DOCSLIB.ORG

9-10 Zbornik Sobořkega Muzeja

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
9-10 Zbornik Sobořkega Muzeja Slika na naslovnici: Zemljevid Radgone z reko Muro 9-10 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 9-10 9 780354 012096 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 9– 10 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 2 Zbornik soboškega muzeja 9 – 10 Zbornik založil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota zanj Metka Fujs Urednik Franc Kuzmič Prevodi Sebastjan Vörös (v angleščino) Gabriella Bence (iz madžarščine) Lektoriranje Marjan Maučec Oblikovanje Sandi Červek Grafična priprava Atelje za črko in sliko Tisk Eurotrade Print Naklada 600 izvodov Izdajo zbornika sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mestna občina Murska Sobota. Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 908 (497.4-18) ZBORNIK soboškega muzeja 9 – 10 / [uredil Franc Kuzmič]. – Murska Sobota : Pokrajinski muzej, 2007 ISSN 0354-012X ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 3 2007 ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 9– 10 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 4 Vsebina RAZPRAVE IN ČLANKI Andrej Hozjan Dolnje Prekmurje v jožefinski vojaški izmeri 1784 in pomen vira za raziskave tedanjega prostora med Rabo in Muro . 7 The lower Prekmurje in josephinian military survey 1784 . 29 Sašo Radovanovič Štajerski del Pomurja v 16. in 17. stoletju . 31 th th Styrian part of Pomurje in 16 and 17 century . 55 Jožef Smej Pomen najstarejše bogojanske matične knjige . 57 The importance of the oldest Bogojina register . 70 Viktor Vrbnjak Prekmurje po prvi svetovni vojni . 71 Prekmurje after the first world war . 116 Attila Kovács Kratek pregled odlokov in zakonov v zvezi z jugoslovansko agrarno reformo, izvedeno med obema svetovnima vojnama . 117 The reform between the two wars in the light of legislation . 138 Slavica Tovšak Sodstvo 1945 – 1952 ter sodne represalije, povezane na kmeta-zadružnika v severovzhodni Sloveniji . 139 Judiciary from 1945 to 1952 and court reprisals related to cooperative farmers in northeastern Slovenia . 174 Vinko Škafar Redovni duhovniki, ki so bili rojeni ali so umrli na območju sedanje murskosoboške škofije . 175 Monastic priests that were born or died in the region of the present diocese of Murska Sobota . 216 Jelka Pšajd Zbirka lončenih izdelkov v lončarski vasi Filovci . 217 The collection of products in the potter’s village of Filovci . 225 4 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 5 Vsebina Franc Kuzmič Domoznanstvo kot nenehen proces raziskovanja in obdelave . 227 Area studies as a continuous process of research and management . 236 POROČILA Branko Kerman Arheološko sondiranje na gradu pri Gradu na Goričkem v letih 1997 in 1999 . 237 Archaeological probings at the castle near Grad na Goričkem in the years of 1997 and 1999 . 248 OCENE Jasmina Litrop Josip Benko . 249 Helena Ložar-Podlogar Nekaj misli ob knjigi (A. Trstenjak, Slovenci na Ogrskem) . 255 Vinko Škafar Međimurje u drugom svjetskom ratu . 263 Franc Kuzmič Andrej Hozjan: Arhivsko gradivo gospostva Dolnja Lendava /Alsólendva v arhivu kneziv Esterházy, grad Forchtenstein . 266 Franc Kuzmič Janko Kleibenctl: Primorci in Istrani v Prekmurju. Pričevanja. 267 BIBLIOGRAFIJE Franc Kuzmič Bibliografija Matije Slaviča . 269 5 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 6 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 7 Razprave in ~lanki ANDREJ HOZJAN DOLNJE PREKMURJE V JOŽEFINSKI VOJAŠKI IZMERI 1784 IN POMEN VIRA ZA RAZISKAVE TEDANJEGA PROSTORA MED RABO IN MURO Že ob snovanju prvega prispevka o Prekmurju na jožefinskih kar- tah1 je imel avtor pred očmi dve besedili – za gornje in za dolnje Prekmurje. Le v takem obsegu je možno resnično celovito analizira- ti množico informacij, razvidnih s kart ter iz opisnega dela. To be- sedilo je torej naravno nadaljevanje prvega, zato se v največji možni meri nanj tudi navezuje, tako v metodološkem pristopu kot v slogu pisanja. Za predstavitvijo kart je dodana še kratka ocena o pomenu vira za raziskave celotnega obdelanega prostora. OBLIKA PREDSTAVITVE KART ZA DOLNJE PREKMURJE Od notranjeavstrijskih kart sta zavoljo natančnejšega izrisa Murine struge znova pritegnjeni karti sekcij 168 in 169, ki ju je kartografiral nadporočnik Werthenpreis, in tamkajšnja opisa.2 Za dolnje Prekmur- je so prišle v poštev madžarske sekcije z oznakami: I-8, II-11, II-12, II-13, III-13 in III-14, se pravi skupno deset kart – pet originalov in pet kopij.3 Kartirala sta jih že omenjeni nadporočnik Reis in podpo- ročnik Lichtenebert. Za enostavnejšo preglednost prostora s kart je za sekcijo II-13 predstavljena sekcija III-14 in šele nato sekcija III-13. Avtor sledi predstavitvenemu ključu, opisanem v prvem prispevku, 1 Andrej Hozjan, Gornje Prekmurje in del Porabja v jožefinski vojaški izmeri 1784, Zbornik soboškega muzeja 8, Murska Sobota 2005, str. 147–170. 2 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 6. zv., ur. Vincenc Rajšp, Ljubljana 2000: Karte: sekc. 168 in 169, in Opi- si: pripadajoœi opisi in toponimija teh sekcij. 3 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 7. zv., ur. Vincenc Rajšp, Ljubljana 2001: Karte: sekc. I-8, II-11, II-12, II-13, III-13 in III-14, in Opisi: opisi ter toponimija vseh sekcij. 7 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 8 Dolnje Prekmurje v jožefinski vojaški izmeri 1784 ... ki ga tvori sedem skupin. Veljajo tudi vse druge tamkaj zapisane do- ločbe. Obe notranjeavstrijski in madžarska sekcija I-8 so zaradi zelo majhnega za obdelavo zajetega prostora opisane le sumarično, brez oštevilčenih opisnih skupin. Za običajno poimenovanje krajev se uporabljajo današnja uradna imena v le slovenski obliki – razen pri opredelitvi obdelanega območja na samem začetku posamične sekci- je, kjer so le-ta dvojezična –, tako da je npr. nekdanja Dolnja Lenda- va pisana kot Lendava. Sicer so originalni toponimi (v predstavitvi pod zap. št. 3) in hidronimi dosledno izpisani tako, kot se jih more prebrati na kartah. Vse globinske in širinske podatkovne navedbe so iz korakov, svežnjev in čevljev preračunane v metre. CELOSTNI POGLED NA SPOROČILNO VREDNOST VIRA Glede državne meje bode v oči zelo neenako izrisana struga Mure z vsemi posebnostmi vred na notranjeavstrijskih ter na madžarskih kar- tah, pri čemer so prve neprimerljivo kakovostnejše. V reki ter tik ob njej so vidni otočki in otoki, manjše in večje naplavne sipine, rečni ro- kavi in mrtvice, pa seveda znani brodovi in nepogrešljivi murski mli- ni. Viden je dejanski potek meje, ki je pri Melincih segala še na levi breg in nasprotno nekaj nižje še na desni breg reke. Županijska meja je prav tako vrisana natančno, začudujoče pa je stanje glede pisanja imen županij, kjer vlada na obeh notranjeavstrijskih kartah popolna zmeda v smislu zamenjevanja ene županije z drugo oziroma napačne postavitve ter celo neobstoja zapisa Zalska županija (!). Reliefne posebnosti so lepo izpostavljene, npr. prehajanje iz gri- čevnatega v nižinski svet ali pa stopnjevanje višine hribov ter struge vodnih žil. Ob Muri je prostor sekala še markantna, v obliki lepega kanala upodobljena reka Ledava z vsemi svojimi potočnimi pritoki, medtem ko se v spodnjem delu s severa znova prikaže še Krka. Vod- natost je sploh eden od najpomembnejših naravnih predznakov ozem- lja, ob tem še gozdnatost in zatravljene ploskve. Gozd je impozanten. Šele z informacijo o tedanjem obsegu gozdnega prostora se zavemo, koliko ga je bilo prav tukaj dodatno izkrčenega v zadnjih dveh stolet- jih. Obdelovalnih površin je bistveno manj kot danes, tudi vinogradov. Naselbinska kultura nižinskega prostora pa se ne kaže v sicer sprva pričakovani gostejši poselitvi od tiste v hribovitem delu gor- 8 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 9 Razprave in ~lanki njega Prekmurja. Gostejša je morda le v njegovem določenem delu, »na Markovskem«. Podobno gostejša je tam mreža vmesnih kolo- voznih in drugih poti, ki vodijo celo po gozdovih. Glede razdalj in medsebojne časovne oddaljenosti krajev v hoji moram popraviti na- pačen podatek v prvem tekstu o 6000 korakih na eno uro = pol mi- lje, ki naj bi bil vpisan na vsak original, čeprav sem s tem le zvesto – brez preverbe – sledil urednikovemu predgovoru4 in mi ni pose- bej padlo v oči: dejansko ima vsak madžarski original na desnem robu vpisanih 5000 korakov na uro, kar je v merilni enoti zneslo pol milje, vendar katere? Urednik namreč ni pripisal, o katerih mi- ljah – nemških, avstrijskih ali madžarskih – je govor. Pri navedenih medsebojnih razdaljah v urah (natančnost gre do 1/8 ure) je opaz- nih več nelogičnosti. Najpomembnejše prometnice so: deželna cesta iz smeri Martjan- ci–Turnišče–Dobrovnik– Dolga vas; cesarska poštna cesta, ki prečka prostor pri Dolgi vasi in Lendavi ter se nadaljuje proti Murskemu Središču; lokalna cesta iz Murske Sobote skozi Beltince, Odrance in Črenšovce proti obema Lakošema, ki se v spodnjem delu Lendave sreča s poštno cesto ter nadaljuje svojo smer naprej proti današnje- mu Tornyiszentmiklósu. Ceste in poti so prečkale številne vodne ži- le, zato je na njih stalo več lesenih mostov, a niti eden kamnit. Oznake cerkva in drugih trdnih objektov so tu enake. Številni mlini na Ledavi so nosili vsak svoje ime, imensko znan je celo eden na Črncu. V Lendavi je bila očitno tudi kalvinska skupnost. Gostil- ne so bile: pod Kobiljem v križišču poti proti Dobrovniku in Csesz- tregu, ob poti proti brodu na Muri pred Hotizo in še ob cesti med Čentibo/Csente in Dolino/Völgyifalu. Toponimija pa je še zanimi- vejša, saj izpisana krajevna imena še bolj poudarjajo starinskost nji- hove slovanske in drugje madžarske izgovorjave, ni pa recimo oznak za madžarsko obliko (hung.). Nemških toponimov je tu ma nj, le v primerih Bistric in obeh Lakošev – pri vseh so prvi deli imen Gornji/-a, Srednja, Dolnji/-a madžarska in v nemščini. So pa še nemški hidronimi in nemška imena obeh velikih gozdov. Celo- stno podobo končujejo številne lesene kapele in še nekaj kamnitih, leseni obcestni križi in posamična pokopališča. Pod Lendavo so sta- le še vislice. 4 Prav tam, XXVIII.
Load more

Recommended publications
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Odranci, V1 Odranci - SLOVENIA Flood - 13/09/2014 Reference Map - Detail ^ Production Date: 15/09/2014 Burgenland (AT) Slovakia 0 0
    600000 605000 16°16'0"E 16°18'0"E 16°20'0"E 16°22'0"E 16°24'0"E GLIDE number: N/A Activation ID: EMSR-102 Product N.: 02Odranci, v1 Odranci - SLOVENIA Flood - 13/09/2014 Reference Map - Detail ^ Production date: 15/09/2014 Burgenland (AT) Slovakia 0 0 0 0 Steiermark 0 ! 0 Austria 0 0 Vas 6 6 Raab 1 1 Hungary 5 5 Area of Interest - Detail Slovenia Zala, Sio ^ Italy ! Ljubljana Croatia Vzhodna Nyugat-Dunantul Bosnia Slovenija Pomurska Adriatic and Sea Herzegovina Zala (! Odranci Mur ! Podravska Medjimurska zupanija Sjeverozapadna Drau Varazdinska zupanija Hrvatska Del-Dunantul ! Cartographic Information ! Full color ISO A1, medium resolution (200 dpi) ! 1:17000 0 0,25 0,5 1 N km 4 " 0 ' 4 3 ° 6 Grid: WGS 1984 UTM Zone 33N map coordinate system 4 N " Tick marks: WGS 84 geographical coordinate system 0 ' 4 ± 3 ° 6 4 Legend General Information Transportation Hydrology £ Area of Interest " Bridge River Administrative boundaries Canal Primary Road International Boundary Lake Secondary Road Point of Interest Reservoir 4 Educational Local Road River Settlements ! ! Populated Place Residential ! Industrial ! Urbanized Multi-functional ! ! ! ! ! Map Information 0 0 0 0 Heavy precipitation hit North-East part of Slovenia and caused extensive flooding in the 0 0 5 5 region of Prekmurje and Pomurje. Dozens of country roads have also closed due to flooding 5 5 1 ! 1 and landslides. The core users of the maps are Disaster Response Authorities involved in 5 5 operations. "£ Data Sources Inset maps based on: Administrative boundaries (JRC 2013, GISCO 2010, © EuroGeographics), Hydrology, Transportation (Natural Earth, 2012, CCM River DB © EU- JRC 2007), Settlements (Geonames, 2013).
    [Show full text]
  • Občina Cankova-Tišina
    OBČINA T I Š I N A Občinska uprava telefon: (02) 539 17 10 Tišina 4, 9251 TIŠINA e-mail: [email protected] internetna stran: www.tisina.si POROČILO O IZVRŠITVI SKLEPOV 2. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA z dne 05.02.2019 SKLEP ŠT. 6: POTRDI SE MANDAT ČLANU OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA G. FRANCU PERTOCI IZ PETANJCEV 11. Sklep je bil realiziran. SKLEP ŠT. 7: IMENUJE SE ODBOR ZA GOSPODARSTVO, VARSTO OKOLJA IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SESTAVI: - MILAN KAROLI, GEDEROVCI 14 – PREDSEDNIK - PETRA KNAUS, MURSKI ČRNCI 45/D – ČLANICA - ŠTEFAN KRANČIČ, BOREJCI 3 – ČLAN - OTO FLISAR, BOREJCI 25 – ČLAN - ZLATKO HAHN, VANČA VAS 78 – ČLAN - MARIJA RIBAŠ, MURSKI ČRNCI 54/A – ČLANICA - GYÖREK ROBERT, MURSKI ČRNCI 45/A – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 8: IMENUJE SE ODBOR ZA NEGOSPODARSTVO IN JAVNE SLUŽBE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V SESTAVI: - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – PREDSEDNIK - GINA KULIČ, KRAJNA 30 – ČLANICA - RUDOLF HORVAT, VANČA VAS 67/B – ČLAN - DANIJEL KOVAČ, VANČA VAS 57 – ČLAN - ERNEST SERDT, MURSKI ČRNCI 54/C - ČLAN - STANISLAV GOMBOC, TIŠINA 42/A – ČLAN - MITJA STOJISAVLJEVIČ, SODIŠINCI 18 – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 9: IMENUJE SE ODBOR ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI V SESTAVI: - VINKO GAJŠT, TROPOVCI, KOLESARSKA 60 – PREDSEDNIK - FRANC KOVAČ, PETANJCI 18/A – ČLAN - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – ČLAN - FRANC PERTOCI, PETANJCI 11 – ČLAN - DUŠAN RADIČ, TROPOVCI, JORDAN 28 – ČLAN - FRANC GIBIČAR, GEDEROVCI 36 – ČLAN - ANDREJA MERKLIN, MURSKI ČRNCI 10 – ČLANICA Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT.
    [Show full text]
  • Report by the Republic of Slovenia on the Implementation of The
    ACFC/SR (2000) 4 REPORT SUBMITTED BY THE REPUBLIC OF SLOVENIA PURSUANT TO ARTICLE 25, PARAGRAPH 1, OF THE FRAMEWORK CONVENTION FOR THE PROTECTION OF NATIONAL MINORITIES TABLE OF CONTENTS GENERAL EXPLANATION ABOUT DRAWING UP THE REPORT __________4 PART I _____________________________________________________________6 General information______________________________________________________ 6 Brief historical outline and social arrangement _______________________________ 6 Basic Economic Indicators ________________________________________________ 6 Recent general statements _________________________________________________ 7 Status of International Law________________________________________________ 8 The Protection of National Minorities and the Romany Community ______________ 9 Basic demographic data__________________________________________________ 11 Efficient measures for achieving the general goal of the Framework Convention __ 12 PART II ___________________________________________________________13 Article 1_______________________________________________________________ 13 Article 2_______________________________________________________________ 14 Article 3_______________________________________________________________ 16 Article 4_______________________________________________________________ 18 Article 5_______________________________________________________________ 26 Article 6_______________________________________________________________ 31 Article 7_______________________________________________________________ 37 Article 8_______________________________________________________________
    [Show full text]
  • ISO 639-3 Registration Authority Request For
    ISO 639-3 Registration Authority Request for Change to ISO 639-3 Language Code Change Request Number: 2011-139 (completed by Registration authority) Date: 2011-8-24 Primary Person submitting request: Registration for the Prekmurian Slovene language (Prekmurš čina) Affiliation: Hungary E-mail address: akos dot doncs at freemail dot hu Names, affiliations and email addresses of additional supporters of this request: Marc L. Greenberg prof. dr. USA, Kansas University (grinbelblau at gmail dot com); Franc Kuzmi č writer from Prekmurje (franc underscore lainscek at t-2 dot net); Janko Duri č teacher from Tišina (janko dot duric at guest dot arnes dot si); mag. Franc Kuzmi č from the Regional Museum Murska Sobota and Pastor of the Pentechostal Church (franc dot kuzmic at guest dot arnes dot si); Zinka Zorko, pensioner professor from the Maribor University (zinka dot zorko at uni-mb dot si); Branko Pintari č, Cankova (branko underscore pintaric1 at t-2 dot net) Postal address for primary contact person for this request (in general, email correspondence will be used): Name: Ákos Doncecz; Address: 9982-HU, Kétvölgy, F ő utca 2. Hungary; akos.doncs at freemail dot hu PLEASE NOTE: This completed form will become part of the public record of this change request and the history of the ISO 639-3 code set and will be posted on the ISO 639-3 website. Types of change requests This form is to be used in requesting changes (whether creation, modification, or deletion) to elements of the ISO 639 Codes for the representation of names of languages — Part 3: Alpha-3 code for comprehensive coverage of languages .
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • Sustainable Regional Tourism Mobility Plan for Pomurje Region
    Transdanube.Pearls - Network for Sustainable Mobility along the Danube http://www.interreg-danube.eu/approved-projects/transdanube-pearls SUSTAINABLE REGIONAL TOURISM MOBILITY PLAN FOR POMURJE REGION (Regionalni načrt trajnostne mobilnosti v turizmu za Pomurje) WP 4 / WP T2 Activity 4.2 Elaboration of Sustainable Regional Tourism Mobility Plan (Output 4.2 Sustainable regional Tourism Mobility Plan for Pomurje Region Author: PP8 Razvojna agencija Sinergija May 2018 Document Revision/Approval Version Date Status Date Status 1.0 20/03/2017 draft 31.03.2018 final 10.04.2018 final 10.04.2018 final CONTACTS Coordinator of the SRTMP preparation: Logo of PP: PP8 RASIN Organization: PP8 RASIN Responsible person: Stanislav Sraka, direktor [email protected] Project manager: Jožica toplak [email protected] Website: www.ra-sinergija.si For more information on the Trandanube.Pearls project and the project activites and results, please see the following link: http://www.interreg-danube.eu/approved-projects/transdanube-pearls Page 1 of 107 CONTENT 1. LIST OF ACRONYMS .......................................................................................................................4 2. EXECUTIVE SUMMARY ..................................................................................................................6 3. INTRODUCTION ...............................................................................................................................8 4. TIME HORIZON ............................................................................................................................
    [Show full text]
  • Dolgoročni in Srednjeročni Razvojni Program Občine
    O B Č INA TIŠINA DOLGORO ČNI IN SREDNJERO ČNI RAZVOJNI PROGRAM OB ČINE TIŠINA - P O V Z E T E K - * NAMENJENO ZA OKVIRNO PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA PROGRAMA ! Dolgoro čni in srednjero čni razvojni program ob čine Tišina O B Č INA TIŠINA PREDSTAVITEV OB ČINE TIŠINA Ob čina Tišina je bila na novo ustanovljena na podlagi zakona o ustanovitvi ob čin ter dolo čitvi njihovih obmo čjih (Ur. list RS 59/98) in je nastala na obmo čju prejšnje skupne ob čine Murska Sobota in še pozneje skupne ob čine Cankova-Tišina. Ob čina Tišina se z 38,8km 2 površine razteza na levem bregu Mure, vzhodno od avstrijske meje in mejne reke Ku čnice, ob potokih Mokoš in Dobel, v zahodnem delu Ravenskega. Ob koncu leta 2012 je na obmo čju ob čine prebivalo 4.140 ljudi . Ob čino Tišina sestavlja 12 naselij in zaselek Romi: Borejci, Gederovci, Gradiš če, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci, Van ča vas in romsko naselje Borejci–Van ča vas. Ob činsko središ če je Tišina, ki se je razvilo ob potoku Mokoš in regionalni cesti Murska Sobota - Maribor. S sosednjima krajema Petanjci in Tropovci sestavlja enotno panonsko naselbino. Relief ob čine Tišina je tipi čno panonski, saj je njena celotna površina skorajda povsem ravna. Tudi podnebje, vodovje, sestava tal, rastlinstvo in živalstvo so izrazito panonski. Gozdov je malo in ležijo pretežno ob levem bregu reke Mure, ki je naravna meja ob čine na jugozahodu in zahodu. Ob čina je še vedno pretežno kmetijska, čeprav je čistih kmetij vedno manj, ve č pa je takih, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost ob zaposlitvi v ve čjih centrih, kot so Murska Sobota, Radenci in Gornja Radgona.
    [Show full text]
  • University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transec
    University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transeconet IDENTITIES AND STRATEGIES – RAISING AWARNESS WP6.1 Report Perception of Landscape Changes Authors: Gregor Torkar and Romina Rodela Nova Gorica, 2011 Abstract: This report aims to map out local peoples’ perception of landscape changes in the Pomurje region. To this end it reports on the historical and recent perception of landscape change, on the main processes driving landscape changes, but also it reports on people perceptions about Pomurje as a cross-border area, and on knowledge people have about the ecological networks. Qualitative data informs us that a combination of geomorphologic, socioeconomic, cultural, and historic factors have shaped the Pomurje landscape and have influenced land use patterns in the region. As from respondents’ narratives the emergence of agricultural modernization and policy trends, present in the country after the World War II, appear to have most influenced the landscape and the rural lifestyle in Pomurje. Of a particular relevance are the impacts that the state border (its closure/openness) had on local development dynamics. Key words: ecological networks, perception of landscape change, landscape, Pomurje region Povzetek: V poro čilu predstavljamo, kako lokalni prebivalci Pomurske regije zaznavajo spremembe v kulturni krajini. V poro čilu poro čamo o njihovem zaznavanju preteklega in današnjega stanja v krajini ter o glavnih dejavnikih, ki spreminjajo krajino. V poro čilu tudi predstavljamo, kako ljudje zaznavajo Pomurje v povezavi s čezmejnimi obmo čji, ter njihovo poznavanje in razumevanje ekoloških mrež. Pridobljeni kvalitativni podatki kažejo na kombinacijo geomorfoloških, socioekonomskih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali krajino v Pomurju in vplivali na vzorce rabe prostora v regiji.
    [Show full text]
  • Oktatás És Írni-Olvasni Tudás a Rába És a Mura Közötti Többnyelvű
    MARIBORI EGYETEM BÖLCSÉSZETTUDÁNYI KAR MAGYAR NYELV ÉS IRODALOM TANSZÉK, TÖRTÉNELEM TANSZÉK OKTATÁS ÉS AZ ÍRNI-OLVASNI TUDÁS A RÁBA ÉS A MURA KÖZÖTTI TÖBBNYELVŰ TERÜLETEN 1880 ÉS 1910 KÖZÖTT ŠTAMPAH MIHA LENDVA, 2016 I Maribori Egyetem Bölcsészettudományi Kar Magyar Nyelv ésIrodalom Tanszék, Történelem Tanszék SZAKDOLGOZAT Oktatás és írni-olvasni tudás a Rába és a Mura közötti többnyelvű területen 1870 és 1910 között GRADUATION THESIS Education and literacy in the multilingual area among the rivers of Raba and Mura from 1870 to 1910 Mentorok: red. prof. dr. Kolláth Anna Szerző: Štampah Miha red. prof. dr. Matjaţ Klemenčič Társmentorok: dr. Kovács Attila doc. dr. Hozjan Andrej Lendva, 2016 Magyar nyelvi lektor: doc. dr. N. Császi Ildikó Szlovén nyelvi lektor: doc. dr. Anja Benko Fordítók: Novák Császár Jolán, Vida Vesna, Vörös Koni, Koren Brigita (ang.) KÖSZÖNETNYILVÁNÍTÁS Köszönöm: - Kovács Attila mentoromnak a témaválasztásnál való irányadást és segítséget. Korrekt hozzáállásáért, motiváló és segítőkészségéért mindig hálás leszek; - Hozjan Andrej professzor úrnak, aki egyetemi éveim alatt reális életszemléletével, olykor szarkasztikus, de helyénvaló tanácsaival többször a „helyes vágányra terelt”; - Matjaţ Klemenčič professzor úrnak, aki elfogadta a kívánt témát, és rávilágított néhány fontos kisebbségi kérdésre; - Kolláth Anna professzor asszonynak, akinek jósága, törődése és pozitív kisugárzása átitatta egyetemi éveimet; - Minden fordítónak, lektornak az elvégzett munkát, abban a rövid időszakban, ami a rendelkezésükre állt; - NaĎ
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]