DOCSLIB.ORG

Velika Polana 31. 7

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Priletite kot štrk v Veliko Polano in odletite s 1000 € 31. 7.–7. 8.VELIKA POLANA Nedelja Siddharta 31. 7. Ponedeljek Klapa Maslina 1. 8. Torek Učiteljice 2. 8. Sreda Let 3 3. 8. D-Dur, Polanski zvoki, Veseli Dolenjci, Četrtek Mladi Pomurci, Okrogli muzikanti 4. 8. Petek David Morales & DJ Miss Kali, DJ Tim Urbanya 5. 8. Sobota Plavi orkestar 6. 8. Nedelja Ansambel Donačka 7. 8. www.strk.si | 041 528 678 Pomurski poletni festival - PPF KONCERTI SIDDHARTA Lani so obeležili 20 letnico nastopanja tako, da so svojim zvestim poslušalcem podarili simboličnih 20 novih pesmi, ki so izšle na dveh ločenih, a vseeno povezanih albumih, saj skupaj delujeta kot zaključena celota. Prvi album, Infra, je napovedal singl Ledena, ki je bil takoj odlično sprejet in se je takoj znašel v intenzivni rotaciji na praktično vseh radij- skih postajah. Videospot pa je medtem nabiral nepredvi- deno količino ogledov. Album Infra je izšel lani junij in z prinesel še preostalih 9 novih pesmi. Potem so se fan- tje zaprli v studio in nadaljevali s snemanjem druge polo- vice načrtovane dvajseterice. Ultro je napovedal prvi singl Nastalo Bo, sicer pa je drugi album prinesel ponovno sode- lovanje z DJ Umekom ter tudi z Damirjem Urbanom. nedelja 31. julij Več na www.siddharta.net. ponedeljek 1. avgust Gotovo lahko trdimo, da je Klapa Maslina ena izmed tistim, ki imajo na šibeniškem področju najdaljšo glasbeno karie- ro, ki jim je prinesla na pot številne skladatelje kot recimo Arsena Dedića, Andreja Baše, Krste Jurasa, Joška Banova, Dušana Šarca. Klapo Maslina vodi njihov tenorist in solist Branko Bubica, dobitnik nagrade mesta Šibenik, sicer pa je tudi klap prejela v preteklosti številne nagrade. Pa vendar so neverjeten uspeh dosegli s pesmijo Ivana Badurine, Frana Bilića in Andreja Baše, ki so avtorji pesmi Da te mogu pismom zvati. In prav ta skladba je postala naj večkrat izva- jana klapska skladba. KLAPA MASLINA Več na www.facebook.com/klapamaslina.official. UČITELJICE torek 2. avgust Zapeljiva ženska zasedba Učiteljice je v rekordno kratkem času osvojila dežele nekdanje Jugoslavije. Prah za tremi dekleti se je začel dvigovati, ko so se pojavile ob Jasminu Stavrosu in Nedi Ukraden. Že kmalu pa so zače- li Slovenko Ano Vurcer ter Hrvatici Matejo in Silvijo vabiti na samostojne koncerte. Dekleta ne samo da izvrstno pojejo in obvladajo vsaka svoj inštrument, temveč z oblačili zapeljivih učiteljic burijo moško domišljijo. Zasedba je plod premišljenega projek- ta priznanega beograjskega glasbenega tandema Dušana Bačića in Bojana Dragojevića, ki sta ustva- rila največje glasbene hite Severine, Jelene Rozga, Nede Ukraden, Jasmina Stavrosa in drugih. Več na www.uciteljice.com. sreda 3. avgust LET 3 Let 3 so se vrnili s prvim polnokrvnim albumom po 10-ih letih in ga slovenskemu občinstvu premierno predstavili v šišenski Katedrali, kjer so uprizorili kontroverzni audio- -vizualni spektakel, ki bo buril duhove še lep čas. Za Let 3 je bilo lansko leto izjemno odmevno. Tako v Zagrebu kot v Ljubljani so predstavili spomenik Angela Merkel sere!, družbeno-politični komentar na lokalno in globalno real- nost, ki je dodobra razburkal javnost. V Ljubljani je odkritje spomenika potekalo na Križevniški ulici pred Mini Teatrom in je pritegnilo številno množico in zintrigiralo tudi marsi- katerega naključnega mimoidočega. Let 3 so dotični spome- nik kasneje v zagrebški Laubi darovali hrvaški predsedniški palači. Več na www.facebook.com/LET3ri/. PRAZNIK SLOVENSKE NARODNO-ZABAVNE GLASBE četrtek 4. avgust POLANSKI ZVOKI in Aleksander Hočevar (2. bas, bas kitara, bariton, kontrabas). Igrajo vsepovsod in ob različ- Uspešen ansambel, ki pod tem nih priložnostih, njihov repertoar pa obsega predvsem narodno - zabavno glasbo s štiriglasnim imenom združuje muzikan- fantovskim petjem. Pravijo, da jih iskren odnos do glasbe in poslušalcev, le še združuje in utr- te šele četrto leto, je lani maja juje v prijateljstvu ter tudi napolni z energijo za nadaljnje ustvarjanje. izdal svoj prvi album z naslovom Pozdravljeni in pripravil odmev- no predstavitev v polanskem Domu MLADI POMURCI krajanov. Vsi člani ansambla pre- Svojo glasbeno pot so začeli decembra 2013, ko se kaljeni glasbeniki, ki so svoje kilo- je fantom pridružila pevka in bas kitaristka. Mladi metrine skupaj z inštrumenti glasbeniki prepevajo slovensko narodno-zabav- prevozili v različnih drugih sesta- no glasbo in domače slovenske ljudske pesmi, tem vih. Druži jih veselje do »muzike« in dobre volje jim nikoli ne zmanjka. Na pa dodajo tudi znane dalmatinske in tuje pesmi. njihovih nastopih uživa tako občinstvo kot tudi muzikanti sami. Jože Halas, Na nastopih velikokrat zapojejo brez instrumentov, Robert Prša, Ervin Hozjan, Primož Kranjc in Tomaž Žižek bodo tudi na lani pa so organizirali tudi svoj lasten koncert. Sam nastopu pri nas poskrbeli za to, da se bo pelo in plesalo. začetek je bila ideja po skupnem večglasnem pre- pevanju in igranju, misel njihovega ustanovitelja in vodje Davida Duha. Po naključju je pri uri športne D-DUR vzgoje srečal današnjega harmonikarja in tenorista Po stažu in tudi po letih mlada sku- Iztoka Dolamiča iz Cvena. Potem se jima je pridružil še basist Mitja Kolarič iz Srednje Bistrice, pina, ki v zadnjem času odmeva naposled pa še Davidova sestra Tamara. po vseh koncih Prekmurja, pa tja do Primorske ter tudi preko meja Slovenije. Tričlanska zasedba aktiv- OKROGLI MUZIKANTI no deluje od leta 2014, nastopa in Narodno-zabavni ansambel, ustvarja tudi avtorske skladbe. Za ki uspešno nastopa in raz- skladbo Ona pleše so posneli tudi veseljuje ljudi doma ter med že videospot, ki si ga lahko ogledate večje dosežke šteje več kot na portalu YouTube. Njihov glasbeni repertoar je sicer obširen in bogat tako 2500 nastopov po vsej Evropi. z zimzelenimi melodijami, kot tudi z najnovejšimi sodobnimi hiti. Trudijo Zaradi priljubljenosti so jim se, da bi sklade tudi na nastopih v živo bile čim bolj kvalitetno izvedene in najprestižnejši proizvajalci seveda tudi troglasno odpete. Letos so medse, kot četrtega člana, sprejeli še inštrumentov svoje vrhunske bobnarja. stvaritve kar podarili, na kar so tudi zelo ponosni. V tem času so izdali 6 zgoščenk za VESELI DOLENJCI slovenski trg in 2 za nemško Fantje prihajajo iz Dolenjskega govorno področje. Izšel pa je konca - natančneje iz Krmelja tudi DVD iz jubilejnega live koncerta na Vranskem leta 2009. Ponašajo se tudi s kar dvema Fan in Studenca pri Sevnici. Njihovi Cluboma; eden deluje v Avstriji, drugi pa v Nemčiji. Izhajajo iz družin, kjer je domuje doma- začetki pa segajo v leto 2009, ko ča pesem, saj so jih starši že zelo zgodaj navdušili nad Avsenikovo glasbo in tako so kot posa- so združili moči in utrdili sesta- mezniki rastli ob njej. Njihova avtorska glasba temelji na osnovi te glasbe oziroma slovenske vo ansambla. Predstavili se vam polke in valčka. Poleg glasbe se veliko ukvarjajo z njihovim prepoznavnim humorjem in ker so bodo Denis Štih (2. tenor, kitara), v ansamblu sami veseljaki jim izvajanje vragolij na odru ne dela težav. Primož Kos (1. tenor, klaviature), Več na www.okrogli.com. Bojan Imperl (1. bas, harmonika) KONCERTI IZJEMNA VIKEND PONUDBA David Morales je DJ svetovnega formata, ki pri nas ne potrebuje posebne predstavitve, njegov nastop pa ne samo na naš festival, pač pa tudi širše prvič prinaša izvajalca, ki se je okitil z eno DAVID MORALES prestižnejših glasbenih nagrad Grammy. Zlato dobo hišnih ritmov je v New Yorku zaznamoval tudi kolektiv Def Mix, v katerem so moči združili David Morales, Frankie Knuckles, Satoshi in ohranja originalni aranžma skladbe. Četrt Tomiie in Hector Romero. Z obiljem avtorskih skladb in čez 1.000 remiksi za glasbenike kot stoletja stara tradicija vrhunske glasbe in so Mariah Carey, Eric Clapton, Britney Spears, Michael in Janet Jackson, Whitney Houston, U2 sodobnega clubbinga prihaja z Davidom in Jamiroquai, so si prislužili kup priznanj, »def classic mix« pa izpilili do te mere, da je iz Moralesom, ki je zadnje čase spet vse bolj znamke prerasel v sinonim za organski vokalni house, ki gradi na zvokih klasičnih glasbil aktiven tudi kot producent in remikser. DJ TIM URBANYA DJ MISS KALI Tim Urbanya se je nad tovrstno zabavo nav- V primeru Miss Kali gre za multitasking osebo, ki je že zelo dušil šele potem, ko je doživel svoj prvi pravi prepoznavna in vroča blagovna znamka v primeru izvoza hrva- party. Začelo se je z nakupom prvih gramo- ške klubske scene. Atraktivna Zagrebčanka je na sceni že fonskih plošč in se bliskovito stopnjevalo, tako skoraj desetletje in kot rezident DJ je nastopila v vseh naj- da je profesionalno ustvarjanje elektronske večjih klubih na Hrvaškem (Hemingway, Shamballa, glasbe leta 2000 iz hobija prešlo v poklic. Po Aquarius Club) ter seveda tudi drugod po svetu: Queen številnih nastopih v vseh vodilnih klubih in Club Paris, Playa (Argeles, France), Club Monday festivalih po Sloveniji, mu je leta 2003 mene- (Sweden), Atrium (Cannes Film Festival, France), džer znanega hrvaškega kluba ponudil mesto Golden Cut (Hamburg, Germany), Brauhaus 209 in rezidenta. Od leta 2010 je Tim idejni vodja, Tunisia, itd. Miss Kali nastopa s posebno energi- producent, moderator jo, kar ne zabavo samo njo, in DJ najpopularnej- pač pa predvsem tudi njeno petek 5. avgust še slovenske radijske občinstvo. Več na oddaje z elektronsko www.facebook.com/ glasbo Rush Hour. DJMissKali PLAVI ORKESTAR sobota 6. avgust Skupina je nastala v zgodnjih osemdesetih letih, ko je v atmosferi dominan- tnih sarajevskih glasbenih skupin najstnik Saša Lošić ustanovil skupino Ševin orkestar, ki je radijski uredniki zaradi imena niso uvrščali v glasbeni program, zato so ga spremenili v Plavi orkestar. Nenehno glasbeno ustvarja- nje je leta 1983 Lošića in brata Ćeremida privedlo do tega, da so z improvi- ziranimi instrumenti začeli igrati svoje pesmi v kleti sarajevske Leninove ulice. Glasba na njihovih koncertih je bila začinjena z inovativnimi pristo- pi, saj je Saša recimo na odru namesto alkohola pil mleko, družbo pa so jim delale tudi kokoši in krave. Prva plošča Soldatski bal je bila izdana v letu 1985 in prodana v 500 tisoč izvodih.
Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében

    Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében

    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
  • Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč

    Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč

    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni.
  • Evangeličanski List

    Evangeličanski List

    EVANGELIČANSKI LIST Maj 2020 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XLIX »Dam jim drugo srce in novega Duha v njihovo notranjost. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.« (Ez 11, 20) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci! Eden največjih grških filozofov vi: »Tolažnik pa Sveti Duh, ki ga bo zaradi svoje vere srečni in bomo Heraklit je zapisal zelo drzno misel, Oče poslal v mojem imenu, vas bo dojeli, da niso tisti, ki le v besedah pravzaprav trditev, da je na tem učil vsega, kar sem vam povedal.« pravijo: »Gospod, Gospod,« tem- svetu trajna edinole sprememba. (Jn 14,26). več predvsem oni, ki izpolnjujejo Bistvo sveta je po njegovem mne- In prav je, da nas nekdo na nekaj njegovo voljo, njegovo sporočilo nju oziroma njegovi filozofski misli spomni. Predvsem na pomembno, prav razumeli. Pa še tudi tedaj, ko v večnih nasprotjih, ki si nepre- lepo, vzpodbudno. To vsi potrebu- se po najboljših močeh trudimo in stano sledijo. Vročini sledi mraz, jemo, kajti nihče ni dovolj trden, da pazimo, da bi vse prav in dobro na- dnevu noč, zdravju bolezen, življe- ne bi padel, se zmotil. Pa tudi strah redili, bo v zasejani gredici ob ko- nju smrt. Nič torej ni večno, razen nas je marsičesa. Strah nas je, da ristnih plodovih pognal tudi plevel. spremembe. Vse teče, vse se spre- bodo dnevi, ki so pred nami, pre- Običajno celo hitreje, kar je zapisal minja, vse gre. Torej, pantarei. naporni, da ne bomo zmogli, da tudi Gregor Čušin: »Od posejanega In res je tako. Tudi v našem ne bomo znali in bomo zaradi tega in posajenega.« Toda ni nam treba času si spremembe sledijo druga odpisani in bo na naše mesto pri- obupati, ne izgubiti dobre volje in drugi.
  • Vsebina Za Tisk

    Vsebina Za Tisk

    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015

    Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015

    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
  • 2020 12 Novine-St.-41

    2020 12 Novine-St.-41

    GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI LETN. XXV • ŠT. 41 • 23. DECEMBER 2020 • ISSN 2738-4691 SREČNO 2021! NOVINE, številka 41 Uvodnik Drage bralke in dragi bralci! Pričakovanja, želje polne ne smo začeli postavljati znova in se hkrati »boriti optimizma ter načrti na z mlini na virus«, pri čemer so žal nekateri omaga- osebni ali družbeni ravni li, drugi z veliko mero previdnosti skušali vendarle ob vstopu v letu 2020 so se postopoma uresničevati svoje naloge in zadane ci- z mesecem marcem začeli lje. Ob izteku tega čudnega leta, kot je naslovljen podirati in spreminjati, pa- tudi eden izmed prispevkov v Novinah, ki so pred dati kot domine, ki smo si vami in za vas, pa vsaj potihem vsi upamo, da bo jih skrbno postavljali. Ves v letu 2021 »veter spremenil smer in odpihnil vi- svet je nekako obstal, jut- rus«, ki nam je spremenil in zaznamoval življenja, dr. Klaudija Sedar rišnji dan je postal nego- postavil hudo preizkušnjo z oviro, ki jo še vedno tov, način življenja pa ubral novo smer, prilagojeno premagujemo. koronavirusu. Po spomladanski epidemiji smo vsak Pogled na leto, ki se izteka, mineva ob prisotnosti zase in skupaj poskušali nadoknaditi zamujeno, vrniti življenje sebi, drug drugemu, kraju, mestu, koronavirusa, kateremu je vse od marca prilagojen svetu in se vrniti v ustaljen ritem. Vsak svoje domi- sleherni korak, dogodek, nemalo kateri načrtovan tudi odpovedan in/ali prestavljen na ugodnejše VSEBINA razmere. Zaustavitev javnega življenja in omejitev pristnih medčloveških odnosov je vplivala na vse Uvodnik 2 sfere življenja. Utrip tega v Občini Gornji Petrov- Investicije 3 ci podajajo zapisi v letošnji številki Novin, kate- Občinski praznik 7 rih vsebina je na prvi pogled običajna, pa vendar drugačna, saj je prepletena z novim, spremenjenim Krajinski park Goričko 9 načinom toka življenja.
  • Za Casopis.Indd

    Za Casopis.Indd

    Spoštovane občanke, Spoštovani občani! male pridelovalce zelenjave iz naše obči- ne), Kandidatke in kandidati liste STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE vas • z vidika kmetijstva je v večini vasi potrebna koma- uvodoma najprej lepo pozdravljamo! Smo dinamična skupina priljubljenih, sacija (Čikečka vas, Selo, Fokovci, itd.) poštenih ljudi, ki ima dosti življenjske energije, smo mladi in mladi po srcu. • ekološki turizem, kot pomembna razvojna Kandidati prihajamo iz vseh predelov občine in smo prav vsi odprti za po- smernica Slovenije, trebe ljudi, za vse interesne skupine, predvsem pa tudi za pogosto pozabljene • večja promocija in razvoj lovskega turizma, saj ima- potrebe NAVADNEGA OBČANA. mo v občini dobre naravne danosti kar se tiče divja- Kandidatke in kandidati smo ob svoji kandidaturi ugotovili, da je po- di (vzgled bi nam lahko bili Madžari), trebno v naši občini nameniti prostor številnim projektom in vsebinam, • v povprečju zadnjih petih let je bila samooskrba nekatere vam predstavljamo: z zelenjavo v Sloveniji manj kot 40%. Na podla- • prostor v vrtcih za vse otroke in brezplačne vrtce, gi dejstev, ki jih navaja Urad za makroekonomske • izgradnja subvencioniranih stanovanj za mlade družine (npr. v Mora- analize in razvoj, se da ugotoviti, da bi lahko v Ob- vskih Toplicah, Goričko), da mladi ne odhajajo iz občine v mesta (sub- čini Moravske Toplice še bolj intenzivno podpirali vencionirano bivanje in nakupi zemljišč), razvojne potenciale pridelave in predelave zelenja- • izgradnja uličnih razsvetljav, s poudarkom na varčevanju električne ener- ve ter oblikovali inovativno marketinško strategijo gije, občine za prodajo zelenjave na domačem trgu in • pogostejša košnja trave, predvsem ob stranskih cestah, in pogostejše či- izvoz v druge države EU.
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat

    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat

    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
  • POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998

    POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998

    RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer

    Uradno Glasilo Občine Ljutomer

    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
  • Načrt Razvojnih Programov Občine Puconci Za Obdobje 2020-2023

    Načrt Razvojnih Programov Občine Puconci Za Obdobje 2020-2023

    NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE PUCONCI ZA OBDOBJE 2020-2023 OBRAZLOŽITEV pripravil: Borut Smej, strokovni sodelavec VII/2 za investicije november 2019 1 3. OBRAZLOŽITEV NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV 04 Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 04029001 Informacijska infrastruktura OB-2004008 Brezžične dostopne točke WIFI Na podlagi Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE)- WiFi4EU, so v tej postavki sredstva rezervirana za postavitev brezžičnih dostopnih točk za internet na območju občine Puconci in s tem nudenje brezžičnega internetnega dostopa za turiste s hkratno promocijo občine in s tem prispevanje k zadovoljstvu le teh ter povečanje števila turistov. Telekom Slovenije je v letu 2019 opravil ogled predvidenih lokacij za postavitev WiFi4EU in pripravil ponudbo. Postavitev teh brezžičnih omrežij (dostopovnih točk), ki se morajo izvesti do junija 2020, se bodo nahajala na naslednjih lokacijah: 4 x občinska stavba, 2 x Spominski dom Števana Küzmiča, 2 x Dom Borcev Vaneča (Hostel Vaneča), 3 x Osnovna šola Bodonci, 1 x Evangeličanska cerkev Bodonci, 1 x spomenik Števana Küzmiča Strukovci, 1 x stara šola Pečarovci, 2 x vrtec Brezovci. Gre za večletni projekt, ki ga za postavitev teh dostopovnih točk financira evropska unija, Občina pa mora zagotoviti sredstva za naročnino. Tako je za leto 2020 in od leta 2021 naprej predvidenih 4.000,00 EUR lastnih sredstev za naročnino teh brezžičnih omrežij. 06 Lokalna samouprava 06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave OB-4006005 Nakup opreme V tej postavki so sredstva rezervirana za nakup posamezne opreme za potrebe delovanja občinske uprave (pohištvo, strojna oprema, programska oprema), ki bo bistveno vplivala na boljše, lažje, udobnejše delo in dobro počutje zaposlenih, s tem pa sama motivacija do dela, ki občutno prinašajo tudi bolj strokovno, sprotno in timsko delo ter sodelovanje z drugimi institucijami.