Magistrska Naloga

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR ODDELEK ZA ZGODOVINO

MAGISTRSKA NALOGA

Kristina Šiplič

Maribor, 2014

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino

Magistrsko delo PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU

Master thesis THE NOBLE FAMILIES OF BABOS, GOMBOSSY AND KERESZTURY IN THE PARISHES OF MURSKA SOBOTA AND TIŠINA IN THE EARLY MODERN AGE

Mentor: Kandidatka: doc. dr. Andrej Hozjan Kristina Šiplič

Maribor, 2014

III

Lektor: Bernarda Jureš, učiteljica slovenščine

Prevajalec: Manuela Filipič, profesorica angleškega in nemškega jezika

ZAHVALA

Najprej se zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu za ves čas in strokovno pomoč, ki mi jo je namenil tako v Nadškofijskem arhivu v Mariboru, kakor tudi na govorilnih urah in preko elektronske pošte. Zahvala gre tudi Nadškofijskemu arhivu v Mariboru za dostop do matičnih knjig ter Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, ki mi je omogočila dostop do rokopisa št. 83.

Iskreno se zahvaljujem tudi svojim staršem, da so mi omogočili študij ter me podpirali ter fantu Vikiju, ki me je vzpodbujal v vseh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem sošolcem in prijateljem, ki so verjeli vame.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

PRILOGA 6B

IZJAVA

Podpisani-a Kristina Šiplič, rojen-a 24.10.1989, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,

študijskega programa 2. stopnje zgodovina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Plemiške družine Babos, Gombossy in Keresztury na območju murskosoboške in tišinske župnije v zgodnjem novem veku pri mentorju-ici doc. dr. Andreju Hozjanu avtorsko delo.

V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

______

(podpis študenta-ke)

Kraj, Maribor

Datum, 25.8.2014

UNIVERZA V MARIBORU ______Filozofska fakulteta______(ime članice UM)

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE MAGISTRSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: __Kristina Šiplič______

Vpisna številka: ___F0029724______

Študijski program: _____zgodovina/enopredmetna______

Naslov magistrskega dela: _Plemiške družine Babos, Gombossy in Keresztury na območju murskosoboške in tišinske župnije v zgodnjem novem veku______

Mentor: ____doc. dr. Andrej Hozjan______

Somentor: ______

Podpisani-a ____Kristina Šiplič______izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal-a elektronsko verzijo magistrskega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Magistrsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. Odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007 – UPB3, 68/2008, 85/2010) dovoljujem, da se zgoraj navedeno magistrsko delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija magistrskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal-a za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru.

Podpisani-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija, in sicer za spremljanje zaposlovanja diplomantov, za potrebe Kariernega centra ter Alumni klubov.

Magistrsko delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: ______ne sme biti javno dostopno do ______(datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela).

Datum in kraj: ______Podpis diplomanta-tke:

______

Podpis mentorja: ______(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: ______(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

VII

POVZETEK Plemiške družine na območju Prekmurja so zelo slabo raziskane. Zelo pomemben dokument, ki nam lahko veliko pove o njih, je rokopis št. 83, ki je bil spisan leta 1784 in ga hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V viru so namreč izpisani prepisi kupnih, zakupnih in drugih pogodb v zvezi z zemljiško posestjo v rokah posameznih članov plemiških družin, ki so takrat ali živele ali pa vsaj bile posestno navzoče v okviru gospostva Murska Sobota. Na začetku magistrske naloge je podana zgodovina zgodnje novoveškega Prekmurja ter zgodovini župnij Murska Sobota in Tišina. Tu so nadalje transliterirana poglavja, ki govorijo o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Obdelane so tudi matične knjige za 18. in prvo tretjino 19. stoletja za murskosoboško in tišinsko župnijo. Predstavljene so tudi družinske tabele omenjenih družin za lažji pregled in razumevanje njihovih genealoških razmerij. K magistrski nalogi so priložene fotografije obdelanih strani iz rokopisa št. 83 ter vsi podatki o virih in literaturi.

Ključne besede: Babos, Gombossy, Keresztury, župnija Murska Sobota, župnija Tišina, rokopis št. 83, PiŠK MS, matične knjige, 17. stoletje, 18. stoletje, Prekmurje, plemstvo

ABSTRACT Aristocratic families in the area of Prekmurje are poorly researched. A very important document which can tell us a lot about them is the manuscript number 83 that was written in 1784 and is now kept in the regional library of Murska Sobota. In the source we can find written copies of purchasing, lease and other contracts about the ownership of the land of families that lived or had estates within the Murska Sobota lordship. At the beginning there is a history of early modern Prekmurje and the history of Murska Sobota and Tišina parish. There are transliteral chapters which talk about the families Babos, Gombossy and Keresztury. I also studied the registers of Murska Sobota and Tišina parish from the 18th and the first third of the 19th century. For a better overview and understanding of the genealogical relationships the named families are presented in tables. There are also pictures of the number 83 manuscript pages and all information about sources and literature.

VIII

Key words: Babos, Gombossy, Keresztury, Murska Sobota parish , Tišina parish, manuscript number 83, PiŠK MS, registers, 17th century, 18th century, Prekmurje, aristocracy

KAZALO

1. ZGODNJENOVOVEŠKO PREKMURJE ...... 2

2. ŽUPNIJI MURSKA SOBOTA IN TIŠINA DO ZAČETKA 19. STOLETJA ...... 8

2.1 Župnija Murska Sobota ...... 9

2.2 Župnija Tišina ...... 10

3. PLEMIŠKA DRUŽINA BABOS...... 13

3.1 Dosedanja spoznanja o družini Babos v Prekmurju ...... 15

3.2 Obdelava virov o družini Babos ...... 16

3.3 Nova spoznanja iz virov o družini Babos ...... 27

4. PLEMIŠKA DRUŽINA GOMBOSSY ...... 29

4.1 Dosedanja spoznanja o družini Gombossy v Prekmurju ...... 29

4.2 Obdelava virov o družini Gombossy ...... 29

4.3 Nova spoznanja iz virov o družini Gombossy...... 45

5. PLEMIŠKA DRUŽINA KERESZTURY ...... 46

5.1 Dosedanja spoznanja o družini Keresztury v Prekmurju ...... 46

5.2 Obdelava virov o družini Keresztury ...... 46

5.3 Nova spoznanja iz virov o družini Keresztury...... 56

6. SKLEPI ...... 57

VIRI, LITERATURA, SPLETNO GRADIVO ...... 59

PRILOGE...... 63

UVOD

V magistrski nalogi želim podrobneje predstaviti plemiške družine Babos, Gombossy in Keresztury, ki so živele in delovale na področju gornjega Prekmurja v zgodnjem novem veku. Za to temo sem se odločila, ker bi rada razjasnila vsaj nov mali košček prekmurske zgodovine, ki je pri nas tako zelo zapostavljena in slabo raziskana. Že v diplomskem seminarju na prvi stopnji sem obdelala nižjeplemiške družine na področju župnije Tišina v 18. stoletju.1 Ker me je ta tema zanimala še naprej, sem se znova odločila za podobno temo, le da sem jo razširila še na župnijo Murska Sobota, po drugi strani pa skrčila na le tri družine ter za obdelavo dodala še dodaten vir, to je rokopis št. 83. Obravnavano ozemlje v nalogi je torej prostor tedanjih obeh omenjenih župnij, a bom vsaj iz kontrolnih popisov plemstva predstavila podatke tudi za celotno gornje Prekmurje. Pregledala sem vso dostopno literaturo (v slovenščini), pregledala matične knjige župnij Murska Sobota in Tišina za 18. stoletje ter malega tudi za 19. stoletje, ter rokopis št. 83, ki je shranjen v trezorju Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti (dalje PiŠK MS). Rokopis so dali napisati člani murskosoboške zemljiškoposestne družine Szapáry leta 1784. Matične knjige sem pregledovala v Nadškofijskem arhivu v Mariboru (dalje NAM). Delo z viri je temeljilo na samostojnem branju in razumevanju latinščine. S pomočjo matičnih knjig sem izdelala družinsko drevo za vsako družino, nekaj članov pa sem dodala iz rokopisa št. 83, ki zajema tudi nekaj družinskih članov, ki so bili rojeni že v 17. stoletju ali na začetku 18., kar pa nam matične knjige ne razjasnijo, saj so krstne matične knjige v murskosoboški župniji pričeli pisati leta 1733, v tišinski pa 1731. Rokopis nam tudi pojasni s katerimi družinami so se te tri družine rodbinsko povezovale v smislu porok, s kom so sklepale posle itd. V magistrski nalogi pa bom obdelala še tudi zgodnje novoveško Prekmurje, podrobneje tudi župniji Murska Sobota in Tišina do 19. stoletja.

1 Kristina Šiplič, Plemiške družine in posamezniki na ozemlju župnije Tišina v 18. stoletju, Diplomski seminar, Maribor 2011. 1

1. ZGODNJENOVOVEŠKO PREKMURJE

Čeprav so Habsburžani nosili svetoštefansko krono vse od leta 1526, ki je bila od leta 1687 zanje tudi dedna, so Slovenci v Prekmurju živeli v političnem, cerkvenem in gospodarskem pogledu povsem ločeno od preostalih Slovencev. Prekmurje je bilo javnoupravno razdeljeno med dve obmejni javnoupravni enoti kraljevine Madžarske: v županijo Železno (severozahodni del Prekmurja in današnje Porabje, označujemo ga tudi z izrazom gornje Prekmurje) in županijo Zala (jugovzhodni del Prekmurja/dolnje Prekmurje). Prebivalstvo je spadalo pod različne madžarske, cesarske oziroma hrvaške državne pripadnosti.2

Slika 1: jožefinska vojaška karta: področje med Muro in Mursko Soboto.3

2 Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1996, str. 221 (Štih, Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva). 3 Vincenc Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 – 1787, Opisi in Karte: Karte, 7. zv., Ljubljana 2002, sekcija I-8 (Rajšp, Slovenija na vojaškem zemljevidu). 2

Veliko prelomnico v zgodovini Prekmurja pomeni pojav luteranstva, ki se je razširilo na tem območju še pred sredino 16. stoletja. Vse župnije so bile lastniške, kar pomeni, da so bile pod patronatsko zaščito in nadzorom zemljiških gospodov, njihovih ustanoviteljev. To je pomembno vplivalo na razširjanje nove vere med podložniki. Prvi so pričeli prestopati starešine domačih veleposestnih in nižjeplemiških družin. Od sedemdesetih let naprej pa sledijo prestopi posamičnih rimokatoliških župnikov med luterane, nastavitve predikantov po patronatskih lastnikih in njihovo prilaščanje cerkvene posesti. Reformacija je zajela v bistvu celotno prebivalstvo. Reformacijske komisije so v osrednji Sloveniji na prehodu 16. in 17. stoletja reformacijo praktično že zlomile in končale svoje delo. Medtem pa se je boj med reformacijo in protireformacijo na Ogrskem in v Pomurju nadaljeval v težkih državljanskih in verskih vojnah med dinastijo, ki je zastopala absolutizem in protireformacijo, ter ogrskimi stanovi, ki so zastopali reformacijo. Boji Štefana Bocskaja, Gabrijela Bethlena in Franca Rákóczija so prisilili habsburški dvor, da je slednjič plemstvu priznal načelo, po katerem je veljala gospodova veroizpoved nujno tudi za njegove podložnike.4 Prekmurski protestanti so iskali pomoč v Nemčiji za svoje slovensko versko književno delo. Leta 1715 je v Halleju izšel prevod Luthrovega Malega katekizma, ki ga je pripravil Franc Temlin. Vsekakor pa je bil največji književni dosežek prekmurskih protestantov prevod celotne Nove zaveze (Nouvi zákon), ki je izšla prav tako v Halleju in to leta 1771. Delo je prevedel Števan Küzmič.5 Od konca 16. stoletja pa do zgodnjega 18. stoletja je Prekmurje doživljalo hude turške vpade, kar je prineslo ropanja, preganjanje luteranov in divjanje upornih sedmograških knezov ter Rákóczyjevih krucev. Turki so prvič vpadli v Prekmurje leta 1480. Po mohaški bitki leta 1526 in po padcu Szigeta leta 1566, se je obramba Pomurja naslonila na trdnjave v trikotu Blatno jezero-Mura-Drava. Svoje osrednje oporišče je imela v Nagykanizsi/Veliki Kaniži. Padec Velike Kaniže 1600. je ogrozil Prekmurje, zato se je nova obramba za varstvo dostopov k Muri morala utrditi razen dolin proti severu. Prav tako tudi doline Krke in spodnje Ledave, ki so postale etapa nove bojne črte na habsburško-turški meji. Lenti so zgradili v bastijsko trdnjavo, ki je dobila štajersko posadko. Dolnja Lendava je bila okrepljena in obnovljena v vodno trdnjavo nad

4 Andrej Hozjan, Pokrajina med Rabo in Muro skozi zgodovinska obdobja, v: Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience, Murska Sobota 2005, str. 11 (Hozjan, Pokrajina med Rabo); Franjo Baš, Posebne poteze prekmurske zgodovine v ogrski dobi, v: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989, str. 372 (Baš, Posebne poteze). 5 Štih, Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, str. 223. 3 labirintom močvirij ob Ledavi in Muri. Vsa obramba je bila osredotočena na zaporo prehodov in dolin vzhodno od Murskega polja.6 S padcem Velike Kaniže je prišla tudi dvojnost obstoječe in vsiljene nove turške uprave. Ves vzhodni del Prekmurja je moral delati tlako in oddajati naturalna ter denarna bremena svojim zemljiškim gospodom ter odtlej še Turkom. Velike spremembe so doživljali nižji sloji, saj na tem območju ni bilo pravih mestnih naselbin, število trgov pa je med 16. in poznim 18. stoletjem nihalo zavoljo statusnih sprememb posameznih krajev. Pojavljale so se velike epidemije in naravne nesreče. Med naravnimi nesrečami je treba posebej omeniti nenehno poplavljanje obdelovalnih površin. Posledice tega so bile velike: hude depopulacije in zdecimiranost prebivalstva. V tem času je izginilo več naselij in večjih zidanih sakralnih objektov. V ravninskem delu Prekmurja naj ne bi bilo v tem času trga, ki ne bi pogorel vsaj enkrat. Izginilo je vsakdanje tovorništvo, tudi trgovske karavane. Obseg trgovine se kljub miru v pokrajini, ni vrnil na prejšnjo stopnjo. Turški časi so bili nevarni tudi v mirnem obdobju, ko ni bilo vojaških spopadov, kar nam pričajo primeri, ko so Turki ropali in odvedli v sužnost veliko ljudi. Tako so na primer v letih 1626, 1630 in 1631 s področja turniške pražupnije odpeljali v sužnost okoli 230 ljudi.7 Istočasno so se v Prekmurje naselile prve judovske družine. Za romsko populacijo v Prekmurju pa smo lahko prepričani, da so se naselili že v 17. stoletju, kar nam potrjujejo najstarejše matične knjige, kjer že nastopa priimek Cigan, kasneje pa še izraz Zingar.8 Tudi sama sem našla v matičnih knjigah priimek Turba, ki naj bi bil prav tako značilen za romsko populacijo. Leta 1766 je kraljica Marija Terezija zaukazala davčno rektifikacijo. Podložniki so jo najkonkretneje začutili s pojavom urbarialne regulacije na podlagi državnih posestnih katastrov. Davčna rektifikacija je predstavljala konec popolne samovolje zemljiških gospodov vsaj glede oddaje bremen. Pomenila je tudi začetek procesa odprave podložništva. Trgi v Prekmurju so le delno izkoristili ugodnosti za razvoj neagrarnih dejavnosti. Ustanovili so le nekaj samostojnih cehovskih združenj. Konkretnih naložb v osnovanje večjih manufakturnih obratov ni bilo. Zaradi še vedno velikih pravic fevdalne gosposke, ni bilo skoraj nobene možnosti za razvoj odločilnejše vloge

6 Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 11-12; Baš, Posebne poteze, str. 373. 7 Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 11-12; Baš, Posebne poteze, str. 373; Ivan Zelko, Turška oblast v Prekmurju, v: Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 323 (Zelko, Turška oblast v Prekmurju). 8 Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 12. 4 domačega meščanstva. S tem bi lahko prišlo do dviga posamičnih industrijskih središč. Veleposestniki so na podeželju modernizirali upravo svojih posesti ter začeli ustanavljati male specializirane delavnice. To so na primer delali bogati Esterházyji.9 V Prekmurju ne najdemo gradov in mest s srednjeveško podobo. Vsem je dala osnovne poteze v sedanjem videzu turška nevarnost. Velik vpliv na osnovne poteze pa so imeli tudi uporniški kmetje, zaradi katerih so bili gradovi in mesta načrtno obnovljeni za obrambo.10 S habsburško zmago nad Turki se je prekmursko plemstvo zgrnilo okrog dinastije. Z njeno pomočjo so utrdili tako željeno cerkveno, gospodarsko in politično oblast. Že v poznosrednjeveškem in nato tudi v zgodnjenovoveškem Prekmurju je visoko plemstvo imelo obsežna strnjena posestva, na katerih so širili predvsem pridvorno (dominikalno gospodarstvo). Med to visoko plemstvo so spadale družine kot so Seči/ madž. Széchy Gornjelendavski in njihovi sorodni nasledniki Rima-Sečiji, d'Arco/Bogenski, Salm, Poppel Lobkovice, Batthyany, Szapáry, Banič/ madž. Bánffy Dolnjelendavski, Esterházy Nádasdy, Széchény in Csáky.11 Najmogočnejši posestni družini Banič Dolnjelendavski in Rima-Seči sta dokončno izumrli v 17. stoletju. Prva večja delitev družinske posesti Sečijev Gornjelendavskih se je zgodila že dobro stoletje prej, ko je izumrla prvotna linija. Po kratki epizodi d'Arco/Bogenskih v Murski Soboti so jo do leta 1570 nadomestili: sorodstvena linija Rima-Seči iz južne Slovaške, in pa Salmi ter Ladislav Poppel Lobkovice. Do terezijanske dobe se kot novi zemljiški gospodarji v gornjem Prekmurju uveljavi predvsem dedič Eve Poppel Lobkovice - grofovska linija rodbine Batthyány, ki so posedovali gospostvo Dobra z novima posestnima uradoma Moravci in Rakičan. Skupaj s knežjo linijo so bili daleč največji posestniki v Železni županiji. Pozneje se poleg njih uveljavijo še grofje Nádasdy, ki so posedovali Petanjce ter del nekdanjega gospostva Gornja Lendava s sedežem na istoimenskem gradu. Leta 1687 pa je soboški dominij uradno prevzel Peter Szapáry, ki je tako imel v lasti gospostvo Murska Sobota s pridruženim uradom v Rakičanu. Kot fevd mu ga je kralj podelil leta 1690. Gospostvo Murska Sobota se je severno od reke Ledave razprostiralo vse do Fokovec in Prosenjakovec. Od 17. stoletja naprej je bilo veliko kmetij na tem ozemlju odprodanih ali zakupljenih nižjeplemiškim/«nemešnjaškim« rodbinam. V Dolnjem Prekmurju so

9 Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 12-13. 10 Baš, posebne poteze, str. 373. 11 Baš, Posebne poteze, str. 373; Štih, Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, str. 221. 5 vse do konca 1. svetovne vojne prevladovali knezi Esterházy (zmanjšano nekdanje gospostvo Dolnja Lendava). Ob njih pa še na novem gospostvu Beltinci sprva grof Franc III. Nádasdy (1647-1671), nato pa zaporedoma dva grofa Jurija Széchenyi, pa baron Ladislav Ebergényi in za njim grofje Csáky.12 Vladar je s poplemenitenjem novih družin vedno skrbel za stalen prirast vojaške oborožene sile. Osnovni plemiški naziv se je imenoval armalist, ki ga je svobodnjaku dodelil in potrjeval v naslednjih generacijah le vladar. Le vladar je lahko prav tako podeljeval tudi ostale višje nazive (srednjeplemiški baronski in višjeplemiški magnatski stan – državni grofje in knezi). Grofovski naziv so v prvi polovici 17. stoletja dobili: Rima-Sečiji, njihovi posestni sosedje Batthyányji (grofovska linija) in Nádasdyji. Szapáryji dobijo ta naziv leta 1722, ko že gospodarijo v Murski Soboti.13 Zemlja se je na Ogrskem delila na pridvorno ali alodialno, ki je bila v lasti gospostva. To zemljo so obdelovali kmetje kot svobodnjaki, kot dedni tlačani ali pa kot najemni delavci (želirji). Kmet je imel v uporabi še nekaj druge zemlje, s katero je vzdrževal sebe in svojo družino. Kmetje so bili odvisni od svojega zemljiškega gospoda, ta odvisnost pa je nastala z rojstvom, s pogodbo, kot sankcija za hudodelstvo ali neizpolnitev dolga, včasih pa tudi po daljšem bivanju na zemlji. Dedno odvisnost je leta 1785 odpravil kralj Jožef II. Gospostva je le izjemoma upravljal sam zemljiški gospod. Večinoma so jih upravljali uradniki običajno nižjeplemiškega stanu, ki so bili plačani in do preklica postavljeni na to mesto.14 O plemstvu na področju Prekmurja do sedaj ni napisanega veliko. Bolj se s tem ukvarjajo naši sosedje na Madžarskem. Kljub temu pa lahko najdemo nekaj zaključnih del na to temo. Najnovejša diplomska naloga z zelo podobno temo, je diplomska naloga kolegice Mojce Lipič z naslovom Plemiška družina Lipič na področju Prekmurja v novem veku15, ki je obravnala isti rokopis št. 83 kot jaz. Z matičnimi knjigami murskosoboške župnije med leti 1733 in 1788 se je podrobneje ukvarjala Nina Gubič,

12 Metka Fujs, Fevdalna zemljiška posest v Prekmurju, v: Evangeličanski koledar 1995, Murska Sobota 1995, str. 66, 67 (Fujs, Fevdalna zemljiška posest v Prekmurju); Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 12; Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 12. 13 dr. Andrej Hozjan, Genealoška predstavitev murskosoboških plemiških rodbin ter posameznikov v Murski Soboti v 18. stoletju. v: Studia Historica Slovenica, 2004, št. 2-3, str. 299 (Hozjan, Genealoška predstavitev). 14 Fujs, Fevdalna zemljiška posest v Prekmurju, str. 67. 15 Mojca Lipič, Plemiška družina Lipič na področju Prekmurja v novem veku, diplomska naloga, Maribor 2014 (Lipič, Plemiška družina Lipič). 6 ki pa je obravnavala prebivalstvo na splošno, ne samo plemstvo.16 Tudi dr. Darja Kerec je v svoji disertaciji z naslovom Szécsiji, Gornja Lendava in Sóbota od 13. stoletja do bitke pri Mohaču17 obravnavala prekmursko plemstvo. Sečije obravnava tudi v svojih dveh člankih: Nikolaj III. - najvidnejši predstavnik gornjelendavskih Szécsijev v 14. stoletju18 in Szécsijevi gospostvi Grad in Sóbota v času turških vpadov in verskih sporov.19 S temo prekmurskega plemstva pa se je v svojih člankih veliko ukvarjal tudi moj mentor doc. dr. Andrej Hozjan. Večina teh člankov je povzetih tudi v moji nalogi. V madžarski literaturi sta najnovejši deli: knjiga Béle Tantalicsa z naslovom A Bánffy család szellemi hagytéka20, ki govori izključno o Baničih Dolnjelendavskih. O murskosoboških baronih in grofih Szaparyijih pa lahko veliko izvemo iz dela z naslovom A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története21, avtorjev Claudeja Andréja Donadella, Géze Cseha in Józsefa Pozsonyija, ki so pisali tudi o murskosoboški veji, kakor lahko posredno razberemo že iz naslova.

Slika 2: Grad v Murski Soboti.22

16 Nina Gubič, Prebivalstvo trga Murska Sobota na podlagi matičnih knjig iz 18. stoletja (1733 – 1788), Diplomska naloga, Maribor 2011. 17 Darja Kerec, Szécsiji, Gornja Lendava in Sobota od 13. stoletja do bitke pri Mohaču : doktorska disertacija. Ljubljana 2005. 18 Darja Kerec, Nikolaj III. - najvidnejši predstavnik gornjelendavskih Szécsijev v 14. stoletju, Zgodovinski časopis, 2001, letn. 55, št. 3/4, str. 321-340. 19 Darja Kerec, Szécsijevi gospostvi Grad in Sóbota v času turških vpadov in verskih sporov, Zgodovina za vse, 2001, leto 8, št. 1, str. 26-35. 20 Tantalics Béla, A Bánffy család szellemi hagytéka, Lenti Honismereti Egyesület elnöke, Lenti 2009. 21 Claude André Donadello, Cseh Géza, Pozsonyi József, A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története, Hajdú-Bihar Megyei Múzeumok Igazgatósága, Tiszántúli Történész Társaság, Debrecen 2007, posebej o murskosoboški veji na straneh 129 do 146. 22http://www.murska- sobota.si/sites/default/files/styles/galleryformatter_slide_2/public/fotogalerije/%3Cem%3EEdit%20Foto galerija%3C/em%3E%20Murska%20Sobota,%20moje%20mesto/Park%20z%20gradom.jpg (22.8.2014). 7

2. ŽUPNIJI MURSKA SOBOTA IN TIŠINA DO ZAČETKA 19. STOLETJA

Ozemeljskemu delu vsake od obmejnih županij je povsem ustrezala tudi tukajšnja srednjeveška in zgodnjenoveška cerkvenoupravna razdelitev: gornji del je vse do nastanka nove škofije Szombathely/Sombotel spadal pod škofijo Győr, dolnji pa pod škofijo Zagreb. Leta 1777 so z novo škofijo v dolnje Prekmurje ločili od Zagreba in ga cerkveno tesneje povezali z madžarsko notranjostjo. Cerkvenoupravno je imela ustanovitev sombotelske škofije iz delov treh starejših škofij izredne posledice za vse katoliške Slovence. Posledice so bile sprva pozitivne, nato pa od 19. stoletja naprej skoraj uničujoče. Brez izjem so vse cerkve v Prekmurju postavili tukajšnji zemljiški posestniki. S tem so postali njihovi patroni. Odločali so na primer tudi o svetniškem zavetniku cerkve. Vse cerkve so bile tako imenovane lastniške cerkve, saj so bile zmeraj v rokah lastnikov zemljiških gospostev. Tak so na primer ob ustanovitvi župnijskega sedeža zemjiški posestniki dodelili župniji potrebno posest oziroma zagotovili stalne dohodke od podložnikov.23 Od samostanov lahko omenim le manjšo in kratkotrajno postojanko frančiškanov v Murski Soboti. Delovala je v drugi polovici 17. stoletja in to za največ petindvajset let. V bližini je delovalo več moških in ženskih samostanov kot na primer frančiškani v Varaždinu in Ormožu, cistercijani v Monoštru, jezuiti v Varaždinu, kapucini v Radgoni in Varaždinu, pavlinci v Sv. Jeleni/Šenkovcu pri Čakovcu in uršulinke v Varaždinu. S procesom rekatolizacije so pričeli z ustanavljanjem več duhovnih in javnoizobraževalnih ustanov.24 O verskem življenju v Prekmurju je le malo znanega. Le tu in tam poznamo ime katerega od župnikov, o kaplanih pa se ne ve nič. Vsekakor pa je jasno, da je bila vera močno zasidrana v vsakdanjik prebivalstva. Tudi plemiške družine so imele tesne odnose z vero in cerkvami. V Turnišču so že v srednjem veku pokopavali člane družine Banič, ki so bili lastniki tamkajšnje Marijine cerkve.25

23 Baš, Posebne poteze, str. 373; Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 13; Andrej Hozjan, Ponovna utrditev krščanstva v srednjeveškem Prekmurju in čas do pojava luteranstva, v: Škofija Murska Sobota 2006, zgodovinski oris krščanstva v Prekmurju, Murska Sobota 2006, str. 22 (Hozjan, Ponovna utrditev krščanstva…). 24 Hozjan, Pokrajina med Rabo, str. 12. 25 Hozjan, Ponovna utrditev krščanstva, str. 22-23. 8

2.1 Župnija Murska Sobota

V murskosoboško župnijo so v zgodnjem novem veku spadale naslednji vasi: Murska Sobota, Rakičan, Lukačovci, Veliki in Mali Bakovci, Krog, Satahovci, Murski Črnci, Borejci, Polana, Černalvci in Veščica.26 Invetarni zapisnik soboške cerkve in župnije iz leta 1859 govori o letnici 1252, ki je bila vidna na južni zunanji cerkveni steni ob svetišču pod staro odpadlo skorjo. Tudi drugi dokumenti govorijo o tej letnici.27 Leta 1331 je imel Győr v najjužnejšem delu svojega škofijskega ozemlja poseben arhidiakonat, ki je imel sedež v Murski Soboti. Papež Bonifacij IX. je leta 1394 imenoval soboškega župnika Mihaela za győrskega kanonika. Zaenkrat žal ni neposrednih zgodovinskih podatkov glede obsega arhidiakonata v Belmuri (Soboti). A jasno je, da je na tem ozemlju dokazljiv obstoj posebne cerkvenoupravne zgodovinsko ozemeljsko enoto, v kateri so bile združene vse srednjeveške slovenskojezikovne župnije v Železni županiji.28 Prvi po imenu znani soboški župnik je bil Jakob, ki je omenjen v listini iz dne 16. julija 1348. Omenjeni papež Bonifacij IX. je 8. decembra 1401 podelil soboški cerkvi odpustke, ki jih imajo dejansko le Marijine cerkve ob Porciunkuli. Do leta 1570 je imela v Soboti odločilno besedo Marjeta roj. Seči Gornjelendavska, žena Nikolaja Salma.29 Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 govori tudi o stenskem tabernaklju v stari soboški cerkvi. Pravi, da je bil vzidan v severni cerkveni steni in je bil brez vratic. Takrat ga naj ne bi več uporabljali, saj je bil poškodovan. Na velikem oltarju v prezbiteriju je bil tistega leta tabernakelj že v smislu navodil tridentinskega koncila. Nov tabernakelj naj bi izviral iz časa, ko je dobila cerkev leta 1676 namesto prejšnjega lesenega stropa obok. Takrat so jo tudi za silo obnovili. Nastanek stenskega tabernaklja v Soboti je istočasen z nastankom prezbiterija stare soboške cerkve. V starem soboškem prezbiteriju je še posebna vdolbina na južni strani cerkve. Vanjo naj bi postavljali vrčke z vinom in vodo pri maševanju.30

26 Ivan Zelko, Statistika prebivalstva v Prekmurju l. 1698, v: Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 74 (Zelko, Statistika prebivalstva). 27 Franc Kuzmič, Zgodovina soboške katoliške cerkve, v: Utrinki iz stoletne zgodovine stolnice v Murski Soboti, Murska Sobota 2012, str. 15-16 (Kuzmič, Zgodovina soboške katoliške cerkve). 28 Ivan Zelko, Zgodovinski pregled cerkvene uprave v Prekmurju, v: Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 100 (Zelko, Zgodovinski pregled). 29 Kuzmič, Zgodovina soboške katoliške cerkve, str. 16-17. 30 Ivan Zelko, Stenski tabernaklji v prekmurskih cerkvah, v: Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 118 (Zelko, Stenski tabernaklji v prekmurskih cerkvah). 9

Najočitnejši dokaz, da je v kateri župniji obstajala župnijska šola že pred reformacijo, so posebni dohodki, določeni za vzdrževanje kantorja-učitelja. Ivan Zelko je podatke povzel po vizitacijskih zapisnikih, predvsem iz let 1627, 1669 in 1698. Na podeželskih šolah je učil ali duhovnik ali kantor-učitelj. Kantor-učitelj je lahko bil cerkovnik, pisar, dijaki, ki pa je moral imeti vsaj eno- ali dveletno latinski šoli, vojaški invalid, obrtnik in drugi. Seveda je moral biti sposoben sodelovati pri cerkvenih obredih. To pomeni, da je moral znati odpevati odgovore pri sv. maši, prav tako je moral imeti sposobnost, da to naučiti tudi druge.31 Duhovščina se je zavzemala za pouk v šolah, zato da razširi dušno-pastirsko delo tudi na mladino ter da jo je vzgajala v verskem mišljenju in čutenju. Otroke so učili pisati, čitati, glavne resnice sv. vere in cerkvene pesmi. Že v poznem srednjem veku je bila taka skromna šola v Murski Soboti. Soboškemu kantorju so leta 1627 celi kmetje iz vasi Krog, Buzinci in Lukáčovci dajali po mernik pšenice, polkmetje pa pol mernika. Isto sta vasi Krog in Lukáčovci dajali soboškemu kantorju-učitelju leta 1698. Iz trga Rakičan pa mu je dala vsaka kmetija deseti del velikega mernika, ki se mu je po domače reklo »merica«.32

2.2 Župnija Tišina

Tišinska župnija leži jugozahodno od Murske Sobote. Na vzhodu meji na soboško, na jugu na kapelsko, na zahodu na radgonsko (Avstrija) ter na severu na cankovsko župnijo. Po vsej južni dolžini župnije teče reka Mura. Župnija sega na zahodu vse do slovensko-avstrijske državne meje. K tišinski župniji spadajo Rankovci, Vanča vas, Kupšinci, Krajna (včasih še polanski marof), Gederovci, Sodišinci, Murski Petrovci, Petanjci, Tropovci in Gradišče. Leta 1347 se v bližini Petanjcev omenja Marijina cerkev v kraju Mesynch, tudi Mysniche. Kljub temu podatku pa ne smemo misliti, da je tišinska župnija nastala šele v 14. stoletju. Starejša naj bi bila vsaj dvesto let. Cerkev je bila prvotno posvečena v čast Marijinemu vnebovzetju, kakor tudi najverjetneje najstarejši prekmurski cerkvi (Grad in Turnišče).33

31 Ivan Zelko, Starost župnijskih šol v prekmurskih župnijah, Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 283-284 (Zelko, Starost župnijskih šol) 32 Prav tam. 33 Ivan Zelko, Zgodovina tišinske župnije, v: Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 261 (Zelko, Zgodovina tišinske župnije); dr. Franc Ivanocy, Podatki k zgodovini tišinske župnije, Murska Sobota 2007, str. 13 (Ivanocy, Podatki k zgodovini); Ivan Zelko, Romanska arhitektura in naselitvena zgodovina Prekmurja, v: Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota 1996, str. 112 (Zelko, Romanska arhitektura). 10

Nobenih podatkov ni o prvotnem izgledu tišinske cerkev. Predvidevajo, da je sedanja cerkvena ladja ostanek tiste cerkve, ki je obstajala že v 14. stoletju. Cerkev so prenovili v začetku 16. stoletja, ko so dozidali današnje svetišče, ki je v slogu pozne gotike. Po porazu Turkov pred Dunajem 1683. se je del turških čet valil po prekmurskem ozemlju ter uničeval vse pred seboj. V teh uničevalnih pohodih je bila tišinska cerkev zelo prizadeta, saj jo je zajel požar. Pred letom 1685 – torej gotovo tik po koncu obleganja - naj bi v celoti pogorela, kakor pravi vizitacijski zapisnik iz leta 1698. Prva zasilna popravila so bila opravljena prav v teh omenjenih letih: leta 1685 so postavili v cerkveni ladji zidan obok ter obnovili streho nad cerkvijo. Prvotnega zvonika niso obnovili, ampak so pokrili s streho celotno površino nad svetiščem. Leta 1698 pa so pozidali nov zvonik na zahodni strani ladje, ki stoji še danes.34 Vizitacijska zapisnika iz let 1698 in 1756 govorita o tišinskem stenskem tabernaklju. Konec 17. stoletja ga je vizitator občudoval in zapisal o njem, da je zelo prostoren, vzidan v severno steno cerkve in brez vratc. Enako stanje opiše tudi zapisnik iz leta 1756. Ne ve se natančno, kdaj je bil tabernakelj zazidan in uničen. Zagotovo ga ni bilo več že pred letom 1900, saj Ivanocy ni zapisal nič o njem. Poročal je le, da je imela tišinska cerkev na listni strani prezbiterija še posebno vdolbino, podobno kot v Soboti.35 Malo pred letom 1778 so odstranili pokopališče, ki je bilo poleg cerkve. Istega leta so že blagoslovili novo pokopališče ter ga obdali z nasipom. Novo pokopališče je bilo na zahodni strani župnikove njive v kraju Popovski log, v bližini Vanča vasi.36 V evangeličanskem vizitacijskem zapisniku iz leta 1627 so med dohodki cerkve navajali, da je imela cerkev srebrni križ, vreden 40 forintov. Od pogrebov in drugega sprejetega denarja so dobili prav tako 40 forintov. V zapisniku iz leta 1698 so navedli, da so bili sejmi na Tišini trikrat na leto. Stojnino in druge ugodnosti so sprejemali v korist cerkve.37 Tudi v tišinski župniji je bil kantor-učitelj. Leta 1627 sta mu Vanča vas in Rankovci plačevali z žitom tako, da je dal vsak kmet in polkmet po en mernik žita. Dolnji in Srednji Petanjci pa so mu plačevali z denarjem. Celi kmet ter tudi polkmet mu je vsak plačal po 44 denarjev. V zapisniku iz leta 1698 je navedeno podobno. Rankovci in Vanča vas sta mu dajali po en mernik žita na kmetijo, Dolnji in Srednji Petanjci pa po 50 denarjev

34 Zelko, Romanska arhitektura, str. 112; Zelko, Zgodovina tišinske župnije, str. 261-262. 35 Zelko, Stenski tabernaklji v prekmurskih cerkvah, str. 119-120. 36 Zelko, Zgodovina tišinske župnije, str. 263. 37 Zelko, Starost župnijskih šol, str. 286-287. 11 kmetija, ter kočarji po 5 denarjev. Za poučevanje je kantor dobival vsake toliko časa po 25 denarjev ter poleg še od vsakega otroka en voz drv. Zelko piše, da je tišinski primer zelo zanimiv, ker sta kantorju po dve vasi dajali žito, dve pa denar. Do spremembe naj bi verjetno prišlo zaradi opustošenja vasi Rankovci leta 1526 po bitki pri Mohaču. Rankovci so popolnoma obubožali, saj so bili prebivalci razgnani ali odpeljani v turško sužnost.38

Ivanocy omenja naslednje plemiške družine, živeče v tej župniji:  v Gederovcih: Herbay  v Sodišincih: Kenessey in Rogán  v Tropovcih: Vasdinyei, Gombossy in Keresztury

Piše tudi, da je bil zemljiški gospod na Krajni in v Kupšincih družina grofa Szapáryja. Gederovci so delno spadali v okvir veleposestva Gornji Senik (Felső Szölnök) grofa Jožefa Batthányija. Petanjci so nekoč spadali h gornjelendavskemu veleposestvu grofa Nádasdyja, ki je v času Ivanocyja pripadalo Jožefu Kladziwi, veleposestniku pruskega rodu. Ta posest je šla skozi roke veleposestnikov Dietrichstein – Proskau - Leslie, Kraetzer, Schey in Magerle. Tišinska vaška občina je nekoč tudi pripadala veleposesti grofov Nádasdyjev. Od njih je posest odkupila grofica Ana Apratin. Posest je leta 1889 kupil Jožef Kladziwa. Plemiške družine so imele posest tudi v Tropovcih, Rankovcih in Murskih Petrovcih.39 Plemiške družine in plemiči kot posamezniki so imeli v župniji Tišina različno vlogo. Nekateri so tu konkretno živeli. Imeli so le manjše posestvo s hišo, zemljo so obdelovali s pomočjo hlapcev, dekel ter kmečke najemne delovne sile. To je pomenilo, da v največ primerih sploh niso imeli svojih podložnih družin. Spet drugi so živeli izven območja župnije, a so imeli tu v lasti oziroma še pogosteje v zakupu kmetijo ali dve. Kljub temu nikakor ni bilo nujno, da so na njej/njih živele stalno nastanjene njim podložne družine.40

38 Zelko, Starost župnijskih šol, str. 284-285. 39 Ivanocy, Podatki k zgodovini, str. 13. 40 Kristina Šiplič, Plemiške družine in posamezniki na ozemlju župnije Tišina v 18. stoletju, v: Zbornik soboškega muzeja 20-21, Murska Sobota 2013, str. 19-20 (Šiplič, Plemiške družine in posamezniki). 12

3. PLEMIŠKA DRUŽINA BABOS

Obdelani viri za plemiške družine, predstavljene v nalogi

Obdelala sem matične knjige murskosoboške in tišinske župnije. V murskosoboški župniji so pričeli z beleženjem krstov leta 1733, smrti in porok pa leta 1736. V tišinski pa so začeli z beleženjem krstov dve leti prej, torej leta 1731, ter smrti in porok leta 1749. Med pregledovanjem matičnih knjig sem se srečala s številnimi izrazi, ki jih bom predstavila v naslednji tabeli. Za lažje razumevanje so poleg dopisani tudi prevodi:

Konkordančna tabela izrazja v zvezi s plemiči v matičnih knjigah

Originalni izpis Celoten izpis Prevod izraza Prlltri Perillustris presvetli Groso Generosus ugledni Dno Dominus gospod Dna Domina Gospa Illmo Illustrissimus prevzvišeni barone Baron Bapt. baptizatus, -a krščen, -a Parentib Parentibus staršev Levant Levantibus Botrov Copulati Poročeni praedtente praedentente v prisotnosti (= kot poročna priča) Obyt; sepult. sepultus, -a prejel poslednje olje, umrl ali bil pokopan 41

41 Šiplič, Plemiške družine in posamezniki, str. 11.

Slika 2: Prva stran rokopisa št. 83.42

Rokopis št. 83 je rokopisni zvezek velikega formata, ki je popisan v celoti, brez izpuščenih in brez manjkajočih strani. Zapisati so ga dali člani murskosoboške zemljiškoposestne družine Szapáry leta 1784. Verjetno so potrebovali kompilacijo razne dokumentacije v zvezi s konkretnim sodnim procesom, ki so ga vodili o spornih zadevah gospostva. Velika verjetnost je, da je tak zapis nastal ne le v enem, temveč v več izvodih. Zagotovo so morali vsaj enega poslati na sam madžarski dvor, kjer je služil kot dokazno gradivo na podlagi zapisov izvirnih dokumentov, ki so jih tedaj hranili v murskosoboškem gradu. Gre torej za akt, ki je bil pripravljen za pravosodne namene in je bil shranjen v grajskem arhivu vse do avkcijske razprodaje gradu in posestva v 30. letih 20. stoletja. Takrat je postal nov lastnik Geza Hartner, ki je najverjetneje ukazal

42 Izpis na naslovnici: LITERARUM Iura Familiae Illustrissimorum Dominorum Comitum de Szápar olim per Comites Szécsi inscripta, á corpore itaque Castri Murai – Szombath avulsa, consequenter in quantum nondum etiam revindicata haberetur, reincorporanda & reaplicanda tangentium & concernent(ium) adeoque ipsarum Inscriptionum ELENCHUS. confectus atque efforinamo. In Anno 1784. Pro Archivo Murai Szombathiensi. 14

»počistiti« grajske arhivske zapise, zato se je takrat dotedanje ohranjeno gradivo preprosto porazgubilo.43 Ta rokopis ima veliko vrednost, saj je eden izmed izredno redkih, ki so se ohranili še po 2. svetovni vojni. Danes ga hranijo v trezorju murskosoboške knjižnice. Na prvih straneh rokopisa je nepaginiran Synopsis na petnajstih straneh, nato pa sledi naslov: MURAI SZOMBATH. Extractus Litararum Dominii Murai – Szombath, Inscriptionalistas et Inscriptiones inibi existentes, in genere tangentium, et concernentium. Paginiranih strani je 458, ki so izrisane v okvirjih. Na straneh so izpisane kupne, zakupne in druge pogodbe, ki so jih murskosoboški grofje Rima-Sečiji sklepali z okoliškimi nižjeplemiškimi posamezniki – armalisti. Kasneje so pogodbe sklepali z nasledniki magnatske družine, baroni/grofi Szapáry. Zapisi obsegajo čas od začetka 17. stoletja pa do sredine 18. stoletja. Jezik je izključno latinski. Vpisi so razvrščeni po abecednem vrstnem redu plemiških družin.44 Transliterirala sem strani, ki vsebujejo vsebine/zapise o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Pregledala sem tudi genealoško tabelo, ki je v okvirju zapisov o družini Berke. V poglavju o vsaki družini je dodana tudi transliteracija, ki se nanaša na njo. Vse okrajšave ter toponimi so zapisani v transliteraciji v oklepajih in izpisani v skladu s pravili. Paginacija je zapisana na levem ali desnem robu, odvisno kako je zapisana izvirno v rokopisu. Najpogostejši zapisani denarni enoti sta fl – floren in kr – krajcar. Dodala sem še izdelane genealoške preglednice z okvirčki, v katerih pa navajam le nedvomno in dokumentirano izpričane člane družin. Poglavje o vsaki družini zaključuje pregled novodognanih vsebin o le-tej.

3.1 Dosedanja spoznanja o družini Babos v Prekmurju

Do sedaj v literaturi ni veliko napisanega o družini Babos. Omenja jih Andrej Hozjan v svojem članku, ki piše, da je znano, da je bila baronska družina prvič posestno izpričana v gornjem Prekmurju že v 17. stoletju, v sami Murski Soboti pa leta 1737. Leta 1754 je Jožef Babos naveden kot baron in je bil najverjetneje sin 1696. omenjenega Ivana. V njegovo - Jožefovo generacijo naj bi spadala tudi Elizabeta Babos, poročena Saghi, ki je bila pokopana 12. junija 1740. Franc Babos je bil konec

43 Lipič, Plemiška družina Lipič, str. 22-23. 44 Prav tam.

18. stoletja upravni predstojnik Slovenskega okraja (Tótság, eden od tedaj štirih upravnih delov Železne županije), v katerega je spadalo celotno gornje Prekmurje s Porabjem oziroma celoten prostor pod reko Rabo. Hozjan piše tudi o Petru Babosu, ki je bil sin Jožefa (rojen ok. 1702, pokopan 3. novembra 1758). Peter je dvakrat botroval otrokom Petra III. Szapáryija, kar kaže na pomembnost družine Babos. Prav tako sta njegovemu prvorojencu botrovala kar sam grof Peter in grofica Terezija. V enakem časovnem obdobju nastopa tudi baron Jurij Babos, ki je tedaj označen celo kot soboški grajski računski uradnik. Družina Babos je imela lastno družinsko grobnico v soboški župnijski cerkvi.45 Gyula Balogh piše, da je kralj Karel III. podelil Babosem baronski naziv 20. marca 1718. Podelil ga je konkretno Ivanu Babosu, njegovemu sinu Benediktu ter tudi še za Benediktova sinova Nikolaja in Aleksandra, kakor tudi za Ivanovi hčerki Heleno in Katarino.46 To je glede na Ivanovo družino pomenilo hkraten tedanji obstoj treh generacij njegove veje, kar bom podrobneje zaobjela tudi v genealoškem pregledu.

3.2 Obdelava virov o družini Babos

Podatki v matičnih knjigah: V obeh obdelanih župnijah nisem našla veliko predstavnikov družine Babos, kar nam pove, da jih v 18. stoletju ni dosti živelo na tem območju. Zagotovo pa so tedaj že bili katoliki. V murskosoboški krstni matici se najde prvi krstni podatek o Katarini Babos, ki je bila krščena 28. septembra 1738 in je bila hči Lovrenca Babosa iz Borejec. Drugih podatkov o njej ne zasledimo več. Najverjetneje se je poročila v neko drugo župnijo, kjer je nato rodila tudi otroke.

Lovrenc Babos

Soproga neznana

hči Katarina

28.9.1738 -

45 Hozjan, Genealoška predstavitev, str. 310-311. 46 Gyula Balogh, Vasvármegye nemes családai (Plemiške družine v Železni županiji), 1. bőv. kiad., Szombathely 1894, str. 168 (Balogh, Vasvármegye nemes családai). 16

V drugi polovici 18. stoletja se pojavi Peter Babos z ženo roj. Ano Komáromi in štirimi otroci: Ivanom, Jožefom, Francem ter Katarino. Pri pokopnem vpisu Katarine sem našla opombo, da je bila posvojena – nutricis. Zelo verjetno je, da so se jima v zakonu rodili še drugi otroci, ki pa so morda bili krščeni v drugi župniji. Skoraj nenavadno bi bilo, da bi imela tako malo otrok. Peter je bil sin Jožefa, ki se je rodil okrog leta 1702, umrl pa 3. novembra 1758.

Peter Babos, sin Jožefa

žena Ana roj. Komáromi

sin Ivan sin Jožef sin Franc 14.2.1762 - 16.8.1765 - 28.4.1768 -

hči Katarina ok. 1770 – 25.4.1771

Čeprav velja prepričanje, da se družina Babos neha pojavljati v murskosoboških maticah v 70.-ih letih 18. stoletja, to ne drži. Našla sem podatek, da je bil novorojenček Jožef Babos pokopan 21. julija 1801, star tričetrt leta. Zapisano je, da je bil sin Jožefa, zato lahko upravičeno domnevam, da je to sin Jožefa, rojenega 16. avgusta 1765 (Petrovega sinu).

V tišinski župniji, natančneje v Sodišincih, je živela Rozina (Rozalija) Babos, rojena najverjetneje enkrat v drugem desetletju 18. stoletja, ki je bila poročena z Matijo Kenesseyjem. V krstnih maticah sem našla šest njunih otrok, a domnevam, da sta jih imela še več, saj je med nekaterimi tudi po osem let razlike.

Matija Kenesay

žena Rozina/Rozalija roj. Babos

hči Judita sin Franc hči Katarina 21.9.1733 - 10.10.1734 - 2.9.1736 -

sin Štefan hči Suzana hči Ana 29.10.1744 - 2.5.1750 - 27.10.1755 -

Podatki o Babosih iz rokopisa št. 83:

V povezavi z družino Babos sem iz rokopisa št. 83 transliterirala strani od 45 pa do 53. V rokopisu so omenjeni štirje člani te družine. Za zadeve iz 17. stoletja sta omenjena Pavel in Franc Babos, ki je bil poročen z Uršulo roj. Kulčar. V prvi polovici 18. stoletja se pojavita Jožef in Ivan Babos z ženo Rebeko roj. Berke. Od sredine omenjenega stoletja pa se pojavljajo Peter Babos, o katerem sem pisala že prej, Rozalija Babos, ki je bila poročena z Matijo Kenneseyem, ter Rebeka Babos, ki je bila žena Jurija Vasdinyeija.

Transliteracija: 45 In specie De. Fasciculus B.

Babos

Babossianorum Inscriptionalium Actorum 1645 N°.1°. Joannes Mikula pro 100 Hungaricalium flor(enorum) per 60 krucigeros Computatorum Ann duas Sessiones Inquilinarias utpote Nicolai Rácz in Vucha Gumila aliter Zsida Hegy, et Sebastiani Szelkó in Teschanócz item Ius Montanum Pauli Temlén in Pecsárócz, et Georgii Frenczegh in eadem Vucha Gumila a C.(omite) Dionisio Szécsi aqvirit; qvas successive ex cessione C.(omitis) C.(omitis) Szecsi Vidua Paulo Vassdinyeiana reluit, et has A(nno) 1722. Joannes Baboss pro 100 Flo(renis) C.(omite) Nicolao Száparÿ remittit 1668. N°.2°. Paulus Baboss Domum Gergorecziánam in exteriori oppido M.(uray) Szombath situatam una Cum Horto ad eandem pertinente pro 20 Tallerorum Summa a Magdalena Espetsei Socru sua primum Nicolai Bukvits, expost Benedicti Millei Re(lic)ta Vidua procurat. 1677. Inter Szalaiana Acta Franciscus Baboss Petro Mustaiana Cessione teste, Testamentaria item Dispositione Rebecae Dombay Mathiae Verbovszkÿ Conthoralis Pratum in Territorio M.(uray) Szombathiensi Situatum atque ad trium qvadrantum per Elisabetham Szalai remissae Sessionis Spectans possedisse perhibetur. 1682. Inter Csávaiána Acta Franciscus Baboss cum Consorte sua Ursula Kultsár Allodium unum in exteriori oppido M.(uray) Szombath existens, antea per Joannis Simon Viduam ex Inscriptione C.(omitis) Stephani Szécsi possessum, Petro Balogh in 25 flor(enor)um Summa vendit (nakup). Cujus medietatem (sredi) Anno praescripto (prej zapisanega) 1690. Petrus Balogh Georgio Csavai in p(rae)scripta 25 flor(enorum) Summa abalienat. 1690. Inter Francisco Tulokiána Acta N°.10°. Franciscus Baboss juxta Venditionales Petri Balogh ex Vinea 4 Areolarum per memoratum Petrum Balogh Francisco Tulok vendita, et in Promónthorio Ribnyákiensi situata pro jure 46 De Inscriptionalistis

Jure Montano duas areás aquirit, et sibi procurat. N°.3°. Franciscus Baboss teste huc Instrumento sive Conceptu A.(nn)o 1702. vidimato, Certa Bona, et Jura Poss(essi)onaria, ubi tamen, et qualia non expressata Per

Deffectum Annae Saulió Joannis Simon Conthoralis (soproge) in C.(omitem) Petrum Szécsi devoluta, et jure Re(gi)o uti exponitur permata in 2000 Flor(enorum) summa a memorato C.(omes) Szécsi Pignoris titulo aquirit, Bona in sua integritate, et Subditos in statu bono conservandi obligatione supermanente. Quae jura Poss(essi)onaria relucta esse Concluduntur. N°.4°. Franciscus Baboss teste memoriali simplici Sessionem Bácsmegyeianam in M.(uray) Szombath existentem, et ad Dominium Rakitsán pertinentem per Nicolaum Bácsmegyei Joanni Kereszturi venditam, ab eodem Joanne Kereszturi reluit, et successive Sessionis illius Fundum Stephano Dervarits pro 32. flor(enorum) Summa vendit, et abalienat. 1698. N°.5°. Franciscus Baboss juxtá Fasciculum De Inscriptionalistis in genere r(ect)e cum Nobilitate M.(ura) Szombathiensi per B.(aronem) Petrum Szápárÿ ad octavalia audicta evocatus obligat se serio ad remission em Bonorum in Dominio M.(ura) Szombathiensi tentorum, et possessorum dum (le teh), et quando, p(rae)indam et si quae difficultates ex literis suis emergerent eatenuo Judicio V(ice)comitis se submissurum declarat. Ut demum quantitas Bonorum per Franciscum Baboss poss(ess)orum Constare valeat in P(rae)fato Fascic(ulo) De Inscriptionalistis in genere re(cte) Consule pro parte Fisci Regii peractam Conscriptionem sub N°.2°. N°.6°. Consignatio Sessionum in Vanecsa, et Predánocz per Babossiános possessarum ex qua cum pateat, Michaelem, Andream, Mathiam, et Joannem Andreits per eosdem possideri, ideo submetuntur Considerationes, et Reflexiones circa eosdem Subditos, quomodo, et quo jura ad manus Poss(ess)orum devenerint in Setraracta vide Bornemisza N°-1°= Conf Francsics N°=4°= 1701. Inter Bottyányiána Acta Joannes Baboss pro certa Terra Arabili Septem Cubulorum ad Sessionem Colonicalem Joannis 47. In specie De Babos. Joannis Kuhár in M.(ura) Szombathiensi Territorio existentem et sibi inscriptam pertinentem alias Terras Arabiles inter vias Lipoczensem, et Bratyaneczensem situatas, ac Prata quaepiam exigua ad mediam Colonicalem Sessionem Georgii

Barbarits pertinentes, et spectantia a C.(omitissam) Eleonora Stratmann per Cambium aquirit. 1712. N°.7°. Joannes Baboss unam integram, et quartalem Sessiones in Csernelócz pro Certa pecuniaria Summa Petro Vassdinnyei cedit, cum porro idem Petrus Vassdinnyei Joanni Baboss Restantiarius mansisset, eidem duo Terrarum lugera ad Sessionem suam pertinentia ita, et Fundum in interiori oppido situatum Successive pro horto applicatum obligat, et cedit quem praememoratus Joannes Baboss A.(nno) 1733. C.(omite) Nicolao Szápárÿ in 10. fl(ore)nis remittit. 1723. N°.8°. Joannes Baboss ad remissionem certae terrae inter hortos suos situatae, et trium Subditorum in M.(uray) Szombath possessorum pro parte C.(omiti) Nicolai Szápárÿ medio Martini Gubánoczi Co(mita)tus Castriferrei V(iceiudici nobi)lium qualiter admonetur. 1723. Inter Francsicsiána Acta N°.4°. Joannes Baboss jus Montanum ex Vineis Pecsárocziensibus per C.(omitem) Michaelem Szécsi cum Aliis Bonis Thomae Francsics inscriptum et in Elisabetham Lenarits devolutum cum Decimis, et aliis quibusvis reditibus ab Andrea Gombocz et Consorte ejusdem Elisabetha Lenarits in 70. fl(oren)is Comparat, et procurat, porro Summam hanc A.(nno) 1732 adhuc fl(orenis) 18 anget, intuitu Cujus remittendae, uti et aliorum per se poss(ess)orum Bonorum Successores Joannis Baboss A.(nno) 1750. jud(icia)liter admonentur, quod Ius Montanum A.(nno) 1755 C.(omiti) Petro Szápárÿ remittunt. pro Fl 88 1727 N°.9°. Joannes Baboss super remissione omnium Terrar(um) Pratorum, Fundorum, et Sessionum, ubicunque quomodocunque in Dominio M.(uray) Szombath possessorum, et aquocunque demum zeuratorum medio Pauli Mlina(rits) 20

48.

De Inscriptionalistis Rits P(roce)ssualis Ju(dicem nobi)lium pro parte C.(omiti) Nicolai Szaparÿ Jud(icia)liter admonetur. 1727. N°.10°. Joannes Baboss C.(omitem) Nicolaum Szápárÿ super his 1°:. quatenus Molam Sklodiensem /: de qua vide Archivum Szécsi Szigethsiensem Violenter occupatam una cum fructibus medio tempore peruptis restituere velit, 2°Damnum per

21 trajectionem Egri causatum recompensare 3: Intuitu Violenti actus per subditum suum Nicolaum Szrák in demolitione saepimenti Babossiani Comissi et patrati Competentem Satisfactionem dare. 4to aeque intuitu violenti actus per Blasium Bah Subditum Bodonczensem per impulsionem 4 jugalium Boum una cum Curru Michaelis Vlaih Subditi Babossiani patrati. 5°: Itidem intuitu violenti actus per occupationem certae exstirpaturae 40 Annis per Subditum Babossiánum pacifici possessae medio Michaelis Perdigál Subditi Szapariáni Comissi Satisfactionem p(raes)tare poterit. 6°. Quod tametsi Bona sub N°.3°. contenta Admonens Joannes Baboss in 2000 fl(orenorum) Summa a C.(omite) Petro Szécsi procuraverit, pro iisdem attamen admonitus Comes non ultra 900. fl(orenos) solverit, sed residuitatem detinuerit, 7° Interesse a 400 fl(orenis) per Admonentem pro 8 tantum Mensibus admonito Comiti mutuo datis persolutum nonsit 8°. Quod(q)ue occasione venditionis certae vineae una cum pendentibus Fructibus pretium in praeattactam Vineam insumpti laboris admonitus Comes non persolverit, quatemus. Admonentem ex toto contentare velit medio in praefati Jud(icem nobi)lium jud(icia)liter admoneri curat. 1727. N°.11°. Ad praemissa Puncta jud(iciar)iae Admonitionis Contra C.(omitum) Nicolaum Szápárÿ factae, scenta, et data Replica 1732. N°.12°. Joannes Baboss qua Prolium suarum ex Rebeca Berke susceptarum Naturalis, et legitimus Tutor atque curator itidem super remissione Bonorum in Dominio M.(uray) Szombath poss(ess)orum, et qualitercunque comparatorum per Paulum Mlinarits Jud(icem nobi)lium pro parte C.(omitis) Nicolai Szápárÿ jud(icia)liter admonetur. ad quam Admonitionem. reponit

49. In Specie De Babos. Reponit, Portionem suam Poss(ess)onariam ad Bona Petro Berkeiana in 1003 fl(orenis) inscripta pertinere, Partemque queillorum per Gombossiános velut aeque Berkeianos successores possideri, atque ideo ubi Gombosiáni P(raesen)tem suam remiserint admonitus quoque remissionem suae Portionis observatis tamen Conditionibus, et Termino in Inscriptionalibus contentis offert, et policetur. 1732. N°.13°. Joannes Babos intuitu certae Arabilis Terrae ex 12. Areolis constantis, et ad quadrantalem Sessionem Joannis Klobitsár pertinentis fine legitimandi, et

22 liquidandi juris sui in eadem habiti, medio Francisci Lengyel Jurassoris pro parte C.(omiti) Nicolai Szápáry jud(icia)liter admonetur. Alia Admonitio Jud(iciar)ia contra Joannem Baboss et alios Complures Nobiles Inscriptionalistas per C.(omes) Nicolaum Szápári hoc A.(nno) peragi curata reperitur etiam in Fas(ciculo) De Inscriptionalistis in genere ré sub N°.12°. 1733 In Gombosianorum Actorum Fasci(culo), N°.5°. C.(omite) Nicolaus Szápárÿ contrá Inscriptionalistas /: inter quos et Joannes Baboss esset :/ Bona in Dominio Murai Szombathiensi possidentes, nec ad plures eatenus interventas Judi(tiari)as Admonitiones remittere volentes, quin de Contractu aliquali cum B.(arono) Petro olim Szápárÿ inito semet nihil scire asserentes velut Haereditarius Dominus vigore etiam Collationis Re(gi)ae Bona temporibus Szecsiánis inscripta, vel qualitercunque collata, et per Inscriptionalistas Mille modis involuta, et distracta, ab iisdem revindicandi, et relueundi, discerptaque et distracta reincorporandi et redintegrandi facultatem habens obtenta in Co(mita)tu Castriferrei V(ice)Comitis exmissione Coram Stephano Rosti ord(inario vice)comite erigit Admonitorium Pro(ce)ssum deposito cum onere 3 fl(orenorum) si quempiam seu contra Modernas P(raesen)tes I.(nclyti) seu earundem antecessores in qocunque Foro ratione Actionatorum Bonorum motum, et suscitatum exstitis se eveniret Pro(ce)s su

50. De Inscriptionalistis. Su, in quo quid cum Joanne Baboss actum sit in Processu illo uberius agitur. N°.14°. Extractus Bonorum in inactionatorum, perque Joannem Baboss possessorum, et C.(omes) Nicolao Szápárÿ partim cum persolutione inhaerentis summae, partim vero sine Pecunia adjudicatorum signanter in Bodoncz, Goricza, Bokrács, et M.(ura) Szombath. Scharteta 1736 N°.15°. Joannes Baboss ratione vineae suae in Bakráts habitae, et per C.(omite) olim Nicolaum Szápárÿ inactionatae pro parte Comitissae Sarae Nagy Viduae Nicolao Szaparianae Futricis quippe. et Curatricis Filii sui Stephani adjudicatae, et in fl(orenis) 250. jud(icia)liter aestimatae, ad levandam summam suam per Jud(icem nobi)lium et Ierassorem jud(icia)liter admonetur, hanc tamen levare rennit.

1736. N°.16°. Joannes Baboss de Seniori Consilio super perceptione praeattactorum 250 f(lorenorum) pro Vinea sua aestimatione mediante limitatorum C.(omitissam) Saram Nagy quietat. 1736. N°.17°. Joannes Baboss Subditum Bokrácsiensem Joannem Kraintz, cum Filio suo Martino C.(omitissae) Sarae Nagy pro 50 fl(orenorum) summa remittit 1748 N°.18°. Petrus Baboss quoad Sessionem in Nemsótz per se tentam, et possessam, Andreae Czagány C(omitis) C.(omitis) Szaparÿ Praefecto Scribit Missiliter illam a duobus Comitibus, suis Praedecessoribus adeoque et sibi inscriptam fore. Vineam vero Habarnokiensem per Consanguineos suos possideri. 1749 N°.19°. Petrus Baboss, Rosalia item, et Rebeca Baboss filius, et filiae praememorati Joannis Baboss pro parte C.(omiti) Josephi Szápárÿ super eo quod tametsi Annis superioribus C.(omes) Nicolaus cond(am) Szápárÿ certam Sessionem in M.(uray) Szombath a Joanne Baboss, Admonitorum Genitore reluerit, summamque eidem investitam ex toto persolverit, appertinentiae tamen ejusdem signanter in Diverticulo Lopata, Germovetz, et Muszga situatae in subditum Bottyányiánum Dravetz nominatum /: Quoad ad subditum hunc Vide Farkas / translatae habeantur, quatenus easdem recaptivare: et remissae Sessioni reincorporare moverint, jud(icia)lit(er) Admo

51. In Specie De Babos. admonentur, ad quam admonitionem reponunt semet de praeattactis appertinentiis nihil scire. 1750. N°.20°. Petrus Baboss, Rosalia item Mathiae Keneseÿ, et Rebeca Baboss Georgii Vassdinnyei Conthoralis, itidem ex superabundanti pro parte C.(omiti) Josephi Szápárÿ intuitu Certarum Vinearum in Promonthoriis Pecsárocz Habarnók, Szent Sebestyény, Szsánczer, et Sz.(ent) Király, ad Dominium M.(uray) Szombath spectantibus situatarum, Sessionum item in Nemsótz, Vanecsa, et Predanócz possessarum una cum appertinentiis, et quibusvis reditibus remittendarum jud(iciali)liter admonentur. Vinearum in Promonthorio Pecsarocziensi situatarum et ad Dominium Murai Szombath pertinentium simplicem Conscriptionem, et Consignationem Vide in Francsicsiano Fasciculo

1754. N°.21°. Rosina Baboss Mathiae Kenesseÿ, et Rebeca aeque Baboss Georgÿ Vasdinnyei Conthorales Contra Fratres suos Petrum quippe Baboss velut Fratrem Natu Majorem, et Josephum qua etiam Fratris sui Francisci cessionarium fine Divisionis universorum Bonorum in Dominio M.(uray) Szombath Inscriptionis t(itu)lo possessorum et postFata Progenitorum suorum remansorum, ac in se aequali jure condescensorum coram Tabula Districtuali Trans= Danubiana Divisionalem erigunt Pro(ce)ssum, in illoque transigunt. Scharteta. 1755 N°.22°. Petrus Baboss Fundum in interiori oppido situatum, B(aronis) B.(aronis) Zaruba á superiori, ab inferiori vero partibus Joannis Kozma Fundis Vicinum, in longitudine ad 34. in latitudine vero ad 12. org.(iarum) protensum per Cambium C.(omiti) Petro Szaparÿ assignat et alium tantae quantitatis ex Horto Nicolai Szrák subditi Szápariáni excisum in exteriori oppido, et quidem Novák utza situatum aquirit. Scharteta.

Cond

52.

De Inscriptionalistis Condiscendentia Babossiána, Item Berkeianorum Jurium Communio, videri potest apud Berke.

Pregled podatkov iz tega vira o baronu Ivanu Babosu

Največkrat se v viru v poglavju o družini Babos, omenja Ivan Babos, mož, ki je pridobil baronski naziv in je vsekakor bil na tem območju zelo pomembna osebnost 18. stoletja. Pregled le najbistvenejših podatkov o njegovih znanih zemljiškoposestnih operacijah:

 (št. 6.) leta 1701 je z grofico Eleonoro roj. Strattmann vdovo Batthyány opravil zamenjavo kar nekaj orne zemlje na območju Murske Sobote ter ob poti med Lipovci in Bratonci, kot tudi nekaj travnikov  (št. 7.) leta 1712 je prodal Petru Vasdinyeiju eno celo in eno četrtinsko kmetijo v Černelavcih, ter še dva orala zemlje in podložno kmetijo v notranjem trgu Murska Sobota.

 (št. 1.) leta 1722 je (grofu) Nikolaju Szapáry za izplačanih mu sto florenov vrnil posest in dohodke, kar je dotlej užival nekaj let: dve kočarski posesti v Vučji Gomili in v Tešanovcih, ter še gorskopravne dohodke od dveh gorninskih vinogradov v Pečarovcih ter Vučji gomili.  (št. 8) leta 1723 je bil sodno opomnjen s strani grofa Nikolaja Szapáryja k povrnitvi zemlje med svojimi vrtovi, ter treh podložnikov, vse v Murski Soboti. Do tega leta je lahko tudi užival gorskopravne dohodke od gorninskih vinogradov v Pečarovcih  leta 1727 je sodno opomnjen s strani grofa Nikolaja Szapáryja k povrnitvi vseh posesti, zemljišč, travnikov, posesti in kmetij v okviru gospostva Murska Sobota, pripadajočih grofu  (št.14) Zakupljeno posest je v zgodnjih 30.-ih letih zagotovo imel v krajih Bodonci, Bokrači, Gorica in Murska Sobota.  (št. 15) do leta 1736 je imel v Bokračih lastnega podložnika Ivana Krajnca, in vinograd.

Kontrolni popisi plemičev Železne županije

V kontrolnem popisu obdavčenih plemičev Železne županije iz leta 1696 najdemo Ivana Babosa, ki je živel v Murski Soboti.47 V naslednjem popisu iz leta 1717 ni omenjenega nobenega Babosa, ki bi živel v murskosoboški ali tišinski župniji. Enako je tudi pri popisih iz let 1717, 1726/27, 1733 in 1754. To je lahko pomenilo le dvoje: bodisi da so se vsi do zadnjega preselili kam drugam in da na tem prostoru dejansko ni živel noben član, ali pa da so jih oblasti zavoljo opravljanja katere od višjih županijskih funkcij oprostile davka. Skoraj zagotovo je bil razlog ta drugi. Zopet so na tem območju prisotni v popisu iz leta 1781/82. Tako je v Murski Soboti popisan Peter Babos s sinom Jožefom, ki je bil takrat star 15 let.48 V popisu iz leta 1835 pa se družina

47 Vas vármegye 1696. évi nemesi összeírása (Spisek plemičev Železne županije leta 1696), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1943./Regestrum Nobilium Comitatus Castriferrei de Anno 1696, str. 19. 48 Vas vármegye nemesi összeírásai 1. Kötet. 1. Füzet. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1941.: 1781/82. évi nemesi összeírások. (Spiski plemičev Železne županije 1. knjiga 1. zvezek: Spisek plemičev za leti 1781/82), str. 8. 26

Babos več ne pojavlja na območju murskosoboške in tišinske župnije. Tokrat je razlog najverjetneje bil preslitev drugam.49

3.3 Nova spoznanja iz virov o družini Babos

Iz vseh teh podatkov lahko razberemo, s katerimi družinami se je plemiška družina Babos rodbinsko povezovala – seveda izključno z ljudmi enakimi njihovemu statusu. To nam najlepše pokažejo poroke. Tako se je na primer družina v 17. stoletju s poroko Franca Babosa in Uršule Kulčar povezala z družino Kulčar. V prvi polovici 18. stoletja je družina preko poroke Ivana Babosa in Rebeke Berke povezana s tedaj že ugledno družino Berke ter z družino Kenessey s poroko Rozine Babos in Matije Kenesseyaja. V sredini in v drugi polovici 18. stoletja pa se povežejo z družino Komáromi preko poroke Petra Babosa in Ane Komáromi ter z družino Vasdinyei preko poroke Rebeke Babos in Jurija Vasdinyeija. Žal nisem našla vpisov porok, kar pomeni, da se niso poročili v murskosoboški ali tišinski župniji, a je to hkrati pomenilo, da so neveste do porok živele izven tega prostora. Pomembni podatki bi bili, kdo so bile poročne priče, kar bi nam lahko veliko povedalo o povezovanju in sodelovanju družin. Zavržem lahko trditev, da se družina Babos preneha pojavljati v maticah v 70-ih letih 18. stoletja. Kakor sem zapisala že prej, sem našla Jožefa, ki je umrl 21. julija 1801, kar nam kaže na to, da je družina Babos še v začetku 19. stoletja ne le imela posest/posestva na območju murskosoboške župnije, temveč so tu tudi še konkretno živeli.

Slika 3: Pokopni vpis Jožefa Babosa, u. 1801.

V kontrolnih popisih plemičev Železne županije se pojavijo leta 1696, nato pa jih na tem območju vse do popisa leta 1781/82 ni. Rozina Babos je sicer živela v času popisa iz leta 1733 na območju tišinske župnije, vendar žensk niso popisovali in je bil popisan le njen mož Matija Kenessay in kateri od sinov.

49 Vas vármegye 1835. évi nemesi összeírása (Spiski plemičev Železne županije za leto 1835) ur. Schneider Miklós, Szombathely 1937, str. 48, 49. 27

Družina je živela v Murski Soboti in Sodišincih.

4. PLEMIŠKA DRUŽINA GOMBOSSY 4.1 Dosedanja spoznanja o družini Gombossy v Prekmurju

Ivanocy v svojem delu omeni le, da je družina Gombossy živela v Tropovcih.50 Balogh je zapisal, da je kralj Matija II. Gombossyijem dodelil plemiški naziv 2. septembra 1615. Naziv sta dobila brata Pavel in Ivan.51 O dodelitvi baronske časti posamezniku iz te družine ni podatkov.

4.2 Obdelava virov o družini Gombossy

Podatki iz matičnih knjig: Tudi za družino Gombossy sem pregledala iste matice, kakor za družino Babos. V murskosoboški župniji sem našla dve generaciji družine Gombossy. Peter Gombossy in Judita roj. Žižek naj bi imela štiri otroke, ampak je med Suzano, rojeno leta 1774, in Ivanom, rojenim 1790, prevelika razlika, da bi dejansko ostalo le pri štirih. Tako so se tudi to ostali otroci najverjetneje rodili v drugi župniji. Krstnega podatka Petra Gombossyija nisem našla, našla pa sem datum njegove smrti, kjer je pisalo, da je umrl pri 45-ih letih, kar nam pove približno letnico rojstva.

Peter Gombossy

ok. 1748 – 11.3.1793

+ žena Judita roj. Žižek

sin Jurij hči Suzana sin Ivan 27.3.1772 – 2.2.1821 9.11.1774 - 5.6.1790 – 12.2.1791

hči Elizabeta 1.7.1792 -

50 Ivanocy, Podatki k zgodovini, str. 13. 51 Balogh, Vasvármegye nemes családai, str. 195. 29

V isti generaciji zopet najdemo moškega predstavnika z imenom Peter, ki je nato poročen z Julijano Vasdinyei. Našla sem tudi datum njune poroke (15. februar 1795). Imela naj bi pet otrok. Tudi pri tem Petru nisem našla podatka o njegovem krstu, zato pa sem našla datum njegove smrti. Umrl naj bi pri 56-ih letih in bi glede na to lahko bil tudi sin omenjenih Petra in Judite – posebej glede na krstno ime očeta, rojen med Jurijem in Suzano ali pa še pred obema, a krščen drugje. Enako je pri Julijani, ki je umrla stara 50 let.

Peter Gombossy

ok. 1773 – 21.3.1829

žena Julijana roj. Vasdinyei ok. 1767 – 8.2.1817

sin Ivan sin Jožef sin Ignacij 5.7.1796 – 5.4.1799 17.3.1799 - 29.1.1804 -

hči Rozalija hči Julijana

19.5.1807 - 28.6.1810 -

Našla sem še smrt Ivana Gombossyija, ki naj bi umrl 26. novembra 1736. Domnevam lahko, da je to Ivan, ki nastopa v rokopisu št. 83 kot mož Klare roj. Balog. Imam še podatek, da je 14. junija 1808 umrl Ivan, Petrov sin, ki je bil star 22 let. Glede na podatek o starosti, lahko domnevam, da je bil rojen nekje okoli leta 1786, kar bi utemeljeno pomenilo, da bi lahko bil otrok prej omenjenih Petra in Judite. Še en otrok enakega imena – namreč Ivan (1790-1791) ne bi bil tedaj nič posebnega, saj so moški plemiški otroci običajno dobivali po pet – šest različnih krstnih imen.

Več predstavnikov družine Gombossy pa najdemo v župniji Tišina. Družina se pojavlja v vasi Tropovci. Prvi najden krstni podatek, je podatek o krstu Matije, katerega starša sta bila Štefan Rogan in Katarina roj. Gombossy.

Štefan Rogan

žena Katarina roj. Gombossy

sin Matija

18.1.1739 -

V isto generacijo kot Katarina, spada tudi Štefan Gombossy, ki je morda celo njen brat. Poročen je bil s Katarino Mlinarič. Krstni podatek sem našla le za enega njunega otroka in to je Franca. Sem pa našla poroko Ivana Pečiča in Julijane roj. Gombossy 27. junija 1759, kjer piše, da je bila hči Štefana Gombossyija iz Tropovcev. Štefan naj bi umrl leta 1755, točen datum ni zapisan, prav tako niso zapisali koliko je bil star ob smrti.

Štefan Gombossy

- 1755

žena Katarina roj. Mlinarič

sin Franc hči Julijana

6.1.1740 -

V isto generacijo najverjetneje spada še Julijana Gombossy – ta seveda ni bila Štefanova hči, ki se je 16. februarja 1750 poročila s Štefanom Vasdinyeijem. Našla sem le enega njunega otroka, to je Štefana. Zelo zanimivo je, da sta se poročila šele

31 dva mesca po rojstvu sina. Lahko, da je šlo pri tem paru za pravo ljubezen, še preden sta se sploh poročila.

Štefan Vasdinyei

+ žena Julijana roj. Gombossy

sin Štefan

22.12.1749 -

Glede na datum poroke (24. december 1751) spadata v isto generacijo tudi Ivan Gombossy in žena Kristina roj. Missel. Našla sem datuma krsta dveh njunih najverjetneje zadnjih otrok.

Ivan Gombossy + žena Kristina roj. Missel

sin Franc sin Pavel

11.11.1770 - 24.9.1773 -

Nato sem našla še eno osebo iz generacijo vsekakor možnih njunih otrok, namreč Julijano Gombossy, rojeno okrog 1765, ki se je poročila z Ivanom Ciganom. Našla sem tri njune otroke.

Ivan Cigan

žena Julijana roj. Gombossy

sin Pavel sin Boltežar sin Jožef 14.1.1785 - 1.1.1787 - 10.12.1788 -

Podatki o Gombossyjih iz rokopisa št. 83:

Transliterirala sem strani od 161 pa do 171. V začetku 18. stoletja nastopa Štefan Gombossy, ki je bil poročen s Suzano Berke. Tako je bil Štefan Gombossy zet Petra Berkeja. V prvi polovici 18. stoletja se nato omenja Ivan Gombossy, ki je bil poročen s Klaro roj. Balog. V sredini stoletja pa se pričenja omenjati Ana Gombossy, ki je bila poročena z Antonijem Adelffijem. Na koncu strani 171 je zapisano, da lahko najdemo družinsko tabelo pod poglavjem o družini Berke.

Slika 4: Genealoška tabela družine Berke z vpisanimi člani drugih družin

V tabeli se lepo vidi, kako so se vse tri obravnavane družine s porokami medsebojno prepletale. Peter Berke se je poročil s Suzano Keresztury. Njuna hči Suzana Berke se je nato poročila s Štefanom Gombossyijem, druga hči Rebeka Berke pa z Ivanom Babosem. V dveh generacijah so se prepletle vse tri družine. Nato se je družina povezala še z družinami Balog, Komáromi, Kenessey, Vasdinyei in Adelffi.

Transliteracija: 161.

In specie De. Fasciculus G. Gombossÿ

Gombossiánorum Inscriptionalium Actorum.

Dietum est in Fasciculo De Inscriptionalistis, et Inscriptionibus in genere, Nobilitatem Murai Szombathiensem A(nn)o 1696 ad Judicia Octavalia evocatam fuisse, Complures qui ex iis remissiones per se fecisse, uti etiam. 1702 N°.1°. Stephanus Gombossÿ Gener Petro=Berkeianus, Conjugi suae Susannae Berke oneribus in se assumptis mediam Sessionem Colonicalem Joannis Szvornyék, inguilinariam item Georgii Podleszek in Szodesintz, pro parte Elisabethae Rosonczÿ Petri Meszlényi Relictae viduae in Sortem Annualis Salarÿ Marito suo competentem A(nn)o 1643. per Co(mita)tum executas, et in praefatum Stephanum Gombossÿ devolutas B.(arono) Petro Szápárÿ cum assumpta Evictione pro 180 fl(orenis), et 60 denarios remittit. ac Sententionales. Executionales resignat. 1702. N°.2°. Stephanus Gombossÿ mediam Sessionem Colonicalem desertam in Szodesintz Hegedüsiánam dietam per Petrum Berke pro 200 fl(orenorum) Summa a Joanne Sisek, et Consorte ipsius Elisabetha Lindamárÿ Comparatam, et in Filiam suam Susannam Stephano Gombossiánam translatam pro praeattacta Summa B.(arono) Petro Szápárÿ remittit. Juribus Gombossiánis ex Petro Berkeianis, et Petro Baloghiánis ita et Tulokianis profluentibus, sed ob temporum injuriam, Secutamque B.(aro) Petri Szápárÿ Mortem in suspenso remantis. 1732. Apud Zaruba N°.23°. C.(omes) Nicolaus Szápárÿ B.(aro) Franciscum Zaruba superinde jud(icia)liter facit admoneri qua= tenus

162. De Inscriptionalistis tenus revelet, quid, quantum, et ubi, ex Bonis Murai Szombathiensibus ipse Admonitus, et Consors sua Joanni Gombossÿ, quid(q)ui socer suus Franciscus Tulok Petro Berke oppignoraverit B(aro)ne Zaruba praefatum Joannem Gombossÿ superinde ne Pecuniam Bonis suis ex Inscriptione Tulokiana possessis inhaerentem abalis quam a se(ssione) levet, admoneri, et inhiberi procurante. 1732. N°.3°. C.(omes) Nicolaus Szaparÿ Claram Balogh Joannis Gombossÿ Consortem, et tanquam in Bonis Genitoris sui Petri olim Balogh successorem, intuitu

Bonorum jure Successionis in se(ssione) devolutorum, et remittendorum jud(icia)liter admoneri procurat. 1732. N°.4°. C.(omes) Nicolaus Szápárÿ Joannem Gombossÿ sucessorem Berkeianum, et Balogiánum ad inhaerentis Bonis suis, sive per successionem in se devolutis, sive a Zarubaiánis aut aliis aquisitis, et in Dominio M.(uray) Szombath possessis summae liquidationem, et Bonorum remissionem jud(icia)liter admoneri procurat. 1733. N°.5°. C.(omes) Nicolaus Szápárÿ post admonitiones frustaneas, Bona temporibus Szécsiánis inscripta, et per Inscriptionalistas mille modis involuta, et disoram ab iisdem revindicandi, et reluendi, discerptaque reincorporandi facultatem habens, coram Stephano Rostÿ Ordinario Vicecomite erigit sequentem admonitorium Pro(ce)ssum deposito cum onere 3um flor(enorum) si quempiam seu conoti modernas P(raesen)tes I(inclyti) I.(nclyti) seu earundem antecessores in quocunque Toro. ratione actionatorum Bonorum Metum, et Suscitatum exstitisse eveniret, Pro(ce)ssu.

Contra et adversus Susannam Füke, olim Petri Balogh nunc veri Georgii Lada Consortem, Joannem item Gombosÿ ac Consortem ejus Claram Balogh intuitu remittendorum juxta Pag(ina) Pro(ce)ssus 5am. in Szvetahocz, Petrocz, Szodesincz. cum mola trium Rotarum inibi inque Fluvio

163. In specie De Gombossÿ Fluvio Mokus exstructa /: De qua videre est hic sub N°.7°. item apud Lindamárÿ sub N°.5°. :/ in Murai Szombath, Goricza, Pucsintz, Dolina, et Bokráts. Joannem Baboss Pag(ina) 8a. in Vanecsa cum Jure Montano, Bodontz, Goritza cum Agris ibidem, Murai Szombath cum Horto, et Agris Klobitsár Földe dictis, nec non Fundo Tolnaiáno, Bokráts cum Vinea tentorum, et possessorum. Georgium Temlén Filium Mathiae Pag(ina) 11a. intuitu remittendarum trium mediarum Sessionum in Lehomer existentium, in quarum una residentiam haberet, aliae duae porro desertae essent.

Georgium item Temlén, alias Kristoff, Filium Blasÿ Pag(ina) 12a. intuitu remittendae mediae Sessionis aeque in Lehomer. Joannem Farkas qua Prolium ex Juditha Dervarits progenitarum Naturalem Tutorem, et legitimum curatorem Pag(ina) 14a. intuitu appertinentiarum ad Sessionem Gergorecziánam Murai Szombathiensiam relutam pertinentium, seu reapplicandarum, seu quocunque modo bonificandarum, denique contra Stephanum Fügh Pag(ina) 14a. intuitu remittendae mediae Sessionis in Lehomer In Pro(ce)ssu hoc Susanna Füke ergi Admonitionem cum communicatione obligationis Petri Balogh Mariti olim sui Pag 6a. contra se(ssionem) praemissam replicat se(ssione) de obligatione memorati prioris Mariti sui nihil scire, interum assecurationi, affidationi, atque obligationi ad dies Vitae Petro Balogh, ac sibi quoque factae inhaeret, caeterum P(raesen)tes I(nclyti) I.(inclyti) contra Judicatum, et Actoratum excisiunt impignorationem actionatorum Bonorum in individuo, et specifico comprobandam venire asse rendo.

164. De Inscriptionalistis Rendo, vel ex hoc Capite, quod in Dominio isthoc etiam Familia C.(omite) C.(omite) Bottyáni Comportionata esset, quod(q)ue item avulsae particulae, non absimiliter Temliniana Sessio 200 fl(oren)os non excederet, adeoque Causa haec Judicatui huic non competeret, his non obstantibus Pag(ina) 30a. Judicatus, et Actoratus tam ex contractu obligatione(q)ue Balogiána, tam Replicis ad Jud(it)ias admonitiones datis, et interventis, quam etiam Comunicatis cum Judicio Radicalibus Juribus stabilitur. Interim quoad Sessionem Temliniánam fl(oren)os 200 non superantem, nec non avulsas Gergorecziánae absqui Pro(ce)ssu remissae Sessionis particulas, quoniam eae quoad Judicatum P(raese)ntem Connecti, et reduci non valerent, eatenus postulato P(raesen)tium I(nclyti) I.(nclyti) delatum est.

Baboss Sepositis aliis Joannis Baboss exceptionibus liquidatione que ex parte illius instituta quoad jus Berkeianum Pagina 73a.

1645 Pag(ina) 54a. C.(omes) Dÿonisius Szécsÿ mediam Sessionem in Predanótz, tres Inquilinos cum praestationibus eorum in Vanetsa pro 140. Talleris Mathiae Bornemisza, Successoribusque ejus inscribit ad unum Annum. 1660. Pag(ina) 59a. Mathaeus Sreisz = Kovats Goriczien(sis) levat fl(oren)os 20. a Stephano Eöreg, pro iis terram suam Arabilem exstirpatam 50. Areolarum penes Sÿlvam Bellogoz obligat creditori, atque unus impignorat A(nn)o 1713. ad exstirpaturae hujus aquisitionem et procurationem per quemcunque Fiendam Petro Berke assensum praebente. 1681.

165. In specie De Gombossÿ 1681 Pag(ina) 53a. C.(omes) Petrus Szécsÿ attacta Jura Poss(essi)onaria reluendi, et juxta Inscriptionales Genitoris sui contentas que in iis conditiones possidendi, Petro Berke facultatem admittit. 1703. Pag(ina) 57a. Blasius Sreisz Goricziensis a Stephano Mikola levat fl(oren)us 45 pro quibus velut in redemptionem exstirpaturae suae, et procurationem Boum levatis Exstirpaturam suam praeattactam eidem Stephano Mikola impignorat. 1712. Pag(ina) 71a. Petrus Vassdinei Sessionem integram, et quartalem in Csernelotz, a Joanne Baboss obtinet, fl(oren)is 40 eidem restantiarius manendo, pro illis duo Terrarum Jugera, ad eandem Sessionem pertinentia, et ad Patibulum situata, non absimiliter in interiore oppido Fundum Domui lapideae Babossiánae vicinum usque Reluitionis tempus oppignorat. 1714. Pag(ina) 73a. B.(aro) Nicolaus Szápárÿ Fundum suum in exteriore oppido habitum cum Joanne Baboss pro Fundo in interiore oppido existente, et Stephano Jáklin condam inscripto cambiat. 1715. Pag(ina) 58a. Franciscus Stephani condam Mikola Filius attactam Exstirpaturam in Annis 1660. et 1703. memoratam pro 45 fl(orenorum) summa in Joannem Baboss transfert, quam etiam in Pro(ce)ssu liquidat. 1718. Pag(ina) 56a. Josephus Lipits cum Consorte sua Susanna Muslaÿ jus Montanum trium hidriarum in Promonthorio Vanetsa prius etiam per Joannem Baboss tentum, et possessum eidem Joanni Baboss Affini suo pro 30 fl(orenis) impignorat.

1722. Pag(ina) 19a. Petrus Berke ad dies Vitae in Possessoris Bonorum suorum Szvetahocziensium sium relictus, ad quid se obliget ibidem videri potest quoad Filios Joannis

166. De Inscriptionalistis Joannis Baboss partim profugos, partim alibi latitantes vide Pag(ina) 8am et 40am Sententiam vero quad praefatum Joannem Baboss latam vide Pag 82a vigore cujus iutuitu Portionis in Poss(essi)onibus Predanotz, et Vanetsa tentae, Comes A. ad conditionum in Instrumentis N°. 3ii et 4i Pag(ina) 53a et 54a prodnetis contentarum observationem obligatus redditent, qvod ipsum respectu quoque fundi Tolnaiani intelligendum est. Portio Bodonczensis a Joanne Baboss simpliciter abjudicatur. Circa Jus Montanum Vanetsaiense eidem ad Evictorem regressus admittitur. Terrae Exstirpatitiae in Territorio Goricziensi habitae, erga depositionem summae liqvidatae C.(omiti) Adjudicantur, alia autem respectu quarum translationem quampiam idem Joannes Baboss docere non posset sine solutione Pecuniaria abjudicantur. Porro hortus Murai Szombathiensis solutis erga interpositionem Judicii fl(orenis) 10. Comiti A. remittitur. Vinea quoque Bokratsiensis hactenus Jurebene placentaris Dominÿ possessa, sine interiori Cujuspiam summae Pecuniariae depositione eidem Comiti A. adjudicatur. His proin ita actis, et decisis interposita Appellata Joanni Baboss extra Dominium admissa exstitit, interim quod post hanc qvoqve sententiam C.(omitissa) Sara Nagy C.(omes) Nicolai Szaparÿ Re(lic)ta Vidua molestias cum eodem Joanne Baboss habuerit remonstrat Fasciculus Babossianorum Inscriptionalium Actorum

Gombossÿ Joannes Gombossÿ tam quoad propriam suam Personam, tam et qua Plenipotentiarius Susannae Filie Socrus suae et Clarae Balog consortis suae Pag(ina) 80a cum C.(omite) Nicolas Szápárÿ coram Jure transigit, ac Bona

167.

In specie De Gombossÿ ac Bona per Petrum Balog in Pucsintz possessa erga levationem 1200 fl(orenorum) cum originalibus literis /: non tamen exstantibus :/ resignat, et remittit, signanter autem 1°. Mediam Sessionem per Martinum Kuhar in habitatam cum Colonis Stephano, et Georgio Vukanits eorsum spectantibus, Martino Kuhar attamen pro se reservato. 2°. Mediam Sessionem cum Colono Michaele Vratarits. 3°. Mediam Sessionem cum Colono Georgio Vratarits, et Fratribus ejusdem Michaele, et Joanne. 4°. Integram, sed desertam Sessionem Bánffÿ cognominatam, cum Inqvilino ee spectante, Colono antem haereditario Mathia Vratarits. 5°. Mediam desertam Sessionem olim Vukanits cognominatam, actu per quemdam Mathiam Kuhar in Arenda tentam. 6°. Adhuc aliam mediam Sessionem Cujusdam olim Holtzmann, quam actu possidet quidam Franciscus Berki minus populosam. 7°. Desertum Inqvilinatum Cujusdam olim Heklits. 8°. Alium Similem Inqvilinatum cujusdam Lantsár. 9°. Inqvilinatum Populosum cum Colono Georg(io) Lukáts. 10°. Inqvilinatum cujusdam olim Miholits, d(rae)senti per quosdam Joannem, et Michaelem Holtzmann tentum cum universis earundem appertinentiis possidendas tradit, ea sub conditione, quod si in futurum rescitum fuerit Portionem hanc minus in toto Corpore, vel cum defectu aliquali nonnullarum apperinentiarum resignatam fuisse, liberum sit C.(omes) A. ex Bonis transigentium Partium sui excontentationem facere. Quoad reliqua denum actionata Bona qua Juris Berkeiani esse praetenduntur Pars. A. eatenus Capacitata cum observatione conditionum eadem reluendi facultatem reservat. Confer Jascie Berkeianum. Temlén

168. De Inscriptionalistis Temlén 1628 Pag(ina) 50a. Georgius Mikola penes compulsocium Mandatum Palatinale respectu duarum Sessionum in Lehomer inquiri facit.

1629. Pag(ina) 52a. Georgius Mikola attactas Sessiones in Inquisitione contentas Gregorio Temlén consorti que ejus Gertrudi Jancsz pro 150. Talleris vendit. 1725. Pag(ina) 14a. Stephanus Fük ex Anna Temlén Consorte sua progenitarum Prolium suarum Naturalis, et legitimus Tutor, aut potius Filia ejus, qua Actionale Bonum respiceret super remissione admonet. 1732. Pag(ina) 11a. Georgius Filius Mathiae, alter Georgius Filius Blasÿ Temlén, aliter Kristoff Judicialiter admonentur super remissione Jurium in Lehomer possessorum. Quoad duas medias Sessiones superius Inquilitione probatas oppolitae dificultates videndae sunt Pag(ina) 63a. actionale negotium cum C.(omite) A. amieis uiis componit, acde se Reversales dat, quae videri possunt in Fasciculo Temlini anorum Inscriptionalium Actorum quem tamen effectum habuerint attactae Reversales, docet Pro(ce)ssus A.(nn)o 1751. per C.(omite) Petrum Szápárÿ contra eosdem Temlin suscitatus. Ibidem

Fügh Stephanus Fügh Pag(ina) 80a. aque Pro(ce)ssuale negotium suum cum C.(omite) A. accomodat, et componit, ita ut successive obligationi suae satis facere tencatur, obligatus remancat. 1747. N°.6°. C.(omitissa) Theresia Balassa qua Prolium suarum Fitrix, et suratrix super Mola in Fluvio Mokus, et Territorio Szodesintzensi exstructa, per Petrum Balogh Joanni Sisek, et Consor

169. In specie De Gombossÿ Consorti ipsius Elisabethae Lindamárÿ vendita, non absimiliter super Sessione Colonicali Sebastiáni Hegedüs in Petrocz per Annam Gombossÿ tentis, et possessis Sigismundo, et Petro Rogán Cessionem ad reluendum dat Scharteta qua sine effectu 1750 N°.7°. C.(omes) Josephus Szápárÿ intuitu Sessionis per Sebastianum Hegedüs inhabitatae, inque Poss(essi)one Mura Petrocz existentis, non absimiliter Molae in Fluvio Mokus Territorioque Poss(essi)onis Szodesintz exstructae, ac per Annam Gombossÿ Antonii Adelffÿ Consortem tentarum ac remittendarum Coram Paulo

Czigány Co(mi)tatus Castriferrei V.(ice) Jud(icem nobi)lium, erigit Liquidatorium Pro(ce)ssum in quo sequentia reperiuntur, Fundamenta attamen sub H. et I.(nclyta) ad quae Procedens Judex in Sententia provocaret non exstant. 1653. Pag(ina) 66a Magdalena Espetsei Nicolai Bukvits R(eli)cta Vidua, Molam suam duarum Rotarum, in Territorio Poss(essi)onis Szodesintz Fluvioque Mokus erectam Mathiae Gerempaisz pro Fl(ore)nis 218. Singulum Fl(ore)num a Krucigerum 75 Computando Coram Paulo Czigány, et Stephano Luthar Co(mita)tus Castriferrei Jurassoribus perennaliter vendit, reservata sibi ad casum abalienationis praelatione. 1686. Apud Lindamarÿ sub N°5° Petrus Balogh Molam hanc Joanni Sisek, et Consorti ipsius Elisabethae Lindamárÿ vendit. 1692. Pag(ina) 14a. Ratione praefatae Molae in Szodesintz Constructae /: ad Cujus Instantiam non patet :/ Inquisitio peragitur super eo, quod in attacta Mola nec Szécsiána olim Familia, nec Bottyaniána, jus aliquod praetenderint, nec Poss(ess)ores Molae illius praefatis Familiis Censum aliquem dependerint, sed illam liberi possederint aeque manu in Manum perennaliter transmiserint. 1726 Pag(ina) 34a C.(omes) Nicolaus Szápárÿ eo quod Petrus Berke certam Vineam in Promonthorio Szem=Biborczensi habitam, a B.(arone) Francisco Zaruba emptam, et praefati C.(omite) Nicolai Szápárÿ Vineae vicinam sibi cesserit, aliisque de causis Certam Sessionem in Mura Petrocz 170. De Inscriptionalistis Petrocz per Joannem Sisek tentam, non absimiliter in Territorio Poss(essi)onis Szodesintz duorum circit(er) Jugerorum Terram Horreo, et Prato Berkeiano Vicinam, ac per Comunitatem oppignoratam, nunc per Inquilinum Nesitz Cognominatum possessam eidem Petro Berke reluendam, ac juxta Continentias Inscriptionalium Literarum cedit Joanne Sisek pro attacta Sessione fl(ore)nos 237. Remissionis tempore levante. Ex Pro(ce)ssu huc Pag(ina) 40 patet, vineam attactam nunc quoque per Sucessores Zarubaianos possideri, praefata itaque Mola et Sessione Petrocziensi apud Annam Gombossÿ Antonÿ Adelffÿ consortem existentibus. 1750 Pag(ina) 26a C.(omes) Josephus Szápárÿ intuitu praefatae Mole in Fundo Mathiae Kofiáts exstructae Superinde curat inquiri, quod priores illius Poss(ess)ores Dominio Szapariáno Censum ab eadem dependerint, quod demique iidem

Poss(ess)ores p(rae)stationis, et Census loco a Sessione competentium, eandem Sessionem incolentium Subditorum Frumentum absque penso Molari connoli(?) curaverint, quoad usque Petrus Berke Tricesimator multum cum Subditis illis in Tricesima dispensando, juri ipsorum renunciari fecerit, per con consequens taliter jus Szapariánum exstinqui procuraverit 1750 Pag(ina) 67a Anna Gombossÿ Antonÿ Adelffÿ consors medio Jud(icem nobi)lium in Causa procedentis inquiri facit super eo, quod praefato Mathia Kofiats, ejusque Sessionem incolentibus subditis, nullus unquam a praefata Mola census depensus fuerit, quid imo attactam Molam tum Joannes Sisek, tum Petrus Berke libere possederint, et quod Nec si, nec Stephanus Gombossÿ, et Kolits ambo quippe Petri Berke Generi ex indultu soceri sui Molam praefatam ad tempus possidentes (n)ullum censum vel Frumentum dependerint.

171. In specie De Gombossÿ Pro(ce)ssu proinde in praesenti, Evictoribusque per Annam Gombossÿ quoad Sessionem in Petrócz tentam Certificatis existentibus Pag. Pro(ce)ssus 54a attacta Sessio C.(omite) Josepho Szápárÿ sine Pecuniaria Solutione adjudicatur. Denum quoad Molam P(raesen)tae I.(nclyta) Pag(ina) 70a etiam praescriptionem allegante, et huc quod attacta Mola per Nobilitatem Murai Szombathiensem libere possessa fuerit neque censum aliquem dependerit sed de manu in Manum perennaliter transmiserit inducente, illa quoque Pag(ina) 104a praefato C.(omite) Josepho Szápárÿ adjudicata habet(ur). Quare Anna Gombossÿ Pag(ina) 106a in Fundo Evictorum suorum in Territorio oppidi Murai Szombath tento, et possesso ad 237. fl(orenorum) vires Executionem peragi procurat. Sententiis his in Sede Jud(iciar)ia Co(mita)tus, et quidem quoad Molam simpliciter reformata, quoad Sessionem vero Petrocziensem praemature et ante defensam Evictorum adjudicatam fine liquidationis liquidandorum ad Procedentem Judicem remissa existentibus. Berkeiano=Gombossiáni Successores, quid ex Jurib(us) Francisco=Tulokianis teneant, et possideant, Vide apud Zaruba N°.23°.

Porro Joannes Gombossÿ ex Cessione C.(omitis) Petri Száparÿ mediam Sessionem in Salamontz a Roganyiánis aliás Krainaianis relutam possidet Vide apud Krajnaÿ alias Rogán sub N°.6°.

Tabella Genealogica Gombossiána videnda est apud Berke.

N°.8°. Sessionum per Gombossiános in Putsintz tentar(um) ac possessarum, f(?)urs Petrum Berke remitti obligatarum simplex notatio, et consignatio quid item Anna Gombossÿ Antonio Adelffiána in Dominio Muraj Szombath, quid(q)ue Moÿses Szobotin, Franciscus item Lendvaÿ cum Salamon, et Dóczÿ, ita et

Kontrolni popisi plemičev Železne županije

V kontrolnem popisu iz leta 1717 se navaja Pavel Gombossy, živel je v Rogašovcih.52 V naslednjem popisu iz let 1726/27 se navaja še enkrat.53 V letu 1733 najdemo Ivana Gombossyija, a zraven ni pripisan kraj.54 Leta 1754 je omenjen Štefan Gombossy, ki je živel v Tropovcih.55 Pri naslednjem popisu iz leta 1781/82 pa je zapisan Ivan Gombossy s sinovi Štefanom, Francem in Pavlom, ki so prav tako vsi živeli v Tropovcih. Družina Gombossy je v času istega popisa živela tudi v Krogu, kjer so bili popisani naslednji moški člani: Peter Gombossy, s sinom Jurijem (8 let) in Mihaelom (1 leto).56 Iz popisa iz leta 1835 pa lahko vidimo, da je Pavel Gombossy živel v Rankovcih, imel pa je posestvo še v Tropovcih. V Rankovcih je živel še Štefan Gombossy. Tudi v Tropovcih Gombossyji še živeli. Zapisan je Ignacij Gombossy, ki pa je imel posestvo

52 Vas vármegye 1717. évi nemesi összeírása (Spisek plemičev Železne županije leta 1717), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1939. 53 Vas vármegye 1726/27. évi nemesseégvizsgálata (Kontrolni popis plemičev Železne županije za leti 1726/27), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1940. 54 Vas vármegye kétségtelen nemesei 1733-ban (Nedvomno potrjeni plemiči Železne županije v letu 1733) szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely 1940. 55 Vas vármegye 1754. évi nemesi összeírása (Spiski plemičev Železne županije leta 1754), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós (županijski višji arhivar), Szombathely, 1943.: neostranjeno, str. 63. 56 Vas vármegye nemesi összeírásai 1. Kötet. 1. Füzet. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1941.: 1781/82. évi nemesi összeírások. (Spiski plemičev Železne županije 1. knjiga 1. zvezek: Spisek plemičev za leti 1781/82), str. 10. 44

še v Krogu. V Krogu je živela Rozalija Gombossy, ki pa je imela posestva še v Tropovcih, Gradišču, Veščici in Šalamencih. Prav tako je tu živela še Ana Gombossy, ki je bila poročena z Ivanom Gombocem. Posestva sta imela v istih krajih, kakor Rozalija. Lahko torej domnevam, da sta bili sestri in sta po prednikih podedovali vsaka polovico posesti.57

4.3 Nova spoznanja iz virov o družini Gombossy

Prva znana predstavnica družine Gombossy je Katarina Gombossy, ki je z možem Štefanom Roganom živela v Tropovcih. Ker je ženska, je ne najdem v kontrolnem popisu plemičev Železne županije. Zato je prvi zabeležen član družine Gombossy v kontrolnih popisih (1754), Štefan Gombossy. V murskosoboški župniji se družina pojavi komaj v drugi polovici 18. stoletja. Te podatke najdemo le v matičnih knjigah, medtem ko jih v kontrolnih popisih ni. Le leta 1835 najdemo Ignacija Gombossyija, ki je bil sin Petra Gombossyija in Julijane Vasdinyei. Živel je v Tropovcih, vendar je imel posest tudi v Krogu. Gombossyiji so živeli predvsem v Tropovcih, vendar tudi v Rankovcih in Krogu. Družina se je s porokami povezovala z naslednjimi družinami: Rogan, Mlinarič, Vasdinyei, Missel, Cigan, Sisek, Berke, Balog in Adelffi.

57 Vas vármegye 1835. évi nemesi összeírása (Spiski plemičev Železne županije za leto 1835) ur. Schneider Miklós, Szombathely 1937, str. 50, 51, 53. 45

5. PLEMIŠKA DRUŽINA KERESZTURY 5.1 Dosedanja spoznanja o družini Keresztury v Prekmurju

Družino Keresztury omenja Ivanocy, a omeni le to, da so živeli v Tropovcih, poleg družin Vasdinyei in Gombossy.58 O Sigismundu Kereszturyiju piše Hozjan, da je bil Sigismund sin Jurija in /…/ član ene najznamenitejših nižjeplemiških družin v Železni županiji /…/. Sigismund je zagotovo umrl v Soboti, saj je zabeležen njegov pokop 8. septembra 1740. Poročen je bil s Terezijo, rojeno Pléss, ki je malo pred njegovo smrtjo rodila sina Štefana, ki je bil krščen 4. decembra 1738. Umrl naj bi mlad. Morda je rodila tudi Jožefa. Družina Keresztury je imela posest v več vaseh v Prekmurju. Sigismundov sin Jožef je po viru 1781/82 živel v Bakovcih, v Murski Soboti pa jih ne zasledimo več. Hozjan omeni tudi Barbaro Keresztury, ki je bila poročena z Ladislavom Lanščakom. Živela sta v Gederovcih.59 Ivan Zelko omeni, da so Kereszturyji kupili stranski oltar na evangeljski strani v tišinski cerkvi. Posvečen je bil v čast sv. Suzani in Katarini.60 Balogh piše - vsaj njegovo navajanje se lahko tako razume, da so sorodniki Ladislav, Adam, Aleksander in Jurij Keresztury zagotovo dobili in nosili plemiški naziv pred letom 1733. Tega leta sta namreč v kontrolnem popisu plemstva zabeležena brata Ivan in Žiga.61

5.2 Obdelava virov o družini Keresztury Podatki iz matičnih knjig: Najstarejši podatek o družini Keresztury iz murskosoboških matic je krst Suzane, ki se je zgodil 2. decembra 1735. Njena starša sta bila Ivan Keresztury in Judita roj. Behek. Velika verjetnost je, da je bila Suzana njun zadnji otrok, saj drugih nisem našla.

Ivan Keresztury

žena Judita roj. Behek

hči Suzana

2.12.1735 -

58 Ivanocy, Podatki k zgodovini, str. 13. 59 Hozjan, Genealoška predstavitev, str. 329. 60 Zelko, Zgodovina tišinske župnije, str. 262. 61 Balogh, Vasvármegye nemes családai, str. 84. 46

Naslednji podatek je krst Štefana 4. decembra 1738. Njegova starša sta bila Žiga in Terezija roj Pléss. Tudi tu je možnost, da je Štefan njun zadnji otrok, saj preostalih otrok nisem našla. Žiga je moral umreti pred letom 1742, saj se je Terezija 21. junija 1742 vnovič poročila, in to z Ivanom Petkovičem. Pripisano je, da je bila Terezija hči Andreja Pléssa.

Žiga Keresztury + žena Terezija roj. Pléss

sin Štefan 4.12.1738 – 20.4.1759

Nato pridemo do naslednje generacije, kjer nastopa Jožef. Njegovih rojstnih podatko nimam. Januarja 1758 se je poročil s Klaro Ropoša. Našla sem podatek o njeni smrt. Pokopana je bila 28. oktobra 1763, stara 28 let. Domnevam lahko, da se je rodila nekje okrog leta 1735. Našla sem tri njune otroke: Julijano, Ivana in Suzano.

Jožef Keresztury

+ (januar 1758)

žena Klara roj. Ropoša

ok. 1735 – 28.10.1763

hči Julijana sin Ivan hči Suzana

6.11.1758 – 1.11.1800 17.9.1761 – 19.10.1763 5.8.1762 – 26.5.1764

Našla sem podatek, da se je Elizabeta Keresztury poročila z Mihaelom Boršošem 30. januarja 1762. Podatkov o otrocih nisem našla, tako da sta najverjetneje živela v neki drugi župniji, kjer so bili krščeni njuni otroci.

Mihael Boršoš

+ (30.1.1762)

žena Elizabeta Keresztury

Jožef se je po prezgodnji smrti Klare poročil še enkrat, in to z Ano Stujber. Datuma njune poroke nisem našla. Našla sem nadalje krstne podatke o njunih štirih otrocih: Ivan, Jožef, Barbara in Gabrijel.

Jožef Keresztury

žena Ana roj. Stujber

sin Ivan sin Jožef hči Barbara

17.12.1766 – 22.5.1823 15.1.1769 - 30.11.1770 -

sin Gabrijel

7.3.1772 – 8.10.1800

V naslednjo generacijo spadajo otroci Ivana in Katarine roj. Kregar, pri katerima sem našla podatke za kar osem otrok: Peter, Ludvik, Karel, Ignacij, Leopold, Marija, Barbara in Jožef.

Ivan Keresztury

17.12.1766 – 22.5.1823 + žena Katarina roj. Kregar ok. 1762 – 13.2.1812

sin Peter sin Ludvik sin Karel

12.4.1791 - 10.3.1793 - 31.3.1795 – 21.12.1815

sin Ignacij sin Leopold hči Marija 22.7.1797 - 4.10.1799 - 27.6.1801 -

hči Barbara sin Jožef 21.11.1804 - 18.3.1807 – 21.5.1808

V isto generacijo spadajo še otroci Ivanovega brata Jožefa, ki je bil poročen z Ano roj. Cigan. Tudi ta zakon je bil zelo ploden, kar nam pričajo podatki o kar devetih otrocih: Pavel, Jožef, Jožef, Ludvik, Julijana, Franc, Peter, Ivan in Marija.

Jožef Keresztury

15.1.1769 -

žena Ana roj. Cigan

sin Pavel sin Jožef sin Jožef

6.12.1789 - 29.9.1791 - 27.2.1793 -

sin Ludvik hči Julijana sin Franc

10.10.1794 - 5.2.1796 - 21.1.1798 -

sin Peter sin Ivan hči Marija 15.2.1800 – 21.2.1800 19.5.1801 - 3.7.1807 – 26.3.1808

Zanimivo je, da sem našla še otroke njunega brata Gabrijela. Gabrijel je bil poročen s Terezijo roj. Vasdinyei. Poročila sta se 16. avgusta 1790. Našla sem podatke le za tri otroke: Ano, Anastazijo in Ivana. Velika verjetnost je, da se je Terezija znova poročila, saj je Gabrijel umrl zelo hitro.

Gabrijel Keresztury 7.3.1772 – 8.10.1800 + (16.8.1790) žena Terezija roj. Vasdinyei

hči Ana hči Anastazija sin Ivan 13.1.1792 – 23.1.1792 29.7.1794 – 22.6.1800 7.10.1798 -

Tudi v tišinski župniji najdemo nekaj predstavnikov družine Keresztury, vendar veliko manj, kakor v murskosoboški. Prva najdena »tišinska« predstavnika te družine sta Ivan Keresztury in njegova žena Eva roj. Troxar. Našla sem krstne podatke za štiri njune otroke, vendar jih je najverjetneje bilo več, saj je med dvema tudi po šest let razlike. Malo verjetno je, da vmes ni bilo vsaj dveh otrok.

Ivan Keresztury

žena Eva roj. Troxar

sin Ivan hči Klara hči Elizabeta

16.4.1734 - 1.4.1740 - 13.1.1744 -

hči Frančiška 1.1.1751 -

V istem obdobju sta imela otroke tudi Ivan Ropoša in Katarina roj. Keresztury. Našla sem le dva: Ivana in Katarino. Med njima je sedemnajst let razlike. Preostali otroci so zagotovo bili rojeni v drugi župniji.

Ivan Ropoša + žena Katarina roj. Keresztury

Rokopis št. 83 sin Ivan hči Katarina

21.10.1736 - 1.1.1753 -

Naslednja generacija so otroci Petra Nagya in Kristine roj. Keresztury. Našla sem le hčerko Suzano, a sem prepričana, da jih je bilo še več.

Peter Nagy + žena Kristina roj. Keresztury

hči Suzana 16.12.1762 -

Podatki o Kereszturyjih iz rokopisa št. 83:

V rokopisu se člani družine Keresztury pojavljajo od prve polovice 17. stoletja pa do prve tretjine 18. Na začetku se pojavlja Franc Keresztury s sinovi Volbenkom, Jurijem in Gašperjem. Ker so omenjeni tudi sinovi, nam to pove, da so bili zagotovo starejši od štiriindvajset let. V drugi polovici istega stoletja se pojavijo Štefan, Ivan, Elizabeta in Suzana, ki bi lahko bili bratje in sestre. Njihov oče pa je lahko bil eden izmed Francovih

52 sinov. Elizabeta je bila poročena s Francom Temlinom, Suzana pa s Petrom Berkejem, ki pa je bil leta 1727 že pokojni, saj je zapisano, da je bila takrat že vdova. V 18. stoletju pa se pojavijo Žiga, Ivan, Kristina in Mihael, ki bi lahko prav tako bili bratje in sestre.

Transliteracija: 215. In specie De Fasciculus K. Kereszturi. Kereszturianorum Inscriptionalium Actorum

1635 Apud Zarka in Fascic(ulo) De Bonis Murai Szombathiensibus venditis. N°.1°. Volffgangus, Georgius, et Caspar Filii Francisci cond(am) Kereszturi, nec non Catharina Pizanits praefati Francisci Kereszturi Vidua, totalem, et integram Domum in Murai Szombath, alia item Jura Possessionaria extra Dominium Murai Szombath habita, a Nicolao Eszterházi Regni Palatino cum annexo Jure Regio impetrant, C.(omiti) Dÿonisio Szecsi Statutioni eorum contradicente. 1641. Apud Somogyi N°.4°. Caspar Kereszturi Inquilinariam Sessionem in Vanetsa, Vineam item in Promonthorio Ribnyák a Nicolao, et Adamo Somogyi pro 60 flor(enorum) summa procurat. 1685. Apud Csávaÿ N°.3°.4°.5°. et 6°. Stephanus Kereszturi quid Georgio Csavaÿ Nicolao Cservik, et Georgio Habsz impignoret, qualem(q)ue reluendi facultatem praefato Georgio Csavaÿ p(rae)stet, inibi videndum. 1691. N°.1°. Stephanus Kereszturi unum Terrae Iugerum in Territorio Murai Szombath Diverticuloque Germotz situatum, Terrisque orphanorum Joanne Lisithranorum ab una, Terreno porro Lipohocziensi Partibus ab altera vicinum ob distantiam pro 13. flor(enorum) summa Michaeli Donzsa Incolae Lipohocziensi impignorat. N°.2°. Joannes Kereszturi medio consortis suae Judithae Szmodiss fine liquidationis, et remissionis Bonorum in Dominio Murai Szombath possessorum ad Brevia evocatus, seriem Jurium Poss(essi)onariorum suorum B.(arone) Petro Szapárÿ conformiter ad Contractum exhibit.

N°.3°. 216. De Inscriptional(istis) N°.3°. Alterius Sessionis per Divisionem Georgio Kereszturi in medietate obventae, in altera vero medietate per Consanguineos suos Georgio Nicolao, et Mathiae Cservik pro 100 flor(enorum) Summa venditae liquidatio. 1718. Apud Lipits N°.12°. Stephanus Kereszturi quartalem Sessionem Matyáshelye dictam in Murai Szombath cum 40. Areolis Terrae Arabilis Josepho Lipits, et consorti ejus Susannae Muslaÿ vendit, per praefatum Josephum Lipits in Magdalenam Zsibrik Fratriam suam translatam. 1723. Apud Mlinarits N°.6°. Elisabetha Kereszturÿ Francisci Temlén consors, qualia Bona in Dominio Murai Szombath á Susanna Krajnaÿ procuraverit videndum ibidem. 1727. N°.4°. C.(omes) Nicolaus Szápárÿ Susannam Kereszturi Petri olim Berke Viduam super remissione Bonorum ex Juribus Inscriptionalibus Szenteianis possessorum, non absimiliter Georgium, et Annam Szente, ac Joannem Troksár medio Michaelis Czigány Jurassoris admoneri facit. 1734. N°.5°. C.(omitissa) Sara Nagy C.(omitis) Nicolai olim Szápárÿ Vidua, et Filii sui Stephani Naturalis, et legitima Futrix, atque curatrix: Sigismundum Kereszturi super remissione Universorum Bonorum suorum in Dominio Murai Szombath possessorum, et apud Matrem suam ex Gratia Dominali ad dies Vitae suae relictorum, cum minori Summa Jud(icia)liter admoneri procurat, qua praehabita semet in Bonis illis ultro quoque relinqui exorat. N°.6°. Blasius Zelko pro Agris in Territorio Barkocziensi per alios Arendae titulo possessis, et ad Jus Szapariánum pertinentibus sibi erga Arendam cedendis apud C.(omitissam) Theresiam Balassa Viduam Petro Szapariánam instat, et suplicat. 1755. N°.7°. C.(omes) Petrus Szápárÿ Joannem Kereszturi supra memoramti

217. In specie De Kereszturi Memorati Sigismundi A°.1734. jud(icia)liter admoniti Filium, ex superabundanti rursum admoneri facit, qui aeque sumpto ad gratiam C.(omiti) Admonentis recursu summam non levando in Bonis persistit.

1758. N°.8°. Joannes Kereszturi in Territorio Murai Szombathiensi, Diverticuloque Zátony vocato. cum praejudicio C.(omitis) Petri Száparÿ Dominii Murai Szombath haereditarÿ Domini Vinum educillari curans, ad empto Vino illo quod in posterum Juribus Dominalibus praejudicare, consequenter Vinum educillare non velit eatenus de se Reversales dat. Nexum Szmodissiáno Kereszturianum cum Troksár vide apud Troksár.

Respectu Sessionum Krajnensium 1769 N°.9. C.(omes) Petrus Szápárÿ respectu Sessionum in Poss(essi)one Krajna per Christinam Kereszturÿ, et Annam Nitzkÿ, hanc quid(em) Michaelis Kereszturÿ, illam vero Petri Nagy de Szalapataka R(elic)tas Viduas tentarum, et possessarum coram Jud(ice nobi)lium Co(mita)tus Castriferrej Contra p(rae)fatas viduas Reluitorium erigit Pro(ce)ssum, cum vero ad Pro(ce)ssum Zarubajanum Joannes Kereszturÿ jam citatus cóncurrisset, ad removenda proinde ejusmodi obstacula comes A. attactum Pro(ce)ssum Contra B.(arono) B.(arono) Zaruba institutum ex integro deponit, difficultatibus proinde circa depositionem vertentibus Jud(icia)liter superatis, P(raesen)tes I(nclyti) I.(nclyti) convincuntur. Extractus Pro(ce)ssus attacti in sede Jud(iciar)ia co(mita)tus penes Transmissionale mandatum revisi. 1773. N°.10°. C.(omes) Petrus Szápárÿ p(rae)fatas P(raesen)tes I.(nclytae) Executioni semet opponentes ad dandam oppositionis rationem in p(rae)sentiam ejusd(em) Jud(icem nobi)lium citari illas(que) in Poenis opp(ositiona)libus convinci, ac exequi procurat, Pro(ce)ssibus

218. De Inscriptionalistis Pro(ce)ssibus proinde Fundamentali, et opp(ositiona)li his ad Curiam Re(gi)am dedutis. 1785. N°.11°. P(raesen)tes I(nclyti) I.(nclyti) ob proscentam litem in Re(gi)a T(abu)la adhuc in fl(orenorum) 50. Convincuntur, Sed(e judiciar)ialis vero sententia approbatur, Sententionales

Kontrolni popisi plemičev Železne županije

Prva predstavniki družine Keresztury se pojavijo v popisu iz leta 1717. V Krajni je živel Ladislav, Bakovcih Jurij in v Tišini Adam62, ki se zopet pojavi v naslednjem popisu iz leta 1726/27.63 V popisu iz leta 1733 ne najdemo na tem območju nobenega predstavnika družine Keresztury – morda so bili oproščeni davka Zopet se pojavijo v popisu iz leta 1754. Takrat je v Tišini živel Ivan Keresztury.64 V popisu iz leta 1781/82 pa se pojavi še več članov družine Keresztury, ki pa so živeli v Bakovcih: Jožef s sinovi Ivanom (14 let), Jožefom (11 let) in Gabrijelom (8 let). Zapisano je tudi, da je bil Jožef sin Žige, kateri je bil sin Jurija.65 Če pogledamo še prvi popis v 19. stoletjem pa najdemo v Borejcih Rozalijo Keresztury, ki je bila poročena z Leopoldom Augustičem. V Murski Soboti pa je živela Ana Keresztury, poročena z Ivanom Ščapom.66

5.3 Nova spoznanja iz virov o družini Keresztury

Največ članov družine Keresztury najdemo v murskosoboških maticah. Prvi podatek je krst Suzane 2. decembra 1735. Zanimivo je, da so pri zadnji generaciji vsi trije bratje ostali v murskosoboški župniji ter tu imeli tudi potomce. V kontrolnih popisih plemičev najdemo prve predstavnike v popisu iz leta 1717. Družina je živela na Krajni, v Tišini, Tropovcih, Borejcih in Murski Soboti. Vse to nam kaže na veliko število članov družine, ki je bila dobro razvejana po obeh župnijah. V rokopisu št. 83 pa je prvi omenjen član družine Franc Keresztury s sinovi za zadeve iz prve polovice 17. stoletja.

62 Vas vármegye 1717. évi nemesi összeírása (Spisek plemičev Železne županije leta 1717), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1939, str. 7. 63 Vas vármegye 1726/27. évi nemesseégvizsgálata (Kontrolni popis plemičev Železne županije za leti 1726/27), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1940, str. 49. 64 Vas vármegye 1754. évi nemesi összeírása (Spiski plemičev Železne županije leta 1754), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós (županijski višji arhivar), Szombathely, 1943.: neostranjeno, str. 63. 65 Vas vármegye nemesi összeírásai 1. Kötet. 1. Füzet. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1941.: 1781/82. évi nemesi összeírások. (Spiski plemičev Železne županije 1. knjiga 1. zvezek: Spisek plemičev za leti 1781/82), str. 9. 66 Vas vármegye 1835. évi nemesi összeírása (Spiski plemičev Železne županije za leto 1835) ur. Schneider Miklós, Szombathely 1937, str. 50-52. 56

6. SKLEPI

Čeprav je bilo Prekmurje od leta 1526, ko so Habsburžani dobili svetoštefansko krono, pod istimi vladarji, kakor preostalo slovensko ozemlje, so prekmurski Slovenci živeli v političnem, cerkvenem in gospodarskem pogledu popolnoma ločeno od preostalih Slovencev. Velik pečat je na zgodovini Prekmurja pustilo luteranstvo, ki se je na tem območju še posebej globoko zakoreninilo. Naslednji velik pečat so pustili hudi turški vpadi, ki so potekali od konca 16. pa do zgodnjega 18. stoletja. Velika pozornost je bila takrat položena na obrambo tega območja. Prekmurje je bilo cerkvenoupravno razdeljeno na dve škofiji: gornji del je vse do nastanka nove škofije Szombathely/Sombotel (leta 1777) spadal pod škofijo Győr, dolnji pa pod škofijo Zagreb. Murskosoboško cerkev naj bi pričeli graditi leta 1071, medtem ko predvidevajo, da je bila tišinska zgrajena nekje v 12. stoletju. Tišinska župnija je sosednja župnija murskosoboške ter leži jugozahodno od nje. Njuno plemstvo se je prav zaradi bližine tudi velikokrat mešalo in imelo posestva v obeh župnijah. Vse tri družine so bila razmeroma enakovredno porazdeljene med obe župniji, razen Kereszturyijev je bilo občutno več v murskosoboški župniji. V rokopisu št. 83 sta družini Babos in Keresztury obravnavani v zadevah, ki so se dogajale že v pri polovici 17. stoletja, medtem ko se Gombossyiji začnejo pojavljati v začetku 18. stoletja. Pri družini Babos v rokopisu največkrat nastopajo Franc Babos, ki nastopa v zadevah iz druge polovice 17. stoletja, Ivan Babos, ki se pojavlja v prvi polovici 18. stoletja ter Peter Babos, ki nastopa v zadevaj iz sredine in druge polovice 18. stoletja. Preko njih se s porokami družina poveže z družinam Kulčar, Berke in Komaromi. To so sorodstvene povezave, ki jih lahko razberemo iz rokopisa. Če pogledamo še matične knjige, pa vidimo, da se je družina preko Rozalije povezala s še eno pomembno družino, to je družina Kennesay. Pri družini Gombossy se takoj v začetku 18. stoletja v rokopisu pojavljata Štefan Gombossy in njegova žena Suzana Berke, kmalu nato pa prične nastopati Ivan Gombossy z ženo Klaro Balog. Nekje v sredini stoletja začneta nastopati še Ana Gombossy, ki je bila poročena Antonijem Adelffijem. Družina Adelffi je bila zelo premožna, kar pomeni, da se je Ana dobro poročila. Iz matičnih knjig lahko razberemo še povezave z družinami Rogan, Mlinarič, Vasdinyei, Missel, Cigan in Sisek. Glede družine Keresztury je zanimivo, da najdemo v murskosoboških maticah zelo veliko članov družine, v rokopisu pa najdemo o družini le dobre tri strani. V rokopisu

57 se vsi člani družine pojavljajo nekako enakovredno, nobeden posebej ne izstopa. Tako najdemo v rokopisu naslednje člane: Franca s sinovi, Štefana, Ivana, Elizabeto, Suzano, Žigo, Ivana, Kristino in Mihaela v obdobju od prve polovice 17. do prve tretjine 18. stoletja. V maticah najdemo tri generacije družine. V zadnji generaciji lahko sledimo družinam treh bratov, ki so vsi ostali na območju župnije Murska Sobota. Družina je bila preko porok povezana z naslednjimi družinami: Troxar, Ropoša, Nagy, Ropoša, Stujber, Kregar, Cigan in Vasdinyei. Zelo zanimivo je, da so vse tri družine bile povezane preko porok. Peter Berke se je poročil s Suzano Keresztury. Njuna hči Suzana Berke se je nato poročila s Štefanom Gombossyijem, druga hči Rebeka Berke pa z Ivanom Babosem. V dveh generacijah so se prepletle vse tri družine.

VIRI, LITERATURA, SPLETNO GRADIVO

VIRI:

Neobjavljeni:

Nadškofijski arhiv v Mariboru:

Matične knjige župnije Murska Sobota:

 Krstna matična knjiga 1733 – 1788  Krstna matična knjiga 1789 – 1827  Krstna matična knjiga 1827 - 1856  Pokopna matična knjiga 1736 – 1775  Pokopna matična knjiga + mrliška matična knjiga 1789 – 1827  Pokopna matična knjiga 1829 - 1866 Matične knjige župnije Tišina:

 Krstna matična knjiga 1731 – 1831  Poročna matična knjiga + pokopna matična knjiga 1749/1750 – 1824  Pokopna matična knjiga 1824 - 1847

Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota:

 Rokopis št. 83.

Objavljeni:

 Benczik Gyula, Bilkei Irén, Hozjan Andrej, Kapiller Imre, Kuzmič Franc, Molnár András, Kozár Maria Mukicsné, Források a Muravidék Történetéhez/Viri za zgodovino Prekmurja, Szöveggyűjtemény/Zbirka dokumentov, 1. kötet/zvezek 871–1849, Szombathely-Zalaegerszeg, 2008.  Vas vármegye 1696. évi nemesi összeírása (Spisek plemičev Železne županije leta 1696), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1943./Regestrum Nobilium Comitatus Castriferrei de Anno 1696.  Vas vármegye 1717. évi nemesi összeírása (Spisek plemičev Železne županije leta 1717), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1939.

 Vas vármegye 1726/27. évi nemesseégvizsgálata (Kontrolni popis plemičev Železne županije za leti 1726/27), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1940.  Vas vármegye kétségtelen nemesei 1733-ban (Nedvomno potrjeni plemiči Železne županije v letu 1733) szerkestt. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1940.  Vas vármegye 1754. évi nemesi összeírása (Spisek plemičev Železne županije leta 1754), szerkestt. (ur.) Schneider Miklós (županijski višji arhivar), Szombathely, 1943.: nepaginirano.  Vas vármegye nemesi összeírásai 1. Kötet. 1. Füzet. (ur.) Schneider Miklós, Szombathely, 1941.: 1781/82. évi nemesi összeírások. (Spiski plemičev Železne županije 1. knjiga 1. zvezek: Spisek plemičev za leti 1781/82).  Vas vármegye 1835. évi nemesi összeírása (Spiski plemičev Železne županije za leto 1835) ur. Schneider Miklós, Szombathely, 1937.

LITERATURA

 Balogh Gyula, Vasvármegye nemes családai. 1.bőv.kiad. Szombathely 1894.  Baš Franjo, Posebne poteze prekmurske zgodovine v ogrski dobi, v: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Založba Obzorja, Maribor 1989.  Claude André Donadello, Cseh Géza, Pozsonyi József, A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története, Hajdú-Bihar Megyei Múzeumok Igazgatósága, Tiszántúli Történész Társaság, Debrecen 2007.  Fujs Metka, Fevdalna zemljiška posest v Prekmurju, v: Evangeličanski koledar 1995, Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji, Murska Sobota 1995.  Gubič Nina, Prebivalstvo trga Murska Sobota na podlagi matičnih knjig iz 18. stoletja (1733 – 1788), Diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 2011.  Hozjan Andrej, Genealoška predstavitev murskosoboških plemiških rodbin ter posameznikov v Murski Soboti v 18. stoletju. V: FRIŠ, Darko (ur.). Hartmanov zbornik, (Studia Historica Slovenica, l. 4 (2004), št. 2-3), Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2004, str. 297-331.

 Hozjan Andrej. K problemu novoveških privilegijev zahodnoogrskih utrjenih trgov/podeželskih mest: privilegij Dolnje Lendave iz leta 1595. Studia Historica Slovenica, letn. 5, št. 1/3, str. 197-213.  Hozjan Andrej, Pokrajina med Rabo in Muro skozi zgodovinska obdobja, v: 22. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 2005.  Dr. Ivanocy Franc, Podatki k zgodovini tišinske župnije, Župnijski urad Tišina, Murska Sobota 2007.  Kerec Darja, Nikolaj III. - najvidnejši predstavnik gornjelendavskih Szécsijev v 14. stoletju, Zgodovinski časopis, 2001, letn. 55, št. 3/4, str. 321-340.

 Kerec Darja, Szécsiji, Gornja Lendava in Sobota od 13. stoletja do bitke pri Mohaču : doktorska disertacija. Ljubljana 2005.  Kerec Darja, Szécsijevi gospostvi Grad in Sóbota v času turških vpadov in verskih sporov, Zgodovina za vse, 2001, leto 8, št. 1, str. 26-35.  Kuzmič Franc, Zgodovina soboške katoliške cerkve, v: Utrinki iz stoletne zgodovine stolnice v Murski Soboti, Stolna župnija svetega Nikolaja Murska Sobota, Murska Sobota 2012.  Lipič Mojca, Plemiška družina Lipič na področju Prekmurja v novem veku, Diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 2014.  Rajšp Vincenc, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 – 1787, Opisi in Karte: 7. zvezek, Ljubljana 2002.  Štih Peter, Simoniti Vasko, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o., Ljubljana 1996.  Šiplič Kristina, Plemiške družine in posamezniki na ozemlju župnije Tišina v 18. stoletju, v: Zbornik soboškega muzeja 20-21, Pomurski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 2013.  Tantalics Béla, A Bánffy család szellemi hagytéka, Lenti Honismereti Egyesület elnöke, Lenti 2009.  Več avtorjev, Škofija Murska Sobota 2006, Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju, Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota, Župnijski zavod sv. Miklavža, Murska Sobota 2006.  Zelko Ivan, Zgodovina Prekmurja, Izbrane razprave in članki, Pomurska založba, Murska Sobota 1996.

SPLETNO GRADIVO  http://www.murska- sobota.si/sites/default/files/styles/galleryformatter_slide_2/public/fotogalerije/% 3Cem%3EEdit%20Fotogalerija%3C/em%3E%20Murska%20Sobota,%20moje %20mesto/Park%20z%20gradom.jpg (22.8.2014).

PRILOGE Priloga 1: Prve štiri strani transliteriranih zapisov o družini Babos iz rokopisa št. 83, str. 45-48.

Priloga 2: Prve štiri strani transliteriranih zapisov o družini Gombossy iz rokopisa št. 83, str. 161-164.

Priloga 3: Štiri strani transliteriranih zapisov o družini Keresztury iz rokopisa št. 83, str. 215-218.