ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *Zborniksobmuzeja8knj-V17 Xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black Plate)

*ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 1 (Black/Process Black plate)

ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black plate)

Zbornik soboøkega muzeja 8

Zbornik zaloæil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota

zanj Metka Fujs

Urednik Janez Balaæic

Prevodi dr. Andrea Haberl – Zemljiœ (v nemøœino) Vilko Øimon (v angleøœino)

Lektoriranje Marjan Mauœec

Oblikovanje Sandi Œervek

Grafiœna priprava Atelje za œrko in sliko

Tisk Eurotrade Print

Naklada 600 izvodov

Izdajo zbornika sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mestna obœina Murska Sobota.

Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji.

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiænica Maribor 908(497.4-18) ZBORNIK soboøkega muzeja 8 [uredil Janez Balaæic] - Murska Sobota : Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2005 ISSN 0354-012X *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 3 (Black/Process Black plate)

2005

ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 4 (Black/Process Black plate)

Vsebina

PRILOÆNOSTNI ZAPISI

Janez Balaæic

Dom œloveøkemu spominu ...... 9

Feri Lainøœek

Demoni ...... 11

Metka Fujs Muzej – skupnost – razvoj Petdeset let Pokrajinskega muzeja Murska Sobota ...... 13 Museum – Community – Development. Fifty Years Of Regional Museum Of Murska Sobota ...... 31

Franc Kuzmiœ

Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti ...... 33

RAZPRAVE IN ŒLANKI

Irena Øavel

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci . . . . 39 The Site Za Raøœico Near the Village Of Krog – The Settlement Of Somogyvár-Vinkovci Culture ...... 83

Mitja Guøtin Starejøa bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (litzen) lonœenine 85

Die ältere Bronzezeit in Prekmurje. Horizont der Litzenkeramik ...... 95

Iva Mikl Curk ≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost prebivalstva v rimski dobi ...... 99 'Tam cvete penez' 'That's where money blossoms' Noricum-Pannonian Tumuli Of The Region Of Prekmurje And The Stratification Of Its Population In The Age Of Roman Antiquity ...... 113

Branko Kerman

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti...... 117

Die Altslawische Grube am Fundort Grofovsko 2 bei Murska Sobota ...... 134

4 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 5 (Black/Process Black plate)

Vsebina

Darja Kerec

Szécsiji in njihov rodbinski grb ...... 137

Die Szécsis und ihr Familienwappen ...... 144

Andrej Hozjan

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784 ...... 147 Das obere Prekmurje und ein Teil des ungarischen Raabgebietes in der Josefinischen Landesaufnahme 1784 ...... 170

Vinko Økafar

Slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju ...... 171 Slowenische aspekte Radkersburgs in der zweiten Hälfte des 18. und 19. Jahrhunderts ...... 182

Mihael Kuzmiœ

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo ...... 185

Ivan Økafar And Emigration From Prekmurje ...... 201

Jasmina Litrop

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje« ...... 203

≈Ein wunderbares und mutiges kulturelles Beben« ...... 227

Mija Oter

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju ...... 231

Sakrale Architektur und Plastik aus dem 13. Jahrhundert im Prekmurje . . . 245

Anabelle Kriænar Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji ...... 247

Zur Technik einiger mittelalterlicher Wandmalereien in Nordostslowenien . . . 262

Ferdinand Øerbelj

Slikar Joæef Digl in njegova oltarna slika Sv. Karel Boromejski œasti Kriæanega . 263 Der Maler Joæef Digl und sein Altarbild der Hl. Karl Boromäus ehrt den Gekreuzigten ...... 266

Franc Obal

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju ...... 267

Beiträge zur Erforschung der Sakralkunst des Pomurje ...... 292

5 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 6 (Black/Process Black plate)

Vsebina

Janez Balaæic Vreœiœeva Bela hiøa ...... 295

Ludvik Vreœiœ: Bela hiøa (Weißes Haus) ...... 302

Janko Duriœ Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem ...... 303

Grabinschriften im Raabgebiet und im Goriœko ...... 325

Borut Brumen Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter ...... 327 Anthropology Of State Violence In The Case Of The Istrian Village Of St. Peter ...... 352

Mirjam Mencej Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva . . . . . 355 Witches And Wizards. The Role Of Gender Within The Context Of Witchcraft ...... 378

Marija Klobœar Prvi zvoœni spomin na ljudsko pesem v Prekmurju ...... 381

Erste akustische Aufzeichnung eines Volksliedes im Prekmurje ...... 384

Jelka Pøajd ≈Kar je usojeno, tega se ne reøiø« Zbiranje æivljenjskih zgodb v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota ...... 385 ≈Dem Schicksal entkommt man nicht« Die Sammlung lebensgschichtlicher Erzählungen im Regionalmuseum Murska Sobota ...... 395

Andrea Haberl – Zemljiœ Radgonski kot pred globalizacijo ...... 397

Radkersburg Umgebung vor dem Hintergrund der Globalisierung ...... 408

Joæe Hudales Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji ob koncu 20. stoletja ...... 411

New Museology, New Museums And Slovenian (Ethnological) Museums . . . . 429

Avtorji ...... 431

6 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 8 (Black/Process Black plate)

deseti et o p b l b e O t

n i

u u

n v o t v i *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 9 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

JANEZ BALAÆIC

DOM ŒLOVEØKEMU SPOMINU

Muzej je dober dom œloveøkemu spominu. Za materialnimi ostalina- mi preteklosti stoji izjemen duhovni kapital. Mi smo po lastni izbiri in v skladu z danostmi ter zmoænostmi zato tu, da pomagamo prevajati v predmete minulih dob zapredeno stanje duha: v berljiv jezik, v kakovostno razstavo, v nazorno predstavo, v trajnost spomina. Pot do tja in sem je dolga, zapletena. Kar manjka, torej tisto, kar je bilo in œesar ni, je seveda nenadomestljivo. Odveœno je, da bi ta dejstva nadomeøœali v votlem prostoru, kjer venomer preveœ odme- va, z demagoøkimi prazninami. Kajti: resnici se je mogoœe pribliæa- ti in jo prepoznati samo tako, da vsakokratni predmet strokovnega interesa vendarle podvræemo objektivnim kriterijem presoje. Vpra- øanje intelektualnega prestiæa pa je, œe so muzealci in vsi, ki jih to ≈mrtvo« bogastvo hrani, tudi uspeøni. Zunanjih znamenj uspeha in potrjevanj nam ne manjka. Taki kot smo, torej zapisani muzeju in prostoru delovanja, pa ob petdesetletnici ustanovitve pomurskega muzeja razmiøljamo o prihodnjem razvoju in o tem, kako ohraniti visoke kriterije delovanja. Nastavki za prihodnost so dobri; kaæe se, da je naøe, matiœno, torej lokalno gradivo mogoœe prepoznavati v mnogo øirøih vrednostnih registrih. Prave vrednosti sleherne muzealije ni mogoœe dognati brez spoznanj temeljnih humanistiœnih ved, ji kot taki opredeliti pomen in njeno pojavnost v skladu z muzeoloøkimi praktikami postaviti pred oœi javnosti. Gre za kardinalno poslanstvo, po katerem sleherni muzejski predmet pridobi epiteto dragocenega dela v zakladnici premiœ- nih kulturnih spomenikov.

9 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 10 (Black/Process Black plate)

Dom œloveøkemu spominu

Za tako poslanstvo bo v prihodnje potrebno novih moœi. Mladih ljudi. Usposobljenih sodelavcev. Namesto naœelne pomurski prostor potrebuje veœ stvarne, uresniœljive institucionalne znanstvenorazi- skovalne podpore. Mimo akademske dræe in brez sleherne distance je potrebno povedati øe to: nevzdræno postaja, da regionalno srediøœe, kakrøno je Murska Sobota, sploh ne premore mestnega, kaj øele pokrajinskega arhiva. Dejstvo je tudi, da nimamo lastnega spo- meniøkega urada; skrb pa zbuja predvsem to, da v konservatorskih vrstah ni profesionalno zaposlen prav nobeden mlad strokovnjak, doma iz Pomurja. Oboje, torej arhiv in spomeniøki urad, imamo pravico zahtevati zase. Toda: vsaj toliko, kolikor se kaæe do nas maœe- hovska dræava, smo za tako stanje krivi tudi sami. Morda pa kaæe spomniti na zglede iz œasa ustanavljanja muzeja. Z velikim spoøto- vanjem se namreœ spominjamo vseh tistih sijajnih in prosvetljenih osebnosti, ki so pred 50 leti in veœ v globoki veri v humanistiœna na- œela zmogli napor in ustanovili Pomurski muzej, zatem øe øtudijsko knjiænico, Pomursko zaloæbo in izoblikovali temelje sodobni galerijski dejavnosti. Iz prepriœanja, da bo pomagalo k civilizacijski in duhovni rasti ljudi ob Muri.

10 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 11 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

FERI LAINØŒEK

DEMONI*

Kam øli so demoni, ki bivajo v maskah, in kdo se tam vroœe golote dotika? Kje koæa svilena okopa se v mlakah in usta s poljubi razprejo do krika? Kje œaka jih kdo, ki ne ve za poraze in grehe jim vse bo odpustil øe tokrat? Kdaj vidijo svoje resniœne obraze – in œisto na koncu, kam pojdejo jokat?

Tu spijo demoni in maske so prazne, kot liste v platanah jih veter obraœa, le deklice zale od æelje so blazne in ribiœ æe dolgo brez sreœe se vraœa. Tod teœe le reka, ki veœ ne poplavlja, in øaø se poœasi umika v mrtvíce, tu suhega œolna nihœe ne popravlja, le tja pod veœerje minevajo ptice.

* Lep pozdrav! Dragi Janez, vem, da si moj spis priœakoval v drugaœni obliki in verjetno tudi razseænosti. No, zaœutil sem, da zborniku, ki bo izøel ob tej, za nas, naøo okroglino in Okroglino nadvse pomembni obletnici, pripada ravno ta pesem. Razumel boø, da sem tako jasno prepoznanemu obœutku preprosto moral slediti, œe pa boø pesem obenem uvrstil v publikacijo, mi bo to øe posebej ljubo. Feri Lainøœek

11 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 12 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 13 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

METKA FUJS

MUZEJ – SKUPNOST – RAZVOJ PETDESET LET POKRAJINSKEGA MUZEJA MURSKA SOBOTA

MUZEJ

Definicij muzeja je toliko kot muzejev. Edino, kar ostaja skupno vsem, je izvor imena in pomen, ki ga le-to ima: da je namreœ muzej prebivaliøœe muz. Muz œlovekove umetniøke ustvarjalnosti ter muz njegovih brezøtevilnih znanj in spoznanj. Muzej je zbiralec in za- pisovalec, je varuh spomina, je uœitelj in gibalo tistega razvoja, ki se zna uœiti na spoznanjih minulih rodov. Tako kot so brezøtevilni œlovekovi talenti, naœini æivljenja in preæivetja, tako so brezøtevilni muzeji. Zrasli so na preostankih naj- pomembnejøih arheoloøkih najdiøœ, na preostankih ljudskega izroœi- la in bivanjske kulture, na preostankih obrti in industrijskih obra- tov, na zbirkah likovne, literarne ali filmske ustvarjalnosti, na rezultatih brezøtevilnih ved in druæbenih sprememb; zrasli so kot opomin œloveøkih tragedij in zmot, kot pripovedovalci zgodovine krajev, pokrajin, dræav in narodov. Veliko je nasprotij, ki delijo œloveøko druæbo, muzeji pa imajo pomembno vlogo pri spodbujanju tolerance in razumevanja v njej. Tako, da posredujejo nevtralne informacije o zgodovinskem razvoju, spodbujajo razumevanje do razliœnih pogledov in nazorov, odpirajo poglede v drugaœne oblike æivljenja in kulture. Skrbijo za identiteto in ponujajo varnost. Muzeji so zato organizacije posebne narave in njihove vloge ne morejo nadomestiti øe tako podobne organizacije. Muzeji so ustanove v sluæbi druæbe in se tudi definirajo prek te vloge. Ustanove, muzejski predmeti v njih in dejavnost ustanov niso vrednost sama po sebi, niso cilj, ampak skupaj predstavljajo proces, ki ustvarja muzeje.

13 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 14 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

Tako kot druæbena okolja so muzeji predmet nenehnih sprememb, toda njihova izvirna ideja je vedno enaka – interpretirati notranjo vrednost predmetov in prek njih tudi okolja, v katerih predmeti nastajajo. Ob temi deljenih druæb in muzejev v deljenih druæbah je irski kolega sredi devetdesetih zapisal, da je delitev, ki zanesljivo ne obstaja v nobeni druæbi: to je delitev na preteklost in prihodnost. Kaj- ti tudi kadar morda govorimo o dræavi, ki je preteklost, je to dræa- va, iz katere smo priøli; kar pomeni, da je naøa preteklost ustvarila

Zaœetki muzeja, 1956

sedanjost in sedanjost bo enako vplivala na prihodnost. Presenetlji- vo se mu zato zdi, koliko muzejev je pripravljenih ignorirati to povezanost med preteklostjo in sedanjostjo v predstavljanju predmetov brez njihove vloge znotraj zgodovinskega procesa. Takøni muzeji niso ustanove, ki naj bi se imenovale muzeji.1 Rada verjamem, da je odloœitev o ustanovitvi regionalnega muzeja za Pomurje sredi petdesetih let 20. stoletja vodila ælahtna misel po ohranjanju zgodovinskega spomina. Enaka, kot je bila misel, na kateri se je leta 1935 oblikovalo Prekmursko muzejsko druøtvo, da bi prevzelo v hrambo del nerazprodane lastnine soboøkih grofov Sza-

1 Brian Turner, Ireland – Division and Diversity, Museums in divided societies, Ljubljana, Mestni muzej, 1995, 21.

14 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 15 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

parijev.2 Morda enaka misli teh istih grofov, ki so kot zbiralci in meceni v svojem dvorcu zbrali mnoge dragocenosti najprestiænejøih evropskih umetnikov in obrtnikov, grofov, ki so v prvi polovici 19. stoletja izjemen del tega bogastva namenili ustanovitvi madæarske narodne galerije in narodnega muzeja. Misel je bila ælahtna, selekcija zgodovinskega spomina pa je novo- nastali muzej usmerila k ruralni tradiciji kmeœko-delavskega prole- tariata in v slavo narodnoosvobodilnega gibanja, zanemarila pa dejstvo, da je v skladiøœih zbirnega centra za umetnine v minulih desetih letih izginil velik del bogastva, ki so ga hranili pomurski gradovi in meøœanske hiøe. Pa vendar: petdeseta so bila leta, ki so po zaslugi novih kulturnih ustanov ter æivahnega delovanja prosvetno-kulturnih druøtev prinesla nekakøno pomladno kulturno brstenje, ki je preseglo veliko tistega, œesar je bila pokrajina deleæna dotlej. Nedavna misel novega kulturnega ministra, da vœasih en sam posameznik naredi kulturno srediøœe3 je tako zelo resniœna tudi za prva desetletja tega muzeja. Pravzaprav za celotno njegovo zgodovino. Malodane vsak novi kustos, ki je priøel v pomurski muzej, je bil pionir na svojem delovnem podroœju, pionir v raziskovanju in muzejskem interpretiranju zbranega gradiva. Kolo in øe vedno redki avtobusi so bili edino prevozno sredstvo etnologinji Vlasti Koren, ko se je kot prva in takrat edina kustosinja podajala na teren in zbirala gradivo za muzejsko zbirko. Rojena Ljubljanœanka je bila pionirka muzejskega dela v pokrajini, v muzeju pa je za njo ostala bogata zbirka tekstila in vezenin, lonœarstva, ljudske umetnosti, orodja in opreme ter pomembno dokumentarno gradivo o prekmurski arhitekturi, vodnjakih, navadah in obiœajih. Ostalo je tudi veliko drugega gradiva, ki je mimo izdelane zbiralne politike priromalo v muzej, kjer je œakalo ali øe œaka raziskovalcev. Ob njeni zapuøœini so se v zadnjem desetletju zvrstili kar øtirje etnologi: Borut Brumen s posebnim nagnjenjem do øirøega razumevanja druæbenih odnosov in procesov v danem okolju, ki oblikujejo prostor neke kulture – v njegovem primeru Sobote in Soboœancev

2 Oprema Szaparijevega gradu v Murski Soboti je bila razprodana na javni draæbi leta 1930, na draæbi pa je bilo leta 1934 prodano tudi grajsko poslopje. 3 Pogovor za ministrom za kulturo Republike Slovenije dr. Vaskom Simonitijem /Vili Vuk/, Veœer, sobota, 29. 1. 2005, 42.

15 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 16 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

med svetovnima vojnama; Øtefan Skledar, ki si ni dal dovolj œasa, da bi prestopil iz iskanja pravih metod v resniœno raziskovanje; Nataøa Konestabo, ki so jo v delovni proces potegnila naporna leta snovanja in postavljanja nove stalne razstave ter iskanje razmerij med et- noloøko dediøœino in razvojnimi potenciali Prekmurja; Jelka Pøajd, katere zanimanje je muzejsko etnologijo pripeljalo nazaj h klasiœni metodi zbiranja in dokumentiranja tako materialne kot nematerialne dediøœine ter popularizaciji le-te v neposrednem stiku z ljudmi, ki so enkrat v vlogi informatorjev in ustvarjalcev, drugiœ zopet obiskovalcev in uporabnikov. Drugega strokovnega delavca med kustosi je muzej dobil øele leta 1974. To je bila arheologinja Irena Øavel, ki je na rezultatih do tedaj le nakljuœnih arheoloøkih raziskav Pomurja, opravila sta jih Stanko Pahiœ in Iva Curk, ter koøari nerazpoznavnega gradiva, ki ga je hranil muzej, v minulih tridesetih letih ustvarila celovit kompleks gradiva, raziskav, razstav in bibliografije, ki ga imenujemo pomurska arheologija in ima malo podobnih v Sloveniji. Danes se lahko z vso energijo posveœa svoji resniœni profesionalni ljubezni – prazgodovini tudi zato, ker je del arheoloøkega dela prevzel nase Branko Kerman. Dokumentiral in delno raziskal je veœino sred- njeveøkih najdiøœ v pokrajini, z novo metodo aerofotografije ali zraœne arheologije pa odkril preko sto novih potencialnih arhe- oloøkih najdiøœ. Kaj je gradnja avtoceste v zadnjih letih prinesla pokrajini na podroœju arheologije, bomo lahko dokonœno ugotovili, ko bo cesta dejansko konœana in gradivo dokonœno obdelano. Ven- dar so æe zdaj rezultati osupljivi: nove metode raziskovanja in dokumentiranja, kopica novih najdiøœ, ki popolnoma spreminjajo do zdaj znano arheoloøko podobo Pomurja in seveda neizmerno bogastvo v gradivu, ki prihaja v soboøki Pokrajinski muzej. Zado- voljstvo ob tem pa kali misel, da se tako lokalne skupnosti kot dræava ne znajo ali ne æelijo odzvati na opozorila muzeja, da tako obseæen priliv gradiva presega obstojeœe muzejske prostorske moænosti in s tem tudi zagotavljanje kakovostnega varovanja. Kje je øe korak tudi do kakovostne predstavitve, ki ne bo le obœasna razstava, ampak stalna postavitev, ob kateri se bodo izobraæevale in vzgajale generacije domaœinov in obiskovalcev pokrajine? Korak bi lahko bil Center za hranjenje arheoloøke dediøœine z arheoloøkim muzejem v okviru turistiœno-rekreacijskega centra ob Soboøkem

16 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 17 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

jezeru, kot ga ponuja skupni projekt muzeja in podjetja Intering. Vpraøanje je le, ali ga bodo tisti, ki so pristojni za razvoj pokrajine in zagotavljanje ustreznega varovanja dediøœine, prepoznali kot primernega in uresniœljivega. Zahtevo o potrebi po zgodovinarju v regionalnem muzeju so sproæili borci narodnoosvobodilnega gibanja z æeljo, da bi se v muzeju, po vzoru drugih, uredil oddelek NOB. V prvi polovici osemdesetih so dobili zgodovinarko v osebi podpisane, vendar izgubili æe obstojeœe oddelke NOB tako v matiœnem muzeju, ki ga je postavil Matija Æganjar iz takratnega Muzeja revolucije v Ljubljani, kot v Gornji Radgoni in Ljutomeru, ki ju je postavil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. To ni bil odraz ignorance, ampak jasna zavest zgodovinarke, da je umeøœanje pokrajine v neki zgodovinski œasovni okvir moæno le v kontekstu kompleksne zgodovine. Gradivo, ki v spremenjeni zbiralni politiki prihaja v muzej, nima zgolj politiœnega predznaka, ampak govori o celovitem æivljenju. Enako kot razstave, v katerih predmeti niso le sami sebi namen, ampak je enako pomembna zgodba, ki jim jo v interpretaciji namenja kustos. Del tega razmiøljanja je prenesla v æivljenje stalna razstava v Murski Soboti in upamo, da ga bodo tudi nove stalne postavitve v gornjeradgon- skem Øpitalu in na lendavskem gradu. Razmerja med tem, kaj je v muzeju umetnostna in kaj kulturna zgodovina in ali je slednja del zgodovine, del etnologije ali umetnostne zgodovine, ali na koncu koncev celo arheologije, saj to od prvih loœuje le metoda raziskovanja, niso jasna. Pa œeprav je zelo jasno, da je kulturna zgodovina pravzaprav vse – celotni kompleks kulture bivanja. Da bi si nekako razdelili delovna podroœja in loœili zbirke, pa so se v veœini muzejev vendar oblikovali posebni kulturno-zgodovinski oddelki, ki naj bi skrbeli za predmete izjemne umetno-obrtne vrednosti, v bistvu pa so prevzeli skrb za predmete, ki so jih uporabljali viøji sloji fevdalne ali meøœanske druæbe. Prvi, ki se je v muzeju spopadel s tem izzivom, je bil sredi øestdesetih akademski slikar Franc Mesariœ, a so ga zelo hitro potegnile stran drugaœne æelje in ambicije. Tako kot stalne likovne zbirke je skrb nad tovrstnim gradivom obiœajno vendarle zaupana umetnostnim zgodovinarjem in v pomurskem muzeju je odgovornost zanj konec osemdesetih pripadla umetnostnemu zgodovinarju Janezu Balaæicu. Kustosu s posebno strokovno avtoriteto v srednjeveøkem stenskem

17 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 18 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

slikarstvu, vendar tudi z izjemno jasno izdelano predstavo, kaj v razvoju naroda, okolja in druæbe na sploh pomeni njen kulturni razvoj, kako se gradi in kako se ohranja. Jasno izluøœiti, katera znanja so tista, ki Franca Kuzmiœa, muzejskega pedagoga in bibliotekarja, izloœajo iz okolja, je teæko. Teæko, ker velja za osebo mnogih znanj, predvsem pri izbranih zgodovinsko-li- terarnih ali teoloøkih temah in izjemno øiroke komunikacije, zaradi œesar je postal nepogreøljiv del veœine muzejskih projektov. Je najbolj jasen dokaz izdelanega sistema zaposlovanja, ko je bilo konec osem-

Pedagoøke delavnice ob Dnevih evropske kulturne dediøœine, 2004 (foto Boris Oreønik) desetih in v zaœetku devetdesetih to øe moæno; sistema, ki je imel v sebi jasno predstavo, kakøen muzej æelimo imeti. Muzej sploøno, øiro- ko izobraæenih in razgledanih ljudi, ambicioznih, delovnih, komuni- kativnih, takønih, ki bodo lahko kot ekipa ustvarili njegovo novo podobo, podobo, ki je bila takrat samo øe predstava, o kateri se je govorilo ob tradicionalnih jutranjih kavah. Tehniœni delavci v muzeju – konservatorji in restavratorji – so se v muzeju zaposlovali iz dveh ne povsem jasno izdelanih izhodiøœnih predstav. V majhnem muzeju, kakøen je bil in øe vedno tudi je pomurski muzej, je to sluæbo teæko loœiti od vsakdanjih nujnih opravil pri vzdræevanju in tehniœni pomoœi pri postavljanju razstav. Tako sta se pod imenom preparator z osnovnimi zahtevami varovanja gra-

18 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 19 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

diva in konserviranja, pa tudi priroœnega mizarstva, zidarstva in kar je øe podobnih opravil, spoprijemala Karel Jakob in Franc Kramar. Do tistega, kar naj bi bil v muzeju restavrator specialist in pri œemer se je po komaj konœanem øtudiju kalil akademski kipar Ferenc Kiraly, ta muzej ni uspel priti vse do danes. Predvsem zaradi velike koliœine razliœnega gradiva, kar vodi k dejstvu, da se veœina specia- listiœni restavratorskih posegov, predvsem na likovnih delih in pa- pirju, opravlja v drugih delavnicah, ali pa jih opravljajo najeti restavratorji. Domaœa tehniœna sluæba pa se ukvarja predvsem z osnovnimi konservatorskimi posegi pri varovanju gradiva in z izbranimi restavratorskimi projekti, ki ne presegajo njenih znanj in sposobnosti. Sredi osemdesetih je na mesto predhodnika priøel Joæe Varga z æe izdelano predstavo, da bo poleg risanja arheoloøkega gradiva prevzel tudi restavriranje arheoloøke keramike ter konserviranje kovinskih predmetov, kakor tudi tehniœno pomoœ pri arheoloøkih izkopavanjih. To je bil naœrt, po katerem smo skoraj petnajst let naœrtno opremljali konservatorsko delavnico. Posebno zanimanje pri delu s kovino je pokazal tudi Milan Zver, ki se je, œeprav v sluæbi hiønika, veœkrat priloænostno izobraæeval in to tudi koristno uporablja. Bori- sa Oreønika je v muzej pripeljala izjemna spretnost in iznajdljivost pri postavljanju razstave Oloris, a je tu zrasel v uspeønega restavra- torja pohiøtva in lesenih izdelkov sploh, øe vedno nepogreøljivega pri tehniœni izvedbi razstav. V okolju, ≈kjer se razstave delajo iz malih denarjev in je njihov uœinek zelo odvisen od iznajdljivosti«, je øa- la o dvojniku Grunfa, slavnega izumitelja za 1 dolar iz øe bolj slav- ne Grope TNT4 skoraj resniœnost. Upravo muzeja sestavlja direktor ali v slogu sploøne feminizacije muzejskih poklicev direktorica, ki je glede na dosedanjo izkuønjo vedno naslednja kustosinja z najdaljøim delovnim staæem (vendar verjamem, da je to bolj stvar vsakokratnih realnih razmer kot impe- rativ). Najprej je bila to Vlasta Koren, ki jo je leto pred upokojitvijo zamenjala Irena Øavel, to pa po øtirinajstih letih podpisana vrøilka dolænosti. V muzeju, kjer je vsakokratni direktor tudi edini kustos za doloœeno strokovno podroœje, ni bilo nikoli enostavno usklajevati obeh del. Nadomestnih zaposlitev za œas mandata ni bilo in jih ni, priporoœila, da se za œas trajanja mandata prekine strokovno delo, pa

4 Magnus & Bunker: Alan Ford.

19 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 20 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

so bolj ali manj neresna, saj bi to pomenilo stagnacijo, ki si je muzej ne more privoøœiti ne pri svojem strokovnem razvoju ne pri svojem poslanstvu pri skrbi za gradivo. Pogosto se zato zdi, da trpi eno ali drugo, ampak doslej si øe nismo dovolili, da postane to tudi na zunaj preveœ oœitno. Tista, ki pa vendar najbolj obœuti, kaj pomeni delati z direktor- jem, ki ga delo prepogosto odnese na njegovo strokovno podroœje, je poslovna sekretarka in raœunovodkinja Darinka Krauthaker, de- dinja predhodnic iz nekih drugih minulih organizacijskih oblik, v katerih se je znaøel muzej. Kakor tudi tajnica Nada Æganjar, urav- noveøena in vœasih celo preveœ umirjena oseba, predvsem ko potekajo ≈akcije« (odprtje, tiskovna konferenca, pomemben obisk, pomembno gradivo, ki ga je bilo treba dostaviti vœeraj), odgovorni pa so obiœajno v stanju hiperaktivnosti ali nervoze. Muzej je imel v minulih letih tudi dve popolnoma razliœni, a prepoznavni œistilki; eno poljudno, odprto in povrøno Anico Dervariœ, drugo zaprto, odrezavo in natanœno Joæefo Katanœiœ – obe sta bili nepogreøljivi. V recepciji in s pristojnostjo vodenja po razstavah æe sedmo leto uraduje Cveto Cvetko, komunikativen fant mnogih znanj in najbolj dosledna oseba, kar jih je. Je veœen opomin vsake povrønosti in nepravoœasno sporoœenih informacij.

SKUPNOST

Predstavitev ljudi, ki so skozi petdeset let oblikovali muzej, je najbolj jasna predstavitev muzeja – muzej so zbirke, so izjemni predmeti nacionalne kulturne dediøœine, so razstave, so publikacije, so delavnice, predvsem pa so – ljudje. Ljudje so tisti, ki delajo muzej, ki uresniœujejo njegovo poslanstvo, so stik s skupnostjo, njihove zamisli in ideje so prvo gibalo razvoja. Muzej je v sluæbi skupnosti in njenega razvoja, zato je ustanovljen in temu je namenjeno njegovo delovanje. Pomembno pa je seveda, kako muzej doseæe, da skupnost prepozna njegovo sluæbo za svojo. Odzivi okolja so vedno pre- senetljivi. Vœasih te preseneti z izjemno naklonjenostjo in izjemnim odzivom, vœasih z nevednostjo ali celo ignoranco. In tako skozi programe in projekte, skozi izobraæevanje in vzgajanje; malo sredi æarometov, malo sredi pozabe.

20 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 21 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

Pokrajinski muzej za Pomurje so skozi petdeset let njegove zgodovine nekajkrat dobro ujele in pretresle turbulence upravnih in politiœnih posegov v koncept njegovih pristojnosti in upravljanja. Enkrat vmes so ga – brez pravega vzroka in jasnega vedenja, kaj to pomeni – preimenovali v Pokrajinski muzej Murska Sobota, po vsej verjetnosti brez formalnega sklepa, kar tako. Pri naslednjem vpisu v sodni register je bilo ime spremenjeno in glede na sedanje pristojnosti muzeja, ki mu jih daje uredba o muzejski mreæi,5 bi bilo zelo smiselno razmisliti o vrnitvi prvotnega imena. Smiselno zaradi lokalnih skupnosti, ki bi se tako laæe poistovetile s svojim muzejem, zaradi madæarske narodnosti, ki se øe vedno s teæavo odloœa med Lendavo (kot svojim dejanskim srediøœem) in Mursko Soboto (kot nekakønim formalnim regionalnim srediøœem), zaradi Murske Sobo- te, ki mora zanesljivo jasneje prepoznati sebe kot center regije, pogoj za to pa je predvsem kombinacija suverenosti in demokratiœnosti; in na koncu koncev zaradi muzeja samega, zaradi njegovega laæjega komuniciranja v okolju, ki mu je namenjen. Druga, morda øe bolj usodna, je bila odloœitev Obœine Murska Sobota, da kulturne ustanove v mestu leta 1978 zdruæi v Kulturni center ter pri tem ne razmiølja o statusu (lokalnem ali regionalnem) posameznih ustanov. Muzej je med delovanjem kulturnega centra iz ustanove s øtirimi zaposlenimi zrasel do sedanjega obsega, poleg ob- stojeœih prostorov se je razøiril v celotno drugo nadstropje soboøkega gradu, ki so ga ravno v tem obdobju intenzivno obnavljali. Zakaj je bil torej muzej tisti, ki je najbolj zagnano in odloœno ruøil takøno organizacijo? Zato, ker so bile materialne ugodnosti odraz takratnega sploønega stanja v kulturi, kjer se je v kratkem, a cvetoœem desetletju odloœilo upoøtevati standarde potrebnih zaposlitev, ureditve us- treznih depojev za hrambo muzealij, opreme restavratorskih delavnic in postavitve stalnih razstav, ki bi v muzeje privabile veœ in novih obiskovalcev. Dræava in obœina sta si podali roko, nastal je razcvet, ki pa so mu v zadnjih letih skoraj popolnoma ustavili dotok sveæe vode. Muzej kot ustanovo, financirano preteæno s strani dræave, je hromila takratna organizacija, v kateri so se sredstva prelivala po potrebi, øe bolj kot to pa zavest, da se je pod okriljem odvisnosti od soboøke

5 Uredba o vzpostavitvi muzejske mreæe za izvajanje javne sluæbe na podroœju varstva premiœne dediøœine in doloœitvi dræavnih muzejev, Ur. list RS, øt. 97/2000.

21 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 22 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

politike vedno bolj oddaljeval od svojega naravnega in kulturnega okolja – pokrajine. Pokrajine, ki jo prepoznavamo po njenih zgodovinskih, geografskih, predvsem pa kulturoloøkih znaœilnostih, vendar je kljub temu nikakor ne moremo formalizirati v nekaj, kar bi konœno tudi temu muzeju dalo domovanje. Domovanje, katerega opeke se ne bodo iz leta v leto sestavljale in ponovno razstavljale. Potem ko se je muzej leta 1992 komaj ponovno ustanovil kot samostojni javni zavod, je zanj sicer sledilo æivahno obdobje prenav- ljanja razstavnih, upravnih in depojskih prostorov ter snovanja in

Rokodelske delavnice in domaœe dejavnosti na gradu Grad, stalna razstava, 2003 (foto Jelka Pøajd) postavljanja stalne razstave v matiœnem muzeju in v Muzeju Radenske v Radencih. V ozadju pa so potekali tudi sistemski pretre- si, ki so ga resniœno ujeli øele v drugi polovici devetdesetih let. Za- kon o lokalni samoupravi je nastal brez upoøtevanja do tedaj veljavne zakonodaje na podroœju kulture in javnih zavodov. Ta so je potem vztrajno spreminjala, da bi ujela dejansko stanje in sledila zamisli dræave, da œim veœ proraœunskih obveznosti prenese na lokalne skupnosti, a se je vedno znova ujela v past ustavne spornosti ali celo v zanko enega od ≈bistrih« æupanov bliænje øtajerske obœine. Do-

22 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 23 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

bra volja je bila mnogim le maska, dræava pa kljukec. ≈Kljukci« pa smo po svoje tudi regionalni javni zavodi: tisti, ki so øli po kalvariji ustanavljanja in na koncu morda uspeli, in tisti, ki hodimo, pa nam ne uspe. Vpraøanje je, koga in kdaj bomo na tej poti uspeli prepriœati: dræavo, da je Pokrajinski muzej v bistvu nacionalni muzej na delu dræavnega ozemlja in da je dediøœina, ki jo hrani, nacionalnega pomena; ali lokalne skupnosti, ki bodo konœno spoznale perspektivo svojega skupnega razvoja v formalno ustanovljenih pokrajinah in za potrebe teh pokrajin ustanovljenih javnih zavodov: morda zgolj mestno obœino, ki se bo kot pokrajinsko srediøœe borila za status svojih pokrajinskih ustanov, brez katerih to ne more biti. Prava per- spektiva pa je le skupek vseh treh komponent in nobena, ki bo izkljuœila drugo, ne bo popolnoma uspeøna. Celovit kulturni razvoj Slovenije in varovanje dediøœine na celotnem nacionalnem ozemlju je ustavna zaveza dræave, ki jo ta lahko reøuje le tako, da ima jasno preøtete vse svoje zmogljivosti (æivo ustvarjalnost, dediøœino, ljudi in ustanove ter njihovo trenutno stanje) in jasno predstavo, kako namerava slediti tej zavezi. Zaveza lokalnih skupnosti ni, da so zgolj same sebi in svojim primarnim komunalnim potrebam namen, njihova zaveza je tudi celovit regionalni razvoj, za katerega se bodo do- govorile iz osnovne potrebe po sodelovanju in brez fige v æepu. Za- veza Murske Sobote pa je prepoznavanje sebe kot mesta, ki ni le seøtevek obveznosti in parcialnih projektov, ampak center regionalnega odloœanja – kakor tudi duhovno gibalo regionalnega razvoja. Seøtevek naøtetega je izhodiøœe za delovanje muzeja – enako kot je dober muzej lahko le gibalo uresniœevanja navedenih zavez in ciljev.

RAZVOJ

Odvisnost od politiœnega sistema ali delovanja uprave je samo odraz dejstva, da je muzej druæbena ustanova, ki ni in ne more biti loœena od okolja, v katerem deluje. Pa vendar je muzej predvsem strokovna ustanova in v letih, ko se tako ali drugaœe mimo njega odloœa o njegovi usodi, je izpeljal vrsto projektov, rojenih iz ideje njegovega poslanstva: da namreœ skrbi za materialno in duhovno kulturno dediøœino, ki so jo od prve naselitve do danes ustvarili prebivalci te pokrajine, skrbi za njeno popularizacijo ter posredno popularizacijo muzeja samega.

23 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 24 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

Natanœen pregled razvoja muzeja ter dogajanja v njem in okoli njega skozi takratnih øtirideset in nekaj let sta leta 1998 povzela kolega6, kar me odvezuje potrebe, da bi ob petdesetletnici øe enkrat delala isto. Ciklus nekega dotedanjega razvoja se je pred øestimi leti konœal s posebnim priznanjem Evropskega muzejskega foruma za stalno razstavo, ki je bilo le nekakøen vrh drugih priznanj za isti projekt: Priznanje mestne obœine Murska Sobota, Nagrada za grafiœno podobo na Bienalu industrijskega oblikovanja, Valvasorje- va priznanja Slovenskega muzejskega druøtva avtorjem. Potem ko so tudi v drugih muzejih po Sloveniji odpirali nove stalne postavitve in smo iskali primerjave, pa smo bili v muzeju najbolj ponosni na priznanje, ki smo si ga dali sami. To je katalog stalne razstave, ki je veliko veœ kot katalog razstavljenih predmetov, je bibliografija vsega najpomembnejøega do tedaj napisanega o Prek- murju na druæboslovnem podroœju, je skupni izdelek veœ avtorjev, ki delajo v pokrajini, in tistih, ki delajo na razliœnih koncih dræave ali zunaj nje, pa imajo v svojih raziskavah kaj povedati o tej pokrajini. In zaœuda teh ni malo, le naœinov, kako jih povezati, je malo. Iz danaønje perspektive predstavlja katalog tisto, kar si v zadnjih letih æelijo razliœni koncepti povezovanja potencialov regionalnega razvoja (kakrøna je na primer Pomurska akademija znanosti in umetnosti) ali razliœni poskusi ustvarjanja regionalnih raziskovalno-izobraæevalnih srediøœ, ki se vse preveœ ukvarjajo z organizacijo in veliko premalo z vsebino. Dejstvo je, da dobivamo v muzeju za svoje potrebe obdelovanja gradiva in njegove interpretacije premalo primarnih raziskav iz vrst pristojnih raziskovalnih ustanov; dejstvo je, da se zaradi tega veœ kot mnogi drugi podobni muzeji posveœamo raziskovalnemu delu; dejstvo pa je tudi, da je povezovanje znanj spretnost, ki lahko rodi mnogo dragocenih sadov, a jo premalo izrabljamo. Katalog je najbolj ælahtni generalni dokaz, da se to da, obenem pa ustvarja med nami zadovoljstvo o pravilnosti mnogih odloœitev. Odloœitev, da razstava brez kataloga ne pomeni veliko, ker zanjo, razen spomina, ne ostane niœ; odloœitev, da je prikaz celovitega zgodovinskega razvoja, kot tudi prikaz neke celovite teme, lahko le-to in niœ manj; in œe ni materialnih pre-

6 Irena Øavel, Muzej iz œasa v œas, 7–16; Franc Kuzmiœ, Okvirni zgodovinski pregled razvoja in delovanja Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, 17–27, Zbornik soboøkega muzeja 5, Murska Sobota 1998.

24 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 25 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

ostankov, ki bi jih dal na razstavo, napiøi nekaj, kar bo nadomestilo ali dopolnilo materialno vsebino – to je bila dolgoroœna odloœitev. Temeljila je na viziji, iz katere je leta 1990 nastala publikacija z dol- goœasnim naslovom Zbornik soboøkega muzeja, ki ji æe veœ kot desetletje poskuøamo najti drugega, pa vedno znova omagamo; in temeljila je na spreminjanju muzeoloøkih interpretacij, v katerih ni bilo veœ dovolj postavljati predmete v vitrine. Po stalni razstavi je bilo v muzeju zasnovanih øe veœ celovitih projektov ali razstav, katerih interpretativni naboj je veœplasten: Ludvik Vreœiœ, Na pre- lomih tisoœletij (œe je katalog stalne razstave prvi celoviti uœbenik prekmurske zgodovine, je œasovni trak vzporednic svetovne, slovenske in prekmurske zgodovine najboljøi dodatni uœni pripo- moœek), Neznano Prekmurje – zapisi preteklosti krajine iz zraka, Modro zlato – svet vode ali Neskonœen dih. Dobili smo dve stalni razstavi: Spominsko sobo Franu Kovaœiœu v Veræeju in kompleks Rokodelske delavnice in domaœe dejavnosti na gradu Grad, katerega popularizacijski in izobraæevalni potenciali so bistveno veœji, kakor se tega trenutno zaveda lastnik. Pa veœ razstavic kot dela lokalnih poskusov ohranjanja dediøœine, katalogov, zloæenk, œlan- kov, filmov … ki so jih kot avtorji ustvarili ali pri njih sodelovali delavci tega muzeja. Naøtevanje bi z lahkoto sklenila z ugotovitvijo da so soboøki muzealci skozi nagovarjanje okolja, ki mu pripadajo, in zavezo last- nemu poslanstvu, dosegli cilje, ki so si jih oblikovali pred pol- drugim desetletjem in dejavno sodelovali v razvoju pokrajine. So, mnoge – tudi takøne, ki jih niso naœrtovali – vendar jih je øe veliko, ki jih niso. Naslov simpozija in istoimenskega zbornika ob osemdesetletnici prikljuœitve Prekmurja k Sloveniji Prekmurje na obrobju ali stiœiøœu evropskih komunikacij7 je bil pomenljiv enako kot prispevki, ki so leta 1999 spomnili na mnoge dileme minulega pa tudi pri- hodnjega regionalnega razvoja. Sredi perspektiv, ki so se ponujale, je muzej sebe æe davno prepoznaval kot center raziskovanja in in- terpretiranja kulturno-zgodovinskega spomina ter njegovega preva- janja v sodobno bivanje. V teh perspektivah se je morda æe dalo slutiti, da bo v dialogu s financerji in ustanovitelji zelo teæko formali- ziral svojo raziskovalno dejavnost kot del redne dejavnosti. Bilo bi

7 Prekmurje na obrobju ali stiœiøœu evropskih komunikacij, Murska Sobota 2000.

25 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 26 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

enako prav, œe bi se raziskovalno srediøœe za druæboslovne in hu- manistiœne raziskave, ki smo ga naœrtovali, oblikovalo zunaj muzeja, vendar se to ni zgodilo. So bili drugi, ki so morda imeli formalno veœ odprtih vrat, vendar oœitno premalo dejanskih potencialov. Povezovanje znanja in informacij za potrebe skupnih ciljev je ostala dobra misel, ki se je udomaœila v aktualnem besednjaku sodobnih usmerjevalcev regionalnega razvoja, muzejski raziskovalci pa smo se razkropili vsak po svojih temah in projektih.

Neskonœen dih, razstava 2004 (foto Joæe Pojbiœ) V teh perspektivah ni bilo znakov, da renesanœnega gradu v Murski Soboti, najpomembnejøega spomenika, ki ga ima mesto, do- movanja muzeja, ne bomo obnovili do konca. Kaj øe, dovolili bomo, da nam ponovno razpade pred oœmi. V naœrtu je bila postavitev stalne likovne zbirke Od gotike do modernizma, Koloøevega kabine- ta umetniøke fotografije, ureditev pedagoøkih delavnic, razstaviøœa za obœasne razstave, razøiritev muzejske trgovine in ureditev muzejske kavarne v slogu podobnih muzejskih centrov po svetu in zdaj æe tudi v Sloveniji. Stalna razstava naj bi bila le zaœetek nastajajoœega muzejskega centra, ki bi poleg drugih kulturnih zavodov in ustvarjalcev generiral kulturno dogajanje v mestu in pokrajini, mu dal nekaj moœno potrebnega sijaja, predvsem pa ustvarjal okolje omi- kanih in razgledanih ljudi. Ali je øe kje, razen v muzeju, kaj volje in naklonjenosti takønim perspektivam?

26 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 27 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

Ni bilo znakov, da se bo povojna obnova gornjeradgonskega Øpi- tala konœala na pol poti, restavrirane muzealije pa bodo ostale skrite v muzejskih depojih. Ponovno se je zaœelo premikati pred kratkim in morda bo ta najstarejøa pomurska meøœanska profana stavba konœno zaæivela v sijaju, ki si ga zasluæi. Tudi o statusu lendavskega muzeja in o vsebini, ki naj bi jo nosil, se æe predolgo pogovarjamo. Ne spomnim se veœ, koliko predlogov je bilo napisanih in uskla- jenih, pa – kakor da bi zaœenjali vedno znova in znova. Preveœ je bilo oœitkov na raœun pokrajinskega muzeja, da naredi premalo, a premalo dejanske volje, da bi se v sodelovanju z njim tudi kaj stori- lo. Zamisel o stalni razstavi zgodovine Lendave v lendavskem gradu in postavitev nekaterih drugih zbirk iz bogatega muzejskega fonda, ki bodo pokazale kulturno tradicijo in ustvarjalnost Madæarov v Sloveniji, je vsebina, o kateri bi se morali pogovarjati in v konkret- nem delu mimogrede urediti tudi statusna razmerja. Da bi kaj dosegli po obratni poti, je oœitno postalo Sizifovo delo. Podobno tistemu v eni drugi Lendavi, ki se danes imenuje Grad. Sami najbolje vemo, kako neprimerno se nam je æe v naœrtih revitalizacije zdelo umeøœanje t. i. kmeœke kulture v impozantno grajsko poslopje, katerega odkrite gradbene faze kaæejo na vse prej kot takøno zgodovinsko tradicijo. Toda zmagale so zamisli ekonomistov in razliœnih ≈varuhov« kulturne dediøœine, po katerih smo morda reøili grad, vendar zamudili enkratno priloænost, da bi ga tudi dejansko predstavili kot izjemen spomenik te iste kulturne dediøœine. Denar in odgovornost na æalost nista ravno kompatibilna v naøih krajih, kar mi postaja vedno bolj jasno, ko vidim, kako komaj narejeno razpa- da pod okriljem slabih gospodarjev. Misel na rek, da se paœ svinjaku œudi tisti, ki gradu ni videl, pa me niœ ne tolaæi, øe manj misel na tistega o kurah in biserih. Rokodelske delavnice in domaœe dejavnosti na gradu Grad gotovo niso tisto, kar smo si muzealci prvotno zamiøljali kot del grajske ponudbe, vsekakor pa so muzeoloøki biser, ki si zasluæi, da se do njega tudi tako obnaøamo. Nedavno me je kolega v eni od (sicer redkih) faz resignacije nad trenutnim stanjem razvoja muzeja in kulture nasploh prepriœljivo ustavil, œeø da nezadovoljstvo nikakor ni na mestu. In da smo dosegli veœ kot marsikdo, naredili razstavo, katalog, pobrali nagrade in da mu sploh ni jasno, kaj bi øe radi. Radi bi seveda naprej, kajti vse, kar ni naprej, ni nekaj, kar je postopanje na mestu, ampak je

27 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 28 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

pot nazaj. Zdi se mi, kot da poœasi izgubljamo veter v jadrih in da nam nekako manjka tistega zagona, ki bi nas poganjal v nove izzive. Kot da se æe predolgo borimo z mlini na veter, pa ne v tistem ust- varjalnem naboju, ki je øe vedno tukaj. Borimo se proti negotovosti lastnega statusa in po letih trajajoœega latentnega stanja, ki se ne spreminja, postajamo nemoœni. Borimo se proti naœinu financiranja, ki je iz muzejskega dela popolnoma izloœil moænost konkuriranja in tekmovanja, kar ubija vsako ambicijo. V okolju, ki v svojem bruto nacionalnem proizvodu za polovico zaostaja za tistim v osrednji Sloveniji, kjer pokroviteljstvo in donatorstvo prihajata le po kaplji- cah, je ubita moænost kandidiranja in konkuriranja na razpisih, kjer se iz primarnega dela dobivajo konkretni rezultati, usodna. Danes si zato, da smo lahko zraven, skupaj s svojimi œezmejnimi kolegi iz- miøljamo fantastiœne naslove projektov, kjer se v nerazumljivi jezik ≈razvojne strategije« pakira vse mogoœe, samo da konkretne raziskave ne bi poimenovali tako, kot dejansko je. Øe veœ, konkretnih raziskav nihœe ne potrebuje, tako kot ne potrebuje novih znanj, saj se v hitri potrebi po ≈rezultatih« najveœkrat samo øe prepisuje. V muzeju æe nekaj zadnjih let oœitno opaæamo, kaj je storila takøna politika. Odkupov muzealij skoraj ni, kar pomeni, da se obstojeœe zbirke ne dopolnjujejo sistematiœno z namenom dvigovanja njihove kakovosti, moænosti prouœevanja v domaœih in tujih arhivih za potrebe raziskave oziroma obdelave gradiva pa so izjemno omejene. Novo gradivo prihaja le v arheoloøke oddelke zaradi gradnje avtoceste in le tukaj so tudi oœitni rezultati novih raziskav. Razmerje med gradivom se v donedavna sploønem muzeju drastiœno spreminja v korist arheologije. Izjemne najdbe nas seveda radostijo in ponosni smo, da jih lahko hranimo, kajti z njimi raste tudi kakovost muzeja, obenem pa nas skrbi dejstvo, da ni jasnega javnega koncepta, kam in kako naprej. Muzej æe vrsto let ponuja razliœne koncepte in naœrte, ki pa nekako ignorantsko ostajajo v predalih, ker se jih æe vnaprej dræi peza, da stanejo, preden sploh pridejo v kakøen relevanten dialog. V dialogu pa bi morda naøli reøitve, ki bi prinesle novih vrednosti, morda tudi novega denarja – ali bolje: naœinov njegovega pridobivanja. Center za hranjenje arheoloøkega gradiva z arheoloøkim muzejem ob Soboøkem jezeru bi lahko bil ob pravem pristopu zgled uspeønega sodelovanja med gospodarstvom, javnim zavodom, obœi-

28 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 29 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

nami in ministrstvom ali celo ministrstvi v duhu pravkar ponujene- ga naœrta projektnega planiranja8. Tudi pomurska muzejska mreæa, ki bi okoli matiœnega muzeja v Murski Soboti zdruæila javne muzeje in muzejske zbirke v pokrajini v enotnem sistemu upravljanja, dokumentiranja, usklajenega strokovnega dela in naœrtovanja projektov, bi bila uœinkovit naœin za zdruæitev moœi, znanja in potencialov, predvsem pa formaliziranje velikega dela tistega, kar æe tako ali tako je. Na ravni evidentiranja in izbranih projektov lahko to velja tudi za zasebne muzejske zbirke. Znotraj takønega koncepta se zdi izvedljivo marsikaj, le voljo je potrebno imeti. Øe prej pa je potrebno urediti tisti nujni vloæek, brez katerega javni zavod ne more delovati v skladu z obveznostmi in nalogami javne sluæbe, ki so mu zaupane, pravi pa se jim reøitve v sistemu, ki so: ustanovitelj, lastnik, financer, potrjeni normativi in standardi javne sluæbe in na koncu etiœni kodeks, ki ne obvezuje samo muzealcev, ampak tudi vse druge, kadar na razliœnih ravneh komuniciranja prihajajo v stik z muzejem oziroma muzealijami. To so reøitve, ki lahko prekinejo tok apatiœnosti, kjer bomo plaœani po delu, razmerah in obsegu dela, ne pa po uravnilovki glede na øtevilo zaposlenih, ki pa se tako ali tako æe veœ kot desetletje ne spreminja. To so reøitve, ki naredijo muzeje za enakopravne partnerje v dialogu s potencialnimi uporabniki, pa tudi plaœniki njihovih storitev tam, kjer te niso zagotovljeno javno dobro. Reøitve, ki muzeje delajo konkurenœne, muzealce pa ponovno ambiciozne in tekmovalne. Muzeji nismo zaspale Trnjul- œice, ki œakajo na princa, kakor je morda to veljalo nekoœ, muzealci tudi nismo zaøœiteni sibirski medvedi, kakor se nam kulturnikom sploh rado dotoœi. V zahtevi po zagotavljanju statusa ustanovi se bolj kot kdaj zavedamo potrebe po zagotavljanju statusa dediøœini, ki se tako kot vse drugo spreminja v blago. Blago pa ima ceno. Ne zato, da bi ga prodajali, cena je tukaj, da se zavedamo vrednosti, ki jo imamo v lasti ali hrambi, zaradi katere ima tudi posreden proiz- vod svojo træno vrednost. Muzeji nikakor niso mrtva kultura, kot me je nedavno posku- øala prepriœati kolegica, ki vidi edino ustvarjalno æivahnost v teatru. Muzeji so oziroma so lahko kraji æivahnega dogajanja.

8 Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeæelja, Priroœnik Projektno financiranje: alternativna oblika financiranja infrastrukturnih objektov.

29 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 30 (Black/Process Black plate)

Muzej – skupnost – razvoj

Druæenja, izobraæevanja, polnega doæivetja mnogih svetov in brezmejnih dimenzij œlovekovega bivanja, umetniøkega uæitka ali navdiha. Muzeji – ali bolje kustosi v svojih interpretacijah dediøœine – nadgrajujejo œlovekovo vsakdanjost in jo podajajo v svet upanja; ne zato, ker zgolj skrbijo za materialne ostanke preteklosti, ampak predvsem zato, ker pripovedujejo o svetu zunaj te materialnosti. Svetu, brez katerega se sesuje vsak naø øe tako dobro zastavljen naœrt kakovostnega æivljenja. S tem prispevkom sem æelela œestitati mojemu muzeju za petde- seti rojstni dan, pa se je œestitka spremenila v malo daljøe razmiølja- nje o njem, ki je æe dvajset let neloœljiv del mojega bivanja. In æelim verjeti, da tudi jaz njegovega. Zadovoljstvo ob prepoznanem in pri- znanem delu je zame enako pomembno kot zavest o slabostih in neuresniœenih ciljih. Mene in Pokrajinski muzej Murska Sobota umeøœa v realni svet, kjer je muzej v sluæbi skupnosti in v sluæbi njenega razvoja. Ima pa tudi skupnost odgovornost, ne do muzeja samega po sebi, ampak do kulturne dediøœine v njem, odgovornost, ki je ne odvezuje nobena ignoranca – tudi øe tako plemenite ≈priori- tete komunalnih ali nacionalnih potreb« ne.

30 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 31 (Black/Process Black plate)

Summary

METKA FUJS

MUSEUM – COMMUNITY – DEVELOPMENT FIFTY YEARS OF REGIONAL MUSEUM OF MURSKA SOBOTA, SLOVENIA

Museum gathers and records, it is guardian of memories, it is teacher and mover of progress which can learn from the findings of past generations. Man's talents, his ways of life and survival are countless and the same is true of museums. They look after identity, they offer safety; they are institutions which offer services to society and it is this role that defines them. The institutions themselves, their many activities and their exhibits do not represent a value per se, they are not a mere end for itself but collectively present a process which makes museums into what they are. The decison reached in 1955 to establish a regional museum for the region of Pomurje must have been sparked by a noble notion of preservation of historical memory in that at the time the selection of historical memory directed the museum to the rural tradition of rustic and working-class proletariat in order to praise National Liberation War, ignoring the fact that in the depots of state assem- bly centre for art a large portion of the riches originating from the Prekmurje castles and bourgeois homes has disappeared during the first decade following World War Two. From the very beginning the museum has been about the people, museum professionals, starting from just a couple of them and up to the present-day twelve experts, representing one of the smallest Slovenian museums as regards the personnel; with regard to the size of its material, the number of its exhibitions, the extent of its bibliographical units, the number of realised projects and the number of its visitors, however, it is far from being a small museum, serving its immediate environment, its community and its development, despite incessant turbulences following administrative and political interventions into the concept of its competence and management. The museums's being subject to political system and its administrative operation goes to show that the museum is a social institution which cannot be separated from the environment wherein it is located. Above all, the museum is a professional institution which looks after material and cultural heritage of the area that it is part of, in

31 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 32 (Black/Process Black plate)

Museum – Community – Development

that the area is merely a part of the entire complex of national cultural heritage. The demand for the status of a cultural institution to be granted is based on the need for the above said heritage to be granted an appropriate status, for the said heritage has, like every- thing else, constantly been changing into a commodity with a price to it, which, however, is not for sale. It is there for us to be aware of the value we have been entrusted with for safekeeping. The Murska Sobota museum people have established a standard for the heritage to be interpreted and it is this standard that has placed it firmly into not only the narrative world of everyday life but also the world beyond its material features in that the said standard has been awarded with numerous citations and acknow- ledgements. Making a historical survey of the operation of the museum one can be happy that the accomplished work has met with recognition and praise, in that one has to be aware of the flaws and the projects as yet not fully realised and acknowledge them as being a challenge and guideline for future development.

32 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 33 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

FRANC KUZMIŒ

KNJIÆNICA POKRAJINSKEGA MUZEJA V MURSKI SOBOTI

Knjiænica ima v muzejih zelo pomembno vlogo, saj se zaœne oblikovati æe ob njegovi ustanovitvi. Posebno pomembno je, da so v knjiæ- nici knjige, nujno potrebne za nemoteno strokovno delo kustosov za doloœeno podroœje. V prvi vrsti gre za temeljno ali osnovno gradivo (leksikoni, enciklopedije, slovarji, priroœniki), vzporedno s tem pa za bolj ≈strogo« strokovno literaturo (knjige, revije, zemljevide), seveda predvsem tisto, ki jih osrednje strokovne (øtudijske) knjiænice zaradi premajhnega povpraøevanja nimajo in ne nabavljajo – tudi zaradi prevelike cene.Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti ima svoje korenine dejansko æe v knjiænici Prekmurskega muzejskega druøtva, ki je bilo ustanovljeno leta 1935. Æe leta 1932 je na terenu stekla akcija zbiranja knjig. V œlanku Ka nam je potrebno (Novine 1932/36, 1) med drugim piøe: ≈Posebno velko skrb mora meti drüøtvo za kniænico. To je vrelec vsakomi misleœemi œloveki, iz øte- roga dobi veselje, plemenitost i znanje. Kniga naj postane stalen dober prijateo.« Øe istega leta so Novine priobœile œlanek Naøe stare knige, v katerem pisec sporoœa, da se je odloœilo ≈nikelko akademikov (med njimi par bogoslovcev), da zberejo te knjige; od vsake izdaje bar edno. Zbiranje se je æe zaœnolo.« (Novine 1932/43, 2). S œlankom Prekmurska knjiga (Novine 1932/48, 2) pa æeli pisec s predstavitvijo najznamenitejøih prekmurskih piscev in njihovih del zbuditi v ljudeh œut po ohranitvi starih knjig. Øtudentje so zaœeli z zbiranjem knjig in tako je bila 13. in 14. avgusta 1932 v telovadnici dræavne realne gimnazije v Murski Soboti razstava redkih prekmurskih knjig. Razstavo sta pripravila Vilko Novak in Ivan Zelko. Knjige so bile potem do ustanovitve Prekmur-

33 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 34 (Black/Process Black plate)

Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti

skega muzejskega druøtva shranjene v Naøem domu v Œrenøovcih. Z ustanovitvijo Prekmurskega muzejskega druøtva je postal njen prvi knjiæniœar Ivan Zelko, takrat øe bogoslovec. Z nastopom madæarske okupacije so hotele takratne prosvetne oblasti celotno zbrano muzejsko gradivo, med njimi tudi knjiænico, preusmeriti na Madæarsko, in sicer v Sombotel, kjer naj bi ustanovili poseben oddelek za Prekmurje. Zato so leta 1943 knjige in premoæenje Prekmurskega muzejskega druøtva ponovno popisali. Ob popisu 30. oktobra 1943 je muzejska knjiænica øtela 492 enot. Nekaj dragocenih knjig so si sposodili takratni soboøki madæarski gimnazijski profesorji, predvsem Balint in Ka- dar, pa jih potem niso nikoli vrnili. Knjige in tudi muzealije so po zaslugi prekmurskega rojaka dr. Avgusta Pavla vseeno ostale do konca vojne v Prekmurju in to je bil potem pozneje temeljni fond za muzej in domoznanski oddelek Øtudijske knjiænice. Z ustanovitvijo Pokra- jinskega muzeja za Pomurje leta 1955, ki je zaœel delovati oktobra 1956, se je zaœela oblikovati tudi knjiænica. V register knjiænic obœine Murska Sobota je bila 2. junija vpisana kot strokovna priroœna knjiæni- ca. Knjiænica je imela inventarno knjigo in priroœni listkovni katalog. Inventarizacijo in najosnovnejøo opremo knjig ter sestavljanje listkov- nega kataloga je opravljala takratna ravnateljica muzeja Vlasta Koren. Leta 1975 je knjiænico prevzela na novo zaposlena arheologinja Irena Øavel in tega leta sta bili v knjiænici dve novi omari. Knjiænico je leta 1983 prevzela na novo zaposlena kustodinja za zgodovino Metka Fujs. Tega leta so se v muzeju odloœili, da bodo knjiænico preuredili po sodobni univerzalni decimalni klasifikaciji. Za strokovno pomoœ je muzej zaprosil Pokrajinsko in øtudijsko knji- ænico. Delo je vodil Franc Kuzmiœ. Delo so zaœeli 14. septembra. Celoten knjiæni fond, tega je bilo okrog 2100 enot, je bil pregledan, selekcioniran, na novo inventariziran ter obdelan po sistemu UDK ter tako tudi nameøœen v (sicer neprimerne) omare in delno na police za prosti pristop. Z zaposlitvijo je knjiænico leta 1988 prevzel etnolog Borut Brumen, leta 1990 pa na novo zaposleni arheolog Branko Kerman. Zanimivo je, da so knjiænice vedno prevzemali zaœetniki, na novo zaposleni v muzeju. Poleg teæav z denarjem knjig niso kupovali sistematiœno, za- to se øe danes pozna vrzel, saj v njej ni nekaterih temeljnih del, ki se danes veœ ne dobijo, zato jih je potrebno iskati v antikvariatih.

34 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 35 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

Leta 1992 se je v muzeju zaposlil Franc Kuzmiœ, prej zaposlen v Pokrajinski in øtudijski knjiænici v Murski Soboti. Prevzel je dela in naloge knjiæniœarja in kustosa pedagoga. Tega leta je knjiænica dobila svoj osrednji prostor, v katerem je tudi œitalnica. Knjige so na policah razvrøœene po sistemu UDK. Vsak kustodiat pa ima knjige s svojega podroœja pri sebi v delovni sobi na primer- nih knjiænih policah. Knjiænica je torej zaradi prostorske stiske øe vedno decentralizirana, kar pa niti ni ovira, kveœjemu prednost. Tudi tam so knjige razvrøene po sistemu UDK. Izposoja je urejena centralno, torej enotno in na enem mestu. Knjiænica prav tako zbira drobni tisk, tako imenovano pomu- riano, in skrbi za hemeroteko. Nakupna politika je v prvi vrsti namenjena æe obstojeœim oziroma delujoœim podroœjem muzejske dejavnosti (arheologija, etnologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, domoznanstvo). V povojih je avdiovizualna zbirka, saj je knjiænica do konca leta 2004 premogla le 73 videokaset, 42 zgoøœenk, 9 avdiokaset, 4 diske- te in 1 zgoøœenko DVD. Knjiænica Pokrajinskega muzeja je od leta 2001 v sistemu COBISS. V lokalni bazi je bilo na dan 31. decembra 2004 vnesenih 1311 enot. Zadnje œase je dobila knjiænica veliko knjig kot dar od Inøtituta za arheologijo SAZU v Ljubljani, Pokrajinske in øtudijske knjiænice v Murski Soboti (odpisani fond, obvezne in za knjiænico nepomembne knjige) in ZRC SAZU v Ljubljani. Zelo pestra je tudi zamenjava publikacij z razliœnimi ustanovami, saj ima Pokrajinski muzej dokaj dobro lastno zaloæniøko dejavnost. Ob razstavah izidejo katalogi, obœasno pa tudi Zbornik soboøkega muzeja. Vsekakor se velja na tem mestu zahvaliti øe donatorju, Zaloæbi Franc-Franc iz Murske Sobote, ki knjiænici vselej podari dva izvoda knjig, ki jih izda. Muzejska knjiænica je v prvi vrsti namenjena delavcem v muzeju. Opravlja tudi medbiblioteœno izposojo. Tudi za javnost je odprta, uporabljajo jo nekdanji zaposleni delavci, dijaki in øtudentje. V œitalnici knjiænice je 12 sedeæev. Gotovo je za pregled razvoja knjiænice zanimiv pokazatelj øe stati- stiœno stanje knjiænice. Zaradi preglednosti sem izbral doloœena leta, ki so po svoje znaœilna, in zraven v opombi dodal kakøno zanimivost. Izpisi so iz letnih poroœil, kar je najbræ øe posebno pomembno.

35 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 36 (Black/Process Black plate)

Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti

1959 ...... 312 knjig 1962 ...... 550 (2 knjigi Sutjeska) 1964 ...... 727 (V Ljutomeru 300 knjig), izposojenih 30 knjig 1965 ...... 867 (izposojenih 5 knjig) 1966 ...... 885 (prirast 18 knjig, izposojeno 8 knjig) 1967 ...... 1005 (V Ljutomeru 2500 knjig), izposojeno 6 knjig 1968 ...... 916 1972 ...... 916 (prirast 8) 1975 ...... (vpisanih 72 knjig) 1976 ...... 1736 1977 ...... 1801 1978 ...... 1870 1979 ...... 1931 1980 ...... 1981 1981 ...... 2032 1982 ...... 2116 1984 ...... 2303 1985 ...... 2371 1986 ...... 2420 1987 ...... 2484 1988 ...... 2530 1992 ...... 3036 1993 ...... 5440 1994 ...... 6760 1995 ...... 8040 1996 ...... 9140

Za primerjavo podatke v naslednjih letih nekoliko razøirimo. Leto Øt. knjig Œasopisi Œasniki Druge serijske Izposoja publikacije 1997 10.060 26 2 3 2040 1998 10.803 34 3 3 1942 1999 11.360 34 3 4 2084 2000 11.900 37 3 4 1397 2001 12.420 37 3 4 1469 2002 13.920 37 3 5 1689 2003 14.500 37 3 5 1798 2004 14.960 37 3 5 2021

36 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 37 (Black/Process Black plate)

Priloænostni zapisi

Prikaz porabljenega denarja v zadnjem obdobju je prav tako zelo zanimiv pokazatelj. Leta SIT 1997 ...... 989.602,30 1998 ...... 842.002,45 1999 ...... 546.000,00 2000 ...... 703.177,35 2001 ...... 1.503.989,00 2002 ...... 874.461,76 2003 ...... 500.826,09 2004 ...... 746.175,40 Knjige se skoraj v celoti kupujejo iz sredstev, ki jih dobi muzej od Ministrstva za kulturo. Omenjeni portret æeli prikazati zaœetek, razvoj in sedanje stanje muzejske knjiænice Pokrajinskega muzeja v Murski Sobota. Iz povedanega vidimo, da je bilo veliko narejenega, posebno v zadnjih letih, øe veliko pa bo potrebno narediti v prihodnje. Upajmo, da se bo to tudi uresniœilo.

37 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 39 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

IRENA ØAVEL

NAJDIØŒE ZA RAØŒICO PRI KROGU – NASELBINA KULTURE SOMOGYVÁR-VINKOVCI

Naœrtovana trasa avtoceste Vuœja vas–Beltinci je po projektu varovanja arheoloøke dediøœine pri izgradnji avtocest v Sloveniji zahtevala ekstenzivni pregled (potekal je v letu 1999), pri tem ugotovljenih potencialnih arheoloøkih najdiøœih pa ≈intrasite pregled«. Dela je vodil dr. Bojan Djuriå, predsednik SAAS. Rezultati teh del so omogoœili za- øœitna izkopavanja arheoloøkih najdiøœ na predvideni trasi avtoceste. Z metodo arheoloøkih terenskih pregledov je bila na trasi avtoceste Vuœja vas–Beltinci ugotovljena poselitev prostora skozi vsa arheoloøka obdobja. Tako smo na lokaciji Za Raøœico pri Krogu s pregledom v mreæi potrdili arheoloøko najdiøœe, ki je bilo druæbi za avtoceste Repu- blike Slovenije predlagano za zaøœitno arheoloøko izkopavanje, in to v obsegu 22.469 kvadratnih metrov. Arheoloøko izkopavanje je od 7. maja do 27. septembra 2001 ter od 20. junija do 7. avgusta 2002 prevzel Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Pri delu je sodelovala øtevilna ekipa: arheoloøki nadzor je prevzel pristojni konservator Ivan Tuøek, konservator specialist obmoœne enote Zavoda za varstvo kulturne dediøœi- ne Maribor, nadzornik investitorja je bil Rade Zeljkoviœ, univ. dipl. inæ. gradbeniøtva, vodja arheoloøkih del je bila Irena Øavel, muzejska svetovalka. Arheologi na terenu so bili: Slobodan Oliå, Goran Skelac in Nikola Erlich, sodelovalo je 10 tehnikov in 30 delavcev (øtudentov). Najdiøœe Za Raøœico leæi v ravnini, ki se razteza v dolæini 280 metrov jugozahodno od razbremenilnega kanala Ledava-Mura, med vasema Bakovci in Krog. Pred posegom so bile na najdiøœu strnjene njivske povrøine, ki so pripadale razliœnim lastnikom (priloga 1). Povrøino najdiøœa smo pred zaœetkom izkopavanja razdelili na sektorje (I–VIII), te pa na kvadrante v velikosti 10 x 10 metrov.

39 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 40 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

Priloga 1 Geoloøka spremljava in geomorfoloøki opis ugotavljata, da je podlaga na najdiøœu peøœen prod, ki ga je nasula reka Mura predvsem v œasu zadnje poledenitve v Alpah. Aktivni trakt tedanje Mure je meril v øiri- no kilometer ali veœ, znotraj tega trakta pa so se prepletala posamezna aktivna korita, ki so svoj poloæaj spreminjala. Med aktivnimi koriti so

40 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 41 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

se formirale vzdolæne sipine, ki jih lahko jemljemo kot geoloøko osnovo za arheoloøka najdiøœa. Dna prodnih sipin so bila pozneje zapolnjena z razliœnimi sedimenti, ponekod je kasnejøa sedimentacija dosegla tudi temena teh sipin. Kot zapolnitev nastopajo poplavni sedimenti (pesek in peøœeni mulj) Mure in manjøih potokov. Nekatera dna sipin so zaradi svoje topografije delovala kot potoœna korita, kjer je nastajal œist pesek. Vsekakor so ti naravni procesi potekali skozi vsa arheoloøka obdobja in neprestano spreminjali pokrajino, predvsem v smislu vedno veœje izravnanosti. Œlovekovi posegi v prostor se kaæejo v nizu sprememb v naravnem okolju kot zniæanje podtalnice, z intenzivnim polje- delstvom pa je nastalo premeøœanje materiala iz viøjih v niæje predele. Na najdiøœu Za Raøœico je geoloøka struktura sipina, ki jo je nasula Mu- ra in predstavlja geoloøko podlago najdiøœa. Pod obdelovalno plastjo je bil oksidiran pesek, ki je nastal kot fluvialni sediment pred zaœetkom obdelovanja. Na doloœenih mestih prekrivajo peøœeno prodnato sipino peøœeni sedimenti, ponekod pa se pod ornico pojavlja plast, ki je lahko interpretirana kot obdelovalna plast z debelino do 90 centimetrov. Ta- ko debelino plasti si razlagamo s sprotnim dotokom poplavnega materiala na nekdanjo povrøino. Na treh mestih je bila opazna zapolnitev treh potoœnih korit, ki imajo smer zahod–severozahod (Verbiœ, 2001). Med izkopavanjem smo ugotovili veœ plasti, ki smo jih razdelili na geoloøke, arheoloøke, prazgodovinske in druge strukture ter naravne tvorbe.

GEOLOØKE PLASTI

SE 004 kot geoloøka osnova je past gramoza z mivko, ki je na veœ- jem delu najdiøœa in je presekana z veœ paleostrugami. SE 014 je plast svetlo rjave ilovnate prsti s prodniki, debeline od 5 do 30 cm in je leæala na geoloøki osnovi (SE 004). Ugotovili smo jo v sek. VI (kv. 81, 82). SE 015 je naplavinska plast mivke svetlo rjave barve, debeline od 25 do 30 cm in je leæala na geoloøki osnovi. Ugotovili smo jo v sek. VI (kv. 82, 83). SE 016 je naplavinska plast mivke svetlo rjavo rumene barve, debeline od 15 do 30 cm in je leæala na geoloøki osnovi SE 004, delno na SE 015 in 022. Ugotovili smo jo v sek. VI (kv. 83–85).

41 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 42 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

SE 022 je naplavinska plast rumeno sive mivke, debeline do 130 cm v paleostrugi. Ugotovili smo jo v sek. I do VI (kv. 2, 3, 18–20, 35–37, 53, 54, 70, 71, 86–88). SE 023 je paleostruga potoka, øirine od 5 do 10 m, globine do 130 cm, ki poteka v smeri vzhod–zahod in je vkopana v plast sterilnega gramoza SE 004. Zapolnjena je z naplavinsko plastjo SE 022. SE 026 je naplavinska plast rjave mivke, debeline do 110 cm v paleostrugi. Ugotovili smo jo v sek. I do VI (kv. 2–10, 20–26, 37–43, 55–60, 71–77, 92–94). SE 027 je paleostruga potoka, øirine 5–17 m, globine 110 cm, ki poteka v smeri vzhod–zahod in je vkopana v plast sterilnega gramoza SE 004. Zapolnjena je z naplavinsko plastjo SE 026. SE 028 je naplavinska plast svetlo rjave rumene mivke, debeline od 30 do 40 cm in je leæala na geoloøki osnovi SE 004. Ugotovili smo jo v sek. I do VI (kv. 10–12, 26–29, 43–46, 60–63, 77–80, 94–96). SE 321 je geoloøka osnova rumena marmorirana ilovica, v katero je bilo vkopanih veœje øtevilo prazgodovinskih struktur. Plast smo ugotovili v kv. 1, 2, 17–19, 33–36, 49 A, 49–53, 65–70, 81–86. SE 553 je naplavinska plast rumeno rdeœe mivke, debeline 0,90 m v paleostrugi, ki je leæala na geoloøki osnovi SE 004. Ugotovili smo jo v sek. I–VI (kv. 15, 16, 31, 32, 48, 97, 98, 121, 122, 144–146, 167–169, 189–191, 210–212). SE 563 je naplavinska plast rjavo rdeœe mivke, debeline do 150 cm v paleostrugi. Ugotovili smo jo v sek. I–VI (kv. 103–108, 127–132, 150–156, 172–178, 193–199, 212–220). SE 562 je paleostruga potoka, øirine od 40 do 70 m, globine 1,80 m, ki poteka v smeri vzhod–zahod in je vkopana v plast sterilnega gramoza SE 004. Zapolnjena je z naplavinsko plastjo SE 563. SE 564–565 je naplavinska plast rjavo rdeœe ilovice. Ugotovili smo jo v sek. I–VI (kv. 112–114, 135–139, 159–162, 182–184, 203–204, 223).

ARHEOLOØKE (KULTURNE) PLASTI (priloga 2)

SE 001 – ornica je plast temno rjave ilovice, debeline od 0,25 do 0,35 m, ki je pokrivala celotno povrøino. Vsebovala je veœje øtevilo prazgodovinske in novejøe lonœenine, gradbenega materiala ter razliœ- ne druge novejøe najdbe.

42 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 43 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

SE 002 je sestavni del ornice, debeline od 0,05 do 0,20 m, ki se na posameznih delih pojavlja pod SE 001 kot posledica globokega ora- nja. Vsebovala je premeøan prazgodovinski – med tem tudi kamnit kalup – in novejøi material (t. 1: 1–4). SE 003 je plast, ki je nastajala s kontinuiranim naplavljanjem ter obdelavo zemljiøœa, je rjava ilovnata prst, debeline od 0,60 do 0,85 m, leæala je pod SE 001 in 002. Prekrivala je veœje øtevilo prazgodovinskih struktur. Ugotovili smo jo v sektorjih I do VI. Vsebo- vala je prazgodovinsko keramiko, kamnito orodje, hiøni lep in no- vejøe najdbe (t. 1: 6). SE 005 je plast rjavo rdeœe prsti, pomeøane z mivko, debeline od 0,5 do 0,10 m. Leæala je na SE 005A (sterilna geoloøka plast, v katero so bile vkopane prazgodovinske strukture) ter na veœjem øtevilu prazgodovinskih struktur. Vsebovala je prazgodovinsko lonœenino, hiøni lep, vretenca, kolo modela voziœka, drobna kamnita orodja, ærmlje (t. 2: 1–5; t. 3: 1–7). Ugotovili smo jo v vseh sektorjih. SE 007 je uniœena prazgodovinska struktura, sestavlja jo rjava prst, v kateri so lonœenina, hiøni lep, vretenca in ærmlje (t. 4: 1–5; t. 5: 1–6). Je nepravilne oblike (vel. 13 x 6,5 m), debela od 0,10 do 0,15 m, leæala je pod SE 001 ter delno pod SE 003. Ugotovili smo jo v sek. V in VI (kv. 70, 71, 86, 87). SE 034 je nastala na podoben naœin kot SE 003, sestavlja jo rjava ilovica, je nepravilne oblike, velikosti 42 x 15,5 m, debeline do 0,20 m. Leæala je na plasti SE 321 in je prekrivala veœje øtevilo prazgodovinskih struktur. Ugotovili smo jo v sek. IV–VI (kv. 49, 49 A, 51–53, 68–70, 84–87). SE 062, 180 je nastala na podoben naœin kot SE 003, sestavlja jo rjava ilovica, je nepravilne oblike, velikosti 58 x 22 m, debeline do 0,15 m. Plast je bila pod SE 001 in je leæala na SE 005A ter prekrivala veœje øtevilo prazgodovinskih struktur. V plasti je bilo 995 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 20 kosov lepa, 3 vretenca, 2 mikrolita (t. 1: 5). Ugotovili smo jo v sek. I, I A do V (kv. 9 A, 10 A, 10–13, 27–30, 43–46, 60–63, 77–79). SE 110 je naplavinska plast, ki jo sestavlja rjava ilovica debela do 0,40 m. Leæala je pod 003 in na plasti sterilne ilovice SE 321. Ugoto- vili smo jo v sek. III in IV (kv. 33–35, 49 A, 49–51). SE 403 je plast proda z veœjimi prodniki, ki je bila pod SE 006, 375 ter 005. Plast smo odkrili v spodnjem delu prazgodovinskega

43 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 44 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

objekta SE 032 v sek. VI (kv. 74, 75, 90, 91). 117

Verjetno je plast hodna povrøina znotraj 116 140

objekta SE 032. 115 139 162 184

SE 580 je naplavinska plast temno sive 114 138 161 183 204

moœvirske ilovice z debelino do 0,40 m, leæa- 113 137 160 182 203 223

la je pod SE 565. Ugotovili smo jo v sek. I do 112 136 159 181 202 222

III (kv. 114–117, 139–140, 162). V plasti je bi- 111 135 158 180 201 221

lo nekaj fragmentov lonœenine. 110 134 157 179 200 220 228 231

SE 613 je plast rumeno rjave peøœene 109 133 156 178 199 219 227 230

ilovice, ki jo interpretiramo kot ruøevino s 108 132 155 177 198 218 226 229

premerom 8 m, saj vsebuje moœno æganino, 107 131 154 176 197 217

oægano zemljo ob robovih in lonœenino 106 130 153 175 196 216

(t. 16: 3, 4). Plast je debela 0,50 m in prekri- 215

va strukture. Ugotovili smo jo v sek. VII in 104 128 151 173 194

VIII (kv. 227, 228, 230, 231). 103 127 150 172 193 213

SE 614 je plast rjavo rdeœe ilovice s prod- 102 126 149 171 192 212

niki z debelino 0,60 m. Ugotovili smo jo v 101 125 148 170 191 211

sek. VII in VIII (kv. 228 in 231). 100 124 147 169 190 210

SE 615 je temno siva plast ilovice s prod- 99 123 146 168 189 209

niki. Leæi v sek. VII (kv. 226). 98 122 145 167 188 208

97 121 144 166 187 207

16 32 48 64 80 96

PRAZGODOVINSKE IN DRUGE 15 31 47 63 79 95

STRUKTURE 14 30 46 62 78 94

13 29 45 61 77 93

Na najdiøœu Za Raøœico pri Krogu smo pri 12 28 44 60 76 92

arheoloøkem zaøœitnem izkopavanju potrdi- 11 27 43 59 75 91

26 li poselitev v œasu zgodnje bronaste dobe 10A 10 42 58 74 90

(kultura Somogyvár-Vinkovci), poøkodovan 09 25 41 57 73 89 9A

grob iz pozne bronaste dobe, ki potrjuje v 08 24 40 56 72 88 8A

novejøem œasu uniœeno grobiøœe, v sek. VII 07 23 39 55 71 87 7A

in VIII pa slabo ohranjeno kulturno plast iz 06 22 38 54 70 86 6A

rimskega œasa. 05 21 37 53 69 85 5A

4A 04 20 36 52 68 84 Priloga 2

3A 03 19 35 51 67 83 Murska Sobota – ZA RAØŒICO

02 Objekti 2001–2002 2A 18 34 50 66 82

Merilo: 1:750 01 1C 17 33 49 65 81 Meritve: Kolenko, Øirovnik

Raœ. obdelava: Kolenko 1B 1A 17A 33A 49A

44 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 45 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

PRAZGODOVINSKI OBJEKTI

SE 006, 032 (kv. 74–76, 90–92), v velikosti 17 x 10 m, globine od 0,15 do 0,20 m. Leæal je pod SE 001 in bil vkopan v SE 005. Polnilo je sestavljala rjava ilovica z veœjim øtevilom prazgodovinskih najdb. V notranjosti objekta oziroma na njegovem skrajnem robu je bil zbiralnik za vodo (SE 374), ostanek Sl. 1. Skodelica na nogi prodnatega tlakovanja (SE 354), veœ vkopov oziroma jam (SE 417, 407, 319), veœ stojk (SE 097, 336, 397, 408, 410, 423. 428). V objektu je bilo 3908 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 400 kosov lepa, 5 vretenc, 5 mikrolitov, fragmentirano kolo modela voziœka (t. 6: 1–7; t. 7: 1–5; t. 8: 1–2, t. 9: 1–3; sl. 1). SE 012, 013 (kv. 41– 42, 57–58), je nepravilne oblike v velikosti 4,4 x 2,2 m, globine od 0,20 do 0,50 m. Leæal je pod SE 001 in bil vkopan v SE 005. Polnilo je sestavljala rjava ilovica z veœjim øtevilom prazgodovinskih najdb: 1788 fragmentov lonœenine, cela posoda, 340 kosov lepa, mikroliti, fragment ærmelj, vretence (t. 10: 1–7). Izven objekta in v morebitni povezavi z njim so jame oziroma vkopi (SE 094, 096, 011), kuriøœe (SE 528) in 12 manjøih stojk. SE 223, 165 (kv. 86), je nepravilne oblike v velikosti 6,5 x 4 m, globine 0,17 m. Leæi pod SE 034 in je vkopan v SE 321. Polnilo je sestavljala temno rjava ilovica. V notranjosti sta bili 2 stojki. Verjetno je bil v povezavi z objektom SE 034 A, 554. SE 034 A, 554 (kv. 85, 86), je nepravilne oblike, velikosti 4,7 x 3,5 m, globine od 0,15 do 0,20 m. Leæi pod SE 034 in je vkopan v SE 321. Polnilo je sestavljala temno rjava ilovica z veœjim øtevilom najdb: 886 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 122 kosov lepa in 2 mikrolita (t. 11: 1–5). Znotraj vkopa smo odkrili 6 manjøih vkopov – stojk ter jamo (SE 178, 179). SE 298, 299 (kv. 49, 49 A), je nepravilne oblike, velikosti 5,5 x 5,5 m, globine 0,20 m. Leæi pod SE 110 in je vkopan v SE 321. Polnilo je sestavljala sivo rjava ilovica z najdbami: 43 fragmentov prazgodovinske lonœenine. Znotraj objekta je bila manjøa jama. Tik ob njem na zunanji strani pa prav tako jama (SE 300) v velikosti 2,2 x 1,2 m in verjetno sodi k objektu.

45 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 46 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

SE 183, 314 (kv. 16, 23, 97, 121), je nepravilne oblike s premerom 16 m, globine 0,50 m. Leæi pod SE 003 in je vkopana v SE 553. Pol- nilo je sestavljala rjava ilovica z najdbami: 1768 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 4 fragmenti ærmelj, 2 vijœka, mikrolit in veœ kosov hiønega lepa (t. 12: 4–5). Znotraj vkopa je bilo veœ manjøih jam (SE 312, 313; 507, 508; 389, 390). SE 540, 539 (kv. 1, 1 A, 1 C), je nepravilne oblike, velikosti 6 x 6 m, globine 0,40 m. Leæi pod 003 in je vkopan v SE 321. Polnilo je sestavljala temno rjava siva ilovica z najdbami: 749 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 62 kosov lepa, 2 mikrolita, del ærmelj (t. 12: 1–3). Znotraj vkopa sta bili dve stojki in dve jami, tik ob objektu na zunanji strani pa tri jame. Radiokarbonska analiza oglja (opravil jo je Institut Rudjer Boøkoviå, Zagreb) je pokazala starost BC 2210– 1970 BC. SE 589, 590 (kv. 144, 145), je nepravilne oblike, velikosti 2,20 x 9,00 m, globina 0,30 m. Polnilo sestavlja rjava peøœena ilovica z najdbami: 641 fragmentov prazgodovinske lonœeni- ne, vretence, mikrolit ter veœ kosov hiø- nega lepa. V objektu in ob njem so bile stojke in veœje ter manjøe jame (SE 584, 586, 588, 600, 602, 604, 647, 649, 651).

SHRAMBNE POSODE

V neposredni bliæini objekta SE 589, 590 sta bila v kv. 166 dva veœja pitosa (SE 652, 653; SE 654, 655; t. 13: 1–2; sl. 2), ki Sl. 2. Shrambna posoda sta bila vkopana v SE 005.

STOJKE

Koncentracija stojk (SE 226–242, 457–473, 477–483, 545) v kv. 34, 35, 50, 51 kaæe na veœji objekt, velikost je 8 x 10 m. Stojke merijo od 0,15 do 0,30 m v premeru in segajo od 0,05 do 0,18 m v globino. Leæijo pod SE 110, vkopane pa so v SE 321. Polnilo so sestavljali sivo rjava ilovica, oglje, nekaj fragmentov lonœenine.

46 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 47 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Podobna koncentracija stojk (SE 046, 048, 098, 100, 111) je v kv. 95 in 96. V njihovi bliæini so jame SE 086 s premerom 0,75 m, SE 085 s premerom 1 m, SE 113 s premerom 1,3 x 0,9 m in SE 116 s premerom 1,5 x 1,4 m, kjer v polnilu prevladuje prazgodovinska lonœenina. Koncentracija stojk je tudi v kv. 92 in 93, sem sodijo tudi jame SE 338 v velikosti 2,3 x 2 m, SE 052 s premerom 1 m, SE 327 s premerom 0,80 m in SE 323 s premerom 1 m. Jame so globoke od 0,23 do 0,90 m, v polnilu so fragmenti prazgodovinske keramike, vretenca, mikroliti, hiøni lep in kamnita sekira (t. 15: 3). K stojkam sodi tudi koncentracija prazgodovinske keramike SE 029 (t. 16: 1). Manjøa koncentracija stojk je bila tudi v kv. 63 in 79 (SE 102, 104 in 520) v kv. 51 (SE 247, 249, 251, 255), v kv. 21, 22 in 38 (SE 270, 307, 303, 305, 308, 310, 376) ter v kv. 37 (SE 378, 380, 495, 499, 501).

ZBIRALNIKI ZA VODO

Na najdiøœu je bilo 8 zbiralnikov SE 374, 373, 395, 396, 412, 420 v kv. 75; je okrogle oblike, premera 5,5 m, globine 4,45 m. Nahajal se je pod SE 006 in je bil vkopan v SE 005A. V zbiralniku je bilo veœ polnil: SE 373 sestavlja rjava ilovica, debeline 1,60 m z najdbami: 1231 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 70 kosi lepa, 3 mikroliti, fragment ærmelj. Leæi na SE 395, ki jo je sestavljala rjava ilovica s prodom, debeline 1,70 m, z najdbami: 240 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 43 kosov lepa. SE 396 je sestavljala svetlo rumena ilovica, debeline 0,30 m z nekaj najdbami: 81 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 17 kosov lepa. Leæala je pod polnilom SE 395 (oziroma znotraj njega), ki leæi na SE 412 in jo je sestavljal sivo rjavi mulj s prodom in mivko, debeline 0,80 m, z najdbami: 164 fragmentov prazgodovinske lonœeni- ne, 150 kosov lepa, ærmlje, kamnito orodje. SE 420 je sestavljala temno sivi mulj, pomeøan s prodom in mivko z nekaj fragmenti prazgodovinske lonœenine. Polnilo leæi na dnu vkopa. Analiza oglja iz polnila SE 412 je pokazala starost BC 2140–1920 BC. SE 118, 117, 320 v kv. 79, 80, 95, 96, je nepravilne okrogle oblike, premera od 2 do 2,20 m in globine 1,55 m. Leæal je pod SE 001 in je vkopan v SE 005A. V zbiralniku so polnila:

47 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 48 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

SE 117, debeline 1,20 m, je sestavljala rjava ilovica z najdbami: cela posoda, 278 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 97 kosov lepa, vretence, odbitek (T. 14: 1–6). Pod njim je polnilo SE 320, debeline 0,53 m, ki ga je sestavljal temno siv rjav mulj z najdbami: 67 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 10 kosov lepa, fragment ærmelj in 3 mikroliti. SE 129, 128 v kv. 51, je okrogle oblike, premera 2,6 m, globine 1,15 m. Nahaja se pod 003 in je vkopan v SE 321. Polnilo je bilo sestavljeno iz rjavo sive mivke z nekaj proda in najdbami: 34 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 7 kosov lepa. SE 325, 324, 357, 360, 361 v kv. 35, je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 4 x 1,7 m, ki na globini 0,10 m postane okrogle oblike s premerom 1,6 m. Globina vkopa je 1,00 m. Nahaja se pod SE 003 in je vkopan v SE 321. V zbiralniku so polnila: SE 324, debeline 0,25 m, sestavljeno iz svetlo rjave sive ilovice z najdbami: 71 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 357, debeline 0,47 m, sestavljeno iz temno rjave ilovice z najdbami: 72 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 25 kosov lepa, 3 vretenca. SE 360, debeline 0,13 m, sestavljeno iz temno sivo œrne zemlje z ogljem, 28 fragmentov prazgodovinske lonœenine in delom kalupa iz gline. SE 361, debeline 0,20 m, sestavljeno iz temno sive mivke in proda, 2 fragmenta prazgodovinske lonœenine, 2 kosa lepa. Analiza oglja iz polnila SE 360 je pokazala starost BC 2340–2110 BC. SE 353, 352, 368, 371, 386 v kv. 79, je okrogle oblike s premerom 3 m, globine 2,35 m. Leæi pod 001 in je vkopan v SE 005A. V zbiralniku so polnila: SE 352, debeline 0,70–1,10 m, sestavljeno iz sivo rjave ilovice s prodom in 3488 fragmenti prazgodovinske lonœenine, 80 kosov lepa, 5 fragmentov vretenc, 4 kosi kremenega orodja – odbitkov, fragmenta ærmelj. SE 368, debeline 0,40–0,60 m, sestavljeno iz temno rjave ilovice, premeøane z muljem in mivko, in 426 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 21 kosov lepa, 2 kremena odbitka. SE 371, debeline 0,70 m, sestavljeno iz temno sivega mulja, in 185 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 39 kosov lepa.

48 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 49 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

SE 386, debeline 0,15–0,20 m, sestavljeno iz temno sivo modrega mulja, in 2 celi posodi, 122 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 6 kosov lepa. SE 570, 571v kv. 124/125, v velikosti 1,80 m v premeru in debeline 0,75 m, s polnilom rjavo rumene zbite ilovice, lahko interpretiramo kot zbiralnik za vodo, prav tako tudi SE 572, 573 v kv. 125, okrogle oblike s premerom 1,70 m in debelino 0,70 m. Pol- nilo je rjavo rumena zbita ilovica s 3 fragmenti prazgodovinske lonœenine.

PEŒI IN OGNJIØŒA

Peœ SE 124, 125 v kv. 52. V zgornjem delu je ruøevina nepravilne oblike, velikosti 2 x 1,3 m, ki leæi pod SE 002 in na SE 125. V ruøevini je bilo 79 fragmentov prazgo- Sl. 3. Vrœek z roœajem dovinske lonœenine in 400 kosov lepa. V spodnjem delu je konstrukcija iz oægane zemlje v velikosti 1,4 x 1,3 m, debeline 0,03–0,05 m, na robovih doseæe debelino do 0,10 m. Leæi pod SE 124 in je vkopana v SE 321. SE 528 v kv. 41, je ognjiøœe nepravilne oblike, velikosti 0,95 x 0,95 m. Sestavlja jo zaplata moœno oægane rdeœe zemlje, ki leæi na SE 244. SE 597, 598, kv. 16, 32, je ognjiøœe nepravilne okrogle oblike, velikosti 1,90 x 2,20 m, debeline 0,56 m. Polnilo sestavlja mastna temno siva ilovica, lep, æganina, oglje, 373 fragmentov prazgodovinske lon- œenine in 70 kosov lepa. Ognjiøœe je bilo znotraj objekta SE 314. Ana- liza oglja je pokazala starost BC 1960–1730 BC.

VEŒJE STRUKTURE (JAME) IZVEN OBJEKTOV

SE 008, 009 v kv. 63, je nepravilne oblike, velikosti 1,90 x 1,40 , debeline 0,15–0,25 m. Leæala je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja temno rjava ilovica in artefakti: cela posoda, 70 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 3 kosi lepa (t. 15: 2, sl. 3).

49 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 50 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

SE 061, 060 v kv. 55, je okrogle oblike s premerom 1,90 m, debeline 0,15 m. Nahajala se je pod SE 001 in je vkopana v SE 244. Pol- nilo je iz svetlo rjave ilovice z najdbami: cela posoda, 18 fragmentov prazgodovinske lonœenine (t. 15: 1). SE 078, 077 v kv. 62, 63, je nepravilne okrogle oblike s premerom 0,75 m, debeline 0,20 m. Nahajala se je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo je iz rjave mivke z artefakti: 9 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 107, 106 v kv. 61, 62, je nepravilne okrogle oblike s premerom 0,90 m, debeline 0,45 m. Leæala je pod SE 001 in je vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja sivo rjava mivka in artefakti: 45 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 4 kosi lepa. SE 109, 108 v kv. 94, 95, je nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,60 x 1,10 m, debeline 0,09 m. Nahajala se je pod SE 001 in je vkopana v SE 005A. Polnilo sestavljajo sivo rjava ilovica in artefakti: 21 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 130, 131 v kv. 51, je okrogle oblike, premer 2,10 x 1,00 m, debeline 0,12 m. Leæala je pod SE 002 in je vkopana v SE 321. Polnilo sestavlja sivo rjava ilovica z artefakti: cela posoda, 20 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 25 kosov lepa (t. 16: 4–5). SE 182, 181 v kv. 31, je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 2,1 x 1,00 m, debeline 0,35 m. Leæala je pod SE 001 in je vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo svetlo rjavo siva ilovica in artefakti: 15 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 185, 184 v kv. 29, je nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,10 x 0,80 m, debeline 0,45 m. Bila je pod SE 001 in je vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja rjava ilovica in artefakti: cela posoda, 135 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 26 kosov lepa. SE 189, 188 (362, 363) v kv. 26, 41, 42, je nepravilne oblike, velikosti 4,5 x 2,5 m, debeline 0,23 m. Bila je pod SE 002 in vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja svetlo rjava ilovica z artefakti: 306 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 68 kosi lepa, 3 fragmenti ærmelj, vretence. SE 193, 192 v kv. 20, je nepravilne okrogle oblike, velikosti 1,40 m v premeru, debeline 0,30 m. Leæala je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo svetlo rjavo siva ilovica in artefakti: 40 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 4 kosi lepa.

50 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 51 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

SE 207, 194 v kv. 19, 20, je nepravilne oblike, velikosti 3,00 x 1,2 m, globine 0,35 m. Bila je pod SE 001 in vkopana v SE 244. Pol- nilo sestavlja svetlo rjavo siva ilovica z artefakti: 10 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 196, 195, v kv. 23, je podolgovate oblike, velikosti 1,40 x 0,60 m, debeline 0,21 m. Bila je pod SE 001 in vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo svetlo rjava siva ilovica in artefakti: 45 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 211, 210 v kv. 3, 4, 19, 20 je nepravilne okrogle oblike, velikosti 0,90 m v premeru. Leæala je pod 001 in je bila vkopana v SE 004. Polnilo sestavlja temno rjava ilovica z artefakti: 165 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 85 kosi lepa. SE 217, 216 v kv. 64, je nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,00 x 0,80 m, debeline 0,15 m. Leæala je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo sivo rjava ilovica in artefakti: 4 fragmenti prazgodovinske lonœenine. SE 265, 220 v kv. 27, je nepravilne oblike, velikosti 4,80 x 2,90 m, debeline 0,22 m. Nahajala se je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo sivo rjava ilovica in artefakti: 3 cele posode, 416 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 106 kosov lepa, fragment ærmelj, vretence (t. 16: 3). SE 264, 221 v kv. 27, 28, je nepravilne oblike, velikosti 3,10 x 1,60 m, debeline 0,18 m. Leæala je pod SE 180 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo rjavo siva ilovica in artefakti: 118 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 47 kosov lepa, kamniti odbitek. SE 269, 268 v kv. 26, je podolgovate oblike, velikosti 2,68 x 0,65 m, debeline 0,28 m. Leæala je pod SE 001 in bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavljajo svetlo rjava siva ilovica in artefakti: 61 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 2 mikrolita. SE 329, 328 v kv. 80, je nepravilne okrogle oblike, velikosti 1,05 x 1,20 m, debeline 0,30 m. Leæala je pod SE 001 in bila vkopana v SE 005 A. Polnilo je sestavljala sivo rjava ilovica z artefakti: 119 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 107 kosov lepa. SE 365, 364 v kv. 44, je nepravilne ovalne oblike, velikosti 1,90 x 1,50 m, debeline 0,28 m. Nahajala se je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo je sestavljala rjavo siva ilovica z artefakti: 231 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 20 kosov lepa.

51 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 52 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

SE 383, 382 v kv. 42, je nepravilne okrogle oblike, premera 3,3 x 3,00 m, debeline 0,85 m. Leæala je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo je sestavljala rjava ilovica z artefakti: 110 fragmentov prazgodovinske lonœenine, kos lepa, fragment ærmelj, odbitek. SE 392, 391 v kv. 15, je nepravilne oblike, velikosti 0,65 x 0,50 m, debeline 0,05 m. Nahajala se je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja rjava ilovica z artefakti: 53 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 416, 415 v kv. 44, je nepravilne ovalne oblike, velikosti 2,30 x 1,50 m, debeline 0,36 m. Nahajala se je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja sivo rjava ilovica z artefakti: 51 fragmentov prazgodovinske lonœenine, kos lepa. SE 419, 418 v kv. 77, je nepravilne okrogle oblike, premera 2,30 m, debeline 0,14 m. Bila je pod SE 001 in vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja rjavo siva ilovica z artefakti: 49 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 15 kosov lepa, fragment ærmelj, fragment vretenca, fragment kamnite sekire. SE 432, 431 v kv. 8, je nepravilne ovalne oblike, velikosti 6,30 x 3,70 m, debeline 0,40 m. Nahajala se je pod SE 001 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja rjava ilovica z artefakti: 538 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 139 kosov lepa, 2 mikrolita, fragment ærmelj (t. 16: 2). SE 494, 493 v kv. 12, je nepravilne oblike, velikosti 1,80 x 1,50 m, debeline 0,16 m. Nahajala se je pod SE 180 in je bila vkopana v SE 005 A. Polnilo sestavlja temno rjava ilovica z artefakti: 103 fragmentov prazgodovinske lonœenine, 2 kosa lepa. SE 584, 583 v kv. 144, je okrogle oblike s premerom 1,40 m in debeline 0,20 m. Leæala je pod SE 004 in bila vkopana v SE 003. Polni- lo sestavlja rjava peøœena ilovica z artefakti: 34 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 592, 591 v kv. 144, je okrogle oblike s premerom 1,80 m, debeline 0,15 m. Polnilo sestavlja rjava peøœena ilovica z artefakti: 29 fragmentov prazgodovinske lonœenine. SE 673, 672 v kv. 7 a, je ovalne oblike, velikosti 2,00 x 2,00 m, debeline 0,80 m. Polnilo sestavljajo siva ilovica, æganina, oglje, lep in 274 fragmentov prazgodovinske lonœenine, fragment ærmelj. Radiokarbonska analiza oglja je pokazala starost BC 800–520 BC.

52 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 53 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

GROBOVI

Ostanek æarnega groba SE 658 (sek. V, kv. 194) iz pozne bronaste dobe (t. 17: 1) priœa o verjetno v novejøem œasu (globoko oranje) uni- œenem, manjøem grobiøœu.

RIMSKODOBNI OBJEKT

Na severovzhodnem predelu najdiøœa je bila v kv. 227, 228, 230, 231 rahla vzpetina. Pod povrøino je bil rimskodobni objekt (SE 616, 617) okrogle oblike s premerom 8 x 6 m in debelino 0,20 m. Leæal je pod SE 613 in je bil vkopan v SE 614. Polnilo so sestavljali moœno opeœena ilovica, pepel, æganina s 109 fragmenti lonœenine (t. 17: 2–5). Znotraj objekta je bilo pet stojk, kuriøœe (SE 626, 627) s premerom 1,00 m in jame. Radiokarbonska analiza oglja je pokazala starost AD 120–340 AD). Objekt je obdajal 0,14 m globok pravokotni jarek (SE 642, 643, 632, 633), ki pa ni bil v celoti odkopan (preostali del je bil zunaj trase ceste). Analiza oglja iz jarka je pokazala starost AD 1–220 AD. V nadaljevanju œlanka obravnavam v skrajøani obliki le naselbinske ostaline in izbor najdb iz œasa zgodnje bronaste dobe.

ARHITEKTURA

Najdiøœe je leæalo tik pod obdelovalno povrøino oziroma se je preme- øalo z njo. Prav zaradi dolgotrajnega in intenzivnega obdelovanja povrøine, na kateri je leæala prazgodovinska naselbina, so bile v stoletjih naselbinske strukture precej uniœene. Objekti so ohranjeni kot veœje in manjøe jame, koncentracija hiønega ometa, stojke, zbiralniki za vodo, ognjiøœa in peœi. Odkriti so bili vkopani objekti (SE 554, 013, 314, 298, 540, 183, 589) v velikosti do 10 metrov v premeru in nadzemni objekti, kot je to SE 006 v velikosti 17 x 10 m, ter koncentracija stojk v kv. 34, 35, 50, 51, kar kaæe na objekt v velikosti 8 x 10 m, kon- cetracija stojk in manjøih jam v kv. 92, 93 bi prav tako lahko predstavljala nadzemni objekt. Odkritih je bilo osem zbiralnikov za vodo, ena peœ in kuriøœi. Zunaj objektov je bilo kar trideset veœjih vkopov, ki smo jih opredelili kot jame. Njihova velikost je bila od 6,3 x 3,7 m do 1 x 0,8 m, v povpreœju so bile globoke od 0,5 m do 0,85 m.

53 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 54 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

KATALOG NAJDB

Tabla 1 1. Zgornji del sklede z odlomljeno nogo (inv. øt. 8085); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; na notranji strani in robu ustja je vrezan geometrijski okras; vel.: viø. 4,5 cm, pr. d. 6 cm, pr. u. 16,5 cm (SE 002). 2. Vretence (inv. øt. 8139) bikoniœne oblike; sivo rjavo ægan; grobozrnata; vel.: viø. 3,5 cm, pr. 5,2 cm (SE 002). 3. Vretence (inv. øt. 8149) bikoniœne oblike; sivo rjavo ægan; grobozrnata; vel.: viø. 2,5 cm, pr. 5,6 cm (SE 002). 4. Vretence (inv. øt. 8163) bikoniœne oblike; rjavo sivo ægan; grobozrnata; vel.: viø. 4 cm, pr. 5,6 cm (SE 002). 5. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8877/1) koniœne oblike; na notranji strani in robu ustja je vrezan geometrijski okras; sivo ægan; drobnozrnata; vel.: 5,5 x 4,5 cm (SE 062). 6. Fragm. zg. dela lonca (inv. øt. 8260); pod ravno odrezanim ustjem je okras vdolbinic, iz njega izhaja vertikalno razœlenjeno plastiœ- no rebro; rjavo ægan; grobozrnata; vel.: 6,6 x 5 cm (SE 003). Tabla 2 1. Skleda (inv. øt. 8426) z rahlo izvihanim ustjem, bikoniœne oblike; na najøirøem obodu je plastiœna izboklina; sivo rjavo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 10 cm, pr. u. 29,5 cm, pr. d. 18,5 cm (SE 005). 2. Skleda (inv. øt. 9855) koniœne oblike; sivo rjavo ægana; drobnozrnata; na odebeljenem ustju in notranjosti je okras vbodov in vreza; vel.: viø. 6 cm, pr. u. 23 cm, pr. sp. dela 7 cm (SE 005). 3. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8459/1); sivo ægana; drobnozrnata; Na zunanji in notranji strani je geometrijski okras brazdastega vreza; vel.: viø. 7 cm, pr. u. 20 cm (SE 005). 4. Fragm. kolo modela voziœka (inv. øt. 8531); sivo rjavo ægano, grobozrnato; vel.: viø. 2,6 cm, pr. 5,5 cm (SE 005). Tabla 3 1. Skodela (inv. øt. 8354) koniœne oblike, rjavo ægana; grobozrnata; iz ustja izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 7,5 cm, pr. u. 18,5 cm, pr. d. 11,5 cm (SE 005). 2. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8474); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; tik pod ustjem je na dveh mestih preluknjan dræaj;

54 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 55 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

na ustju in notranji strani je geometrijski okras brazdastega vreza; vel.: 6,5 x 4,5 cm (SE 005). 3. Lonœek bikoniœne oblike (inv. øt. 8347); sivo ægan; drobnozrnata; iz rahlo izvihanega ustja izhaja trakasti roœaj; viø.: 10,3 cm, pr. u. 8,5 cm, pr. d. 6,5 cm (SE 005). 4. Fragm. zgornjega dela koniœne sklede (inv. øt. 8509); sivo ægana; drobnozrnata; na ravnem robu in notranji strani je okras vrezane- ga cikcaka in ørafiranih trikotnikov; vel.: 8 x 7,5 cm (SE 005). 5. Vrœek bikoniœne oblike (inv. øt. 8332); sivo ægan; drobnozrnat; iz ustja izhaja odlomljen trakasti roœaj; vel.: viø. 6 cm, pr. u. 4,7 cm, pr. d. 4 cm (SE 005). 6. Lonœek bikoniœne oblike; rjavo ægan; drobnozrnat; vel.: viø. 7,5 m, pr. u. 4 cm, pr. d. 3,5 cm (SE 005). 7. Fragm. zgornjega dela polkroglaste sklede (inv. øt. 8509/1); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; Na robu, notranji in zunanji strani je vrezan okras cikcaka, ørafiranih trikotnikov in poøevnih œrt: vel.: 4 x 3,5 cm (SE 005). Tabla 4 1. Fragm. polkroglasta skodela na nogi (inv. øt. 8592); temno sivo æga- na; drobnozrnata; Na zunanji strani votle noge je vrezan okras paralelnih œrt; vel.: viø. 11,6 cm, pr. u. 24 cm, pr. d. noge 8 cm (SE 007). 2. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8633/3); sivo rjavo ægana; grobozrnata; na robu je okras plastiœnega razœlenjenega rebra; vel.: 6,5 x 3 cm (SE 007). 3. Fragm. zgornjega dela lonca (inv. øt. 8633/29); sivo rjavo ægan; grobozrnat; ustje je izvihano in nazaj zapognjeno z okrasom pla- stiœnega razœlenjenega rebra; vel.: 6,5 x 5 cm (SE 007). 4. Fragm. zgornjega dela lonca (inv. øt. 8633/1); rjavo ægan; grobozrnat; ustje je nazaj upognjeno z okrasom plastiœnega razœlenjene- ga rebra; vel.: 6 x 3,5 cm (SE 007). 5. Fragm. zgornjega dela lonca (inv. øt. 8633/4); svetlo rjavo ægan; grobozrnat; na ustju je okras razœlenjenega plastiœnega rebra, pod njim pa trakasti roœaj; vel.: 7 x 5,5, cm (SE 007). Tabla 5 1. Skleda koniœne oblike (inv. øt. 8593); rjavo ægana; grobozrnata; na ustju je okras plastiœnega razœlenjenega rebra; vel.: viø. 9 cm, pr. u. 23 cm, pr. d. 10 cm (SE 007).

55 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 56 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

2. Skleda polkroglaste oblike (inv. øt. 8595); temno sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 6,4 cm, pr. u. 20 cm, pr. d. 4 cm (SE 007). 3. Fragm. sklede polkroglaste oblike (inv. øt.8633/30); rjavo ægana; drobnozrnata; na notranji in zunanji strani je vrezan okras cikcaka, paralelnih navpiœnih œrt in vbodov; vel.: 5,5 x 5,5 cm (SE 007). 4. Fragm. vrœek bikoniœne oblike (inv. øt. 8597); sivo ægan; drobnozrnat; iz ustja izhaja odlomljen trakasti roœaj; vel.: viø. 6 cm (SE 007). 5. Skodelica koniœne oblike (inv. øt. 8599); sivo ægana; drobnozrnata; vel: viø. 3,5 cm, pr. u. 8 cm, pr. d. 5 cm (SE 007) 6. Vretence bikoniœne oblike (inv. øt. 8616); rjavo ægan, drobnozrnat; vel.: viø. 4,2 cm, pr. 5,2 cm (SE 007). Tabla 6 1. Lonec bikoniœne oblike (inv. øt. 8541); temno sivo ægan; drobnozrnat; vel: viø. 24 cm, pr. u. 10,6 cm, pr. d. 5 cm (SE 006). 2. Fragm. koleøœka modela voziœka (inv. øt. 8585), sivo rjavo ægan; drobnozrnat; vel.: pr. 6 cm (SE 006). 3. Spodnji del posode (inv. øt. 8587); sivo ægan; drobnozrnat; na notranji strani je geometrijski okras brazdastega vreza; vel. 6 x 4,7 cm (SE 006). 4. Skodela polkroglaste oblike (inv. øt. 8534); sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 5,3 cm, pr. u. 13,7 cm, pr. d. 5,5 cm (SE 006). 5. Skodelica polkroglaste oblike (inv. øt. 8551); sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 4,5 cm, pr. u. 10,5 cm, pr. d. 2,7 cm (SE 006). 6. Lonec sodœaste oblike (inv. øt. 8536); rdeœe rumeno ægan; grobozrnat; ustje je nazaj zavihano s plastiœnim razœlenjenim rebrom; trakasti roœaj izhaja izpod ustja; vel.: viø. 17 cm, pr. u. 15 cm, pr. d. 11 cm (SE 006). 7. Skodelica na nogi v obliki kriæa (inv. øt. 8533); sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 5 cm, pr. u. 10,5 cm, pr. noge 3,5 cm (SE 006). Tabla 7 1. Skodelica na votli nogi (inv. øt. 8538); sivo ægana; drobnozrnata; na zunanji strani in nogi je vrezan geometrijski okras; vel.: viø. 7 cm, pr. u. 13,5 cm, pr. noge 5,2 cm (SE 006). 2. Skleda (inv. øt. 8537); sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 10 cm, pr. u. 17 cm, pr. d. 10,5 cm (SE 006). 3. Fragm. skodela (inv. øt. 8562/39); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; na ustju, zunanji in notranji strani je geometrijski okras v tehniki brazdastega vreza; vel.: 4,3 x 3 cm (SE 006).

56 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 57 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

4. Fragm. skleda polkroglaste oblike (inv. øt. 8571/4); rjavo ægana; grobozrnata; na ravno odrezanem ustju je dræaj; vel.: 10 x 4,5 cm (SE 006). 5. Fragm. skodela (inv. øt. 8572/1); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; na ustju, zunanji in notranji strani je vrezan geometrijski okras; vel.: 6 x 6 cm (SE 006). Tabla 8 1. Lonec trebuøaste oblike s cilindriœnim vratom (inv. øt. 8553); rumeno rjavo ægan; drobnozrnat; pod ustjem je prilepljeno pla- stiœno razœlenjeno rebro; na najøirøem obodu je plastiœna izboklina; vel.: viø. 32,6 cm, pr. u. 11 cm, pr. d. 12 cm (SE 006). 2. Skodela bikoniœne oblike s trakastim roœajem pod ustjem (inv. øt. 8568); temno sivo ægana; drobnozrnat; na zunanji strani je vrezan geometrijski okras; vel.: 6 x 5 cm (SE 006) Tabla 9 1. Lonec bikoniœne oblike z dvema trakastima roœajema pod ustjem (inv. øt. 8558) sivo rjavo ægan; grobozrnat; pod ustjem je prilepljeno plastiœno razœlenjeno rebro, spodnji del je okraøen v tehniki barbutina; vel.: viø. 25,5 cm, pr. u. 23 cm, pr. d. 16,5 cm (SE 006). 2. Fragm. zgornjega dela lonca (inv. øt. 8562/9); sivo ægano; grobozrnato; pod ustjem je prilepljeno plastiœni razœlenjeno rebro; vel.: 15 x 7 cm (SE 006). 3. Fragm. zgornjega dela lonca s cilindriœnim vratom (inv. øt. 8562/7); sivo ægan; grobozrnat; pod ustjem je prilepljeno plastiœ- no razœlenjeno rebro; vel.: 8 x 7 cm (SE 006). Tabla 10 1. Skleda (inv. øt. 8811); rjavo rdeœe ægana; grobozrnata; vel.: viø. 11 cm, pr. u. 22 cm, pr. d. 14 cm (SE 012). 2. Vretence (inv. øt. 8804); rjavo ægan; drobnozrnat; vel.: viø. 3,5 cm, pr. 5,5 cm (SE 012). 3. Spodnji del lonca (inv. øt. 8637/3), rjavo rdeœe ægan; grobozrnat; okras barbutina; vel.: ohr. viø. 7,5 cm, pr. d. 19 cm (SE 012). 4. Skodela bikoniœne oblike (inv. øt. 8631); rjavo rdeœe ægana; grobozrnata; pod ustjem je prilepljeno plastiœno razœlenjeno rebro; vel.: viø. 11 cm, pr. u. 15,7 cm, pr. d. 11 cm (SE 012). 5. Fragm. zgornjega dela lonca (inv. øt. 8745); sivo rjavo ægan; gro-

57 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 58 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

bozrnat; pod ustjem je prilepljeno plastiœno razœlenjeno rebro; vel.: 10 x 7,5 cm (SE 012). 6. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8635/1); rjavo ægana; drobnozrnata; na ustju je na dveh mestih preluknjan dræaj, pod njim pa prilepljeno plastiœno razœlenjeno rebro; vel.: 12,5 x 6 cm (SE 012). 7. Vrœek (inv. øt. 8632), sivo rjavo ægan; drobnozrnat; iz ustja izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 11 cm, pr. u. 8 cm, pr. d. 5,5 cm (SE 012). Tabla 11 1. Lonec bikoniœne oblike (inv. øt. 8809); sivo rjavo ægan; drobnozrnat; vel.: viø. 20 cm, pr. u. 20 cm, pr. d. 8 cm (SE 034 A). 2. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8718/1); sivo ægana; grobozrnata; pod ustjem je okras vdolbinic; vel.: 10 x 5,8 cm (SE 034 A). 3. Lonœek bikoniœne oblike (inv. øt. 8812); sivo ægan; drobnozrnat; iz ustja izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 8,5 cm, pr. u. 8,5 cm, pr. d. 4,5 cm (SE 034 A). 4. Fragm. zgornjega dela skodelice (inv. øt. 8723/2); sivo ægana; drobnozrnata; na robu ustja, zunanji in notranji povrøini je geometrijski vrezan okras; vel.: 6 x 5,5 cm (SE 034 A). 5. Fragm. zgornjega dela sklede (inv. øt. 8683/7); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; na robu ustja, zunanji in notranji povrøini je geometrijski vrezan okras; vel.: 5 x 3 cm (SE 034 A). Tabla 12 1. Skleda (inv. øt. 9424); rjavo ægana; grobozrnata; iz ustja v obliki T izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 11 cm, pr.u. 24 cm (SE 539). 2. Skleda na nogi (inv. øt. 9423); rjavo rdeœe ægana; grobozrnata; tik pod ustjem T je trakasti roœaj; vel.: viø. 20 cm, pr. u. 48 cm, pr. d. 12 cm (SE 539). 3. Skledica (inv. øt. 9421); rjavo sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 3 cm, pr. u. 10,5 cm, pr. d. 6,5 cm (SE 539). 4. Vrœek bikoniœne oblike (inv. øt. 9266); sivo rjavo ægan; drobnozrnat; iz ravnega ustja izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 12 cm, pr. u. 10 cm, pr. d. 7 cm (SE 389). 5. Spodnji del skodelice (inv. øt. 9267); sivo rjavo ægana; drobnozrnata; viø. 5,5, cm, pr. d. 6,5 cm (SE 389). Tabla 13 1. Lonec bikoniœne oblike (inv. øt. 9962); sivo ægan; grobozrnat; pod izvihanim ustjem sta dva majhna trakasta roœaja, na najøirøem obo-

58 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 59 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

du pa veœji trakasti roœaj, iz katerega izhaja okras plastiœnega razœle- njenega rebra; vel.: viø. 45,2 cm, pr. u. 20 cm, pr. d. 16 cm (SE 652). 2. Lonec bikoniœne oblike s cilindriœnim vratom (inv. øt. 9963); sivo ægan; grobozrnat; na najøirøem obodu sta dva trakasta roœaja, iz katerih izhaja okras razœlenjenega plastiœnega rebra; vel.: viø. 34 cm, pr. u. 17 cm, pr. d. 14 cm (SE 654). Tabla 14 1. Fragm. sklede (inv. øt. 8833/9); sivo œrno ægana; drobnozrnata; notranja povrøina je okraøena z vbodi in z vrezanimi paralelnimi œrtami; vel.: 12 x 7 cm (SE 117). 2. Fragm. zgornjega dela lonca s cilindriœnim vratom (inv. øt. 8831); rdeœe ægan; drobnozrnat; vel.: viø. 13 cm, pr. u. 10 cm (SE 117). 3. Vretence (inv. øt. 8840); rjavo ægan; drobnozrnat; vel.: viø. 3,3, cm, pr. 5 cm (SE 117). 4. Fragm. ostenja (inv. øt. 8838/2); temno sivo ægano; grobozrnato; z okrasom razœlenjenega plastiœnega rebra; vel.: 5 x 3,8 cm (SE 117). 5. Fragm. zgornjega dela posode (inv. øt. 8838/4); sivo rjavo ægan; drobnozrnat; z okrasom vbodov; vel.: 5 x 4 cm (SE 117). 6. Fragm. ostenja (inv. øt. 8838/1); sivo ægan; grobozrnat; na notranji strani je okras vrezanih œrt; vel.: 6,5 x 3,5 cm (SE 117). Tabla 15 1. Lonec jajœaste oblike (inv. øt. 8762); rdeœe rjavo ægan; grobozrnat; na najøirøem obodu je trakasti roœaj; vel.: viø. 32 cm, pr. u. 17 cm, pr. d. 15 cm (SE 060). 2. Vrœek bikoniœne oblike (inv. øt. 8620); temno sivo ægan; drobnozrnat; iz rahlo izvihanega ustja izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 9 cm, pr. u. 4,5 cm, pr. d. 4 cm (SE 008). 3. Fragm. zgornjega dela lonca (inv. øt. 8753/1); rjavo rdeœe ægan; grobozrnat; vel.: 9 x 8 cm (SE 052). Tabla 16 1. Zgronji del lonca s cilindriœnim vratom (inv. øt. 8652/1); sivo ægan; grobozrnat; pod ustjem je prilepljeno plastiœno razœlenjeno rebro; vel.: 8,5 x 8,5 cm (SE 029). 2. Skleda (inv. øt. 9365); temno sivo ægana; drobnozrnata; vel.: viø. 7,5 cm, pr. u. 18,5 cm, pr. d. 8 cm (SE 431). 3. Lonœek bikoniœne oblike (inv. øt. 8981); temno sivo ægan; drobnozrnat; iz rahlo izvihanega ustja izhaja trakasti roœaj; vel.: viø. 8,5 cm, pr. u. 8 cm, pr. d. 3,5 cm (SE 265).

59 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 60 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

4. Fragm. zgornjega dela polkroglaste sklede (inv. øt. 8861); sivo ægana; grobozrnata; pod ravnim ustjem je trakasti roœaj; vel.: 9 x 5,5 cm (SE 130). 5. Fragm. zgornjega dela koniœne sklede (inv. øt. 8860/2); sivo ægan; drobnozrnat; na ravnem ustju in notranji strani je geometrijski okras vreza in vbodov; vel.: 5 x 5 cm (SE 130). Tabla 17 1. Æara (inv. øt. 9965); sivo ægana; drobnozrnata; tik pod ravnim ustjem je plastiœna izboklina in rahla narebrenost; vel.: viø. 33,6 cm, pr. u. 22,8 cm, pr. d. 16 cm (SE 658). 2. Fragm. sklede (inv. øt. 9954) z ostrim prehodom v spodnji del; rdeœa glazura; drobnozrnata; vel.: viø. 6 cm, pr. u. 24 cm, pr. d. 5 cm (SE 616). 3. Trinoænik (inv. øt. 9669); sivo ægan; grobozrnat; noge manjkajo; vel.: viø. 6 cm, pr. u. 15, 3 cm (SE 616). 4. Trinoænik (inv. øt. 9664); sivo ægan; grobozrnat; vel.: viø. 7,2 cm, pr. u. 15,2 cm (SE 616). 5. Fragm. skodele terra sigillata (inv. øt. 9954/2), drobnozrnata; reliefni okras; vel.: 2 x 1 cm (SE 616).

ARHEOLOØKE NAJDBE

Na najdiøœu Za Raøœico prevladujejo keramiœni izdelki, pestre pa so tudi drobne kamnite najdbe (odbitki, jedra, kline), kamnite sekire ter ærmlje. Med najpogostejøimi oblikami iz œasa zgodnje bronaste dobe se pojavljajo lonci (t. 1: 6; 4: 3, 5; 6: 1, 6; 8: 1; 9: 1–3; 10: 5; 11: 1; 13: 1, 2; 14: 2; 15: 1, 3; 16: 1), veœinoma bikoniœne oblike, pogost je cilindriœen vrat, veœina jih ima odebeljena ustja (plastiœno razœlenje- no rebro). Prav tako pogosta oblika so sklede. Nastopajo profilirane sklede z roœaji (t. 8: 2), plitve manjøe sklede ravnih sten (t. 5: 1, 2, 5; 6: 5; 7: 4, 5; 12: 3; 16: 2), globoke sklede (t. 7: 2; 10: 1,4), skledam oziroma skodelam podobne posode z roœaji (t. 3: 1; 12: 1,2), skodelice na nogi – tudi kriæni (t. 1: 1, 5; 2: 2; 3: 4; 4: 1; 6: 7; 7: 1; 11: 4) in polkroglaste skodele (t. 2: 3; 3: 2, 7; 5: 3; 6: 4; 10: 6; 11: 5) Med najdbami je tudi precej vretenc, pomembna pa sta dela kalupa, eden iz pe- øœenjaka, drugi iz gline.

60 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 61 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 1: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 6 = 1:3: ostalo 1:2,5

61 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 62 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 2: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

62 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:26 Page 63 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 3: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:3

63 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:26 Page 64 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 4: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 2 = 1:3: ostalo 1:2,5

64 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:26 Page 65 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 5: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 2 = 1:4: ostalo 1:2,5

65 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:26 Page 66 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 6: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

66 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:27 Page 67 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 7: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 4 = 1:4: ostalo 1:3

67 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:27 Page 68 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 8: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

68 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:27 Page 69 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 9: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

69 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:27 Page 70 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 10: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 6 = 1:4: ostalo 1:3

70 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:27 Page 71 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 11: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

71 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:28 Page 72 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 12: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 1 = 1:3: 2 = 1:4: ostalo 1:2,5

72 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:28 Page 73 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 13: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:4

73 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:28 Page 74 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 14: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

74 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:28 Page 75 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 15: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:3

75 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:28 Page 76 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

T. 16: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. = 1:2,5

76 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 77 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

T. 17: Za Raøœico pri Krogu. Vse keramika. M. 1 = 1:4: ostalo 1:2,5

77 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 78 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

Veœina posod je okraøenih. Prevladuje plastiœno okraøevanje, predvsem v obliki odebeljenih ustij posod (ustje prepognjeno ob vrat kot plastiœno razœlenjeno rebro), ki jih najdemo na loncih (t. 1: 6; 4: 3–5; 6: 6; 8: 1; 9: 1–3; 10: 5) ali skledah (t. 4: 2; 5: 1; 10: 4), ali pa je kot okras plastiœna gumbasta izboklina (t. 8: 1). Na skledah oziroma skodelah je pogost vrezan okras (t. 1: 1, 5; 2: 2; 3: 4, 7; 4: 1; 5: 3; 7: 1, 5; 8: 2; 11: 4, 5), ki ga v nekaj primerih spremljajo vbodi (t. 2: 2; 14: 1; 16: 5) in okras v tehniki brazdastega vreza (t. 3: 2; 6: 3; 7: 3). Na veœjih loncih je pogost okras v tehniki barbutina, ki se pojavlja v spodnjem delu posode (t. 9: 1; 10: 3). Pri vrezu in okrasju v tehniki brazdastega vreza prevladujejo geometrijski motivi; predvsem kot ørafirani trikotniki v kombinaciji s cikcakom (t. 1: 1, 5; 3: 4, 7; 6: 3; 7: 3; 11: 4), lestviœastim motivom (t. 2: 3; 7: 1;) ali vbodi (t. 2: 2; 5. 3; 14: 1). Æe na prvi pogled je jasno, da imamo na najdiøœu Za Raøœico naselbino, ki sodi v kulturno skupino Somogyvár-Vinkovci, ki se v zgodnji bronasti dobi (Kalicz-Schreiber 1986, 249 ss) razprostira po Panonski niæini. V starejøi literaturi sta bili to dve povsem loœeni skupini (npr. Garaøanin 1983, 471–475; Bona 1963–1964, 17–63), ki pa se v novejøem œasu zdruæujeta v kulturno skupino Somogyvár- Vinkovci (Bondár 1995, 197). Nekateri avtorji so mnenja, da so nosilci kulture Somogyvár-Vinkovci zasedli prostor, ki so ga zapustili nosilci pozne vuœedolske kulture, tako razseljena pozna vuœedol- ska kultura (Vuœedol C) je delno soœasna zgodnji kulturi Somogy- vár-Vinkovci, kar naj bi dokazovale vuœedolske najdbe v plasteh zgodnje vinkovøke kulture (Dimitrijeviå 1979, 338, Markoviå 2003, 120). Na najdiøœu Za Raøœico imamo kar nekaj elementov, ki kaæejo na takøen kontakt oziroma vpliv, kot je to primer odlomka T. 6: 3 z motivom andrejevega kriæa, ki je v vuœedolski pozni klasiœni fazi vezan na kupe na navadni ali nogi v obliki kriæa (Dimitrijeviœ 1979, 293, T. 32: 3, 8). G. Bándi ugotavlja, da sta v prvi stopnji zgodnje bronaste dobe kulturi Makó in Somogyvár-Vinkovci istoœasni, v drugi stopnji pa na prostoru kulture Makó nastajajo Nagyrév in Glocken- becher-Csepel kulturne skupine, medtem ko kultura Somogyvár-Vin- kovci obstaja øe naprej (Bándi 1981, 25). Prav tako se omenja, da kultura Somogyvár-Vinkovci tvori z drugimi kulturami nekaj novih kulturnih pojavov oziroma vpliva na njih (Markoviå 1994, 116). R.

78 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 79 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Kalicz-Schreiber, podobno kot G. Bándi ugotavlja, da je v zgodnji bronasti dobi starejøa faza kulture Somogyvár-Vinkovci v Karpat- skem prostoru paralelna s kulturo Makó, s pozno vuœedolsko in kulturo Schneckenberg-Glino III, mlajøa faza pa z zgodnjo kulturo Nagy- rév, Csepel in Nyrseg (Kalicz-Schreiber 1999, 93, 94, Abb. 1, Abb. 2). Zelo tipiœen predstavnik kulture Somogyvár-Vinkovci so lonci z odebeljenimi in z odtisi ornamentiranimi ustji, v veœ primerih tudi z okrasom barbotina v spodnejm delu (t. 4: 3–5; 6: 6; 8: 1; 9: 1–3; 16: 1), ki imajo odliœne paralele v naselbini v Börzöncah (Bondár 1995, t. 154: 218; 156: 235, 238), Nagykanisza-Inkey kápolna (Bondár 2003, t. 2: 2; 3: 7,8; 5: 5,6, 9; 9: 6; 10: 8; 12: 6), poznamo pa jih tudi iz naj- diøœa Zaloænica (Veluøœek 2003, t. 2: 1, 6; 4: 3; 9: 1,4,8; 10: 1,2). Tudi v Börzöncah ima veliko loncev v spodnjem delu barbotinast okras (Bondár, t. 125: 21–24). Dva veœja lonca (shrambeni posodi), kjer so plastiœna razœlenjena rebra izpeljana iz trakastega roœaja (t. 13: 1, 2) sta podobna loncem v Zaloænici (Veluøœek 2003, t. 13: 7) in v Bör- zöncah (Bondár 1995, t. 158: 247). Pogosti so tudi manjøi vrœki (t. 3: 3,5,6; 5: 4; 10: 7; 11: 3; 12: 4; 15: 2; 16: 3) s trakastim roœajem, ki imajo primerjave v Börzöncah (Bondár 1995, t. 173: 331–349), v Zaloænici (Veluøœek 2003, t. 4: 4,6) ter Ptujskem gradu (Koroøec 1975, t. 15: 2), sklede ter kupe na nogi, ki so pogosto okraøene tako na notranji kot zunanji strani ((t. 1: 1; 2: 2,3; 3: 4, 7; 4: 1; 5: 3; 7: 1; 11: 4; 14: 1; 16. 5) in jih lahko primerjamo s podobnimi v Börzöncah (Bondár 1995, t. 149: 192; 181: 425); Nagykanizsa-Inkey kápolna (Bondar 2003, t. 2: 1; 6: 3; 11: 4; 14: 3 ), Zaloænici (Veluøœek 2003, t. 10: 6) in Ptujskem gradu (Koroøec 1975, t. 14: 1, 3 a, 3 b; 15: 1). Nekatere kupe imajo kriæno nogo (t. 6: 7), ki jih zasledimo tudi v Zaloænici (Veluøœek 2003, t. 17: 5). V primerjavi z naøtetimi najdiøœi pa je treba poudariti, da imamo Za Raøœico neprimerno veœ primerov skled in kup na nogi okraøenih na zunanji in notranji strani, samo okraøevanje pa je tudi bolj razgibano in bo- gatejøe. Notranje in zunanje okraøevanje skled oziroma kup na votli nogi je znaœilnost kulture Somogyvár-Vinkovci na pobmoœju Tran- sdanubije (Kulcsár 1998–1999, 118–119, t. 3). Med najdbami izstopata dve fragmentirani kolesi, ki sta pripadali modelu voziœka (t. 2: 4; 6: 2). Modeli voziœkov v tem œasu niso redki, tudi v naselbini Börzönce imamo nekaj primerov koles

79 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 80 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

(Bondár 1995, t. 179: 445, 446, 452, 453, 454, 456, 457, 455), kakor tudi model celega voziœka (Bondár 1995, t. 177, 422). Model voza, ki posnema originalnega (verjetno je bil narejen iz lesa), ima veœ pri- merjav predvsem na prostoru Romunije. Model voziœka iz Börzönc je vsekakor vmesna vez med poznobakrenodobnim modelom vo- ziœka iz Budakalásza in primerki iz srednje bronaste dobe. Ohranje- na kolesa modelov voza merijo v premeru od 3 do 8 cm, za kar avtorica domneva, da so bili tudi originalni vozovi razliœnih mer (Bondár 1995, 217, 218). Za primerjavo: koleøœka Za Raøœico merita v premeru 5 cm. Da je bila v naselbini Za Raøœico razvita metalurøka dejavnost, izpriœujeta dva fragmentirana kalupa; kamniti je trikotne oblike s plitkim kanalom, ki teœe po sredini, enodelni glinasti pa je trapezne oblike. Tako na Zaloænici (Veluøœek 2003, 129, t. 4: 10) kot v Börzön- cah (Bondár 1995, 214, t. 179, 432) imamo ohranjene kalupe. Medtem ko sta oba navedena kalupa opredeljena kot kalup za vlivanje sekir tip Kozarac (Zaloænica) in kalup za vlivanje igel (Börzönce), za naøa dva ne vemo, za kakøne vrste vlivanja kovinskih predmetov so ju uporabljali. Metalurøko dejavnost potrjuje tudi ælindra, odkrita predvsem v plasteh SE 001, 002, 003 in 005, ter v strukturah oziroma objektu SE 012–013 in jami SE 566–567. Veluøœek (2003, 132, 133) je ugotovil, da se zaœne æivljenje na Za- loænici in v primerjalno zelo podobnih Partah v poznem 26. stoletju oziroma v 25. stoletju pr. n. øt. Obe naselbini je uvrstil v kulturo Somogyvár-Vinkovci (obe stopnji Vinkovci 1 in 2) in na osnovi ugo- tovitev sklepal, da na Ljubljanskem barju kultura Somogyvár-Vin- kovci ni soœasna s pozno vuœedolsko kulturo in verjetno tudi ne z ljubljansko kulturo. Podobnosti z gradivom Za Raøœico pa najdemo tudi na bliænjem Ptuju, predvsem z gradivom na Ptujskem gradu. B. Lamut (1996, 22–25) je gradivo iz Preøernove ulice 6 in tistega iz gradu opredelil v kulturo Somogyvár-Vinkovci, s tem da je material z lokacije Ptuj- ski grad primerjal z madæarskimi najdiøœi, ki sodijo v starejøo stopnjo kulture Somogyvár-Vinkovci, material z lokacije Preøernova pa z najdiøœi, ki sodijo v mlajøo stopnjo kulture Somogyvár-Vinkovci. Maria Bondár (1995, 229, 237) naselbino v Börzöncah opredelju- je v zgodnjo bronastodobno kulturo Somogyvár-Vinkovci, ki nasle-

80 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 81 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

di Vuœedol C, najdbe kaæejo zvezo z Vinkovci A 1. Prav tako so bili po njenem kontakti s kulturami Glina III-Schneckenberg, Cotofe- ni, Gyula Rosia, Belotiå-Bela crkva, z Ljubljansko kulturo in s Pro- to-Nagyrev. Poudarja pa, da øe vedno ni sploønega konsenza, kje je meja med pozno bakreno in zgodnjo bronasto dobo. Vzorci oglja iz posameznih struktur naselbine Za Raøœico so omogoœili radiokarbonsko datiranje vzorcev, ki ga je opravil Insti- tut Rudjer Boøkoviå, Laboratorij za mjerenje niskih aktivnosti iz Za- greba. Tako razpolagamo z radiokarbonskimi datumi oglja iz zbi- ralnika za vodo (SE 325, 324, 357, 360, 361 iz sek. III, kv. 35), ki so 3777±89 BP (2340 cal. BC (54,0 %) 2110 BC) iz iz objekta SE 539–540 (sek. I, kv.1), ki je 3710±75 BP (2210 cal. BC (62,3 %) 2010). Potem- takem sodi trajanje naselbine Za Raøœico v œas druge polovice 24. stoletja pred naøim øtetjem in je nekoliko mlajøa kot tista v Zaloæni- ci, se pa ujema z datumi za vinkovøko kulturo iz Hrvaøke (Velu- øœek 2003, 128, 133). Enoplastna zgodnjebronastodobna naselbina Za Raøœico pri ar- heoloøkih zaøœitnih izkopavanjih ni bila izkopana v celoti, saj smo bili pri delu omejeni znotraj zaœrtane trase avtoceste. Omenjeni prispevek, ki prinaøa le okvirne rezultate, saj gradivo øe ni v celoti obdelano, je nastal z æeljo, da se seznanimo s poselitvijo Prekmurja v œasu zgodnje bronaste dobe, ki jo na najdiøœu za Raøœico predstavlja kultura Somogyvár-Vinkovci. Prispevek je nastal ob pomoœi univ. dipl. arheologa Slobodana Oliåa (terenska dokumentacija), Toma Vreœiœa (dokumentiranje gradiva), Nikole Erlicha (restavriranje gradiva), Vesne Veberiœ, Danija Bediœa (risanje gradiva), Dejana Rijavca, Sebastjana Kolenka (raœu- nalniøka obdelava) in Albina Kovaœiœa (fotografije predmetov); na tem mestu se jim za opravljeno delo zahvaljujem.

81 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 82 (Black/Process Black plate)

Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci

LITERATURA

Bándi, G. 1981, Über die Entstehung der frühbronzezeitlichen Zivilisation von Transdanubien.- V: Die frühbronzezeit im Karpatenbecken und in den nachbargebieten – internationales symposium 1977, Budapest-Velem. Boná, I. 1963–1964, The Peoples of Southern Origin of the Early Bronze Age in Hungary I–II. – Alba Regia 3–4, 17–63. Bondár, M. 1995, Early Bronze Age settlement patterns in south-west Transdanubia. – Antaeus 22, 197–269. Bondár, M. 2003, Frühbronzezeitliche Siedlung von Nagykanisza-Inkey Kapelle. – Zalai Müzeum 12, 49–78. Dimitrijeviå, S. 1979, Vuœedolska kultura i vuœedolski kulturni kompleks. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 3, 267–341. Garaøanin, M. 1983, Vinkovaœka grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 471–475. Kalicz-Schreiber, R. 1986, Die älteste Bronzezeit in Nordwestungarn und ihre Beziehungen. – Praehistorica 15, 249–259. Kalicz-Schreiber, R. in N. Kalicz 1998–1999, Die Somogyvár-Vinkovci Kultur und die Glockenbecher in der Frühenbron- zezeit von Budapest. – Savaria 24/3, 83–114. Koroøec, P. 1975, Eneolitik Slovenije. – Arheoloøki vestnik 24, 167–216. Kulcsár, G. 1998–1999, The Early Bronze Age internally decorated bowls from the Transdanubia. – Savaria 24/3, 115–139. Lamut, B. 1996, Zgodnje – bronastodobno najdiøœe: Ptuj – Preøernova ulica 6. – Ptujski zbornik 6/1, 16–48. Markoviå, Z. 1994, Sjeverna Hrvatska od neolita do bronœanog doba. Problem kontinuitete stanovniøtva i kultura sje- verne Hrvatske od ranog neolita do poœetka bronœanog doba. – Koprivnica. Markoviå, Z. 2003, O genezi i poœecima licenskokeramiœke kulture u sjevernoj Hrvatskoj. – Opuscula archaeologica 27, 117–150. Veluøœek, A. 2003, Zaloænica pod Krimom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci. – Arheolo- øki vestnik 54, 123–158. Verbiœ, T. 2001, geoloøka spremljava arheoloøkih izkopavanj na najdiøœu Za Raøœico (tipkopis).

82 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 83 (Black/Process Black plate)

Summary

IRENA ØAVEL

THE SITE ZA RAØŒICO NEAR THE VILLAGE OF KROG – THE SETTLEMENT OF SOMOGYVÁR-VINKOVCI CULTURE

The Site Za Raøœico is located in the plain on the right bank of the flood regulation canal Ledava–Mura and between the villages of Bakovci and Krog. Through systematic archaeological excavations within the framework of care and preservation of monuments in the time period between 2001 and 2002, an area of 22.469 square metres of surface was researched in the section of future motorway Vuœja vas–Beltinci. Several items were found at the above site, a colonisation from the early Copper Age, a damaged grave from the late Copper Age and a cultural layer from the Roman Age of Antiquity. The paper only brings skeleton results for the material has as yet not been studied in its entirety in that the remnants of the colonisation and the selection of the finds from the early Copper Age have only been dealt with in an abridged form. The prehistoric settlement was located just underneath the arable topsoil layer or else it was stirred up with it which is the reason why the settlement structures had in the course of time got to be severely damaged. The items as follows were found at the site: dugin objects with a diameter of 10 metres (SE 013, 183, 298, 314, 554, 589), overhead objects (SE 006) with dimensions 17 x 10 metres, eight water reservoirs, one kiln, two fireplaces and thirty larger dug-in which have been defined as pits. The finds at the above said site are predominantly smaller items made from stone, stone axes, grinding stones and items made from ceramics. For the most part the pots are of biconical shape, often featuring a cylindrical neck with the mouth of a pot folded against the neck in the shape of a plastic dissected rib; what is more, several items feature the ornamentation of 'barbutina' at their lower ends (t. 1: 6; 4: 3,5; 6: 1.6; 8: 1; 9: 1–3; 10: 5; 11: 1; 13: 1,2; 14: 2; 15: 1.3; 16: 1). Very frequent are also profiled bowls with handles (t. 8: 2), smaller shallow bowls (t. 5: 1,2,5; 6: 5; 7: 4.5; 12: 3; 16: 2), deep vessels with handles (t. 3: 1; 12: 1,2), cups or beakers with legs (t. 1: 1,5; 2: 2; 3: 4;

83 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 84 (Black/Process Black plate)

The Site Za Raøœico Near the Village Of Krog – The Settlement ...

4: 1; 6: 7; 7: 1; 11: 4) and semi-circular vessels (t. 2: 3; 3: 2,7; 5: 3; 6: 4; 10: 6; 11: 5) ornamented on the outside as well as on the inside in the technique of forrowed indentation. Additionally a larger number of smaller pitchers with a band-like handles have been preserved (t. 3: 3, 5, 6; 5: 4; 10: 7; 11: 3; 12: 4; 15: 2; 16: 3). Very prominent among the finds are two fragmented wheels which used to belong to a model cart (t. 2: 4; 6: 2) and two fragmented moulds. Parallels to the above said pottery can be found in the settlements at Börzönce near Nagykanisza, Nagykanisza–Inkey kápolna, Zaloænica and the Castle of Ptuj which have all been defined to originate from the early Copper Age culture of Somogyvár–Vinkovci. *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 85 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

MITJA GUØTIN

STAREJØA BRONASTA DOBA V PREKMURJU HORIZONT PRAMENASTE (LITZEN) LONŒENINE

Med Muro in Mursko Soboto z vodotoki prepredena pokrajina Ra- venskega, øe posebno velja to na tem mestu za potok Dobel, je bila v preteklosti po vsej verjetnosti povsem zaraøœena. Na plodni zemlji so si v razliœnih obdobjih posamezne kmetije na gozdnih jasah iz- krœile æivljenjski prostor, potreben za gospodarjenje in preæivetje. Øele v novem veku so zaœeli intenzivno izrabljati plodno ravnico in v zadnjih stoletjih so se oblikovale obseæne poljske povrøine. Na tem obmoœju Ravenskega pod Mursko Soboto, ki obsega dobrih 40 hektarjev raziskanega zemljiøœa, je sistematiœno arheoloøko izkopavanje na ledini Nova tabla za potrebe avtocestnega projekta Maribor–Lendava med leti 1999–2003 pokazalo razprøeno poselitev v razliœnih obdobjih.1 V œasovnem zaporedju si sledijo posamezne neolitske in bakrenodobne jame, vrsta starejøebronastodobnih naselbinskih objektov (sl. 1) ter strnjeno naselje z zemljankami in kultno jamo iz pozne bronaste dobe. Prostor je poseljevalo tudi nekaj kmetij starejøe in mlajøe æelezne dobe, sestavljenih iz zemljank, jam in pravokotnih objektov z nosilnimi bruni. Ob kmetijah iz rimskega obdobja, katerih 3 krat 4 metre majhne hiøe so bile narejene iz lesene konstrukcije, je bilo tudi manjøe øtevilo jam, ki so pripadale ostankom delavnic za predelavo æeleza.

1 M. Guøtin, Piramide spomina. – Razstavni katalog. Ljubljana-Murska Sobota 2000; Isti, Nova tabla. – Enci- klopedija Slovenije 16, 2002, 145; Isti, Humci starijeg gvozdenog doba sa nalaziøta Nova tabla kod Murske Sobote (Slovenija). – Sahranjivanje u bronzano i gvozdeno doba u Pomoravju, Œaœak 2003, 61–68; Isti, No- va tabla pri Murski Soboti. – Op. 4, 199–201; M. Guøtin, G. Tiefengraber, Prazgodovinske najdbe z avtocestnega odseka Murska Sobota – Nova tabla. – Arh. vest. 52, 2001, 107–116; G. Tiefengraber, Vorbericht über die Ausgrabungen 1999 und 2000 in Murska Sobota/Nova tabla unter besonderer Berücksichtigung der spätbronze- und eisenzeitlichen Funde. – Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdisciplinären Symposiums von 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg (A. Lippert, ed.), Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie, Band 78, Bonn 2001, 77–101.

85 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 86 (Black/Process Black plate)

Starejøa bronasta doba v Prekmurju

Sl. 1. Najdiøœa starejøe bronaste dobe v okolici Murske Sobote: 1 Pod kotom – jug, 2 Pod kotom – sever, 3 Kotare, 4 Grofovsko in 5 Nova tabla.

Posebnost najdiøœa na Novi tabli je le nekoliko, za slab meter dvignjeno manjøe obmoœje, na katerem se razprostrirajo øtevilna grobiøœa. Glavnino predstavljata veliko starejøeæeleznodobno in nekoliko manjøe rimskodobno ægano grobiøœe, kjer so nekateri grobovi opasani z znaœilnimi obodnimi jarki, izkopanimi za nasutje manjøih gomil nad grobno jamo in zamejevanje grobne parcele. Med njimi so bili vkopani tudi ægani keltski grobovi ter maloøtevilni po- znoantiœni in zgodnjesrednjeveøki skeletni pokopi. Med najpomembnejøa odkritja arheoloøkih raziskovanj na Novi tabli pri Murski Soboti vsekakor priøtevamo ostanke obseænega zgodnjesrednjeveøkega naselja, ki dokazujejo slovansko poselitev od konca 6. do 9. stoletja,2 vendar pa prinaøajo tudi odkritja iz drugih arheoloøkih obdobij vrsto novih pomembnih spoznanj o œasovno oddaljenih kulturah v slovenskem oziroma srednjeevropskem prostoru.

2 M. Guøtin, Nova Tabla pri Murski Soboti. – Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. – Razstavni katalog III (P. Bitenc, T. Knific, eds.). Ljubljana 2001, 84; Isti, Nova odkritja o naselitvi Slovanov na Slovenskem. – De- lo 19. IX. 2001, IV; M. Guøtin, T. Knific, Zgodnjeslovanska naselbina zemljank. – Op. 4, 84–88; M. Guøtin, G. Tiefengraber, Oblike in kronologija zgodnjesrednjeveøke lonœenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – Zgodnji Slovani (M. Guøtin, ur.). Ljubljana 2002, 46–62; M. Guøtin, Zaœetki slovanskega naseljevanja na Slo- venskem. – ŒZN n.v. 40, 2–3; 2004, 253–265.

86 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 87 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Konec leta 1999, ko je izøel beæen pregled raziskav bronaste dobe na Slovenskem z objavo sedmih znaœilnih posod pramenaste (t. i. litzenske) lonœenine z Notranjih goric, Iga, Brinjeve gore pri Zreœah, iz Maribora in Slivnice izpod peresa Janeza Dularja v Ar- heoloøkem vestniku,3 se je pravzaprav æe priœakovalo, da bodo ob predstavljenih posodah velike povrøine v niæinskih predelih, predvsem Podravja in Pomurja, z raziskavami za gradnjo avtocestnega kriæa temeljito spremenile tamkajønjo podobo poselitve.4 Dular se je v svoji kratki navedbi pojava pramenaste lonœenine v severovzhodni Sloveniji pridruæil uveljavljenemu mnenju o dataciji tovrstne lonœenine in ga podprl z navedbo K. Vinski - Gasparini in H. Parzingerja, da gre pri teh nekaj sporadiœnih litzenskih kosih iz slovenskih najdiøœ za œas s konca starejøe bronaste dobe. Odkritju naselbinskih ostankov starejøe bronaste dobe na odseku pri Slivnici pri Mariboru leta 19965 je kmalu z nadaljevanjem arheo- loøkih raziskav v naslednjih letih sledilo na 4,6 kilometra kratkem, a temeljito raziskanem odseku avtoceste pri Murski Soboti na lokacijah Grofovsko, Pod kotom - jug, Pod kotom - sever, Kotare in No- va tabla odkrivanje sorazmerno obseæne poselitve tega œasa (sl. 1).6 A ne samo na planjavah ob Dravi in Muri, tudi v razgibanem hribovitem poreœju Save so priøle na dan – ob æe dolgo znanih barjan- skih (Ig, Notranje gorice) – naselbine starejøe bronaste dobe. Najprej razprøene najdbe iz Krtine pri Moravœah7 brez ohranjenega naselbinskega konteksta, potem pa dobro razvidne naselbinske strukture na najdiøœih Loka pri Ruhni vasi8 ter Loke pri Druæinski vasi.9 Paola Koroøec je æe daljnega leta 1957 lonœenino z litzenskim okrasom na podlagi najdb z Ljubljanskega barja temeljito analizirala in predstavila pripadajoœe kose z Iga in Notranjih goric ter njihove analogije iz avstrijsko-madæarskega prostora. Podrobno je pred-

3 J. Dular, Ältere, mittlere und jüngere Bronzezeit in Slowenien. Forschungsstand und Probleme. – Arh. vest. 50, 1999, 81–96, Abb. 2. 4 Zemlja pod vaøimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. – Vodnik po najdiøœih, Ljubljana 2003. 5 M. Strmœnik - Guliœ, Das erste Jahrtausend v. Chr. zwischen Drau und Bachergebirge: Einige der kürzlich entdeckte Siedlungsplätze, – Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdisciplinären Symposiums von 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg (A. Lip- pert, ed.), Universitätsforschungen zur prähistorischen archäologie, Band 78, Bonn 2001, 103–120, Fig. 5–6; ista, Nova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem robu dravskega polja. – Arh. vest. 52, 2001, 117–130, sl. 5–6. 6 I. Øavel, Prvi metalurgi. – Odkopane kulture Prekmurja, Murska Sobota 2002, 3; Op. 4: 144, 161, 199, 212–214. 7 D. Snoj, Krtina. – Op. 4, 167–169. 8 Op. 6, 43–47. 9 A. Kruh, Loke. – Op. 4, 179–180.

87 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 88 (Black/Process Black plate)

Starejøa bronasta doba v Prekmurju

Sl. 2. Murska Sobota – Nova tabla, izbor lonœenine iz jame PO 116 (1–2) in jame PO 140 (3).

stavila genezo ugotavljanja in determiniranja te keramiœne (litzenske) skupine in njene uvrstitve krogu kulturne skupine posameznih grobov in razprostranjenost v srednjevropskem prostoru. Predstavi- la je takratne terorije in razmerja gradiva z Iga in Notranjih goric, npr. do kulture zvonœastih œaø ter drugih kulturnih skupin.10 Za poznavanje razprave o litzenski lonœenini na Slovenskem je izrednega pomena delo Nives Majnariå Pandæiå, ki je ob objavi sorazmerno øtevilnega in zelo znaœilnega gradiva predvsem iz dveh jam z najdiøœa Breøke v Podgraœu temeljito analizirala pojav litzenske lonœenine in njeno razmerje do sorodnih kultur ter pri tem po- udarila, da predstavlja sicer zelo pomemben œlen, ni pa je mogoœe

10 P. Koroøec, Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkeramik) na Ljubljanskem barju. – Arh. vest. 8, 1957, 9–31.

88 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 89 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Sl. 3. Murska Sobota – Nova tabla, izbor lonœenine iz jame PO 17.

89 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 90 (Black/Process Black plate)

Starejøa bronasta doba v Prekmurju

opredeliti kot samostojno kulturno skupino. Iz jame A z Breøke je tudi absolutna datacija, ki uvrøœa gradivo v œas 1670 BC.11 V svoji disertaciji je litzensko keramiko in njena razmerja do drugih skupin obravnaval tudi Zorko Harej ter navedel takrat veljavne datacije na najdiøœih Breøke v Podgraåu in Pod pri Bugojnem ter sploøne povezave s kulturo Kisapostag in zaœetkom panonske inkru- stirane keramike na Madæarskem.12 Potenciala horizonta litzenske lonœenine se je dotaknila tudi Bi- ba Teræan s kartiranjem njihovega pojava na vzhodnoalpskem in panonskem obmoœju in tako pripravila obseg razøirjenosti te kulture, ki se danes poœasi dopolnjuje tako z najdbami v øirøem prostoru Pa- nonije kot tudi s poselitvami na jugozahodnem robu tega obmoœja, øe posebno ob Savi, Dravi in Muri. V analizi tega pojava je pouda- rila, da je litzenska lonœenina znaœilna v starejøi bronasti dobi, stopnjah Bd A in zgodnje Bd B ter da je oœitno, da njena razprostranjenost sovpada z lonœenino vrste Retz-Gajary, se pravi z lonœenino mnogo starejøega brazdastega okrasa. Menila je, da gre za okrasni stil, vezan na doloœene posode, in ne za samostojno kulturo, ter po- udarila, da so takrat znane oblike morebiti del pivskega servisa, ve- zanega na povsem doloœeno vrsto posodja, razøirjenega tudi na za- hodnobalkanskem prostoru.13 Za obravnavo naøega prostora v starejøi bronasti dobi je pomembno poznati tudi øtudijo Marijane Martinac, ki je na podlagi objave zemljanke iz Grabrovca pri ﬂakovu analizirala pojav litzenske, juænopanonske inkrustrirane in grobe lonœenine.14 Kmalu zatem je Zorko Markoviå z vidika poznavanja najdb litzenske lon- œenine na veœ kot 30 najdiøœih severozahodne Hrvaøke opredelil najpomembnejøe oblike (vrœ z lijakastim vratom, vrœ z cilindriœ- nim vratom, odprta skleda z lijakastim vratom, lonec z visokim lijakastim vratom in tunelastima roœajema ter pojav izboœenega dna pri posodah) in tehnike kraøenja (z nasnuto vrvico, s pleteno vrvico, s pomoœjo tkanine, z vbodi ali æigi, glavniœasti ali metliœasti okras in vrezovanje). Markoviœ je z gradivom z najdiøœa Œazma- Raﬁinac uvedel t. i. protolitzensko fazo, na podlagi najdb z dru-

11 N. Majnariå Pandæiå, Prilog problematici licenske keramike u sjevernoj Jugoslaviji. – Arh. vest. 27, 1977, 68–96. 12 Z. Harej, Kultura koliøœ na Ljubljanskem barju, Ljubljana 1986. 13 B. Teræan, Das Pohorje – ein vorgeschitliches Erzerivier ?. – Arh. vest. 34, 1984, 58–60, Abb. 4. 14 M. Martinec, Bronœanodobna naseobinska jama s lokaliteta Grabrovac. – Opusc. archaeol. 26, 2002, 275–312.

90 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 91 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Sl. 4. Murska Sobota – Nova tabla, izbor lonœenine iz jame RO 93.

gih najdiøœ pa t. i. klasiœno litzensko keramiœno kulturo razdelil v stopnje A-1, A-2 in B.15 Priloænost za raziskavo velikih povrøin pri Soboøkem jezeru je med drugim pokazala, da se pod obseænimi sodobnimi njivskimi povrøina- mi skrivajo sicer preorani, a ne povsem uniœeni ostanki seliøœ s øtevil- nimi drobnimi odlomki lonœenine naseljencev starejøe bronaste dobe na Slovenskem. Najmanj 35 naselbinskih jam, izkopanih na obmoœju No- ve table, lahko pripiøemo temu œasu in med njimi dobrønen del prav horizontu pramenaste lonœenine. Razprøenost jam v medsebojni razda-

15 Z. Markoviå, O genezi i poœecima licenskokeramiœke kulture u sjevernoj Hrvatski. – Opusc. archaeol. 27, 2003, 117–150.

91 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 92 (Black/Process Black plate)

Starejøa bronasta doba v Prekmurju

Sl. 5. Murska Sobota – Nova tabla, izbor lonœenine iz jame jame PO 29 (4–5) in jame PO 50 (6–15).

lji nekaj sto metrov kaæe na specifiœno poselitev v tem œasu, ki je zahtevala doloœeno gospodarsko zaledje okrog bivalno-gospodarskega ob- moœja. Jame kot preostanek objektov, ki so bili postavljeni na nekdanji povrøini, so razmeroma plitve in segajo komaj kaj pod ornico.

92 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 93 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Po vsebini sta na Novi tabli pri Murski Soboti v jamah tega sta- rejøega bronastodobnega horizonta po obliki, fakturi in okrasu dve zelo oœitno razliœni vrsti lonœenine: fina, ≈namizna«, temno rjavo ægana lonœenina iz dobro preœiøœene gline z glajeno povrøino in okraøena s prameni odtisnjene vrvice ali traku, ter groba, ≈kuhinj- ska« lonœenina iz debelozrnate gline z veœjimi kalcitnimi zrnci peska, okraøena z navpiœnimi ozkimi trakovi glavniœastega okrasa. Tako so bile v jami PO 17 in v uniœeni jami znotraj rimskega objekta RO 93 osnovne oblike odprti veœji lonci z izrazitim navzven zavihanim ustjem (sl. 3: 4; 4: 1–2).16 Lonci so lahko opremljeni z dvema roœajema (sl. 4: 2). Izdelani so iz gline izredno grobe fakture s primeøanimi dobro vidnimi veœjimi kalcintnimi zrnci peska. Okras je izveden z orodjem v obliki ozkega glavnika, speljan od ramen pa do dna posod, praviloma v snopih navpiœno po ostenju, vœasih pa tudi na vratu (sl. 3: 4; 4: 1–2). Okras na tej vrsti posod ni pravilo, saj so v isti jami na primer manjøe posode iste vrste neokraøene (sl. 3: 1–3). Med spremnim gradivom najdemo tudi veœje øtevilo podolgo- vatih ≈tunelastih« roœajev (4: 3–6) ter v enem primeru odlomek ostenja lonca s klasiœnim litzenskim okrasom v obliki odtisa vrvice. Veœje øtevilo prav tako plitvih jam pa vsebuje posode klasiœne litzenske lonœenine, izdelane iz fine, temno ægane, gline z glajeno povrøino in okrasom, izvedenim v znaœilni litzenski maniri. Posode razliœnih velikosti in tipov: na primer loncev in vrœkov so praviloma bolj kroglaste in na obmoœju vratu v primerjavi s prejønjo skupino lonœenine bolj zaprte (sl. 2: 5; 1–2), so v veœjem øtevilu zastopane v jami PO 29. Klekasto izvihan vrat, podobno oblikovan kot pri zgoraj omenjenih loncih, je pri posodah z litzenskim okrasom v povpreœju viøji. Okras je izveden v vrviœasti tehniki øirokih pasov (sl. 2: 1, 3; 5: 1–2), vœasih povezanih s trikotniki v medprostoru (sl. 2: 3) ali z valovitim pasom, predvsem na obmoœju vratu, v nekaterih primerih pa tudi na ramenu posode. Ob beænem pregledu gradiva starejøe bronaste dobe na Novi tabli pri Murski Soboti lahko sklenemo: Horizont pramenaste lonœenine je na tem obmoœju izkazan z ostanki jam in lonœenine, ki kaæe na sicer v prodnatih tleh slabo ohranjeno, vendar sorazmerno gosto, œeprav nekaj sto metrov vsaksebi postavljeno, poselitev. Vsebinsko lahko raz-

16 Primerjaj z identiœnimi lonci iz Grabrovca (Op. 14, 292–293, T. 9: 1–4, 6).

93 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 94 (Black/Process Black plate)

Starejøa bronasta doba v Prekmurju

likujemo dve skupini lonœenine: grobo, ki kaæe na tip odprtih posod, namenjenih za shranjevanje, morda tudi kuho (sl. 3: 4; 4: 1–2), ter fi- nejøo, bolj zaprto posodje (sl. 2: 3; 5: 1–2), ki jo spremlja vrsta skled (sl. 5: 3–7). Povezava med obema skupinama so – pred temeljito obdelavo vsega gradiva – masivni tunelasti roœaji in odlomek grobe lon- œenine prve skupine s pramenastim okrasom.17 V jami PO 50 je bila ob znaœilni pramenasti lonœenini vrsta roœajev, ki so pripadali skodelam ter veœjim loncem (sl. 5: 8–9), zraven pa vrsta plitvih skled z gladkim ali odebeljenim robom ustja in poudarjenim ro- œajem (sl. 5: 3–7). V jami PO 116 je ob posodi s pramenastim okrasom tudi ustje lonca, katerega rob ustja je okraøen z vrezi (sl. 2: 2). Med najstarejøe objekte pramenastega horizonta sodi jama PO 116, ki vsebuje poleg ustij loncev, okraøenih z vrezi (sl. 2: 2), tudi razmeroma kratko, klekasto izvihano ustje posode, po obliki podobno naøi prvi skupini z okrasom v obliki navpiœnih snopov, vendar s pramenstim okrasom (sl. 2: 1).18 S pomoœjo radiokarbonske analize sodi jama po absolutni dataciji v œas med 2144 in 2025 cal. BC (KIA 21385, 2 sigma). Za jami PO 17 in RO 93 z lonœenino prve skupine nimamo radio- karbonskih podatkov, ker ni bilo ohranjenega oglja. Za ostale jame, ki vsebujejo lonœenino s pramenastim okrasom, imamo kar nekaj datumov: jama PO 134 med 2033 in 1844 cal. BC (KIA 21387, 2 sigma), jama PO 135 med 1941 in 1766 cal. BC (KIA21388, 2 sigma), jama PO 140 med 1951 in 1744 (KIA 21391, 2 sigma) ter jama PO 50 med 1744 in 1687 cal. BC (KIA 15548, 1 sigma). Oœitno je, da je pra- mensta lonœenina, øe posebno tista, ki je izvedena z valovitim pasom odtisov tako na ustju kot na ramenih posod, v jami PO 50 zastopana v obdobju, ki po absolutnih datacijah œasovno konœuje pojav pramenastega horizonta na Novi tabli pri Murski Soboti. Œe poveæemo povedano v nekakøen sklep æe danes, preden pridemo do konœne analize izkopanega gradiva na Novi tabli pri Mur- ski Soboti in sorodnih najdb z drugih najdiøœ v soseøœini, lahko ugotovimo, da imamo na tem obmoœju Ravenskega ob Muri v razponu dobrih 300 let na zaœetku 2. tisoœletja pr. n. ø. jasno prepoznavno poselitev prebivalstva, katerega materialne ostanke lahko dobro opredelimo s horizontom pramenaste lonœenine, ki relativno in absolutno da- tacijsko ustreza kulturam starejøe bronaste dobe v øirøem Podonavju.

17 Tiefengraber, op. 1, 80. 18 Primerjaj ustje iz Œazma-Raﬁinac t. i. protolitzenske faze (Markoviå, op. 16, 4: 1; 5: 1).

94 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 95 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

MITJA GUØTIN

DIE ÄLTERE BRONZEZEIT IM PREKMURJE HORIZONT DER LITZENKERAMIK

Im Bereich der Region Ravninsko unterhalb von Murska Sobota, die an die 36 ha Fläche umfasst, wurden anlässlich des Baus der Auto- bahn Maribor – Lendava in den Jahren 1999 bis 2003 systematische archäologische Ausgrabungen auf einer Fläche mit dem Flurnamen Nova tabla durchgeführt, welche die Anwesenheit von Streusiedlun- gen in unterschiedlichen Abschnitten belegen. Es wechseln Gruben aus der Jungsteinzeit mit solchen aus der Kupferzeit, eine Reihe von bronzezeitlichen Siedlungen (Bild 1) und eine geschlossene Siedlung mit Grubenhäusern sowie einer Kultgrube aus der späten Bronzezeit. In der älteren und jüngeren Eisenzeit war der Raum mit einigen Höfen besiedelt, die aus Grubenhäusern, Grube und rechteckigen Objekten mit Trägerbalken bestanden. Bei den Höfen aus der Römer- zeit, deren 3 x 4 m kleine Häuser Holzkonstruktionen waren, befan- den sich auch einige Gruben, Restbestände der Eisenhütten. Eine Besonderheit der Ausgrabungsstätte auf Nova tabla ist ein etwa einen Meter erhöhter Bereich, auf dem sich zahlreiche Gräber befinden. Den Hauptteil bilden ein älteres Gräberfeld aus der Eisen- zeit und ein kleineres römerzeitliches Brandgräberfeld, bei denen einige Gräber von Gräben umgeben sind, die für die Aufschüttung von kleineren Hügelgräbern über der Grabgrube gedint haben. Da- runter auch keltische Brandgräber und wenige spätantike und früh- mittelalterliche Skelettgräber. Zu den wichtigsten Entdeckungen im Zuge der archäologischen Ausgrabungen auf Nova tabla bei Murska Sobota gehören jeden- falls die Restbestände einer umfangreichen frühmittelalterlichen Siedlung, welche die slawische Besiedlung vom Ende des 6. bis zum 9. Jahrhundert belegen. Den schon lange bekannten Einzelstücken der Bandkeramik aus Notranje gorice und Ig bei Ljubljana, bei Brinjeva gora bei Zreœe und Maribor und der Entdeckung von Siedlungsresten aus der älte- ren Bronzezeit bei Slivnica bei Maribor im Jahr 1996 folgt nun durch die Fortsetzung der archäologischen Untersuchungen in den folgen-

95 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 96 (Black/Process Black plate)

Die ältere Bronzezeit im Prekmurje

den Jahren auf dem 4,6 km langen Autobahnabschnitt bei Murska Sobota auf den Grundstücken mit den Flurnamen Grofovsko, Pod kotom-jug, Pod kotom-sever, Kotare und Nova tabla die Ent- deckung einer verhältnismäßig umfangreichen Siedlung aus dieser Zeit (Bild 1). Nicht nur in den Ebenen an der Drau und der Mur, auch im hügeligen Flussgebiet der Save zeigen sich nun neben den schon lang bekannten Sumpfsiedlungen (Ig, Notranje gorice) Sied- lungen der älteren Bronzezeit. Zunächst waren es nur verstreute Funde aus Krtina bei Moravœe ohne Siedlungskontext, danach gut sichtbare Siedlungsstrukturen auf den Fundstätten Loka bei Ruhna vas und Loka bi Druæinska vas. Die Untersuchung großer Flächen am See von Murska Sobota zeigte unter anderem, dass sich unter großen heutigen Ackerflächen zwar durchpflügte, jedoch nicht ganz zerstörte Überreste von Sied- lungen mit zahlreichen kleinen Tonscherben der Siedler aus der älte- ren Bronzezeit in Slowenien befinden. Mindestens 35 Siedlungs- höhlen im Bereich Nova tabla können dieser Zeit zugerechnet werden. Ein Großteil der Tonwaren ist der Endzeit der Litzenkera- mik zuzurechnen. Dem Inhalt nach finden sich in Nova tabla bei Murska Sobota in den Gruben des älteren bronzezeitlichen Horizonts der Form und Verzierung nach zwei offensichtlich sehr unterschiedliche Arten von Tonwaren: ein feines Tafelgeschirr, bestehend aus dunkelbraunen gebrannten Tonwaren aus gereinigtem Ton mit geglätteter Ober- fläche und verziert mit Schnur- oder Bandabdrücken und ein gro- bes Küchengeschirr aus grobkörnigem Ton mit größeren Kalzit- sandkörnern und verziert mir senkrechten engen Bändern kammar- tiger Ornamente. So wurden in der Grube PO 17 und in der zerstörten Grube im römerzeitlichen Objekt RO 93 Grundformen von Öffnungen größe- rer Töpfe mit stark nach außen gebogenen Mundstücken (Bild 3: 4, 4: 1-2) entdeckt. Die Töpfe weisen oft zwei Griffe auf (Bild 4:2). Sie sind aus grobem Ton mit beigefügten, gut sichtbaren größeren Kal- zitsandkörnern hergestellt. Das Ornament wurde mit einem Werk- zeug ausgeführt, das die Form eines dichten Kammes hatte und reicht vom Bauch nach unten, in der Regel gebündelt senkrecht entlang der Leibung, manchmal auch am Hals (Bild 3: 4; 4: 1-2). Auf dieser Art von Geschirr sind Ornamente nicht die Regel, denn in

96 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 97 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

der gleichen Grube finden sich z.B. kleinere Geschirrformen, die keine Ornamente aufweisen (Bild 3: 1-3). Unter den übrigen gefunde- nen Gegenständen finden sich mehrere längliche tunnelartige Griffe (4: 3-6) und in einem Fall der Abschnitt der Leibung eines Topfes mit klassischer Litzen-Verzierung in Form eines Seilabdruckes. Eine große Anzahl ebenso seichter Höhlen enthält Geschirr mit Litzen-Keramik, hergestellt aus feinem, dunkel gebranntem Ton mit geglätteter Oberfläche und einem Ornament in klassischer Litzen- Manier. Diese Gefäße unterschiedlicher Größe und Typs sind in der Regel von runder Form und im Halsbereich im Vergleich zur vor- her genannten Gruppe von Töpferwaren eher eng gehalten (Bild 2: 5; 1-2) und finden sich in der Grube PO 29 sehr zahlreich. Ein nach außen gebogener Hals, der ähnlich geformt ist wie bei den oben genannten Gefäßen, findet sich bei Litzen-Keramik überdurch- schnittlich oft. Das Ornament ist in Schnurtechnik mit breiten Bän- dern ausgeführt (Bild 2: 1, 3; 5; 1-2), manchmal verbunden mit Drei- ecken im Zwischenraum (Bild 2: 3) oder mit einem wellenförmigen Gürtel, vor allem im Halsbereich, in einigen Fällen auch im darun- terliegenden Bereich. Nach der Durchsicht dieses Materials aus der älteren Bronzezeit aus Nova tabla bei Murska Sobota kann Folgendes geschlossen werden: Der Horizont der Litzenkeramik wird in diesem Bereich mit Überresten von Gruben und Tonwaren belegt, die auf eine zwar schlecht erhaltene, jedoch verhältnismäßig dichte Besiedlung in einer Entfernung von je 100 m hinweisen. Inhaltlich können zwei Keramikgruppen unterschieden werden: eine grobe, vom Typ der offenen Gefäße zur Aufbewahrung und vielleicht auch für Koch- zwecke (Bild 3: 4; 4; 1-2) und eine feinere Gruppe mit eher ge- schlossenen Gefäßen (Bild 2: 3; 5: 1-2), begleitet von Schalen (Bild 5: 3-7). Die Verbindung zwischen den beiden Gruppen sind, und das kann schon vor einer gründlichen Bearbeitung des Materials gesagt werden, massive tunnelartige Griffe und Abschnitte von grober Tonware der ersten Gruppe mit bandförmiger Verzierung. In der Grube PO 50 fand sich neben der charakteristischen Band- keramik eine Reihe von Griffen, die zu Töpfen und Schalen ge- hörten (Bild 5: 8-9), darüber hinaus auch mehrere flache Töpfe mit glattem oder verdicktem Rand am Mundstück und einem betonten Griff (Bild 5: 3-7). In der Grube PO 116 findet sich neben Litzenke-

97 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 98 (Black/Process Black plate)

Die ältere Bronzezeit im Prekmurje

ramik auch das Mundstück eines Topfes, dessen Rand mit Ein- schnitten verziert ist (Bild 2: 2). Zu den ältesten Objekten der Litzenkeramik gehört die Grube PO 116, die neben den Mundstücken von Töpfen, die mit Ein- schnitten verziert sind (Bild 2: 2) auch verhältnismäßig kurze, nach außen gewandte Mundstücke enthält, die der Form nach der ersten Gruppe ähneln, die senkrechte Kammstriche aufweist (Bild 2: 1). Mit Hilfe der Radiokarbon-Analyse kann die Grube der absoluten Datierung nach in die Zeit zwischen 2144 und 2025 cal. v.Chr. (KIA 21385, 2 sigma) datiert werden. Für die Gruben PO 17 und RO 93 mit Keramik der ersten Gruppe existieren keine Daten aus der Radiokarbon-Analyse, da es keine erhaltene Holzkohle gibt. Für die übrigen Gruben, die Litzenkeramik enthalten, sind einige Da- ten verfügbar: die Gruben PO 134 zwischen 2033 – 1844 cal. v. Chr. (KIA 21387, 2 sigma), die Gruben PO 135 zwischen 1941–1766 cal. v. Chr. (KIA 21388, 2 sigma), die Gruben PO 140 zwischen 1951 – 1744 (KIA 21391, 2 sigma) sowie die Gruben PO 50 zwischen 1744 – 1687 cal. v. Chr. (KIA 15548, 1 sigma). Offensichtlich ist die Litzenkeramik, insbesondere jene, die mit wellenförmigen Bandschtriche sowohl am Mundstück als auch auch am Bauch versehen ist, in der Grube PO 50 vertreten, also in einer Zeit, die nach der absoluten Datierung das Phänomen der Litzenkeramik in Nova tabla bei Murska Sobota abschließt. Zusammenfassend kann noch vor einer endgültigen Analyse des zutage geförderten Materials auf Nova tabla bei Murska Sobota und aufgrund ähnlicher Funde aus anderen Fundstätten in der Nach- barschaft festgestellt werden, dass in diesem Bereich der Region Ravninsko an der Mur in einer zeitlichen Entfernung von gut 300 Jahren zu Beginn des 2. Jahrtausends v.Chr. eine klar erkennbare Besiedlung vorhanden ist, deren materielle Überreste mit der Band- keramik identifiziert werden können und die der relativen und absoluten Datierung nach den Kulturen der älteren Bronzezeit im Donauraum zugerechnet werden können.

98 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 99 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

IVA MIKL CURK

≈TAM CVETE PENEZ« – NORIØKO-PANONSKE GOMILE V POMURJU IN RAZSLOJENOST PREBIVALSTVA V RIMSKI DOBI

Komaj nekaj let je øtel Pokrajinski muzej v Soboti, ko me je kar na terenu poiskala ravnateljica Vlasta Koren. Pravkar sem diplomirala in za emonskimi sledovi smo kopali po ljubljanskih dvoriøœih pod vodstvom Jarota Øaøla. Gospa Korenova me je povabila na arheolo- øko terensko akcijo v Prekmurje ≈da zaœnemo tudi z arheoloøkim muzejskim delom in poæivimo zbiranje materiala za soboøki muzej«. 'Sveta preproøœina' pravim danes tistemu, kar smo potem poœeli, a sem hkrati øe vedno navduøena ob spominu na voljo, na veselje do dela in odkritij pri vseh, ki smo bili tedaj skupaj namenjeni spozna- ti kar se da dosti iz najstarejøe preteklosti deæele na skrajnem seve- rovzhodu Slovenije. Akcija je potekala najprej v obliki orientacijskega topografiranja, evidentiranja morebitnih arheoloøkih najdiøœ, in se nadaljevala s sondaænim izkopavanjem v Dolgi vasi. Prvi na topografiji ≈odkriti« arheoloøki objekt mi je bila gomila v Vidoncih. In mamka, ki nam je pokazala pot do nje, je pravila iz øe æivega ljudskega bajanja, da so ponoœi videli na gomili kdaj pa kdaj ≈cveteti penez« ... Veœne æelje po nenadnem bogastvu, ki bi razvezalo primeæ vsakdanjih tegob in bi premaknilo najditelja kak klin viøe po druæbeni lestvici! Pozneje, ko so bili terenski dnevi mimo in sva z gospo Vlasto urejali zapiske in dnevnik, me je najprej napotila, da sem napisala œasopisni œlanek o ogroæenosti in nujnem varstvu øe ohranjenih gomil. Te so tedaj æe hitro izginjale pod gosenicami teækih plugov in kopaœev. Ker je s prvimi deli nekako kot s prvo ljubeznijo, sem se – ob traj- nem zanimanju za rimsko dobo v panonskem prostoru in ob poklic- nem delu pri varstvu arheoloøkih spomenikov – obœasno veœkrat

99 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 100 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

vrnila tudi k noriøko-panonskim gomilam. Zaradi bajke, ki sem jo sliøala v Vidoncih (in ne le tam), naj dodam danes nekaj podrobnosti glede na socialno in premoæenjsko strukturo druæbe, katere sledovi so prekmurska rimskodobna najdiøœa. Arheoloøki materialni viri seveda navadno, in tako tudi v tem primeru, omogoœajo predvsem sklepe o sploønem stanju in najbolj verjetnem poteku dogajanja, ki ga poskuøamo razumeti, rekonstrukcije posamezne œloveøke usode pa, æal, ne posredujejo skoraj nikoli. Najbolje ohranjen tvarni in krajinski dokument rimske dobe v Po- murju so prav gotovo grobne gomile, ki se pojavljajo posamiœno in v skupinah. Pomurje je del geografskega prostora obeh srednjeevrop- skih rimskih provinc, Norika in Panonije, kjer je bila v rabi ta oblika grobov. Rimskodobne gomile na tem ozemlju zato tudi imenujemo noriøko-panonske. Pojav je pri nas podrobneje raziskoval Stanko Pa- hiœ (Pahiœ 1961, Pahiœ 1972, Pahiœ 1972 a), ki si je tudi sicer pridobil trajne zasluge za spoznavanje najstarejøe preteklosti naøega Podravja in Pomurja. Œeprav je minilo æe trideset in veœ let od izida njegovih razprav, je mnogo temeljnih podatkov iz njih ohranilo polno veljavo. Gomila je posebna oblika bodisi rodovnega grobiøœa bodisi nagrobnika s posameznim grobom ali skupino grobov in je bila v rabi v mnogih deæelah dolga stoletja. Nikakor ni znaœilna samo za rimski œas in ne samo za naøe kraje (prim. Gabrovec 1987, tudi Hesberg 1992). Vœasih jo, ne povsem neustrezno, pisci oznaœujejo tudi kot ≈piramido« evropskega starega veka. Na sedanjem ozemlju naøe dræave so se gomile pojavile v bronasti dobi, nato so oznaœevale zlasti obdobje starejøe æelezne dobe. Znaœilne gomile, ki so vsebovale bolj ali manj le posamezni grob, so bile tedaj v navadi predvsem na ozemlju, katerega del je tudi severovzhod naøe sedanje dræave (Ter- æan 1990). To je pa hkrati ozemlje, kjer so bile v navadi v zgodnjih stoletjih rimske dobe noriøko-panonske gomile. Ponekod se v rimskem obdobju z gomilnimi prepletajo tudi plana grobiøœa, v Prek- murju pa so gomile za zdaj tako rekoœ edina znana oblika pokopa- vanja. Izjema je le pod rimskim cestiøœem v Gaberju (Øavel 1991: 52) odkriti grob. Toda prepriœani moramo biti, da v tem primeru izjema ne potrjuje pravila: potrjuje le dejstvo, da po deæeli najdiøœa øe vedno premalo poznamo. Da je res tako, dokazuje na primer tudi dejstvo, da so øele zadnja leta razkrila nekaj planih skeletnih grobov iz poznorimskega œasa.

100 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 101 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Skozi vse dosedanje raziskovanje pojava noriøko-panonskih gomil se vleœe kot rdeœa nit vpraøanje njegovega izvora in ali je rimskodobni naœin pokopa v gomilah nastal kot neposredno izroœilo na ozemlju, kjer je bil razøirjen. Pahiœ ugotavlja, da so sami grobovi v gomilah, tisti maloøtevilni, kolikor jih poznamo, oblikovani tako po pravilu starega izroœila (preprosto poloæeni na zemljo in nato pokriti z gomilo, vkopani v hodno povrøino ali obloæeni s kamenjem ali shranjeni v suhozidni, tudi leseni skrinji – grobnici) kot na naœin, ki so ga prebivalci sprejeli iz tujine z Rimljani (obloga s ploøœami, kamnite pepelnice, œlenasto oblikovana grobnica – Pahiœ 1972: 14). Toda rimskodobne gomile so morale biti, ker so mnogo øtevilnejøe ter preteæno skromnejøe, a bolj enotnih mer kot prazgodovinske, v primeri s temi tudi lastne øirøemu krogu prebivalstva. Prazgodovinske gomile so bile namreœ poslednje domovanje œlanov vodilnega rodovnega plemstva (Teræan 1990). V kolikor so se rimskodobne raz- vile iz njih, so rimske gomile torej dokument doloœenega preskoka v razvoju druæbe. Zato je odgovor na vpraøanje glede kontinuitete tudi za temo, ki nas danes zanima, bistvenega pomena. Poreklo rimskih gomil pa øe nikakor ni nesporno ugotovljeno. Tudi danes øe ne, œeprav se mnoæijo podatki o prazgodovinskih gomilah na noriøko- panonskem ozemlju (tudi Kerman v Djuriå in sod. 2003: 160) in œe- prav so zdaj jasneje opredeljene nekatere najdbe iz zadnjega pred- rimskega œasa. Novosti so v prid domnevi, da se je ta oblika spomenika paœ razvila na avtohtonem izroœilu (o problematiki tudi 4. mednarodni simpozij v Veszpremu 1996, tam Hudeczek 1997) in da tako priœa o prebivalcih staroselskega porekla. Hkrati sicer drugi res opozarjajo, tudi ob poglobljenem øtudiju velike nagrobne arhitekture v obliki gomile iz Balace (Ertel 1997) ali gomil v severoza- hodnih evropskih provincah (Massart 1997), na bogato razvojno pot okroglega in stoæœastega nagrobnika v Italiji (o celoti Kastelic pri nas 1998: 108–113, nekaj povzetka tudi Vomer Gojkoviœ 1996). Tako bi res mogel tudi rimsko-italski nagrobnik ponovno oæiviti rabo gomile, saj Italiki in drugi predstavniki rimske dræave, ki so okrogel nagrobnik øteli za svoj, v Noriku in Panoniji niso mogli nasprotovati taki obliki starega izroœila. Za naø sestavek pa velja upoøtevati, da so italske velike okrogle arhitekture v rimski dobi oznaœevale grobove premoænih ljudi in odliœnikov, tudi cesarjev (Hadrianov mavzolej, iz katerega je nastal Angelski grad v Rimu npr.). Tudi noriøko-panon-

101 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 102 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

ska gomila, dasi ni bila lastna samo najodliœnejøim, nikakor ni bila nagrobnik za nepomembne œlane doloœene skupnosti. K temu zdaj øe nekaj preudarka prav za naøe kraje. Med drugim moramo premisliti, kaj je zahtevala gradnja gomile. Prav gotovo so za nasutje takega nagrobnika potrebni prostor, zadostna delovna sila in zlasti doloœeno znanje. V podrobnosti sicer izkoriøœenosti naravnega prostora in okolja v Pomurju v rimski dobi ne poznamo, vendar menim, da je bilo prostora, tudi naravne krajine, kjer ni bilo omejitev zemljiøkega lastniøtva, øe dovolj in so si mogli prebivalci vsakega naselja in zaselka øe izbrati primerno zemljiøœe v bliæini, na njem pa gomile razmestiti tako, da so tudi na pogled ustrezale nekim, nam danes æal v glavnem neznanim zahtevam (Mikl Curk 1997). Gomilo so morali v jedru nasuti dovolj hitro in nasuto zemljo dovolj trdno sphati, da je meteorne vode niso naœele; seveda pa so jo pozneje lahko bodisi zaradi zahtev kulta (npr. redno se ponav- ljajoœi obredi na grobu), tudi morebitnih dodatnih pokopov, bodisi zaradi naravnih posedanj spet dosipali in dopolnjevali. Zato je bilo na zaœetku potrebno zadostno øtevilo delavcev. Mislim, da je bilo v sleherni razøirjeni druæini starih dob za zemeljska dela izkuøenih delovnih rok na voljo dovolj; to so bili moæje, predvsem hlapci, ki so tako delo redno opravljali. Pri nasipanju pa so lahko pietetno sodelovali øe drugi druæinski œlani, vse do najbolj øibkih. Æe raziska- ne noriøko-panonske gomile z grobnico pa hkrati opozarjajo, da je moral delo vendarle voditi izkuøen poznavalec nekaterih tehniœnih prijemov. O tem so nas pouœili celo sodobni konservatorski poskusi obnavljanja gomil. Øe jasneje se nam zahteva po doloœenem teh- niœnem znanju pokaæe ob æeleznodobnih gomilah, tudi v naøih krajih, npr. ob raziskani gomili v Pivoli (Strmœnik Guliœ M. 1990), kjer je nasutje gomile pokrivalo obok grobnice brez maltne vezave in je ta meril celih 4,5 m v øirino. Lahko torej zatrdimo, da je bilo za oblikovanje gomile potrebno sodelovanje vse øirøe druæine in temu ustrezna materialna sredstva. Toda ko analiziramo razporeditev arheoloøkih najdiøœ po pomurski krajini, se ponuja zanimiva podoba. Gotovo je nepopolna, ker nekaterih najdiøœ øe ne moremo poznati (ali jih ni veœ), a mislim, da do zdaj zabeleæena najdiøœa æe predstavljajo resniœno strukturo sledov in omogoœajo verjetno razlago. Pritegniti moramo vsekakor mnenju Irene Øavel (Øavel 1991), da gomile oznaœujejo prostor staroveøke na-

102 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 103 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

selitve. Pozorno moramo øe enkrat premisliti opaæanja Stanka Pahi- œa, ki je za griœevje sklepal, da je bila tam ekonomska baza za poselitev gozdarstvo (Pahiœ 1972: 14, 19). Seveda pa zgostitev (tako ohranjenih kot tudi zabeleæenih, a zdaj uniœenih) gomil na v preteklosti vedno spet poseljenem prostoru ob Ledavi vzhodno od Rakiœana pri- œa o tem, da so bile moænosti za njivske kulture vendarle zelo pomembno vodilo za poselitev. Zemljiøœa sicer tudi tu niso bila ideal- na za staroveøki naœin obdelovanja polj, so pa verjetno omogoœala kar solidno preæivetje. Za to, da bi jasno doloœili kmetijske kulture, øe posebej za griœevnati svet, nimamo na voljo nobenega zanesljive- ga arheoloøkega vira. Tu nimamo niti tistih podatkov, ki za zaledje Poetovione (Ptuja) kaæejo, da je moralo vinogradniøtvo v Slovenskih goricah vsaj nekaj prispevati h gostoti poselitve, in to dræavnim ome- jitvam pridelovanja vina v provincah navkljub (Mikl Curk 1985). Po- leg œrpanja v starem veku gotovo øe neizmernih lesnih zalog pisanega ravninskega in po griœevju rastoœega (pra)gozda, ki jih omenja Pa- hiœ in kjer ne gre pozabiti na (npr. kovinarstvu nujno) oglje, bi mogla biti pomembna æivinoreja, in to predvsem svinjereja zaradi mo- ænosti paøe v listnatih, bukovih gozdovih. Seveda pa specializacija ni bila izkljuœna; mala seliøœa so se, dasi so pridelovala izdelke za od- dajo ali prodajo, morala tudi sama oskrbovati z vsem æiveæem. Seliøœni sledovi so za zdaj znani samo v ravninskem delu. A tudi v ravnini gre le za manjøe naselbinske enote, mesta so bila vsa zunaj prekmurskega prostora. Ozemlje leæi nekako v sredi med tremi mesti izrazitega, v nekaterih ozirih nadreginalnega pomena: Poe- toviono, Flavio Solvo (pri Lipnici v Avstriji) in Savario (Sombotel). Seveda ga od prvih dveh loœi dokaj zahteven reœni tok, od tretjega nekaj veœja razdalja, pa pas komaj kultiviranega prostora od drugega, saj je bilo ozemlje na severu Slovenskih goric razmeroma slabo poseljeno, ob Muri pa teæko prehodno, tako da se je tam oblikovala kar naravna provincijska meja. Ni nam zanesljivo znano, h kate- remu mestnemu ozemlju – temeljni upravni enoti – je sodilo ozemlje ob Muri in severno od nje. Lokalni srediøœi vidimo v Halicanu- mu, skoro gotovo lociranem v Martin na Muri, in v Salli, ki je bila na mestu sedanjega Zalaloeve. Drugo naselje je sodilo v upravni prostor Savarie in torej z njim verjetno tudi veœina prekmurskega ozemlja. To mesto je dobilo kmalu civilno kolonijo in z njo pravni status. Torej lahko mirno sodimo, da je bila na pomurskem ozemlju

103 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 104 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

rimska dræavna uprava vedno v rokah civilistov. Øe sosednji Poeto- vio je na primer imel sicer vse 1. stoletje vojaøki tabor in je bilo njegovo ozemlje pod vojaøko upravo, a za civilne zadeve je vendarle deloval tudi nekakøen samoupravni aparat; in ta je slonel predvsem na lojalnih veljakih, v regiji doma. Proces osvajanja in mreæa naselbin z upravno funkcijo sta med drugim narekovala oblikovanje dræavne cestne mreæe. Dolgo le do- mnevani potek vicinalne, torej le pogojno upravno nadzorovane ceste po smeri Ledave, je zdaj arheoloøko potrjen, øe jasneje pa je pravokotno na to smer dokazana glavna itinerarska cesta iz Poetovione proti Savariji, cesta, ki je Podonavje povezovala z jedrom rimske dræave. Vi- deti je, da je prvi cestni krak v Pomurju tekel blizu ozemlju z veœjim øtevilom gomil, da se pa drugi nanj ni oziral; øe veœ, da so bile veœje skupine gomil opazno stran od itinerarske ceste. Vendar so ceste paœ speljane po svoji logiki in nemara lahko trdimo, da po Pomurju ne kaæe, da bi svet gomilnih grobiøœ kaj posebej iskal stik z dræavno cestno mreæo. Prej bi kazalo na to, da so te ceste v njem veljale za tujek. Naravno okolje, relief tal, znaœaj zemeljskega povrøja in prometna infrastruktura so vplivali na gostoto in tudi na nekakøno razpla- stitev poselitve. Kot Stanko Pahiœ pred leti (Pahiœ 1972 a: 196 ss) menim, da priœajo posamezne in male skupine gomil po severnem gri- œevju o razdrobljeni strukturi majhnih zaselkov. Sicer pa o znaœaju bivaliøœ komaj kaj ugibamo. Tudi to nas ovira pri naøih sklepih. Za- selki v griœevju, ki jih arheoloøko za zdaj sploh ne zaznavamo, bi mogli biti celo sezonska bivaliøœa posameznih, verjetno rodbinsko povezanih gospodarstev, brækone dokaj enotnega, nam podrobneje neznanega socialnega statusa. Po materialni plati so najbræ ta gospodarstva svoje œlane zadovoljivo oskrbovala. Iz ravninskega sveta pa poznamo, poleg cestnih sledov in gomilnih grobiøœ, tudi arheoloøke sledove nekaj trajnih naselbin z zidanimi stavbami. Za zdaj øe ne moremo loœevati stavbnih tipov in naselij, ne vemo, v koliko gre za prave villae rusticae v lasti meøœanov in z vilikusi na delu. Vsekakor pa so vsaj ponekod æe morale poleg kmetijstva prebivalce preæivlja- ti tudi storitve (obrt, prometu potrebna dela) in doloœene osnovne upravne naloge. Zato je morala biti veœja tudi socialna in premo- æenjska razslojenost. Samo v tem prostoru so priøli na dan tudi dokazi za æivljenje v poznejøih obdobjih rimske dobe, iz œasa po 3. stoletju in tudi prav iz poznorimskih œasov (Tuøek 2002).

104 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 105 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Prav gotovo so pomemben arheoloøki vir predmeti vsakdanje rabe. Niso le dokaj zanesljiv dokaz starosti, mnogim predmetom poznamo tudi kraj in okolje, kjer so nastali, in tako nam okvirno – ko smo upoøtevali mnoge omejitve – omogoœajo celo sklepati o civilizacijskih povezavah, s svojo izjemnostjo pa morejo dokazovati tudi razlike v premoænosti uporabnikov. Med v Pomurju najdenim gradivom daleœ prevladuje keramika, med to pa spet preprosta ku- hinjska lonœenina maloøtevilnih oblik iz gline, meøane z raznimi dodatki. Vse bolj vidimo, da – kljub svojim daleœ v prazgodovino raznih deæel segajoœim koreninam – ta lonœenina ni samo izdelek do- maœega lonœarjenja, ampak je med njo moœan odstotek pravih obrt- nih izdelkov: Pahiœ (Pahiœ 1961: 111 in Pahiœ 1972 a: 195 in op. 25) je ugotovil, da so posode iz gomile A1 v Dobrovniku verjetno delo istega lonœarja kot iz gomile 4 pri Vuœji Gomili. Za najoæjemu krogu uporabnikov namenjene, res domaœe izdelke so znaœilni dokazi primitivnega proizvodnega procesa (raba lonœarske ploøœe ali poœasi se vrteœega vretena, roœno konœno oblikovanje, povsod dosegljivi materiali za pustila gline, kot je lokalni pesek, pleve itn., peka v lon- œarski kopi), za ≈obrtne« izdelke pa skoraj praviloma raba bolj izbranih pustil, izbrana glina, skrbno gnetenje in modeliranje, enako kot uporaba hitro se vrteœega vretena in veœ razliœic peke v peœi pri viøjih temperaturah. Obrtne lonœarije so oskrbovale tu manj, tam veœ okoliøkih seliøœ in so svoje izdelke vsaj poskuøale po lastnostih pribliæati posodi, posebej ≈ognjevarni« za kuhanje na ognjiøœu ali odporni proti jedkim snovem, izdelkom iz maloøtevilnih velikih proizvodnih srediøœ. (Novi pogledi npr. tudi pri Schindler Kaudel- ka, Zabehlicky Scheffenegger 1995, isti avtorici 1997, Fluegel in sod. 1997, Mikl Curk 2003) Take specialne lonœenine v Prekmurju sploh ne poznamo, le za majhen odstotek (npr. Motvarjevci, Pahiœ 1961: tab. I, 3, Dokleæovje Pahiœ 1961: tab. VII, 5, øtevilnejøi odlomki iz Dolge vasi) najdene posode lahko sklepamo, da je bila narejena v veœjih ali vsaj bolje usposobljenih lonœarijah. Zato torej lahko res øe vedno trdimo, da je tovrstna posoda dokaj cenen izdelek iz regije in hkrati izdelek iz domaœe tradicije oblikovanja. Zgodovina panonskega lonœarstva je bila namreœ æe tudi pred rimsko dobo dolga in bogata. Deæela je imela na pretek odliœnih surovin, tako da so tudi tisti, ki so – recimo ≈nepoklicno« – lonœarili samo za rabo v oæji enoti, obvladovali doloœene veøœine in delali tako dobro, da keramike øe

105 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 106 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

postdepozicijski procesi niso mogli skoraj nikoli odloœilno spre- meniti (svarila E. Schindler Kaudelka 1997 glede sledov sekundar- nih oæigov npr. so naøe analize, ker je tako kazal material sam, æe davno upoøtevale). Toda tudi velika veœina lonœene posode – ki jo doloœajo ali v drugih predelih rimske dræave nastale znaœilnosti ali pestrejøe moænosti uporabe, tudi za na mizo – je bila narejena v bliænjih krajih in ni bila nabavljena prek daleœ segajoœe trgovine. To velja tako za nekaj specifiœnih oblik iz ≈oœiøœene«, drobnozrnate rde- œe ali sivo ægane gline brez dodatkov (barva je seveda rezultat izbora gline in intenzivnosti temperatur pri redukcijskem ali oksidacij- skem peœenju, a zaradi identifikacije predmetov vztrajam pri opisu barve z besedo) npr. kroglastega lonca s pokrovom iz Motvarjevcev (Pahiœ 1961: tab. VII, 2, Øavel 1997: katalog 177) kot za vrsto vaza- stih rdeœkasth in rjavkastih posod, jajœastih lonœkov z odtisi, loncev iz oœiøœene gline svetlejøih barvnih odtenkov in s povrøino, zglajeno s kovinskim glavnikom ostrih tenkih zobcev, za rdeœe kroænike in œaøe. Da je tako, je s pomoœjo analogij ugotovil æe Stanko Pahiœ (Pahiœ 1961: 111). Novejøe raziskovanje, ki øe jasneje identificira med posodo razne rabe (lonci, vrœi) ≈internacionalnih« oblik in iz gline z malo ali niœ primesmi (in rdeœkaste, rumene, sive ali œrne barve) izdelke specialnih manufaktur za veœje regije, sklep nekoliko dopolnjuje. (Velik napredek vnaøa v to delo sodobni razvoj eksaktnih teh- niœnih analiz in øtudij fabrikata, pri nas zdaj zlasti doseæek Janke Isteniœ in njenih sodelavcev – Isteniœ 1999). (Seveda tudi ta analiza za zdaj ne daje vedno popolnih rezultatov; posredno o tem tudi avtorica, ko pravilno ugotavlja (Isteniœ 1999: 201), da pri primerjavi poetovionske in solvenske keramike toœnega deleæa prve brez poznavanja lastnosti lokalne keramike ni mogoœe doloœiti. Sama za- to øe vedno vztrajam pri hkratni rabi starega vodila, da poleg fakture – fabrikata tudi posebnosti pri oblikovanju in lonœarjev ≈rokopis« povezujejo izdelke ene delavnice ali delavniøkega kroga med seboj.) Dokaj jasno je zdaj, da poetovionskih izdelkov v Prekmurju ni (tudi Isteniœ 1999: 201). Kot ≈regija« nastanka za zahtevnejøe izdelano posodo najverjetneje veljajo le podrobneje nedoloœeni kraji v poreœju Zale in jugozahodnem delu savarijskega ozemlja. Torej je daleœ segajoœa trgovina dobavljala Pomurju le namizno posodo z znaœilnimi rdeœimi barvnimi odtenki in s povrøino, utrjeno do leska s premazom v drugi fazi æganja. Terra sigillata je sodobno

106 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 107 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ime za to zvrst. Samo nekaj œasa je bila v provincah pridræana viøjim ali vsaj premoænejøim slojem prebivalstva, v 2. stoletju je bila æe ceneno blago mnoæiœne porabe. Iz naselbinskih plasti v Ivancih in v Dolgi vasi (Øavel 1978, Mikl Curk 1961, temu primerljiv œasovni okvir in izbor delavnic v najdiøœih savarijskega obmoœja, zlasti Ga- bler 1989, tudi Gabler 2002) vemo, da so tudi kraji ob panonskih cestah kupovali to dobrino, ki je zaradi svojih posebnosti (ugotovljivo poreklo, hitro prilagajanje ≈modi«) postala tako skrbno preuœen in izpoveden arheoloøki zgodovinski vir, sicer pa je bila namizna posoda kot vsaka druga, œeprav je bila kupljena ali naroœena iz obdonav- skih predelov provinc Galija, Norik in Panonija. V prekmurskih gomilah so do zdaj vendarle naøli samo posamezne posnetke po sigilatnih oblikah, nastale v bliænjih, regionalnih lonœarijah iz 2. stoletja (Pahiœ 1972 a: tab. 1/6, Øavel 1997: katal. 188). Morda velja v tej zvezi omeniti, da pa so na mestnem teritoriju Poetovione, tudi v gomili v Miklavæu izkopali bogat grobni inventar z uvoæenim gradivom in z izvirno sigilatno skodelo s konca 1. stoletja (Pahiœ 1969), v sosednih Dogoøah pa grob iz nekako istega œasa, s trinoænikoma iz kuhinjske lonœenine in z veœ, verjetno poetovionskimi posnetki (k temu tudi Mikl Curk, Lubøina Tuøek 2002), kot zdaj menim galskih Drag 46 ali Curle 15 sigilatnih skodelic (Pahiœ 1968: viøja datacija). Ljudje z gomilami so mogli biti torej ponekod do civilizacijskih novosti, ne glede na njih dostopnost ali ceno, øe nekoliko zadræani, drugje pa so æe kmalu z veseljem in namerno segli po pridobitvah, ki jih je posredovala trgovina ali vsaj obrt iz bliænjega mesta. Analizo moramo torej skleniti z ugotovitvijo, da izpoved lonœe- nine nasploh k naøi temi prav dosti ne more prispevati, ker je v rimskem œasu (razen najpreprostejøih zvrsti lokalnega nastanka in za lokalno rabo) æe dokaj zgubila znaœaj folklornega blaga, predvsem pa je postala tudi vse bolj cenena. Informacije, ki nam jih posredujejo ostala gradiva, so – delno sicer tudi zaradi øe vedno skromne koliœine takih najdb – komaj kaj drugaœne kot ob keramiki. Za zdaj znano steklo je zveœine takih tipov, ki so bili sploøno v rabi po provinci. To steklo so tu tudi dode- lali v namizne posode za jedi in predvsem za pijaœo (v Prekmurju so bili tako v naseljih kot v grobiøœih najdeni le maloøtevilni tipi) ali v embalaæo za razna zdravilna in diøavna olja. Novejøe raziskovanje opozarja (Lazar 2003: 106, a pozna tip 3.6.5 le s Ptuja), da so œaøe z

107 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 108 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

vodoravnim rebrom na steni (nad nogo in pod ustjem), kakrøna je tista iz gomile v Strehovcih (Øavel 1997: katal. øt. 174), izvirna, morda poetovionska oblika iz 2. stoletja. Stekleni izdelki bi sicer mogli sluæiti za dokaz doloœene kupne moœi, œeprav je v 2. stoletju, kamor sodita na primer tudi lonca iz Vuœje Gomile (Pahiœ 1972 a, Øavel 1997: katal. øtev 208), v naøih krajih oblikovana preprosta steklena posoda, kot smo pravkar rekli, sodila med sploøno dostopne dobri- ne. Mogoœe pa vendar ni sluœaj, da sta omenjeni posodi razmeroma majhnih mer pol manjøi kot v bolj centralno leæeœih provincijskih mestih. Tudi pri sigilati so na primer opazili (Gabler, Vaday 1986), da so v oddaljene kraje vozili le majhne primerke, pa œeprav v velikem øtevilu. Majhne posodice so bile za zahteven prevoz paœ mnogo bolj primerne in zmanjøano tveganje pri prevozu je najbræ manj- øalo tudi ceno. Morda moremo torej tudi po merah teh dveh posod sklepati, da pripadniki gomilnega izroœila paœ niso, œeprav niso æi- veli v pomanjkanju, po nepotrebnem zapravljali ne pri pogrebih in ne v vsakdanjem æivljenju. Med znanim nakitom za zdaj enako ne vidimo primerka, ki bi moral biti uvoæen od daleœ ali ki bi ne bil sploøno dosegljiv po dokaj nizki ceni. Sploøno razøirjena bronasta kolenœasta fibula na primer ni – v nasprotju s starejøimi tipi sponk za obleko – opredeljevala kake etniœne skupine in ni nikakor dokazovala premoænosti (tudi Pahiœ 1972 a). Stekleni biser, skoraj gotovo v vlogi amuleta take ali drugaœne vrste, z dobrim œarom tudi za zagrobni svet, je bil priljubljen v neøtetih kulturah, tudi na naøih tleh, zato ne more predstavljati kake posebnosti. Prstan je v zgodnjem rimskem œasu res pomenil odlikovanje (npr. Koroøec 1993), toda v polnem 2. stoletju je bil dostopen æe v najpreprostjøih okoljih in je zveœine zgubil svoj izkljuœujoœi pomen. V provincijskem prostoru je bil pokojnik s prstanom lahko prav neznatna oseba, œetudi je bil za svojo oæjo skupnost spoøtovan in premoæen posameznik. Tako bi celotno regijo ob jugozahodni meji savarijskega ozemlja vsaj od konca 1. stoletja mogli oznaœiti tudi ob pomoœi do zdaj najdene tvarne kulture predvsem za povpreœno podeæelsko okolje. S tem pa øe vedno nimamo pojasnila o potankostih razplastitve poselitve in morda s tem povezane razplastitve naœina æivljenja na ravnini ob cestah in v bolj oddaljenem griœevju, razplastitve, kakrøno zdaj kaæe arheoloøka karta. Glede naœina æivljenja in navad je, kot sem prepriœana, med drugim zelo izpoveden izbor pridatkov v gro-

108 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 109 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

bovih, njihov praktiœni namen. Raznovrstnost, tako predmetnega sveta kot elementov v duhovnem svetu, ki jo je stopnjevala prej neznana moænost za hiter prenos informacij iz deæele v deæelo, je v rimski dobi æe nekoliko naœela neposredni, naravno-verski in magij- ski znaœaj grobne opreme iz starejøih dob, a mnoge razseænosti so øe ostale. Na prvi pogled se zdi, da so grobovi v gomilah nasploh opremljeni ≈bogateje«, vsaj po øtevilu pridatkov, kot soœasni plani grobovi. V Prekmurju poznamo gradiva za odloœitev v tem pogledu sicer za zdaj mnogo premalo. Mislim pa, da velja tudi tu, kar se je pokazalo v sosednih pokrajinah: da øtevilo v grob pridanih predmetov nikakor ni le nasledek materialnega bogastva ali revøœine, mar- veœ gre pri tem za globlje korenine predstav, povezanih s pogreb- nim kultom. Morda je nadalje le sluœaj (ali pa vendar dokaz razlike v navadah pokojnikov in njihovih pogrebcev – Mikl Curk 1995), da med pridatki v pomurskih gomilah (za zdaj) ni v sredozemskem svetu nastalih svetilk – oljenk, œeprav so bile v naselbinah v rabi zanesljivo vsaj pri verskem kultu. Posoda je bila v gomilnih grobovih po veœini zaradi jedil in pijaœ poslednjega obeda, pa tudi zaradi pi- jaœ in jedil, ki so s svojo simboliko rotila bogove podzemlja, naj pokojniku naklonijo sreœno veœnost. Vœasih je lonec z ognjiøœa pod- zavestno ali zavestno posredoval mrtvemu svetost hiønega kuriøœa, celo doma in materinega naroœja. Vsekakor je bila velika novost prehoda v rimsko obdobje – denarno gospodarstvo ob koncu 1. in v 2. stoletja, kamor sodijo najdeni novci, æe dokaj popolno razøirjeno. Dokaj nenavadno za prebivalce, zasidrane v starih izroœilih, bi se nam moglo zdeti, da je bila tudi pri njih doma predstava, nam znana predvsem v razliœici iz sredozemskih verovanj: brodniku v pod- zemski svet naj bi bilo treba prevoz plaœati. Sodim torej, da – kot so pridatki sicer v grobovih zaradi skrbnega izbora poudarjali opaznej- øo vlogo pokojnih v oæji skupnosti (tudi Øavel 1991: 69) – ne dokazujejo izjemnih posameznikov in ne priœajo o izjemah in posebno- stih, paœ pa – ker se vzorci, kolikor lahko sodimo, ponavljajo – o sploøno veljavnih navadah in nekaterih predstavah. Tako se mi zdi, da morejo naposled na naøa vpraøanja øe najveœ prispevati drugaœne oblike oznaœevanja grobov, kamniti nagrobniki – stele z okrasom in z napisi, manj pa pepelnice, izklesane v obliki skrinje iz kamna. Prva oblika nagrobnika nesporno priœa za plano grobiøœe, medtem ko zabeleæene posamezne pepelnice iz kamna

109 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 110 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

lahko izvirajo tudi iz gomilnih pokopov (Pahiœ 1977). Pomurje je ohranilo, kot je dobro znano, poleg ene manj izpovedne kamnite grobne skrinje in podstavka stele dva nagrobnika v obliki pokonœne ploøœe – stele in del polnega kipa, tri izjemno kakovostne spomenike provincialne rimske likovne umetnosti. Oba nagrobnika nosita bogat reliefni okras in nagrobni napis. Oba sta bila najdena æe pred œa- som, njune najdiøœne okoliøœine niso zanesljivo zabeleæene. Zato je bilo mogoœe dvomiti tudi o kraju, kjer sta bila postavljena. Toda danes o rimskih najdbah v obeh domnevnih najdiøœih vemo veœ (npr. Kerman in Øavel v Djuriå in sod. 2003: 147, 213, 135), obe se tudi dobro ujemata s predstavljenim vzorcem poselitve, tako da sodim, da sta obe najdiøœi ne samo prav zabeleæeni, marveœ bolj ali manj tudi kraj, kjer sta nagrobnika v rimskem œasu res stala. Nasprotno pa rimske najdbe iz najdiøœa kipa v Norøincih sicer niso znane, a ker je naj- diøœe v okviru v rimskem œasu gosteje naseljenega obmoœja, mislim, da tudi tega odlomka niso naøli prav daleœ od kraja, kamor so ga davno nekoœ postavili. Res ne vemo, ali moremo kip tragiœne juna- kinje iz grøke mitologije sploh priøteti med nagrobne arhitekturne œlene. Za zdaj nam je pomembneje, da je – enako kot oba nagrobnika – tudi ta kip, kakor koli je danes æe poøkodovan, kakovosten izdelek noriøko-panonskega kamnoseøtva. Vsi detajli, zlasti na obeh malih figurah, so bili tako izdelani, da moremo jasno zaznati atribu- te predstavljenih oseb. Samo omenim naj, ker sem o kipu v tej reviji æe pisala (Mikl Curk 1998), da pavøalne uvrstitve med panonske Me- deje (Frenz 1997) ne morem sprejeti, saj obe mali figurici nikakor ne predstavljata otrok in med do zdaj zabeleæenimi upodobitvami Me- dejine zgodbe nista znani (Schmid 1992). Seveda moja domneva, da bi mogla biti upodobljena Didona, tako ne pridobi nobenega novega dokaza v svoj prid, œeprav Enejeva zgodba klesarjem v Panoniji ni bila neznana (Barkoczy 1984, Erdelyi 1954, Thomas 1955). Naj bo torej junakinja iz Norøincev res Medeja, s tem da ji sluæi za atribut do zdaj neznan detajl z enim sinkom (ki je pa – po moje – kar preveœ odrasel) in z njegovim pedagogom; naj bo ta junakinja katera druga iz obseænega nabora æalostnih princes ali naj bo kartaginska Didona, to je za naøo temo nepomembno. Upoøtevati moramo le dejstvo, da je tako izpoveden kip lahko kraljeval marsikje, tudi na grobiøœu. Pomembno je tudi, da so stali vsi opisani trije kamniti spomeniki blizu cest, ki vodijo do mest in hkrati do teæiøœ noriøko-panon-

110 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 111 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

skega kamnoseøtva. Likovni motivi na obeh stelah so se mi zdeli izbrani in razporejeni bolj na naœin delavnic iz savarijskega kroga, norøinski kamen je pa zrnat kot pohorski marmor. Seveda more o dejanskem poreklu reœi zadnjo besedo øele poglobljena stilna analiza, pa tudi petroloøka analiza kamna. Imenom pa je æe pred leti ugotovil J. Øaøel (Øaøel 1955: 44, Øaøel A. J. IL Jug 1963, Pahiœ 1972 a: 196) noriøko poreklo. Blizu noriøki æenski noøi, ki je s tem, da so jo ohranjali v rimski œas, prav posebnost v rimskodobni srednji Ev- ropi (Alfoeldy 1974, Garbsch 1965), je tudi noøa Vibenove æene Kri- spine na dolgovaøkem kamnu. Nagrobna stela je sicer sredozemski element v antiœni civilizaciji, a naøi dve sta bili zanesljivo spomenika ljudi s koreninami v vzhodnoalpskem izroœilu. Arhitektura na grobu, œe kip iz Norøincev sodi v tak okvir, izvira po svojem bistvu in vsebini iz sredozemskega predstavnega sveta rimske civilizacije (Kastelic 1998: 97–107). Ta bi torej edina mogla priœati o priseljen- cu od daleœ, a zdaj raje recimo, da priœa kip iz Norøincev predvsem, kako daleœ je do konca 2. stoletja preniknila izobrazba in so postali miti sploøna last. Torej tudi pokojniki, katerih grob so oznaœili s kamnom in ne z gomilo, v deæelo ob Muri od zadnjih desetletij 1. stoletja najbræ niso priøli od daleœ in se zlasti po svojem naravno-etniœnem poreklu od prebivalcev, ki so pokopavali øe pod gomilami, verjetno niso zelo raz- likovali. Iz nam neznanega vzroka so kljub temu sprejeli navado, ki je bila v okolju manj v rabi, da so øe za æivljenja dali postaviti kamnit pomnik sebi in svoji druæini. Moænih je veœ domnev, s katerimi bi to nasprotje pojasnili in sklenili naø sestavek. Ena bi bila na primer, da so se za tak pokop odloœili zaradi navade v krajih, kjer so bili pred preselitvijo k Ledavi doma; druga, da so mogoœe æeleli posebej poudariti svojo odprtost za civilizacijo, novosti in rimsko dræa- vo; tretja, da so po svoji strani pogrebci z gomilami le poœasi dopu- øœali drugim oblikam nagrobnika v ≈svoj« prostor (kar bi lahko dokazovala tudi lega najdiøœ, ki jih navaja Pahiœ 1977). A sama bi za zdaj øe najprej pritegnila pomisli, da je bil klesan in okraøen kamnit nagrobnik na taki razdalji od delavnic æe toliko drag, da si ga je v okolju, ki je bilo vajeno pokopavati tudi drugaœe, privoøœil predvsem œlovek z dohodki neke pomembnejøe in trajne dræavne sluæbe. Upaj- mo, da bodo nove najdbe kmalu problem bolje osvetlile in domne- vani vzorec razlik v premoæenju potrdile ali ovrgle.

111 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 112 (Black/Process Black plate)

≈Tam cvete penez« – Noriøko-panonske gomile v Pomurju in razslojenost . . .

LITERATURA

Alfoeldy G. 1974, Noricum, London. Barkoczy L. 1984, Arch. Ert. 111, str. 174, 177 Intercisa. Djuriå B. in sod. 2003, Zemlja pod vaøimi nogami, ed. Djuriå, Preøeren, Vodnik, zb. Dnevi evropske dediøœine, Ljubljana. Erdelyi G. 1954, Intercisa I, Arch. Hung. 33, øtev. 183, 184. Ertel C. 1997, Der Tumulus von Balaca- ein Grabbau italischen Charakters, Balacai Koezlemenyek 5, 29–42. Fluegel C., Fluegel E., Joachimski M., Wagner U. 1997, Auerberg Black Fabric -an Archaeological and Archaeometric Approach to Roman Coarse Ware, RCRF Acta 35, 85–89. Frenz H. G. 1997, Medeia, Akten des IV. internat. Kolloquiums ueber die Problemem des provinzialroem. Kunst- schaffens 1995, ed. Djuriå, Lazar, Situla 36, 119–126. Gabler D. 1989, Die Sigillaten von Salla (Zalaloeve), Acta Arch. Hungariae 41, 435–475. Gabler D. 2002, Savariai sigillatak v Buocz T., Gabler D. Savariai varosfal, Sarvar 2002, 61–148. Gabler D., Vaday H. A. 1986, TS im Barbaricum zwischen Pannonien und Dazien, Fontes archaeologici Hungariae, Budapest. Gabrovec S. 1987, Jugoistoœnoalpska regija, Praistorija Jugoslavije 5, Sarajevo. Garbsch J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. und 2. Jhdt, Muenchner Beitraege zur Vor- und Frueh- geschichte 2. Hesberg H. V. 1992, Roemische Grabbauten, Darmstadt. Hudeczek E. 1997, Fruehe Grabhuegel aus dem Graeberfeld Deutschlandsberg/Leibenfeld im Territorium von Flavia Solva, Balacai Koezlemenyek 5, 63–72. Isteniœ J. 1999, Poetovio, zahodna grobiøœa I, grobne celote iz Deæ. muzeja Joanneuma v Gradcu, s prispevkom M. Daszkiewicz, G. Schneider, Katalogi in monografije 32. Lazar I. 2003, Rimsko steklo Slovenije – Roman Glass, ZRC SAZU. Massart C. 1997, Composition et evolution des mobiliers funeraires dans les tumulus de Hesbaye (Belgique) de la fin du 1er s. au debut du 3es. Balacai Koezlemenyek 5, 105–121. Kastelic J. 1998, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih – Øempeter v Savinjski dolini, Slovenska Matica, Ljubljana. Koroøec P. 1993, Srebrn rimski prstan s Ptuja – Rabeljœja vas, Ptujski arheoloøki zbornik, 263–269. Mikl (Curk) I. 1959, Poroœilo o sondiranju v Dolgi vasi, Arh. ves. 9–10, 173 ss. Mikl Curk I. 1985, Posoda iz rimskih nekropol v naøih krajih o navadah pri mizi, Arh. vest. 36, 179–185. Mikl Curk I. 1995, Lagoena, Oellampe und Balsamarium, Sertum Gantarianum, Æiva antika 45, 213–222. Mikl Curk I. 1997, Aesthetik und roemische Grabanlagen, Akten des IV. int. Kolloquiums ueber Probleme des prov. Kunstschaffens, ed. Djuriå, Lazar, Situla 36, 67–72. Mikl Curk I. 1998, Infelix fatis exterrita Dido, Øe k rimskemu kipu iz Norøincev, Zbornik soboøkega muzeja 5, 149–156. Mikl Curk I. 2003, Za razmejevanje obdobij – poslednja ≈rimska« keramika, Œasopis zgod. nar. 74 NV 39, 13–26. Pahiœ S. 1961, Antiœne gomile v Prekmurju, Arh. ves. 11–12, 88–151. Pahiœ S. 1968, Uniœena antiœna gomila z grobnico v Dogoøah pri Mariboru, Arh. ves. 19, 321. Pahiœ S. 1969, Antiœna gomila z grobnico v Miklavæu pri Mariboru, Arh. ves. 20, 35–114. Pahiœ S. 1972, Nov seznam noriøko-panonskih gomil, Razprave 1. razr. SAZU VII/2. Pahiœ S. 1972 a, Antiœne gomile pri Vuœji gomili, ŒZN NV 8, 181–202. Pahiœ S. 1977, Seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomurju, Arh. ves. 28, 13–73. Schmidt M. 1992, Medeia, Lexicon iconographicum mythologiae classicae LMIC VI/1, 2, 386 ss. Schindler Kaudelka E., Zabehlicky Scheffenegger S. 1995, Die bodenstaendige Keramik vom Magdalensberg, Ein An- fang – Keltove, Germani itd. ed. Tejral, Pieta, Rajtar v Spisi ustavu AV ŒR Brno 3, 179–198. Strmœnik Guliœ M. 1990, konservatorska poroœila s. v. Pivola, Varstvo spom. 32, 157s. Øaøel J. 1955, Doneski k zgodovini Prekmurja v starem veku, Kronika 3, 41 ss. Øaøel Ana et Jaroslav 1963, IL Jug Incriptiones Latinae quae in Jugoslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt, Ljubljana, Situla 5. Øavel (Horvat Øavel) I. 1978, Antiœno naselje v Ivancih, Arh. vest. 29, 290–317. Øavel I. 1991, Topografsko podroœje XX (Prekmurje), Arheoloøka topografija Slovenije, SAZU 1. razr. Øavel I. 1997, katalog arheoloøkih predmetov, v Pokrajinski muzej Murska Sobota, Katalog stalne razstave, Murska Sobota. Teræan B. 1990, Starejøa æelezna doba na Slovenskem Øtajerskem, Katal. in monogr. 25, Ljubljana. Thomas E. 1955, Acta arch. Hung. 6, 97–98, Tac – Foevenypuszta. Tuøek I. 2002, Poznoantiœna in zgodnjesrednjeveøka lonœenina z najdiøœa Pod Kotom – cesta, v Zgodnji Slovani, ed. M. Guøtin, Narodni muzej Ljubljana, 36–45. Vomer Gojkoviœ M. 1996, Grobiøœe pri Dijaøkem domu v Rabeljœji vasi na Ptuju, Ptuj. zbornik 6/1 229–312. Zabehlicky Scheffenegger S. 1997, Dreifussschuesseln mit Toepfermarken vom Magdalensberg, RCRF Acta 35, 127–132.

112 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 113 (Black/Process Black plate)

Summary

IVA MIKL CURK

'TAM CVETE PENEZ' – 'THAT'S WHERE MONEY BLOSSOMS' NORICUM-PANNONIAN TUMULI OF THE REGION OF PREKMURJE AND THE STRATIFICATION OF ITS POPULATION IN THE AGE OF ROMAN ANTIQUITY

Back in 1957 when I conducted a minor field topography research work for the Regional Museum of Murska Sobota the first discovered monument was a Noricum-Pannonia tumulus at the village of Vidonci. A legend was still around at that time saying that off and on there had been sightings claiming that 'money blossoms' on the said mound. The present paper seeks to complement the interpretation of the social and financial structure of the Roman population of the present-day Prekmurje during the first two centuries A.D. Tumuli are the most common field monuments of the Roman age. There has as yet not been a definite decision as regards their origins, with Hudeczek and Ertel presenting their theories in 1997. It is, however, undisputed that the Noricum-Pannonia sepulchral mounds are graves and memorials of not only the people rooted in the customs of the territory of the above said two provinces but also of the rich people who did not come exclusively from the leading aristocratic class of the society of the Iron Age. It has been established initially that making an embankment must have required a certain amount of know-how and funding, but not to the degree where it would be impossible for lower classes of a community to afford. Further on it has been established that in the countryside and the hills of the northern part of Prekmurje mounds are the only remnants from the Roman age whereas the flatland on the Ledava River and the Mura River also features remnants along the roads and settlements. The author feels that the variety of remnants reflects the true state of affairs so it is not merely the case of incomplete research work. The colonisation of the hilly northern part must have been quite moderate due to overall material circumstances of the population, probably having been based on only one prevailing industry

113 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 114 (Black/Process Black plate)

'Tam cvete penez' – 'That's where money blossoms' – Noricum-Pannonian Tumuli ...

which, according to Pahiœ (1972) must have been forestry. Apart from classical forestry 'produce' a possible definition could offer the possibility of pasture of pigs in deciduous forests. Another important archaeological source are material culture and the world of artefacts which, in our case, means ceramics, especially coarse kitchen pottery; one can sum up some new findings, including Schindler, Kaudelka and Zabehlicky Schefenegger 1997, Mikl Curk 2003 in that the findings on the part of S. Pahiœ have been consi- dered as well. Almost all of the ceramic finds are of local and regional origin, partly home-made and partly made by a tradesman; only a sigillate from the 2nd and the 3rd Century had come from afar; thus it can be said that in this case we are dealing with cheap mass products, hinting at modesty on the part of the purchasers of the time. On the other hand, however, they also show that the region of Prekmurje had been aware of the achievements of the civilisation of the time resulting in rich and varied food. The material as regards the other finds shows ont only a certain modesty regarding materials but also awareness of the novelties and innovations. In the light of the above said the entire region could be said to have been an average rural countryside area with settlements under civil administration, closely linked to the oboriginal tradition of a broader area of the Eastern Alps and the Western Pannonian Plain. Still there are a few finds which show that there used to be be indi- viduals in the area which were high above average: two tombstones or rather two stellae, a part of a statue, three high quality monuments of provincial Roman fine art. Both the above said stellae feature a rich relief-like ornamentation and an epitaph. They were found quite some time ago but there is no reliable information as regards the time and the location. Fortunately nowadays there is more information on the Roman finds of both putative sites (e.g. Kerman and Øavel in Djuriå And Contemporaries 2003, 147, 213, 135) so it is fairly legitimate to claim that the said stellae had been located there in the Roman times. The fragment of a statue of a tragic Greek mythology heroine, found at Norøinci, too, is believed to have been found near its original location although it is not quite clear whether or not it can be ranked among the items of sepulchral architecture. Despite being

114 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 115 (Black/Process Black plate)

Summary

damaged the details of both small figures are still preserved well enough to establish that the figures do not represent children. It has been mentioned in passing that the author does not agree with Frenz's classification of the statue. If it were Medea then the two small fugures would show some so far unknown detail of the story(with a educator?) For the present paper it is more important that the item could have been carved in some distant area, far away from stonecutting centres, which had made them so expensive that only better-off residents could afford them, possibly residents working for state administration with higher incomes Nevertheless there could be other explanations as regards the quite special use of stonecutting products in the region of Prekmurje; hopefully new finds will be able to solve the problem sometime in the near future.

115 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 116 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 117 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

BRANKO KERMAN

STAROSLOVANSKA JAMA Z NAJDIØŒA GROFOVSKO 2 PRI MURSKI SOBOTI

UVOD

Pri gradnji avtocestnega odseka med Mursko Soboto in Krogom (del trase AC Vuœja vas–Beltinci), obvozne in prikljuœne ceste ter pri øir- jenju soboøke gramoznice na predelu Nove table proti Rakiœanu je bila z zaøœitnimi izkopavanji odkrita in strokovno ovrednotena zgodnja slovanska poselitev od konca 6. do 8. stoletja v Prekmurju in s tem tudi na Slovenskem. Slovanska naselbine se razprostirajo na ravninskem predelu juæno od Murske Sobote predvsem na obeh straneh potoka Dobel. Slovan- ski objekti so strnjeni v naselbine na najdiøœu Nova tabla (Guøtin, Tiefengraber 2002, 33–36; Guøtin, Knific, 2003, 85–88; Guøtin 2003 a, 200), Kotare - baza (Kerman 2002, 17–27; Kerman 2003, 161) in na Gro- fovskem 1 (Novøak 2002, 27–33; Novøak 2003, 144–145). Posamezne oziroma manjøe skupine slovanskih objektov zasledimo na najdiøœu Pod kotom - jug (Øavel 2002,11–16; Øavel 2003, 212), Pod kotom - cesta (Tuøek 2002, 36–45; Tuøek 2003, 210) Pod kotom - sever (Kerman 2003 b, 215) in na Grofovskem 2 (Kerman 2003 a, 147) (karta 1). Med posamezne slovanske objekte iz arheoloøkega najdiøœa Gro- fovsko 2 spada tudi slovanska jama, ki jo bomo obravnavali v tem prispevku.

OPIS TERENA IN LEGA NAJDIØŒA

Arheoloøko najdiøœe Grofovsko 2 leæi na juænem robu Murske Sobote ob razbremenilnem kanalu Ledave, na kriæiøœu prikljuœne ceste Mur- ska Sobota in obvozne ceste ter poljske poti, ki poteka med polji do

117 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 118 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

Karta 1: Staroslovanska najdiøœa v Prekmurju. mesta. Na arheoloøkem najdiøœu Grofovsko 2 je bilo pri arheoloøkih izkopavanjih v letu 2002 in arheoloøkem nadzoru leta 2001 odkritih in dokumentiranih 66 arheoloøkih struktur oziroma objektov. Razi- skanih je bilo okrog 10.000 kvadratnih metrov povrøine. Geoloøko osnovo arheoloøkega najdiøœa Grofovsko 2 predstavlja predvsem silikaten peøœeni prod, ki ga prekriva tanjøi humusni sloj. Ta je nekoliko debelejøi na vzhodni in zahodni strani najdiøœa. Izkopane strukture so naselbinskega znaœaja, to so odpadne jame raznih velikosti, kuriøœa-ognjiøœa, jarki ter skupine manjøih jam – stojk kot ostanki nekdanjih bivaliøœ. V polnilu odpadnih jam je bilo odkritih veliko keramiœnih odlomkov, predvsem iz antiœnega in slovanskega obdobja. Slovanska jama je bila odkrita na skrajnem juæ- nem kraku najdiøœa (Kerman 2003 a, 146–147) (karta 2).

OPIS SLOVANSKE JAME

Jama 64 Slovanski objekt se je pojavil po odstranitvi ornice kot temna podol- govata razvleœena lisa, ki je izstopala in se razlikovala od svetlejøe rjavkaste ilovnate prodnate osnove, v katero je bila vkopana.

118 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 119 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Karta 2: Grofovsko 2. Lega najdiøœa z oznaœeno slovansko jamo.

Jama je bila nepravilne podolgovate (ovalne) oblike velikosti 3 x 2,20 metra. Vkop jame je leæal nekoliko iz smeri vzhod–zahod. Po odstranitvi polnila je znaøala globina vkopa 0,26 metra. Dno vkopa je bilo ravno. Vkop je bil zapolnjen s temno rjavo mastno ilovnato prstjo z veliko æganine, nekaj fragmenti æivalskih kosti, 27 kosov razbitih kamnitih fragmentov in 11 kosov lepa. Najveœ je bilo najde- nih keramiœnih odlomkov: 7 ustij razliœni oblik posod, 10 okraøenih sten razliœnih posod, dna 7 posod, 8 nedoloœljivih keramiœnih fragmentov (pekaœ ali del kuriøœa) ter 46 ostenj posod (slika 1). Opis najdb1: 1. Zgornji del ostenja in ustje na poœasnem lonœarskem vretenu izdelanega lonca. Ustje je izvihano, rob ustja je zaobljen. Povrøina je na zunanji in notranji strani svetlo rjava do sivo rjava. Na hrapavi povr-

1 Za risbe se zahvaljujem J. Vargi in T. Balant.

119 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 120 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

øini so vidni ostanki glajenja. Kera- mika je porozna in vsebuje kremen- œev pesek. Iz fakture fragmenta je razvidno, da je jedro œrne barve, prekriva pa ga rumenorjava glina. Velikost fragmenta 9 x 6 cm, debelina loma 1 cm (inv. øt. 3510/1) (T. 2, 3). 2. Zgornji del ostenja in ustje pro- storoœno in na poœasnem lonœar- Slika 1: Grofovsko 2. skem vretenu izdelanega lonca. Us- Tloris slovanske jame 64. tje je nekoliko izvihano, rob ustja je Merilo 1:20. ravno odrezan. Rame in odlomek ostenja posode sta okraøena s horizontalnimi ælebovi in s snopi v obliki prekinjene valovnice, ki potekajo v dveh nizih. Zunanja povrøi- na je temno rjave in na delih svetlo rjave barve, notranja pa je svetlo rjave barve. Na zunanji povrøini posode so vidni ostanki glajenja. Keramika je porozna in vsebuje kremenœev pesek. Faktura je sive barve. Velikost fragmenta 14 x 8 cm, debelina loma 0,9 do 1 cm (inv. øt. 3509/1) (T. 1, 3; foto 2). 3. Zgornji del ostenja in ustje prostoroœno in na poœasnem lonœar- skem vretenu izdelanega lonca. Ustje je blago izvihano in v spodnjem delu odebeljeno, oblikovani rob je ravno odrezan. Rame in ostenje posode sta okraøena s horizontalnimi ælebovi, med katerimi poteka valovnica. Prazen prostor med valovnico in horizontalnimi ælebovi je zapolnjen z navpiœno vrezanimi - praskanimi vrezi. Zunanja povrøina je temno rjave barve, notranja pa œrne barve. Keramika je porozna in vsebuje kremenœev pesek. Na steni posode so vidni ostanki glajenja. Faktura fragmenta je œrne barve. Velikost fragmenta 9 x 11 cm, debelina loma od 0,3 do 0,7 mm (inv. øt. 3509/2) (T. 1, 2; foto 1).

Foto 1: Grofovsko 2. Fragment lonca, okraøenega z valovnico, horizontalnimi ælebovi in navpiœnimi vrezanimi (praskanimi) vrezi.

120 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 121 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

4. Fragment zgornjega dela ustja pro- storoœno in na lonœarskem vretenu izdelanega lonca. Ustje je blago izvihano in na koncu zoæeno ter se polkroæno zakljuœuje. Fragment je okraøen z valovnico. Zunanja povrøina je temno rjave in œrne barve, notranja povrøina pa je œrne barve. Fragment je porozen in vsebuje kremenœev pesek. Faktura loma je œrne barve. Velikost fragmenta 7 x 3,1 cm, debelina loma 0,4 mm (inv. øt. 3509/5) (T. 2, 2)

Foto 2: Grofovsko 2. Fragment lonca, okraøenega s prekinjeno valovnico in horizontalnimi ælebovi. 5. Fragment zgornjega dela ustja prostoroœno in na poœasnem lon- œarskem vretenu izdelanega lonca. Ustje je nekoliko izvihano in za- obljeno. Fragment je okraøen z nesimetriœno razporejenim nizom odtisnjenih øtirih ali veœ navpiœnih kanelur. Povrøina stene fragmenta je fino glajena. Zunanja povrøina je temno rjave in svetlo rjave barve, notranja pa œrne barve. Keramika je porozna in vsebuje kot dodatek kremenœev pesek. Faktura fragmenta je œrne barve. Velikost fragmenta 6 x 4 cm, debelina loma od 0,4 do 0,7 mm (inv. øt. 3509/4) (T. 2, 1; foto 3). 6. Zgornji del ostenja in ustje prosto- roœno in na poœasnem lonœarskem vretenu izdelanega lonca. Ustje je kratko in izvihano, rob ustja je zglajen in se polkroæno zakljuœuje. Ostenje posode je okraøeno s tremi ozkimi nizi valovnic. Zunanja in notranja povrøina gla- jene posode je œrne barve. Fragment lonca je porozen in vsebuje kremen- œev pesek. Faktura loma je œrne barve. Velikost fragmenta 5,7 x 9 cm, debelina loma 0,5 mm (inv. øt. 3509/3) (T. 1, 1). 7. Fragment ustja prostoroœno in na Foto 3: Grofovsko 2. Fragment poœasnem lonœarskem vretenu izdela- lonca z odtisi ælebiœev.

121 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 122 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

T. 1: Grofovsko 2. Merilo: 3 = 1:3, ostalo 1:2

122 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 123 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

nega lonca. Ustje je blago izvihano in ravno odrezano, na spodnjem delu je nekoliko odebeljeno. Fragment je okraøen s komaj vidno valovnico in navpiœnimi praskanimi vrezi. Velikost fragmenta 2,7 x 5,6 cm, debelina loma 0,5 mm (3508/6) (T. 3, 9). 8. Fragment ostenja na poœasnem lonœarskem vretenu izdelane posode. Stena je okraøena v dveh pasovih v obliki snopa tankih valovitih linij in dveh vrezanih linij lokastih valovnic. Povrøina stene je fino glajena, porozna in vsebuje kremenœev pesek. Zunanja povrøina je temno rjave barve, notranja pa œrne barve. Lom fragmenta je œrne barve. Velikost fragmenta 4 x 3,3 cm, debelina loma 0,6 mm (inv. øt 3512/1) (T. 3, 7). 9. Fragment ostenja na poœasnem lonœarskem vretenu izdelane posode. Fragment je okraøen z valovnico. Povrøina stene je fino glajena, porozna in vsebuje kremenœev pesek. Zunanja povrøina je temno rjave barve, notranja pa œrne barve. Lom je œrne barve. Velikost fragmenta 4 x 3,5 cm, debelina loma 0,5 mm (inv. øt. 3512/6) (T. 3, 4). 10. Fragment ostenja na poœasnem lonœarskem vretenu izdelane posode, okraøene z odtisom veœ navpiœnih kanelur in horizontalno linijo. Glajena povrøina je na zunanji strani temno rjave barve, notranja povrøina je œrne barve. Lom je œrne barve. Velikost fragmenta 2,5 x 4 cm, debelina loma 0,8 mm (inv. øt. 3512/8) (T. 3, 5). 11. Fragment ostenja na poœasnem lonœarskem vretenu izdelane posode, okraøene s snopom horizontalnih kanelur. Zunanja in notranja glajena stena je porozna in rumenkasto rjave barve. Lom je rumeno rjave barve. Velikost fragmenta 3,3 x 2,4 cm, debelina loma 0,9 mm (inv. øt. 3512/7) (T. 3, 3). 12. Fragment ostenja na poœasnem lonœarskem vretenu izdelane posode, okraøene z snopom dveh linij valovnic. Zunanja in notranja glajena stena je porozna in je rumenorjave barve. Lom je rumenorjave barve. Velikost fragmenta 3 x 3,5 cm, debelina loma 0,9 mm (inv. øt. 3512/9) (T. 3, 6). 13. Fragment ostenja na poœasnem vretenu izdelanega posode, na kateri so vidne navpiœne œrte œrne barve in snop horizontalnih linij. Keramika je slabo preœiøœena in porozna. Barva na zunanji in notranji strani je sivorjava. Velikost fragmenta 8,2 x 7 cm, debelina loma 1 cm (inv. øt. 3512/2) (T. 3, 1). 14. Odlomek spodnjega dela na poœasnem lonœarskem vretenu izdelanega glinenega lonca z ravnim dnom. Keramika je slabo preœiøœe-

123 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 124 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

T. 2: Grofovsko 2. Merilo: 3,4,5 = 1:3, ostalo = 1:2

124 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 125 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

na in porozna. Barva na zunanji strani je rumeno rjava, na notranji strani je temno rjava. Velikost 6 cm, premer dna 2 x 6 cm, debelina dna 0,7 mm (inv. øt. 3511/2) (T. 2, 4). 15. Odlomek ravnega dna na poœasnem lonœarskem vretenu izdelanega lonca z ravnim dnom. Keramika je porozna, slabo preœiøœena in vsebuje kremenœev pesek. Notranja stran je temno rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Premer dna 6 x 7 cm, debelina dna 1 cm (inv. øt. 3511/1) (T. 2, 6) 16. Odlomek spodnjega dela na poœasnem lonœarskem vretenu izdelanega lonca z ravnim dnom. Keramika je porozna, slabo preœiøœe- na in vsebuje kremenœev pesek. Zunanja in notranja stran je temno rjave barve. Velikost 3 cm, premer dna 9 x 5,5 cm, debelina dna 0,7 mm (inv. øt. 3511/3) (T. 2, 7). 17. Odlomek spodnjega dela na poœasnem lonœarskem vretenu izdelanega lonca z ravnim dnom. Keramika je porozna, slabo preœiøœe- na in vsebuje kremenœev pesek. Notranja iz zunanja stran je temno rjave barve. Vel. 6 cm, premer dna 2 x 5 cm, debelina dna 0,5 mm (inv. øt. 3511/4) (T. 2, 5). 18. Odlomek ometa peœi z ravnim dnom in zaobljenim robom na eni strani. Gornja povrøina je hrapava in neravna. Glina je nepreœi- øœena in porozna. Zunanja povrøina je rdeœe rjave barve, notranja je œrne barve. Pr. ometa 7,5 x 6 cm, debelina ometa 2 cm (inv. øt. 3510/3) (T. 3, 8). 19. Odlomek dna ometa peœi (ploøœe) z izstopajoœim rebrom. Glina je nepreœiøœena in vsebuje odtise trav. Zunanja povrøina je temno rjave barve, notranja pa je rdeœe œrne barve. Pr. ometa 6,5 x 6 cm, debelina ometa 1 cm (inv. øt. 3512/3) (T. 3, 2).

SLOVANSKA JAMA ALI POLZEMLJANKA

Tipoloøko in oblikovno lahko slovansko jamo iz arheoloøkega najdi- øœa Grofovsko 2 opredelimo kot polzemljanko, ki je nepravilne podolgovate (ovalne) oblike (velikost 3 x 2,20 m). Jama je plitka, stene jame se kotanjasto zakljuœujejo v ravno dno jame. Podobne polzemljanke z zaobljenimi vogali, ravnim dnom, razliœnih velikosti in ohranjenih globin poznamo na slovanskih najdiøœih v Prekmuju: Kotare - baza (Kerman 2002, 18, 22–23, sl. 4, 5), Pod kotom - jug

125 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 126 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

T. 3: Grofovsko 2. Merilo: 1,2,7,8 = 1:3, ostalo = 1:2

126 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 127 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

(Øavel 2002, 12, sl. 1) Grofovsko 1 (Novøak 2002, 27) in na Novi tabli pri Murski Soboti (Guøtin,Tiefengraber 2002, 24–47) ter na øtajer- skih slovanskih najdiøœih v Slivnici in Hoœah (Cigleneœki, Strmœnik Guliœ 2002, 69–71) (slika 2). Jame oziroma zemljanke iz navedenih najdiøœ niso vse objavljene, prav tako niso tipoloøko in oblikovno opredeljene. Razliœna je tudi globina vkopov posameznih jam, ene so zelo plitve, druge so spet globoke, kar pa zahteva bolj natanœno razvrøœanje posameznih oblikovnih tipov in tako na polzemljanke in zemljanke. Osnovno tipoloøko shemo slovanskih zemljank in hiø z obmoœja vzhodnoevropskih dræav, ki so jih naseljevali Slovani, je izdelal Øal- kovsky´ (Øalkovsky´ 2001,16–59). Polzemljanka z Grofovskega 2 spada po tipoloøki shemi zemljank v tip 3, za katerega so znaœilne ovalne zemljanke in zemljanke nepravilnih oblik. Ta oblika bivaliøœa se pojavi æe v prvi fazi zgodnjeslovanskih kultur, v œasu od druge polovice 6. stoletja in v 7. stoletju na obmoœju Poljske, Slovaøke in v Nemœiji, pozneje pa se ta tip bivaliøœa razøiri øe na druga obmoœja. Najpogosteje se ovalni tip zemljanke pojavlja v 7. in 8. stoletju (Øal- kovsky´ 2001, 42; 53, Abb. 27; 54–55). Podolgovato zemljanko ovalne oblike z Grofovskega 2 lahko primerjamo s podobnimi objekti iz zgodnje slovanskih najdiøœ v okolici Nagykanizse, ki so datirane v œas od 7. do 9. stol. (Szöke 1992, 1299; 136, 145; 2., 8., 13., képek) in z najdiøœi Vásárosnamény-Gergelyiu- gornya na Madæarskem (Erdélyi, Szimonova 1987, 288, 289, Abb. 3,5). Podolgovate ovalne jame so znane tudi na slovaøkih slovanskih najdiøœih in sodijo v œas zgodnje slovanske poselitve (Fusek 1991, 312, T. V, 1, T. VII, 1; Fusek 1994, 128). V zgodnjeslovanski kulturi na Poljskem so ob pravokotnih bivanjskih objektih na naselbinah znane tudi podolgovate ovalne jame. Najstarejøi odkriti primerki tovrstnih jam so datirani v konec 6. stoletja. V jamah niso bili odkriti ostanki kuriøœa in stojk, tako da se postavlja vpraøanje, ali se je ta tip jam uporabljal kot bivanjski objekt ali pa so te jame sluæile v gospodarske namene (Parczewski 1993, 100–101). Podolgovati ovalni tip jam oziroma polzemljank je najpogostejøi bivanjski naselbinski objekt na slovanski najdiøœih v severovzhodni Bosni od 7. do 9. stoletja (Œermoønik 1980, 132–155). Najstarejøa slovanska ovalna jama je bila odkrita na naselbini v Muøiœih, kjer niso bili odkriti ostanki stojk oziroma pilotov, ki bi tvorili streøno kon-

127 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 128 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

strukcijo jame (Œermoønik 1980, 134). Na naselbini v Jazbinah pa je prevladoval tip podolgovate ovalne jame oziroma polzemljanke, kjer so okrog vkopane jame vidni ostanki veœ lis stojk, ki so tvorili del zidu in streho nad objektom (Œermoønik 1980, 135–154). Podolgovate polzemljanke z zaobljenimi vogali predstavljajo osnovni poselitveni objekt na zgodnjeslovanskih najdiøœih v Prekmurju. Jame so ponavadi brez kuriøœa in ostankov odtisov stojk ob jami ali v jami. Zaradi pomanjkanja arhitekturnih ostalin nam ni znan naœin gradnje dvokapne streøne konstrukcije. Slovanska polzemljanka z najdiøœa Grofovsko 2 je zelo razøirjena oblika preprostega bivanjsko-gospodarskega objekta na raznih zgodnjeslovanskih naselbinah v vzhodni Evropi.

KERAMIKA

Veœina keramiœnega gradiva iz slovanske polzemljanke je izdelana prostoroœno, saj se na nekaterih neravnih valovitih notranjih stenah fragmentov z glajenjem obœutijo pa tudi vidijo vtisi prstov, ki so nastali pri izdelavi posode. Na poœasnem vretenu bi lahko bila do- delana predvsem vrat in ustje posode. Na tem delu je posoda dokaj gladka, na njej so vidni ostanki glajenja. Fragmenti lonœenine so izdelani iz slabo preœiøœene gline, ki je porozna in ji je dodan kremenœev pesek. Barva lonœenine je preteæno svetlo rjave in temno rjave barve, zastopana je tudi rdeœkasta in œrna barva. Velikokrat sta zunanja in notranja povrøina fragmenta razliœnih barv. Zanimiv je fragment lonca (T. 3, 6), ki je belkasto rumene barve. Med keramiœnimi kosi izstopata glinena fragmenta debelih grobih sten, ki sta verjetno ostanka ometa oziroma ploøœe pri peœi oz. kuriøœu (T. 3, 2, 8). Narejena sta iz nepreœiøœene gline, ki vsebuje veliko organskih snovi; eden ima zaobljeni rob, pri drugem, ki je raven, pa je vidno izstopajoœe rebro. Prevladujoœ okras na lonœenini je valovnica, ki je izvedena v kombinaciji z vodoravnimi vrezanimi œrtami (T. 1, 2, 3). Velikokrat pa steno fragmenta krasi samo valovnica (T. 1, 1; T. 2, 2; T. 3, 4–7), ali pa vodoravne linije (T. 3, 3). Neokraøen je le fragment lonca z izvihanim ustjem (T. 2, 3) in del stene, na kateri so vidne vodoravne œrte œrne barve (T. 3, 1)

128 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 129 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Posebno je okraøen lonec z blago izvihanim ustjem, ki je v spodnjem delu odebeljeno (T. 1, 2). Poøevno leæeœa snopasta valovnica je narejena s tankim orodjem, saj so vrezi zelo ozki, plitvo so vrezane tudi horizontalne linije, ki obdajajo valovnico. Prostor med valovnico in horizontalnimi linijami je zapolnjen z navpiœnimi in poøevni-

Slika 2: Grofovsko 2. Izkopana slovanska polzemljanka.

mi ozkimi (praskanimi) tankimi vrezi. Podobno je okraøen tudi fragment lonca (T. 3, 9). Z ozkim orodjem je bila narejena valovnica v treh pasovih na fragmentu lonca (T. 1,1) in na fragmentu stene (T. 3, 7), ker nastopa v dveh pasovih, v obliki snopa tankih linij in dveh vrezanih lokastih valovnic (Fusek 1994, XXXVII, 18; Guøtin, Tiefengraber 2002, 54, sl. 9, 3). Med gradivom izstopa tudi lonec (T. 1, 3), ki je okraøen s snopom globoko in øiroko vrezanih valovitih – viseœih linij oziroma prekinjenih nepravilnih valovnic, ki obdajajo øiroko vrezane horizontalne linije. (Fusek 1994, 64, T. XXI, 4; Macháœek (2001, 30, Obr. 5 A). Tudi na drugih fragmentih sten loncev (T. 2, 2; T. 3, 4, 6) je valovnica narejena z globljimi in øirøimi linijami.

129 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 130 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

Z odtisi in vbodi glavnika je okraøen manjøi lonœek z ravnim ustjem (T. 2, 1) in fragment stene (T. 3, 5). Okras sestavlja skupina øti- rih ali petih navpiœnih vtisnjenih œrtic – ælebiœev, ki so nesimetriœno vtisnjene na steno posode. Podoben okras v obliki horizontalno le- æeœih œrtic je znan na posodi iz grobiøœa v Vy´œapoch-Opatovciach (Fusek 1994, 59, LXIV, 4). V drugaœni kombinaciji se pojavlja okras v obliki navpiœnih vrezov oziroma odtisov na loncu z najdiøœa Pod kotom - cesta (Tuøek 2002, 43, sl. 21). Pogosteje je ornamentirana lonœenina z odtisi leæeœih in navpiœ- nih œrtic ter raznimi vbodi na severnoslovaøkem najdiøœu Vranov nad Topl’ou-Lomnica (Budinsky´-Kriœka 1990, XVI, 3, 10; T. XX, 11; T. XXIII, 13, 14). Veœina loncev ima izvihano ustje (T. 1, 1–3; T. 2, 2, 3), le lonec (T. 2, 1) ima ravno ustje. Dna posod so ravna neokraøena in srednje debela (T. 2, 4–7). Posebej izvihano okroglo oblikovano ustje ima fragment lonca (T. 2, 3), to je spodaj odebeljeno. Takøna oblika ustij loncev se pojavlja na slovanski naselbini na Novi tabli (Guøtin, Tifengraber 2002, 56, sl. 11, 1), na naselbini Kotare - baza (Kerman 2002, 23, 19) in na najdiøœu Pod kotom - cesta (Tuøek 2002, 39, 1). Podobno obliko loncev zasledimo tudi na slovanskem najdiøœu Nagykanizsa-Miklósfa, Mórichely (Cigánykút) (Szo˝ke, 1992, 146, 10. kép: 4, 5) na Madæar- skem in na slovaøkem najdiøœu Siladice-Bodoø II (Fusek 1994, LV, 15) in Mikov dvor (Fusek 1994, XXXV, 3) ter na Œeøkem najdiøœu Bàeclav-Libivá (Macháœek (2002, 182, 19). Kratko blago izvihano ustje, ki je na koncu zoæeno, ima lonec (T. 2, 2). Identiœno oblikovano ustje ima lonec iz zemljanke 1 iz Spodnjih Hoœ (Cigleneœki, Strmœnik-Guliœ 2002, 70, sl. 8, 1). Podob- ne oblike ustij poznamo tudi na staroslovanskih slovaøkih najdiøœih Mikov dvor (Fusek 1994, XXXV, 4; XL, 15), Bodoø IV (Fusek 1994, LVI, 17), Brezolupy (Fusek 1994, XII, 10) in iz Vranov nad Topl’ou- Lomnico (Budinsky´-Kriœka 1990, T. XIX, 1; XX, 1).) Lonec (T. 1,1) s kratkim izvihanim ustjem, ki je okroglo oblikovano, lahko primerjamo s podobnim kosom z najdiøœa Blaæice (Fu- sek 1994, VI, 3). Sorodne oblike se kaæejo tudi na formah posod iz Vel’ké Trakany (Budinsky´-Kriœka 1990, Tab. XXVIII, 1; XXX, 2) in Bàeclav-Líbivá (Macháœek (2001, 54, Obr. 13, 2), pri katerih je ustje izraziteje izvihano, trup posod pa je raven.

130 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 131 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Lonci (T. 1, 2, 3: T. 3, 9) imajo izvihano ustje, ki je ravno odrezano. Lonec (T. 1, 2) ima spodnji del ustja izrazito odebeljen. Pri loncu (T. 3, 9) je odebelitev komaj zaznavna. Lonci imajo navznoter oblikovan vrat, rame posod pa je oblo. Posamezni primerki primerljivih loncev, pri katerih je ustje izvihano in ravno odrezano (T. 1, 3), so znani na slovanskih najdiøœih v Prekmurju, in sicer na najdi- øœu Nova tabla (Guøtin, Tifengraber 2002, 53, 55, sl. 9, 5); Kotare – baza (Kerman 2002, 22–23, 18). Za naøa primerka pa najdemo dobre analogije tudi na najdiøœih: Nagykanizsa-Inkey sírkápolna (Szo˝ke 1992, 3. kép: 1; 4. kép: 5; 16. kep: 8), Mikov dvor, Bodoø II (Fusek 1994, T. XXXVII, 18; LV, 11), Nitry-Øindolky (Fusek 2002, 185, 2), Blatné Remety (Budinsky´-Kriœka 1990, T. IV. 10) in Brno-Staày Li- skovec (Macháœek 2001, Obr. 8, 4, 5, 11). Nekoliko od navedenih primerljivih loncev izstopata primerka (T. 1, 2; T. 3, 9) po odebelitvi spodnjega dela ustja. Odebelitve spodnjega dela ustja poznamo na lonœenini iz Nove table (Guøtin, Tiefen- graber 2002, 54, sl. 10, 4; 56, sl. 13, 1), Pod kotom – cesta (Tusek 2002, 40, 4) in na najdiøœu Nagykanizsa-Inkey sírkápolna (Szöke 1992, 152, 5.kép: 1, 3; 157, 10. kép: 7). Med keramiœnimi oblikami izstopa lonec z rahlo izvihanim ustjem (T. 2, 1), ki je okraøen s peœatnim okrasom. Podoben, vendar ne- okraøen lonec je znan iz slovanske jame na najdiøœu Pod kotom – jug, (Øavel 2002, 13, 5). Posamezne primerljive oblike take lonœeni- ne so zastopane na najdiøœu Mikov dvor (Fusek 1991, T. V, 4; VIII, 5, 15; ), Cseterdülö (Fusek 1994, LXIV, 4), Blatné Remety (Budinsky´- Kriœka 1990, T. V, 9), Dvorianky (Budinsky´-Kriœka 1990, T. VIII, 1) in Bàeclav-Libivá (Macháœek 2001, Obr. 10, 3).

ŒASOVNA OPREDELITEV

Lonœenino iz polzemljanke na Grofovskem 2 lahko uvrstimo po obliki ustja posod in ornamentu v 2. tipoloøko skupino keramike iz Nove table. Za to skupino so znaœilni lonci, ki imajo æe izrazito oblikovana ustja, ki so bolj ali manj izvihana. Na posodju pa prevladuje okras z vodoravnimi pasovi, pasovi valovnic in raznimi vrezanimi œrtami. Ta skupina keramike s svojimi øtevilnimi vrstami obliko- vanih ustij loncev predstavlja na najdiøœu mlajøi œas poselitve, t. i.

131 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 132 (Black/Process Black plate)

Staroslovanska jama z najdiøœa Grofovsko 2 pri Murski Soboti

horizont Murska Sobota 2, ki je œasovno opredeljen v 8. in 9. stoletje (Guøtin, Tiefengraber 2002, 54–58; 60). Primerjava z lonœenino iz drugih prekmurskih najdiøœ (Kotare - baza, Pod kotom - jug in Pod kotom - sever) se kaæe le v posameznih kosih, ki sodijo na omenjenih najdiøœih v mlajøo naselitveno obdobje. Novost okraøevanja lonœenine na slovanskih najdiøœih v Pre- kmurju predstavljajo: lonœek z okrasom odtisnjenim ælebiœev (T. 2, 1;), lonec, ki je okraøen z valovnico in tankimi navpiœnimi vrezi v medprostorih (T. 1, 2; foto 1), ter lonec, okraøen s snopom globoko vrezanih viseœih linij oziroma prekinjenih valovnic (T. 1, 3; foto 2). Lonec z blago izvihanim ustjem in okrasom odtisnjenih ælebiœev (T. 2, 1; foto 3) ima dobro primerjavo v gradivu iz slovanske jame na najdiøœu Pod kotom - jug (Øavel 2002, 13, sl. 5). Blago izvihano ustje lonca kaæe razvojno na starejøe forme lonœenine, ki so znaœilne za keramiko t. i. praøkega tipa. Nekatere oblike lonœenine z Grofovskega 2 najdemo tudi med naselbinskim keramiœnim gradivom s konca 7. do 9. stoletja pri Nagykanizsi na Madæarskem (Szöke 1994, 146). Lonœenina z Grofovskega 2 ima dobre analogije na slovaøkih zgodnjeslovanskih najdiøœih (Mikov dvor, Blaæice, Bodoø), primer- ljiva pa predvsem tipoloøko s keramiœnim gradivom III. faze po Fu- seku, ki je datirana v œas konca 7. stoletja in v 8. stoletje (Fusek 1991, 309; Fusek 1994, 106–108). Podobne oblike posod najdemo v III. horizontu na juænomorav- skih najdiøœih Brno-Stary´ Lískovec, Bøeclav-Líbivá (Macháœek 2001, 31–32; 35–37, Obr. 8; Obr. 13), ki sodi v 8. stoletje. Keramiœno gradivo z Grofovskega 2 lahko na osnovi sorodnih oblik in okraøevanja posodja s prekmurskih najdiøœ in najdiøœ iz tujine okvirno postavimo v œas konca 7. stoletja in v 8. stoletje. Takøno œasovno opredelitev potrjuje tudi radiokarbonska analiza oglja iz polnila polzemljanke (izvedel jo le laboratorij Leibniz La- bor iz Kiela, Nemœija). Rezultat z najviøjo verjetnostjo 2”; 95,4 odstotka zajema œas med leti 658–724. Verjetnost datacije (1”; 68,3%) pa zajema œas med leti 663–692. Glede na rezultate C 14 je bila polzemljanka uporabljana in zapolnjena v œasu med koncem 7. stoletja in prve polovice 8. stoletja.

132 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 133 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

SKLEP

Osamljeno polzemljanko z Grofovskega 2 smo na podlagi opredelitve keramiœnega gradiva in datacije C 14 postavili v œas konca 7. stoletja in v prvo polovico 8. stoletja. V kontekstu slovanske poselitve tega obmoœja je polzemljanka sestavni del velikega naselbinskega kompleksa pri Murski Soboti, ki so ga Slovani kontinuirano naseljevali od 6. do 9. stoletja.

LITERATURA

Budinsky´-Kriœka, Novyje materialy dl’a izuœenija drevneslavianskoj keramiki na poselenijach Vostoœnoj Slovaki. – Slovenská archeológia 38/1, Bratislava, 89–146. Cigleneœki, S., in Strmœnik Guliœ, M., 2002, Sledovi zgodnje slovanske poselitve juæno od Maribora. – V: Zgodnji Slovani, Ljubljana, 67–75. Œermoønik, I., Tipovi slavenskih nastambi na#denih u sjevernoistoœnoj Bosni. – Arheoloøki vestnik 31, Ljubljana, 132–155. Erdélyi, I., und Szimonova, E., 1987, Ausgrabungen in der Gemarkung von Vásárosnamény-Gergelyiugornya. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarium Hungaricae 39/3–4, Budapest 287–312. Fusek, G., 1991, Vœasnoslovanské sídlisko v Nitre na Mikovom dvore. Slovenská archeológia 39/1–2, Bratislava, 289–330. Fusek, G., 1994, Slovensko vo vœasnoslovanskom období. – Archaeologica Slovaca Monographiae 3, Nitra. Fusek, G., 2002, Vœasnoslovanské nálezy z Nitry-Øindolky/Slovensko. – V: Zgodnji Slovani, Ljubljana, 184–188. Guøtin, M, in Tiefengraber, G., 2002, Oblike in kronologija zgodnjesrednjeveøke lonœenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – V: Zgodnji Slovani, Ljubljana, 46–62. Guøtin, M., in Timotej, K., 2003, Zgodnjeslovanska naselbina zemljank. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 85–89. Guøtin, M., 2003 a, Nova tabla pri Murski Soboti. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 199–200. Kerman, B., 2002, Staroslovanska naselbina Kotare – baza pri Murski Soboti. – V: Zgodnji Slovani, Ljubljana, 17–26. Kerman, B., 2003, Kotare pri Murski Soboti. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 160–162. Kerman, B., 2003 a, Grofovsko pri Murski Soboti 2. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 146–147. Kerman, B., 2003 b, Pod kotom – sever. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 213–215. Macháœek, J., 2001, K absolutní a relativní chronologii keramiky støedodunajské kulturní trdicije na jiæní Moravé. – Sborník prací Filozofické fakulty Brnìnské univerzity, Àada archelogicko-klasická M 5 (2000), Brno, 25–55. Macháœek, J., 2002, Nové nálezy nejstarøí zdobené œasné slovanské keramiky na Moravì. – V: Zgodnji Slovani, Ljublja- na, 179–183. Novøak, M., 2002, Zgodnjesrednjeveøke najdbe z najdiøœa Grofovsko pri Murski Soboti. – V: Zgodnji Slovani, Ljublja- na, 27–32. Novøak, M., 2003, Grofovsko pri Murski Soboti 1. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 144–145. Parczewski, M., 1993, Die Anfänge der frühslawischen Kultur in Polen. – Veröffentlichungen der Österreichischen Gesellschaft für Ur-und Frühgeschichte 17, Wien. Øavel, I., 2002, Zgodnjesrednjeveøki objekt z najdiøœa Pod kotom – jug pri Krogu. – V: Zgodnji Slovani, Ljubljana, 11–16. Øavel, I., 2003, Pod kotom – jug. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 211–212. Øalkovsky´, P., 2001, Häuser in der frühmittelalterlichen Slawischen Welt, Nitra. Szöke, B. M., 1992, 7. és 9. századi településmaradványok Nagykanizsán. – Zalai Múzeum 4, Zalaegerszeg, 129–167. Tuøek, I., 2002, Poznoantiœna in zgodnjesrednjeveøka lonœenina z najdiøœa Pod kotom – cesta, Ljubljana, 36–45. Tuøek, I., 2003, Pod kotom – cesta. – V: Zemlja pod vaøimi nogami, Zbirka DEKD, Ljubljana, 208–210.

133 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 134 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

BRANKO KERMAN

DIE ALTSLAWISCHE GRUBE AM FUNDORT GROFOVSKO 2 BEI MURSKA SOBOTA

Die archäologische Ausgrabungsstätte Grofovsko 2 liegt am Süd- rand von Murska Sobota am Entlastungskanal Ledava, an der Kreuzung der Ausfallstraße Murska Sobota mit der Umfahrungs- straße und einem Feldweg, der in die Stadt führt. An der archäo- logischen Ausgrabungsstätte Grofovsko II wurden bei archäologi- schen Ausgrabungen im Jahr 2002 und der archäologischen Aufsicht 2001 66 archäologische Strukturen bzw. Objekte entdeckt und doku- mentiert. Es wurden an die 10.000 m2 Oberfläche untersucht. Die Strukturen belegen eine Siedlung aus der Antike und der Zeit der slawischen Besiedlung. Die slawische Grube wurde am äußersten südlichen Rand der Ausgrabungsstätte entdeckt. Die Grube (SE 064) hatte eine unregelmäßge, länglich ovale Form und maß 3 x 2,20 m. Mit der Anlage der Grube wurde in der Rich- tung Osten-Westen begonnen. Nach der Entfernung des Füllmate- rials betrug die Tiefe der Anlage 0,26 m. Der Boden der Anlage war eben. Die Grube wurde mit dunkelbrauner speckiger Lehmerde mit gebranntem Ton, Kleister, Bruchstücken von Tierknochen und vielen Keramikscherben von unterschiedlichen Tonwaren aufgefüllt. Typologisch und der Form nach kann die slawische Grube aus der archäologischen Ausgrabungsstätte Grofovsko 2 als Halbgrube von unregelmäßiger, länglich ovaler Form bezeichnet werden. Die Grube ragt nur wenig in die Erde, die Grubenwände schließen mul- denförmig an den ebenen Boden an. Ähnliche Halbgruben sind im Prekmurje und von slawischen Fundstätten in der slowenischen Steiermark her bekannt. Die slawische Halbgrube aus der Ausgrabungsstätte Grofovsko 2 ist die am meisten verbreitete Form für Wohn- und Wirtschafts- gebäude in frühslawischen Siedlungen in Osteuropa. Der Großteil der Töpferwaren aus der slawischen Halbgrube wurde freihändig hergestellt, denn an einigen unebenen Innen-

134 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 135 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

wänden der Fragmente sind Fingerabdrücke zu finden (auch optisch), die bei der Herstellung des Geschirrs entstanden sind. Der Hals und das Mundstück des Geschirrs könnten auf einer langsa- men Töpferscheibe hergestellt worden sein. In diesem Bereich ist das Geschirr ziemlich glatt mit Spuren von Glättvorgängen. Das vorherrschende Ornament auf den Tonwaren ist die Wellen- linie, vor allem in Kombination mit waagrechten eingeritzen Linien. Oft ist die Wand eines Fragments aber auch nur durch eine Wellen- linie oder eine waagrechte Linie verziert oder das Geschirr ist mit einem Abdruck von kleinen Hohlformen verziert. Frei bleiben le- diglich das Mundstück und jener Teil der Wand, auf der waagrechte schwarze Linien zu sehen sind. Die Keramikgefäße aus der Fundstätte Grofovsko 2 können aufgrund ähnlicher Formen und Ornamente von Geschirr aus dem Prek- murje, slowakischen und südmährischen frühslawischen Fund- stätten ungefähr in die Zeit des ausgehenden 7. und des beginnenden 8. Jahrhunderts verlegt werden. Die vereinzelte Halbgrube der Fundstätte Grofovsko 2 konnte aufgrund der Bestimmung der Keramikgefäße und der Datierungs- methode 14C in die Zeit des ausgehenden 7. Jahrhunderts und die erste Hälfte des 8. Jahrhunderts datiert werden. Im Kontext der slawischen Besiedlung dieses Gebiets ist die Halbgrube ein Bestand- teil des großen Siedlungskomplexes bei Murska Sobota, der von den Slawen vom 6. bis zum 9. Jahrhundert kontinuierlich besiedelt war.

Abbildungen Karte 1: Altslawische Fundstätten im Prekmurje. Karte 2: Grofovsko 2. Lage der Fundstätte mit der markierten slawischen Grube. Bild 1: Grofovsko 2. Grundriss der slawischen Grube 64. Maßstab 1:20. Foto 1: Grofovsko 2. Tonfragment mit Wellenlinien, horizontalen Hohlformen und senkrechten eingeritzten Ritzen. Foto 2: Grofovsko 2. Tonfragment mit einer unterbrochenen Wellenlinie und waagrechten Hohlformen. Foto 3: Grofovsko 2. Tonfragment mit Abdrücken von Hohlformen. Bild 2: Grofovsko 2. Freigelegte slawische Halbgrube.

135 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 136 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 137 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

DARJA KEREC

SZÉCSIJI IN NJIHOV RODBINSKI GRB

V zadnjih dveh desetletjih se je v vsakdanjem pojmovanju mestnega æivljenja tako med prebivalci Murske Sobote kot v strokovni javnosti pojavilo kar nekaj predlogov o novem mestnem grbu. Vpriœo politiœnih in druæbenih sprememb, ki so doletele Slovenijo po letu 1991, so na regionalnem obmoœju sledile tudi spremembe v javni upravi. Mestna obœina Murska Sobota je kmalu po ustanovitvi leta 1995 razpisala javni nateœaj o novem mestnem grbu in izbran je bil grb s sodobnim motivom ravninskega mesta na zeleni podlagi. Nad mestom se dvigajo tri sonca. Tri sonca spominjajo na tri zvezde v grbu Celjskih oziroma mesta Celje. Spogledovanje s preteklostjo je pri prezentaciji mesta, kot je Murska Sobota, ki ima veœ kot sedem- stoletno zgodovino, povsem upraviœeno, vendar v primeru zgodovine Celja in Murske Sobote ni nobenih stiœnih toœk. Vpraøanje, ali je historiœni grb tisti, ki zaznamuje neki kraj, torej mesto ali trg, je na tem mestu odveœ. Murska Sobota se je kot sodobno mesto razvila øele po drugi svetovni vojni. Zaradi bogate zgodovine in kulturne dediøœine, ki ju to mesto premore, pa se zdi, da je bila priloænost za izdelavo grba, ki bi slonel na historizmu, zamujena. Ker je Mur- ska Sobota od srednjega veka do konca prve svetovne vojne v up- ravnem smislu spadala pod komitat Æelezno, bi bil njen grb – œe se kolo zgodovine ne bi obrnilo v korist Slovencev – verjetno æupanij- ski, torej tak, kot je æupanijski grb danes madæarskega dela komita Æelezno. V tem primeru bi to bil neke vrste deæelni grb Gornjega Prekmurja. Ker pa je zgodovina Sobote med leti 1366–1685 trdno zvezana s Szécsiji, od leta 1687 do konca prve svetovne vojne pa s Száparyji, bi bilo smiselno priœakovati, da bo grb mesta Sobota po- vzet po grbu ene od teh dveh rodbin.

137 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 138 (Black/Process Black plate)

Szécsiji in njihov rodbinski grb

O problematiki soboøkega grba je nazadnje kritiœno pisal Joæe Smej in kot moæno reøitev za nov soboøki grb predlagal tudi grb Szécsijev.1 Njihov grb je namreœ viden na sklepniku oboka ladje stare cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti. Grb ima podobo dvoglavega orla z razprtimi krili, krono nad glavama in kroænim napisom: Illustrissimus Comes Pet- rus Széchy de Rima Széch anno 1676 die 14. Novembris.2 Szécsijev grb je tudi na sklepniku ladje v cerkvi sv. Trojice v Gornjih Petrovcih iz druge polovice 15. stoletja ter v kapeli cistercijanske opatije v Monoøtru. Historiat grba kot vidnega elementa identitete plemstva je pogosto zavit v tanœico skrivnostnosti. Tudi pri grbu Szécsijev se pojavlja veœ teorij o izvoru, obliki in barvah. Pomudimo se najprej pri dej- stvih. Kot vemo, Szécsiji, ki leta 1366 postanejo zemljiøki gospodje Gornje Lendave in Sobote, izvirajo iz kraja Rimavská Seœ na Slova- økem. Med 135 mestnimi grbi je danes na Slovaøkem najveœ tistih, ki so t. i. historiœni grbi z obnovljeno ali predelano historiœno obliko in barvami. Teh naj bi bilo 97, medtem ko so drugi grbi sinteza zgodovinskih simbolov, ali pa so se nastali povsem na novo.3 Zgodovinsko ozadje je vidno tudi v primeru grba Szécsijev. Szécsiji izvirajo od rodu Balog. Izvorni grb tega rodu pa je dvoglavi orel. Zakaj dvoglavi orel? Omenili smo æe, da se je v 13. stoletju rod Balog razcepil na veœ vej, od katerih sta v tem obdobju kot najmoœnejøi izøli veji Tumbol- dov (od njih izhajajo Derencsényiji in Othovi) in Szécsijev. V zaœetku 14. stoletja so se potomci Nikolaja I. Baloga razdruæili v smislu, da se je Balogov rod razcepil na dve veji oz. rodbini: na Szécsije, ki so bili od srede 14. stoletja prisotni v Prekmurju, in Rimaszécsije, ki so imeli svoje domovanje v Rimavski Seœi. Ta loœitev rodu je na simbolni ravni odraæala nekakøno dvojnost – in ta dvojnost se kaæe tudi v njihovem grbu. Dvoglavi orel namreœ predstavlja dve osrednji veji rod- bine Szécsi, torej gornjelendavske Szécsije in t. i. Rimaszécsije. Pri raziskovanju mestnega grba Rimavské Seœe, po kateri se v drugi polovici 13. stoletja zaœnejo imenovati Rimaszécsiji, najtesnejøi sorodniki gornjelendavskih Szécsijev, se moramo vrniti v zgodnji srednji vek. Najstarejøi znani grb Szécsijev je bil v osnovi enak grbom drugih rodbin oziroma vej, ki so izøle iz matiœnega rodu Balog:

1 Glej: Joæe Smej, Pregled srednjeveøke zgodovine Murske Sobote: Predstavitev novega mestnega grba, Zgodovinski œasopis 44, 1990, øt. 4. 2 Joæe Smej, Prizadevanje Soboœanov za mestne pravice (Vestnik, 12. april 1990), str. 8. 3 P. Kartous-J. Novák-L. Vrtel’: Erby a vlajky miest v Slovenskej republike, Bratislava 1991, str. 28–32.

138 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 139 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

imel je podobo dvoglavega orla. V primeru dvoglavega orla gre za simbol, ki v madæarski heraldiki ni pogost. Zakaj? Ptica – v tem primeru orel – je bila pogost element v srednjeveøkih grbih, predvsem na ozemljih Svetega rimskega cesarstva. Orel se v zahodni Evropi na peœatih pojavi konec 12. stoletja in kmalu postane simbol nemøkih cesarjev. Zato je leta 1401 cesar Sigismund plemstvu prepovedal, da bi v svojih rodbinskih grbih uporabljalo dvoglavega orla, saj naj bi ta simbol (t. i. brandenburøki orel) upodabljal vladajoœega cesarja. Po razpadu rodu Balog na veœ vej v 13. stoletju so v upodobitvah grba nastale razlike, tako v detajlih kot barvah. Grb Szécsijev je mogoœe rekonstruirati tudi po peœatih, ki so se ohranili na listinah iz 14. in 15. stoletja. Osnovne barve, ki se skozi stoletja pojavljajo v grbu Szécsijevih, so bile œrna, rdeœa in zlata. Tako je bil œrni orel na zlatem ozadju v rodbinskem grbu Szécsijevih v 17. stoletju, viden pa je tudi na portretu Marije Szécsi iz leta 1656 (glej Slikovno prilogo 1). Vendar v starejøem grbu Szécsijev ni sledu o zlatem ozadju, kar pomeni, da je bil iz heraldiœnih razlogov dodatno olepøan. Kako je nastala ta sprememba, ni znano. Morda zlato ozadje izvira iz 14. stoletja, ko je bil eden najpomembnejøih akterjev kraljevega dvora ravno Nikolaj III. Szécsi. Grb z dvoglavim orlom so Szécsiji uporabljali vse do prve polovice 16. stoletja.4 V grbu Szécsijev se pojavlja øe ena posebnost: krona. Zakaj krona, ostaja neznanka. Ni pa ta atribut nobena izjema. Resda je bila krona sestavni del kraljevega øœita, to pa plemstva ni odvrnilo od tega, da je tudi sami ne bi uporabili v svojih grbih in peœatnikih. Lah- ko da je krona v Szécsijevih peœatnikih in grbih povezana z Nikola- jem III. Szécsijem. Znano je, da je bil Nikolaj III. kot nosilec veœ dvor- nih funkcij v tesnih odnosih z Ludvikom I. (1342–82). Po Ludvikovi smrti je Nikolaj III. postal celo palatin.5 Ponekod se pojavlja podatek, da je bil Nikolaj III. tudi krstni boter (compater) kralju Ludviku I.6 Beseda compater ima seveda veœ pomenov. Razen krstnega botra7 naj bi v øirøem smislu ta beseda oznaœevala trajni zvestobi zaprise-

4 Leon Sokolovsky´, Erb Rimavskej Seœi (v: Vlastivedné øtúdie Gemera 8), Rimavska Sobota 1990, str. 19–20. 5 26. maja 1385 (Erik Fügedi, Ispánok, bárók, kiskirályok. A középkori magyar arisztokrácia fejlo˝dése, Budapest 1986, str. 284). 6 Nicolao Banu C. de Nograd, Thurocz, Palatinum Compater Ludovici Regis, Legatus in Poloniam et Neapolim (Stem- matographia nobilium familiarum Regni Hungariae. Series chronologica quatuor statuum et ordinum e diplomatibus eru- ta, Posonii 1796, Pars I., str. 369); Iván Nagy, Magyarország csaladái czimerekkel és nemzékrendi táblákkal, X. kötet. Pest 1863, str. 530. 7 Compater: sponsor pro persona baptizata in sacro baptismo; quasi alter pater (Marko Kostrenœiå, Glossarium mediae Latinitatis, Bruxelles 1963, str. 268).

139 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 140 (Black/Process Black plate)

Szécsiji in njihov rodbinski grb

æenega prijatelja (amicus – fideius- sor)8. To bi lahko bil eden od mo- ænih odgovorov, zakaj krona v njihovem grbu. Vsekakor so bili Szé- csiji v veœ generacijah svojega obstoja pri vrhu seznama kraljevih ljudi. To potrjuje tudi kronanje naj- mlajøega (kronanega) kralja v vsej zgodovini madæarskih kraljev Ladi- slava Postumusa. Leta 1440 ga je kr- stil in kronal ostrogonski nadøkof in primas Ogrske Dionizij Szécsi9, med nosilci kraljevih insignij pa je bil tudi njegov brat æupan Tomaæ III., ki je bil æupan komitata Komaron.10 Osnovni element v grbu Szécsi- jev pa ni bila krona, ampak dvoglavi orel. V sploønem je grb Szécsijev poznan v dveh verzijah: v starejøi, Slikovna priloga 1 ki ima izvor v peœatnikih iz 14. sto- Slika Marije Szécsi (Muranske Venere) letja, je dvoglavi kronani orel (glej z rodbinskim grbom (dvoglavi œrni orel)13 Slikovno prilogo 2). V mlajøi verziji iz 16. in 17. stoletja se pojavlja dvoglavi orel, ki ima krono pod sabo, ne nad glavo.11 Kako je nastal? Po letu 1526, ko so na Ogrskem nastopili Habsburæani, ki so imeli skoraj enak grb, so tako Szécsiji morali svoj grb predelati tako, da je ostal prepoznaven tako po orlu kot kroni. Lego krone so spremenili tako, da so pod kronanega dvoglavega orla dodali øe eno krono.12 To je t. i. mlajøi grb Szécsijev (glej Slikovno prilogo 3).

8 Prav tam. 9 Grdina, Igor-Øtih, Peter: Spomini Helene Kottanner, Ljubljana 1999, str. 25–26. Dionizij je imel bogato kariero. Bil je økof v Nitri in Egru med leti 1438–40, leta 1440 je postal kardinal in ostrogonski nadøkof. Leta 1452 je bil tudi papeøki legat. Umrl je 2. januarja 1465 (Encyclopedia Hungarica, III. kötet, Hungarian Ethnic Lexicon Foundation, Calgary 1992, str. 466–467). 10 Vladimír Segeø et al., Kniha král’ov. Panovníci v dejinách Slovenska a Slovakov. Bratislava 1998, str. 168. 11 Novák, Jozef: Rodové erby na Slovensku I. Kúbínyiho zbierka peœatí, Martin, 1980, str. 223. 12 Leon Sokolovsky´, n. d., str. 20. 13 Vir: Kronika slovenska 1. Od najstarøích œias do konca 19. storoœia, Duøan Kováœ a kol. Bratislava 1998, str. 282. 14 Vir: Leon Sokolovsky´, n. d., str. 16. 15 Vir: Prav tam, str. 21. 16 Leon Sokolovsky´, n. d., str. 23. 17 Tako na peœatu iz leta 1634 (+Rima*SECS*VAROS*PETSETI*AN 1634); Prav tam, str. 28.

140 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 141 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Slikovna priloga 2 Starejøi grb Szécsijev14 / Slikovna priloga 3 Mlajøi grb Szécsijev15 / Slikovna priloga 4 Peœat z najstarejøim ohranjenim grbom Rimavske Seœe iz leta 163419 Zelo podoben grb je imela tudi Ri- mavská Seœ, ki je mesto postala leta 1450. Pisni viri o mestnem grbu so skromni in konkretni primer je øele peœat iz prve polovice 19. stoletja (glej Slikovno prilogo 5). Ta peœat je kopija do takrat najstarejøega ohranjenega mestnega grba (glej Slikovno prilogo 4).16 Razlika med grbom mesta Ri- mavská Seœ in rodbinskim grbom Szécsijev Slikovna priloga 5 Peœat z grbom Rimavske Seœe je v tem, da ima Rimavská Seœ dvoglavega iz prve polovice 19. stoletja20 orla, v sredini nad njim pa je krona.17 Tak grb je mesto uporabljalo v vseh uradnih oziroma administrativnih zadevah øe vse do zaœetka 19. stoletja (glej Slikovno prilogo 5). Szécsiji pa imajo – kot je æe omenjeno – v grbu dvoglavega orla in dve kroni.18 Grb, ki je leta 1986 postal uradni grb mesta Rimavská Seœ, je delo Heraldiœne komisije slovaøkega Notranjega ministrstva (glej Sli- kovno prilogo 6). V svojem grbu ima orla tudi mesto Ri- mavská Sobota, ki leæi nedaleœ od Rimav- ske Seœe. Grb ima v srebrnem øœitu eno- Slikovna priloga 6 glavega œrnega orla z rdeœim kljunom in Historiœni grb mesta Rimavská Seœ21 kremplji. Ponekod se pojavlja tudi dvogla-

18 Prav tam. 19 Vir: Prav tam, str. 25. 20 Vir: Prav tam, str. 26. 21 Vir: Prav tam, str. 29.

141 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 142 (Black/Process Black plate)

Szécsiji in njihov rodbinski grb

vi orel (!). Enoglavi orel, ki je øe danes uradni grb in administrativ- no znamenje Rimavske Sobote, so prviœ zasledili leta 1595.22 Podoba peœata in grba veœine stranskih vej rodu Balog je identiœ- na s heraldiœnimi in sfragistiœnimi simboli Szécsijev. József Csoma v øtudiji o madæarskih rodbinskih grbih kot stranske veje rodu Ba- log omenja: Baloge, Szécsije, Derencsényije in Othove. Za grbe vseh øtirih vej v obliki dvoglavega orla Csoma piøe, da so enaki in skla- dni ter kot taki v madæarski heraldiki zelo redki, morda celo edinstveni.23 14. julija 1354 je v Gemeru potekal sodni postopek. V listini, overovljeni s tremi peœati, se kot œlan sodniøke œetverice omenja tudi Nikolaj Derencsényi.24 Srednji od treh peœatov, kot piøe Györ- gy Fejér, je Derencsényijev z dvoglavim orlom!25 V peœatu Nikolaja in Janeza, sinov Petra Derencsényija iz leta 1473, je prav tako dvoglavi orel s krono. Peœat Ambrozija Derencsényija iz leta 1517 ima podobo orla s krono (glej Slikovno prilogo 7.). Tudi Peter Oth je v 15. stoletju uporabljal grb s podobo orla brez krone.26 Najstarejøi ohranjeni peœat Szécsijev je iz leta 1328, uporabljal ga je zaœetnik Ri- maszécsijev, to je ban Severina Dionizij I. Na okroglem polju brez øœita je dvoglavi orel, med dvojno zavitim vratom orla pa je krona. Temu peœatu po starosti sledijo: peœat iz leta 1357, ki ga je uporabljal ge- merski æupan Nikolaj (sin Petra Szécsija), in peœat, ki ga je uporabljal kot okrajni Slikovna priloga 7 glavar sredi 14. stoletja. Na tem peœatu je Grb Ambrozija Derencsényija na okroglem polju brez øœita dvoglavi 27 iz leta 1517 orel s krono.28 V peœatu njegovega oœeta Petra je na modrem (!) polju brez øœita dvoglavi orel, v peœatu os- trogonskega nadøkofa Dionizija II. Szécsija iz leta 1442 je v øœitu dvoglavi orel brez krone na glavi. Kasneje, ko je Dionizij II. postal kardinal, je zaœel uporabljati peœat s podobo dvoglavega orla s kro-

22 sigillvm opidi Rima Sombat (P. Kartous (et al.), n. d., str. 194–195). 23 Jozséf Csoma, Magyar nemzetségi czímerek, Budapest 1904, str. 34. 24 Magistri Nicolai, filii Petri de Drencsen, /…/ et quattuor Judlium de Gumur (György Fejér, Codex diplomaticus Hun- gariae ecclesiasticus ac civilis IX/6, str. 69, Budae 1829/ –66). 25 In papyro, sub tribus sigillis dorsaliter impressis, quorum medium est familiae Drencsenyanaein scuto oblongo, ramo palmarum circumdato, aquilam bicipitem prae se fert (Prav tam). 26 J. Csoma, n. d., str. 36. 27 Vir: Mihály Forgon, Gömör – Kishont vármegye nemes családai 2. Cluj-Kolozsvár 1909, str. 198. 28 J. Csoma, n. d., str. 35.

142 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 143 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

no.29 Joæe Smej v svoji razpravi o srednje- veøki zgodovini Murske Sobote piøe, da je najstarejøi ohranjeni peœat Szécsijev tisti od Dionizija I. iz prve polovice 14. stoletja.30 Najveœ podob Szécsijevega grba in no- tic o njem je zaslediti pri Nikolaju III. Szécsiju. V svoji bogati karieri je opravljal razliœne dvorne sluæbe, predvsem kot dvorni oziroma kraljevi sodnik (iudex curiae regiae, madæ. országbíró) ter palatin, za- Slikovna priloga 8 Peœat dvornega sodnika to je veœino svojih listin overovljal z last- Nikolaja III. Szécsija nim peœatom (glej Slikovno prilogo 8).31 iz leta 138232

29 Prav tam, str. 36. 30 Joæe Smej, Pregled srednjeveøke zgodovine Murske Sobote: Predstavitev novega mestnega grba, ZŒ 44, 1990, øt. 4, str. 550. 31 Vas vármegye. Magyarország vármegyéi és városai sorozat reprint kiadáta Praznovszky Mihály bevezeto˝ szövegével. Budapest 1989, str. 285; Géza Csergheö de N. Tacskánd, Wappenbuch des Adels von Ungarn – sammt den Ne- benländern der St. Stephans-Krone, Heft 22-28. Nürnberg 1885, str. 619. Na primer leta 1357: In pergamena sub sigillo cerae flavae impresso Judicis Curiae Regiae Comitis Nicolai de Zech, insignia eius aquilam videlicet bicipitem /…/ ac in circumferentia hanc epigraphen. † S…MITIS… EGIE (György Fejér, n. d., IX/6, str. 87). 32 Vir: Nada Klaiå, Povijest Hrvata u srednjem vijeku 2, Zagreb 1990, str. 199. Peœat dvornega sodnika in æupana komitata Bratislava (1381–82) Nikolaja III. Szécsija iz leta 1382 z napisom: ''S(igillum) Nico(lai) d(e) Zech iudicis curie regis (et) comitis Posoniensis''. Isti peœat je Szécsi uporabljal kot ban celotne Slavonije, le z drugim napisom (Slovensky´ bio- graficky´ slovník – od roku 833 do roku 1990, I. – V. zväzok. Martin 1992, str. 190). Peœat z dvoglavim orlom se je ohranil tudi na listini iz leta 1381 (njena vsebina je objavljena v György Fejér, n. d. IX/6, str. 270–271, in tu pripis o Szécsi- jevem peœatu: Sigillo cerae flavae dorsaliter impresso, et aquilam bicipitem alis expansis exhibentem munitae).

143 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 144 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

DARJA KEREC

DIE SZÉCSIS UND IHR FAMILIENWAPPEN

Das Adelsgeschlecht der Szécsi stammt aus dem Ort Rimavská Seœ in der heutigen Slowakei und war in den Jahren 1366-1685 das führende Adelsgeschlecht im heutigen Murska Sobota bzw. dem damaligen Belmura. Innerhalb der Familie Szécsi kam es schon gegen Ende des 13. Jahrhunderts zur Aufspaltung in zwei zentrale Linien: Die Szécsi aus Gornja Lendava und die Rimaszécsi. Erstere waren im Besitz des Lehens Gornja Lendava (heute: Grad) und des ange- gliederten Lehens Belmura (heute Sobota), während die Rimaszécsi den Großteil ihres Besitzes im Komitat Gemer bzw. in der Umge- bung des Heimatortes Rimavska Seœ hatten. Nach dem Aussterben der Linie in Gornja Lendava im Jahr 1535 wurden deren Besitzun- gen im Prekmurje von den Rimaszécsi übernommen. Eine ähnliche Bedeutung wie die Familie Szécsi für die feudale Entwicklung in Gornja Lendava und Murska Sobota hatte, hatte nur noch das Ge- schlecht der Haholder in Dolnja Lendava. Da die Geschichte des Prekmurje und der Stadt Murska Sobota wegen der ungarischen Herrschaft anders verlief als die der anderen slowenischen Regionen und Städte, zeigen sich auch im Bereich der Stadtsymbole Unterschiede oder besser Besonderheiten. Dazu gehört das Stadtwappen als Symbol eines bestimmten Verwaltungs- und Wirtschaftszentrums. Da in Murska Sobota während des Mittel- alters und der Neuzeit die Grundherren oftmals wechselten, ist das Stadtwappen schwer zu charakterisieren, insbesondere, wenn eine solche Beschreibung den Kriterien eine historischen Wappens ent- sprechen soll. Das Wappen der Familie Szécsi, dessen Vorgänger das Geschlecht der Balog bzw. Blh war, war stets ein zweiköpfiger Adler. Als solcher blieb er mit einigen Unterschieden bis zum Ende des 17. Jahrhunderts erhalten. Slowakische Heraldiker und Kunst- historiker identifizierten das Wappen 1986 auch als Stadtwappen der Stadt Rimavská Seœ. Mit der Problematik des Stadtwappens von Murska Sobota hat sich insbesondere Joæe Smej beschäftigt, der in mehreren Publika-

144 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 145 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

tionen mögliche Lösungen für die Ausarbeitung eines neuen Stadtwappens von Murska Sobota vorgelegt hat. Smej geht in seinen Studien vom Prinzip des Historismus aus. Es sind bis heute an die zehn unterschiedliche Darstellungen des Wappens der Szécsi erhalten, und einige davon werden auch in der vorliegenden Publika- tion behandelt. So ist der gekrönte zweiköpfige Adler auch am Gewölbeabschluss des Hauptschiffes der alten Nikolauskirche in Murska Sobota, am Hauptschiff der Dreifaltigkeitskirche in Gornji Petrovci aus der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts sowie in der Kapelle der Zisterzienserabtei in St. Gotthard zu sehen. Kurz zusammengefasst einige Grundeigenschaften dieses Wap- pens: Der zweiköpfige Adler ist durchgehend im Wappen zu sehen. Das Geschlecht Balog spaltete sich im 13. Jahrhundert auf mehrere Linien auf, von denen sich die Familien Tumbold und Szécsi als die stärksten herausstellten. Zu Beginn des 14. Jahrhunderts spaltete sich wiederum dieses Geschlecht auf zwei Linien bzw. Familien auf: die Szécsi aus Gornja Lendava und die Rimaszécsi. Diese Spaltung spie- gelt sich auch im Wappen (zweiköpfiger Adler) wieder. Zuweilen ist über den Köpfen des Adlers auch eine Krone zu sehen. Dieses (Herr- scher)symbol wurde als nachträgliches Attribut hinzugefügt und symbolisiert höchstwahrscheinlich viele Dienste, die einzelne Vertre- ter des Geschlechts der Szécsi für den König erbrachten (unter ihnen trat besonders Nikolaus III. hervor, der 1385 sogar zum Palatin er- nannt wurde.) Die Grundfarben, die im Lauf der Jahrhunderte im Wappen der Szécsi auftauchten, waren schwarz, rot und gold. Auch einige Seitenlinien des Geschlechts Balog verwendeten den zweiköpfigen Adler in ihrem Wappen, so zum Beispiel die Othos und die Derenscényis (so ist z.B. das Siegel des Ambrosius Deren- csényi aus dem Jahr 1517 erhalten geblieben). Das älteste erhaltene Siegel der Szécsis stammt aus dem Jahr 1328 und wurde von Ban Severin Dionysius I., dem ersten Mitglied der Rimaszésci verwendet. Auf dem runden Feld ohne Schild ist ein zweiköpfiger Adler zu sehen und zwischen dem doppelt gewun- denen Hals die Krone.

145 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 146 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 147 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ANDREJ HOZJAN

GORNJE PREKMURJE IN DEL PORABJA V JOÆEFINSKI VOJAØKI IZMERI 1784

UVOD

Z izidom sedmega, ≈prekmurskega« zvezka je bilo pred øtirimi leti konœano izdajanje izjemnega historiœno-kartografskega projekta Slovenija na vojaøkem zemljevidu 1763–1787, katerega vodenje in celotno uredniøko delo je opravil dr. Vincenc Rajøp. Podrobneje sta vsebina projekta in sama zbirka kart opisani v predgovorih in uvo- dih k vsakemu od zvezkov. Za uvod te razprave pa bo dovolj povedati le, da je ølo za obseæno serijo roœno izrisanih barvnih kart celotnega tedanjega slovenskega etniœnega prostora. Ozemlje, razdeljeno na enake kvadrante – sekcije, so po nalogu habsburøkih vladarjev Marije Terezije in Joæefa II. izrisovali vojaøki kartografi po natanœnih navodilih. Za vsako sekcijo so izrisali original in kopijo. Original je nastajal na samem terenu, na premiœni risalni deski s trinoænim podstavkom, medtem ko je kopija nastajala v stabilnih razmerah – na mizi. O dragocenosti kart je nesmiselno razmiøljati, saj so unikat- ni celo v svetovnem merilu. Bolje bo poudariti njihovo neprecenlji- vo uporabno vrednost za zgodovinopisje kot izvirni historiœni vir za slovensko ozemlje 2. polovice 18. stoletja. Z besedami dr. Rajøpa je to ≈dotlej najpodrobnejøi zemljevid, ki daje zelo nazorno pokrajinsko podobo, imena naselij, hribov, voda ter latinska imena.« Dodat- no so h karti vsake sekcije zapisovali podatke o terenu po nekaj vse- binskih toœkah za vsako vrisano naselje, ki bi mogli biti premika- joœim se vojaøkim enotam øe posebno koristni. Tako je za vsako sekcijo nastal øe opisni del v nemøkem jeziku. Karte posamiœnih sekcij za gornje Prekmurje – in seveda tudi za celotno pokrajino – so nastale v letu 1784 in se malenkostno razlikujejo od tistih za Notranjo Avstrijo. Na njih je izrisan tedanji

147 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 148 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

prostor med Gornjim Senikom in Andovci na severu, Kuœnico in Muro na zahodu, ozemljem na desnem bregu reke Krke/Kerka na vzhodu ter do æupanijske meje na jugu. Javnoupravno je tedaj spadal v okvir Æelezne æupanije/Vas megye in znotraj le-te v celoti v ≈Slovenski okraj«/Processus Tothsagiensis. Izris originala se je v nekaterih elementih nepomembno, v nekaj elementih pa bistveno razlikoval od kopije. Seveda prav vseh vrisanih oznak ne moremo jemati za suho zlato. Oœitno se to kaæe ob dvojnosti vrisanega, npr. ali je neki znak pomenil kriæ ali kapelo, saj je na kopijah mnogo veœ slednjih kot na originalih. Veœkrat je opaziti tudi neujemanje in pomanjkanje vrisanih podatkov – øe posebno objektov – z opisnim delom ali obratno, npr. mlini so obiœajno vrisani, v tekstnem opisu lokacije pa jih ni. Veœ o tem je v tekstu dr. Rajøpa k sedmemu zvezku.1 Tudi tukajønji opisi so v nemøœini, ki je prav tako zelo prisotna na kartah.

OBLIKA PREDSTAVITVE KART ZA GORNJE PREKMURJE IN DEL PORABJA

V predstavitvi niso zajeti obmurski predeli na desnem bregu Mure kot tudi ne obmoœja, ki so danes na ozemlju Hrvaøke, Avstrije in Madæarske – z izjemo dveh porabskih vasi. Kljub temu je avtor uporabil karte in dele opisov øtirih sekcij ozemlja deæele Øtajerske ob Kuœnici in Muri. V 6. zvezku so na sekcijah 143, 144, 167 in 168 v originalih zarisani Kuœnica in potek tukajønje dræavne meje, mejni jarek ter tok Mure kot dræavne meje v nadaljevanju, medtem ko prekmurski prostor onstran Mure tu ni izrisan.2 Vse øtiri sekcije je kartografiral nadporoœnik Werthenpreis. Obratno je tudi ozemlje sosednje Øtajerske na kartah 7. zvezka seveda prazno. Dej- stvo, da je urednik izjemoma uvrstil v 7. zvezek tako originale kot tudi kopije kart, omogoœa dvojni vpogled na zarisani prostor in hkratne primerjave. Skupaj gre – glede na obravnavani prostor – za øest sekcij, se pravi za 12 kartografskih izdelkov, ki si v mapi sledi-

1 V. Rajøp, Ob sedmem, zadnjem zvezku, v: Slovenija na vojaøkem zemljevidu 1763–1787, 7. zv., ur. Vin- cenc Rajøp, Ljubljana 2001, str. XXVII. 2 Slovenija na vojaøkem zemljevidu 1763–1787, 6. zv., ur. Vincenc Rajøp, Ljubljana 2000: Karte – sekc. 143, 144, 167 in 168 ter Opisi – str. 61, 70, 136 in toponimija teh sekcij.

148 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 149 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

jo z oznakami: I-6, I-7, I-8, II-10, II-11 in II-12.3 Kartografa sta bila nadporoœnik Fest za sekciji I-6 ter II-10 in nadporoœnik Reis iz glavnega poveljstva za ostale øtiri. Razmiøljajoœ, kako najuœinkoviteje in celostno predstaviti to- likøno bogastvo informacij, hkrati pa ohraniti matiœno samostojnost vsake sekcije, se je pisec razprave odloœil za sedem predstavitvenih skupin, v katerih bo poskuøal zajeti vso sporoœilnost vsake sekcije posebej. Te skupine so: 1. Osnovne znaœilnosti obmoœja – relief in kulturna krajina: dræavna in æupanijska meja, kratek opis pokrajine, tekoœih in stojeœih voda, znakov agrarne obdelave. 2. Naselbinska podoba: obstojeœa naselja s komentarjem o posebno- stih njihovih lokacij ter neobstojeœih danaønjih krajev. 3. Prometno omreæje in objekti na vodah: ceste, poti, mostovi, mlini in brodovi. 4. Zidane veœje stavbe: gradovi, dvorci, veœje cerkve. 5. Manjøi pomembnejøi objekti: pristave/marofi, kapele, gostilne, ovœje staje. 6. Toponomastika: imenoslovne posebnosti naselij in drugih lokacij, poimenovanja. 7. Drugo. Pri tem bodo enakovredno uporabljene tudi informacije v sprem- ljajoœem opisnem delu. V toponomastiki je avtor uporabil sedanja znana, za toœko 2 in razlago pa tudi tedanja imena. Za opise vsebin sekcij v 6. zvezku – Kuœnica, dræ. meja in Mura – pisec teh skupin ni uporabil, zato je tamkajønji tekst enoten. Tedanje navedene merske enote – œevlji, sveænji – so spremenjene v metre.

CELOSTNI POGLED NA SPOROŒILNO VREDNOST VIRA

Kaj lahko celostno povzamemo iz vira? Dræavna meja je na avstrijskih sekcijah vseskozi vrisana z dvema vzporednima progama – ena rdeœe in druga svetlo zelene barve, na ogrskih sekcijah pa z rumeno ter temno zeleno progo. Oznaœevali so jo tudi miljniki – dræavni mejni

3 Slovenija na vojaøkem zemljevidu 1763–1787, 7. zv., ur. Vincenc Rajøp, Ljubljana 2001: Karte – sekc.: I-6, I-7, I-8, II-10, II-11, II-12, II-13, III-13 in III-14 ter Opisi: opisi ter toponimija vseh sekcij.

149 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 150 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

kamni. Æupanijska meja med Æelezno in Zalsko æupanijo je vrisana z modro in rdeœo progo. Œudoviti so izrisi goriœkega hribovitega sveta – slemen, poboœij in posamiœnih vrhov. Z vzpetin je bil obiœajno lep razgled na vse strani. Nekaj vrhov je naølo svoje mesto v toponimiki, npr. Suehy Werch. Ozemlje je bilo dokaj, ponekod tudi moœno gozdnato. V ravninskem kot ponekod tudi v hribovitem svetu je na veœ mestih strnjen veœji gozdni kompleks. Lepo vidna so travniøka in moœvirna obmoœja ter obdelana zemlja – v hribih predvsem vinogradi, v niæi- ni pa poljski kompleksi. Vodna slika gornjega in osrednjega Prekmurja je nazorno razvidna in je bistveno drugaœna od aktualnega stanja. Tu øe ni kanalov, œeprav so æe vidni oœitni posegi v strugi Ledave. Mnogo je bilo manjøih ter æe izsuøenih potoœkov. Imena rek imajo obiœajno okraj- øavo Fl.(uss), imena potokov pa vœasih pripis Bach (npr. Mokosch Bach). Mura je praviloma imenovana Mur, Ledava pa Lendwa. Imen potokov – z redkimi izjemami za Kuœnico, Krko in Mokoø – skorajda ni. Pri Petanjcih sta vrisana celo dva izvira slatine, kar priœa, kako znana je bila tamkajønja ≈æiva voda.« Ponekod so leæala manj- øa jezerca ali ribniki, vendar manj, kot bi priœakovali. V manjøih in v veœjih krajih so obiœajno izrisane vse tedaj obstojeœe bivalne enote oziroma skoraj vsaka posamiœna hiøa ali koœa. Raz- likujejo se po velikosti, a zelo teæko je sklepati, ali je v posamiœnih primerih ølo za niæjeplemiøko domovanje ali za obiœajno hiøo, medtem ko so manjøe dimnice dokaj lahko prepoznavne. Po œasov- no malce prej nastalem viru, kontrolnem popisu niæjeplemiøkih druæin iz let 1781/82 so te druæine tedaj zagotovo æivele: v Murski Soboti (po viru 14 druæin – dejansko pa vsaj 22!, op.p.), Krogu (15), Teøanovcih (10), obojih Bakovcih (7), na Krajni (4), v Rakiœanu (4), Gederovcih (4), na Hodoøu (4), v Tropovcih (3), Œernelavcih (2), Mlajtincih (2) in po ena v vaseh Pertoœa, Gorica, Øalamenci, Kukeœ, Sebeborci, Kuøtanovci, Polana, Rankovci, Satahovci in Markiøavci, najverjetneje pa øe vsaj v Gor. Lendavi in Gor. Petrovcih.4 Mnoge domaœije so imele dva ali celo tri objekte. Vsak je natanœno vrisan v njegovi dejanski legi. Tako imamo tu œudovite izrise podob tedanjih

4 Vas vármegye nemesi összeírásai 1. Kötet. 1. Füzet. Schneider Miklós, Szombathely, 1941.: 1781/82. évi nemesi összeírások. (Spiski plemiœev Æelezne æupanije 1. knjiga 1. zvezek: Spiski plemiœev za leti 1781/82.), str. 7–13.

150 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 151 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

prekmurskih naselij v njihovi dejanski podobi. Bili so v oblikah po veœ hribih raztresenih vasi in razloæenih naselij, obcestnih vasi ter strnjenih seliøœ. Zarisani so celo osamljeni zaselki s tremi in veœ hiøami, nekaj jih ima imena. Ponekod imajo kraji nemøko oznako za vas D.(orf). Tedanji trg Rakiœan ima na kartah pred krajevnim imenom oznako statusa M.(arkt), manjka pa ta znak pri vseh drugih trgih – Cankovi, Mart- jancih, Murski Soboti in Gornji Lendavi! V opisih ta oznaka nastopa povsod. Posebno dragoceni so tu podatki o œasovni oddaljenosti med posamiœnimi kraji. Le-ta je zmeraj navedena v œasu hoje v urah do natanœnosti 1/8 ure. Pri tem je ena ura predstavljala œas, potreben za prehojenih 6000 korakov oziroma skoraj 6000 metrov. Na sploøno so bile vse ceste in poti zavoljo neurejenih strug rek in potokov ter sploh zaradi moœne vodnatosti terena pogosto poplavljene ali vsaj moœno poøkodovane in zato teæko prehodne. Redno so vzdræevali le poglavitne ceste. V gornjem Prekmurju so bile take: cesta Monoøter/Szentgotthárd–Gornji Senik–Srebrni breg– Otovci–Maœkovci–Murska Sobota. Z njo je bila prek Kuzme povezana cesta od Rabe pri St. Martinu–Liba–Tauka–Kuzma–Gornja Len- dava–Pertoœa–Cankova–Radgona. Obe cesti sta bili v solidnem stanju. Povezovalo ju je veœ nestalnih poti in stranski cestni odsek Boreœa–Gor. Lendava. Pri Maœkovcih se je na to cestno zvezo navezovala cesta Sobota–Øalovci, ki je œez Gor. Petrovce in Boreœo prav tako vodila do Gor. Lendave. Na vzhod se je cesta iz Øalovcev nadaljevala proti Hodoøu/Hodos in naprej. V osrednjem delu do æupanijske meje je bila glavna cesta z oznako die Landstrasse Radgo- na–Gederovci–Sobota–Martjanci–proti Kobilju. Vir pravi, da je bil odsek med Radgono in Soboto celo tlakovan. Kot pomembna lokalna prometnica se je dotlej izoblikovala tudi danes tako zelo prometna cesta Murska Sobota–Beltinci. Ceste so øe kar vzdræevali, a zavoljo mnogih vzponov in spu- stov je bilo potovanje po njih dokaj naporno tudi ob dobrem ce- stiøœu. Po moœnih deæevjih so prehodnost oteæevali øe poplavljeni deli. Mnogo je bilo manjøih poti in kolovozov, ki so danes æe opuøœeni. Vzdolæ ravninskih poti in cest so obiœajno vrisani dre- voredi. Veœina mostiœev je bila lesena, le tu in tam kak zidan. Vse tukajønje mostove in mostiœe naj bi dobro vzdræevali. Brodov na Muri v tem delu ni.

151 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 152 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

Gradovi so praviloma oznaœeni le z nemøkimi oznakami Schloss in Schlössl. Veœjih cerkva je bilo manj. Rimskokatoliøke æupnijske in tudi nekaj podruæniœnih cerkva so oznaœene s kapitalo C oziroma evangeliœanske z E. Manjøi pomembnejøi objekti so prav tako praviloma oznaœeni le nemøko: Capelle (z nemøkim ali latinskim imenom patronata, œe je sploh naveden – nastopa tudi kot kraj. ime!), Mühl ali z okrajøavo m., Wirtshaus ali z okrajøavo W. H. ali w. h., Mahrhof ali Mayrhof ali z okrajøavo M. h. oziroma m. h. ter Schaferhof ali Schäf- lerhof za ovœje staje. Nekateri mlini imajo zapisane priimke aktualnih imetnikov oziroma njihova tedaj udomaœena imena. Druge zanimive oznake ter okrajøave na kartah so øe Gränz Stein ali R. S., Sauer Brunn ter Ein Preßhaus von Stein, v opisih pa jih je øe veœ, npr. Bett- haus, Comitats Haus in druge. Med manjøimi religioznimi objekti so prevladovale redke zidane ter øtevilnejøe lesene kapele. Semkaj so spadali tudi øtevilni leseni ter kamniti kriæi in znamenja, kar da slutiti na stopnjo zunanje religioznosti pokrajine. Na Goriœkem so obiœajno stojeœi sredi naselja ali ob poteh ter na kriæiøœih, v ravninskih delih pa najveœkrat na kriæiøœih poti. Oznaœene so nekatere pristave oziroma marofi. Zanimive so tudi navedbe gostinskih in drugih ≈turistiœnih« objektov. Øtevilo gostiln ob naøtetih cestah v poznem 18. stoletju je zelo dober kazalec prehodnosti pokrajine. Pri tem je posebno zanimivo, da se navedbe gostiln tako na kartah kot tudi v opisih podvajajo le za eno samo lokacijo – gostilno zahodno od Matjaøovcev pred vasjo Edelsbach (ob cesti med Kuzmo in Libo), ki je sicer stala dobesedno na danaø- nji dræavni meji, a gotovo na danes avstrijski strani –, za vse druge pa ne (!). Ob navedbah v tekstu pa najdemo na samih kartah dodatno øe oznake Wirtshaus na priœakovanih in nepriœakovanih lokacijah. Skoraj zagotovo je tedaj bilo øe veœ manjøih gostinskih objektov, npr. v tukajønjih trgih, ki pa v viru ne nastopajo. Lokacije gostiln jasno kaæejo na potujoœe goste. Toponimika prekmurskih krajev je tu pestra. Zapisana je obiœajno z dvema in ponekod celo s tremi oblikami: z domaœo slovensko iz- govorno obliko krajevnega imena, ponekod celo posebej oznaœeno z znakom W:(indisch), in hkrati z madæarsko (oznaœeno kot hung. ali s H: oziroma h:) imensko obliko, ki se je seveda naslanjala na prvo, npr. Mladincze/ Mladetinecz. Zato bodo v toœki 2 zaæivele tedanje ori- ginalne oblike domaœih imen v izgovarjavah, kot so jih kartografom

152 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 153 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

izgovorili domaœini pred œetrt tisoœletja, in tudi madæarske starejøe imenske oblike, ki so se v najveœ primerih naslanjale na domaœe osnove z majhnimi odstopanji. Predvsem v severozahodnem delu Goriœkega, na obmoœju ob Kuœnici in Ledavi, in v Porabju nastopajo ob eni ali dveh oblikah øe tedaj udomaœene nemøke toponimike, npr. Stadellberg oder Sotina (Sotina), za en nemøko govoreœi kraj ob Kuœni- ci pa celo izkljuœno nemøko ime Sinnersdorf (Kramarovci). Podobno je v skoraj vseh dvodelnih imenih trgov in vasi, kjer je opredelitve- na oznaka ≈gornji«, ≈dolnji« in ≈srednji« oziroma ≈veliki« in ≈mali« praviloma ali samo nemøka ali pa nastopa hkrati z madæarsko, npr. Mittel Bedeincze hung. K˝ozép Petancz (Srednji! Petanjci), Unter Slavetz hung. Also Slavetza (Dol. Slaveœi), Klein Pakowcze vel Kis Barkócz (Mali Bakovci), Ober Limbach vel Felso˝ Lendva (naselje Gor. Lendava). V pokrajini so ob nekaterih cerkvah leæala pokopaliøœa, eno je bilo celo obzidano. Veœ je posebnih objektov uradniøkega namena. Na kartah in v opisih se najde øe druge posebnosti, npr. padarjeva hiøa, pravi panonski vodnjak ali vislice.

OPISI VSEBIN POSAMIŒNIH SEKCIJ Notranjeavstrijski del (6. zvezek)

Sekcija 143 – Section 143 Na gornji tok Ledave se nad vasjo Koligh na kratko spusti dræavna meja in se nato nadaljuje proti jugozahodu. Izvir Kuœnice (Kuchnitza Bach) je viden med vasjo St. Anna a. Aigen in poboœji vrha Schirren- kogel. Poldrugi kilometer naprej se na potoœek spusti dræavna meja v viøini med vasema St. Anna ter Aigen tik nad lokalno œezmejno potjo proti Ocinju. Stik meje in potoka je oznaœeval lepo viden mejni kamen. Na poteku meje do te toœke in naprej so vrisane vse œezmej- ne poti v smeri Rdeœega brega, Ocinja (tu Guttenhof!) in Kramarov- cev (Singersdorf!). Mejo so oznaœevali mejni kamni, ki jih na ogrskih kartah (sekcija I-6) v tem delu sploh ni, tu pa je vidnih skupno sedem, po eden izmeniœno na avstrijskem in ogrskem ozemlju. Skup- na struga Kuœnice in potek meje sta od tod naprej izrisana drugaœe kot na ogrskih kartah, npr. natanœen potek struge, drevje in moœvir- ni predeli tik ob reki so tu opaznejøi.

153 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 154 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

Sekcija 144 – Section 144 Kuœnica in meja se tu nadaljujeta v viøini nad Korovci do loœitve pod Polanci. Tudi v tem odseku je mejo oznaœevalo kar pet mejnih kamnov, ki jih na karti ogrske sekcije I-7 ni. Tekst v opisu sicer zgreøeno trdi, da je ≈potok Kuœnica tukaj od Dedoncev naprej meja z Ogrsko, tako kot kaæejo mejniki (?).« V tem delu je bila Kuœnica øiroka do øtiri metre, prestopiti pa jo je bilo mogoœe œez lesene mostove na œezmejnih lokalnih cestah pri Korovcih, pod Cankovo proti øtajerskim Zenkovcem ter pri Dedoncih. Poleti je v suønih obdobjih celo presahnila. Toœka loœitve meje in Kuœnice je tu vrisana drugje kot na sekciji I-7: od mostu in mejnega prehoda na œezmejni cesti Dedonci–Gede- rovci je meja lepo vrisana øe naprej ob Kuœnici in se loœi øele slabega pol kilometra pod tamkaj vrisano pristavo, kjer Kuœnica nadaljuje tok v notranjost. Tik pod loœitveno toœko je stal lepo vrisan mejni kamen, prvi v vrsti mejnikov ob mejnem jarku. Tudi v Polancih omenjena kamnita gostilna je stala tik ob levi strani ceste takoj za tem mostom, nasproti pristave. Drugih hiø ob ogrskem bregu ni, razen ob reœnem kolenu v viøini Zenkovcev, kjer sta na vseh kartah vrisani dve. Nadaljnja meja je øla po ≈ponekod komaj opaznem« suhem mejnem jarku (Gränitz Graben), ki pa je na tej karti v celoti poudarjeno zarisan. Œezmejni cesti sta iz Æetincev œez jarek øli ena proti Murski Soboti ter spodnja proti Murskim Petrovcem. Na samem prehodu te druge œez mejo je tik ob mejnem kamnu stala gostilna. Jarek je bil opremljen s øe petimi mejniki, zadnji je stal tik nad toœko spusta meje na Muro. Ta je bila pod Øratovci v viøini Boraœeve, takoj za to toœko pa je na ogrskem bregu æe stal prvi mlin na Muri. Tudi reœna struga je izrisana drugaœe kot na ogrskih kartah, predvsem je natanœnejøa, z veœ detajli, npr. z imeni posamiœnih otoœkov v sami strugi ter v reœnih rokavih. Tu je v viøini Radencev zapisano ime veœjega otoœka Sztari Zaton. Mura je bila tu ≈deroœa ter polna otokov in sipin, ki nimajo imen.«

Sekcija 167 – Section 167 Vrisan je kratek del struge Mure v viøini od Rihtarovcev do Vuœje vasi, ki je poln veœjih in manjøih reœnih otoœkov, leæeœih ali sredi struge ali pa tik ob levem oziroma desnem bregu. Imensko so oz-

154 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 155 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

naœeni Sztari zaton, Boroicza/Borovicza in Zapali. Bili so ≈gosto po- raøœeni z visokim drevjem, tako da so celo peø le teæko prehodni. V œasu poplav so vsi ti otoki pod vodo.« Mejniki so stali na obeh bregovih ter dva celo na otoœkih. Z Muro so se ljudje borili. Zavoljo pogostih hudih poplav so jo utrjevali na obeh straneh: ≈Od Vuœje vasi do Veræeja je vzdolæ Mure (desni breg!) nasut nasip, ki naj bi reki prepreœil izlitje iz struge, vendar je veœinoma propadel.« Pri Moti je bil reœni breg visok do 1,5 metra, razlivajoœa se voda pa je ≈odtrgala æe veliko hiø, zato prebivalci vedno bolj ograjujejo vas in pot nazaj.«

Sekcija 168 – Section 168 Del struge Mure do sicer neoznaœene æupanijske meje (nad Veræe- jem) je tudi tu bistveno drugaœe izrisan. V njej je otoœek Vrbje (Ver- bie), na katerem stoji mejnik. Gozd nad njim na prekmurskem bregu proti Bakovcem je imenovan Pakovski Osredek.

Ogrski del (7. zvezek) Sekcija I-6 – Col. I. Sect. 6. Theil des Eisenburger Comitat: med Fikøin- ci, gradom Tabor, Gor. Straæo (Ober Strascha) in Proseœko vasjo 1. Dræavna meja je zelo natanœno vrisana. Od viøine øtajerskega naselja St. Anna a. Aigen, kjer priteœe Kuœnica, poteka toœno ob Kuœni- ci brez odklonov. Skrajni severozahodni del Goriœkega je verno izrisan do dobesedno slehernega hriba. V toponimiki sta posebej vpisana Rottenberg (Srediøki breg) in Stadellberg (Sotina). V obmoœju gradu Gor. Lendava je v opisu omenjen tudi Nedeljski breg. S tu- kajønjih vrhov je prevladoval lep razgled. Veœje gozdne povrøine so med Ocinjem in Nuskovo, med Gor. Lendavo in Matjaøevci ter nad Martinjem. Tudi sicer je bil celotni prostor prejkone gozdnat. Pre- vladovali so meøani gozdovi, v njih pa visoka bukev, bor ter hrast. Od veœjih tekoœih voda so zelo natanœno izrisani reki Kuœnica in Ledava ter potoki Lukaj, Graœki potok ter gornji tok potoka Spuni- ka, a vsi so brez imen. Glede na relief je bilo obmoœje dokaj vodna- to, omenjajo se mnogi tukaj izvirajoœi manjøi potoœki. Veœinoma so imeli mehko dno, nekateri ilovnato, ponekod tudi moœvirnato. Ob veœjih nalivih so moœno poplavljali – predvsem sta kot taka omenjena Ledava in potok Lukaj, odnaøali mostiœe ter oteæevali prehodnost

155 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 156 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

cest in poti. Kuœnica in øe nekateri potoki pa zavoljo visokih, strmih bregov niso poplavljali. Zahodno od gornjelendavske cerkve je bil veœji ribnik. Polja, ki sicer niso vrisana, je mogoœe slutiti le v dolinah Ledave in potoka Lukaj, drugod pa le malo. Veœji vinogradi so oznaœeni v trikotniku med Fikøinci, Sv. Jurijem in Veœeslavci, na obmoœju gradu in trga Gor. Lendava, v okolici Kuzme in Matjaøevcev ter med Vidonci in Kovaœevci. Drugod so posamiœni in manjøi vinogradi. Najveœ strnjenih travnikov je na obeh bregovih Ledave in potoka Lukaj. Tra- viøœa so bila le tu in tam mokra, marsikje pa se je – ne glede na tamkajønji relief – naølo precej zamoœvirjenega sveta. V reœnih in po- toœnih dolinah je skorajda v celoti prevladoval moœvirnat teren. 2. Na kartah je s tedanjimi imeni oznaœenih 24 naselij: Boreœa, Fikøinci, Gereœavci, Kovaœovci, Kruplevnik, Kuzma, Gor. Lendava in Dol. Lendava (!), Martinje, Matjaøovci, Nuskova, Ocina, Otovci, Prøeœka ves, Rogaœovci, Sinnersdorf, Dol. in Gor. Slaveœi, Srediøki breg, Sotina, Sv. Jurij, Türke, Veœislavci in Vidonci. V tekstnem opisu jih je prav tako 24, a tu imajo Proseœka vas, G. Lendava in Srediøki Breg-Nuskova po dve zaporedni øtevilki. V tej naselbinski podobi so æe prva preseneœenja. Naselja ob Ledavi kaæejo drugaœno stanje od danaønjega: na mestu danaønje Serdice je lociran Srediøki breg oz. Rottenberg (Rdeœi breg), tik ob njem pa Nuskova; Rogaøovci so locirani na levem bregu Ledave pod (!) Sv. Jurijem, na desnem bregu pa je tu øe samostojni zaselek Gereœavci (danes del Sv. Jurija). Posebnost je tudi kompleks okoli gradu Gor. Lendava: raztreseno trøko naselje na prostoru med potokom Lukaj in Graœkim potokom je oznaœeno kot Gornja Lendava, manjøe samostojno naselje z æupnij- sko cerkvijo tik ob gradu ter ob cesti juæno od gradu pa kot Dolnja (!) Lendava. Pod njim je kar zraven øe Kruplivnik (!), ki je sicer v opisih razdeljen in spadajoœ tudi v sosednjo sekcijo II-7, Radovcev pa tu ni. Slaveœi nastopajo loœeno tudi v poimenovanju. Med dvema za- pisoma imena Prøeœka ves so na originalu oznaœeni celo Peœarovci (!). Skoraj vse vasi so opisane kot raztresene, izstopa pa podoba dveh izredno razvleœenih vasi, Sotine in Kuzme, pod slednjo je oœitno spadal tu nevpisani Doliœ. Gostota bivalnih objektov je najviøja na obmoœju med Kuœnico, Sotino, Gor. Slaveœi in Veœeslavci. 3. Kot prometnica prvega reda tu izstopa del ceste od Rabe v smeri Kuzme, ki se je malo nad Kuzmo v viøini Matjaøevcev razcepi-

156 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 157 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

la na dva kraka: prvi je vodil naprej po dolini Ledave, drugi pa po dolini potoka Lukaj pod gornjelendavskim gradom. Ta cesta je bila v celoti v solidnem stanju in zelo uporabna. Pri Kuzmi se je odcep te ceste zdruæil s cesto mimo Boreœe in tekel naprej proti vzhodu. Œez dræavno mejo so vodile zarisane poti, ena na obmoœju Srediøkega brega in kar dve na obmoœju Ocinja. Mreæa kolovoznih poti je zelo dobro razvidna, po gostoti pa celo presenetljiva glede na tako hri- bovit teren. Zavoljo poplav so bile poti mnogokrat celo zelo moœno poøkodovane, veœinoma pa slabe in teæavne. Mostiœev je na karti œez 15, œez Ledavo pri Sotini je stal celo zidani most. Mlinov je v opisu in na kartah øest: po eden na Srediøkem bregu in Nuskovi ter na Ledavi v obmoœju Sotine, trije na Graœkem potoku v obmoœju G. in Dol. Slaveœev ter v Kuzmi – tik ob cerkvi. Od teh so bili vsi trije v obojih Slaveœih oznaœeni kot ≈dober«, tisti v Sotini pa kot ≈trden«. 4. Od veœjih objektov je vrisan gornjelendavski grad in opisan kot ≈trden grad z majhnim obzidjem«. Cerkve: kar dve (!) na Gor. Lendavi – ob æupnijski øe ena juæno od gradu na obmoœju naselja Dol. Lendava, v Sv. Juriju in Kuzmi; od teh je le tista v Sv. Juriju na originalu oznaœena s C; cerkvi na Gor. Lendavi in Kuzmi sta opisani kot ≈trdni«. Cerkve v Gor. Slaveœih oœitno øe ni bilo, niti kapele ne. Prav tako v Vidoncih øe ni vrisana kapela sv. Antona. 5. V vaseh je bilo zelo malo trdnih stavb. Pristavi sta oznaœeni pod gornjelendavskim gradom ter vzhodno od Proseœke vasi. Tista pri Proseœki vasi nastopa kot posebna enota v opisu – Mayerhof/Pri- stava, bila je ≈dobro grajena«, okoli nje je øe nekaj koœ. Nad Trdko- vo je bila veœja ovœja staja, prav tako posebej opisana kot ≈dobro grajena«. Æupniøœi sta stali ob cerkvah v Gor. Lendavi in Sv. Juriju. Zidane kapele so stale v Fikøincih, v Dol. (!) Lendavi jugovzhodno od gradu ter Veœeslavcih, in lesene v Gereœavcih, Matjaøevcih, v So- tini ter pod Dol. Slaveœi. Gostilne: znana gostilna je bila zahodno od Matjaøovcev pred vasjo Edelsbach ob glavni cesti, ki pa je najverjetneje stala na danes avstrijski strani meje; v tekstu je opisana øe gostilna v Sv. Juriju, ki je na kartah ni. 6. Veœ krajev ima drugaœne slovenske oblike imen od danaønjih, npr. Prøeœka ves/Proseœka vas ali Türke/Trdkova, zato jih je nesmiselno naøtevati. Niœ neobiœajnega tudi niso nemøka krajevna imena na obmejnem obmoœju ob Kuœnici in Ledavi kot ena od toponimiœ-

157 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 158 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

nih oblik ali le kot sploh edina oblika imena: Sinnersdorf (Krama- rovci), Gintzenhof … (Ocinje), Fixlstorf ali Fixls Dorf ter Füxlinc (Fik- øinci), Stadellberg … (Sotina), Rottenberg … (Nuskova), St. Georgen … (Sv. Jurij), Sessldorf … (Veœeslavci), Ober Slavetz … (Gor. Slaveœi), Unter Slavetz … (Dol. Slaveœi), Ober Limbach …(Gor. Lendava), Schloss (Ober Limbach) – grad Gor. Lendava in Unter Limbach … (spodnji del trga Gor. Lendava). Za trg Gor. Lendava je bilo med domaœini oœit- no v uporabi uveljavljeno ime Varoø (Warosch). Ob imenu Proseœka vas je tudi izvirno madæarsko ime Kölesvölgye (= prosena dolina, dolina prosa). 7. V Dol. (!) Lendavi so bili tik ob gradu øe urad, øe danes sto- jeœa kaøœa in celo Bader Haus (padarjeva hiøa ali kopaliøœe). Ob poteh je stalo nekaj kriæev. Sekcija I-7 – Coll. I. Sect. 7. Theil des Eisenburger Comitat: med Sodiøinci, Fikøinci, Peœarovci in Markiøavci 1. Dræavna meja teœe ≈ob Kuœnici vse do Polancev, od koder gre znova po (mejnih, op. p.) kamnih.« Od tod naprej mejo oznaœuje moœna œrtkana œrta. Prvi mejni kamen je vrisan tik nad œezmejno cesto proti Gederovcem, kjer je bil znan mejni prehod. Lepo je viden prehod s hribovitega terena v niæino. Veœ je strnjenih gozdnih povr- øin, tako med Gerlinci in Cankovo, med Radovci in Bodonci ter med Bodonskim in Peœarovskim potokom. Ob obeh bregovih Ledave leæi velik strnjen gozd, ki se levoobreæno zaœenja tik ob Bodonskem potoku in se øiri proti Predanovcem ter Markiøavcem, desnoobreæno pa se od Skakovcev razøiri ponekod prav do glavne ceste Gede- rovci–M. Sobota. Vodnatost je v primerjavi s sekcijo I-6 opazno øibkejøa, manj je krajøih drobnih potoœkov. Kuœnica je izrisana zelo natanœno; toœno tam, kjer naj bi se meja pri Polancih loœila od nje (prim. sekcijo 144!), je œez njo most, reka pa tu zavije desno navzdol v notranjost proti Gederovcem. Izliva Kuœnice v Muro zato tu seveda ni. Zelo markantne so razøirjene doline reke Ledave in v njo izlivajoœega se potoka Lukaj, Graœkega ter Bodonskega potoka. Ti potoki in Bezjak imajo vidno razøirjene struge, medtem ko je struga Ledave ter Pe- œarovskega potoka obiœajna. Lepo so izrisani tudi nastanek Bodon- skega potoka nad Bodonci kot zdruæitev potokov Spunika in Bez- jak, gornji tok Mokoøa ter del Maœkovskega potoka skozi Puconce.

158 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 159 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

V hribih so vrisane izsuøene struge mnogih nekdanjih potoœkov. Struga Ledave je bila pri Pertoœi øiroka dva metra, od izliva Graœ- kega potoka pod Strukovci naprej pa lepo urejena – viden je kanal, delo œloveøkih rok. Kuœnica je bila v Gederovcih øiroka dva metra ter vseskozi prehodna, potok Lukaj pa pri Motovilcih tri metre in neprehoden. Polja so v obliki veœjih strnjenih kompleksov vrisana ob severnem robu gozda nad Ledavo ter ob poti od Skakovcev proti Pucon- cem, desnoobreæno pa od Polancev naprej ob glavni cesti. Oœitno so nastajala s krœenjem velikega gozda: polja v sklopu nekaterih obledavskih vasi – tako Skakovci in spodnji del Strukovcev, Kupøinci, Veøœica, Œernelavci kot tudi Polana in Markiøavci – so bila gotovo izsekana. Te vasi namreœ tu øe v veliki meri obkroæa gozd. Vino- gradi so poudarjeni med Gerlinci, Pertoœo in Kraøœi, pri Motovilcih, Bodoncih, Vadarcih ter med Peœarovci in Vaneœo. Traviøœ je precej ob celotnem toku Kuœnice ter ob Ledavi od Pertoœe do Topolovcev, naprej pa na obmoœju nekaterih obledavskih vasi in tik ob strugah drugih potokov. Podatkov o poplavljanju ni. 2. Na kartah je oznaœenih 38 naselij s tedanjimi imeni: Beznovci, Œernerovci ali Œernelavci, Domanci ali Domajinci, Drugovci, Fikøin- ci, Gederovci, Gerlinci, Gorica, Griæe, Jankovci, Kakovci ali Skakov- ci, Karlova vas ali Koroøci, Kraøovci ali Kraøœi, Kopøica ali Kupinci, Maœkovci, Markeøovci, Moøœanci ali Muznja, Motovilci, Peœarovci, Polana ali Blona, Polanci, Poznanovci, Predanovci, Pucinci, Radov- ci, Rankovci ali Frankovci, Robec, Sankovci, Sodiøinci, Sv. Helena ali Pertoœa, Sv. Lenart ali Bodonci ali Lehomerje, Sv. Marjeta ali Puæev- ci, Strukovci, Øalamenci ali Salamonci, Topolovci, Vadarci ali Tiva- darci, Vaneœa in Veøœica. Precej je stvarnih razlik s sedanjostjo: pod Kraøœi ni Gor. Œrncev, œeprav je na lokaciji oznaœenih øest koœ in kar dva mlina ob Œrncu; œeprav je na kartah vrisanih nekaj koœ, imena Kruplivnik ob njih tu ni, v opisu pa je prebrati, da je Kruplivnik ≈imel samo nekaj hiø«; na mestu danaønjih Borejcev ni niœ razen gozda, a na originalu je s svinœnikom ob gozdnem robu pripis Borecze (!);zanimivo je obmoœje med Puæevci in Predanovci – tu je vrisanih veœ hiø, a brez imen za Lemerje in Brezovce; zaselek Griæe, danes del Bodoncev, je tu øe samostojen, prav tako tudi Drugovci tik pod Ledavo (pozneje Sp. Strukovci), ki so danes del Strukovcev. Vasi Topolovci in Domajinci

159 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 160 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

ter Polanci in Gederovci so se malone stikale druga z drugo. Na samem vzhodnem robu karte so narisane in imensko locirane vasi Maœkovci, Vaneœa, Puconci ter Markiøavci, zato so opisane tudi v drugih sekcijah (II-10 in II-11). Kot zelo raztresene vasi so na kartah vrisani Pertoœa, Bodonci in Predanovci, kot tipiœne obcestne (obpotne) vasi pa veœ krajev, npr. Gerlinci, Korovci, Cankova, Skakovci, Moøœanci, Polana itn. Vaneœa je tu vrisana kot dvodelno naselje. 3. Prehodi œez mejo so bili: pod Gerlinci, Korovci, Cankova, Po- lanci ter pri Gederovcih. Glavni cesti – ≈od Monoøtra prek Pertoœe in Cankove v Radgono« in cesta Radgona–Gederovci–Sobota sta bili ≈vseskozi dobri, zgrajeni kakor velike tlakovane ceste«. Vaænejøe poti: Cankova–Polanci–Gederovci, Gor. Lendava–Vadarci–Polanci, Beznovci–Vaneœa. Slabøe poti so bile ponekod neuporabne za vsa vozila. Kamnita mostova sta stala pri Pertoœi in v Gederovcih, veœ pa je bilo lesenih, npr. œez Ledavo sedem in œez Kuœnico trije. Veœji zidani mlin je stal pri Pertoœi, drugod pa dva na levem bregu Kuœnice pri Fikøincih in Gerlincih – vpisana celo s priimki lastnikov (Schuster M., Jussens M.), dva mlina na obmoœju øe nevpisanih Gor. Œrncev, in mlini v Topolovcih, nad Skakovci ter nad Puconci ob Maœkovskem potoku. Na Ledavi so torej delali vsaj trije. Brodov ni. 4. Dve veœji cerkvi – posebej opisani kot kamniti – sta stali v Per- toœi in na Cankovi ter øe kot lesene opisane v Moøœancih, Bodoncih, Puæevcih in na Vaneœi, povsod z oznako C. V Puconcih je leta 1783 postavljena evangeliœanska cerkev, opisana kot novozgrajena (Ein neues Betthaus). 5. Med manjøimi grajenimi objekti so tu pristave pri mejnem prehodu Polanci in pod Topolovci, kamnite gostilne pa v Pertoœi, na Cankovi – novozgrajena, in v Polancih. Zidani æupniøœi sta prav tako stali ob cerkvah v Pertoœi in na Cankovi. Obcestna kapela je stala v kriæiøœu ob glavni cesti med Gederovci in Rankovci. Sicer se v veœ krajih opazijo objekti, veœji od ostalih, ki bi jih lahko identifi- cirali kot niæjeplemiøke kurije, npr. v Pertoœi, Kupøincih, Polani in drugod. Na Cankovi je po opisu stala tudi æupanijska – uradniøka hiøa, gotovo zavoljo dokaj prometnega mejnega prehoda. Vse druge hiøice in koœe v obmoœju Pertoœe so opisane kot dimnice. 6. V toponimiki je cel kup posebnosti: æe zdavnaj uveljavljenega imena Krajna ni – tu nastopa le ime Polanci oziroma nemøko Padler; podobno so povsem drugaœna imena imeli danaønji: Zenkovci›Jan-

160 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 161 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

kovci, Cankova›Sankovci ter Ropoœa›Robec; veœina krajev je imela slovenska imena malce drugaœna od aktualnih. Tudi tu nastopajo v obmejnem pasu nemøki toponimi: ob Polancih ponovno øe Fixelsdorf ter Füxlinc za Fikøince, pa øe Carlsdorf (?) za Korovce ter znani Kal- tenbrunn za Cankovo. Patronimi nastopajo v treh primerih, od katerih je tisti pri Bodoncih v œudni kombinaciji: St. Leonhard oder Wodenitz vel Lehomerje – œasovno oœitno mlajøi patronim po tukajønji podruæniœni cerkvi sv. Lenarta se je pridruæil prvotnemu ljudskemu imenu Bodonci, medtem ko je ime Lehomerje (Lemerje) na tej lokaciji prav presenetljivo!? Druga patronima sta Sv. Helena za Pertoœo in Sv. Marjeta za Puæevce. 7. Cankova ima vrisano celo pokopaliøœe. Ob poteh je opazen le kriæ v Gerlincih. Pri opisu Pertoœe je posebna opomba o strateøki legi hriba s cerkvijo nasproti Ropoœe, saj je bilo z njega moæno s topovi ≈obstreljevati vso dolino in obvladovati hrib na nasprotni strani mostu«.

Sekcija I-8 – Coll. I. Sect. 8. Theil des Eisenburger und Szalader Comitat: trikotnik med Murskimi Petrovci, Mursko Soboto in Dokleæovjem 1. Dræavna meja, ki se toœno pod mostom pri Polancih loœi od Kuœ- nice, gre po suhem do viøine Gor. Petanjcev, kjer se spusti na Muro in teœe po osnovni strugi Mure naprej. Med Murskimi Petrovci in Dokleæovjem jo markira øest mejnih kamnov. Mnogokrat jih je reka odtrgala, ostalih pa ni bilo mogoœe najti zaradi gostega gozda. Pod Velikimi Bakovci se na izliv Mokoøa v stransko strugo Mure prikljuœi æupanijska meja in se ob stiku obeh strug spusti do Mure. Vzdolæ Mure se vseskozi razteza øirøi pas visokega, deloma moœ- virnatega gozda, ki je na veœ mestih – npr. pri Petanjcih ter od Sa- tahovcev do Bakovcev – pogosto poplavljen ter teæko prehoden. Veœji gozd je øe ob potoku Doblu ter tik nad Soboto vzdolæ Ledave. Ølo je za deloma visoko, deloma grmiœasto rastje, ponekod uporabljeno tudi za paøo. Ob Muri ter drugod so veœja traviøœa, veœkrat v celoti poplavljena, in moœvirja. Lepo, a drugaœe kot na avstrijskih kartah, je izrisan vodni kompleks osnovne struge Mure z vsemi obstojeœimi in æe suhimi rokavi, otoœki, sipinami oziroma prodnimi naplaviøœi, moœvirji in drugim; na kopiji je s svinœnikom vrisano nadaljevanje øe œez rob karte. Od viøine Satahovcev do spusta æupanijske meje na reko je vidna oæja

161 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 162 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

vzporedna struga, ki jo od osnovne loœi gozd. Matiœna struga je bila tu vseskozi øiroka med pribliæno 150–200 metrov, dno je bilo prodnato in peøœeno, globina reke pa je znaøala do tri metre. Imela je hiter tok in strme bregove. Zelo se je zajedala v breæine, ob visoki vodi je obiœajno narasla in preplavila øiroko okoliøko obmoœje. Otoœki in naplaviøœa so obiœajno gozdnati, nekaj pa jih je le prodnatih. Na obeh bregovih je do æupanijske meje delalo skupaj 12 mlinov, ki so vsi zarisani na œolnih. Kuœnica je tu æe imenovana kot potok Mokoø (!?). Med Dol. Petanjci ter Bakovci je lepo vidna njegova daljøa øe vodnata stara struga, sicer pa je bil slabo prehoden. Med Mokoøem in Doblom izvira nad Tropovci øe en potok. Pri Srednjih in Dol. Petanjcih sta leæala dva veœja ribnika ali jezerci. Na obmoœju med Murskimi Pe- trovci ter Gor. Petanjci sta vrisana dva moœna izvira slatine (pri spodnjem je celo izraz Sauer Brunn). Najveœji del povrøin na karti so veliki strnjeni poljski kompleksi, ki jih ponekod omejujejo ali sekajo kolovozne poti ter potoki, ponekod pa gozdovi in travniki. 2. Vpisani kraji na karti: Mali Bakovci in Veliki Bakovci, Œrnci, Gradiøœe, Krog, Murska Sobota ali Olønica, Dol. Petanjci in Gor. Petanjci in Srednji Petanjci, Petrovci ali Murski Petrovci, Satovci ali Satahovci, Tiøina in Tropovci. Manjka naselje Vanœa vas, na tej lokaciji so tu le tri hiøe. Na gornjem robu karte je vrisanih øe nekaj hiø iz Veøœice. Murska Sobota je tu izrisana v veœjem delu, manjøi del je v sekciji II-12. Nakljuœje je naneslo, da je rob sekcije razpolovil naselje, zato je drugi del opisan tam. Glavna cesta iz Radgone je osnovna prometna æila skozi trg, ob njej stoji tudi najveœ hiø. Opazne so æe uliœne zasnove. Markantno grajsko poslopje je bilo obdano øe s suhim jarkom. Nanj se je naslanjal veœji pravokotni obzidan del, verjetno namenjen za grajsko ekonomijo, ki ga je vmesni zid delil na dve polovici. Njegov vzhodni zakljuœek je tvorilo veœje poslopje, tik pred zidom pa je stal øe en veœji objekt, nedvomno pripadajoœ gradu. Œez ozko vmesno pot je bila øe ena veœja obzidana povrøina, polna zelenja – najverjetneje grajski park. Na desni strani ceste sta vidna øe vsaj dva veœja dvora s spremljajoœimi objekti, drugi æe malce izven strnjenega naselja tik pri kapeli ob poti v smeri Gradiøœa in Tiøine. Med hiøami so vidne manjøe obdelane povrøine,

162 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 163 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

sicer pa je celotno naselje dobesedno sredi travnikov. V trgu je bila kamnita gostilna. Druge vasi so tipiœno obcestne in delno strnjene, raztresenih ni. Potok Mokoø deli Bakovce na Velike in Male. Za obmoœje okrog Mur. Œrncev je konkretno zapisano, da so vse tamkajønje hiøe dimnice. Veœje objekte je videti na Tiøini, v vseh Petanjcih ter Krogu. 3. Ob glavni cesti Gederovci–Murska Sobota so na karti øe lokalne ceste in øtevilne kolovozne poti. Danaønja prometnica Petanj- ci–Sobota se je v dveh krakih zaœenjala pri Gor. Petanjcih, vendar tu œez Muro zaœuda ni bilo broda. V Soboto je priøla v dveh delih – iz smeri Œrncev ter iz Kroga, kjer se je sicer nadaljevala tudi proti vzhodu. Danes znani tukajønji cestni trikotnik je torej æe obstajal. Precej poti je vodilo k Muri. Lesen most je vrisan œez Dobel nad Œrnci, drugod pa mostov ni – gotovo so morale œez potoke stati øtevilne manjøe brvi. Na Mokoøu sta delala dva mlina. 4. Ob soboøkem gradu je v opisu omenjena tudi moœna zidana kurija v Vel. Bakovcih. Kamnita cerkev je stala na Tiøini in druga, posebej oznaœena kot kapela Sv. Jedrt/Gertrude (St. Gertrudis), pod Veøœico ob glavni cesti iz Sobote. 5. Velika, moœna pristava je stala nad Doblom ob poti Krog–Sobota. Kapeli sta stali øe v Soboti in na Tiøini, kjer je bilo zraven tudi pokopaliøœe. Tik ob omenjeni Gertrudini kapeli je leæal opuøœen, a øe solidno ohranjen zidan nekdanji samostan, oznaœen z besedico Erem: morda je to bil v 17. stoletju zgrajeni in nato hitro opuøœeni franœiøkanski samostan. 6. V toponimiji ob æe zapisanih tedanjih krajevnih imenih ni niœ neobiœajnega razen nemøkih oznak: za Vel., Srednje in Dol. Petanjce ter Male in Vel. Bakovce ob madæarskih; Sobota je imela prav tako slovensko ime, ob madæarskem pa øe dve obliki nemøkega – Ois- nitz/Olsnitz vel Ujnitz. Patronat sv. Gertrude je ob latinski imel øe nemøko imensko obliko St. Gertraud. 7. Ob cesti Sobota–Petanjci je nad Doblom na obeh kartah lepo izrisan pravi panonski vodnjak. Zelo malo je obcestnih kriæev.

Sekcija II-10 – Coll. II. Sect. 10. Theil des Eisenburger Comitat …: med kraji Stanjevci, Gor. Senik, Szalafo˝ in Kerczasomor 1. Zelo podrobno so vrisani hribi, poboœja in posamiœne vzpetine. Z viøjih vrhov je bil precej dober razgled po okolici. V toponimiji je

163 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 164 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

posebej oznaœeno naselje Schally Werch (Øalovski breg), ki je locira- no prav tam. Reliefno izstopajo doline veœjih potokov in reke Krke. Prevladujoœe manjøe raztresene gozdne povrøine so imele meøano drevje, predvsem bukev in na obmoœju pod Krko tudi bor, vmes pa je bilo mnogo grmovja. Veœje gozdove je opaziti vzdolæ desnega brega Peskovskega potoka in Krke ter pod Øalovskim bregom. Tudi ta del Goriœkega je imel intenzivno vodnatost, øe posebno je to oœitno za øirøi prostor okrog Œepincev ter Markovcev. Nekateri veœji potoki imajo zelo poudarjeno izrisane struge, strugi Adri- janskega potoka ter Velike Krke pa sta tik pred sotoœjem razøirjeni. Prav tu je edini hidronim na karti – Kerka Bach, a oœitno veljajoœ za Adrijanski potok. Vidna sta izvira Velike Krke nad obmoœjem Œepincev in Zale vzhodno od Andovcev. Veœina potokov ima ilovnato ali glinasto dno, nekateri tudi moœvirno, in visoke bregove. Ob moœnejøih deæevjih so bile obiœajne poplave v dolinah tako vseh veœjih ter manjøih potokov in Krke. Veœja moœvirja so v obmoœju Adrijancev, Øalovcev in Kuøtanovcev. Njivskih povrøin je zelo malo, veœinoma je ølo za obdelane zaplate ravnega terena. Manjøi vinogradi so obiœajno tik ob naseljih oziroma med hiøami, v veœjem obsegu pa na obmoœjih Gor. Petrovcev in sve- tonedeljske cerkve ter Markovcev, pri Andovcih, med Budinci in Do- lenci, v Hodoøu, na Øalovskem bregu ter pod Krplivnikom. Travniki – veœji del zamoœvirjeni – so ob veœjih vodotokih. 2. Kraji na karti: Adrijanci ali Odranci ali Mali Øal, Andovci, Per- mes ali Permise, Œepinci, Dolinci, Gor. Senik, Hodoø, Kapornak, Krœinci ali Kuøtanovci, Lucova, Markovci, Menarovci ali Neradnov- ci, Peskovci, Petrovci ali Gor. Petrovci, Ritkovci ali Ritkarovci, Stan- jovci, Veliki Øal, Øalovski breg, Vidinci ali Budinci in Æenavlje. Prob- leme je kartografu delala izredna raztresenost bivaliøœ in zato teæave z njihovimi lociranji. Veœ krajev ima glede na tedanjo lego dva- ali trikrat zapisano ime, saj jih je oœitno sestavljalo veœ naselbinskih delov. Zanimiva je tu lokacija ≈Krœinci ali Kuøtanovci«, ki so tu s trikratnim zapisom obeh oblik imena oznaœeni kot izredno raztre- sena vas toœno na lokaciji danaønjih Kriæevcev, kar seveda ni us- trezalo dejanskemu stanju. Æe na naslednji karti (sekcija II-11) je ta lokacija pravilno imenovana Kriæovci, Kuøtanovci pa so pravilno locirani bolj zahodno. Podobne teæave je imel avtor pri lociranju zapisa imen Adrijanci, Dolenci in Markovci, saj je – ob dveh zapisih

164 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 165 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

vsakega od imen – pri prvih dveh celo moral dodati Zu Kl. Schall gehörig oz. Zu Dolincze gehörig. Kot zelo raztresene vasi so izrisani øe Gor. Senik, Gor. Petrovci in Œepinci. Med vasmi so po øtevilu vrisanih hiø izstopali Gor. Senik, Gor. Petrovci, Øalovci in Hodoø. Posebej so oznaœeni tudi manjøi zaselki ali posamiœne veœje do- maœije s spremljajoœimi objekti in hiøami delovnega osebja: Otschkar, Pitiry (Peterec?), Russy, Fuyss, Csassar, Samitsch, Skemek in Treiber. 3. Glavna cesta œez to obmoœje teœe od Gor. Lendave in Boreœe proti vzhodu med dolinama Peskovskega ter Adrijanskega potoka in se pri Øalovcih levoobreæno spusti na Krko. A od tod poteka vseskozi na hribovitih obronkih, kar je gotovo narekovalo stanje ob poplavah. Bila je – kolikor mogoœe – kar dobro vzdræevana, zlasti so pazili na mostove. Tudi del Porabja med Gor. Senikom in Andovci je bil prometno zelo prehoden. Intenzivnost poti proti vzhodu upa- da, npr. obmoœje nad Hodoøem je dokaj neprehodno in tudi tukajø- nja poselitev je minimalna. Potoki so bili slabøe prehodni, tudi mostov je bilo malo. Mlini so mleli na Hodoøu, v Lucovi, Adrijancih, manjøa mlina sta bila v Peskovcih ter Kuøtanovcih, kar po dva pa v Æenavljah in v Øalovcih. 4. Veœje, trdne kamnite cerkve so stale na Gor. Seniku, v Œepin- cih, Dolencih, Gor. Petrovcih, Kuøtanovcih, pri Øulincih – Sv. Ana ter na Hodoøu. V Kriæevcih in na Hodoøu sta æe stali novozgrajeni evangeliœanski cerkvi. Hodoøka evangeliœanska gmajna je na karti dobila oznako E. 5. Veœja pristava je stala nad Øalovci. Gostilno so imeli na Gor. Seniku ob glavni cesti. V Øalovcih je stala kapela, pri Sv. Ani tudi cerkovnikova hiøa, æupniøœa pa na Gor. Seniku, Hodoøu ter v Do- lencih. Kriæi so na karti vsega trije. 6. V toponimiki je seveda marsikatero krajevno ime drugaœno kot danes ali ima veœ imen, npr. danaønji Adrijanci so tu tudi kot Mali Øalovci ali Odranci; Øalovci so Veliki Øal; ni Verice, temveœ Per- mes ali Permisse itn.

Sekcija II-11 – Coll. II. Sect. 11. Theil des Eisenburger und Szalader Comitat: med Nemœavci, Maœkovci, poreœjem Krke in Kobiljem 1. Æupanijska meja poteka pod Teøanovci proti vzhodu. Obmoœje zamejujejo doline Maœkovskega potoka na zahodu, Male Krke na severu ter potoka Curek na vzhodu. Tukajønja hribovja se zniæuje-

165 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 166 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

jo, postajajo daljøa in bolj razvleœena, vse manj je vzpetin. Toœno na loœnici griœevja in ravnice teœe od Martjancev proti Bogojini glavna cesta iz Sobote proti Dol. Lendavi. Do te loœnice je svet zelo gozdnat, le tu in tam so veœje negozdnate povrøine – obmoœje Krncev, Ivanovcev, pod Vaneœo ter trikotnik med Bokraœi, Nemœavci in Teøanovci. Obiœajen je bil visok gozd z grmovjem. Na prostoru med Vuœjo Gomilo in Œikeœko vasjo se zaœenja velik strnjen gozd, isto je med Sebeborci, Vuœjo Gomilo in Suhim Vrhom. Vodnatost je izredno intenzivna, zato je odveœ naøtevati vse vrisane veœje in manjøe potoke. Ne manjka tudi øtevilnih izsuøenih strug drobnih potoœkov, npr. na vzhodnih poboœjih Suhega (!) Vrha. Za levi breg Maœkovskega potoka od Maœkovcev do Nemœavcev je v opisu pomenljiva opomba, da je vsak deæ ≈v hribih naredil na prhkih tleh øtevilne kotanje, jarke in slabe poti.« Vendar tu ni niti enega veœjega ribnika, jezerca ali drugih stojeœih voda. Travniki so ob veœjih vodotokih, veœja suha traviøœa leæijo pod cesto Martjanci–Teøanovci. Veœji poljski kompleksi se zaœenjajo med Markiøavci in Sebebor- ci ter se nadaljujejo pod omenjeno cesto. V hribovitem delu polj skorajda ni. Zato pa se tu mnoæijo vinogradi v veœjih strnjenih povrøi- nah, npr. v Kriæevcih, pri Koøarovcih, Andrejcih, na Suhem Vrhu, v Vuœji Gomili in drugod. Mnogo je tudi manjøih vinogradov. 2. Kraji s tedanjimi imeni: Andrejci, Bagoni, Banovci, Berkovci, Bikola ali Bükalja, Bokan, Bokonak, Bokraœi, Czeketfa, Dankovci, Dolena, Domokosfa, Falkovci, Gernøik ali Krnci, Ivanovci, Janoøovci, Kanœovci, Kebele, Koøarovci, Kuøtanovci ali Mali Stanjovci, Kriæovci, Maœkovci, Markeøovci, Markianci ali Martjanci, Moravci, Ninœovci, Pordaøinci, Prosenjak, Radkovci, Sebeborci, Selo, Suhi Vrh, Sv. Bene- dikt, Szerdahely, Teøanovci, Vaneœa, Vuœja Gomila ali Sudaj, Æarkov- ci ali Gerenœerovci. Manjka vas Kukeœ. V opisu so omenjeni øe Kresin- ci – v neposredni bliæini Kriæevcev, in Bokan (= danes Zabokan) tik ob Sv. Benediktu. Bükalja je ≈mejila na Domanjøevce«. Naselja so zelo raznolika. Kriæevci so npr. izrisani kot deloma strnjeno, deloma raztreseno obcestno in slemensko naselje mnogih malih viniœarskih koœ ob vseh robovih veœjega vinogradniøkega kompleksa. Na prostoru med Krnci in Banovci je bilo veœje øtevilo posamiœnih domaœij. V vaseh se opazijo posamezne veœje stavbe. Skoraj vse hiøe ob Maœkov- skem potoku pa so bile dimnice. Po øtevilu hiø in po videzu so izstopali tudi Teøanovci kot zelo strnjeno obcestno naselje.

166 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 167 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

3. Pomembnejøa cesta je tista iz Sobote na severu do kriæiøœa (pri danaønji Œardi), kjer zavije desno v Martjance in naprej do Dolnje Lendave. V kriæiøœu se en krak odcepi dalje proti Maœkovskemu potoku. Tu je øe cesta ob toku Male Krke s prikljuœki, cesta nad Rad- kovskim potokom iz Kuøtanovcev proti Srediøœu ter Prosenja- kovcem, k Prosenjakovcem pa vodi øe cesta od kriæiøœa pri Mar- tjancih skozi Sebeborce, Fokovce in Selo. Iz Sebeborcev gre en krak œez Sv. Benedikt do Domanjøevcev. Poti so bile najveœkrat slabe, le glavna cesta je bila dobra. Kamnitih mostov œez prometnice tu ni bilo, zato pa pet lesenih. Mlinov je delalo vsaj dvanajst: v Bokraœih, pod Maœkovci, nad Dankovci in nad Markiøavci, pri Vaneœi, Sebe- borcih, Pordaøincih in celo øtirje pri Domanjøevcih ter en na Dolin- skem potoku v viøini gostilne nad Martjanci. 4. V Moravcih je stal Batthyánijev ≈dobro zgrajen gradiœ, obdan z obzidjem«. Dejansko sta bila to dva v œrko L stikajoœa se moœnejøa objekta in øe vsaj dva veœja dvora. Zidane cerkve so stale v Mar- tjancih, pri Sv. Benediktu in v Domanjøevcih ter nova evangeliœan- ska ≈molilnica« v Kriæevcih, lesena cerkev pa v Selu (rotunda?). 5. Pristav ni. Kar dve gostilni sta delali zunaj Sobote ob cestah in poteh na sever: prva pod Nemœavci, druga pa vzhodno od Pucon- cev ob poti do omenjenega kriæiøœa za Soboto ter Martjance. V vasi Krnci je stala veœja zidana preøa, ki bi lahko sluæila kot priloænostno bivaliøœe za vojake. 6. Toponimika je bogata. Nekaj krajev ima povsem drugaœna do- maœa imena, npr. Æarkovci ali Gerenœerovci (iz udomaœene oblike Gerencserócz = Lonœarovci). Mnogo je drobnih razlik v zapisih tedanjih imen v primerjavi z danaønjimi. Kraji v poreœju Male Krke in v okolici æe imajo izvirna madæarska imena – npr. Tót Keresztur ali Tót Lák. Vuœja Gomila je imela tudi ime S(J?)uday s skrivnostno izpi- sanim S – morda pa je to J in se tako dobi Juday, kar bi lahko apli- ciralo na njeno znano starejøe ime Zsidahegy. 7. Pri Sv. Benediktu je bilo ob cerkvi obzidano, v Martjancih pa obiœajno pokopaliøœe. Nad Ivanovci so vrisane vislice. Obpotnih kriæev ni.

Sekcija II-12 – Coll. II. Sect. 12. Theil des Eisenburger und Szalader Comitats …: med reko Muro, Mursko Soboto, severovzhodno okolico Dobrovnika in Banuto (trikotnik v zgornjem levem kotu karte)

167 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 168 (Black/Process Black plate)

Gornje Prekmurje in del Porabja v joæefinski vojaøki izmeri 1784

1. Æe popolnoma raven svet prereæe lepo kanalizirana struga Le- dave, ob kateri je levoobreæno v celoti gozd; prekine ga izsekan obdelan svet okoli Mlajtincev. Desnoobreæno se gozd razøiri nad Raki- œanom in naprej ob Ledavi. Pod ter nad cesto Murska Sobota–Raki- œan so veliki strnjeni in neprekinjeni poljski kompleksi, ki segajo vse do Mokoøa. Na desnem bregu potoka pa je velik neobdelan travni- øki kompleks, delno tudi zamoœvirjen. Ledava je pogosto poplavljala travnike pod Mlajtinci. 2. Naselja: Mladinci ali Mladetinci, Sobota ali Olønica ali O(U)js- nica in Rakiœan. Mlajtinci so izrisani kot vas z nekaj veœ kot deset objekti. V celoti manjkajo Norøinci in Lukaœevci – na teh lokacijah ni niti posamiœnih hiø, zato kraja tedaj nikakor nista mogla biti vkljuœena v obseg Mlajtincev. Tudi ni oznake za Buzince, œeprav je ta lokacija po I. Zelku znana øe v zgodnjem 19. st. s toponimom ≈Büzonski mlin«.5 Morebiti pa je bil to tukajønji vrisani brezimni zaselek tik nad ledavskim mlinom toœno nad Rakiœanom, kjer so stale tri hiøe in pod mlinom øe majhen ribnik. Murska Sobota je imela na jugovzhodnem robu ob cesti proti Rakiœanu æupnijsko cerkev, nedaleœ stran pa je stal øe en dvor. Na- to sta ob cesti stala pokopaliøka kapela in pokopaliøœe. Œe vzamemo trg kot enotno naselje, je v njem vrisanih – brez grajskega kompleksa – vsaj okrog 70 bivalnih in drugih objektov. Trg Rakiœan se je razprostiral od kriæiøœa ceste iz Sobote in veœ lokalnih poti proti vzhodu ob poti k Ledavi. 3. Glavna cesta iz Sobote proti Martjancem je tu le v krajøem delu, a je na njej vrisanih kar øest lesenih mostov. Osrednja cesta obmoœja je soboøko-rakiœanska prometnica, ki se nadaljuje proti Beltincem in Lipi. Pod njo sta poti Sobota–Bratonci in Sobota–Do- kleæovje. Veœ je krajøih lokalnih poti, npr. iz Rakiœana proti Mlajtin- cem. Drugih mostov ni. Na Ledavi so se vrteli trije mlini: prvi nad Soboto, drugi æe omenjeni nad Rakiœanom in tretji, Cipotov (Czi- botow), severovzhodno od Rakiœana tik ob poti Rakiœan–Mlajtinci. 4. Rakiœanski grad je bil ≈œetverokotni grad s suhim jarkom«, stojeœ ob cesti. Œez cesto je stala ≈okrogla kamnita cerkev«.

5 I. Zelko, Prekmurje do leta 1500, Historiœna Topografija Slovenije I, Murska Sobota 1982, str. 24: Buzinci. Œeprav ga Zelko locira »vzhodno od Rakiœana ob Ledavi«, je ta lokacija bolj verjetna, saj ob t. i. Cipotovem mlinu, ki je tu vrisan resda vzhodneje od omenjenega zaselka, ni niti ene hiøe.

168 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 169 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

5. Ob poti Sobota–Bratonci je juæno od Rakiœana stala zidana kapela. 6. Murska Sobota ima kar tri imenske oblike – domaœo slovensko (Sobota) in udomaœeno madæarsko Mura Szombat ter øe dve nemøki, Olsnitz in Ujsnitz, obe izvirajoœi iz starih slovanskih oblik. Mlajtinci so znana izpeljava iz starejøe oblike Mladetinci – Mladetincz.

169 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 170 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

ANDREJ HOZJAN

DAS OBERE PREKMURJE UND EIN TEIL DES UNGARISCHEN RAABGEBIETES IN DER JOSEFINISCHEN LANDESAUFNAHME 1784

Die Josefinische Landesaufnahme bzw. die Militärkarte aus der Josefinischen Zeit (1784) ist eine wunderbare historisch-kartogra- phische Quelle für das Prekmurje. Das obere Prekmurje und ein Teil des ungarischen Raabgebietes sind auf sechs farbigen Karten bis ins letzte Detail aufgezeichnet. Natürlich können die Karten mit Worten nicht gleichwertig beschrieben werden, was das Auge mit einem Blick umfassen kann. Es kann jedoch auf die historische Einzigar- tigkeit dieses Werks hingewiesen werden, das auch noch einen Ge- brauchswert hat. Die Landschaft ist genauso dargestellt, wie sie zu diesem Zeitpunkt aussah. Sie ist deshalb das treue Abbild eines historischen Augenblicks. Das Goriœko und der Beginn der Prekmur- jer Ebene, Grenzen, Gewässer, Wälder, Wisen und Sümpfe, Wein- gärten und Felder, Siedlungenund einsame Orte sowie viele Beson- derheiten werden in dieser unwiederholbaren Aufnahme sichtbar.

170 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 171 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

VINKO ØKAFAR

SLOVENSKI UTRIP V RADGONI V DRUGI POLOVICI 18. IN V 19. STOLETJU

V œlanku Prispevek radgonskih kapucinov k ohranjanju slovenøœine v 17. in 18. stoletju1 sem navedel øtevilne podrobnosti, ki potrjujejo velik prispevek radgonskih kapucinov k ohranjanju slovenøœine v 17. in 18. stoletju v Radgoni in radgonski okolici. V tem sestavku bi rad predstavil slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju, kar je zanimivo predvsem v primerjavi z Mariborom in s Ptujem. V vseh treh mestih so imeli v 18. in 19. stoletju v mestnih æupnijskih cerkvah redno nemøke pridige za nemøko govoreœe me- øœane; v podruæniœnih cerkvah, na Ptuju celo v predmestni slovenski æupnijski cerkvi sv. Oæbalta, so bile slovenske pridige za mestne slovenske vernike in predvsem za okoliœane, ki so bili Slovenci. Tako so imeli v Mariboru økofijski duhovniki slovenske pridige v øpitalski kapeli sv. Duha ali v podruæniœni cerkvi sv. Ulrika,2 na Ptuju pa v predmestni æupnijski cerkvi sv. Oæbalta,3 kjer je bila ce-

1 Vinko Økafar, Prispevek radgonskih kapucinov k ohranjanju slovenøœine v 17. in 18. stoletju, v: Zbornik soboøkega muzeja, 7, Murska Sobota 2003, str. 17–51. 2 Prim. Joæe Mlinariœ. Æupnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru pod jurisdikcijo salzburøke nadøkofije, XII. stoletje – 1786, v: Zbornik ob 750-letnici mariborske økofije, Maribor 1978, str. 162. To so bili økofijski duhovniki, ki jih viri omenjajo kot »cooperatores sclavonici«. V 17. stoletju je v mariborski æupnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika »pridigal v nemøkem jeziku kapucin, zunaj na pokopaliøœu pa v slovenskem jeziku t. i. slovenski kaplan (cooperator Vindicus). Ker sta pridigarja drug drugega motila, so to prakso ukinili in slovenski kaplan je odslej pridigal v bliæ- nji øpitalski kapeli Sv. Duha ali pa pri podruænici sv. Ulrika v Graøkem predmestju. Leta 1657 vizitator pravi, da kapucini pridigajo v æupnijski cerkvi nemøko, medtem ko pridiga slovenski kaplan (der windische caplan) za tiste, ki nemøkega jezika ne razumejo (die teutsche sprach nit verstehen), v omenjeni øpitalski kapeli v slovenskem jeziku. V 18. stoletju je bila v Mariboru redna praksa, da so kapucini pridigali v æupnijski cerkvi v nemøkem jeziku, medtem ko so kaplani pri Sv. Ulriku imeli pridigo v slovenøœini« (Joæe Mlinariœ, Æupnije na slovenskem Øtajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro, 1656–1774, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae, 9, Ljub- ljana 1987, str. 16). Z ukinitvijo kapucinskega samostana v Mariboru leta 1784 je bila v dotedanji kapucinski cerkvi ustanovljena slovenska æupnija. 3 »Poseben poloæaj glede rabe jezika je v 17. in 18. stoletju imel Ptuj. Pri sv. Oæbaltu zunaj mesta sta 1760 pridigala æu- pnik in kaplan v slovenskem jeziku, v cerkvi sv. Jurija pa so pridigali kapucini v nemøkem (1760, 1773) jeziku« (Joæe Mlinariœ, Æupnije na slovenskem Øtajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro, 1656–1774, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae, Ljubljana 1987, str. 16).

171 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 172 (Black/Process Black plate)

Slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju

lo leta 1607 maøa v staroslovanskem jeziku,4 v Radgoni pa so v 17. in 18. stoletju kapucini pridigali v slovenøœini v podruæniœni cerkvi device Marije, ki so jo Radgonœani imenovali tudi ≈slovenska cerkev«.5 Ko so kapucini leta 1815 odøli iz Radgone, so slovenske pridige, delno æe nekaj let prej, prevzeli mestni kaplani. Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo in ob razmiøljanju o novi organiziranosti slovenskih økofij navajam nekatera dejstva, ki priœa- jo, da je imela æupnija Radgona øe ob koncu 18. stoletja veœinoma slovensko prebivalstvo, œeprav je bilo samo mesto nemøko, podobno kot v Mariboru in na Ptuju. Predvsem bi rad poudaril, da so bili v 18. in 19. stoletju v Radgoni pogosto æupniki in skoraj redno kaplani Slovenci in da je bila Radgona v 19. stoletju trgovsko sre- diøœe za slovenske knjige, pisane predvsem v vzhodnoøtajerski jezikovni razliœici slovenskega knjiænega jezika in v prekmurøœini. 1. Økof Auersperg predlaga pridruæitev Radgone k slovenski økofiji Vincenc Rajøp, imeniten poznavalec zemljepisnih kart iz 18. stoletja, je ob- javil odliœno øtudijo Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avs- trije v œasu cesarja Joæefa II., kjer natanœ- no predstavlja pet kart, nastalih ob iskanju reøitev za novo razmejitev øko- fij v Notranji Avstriji.6 Prvo razmejit- veno karto je dal izdelati ljubljanski økof Karl Janez Herberstein7 leta 1781, øtiri pa je leta 1783 priloæil krøki økof Anton Auersperg8 k svojim predlo- gom nove organiziranosti in razmeji- Joæef Franc Auersperg tve økofij v Notranji Avstriji. Karte (1734–1795) hrani Dræavni arhiv na Dunaju.

4 Prim. Joæe Mlinariœ, Prizadevanje sekovskih økofov Martina Brennerja (1585 do 1615) in Jakoba Eberleina (1615–1633) kot generalnih vikarjev salzburøkih økofov za katoliøko versko prenovo na Øtajerskem v luœi protokolov 1585–1614 in vizitacijskih zapisnikov iz 1607, 1608 in 1617–19, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae, 5, Ljubljana 1983, str. 43, 81. 5 Prim. Vinko Økafar, Prispevek radgonskih kapucinov k ohranjanju slovenøœine v 17. in 18. stoletju, str. 49. 6 Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., v: Vilfanov zbornik, Zaloæba ZRC, Ljubljana 1999, str. 341–362. 7 Karel Janez Herberstein (Karl Johann Reichsgraf von Herberstein) je bil rojen 7. 7. 1719 v Gradcu, umrl je leta 1787 v Ljubljani. Od leta 1769 do 1772 je bil ljubljanski pomoæni økof, v letih 1772 do 1787 pa ljubljanski økof. 8 Joæef Franc Auersperg (Joseph Franz Anton Reichsgraf von Auersperg) je bil rojen 31. 1. 1734 na Dunaju, umrl je v mestu Passau 21. 8. 1795. V letih 1763 do 1773 je bil lavantinski økof in salzburøki generalni vikar za Zgornjo in Spodnjo Koroøko, v letih 1773 do 1784 je bil krøki økof, v letih 1784 do 1795 pa nadøkof v Passauu. Leta 1789 je postal kardinal.

172 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 173 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Tukaj nas manj zanimajo Herbersteinovi, veliko bolj pa Auer- spergovi predlogi, saj je Auersperg upoøteval tudi jezik prebival- stva9, kar pomeni, da imamo tako prvo ≈uradno« statistiko deæelnih jezikov. Auersperg, ki je dal izdelati tri naœrte (plane) in jim je pre- dloæil øtiri karte, je zapisal, da se mu je pri razmejevanju med sekovsko in lavantinsko økofijo ponudila priloænost, da udejanji tudi tisto najviøje vodilo, ki zadeva deæelne jezike.10

Karta k Auerspergovemu prvemu naœrtu razmejitve økofije v notranji Avstriji: krøka, sekovska, lavantinska, ljubljanska in goriøka. K lavantinski bi razen koroøkega dela, ki je bil delno nemøki, pripadla del Øtajerske z Radgono, Cmurekom, Ernovæem, Gomilico in Luœanami, ki so ob Slomøkovem prenosu sedeæa økofije v Maribor ostale v sekovski (graøki) økofiji. Za Slovence je prvi naœrt, ki predvideva pet økofij (krøko, sekovsko, lavantinsko, ljubljansko in goriøko), øe posebno zanimiv, ker je økof Auersperg predvidel razmejitev med lavantinsko in sekovsko økofijo na Øtajerskem po jezikovni meji. ≈Tako bi priøle v lavantinsko økofijo fare Luœane (Leutschach, Leitschach),11 Gomilica (Ga-

9 »Tabelariœni pregled k prvemu naœrtu, ki je bil osnova tudi naslednjima dvema, je oznaœen z Lit. A. Vsebuje podatke o duønopastirskih postojankah, ki naj bi bile pridruæene doloœeni økofiji. V prvem stolpcu je ime økofije, v drugem pa podatki o duønopastirskih postojankah: deæela in okroæje, v katerem se nahaja, pripadnost dotedanji økofiji, ime duø- nopastirske postojanke, øtevilo duø in jezik. Na koncu je bilo pri vsaki økofiji zapisano øtevilo vernikov in pregled, koliko duønopastirskih postojank in koliko vernikov je priølo iz prejønje økofije v novo« (Vincenc Rajøp, n. d., str. 349). 10 Prim. Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., str. 351. 11 Leta 1773 se je pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki je bil podruænica luœanske æupnije, v œasu shodov »pridigalo poveœi- ni v slovenskem jeziku« (Joæe Mlinariœ, Æupnije na slovenskem Øtajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae, 9, Ljubljana 1987, str. 15). »V cerkvi sv. Miklavæa v Luœanah je bila za nedelje in praznike ob deveti uri peta maøa s slovensko pridigo, popoldne pa je bila kateheza v slovenskem ali nem- økem jeziku v cerkvi, vœasih pa tudi po 'hribih' (in montibus)« (Joæe Mlinariœ, Æupnije na slovenskem Øtajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro, str. 16–17).

173 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 174 (Black/Process Black plate)

Slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju

Izsek lavantinske økofije iz karte Auerspergovega prvega naœrta leta 1783. Po tem naœrtu bi lavantinska økofija obsegla 201 æupnijo in 15 lokalnih kaplanij, skupaj 216 duønopastirskih postojank s 384.190 duøami.

mlitz), Ernovæ (Ehrenhausen), Cmurek (Mureck) in Radgona (Rad- kersburg)12, ki so tudi po prenosu sedeæa økofije v Maribor leta 1859 ostale v sekovski økofiji.«13 Ni pa omenjen Ivnik (Eibiswald), kjer se leta 1617 prav tako ≈omenja slovenska pridiga«.14 Na obmoœju lavantinske økofije sta poimenovani reki Mura (Mur Fl.) in Drava (Drau Fl.), Dravinja in Savinja pa sta le narisani. V øko- fiji so naznaœeni tile kraji: Reichenfeld, Wolfsberg, Lavant, Gre- binj/Griffen (Griffen), Velikovec/Völkermarkt (Völkermarkt), La- vamünd, Radlje ob Dravi (Mahrenberg), Leutschach/Luœane (Lei- tschach), Gomilica/Gamlitz (Gamlitz), Ernovæ/Ehrenhausen (Ehren- hausen), Cmurek/Mureck (Mureck), Radgona/Radkersburg (Rad-

12 »Zapisniki 18. stoletja omenjajo rabo slovenskega jezika v dveh æupnijah zunaj danaønje dræavne meje: v Radgoni (Rad- kersburg) in v Luœanah (Leutschach). V podruæniœni cerkvi Marije Pomoœnice v Radgoni so bogosluæje za slovensko govoreœe prebivalstvo opravljali tamkajønji kapucini in ob deveti uri je bila na vse nedelje in praznike zanje slovenska pridiga. Sicer pa nam vizitacijski zapisnik iz sredine 18. stoletja navaja, da je cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni izredno majhna in bi ne mogla sprejeti pod svojo streho vseh ljudi, ko bi ti ne zahajali k slovenskim pridigam k Marijini cerkvi v Radgono« (Joæe Mlinariœ, Æupnije na slovenskem Øtajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro, str. 16). 13 Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., str. 359. 14 Joæe Mlinariœ, Æupnije na slovenskem Øtajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro, str. 15.

174 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 175 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

kersburg). Ljutomer (Lutenberg), Ptuj (Pettau), Maribor (Marburg), Oæbalt (S. Oswalt), Slovenj Gradec (Windischgrätz), Dravograd (Drauburg), Bleiburg/Pliberk (Pleiburg), Gornji Grad (Oberburg), Braslovœe (Fraslau), Vransko (Franz), Æalec (Sachsenfeld), Slivnica (Schleinitz), Polskava (Pulsgau), Slovenska Bistrica (Feistritz), Tepa- nje (Depina), Slovenske Konjice (Gonowitz), Vojnik (Hocheneck), Celje (Cilli), Starøe (S. Johan), Zgornja Hajdina (Haidin), Zavrœ (Sa- uritz), Podœetrtek (Landsperg) in Breæice (Ran). Drugi naœrt predvideva delitev na øest økofij (krøko /Gurk/, sekovsko ali graøko, leobensko ali judenburøko, lavantinsko, ljubljansko in goriøko). Po tem naœrtu bi tekla økofijska meja med sekovsko in lavantinsko økofijo po Dravi.

Po tretjem Auerspergovem naœrtu bi bilo v Notranji Avstriji osem økofij (graøka, leobenska ali judenburøka, celjska, krøka, beljaøka /Vil- lach/, ljubljanska, goriøka in træaøka). Celjska økofija bi bila v celoti na Øtajerskem, s sekovsko økofijo pa bi mejila po jezikovni meji, kot je bilo predvideno æe v prvem naœrtu. Pomeni, da bi æupnije Luœane, Gomilica, Ernovæ, Cmurek in Radgona spadale pod (slovensko) celjsko økofijo, ki bi imela 160 duønopastirski postojank in 320.290 duø.15

15 Prim. Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., str. 360; S. Vilfan, Obmoœja okroæij in Lavantinske økofije v Slomøkovem œasu, v: 130 let visokega øolstva v Mariboru, zbornik simpozija, Mohorjeva druæba, Maribor-Celje 1991, str. 45–48.

175 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 176 (Black/Process Black plate)

Slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju

Po prvem predlogu je lavantinski (po tretjem celjski) økofiji namenil celjsko okroæje, v katerem prevladuje slovenski jezik, in tisti del mariborskega okroæja, ≈v katerem so slovenske fare, in øe dve, prav tako veœinoma slovenski fari Cmurek in Radgona v gra- økem okroæju. Tako bi bila sekovska økofija v celoti nemøka, kar je po njegovem prepriœanju velika prednost, 'saj bo lahko skrbela le za nemøke duhovnike'.«16 Po prvem predlogu bi lavantinska økofija (po tretjem celjska) imela æupnije, ki bi bile slovenske z nekaj nemøko govoreœega prebivalstva. Tako bi po prvem predlogu lavantinski økofiji (po drugem celjski) pripadli iz graøkega okroæ- ja dve fari (Cmurek in Radgona) s 6.306 verniki. Za æupniji Rad- gono in Cmurek je sicer omenil, da je prebivalstvo sicer delno nemøko, ≈vendar se mu prisotnost nemøœine v nobeni od teh ni zdela tako velika, da bi jo oznaœil za dvojeziœno.«17 Tako je Auer- sperg po drugem naœrtu s preurejenimi mejami lavantinski økofi- ji (po tretjem celjski) namenil sedanje æal nemøke in takrat veœino- ma slovenske æupnije Radgono (Radkersburg)18 s 3.347, Cmurek

16 Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., str. 351. 17 Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., str. 351. 18 Leta 1850 je bil radgonski mestni æupnik in okroæni dekan Kriøtof Maul, rojen 11. 8. 1779 v Gradcu; kaplani pa so bili: An- ton Kreft, rojen 16. 12. 1814 pri Sv. Juriju ob Øœavnici, Joæef Simoniœ, rojen 7. 2. 1812 pri Mali Nedelji, in Gaøper Majhe- niœ, rojen 5. 1. 1824 v Limbuøu. V æupniji je æivel tudi upokojeni duhovnik Martin Verøiœ, rojen 25. l0. 1779 pri Sv. Ruper- tu v Slovenskih goricah. Do smrti 23. 2. 1879 je bil mestni æupnik in okroæni dekan Martin Kopœiœ, rojen 9. 11. 1805 pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah; kaplani so bili Matija Jureø, rojen 15. 2. 1824 pri Sv. Kriæu pri Ljutomeru, Jakob Paitler, rojen 19. 7. 1846 v Luœanah, in Anton Murøec, rojen 14. 12. 1845 pri Sv. Bolfenku pri Biøu. Leta 1892 je bil mestni æupnik in okroæni dekan Franc Pintariœ, rojen 16. 9. 1833 v Srediøœu ob Dravi, en kaplan je Nemec, drugi pa Leopold Vozliœ, rojen 29. 7. 1864 v Ljutomeru. V Radgoni leta 1892 æiveli trije slovenski upokojeni duhovniki: Janez Fras, Franc Lorenœiœ in Andrej Lorenœiœ (Prim. Personalstand der Sekular und Regular Geistlichkeit des Bisthums in Seckau, Graz 1850, 1879, 1892).

176 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 177 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

(Mureck)19 z 2.950, Luœane (Leitschach, Leutschah)20 s 4.544 in Go- milico (Gamlitz)21 s 3.651 verniki.22 Zanimivo, da so øe v 19. stoletju v teh æupnijah veœinoma pastirovali slovenski duhovniki.

2. Radgonsko æupniøœe, vez slovenstva s prekmurskimi katoliøkimi Slovenci V Radgoni so pogosto bivali ne samo po rodu, temveœ tudi dejansko zelo zavedni slovenski duhovniki in je tako postala srediøœe in vez slovenstva za slovenskogoriøke in slovensko zavedne prekmurske katoliøke duhovnike. Na prvem mestu omenimo æupnika Mar- tina Kopœiœa (1805–1879; 1860–1879), predvsem pa njegovega nasled- nika, mestnega æupnika in okroænega dekana (tj. naddekana) Fran- ca Pintariœa (1833–1916), ki je imel od leta 1879 do 1916 izjemno pozitivno vlogo pri povezovanju ≈avstrijskih« Slovencev z ≈madæar- skimi« Slovenci v Prekmurju.23 Med kaplani in vsemi radgonskimi mestnimi duhovniki je bil najpomembnejøi po svoji ustvarjalnosti Peter Dajnko (1787–1873), ki je kot radgonski mestni kaplan izdal prve tiskane knjige v vzhodno- øtajerski jezikovni razliœici slovenskega knjiænega jezika. Prav Dajn- kova radgonska leta (1816–1831) so bila pisno najbolj bogata. Sicer pa so bili skozi vse 19. stoletje kaplani veœinoma Slovenci. Øe veœ, tudi upokojeni vzhodnoøtajerski slovenski duhovniki so radi preæiv- ljali svoja upokojenska leta v Radgoni.24 Posebej moramo omeniti nekatere kaplane, ki so se v drugi polovici 19. stoletja moœno po-

19 Leta 1850 je bil cmureøki æupnik Franc Ruedl, rojen 26. 8. 1807 v Spodnji Kungoti, kaplana pa sta bila Henrik Leh- mann, rojen 10. 4. 1816 v Gomilici, in Blaæ Stermann, rojen 31. 1. 1822 pri Sv. Miklavæu pri Ljutomeru. V Cmureku je æivel upokojeni duhovnik Gaøper Øtengl, rojen 1. 6. 1807 v Ljubljani. Leta 1879 je bil øe vedno æupnik Franc Ruedl, kaplana pa sta bila Jurij Pavalec, rojen 18. 3. 1833 pri Sv. Marjeti pri Pesnici, in Janez Lopiœ, rojen 6. 10. 1840 v Go- milici. Leta 1892 je bil v Cmureku æupnik Janez Lopiœ (v øematizmu zapisan s œ), oba kaplana pa sta bila Nemca. V Cmureku so leta 1892 æiveli upokojeni slovenski duhovniki: Franc Hariœ, Jurij Pavalec in Andrej Berhard. 20 Leta 1850 je bil v Luœanah æupnik in dekan Ignac Kasian, rojen 8. 7. 1787 pri Sv. Lovrencu na Pohorju; kaplana sta bila Franc Simoniœ, rojen 30. 11. 1803 pri Sv. Urbanu pri Ptuju, in Valentin Perøoh, rojen 6. 2. 1817 v Cirkovcah. Tam je kot upokojenec æivel Andrej Moøkon, rojen 12. 11. 1804 v Selnici. Leta 1879 je bil v Luœanah æupnik Øtefan Jeæ, rojen 25. 12. 1822 v Srediøœu ob Dravi; kaplana sta bila Franc Terstenjak, rojen 11. 3. 1847 pri Sv. Juriju ob Øœavni- ci, in Janez Gross, rojen 12. 3. 1842 v Gomilici. Leta 1892 je bil v Luœanah æupnik in dekan Lovrenc Vollmeier, rojen 8. 8. 1849 na Kapli, takrat dekanija Luœane; kaplan pa Joæef Rezniœek, rojen 31. 10. 1863 v Øvabenicah na Morav- skem. V Luœanah je æivel v pokoju Joæef Kolenko, doma od Sv. Marjete niæe Ptuja. 21 Leta 1850 je bil v Gomilici æupnik Ignac Kukenøinig, rojen 10. 7. 1803 v Mariboru, kaplana pa Karel Velebit, rojen 12. 12. 1822 pri Sv. Petru pri Mariboru, in Matija Murøec, rojen 17. 1. 1824 pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Leta 1878 je bil v Gomilici æupnik Martin Tomaæiœ, rojen 31. 10. 1842 pri Sv. Petru pri Mariboru, kaplana pa Matija Murøec, rojen 17. 1. 1824 pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, in Janez Kraner, rojen 13. 5. 1824 pri Sv. Ani na Krembergu. Leta 1892 je bil æupnik Martin Tomaæiœ, kaplan pa Nemec. Upokojen je æivel Janez Lilek iz Gornje Svete Kungote. 22 Prim. Vincenc Rajøp, Karte ob novi razmejitvi økofij na podroœju Notranje Avstrije v œasu cesarja Joæefa II., str. 351. 23 Ivan Økafar, Joæef Borovnjak in Anton Trstenjak, v: Slavistiœna revija 20 (1972), øt. 2, str. 237–244, predvsem str. 239–240. 24 Prim. Personalstand der Sekular und Regular Geistlichkeit des Bisthums Seckau in Steyermark, Graz 1805–1916.

177 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 178 (Black/Process Black plate)

Slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju

vezovali z narodno zavednimi prekmurskimi katoliøkimi duhovniki in jim bili v oporo. Ti mestni radgonski kaplani, Jakob Gomiløek (1867–1876),25 Anton Murøec (1876–1885),26 Franc Hecl (1880–1890)27 in Franc Øegula (1890–1891),28 so bili tudi ves œas svojega bivanja v Radgoni nadpoverjeniki mohorjanov v Prekmurju.29 To pozitivno naravnanost k slovenstvu in njihovo povezanost s prekmurskimi katoliøkimi duhovniki so poznali tisti slovenski izo- braæenci, ki so æeleli obiskati Prekmurje in se osebno seznaniti s prekmurskimi narodnostnimi, kulturnimi in politiœnimi razmerami. Navadno so zato pripotovali v Radgono in prav v æupniøœu od slovenskih duhovnikov dobili primerne napotke za sreœanje s prekmurskimi duhovniki. Tako sta leta 1860 priøla skozi Radgono iz Ma- ribora v Prekmurje Boæidar Raiœ in njegov spremljevalec, ki ga Raiœ imenuje le s œrko L. Bil je to Viktor Lipeæ, takrat suplent na mariborski gimnaziji. Avgusta leta 1883 je prispel po isti poti v Prekmur- je Anton Trstenjak, leta 1897 pa Karel Glaser, ki je najbræ v Radgo- ni zbolel in je zato odøel v bolnico v Gradec. Leta 1902 je Franc Si- moniœ priøel skozi Radgono k Joæefu Borovnjaku (+ 19. 9. 1909), æup- niku na Cankovi; Simoniœ je namreœ pri Borovnjaku zbiral bibliografske podatke o prekmurskih knjigah za svojo Slovensko bibliografijo, ki jo je Slovenska matica izdala v letih 1903–1905. Leta 1905 je priøel iz Ljubljane skozi Radgono na Cankovo in Tiøino Janez Ka- lan. Seveda so si nekateri izbrali tudi kakøno drugo pot v Prekmur- je, npr. skozi Veræej (Franc Kovaœiœ 1893) ali Mursko Srediøœe (An- ton Trstenjak 1903), toda najraje in najpogosteje skozi Radgono. Ta pot se jim je zdela varnejøa, manj pozornosti zbujajoœa, ker so bili Madæarom obiski slovenskih izobraæencev v Prekmurju zelo nelju- bi, œeø da so ≈trosili panslavizem« med prekmurskimi Slovenci.30

3. Vzhodnoøtajerske in prekmurske knjige v radgonski knjigarni Radgona je bila v 19. stoletju, ki je stoletje vzhodnoøtajerskega in prekmurskega katoliøkega slovstva, pomembno kulturno srediøœe

25 Jakob Gomiløek je bil rojen 1. 5. 1843 pri Sv. Bolfenku pri Biøu. 26 Anton Murøec je bil rojen pri Sv. Bolfenku pri Biøu 14. 12. 1845. 27 Franc Hecl je bil rojen 23. 11. 1851 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. 28 Franc Øegula je bil rojen 21. 8. 1860 pri Sv. Marjeti niæe Ptuja. 29 Prim. Ivan Økafar, Joæef Borovnjak in Anton Trstenjak, str. 237–244. 30 Prim. Ivan Økafar, Joæef Borovnjak in Anton Trstenjak, str. 243–244.

178 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 179 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

tako za Prlekijo in Slovenske gorice kot za Prekmurje. Prav v Rad- goni, ≈Pri Alojzji Waicingeri, knigari«,31 so kupovali v 19. stoletju knjige v vzhodnoøtajerskem in prekmurskem knjiænem jeziku. Tako leta 1833 lahko beremo v Duhovnem varuhu Martina Verøiœa, da je bil sicer ≈stisk ino papir is tiskarije ino papirnice pokojnega Andreja Lajkama v' Gradci«, toda prodajal se je z drugimi knjigami v Rad- goni ≈pri Alojzji Waicingeri knigari«. Zaradi piœlega øtevila ohranjenih izvodov Verøiœevega Duhovnega varuha ponatisnimo, kako predstavlja knjige, ki so bile v prodaji v radgonski knjigarni. ≈V' Radgoni pri Alojzji Waicingeri knigari zvezanih lastnih knig predaja po sreberni ceni: – (Martin Verøiœ), Duhovni varuh. vala od 20 kr. do 1 rajniø.32 – (Peter) Dainko, Svetega pisma sgodbe is starega sakona. 1821, vala 8 kr. – (Peter) Dainko, Kmet Izidor s' svojimi otroki ino ludmi, ali pripodobni navuki dobrih starøov za svoje otroke ino podloæne. 1824, vala 24 kr. – (Peter) Dainko, Svetega pisma zgodbe is starega ino novega zakona, drugokrat na svetlo dane. 1826, vala 24 kr. – (Peter) Dainko, Sto cirkvenih ino drugih poboænih pesmi med katoløki- mi kristjani slovenskega naroda na Stajarskem. 1828, vala 20 kr. – (Peter) Dainko, Opravilo svete meøe, spovedne ino druge priliœne molitbe za katoløke kristjane. drugokrat na svetlo dano, 1829, vala 30 kr. – 1 rajniø. – (Peter) Dainko, Molitbe za katoliøke kerøenike vjutro, veœer, pri sveti meøi, k' spovedi, na dosegnenje presvetega reønega Tela, vsaki den v' tje- dni ino drugih prilikah. 1829, vala 30 kr. – (Peter) Dainko, Sveti kriæni pot, ali bridko terplenje ino smert naøega Gospoda Jezu Krista na serœno premiølavanje, ino poboænost za katoløke kristjane. 1829, vala 12 kr. – (Peter) Dainko, Boæja sluæba kerøanske mladosti po jutrah ino veœerah, pri sveti meøi, k' spovedi ino dosegnenji presvetega reønega Tela, tudi vu nekih drugih priloænostah s' pristavlenjom cirkvenih pesmi. 1830, vala 15 kr. – (Peter) Dainko, Veliki katehizem, to je, kniga kerøansko-katoløkega navu- ka v' pitanjah ino odgovorih. drugokrat na svetlo dana, 1833, vala 24 kr. – (Peter) Dainko, Listi ino Evangelji na vse nedele, svetke ino imenitne-

31 Martin Verøiœ, Duhovni varuh za mladost ali Molitvene Kniæice za Mladeniœe no Dekliœi ino tudi za druge ludi prav hasnovitne, V'Radgoni 1833. Pri Alojzji Waicingeri, knigari (naslovnica). 32 Øumniki (œ, ø, æ) so pisani v dajnœici.

179 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 180 (Black/Process Black plate)

Slovenski utrip v Radgoni v drugi polovici 18. in v 19. stoletju

øe dneve celega kerøansko-katoløkega cirkvenega leta. øtertokrat na svetlo dani, 1833, vala 36 kr. – 1 rajniø 12 kr. – (Peter) Dainko, Kniæica poboænosti za mlade ino doraøene kristjane. øtertokrat na svetlo dana, 1833, vala 15 kr. – (Peter) Dainko, Sto ino petdeset posvetnih pesmi, ino dvesto vgajnk med slovenskim narodom na Øtajarskem. 1827, vala 40 kr. – (Peter) Dainko, Abecedna kniæica na hitro ino lehko podvuœenje slovenskega branja. tretjokrat na svetlo dana, 1833, vala 6 kr. – (Vid) Riæner, Katoløka meøna kniæica z' drugimi molitvami skoz den ino k' spovedi. drugokrat na svetlo dana, 1831, vala 6 kr. Zvezane knige za Slovence na Vogerskem – (Mikloø Küzmiœ), Kratka summa velikoga katekizmussa. 20 kr. – (Mikloø Küzmiœ), Sveti Evangyeliomi na vsze nedele i szvetesnye dni i. t. d. 20 kr. – (Mikloø Küzmiœ), Sztaroga, i nouvoga testamentomma szvete historie kratka summa. 22 kr. – (Mikloø Küzmiœ), Kniga molitvena. 20 kr. – 1 rajniø. – (Mikloø Küzmiœ) Szlovenszki Silabikár, 6 kr. V' nareœenemi knigiøi so tudi zvezane knige dobiti. – (Peter) Dainko's, Lehrbuch der windischen Sprache, ein Versuch zur gründlichen Erlernung derselben für Deutsche, zur vollkommeneren Kenntniss für Slovenen. 8. 344 Seiten, stark. 1824, 1 fl. 10 kr. – (Peter) Dainko, Vu sili pomoœ na æivlenja reøenje, zaduøenih, vtople- nih, zmerznenih, obeøenih, zadavlenih, ojadenih, (zagiftanih) ino od bliska pobitih. 6 kr. – (Peter) Dainko, Œelarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk œelne re- je. 1831, 24 kr. – (Vid) Riæner, Nabirki za mlade kristjane: ali navuki, zgodbice, pesmi, prislovi i. t. d. 1828, 7 kr. – (Anton) Øerf, Pad no zdig œloveka v sedmih postnih predgah k' obude- nji greønika na pokoro. 1832, 20 kr. – (Anton) Krempl, Branje od tih v' kmetizhke kalendre postavlenih ino nekerih drugih svetnikov. 1833, 48 kr. – (Anton J.) Murko's, Theoretisch-practische slowenische Sprachlehre für Deutsche. 1832, 1 rajniø. – (Anton J.) Murko, Slovensko-nemshki in nemshko-slovenski rozhni besédnik. 1833, 4 rajniø.«

180 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 181 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Æe golo naøtevanje vzhodnoøtajerskih in prekmurskih knjig, ki so bile na razpolago v radgonski knjigarni, nam pove, kako moœno trgovsko in kulturno srediøœe za Slovence na obeh bregovih Mure je bila Radgona v 19. stoletju.

SKLEP

Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo leta 2004 in ob razmiøljanju o novi katoliøki prekmursko-prleøki økofiji v Pomurju je tudi pomembno, da poznamo svojo preteklost, predvsem svoje kulturne korenine in nekdanje povezave, pa tudi tista ozemlja, ki so bila vœasih gosteje naseljena s slovenskim prebivalstvom. Prlekija in Radgona sta bili tesno povezani z Gradcem; prav tako tudi Prekmurje, predvsem katoliøki kristjani, œetudi so spadali pod madæarsko dræavo. To velja za dolga stoletja, tako za œas, ko je Prekmurje cerkveno- pravno spadalo pod økofiji Györ in Zagreb, kakor tudi po letu 1777, ko je bilo v celoti prikljuœeno k novoustanovljeni økofiji Sombotel. V Gradcu je bila natisnjena prva slovenska katoliøka knjiga Evangelia inu lystuvi (1613), najstarejøi kajkavski evangelistar Szveti Evangelio- mi (1651), ki so ga uporabljali tudi v Prekmurju, Dajnkov evangelistar Evangeliomi na vse nedele ino svetke skos leto (1817) in øtevilne druge slovenske knjige. Prve katoliøke knjige v prekmurøœini so sicer tiskali na Madæarskem, predvsem v Øopronu, toda poznejøe izdaje prekmurskih katoliøkih knjig so bile veœinoma natisnjene v Gradcu,33 ki je tako postal pomemben tudi za prekmurske katoliœa- ne. Œe bi bil uresniœen Auerspergov naœrt ob koncu 18. stoletja glede prikljuœitve Radgone k slovenski økofiji, bi imelo danaønje Po- murje v Radgoni øe eno veœje gospodarsko in kulturno srediøœe; sicer pa je Prekmurje veœ kot øeststo let kulturno povezano z Radgon- œanom Janezom Aquilo, znanim slikarjem, ki je v Martjancih in Tur- niøœu v drugi polovici 14. stoletja ustvaril dragocene gotske freske.

33 Prim. Erik Prunœ-Ludvik Karniœar, Materialien zur Geschichte der Slawistik in der Steiermark, Graz 1987, str. 21, 53–58 itn.

181 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 182 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

VINKO ØKAFAR

SLOWENISCHE ASPEKTE RADKERSBURGS IN DER ZWEITEN HÄLFTE DES 18. UND 19. JAHRHUNDERTS

Im Beitrag geht es um slowenische Aspekte des Gesellschaftslebens in Radkersburg in der zweiten Hälfte des 18. und im 19. Jahrhun- dert. Ausgangspunkte sind drei Fakten: 1. Bischof Auersperg hat 1783 die Eingliederung Radkersburgs ins ≈slowenische« Bistum ge- fordert; 2. Die Pfarre Radkersburg als Bindeglied zu den katholischen Slowenen im Übermurgebiet. 3. In der Radkersburger Buch- handlung werden Bücher aus der slowenischen Oststeiermark und dem Prekmurje verkauft. 1783 legte Joseph Franz Anton Reichsgraf von Auersperg (1719– 1795) als Bischof von Gurk seinem Vorschlag für eine Neuorganisa- tion und neue Eingrenzung der Bistümer in Innerösterreich auch Karten bei, die seinen Vorschlag geografisch untermauern sollten. Der erste Vorschlag sieht fünf Bistümer vor: Gurk, Seckau, Lavant, Laybach und Görz. Bemerkenswert daran ist, dass Auersperg die Grenze zwischen dem lavantinischen und dem Seckauer Bistum entlang der Sprachgrenze in der Steiermark ziehen will. So wären auch Leutschach, Gamlitz, Ehrenhausen, Mureck und Radkersburg zum lavantinischen Bistum gekommen. Nach dem dritten Plan Auerspergs waren in Innerösterreich acht Bistümer vorgesehen: Graz, Leoben oder Judenburg, Cilli, Gurk, Villach, Laybach, Görz und Triest. Das Bistum Cilli läge zur Gänze in der slowenischen Steiermark, während die Grenze zum Bistum Seckau entlang der Sprachgrenze verlaufen sollte, wie dies schon im ersten Plan vorgesehen war. Zum Bistum Cilli gehörten dann auch die Pfarren Leutschach, Gamlitz, Ehrenha- usen, Mureck und Radkersburg, in denen damals vorwiegend Slo- wenen lebten, obwohl die Stadtbevölkerung mehrheitlich deutsch- sprachig war. Im 19. Jahrhundert waren in Radkersburg vorwiegend die Ka- pläne Slowenen, manchmal auch die Pfarrer. Diese slowenischen Geistlichen spielten eine sehr positive Rolle unter den österreichi-

182 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 183 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

schen Slowenen und den Prekmurjer Slowenen, die in Ungarn lebten. Besonders bedeutend war in diesem Zusammenhang der Pfarrer Franc Pintariœ (1833-1916), der von 1879 bis zu seinem Tod 1916 Pfarrer in Radkersburg, Dechant und Kreisdechant war. Die Kapläne von Radkersburg waren die Mittelsmänner für die Verbrei- tung der Bücher der Hermagoras-Gesellschaft aus Klagenfurt im Prekmurje. Forscher aus Zentralslowenien, die das Prekmurje stu- dierten und aus Ljubljana kamen, wandten sich stets zuerst an die slowenischen Geistlichen in Radkersburg, ehe sie ins Prekmurje auf- brachen. Bei ihnen holten sie sich Ratschläge für ihre Arbeit im Feld. Im religiösen Werk ≈Geistlicher Führer« (Duhovni varuh) von Martin Verøiœ (aus dem Jahr 1833) findet sich ein Verzeichnis aller oststeirischen und Prekmurjer katholischen Bücher, die in der Buch- handlung Alois Weitzinger in Radkersburg erhältlich waren. Das bedeutet, dass Radkersburg sowohl für die oststeirischen wie für die Prekmurjer Slowenen ein bedeutendes Bücherzentrum war. Diese Tatsachen belegen den slowenischen Anteil am Gesell- schaftsleben Radkersburgs im 18. und 19. Jahrhundert.

183 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 184 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 185 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

MIHAEL KUZMIŒ

IVAN ØKAFAR IN PREKMURSKO IZSELJENSTVO

Vpraøanje sezonstva in izseljenstva v pokrajini med Muro in Rabo, nekdaj imenovano med ogrskimi Slovenci, danes pa prekmursko izseljenstvo, je pomemben del zgodovine tega zemljepisnega obmoœ- ja s slovenskim prebivalstvom. Hkrati je sestavni del sploønega slovenskega izseljenskega vpraøanja ter je bilo bolj pereœe in boleœe za prebivalstvo, saj je leæalo ob robu narodnostnega telesa (obmoœja), iz- postavljeno tujim vplivom in hkrati izzivom. Dobrøen del prebivalstva je moral v preteklosti s trebuhom za kruhom v tujino, a hkrati je pokrajina lahko ravno z zasluæki zdomskega prebivalstva in ob pomoœi izseljenstva laæe eksistenœno preæivela in se s sicer malimi koraki poœasi razvijala. Mali koraki v celostnem razvijanju pokrajine so ostali vse do danes. Letni zneski so v nekaterih letih dosegali visoke øtevilke zasluæka v tujini; leta 1930 npr. 25 milijonov dinarjev.1 Z vpraøanjem prekmurskega izseljenstva se je do zdaj ukvarjalo sorazmerno malo strokovnjakov. Za pregled strokovnega in znanstvenega obravnavanja si lahko pomagamo z bibliografijo Franca Kuzmiœa, v kateri je zajel œas od 1890 do 2002.2 Œeprav bibliografija ni dokonœna in popolna, nam daje zelo nazoren vpogled v stanje raziskav tega podroœ- ja. Vse do leta 1933 spremljamo v bibliografiji zgolj œasopisna poroœila, ki imajo predvsem informativni znaœaj. Tega leta pa se pojavijo avtorji s celovitejøim in tehtnejøim pristopom do obravnavane tematike, œe- prav se v bibliografiji øe naprej nizajo naslovi iz slovenskih œasnikov. Avtorji prispevkov in razprav o sezonstvu in izseljenstvu so po vrst-

1 Franc Kuzmiœ, Sezonstvo in izseljenstvo v Prekmurju. Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru. Sosedstvo Avs- trije, Hrvaøke, Madæarske in Slovenije. Urednica: Marina Lukøiœ Hacin. Zbornik razøirjenih razprav mednarodne konference, Radenci, Slovenija, 22–25. oktober 2002. (Ljubljana: Zaloæba ZRC, SAZU, 2003), str. 541–557. Na str. 543 navaja avtor poroœilo iz œasopisa Jugoslovan (Ljubljana) 2 (1931) 4 (6.1) 5 z omenjenim zneskom. 2 Rt.

185 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 186 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

nem redu iz bibiliografije Matija Mauœec, Matija Slaviœ, Janko Bejek, Milan Kajœ, Franc Sapaœ, Ivan Camplin, Franc Øebjaniœ, Vladimir Kreft, Rado Mikliœ, Val. Petkovøek, Ivan Økafar, Joøko Gider, Sidika Po˝rø, Franc Trdko, Vlado Vodopivec, Lojze Piøkur, Miøko Kranjec, Ludvik Olas, Vanek Øiftar, Bela Sever, Svetozar Ileøiœ, Franjo Øonaja, Zoltan Kuœan, Radovan Aleksander, Mihael Kuzmiœ, Ivanka Klopœiœ, Ferenc Horváth, Marija Kozar - Mukiœ, Jeno˝ Ráckáy, Metka Fujs, Etelka Kor- piœ - Horvat, Stephen C. Antalics, Albin Kerec, Janez Malaœiœ. V priœujoœi razpravi bomo vzeli pod lupo katoliøkega duhovnika in dekana mons. Ivana Økafarja (Beltinci, 6. maj 1912 – Radlje ob Dravi, 15. februar 1983), zgodovinarja in raziskovalca literarne ter cerkvene zgodovine Prekmurja.3 V Kuzmiœevi bibliografiji o prekmurskem sezonstvu in izseljenstvu sta navedeni samo dve njegovi razpravi s tega podroœja;4 je pa celotna Økafarjeva bibliografija dokaj bogata, saj zajema 64 bibli- ografskih enot strokovnih in znanstvenih objav, med katerimi je øest œlankov z omenjeno tematiko.5 Œeprav je veœina Økafarjevih objav- ljenih del povezana s cerkveno zgodovino prekmurskega in njemu mejnih obmoœij, pa se v njih jasno odraæa tudi tisti del Økafarjevega delovanja, ki je bil pred drugo svetovno vojno povezan z njegovim duhovniøkim delom med sezonci in izseljenci. V razpravi se bomo omejili samo na tisti del Økafarjevega razisko- valnega dela o prekmurskem izseljenstvu, ki se osredotoœa na njegovo delo med izseljenci ter na prekmurske izseljence in njihovo delo v Ameriki. Veliko œasa in naporov je vloæil v zbiranje podatkov o izseljenski literaturi, ki so bili raztroøeni po mnogih razliœnih krajih, domovih in arhivih v tujini (ZDA, Madæarska) in doma v Sloveniji. Pri tem si je veliko pomagal z osebno korepondenco. Øtiri leta pred njegovo smrtjo sva bila osebna prijatelja6 in si izmenjavala koristne in potrebne podatke s podroœja izseljenstva. Razpravo sem pripravil v dveh delih: 1. Poroœanje prekmurskega tiska o Økafarjevem delu, kjer se bom omejil samo na Kalendar srca Jezuøovoga.7

3 Enciklopedija Slovenije 13, Ø – T. (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999), str. 40–41. 4 Ivan Økafar. Socialni in gospodarski poloæaj prekmurskih in medjimurskih sezonskih delavcev v Baranji, Baœki in Banatu v 1939. letu, v: Izseljenski vestnik 1939, øt. 8/9; isti, Opustoøene vasi v dolnjem Prekmurju, v: ŒZN (Maribor), 1971, str. 153–159. 5 Franc Kuzmiœ, Ivan Økafar bibliografiája. Neptár. Lendava, 1989, str. 180–185. 6 KUZMIŒ, Mihael. Iz ekumenske prakse in preteklosti (1. del). Znamenje, jan.–apr. 2003, leto 33, øt. 1–2, str. 90–98. [COBISS.SI-ID 21709357]; KUZMIŒ, Mihael. Iz ekumenske prakse in preteklosti (2. del). Znamenje, sep.–dec. 2004, le- to 34, øt. 5–6, str. 92–99. [COBISS.SI-ID 23162413] 7 Kalendar srca Jezuøovoga je izhajal od leta 1904 do 1944 za naroœnike Novin in Marijinoga lista. Izhajal je v Œrenøov- cih, urejal ga je Joæef Klekl. Gl. Franc Kuzmiœ, Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998. (Ljubljana: ZRC SAZU, Za- loæba ZRC, 1999), str. 9.

186 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 187 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

2. Priprava knjige Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919, predvsem tistega dela, kjer so prikazani tiski prekmurskih izseljencev v Ameriki.

1. Poroœanje Kalendarja srca Jezuøovoga o Økafarjevem delu v zvezi s prekmurskimi izseljenci O ustanovitvi Druæbe sv. Rafaela za Slovensko krajino (Prekmurje) dne 31. marca 1937 s sedeæem v Œrenøovcih, ki je imela nalogo posebej skrbeti za duhovni blagor za prekmurske izseljence, je natanœno poroœal letni Kalendar srca Jezuøovoga za leto 1938 takoj na zaœetku, na 2. strani. Sredi strani je slika nadangela Rafaela, ki je bil mlademu Tobitu vsestranski pomoœnik, ko je odøel v tujino zaradi siromaøtva v svoji deæeli. Nad sliko je v kratkem odlomku opis nadangelove vloge v Tobitovem æivljenju, po kateri je postal zaøœitnik popotnikov in izseljencev. Pod sliko je napis: Sv. Rafael, œuvaj naøe izseljence. Slovenska druæba za izseljence si je torej privzela ime Rafael, ki jo je imela potem tudi podruænica za Prekmurje. V vodstvo Rafaelo- ve druæbe za Slovensko krajino so bili izvoljeni: Predsednik: Joæef Klekl, duhovnik, urednik Novin in Marijinega lista, banski svetnik v Œrenøovcih; podpredsednik: Janoø Bejek, æupnik pri sv. Sebeøœanu; tajnik: Økafar Ivan, kaplan pri sv. Juriju na Taboru v Savinjski dolini; blagajnik: Franc Kerec, vodja borze dela v Murski Soboti; arhivar: dr. Franc Klar, zdravnik in narodni poslanec v Lendavi; revizorja: Joæef Vojkoviœ, æupnik v Murski Soboti, in profesor Joæef Mauœec. V odbor sta avtomatiœno priøla tudi prekmurska dekana Ivan Je- riœ in Joæef Kranc. Soglasna izvolitev Ivana Økafarja za tajnika v Prekmurju tako pomembnega druøtva za izseljence kaæe na dejstvo, da je bil v tistem œasu æe aktiven, preverjen in zanesljiv delavec med prekmurskimi sezonci in izseljenci. Njegova funkcija namreœ ni bila reprezentanœ- na ali œastna, marveœ je zahtevala v delu druøtva visoko mero anga- æiranosti, sposobnosti in poærtvovalnosti. Urednik je bralce koledarja povabil, naj se vœlanijo v druøtvo: ≈Prav iz srca pozivamo vse, ki lübijo naø narod, naj pristopijo k to- mi prepotrebnomi drüøtvi, øteroga pravila je odobrila cerkvena i ci-

187 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 188 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

vilna oblast i se najdejo v Mar. Listi od meseca septembra i 36. øtev. Novin od l. 1937. Prelepi namen drüøtva je, skrbeti vsestransko za naøe izseljence. Letna œlanarina znaøa samo 10 Din.«8 Sezonskim izseljencem9 v Nemœiji je mariborski knezoøkof Ivan Joæef Tomaæiœ poslal na god sv. Lavrencija 1939 posebno pismo, v katerem poøilja prisrœne pozdrave ≈vsem sezonskim delavcem in delavkam iz Slovenske Krajine, iz Slovenskih goric ter drugih delov lavantinske økofije, raztresenim øirom cele Nemœije po raznih kmetijah in veleposestvih, sredi ljudi, ki Vam veœkrat niso samo tuji po govorici, ampak tudi po veri.«10 Dalje jih spominja na domaœe kraje s farnimi cerkvami, zvonje- njem zvonov, zgrinjanjem vernikov k maøi in spodbuja upanje na dan vrnitve. Da pa njihova vera ne bi oslabela, jim poøilja duhovno pomoœ v osebi izseljenskega duhovnika. Okrog devet tisoœ vernikom iz Slovenske krajine in Medæimurja sporoœa: ≈V skrbi za Vaøo Pravo sem doloœil posebnega duhovnika, œ. g. Ivana Økafarja za duø- nega pastirja sezonskih delavcev, zlasti onih iz Slovenske krajine. Ta bo od œasa do œasa obiskoval sezonce v Nemœiji, pa tudi one, ki so v Baranji, Baœki in Banatu. Dne 3. avgusta 1939 je g. Ivan Økafar pr- viœ krenil na pot k Vam v Nemœijo. Sprejmite ga kot svojega iskre- nega prijatelja, ki prihaja k Vam kot duøni pastir, da Vas duhovno poæivi in prenovi ...«11 V kolikor pa poslani duhovnik ne bi mogel ostati med izseljenci dalj œasa, g. knezoøkof Tomaæiœ obljublja drugega duhovnega delavca, ki bo ostal z njimi vso sezonsko dobo.

Na strani 50 je slika s podnapisom: ≈Naøi v Nemœiji: Skupina naøih izseljencev s sestanka v Altentreplow-i 13. avgusta l. 1939. Na sredini izseljenski duhovnik g. Økafar Ivan.«

188 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 189 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Na strani 51 je druga slika s podnapisom: ≈Naøi v Nemœiji: Sku- pina s sestanka v Demmini augusta 15., l. 1939. Na sredi med njimi izseljenski duhovnik g. Økafar Ivan.« Na strani 52 je tretja slika s podnapisom: ≈Naøi v Nemœiji: Sesta- nek v Stralsundi 20. augusta l. 1939. Na sredini izseljenski duhovnik g. Økafar Ivan.« V istem Koledarju je na straneh 57–60 tudi prispevek Joæefa Ra- dohe, Izvoljenci Gospodovi, v katerem piøe o pomenu don Boskove- ga dela in posebej poudarja vlogo Martiniøœa v pripravi duhovnih poklicev v Cerkvi, predvsem v Slovenski krajini. Œlanek je zgodovinsko spominske vsebine, avtor pa objavlja tudi dve fotografiji go- jencev Martiniøœa, ki so imeli v æivljenju Cerkve in tudi v øirøem okviru svoje pomembno mesto. Za nas je zanimiva predvsem prva fotografija, kjer so mladi duhovniki, s podnapisom pod sliko:

≈Gojenci Martiniøœa: Od leve na desno zgoraj: Holsedl Anton, kaplan v Turniøœi; Trat- njek Øtefan, kaplan pri sv. Jürji; Zelko Ivan, kaplan pri sv. Martini poleg Vurberga; Zver Øtefan, kaplan v Slov. Konjicah; Økafar Ivan, izseljenski dühovnik v Nemœiji; Kozar Alojz, kaplan v Breæicah; Spodkar od leve na desno: Jeriœ Mihael, oskrbnik ekspoziture v Ku- zmi; Varga Joæef, oskrbnik æupnije pri sv. Jürji; Radoha Joæef, salezijanec, bivøi ravnateo Martiniøœa; Halas Daniel, æupnik v V. Polani; Camplin Ivan, kaplan v D. Lendavi.«12

8 Kalendar srca Jezuøovoga, 1938, str. 2. 9 V pismu in tudi pozneje v œasopisnih œlankih se izmeniœno, a istopomensko uporabljata besedi »sezonsko« in »izseljensko«. Knezoøkof Tomaæiœ naslavlja pismo prejemnikom z besedama: »Dragi izseljenci«, dalje jih imenuje »sezonske delavce« in »sezonske izseljence«. Gl. Pismo lavantinskega knezoøkofa sezonskim izseljencem v Nemœiji. Kalendari srca Jezuøovoga, 1940, str. 50–53. 10 Rt, str. 50. 11 Rt, str. 51. 12 Rt, str. 57.

189 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 190 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

Ivan Økafar je bil torej v skupini zelo pomembnih prekmurskih duhovnikov; bil pa je tudi sam pomemben del te skupine, ki je pustila za seboj moœne sledove ne samo na pastoralnem in teoloøkem podroœju, marveœ tudi na zgodovinskem, literarnem, narodnostnem, izdajateljskem in sploøno kulturnem. Vsak od njih bi si zasluæil o svojem æivljenju in delu izœrpno monografijo. Vso Økafarjevo øirino, s katero je zaobjel celotno prekmursko izseljenstvo, kakor zemljepisno, tako tudi v posameznih izseljenskih slojih, opazimo v njegovem œlanku ≈Pomen i vpliv naøega izseljevanja«.13 Na zaœetku œlanka potegne loœnico med stalnimi in sezonskimi izseljenci. Med stalne øteje tiste, ki so ostali v tujini in se ne bodo vrnili v stare kraje. Od doma so øli z druæino – ali pa samo moæ in æena in sta si ustanovila nov dom v tujini. ≈Takøe stalne izseljence mamo v Ameriki. V Severnoj Ameriki so v Zdrüæenih dræavaj i v Kanadi, v Juæni pa v Braziliji i Argentini. V Severno Ameriko so odøli naøi izseljenci æe pred prejønjov svetov- nov bojnov, si sezidali svoje cerkve i øole i ustanovili svoje fare i drüøtva. Izdavali so celo liste i kalendare. Imeli so tüdi svoje doma- œe izseljenske dühovnike. V Juæno Ameriko so se veœinoma izselili po svetovnoj bojni. Za njuve düøe sta skrbela slovenska dühovnika Kastelic i Hladnik. V meseœniki ≈Dühovno æivljenje« so imeli svoj ≈Prekmurski kotiœek«, ki ga je vrejüvao Prekmurec Lah. Ustanovili so si svoje drüøtvo. Z naøe okrogline je ne bio nieden dühovnik k njim poslani, œe ravno so si ga jako æeleli ...«14 V omenjenem odlomku pokaæe Økafar temeljit pregled nad prekmurskim izseljenstvom tistega œasa. Œeprav ne gre v podrobnosti v opisovanju posameznih mest in krajev, kjer so bili naseljeni v obeh Amerikah, pa tudi ne v poimensko naøtevanje æupnij in druøtev, je vkljuœil vsa obmoœja, za katera so poznejøi raziskovalci potrdili, da so bili prekmurski izseljenci navzoœi in podroœja, na katerih so bili ustvarjalno dejavni.15 Zanimal ga je gospodarski, socialni in miselni vpliv izseljencev. Vpliv je bil ogromen, saj je najmanj tri œetrt hiø Prekmurja imelo izse-

13 Ivan Økafar, Pomen i vpliv nasega izszeljevanja, v: Kalendar srca Jezuøovoga, 1942, str. 28–31, v rubriki Hiæiœki doma- œoj. Œlanek je napisan z madæarskim œrkopisom. 14 Rt, str. 28. 15 Alojz, Janez, dr. Joæe Sraka, Prekmurci in Prekmurje. (Melinci, Rim,Chicago: Loyola University Press, 1984). Mihael Kuzmiœ, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA 1893–1924. Naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politiœne, literarne in verske dejavnosti. (Ljubljana: Zaloæba ZRC, SAZU, 2001).

190 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 191 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ljence po svetu. Za analizo øtevila izseljencev iz Prekmurja je vzel vas Bratonci. V œasu od leta 1872 je vas doæivela velikanski napredek, za kar so bili zasluæni izseljenci. Doma dela niso naøli. Zato so si ga po- iskali po svetu, ≈v Ameriki, v Slavoniji, Nemœiji i Franciji. Hodili so si delo iskat æe pred prejønjim bojom v Avstrijo, hodili so v res v Bel- latinc (Nemøœak) ... slüæbe so iskali pri javni delaj v Sloveniji (regula- cije, ceste, proge), Hrvatskom i Srbiji, dekle so slüæile v razni jugoslovanskih mestaj pa tüdi v Soboti. Murabarati so zaœnoli iti v Ameriko, predvsem v Zdrüæene dræave okoli leta 1900. Bili so tüdi v Kanadi i Juænoj Ameriki. Devetdvajset (29) hiæ je v Murabarati (Bratoncih), øte- re so mele svoje lüdi v Ameriki ... V Nemœiji so bili lüdje od 42 hiæ, v Franciji od 70 hiæ. Od 109 zdajønjih bratonskih je samo 24 takøih hiæ, od øteri je nieden ne bio v Franciji ali v Nemœiji ali v Ameriki.«16 Økafar se ne ustavlja samo pri gospodarskem napredku in bolj- øem socialnem poloæaju vrnjenih izseljencev in sezoncev in celotnih vasi, temveœ poudarja tudi razøiritev duhovnega in intelektualnega obzorja povratnikov. Trdi, da ima preprosti prekmurski œlovek, ki se je vrnil iz tujine, øirøi pogled na æivljenje in svet od domaœega izobraæenca, ki je ostal doma. Nadarjenost naøih ljudi v tujini se je pokazala tudi v jezikovni odprtosti, saj se je vsakdo poleg svojega maternega jezika nauœil øe jezik novega okolja: angleøœino, nemøœi- no, francoøœino, hrvaøœino, srbøœino, madæarøœino. Poleg tega so ≈si naøi izseljenci v Ameriki, Franciji i Nemœiji znali zguœati s Poljakom, Œehom, Srbom i Rusom. O vsestranskoj sposobnosti naøih izseljen- cov so davali najbole vodilni moæje najlepøe ocene«.17 Po tem kratkem vpogledu v Økafarjevo æivljenje in delo, povezano s prekmurskim izseljenstvom, se nam postavlja nekaj vpraøanj, na katera bomo poskuøali najti odgovor. 1. Navajanje dejstva, da so prekmurski izseljenci v Severni in Ju- æni Ameriki izdajali ≈liste i kalendare«, kaæe ne samo Økafarjevo evidentiranost prekmurskih izseljenskih tiskov v letu 1942, ampak tudi na zaœetek zanimanja, zbiranja in pozneje vkljuœevanja teh tiskov v Bibliografijo prekmurskih tiskov od 1715–1919. V to obdobje lahko postavljamo tudi zaœetek Økafarjevega pripravljanja na njegov poznejøi projekt Bibliografije.

16 Økafar, Pomen i vpliv …, str. 29. 17 Rt, str. 31.

191 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 192 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

2. Vpraøanje, zakaj se Økafar ni veœ ukvarjal s prekmurskim izseljenstvom v Ameriki, potrebuje nekaj osvetlitev. Rojen je bil 7. maja 1912 v Bratoncih, toda æe naslednje leto ga je oœe Martin vzel s seboj v Ame- riko,18 kjer je preæivel do leta 1920 svojih sedem ameriøkih let v South Bendu, Indiana. Tam je pri redovnicah obiskoval øolo. Po vrnitvi v Pre- kmurje je nadaljeval øolo v Beltincih, gimnazijo v Murski Soboti in v Ljubljani, nakar se je vpisal v bogoslovje v Mariboru.19 Angleøœini se ni nikoli dovolj posvetil, zato je tudi za prevajanje dopisov in drugega materiala v angleøœœini potreboval prevajalce. Naporno pastoralno delo zunaj rodnega Prekmurja, kjer ni imel potrebne spodbude in moæno- sti za znanstveno delo, mu ni dovoljevalo dodatnega uœenja angleøke- ga jezika in raziskovalnih projektov s podroœja prekmurskega izseljenstva v Ameriki. Zanimanje za prekmurske izseljence v Ameriki, predvsem za njihovo zgodovino in literaturo, je ohranjal vse æivljenje.20 3. Økafar je veliko pisal o sezonstvu, izseljenstvu in misijonarjih. Objavljal je v: Naøe duhovno æivljenje (Buenos Aires), Kalendar Srca Je- zuøovoga, Marijin list, Novine, Rafael, Slovenec, Vzajemnost.21 Veliko njegovih spisov je bilo uniœenih med drugo svetovno vojno v Sloven- skih Konjicah; ko se je po konœani vojni vrnil iz Madæarske, jih veœ ni bilo.22 Vedenje o Økafarjevem delu na podroœju prekmurskega izseljenstva je do zdaj premalo raziskano, a v popolnosti ga zaradi uniœenih del ne bo mogoœe v celoti pregledati in ovrednotiti.23

2. Priprava knjige Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919, predvsem tistega dela, kjer so prikazani tiski prekmurskih izseljencev v Ameriki Æe v pregledu Økafarjevega œlanka Pomen i vpliv naøega izseljevanja smo opazili, da je imel pregled nad nekaterimi prekmurskimi tiski, ki

18 V pismu z dne 28. avgusta 1982 mi je med drugim pisal: »Prav je, da ste se odpoœili, ker œaka Vas naporna pot in utrudljivo delo pri iskanju naøega prekmurskega tiska v Ameriki. Vsak dan s sestro za Vas moliva, da bi sreœno in œim bolj uspeøno to pot ter poslanstvo opravili. In tega si najbræ nihœe bolj ne æeli, kot ravno jaz, ki sem sedem let svoje mladosti preæivel tam. Bolj se mi bliæa zaton æivljenja, bolj se mi misli mudijo tam pri naøih prekmurskih Slovencih, paœ pri vsem, kar sem takrat kot otrok doæivljal z njimi. Naøi so imeli in dobivali prekmurski tisk ter ga radi brali.« Pismo je v osebnem arhivu. 19 Prim. Joæef Smej, Ivan Økafar, duhovnik in zgodovinar, v: Druæina 32 (1983), øt. 10. (6. III.), str. 14. 20 V osebnih pismih je to svoje zanimanje redno izraæal, prim. Dopisi z dne 24. oktobra 1979, 2. februarja 1982, 8. julija 1982, 28. avgusta 1982, 26. januarja 1983 itn. 21 Za prikaz œlankov in vsebine v teh publikacijah gl. Vilko Novak, Ivanu Økafarju v spomin. Njegovo æivljenje in delo, v: Acta Ecclsiastica Sloveniae 6. Miscellanea. (Ljubljana: Teoloøka fakulteta, Inøtitut za zgodovino Cerkve, 1984), str. 140. 22 Osebna izjava Ivana Økafarja avtorju. 23 Glede na znanstveno vrednost veœine Økafarjevih del, ki pokrivajo izseljensko, sploøno ali cerkveno zgodovino Prekmur- ja in nekatera druga podroœja, bi bilo umestno v znanstveni monografiji ali magistrskem delu obdelati æivljenje, delo in pomen Ivana Økafarja. Ravno tako bi bil potreben vsaj reprezentanœni knjiæni izbor njegovih del pri ustrezni zaloæbi.

192 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 193 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

so izøli v Ameriki, in ugotovili, da lahko tam iøœemo zaœetek njegovega naœrtnega zbiranja gradiva za njegovo ≈najobøirnjeøe delo, ki je izølo leta 1978 pri SAZU: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919«.24 Med zbiranjem gradiva za svoje znanstveno delo si je Ivan Økafar izpisoval podatke na liste. Poseben list je imel za vsak tisk posebej, pa tudi poseben list za vsak letnik ali celo øtevilko œasopisa, ki je izhajal tedensko ali meseœno. To so bili listi velikosti A4 in A5, popisani z njegovo lepo œitljivo pisavo. Na njih so bile veœinoma bibliografske informacije, vœasih pa tudi izpisani odlomki ali celi sestavki. Fotoko- pirnih strojev je bilo v tistem œasu zelo malo; na razpolago so mu bili v knjiænicah v Mariboru in Ljubljani. Fotokopirat je øel vœasih sam osebno, kar je bilo povezano s stroøki potovanja in izgubo œasa. Zato je vœasih pisno po poøti zaprosil uslugo za fotokopiranje.25 V kopiji prvega ohranjenega dopisa, ki ga imam v arhivu in ga je poslal iz Radelj ob Dravi 21. avgusta 1962, prosi naslovnika v ZDA za pomoœ pri zbiranju prekmurskih tiskov ali vsaj informacij. Pismo objavljam v celoti, ker je skoraj vzorec tudi za druge dopise z enako æeljo. Radlje ob Dravi, 21. avg. 1962. Dragi Joæe! G. Øtefan mi je dal naslov. Bil je tu malo na oddihu. Kot veø, se æe dolgo zanimam za naøo Prekmurico. Tudi o tem sva se razgovarjala. Zanima me, œe je tam v ZDA ali drugod izøla po vojni kakøna knjiga v prekmurøœini. Rekel mi je, naj se na Tebe obrnem. Tebi bo znano. Prosim Te, sporoœi mi vse, kar Ti je o tem znano. Œe je res kaj izølo, bi æelel imeti fotografije na- slovne strani in koliko strani ima knjiga (bibliografski opis). – Sploh me zanima vsa Prekmurika, ki je izøla tam æe tudi prej. Tako: Szlobodna Rejcs. – Urednik Kardosh L. – P. South Bethlehem, Pa. 1916. leta. Zvejzda Vogrszki Szlovenczov (meseœnik). – Urednika: Horváth Lörinc in Krampáts Jozsef. – Chicago 1916. Amerikánszki Szlovencov Glász. – Urednik: Kardos Al. – South Be- thlehem Pa. 1921.

24 Joæef Smej, n. d. 25 Tako je npr. 5. junija 1972 s pismom zaprosil gospo Elizabeto Jandl v NUK-u, Ljubljana, za posredovanje v fotokopir- nici. Zaprosil je za fotokopiranje dveh knjiæic, ki ju je poslal skupaj s pismom. Hkrati je vljudno zaprosil øe za fotoko- pije sestavkov o reformaciji iz Evangeliœanskega kalendarija za leti 1928 in 1933 ter iz Düøevnega lista, 1935. V pri- pisu prosi za raœun, da ga bo takoj poravnal.

193 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 194 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

Kalendár za Vogrszke Szlovence vu Ameriki. 1922 (Od kdaj izhajal?). – Urednik in izdajatelj Horváth Lörinc. – Chicago. To je periodica. – Pa gotovo so tudi izøle kakøne druge knjige v prekmur- øœini, predvsem molitveniki. To periodiko kot tudi knjige imajo gotovo stari Prekmurci kaj ohranjenega, vsaj deloma. Veliko uslugo bi storil, œe bi zbral œim popolnejøo zbirko vsega prekmurskega tiska, ki je izøel v Ameriki. – Kaj pa po muzejih oziroma javnih knjiænicah, je kaj tega ohranjenega? Zdaj sem tu æe tri leta. Prej sem bil na zelenem Pohorju. Po Dogøevi smrti sem priøel semkaj, v bliæino naøe Koroøke. V upanju, da boø rad in z veseljem odgovoril, te v Gospodu iskreno pozdravljam, hvaleæni.26 Prejemnik Joæe Varga iz Clevelanda je æe 11. septembra odpisal: 11. sept. 1962 Dragi Ivan: Hvala za Tvoje pismo. Æal Ti ne morem dati zadovoljivega odgovora. Da- nes ne izhaja v Ameriki niœ veœ v prekmurøœini. Tednik ≈Amerikanszki Slovenczov Glasz« je prenehal l. 1952. Meseœnik in koledar, ki jih je izdajal Horvath Lorinc so pa æe precej let prej prenehali. Gotovo veø, da je bil ta Horvath doma iz Porabja in da je bil nekdaj c. 1909 kaplan pri sv. Jur- ju v Prekmurju. Tukaj je bil æupnik na neki madjarski fari v Pennsylvaniji (ne daleœ od New Yorka). Tednik – œasopis pa je v Bethlehemu izdajal Kardoø, protestantovski uœitelj. Bil je pisan v zelo stari prekmurøœini in z madjarskim pravopisom. Vse to je prenehalo, ker so stari ljudje spomrli, mlajøi rod pa bere angleøke œasopise. Tukaj v naøem mestu je malo Prekmurcev in ne verjamem, da bi kateri imel shranjenega kaj. Glavna prekmurska srediøœa so Bethlehem in Brid- geport. Tam so imeli in do neke mere øe imajo Prekmurci svojo prekmursko faro. Eno imajo sedaj hrvaøki franœiøkani in tako ni niœ veœ prekmurskega, razen ene pridige v nedeljo. To pridigo neki hercegovski pater pre- bere in rabi pri tem stare Marijine liste. V Bridgeportu pa je za æupnika bivøi salezijanec Andrej Farkaø, doma iz Kriæevcev pri Lj(utomeru). Tukaj je øe vse v prekmurøœini.

26 Naslovnik je Joæe, priimek Varga najdemo v Økafarjevem pismu Gizeli Hozjan z dne 18. septembra 1962. Spodaj na kopiji ni podpisa Ivana Økafarja. Kateri Øtefan mu je dal naslov iz Amerike, nisem mogel ugotoviti. Pismo je zelo konkretno, napisano prijatelju s proønjo za uslugo.

194 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 195 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Jaz bi Ti priporoœal, da se obrneø na gospo Gizelo Hozjan v Chicagi. Ona je æe dolgo v let v Ameriki in je zelo naœitana in se tudi zanima za prekmurske stvari. Lani je celo izdala prekmurske pesmi. Zbirala jih je par let. Njen naslov je: Mrs. Gisella Hozian 4029 Grove Street Skokie, Illinois Ona je bila æe parkrat doma po vojni in je tudi precej zbrala za œren- øovsko cerkev in tudi za æupnika. Doma je menda iz Trnja. Økoda, da Ti ne morem bolje postreœi. Bodi mi iskreno pozdravljen, Joæe V.27 Æe 18. septembra je Ivan Økafar napisal pismo Gizeli Hozjan, v katerem najprej pove, da je dobil njen naslov od gospoda Varge iz Clevelanda. Nato se predstavi kot duøni pastir iz Prekmurja, Belti- nec, in takoj preide k vpraøanju o prekmurskih œasopisih, ki so izha- jali v Ameriki. Navaja jih v istem zaporedju kakor v pismu Joæetu Vargi. Gospo Hozjanovo zaprosi za izvod prekmurskih pesmi, ki jih je izdala. Nato jo povabi k iskanju prekmurskih tiskov v Ameriki: ≈Zelo potrebno bi bilo zbrati zgoraj imenovani prekmurski tisk, kolikor ga øe hranijo in œuvajo naøi stari Prekmurci tam v U. S. A. – Tudi jaz sem svojo mladost preæivel v Ameriki, v South Bend-u, Ind. Tam sem bil pri prvem svetem obhajilu in pri sv. birmi. Uœili so me Horvath Lörinc. Mogoœe se øe kdo tam spomni mojih starøev. Oœe so bili Martin. Oba sta æe pokojniva. Mati so mi letos umrli. Imam tudi brata duhovnika. – O Vas mi piøejo gospod Varga, da ste velika dobrotnica starega kraja, posebno œrenøovske fare, in da se zelo zanimate za prekmurske stvari. Zato me zanima, œe mogoœe imate æe kaj zbranega prekmurskega tiska v Ameriki. Zelo bi bil vesel, œe bi Vaøe kulturne zveze s Slovenci – Prekmurci ne le v Œika- gi, ampak naseljene tudi v Bridgeportu in Bethlehemu, uporabili za to, da bi zbrali od njih œimveœ prekmurskega tiska. Tu bi tudi mogli opraviti vaæno kulturno delo. Mene bi pa potem obvestili o vsem, kar ste naøli in ko bi spet priøli v domaœi kraj na obisk, mi tudi kaj od tega tiska prinesli.

27 Podpis je Joæe, priimek (Varga) neœitljiv. Na kuverti je poøiljateljev naslov: J. V., 9016 Buckaye, Cleveland, Ohio. Pi- smo je bilo odposlano 11. septembra 1962 na prejemnikov naslov: Ivan Økafar, Radlje ob Dravi 88, Slovenija, YUGOSLAVIA, Europe

195 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 196 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

Kolikor mi je znano, nekdo namerava tam v Ameriki izdati prekmurski molitvenik (Küzmiœevo Molitveno knjigo) skupaj s sv. Evan- geliumi. Gotovo Vam je kaj znanega o tem. Kdo to misli izdati in kje? Se æe tiska? V upanju, da boste radi na vsa vpraøanja odgovorili, Vas in vse tam bivajoœe prekmurske Slovence iskreno pozdravljam, posebno Vaøe domaœe, Hvaleæni, (Ivan Økafar).« Kakor z Joæetom Vargo in Gizelo Hozjan, tako si je Ivan Økafar dopisoval in poizvedoval za prekmurskimi tiski v Ameriki s øe øte- vilnimi drugimi prijatelji, med katerimi je potrebno posebej omeniti dr. Janeza Arneæa, s katerim sta ohranila stike tudi po izidu knjige.28 Vendar mu ta poizvedovanja niso prinesla æelenih informacij, kajti v Ameriki ni bilo nobene institucije, ne cerkvene in ne svetne, ki bi si- stematiœno zbirala podatke o tako majhni in zanje nepomembni et- niœni skupnosti, kakor so bili Ogrski Slovenci, œeprav so imeli svoje posebne jezikovne, narodnostne in tudi verske znaœilnosti. Ker ni bilo mogoœe dobiti iz Amerike gradiva in tiskov, se je Øka- far toliko bolj potrudil pri iskanju posrednih podatkov doma v Slove- niji. Prefotokopiral si je celotno Domovino,29 meseœni œasopis za slovenski narod, ki ga je v Budimpeøti v letih 1920–1922 izdajal Aleksan- der Mikola, in v njem naøel øtevilne podatke o prekmurskih œasopi- sih v Ameriki. Ravno tako so mu priøle prav razprave in objave Vil- ka Novaka,30 Joæeta Bajca,31 Marije Økrilec32 in drugih, ki so, œeprav skromno, omenjali prekmurske tiske v Ameriki. S pridnostjo œebele in vztrajnostjo mravlje je zbral na enem mestu dragocene podatke o vsej

28 27. januarja 1978 je Ivan Økafar napisal Janezu Arneæu dolgo pismo, v katerem mu je poslal æivljenjepisne podatke o Karlu Zrinyi in Lovrencu Horvatu, izseljenskima duhovnikoma. Glede na dejstvo, da je L. Horvat poleg madæarske izdajal tudi prekmursko literaturo, ga spraøuje: »Doktore, ali so ti njegovi koledarji in listi øe kje tam v Ameriki ohranjeni? Kolikor vem, je pozneje øe neke druge liste izdajal. Ti boø bolj vedel.« V drugem pismu z dne 14. avgusta 1980 mu sporoœa o izidu Bibliografije, nato nadaljuje: »Druga proønja pa velja za leta prekmurskih natisov od leta 1920 dalje. Za to dobo bi Te pa prosil, œe bi mi napravil seznam prekmurskih knjig, ki jih imaø. Pri koledarjih zadostuje, œe po- veø: Kleklovih koledarjev imam letnike ter navedeø le letnico, podobno tudi za Evangeliœanske kalendarije in drugo. Pri knjigah pa, prosim, œe navedeø toœen naslov z letnico, œe jo ima. Gotovo Ti bodo pri tem radi pomagali Tvoji do- maœi, da bo hitreje ølo.« Æe 16. avgusta 1980 mu je napisal naslednje pismo, kajti zvedel je za izdajo Arneæeva knjige Slovenian Community in Bridgeport. V njej so bili omenjeni premurski tiski, zato prosi: »Ker ne znam dobro angleøki, bi Te zelo lepo prosil, œe bi mi prevedel besedilo in sicer na str. 63 do tretjega odstavka »Father Golob was an …«. To stran do konca.« – Zbiranje podatkov o prekmurski literaturi v Ameriki za nadaljevanje bibliografije od leta 1919 dalje je bilo v polnem teku. 29 Kuzmiœ, Bibliografija prekm. tiskov …, str. 9. 30 Vilko Novak, Bibliografija o Murski krajini, v: Zbornik Slovenske krajine, 1935, str. 116–133. 31 Joæe Bajec, Petinsedemdeset let slovenskega œasnikarstva v ZDA, v: Slovenski izseljenski koledar 1967, letnik XIV, Ljubljana 1966, str. 273–324. 32 Marie Økrilec, Slovenski Prekmurci v Bethlehemu, Pa., v: Slovenski koledar 1973, XX. letnik, Ljubljana 1972, str. 224–228.

196 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 197 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

prekmurski literarni dejavnosti od leta 1715 do konca prve svetovne vojne in jih ob pomoœi Vilka Novaka pripravil za knjiæno izdajo. De- lo je naletelo med prekmurskimi izobraæenci in poznavalci Prekmur- ja na zelo ugoden sprejem in ima posebno vlogo pri ohranjanju evi- dence in zavesti, da je prekmurski segment slovenske narodne skupnosti nazvlic teækim razmeram v preteklosti ohranil svojo intelektu- alno ustvarjalno moœ, ki mu je pomagala v minulih stoletjih ohraniti svojo jezikovno, narodnostno in tudi versko identiteto. Izvrsten poznavalec prekmurskega slovstva Vilko Novak je o knjigi zapisal: ≈Viøek Økafarjevega slovstvenozgodovinskega dela pa je njegova knjiga: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 (SAZU, Ljubljana 1978, 103 str.). V njej je opisal 334 tiskov z navedbo nahaja- liøœ, slovstva o njih, s popravki dotedanjih napaœnih podatkov, s kazali pisateljev, urednikov, zaloænikov, krajev izida in tiska, tiskarn ter konœno s seznamom rokopisnih pesmaric v knjiænicah, ki jih hranijo. V tem delu ni le strnil vseh dotedanjih dognanj o ohranjenih prekmurskih tiskih, marveœ je dal tudi podlago za izpopolnitev bibliografije in za nadaljnje raziskovanje prekmurskega slovstva.«33

Po izidu Bibliografije prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 S tem, da je knjiga izøla, Økafarjevo poslanstvo in ukvarjanje s tematiko ni bilo konœano. Najbolj naravno vpraøanje je bilo: zakaj ne bi Ivan Økafar pripravil tudi kronoloøkega nadaljevanja bibliografije. Ko sem mu 9. marca 1979 pisal in œestital za opravljeno delo, sem obæaloval, da ni zajel daljøega œasovnega obdobja. ≈Økoda, da niste Bibliografije razøirili in zajeli tudi nadaljnje obdobje do Nove Jugoslavije ... Ali imate v naœrtu tudi to obdobje obdelati na enak naœin, kakor ste obdobje do leta 1919?«34 Odgovoril je v nekaj dneh: ≈Bibliografija do leta 1919 je, kot je tudi v uvodu omenjeno, neka celota zase. Vaøe gledanje je tudi pravilno: do leta 1945. Bi dobro bilo tudi takole: do tega leta. Sicer je pa tudi po letu 1945 izølo nekaj prekmurskih knjig. Namerno sem se omejil do leta 1919, ker mi je bilo znano, da zbira prekmursko bibliografijo tudi Niki Brumen, ravnateljica Pokrajinske in øtudijske knji-

33 Vilko Novak, Ivanu Økafarju v spomin … str. 143. 34 Kopija pisma je v osebnem arhivu avtorja.

197 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 198 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

ænice v Soboti in zato sem ji, ko sem ji poslal izvod te pravkar izøle bibliografije – sporoœil, naj ona sestavi naøo bibliografijo od leta 1920 dalje. Upam, da bo; œe ne, bom paœ moral jaz, ker imam tudi to gradivo veœinoma zbrano.«35 Ko sem se leta 1982 zaœel zanimati za prekmursko izseljenstvo, sem se pri iskanju virov spomnil na Økafarja in ga zaprosil, naj mi pomaga pri iskanju virov.36 Vedel sem namreœ, da se je pred drugo svetovno vojno ukvarjal z vpraøanjem prekmurskega izseljenstva in nekaj œasa celo deloval kot izseljenski duhovnik. Odgovor je Økafar napisal na kartici æe naslednjega dne, takoj po tistem, ko je dobil moje pismo. ≈Pravkar sem rejel Vaøe pismo z dne 2. 2. 82. in Vam takoj odgovorim. Zelo sem vesel, da se mislite po- svetiti øtudiju naøega domaœega izseljenstva. Tudi mene je to ves œas zanimalo. Virov je precej, a so zelo raztreseni. Tudi jaz sem æe nekaj priobœil, npr. V Izseljenskem vestniku pred to vojno. O naøih sezonskih delavcih v Baranji, Belju ... Tudi sem pripravil za tisk obøir- no øtudijo o naøih sezonskih delavcih v Nemœiji, kjer sem bil 1939 izseljenski duhovnik. Marca 1940 sem øtudijo poslal v Ljubljano reviji Kat. akcija. Bi izøla, œe ne bi priøel 6. aprila tisti razsul Jugoslavi- je. Rokopis je tam izginil. Moj duplikat so pa Nemci v Konjicah, kjer sem bil kaplan, uniœili. Ko sem se 1945 vrnil v Konjice, niœesar nisem veœ naøel. – Æelim Vam pri tem tako potrebnem delu mnogo uspehov. Ivan Økafar.«37 Izmenjavo informacij in dopolnjevanje podatkov o prekmurski literaturi med izseljenci v Ameriki sva intenzivno nadaljevala vse do njegove smrti, ki je æal prekinila precej nedokonœanih naœrtov in projektov. Njegovi prijatelji smo se potrudili, kolikor je bilo mogo- œe, da so vsaj nekatere zaœete stvari priøle do svojega uspeønega konca. Tako je Vilko Novak pripravil za tisk ≈Priloge: Izvirna poro- œila, regesti in zapisi o delovanju luteranov (evangeliœanov) na Pe- tanjcih 1592–1637«, s svojim uvodnim delom, izœrpno razpravo ≈Iva- nu Økafarju v spomin. Njegovo æivljenje in delo.«38 To je bil v AES

35 Pismo Ivana Økafarja dne 15. marca 1979 Mihaelu Kuzmiœu. 36 Kopija pisma Mihaela Kuzmiœa dne 2. februarja 1982 Ivanu Økafarju je v osebnem arhivu avtorja. 37 Kartica Ivana Økafarja dne 3. 2. 1982 Mihael Kuzmiœu. 38 Vilko Novak, Ivanu Økafarju v spomin. Njegovo æivljenje in delo, v: Acta Ecclestiastica Sloveniae 6. Miscellanea. (Ljub- ljana: Teoloøka fakulteta, Inøtitut za zgodovino Cerkve, 1984), str. 137–154. Ivan Økafar, Priloge: Izvirna poroœila, registri in zapisi o delovanju luteranov (evangeliœanov) na Petanjcih 1592 – 1637, v: Acta Ecclestiastica Sloveniae 6. Miscellanea. (Ljubljana: Teoloøka fakulteta, Inøtitut za zgodovino Cerkve, 1984), str. 155–222.

198 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 199 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

æe Økafarjev œetrti obseæen prispevek, ki se je ukvarjal s cerkveno zgodovino Prekmurja. Prvi in drugi sta bila objavljena v AES 1 (Je- zuitski misijoni v krajini med Muro in Rabo za œasa katoliøke obnove 1609–1730; Oda Joæefa Koøiœa iz leta 1813) in tretji v AES 3 (Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju bel- murskega in beksinskega arhidiakonata). Podroœje prekmurskih tiskov v Ameriki sem sam temeljito raziskal v ZDA in doma v okviru doktorskega øtudija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot posebno poglavje z naslovom ≈Publicistiœna, literarna in izdajateljska dejavnost med slovenskimi izseljenci iz Ogrske v ZDA, predvsem v Bethlehemu v Pennsilvaniji« je vkljuœena v doktorsko disertacijo, zajema pa œas od leta 1893 do 1924.39 Øirøe obravnavanje tematike po letu 1924 øe teœe, vsi doslej znani tiski pa so vkljuœeni v Bi- bliografijo prekmurskih tiskov 1920–1998 Franca Kuzmiœa. Zaœeto Økafarjevo delo s pripravo bibliografije prekmurskih tiskov po prikljuœitvi Prekmurja Sloveniji leta 1919 je resno nadaljeval Franc Kuzmiœ in ga uspeøno konœal. V svoj knjiæni program ga je vkljuœila zaloæba Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani in ga leta 1999 izdala.40 Po vsebini knjige na strani 6 sledi avtorjevo Uvodno pojasnilo o delu, za njim pa na straneh 9–79 bibliografski del, za katerim je seznam kratic na strani 81. Na 82. strani je navedena literatura, ki jo je imel avtor na razpolago in jo je uporabil. Sledijo imensko kazalo, kazalo izseljenskih tiskov in kazalo naslovov (strani 83–87). V do- datku na straneh 89–90 so nanizani tiski izpred leta 1920, ki niso zajeti v Økafarjevi bibliografiji. Na koncu dela (strani 91–94) je spre- mna beseda k delu avtorja M. Kuzmiœa. Z vidika prekmurskega izseljenstva velja poudariti, da tvorijo bibliografske enote, povezane z izseljenstvom, skoraj 20 odstotkov vsega gradiva v knjigi. Delo, ki ga je zaœel Ivan Økafar z veliko za- gnanostjo in vnemo – z zbiranjem, evidentiranjem in objavljanjem izseljenskih tiskov v Ameriki – je v najveœji meri konœano. Ivan Økafar svoje ustvarjalne energije v æivljenju ni usmerjal predvsem v raziskovanje prekmurskega izseljenstva; bolj so mu bi-

39 Gl. Mihael Kuzmiœ, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA 1893–1924. Naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politiœne, literarne in verske dejavnosti. (Ljubljana: ZRC SAZU, 2001), str. 141–194. 40 Franc Kuzmiœ, Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999). Na prvi strani knjige je zapisano: Izdano v poœastitev 80. obletnice prikljuœitve Prekmurja Sloveniji. 1919–1999. Prekmurje = Slovenija.

199 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 200 (Black/Process Black plate)

Ivan Økafar in prekmursko izseljenstvo

le v ospredu sploøno- in cerkvenozgodovinske teme. Glede na njegovo delo kot izseljenskega duhovnika, objavljene œlanke in razprave s podroœja sezonstva in izseljenstva ter iskanje in zbiranje prekmurskih tiskov med ameriøkimi izseljenci, ga smemo vseeno uvrsti- ti na vidno mesto med redke raziskovalce prekmurskega izseljenstva v 20. stoletju.

200 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 201 (Black/Process Black plate)

Summary

MIHAEL KUZMIŒ

IVAN ØKAFAR AND EMIGRATION FROM PREKMURJE

Before the cessation of World War I hostilities in 1918, seasonal work in other parts of the Hungarian empire and emigration to other nations were necessary realities for Slovenes in Prekmurje. The situation remained much the same after Prekmurje joined with Slovenia and Yugoslavia after the war. Few historians have actively engaged in professional research of this part of Slovene national history, but prominent among them is Catholic priest and historian Ivan Skafar (1912–1983). As a young priest, Ivan Skafar was actively engaged in the ≈Slove- nian Society for Emigration Rafael« and was elected as its general secretary in 1938. In 1939, Ivan Jozef Tomazic, bishop of Maribor, appointed Skafar to be the Slovenian priest for the Prekmurje emi- grants in Germany and seasonal workers in Baranja, Backa and Banat in modern-day Vojvodina, Serbia. He wrote about his work among them extensively for religious newspapers and more analytically for professional journals, most notably his article ≈The role and influence of our emigration,« published in the ≈Heart of Jesus Calendar« in 1942. Ivan Skafar was very closely connected with the literature of Prekmurje. He prepared a book-length bibliography of Prekmurje literature written between 1715 and 1919. Collecting the information was very demanding work. He searched for books with the help of his friends in the USA, Hungary and Slovenia, through personal contacts and correspondence. His book ≈Bibliography of the Prek- murje Literature from 1715 to 1919« was published in 1978 by the Slovenian Academy for Science and Art in Ljubljana. He was collecting material for the second part of the bibliography, focusing on 1920 to the present, but his death halted the work. With his research and professional literature about Prekmurje seasonal work and emigration, Ivan Skafar belongs to a small but very important group of researchers of Prekmurje emigration in the 20th Century. (Translated by Mihael Kuzmiœ)

201 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 202 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 203 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

JASMINA LITROP

≈PREŒUDOVITO IN POGUMNO KULTURNO VRENJE«

≈Doba v kateri æivimo, je tako pomembna in veliœastna, da bo zgodovina o njej pisala kot o enem tistih razdobij, ki je intenzivno in s silnim tempom preoblikovalo naø kontinent in œloveøko druæbo na njem.« ≈Ko krene vlak iz beltinøke postaje in zagleda oko dva vitka stolpa, se œez nekaj œasa pokaæe kot na dlani naøe mesto, ki je po osvoboditvi zadiha- lo s polnimi pljuœi. Pod rakiœanskim gozdom se beli nova bolniønica in nekoliko bolj stran øirom Slovenije znana kmetijska øola. Malce pa se oko zamegli, ko izstopiø na æelezniøki postaji, ki je æe davno odsluæila. Tem le- pøi vtis naredi obnovljena bolniønica, tlakovana ulica in banœno poslopje. Mnogi so bili mnenja da je okusno urejen nasad s spomenikom Zmage lepo zamiøljen. Tudi upravni blok in œedno urejen blok v park in v grajski okoliø povzdigneta sliko prvega vtisa. Mogoœno poslopje nove gimnazije stoji v ponos vsemu mestu na mirnem za øtudij in zbranost primernem prostoru. Okrog gimnazije so se razmahnile stanovanjske hiøice. Periferija Sobote je predmestje vrtiœkarjev. Sobota je pridobila tudi na øtevilu prebivalcev kar je bila veœ ali manj posledica centralizacije okrajev. V prenov- ljenem gradu sta naøla svoje domovanje novi kulturni pridobitvi pokrajine in sicer Pokrajinski muzej in Øtudijska knjiænica [...]« (1955)1 Po letu 1945 je svetovna politika potekala v smeri prehoda iz multipolarnosti v bipolarnost, iz kooperacije v konfrontacijo. Kljub naœelom ustavne listine Zdruæenih narodov leta 1945, ki poudarjajo mir, svoboden razvoj vseh narodov, pa je nato desetletni razvoj pokazal naslednje ugotovitve: Svet je po vojni zajela hladna vojna med Zahodom in Vzhodom in dobil je svoj popolnejøi izraz v dveh ideo-

1 Pomurski vestnik, 24. november 1955, øt. 48, str. 5; Murska Sobota – glava in srce Pomurja.

203 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 204 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

loøko nasprotnih si blokih.2 Evropo je razdelila æelezna zavesa, ki med drugim zapeœati usodo Nemœije, na Kitajskem se povzpne na oblast Mao Zedong, kolonializmu v Aziji se piøe konec, Indija postane neodvisna, nastane pa novo æariøœe spopadov, nov sod smod- nika – z nastankom Izraela. Sledili so krvavi korejski dogodki in in- dokitajska vojna. Svet stopi v atomsko oziroma jedrsko dobo, kjer kolesje svetovne politike zaœne poganjati jedrska oboroæevalna tek- ma.3 Prva veœja popustitev napetosti pride leta 1955, ko sta blokov- sko razdeljena Vzhod in Zahod vendarle naøla skupni jezik z veœ mednarodnimi sporazumi.4 Sredi petdesetih let se zaœne iskanje re- øitve za soæitje, ki jo po Stalinovi smrti (1953) spodbudi njegov naslednik Nikita Hruøœov. ZSSR je 25. januarja 1955 z odlokom pre- zidija vrhovnega sveta ZSSR uradno razglasila konec vojnega stanja z Nemœijo. Izrazila je pripravljenost za normalizacijo odnosov z Zvez- no republiko Nemœijo.5 Prekmurci so v tem obdobju – znotraj novega druæbenega sistema povojne Jugoslavije oziroma Slovenije, s poudarkom na centra- lizmu (in dræavni lastnini), ki se je v prvi etapi øe nagibal proti takratni ZSSR, a je kmalu ubral svojo pot v socializmu – prviœ moœne- je obœutili posledice æelezne zavese (informbiro), se manj ukvarjali s svetovnimi nazori in bolj s prilagajanjem novemu sistemu. Oblast so na veœinskem delu slovenskega ozemlja prevzeli oziroma kar ob- dræali œlani Komunistiœne partije.6 Prekmurje je po vojni doæivljalo velike gospodarske in kulturne spremembe. Prekmurski delavci in bajtarji so v vse manjøem øtevi- lu odhajali v tujino s trebuhom za kruhom, saj so doma vzhajali industrija, delo, zasluæek; poœasi so se otresali zanje tako tipiœnega æivljenja – æivotarjenja po øtevilnih pustah, marofih in drugih veleposestvih. ≈Svet« se je prekmurskemu œloveku po osvoboditvi od- prl na øiroko, œeprav jih je mnogo ta svet okusilo æe pred vojno. V

2 Obmurski tednik, 23. junij 1955, øt. 25, str. 1; Od tedna do tedna. 3 Kronika XX. stol., Dogodki in osebnosti. Ljubljana, 1992, str. 280; Kronika œloveøtva. Mladinska knjiga, Ljubljana 1992, str. 972. 4 Obmurski tednik, 23. junij 1955, øt. 25, str. 1; Od tedna do tedna. Veœ dræav je to leto sklenilo sporazume, ki naj bi imeli za prihodnji mednarodni razvoj velik pomen (Anglo-egiptovski sporazum o umiku britanskih œet z obmoœja ob Sueøkem prekopu, francosko-nemøki spor o Posarju itn.). Kot krono mi- roljubnih prizadevanj, ki je bila pomembna za Jugoslavijo oz.æiroma Slovenijo, je potrebno omeniti sporazum med Ju- goslavijo in Italijo o Trstu, ki je odpravil za Evropo nevarno vojaøko æariøœe. (Obmurski tednik, 6. januar 1955, øt. 1, str. 1–2; Od tedna do tedna.) 5 Kronika œloveøtva, str. 994. 6 Slovenci v federativni Jugoslaviji (1945–1955). Kljuœne znaœilnosti slovenske politike v letih 1929–1955. Znanstveno poroœilo. Inøtitut za novejøo zgodovino. Ljubljana, 1995, str. 84.

204 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 205 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

øtevilnih vaseh so zrasli zadruæni domovi, v katerih je mladina pri- rejala kulturne prireditve, obiskovala izobraæevalne teœaje, odhajala na delovne in udarniøke akcije, v øole in industrijo. Skratka: to ni bilo veœ tisto Prekmurje, kamor so uœitelji odhajali v stari Jugoslaviji le po kazni. Zastareli naœin obdelovanja zemlje se je postopoma umikal novim metodam dela. Zadruge so orale ledino in kazale napredno pot v kmetijstvu podeæelskemu prekmurskemu prebival- cu. Ljudska oblast pod vodstvom partije in Osvobodilne fronte je bila gonilna sila takønega razvoja, ki se je kasneje v marsiœem izkazal tudi za ne ravno briljantnega. Osvoboditev je prinesla tudi agrarno reformo, ki naj bi popravila oziroma nadaljevala tisto, kar je zaœela predvojna agrarna reforma. Poleg tega so po vaseh odpirali øtevilne protitrahomske postaje, protituberkulozni dispanzerji so imeli pol- ne roke dela. Oblast je v prvih evforiœnih letih napovedala za Prek- murje boj proti veœni zaostalosti. Vasi so dobivale svoje predstavni- ke oblasti, gospodarski ukrepi so prinaøali vsaj delno izboljøanje po- loæaja malih ljudi. Madæarska manjøina je dobila svoje øole, knjige, œasopisje. Æivljenje na vasi se je razvijalo.7 Zasluæki delavcev dajejo vasem peœat napredka. Stare lesene hiøe podirajo in na njihovih mestih gradijo nove, prostorne in zraœne domove, kjer ni veœ mesta za trahom in tuberkulozo. Vasi dobivajo povsem novo lice. Po osvoboditvi so se prekmurski ljudje ≈razlili« po novi dræavi, nekateri so se izselili za stalo, drugi so se pozimi vraœali. Kamor si priøel, si sliøal prekmursko govorico in menda ni bil zgrajen noben pomembnejøi objekt v Sloveniji, pri katerem ne bi prekmurski ljudje sodelovali s krampom ali zidarsko ælico. Postopoma so se zaœeli ustanavljati so- cialistiœni obrati.8 Skratka, Prekmurje je dobivalo novo podobo. Tako je stopil svet – z njim pa Evropa, Slovenija in Prekmurje – v petdeseta leta politiœno razdeljen, a sicer pripravljen, da sprejme povojne pridobitve. V obdobju med leti 1955–1957 je v svetovnem merilu zaœela popuøœati napetost v hladni vojni in se poslediœno urejati odnosi med narodi. Najveœji vpil na dogajanje in razpoloæe- nje v Prekmurju so imeli dogodki na Madæarskem in delno tudi v Egiptu. Za kratek œas sta oæiveli celo vojna psihoza in potroøniøka mrzlica, a trajali le malo œasa. Jugoslavija in z njo Slovenija je na

7 Ljudski glas,16. marec 1950, øt. 11, str. 4 in 23. marec 1950, øt. 12, str. 2; Ne pojdemo veœ v tujino. 8 Pomurski vestnik, 24. november 1955, øt. 48, str. 6; Deset let svobode in napredka.

205 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 206 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

prehodu v petdeseta leta na podlagi informbirojevske izkuønje zaœr- tala svojo alternativno pot v socializmu, ki jo je na gospodarskem podroœju zaznamovalo uvajanje samoupravljanja v proizvodnji, na politiœnem pa zavraœanje neposrednega voditeljstva Komunistiœne partije.9 T. i. proces demokratizacije je potekal ≈k œim veœji samostoj- nosti in prenaøanju najøirøe pristojnosti na osnovne dræavne in druge dru- æbene organe in prenaøanju veœ druæbenih funkcij z aparata dræavne izvrø- ne oblasti na samostojne samoupravne druæbene organe. To je veljalo predvsem za gospodarstvo«.10 Prekmurje so zaznamovali razvijanje samoupravljanja, decentra- lizacija gospodarskega sistema, prizadevanje za nagrajevanje po delu, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in mnoga druga prizadevanja za zagotavljaljanje veœje produktivnost dela ter poslediœno boljøi æivljenjski standard. ≈Pot po Pomurju je v teh dneh vir zdravega, realistiœnega optimizma. Zrcalijo ga vedri obrazi pomurskih politiœnih in gospodarskih delavcev, dokaz njihove trdne vere v boljøo bodoœnost pomurskega ljudstva. Sreœaø ga ko si ogledujeø pomlajeno, oæivljeno Soboto, svetle zgradbe in æivi tem- po v soboøki tovarni za mleœni prah ali v tovarni za perilo, sreœaø ga ob novih naftnih vrtinah pri Filovcih ali ob kompresorski postaji v Lendavi, sreœaø ga po prekmurskih vaseh, sreœah ga pa tudi na desnem bregu Mu- re, na primer pri ljudeh v Vidmu ob Øœavnici, ki bodo gradili cesto na Hrastje, da jim bo bliæja pot v Soboto, srce skupnega Pomurja. Ta optimi- zem pomeni øe posebno za prekmursko stran nov moœan impulz: kakor da se za vselej poslavlja od Prekmurja tista otoæna, po mrtvilu diøeœa tiøina, ki nam je pred leti vzbujala vtis polprazne, uspavane deæele. V Prekmur- ju zvene danes æivahnejøi in veselejøi glasovi. In kar je øe posebej vaæno: Prekmurje se ne skriva veœ nekam na rob, ne zapira se vase in v svoje nezaupanje, temveœ se na øiroko odpira proti ostali Sloveniji in se zliva z njo. Tradicije dolgotrajne osamljenosti in loœenosti se dokonœno lomijo. Veselje je gledati, ko danes v Prekmurju ni veœ nezaupanja med doma- œimi in priøleki, kako se ti funkcionarji ljudske oblasti ter politiœnih in druæbenih organizacij, ki niso Prekmurci in ne Øtajerci, ne poœutijo tam

9 Novo gospodarsko-politiœno usmeritev Jugoslavija zaœrta med leti 1949–1951. V novem gospodarskem sistemu dobijo druæbena lastnina, delavsko samoupravljanje, druæbeni plani prevlado, novoustanovljeni delavski svetovi dobijo pravico upravljanja nad podjetji. 1. aprila 1952 (UL FLRJ, øt. 22/244, 19. april 1952, Sploøni zakon o ljudskih odborih) pa je bil sprejet øe zakon o ljudskih odborih, s katerim so ti postali najviøji organi lokane oblasti (Slovenski poroœevalec, 2. april 1952, øt. 79, str.1) 10 Slovenski poroœevalec, 2. april 1952, øt. 79, str.1 (iz govora Edvarda Kardelja o novem zakonu o ljudskih odborih).

206 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 207 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

tuje, nesreœne ali ≈izgnane«, temveœ delajo med prekmurskim ljudstvom z iskreno vnemo.«11 Nove druæbenopolitiœne spremembe z razvojem ljudske demokracije so zahtevale tudi teritorialno-upravno reorganizacijo dræave. V Prekmurju se tako æe leta 1952 (17. april) prviœ v zgodovini zdru- æita murskosoboøki in lendavski okraj,12 nadaljevanje je sledilo po sprejetju novega komunalnega sistema 16. junija 1955,13 ko se po burnih razpravah o novi upravno-teritorialni razdelitvi (o øtevilu komun in oblikovanju okrajev)14 oblikuje Pomurska regija s sre- diøœem v Murski Soboti.15 Œe se omejimo zgolj na Prekmurje (prejø- nji okraj Murska Sobota), je tu nastalo 6 komun: Beltinci (sem je bila prikljuœen obœina z lendavskega obmoœja – Œrenøovci), Cankova, Grad (najmanjøa s 14 katastrskimi obœinami), Martjanci, Murska Sobota (najveœja s 45 katastrskimi obœinami) in Petiøovci-Øalovci). Poleg tega se je pet nekdanjih obœin (brez Œrenøovcev) lendavskega obmoœja zdruæilo v komuno Lendava. Sicer pa je imel novi okraj Murska Sobota 10 obœin (poleg omenjenih øe Gornja Radgona in Ljutomer).16 20. julija 1955 je bila prva zgodovinska seja novega zdruæenega Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota, katere pomen je sli- kovito opisal najstarejøi in zaœasno predsedujoœi udeleæenec seje: ≈Prviœ v zgodovini se danes zdruæujemo Pomurski Slovenci v skupnih

11 Pomurski vestnik, 7. julij 1955, øt. 27, str. 24; Spomini na nekdanje in pogledi na danaønje Pomurje. 12 UL LRS, øt. 11, 19. april 1952; Zakon o razdelitvi LRS na mesta, okraje in obœine. 13 UL LRS, øt. 24/1955, 30. junij 1955; Zakon o obmoœjih okrajev in obœin v LRS. Pojem KOMUNA je pomenil »celico« bodoœe socialistiœne druæbe in so z njo oznaœevali druæbeno-ekonomsko in dru- æbenopolitiœno skupnost, v kateri se bodo vzpostavili novi socialistiœni druæbeni odnosi na osnovi druæbene lastnine sredstev za proizvodnjo, na ruralnih podroœjih, kar je pomembno za Prekmurje, pa na osnovi raznih oblik podruæab- ljanja in omejevanja zasebne lastnine kmetov nad zemljo ter sodelovanje v raznih oblikah kooperacije, npr.zadruge. Bi- la je oblastna in samoupravna skupnost. (GRAFENAUER, Boæo (dalje GRAFENAUER), 2000: Lokalna samouprava na Slovenskem. Maribor 2000, str. 300–301). 14 V œasu diskusij o øtevilu komun v Prekmurju oziroma Pomurju, obsegu le-teh in njihovih srediøœih je nastalo kar nekaj konceptov, ki so predvidevali nastanka od 4 do 5 komun tja do oblikovanja 7 ali 8. Veliko je bilo govora o smotrnosti zdruæevanja levega in desnega brega Mure, kljub razliœnemu zgodovinskemu razvoju, ki je veliko prispeval k njuni raz- liœni stopnji tako gospodarskega kot druæbenega razvoja v preteklosti. Omenjeni dejavnik je nato vplival na diskusijo o oblikovanju okrajev. Tudi tukaj se je namreœ pojavilo kar nekaj konceptov, tudi ta, da bi se soboøki okraj prikljuœil Ptujski skupnosti komun s sedeæem na Ptuju, saj bi s tem Prekmurje povezali z vzhodno Øtajersko in ustvarili moœno gospodarsko skupnost. Predstavniki soboøkega okraja so menili, da ta center ni privlaœen za Prekmurje in so predlagali center v Mariboru z nastankom Mariborske oziroma Obmurske skupnosti. V diskusijo so se vpletli tudi tisti, ki so se zavzemali za Obmursko ali Pomursko skupnost s sedeæem v Murski Soboti, in oni, ki so videli Pomursko skupnost s sedeæem v Ljutomeru. Zdruæitvi soboøkega in ljutomerskega okraja je dolgo œasa nasprotovalo tudi republiøko vodstvo, ki se je zavzemalo za zdruæitev vseh okrajev SV dela Slovenije v velik okraj s sedeæem na Ptuju. Vsekakor je bil najveœji razlog razhajanj v razvitosti. Medtem ko je bil Maribor z okolico v gospodarskem vzponu, je Prekmurje cap- ljalo daleœ zadaj in œakalo na svojo reøitev. (Pomurski vestnik, 3. marec 1955, øt. 9, str. 1–3; Zgodovinski dogodek za ljudi ob Muri. 23. junij 1955, øt. 25, str. 1; Deset komun v Pomurju.) 15 V tem œasu se zaœne postopoma uveljavljati termin Pomurska regija, ki je zdruæeval obmoœje Prekmurja in Prlekije. 16 BRAŒIŒ, Vladimir (dalje BRAŒIŒ), 1979: Prostorski razvoj upravne in samoupravne razdelitve na obmoœju severovzhodne Slovenije. ŒZN, øt. 1–2/1979, str. 548, 566–567.

207 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 208 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

æeljah in hotenjih, da bi v slogu kot bratje delali za dobrobit naøega ljudstva na vseh podroœjih druæbenega æivljenja«. Novi predsednik OLO Murska Sobota pa je optimistiœno dodal: ≈Prepriœani smo, da bomo s skupnimi moœmi in v slogi popeljali Pomurje na pot napredka, da bo zdru- æena pokrajina postala sœasoma eno naprednih obmoœij v naøi republiki in svet sreœnih ljudi.«17 Z uvedbo komunalnega sistema so na nove obœine – komune priøle velike pristojnosti: druæbeni plan, proraœun, upravna inøtan- ca na prvi stopnji itn. Nastali so øtevilni odbori, komisije in sveti, ki so odloœali o pomembnih vpraøanjih, od reøevanja katerih je bil na- to odvisen gospodarski in politiœni napredek okraja. Neposredno na terenu so ostajali krajevni ljudski odbori (KLO), ki so reøevali drobna komunalna vpraøanja na svojem obmoœju. Kot nekak osnovni parlament dræavljanov pa so ostali zbori volivcev. Na æalost so jih v veœini obœin redko sklicevali. Po sprejetju komunalnega sistema se je Okrajni odbor Socialistiœ- ne zveze delovnega ljudstva (SZDL) Murska Sobota uveljavil oziroma nadaljeval delo kot glavna usmerjevalna politiœna sila v Pre- kmurju pri naœelnem reøevanju problemov s podroœja gospodarstva, zadruæniøtva, pri razvoju komunalnega sistema itn. Poleg tega je bil iniciator vzgojnega dela med mnoæico in obœinami.18 Kljub omenjenim spremembam pa so bolj ali manj vse niti politiœnega odloœanja v rokah øe vedno obdræali œlani oziroma predstavniki Okrajnega odbora Zveze komunistov Murska Sobota. Tako SZDL kot Zveza komunistov pa sta bila œlansko v Prekmur- ju oziroma Pomurju, predvsem na vasi, tudi v tem œasu – kot bolj ali manj ves œas po vojni – dokaj øibka. Tako je bilo novembra 1955 od 85.689 volivcev v celotnem Pomurju œlanov ZK 1521 v 91 osnovnih organizacijah ZK, najmanj jih je bilo iz kmeœkih vrst.19 Stanje ni bilo bistveno boljøe niti v œlanstvu SZDL. Tako je bilo v 250 osnovnih

17 Pomurski vestnik, 21. julij 1955, øt. 29, str. 1; Prva seja novega OLO Murska Sobota. 18 Vzgojno delo po obœinah je preteæno potekalo v povezavi z druøtvenimi organizacijami, druæbenimi organi in zadrugami. Izvajali so razna predavanja (zdravstvena, pravna, vzgojna, ekonomska, politiœna, sploøno izobraæevalna itn.) in seminarje (za mladinske aktiviste, funkcionarje VO SZDL, za øolske odbore, za podmladek RK, z æenami zadruænicami itn.). (Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), fond: Okrajni odbor SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 31; Zapisniki leta 1957. Zapisnik letne konference OO SZDL Murska Sobota, 15. junij 1957. Poroœilo o delu SZDL v okraju Murska Sobota od 25. 6. 1955 do maja 1957.) 19 Po posameznih obœinah je bilo vœlanjenih v ZK: v Beltincih 11 kmetov, na Cankovi 9, v Radgoni 56, pri Gradu 1, v Lendavi 11, Ljutomeru 6, Martjancih 7, Murski Soboti 11, Øalovcih 16 in Vidmu 6 kmetov. (Arhiv Slovenije (AS), 1589, fond: CK KPS, AØ 1563, leto 1955; Zapisniki in poroœila OK ZKS Murska Sobota. Poroœilo OK ZKS MS, 9. nov. 1955. Problematika kmetijstva in zadruæniøtva v okraju Murska Sobota).

208 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 209 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

oragnizacijah SZDL 28.263 œlanov, kar je znaøalo 32 odstotkov volivcev (v nekaterih osnovnih organizacijah je bilo øtevilo œlanov SZDL øe vedno od 10 do 20 odstotkov glede na øtevilo volivcev). Medtem v samem Prekmurju œlanstvo v SZDL ni nikoli preseglo 25 odstotkov.20 Zaradi pomanjkanja œlanstva se je ponekod veœ vasi zdruæilo v eno organizacijo, marsikje pa je bila organizacija SZDL zgolj na pa- pirju, podobno je bilo z organizacijo Ljudske mladine Slovenije (LMS), ki ni bila organizirana v 95 vaseh.21 Delo LMS je bilo po po- roœilih okrajnih oblasti øe vedno preveœ prepuøœeno samemu sebi, hkrati pa ni dobivalo nobene pomoœi s strani SZDL.22 Z leti se je po- veœeval odstotek mladostnikov med sezonskimi delavci. Zaradi ne- jasne perspektive doma se je veliko kmeœke mladine odloœilo za po- beg prek meje, predvsem v Avstrijo. Nanje naj bi vplivali tudi tuja propaganda in tuje radijske postaje, svoje pa naj bi prispevala tudi pisma svojcev, ki so æe pred tem odøli v tujino. Po poroœilih okrajnih in obœinskih konferenc SZDL se mladina na podlagi tega ni mnoæiœ- no vpisovala v ZK in SZDL, saj so pobegli v svojih pismih sporoœa- li, ≈da so si morali pred odhodom v ZDA in druge dræave z ≈verodostojni- mi« priœami dokazovati, da niso bili v Jugoslaviji œlani ZK«.23 Odstotka œlanstva pa v teh organizacijah niso zviøevale niti æene, organizirane v AFÆ (Antifaøistiœna fronta æena), najbolj øtevilœne, moœne in aktiv- ne so bile v letih po vojni. Œeprav so v letih po vojni postopoma pri- dobivale vse veœ pravic, se iz dneva v dan bolj vkljuœevale v opravljanje ljudske oblasti ter gospodarske in politiœne naloge, je ostajala njihova domena øe vedno nepolitiœno podroœje, predvsem gospodinj- ska dejavnost, saj viri iz tega œasa øe vedno navajajo zgolj uspehe æe- na pri vse veœjem nabavljanju elektriœnih kuhalnikov, pralnih strojev, sesalnikov za prah in drugih pripomoœkov, organiziranje teœajev konserviranja sadja, zelenjave itn. (Mogoœe je katera celo vedela, da so 3. junija 1956 na pohiøtvenem sejmu v Dortmundu (ZRN) predstavili prvi pomivalni stroj.24) Medtem jih je bilo v organih oblasti pri delavskem samoupravljanju zgolj okoli 15 odstotkov.

20 ØIFTAR, Vanek, 1990: Prispevek k prekmurskemu portretu desetletja 1949–1959. ŒZN, 1990/2, str. 246. 21 AS 1589, fond: CK KPS, AØ 1563; Zapisniki in poroœila OK ZKS Murska Sobota, leto 1955. Nekateri vzroki za negativne pojave v organizaciji ZK na podroœju naøega okraja. 22 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ. 34; Zapisniki obœinskih konferenc 1957. Zapisnik letne konference obœinskega odbora SZDL Murska Sobota, 8. feb. 1957. 23 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 31; leto 1956. Zapisniki leta 1956. Zapisnik 9. seje OO SZDL, 12. junij 1956. 24 Kronika 20. stoletja 1950-1959

209 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 210 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

V kolikor je poraslo œlanstvo v organizacijah SZDL, je bilo to predvsem delavstvo, medtem ko je øtevilo kmetov, œlanov SZDL, stagniralo. Øe vedno so bile dokaj moœne parole, kot je Kaj mi pomaga SZDL, ko vendar od nje niœ nimam ali pa Dovolj je, da je œlan le eden od hiøe, in to po navadi gospodar. Veliko je k nizkemu œlanstvu prispevalo tudi sezonsko zaposlovanje. V tem œasu sezonski delavci niso kazali zanimanja za vkljuœevanje v delavske svete ali sodelovanje v njih, sindikatih in drugih organizacijah. V bistvu jih veœina ni bila vœlanjena v nobeni organizaciji, niso hodili na sestanke v podjetjih, kjer so delali, niti se niso zanimali za delavsko upravljanje. Raznih sestankov vaøkih druæbenopolitiœnih organizacij se nato niso udeleæevali niti pozimi, ko so se po sezonskem delu vrnili na svoje domove, œeø da se nima smisla udeleæevali, ko pa bodo spomladi ponovno odøli. Œas mnoæiœnih reorganizacij, zdruæevanj itn. ljudskih odborov, nastajanje in zdruæevanju obœin, komun, skratka œas razvoja ljudske demokracije, ni bil ravno to, kar bi Prekmurje kot najbolj zaostala slovenska pokrajina v povojnem obdobju potrebovala, da si izbriøe pred- znak zaostalosti. V tako zbirokratiziranem sistemu, polnem nenehnih reorganizacij ljudski odbori, preprosto niso imeli œasa, da se lotijo re- øevanja pereœih vpraøanj. Dodatno teæavo za Prekmurje pa pomenila nizka stopnja izobrazbe ljudi. Ti so imeli veœinoma zgolj osnovnoøol- sko izobrazbo in so teæko sledili veliki koliœini predpisov. 25

Leta 1955 je bilo v Veliki Britaniji leto industrijskih sporov in stavk. Marca so nehali izhajati osrednji dnevniki, ker so zaradi nizkih mezd zaœeli stavkati œlani sindikata elektrikarjev in zdruæenega sindikata strojnih in gradbenih delavcev. Maja je zaœelo stavkati tudi 45.000 æelezniœarjev, ki se jim pridruæijo pristaniøki delavci.26 In v tem œasu, ko so se britanski delavci, organizirani v sindikatih, æe borili za viøje plaœe in boljøe delovne razmere, je precej Prekmurcev dobilo øele svoje prve domaœe delavske plaœe. Sindikat, stavka, viø- je mezde so si øele utirali pot v njihova æivljenja. Œe se je v desetih letih po vojni na gospodarskem podroœju dajala prednost razvoju industrije in elektrifikaciji, je leto 1955 konœno prineslo spremembe. Takrat so na dræavni ravni sprejeli nove nalo-

25 Leta 1954 so v soboøkem okraju takratnih 22 obœin vodili t. i. tajniki (9 z OØ, 12 z gimnazijo do 6. razreda in eden z maturo). (ØIFTAR, Vanek, 1990: Prispevek k prekmurskemu portretu desetletja 1949–1959. ŒZN, 1990/2, str. 243.) 26 Kronika XX. stoletja, str. 313.

210 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 211 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ge na podroœju gospodarske politike. Zaœele so se razprave o smi- selnosti nadaljevanja takega gospodarskega razvoja, katerih sklep je bilo spoznanje, ≈da niti s politiœnega niti ekonomskega vidika ni mogoœe veœ zagovarjati dotedanje gospodarske politike in da je treba konœati skoraj desetletno obdobje ≈boja za industrializacijo« in postaviti nove smernice ≈bolj mirnega in vsestranskega gospodarskega razvoja«.27 V novem gospodarskem planu, katerega naœela so bila sprejeta 1955 leta in je za- œel veljati øele leta 1957, sta teæka industrija in elektrifikacija izgubili svoj privilegirani poloæaj, priølo je do uskladitve razvoja vseh gospodarskih panog.28 Sprememb, ki so prav gotovo ugodno vplivale na Prekmurje kot izrazito agrarno pokrajino. Celotna struktura, tako zemljiøœa kot prebivalstvo, je zahtevala hitre korake za izboljøa- nje kmetijske proizvodnje. Izvedba tega naœrta pa ni bila enostavna, in to ne zgolj zaradi izredno razdrobljene posesti, majhnih parcel in slabe kakovosti zemlje, temveœ tudi zaradi preobljudenosti te pokrajine in nenehnega sezonstva. Œe navedemo primer: øe konec petdesetih let se je v Sloveniji ocenjevalo, da se s kmetijstvom ukvarja 42 odstotkov prebivalstva, v celotni Jugoslaviji 60 odstotkov, v Pre- kmurju pa kar 80 odstotkov. Poleg tega je priølo na eno delovno kmeœko osebo 1,4 hektarja orne zemlje, v Sloveniji 1,65 in v Jugosla- viji 2 hektarja.29 In to je bil eden bistvenih vzrokov za tradicionalno sezonsko delo v Prekmurju.30 Med leti 1952 in 1957 je bil po mnenju okrajne politike tudi v izrazito agarnem Prekmurju doseæen vsestranski napredek. Na za- œetku petdesetih let sta priøli najveœji in najpomembnejøi industrij- ski podjetji v Prekmurju – poleg lendavske Nafte Tovarna mesnih izdelkov (Pomurka) in Tovarna perila Murska Sobota – iz republi- økih v lokalne roke. Ustvarjena je bila gospodarska osnova prekmurske lokalne industrije, ki se je s tem v republiøkem merilu po- vzpela na tretje mesto.31 Narodni dohodek se je poveœeval iz leta v

27 PRINŒIŒ, Joæe, 1999: V zaœaranem krogu, slovensko gospodarstvo od nove ekonomske politike do velike reforme 1955–1970. Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1999, str. 19–22. 28 PRINŒIŒ, 1999: Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji (1945–1991). Zbornik razprav Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana 1999, str. 109. 29 Pomurski vestnik, 20. marec 1958, øt. 11, str. 1; Najvaænejøa naloga. 30 V Prekmurju je bilo takrat po podatkih 19.708 kmetijskih gospodarstev. Od tega je bilo brez lastne zemlje 155 druæin, do 1 ha zemlje so posedovale 3.103 druæine, od 1 do 2 ha 2.961, od 2 do 3 ha 3.170, od 3 do 5 ha 4.938, od 5 do 8 ha 3.309, od 8 do 10 ha 930, od 10 do 15 ha 864, od 15 do 20 ha 219, od 20 do 30 ha 106, od 30 do 45 ha 28 in od 45 ha navzgor 27. Te øtevilke kaæejo na izrazito malo posest, kjer so lahko pridelovali le za preæivetje lastne druæine, ponekod pa øe to ne. (Obmurski tednik, 29. maj 1953, øt. 22, str. 2; Prekmursko kmetijstvo v desetih letih bodoœnosti.) 31 AS 1589, fond: CK KPS, AØ 1543, leto 1951; Zapisniki in poroœila OK KPS Murska Sobota. Zapisnik partijske konference, 3. 10. 1951.

211 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 212 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

leto,32 na njegov porast je vplivala zlasti veœja industrijska (pre- delovalna) proizvodnja, sorazmerno najveœji narodni dohodek je bil zabeleæen let 1955, ko sta zaœeli obratovati Tovarna mleœnega prahu v Murski Soboti in Obmurska, kasneje Pomurska tiskarna. Tovarna perila Mura se je razøirila (sredi leta 1955 je bilo v njej zaposlenih æe 350 delavcev, izdelki Mure so bili zelo kakovostni, prodrli so na jugoslovansko træiøœe in æe tudi v tujino, predvsem Nemœijo),33 v Pu- concih pa je zaœelo delovati novo podjetje separacije keramiœnega peska.34 Narodni dohodek v kmetijstvu se je v tem œasu poveœal za 92,8 odstotka,35 saj so bili v tem obdobju ustvarjene razmere zlasti za poveœanje kmetijske pridelave in usluænostnih dejavnosti. K razvoju lokalnega gospodarstva so poleg omenjenih v petdesetih letih veliko prispevali øe: Panonija v Murski Soboti, gradbeno podjetje Sograd v Murski Soboti, opekarne (Puconci, Lendava), mlinska podjetja (Murska Sobota, Lendava), Tovarna deænikov Len- dava, druga gradbena podjetja (Temelj Cankova, Gradbenik Lenda- va, Graditelj Beltinci, Zidar Murska Sobota). Tako je leta 1957 industrija skupno narasla za 16 odstotkov, kar je bilo hkrati tudi dræav- no povpreœje. V trgovski dejavnosti so bila v ospredju podjetja: Prekmurski magazin Murska Sobota, Kolonijale Murska Sobota (ka- snejøi Merkur), Potroønik Murska Sobota, Agromerkur Murska Sobota. Daleœ naokoli so bili znani Radenci kot priljubljeno zdra- viliøœe, radensko slatino so uæivali po vsej Jugoslaviji, precej pa so je izvaæali æe tudi v tujino, zlasti v Avstrijo in Trst. Med slovenske izvoznike so se namreœ vse bolj uvrøœala tudi podjetja iz Prekmurja (Tovarna mesnih izdelkov, Tovarna perila, Tovarna mleœnega praha, soboøka Vrba in øe nekatera). Izvaæali so preteæno v Italijo, Nemœijo, Avstrijo, ZDA, ZSSR, Œeøko itn., predvsem les, izdelke le- sne galanterije, mineralno vodo, æivino in druga æivila.36 V letu 1955 je bilo izdanih æe veœ kot 5.500 gradbenih dovoljenj, medtem ko jih je bilo npr. leta 1946 le 346. Za gradbena dovoljenja so poleg posa-

32 V murskosoboøkem okraju se je po podatkih okrajnih oblasti med leti 1952 in 1956 poveœala industrijska proizvodnja od 100 na 140, kmetijska od 100 na 135 in narodni dohodek od 100 na 136 %. (PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 32; Zapisniki OO SZDL za leto 1958. Zapisnik V. seje OO SZDL Murska Sobota, 26. junij 1958.) 33 Pomurski vestnik, 24. november 1955, øt. 48, str. 9–12; Priloga Pomurskega vestnika. 34 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 43; Poroœila leto 1955. Zapisnik okrajne konference SZDL, februar 1955, Murska Sobota. 35 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 5; Poroœilo o razvoju gospodarstva in druæbene dejavnosti za obdobje 1952–1956. 36 Pomurski vestnik, 11. okt. 1956, øt. 40, str. 2; Povpraøevanje po naøem blagu na svetovnem trgu.

212 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 213 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

meznikov zaproøala tudi gasilska druøtva (za gradnjo gasilskih domov), posamezne vasi za gradnjo elektrifikacijske napeljave, za ka- nalizacijo itn. Zastoj je bilo zaznati le na podroœju zadruæniøtva.37 Skoraj popolnoma jim je æe uspelo izkoreniniti trahom, ki je bil poleg tuberkuloze po vojni med vsemi slovenskimi pokrajinami prav v Prekmurju najveœji zdravstveni in socialni problem. Prav tako je bil v tem œasu zgrajen infekcijski oddelek soboøke bolniønice kot prvi na novi lokaciji v Rakiœanu. Po novem so lahko tudi kmeœke æene prihajale rodit v soboøko porodniønico. Tako so bili poleg protitrahom- skega dispanzerja leta 1956 v okraju øe naslednji zdravstveni zavodi: Sploøna bolnica Murska Sobota (Rakiœan), protituberkulozni dispan- zer in okrajna higienska postaja v Murski Soboti.38 Oviro za dvig zdravstevnega stanja v pokrajini je predstavljalo pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Tako je priølo npr. v mur- skosoboøkem okraju na enega zdravnika 4.462 prebivalcev, medtem ko je bilo povpreœje v Sloveniji 1.356 prebivalcev. Zanimivo je, da je priølo na enega ambulantnega zdravnika celo 7.915 oseb, kar je bil zastraøujoœ podatek in je opozarjal tako lokalne kot republiøke oblasti na veliko insuficientnost zdravstva na tem podroœju.39 Iz majhnega trga Lendava, ki se v tem œasu iz Dolnje Lendave preimenuje v Lendavo,40 se je razvilo moœno naselje belih rudarjev, na kar je vplivalo podjetje Nafta, edino prekmursko podjetje dræav- nega pomena, ki je hkrati zaposlovalo tudi najveœ delavcev. Øtevilo prebivalcev Murske Sobote pa se je leta 1955 povzpelo æe na 5.000 (medtem ko jih je imela øe na zaœetku 20. stoletja zgolj 900, pred drugo svetovno vojno pa okoli 4.000).41 Ker so novosti na to podroœje, tako v industrijo kot kmetijstvo, prihajale z zamudo, se je veœji napredek zaœel œutiti øele nekako od leta 1957, in to v dvigu hektarskega donosa, napredovala je poraba umetnih gnojil, spreminjala se je kmetijska pridelava, veliko napo-

37 Obmurski tednik, 23. junij 1955, øt. 25, str.1; Prekmurje dobiva novo lice. 38 Poleg tega pa øe v pristojnosti obœin øtirje zdravstveni domovi (Murska Sobota, Ljutomer, Lendava. Gornja Radgona), zdravstvene postaje (Apaœe, Beltinci, Cankova, Grad, Kriæevci, Kriæevci pri Ljutomeru, Dobrovnik, Radenci, Videm) ter obratna ambulanta pri Nafti Lendava. (PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 31, Zapisniki leta 1956. Zapisnik OO SZDL Murska Sobota, 21. marec 1956.) 39 Najhuje je bilo v obœini Beltinci, kjer je priølo na enega zdravnika kar 16.217 prebivalcev, v Murski Soboti pa na dva stalna ambulantna zdravnika 31.610 prebivalcev. (PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 31, Zapisni- ki leta 1956. Zapisnik OO SZDL Murska Sobota, 21. marec 1956.) 40 Pomurski vestnik, 11. avgust 1955, øt. 32, str. 2; Lendava – ni veœ: Dolnja Lendava. (UL LRS, øt. 21, 9. junij 1955; Uredba o preimenovanju kraja Dolnja Lendava v Lendava.) 41 Po podatkih popisa prebivalstva leta 1953 je bilo prebivalcev Murske Sobote 5.346. (Konaœni rezultati popisa stanov- niøtva od 31. 3. 1953. Beograd, Savezni zavod za statistiku, 1959); Pomurski vestnik, 8. dec. 1955, øt. 49, str. 3.

213 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 214 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

rov je bilo usmerjenih v regulacijo vode in s tem povezano meliora- cijo, odpravljanje poplav. Posebno pomembna je bila regulacija reke Mure. Vse tja do srede petdesetih let sta besedi ≈mehanizacija« in ≈traktor« zbujali neprikrit strah pri mnogih prekmurskih kmetoval- cih. Pod tem pojmoma so si ljudje predstavljali zgolj traktor, ki jim kot nepoklican vsiljivec orje njivo. Tako je bilo na sestankih zadru- ænih zborov, ko je pogovor nanesel na mehanizacijo kmetijske dejavnosti, zelo burno. Mnogi so dokazovali, da ≈maøinizacija« Pre- kmurcem paœ ni potrebna. A kot vedno je œas prinesel svoje, glasovi proti so postajali vse tiøji, mehanizacija, ki seveda ni zajemala samo traktorja, pa je postala zaæelena realnost.42 Kmetijske zadruge so postajale v zavesti vse veœ kmetovalcev ne- loœljivo povezane z razvojem kmetijstva, œeprav je imelo Prekmurje – kljub prizadevanju oblasti v obratni smeri – øe vedno veliko zasebnih kmetovalcev.43 Zato se je na okrajnih konferancah øe deset let po vojni pojavljalo vpraøanje, kako najti moænosti in naœin sodelovanja z zasebnimi kmetovalci prek KZ v cilju in interesu œim hi- trejøega dviga pridelave. A prekmurskega kmeta je bilo teæko pre- priœati, da se na ta naœin odpove svoji teæko pridobljeni zemlji, œe- prav je bilo vse bolj oœitno, da ga ta koøœek zemlje teæko preæivlja. Tako je bilo na zborih volivcev med drugim sliøati tudi odgovore na trditve, da ima socialistiœni sektor v kmetijstvu veœje donose kot zasebni: ≈Ti si ravno tako neumen kot komunisti v Murski Soboti«.44 Sploø- ni pregled delovanja zadrug in vkljuœevanje vanje je kazal, da je bilo œlanstvo v zadrugah v Prekmurju vseskozi dokaj nizko. Razlogi so bili po mnenju takratnih okrajnih oblastnih in partijskih vodite- ljev predvsem v pomanjkanju primerno usposobljenih ljudi, slabem sodelovanju med KLO in zadrugami ter premalo zadruæne vzgoje;45

42 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 31; Zapisniki leta 1957. Zapisnik letne konference OO SZDL za okraj Murska Sobota, 15. 6. 1957. 43 Vendar moramo poudariti, da pri tem ni ølo za kmete z veliko zemlje – kulake (teh Prekmurje po razdelitvi øe zadnje veleposestniøke zemlje ni imelo); kolikor je bilo govora o t. i. »kulaøtvu«, so bile to zgolj obtoæbe s strani oblasti, paœ v stilu œasa, v stilu dræavne politike; sicer pa je Prekmurje vedno imelo zgolj malega in srednjega kmeta, veœina pa jih je tako odhajala s trebuhom za kruhom. 44 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 31; Zapisniki leta 1957. Zapisnik letne konference OO SZDL za okraj Murska Sobota, 15. 6. 1957. 45 Najboljøi odstotek vœlanjenih v KZ je imel Grad (90 %), potem Cankova (81 %), najslabøa je bila v Prekmurju Lenda- va (31 %). (AS 1589, fond: CK KPS, AØ 1573, leto 1956; Zapisnik okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota. Referat na konferenci ZKS, 9. feb. 1956. Ljudska pravica, 11. feb. 1956, øt. 34, str. 1–2.) Po nastanku novih veœjih obœin se je ta odnos izboljøal, kar pa ni bistveno vplivalo na ekonomsko stanje zadrug, to je ostalo na nizki ravni. Strojna obdelava zemlje je bila øe vedno slaba, zadruge pa so po veœini zanemarjale fonde za po- speøevanje kmetijstva. V zadrugah je bilo dve tretjini œlanstva malih kmetov, vendar od tega le tretjina v upravih odborih. V letih 1956 in 1957 so se øtevilne zadruge zdruæile tako, da so nastale primerne in ekonomsko upraviœene enote, ki so se poleg tega okrepile øe s strokovnim osebjem.

214 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 215 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

le malo je bilo tistih, ki bi pomislili na to, da je prekmurski kmet paœ dal toliko, kolikor je dobil. Velik pomen je imela tudi domaœa obrt. V mnogih hiøah so æe pozabili na petrolejke, œeprav je bilo pred desetimi leti elektrificiranih le pet krajev.46 V celotnem Pomurju je bilo leta 1955 zaposlenih v industriji okrog 3.000 ljudi, v kmetijstvu 75.700 in v obrti 1.258 ljudi. Kljub pospeøeni industrializaciji dræave je v socialni strukturi øe vedno raslo øtevilo kmeœkega prebivalstva, po tem letu pa se je kazalo veœje vkljuœevanje v nekmetijske dejavnosti. Vsekakor pa je bil ta porast po mnenju takratnih oblasti øe vedno daleœ od zadovoljivega; øe vedno namreœ ni zaposloval velikega dela odveœne delovne sile z gosto naseljenih vaøkih obmoœij.47 Ostajale so tudi teæave zaradi nizke izobrazbe in kvalificiranosti ljudi, tako je bilo npr. od zgoraj navedenega øtevila delavcev visoko kvalificiarnih 6,1 odstotka, kvalificiranih 34,1, polkvalificiranih 35 in nekvalificiranih 24 odstotkov. Odstotek vseh, razen nekvalificiranih delavcev, je bil glede na republiøko povpreœje obœutno niæji.48 Zato je OLO, da obmoœje ne bi ostalo brez strokovnjakov, zaœel øtipendirati visokoøolce, pod po- gojem, da bodo ostali in delali v Prekmurju. Ustanovil je posebno komisijo za øtipendije. Na æalost pa je bila potem politika øtipendi- ranja pravilna le pri posameznih obœinskih ljudskih odborih in nekaterih podjetjih. Leta 1955 so bili formirani tudi okrajni skladi. V druæbenem naœrtu za leto 1956 so bili ustanovljeni pri OLO sklad za pospeøevanje kmetijstva, sklad za investicije, sklad za ceste, sklad za øtipendije, gasilski sklad in gozdni sklad. Pri obœinskih Ljudskih odborih pa sklad za stanovanjsko izgradnjo, investicvijski sklad in sklad za ceste.49 Znotraj obravnavanih sprememb ob nastopu petdesetih let je nastala tudi v Prekmurju vse veœja potreba, da se za hitrejøi in bolj uœinkovit razvoj pokrajine oblikuje program, naœrt, ki bi nakazal mo- æni in zaæeleni dolgoroœni sistematiœni razvoj pokrajine za dvig stan- darda prebivalstva.50 Predvojni œlani Kluba prekmurskih akademi-

46 Pomurski vestnik (Obmurski tednik se v okviru vsesploøne reorganizacije teritorialne uprave, ko se pokrajini ob Muri zdruæita v celoto, preimenuje v Pomurski vestnik), 7. julij 1955, øt. 27, str. 1. 47 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 32; Zapisniki sej OO SZDL za leto 1959. Zapisnik skupne seje OO SZDL IN OK ZKS Murska Sobota, 10. okt. 1959. Gospodarski razvoj Pomurja. Vpliv gospodarskega razvoja na socialno strukturo prebivalstva. 48 Pomurski vestnik, 4. okt. 1956, øt. 39, str. 1; Kadri in øtipendiranje. 49 Pomurski vestnik, 15. nov. 1956, øt. 45, str. 1; Predvsem investicijski program. 50 LAPAJNE-OBLAK, Sonja, 1956: Regionalni naœrt Pomurja. Svet ob Muri, str. 35.

215 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 216 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

kov so izhajajoœ iz tega dejstva ob 20-letnici Ljudske pravice leta 1954 dali pobudo, da se za Prekmurje naredi regionalni plan, sestavljen na osnovi znanstvene analize.51 Tako so bile na podlagi sploøno prizna- nih kriterijev pokrajinskega planiranja na pobudo œlanov KPA in OLO Murska Sobota konec leta 1954 in v zaœetku leta 1955 sestavljene in tudi sprejete teze za vsebino regionalnega naœrta (prvotno le za Prekmurje, nato za celotno Pomurje), ki naj bi dosegel vsestranski dvig razvoja v pokrajini.52 Pomurje je bilo prvo, ki je dobilo svoj regionalni program gospodarskega razvoja pokrajine.53 Na æalost pa je po Titovih (Josip Broz - Tito) in ocenah ljudi okrog njega dræava s spremembami v smeri opuøœanja administrativnega centralizma stopila preveœ v smer demokratizacije, zato sredi petdesetih pride do obraœuna z ﬂilasom na zvezni ravni, v Sloveniji pa sledi ponovno vraœanje k direktivnim metodam dela. V Prekmurju nove oziroma stare direktive zaœne ≈uspeøno« izvajati novi partijski sekretar Miloø Ledinek, ki kmalu uniœi vse, kar je bilo ustvarajeno v œasu partijske- ga sekretarja Ignacija Voljœa in je ≈diøalo« po demokraciji, med tem tudi dobro zastavljeni regionalni plan za Pomurje, delo øtevilnih znanstvenikov in strokovnjakov.54 Za ta plan je Miloø Ledinek dejal: ≈Ne moremo dopuøœati, da bi znanstveniki ustvarili z regionalnim na- œrtom sploøno sliko Pomurja v okviru Slovenije. Take teænje je potrebno æe ob zaœetku pravilno usmeriti.«55

V œasu, ko so se v svetovnem merilu dogajale velike spremembe, od nastajanja vojaøkih zvez (NATO, Varøavski pakt) do konference o ≈miroljubni uporabi jedrske energije),56 za katere je indijski ministr-

51 PAM, fond: OO SZDL 1945–1963, AØ 30; Zapisnik razøirjene seje OO SZ, 15. 10. 1954. 52 Obmurski tednik, 24. feb. 1955, øt. 8, str. 4; S posvetovanja o regionalnem naœrtu; LAPAJNE-OBLAK: Regionalni na- œrt Pomurja, str. 35. 53 Pomurski vestnik, 14. julij 1955, øt. 28, str. 4; O velikih in malih naœrtih za gospodarski napredek Pomurja. 54 ØIFTAR, Portret desetletja ..., str. 247. 55 Pomurski vestnik, 1955. 56 Zvezna republika Nemœija 5. maja 1955 postane suverena; med 18. in 24. aprilom 1955 je v Banbungu v Indoneziji potekala bandunøka konferenca, kjer se je zbralo 29 azijskih in afriøkih dræav, namen konference je bil, da bi dræave izoblikovale enotne idejne cilje za boj proti kolonialisiœnemu izkoriøœanju nerazvitih deæel. Øe preden so 14. maja 1955 ustanovili v Varøavi vojaøko zvezo, imenovano Varøavski pakt, ki je predstavljal protiuteæ paktu NATO, je Avstrija 5. 5. 1955 podpisala Avstrijsko dræavno pogodbo, s katero si je zagotovila samostojnost (Kronika œloveøtva, str. 994). 2. junija 1955 se je med obiskom Jugoslavije v Beogradu sovjetska delegacija z Nikito Hruøœevim na œelu opraviœila Jugoslaviji zaradi informbiroja in podpisala sporazum o normalizaciji (Kronika 20. stoletja, 1950–1959. Mladinska knjiga. Ljubljana 1998, str. 17): V Æenevi se je zaœela konferenca z naslovom Atomi za mir, na kateri so se atomski strokovnjaki pogovarjali o miroljubni uporabi jedrske energije. Prviœ v zgodovini so se sestali znanstveniki z Vzhoda in Zahoda in utrli novo øpra- njo v nekdaj neprodirno zaveso med obema blokoma (Pomurski vestnik, 18. avgust 1955, øt. 33, str.2: Od tedna do tedna). Junija 1956 je bil v srediøœu svetovnega politiœnega æivljenja obisk jugoslovanskega predsednika Tita v takratni Sovjetski zvezi, kar je bilo dejanje veœ k normalizaciji odnosov med tema dræavama. O dogodku so pisali tudi vsi ugle- dni svetovni œasopisi. (Pomurski vestnik, 7. junij 1956, øt. 22, str. 1; Okrepitev prijateljskih odnosov.)

216 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 217 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ski predsednik Nehru dejal, da se mu zdi, da smo ne le v Evropi, tem- veœ po vsem svetu na zgodovinski prelomnici ... od mednarodne vojne in mednarodne napetosti se obraœamo k svetovnemu miru«,57 sta tudi OLO in SZDL Murska Sobota na svojih letnih konferencah na podroœju zunanje politike kar precej œasa namenjali ureditvi odnosov med Ju- goslavijo in Sovjetsko zvezo – kot tudi na sploøno mednarodnemu poloæaju. Kljub temu pa so øe vedno najveœ prostora zavzemala po- roœila o dogajanju doma, predvsem razprave o gospodarskem stanju v pokrajini in delovanju druæbenopolitiœnih organizacij. Najveœ vpra- øanj in razgovorov na gospodarskem podroœju so, glede na obstoje- œe moænosti, namenjali razvoju kmetijstva kot osrednji panogi ob- moœja. Predvsem so razpravljali o kmetijskih zadrugah, njihovem razvoju in vlogi, ki so jo oziroma naj bi jo imele v druæbi. Govorili so tudi o malem kmetu, ki ne more kontrahirati æitaric in bi potreboval umetna gnojila, o popravljanju cest, o zidanju gasilskih domov, kri- tiœno ocenjevali delo ljudskih odborov, odnos usluæbencev in delavcev do organizacije SZDL, saj je bilo le-teh (kot smo videli) øe vedno veliko izven organizacije in se niso zanimali ne za zbore volivcev ne za mnoæiœne sestanke. Letne konference so bile pokazatelj stopnje razvoja v Prekmurju, po nastanku novih obœin – komun so na konferencah opozorili, da morajo osnovne organizacije veœ pozornosti nameniti razvoju KZ, v katerih ≈bi naj bilo vedno veœ socialistiœne orienta- cije, da se razvija zadruæna demokracija, organizacije SZDL bodo morale bolj mobilizirati ljudi za konkretnejøe akcije, potrebno bo bolj sistematiœno delati s œlani SZDL, jim razlagati politiœno stanje doma in v svetu itd.«58 Medtem ko sta osrednji svetovni politiœni velesili sredi petdesetih na podroœju jedrskega oboroæevanja stopili v novo, øe grozoviteljøe obdobje, ko najprej ZDA (1. marec 1954) in nato øe ZSSR (20. oktobra 1956) preskusita vodikovo oziroma prenosno vodikovo bombo – in medtem ko je druæba IBM sproducirala prvi elektriœni raœunalniøki stroj (1955)59 in je Aleø Strojnik istega leta izdelal prvi uporabni elektronski mikroskop v Sloveniji – se je prekmurski œlovek zaœel intenzivneje ukvarjati z idejo, da tudi v njegovi hiøi zasveti elektriœna luœ in za vedno naredi konec smrdeœim petrolejkam in ≈lampicam«.

57 Pomurski vestnik, 14. julij 1955, øt. 28, str. 1; Od tedna do tedna. 58 Pomurski vestnik, 26. januar 1956, øt. 3, str. 2; Obœni zbor SZDL. 59 Kronika XX. stoletja, str. 280, 307.

217 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 218 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

Elektrifikacija v Prekmurju je leta 1954, potem ko je tega leta za- œela delovati nova razdelilna postaja v Murski Soboti, zajela ogro- mno vasi. Takøne politiœne razgibanosti ni do tedaj sproæila skoraj nobena akcija. Tako so se tja do leta 1962, ko je bilo tudi Prekmurje dokonœno celotno elektrificirano,60 kot po tekoœem traku vrstile proslave in prireditve v œast napeljane elektrike. Medtem ko je bilo konec leta 1952 v Prekmurju elektrificiranih 38 krajev, jih je bilo konec naslednjega leta æe 44 krajev, leta 1954 pa 64 krajev s 7.340 odjemal- ci. Tako je leta 1955 elektrifikacija zajela æe tri œetrine Prekmurja (maja 1955 je bila elektrika napeljana æe v 68 krajih) in skoraj ni bilo vasi, kjer se ne bi o tem resno razpravljalo.61 Lahko bi rekli, da se je sredi petdesetih let ljudi v Prekmurju polastila kar nekakøna ≈elektriœna mrzlica«. Kot so se prej nekateri ali kar veœina branili elektrike, so se v tem œasu zanjo borili. Elektrika je dobesedno prinesla novo æivljenje v prekmurske vasi. Kako je potekala elektrifikacija po Prekmurju, pa si oglejmo na naslednjih primerih. Z elektrifikacijo so zaœeli tudi na Bistricah. Da bodo tudi Bistri- œani enkrat imeli elektriko, je vedel æe vsak otrok. Zgodilo pa se je takole: Drogove so postavili. Med tem œasom se je vraœal z dela oœe, ki je bil zaposlen nekje v Ljubljani. Sinœek mu je øel naproti in mu æe od daleœ klical: ≈Ajtek, pri nas pa so æe letriko posadili.« Pa mu oœe odgovori: ≈Revœek, saj elektrike ne sadijo.« Sinko pa mu je æe pri prvem drogu pokazal: ≈Gledaj œe æe elektrika ne raste.« Da bi ne bil sin- œek preveœ razoœaran, mu je oœe pritrdil: ≈Pa res.« Ko se je oœe drugo leto spet vraœal domov, je sinœek s svojim nadaljeval: ≈Ajtek, zaj de pa letrika æe zrela, jaz san vido, ka so pripelali ≈lunœeke«, kde bo letrika notri.« Naø sinœek hodi sedaj æe v øolo in je ateku obljubil, da mu bo takoj pisal, ko bo elektrika zrela.62 ≈Pred nekaj leti, kot v starih œasih, smo v Mali Polani poznali le petrolejke in smrdeœe ≈lampice«. Kakor hitro se je na blatne kolnike spustil mrak, smo v vasi priægali luœ za luœjo. Po sobah se je kadilo in smrdelo po petro- leju. In kdo bi si takrat mislil, da bo tudi v teh sobah zasvetila moœna in svetla elektriœna luœ. No desetletna osvoboditev nam jo je prinesla! [...]63

60 Pomurski vestnik, 7. feb. 1963, øt. 5, str. 1; Povsod elektrika. 61 PAM, fond: OO SZDL Murska Sobota 1945–1963, AØ 43; Poroœila, leto 1955. Poroœilo o delu SZDL v dosedanjem okraju Murska Sobota, od 4.julija 1953 do 1. maja 1955. 62 Pomurski vestnik, 3. november 1955, øt. 44, str. 4: Kdaj bo iz »lunœekov« privrela »letrika«. 63 Pomurski vestnik, 14. julij 1955, øt. 28, str. 5; Elektriœna æarnica zaæarela tudi v Mali Polani in Korovcih.

218 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 219 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Oblikovala se je nova podoba pokrajine: ogromni daljnovodi in ne- øteto drugih elektriœnih napeljav je prepredalo prekmursko zemljo, kakor prepredajo jeseni pajœevine travnike. Po vodih je tekla elektriœna energija, ki je napajala industrijske objekte, ki jih øe pred leti ni bilo, po- ganjala je nove obrate, razsvetljevala prekmursko vas, ki je dolga stoletja tiœala v temi.64 Œeprav so øe vedno ostajali predeli Goriœkega od Ko- bilja do Hodoøa in nazaj do Maœkovcev, ki so jih – ker so bili brez elektrike – hudomuøno oznaœili za ≈elektriœno Sibirijo« v Sloveniji.65 Kljub vse veœjemu napredku, ki ga je Prekmurje doæivelo po drugi svetovni vojni, pa se v doloœenih pogledih nekateri trendi niso bistveno spremenili. Tako so iz razliœnih razlogov mnogi Pre- kmurci øe vedno odhajali na delo v druge dele dræave ali v tujino. Odhajali so predvsem mladi, po podatkih iz leta 1955 stari med 18 in 27 let. Medtem ko je ameriøka mladina evforiœno spremljala me- teorski vzpon ≈kralja« rock and rolla Elvisa Presleya66 in æalovala za svojim idolom Jamesom Deanom,67 pa je v Prekmurju ≈veœina mladih hotela brez doloœenih naœrtov nekam v svet. Od starøev ali drugih, ki so poprej hodili po svetu, s trebuhom za kruhom, so sliøali marsikatero zgodbico, veselo in æalostno, ki je v mladem œloveku le prelahko zbudila poæelenje po enakih ali podobnih doæivetjih«, vsekakor je svoje naredila tudi potreba po preæivetju. Tako so øli øe mladi, neizkuøeni za delo, v domaœa in tuja industrijska srediøœa ali na polja. Tam so bili veœinoma prepuøœeni sami sebi in nihœe ni skrbel zanje.68 S sklenitvijo mednarodne pogodbe je sezonsko zaposlovanje v tujini prek zavoda za zaposlovanje delavcev dobilo tudi organizacijsko obliko.69 Tako so se od srede petdesetih let po besedah Miøka Kranj- ca prekmurske vasi zaœele poœasi prazniti, prekmurski mladi ljudje, zlasti tisti, ki øe niso imeli otrok, so v vse veœjem øtevilu zaœeli beæa- ti prek meje v Avstrijo, ≈kjer so se proglasili za politiœne begunce, in najsi so nekateri med njimi komaj sliøali za besedo politika«.70 Avstrija je postala odskoœna deska za prekmurske ljudi, ki so videli svoj cilj tudi v Ameriki, Kanadi, Franciji itn. Tistim, ki jim ta skok œez ≈luæo« ni uspel, so ostali v Avstriji, poveœini kot hlapci, dekle, natakarice.

64 Pomurski vestnik, 24. november 1955, øt. 48, str. 5; Murska Sobota – glava in srce Pomurja. 65 Obmurski tednik, 10. marec 1955, øt. str. 2; Da bo elektrika œimprej prodrla v goriøka naselja. 66 Kronika XX. stol., str. 322. 67 Kronika œloveøtva, strr. 995. 68 Pomurski vestnik, 1. september 1955, øt. 35, str. 4; Œez mejo so øli za sreœo – razoœarani so priøli nazaj. 69 Pomurski vestnik, 23. sept. 1965, øt. 37, str.1; Z intenzivnejøo proizvodnjo ustvariti boljøe pogoje æivljenja. 70 KRANJEC, Miøko, 1956: Sezonstvo. Svet ob Muri. I. letnik, 1956, Murska Sobota, str. 174.

219 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 220 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

S spremembo jugoslovanske politike v smeri delne demokratizacije druæbe se je to nekako od srede petdesetih let bolj kot na politiœ- nem podroœju, kjer dræavna oblast ohranja svoj monopol, kazalo na podroœju kulturnega delovanja. V Sloveniji se v tem œasu na kulturnem podroœju pojavijo nove revije in kulturne ustanove, vse pa se programsko precej odmaknejo od predpisane marksistiœne miselnosti. Ukinjen je bil komunistiœni cenzor – AGITPROP, zaloæbe se zaœno prilagajati zahtevam bralcev, øtevilne ruske prevode zamenjajo prevodi del iz germanskih in romanskih jezikov, v pesniøtvu in pri- povedniøtvu se pojavijo novi idejni tokovi, odpirali so se eksperimen- talni odri s øtevilnim krstnimi uprizoritvami del slovenskih avtorjev, v kinomatografe so za razliko od drugih komunistiœnih dræav priøle tudi hollywoodske uspeønice in zahtevnejøi zahodni filmi, ki se jim pridruæijo tudi slovenski filmi (Vesna (1953), Trenutki odloœitve (1955), Dolina miru (1956)) itn. V tem œasu je svoje ≈kulturno prebujenje« doæivljalo tudi Pre- kmurje. Œe si sposodim besede Joæeta Vilda, dolgoletnega urednika Pomurskega vestnika, je Prekmurje zajelo ≈preœudovito in pogumno kulturno vrenje«. Tako so zapovrstjo nastajali oziroma zaœeli delovati: 15. junija 1954 nova tiskarna v Murski Soboti, decembra 1954 je izøla prva knjiga Obmurske (kasneje Pomurske) zaloæbe, 1. junija 1955 je bilo ustanovljeno Œasopisno, zaloæniøko in grafiœno podjetje Pomurski tisk,71 17. oktobra 1956 zaœne formalno delovati Pokrajin- ski muzej v Murski Soboti (œeprav je zaœel delovati æe novembra 1955),72 29. novembra 1956 Pokrajinska in øtudijska knjiænica v Mur- ski Soboti73. Proti koncu petdesetih let pa se oglasi Radio Murska Sobota (danaønji Murski val).74

71 Pomembna pridobitev za razvoj pokrajine je bilo 1. junija 1955 ustanovljeno Œasopisno, zaloæniøko in grafiœno podjetje Pomurski tisk, ki se je sprva ukvarjalo predvsem s œasopisno dejavnostjo (izdajo œasopisa Pomurski vestnik). Teæje je bilo z zaloæniøko dejavnostjo, ki je bila veœji finanœni zalogaj. Øe pred njegovo ustanovitvijo je 15. junija 1954 zaœe- la v Murski Soboti delovati prva tiskarna – Obmurska tiskarna po vojni. Decembra istega leta je izøla prva knjiga Po- murske zaloæbe. (Obmurski tednik, 30. april 1954, øt. 17, str, 2; Obmurska tiskarna.) 72 Pomurski vestnik, 3. nov. 1955, øt. 44, str. 3; Zaœetek Pomurskega muzeja. Stvarna in zakonita skrb za zapuøœinsko in æivo umetniøko posest se je zaœela leta 1955 s sistematiœnim delom Pokra- jinskega muzeja Murska Sobota, po predhodni izdaji ustanovne odloœbe sveta za prosveto in kulturo. Uradno so Po- krajinski muzejaæ za Pomurje (in sicer v murskosoboøkem gradu) odprli oktobra 1956.72 Muzej je imel sprva samo øti- ri prostore, leto kasneje jih je imel æe øest. Ustanovljen je bil kot kulturno-vzgojna ustanova, ki bo hranila in predstavljala kulturno podobo celotnega Pomurja. (PAM, fond: OLO Murska Sobota 1945–1962, AØ 551; Zapisnik seje Sveta za prosveto in kulturo pri OLO MS, 6.6.1957. Poroœilo o Pokrajinskem muzeju za Pomurje MS.) 73 Pomurski vestnik, 6. december 1956, øt. 48, str. 1; Odprli Pomursko øtudijsko knjiænico. Æe leta 1954 je bil sestavljen iniciativni odbor, okrajni LO Murska Sobota pa je nato 20. januarja 1955 z odloœbo III/1 øt. 153/1 uradno ustanovil Øtudijsko knjiænico. Svoje prve prostore (tri) je nova knjiænica dobila v soboøkem gradu. (BRUMEN, Nikica, 1958: Øtudijska knjiænica v Murski Soboti. Svet ob Muri/III, 1958, øt. 1–2, str. 158–159.) 74 VILD, Joæe (dalje VILD), 2001: Dr. Ivan Øiftar, zvest sodelavec in prijatelj Pomurske zaloæbe. Øiftarjev zbornik. Pravo- narod-kultura. Univerza v Mariboru. Maribor, 2001, str. 300.

220 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 221 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Vsi govorniki na otvoritveni slovesnosti Øtudijske knjiænice so v en glas poudarili, ≈kako potrebne so pokrajini ob Muri take kulturne institucije, ki bodo v prihodnosti lahko odloœilno prispevale k napredku na kulturnem podroœju in vsestranskem udejstvovanju Pomurja v odnosu do drugih pokrajin«.75 Med slovenskimi knjiænicami je bila Øtudijska knjiænica v Murski Soboti edina, ki je imela oziroma uredila tudi madæarski oddelek in je lahko sluæila madæarski narodni manjøini ter dijakom in profesorjem, ki so imeli madæarøœino kot tuji jezik na uœiteljiøœu. V letu (1955), ko so Nemci izgubili svojega velikega pisatelja Tho- masa Manna, pa so Prekmurci hkrati z rojstvom nove zaloæbe pro- slavljali izdajo jubilejne (petindvajsete) knjige svojega pisatelja Miøka Kranjca (Nekaj bi vam rad povedal); oba dogodka sta bila pomembna in predvsem korenita.76 Knjiga je bila tako prvenec Obmurske zalo- æbe, ki je sprva skupaj s œasnikom Obmurski tednik, kasneje Pomurski vestnik in knjigarnama v Murski Soboti in Lendavi predstavljala Œasopisno in zaloæniøko podjetje Naø tisk.77 Pri zaloæbi so do zaœet- ka øestdesetih let izdali veliko Kranjœevih knjig, nekaj publikacij in med leti 1956 in 1958 tri letnike revije Svet ob Muri in øtiri letnike Zadruænega koledarja Pomurja. Do leta 1962 so izdali 30 knjig. Leta 1956, ko so v svetu na malih zaslonih spremljali veliœastno poroko ameriøke igralke Grace Kelly z monaøkim knezom Rainierom III. v katedrali na vrhu monaøkega griœa, si je ≈televizijska umetnost«, o kateri so do tedaj v Prekmurju lahko brali le v œasopisnih in revijah ter se ob njih ≈navduøevali nad tem œudeæem sodobne tehnike«, svojo pot v Prekmurje øele utirala.78 Prvi televizor v Murski Soboti je kupilo radio-finomehaniœno podjetje Rafimus in spodbudilo med prebivalci veliko zanimanje za televizijske predstave. Prvi programi, ki jih je videlo prekmursko oko, pa so bili avstrijski (Gradec). Kljub œasovni zamudi so tudi v Prekmurje zaœeli prihajali zahodni filmi. Od 27. aprila 1955 pa so lahko Prekmurci nove hollywoodske filme in njihove zvezde, kot sta bila James Dean (Vzhodno od raja (1955), Upornik brez razloga (1955)) in Marilyn Monroe (Sedem let sko- min (1955)), gledali v novi, moderni kinodvorani v Murski Soboti, delo arhitekta Franca Novaka, ki je ob svojem nastanku veljala za eno

75 Pomurski vestnik, 6. december 1956, øt. 48, str. 1; Odprli Pomurski øtudijsko knjiænico. 76 Obmurski tednik, 17. marec 1955, øt. 11, str. 5; Nekaj bi vam rad povedal. 77 VILD, str. 300–301. 78 Pomurski vestnik, 20. dec. 1956, øt. 50, str. 6; Prvi televizijski aparat tudi v Pomurju.

221 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 222 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

najlepøih v Sloveniji. Prvi film, ki so ga predvajali, je bil novi slovenski film Bila sem moœnejøa, ki mu je œez dva dni sledil dolgo priœako- vani V vrtincu.79 Za Soboœanke in Soboœance je bil kino ob pomanjkanju drugih prireditev ≈posebno vaæno vzgojno in kulturno pribeæaliøœe«,80 kljub temu, da so velikokrat gledali npr. ameriøki film, ki bi moral nositi naslov Podkupnina (The Pribe), a so na plakatu lahko prebrali naslov Mito; in namesto Romea in Julije so gledali Romeo i Julija.81 V slovenski produkciji pa je nastal tudi film, katerega tematika je obrav- navala Prekmurje – 1. februarja 1955 je doæivel premiero nov slovenski film Na valovih Mure, eden treh, ki so tvorili nov celoveœerni umet- niøki slovenski film. Premiera je bila v Veliki Polani, rojstnem kraju Miøka Kranjca, sicer avtorja novele, na podlagi katere je bil zasnovan film.82 V januarju 1956 pa so v Lendavi vrteli madæarski film Liliom- fi. Zanimanje zanj je bilo med madæarsko manjøino veliko, saj je bil to v Lendavi prvi madæarski film po osvoboditvi.83 Medtem ko so bile na svetovnih odrih krstne uprizoritve, v New Yorku drama Tennesseeja Williamsa Maœka na vroœi ploœevinasti strehi (24. marec 1955), v Parizu drama Jeana Antouilha Ornifle ali Sapi- ca (3. november 1955), na Brodwayu muzikl May fair laday (15. marec 1956), v Londonu Ozri se v gnevu (8. maj 1956), pa je v Prekmur- ju øe naprej potekal boj za pridobitev gledaliøœa. ≈Gledaliøka sezona je povsod v polnem razmahu. V Murski Soboti pa vlada v tem pogledu za- tiøje in tudi v bliænji prihodnosti ne moremo priœakovati na naøem odru kake gledaliøke igre.«84 Tako je v letih 1955 in 1956 potekala tudi javna polemika Ali je Pomurju potrebno gledaliøœe ali ne v Pomurskem vestniku. V øtevilnih œlankih so predvsem kulturni delavci iz Mur- ske Sobote izrazili enotno mnenje – vsak po svoje dokumentirano – da je gledaliøœe v Murski Soboti veœ kot samo nujno potrebno. To je bil povod, da je SZDL Murska Sobota januarja 1956 sklicala øirøi iniciativni sestanek za gradnjo gledaliøœa.85 Mesec kasneje je okrajna DPD Svoboda skupaj s SZDL zaœela obseæno akcijo za zgraditev gle- daliøke dvorane v Murski Soboti, in sicer poleg kinodvorane.86 Æe-

79 Obmurski tednik, 5. maj 1955, øt. 18, str. 2; Konœno nova kinodvorana v Murski Soboti. 80 Pomurski vestnik, 10. maj 1956, øt. 18, str. 6; Nekaj za obiskovalce soboøkega kina, nekaj pa tudi za kinopodjetje. 81 Kinooperateji so namreœ veœino filmov in plakatov za filme dobivali iz tedanjih sosednjih jugoslovanskih republik. (Po- murski vestnik, 10. maj 1956, øt. 18, str. 6; Nekaj za obiskovalce soboøkega kina, nekaj pa tudi za kinopodjetje.) 82 Obmurski tednik, 3. feb. 1955, øt. 5, str. 1; nov slovenski film Na valovih Mure. 83 Pomurski vestnik, 19. januar 1956, øt. 2, str. 3; Iz naøih krajev. 84 Pomurski vestnik, 8. dec. 1955, øt. 49, str. 3. 85 Pomurski vestnik, 28. junij 1956, øt. 25, str. 2; Kulturni razgledi. 86 Pomurski vestnik, 9. februar 1956, øt. 6, str. 2; Izobraæevalno delo mora zajeti œimveœ delavcev.

222 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 223 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

lja po lastnem gledaliøœu se jim je nato izpolnila øele oktobra 1962, ko so uredili v soboøkem gradu posebno dvorano za gledaliøke in druge kulturne prireditve.87 Na tem mestu æe takrat trœimo ob problem Prekmurja – æeljo, da naj bi bilo vse, kar bi imelo pokrajinski znaœaj, zgrajeno s skupnimi moœmi oziroma denarjem vseh krajev in vasi Prekmurja. In æe takrat za tovrstne akcije ni bilo razumevanja in se je vse skupaj najveœkrat spremenilo v ≈soboøko zadevo«. Obiœajno so se sklicevali na krajev- ne, lokalne potrebe (dograditev zadruænih domov, gradnja gasilskih domov, elektrifikacija itn.). Ugoden odziv je bil ponavadi le pri usluæbencih ljudskega odbora, ustanov in prosvetnih delavcev, ne pa pri mnoæici kmeœkega prebivalstva. ≈[...] Poslanstvo Murske Sobote kot kulturnega srediøœa Prekmurja oz. Pomurja se v naøi obœini [Lenda- va op. J. L.] zelo skopo odraæa [...] zbiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo pokrajinskega gledaliøœa je pri skoraj vseh osnovnih organizacijah naletelo na odpor [obœina Beltinci op. J. L.] [...] O posebni naklonjenosti javnega mnenja gradnji pokrajinskega gledaliøœa je teæko govoriti [Radgo- na op. J. L.] [...] 88 ≈Iluzorno je misliti na pokrajinsko gledaliøœe v Pomurju. Iluzorno zlasti zategadelj, ker Pomurje zavoljo svojega, v slovenskem merilu relativno øib- kega gospodarstva ne bo moglo vzdræevati ustanove s takim imenom [...] Go- spodarski œinitelj je bil torej tako urejen, da je Pomurje torej v celoti obsoje- no na kulturno zaostajanje za ostalim slovenskim podeæeljem [...] Obstajata samo dve poti: ali obstati na doseæeni dosedanji stopnji amaterskega igral- stva v Pomurju in tako zakrkniti v krajevno zamejenih, drobnih gledaliøkih dejanj ali pa razviti kvalitetno gledaliøko telo v Soboti [... ] Øele s pokrajin- skim gledaliøœem, ki mora imeti stalen za svoj razvoj ugoden dom, bo Po- murje dosegalo kulturno raven nekaterih drugih slovenskih pokrajin.«89 ≈Narodni duh, stopnja narodne zavesti se ne kaæe samo v øtevilu to- varniøkih dimnikov, ki jih je narod zgradil, temveœ tudi ali pa øe bolj, v njegovi kulturi. Tujec, ki pride sluœajno k nam, bo morda prej kot za to- varnami, vpraøal ali imamo tu gledaliøœe, muzej, koliko kinomatografskih dvoran, ali izhaja kakøna revija in podobno. In øele po tem naøem odgovo- ru si bo o kraju ustvaril sodbo.«

87 Pomurski vestnik, 30. avg. 1962, øt. 33, str. 4; Pred renesanso svobode?; PV, 18. okt. 1962, øt. 40, str. 1; Urejena gledaliøka dvorana. 88 Pomurski vestnik, 10. jan. 1957, øt. 1, str. 4; Murska Sobota se øe ni uveljavila kot kulturno srediøœe Pomurja. 89 Pomurski vestnik, 27. oktober 1955, øt. 43, str. 2; Je potrebno gledaliøœe v Soboti?

223 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 224 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

≈Ni vaæno, œe je gledaliøœe Soboti potrebno ali ne, ali si ga Soboœani æe- lijo ali ne, vaæno je, da je Sobota tista Sobota, ki je postala politiœni, upravni, gospodarski in kulturni center pokrajine ob Muri, bodoœemu gleda- liøœu nujno potrebna, saj ga je morala zgraditi in vzdræevati, kulturni dom v katerem naj bo tudi dobro gledaliøœe, pa je potrebno vsem pomurskemu ljudstvu in ono ima pravico v skrajnem primeru celo dolænost, da od pristojnih forumov izsili zgraditev centralnega kulturnega æariøœa.«90 Kulturno-prosvetno delovanje je, tako kot drugod, tudi po prekmurskih vaseh preteæno potekalo v zadruænih domovih, postavitev katerih je bila v veœini vasi osrednji kulturni dogodek. V vsaki vasi je delovalo vsaj eno druøtvo. Vsekakor pa je bila center kulturnega dogajanja Murska Sobota s svojimi kulturnimi, uœnimi in vzgoj- nimi ustanovami (viøjo gimnazijo, øtudijsko knjiænico, srednjo ekonomsko øolo, muzejem itn.). Œeprav je potrebno poudariti, da se ni zgodilo malokrat, ko so morali œlani kulturno-umetniøkih in prosvetnih druøtev sproæiti akcijo, da naj zadruæni domovi na vasi konœno postanejo centri izobraæevalnega dela. Velikokrat se je nam- reœ dogajalo, da so uporabljali dvorane zadruænih domov za skla- diøœa, ponekod so KZ gradile garaæe in podobno, za nedograjene dvorane, ki bi sluæile izobraæevalnemu delu, pa øe ni bilo povsod dovolj razumevanja.91 Da domaœe in dogajanje o svetu ni ølo povsem mimo njih, so Prek- murci dokazovali z raznimi manifestacijami v œast pripadnosti jugoslovanski dræavi (manifestacija ob 20-letnici izida Ljudske pravice v Lendavi leta 1954, kjer se je zbralo 10.000 ljudi), z reagiranjem na razne politiœne odloœitve (demonstracije proti odloœitvi zahodnih za- veznikov o pripadnosti Trsta, Julijske krajine in Slovenskega Primor- ja (1954) se v Murski Soboti udeleæi veœ tisoœ ljudi), ko so se z veliko hvaleænostjo spominjali tistih, ki so padli za svobodo (odkritje spomenika narodnemu heroju Øtefanu Kovaœu), s prirejanjem raznih kulturnih manifestacij s prikazom napredka Prekmurja (Prekmurski teden leta 1952, Prekmurski festival leta 1953, najveœja kulturna manifestacija do tedaj v pokrajini, I. Pomurski teden leta 1955 itn.) itn.92 V letu 1955 so poleg elektrifikacije najveœ pozornosti namenili pripravam in nato proslavam ob deseti obletnici osvoboditve njiho-

90 Pomurski vestnik, 29. nov. 1956, øt. 46–47, str. 9; Ali naj ostane Pomurje res etnografska zanimivost. 91 Pomurski vestnik, 9. februar 1956, øt. 6, str. 2; Izobraæevalno delo mora zajeti œimveœ delavcev. 92 Pomurski vestnik, 24. november 1955, øt. 48, str. 9–12; Priloga Pomurskega vestnika.

224 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 225 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ve pokrajine, kjer so lokalni, pa tudi republiøki funkcionarji vseh sort peli hvalo napredku, ki ga je ta, za mnoge zaostala pokrajina, doæivela v teh desetih letih. Od aprila 1955 so se po prekmurskih vaseh nedeljo za nedeljo vrstile proslave, ki so doæivele vrhunec z osrednjo proslavo v Murski Soboti konec junija.93 Obeøanje zastav, kraøenje hiø, postavljanje slavolokov, pripravljanje govorov, proslav itn. so postali osrednja dejavnost. Tako je tedanji predsednik Okraj- nega odbora SZDL Miloø Ledinek na sklepni prireditvi Pomurski teden julija 1955 v Murski Soboti dejal, da je to: ≈zakljuœek daljøega in plodnega obdobja øtevilnih gospodarskih in kulturnih dejavnosti, prireditev in proslav na obeh bregovih Mure. Ta gospodarska in politiœna manifestacija je dokaz, da œuti Pomurje z Jugoslavijo, je dokaz gospodarskega, kulturnega in politiœnega napredka pokrajine ob Muri. Danes se po vsem Pomurju belijo zadruæni domovi. Pomurske vasice so v 10 letih povojnega obdobja temeljito spremenile lice. V vas je prodrla elektriœna luœ«.94 Prekmurje je v povojnih desetih letih vsekakor naredilo precej velik korak naprej, œeprav je bilo to ≈korakanje« velikokrat – znotraj enopartijskega, v politiki in gospodarstvu centralistiœno usmerjenega dræavnega sistema – teæko in okorno. Obravnavano obdobje pa je na tej razvojni poti pomenilo prelom, saj je bil to zaœetek obdobja, ko so se v okviru gospodarsko-politiœnih sprememb zaœeli intenzivneje oblikovati paradni konji prekmurske industrije; œas plodnega kulturnega razvoja, ko nastanejo pomembne ustanove; œas, katerega se Prek- murci, predvsem starejøe generacije, danes zelo radi spominjajo in ga hvalijo – v njihovi zavesti pa je zapisan kot zlati œas.

93 Med 25. junijem in 10. julijem 1955 je v Murski Soboti potekal I. pomurski teden, ki so ga priredili v poœastitev 10. obletnice osvoboditve. Na uvodni slovesnosti so bili: predsednik IS LRS Boris Kraigher, predsednik OO SZDL Murska Sobota Miloø Ledinek, predsednik OLO Murska Sobota Franc Rogl, zvezni poslanec Vanek Øiftar in drugi predstavniki novega pomurskega politiœnega vodstva. Poleg omenjenih øe ljudski poslanci: Joæe Rus, Franc Kimavec, Boris Koc- janœiœ, prekmurski rojak Anton Vratuøa in pisatelj Miøko Kranjec. (Obmurski tednik, 30. junij 1955, øt. 26, str. 1; Do- slej – 20 000 obiskovalcev prireditve I. pomurski teden.) 94 Pomurski vestnik (Obmurski tednik se v okviru vsesploøne reorganizacije teritorialne uprave, ko se pokrajini ob Muri zdruæita v celoto, preimenuje v Pomurski vestnik), 7. julij 1955, øt. 27, str. 1.

225 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 226 (Black/Process Black plate)

≈Preœudovito in pogumno kulturno vrenje«

VIRI IN LITERATURA

ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE (AS), fond: Centralni komite Komunistiœne partije Slovenije oz. CK Zveze komunistov Slovenije (signatura fonda: 1589): Okrajni komite Komunistiœne partije Slovenije Murska Sobota. POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR (PAM), fond: Okrajni ljudski odbor (OLO)Murska Sobota 1945–1962; fond Okrajni odbor SZDL Murska Sobota 1945–1963. Uradni list (UL) FLRJ: 1952 UL LRS: 1952, 1955 Pomurski vestnik (Ljudski glas, Obmurski tednik): 1950, 1953, 1954, 1955, 1956, 1958, 1962, 1963. Slovenski poroœevalec: 1952. BRAŒIŒ, Vladimir, 1979: Prostorski razvoj upravne in samoupravne razdelitve na obmoœju severovzhodne Slovenije. ŒZN, øt. 1–2/1979. BRUMEN, Nikica, 1958: Øtudijska knjiænica v Murski Soboti. Svet ob Muri/III, 1958, øt. 1–2. GRAFENAUER, Boæo, 2000: Lokalna samouprava na Slovenskem. Maribor 2000. KRANJEC, Miøko, 1956: Sezonstvo. Svet ob Muri. I. letnik, 1956, Murska Sobota. LAPAJNE-OBLAK, Sonja, 1956: Regionalni naœrt Pomurja. Svet ob Muri, 1956. PRINŒIŒ, Joæe, 1999: V zaœaranem krogu, slovensko gospodarstvo od nove ekonomske politike do velike reforme 1955–1970. Can- karjeva zaloæba, Ljubljana, 1999. PRINŒIŒ, Joæe, 1999: Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji (1945–1991). Zbornik razprav Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana 1999. ØIFTAR, Vanek, 1990: Prispevek k prekmurskemu portretu desetletja 1949–1959. ŒZN, 1990/2. VILD, Joæe (dalje VILD), 2001: Dr. Ivan Øiftar, zvest sodelavec in prijatelj Pomurske zaloæbe. Øiftarjev zbornik. Pravo-narod- kultura. Univerza v Mariboru. Maribor, 2001. Kronika XX. stol. Dogodki in osebnosti. Ljubljana, 1992. Kronika œloveøtva. Mladinska knjiga, Ljubljana 1992. Slovenci v federativni Jugoslaviji (1945–1955). Kljuœne znaœilnosti slovenske politike v letih 1929–1955. Znanstveno poroœi- lo. Inøtitut za novejøo zgodovino. Ljubljana, 1995. Konaœni rezultati popisa stanovniøtva od 31. 3. 1953. Beograd, Savezni zavod za statistiku, 1959.

226 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 227 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

JASMINA LITROP

≈EIN WUNDERBARES UND MUTIGES KULTURELLES BEBEN«

Nach dem Zweiten Weltkrieg prägte der Kalte Krieg, der sich als Gegensatz zweier Ideologien manifestierte, die Welt zwischen Ost und West. Das Prekmurje war während dieser Zeit, in der im Nach- kriegsjugoslawien bzw. Slowenien ein neues Gesellschaftssystem mit dem Schwerpunkt auf dem Zentralismus und dem Staatseigen- tum eingeführt wurde, mehr damit beschäftigt, sich an das neue System anzupassen als sich mit Weltanschauungen auseinanderzu- setzen. Große wirtschaftliche und kulturelle Veränderungen fanden statt. Nach der Befreiung stand den Bewohnern des Prekmurje die Welt offen, obwohl schon viele von ihnen vor dem Krieg in die Welt aufgebrochen waren. In den ersten euphorischen Jahren nach dem Krieg sagte die Po- litik im Prekmurje der Rückständigkeit den Kampf an. Die Dörfer erhielten eigene Volksvertreter und die wirtschaftlichen Maß- nahmen brachten wenigstens teilweise eine Verbesserung der Situa- tion der kleinen Leute, da durch die Agrarreform der Boden auch auf die Bauern aufgeteilt wurde. Veraltete Formen der Bodenbear- beitung machten langsam neuen Arbeitsmethoden Platz, die Ge- nossenschaften betraten Neuland und zeigten fortschrittliche Anbau- methoden in der Landwirtschaft. In vielen Dörfern wurden Ge- nossenschaftsheime errichtet, in denen die Jugend Kulturveranstal- tungen abhielt. Die ungarische Minderheit bekam ihre Schulen, Bücher und Zeitungen. Die Welt, Europa, Slowenien und das Prekmurje begannen die fünfziger Jahre politisch in gegensätzliche Lager geteilt, sonst jedoch bereit, die Errungenschaften der Nachkriegszeit zu erhalten. Während dieser Zeit kam es weltweit zu einem Nachlassen der Spannungen im Kalten Krieg und Jugoslawien begann seinen eigenen Weg in den Sozialismus zu gehen. Mitte der fünfziger Jahre war das Pre- kmurje geprägt von Selbstverwaltung, Dezentralisierung, verwal- tungspolitischer Neugliederung durch die Zusammenfassung des

227 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 228 (Black/Process Black plate)

≈Ein wunderbares und mutiges kulturelles Beben«

Prekmurje und der Prlekija in die Region Pomurje, die Anhebung der Hektarerträge und den verstärkten Einsatz von Kunstdünger. Die Regulierung der Gewässer und die damit verbundene Meliora- tion wurde mit viel Energie betrieben. Im Bewusstsein einer steigenden Zahl von Landwirten wurden die Genossenschaften immer mehr zum Träger der landwirtschaft- lichen Entwicklung im Prekmurje, weshalb die Region den Bei- nahmen ≈Kornkammer Sloweniens« erhält. Zwischen 1952 und 1957 zog auch im agrarisch domnierten Prekmurje der Fortschritt ein. Es war dies im industriellen Bereich eine recht fruchtbare Zeit, da trotz anfänglicher Schwierigkeiten einige der größten Arbeitgeber des Prek- murje entstanden (Nafta, Mura, Mlekopromet, Pomurka, Panonka, Deænikarna usw.), die damals viele Arbeiter beschäftigten. Die Saisonarbeit nimmt noch immer eine hohen Stellenwert ein, nur dass sie mit dem Abschluss eines internationalen Beschäftigungs- vertrages im Ausland über das Arbeitsamt nun auch eine systematische Form annimmt. Der immer größere Bedarf nach einer raschen und effizienten Regionalentwicklung lässt unter der Schutz- herrschaft des in der Vorkriegszeit entstandenen Klubs der Prek- murjer Akademiker den Regionalplan für die langfristige Regional- entwicklung und die Hebung des Bevölkerungsstandards entstehen. Die Elektrifizierung der Region ist zu diesem Zeitpunkt vollständig erfolgt und verändert das Bild der Landschaft. Hochspannung- sleitungen und andere elektrische Leitungen durchziehen das Prek- murje wie Spinnweben die Wiesen im Herbst. Auch kulturell ist dies für das Prekmurje eine Zeit des Er- wachens. ≈Ein wunderbares und mutiges kulturelles Beben« geht durch das Land, denn viele wichtige und zentrale kulturelle Ein- richtungen entstehen nun. Um nur einige aufzuzählen: eine neue Druckerei, das erste Buch des Verlags Pomurska zaloæba, das Ze- itungs- und Grafikunternehmen Pomurski tisk wurde gegründet und auch das Regionalmuseum Murska Sobota und die Regionale Stu- dienbibliothek Murska Sobota wie auch gegen Ende der fünfziger Ja- hre das Radio Murska Sobota. Alle diese Einrichtungen bringen kul- turellen Fortschritt, eine höhere kulturelle Ebene in der Entwicklung. Das kulturelle Leben vollzog sich wie anderswo auch in den Dörfern des Prekmurje vorwiegend in Genossenschaftsheimen, deren Errich- tung in den Dörfern ein zentrales Kultureignis war.

228 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 229 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

So machte das Prekmurje in den Nachkriegsjahren große Fort- schritte, auch wenn dies innerhalb eines Einparteiensystems, das politisch und wirtschaftlich zentralistisch gelenkt wurde geschah, und es oft schwere und ungelenke Schritte waren. Der betreffende Zeitraum war auch eine Zeit des Umbruchs, da es der Beginn einer Zeit war, in der sich im Rahmen von wirtschaftspolitischen Verän- derungen die Paradepferde der Industrie zu entwickeln begannen und eine fruchtbare kulturelle Entwicklung stattfand, in der wichtige Institutionen entstanden. Es ist auf jeden Fall eine Zeit, an die sich besonders die älteren Prek- murjer sehr gerne erinnern, und die sie als goldenes Zeitalter loben.

229 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 230 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 231 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

MIJA OTER

SAKRALNA ARHITEKTURA IN ARHITEKTURNA PLASTIKA 13. STOLETJA V PREKMURJU

Od preostalih pokrajin na danaønjem slovenskem ozemlju drugaœen umetnostni razvoj Prekmurja je bil posledica skoraj tisoœletne ma- dæarske nadvlade.1 Odvisen je bil predvsem od srediøœ na severu in vzhodu pokrajine, zaradi œesar je prekmursko umetnost na neki na- œin mogoœe opredeliti kot del madæarske.2 Iz 13. stoletja so se nam v Slovenski krajini, kakor se je Prekmurje tudi imenovalo, ohranili trije sakralni spomeniki, ki slogovno pripadajo pozni romaniki in zgodnji gotiki: cerkve v Selu (Nagytótlak), Turniøœu in Domanjøevcih (Do- monkosfa). V 13., zelo verjetno pa tudi æe v 11. in 12. stoletju, je bilo v Prekmurju zagotovo veœ cerkva, ki pa se do danes niso ohranile. Na njihov obstoj nas posredno opozarjajo viri, ki poroœajo o æupnijah iz tega œasa.3 Naøtete spomenike od soœasne sakralne arhitekture v drugih slovenskih pokrajinah æe na prvi pogled loœuje njihova opeœna gradnja. Stavbeniki so torej posegli po materialu, ki je bil v njihovi neposredni okolici najlaæe dosegljiv in ki je tako tipiœen tudi za romansko sakralno arhitekturo na danaønjem Madæarskem. Marijan Za-

1 Za osnovni pregled zgodovinskega razvoja Prekmurja in njegove cerkvenoupravne organizacije v srednjem veku cf. Mil- ko KOS, K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo, Œasopis za zgodovino in narodopisje, 28, 1933, pp. 144–153; Milko KOS, Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madæarov, Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja (ed. Vilko Novak), Beltinci 1935, pp. 16–20; ustrezna poglavja v: Bálint HÓMAN, Geschichte des ungarischen Mittelalters, 1: Berlin 1940, 2: Berlin 1943; Ivan ZELKO, Murska Sobota kot sedeæ arhidiakonata in cerkve- noupravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku, Kronika, 11/1, 1963, p. 38–51; Ivan ZELKO, Cerkvena pripadnost Prekmurja v zgodovini, Ivanocyjev simpozij v Rimu, Rim 1985, pp. 25–28; Joæe MLINARIŒ, Cerkev na Slovenskem v srednjem veku, Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, pp. 61–91; Ivan ZELKO, Zgodovina Prekmurja. Izbrane razprave in œlanki, Murska Sobota 1997. 2 Cf. France STELE, Umetnost v Slovenski krajini, Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja (ed. Vilko Novak), Beltinci 1935, pp. 21–22; Marijan ZADNIKAR, Romanika v Prekmurju, Katalog stalne razstave (ed. Janez Ba- laæic, Branko Kerman), Murska Sobota 1997, pp. 63–70; Janez BALAÆIC, A Slovenska krajina (Tótság) és a Murántúl (terra Transmuranus) mu˝vészeti emlékei az Árpád-házi királyok korában, Muratáj Iirodalmi, mu˝velo˝dési, társadalomtu- dományi és kritikai folyóirat, 1, 2000, pp. 79–84. 3 Cf. Fran KOVAŒIŒ, Slovenska Øtajerska in Prekmurje, Ljubljana 1926, p. 120; Marijan ZADNIKAR, Romanska arhitektura v Prekmurju, Kronika, 3, 1954, pp. 179–180.

231 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 232 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

dnikar je prav zaradi te znaœilnosti prekmurske opeœne cerkve 13. stoletja uvrstil v posebno ≈prekmursko skupino«.4 Selo, Turniøœe in Do- manjøevce pa z madæarskim umetnostnim prostorom povezuje tudi vrsta slogovnih znaœilnosti, ki se jim bom posvetila v nadaljevanju. Cerkev sv. Nikolaja v Selu se v znanih virih prviœ omenja v letih 1365/66,5 zgrajena pa je bila æe precej prej. Po ustnem izroœilu naj bi jo zgradili templarji,6 œesar pa zaenkrat ni mogoœe dokazati.7 V tlorisu gre za rotundo,8 ki ji je na vzhodu dodana polkroæna apsida (slika 1).9 Na zunanjøœini cerkev obdaja od 50 do 130 cm visok kamnit podzidek iz obdelanih blokov peøœenca, ki na nekoliko poøevnem terenu izravnava nivo tal.10 Fasado po celotni viøini œleni- jo plitve lizene, ki jih na vrhu zaklju- œuje geometriœno profiliran venec,11 podprt s konzolami,12 nad njim pa se dviga kupola (slika 2). Na juæni strani so med lizenami v vsakem drugem polju razporejena tri visoka romanska okenca. V notranjøœini spodnji del Sl. 1. Selo, rotunda Device Marije in sv. Nikolaja, tloris (risala N. Øumi; sten razœlenjuje deset plitvih polkroæ- repr. po ZADNIKAR 1982, p. 452) nih vdolbin. (slika 3). Cerkev je v

4 ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 179. 5 Cf. Marijan ZADNIKAR, Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, Ljubljana 1982, p. 452. 6 Sodeœ po ustnem izroœilu, pa tudi po arheoloøkih izkopavanjih je mogoœe, da je v Selu poleg rotunde nekdaj stal tudi samostan; cf. KOVAŒIŒ 1926 (n. 3), p. 119; Ivan ZELKO, Doneski k prekmurski zgodovini, Œasopis za zgodovino in narodopisje, 31, 1936, pp. 73–77; Marijan ZADNIKAR, Rotunda v Selu, Murska Sobota 1967, pp. 7–8; Branko KER- MAN, Poroœilo o arheoloøkih izkopavanjih v letu 1990, Zbornik soboøkega muzeja, 1, 1991, pp. 130–132. 7 Kot navaja Miha KOSI (Templarji na Slovenskem. Prispevek k reøevanju nekaterih vpraøanj srednjeveøke zgodovine Prekmurja, Bele krajine in Ljubljane, Ljubljana 1995, p. 18) naj bi samostana ne zgradili templarji, mogoœe pa je, da so pred koncem 13. stoletja æupnijo v Selu res zaœasno upravljali. 8 O terminu »rotunda« Aneæka MERHAUTOVÁ LIVOROVÁ, Einfache mitteleuropäische Rundkirchen. Ihr Ursprung, Zweck und ihre Bedeutung, Rozpravy œeskoslovenské Akademie veˇd, Praha 1970, pp. 3–8; cf. Ilona VALTER, Roma- nische Sakralbauten Westpanoniens, Eisenstadt 1985, p. 30. 9 Tik pred sredino 19. stoletja je bila apsida podrta in nadomeøœena z vhodno veæo in zvonikom; repr. v: ZADNIKAR 1967 (n. 6), pp. 8–9. Restavratorska dela v prvih desetletjih druge polovice 20. stoletja so cerkvi zopet vrnila prvotno podobo; cf. Marijan ZADNIKAR, Konservatorska poroœila za leta 1955–1957, Varstvo spomenikov, 6, 1959, pp. 106–109; Marijan ZADNIKAR, Romanska rotunda v Selu in njena restavracija, Varstvo spomenikov, 22, 1979, pp. 167–172; Nataøa ØTUPAR ØUMI, Rekonstrukcija romanske rotunde v Selu, Varstvo spomenikov, 22, 1979, pp. 173–177; Marijan ZADNIKAR, Die romanische Rundkirche zu Selo (Tótlak) und ihre Restaurierung, Épáu˝tes-épáu˝tészet- tudomány, 10, 1–4, 1980, pp. 61–68. Med restavratorskimi deli leta 1956 je bila najdena tudi gladka polkroæna kamnita ploøœa, ki bi bila lahko nekdanji timpanon; cf. ZADNIKAR 1967 (n. 6), pp. 12, 13. 10 Lepo plastenje podzidka naj bi olajøevalo konstrukcijo in bilo tipiœno za madæarsko arhitekturo 13. stoletja; cf. Ladislas GAL, L’architecture religieuse en Hongrie du 11. au 13 siècles, Paris 1929, p. 25; ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 181. 11 Na Madæarskem je soroden venœni zidec npr. na apsidi cerkve v Bucsuszentlászló (repr. v: VALTER 1985 (n. 8), p. 35), na slovenskem ozemlju pa na apsidi podruæniœne cerkvice sv. Martina v Zgornji Dragi pri Stiœni (ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 256). 12 Sorodne konzole so na apsidi cerkve v Csempeszkopácsu; repr. v: Ferenc MENDELE, Csempeszkopács középkori tem- ploma, Horler Miklós hetvenedik születésnapjára (ed. Pál Lo˝vei), Budapest 1993, p. 51, repr. 8.

232 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 233 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

celoti obokana, kar predstavlja za tisti œas na Slovenskem izjemo.13 Kot reœeno, ni znano, kdaj natanœno je bila cerkev zgrajena. Aneæka Merhautová meni, da je nastala æe v prvi polovici 13. stoletja,14 Mari- jan Zadnikar in Veronika Gervers pa jo postavljata bolj v sredino oziroma na zaœetek druge polovice tega stoletja.15 Ohranjanje romanskih oblik okoli leta 1250 v tem geografskem prostoru ne bi bilo presenetljivo, saj je znaœilno za celotno podroœje Transdanubije, ki ga tatarski vpadi v letih 1241 in 1242 niso tako hudo prizadeli.

Sl. 2. Selo, cerkev Device Marije in sv. Nikolaja, zunanjøœina (foto Janez Balaæic) Rotunda v Selu kaæe øe zlasti v tlorisu, v uporabi gradbenega materiala in plitvih niøah veliko sorodnosti z nekaterimi cerkvami na bliænjem Ogrskem, posebno z rotundama v Vitenyéd-Szentpálu in Kallósdi.16 Gerversova vse tri pripisuje celo isti delavnici.17 Gle-

13 Rotunda v Selu je ena od dveh manjøih podeæelskih cerkva na Slovenskem, ki sta bili obokani tudi v ladji. Druga je v Zgornji Dragi pri Stiœni. Od samostanskih cerkva so bile obokane le kartuzijanske; cf. ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 30. Selska kupola ima notranji veœni zidec enakega profila, kot je v Turniøœu; cf. ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 182. 14 MERHAUTOVÁ LIVOROVÁ 1970 (n. 8), p. 57. 15 Veronika GERVERS, Les rotondes de l’époque romane dans la Hongrie médiévale, Cahiers de Civilisation médiévale, Poitiers, 11, 1968, p. 536; Veronika GERVERS MOLNAR, A közepkori Magyarorszag rotundai, Budapest 1972, p. 86; ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 454. V starejøi literaturi je Marijan Zadnikar selsko rotundo postavljal v zaœetek 13. stoletja: ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 182; ZADNIKAR 1967 (n. 6), p. 15. 16 Za upodobitev rotunde v Kallósdi cf. GERVERS 1972 (n. 15), repr. 49, 50; za rotundo v Vitenyéd-Szentpálu cf. repr. 51, 52. 17 GERVERS 1968 (n. 15), p. 536.

233 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 234 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

de na dejstvo, da je cerkev v Selu najbolj romanska, bi bila morda lahko tudi najstarejøa. Rotunda sv. Pavla v Vitenyéd-Szentpálu, ki danes ni veœ ohranjena v celoti, se datira v sredino 13. stoletja.18 Z zaøiljenimi stenskimi niøami v notranjøœini deluje æe povsem gotsko, zaradi œesar bi prav lahko nastala øele po selski rotundi. Cerkev v Kallósdi, ki je prav tako kot selska posveœena sv. Nikolaju, s svojo nekoliko togo œlenitvijo zunanjøœine sicer deluje konservativneje, a s øilasto zakljuœenimi niøami in slavolokom v notranjøœini prav tako æe povsem sledi novim, gotskim pobudam. Niøe drugaœe kot v Selu

Sl. 3. Selo, cerkev Device Marije in sv. Nikolaja, pogled v notranjøœino (foto Janez Balaæic) segajo do tal in uœinkujejo kot plitve stranske kapele, pomembna razlika med obema spomenikoma pa je tudi v zahodni empori, saj je selska rotunda nima. Cerkev v Kallósdi je nastala po letu 1263.19 Izhajajoœ iz povedanega bi lahko sklepali, da je rotunda v Selu nastala øe pred sredino 13. stoletja, zaradi œesar bi bila morda lahko eden od zgledov tudi omenjenima madæarskima rotundama. Svoja tipoloøka in slogovna izhodiøœa naj bi selska cerkev, kot navaja Marijan Zadnikar, imela v ogrskem oziroma œeøkem prostoru, kar naj bi med drugim potrjevala njena osnovna mera – praøki

18 VALTER 1985 (n. 8), p. 78. 19 Cf. GERVERS 1968 (n. 15), p. 536. Ilona VALTER (1985 (n. 8), p. 150) jo postavlja v œas okoli 1260.

234 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 235 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

œevelj.20 Kljub dejstvu, da so bile rotunde prav v œeøkih deæelah zelo pogoste,21 pa œeøka raziskovalka Aneæka Merhautová Livorová meni, da v tem umetnostnem miljeju ni mogoœe najti zgledov za na- øo cerkev, saj naj bi pri njej ølo za ≈oœiten italijanski vpliv«.22 Æal pa Merhautová Livorová svoje teze ne potrdi z nobenim konkretnim primerom. Ker je bila povezava panonskih deæel z zgornjejadran- skim prostorom vzpostavljena æe v zgodnjem srednjem veku,23 so morebitni itallijanski zgledi vsekakor moæni, tako da bi nadaljevanje raziskav v tej smeri lahko prineslo pomembne rezultate.

Sl. 4. Turniøœe, cerkev Marijinega vnebovzetja, tloris (risal R. Kregar; repr. po ZADNIKAR 1982, p. 343)

Œe rotunda v Selu izkazuje øe povsem romanske oblike, pa druga najpomembnejøa prekmurska sakralna stavba 13. stoletja – prvotna cerkev Marijinega vnebovzetja v Turniøœu – æe jasno nakazuje pri- hajajoœo gotiko. V znanih virih se prviœ omenja v listini kralja Bele

20 ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 457. Simetriœna arhitekturna zasnova je geometrijsko izjemno natanœno in premiøljeno zgrajena: Tine KURENT in Lojze MUHIŒ (Opeœni modul rotunde v Selu, praøki œevelj in razmerje 22:7, Varstvo spomenikov, 23, 1981, pp. 101–103) sta namreœ ugotovila, da je cerkev zidana iz opeke, katere modularna dolæina je en praøki œe- velj (= 30,173 cm). Vse dolæine v tlorisu in prerezu zgradbe, v detajlu in v celoti se skladajo z opeœnim modulom. 21 Cf. MERHAUTOVÁ LIVOROVÁ 1970 (n. 8), pp. 37–46. 22 MERHAUTOVÁ LIVOROVÁ 1970 (n. 8), p. 58. Za osnovni pregled centralne arhitekure v severni Italiji cf. Manuel KING, Romanische Zentralbauten in Oberitalien. Vorläufer und Anverwandte, Hildesheim-Zürich-New York 1995 (s starejøo literaturo). 23 Cf. Tamás Bogyay, Izkopavanja v Zalavaru in njihova zgodovinska razlaga, Zbornik za umetnostno zgodovino, 2, 1952, pp. 211–248; ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 182.

235 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 236 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

IV. z dne 16. 11. 1267.24 V 14. stoletju je bila preurejena v prezbiterij nove gotske cerkve, ki so jo prizidali na zahodu prvotne romanske. Takrat so poviøali apsido, cerkev obokali in izklesali nova okna. Prvotna cerkev v Turniøœu je bila enoladijska z ravnim lesenim stropom in polkroæno obokano apsido na vzhodu (slika 4).25 Zu- nanjøœino apsidalnega in delno tudi ladijskega dela so razœlenjevale visoke plitve, dvakrat stopniœasto poglobljene in nekoliko øilasto zakljuœene niøe (slika 5).26 V juæno in verjetno tudi srednjo apsidal- no niøo je bilo umeøœeno øe okno s prav tako zaøiljenim vrhom.27 V

Sl. 5. Turniøœe, cerkev Marijinega vnebovzetja, pogled na apsidalne niøe (foto Marjan Smerke)

24 Cf. ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 243; Marijan ZADNIKAR, Janez BALAÆIC, Turniøœe. Zgodovinska in umetnostna podoba farne cerkve, Murska Sobota 1994, p. 12. Obmoœje turniøke praæupnije je madæarski kralj Ladislav leta 1278 podelil Øtefanu, Haholdovemu sinu in slavonskemu banu; cf. ZELKO 1963 (n. 1), p. 40. 25 Ob prehodu v polkupolo poteka v apsidalni steni vodoraven opeœni zidec, sestavljen iz polkroæne in posnete palice, enako kot v Selu; cf. ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 180. 26 V œasu gotizacije so romansko polkroæno apsido mnogokotno obsekali; cf. ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 244. 27 Cf. ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 180.

236 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 237 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

notranjøœini so najmoœnejøi dekorativni poudarek dajale ladijske ni- øe, ki so se na vrhu rahlo øilasto zakljuœevale (slika 6).28 Niøe med sabo po velikosti niso bile identiœne. Œe sodimo po viøini njihovih polic, bi bile lahko sluæile tudi kot klopi. Natanœen œas nastanka prvotne cerkve v Turniøœu ni znan, v strokovni literaturi se postavlja v prvo polovico29 oziroma v sredino 13. stoletja.30

Sl. 6. Turniøœe, cerkev Marijinega vnebovzetja, notranjøœina (foto Marjan Smerke)

28 Motiv niø je tipiœen za øtevilne cerkve na zahodnem Madæarskem: cf. npr. karner v Sopronu, kjer notranje stene raz- œlenjujejo nekoliko øilasto zakljuœene neenotne niøe, prvotno enoladijsko cerkvico s polkroæno apsido v Rábagyarmatu iz sredine 13. stoletja, cerkev enakega tipoloøkega tipa v O˝ riszentpétru iz œasa okrog 1230–1240, ladijski prostor pod emporo cerkve v Csempeszkopácsu iz prve tretjine 13. stoletja, ladjo in apsido cerkve v Becsehelyju iz sredine 13. stoletja, rotundo iz sredine 13. stoletja v Bagodu; ladjo cerkve v Egregyju iz druge œetrtine 13. stoletja; cerkev v kraju Za- lalövo˝ iz sredine 13. stoletja itd. O naøtetih cerkvah cf. ustrezna poglavja v VALTER 1985 (n. 8). 29 ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 180. 30 Marijan ZADNIKAR, Umetnostni spomeniki v Pomurju, Murska Sobota 1960, p. 91; ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 247.

237 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 238 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

Vzore za staro turniøko cerkev najdemo na danaønjem Madæar- skem. Z ogrskimi arhitekturnimi spomeniki jo povezujejo opeœna gradnja, visoke stenske vdolbine na zunanjøœini in niøe v notranjøœi- ni. Po vseh omenjenih znaœilnostih ta cerkev tudi odstopa od soœa- snih arhitekturnih spomenikov na Slovenskem.31 Katera madæarska cerkev bi bila lahko Turniøœu odloœilni zgled, je teæko reœi. Stavbeni- ki so se z izbiro preprostega tlorisnega tipa paœ prilagodili potrebam vaøke cerkve, v posameznih arhitekturnih œlenih pa posegli po uve- ljavljenih modelih oblikovanja stavbnih zunanjøœin in notranjøœin na

Sl. 6. Magyarszercso˝d, cerkev Vseh svetnikov, pogled na zunanjøœino (repr. po VALTER 1985, p. 175)

31 Edina povezava je v tlorisni zasnovi, s œimer se tipoloøko povezuje s stavbami enakega tlorisnega tipa v drugih slovenskih pokrajinah. O tem tipu ZADNIKAR 1982 (n. 5), pp. 194–276.

238 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 239 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

danaønjem zahodnem Madæarskem. Sorodno œlenitev fasade z visoki- mi rahlo øilasto zakljuœenimi niøami, znotraj katerih so ponekod ume- øœena okna,32 najdemo npr. na bliænji in od turniøke morda samo nekoliko starejøi cerkvi vseh svetnikov v Magyarszecso˝du (slika 7). 33 Tudi tukaj se prav tako kot v Turniøœu v nekaterih niøah v notranjøœi- no odpirajo øe manjøa, vendar prav tako øilasto zakljuœena okna. Zadnja iz trojice prekmurskih opeœnih sakralnih stavb 13. stoletja34 je danes sv. Martinu posveœena domanjøevska cerkev v neposredni bli- æini slovensko-madæarske meje. Cerkev naj bi nadomestila starejøo cerkvico sv. Venœeslava, ki naj bi prvotno stala na tem mestu.35 Do- manjøevska cerkev je v veœ ozirih na Slovenskem izjemen arhitekturni spomenik: je edina ohranjena cerkev z romanskim zidanim zahodnim zvonikom, ponaøa pa se tudi z enim od redkih ohranjenih romanskih portalov pri nas. V osnovi gre za enoladijsko cerkev s pol- kroæno apsido na vzhodu in z vzi- danim zvonikom na zahodu, ki je tamkajønjemu zemljiøkemu gospodu omogoœal dostop v danes ne- ohranjeno zahodno emporo (slika 8).36 Kateri spomenik bi lahko predstavljal glavno spodbudo za Sl. 8. Domanjøevci, cerkev sv. Martina oblikovanje domanjøevskega za- tloris (risal Z. Juretin; repr. po hodnega zvonika, je teæko soditi, ZADNIKAR 1982, p. 200) vsekakor pa ga je mogoœe poveza-

32 V 13. stoletju je ta motiv sicer znan tudi v drugih vzhodnoevropskih deæelah, cf. Dezso˝ DERCSÉNYI, Romanische Baukunst in Ungarn, Budapest, 1975, p. 206; Aneæka MERHAUTOVÁ-LIVOROVA, Duøan TRˇ EØTIK, Románske umeˇni v Œechách na Moraveˇ, Praha 1984, repr. 75. 33 Cerkev se postavlja v sredino 13. stoletja; cf. VALTER 1985 (n. 8), p. 176. 34 Kamen se v Prekmurju kot stavbno gradivo uveljavi øele z gotiko; cf. ZADNIKAR 1960 (n. 30), p. 9; ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 244. 35 Cf. Marijan ZADNIKAR, Ivan ZELKO, Domanjøevci, Murska Sobota 1974, pp. 6–11, 36; ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 202. 36 V zahodnem delu ladje je ohranjen spodnji del moœnega slopa – ostanek nekdanje zidane in obokane zahodne empore; cf. ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 204. Tipoloøko se cerkev umeøœa v tip cerkva s – sprva celo samo leseno – t. i. go- sposko emporo. Ta stavbni tip je bil od 10. do 13. stoletja zelo razøirjen v œeøkih, moravskih, poljskih, slovaøkih, ogrskih in nemøkih deæelah; cf. Géza ENTZ, Westemporen in der ungarischen Romanik, Acta historiae artium, 6, 1959, pp. 1–19; Václav MENCL, Panské tribuny v naøi románské architekturˇe, Umeˇni, 13, 1965, pp. 29–62; Roman´skie koœcioly z emporami zachodnimi na obszarze Polski, Œzech i Wegier, Studia z historii sztuki, 19, 1974; Erich BAC- HMANN, Romanik in Böhmen, München 1977, pp. 120 ss.

239 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 240 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

ti s sakralnimi spomeniki danaønje zahodne Madæarske, kjer so cerkve tega tipa pogoste.37 Lep primer za to je bliænja enoladijska cerkvica sv. Petra v O˝ riszentpétru s prvotno polkroæno apsido na vzhodu in vzida- nim zahodnim zvonikom iz œasa okrog 1230–1240.38 Danaønja cerkev v Domanjøevcih je rezultat prezidave in veœ restavratorskih posegov.39 Prvotna cerkev, ki se datira øe v œas pred 1241/42,40 je bila obœutno niæja (predvsem v apsidalnem delu). Ob vogalih ladijskega in apsidalnega dela so zunanjøœino bogatile in razœlenjevale plitve lizene, ki jih je po dolæini med seboj povezoval

Sl. 9. Domanjøevci, cerkev sv. Martina, pogled na zunanjøœino (foto Janez Balaæic) danes neohranjeni venœni zidec (slika 9). Ta je v neoromanskem slogu prezentiran na poviøani apsidi. Na juæni ladijski steni so se ohranile tri okenske odprtine, svetloba pa je v cerkev prihajala øe skozi

37 O zahodnih zvonikih v Nemœiji cf. Erich BACHMANN, Kunstlandschaften im romanischen Kleinkirchenbau Deutsc- hlands, Zeitschrift des deutschen Vereins für Kunstwissenschaft, 8, 1941, pp. 170–171; Walter HASS, Kirchenbau im Herzogtum Bayern zwischen 1180 und 1255, Die Zeit der frühen Herzöge. Wittelsbach und Bayern (ed. Hubert Gla- ser), München-Zürich 1980, katalog razstave, pp. 409–425; za Poljsko cf. Michal’a WALICKIEGO, Sztuka polska prze- droman´ska i roman´ska do schyl´ku XIII wieku, Warszawa 1969; za Œeøko cf. ustrezna poglavja v: Aneæka MERHA- UTOVÁ, Raneˇ strˇedoveˇká architektura v Œechách, Praha 1971, za Madæarsko VALTER 1985 (n. 8), pp. 34–35. 38 Cf. VALTER 1985 (n. 8), pp. 203–204. 39 Cerkev je bila moœno predelana v letu 1872 in nato restavrirana v letih 1971–1974. O restavratorskih posegih Mari- jan ZADNIKAR, Konservatorska poroœila za leto 1958–59, Varstvo spomenikov 1958–59, 7, 1960, pp. 136–141. 40 Za datacijo cf. Tamas BOGYAY, Isten báránya (Ádatok az Árpád-kori templomkapuk ívmezo˝díszítéseinek iko- nográfiájához), Regnum Egyháztörténeti Évkönyv (Regnum Jahrbuch für Kunstgeschichte), 1940–41, pp. 120–121; ZA- DNIKAR 1982 (n. 5), p. 210.

240 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 241 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

dvoje apsidalnih oken. Zunanjøœino obdaja opeœni podzidek, ki je zgoraj œetrtkroæno zakljuœen in spodaj pravokotno odrezan.41 No- tranjøœino so poleg zahodne empore razœlenjevale øe stenske niøe, ki so razporejene po vseh treh ladijskih stenah (slika 10). Edini vhod v cerkev je bil skozi ohranjeni juæni portal. Prvotni videz domanjøevske cerkve bi bil lahko soroden cerkvi v Csempeszkopácsu na zahodnem Madæarskem, ki naj bi bila zgrajena v prvi polovici oziroma sredini 13. stoletja.42 V osnovi je to prav tako opeœna stavba s pravokotnim, prvotno ravno kritim enoladij-

Sl. 10. Domanjøevci, cerkev sv. Martina, notranjøœina (foto Dragan Arrigler)

41 Soroden detajl opazimo tudi v Turniøœu in Selu; ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 181; ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 202, 244. 42 Za datacijo cf. MENDELE 1993 (n. 12), pp. 39–40.

241 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 242 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

skim prostorom in polkroæno apsido. Tudi tukaj cerkveno zunanj- øœino krasijo obrobne lizene, ki jih med seboj povezuje friz, notranj- øœino pa razœlenjujejo stenske niøe. Tako kot v Domanjøevcih sega tudi tukaj apsida le do zaœetka obeh romanskih okenc, vzidanih v juæno ladijsko steno, vhod v cerkev je prav tako zgolj z juæne strani. Na zahodni strani cerkev tudi tukaj zakljuœuje zvonik, ki je bil sicer dozidan v drugi polovici istega stoletja.43 Zaradi naøtetih sorodnosti bi domanjøevska cerkev morda lahko predstavljala enega od zgledov za cerkev v Csempeszkopácsu.

Sl. 11. Domanjøevci, cerkev sv. Martina, detajl juænega portala (foto Janez Balaæic)

Cerkev v Domanjøevcih bogati tudi ikonografsko pomenljiv ka- mnoseøki okras juænega portala. Ta ima na vsaki strani ohranjena po dva stebriœka s kapiteli in potlaœenimi bazami.44 Tako v levem kot v desnem ostenju gre za kombinacijo rastlinskega in figuralnega oziroma zoomorfnega kapitela (slika 11). Brstna kapitela danes zaradi poøkodovanih brstov sicer bolj dajeta vtis t. i. kapitelov z jezikasti- mi listi (iz nem. Zungenblattkapitell). Na obeh notranjih kapitelih sta

43 Cf. VALTER 1985 (n. 8), pp. 99–102; MENDELE 1993 (n. 12), pp. 39–40. 44 Kot so pokazali konservatorski posegi, so bili prvotno na vsaki strani øtirje stebriœki, od katerih je danes ohranjen øe tretji, vendar brez originalnega kapitelnega okrasja; cf. ZADNIKAR 1960 (n. 39), p. 139.

242 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 243 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

izklesani ptici (zmaja), ki se s prednjim delom telesa stikata prav na vogalu kapitela. Glavi imata obrnjeni nazaj, tako da grizeta lastno telo. Pod zadnjim delom telesa se vije in visoko dviguje spodviti rep, ki je na koncu palmetasto zakljuœen. Na kapitelu v levem ostenju je na vogalu nad glavama obeh æivali izklesana øe lilija. Na kapitelu v desnem ostenju imata zmaja ohranjeni dolgi tanki nogi, ki se zakljuœujeta z ostrimi kremplji in se prav tako stikata na vogalu. Ikonografsko najzanimivejøi del portala je nedvomno timpanon. Njegovo izjemnost je æe v øtiridesetih letih pojasnil Tamas Bogyay, ki je pod podkvasto nazobœanim notranjim robom lunetnega polja (z upoøtevanjem posvetnega naroœnika, obmejne lege Domanjøevcev in s primerjavo sorodnega gradiva, tudi s heraldiœnimi predlogami) prepoznal upodobitev leva s kriæem. Opozoril je tudi na povezavo s kamnoseøko delavnico opatijske cerkve v Jáku,45 ki je v prvi polovici 13. stoletja moœno vplivala tudi na bliænje vaøke cerkve. Njen vpliv je prisoten na portalih veœ madæarskih cerkvic (npr. Csem- peszkopács, O˝riszentpéter, Magyarszecso˝d) in tudi na portalu do- manjøevske cerkve.46 Eden od skupnih motivov so nazaj grizoœi se zmaji, ki jih sreœamo na kapitelih ali v lunetah skoraj vseh naøtetih cerkva (Ják, Magyarszecso˝d, Csempeszkopács, Domanjøevci). Marijan Zadnikar je domanjøevske kapitele z veliko verjetnostjo pripisal kar kamnoseku, ki naj bi ustvaril tudi kapitele v Ma- gyarszecso˝du, Csempeszkopácsu in drugod.47 Tako motivna kot tudi slogovna sorodnost domanjøevskih (predvsem) zoomorfnih kapitelov s tistimi iz obeh omenjenih cerkva je sicer velika,48 vendar je pri pripisovanju istemu mojstru potrebno upoøtevati, da je bil ta motiv zelo razøirjen, tako da ga je prav lahko hkrati uporabilo veœ kamnosekov. Poleg tega je bil vpliv kamnoseøke delavnice iz Jáka v naøtetih cerkvah na danaønjem Madæarskem – sodeœ po okrasu celotnega portala – veliko bolj neposreden kot pri Domanjøevcih. Tu npr. manjka tako prepoznaven dekorativni okras arhivolte, ki je npr.

45 BOGYAY 1940–41 (n. 40), pp. 120–121; Tamas BOGYAY, Der Löwe mit dem Kreuz. Das Tympanon von Domanjøov- ci (Domonkosfa) und verwandte Denkmäler, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5–6, 1959, pp. 147–176; cf. tudi ZA- DNIKAR 1954 (n. 3), p. 181; ZADNIKAR 1960 (n. 30), p. 42; ZADNIKAR 1982 (n. 5), pp. 208–210. 46 Vpliv opatijske cerkve iz Jáka je opazen tudi na nekoliko mlajøih spomenikih na danaønjem Avstrijskem; cf. Dezso˝ DERCSÉNYI, Romanische Kunst im Ungarn der Arpadenzeit, Vom Geist der ungarischen Kunst, Berlin 1942, p. 18; DERCSÉNYI 1975 (n. 32), p. 22; VALTER 1985 (n. 8), pp. 40–41. 47 ZADNIKAR 1982 (n. 5), p. 208; ZADNIKAR 1954 (n. 3), p. 181. 48 Cf. repr. enega od kapitelov iz Jáka v: Lapidarium hungaricum, 5, 2002, repr. 39, za Domanjøevce cf. pp. 62–65, repr. 33–38.

243 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 244 (Black/Process Black plate)

Sakralna arhitektura in arhitekturna plastika 13. stoletja v Prekmurju

v Magyarszecso˝du pentljast, v Csempeszkopácsu in O˝riszentpétru pa cikcakast, s œimer se te cerkve povsem jasno navezujejo na opa- tijsko cerkev v Jáku.49 Kamnosek domanjøevskega portala pa je pri klesanju portalnih kapitelov posegel paœ po enem najpogostejøih so- œasnih zoomorfnih motivov na zahodnem Madæarskem, hkrati pa v izbiri lunetnega okrasja ustregel æeljam naroœnika. Morda se je res izøolal prav v kamnoseøki delavnici opatijske cerkve v Jáku, vendar pa se je verjetneje tam ≈samo« vzoroval, saj razen motivne sorodnosti zoomorfnih kapitelov drugih tesnih slogovnih sorodnosti z delavnico v Jáku ni. Prekmurske sakralne stavbe 13. stoletja v Selu, Turniøœu in Do- manjøevcih zaradi svojih posebnosti tvorijo v okviru soœasnega slovenskega umetnostnega gradiva zakljuœeno skupino. Njihova izjemnost postane razloæljiva ob upoøtevanju zgodovinskih okoliøœin in seveda ob konkretnih primerjavah s soœasnimi arhitekturnimi stvaritvami na danaønjem zahodnem Madæarskem, s katerimi naøe cerkve najbolj povezujejo opeœna gradnja,50 niøe, ki razœlenjujejo notranje stene, in seveda posameznih arhitekturni tipi. Z vsem tem pa je Prekmurje ne samo na Slovenskem, temveœ tudi ≈v gradivu bivøe madæarske dræave tako po umetnostnozgodovinskem kakor posebno po svojem zgodovinskem pomenu na prav odliœnem mestu.«51

49 Cf. npr. zahodni portal opatijske cerkve. 50 Opeœne stavbe so najpogostejøe ravno v jugozahodnem delu Ogrske v komitatih Vas in Zala, kjer za gradnjo ni primernega naravnega kamna; ZADNIKAR, BALAÆIC 1994 (n. 24), p. 16. 51 STELE 1935 (n. 2), p. 27.

244 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 245 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

MIJA OTER

SAKRALE ARCHITEKTUR UND BAUPLASTIK AUS DEM 13. JAHRHUNDERT IM PREKMURJE

Im Prekmurje, der östlichsten slowenischen Region, sind drei sakrale Denkmäler aus dem 13. Jahrhundert erhalten, die der Spätro- mantik bzw. der Frühgotik angehören. Es handelt sich dabei um ziegelgemauerte Kirchen in Selo, Turniøœe und Domanjøevci, die wegen ihrer Besonderheit im slowenischen Raum eine eigene Gruppe, die so genannte Prekmurjer Gruppe bilden. Ihre Besonderheit wird verständlich, wenn man sie mit der damaligen sakralen Architektur im heutigen Westungarn vergleicht. Die Nikolauskirche in Selo ist dem Grundrisse nach eine Rotunde mit einer im Osten anschließenden halbkreisförmigen Apsis. Aufgrund der Vergleiche mit ähnlichen Rotunden im heutigen Ungarn scheint es möglich, dass sie schon in der ersten Hälfte des 13. Jahrhunderts ent- stand und vielleicht Vorbild für einige der ungarischen Rotunden in der Umgebung war. Die ursprünglich einschiffige Kirche Maria Himmelfahrt in Tur- niøœe hatte eine halbkreisförmige Apsis im Osten. Das Motiv der Fassadengliederung mit hohen, leicht spitz zulaufenden Nischen ist aus der zeitgenössischen ungarischen Architektur übernommen, wie z.B. die nahegelegene Kirche in Magyarszecsöd beweist. Die einschiffige Martinskirche in Domanjøevci ist die einzige erhaltene Kirche mit einem gemauerten westseitigen Kirchturm in Slowenien und weist auch ein seltenes, ikonographisch interessan- tes, romanisches Portal auf. Die Kirche, deren Entstehung in die erste Hälfte des 13. Jahrhunderts datiert wird, ist sowohl architek- tonisch als auch bildhauerisch im ungarischen Raum verankert. Was die Prekmurjer Kirchen aus dem 13. Jahrhundert am meisten mit dem ungarischen Raum verbindet, sind der Ziegelbau, die Ni- schen, welche die Innenwände gliedern und einzelne typische archi- tektonische Elemente.

245 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 247 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ANABELLE KRIÆNAR

TEHNIŒNA IZVEDBA NEKATERIH SREDNJEVEØKIH STENSKIH POSLIKAV V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI1

Interdisciplinarni pristop do umetnin se v svetu vse bolj uveljavlja. Pri slogovni, œasovni in tehniœni opredelitvi nekega umetniøkega predmeta se umetnostni zgodovini prikljuœujejo zgodovina, arheologija, geologija, pa tudi naravoslovno-tehnoloøke znanosti, kot sta fi- zika in kemija. Vsaka veda po svoje prispeva k poznavanju umetnine, hkrati pa omogoœa tudi uspeønejøa konservatorsko-restavratorska dela. V Sloveniji je tak naœin dela z umetninami øe na zaœetku poti; z njim se razen nekaterih restavratorjev ne ukvarja praktiœno nihœe. Poleg tega, da øtevilni strokovnjaki menijo, da tovrsten pristop do umetnin ni potreben, je razlog tudi primanjkovanje denarja, ki ga øe za osnovna restavratorska dela ni dovolj. Priœujoœi œla- nek naj na primeru srednjeveøkih stenskih poslikav opozori na po- membnost interdisciplinarnosti in naj sluæi kot razmislek za naprej. Slovenija je izredno bogata s stenskimi poslikavami, ki so z umet- nostnozgodovinskega vidika tudi najbolj obdelano podroœje. O njihovi konkretni tehniœni izvedbi pa se – razen sploønega znanja – pravzaprav ve le malo; le na majhnem øtevilu spomenikov so bile narejene kake naravoslovno-tehnoloøke analize. Zavedati se je treba, da lahko analize o posamezni poslikavi povedo veliko: je bila narejena a fresco, a secco ali v apneni tehniki? Morda v kombinaciji dveh ali vseh treh? Kakøna je sestava ometa, katere pigmente je uporabil slikar? Kakøna veziva je izbral? Koliko je plasti poslikave in kako je sama poslikava sestavljena? Na podlagi tako pridobljenih informacij se da ugotoviti celo delavniøko povezanost ali izvor nekega umetnika.

1 Veœ o tehniki stenskih poslikav v doktorski disertaciji avtorice œlanka: Slog in tehnika srednjeveøkega stenskega slikarstva na Slovenskem. Delo je bilo konœano na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljub- ljani septembra 2004 pod mentorstvom prof. dr. Janeza Höflerja in prof. mag. Ivana Bogovœiœa.

247 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 248 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

Za nazoren prikaz tovrstnega dela je v œlanku predstavljenih pet spomenikov v severnovzhodni Sloveniji, ki se zaradi tega ali onega razloga uvrøœajo med najpomembnejøa dela gotskega stenskega slikarstva pri nas. Na prvem mestu gre za obe plasti poslikav v æ. c. sv. Martina v Ømartnem na Pohorju in za okras zahodne empore v mestni æ. c. sv. Jurija na Ptuju, ki veljajo za najstarejøa ohranjena dela pri nas. Te poslikave so se izkazale za tehniœno izredno zanimive. Sledi- jo slikarije v stari æ. c. Marijinega vnebovzetja v Turniøœu in v æ. c. sv. Martina v Martjancih, ki so pripisane delavnici Janeza Aquile, prve-

Sl. 1. Preœni prirezi (stratigrafije) nekaterih odvzetih vzorcev stenskih poslikav, pripravljeni za nadaljnjo obdelavo z laboratorijskimi tehnikami.

ga poimensko znanega slikarja na naøem ozemlju. Freske v æ. c. sv. Antona Puøœavnika v Cerkvenjaku, ki so jih odkrili øele pred kratkim, pa se kaæejo kot kakovostno najbolj dovrøeno delo. Pri vseh spomenikih sem poskusila razbrati øtevilo plasti in sestavo ometa, morebit- no prisotnost apnenega beleæa, uporabo vreznin, predrisbe in podslikave, izbor in vrsto pigmentov, anorganskih ali organskih veziv, uporabo øablon, naœin modelacije. Z vseh poslikav, ki sem si jih najprej natanœno ogledala in situ, sem vzela drobne reprezentativne vzorce pigmentov, barvnih plasti in podlage. Odvzete vzorce sem obdelala in analizirala ob pomoœi razliœnih tehnik: izdelava preœnih prerezov (sl. 1), ogled pod optiœnim mikroskopom, digitalna fotografija, uporaba naravoslovno-tehnoloøkih postopkov kot infrardeœa spektrosko- pija, vrstiœna elektronska mikroskopija z energijsko disperzijsko analizo rentgenskih æarkov (SEM-EDX), difrakcija rentgenskih æarkov (XRD), kromatografija. Rezultati so dali izredno zanimive podatke, ki so pomemben dodatek umetnostnozgodovinskim opredelitvam.

248 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 249 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Poslikave v prezbiteriju æ. c. sv. Martina v Ømartnem na Pohor- ju so zaœeli odkrivati leta 2000. Restavratorska dela, ki jih pod vodstvom Bineta Kovaœiœa opravlja mariborski zavod za varstvo kulturne dediøœine, øe niso konœana. Starejøa plast, ki œasovno sodi øe v romaniko (ok. 1220–302), ne predstavlja veœjih tehniœnih zanimivosti. Zajema notranjo stran slavoloœne stene z dopasnimi upodobitvami cerkvenih oœakov, papeæev, patriarhov in nadøkofov v medaljonih ter frontalno postavljene svetnice na oboœnih rebrih v samem prezbiteriju. Slikar je slikal na sveæ apneni beleæ, ki ga je v veœ plasteh nanesel neposredno na kamniti nosilec. Œim kasneje so bile barve nanesene, tem slabøe so obstojne (rumena, rdeœa). Viøje ko leæi barvna plast, laæje se kruøi, kar kaæe na to, da pigmenti niso veœ dobro vezani na podlago; majhna koliœina kalcijevega hidroksida iz tanke- ga beleæa ni imela dovolj moœi, da bi prodla visoko v barvno plast in s kristalizacijo vezala ves pigment. Poslikava je bila najbræ do- konœana a secco. Slikar je verjetno pigmente zmeøal z apneno vodo ali apnenim mlekom,3 dokaj debeli barvni nanosi pa dajejo misliti, da je uporabil tudi kako organsko vezivo. O modelaciji skorajda ne moremo govoriti, saj se je mojster izraæal linearno. Œrne konture so verjetno sluæile kot predrisba in kot zakljuœne linije figur. Zanimivejøa je mlajøa plast poslikav, ki krasi stene prezbiterija. Spodnji pas je skoraj v celoti uniœen, v srednjem so se ohranili øe nekateri celopostavni apostoli, v zgornjem pa razberemo Jagnje boæje med Kajnom in Ablom pri daritvi, Kristusa Pantokratorja in zanimivo ikonografsko kombinacijo Imago Pietatis, Arma Christi in Kriæanja med obema razbojnikoma z dodatkom Kristusovega sarkofaga.4 Na oboku so naslikani øtirje evangelisti s svojimi simboli, v kotih pa øe osem prerokov. Glede œasa nastanka in slogovne opredelitve si umetnostna zgodovina øe ni enotna. Prvi izsledki datirajo poslikavo

2 Janez Balaæic, Prvi izsledki o poslikavi prezbiterija æupnijske cerkve v Ømartnem na Pohorju, »Hodil po zemlji sem na- øi…«, Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici, ZRC SAZU, Ljubljana 2001, p. 148; Janez Höfler, Srednjeveøke freske v Sloveniji: Øtajerska in Prekmurje, 4. knjiga, Druæina d. o. o., Ljubljana 2004, p. 217. 3 V Sloveniji loœimo tri stopnje apnenega veziva: apneni cvet, apnena voda in apneno mleko. Apneni cvet se nabere na vrhu odleæanega gaøenega apna, grasella, in je videti kot kristalno œista voda, ki pa øe vedno vsebuje nekaj kalcijevega hidrata, kar omogoœi vezavo pigmentov. Z njim pripravimo zelo redke namazne barve, ki jih v tankih namazih na- naøamo na sveæ omet. Apnena voda je z vodo dokaj razredœeno apno, ki so ga slikarji pogosto nanaøali pred samim apnenim beleæem, da se je dobro vpil v steno. Apneno mleko je øe nekoliko gostejøe; dobimo ga prav tako z doda- janjem vode apnu, a v manjøi koliœini, tako da dobimo gostejøo snov, ki pa øe vedno teœe s œopiœa. Lahko uporabljamo redkejøe ali gostejøe mleko in s tem doloœamo tudi gostoto in pokrivnost barv. Vse tri vrste se navadno uporabljajo kot dodatek pri slikanju na apneni beleæ, pogosto pa je treba dodati øe kako drugo vezivo, œe se izkaæe, da apneno ne veæe dovolj. 4 Höfler (2004), p 218.

249 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 250 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

v œas ok. 1320–30,5 v novejøi literaturi pa se pojavlja zgodnejøa datacija, in sicer tretja œetrtina 13. stoletja.6 Slogovno Janez Balaæic iøœe povezave na Juænem Tirolskem, predvsem na Koroøkem in Øtajer- skem, pa tudi na Œeøkem, ter v upodobitvah vidi znaœilnosti zgod- njegotskega risarkega, linearnega sloga, Janez Höfler pa meni, da v tem alpskem prostoru ni najti pravih vzporednic slogu ømarskih poslikav ter da figure ne odraæajo severne zgodnjegotske stilizacije, paœ pa øe romanske prvine. Izvor iøœe na zahodu, v severnoitalijanski poznoromanski tradiciji, na podlagi œesar naj bi bil tudi œas nastanka

Sl. 2. Ømartno na Pohorju – na fotografijah, narejenih s tehniko SEM-EDX, se da razloœiti veœ tankih plasti ometa, ki so prostemu oœesu tako rekoœ nevidne. zgodnejøi ter med prvo in drugo fazo poslikave ne bi moglo preteœi kar sto let.7 Na dokonœno ovrednotenje poslikav bo treba poœakati do konca restavratorskih del, ki øe vedno potekajo v prezbiteriju. Tehniœno se ta plast poslikav, ki je bila kasneje nakljuvana in s tem zelo poøkodovana, kaæe kot zanimiva kombinacija fresko in apnene tehnike.8 Poslikava je v osnovi narejena na sveæ omet, ki je verjetno nanesen v veœjih vodoravnih povrøinah, pontatah. Je izredno kakovosten, bogat z apnom, zato je tudi svetel in trden. Na moœ- no poveœanih fotografijah, narejenih s tehniko EDX z elektronskim

5 Balaæic (2001), p. 154. 6 Höfler (2004), p. 220. 7 Veœ o tem: Balaæic (2001), pp. 139–157, 148; Höfler (2004), pp. 218–221. 8 Cerkev je skozi œas doæivela veœ poslikav, tako lahko na nekaterih mestih vidimo tudi veœ plasti ometov, ki se prekrivajo. To lahko vœasih zmoti pri interpetaciji izbrane slikovne plasti.

250 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 251 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

vrstiœnim mikroskopom, se da razloœiti veœ tankih plasti ometa, ki pa so prostemu oœesu tako rekoœ nevidne (sl. 2). Vrhnja plast je lepo za- glajena, kar se vidi na delih, kjer je barvna plast odpadla (predvsem na severni steni). Zaradi nanosa velike povrøine ometa naenkrat se je ta suøil pred konœanjem dela, zato ga je slikar na nekaterih mestih, predvsem pod draperijami, osveæil s tankim apnenim beleæem, kar so prav tako dokazale fotografije EDX. V sveæ omet so tako narejeni vreznine in vtiski (nimbi, pri nekaterih figurah tudi ovratniki in ro- bovi rokavov oblaœil) ter predrisbe in podslikave. Predrisba je narejena z odloœno potezo v œrni barvi, pri figurah pa se ponekod vidi tudi opeœno rdeœo risbo. Mlajøa ømarska plast je tudi ena redkih poslikav v Sloveniji, kjer sreœamo podslikavo v pravem pomenu besede, torej kot barvno podlago drugi barvi. Veœinoma gre za oranæno povrøino pod figurami in za svetlo sivovijoliœno pod arhitekturami. Kasnejøi nanosi barv, modelacija in dodatki so naneseni a secco ali pa na apneni beleæ. O fini modelaciji tu ni sledu; slikar je uporabljal veœinoma øiroke œopiœe. Po dokonœanih predrisbah in podslikavah ter lokalnih tonih je verjetno najprej zmodeliral obraze in roke, øele nato pa se je lotil draperij. Konœal je z barvnimi detajli, kot so oœi, usta, atributi in pa konœne konture. Ti detajli so morali biti veœino- ma narejeni æe a secco, zato se do danes skorajda niso veœ ohranili. Da je bila poslikava dokonœana na suho, dokazujejo tudi barvne plasti, ki se ponekod v tankih plasteh luøœijo z ometa, kjer pa je veœ barvnih nanosov, se tudi plastijo. Pigmenti so veœinoma anorganskega, zemeljskega izvora, razen œrne, kjer gre oœitno za neki pigment na osnovi oglja. Æivordeœa barva na licih je morda cinober, ker pa vzorec ni bil odvzet, se te domneve ne da potrditi. Bogatejøo barvno paleto sreœamo v zahodni empori mestne æ. c. sv. Jurija na Ptuju, ki je nastala konec 13. stoletja. Slogovno se navezuje na mlajøo fazo zobœastega sloga in je blizu nekoliko zgodnejøim spomenikom v Avstriji.9 Del poslikave je danes zakrit s sekundarnim stopniøœem, kjer so se barve do danes najbolje ohranile. Razbra- ti se da prizore iz Geneze in Kristusovega otroøtva, preroke v medaljonih, dve devici in angela. Na poslikavah sta verjetno delala starejøi

9 Tanja Zimmerman, Stensko slikarstvo poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, Gotika v Sloveniji, razstavni katalog, Na- rodna galerija, Ljubljana 1995, pp. 221–223, 224–225; Tanja Zimmermann, Stensko slikarstvo poznega 13. in 14. stoletja na Slovenskem, doktorska disertacija, Ljubljana, 1996, pp. 24, 216; Höfler (2004), pp. 154–155. Prvi je o poslikavi pisal Emilijan Cevc (Emilijan Cevc, Nova umetnostnozgodovinska odkritja v Ptuju, Zgodovinski œasopis (Kosov zbornik), VI–VII, 1952–53, pp. 201–329), ki jo je zaradi le delne odkritosti datiral æe v drugo œetrtino 13. stoletja.

251 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 252 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

in mlajøi mojster.10 Æe takoj pade v oœi zanimiv kolorit z olivnozele- nimi in temnordeœimi do vijoliœnimi barvnimi toni, ki pripada øe poznoromanski barvni lestvici. Na podlagi analiz se je dalo ugotoviti, da je slikar uporabljal pigmente, ki so od nekdaj veljali za dra- ge, kar lahko med drugim tudi dokazuje, da je ølo pri poslikavi zahodne ptujske empore za naroœilo nekega bogatega mecena. Za rde- œo barvo je uporabil veœ vrst pigmentov; ponekod ustaljeno rdeœo zemljo, na veœ mestih pa cinober (dokazljiv na podlagi za ta pigment znaœilnega kemiœnega elementa æivega srebra/Hg), ki ga je

Sl. 3. Ptuj – neenakomerna modra zrnca azurita se na preœnem prerezu izredno lepo vidijo. oœitno meøal z nekim svinœevim barvilom, kar dokazujejo kemiœne analize SEM (visoka prisotnost svinca/Pb). Tudi potemnjena zrnca pigmenta, ki jih vidimo na preœnih prerezih, potrjujejo prisotnost svinca. Teæje je doloœiti, ali je ølo za svinœevo belo ali za minij. Prvo verjetno sreœamo kot dodatek cinobru pri oblaœilu svetnika na prvem prizoru stopniøœa, minij pa se kaæe kot svetlooranæna podslikava pod cinobrom na drugem prizoru, ki se ga vidi na sekundarno

10 Starejøi slikar, ki se slogovno navezuje na øirøi jugovzhodni alpski prostor od Salzburga prek Koroøke do Vzhodne Tirol- ske in manjøega dela Øtajerske, naj bi izvedel Kristusov cikel in Genezo, mlajøemu in naprednejøemu, ki kaæe povezave z Gornjo Øtajersko, pa gre pripisati obe devici in preroke v vitiœevju. Veœ o tem: Cevc (1952–53); Ivan Komelj, Dvajset let odkrivanja srednjeveøkih stenskih slik, VS, X, 1965, p. 64; France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Slovenska matica, Ljubljana 1969, pp. 29, 52; Janez Höfler, Freske v cerkvi sv. Jurija v Ptuju, VS, XXX, 1988, pp. 31–47; Zimmermann (1995), pp. 221–222, 224–225; Zimmermann (1996), pp. 24–32, 216–217; Höfler (2004), p. 155.

252 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 253 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

vgrajenem stopniøœu, pri rokavu svetnice. Slikar je posegel po cinobru tudi pri izdelavi rdeœih ustnic in verjetno pri rdeœih obrobah na obrazih. Zelena in modra barva vsebujeta baker, kar dokazuje, da gre za malahit (morda tudi paratakamit – prisotnost klora/Cl) in azurit. Neenakomerna modra zrnca slednjega se izredno lepo vidijo na preœnem preseku (sl. 3), kjer lahko tudi opazimo, da je azurit nanesen neposredno na slikarsko podlago brez predhodne podslikave. Tudi pri modri zasledimo moœno prisotnost svinca, tako je verjetno slikar osvetlil modro s svinœevo belo. Cinober, malahit, azurit in svinœevi pigmenti zaradi svojih kemijskih znaœilnosti veœinoma zahtevajo nanos na suho podlago. Pri stiku z baziœnim apnom ali vlago se spremenijo in veœinoma potemnijo. Uporaba svinœevih pigmentov, belega in oœitno tudi rdeœega, ki niso potemneli, ter dokaj slaba obstojnost barv, ki so v empori veœinoma zbledele (razen œrne in ponekod rdeœe), so pokazatelji, ki nas vodijo k sklepu, da gre pri tej poslikavi v glavnem za delo na suho. Vreznin tako rekoœ ni, le pri desni æenski figuri na juæni steni so, zanimivo za ta zgodnji œas, vrezane linije gub. Predrisba, ki je hkrati tudi konœna kontura, je narejena v œrni barvi, kar je znaœilno za œas pred letom 1300. Podsli- kav za razliko s ømarskimi stenskimi slikarijami na Ptuju ni, so le lokalno naneseni osnovni toni v okviru kontur figur, o modelaciji pa se ne da govoriti. Umetnik se je veœinoma izraæal linearno, kar je za ta œas in za to slogovno stopnjo tudi znaœilno. Poslikava je narejena na eno plast 2–7 mm debelega ometa. De- belina tako variira, ker je umetnik z njo poskuøal nekoliko zravnati valovito povrøino osnovnega zidu, znaœilno za ta œas. Omet je precej prhel, a kljub temu lepo zglajen. Dnevnic ni œutiti, za ta œas pa tudi øe niso v navadi. Kot kaæejo laboratorijske analize in naœin kru- øenja barv skupaj z neko belo podlago, se v zahodni empori ptujske mestne æupne cerkve sreœamo s pri nas tako rekoœ neznano ali pa zelo redko stensko slikarsko tehniko, s slikanjem na plast mavca ali krede, zmeøane z nekim vezivom. Morda gre za omrtviœeni mavec, torej za mavœni prah, ki je bil uporabljen za polnilo namaza, nane- senega na steno. Prisotnost mavca dokazujejo vsi odvzeti vzorci pigmenta, medtem ko ga v ometu ni. Torej ne gre le za pojav sulfati- zacije, ko se apno na povrøini ometa spremeni v mavec. Ni znano, da bi umetniki pri nas uporabljali mavec v taki ali drugaœni obliki za slikarsko podlago, veœinoma so posegali po apnenem beleæu.

253 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 254 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

Anonimni slikar na Ptuju je tanko plast mavœnega premaza uporabljal na podoben naœin kot drugi slikarji apneni beleæ – za osveæitev zidu ter za popravke. Vpraøanje tehnike, odkrite v ptujski empori, je kompleksno in zahteva dodatne in natanœnejøe raziskave. Izredno visoko tehniœno izvedbo kaæeta oba cikla poslikav, ki sta nastala v krogu delavnice Janeza Aquile, in sicer v stari Marijini cerkvi v Turniøœu (prezbiterij 1380/81–83 in ladja 1389)11 ter v Martino- vi cerkevi v Martjancih (1392).12 Turniøki prezbiterij je bil nekoœ poslikan v celoti, danes je velik del poslikave uniœen. Na oboku øe razberemo simbole evangelistov in angele muzikante, v apsidi Kristusa Pan- tokratorja, na podloœjih so prizori iz Kristusovega in Marijinega æivlje- nja, na stenah pa celopostavni apostoli. Ladjo so nekdaj v øtirih pasovih v celoti pokrivali prizori iz razliœnih svetniøkih legend in nekatere posamezne votivne upodobitve. Tudi prezbiterij v Martjancih je v celoti poslikan, veœinoma pa gre za delo tako imenovanega Mojstra martjanskih apostolov. V spodnjem pasu so prikazani prizori iz æivljenja sv. Martina, v srednjem celopostavni apostoli, v podloœjih so preroki. Vzhodni zakljuœek krasijo upodobitve svetnikov in svetnic, na zahodni steni pa je Jurijev boj z zmajem. Obok je po standardnem progra- mu okraøen s simboli evangelistov ter Kristusom v slavi, ostenja oken so okraøena z viticami, ob oknu na juæni stranici pa je tudi slikarjev avtoportret s podpisom. Slogovno se Aquila navezuje na œeøko slikarstvo pred mojstrom Teodorikom, same tehnike fresco slikarstva pa se je verjetno izuœil kje drugje, morda na Øtajerskem ali celo v krogu kake potujoœe italijanske delavnice.13 Mojster Martjanskih apostolov v delavnico æe vnaøa nove elemente Trˇebonskega mojstra.14 Œe primerjamo oba cikla, vidimo, da je mojster sprva veœinoma delal sam, kasneje pa so v vse veœji meri sodelovali pomoœniki. Ti so sledili njegovemu kanonu v naœinu modelacije in nanaøanju barv-

11 Letnica poslikave prezbiterija je razberljiva na latinskem napisu pod srednjo oboœno konzolo na severni steni, letnico konca del v ladji, ki so morala trajati veœ let, pa sporoœa napis pod niøo na juæni slavoloœni steni ladje. Veœ o dataciji: Janez Höfler, Janez Balaæic, Johannes Aquila, Pomurska zaloæba, Murska Sobota 1992; Balaæic (1995), p. 234; Höfler (2004), pp. 232–233, 235. 12 Datacijo sporoœa napis v gotici na juæni steni prezbiterija. Janez Balaæic, Janez Aquila, Gotika v Sloveniji, razstavni katalog, Narodna galerija, Ljubljana 1995, p. 235; Höfler (2004), p. 136. 13 Opozorilo dr. Janeza Höflerja. 14 Veœ o slogu poslikav obeh cerkva: Franz Florian Rómer, Kirchliche Wandgemälde des XIII. und XIV. Jahrhunderts in der Eisenburger Gespannschaft, MdZK XIX 1874 (Supplementband), pp. 209–212; France Stele, Monumenta artis slo- venicae I., Srednjeveøko stensko slikarstvo, Ljubljana 1935, pp. 1, 6, 13–14, 17, 36, 38; Stele (1969); Dénes Radoscay, Wandgemälde im mittelalterlichen Ungarn, Budimpeøta 1977, pp. 26–28, 160–162; Maria Prokopp, Italian Trecento Influence on Murals in East Central Europe Particularly Hungary, Akademiai Kiadó, Budapest 1983; Balaæic, Höfler (1992); Janez Balaæic, Janez Aquila in poslikava v Martjancih, Zbornik soboøkega muzeja, 3, 1993–94, pp. 77–92; Ba- laæic (1995), pp. 231, 235–236; Höfler (2004), pp. 137–139, 232–235.

254 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 255 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

nih plasti, kljub temu pa se skozi œas vidi upadanje kakovosti poslikav, ne le slogovno, paœ pa tudi tehniœno. Dela, ki jih pripisujemo Aquili, se po tehniœni plati precej razlikujejo od drugih slovenskih gotskih poslikav in jim na naøem ozemlju ni najti primerjave. Razli- ke se zaœnejo æe pri sestavi ometa. Ta je temne, rumenkaste barve, v njem prevladuje kremenœev pesek. Je neœist, saj vsebuje glino in feldspate. V maso je dodana øe slama, kar so dokazale tudi laboratorijske analize, ki so v Turniøœu odkrile prisotnost celuloze, drobne slamice pa se vidi tudi na moœno poveœanih fotografijah (sl. 4, 5). To potrjuje æe staro mnenje, da je Aquila svoje omete izboljøeval s slamo. Kakovost ometa se glede na œas nastanka spreminja; kasneje ko so nastale poslikave, slabøi je. Œe je v turniøkem prezbiteriju omet kljub veliki koliœini peska øe dokaj trden, je na ladijski steni æe bolj prhel, v Martjancih pa je najmanj obstojen. V prvem primeru je nanesen v dokaj majhnih dnevnicah, ki obsegajo posameznega apostola, v turniøki ladji so dnevnice æe precej velike, v Martjancih pa je videti, kot bi bil omet nanesen v veœjih, vodoravnih pasovih. Ve- likost dnevnic je vplivala na moænost dokonœanja poslikave na sve- æe. Manjøe ko so giornatte, veœ poslikave je lahko narejene øe a fresco. Tako so pigmenti najbolj obstojni v turniøkem prezbiteriju, slab- øe v ladji, nabolj pa je barvna plast propadla v Martjancih, kjer apno iz ometa ni imelo veœ dovolj vezivne moœi. V ladji v Turniøœu, kjer je Aquili oœitno pomagala veœja delavnica, je ponekod œez omet oœit- no nanesen tudi beleæ, predvsem pod nekaterimi inkarnati in bor- durami. Beleæ se na nekaterih mestih razloœi æe s prostim oœesom, njegovo prisotnost pa so dokazali tudi preœni prerezi (sl. 6). Beleæa v Martjancih ni videti, res pa je, da z viøje leæeœih delov poslikav vzorcev ni bilo moœ odvzeti. Na vseh omenjenih poslikavah so vreznine in vtiski uporabljeni predvsem za nimbe, le v Martjancih so z njimi loœene tudi bordure. Pri tem si je mojster pomagal z napeto vrvico, ki jo je pritrdil ob robovih, jo dvignil od stene in jo spustil, da se je tako odtisnila in za- mejila prizor. Tega v Turniøœu ni zaslediti. Zanimivo je, da so v Martjancih vrezane tudi gube draperij. Oba cikla poslikav povezuje tudi okrasno punciranje. Kar nekaj razlik v primerjavi s Turniøœem torej kaæe, da je v Martjancih glavno delo prevzel novi mojster, Moj- ster martjanskih apostolov, ki je poleg slogovnih novosti prinesel tudi nove prijeme v sami tehniœni izvedbi poslikave. Tudi pri predris-

255 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 256 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

Sl. 4. Martjanci – fotografija SEM-EDX dokazuje prisotnost slame v ometih Janeza Aquile. bi so razlike. Aquila je oœitno uporabljal razredœeno rumeno barvo, s katero je s hitrimi potezami zarisal osnovne figure, kar je jasno videti v turniøkem prezbiteriju. V ladji je predrisba narejena v roæna- ti barvi, tako pa je tudi v Martjancih. Roænata barva za predrisbo je na naøih tleh nenavadna in jo kasneje sreœamo le øe v Godeøiœu pri Økofji Loki. Podslikavo se je dalo razloœiti le na dveh mestih, in sicer v turniøki ladji in v martjanskem prezbiteriju, medtem ko je v prezbiteriju Turniøœa ni videti. Gre za sivo podslikavo pod modro barvo, kar je znaœilnost deæel severno od Alp.15 Pigmenti so veœinoma naneseni neposredno na omet, kar dokazujejo tako stratigrafije kot nekoliko obarvan omet pod barvno plastjo. Prevladujejo zemeljski pigmenti (rumeni in rdeœi okri), ponekod pa je najti tudi malahit oziroma paratakamit (prisotnost Cl). Na nobenem vzorcu modre barve ni bil odkrit baker, kljub temu pa ne moremo z gotovostjo trditi, da na slikarjevi paleti ni bilo azurita. Potem- njeni deli poslikav na oboku v Martjancih kaæejo na uporabo nekih

15 Nekateri pigmenti, kot so azurit, malahit, lapislazuli, cinober, zaradi svoje visoke cene, drobne granulacije, slabøe po- krivnosti ali neobstojnisti v apnu zahtevajo nanos le v secco tehniki. V tem primeru jih slikarji nanaøajo na podslikavo, narejeno a fresco. Kot podloæeni ton pigmentom se podslikava najveœkrat pojavlja v dveh glavnih barvah, v sivi in v rdeœkastoœrni. Prva, imenovana veneda, prevladuje severno od Alp, druga, caput mortuum ali morello, pa v Italiji in na obmoœjih pod njenim vplivom.

256 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 257 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Sl. 5. Turniøœe – fotografija, narejena z optiœnim mikroskopom, kaæe vlakna na povr- øini poslikave. svinœevih pigmentov, ki verjetno sodijo na izvirno slikarjevo paleto.16 Vsi Aquilovi pomoœniki so pri oblikovanju figur poskuøali slediti naœinu mojstra, tako v nanaøanju barv od svetlih proti temnim kot v modeliranju oglatih obrazov s poudarjenimi liœnicami. Aquila je znal ustvariti mehke barvne prehode, pri katerih je posegel po tankih œopiœih, plastiœnost telesa pa je dosegel s polkroænimi linijami. Ponekod so se øe ohranili konœni beli nanosi za osvetlitve; ti so lahko lazurni ali pa pastozni, odvisno od uœinka, ki ga je umetnik æe- lel doseœi. Figure je veœinoma zakljuœeval s œrno konturo, kar vidimo v Turniøœu, medtem ko so figure v Martjancih obrobljene z rjavo linijo. Œeprav uœenci posnemajo mojstrov naœin modeliranja, pa njihove figure delujejo bolj shematiœno, postavitev v prostor pa manj prepriœljivo. Tehniœno je najboljøe izvedena poslikava prezbiterija v Turniøœu, kjer je delal Aquila sam. Sledi mu turniøka ladja, kjer nekatere dele øe vedno pripisujemo njemu, medtem ko so freske v Martjancih s tehniœnega vidika najslabøe. Oœitno je bil Mojster martjanskih apostolov, ki je sicer v sami modelaciji poskuøal posne- mati Aquilo, manj veøœ same tehnike slikanja na sveæ omet. Veœji

16 Spremembe pigmenta so izrazite tam, kjer so ti pigmenti uporabljeni kot œiste barve, manj tam, kjer so dodani v manj- øih koliœinah drugim, stabilnejøim pigmentom. To je morda vzrok poœrnitve le na enem delu martjanske poslikave.

257 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 258 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

deleæ je bil dokonœan na suho, z uporabo kakega organskega ali anorganskega veziva, zato so se tudi barve slabøe ohranile. Vseka- kor bi bilo potrebno natanœneje pregledati øe viøje leæeœe pasove poslikav, da bi lahko o tehniki rekli zadnjo besedo. Poslikava v cerkvi sv. Antona Puøœavnika v Cerkvenjaku (ok. 1390–140017) kljub reminiscencam na œeøko umetnost ne kaæe pove- zav z Aquilovimi deli in zaenkrat na naøih tleh ostaja osamljen spomenik. Freske so zaœeli odkrivati øele leta 2003 pod okriljem mariborskega zavoda za spomeniøko varstvo, restavratorska dela pa øe pote-

Sl. 6. Turniøœe – plast beleæa med ometom in tanko rdeœo barvno plastjo.

kajo. Slogovno in tehniœno se jasno loœita spodnji (Pohod in poklon sv. Treh kraljev – dva fragmenta sta sneta in hranjena v zakristiji) in zgornji pas (Pasijon) poslikave severne stene ladje. Spodnji pas je po slo- govnem izrazu in tipiki figur blizu tako imenovani ≈gornjeøtajerski vojvodski delavnici«, zgornji pa odraæa drugi praøki slog na stopnji mojstra Teodorika, hkrati pa tudi æe novosti, ki jih je v slikarstvo uvedel Trˇebonski mojster.18 Kljub razlikam sta oba pasova oœitno nastala v okviru iste delavnice (to dokazuje æe enaka bordura), œeprav spod œopiœa dveh razliœno øolanih in tudi razliœno spretnih slikarjev. Œe je

17 Janez Balaæic, Gotske freske v æupnijski cerkvi sv. Antona Puøœavnika v Cerkvenjaku, Umetnostna kronika, 1, Umet- nostnozgodovinski inøtitut ZRC SAZU, Ljubljana 2003, p. 7; Höfler (2004), p. 96.

258 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 259 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

mojster zgornjega pasu nekoliko okoren, njegova modelacija s øirøimi œopiœi pa bolj groba, umetnika spodnjega pasu odlikuje izredno pre- finjena risba, pri barvni modelaciji pa uporaba tankih œopiœev in do- seganje neænih barvnih prehodov. Lahko bi rekli, da je slikal v tehniki trateggia, s tankimi, vzporednimi, nekoliko polkroænimi potezami pa je znal prepriœljivo ustvariti plastiœnost oblik. Oba pasova povezuje enaka sestava ometa, ki pa je na zgornjem pasu nekoliko slabøe kakovosti. Omet namreœ vsebuje veœ peska in je bolj prhel, v primerjavi z deli Aquilove delavnice pa je mnogo

Sl. 7. Cerkvenjak – omet, tenka rdeœa plast, apneni beleæ, rumena barvna plast.

bolj œist. Meja dnevnic se ne vidi. V osnovi gre povsod za tehniko a fresco, v kateri so bile izvedene predrisbe, podslikave in naneseni lokalni toni. Ker se je omet suøil, sta oba slikarja na nekaterih mestih omet osveæila z apnenim beleæem, kar je videti na nekaterih stratigrafijah (sl. 7). Konœni dodatki in nekateri pigmenti, ki niso obstojni v apnu, so bili naneseni a secco in natrti z nekim organskim ali anorganskim vezivom. Ti deli so do danes veœinoma odpadli. Na zgornjem pasu so barve slabøe ohranjene, kar gre pripisati tudi slab- øi kakovosti ometa. Obe plasti poslikav povezuje uporaba tankih vreznin za bordure ter globokih za nimbe, na trikraljevskem prizoru pa so vrezani øe drugi elementi, kot krone, zvezda, darilne posodice. Predrisba je tu

18 Balaæic (2003), pp. 2–8; Höfler (2004), p. 95–96.

259 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 260 (Black/Process Black plate)

Tehniœna izvedba nekaterih srednjeveøkih stenskih poslikav v severovzhodni Sloveniji

narejena v œrni barvi, kar je pri nas redkost in jo sreœamo le na nekaterih najzgodnejøih spomenikih ter kasneje na Mirni na Dolenj- skem. V veœini teh primerov gre za dela, ki se slogovno povezujejo s severnoevropsko umetnostjo, kar je øe en dokaz, da je treba pri slogovni umestitvi teh poslikav gledati severno od Alp. Na prizorih iz Pasijona je slikar uporabil rumeno predrisbo, z rumeno pa je tudi podslikal draperije, kakor je mogoœe razloœiti na Kriæanju. Pod- slikav na spodnjem pasu ni. Laboratorijske analize so odkrile, da so pigmenti v obeh primerih zemeljskega, anorganskega izvora, torej

Sl. 8. Cerkvenjak – potemnjena plast malahita. predvsem rumeni in rdeœi okri, na Pohodu in poklonu sv. Treh kraljev pa so analize pokazale tudi prisotnost malahita, ki je nanesen pastozno, nekod pa je potemnel (sl. 8). Na podlagi tega lahko domnevamo, da je slikar pigment vezal z nekim organskim vezivom. Moder pigment ni bil analiziran. Barve so veœinoma nanesene neposredno na sveæ omet in zaradi tega øe danes dokaj obstojne. Slabo ohra- njenost poslikave je treba prejkone pripisati dejstvu, da so jih nekoœ prebelili, nato pa øe ometali z novim ometom za novejøo slikarijo. Æe na primeru petih izbranih spomenikov vidimo, da se za veœi- no slovenskih srednjeveøkih stenskih poslikav ne da toœno doloœiti, ali so bile narejene a fresco, a secco ali v apneni tehniki. Najveœkrat gre za kombinacijo vsaj dveh, œe ne kar vseh treh tehnik. Naøi slikarji so omet veœinoma nanaøali v velikih povrøinah, zaradi œesar se je posuøil øe pred koncem del. Zato ga je bilo treba osveæiti s plastjo

260 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 261 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

apnenega beleæa, ali pa pigmente vezati z nekim dodatnim vezivom in jih nanesti na suho. Tehnika slikanja na sveæ omet je torej sluæila predvsem kot osnova, v kateri so izvedli predrisbe in podslikave, v sveæ omet so naredili tudi vreznine in vtiske, pri nadaljnji modelaciji pa so si pomagali bodisi z apneno bodisi s suho tehniko (ali z obema). Slikarjeva paleta je bila sestavljena predvsem iz anorganskih, zemeljskih pigmentov, ki so se jim najveœkrat pridruæili mi- nerali (azurit, malahit), redko pa zasledimo øe svinœeve pigmente in cinober. Najbogatejøi spomenik, kar se izbora pigmentov tiœe, je prav poslikava ptujske zahodne empore. Pri analiziranju tehnike stenskih poslikav lahko ugotovimo tudi, da se kakovost izvedbe sœasoma slabøa. Œe so zaœetniki delavnic in glavni mojstri tisti, ki obvladajo slikarstvo tako slogovno kot tehniœno, pa se z uœenci in nasledniki ta sposobnost manjøa. Ometi so bolj prhli, manj preme- øani, vsebujejo veœ neœistoœ, naneseni so v veœjih povrøinah, s tem pa se zmanjøa tudi deleæ poslikave, narejen a fresco. Kar zadeva modelacijo, pogosto linija prevlada nad barvo, uporaba øirokih œo- piœev pa nad tankimi. Za popolno podobo slovenskega gotskega stenskega slikarstva glede na tehniœno plat izvedbe bo potrebno opraviti øe veliko raziskav, tu obravnavani spomeniki pa naj bodo zanimiv primer pomembnih informacij, ki jih lahko dobimo, œe v analizo spomenika vkljuœimo øe naravoslovno-tehnoloøke postopke.

261 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 262 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

ANABELLE KRIÆNAR

ZUR TECHNIK EINIGER MITTELALTERLICHER WANDMALEREIEN IN NORDOSTSLOWENIEN1

Der Beitrag möchte die Bedeutung des interdisziplinären Zugangs zu kunsthistorischen Denkmälern vor Augen führen. Um ein Kunst- werk vollständig erfassen zu können, sind mehrere Wissenschaften notwendig, nicht bloß Gesellschafts- und Humanwissenschaften, sondern auch naturwissenschaftlich-technische wie Chemie und Physik. Dieser Ansatz ist international schon üblich, steckt in Slo- wenien jedoch noch in seinen Anfängen. Die Autorin spricht von mittelalterlichen Wandmalereien und stellt als Beispiel fünf Denk- mäler aus dem nordöstlichen Teil Sloweniens vor. Es geht um beide Schichten der Malereien in der Martinskirche in Ømartno im Pohorje, um die Verzierung der Westempore in der Stadtkirche St. Georg in Ptuj, um Malereien aus der Werkstatt Johannes Aquilas in der alten Kirche Mariä Himmelfahrt in Turniøœe und um die Martinskirche in Martjanci sowie um Fresken, die erst 2003 in der Kirche St. Anton der Einsiedler in Cerkvenjak entdeckt wurden. Von allen Malereien wurden kleine Proben entnommen, die später mit Hilfe verschiede- ner Labortechniken analysiert wurden. Aufgrund der so gewonnenen Resultate und der genauen Betrachtung der Malereien an Ort und Stelle können unterschiedliche Maltechniken (a fresco, a secco, Kalk- technik), die Zahl der Schichten und die Zusammensetzung des Mör- tels, eventuelle Anwesenheit von Kalktünche, die Auswahl der Pig- mente, die Verwendung von Vorskizzen, Vormalereien, Einschnitte, Drucktechnik, Schablonen und die Art der Modellierung bzw. die Reihenfolge des Auftrags der Farbschichten identifiziert werden.

1 Vgl. die Dissertation der Autorin: Stil und Technik der mittelalterlichen Wandmalerei in Slowenien. Philo- sophische Fakultät der Universität Ljubljana, Institut für Kunstgeschichte, September 2004 unter der Leitung von Prof. Dr. Janez Höfler und Prof. Ivan Bogovœiœ

262 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 263 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

FERDINAD ØERBELJ

SLIKAR JOÆEF DIGL IN NJEGOVA OLTARNA SLIKA SV. KAREL BOROMEJSKI ŒASTI KRIÆANEGA

Fran Kovaœiœ, teolog in zasluæni øtajerski zgodovinar, je leta 1926 v kronoloøkem pregledu dogodkov o æupnijski cerkvi v Ljutomeru ob- javil podatek, da je tamkajønji æupnik Kriøtof Haring za oltar sv. Jo- æefa naroœil sliko tega svetnika. Napravil jo je slikar Joæef Tigel (sic !) za 40. goldinarjev in isti slikar je v cerkvi pobarval tudi nastavek na krstnem kamnu.1 Kovaœiœ ga ima za domaœina, a te trditve ne pod- krepi s konkretnim virom. Obeh Diglovih del danes ne najdemo v cerkvi in tudi ni gotovo, œe sta øe obstajali leta 1926, ko je bil objav- ljen ta arhivski vir.2 Kovaœiœev podatek je zanimiv, saj se nanaøa na doslej edino znano arhivsko omembo slikarja Joæefa Digla, ki ga æe dolgo poznamo kot portretista grofov Attemsov in Herbersteinov; nastali so v letih 1736, 1738 in 1754.3 Tukaj pustimo ob strani vpraøanje avtorstva nekaterih Diglu pripisanih portretov in se posvetimo doslej neznani oltarni sliki Sv. Karla Boromejskega, olje na platnu 161,5 x 91,5 cm, ki se je do restav- ratorskega posega hranila v zakristiji æupnijske cerkve v Martjancih, izhaja pa z nekega opuøœenega oltarja. Leta 2003 jo je v Ljubljani re- stavriral Øtefan Hauko in takrat je priøel na dan slikarjev podpis, ki je svoje delo avtoriziral na svetnikovem kleœalniku: Pinx / IOSEPH DIGL / Anno 1750. Sv. Karel Boromejski je upodobljen, kako kleœe œasti veœje razpelo, ki ga zamaknjeno dræi v rokah. Obleœen je v œrni talar in œezenj ima

1 Fran Kovaœiå, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Maribor 1926, str. 77. 2 Prim. Sergej Vriøer, Umetnostno prièevanje ljutomerske øupnijske cerkve, v: Zbornik øupnije sv. Janeza Krst- nika v Ljutomeru, Ljutomer 1990, str. 91. 3 Prim. Sergej Vriøer, Tristo let mode na Slovenskem, Pokrajinski muzej Maribor 1965 (razstavni katalog); An- dreja Vriøer, V pudru, øametu in svili, v: Dornava. Vriøerjev zbornik, Ljubljana 2003, str. 360–370.

263 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 264 (Black/Process Black plate)

Slikar Joæef Digl in njegova oltarna slika Sv. Karel Boromejski œasti Kriæanega

Joæef Digl, 1750, Sv. Karel Boromejski œasti Kriæanega, olje na platnu, 161,5 x 91,5 cm, æup. c. sv. Martina v Martjancih (fotodokumentacija Narodne galerije Ljubljana)

264 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:29 Page 265 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

bel dokolenski koretelj. Ogrnjen je v rdeœo moceto. Na mizi pred njim so razporejeni atributi njegove œasti milanskega nadøkofa in kardina- la; mitra, kardinalski klobuk in dvokraki kriæ. Boromejeva uœenost in spokorniøki naœin æivljenja pa dopolnjujeta knjiga in mrtvaøka loba- nja. Na desni se odpira pogled do visoke gotizirane cerkve, pred katero sv. Karel z oprtanim kriæem ob spremstvu dveh duhovnih oseb opravlja poboænost kriæevega pota. Zgornji del slike zakljuœujeta z ne- beøko luœjo osvetljeni angelski glavici, s œimer prizoriøœe pridobi na svetosti Boromejevega zavzetega œaøœenja Odreøenikovega trpljenja, œemur je bil ta moæ vse æivljenje globoko predan. Slika je kompozicijsko uravnoteæena podoba v baroku priljublje- nega svetnika z godovnim dnem 4. novembra (umrl v Milanu 1584), ki je bil uvrøœen med pomembne baroœne priproønjike proti kuænim boleznim. Joæef Digl je v tem primeru gotovo uporabil bakrorezno podobo, kajti ta slikarski medij je tudi standardiziral tovrstne kom- pozicije in hkrati posredoval portretne poteze Karla Boromejskega, ki ga zlahka prepoznamo po kratko pristriæenih laseh s tonzuro in s kratko jezuitsko brado, visokim œelom ter vselej poudarjenim nosom. Te detajle je posredovala predloga, medtem ko slikarjeve lastnosti prepoznavamo po tem, v kolikøni meri je bil kos predlogi, øe posebno pa po naœinu, kako je Digl obravnaval posamezne podrobnosti. Kljub za baroœni œas znaœilnim poklekom ob mizi ali kleœalni- ku, ki navadno razgiba figuro, pa je tu dræa svetnika dokaj statiœna. Temu razpoloæenju prispevajo svoje øe trdi in ostri zalomi draperije, øe zlasti na belem koretlju, ki je bil sicer zaradi pretanjenega ve- zenja œipk slikarjem vselej izziv za igrivo oblikovanje naborkov. Po- dobno kot æe pri portretih je Diglovo slikarstvo kljub baroœno buj- nim oblikam, ob zadræani barvitosti, ki jo tu poæivljajo le predmeti kardinalsko rdeœe barve, bolj svet otrplih upodobljencev. Njegovo obrtniøko zanimanje za detajl pa ima svoje kulturnozgodovinske vrednosti, øe posebno na portretih plemiœev, ko jim je s krojaøko na- tanœnostjo ukrojil baroœno bogata oblaœila. Kakorkoli, Diglova slika iz Martjancev je edina njegova oltarna podoba, ki jo poznamo in nam tako v okviru cerkvenega slikarstva lahko sluæi za vzorec pri odkrivanju øe kakøne oltarne slike tega naj- bræ udomaœenega slikarja.

265 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 266 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

FERDINAND ØERBELJ

DER MALER JOÆEF DIGL UND SEIN ALTARBILD DER HL. KARL BOROMÄUS EHRT DEN GEKREUZIGTEN

War der Maler Joæef Digl, der zwischen 1736 und 1754 erwähnt wird, bisher nur als Porträtist der Grafen Attems und Herberstein bekannt, so zeigt er sich mit dem Altarbild des Hl. Karl Boromäus in Martjanci auch als Maler von Altarbildern. Damit öffnen sich neue Möglichkeiten für eine genauere Beschreibung des Malers, der mit seinen Werken im Osten der Windischen Büheln und im Prek- murje in Erscheinung trat.

266 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 267 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

FRANC OBAL

PRISPEVKI K RAZISKAVAM SAKRALNE UMETNOSTI V POMURJU

UVOD

Priœujoœi zapis dopolnjuje moje raziskave o sakralni umetnosti v pokrajini na obeh bregovih reke Mure, objavljene v monografijah Ar- hitektura historicizma in secesije v Prekmurju, Pomurska zaloæba in Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, Murska Sobota, 2002, in v monografiji Øtefan Hauko, Pomurska zaloæba Murska Sobota, 2004. Glede na vsebino navedene monografije o arhitekturi historicizma in secesije v Prekmurju predstavlja prispevek izsledke novih raziskav o pojavu in nastanku sakralne arhitekture omenjenih slogov 19. in 20. stoletja na obeh bregovih reke Mure, torej tudi tistih na desnem bregu Mure v predelu Prlekije in Slovenskih goric. V monografiji o akademskem slikarju Øtefanu Hauku sem na straneh 82–85 v poglavju Umetnostnozgodovinski kontekst raziskal stensko slikarstvo in slikana okna v Pomurju od 14. stoletja do danaønjih dni. S svojimi novimi raziskavami o arhitekturi, oltarjih in njihovih slikanih podobah dopolnjujem dosedanje raziskave z izsledki, zapisani- mi v priœujoœem prispevku.

ARHITEKTURA

V 19. stoletju zasledimo nekaj primerov prezidav starejøih cerkva in novozgrajenih cerkva v historiœnih slogih ter veliko øtevilo novozgrajenih, enostavno œlenjenih majhnih kapel. Zgrajene so z romansko oblikovanimi, polkroæno zakljuœenimi, in gotskimi, øilasto zak- ljuœenimi oblikami oken in vhodnih odprtin v duhu historicistiœne arhitekture, vidnimi vse do zaœetka 21. stoletja.

267 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 268 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 1. V neogotskem slogu prezidana æupnijska cerkev sv. Kriæa v Kriæevcih, 1891–1892 (foto Franc Obal)

268 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 269 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Z arhitektonsko umirjenimi arhitekturnimi elementi poznobaroœ- nega klasicizma so v letih 1816–1847 prizidali zakristijo in oratorij v æupnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, ki sicer izvira iz 15. in 18. stoletja. Omenjeni slogovni elementi poznega baroœnega klasicizma ka- rakterizirajo tudi na novo zgrajeno æupnijsko cerkev sv. Marije Mag- dalene na Kapeli, zgrajeno v letih 1823–1824 kot centralno stavbo. Najodliœnejøo prezidavo sakralne arhitekture v Pomurju v oblikah nove gotike predstavlja triladijska æupnijska cerkev sv. Kriæa v Kriæevcih pri Ljutomeru, zgrajena in opremljena v letih 1891–1892 po naœrtih Johannesa Pascherja (1858–1945) in Roberta Mikovicsa (1852–1894) iz Gradca. Njen najstarejøi romanski del je stal æe leta 1265, stara gotska cerkev z ohranjenim prezbiterijem izvira izpred leta 1402. Od prejønje cerkve je pri prezidavi ostal poleg prezbiterija tudi neogotsko pre- oblikovan renesanœni zvonik iz leta 1602. Gradbena dela je prevzel radgonski (Radkersburg) gradbeni mojster Konrad Spranger, ki je v letih 1898–1900 zidal tudi novi kapeli in sedanje svetiøœe v æupnijski cerkvi sv. Joæefa na Cankovi, delo pa je nadzoroval inæ. Riesch. Ohranitev gotskega prezbiterija æupnijske cerkve sv. Kriæa v Kriæev- cih smemo øteti za prvi primer ohranitve in organske vkljuœitve kakovostnih arhitekturnih celot, v tem primeru gotske arhitekture, v novo historicistiœno zasnovo arhitekturno celoto v Pomurju. Podobna primera ohranitve kakovostnih arhitekturnih delov prvotnih slogov cerkva opazimo pri arhitektu Lászlu Takátsu (1880–1916) in njegovi vkljuœitvi gotskega prezbiterija pri izgradnji nove æupnijske cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti iz let 1910–1912 in Joæetu Pleœniku (1872–1957) pri organski vkljuœitvi preoblikovane barokizirane ladje stare iz romanike in gotike izvirajoœe æupnijske cerkve Kristusovega vnebohoda v Bogojini v povsem novo cerkev, zgrajeno v letih 1925–1927. Od kapel, zgrajenih v novoromanskih oblikah, ki so prevladovale v prvi polovici 19. stoletja vse do pojava in prevlade novogotskih oblik od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, omenjam: Kapelo sv. Vida v Strehovcih, zgrajeno leta 1828, stoji na gozdni jasi pri Bukovniøkem jezeru; kapelo sv. Urbana, zavetnika vinogradov v Bogojini iz leta 1829; kapelo sv. Florijana v Kramarovcih, zgrajeno leta 1840; in leta 1845 zgrajeno kapelico v Gajøevcih na

269 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 270 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 2. Marijina kapela v Lukavcih, 1872 (foto: Franc Obal)

270 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 271 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

hribœku ob cesti Logarovci–Radoslavci, zgrajeno v rahlo naznaœenih klasicistiœnih oblikah. Neprimerno øtevilœnejøe in tudi arhitektonsko bogatejøe so novogradnje neogotskih kapel druge polovice 19. stoletja. V nadaljevanju naøtevam najpomembnejøe. Leta 1863 je bila zgrajena kapela v œast devici Mariji ter svetemu Florijanu v Banovcih; leta 1864 je bila postavljena Œrœkova kapela, posveœena sv. Trojici v Podgradju; 1866. kapela sv. Trojice v Stroœ- ji vasi; 1867. kapela sv. Joæefa na Cvenu; 1871. kapela v Iljaøevcih ob glavni prometnici, 1879. prenovljena, 1921. so ji prizidali zvonik; 1872. Marijina kapela v Lukavcih; 1874. kapela v Boraœevi; 1884. kapela na Spodnjem Krapju, posveœena sv. Trojici; 1884. kapela sv. Kriæa na Zgornjem Krapju; v letih 1886–1888 kapela sv. Trojice v Pristavi; 1890. Friœeva kapela v Kamenøœaku; 1890. kapela Marije Pomoœnice v Babincih; 1890. kapela v œast Mariji devici v Buœeœov- cih; 1890. kapela lurøke Matere boæje v Bunœanih; 1891. Marijina kapela v Kokoriœih; 1892. Satlerjeva kapela v Staveøincih; 1899. kapela, posveœena srcu Marijinemu v Dobravi (blizu Stare Nove vasi); 1901. kapela sv. Druæine ali Zemljiœeva kapela v Œreønjevcih; 1901. kapela v Murskih Petrovcih; 1903. kapela, posveœena Mariji lurøki v Borecih; 1904. Marijina kapela v Kriøtancih pri Grlavi; 1904. kapela na Meleh; 1905. kapela sv. Kriæa v Bukovnici; 1908. kapela lur- øke Matere boæje v Norøincih pri Ljutomeru; 1909. kapela brezma- deæne Marije v Radomerøœaku, imenovana Kolariœeva kapela; 1912. kapela svete Druæine v Grabah (Grabe pri Gajøevskem jezeru); 1912. kapela Matere boæje v Grlavi (pri Banovcih); in 1913. zgrajena kapela v Berkovcih. V obdobju med obema vojnama zasledimo obe obliki gradenj novih kapel: novoromansko in novogotsko. To nam dokazujejo naslednje kapele: Leta 1925 je bil najprej zgrajen zvonik kapele v Trdkovi, leta 1959 so zvoniku prizidali podaljøek s polkroæno zakljuœenimi okni. Prenovljeno kapelo so leta 1963 poimenovali po svetih bratih sv. Ci- rilu in Metodu. 1927 so postavili vaøko kapelo v Policah z vidnimi novogotskimi oblikami; 1928 kapelo v Adrijancih v neoromanskih oblikah; leta 1928 Fariœevo kapelo srca Jezusovega v Vidoncih z novoromanski- mi formami; 1928. kapelo v Adrijancih v novoromanskih oblikah; v

271 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 272 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 3. Kapela v Adrijancih, 1928 (foto Franc Obal)

272 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 273 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

letih 1938–39 kapelo Marije Pomoœnice kristjanov v Filovcih spet v novogotskih oblikah in 1940. kapelo Kristusa kralja v Zasadih v kombinaciji romanskih in gotskih oblik. Po letu 1945 opazimo moœan upad novogradenj sakralnih spomenikov. Na teæavnost takratnih, sakralni umetnosti nenaklonjenih œa- sov, priœa med drugimi zidava nove cerkve v Odrancih. V povojnem œasu je bil najslavnejøi slovenski arhitekt Joæe Pleœnik odrinjen od naroœil novih arhitekturnih snovanj, zato je po priporoœilu za na- œrtovalca nove cerkve v Odrancih sprejel povabilo arhitekt Janez Valentinœiœ (1904–1994). Aprila 1946 je Valentinœiœ naredil tri skice in cerkveni odbor se je odloœil za osmerokotno zasnovo. 19. avgusta 1946 je Valentinœiœ poslal naœrte v razmerju 1:100. Vse proønje za gradnjo so bile zavr- njene, zato so v letih 1950–1951 postavili zaœasno leseno cerkev po naœrtih Janeza Valentinœiœa. Leta 1961 je bila ustanovljena æupnija sv. Trojice v Odrancih. 1963. leta je Janez Valentiœiœ reduciral prvotne naœrte, tako da so odpadli stolpi in polkroæne apside na petih stenah ter zmanjøal za- kristijski del. Zaœetek zidave nove cerkve v letu 1964 je na æalost zaznamova- la nesreœa pri gradnji leta 1966. Konœno je bila leta 1967 cerkev bla- goslovljena in leta 1977 posveœena. Leta 1983 so poviøali zvonik po naœrtih arhitekta Janeza Valentinœi- œa. Poviøan zvonik je tako naznaœil novo obœuteno vertikalo osmerokotno zasnovane cerkve z nizko kupolo, ki se prilega ravninske- mu okolju. Stolp, poviøan za dobrih øest metrov, je iz prvotne okrogle oblike preøel v osmerokotnik z veliki linami v viøini zvonov in manjøimi linami na strehi stolpa. V letih 2004–2005 je cerkev dograjena po prvotnih naœrtih Janeza Valentinœiœa s tremi stolpi na fasadnem delu. Njena podoba odraæa arhitekturne elemente bizantinsko-pravoslavne arhitekture s poudarjenimi stolpi in polkroæno zakljuœenimi kupolami. Svetal primer novogradnje sakralne arhitekture povojnih œasov predstavlja gradnja kapele srca Jezusovega in Marijinega, zgrajene v letih 1946–1947 po naœrtih arhitektke Majde Neræimove (1916–2001), diplomantke in sodelavke Joæeta Pleœnika, v Martinju v novoromanskih oblikah.

273 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 274 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 4. Æupnijska cerkev sv. Trojice v Odrancih, 1964–2004 (foto: Janez Balaæic) Obuditev historicistiœnih tendenc romanike zasledimo v delih sodobnih arhitektov od sredine 70. let 20. stoletja pa vse do danaønjih dni, zgrajenih na æeljo cerkvenih in posvetnih naroœnikov. O tem pojavu nam priœajo novogradnje kapel v Kljuœarovcih, kjer so leta 1968 zgradili Marijino kapelo z visokim piramidasto oblikovanim zvonikom in polkroæno zakljuœenimi okni; 1986. zgrajena kapela v Vuœji vasi in 1989. kapela svetega Duha v Korovcih, obe zgrajeni po naœr- tih univ. dipl. arhitekta Aleksandra Schmidlehnerja; 1993. zgrajena kapela v œast karmelski Materi boæji druæine Øtefana Majcna v Ran-

274 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 275 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

kovcih s poslikavo Janeza Plahute iz Loœ pri Poljanah; 1998. zgrajena kapela Kraljice druæine v Gaju v Filovcih, ki sta jo postavila Joæef in Barica Gutman, opremo in sliko Kraljice druæine je ustvaril Joæe Gutman mlajøi, in 2001. zgrajena kapela sv. Cirila in Metoda v Soti- ni v izvedbi gradbenega inæeniringa Atrij Odranci, dipl. gradb. inæe- nirja Antona Kolariœa, s poslikavo slikarja Tinœa Mertüka.

OLTARJI

V drugem tisoœletju sta v sakralni arhitekturi prevladovali dve obliki shranjevanja presvetega sakramenta: na oltarju, kot na primer v Rimu æe leta 800, pa tudi v Franciji in Angliji, ali v stenskih taber- nakljih, kot na primer na Nizozemskem, v Nemœiji in na Portugal- skem. Predpis tridentinskega koncila, ki je trajal od 1545. do 1563., in italijanska navada sta vplivala, da so tabernakelj sœasoma prenesli na veliki oltar. Zadnji, 2. vatikanski koncil, ki je bil v letih 1962–1965, predpiøe javne oltarje, obrnjene proti vernikom. Od takrat smo priœa novim oblikam oltarjev, ki predstavljajo prostorsko uœinkujoœe, v prednji prostor prezbiterija orientirane arhitekturne celote, usmerjene bliæe vernikom. Poleg odliœnih poznogotskih krilnih oltarjev v romanski rotundi v Selu in æupnijski cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu bogatijo na- øe cerkve øtevilni baroœni oltarji. V æupnijski cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru izvira iz 18. stoletja pet baroœnih oltarjev: oltar sv. Joæefa, narejen leta 1717; oltar roænega venca, prenovljen 1737; oltar sv. Janeza Nepomuka iz 1740; oltar sv. Kriæa s poznogot- skim korpusom – kriæanim, narejen 1741., in veliki oltar, ki ga je leta 1797 izdelal mariborski kipar Joæef Holzinger (1735–1797). Leta 1751 je bila zgrajena æupnijska cerkev sv. Katarine v Lendavi v klasiœnem baroœnem slogu s petimi oltarji: sv. Florijana, device Mari- je, sv. Antona Padovanskega in sv. Kriæa ter glavnim oltarjem sv. Ka- tarine. Okoli glavnega oltarja so nameøœeni kipi øtirih velikih svetnikov, cerkvenih moæ: Ambroæa, Avguøtina, Gregorja Velikega in Hieronima. Sredi 18. stoletja so bili v podruæniœni cerkvi sv. Ane v Podgrad- ju v Ljutomeru (Dolnji ali Ljutomerski grad) postavljeni trije oltarji, ki so delo lipniøkega rezbarja (Leibnitz v Avstriji) Franca Abrahama

275 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 276 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 5. Stranski oltar lurøke Matere boæje v æupnijski cerkvi sv. Kriæa v Kriæevcih, 1895 (foto: Janez Balaæic)

276 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 277 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Schakharja (ali Sgahkarja). Glavni oltar je bil posveœen sv. Ani, desni stranski sv. Patriciju, levi stranski pa sv. Valentinu. Veliki baroœni oltar v æupnijski cerkvi Marije vnebovzete pri Gradu je izdelal leta 1778 Janez Krstnik (Johannes Baptist) Klein iz Radgone (Radkersburg). Na njem je lesen kip sedeœe Marije z detetom iz leta 1510, z nekdanjega poznogotskega krilnega oltarja cerkve, ki ga je Klein postavil na prestol pred mogoœno marmorno steno, ki jo œlenijo polkroæni loki. V prostoru pred marmoriranimi stebri oltarne arhitekture stojita kipa sv. Joæefa (starec s palico, knjigo in grlicama) in sv. Janeza Krstnika ( s kriæem in jagnjetom). Boga oœeta z æezlom in zemeljsko kroglo v atiki obdajajo putti in angela molilca, vrh oltarja pa krona upodobitev sv. Duha v soju æarkov. Ob oltarni menzi so posrebreni reliefi s prizori Jezusovega otroøtva: na severni strani Jezusovo rojstvo s poklonom pastirjev in Poklon treh modrih, ki so sledili zve- zdi v Betlehemu; na juæni strani pa sta upodobljena sveta Druæina na begu v Egipt in poœitek na begu v Egipt. Baroœni oltar v æupnijski cerkvi sv. Nikolaja v Dolencih izvira iz okrog leta 1770, odlikuje pa ga kakovostna stebriøœna arhitektura s skulpturami. Star oltar je po prenovi cerkve leta 1982 po naœrtih arhitekta Petra Poæauka oœiøœen, kakor tudi vsi kipi. Glavni baroœni oltar v æupnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih je bil izdelan v letih 1798–1799 v Radgoni/Radkersburgu. Nad oltarjem je slika sv. Ladislava. Do leta 1938 je bil oltar øe vedno v prvotnem stanju (glej monografijo Peter Øraj: Beltinci z okolico, stran 234), leta 1963 pa so baroœni nastavek æe spremenili tako, da so odstranili njegove arhitekturne dele ob straneh in na zgornjem delu, medtem ko je osrednji del s tabernakljem, postavljenim na kamnito oltarno mizo, in s sliko sv. Ladislava ostal nespremenjen (Beltinci z okolico, stran 235). Stranski oltar device Marije sestavljajo kamnita oltarna miza, za katero je na zid obeøena pravokotno oblikovana slika z veliko Ma- rijino podobo in manjøim, vanjo vkljuœenim naslikanim prizorom Izgona iz raja ovalne oblike, ter kipa sv. Øtefana in sv. Emerika, postavljena na kamniti zidni konzoli levo in desno od slike. Oltar sv. Antona Padovanskega je v stranski ladji, je lesen in izdelan v baroœ- nem slogu. Ima sliko sv. Antona in kipa apostola Petra in Pavla. Oltar Matere milosti je v stranski kapeli nad grobnico in je bil postavljen v letih 1893–1894. Izdelan je po naœrtih arhitekta Maxa

277 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 278 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 6. Veliki oltar sv. Kriæa v æupnijski cerkvi sv. Kriæa v Œrenøovcih, 1907 (foto: Janez Balaæic)

von Ferstla (1859–1936) iz belega in œrnega marmorja v baroœnem slogu; na njem je kip Matere milosti, ki je bil izdelan na Dunaju. Leta 1972 je cerkev dobila nov daritveni oltar v duhu pokoncil- skega bogosluæja po naœrtih arhitekta Toneta Bitenca (1920–1977). Veliki baroœni glavni oltar z milostnim kipom Marije z Jezusom na desnici, madæarske provenience iz srede 18. stoletja, so skupaj z drugima dvema stranskima oltarjema prenesli iz stare æupnijske cerkve Marije pod logom v Turniøœu v novozgrajeno cerkev leta 1915. Na nastavku velikega glavnega oltarja so ob stebrih in nad stranski-

278 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 279 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ma prehodoma postavljene lesene figure ogrskih svetniøkih kraljev in kraljice, verjetno sv. Øtefana in Ladislava, pa Emerika in Elizabe- te. Na desnem stranskem oltarju æalostne Matere boæje sta ob straneh stojeœi svetnici: s kelihom sv. Barbara in z lobanjo na knjigi Ma- rija Magdalena. Na levem stranskem oltarju sv. Donata sta kip sv. Florjana in neznanega svetnika. V zadnjem desetletju 19. stoletja se pojavijo v Pomurju prve zamenjave starih baroœnih oltarjev z novimi, v historicistiœnem duhu zasnovanimi oltarji, izdelanimi na podlagi zgodovinskih slogov romanike, gotike in renesanse. Med prvimi je dobila novogotsko opremo æupnijska cerkev sv. Kri- æa v Kriæevcih. Leta 1895 je bil narejen lesen gotski nastavek za stranski oltar lurøke Matere boæje. V œlanku Øtefana Vinkoviœa: Æupnija sv. Kriæa na Murskem polju – Kriæevci pri Ljutomeru, Stopinje 1990, na strani 101 beremo, da je naœrt zanj naredil graøki arhitekt Rajmund Mr- koviå, mizarsko delo je opravil Ivan Rozman, kipe je izrezljal Jakob Gschiel, pozlatil in pobarval pa Viljem Sirach, vsi trije iz Gradca. V knjiæici z naslovom Pfarre Bad Radkersburg, vodiœ, izdal Pfar- ramt Bad Radkersburg, je na straneh 14–16 zapisano, da so postavili nov neogotski glavni oltar – Hochaltar v mestni cerkvi Janeza Krstnika v Radgoni (Radkersburg, Die Stadtpfarrkirche hl. Johannes der Täufer) po naœrtih Roberta Mikovicsa leta 1906. Izdelal ga je mi- zarski mojster Johann Rossmann, plastike, figure so izdelali Peter Neuböck, pozlatil jih je Wilhelm Sirach, dekoriral Bartholomäus Go- rendschek, dela iz brona pa je izvedel Adolf Stuttmann, vsi iz Grad- ca. Nadalje beremo v vodiœu Pfarre Bad Radkersburg na strani 17, da je na majhnem baroœnem oltarju na severni strani ladje cerkve sv. Janeza Krstnika postavljena Pieta, delo Jakoba Gschiela iz leta 1882. Iz obeh navedb lahko sklenemo, da je avtor stranskega oltarja lur- øke Matere boæje v neogotski æupnijski cerkvi sv. Kriæa v Kriæevcih znani graøki arhitekt Robert Mikovics (njegovo delo je med drugimi tudi bazilika Marije Pomagaj, posveœena sv. Vidu v Brezjah, zgrajena v letih 1889–1900) z navedeno skupino sodelavcev iz Gradca. Leta 1896 je bil napravljen gotski nastavek za oltar sv. Ane. Mi- zarsko delo je opravil domaœin Alojz Gregoriœ, zlatarsko in pleskar- sko pa Alojz Øket iz Maribora. Naslednje leto je bil narejen øe nastavek za Boøtjanov oltar, ki so ga naredili isti mojstri. Kipe pa je oblikovala firma Groden na Tirolskem. Takratni kaplan Josip Weixl

279 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 280 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 7. Veliki oltar v æupnijski cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, ok. 1914 (foto: Janez Balaæic)

je ustanovil oltarno druøtvo za nastavek novega glavnega oltarja. Delo je bilo konœano v øtirih letih, 1901., ko so zamenjali stari oltar, izdelan v slogu rokoko, z novim gotskim oltarjem. Firma Neuhauser&Jelle je napravila slikana okna ob velikem oltarju. V ladji so slikana okna iz let 1891, 1901–1911 in 1911. Leta 1896 dobi æupnijska cerkev sv. Helene na Pertoœi neogotsko opremljen lesen oltar.

280 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 281 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

1902 je bil izdelan in nameøœen na velikem oltarju Marijine æup- nijske cerkve na Tiøini gotski nastavek, izdelan v Budimpeøti, ki je zamenjal starega baroœnega iz srede 18. stoletja po naroœilu patrona cerkve grofa Petra Szapáryja. Leta 1907 je bil posveœen nov veliki oltar sv. Kriæa v æupnijski cerkvi sv. Kriæa v Œrenøovcih, zgrajene v letih 1857–1860. Sredi velikega novorenesanœnega oltarnega nastavka je slika sv. Kriæa, ob njem Marija, apostol Janez in Marija Magdalena. Vseh podob na tem oltarju je 33. Na sedanjem Marijinem oltarju iz leta 1896 je slika Ma- rije z detetom Jezusom in je obdana s 15 skrivnostmi roænega venca. Ob Mariji sta sv. Øtefan in sv. Emerik. Oltar sv. Joæefa je nabavil œevljarski ceh, ob straneh sta kipa sv. Joakima in sv. Ane. Sedanji oltar srca Jezusovega je bil blagoslovljen leta 1904, na njem so øe kipi sv. Antona, sv. Florjana, sv. Elizabete in sv. Terezije, vsi iz lesa. 1904. je bil kupljen kip sv. Alojzija, 1912. so tretjerazredniki oskrbe- li kip sv. Franœiøka, blizu obhajilne mize je angel varuh in ob Mari- jinem oltarju øe velik kip Terezije deteta Jezusa. Kriæev pot je iz leta 1904, napisi na njem so v prekmurskem nareœju. Leta 1908 so odstranili baroœni oltar iz leta 1732 v æupnijski cerkvi pri Nedeli, æupnija sv. Trojice v Gornjih Petrovcih, posveœen sv. Tro- jici (kakor tudi oltarna slika sv. Trojice na platnu, ki so jo med obema vojnama skupaj s starinsko sliko iz cerkve sv. Ane v Boreœi prodali v Zagreb, po viru Stopinje 1982, stran 34 ) in ga zamenjali z dvema ne- ogotskima reliefoma: na desni strani je motiv Abrahamove daritve Izaka, na levi pa Melkizedekova daritev. Zgoraj levo in desno sta ke- rubina (nebeøko bitje œloveøkih in æivalskih oblik in z oœmi, prekriti- mi s krili) v rdeœi oziroma modri obleki. V neogotskem slogu je bila izdelana tudi nova spovednica. Leta 1908 je dobila cerkev novo pri- ænico, hrastove klopi v prezbiteriju in barvna okna – v apsidalnem oknu za oltarjem je sv. Trojica, na juæni strani v poloviœnem oknu sv. Joæef, v navadnem oknu nad juænimi vrati je barvna ornamentika. Leta 1910 je bil v novozgrajeni neogotski evangeliœanski cerkvi v Murski Soboti nameøœen nov leseni oltar, izdelan v Radgoni (Rad- kersburg), z oltarno sliko Snemanje s kriæa. Slika je delo arhitekta in kiparja Jenöja Boryja (1879–1959), ki je leta 1903 konœal madæarsko kraljevo tehniœno fakulteto v Budimpeøti in øtudiral kiparstvo pri Alajosu Stróblu (1856–1926) v Budimpeøti. Leta 1911 je dobila iz gotike izvirajoœa cerkev sv. Ane v Boreœi namesto baroœnega oltarja iz srede 18. stoletja (1739 so cerkev v

281 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 282 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

celoti baroœno obokali in predelali) nov novorenesanœni leseni oltar s øtevilnimi stolpiœi in polkroæno zakljuœenimi niøami. Oltar ima nad tabernakljem v sredi kip sv. Ane s hœerko Marijo, na eni strani kip sv. Alojzija, na drugi pa kip sv. Neæe. Skupaj s priænico in spo- vednico so ga izdelali v Sombotelu (Szombathely). Arhitekt László Takáts, projektant nove æupnijske cerkve sv. Niko- laja v Murski Soboti, zgrajene v letih 1910–1912, je izdelal naœrte tudi za tri nove oltarje in notranje pohiøtvo v mehko obœutenih polkroæno zakljuœenih oblikah. Stranska oltarja, Marijin oltar in oltar srca Jezuso- vega, je izdelal Ferenc Schmidt iz Sombotela, lesene reliefe na njem Lajos Mátrai iz Budimpeøte. Postavljena sta bila leta 1914. Priænico je izdelal in postavil Janos Schmidt leta 1913, lesene reliefe na njej je izdelal Lajos Mátrai. Veliki oltar, krstni studenec, øtiri kamne za blago- slovljeno vodo in steber lurdske Marije je izvedla firma Nordio Naza- reno iz Budimpeøte. Klopi je izdelal mizar Joæef Flisar iz Murske Sobote, spovednice je izdelal mizar Lajos Œisar, oba iz Murske Sobote. Leta 1925 je Joæe Pleœnik naredil naœrt za nov glavni oltar iz belega marmorja za æupnijsko cerkev sv. Martina v Martjancih, ki je zamenjal starega, leta 1702 postavljenega velikega oltarja sv. Kriæa s tabernakljem. Takrat so ladjo tudi baroœno obokali. Usoda dveh stranskih oltarjev pa je bila njuna odstranitev. Namesto juænega gotskega, ki je bil do leta 1702 glavni oltar s kipom cerkvenega patrona sv. Martina na omari, so po naœrtu Janeza Valentinœiœa postavili marmorno oltarno mizo, ki je hkrati za boæji grob; namesto severnega oltarja sv. Lovrenca pa marmorni ambon. Novi Pleœnikov oltar je iz belega cararskega marmorja, stopnice pa so iz rdeœega. Mizo nosi pet okroglih stebrov in moœnejøi steber v sredi; tabernakelj je okrogel, nad njim stoji na petih tankih stebri- œih okrogla, koniœasto zakljuœena kapa. Levo in desno od tabernak- lja stojita na visokih stebriœkih dva pozlaœena angela z venœkoma v rokah kot znakom œaøœenja, delo œeøkega kiparja Damiana Peøana (po viru – dr. Damjan Prelovøek: Pleœnikova sakralna umetnost, Ognji- øœe, Koper 1999, stran 187). Za tabernakljem stoji na masivnem ste- bru iz marmorja kip sv. Martina s posrebreno palico. Kip je bil izdelan æe prej v Firencah ob naœrtovanju novega oltarja arhitekta Lászla Takátsa, ki mu je to delo zaupal takratni patron cerkve grof Szapáry leta 1915, vendar je arhitektova prezgodnja smrt na bojiøœu prve svetovne vojne prepreœila njeno izvedbo.

282 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 283 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Leta 1928 so prizidali k æupnijski cerkvi sv. Joæefa na Cankovi novo zakristijo in kapelo na severni strani odprli za vernike. Takrat je bil v kapelo postavljen nov oltar srca Jezusovega, ki ga je izdelal Ivan Sojœ (1879–1951) iz Maribora v novoromanskem slogu. Z omenjenim oltarjem se konœujejo zadnja naroœila oltarjev, izdelanih v posnemanju zgodovinskih slogov v Pomurju.

OLTARNE SLIKE

Med najdragocenejøe sakralne umetniøke stvaritve v Pomurju uvr- øœamo oltarne slike poznogotskih krilnih oltarjev v rotundi v Selu in æupnijski cerkvi Marije vnebovzete pri Gradu, ki so danes na ogled v Narodnem muzeju v Budimpeøti. Slikana krila oltarja v romanski rotundi v Selu izvirajo iz okrog leta 1490 in so bila leta 1864 prenesena v Budimpeøto. Po ugotovitvah umetnostnih zgodovinarjev je cerkvica v Selu sorodna s to- vrstnimi spomeniki na Œeøkem, Slovaøkem in Poljskem, kar kaæe na izvor slikanih kril v Srednji Evropi. Na levem krilu selanskega oltarja sta zgoraj motiv Oznanjenje, spodaj Poklon sv. Treh kraljev; na desnem krilu zgoraj pa je naslikano Jezusovo rojstvo in spodaj Marijina smrt. Table nekdanjega velikega oltarja v æupnijski cerkvi pri Gradu (nekdanja Gornja Lendava) so datirana v œas okoli 1500–1510. Kip Marije z detetom in oltarni krili s øtirimi reliefnimi in øtiri- mi slikanimi upodobitvami prizorov iz Marijinega æivljenja in Jezu- sovega otroøtva so ohranjeni. Marijin kip je vstavljen v baroœni oltar, ki ga je leta 1778 izdelal Johannes Baptist (Janez Krstnik) Klein iz Radgone/Radkersburga, krili pa hranijo v madæarski Narodni galeriji, ta jih je leta 1942 odkupila. Odprt krilni oltar je nekoœ ponujal pogled na figure v omari, kjer so bili kip Marije z detetom, ob njem pa figuri sv. Ane in sv. Joæefa, ter na reliefe Marijinega oznanenja in Kristusovega rojstva ter Po- klona sv. Treh kraljev in Marijinega obiskanja pri Elizabeti. Na za- prtih krilih oltarja pa je bilo mogoœe videti naslikane prizore Jezu- sovega obrezovanja, darovanja v templju, pokola nedolænih otrok v Betlehemu in bega v Egipt. Prizori so bili naslikani na platno in na- to prilepljeni na lesene table.

283 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 284 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 8. Matija Schiffer: sv. Nikolaj, ki obdaruje uboæne neveste, 1792, æupnijska cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti (foto: Janez Balaæic)

Umetnostnozgodovinska stroka pripisujejo rezbarska in slikarska dela visokokakovostni delavnici na Slovaøkem, kjer so v tistem œasu cvetele gotske rezbarske in slikarske delavnice v Spiøu in v Koøicah. Baroœnemu slikarstvu pripada kar nekaj kakovostnih oltarnih slik regionalnega pomena. Med dela zgodnjega baroka lahko uvrstimo sliko Pieta iz leta 1652, iz cerkve æalostne Matere boæje pri Jeruzalemu, grajene v letih 1652–1678, katere zvonik je iz leta okoli 1700.

284 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 285 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

V baroœni cerkvi sv. Roka in Sebastijana v Cezanjevcih, grajeni leta 1676, je na glavnem oltarju slika sv. Roka in Sebastijana, zaøœitnika pred kugo iz leta 1682. Slika je delo avstrijskega slikarja in grafika Hansa Adama Weissenkircherja, rojenega leta 1646 v Laufnu na Ba- varskem, umrl je leta 1695 v Gradcu. Izøolal se je v Italiji, kjer je øtudi- ral baroœne mojstre. V njegovem delu je œutiti vpliv slikarja J. C. Lotha iz Benetk. Od leta 1678 je bil v sluæbi knezov Eggenberg iz Gradca. Ustvarjal je v Gradcu in drugih mestih na Øtajerskem. Glavno delo je ciklus alegorij v veliki dvorani dvorca Eggenbergov v Gradcu. Med njegova dela uvrøœamo øest slik apostolov v gradu Jablje pri Kamniku iz leta 1684, izginule med drugo svetovno vojno; podobo sv. Ane v zdraviliøki kapeli v Rogaøki Slatini iz leta 1686; podobi sv. Barbare in sv. Katarine v stolni cerkvi v Mariboru iz leta okoli 1699; dva svetnika v æupnijski cerkvi v Dravogradu iz leta 1692; Ecce ho- mo v æupnijski cerkvi v Vuzenici in pet slik iz stolne cerkve v Ma- riboru ter iz graøœine v Raœah. Na desnem stranskem oltarju nove cerkve Marije pod logom v Turniøœu, zgrajene leta 1915, kamor so ga prenesli iz stare baroœne cerkve iz 18. stoletja, visi baroœna slika Pieta. V atiki istega oltarja je ovalna podoba Janeza Nepomuka. Na levem stranskem oltarju sv. Donata, prav tako prenesenem iz stare cerkve, je v atiki manjøa slika sv. Øtefana muœenika. Ikonografsko zanimiva in likovno kakovostna pa je njegova baroœna oltarna podoba sv. Donata iz leta 1764, naslikana v oljni tehniki, ki razkriva svetnika v trenutku izpolnjeva- nja proønje do jeznega Oœeta za pomoœ ljudem pred toœo. Slikar Matija (Matthias) Schiffer (1744–1827) je avtor nekdanje oltarne podobe z motivom sv. Nikolaja, ki obdaruje uboæne neveste (iz legende o sv. Nikolaju, obdanem z angeli, kako deli zlata jabol- ka trem dekletom), v æupnijski cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti iz zadnjega desetletja 18. stoletja. Slika je prenesena v novo cerkev, zgrajeno leta 1912, in visi danes na zidu za novim oltarjem. Matija Schiffer spada med zadnje avstrijske (øtajerske) baroœno-klasicistiœ- ne slikarje. Njegova dela so na Bavarskem in v Avstriji. Dela v Slo- veniji: Beltinci, freske v prezbiteriju æupnijske cerkve sv. Ladislava iz leta 1798; Breæice, freske v prezbiteriju cerkve sv. Roka in oltarna slika Oznanjenje; Celje, freska za glavnim oltarjem minoritske cerkve iz leta 1813; Maribor, freske v postajah kriæeve poti; Murska Sobota, freske v prezbiteriju æupnijske cerkve in æe omenjena oltarna slika

285 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 286 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 9. Joæef Tunner: Roænovenska podoba severnega stranskega oltarja, 1856, æupnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru (foto: Janez Balaæic) iz leta 1792; Pliberk, freske v prezbiteriju in oltarna slika Usmrtitev sv. Jurija iz leta 1815; Radgona, slike v æupnijski cerkvi; Øtrigova, slika Smrt sv. Joæefa v æupnijski cerkvi iz leta 1814. V æupnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih, zgrajeni leta 1742, ki je v letih 1894–1895 dobila danaønjo novobaroœno podobo, krasi

286 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 287 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

stranski oltar device Marije slika iz 18. stoletja, ki je po mnenju dr. Leva Menaøeja nastala po podobici neznanega augsburøkega grafika. Poleg slike premore oltar øe kipa sv. Øtefana in sv. Emerika. Ba- roœni oltar sv. Antona Padovanskega v stranski ladji pa ima sliko sv. Antona in kipa apostolov Petra in Pavla. Nad glavnim oltarjem æupnijske cerkve sv. Katarine v Lendavi, zgrajene leta 1751, visi slika svete Katarine Aleksandrijske, zavetni- ce znanosti, iz leta 1800, delo italijanskega slikarja Francesca Bara- zzuttija, furlanskega slikarja, æiveœega v Gradcu. Leta 1832 je glavni oltar æupnijske cerkvi sv. Marije Magdalene na Kapeli dobil svojo oltarno podobo, katere avtorica je slikarka Krescencije Stadler iz Münchna. Med avtorji oltarnih slik in podob 19. stoletja v Pomurju najdemo tudi imena tako imenovanih slikarjev nazarencev. Med nje uvrøœamo Joæefa Tunnerja (Josef Ernst Tunner 1792–1877) avtorja roænovenske oltarne podobe severnega stranskega oltarja, naslikane leta 1856 v æupnijski cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru. Tunner je avstrijski slikar in je øtudiral na akademiji na Dunaju. Leta 1823 se je pridruæil skupini nazarencev, religiozno umetniøkemu bratstvu, ki so ga po vzoru srednjeveøkih bratovøœin ustanovili leta 1809 na Dunaju slikarji Friedrich Overbeck, Franz Pforr in drugi pod imenom Lukasbund. Leta 1810 odidejo v Rim, kjer so se jim v samostanu sv. Izidora pri- kljuœili drugi nemøki slikarji, Peter Cornelius, Joseph Führich … Od leta 1840 je bil Joæef Tunner direktor risarske akademije in galerije slik v Gradcu. Od 1821 do 1828 je slikal pejsaæe v Istri, pozneje pa najveœ portrete in slike za cerkve na naœin nazarencev, ki so ustvarjali po vzoru renesanœnih slikarjev. Med njegova pomembna dela spada Kriæanje v cerkvi sv. Antona v Trstu iz leta 1838. V Sloveniji je ustvaril tri slike za cerkev v Selnici pri Mariboru; portret økofa A. M. Slomøka; leta 1847 kriæev pot pri cerkvi sv. Petra pri Mariboru; leta 1850 Brezmadeæno spoœetje v økofijski kapeli in leta 1859 sv. Alojzija v kapeli økofijskega semeniøœa, obe v Mariboru. Avstrijski slikar Johann Beyer (1801–1876) je leta 1856 naslikal za æupnijsko cerkev Janeza Krstnika v Ljutomeru sliko Jezusovega krsta na velikem oltarju, ki ga je leta 1797 izdelal kipar Joæef Holzin- ger iz Maribora. Beyer je øtudiral v Gradcu, na Dunaju in v Rimu. Najveœ se je ukvarjal s cerkvenim slikarstvom in restavratorstvom. Na konvencionalen naœin je ustvaril øtevilne oltarne slike za cerkve

287 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 288 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

Sl. 10. Johann Beyer: Jezusov krst, 1856, æupnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru (foto: Janez Balaæic)

na Øtajerskem, Koroøkem, Kranjskem, Hrvaøkem in v Slavoniji, med drugimi sliko Janeza Evangelista na glavnem oltarju æupnijske cerkve v Cerju pri Zagrebu. Na roænovenski oltarni podobi v æupnijski cerkvi Janeza Krstni- ka v Ljutomeru najdemo podpis domaœega slikarja Romana Fekonje:

288 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 289 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Preslikal in ponovil Roman Fekonja 1898. Roman Fekonja je bil rojen 1868 v Veliœanah v Ljutomerskih goricah, umrl je tragiœne smrti 1910 v New Yorku. Øtudiral je na Deæelni risarski akademiji v Gradcu pri prof. Schwachu. Øtudij je nadaljeval na akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kjer je øtudij leta 1891 oziroma 1892 konœal pri prof. Christianu Griepenkerlu (1839–1916), odliœnem dekoraterju, ki je bil v motiviki in kompoziciji zelo konvencionalen. Po øtudiju je Fekonja odøel v New York in kasneje v San Francisco, od koder se je leta 1896 vrnil v domovino in slikal v Ljutomeru ter okolici. Znani so njegovi portreti dr. Franca Mikloøiœa, dr. Kreka in dr. Baumgartnerja, slikani v duhu akademskega realizma. Slikar Angelo Zoratti iz Gradca je leta 1898 obnovil in opral prezbiterij in druge zakajene podobe ter Kriæev pot v æupnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Njegovo delo je tudi slika Smrt sv. Joæefa na Joæefovem oltarju.

SKLEP

Moja raziskava se je omejila na kulturno dediøœino sakralne umetnosti, ki ne glede na razliœne kakovostne ravni in umetniøka dogna- nja predstavlja organski in vitalni del umetniøkega ustvarjanja v pokrajini ob reki Muri. Med omenjenimi arhitekturnimi stvaritvami historicistiœne arhitekture zavzemata vidno mesto v klasiœni gotiki naœrtovana pre- zidava æupnijske cerkve sv. Kriæa v Kriæevcih in centralno zastav- ljena æupnijska cerkev sv. Trojice v Odrancih, ki kaæe elemente preoblikovane bizantinske arhitekture, za pokrajino ob Muri doslej edine tovrstne sakralne zgradbe. Prvo so zgradili v letih 1891–1892 po naœrtih pomembnih graøkih arhitektov Johannesa Pascherja in Roberta Mikovicsa, ki sta naœrtovala øtevilne sakralne objekte v deæelah Avstro-Ogrske, zgrajene v slogih nove romanike, gotike in renesanse. Drugo so gradili v letih 1964–2004 po veœkrat spremenjenih naœr- tih Janeza Valentinœiœa, asistenta in sodelavca Joæeta Pleœnika. Æupnij- ska cerkev sv. Trojice v Odrancih predstavlja za pokrajino ob Muri nenavadno arhitekturo, ki korenini v preoblikovanih elementih pravoslavne arhitekture. Njeno posebnost obœutimo v igrivosti okroglih

289 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 290 (Black/Process Black plate)

Prispevki k raziskavam sakralne umetnosti v Pomurju

oblik izrazito vertikalno zastavljenih treh stolpiœev (simbolizirajo sv. Trojico), zakljuœenimi s polkroæno oblikovanimi kupolami s kriæi ter plastiœno obœuteno, kiparsko izvedeno pasasto fasadno obrobo. Pojav historicistiœne arhitekture v 19. stoletju in z njo porojene miselnosti nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov po radikalizaciji obnove cerkvene opreme, tudi oltarjev v duhu ≈skladnosti s slo- gom«, v katerem je nastala prvotna cerkev, je sproæila zamenjave øtevilnih baroœnih oltarjev z novimi, na romaniko, gotiko in renesanso vezanimi oblikami. Zamenjave opreme po tej logiki niso do- æivele cerkve, zgrajene ali preoblikovane v baroœnem slogu, v katerih so bili tudi oltarji, izdelani in oblikovani v baroœnem slogu. Ta- ko so ostali baroœni oltarji v æupnijski cerkvi Janeza Krstnika v Lju- tomeru, med njimi najpomembnejøi veliki oltar Joæefa Holzingerja; oltarji v æupnijski cerkvi sv. Katarine v Lendavi; veliki oltar v æu- pnijski cerkvi Marije vnebovzete pri Gradu; deloma v æupnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih in v novi æupnijski cerkvi Marije pod logom v Turniøœu. Pojavu zamenjav oltarjev sledimo od zadnjega desetletja 19. stoletja do obdobja med obema vojnama v 20. stoletju. To se je zgodilo leta 1896 na Pertoœi, 1902. na Tiøini, 1907. v Œren- øovcih, 1908. pri Nedeli, 1911. v Boreœi, 1928. na Cankovi in morda øe kje. Iz tega konteksta je potrebno izvzeti opremo æupnijske cerkve sv. Kriæa v Kriæevcih, naœrtovano v duhu ≈gesamtkunstwerka« ali celostne umetnine, usklajene s prenovitvenimi naœrti cerkve arhitektov Pascherja in Mikovicsa v oblikah nove gotike. Slednjemu je pripisano avtorstvo stranskega oltarja lurøke Matere boæje. Tudi naœrte Lászla Takátsa za tri oltarje in priænico ter notranje pohiøtvo v æupnijski cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, postavlje- nih do leta 1914, smemo upraviœeno øteti za umetniøko delo, povezano s historicistiœnimi prvinami nove renesanse, ki ne skrivajo svojega naslona na oblikoslovje in arhitektoniko oltarjev v baziliki sv. Øtefana v Budimpeøti, zgrajene v letih 1851–1905. Oltarnim slikam lahko sledimo od pozne gotike na obeh krilnih oltarjih v Selu iz leta okrog 1490 in pri Gradu, okrog 1500–1510, prek baroœnih oltarnih podob v Jeruzalemu iz leta 1652, v Ceza- njevcih s sliko odliœnega baroœnega slikarja Hansa Adama Weissenkirchnerja iz leta 1676, v Turniøœu iz srede 18. stoletja in iz leta 1764, v Beltincih iz srede 18. stoletja, v Murski Soboti s sliko Matthiasa Schifferja iz leta 1792 in v Lendavi s sliko Francesca Ba-

290 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 291 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

razzuttija iz leta 1800 – do oltarnih podob slikarjev ≈nazarencev« v 19. stoletju. Med njihovimi stvaritvami izstopajo akademsko naslikane oltarne podobe avstrijskih slikarjev Josefa Ernsta Tunnerja in Johanna Beyerja v æupnijski cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru iz leta 1856.

LITERATURA

Balaæic, Janez, 1997: Umetnostna podoba Prekmurja med 16. in 19. stoletjem. Med pozno gotiko in dobo historicizmov, Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog stalne razstave, Pokrajinski muzej Murska Sobota, 1997. Kerœmar, Vili, 1995: Evangeliœanska cerkev na Slovenskem, Evangeliœanska cerkev v Sloveniji, 1995. Radovanoviœ, Saøo – Vidmar, Polona – Tomaæiœ, Duøan, 2001: Grad na Goriœkem, Zaloæba kapital, 2001. Kuhar, Øtefan, 2002: Joæe Pleœnik v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu, Obœina Grad, 2002. Kuhar, Øtefan, 2004: Mozaik podatkov iz æupnije Grad, Obœina Grad, 2004. Pfarre Bad Radkersburg, vodiœ, izdal Pfarramt Bad Radkersburg. Prelovøek, dr. Damjan, 1999: Pleœnikova sakralna umetnost, Ognjiøœe, Koper, 1999 Stopinje 1971–2003. Øraj, Peter, 1993: Beltinci 1322–1993, Obœina Beltinci, 1993. Øraj, Peter, 1997: Beltinci z okolico, samozaloæba, 1997. Turniøœe, Zgodovinska in umetnostna podoba farne cerkve, Pomurska zaloæba, Murska Sobota, 1994, avtorja spremnih øtu- dij Janez Balaæic in Marijan Zadnikar. Vita Artis Perennis Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca, Ljubljana 2000, Umetnostnozgodovinski inøtitut Fran- ceta Steleta, Zaloæba ZRC, ZRC SAZU. Zadnikar, dr. Marijan, 1992: Martjanci cerkev sv. Martina 1392–1992, Pomurska zaloæba, Murska Sobota, 1992. Zbornik æupnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, 1990. Zelko, dr. Ivan, 1996: Zgodovina Prekmurja, Izbral, uredil in spremno besedo napisal Vilko Novak, Pomurska zaloæba, Murska Sobota, 1996.

291 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 292 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

FRANC OBAL

BEITRÄGE ZUR ERFORSCHUNG DER SAKRALKUNST DES POMURJE

Meine Untersuchung beschränkt sich auf das Kulturerbe der Sakral- kunst, die unabhängig vom qualitativen Niveau und kunsthistorischen Erkenntnissen einen organischen und vitalen Bestandteil des künstlerischen Schaffens in der Region an der Mur in der Vergangen- heit bildet. Zu den erwähnten architektonischen Schöpfungen des Hi- storizmus gehören der Umbau der gotischen Pfarre Hl. Kreuz in Kri- æevci und die zentral angelegte Pfarrkirche Hl. Dreifaltigkeit in Odranci, die Elemente der byzantinischen Architektur aufweist. Bei- de sind für das Pomurje einzigartige Sakralbauten. Erstere wurde in den Jahren 1891 – 1892 nach Plänen der bedeutenden Grazer Archi- tekten Johannes Pascher und Robert Mikovics gebaut, die in den Ländern der Österreichisch-Ungarischen Monarchie zahlreiche Sakral- objekte im Stil der Neoromanik, Gotik und Renaissance errichteten. Die zweitgenannte Kirche wurde in den Jahren 1964 bis 2004 nach mehrmals geänderten Plänen von Janez Valentinœiœ, eines Mit- arbeiters von Joæe Pleœnik gebaut. Die Pfarrkirche Hl. Dreifaltig- keit in Odranci ist im Pomurje ungewöhnliche Architektur, da sie Elemte der orhodoxen Architektur aufweist. Die Verspieltheit der runden Formen mit den sehr senkrecht platzierten drei Türmen (welche die Hl. Dreifaltigkeit symbolisieren) mit halbkreisförmigen Kuppeln mit Kreuzen als Abschluss sowie die bildhauerisch aus- geführte bandförmige Fassadeneinfassung machen diese Kirche zu etwas Besonderem. Der Historizismus in der Architektur des 19. Jahrhunderts und die damit verbundene Denkungsart einiger kirchlicher Würden- träger, die eine Radikalisierung der Kirchenausstattung und der Al- targestaltung im Sinn des Historizismus, also im Sinn jenes Stils, in dem die Kirche erbaut wurde, anstrebten, hatte zur Folge, dass eine Vielzahl barocker Altäre durch neue, die an die Romanik, die Gotik und die Renaissance anschlossen, ausgetauscht wurde. Davon blieben jedoch barocke Kirchen, die auch Barockaltäre aufwiesen, ausge-

292 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 293 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

nommen. So blieben die Barockaltäre in der Pfarrkirche Johannes des Täufers in Ljutomer erhalten, darunter der bedeutendste Altar Josef Holzingers, die Altäre in der Pfarrkirche St. Katharina in Lendava, der Hauptaltar in der Pfarrkirche Mariä Himmelfahrt in Grad und teilweise in der Pfarrkirche des hl. Ladislaus in Beltinci sowie die beiden neuen Pfarrkirchen Maria im Wald in Turniøœe. Das Aus- wechseln der Altäre begann im letzten Jahrzehnt des 19. Jahrhun- derts und dauerte bis in die Zwischenkriegszeit an. So kam es 1896 in Pertoœa, 1902 in Tiøina, 1907 in Œrenøovci, 1908 in Nedela, 1911 in Boreci und 1928 in Cankova zum Auswechseln der Altäre. Die Aus- stattung der Pfarrkirche Hl. Kreuz in Kriæevci gehört allerdings nicht in diesen Kontext. Sie ist als Gesamtkunstwerk konzipiert, die sich den Plänen der Architekten Pascher und Mikovics im Stil der Neu- gotik anzupassen hatte. Mikovics gilt als Urheber des Marienseiten- altars in Lourdes. Auch die nach Plänen von Lászlo Takáts bis 1914 fertig gestellte Pfarrkirche Pfarrkirche St. Nikolaus in Murska Sobota mit ihren drei Altären und der Kanzel sowie der Inneneinrichtung darf zum Histo- rizismus der Neurenaissance gerechnet werden, zumal sie ihr Vor- bild, die Basilika St. Stefan in Budapest, die in den Jahren 1851–1905 errichtet wurde, nicht verleugnet. Altarbilder sind seit der Spätgotik zu verfolgen, so auf beiden Flügelaltären in Selo aus dem Jahr 1490 und bei Grad aus den Ja- hren 1500–1510, über barocke Altarbilder in Jeruzalem aus dem Jahr 1652, in Cezanjevci das Bild des Barockmalers Hans Adam Weissen- kirchner aus dem Jahr 1676, in Turniøœe aus der Mittel des 18. Jahr- hunderts und aus dem Jahr 1764, in Beltinci aus der Mitte des 18. Jahrhunderts, in Murska Sobota mit einem Bild Matthias Schiffers aus dem Jahr 1792 und in Lendava mit dem Bild Francesco Barazzuttis aus dem Jahr 1800 bis zu Altarbildern mit Bildern von Nazarenern aus dem 19. Jahrhundert. Unter diesen sind insbesondere die Schöpfungen der akademischen Altarbildmaler Josef Ernst Tunner und Johann Beyers in der Pfarrkirche Johannes des Täufers in Lju- tomer aus dem Jahr 1856 zu erwähnen.

293 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 294 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 295 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

JANEZ BALAÆIC

VREŒIŒEVA BELA HIØA

Spominska razstava ob 100. obletnici rojstva slikarja Ludvika Vreœiœa leta 2000 v soboøkem Pokrajinskem muzeju1 s prenosi v ljubljansko Mestno galerijo2 in mariborsko Umetnostno galerijo3 je ob ponujenih pogledih4 zastavila novo poglavje v razumevanju in vrednote- nju Vreœiœevega opusa. Naloge, da bi celovito premislili in opredelili njegovo vlogo v razvoju prekmurske, slovenske in navsezadnje srednjeevropske likovne tvornosti 20. stoletja, ne bi bilo mogoœe dobro izpeljati, œe ne bi poprej sistematiœno evidentirali in ustrezno

1 Spominska razstava Ludvik Vreœiœ (1900–1945) je bila v galerijskih prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota na ogled med 23. novembrom 2000 in 11. februarjem 2001. Janez Balaæic: Spominska razstava Ludvik Vreœiœ (1900–1945), Murska Sobota 2000 (razstavna zloæenka Pokrajinskega muzeja Murska Sobo- ta). O razstavi so poroœali: V.(ojko) U.(rbanœiœ), Ludvik Vreœiœ (1900–1945). Spominska razstava, Delo, 23. novembra 2000, p. 16 (Delo Kaæipot, repr. avtoportret); -Ludvik Vreœiœ (1900–1945), Vestnik, 23. novembra 2000, p. 1 (naslovnica; repr. slika z razstave); -Nataøa Gider, Razstavljena dela prvega prekmurskega slikarja, Veœer, 24. november 2000, p. 1 (naslovna stran; posnetek z razstave); -I.(van) G.(erenœer), Vreœiœeve slike in monografija (rubrika Na kratko), Delo, 24. november 2000, p. 9; - Ludvik Vreœiœ (ob- vestilo o razstavi)], Finance, øt. 139, 27. november 2000, p. 7; -Bea Baboø Logar, Neznani slikar iz nepoz- nane panonske krajine. Spominska razstava ob stoletnici rojstva Ludvika Vreœiœa, Vestnik, 30. novembra 2000, p. 9 (repr. razst. plakata); -Bea Baboø Logar, Ludvik Vreœiœ 1900–1945. Iz zbirke Monumenta Pan- nonica, Vestnik, 7. decembra 2000, p. 11 (repr. avtoportret); -Ernest Ruæiœ, Izstopa njegova ustvarjalnost. Ludvik Vreœiœ – prvi prekmurski akademsko izobraæeni slikar, Porabje, Monoøter/St. Gotthardt, 21. december 2000, p. 4 (2. repr. z razstave); -Bea Baboø Logar, Vodstvo po razstavah. Pomoœ pri poglobljenem spoz- navanju likovne umetnosti, Vestnik, 18. januar 2001, p. 13; -Robert Inhof, Dræal sem se strogih pozitivis- tiœnih naœel. Pogovor z viøjim kustosom soboøkega muzeja Janezom Balaæicem, Vestnik, 1. februar 2001, p. 10 (1. repr. z razstave); -Nataøa Gider, Pomembno je, da je bil Vreœiœ izviren slikar. Ob spominski razstavi v soboøkem muzeju øe pogovor o Ludviku Vreœiœu, Veœer, 1. februar 2001, p. 16 (repr. z razstave). ; - Ra- dio Murski val, 8. november 2000; TV Slovenija -Informativne oddaje, – Kultura, 23. november 2000; - Informativne oddaje TV Kanal As in Kanal 10 Murska Sobota, 28. in 29. november 2000. 2 V Mestni galeriji Ljubljana je bila razstava na ogled med 19. februarjem in 12. marcem 2001. O razstavi so poroœali: TV SLO 1 (Odmevi-Kultura), 20. februar 2001; -J.(elka) ø.(utej) A.(damiœ), Strah pred neznanim, Delo, 21. februar 2001, p. 12; -Semira Osmanagiå, Na novo odkrito. Ludvik Vreœiœ, slikarska retrospektiva, Nedelo, 4. marec 2001, p. 13; -Nadja Zgonik, Vrecsics postaja Vreœiœ, Ampak, letnik 2, øt. 3, Ljubljana, marec 2001, p. 61; - J.(anez) C.(undriœ), V domovini malo znan. Prekmurski slikar Ludvik Vreœiœ (1900- 1945), Veœer, Maribor, 2. marca 2001, p. 20. - Judita Krivec, Zastrto pred soncem, Dnevnik, Ljubljana, 14. marec 2001, p. 18; - Lev Menaøe, Slikar brez imena, Delo, 9. maj 2001, p. 7. 3 Razstava v Umetnostni galeriji Maribor je bila med 15. marcem in 15. aprilom 2001. O razstavi poroœala: Meta Gabrøek Prosenc, Konœalo se bo Vreœiœevo leto, Veœer, øt. 60, 14. marca 2001, p. 21. 4 Meta Gabrøek Prosenc, Ludvik Vreœiœ (1900–1945), v: Ludvik Vreœiœ 1900–1945, Murska Sobota 2000 (Po- murska zaloæba [zbirka Monumenta Pannonica]), pp. 9–27; cf. op. 1, 2 in 3.

295 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 296 (Black/Process Black plate)

Vreœiœeva Bela hiøa

dokumentirali njegove osebne in umetniøke zapuøœine. Ølo je za kompleksno zastavljeno nalogo, ki je zajemala preverjanje æe znanih Vreœiœevih del, povsem na novo pa je bilo potrebno identificirati øte- vilne umetnine v zasebni lasti. Delo je oteæevalo dejstvo, da so umetnine prehajale iz roke v roko, sledi za njimi pa ni bilo zlahka prepoznati. Nemalo problemov pri ugotavljanju avtorstva je seveda povzroœalo stanje ohranjenosti umetnin, pri œemer smo morali venomer znova ugotavljati bistvene poteze slikarjevega rokopisa, vsebino in stilne karakteristike. Razvoj in likovne znaœilnosti Vreœiœeve- ga slikarstva – kajpada avtentiœno – potrjujejo razliœni naœini signi- ranja. Naœin, kako je umetnik signiral svoja dela, je tudi v primerih, ko jih ne spremlja œas nastanka, pripomogel pri opredeljevanju kljuœnih mejnikov Vreœiœevega slikarstva. V procesu prouœevanja umetnin smo torej lahko kritiœni katalog Vreœiœevih del5 naposled sestavili øele z veliko mero akribije. Posledica tega dela je, da katalog vzpostavlja novo kronologijo Vreœiœevih del. Razstava, monografija in katalog del so torej na primeren naœin osmislili skoraj desetletno prizadevanje, da bi zadostili zastavljenim nalogam in na enem mestu zbrali Vreœiœeva dela ter jih predstavili javnosti. Po vsem tem pa ostaja dejstvo, da je fond risb, akvarelov in zlasti oljnih slik Ludvika Vreœiœa v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota tako zaradi svojega obsega in kakovosti temeljnega znaœaja za poznavanje in vrednotenje umetnika. Zato je bilo v prepoznava- nju pomena zbirke upraviœeno zbrati vso dokumentacijo o restvari- ranju slik,6 izoblikovati kakovostno fotografsko dokumentacijo in posebno diateko, kar skupaj s fotokopijami dragocenega dokumen- tarnega gradiva predstavlja nepogreøljivo materijo pri nadaljnjem prouœevanju Vreœiœeve umetniøke zapuøœine. Dejstvo je, da je v slikarjevi zapuøœini najti likovne,7 grafiœne, pa tudi fotografske predloge, po katerih so nastajala øtevilna dela. Ugo- tovitev seveda ni nova, saj nam je bilo to æe znano. Pri Vreœiœu raz- loœujemo dela, pri katerih je fotografijo uporabljal kot slikovno pre-

5 Janez Balaæic, Katalog del Ludvika Vreœiœa, v: Ludvik Vreœiœ 1900–1945, Murska Sobota 2000 (Pomurska zaloæba [zbirka Monumenta Pannonica]), pp. 68–85. 6 Pokrajinski muzej je skupaj z akad. slikarjem in restavratorjem specialistom Albinom Kovaœiœem iz ZVNKD Maribor dosledno izvedel celostno zastavljen projekt restavriranja vseh muzejskih Vreœiœevih del. Delo je potekalo dobra tri leta. V projektu restavriranja je sodelovala tudi mariborska akad. kiparka in restavrator- ka Vlasta Œobal. Kompletno dokumentacijo o vseh stopnjah restavriranja Vreœiœevih del hrani PM MS. Opo- zoriti pa seveda kaæe øe na en pomemben podatek, namreœ na to, da so prav vsa znana dela kakovostno fotografirana, posnetki pa so dostopni v fototeki Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. 7 Meta Gabrøek, Ludvik Vreœiœ (1900–1945), o. c. (op. 4), p. 24.

296 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 297 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

dlogo pri odslikavanju doloœenega krajinskega motiva, pri upodab- ljanju portretov in domnevnih avtoportretov. Povsem drugaœno razumevanje fotografije pa bi denimo lahko naøli v sicer maloøtevilnih, a zato izjemno priœevalnih Vreœiœevih delih, kjer je zaznati drugaœno izkuønjo, prepoznavo formalno-likovnih analogij, ki jih je v prostor modernistiœnih postulatov zanesla soœasna fotografija. V tem kontekstu izpostavljam umetniøko izjemno in likovno do- miøljeno Vreœiœevo sliko Bela hiøa (sl. 1) iz leta okrog 1938 (?).8 Po- imenovanje sicer ne pripada izvirni avtorjevi dikciji, kajti v zapuøœi- ni ni najti nobenega trdnega priœevanja, ki bi to potrjevalo. Ime je slika najverjetneje dobila øele v œasu,9 ko je kot del zapuøœine preøla v last Pokrajinskega muzeju v Murski Soboti. Pomenljivo pa je, kako se je zapisala neznanemu avtorju naslova zaradi izjemne, v pre- æarjeno belino ujete svetlobe na proœelju ene od hiø. Vreœiœ je nam- reœ izbrano naslikal znaœilni niz øtirih, z oæjim œelom na øiroki panonski uliœni prospekt obrnjenih hiø. V prvem planu se tako iz ozke sive temine, ki se z leve oæi v desni spodnji kot, v grissaillnih in pastozno naneøenih barvah dviga troje dreves. Iz zamolkle temine, skorajda œrnine lahno nagnjenih debel se v igri pahljaœe temnozele- nega listja riøe razgibano vejevje v nekakøen zastor v uliœno fronto stisnjenih hiø in pred œarno globino modro-zelenega panonskega ne- ba. V tej ujetosti med senœno stranjo z drevesi v prvem in nizom ab- strahiranih, v beline in okraste odtenke stopnjevanih geometrijskih ploskev naslikanih proœelij hiø v drugem planu se med drevesoma na desni, na zamolkli belini poti, kaæe samo v obrisih zaznavna œlo- veøka pojava; zaznamuje jo neka veœnostna, arhaiœna pojavnost, ki se ji znana pot in pogled od nekdaj izgubljata v slutljivi øirjavi ravninskega horizonta. Ta skorajda neopazna ujetost figure med prvi in drugi prostorski plan seveda dopuøœa moænosti razliœnih pomenskih predstav. Novo vrednost vendarle kaæe odkrivati v likovno pretehtani dina- miki in v ustvarjenih razmerjih med prostorskimi plani; svojska dra- maturgija, presevajoœe se barve in poudarki, svetlobni kontrasti v srednjem ter navsezadnje z moœnim patosom preæeto modro-zeleno

8 Olje, platno, 38,5 x 55,5 cm. Signirana desno spodaj: Sz/VL [=Szécsényfai Vrecsics Lajos). Slika je v posesti Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, inv. øt. PM 657-sl. Cf. Janez Balaæic, Katalog del Ludvika Vreœiœa, o. c. (op. 5), p. 5, pp. 55 (barvna repr. XXIII), 80 (kat. øt. 128). 9 20. novembra 1958 so Vreœiœevo sliko Bela hiøa v muzejske zbirko prevzeli od Sveta za prosveto in kulturo Murska Sobota.

297 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 298 (Black/Process Black plate)

Vreœiœeva Bela hiøa

panonsko nebo v zadnjem planu nakazujejo, da je Vreœiœu ølo za uresniœitev modernistiœne recepcije. V pretvorbi slikovnih oznaœe- valcev se je moœno pribliæal abstraktnemu pojmovanju posamiœnih nosilcev podobe. Visoka stopnja doseganja likovne avtonomnosti se kaæe v oblikovanju nadrobnosti in se zlasti razkriva v obravnavi srednjega plana, kjer je Vreœiœu s postopkom redukcije sijajno uspelo geometriœno abstrahirati proœelja hiø. Seveda je potrebno povedati, da slika øe ni bila posebej obrav- navana v temeljnih pogledih o umetnikovem opusu. Zato je povsem

Sl. 1. Ludvik Vreœiœ (1900–1945), Bela hiøa, 1939/40, olje, platno, 38,5 x 55,5 cm (foto Bine Kovaœiœ; diateka Pokrajinskega muzeja Murska Sobota) sprejemljivo, da se jo paœ presoja v razvojnem kontekstu tako kot druge Vreœiœeve krajinske slike, paœ v razmerju do osrednjih umetnostnih tokov ter nekaterih regionalno razpoznavnih stilistiœnih pre- mis in podobno. Vlado Sagadin denimo pripisuje Vreœiœevim delom ≈moœan vpliv szolnoøke in alföldske øole. Tako po motivki kot raz- poloæenju sta ti dve øoli odraæali posebno panonsko, Vreœiœu torej domaœe razpoloæenje. V Vreœiœevem slikarstvu sta porajali rahlo mo- numentalizacijo narave, ki jo bomo œutili v vseh njegovih krajinah, œesto transponirano v moœne temno-svetle efekte«.10

10 Vlado Sagadin, Prekmurska likovna œetverica, v: Panonski zbornik, Murska Sobota 1966, p. 260.

298 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 299 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Podobno se je Franc Obal v besedilu kataloga o panonski motiviki pri prvi øolani generaciji prekmurskih slikarjev na kratko dotaknil zgodnjih Vreœiœevih krajin. Pravi, ≈da so ga æe takrat zanimali svetlobni efekti, predvsem prodiranje svetlobe skozi gosto vejevje.«11 Pojav je Obal prepoznal tudi v Vreœiœevih delih iz œasa okrog 1940, znotraj katerih naj bi ≈sintetiziral vse svoje prejønje izkuønje podajanja svetlobnih efektov in jim namenil osrednjo vlogo, vlogo nosilca ekspresije«.12 Na tej stopnji obravnave je zanimivo, kako so razpoznavne Vre- œiœeve likovne prvine v pomenskih razmerjih svetlo-temno, svetlob-

Sl. 2. Iván Hevesy, Bela hiøa (?), 1939, (repr. fotografije; Iván Hevesy: A fényképezés mu”vészete, Budapest (Hafa [Hatschek és Fàrkàs] Kiàdása) 1939, p. 50.) ni efekti in podobno, pravzaprav v rabi pri piscih pri oznaœevanju likovnih znaœilnosti zgodnjih del, torej slik iz 20. let, deloma iz zgodnjih 30. let. Predvsem pa je v zaznavanju, namreœ ≈svetlo-te- mnih efektov«, tudi v njihovi svojski ekspresionistiœni pojavnosti, prepoznavati tisto slutljivo razseænost, ki spodbuja drugaœen razmislek o pomenu Vreœiœevega likovnega naœina. Drugaœen, vsekakor pa nov pomenski diskurz je v razumevanje Vreœiœevih krajinskih podob vnesel Robert Inhof, ki prepoznava v

11 Franc Obal: Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vreœiœa, Karla Jakoba, Lajœija Pandurja in Franca Küharja, Murska Sobota 1987, p. 7 (razst. kat. Galerije Murska Sobota). 12 Obal, o. c. (op. infra), p. 8.

299 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 300 (Black/Process Black plate)

Vreœiœeva Bela hiøa

njegovih delih iz tridesetih let ≈opazne duhovne komponente, sorodne slikarjem nemøke in angleøke romantike, konkretneje reœeno, gre za sorodnost z deli Casparja Davida Friedricha in oljnimi skica- mi Johna Constableja.«13 Na pomenski ravni z oznaœitvijo ≈tragedi- ja krajine«14 imenitno zadeva bistvo Vreœiœevih krajinskih podob, hkrati pa ugotavlja, ≈da je bila stilna teænja k realizmu v bistvu tudi edina moænost, ki jo je Ludvik Vreœiœ imel, ne glede na to, da je ta realizem krepko presegal in se v nekaterih oljnih øtudijah dotaknil tudi ekspresionistiœne likovne govorice.«15 Na øtevilne zglede in razmerja, ki so vplivali na izoblikovanje Vreœiœevega slikarskega kanona, je v svoji monografski øtudiji opozorila tudi Meta Gabrøek Prosenc.16 Pri tem dobro razmejuje vpliv madæarskih pleneristiœnih øol od drugih zgledov, denimo Lászla Paála ali pastoznega naœina gradnje slike, ki so ga negovali k impresionizmu zavezani slikarji iz kroga Wilhelma Leibla in njegovega nasledstva.17 Vendar Meta Gabrøek Prosenc, tako kot æe Inhof, postavlja, da je njegova krajina ≈topografsko prepoznavna, a hkrati de- terminirana z Vreœiœevo povsem osebno, eksistencialno izkuønjo. Ve- liko bliæje je slikarstvu Constabla in Isräelsa kot impresionizmu«.18 Posebno mikavno staliøœe do Vreœiœevega pleneristiœnega slikarstva se je Meti Gabrøek Prosenc zapisalo, œeprav ni imela v mislih naøe slike, ko je poznavalsko zaznala: ≈Realna podoba krajine prehaja v ekspresiven vrtinec barv, nanesenih na platno pastozno, z nezabrisa- no potezo. Od tu bi lahko Vreœiœeva pot peljala v slikarsko avtohton svet likovnega modernizma«.19 Œe se vrnemo k naøi Beli hiøi, je vsekakor opazno, da gre v podobi za edinstven likovni pogled na vaøki urbani panonski milje. Zaradi slikarjevega oœiøœa, izbranega pogleda torej, je navidezno re- alen prostor ujet v sijajno likovno dramaturgijo, saj se nam kaæe v skorajda œisti likovni, abstrahirani pojavnosti. Tezo, da je ta slika vendarle nastajala na modernistiœnih izhodiøœih, pa ob izbranem primeru potrjuje spoznanje, da je Vreœiœ, seveda ob poznavanju so-

13 Robert Inhof, Prekmursko slikarstvo 20. stoletja, v: Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog stalne razstave, Murska Sobota (ur. Janez Balaæic in Branko Kerman) 1997, p. 310. 14 Ibidem. 15 Robert Inhof, o. c. (op. 13), p. 312. 16 Meta Gabrøek Prosenc, o. c. (op. 4), pp. 13–19. 17 Meta Gabrøek Prosenc, o. c. (op. 4), p. 17. 18 Ibidem. 19 Meta Gabrøek Prosenc, o. c. (op. 4), p. 18.

300 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 301 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

dobnega madæarskega slikarstva, svojo izkuønjo izgradil tudi v razmerju do soœasne fotografije. Primer kaæe, da bil Vreœiœ brækone do- dobra seznanjen s sodobno umetniøko fotografsko produkcijo, da jo je tudi øtudiral in izkuønjo v podobah reflektiral na samosvoj, torej znaœilno slikarski naœin. V danem kontekstu in brez spekulativnih namigov o moænih zgledih izpostavljam izjemno priœevalno fotografijo (sl. 2), ki jo je priobœil Iván Hevesy.20 Seveda ni mogoœe spregledati, da v osupljivo sorodni dispoziciji izreza motiva, predvsem pa v analizi specifiœnih likovnih elementov, igri svetlobe in sence, razmerju med posamiœnimi prostorskimi plani, pa vse do topografskih nadrobnosti, obstaja verjetnost, da se je paœ Vreœiœ ukvarjal z zadev- nimi fotografskimi reøitvami. Zaradi specifiœnega podpisa Szécsényfai Vrecsics Lajos oziroma v okrajøavo ujete zaœetnice/Sz/VL, ki so priœevalne tudi na naøi sliki, je mogoœe ugotoviti øe naslednje: slikar je to obliko svojega podpisa na slikah, namreœ kot Sz(écsényfai) Vrecsics Lajos, torej v prostem prevodu skakovski Lajoø Vreœiœ, zveœine uporabljal od zaœetka do iz- teka 30. let 20. stoletja, potlej pa je slike bolj pogosto signiral z mo- nogramom Sz/VL.21 Dejstvo, da tako monogram kakor izpostavljene okoliøœine, v katerih smo osvetlili moæno referencialno ozadje te imenitne slike oziroma analogijo s Hevesyjevo fotografijo, publici- rano leta 1939, kar – mimogrede – predstavlja terminus post quem nastanka Vreœiœeve Bele hiøe. Priœujoœi poskus obravnave Vreœiœeve Bele hiøe, ki jo øtejemo za eno njegovih najboljøih del, pa s ponujeni- mi odgovori zastavlja nova vpraøanja in seveda podpira potrebo po nadaljevanju kompleksne analize drugih umetnikovih del.

20 Iván Hevesy: A fényképezés mu˝ vészete, Budapest (Hafa [Hatschek és Fàrkàs] Kiàdása) 1939, p. 50. 21 Janez Balaæic, o. c. (op. 5), pp. 60 ss., kat. øt. 158 (repr. XXVIII), 161 (repr. XXIX), 172, 175.

301 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 302 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

JANEZ BALAÆIC

LUDVIK VREŒIŒ: BELA HIØA (WEIßES HAUS)

Der Autor beschäftigt sich in seinem Beitrag mit dem außerge- wöhnlichen Kunstwerk Bela hiøa (Weißes Haus) von Ludvik Vreœiœ (1900–1945). Auf der ersten Ebene des Bildes erheben sich aus der Dunkelheit von links nach rechts unten drei Bäume in pastos aufge- tragenen Farben. Aus der beinahe schwarz gehaltenen Dunkelheit der leicht ge- neigten Baumstämme kommt im Fächer des dunkelgrünen Laubes Geäst als eine Art Vorhang zum Vorschein, dann die straßenseitig eng zusammenstehenden Häuser und darüber der blaugrüne pannonische Himmel. Zwischen dem Schatten der Bäume und der Giebel- ansicht der Häuser in der zweiten Ebene erscheint vor einem stumpf- weißen Hintergrund eine menschliche Gestalt. Wegen der gewählten Perspektive ist der abgebildete Raum in eine Dramaturgie eingebunden, die sich in beinahe abstrahierten Gestalten äußert. Die These, dass das Bild eine Darstellung von Grundannahmen der Moderne ist, wird durch die Erkenntnis unter- mauert, dass Vreœiœ seine Erfahrung im Verhältnis zur zeitgenössi- schen Fotografie bildete. Ohne über mögliche Vorbilder spekulieren zu wollen, weist der Autor auf eine erzählende Fotografie (Bild 2) hin, die 1939 von Iván Hevesy veröffentlicht wurde. Überraschende Ähn- lichkeiten im gewählten Motiv zeigen sich auch in der Behandlung von Licht und Schatten, von Verhältnissen zwischen Raumebenen und topographischen Details. Dies bestätigt nur die These, dass Vreœiœ sich mit diesbezüglichen fotografischen Motiven beschäftigt hat. Aufgrund des Monogramms Sz/VL auf dem Bild und der Ähn- lichkeit mit der Fotografie von Hevesy, datiert der Autor die Entste- hung des Bildes ≈Bela hiøa« (Weißes Haus) von Ludvik Vreœiœ in die Jahre 1939/40. Die Analyse des Bildes zeigt, dass es sich hierbei um eines seiner besten Werke handelt und dass die Antwort neue Fragen einleiten, insbesondere was andere Arbeiten dieses Künstlers betrifft.

302 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 303 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

JANKO DURIŒ

NAGROBNI NAPISI V PORABJU IN NA GORIŒKEM

UVOD

Tema raziskave Jezikovna analiza nagrobnih napisov v Porabju in na Goriœ- kem je zajela natanœen zapis in jezikovno analizo nagrobnih napisov na izbranih pokopaliøœih. Obmoœje je bilo geografsko zaokroæeno, in sicer Porabje na Madæarskem in Goriœko v Prekmurju, zajeti so bili kraji s petindvajsetimi pokopaliøœi, kjer je bilo zbranih, zapisanih in analizira- nih 2363 nagrobnih napisov v slovenskem jeziku. Ker je nekatere nagrobnike naœel zob œasa, je bilo mnoge napise z zaœetka 20. stoletja teæ- ko razbrati. Vzporedno je potekalo raziskovalno delo in pridobivanje zgodovinskih virov o izbranih pokopaliøœih in pripadajoœih cerkvah. V raziskavi metodoloøko plat teoretiœnega diplomskega dela predstavlja zgodovinska raziskovalna metoda s prouœevanjem bliænje in daljne preteklosti na ravni opisovanja in vzroœnega pojasnjevanja. Ob dialektolo- øki jezikovni analizi so vkljuœeni tudi socioloøki in etnoloøki pogled na stanje nagrobnih napisov v œasu in prostoru ter predstavitev in razmiø- ljanje o vplivu kamnosekov na oblikovanje njihove vsebine. Mojo pozornost so pritegnili nagrobni zapisi v nareœju oziroma starem prekmurskem knjiænem jeziku, v katerem so bile predvsem v 18. in 19. stoletju zapisane øtevilne knjige, predvsem izpod peres duhovnikov, za cerkvene ter verouœne potrebe. Osnovno teoretiœno izhodiøœe za jezikovno analizo sem tako naøel pri nagrobnih zapisih v dialektu, privzetih iz verskih knjig, najpogosteje psalmov, ki v sedanjem œasu vse bolj izginjajo z nagrobnikov. Ob popisovanju nagrobnih napisov sem priøel do sklepa, da so le-ti pravo bogastvo Slovencev, predvsem pri dokazovanju identitete v Porabju. Pogled na stanje nagrobnih napisov mi je razkril, da ti v danaønjem œasu vse bolj izginjajo, na velikih nagrobnikih pa so vklesana zgolj ime-

303 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 304 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

na in letnice. Razloge za to sem iskal v ekonomskem vidiku, pa tudi vse veœjem vplivu sodobnosti, ki ni naklonjena dolgim in œustve- nim nagrobnim napisom, temveœ le bogatim in razkoønim nagrobnikom, s katerimi si svoje spomenike postavljajo æivi. Vzporedno z urejanjem in analiziranjem napisov sem zbiral tudi literaturo o zgodovini pokopaliøœ. Ker je bilo le malo zapisanega, je del mojega vsakdanjika v zadnjem letu postalo dogovarjanje s øte- vilnimi informatorji, iskanje virov in øe tako obrobnih podatkov o obravnavani tematiki.

ORIS OBMOŒJA ZBRANIH NAGROBNIH NAPISOV

Nagrobni napisi so zbrani na obmoœju Goriœkega in Porabja. Goriœ- ka pokopaliøœa (vseh je 19) so zajeta v celotnem prostoru od avstrijske do madæarske meje, razporejena med deset katoliøkih æupnij in sedem evangeliœanskih cerkvenih obœin. V mnogih primerih so na skupnem pokopaliøœu pokopani rajni razliœnih veroizpovedi. Zajetih je vseh øest slovenskih pokopaliøœ v Porabju, katerih verniki spadajo v tri porabske katoliøke æupnije v sombotelski økofiji na Madæarskem. Porabske razmere so nekaj posebnega, saj sta imeli madæarska cerkev in oblast v preteklosti odklonilen odnos do vsega, kar je bilo slovensko. Po pravilu je veljalo, da so v mnogih za- vednih slovenskih druæinah brez premisleka na spomenike dali vklesati madæarske besede, da bi imeli mir tako æivi kot mrtvi. Samostojna pokopaliøœa imajo slovenska porabska naselja Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovenska ves, Sakalovci, Øtevanovci in Ritka- rovci; prebivalce naselij Andovci, Verica in Otkovci, ki so v sklopu Øtevanovcev, pa pokopavajo na øtevanovskem pokopaliøœu. Vilko Novak poudarja, da je govorjenje ≈Porabje in Prekmurje« ali ≈Prekmurje in Porabje« docela zgreøeno, kriviœno in nevarno. Kveœjemu informativno za vsakdanjo rabo: slovensko Prekmurje in njega del, ki je na Madæarskem. (Novak, 1980, str. 80)

ZNAŒILNOSTI PORABSKIH POKOPALIØŒ IN NAGROBNIH NAPISOV

Povzel po: Kozar, M. (1996 b). V: Porabska pokopaliøœa; madæ. Va- si szlovén temeto˝k, /prevod Toplak, A., april 2004/. Revija Vasi Szemle, øt. 3, str. 375–388. Sómbotel.

304 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 305 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Zgodovino in znaœilnosti pokopaliøœ na Madæarskem je popisal Iván Balassa v monografiji Pokopaliøœa madæarskih vasi, ki je izøla leta 1989. V uvodu govori o tem, da se je z raziskovanjem pokopaliøœ etnografija intenzivneje ukvarjala od druge polovice prejønjega stoletja, vendar je bilo to raziskovanje zelo enostransko. Ukvarjala se je predvsem z lesenimi nagrobniki kalvinskih pokopaliøœ. Komaj kaj pa se je izvedelo o kriæih in spomenikih. Po navedbah I. Balasse ≈je madæarsko kmeœko prebivalstvo tekom stoletij izoblikovalo posebno pokopaliøko kulturo, ki je znaœilna samo zanjo, œeprav vsebuje elemente, ki so poznani v øirøem evropskem merilu. Pokopaliøœ v Podonavju ne poznamo v toliki meri, da bi o njih lahko oblikovali sploøno mnenje, ampak kaæe, da se proti zahodu æe moœneje povezujejo s sosednjimi kot tista ob Donavi, ki bolj ohranjajo poteze vzhodnih«. Æal v Balassevi monografiji ne zasledimo podatkov o Æe- lezni æupaniji, slovenska etnografija pa øe ni pripravila podatkov o pokopaliøœih. V opisih vraæ in navad, vezanih na temo smrti, pa nekaj avtorjev kaæe tudi na pokopaliøœa. (Kozar, 1996 b, str. 375)

POKOPALIØŒE IN NASELJE

V srednjem veku so stoletja dolgo pokopavali umrle okoli cerkve v naselju. Naselje, ki ni imelo cerkve, pa je pokopavalo rajne v naseljih, kjer je cerkev bila. Pokopaliøœe poleg cerkve so poimenovali ≈cinterem«. Zaradi prostorske stiske, ohranjanja substance cerkva in zdravstvenih razlogov so od 16. do 17. stoletja prepovedali pokope ob cerkvah. Poimenovanja pokopaliøœ pri porabskih Slovencih so ≈groubiøœe« ali ≈cintor«. Slednje ni preølo neposredno iz latinøœine (cimeterium v gr. pomeni poloæim k poœitku) v slovenøœino, ampak izvira iz ma- dæarske besede ≈cinterem«. Poimenovanje je ponekod ostalo, tudi œe so pokopaliøœe prenesli stran od bliæine cerkve. Tako je bilo tudi na Gornjem Seniku, v najstarejøi slovenski æupniji, kjer se pokopaliøœe imenuje ≈cintor«. Na mestu zdajønje cerkve je bila kapelica s poko- paliøœem. Kapelico so 1938. leta preuredili v cerkev. Ob izkopu te- meljev so naøli øe cele lobanje. Tudi danaønje pokopaliøœe je v sre- diøœu vasi, na hribu ob gostilni. Prvotno je bilo to z grmiœevjem po- raøœeno poboœje v lasti druæine Hentes. Grobovi so vzhodno-zahod-

305 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 306 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

ne lege. V æupnijo spadajo øe Ritkarovci, ki imajo svoje pokopaliøœe tudi na hribu. Grobovi imajo lego glede na prezbiterij farne cerkve. Pokopaliøœe na Dolnjem Seniku je zunaj naselja. Grobovi so obrnjeni v smeri nekdanje æupnijske cerkve v Sv. Martinu. Pod nekdanjo mrtvaønico, ki je bila zgrajena leta 1931, je druæinska grobnica Terézije Batthyány. V severno steno mrtvaønice je vgrajena marmor- na spominska ploøœa z njenimi podatki. V Øtevanovcih je pokopaliøœe øe danes okoli cerkve. Sem pokopavajo pokojne iz Otkovcev, Andovcev in Verice. Na nagrobnikih so ob imenu pokojnika navedena øe imena kraja, od koder je bil. Slo- venska ves in Sakalovci imajo svoje pokopaliøœe. Grobovi na poko- paliøœu v Slovenski vesi so obrnjeni v smeri øtevanovske farne cerkve. Sakalovci so leæali prvotno na zemljiøœu Jamine ob Verici. Leta 1664 so ozemlje in naselje uniœili Turki. Danes je pokopaliøœe na hribu zunaj vasi. Grobovi so vzhodno-zahodno orientirani. Pokopaliøœa so bila grajena veœinoma v poboœja griœev in hribov. Vzroki so bili za to veœinoma praktiœni (visoka podtalnica, poplave), po drugi strani pa ohranjajo tradicijo srednjeveøkih pokopaliøœ, ki so bila veœinoma na vzpetinah, okoli cerkva. Na Madæarskem so nazadnje doloœili pokopaliøki red leta 1970. Pospeøevali so pokopavanje v vrsto, dali pa so tudi moænost za dvojne in druæinske grobove. Za vseh øest slovenskih pokopaliøœ v Porabju je znaœilna ta dvojnost. Tudi zemljevid o pokopaliøœih in grobovih je nastal po letu 1970. (Prav tam, str. 376)

POKOPALIØŒA IN DRUÆBA

Druæbeno loœevanje se je uveljavljalo tudi na pokopaliøœih. Bogatej- øe druæine ali druæine z viøjo druæbeno funkcijo so imele grobove ali grobnice v osrednjem delu pokopaliøœa, blizu pokopaliøkega kriæa, ob poteh ali blizu vrat. V 19. stoletju so niæje plemstvo in uradniøke druæine v osrednjem delu pokopaliøœ gradili grobnice oziroma mav- zoleje za vse sorodstvo. V drugem delu 19. stoletja so to navado pre- vzele premoænejøe kmeœke druæine. Te grobnice so veœinoma brez nadzidanega dela, imajo le velike kamnite ploøœe in so ograjene. Na- nje so poloæili marmornate in granitne obeliske. Takøne nagrobnike najdemo v Dolnjem Seniku (druæini Guttmann in Lang). Grobnice so

306 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 307 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

postale moderne v zadnjih letih. Izdelane so iz œrnega marmorja in jih uvaæajo iz sosednje Slovenije. Nekaj jih najdemo æe na vsakem slovenskem pokopaliøœu. Kompozicijo kipov na grobnici, ki predstavljajo pieta, smo opazili na dolnjeseniøkem pokopaliøœu. Razslojevanje druæbe je vidno tudi pri sedeænem redu cerkva. V gornjeseniøki cerkvi npr. moøki sedijo na klopeh desne strani, æen- ske pa na levi. V tradicionalni, patriarhalni kulturi so imeli moøki prednost za prvo mesto oziroma mesto na desni strani. Za sedeæ so plaœevali letno najemnino, do sedeæa pa so imeli pravico le starejøi od 50 let in bolje situirani. Sedeæ v cerkvi se deduje v krogu druæi- ne in sorodstva. Œe ni dediœev, je mesto oziroma sedeæ naprodaj. Druæine z uglednim mestom v cerkvi imajo tudi prostor v ugled- nem delu pokopaliøœa. V gornjeseniøki cerkvi sedijo v prvi vrsti na desni strani œlani æupnijskega sveta. Na prvem mestu je sedel njihov vodja, ki ima poleg pokojnega æupnika edini nagrobnik iz œrnega marmorja. V prvih vrstah v cerkvi sedijo razni funkcionarji in njihove druæine (zvonar, trgovec, poøtar …) in œlani premoænejøih dru- æin, ki cerkev podpirajo z veœjimi darovi. Mlinarjeva hœerka øe danes sedi v prvi klopi in tudi na pokopaliøœu imajo veliko druæinsko grobnico v osrednjem delu. Poleg nje sedi gostilniœarjeva hœi. Njiho- va grobnica je v osrednjem delu pokopaliøœa, poleg pokopaliøkega kriæa. Danaønje gornjeseniøko pokopaliøœe delita dve cesti na tri dele. Prvi, s strani gostilne, je stari del, kjer poœivajo predniki (starci). Pokopaliøki kriæ je na manjøi vzpetini v srednjem delu. Najstarejøi spomeniki priœajo, da so se umrle pokopavali v vseh treh delih æe od sredine 19. stoletja. Ob glavni cesti so se izoblikovale horizontalno nepravilne vrste, ki se vzpenjajo po hribu do najnovejøe sedme vrste. (Prav tam, str. 379)

DRUÆINSKI IN RODBINSKI POKOPI

Nagrobno znamenje stoji nad pokojnikovo glavo v smeri zahoda. Pokojnik leæi v krsti tako, da mu sonce sije v obraz. Vzhodna postavitev grobov sledi œaøœenju sonca in patriarhalnemu sistemu. Nagrobna znamenja imajo nalogo varovati spomin in podatke umr- lega. Æive informirajo o materialnem stanju, druæbenem rangu in veroizpovedi. Na grobovih porabskih pokopaliøœ je razno grmiœev-

307 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 308 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

je, leseni, kamniti ali æelezni nagrobniki. Na gornjeseniøkem poko- paliøœu so na grobovih iz 19. stoletja zasajeni øpanski bezeg, vrtni- ce, puøpan in nekaj klékovih dreves. Nagrobna znamenja v obliki kriæa so se razøirila v srednjem veku kot spomin oziroma simbol Kristusove smrti. Spominjajo in opozarjajo nas na vztrajno in vdano noøenje kriæev æivljenja in na upanje na vstajenje. Na gornjeseniøkem pokopaliøœu so ostali le øe trije leseni kriæi. Vsi trije imajo ob vznoæju puøpanove grme. Drugi leseni kriæi so pogrebni, ki jih niso zamenjali za trajnejøe kovinske ali kamnite. Takøne najdemo na vseh porabskih pokopaliøœih. V Slo- venski vesi je le nekaj lesenih ali kovinskih kriæev. Veœina nagrobnikov je iz marmorja ali umetnega kamna. To nam pove, da je veœi- na prebivalcev tega naselja dobro situirana, to je pripisati dobrim zaposlitvenim moænostim v Monoøtru in dobrim razmeram za kme- tovanje. V prvi polovici 19. stoletja so se na Madæarskem prviœ pojavila litoæelezna nagrobna znamenja. V Sloveniji so zaœeli postavljati æelezna znamenja konec 19. stoletja. Livarna v Dvoru pri Æu- æemberku, ki je bila ustanovljena leta 1795, je izvaæala æelezne kriæe øirom po avstro-ogrski monarhiji. Zaradi ugodnih cen so se kmalu razøirili po slovenskih pokopaliøœih. Najdemo jih na vseh porabskih pokopaliøœih razen v Slovenski vesi. Na teh lahko vidimo podobo kriæanega Kristusa, ki ima nad glavo napis INRI, okoli njega pa so sonœni æarki ali svetniøki sij. Konci kriæev in ramenski del so boga- to okraøeni, podobni lilijam ali meøiœkasti kot leseni kriæi. Ob vznoæju kriæa je gotsko okno s podobo æene, ki moli, Marije ali an- gelov. Med dvema figurama je tabla pravokotne ali ovalne oblike, s katere je napis æe zbledel. Nagrobni kamen je najstarejøa oblika nagrobnih spomenikov, uporabljena æe v novi kameni dobi. Tako so æeleli ohraniti spomin na pokojnika in prepreœiti vraœanje pokojnikov. S prihodom krøœan- stva so se nagrobniki premestili v cerkev, nato pa na pokopaliøœe okoli cerkva. S preselitvijo pokopaliøœ stran od cerkva so se pojavili tudi kamniti nagrobniki. Na vaøkih pokopaliøœih iz 17. stoletja so jih imeli le bogatejøi vaøœani in uœeni ljudje, predvsem duhovniki. Kmeœki grobovi so nagrobnike dobili v 18. stoletju. Zrcalili so podobo prejønjih arhitekturnih obdobij, ali pa so bili imitacije lesenih nagrobnikov. Granitni nagrobni spomeniki so se pojavili v sredini 19. stoletja. Te so po tipskih naœrtih izdelovale delavnice v veœjih

308 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 309 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

mestih. Njihovo øirjenje je pospeøevala æeleznica, œeprav so porabska naselja od postaje v Monoøtru oddaljena 14 kilometrov.

NAGROBNI NAPISI

Na kmeœkih pokopaliøœih æe od 19. stoletja najdemo napise na nagrobnikih. Zaradi naravnih danosti materiala so se napisi ohranili le na kamnitih nagrobnikih. Na æeleznih kriæih se je ohranil napis INRI. Napisi na nagrobnikih ohranjajo zanamcem podatke o umrlem: starost, spol, zakonski stan, veroizpoved, poreklo. Pokop v skupni dru- æinski grob nakazuje tudi sorodstvene vezi (zakonec, brat, sestra, otrok). V porcelan je ponavadi vægana pokojnikova zadnja slika. Ker so otroke le redko fotografirali, so slike na otroøkih grobovih dolnje- seniøkega pokopaliøœa le redkost. Na najnovejøi nagrobnikih iz nekdanje Jugoslavije se pojavljajo jedkani portreti pokojnih. Napise na nagrobnike je kamnosek izbiral ali iz lastnega reper- toarja ali pa jih je v nagrobnik vklesal po naroœilu. Ti napisi izraæa- jo œloveøko minljivost in so strnjeni izraz boleœine ob izgubi najdraæ- jih. V slovenskih vaseh v Porabju so bili napisi na grobovih do leta 1960 veœinoma slovenski, v manjøem sorazmerju madæarski in nem- øki. Najveœ nemøkih napisov je na pokopaliøœu v Dolnjem Seniku, kar izhaja iz dejstva, da je tu æivelo najveœ prebivalcev nemøke narodnosti. Od 235 nagrobnikov tukajønjega pokopaliøœa je 176 ozna- œenih z napisom, le 59 pa jih nima napisa. Izmed nagrobnikov brez napisa je 30 lesenih, 25 æeleznih, øtirje so kamniti. Na æeleznih nagrobnih znamenjih ni napisov. Na enajstih lesenih kriæih, ki ozna- œujejo grobove øtirih moøkih, øtirih æensk in treh zakonskih parov, so madæarski napisi. Kamniti nagrobniki imajo danes veœinoma ma- dæarske napise, v primerjavi z drugimi slovenskimi pokopaliøœi pa je tukaj najveœ nagrobnikov z nemøkim napisom (49). Na tem poko- paliøœu je samo pet nagrobnikov s slovenskimi nagrobnimi napisi. V zakladnico pokopaliøkih verzov se ≈dedujejo«, nadaljujejo zaœetni in konœni obrazci. Najpogosteje so uporabljene fraze: Tu poœiva…; v madæ. Itt nyugszik … To frazo uporabljajo skoraj vsa verstva. Na veœini slovenskih pokopaliøœ se najdejo ti napisi v slovenskem (Eti poœiva …) in nemøkem jeziku (Hier ruhet …). Spominu nepozabne- ga in ljubljenega zakonca so namenjene besede (nepozabléna tivári-

309 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 310 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

sica, lübleni tiváris, lüblena zsena). Od zaœetka 70-ih let se ta vrsta zaœetnega obrazca pojavlja zelo redko. Konœni obrazci so do danes v uporabi, na primer: Naj pocsiva vu meri! Naj pocsivajo vu meri bozsem!/Boug mu daj vecsni pocsitek! Szrécsamo sze!/Pokoj vecsni Amen. Veœkrat najdemo tudi sklic na postavitelja spomenika, na primer: Posztavo szin Márkánár Fránc iz Amerike. Ob zaœetnih in konœnih obrazcih nagrobnih napisov se sreœujemo tudi z epitafi. V letih po 1950 je bil priljubljen naslednji: ≈Teæak je kamen, a teæja je æalost, ki je prodrla v srce cele druæine«. Iz let po 1970 pa se je pogosto pojavljal: ≈Kar je tebi mir in poœitek, je za nas veœna boleœina.« Na otroøkih nagrobnikih je le redko epitaf: ≈Angel varuh bil si • v nebo odleteti moral si • boleœina naøih src naj ne skali sna ti.« Ob- stajajo pa tudi individualni epitafi: ≈Le zakaj joœete? Boæji obraz je bil to, ki se je nadme zgodaj sklonil, jaz pa sem øel za njim. Zdaj æi- vim v æaru svetlobe in moja duøa je œista. Roæe so ovenele. Moja senca je padla. Moj blagoslov bo æarel nad vami.« O navadah in vraæah, ki se navezujejo na smrt in pokopaliøœa v Porabju, smo lahko brali æe v veœ øtudijah. Skrb in obisk grobov ter pokopaliøœ je za porabske Slovence znaœilen od zaœetka stoletja. V preteklem stoletju, v Øtevanovcih pa tudi v zaœetku tega stoletja, so obstajale s travo porasle gomile, katerih edini okras je bil puøpanov grm. Niti ob dnevu spomina na mrtve se niso spomnili svojih pokojnikov. Danes so na vseh pokopaliøœih v Porabju grobovi prvega novembra pokriti s øopki, z vazami krizantem in s sveœami. (Prav tam, str. 387) Duøa Porabja v 20. stoletju je bil Janoø Kühar (1901–1987), prekmurski ≈kaplan Œedermac«, ki je opravljal sluæbo æupnika na Gor- njem Seniku 51 let. V œasu hudega prisilnega preseljevanja Porabcev je tudi Kühar moral zapustiti svojo æupnijo in se za pet let preseliti v madæarsko æupnijo Izsákfa, kjer je deloval od leta 1952 do 1957. V œasu liturgiœne prenove po koncilu je v prekmurøœini natipkal na tisoœe listkov z besedili iz Rimskega misala in lekcionarjev. Listke je delil tudi øtevanovskemu æupniku Markoviœu, da bi tako ohranili slovenski jezik pri bogosluæju. Pokopan je v osrednjem delu poko- paliøœa na Gornjem Seniku, pod njegovim imenom je dodano ESPE- RES, na dnu nagrobnika pa je slovenski napis: ≈Bil si zvest, vören do smrti, dobi venec veœnega æivljenja. Æelijo ti vsi, ki so te imeli radi.« (Prepis z nagrobnika, 2003)

310 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 311 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Kako bo s to cerkvijo v naslednjem stoletju? Ali bodo samo øe napisi v cerkvi in zunaj nje oznanjali prihodnjim rodovom, da se je tu tisoœ let glasil blagoglasni jezik panonskih Slovencev iz œasov slovanskih blagovestnikov? Ali bodo prihodnja obnovitvena dela po cerkvah prebelila napis na slavoloku prezbiterja gornjeseniøke cerkve: Hvalite Gospoda vsi narodi? Ali bodo zamenjali slovenske napise na postajah kriæevega pota v gornjeseniøki in øtevanovski cerkvi? Odstranili pritrjen list s slovenskim besedilom odveze v spo- vednici gornjeseniøke cerkve, list, ki ga je pritrdil bisernomaønik Janoø Kühar? Ali bo øe naprej prihajal maøevat na Gornji ali Dolnji Senik ter v Øtevanovce slovenski æupnik iz bliænje nedelske ali mar- kovske æupnije? Ali bo v omenjenih treh æupnijah, Dolnji in Gornji Senik ter Øtevanovci (za vsako æupnijo posebej), nastavljen slovenski duhovnik, in sicer od sombotelskega økofa za slovensko bogo- sluæje v cerkvi in za obrede zunaj nje ter od dræave za pouœevanje verouka v slovenskem jeziku v tamkajønjih øolah? Na ta vpraøanja ne moremo odgovoriti. Smemo le zaupati v Boæjo besedo iz Ponovljene postave (prim. 5 Mz 7,6 sl.), da bo tam øe naprej sveto slovensko ljudstvo, ne zato, ker bi bilo øtevilnejøe od drugih ljudstev, temveœ zato, ker se je Gospod nagnil k njemu in ga ljubi in ker hoœe dræati svojo prisego tudi v prihodnje. (Smej, 2002 a, str. 107) RAZPREDELNICA NAGROBNIH NAPISOV NA IMENOVANIH PO- KOPALIØŒIH (obsega 25 pokopaliøœ: 19 na Goriœkem in 6 v Porabju) Osnovni statistiœni podatki o nagrobnih napisih na pokopaliøœih na Goriœkem in v Porabju, zbrani septembra in oktobra 2003 (zapisani po abecednem vrstnem redu pokopaliøœ). Øtevilo Øtevilo Øtevilo Øtevilo Øtevilo Zap. Ime/kraj vseh nem. madæ. grobov brez slovenskih øt. Pokopaliøœa grobov napisov napisov napisov napisov 1. Beznovci 88 / 2 21 65 2. Bodonci 229 / 1 90 138 3. Cankova 226 16 1 87 122 4. Dolenci 170 / / 55 115 5. Fokovci 125 / 6 53 66 6. Gerlinci 136 5 / 37 94 7. Gornji Petrovci 150 / 19 54 79

311 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 312 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

Øtevilo Øtevilo Øtevilo Øtevilo Øtevilo Zap. Ime/kraj vseh nem. madæ. grobov brez slovenskih øt. Pokopaliøœa grobov napisov napisov napisov napisov 8. Grad 285 1 2 98 184 9. Hodoø 187 / 85 80 22 10. Kanœevci (E) 159 / 3 38 117 11. Kanœevci (K) 79 / 7 29 40 12. Kobilje 324 / 6 147 171 13. Kriæevci 325 / 18 142 165 14. Kuzma 140 1 / 51 87 15. Pertoœa 391 3 / 128 260 16. Puconci 207 / 27 101 79 17. Rogaøovci 151 4 4 59 84 18. Øalovci 226 / 27 63 136 19. Teøanovci 213 / 10 103 100 20. Dolnji Senik 239 30 154 50 5 21. Gornji Senik 567 3 332 137 95 22. Ritkarovci 114 / 39 51 24 23. Sakalovci 266 1 205 26 34 24. Slovenska ves 335 1 284 33 17 25. Øtevanovci 542 / 384 94 64 SKUPAJ: 5874 65 1616 1827 2363 Pripis: Pod zaporedno øt. 10 – Kanœevci (E) pomeni evangeliœansko pokopaliøœe, pod zaporedno øt. 11 – Kanœevci (K) pomeni katoliøko pokopaliøœe.

PREDSTAVITEV RAZLIŒNIH TIPOV ZBRANIH NAPISOV

Pri zapisovanju nagrobnih napisov v razpredelnico sem upoøteval velikost œrk in drugih znakov, tako da je napis v razpredelnici iden- tiœen napisu na spomeniku. Napise sem razvrstil po naslednjem vrstnem redu: zaporedna øtevilka napisa, nagrobni napis ali epitaf, druæinsko oziroma rodbinsko ime, letnica prvega pokopa in nazadnje letnica zadnjega pokopa. V primerih, ko je bil v grobu pokopan samo eden, je letnica njegove smrti napisana v zadnjem stolpcu. Pred letnice smrti sem postavil znak kriæa. Redki nagrobni napisi niso vsebovali letnic rojstva in smrti pokojnega, zato sem v takih

312 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 313 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

primerih v razdelek zapisal Ni letnic. Zaradi dotrajanosti ni bilo mo- goœe razbrati letnic zgolj na enem nagrobniku, v tem primeru sem v zadnji razdelek vpisal Letnice zabrisane. Pri nagrobnih napisih, ki jih je æe moœno naœel zob œasa, sem vztrajal toliko œasa, da sem raz- bral in zapisal vse nagrobne napise. Øtevilnih pravopisnih nepravil- nosti nisem popravljal ali oznaœeval, pri zapisih mnogih nagrobnih napisov v nareœju pa se pojavljajo øtevilne jezikovne razliœice, ki jih je nemogoœe vrednotiti s kriteriji slovenskega knjiænega jezika. Ko je na nagrobniku veœ napisov, so ti v najveœ primerih razporejeni kot: napis zgoraj: pomeni tisti del nagrobnega napisa ali epitafa, ki je zapisan nad imenom in priimkom pokojne(-ga) oziroma nad druæin- skim imenom; napis sredi: oznaœuje del napisa, ki je najpogosteje zapisan v vrsti- ci pod imenom in priimkom; napis spodaj: predstavlja na nagrobniku zapisan nagrobni napis, najveœkrat v verzificirani obliki. V tem delu so zelo pogosto zapisani uæaloøœeni svojci pokojne(-ga).

PRIMERI NAGROBNIH NAPISOV S PORABSKIH IN GORIŒKIH POKOPALIØŒ

Velika veœina slovenskih nagrobnih napisov na pokopaliøœih v Po- rabju je zapisana z madæarsko latinico, torej v porabøœini, le nekaj jih je vklesanih v slovenskem knjiænem jeziku. Predstavljene fotografije pokopaliøœ in nagrobnikov sem osebno po- snel v aprilu 2004. S porabskih pokopaliøœ navajam nekaj vzorœnih primerov ponavlja- joœih se epitafov in nekatere redke nagrobne napise: ` Eti pocsiva / Naj pocsiva vu meri boszem. ` Etti poœiva / Boug ji daj veœni poœinek. ` ETI POCSIVA LUBLENI TIVÁRES I NAS OCSA: BOG NYEMI DÁJ VECSNI POCSINEK. ` ETI POCSIVÁ MOJÁ LÜBLÉNÁ TIVÁRISICÁ IN NASÁ DRÁGA MATI, STERO ZSÁLÜJEJO IZ SZÓRCÁ LÜBLÉNÁ DECÁ STERÁ SZO ETI IN NA TIHINSZKON./ BOG DÁJ NYEJ VEKIVECSNI POKOJ.

313 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 314 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

` ETI POCSIVA / DRÁGÁ ZSENA IN MATI VSZE TEZSÁVE IN BRIT KOSZTI SZI NAM ZAPUSZTILA IN SLA VU VECSNOSZT / TO SZLEDNYI DOM JE TVOJ / V DÜHI VREDNO SZMO SZTEBOJ / ZSALUJOCSI MOZS IN DÉCA. ` Œista dekla tü poœiva Jezusova Zaroœnica umrla kak sliæbenica ple- banoøova na Gornjemi Siniki l. 1916 / Vcelom Æitki sliæbovala, Ves zaslüæek cerkvi dala za Gornji Sinik. Vsikdar verna œista dobra k ob- hajili rada hodla Cerkev kinœila. Pravi kinœ za mater staro. Moœno dræi vero pravo. Zadnji nagrobni napis je primer kratkega æivljenjepisa sluækinje Sakoviœ. Tako vsebinsko bogati nagrobni napisi so bili znaœilni za nagrobnike izobraæencev, predvsem duhovnikov, zdravnikov in uœi- teljev. Napis je na majhnem nagrobnem kamnu piramidne oblike, zakritem z bogatim puøpanom, vklesane œrke pa so po skoraj devetdesetih letih izgubile lesk in svojo reliefno obliko. Vloæena vztraj- nost in œas sta bila poplaœana, ko je bil celotni zapis, vkljuœno z vsemi loœili, zapisan na papir. Ob nareœno zapisanih epitafih nisem neposredno navajal prevo- dov v slovenski knjiæni jezik. Edinstveni nagrobni napisi na goriœkih nagrobnikih seæejo v œas pred drugo svetovno vojno in po njej. Ob napisu so podatki: Zap. øt. nagrobnika iz razpredelnice in kraj pokopaliøœa. ` P.V.M. / Vören Tivaris J. / Predrági Ocsu! /Zap. øt. 1003, Kanœevci (K)/ Edina letnica pokopanega je 1888, nagrobnik je piramidne oblike in je bil pred leti obnovljen, velja za enega najstarejøih ohranjenih na obmoœju Goriœkega. ` TU PRNEJO /Zap. øt. 443, Fokovci/ Napis je edinstven in je nastal pred pribliæno petnajstimi leti na æe- ljo naroœnika Ludvika Vöröøa, ki je dal postaviti spomenik æe pred svojo smrtjo. V obliki piramide, ki je bila znaœilna za nagrobnike prve polovice 20. stoletja, ga je izdelal kamnosek Erjavec iz Beltincev. ` Moji dnévi szo léhnoli kak széncza: / jasz tá széhnem kak trava! / Zolt 102.12. /Zap. øt. 2041, Teøanovci/ Nagrobnik je s prekmurskim napisom, ki je vzet iz psalmov evangeliœanskih verskih knjig. Pomnik je v prvi polovici 20. stoletja postavil znani kamnosek, ki se je v tem primeru podpisal z Mocsnik. ` Eti poœiva / mro 11. maja 1925 63 let star / in toga æena / roj. 19.

314 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 315 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

febr. 1867 / mrla 20. jan. 1949 in njihov sin / Joæef spadnu v bojni 1916 21 let star. / Bog njim daj veœni pokoj! /Zap. øt. 2032, Teøanovci/ To je primer nagrobnika z veœ napisi, nastal predvidoma pred drugo svetovno vojno, œeprav je letnica zadnjega pokopanega 1949. Iz nagrobnih podatkov je razvidna usoda druæine, ki je izgubila svojega sina na fronti prve svetovne vojne. Tudi ta nagrobnik je izdelal kamnosek Moœnik iz Murske Sobote, ki je tokrat zapisal svoj podatek kot Moœnik.

SOCIOLOØKI IN ETNOLOØKI POGLED NA STANJE NAGROBNIH NAPISOV

Iz nagrobnih napisov izstopa motiv slovesa, ki v ljudeh vzbuja nelagodje in strah, da se z bliænjim nikoli veœ ne bodo sreœali. Senca smrti spremlja œloveka, odkar se zaveda svojega æivljenja. Kljub æa- lostni loœitvi pa se kot rdeœa nit epitafov navajajo motivi ljubezni, prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Med napisi, posveœeni- mi mlademu rodu, izstopajo tisti, ki izraæajo majhnost, otroøkost in mladost. Nekateri starejøi napisi zanje se navezujejo na staro vero, da nedolæni otroci po smrti postanejo angelœki. Jedro besed, tipiœ- nih za napise otrokom, so majhnost, nebogljenost, igrivost in ljub- kost. Besediøœe v napisih za mlade je bolj œustveno obarvano. Iz njih razberemo veœjo œustveno navezanost starøev do otroka, bole- œino, æalost, pogosto pa je v napisih naveden vzrok smrti, ki je velikokrat tragiœen. Zapisi mladostnikom so najbolj otoæni, kajti pogosto izreœena ljudska izkuønja, da je nekaj najteæjega pokopavati svojega otroka, v popolnosti dræi. V veœini sklepnih verzov se zrca- li neka zastrta boleœina. V slovenskem kulturnem prostoru so po sedanjem védenju prvo pozornost slovenskim nagrobnim napisom zaœeli namenjati sredi 19. stoletja, ko so jih lahko zaœeli uporabljati. Prvi slovenski verski œasopis Zgodnja Danica je od leta 1849 v rubriki Nagrobni napisi popolnoma anonimno priobœeval ustrezne verze. Vendar se zdi, da ne gre za zapise s terena, to je za prepise z nagrobnikov, ampak za koncept uredniøtva, ki je tudi po tej poti poskuøalo pribliæati bral- cem neizbeæno resnico prepletenosti æivljenja in smrti. Kljub doloœe-

315 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 316 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

nim razloœkom v sporoœilu in obliki posameznih epitafov ni mogo- œe reœi, ali je v rubriki sodelovalo veœ avtorjev ali imajo zaslugo zanjo posamezniki. (Stanonik, 1999, str. 64)

O ŒEM NAM GOVORIJO NAGROBNIKI

Nagrobnik je glava groba, je nosilec imena ali podobe pokojnega, je podaljøan spomin na preminulega, je simbol æivljenjske smotrnosti, je steber kulture, je indeks likovne moœi, je znanilec in øœit groba. Nagrobnik simbolizira svojo sporoœilnost iz globine groba vsem, ki se ozrejo nanj in v nebo kliœe po nepozabnosti, da klic po vstajenju ne bi øel mimo njega. Vsak nagrobnik ima svojo vlogo in jo v svoji najveœji moœi izpolnjuje, ne glede na to, iz kakønega materiala je, kako je obdelan, kako velik je, ali je z napisom ali brez njega. Vsak nagrobnik je æe simbol tistega, œigar ime nosi. (Tobias, 1998, str. 36) Etnologi in antropologi so vero v nesmrtnost duøe naøli pri vseh starih narodih. Izraz te vere je bilo spoøtljivo pokopavanje umrlih, o œemer priœajo najdeni grobovi oziroma grobiøœa. Ko so Slovenci prejeli krøœanstvo, so svoje umrle zaœeli pokopavati po krøœanski navadi, pri tem so se pokopaliøœa selila k cerkvam. Prvi namen nagrobnika je, da oznaœuje grob: Tukaj poœiva …; potem naj bi nagrobnik povedal, ali je bil pokojni kristjan; jasen odgovor na to vpraøa- nje je takøno ali drugaœno znamenje kriæa na njem (kot razpelo je znamenje Kristusove odreøilne smrti). Æe v drugi polovici 18. stoletja, ko so se pri nas zaœele razvijati kmetije, ki so se oprijele umne- ga gospodarjenja, se je to videlo tudi na pokopaliøœih. Ko je umrl gospodar ali druæinski œlan take kmetije, je dobil lepøi nagrobnik. Nagrobnik je seveda postavila kmetija, zato ni bil samo spomenik pokojnemu, ampak spomenik kmetije. To razkazovanje se je danes razbohotilo med vsemi sloji in mnogi kar tekmujejo, kako bi na grobu svojih pokojnih postavili œim veœji spomenik – sebi. (Œuk, 1994) Spoznal sem, da po nagrobniku spoznaø socialno stanje pokojnega. Nekateri so bili pokopani v grobnicah, drugi so imeli velik nagrobnik s kratko predstavitvijo æivljenjske poti – najpogosteje je bilo tako pri izobraæencih ali bogatejøih. Najstarejøi kmeœki nagrobniki so bili preprosti leseni kriæi z dvokapno streho, kakrønih pa je na Go- riœkem le malo ohranjenih, nekaj veœ v Porabju, predvsem na poko-

316 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 317 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

paliøœu v Ritkarovcih. V 19. stoletju so imeli leseni kriæi na grobovih tudi okrasno oblikovano ploœevinasto streho, kar pa je bilo bolj zna- œilno za pokrajine v notranjosti Slovenije in manj za deæelo med Mu- ro in Rabo. Do zaœetka 20. stoletja so postavljali nagrobnike le pre- moænejøi, kasneje tudi drugi. Ob lesenih so se pojavili øe litoæelezni kriæi, ki so jih pobarvali s œrno in srebrno barvo. Krasi jih razpelo in Marija z angeli, na ovalni ali oglati tabli pa je bilo napisano ime pokojnega. Kamniti nagrobniki so bili dodatno obogateni s fotografija- mi, vendar le pri premoænejøih. (Kozar, 1996 a, str. 89)

POMEN NAGROBNIH NAPISOV SKOZI ŒAS IN VZROKI ZA NJIHOVO IZGINJANJE

Nagrobnik z nagrobnim napisom je izraz naøega odnosa do pokojnika, pokojnih. Pred Bogom, s katerim se po smrti vsakdo sreœa, se vrednost œloveka meri edinole po tem, kaj je v æivljenju dobrega storil, ljudje pa posveœamo veœ pozornosti tistim, ki so na tem svetu tako ali drugaœe ≈pomembni«, zato jim postavljamo tudi imenitnejøe nagrobnike z napisi. Spomeniki in napisi na njih govorijo tako o mrtvih kot o æivih. (Œuk, 1994) Do øestdesetih let prejønjega stoletja je bila v Porabju veœina napisov v slovenøœini. Ugotovil sem, da so se ti od groba do groba zelo po- navljali; med najpogostejøimi so se ohranili: Eti pocsiva …, nepozabléna tivárisica, lübléni tiváris, lübléna zsena, Naj pocsiva vu meri!, Boug mu daj vecsni pocsitek!, Szrécsamo sze! Pokoj vecsni! Amen. Vzroke za izginjanje slovenskih nagrobnih napisov v Porabju sem æe omenjal (v 2. poglavju). Ljudi øe dandanes spremlja neki strah pred vsako slovensko besedo, strah, ki jim je zlezel v kosti v œasu najhujøega preganjanja vsega slovenskega. Le tu in tam se na katerem od novih nagrobnikov v Porabju zasvetijo slovenske besede, vklesane pri kamnosekih v Pre- kmurju. Poleg pietetne funkcije, ki jo nagrobni napisi v prvi vrsti opravljajo, imajo v porabskem prostoru øe veliko pomembnejøo, dru- æbeno razseænost, kjer konkurenœnost dveh ali treh subjektov za æiv- ljenjski prostor neizprosno briøe kulturo øibkejøega. Nekoœ bodo morda na njihovi podlagi odkrivali, kje vse je æivel slovenski œlovek. Ljudem se je v preteklosti zdelo samoumevno, da je druæinsko ime in imena pokojnih napovedal ali vsaj sklenil nagrobni napis.

317 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 318 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

Nekateri stari grobovi so imeli na nagrobniku celo kratke æivljenje- pise posameznikov /Zap. øt. 2213/. Zamenjava starih nagrobnikov z novimi, sodobnimi prinaøa novo podobo. Ob ogledu pokopaliøœ na celotnem obmoœju sem ugotovil, da na nekaterih pokopaliøœih zahodnega Goriœkega preprosto ni veœ nagrobnih napisov. Na novih nagrobnih kamnih so najveœkrat napisani le øe imena umrlih ter letnice rojstva in smrti. Bogatejøi se ne postavljajo veœ z dolgimi napisi, temveœ z dragim marmorjem in kiœastimi nagrobnimi dodatki, ki najpogosteje siromaøijo celotno podobo groba.

NAGROBNI NAPISI V SLOVENSKI LITERARNI KULTURI

Da nagrobni napis nikakor ni zanemarljiva, ampak v slovenski zavesti celo stalno navzoœa pesniøka vrsta, dokazujejo France Preøeren (Grobni napisi: Matiji Œopu, Antonu Linhartu, Francetu Julianiju, Ov- senekovima deœkoma in Juriju Kalanu), Anton Medved (prve objavljene v Domu in svetu), Alojz Gradnik (Pojoœa kri), Ciril Kosmaœ. Ta problematika je bila na robu zanimanja Josipa Vidmarja, ki se je sicer prvi sooœil z ≈mrtvaøkim plesom«, to je motivom smrti sploh v slovenski poeziji, ker je nagrobni napis praviloma izrecno prigodno literarno dejanje. (Stanonik, 1999, str. 67) Moœan znaœaj in zrelo osebnost dokazujejo moæje, ki si napiøejo nagrobni zapis zase kar sami. Od kod dobivajo nagib za tako odlo- œitev, pove dejstvo, da gre – vsaj v doslej znanih primerih – vedno za duhovnike. Za Matijo Kastelca (1620–1688) morda ne bi mogli trditi, da se je poleg naboænega slovstva ukvarjal tudi s stavbar- stvom, œe si ne bi sam na nagrobnik napisal ≈Seiens architecturam« (veøœ arhitekture). Prekmurski katoliøki pisatelj Mikloø Küzmiœ (1737–1804) je ravnal enako. V slovenskem prevodu se v latinøœini ohranjen nagrobni napis, ki si ga je sam sestavil, glasi: Tu leæim kot prah zemlje, / æitek moj konœan je æe. / V Dolnjih Slaveœih sem se rodil / in za Mikloøa krøœen bil. / So Küzmiœ mi priimek dali / in v Ivanovcih me pokopali. / Praviœnega sodnika preiskavo / sem prestal, prejel razsodbo pravo, / Ti ki bereø œrke, / vdolbene v kamen / moli zame, da me Bog oœisti. Amen. (Prav tam, str. 68)

318 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 319 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

VPLIV KAMNOSEKOV NA OBLIKOVANJE NAGROBNIH NAPISOV Kamnoseki od blizu in daleœ Na Goriœkem in v Porabju je bilo v zadnjih sto letih pestro dogajanje, saj so se na tem obmejnem obmoœju uveljavili in ponujali svoje storitve øtevilni kamnoseki. Pri zapisu imena izdelovalca nagrobnika je bi- stvena razlika med Goriœkim in Porabjem v tem, da so kamnoseki na Goriœkem naroœnikom æe od nekdaj predlagali, da bi vklesali tudi ime svoje obrti in s tem dodali øe neke vrste brezplaœno reklamo. V Porabju je to zgolj izjema, saj so rokodelci le v zaœetku 20. stoletja zaznamovali svoje podatke na nagrobniku, ki so ga izdelali za nekega naroœnika. Osnovo nagrobnika so pogosto izdelali iz betona, na- to pa so na povrøino le prilepili ploøœo z napisom. Predvidevam, da je bila konkurenca manjøa kot v prekmurskem prostoru in so nagrobnike izdelovala dræavna podjetja, zato ni bilo potrebne dodatne promo- cije s tem, da bi kakorkoli oznanila svoje ime. O tovrstnem vplivu sem povpraøal sedem sedanjih kamnosekov v Prekmurju in odkril, da nekateri naroœnikom ponudijo tudi nevsiljiv in malo opazen zapis svoje obrti. Pri tem danes predlagajo razliœne moænosti zapisa na miniatur- no ploøœico, ki jo najpogosteje zalepijo na eno od boœnih strani nagrobnika. To danes v niœemer ne spremeni cene nagrobnika, kako pa je bilo v preteklosti, lahko samo ugibam. Najuglednejøi kamnosek prve polovice 20. stoletja na tem obmoœju, Mocsnik iz Monoøtra oziroma Moœ- nik iz Murske Sobote, je v veœino svojih nagrobnikov z velikimi œrka- mi vklesal kraj in priimek. Pri posameznih nagrobnih napisih kamnoseka Moœnika sem le-te dodatno oznaœil v zbrani razpredelnici s sim- bolom (M). Veœ o znamenitem kamnoseku v naslednjem poglavju. Kamnoseki imajo v veœini svoj izbor ponujenih nagrobnih napisov, in sicer za tiste naroœnike, ki zaprosijo za nagrobnik in pridejo zgolj s podatki o umrlem, brez doloœenega napisa, ki bi ga æeleli imeti vklesanega v kamnu. Pri zapisovanju sem opazil, da se napisi med sosednjimi nagrobniki pogosto ponavljajo, kar pomeni, da naroœniki niso veliko razmiøljali o njihovi vsebini, ampak so zgolj prevzeli napis enega od bliænjih nagrobnikov. Pred desetletji je veljalo, da je ve- œina naroœnikov dala vklesati v kamen ob podatkih pokojnika vsaj en nagrobni napis, pogosto tudi dva, izjemoma celo veœ. Slovenski nagrobni napisi so bili po podatkih z nagrobnikov izdelani med doma- œimi kamnoseki in v oddaljenih kamnoseøkih delavnicah zunaj pokra-

319 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 320 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

jine. Iz avstrijskega mesta Gradec so bili na naøa pokopaliøœa pripe- ljani nagrobniki iz vsaj petih razliœnih delavnic, tako da v tabeli vseh nisem niti naøtel. Predvidevam, da so bile æe pred stoletjem dobro organizirane poti za prevoz nagrobnikov – na daljøih razdaljah po æe- leznici, od domaœih kamnosekov pa s konjsko vprego. Imena kamnoseøkih mojstrov, ki so vklesana na ≈mojih« pokopa- liøœih, sem razdelil v dve skupini, in sicer na tiste, ki so svoje storitve opravljali æe v prvi polovici 20. stoletja (I. skupina), torej do leta 1950, in na tiste, ki se z obrtjo ukvarjajo øe danes (II. skupina). Tako v prvi kot tudi v drugi skupini jih je krepko œez deset, vendar sem se odloœil za deset najpogostejøih iz prvega in drugega obdobja. Nji- hova imena sem zapisal zgolj z vsebino z nagrobnikov, poenotil sem le uporabo œrk; posamezni kamnoseki so za svoje poimenovanje vklesali veœ razliœic (Moœnik z razlogom; na nemøko izdelanem æigu je dal svoje ime celo preimenovati v nemøko razliœico Josef). RAZPREDELNICA KAMNOSEKOV Zap. øt. I. skupina (do leta 1950) II. skupina (po letu 1950) 1. Moœnik M. Sobota/Mocsnik, Szentgotthárd Kamnoseøtvo M. Sobota 2. Kocianœiœ, Maribor Koroøec, M. Sobota 3. Rozman, Maribor Ozmec, Ljutomer 4. Paskutini, Varaædin Øtefan Bunderla, Grad 5. Zilli, Zagreb Erjavec, Beltinci 6. Hudetz József, Szombathelyen Mertik, Beltinci 7. Neahold, Radkersburg Horvat, Brezovica 8. Schrödl, Graz Vuœko Øtefan, Bistrica 9. Thurner, Graz Petek, Iæakovci 10. O. Langer, Wien St. Marx Jakloviœ, Lendava

PREDSTAVITEV KAMNOSEKA JOSIPA MOŒNIKA IZ MURSKE SOBOTE

Veliko raziskovalne energije mi je vzela dilema, ali je bil kamnosek, ki je na izdelane nagrobnike vklesal Moœnik M. Sobota in Mocsnik Szent- gotthárd, isti œlovek. To je bil kamnosek iz prve polovice 20. stoletja, Josip Moœnik, roj. leta 1884 v Krøkem, ki je izdelal veœino takrat naj- lepøih nagrobnikov in vanje vklesal napise v prekmurskem jeziku ali

320 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 321 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

porabøœini z madæarskim œrkopisom. Na te sem naletel ob popisu nagrobnih napisov v Porabju in na posameznih pokopaliøœih na Go- riœkem. Zaœel sem primerjati letnice umrlih ob prvem in drugem zapisu in ugotovil, da so izdelani v Monoøtru (madæ. Szentgotthárd) praviloma starejøega datuma. Dilemo sem razreøil, ko sem naøel ustreznega informatorja, to je bil Joæef Koroøec, roj. 1935, upokojen kamnosek iz Murske Sobote, ki mi je posredoval podatke. Leta 1925 se je pri Moœniku zaposlil njegov oœe Janez Koroøec. Ker je Joæe kot otrok opa- zoval svojega oœeta in druge kamnoseke, ga je delo pritegnilo in je bil tudi sam æe leta 1948 vajenec pri gradbenem podjetju Sograd.

Na desni strani spredaj sta hiøa in delavnica kamnoseka Moœnika, za njima pa se dviga poslopje nekdanjega Bacovega hotela. (Koloøa, 1991, str. 14)

Josip Moœnik je umrl leta 1940 in je pokopan na soboøkem pokopaliøœu. Grobnica z velikim nagrobnikom stoji v prvi vrsti, tik ob glavnem vhodu. Koroøec je zagotovil, da se je druæina Moœnik v zaœetku 20. stoletja iz okoli- Æig Josipa Moœnika, ce Zagreba preselila najprej v Monoøter, kjer preslikan iz rokovnika, ki ga danes hrani je odprla delavnico in zaœela obrtjo dejavnost. Joæef Koroøec. Vojne in politiœne razmere so Josipa prisilile,

321 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 322 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

da se je preselil v Mursko Soboto, najverjetneje je bilo to leta 1918. Prvotno skromno delavnico brez strojne opreme so imeli Moœnikovi ob Zelkovi hiøi blizu katoliøke cerkve. Potem so dejavnost preselili v neposredno bliæino takratnega hotela Bac. Josipova æena Katarina je bila nemøkega rodu in je po moæevi smrti vodila delo tudi med vojno. Po osvoboditvi so oblasti kamnoseøtvo nacionalizirale, Moœniko- vo pa izselile iz Sobote neznano kam. Josip Moœnik je vklesal øtevil- ne nagrobne napise, na njegovem nagrobniku pa sta ob priimku in imenu samo øe letnici rojstva in smrti. Med leti 1962–64 so kamnoseøko delavnico poruøili in preselili na drugo lokacijo, kajti prostor v srediøœu mesta je bil namenjen ho- telski dejavnosti; na tem prostoru so zaœeli z zidavo danaønjega hotela Diana. Moj sogovornik Joæe je v tem œasu opravil mojstrski iz- pit, izstopil iz druæbenega podjetja in se odpravil na pot samostoj- nega podjetnika. Pred leti je vodenje obrti predal svojemu nasledni- ku, tako da se dejavnost, ki je bila na neki naœin zgrajena na temeljih Moœnikovega kamnoseøtva, nadaljuje æe v tretjo generacijo.

SKLEP

Kljuœne besede in besedne zveze, nagrobni napis, nagrobnik, poko- paliøœe in naselje, duhovnik in cerkev, soæitje ver, nareœni in knjiæni jezik sem æelel oplemenititi po svojih najboljøih moœeh. Besede, vklesane v kamen, sem najprej prenesel na kataloæne listiœe, nato v raœunal- niøke datoteke in naposled v diplomsko delo. Gre za prenos v drugo okolje, v drug medij, ko ni mogoœe prenesti vseh bistvenih znaœilno- sti, kajti to okolje je za napise drugotno. Na nagrobniku je vsak napis vklesan v kamen z veœjimi œrkami, kot sta jih premogla moja zapisa. Prepriœan sem, da nagrobni napisi niso tipiœni del slovstvene folklore, obstajajo pa nekatere stiœne toœke. Mnogi zbrani nagrobni napisi so izraz lastne izvirnosti ali ustvarjalnosti. Ob pregledu vseh zbranih nagrobnih napisov sem naøel sorodnosti po vsebini in obliki. Pojavlja- le so se razliœice napisov, ki so se ponavljale od nagrobnika do nagrobnika, ali pa so se nekoliko razlikovale le v majhnih jezikovnih podrob- nostih. Vse manj je nagrobnikov z veœ nagrobnimi napisi, najveœ jih vsebuje le kratek, enovrstiœni zapis. Pri tem imam v mislih napise z ra- zliœicami glede slovniœnega øtevila Poœivaj, -ta, -te v miru!. Morda pa bo-

322 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 323 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

do zbrani napisi katerega od bralcev tega dela spodbudili, da bo na nagrobnik svojih najdraæjih dal vklesati tudi nagrobni napis. Ob zbiranju napisov in drugih podatkov sem spoznal, da moje dokumentirano terensko delo pomeni tudi doloœeno ohranitev slovenske kulturne dediøœine in predstavlja neki dokument œasa. Nagrobni napisi so navsezadnje tudi del besedne umetnosti, kajti kot izrazi stiske, æalosti in hvaleænosti predstavljajo bogastvo slovenskega jezika v œasu in prostoru. Posebno pozoren sem bil do napisov v nareœju, ki sem jih na go- riœkih pokopaliøœih æelel najti œim veœ. Veœ jih je bilo na grobovih, kjer so pokopani evangeliœanski verniki, saj so bili na kamen prene- seni zapisi iz verskih knjig. Veœina takih napisov je, æal, starejøega datuma, to pomeni, da tudi pri evangeliœanih preprosto niso veœ v modi. Nagrobni napisi zbledijo tudi zato, ker jih je naœel zob œasa, kajti vse od nastanka niso bili nikoli obnovljeni, minilo pa je tudi stoletje in veœ. V sploønem so na slovenskih grobovih øtevilne stare nagrobnike nadomestile velike marmorne ploøœe z nagrobnimi simboli. Ali to pomeni, da bodo popisovalci nagrobnih napisov v prihodnosti lahko grobove le beæno obøli, ker bodo njihovi nagrobniki prazni? Skoraj stoletna loœenost Porabja od preostalega dela Goriœkega je pri nagrobnih napisih prinesla marsikatero spremembo. Med vzpo- rednicami z napisi onstran nekdanje meje izstopajo jezikovna dru- gaœnost, vsebinske posebnosti in oblikovne razliœice. Tista drugaœ- nost, ki je ni mogoœe razbrati iz primerjave med napisi, pa je skrita v porabskih ljudeh. Njihova narodna identiteta se je v marsiœem pokazala tudi na pokopaliøœih, kjer sem bil ob zapisovanju in fotogra- firanju v œustvenem zanosu. Na øtevanovskem pokopaliøœu sem pre- vidno obraœal sedem na kup odvræenih nagrobnikov (od tega øest s slovenskimi nagrobnimi napisi), jih razloæil in zapisal njihovo vsebino. Po tem opravilu sem v sebi zaœutil zadovoljstvo, da sem jih v zadnjem trenutku reøil pozabe.

323 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 324 (Black/Process Black plate)

Nagrobni napisi v Porabju in na Goriœkem

LITERATURA (le tisti del, ki je vkljuœen v ta povzetek)

Œuk, S. (1994). Kaj nam govorijo nagrobniki. Ognjiøœe. Koper: Tiskovno druøtvo Ognjiøœe. Koloøa, J. (1991). Sobota moje mladosti. Murska Sobota: Pomurska zaloæba. Kozar, M. (1996 a). Etnoloøki slovar Slovencev na Madæarskem. Monoøter – Szombathely: Zveza Slovencev na Madæarskem. Kozar, M. (1996 b). V Porabska pokopaliøœa; madæ. Vasi szlovén temeto˝k. Toplak, Alenka – prevajalka. Vasi Szemle, øt. 3, str. 375–388. Szombathely. Novak, V. (1980). Doklej porabski Slovenci?. Stopinje. Murska Sobota: Pomursko pastoralno podroœje. Smej, J. (2002 a). V Cerkev v Porabju. Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana: Druæina, str. 97–108. Stanonik, M. (1999). Nagrobni napisi na slovenskih pokopaliøœih. Etnolog 9/1, str. 63–73. Tobias, F. (1998). Mesta pokojnih. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo.

INFORMATORJI

Aleksander Balaæic, roj. 1947, evangeliœanski duhovnik v Kriæevcih; Evgen Balaæic, roj. 1945, evangeliœanski duhovnik v Puconcih; Irena Barber, roj. 1939, notarka v pokoju z Dolnjega Senika; Ernest Bransberger, roj. 1929, upokojenec iz Murske Sobote; Geza Erniøa, roj. 1952, økof Evangeliœanske Cerkve na Slovenskem; Rudolf Ficko, roj. 1943, æupnik v Kuzmi; Terezija Glaæar, roj. 1920, upokojenka iz Murske Sobote; Viljem Hribernik, roj. 1948, æupnik v Dolencih; Ludvik Joøar, roj. 1931, evangeliœanski duhovnik v Bodoncih; Viljem Kerœmar, roj. 1951, evangeliœanski duhovnik na Hodoøu; Joæef Koroøec, roj. 1935, kamnosek iz Murske Sobote; Lojze Kozar, roj. 1958, æupnik v Odrancih; Marija Kozar Mukiœ, roj. 1952, etnologinja v Muzeju Savaria v Sombotelu; p. Donat Kranjec, roj. 1928, æupnik v Kanœevcih; Øtefan Kuhar, roj. 1942, æupnik pri Gradu; Franc Kuzmiœ, roj. 1952, kustos pedagog v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota; Johann Laco, roj. 1967, inøpektor Evangeliœanska cerkvena obœine na Hodoøu, iz Gornjih Petrovcev; Franc Reæonja, roj. 1947, æupnik v Dobrovniku; Joæe Rituper, roj. 1957, evangeliœanski humanitarni oskrbnik iz Markiøavcev; dr. Joæef Smej, roj. 1922, pomoæni økof in generalni vikar Økofije Maribor; Marijana Sukiœ, roj. 1960, urednica œasopisa Porabje iz Monoøtra; Alenka Toplak, roj. 1979, uœiteljica na Dvojeziœni osnovni øoli Dobrovnik; Joæe Vinkoviœ, roj. 1953, æupnik na Pertoœi; Martin Vöröø, roj. 1953, æupnik pri Sv. Juriju v Prekmurju; Andrej Zrim, roj. 1957, æupnik na Cankovi.

324 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 325 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

JANKO DURIŒ

GRABINSCHRIFTEN IM RAABGEBIET UND IM GORIŒKO

Thema das Beitrags ≈Sprachanalyse der Grabinschriften im Raabge- biet und im Goriœko« ist die detaillierte Aufzeichnung und Sprach- analyse der Grabinschriften auf ausgewählten Friedhöfen. Das Forschungsgebiet wurde auf das Raabgebiet in Ungarn und das Go- riœko im Prekmurje eingeengt, wo 25 Friedhöfe behandelt werden. Der Beitrag ist das Ergebnis eines mehrwöchigen Forschungsaufent- halts, in dessen Rahmen 2363 Grabinschriften gesammelt, aufgezeichnet und analysiert wurden. Da einige der Grabinschriften aus dem beginnenden 20. Jahrhundert schon verwittert waren, bereitete ihre Entzifferung Schwierigkeiten. Es folgt eine Analyse der dialektal aufgezeichneten Inschriften. Parallel dazu wurde der historische Hintergrund der Friedhöfe und der dazugehörigen Kirchen erforscht. Methodologisch entspricht der Beitrag der historischen Forschungsmethode der Beschreibung und kausalen Erklärung der näheren und ferneren Vergangenheit. Außer der sprachlichen Analyse der dialektalen Grabinschriften werden auch soziologische und ethnologische Gesichtspunkte bei der Inter- pretation der Grabinschriften berücksichtigt. Darüber hinaus folgen Bemerkungen über den Einfluss der Steinmetze auf Form und Inhalt der Grabinschriften.

325 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 327 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

BORUT BRUMEN

ANTROPOLOGIJA DRÆAVNEGA NASILJA NA PRIMERU ISTRSKE VASI SV. PETER

≈John ist gestorben und Jimmy ist tot und George ist vermisst und verdorben aber Blut ist immer noch rot und für die Armee wird jetzt wieder geworben!« (Bertold Brecht)

Eden temeljnih paradoksov novega tisoœletja tiœi v oœitni neumnosti œloveøtva. Navkljub vsem ≈civilizacijskim« uspehom in globalizaciji (potroøniøke odvisnosti) øe vedno æivimo v svetu izkoriøœanja, novo- dobnega suæenjstva, vojn in neprestanega nasilja. Slednjega øe nikoli ni bilo toliko v naøem vsakdanjiku, pa najsi gre za uœilnico, spalnico, ulico, gostilno, televizijo ali raœunalnik. Ravno zaradi tega se mi zdi danes, bolj kot kadarkoli prej, nujno potrebno razmiøljati o nasilju: v naivnem upanju, da se bomo ljudje konœno enkrat nekaj nauœili in za- trli ≈zver« v sebi. Zato bom v priœujoœi razpravi poskusil predstaviti odnos in razumevanje nasilja, v prvi vrsti dræavnega nasilja, kot so ga doæivljali in se ga spomnijo prebivalci istrske vasi Sv. Peter.1 Za razumevanje razliœnih druæbenih procesov, ki se prepletajo pri vpraøanju razmerja med dræavnim nasiljem in socialnimi spomini, bom najprej opredelil temeljne koncepte, ki jih bom uporabljal, in se v nadaljevanju podrobneje ustavil pri predstavitvi in analizi priœevanj o nasilju v Sv. Petru.

DRÆAVA IN NASILJE

Vsak konflikt in z njim povezano nasilje je, kakor pravita Schröder in Schmidtova, ≈posredovano z druæbeno kulturno percepcijo, ki

1 V Sv. Petru, ki leæi nad reko Dragonjo ob danaønji nedoreœeni slovensko-hrvaøki meji, sem v letih 1994–1996 opravil terensko raziskavo, ki je predstavljala temelj moje disertacije (Brumen 2000).

327 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 328 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

daje specifiœen pomen situaciji, jo ovrednoti na temelju izkuøenj iz preteklih konfliktov, shranjenih kot uteleøeno znanje v socialnem spominu skupine« (Schröder and Bettina 2001: 4). Socialni spomin ni vezan zgolj na dogodke, ki sta jih posameznik in skupnost doæi- vela ali o njih sliøala, temveœ je moœno odvisen tudi od zgodovinskih opredelitev, ki so jih naøi moægani ≈pospominili« ob pomoœi medijev, øole, knjig, politiœnih strank, ideologije ... Socialni spomin si v tem zgodovinskem spominu sposoja tiste elemente, ki mu zago- tavljajo povezavo razliœnih lokalnih dogodkov v smiselno celoto, vezano na skupino. S socialnimi spomini si vsaka skupina razlaga svojo prisotnost v doloœenem prostoru. Povezovanje teh spominov potrjuje neke vrste lokalno, nenapisano zgodovino, ki jo pozna zgolj skupnost, ki jo so- ustvarja. Kot bomo videli v nadaljevanju, so v Istri za strukturo socialnega spomina najpomembnejøe zgodovinske izkuønje, ki se navezujejo na vrsto dræav, pod katerimi so Istrani æiveli v zadnjem stoletju. Dræava je bolj ali manj avtonomna in izredno moœna entiteta, ki vkljuœuje institucije in birokracijo, kulturne in politiœne forme, repre- zentacije, diskurze, prakse in dejavnosti, specifiœne tehnologije in organizacije moœi, ki zdruæene pomagajo opredeljevati javni interes, ustvarjajo pomene in opredeljujejo ter naturalizirajo socialne identitete (Nagengast 1994: 116). Za naøo nadaljnjo izpeljavo je seveda takøna opredelitev dræave preøiroka, zato bom dræavo v nadaljevanju – tudi zaradi specifiœnih zgodovinskih okoliøœin, ki so bistveno pripomogle k temu, da imajo prebivalci Istre danes do dræave izrazito odklonilno staliøœe in jo razumejo v prvi vrsti kot represivno in- stitucijo – obravnaval v marksistiœni tradiciji, kjer je eksplicitno razumljena kot represivni aparat. K dræavnemu nasilju moramo zato najprej priøtevati oblike nasilja, ki jih nad dræavljani in drugimi prebivalci neke dræave izvaja represivni dræavni aparat (vlada, uprava, vojska, policija, sodiøœe, zapori itn.). Represijo lahko opredelimo kot uporabo prisilnih sredstev za onemogoœanje in odpravljanje kake dejavnosti ali kakega stanja. Poleg enega represivnega dræavnega aparata, ki sodi v javno sfero, obstaja øe veœ ideoloøkih aparatov dræave (verski, øolski, druæinski, pravni, politiœni, sindikalni, infor- macijski, kulturni itn.), ki v dræavnokapitalistiœnih razmerah – z malce cinizma bi lahko pristavili idealnih althusserjevskih – spadajo v zasebno sfero. Kot bomo videli v nadaljevanju, so bili v doloœe-

328 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 329 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

nih zgodovinskih obdobjih z bolj ali manj izrazito obliko totalita- rizma (Mussolinijev faøizem ali zaœetni jugoslovanski komunizem) tudi ideoloøki aparati dræave neposredno povezani ali podrejeni javni sferi in jih zato le steæka loœimo od dræavnega aparata. Vendar pa je za naøo zdajønjo izpeljavo bolj pomembna druga dimenzija razmerja med dræavnim aparatom in ideoloøkimi aparati dræave. Tista, ki jo je izpostavil Louis Althusser, ko pravi, da oba za svoje delovanje uporabljata v obratnem sorazmerju tako silo kot ideologijo (Althusser 1980: 51–53). Zato bom pri svoji analizi dræavnega nasilja obravnaval tako nasilje represivnega dræavnega aparata kot tudi ideoloøkih aparatov dræave. V naøem primeru bomo v najveœji meri govorili o takih oblikah konflikta, ki se niso reøevali z vojno, œeprav bo govora tudi o razumevanju vojne v Istri. Za razliko od tistih, ki pod nasiljem upoøte- vajo samo fiziœno, instrumentalno nasilje (prim. Riches 1986), se bom sam raje naslonil na Bourdieua. Ta vkljuœuje simbolno ≈cenzu- rirano« in ≈evfemizirano«, toda ≈druæbeno priznano nasilje«, vpeto v vsakdanje hegemonske prakse v ≈prikriti in tranformirani obliki« (Nagengast 1994: 111). Del tega procesa, ki se nanaøa na (dræavno) nasilje, si bomo zdaj podrobneje ogledali ob pomoœi analize podatkov iz øupetrskih socialnih spominov. Prebivalci Sv. Petra, Øupetrci, delijo svojo preteklost na œas starih (do druge polovice 19. stoletja), œas pod Avstrijo (do konca prve svetovne vojne), œas pod Italijo (do konca 2. svetovne vojne), œas pod Jugoslavijo (do leta 1991) in nazadnje tudi œas pod Slovenijo.2

ŒAS STARIH

Za Istro obstaja sicer vrsta zgodovinskih virov, ki nam vse do 19. stoletja poroœajo o neprestanih vojnah, plenilskih pohodih in bandi- tizmu, katerih ærtve so bili med drugimi tudi prebivalci iz notranjosti Istre. Vendar pa Øupetrci nikoli ne omenjajo tega nasilja, temveœ samo trpljenje, katerega vzrok so bile takratne naravne katastrofe (od epidemijskih bolezni, kot sta kuga in malarija, do ponavljajoœih

2 Za podrobno analizo vsebine teh socialnih œasov glej Brumen (2000).

329 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 330 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

se poletnih suø in zimskih zmrzali). Prav zaradi teh katastrof se je veœina prednikov danaønjih prebivalcev vasi naselila v Sv. Peter v 18. in 19. stoletju. Takrat je Istra sodila pod Beneøko Republiko in beneœanski upravitelji so po vsakem zmanjøanju prebivalstva Istro naseljevali z Albanci, Aromuni, Beneœani, Ciprœani, Œrnogorci, Dal- matinci, Florentinci, Francozi, Dalmatinci, Lombardijci, Morlaki, Nemci in Romuni, tod pa naj bi kot vojaki ostali tudi Nizozemci, Se- vernoafriœani in Øpanci (Bertoøa 1986; Darovec 1992). V Sv. Petru jih najveœ omenja obmoœje danaønje Slovenije in Hrvaøke, potem pa tudi juæno Francijo, Nemœijo, Lombardijo, juæno Italijo in Øpanijo). Po- leg slabih socialnih razmer priseljencev lahko prav s tem in takim naseljevanjem, ko so v vas ves œas kapljale posamezne druæine iz bolj ali manj oddaljenih krajev, pojasnimo dejstvo, da v Sv. Petru poznajo druæinsko preteklost najveœkrat samo za tri generacije nazaj. Ob vsem tem pa moramo tudi upoøtevati dejstvo, da je bil Sv. Peter takrat izrazito agrarna vas. Edino upravno instanco je predstavljal duhovnik, ki je æivel v sosednji vasi, kjer je bil sedeæ æupnije. Cerkev je bila v vasi tista ustanova, ki ni skrbela samo za uœenje in spoøto- vanje Biblije, temveœ je z vsakdanjo kontrolo prebivalcev vasi tudi bdela nad moralo in pravom. Ker se ni mogla zanesti na dræavni represivni aparat, je sama s svojo ideologijo, ki kot vsaka druga ideologija ≈vedno poenostavlja in vsiljuje hierarhijo in doloœen druæbeni red« (Eriksen 1995: 211), vzdræevala lastno predstavo zemeljskega reda v vasi. Tega pa je ob verskih pravilih v tem obdobju krojilo tudi verovanje v vaøke œarovnike in œarovnice. To so bili tako tisti dobri, ki so poznali skrivnosti starih praks zdravljenja, kot tudi tisti slabi, ki naj bi z uroki povzroœali zlo. Za marsikatero nesreœo ali nasilno dejanje pa so krivce iskali tudi v zlih duhovih, v vasi so jih imenovali strahovi, ki jim je gospodoval sam hudiœ. Pri teh øupetrskih demonih je ølo za zelo heterogeno skupino bajnih bitij, proti katerim se je ves œas neuspeøno borila cerkev. Po drugi strani pa je z nekaterimi svojimi dejanji, kot je npr. blagoslavljanje hiøe, v kateri naj bi bivali duhovi, sama potrjevala njihov obstoj. Ob uradni cerkveni dok- trini in njenih razlagah so tako obstajale vzporedne, ki so bile velikokrat v nasprotju z katoliøkimi nauki. Æe Redfield nas je opozoril, da ≈v øtevilnih druæbah obstajajo ena ob drugi razliœne teænje in lo- gike religije in znanja – t. i. majhna in velika tradicija (Redfield 1955). Te so lahko radikalno razliœne, vendar pa pogosto medsebojno po-

330 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 331 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

vezane« (Eriksen 1995: 199). Prav zaradi tega se je lahko tudi zgodilo, da so vaøœani verjeli ne samo v nadnaravne sposobnosti doloœe- nih ljudi – œarovnikov, temveœ so jih pripisovali tudi duhovnikom, ki so skrbeli za red; ali kot je izjavil eden od informatorjev: Embot je en srau v Kurtah pred cerkvena vrata in je æupnik reku, ne boø veœ, in je umrl. Embot so rekli, da so meli æupniki ene posebne melodije. Da so lahko panali … Embot je bil red in je blo taku kot mora biti. Harmonija, ure- jenost in z njima povezan red je bil seveda vedno od idealov skupnosti. Prav zaradi tega je nered ponavadi prihajal po pravilu od zunaj. V Sv. Petru danes øe danes s ponosom govorijo, da so bili æe za œasa starih najbogatejøa vas v okolici. Prav ta njihov relativno boljøi socialni poloæaj pa naj bi bil tudi glavni vzrok za neprestane konflikte s prebivalci sosednjih vasi, ki so se vse do 70. let prejønjega stoletja kazali v obliki pretepov med mladimi iz Sv. Petra in sosednjih vasi. Ti pretepi, po pravilu na vaøkih plesih, so se po navadi konœa- li brez hudih posledic in jih je skupnost tolerirala, œe ne celo spodbujala. Z njimi naj bi se dokazovala tako moæatost moøkih kot tudi krepila lokalna identiteta, vse do trenutka, ko se na pretepih ni uporabilo kakøno oroæje – najpogosteje noæ. O takih primerih Øupetrci ne govorijo veœ kot o pretepih med ≈nami« in ≈njimi«, temveœ o nasilnih dejanjih konkretnih posameznikov z imeni in priimki.

ŒAS POD AVSTRIJO

V øupetrskih socialnih spominih zaœetek œasa pod Avstrijo ni krono- loøko natanœno doloœen in se veœina spominov na to obdobje danes prepleta s spomini na œase starih. V teh spominih pa je prviœ prisotna dræava in z njo povezane ustanove. Gre za obdobje ob prelomu stoletja, ko so v vasi odprli prvo øolo, kjer je pouk potekal v slovenskem jeziku. Øupetrci vedo povedati, da so bili na øolo zelo ponosni in so po izjavah sodeœ tudi zaradi tega spoøtovali dræavo. Ta je po- skrbela tudi za novi vaøki vodnjak sredi vasi, meliorirala zamoœvir- jene in prej malariœne doline v okolici vasi ter se v vasi pojavljala v obliki æandarjev, ki so v rednih intervalih prihajali v Sv. Peter. Bolj ali manj vsi informatorji, tisti, ki so bili v tem obdobju rojeni, kot tudi oni, ki so o njem samo sliøali pripovedovati, pa postavljajo v ospredje neproblematiœnost nacionalne identifikacije; ali kot je izja-

331 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 332 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

vil eden od mojih najstarejøih informatorjev: Si rekel, da si Slovenc, Hrvat ali Italijan, vse je blu prau; si, kar si. Ta je prav zaradi tega, kot sam pravi, zaupal avstrijski dræavi. Predstava o dobri, po priœevanjih kmetom naklonjeni avstrijski dræavi, ki jo opisujejo kot nekaj otip- ljivega, nekaj s œimer bi celo lahko vplivali na uresniœitev doloœenih priœakovanj, pa je po vsej verjetnosti novejøega izvora in je nastala v œasu pod Italijo, ko so nastale radikalne druæbene spremembe, na osnovi katerih se je pri Øupetrcu tudi oblikovala takøna podoba avstrijske dræave. Spomini na dobro Avstrijo se konœajo z zaœetkom prve svetovne vojne. Bolj kot po padlih moøkih – vojakih se v Sv. Petru te vojne spomnijo po pomanjkanju hrane, kar velja danes po prepriœanju vaøœanov za poglavitni vzrok poraza avstro-ogrske monarhije v tej vojni. To je obdobje ≈gladu«, ki skupaj z zgodbami o kugi predstavlja œas najhujøe krize, ki se je ohranila v øupetrskem kolektivnem spominu.

ŒAS POD ITALIJO

Obdobje italijanske dræave v Sv. Petru imenujejo œas bede – miæeri- je. In spomini na to miæerijo, zlasti iz zaœetnega obdobja italijanske oblasti, se v veœini primerov nanaøajo na strah pred politiœnim ustrahovanjem in nasiljem ter bedne ekonomske razmere, povezane z italijansko davkarijo. Ko Øupetrci danes govorijo o prvih dneh italijanske okupacije, jo po navadi primerjajo s prejønjim sistemom. Pod Avstrijo so na sodiøœih govorili tri jezike: slovensko, italijansko in nemøko. Pol so pa prøli Italija- ni, ki so bili jezni na Slovence, saj so jih napadali øe pod Avstrijo in je bilo tega konec, je zaœetek italijanske okupacije opisal informator. Œe- prav je bil italijanski jezik s kraljevim odlokom uveden kot edini uradni jezik v javnih in zasebnih zadevah øele leta 1923 (Kacin – Wohinz 1990: 186), je to dejanje v øupetrskih spominih oznaœeno kot eden prvih posegov nove oblasti. Øe posebno so se v Øupetru zgra- æali, ko so zvedeli, da sta morala v sosednji vasi æupnik in meænar zbrisati slovenske napise v cerkvi in jih zamenjati z italijanskimi. Takøni posegi faøistiœnega reæima so spodbujali øupetrsko nezadovoljstvo z novo dræavo, ki se je ob spremembi davœnega sistema in z dræavno reguliranim faøistiœnim nasiljem spremenilo v strah.

332 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 333 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Leta 1923 je bilo v Italijo uzakonjeno poitalijanœevanje slovenskih krajevnih in osebnih imen (Œermelj 1965: 148). Øupetrcem so tako leta 1924 poitalijanili vsa imena in priimke3 in od tega leta naprej starøi niso mogli dati veœ otroku slovenskega imena, zato ker ga ob- œinski uradniki preprosto niso hoteli vpisati v matiœno knjigo rojstev. Temu so se v zaœetku nekateri øe upirali. Æe leta 1928 pa je bilo s posebnim odlokom otrokom prepovedano dajati ≈smeøna« ali ≈nemoralna« imena in taka, ki utegnejo ≈æaliti javno mnenje« (Œer- melj 1965: 161). Œeprav je bilo uradno dajanje slovenskih imen otrokom prepovedano øele leta 1939, pa v Sv. Petru æe v sredini tridesetih letih najdemo med Øupetrci – veœ med moøkimi kot med æenska- mi – vrsto imen, ki so po svoje tipiœna italijanska imena iz obdobja Mussolinijevega faøistiœnega gospostva. Oœetje Mateji, Janezi, Ivani, Kuzme, Mihaeli … in matere Ane, Karoline, Veronike, Marije, Ivane … so v 30. letih zaœeli dajati svojim sinovom tudi imena, kot so Guerrino, Liberato, Italo Romano, Umberto Vittorio ali pa hœerkam Tranquilla, Virginia, Vittoria Libera4. Nova italijanska oblast je æe leta 1919 doloœila 15-dnevni rok za zamenjavo avstrijskega denarja v italijanskega. Iz literature lahko zvemo, da øtevilni Istrani sploh niso bili obveøœeni o pogojih menjave denarja (Œermelj 1965: 167), v Sv. Petru pa pravijo, da marsikateri Øupetrc ni zamenjal denarja, upajoœ, da bo priøla nazaj Avstrija. To se seveda ni zgodilo, saj je Istra in z njo Sv. Peter z rapalsko pogodbo z dne 12. 9. 1920 dokonœno pripadla Italiji. Z novo davœno poli- tiko iz leta 1924 so se øtirikratno poveœali davki in doloœene so bile tudi nove zamudne obresti pri plaœevanju davka, ki so znaøale dodatnih 6 odstotkov na neplaœano vsoto. Nova oblast je uvedla tudi novi naœin pobiranja davkov, ki ni veœ temeljil na davœnih uradih, temveœ je dræava dajala pobiranje davkov v zakup najboljøemu po- nudniku, predvsem bankam in zavarovalnicam, ki so si pribile øe desetodstotno provizijo za svoje stroøke (Œermelj 1965: 165). V øu- petrskih spominih je ta davœna politika vedno predstavljena zelo negativno. Doæivljali so jo kot udarec dræave po malih ljudeh. Øupetrci so pravzaprav takrat zaœeli povezovati strankarsko ideologijo – faøi- zem z dræavo: Faøizem nas je pritiskal, nas je dal podjetju in to je de-

3 Matiœna knjiga rojstev 1924, Obœina Piran. 4 Matiœna knjiga rojstev 1924–1945, Obœina Piran

333 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 334 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

lalo z nas, kar œeø. Takrat so ljudje priøli na kante. Tisti, ki niso mogli plaœati davka, so se navadno zadolæili pri bogatejøih kmetih ali pa pri bankah. Œe se je slaba letina naslednje leto ponovila, pa jim je grozil bankrot. In kot zakleto, spomini na najveœje naravne katastrofe so vezani prav na prvo desetletje nove italijanske dræave. Vse to je sproæilo marsikateri bankrot v vasi in øtevilne Øupetrce dobesedno prisililo, da so vse bolj iskali dodatne moænosti zasluæka v obalnih mestih, sproæilo pa tudi prve migracije proti Ameriki. Bankrotov se Øupetrci prav dobro spomnijo. Tisti, ki niso izplaœe- vali davke dve leti, takoj je priøel rubeænik, na cesto je øel.. Sem jaz videla druæino, so jokali. Po tem je sledila samo øe draæba v Piranu na ob- œini, na kateri se je prodalo hiøo in posestvo, œe ga je sploh kaj bilo. V tem œasu so se zato povsod v Istri pojavili posamezniki, ki so za oderuøke obresti ponujali posojila obuboæanim kmetom. Znana je dejavnost nekega poreøkega posojilodajalca, ki je zahteval 365-od- stotne letne obresti in zato ni œudno, da so v tej obœini v prvih petih mesecih leta 1932 zabeleæili 18311 bankrotov in draæb. V Sv. Pe- tru je bila pri izterjavi dolgov in poceni prednostnih nakupih bank- rotiranih kmetij øe posebej neusmiljena ena najbogatejøih øupetrskih druæin. Tam sosede M., dva, je bil en pokojni stric. Ino jih je vun hito iz hiøe, moja pokojna teta je mela za rodit … Ven jih je vrgo in jim je zme- tal vun, ki so ga meli pohiøtvo, revno. Moja pokojna teta je jokala, je prøla moja mama in jo je peljala v vas … To ni blo lepo, pa kaj, un je bil bogat, pa je lahko vzel. Je vzel tako pr Ø. dve druæini, v vasi je vzel ene B. Ta stari je reku, da on za pet lir vzame ves Sv. Peter. Je bil strog ino slab œlo- vek. To dejstvo nam poleg samega problema razkriva tudi konflikt- no plat øupetrske socialne stratifikacije, ki jo Øupetrci, kot bomo videli v nadaljevanju, pogosto zelo idealizirajo. Vendar pa je faøistiœ- ni sistem sam ponudil moænost, kako se izogniti plaœevanju davkov. Reøitev pred bankrotom je predstavljal vstop v faøistiœno stranko. V Sv. Petru lahko govorimo o dveh valih vpisa odraslih v faøi- stiœno organizacijo. Prvi sovpada z reformo davœnega sistema leta 1924, ki je v naslednjih letih sproæil v vasi marsikateri bankrot. Ne- katere Øupetrce je pred bankrotom reøil prav vpis v faøistiœno stranko, saj so tako dobili priloænost odloga plaœila davkov. Drugi val vpisa v ≈Italia Iredenta« je bil po letu 1935, ko so v soseøœini odprli rudnik premoga. Œlanstvo v stranki je bilo, kot bomo videli, pogoj za sluæbo.Tako lahko v 30. letih skorajda pri vsakem øupetrskem

334 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 335 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

sorodstvu najdemo koga, ki je bil vpisan v faøistiœno organizacijo, ali pa je aktivno sodeloval pri faøistiœni milici. V zaœetnem obdobju Italije so Øupetrci na lastni koæi veœkrat ob- œutili nasilje faøistiœnih band iz obalnih mest, zlasti iz Pirana. Ølo je za poljubno sestavljene mestne paramilitarne milice, imenovane Giovane fascista, ki so se æe v œasu pred Mussolinijevim prevzemom oblasti hodile izæivljat nad okoliøkim ≈slovanskim« æivljem. V Sv. Petru so priøli nekajkrat do zob oboroæeni in so pretepali moøke, ki niso vedeli govoriti italijansko, razbijali hiøni inventar in vinske sode, poæigali kope s slamo ter s streljanjem ustrahovali ljudi. Najveœ- krat so priøli ob nedeljah, ali pa tudi na dan volitev leta 1921. Øu- petrci vedo povedati, da po uporu kmetov v sosednji vasi Marezige (15. 5. 1921), kjer so domaœini odgovorili na teror faøistov, jih napadli in nekaj pobili, faøisti nekaj œasa niso upali zastraøevati ljudi v hribovskih vaseh. To pa poœasi niti ni bilo veœ potrebno, saj so se v naslednjih letih æe zaœeli kazati uspehi faøistiœne ideologije, ki je v Sv. Petru, kot tudi drugod po Istri, temeljila na øolskem sistemu in na organiziranju mladih. V øupetrski vrtec, imenovan aæilo, ki so ga po 1. svetovni vojni odprli v stavbi stare øole v srediøœu vasi, so sprejemali petletne otroke. V zaœetku naj bi bil v vasi velik odpor do vrtca, ki so ga pa star- øi hitro premagali, saj so otroci v vrtcu, ki je delal vsak dan, razen nedelje, dobili zastonj hrano. Namen teh vrtcev je bil uœenje itali- janøœine, otrokom pa so dali tudi obleko, hrano in igraœe. Øola v Sv. Petru je bila v prvi vrsti vzgojna ustanova, kjer so se v faøistiœni maniri poveliœevali red, disciplina in delavnost, se pravi tiste vrednote, ki so bile tudi pri domaœi vzgoji na lestvici vrednot uvrøœene visoko. Poleg tega je øola opravljala øe drugo pomembno nalogo. Italijanska raznarodovalna politika je namreœ ob politiœnih pritiskih in zastraøevanju temeljila zlasti na øolskem sistemu. V øoli je v italijanskem jeziku potekala nacionalna ≈faøistiœna vzgoja«, ki je ≈øolarje in starøe skuøala pridobiti z raznimi ugodnostmi, kot so delitev kosila, razna zavarovanja, nagrade uœencem za dobro znanje italijanskega jezika pa øe kaj« (Beltram 1997: 214). Œeprav je bil odlok, s katerim je bil v Italiji uradno ukinjen in prepovedan pouk v materinøœini, izdan øele leta 1925, se najstarejøi informatorji øe spomnijo, kako se je pouk v øupetrski øoli æe leta 1918 zaœel v italijanskem jeziku (Maruøiœ 1995: 187). Zaradi naspro-

335 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 336 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

tovanja italijanski øoli je nekaj Øupetrcev dve leti obiskovalo pouk v slovenski øoli v sosednji vasi. V Sv. Petru je leta 1924 ≈Lega nazio- nale« zgradila novo øolo s tremi uœilnicami in po letu 1926 so se skorajda vsi øolarji vkljuœili v mladinsko faøistiœno organizacijo. Fantje so tako postali ≈Piccoli Ballila Italiani«, dekleta pa ≈Piccole Italiane«. Izjeme so predstavljali samo redki øolarji iz slovensko za- vednih druæin, ki jim starøi tega niso dovolili. Po letu 1937 pa to ni bilo veœ mogoœe, saj je bila z odlokom Carta della scuolla uvedena ne- loœljivost øole od faøistiœnih organizacij, øoloobvezni mladini pa je bila prepovedana uporaba maternega jezika zunaj øole. Faøisti tako od konca 20. let niso veœ prihajali iz obalnih mest, temveœ so se zaœeli rekrutirati med domaœini. To pa je tudi razlog, zakaj Øupetrci neradi govorijo o obdobju faøizma. Kdo je bil faøist? Domaœini! Pr K. so enkrat faøisti stoœili vino, so obrali œepe. Sin je bil tudi faøist, ne oœe. Njemi so toœili vino in Œ., njega so pa stukli. On je znal malo œitat, pisat in je takrat bilo to dovolj. Kdu ga je stuko? Naøi, domaœi- ni. Mojga oœeta ga niso, so prøli, da ga bojo tukli. Moj oœe, œe bi se vpisau za faøista, bi bilo v redu. Moj oœe je reku, œe prideste, pridte. Samo prvi, ki pride v hiøo, je moj, pol pa bo, kar bo, se nasilja domaœih faøistov spomni informator. Øupetrci pravijo, da je bilo najhuje to, da niso nikoli vedeli, kdaj in koga se bodo lotile faøistiœne milice. Vendar pa iz opisov konkretnega nasilja lahko hitro ugotovimo, da so bili najprej na udaru tisti, ki so se javno nacionalno opredeljevali, tem pa so sledile druæine, katerih moæje niso vstopili v faøistiœno stranko. Tihega prenaøanja faøistiœnega øopirjenja in nadlegovanja pa je bilo konec takrat, ko so neki starki v sosednji vasi faøisti razbili vse kroænike. Si- cer jim niso niœ rekli, vendar so jih zaœeli popolnoma ignorirati in se izogibati pogovorom z njimi. Vaøke socialne sankcije v obliki socialne izolacije so hitro pripeljale do tega, da faøistiœne domaœe milice niso veœ nadlegovale domaœinov. Niso si upali dotakniti niti tistih, ki so javno izraæali nasprotovanje faøistiœni Italiji, temveœ so jih zaœeli prijavljati karabinjerjem, ki so bili odgovorni tudi za Sv. Peter. Ker je bila prepovedana javna raba slovenskega jezika, ta odlok so namreœ karabinjerji dosledno spoøtovali, so imeli Øupetrci najveœ teæav ob druæinskih in vaøkih praznikih, najveœkrat so mi omenili poroke in plese. Ob teh dogodkih, ki so jih morali vedno prijaviti, so bili stalno prisotni karabinjeri, ki so na vsako spregovorjeno slovensko besedo, zlasti pa na zapete pesmi, veœkrat odgovorili z bru-

336 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 337 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

talnim pretepanjem. Prepoved uporabe lastnega jezika je zato v øu- petrskih spominih predstavljena kot eden najbolj grobih posegov fa- øistiœnega reæima v njihov vsakdanjik. Tudi zunaj vasi je na Øupetrcie stalno preæalo faøistiœno nasilje. Tiste æenske, ki niso dobile dela v ribjih tovarnah v obalnih mestih in niso prodajale v obalnih mestih, so se paœ morale znajti, kakor so vedele in znale, in zato ni niœ œudnega, da so se ukvarjale tudi s kontrabantom – tihotapstvom. Takrat v tem œasi moja mama je bila v zapori en mesec, ker je nosila æganje v Trst in so jo ujeli financi in takrat moja sestra ni imela niti eno leto. Jaz pa sem zaradi tega izgubila sluæbo, je svojo izkuønjo predstavila informatorka. Njena mama, ki je bila v zaporu zaradi preprodajanja æganja, ni bila edina Øupetrka s tovrst- no izkuønjo. Vendar pa sta bila tihotapljenje in preprodaja øtevilnim æenskam edina moænost zasluæka, zato v socialnih spominih Øu- petrcev ta dejavnost nikoli ni predstavljena kot nekaj nezakonitega, temveœ vedno kot poznana in priznana oblika naœina preæivetja. Bila je vaøki odgovor na dræavno nasilje, formalno sicer ilegalna dejavnost, vendar pa socialno legitimna. V Sv. Petru pravzaprav ne najdemo moøkega, ki bi hodil delat v obalna mesta. Moøki iz vasi tudi odkrito govorijo, da so imeli v mestih same teæave. Œujte, so rekli, da je v gradi boljøe æivljenje. Nam so rekli seljaki in smo bili tam ko ≈sciavi«. Razumeste, zakaj ≈sciavi«, ker smo govorili slovensko. Samo mi drugi smo znali dva jezika, uni pa samo enga, je svojo izkuønjo z mestom Piran opisal informator. Moøki iz Sv. Pe- tra so zato hodili v Piran samo po nujnih, uradnih opravkih. Vendar pa se tudi tam niso sreœali zgolj z birokratskimi zapleti, temveœ so jih pogosto zmerjali zaradi uporabe slovenskega jezika. Jest sem bil v gradi na financah, ker sem plaœal davek. Je bila tudi moja teta, ki je tudi øla plaœat. Ino ona je rekla, Lino, dej mi tri lire, ko nimam drobiæa. Sem reku bene, ti dam, pa so rekli, tu notri se ne govori slovensko. Odpor moøkih do Pirana postane tako razumljiv, saj so bili tam na eni strani dele- æni pogostih æaljivk na raœun svojega socialnega statusa in pretepeni zaradi nacionalne pripadnosti, po drugi strani pa so imeli v Piranu v glavnem opravka samo z dræavnimi organi, ki med Øupetrci nikoli niso uæivali posebnega spoøtovanja, kar nam posebno nazorno pove priljubljena krilatica med starejøimi Øupetrci, ki pravi: Znaste, vi ne stojte se bat nobeno stvar, samo dræave bojte se. V njenem imenu pa so bili Øupetrci tudi poslani v klavnice 2. svetovne vojne.

337 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 338 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

Veliko Øupetrcev je ta doletela na sluæenju vojaøkega roka, ki jim je bil zaradi vojne potem avtomatiœno podaljøan. Pravzaprav moramo govoriti o dveh vrstah spominov na vojno, moøkih in æenskih. Prvi so vezani na vojaøke izkuønje moøkih, ki so bili mobilizirani, drugi pa so spomini druæin in æena, ki so œakale svoje oœete in moæe. Øupetrci se spomnijo, da so Italijani tik pred kapitulacijo mobili- zirali fante, ki so bili rojeni leta 1924. Neradi pripovedujejo o vojni, zato pa toliko bolj o kapitulaciji Italije, ko so se morali znajti, kakor so vedeli in znali. Øtevilni Øupetrci, ki so se po kapitulaciji Italije vrnili domov, so bili mobilizirani med partizane, po kapitulaciji Nem- œije pa øe v jugoslovansko vojsko. Øupetrci se zelo dobro spomnijo primera neke druæine, kjer je bil ta v partizanih, istoœasno pa oœe v italijanski vojski. Teoretiœno sta bila nasprotnika. Vendar samo nekaj ted- nov, do kapitulacije Italije. V Sv. Petru je bil po kapitulaciji Italije ustanovljen terenski okraj Osvobodilne fronte. Njegova naloga je bila predvsem v iskanju mo- økih, ki so se prikljuœili k partizanom. Informator, ki je bil tudi pri partizanih, mi je povedal, da je bila veœina Øupetrcev, ki je øla v partizane, mobilizirana. Kljub temu pa so bili vsi – tako takrat kot tudi danes – prepriœani, da so se borili za praviœno stvar. Zgodbe tistih øupetrskih æensk, katerih fantje, moæje ali oœetje so bili vojaki, so zgodbe o teæaøkem delu, strahu in priœakovanjih. Vse se spomnijo, da jih je najbolj bolelo to, da niso vedele, kje so njihovi moæje. Po kapitulaciji Italije so se v Sv. Petru najbolj bali prihoda nacistiœnih vojakov. Zvedeli so, da so ti poægali sosednje Ømarje in v vasi pravijo, da je bil njihov prihod povezan z najveœjim strahom, kar se ga spomnijo. Konec vojne, sloboda, kot reœejo v vasi, je bil œas veselja in priœa- kovanja vrnitve vojakov. Øtevilni se niso vrnili. V Sv. Petru je nekaj druæin, ki jim je prekletstvo vojne vzelo moøke dveh generacij. Od moje mame oœe se ni niti vrnu iz druge vojne. Oni reœejo, da je ostal v Afriki. In tudi oœe od njenega oœeta ni priøel. Oni pravijo, da je padel v Italiji. Moj noniœ, oœe od moje mame, je tudi ostal nekje, nobenga znaka ni blo od njega. Vojna je zato v oœeh Øupetrcev predstavljena kot najveœ- je zlo, ki lahko doleti œloveka. V vasi sem veœkrat sliøal, kako so sta- rejøi Øupetrci v krogu druæine in predvsem otrok pripovedovali o vojni. Nikoli jim niso razlagali vojaøkih dogodivøœin, temveœ je bil poudarek vedno na grozotah, ki jih prinaøajo vojne: Dvanajstega leta

338 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 339 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

v Albaniji, ko je bil moj oœe, so meli komandata enega Træaœana in je rekel, vse, kar je æivega, so meli naredæenje bujt. Kar je od najmlajøga do najstarøga. Je reku, da, je reku, sem vstavu jih, ma posluøte, mi bomo ubi- jal te nedolæne otroœiœe, ne. Mi bomo rekli, da nismo vidli nobenega, pa je. Uni, ki je kriv, se zna zbeæat in skrit in nastrada zmerom uni reveæ. Lej- te, œe bi mel øe dve vojni vmes v teh letih, ka bi mi meli taki standard, ko ga imamo. Vojne pojejo, uniœijo vse. Mir, da je na sveti. Niœ œudnega, da so tudi vojno, ki je v œasu zaœetka te raziskave øe trajala v Bosni, po- jasnjevali z lastnimi izkuønjami in socialnimi spomini na vojne, ki so jih doæiveli. So delali milo za drago v vojski. Vsi so delali slabo. Isto kot zdaj v Bosni. Œe pride Bosanec Srbom …. Vojska dela samo slabo, dobrega ni øe maj naredila. Medijska poroœila o vojni v Bosni so zato Øu- petrci interpretirali predvsem kot zloveøœa opozorila o posledicah nasilja, ki ga povzroœa vojna. Zanimivo v tem kontekstu pa je tudi dejstvo, da so ob tem kritizirali vseprisotnost nasilja in ≈the media and entertainment industry«. Konec 2. svetovne vojne, svobodo, so Øupetrci priœakali z upanjem, da bo konec trpljenja in nasilja. Za œas pod Italijo lahko tako reœemo, da so bili Øupetrci navzven ves œas lojalni dræavljani, med sabo pa ob primerjavah tega œasa s prejønjimi, prepriœani, da æivijo v miæeriji. Ta pa v mediteranskih druæbah ni pojmovana samo kot predstava o svetu omejenih resor- jev, revøœine in trpljenja, temveœ tudi kot usoda in posledica nasilja ter izkoriøœanja dræave.

ŒAS POD JUGOSLAVIJO

Ko Øupetrci govorijo o povojnem æivljenju, takratnem politiœnem sistemu in svojih izkuønjah z njim, delijo œas pod Jugoslavijo na dva dela, na obdobje, ko so æiveli v coni B, in na œas komunistov. V øupetrskih socialnih spominih je œas, ki so ga preæiveli v coni B, opredeljen z negativnimi izkuønjami. Takratni otroci se sicer spomnijo predvsem zadostnih koliœin hrane, zlasti ameriøkih voja- økih konzerv sira in marmelade. Vendar pa so tudi oni œutili strah starøev, ki pa ga niso mogli razumeti. Odrasli se seveda niso mogli navduøevati nad ameriøkimi konzervami, saj so imeli druge skrbi, povezane predvsem z negotovo prihodnostjo, ki jo je napovedovalo nasilje osvoboditeljev.

339 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 340 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

Prva se je na udaru seveda znaøla cerkev. Projekt dekristjaniza- cije je potekal je na dveh ravneh, s spreminjanjem koledarja in s konkretnimi posegi v dejavnost cerkve. Najprej je bilo po letu 1947 ukinjeno øtetje let po Kristusovem rojstvu, ki ga je zamenjalo øtetje let ≈naøe ere«. Øtetje je ostalo pravzaprav isto, zamenjalo se je samo ime. Temu sta sledila preimenovanje krøœanskih svetnikov v koledarju in zamenjava krøœanskih praznikov z novimi prazniki. Ime- nom svetnikov in svetnic so po navadi samo odvzeli vzdevek sveti, ali pa jih zamenjali s slovanskimi imeni. Øupetrci pravijo, da jih je najbolj prizadela prepoved praznovanja boæiœa in zamenjava Boæiœ- ka z dedkom Mrazom, ki so si ga takratni oblastniki sposodili v takrat øe bratski Sovjetski zvezi. Paradoksalno je, da se je tudi dedek Mraz moral boriti za preæivetje, zlasti po razkolu med SZ in Ju- goslavijo, t. i. resoluciji informbiroja leta 1948, ko so mu ideoloøki œistuni oœitali stalinistiœno poreklo (Dunja Rihtman – Auguøtin 2000: 153). Reforma in dekristjanizacija koledarja tako ni bila niti sistema- tiœna niti enotna, zato je prihajalo do øtevilnih nesmislov (Makaro- viœ 1995: 316). Enotno pa je bilo uvajanje novih praznikov: 29. november – dan republike (1945), 1. maj – praznik dela (1947), 22. december – dan JLA (1947), 22. julij – dan vstaje (1951), 25. maj – dan mladosti (1957), 27. april – dan OF (1968). Od krøœanskih praznikov sta ostala samo dva, vendar sta dobila novi imeni: 1. januar – novo leto in 1. november – dan mrtvih. Tem praznikom so se pridruæili øe øtevilni polprazniki: spominski dnevi, vojaøki prazniki, prazniki razliœnih industrijskih dejavnosti, obœinski prazniki, prazniki krajevnih skupnosti. Novi prazniki pa so postavljali v ospredje tudi nove druæbene vrednote in z njimi povezane anomalije, ki so jih doæivlja- li vsi, od najmlajøih do najstarejøih. Svoje mladostne spomine o ob- œutenju neenakosti je predstavil informator, ki je te anomalije doæiv- ljal kot otrok: Sem œuto, da nekaj ne øtima, ki sem hodu v drugi razred. Vsi tisti, ki so bili starøi v sluæbi, posebno pa tisti, ki so bili v partiji, ko je prøu dedek Mraz, uni so dobli velike pakete. Meni pa øe podobnim takim, ki nas je bilo mogoœe 70 odstotkov, je pa metal bonbone, kot da meœe psom. Meni ni ølo v raœun. To ne bom pozabil, ko sem hodil v drugi razred. V njih je omenil tako vpliv dominantne ideologije na vzpostav- ljanje nove socialno-razredne kategorije in nove elite, delavcev in komunistov, kot tudi partijski poseg v koledar, ki ga lepo ponazar- ja uvedba dedka Mraza, in s tem dekristjanizacijo koledarja.

340 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 341 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Delovanje cerkve je nova oblast prepreœevala na razliœne naœine. V Sv. Peter je leta 1945 priøel nov duhovnik slovenskega rodu, ker je prejønji pobegnil v Italijo. Jugoslovanska tajna policija, Udba, je od njega najprej zahtevala, da prekine vse stike s træaøkim økofom Santinom, in ko so po birmi leta 1947 ≈neznani« domaœini pretepli nekega duhovnika, ki je priøel iz Trsta k njemu na obisk, se je moral duhovnik iti zagovarjat na sedeæ policije v Koper, kjer so mu odkrito svetovali, naj gre v Italijo. Tako, kot so mi faøisti grozili pred vojno, da naj se izselim v takratno Jugoslavijo. Ne, sem rekel, jaz sem Slovenc in bom ostal tle, med Slovenci, se tega spomni nekdanji krkavøki duhovnik. Po vojni je bil tudi prepovedan verouk v øolah, zato so ga duhovniki izvajali v podruænih cerkvah. Øupetrci pravijo, da sta bila Sv. Peter in Krkavœe takoj po drugi svetovni vojni pod ostrejøim nadzorom takratne jugoslovanske taj- ne policije kot druge okoliøke vasi. Udbovci so bili tudi Istrani, vendar Øupetrci pravijo, da so udbovci pazili, da jih v vasi ne bi prepoznali in so zato poøiljali ljudi iz oddaljenih vasi. Udba je najprej obraœunavala s tistimi Øupetrci, ki so bili œlani faøistiœne stranke. Za- to se je iz Sv. Petra takoj po vojni v Italijo izselilo nekaj druæin, v glavnem tistih, katerih druæinski œlani so aktivno sodelovali s faøi- sti. Nasilje Udbe so v vasi sprejemali zelo odklonilno, saj so vedeli, da je velika veœina tistih Øupetrcev, ki so se vpisali v faøo, to naredila zaradi eksistenœne nuje. So bli kmeti Slovenci, poøteni, kar œesto pre- pisani na faøiste, da so imeli delo, je v øupetrskih socialnih spominih danes najbolj razøirjena teza o vzrokih za œlanstvo v faøistiœni stranki. Zato pravijo, da sami temu niso namenjali nobene pozornosti: Da bi prenaøali na mladino, tega ni blo. Ali pa, da bi ti zaradi tega nekoga gr- do gledali. Mogoœe so bili kakøna druæina, ki so rekli, on je bil od unih. Øu- petrci pravijo, da je bilo takrat najboljøe biti tiho, saj so v vasi do leta 1950 vse nadzorovali ≈udbaøi« ob pomoœi vaøkih ovaduhov. Po- litiœno motivirano nasilje in sploøni gospodarski poloæaj se je øe po- slabøal leta 1948, po resoluciji informbiroja. Zaœetnemu fiziœnemu nasilju in popolnemu nadzoru udbovcev so se pridruæili tudi drugi ukrepi nove oblasti. Øupetrci so v tem œa- su vsa pomembnejøa æivila lahko kupovali le z æivilskimi boni, uza- konjen je bil tudi obvezen odvzem nekaterih prehrambenih surovin, zlasti olja in mesa. Le redki so si upali krøiti te zakone, saj pravijo, da bi se to v vasi hitro zvedelo in da bi bili tudi policija in Udba ta-

341 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 342 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

koj obveøœeni. Ma ne, da bi hotu slabo, ampak tu v naøi vesi so bili sami saboteri, eni proti drugim. Øupetrci se ne spomnijo nobenega ≈udba- øa« iz vasi, saj pravijo, da se v vasi, kjer se vsi poznajo, tako ali tako ni dalo niœ skriti. Dolgo obdobje krize, vojni in povojni œas, ki je prinesel vrsto sprememb v strukturi vaøke oblasti, ki je prej temeljila na imetju, zdaj pa na politiœni pripadnosti, je v vasi sproæilo proces nezaupanja in ovajanj. Ma nikomer nisi mogu zaupat. Moj oœe je prinesel iz vojske radio, vendar so mu ga vzeli. Je mel tistega, ki si ga po- sluøal v uøesu, da se ni œulo. In ga je posluøal samo zveœer, ko je øel spat. Nihœe ni vedel za to, samo vem, da so mu ga vzeli, kako so pa zvedli, pa mi ni jasno, sem ga veœkrat vpraøal. Je kakøen zvohal tle z vasi. Kljub poostrenemu nadzoru pa so Øupetrci svoje nezaupanje do nasilnega reæima vseeno izraæali. Najveœkrat omenijo bojkotiranje volitev, kar je imelo za posledico zagovore na sedeæu Udbe v Kopru. Starejøi informator, ki ni øel na volitve, se spomni, da je bil zaradi tega pretepen in 17 dni zaprt v Kopru. Ja, je prøla udba k meni domov in so mi rekli naj grem na sestanek. Znaste, nisem taku nagle jeze, ma denes bi uni, ki me je prøu iskat, æe vidu. Ma jest sem ga razume, on je bil ubog, taku kot jest. Je moral to narediti. Tukli so me samo od Øupetra dol do Rav- na, do øole. Pol ne veœ. V vasi so me tukli, pol ne veœ. Niso bili poznani ljudje, so bili tujci, so bili Ømarci in Koøtabonci. V zapori sem bil tudi na prvi dan maja. In sem vpraøal, œe mi bodo za prvega maja dali en glaæ vina. So rekli ne, vi ste faøist. Ma, kaku znaste vi, da sem faøist, sem vpraøu. Ma ke niste øli na volitve, mi je reku. Jest pa sem reku, nimaste pojma, kel- ko pravih faøistov je volilo. Njegova zgodba je v tem kontekstu øe posebno povedna, saj nam kaæe na performativno razseænost uporabe nasilja. Za razumevanje takønega nasilja pa je mogoœe øe bolj kot sam dejanski akt fiziœnega nasilja pomembna njegova ≈performativna kvaliteta«, ki ≈dela iz nasilja vsakdanjo izkuønjo (z vsemi posledicami za druæbo), ne da bi v realnosti kdorkoli izkusil fiziœno nasilje vsak dan« (Schroeder and Bettina 2001: 6). To, da so informatorja pretepali samo na poti skozi vas, kar so lahko vsi videli, ni bilo na- kljuœje. Prav tako ni bilo nakljuœje, da so izbrali nekoga, ki je sodil med bogatejøe mlade kmete, ni pa bil vpisan v faøistiœno stranko. La- hko bi rekli, da je ølo za natanœno premiøljeno uporabo nasilja, katerega najpomembnejøa posledica je bil ustrahovanje. Strah je, kot vemo, tesnobno emocionalno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroæenosti pred domnevnimi ali realnimi sovraænimi in nevarnimi

342 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 343 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

okoliøœinami. Strah povzroœa negotovost pred lastnimi odloœitvami, obœutek ogroæenosti, izogibanje izpostavljanju, in ne nazadnje beg pred groænjo fiziœnega nasilja. Najbolj preprosti odgovor na strah je molk, nezaupanje, samocenzura in zapiranje v ozke kroge. Strah, ki ga povzroœa dræavno nasilje, je v tem obdobju Jugoslavije in v nekaterih drugih pravovernih vzhodnoevropskih reæimih vse do leta 1989 predstavljalo svojevrstno ≈gibalo« druæbe. V takem moreœem ozraœju so potem leta 1954 nenadoma preimenovali vas iz Sv. Petra v Raven. To preimenovanje je vzoren primer ideoloøke desakralizacije imena vasi, kar se je v povojnih letih dogajalo na vseh ravneh. Sprememba imena naj bi simboliœno predstavljala tudi konec pretekle in zaœetek nove dobe. Ker o spremembi imena nihœe ni vpraøal vaøœanov, gre za poseg, s katerim je takratna politika vzpostavljala oblast nad œasom, preteklostjo in prihodnostjo. Øupetrci se spomnijo, da so na preimenovanje vasi gledali kot na øe eno nesmiselno dejanje komunistiœne oblasti in se zaradi tega, kakor pravijo, niso preveœ obremenjevali. Po vsej verjetnosti pa je neki drugi politiœni dogodek potisnil v ozadje vpraøanje va- økega imena. To je podpis Londonskega memoranduma (5. oktobra 1954), s katerim so bile zakoliœene meje med Italijo in Jugoslavijo, ki sta jih obe strani, z manjøimi popravki, priznali øele dobri dve desetletji kasneje (1975) z Osimskim sporazumom. Cona B je tako pripadla Jugoslaviji, cona A Italiji, ta razmejitev pa je v Istri sproæila najveœje izseljevanje v prejønjem stoletju, italijansko imenovan ≈Eso- do Grande«. Œeprav je bil najbolj vezan na italijansko prebivalstvo Istre, pa so Istro v tem œasu zapustili tudi øtevilni Slovenci in Hrva- ti, med njimi tudi nekateri Øupetrci. Øupetrci pravijo, da je bil prvi poseg jugoslovanskih oblasti po podpisu Londonskega memoranduma zapora meje. Zapora sicer ni bila popolna, vendar pa so Istrani za œasa STO lahko preœkali mejo zgolj z osebno izkaznico, po letu 1954 pa s posebnimi prepustnicami. Za marsikatero druæino, ki je bila bolj odvisna od æenske (pre)proda- je kmeœkih pridelkov v obalnih mestih, je uvedba prepustnic predstavljala resno groænjo njihovim eksistencam. Øupetrce je øe dodatno prestraøilo mnoæiœno izseljevanje Italijanov iz obalnih mest in nekaterih sosednjih vasi. Ko so zaprli meje, takrat so se zaœeli selit. Naj- prej Italijani so se zaœeli selit. Ma jest poznam te, ki so bli v Seœovljah …Prej je govoril italijansko, pol ni smel veœ govorit talijansko, takrat

343 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 344 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

Italijani so se ustraøli, ne bo øole, ne bo niœ in so øli proœ. Izseljence iz Sv. Petra lahko razdelimo v veœ kategorij. Kot smo videli, so najprej øli politiœni emigranti, ki so se izselili v Italijo æe leta 1945. Tem je, do leta 1953, sledil drugi val politiœnih emigrantov. Tiste, ki so øli v Trst leta 1954 in 1955, v œasu velikega eksodusa, lahko imenujemo politiœne in ekonomske emigrante. Po letu 1955 je v Italijo prebegni- lo veliko emigrantov, v glavnem moøkih, ki so se za prebeg odloœi- li zaradi vojaøki obveznosti in gospodarske krize v Jugoslaviji. Po- tem imamo øe ekonomske migrante, ki so se po letu 1955 odpravili v œezoceanske deæele, v glavnem v ZDA in Kanado. In ne nazadnje so v tem obdobju øtevilni Øupetrci zapustili vas zaradi øolanja in zaradi dela v izpraznjenih obalnih mestih. V øupetrskih socialnih spominih so najbolj ohranjene podobe na izseljevanje leta 1954 in 1955. Danes marsikateri Øupetrc pravi, da so tisti, ki so takrat øli, podlegli italijanski propagandi. Italijani so od leta 1947, øe posebno pa po zaostritvi meddræavnih odnosov in pravem vojnem stanju na obeh straneh meje septembra 1953, z vsemi propagandnimi sredstvi svarili prebivalce Istre pred komunistiœni- mi grozodejstvi, ki œakajo Istrane v Jugoslaviji. Obljubljali so jim re- øitev, mleko in med za tiste, ki se bodo izselili. Po zelo pribliænih ocenah se je iz Ravna takrat izselilo v Italijo okrog 100 ljudi. Veœ mladih fantov iz vasi se je ustraøilo sluæenja vojske v Jugoslaviji in so se zaradi tega odloœili za odhod v Italijo, velikokrat pa so jim sledila njihova dekleta. Nepremiœnine tistih, ki so se izselili, so bile na- cionalizirane, œeprav se je marsikateri izseljenec dogovoril s svojim sorodnikom ali sosedom, da bo ta obdeloval njegovo zemljo. To, da je zemlja nacionalizirana, so øtevilni izvedeli øele ob smrti druæin- skega œlana na zapuøœinskih razpravah. Podobno se je dogajalo s hi- øami, kjer so se dogajali absurdi, kot je npr. tale: Formalni lastnik se je leta 1945 izselil v Italijo, njegov sin pa je s svojo druæino øe naprej æivel v isti hiøi, prepriœan, da æivi na svojem. Øele leta 1989 je izvedel, da pravzaprav æivi v nacionalizirani hiøi, ki je last obœine. Izseljenci, ki so sami sebe imenovali esoli, so v Trstu naleteli na vse prej kot prijazen sprejem. Zmerjali so jih s faøisti in jim oœitali, da prihajajo domaœemu prebivalstvu odæirat kruh. Za veœino izseljencev v Trst lahko trdimo, da so bili dvojno razoœarani. Najprej zaradi dejstva, da so zapustili svoje domove, kjer so si njihovi sorodniki, ki so ostali v vasi, v 70. letih zgradili nove hiøe in imajo danes

344 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 345 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

v povpreœju veliko viøji æivljenjski standard, potem pa so se poœuti- li ogoljufane øe v Italiji, ki jih je po njihovem mnenju dokonœno izdala z osimskim sporazumom, s katerim so bile 10. novembra 1975 dokonœno potrjene meje med Jugoslavijo in Italijo. Øtevilni izseljenci iz vasi so potem v Trstu res postali aktivni œlani razliœnih desni- œarskih in faøistiœnih strank ter organizacij. Po tem valu izselitev pravijo Øupetrci, da se je njihovo æivljenje po letu 1955 normaliziralo, kar povezujejo predvsem z dejstvom, da se je v tem œasu tudi prenehalo maltretiranje Udbe v vasi. Obdobju po letu 1954 pravijo tudi œas komunistov. Jes lahko vpraøam vsakega v naøi vesi, kdo je bil komunist pred vojno ali v vojni. Maj nobeden. Pol po 48. so nastali, tabot najveœ, se porekla øupetrskih komunistov spominja povojni ljudski poslanec v piranski obœinski skupøœini. Øupetr- ski komunisti so bili domaœini, ki so bili socialno odvisni od vasi, zato se v vasi nikoli niso izpostavljali. Øupetrci so z njimi govorili odkrito o vsem, tudi o politiki: Œujte, ta stari je bil komunist, najhujøi v vasi. Ma sem mu reko veœkrat pr tej mizi. Sem reko, veø kaj, ka so prav- li moj oœe ino moja mati, ki si hodo s økvadristi. Ma on je bil mladoletnik, ni bil prav økvadrist, samo pr njih øpijon je bil. Je hodo z njimi. Ma je zmerom muœal, nikdar ni odgovarjal. Vseeno pa so Øupetrce motili pri- pisani in realni privilegiji vaøkih komunistov. Vendar pa so se v tem œasu izboljøale tudi æivljenjske razmere Øupetrcev, ki so se lahko mnoæiœno zaposlovali v izpraznjenih obalnih mestih. Øupetrci so si prav z rednimi zaposlitvami bistveno iz- boljøali svoj æivljenjski standard in z njim povezan socialni poloæaj ter socialno varnost. Prav slednjo pa Øupetrci danes opisujejo kot najveœji in najpomembnejøi doseæek œasa pod Jugoslavijo. Tudi zaradi tega Øupetrci vaøkih komunistov ne povezujejo s komunistiœ- nim sistemom in velikokrat celo reœejo, da œe bi bili vsi komunisti takøni kot naøi, bi lahko øe danes fino æiveli v partiji, ker niso bili pokvar- jenci. Seveda se jih je ocenjevalo predvsem po dejanjih in zato so bili enkrat dobri, drugiœ pa zopet slabi. ≈Pravi« komunisti, tisti, ki so poosebljali sistem, so v øupetrskih socialnih spominih prihajali od zunaj, iz mest. To je seveda le deloma res, tako kot je res, da se je dræavno nasilje po letu 1960 skorajda popolnoma uneslo. V øupetrskih socialnih spominih obstaja tako sploøna ocena, da je bil povojni œas pod Jugoslavijo œas krivic in nasilja, œas øtevilnih nesmislov in zgreøenega politiœnega sistema. In to ne glede na dejstvo,

345 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 346 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

da se je æivljenje Øupetrcev po njihovi lastni oceni po letu 1960 spremenilo tako, da ga opisujejo tudi kot œas modernizacije in izboljøanja æivljenja. Zato lahko na proces nastajanja socialnih spominov, povezanih s œasom pod Jugoslavijo, gledamo kot na proces socialne produkcije ambivalence. Ta se izraæa predvsem v oblikovanju socialnih spominov doæivete preteklosti na œas pod Jugoslavijo, ki so slabi in dobri obenem, odvisno od generacije in od teme pogovora.

ŒAS POD SLOVENIJO

Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je v Istri povezana z novo dræav- no mejo, ki pa je na nekaterih odsekih (med drugimi tudi kopenska in morska meja v Istri) øe vedno stvar meddræavnih dogovorov in sporov med Slovenijo in Hrvaøko. Novo dræavno mejo, ki je prekinila prejønje vsakodnevne, stike je mlajøi Øupetrc predstavil takole: To mejo pa ljudje ne doæivljajo kot nekaj dobrega, noben. Lahko je to na- risat in napisat, izvajat je teæje. Sploh pa za nekoga, ki smo æiveli tako skupaj. Pa si tam peljal vino, pa sem, pa uno gor, pa to dol. Brez problema. Si meu kakøno punco. In potem s to mejo se je vse skupaj zaustavilo. Zdaj je to. Dejstva, da so Øupetrci imeli s svojimi sosedi na drugi strani reke Dragonje intenzivne sorodstvene, druæabne in gospodarske stike, dræava seveda ni opazila, tako da so vsakdanje teæa- ve obmejnega prebivalstva zaradi veœinskega odobravanja in spre- jemanja nove dræavne meje ostale bolj ali manj nevidne in nesliøne. Ljudje, ki prebivajo na eni in drugi strani te meje, sosedje, so se praktiœno œez noœ znaøli v dveh samostojnih in neodvisnih dræavah, obremenjenih s posledicami vojne, tranzicijskih procesov in vzpo- stavljanjem nove dræavnosti. Z novo mejo pa so se ob reki Drago- nji naselili policisti in cariniki v uniformah. Œeprav je ølo za slovenske usluæbence, pa so v oœeh Øupetrcev vseeno predstavljali predvsem represivni aparat dræave, s katerim so imeli v zadnjem stoletju vedno slabe izkuønje. Skorajda hkrati z novo mejo se je na Hrvaøkem ter kasneje v Bosni in Hercegovini zaœela brutalna vojna, ki so si jo Øupetrci zelo pogosto razlagali kot posledico novih dræav in njihovih nereøenih meja. Prav zaradi dræav in nacionalne identitete pa so bili Øupetrci vedno znova ærtve dræavnega nasilja. V njihovem socialnem spomi-

346 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 347 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

nu so øe vedno æive ≈øtorije« o avstro-ogrski monarhiji, ≈ko nacionalnost ni igrala nobene vloge«, kakor (zmotno) pravijo danes. Nji- hove izkuønje s faøistiœno Italijo so bile popolnoma nasprotne, saj so bili zelo pogosto ærtve nasilja zaradi slovanskega izvora in slovenskega nareœja, ki so ga govorili. Njihovi sosedje so imeli podobne te- æave zaradi hrvaøkega nareœja. Povojni eksodus v Italijo, zlasti italijanskega prebivalstva iz obalnih mest, je ponovno potrdil prepriœa- nje, da je nacionalna identiteta nekaj ≈o œemer se ne govori«, kot se je izrazil eden od mojih sogovornikov. Ne smemo tudi pozabiti, da izpostavljanje posameznikove nacionalnosti v socialistiœni Jugosla- viji ≈bratstva in enotnosti« nikoli ni bilo zares zaæeleno. Zaradi zgodovinske izkuønje z nacionalno identifikacijo so se Øu- petrci v zadnjem stoletju, œe se je le dalo, opredeljevali regionalno, kot Istrani. Za Øupetrce je regionalna istrska kolektivna identiteta predstavljala prostorsko identifikacijo, povezano z multilingvalnostjo in multikulturnostjo. Poleg tega je temeljila na podobnem socialnem poloæaju nosilcev in – upoøtevajoœ njihovo (manjøinsko) etniœno pripadnost – tudi na podobnih zgodovinskih izkuønjah. Vendar pa po osamosvojitvi Slovenije lokalna istrska identiteta naenkrat ni bila veœ dovolj. Tik pred letom 1991 smo bili namreœ priœa oblikovanja in uveljavljanja nove (etniœne?) øavrinske identitete v Sv. Petru in slovenski Istri. Lokalni pevski zbor in vaøki nogometni klub sta si oba v tem œasu nadela imeni Øavrinke in Øavrini. Kdo so (bili) Øavrini? V literaturi lahko najdemo razliœne opredlitve pojma Øavrini (najstarejøa je etniœna, potem prevlada profesionalna) in Øavrinija (prostorska)5. Niti etniœna niti profesionalna opredelitev pa nista povezani s Sv. Petrom. Edino kar priznavajo Øupetrci, je, da so jih tako imenovali prebivalci iz danaønjega hrvaøkega dela Istre. Øupetrci pravijo, da so Øavrinke – jajœarice prihajale v danaønji hrvaøki del Istre iz drugih vasi in so imeli o njih izoblikovani dve predstavi. Na eni strani so imele jajœarice v Sv. Petru negativno podobo, saj je ølo za æenske, ki so bile zaradi narave svojega dela veliko œasa odsotne od doma; in s tem tudi od druæine, kjer bi morale v skladu s patriarhalno agrarno predvsem opravljati socialno predpisano vlogo mater in æena. Po drugi strani pa so bile to po- gumne æenske, ki so prispevale nepogreøljiv deleæ k preæivetju dru-

5 Podrobneje je to analizirano v Brumen (2000).

347 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 348 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

æine in bile neke vrste posrednice med tradicionalnim vaøkim svetom in urbanimi obalnimi mesti. V poznih osemdesetih letih pa se stigmatizirana podoba Øavrin- ke naenkrat zaœenja spreminjati. Uveljavljanje nove javne podobe Øavrink v Sv. Petru in drugod po Istri moramo po mojem mnenju pripisati pisatelju Marjanu Tomøiœu. Œeprav lahko æe prej zasledimo nekatere poskuse literarnega opevanja Øavrink, je bila prav Tomøiœeva kniga tista (Tomøiœ 1986), ki je zaœela popularizirati njihovo novo podobo. Njegovo predstavitev Øavrink kot trpeœih mater slovenske narodnosti, ki se ærtvujejo za svoje otroke, lahko prepoznamo kot tisti mejnik, s katerim se je v devetdesetih letih dokonœno izoblikovala idealizirana podoba Øavrink. Z njo pa so se Øupetrci lahko zaœeli identificirati kot Øavrini in pojasnjevati svojo novo, idealizirano preteklost. Z redefiniranjem preteklosti na temelju iz- kuøenj iz sedanjosti so Øupetrci sprejeli øavrinsko socialno identite- to kot svoj odgovor na druæbenopolitiœne spremembe. Z njo so njihovi dotedanji sosedje, ≈Istrijani«, za katere prej Øupetrci nikoli niso poudarjali, da so slovenski ali hrvaøki, na mah postali tudi Hrvati. In Øavrini Slovenci. Nova dræavna meja v Istri je fiziœni odsev nacionalne dræavne suverenosti, ki prebivalcem Sv. Petra øe enkrat potrjuje njihove zgodovinske izkuønje in dejstvo, da je Istra razdeljena in mejna pokrajina. Negativne izkuønje s spremembami dræav in vlad ter z njimi povezano dræavno nasilje so vzrok za to, da Øupetrci svoje preteklosti ne sprejemajo kot zgodovine, saj jih je vsaka ≈dræava« uœi- la svojo verzijo zgodovine. Svojo preteklost zato doæivljajo kot kolektivno tradicijo, na drugem mestu sem jo poimenoval umiøljena tradicija (Brumen 2002), ki jo ohranjajo in prenaøajo s pomoœjo socialnih spominov. O tej svoji tradiciji in preteklosti pa Øupetrci govorijo predvsem skozi eno od oblik pripovedi, ki se v vasi pojavlja pod razliœnimi poimenovanji – zgodbe o dobrih, starih, tistih, zlatih ali preteklih œasih. Te zgodbe temeljijo na nenehnem postavljanju razlik s sedanjostjo in obveznem poveliœevanju dogodkov, moralnih vrlin in vrednot iz preteklost. Oznaœimo jih lahko za enega od ≈tipov verbalnih pripovedi, ki so vezani na preteklost« (Bloch 1998: 108) in imajo v naøem kontekstu øe eno zelo pomembno lastnost: to je dejstvo, da je v njih skorajda popolnoma odsotno nasilje (Brumen 2001).

348 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 349 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

SKLEP

V socialnih spominih Øupetrcev, v tej ≈prikriti« zgodovini, so øe vedno æive podobe prejønjih dræavnih sistemov, predvsem zaradi njihovega nasilja in kontroverznih posegov v æivljenja Øupetrcev. Razen ob opisovanju obeh svetovnih vojn so njihova priœevanja o nasilju neloœljivo povezana z dræavo in z njihovo nacionalno identiteto. Prav zaradi slednje je italijanska dræava tako podpirala in spodbujala nasilje, ne samo z represivnimi dræavnimi aparati, temveœ tudi s pomoœjo paravo- jaøkih formacij in z ideoloøkim aparatom dræave. Nekaj podobnega se je Øupetrcem dogajalo tudi v zaœetnem obdobju æivljenja v Jugoslavi- ji. Ponovno so bili glavni vzroki nasilja nacionalnost in ideoloøko pre- priœanje posameznikov in ponovno imamo opravka z nasiljem kot posledico dræavnega aparata in ideoloøkega aparata dræave. Œe imamo pri vojnah, uporih ali revolucijah poleg personificiranih ærtev tudi per- sonificirane povzroœitelje, pa se slednji v primeru dræavnega nasilja pogosto skrijejo za neprepoznavnimi ali neosebnimi dræavno birokratskimi strukturami. Øe veœ. Poudariti je treba, da imamo pri dræavnem nasilju pogosto opravka z indirektnim, strukturalnim nasiljem, pri katerem nasilnih dejanj ne povzroœa neki dejaven subjekt, temveœ je to nasilje dobesedno vpeto v druæbeni sistem. Ravno zaradi tega smo v Sv. Petru tudi videli, da nasilje ni bilo zgolj samo fiziœno, kakor tudi ni bilo nujno, da je dræava pri uporabi nasilja izhajala iz nekega real- nega obstojeœega stanja. Prav ideoloøke konstrukcije ustvarjanja notranjih sovraænikov so tako v Sv. Petru kot marsikje drugje na steæaj od- prle vrata represivnemu in konfliktnemu reøevanju nastalega poloæa- ja. Œe si sposodim razmiøljanje Glenna Bowmana, je ideoloøko nasilje dræava predstavljala kot ≈konstruktivno« nasilje, ki je sprejeto kot ≈pe- dagoøko in ustrezno« in s katerim si dræava zagotavlja pravico ≈zaøœi- te dræavljanstva pred nelegalnim nasiljem ljudskih sovraænikov (notranji sovraæniki dræave, kriminalci, revolucionarji, norci itn.)« (Bowman 2001: 31). Seveda pa moramo poudariti, da je dræavno nasilje kot legitimna volja ljudstva pogosto zgolj poboæna æelja oblastnikov. To øe zlasti velja za okolja, kot je istrsko, kjer so bili njeni prebivalci v preteklem stoletju vedno znova ærtve takega ali drugaœnega ≈defenzivne- ga« in ≈konstruktivnega« dræavnega nasilja. Zaradi øtevilnih dræav in z njimi povezanim nasiljem Øupetrci dojemajo dræavo in (deloma tudi) nacionalno identiteto kot nujno

349 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 350 (Black/Process Black plate)

Antropologija dræavnega nasilja na primeru istrske vasi Sv. Peter

zlo. Prav zaradi tega so Øupetrci tudi novo dræavno mejo sprejeli z izrazitim nezaupanjem in tudi s strahom. Prav dræavna meja je sproæila tako proces redefiniranja njihovih identitet kot preteklosti. V tem procesu je priølo tudi do redefiniranja njihove tradicije. Ta se danes neformalno prenaøa v vasi kot umiøljena tradicija v obliki zgodb o ≈dobrih starih œasih«. Njihova naloga je (bila) zagotoviti tiste norme in vrednote, ki ljudem omogoœajo obœutenje skupne preteklosti, deljene pripadnosti in predvidljive usode. Zaradi dræavne- ga nasilja, v katerem so na tak ali drugaœen naœin sodelovali tudi Øupetrci, pa je po svoje razumljivo, da v teh zgodbah ni podob dræav- nega nasilja (niti nobenega drugega); ali kot je ugotovila Francesca Declich: v Somaliji so te pripovedi zgrajene tako, da ≈skrivajo stvari, ki jih ni potrebno povedati direktno, in poudarjajo tiste, ki se jih sme povedati ali pa se zdi, da so dobre za povedati« (Declich 2001: 172). Lahko bi celo rekli, da gre za naœin kolektivnega pozabljanja ali celo prikrivanja. Øupetrci pa se po tem z niœemer ne razlikujejo od drugih (evropskih) skupnosti (Boissevain 1994), saj bi jih skli- cevanje na avtentiœno preteklost, na izkoriøœanje v vasi, razredne konflikte in (tiho) sodelovanje s totalitarnimi reæimi danes prej loœe- valo kot povezovalo.

350 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 351 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

LITERATURA

Althusser, Louis 1980: Ideologija in ideoloøki aparati dræave. V: Skuøek – Moœnik Z. (ur.): Ideologija in estetski uœinek. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba, str.: 38–99. Bloch, Maurice E. F. 1998: How We Think They Think. Anthropological Approaches to Cognition, Memory, and Literacy. Boulder, Oxford: Westview Press. Beltram, Vlasta 1997: Faøistiœno øolstvo v slovenski Istri. V: Primorska sreœanja 191, str.: 212– 215. Bertoøa, Miroslav 1986: Mletaœka Istra u 16. i 17. stoljeœu I.–II. Pulj: Istarska naklada. Boissevain, Jeremy 1994: Towards an Anthropology of European Communities? In: Goddard A. V., Llobera J. R. and Shore C. (eds.), The Anthropology of Europe. Identities and Boundaries in Conflict. Berg, Oxford: Providence, pp.: 41–56. Bourdieu, Pierre 1963: The attitude of the Algerian Peasant Towards Time. In: Pitt-Rivers J. (ed.), Mediterranean Countryman: Essays in the Social Anthropology of the Mediterranean. Paris, Haag: Mouton & Co., pp.: 55–72. Bowman, Glenn 2001: The violence in identity. V: Bettina E. Schmidt and Ingo W. Schröder (ed.), Anthropology of Vi- olence and Conflict. London, New York: Routledge, str.: 25–46. Brumen, Borut 2000: Sv. Peter in njegovi œasi. Socialni spomini, œasi in identitete v istrski vasi Sv. Peter. Ljubljana: Zaloæba *cf. Brumen, Borut 2001: Umiøljena tradicija ≈dobrih starih œasov«. V: Zmago Ømitek in Borut Brumen (ur.), Zemljevidi œa- sa. Zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Zbirka Æupaniœeva knjiænica øt. 5) 2001, str.: 193–207. Brumen, Borut 2002: Transmission of the ≈Good Old Times« and the Power of Imagined Tradition. V: Human Affairs. Volume 12, Number 3/2002. Œermelj, Lavo 1965: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. Ljubljana: Slovenska Matica. Declich, Francesca 2001: When silence makes history. Gender and memories of war violence from Somalia. V: Bettina E. Schmidt and Ingo W. Schröder (ed.), Anthropology of Violence and Conflict. London, New York: Routledge, str.: 161–175. Eriksen, Thomas Hylland 1995: Small Places, Large Issues. An Introduction to Social and Cultural Anthropology. London: Pluto Press. Kacin – Wohinz, Milica 1990: Italianizacija. V: Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 185–188. Makaroviœ, Gorazd 1995: Slovenci in œas. Odnos do œasa kot okvir in sestavina vsakdanjega æivljenja. Ljubljana: Krt. Maruøiœ, Milan 1995: Slovenska øola v Istri. V: Annales 6, str.: 179–196. Nagengast, Carole 1994: Violence, terror, and crisis of the state. V: Annual Review of Anthropology, Vol. 23, str.: 109–136. Redfield, Robert 1995: The Little Community. Viewpoints for the Study of a Human Whole. Chicago: University of Chicag- to Press. Riches, David 1986: The phenomenon of violence. V: Riches D. (ede.), The Anthropology of Violence. New York: Blackwell, str.: 1–27. Rihtman – Auguøtin, Dunja 2000: Ulice moga grada. Antropologija domaåeg terena (The Streets of my City. Anthropology of the Domestic Field). Beograd: Biblioteka XX. vek. Schröder, Ingo W. in Schmidt, Bettina E. 2001: Introduction – Violent imaginaries and Violent practices. V: Bettina E. Schmidt and Ingo W. Schröder (ed.), Anthropology of Violence and Conflict. London, New York: Routledge, str.: 1– 24. Tomøiœ, Marjan 1986: Øavrinke. Ljubljana: ŒZP Kmeœki glas.

351 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 352 (Black/Process Black plate)

Summary

BORUT BRUMEN

ANTHROPOLOGY OF STATE VIOLENCE IN THE CASE OF THE ISTRIAN VILLAGE OF ST. PETER Conclusion

Vivid images of former political state systems are still part of of the social recollections, of this 'concealed' history of the people of Øupe- tar which is largely due to the terror on the part of the said systems and their controversial encroachments upon the lives of the people of Øupetar. Apart from their descriptions of both world wars their testimonies on violence are inseparably linked to not only their national identity but also to the state. It was due to their national identity that the Italian state has supported and promoted the violence on not only the part of repressive state authorities but also on the part of paramilitary formations and ideological campaigns. A somewhat similar situation has been repeated during the early years following their incorporation into Yugoslav state. Once again their nationality and ideological beliefs on the part of individual villagers have been the main reasons for violence resulting in terror on the part of ideologically biased state authorities. With wars, uprisings and revolutions there are not only personified victims but also personified perpetrators; in the case of state terror, however, the latter are quite often concealed behind irrecogni- zable or impersonal bureaucratic state authorities. What is more, in the cases of state terror quite often one has to deal with indirect terror on the part of state structures which is not caused by some named subject for the said terror is incorporated into the entire social system. In light of the above said the terror in the case of Øupetar has not been a merely physical violence in that the state terror has not necessarily resulted from some real factual state of affairs. Ideological constructions have not only in Øupetar but also in a lot of other places triggered the production of internal foes resulting in repressive solutions of the existing state of affairs. In the words of Glenn Bowman the state has presented its ideological terror as 'constructive' terror which is to be accepted as 'pedagogical and

352 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 353 (Black/Process Black plate)

Summary

appropriate' terror whereby the state has always tried to uphold the right 'to protect its citizens against illegal terror on the part of public foes (internal foes of state, criminals, revolutionaries, lunatics, etc' (Bowman 2001: 31). However, one has to point out that state terror as legitimate public will is merely wishful thinking on the part of the rulers; this, in particular, applies to the areas suchas Istria where its people have in the course of the previous century repeatedly been subject to some form of 'defensive' or 'constructive' state terror. Due to several states and the terror associated with them the people of Øupetar comprehend state and to some extend national identity as well, as the necessary evil and it was for this reason that they have accepted the new state border with distinctive distrust and fear. To date the state border has always triggered the process of not only the redefinition of their identity but also of their tradition in that the tradition has been transferred as some imaginary tradition in the form of stories of the 'good old days'. The function of the said stories has been to ensure the norm and values which would make sure for the people to perceive a common history, partial affiliation and some anticipated destiny. On account of state terror – where the people of Øupetar have in a certain way taken an active part – it is only natural that the above said stories do not feature any images of state terror or any other terror for that matter or, as Francesca Declich has found to be true of Somalia, the stories are composed in order to 'not only conceal things which do not require to be told in a direct way but also emphasize things which are supposed to be told or else are thought to be good enough to be told' (Declich 2001: 172). One could even claim that there is a method of collective oblivion or concealmnet at work and in this respect the people of Øupetar are no different than any other (European) communities (Boissevain 1994) because reference to some authentic past, exploitation within the boundaries of the village, class conflicts and (silent) cooperation with totalitarian regimes would as likely as not divide the people of Øupetar instead of uniting them.

353 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 354 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 355 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

MIRJAM MENCEJ

COPRNICE IN COPRNIKI – VLOGA ÆENSK IN MOØKIH V KONTEKSTU ŒAROVNIØTVA

Kadar zgodovinarji, etnologi oziroma antropologi in drugi raziskovalci œarovniøtva piøejo o œarovniøtvu, zlasti o œarovniøtvu v oæjem smislu, se pravi o obdobju lova na œarovnice, navadno piøejo o osumljencih oziroma obtoæencih predvsem kot o osebah æenskega spola. To gotovo ni nakljuœje: v vsem obdobju lova na œarovnice, ki se je zaœelo pribliæno sredi 15. stoletja in trajalo ponekod celo do 18. stoletja,1 je bilo øtevilo ærtev sodnih procesov v veœini dræav vedno veliko veœje med æenskami kot med moøkimi. Moøki so bili navadno øele osumljenci ≈drugega reda«, obtoæeni navadno zaradi sorodstva z obtoæenkami (Kieckhefer 1994: 39–40). Tako je bilo po ugotovitvah angleøkega zgodovinarja Alana Macfarlana od 291 obtoæenih œarov- niøtva v Essexu v obdobju 1560–1650 samo 23 moøkih (od teh jih je bilo 11 poroœenih z obtoæenimi æenskimi), vse druge so bile æenske (Macfarlane 1970: 160). V Angliji nasploh je bilo med obtoæenci v œa- rovniøkih procesih 70 odstotkov æensk, moøki osumljenci so bili ve- œinoma sorodniki obtoæenih æensk (Simpson 1996: 7). V Nemœiji, Franciji, na Økotskem je bilo 80 odstotkov obtoæencev æenskega spola (Larner 1984: 61), na Danskem je bilo obtoæenih æensk 90 odstotkov in samo 10 odstotkov moøkih (Henningsen 1982: 135) itn. Æen- ski stereotip œarovnice je bil tako moœan, da sta bili v nekaterih obdobjih besedi æenska in œarovnica celo sinonima. V Rusiji so v 12. stoletju oblasti, kadar so iskale œarovnice, preprosto pregledale celotno æensko populacijo. V Langedorfu so leta 1492 vso æensko po-

1 Pri nas je bila po navedbi enega avtorja zadnja œarovnica seægana leta 1752, vendar o tem sojenju ni drugih poroœil in virov, zato velja ta podatek za nezanesljivega. Zadnja œarovnica sploh je bila usmrœena leta 1793 na Poljskem (Koøir 1995: 235).

355 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 356 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

pulacijo, razen dveh æensk, obtoæili œarovniøtva (Larner 1984: 61). Ena redkih izjem je Islandija, kjer so za œarovnike veljali v glavnem moøki in kjer tudi beseda za œarovnika (≈galdrama∂´ur«) impli- cira moøkega. Pred 17. stoletjem so za œarovnike veljali vsi moøki z magiœnim znanjem, v 17. stoletju pa se zaœne ta termin uporabljati za osebe, ki z magijo økodijo drugim (Hastrup 1990: 227–8); v tem œasu je zlasti pod vplivom Danske in Nemœije ob reformaciji poraslo verovanje v magijo in se je poveœal strah pred njo. Leta 1630 je bil tako naznanjen edikt Kralja Kristjana IV. Danskega iz 1613, po katerem so bili islandski uradniki dolæni slediti navodilom glede ka- znovanja tistih, ki se ukvarjajo z magijo – posledica tega je bilo 25 eksekutiranih œarovnikov (od tega 23 moøkih in dve æenski) (A∂´al- steinsson 1996: 49). Vpraøanje, ali je bil lov na œarovnice v resnici lov na æenske, je bil v strokovni literaturi æe pogosto obravnavan. S tem so se ukvarjale zlasti zgodovinske in v novejøem œasu tudi feministiœno usmerjene raziskave, vendar na vpraøanje, zakaj so veœina obtoæenih æen- ske, øe ni dokonœnega odgovora. Mnogi raziskovalci opozarjajo na dejstvo, da je bil stereotip œarov- nice pravzaprav od nekdaj æenska. Baroja izvaja to povezanost iz temeljnih mitiœnih predstav œloveka o vesolju, ki ga obdaja. Predsta- ve o Mesecu se pogosto povezujejo z mesecem (œasovnim obdob- jem), æensko, menstruacijo, smrtjo (Baroja 1979, I.: 24–8). Ti pojmi so v antiki povezani z zlimi magijskimi dejanji, za katere so verjeli, da jih izvajajo æenske (Baroja 1979, I.: 37). Kot poudarja Larnerjeva, znanstveno mnenje od Plinija naprej trdi, da lahko menstruacijska kri økodi pridelku in hrani, ubije œebele itn., kar zlahka vodi v pre- priœanje, da je bila æenskam inherentna neke vrste nevarna magija (Simpson 1996: 7). Francisco Bethencourt je pisal tudi o tem, da so v portugalski srednjeveøki teoriji zli pogled2 pripisovali ≈umazanim, smrdljivim in hudobnim izloœkom« iz æenske, ki je bila ≈mal men- struada«, tj. ki je imela v obdobju menopavze neredno menstruacijo (Simpson 1996: 7–8). Tudi Holmes, ki je poskuøal loœiti elemente œarovniøtva, ki izhajajo iz ljudske plasti verovanj, od tistih, ki jih je kasneje vnesla elita, meni, da je verovanje v sposobnost upravljanja

2 Zli pogled so mnogi raziskovalci izloœevali iz konteksta œarovniøtva, vendar pa je po mnenju De Blécourta znotraj evropskega œarovniøtva izolacija zlega pogleda nemogoœa, je rezultat pristopa »od zunaj« (De Blécourt 1999: 193).

356 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 357 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

s sovraænimi moœmi, ki naj bi bilo naravno povezano z æenskami ter naj bi se prenaøalo matrilinealno, eden tistih elementov, ki niso bili øele iznajdba elite v œasu lova na œarovnice, ampak so del ljudske plasti verovanj o œarovniøtvu. Medtem ko sicer priznava, da so bile obtoæbe œarovniøtva v zgodnjemoderni Angliji lahko uporabljane tudi za vzdræevanje vrednot patriarhalne druæbe, pa fundamentalna spolna povezava, ki nevarne moœi pripisuje zlasti æenskam, po njegovem mnenju ni iznajdba 16. stoletja, ampak je trajna komponenta ljudskih verovanj (Holmes 1984: 94). Drugi raziskovalci so poudarjali tudi socialno plat obtoæb: zlasti revna æenska naj bi bila najbolj socialno nemoœna tarœa in jo je bilo zato paœ najlaæe obsoditi. Macfarlene, ki je raziskoval sodne arhive iz treh vasi v Essexu v 16. stoletju, meni, da so bile v obdobju eko- nomskih in socialnih sprememb v druæbi (iz ideala medsosedske pomoœi v individualistiœno logiko) æenske zaradi svoje socialne pozicije in svoje vloge koordinatorja med razliœnimi vaøkimi skupina- mi znotraj vaøke skupnosti manj podvræene tem spremembam kot moøki. Ker je po njegovem mnenju glavni povod za obtoæbe œarov- niøtva odklonjeni dar ali posojilo in poslediœno domnevni œar od- klonjene æenske, so bile æenske veliko bolj izpostavljene tovrstnim obtoæbam, saj so si prav one najpogosteje izposojale stvari med seboj (Macfarlene 1970: 161). Po drugi strani se zdi, da so bile vœasih æenske bolj izpostavljene obtoæbam œarovniøtva tudi zaradi svojih poklicnih dejavnosti: T. R. Forbes (1966) je na primer pokazal, da so bile babice od 15. stoletja v Angliji nadzorovane z ekleziastiœno in posvetno zakonodajo. Aso- ciacija med œarovnicami, ki naj bi vstopile v pakt s hudiœem, ter ba- bicami, ki so bile znane po tem, da znajo pomagati pri porodih, a tudi narediti abortus, zaduøiti ali kako drugaœe ubiti novorojenœke, in ki so imele moœ krstiti otroke, œe so bili v nevarnosti, je kulmini- ralo v v definiciji ≈œarovniøke babice« (witch-midwife) (O´Connor 1991). Tekla Dömötör je v madæarskih vaseh zbrala veliko øtevilo povedk, ki babicam pripisujejo œarovniøke moœi in vpletajo v pripovedi o njih tipiœne œarovniøke motive (Dömötör 1973). Roper je v svoji razpravi pokazal, da so bile za obtoæbe zelo ranljive tudi æen- ske, ki so skrbele za porodnico prvih 40 dni po porodu (do vpelje- vanja in krsta), torej v kritiœnem obdobju (Roper 1996). Heinsohn in Steiger sta øla øe dlje: dokazujeta celo, da so lov na œarovnice izpe-

357 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 358 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

ljale Cerkev in dræave v obdobju poveœanih potreb po delovni sili, zato so se osredotoœile prvenstveno na babice, ki so poznale metode kontracepcije oziroma uravnavanja rojstev, da bi jim prepreœile izvajanje le-teh (Heinsohn, Steiger 1993). Toda ali je ølo pri vsem skupaj dejansko za napad moøkih na æen- ske? Hesterjeva trdi, da je bil lov na œarovnice izrazito napad moøkih na æensko – poskus, podrediti si jo v ekonomskem in drugem smislu (Hester 1996). Karlsen je ugotavljal, da v Ameriki veœina obto- æenk ni bila pod nadzorom moøkih sorodnikov, da so bile ekonomsko neodvisne ali so bile tik pred tem, da bi to postale; bile so v starosti, ko niso mogle veœ imeti otrok in so pogosto prelomile svoje spolno doloœene vloge z neprimernim obnaøanjem v seksualnem smislu, s ponosom ali z nenavadnimi religioznimi pogledi. Obtoæbe so po njegovem mnenju reflektirale poskus, da bi moøki dobili nazaj v svoje roke nadzor nad lastnino in prisilili æenske, da bi spreje- le svojo ≈pravo« vlogo (Simpson 1996: 8). Mnogi poskuøajo zanikati trditve, da je ølo v obtoæbah œarovni- øtva v bistvu za napad moøkih na æenske, z ugovorom, da so bili vœasih obtoæeni tudi moøki in da so æenske obtoæevale œarovniøtva predvsem druge æenske. Na podlagi gradiva iz sojenj Sharpe npr. poudarja, da je bil velik del priœ æensk ter da so obtoæbe zrasle iz konfliktov med æenskami. V glavnem so bile æenske tiste, ki so odloœale o tem, ali je bila bolezen posledica uroka, ali je bila neka æenska œa- rovnica, ali naj se sproæi proces proti njej, meni Sharpe (Simpson 1996: 8). A Holmes odgovarja, da so bili vendarle vedno lokalni mo- øki tisti, ki so nadzorovali proces, potem ko so bili sumi prekvalifi- cirani v formalne obtoæbe. Moøki so bili torej primarni dejavniki v prosekucijah, æenske pa zgolj pomoæni (npr. kot preiskovalke ≈œa- rovniøkih znamenj«, kot priœe ...) (Simpson 1996: 8–9). Poleg tega pomenijo predstave o œarovnicah, kot poudarja Lar- nerjeva, spreobrnjenje pozitivnih vrednot neke druæbe. V patriarhalni druæbi lastnosti idealne æenske doloœajo moøki in æenske se z njimi identificirajo – stereotip œarovnice pomeni pravzaprav nasprotje temu idealu. Stereotipna œarovnica je neodvisna odrasla æenska, ki se ne podreja moøkim predstavam o pravilnem æenskem obnaøanju. Je oblastna in samozavestna, ne zahteva in ne izkazuje ljubezni, ne skrbi za otroke in moæa, niti za øibke. Æenska, ki se od tega ideala preveœ oddalji, bo prepoznana kot œarovnica, pri œemer dejstvo, da

358 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 359 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

jo kot tako prepoznajo tudi druge æenske, niœesar ne spremeni. Ker je socialni red odvisen od æenskega podrejanja moøkim predstavam o æenskem obnaøanju, bo identifikacija æenske za œarovnico pogna- la proti njej ne le moøkih, ampak tudi podrejene æenske in njihove otroke. Æenska varnost namreœ leæi v podreditvi standardu, ki ga doloœajo moøki, pri œemer æenska z napadom na deviantne æenske okrepi svojo lastno pozicijo (Larner 1984: 61–2, 83–6). Le v izjemno redkih okoliøœinah so bili moøki bolj kot æenske podvræeni sodnim pregonom. Monter je pokazal, da so bili moøki, obtoæeni œarovniøtva, navadno povezani z æensko osumljenko ali pa obenem obsojeni øe za kak drug zloœin. Midlefort je opazil tudi, da se je razmerje moøkih poveœalo v obdobjih intenzivnega lova na œa- rovnice, ko je najverjetneje nastala ekstremna panika (Larner 1984: 61–2). Poleg tega so moøki obtoæenci prevladovali v pregonih proti nekromantiji oziroma v tistih pregonih, v katerih je nekromantija igrala glavno vlogo. Kadar je bilo œarovniøtvo pojmovano kot nova oblika herezije, je bila veœina obtoæenih prav tako moøkih. Na sploø- no pa so bile vendarle æenske tiste, ki so bile posebno ranljive za ob- toæbe magije in zlasti obtoæbe konspiratoriœnega œarovniøtva. Tudi kadar so poklic, ki je po redefiniranju bele magije v œasu lova na œa- rovnice postal potencialno ranljiv za tovrstne obtoæbe, kot je na primer zdravilstvo, opravljali tako æenske kot moøki, je bilo za æenske veliko bolj kot za moøke verjetno, da jim bodo zaradi tega sodili zaradi œarovniøtva (Kieckhefer 1994: 40). To je gotovo povezano tudi s prevladujoœim odnosom do æensk v obdobju lova na œarovnice. Pisci, ki so æiveli v dobi intenzivnega lova na œarovnice, so kot razlog za prevlado æenskih obtoæenk poudarjali njihov znaœaj: bile naj bi øibke (nasproti hudiœu) in pokvarjene (nasproti ljudi), menili so, da so bolj nagnjene h grehu kot moøki, da so bolj zlob- ne, maøœevalne, nevedne, svojeglave, lahkoverne, podrejene (Simpson 1996: 7; Holmes 1984: 94; Macfarlane 1970: 161). Po mizoginem pogledu zgodnjemoderne Cerkve so bile le æenske tako øibke, neumne in po naravi hlapœevske, da so lahko predale svojo moœ zlobnim duhovom v zameno za lastno korist (Jones, Pennick 1997: 205–6). A vendar se mnogi znanstveniki strinjajo, da dejstvo, da je bil lov na œarovnice predvsem lov na æenske, ni toliko izraz kot bolj posledica mizoginije tistega obdobja. Zdi se, da ni ølo za nameren napad na æenske kot take, ampak za napad na hudiœa, pri œemer je

359 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 360 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

bilo samo po sebi umevno, da gredo v pakt z njim lahko samo dovolj neumni ljudje – in to so bile seveda æenske (Jones, Pennick 1997: 205–6; Larner 1984: 87).

VAØKO ŒAROVNIØTVO V ETNOLOØKIH RAZISKAVAH 20. STOLETJA

Zdi se, da podobno sliko razmerja med moøkimi in æenskimi osumljenci œarovniøtva, kot jo kaæe obdobje lova na œarovnice, kaæejo tudi etnoloøke raziskave evropskega vaøkega œarovniøtva 20. stoletja – veœina avtorjev se strinja, da œarovniøtvo zadeva predvsem æenske (œeprav De Blécourt poudarja, da se ne sme spregledati tudi moøkih udeleæencev v diskurzu, njegov moøki aspekt) (De Blécourt 1999: 147–8). To je potrdila tudi raziskava na podeæelskem obmoœju vzhodne Slovenije, ki smo jo opravili s øtudenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v letih 2000–2002, ko smo na tem obmoœju raziskovali verovanja o œarovniøtvu. Izraz za moøkega œarovnika tam sicer poznajo, saj obstaja zanj kar nekaj terminov, ki so moøki ustreznik terminu ≈coprnica«: to so cuprjak, cuprek, cupernk, coprnik, coprjek; vendar pa sami vedno uporabljajo æenski spol. Øele na izrecno vpraøanje naøim sogovornikom, ali vedo za kakønega œarov- nika moøkega spola, smo dobili øest pozitivnih – a tudi kar dvajset negativnih odgovorov (ne glede na spol sogovornika). S3: Kdo pa so bile œarovnice? I: Kdo so bile? Samo æenske. Moøki ne. S: Kaj pa œarovnika pa ni bilo, nobenega moøkega? I: Ne, ne, ne. S: Samo æenske? I: Æenske smo bolj ælehtne. /smeh/ Æenske imajo hujøo moœ. Moœ imajo hujøo, veø. Da to predelajo. (56) S: Kaj pa coprniki, so bili tudi? Ali samo coprnice? I: Jaz samo za coprnice vem /smeh/, za coprjeka pa ne vem. To vem, da so same babe bile. Ja, same coprnce, ja. Za coprjeke pa ne vem, da bi bili. Je- zus, vse sorte se je dogajalo. (60)

3 Œrka S tu in v nadaljevanju je oznaka za spraøevalca – etnologa, I pa za informatorja (naøega sogovornika). Jezik je po- knjiæen, medtem ko sta skladnja in besediøœe ohranjena. Transkripcije so v celoti delo øtudentov in øtudentk, ki so sodelovali na poletnih delavnicah in seminarjih.

360 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 361 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Toda kot opozarja De Blécourt, se moramo najprej vpraøati, kaj œarovnica v striktnem smislu sploh je. Fokus na œarovniøkem diskurzu pomeni, da so œarovnice primarno definirane s tem, da se jih imenuje ≈œarovnica« – da se imenujejo tako same ali pa jih imajo za take drugi. Toda œarovnica pomeni marsikaj. De Blécourt poudarja, da beseda œarovnica v mnogih jezikih oznaœuje tako prakticirano œarov- niøtvo kot œarovniøtvo, ki ga nekomu zgolj pripiøejo, se pravi tako osebe, ki œarovniøtvo izvajajo, kot tudi tiste, za katere ljudje samo menijo, da ga izvajajo. Drugaœe povedano: beseda ≈œarovnica« lahko pomeni tako osebo, ki je osumljena økodovanja drugim, kot osebo, ki izvaja protiœarovniøtvo (De Blécourt 1999: 148). V øpanski Galiciji na primer, kot piøe Marisa Rey-Henningsen, ljudje ne vedo natanœno, kako bi pojasnili pomen besede meiga, saj pomeni veœ stvari. Œe se to besedo prevede v øpanøœino, pomeni bruja (zla œarovnica). Toda na galicijskem podeæelju so meiga imenovane zlasti ≈svete æenske« in ≈modre æenske«, ki jih ljudje obiøœe- jo, kadar so v teæavah, medtem ko besedo bruxa (iz øpansko: bruja) obiœajno uporabljajo za zlo œarovnico (Rey-Henningsen 1994: 200). Bruxa ima tudi v pokrajini Alto Minho na severnem Portugal- skem veœ pomenov: ta beseda se lahko nanaøa na œarovnico v smislu ≈æenske, ki ima nadnaravne ali magiœne moœi in znanje, ki ga navadno dobi prek pogodbe s hudiœem ali manjøim zlim duhom«. Kadar pa reœejo, da so ≈øli k bruxi«, imajo v mislih osebo, ki ima nadnaravne moœi, da zmore izniœiti uœinke œara in (vœasih) vrniti napad. Ta oseba je lahko vedeæevalec, nasprotnik œarovnic, zdravilec, medij, eksorcist, tip duhovnika. Œeprav se teh ljudje lahko bojijo, pa jih ne zamenjujejo s œarovnicami v pravem smislu besede. Dejstvo je, piøe Pina-Cabral, da obstaja razlika med ≈belo œarovnico« (nasprotnico œarovnic) in med pravo œarovnico, a je nejasna. Vœasih, kadar ljudje poskuøajo izraziti razliko med obema (med ≈pravo« in belo œarovnico), imenujejo prvo feiticeira (oseba, ki izvaja ≈feiticio«, tj. zle œare) in drugo bruxa. Vœasih pa sta besedi lahko uporabljeni tudi sinonimno, s tem da se prva vedno nanaøa na æensko in je bolj strah vzbujajoœa (Pina-Cabral 1986: 189–190). Ista dvoumnost je prisotna tudi v nekaterih slovanskih jezikih: poljøœina pozna øest razliœnih terminov za œarovnico in nasprotnico œarovnic, ki so øe vedno vsi v uporabi, a prihajajo iz razliœnih zgodovinskih tradicij. Na sploøno so te besede lingvistiœno povezane z

361 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 362 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

znanjem, modrostjo, tehnikami œaranja in svetom mrtvih. Najstarej- øa imena, wiedz´ma, ma˛dra, prihajajo iz skupnega slovanskega besed- nega korena in imajo svoj izvor v indoevropski tradiciji. Povezane so z znanjem (wiedza), darom videnja (widzieå) in modrostjo (ma˛droúå), a wiedz´ma se danes uporablja kot negativna oblika za œa- rovnico, medtem ko se ma˛dra (moøka oblika ma˛dry) na sploøno uporablja za zdravilce, ki se vœasih imenujejo tudi znachor, kar pomeni ≈tisti, ki ve o bolezni« (Schiffman 1987: 148–9).

ŒAROVNIØTVO NA PODEÆELJU VZHODNE SLOVENIJE NA ZAŒETKU 21. STOLETJA

Bistvenega pomena za razumevanje vloge spola œarovnice je torej plast oziroma kategorija œarovniøtva, znotraj katere doloœena oseba funkcionira kot œarovnica. Kajti œarovnica ene kategorije lahko, kot reœeno, pomeni nekaj povsem drugega kot œarovnica druge kategorije. Pri analizi gradiva, ki smo ga zbrali v naøi raziskavi, se je pokazalo, da je izraz ≈œarovnica« tudi tu vse prej kot enopomenski. Ne le da lahko zaznamuje tako osebe, osumljene økodljivega delovanja, kot vœasih (sicer redkeje) tudi osebe, pri katerih ljudje iøœejo pomoœ pred prvimi, temveœ øe marsikaj drugega. Na obmoœju, ki smo ga raziskovali, je na podlagi zbranega gradiva mogoœe razlikovati med veœ plastmi in elementi œarovniøtva (prim. Mencej 2003). Prva plast zadeva socialne napetosti v skupnosti, zlasti med sosedi: s tem imam v mislih tiste obtoæbe, ki se neposredno dotikajo odnosov med ljudmi, pri œemer imajo ljudje za glavno gonilno silo v ozadju økode, ki je storjena, zavist, nevoøœljivost, hudobijo sosedov. Tipiœna osumljenka je v tem primeru zavistna soseda, ki najpogosteje deluje s pomoœjo domnevno magije: v æelji, da bi økodila tujemu pridelku ali æivini, naj bi sosedu ali sovaøœanu (domnevno) nastavila ali zakopala v njivo, pod prag, v hlev ipd. razne predmete – najpogosteje jajca in kosti. Drugi naœin, na katerega taka sosedska œarovnica4 økodi, prav tako izvira iz bolj ali manj hotene ali bolj ali manj nadzorovane oziroma nenadzorovane uniœujoœe moœi

4 Izrazi, ki jih tu uporabljam za poimenovanje kategorij œarovnic, sicer deloma ustrezajo tistim, ki jih je v svoji klasifikaciji œarovnic uporabila Éva Pócs (1999: 10–1), vendar pa se klasifikacija, ki sem jo naredila na podlagi gradiva o œarov- niøtvu na obravnavanem obmoœju, precej razlikuje od njene klasifikacije œarovnic.

362 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 363 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

zavisti. Økodovati je po sploønem konsenzu prebivalcev mogoœe æe z namerno hvalo, zlasti majhnih otrok in æivali – vsaka hvala je nam- reœ na obmoœju, kjer je sploøno znano, da je le-ta prepovedana, seveda sprejeta s sumniœavostjo. Zelo redko naletimo na økodovanje prek neposredne groænje, ki naj bi se v veœini primerov æe kmalu zatem, ko je bila izreœena, tudi realizirala. Oba naœina økodovanja bi lahko uvrstili v kategorijo ≈zli govor«. Sosedam najveœkrat pripisujejo tudi sposobnost spreminjanja v krastaœo, v podobi katere navadno prihaja v hlev krast mleko. Zavist lahko deluje tudi prek ≈zlega pogleda«, o katerem tu govore kot o ≈poøkodnih oœeh«, ≈økodljivih oœeh«. Ta naœin økodovanja se zdi sicer bolj omejen na doloœene posameznike, ki so imeli tako moœ, kot zli govor, usmerjen pa je predvsem na majhne otroke in æivali. Redkeje smo naleteli na økodovanje prek ≈zlega daru«, tj. daru, ki ima domnevno økodljive uœinke na posameznika, ali prek ≈zlega dotika«, katerega posledica je bolezen, smrt æivali. Vsi ti naœini økodovanja oziroma aspekti œarovniøtva so znani iz etnoloøkih raziskav œarovniøtva marsikje v Evropi, œeprav jih vsi naøi sogovorniki niso vedno povezovali s œarovniøtvom. Zlasti nastavljanje oziroma zakopavanje predmetov in zli pogled so mnogi celo eksplicitno izloœevali iz tega konteksta. Pripisovali so ju samo za- vistnim sosedom, katerih namen je bilo povzroœiti økodo pri sosedu (in s tem v skladu s konceptom ≈omejenih resursov« seveda koristiti sebi). V glavnem vse te obtoæbe zadevajo ekonomsko økodo in/ali osebno nesreœo (bolezen in smrt æivine, slab pridelek, nemleœnost krav, bolezen otrok, redkeje slabe odnose med zakoncema ali v vasi ...) (veœ o tem v: Mencej 2003 a). Druga podkategorija œarovnic znotraj ≈socialne plasti« œarovni- øtva, a vendarle z deloma drugaœnimi karakteristikami, so ti. vaøke œarovnice. Meje med zavistno sosedo in vaøko œarovnico ni vedno lahko potegniti. Vsekakor se zdi, da delu æensk, ki imajo na tem ob- moœju reputacijo vaøke œarovnice, pripisujejo enaka økodljiva dejanja, kot jih pripisujejo nevoøœljivi in zavistni sosedi: nastavljanje predmetov, hvalo z zlim namenom, poøiljanje krastaœe oziroma spreminjanje v krastaœo (da bi pomolzla mleko tujih krav). Lahko sicer, da so take obtoæbe naknadno pripisali æenski, ki je imela reputacijo æe od prej. Po drugi strani pa se zdi verjetna tudi obratna pot: da je eden od moænih razlogov za to, da neka æenska sœasoma dobi reputacijo œarovnice, postopno stopnjevanje sploønega konsenza gle-

363 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 364 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

de njenih økodljivih dejanj, storjenih drugim zaradi zavisti. Na podlagi zbranega gradiva je æal nemogoœe ugotoviti, ali je bila pot takøna ali obratna; lahko celo, da sta bili mogoœi obe smeri. Tako obeh kategorij – sosedske in vaøke œarovnice – pravzaprav ni vedno mogoœe natanœno loœiti, ampak je vsaj v nekaterih primerih bolje govoriti o razliœnih stopnjah reputacije, ki se lahko postopoma razøiri iz konflikta med dvema vpletenima druæinama ali posameznicama do øirøe pripisanih obtoæb v skupnosti. To postopno stopnjevanje konsenza ima ne le kvantitativen, ampak tudi kvalitativen vidik: na tako æensko se sœasoma naveæejo skorajda demoniœne, nadnaravne lastnosti in sposobnosti. Vendar pa obstajajo tudi drugi razlogi za reputacijo vaøke coprnice, ki s økodljivim delovanjem æenske, poro- jenim iz zavisti do soseda, nimajo nujno neposredne zveze. Ena od podkategorij vaøkih coprnic so æenske, ki jim ljudje pripisujejo nenavadno veliko bogastvo (konkretno: nenavadno velike koliœine mleka ali masla) glede na njihove razmere, npr. øtevilo krav, ki jih imajo v lasti. Pri tem njihovo økodljivo delovanje ni usmerjeno proti eni ali veœ druæinam posamezno in ljudje takim æenskam ne pripisujejo delovanja iz zavisti (prej bi seveda lahko govorili o zavisti sovaøœanov do njenega nesorazmernega ≈bogastva« oziroma uspeø- nosti). V takih primerih sogovorniki niso trdili, da je njim ali komu drugemu zmanjkalo mleko zaradi njenega zavistnega delovanja, paœ pa se izraæajo z nejasnimi obtoæbami, œeø da iz ≈drugih« hlevov vle- œe mleko po vrvi ipd. Pri razumevanju take obtoæbe bi se morda lahko ponovno naslonili na kognitivni sistem ≈omejenih resursov« (image of limited good), znaœilen za zaprte vaøke skupnosti, ki ga lahko predpostavljamo v ozadju teh obtoæb, le da v tem primeru ne gre za krajo enemu sosedu v dobro drugega, temveœ za ≈krajo« ali zajemanje iz nekakøne skupne kvote. Eden od razlogov, da neka æenska dobi tako reputacijo, je tudi reputacija njene druæine: œe je imel kdo od njenih prednikov œarov- niøko knjigo (Kolomonov æegen), ali pa je kdo od starøev veljal za œarovnika, je zelo verjetno, da se bo taka oznaka prenesla tudi na hœer, saj se po prepriœanju ljudi znanje prenaøa naprej najpogosteje znotraj druæine (zlasti z matere na hœer). Razlog za tako reputacijo æenske je lahko, kot se je pokazalo v nekaj primerih, njeno ukvarjanje z zdravljenjem, zeliøœarstvom ipd. To je v skladu s preinterpretiranjem bele magije v obdobju lova na œa-

364 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 365 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

rovnice, ko je bila vsaka magija razumljena kot delovanje s pomoœ- jo hudiœa in je torej veljala za zlo. Taka oznaka se vœasih nalepi tudi na æenske, ki ustrezajo stere- otipu œarovnice. K reputaciji lahko npr. pripomore æe sam videz ali obnaøanje, ki ustreza predstavi ljudi o tem, kakøna naj bi bila coprnica. Njen videz je stereotipen: je grda, umazana, razmrøœena, z velikim, krivim nosom, bradavico, obleœena v œrna dolga oblaœila, z ruto, ki ji zakriva obraz, itn. Kar zadeva njeno obnaøanje, gre za pre- pirljivo æensko, radovedno, takøno, ki ne ustreza merilom æenskosti, asocialno ... Njen socialni status je nizek, je revna, osamljena, brez socialnih stikov, navadno æivi sama. Ta stereotip o tem, kakøna je œarovnica, se sklada (vsaj v veliki meri) samo s tem tipom œarovni- ce: v nobenem pogledu ga ne moremo povezati s ≈sosedsko œarov- nico« (in øe manj seveda z abstraktno nadnaravno, demoniœno œa- rovnico, ki je navadno kriva za neprijetna noœna doæivetja – prim. v nadaljevanju). Veœinoma zaznamuje dejanja, ki jih pripisujejo æenski z reputacijo ≈vaøke œarovnice«, viøja stopnja pripisane nadnaravno- sti, magiœnosti kot dejanja zavistne sosede. Navadno se je dræi v nasprotju z zavistno sosedo nekakøna avra demoniœnosti. Vaøka œa- rovnica se torej – v nasprotju s ≈sosedsko« – glede na svoje lastnosti in delovanje giblje nekako na ravni med obema poljema: na meji med zavistjo znotraj medsosedskih odnosov in demoniœnostjo nadnaravnih noœnih doæivetij. Drugo plast œarovniøtva na obravnavanem obmoœju lahko loœi- mo od prve, saj zadeva tenzije z nadnaravnim svetom: s tem imam v mislih vsa domnevno nadnaravna doæivetja, ki praviloma poteka- jojo ponoœi oziroma na meji dneva in noœi, najpogosteje na mejnem prostoru (na meji ali zunaj vasi, v gozdu, ob vodi). Tu gre za prika- zni, pojave ali doæivetja, ki jih ljudje interpretirajo kot sreœanja z noœnimi coprnicami. Najpogosteje pripovedujejo zgodbe o blodenju ali onemogoœenem nadaljevanju poti, nekakøni blokadi, kar tu na sploøno pripisujejo ≈coprnicam«.5 Ta doæivetja pogosto opisujejo kot neke vrste zaœasno izgubo razuma, motnje, premik v psihi, zavesti. Tipiœne razliœice teh pripovedi govorijo o œloveku, ki se na poti do-

5 Eva Pócs meni, da je bil v teh in drugih zgodbah økodljivi aspekt bajnih bitij absorbniran v œarovniøtvo, da je priølo do transformacije bajnih bitij v œarovniøtvo. Pri tem posebej poudarja tudi zgodbe o tem, kako so bajna bitja zape- ljala œloveka – pripovedi torej, ki sestavljajo bistveni del »noœnega œarovniøtva« na naøem obmoœju (1989: 27–9, 39–40 in naprej).

365 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 366 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

mov znajde v grmovju in ne more nadaljevati poti – ko se zdani ali pa ga mimoidoœi odreøi, se praviloma izkaæe, da je ves œas stal sredi poti. Vœasih gre za popolno dezorientacijo: ærtev vso noœ blodi po gozdu, grmovju, trnovju, potokih v popolnoma napaœni smeri in se ≈zave« øele zjutraj – pri tem se najpogosteje znajde obiœajno na povsem drugem kraju, daleœ stran od poti, po kateri se je namenila. Pogosto ljudje opisujejo tudi noœna sreœanja coprnic v podobi razno- barvnih luœi – tudi ta sreœanja lahko vodijo v izgubo poti6 (prim. Mencej 2004), ali pa ponoœi videvajo perice, ki perejo ob vaøkem vodnjaku ali ob reki. V vseh teh primerih økoda ni nujno tudi storjena, ta sreœanja so lahko povsem nenevarna (pojav luœk npr. najpogosteje ne povzroœi izgube poti, vœasih take luœke ljudje zgolj opazujejo in jih identificirajo za coprnice, ne da bi imelo to kakrøneko- li posledice za opazovalca). Do ekonomske økode tu ne prihaja, najpogosteje taki dogodki nimajo posebnega vpliva na socialna razmerja v vasi. Obtoæenka za taka (neprijetna) doæivetja je najpogosteje neka nejasna, nedefinirana, abstraktna demoniœna œarovnica, ki pa je vœasih vendarle prepoznana kot konkretna æenska iz vasi. Kadar je bil œar neidentificiran, posledice (umiranje, bolehanje æi- vine, nemleœnost krav ...) pa dolgotrajne, so ljudje prihajali k vede- æevalcem (ølogarji, ølogarice), ki so obenem opravljali tudi funkcijo nasprotnikov œarovnic. Identifikacija in po potrebi vraœanje œara œarov- nici sta bili le del njihovih dejavnosti, poleg vedeæevanja (oziroma je bila identifikacija œarovnice tudi lahko razumljena kot vede- æevanje). Toda kljub temu, da so vedeæevalci pogosto nastopali kot nasprotniki (in identifikatorji) œarovnic, so imeli ljudje tudi do njih ambivalenten odnos, ki se kaæe v obœasnem imenovanju takih spe- cialistov ≈coprnica«, ≈coprjak«, ≈ta glavna œarovnica« ipd. Tudi na- œin smrti (teæko, dolgo umiranje itn.), tipiœen za coprnika/-co, pogosto opisujejo v zvezi z nasprotniki œarovnic. Poleg tega kroæijo med ljudmi tudi nekatere pripovedi (povedke, migracijske povedke), na katere nikoli nismo naleteli v obliki memo-

6 Na primer: Moj ata, ko je øel s øihta domov, ko je v rudniki delal in je øel domov po isti poti in je enkrat zaøel v eno hosto, zveœer in je tam notri hodil celo noœ. Bolj ko je hodil, ni mogel ven iti. Kam(or) je øel, tam je bilo grmovje. Pa je poznal toto pot. In potem se je vse(de)l na en øtor, pa je poœakal zjutrga. In ko se je zaœelo svitati, je ob poti sedel. Øe en par takih je bilo v tisti hosti, ki so to doæiveli. (36) Tam, k(jer) sem bila jaz doma (...), je rekel eden, je rekel, da je øel ponoœi ven, ne, k potrebi, ob dveh ponoœi, in je rekel, da je videl dol, da so bile nekakøne luœke in da ga je kar pritegnilo, de je kar øel za tistimi luœkami in ga ni blo nazaj. Zgubil se je, ne. /smeh/ In je rekel, da pol je priøla, ga le ni bilo nazaj notri, pa je priøla mama ven, pa ga je klicala in tedi se je osvestil, da je paœ nekam, de je nekam øel in da se je vrnil nazaj v hiøo./smeh/ Ja, marsikaj so øe govorili, samo …(47)

366 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 367 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ratov, niti niso na tak ali drugaœen naœin podkrepljene v øegah in verovanjih na tem obmoœju, zato lahko domnevamo, da niso zares integralni del verovanj o œarovniøtvu na tem obmoœju. Œe æelimo torej ugotoviti razmerje med moøkimi œarovniki in æen- skimi œarovnicami znotraj vseh teh razliœnih plasti, se izkaæe, da ne moremo veœ kategoriœno zanikati vloge moøkih znotraj sistema œarov- niøtva. Ugotovimo lahko, da je spolna doloœenost med temi tremi oziroma øtirimi kategorijami œarovnic zelo neenakomerno porazdeljena. V kontekstu medsebojnih (medsosedskih) tenzij izrazito prevladujejo æenske in moøki v tej vlogi nastopajo le redko. Enako ugotavlja Pina-Cabral za pokrajino Alto Minho: tudi tam so æenske pogosteje obdolæene kot moøki, saj naj bi bila njihova zavist moœnejøa (Pina- Cabral 1986: 178, 180). Malce veœje øtevilo moøkih najdemo le v kategoriji oseb z zlim pogledom: I: Ko take majhne prasce, ne, œe jih je kateri tak videl, tisto se je kar okoli vrtelo. S: Prasec se je v krogu zaœel vrteti? I2: Ja, ja. S: Potem, ko ga je on pogledal? I: Ja. I2: Ja, seveda. I: Ko to ne smejo, tako pravijo, videti. S: Kako se mu je pa lahko pomagalo? I: Ja, niœ. I2: Da mlada æivad – ne sme je tak œlovek videti, ne, da potem se tisti æi- vadi ..., ni prav, ne, da se matra. S: Ampak pomagati se pa ni veœ dalo niœ, œe je kdo to naredil? I2: Ja, seveda, kako, kako boø pa pomagal? Ne moreø. (63) I: Tisto so vœasih rekli, ja. Tule pri nas je bil en L. se je pisal, pa mama ni pustila, de bi on svi(n)je videl. Ko je svi(n)je videl, so zbolele. Œe je res to, no. Saj ne vem. S: A naj bi on bil takøen, da naj bi potem økodil svinjam ali kaj? I: Mat je zmeraj trdila to, ne. Tudi ko je on kravo videl, ni mleka veœ imela. Pa tisto je prokleta laæ, ne. Take stvari so bile vœasih, ne. Danes tega ni veœ, ne. (82) Tudi tipiœna oseba, ki je dobila reputacijo vaøke coprnice, je bila praviloma æenskega spola. Prav tako naj bi se po najpogostejøem

367 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 368 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

prepriœanju znanje œarovniøtva prenaøalo v okviru druæine z æenske na æensko. Samo v redkih primerih se je oznaka vaøkega coprnika nanaøala na moøkega – tu se njegov opis sklada s fiziœnim (øepa, je skljuœen) in socialnim stereotipom (preklinja kriæ) œarovnice: S: Pa so bile samo æenske, ali tudi moøki? I: En moøki je bil tu, ko je tako øepal, pa je bil skljuœen, tako, prej, ko øe ni bilo otrok, sem ga poznala …So tudi rekli, da zna kaj pocoprat, da so se ga bali. S: Kje pa je æivel ta moøki? I: Pil je fejst, tudi … Pa je øel do kriæa, pa je kar gledal kriæ gor, pa klel ... S: Kako so pa rekli moøkemu coprniku? I: Coprnik, ali pa coprnica. (58) A moøki si je najveœkrat prisluæil takøno reputacijo zaradi sorodstve- nega odnosa z æensko, ki se je je dræala taka oznaka: S: Kaj pa za tistega moøkega, ki ste rekli, da je tudi copral, tudi so vsi vedeli? I: Ja, ja, eden je bil tudi, ja, moøki, pa za æensko. To sta bila brat pa sestra. So znali delat to /.../ S: Sta skupaj æivela? I: Nja, ja, a ne. S: Ne? Narazen? I: Ja. Eden na enem koncu, eden na drugem, ne /smeh/ ja, ja. V bliæini pa, ja. Pa oni so vedeli za sebe lahko, eden za drugega, ne. (2) Vendar pa v eni podkategoriji vaøkega coprnika øtevilo moøkih osumljencev skokovito naraste. Gre za ljudi, ki so dobili reputacijo zaradi domnevnega lastniøtva œarovniøke knjige (Kolomonovega æeg- na) – to so opazno pogosteje pripisovali moøkim kot æenskam. Kar devet naøih sogovornikov je omenjalo moøke lastnike take knjige in le øtiri æenske, od teh pa sta se samo dve pripovedi nanaøali na konkretne æenske, drugi dve pa zgolj abstraktno na coprnice nasploh. Zato imajo tiste Kolomone, to imajo bolj duhovnik. Moj oœe je imel Kolomon, samo da je bil pameten in ga je prej, ko je vedel, spravil v predal ali ga pa zaægal. Je hodil potem k nam eden z grada in je neki zvedel, da imamo Ko- lomon. Rekel je mami, da bo fejst plaœal tole knjigo, mama pa je rekla, œe jo ubijejo, tele knjige ni pri nas. Verjetno jo je zaægal zaradi otrok. (35) A celo v primeru, ko je imel oœe ali moøki sorodnik œarovniøko knjigo, se je reputacija, ki si jo je prisluæil s posedovanjem te knjige, oœitno spet prenaøala dalje na njegove æenske potomke oziroma sorodnice:

368 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 369 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

S: A se pravi oœe F. naj bi pa imel posebne moœi? I: Naj bi imel Kolomon, Kolomon buch, so rekli, ne, tako knjigo. S: Kje pa je zdaj ta knjiga? A: Ja, zdaj so pa /.../, ne vem œe ima /ona/ tisto knjigo, pa je rekla, da je ni nikdar videla in niœ o njej ne ve, samo ljudje so pa govorili, da je ..., da je cuprnca.(47) S: Pa je bil v vasi kakøen moøki ali pa kakøna æenska, ki je veljala za nekaj posebnega, da ste se je bali ali pa da ste jo imeli za bolj œudno, ali pa da bi kakønemu od vaøœanov kaj hudega storila? I: Ja, /smeh/ a veø, ko so govoril za K, da zna kaj narediti? I2: Katero? I: Mater od tote M.? I2: Stara mat, stara mat. I: Od M. stara mat? I2: In tisti so rekli, de je znala narediti in da øe je imel potem stric tisti nekakøen Kolomon buch, so rekli. (48) Œe so na nivoju medsosedskih tenzij v vlogi osumljenk izrazito prevladovale æenske, pa se zdi, da je slika spolnega razmerja med nasprotniki œarovnic precej drugaœna. Naøi sogovorniki oziroma njihovi znanci ali sorodniki, o katerih so nam pripovedovali, so se v sedemnajstih primerih za pomoœ proti œarovnicam oziroma njihovim œarom obrnili na æensko, v øtirinajstih pa na moøkega. Tu gre seveda le za opisane primere, kar v resnici niœesar ne pove o tem, koliko ølogaric in ølogarjev je dejansko delovalo na tem obmoœju v œasu, ki se ga naøa raziskava pribliæno dotika (pribliæno druga polovica 20. stoletja) – podatke, tj. ime takega specialista, so pripovedovalci le redko navedli, prav tako je kraj pogosto opisan le neja- sno. Med primeri, ko je podatek o kraju delovanja nasprotnika œa- rovnic naveden (œe ne upoøtevamo primerov, iz katerih lahko na podlagi lokacije in delno tehnike, ki so jih uporabljali, domnevamo, da gre za iste specialiste), ljudje omenjajo najverjetneje 5 moøkih in 7 ali 8 æensk, ki so v tem œasu delovali na tem obmoœju. Vendar se slika vloge moøkih oziroma æensk øe dodatno spremeni, œe vemo, da sta oba vedeæevalca, ki sta na tem obmoœju uæivala oœitno naj- veœ ugleda in bila daleœ najbolj poznana in obiskana, moøka: eden iz Gumilskega in drugi iz Hrvaøkega Zagorja. Medtem ko so drugi imeli zgolj lokalni vpliv in so bili bolj neke vrste ≈deæurni« vede- æevalci, sta imela ta dva vedeæevalca (øe posebno prvi), ki sama si-

369 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 370 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

cer nista bila s tega obmoœja, tu daleœ najpomembnejøo vlogo v odkrivanju œarovnic. Podobne rezultate kaæejo tudi druge raziskave œarovniøtva v Ev- ropi – povsod se razmerje moøki – æenska tedaj, ko govorimo o na- sprotnikih œarovnic, drastiœno poveœa v prid moøkim (v primerjavi s spolno strukturo œarovnic v oæjem smislu). V nekaj regijah, kjer so sistematiœno raziskovali nasprotnike œarovnic, se je izkazalo, da je veœina teh moøkih7. Poleg tega so vlogo nasprotnikov œarovnic vœa- sih opravljali tudi katoliøki duhovniki (De Blécourt 1991: 165), po definiciji moøki, kar seveda razmerje moøki – æenska øe bolj nagiba v prid moøkim. Ista razlika je razvidna v Alto Minho: medtem ko so œarovnice vedno æenske, so ≈beli œarovniki« lahko æenske ali moøki (Pina-Cabral 1986). Tudi v øpanski provinci La Corun‘ a so bili to bolj modri moæje kot æenske (Rey-Henningsen 1994: 200). Inge Schöck piøe, da je veœina nasprotnikov œarovnic v juæni Nemœiji, kjer je delala terensko raziskavo, moøkih (Schöck 1978: 141). Tudi Tekla Dö- mötör za Madæarsko na podlagi sojenj œarovnicam ugotavlja, da je bila veœina œarovnic æensk, nasprotnikov œarovnic pa moøkih (Dö- mötör 1978: 185). V nadnaravni plasti œarovniøtva je spol œarovnice teæko doloæiti, saj se œarovnice najpogosteje kaæejo v podobah luœi ali pa kot nevid- na prisotnost, ki jo ljudje kot œarovnico identificirajo øele potem, ko doæivijo neprijetne posledice (izgubo, blokado poti, blodenje, prenos na drugi kraj). Kljub temu o njih vedno govorijo v æenskem spolu mnoæine, npr. coprnice so me nosile, coprnice so me vodile in podobno. Tudi kadar te noœne coprnice vendarle identificirajo kot osebe iz vasi, jih prepoznajo izkljuœno kot æenske. No, to je pa bilo, ko sem bil dol na K. So pa imeli tu dol ..., no, øtala øe stoji, hlev, pa je prazna, so pomrli æe tisti. Je pa, hodili so mu slugi, hlapci. So pa imeli dol veliko æivine. Pa so hodili v øtale h kravam. Je pa bila v bliæini ena. Takrat so pa tiste coprnice bile, ti hlapce ali pa sluge, no, hlapci po domaœe, ne, so pa øli, pa so vodile ga. Skoz ponoœi, do belega dneva. A, saj so pokojni æe tisti, te in tudi una, ki je bila coprnica, je po-

7 Razlog, da so se ljudje vsaj v matrilinealnih obmoœjih province La Corun´a navadno bolj obraœali na modre moæe kot na æenske, Carmelo Lisón vidi v »tipiœnem izrazu obrata spolnih vlog v mistiœno-magiœnem svetu«. Rey-Henningsenova se ne strinja: to vlogo moøkih razlaga z njihovim marginaliziranim statusom na obmoœju, kjer imajo manj moænosti za socialni ugled in neodvisnost kot æenske – glede na njihov inferioren status se zdi tudi bolj logiœno, da so moøki ljubosu- mni in poskuøajo prevzeti æenske vloge, meni Henningsenova (Rey-Henningsen 1994: 200).

370 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 371 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

kojna. Vse je æe pokojno. Jaz sem jih poznal øe. Potem pa pride bel dan, so ga pa pustile. On je pa ...On jo je pa prepoznal, to coprnico. Ja, je øel nad njo ... Øe sezule so ga iz økornjev. Pa je øel nad njo, pa je rekel ta: ≈Jaz sem te prepoznal. Enkrat øe naredi to, jaz te bom uægal pa v luøt pustil.« /.../In takrat je bil mir potem. (115) Kadar ljudje opisujejo noœna sreœanja s œarovnicami v œloveøki podobi – zlasti kot osebe, ki perejo perilo ob vodi oz. pri vodnjaku – so te prav tako vedno æenskega spola. S: Ali ljudje tukaj kaj govorijo kaj o coprnicah, ste æe sliøali? I: Ja, vœasih je se sliøalo ... da je bilo to. S: Kaj pa so rekli? I: Moæ je to pravil, da je øel enkrat na sejem, je pujseke pelal. Potem je pa v tej graøini, je videl tri æenske, da so ... nikjer vode ni bilo, a on je sliøal, da perejo nekaj. In ... so mu zabiœale, œe bo jih izdal, da ne bo smel priti iz hiøe ven, ko bo sonce zaølo. No, polej, potem ni. Bal se je vsakemu povedati. Potem, ko so umrle te æenske, potem je povedal ta, pa ta, pa ta /trikrat potolœe s pestjo po mizi/ je bila. (83) Nasprotno pa je iz naøih terenskih zapisov oœitno, da so noœna sreœanja s œarovnicami bolj tipiœna za moøke. Zdi se tudi, da so jih v veliki meri øirile predvsem æenske. Medtem ko so moøki ≈subjekti« teh memoratov, so torej prav æenske najpogosteje tiste, ki te zgodbe predajajo naprej: pripovedujejo o izkuønjah svojega oœeta, deda, mo- æa, soseda ... Vendar pa je bilo veœ naøih sogovornikov æenskega kot moøkega spola, zato ne moremo z zanesljivostjo trditi, da imajo æen- ske dejansko veœjo vlogo pri øirjenju teh memoratov. Vsekakor pa øe vedno ostaja dejstvo, da æenske te zgodbe z veseljem øirijo dalje. Vpraøanje je tudi, kako si lahko pojasnimo prevladujoœ odstotek mo- økih, ki so imeli takøno izkuønjo. Najpreprostejøi razlog je morda æe dejstvo, da so moøki pogosteje kot æenske odhajali od doma in so za- to seveda laæe vstopali v liminalni prostor, ki je spodbujal tovrstna doæivetja. Morda so po takønih pripovedih, ki so del lokalne tradicije in zato prepriœljive, lahko posegli kot po opraviœilu, izgovoru zaradi zamude, varanja, popivanja ... Toda zdi se, da ti memorati vendarle razkrivajo veœ o odnosu med spoloma, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Pogosto se zdi, da so pripovedi moøkih o njihovih noœ- nih doæivetjih nekakøen kanal za sproøœanje zatrtih seksualnih tenzij – pri œemer je æenska vedno prikazana za krivo:

371 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 372 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

I: Jebemti. /smeh/ Tu je bil en, rekli so mu J. Ø., iz B. je bil doma. En takøen moæakar, ki je bil vekote zamazan, øpehast, zato so mu rekli Øpeh. In ta je hodil v S. dol, tako, na dnino. Bil je reveæ, mogoœe je imel deco, pa æeno, pa ni bilo kaj jesti, pa je øel pomagat drva sekat, kosit, pa tako. In je tu doli, od naøega mlina malo naprej - pa gre zdaj cesta, prej je bil pa kolovoz-, takøen blaten kmeœki kolovoz in preko tistega kolovoza je pa peljala ena peøpot, da nisi øel po blatu, da si malo boljøe øel, ne. Je pa en veœer, malo je bil pripit, tako, za dobro voljo, pa je øel domov zveœer. Pa je videl, da tam na kriæiøœu na tem kolovozu pa na tisti peøpoti, da je gorelo. Kaj bi to bilo? Pa gre bliæje, pa gre bliæje, pa je videl øtiri æenske, ki so nekaj pekle. Je rekel: ‘Glavo stavim, da so svinjski drek pekle.’ /smeh/ Œe so ga ali ne, ne vem. Pa je rekel: ‘Ja, kaj pa.’ Pa jih je poznal. ‘Ja, ti proklete babe, kaj pa ve delate tu? Ja kaj pa delate tu? Ja, jaz vam bom æe pokazal. Cuprnce ste.’ Pa jih je toœno naøtel, katere so bile tiste øtiri. ‘Pa vas ni sram! Pa øe nage ste. Jaz vam bom æe pokazal.’ In njega je tiøœalo lulat in jim je tisti ogenj poscal /smeh/, tako da je tisto ugasnilo. Potem so ga pa babe zgrabile, pa so ga vlekle v B., v ta potok, ki tam dol pod nami teœe. Pa so ga tako straøno skopale: ‘Le œakaj, Ø., ti bomo æe pokazale, te bomo malo umile, da ne boø tak øpehat.’ Celega so skopale, pa /smeh/ pa do na- gega so ga slekle, pa so ga s trnjevkami, so rekli, s kopijevkami po riti tolk- le. Sevede. In so zginile. Ni jih bilo veœ. On je pa tam ostal in se je zbudil øele, ko se je svitalo ...« (130) V naslednji pripovedi tudi kontekst doæivetja, sluæenje vojske, podpira tezo o noœnih doæivetjih, ki deloma temeljijo na zatrtih spolnih potrebah – sproøœanih seveda skozi ≈legalne« kanale, tj. ti- pe pripovedi in motivov, ki na obmoœju, od koder je prihajala oseba, ki je imela takøno doæivetje, spadajo v kolektivno tradicijo. Pa je bil, to je moj sosed bil dol pri vojakih, ja, samo zdaj je æe umrl. Moj letnik je, 1912 leta, pa je bil v Srbiji pri vojakih. Pa je bil na straæi ponoœi, pa je videl dol nekakøne plave luœi, so letale sem pa tja. Potlej pa ne vem æe, kako je bilo, da je on ustrelil dol in potlej øel gledat, kaj je bilo. Pa je bila gola æenska œisto, da jo je naøel pol tam. Da so rekli, da je pol, da je bila coprnica tisto /smeh/. Ja, je rekel resnica. Je rekel: Jaz sem to lepo ..., je rekel, œe bi videl to æensko, menda ne, kar ustrelil in mogoœe bi bilo pa kaj takega, pa ni bilo niœ drugega kot æenska, da je nekaj letala sem pa tja, z nekimi luœmi plavimi. (38)

372 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 373 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Iz nekaterih pripovedi o œarovnicah, ki se zdijo po svoji vsebini in obliki bolj anekdote (zdi se, da jih ljudje pripovedujejo z ne- kakøno humoristiœno noto) kot memorati in v bistvu ne spadajo zares v kompleks verovanj o œarovnic na tem obmoœju, vendar pa jih ljudje kljub temu pripovedujejo, je gotovo mogoœe razbrati tudi pri- krito mizoginijo: I: Se je eden tudi poroœil z enim dekletom, ne. Potem pa, ko sta bila poro- œena, je bilo pa …, takrat v teh cajtih ni bilo, ne, take stvari, da se loœijo ali pa kaj takega.Tisto, ki si dobil, tisto si moral imet /smeh/. Potem je pa sli- øal, ko sta bila poroœena, da je od coprnice hœerka. Potem je pa vedel, bi rad vedel, kako jo bo dobil, da bo ona to zaœela po svojem delati, kakor mat njena. Je pa rekel, ti, veø, da nimamo mleka, pa ne tega ..., je rekel, kaj jaz vem, da bi midva to zrihtala nekako tako, da bi mleko priølo od nekod, da bi sir naredila, ne. Je pa rekla, ja, œe bi rad, ti bom pa pokazala. Pa sta, potem je pa naøtimala notri v kuhinjo velik pisker, je pa rekla – zdaj pa pojdi za menoj. Pa sta øla en za drugim okoli tistega piskra. Pa je rekla – jaz verjamem v ta pisker, pa ne verjamem v Boga, jaz verjamem v ta pisker, pa ne verjamem v Boga /smeh/. Pa sta oba øla en za drugim. On je pa rekel – jaz pa ne verjem v ta pisker, pa verjamem v Boga, ona je pa obratno, ne. Tedaj je pa padel cel kup iz stropa v tisti pisker sira. Da je bil poln tisti pisker. Potem je pa ugotovil, da je res coprnica, ne. Pa je vzel palico, pa je navezel, tako da, ornk … Pa je rekel – nikdar veœ kaj takega! /smeh/ S : In kaj se je potem zgodilo? I: Ja potem pa, sta bila, sta bila skup, samo ni veœ nobenkrat … S : Ni veœ coprala? I: /odkima/ (59)8 Æe Dhuibhne je pisal o tem, da lahko doloœene povedke na podlagi analize simbolov razumemo kot izraz boja med spoloma. Kot tako razume na primer tipiœno migracijsko povedko The Witch that was hurt (ML 3055) oziroma irsko verzijo te povedke The old woman as a hare. Povedka govori o stari æenski, ki se je spremenila v zajkljo in hodila v tuj hlev krast mleko – moøki jo zasleduje in jo zadnji hip, ravno ko leze skozi luknjo spet nazaj v svojo hiøo, ob-

8 Podobno povedko najdemo tudi drugod na Slovenskem: V Velenju je npr. Mlinøek zapisal naslednjo povedko o pov- zroœanju toœe, ki je po svoji strukturi povsem podobna tistim, ki smo jih zapisali na naøem terenu: Neki moæ je sumil, da je æena œarovnica in se je hotel prepriœat v to – æena mu reœe, naj prinese pisker æerjavice, tega postavi na stol sredi hiøe in narekuje œarovniøke besede, ki jih mora dvakrat ponoviti: »Jaz verjem v ta pisker, pa ne verjem v boga.« Ko sta to tretjiœ ponovila, je priœela padati toœa. Moæ je æeno hudo pretepel in ji prepovedal to delati. (Hudales, Strop- nik 1991: 81, m. 321).

373 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 374 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

streli. Ko vstopi v starkino hiøo, jo vidi leæati ranjeno v postelji – ra- na je na istem mestu, kamor je ustrelil zajkljo.9 Hiøa, luknja v zidu, zlomljeno okno, posoda za mleko, mleko (elementi, ki se pojavljajo v povedki) imajo oœiten æenski simbolizem, trdi Dhuibhne, medtem ko so naboji, puøke, psi, lopate, se pravi vse, kar je v povedkah uporabljeno proti æenski, standardni faliœni (moøki) simboli. To povedko lahko po njegovi interpretaciji beremo torej kot poskus moøkega, da bi posilil, oskrunil staro æensko (Dhuibhne 1993: 79–81). Dejansko v veœini Evrope najdemo povedke o tem, kako so bile œarovnice v æivalski podobi ustreljene, in – kot poudarja tudi De Blécourt – je streljanje vedno veljalo za moøko domeno (De Blécourt 1999: 173). Œeprav je za obmoœje, ki smo ga raziskovali, tipiœno verovanje, da se v zajca spreminja hudiœ (ki ima torej prej moøko kot æen- sko konotacijo) in mu krogla ne more do æivega, pa lahko paralele povedki, ki jo kot primer navaja Dhuibhne, najdemo v pripovedi o æenski œarovnici, ki se je spremenila v krastaœo in v tej podobi kradla mleko (te pripovedi so na tem obmoœju nasploh zelo razøirjene): I: Ja, to tudi lahko eno povem. Tule je bila soseda, pa je æe zdavnaj pokojna. Je pa doli v centru æivela, sama je bila. Pride k meni vsako jutro krasta- œa. Pa je bila æe spet na pragu. ≈Ja, kaj bom pa zdaj s hudiœem naredil?« Je pa rekel ata tako: ≈Tiho biti, zakuri, krastaœo podpali. Besede ne smeø reœi. Drugo jutro boø videl obvezano æensko tisto, ki je krastaœa, ki je coprnica.« Pa res, vsa je bila obvezana, œe je bila vsa opeœena. To je pa ata povedaval. S: Vi ste jo zaægali in res je bila æenska drug dan opeœena? I: Ja, tista æenska, ki je bila v krastaœo spremenjena. Tako mi je ata rekel. S: A ta æenska je æivela tukaj nad vami gor? I: Ja, tule je imela zraven eno fliko. S: Aha. A æivela je pa dol v centru? I: Ja, tule dol je imela svoje, pa øe zdaj hiøa stoji. S: Pa je ona kaj priøla k vam potem? I: Niœ. Samo dol sem jo videl. Je rekel ata, da boø videl, drugi dan jo boø videl obvito. In res sem jo videl.

9 Tipiœna oblika povedke gre takole: »Long ago the people used to turn themselves into hares by witchcraft and go around from house to house sucking the milk from the cows. These people could not be done away with only by sho- oting them with a crucked sixpence. I know a woman who turned herself into a hare. Her name was Mrs. Hutchinson, a Protestant woman who lived in the townland of Ryeforth, Co. Cavan. She went to my grandfathers', Ennie Goldrick RIP, and sucked the milk from the cows. Grandfather saw her; he got his gun, loaded it with a crucked sixpence, fired at the hare and hit her on the head. She ran away, and he ran after her to her house, where he found the woman in bed with her head bleeding. He made her promise never to do that again and she did not.« (Dhuibhne 1993: 77)

374 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 375 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

S: In ona se je spremenila prav v krastaœo? I: Tako so rekli, da se spremeni. Govoriti pa ne smeø, ko jo paliø. S: A krastaœo ste videli, kako je umrla? I: Jaz nisem niœ videl, œe sem na ogenj dal, pa skuril. Ona je zgorela. Dru- gi dan sem pa tisto æensko videl, kako je bila obvezana, pa opeœena vsa. (116) Toda pogosteje kot na seæiganje krastaœ – coprnic naletimo na navado, ki je bila vsaj øe pred kratkim zelo prisotna in razøirjena, in sicer na prebadanje krastaœ z vilami ali ostrimi palicami ali koli. Te bi v skladu z zgornjo interpretacijo seveda lahko razumeli kot faliœ- ne simbole, vendar je treba opozoriti, da tega niso delali le moøki, ampak tudi æenske. Seveda pa to dejstvo – glede na vlogo æensk v podpiranju moøkih stereotipov ≈prave æenske« in sovraænosti drugih æensk do tistih, ki tej vlogi ne ustrezajo (prim. spredaj) – ne spremeni niœesar. I: Vsaka œarovnica je imela svojo krastaœo. Mi reœemo krota ali pa krastaœa. Pa smo res vœasih, ko so préd velikokrat kobacale prek praga hleva, ne, pa so rekli to, moj ati je velikokrat rekel, to je coprnica imela tako kroto. S: In kaj ste naredili s krastaœami? I: Niœ, na vile smo jih nataknili. Ali pa na kol. In se je posuøila. Ja. S: In potem, ko ste krastaœo napiœili na vile … I: Da to je pa tako, ko da bi œarovnici trebuh prebodel.10 /smeh/ (119) Œe torej sklenemo, lahko ugotovimo, da je v sploønem med osumljenci œarovniøtva na podeæelskem obmoœju vzhodne Slovenije najveœ æensk, vendar pa se po natanœni analizi gradiva vendarle po- kaæejo razlike v spolu glede na razliœne kategorije œarovnic. Medtem ko med zavistnimi sosedi prevladujejo æenske (razen med osebami z zlim pogledom), lahko v kategoriji vaøkih œarovnic opazimo veœje øtevilo moøkih osumljencev zlasti znotraj podkategorije tistih, ki so dobili takøno reputacijo zaradi posedovanja œarovniøke knjige. Øte- vilo moøkih nasproti æenskam se – glede na prejønje kategorije – izjemno poveœa v skupini nasprotnikov œarovnic (vedeæevalcev). V pripovedih o noœnih doæivetjih œarovnic kot ærtve najpogosteje nastopajo moøki, o œarovnicah pa – œeprav gre naœeloma za abstraktne œarovnice – vedno govorijo v æenskem spolu mnoæine. Tudi kadar jih vendarle prepoznajo kot konkretne osebe, se vedno izkaæe, da

10 Pogosto so pripovedovali o tem, da so imele œarovnice potem v predpasniku luknjo ipd.

375 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 376 (Black/Process Black plate)

Coprnice in coprniki – vloga æensk in moøkih v kontekstu œarovniøtva

gre za æenske. Odnos med moøkimi in æenskami v kontekstu œarov- niøtva lahko delno razberemo tudi skozi analizo memoratov o sre- œanjih s œarovnicami. Najpogosteje se kaæe kot prikrita mizoginija in zdi se, da tovrstna doæivetja vsaj vœasih spodbudi potreba po spro- stitvi spolnih tenzij, pri œemer je æenska najpogosteje prikazana v negativni luœi, kot kriva, da se to zgodi. To sovraænost med spoloma lahko prav tako spoznamo iz nekaterih povedk, ki sicer niso del kompleksa verovanj o œarovniøtvu na tem obmoœju. Toda dejstvo, da vendarle kroæijo med ljudmi, pomeni, da imajo v tej skupnosti doloœeno funkcijo. Dovolj verjetna se zdi trditev, da je v nekaterih primerih njihova temeljna funkcija prav sproøœanje sovraænih œustev do æensk ali morda ≈bitka med spoloma«, kot se je izrazil Dhuibh- ne. Ali – morda øe bolje: vztrajen poskus moøkih, da bi si podredili æenske in nad njimi utrdili svojo avtoriteto.

376 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 377 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

LITERATURA

A∂álsteinsson, Jón Hnefill1996: Six Icelandic Magicians after the Time of Saemundur Fró∂í, Arv 52, 49–61. Baroja, Carlo Julio (K. H. Baroha) 1979: Veøtice i njihov svet (Las Brujas y su mundo), Mala edicija ideja, Beograd: NIRO Mladost, I., II. Blécourt, Willem de 1999: The Witch, her Victim, the Unwitcher and the Researcher: The Continued Existence of Tra- ditional Witchcraft. V: Bengt Ankarloo, Stuart Clark, Witchcraft and Magic in Europe: The Twentieth Century, The Athlo- ne History of Witchcraft and Magic in Europe Vol. 6, 141–219, London: The Athlone Press. Dhuibhne, Éilís ní 1993: 'The Old Woman as a Hare': Structure and Meaning in an Irish Legend, Folklore 104, 77–85. Dömötör, Tekla 1973: Die Hebamme als Hexe. V: Probleme der Sagenforschung (ed. Lutz Röhrich), Freiburg im, Breisgau: Forschungsstelle Sage (Deutsche Forschungsgemeinschaft), 177–189. Henningsen, Gustav 1982: Witchcraft in Denmark, Folklore 93:ii, 131–137. Hastrup, Kirsten 1990: Nature and Policy in Iceland 1400–1800, An Anthropological Analysis of History and Mentality, Oxford: Clarendon Press. Heinsohn, Gunnar, Steiger Otto 1993: Uniœenje modrih æensk, Prispevki k teoriji in zgodovini prebivalstva in otroøtva, Ljubljana. Hester, Marianne 1996: Patriarchal reconstruction and witch hunting; v: Barry Jonathan, Hester Marianne, Roberts Gareth (ed.): Witchcraft in early modern Europe, Studies in culture and belief, Cambridge: Cambridge University Press, str. 288–306. Holmes, Clive 1984: Popular Culture? Witches, Magistrates, and Divines in Early Modern. England; v: Kaplan Steven Laurence (ed.), Understanding Popular Culture, Europe from the Middle Ages to the Nineteenth Century, Berlin, New York, Amsterdam: Mouton, str. 85–111. Hudales, Joæe, Ivo Stropnik 1991: Mlinøkovo berilo, (I)zbrani etnoloøki in slovstveni zapisi, Øaleøki razgledi 7, Velenje: KC Ivana Napotnika. Jones, Prudence; Pennick, Nigel 1997 (1995): A History of Pagan Europe, London and New York: Routledge. Kieckhefer, Richard 1994: Magie et sorcellerie en Europe au Moyen Âge. V: Muchembled Robert (ed.), Magie et Sorcel- lerie en Europe du Moyen Age à nos jours, Paris: Armand Colin, 17–44. Koøir, Matevæ 1995: Œarovniøki procesi na Slovenskem. V: Tratnik Volasko Marjeta in Matevæ Koøir: Œarovnice. Predsta- ve, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deæelah, Ljubljana: Znanstveno in publicistiœno srediøœe, 153–260. Macfarlane, Alan 1970: Witchcraft in Tudor and Stuart England, A regional and comparative study, London: Routledge & Kegan Paul. Mencej, Mirjam 2003: Raziskovanje œarovniøtva na terenu. Œarovniøtvo kot veœplasten fenomen, Studia mythologica Sla- vica 6, Ljubljana, Udine, 163–180. Mencej, Mirjam 2003 a: Zakopavanje predmetov. Magiœna dejanja v ruralnem okolju vzhodne Slovenije, Etnolog 13, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 411–433. Mencej, Mirjam 2004: ≈Coprnice so me nosile.« Noœna sreœevanja s œarovnicami, Studia mythologica Slavica 7, Ljubljana, Udine, 107–142. OĆonnor, Anne 1991: Child Murderess and Dead Child Traditions, A Comparative Study, Helsinki: FFC 249. Pina-Cabral de, Jo o 1986: Sons of Adam, Daughters of Eve, The Peasant Worldview of Alto Minho, Oxford: Claredon Press. Pócs, Éva 1989: Fairies and witches at the Boundary of South-Eastern and Central Europe, FFC 243, Helsinki. Pócs, Éva 1999: Between the Living and the Dead, A Perspective on Witches and Seers in the Early Modern Age, Budapest: Ceupress. Rey-Henningsen, Marisa 1994: The World of the Ploughwoman, Folklore and Reality in Matriarchal Northwest Spain, FFC 254. Roper, Lyndal 1996: Witchcraft and fantasy in early Modern Germany. V: Barry Jonathan, Hester Marianne, Roberts Gareth (ed.): Witchcraft in early modern Europe, Studies in culture and belief, Cambridge: Cambridge University Press, str. 207–236. Schiffmann, Aldona Christina 1987: The witch and crime: The persecution of witches in twentieth-century Poland, Arv 43, 147–165. Schöck, Inge 1978: Hexenglaube in der Gegenwart, Empirische Untersuchungen in Südwestdeutschland, Tübingen: Tübinger Vereinigung für Volkskunde. Simpson, Jacqueline 1996: Witches and Witchbusters, Folklore 107, 5–18.

377 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 378 (Black/Process Black plate)

Summary

MIRJAM MENCEJ

WITCHES AND WIZARDS. THE ROLE OF GENDER WITHIN THE CONTEXT OF WITCHCRAFT

The paper deals with the function of gender within the context of witchcraft. Following a short survey of various hypotheses as regards the reasons for the majority of the people accused and convicted of witchcratf during the time period of witch-hunt were of female gender – in popular folk tradition a woman has long since served as a stereotype of a witch which has to do with a woman not only having been a socially helpless target but also vulnerable to the accusations of that kind on account of her typical professional acitivities such as midwifery in that another factor has to do with men having always been aggressive towards women thus misogyny has been quite typical of many a time period of human history – it turns to the situation in the eastern part of Slovenia where from 2000 through 2001 the author – with the help on the part of her students – conducted a reserach work on witchcratf. Initially she presents the entire complex of beliefs in witchcraft in the said area in relation to various stratums and types of witches (social stratum – a neighbourhood witch, a village witch; superna- tural stratum – a night witch; a witch's foe). The above said persons could be proclaimed to be witches but in order for the role of gender to be ascertained it is necessary for the type of the witch to be defined for it turns out that the distribution of male and female participants within the context of witchcraft is very heterogeneous. Women are predominant as regards neighbourhood witches who are believed to practice some kind of black magic (e.g. placing eggs in order for harm to come to their neighbours). The same applies for the village witch – the scapegoat of the village except for the sub-category of persons who have acquired such a reputation on account of their supposed ownership of a book on witchcraft in that the said sub-category predominatly features men. Night witches – in the shape of either tiny lights or some vague presence to lead one astray – are always females and they are always spoken of as being

378 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 379 (Black/Process Black plate)

Summary

women and if a person in the village is found to be a night witch it is always a woman. As regards the witch's foe – whose advice and help people have sought in order to protect themselves against witches – the number of men increases drastically. Thus the two most prominent witch's enemies of the above said area were men. The analysis of the legends on witches, too, discloses the relation- ship between the two genders. Many a legend features not only a concealed misogyny and conflict between the two genders but also unleashing of suppressed sexual tensions in that the woman is always shown in a bad light for having caused such experiences.

379 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 380 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 381 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

MARIJA KLOBŒAR

PRVI ZVOŒNI SPOMIN NA LJUDSKO PESEM V PREKMURJU

Zanimanje za ljudsko pesem na poseben naœin razkriva odnos do lastnega naroda in do narodov nasploh, Prekmurje pa ima pri tem zanimanju prav posebno mesto. Leto 1898 je bilo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi zelo pomembno. V Ljubljani je pod Øtrekljevim vodstvom pri Slovenski ma- tici izøel zadnji snopiœ prve knjige Slovenskih narodnih pesmi. Veli- ka zbirka ljudske pesemske dediøœine je tako v slovenski spomin zapisala vse dotlej zbrane pripovedne pesmi, vendar predvsem kot be- sedno izroœilo: le nekatere od pesmi namreœ spremlja tudi notni zapis. Zapisovalci ljudskih pesmi so bili namreœ – tako kot je bilo v te- danjem œasu v navadi – pozorni do besedil, medtem ko se jim same melodije za razloœevanje narodnega niso zdele pomembne. Prekmur- je je v tej zbirki zastopano le s posamiœnimi pripovednimi pesmimi. Istega leta, torej leta 1898, se je na Tiøini v Prekmurju ustavil pomemben madæarski raziskovalec Béla Vikár, ki se je dotlej na Ma- dæarskem s svojim zbirateljskim delom æe zelo uveljavil. Od drugih raziskovalcev se je loœil tudi po tem, da je dotlej znani naœin zbiranja ljudskih pesmi, dopolnjen s stenografiranjem, izpopolnil s sodobnej- øimi spoznanji. S posredovanjem budimpeøtanskega mehanika Izi- dorja Rákószija se je navduøil nad dotlej malo znano Edisonovo iz- najdbo, nad fonografom: s fonogramskim snemanjem je tako zaœel leta 1896, in sicer kot drugi raziskovalec, ki je to snemalno napravo za- œel uporabljati tudi v raziskovalne namene. Njegovi fonogramski zapisi so bili predstavljeni tudi na svetovni razstavi v Parizu leta 1900. Béla Vikár je na Tiøini s fonografom, torej na voøœene valje, po- snel trinajst pesmi. Okoliøœin, ki so ga pripeljale v ta kraj, ne pozna-

381 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 382 (Black/Process Black plate)

Prvi zvoœni spomin na ljudsko pesem v Prekmurju

mo, prav tako ni niœ znanega o pevcih, o enaindvajsetletni Anuøki Horvat in petinøtiridesetletnem Ferencu Dæubanu. Sama tehnika snemanja mu je tedaj dovoljevala le posnetke zaœetkov pesmi, vendar je kljub temu mogoœe oceniti raznovrstnost teh dragocenih zapisov. Z bolj ali manj nakljuœnim izborom se je tako ohranil spomin na staro snubitveno pesem Marko skaœe, na kratke ljubezenske pesmi, na pouœne pesmi in na posebne pesmi, ki so nastale ob nena- dnih ali tragiœnih smrtih; med temi zvoœnimi zapisi je tudi razmeroma novejøa pesem, s katero so vabili otroke v øolo.

Spomin na snemanje na Tiøini se ni ohranil ne v Prekmurju ne v osrednji Sloveniji, ki se ji je Prekmurje upravno pridruæilo øele dve desetletji pozneje. Slovenci smo za te pesmi zvedeli leta 1996, torej skoraj sto let pozneje, kot so ti zapisi dejansko nastali. Zapise je leta 1978 objavila Vujiœiåeva øtudija glasbenega izroœila Juænih Slova- nov na Madæarskem. S posredovanjem Muzikoloøkega inøtituta Ma- dæarske akademije znanosti je istega leta Glasbenonarodopisni inøti- tut ZRC SAZU v Ljubljani dobil presnetke vseh trinajstih pesmi, ki

382 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 383 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

je – tako kot drugo gradivo te vrste – sicer v izvirniku v Etnograf- skem muzeju v Budimpeøti. Te pesmi bi prav tako kot same okoliøœine tega snemanja oziroma pot Béle Vikárja na Tiøino zasluæile posebno obravnavo, saj so za slovensko etnomuzikologijo izrednega pomena. So namreœ naj- starejøi zvoœni zapisi slovenskih ljudskih pesmi, hkrati pa se uvrøœa- jo med najstarejøe zvoœne zapise ljudskih pesmi nasploh. Velik pomen imajo tudi za samo Prekmurje, tem bolj zato, ker je bil ta del slovenskega etniœnega ozemlja izloœen iz velikega zbiranja ljudskih pesmi, ki je v avstrijskih dednih deæelah, vkljuœno z veœino danaø- nje Slovenije, pod vodstvom ministrstva za kulturo potekalo v letih pred prvo svetovno vojno. Zvoœnim zapisom s Tiøine, za vedno vtisnjenim v voøœene valje, so se po drugi svetovni vojni pridruæili sodobnejøi posnetki Glasbe- nonarodopisnega inøtituta. Podoba ljudske pesmi onstran Mure pa bi zaradi raznovrstnosti, ki jo predstavlja, in zaradi œasovnega loka, ki mu je mogoœe slediti zaradi prvih zvoœnih zapisov, zasluæila novo osvetlitev. Zaradi Prekmurja in zaradi Slovenije, ki je s Prekmur- jem veliko bogatejøa.

LITERATURA

Klobœar, Marija; Kunej, Drago; Øivic, Urøa 2004 Odmev prvih zapisov /The Echo of the First Recordings. Ljubljana: Glasbenonarodopisni inøtitut ZRC SAZU. Kunej, Drago 2000 Zvoœni arhiv in studio. V: Terseglav, Marko (ur.), Ob 65-letnici Glasbenonarodopisnega inøtituta ZRC SAZU. Ljubljana: Zaloæba ZRC, ZRC SAZU, str. 37–42. Vujiœiå, Tihomir 1978 Muziœke tradicije Juænih Slovena u Maﬁarskoj. A Magyarországi délszlávok zenei hagyományai. Budimpeøta: Demokratski savez Juænih Slovena u Madæarskoj. 2005 Vikár Béla http://www.sulinet.hu/tart//cikk/me/0/15448/1. Hofer, Támas, Szacsvay, Éva 2005 The Discovery of Kalotaszeg and the Beginnings of Hungarian Ethnography (http://www.neprajz.hu/kalotaszeg/angol.htm). 2005 Edison: The History of the Edison Cylinder Phonograph (http://memory.loc.gov/ammem/edhtml/edcyldr.html).

383 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 384 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

MARIJA KLOBŒAR

ERSTE AKUSTISCHE AUFZEICHNUNG EINES VOLKSLIEDES IM PREKMURJE

Im Jahr 1898 machte der bedeutende ungarische Forscher Béla Vikár in Tiøina Station. Er gilt als weltweit zweite Person, die einen Pho- nograph zur Aufzeichnung von Volksliedern verwendete. Mit einem solchen Phonographen, also einer Wachswalze, hat er in diesem Prekmurjer Dorf dreizehn Lieder aufgenommen. Dies sind die älte- sten akustischen Aufzeichnungen von slowenischen Volksliedern und zählen auch sonst zu den ältesten akustischen Volksliedauf- zeichnungen. In Slowenien wurden diese Lieder erst 1996 bekannt, also beinahe hundert Jahre nach der Entstehung der Aufnahmen. Durch die Vermittlung des Musikwissenschaftlichen Instituts der Ungarischen Akademie der Wissenschaften erhielt das Volksmusikinstitut der Slowenischen Akademie der Wissenschaften in Ljubljana Aufnahmen aller dreizehn Lieder. Die Originale dieser Aufnahmen befinden sich im Volkskundemuseum in Budapest. Diese Lieder wären ebenso wie der Weg Béla Vikárs na Tiøina eine besondere Abhandlung wert, da sie für die slowenische Volksmusik von außerordentlicher Bedeutung sind. Überhaupt verdiente das Volkslied im Prekmurje, das nach dem Zweiten Weltkrieg auch auf Magnetbändern des Volksmusikinstituts aufgezeichnet wurde, seiner Mannigfaltigkeit wegen und des zeitlichen Bogens, den man von den ersten Aufzeichnungen an spannen kann, eine eigene Abhandlung.

384 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 385 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

JELKA PØAJD

≈KAR JE USOJENO, TEGA SE NE REØIØ«1 ZBIRANJE ÆIVLJENJSKIH ZGODB V POKRAJINSKEM MUZEJU MURSKA SOBOTA

ÆIVLJENJSKA ZGODBA ALI OSEBNA PRIPOVED ALI ÆIVLJENJSKA PRIPOVED

Æivljenjska zgodba je zgodba osebe, ki se odloœi, najveœkrat s po- moœjo vodenega pogovora, da bo kar se da popolno in iskreno pri- povedovala o svojem æivljenju, kolikor se ga spomni, oziroma o tistem delu æivljenja, za katerega meni, da je dobro, da ga poznajo tudi drugi. Je izvleœek tega, kar se je zgodilo neki osebi, in pokriva œas od rojstva do sedanjosti ter vkljuœuje pomembne æivljenjske dogodke, izkuønje in œustva. Æivljenjska zgodba je naœin za boljøe razumevanje preteklosti in sedanjosti, je dokaj popolna pripoved o (vseh) izkuønjah æivljenja kot celote in osvetljuje njegove najpomembnejøe toœke. Daje nam vpogled v to, kako posameznik doæivlja in razume æivljenje – øe posebno svoje – v nekem œasu. Poudarek je na tem, kako pripovedovalec vidi samega sebe kot nosilca tradicije. Æivljenjska zgodba je stoodstotna zgodba pripovedovalca z njegovimi lastnimi besedami. V vsaki æivljenjski zgodbi prepoznamo enkratne vrednote in vrednost vsakega æivljenja, v njih prepoznamo tudi mnoge skupne elemente, probleme, motive, ki jih izraæajo vse æivljenjske zgodbe in ki jih vsi delimo kot ljudje. Primarno æivljenjsko zgodbo uporabljamo za razumevanje vzorca individualnega æivljenja. Zave- dati se moramo, da je bistvo æivljenjske zgodbe dati ljudem mo- ænost, da zgodbo povedo na naœin, ki si ga izberejo sami.2 Tako pripovedi niso objektivne, lahko se izkaæejo kot neresniœne, œe jih primerjamo z drugimi viri ali pripovedmi. Zato je potrebno vpraøanje objektivnosti obravnavati drugaœe. Ni namreœ naloga raziskovalca,

1 Ivan Marton, AV øt. 76–79. 2 Mojca Ramøak, Portret glasov, Ljubljana, 2003, str. 31–34.

385 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 386 (Black/Process Black plate)

≈Kar je usojeno, tega se ne reøiø«

da se prikoplje do objektivne resnice; njegova naloga je, da pripovedi sprejme kot pripovedovalœeve resnice. Za pripovedovalce je nam- reœ njihova resnica ravno tako resniœna kot t. i. objektivna resnica, ki je konec koncev konstrukt.3 Ne zanima nas vpraøanje resnice v medsebojnih odnosih, ampak razmere, v katerih te ≈resnice« nastajajo.4 V osebni pripovedi se javni in zasebni prostor, zgodovinski in zasebni œas prepletata in se kaæeta skozi doæivljanje posameznika. Takøna resnica ni dokumentirana in ne preverjena, je zgolj dejan- skost, ki se je zgodila v okoliøœinah doloœenega œasa in prostora.5

ZBIRANJE ÆIVLJENJSKIH ZGODB V POMURJU IN PORABJU

Pod strokovnim vodstvom etnologinje dr. Marije Makaroviœ in z or- ganizatorkama projekta Marijo Mariœ in Beo Baboø Logar je Kud Bu- bla iz Radencev med leti 1999 in 2002 zbral 44 æivljenjskih zgodb Ra- denœanov in okoliœanov, Prekmurcev in Prlekov ob Muri ter prebivalcev ob Muri in Øœavnici v treh knjigah: Med vrelci, mlini in klopotci, Od murskih ravnic do vinskih goric in Reke æivljenja se stekajo. Æiv- ljenjske zgodbe je zbiralo pet æensk; pri Mariji Mariœ je bil poudarek na ljudeh, ki jih je poznala: ≈Ker jih poznam, ne piøem laæi. Ljudi sem izbrala tako, da sem jih æe poznala, ali pa so mi jih priporoœili. Naj- bolj so me zanimali stresi v druæini, ker to ljudje najveœ berejo.« Pomembnejøi in vidnejøi novinarji Vestnika, ki so se ukvarjali – ali se øe – s podobnim delom, so: Joæe Graj, Ludvik Kramberger, Øte- fan Soboœan, Franœek Øtefanec. Pri teh zapisovalcih vsakdanjika gre predvsem za novinarski naœin dela, kjer je v ospredju element zanimivosti, visoke bralnosti, krajøih zapisov, iskanja in zbiranja ≈zani- mivih« dogodkov posameznika po naœelu ≈to je zanimivo za bralca«; starostne omejitve izbranih sogovornikov ni. Pri ≈muzejskem« zbiranju in dokumentiranju æivljenjskih zgodb pa gre za: starejøega pripovedovalca, ki rad govori; natanœno in podrobno spraøevanje in odgo- varjanje; veœkratno vraœanje k sogovorniku; ≈zanimivo« in pomembno je tudi tisto, kar ni, ne sme ali ne more biti zapisano (osebna œu-

3 Martina Piko Rustia, »Zgodbe« za etnologijo in zgodovino. Æivljenjepisi koroøkih Slovencev, v: Traditiones, 32/2, Ljub- ljana, 2003, str. 223. 4 Mojca Ravnik, Galjevica, Ljubljana, 1981, str. 6. 5 Jasna Sok, Œustva v pripovedih pripovedovalcev in pripovedovalk s Kozjanskega, v: Etnolog: Ljubljana, 2004, øt. 14, str. 100.

386 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 387 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

stva, mimika pripovedovalca); obœutek zaupanja v spraøevalca, osebno etiko; avtorizacijo napisanega in obdelanega besedila. Naœrtno smo v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota zaœeli zbi- rati æivljenjske zgodbe v letu 2003 in delo nadaljujemo. V letu 2003 je bilo posnetih 11 æivljenjskih zgodb, to je 25 ur in pol posnetega materiala. V letu 2004 je bilo posnetih 18 æivljenjskih zgodb, to je 41 ur in pol posnetega materiala. V letu 2005 dokumentiranje nadaljujemo. V dveh letih je bilo posnetih 67 ur pogovora, to je 29 zgodb, od tega sta bili dve posneti na videokamero, druge na diktafon. Z mano se je 10 moøkih pogovarjalo 34 ur, 19 æensk 33 ur. Bili so iz krajev Æenik (2), Stara Gora, Kukeœ, Øalovci (3), Bodonci, Gornja Bi- strica (2), Mala Nedelja, Moøœanci, Bakovci, Sv. Miklavæ pri Ormo- æu, Dolina, Spodnje Krapje, Radomerje, Koøarovci, Zgornje Krapje, Dolnja Bistrica, Seliøœi, Selnica, Ritkarovci – Verica (2), Øtevanovci, Andovci, Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci. Najveœ, kar sem po- snela pri enem sogovorniku, je devet ur in pol (pogovor pa øe ni konœan), najmanj pa eno uro. Povpreœno mi eden pripoveduje svojo æivljenjsko zgodbo dve uri: moøki povpreœno 3 ure in 15 minut, æen- ske 1 uro in 40 minut. Z naœrtnim zbiranjem æivljenjskih zgodb sem informatorja in Bratoncev navduøila, da sam podrobno zapisuje svoje æivljenje, en zapis æivljenjske zgodbe iz Æibercev pa je muzeju odstopila hœerka pokojnika, ki je po rodu s Srednje Bistrice. Posnete so æivljenjske zgodbe iz kmeœkega, vaøkega okolja. Prav tako pomembne zgodbe, ki nam manjkajo, pa so æivljenjske pripovedi obrtnikov, uœiteljev, duhovnikov, inteligence, mestnih prebivalcev (Murske Sobote, Lendave, Ljutomera, Gornje Radgone), prekmurskih Romov, slovenskih Madæarov in izseljenih Pomurcev v druge kraje Slovenije (Koœevsko, Primorska, Ljubljana …) in po svetu. Posebej me zanimajo osebne œloveøke stiske – kaj bi pripovedovalci, œe bi lahko, spremenili v svojem æivljenju; so bili zadovoljni v zakonu s partnerjem/partnerko – in osebne zamere. Ker etnologija temelji na ustnih virih, je zbiranje æivljenjskih zgodb za naø muzej zelo pomembno. Dolgoroœno lahko muzej pridobi zaupanje posameznikov v ustanovo, ki med preprostimi ljudmi nekako velja za ≈visoko kulturo«, s svojim pripovedovanjem naj bi posameznik dobil obœutek, kako pomemben je za muzej in rekon- struiranje pomurske preteklosti.

387 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 388 (Black/Process Black plate)

≈Kar je usojeno, tega se ne reøiø«

Ko je æivljenjska zgodba zapisana in urejena, je – tudi œe ni interpretirana – dokument, vir informacij, mnoæica razliœnih in specifiœ- nih informacij; je pomembna za stroko, znanost, druæbo. Obœutenje sveta in æivljenja se razlikuje od vasi do vasi, vendar pa je takøna ali drugaœna oblika navezanosti na raziskovani prostor ali pokrajino. V æivljenjski prostor posamezne skupnosti posamezniki vpisujejo svoje izkuønje, vednost in spomin. Na eni strani imamo predstave o omejenih virih v znaœilnih kmeœkih druæbah, ki so povezane tudi z opravljanjem, na drugi pa neskonœne moænosti razvoja in konca zgodovine.6

Po konœanem delu øe kozarec piva in skodelica kave s pripovedovalko v krœmi oktobra 2004 na Gornjem Seniku. (foto: Jelka Pøajd) NAŒIN PRIDOBIVANJA ÆIVLJENJSKIH ZGODB

Starejøe pripovedovalce najveœkrat æe poznam in jih sama prosim za æivljenjsko zgodbo. V veliko pomoœ so mi znanci – informatorji oziroma ≈negovalci zgodovinskega spomina«, ki poznajo muzejsko delo in jim ni vseeno za kulturno dediøœino Pomurja, dobro poznajo teren in mi do sogovornikov pomagajo z osebnimi znanstvi. To

6 Rajko Murøiœ, Etnologija s œustvi – pogled s strani, v: Etnolog, Ljubljana, 2004, øt. 14, str. 54.

388 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 389 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

so: Marko Krenn, Anton Utruøa, Klara Fodor za Porabje, Milan Zrinski, Cvetka in Franc Kuzmiœ. Vzpostavila sem tudi poseben stik v Domu starejøih Ljutomer, kjer mi prijazno pomaga tamkajø- nja socialna delavka Nataøa in izbere tiste ljudi, za katere ve, da bodo pripravljeni govoriti. Pomembno je, da je pripovedovalec/pripovedovalka star œez 60 let, da je pripravljen govoriti. Preden stopim k vhodnim vratom, æe na dvoriøœu glasno pozdravljam in poskuøam strah pred neznanimi obiskovalci ublaæiti z besedami, da niœ ne prodajam. Vem, da imajo starejøi ljudje strah pred razliœnimi prodajalci – nekateri so zelo nasilni; etnologe zamenjujejo z davkarijo, strah ji je nepoznanih in nepovabljenih ljudi. 10 dekagramov kave je tista majhna prijaznost, s katero pokaæem, da nimam ≈trgovinskih« namenov. S pripovedovalcem se dogovorim za dan in uro pogovora. Pogo- vor vedno snemam z diktafonom. Razloæim, zakaj snemam, in po- udarim, da posnetki ostanejo v muzejski dokumentaciji, da niso za zunanjo uporabo, ampak le za interno oziroma mene, ko posneti material prepiøem. Œe sogovornik pripovedovanja ne konœa in opazim, da veliko ve, se vraœam, dokler ne konœava. Ponavadi posnamem dve do tri ure pogovora, potem konœam in se vrnem drugiœ. S seboj nosim vpra- øalnik, vendar ga veœ ne uporabljam; vpraøanja poznam in ko sle- dim pogovoru, nova postavljam glede na povedano. Uœim se, kako pomembna je vœasih tiøina, premor sogovornika – in v takih trenut- kih raje poœakam z vpraøanjem. Ves material v pisarni prepiøem. S tem je najveœ dela, za uro posnetega materiala porabim pribliæno dve do tri ure za prepisovanje in urejevanje. Najprej vse prepiøem govorno – nareœno, potem to uredim in spremenim v knjiæni jezik. Urejeno besedilo dam v pregled in popravek sogovorniku oziroma avtorju. Vsakdo ima le eno æivljenjsko zgodbo, pogledov nanjo pa je ne- øteto. Ker so vse pripovedi avtorizirane, lahko izhajamo iz dejstva, da je vsaka napisana æivljenjska zgodba v obliki, v kakrøni je objavljena v knjigi, tista zgodba, s katero se æeli pripovedovalec predstaviti javnosti. Za analizo podatkov je opravljena cenzura mnenj, podatkov, doæivetij …, da bi se pripovedovalci zaøœitili pred javnos- tjo, pomemben dejavnik, ki raziskovalcem celo olajøa analitiœni pri-

389 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 390 (Black/Process Black plate)

≈Kar je usojeno, tega se ne reøiø«

stop, vendar je potrebno upoøtevati, da se analitiœna raven pri vseh æivljenjskih zgodbah deli na dve podroœji: na pripovedovano in za- molœano. Obe ravni sta pomembni in povedni.7

EMPATIJA

Pri kakovostnem raziskovanju se raziskovalec zaveda, da se ne more izkljuœiti iz dogajanja, ki ga prouœuje, in da vpliva na dogajanje, ki ga opisuje. Poleg tega tudi sam doæivlja dogajanje, ki ga opisuje in prouœuje. Tudi etnolog, ki prouœujejo æivljenjske zgodbe, teh ne more posluøati in zapisovati zgolj kot abstraktne in njemu tuje izpo- vedi, saj se skozi pogovor s pripovedovalcem vzpostavi neki odnos. To je sreœanje dveh posameznikov, ki razliœne izkuønje in znanja po- skuøata zdruæiti tako, da se na koncu oba poslovita spremenjena in obogatena. Tuja æivljenjska zgodba lahko spraøevalcu – in pozneje bralcu, œe je objavljena – pomaga razumeti lastno æivljenje; lahko mu je tudi navdih, da se iz drugega æivljenja kaj nauœi in uporabi tujo izkuønjo (ne da bi jo prej skusil na svoji koæi).8 Empatija je posebna prilagoditvena sposobnost, zlasti v dojema- nju drugaœnosti, je tudi oblika œlovekoljubja. V poklicih, kjer je osnovna narava dela usmerjena predvsem v delo z ljudmi, so poleg znanja in izrazite motivacije potrebne øe doloœene osebnostne lastnosti, brez katerih pri takønem delu ne moremo biti uspeøni.9 Œu- stvena navezanost na pripovedovalce in obratno, formalno in neformalno vzdræevanje stika, so stvari, ki nas spremljajo tudi v osebnem æivljenju.10 Enako, kot je za uspeh etnografskega dela pomembna empatija, je lahko v nekaterih primerih za njegov uspeh kljuœno tudi distanciranje. Prav etnografska bliæina in izkuønja, ki temelji na dolgotrajnem terenskem delu, pa je tudi osrednja pot, s katero lahko razkrijemo obœutenja, na katerih temelji konstrukcija resniœnosti.11 Pomembno je, da pravilno presodiø, na kakøen naœin boø vpraøal (prijazno, radovedno, arogantno, mimogrede …), kako globoko po-

7 Martina Piko Rustia, »Zgodbe« za etnologijo in zgodovino. Æivljenjepisi koroøkih Slovencev, v: Traditiones, 32/2, Ljub- ljana, 2003, str. 215–216. 8 Mojca Ramøak, Portret glasov, Ljubljana, 2003, str. 44–48. 9 Prav tam. 10 Magda Perøiœ, »Etnologa pa ne« ali »Francke (pa) ni veœ«, v: Etnolog: Ljubljana, 2004, øt. 14, str. 65. 11 Rajko Murøiœ, Etnologija s œustvi – pogled s strani, v: Etnolog, Ljubljana, 2004, øt. 14, str. 57–58.

390 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 391 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

segaø v zasebnost in œustva. Œe te sogovornik zaœuti kot enakovre- dnega, œe daø vedeti, da se zanimaø za temo, bo povedal veœ; to je odvisno od etnologove osebnosti in njegovega dojemanja æivljenja in stroke – empatija je zelo pomembna. Velikokrat me sogovornice in sogovorniki spraøujejo, œe sem poroœena. V tem vidim dobrohot- nost, predvsem pa prijeten obœutek, da se ob meni poœutijo lagodno, sproøœeno. Pomembno je, da tudi sama kaj povem o sebi in tako po- stanem enakovredna sogovornica. Poleg omenjenih dejavnikov je pri zbiranju gradiva na terenu zelo pomembno, kakøne vrste je problematika, ki jo raziskujemo: œe je tema, ki nas zanima, delikatna ali tabu, povzroœa zadrege in dileme, delo na terenu je oteækoœeno, s podatki zaupnejøe vsebine je potrebno primerno ravnati.12 Velikokrat je pred zaœetkom pogovora sogovornike strah, da ne bodo znali ≈primerno« odgovarjati. Zadrego reøim z odgovorom, da bom spraøevala tako, da bodo znali odgovarjati. Izpovedana æivljenjska zgodba posamezniku pomeni katarzo, oœiøœenje oziroma pozitivno sooœenje s preteklostjo. Dostikrat pripovedovalec zaide od predvidene teme, a ga pustim govoriti, le diktafon izkljuœim. Zelo pomembno je, da si etnolog vzame œas in poslu- øa tudi ≈vsakodnevne« teæave. Ko govori o tem, se pripovedovalec sproøœa. Sogovornik se, ko vidi svojo zgodbo zapisano in objavljeno, poœuti pomembnega in koristnega. Zato se skoraj ne dogaja, da ne bi hoteli biti imenovani. Z zbiranjem in posluøanjem posameznih æivljenjskih zgodb spoznavam tudi samo sebe, spoznavam, kako drugi gledajo na mene. Hkrati øirim krog poznanstev – socialno mreæo. S øiroko informator- sko mreæo lahko dobim razliœne informacije. Dragocen obœutek je, ko ljudje jokajo ob meni, ko mi zaupajo nekaj, œesar niso øe nikomur – ker mi s tem dajo vedeti, da sem vredna zaupanja. Osebna izpoved je globoko in enkratno œustvo, posebno ko gre za teæke in neprijetne æivljenjske zgodbe. To je velika odgovornost, hkrati pa lep obœutek, ko mi pripovedovalec da vedeti, da njegovega trenutka ranljivosti ne bom izkoristila, da o tem ne bom govorila ali pisala. Obœutek zaupanja je tako pomemben za oba: pripovedovalec se poœuti varnega, jaz pa notranje bogatejøa.

12 Martina Orehovec, Vmeøavanje v æivljenje drugih, v: Etnolog, Ljubljana, 2004, øt. 14, str. 82.

391 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 392 (Black/Process Black plate)

≈Kar je usojeno, tega se ne reøiø«

ETIKA

Etika je zelo pomembna, øe bolj osebna kot poklicna. Prepisano in urejeno æivljenjsko zgodbo dam v pregled avtorju. Avtorizacija je pomembna, da ne izgubim zaupanja pripovedovalca do mojega dela. Vse, kar je povedano, posneto, zapiøem. Avtor tako popravi moje napake, hkrati pa ima moænost, da tisto, kar je bilo povedano v afektu, po premisleku tudi izbriøe oziroma si zaæeli, da naj se ne objavi. To se pri objavi upoøteva. Veœinoma sogovorniki dovolijo objavo vsega povedanega.

TERENSKO DELO

Pojem terenskega dela temelji na pridobivanju ustnih informacij, etnografija temelji na terenskem delu, ustnih informacijah in strokovnem obdelovanju le-teh. Seveda so za raziskave pomembni tudi drugi viri, arhivski, pisni. Za razvoj stroke so zelo pomembni novi, drugaœni viri. Nemalokrat se etnologi sreœujemo s teæavami in pod- cenjevanjem stroke prav zaradi naøe metode dela, to je ustnega pridobivanja in zbiranja informacij. Etnologija velja za ≈ljudsko«, navadno, ker zbiramo subjektivna mnenja, pripovedi. Vendar je potrebno vedeti, da je pri etnologovem raziskovalnem delu ena od veœno aktualnih tem teænja k objektivnosti. Etno- log mora, kot vsak drug znanstvenik, skrbeti za natanœnost svojih podatkov, ki pa se ne dajo nadzirati in meriti, kot na primer rezultati raziskav eksaktnih naravoslovnih znanosti. Vsaj v uvodnih etapah raziskave – in najpogosteje pri celotnem terenskem delu – se morajo etnologi v veliki meri zanaøati na lastna opaæanja, predvsem pa na informatorke in informatorje, na ljudi, ki imajo globoko vedenje o svoji lastni kulturi ter hoœejo in zmorejo to vedenje prenaøati etnologu. Etnolog ima navadno nekaj kljuœnih informatorjev, s katerimi dela na terenu, ki pa niso kljuœni le za raz- laganje kulturnih modelov, ampak so tudi v veliko pomoœ pri predstavitvi etnologa skupnosti in mu pomagajo zgraditi øiroko mreæo socialnih odnosov.13

13 Martina Orehovec, Vmeøavanje v æivljenje drugih, v: Etnolog, Ljubljana, 2004, øt. 14, str. 79.

392 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 393 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

Cilj zapisovanja podatkov s terena je predstavljanje kar najbolj avtentiœne in koherentne podobe kulturnega sistema. Samo ob æiv- ljenju z ljudmi in z vkljuœevanjem v njihove dejavnosti daljøe obdobje lahko vidimo kulturo kot sistem medsebojno povezanih vzorcev. Dobra etnografija temelji na zmoænosti tistega, ki opravlja terensko delo, da vidi stvari z vidika druge osebe, in na sposobnosti, da vidi vzorce, odnose in pomene, ki jih morda oseba v tej kulturi zavestno ne razume. Oboje, neposredna udeleæba in opazovanje, je nujno za dobro etnografsko terensko delo.14 Zmoænost dialoga na terenu predpostavlja poleg znanstvene øi- rine predvsem osebnostno zrelost raziskovalca, ki pomeni med drugim samokritiœnost in distanco do sebe ter druæbenega in kulturnega okolja. Osebnostne znaœilnosti in zrelost, kar je prvi pogoj za dobro etnografsko delo, so psiholoøke kategorije: implicirajo doloœene duøevne sposobnosti, neko mero osebnih izkuøenj v povezavi ne le z inteligentnostjo, torej sploøno umsko sposobnostjo, paœ pa tudi s œustveno in socialno komponento inteligentnosti in sposobnosti, kar pa ni vedno povezano z akademsko izobrazbo oziroma naslovi. Pri tem gre za etiœni vidik dela na terenu, za poøten, korekten odnos do domaœinov, odgovorno ravnanje s podatki, ki so jih zaupali. Prvi pogoj za vzpostavitev dialoga in za uspeøno zbiranje etnografskih podatkov na terenu je sposobnost navezovanja stikov z ljudmi oziroma sploøna komunikativnost raziskovalca.15 Etnolog oziroma raziskovalec pri svojem terenskem delu ni ne- viden in ne ostaja neopaæen, pa œe si tega vœasih øe tako æeli. Na- sprotno, prav vsem je na oœeh, pozorno ga spremljajo in opazujejo domaœini – tisti, ki so njegov vir in objekt raziskovanja ter si o njem ustvarjajo neko podobo, mnenje, kot je to posledica percepcije drugega v vsakem medœloveøkem odnosu. Status raziskovalca nam ne zagotavlja ≈nedotakljivosti« in nas ne øœiti pred presojanem naøe osebnosti in ravnanja s strani domaœinov. Poklicna identiteta je le del naøe osebnosti. Okolje, v katerem raziskujemo, nas zaznava kompleksno, v prvi vrsti na povsem œloveøki ravni, torej kot œlove- ka.16 To se pokaæe predvsem takrat, ko smo na terenu doloœen œas in tam stanujemo.

14 Prav tam. 15 Prav tam, str. 76. 16 Prav tam, str. 74–75.

393 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 394 (Black/Process Black plate)

≈Kar je usojeno, tega se ne reøiø«

Na zaœetku mojega terenskega dela, ko sem bila øe øtudentka, sem v hiøo vstopala nenapovedano; trkala sem na vrata in spraøeva- la, kdo bi v vasi vedel kaj povedati o temi, ki me je zanimala. Veli- kokrat so bili to tudi moji prvi sogovorci, ki so me napotili naprej. Ko imam œas, v vasi poiøœem gostilno, popijem kavo in vpraøam na- takarico ali moøke obiskovalce, kdo od starejøih ljudi bi vedel kaj povedati o preteklosti. Zadnja leta redko pridem nenapovedana, sploh, ko delam v okviru muzeja. Poprej se najavim, ali pa pustim, da prihod najavijo moji informatorji. Tudi zato, ker celega delovnega dne ne posvetim samo terenskemu delu, pogosto hodim na teren popoldan. Nenapovedano pa øe vedno prihajam v hiøe na etnolo- økih taborih. Takrat je laæje, ker sem doloœeno øtevilo dni tam in se mi ni potrebno najaviti. Pomembno je, da k sogovorniku pristopiø nevsiljivo, nearogant- no, poniæno, prijazno, potem poveø, kaj delaø. Poskuøam pristopiti kot œlovek, kot enakovredna sogovornica. Ker menim, da je obleka pomembna, hodim na teren obleœena nevsiljivo, lahkotno, preprosto, brez øminke. V pogovoru sem posluøalka, modrijo ustvarjam kasneje v pisarni, ob pisanju in urejevanju zapiskov, ob primerjanju povedanega z drugimi viri, nikoli na terenu. Kajti pripovedovalec ima vedno prav, zato mu verjamem in ne dvomim o njegovih pripovedih. S pripovedovalci poskuøam ohranjati stike tudi po opravljenem delu. To je zelo koristno, ko na hitro potrebujeø kakøno informacijo in pokliœeø po telefonu. Vpraøaø neposredno, brez olepøevanja (tudi œe gre za obœutljivo temo), ker pripovedovalca poznaø in veø, kako lahko vpraøaø. Za zbiranje æivljenjskih zgodb me je navduøila dr. Marija Maka- roviœ, ki je na Slovenskem najbolj zasluæna za razvoj æivljenjskih zgodb. S terenskim delom dobivam nove, drugaœne, informacije o naœinu æivljenja, zapisujem nekaj novega, sveæega, øe ne povedanega in zapisanega. To je tudi moja poklicna dolænost, vendar pa mi je v najveœje zadovoljstvo, ko pripovedovalci ob odhodu zakliœejo ali povedo: ≈Pridite øe, vesel bom vaøega obiska. Z vami se je pa lepo pogovarjati. Œe ne bi bili vi, nikoli ne bi povedal svoje æivljenj- ske zgodbe.«17

17 Ivan Marton, AV øt. 79, in Ludvik Rudolf, AV øt. 56.

394 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 395 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

JELKA PØAJD

≈DEM SCHICKSAL ENTKOMMT MAN NICHT«1 DIE SAMMLUNG LEBENSGSCHICHTLICHER ERZÄHLUNGEN IM REGIONALMUSEUM MURSKA SOBOTA

Eine Lebensgeschichte ist die Geschichte einer Person, die sich dazu entschließt, meist mit Hilfe eines Interviews, ehrlich und vollständig über ihr Leben zu berichten, soweit sie sich erinnern kann bzw. über jenen Teil ihres Lebens, von dem diese Person glaubt, dass es gut ist, wenn auch andere Menschen davon erfahren. Das Wesentliche an einer Lebensgeschichte ist, dass die Men- schen die Gelegenheit haben, ihre Geschichte auf selbstgewählte Art und Weise zu erzählen. Unter der Leitung der Ethnologin dr. Marija Makaroviœ sammel- te das KUD Bubla aus Radenci in den Jahren 1999 bis 2002 44 Le- bensgeschichten von Bewohnern von Radenci und Umgebung, Prek- murjer und Bewohner der Prlekija an der Mur wie auch jenen von Øœavnici und sammelten diese in drei Büchern. Auch Journalisten der Zeitung Vestnik führen ähnliche Interviews durch und stellen in ihren Rubriken ≈besondere« Menschen vor. Im Regionalmuseum Murska Sobota wurde 2003 mit der planmäßigen Sammlung von Le- bensgeschichten begonnen und diese Arbeit wird fortgesetzt. Da die Ethnologie auf mündlichen Quellen gründet, ist das Sam- meln von Lebensgeschichten für unser Museum eine wichtige Ar- beit. Damit kann langfristig Vertrauen in der Bevölkerung aufge- baut werden, die das Museum vorwiegend als Phänomen der Hoch- kultur wahrnimmt. Die Erzählungen der ≈einfachen Menschen« sind für das Museum und das Rekonstruieren von Geschichte von we- sentlicher Bedeutung. Dabei müssen sich die Wissenschafter darüber im Klaren sein, dass sie sich selbst aus dem Geschehen nicht ausklammern können und dass sie beeinflussen, was sie beschreiben. Darüber hinaus er- leben sie auch selbst das Geschehen, das sie beschreiben und studie- ren. Empathie ist eine Fähigkeit, die auf Anpassung beruht, insbe-

1 Ivan Marton, AV øt. 76-79.

395 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 396 (Black/Process Black plate)

≈Dem Schicksal entkommt man nicht«

sondere wenn es um die Wahrnehmung des Andersseins geht. Hier ist sie eine Form der Menschenliebe. So wichtig Empathie für den Erfolg der volkskundlichen Arbeit ist, manchmal ist auch die Di- stanz der Schlüssel zum Erfolg. Der Begriff der Feldforschung schließt die Einholung mündlicher Informationen ein und die Volkskunde gründet auf der Feldfor- schung, auf mündlichen Informationen und auf der fachgerechten Auswertung dieser Informationen. Neue und anderslautende Quellen sind wichtig für den Fort- schritt der Forschung. Die Volkskunde wird oft ihrer Arbeitsmetho- den wegen unterbewertet und sieht sich Schwierigkeiten gegenüber, weil es hier um das Sammeln von mündlichen Informationen geht. Oft gilt sie als ≈gewöhnlich oder volkstümlich«, weil subjektive Mei- nungen und Erzählungen gesammelt werden. Aber auch bei der Forschungsarbeit der Ethnologen geht es in erster Linie um das Streben nach Objektivität. Das Ziel der Aufzeichnung von Feldforschungsdaten ist die Präsentation der authentischsten und kohärentesten Form eines kul- turellen Systems. Nur durch das Leben mit den Menschen und die Integration in ihre Tätigkeit über eine längere Zeit hinweg kann Kultur als Vielzahl untereinander verbundener Muster begriffen werden. Eine gute volkskundliche Arbeit beruht auf der Fähigkeit des Einzelnen, die Dinge vom Standpunkt der anderen Person sehen zu können, und auf der Fähigkeit, Muster, Beziehungen und Bedeutungen zu erkennen, die vielleicht von der betreffenden Per- son in dieser Kultur nicht erkannt werden. Durch die Feldforschung erhalten wir neue, andere Informationen über die Lebensweise der Menschen und können neue, frische, noch nicht gesagte und auf- geschriebene Geschichten aufzeichnen.

396 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 397 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ANDREA HABERL – ZEMLJIŒ

RADGONSKI KOT PRED GLOBALIZACIJO

Tako imenovani Radgonski kot sestavljajo vasi Goritz/Gorica, Zel- ting/Zenkovci, Sicheldorf/Æetinci in Dedenitz/Dedonci s skupaj 910 prebivalci,1 obmoœje pa obsega okkrog 25 kvadratnih kilometrov. Obœina Radkersburg Umgebung, ki je od leta 1969 samostojna obœi- na, dodatno obsega øe vasi Hummersdorf, Altneudörfl, Pfarrsdorf in Pridahof, v katerih se ne govori slovensko. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je 115 ljudi ali 6,6 odstotka navedlo slovenøœino kot pogovorni jezik.2 Novi œas, ki ga mnogi oznaœujejo s skupnim imenovalcem globalizacija,3 se omenjenih vasi dotika predvsem v obliki dveh pojavov, to je vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU) s 1. majem 2004 in rastoœega vpliva turizma na podroœju gospodarstva. V razpravi æelim opozoriti na nekatere posledice tega razvoja. Omenjene vasi so bile leta 1711 kot skupnost prodane æenskemu redu klarise in so bile do leta 1848 skupaj podloæne gospostvu v Gornji Radgoni in pozneje v Rottenthurmu. Æe v letu 1711 jih ozna- œujejo kot ≈pet vasi na madæarski strani«. To pa zato, ker leæijo Go- rica, Zenkovci, Æetinci in Dedonci na tisoœletni madæarski meji ob potoku Kuœnici, ki je od nastanka monarhije do leta 1919 loœeval madæarski del monarhije od preostalega dela.4 Meja je torej po- glavitna æivljenjska izkuønja v teh vaseh v zadnjih skorajda 300 letih in njen delni padec leta 2004 predstavlja pomemben dogodek.

1 Glej Statistik Austria, podatki za obœine, Radkersburg Umgebung, http: wwwold.statistik.gv.at. 2 Glej Statistik Austria, podatki za obœine, Radkersburg Umgebung, http: wwwold.statistik.gv.at. 3 Neodvisno od tega, da je æe neøteto definicij tega pojma, ga vidim ne samo kot pomoæni izraz za poveœanje telekomu- nikacij, poveœanje tujih neposrednih investicij in hitro prelivanje kapitala na globalnih trgih, ampak tudi kot oznaœeva- lec obseænih trendov vsakodnevnega æivljenja in ga kot takega tudi uporabljam. 4 Glej Franz Pichler, Die Urbare, urbarialen Aufzeichnungen und Grundbücher der Steiermark. Gesamtverzeichnis. Mit Ausschluß der Herrschaften und Gülten der ehemaligen Untersteiermark, Graz 1977, 989.

397 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 398 (Black/Process Black plate)

Radgonski kot pred globalizacijo

Kaj pomeni meja za æivljenje prebivalcev teh krajev? Menim, da je malo ljudi v Radgonskem kotu, katerih æivljenje bi bilo tako zaznamovano s to specifiœno mejo, kot je bilo zaznamovano æivljenje Andreasa Trojnka, oœeta pisateljice in kmetice Josefe Prelog. Leta 1919 je doæivel poskus umora, ko so ga v neki gostilni napadli vrstniki in ga hoteli zabosti z noæem. Samo posegu nemøko govoreœega sovaøœana gre zahvala, da je preæivel s preluknjanimi pljuœi, iz katerih je zaradi kajenja prihajal dim.5 Leta 1945, ko je bil æe hudo bolan, so ga aretirali zaradi oroæja, ki naj bi bilo nezakoni- to v njegovi hiøi, in je pozneje umrl v ujetniøtvu pri Leibnitzu.6 Meja je predvsem zgodovinsko dejstvo, torej dejstvo kot posledica œloveøkih posegov in ne naravni zakon. To dejstvo se velikokrat pozablja. Danaønja juæna meja na juænem avstrijskem Øtajerskem obstaja na primer 85 let, kar zadoøœa, da je tako zasidrana v zavesti prebivalcev, da je zavest o tem, da je bila deæela tostran in onstran meje nekoœ ena in ista, namreœ Øtajerska, povsem izginila. Pred letom 1919 je bila vzhodna meja tako rekoœ formalne narave, ker je loœila dva dela istega cesarstva, œeprav je seveda obstajala. Juæna meja s Slovenijo pa je nastala øele z letom 1919. Celotno obdobje od leta 1880 do 1910 je bilo tudi na tem koncu zaznamovano z nacionalnimi boji med nemøkonacionalnimi in slovenskimi druøtvi.7 Boj se je konœal v prid nemøkonacionalnih druøtev, kajti øtevilke v

5 Josefa Prelog, Leb ich mein Schicksal aus, Bearb. v. Haberl–Zemljiœ, Hermagoras/Mohorjeva 2002. Objavljeno kot Haberl–Zemljiœ: Die Sprache in Dorf lassen. Festhalten und Aufgaben der slowenischen Sprache in Radkersburg Umge- bung, Hermagoras 2004. 6 Glej tam. 7 Glej Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer auf der ungarischen Seite – Historische, gesellschaftspolitische und wirtschaftliche Bedingungen des Sprachwechsels in der Gemeinde Radkersburg – Umgebung 1848–1997, disertacija, Graz 1997. 8 Tabela 1. Popis prebivalstva 1880 Skupno prebivalstvo Avstrijski dræavljani Tujci nemøko slovensko Dedenitz 145 122 23 0 122 (100 %) Laafeld 309 250 59 39 211 (84,4 %) Sicheldorf 197 167 30 1 166 (99,4 %) Goritz 226 205 21 50 155 (75,01 %) Zelting 143 123 20 3 120 (97,56 %) Tabela 2. Popis prebivalstva 1890 Skupno prebivalstvo Avstrijski dræavljani Tujci nemøko slovensko Dedenitz 144 112 32 2 110 (98,21 %) Laafeld 352 279 73 39 240 (86,02 %) Sicheldorf 203 134 69 0 134 (100 %) Goritz 263 231 32 49 182 (78,79 %) Zelting 148 126 22 0 126 (100 %) Tabela 3. Popis prebivalstva 1900 Skupno prebivalstvo Avstrijski dræavljani Tujci nemøko slovensko Dedenitz 150 118 32 5 113 (95,75 %) Laafeld 374 276 98 97 178 (64,06 %) Sicheldorf 232 153 79 0 153 (100 %) Goritz 219 176 43 54 122 (69,32 %) Zelting 167 129 38 0 128 (100 %)

398 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 399 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

popisu prebivalstva leta 1910 kaæejo nenaden padec slovensko govo- reœega prebivalstva v petih vaseh.8 Omenjeno obdobje je zaznamovalo tudi mnoæiœno naseljevanje Prekmurcev v vaseh Radgonskega kota, kar je dodatno povzroœilo nemir na nemøkonacionalni strani. Tako je znaøal pritok ljudi v letih 1880 do 1910 skoraj 40 odstotkov.9 S prvo svetovno vojno in Saintgermainsko pogodbo (1919) je meja na jugu postala obœutna in velikokrat boleœa toœka v æivljenju vaøœanov, kajti takrat je loœila sovraæeno dræavo Srbov, Hrvatov in Slovencev od Avstrije, ki je nenadoma postala mala, nepomembna dræava. Prelomni- ca leta 1919 je bila pomembna travmatiœna izkuønja, ki je veœini prebivalstva teh petih vasi onemogoœila govorjenje slovenskega jezika. Za- sedba mesta Radkersburg pod poveljstvom Rudolfa Maistra od 1. decembra 1918 do 26. julija 192010 je povzroœila toliko sovraøtva in strahu, da je slovenska govorica v petih vaseh povsem izginila. K temu se je pridruæila izkljuœno nemøkonacionalna dræavna ideologija nove Av- strije, kar je – ne samo omenjenim vaøœanom – onemogoœilo ohranjanje dveh lojalnosti, namreœ do dræave Avstrije na eni in do slovenskega jezika na drugi strani. Odraz tega je seznam, ki ga je izdelalo okrajno glavarstvo leta 1922 na zahtevo zelo vplivnega druøtva Südmark. Sez- nam odraæa nacionalno usmerjenost prebivalcev petih vasi. Tabela 5. Seznam nacionalne usmerjenosti iz leta 192211 Nemcem prijazni Slovenci Avstrijski dræavljani Goritz 71,9 % 100 % 100 % Zelting 93,7 % 96,8 % 90,6 % Laafeld 87,3 % 100 % 100 % Dedenitz 51,8 % 92,6 % 70 % Sicheldorf 57,4 % 97,8 % 84,8 %

Tabela 4. Popis prebivalstva 1910 Skupno prebivalstvo Avstrijski dræavljani Tujci nemøko slovensko Dedenitz 140 98 42 15 83 (85,69 %) Laafeld 409 231 178 210 21 (9,09 %) Sicheldorf 241 148 93 80 68 (45,95 %) Goritz 234 138 98 61 75 (55,15 %) Zelting 174 120 54 102 18 (15 %) Glej: Matjaæ Klemenœiœ, Jezikovna struktura prebivalstva na z avtohtonim slovenskim prebivalstvom poseljenem obmoœ- ju avstrijske Øtajerske od srede 19. stoletja do leta 1971, v: Œasopis za zgodovino in narodopisje 1 (1978), 124–148. 9 Andrea Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer auf der ungarischen Seite – Historische, gesellschaftspolitische und wirtschaftliche Bedingungen des Sprachwechsels in der Gemeinde Radkersburg – Umgebung 1848–1997, disertacija, Graz 1997, 54. Ludvik Olas, Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega prebivalstva, v: Geografski zbornik 27/28 (1955/56), 176–208. 10 Tone Zorn, Izpraznitev Radgone in zasedba Apaøke kotline 1920. leta, v: Œasopis za zgodovino in narodopisje 9 (1973), 199–207. Glej tudi Hermann Kurahs, Die Entwicklung der Stadt Radkersburg vom Zusammenbruch der österreichisch-ungarischen Monarc- hie bis zum Tode ihres Bürgermeisters Dr. Franz Kamniker, Unveröffentlichte phil. Dissertation, Universität Graz, 1985, 137ff. 11 Stmk.LA, Statth.Präs.N.P.A. 13(M-Z)/1926–1938.

399 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 400 (Black/Process Black plate)

Radgonski kot pred globalizacijo

Iz podatkov je razvidno, da so bili prebivalci teh vasi z izjemo De- doncev veœ kot pripravljeni za takojønjo asimilacijo. Izraz te dræe je tudi sprememba imena Windisch-Goritz v Goritz (leta 1924). Pred- stavniki vasi v vlogi navajajo, da se priøtevajo med Nemce in da so se tako vedli tudi med bojem za osvoboditev (Freiheitskampf) leta 1920.12 Druga simboliœna gesta je bila dejstvo, da je øtevilo dobav- ljenih knjig Mohorjeve zaloæbe v teh vaseh nenadoma padlo na niœ. Tabela 6. Øtevilo naroœil knjig Mohorjeve zaloæbe13 1871 1889–1896 1899 1907 1919 1920 10 55–112 128 75 85 0 Travmatiœna narava dogajanj po koncu prve svetovne vojne ne velja samo za ozko obmoœje priœujoœe obravnave, ampak za celotno Øtajersko, ki jo je prizadela izguba Spodnje Øtajerske. Tudi druga svetovna vojna je pustila prav tako dramatiœne posledice kot prva. Teritorialni zahtevki nove Jugoslavije so vznemiri- li prebivalstvo petih vasi in so øe pospeøili proces popolnega izbri- sa slovenskega jezika.14 Leta 1945 je meja postala tudi zaøœita proti nevarnostim komunizma, kajti protikomunizem je bil sestavni del nemøkonacionalne ideologije v povojni Avstriji. Æe iz navedene kratke zgodovine te meje je razvidno, da je bil ob nastajanju meje doloœen obœutek, to je strah, posebno moœno razvit. Pred letom 1945 je bil to strah pred prikljuœitvijo k dræavi, ki je bila ≈barbarska« v smislu civilizacijske manjvrednosti. Temu strahu se je po letu 1945 pridruæil øe strah pred komunizmom. Strah v povezavi z mejo je bil odvisen tudi od tega, da je bila meja nekaj let varovan pas, ki ga nihœe ni smel prestopiti brez posebnega dovoljenja. Aprila 1946 je bila spet vzpostavljena telefonska povezava z Jugoslavijo in v zaœetku leta 1951 je bilo konœno odpravljeno vojno stanje z Avstrijo. 1952 je angleøka okupatorska oblast gradila pomoæni most (Bailey), s katerim so se spet vzpostavili stiki.15 Med- sebojni obiski so bili mogoœi øele z letom 1956.16 Maloobmejni promet se je prviœ uredil leta 1953 z Gleichenberøkim sporazumom. Pomoæni

12 Stmk.LA, Statth. Präs. B27d-1114/1923. 13 Franc Zadravec, Ritem slovenske knjige na øtajerski etniœni meji, v: Slovenci v Avstrijski zvezni deæeli Øtajerski. Slowenen im Bundesland Steiermark, Ljubljana 1994, 211–214. 14 Glej Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer, 180–184. 15 Ernst Erker, Schicksal der Grenze nach dem ersten Weltkrieg, in: Die Steiermark und ihre Nachbarn im Süden. Steirisc- he Berichte zur Volksbildung und Kulturarbeit. Sondernummer Nr. 5, 9 (1965), 93–98, 95. 16 Pogovor z gospo Verhofnik iz Goritz/Gorice, dne 7. 2. 1997.

400 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 401 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

most je leta 1969 nadomestil most prijateljstva. Dodatni sporazum je leta 1960 ljudem omogoœil, da so se lahko peljali øtirikrat na mesec za 72 ur v tako imenovani obmejni pas (deset do øtirinajst kilometrov). Leta 1965 so bili konœno odpravljeni vizumi. Meja je bila potemtakem tudi nekaj prepovedanega in za prestop je bil potreben tudi pogum. Pozneje sicer ni bilo veœ potrebnega toliko poguma, ostala pa sta doloœeno nelagodje in obveznost upraviœenja prestopa carinskim or- ganom. To je bilo æe veliko laæje, in tako se je tudi moœno poveœalo øtevilo potnikov. Leta 1977 je 28 milijonov ljudi prestopilo mejo na tem mejnem prehodu.17 Göth je æe v 19. stoletju pisal, da nosijo revni prebivalci teh vasi øe tisti denar, ki ga imajo, v kolibe v sosednjo Madæarsko (danaønje Prekmurje), kjer ga zapijejo.18 Poleg obiskov gostiln, kar se dogaja øe dandanes, sicer pa bolj iz kulinariœnih razlogov, se meja prestopi øe zaradi nakupov. To je veljalo za æivljenjske potrebøœine, ko so bila æi- vila øe bolj poceni kot v Avstriji, sedaj pa za bencin in deloma za gradbeni material ter za turistiœne namene, œeprav s strani domaœe- ga prebivalstva v manjøem obsegu. Vse manj je obiskov sorodnikov in drugih socialnih stikov. Stalnice izjeme so pri tem gasilska druøtva in v omejenem obsegu tudi glasbene skupine. V zadnjem œasu se temu pridruæujejo øe stiki med øolami. Nasprotno se pelje veliko Slo- vencev na delo v Avstrijo in po nakupih. V tem smislu bi lahko rekli, da meja iznakazi œloveøke odnose, kajti omeji jih le na ekonomsko potrebne stike. Vse, kar presega te meje ekonomiœnosti, izgine. Z nastajanjem meje se je pojavil tudi pojem, ki je bil na juænem Øta- jerskem dolgo zelo prisoten, to je Grenzland, torej obmejno podroœje. Boter tega diskurza je vsekakor naslednik zdaj prepovedanega nem- økonacionalnega druøtva Südmark, Alpenländischer Kulturverband AKV, ki je bilo ustanovljeno leta 1952.19 Z revijo Lot und Waage se je lotil narodnega boja na obmejnem obmoœju ne samo na juænem Øtajer- skem. Tako je druøtvo æe takrat izrazilo zaskrbljenost, da se bo poslab- øala kakovost ≈œloveøkega materiala« na obmejnem obmoœju, ker se mladi in sposobni ljudje odseljujejo. Skrb vzbujajoœe naj bi bilo tudi

17 Drago Druøkoviœ: Avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1945–1978. Z 10. koroøkih kulturnih dni, v: Naøi razgledi z 9. 3. 1979, 128–130. 18 Georg Göth, Das Herzogthum Steiermark geographisch-statistisch-topographisch dargestellt und mit geschichtlichen Erläuterungen versehen. 3 Bde., Graz 1840–1843, v: St.LA, Göth’sche Serie, Schuber 3, Heft 66, Neuweinsberg. 19 Glej Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer, 185ff.

401 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 402 (Black/Process Black plate)

Radgonski kot pred globalizacijo

meøanje krvi, ko prihaja do druæinskih zvez med ≈nemøkimi« in ≈slovanskimi« elementi. Meja se opiøe kot celota, ki sestoji iz predhodne- ga pasu, glavne borbene œrte in prostora za dobavljanje zalog.20 Ob- mejno obmoœje je torej predhodno polje za boj proti komunizmu in proti Slovanom. Pozneje je prostorsko naœrtovanje prevzelo opredelitev Grenzlanda, kar je nemøkonacionalno usmeritev omililo. Leta 1957 se je obœinam v pasu 20 kilomertov od meje ponudilo subvencionira- nje na podlagi obmejne lege (Grenzlandförderung). Tudi leta 1979 je deæelni glavar pomagal obœinam v Grenzlandu. Toda z vstopom Av- strije v EU se je najprej spremenila oznaka tega obmoœja. Okraj zdaj spada v juæno Øtajersko pod Oststeiermark (torej vzhodno Øtajersko), s œimer Grenzland izgublja svoj pomen. Kljub temu stoji øe vedno za neko pasivno dræo gospodarskih in politiœnih akterjev, ki priœakujejo pomoœ od zgoraj (od dræave). Pojem Grenzland je tesno povezan s pojmom Grenzlandbewusstsein, torej obmejna zavest, ki naj bi bila ne- kakøna trdnjava v boju za nemøko kulturo. Æiveti ob meji naj bi pomenilo biti nosilec neke avantgardne zavesti (ideologischer Vorposten).21 Omenjeni diskurz je vplival na miøljenje in œutenje ljudi ob meji in je seveda tudi oblikoval zavest v petih vaseh.

TURIZEM

Æivljenjski utrip v Radgonskem kotu je drugaœen od tistega v mestih: bolj poœasen in umirjen, brez stalnega ekonomskega pritiska. To je vsekakor znan pojav, ki je podlaga turizmu. Novo je v tem primeru samo to, da prihaja turizem kot masovni pojav zdaj tudi v te kraje. Masovni turizem kot ena od oblik globalizacije je torej eden redkih konkretnih vplivov svetovnega razvoja na to obmoœje. Informacijska tehnologija oœitno øe ni prodrla v tolikønem obsegu, da bi bila vredna upoøtevanja. Tako je imelo po zadnjih podatkih gospodarske zbornice samo 3,4 odstotka podjetij v okraju Radkersburg elektronski naslov.22 Vdor turizma pomeni za omenjene vasi œas restrukturiranja. Da- nes je tako, da je 60 odstotkov vseh kmetij v obœini polkmetij. Med le-

20 »Eine moderne militärische Front besteht aus einem Vorfeld, einer Hauptkampflinie und einem tiefgestaffelten Bereit- stellungsraum. Nicht anders verhält es sich bei Staatsgrenzen.« Lot und Waage 10 (1963), 5. 21 Süd-Ost Tagespost z dne 5. februarja 1956, Nr. 30, 4. 22 Glej www.wkstmk.at/homepage/Artikel_als_99/internet_Steiermark.htm.

402 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 403 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ti 1995 in 1999 se je øtevilo kmetij zmanjøalo za 30 odstotkov.23 Dejan- sko je tako, da postanejo kmetje gostitelji turistov, kmetije pa se razvijajo v turistiœne kmetije. To sicer ne pomeni, da se kmetijska dejavnost opuøœa, ampak da zavzema podrejeno mesto med dejavnostmi. Leta 1997 je bilo v obœini Radkersburg Umgebung 36 kmetij s skupaj 240 posteljami, od tega 19 kmetij s 139 posteljami v petih vaseh.24 Tudi razvoj øtevila noœitev za Radkersburg in Radkersburg Umgebung je zelo zgovoren: Tabela 7. Øtevilo noœitev za Radkersburg in Radkersburg Umge- bung25 Leto 1950 1968 1985 1995 2003 Øtevilo noœitev 1.556 9.931 69.302 182.201 484.271 Ko govorimo o regionalni zavesti v tako majhnem okolju, se je treba zavedati, da gre v tem primeru lahko samo za trenutni posnetek nekega subjektivnega stanja posameznikov. Vzorec anketirancev nikoli ni presegel meje nakljuœnega vzorca, tako da je v Radgonskem kotu na voljo samo doloœeno øtevilo osebnih mnenj, ki kljub temu dajejo verodostojno sliko.26 Menim, da ima ≈oral history« svojo pravico obstoja in da omogoœa ustvarjanje relativno natanœne slike podroœja raziskave. Govorimo torej o izpovedih posameznikov v teh vaseh. Øe pred 50 leti je te vasi zdruæila jasna lokalna zavest, se pravi zavest o tem, da tvorijo vaøke skupnosti neko enoto. Tako so na primer tamkajønji prebivalci oznaœili prebivalce Prlekije kot viniœarje in Prekmurce kot neiskrene in zahrbtne. Tudi njihov jezik je veljal za grdega.27 Jezik, torej lokalna razliœica slovenøœine, je bil poleg prostorske bliæine øe en povezovalni dejavnik, ki je zdruæil ljudi. Iz tega vsekakor ne sledi, da se je o tem jeziku tudi govorilo ali da bi se o njem smelo govoriti. Nasprotno, omenjene vaøke skupnosti so sledile nenapisanem zakonu, da se o jeziku, ki je v tradicionalnem okolju zelo razøirjen, ne govori. Tako je bilo stanje v 19. stoletju, ko se je zaœela mobilizacija narodnega miøljenja, in tako je ostalo do da- naønjih dni.28 Govorjenje o jeziku ali poudarjanje, da se govori do-

23 Statistik Austria, Podatki o gozdarstvu, www.old.statistik.gv.at. 24 Bad Radkersburg. Für die schönsten Stunden des Jahres, Meer brauchst nicht (Zimmernachweis), 1997. 25 Informationsbüro Bad Radkersburg in Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer, 211. 26 Glej Kriæman 1997, Haberl – Zemljiœ 1997 in Josefa Prelog 2002. 27 Gl. Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer, 116. 28 Andrea Haberl – Zemljiœ, Æelja po nevidnosti v Radgonskem kotu. Æiveti z mejo. Narodne manjøine 4. Murska Sobota 1998, 269–283.

403 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 404 (Black/Process Black plate)

Radgonski kot pred globalizacijo

loœen jezik, ki bi bil drugaœen od veœinskega nemøkega, sledi idelo- loøkemu vzorcu slovenskega narodnega prebujanja, ki na podeæelju v relativni diaspori ni bil sprejet. Torej, o jeziku se ne govori, œe pa se govori, se to kaznuje s prezirom in izolacijo vaøœanov, ki se tega pravila ne dræijo. Slikovit primer za to je æivljenjska izpoved Josefe Prelog, ki izhaja iz tako imenovane narodno zavedne druæine iz Æe- tincev. Tako njen oœe kot ona sta bila podvræena sankcijam vaøœa- nov, ker sta odstopala od omenjenega vedenja.29 Andreas Trojnko je doæivel fiziœni napad, medtem ko je njegova hœerka Josefine Prelog doæivljala psihiœni pritisk s strani vaøœanov. Prebivalci petih vasi v Radgonskem kotu gledajo na slovenøœino kot sramotilno hibo ali vsaj nekaj, œesar ni treba omeniti, ker ni zaæeleno. Takøna dræa vsekakor odraæa zgodovinsko izkuønjo odrinjenosti.30 Simboliœna odrinjenost na podroœju jezika vsekakor kaæe na materialno odrinjenost na podroœju ekonomije, tako v preteklosti kot v sedanjosti. Z demografskega vidika gre v predmetni mikroregiji za obmoœje s (v najboljøem primeru) stagnirajoœim prebivalstvom. Obœina Radgona z okolico je imela leta 2001 skoraj enako øtevilo prebivalstva (1746) kot leta 1880 (1775).31 Øe slabøi je poloæaj mesta Radkersburg, kjer prebivalstvo nazaduje: 2543 leta 1880 in 1599 leta 2001.32 Tudi v celotnem okraju Radkersburg øtevilo prebivalcev ne naraøœa. Leta 1991 je imel okraj 24.799 prebivalcev, leta 2001 pa 24.068 prebivalcev.33 Øtevilo prebivalcev pada zaradi majhnega øtevila delovnih mest v pokrajini. Tako ima okraj Radkersburg 950 podjetij s 6.655 zaposlenimi, kar je zadnje mesto v deæeli Øtajerski. V obœini Radkersburg Umgebung je 55 podjetij z 250 zaposlenimi, medtem ko ima mesto Bad Rad- kersburg 197 podjetij z 2.215 zaposlenimi.34 Rezultat tega je, da je v okraju precej dnevnih migrantov, ki delajo v Gradcu, Leibnitzu in Feldbachu (ena tretjina vseh zaposlenih).35 Hkrati ima kmetijstvo sorazmerno veliko vlogo. Tretjina vseh delovnih mest je v kmetijstvu in najviøji deleæ delovnih mest je na

29 Josefa Prelog, Leb’ ich mein Schicksal aus. Celovec, Ljubljana 2002. 30 Prim. Haberl – Zemljiœ, Die fünf Dörfer. 31 Glej Statistik Austria, podatki za obœine, Radkersburg Umgebung, http: wwwold.statistik.gv.at. 32 Glej Statistik Austria, podtaki za obœine, Radkersburg, http: www.old.statistik.gv.at. 33 Glej Statistik Austria, podatki za okraje, http: www.old.statistik.gv.at. 34 Glej Statistik Austria, øtetje delovnih mest in podjetij leta 2001, http: www.old.statistik.gv.at. 35 Regionsprofil Radkersburg (Regijski Profil Radkersburga), Oddelek za regionalni razvoj deæelne vlade, http://www.stmk.gv.at/raumplanung/). 36 Prim. pripombo 10.

404 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 405 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

podroœju kmetijstva.36 BDP je za tretjino manjøi kot v drugih øtajer- skih okrajih.37 V Radgonskem kotu prevladuje obœutek, da posamezniki æivijo na obrobju. Turizem je edini gospodarski dejavnik, ki cveti in za katerega je privlaœno prav obrobje, ker ponuja avtentiœnost. Ne glede na to, da je razvoj turizma seveda tudi rezultat cenovne politike neke destinacije, pa vsekakor vpliva na prepoznavnost kraja in ponudbe. K tej prepoznavnosti prispeva æe omenjena avtentiœnost. Da bi opredelili ta pojem, je treba po Castellsu loœiti med prostori in kraji. Kraji so to, kar dela iz prostorov individualna mesta zaradi zgodovinskega razvoja. Bolj abstraktno reœeno: kraji so kakovostna kon- kretizacija abstraktnih prostorov.38 V primeru Radgone ima kraj visoko stopnjo avtentiœnosti, ker ima paœ za seboj dolgo in za- znamovalno zgodovino. Obmejna lega v tej zvezi samo øe prispeva k prepoznavnosti. Zdi se, da se ravno lastnost prepoznavnosti, torej lastnost krajev v novem prostorskem razvoju, izgubi in postane nekaj, œemur ekonomisti pravijo omejena dobrina, ki ima svojo ceno. Mesta in druge naselitve se namreœ œedalje bolj razvijajo v smer enoliœnosti in neprepoznavnosti. Arhitektura nakupovalnih centrov prevladuje v podobi mest in ta je v vseh mestih bolj ali manj enaka. Kraji, ki tem tokovom øe niso tako podvræeni, vsekakor niso v sre- diøœu prometnih tokov, ampak na obrobje. Tako tudi Bad Radkers- burg. S tem se potrjuje trditev teoretikov, da se z vplivom tehnologije prometa in komunikacij veœa tekmovalnost med kraji, da bi pritegnili kapital in prave ljudi.39 Omenjeni razvoj spreminja podobo vasi in æivljenjski slog prebivalstva, ki se oddaljuje od kmeœkega. Hkrati se odpirajo nove raz- mejitvene œrte med prebivalci, namreœ med tistimi, ki znajo izkori- stiti priloænost, in tistimi, ki znakov œasa ne razumejo. Tudi ta razmejitev torej pogojuje nove meje ali, kot pravijo teoretiki, deterito- rializacija prinaøa reteritorializacijo. Turisti so tudi tisti, ki najprej prestopijo mejo, ki je tukaj tako blizu. Dræavna meja je sicer s prvim majem 2004 zrahljana, ker carin- ske kontrole ni bo veœ, policijska pa bo ostala do vzpostavitve t. i. schengenske meje na jugu Slovenije leta 2007. Œeprav gre torej sa-

37 Prim. pripombo 10. 38 Marjan Hoœevar, Novi urbani trendi. Prizoriøœa v mestih – omreæja med mesti, Ljubljana 2000, 78. 39 Zdravko Mlinar, Individualizacija in globalizacija v prostoru, Ljubljana 1994, 103.

405 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 406 (Black/Process Black plate)

Radgonski kot pred globalizacijo

mo za delno odpravo mejnega nadzora, pomeni to za prebivalce obmejne pokrajine dejansko novo dobo. Kajti to je zaœetek razvoja, ki bo prinaøal doslej neslutene svoboøœine tako v prostorskem kot v duhovnem smislu. Do sedaj je bila meja nevidni zid, pred katerim so stali prebivalci. Vse miøljenje in naœrtovanje se je zmeraj odvija- lo v smeri proti centru, na sever v Gradec (tudi prostorsko naœr- tovanje). Rezultat je bila samopodoba, katere glavna znaœilnost je bila, da so bili prebivalci obmejne pokrajine potrebni pomoœi iz centra. Z izginotjem zidu je treba spreminjati med drugim duhovno naravnanost, se pravi, treba se je opreti na samega sebe, kajti nikjer drugje ne bo veœ opornega zidu. To povzroœa tudi strah, kajti prostor ima tudi zaøœitno vlogo v tem smislu, da igra vlogo izolacijske- ga prostora.40 V tem primeru je bil zaøœiteni teritorij ob meji tak izo- lacijski prostor. Nekateri se bodo nedvomno znaøli, nekateri pa bodo zaœutili potrebo, da okrepijo druge meje, ko teritorialne meje ne bo veœ. V tej zvezi mislim predvsem na duhovne in gospodarske meje, ki jih ustvarja strah. Strah omejuje moænosti reagiranja. Trenutno prevladuje æelja po postavljanju osebnih mej do omenjenega razvoja in zapiranje vase. Zapiranje vase vpliva tudi na ohranitev starih navad in obiœajev, kot je na primer govorica. Nadaljuje se torej srameæljivo skrivanje znanja slovenskega jezika. V tem tiœi tudi moænost spremembe, da se namreœ poveœa deleæ tistih, ki ob popisu prebivalstva navajajo slovenøœino kot pogovorni jezik v Radgonskem kotu. To bi lahko bil znak za zaœetek razvoja, ki bo vodil v drugo smer, v bolj odpr- to uporabo slovenskega jezika. Kajti, ko bo minil prvi naval strahu, bodo spet odprte vse moænosti reagiranja. Mogoœe prispeva k temu tudi œedalje bolj sprejemljivo delo Kulturnega druøtva œlen 7 in Pavlove hiøe. Morda ima tukaj teza o pospeøevalni vlogi globalizacije za kulturno istovetnost prizadetih prebivalcev svojo resnico.41 Globalizacija lahko pospeøuje kulturno istovetnost tam, kjer prinaøa znake modernega œasa, kjer jih prej ni bilo. V zvezi z narodno zavestjo seveda igra prav nasprotno vlogo. Zrahlja jo s tem, da ljudem ponuja veœ moænosti za kulturno istovetnost, med katerimi je narodna zavest sa-

40 Glej Mlinar, 86. 41 Glej John Tomlinson, Globalization and Cultural Identity, in Globalization and Culture, Cambridge 1999, 269–277.

406 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 407 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

mo ena izmed mnogih. Veliko jih izbere druge moænosti. V tem smislu lahko razumemo tudi menje, da so elementi modernizacije bili pogosto orodje za asimilacijo manjøine in s tem za njihovo øtevilœno nazadovanje.42 Tudi globalizacija torej pozna svojo dialektiko in ustrezno uœin- kuje tudi v Radgonskem kotu. Stojimo na razpotju – in œas bo pokazal, kam vodi naøa pot.

42 Milan Bufon, Prostorski aspekti manjøinske problematike v luœi slovenskega socialnogeografskega in politœnogeograf- skega prouœevanja, v: Socialnogeografski problemi, Dela 12, Ljubljana 1997, str. 143–161, 151.

407 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 408 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

ANDREA HABERL –ZEMLJIŒ

RADKERSBURG UMGEBUNG VOR DEM HINTERGRUND DER GLOBALISIERUNG

Die Autorin beschreibt in ihrem Beitrag auf der Grundlage ihrer Dissertation über sozialgeschichtliche Bedingungen des Sprach- wechsels in Radkersburg Umgebung von 1848 bis 19971 die Aus- wirkungen der neuesten sozialgeschichtlichen Bewegung in der Re- gion, nämlich der Globalisierung. War das genannte Gebiet bis in die 70iger Jahre des 20. Jahrhunderts noch relativ unberührt von der letzten Entwicklung geblieben, kommt diese nun voll zum Tra- gen. Die lange Begrenztheit durch die Staatsgrenze hat mentale und soziale Spuren in der Bevölkerung hinterlassen, welche die Konfrontation mit den Anforderungen unter den neuen Bedingun- gen erschwert. Da die anderen Wirtschaftszweige relativ schwach ausgeprägt sind, kommt dem Tourismus umso größere Bedeutung zu. Trotzdem gelingt es nicht, die stetige Abwanderung hintan- zuhalten. So haben die Gemeinden Radkersburg Umgebung und Radkersburg heute Einwohnerzahlen wie in der Mitte des 19. Jahrhunderts. Gleichzeitig verlagert sich die Altersstruktur der betreffenden Gemeinden, so dass zunehmend ältere Einwohner das Gemeindebild prägen. Die Struktur der Bauernhöfe in der Ge- meinde Radkersburg Umgebung verändert sich auch in Richtung Urlaub auf dem Bauernhof. Die Gäste auf diesen Bauernhöfen überschreiten die Grenze zu Slowenien in manchem selbstverständ- licher als manche Bewohner. Auch dies bewirkt Änderungen in den Verhaltensmustern. Bis zur Öffnung der Grenze war die Verwendung des Sloweni- schen in den Dörfern von Radkersburg Umgebung stark auf den privaten Bereich beschränkt und mit Angst besetzt. Ursache dafür waren kollektive Erfahrungen, die in der genannten Dissertation ausführlich dargestellt werden. Durch die neuen Kommunikations- möglichkeiten und den Beitritt Sloweniens zur EU hat sich zwar für

1 Die Sprache im Dorf lassen. Festhalten und Aufgeben der slowenischen Sprache in Radkersburg-Umge- bung. Hermagoras, 2004.

408 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 409 (Black/Process Black plate)

Zusammenfassung

die Bewohner unmittelbar nicht viel geändert, da aber das Sloweni- sche durch den Gebrauch in grenzüberschreitenden Projekten eine Aufwertung erfährt, besteht auch hier die Möglichkeit, dass es zu einer teilweisen Änderung von Einstellungen kommt, was den Sprachgebrauch angeht.

409 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 410 (Black/Process Black plate) *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 411 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

JOÆE HUDALES

NOVA MUZEOLOGIJA, NOVI MUZEJI IN SLOVENSKI (ETNOLOØKI) MUZEJI1

Po mnenju svetovno znanega teoretika muzeologije in poznavalca razvoja muzejev Petra van Menscha (1995: 5) velik del druge polovice 20. stoletja muzejsko sceno zaznamuje ≈druga muzejska revolucija«, ko naj bi zlasti med letoma 1960 in 1980 priølo do radikalnih sprememb v muzejih Evrope in po svetu. Podobno kot v œasu ≈prve muzejske revolucije« po letu 1900 je tudi v tem obdobju v muzejih prevladala sinergija predvsem v æelji po razvoju muzejev kot druæ- benih institucij s politiœnimi vlogami oz. nalogami. Odloœilni preboj pa je, podobno kot v zaœetku 20. stoletja, spet spremljala nova retori- ka, ki je dobila oznako ≈nova muzeologija« (van Mensch 1992: 2-3). V vseh poskusih redefiniranja muzejske teorije in prakse so bile v ospredju ugotovitve o okornosti in izrabljenosti soœasne muzejske prakse; kritizirali so neprofesionalnost muzejev ter zahtevali prenovo muzejskih poklicev v perspektivi druæbenih nalog muzejev. Odtod oznaka ≈community museology«, po kateri so muzeji postali institucije za ≈opravljanje javne sluæbe« za druæbo, povezane z zbiranjem, varovanjem in predstavljanjem kulturne dediøœine. ≈Nova muzeologija« je svoje cilje usmerjala od preteklosti in sedanjosti tudi v razvoj druæbe; prihodnost je postajala geslo njihovega delovanja. Ti prodori muzejske teoretiœne misli – muzeologije so seveda vplivali na podobo in dejavnost ≈novih muzejev« tega œasa, ki se je

1 Avtor v prispevku povzema nekatere elemente svoje (deloma objavljene v Hudales 2001, Hudales 2003 in Hudales 2003a) analize razvoja slovenskih muzejev, ki jo je leta 2004 obranil kot doktorsko disertacijo z naslovom Institucionalni in konceptualni razvoj etnologije v slovenskih muzejih. Zato so v prispevku pogos- to v ospredju etnoloøki muzeji in etnoloøke zbirke; toda hkrati je razlog tudi v tem, da se je, zlasti v 20. stoletju, pogosto pokazalo, da so prav etnoloøki muzejski poskusi prebijali ustaljene predstave o okostenelih muzejskih postavitvah in institucijah in da je muzejska misel bila bolj pogosto prisotna med etnologi.

411 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 412 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

prilagajala novim izzivom spreminjajoœega se socialnega okolja in œasa. Najznaœilnejøi peœat je dala spreminjanju zunanje podobe muzejev v drugi polovici 20. stoletja McLuhanova teza, da svet ≈postaja velika vas« (cit. Maroeviå 1993: 42), kar je spremenilo vlogo muzeja tudi v kulturi prostega œasa, povezanega s turizmom in s filozofijo enake in mnoæiœne prometne dostopnosti vseh krajev na zemeljski obli. V zvezi s tem in v zvezi s spreminjanjem vloge muzejev in njihovo rastoœo pomembnostjo v druæbenem okolju v katerega so vpeti, so se pojavili tudi novi naœini prikazovanja in raz- stavljanja ter komuniciranja v muzejih. V kontekstu teh sprememb se je v muzejih po 2. svetovni vojni nenehno poveœevala raznovrstnost in øtevilo komunikacij z obiskovalci; veœalo se je øtevilo dostop- nih (poceni) publikacij, broøur, katalogov, spominkov, muzeji so pri- pravljali øtevilna predavanja, delavnice, strokovna vodstva po muzeju in po ≈muzejskem terenu«. Najveœje spremembe v podobi muzejev druge polovice 20. stoletja pa so se kazale v razstavni politiki muzejev; paœ v skladu z rastoœim obœutkom odgovornosti do publike razstave (muzeja). Muzejske razstave, ki so do tedaj bile razmeroma stalne in dolgo œasa nespre- menjene so zdaj postale nekakøen vrh ledene gore, ki je najbolj nazorno pokazal uspeønost dela muzeja in je bil za javnost naj- pomembnejøi (in tudi najbolj viden) del poslanstva muzeja. Muzej- ske razstave v muzejih so se zato vse pogosteje spreminjale in v muzejih sta postala v zvezi s tem kljuœni besedi interpretacija in ko- munikacija. Pri tem mislimo predvsem na nenehno pripovedovanje (interpretacije in reinterpretacije) zgodb o muzejskih predmetih in prevajanje teh zgodb v muzejski jezik, ki ga bo publika razumela. V skladu s tako percepcijo razstav so se pojavile mnoge inovacije v t.i. ≈razstavnem kompleksu« muzejev (Lewis 1993: 15). Take nove postavitve so, tako kot sploh muzejsko-razstavni kompleks dela v muzejih v drugi polovici 20. stoletja, nenehno zahtevale dodatne specializacije za postavljanje razstav. Razstave so vse bolj postajale teamsko delo in rezultat je bil pogosto muzejska razstava, ki jo spet lahko oznaœimo za ≈dom muz« – museion. V Evropi nekoliko specifiœen (vendar v temeljnih potezah podoben) razvoj muzejskega prostora kaæe gibanje EMYA (European Mu- seum of the Year Award), ki je pod vodstovom Kennetha Hudsona æe od leta 1977 pripravljalo tekmovanje, na katerem je strokovna æiri-

412 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 413 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

ja, sestavljena iz najpomembnejøih predstavnikov evropskega muzealstva, vsako leto odloœala o najboljøih muzejih Evrope. Naj- pomembnejøe merilo odliœnosti muzejskih postavitev v okviru tega gibanja je æe kmalu (predvsem pa od devetdesetih let 20. stoletja dalje) postalo ≈public quality of museum«. V tem kontekstu je postalo glavno strokovno in muzeoloøko vpraøanje, kako so v muzejih pripravljeni na razliœne skupine obiskovalcev, kako animirajo starejøe, mlajøe in najmlajøe obiskovalce, kakøne programe obiskov priprav- ljajo zanje. Pomemben je postal koncept sprejema obiskovalcev, ki mora biti predvsem prijazen. Ob tem se je Kenneth Hudson zavzemal tudi za visoko razvit koncept v razliœne javnosti usmerjenega delovanja muzejev, muzejskih trgovin, muzejskih kavarn ipd., ki naj bi bil vedno na voljo obiskovalcem in ne samo njim. To je za mnoge sodobne muzeje tudi glavna poteza koncepta razvoja, v katerem pomeni pomembno merilo uspeønosti in kvalitete muzeja vpetost v okolje v katerem deluje, dejavnosti, ki pro- movirajo muzej kot kulturno srediøœe v okolju in nenazadnje tudi uspehi pri financiranju muzeja. V tako spremenjenem polju dejavnosti muzejev je merilo kvalitete muzeja postajala tudi profesionalna raven kadrov v muzeju; ta se je v zahodnoevropskih in ameriøkih muzejih v zadnjem desetletju 20. stoletja znatno dvignila. Vse veœ kustosov je dobivalo sodobno in aktualno znanje in veøœine in vse veœ muzejev je zaposlilo kustose, ki poleg strokovnega po- droœja obvladujejo tudi znanje in veøœine s podoœja marketinga, managementa, oblikovanja, informatike ipd. Ob tej mnoæici usmeritev in ≈receptov« za dobre sodobne muzeje je nemogoœe izloœiti najboljøo, saj je ≈pravih« usmeritev veœ; vsekakor pa so najpomembnejøi in najopaznejøi trendi muzejev v drugi polovici 20. stoletja nakazali, da so se sodobni muzeji proti koncu 20. stoletja vse bolj obraœali k zadovoljevanju potreb muzejske publike, ki je postajala vse bolj raznolika – muzeji pa so pridobivali vrste publike, ki je prej niso imeli. Klasiœni muzejski obisko- valec – ogledovalec je vse bolj izginjal. Hkrati je naraøœal interes lokalne publike in skupnosti za ≈svoje muzeje« in s tem je naraøœala podpora skupnosti muzeju. Muzeji so postajali mnogo bolj umeøœeni v svojo skupnost in postajali centri za uœenje, promocijo in dokumentacijo dediøœine. Najpomembnejøe poteze ≈novih evropskih muzejev« pa zagotovo zadevajo vlogo muzejev v druæbi; muzeji se po-

413 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 414 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

skuøajo aktivno, aæurno in aktualno odzivati na dogajanja v druæbi, sodobnost in prihodnost postaneta prav tako pomembni toriøœi delovanja ≈novih muzejev« kot preteklost, dokumentiranje in raz- stavljanje sodobnosti pa pomembna kakovost muzejskega dela.2 Ob koncu 20. stoletja so ti problemi in hkratni razvoj v øtevilnih znanostih, ki del svojih raziskovalnih in interpretativnih programov uresniœujejo v muzejih, vodili v nov muzejski diskurz, ki je tokrat potekal v okviru øtevilnih ≈socialnih« znanosti, zlasti pa antropologije in sociologije, ter odkril tudi nekatere øibke toœke ≈nove muzeologije« in ≈novih muzejev« 20. stoletja, ki jih bodo reøevali øele muzeji novega stoletja in tisoœletja.

SLOVENSKI ≈NOVI« MUZEJI V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

Obseænejøe analize in pregledi razvoja slovenskih muzejev v drugi polovici 20. stoletja øe niso bili opravljeni; nekaj delnih (œasovno ali vsebinsko omejenih) in (pre)kratkih pregledov (Petru 1970, Brumen 1987; Horvat 2001; Hudales 2001 in Rovønik 2001) pa vendarle æe daje nekaj opor za ocenjevanje razvoja. Vendar dediøœina v danaø- njih muzejih øe nosi neizbrisen peœat dejstva, da so muzeji bili (v petih stoletjih razvoja) in tudi danes ostajajo institucije, v katerih so ≈svet« vedno znova razvrøœali in urejali, institucije, v katerih se ≈svet« ob pomoœi materialnih objektov øe vedno uresniœuje, razlaga, institucije, v katerih posredujejo sliko o njem (Prösler 1996: 22). Prav tako so muzeji æe veœ kot dve stoletji ≈skladiøœa kolektivnega pom- njenja« in imajo velik vpliv na javni diskurz v druæbi. Prav oni so artikulirali sporoœila o nacionalnih identitetah, o odnosih do ≈drugih«, njihovem in ≈naøem« poloæaju na evolucijski lestvici in o raz- likah med njimi in nami (Barfield 1997: 332). Ravno ta del zgodbe o razvoju muzejev pa je øe vedno v veliki meri ostal nenapisan in ≈politiœna zgodovina« muzejev je znana le v najsploønejøih potezah. Œe to velja za evropske in svetovne muzeje, øe toliko bolj dræi za

2 Eden najpopolnejøih programov muzejskega dokumentiranja sodobnosti je prav gotovo øvedski projekt, imenovan SAMDOK, ki je leta 1977 nastal kot plod globalne analize zbirk in predmetov øvedskih muzejev. Vzpostavili so organizirano in sistemsko zbiranje in dokumentiranje sedanjosti na podlagi izbranih in doloœenih kriterijev.

414 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 415 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

slovenske muzeje, ki imajo napisano svojo zgodovino øele v najbolj grobih potezah. Te kaæejo, da smo pri nas v preteklosti pogosto, kljub skromnim materialnim osnovam, le z majhnim œasovnim zaostankom sledili evropskim vzorom in jih veœkrat tudi dosegli. Razliœni viri in poroœi- la kaæejo najprej dokaj osamljen evropski muzejski doseæek Janeza V. Valvazorja, ki je bil zaradi razprodaje njegove zbirke poceni za- pravljen. Tudi œas razsvetljenstva ponuja precej æivahno sliko muzejskega razvoja, katerega jedro je bil seveda baron Æiga Zois in za njim Valentin Vodnik, ki sta skupaj z drugimi razsvetljenci pri nas spet ujela stik z evropskim muzejskim razvojem; vendar je bil ta æal kmalu nato spet izgubljen. Tudi zdaj spet za celo stoletje. Zagotovo bi se ≈muzejskemu vrhu« lahko pribliæali z upoøtevanjem Matije Murka in njegovega œlanka o ≈narodopisni razstavi œeøkoslovenski« leta 1895, kjer je Murko posebej izpostavil zbiranje ≈starin« kot vira spoznanj in raziskovanj ter razgrnil pred svoje bralce muzejski program, ki øe danes zveni prepriœljivo in sodobno. Matija Murko je v naøe razmere poskuøal prenesti œeøko muzejsko izkuønjo narodopisne razstave, s kakrøno so Œehi dosegli in presegli takratno evropsko raven muzejske misli in na vrhu ostali skoraj vse do danes. Praga in predvsem Brno sta tudi øe v drugi polovici 20. stoletja predstavljala eno najpomembnejøih æariøœ evropske muzejske misli. Pred Murkom in po njem pa so sledila leta ≈muzeoloøke tiøine«, predvsem v prvem slovenskem muzeju, ki je bil sicer ustanovljen æe leta 1821, vendar se v njem muzeoloøka oziroma muzejska misel ni razmahnila. Podobno je bilo tudi v drugih zgodnjih slovenskih muzejih. Tudi etnologija je v prvih slovenskih muzejih imela manj pomembno vlogo; oœitna je bila prednost prirodoslovja, arheologije, kulturne zgodovine (Petru 1970: 5) in umetnostnih muzejev – galerij, tako kot tudi sicer v evropskih muzejih 19. stoletja. Edino izjemo bi lahko naøli v mariborskem muzeju. Zelo verjetni razlog je bil moœ- nejøi vpliv Matije Murka na krog izdajateljev Œasopisa za zgodovino in narodopisje (Hudales 2003) in kasnejøi vpliv Franja Baøa, ki je botroval nastanku in razvoju tega muzeja. Tudi øe po letu 1945 je bil Baø, skupaj z Borisom Orlom, Angelosom Baøem in Josipom Malom edini pisec muzeoloøkih œlankov pri nas. Franjo Baø je æe kmalu po zaœetku obravnavanega obdobja (1951) opaæal veœjo druæbeno vlogo povojnih muzejev, medtem ko so bili

415 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 416 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

predvojni muzeji predvsem zbiralci in varuhi znanstvenega zbranega gradiva, sicer pa so imeli v odnosu do publike predvsem re- prezentanœno vlogo. Baøevi ≈sodobni muzeji« (sredi 20. stoletja) so postali, skupaj s øolami (pa tudi tiskom, radiom in filmom!), ≈osrednje nazorne izobraæevalnice«, ki bi morale biti hkrati tudi ≈spo- meniøki varuhi, tolmaœi in ponazorjevalci« muzejskega gradiva. Franjo Baø je posebej poudarjal pedagoøko funkcijo muzejskih razstav, ki so mu predstavljale ≈psiholoøko in pedagoøko najbolj ekonomsko kulturno sredstvo« (1951: 260–61). Poleg te ≈multidruæbene vloge« muzejev najdemo pri njem tudi zahteve po ≈multidiscipli- narnih« predstavitvah gradiva; zlasti pri razstavah o posameznih naseljih in (muzejskih) ≈historiœnih topografijah«, ki bi ≈kulturno in gospodarsko zgodovino morale vezati z vsemi zgodovinskimi po- moænimi vedami, zlasti z arheologijo in etnografijo«. Takega pogleda na povezovanje posameznih strok, ki ga je Baø na svoji mariborski razstavi vsaj deloma izvedel tudi v praksi, kasneje vsaj tri desetletja ne zasledimo veœ. Vsekakor pa je iz Baøeve hkratne analize slovenskih muzejev razvidno, da gre pri zapisanih pobudah predvsem za Baøeve poglede na prihodnji razvoj muzejske stroke in muzejev in ne za dejansko stanje. Dejansko stanje slovenskih muzejev je Baø precej bolj kritiœno ovrednotil in pisal o ≈muzejski øibkosti«, ki je bila po njegovem posledica predvsem ≈umetnostnega in estetskega« vred- notenja muzejskega gradiva in s tem poudarjanje samo ≈reprezen- tanœne vloge« muzejev. Razlog je poiskal v zgodovinskem dejstvu, da so se s kulturno zgodovino ukvarjali predvsem umetnostni in literarni zgodovinarji, z gospodarsko zgodovino pa pravni zgodovinarji, zato se v muzejih ti dve vedi po njegovem mnenju ≈kot samostojni disciplini nista (dovolj) uveljavili« (1951: 259–60). Podob- no meni tudi za etnografijo in ≈etnografske muzeje«, ki jim je Fra- njo Baø oœital moœno jezikoslovno in umetnostno usmeritev, predvsem pa pojmovanje ≈etnografske kulture kot samo kmeœke, ne pa tudi kot delavske in mestne« (F. Baø 1951: 260). Vsekakor pa je Baøev koncept ≈etnografije« v muzejih treba gledati predvsem v øirokem loku zavzemanja za multidisciplinarnost muzejev. Tudi sicer je v Baøevem raziskovalnem delu pogosto nemogoœe razmeje- vati med njegovimi geografskimi, zgodovinskimi, arheoloøkimi etnografskimi in celo socialnopsiholoøkimi interesi, kar pa je bilo æe

416 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 417 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

oznaœeno za najpomembnejøo odliko njegovega dela (Slavec-Gra- diønik 2001: 184 in 189). Podobno velja tudi za njegovo muzejsko misel in predvsem za njegovo muzejsko prakso. Poleg Baøa se je za øirok koncept kulturno-zgodovinskega muzeja zavzemal zgodovinar Josip Mal, ki bi æelel v muzeju poleg ≈dræa- ve, vladarjev in vojn« pokazati øe ≈nepolitiœen del celokupnega æiv- ljenja … s predmeti in starinami, zasebnega dnevnega in domaœega hiønega ter poklicnega æivljenja, kot so stanovanje, obleka, hrana, orodje, naœin kmetovanja …, prometna sredstva, druæabno æivljenje, navade in obiœaje in sploh vse, kar je pomembno v civilizatornem in kulturnem æivljenju« (1954: 136). Tako pri Josipu Malu, zlasti pa seveda pri Franu Baøu, najdemo za tisti œas mnoge pomembne pobude, ki so muzej, oddelek muzeja oziroma muzejsko razstavo poskuøali osvoboditi vezanosti na eno ali drugo muzejsko matiœno stroko in namesto ≈disciplinarne strogosti« in razmejevanja ponujale izrazito holistiœen pogled na teme, ki jih obravnava katera koli muzejska razstava. Holistiœen pogled na œloveka in njegovo kulturo pa je bil tudi sicer znaœilen predvsem za pisanje Franja Baøa, saj je pogosto zapisal zvezo ≈œlovek in kultura« in v svojih spisih tudi pri obravnavi posameznih kulturnih prvin pogosto celovito upodobil naœin æivljenja (Slavec Gradiønik 2000: 185). Vrsto kritiœnih razmislekov o tedanji muzejski praksi (øe posebej naperjeno proti etnoloøkim oddelkom pokrajinskih in okrajnih muzejev) je v petdesetih letih nadaljeval Angelos Baø, zaposlen v Mestnem muzeju Ljubljana (1998: 423–38). V predavanju, ki je bilo predstavlje- no leta 1957 in prviœ objavljeno øele leta 1998, se je A. Baø zavzel predvsem za resno in poglobljeno muzejsko terensko in raziskovalno delo, ki mora odsevati tudi v muzejskem fundusu predvsem z urejeno, dovolj izœrpno in popolno dokumentacijo (inventarizacijo). Ob vpraøanju razstav je Angelos Baø predvsem zahteval solidne znanstvene temelje (raziskave so se mu v primerjavi s terenskim zbi- ralnim delo zdele moœno podcenjene) za vsako razstavo, ki ne sme ≈izhajati predvsem ali celo samo iz povrønih aranæerskih nagibov« (A. Baø 1998: 429 in 432). Posebno pozornost pa bi morali nameniti interpretativnim in ne le opisnim obdelavam gradiva, ki bi se v razstavnih prostorih s sekundarnim muzejskim gradivom (legendami, grafiœnimi ponazorili), predvsem pa z razliœnimi rekonstrukcijami, pribliæale ≈moderni muzeologiji« (A. Baø: 433–34). Æal so pobude

417 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 418 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

Franja in Angelosa Baøa le redko naøle mesto v muzejski praksi in so bile kmalu potem, ko so bile zapisane oziroma povedane, tudi po- zabljene (Hudales 1986: 206). Seveda so tu navedena muzejska in muzeoloøka razmiøljanja in vpraøanja povezana predvsem z odnosom do obiskovalcev in s pedagoøko-≈prosvetno« vlogo muzejev, pri Angelosu Baøu pa tudi z vpraøanji muzejske interpretacije. Tudi ocena etnoloøke muzejske prakse v slovenskih muzejih, ki so po koncu druge svetovne vojne odprli etnoloøke oddelke, kaæe relativno skromno podobo; Angelos Baø se spominja, da v prvem desetletju po drugi svetovni vojni ni bilo velikih razlik od stanja pred njo: ≈pred drugo svetovno vojno ni bilo etnoloøkih muzejev oziroma razstavnih zbirk z znatnim deleæem etnoloøkega gradiva. Razen v Etnografskem muzeju v Ljubljani in etnografske (etnoloøke) zbirke v Pokrajinskem muzeju v Mariboru je bilo delno nekaj zade- vnega gradiva v Loøkem muzeju v Økofji Loki. V Ptujskem muzeju etnologije ni bilo, bila pa je oktobra 1946 odprta vinarska zbirka. V Sadnikarjevem muzeju v Kamniku ni bilo omembe vrednega et- noloøkega gradiva, kaka drobtinica bi se seveda naøla ... Zato pa je v EM v Ljubljani direktor Boris Orel ... v muzej uvedel vzoren red; pars pro toto: v njegovem œasu ni bilo pri nas nikjer tako natanœno napisanih muzejskih inventarnih knjig, kot so jih imeli v Pokra- jinskem muzeju v Mariboru in Etnografskem muzeju v Ljubljani. Orlovo urejanje Slovenskega etnografa in vodenje 17 ekip za zbiranje terenskega gradiva pa zasluæi posebno oceno« (A. Baø 2001: 5–6). Øe celo naslednje desetletje je bilo stanje etnologije v drugih slovenskih muzejih podobno; v celjskem muzeju se z etnologijo niso veliko ukvarjali,3 v mariborskem muzeju pa je po Franju Baøu etnologijo prevzela Tonœica Urbas, ki je do odhoda v Beograd skrbno nadaljevala muzejsko dokumentacijo in bila ena redkih slovenskih etnologinj, ki je poleg strokovnega in znanstvenega dela razvila razstavno dejavnost in imela øtevilna predavanja. Tudi v Belokranj- skem muzeju je ≈vsestransko plodno« (torej tudi na etnoloøkem po- droœju) deloval pisatelj Joæe Dular (A. Baø 2001: 5–6). Do zaœetka øestdesetih sta med etnologi torej obseæno muzejsko dejavnost razvijala na podroœju tehniœnih muzejev le Franjo Baø in Boris Orel; v ocenah poslednjega je prevladalo predvsem priznanje

3 V Celju je bila v 50. letih za etnologijo zadolæena umetnostna zgodovinarka Milena Moøkon.

418 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 419 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

njegovega izjemnega prispevka k zasnovi in vodenju obseænega terenskega dela etnografskega muzeja vse do Orlove zgodnje smrti (Økafar 1993: 5) in seveda tudi priznanja zaradi urejenosti muzejskega strokovnega dela«, dokumentiranja ipd. (A. Baø 2002: 6). Orlovi muzejski oziroma muzeoloøki premisleki pa so bili oœitno precej bolj obrobni in so zadevali bolj ali manj le ob glavni problem muzeja – pomanjkanje prostora: ≈Razstavna dvorana (je) sila nepre- gledna, prenatrpana z vitrinami, v katerih so predmeti na gosto razstavljeni … nobenega sistema niti pregleda, da ne govorimo o drugih viøjih razstavnih vidikih, ki v takem poloæaju niso mogli priti do izraza« (Orel 1948: 115). Ker reøitve prostorske stiske øe dolgo ni bilo, so Orlovi ≈drugi viøji razstavni vidiki« ostali nerazdelani in Orel v tem pogledu ni dosegel sicerønje strokovne ravni svojega dela v muzeju. Toda øe mnogo kasneje smo lahko ugotavljali (Hu- dales 1986: 206), da podobno kompleksno zasnovanih muzejev, kot sta jih predlagala Baø in Mal, v Sloveniji praktiœno ni in so jo uspeli uresniœiti le izjemoma na nekaterih redkih obœasnih razstavah. Branko Maruøiœ je tako øe leta 1971 moral zapisati, da je na zgodovinsko muzejsko razstavo poleg (na)pisanega zgodovinskega gradiva potrebno pritegniti øe ≈drugaœno gradivo oziroma zgodovinske vire in predmete, ki so v zvezi s œasom in prostorom, ki ga razstava prikazuje«. Tudi on je tako zasnovane razstave imenoval ≈kulturno-zgodovinske« (Maruøiœ 1971: 109–111). Tako se je mogoœe strinjati z oceno Boruta Brumna, ki sicer razlikuje med tremi obdobji razvoja etnoloøkih muzejev in zbirk4 in v intenziteti etnoloøkega dela priznava oœitne razlike med njimi, vendar pa na celotno etnoloøko muzejsko produkcijo 20. stoletja do za- œetka osemdesetih let gleda precej enoznaœno in govori o ≈stari muzejski praksi« (1987: 5). Zanjo je bila po Brumnovem mnenju znaœilna predvsem ≈tradicionalna postavitev z reprezentanœno es- tetskim znaœajem«, ki se je navezovala predvsem na ≈predmete materialne in duhovne kulture«. V etnoloøkih postavitvah je po njegovem mnenju prevladoval ≈romantiœno folkloristiœni pristop, (nekateri bi rekli tudi etnografski), ki a priori zabriøe moænost kompleksne predstavitve z upoøtevanjem druæbenih razmerij, œasovne-

4 Obdobje do leta 1960, obdobje med letoma 1960 in 1980 in nazadnje obdobje po letu 1980 (Brumen 1987: 1).

419 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 420 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

ga doloœanja in primerjanja« (1987: 1). Po Brumnovem mnenju bi æe opustitev kolekcijskega naœina prikazovanja, upoøtevanje druæbene- ga in œasovnega konteksta v muzejskih predstavitvah ter upoøte- vanje æelja in potreb obiskovalcev, ki bi jih ugotavljali z analizami njihovih mnenj in æelja (1987: 2), lahko pomenilo izhod iz krize. In nazadnje; morda øe najpomembnejøi Brumnov prispevek v inventar etnoloøkega muzejskega razvoja pri nas: njegovo zavzeman- je za ≈sodobno aktivistiœno koncepcijo muzeja«, ki jo øe dodatno onemogoœa kulturna birokracija. Ta muzeje ≈normativizira, institu- cionalizira in marginalizira njihovo druæbeno vlogo na reprezen- tanœen nivo« (1987: 3). Vse do zaœetka 80. let 20. stoletja gre torej za resniœno poœasno rast ≈muzejske misli« in simptomatiœno je, da je bilo tudi ime nove znanosti ≈muzeologije« pri nas do zaœetka osemdesetih let v muzejskih krogih le izjemoma uporabljeno. V devetdesetih letih 20. stoletja pa se je øtevilo doslej redkih muzeoloøkih razprav podvojilo in potrojilo, øtevilo razstav, novih muzejev in novih zbirk prav tako, zlasti pa je zraslo øtevilo zasebnih etnoloøkih zbirk. Ob tem mnogi veliki in pomembni slovenski muzejski projekti kaæejo, da je bil razvoj slovenskih muzejev konec 20. stoletja primerljiv z evropskim tudi kakovostno. Vsi øtevilni (vsakoletni) uspehi slovenskih muzejskih projektov v okviru evropskega tekmovanja za najboljøi muzej Evrope kaæejo tako! Tudi statistiœni podatki, ne glede na poœasno ≈zorenje« muzejev oziroma ≈muzejske misli« pri nas (o muzeologiji do osemdesetih let 20. stoletja skoraj ni govora), kaæejo v primerjavi s soœasnim evrop- skimi in svetovnimi trendi, da je øtevilo muzejev v drugi polovici 20. stoletja pri nas izjemno hitro naraøœalo. Iz prvega desetletja po vojni naøtejmo le nekaj najpomembnejøih: leta 1948 je bila ustanovljena Moderna galerija, istega leta je nastal Muzej ljudske revolucije Slovenije, ustanovljen æe na osvobojenem ozemlju leta 1944. Ob njem je od petdesetih let 20. stoletja prepredla Slovenijo gosta mreæa muzejev revolucije in narodne osvoboditve, ki so bili zasnovani kot posebni muzeji (Maribor, Celje, Slovenj Gradec), ali pa kot oddelki, ustanovljeni skoraj v vsakem od sploønih muzejev. Nekateri med njimi so ohranjali tudi kulturne spomenike ≈in situ« iz œasa 2. svetovne vojne: gestapovske zapore v Begunjah, Osankarico na Pohor- ju, partizansko bolniønico Franjo, Bazo 20 v koœevskih gozdovih itn. Leta 1951 je bil pod vodstvom Franja Baøa ustanovljen tudi Tehni-

420 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 421 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

øki muzej Slovenije, sledili pa so mu tehniœni muzeji in zbirke marsikje, kjer je ølo za zelo stare zvrsti tehniøke in obrtne dediøœine, npr. rudniki æivega srebra v Idriji, æelezarstva in kovaøtva v Kropi in okolici, v Æeleznikih, na Jesenicah in Ravnah, za premogovniøtvo v Velenju itn. (Hudales 1988: 56; Humer 1989: 54). Statistiœni podatki kaæejo, da je bilo slovenskih muzejev pred letom 1939 komaj 18, v letu 1951 triindvajset, po stagnaciji v øtiridesetih letih pa je v petdesetih letih hitro naraslo in se je poveœalo skoraj na 60. Konec petdesetih let se je prviœ pojavila tudi distinkcija muzej – muzejska zbirka in pribliæno polovica vseh muzejskih ustanov je bilo tedaj razglaøenih za muzeje (27 od 58). V øestdesetih letih je odpiranje novih zbirk in novih muzejev poœasnejøe, v sedemdesetih letih se je okrepilo in nato v osemdesetih stagniralo oziroma celo upadalo. Leta 1988 je bilo zabeleæenih kar 188 kulturnih subjektov, ki so vsaj statistiœno nosili ime zbirka ali muzej (F. Baø 1951: 257; Hudales 2001: 9). Øtevilo muzejev se je torej podvojilo in potrojilo, tako da lahko trdimo, da je naraøœalo podobno hitro kot v Zahodni Evropi. Najnovejøi vodnik po muzejih in galerijah Slovenije (Rihter in Cigleneœki 2001) naøteva v primerjavi z letom 1988 øe za tretjino veœ (natanœneje 252) muzejev in galerij ter muzejskih in galerijskih zbirk. Med njimi jih malo manj kot 20 odstotkov predstavlja umetnostne muzeje (galerije in galerijske zbirke), muzejev je pribliæno tretjina (32,6 odstotka), pre- ostalo polovico pa predstavljajo razliœne muzejske zbirke in muzejske depandanse, med katerimi jih je æe skoraj petina zasebnih. Tovrstnih razveseljivih podatkov o rasti øtevila muzejev æal ne moremo podkrepiti øe z drugimi podatki o rasti razliœnih kazalcev uspeønosti muzejev; npr. øtevilom muzejskih obiskovalcev in øtevi- lom muzejskih predmetov. Delno zato, ker øe vedno pogreøamo temeljne analize, povezane z muzejskim delom pri nas, delno pa tudi zato, ker so redke analize (Deæman, Hudales, Rihter; vsi 1997) vedno prinesle dvom o zanesljivosti podatkov, saj ti kaæejo (pre)velika nihanja øtevila obiskovalcev na nacionalni ravni in po posameznih muzejih, da bi jim lahko brez pridrækov verjeli. Kljub temu nanizajmo nekaj podatkov iz sploønih slovenskih sta- tistiœnih publikacij, poroœil razliœnih muzejskih institucij, obœasnih tovrstnih analiz in poroœil ministrstva za kulturo. Statistika celotnega muzejskega obiska v vseh slovenskih muzejih od leta 1939 do leta 1998 kaæe, da je slovenske muzeje leta 1939 obiskalo 47.000 ljudi,

421 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 422 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

leta 1947 okrog 54.000 obiskovalcev, nato pa je obisk izjemno hitro naraøœal in dosegel leta 1950 blizu 100.000 obiskovalcev, leta 1953 300.000, sredi petdesetih let pol milijona obiskovalcev (1956 – 523.000 obiskovalcev), se do leta 1961 øe enkrat podvojil (blizu milijon obiskovalcev), nato pa proti koncu øestdesetih le poœasi naraøœal; leta 1968 je muzeje obiskalo 1.190.000 obiskovalcev (Statistiœni letopis 1964: 424, Statistiœni letopis 1999: 155, F. Baø 1951: 258). V sedemdesetih letih 20. stoletja se je krivulja muzejskega obiska spet moœneje obrnila navzgor in konec sedemdesetih je bil doseæen rekord – 2.483.000 obiskovalcev muzejev, ki ga doslej øe nismo uspeli preseœi. V osemdesetih letih je torej muzejski obisk upadel na okrog dva milijona obiskovalcev letno in poslej stagnira vse do danes. Izjemo pa predstavlja tudi øe zaœetek devetdesetih let 20. stoletja z vojno v nekdanji Jugoslaviji in osamosvojitvijo Slovenije, ko je slovenske muzeje leta 1991 obiskal komaj milijon obiskovalcev. Øtevilo obiskovalcev je ponovno preseglo veœ kot dva milijona øele leta 1996. Navedene øtevilke tako brez dvoma kaæejo, da obisk slovenskih muzejev v zadnjih treh desetletjih stagnira! Glede na to, da se øtevilo muzejev, galerij in muzejskih in galerijskih zbirk v zadnjih dveh desetletjih nenehno in hitro veœa, pa lahko govorimo o abso- lutnem zmanjøevanju muzejskega obiska pri nas. Taki podatki pa seveda obrnejo na glavo naøe sicerønje prepriœanje o silovitem razvoju slovenskih muzejev po letu 1990, ki se kaæe tako v øtevilu in kakovosti muzejskih programov, mednarodnih doseækih in pro- mociji slovenskih muzejev v devetdesetih. Razlago za tako nesklad- je lahko iøœemo le v predpostavki, da je v tem œasu moœno napre- doval obisk le v nekaterih muzejih, v drugih pa je hkrati moœno upadel, œeprav je seveda res, da je v tem œasu øtevilo muzejev moœno naraslo. Hipotetiœno bi morali med prve soditi ≈novi« muzeji z izdelanimi marketinøkimi programi in prijemi, œeprav nam za potrditev take teze moœno primanjkuje primerljivih podatkov o obiskovalcih v posameznih slovenskih muzejih, ki so raztreseni po poroœilih teh ustanov in bi jih bilo potrebno øele zbrati. Øele z njimi bi lahko tezo dodatno argumentirali. Sicer pa je treba resnici na ljubo povedati, da se muzeji ob dræavnem sistemu financiranja v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja niso posebno trudili izboljøati svojega finanœnega poloæaja. Lastni prihodki (predvsem vstopnina in prodaja propagandnega

422 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 423 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

gradiva) so povpreœno dosegali le med 3 in 5 odstotki sredstev. Po- leg drugih naœinov pridobivanja sredstev pa so nekateri muzeji vendarle pridobivali znatnejøa sredstva tudi iz drugih virov; predvsem pa z veœjo usmerjenostjo muzejev na trg in z uvajanjem marketinøkih prijemov v muzejsko delo, ki so bili øe pred desetletjem domala neznani. V tem pogledu bo treba predvsem nameniti posebno pozornost ciljni publiki muzeja ali kateregakoli muzejskega projekta in s tem doseœi mnoæiœen obisk muzejev, ki ga naøi muzeji skoraj ne poznajo. V vsakem primeru pa lahko iz navedene statistike predvsem ugotovimo: vsi objavljeni podatki o obisku slovenskih muzejev in galerij – ob vsej zmedi in neenotnosti zajemanja podatkov – nakazujejo, da od zaœetka osemdesetih let 20. stoletja statistiœni kazalci muzejske uspeønosti kaæejo stagnacijo. Kljub zavzemanju za sodobne oblike dela, za nove tehnike in metode pedagoøkega dela v muzejih, kljub zavzemanju za odprtost muzejev nasproti publiki in v zadnjem desetletju tudi kljub poskusom uvajanja marketinga v muzeje in galerije, vanje nis(m)o privabili nove muzejske publike; øtevilo obiskovalcev in na novo pridobljenih muzejskih predmetov ne naraøœa podobno hitro, kot naraøœa øtevilo galerij, muzejev in muzejskih zbirk.

SLOVENSKI MUZEJI MED MED 20. IN 21. STOLETJEM

In kako naprej, kakøni so najsodobnejøi muzejski trendi. Na eni strani so muzeji konec 20. stoletja spet doæivljali kritike, kar seveda ni niœ novega. Muzeje, tako kot pojem kultura, æe od 19. stoletja spremlja nezaupanje, celo sovraænost, tako je bilo zaœetku 20. stoletja (muzeji so grobnice umetnosti) in ponovno v drugi polovici 20. stoletja, ko se je zdelo, da kriza muzejev moœno naœenja njihovo vlogo. Kljub neverjetno hitri øtevilœni rasti muzejev so se ti zadnji dve desetletji neprestanimi spopadali z neusmiljenimi vpraøanji: komu so muzeji namenjeni, kakøna naj bi bila njihova druæbena vloga ipd. Temu so se pridruæili øe padajoœe øtevilo obiskovalcev, neuspehi pri privabljanju marginalnih druæbenih skupin v muzej oziroma tistih kategorij prebivalstva, ki doslej niso bili ≈muzejski uporabniki« (lahko bi rekli ≈drugih«). Skrb zbujajoœi so bili progresivno naraøœa- joœi stroøki muzejev za odkupovanje vse draæjih muzejskih predmetov, zaradi vse veœjih stroøkov hranjenja in ohranjanja muzejskih, po

423 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 424 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

obsegu vse bolj naraøœajoœih zbirk. In nazadnje je bila tu øe konkurenca elektronskih medijev in drugih naœinov industrije preæiv- ljanja prostega œasa. Skratka: skorajda vsi cilji in dolgoroœne vizije razvoja muzejev so bili tik pred koncem stoletja in tisoœletja (ali pa vsaj v zadnjem desetletju tisoœletja) izzvani in meje med muzeji in nekaterimi drugimi institucijami so postale tako prepustne, da so mnogi muzeologi (Øola 1992) celo izjavljali, da pravzaprav ne vemo veœ, kaj muzej je. Po drugi strani se je izjemno poveœevalo zanimanje za muzeje; javnosti in obœil, prav tako pa je hitro naraøœalo akademsko zanimanje. Po mnenju Sharon MacDonald se je v zadnjem desetletju 20. stoletja vse bolj mnoæila teoretiœna produkcija, ki je poudarjala pred- nosti muzejev: stabilnost in stalnost institucije, njeno avtentiœnost, poloæaj v nacionalnih dræavah. Njihovo øtevilo je raslo z nezasliøano in doslej neverjetno hitrostjo (MacDonald 1996: 1). In ne samo øte- vilo, rasle in dobesedno razcvetale so se razliœne muzejske oblike in vsebine, ki so upoøtevale interese in æelje lokalnih skupnosti, nastajali so ekomuzeji, ≈people's show exhibitons«, kulturne hiøe z moœ- no pedagoøko-dediøœinsko dejavnostjo, rasla je uporaba novih teh- nologij in novih medijev, ki so omogoœili interaktivnost v muzejih, ki so pri tem postajali bolj podobni ≈lunaparkom«, ≈disneylandom« ali gledaliøœem kot tradicionalnim muzejem (MacDonald 1996: 2). Tudi pomen muzejev v procesih globalizacije je rasel; muzeji so bili æe zaradi svojega øtevila in razøirjenosti globalni razøirjevalci podob in idej. Nove oblike in vsebine muzejev, ki so bile hkrati vedno novi odgovori na izzive, so po drugi strani ob krizi privedli do revitalizacije muzejskih institucij. Ta kontradiktorna ambivalentna narava muzejev je muzeje napravila za kljuœno kulturno toœko naøega œasa. Skozi muzejske razstave se neizogibno in vsakodnevno zastavljajo vpraøanja o znanju in moœi, o istosti in razliœnosti, o trajnosti in minljivosti. Muzeji so postali globalni simboli danaønjega sveta, skozi katerega se reprezentira status in se izraæajo lokalne in re- gionalne skupnosti. Prav tako postajajo subjekti apropriacije in boja za lastniøko pravico nad njimi (MacDonald 1996: 2). Ob koncu se seveda moramo vpraøati ali so muzeji pri nas do- æivljali isto usodo in ali so øli skozi iste ambivalentne procese; skratka, ali delijo vlogo evropskih muzejev konca 20. in zaœetka 21. stoletja. Na prvi pogled se zdi, da tudi za slovenske muzeje velja

424 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 425 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

temeljna znaœilnost njihovega razvoja v postmodernem obdobju; po mnenju Boruta Rovønika (2001: 23) so se tudi slovenski muzeji : pri- bliæali obœinstvu, muzejska kultura se dogaja v novih razmerjih med muzejem in publikami, pri tem pa ima ≈pomembno vlogo novo in razgibano sporazumevanje med obiskovalcem in muzejskimi zgodbami«. Tudi v slovenskem muzejskem prostoru imamo opravka z razstavami, ki so barvite, glasne, kompleksne, kjer predmeti vstopa- jo v dialog z obiskovalci. Pri tem razstave predstavljajo le eno od øtevilnih oblik muzejske komunikacije, vsi skupaj pa naj bi spodbudili nove dejavnosti: ≈ustanavljanje novih skupnosti ali organi- zacijskega partnerstva z mediji, zaloæbami«, druøtvi … gostovanja osebnih skupin, ki bodo na svoj naœin uporabile muzejski prostor, organiziranje pogovorov in okroglih miz z umetniki, znanstveniki in pisatelji (Rovønik 2001: 23). To bo tako v Evropi kot pri nas pripeljalo do produkcije dogodkov in razstav, ki bodo v muzeju omogoœali sliøati mnogo glasov in videti razliœne pogled. In tudi pri nas (kot meni Eilean Hooper Greenhill) znanje v muzeju prihodnosti ne bo veœ monolitno in ga ne bodo ustvarjali in posredovali le muzejski kustosi, temveœ bo fragmentirano in veœglasno.To bo kako- fonija glasov, ki predstavljajo celo lestvico pogledov, izkuøenj in vrednot, in glas muzeja bo v tem mnogoglasju samo eden izmed øtevilnih (cit. Rovønik 2001: 23). Toda do œasa, ko bodo taki muzeji prevladovali, je øe daleœ; tako v Evropi kot pri nas. Za zdaj bi lahko tvegali trditev, da je v slovenskih muzejih v œa- su razcveta v 90. letih 20. stoletja ølo na neki naœin za povrøinsko posnemanje Evrope in sveta. Muzejsko pisanje in muzejska praksa je ob zelo skromnem poznavanju teoretiœnega diskurza v muzejskih strokovnih krogih ostajala na intuitivnih muzeoloøkih ravneh, ki so sicer privedli do prebojev v zunanji podobi muzejev v t.i. ≈razstavnem kompleksu«, kjer so bili uspehi vidni in celo evropsko odmevni. Vsebinsko in teoretiœno poglobljeno pa muzeji svojega poœetja doslej niso problematizirali. Kljub obseænim ≈ideoloøkim za- stranitvam« v œasu rdeœih muzejev to vpraøanje (z redkimi izjemami: npr. Gaœnik, Habinc) doslej ni postalo eno temeljnih raziskovalnih problemov v muzejih, ampak ostaja naloga za prihodnje. Podob- no velja za celovito samospraøevanje po ideoloøkih temeljih, ki so jih slovenski muzeji skozi svojo zgodovino sprejemali, tvorili, ustvarjali ali se jim uklanjali. Predvsem je torej umanjkala kritika

425 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 426 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

muzejev; konec øestdesetih in v sedemdesetih letih 20. stoletja, v osemdesetih so le redki in osamljeni glasovi omenjali ≈krizo muzejev« in poskuøali najti poti iz nje. V devetdesetih letih je bilo muzejske kritike veœ, a intenzivnosti in teoretskih poglobitev ni dosegla. Øe celo krize, ki jo je ob vsej bujni rasti muzejev v devetdestih letih 20. stoletja zelo jasno kazal obisk slovenskih muzejev, ki je v devetdesetih letih øe vedno stagniral blizu øtevila obiskovalcev iz sedemdesetih let, nismo uspeli jasno in do konca identificirati. Eden najveœjih kompleksnih muzejev modernega sveta National Museum of Science and Industry (NMSI) v Londonu (njegove ≈depandanse« so tudi londonski muzej æeleznice, muzej fotografije, fil- ma in televizije in muzej znanosti v Wroughtonu) je æe spomladi 2001 izdal knjiæico svojih pogledov na to, kakøno vlogo bi morali imeti muzeji v 21. stoletju (Hewitt 2002). Kot najpomembnejøo nalogo ≈svojih muzejev« stoletju zapisali: ≈da bodo predvsem nadvse odloœno napadali idejo muzeja kot statiœne, nefleksibilne, nezaveda- joœe se, nepouœene, zakotne, osamljene in nadute, samo sebi za- dostne institucije. Niœ veœ ne bomo pasivni, iz ≈arhivistov« bomo postali ≈aktivisti«, ki hlepijo po tem, da bi naredili velike stvari, da bi napravili moœan vtis in imeli moœan vpliv, ne glede na napore. NMSI æeli spremembe. Velike spremembe, ne malih. Æelimo veœje mnoæice, ki bodo vstopal skozi naøa vrata. Æelimo doseœi publiko, ki je obiœajno muzeji ne pritegnemo. Æelimo ji pripovedovati zgodbe, ki so ostale nepovedane, in æelimo ponovno (in nenehno) pre- veriti zgodbe, ki so jih æe sliøali. Æelimo poveœati priloænosti za izo- braæevanje ljudi in æelimo prevzeti daleœ bolj nepopustljivo dræo in vlogo v celotni skupnosti« (Hewitt 2002: 50). Take naloge so si za- stavili muzeji, ki jih letno obiøœe veœ kot 3 milijone ljudi; in veœ kot tri milijone ljudi vsako leto obiøœe tudi njihove spletne strani.

426 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 427 (Black/Process Black plate)

Razprave in œlanki

REFERENCE

Appadurai, Arjun Hass, Jonathan 1996 1996 'Commodities and the politics of value.' V: Interpreting Objects and 'Power, Objects, and a Voice for Anthropology.' Current Anthropo- Collections. Susan M. Pearce ur. London in New York: Routledge. logy 37, Supplement/Februar 1996: S1-S22. Str. 76–91. Hewitt, Paolo Barfield, Thomas. (Ur.). 2002 2000 In the 21st century what role should a museum play? London: NMSI. The dictionary of anthropology. Oxford: Blackwell publishers. Horvat, Jasna 'Koncept celovite razstave zgodovine Slovencev in odprta vpraøa- Baø, Angelos nja ob njem.' V: Glasnik Slovenske matice. Ljubljana: Slovenska Ma- 1998 tica. Str. 23; 'O etnografskem znanstvenem delu v muzejih'. Etnolog 8(59): 1986 423–438. Muzejska predstavitev zgodovine Slovencev, razmerja med etno- 2002 logijo in zgodovino.' V: Razmerja med etnologijo in zgodovino: 'Moji spomini na slovenske muzeje (1930-1970).' Neobjavljen za- Gradivo s posvetovanja v Mariboru, november 1984. Knjiænica Glasni- pis intervjuja z Joæetom Hudales. Ljubljana, februar 2002. ka SED 14. Ljubljana: Slovensko etnoloøko druøtvo et al. str. Baø, Franjo 214–220; 1949 1988 'Etnografska razstava v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.' Sloven- 'Kulturni in turistiœni center Ribnica.' Argo 26/1987: 63–71. ski etnograf 2: 116–121. 1989 1951 'Muzejska predstavitev zgodovine.' Neobjavljena magistrska nalo- 'Situacijska slika slovenskih muzejev.' Zgodovinski œasopis 5: ga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino. 257–268. 1990 Bogataj, Janez 'Nekaj misli o muzeologiji.' Argo 29-30/ 1990: 19–22. 1984 1991 'Razprava na l. plenarni temi 1. Kongresa etnologov in folklori- 'Slovenci v letu 1789.' Argo 31: 7–11. stov Jugoslavije v Rogaøki Slatini.' Glasnik SED 24/1: 4. 1994 Brumen, Borut 'Zbirke – predhodnice muzejev.' Argo 36-37: 15–19 'Razvoj etnoloøkega, muzealstva na Slovenskem – zgodovina in 2001 'Muzejske razstave v 90-tih letih 20. stoletja – Dobitnice Valvasor- moænosti razvoja etnoloøkega oddelka Pokrajinskega muzeja v jevega odliœja. V: Zborovanje slovenskega muzejskega druøtva. Velenje, Murski Soboti.' Neobjavljena diplomska naloga. Univerza v Ljub- 3. – 5. 10. 2001. Velenje: Slovensko muzejsko druøtvo. Str. 14–19. ljani, Filozofska fakulteta. PZE za etnologijo: Ljubljana. Hudales, Joæe Œeplak Ralf 1980 1984 'Raziskovalni projekt ≈Naœin æivljenja Slovencev 20. stoletja« in 'Razmerje med etnologijo in muzeologijo oziroma o etnoloøkem muzejske zbirke.' V: Naœin æivljenja Slovencev 20. Stoletja: Posve- muzejstvu danes. Glasnik SED 23(3–4): 61–64. tovanje SED. Nova Gorica 6.6. 1980. Knjiænica Glasnika SED 1. No- Deæman, Joæe va Gorica: Slovensko etnoloøko druøtvo. Str. 25–36. 'Zrcalce, zrcalce …' V: Zborovanje slovenskega muzejskega druøtva. 1986 Murska Sobota, 8–10. oktober 1997. Str. 62–85 . 'Etnologija in zgodovina v muzeju.' V: Razmerja med etnologijo in zgodovino: Gradivo s posvetovanja v Mariboru, november 1984. Knji- Gaœnik, Aleø ænica Glasnika SED 14. Ljubljana: Slovensko etnoloøko druøtvo et 'Muzeologija in barve: Belo, ki te ljubim belo oziroma bela barv- al. Str. 201–213. na tradicija v slovenskih muzejih.' V: Zborovanje druøtva muzealcev 'Etnoloøki muzej danes in jutri.' V: Zbornik muzeja Velenje.. Titovo Slovenije, Ømarjeøke Toplice 1991. Str. 6; Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika. Str. 111–117. 1992 1997 'Trgovina v trgovini: Muzeoloøka analiza projekta Muzeja Velenje 'Slovenski muzeji med vœeraj in danes.' V: Zborovanje slovenskega mu- ob 40. letnici Ere Velenje'. Etnolog 2/2: 315–320 zejskega druøtva. Murska Sobota, 8.–10. oktober 1997. Str. 51–57. 1993 'Od Ømarjeøkih Toplic do Velenja.' Muzejska devetdeseta od zboro- 'Moji spomini na muzealstvo ob odhodu v pokoj, leta 2029!' Zbo- vanja SMD v Ømarjeøkih Toplicah leta 1991 do zborovanja v Velenju rovanje druøtva slovenskih muzealcev, Dobrna, oktober 1993. Str. 7–17. leta 2001.' V: Zborovanje slovenskega muzejskega druøtva. Velenje, 3.–5. 'Matija Murko – muzejski kritik in muzeolog: med narodopisno raz- 10. 2001. Velenje: Slovensko muzejsko druøtvo. Str. 8–13. stavo œeøkoslovansko v Pragi leta 1985 in ≈spominom« nanjo leta 2003 1995.' Razvoj slovenske etnologije. Od Øtreklja in Murka do sodobnih etno- 'ŒZN, narodopisje in Juænoøtajerski narodopisni muzej.' ŒZN loøkih prizadevanj.' Ljubljana: Slovensko etnoloøko druøtvo. Str. 67–75. 74(n.v. 39)/1–2: 27–47. 1997 2003a 'Med virtualno mrtvimi in kibernetiœnimi muzeji. Med nacional- 'Slovenski muzeji in marketing.' V: Spominki, muzej, turizem. Zbor- nim in evropskim poroœilom o kulturni politiki Slovenije ter glo- nik s posveta organiziranega ob razstavi ≈Zgodbe muzejskih balnimi megatrendi na prelomu tisoœletja.' V: Zborovanje slovenske- predmetov«, v Posavskem muzeju Breæice. Ivan Kastelic ur. Bre- ga muzejskega druøtva, Murska sobota 1997. Str. 86–116. æice: Posavski muzej. Fugger Germadnik, Rolanda Hudales, Joæe, ur. 1991 Zbornik Muzeja Velenje: Zbornik œlankov in razprav ob 30-letnici mu- 'Stalna razstava Razvoj mesta Celja 1945–1980 v Muzeju revoluci- zeja. Øaleøki razgledi 1. Titovo Velenje: Kulturni center Ivana Na- je v Celju.' Argo 31: 69. potnika. Habinc, Mateja Hudales, Joæe in Tone Ravnikar 2002 1988 'Rdeœi muzeji.' Glasnik Slovenskega etnoloøkega druøtva 42/1,2: 'Projekt ≈Zgodovina Gorenja«.' V: Zbornik muzeja Velenje.. Titovo Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika. Str. 121–163. 46–49.

427 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 428 (Black/Process Black plate)

Nova muzeologija, novi muzeji in slovenski (etnoloøki) muzeji

Humer, Joæe, ur. Petru, Peter 1989 'Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja'. Argo 10/1: 3–34. Naravna in kulturna dediøœina ter njeno varovanje v Sloveniji. Ljublja- Prösler, Martin na: Republiøki komite za kulturo. 1996 Kriænar, Naøko 'Museums and globalization.' V: Theorizing Museums: Representing 1980 identity and diversity in a changing world. Sharon MacDonald in 'Ali je etnologija v muzeju aplikativna veda?' V: Naœin æivljenja Gordon Fyfe ur. Oxford in Cambridge: Blackwell Publishers in Slovencev 20. Stoletja: Posvetovanje SED. Nova Gorica 6. 6. 1980. The Sociological Review. Str. 21–44. Knjiænica Glasnika SED 1. Nova Gorica: Slovensko etnoloøko Rihter, Andreja druøtvo. Str. 17–24. 1991 1984 'Obœasne razstave v muzejih novejøe zgodovine oziroma revoluci- 'Odgovor Naøka Kriænarja.' Glasnik SED 23(3–4): 63. je.' V: Zborovanje druøtva muzealcev Slovenije: Gradivo s posvetovanja, Kuzmiœ, Franc Ømarjeøke Toplice 13-14. november 2001. Str. 18. 'Okvirni zgodovinski pregled razvoja in delovanja Pokrajinskega 1997 muzeja v Murski Soboti'. Zbornik soboøkega muzeja. Janez Balaæic in 'Muzejska kritika.' V: Zborovanje slovenskega muzejskega druøtva. Metka Fujs, ur. Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota. Murska Sobota, 8–10. oktober 1997. Str. 58–61. Rihter, Andreja in Marjeta Cigleneœki, ur. Lozar Øtamcar, Maja 2001 1997 Vodnik po slovenskih muzejih. Ljubljana: Skupnost muzejev Sloveni- 'Potreba po (dobronamerni) muzejski kritiki v Sloveniji.' V: Zbo- je in Mladinska knjiga. rovanje slovenskega muzejskega druøtva. Murska sobota: Slovensko muzej- Slavec (Gradiønik) Ingrid sko druøtvo. Str. 46–50. Etnologija na Slovenskem: Med œermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Zaloæba ZRC. MacDonald, Sharon Rovønik , Borut 1996 'Idejni projekt muzejskega komuniciranja. Primer: Mestni muzej 'Theorizing museums: Introduction.' V: Theorizing Museums: Repre- Ljubljana.' Argo 42/2: 19-22. senting identity and diversity in a changing world. Sharon MacDo- 2001 nald in Gordon Fyfe ur. Oxford in Cambridge: Blackwell Publi- Slovenski muzeji v devetdesetih in obiskovalci. V: Zborovanje slo- shers in The Sociological Review. Str. 1–20. venskega muzejskega druøtva. Velenje, 3.–5. 10. 2001. Velenje: Slo- Mal, Josip vensko muzejsko druøtvo. Str. 20–23. 1939 Smerdelj, Inja Vodnik po ljubljanskem mestnem muzeju. Ljubljana 1939. 1990 Makaroviœ, Gorazd 'Etnoloøka razstava Kam so vsi pastirji øli…: Miselno potovanje 1984 od raziskave do razstave z uvodnim¸i in nekaterimi obpotnimi 'Odgovor Gorazda Makaroviœa.' Glasnik SED 23(3–4): 63. postanki.' Glasnik SED 30/1: 83–90. Maroeviœ, Ivo Soriœ, Ante in Mirjana Ølaj Frölich 1993 1990 Uvod u muzeologiju. Radovi Zavoda za informacijske studije: knj. 'Muzejsko-galerijski centar - pokretaœ marketing koncepcije u 6. Zagreb: Zavod za informacijske studije. kulturi i njegova dosadaønja iskustva.' Gradivo posvetovanja Mar- Maruøiœ, Branko keting u kulturi, Zagreb 13.–14. 1. 1990. 1971 Statistiœni letopis 'Vpraøanje zgodovine v muzejih na Slovenskem.' Zgodovinski Statistiœni letopis 1999. Ljubljana: Statistiœni urad Republike Slove- œasopis 25/1971: 109–111. nije. str. 155. Mensh, Peter van Svetiœ, Fr. 1985 1895 'Muzeji in avtentiœnost.' Informatica Museologica 17(3–4): 4–7. 'Vtiski z narodopisne razstave œeøkoslovanske.' Ljubljanski zvon 1986 15: 647–648, 708–711 in 782–784. 'Muzeologija i muzejski predmet kao nosioci podataka. Informati- Øola, Tomislav ca Museologica 18(1–2): 34–44. 1990 1992 'Muzejski marketing ili kako obznaniti vrlinu.' Neobjavljeno 'Enkele jaartallen uit de museumgeschiedenis.’ Internetni vir: gradivo s posvetovanja Marketing u kulturi, Zagreb 13.–14. 1. 1990. http:// www. xs4all.nl/~rwa/mstent.htm 1997 1992 Essays on museums and their theory. Towards the cybernetic museum. 'Towards a methodology of museology.' Povzetek doktorske teze Helsinki: Suomen museolitto – Finish Museum Association. branjen na Univerzi v Zagrebu. Internetni vir: 2001 http://ris.mus.ahk.nl /medewerker/PV MENSCH/renaud.htm Marketing u muzejima ili o vrlini i kako je obznaniti. Zagreb: Hrvat- 1995 sko muzejsko druøtvo. 'Theoretische museologie: Museum en samenleving-Behorende bij Tomaæiœ, Tanja de colleges Museum en Samenleving (Reinwardt Academie). In- 1983 ternetni vir: http://www. vxs4all. nl/~rwa/stavange.htm 'Problem razstav z urbanimi temami v etnoloøkem muzeju.' V: Murko, Matija Zbornik 1. kongresa etnologov in folkloristov Jugoslavije l, Ljub- 1892 ljana. Str. 492; 'Misli s œeske razstave.' V: Ljubljanski zvon leto.12. Ljubljana: Na- Vidrih Perko, Verena rodna tiskarna. Str. 12–19 in 75–85. 1997 'Velika narodopisna razstava œeøkoslovenska.' V: Letopis Matice 'Muzejska arheologija.' V: Zborovanje slovenskega muzejskega druø- Slovenske. Ljubljana. str. 75–137. tva. Murska Sobota: Slovensko muzejsko druøtvo. Str. 10-15. Orel, Boris Young, Linda 1948 2002 'V novo razdobje.' Slovenski etnograf 1/948 :5–8. . 'Museums and globalization.' ICOM News 55/1: 3.

428 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 429 (Black/Process Black plate)

Summary

JOÆE HUDALES

NEW MUSEOLOGY, NEW MUSEUMS AND SLOVENIAN (ETHNOLOGICAL) MUSEUMS

Initially, and on the basis of his (partly already published) analyses of the development of Slovenian museums and within the context of simultaneous development of European museums, the author deals with the achievements as well as problems on the part of Slovenian museums up to the close of the 20th Century. Quite often, he focuses on ethnological museums and ethnological collections which is due not only to the author's professional career but also to the fact that at the close of the 20th Century it was the ethnological museums which tried to surpass the accepted notions about ossified museum installations and exhibitions and institutions. Further on he deals in great detail with some features of the development of Slovenian museums and museum thinking in Slovenia during the eighties and nineties of the 20th Century and he finds that in the above said time period the number of museums had risen rapidly, that the museum thinking has come of age, as reflected by articles and contributions in numerous museum publications and magazines and that numerous museum exhibitions, especially during the nineties, have not been successfully promoted in a broader European museum space but have also received awards. Nevertheless at the closing of the article the author establishes that it has all been a kind of superficial imitation of Europe and the rest of the world. Due to a very modest knowledge of theoretical discourse the above said articles as well as museum activity have in the European and world circles of experts remained on intuitive museology levels which have nonetheless enabled some break- throughs as regards the external image of museums, within the socalled 'exhibition complex' whereby the successful events have been resounding and clearly visible. On the other hand, however, the museums have as yet failed to deal, in a semantic and theoretical way, with the problems originating from their activities thus one has come across very few critical surveys of museums; in the late sixties and seventies there have

429 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 430 (Black/Process Black plate)

New Museology, New Museums And Slovenian (Ethnological) Museums

been no such surveys, while in the eighties there have been rare and solitary voices not only speaking of 'museum crisis' but also trying to find a way out of it. During the nineties museum criticism has been more frequent although it has lacked intensity and in-depth theoretical analysis. In this respect the author mentions a number of moves on the part of the museums which have not been affected by museum criticism. What is more, the crisis itself which has been reflected by low number of visitors – despite a rapid growth in the number of Slovenian museums during the nineties – has not been clearly defined, despite the fact that the number of visitors in the nineties has remained the same as that of the seventies.

430 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 431 (Black/Process Black plate)

Avtorji v Zborniku soboøkega muzeja 8

AVTORJI

JANEZ BALAÆIC mag. dr. ANDREA HABERL – ZEMLJIŒ univ. dipl. um. zgod. Interlineas muzejski svetovalec Laafeld 151 Pokrajinski muzej Murska Sobota A-8490 Bad Radkersburg Trubarjev drevored 4 E-poøta: [email protected] 9000 Murska Sobota E-poøta: [email protected] doc. dr. ANDREJ HOZJAN Pedagoøka fakulteta Univerze doc. dr. BORUT BRUMEN v Mariboru predstojnik Oddelka za etnologijo Koroøka c. 160 in kulturno antropologijo 2000 Maribor Filozofska fakulteta Univerze E-poøta: [email protected] v Ljubljani Zavetiøka 5 dr. JOÆE HUDALES 1000 Ljubljana asistent za etnoloøko muzeologijo E-poøta: Oddelek za etnologijo in kulturno [email protected] antropologijo Filozofska fakulteta Univerze dr. IVA MIKL CURK v Ljubljani Cimpermanova 5 Zavetiøka 5 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana E-poøta: [email protected]. JANKO DURIŒ prof. slov. in soc. BRANKO KERMAN Gerlinci 13 univ. dipl. arheolog 9261 Cankova muzejski svetovalec E-poøta: [email protected] Pokrajinski muzej Murska Sobota Trubarjev drevored 4 METKA FUJS 9000 Murska Sobota prof. zgod. in soc. E-poøta: [email protected] muzejska svetovalka, v. d. direktorica Pokrajinski muzej Murska Sobota DARJA KEREC Trubarjev drevored 4 univ. dipl. zgod. 9000 Murska Sobota asistentka za zgodovino E-poøta: [email protected] Oddelek za razredni pouk Pedagoøka fakulteta Univerze prof. dr. MITJA GUØTIN v Ljubljani Inøtitut za dediøœino Sredozemlja Kardeljeva ploøœad 16 Znanstveno-raziskovalno srediøœe 1000 Ljubljana Koper E-poøta: [email protected]. Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1 6000 Koper E-poøta: [email protected]

431 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:30 Page 432 (Black/Process Black plate)

Avtorji v Zborniku soboøkega muzeja 8

dr. MARIJA KLOBŒAR mag. FRANC OBAL znanstvena sodelavka v. d. direktorja Glasbenonarodopisni inøtitut Galerija Murska Sobota ZRC SAZU Kocljeva 7 Novi trg 2 9000 Murska Sobota 1000 Ljubljana E-poøta: [email protected] E-poøta: [email protected] MIJA OTER dr. ANABELLE KRIÆNAR univ. dipl. um. zgod. in prof. slov. Kneza Koclja ulica 21 mlada raziskovalka 1000 Ljubljana Umetnostnozgodovinski inøtitut E-poøta: [email protected] Franceta Steleta ZRC SAZU mag. FRANC KUZMIŒ Novi trg 2 viøji kustos 1000 Ljubljana Pokrajinski muzej Murska Sobota E-poøta: [email protected] Trubarjev drevored 4 9000 Murska Sobota JELKA PØAJD E-poøta: [email protected] univ. dipl. soc. kulture, kulturne antropologije in etnologije izr. prof. dr. MIHAEL KUZMIŒ kustodinja viøji znanstveni sodelavec Pokrajinski muzej murska Sobota ZRC SAZU Trubarjev drevored 4 Novi trg 4 9000 Murska Sobota 1000 Ljubljana E-poøta: [email protected] E-poøta: [email protected] IRENA ØAVEL mag. JASMINA LITROP univ. dipl. arheolog asistentka na Filozofskem inøtitutu muzejska svetovalka ZRC SAZU Pokrajinski muzej murska Sobota Novi trg 2, 1000 Ljubljana Trubarjev drevored 4 E-poøta: [email protected] 9000 Murska Sobota E-poøta: irena.ø[email protected] dr. MIRJAM MENCEJ docentka za folkloristiko dr. FERDINAND ØERBELJ in primerjalno mitologijo viøji kustos za terenski øtudij Oddelek za etnologijo Narodna galerija in kulturno antropologijo Puharjeva ulica 9 Filozofska fakulteta Univerze 1000 Ljubljana v Ljubljani E-poøta: [email protected] Zavetiøka 5 1000 Ljubljana prof. dr. VINKO ØKAFAR Ob izvirkih 5 2000 Maribor E-poøta: [email protected]

432