Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega nasilja 1941−1945 v osrednjih Slovenskih goricah. Objavlja v domačih in tujih strokovnih revijah, v dnevnem časopisju, revijalnem tisku in v elektronskih medijih. Je glavni urednik revije Lovec in odgovorni urednik revije Vete ra n . 18 € Marjan Toš Marjan Toš http://zalozba.zrc-sazu.si judprek_ovitek_21.indd 1 11.1.2012 10:52:34 Zgodovinski spomin na prekmurske Jude judprek_FIN2.indd 1 11.1.2012 9:47:25 judprek_FIN2.indd 2 11.1.2012 9:47:25 Marjan Toš ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Ljubljana 2012 judprek_FIN2.indd 3 11.1.2012 9:47:25 Marjan Toš Zgodovinski spomin na prekmurske Jude Uredila Irena Avsenik Nabergoj, Oto Luthar Jezikovni pregled Irena Avsenik Nabergoj Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Prevod povzetka Jason Blake Recenzenta Irena Šumi, Oto Luthar Izdajatelj Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje ZRC SAZU Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Glavni urednik Aleš Pogačnik Za založnika Oto Luthar Slikovno gradivo Zasebni arhiv Marjana Toša Tisk DZS d. d. Naklada 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Fotografija na ovitku: Tora iz soboške sinagoge, 19. st. (?). Pergament, zvitek, 65X725 cm, 13 listov. Hrani: Pokrajinski muzej Murska Sobota. Fotograf: Tomislav Vrečič, Pokrajinski muzej Murska Sobota. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503347. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.411=411.16) 323.12(=411.16)(497.4)"1945/..." 26(497.411)(091) TOŠ, Marjan Zgodovinski spomin na prekmurske Jude / Marjan Toš ; [prevod povzetka Jason Blake ; slikovno gradivo zasebni arhiv Marjana Toša]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012 ISBN 978-961-254-353-2 259592192 © 2012, Založba ZRC, ZRC SAZU. Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). judprek_FIN2.indd 4 11.1.2012 9:47:25 Kazalo Uvod. 7 1. Prvi del 1.1 Historični prerez najstarejše navzočnosti Judov na območju današnje Slovenije in Prekmurja ��������������������17 1.2 Prekmurski Judje v obdobju med obema svetovnima vojnama in v času druge svetovne vojne; deportacije in posledice holokavsta. 59 2. Drugi del 2.1 Preživeli prekmurski Judje po končani drugi svetovni vojni, odnos nove oblasti do zdesetkane skupnosti, odhodi oziroma selitve v Izrael in v ZDA. 97 2.2 Judje v Prekmurju v socialistični Sloveniji in zgodovinski spomin na prekmurske Jude; dogodki v zvezi z aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem v obravnavanem prostoru; sociološki, antropološki in socialni vidiki in sinteza kulturološko-etnografskih vidikov ohranjanja zgodovinskega spomina na Jude v Prekmurju. 107 2.3 Judje v Prekmurju v luči nove, samostojne slovenske države po letu 1945 ���������������������������������������������������������������������157 2.4 Antisemitizem na Slovenskem; geneza in okoliščine po letu 1945 in aktualni vidiki antisemitizma v slovenski državi po letu 1991; nacionalni in lokalni vidiki antisemitizma . .183 3. Sklep. 229 Abstract . 247 Bibliografija. .261 Imensko kazalo. 269 Stvarno in krajevno kazalo . .283 Priloge . 289 Seznam slikovnega gradiva. 294 Seznam tabel ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������294 judprek_FIN2.indd 5 11.1.2012 9:47:25 judprek_FIN2.indd 6 11.1.2012 9:47:25 Uvod Organizirano raziskovanje in preučevanje preteklosti Judov na območju današnje Slovenije je bilo doslej dokaj pomanjkljivo in premalo celostno. Za starejše obdobje je navzočnost Judov v slovenskih deželah v zgodovinopisju večinoma predstavljena, tega pa ne bi mogli reči za obdobje po letu 1945. Vse premalo je namreč védenja o holokavstu slovenskih Judov med drugo svetovno vojno, ko je bila močna in dobro organizirana judovska srenja v Prekmurju skoraj povsem uničena in zdesetkana. Prekmurski Judje so del te tragične zgodbe, in kljub relativni majhnosti in številčni skromnosti predvojne judovske skupnosti na območju Slovenije moramo poudariti, da so slovenski Judje ven- darle del makrokozmosa holokavsta in da je to v sodobnem času premalo znano. Prav tako slabo so raziskane povojna usoda redkih preživelih Judov, njihove poti v novona- stalo državo Izrael in predvsem posledice radikalnih ukrepov revolucionarnih oblasti, ki so ostanke ostankov prekmurskih (in drugih slovenskih) Judov dodatno prizadele. Vedeti je treba, da po letu 1945, ko se je resda oblikovala judovska skupnost Slovenije in postala del Zveze jugoslovanskih judovskih skupnosti oziroma občin, niso bile jugo- slovanske komunistične oblasti Judom prav nič naklonjene, ne samo zaradi mednaro- dne politike Jugoslavije v odnosu do nove države Izrael, ampak predvsem zaradi strogo ateistične družbe, ki ni dopuščala večjega razvoja in trdnejšega oblikovanja judovskih korenin. Judje so redko javno izrekali svojo pripadnost veri in kulturi, tradicijo so ohra- njali bolj v družinskih krogih. Število pripadnikov skupnosti se je nenehno zmanjše- valo, pritoka mlajših članov skoraj ni bilo. Po podatkih je v Sloveniji le približno sto petdeset članov judovske skupnosti, vseh Judov pa je po nekaterih ocenah okoli tristo. judprek_FIN2.indd 7 11.1.2012 9:47:25 8 Marjan Toš Natančnega števila niti ni mogoče ugotoviti. Ob tem se je v Sloveniji ustalil stereotip, da Judov v novejšem času ni več in zato tudi antisemitizma ni. Priča smo »kriptični« navzočnosti Judov in »antisemitizmu brez Judov«, to pa daje slovenskemu judovstvu v desetletjih po koncu druge svetovne vojne v preteklem stoletju poseben pečat in naravo. Velika težava, ki pesti slovensko judovstvo, je močna asimilacija. Mlajše generacije ne odraščajo v vednosti in zavesti o svojih koreninah in tako ali ne vedo za svoj judovski izvor ali pa jim ta izvor preprosto ne pomeni dovolj. Slovenska judovska skupnost je zaradi nenehnih migracij znotraj nekdanje Jugoslavije danes kulturno precej mešana skupnost. To ji daje dodatno težo in pomen. Judje se še vedno neradi javno opredelju- jejo kot Judje, saj je holokavst živo v spominu. Med drugo svetovno vojno je bila glede na številčnost tedanjega prebivalstva na Slovenskem uničena precejšnja, gospodarsko prominentna in dobro organizirana judovska srenja, ki je bila najmočnejša na območju Prekmurja. Po letu 1945 je bila izrinjena tudi iz javnega socialnega spomina. Slovensko zgodovinopisje po letu 1990 ocenjuje, da je bila zlasti predvojna vplivna judovska sku- pnost v Prekmurju potisnjena na rob zgodovinskega spomina in nato iz njega skoraj povsem izbrisana. Temu pritrjujejo tudi nekatere sociološke in antropološke študije. Veliko okoliščin te hitre pozabe še ni docela pojasnjenih in k odstranjevanju temnih lis povojnega slovenskega judovstva naj bi pripomogla tudi ta knjiga. Upošteva namreč novejša strokovna in znanstvena dognanja po letu 1990 ter ugotovitve in ocene strokov- njakov o fenomenologiji kriptične, v javnosti ves čas neomenjane navzočnosti Judov in judovstva na Slovenskem v celotnem 20. stoletju. Kontinuirana kriptična navzočnost Judov je že od sredine 19. stoletja dalje tudi ena izmed značilnosti slovenskega tipa anti- semitizma, v literaturi označena kot »antisemitizem brez Judov«. Posledica tega je v Sloveniji nekakšna »kriptosemitska« drža Judov, položaj, ki še vedno prizadene pribli- žno tristo slovenskih Judov. Od tega jih je – kakor že omenjeno – nekako sto petdeset članov Judovske skupnosti Slovenije, krovne organizacije slovenskih Judov. S svojo knjigo želim v prvi vrsti nekoliko obširneje predstaviti zgodovinsko nav- zočnost Judov na območju Slovenije in njihovo pomembno vlogo v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju naših krajev.