DOCSLIB.ORG

4 Naravne in Druge Nesrece V Sloveniji

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj ne- pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...). Poleg tega se po koncu hladne vojne novi vi- posameznih pojavnih oblik, njihovo {tevilo pa ri ogro`anja ne pojavljajo samo objektivno, ampak se ves ~as pove~uje. Pomembne so seveda tu- lahko v najrazvitej{ih industrijskih dr`avah (NID) di sinergisti~ne povezave med na prvi pogled {e opazimo celo proces zelo zavzetega iskanja »novih nenevarnimi varnostnimi izzivi in tveganji. virov ogro`anja«, ki naj bi legitimirali vzdr`evanje dosedanjega obsega obrambnih sistemov ali vsaj bolj V ospredju niso ve~ samo nacionalnovarno- omejeno kle{~enje voja{kih zmogljivosti. stni problemi, ampak se vse bolj govori o ogro`enosti celotnega ~love{tva. Zato je res `e skrajni ~as, da najdemo in razvijamo nove Opredelitev klju~nih terminov na~ine komuniciranja v odnosu ~lovek–~lovek in ~lovek–narava. Vendar bo na{e delovanje in re{evanje nekaterih `e zares akutnih problemov Vse bolj je tudi o~itno, da nove varnostne situacije ni o~itno ponovno omejevala (ne)sposobnost do- mogo~e pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- seganja globalnega soglasja o najpomemb- ne (Howe, 1995). V strokovni literaturi v angle{kem jezi- nej{ih varnostnih tveganjih in gro`njah ter ku, ki se ukvarja s sedanjo in prihodnjo varnostjo v med- na~inih za njihovo prepre~evanje, odvra~anje, narodni skupnosti, je mogo~e zaslediti tri besedne zveze omejevanje, nadzorovanje in odpravljanje. oz. koncepte, to so “security challenges”, “security risks” in “security threats”, ki nakazujejo, da imajo varnostna vpra{anja razli~no te`o oz. pomen. V slovenskem jeziku bi lahko navedene koncepte poimenovali z naslednjimi Uvod besednimi zvezami: varnostni izzivi, varnostna tveganja in varnostne gro`nje. Kaj vzpostavlja razliko v te`i oz. Spremembe v mednarodnem politi~no-varnostnem pomenu varnostnih vpra{anj, ki jo nakazuje njihova tri- okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar je {e posebej polna konceptualizacija, bomo sku{ali ugotoviti najprej zanimivo, antagonisti~no naravo. Tako lahko na eni stra- prek pomenske analize besednih zvez v slovenskem jezi- ni opazujemo stabilizacijske u~inke omenjenih procesov ku, pri ~emer se bomo osredoto~ili na razliko med izzi- v mednarodni skupnosti, hkrati pa isti procesi povzro~ajo vom, tveganjem in gro`njo, opredeljeno na podlagi Slo- ali nosijo s seboj tudi vrsto destabilizacijskih u~inkov, na varja slovenskega knji`nega jezika (SSKJ), na{e ugotovi- katere ob navdu{enju zaradi pozitivnih sprememb prepo- tve pa bomo {ele v nadaljevanju primerjali z druga~e za- gosto radi pozabljamo. Brzezinski (Future Survey Annu- snovanimi razlagami drugih avtorjev; s tem bi se radi izo- al, 1994) opozarja, da interakcija med pospe{enim gnili nekriti~nemu povzemanju njihovih stali{~. ustvarjanjem zgodovine, pove~ano mo`nostjo oblikova- nja sveta, {iritvijo na{ih materialisti~nih `elja in na{e mo- – izziv – glagolnik od izzvati ralne zmedenosti ustvarja popolnoma novo in te`ko – izzvati – 2. pomen po SSKJ: biti neposredni vzrok, obvladljivo dinamiko spreminjanja. Prav zato je v spre- razlog, da se kaj pojavi, nastane 212 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI – tveganje – glagolnik od tvegati cialnega nasprotnika ali pa drugih subjektov za ustvarja- – tvegati – 1. b) pomen po SSKJ: nevarnost, da se kaj nje kriznih razmer ali vojne. ^asovna in prostorska di- izgubi menzija sta v tem primeru pomembnej{i kot pri tveganju. – (riziko – 1. pomen po SSKJ: tveganje, nevarnost; 2. pomen: mo`nost, da pride do {kode) Arnej~i~evo razlikovanje je vsekakor zelo nazorno, – gro`nja – obljuba, napoved komu ~esa neprijetnega, vendar je glede subjekta (dr`ava) in okoli{~in (krizne ra- hudega zmere ali vojna) preve~ omejeno. ^e `elimo pri razliko- vanju med varnostnimi tveganji in gro`njami ostati na Na osnovi predstavljene razlike lahko ugotovimo, da splo{nej{i ravni, lahko izhajamo iz opredelitve ogro`eno- besede izziv, tveganje in gro`nja vzpostavljajo ~asovno in sti (Kotnik, 1991), po kateri je mogo~e kot varnostna tve- hkrati intenzivnostno stopnjevanje varnostnih vpra{anj. ganja in gro`nje prepoznati dolo~ene varnostno zanimive To pomeni, da se ob uporabi obravnavane triade najprej pojave/procese, ki glede na verjetnost in intenzivnost po- in na najni`ji stopnji intenzivnosti sre~amo z varnostnimi javljanja prekora~ijo dolo~eno vrednost, s tem pa je neka izzivi, ki lahko bodisi sami prerastejo v varnostna tvega- posameznikova ali dru`bena dejavnost ali struktura toli- nja bodisi jih spodbudijo kot intervenirajo~i dejavnik, na ko motena v vzpostavljenem oz. `elenem stanju, da ne naslednji stopnji pa se po preobrazbi ali spodbujevalnem more ve~ v pri~akovanem obsegu opravljati obi~ajne oz. delovanju varnostnih tveganj `e lahko sre~amo z varno- predvidene funkcije. stnimi gro`njami. Ker je odnos razli~nih subjektov do istega varnostno Gutjahr (1994) pojasnjuje premik od prete`ne uporabe zanimivega pojava/procesa lahko zelo razli~en, tega ni koncepta gro`enj v ~asu hladne vojne k dodatni uporabi mogo~e opisati samo z `e omenjeno terminolo{ko triado konceptov tveganj in {e na splo{nej{i ravni izzivov v po- varnostni izzivi – tveganja – gro`nje. Za poimenovanje hladnovojnem obdobju kot sestavni del procesa nado- sodobnih varnostno zanimivih pojavov/procesov sta po- me{~anja tradicionalnega razmi{ljanja o najslab{em pri- leg teh treh terminov v angle{ki strokovni in znanstveni meru (the worst-case thinking) z razmi{ljanjem o naj- literaturi v uporabi {e termina negotovost (uncertainty) in slab{ih mo`nih primerih (the worst probable cases thin- nevarnost (danger). king). Bistveno novost v konceptih tveganj in izzivov to- rej predstavlja opu{~anje razmi{ljanja o neposrednosti in Ali je umestno govoriti o negotovosti, izzivu, tveganju, takoj{njosti gro`nje. gro`nji ali nevarnosti, je torej odvisno od verjetnosti (to je od trenutne prisotnosti/odsotnosti varnostno zanimivih Zelo podobno pojasnjuje smiselnost razlikovanja med pojavov/procesov) in (potencialne) intenzivnosti stika varnostnimi tveganji in gro`njami tudi Arnej~i~ (1999). med pojavom/procesom in subjektom, ki se z njim (lahko) Varnostno tveganje dr`ave (njenih interesov) namre~ soo~a. O varnostni negotovosti torej govorimo takrat, ko opredeljuje kot neusmerjeno (posredno) mo`nost kriznih se pojavi vsaj minimalna mo`nost, da pride do stika med razmer ali vojne. Varnostno tveganje se v ~asu in prosto- dolo~enim varnostno zanimivim pojavom/procesom in su- ru pojavi, razvija in spreminja ter lahko (ni pa nujno) pre- bjektom (potencialna ogro`enost), o varnostnih gro`njah raste v varnostno gro`njo. Varnostna gro`nja je po avtor- in {e posebej nevarnosti pa takrat, ko dejansko `e prihaja jevem mnenju usmerjena (neposredna) sposobnost poten- do negativnega spreminjanja oz. zni`anja dose`ene ravni NEVARNOST POSAMEZNIKI VARNOSTNO GRO@NJA ZANIMIV DRU@BENE TVEGANJE POJAV/ SKUPINE PROCES IZZIV DR@AVE NEGOTOVOST Slika 1. Odnos razli~nih subjektov do istega varnostno zanimivega pojava/procesa 213 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ Slika 2. Kategorizacija varnostno zanimivih pojavov/procesov v odvi- snosti od verjetnosti in (potencial- ne) intenzivnosti stika s subjektom kakovosti posameznikovega in/ali dru`benega `ivljenja v d`ungli {e vedno neznansko veliko strupenih ka~. Ven- (realna ogro`enost). Naslednji grafi~ni prikaz, ki ga mora- dar za razliko od prej{nje zmajeve gro`nje, ki je Zahod mo razumeti zgolj kot bolj ali manj natan~en pribli`ek re- zdru`evala, gro`nja ka~ Zahod mnogokrat razdvaja. Ne- alnosti, odra`a tako kakovostno kot tudi koli~insko ra- ko~ jasno razpoznavna sovjetska gro`nja je gradila koali- zmerje med razli~nimi kategorijami varnostno zanimivih cijo. Nove manj intenzivne in razpr{ene gro`nje koalicijo pojavov in/ali procesov, s katerimi se lahko soo~ijo na- slabijo, hkrati pa v javnosti NID vzbujajo la`no pre- mi{ljeni posameznik, dru`bena skupina ali dr`ava. pri~anje o njihovi oddaljenosti in nepomembnosti. Tako vse bolj izstopa potreba po pravo~asnem razpoznavanju Izka`e se, da sta za opredeljevanje varnostnih problemov in analiziranju mo`nih gro`enj, da bi lahko javnosti po- prihodnosti najpogosteje uporabljana termina tveganje in kazali prepri~ljiv dokaz o nujnosti predvidenih varno- gro`nja. Termina negotovost in izziv sta preve~ splo{na in stnih investicij in jih tudi pravo~asno izpeljali, vsekakor se uporabljata predvsem za opredeljevanje splo{nega stanja pred dejansko potrebo po uporabi zahtevanih (voja{kih) na varnostnem podro~ju v mednarodni skupnosti.
Recommended publications
  • Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč

    Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč

    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni.
  • Puno Izdanje

    Puno Izdanje

    P O D R A V I N A Časopis za multidisciplinarna istraživanja Scientific Multidisciplinary Research Journal Izlazi dva puta godišnje A Semi-annual Issue www.podravina.org Broj 36 Volumen XVIII. prosinac 2019. Cijena 150 kuna ISSN 1333-5286 UDK 908 (497.5-3 Podravina) No. 36 Vol. XVIII Dezember 2019 Price 150.- ISSN 1333-5286 UDC 908 (497.5-3 Podravina) 2 Podravina Uredničko vijeće Editorial board Prof. dr. sc. Nikola BENČIĆ, dopisni član HAZU (Željezno/Eisenstadt), akademik Vladimir BERMANEC (Zagreb), prof. dr. sc. Josip FARIČIĆ (Zadar), dr. sc. Boris GOLEC (Ljubljana), doc. dr. sc. Ivan GRGUREVIĆ (Zagreb), Zoran HOMEN (Križevci), dr. sc. Vladimir HUZJAN (Varaždin), prof. dr. sc. Karl KASER (Graz), prof. dr. sc. Mira KOLAR DIMITRIJEVIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir KOLESARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Zvonko KOVAČ (Zagreb), mr. sc. Julio KURUC (Koprivnica), dr. sc. Mijo LONČARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Marin MILKOVIĆ (Varaždin/Koprivnica), mr. sc. Ivan OBADIĆ (Firenca), Vesna PERŠIĆ KOVAČ (Koprivnica), mr. sc. Dražen PODRAVEC (Virje), izv. prof. dr. sc. Ante RONČEVIĆ (Varaždin), dr. sc. Tajana SEKELJ IVANČAN (Zagreb), dr. sc. Mirela SLUKAN ALTIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir STRUGAR (Bjelovar), prof. dr. sc. Nevio ŠETIĆ (Pula-Zagreb), akademik Željko TOMIČIĆ (Zagreb), izv. prof. dr. sc. Mario TOMIŠA (Koprivnica), prof. dr. sc. Antun TUCAK, dopisni član HAZU (Osijek), dr. sc. Sabolcs VARGA (Pečuh), prof. dr. sc. Jaroslav VENCALEK (Ostrava), mr. sc. Dinko VRGOČ (Koprivnica), izv. prof. dr. sc. Damir VUSIĆ (Varaždin), akademkinja Alica WERTHEIMER BALETIĆ (Zagreb), dr. sc. Dejan ZADRAVEC (Ptuj) Uredništvo Editorial Staff Nikola CIK (Đurđevac), Robert ČIMIN (Koprivnica), akademik Dragutin FELETAR (Koprivnica/Zagreb), doc.
  • Vsebina Za Tisk

    Vsebina Za Tisk

    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015

    Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015

    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta

    Prenos Pdf Različice Dokumenta

    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od maja do avgusta 2018. Številka 22, avgust 2018. fotografirano med spustom po jeklenici ob odkritju spominske plošče 1 1 UVODNIK Za nami je odličen teden. Devet dni dogodkov, slovesnosti, prireditev z vseh področij življenja in gospodarstva. Vmes Prleški sejem in pravi poletni žur. Na koncu slovesna 150. obletnica 1. slovenskega tabora, trenutka v zgodovini, ko smo v Ljutomeru dali temeljni prispevek k enakopravnosti lastnega jezika in zagon na dolgi poti do samostojne države. Hvala Smo na pravi poti. V tednu občinskega praznika smo društva in občina organizirali za odličen ter izvedli odlične prireditve, ki ste jih z udeležbo oplemenitili občanke in občani. Iskrena hvala za ta doživetja, druženje, ideje in dobre želje naši skupnosti in teden! Sloveniji. Živimo v res lepi občini. Iz leta v leto postaja še bolj uspešna, znana in spoštovana. Izpolnjujejo se dane obljube, dorečene po krajevnih skupnostih. Širi se poslovna cona, podjetja rastejo in vlagajo, nastaja dodana vrednost v gospodarstvu, društvih in okolju. Ti uspehi se rojevajo, ker vabimo in slišimo nove ideje, upoštevamo predloge in sprejemamo dobronamerne kritike. Imamo posluh za stiske ljudi, na katere po najboljših močeh odgovarjamo z ukrepi in rešitvami. Čestitam ob prazniku in vse dobro v nadaljevanju poletja. Mag. Olga Karba, županja OBELEŽILI PRVI SLOVENSKI GOVORCI SPOMNILI NA TABOR NA PRAVI NAČIN POMEN 1. SLOVENSKEGA Prvo avgustovsko nedeljo, v parku pod hrasti, smo TABORA obeležili 1. slovenski tabor na pravi način. V družbi Slišali smo energične modre besede častnega občana več tisoč ljudi, kot skupnost, ki je ponosna na svoje doktorja Mirana Puconja in pogumne misli veterana okolje, jezik in državo.
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat

    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat

    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer

    Uradno Glasilo Občine Ljutomer

    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi

    1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi

    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
  • Program PV 2011 Občina Križevci 04012011

    Program PV 2011 Občina Križevci 04012011

    Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 58 240 Fax: 02/58 58 248 E: [email protected] I: www.jp-prlekija.si PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2011 ZA OBČINO KRIŽEVCI Oktober 2010 KAZALO: ZA OBČINO................................................................................................................................... 1 KRIŽEVCI...................................................................................................................................... 1 1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................... 1 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE............................................................................... 1 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 1 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................ 3 2. JAVNI SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO............................................................................. 4 2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA........................................ 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ........................................................................................................ 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA........................................................................ 6 2.4 ČRPALIŠČA ......................................................................................................................
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp

    Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp

    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: Info@Uradni-List.Si Št

    Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št

    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
  • ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Se Imenujejo

    ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Se Imenujejo

    OBČINA LJUTOMER OBČINSKI SVET Na podlagi 29. in drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 18., 26., 27 in 28. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in 59. ter 60. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 2/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na ___ redni seji, dne _________ sprejel naslednji S K L E P ŠT. ___ : I. V ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN TURIZEM se imenujejo: 1. Tomislav Nemec, Užiška ulica 29, 9240 Ljutomer – predsednik 2. Niko Miholič, Postružnikova ulica 12, 9240 Ljutomer – podpredsednik 3. Srečko Žižek Spodnji Kamenščak 9b, 9240 Ljutomer – član 4. Franjo Karlovčec Ulica Jana Baukarta 19, 9240 Ljutomer – član 5. Gregor Žižek, Sp. Kamenščak 9k, 9240 Ljutomer – član 6. Mira Husjak, Mala Nedelja 17, 9243 Mala Nedelja – članica 7. Jasmina Klemenčič, Ormoška cesta 45, 9240 Ljutomer – članica II. Mandatna doba imenovanih traja do poteka mandatne dobe članov sveta. Številka: 032/2019-10- Datum: Vročiti: - imenovanim od 1 do 7 - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - Arhiv, tu OBČINA LJUTOMER OBČINSKI SVET Na podlagi 29. in drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 18., 26., 27 in 28. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.