DOCSLIB.ORG

Nebo Nad Ženavljami

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Nebo Nad Ženavljami Avtorji: Tjaša Bohar, 9.razred NeboKarin nad Kisilak, Ženavljami 9.razred Neja Kutoš, 9.razred Melanie Smodiš, 9.razred Kaja Šimon, 9.razred Maja Nemec, 8.razed Jan Peter Vajda, 6.razred Mentorici: Urška Marčič, prof. zgodovine in geografije Bojana Keršič Ružič, prof. razrednega pouka OŠ Gornji Petrovci Gornji Petrovci 2 9203 Petrovci 1 Tel. 02 556 90 20 www.os-gpetrovci.si Nebo nad Ženavljami Velika zahvala gre našima mentoricama Urški Marčič in Bojani Keršič Ružič, ki sta nas pri izdelavi turistične naloge vedno spodbujali in pazili, da nismo odtavali po napačnih poteh. Hvaležni smo vsem našim ponudnikom, ki so se odločili za sodelovanje z nami in nam bodo darovali material ter izdelke, s katerim bomo lahko popestrili našo predstavitev na tržnici. Zahvala je namenjena tudi g. Aleksandru Ružiču, ki je napisal scenarij za film »Merci bien, Šenavle« ter članom KUD Goričko, ki so odigrali v filmu in sodelovali pri snemanju. Zahvaljujemo se tudi našemu ravnatelju, g. Johannu Lacu za moralno spodbudo in podporo pri izvedbi in snemanju filma. Zahvala gre tudi vsem zunanjim sodelavcem, posebej ga. Sonji Kerčmar, ki nam je pri izdelavi naloge priskočila na pomoč in nam z veseljem odgovarjala na vsa naša vprašanja o organizaciji dogodka. Iskreno bi se radi zahvalili še vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali pri izdelavi in izvedbi naloge. Hvala! 2 Nebo nad Ženavljami S projektno turistično nalogo NEBO NAD ŽENAVLJAMI želimo vse, ki radi spoznavajo nove kraje in uživajo v naravi, povabiti na prireditev, ki bo potekala na Goričkem v vasi Ženavlje. Še posebej želimo privabiti turiste iz drugih krajev, sorodnike, občane, svoje vrstnike in prijatelje oziroma vse tiste, ki radi aktivno preživljajo prosti čas v naravi. Cilj naloge je predstaviti dogodek, ki temelji na zgodbi, katera je vas Ženavlje pred 81-imi leti postavila na evropski zemljevid. Pri nastajanju naloge nas je vodila rdeča nit, s katero smo želeli povezati kulturno dediščino s predstavitvijo lokalnih ponudnikov in neokrnjeno naravo dela Goričkega. V program prireditve, ki združuje zeleno, zdravo in aktivno, smo vključili veliko zanimivih dejavnosti in različnih aktivnosti za otroke in odrasle. Pri nastajanju programa prireditve nas je vodila ustvarjalnost, vedoželjnost ter želja, da turistom predstavimo lokalno naravno in kulturno dediščino, možnosti za aktivno preživljanje počitnic ter da bi se zadovoljni vračali na Goričko. Vse ideje nam je uspelo združiti v nalogo, s katero smo pridobili izkušnje tudi v organizaciji, promociji ter trženju. Poudarek smo dali oglaševanju na spletu. Izhajali smo predvsem iz tega, kako lahko sami poskrbimo za uspešno promocijo dogodka in s tem domačega kraja. Za uspešno trženje je potrebno vključiti tudi čim več občanov, mladine ter člane turističnega društva. Z izdelavo naloge pa se je okrepila tudi naša vez z domačo pokrajino. Ključne besede: zgodbarjenje, turistična ponudba, Goričko, nebo nad Ženavljami 3 Nebo nad Ženavljami ZAHVALA POVZETEK 1. UVOD ……………………………………………………………………………....5 2. NEBO NAD ŽENAVLJAMI ……………………………………………………..6 2.1. O naših krajih …………………………………………………………………..6 2.2. Opredelitev naloge ....…………………………………………………………..8 2.3. Zgodba ………………………………………………………….......................9 2.4. Potek dneva …………………………………………………………………...10 2.4.1. Dejavnosti ……………………………………………………………...10 2.4.1.1. Prvi Ženaveljski tek ……………………………………………….11 2.4.1.2. Animacije za otroke ………………………………………………12 2.4.1.3. KUD Goričko ……………………………………………………..14 2.4.1.4. Prikaz pletenja košar ………………………………………………15 2.4.1.5.Balonarski klub Bakovci …………………………………………..16 2.4.1.6. ZOTKS, RC Murska Sobota in Astronomsko društvo Kmica ……17 2.4.1.7. Gostišče »Pri Rudiju« ……………………………………………..17 2.4.2. Stojnice ………………………………………………………………...18 2.4.2.1. Oljarna Pojbič ……………………………………………………..19 2.4.2.2. Turistična kmetija Lazar …………………………………………..20 2.4.2.3. Turistično društvo Vrtanek ……………………………………….21 2.4.2.4. Sadjarstvo Cifer …………………………………………………...22 2.4.2.5. Eko-socialna kmetija Korenika …………………………………...23 2.4.2.6. Peka kruha in krušnih izdelkov …………………………………..24 2.4.2.7. Medičarstvo Celec ………………………………………………...25 2.5. Organizacija prireditve ……………………………………………………….26 2.5.1. Stroški ................................................................................................26 2.5.2. Ostalo .................................................................................................26 3. TRŽENJE …………………………………………………………………………27 4. ZAKLJUČEK …………………………………………………………………….28 5. NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI …………………….29 LITERATURA …………………………………………………………………………...30 4 Nebo nad Ženavljami V okviru 29. državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava smo ustvarili svoj turistični produkt. Organizirali smo prireditev, ki smo jo poimenovali Nebo nad Ženavljami. Izhajali smo iz dogodka, ki se je zgodil 18. avgusta 1934, ko sta belgijski znanstvenik prof.dr. Max Cosyns in njegov asistent Nere Van der Elst z balonom pristala v vasi Ženavlje na Goričkem in s tem vasico postavila na evropski zemljevid. Pred začetkom nastajanja naše turistične prireditve smo zbrali različne zgodbe, legende, mite ter dogodke in ugotovili, da je Goričko prava zakladnica zgodb, ki so zaznamovale prebivalce in zgodovino Goričkega. Zastavljalo se nam je veliko vprašanj, ki so bila povezana s pomanjkanjem izkušenj glede organizacije, usklajevanja idej ter trženjem dogodka. Velikokrat smo zašli s poti, a nas je spodbuda naših mentoric hitro popeljala na pravo pot. Nepoznavanje zgodovine Goričkega in pomanjkanje turistične infrastrukture so vzroki, da smo dobro razmislili o vsebini prireditve ter o načinih trženja. Zavedanje, da veliko ljudi ne pozna zakladov, ki jih skriva Goričko, nas je spodbudilo k pripravi dogodka. Nalogo smo začeli z nevihto možganov. Tako smo ugotovili, da je na Goričkem veliko zanimivih kotičkov, ki jih lahko predstavimo turistom. Izbrane ideje smo uskladili z možnostmi, ki so na voljo. Kljub pomanjkanju izkušenj, smo se z velikim elanom lotili organizacije prireditve. Vodila nas je ideja, da želimo s prireditvijo predstaviti zgodovino kraja ter jo povezati z aktivnostmi v naravi. Samo prireditev smo popestrili z dejavnostmi za otroke in odrasle. K sodelovanju smo povabili tudi društva, obrtnike in rokodelce širše okolice, ki bodo predstavili svojo dejavnost in izdelke. Velik poudarek smo namenili trženju, saj se zavedamo, da je le to pomembno za promocijo domačega kraja. 5 Nebo nad Ženavljami Goričko je skrajna severovzhodna slovenska pokrajina, ki leži v žepu med Avstrijo in Madžarsko. Je čudovita gričevnata pokrajina z gozdovi, njivami, travniki in jasami. Je rahlo zaobljen svet, katerega griči in hrbti imajo povprečno višino med 300 in 350 m nadmorske višine, vmesne doline in nižine pa ne presegajo 260 m nadmorske višine. Najvišji vrh je Sotinski breg ali Kugla (418 m), ki leži na meji z Avstrijo. Goričko gradijo večinoma nekarbonatne terciarne kamnine, stare okoli 66 in 1,6 milijona let. Na območju Sotine in Rdečega brega so starejše kamnine, ki so se odlagale pred približno 400 milijon leti. Na območju našega Goričkega je bilo morje, ki se je imenovalo Panonsko morje. Goričko je vključeno v Krajinski park ''Goričko'' za katerega je določeno 96% površine kot območja varovanja 11 vrst ptic, 18 vrst drugih živali in 7 habitatnih tipov. Slika 1: Zemljevid Slovenije (vir: spletna stran Wikipedia) Slika 2: Goričko (vir: thinkslovenia.com) Na Goričkem leži tudi Občina Gornji Petrovci, katero sestavlja 14 vasi, to so Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje. Grb občine Gornji Petrovci je v obliki ščita, ki je deljen. Zgoraj na srebrnem polju je štirinajst modrih hišic z rdečimi strehami, spodaj na modrem polju pa je srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu zlato ribo. Štirinajst hišic predstavlja štirinajst naselij v občini. Slika 3: Grb občine Gornji Petrovci (vir: spletna stran občine Gornji Petrovci) 6 Nebo nad Ženavljami Vas Ženavlje Ženavlje je majhna vasica v Občini Gornji Petrovci. Spodnji del vasi se nahaja na obeh straneh potoka Merak, zgornji del pa na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje. V Ženavljah živi približno 100 prebivalcev. Vas je najbolj znana po dogodku, ko je zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Nerem van der Elstom. V spomin na ta dogodek je občina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko obeležje - bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše in 18. avgust proglasila za občinski praznik. Slika 5: Spominsko obeležje v Ženavljah (fotografirala Melanie Smodiš) Slika 4: Belgijska zanstvenika (vir: aten.si) Slika 6: Pogled na vas Ženavlje (fotografirala Melanie Smodiš) 7 Nebo nad Ženavljami Oblikovanje in pripovedovanje zgodb postaja učinkovito orodje za razvoj in trženje turističnih krajev, izdelkov ter znamenitosti. S turistično nalogo smo poiskali dogodek, ki je zaznamoval vas Ženavlje, nam pa je služil za pripravo celovitega turističnega produkta. Načrtovali smo prireditev z naslovom Nebo nad Ženavljami, ki združuje aktivnost in neokrnjeno naravo, druženje, predstavitev lokalnih ponudnikov ter kulturna in turistična društva, ki delujejo v širši okolici. Prireditev bo potekala na jasi ob spominskem obeležju v Ženavljah. Naš glavni namen je, da ta dogodek ne bi šel v pozabo in da bi ga vključili v turistično ponudbo občine. Slika 7: Spominska plošča pri spominskem obeležju (fotografirala Melanie Smodiš) 8 Nebo nad Ženavljami Balonarja na evropski zemljevid postavila
Load more

Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében
    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
    [Show full text]
  • Presencing the Slovenian-Hungarian Border in Goričko and the Rába Valley
    Acta Ethnographica Hungarica 65(2), 355–378 (2020) DOI: 10.1556/022.2020.00015 “Eyes Have No Border”. Presencing the Slovenian-Hungarian Border in Goričko and the Rába Valley Received: April 16, 2020 • Accepted: June 23, 2020 Ingrid Slavec Gradišnik – Katalin Munda Hirnök ZRC SAZU Institute of Slovenian Ethnology, Ljubljana – Institute for Ethnic Studies, Ljubljana Abstract: The article draws on the written and oral memories of people living along the border between Slovenia (Goričko in Prekmurje) and Hungary (the Rába Valley). They are presented as comments on a century-long process of political changes in this borderland and demonstrate a plethora of ways in which border shifts intrude on people’s everyday lives. People’s concern with the border is reflected in the fact that it is a topic that emerges in any conversation with individuals living next to it, whether in the context of work, family, daily errands or stories of the past and present. In this article, informed by two concepts–border and memory– we present memories and perceptions of the border as they are expressed in casual comments or observations and semi-structured conversations with interviewees in the field. Life in borderlands is always localized, and there are visible divergences in the experience of the border on the Slovenian and Hungarian side. In Prekmurje, historical events along the border, especially the post-Trianon one, and the memory of these events are perpetuated through anniversaries of the annexation of Prekmurje to the Kingdom of SCS, whereas in the Rába Valley, memories especially relate to the Iron Curtain period.
    [Show full text]
  • 2020 12 Novine-St.-41
    GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI LETN. XXV • ŠT. 41 • 23. DECEMBER 2020 • ISSN 2738-4691 SREČNO 2021! NOVINE, številka 41 Uvodnik Drage bralke in dragi bralci! Pričakovanja, želje polne ne smo začeli postavljati znova in se hkrati »boriti optimizma ter načrti na z mlini na virus«, pri čemer so žal nekateri omaga- osebni ali družbeni ravni li, drugi z veliko mero previdnosti skušali vendarle ob vstopu v letu 2020 so se postopoma uresničevati svoje naloge in zadane ci- z mesecem marcem začeli lje. Ob izteku tega čudnega leta, kot je naslovljen podirati in spreminjati, pa- tudi eden izmed prispevkov v Novinah, ki so pred dati kot domine, ki smo si vami in za vas, pa vsaj potihem vsi upamo, da bo jih skrbno postavljali. Ves v letu 2021 »veter spremenil smer in odpihnil vi- svet je nekako obstal, jut- rus«, ki nam je spremenil in zaznamoval življenja, dr. Klaudija Sedar rišnji dan je postal nego- postavil hudo preizkušnjo z oviro, ki jo še vedno tov, način življenja pa ubral novo smer, prilagojeno premagujemo. koronavirusu. Po spomladanski epidemiji smo vsak Pogled na leto, ki se izteka, mineva ob prisotnosti zase in skupaj poskušali nadoknaditi zamujeno, vrniti življenje sebi, drug drugemu, kraju, mestu, koronavirusa, kateremu je vse od marca prilagojen svetu in se vrniti v ustaljen ritem. Vsak svoje domi- sleherni korak, dogodek, nemalo kateri načrtovan tudi odpovedan in/ali prestavljen na ugodnejše VSEBINA razmere. Zaustavitev javnega življenja in omejitev pristnih medčloveških odnosov je vplivala na vse Uvodnik 2 sfere življenja. Utrip tega v Občini Gornji Petrov- Investicije 3 ci podajajo zapisi v letošnji številki Novin, kate- Občinski praznik 7 rih vsebina je na prvi pogled običajna, pa vendar drugačna, saj je prepletena z novim, spremenjenim Krajinski park Goričko 9 načinom toka življenja.
    [Show full text]
  • Odlok O Kategorizaciji Ob Činskih Javnih Cest in Kolesarskih Poti V Ob Čini Gornji Petrovci – Seznam Odsekov Po Kategorijah Z Opombami
    Odlok o kategorizaciji ob činskih javnih cest in kolesarskih poti v Ob čini Gornji Petrovci – seznam odsekov po kategorijah z opombami Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Gornji Petrovci in ceste med naselji v Ob čini Gornji Petrovci in naselji v sosednjih ob činah so: Zap. Za četek Konec Dolžina Preostala dolžina št. Cesta Odsek odseka Opis odseka [m] v sosednji ob čini [m] Opomba 1. 109011 109011 C R3 721 G. Petrovci-Adrijanci-Šalovci C R1 232 3.707 1.271 Šalovci 2. 109021 109021 C 109010 Adrijanci-Markovci C R3 723 1.007 966 Šalovci 3. 109031 109031 C 120140 Lucova-Adrijanci C 109020 2.385 4. 109041 109041 C R3 721 Martinje-Neradnovci C 120140 4.332 5. 109051 109051 C R3 721 Bore ča-Ženavlje C R3 721 3.883 povezava z LC 109121 v enoten odsek 6. 109052 109052 O 109051 Ženavlje-Šulinci C R3 721 1.975 7. 109061 109061 C 197220 Stanjevci C R1 232 1.241 8. 109071 109071 C 197220 G. Petrovci C R3 721 2.317 9. 109081 109081 C 109010 Adrijanci-G. Petrovci C R3 721 1.548 10. 109091 109091 C 109140 Matjašovini-Košarovci C 109130 2.197 11. 109101 109101 C 265110 Križevci-Domanjševci C R3 724 3.231 2.231 Šalovci 12. 109111 109111 C 265110 Križevci-Martini C 109100 1.946 13. 109131 109131 C 265110 Križevci-Kuštanovci-Moš čanci C R1 232 2.571 3.546 Puconci 14. 109141 109141 C 265090 Bokra či-Panovci C 265110 3.139 15. 109151 109151 C 265110 Kan čevci-Kuke č C 109140 2.000 16.
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • OBČINA GORNJI PETROVCI KRATKA PREDSTAVITEV Aleksander Ružič
    OBČINA GORNJI PETROVCI KRATKA PREDSTAVITEV Aleksander Ružič Občina Gornji Petrovci je nastala leta 1994. Pred tem smo bili združeni v eno veliko občino – Občino Murska Sobota. Leži v severovzhodnem delu Goričkega in na severu meji z Madžarsko. Simbola občine: Grb in zastava občine Gornji Petrovci Sestavlja jo 14 vasi: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Križevci, Košarovci, Kukeč, Lucova, Martinje, Panovci, Peskovci, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. Obsega 67 km 2 in šteje približno 2100 prebivalcev. Središče občine je vas Gornji Petrovci. Tu so glavne funkcije občine: osnovna šola, vrtec, zdravstvena in zobna ambulanta, lekarna, sedež policijske enote, dve trgovini, pošta, banka, zavarovalnica, kmetijska svetovalna služba, dva frizerska salona, cvetličarna, tri gostilne, izdelava bučnega olja in ajdove kaše, izdelava žganih pijač, šiviljstvo, snemalni studio in gozdna uprava. Vas je še pred nekaj desetletji bila povsem kmečki tip razloženega naselja. Danes so ruralno podobo obdržali le nekateri zaselki, medtem ko je večina vasi dobila že povsem urbani značaj. Skoraj polovica od okoli 420 prebivalcev živi v petih stanovanjskih blokih, tako da je avtohtonega prebivalstva le še zelo malo. Vasi Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci in Košarovci Skozi občino potekata glavna cesta Murska Sobota – Hodoš in evropska železniška povezava. Druga glavna prometnica poteka v smeri sever – jug in z odcepi povezuje druge vasi v občini. V drugih krajih občine so umeščene različne dejavnosti: v Križevcih se ukvarjajo s sadjarstvom, izdelavo bučnega olja in lesno predelavo, gostilne so v Ženavljah, Martinju in v Stanjevcih dve, v Peskovcih je ponujajo prenočišča in ponudbo za zaključene skupine, v Šulinci je frizerski salon, gradbena in pogrebna dejavnost, avtoprevozništvo, predelava lesa, na Kukeču je doma sadjarstvo, kulturni dvorani sta v Gornjih Petrovcih in Stanjevcih, nogometna igrišča so skoraj v vsaki vasi.
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]
  • Aleksander Ružič Družbeni Tokovi V Občini Gornji Petrovci Po Priključitvi
    Aleksander Ružič Družbeni tokovi v Občini Gornji Petrovci po priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS Občina Gornji Petrovci je tako kot vse občine na Goričkem značilna po tem, da je število prebivalstva v 20. stoletju nenehno upadalo. Ta trend se začel ţe po štetju prebivalstva leta 1900. Po prvi svetovni vojni je število prebivalstva upadalo počasneje, po štetju leta 1931 pa je upadanje bilo zmeraj močnejše. Tako se je na sedanjem ozemlju Občine Gornji Petrovci v zadnjih sto letih število prebivalstva zmanjšalo s 5714 v letu 1900 na 2217 v letu 2002, kar je 3497 ali 61,2 % manj. Vsako leto se je tako število prebivalcev povprečno zmanjšalo za 35 ljudi. Navedeni statistični podatki uvrščajo občino Gornji Petrovci v kategorijo hitrega zmanjševanja števila prebivalstva in je ena izmed demografsko najbolj ogroţenih občin v drţavi. Vzrokov za tako stanje je več in so večplastni. Leto: 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2005 Št.: 4273 4662 5052 5714 5351 5283 4791 4602 4398 4081 3664 3262 2741 2217 2313 Tabela 1: Gibanje števila prebivalcev v Občini Gornji Petrovci. Viri: Prekmurje, sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava, Seznam občin, Murska Sobota, 1927. Statistični urad Republike Slovenije. Podatki občine Gornji Petrovci, 2006. Graf 1: Gibanje števila prebivalstva v Občini Gornji Petrovci 6000 5000 4000 3000 2000 število prebivalcev 1000 0 leto 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2006 1 Graf 2: Število prebivalstva v Občini Gornji Petrovci po naseljih Adrijanci Boreča Gornji Petrovci Košarovci Kriţevci Kukeč 1900 Lucova 1921 1961 1981 Martinje 2002 2006 Neradnovci Panovci Peskovci Stanjevci Šulinci Ţenavlje 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 Prebivalci 2 LETO/ VAS 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2006 Adrijanci 320 369 424 448 409 407 392 346 346 316 289 236 214 164 181 Boreča 206 237 273 318 289 303 265 289 265 225 207 180 142 106 103 G.
    [Show full text]
  • S Kolesom Po Goričkem ______
    OŠ Gornji Petrovci Gornji Petrovci 2 9203 Petrovci Tel. 02 556 90 20 www.os-gpetrovci.si 30. državni festival TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Avtorji: Nisa Čahuk, 8. razred Maja Sukič, 8. razred Ema Bohar, 7. razred Maša Sukič, 7. razred Sanja Časar, 6. razred Maja Šebjanič, 6. razred Tanisa Lovenjak, 6. razred Mentorici: - Urška Marčič, prof. zgodovine in geografije - Bojana Keršič Ružič, prof. razrednega pouka Gornji Petrovci, šolsko leto 2015/2016 S KOLESOM PO GORIČKEM ___________________________________________________________________________ ZAHVALA Velika zahvala gre našima mentoricama Urški Marčič in Bojani Keršič Ružič, ki sta nas pri izdelavi turistične naloge ves čas spodbujali in nam omogočili, da odkrijemo kotičke Goričkega nekoliko drugače. Zahvaljujemo se Jožetu Glažarju za pomoč pri izdelavi promocijskega videa in Andreju Oučeku za izdelavo spletne strani. Za posredovanje informacij in pripravljenost za sodelovanje gre zahvala tudi: - Željku in Nadi Mavrič iz Goričkega raja, - Lili Miloševič in eko-socialni kmetiji Korenika, - Dragu Abrahamu iz društva Oldteimer Abraham, - Štefanu Beznecu, duhovniku v ECO Domanjševci. Zahvaljujemo se še našemu ravnatelju, g. Johannu Lacu, ki nas je pri izdelavi naloge in vseh ostalih aktivnosti spodbujal in podprl. Hvaležni smo tudi hišniku Ludviku Novaku za pomoč pri izvedbi turistične tržnice. Na koncu pa seveda gre zahvala še našim družinam, ki so nam omogočile, da smo lahko izvedli vse načrtovane dejavnosti in aktivnosti. 2 S KOLESOM PO GORIČKEM ___________________________________________________________________________ POVZETEK S projektno turistično nalogo S KOLESOM PO GORIČKEM želimo na Goričko privabiti vse, ki radi spoznavajo nove kraje nekoliko drugače, tokrat s kolesom. Še posebej želimo privabiti obiskovalce od drugod, ki jim želimo predstaviti našo pokrajino v bolj umirjeni luči v povezavi z lokalnimi kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi zanimivostmi.
    [Show full text]
  • Aleksander Ružič SEVEROVZHODNO GORIČKO – Kratek Zgodovinski Oris Do 1918
    Aleksander Ružič SEVEROVZHODNO GORIČKO – kratek zgodovinski oris do 1918 Severovzhodno Goričko je bilo v prazgodovini poseljeno precej redko. Poselitev je onemogočal strnjen gozd, slaba rodovitnost tal in omejene rodovitne površine. Do sedaj ugotovljene najdbe kamnitega orodja iz različnih kamnin (serpentinit, amfibolit, peščenjak in gnajs) kljub temu nakazujejo na poselitev po vsem prostoru.1 V času ţelezne dobe je bilo področje Goričkega skromno poseljeno. S. Pahič omenja pleme Serretov, vendar oprijemljivih dokazov za to ni. Po velikem uporu panonskih plemen leta 9 se je rimski imperij utrdil na Donavi in to ozemlje je bilo vključeno v rimsko provinco Ilirijo (Illiricum), pozneje v Spodnjo Ilirijo (Illiricum inferior), V času cesarja Klavdija je dobila ime Panonija (Pannonia), leta 105, v času Trajana, pa je ozemlje spadalo v Gornjo Panonijo (Pannonia Superior). Iz tega obdobja so prisotna gomilna grobišča 2, vendar še nobeno na tem prostoru ni odprto in niso izključena presenečenja (npr. povezovanje in stapljanje plemen s Kelti v mlajši ţelezni dobi). V tem času se je prebivalstvo ukvarjalo s poljedelstvom, ţivinorejo in nekaterimi obrtmi kot sta lončarstvo in tkalstvo. V 2. stoletju so bili vpadi barbarskih plemen prek Donave zmeraj bolj pogosti. Tako so vpadi Kvasov in Markomanov leta 169 zavrli gospodarski in kulturni razcvet celotnega Prekmurja, pokrajino pa zelo razredčili. V 3. stoletju je rimska oblast začela tukaj ţe slabeti. Prostor se je praznil in zgodnje, rimsko krščanstvo tu ni moglo pustiti večjih sledov. V 6. stoletju so se začeli sem naseljevati Slovani. Leta 796 so prišli pod nadoblast Frankov in čez dve leti so ţe spadali v cerkveno upravo salzburške nadškofije.
    [Show full text]
  • Evangeličanska Cerkvena Občina Križevci V Najstarejših Matičnih Knjigah 1784–1800
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Tadeja Sapač Maribor, 2013 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Evangeličanska cerkvena občina Križevci v najstarejših matičnih knjigah 1784–1800 Mentor: doc. dr. Andrej Hozjan Kandidatka: Tadeja Sapač Maribor, 2013 Lektorica: Janja Adanič, prof. slovenščine Prevajalec: Andrej Kuzmič, prof. nemščine ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete, vodenje in dragoceni čas se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu. Zahvaljujem se tudi g. duhovniku Aleksandru Balažicu za pomoč in omogočen vpogled v matične knjige. Posebna zahvala je namenjena mami, pokojnemu očetu in babici, ki so me podpirali in spodbujali v času študija, Robertu za vso pomoč in razumevanje pri nastajanju diplomskega dela ter sorodnikom in prijateljem za spodbujanje. IZJAVA Podpisani-a Tadeja Sapač rojen-a 02.07.1986 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer enopredmetna nepedagoška zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Evangeličanska cerkvena občina Križevci v najstarejših matičnih knjigah 1784–1800 pri mentorju-ici doc. dr. Andreju Hozjanu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani breznavedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, 10.01.2013 POVZETEK Ljudje, ki so živeli v posameznem kraju, predstavljajo zgodovino nekega kraja. V okviru posamezne župnije so se rodili, poročali in umirali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene danes najstarejše matične knjige Evangeličanske cerkvene občine Križevci med leti 1784–1800. Najprej je podan zgodovinski pregled razmer na Madžarskem in v Prekmurju do 18. stoletja, sledi opis obdobja po izdaji tolerančnega patenta, ki ga je leta 1781 izdal madžarski kralj Jožef II., in opis cerkvene občine Križevci, ki je bila ustanovljena leta 1783.
    [Show full text]
  • GORNJI PETROVCI Občinski Prostorski Načrt Občine Gornji Petrovci
    OBČINA GORNJI PETROVCI Občinski prostorski načrt Občine Gornji Petrovci (dopolnjen osnutek) V Murski Soboti, maj 2011 Občinski prostorski načrt Občine Gornji Petrovci 1 Dopolnjen osnutek – za razgrnitev Podatki o izdelovalcu: Št. projekta : OPN- 16/07 Naziv projektne organizacije: ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 5, 9000 MURSKA SOBOTA Telefon: 02 536 13-10 Telefax: 02 534 10-86 Direktor: Stanislav Marič, univ.dipl.inž.gr. Odgovorni prostorski načrtovalec: Jana Kovač, univ.dipl.inž.arh. Identifikacijska št.: A-0662 Osebna štampiljka: Podpis: Sodelavci: Alenka Šumak , univ.dipl.inž.kraj.arh. Aleksandra Lang, univ. dipl. inž. geod. Anita Gomboc, univ. dipl. inž. geod. Datum: maj 2011 Občinski prostorski načrt Občine Gornji Petrovci 2 Dopolnjen osnutek – za razgrnitev Vsebina dopolnjenega osnutka: A. BESEDILO OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Gornji Petrovci B. GRAFIČNI PRIKAZI C. PRILOGE Obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta Smernice Občinski prostorski načrt Občine Gornji Petrovci 3 Dopolnjen osnutek – za razgrnitev A. BESEDILO OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Gornji Petrovci I. Uvodni določbi II. Strateški del prostorskega načrta 1.0. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.0. Zasnova prostorskega razvoja občine 3.0. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 4.0. Usmeritve za razvoj naselij 5.0. Usmeritve za razvoj v krajini 6.0. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 7.0. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev III. Izvedbeni del prostorskega načrta 1.0. Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč 2.0. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih enotah urejanja 2.1.
    [Show full text]