DOCSLIB.ORG

Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni. Vodovod Sistem C je projekt, za katerega nam je EU dala veliko sredstev. Pogoj, ki smo ga morali sprejeti je, da ga bomo vse prleške občine skupaj upravljale vsaj pet let in da bomo znižali vodne izgube na največ 20 %, ki so sedaj ponekod 30 %, drugod celo do 50 %. Cilji so torej jasni, poti do njih različne, kar se lahko različno odraža na položnicah za vodo. Na slednje močno vpliva tudi dejstvo, da moramo v Ljutomeru v skladu z državno uredbo v Ljutomeru zaračunavati 8,2 EUR omrežnine na priključek, ne glede na količino porabljene vode. V Ljubljani stane omrežnina na priključek le 2,6 EUR. Ta del ni zaveza ali določilo EU, je stvar slovenskih ministrstev in uradnikov. Potrebno bo seveda tudi bolj profesionalno in učinkovito delo pri vodenju novega skupnega vodovoda, več iskanja rešitev, kot zgolj ugotavljanja problemov. Zelo moramo biti previdni, kako se v teh trenutkih dogovarjamo in odločamo. Občinski svet je v veliko pomoč, skoraj soglasno sprejema prave odločitve, ki ščitijo interese občank in občanov celotne Prlekije. V veliko pomoč z urejanjem odnosov do državne uredbe je tudi poslanec Franc Jurša. Zato smo optimistični, da lahko s skupnimi močmi večih občin odpravimo to nesorazmerje. 2 3 Vendar je to le ena izmed številnih aktualnih tem, ki so večinoma izjemno pozitivne in premikajo naše kraje v smeri oprijemljivega napredka. Danes smo ponovno okolje razvoja, inovativnosti ter pozornosti do narave in njenih virov. Uspeva nam zagotavljati storitve ter različne pomoči za občanke in občane, obnavljati ceste in podpirati društva. Naši otroci v vrtcu spoznavajo vrstnike iz drugih držav preko aplikacije Skype. Naša podjetja dobivajo nagrade za inovativnost in izjemne dosežke ter sodijo med najboljše v državi. V Ljutomeru je sedež mednarodnega projekta vrednega 1,6 milijona EUR, ki združuje partnerje iz osmih držav, na temo okolju prijazne energije. Kmalu bo v neposredni bližini avtobusne postaje polnilnica za električna vozila. V občini je začel aktivno delovati Pomurski tehnološki park. Prav tako Večgeneracijski center, kjer poteka druženje, učenje, izmenjava izkušenj, pomoč pri osebnostni rasti in boljšem sožitju med starejšimi in mlajšimi. Pozitivna energija se čuti v šolah in zavodih. Neverjetno bogata dejavnost društev in izjemnih posameznikov prežema našo sredino. Rezultati, o katerih govorim, so posledica tudi vašega dela, ustvarjalnosti in idej, spoštovane občanke in občani. Kot občina, občinski svet in občinska uprava le pomagamo spraviti to dobro voljo, srčnost in skrbnost do kraja in soljudi, v postopke, podlage ter projekte. Veseli me, da vse to skupno dobro delo ni ostalo neopaženo tudi s strani objektivnih opazovalcev. V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen, ki že šesto leto identificira razvojno najbolj prodorne občine, se obravnava okoli 160.000 podatkov, ki kažejo na napredek občin. Občina Ljutomer je napredovala za 33 mest in prejela plaketo za razvojni prodor 2017 v regiji vzhodne Slovenije. Smo na pravi poti, ki ne išče konca, ampak ustvarja veselje s pravimi rezultati, ki rojevajo nove želje po uspehu, s pravo mero marljivosti in skromnosti. Želim vam vse dobro ob velikonočnih praznikih, srečo in prijetne trenutke v krogu družine. mag. Olga Karba, županja 2 3 V letu 2017 praznujemo… 90 LET MESTA LJUTOMER 1927 – 2017 Mesto Ljutomer praznuje pomembno obletnico. 30. junija 1927 je Aleksander I. Karađorđević, kralj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v rezidenci na Bledu podpisal listino o proglasitvi trga Ljutomer v mesto v ljutomerskem srezu mariborske oblasti. Okoliš mesta Ljutomera je obsegal ozemlje tedanje trške upravne občine Ljutomer. V času proglasitve v mesto je bil Ljutomer največji slovenski trg po številu prebivalstva ter z razvitim železniškim in cestnim obrežjem med osmimi največjimi slovenskimi naselji. Bil je sedež sreskega načelstva, okrajnega sodišča, okrajnega davč- nega načelstva, davčnega urada in drugih manjših uradov. Razen okrajne hranilnice in občinske hranilnice so v Ljutomeru delovale tudi banka, srednja šola, kulturno-prosvetna in druga društva. Leta 1927 je bila ustanovljena glasbena šola. Zamisel, da Ljutomer pridobi mestne pravice, je dozorela v času županovanja notarja dr. Iva Stojana, ki je bil izvoljen na občinskih volitvah leta 1924 iz združenih liberalnih strank. Dr. Ivo Stojan je nasledil župana Ludvika Babnika, nekdanjega načelnika okrajne posojilnice v Ljutomeru. V občinskem odboru trške občine Ljutomera so bili: Ludvik Babnik, Fric Zemljič, Janko Dijak, Janko Škrajnar, Franc Belič, Anton Cimerman, dr. Anton Heric, Drago Komac, Jakob Rajh, Franc Repič, Franc Seršen, Ignac Sinigoj, Leopold Škrget, Alojzij Škof, Pero Veselič, Matija Žitek, Jan Baukart in Ivan Antolič. Ljutomerski občinski odbor je na svoji zadnji seji leta 1927 sprejel sklep, da na ministrstvo za notranje zadeve vloži prošnjo, da se trg Ljutomer proglasi v mesto. V vlogi je občinski odbor posebej navedel prometno povezanost Ljutomera s sloven- skim zaledjem, na križišču železniških prog proti Mariboru, Gornji Radgoni (avstrijska državna meja) in Murski Soboti (madžarska državna meja) in da je z okoli 1500 prebivalci največji kraj na Murskem polju blizu avstrijske in državne meje. Nadalje, da sta Ljutomer in okolica znana po vrhunskem vinu, po konjereji najboljše pasme ter kasaških dirkah, znanih v državi in tudi v tujini. Ljutomer je upravno, politično, bančno, kulturno in gospodarsko središče z razvitim šolstvom (meščanska in obrtno nadaljevalna šola), dvema kulturnima domovoma… V Ljutomeru je 27 trgovcev, 67 obrtnikov, 5 industrijskih podjetij, 2 hotela, 6 gostiln in kavarn ter 3 denarni zavodi. Razvita je bogata kulturno-prosvetna in športna društvena dejavnost. Dne 24. 7. 1927 je Ljutomer proslavil imenovanje v mesto s svečano sejo, na kateri so bili prisotni, razen članov občinskega odbora, tudi vabljeni gostje: dr. Josip Hubad - sreski načelnik, dr. Mlinar Franjo - sreski komisar, Viktor Kukovec - prvi slovenski župan po prvi svetovni vojni v Ljutomeru ter veliko županov občin iz sodnega okraja Ljutomera. Istega dne je bila na Glavnem trgu v Ljutomeru proslava. Mesto je bilo slavnostno okrašeno s slovenskimi in državnimi zastavami, igrala je godba. Na dan proslave je bil po sv. maši pred občinsko hišo na Glavnem trgu shod. Po govoru župana dr. Iva Stojana o pomenu Ljutomera v preteklosti in kot mesta za nadaljnji razvoj v okraju in širše v Pomurju, sta govorila Viktor Kukovec in Jan Baukart, ravnatelj meščanske šole. Gostje so se vpisali v spominsko knjigo mesta. Popoldne se je v Seršenovem logu vršila veselica. Mestni občinski odbor se je kralju Aleksandru v telegramu zahvalil za pridobitev mestnih pravic, kralj pa se je zahvalil županu Ivu Stojanu za vdane pozdrave. Kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto je Mestna občina Ljutomer dala v uporabo novo zgrajeni mestni vodovod za javno in privatno uporabo. Mestna občina Ljutomer je štiri leta po imenovanju trga Ljutomera v mesto leta 1931 sprejela sklep o poimenova- nju ulic. Mesto do tedaj ni imelo ulic, razen imena trgov (Stari trg, Glavni trg, Cerkveni trg - slednji se je leta 1926 po odkritju spomenika Francu Miklošiču preimenoval v Miklošičev trg. Jan Baukart, kulturni in prosvetni delavec v Ljutomeru, pisec strokovnih člankov, član odbora Mestne občine Ljutomer, je ob proglasitvi zložil pesem v čast mestu Ljutomeru. Odbor Mestne občine Ljutomer, 1927. 4 5 Ti, Ljutomer, ti mesto vse zemeljske si blagote: tam plodno polje v sinjo daljo sega, tod lovčev klic po šumah se razlega, in vinskih vabijo goric dobrote. In tvoja radost južne je gorkote; v njej vina, solnca je mamljiva sila, in njena so napitnic šumna krila, odsev je vsa le tvojih žen milote. Stoletja ti ostal si sebi zvest, uklonila ni sila te nobena, bil v čast si vedno našega imena. In tak ostani v vrsti naših mest: vesel in razigran in vendar
Load more

Recommended publications
  • Vsebina Za Tisk
    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
    [Show full text]
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od maja do avgusta 2018. Številka 22, avgust 2018. fotografirano med spustom po jeklenici ob odkritju spominske plošče 1 1 UVODNIK Za nami je odličen teden. Devet dni dogodkov, slovesnosti, prireditev z vseh področij življenja in gospodarstva. Vmes Prleški sejem in pravi poletni žur. Na koncu slovesna 150. obletnica 1. slovenskega tabora, trenutka v zgodovini, ko smo v Ljutomeru dali temeljni prispevek k enakopravnosti lastnega jezika in zagon na dolgi poti do samostojne države. Hvala Smo na pravi poti. V tednu občinskega praznika smo društva in občina organizirali za odličen ter izvedli odlične prireditve, ki ste jih z udeležbo oplemenitili občanke in občani. Iskrena hvala za ta doživetja, druženje, ideje in dobre želje naši skupnosti in teden! Sloveniji. Živimo v res lepi občini. Iz leta v leto postaja še bolj uspešna, znana in spoštovana. Izpolnjujejo se dane obljube, dorečene po krajevnih skupnostih. Širi se poslovna cona, podjetja rastejo in vlagajo, nastaja dodana vrednost v gospodarstvu, društvih in okolju. Ti uspehi se rojevajo, ker vabimo in slišimo nove ideje, upoštevamo predloge in sprejemamo dobronamerne kritike. Imamo posluh za stiske ljudi, na katere po najboljših močeh odgovarjamo z ukrepi in rešitvami. Čestitam ob prazniku in vse dobro v nadaljevanju poletja. Mag. Olga Karba, županja OBELEŽILI PRVI SLOVENSKI GOVORCI SPOMNILI NA TABOR NA PRAVI NAČIN POMEN 1. SLOVENSKEGA Prvo avgustovsko nedeljo, v parku pod hrasti, smo TABORA obeležili 1. slovenski tabor na pravi način. V družbi Slišali smo energične modre besede častnega občana več tisoč ljudi, kot skupnost, ki je ponosna na svoje doktorja Mirana Puconja in pogumne misli veterana okolje, jezik in državo.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • Razred: ______Domači Telefon: ______Službeni Telefon Matere: ______Službeni Telefon Očeta
    __________________________________________ Ime in priimek: __________________________________________ Razred: __________________________________________ Domači telefon: __________________________________________ Službeni telefon matere: __________________________________________ Službeni telefon očeta: 1 Drage učenke, dragi učenci, spoštovani starši in učitelji! Novo šolsko leto, novi izzivi, nove priložnosti. Šolsko leto je zaokrožilo in tako so še pred poletjem otroci vrtca sedaj šolarji, predzadnji razred (beri 8.) pa sedaj najstarejši na šoli in že pred novimi odločitvami. Tudi v tem letu smo pripravili brošurico z osnovnimi informacijami za lažjo orientacijo skozi delo in bo na voljo na spletni strani šole. Publikacija vsebuje vse potrebne informacije o organizaciji življenja in dela šole in vrtca za šolsko leto 2018/2019 ter podatke, ki bi jih utegnili potrebovati starši med šolskim letom. Tudi tokrat bodo tiskani izvodi staršem in vsem zainteresiranim na voljo v prostorih šole, elektronska oblika pa je objavljena na spletni strani šole. Tudi v tem šolskem letu bomo nadaljevali s smernicami Janija Prgića. Tokrat z osmimi krogi odličnosti. Načrtujemo sistematično delo v oddelčnih skupnostih, opolnomočenje strokovnih delavcev, učencev in staršev za strpne in odgovorne medsebojne odnose na področju vzgojnega delovanja. Pri pouku pa bomo še naprej zasledovali razvoj bralne pismenosti, motivirali učence za branje, uvajali medpredmetne povezave in preko varnega in spodbudnega učnega okolja pripeljali učence do trajnega znanja. Konkretno po načelu naše vizije: Z doslednim delom in s spoštljivimi odnosi do trajnega znanja. Vse, kar prinaša življenje in delo na šoli, pa je povezano tudi z zasledovanjem cilja, da se učenci naučijo prevzemati odgovornost, sodelovati, načrtovati, vztrajati, delati. Tudi v tem letu nam je uspelo delo šole obogatiti s projektom Erasmus + , tokrat z naslovom Aktiver Bürger oz.
    [Show full text]
  • Program PV 2011 Občina Križevci 04012011
    Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 58 240 Fax: 02/58 58 248 E: [email protected] I: www.jp-prlekija.si PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2011 ZA OBČINO KRIŽEVCI Oktober 2010 KAZALO: ZA OBČINO................................................................................................................................... 1 KRIŽEVCI...................................................................................................................................... 1 1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................... 1 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE............................................................................... 1 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 1 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................ 3 2. JAVNI SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO............................................................................. 4 2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA........................................ 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ........................................................................................................ 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA........................................................................ 6 2.4 ČRPALIŠČA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Se Imenujejo
    OBČINA LJUTOMER OBČINSKI SVET Na podlagi 29. in drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 18., 26., 27 in 28. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in 59. ter 60. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 2/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na ___ redni seji, dne _________ sprejel naslednji S K L E P ŠT. ___ : I. V ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN TURIZEM se imenujejo: 1. Tomislav Nemec, Užiška ulica 29, 9240 Ljutomer – predsednik 2. Niko Miholič, Postružnikova ulica 12, 9240 Ljutomer – podpredsednik 3. Srečko Žižek Spodnji Kamenščak 9b, 9240 Ljutomer – član 4. Franjo Karlovčec Ulica Jana Baukarta 19, 9240 Ljutomer – član 5. Gregor Žižek, Sp. Kamenščak 9k, 9240 Ljutomer – član 6. Mira Husjak, Mala Nedelja 17, 9243 Mala Nedelja – članica 7. Jasmina Klemenčič, Ormoška cesta 45, 9240 Ljutomer – članica II. Mandatna doba imenovanih traja do poteka mandatne dobe članov sveta. Številka: 032/2019-10- Datum: Vročiti: - imenovanim od 1 do 7 - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - Arhiv, tu OBČINA LJUTOMER OBČINSKI SVET Na podlagi 29. in drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 18., 26., 27 in 28. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.
    [Show full text]
  • PRLEŠKA JESEN Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova Ulica 1, 9240 Ljutomer
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od junija do septembra 2019. Številka 25, september 2019 foto: Jože Magdič PRLEŠKA JESEN Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: Arhiv Občina Ljutomer, društva in javni zavodi 1 1 ISKRENO POVEDANO KAR MISLIM ALI POSLOVILNO PISMO? Drage občanke, dragi občani Občine Ljutomer, cenjeni bralci naših že 25. Novičk, za katero izdajo upam, da niso zadnje, čeprav ne kaže najbolje. Želja je, da se jih nadomesti z bolj politično vsebino. Letos beležimo 25 let lokalne samouprave. Ob tej priložnosti sem bila zelo vesela pisanja docentke dr. Simone Kukovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki me je povabila k sodelovanju pri okrogli mizi in oddaji prispevka o oceni razvoja lokalne samouprave. Zaupala mi je, da strokovno spremlja dogajanje in prizadevanje v naši občini za razvoj in za občanom, društvom ter gospodarstvu prijaznemu okolju. Pravi, da smo v marsikateri zadevi za vzgled in nas navaja kot primer dobre prakse v svojih strokovnih predavanjih v Evropi in ZDA. Čestitam vsem za dobro delo in rezultate, ki se vidijo daleč navzven. Rada se spomnim časov, ko sem bila govorka ob 20. obletnici. Po mojem nagovoru so me slušatelji spraševali »Olga, kako si upala to povedati na glas, tudi pred političnimi voditelji? A se ne bojiš posledic?« Najbrž se boste vprašali, kaj takega sem povedala, da so mi zastavili to vprašanje. Govorila sem le o svoji izkušnji s političnimi strankami. Z žalostjo se spominjam prvega mandata, ko sem z iskrenimi nameni sodelovala pri ustanovitvi Prleškega razvojnega partnerstva. Polni zanosa, prleškega ponosa, idej…, ki so kmalu ugasnile, ko se je zgodil nepričakovani preobrat in je bila izražena potreba po delitvi plena in kupčkanju.
    [Show full text]
  • 4 Naravne in Druge Nesrece V Sloveniji
    NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj ne- pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...).
    [Show full text]