DOCSLIB.ORG

Prenos Pdf Različice Dokumenta

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prenos Pdf Različice Dokumenta Pregled dogajanja v občini Ljutomer od maja do avgusta 2018. Številka 22, avgust 2018. fotografirano med spustom po jeklenici ob odkritju spominske plošče 1 1 UVODNIK Za nami je odličen teden. Devet dni dogodkov, slovesnosti, prireditev z vseh področij življenja in gospodarstva. Vmes Prleški sejem in pravi poletni žur. Na koncu slovesna 150. obletnica 1. slovenskega tabora, trenutka v zgodovini, ko smo v Ljutomeru dali temeljni prispevek k enakopravnosti lastnega jezika in zagon na dolgi poti do samostojne države. Hvala Smo na pravi poti. V tednu občinskega praznika smo društva in občina organizirali za odličen ter izvedli odlične prireditve, ki ste jih z udeležbo oplemenitili občanke in občani. Iskrena hvala za ta doživetja, druženje, ideje in dobre želje naši skupnosti in teden! Sloveniji. Živimo v res lepi občini. Iz leta v leto postaja še bolj uspešna, znana in spoštovana. Izpolnjujejo se dane obljube, dorečene po krajevnih skupnostih. Širi se poslovna cona, podjetja rastejo in vlagajo, nastaja dodana vrednost v gospodarstvu, društvih in okolju. Ti uspehi se rojevajo, ker vabimo in slišimo nove ideje, upoštevamo predloge in sprejemamo dobronamerne kritike. Imamo posluh za stiske ljudi, na katere po najboljših močeh odgovarjamo z ukrepi in rešitvami. Čestitam ob prazniku in vse dobro v nadaljevanju poletja. Mag. Olga Karba, županja OBELEŽILI PRVI SLOVENSKI GOVORCI SPOMNILI NA TABOR NA PRAVI NAČIN POMEN 1. SLOVENSKEGA Prvo avgustovsko nedeljo, v parku pod hrasti, smo TABORA obeležili 1. slovenski tabor na pravi način. V družbi Slišali smo energične modre besede častnega občana več tisoč ljudi, kot skupnost, ki je ponosna na svoje doktorja Mirana Puconja in pogumne misli veterana okolje, jezik in državo. Mirka Rauterja. Predsednik republike Borut Pahor je podčrtal nosilnost zgodovinskega prispevka, ki so ga naredili naši rojaki z zahtevami izrečenimi 1868 v PODELILI TABORSKO Ljutomeru. PLAKETO Taborsko plaketo občina podeljuje enkrat na desetletje. Tokrat smo jo podelili izjemnemu Prleku, akademiku PODANE SODOBNE profesorju doktorju Stanku Kristlu, ki nam je s svojim TABORSKE ZAHTEVE življenjskim delom v velik ponos. Njegova arhitektura Enako pomemben je bil pogled naprej. Slišali smo s svojo izjemnostjo in relevantnostjo pomembno 30 sodobnih taborskih zahtev, kaj naj v Sloveniji določa slovensko kulturno dediščino 20. stoletja in naredimo bolje v naslednjih letih. Podali so jih govorci je dragocen prispevek k eksperimentalni arhitekturi iz civilne družbe, s področij gospodarstva, obrtništva, povojne Evrope. Akademik Kristl je tudi prejemnik kmetijstva, varstva okolja, mladih ter lokalnih Srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije. skupnosti. Logične in pozitivne ideje za naslednja leta. 2 3 NOVE ZAHTEVE POTREBNE, PODELILI LETOŠNJE KER POGOSTO NI POSLUHA NAGRADE OBČINSKEGA To je posebej pomembno, ker z vidika občine vidimo, SVETA IN PRIZNANJA kako Slovenija v zadnjih letih postaja država velikih ŽUPANJE političnih obljub in malih rezultatov. Težava obljub je, K napredku občine odločno prispevajo mnogi da so hitre in poceni. Rezultati pa potrebujejo svoj čas posamezniki na vseh področjih. Vsako leto jih nekaj in na poti do cilja se prej ali slej srečamo z ovirami. Iz izpostavimo z nagradami Občinskega sveta in priznanji izkušenj lahko potrdimo, da prepogosto na projektih županje. Vsem čestitam in se zahvaljujem za njihov vidimo premalo enoznačna pravila. prispevek k uspehu in razvoju skupnosti. Ne na vseh, a na preveč ministrstvih pa ni posluha za predloge, kako zadeve izboljšati. Iz leta v leto dobivamo vedno manj sredstev iz proračuna, čeprav zakon pravi GOSPODARSKI RAZVOJ drugače. Grozi nam plačevanje dvakrat dražje vode kot IN TURIZEM – 120 TISOČ v večjih mestih. Vse to ne zaradi Evrope, ampak zaradi TURISTOV V TREH LETIH predstavnikov države, ki ne slišijo ljudi. V času občinskega tedna je Območna obrtno- podjetniška zbornica gostila predsednika Državnega UDELEŽBA IZ CELE SLOVENIJE sveta na okrogli mizi o razvoju gospodarstva. Podelili so tudi častni naziv Obrtnik leta Milici Makoter.. Tega stanja ne moremo spremeniti sami. Zato je toliko bolj pozitivno, da se je res mnogo ljudi in organizacij Občina je vključena v projekt Zelena shema slovenskega pridružilo taborski akciji. In povedalo na glas, kako turizma in je del znamke Slovenija Green. Urejajo se lahko s konkretnimi ukrepi naredimo nove preboje. nove usmerjevalne table in pripravljajo inovativni Vse zahteve so objavljene v nadaljevanju. turistični produkti. Pomaga tudi vključevanje v projekt JEM LOKALNO. Rezultati se poznajo, v zadnjih Z nami sta bili prlečka Vika Potočnik, nekdanja treh letih je občino obiskalo 120 tisoč turistov. Tesno županja Ljubljane in prijateljica Prlekije Marija Merljak. sodelujemo z Biotermami Mala Nedelja in podpiramo Pridružil se nam je poslanec v Državnem zboru njihoveo uspešno širitev ponudbe. gospod Jožef Horvat. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki taborskega mesta Žalec in klub prijateljev radia Ognjišče. Posebej so nas počastili praporščaki in VEČ KOT 60 PRIREDITEV gasilska društva. MESEČNO V ORGANIZACIJI DRUŠTEV IN ZAVODOV VELIK OBISK PRIREDITEV V Društva, zavodi, organizacije in podjetja izvedejo več OBČINSKEM TEDNU kot 60 prireditev mesečno, rekordno število dogodkov, Taborski dan je bil poseben zaključek izjemnega ki dopolnjujejo tradicionalne velike poletne prireditve, občinskega tedna. Na prireditvi Občina na prostem kot sta Grossmannov festival in Prleški sejem, ki so se je letos dvignilo število predstavljenih društev in postale znane po vsej regiji in širše v državi. organizacij za dodatnih 20. Začela so se udeleževati Vse to in mnoge druge izjemne aktivnosti in dosežki društva iz drugih koncev Pomurja, kar je odlično. Na občank in občanov, društev, podjetij podrobneje prleškem sejmu smo spomnili na naše tradicije in imeli navajamo v nadaljevanju Novičk. pravi prleški poletni žur. 2 3 30 TABORSKIH ZAHTEV Na 150. obletnici 1. slovenskega tabora so predstavniki civilne družbe podali zahteve in predloge namenjene hitrejšemu preboju Slovenije v naslednjem desetletju. Posredovani bodo predsedniku Vlade Republike Slovenije. Navajamo jih spodaj: GOSPODARSTVO IN OBRTNIŠTVO 1. Znižati obremenitve plač zaposlenih, znižanje davkov in prispevkov, da bomo konkurenčni delodajalci. 2. Prilagoditi šolske programe temu, kar gospodarstvo potrebuje danes in čez 10 let ter skrb za ustrezno izobrazbo mladih, da bomo ustvarjali produkte z visoko vrednostjo. 3. Nagrajevati zaposlene v zasebnem in javnem sektorju po merljivih rezultatih. 4. Uveljaviti in krepiti blagovno znamko Narejeno v Sloveniji. 5. Uveljaviti in krepiti blagovno znamko Pridelano v Sloveniji. 6. Razviti boljše in bolj podporno poslovno okolje. 7. Izpolnjevati predvolilne obljube, ki jih vztrajno zagovarjajo politične stranke pred volitvami in o katerih, žal sedaj v osnutkih koalicijskih pogodb ni ne duha in ne sluha. 8. Bistveno več storiti za hitrejši prenos novih znanj in inovacij iz akademske sfere v obrt in podjetništvo. 9. Zavedati se realnosti: a) naše gospodarstvo potrebuje znanje, veščine, in spretnosti; b) naš šolski sistem proizvaja kader za svetovni trg, ne pa za naša podjetja. GASILSTVO 10. Urediti poseben status gasilca – reševalca v družbi in pri delodajalcih zaradi izobraževanj, vaj in posredovanj na intervencijah. 11. Zagotoviti učinkovita posebna zdravstvena in pokojninska zavarovanja na ravni RS. 12. Stimulirati delodajalce za zaposlovanje prostovoljnih gasilcev z različni učinkovitimi olajšavami pri zaposlovanju z ustrezno stimulativno davčno, zavarovalniško in socialno politiko. 13. Ves čas skrbeti in spodbujati mladino v Republiki Sloveniji za delo v gasilskih organizacijah z intenzivno politiko in stimulativnim pristopom na področju vzgoje in izobraževanja, vse od predšolske vzgoje pa do študijskih programov in zaposlitvenih možnosti. 14. Država mora v večji meri sodelovati pri nabavi gasilske opreme, gasilska oprema bi morala biti izvzeta iz plačila DDV. KMETIJSTVO 15. Pomagati kmetom, da bodo imeli večjo varnost dohodkov, ne zgolj upanje na subvencije. Tudi tu je znamka Pridelano v Sloveniji nekaj, kar ne pomeni veliko, pa bi lahko pomenilo mnogo, mnogo več. 16. Z državnimi spodbudami staviti več na razvoj družinskih kmetij in z znanji, olajšavami in priložnostmi podprimo vse kmetije, ki so sposobne rasti in potegniti navzgor sosede v okolju. 17. Izenačiti status vseh kmetijskih gospodarstev in spodbudimo mlade in starejše generacije, ne samo ene ali druge. 18. Dodati odnos do zemlje, hrane, kakovosti okolja in življenja skozi samopridelavo med šolske vsebine. Postavimo prave vzore med najmlajšimi. VARSTVO IN ZAŠČITA OKOLJA 19. Naj nas predstavniki države nehajo žaliti z očitki, da je nasprotovanje gradnji hidro elektrarn na Muri kaprica peščice zanesenjakov, ki jim več pomeni nekaj ptičev, metuljev, rib in žab kot napredek v regiji. 20. Spoštovati študije strokovnjakov, ki so pokazale kako škodljiva bi bila izgradnja HE za naravno okolje. 21. Za zmeraj izbrisati Muro iz energetskih načrtov. 22. Pomagati uveljaviti zaščiteno biosferno območje v Prlekijio. 23. Spodbuditi razvoj delovnih mest v zelenem turizmu. MLADI 24. Razviti okolje za ustvarjanje, zagotoviti stanovanja, brezplačne pisarne za podjetniške ideje, zagotoviti podporo države, da lahko gradimo na svojem znanju. 25. Namesto vlaganja v oborožitev, vlagati v razvoj podjetništva mladih, v znanost, v še boljše izobraževanje in kulturo. 26. Podpirati mlade pri doseganju uspehov v zdravstvu, tehnologiji ali kmetijstvu. 27. Odpraviti ignorantsko držo do inovacij, znanosti in posledic
Load more

Recommended publications
  • Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni.
    [Show full text]
  • Puno Izdanje
    P O D R A V I N A Časopis za multidisciplinarna istraživanja Scientific Multidisciplinary Research Journal Izlazi dva puta godišnje A Semi-annual Issue www.podravina.org Broj 36 Volumen XVIII. prosinac 2019. Cijena 150 kuna ISSN 1333-5286 UDK 908 (497.5-3 Podravina) No. 36 Vol. XVIII Dezember 2019 Price 150.- ISSN 1333-5286 UDC 908 (497.5-3 Podravina) 2 Podravina Uredničko vijeće Editorial board Prof. dr. sc. Nikola BENČIĆ, dopisni član HAZU (Željezno/Eisenstadt), akademik Vladimir BERMANEC (Zagreb), prof. dr. sc. Josip FARIČIĆ (Zadar), dr. sc. Boris GOLEC (Ljubljana), doc. dr. sc. Ivan GRGUREVIĆ (Zagreb), Zoran HOMEN (Križevci), dr. sc. Vladimir HUZJAN (Varaždin), prof. dr. sc. Karl KASER (Graz), prof. dr. sc. Mira KOLAR DIMITRIJEVIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir KOLESARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Zvonko KOVAČ (Zagreb), mr. sc. Julio KURUC (Koprivnica), dr. sc. Mijo LONČARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Marin MILKOVIĆ (Varaždin/Koprivnica), mr. sc. Ivan OBADIĆ (Firenca), Vesna PERŠIĆ KOVAČ (Koprivnica), mr. sc. Dražen PODRAVEC (Virje), izv. prof. dr. sc. Ante RONČEVIĆ (Varaždin), dr. sc. Tajana SEKELJ IVANČAN (Zagreb), dr. sc. Mirela SLUKAN ALTIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir STRUGAR (Bjelovar), prof. dr. sc. Nevio ŠETIĆ (Pula-Zagreb), akademik Željko TOMIČIĆ (Zagreb), izv. prof. dr. sc. Mario TOMIŠA (Koprivnica), prof. dr. sc. Antun TUCAK, dopisni član HAZU (Osijek), dr. sc. Sabolcs VARGA (Pečuh), prof. dr. sc. Jaroslav VENCALEK (Ostrava), mr. sc. Dinko VRGOČ (Koprivnica), izv. prof. dr. sc. Damir VUSIĆ (Varaždin), akademkinja Alica WERTHEIMER BALETIĆ (Zagreb), dr. sc. Dejan ZADRAVEC (Ptuj) Uredništvo Editorial Staff Nikola CIK (Đurđevac), Robert ČIMIN (Koprivnica), akademik Dragutin FELETAR (Koprivnica/Zagreb), doc.
    [Show full text]
  • Vsebina Za Tisk
    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
    [Show full text]
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • "Pepco" in Ljutomer 850.000€ Shopping Center | Ljutomer, Pomurska, Slovenia Property Price
    +386 40 289 800 [email protected] www.futu-re.com Shop with "Pepco" in Ljutomer 850.000€ Shopping center | Ljutomer, Pomurska, Slovenia property price Profitability Rental flow / year Rental flow / month Prospective yield Tenant area 5,80% 49.410€ 4.117,50€ 9,13% 457,50m2 Net size Build Tenants 457,50m2 2017 1 Property details In the city of Ljutomer, a store with a tenant is offered for sale - Pepco is a network of inexpensive supermarkets in Europe that offer their visitors: women's and men's clothing, underwear, children's clothing, accessories and toys for children, household goods and interior design. The area of the commercial premises is 457,5 m2. The shopping center is a new one and was commissioned in August 2017. The shopping center is located next to SPAR and LIDL shopping centers, which provides it with a large influx of customers. 1 / 4 One-story building with a supporting structure in the form of a metal frame, insulated sandwich panels, concrete foundation. Outdoor parking near the building. Tenants Pepco Pepco is a chain of textiles and home goods stores. Since 2004, the company has become part of Pepkor Holding, which is included in Steinhoff International Holdings Limited, a group that owns 42 retail brands in 44 countries in Europe, Africa and Australia. As of 2017 - 1243 stores. Tenant area Credit estimate Rental contract Possibility of refusal 457,50m2 High 5 years только после 28.09.2024 Investment prediction Large tenants in the neighborhood. Fresh lease agreement. Good location of the shopping area.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Prleške Cejtnge, Številka 2, Letnik 1, Petek 30. April 2010
    Neodvisni časopis Prlekije Prvi Prleški cug v Koper, Popotovanje Prlekov v Koper in nazaj Oldtimerski sejem in razstava pirhov, Sejem in razstava društva JJ Puch Vrtec Gresovščak v novi podobi, Obnova vrtca v Gresovščaku Nasveti iz Frančekovega verštata, Poskrbite za svojo kosilnico v sezoni košnje Vinska kraljica biti je lepo, Klub Martina - klub vinskih kraljic Ljutomer Nagradna križanka, Bogate nagrade za sodelujoče Na zdrovje novin cejtngan Malo prleščine AUFBIKS - prleški bojni klic; Spoštovane Prlečke BRLÜŽJAK - postelja; in Prleki, drage CEJTNGE - časopis; bralke in bralci ČREVLI - škornji; Prleških cejtng, pred FORŠPRUNG - podkapnica; vami je druga INDI - drugje; številka, kar pomeni, GANTAR - tram za sode v kleti; da je t.i. "poskusna" prva številka dobila HEJZL - stranišče; nadaljevanje. V uredništvo smo dobili številne JÜŽINA - malica; pohvale in vzpodbudne besede, ki so nam dale KOPAJA - korito za hrano pri svinjah; vedeti, da smo se odločili prav, ko smo ponovno MACLEK - lesen bat na klopotcu; oživeli samostojne neodvisne novice za Prlekijo ter OŠTARIJA - gostilna; da si ljudje tovrstnega časopisa želijo. Dobili smo REJNGLA - kozica; tudi številne dobronamerne in konstruktivne kritike, ŠTÜNFE - ženske nogavice; ki jih bomo skušali v naslednjih številkah upoštevati. VERŠTAT - delavnica; Tako bomo skupaj z vašo pomočjo lahko ta časopis ŽLEJF - zavora na kmečkem vozu; naredili še boljši. Slovar prleščine najdete na portalu www.prlekija- V prejšnji številki smo objavili tudi karikaturo Na on.net, kjer je objavljenih preko 1050 besed s zdrovje novin cejtngan, ki je ob izidu prve številke prevodi in raba besede v prleščini in slovenščini. postala resničnost. Prleške cejtnge - brezplačen izvod Izdajatelj: StudioEfekt, Dejan Razlag s.p. Spodnji Kamenščak 16b 9240 Ljutomer Glavni in odgovorni urednik: Dejan Razlag 041 956 530 V prvi številki smo vam tudi obljubili, da bo že [email protected] naslednja izdaja cejtng obširnejša in vas pozvali k Uredniki - novinarji: Srečko Lukovnjak Kramberger sodelovanju.
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • Summary of Report on Impacts on Environment
    SUMMARY OF REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT FOR ELECTRIFICATION, RECONSTRUCTION AND UPGRADING OF THE RAILWAY LINE PRAGERSKO - HODOŠ Maribor, November 2010 (updated September 2012) 1 SUMMARY FOR PUBLIC 1.1 BASIC DATA ON THE HOLDER OF ACTIVITY AND REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT Title of the measure: Electrification, reconstruction and upgrading of the railway line from Pragersko to Hodoš Purpose: It deals with electrification, reconstruction and upgrading of the existing railway line from Pragersko to Hodoš, which runs partially on the line No. 40 Pragersko-Središče- state border with the Republic of Croatia on the section from Pragersko to Ormož and on the line No. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš – state border with the Republic of Hungary. The electrification of the 109 km of the existing railway line means the continuation of the development of the public railway infrastructure in the South-East part of Slovenia and the modernisation of the Vth traffic corridor. The foreseen measures of electrification (placing of poles for the supply) will run on the existing alignment. To assure the technical standards the line will be reconstructed on five places, namely in front of Ormož, in Pavlovci and Ivanjkovci as well as on stations Ptuj and Hodoš. Within electrification also the construction of five electrical substations is foreseen for the supply of traction with electricity. Holder: The holder of the activity is Republic of Slovenia, Ministry of Transport, Agency of the Republic of Slovenia for the management of public railway infrastructure investment, Kopitarjeva 5, Maribor. Responsible person of Maksimiljan Dolinšek, u.d.i.e. the holder: Valid spatial National spatial plan for electrification and reconstruction of the railway document: line Pragersko–Hodoš (Official Gazette RS, No.
    [Show full text]
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi
    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
    [Show full text]
  • Razred: ______Domači Telefon: ______Službeni Telefon Matere: ______Službeni Telefon Očeta
    __________________________________________ Ime in priimek: __________________________________________ Razred: __________________________________________ Domači telefon: __________________________________________ Službeni telefon matere: __________________________________________ Službeni telefon očeta: 1 Drage učenke, dragi učenci, spoštovani starši in učitelji! Novo šolsko leto, novi izzivi, nove priložnosti. Šolsko leto je zaokrožilo in tako so še pred poletjem otroci vrtca sedaj šolarji, predzadnji razred (beri 8.) pa sedaj najstarejši na šoli in že pred novimi odločitvami. Tudi v tem letu smo pripravili brošurico z osnovnimi informacijami za lažjo orientacijo skozi delo in bo na voljo na spletni strani šole. Publikacija vsebuje vse potrebne informacije o organizaciji življenja in dela šole in vrtca za šolsko leto 2018/2019 ter podatke, ki bi jih utegnili potrebovati starši med šolskim letom. Tudi tokrat bodo tiskani izvodi staršem in vsem zainteresiranim na voljo v prostorih šole, elektronska oblika pa je objavljena na spletni strani šole. Tudi v tem šolskem letu bomo nadaljevali s smernicami Janija Prgića. Tokrat z osmimi krogi odličnosti. Načrtujemo sistematično delo v oddelčnih skupnostih, opolnomočenje strokovnih delavcev, učencev in staršev za strpne in odgovorne medsebojne odnose na področju vzgojnega delovanja. Pri pouku pa bomo še naprej zasledovali razvoj bralne pismenosti, motivirali učence za branje, uvajali medpredmetne povezave in preko varnega in spodbudnega učnega okolja pripeljali učence do trajnega znanja. Konkretno po načelu naše vizije: Z doslednim delom in s spoštljivimi odnosi do trajnega znanja. Vse, kar prinaša življenje in delo na šoli, pa je povezano tudi z zasledovanjem cilja, da se učenci naučijo prevzemati odgovornost, sodelovati, načrtovati, vztrajati, delati. Tudi v tem letu nam je uspelo delo šole obogatiti s projektom Erasmus + , tokrat z naslovom Aktiver Bürger oz.
    [Show full text]