Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni. Vodovod Sistem C je projekt, za katerega nam je EU dala veliko sredstev. Pogoj, ki smo ga morali sprejeti je, da ga bomo vse prleške občine skupaj upravljale vsaj pet let in da bomo znižali vodne izgube na največ 20 %, ki so sedaj ponekod 30 %, drugod celo do 50 %. Cilji so torej jasni, poti do njih različne, kar se lahko različno odraža na položnicah za vodo. Na slednje močno vpliva tudi dejstvo, da moramo v Ljutomeru v skladu z državno uredbo v Ljutomeru zaračunavati 8,2 EUR omrežnine na priključek, ne glede na količino porabljene vode. V Ljubljani stane omrežnina na priključek le 2,6 EUR. Ta del ni zaveza ali določilo EU, je stvar slovenskih ministrstev in uradnikov. Potrebno bo seveda tudi bolj profesionalno in učinkovito delo pri vodenju novega skupnega vodovoda, več iskanja rešitev, kot zgolj ugotavljanja problemov. Zelo moramo biti previdni, kako se v teh trenutkih dogovarjamo in odločamo. Občinski svet je v veliko pomoč, skoraj soglasno sprejema prave odločitve, ki ščitijo interese občank in občanov celotne Prlekije. V veliko pomoč z urejanjem odnosov do državne uredbe je tudi poslanec Franc Jurša. Zato smo optimistični, da lahko s skupnimi močmi večih občin odpravimo to nesorazmerje. 2 3 Vendar je to le ena izmed številnih aktualnih tem, ki so večinoma izjemno pozitivne in premikajo naše kraje v smeri oprijemljivega napredka. Danes smo ponovno okolje razvoja, inovativnosti ter pozornosti do narave in njenih virov. Uspeva nam zagotavljati storitve ter različne pomoči za občanke in občane, obnavljati ceste in podpirati društva. Naši otroci v vrtcu spoznavajo vrstnike iz drugih držav preko aplikacije Skype. Naša podjetja dobivajo nagrade za inovativnost in izjemne dosežke ter sodijo med najboljše v državi. V Ljutomeru je sedež mednarodnega projekta vrednega 1,6 milijona EUR, ki združuje partnerje iz osmih držav, na temo okolju prijazne energije. Kmalu bo v neposredni bližini avtobusne postaje polnilnica za električna vozila. V občini je začel aktivno delovati Pomurski tehnološki park. Prav tako Večgeneracijski center, kjer poteka druženje, učenje, izmenjava izkušenj, pomoč pri osebnostni rasti in boljšem sožitju med starejšimi in mlajšimi. Pozitivna energija se čuti v šolah in zavodih. Neverjetno bogata dejavnost društev in izjemnih posameznikov prežema našo sredino. Rezultati, o katerih govorim, so posledica tudi vašega dela, ustvarjalnosti in idej, spoštovane občanke in občani. Kot občina, občinski svet in občinska uprava le pomagamo spraviti to dobro voljo, srčnost in skrbnost do kraja in soljudi, v postopke, podlage ter projekte. Veseli me, da vse to skupno dobro delo ni ostalo neopaženo tudi s strani objektivnih opazovalcev. V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen, ki že šesto leto identificira razvojno najbolj prodorne občine, se obravnava okoli 160.000 podatkov, ki kažejo na napredek občin. Občina Ljutomer je napredovala za 33 mest in prejela plaketo za razvojni prodor 2017 v regiji vzhodne Slovenije. Smo na pravi poti, ki ne išče konca, ampak ustvarja veselje s pravimi rezultati, ki rojevajo nove želje po uspehu, s pravo mero marljivosti in skromnosti. Želim vam vse dobro ob velikonočnih praznikih, srečo in prijetne trenutke v krogu družine. mag. Olga Karba, županja 2 3 V letu 2017 praznujemo… 90 LET MESTA LJUTOMER 1927 – 2017 Mesto Ljutomer praznuje pomembno obletnico. 30. junija 1927 je Aleksander I. Karađorđević, kralj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v rezidenci na Bledu podpisal listino o proglasitvi trga Ljutomer v mesto v ljutomerskem srezu mariborske oblasti. Okoliš mesta Ljutomera je obsegal ozemlje tedanje trške upravne občine Ljutomer. V času proglasitve v mesto je bil Ljutomer največji slovenski trg po številu prebivalstva ter z razvitim železniškim in cestnim obrežjem med osmimi največjimi slovenskimi naselji. Bil je sedež sreskega načelstva, okrajnega sodišča, okrajnega davč- nega načelstva, davčnega urada in drugih manjših uradov. Razen okrajne hranilnice in občinske hranilnice so v Ljutomeru delovale tudi banka, srednja šola, kulturno-prosvetna in druga društva. Leta 1927 je bila ustanovljena glasbena šola. Zamisel, da Ljutomer pridobi mestne pravice, je dozorela v času županovanja notarja dr. Iva Stojana, ki je bil izvoljen na občinskih volitvah leta 1924 iz združenih liberalnih strank. Dr. Ivo Stojan je nasledil župana Ludvika Babnika, nekdanjega načelnika okrajne posojilnice v Ljutomeru. V občinskem odboru trške občine Ljutomera so bili: Ludvik Babnik, Fric Zemljič, Janko Dijak, Janko Škrajnar, Franc Belič, Anton Cimerman, dr. Anton Heric, Drago Komac, Jakob Rajh, Franc Repič, Franc Seršen, Ignac Sinigoj, Leopold Škrget, Alojzij Škof, Pero Veselič, Matija Žitek, Jan Baukart in Ivan Antolič. Ljutomerski občinski odbor je na svoji zadnji seji leta 1927 sprejel sklep, da na ministrstvo za notranje zadeve vloži prošnjo, da se trg Ljutomer proglasi v mesto. V vlogi je občinski odbor posebej navedel prometno povezanost Ljutomera s sloven- skim zaledjem, na križišču železniških prog proti Mariboru, Gornji Radgoni (avstrijska državna meja) in Murski Soboti (madžarska državna meja) in da je z okoli 1500 prebivalci največji kraj na Murskem polju blizu avstrijske in državne meje. Nadalje, da sta Ljutomer in okolica znana po vrhunskem vinu, po konjereji najboljše pasme ter kasaških dirkah, znanih v državi in tudi v tujini. Ljutomer je upravno, politično, bančno, kulturno in gospodarsko središče z razvitim šolstvom (meščanska in obrtno nadaljevalna šola), dvema kulturnima domovoma… V Ljutomeru je 27 trgovcev, 67 obrtnikov, 5 industrijskih podjetij, 2 hotela, 6 gostiln in kavarn ter 3 denarni zavodi. Razvita je bogata kulturno-prosvetna in športna društvena dejavnost. Dne 24. 7. 1927 je Ljutomer proslavil imenovanje v mesto s svečano sejo, na kateri so bili prisotni, razen članov občinskega odbora, tudi vabljeni gostje: dr. Josip Hubad - sreski načelnik, dr. Mlinar Franjo - sreski komisar, Viktor Kukovec - prvi slovenski župan po prvi svetovni vojni v Ljutomeru ter veliko županov občin iz sodnega okraja Ljutomera. Istega dne je bila na Glavnem trgu v Ljutomeru proslava. Mesto je bilo slavnostno okrašeno s slovenskimi in državnimi zastavami, igrala je godba. Na dan proslave je bil po sv. maši pred občinsko hišo na Glavnem trgu shod. Po govoru župana dr. Iva Stojana o pomenu Ljutomera v preteklosti in kot mesta za nadaljnji razvoj v okraju in širše v Pomurju, sta govorila Viktor Kukovec in Jan Baukart, ravnatelj meščanske šole. Gostje so se vpisali v spominsko knjigo mesta. Popoldne se je v Seršenovem logu vršila veselica. Mestni občinski odbor se je kralju Aleksandru v telegramu zahvalil za pridobitev mestnih pravic, kralj pa se je zahvalil županu Ivu Stojanu za vdane pozdrave. Kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto je Mestna občina Ljutomer dala v uporabo novo zgrajeni mestni vodovod za javno in privatno uporabo. Mestna občina Ljutomer je štiri leta po imenovanju trga Ljutomera v mesto leta 1931 sprejela sklep o poimenova- nju ulic. Mesto do tedaj ni imelo ulic, razen imena trgov (Stari trg, Glavni trg, Cerkveni trg - slednji se je leta 1926 po odkritju spomenika Francu Miklošiču preimenoval v Miklošičev trg. Jan Baukart, kulturni in prosvetni delavec v Ljutomeru, pisec strokovnih člankov, član odbora Mestne občine Ljutomer, je ob proglasitvi zložil pesem v čast mestu Ljutomeru. Odbor Mestne občine Ljutomer, 1927. 4 5 Ti, Ljutomer, ti mesto vse zemeljske si blagote: tam plodno polje v sinjo daljo sega, tod lovčev klic po šumah se razlega, in vinskih vabijo goric dobrote. In tvoja radost južne je gorkote; v njej vina, solnca je mamljiva sila, in njena so napitnic šumna krila, odsev je vsa le tvojih žen milote. Stoletja ti ostal si sebi zvest, uklonila ni sila te nobena, bil v čast si vedno našega imena. In tak ostani v vrsti naših mest: vesel in razigran in vendar