4 Naravne in Druge Nesrece V Sloveniji

NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI

211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~

KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~

Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogroànja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogroànja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije kaè tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj nepri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in groènj se stalno ogroànja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...). Poleg tega se po koncu hladne vojne novi vi- posameznih pojavnih oblik, njihovo {tevilo pa ri ogroànja ne pojavljajo samo objektivno, ampak se ves ~as pove~uje. Pomembne so seveda tu- lahko v najrazvitej{ih industrijskih dràvah (NID) di sinergisti~ne povezave med na prvi pogled {e opazimo celo proces zelo zavzetega iskanja »novih nenevarnimi varnostnimi izzivi in tveganji. virov ogroànja«, ki naj bi legitimirali vzdrèvanje dosedanjega obsega obrambnih sistemov ali vsaj bolj V ospredju niso ve~ samo nacionalnovarno- omejeno kle{~enje voja{kih zmogljivosti. stni problemi, ampak se vse bolj govori o ogroènosti celotnega ~love{tva. Zato je res è skrajni ~as, da najdemo in razvijamo nove Opredelitev klju~nih terminov na~ine komuniciranja v odnosu ~lovek–~lovek in ~lovek–narava. Vendar bo na{e delovanje in re{evanje nekaterih è zares akutnih problemov Vse bolj je tudi o~itno, da nove varnostne situacije ni o~itno ponovno omejevala (ne)sposobnost do- mogo~e pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- seganja globalnega soglasja o najpomemb- ne (Howe, 1995). V strokovni literaturi v angle{kem jezi- nej{ih varnostnih tveganjih in gro`njah ter ku, ki se ukvarja s sedanjo in prihodnjo varnostjo v medna~inih za njihovo prepre~evanje, odvra~anje, narodni skupnosti, je mogo~e zaslediti tri besedne zveze omejevanje, nadzorovanje in odpravljanje. oz. koncepte, to so “security challenges”, “security risks” in “security threats”, ki nakazujejo, da imajo varnostna vpra{anja razli~no teò oz. pomen. V slovenskem jeziku bi lahko navedene koncepte poimenovali z naslednjimi Uvod besednimi zvezami: varnostni izzivi, varnostna tveganja in varnostne gro`nje. Kaj vzpostavlja razliko v teì oz. Spremembe v mednarodnem politi~no-varnostnem pomenu varnostnih vpra{anj, ki jo nakazuje njihova tri- okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar je {e posebej polna konceptualizacija, bomo sku{ali ugotoviti najprej zanimivo, antagonisti~no naravo. Tako lahko na eni stra- prek pomenske analize besednih zvez v slovenskem jezi- ni opazujemo stabilizacijske u~inke omenjenih procesov ku, pri ~emer se bomo osredoto~ili na razliko med izzi- v mednarodni skupnosti, hkrati pa isti procesi povzro~ajo vom, tveganjem in gro`njo, opredeljeno na podlagi Slo- ali nosijo s seboj tudi vrsto destabilizacijskih u~inkov, na varja slovenskega knji`nega jezika (SSKJ), na{e ugotovi- katere ob navdu{enju zaradi pozitivnih sprememb prepo- tve pa bomo {ele v nadaljevanju primerjali z druga~e za- gosto radi pozabljamo. Brzezinski (Future Survey Annu- snovanimi razlagami drugih avtorjev; s tem bi se radi izo- al, 1994) opozarja, da interakcija med pospe{enim gnili nekriti~nemu povzemanju njihovih stali{~. ustvarjanjem zgodovine, pove~ano mo`nostjo oblikovanja sveta, {iritvijo na{ih materialisti~nih èlja in na{e mo- – izziv – glagolnik od izzvati ralne zmedenosti ustvarja popolnoma novo in te`ko – izzvati – 2. pomen po SSKJ: biti neposredni vzrok, obvladljivo dinamiko spreminjanja. Prav zato je v spre- razlog, da se kaj pojavi, nastane

212 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

– tveganje – glagolnik od tvegati cialnega nasprotnika ali pa drugih subjektov za ustvarja- – tvegati – 1. b) pomen po SSKJ: nevarnost, da se kaj nje kriznih razmer ali vojne. âsovna in prostorska di- izgubi menzija sta v tem primeru pomembnej{i kot pri tveganju. – (riziko – 1. pomen po SSKJ: tveganje, nevarnost; 2. pomen: mo`nost, da pride do {kode) Arnej~i~evo razlikovanje je vsekakor zelo nazorno, – gro`nja – obljuba, napoved komu ~esa neprijetnega, vendar je glede subjekta (dràva) in okoli{~in (krizne ra- hudega zmere ali vojna) preve~ omejeno. ê èlimo pri razliko- vanju med varnostnimi tveganji in gro`njami ostati na Na osnovi predstavljene razlike lahko ugotovimo, da splo{nej{i ravni, lahko izhajamo iz opredelitve ogroèno- besede izziv, tveganje in gro`nja vzpostavljajo ~asovno in sti (Kotnik, 1991), po kateri je mogo~e kot varnostna tve- hkrati intenzivnostno stopnjevanje varnostnih vpra{anj. ganja in gro`nje prepoznati dolo~ene varnostno zanimive To pomeni, da se ob uporabi obravnavane triade najprej pojave/procese, ki glede na verjetnost in intenzivnost po- in na najni`ji stopnji intenzivnosti sre~amo z varnostnimi javljanja prekora~ijo dolo~eno vrednost, s tem pa je neka izzivi, ki lahko bodisi sami prerastejo v varnostna tvega- posameznikova ali dru`bena dejavnost ali struktura toli- nja bodisi jih spodbudijo kot intervenirajo~i dejavnik, na ko motena v vzpostavljenem oz. èlenem stanju, da ne naslednji stopnji pa se po preobrazbi ali spodbujevalnem more ve~ v pri~akovanem obsegu opravljati obi~ajne oz. delovanju varnostnih tveganj è lahko sre~amo z varno- predvidene funkcije. stnimi gro`njami. Ker je odnos razli~nih subjektov do istega varnostno Gutjahr (1994) pojasnjuje premik od prete`ne uporabe zanimivega pojava/procesa lahko zelo razli~en, tega ni koncepta groènj v ~asu hladne vojne k dodatni uporabi mogo~e opisati samo z è omenjeno terminolo{ko triado konceptov tveganj in {e na splo{nej{i ravni izzivov v po- varnostni izzivi – tveganja – gro`nje. Za poimenovanje hladnovojnem obdobju kot sestavni del procesa nado- sodobnih varnostno zanimivih pojavov/procesov sta pome{~anja tradicionalnega razmi{ljanja o najslab{em pri- leg teh treh terminov v angle{ki strokovni in znanstveni meru (the worst-case thinking) z razmi{ljanjem o naj- literaturi v uporabi {e termina negotovost (uncertainty) in slab{ih mo`nih primerih (the worst probable cases thin- nevarnost (danger). king). Bistveno novost v konceptih tveganj in izzivov torej predstavlja opu{~anje razmi{ljanja o neposrednosti in Ali je umestno govoriti o negotovosti, izzivu, tveganju, takoj{njosti gro`nje. gro`nji ali nevarnosti, je torej odvisno od verjetnosti (to je od trenutne prisotnosti/odsotnosti varnostno zanimivih Zelo podobno pojasnjuje smiselnost razlikovanja med pojavov/procesov) in (potencialne) intenzivnosti stika varnostnimi tveganji in gro`njami tudi Arnej~i~ (1999). med pojavom/procesom in subjektom, ki se z njim (lahko) Varnostno tveganje dràve (njenih interesov) namre~ soo~a. O varnostni negotovosti torej govorimo takrat, ko opredeljuje kot neusmerjeno (posredno) mo`nost kriznih se pojavi vsaj minimalna mo`nost, da pride do stika med razmer ali vojne. Varnostno tveganje se v ~asu in prosto- dolo~enim varnostno zanimivim pojavom/procesom in su- ru pojavi, razvija in spreminja ter lahko (ni pa nujno) pre- bjektom (potencialna ogroènost), o varnostnih gro`njah raste v varnostno gro`njo. Varnostna gro`nja je po avtor- in {e posebej nevarnosti pa takrat, ko dejansko è prihaja jevem mnenju usmerjena (neposredna) sposobnost poten- do negativnega spreminjanja oz. zniànja doseène ravni

NEVARNOST POSAMEZNIKI VARNOSTNO GRO@NJA ZANIMIV DRU@BENE TVEGANJE POJAV/ SKUPINE PROCES IZZIV DR@AVE NEGOTOVOST

Slika 1. Odnos razli~nih subjektov do istega varnostno zanimivega pojava/procesa

213 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~

Slika 2. Kategorizacija varnostno zanimivih pojavov/procesov v odvisnosti od verjetnosti in (potencialne) intenzivnosti stika s subjektom kakovosti posameznikovega in/ali dru`benega ìvljenja v dùngli {e vedno neznansko veliko strupenih ka~. Ven- (realna ogroènost). Naslednji grafi~ni prikaz, ki ga mora- dar za razliko od prej{nje zmajeve gro`nje, ki je Zahod mo razumeti zgolj kot bolj ali manj natan~en priblièk re- zdruèvala, gro`nja ka~ Zahod mnogokrat razdvaja. Ne- alnosti, odraà tako kakovostno kot tudi koli~insko ra- ko~ jasno razpoznavna sovjetska gro`nja je gradila koali- zmerje med razli~nimi kategorijami varnostno zanimivih cijo. Nove manj intenzivne in razpr{ene gro`nje koalicijo pojavov in/ali procesov, s katerimi se lahko soo~ijo na- slabijo, hkrati pa v javnosti NID vzbujajo la`no premi{ljeni posameznik, dru`bena skupina ali dràva. pri~anje o njihovi oddaljenosti in nepomembnosti. Tako vse bolj izstopa potreba po pravo~asnem razpoznavanju Izkaè se, da sta za opredeljevanje varnostnih problemov in analiziranju mo`nih groènj, da bi lahko javnosti po- prihodnosti najpogosteje uporabljana termina tveganje in kazali prepri~ljiv dokaz o nujnosti predvidenih varno- gro`nja. Termina negotovost in izziv sta preve~ splo{na in stnih investicij in jih tudi pravo~asno izpeljali, vsekakor se uporabljata predvsem za opredeljevanje splo{nega stanja pred dejansko potrebo po uporabi zahtevanih (voja{kih) na varnostnem podro~ju v mednarodni skupnosti. Termin sil in sredstev (Swain, 1994). nevarnost pa je rezerviran za poimenovanje zelo realnih (sedanjih) in zelo intenzivnih varnostnih problemov, zato ni Analize voja{kih groènj so pogosto mo~no vpete v primeren za opredeljevanje varnostnih problemov prihod- tradicijo politi~nega realizma, v katerem je najpomem- nosti z zaenkrat {e ne povsem jasno fiziognomijo. bnej{i subjekt nacionalna dràva. ê sprejmemo, da svetovni red ni ve~ dràvocentri~en, ampak multicentri~en, se moramo vpra{ati o nadaljnji uporabnosti realisti~nih analiz voja{kih groènj. Bistvo vpra{anja seveda ni v Spreminjanje zaznavanja tem, ali je realisti~na teorija pravilna ali ne, ampak v tem, in vrednotenja varnostnih ali so spremembe v svetu è tolik{ne, da zahtevajo spre- tveganj in gro‘enj membo teoreti~nih izhodi{~ za ocenjevanje voja{kih groènj in {ir{ih nacionalnovarnostnih vpra{anj (Burk, Predvidevanja in napovedi varnostnih tveganj in 1994). Razvite industrijske dràve (RID) nedvomno niso groènj ne morejo biti nikoli popolnoma pravilna, {e pove~ tako ranljive pred zunanjimi viri ogroànja, ~eprav {e sebej v obdobjih obse`nih in globokih politi~no-varno- niti pribli`no niso povsem varne, ampak so nevarni pred- stnih sprememb ne (Pilat, White, 1990). Zaradi spremi- vsem notranji viri ogroànja (Weatherford, Future Survey njanja in razli~nega vrednotenja realnosti nacionalnih in- Annual, 1995). Koncept varnosti se namre~ {iri z teresov je prihodnja varnostna tveganja in gro`nje zelo vklju~evanjem vrste nevoja{kih podro~ij in se spreminja te`ko predvidevati, k ~emur je treba dodati, da oboji po- od koncepta, ki je temeljil na suvereni nacionalni dràvi, stajajo vse celovitej{i in te`je zaznavni (IMDE (4), 1993; h konceptu, ki upo{teva bolj globalno, mnoì~no kulturo Arnej~i~, 1999). Ali kot je dejal ameri{ki general Collin (Dubik in sod., 1991). L. Powell: »Konec je razko{ja, ko smo vedeli, na katero gro`njo naj se pripravljamo.« (Holmes, 1994). Vendar Dokaj jasno se tako zaradi vpliva vrste spremenljivk na{a nesposobnost za dojemanje groènj varnosti onkraj kaè proces spremembe prioritet pri zagotavljanju varno- vidnega horizonta nikakor ne zanika njihovega obstoja. sti. V tem procesu so se v zadnjem desetletju problemi, povezani z oboroènimi silami (OS) ter zagotavljanjem Bertram (1995) navaja besede nekdanjega {efa CIE Ja- voja{ke varnosti, vztrajno pomikali proti dnu prednostne mesa Woolseyja, da je bil spopad z zmajem, ki je {tiride- lestvice. Izginotje nekdanjega jasno definiranega sov- set let ogroàl svetovno varnost, sicer uspe{en, vendar je ra`nika in definirane frontne ~rte je prispevalo k znatne-

214 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI mu zmanj{anju in skoraj izginotju ob~utka voja{ke storsko in ~asovno oddaljenimi varnostnimi problemi ogroènosti Zahodne Evrope. Kuhlmann in Lippert najmanj kratkovidno. Glavni problem pri obravnavanju (1992) opozarjata, da je dokon~no pri{lo do spremembe sodobnih varnostnih problemov zato postaja pomanjka- dru`benega koncepta varnosti. Dru`beno vlogo zagotav- nje zavesti o njihovi globalnosti in univerzalnosti. ljanja nacionalne suverenosti in voja{ke varnosti javnost vse bolj razume v tekmovalnem kontekstu glede na druge Zmanj{evanje pomena voja{kih virov ogroànja v pridru`benopoliti~ne cilje. Zadnje javnomnenjske raziskave merjavi z vse bolj izpostavljenimi nevoja{kimi in nekon- v nekaterih NID kaèjo, da je obrambna sposobnost po vencionalnimi viri ogroànja zmanj{uje tudi pomen zago- pomembnosti {ele na petem mestu, za socialno varnostjo, tavljanja varnosti s strani nacionalnih OS, ki so bile vzpo- nastanitvijo, za{~ito okolja in za{~ito pred {kodljivimi stavljene predvsem za zagotavljanje voja{ke varnosti, za vplivi kemi~ne in jedrske tehnologije. soo~anje z nevoja{kimi viri ogroànja pa so bile vsaj do ne- davna (praviloma) slabo opremljene in izurjene (Garnett, Kljub temu da so civilnoobrambni problemi (ekonom- 1992) oz. so v posameznih vidikih ogroànja (socialnem, ski, socialni, zdravstveni, globalni ekolo{ki problemi, zdravstvenem, ekolo{kem, v organiziranem kriminalu …) etni~ni konflikti, mnoì~ne migracije, terorizem, organi- povsem neprimeren mehanizem. Temeljna zna~ilnosti no- ziran kriminal …) mogo~e manj opazni in se zato zdijo vih varnostnih tveganj in groènj je torej njihova nevo- manj nevarni, bodo postajali vse pomembnej{i, v nekoli- ja{kost – tradicionalnih nacionalnih interesov praviloma ne ko oddaljenej{i prihodnosti pa bodo ob nadaljevanju se- ogroàjo na tak na~in in v tolik{ni meri, da bi dràva proti danjih trendov gotovo zasen~ili voja{koobrambne. Ali njim uporabila klasi~no voja{ko silo. Gre tudi za probleme, kot je zapisal Male{i~ (1991), varnost neke dru`be ni ki jih dràve (praviloma) ne morejo re{evati samostojno, odvisna zgolj od voja{kega dejavnika, saj je med poloma ampak samo v okviru tesnega sodelovanja v mednarodni militarizacije in demilitarizacije {e veliko praznega pro- skupnosti, njihovo zanemarjanje pa lahko povzro~i znatno stora (v obliki nere{enih varnostnih vpra{anj), ki ga je poslab{anje kakovosti ìvljenja v teh dru`bah (Snow, nujno upo{tevati. V varnostni (obrambni) filozofiji ev- 1994). Poleg tega je v stalno in hitro spreminjajo~em se ropskih nevtralnih dràv è sedaj enakopravno z voja{ki- mednarodnem okolju te`ko natan~no dolo~iti ~as, prostor mi nastopajo tudi civilnoobrambne prvine. Dodamo lah- in naravo varnostnih tveganj in groènj. Zato tudi sestava ko {e mnenje Javorovi}a (1992), da »pojav novih virov (voja{kih) sil in sredstev za njihovo obvladovanje ni do- globalnega ogroànja vse bolj povezuje mednarodno skup- lo~ena vnaprej, ampak se oblikuje od primera do primera nost, potencira pomen za{~ite globalne varnosti in premi- (Vuono, 1990). Predvsem pa je potrebna volja za odpravo ka vpra{anja obrambe in za{~ite iz voja{kopoliti~ne v ci- zastarelih zaznavanj varnostnih tveganj in groènj ter vilno sfero delovanja.« Ker je varnost ve~dimenzionalna mo`nih (voja{kih) nasprotnikov. Tradicionalno in zadnjih in je ne moremo omejiti samo na njen voja{ki vidik, so- 2000 let prevladujo~e na~elo pri soo~anju s konflikti, njiho- doben koncept varnosti vklju~uje in predpostavlja var- vem re{evanju in zagotavljanju varnosti ponazarja staro- nost na vseh podro~jih dru`benega ìvljenja. Tako pred- rimski izrek: »ê ho~e{ ìveti v miru, se pripravljaj na voj- stavlja voja{ka varnost oz. varnost, zagotovljena z upora- no.« V popolnoma spremenjenih politi~no-varnostnih rabo organizirane oboroène sile, na dana{nji stopnji ~love- zmerah moramo navedeno na~elo opustiti in sprejeti nove- kovega materialnega in predvsem duhovnega razvoja sa- ga: »ê ho~e{ ìveti v miru, se na mir tudi pripravljaj.« mo eno od prvin za vzpostavljanje integralne varnosti. (Renner, Future Survey Annual, 1994).

Grizold (1991a, 1991b) opozarja, da je kljub sodobnim voja{kim konfliktom treba upo{tevati obstoje~e kulturno- civilizacijske razmere pri nas in v svetu, te pa zahtevajo Pregled varnostnih tveganj redefinicijo vsebine varnosti predvsem z dveh vidikov: in gro‘enj v sodobnem svetu univerzalizacije in demilitarizacije. Na tem mestu opo- zarjamo {e na en vidik redefinicije vsebine varnosti v Nabor (najaktualnej{ih) varnostnih tveganj in groènj kontekstu sodobnih kulturno-civilizacijskih razmer, in si- se stalno spreminja, tako po strukturi kot po intenzivno- cer na globalizacijo varnostnih problemov. ê gre pri sti posameznih pojavnih oblik. V obeh primerih gre za univerzalizaciji za {iritev nabora varnostnih problemov, ~asovno te`ko opredeljivo dinamiko, kar pomeni, da je ki se pojavljajo v sodobnem svetu, in pri demilitarizaciji lahko spreminjanje njihove vsebine in intenzivnosti dol- za premik pozornosti in poudarka z voja{kih na nevoja{ke gotrajen proces ali trenutna sprememba. Ta zna~ilnost so- vire ogroànja, gre pri globalizaciji za dokon~no presega- dobnih varnostnih tveganj in groènj je pomembna pred- nje utvare, da so varnostni problemi v sodobnem svetu vsem z vidika poskusov oblikovanja ustreznih nadzornih, prostorsko omejeni in nacionalni, z zavestjo, da imajo v omejevalnih in razre{evalnih mehanizmov. kon~ni fazi skoraj vsi planetarne razse`nosti. Sodobna varnost je internacionalizirana in temelji na soodvisnosti Pomembna pa je {e ena zna~ilnost sodobnih varnostnih sodobnega sveta. Ta soodvisnost se bo v prihodnje samo tveganj in groènj, namre~ ta, da se njihovo {tevilo ves {e krepila, zato bi bilo zatiskanje o~i pred navidezno pro- ~as pove~uje. Pojav novih varnostnih tveganj in groènj

215 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ namre~ praviloma ne nadomesti enega od prej{njih, am- Vse bolj se soo~amo z omejeno razpolo`ljivostjo oz. pak ga ve~inoma samo zasen~i in morda odrine na ni`je nezadostnostjo prehrambenih2, vodnih3 in energet- mesto na hierarhi~ni lestvici. Vendar ta {e vedno obstaja, skih virov ter z iz~rpanostjo mineralnih zalog plane- ~eprav morda ne v aktivni, vsekakor pa pogosto v laten- ta. Slednje vse bolj velja predvsem za RID, ki posta- tni obliki. Posledica tega procesa je poleg pove~evanja jajo ranljive zaradi pomanjkanja strate{ko pomem- {tevila varnostnih tveganj in groènj tudi pove~evanje bnih surovinskih virov in ~edalje ve~je verjetnosti njihove raznolikosti, kar dodatno zapleta iskanje mehaniz- motenj v njihovem pretoku. Nekateri avtorji (Future mov za njihovo omejevanje, nadzorovanje in odpravlja- Survey Annual, 1993) izpostavljajo tudi vse ve~ji po- nje. Ve~ kot je razli~nih virov ogroànja, bolj multifunk- men problemov, ki izhajajo iz nedore~enosti pogojev cionalne mehanizme za njihovo obvladovanje potrebuje- izrabe t. i. »skupne lastnine«, kot so oceani, Antark- mo. Pri tem je zaznaven paradoks hkratne funkcionalne tika in atmosfera. specializacije in univerzalizacije varnostnih mehani- – Nepremostljiva neenakost med ekonomijami RID zmov, posebej OS NID. Zaradi omejevanja finan~nih vi- in dràv v razvoju poglablja eksploziven prepad rov namre~ ni ve~ mogo~e oblikovati in vzdrèvati viso- med »tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo«. Brze- ko specializiranih sil za izvajanje natan~no dolo~enih in zinski (Future Survey Annual, 1994) predvideva, da samo teh nalog, ampak morajo biti voja{ke enote hkrati bo prav globalna neenakost najpomembnej{i varno- visoko specializirane in multifunkcionalne. Multifunkcio- stni problem 21. stoletja. nalnost pa je ponavadi vsaj deloma v nasprotju z u~inko- – Globalnost ekonomskih problemov se kaè prek vitostjo. nacionalne in mednarodne ekonomske nestabilnosti in negotovosti, v kateri se tudi RID soo~ajo z resnimi Zaradi univerzalizacije in globalizacije ter posledi~ne ekonomskimi izzivi in krizami (pove~uje se stopnja visoke stopnje soodvisnosti je v sodobnem svetu te`ko brezposelnosti, neuravnoteènost v trgovinski menja- klasificirati vire ogroànja na manj in bolj pomembne, na vi, inflacija, nacionalni dolg …), ki jih pogosto dolgoro~ne in kratkoro~ne, na zunanje in notranje, na na- spremljajo in okrepijo tudi resni socialni problemi cionalne in mednarodne in vse pogosteje celo na naravne (mo`na kriza pokojninskega sistema, teàve v siste- in tiste, ki jih povzro~a ~lovek1. Zato bomo v nadaljeva- mu javnega {olstva, nespo{tovanje osnovnih pravil nju predstavili pregled najpomembnej{ih sodobnih varno- civiliziranega obna{anja, razpad druìne …). stnih tveganj in groènj ter se pri tem osredoto~ili pred- – Mnoì~na migracijska gibanja odpirajo novo var- vsem na njihovo identifikacijo in kratko predstavitev, ne nostno dimenzijo v sodobnem svetu. Po eni strani jih bomo pa jih klasificirali. v iskanju izpolnitve prostega ~asa in ugodja oblikujejo »bogati nomadi« iz RID, na drugi strani pa »revni – Preoblikovanje sistemov vrednot. Pojav je {e pose- nomadi«, ki èlijo pobegniti iz svetovnega obrobja bej o~iten v procesu uveljavljanja zahodne ekonom- (Attali, nav. po Future Survey Annual, 1993). Varno- ske in politi~ne ideologije v nekdanjih socialisti~nih stno so problemati~ni zlasti nenadzorovani ter ilegal- dràvah, ~eprav je seveda opazen tudi v drugih neza- ni migracijski tokovi politi~nih in predvsem ekonom- hodnih dràvah. Boëne (1994) poudarja, da nekateri skih beguncev iz dràv tretjega sveta. Migracijska gi- avtorji vidijo vzroke bodo~ih nasprotij in konfliktov banja predstavljajo tudi v Evropi vse ve~ji problem, v mednarodni skupnosti ravno v neskladnosti vrednot tako v smeri Vzhod–Zahod kot v prihodnje predvsem glavnih akterjev. Tako naj bi se konflikti v prihodnje v smeri Jug–Sever. odvijali med dru`bami, ki so (bodo) sprejele zahodne – Regionalni konflikti, nasilni etni~ni spori in spo- vrednote, in dru`bami, ki jih niso (ne bodo). Bodo~i padi ter dràvljanske vojne so posledica politi~ne spopad na globalni ravni naj bi bil torej vrednotni nestabilnosti posameznih dràv in obmo~ij, regional- spopad (Zahod proti islamu, konfucianizmu …), s nega neravnote`ja voja{ke mo~i, staranja diktatorjev, ~imer se è pribliùjemo Huntingtonovi tezi o spopa- delovanja verskih ter politi~nih ekstremistov in mili- du civilizacij. O~itno je najve~ji paradoks postmo- tantnih nacionalisti~nih gibanj. Po mnenju Brzezin- dernega obdobja ravno v tem, da je tehni~na sposob- skega (Valki, 1993) so regionalni konflikti sedaj nost povezovanja posameznih delov sveta presegla lo~eni od prej{nje povezave s tekmovalnostjo velesil, na{o sposobnost medsebojnega razumevanja (Wright, zato so sedaj globalno sicer manj nevarni, vendar so McManus, Future Survey Annual, 1993). hkrati tudi svobodnej{i pri stopnjevanju nasilnosti. – Populacijska eksplozija v dràvah v razvoju in nee- – Notranje napetosti v postsocialisti~nih dràvah. nakomerna rast prebivalstva na makro- in mikronivo- Spremembe v postsocialisti~nih dràvah, ki ju povzro~a populacijsko neravnote`je in posledi~no ozna~ujejo prehod iz totalitarnih dru`benih sistemov na nekaterih obmo~jih vse ve~je pomanjkanje ìv- v pluralne in demokrati~ne, so zaenkrat zajele pred- ljenjskega prostora in ìvljenjsko pomembnih virov vsem vrhnji del politi~nih sistemov, medtem ko se (vode, hrane). ekonomske, socialne, mednacionalne in druge zadeve – Razlike v dostopnosti do ìvljenjsko pomembnih v mnogih dràvah {ele zapletajo. Zato so politi~ne naravnih virov so po naravi globalne in konfliktne. napovedi, predvsem za dràve na obmo~ju nekdanje

216 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Sovjetske zveze, negotove in se stalno spreminjajo. zmanj{ujejo naslednja dejstva: (1) Muslimani pred- Tudi Brzezinski (1995) meni, da smo bili pri napove- stavljajo samo 20 % svetovnega prebivalstva, (2) ve~ dovanju dinamike spreminjanja nekdanjih sociali- kot polovi~ni dele` prebivalstva predstavljajo samo v sti~nih dràv preve~ naivni, preve~ optimisti~ni, v tridesetih dràvah (White, Little, Smith, 1997), preteklosti pa smo stvari predvsem preve~ poenostav- ~eprav se je zaradi velike rodnosti njihovo {tevilo v ljali. Poloàj v ve~ini postsocialisti~nih dràv – celo sorazmerno kratkem ~asu precej pove~alo, (3) filo- ~e upo{tevamo vso njihovo individualnost – oprede- zofsko-eti~na struktura muslimanov ni homogena, saj ljujejo naslednje glavne zna~ilnosti: (1) teàve pri so razpeti med fundamentalizmom in sekularizmom prehodu na tr`no gospodarstvo in propad uveljavlje- (Dubik in sod., 1991). nih trgovinskih povezav, (2) nara{~ajo~a brezposel- – Terorizem. Gro`njo varnosti v Evropi predstavlja pet nost in inflacija sta mo~no zmanj{ali ìvljenjski stan- glavnih tipov terorizma: separatisti~ni ali nacionali- dard velikega deleà prebivalstva, (3) nestabilnost sti~ni, marksisti~no-leninisti~ni5, radikalno desni doma~ih politi~nih razmer in nepredvidljivost ten- (fa{isti~ni), imigrantski in muslimansko-fundamenta- denc njihovega nadaljnjega razvoja, (4) notranjepoli- listi~ni (Frankland, 1995). Skrajno desne politi~ne ti~na razklanost in neu~inkovitost vlad, ki so brez stranke so najbolj resna gro`nja zahodnim demokra- ustreznega javnega nadzora, (5) pojavljanje tako eks- cijam, saj spodkopavajo na~ela dràvljanskih pravic tremno desnih kot ekstremno levih strank in gibanj v in demokrati~nih postopkov. Odgovorne so za ve~ino politi~ni areni, (6) organiziran (mednarodni) kriminal etni~nega in rasnega nasilja v Nem~iji, Franciji, Bel- in (5) nemo~ in apatija ter dokaj{nja odtujenost pov- giji in Italiji. Obstajajo tudi vse jasnej{i dokazi, da pre~nega dràvljana od nastajajo~ega politi~nega si- rasisti~na gibanja in tolpe neonacisti~nih obritoglav- stema (Izmalkov, 1993; International Defence Revi- cev krepijo mednarodne stike, da bi izmenjavale in- ew, 3/1993; Niemtzow, 1996). formacije in oro`je. Po drugi strani imigrantski tero- – Organizirani kriminal je v preteklosti spadal v do- rizem {e ni glavna evropska skrb, vendar napadi na meno nacionalne dràve, vendar so nekateri dejavni- Arabce in Afri~ane v Franciji ter na Turke in begun- ki, kot so okrepljena ekonomska soodvisnost, razvoj ce v Nem~iji lahko proizvedejo mnoìco varovalnih transportnih in komunikacijskih sistemov, pove~eva- zvez, ki bodo vra~ale milo za drago (Frankland, nje obsega mednarodne trgovine in oblikovanje glo- 1995). Za bli`njevzhodne teroristi~ne skupine pa se balnega finan~nega trga, povsem spremenili njegovo zdi, da imajo Evropo v~asih za »nadomestno boji{~e« referen~no okolje. Organizirani kriminal je namre~ za mnoge od dolgoletnih konfliktov na Bli`njem postal nadnacionalni pojav, ki predstavlja nove izzive vzhodu. Nenehna podpora terorizmu s strani nekate- nacionalni in mednarodni varnosti. V okviru organi- rih arabskih dràv predstavlja varnostno in zunanje- ziranega kriminala izstopajo predvsem trgovanje z je- politi~no breme za EU (Bli`nji vzhod je »mehki tre- drskimi snovmi, tihotapljenje ljudi, narkotikov, pra- buh Evrope« (Gutjahr, 1994)) in bo zelo verjetno vo- nje denarja ter ostale finan~ne malverzacije, povezo- dila k posebno nasilnemu terorizmu, navdihnjenemu vanje z uporni{kimi in separatisti~nimi gibanji ter or- z islamskim fundamentalizmom (Frankland, 1995). ganiziranje zasebnih paravoja{kih sil (Strategic Sur- Tovrstne napovedi so se s teroristi~nim napadom na vey, 1995). Ena najbolj ~vrstih in zapletenih groènj ZDA 11. septembra 2001 popolnoma uresni~ile. V varnosti Evrope je organizirani kriminal mafijskega zadnjem desetletju se torej ni pove~alo samo {tevilo tipa, ki je pogosto povezan z legalno ekonomsko sfe- teroristi~nih akcij, ampak se je mo~no spremenila turo in politi~nim sistemom (Frankland, 1995). di narava terorizma. Preseèna je neko~ skoraj iz- – Islamski fundamentalizem je postal za NID izrazit klju~no takti~na uporaba teroristi~nih akcij s strani varnostni problem predvsem zaradi konca hladne voj- raznih politi~nih frakcij. Terorizem vse bolj postaja ne. Za to po mnenju italijanskega generala Carla Jea- instrument dràv, narodov, etni~nih manj{in in drugih na (predavanje 6. maja 1997, Katedra za obrambo- dru`benih struktur za vplivanje na tok mednarodne slovje, FDV, Ljubljana) vsaj v Evropi obstajata nasle- politike ter doseganje ciljev v mednarodni skupnosti. dnja razloga: (1) med hladno vojno je potekala deli- Terorizem je vse ve~krat usmerjen tudi proti voja{ki tev Sredozemlja na ~rti Vzhod–Zahod, medtem ko infrastrukturi in osebju, tako da vse bolj postaja tudi danes poteka na ~rti Sever–Jug, kar seveda bolj ali ena od oblik konflikta nizke intenzivnosti6. Povsem manj sovpada s sedanjo lo~nico med islamom in novo obliko terorizma predstavlja t. i. infoterorizem. kr{~anstvom4, (2) med hladno vojno je Zahod podpi- Z informacijsko revolucijo (postindustrijska moder- ral islamski fundamentalizem proti sekularni dràvi v nizacija) postajajo RID vse bolj odvisne od komuni- Severni Afriki in na Bli`njem vzhodu, saj so bili kacijsko-informacijskih sistemov, hkrati pa tudi reìmi v Libiji, Alìriji in Siriji prosovjetski. V za- ob~utljive za vdore in zlorabe ter uni~evanje teh si- dnjem ~asu je »fundamentalisti~ni otrok odrasel« in stemov. Gre predvsem za pove~ano mo`nost pro- svojim »star{em« za~el povzro~ati probleme, ~eprav gramskega in ne ve~ samo tehni~nega vplivanja na te (zaenkrat {e) ni povsem brez nadzora. Islam je vseka- sisteme, ki ra~unalni{kim strokovnjakom kot posa- kor pomemben globalni pojav, ~eprav njegovo teò meznikom ali v povezavi s kriminalnimi zdru`bami

217 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~

omogo~a poseganje v komunikacijsko-informacijske oboroìtvenih sistemov, vodenju in poveljevanju …, sisteme z obse`nimi in zelo {kodljivimi posledicami. kar lahko ob~utno pove~a u~inkovitost OS. Toffler (Future Survey Annual, 1995) ter Devost s so- – Mednarodna trgovina z najsodobnej{im konvenci- delavci (1996, internet) na primer opozarjajo, da je onalnim oro`jem pove~uje zmo`nosti dràv tretjega samo vpra{anje ~asa, kdaj se bo zgodil elektronski sveta za izvajanje voja{kih akcij na ve~jih razdaljah s Pearl Harbour. pove~ano natan~nostjo in smrtonosnostjo, kar lahko – [irjenje izrabe jedrske energije v miroljubne na- povzro~i znatnej{e premike v razmerju mo~i v mno- mene vse pogosteje sproà vpra{anje varnosti delo- gih delih sveta. Falklandska in zalivska vojna kaèta, vanja jedrskih elektrarn ter mo`nosti nadzora upora- da med dràvami tretjega sveta obstaja prepri~anje, be njihovih stranskih produktov. da je lahko pri vzpostavljanju druga~nih odnosov z – [irjenje oro`ja za mnoì~no uni~evanje predstavlja RID svetovnega sredi{~a u~inkovita tudi uporaba sicer skrajno, vendar povsem realno gro`njo varnosti oboroène sile. Tak{no prepri~anje je gotovo v znatni v sodobnem svetu. Gro`njo jedrske vojne med velesi- meri tudi posledica zmanj{evanja razlike v voja{ki lama je zamenjala gro`nja zlorabe jedrskega oro`ja mo~i med razvitimi dràvami in dràvami v razvoju, in radioaktivnih materialov v dràvah tretjega sveta. od katerih so nekatere è sposobne izdelovati najso- Najuspe{nej{a izvozna artikla dràv na obmo~ju nek- dobnej{e oboroìtvene sisteme. Sullivan in Dubik danje Sovjetske zveze sta jedrska tehnologija in zna- (1993) na primer navajata, da je leta 1994 imelo so- nje. Ekonomska kriza v teh dru`bah je oblikovala podobno, natan~no vodeno strelivo 18 dràv, po letu sebno vrsto ekonomskih beguncev, t. i. »jedrske naje- 2000 pa naj bi se ta {tevilka pove~ala na 40. mnike«. Na tiso~e biv{ih sovjetskih strokovnjakov za – Zdravstveni problemi zaradi {irjenja nalezljivih bo- razvoj oboroìtvenih sistemov je pripravljenih delati lezni (npr. kolere, malarije, tuberkuloze) epidemio- pri katerih koli delodajalcih, ki so jim pripravljeni lo{kih razse`nosti in pandemi~ne bolezni, med kate- pla~ati (Sommer; Clancy, Seitz, Future Survey Annu- rimi je v ospredju aids. al, 1993). Ocenjuje se, da biolo{ka, kemi~na ali jedr- – Delovanje naravnih sil in pojavov je lahko kljub ska oro`ja ter sredstva za njihov prenos ima ali razvi- izrednemu tehnolo{ko-tehni~nemu napredku ~lo- ja ve~ kot 25 dràv (George, Borawski, 1993). Ke- ve{tva zaradi (1) spremenjenega na~ina ìvljenja (ve- mi~no in biolo{ko oro`je imata glede izdelave in upo- liki urbani aglomerati), (2) ignorance (naseljevanje rabe v dràvah tretjega sveta v primerjavi z jedrskim na tveganih obmo~jih zaradi pomanjkanja prostora, vrsto prednosti: (1) sta veliko cenej{i od jedrskega, nepremi{ljeno poseganje v litosfero, hidrosfero in bi- (2) skoraj vsa tehnologija in materiali, potrebni za osfero...) in (3) razlike v stopnji razvitosti posame- njuno proizvodnjo, se uporabljajo za razli~ne namene znih delov sveta7 bistveno bolj ogoàjo~e kot bi bilo in so zato lahko dostopni, (3) razvoj in proizvodnja potrebno. Po Buzanu (1991; v Prezelj, 2000) so kemi~nega in biolo{kega oro`ja ne zahtevata veliko okoljske gro`nje varnosti dru`be zaznane kot del ~lo- prostora, (4) zato ju je lahko prikrivati tudi znotraj vekovega boja z naravo in tako bolj sprejemljive kot obstoje~ih farmacevtskih obratov, poleg tega pa je (5) druge gro`nje. na voljo veliko sredstev za prenos tovrstnega oro`ja. – Globalno onesnaèvanje okolja in zlove{~e pojav- Vse ve~ja dostopnost jedrskih, biolo{kih in kemi~nih ljanje ekolo{kih groènj, ki presegajo raven posa- oroìj in oboroìtvenih sistemov za njihovo uporabo meznih mest, regij in dràv, kaèta na potrebo po pona daljavo je izredno pove~ala tudi nevarnost upora- stopnej{em industrijskem razvoju. Izpostaviti velja be teh sredstev v teroristi~nih organizacijah. To je predvsem (1) {irjenje strupenih sestavin iz biolo{ko predvsem posledica razmaha ~rnega in sivega trga nerazgradljivih kemikalij in radioaktivnih odpadkov, voja{ke oboroìtve in opreme, ilegalne trgovine s (2) kisli de`, ki uni~uje gozdove in onesnaùje sto- strate{kimi materiali po odpravi centraliziranega nad- je~e vode, (3) onesnaèvanje vi{jih plasti atmosfere s zora nad arzenali jedrskega, biolo{kega in kemi~nega kloro-fluoro karbonati, kar uni~uje ozonsko plast oro`ja nekdanje Sovjetske zveze ter kitajskega »ku- (ozonske luknje) in (4) povzro~a klimatske spremem- povanja prijateljev« s prodajo jedrske tehnologije in be oz. u~inek tople grede (National Security, 1993), sodobnih oboroìtvenih sistemov (predvsem rake- (5) splo{no degradiranost okolja ter (6) iz~rpanost bi- tnih). osfere. Vsak posamezen okoljevarstveni problem za- – Nenadzorovano {irjenje dvonamenske (civilno-vo- enkrat mogo~e {e ne predstavlja posebno velike ne- ja{ke) tehnologije predstavlja povsem novo vrsto varnosti, vendar je njihov sinergijski u~inek è tako ogroànja. Po koncu hladne vojne so se namre~ NID velik, da predstavlja povsem realno gro`njo (Natio- osredoto~ile predvsem na zagotavljanje svoje konku- nal Security, 1993). ren~nosti na svetovnih trgih, pri ~emer je bilo nadzo- – Zmanj{evanje biolo{ke raznolikosti ìvljenjskih rovanje procesa {irjenja dvonamenske tehnologije oblik na Zemlji je posledica mnoì~nega izumiranja drugotnega pomena. Tovrstno tehnologijo je mogo~e ìvljenjskih vrst, kar bo privedlo do zmanj{evanja ra- uporabiti pri izvajanju vrste voja{kih nalog, na pri- znolikosti genetske baze (Myers, Future Survey An- mer pri izvidovanju, navigaciji, usmerjanju natan~nih nual, 1994).

218 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

– Zmanj{evanje kulturne raznolikosti oz. nevarnost na svetovnem obrobju in zavra~anje uveljavljenih uni~enja znatnega dela kulturnih temeljev ~love{tva. na~el medràvnega sodelovanja in geokulturnih norm, Doslej je izginila è ve~ kot polovica od 15.000 znaki opredeljujejo obstoje~i svetovni sistem. ê bi se nih jezikov. Po nekaterih podatkih jih bo od preosta- model hkrati pojavil v ve~ dràvah (ne nujno samo lih 7.000 naslednjih 50 let preìvelo samo 5 do 10 % muslimanskih), bi ga bilo te`ko nadzorovati in prese~i. (Miller, Future Survey Annual, 1995), po drugih pa – Sadamov model izhaja iz predpostavke, da je z vo- naj bi se to zgodilo v naslednjih 100 letih (Davidson, ja{kimi sredstvi mogo~e omejiti ali celo prese~i do- Future Survey Annual, 1995). minantni poloàj Severa (oz. svetovnega sredi{~a) v – Neizobraènost in nepismenost8 sta v varnostnem svetovnem sistemu. Tudi v tem primeru bi hkratnost kontekstu pomembna zato, ker zmanj{ujeta mo`nosti pojava v ve~ dràvah predstavljala te`ko obvladljivo za uspe{nej{e izvajanje korenitej{ih sprememb pri nad- gro`njo. zorovanju in omejevanju varnostnih tveganj in groènj. – Migracijski model temelji na predvidevanjih o velikem preseljevanju ljudi v smeri Jug–Sever (svetovno Pomembne so seveda tudi sinergisti~ne povezave med na obrobje–svetovno sredi{~e), ki ga bo spodbudila vse prvi pogled {e nenevarnimi varnostnimi izzivi in tveganji ve~ja razlika v blaginji med svetovnima sferama in (Myers, Future Survey Annual, 1994), ki lahko oblikujejo ga ne bo mogo~e u~inkovito nadzorovati s {e tako ob- povsem realne varnostne gro`nje. Viri ogroànja zaradi svo- se`nimi varnostnimi ukrepi. Neposredna posledica je {tevil~nosti in splo{nega globalizacijskega trenda namre~ bodo okrepljene notranjepoliti~ne napetosti v vse redkeje delujejo izolirano. Med njimi se vzpostavljajo dràvah svetovnega Severa (sredi{~a), ki jih bodo naklju~ne ali celo namenske povezave, ki potencirajo njiho- spodbudile predvsem desne protiimigracijske poli- vo resnost. Poleg tega zelo neenakomerno obremenjujejo ti~ne sile na eni strani in na drugi strani imigranti z prostor in dru`be. Varnostni problemi so zato vse bolj kom- zahtevami po politi~ni in sicer{nji enakopravnosti. pleksni in te`je obvladljivi, zato bo treba, glede na predstavljena dejstva, varnostno politiko utemeljiti na novo. Kot Specifi~no kombinacijo prvih dveh predstavljenih mo- ugotavlja Rinaldo (1993), niso ni~ ve~ v ospredju samo na- delov bi lahko navedli tesno sodelovanje med nekdanjim cionalnovarnostni problemi in nacionalna ogroènost, am- afganistanskim talibskim reìmom in teroristi~no organi- pak se vse bolj govori o ogroènosti celotnega ~love{tva. zacijo AlKaida, ki je s kombinacijo islamskega izolacio- nizma (Afganistan) in radikalnega islamskega militari- zma (AlKaida), ob hkratni naslonitvi na skupni imenova- lec islamskega fundamentalizma, v zadnjih mesecih do- Pogled v prihodnost dobra pretresel in na novih temeljih vsaj za~asno povezal ne samo Zahodni, ampak celotni demokrati~ni svet. Ljudje doslej nikoli niso imeli toliko mo~i za oblikovanje svoje prihodnosti, kot jo imajo danes. In nikoli doslej Leta 1996 je William Perry, nekdanji sekretar za obram- ni bilo pred eno samo generacijo toliko nujnih odlo~itev bo ZDA, oblikoval tristopenjsko politiko za obvladovanje (Attali, Future Survey Annual, 1993). Res se v dana{njem nacionalnovarnostnih tveganj in groènj, ki vklju~uje: ~asu soo~amo s ~edalje ve~jim {tevilom in intenzivnostjo – prepre~evanje pojavljanja novih varnostnih tveganj in virov in vrst ogroànja varnosti narave, dru`be in posa- groènj, meznika, hkrati pa jih veliko kljub stalnim in obse`nim – odvra~anje obstoje~ih varnostnih tveganj in groènj ter prizadevanjem za odpravo ali vsaj omejevanje nevarnosti – odpravljanje varnostnih tveganj in groènj, ~e bi bili vse te`je obvladujemo. Do tak{ne situacije je pripeljal hi- ukrepi za njihovo prepre~evanje in odvra~anje neus- ter, ozko usmerjen, predvsem materialni »razvoj« ~lo- pe{ni (Turbiville, 1997). ve{ke dru`be, ki ni enakomerno razporejen niti na planetarni ravni niti znotraj dràv. Za tovrstnim »razvojem« Vendar bi jo morali dopolniti vsaj {e z dvema ukrepo- zaostaja razvoj ~love{ke zavesti in oblikovanje potrebnih ma, in sicer z: ustreznih varovalnih mehanizmov, ki smo jih prisiljeni – omejevanjem in uporabljati pri obvladovanju negativnih posledic, ki jih ta – nadzorovanjem varnostnih tveganj in groènj. razkorak prina{a s seboj. Zato ne presene~a Ekinsov sklep (Future Survey Annual, 1993), da je res è skrajni Pri zagotavljanju varnosti v mednarodni skupnosti bi ~as, da najdemo in razvijemo nove na~ine komuniciranja kazalo izhajati iz naslednjih novih na~el, ki so zapisana v v odnosu ~lovek–~lovek in ~lovek–narava. besedilih Shumana (Future Survey Annual, 1995), Wha- lena (1994) in Franklanda (1995): Wallerstein (1993) navaja tri povsem o~itne in po nje- –varnostna tveganja in gro`nje so ve~stranske in govem mnenju glavne vire oz. modele nestabilnosti v ve~dimenzionalne, svetovnem sistemu v naslednjih petdesetih letih. –varnostne politike morajo biti neprovokativne, – Homeinijev model opredeljuje zagovarjanje ideje o – njihovi izvajalci morajo biti odlo~ni, popolni druga~nosti in posebnosti v nekaterih dràvah – zagovarjati je treba ve~stranski institucionalni pristop,

219 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~

– ~im bolj se je treba opreti na najsodobnej{o tehnolo- v prihodnje pri zagotavljanju stabilnosti, varnosti in miru v gijo, mednarodni skupnosti {e vedno vsaj deloma ra~unati ne sa- –varnostna tveganja in gro`nje v RID je mogo~e mo na pasivno (preventivno), ampak tudi na aktivno upora- obvladovati le s sodelovanjem znotraj in med omen- bo voja{kih sredstev. Zato voja{ka varnost oz. varnost, zago- jenimi dràvami, tovljena z uporabo organizirane oboroène sile, vsaj na da- – za obvladovanje voja{kih groènj je treba oblikovati na{nji stopnji ~lovekovega materialnega in predvsem du- mo~ne ve~nacionalne vojske. hovnega razvoja {e vedno predstavlja eno klju~nih prvin za vzpostavljanje celostne varnosti. Predvsem pa ob razmi{lja- Najpomembnej{e vpra{anje, ki se zastavlja ob tem, je, nju o prihodnji uporabi OS ne smemo pozabiti na poduk, ki ali bo mednarodna skupnost z obstoje~imi in razvija- ga je mednarodna skupnost dobila ob re{evanju problemov jo~imi se sodobnimi varnostnimi mehanizmi sposobna v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu: »Preventivno delova- bolj u~inkovito umirjati è delujo~a krizna in konfliktna nje je bolj{e od posredovanja!«9 àri{~a ter prepre~iti aktiviranje novih, kot je bila to sposobna storiti v zadnjih letih na primer na Balkanu. Upaj- Tudi Dandeker (1994) na primer navaja Moskosovo mo, da bo mednarodni skupnosti ob upo{tevanju in izko- mnenje, da zaenkrat {e ne smemo pri~akovati odprave ri{~anju pozitivnih premikov uspelo oblikovati in uporabi- vojne, ~eprav bosta vojna in voja{ka sila sicer izlo~eni iz ti bolj kakovosten pristop do zagotavljanja varnosti v so- odnosov med RID. Napetosti in konflikti med njimi bodo dobnem svetu. Grizold (1992) ugotavlja, da bo treba pre- seveda {e vedno prisotni, vendar bosta zmagovalec in pose~i ideolo{ko-politi~na nasprotja, ki so desetletja razdva- raènec dolo~ena z »mehkimi« sredstvi dru`bene in eko- jala sodobne dràve, »ukrotiti« voja{ka nasprotja in kon- nomske mo~i, medtem ko bodo uporabo »trdih« voja{kih flikte, oblikovati nove strukture za zagotavljanje nacional- sredstev nadzorovale in omejevale nadnacionalne organi- ne in mednarodne varnosti (ki bodo izraz miroljubnega ra- zacije. Vojne bodo ostale samo {e sredstvo za opredelje- zre{evanja konfliktov znotraj dràv in med njimi) ter ure- vanje razmerja med svetovnim sredi{~em in obrobjem, sni~iti doslej utopi~ne ideje in pobude za prenovo vo- torej med razvitimi in dràvami v razvoju, ter med manj ja{koobrambnih sistemov nacionalnih dràv, utemeljenih razvitimi dràvami na svetovnem obrobju, ki se bodo bo- po 2. svetovni vojni skoraj izklju~no na filozofiji obo- rile za regionalno prevlado. roènega ogroànja ter doktrinah oboroène obrambe. Uresni~evanje omenjenih razvojnih mo`nosti na podro~ju ê se na koncu ozremo {e v prihodnost, je o~itno, da se sodobne varnosti lahko omogo~i utrditev novih civiliza- bomo soo~ali z vse bolj {tevilnimi in raznolikimi varno- cijskih razmer v svetu, v katerih voja{ko silo kot tradicio- stnimi tveganji in gro`njami, z vse ve~ institucijami, ki nalno osrednjo prvino mo~i nacionalnih dràv vse bolj za- naj bi jih obvladovale, z vse ve~jim {tevilom nalog, ki naj menjujejo druga sredstva, kot so komunikacijske, organi- bi jih izvajale posamezne institucije, in, kar {e posebej zacijske in institucionalne sposobnosti sodobne dràve. zaskrbljuje, z vse {ibkej{im javnim, strokovnim in celo znanstvenim soglasjem, kaj so najpomembnej{i (varno- Kljub zmanj{anju pomena voja{kih virov ogroànja lahko stni) problemi prihodnosti. O~itno bo na{e delovanje in pri realisti~nem presojanju trenutnih politi~no-varnostnih re{evanje nekaterih è zares akutnih problemov ponovno razmer v mednarodni skupnosti ugotovimo, da bo treba tudi omejevala (ne)sposobnost doseganja globalnega soglasja

Slika 3. Vloga oboroènih sil razvitih industrijskih dràv pri obvladovanju sodobnih varnostnih tveganj in groènj Vir: prirejeno po Bundesheerreform HG-NEU, 1992, in Slovenska vojska, {t. 112, 1996

220 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

20. Hunter, H. L., 1993. Ethnic Conflict and Operatios Other Than War. Military Review, o najpomembnej{ih varnostnih tveganjih in gro`njah ter November. na~inih za njihovo prepre~evanje, odvra~anje, omejeva- 21. International Military and Defense Encyclopedia (IMDE), 1993. Washington, Brassey s nje, nadzorovanje in odpravljanje. (US). 22. Izmalkov, V., 1993. Ukraine and Her Armed Forces. The Conditions and Process for Their Creation, Character, Structure and Military Doctrine. European Security, Vol. 2, No. 2, Summer. 23. Javorovi}, B., 1992. Civilna obrana u sustavima obrane i za{tite. V: Pregledna studija Suvremeni sustavi civilne obrane. Zagreb, Otvoreno sveu~ili{te. LITERATURA 24. Kotnik, I., 1991. Ogro‘enost in njeno zaznavanje pri prebivalcih Republike Slovenije. 1. Arnej~i~, B., 1999. Nevoja{ke oblike varnostnih tveganj in gro‘enj. Slovenska vojska, Diplomska naloga. Ljubljana, Fakulteta za dru‘bene vede. 177. 25. Kuhlmann, J., Lippert, E., 1992. Farewell to Compulsory Military Service, Arguments aga- 2. Bertram, C., 1995. NATO On Truck for the 21th Century? Security Dialogue, Vol. 26, inst and for compulsory military service in the times of peace — the case of Germany. Pa- No.1. per presented at the 1992 Interim Conference of the Research Committee 01/ISA. Armed 3. Bo ne, B., 1994. Minimum Force, Third Party Action & Humanitarian Assistance: forces and Conflict Resolution. Valparaiso/Chile, August 27—30, 1992, SOWI. Characterizing the Armed Forces ¨New˙ Missions and Their Implications: An Europe- 26. Male{i~, M., 1991. (De)militarizacija in civilna obramba. V: Demilitarizacija Slovenije an View. Thirteenth International Sociological Association World Congress. Research in nacionalna varnost. Ljubljana, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. Commitee 01 (Armed Forces and Conflict Resolution). Biefeld, Germany, July 18-23, 27. National Security: Trends and Alternatives, 1993. European Security — European In- 1994. stabilities. National Defence Academiy Series. Schriftenreihe der Landesvertaidi- 4. Brzezinski, Z., 1995. Fifty Years After Yalta: Old Dilemmas, New Perspectives. Spe- gungsakademie, Vienna. ech on the invitation of The Netherlands Atlantic Commission. 28. Niemtzow, E. 1996. The OSCE s Security Model. Conceptual Confusion and Compe- 5. Bundesheerreform HG-NEU (Heeresgliedening-Neu) 2. Kurzinformation (1992), Bun- ting Visions. Helsinki Monitor, No. 3. desministerium f r Landesverteidigung, Kabinett des Bundesministers, B ro f r We- 29. Pilat, J. F., White, P. C., 1990. Technology and Strategy in a Changing World. The hrpolitik. Washington Quarterly, Vol. 13, No. 2, Spring. 6. Burk (2), J., 1994. Thinking Through the End of the Cold War. V: The Military in New 30. Prezelj, I., 2000. Varnost sodobne dru‘be kot ve~dimenzionalni pojav (Oblikovanje Times — Adapting Armed Forces to a Turbulent World (Burk, J., editor). Westview metodolo{kega modela prou~evanja ogro‘anja varnosti). Magistrsko delo. Ljubljana, Press. Fakulteta za dru‘bene vede. 7. Dandeker, C., 1994. A Farewell to Arms? The Military and the Nation-State in a Chan- 31. Pugh, M. (1997). Peacekeeping and Humanitarian Intervention. V: Issues in World ging World. V: The Military in New Times — Adapting Armed Forces to a Turbulent Politics. (Houndmills, W. B., Little, R., Smith, M., editors). MacMillan Press Ltd. World (Burk, J., editor). Westview Press. 32. Rinaldo, R. J., 1993. The Army as Part of a Peace Dividend. Military Rewiew, No. 2. 8. Devost, M. G., Houghton, B. K., Pollard, N. A., 1996. Information Terrorism — Can You Trust Your Toaster? Institute For National Strategic Studies. 33. Segal, D. R., 1989. Recruiting for Uncle Sam. Citizenship and Military Manpower Po- http://www.ndu.edu./ndu/inss/siws/ch6.html. licy. Lawrence. University Press of Kansas. 9. Dubik, J. M., Townsend, J. W., Adolph, R. B., Pickar, C. K., 1991. European Security 34. Skelton, I., 1993. Joint and Combined Operations in the Post-Cold War Era. Military in the 21st Century. Military Review, November. Review, September. 10. Frankland, E. G., 1995. Turning Chaos into Cooperation. Military Review, January—Fe- 35. Slovar slovenskega knji‘nega jezika 1—5 (1987—1991). Ljubljana, Dr‘avna zalo‘ba bruary. Slovenije. 11. Future Survey Annual, 1993, 1994, 1995, 1996. A Guide to the Recent Literature of 36. Snow, D. M., 1994. The Shifting Threat and American National Security. Sources and Trends, Forecasts and Policy Proposals (Marien, M., editor). Vol. 13, Vol. 14, Vol. 15, Consequences of Change. V: The Military in New Times — Adapting Armed Forces to Vol. 16., Bethesda, Maryland. World Future Society. a Turbulent World (Burk, J., editor). Westview Press. 12. Garnett, C. J., 1992. States, State-Centric Perspectives and Interdependance Theory. 37. Strategic Survey 1994/95, 1995. Transnational Crime: A New Security Threat. Lon- V: Dilemmas of World Politics - International Issues in a Changing World (Baylis, J., don, The International Institute for Strategic Studies. Rengger, N. J., editors). Oxford, Clarendon Press. 38. Sullivan, G. R., Dubik, J. M., 1993. Land Warfare in the 21st Century. Military Review, 13. George, B., Borawski, J., 1993. Sympathy for the Devil European Security in a Revo- September. lutionary Age. European Security, Vol. 2, No. 4. 39. Swain, R. M., 1994. Adapting to Change in Times of Peace. Military Review, July. 14. Grizold, A., 1991. Nacionalno varnostni ustroj Slovenije. Teorija in praksa 1991/7. 40. Turbiville, G. H., 1997. The Changing Security Environment. Military Review, May—June. 15. Grizold, A., 1994a. Institutionalization of the Prevention and Solution of Conflict 41. Valki, L., 1993. A Future Security Architecture for Europe? European Security, Vol. 2, Among States. V: Balkans Forum — An International Journal of Politics, Economics No. 4. and Culture, Vol. 2, No. 4, December. 42. Vuono, C. E., 1990. The U.S. Army: A Strategic Force for a New Security Era. V: The 16. Grizold, A., 1994b. Civilian Supervision of the Military in Slovenia. Javnost/The Pu- U.S. Army in a New Security Era (Sarkesian, S. C., Williams, J. A., editors). London, blic, Vol.1, No. 4. Ljubljana, Evropski in{titut za komuniciranje in kulturo. Lynne Rienner Publishers. 17. Gutjahr, L., 1994. Global Stability and Euro-Atlantic Cooperation. The New Germany s 43. Wallerstein, I, 1993. The World-System After the Cold War. Journal of Peace Rese- National Interest. European Security, Vol. 3, No. 4, Winter. London, Frank Cass. arch, Vol. 30, No. 1. London, SAGE Publishers. 18. Holmes, R. L., 1994. The Challenge of Nonviolence in the New World Order. V: The 44. Whalen, E., 1994. EuroNATO: An Alliance for the Future. European Security, Vol. 3, Military in New Times - Adapting Armed Forces to a Turbulent World (Burk, J. editor). No. 3, Autumn. Westview Press. 45. White, B., Little, R., Smith, M., 1997. Issues in World Politics. Houndmills, MacMillan 19. Howe, J. T., 1995. The United States and United Nations in Somalia. The Limits of In- Press Ltd. volvment. The Washington Quarterly, Vol. 18, No. 3, Summer.

OPOMBE 5 Poleg tur{kih skupin, kot sta Revolucionarna levica in marksisti~na 1 Ali sploh {e lahko trdimo, da so katastrofalne poplave, su{e, vetrovi Oboroèna propagandna enota, so primarne levi~arske teroristi~ne naravni viri ogroànja in da niso morda globalne klimatske spre- skupine t. i. Antifa{isti~na odporni{ka skupina 1. oktober v [paniji, membe è predvsem posledica ~lovekovega neodgovornega posega- Frakcija Rde~e armade v Nem~iji in revolucionarna organizacija nja v okolje. 17. november v Gr~iji (Frankland, 1995: 43). 2 Kroni~na lakota in popolna rev{~ina sta è pred desetletjem ogroàli 6 Tipi~en primer je bombni atentat na pripadnike mirovnih sil ZDA in vsaj 20 % svetovnega prebivalstva oz. ve~ kot 550 milijonov ljudi Francije v Bejrutu leta 1983, v katerem je bilo ubitih 240 ameri{kih (Ekins, po Future Survey Annual, 1993: 9; UN, po Future Survey An- marincev in 57 francoskih padalcev (Segal, 1989: 134). nual, 1995: 1). V tistem ~asu je zna{ala letna svetovna stopnja rasti 7 U~inek naravnih nesre~ je odvisen od razvitosti dru`bene skupnosti, pridelave ìt pribli`no 1 %, medtem ko je letna svetovna stopnja raki jo prizadene. Segal (1996: 88; v Prezelj, 2000: 82) navaja kot pri- sti prebivalstva presegala 1,7 %. Zaradi primanjkljaja so se po- mer potres 7. stopnje po Richterjevi lestvici, ki je leta 1989 v San ve~ale tudi cene na svetovnem trgu, kar {e dodatno oteùje preskrbo Franciscu povzro~il smrt le nekaj ljudi, medtem ko je potres iste sto- dràv v razvoju (National Security, 1993: 25). pnje leta 1988 v Armeniji povzro~il smrt 25.000 ljudi, v Iranu pa je 3 Pomanjkanje vode je bilo è pred desetletjem resen problem v 88 le nekaj mo~nej{i potres terjal ~ez 50.000 `rtev. Z veliko verjetnostjo dràvah v razvoju s 40 % svetovnega prebivalstva (Myers, nav. po lahko sklepamo, da se bo razkorak med razvitimi in nerazvitimi za- Future Survey Annual, 1993: 10). radi neskladnega razvoja slednjih tudi z vidika ranljivosti zaradi na- 4 Izjema je samo Balkan, prek katerega se islamska kultura »zajeda« ravnih pojavov in procesov {e pove~eval. v kr{~ansko Evropo. Omenjeno dejstvo je vsekakor mo~no pogojeva- 8 V letu 1990 je bilo v svetu kar 948 milijonov nepismenih ljudi sta- lo ukrepanje mednarodne skupnosti, predvsem njenega evropskega rej{ih od 14 let (UN, nav. po Future Survey Annual, 1995: 1). dela, ob vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije. 9 “Prevention is better than intervention!”

221 POTRESI/Renato Vidrih

POTRESI Renato Vidrih

Potresi so ena najhuj{ih elementarnih nesre~, ki njimi do napetosti, ki so lahko vzrok za nastanek potre- so v zgodovini po vsem svetu zahtevali ve~ milijo- sov. Premikanja plo{~ povzro~ajo na ozemlju Slovenije nov smrtnih `rtev (samo v 20. stoletju je ob potre- napetosti v smeri sever–jug , ki se spro{~a v potresih ob sih izgubilo ìvljenje 1,4 milijona ljudi). Potresov, prelomih severozahod–jugovzhod (dinarska smer) in se- kakr{en je bil leta 1556 na Kitajskem, ki je zahte- verovzhod–jugozahod (pre~nodinarska smer), ter ob na- val ve~ kot 830.000 `rtev, seveda v Sloveniji ni bi- rivnih strukturah, ki potekajo v smeri vzhod–zahod. lo in seizmologi jih tudi ne pri~akujemo. Zgodovin- ski podatki nam pri~ajo, da lahko pri nas le v Iz zgodovinskih virov in v novej{em obdobju iz redne- dalj{em ~asovnem obdobju nastanejo potresi, ki ga beleènja in spremljanja potresnih pojavov lahko vidi- preseèjo IX. stopnjo po lestvici MSK (EMS). mo, da je bilo v preteklosti na na{ih tleh ve~ kot 60 ru{ilnih potresov. Poleg gmotne {kode so zahtevali tudi {tevil- Na potresni karti vidimo, da je ve~ji del Sloveni- na ~love{ka ìvljenja. Potresno najbolj nevarna obmo~ja je ogroèn do VII. stopnje, vmes pa so obmo~ja, v Sloveniji so poleg ljubljanskega, kjer se je v preteklosti kjer so mo`ni potresi VIII. in celo IX. stopnje po sprostilo najve~ potresne energije, {e idrijsko, tolminsko EMS. Najmo~nej{i potresi, ki so zatresli na{e in kr{ko-breì{ko. Potresna àri{~a nastajajo na celotnem ozemlje, so bili koro{ki potres leta 1348, idrijski po- ozemlju Slovenije, najmanj jih je na skrajnem severovz- tres leta 1511 in ljubljanski potres leta 1895. Vsi so hodnem delu. Samo v 20. stoletju je nastalo pri nas ve~ zahtevali tudi `rtve. V 20. stoletju je bilo na Sloven- kot 20 potresov, katerih najve~ja intenziteta je bila ali je skem 20 potresov, ki so povzro~ili ve~jo ali manj{o presegla VII. stopnjo po EMS, kar pomeni, da so po- gmotno {kodo, na sre~o brez smrtnih `rtev. Naj- vzro~ali ve~jo ali manj{o gmotno {kodo. mo~nej{i so bili leta 1917 v Breìcah, leta 1956 na ilirskobistri{kem, leta 1963 na litijskem, leta 1974 Prvi omenjeni potres na na{ih tleh je bil, po pisanju na Kozjanskem, leta 1976 v Furlaniji in posledica- starih kronik, leta 567 n. {t. (@iv~i}, 1994). Sledili so {temi v Poso~ju, leta 1977 pod Storì~em, leta 1982 v vilni potresi, od katerih bodo v nadaljevanju natan~neje Savinjski dolini, leta 1995 na obmo~ju Ilirske Bistri- opisani le nekateri najmo~nej{i. Na{e kraje so prizadeli ce in leta 1998 v zgornjem Poso~ju. Potresi, ki po- tudi {tevilni mo~ni potresi, katerih àri{~a so bila zunaj vzro~ajo gmotno {kodo, so pri nas sorazmerno ozemlja Slovenije. Danes seizmografi na slovenskih opa- pogosti, zato moramo biti nanje pripravljeni, pre- zovalnicah zabeleìjo na leto ve~ sto {ibkih potresov, od dvsem z dobro zgrajenimi zgradbami. katerih jih prebivalci ~utijo ve~ deset (potresi, ki do- seèjo ali preseèjo III. stopnjo po EMS).

V Sloveniji sproti beleìmo potrese od leta 1959. Na Uvod podlagi {tevilnih {ibkih, predvsem pa mo~nih potresov, geolo{kih, seizmolo{kih in drugih raziskav smo izrisali Ozemlje Slovenije spada po {tevilu in mo~i potresov karte potresne nevarnosti in ogroènosti na{e domovine. med aktivnej{a obmo~ja, saj leì na potresno dejavnem Seizmi~na karta Slovenije je osnova za izpopolnjevanje ju`nem robu Evrazijske geotektonske plo{~e, na severo- obstoje~ih predpisov o izgradnji gradbenih objektov na zahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmi~nega seizmi~nih obmo~jih in za potrebe prostorskega in urba- pasu, ki je eden od potresno najaktivnej{ih na Zemlji. Na nisti~nega na~rtovanja in projektiranja (Lapajne in sod., majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne 1997, 2001, Ribari~, 1987, Vidrih in sod., 1991). geotektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na ju`nem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen. Razlogi za nastajanje {tevilnih {ibkih, pa tudi mo~nih potresov so v zapleteni ge- Za~etki slovenske seizmologije olo{ki in tektonski zgradbi na{ega ozemlja, ki leì na manj{i Jadranski plo{~i, stisnjeni med Afri{ko na jugu in Za~etki slovenske seizmologije segajo v prej{nje stole- Evrazijsko na severu. Jadranska plo{~a se vrti v nasprotni tje, kar nas uvr{~a med pionirje v razvoju svetovne sei- smeri urinega kazalca, kar povzro~a predvsem na severni zmologije. Po ljubljanskem potresu 14. aprila 1895 se je in vzhodni strani razli~na premikanja. Ju`na in zahodna zanimanje za potrese v takratni avstro-ogrski monarhiji ze- Slovenija leìta na severnem delu plo{~e, ki je zelo defor- lo pove~alo, saj so è enajst dni po potresu na Akademiji miran in narinjen na osrednji, manj deformiran del znanosti na Dunaju sklenili, da je treba organizirati sei- plo{~e. Zaradi premikanj v razli~nih smereh prihaja med zmolo{ko slu`bo na celotnem ozemlju Avstro-Ogrske. Ve-

222 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI lik izziv za takratne znanstvenike je pogumno sprejel dr. Dr. Belar je potresno opazovalnico opremil na zavidlji- Albin Belar (1864–1939), ki je 4. februarja 1897 ravnatelj- vi ravni, v za~etku z instrumenti, ki jih je kupil v Italiji, stvu realke predlagal ureditev potresne opazovalnice (slika kasneje pa jih je za~el izdelovati sam (slika 3). Med nje- 1). Bila je prva v avstro-ogrski monarhiji in kasnej{i Jugo- govimi najve~jimi uspehi je konstrukcija horizontalnega slaviji ter takrat ena redkih opazovalnic na svetu. Med Be- seizmografa, ki ga je imenoval Zlatorog. Na mednarodni larjeva pomembnej{a dela spada tudi mese~nik Die Erdbe- razstavi meteorolo{kih in seizmolo{kih instrumentov v benwarte (Potresna opazovalnica), ki je izhajal v Ljubljani Faenzi v Italiji je dobil zanj prvo nagrado. v obdobju 1901–1910. To je bila ena prvih znanstvenih revij s podro~ja seizmologije v svetu, v njej pa so objavljali Po kon~ani prvi svetovni vojni so leta 1919 Belarja od- najuglednej{i seizmologi tistega ~asa (slika 2). pustili iz slu`be. Instrumenti so delovali do pomladi leta

Slika 1. Pionir slovenske seizmologije dr. Albin Belar v svoji potresni opazovalnici v Ljubljani leto dni po ustanovitvi (arhiv URSG).

Slika 2. Naslovnica mese~nika Die Erdbebenwar- te (Potresna opazovalnica), katerega prvi letnik je Slika 3. Belar je instrumente izdeloval sam. Vertikalni seizmograf – tremormeter iz leta iz{el leta 1901/02. To je bila ena prvih seizmo- 1912 je bil namenjen predvsem bele`enju lokalnih potresov. Njegova pove~ava je bila 100- lo{kih revij na svetu (arhiv URSG). kratna (arhiv URSG).

223 POTRESI/Renato Vidrih

1919, potem pa so vso opremo zaplenili in jo premestili zasnovati samostojno potresno opazovalnico. Naslednje pod dràvni nadzor. Del opreme in knji`nico so odpeljali leto so na{li primerno lokacijo na Golovcu in jeseni leta na Seizmolo{ki zavod v Beograd. Belar se je umaknil v 1954 za~eli z gradbenimi deli. Leta 1958 je bil observa- Podhom pri Bledu, kjer je v predelu Vr{ce ustanovil za- torij zgrajen in v kleti so postavili prvi seizmograf. Redna sebno potresno opazovalnico in jo poimenoval Observa- beleènja potresov potekajo od leta 1959 dalje (Ribari~, tory Sir Humphry Davy. V njej je delovalo ve~ instru- 1989, 1994, Vidrih in sod., 1997). mentov, ki jih je izdelal sam. Opazovalnica je delovala do jeseni leta 1930 (Ribari~, 1989). Razlogi za nastanek potresov Po Belarjevi prisilni upokojitvi in zaplembi opreme leta 1919 je za~ela potresna opazovalnica na Univerzi Izviri seizmi~ne energije so posledica tektonskih nape- delovati {ele leta 1924 pod vodstvom dr. A. Gavazzija. tosti, ki premagujejo trenja na prelomnih povr{inah, ob Naslednje leto je vodstvo prevzel O. Reya. Zelo slaba katerih med seboj mejijo seizmogena obmo~ja. Potres na- oprema ni omogo~ala stalnega beleènja potresov. Ko- stane v trenutku, ko se v àri{~u ali hipocentru del poten- nec leta 1925 so kupili dvokomponentni horizontalni se- cialne energije elasti~nih napetosti spremeni v kineti~no izmograf firme Wiechert, ki so ga postavili v kletnih energijo elasti~nih nihajev. To nihanje se {iri v obliki pri- prostorih Univerze v Ljubljani. Deloval je do za~etka marnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na druge svetovne vojne, ob~asno tudi kasneje, do leta spremembo prostornine in sekundarnih (transverzalnih) 1970 (slika 4). valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polari- ziranih elasti~nih valov ob diskontinuitetah. Valovi se po Po drugi svetovni vojni je za~ela potresna opazovalni- fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (refrak- ca delovati leta 1949. Leta 1952 so sklenili, da je treba tirajo), uklanjajo (difraktirajo) in interferirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini povr{ini kot povr{inski valovi. Potresni valovi se za~no {iriti z majhnega prostora (volumna), v katerem se v zelo kratkem ~asu sprosti ogromna energija. Ta prostor se najve~krat poistoveti s »to~ko« – to je tista to~ka, ob kateri je pri{lo do primarnega loma kamnin. Ru{enje ob prelo- mu se nato {iri od te za~etne to~ke naprej s prelomno hitrostjo, ki je pribli`no enaka hitrosti transverzalnih valov. Toda vsaka to~ka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma povr{inskih valov.

Vzroki napetostnih stanj v litosferi so posledica kopi~enja energije na kontaktih. V Sredozemlju Afri{ka plo{~a pritiska ob ju`ni rob Evrazijske plo{~e. Pritiski se kopi~ijo na kontaktih in zaradi trenja na prelomnih povr{inah lahko pride do aktiviranja potresnih `ari{~. Tak prostor, kjer se stikajo razli~ne litosferske plo{~e, je sredozemsko-himalajski pas, ki velja za eno od potresno najbolj aktivnih obmo~ij na Zemlji in katerega del je tudi Slovenija.

Geolo{ki polo‘aj Slovenije

Slovenija leì na ju`nem obrobju Evrazijske litosferske plo{~e in na severnem obrobju Jadranske plo{~e, na njeno ozemlje pa sega tudi Panonski bazen. Plo{~i se stikata v kolizijski coni, ki jo ozna~ujejo Alpe. Ozemlje Sloveni- je je v geolo{kem in tektonskem smislu zelo zapleteno, saj leì v tistem delu ju`ne Evrope, kjer se na relativno Slika 4. Mehanski seizmograf Wiechert je najstarej{i ohranjeni seizmo- majhnem prostoru stikajo tri geotektonske strukture (sli- graf v Sloveniji. Delovati je za~el leta 1925 v prostorih Univerze v Lju- ki 5 in 6). Lahko re~emo, da je prav geologija kriva za le- bljani in je s kraj{imi ali dalj{imi prekinitvami deloval do leta 1970. Danes je shranjen v observatoriju Urada za seizmologijo Agencije RS poto na{e domovine, saj je na svetu le malo dràv, kjer se za okolje na Golovcu v Ljubljani (foto: P. Sin~i~). na tako majhnem prostoru doìvi toliko naravne pestrosti.

224 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 5. Geolo{ka zgradba Slovenije (avtor: S. Buser, V. Draksler, 1993)

Slika 6. Geotektonska karta Slovenije in sosednjih ozemelj (avtor: M. Poljak, 2000)

225 POTRESI/Renato Vidrih

Po drugi strani pa je ta zgradba tudi razlog za nastajanje – Zunanji Dinaridi, ki v Sloveniji obsegajo ve~inoma Pri- potresov. Severneje od nas je potresov bistveno manj, pa morsko, Notranjsko in Dolenjsko. Obsegajo velike na- tudi {ibkej{i so, medtem ko je ju`neje od nas potresna de- rivne strukture (npr. Trnovski gozd, Nanos), sekajo pa javnost mnogo ve~ja s {tevilnimi mo~nimi potresi (^rna jih tudi mo~ni horizontalni prelomi. Gradijo jih pre- gora, Italija, Gr~ija, Tur~ija ....) dvsem kamnine, ki so nastajale na karbonatni platformi. – Notranji Dinaridi, ki se v Slovenijo nadaljujejo z ju- govzhoda in obsegajo ozek pas osrednje Slovenije. – Ju`ne Alpe, ki v Sloveniji obsegajo Julijske Alpe, Geotektonska zgradba Ju`ne Karavanke in Savinjske Alpe in so tektonsko Slovenije najbolj poru{en del Jadranske plo{~e. – Alpidske enote Panonskega bazena, ki so del Jadranske Na obmo~ju Slovenije se stikajo tri regionalne geotek- plo{~e in so bile ob koliziji z Evrazijsko plo{~o izti- tonske strukture, in sicer Alpidi, Dinaridi in Panonski ba- snjene proti severovzhodu. Obsegajo severovzhodni zen. V geotektonskem smislu lahko Slovenijo razdelimo na del Slovenije, prete`no prekrit z neogenskimi sedimen- ve~ na~inov. Ve~ina ozemlja pripada enotam, ki so del Ja- ti, ki so se odlagali v nekdanjem Panonskem morju. dranske plo{~e. Jadranski plo{~i pripadajo naslednje enote (Verbi~, Vidrih, 1994a, 1994b, Poljak, 2000) (slika 6): Vzhodne Alpe so tu ozna~ene kot kontaktna enota med – Jadranski avtohton oziroma Adriatik, ki obsega Istro, Jadransko in Evrazijsko plo{~o. V Slovenijo segajo na Po- Padsko ni`ino, ve~ji del Jadranskega morja, v Slove- horje in Koro{ko, najdemo pa jih tudi v podlagi dela Pa- niji pa tudi Koprski zaliv. Ta geotektonska enota je nonskega bazena. Njihova zgradba je zelo zapletena. Na izmed vseh na Jadranski plo{~i najmanj po{kodovana. geotektonski karti so posebej ozna~eni tudi razli~no stari

Slika 7. Glavni tektonski prelomi v Sloveniji so povzro~ili nastanek ve~ seizmogenih obmo~ij, med katerimi so najdejavnej{a ljubljansko, idrijsko-tolminsko in kr{ko-bre`i{ko. Glavni prelomi: 1-Diva~a, 2-Ra{a, 3-Predjama, 4-Idrija, 5-Borovnica, 6-@elimlje, 7-@u`emberk, 8-Sava, 9- [o{tanj, 10-Smrekovec, 11-Labod, 12-Kungota, 13-Ljutomer, 14-Donat, 15-Orlica. Glavni narivi: 16-Julijske Alpe, 17-Trnovski gozd, 18-Nanos, 19-Sne`nik, 20-Kamnik-Savinjske Alpe, 21-ju`ne Karavanke, 22-severne Karavanke (Poljak, 2000).

226 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI deli (fragmenti) nekdanje Panonske mikroplo{~e, ki so plo{~ v tem delu Sredozemlja. Na slovenskih tleh so na- skoraj v celoti prekriti s sedimenti v Panonskem bazenu. stali prelomi, ki segajo do razli~nih globin. Ve~inoma so plitvi in segajo do globine 10 km, le redki so globlji in izrazitej{i, kot npr. prelomi ob periadriatski coni, idrijski in savski prelom, nekoliko manj pa kozinski, {o{tanjski Prelomi in labotski. Potresna dejavnost seizmogenih obmo~ij je odvisna predvsem od dolìne aktivnih delov prelomnih Ozemlje Slovenije seka ve~ kot 100 pomembnej{ih struktur in od globin, do katerih te strukture segajo. prelomov, ki smo jih razdelili v {tiri skupine, glede na Dolìne aktivnih delov prelomov so v Sloveniji relativno njihovo smer: majhne (Siko{ek, 1982). Delimo jih v tri skupine: – prelomi s smerjo severozahod–jugovzhod (dinarska – dolgi prelomi z dolìnami aktivnih delov nad 12 km, smer), – srednje dolgi prelomi z dolìnami aktivnih delov med – prelomi s smerjo severovzhod–jugozahod (pre~nodi- 2 in 11 km in narska smer), – kratki prelomi z dolìnami aktivnih delov do 2 km. – prelomi s smerjo vzhod–zahod (alpska smer), – prelomi s smerjo sever–jug (pre~noalpska smer). Prelomi kot viri seizmi~ne energije delijo ozemlje v se- izmogene enote. Glede na velikost lo~ujemo seizmogena Razvrstitev in lega prelomov je posledica smeri delo- obmo~ja, sisteme, cone in bloke. Najpomembnej{i prelo- vanja tektonskih pritiskov zaradi premikanja litosferskih mi, ki sekajo slovensko ozemlje, so prikazani na sliki 7.

Slika 8. Dana{nja razporeditev potresnih opazovalnic ne omogo~a dovolj natan~nega lociranja potresov z `ari{~i na ozemlju Slovenije (Sin~i~, Vidrih, 1993, Vidrih in sod., 1997).

227 POTRESI/Renato Vidrih

Seizmotektonske zna~ilnosti Omre‘je potresnih opazovalnic Obmo~je Slovenije je z geofizikalnega stali{~a po- Za natan~nej{o dolo~itev glavnih parametrov potresov, manjkljivo raziskano. Z globinskim sezmi~nim sondira- to je dolo~itev geografskih koordinat, epicentra in globi- njem bi o litosferi vedeli veliko ve~, kot vemo. Na podla- ne àri{~a potresa, so potrebni podatki najmanj {tirih gi nekaterih geofizikalnih meritev (predvsem gravimetri- opazovalnic. Te morajo biti postavljene okoli àri{~a, za- je, magnetometrije, seizmike) lahko govorimo o dveh de- to potrebujemo omre`je potresnih opazovalnic. Poleg lih skorje. Sedimentni pokrov (to so ve~inoma paleozoj- observatorija na Golovcu, ki je za~el z rednim zapisova- ske, mezozojske in kenozojske kamnine) gradi epider- njem potresov leta 1959, so v naslednjih desetletjih zra- malni del, katerega debelina je razli~na, pribli`no do 15 sle {e naslednje potresne opazovalnice: leta 1975 v Go- km. Sledi krustalni del, ki ga sestavljajo granitne in ba- ri~icah ob Cerkni{kem jezeru, leta 1985 na Vojskem nad zaltne plasti. Nahaja se v globini med 15 in 25 km. Na Idrijo, naslednje leto v Bojancih v Beli krajini, leta 1990 ve~ mestih je med granitnim in bazaltnim delom ugotov- v Brezjah pri Senu{ah na Kr{ko-Breì{kem polju ljena meja, ki se po avstrijskem geofiziku V. Conradu (za~asna), leta 1991 v Sv. Jerneju nad Muto v Bistri{kem (1876–1962) imenuje Conradova diskontinuiteta. Spo- jarku, leta 1996 v Cesti pri Kr{kem in v Dobrini na Ko- dnja povr{ina krustalnega dela, kjer se izrazito spremi- zjanskem. V letu 2002 je za~elo delovati {e pet opazo- njajo hitrosti seizmi~nih valov, se imenuje po za- valnic, tri okoli Kr{kega, ena na Pohorju in v Podkumu greb{kem geofiziku A. Mohorovi~i}u (1857–1936) Mo- (slika 8). Danes imamo v Sloveniji dvanajst opazovalnic horovi~i}eva diskontinuiteta in se na obmo~ju Slovenije z digitalno opremo, ki prena{ajo podatke v observatorij nahaja v razli~nih globinah, med 27 in 46 km. Najve~ja na Golovcu po ra~unalni{kem omre`ju (slike 8, 9 in 10). je v Julijskih Alpah, proti vzhodu in jugovzhodu pa se Poleg tega imamo na nekaterih opazovalnicah {e analo- zmanj{uje, tako da je na obmo~ju Slovenskih goric njena gne instrumente, ki jih po~asi zamenjujemo z digitalno debelina le 27 km (Vidrih, Verbi~, 1994a, 1994b). opremo. Ponekod se analogna in digitalna oprema pre- krivata; predvsem zaradi primerjave podatkov, pa tudi

Globine potresnih ‘ari{~

Globine potresnih àri{~ na obmo~ju Slovenije so omejene z debelino skorje, saj so globoka àri{~a zelo redka. Ve~ina àri{~ nastane v globinah med 5 in 15 km. Razde- lili smo jih v tri intervale od 0 do 5 km, od 5 do 10 km in od 10 do 15 km. [ibki potresi (M < 3,0) nastajajo predvsem v globini od 0 do 10 km, kar pri~a o dejavnosti plitvih seizmogenih prelomov. @ari{~a mo~nej{ih potresov (M > 5,0) pa nastajajo v globini med 10 in 15 km, kar je na meji med epidermalnim in krustalnim delom Zemljine skorje.

Slika 9. Pogled na observatorij na Golovcu v Ljubljani, kjer seizmo- Slika 10. Notranjost observatorija na Golovcu z analognimi pisa~i. grafi zapisujejo potrese doma in po svetu `e ve~ kot 40 let (foto: S. Kle- Danes so jih zamenjali analogni instrumenti (foto: R. Vidrih). menc).

228 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI zaradi slabega elektri~nega in telefonskega omre`ja ob preteklih stoletjih zatresli na{a tla, povzro~ili ogromno izpadih. Za merjenje mo~nej{ih potresov imamo po Slo- gmotno {kodo in zahtevali {tevilna ìvljenja), lahko na veniji postavljenih enajst akcelerografov (Sin~i~, Vidrih, na{ih tleh vedno znova pri~akujemo mo~nej{e potrese. 1995, 1999, Trnkoczy, Vidrih, 1986). Nanje smo lahko pripravljeni le s stalnim opazovanjem in prou~evanjem potresne dejavnosti, saj le na ta na~in lahko zmanj{amo potresno tveganje. K temu pa lahko pripomore samo dovolj gosto postavljena in kakovostno Na~rtovana mre‘a potresnih opremljena dràvna mreà potresnih opazovalnic. opazovalnic Po potresu v zgornjem Poso~ju je Vlada Republike Dobro zasnovano delo bomo lahko nadaljevali le s ka- Slovenije odobrila sredstva za posodobitev omre`ja, ki kovostnim spremljanjem potresne dejavnosti, za kar pa bi naj bi obsegala modernizacijo obstoje~ih opazovalnic in potrebovali okoli 25 opazovalnic dràvne mreè, ki bi bi- izgradnjo novih, v skupnem {tevilu 25. Posodobitev naj le razporejene po celotni Sloveniji (sliki 11 in 12) bi trajala pet let (1999–2004). V za~etku leta 2002 se je v (Sin~i~, Vidrih, 1993, Vidrih in sod., 2002). Sloveniji sedmim stalnim opazovalnicam pridruìlo pet novih, do konca leta 2002 pa na Uradu za seizmologijo Ker vemo, da je Slovenija na potresno nevarnem Agencije RS za okolje na~rtujemo {e {est opazovalnic, obmo~ju (to nam dokazuje 60 ru{ilnih potresov, ki so v kar pomeni, da bo slovenska seizmologija konec leta

Slika 11. Na~rtovano omre`je potresnih opazovalnic v Sloveniji bo omogo~ilo kakovostnej{e spremljanje potresne dejavnosti ter s tem bolj{e obve{~anje javnosti in pristojnih in{titucij. Izgradnja bo predvidoma potekala do konca leta 2003 (Sin~i~, Vidrih, 1993, 1999).

229 POTRESI/Renato Vidrih

Slika 12. Sodobno potresno opazovalnico sestavljata seizmi~ni in pomo`ni ja{ek, prezra~evalnik z anteno GPS sprejemnika in strelovod (zgoraj). Notranjost seizmi~nega ja{ka je na sliki spodaj. Seizmome- ter s sistemom za zajemanje podatkov je postavljen v seizmi~ni ja{ek, komunikacijska oprema in brezpre- kinitveno napajanje za oskrbo apa- ratur z elektri~no energijo med izpadom omre`ne napetosti pa je v pomo`nem ja{ku (foto: P. Sin~i~). 2002 razpolagala z osemnajstimi opazovalnicami (sedmi- de`el, kjer so zajeti potresi od leta 567 n. {t. dalje. V dopol- mi starimi in enajstimi novimi). V upanju, da bodo tudi v njenem katalogu so nekateri potresi na novo locirani, na no- prihodnje zagotovljena sredstva, bo imela Slovenija eno vo pa so prera~unane tudi magnitude (Ziv~i}, 1994). Sku- najgostej{ih in najsodobnej{ih mre` potresnih opazoval- pno zajema prek 3000 dogodkov. Najmo~nej{i potresi, ki so nic na svetu. nastali na slovenskem in sosednjih ozemljih od leta 567 n. {t. dalje, so prikazani na slikah 13 (intenzitete) in 14 (magnitude). V nadaljevanju sledijo kratki opisi najmo~nej{ih potresov, ki so nastali na na{em ozemlju v preteklosti in po- Mo~nej{i potresi tresov, katerih u~inki so zajeli tudi na{e kraje. na Slovenskem

Potresi, ki so bili v preteklosti na slovenskem ozemlju, so Veliki koro{ki potres leta 1348 zbrani v katalogu potresov avtorja V. Ribari~a in zajemajo dogodke od leta 792 n. {t. dalje (Ribari~, 1982). Kasneje je Potres pri Beljaku ali veliki koro{ki potres je eden naj- bil katalog dopolnjen s podatki iz katalogov sosednjih pomembnej{ih potresov v potresni zgodovini Evrope.

230 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 13. Intenzitete potresov v Slo- veniji od leta 567 n. {t. dalje. Upo{tevani so vsi potresi, katerih intenziteta je dosegla ali presegla III. stopnjo po EMS (Ribari~, 1982, @iv~i}, 1994).

Slika 14. Magnitude potresov v Sloveniji od leta 567 n. {t. dalje. Upo{tevani so vsi potresi, katerih magnituda je presegla 3,0 (Riba- ri~, 1982, @iv~i}, 1994).

Kljub temu, da je bilo njegovo àri{~e v bliìni Beljaka v mo~no prizadel tudi na{e kraje. Nastal je 25. januarja Avstriji (zanimivo je, da nekatere sodobne raziskave 1348 med 14. in 15. uro po svetovnem ~asu. @ari{~e je bi- kaèjo, da je bilo njegovo àri{~e v Furlaniji v Italiji), je lo v globini pribli`no 7 km, njegova magnituda je bila

231 POTRESI/Renato Vidrih

6,5. Najve~ji u~inki, ki jih je potres dosegel na obmo~ju Beljaka {e kak{ni dve leti. Po nekaterih podatkih naj bi Beljaka in v severovzhodni Italiji, so ocenjeni na X. sto- bilo v prvi no~i po glavnem potresu {e okoli 40 sunkov. pnjo po EMS. S tem potresom se ne more primerjati noben dogodek v vsej srednji Evropi. Potres je terjal 20.000, po nekaterih podatkih celo 40.000 `rtev. Najve~ Potres na Idrijskem leta 1511 ljudi je izgubilo ìvljenje ob samem ru{enju, veliko `rtev pa je bilo tudi zaradi {tevilnih poàrov in poplav in ver- @e tako razgibano dogajanje v na{ih krajih v za~etku jetno tudi nekaterih ku`nih bolezni, ki so se pojavile po 16. stoletja je zaokroìl najmo~nej{i potres na Sloven- potresu. Mesto Beljak je bilo popolnoma poru{eno, skem. Nastal je 26. marca 1511 ob 14. uri po svetovnem mo~no prizadeti sta bili celotna Koro{ka in Kranjska. ~asu. Nekateri avtorji menijo, da sta bila v kratkem ~asov- Valvasor pi{e, da je bilo na Kranjskem, Koro{kem in [ta- nem razmiku dva mo~na sunka. Prvi naj bi ob omenjenem jerskem ob potresu poru{enih 26 mest in 40 gradov in ~asu nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlani- cerkva. Tresenje so ~utili prebivalci do Neaplja, Rima, ji. Analize po{kodb kaèjo, da so bila huda ru{enja popol- Firenz, Strasbourga, Lubecka (Luìce), Krakowa itd., to dan v vzhodnih pokrajinah (zahodna in osrednja Sloveni- je na ozemlju z radijem okoli 750 km, kar je skoraj 1,8 ja), zve~er pa v Furlaniji, Julijski krajini, Karniji in Be- milijona km2 (Lapajne, 1987, Ribari~, 1982, Vidrih, ne~iji. Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa nekateri 1997). avtorji ocenjujejo vrednost 7–7,2. Globina prvega je bila 15 km, drugega pa okoli 20 km. Na obse`nem epicentral- Veliki pospe{ki tal v epicentralnem obmo~ju so z nem obmo~ju, ki je segalo od êdada (Cividale) do Humi- ju`nega pobo~ja gore Dobra~ (2166 m) sproìli plaz v na (Gemona) pa tja do Idrije, so najve~ji u~inki dosegli dolìni 5 km. Nekateri raziskovalci so izra~unali, da je v med IX. in X. stopnjo. Po nekaterih avtorjih so ponekod dolino zgrmela 1 milijarda m3 materiala (1 km3). lokalni u~inki dosegli X. stopnjo po EMS. Potresne u~inke so ~utili na severu do Bamberga, Bayreutha, Hofa in Naknadni potresi, ki so sledili {e cel mesec, so gmotno celo Lubecka (Luìce), na jugu do Urbina v Italiji; zajel je {kodo {e pove~evali, {ibkej{i sunki pa so tresli okolico celotno [vico, Hrva{ko, Madàrsko, ê{ko in Slova{ko. Polmer potresnih u~inkov je bil podoben kot pri be- lja{kem potresu, okoli 750 km, kar pomeni skoraj 1,8 milijona km2 veliko obmo~je. Ob potresu je umrlo 12.000 ljudi, po nekaterih avtorjih pa je bilo ob prvem potresu na idrijskem mrtvih 3000 ljudi, ob ve~ernem potresu v Furla- niji pa {e 12.000. Novej{e raziskave kaèjo na manj{e {tevilo mrtvih (Lapajne, 1988, Ribari~, 1982, Vidrih, 1997).

Sledili so {tevilni popotresni sunki z najmo~nej{im 8. avgusta 1511 na obmo~ju ^edada. Marsikatera zgradba, ki je bila ob prvih potresih le delno po{kodovana, je bila kasneje poru{ena. Nekateri avtorji pi{ejo, da je potresni sunek zahteval 3000 `ivljenj.

Potres leta 1895 v Ljubljani Velikono~ni potres je nastal 14. aprila 1895 ob 20. uri in 17 minut po svetovnem ~asu. @ari{~e je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda je bila 6,1. Najve~je u~inke, med VIII. in IX. stopnjo po EMS, je dosegel na obmo~ju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vo- dic na severu. Potresni sunek je zajel veliko obmo~je s polmerom pribli`no 350 km, kar pomeni pribli`no 385.000 km2. Najve~je po{kodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manj{e po{kodbe so nastale v pol- meru okoli 50 kilometrov. Njegovo mo~ ponazarjajo tudi podatki, da so potres ~utili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Slika 15. Po ljubljanskem potresu leta 1895 je bilo veliko zgradb v Lju- bljani poru{enih, {e ve~ pa so jih zaradi varnosti in nadaljnega ru{enja Ljubljana je imela okoli 31.000 prebivalcev, ki so `ive- ob naknadnih potresih podprli s tramovi (Mestni muzej Ljubljana). li v pribli`no 1400 zgradbah. F. Govekar in M. Zarnik

232 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

(1910) navajata natan~ne {tevilke: od skupno 1373 hi{ je Potresni sunek je najbolj prizadel obmo~je Kr{ko- bilo 589 pritli~nih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstro- Breì{kega polja in Gorjancev. Najbolj so bile po{kodova- pnih, 77 trinadstropnih in 6 {tirinadstropnih. Potres je ne zgradbe v Breìcah, Kr{ki vasi, Globokem in Stojdragi. po{kodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje ve~ino- Potres so ~utili prebivalci celotne dana{nje Slovenije, nje- ma poru{ili (slika 15). Na sre~o mrtvih ni bilo veliko. V gov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrva{ko. Ljubljani naj bi pod ru{evinami umrlo sedem ljudi, v Vo- dicah pa je zasulo tri otroke. Smrtne po{kodbe so ve~ino- Glavnemu potresnemu sunku so sledili {tevilni {ibkej{i, ma povzro~ili odpadli deli dimnikov in stre{nikov, neka- v prvem dnevu ve~ kot 30. Najmo~nej{i potresi so imeli tere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj jih je umrlo med intenziteto ve~jo od VI. stopnje po EMS. V naslednjem re{evanjem. mesecu je bilo {e okoli 30 popotresnih sunkov, ki so dose- gali najve~je intenzitete med III. in VI. stopnjo. V tem sto- Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo letju je bilo na tem obmo~ju {e nekaj mo~nej{ih potresov, ve~ kot 100 popotresov, ki so prebivalce {e bolj begali. tudi takih, ki so dosegli VII. stopnjo po EMS in povzro~ili manj{o gmotno {kodo (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Potres je povzro~il ogromno gmotno {kodo, ki je bila ocenjena na pribli`no 7 milijonov goldinarjev. Posledi- ce niso imele le negativnih u~inkov, saj se je v Ljublja- Potres leta 1956 na Ilirskobistri{kem ni po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanisti~ni in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala Med mo~nej{e potrese v 20. stoletju na obmo~ju Slo- tudi raziskava o gradbenotehni~nih normativih, ki je venije spada tudi potres, ki je nastal 31. januarja 1956 ob pripeljala do prvih smernic za potresnovarno gradnjo. 2. uri in 25 minut po svetovnem ~asu na ilirskobistri{kem @e dve leti po potresu je v kletnih prostorih vi{je realke obmo~ju. Njegova magnituda je bila 5,1, najve~ja inten- na Vegovi ulici v Ljubljani za~ela delovati prva potresna ziteta pa VII. stopnje po EMS. @ari{~e je nastalo v globi- opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji (Ribari~, 1982, ni okoli 7 km. Vidrih, 1997). Po{kodbe so nastale v krajih Ilirska Bistrica, Koseze, Trnovo in okolici (slika 16). Ve~je po{kodbe so bile predvsem v Ilirski Bistrici, kjer je bilo po{kodovanih 60 % Mo~nej{i potresi v 20. stoletju zgradb, od tega 30 % huje. Potres so ~utili na ozemlju s polmerom pribli`no 135 km, kar pomeni skoraj 60.000 Potres leta 1917 v Breìcah km2 veliko obmo~je (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997). Med mo~nej{imi v 20. stoletju je bil potres 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po svetovnem ~asu v Potres leta 1963 na Litijskem Breìcah. Globina àri{~a je bila 13 km. Magnituda potresa je bila 5,7, dosegel pa je najve~je u~inke VIII. sto- Po nekaj mirnej{ih letih je na vzhodnem robu ljubljan- pnje po EMS. ske kotline na obmo~ju Litije nastal potres, ki so ga

Slika 16. Ob ilirskobistri{kem potresu leta 1956 so bili mo~no po{kodovani {tevilni objekti, nekateri tako mo~no, da so jih morali prebivalci zapustiti (arhiv ARSO, Urad za seizmologijo).

233 POTRESI/Renato Vidrih mo~no ~utili tudi prebivalci Ljubljane (zadnji mo~nej{i som so nastali {tevilni novi plazovi, obnovili pa so se tu- potres na litijskem je bil 6. maja 1939). Do sprostitve po- di nekateri stari. tresne energije je pri{lo 19. maja 1963 ob 10. uri 0 minut po svetovnem ~asu. Epicentralno obmo~je je poleg Litije Po{kodovanih je bilo okoli 5300 zgradb, od katerih so zajelo {e naselja [martno, Hoti~, Va~e, Morav~e in Ka- jih kasneje veliko poru{ili (okoli 1000): v ob~ini [marje mnik, torej ozemlje v smeri severozahod–jugovzhod. pri Jel{ah 3630, v ob~ini [entjur pri Celju 1309, v ob~ini @ari{~e je nastalo v globini 13 km. Magnituda potresa je Celje okoli 344 in v ob~ini Slovenske Konjice 14. Priza- bila 4,9, najve~ja intenziteta pa VII. stopnje po EMS. detih prebivalcev je bilo ve~ kot 15.000 (Ribari~, 1982, ^utili so ga do 140 km dale~. Vidrih, 1997).

Najve~ po{kodovanih zgradb, ve~ kot 50 %, je bilo v Litiji in [martnem. Potres je povzro~il ve~jo {kodo tudi v Potresi leta 1976 v Furlaniji in njihove Kresnicah. posledice v Poso~ju Po nedeljskem dopoldanskem potresu so prebivalci po- Potresi, ki so v maju in septembru leta 1976 prizadeli poldan in pono~i ~utili {e pet {ibkej{ih popotresnih sun- severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli gro- kov, ki so povzro~ili dodaten strah med prebivalstvom. zljive posledice tudi v severozahodni Sloveniji. Na sre~o Do konca leta se je zvrstilo ve~ kot 50 {ibkej{ih potresov. pri nas smrtnih `rtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je Najmo~nej{i je bil 15. novembra ob 5. uri in 15 minut po ogromna gmotna {koda tako v Poso~ju kot tudi drugod v svetovnem ~asu (dosegel je VI. stopnjo po EMS (Ribari~, severozahodni Sloveniji (slika 18). 1982, Vidrih, 1997). Glavna potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi 6. maja ob 20. uri 0 minut po svetovnem ~asu z ma- Potres leta 1974 na Kozjanskem gnitudo 6,5 in drugi 15. septembra ob 9. uri in 21 minut z magnitudo 6,1. Prvi je dosegel najve~je u~inke med IX. Idili~no Kozjansko z majhnimi skromnimi lesenimi in X. stopnjo (ponekod z dodatnimi lokalnimi u~inki ce- hi{ami, kritimi s slamo, in navidezno trdnimi kamnitimi lo X. stopnjo po EMS), drugi pa IX. stopnjo po EMS zgradbami, je 20. junija 1974 ob 17. uri in 8 minut po (skupni u~inki so dosegli X. stopnjo). Globina àri{~ je svetovnem ~asu prizadel mo~an potres. Njegova magnitu- bila med 10 in 15 km. da je bila 5,1, najve~ji u~inki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. @ari{~e je nastalo v globini pri- Potres je povzro~il ve~jo gmotno {kodo na pribli`no bli`no 13 km. Njegov vpliv je zajel obmo~je s polmerom 600 km2, vklju~no z na{imi kraji, ~utili pa so ga prebival- okoli 150 km ali 70.000 km2. Najbolj prizadeta kraja sta ci ve~ dràv s skupno povr{ino pribli`no 1 milijon km2 bila [marje pri Jel{ah in [entjur, kjer je bilo po{kodova- (polmer ob~utljivosti potresa je bil okoli 570 km). Potres nih okoli 1000 zgradb v ve~ kot 80 zaselkih (slika 17). so ~utili tudi v [vici, Avstriji, ju`ni Nem~iji, na ê{kem, Slova{kem, ju`ni Poljski, jugozahodni Madàrski in se- Potres so ~utili prebivalci vseh ve~jih slovenskih mest verozahodni Hrva{ki. razen na Koprskem. Njegov vpliv pa je zajel tudi vzhodni del Italije, ve~ji del Avstrije in severozahodno Hrva{ko, Potres so ~utili prebivalci celotne Slovenije. Na sre~o vklju~no z Zagrebom. pri nas ni bilo tako hudo. Ob nastali veliki gmotni {kodi na sre~o ni bilo smrtnih `rtev. Najve~je u~inke, VIII. sto- Potresnim sunkom je sledilo deèvje, ki je povzro~ilo pnje po EMS, je potres dosegel v Breginjskem kotu, v {e dodatne teàve pri re{evanju in popravilih. Med potre- Kobaridu med VII. in VIII. stopnjo, v Tolminu VII. sto-

Slika 17. [tevilni prebivalci so se po kozjanskem potresu leta 1974 zatekli v gospodarska poslopja, ko- zolce ... in s strahom ~akali, da mi- nejo popotresni sunki kot tudi mo~no de`evje, ki je potres spremljalo (arhiv ARSO, Urad za seizmologijo).

234 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 18. Popolnoma uni~ena cer- kev v Podbeli v Breginjskem kotu, ki je bil ob furlanskih potresih leta 1976 najbolj po{kodovan predel v Sloveniji (arhiv ARSO, Urad za seizmologijo). pnjo, v Bohinjskem kotu med VI. in VII. stopnjo, v Lju- renjskem. Potresni sunek je nastal 16. julija 1977 ob 13. bljani, na Gori{kem, Idrijskem in Postojnskem VI. sto- uri in 13 minut po svetovnem ~asu in je imel magnitudo pnjo, v osrednji in ju`ni Sloveniji ter na vzhodu do Mari- 4,6. @ari{~e je nastalo 8 km globoko. Na epicentralnem bora V. stopnjo, v severovzhodni Sloveniji pa IV. stopnjo obmo~ju je dosegel med VI. in VII. stopnjo po EMS. Po- po EMS. Septembrski potres je imel nekoliko ni`jo inten- leg preplaha med prebivalstvom je povzro~il tudi gmotno ziteto. {kodo. Epicenter potresa je bil v bliìni Preddvora pod Storì~em. Najve~jo {kodo so potresni sunki povzro~ili v vaseh Breginj, Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica. V teh naseljih Potresni valovi so poleg zahodne in osrednje Slovenije je è po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo ve~ zajeli tudi vzhodno Italijo in jugozahodno Avstrijo, pre- kot 80 % prebivalcev. dvsem Koro{ko (Ribari~, 1982, Vidrih, 1997).

Skupno {tevilo zelo po{kodovanih objektov ob majskih in septembrskih potresih je bilo okoli 4000 (objekti, ki Potres leta 1982 v Savinjski dolini jih je bilo treba podreti ali so bili poru{eni è med potresi), vsega skupaj pa je bilo po{kodovanih okoli 12.000 Potres 3. julija 1982 ob 13. uri in 42 minut po svetov- zgradb. [tevilne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po nem ~asu prebivalcev Savinjske doline ni samo prestra{il, majskih potresih, so septembrski dokon~no poru{ili, {e ampak je v [empetru povzro~il gmotno {kodo. Vpliv pove~ja bojazen pa je bila bliàjo~a se zima. tresa je zajel majhno obmo~je s polmerom okoli 20 km oziroma okoli 1300 km2 povr{ine, med Velenjem na seve- Do konca junija je bilo okoli 400 potresnih sunkov, od ru in Zagorjem na jugu, Vranskim na zahodu in Celjem katerih so jih prebivalci skoraj 200 ~utili. Do konca okto- na vzhodu. Imel je magnitudo 3,5, ker pa je bilo àri{~e bra so se tla zatresla {e pribli`no 300-krat. @ari{~a sep- zelo plitvo, okoli 4 km globoko, so bili njegovi u~inki na tembrskih potresov so bila nekoliko severneje in bli`je povr{ini zelo veliki in so na obmo~ju [empetra v Savinj- na{im krajem. ê se{tejemo u~inke obeh serij potresov, ski dolini dosegli med VI. in VII. stopnjo po EMS. Potre- lahko ugotovimo, da so skupni u~inki v Breginjskem ko- sni sunek je spremljalo mo~no bobnenje, ki je zna~ilno za tu dosegli IX. stopnjo, v drugih delih Poso~ja in v delih potrese v Savinjski dolini. Bohinjskega kota pa VIII. stopnjo po EMS lestvici (Riba- ri~, 1980, Vidrih, 1997). Potresni sunek je gmotno {kodo povzro~il le v [empetru, kjer je bilo po{kodovanih okoli 170 zasebnih in okoli 20 dru`benih zgradb. Potres leta 1977 pod Storì~em Glavnemu potresu je sledilo ve~ potresnih sunkov, ki Manj kot leto dni po potresih, ki so razdejali Poso~je, so jih ~utili ve~inoma le posamezniki v [empetru (Riba- so se slovenska tla ponovno mo~no stresla, tokrat na Go- ri~, 1982, Vidrih, 1997).

235 POTRESI/Renato Vidrih

Potresa leta 1995 na Ilirskobistri{kem Poso~ju. Njegova magnituda je bila 5,6, najve~ji u~inki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. @ari{~e Potresa sta nastala 22. maja 1995 in sta bila sta med potresa je nastalo med dolino Lepene in Krnskim gorov- najmo~nej{imi v zadnjih desetletjih na Slovenskem. Za jem, v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne seizmologe nista bila presene~enje, saj na tem obmo~ju {kode na objektih na Bov{kem, Kobari{kem in Tolmin- lahko pri~akujemo potrese do VIII. stopnje po EMS. skem (slika 19), povzro~il tudi precej{nje spremembe v naravi, saj so nastali {tevilni skalnati podori, ki so pone- Prvi potres je nastal ob 11. uri in 16 minut po svetov- kod popolnoma uni~ili planinske poti (slika 20). Padajo~e nem ~asu in je imel magnitudo 4,4. Njegova intenziteta je skale in kamenje pa je ponekod po{kodovalo ali celo bila VI. stopnje po EMS, àri{~e pa 17 km globoko, kar je uni~ilo nekatere pomnike iz I. svetovne vojne. za slovenski prostor razmeroma globok potres. Ob 12. uri in 50 minut po svetovnem ~asu pa je nastal {e mo~nej{i Potres 12. aprila so ~utili prebivalci celotne Slovenije potres z magnitudo 4,7 in najve~jimi u~inki VI. stopnje. in prebivalci nekaterih predelov devetih sosednjih dràv: @ari{~e drugega je bilo v globini 10 km. V naslednjih Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Madàrske, Avstrije, dneh jima je sledilo {e okoli 80 popotresov (Vidrih, 1997). [vice, Italije, Slova{ke, ê{ke in Nem~ije. Potres je nastal ob 10. uri in 55 minut po svetovnem ~asu, ravno v ~asu velikono~nega kosila, zato je bila panika med prebi- Potres leta 1998 v zgornjem Poso~ju valstvom {e ve~ja, saj je bila ve~ina ljudi doma. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo ve~ kot 400 popotre- Eden najmo~nej{ih potresov 20. stoletja z àri{~em na snih sunkov, v naslednjih mesecih pa ve~ kot 9000. Naj- ozemlju Slovenije je nastal 12. aprila 1998 v zgornjem mo~nej{i popotresni sunek je nastal 6. maja ob 4. uri in

Slika 19. Najmo~nej{i potres 20. stoletja v Sloveniji je v zgornjem Po- Slika 20. Zanimive so bile tudi {tevilne po{kodbe, ki so nastale v nara- so~ju povzro~il veliko gmotno {kodo, saj je bilo po{kodovanih ve~ kot vi in {e danes ogro`ajo planinske poti ter groze~e pretijo sprehajalcem 4000 objektov. Mo~no po{kodovana stanovanjska hi{a v Spodnjih in planincem. Velik skalnat podor je nastal na »koti 1776«, ki se dvi- Dre`ni{kih Ravnah nad Kobaridom (foto: R. Vidrih). guje nad dolino Lepene (foto: R. Vidrih).

236 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

52 minut po na{em ~asu in je imel magnitudo 4,2 (Sin~i~, (predvsem stanovanjske hi{e in vsi tisti industrijski in Vidrih, 1999). javni objekti, ki niso uvr{~eni v I. kategorijo), je v veljavi karta s povratno dobo potresov 500 let (slika 21). Za Ob potresu je bilo po{kodovanih ve~ kot 4000 objek- povratno dobo 500 let obstaja 90–odstotna verjetnost da tov, na sre~o pa ni zahteval smrtnih `rtev (Godec in sod., vrednosti na karti v 50 letih ne bodo preseène. 1999a, 1999b). V zadnjem ~asu je bila izdelana nova, sodobna karta potresne nevarnosti Slovenije (glej ~lanek Karta potresne nevarnosti Slovenije v tej knjigi). Bistvo nove karte je v Karte potresne nevarnosti tem, da namesto maksimalnih intenzitet potresov ra~unajo projektni pospe{ek tal in pro`nostne spektre odziva za V Sloveniji so {e vedno v veljavi karte potresne nevar- razli~ne vrste tal, kot jih opredeljuje Eurocode 8. Vredno- nosti, ki so iz{le leta 1987 v okviru karte Jugoslavije in sti pospe{kov so izra~unane po metodologiji verjetnostne slonijo na potresnih intenzitetah. Avtor za slovensko analize potresne nevarnosti (Lapajne in sod., 1997, ozemlje je bil dr. V. Ribari~ (Ribari~, 1987). To so karte, 2001). ki z dolo~eno verjetnostjo prekora~itve predvidevajo najve~je potresne u~inke. Prva faza izdelave karte predstav- ê primerjamo veljavno karto potresne nevarnosti Slo- lja àri{~ne cone mo`nih potresov z njihovimi maksimal- venije z novo karto projektnega pospe{ka tal, vidimo, da nimi magnitudami. Druga faza predstavlja intenzitete razlike pravzaprav niso velike, saj se obmo~ja majhne in pri~akovanih potresov za razli~na obmo~ja in za razli~ne velike potresne nevarnosti na obeh kartah pribli`no uje- povratne dobe. Karte so izdelane po teoriji ekstremov. majo. Maksimalne intenzitete so izra~unane za najdalj{e obdobje, to je 10.000 let. Za graditev objektov in rabo prostora je bilo treba izra~unati parametre za kraj{a ~asovna obdobja, za 50, 100, 200, 500 in 1000 let. V skladu z navo- Predpisi o potresno varni dili za uporabo karte je obmo~je, kjer je mo`na intenzite- gradnji ta I >/= VII. stopnje po lestvici MSK (EMS), treba opraviti dodatne seizmolo{ke raziskave in mikrorajonizacijo Znanje in vedenje o potresno varni gradnji se nenehno terena v skladu s tehni~nimi predpisi za gradnjo na sei- pove~uje in s tem se nenehno izbolj{ujejo in izpopolnju- zmi~nih obmo~jih. Seizmolo{ke karte so namenjene po- jejo tudi predpisi. Mo~nej{i potres ponavadi razgali potrebam Pravilnika o tehni~nih normativih za gradnjo manjkljivosti in nepravilnosti, ki so se zgodile med gra- objektov na seizmi~nih obmo~jih, pa tudi za potrebe pro- dnjo. Tako pridobljene izku{nje vplivajo na kasnej{o iz- storskega in urbanisti~nega na~rtovanja in projektiranja. bolj{avo predpisov in tudi na prakso potresno varnej{e Za projektiranje objektov, razvr{~enih v II. kategorijo gradnje.

Slika 21. Uradna karta potresne nevarnosti Slovenije za povratno dobo potresov 500 let – karta potresne intenzitete (avtor: V. Ribari~). Za potresno varno gradnjo je v Sloveniji {e vedno v veljavi Pravilnik (z do- polnitvami) o tehni~nih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmi~nih obmo~jih (Ur. l. SFRJ 31/1981, 49/1982, 52/1990), ki predpisuje za projektiranje »navadnih stavb« uporabo karte potresne intenzitete za povratno dobo 500 let (Seizmolo{ka karta SFR Jugoslavije in Tolma~, 1987). Ta karta se z ustrezno empiri~no zvezo med vre- dnostmi intenzitete in projektnega pospe{ka tal lahko uporablja tudi kot karta projektnega pospe{ka tal skupaj s slovenskim predstandardom, ki ga je leta 1995 izdal Urad RS za standardizacijo in meroslovje kot vzporedno in priporo~eno mo`nost za projektiranje in ki je z metodo platnice privzeti del evropskega predstandarda Eurocode 8 iz leta 1994 (CEN, 1994).

237 POTRESI/Renato Vidrih

Preglednica 1. Seznam potresov, ki so nastali na ozemlju Slovenije od leta 567 n. {t. dalje in so dosegli ali presegli najve~jo intenziteto med VI. in VII. stopnjo po EMS (Ribari~, 1987, @iv~i}, 1994).

Dan Mesec Leto âs nastanka ° N ° E Globina Magnituda Intenziteta Obmo~je ura min (km) EMS 567 45,6 15,3 5,8 IX Bela krajina 02 792 46,0 14,5 10 5,4 VIII Ljubljansko barje 26 03 1081 46,0 15,0 10 5,4 VIII JV od Litije 1097 45,6 15,3 5,8 IX Ko~evsko 01 1508 46,0 14,5 10 4,9 VII Ljubljansko barje 26 03 1511 14 46,1 14,0 15 6,8 X Idrija, Cerkno 17 11 1575 46,1 14,5 10 4,9 VII Ljubljana 22 04 1590 12 30 46,1 14,5 10 4,9 VII Ljubljana 1621 46,2 14,5 10 4,9 VII Ljubljana, Kamnik 05 05 1622 11 46,1 14,5 10 5,2 VII-VIII Ljubljana 1625 46,0 14,5 10 4,9 VII Ljubljansko barje 17 06 1628 18 46,0 15,5 7 5,0 VIII Kr{ko, Brestanica 27 11 1632 19 46,0 15,5 8 4,7 VII Kr{ko, Brestanica 1640 45,9 15,5 2 5,4 IX Breìce 21 10 1684 5 30 46,1 14,5 9 4,9 VII Ljubljana 10 05 1689 3 46,0 14,9 5 5,2 VIII dolina Temenice 29 06 1695 46,0 15,5 8 4,6 VI-VII Kr{ko, Brestanica 29 11 1695 46,0 15,5 4,6 VI-VII Kr{ko, Brestanica 11 02 1699 45,6 15,3 6 5,3 VIII Metlika 03 02 1716 46,1 13,6 10 4,9 VII Kanal, Anhovo 24 03 1784 46,1 14,5 10 4,7 VI-VII Ljubljana 02 05 1819 14 46,0 14,0 10 4,6 VI-VII Idrija 02 08 1830 10 46,0 15,5 10 4,9 VII Kr{ko, Brestanica 22 03 1839 04 15 46,4 16,1 8 4,6 VI-VII okolica Ormoà 27 08 1840 12 05 46,2 14,7 8 5,1 VII-VIII planina Menina 21 12 1845 20 40 46,1 14,5 7 5,1 VII-VIII Ljubljana 17 11 1852 14 03 46,1 15,0 6 4,5 VI-VII vzhodno od Litije 16 01 1853 01 30 45,9 15,6 5 4,3 VII Breìce 09 11 1856 22 17 45,9 14,5 8 4,8 VII Krim, Mokrc 07 03 1857 02 56 46,2 14,0 19 5,4 VII-VIII Cerkno 08 05 1860 05 30 45,9 15,6 3 4,2 VI-VII Breìce 13 10 1869 03 30 46,4 14,2 7 4,8 VII dolina Radovne 02 03 1870 2 46,1 14,9 4 4,6 VII Sava, Litija 02 12 1871 45,9 15,0 5 4,7 VII Trebnje 04 04 1877 19 45 46,2 15,2 4 4,6 VII La{ko, Celje 12 09 1877 15 30 46,0 15,2 6 4,5 VI-VII dolina Mirne 21 08 1878 6 46,0 15,2 16 4,8 VI-VII dolina Mirne 12 09 1879 46,2 14,3 7 4,5 VI-VII [kofja Loka 12 02 1880 16 30 45,5 15,3 4,6 VI-VII Bela krajina 04 02 1881 01 26 45,8 14,1 10 4,6 VI-VII Hru{ica, Nanos 17 07 1882 07 51 46,0 14,3 12 5,0 VII Vrhnika 14 04 1895 20 17 46,1 14,5 16 6,1 VIII-IX Ljubljana

238 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Dan Mesec Leto âs nastanka ° N ° E Globina Magnituda Intenziteta Obmo~je ura min (km) EMS 15 07 1897 05 53 46,1 14,5 7 4,9 VII Ljubljana 17 04 1898 22 49 46,1 14,5 11 4,3 VI-VII Ljubljana 18 09 1899 05 16 46,2 14,4 8 4,6 VI-VII Medvode, Kranj 16 02 1901 20 06 46,2 15,0 9 4,6 VI-VII Trbovlje 16 02 1903 19 59 46,0 14,2 4 4,3 VI-VII Vrhnika, Rovte 23 05 1905 13 13 45,9 15,3 3 4,5 VII [kocjan, Bu~ka 14 11 1905 12 47 46,0 15,5 1 3,9 VI-VII Kr{ko, Brestanica 22 02 1908 10 34 46,0 15,7 10 4,9 VII SV od Breìc 20 11 1908 04 03 46,3 15,3 7 3,8 VI-VII Celje, Vojnik 20 05 1913 16 15 45,5 14,4 7 4,8 VII Sne`nik 18 09 1916 11 08 46,0 15,7 5 4,7 VII SV od Breìc 30 10 1916 00 17 46,3 14,8 10 4,6 VI-VII Gornji grad 29 01 1917 08 22 45,9 15,6 13 5,7 VIII Breìce 05 01 1921 00 20 45,8 15,1 7 4,5 VI-VII Dolenjske Toplice 15 09 1924 20 07 46,2 15,2 15 4,4 VI-VII Celje, La{ko 03 12 1924 21 34 45,9 15,6 13 5,0 VII Breìce 01 01 1926 18 04 45,8 14,4 13 5,6 VII-VIII Cerkni{ko jezero 25 08 1928 21 09 45,9 15,6 5 4,8 VII Breìce 19 12 1934 06 14 45,8 15,2 3 4,2 VI-VII Novo mesto 06 05 1939 04 10 46,1 14,8 11 4,4 VI-VII Kresnice, Litija 09 03 1940 04 54 45,8 15,4 4 4,6 VII Gorjanci 01 10 1953 18 27 46,0 15,5 3 4,9 VII Kr{ko, Brestanica 31 01 1956 02 25 45,6 14,3 7 5,1 VII Ilirska Bistrica 19 03 1958 16 03 46,5 14,8 15 4,5 VI-VII Peca 19 05 1963 10 00 46,1 14,8 13 4,9 VII Kresnice, Litija 20 06 1974 17 08 46,2 15,5 13 5,1 VII-VIII Kozjansko 16 07 1977 13 13 46,3 14,3 8 4,6 VI-VII Kranj, Golnik 03 07 1982 13 42 46,3 15,1 4 3,5 VI-VII [empeter, Sav.dol. 12 04 1998 10 55 46,3 13,6 8 5,6 VII-VIII zgornje Poso~je

Navkljub razvoju znanja na podro~ju potresno varne list SFRJ 39/64), ki so sledili predpisu, ki je è leto po- gradnje in neprestanemu izbolj{evanju zakonodaje lah- preje stopil v veljavo v Sloveniji (Odredba o dimenzioni- ko na prizadetih obmo~jih vidimo tudi nedokon~ane ranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih obmo~jih novogradnje, ki so jih po{kodovali potresi. Nekateri – Uradni list SRS 18/63). Razvoj stroke in izku{nje po objekti nimajo vgrajenih potresnih vezi. Ob tem je tre- mo~nih potresih so narekovale spremembe predpisov. Re- ba poudariti, da zna{ajo stro{ki potresne za{~ite med zultat je bil nov predpis leta 1981 (Pravilnik o tehni~nih gradnjo pri posameznih kategorijah zgradb od 1,3 % do normativih za graditev objektov visoke gradnje na sei- 5 % vrednosti zgradbe (odvisno tudi od potresnega zmi~nih obmo~jih – Uradni list SFRJ 31/81), kateremu so obmo~ja, na katerem objekt gradijo – VII., VIII. ali IX. sledile {e dopolnitve. Ta pravilnik zagotavlja vi{jo raven stopnja EMS). potresne varnosti kot predhodni. @al za posamezne vrste konstrukcij (inènirski objekti) nimamo primernega Predpisi o potresni varni gradnji so bili v preteklosti predpisa, ker dolo~ila predpisa iz leta 1964 za to podro~je dele`ni ve~ izbolj{av. Po kon~ani II. svetovni vojni ve- niso ve~ uporabna. Tako je Urad Republike Slovenije za ljavni predpis (Za~asni tehni~ni predpisi za obremenitev standardizacijo in meroslovje kot osnovo za slovenske zgradb – Uradni list SFRJ 61/48) je potresno obremeni- standarde na podro~ju konstrukcij vzel evropske standar- tev mo~no podcenjeval. Velik napredek so predstavljali de Eurocode. Podro~je projektiranja potresno varnih kon- predpisi iz leta 1964 (Pravilnik o za~asnih tehni~nih strukcij obravnava Eurocode 8. Standard ima v Sloveniji predpisih za gradnjo na seizmi~nih podro~jih – Uradni è status predstandarda, treba pa bo pospe{iti dejavnosti,

239 POTRESI/Renato Vidrih ki so potrebne za uvedbo predpisov Eurocode v sloven- za potrebe potresno varne gradnje na podlagi na- skem prostoru. tan~nej{ega poznavanja seizmotektonskih razmer na ozemlju Slovenije. Z dovolj gosto postavljeno in kakovo- Pri popotresnih dejavnostih verjetno ne sme biti stno opremljeno dràvno mreò bomo v pri~akovanju po- vpra{anje, ali bodo narejena le popravila ali morebiti re- tresov nanje mnogo bolje pripravljeni in s tem bomo po- konstrukcije in oja~anja zgradb. Za objekte, ki bodo {e stopoma zmanj{evali potresno tveganje pri nas. dalj ~asa v uporabi, je smotrno zagotoviti ~im vi{jo raven potresne varnosti. S sistemati~nim oja~evanjem objektov je treba v celotni Sloveniji zmanj{ati {tevilo potresno ran- ljivih objektov in s tem zmanj{ati {tevilo ogroènih LITERATURA 1. Buser, S., Draksler, V., 1993. Poenostavljena geolo{ka karta Slovenije, 1 : 500.000. dràvljanov. Ljubljana, GeOZS. 2. Godec, M., Vidrih, R., Ribi~i~, M., 1999a. The engineering-geological structure of Po- so~je and damage to buildings. International Conference on Earthquake Hazard and Risk in the Mediterranean Region, 18.—22. October 1999, Nikosia, North Cyprus, EHRMR 99 Abstracts, 228. 3. Godec, M., Vidrih, R., Ribi~i~, M., 1999b. A survey of damage caused by 1998 earth- Sklepne misli quake in the So~a valley (Slovenia). 12th World Conference on Earthquake engineering, 30. Jan.— 4. Feb. 2000, Auckland, 447. 4. Lapajne, J., 1987. Veliki potresi na Slovenskem I. Ujma, 1, 55—57. V kratkem pregledu seizmi~nosti Slovenije lahko 5. Lapajne, J., 1988. Veliki potresi na Slovenskem II. Ujma, 2, 70—74. ugotovimo, da je na{e ozemlje potresno dejavno, kar 6. Lapajne, J., Zabukovec, B., [ket-Motnikar, B., Zupan~i~, P., 1997. Dr‘avna karta projektnega pospe{ka tal. Potresi v letu 1996. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava nam dokazujejo tako mo~ni potresi v preteklosti kot tu- RS za geofiziko, 63—73. di potresi, ki nastajajo v dana{njem ~asu. To je potrdil 7. Lapajne, J., [ket Motnikar, B., Zupan~i~, P., 2001. Nova karta potresne nevarnosti — tudi zadnji potres v zgornjem Poso~ju leta 1998. Ta po- projektni pospe{ek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik, 50, 140—149. 8. Poljak, M., 2000. Struktura tektonske karte Slovenije, 1 : 250.000. Ljubljana, GeOZS. tres pa nas ni opozoril le na potresno dejavnost, ampak 9. Ribari~, V., 1980. Potresi v Furlaniji in Poso~ju leta 1976, kratka seizmolo{ka zgodovi- predvsem na pomen potresno varne gradnje. Glede na na in seizmi~nost obrobja vzhodnih Alp. Potresni zbornik, 17—80. 10. Ribari~, V., 1982. Seizmi~nost Slovenije. Katalog potresov (792 n. {t.—1981 n. {t.). to, da lahko mo~nej{e potrese pri~akujemo tudi v priho- Seizmolo{ki zavod SR Slovenije, 649. dnje, je najbolj{a za{~ita pred njimi potresno varna gra- 11. Ribari~, V., 1987. Seizmolo{ka karta za povratno periodo 500 let. Beograd, Zajednica dnja in potresno oja~evanje starej{ih oziroma slab{e za seizmologiju SFRJ. 12. Ribari~, V., 1889. Albin Belar (1864—1939) in za~etki slovenske seizmologije. Zbornik zgrajenih objektov. Vse to pa zahteva sistemati~no in za zgodovino naravoslovja in tehnike, Slovenska matica, 41—68, dolgotrajno delo. Ob tem pa je treba upo{tevati tudi lo- 13. Ribari~, V., 1994. Ob stoti obletnici velikega ljubljanskega potresa. Slovenska matica, 175. kalne razmere na terenu, ki lahko zelo vplivajo na u~in- 14. Siko{ek, B., 1982. Tektonika, neotektonika in seizmotektonika SR Slovenije. Seizmo- ke in posledice potresa. lo{ki zavod SR Slovenije, 150. 15. Sin~i~, P., Vidrih R., 1993. Mre‘a potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma7, 130—137. 16. Sin~i~, P., Vidrih R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma, 9, 185—189. Seveda pa ne moremo mimo seizmi~nih kart, ki jih na 17. Sin~i~, P., Vidrih, R., 1999. Earthquake on 12 April, 1998 in Poso~je and instrument- Uradu za seizmologijo Agencije RS za okolje stalno izpo- based observations of aftershocks activities. International Conference on Earthquake Hazard and Risk in the Mediterranean Region, 18.—22. October 1999, Nikosia, North polnjujemo. Karte potresne nevarnosti, ogroènosti, ran- Cyprus, EHRMR 99 Abstracts, 231. ljivosti ... pripomorejo k zmanj{anju potresnega tveganja. 18. Trnkoczy, A., Vidrih R., 1986. Seizmolo{ka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iuguslavica, 12, 17—34. Za izdelavo kakovostnih kart pa je poleg poznavanja zgo- 19. Verbi~, T., Vidrih, R., 1994a. Slovensko ozemlje skozi geolo{ko zgodovino I. del. Gea, dovinskih potresov, geologije, seizmologije, seizmotek- 44—47. 20. Verbi~, T., Vidrih, R., 1994b. Slovensko ozemlje skozi geolo{ko zgodovino II. del. tonike in {tevilnih drugih raziskav potrebno imeti kako- Gea, 46—49. vostno mreò potresnih opazovalnic. Z letom 2000 smo 21. Vidrih, R. in sod., 1991. Potresna ogro‘enost Slovenije. Ob~ine: Bre‘ice, Idrija, Kr{ko, ljubljanske ob~ine, Tolmin. Seizmolo{ki zavod SR Slovenije in Republi{ki {tab za~eli postavljati mreò 25 potresnih opazovalnic, ki bo, za civilno za{~ito, 214, 5 prilog. ~e bo {lo vse po sre~i, dograjena do leta 2004. Postavitev 22. Vidrih, R., Verbi~, T., 1994a. Potresna dejavnost Slovenije I. del. Gea, 8—10. dràvnega alarmnega sistema z obve{~anjem v stvarnem 23. Vidrih, R., Verbi~, T., 1994b. Potresna dejavnost Slovenije II. del. Gea, 41—43. 24. Vidrih, R., 1997. Mo~nej{i potresi na Slovenskem. Feljton, 1—16. Dnevnik, 6.—24. junij ~asu bo temeljil na samodejni obdelavi podatkov in na sa- 1997. modejnem posredovanju podatkov ustreznim slu`bam. 25. Vidrih, R., Sin~i~, P., Gostin~ar, M., 1997. Seismic network in Slovenia. A hundred years of the first Seismic Observatory in Slovenia. 29th General Assembly of the IAS- Potresni zapisi na~rtovane mreè bodo omogo~ili ~im na- PEI, Abstracts, W 18 1775, Thessaloniki. tan~nej{e opredeljevanje osnovnih potresnih parametrov 26. Vidrih, R., Godec, M., Gosar, A., Sin~i~, P., Tasi~, J., @iv~i~, M., 2002. Omre‘ja na podlagi globinskega geofizikalnega modela ozemlja potresnih opazovalnic okoli JE Kr{ko. ARSO, Urad za seizmologijo, 30 s. 27. @iv~i}, M., 1994. Earthquake catalogue. In Probalistic Assessment of Seismic Hazard Slovenije. Prav tako bodo omogo~ili zanesljivej{e oce- at Kr{ko Nuclear Power Plant (eds. Fajfar, P. and Lapajne, J.). University of Ljubljana, njevanje in izbolj{avo dràvne karte potresne nevarnosti Dept. of Civil Engineering.

240 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE Janez Lapajne, Barbara [ket Motnikar, Polona Zupan~i~

Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je Pojasnila h karti projektnega karta projektnega pospe{ka tal za povratno dobo pospe{ka tal 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Eurocode 8 (EC8). Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Euroco- – Projektni pospe{ek tal (angl. design ground accelera- de 8 – Projektiranje potresno odpornih konstruk- tion) je po EC8 enak vr{nemu (ali najve~jemu) pos- cij, ki ga je izdal Slovenski in{titut za standardiza- pe{ku tal (angl. peak ground acceleration, PGA). To cijo (2001). Slovenski predstandard Eurocode 8, je najve~ja absolutna vrednost zapisa pospe{ka na Karta projektnega pospe{ka tal in pripadajo~i Tol- prostem povr{ju. Zapis pospe{ka je korigiran tako, da ma~ skupaj dopolnjujejo nove predpise o potre- so izlo~eni {um in napake instrumenta. sno odporni gradnji v Sloveniji. Geodetska osnova Karte projektnega pospe{ka tal je pregledna karta – Projektni pospe{ek tal je dolo~en za povratno dobo Slovenije v merilu 1 : 500.000. Pojasnjeni so stro- 475 let, ki ustreza 90-odstotni verjetnosti, da vredno- kovni termini ter na kratko opisani vhodni podatki sti na karti ne bodo preseène v 50 letih (kar je pred- in postopek za izra~un karte. Posebej so navede- videna ìvljenjska doba navadnih objektov). Povratna na obmo~ja z najve~jo potresno nevarnostjo. Ker doba je povpre~en ~as med prekora~itvami vrednosti ostaja v povezavi s pravilnikom iz leta 1981 do na- projektnega pospe{ka tal na dani lokaciji. daljnjega v uradni veljavi tudi intenzitetna karta, so pojasnjene razlike med kartama. Oceno potre- – Vrednosti projektnega pospe{ka tal na karti veljajo sne nevarnosti Slovenije dopolnjujejo {e {tiri infor- za tla vrste A (trdna tla). Po EC8 je vrsta tal A ska- mativne karte potresne nevarnosti Slovenije: karti la ali druga geolo{ka formacija, v kateri je hitrost pospe{ka tal za povratni dobi 1000 in 10.000 let stri`nega valovanja vsaj 800 m/s in na kateri je naj- ter karti spektralnega pospe{ka pri nihajnih ~asih ve~ 5 m slab{ega povr{inskega materiala. Za druge 0,3 s in 1,0 s za 5-odstotno kriti~no du{enje in vrste tal je treba projektni pospe{ek tal pomnoìti z povratno dobo 475 let. ustreznim koeficientom tal S (angl. soil coefficient). Vrednosti koeficienta S za razli~ne vrste tal so dolo~ene v EC8.

Uvod – Ozemlje Slovenije je razdeljeno na obmo~ja, v katerih se potresna nevarnost v skladu z EC8 ne spre- V Sloveniji je za potresno odporno projektiranje od leta minja. Vrednosti projektnega pospe{ka tal so zato 1981 v veljavi jugoslovanski Pravilnik o tehni~nih normati- razvr{~ene v razrede, zgornja vrednost vsakega ra- vih za graditev objektov visoke gradnje na seizmi~nih zreda pa je pripisana ustreznemu obmo~ju. obmo~jih (Ur. l. SFRJ 31/1981, 49/1982, 52/1990), ki pred- Obmo~ja enake potresne nevarnosti so na karti pisuje za projektiranje »navadnih stavb« od leta 1990 dalje ozna~ena z isto barvo. Kraje na mejah obmo~ij je (Ur. l. SFRJ 52/1990) uporabo karte potresne intenzitete za treba uvrstiti v obmo~ja z ve~jo vrednostjo projek- povratno dobo 500 let (Seizmolo{ka karta SFR Jugoslavije tnega pospe{ka tal. in tolma~, 1987; avtor za ozemlje Slovenije je V. Ribari~). Podrobneje je karta intenzitete in zakonodaja na podro~ju – Gornja pojasnila veljajo smiselno tudi za {tiri dopol- potresno varne gradnje opisana v ~lanku Potresi R. Vidriha. nilne karte potresne nevarnosti: karti vr{nega pospe{ka tal za povratni dobi 1000 in 10.000 let ter kar- Konec leta 2001 je Slovenski institut za standardizacijo izti spektralnega pospe{ka za nihajni ~as 0,3 s in 1,0 s. dal slovenski predstandard Eurocode 8 – Projektiranje potre- Vse {tiri karte so razdeljene na obmo~ja, znotraj kasno odpornih konstrukcij. S tem je za~ela vzporedno s karto terih se potresna nevarnost ne spreminja, pospe{ek pa potresne intenzitete veljati tudi nova karta potresne nevarnosti je na vsakem obmo~ju enak zgornji vrednosti tega Slovenije. To je karta projektnega pospe{ka tal za povratno do- obmo~ja. Obe karti spektralnega pospe{ka sta izdela- bo 475 let (Lapajne in sod., 2001), ki jo dopolnjujejo Tolma~ ni za povratno dobo 475 let in trdna tla, drugi dve pa karte in {e {tiri informativne karte potresne nevarnosti: karti ka`eta vr{ni pospe{ek na trdnih tleh za povratni dobi pospe{ka tal za povratni dobi 1000 let (slika 1) in 10.000 let 1000 in 10.000 let. Pri povratni dobi 1000 let je ver- (slika 2) ter karti spektralnega pospe{ka pri nihajnem ~asu 0,3 jetnost dobrih 95 %, pri povratni dobi 10.000 let pa s (slika 3) in 1,0 s (slika 4) za 5-odstotno kriti~no du{enje in pribli`no 99,5 %, da vrednosti na karti ne bodo pre- povratno dobo 475 let (Lapajne in sod., 2002). se`ene v 50 letih.

241 KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE/Janez Lapajne, Barbara [ket Motnikar, Polona Zupan~i~

Vhodni podatki in postopki Temeljni vir seizmolo{kih podatkov je poenoten katalog Slovenije in sosednjih deèl, ki zajema obdobje Za izdelavo kart pospe{ka smo uporabili postopek ver- od leta 567 do leta 1998 in povr{ino okoli 100.000 jetnostnega ocenjevanja potresne nevarnosti in dvosto- km2. Privzeli smo Poissonovo ~asovno porazdelitev penjsko Gaussovo glajenje nadàri{~ potresov. Izvirni popotresov in smo zato iz kataloga izlo~ili pred- in popo- stopek (enostopenjskega) Gaussovega glajenja nadàri{~ trese. Za magnitudo smo privzeli dvojno odrezano eks- potresov je bil razvit in uporabljen pri izdelavi kart potre- ponentno porazdelitev. Geolo{ko-tektonski vhod sne nevarnosti ZDA (Frankel, 1995). Ta postopek smo izra~una je koli~inski seizmotektonski model obravna- metodolo{ko in numeri~no izpopolnili (Lapajne, 2000; vanega ozemlja (Poljak in sod., 2000). Model pojema- Lapajne in sod., 1997, 2001; [ket Motnikar in sod., 2000), nja pospe{ka tal temelji na italijanskih zapisih mo~nih tako da vklju~uje statisti~ni seizmotektonski model in mo- potresov, od katerih jih je polovica iz Furlanije (Sabet- del pojemanja, ki temelji na najkraj{i oddaljenosti od pre- ta in Pugliese, 1996). Potresno nevarnost smo loma. Oblikovali smo pet modelov porazdelitve nadàri{~. izra~unali s prirejenim Cornellovim postopkom (Cor- Dva modela temeljita na {tevilu potresov, trije pa na nell, 1968), za celoten postopek pa smo izdelali in spro{~eni potresni energiji, ki poudarja vpliv ve~jih zgo- uporabili lasten ra~unalni{ki program OHAZ (Zabuko- dovinskih potresov na oceno potresne nevarnosti. vec, 2000).

Slika 1. Karta pospe{ka tal (tla vrste A po EC8) za povratno dobo 1000 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~)

Slika 2. Karta pospe{ka tal (tla vrste A po EC8) za povratno dobo 10.000 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~)

242 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

243 KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE/Janez Lapajne, Barbara [ket Motnikar, Polona Zupan~i~

Slika 3. Karta spektralnega pospe{ka (tla vrste A po EC8) pri nihajnem ~asu 0,3 s za povratno dobo 475 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~)

Slika 4. Karta spektralnega pospe{ka (tla vrste A po EC8) pri nihajnem ~asu 1,0 s za povratno dobo 475 let (avtorji: J. Lapajne, B. [ket Motnikar in P. Zupan~i~)

Primerjava karte projektnega potresne intenzitete je izdelana za »srednja tla« (oprede- pospe{ka tal in karte ljena v pravilniku iz leta 1981) in za povratno dobo 500 intenzitete let, karta projektnega pospe{ka pa za trdna tla A po EC8 (opredeljena kot »dobra tla« v pravilniku iz leta 1981) in Do nadaljnjega ostaja omenjeni jugoslovanski pravil- za povratno dobo 475 let. Dodatne razlike med kartama nik iz leta 1981 v Sloveniji {e vedno uradno veljaven. so posledica razli~ne metodologije ocenjevanja potresne Zato je za potresno odporno projektiranje »navadnih nevarnosti in deloma razli~nih vhodnih podatkov ter su- stavb« mo`no uporabiti ali karto intenzitete (Seizmo- bjektivnih ocen. lo{ka karta SFR Jugoslavije in tolma~, 1987) v povezavi s tem pravilnikom ali karto projektnega pospe{ka tal (slika 1) v povezavi s slovenskim predstandardom EC8 iz leta 2001. Sklepne misli

Intenziteta daje prete`no opisno oceno potresnih u~in- Slovenija je dràva s srednjo potresno nevarnostjo. kov na objekte, ljudi in naravo, pospe{ek tal pa je instru- êprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti mentalno merljiva fizikalna veli~ina, ki omogo~a nepo- magnitude, so lahko njihovi u~inki dokaj hudi zaradi ra- sreden izra~un potresnih sil oziroma obremenitev. Karta zmeroma plitvih àri{~.

244 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Karte potresne nevarnosti kaèjo, da poteka pas ve~je LITERATURA 1. Cornell, C. A., 1968. Engineering seismic risk analysis. Bull. Seism. Soc. Am., 58, nevarnosti po osrednjem delu Slovenije od severozahoda 1583—1606. proti jugovzhodu dràve. Z oddaljevanjem od tega pasu 2. Frankel, A., 1995. Mapping seismic hazard in the Central and Eastern United States, Seism. Res. Lett. 66, 4, 8—21. proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost 3. Frankel, A., C. Mueller, S. Hermsen, T. Barnhard, E. Leyendecker, S. Hanson, D. Per- vidno zmanj{uje. Izstopajo tri obmo~ja z najve~jo potre- kins, and N. Dickamn (1997). New USGS seismic hazard maps for the United States: Uniform hazard spectra, deaggregation, and uncertainty, Presented at the 92nd An- sno nevarnostjo: nual Meeting of the Seismological Society of America, Honolulu, Hawaii. – Obmo~je zahodne Slovenije. Tu so se tla v preteklosti 4. Lapajne J. K., 2000. Some features of the spatially smoothed seismicity approach. V: Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. najmo~neje tresla. Leta 1511 je na tem obmo~ju na- K., urednik). Ljubljana, Ministry of the environment and spatial planning, Geophysical stal doslej najve~ji potres z àri{~em na slovenskih Survey of Slovenia, 27—33. 5. Lapajne, J. K., [ket Motnikar, B., Zabukovec, B. in Zupan~i~ P., 1997. Spatially-smo- tleh, potres leta 1998 v zgornjem Poso~ju pa je bil othed seismicity modelling of seismic hazard in Slovenia, J. Seism., 1, 73—85. eden od dveh najve~jih potresov v 20. stoletju z 6. Lapajne, J., [ket Motnikar, B., Zupan~i~, P., 2001. Nova karta potresne nevarnosti — projektni pospe{ek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik, 50, 140—149. àri{~em na ozemlju Slovenije. Sicer pa so velike vre- 7. Lapajne, J., [ket Motnikar, B., Zupan~i~, P., 2002. Tolma~ karte potresne nevarnosti dnosti projektnega pospe{ka tal na tem obmo~ju pred- Slovenije. Gradbeni vestnik, 51, 44—48. 8. Poljak, M., Zupan~i~, P., Lapajne, J. K., [ket Motnikar, B., Zabukovec, B., 2000. Sei- vsem posledica velikih in pogostih potresov v bli`nji smotectonic input for spatially smoothed seismicity approach. V: Seismicity modeling Furlaniji, kjer so bili zadnji veliki potresi leta 1976. in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljublja- na, Ministry of the environment and spatial planning, Geophysical Survey of Slovenia, – Obmo~je Ljubljane in okolice. [ibkej{i potresi so tu ra- 117—124. zmeroma pogosti, pa tudi nekoliko mo~nej{i potresi ni- 9. Sabetta, F., Pugliese, A, 1996. Estimation of response spectra and simulation of non- stationary earthquake ground motions. Bull. Seism. Soc. Am., 86, 337—352. so redkost. Najve~ji znani potres na tem obmo~ju je bil 10. Slovenski institut za standardizacijo, 2001. Projektiranje potresno odpornih konstruk- veliki ljubljanski potres leta 1895. K ve~ji potresni ne- cij. Slovenski predstandard Eurocode 8. Ljubljana. 11. [ket Motnikar, B., Lapajne, J. K., Zupan~i~, P., Zabukovec, B., 2000. Application of varnosti na tem obmo~ju (posebej na njegovem zaho- the spatially smoothed seismicity approach for Slovenia. V: Seismicity modeling in dnem delu) prispeva tudi potres na Idrijskem leta 1511. seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljubljana, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Geophysical Survey of Slovenia, – Obmo~je Breìc. K dokaj veliki vrednosti projektne- 125—133. ga pospe{ka tal prispevajo tu {tevilni razmeroma {ib- 12. Vidrih, R., 2002. Potresna dejavnost Slovenije. V tej knjigi. 13. Zabukovec, B., 2000. OHAZ — A computer program for spatially smoothed seismicity ki in redki mo~nej{i potresi. Najmo~nej{i znani po- approach. V: Seismicity modeling in seismic hazard mapping, Workshop proceedings (Lapajne, J. K., urednik). Ljubljana, Ministry of the Environment and Spatial tres je bil tu leta 1917, ki je bil eden od dveh naj- Planning, Geophysical Survey of Slovenia, 135—140. ve~jih potresov v 20. stoletju z àri{~em na ozemlju 14. Zajednica za seizmologiju SFR Jugoslavije, 1987. Seizmolo{ka karta SFRJ za povra- Slovenije. K potresni nevarnosti tega obmo~ja prispe- tni period od 500 godina & Tuma~ seizmolo{ke karte SFR Jugoslavije. Beograd. vajo tudi potresi na hrva{ki strani meje in mo~nej{i potresi severno od Zagreba.

245 VISOKE VODE/Janez Polajnar

VISOKE VODE Janez Polajnar

Visoke vode, poplave in povodnji so naravni vodnji, 1 : 1,8 ([ifrer, 1983). Njihovo intenzivnost dolo- pojav, predvsem v deèlah z obilnimi padavina- ~amo tudi s preu~evanjem najve~jih pretokov v vodoto- mi in goratim povr{jem, kamor sodi tudi Slove- ku, ki poplave povzro~a. S pomo~jo statisti~nih metod nija. V zadnjem ~asu je problematika, povezana razvrstimo najve~je pretoke na vodomernih postajah v z vodami, postala po svetu in tudi pri nas vse sistem verjetnega ponavljanja. Za opis o jakosti poplav bolj aktualna in odmevna v javnosti. To velja na posameznih delih pore~ij uporabljamo tako imenova- med drugim pripisati ugotavljanju mo`nih pono povratno dobo najve~jega pretoka reke. To je statis- sledic svetovnih podnebnih sprememb, ki naj bi ti~na verjetnost pojava velikega pretoka na vodomerni vplivale tudi na vodni krog, vse bolj natan~nemu postaji v enem letu. Pretoki rek, ki jih ozna~imo kot sto- preu~evanju vremena in hidrolo{kih zna~ilnosti letne vode, se lahko v enem letu pojavijo z enoodstotno ter vse bolj{emu pretoku informacij. Med hidro- verjetnostjo. Kot katastrofalne poplave ozna~ujemo tiste, lo{kimi ekstremi prej{njega stoletja in minulega ko najve~ji pretok reke preseè 50-letno povratno dobo. desetletja so bili pri nas najbolj odmevni pojavi Verjetnost pojava tako velikega pretoka v enem letu je visokih voda, poplav, povodnji in z njimi pove- dvoodstotna. zana gmotna {koda. V Sloveniji so poplave obi- ~ajen pojav. Z njimi povezana vse ve~ja gmotna Poplave se razlikujejo: {koda pa je bolj kot od naravnih sil odvisna tu- – po tipu vodotoka (hudourniki, dolinski, ravninski, di od ~lovekove dejavnosti v obvodnem svetu. kra{ki) V zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bilo leta brez – glede na relief zemlji{~a (jeà, depresije) poplav. Reke so se najve~krat razlivale na ob- – po obsegu mo~jih vsakoletnih poplav, nekajkrat pa so bile – glede na jakost in razprostranjenost padavin povodnji tako silovite, da smo jim, podobno kot – glede na letni ~as (jesenske, spomladanske, poletne v preteklosti, pripisali katastrofalne razse`nosti. poplave) – po tipu visokovodnega vala – po trajanju – po pogostosti (npr. 20-letne poplave) – glede na vrsto zemlji{~a in poplavljenih objektov Poplave in povodnji so (Uprava RS za za{~ito in re{evanje, 1999) naravni pojav Poplave so tako eden izmed prevladujo~ih naravnogeo- Poplave in povodnji se obi~ajno pojavijo zaradi izred- grafskih preoblikovalcev pokrajine. Njihov vpliv je naj- no mo~nih ali dolgotrajnih padavin, naglega taljenja sne- bolj zaznaven predvsem v ozkih in hudourni{kih dolinah ga ali medsebojnega skupnega delovanja. Vzrokov za po- goratih obmo~ij, pa tudi v ravninsko-niìnskih predelih. plave je veliko. Temeljni vzroki za nastanek poplav so So naravni dejavnik, ki neposredno vpliva na namemb- padavinske razmere, reliefne, geotektonske, kamninsko- nost prostora in izrabo tal. pedolo{ke, vegetacijske in druge naravnogeografske zna- ~ilnosti pore~ij. Ob tem pa k obsegu poplav v zadnjem Ob pojavljanju poplav v zadnjem ~asu in s tem poveza- ~asu vse bolj prispevajo ~lovekovi posegi v naravo. nega poplavnega sveta je imel v Sloveniji pomembno vlogo tudi ~lovek. S kr~enjem skoraj polovice gozdov, z ob- Poplave in povodnji delimo glede na njihove zna~ilno- delavo tal, gradnjo manj{ih in ve~jih naselij ter gosto sti v ve~ kategorij, na primer: hudourni{ke, dolinske ali cestno ter èlezni{ko mreò je zelo spremenil vodne pa kra{ke. Lahko so vsakoletne, periodi~ne. Takrat se voda tudi poplavne razmere. S tem je zelo pospe{il in pove~al razlije tudi ve~krat na leto in skupaj s {tevilnimi narav- odtok padavinske vode, okrepila pa se je tudi erozija pr- nimi in antropogenimi pokrajinskimi elementi izoblikuje sti (Uprava RS za za{~ito in re{evanje, 1999). poplavna obmo~ja, kjer je raba prostora prilagojena rednim poplavam. Povodnji so redke. Povzro~ijo jih izjem- V Sloveniji poplave ogroàjo ve~ kot 300.000 ha povr- no visoke vode, ki poleg poplavnega sveta zalijejo ali {in. Najve~ jih je v ozkih dolinah vzdol` hudourni{kih preoblikujejo predele, katerih namembnost ni dosledno grap (237.000 ha) ter na okrog 30 obse`nih poplavnih ob- prilagojena u~inkom povodnji (Radinja in sod., 1974). mo~jih v raz{irjenih delih dolin, ob morju in na kra{kih Nekatera preu~evanja poplavnih obmo~ij v Sloveniji so poljih (70.403 ha). Ve~ kot polovica poplavnega sveta je pokazala, da je razmerje med povr{inami, ki jih prizade- v pore~ju Save (54 %), Drave (42 %) in So~e (4 %) (Na- nejo redne poplave, in povr{inami, ki ji prizadenejo potek, 1992).

246 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Pregled nekaterih povodnji radi hude nevihte in zama{enih cestnih odtokov nenado- v prej{njem stoletju ma pod vodo. Hudo neurje je povzro~ilo tudi povodenj v Murski Soboti in okolici. Voda je po{kodovala polovico Visoke vode se v Sloveniji pojavijo vsako leto in so za od takratnih 150 hi{, {tiri pa je poru{ila. Ob povodnji, ker na{e kraje obi~ajne. Pojavijo se lahko v vsakem letnem je voda segala tudi do 2 m visoko, sta izgubila ìvljenje ~asu. Najpogostej{e so v jesenskem obdobju, predvsem dva ~loveka, poginilo je ve~ sto glav ìvine. zaradi zmanj{ane za{~itne vloge rastlinskega pokrova. Je- senske visoke vode so obi~ajno obse`nej{e in zajamejo 8. avgusta leta 1926 so zaradi obilnega deèvja vode ve~ pore~ij hkrati. Poletne, hudourni{ke in zimsko-pom- za~ele naglo nara{~ati in povzro~ile povodenj. Ponovno ladne, ki so povezane s taljenjem snega, so ponavadi je bilo najbolj prizadeto Celje z okolico. To obmo~je sta omejene na manj{a pore~ja. Predvsem poletne hudourni{- narasli Savinja in Voglajna spremenili v eno samo veliko ke poplave so zaradi hitrega odtoka padavinske vode, ki jezero. Povr{ina poplavljenega obmo~ja je dosegla 870 se v ozkih grapah spremeni v blatne hudournike, kratko- ha. Voda je poru{ila ve~ino lesenih mostov, poplavljene trajne, vendar silovite in razdiralne. so bile stanovanjske hi{e, tovarne, ljudje so beàli pred vodno ujmo. Povodenj je zahtevala ve~ ~love{kih ìv- V zadnjem stoletju ni bilo desetletja brez ve~jih povod- ljenj, poginilo je precej ìvine. Poplavljala je tudi Drava. nji. Pojavljale so se na celotnem ozemlju Slovenije. O Narasli so potoki s Pohorja in Kozjanskega ter Mislinja. najhuj{ih so poro~ali s {ir{ega celjskega obmo~ja, Po- Izjemni nalivi so v okolici Ljubljane, predvsem v pore~- dravja in Pomurja, spodnjega toka Save, Koro{ke, No- ju Grada{~ice in Sore, povzro~ili veliko povodenj. tranjske in predalpskega hribovja. Poleg materialne {kode so povodnji zahtevale tudi `rtve. K sre~i pa se je nji- 23. in 24. septembra leta 1933 so letopisci poro~ali o si- hovo {tevilo z leti zmanj{evalo. lovitih povodnjih, ki so prizadele Ljubljansko barje, cerkni{- ko in ribni{ko obmo~je ter Dobrepoljsko in Stru{ko dolino, dolino Krke, spodnje Save ter Celjsko kotlino. Na najni`jih Nekaj kratkih poro~il o ve~jih povodnjih predelih barja je bila gladina poplavne vode visoka tudi do v prej{njem stoletju 4 metre. Ljudje so pani~no zapu{~ali domove, re{evalne akcije je bilo mo`no opravljati le s ~olni. Po{kodovanih je bi- Novembra leta 1901 je izdatno deèvje povzro~ilo ka- lo veliko stanovanjskih hi{ in drugih objektov, uni~en je bil tastrofalne povodnji, ki so prizadele skoraj celotno Slove- ves jesenski pridelek, utonilo je veliko glav ìvine. nijo. Po pisanju ~asopisov so poplavljale: Sava Bohinjka, Sel{ka Sora, Sora, Krka, Temenica, Idrijca, Ba~a, Savinja, 4. in 5. junija leta 1954 je Celje z okolico prizadela ve- Hudinja, Voglajna, poplave so bile tudi na Ljubljanskem lika povodenj, okraj Kr{ko pa velika poplava. Poplavljen je barju. Poru{enih je bilo precej mostov, poplavljena so bila bil le ozek pas ob strugi, a so bile posledice katastrofalne. mestna jedra. V Celju je voda segala tudi do 1 m visoko. Hi{e so bile poplavljene do 1,5 m, ponekod celo 2,20 m visoko. Voda je nosila hlodovino, hmeljevke, telefonske dro- Maja leta 1910 so bile ob povodnji na [tajerskem pod vo- gove, stanovanjsko opremo, kose drvarnic, odna{ala je ì- do {tevilne vasi, setev je bila povsem uni~ena, veliko ìvine vali in zahtevala 11 ~love{kih ìvljenj. Povzro~ena je bila je potonilo, poru{enih je bilo ve~ mostov. Povodenj je zahte- ogromna materialna {koda tudi na industrijskih objektih. vala tudi ve~ ~love{kih ìvljenj, ve~ ljudi pa so pogre{ali. 13. in 14. julija 1972 so mo~ni nalivi in neurja povzro- Novembra leta 1923 je dobrih deset dni trajajo~e de- ~ili, da sta za~eli poplavljati Ledava in [~avnica s prito- èvje z nalivi in snegom, ki se je zaradi naglega dviga ki. Razbremenilni kanal Ledava-Mura je bil poln vode, temperatur za~el taliti, povzro~ilo, da so narasle pred- voda se je celo prelila iz kanala, poplavljena je bila Mur- vsem: So~a, Sava in Savinja s pritoki prestopile bregove ska Sobota. V Pomurju v ob~inah Lendava in Murska So- in kot hudourne vode povzro~ile poplave in povodnji. Sa- bota, so evakuirali ve~ kot tiso~ ljudi in re{ili pribli`no va je odplavila velike koli~ine lesa in drugega materiala toliko glav ìvine. Poleg hi{ in naselij je voda zalila in ter uni~ila in poru{ila vse, kar je dosegla: mostove, èlez- po{kodovala nekaj ve~jih komunalnih naprav, vodnogos- ni{ke proge. Krka je poplavila Kostanjevico, ki je bila ta- podarskih objektov, predvsem na Muri, in industrijskih ko kot ve~ina krajev med Kr{kim in Breìcami vse do Si- objektov. Velika {koda je bila v kmetijstvu in lovstvu. Ob ska odrezana od preostalega sveta. Ljudje so beàli z ì- nevarnosti, da bi Mura prebila za{~itne nasipe, so v ob- vino in najnujnej{im pred naraslo vodo. Pri re{evanju murskih vaseh izvedli mobilizacijo prebivalstva, starej{e- pred vodno ujmo je nekaj ljudi izgubilo ìvljenje. ga od 16 let. Opravili so pomembno delo pri utrjevanju nasipov, re{evanju ljudi in premoènja. 12. novembra leta 1925 so ~asniki poro~ali o velikih poplavah v Pomurju, ter na [tajerskem in na Koro{kem. 1. novembra leta 1990 so povodnji, ki so bile ene ve~- Povzro~ili so jih ve~dnevni mo~ni nalivi. Izdatno so na- jih v tem stoletju, zajele velik del Slovenije. Nekatere re- rasle: Voglajna, Savinja, Drava, Mura. Maribor je bil za- ke so ta dan dosegle najvi{je vodostaje v opazovanem ob-

247 VISOKE VODE/Janez Polajnar dobju. Izjemno velike pretoke rek so povzro~ile intenziv- zro~ile ogromno materialno {kodo na objektih, ~love{kih ne padavine v zadnjih dneh oktobra in v no~i na 1. no- `ivljenj na sre~o niso zahtevale (Uprava RS za za{~ito in vember. Zaradi izdatne predhodne namo~enosti zemljine re{evanje, 1999). so zadnje padavine 1. novembra pre{le neposredno v re~- ni odtok, kar je povzro~ilo hitro zvi{evanje gladine voda, Novembra leta 2000 so bile visoke vode v Sloveniji ponekod najve~je v opazovanem obdobju. Visoki poplav- dolgotrajne. Pretoki opazovanih rek so bili ves mesec ve- ni valovi so povzro~ili vodno ujmo predvsem na Sori, liki. Ve~krat so se pove~ali do vrednosti, ki so zna~ilne za Kamni{ki Bistrici, Savinji in njihovih pritokih, ter v sred- vsakoletne jesenske visoke vode. Najve~ji pretoki nakate- njem in spodnjem toku Save. Ponekod so reke dosegle rih opazovanih rek na posameznih odsekih in predvsem najve~ji pretok s povratno dobo sto let. Najhuj{e posledi- gladine poplavne vode na kra{kih poljih Notranjske in Su- ce povodnji so bile predvsem v pore~ju Savinje. he krajine so dosegli ve~je vrednosti od vsakoletnih. Po- nekod so dosegli obdobne konice in celo rekordne vredno- 7. in 8. november 1998. Obmo~je z obilnimi padavi- sti opazovanega obdobja (med njimi Savinja v zgornjem nami se je te dni raz{irjalo od Koprskega primorja prek toku, na obmo~ju Sol~ave, Me`a v zgornjem toku na ob- kra{kih planot, Ljubljanskega barja, Tuhinjske doline, mo~ju ^rne). Tu so bile povratne dobe najve~jih pretokov pore~ja Drete na {ir{e celjsko obmo~je in naprej prek Ha- ve~je od stoletnih. Najve~je pretoke z 20- do 50-letno po- loz in pore~ja Dravinje na sosednjo Hrva{ko. Povodenj, vratno dobo so dosegle: Sava Dolinka, So~a v zgornjem ki je bila po obsegu podobna katastrofalni povodnji leta toku s pritoki Tolminko in U~jo ter gladine poplavne vo- 1990, je ponovno povzro~ila najve~ {kode v pore~ju Sa- de na Lo{kem polju, Cerkni{kem jezeru in Planinskem po- vinje. Ocene tako obsega kot posledic povodnji so bile lju. V tem obdobju so bili vodostaji na Savinji pri Sol~avi huj{e kot leta 1990, ko so zna{ale pribli`no 20 % letnega in na Cerkni{kem jezeru vi{ji od obdobnih visokovodnih bruto dru`benega proizvoda in so bile po ocenjeni {kodi konic. V dolini nad Logom pod Mangartom je zemeljski na prvem mestu v prej{njem stoletju (Trontelj, 1997). [e plaz povzro~il naravno nesre~o velikih razse`nosti. posebej hudo so poplavljale Sel{ka Sora v @eleznikih, pritoki Kamni{ke Bistrice, So~a, Krka, Dravinja, Savinja V minulem desetletju, med leti 1990 in 2000, so nas v Celju, La{kem, Drava ob stari strugi. Poplave so pov- poleg vsakoletnih visokih voda ve~krat prizadele izjemno

Slika 1. Povratne dobe najve~jih pretokov opazovanih rek med leti 1990 in 2000

248 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI visoke vode, ki so v nekaterih pore~jih povzro~ile povod- merov, ko reke na vodomernih postajah in gladina morja nji s katastrofalnimi posledicami. Najbolj obse`ne po- ob slovenski obali prese`ejo pogojne vodostaje. To so vodnji z najve~jimi pretoki rek, ki so dosegli stoletno po- vodostaji na vodomernih postajah, pri katerih se za~ne v vratno dobo, so bile leta 1990, hudourni{ke leta 1994 in hidrolo{ki prognosti~ni slu`bi izredno spremljanje in ob- 1995 ter leta 1998 in 2000. ve{~anje.

Po obsegu in posledicah na {ir{em obmo~ju izstopajo Najve~ visokih voda je ob jesenskem padavinskem vr- v prej{njem desetletju novembrske povodnji leta 1990 huncu, oktobra in novembra. Pomembno vlogo pri ve~- in prav tako novembrske povodnji leta 1998. Najve~ji jem neposrednem odtoku padavinske vode v re~na korita pretoki rek s povratno dobo 50 in sto let, ki opisujejo iz- imajo v tem letnem ~asu zmanj{an za{~itni vpliv rastlinja jemno silovitost povodnji, so se leta 1990 pojavili na in ni`je temperature. pore~ju Savinje in Save v srednjem in spodnjem toku, leta 1998 pa poleg navedenih tudi v drugih pore~jih. V Jesenske visoke vode so obi~ajno posledica prehoda obeh povodnjih je bilo med najbolj prizadetimi pore~je ve~jega frontalnega sistema, za~nejo pa se na zahodu dr- Savinje. V novembrskih povodnjih leta 2000 pa je Savi- `ave. Ta ~as toplo Sredozemsko morje zagotavlja obilo nja v zgornjem toku pri Sol~avi dosegla rekordni vodo- vlage v zraku. Ob vla`nem jugozahodnem vetru, ki prina- staj v opazovanem obdobju, vi{jega kot leta 1990 in le- {a sprva najve~ de`ja gorskim pregradam zahodne Slove- ta 1998. nije, se za~nejo visokovodne razmere v povirnih alpskih in predalpskih predelih zahodne Slovenije. Visoke vode Slu`ba za spremljanje hidrolo{kih stanj, napovedi in se v manj kot enem dnevu raz{irijo v spodnje dolinske poro~anje Agencije Republike Slovenije za okolje v zad- predele ve~jih rek: So~e, Vipave, Reke, Save. Ve~je po- njih letih zapisuje letno povpre~no 60 visokovodnih pri- vodnji se pojavijo tudi v drugih pore~jih, obi~ajno v pri-

Slika 2. Primerjava najve~jih pretokov pritokov Savinje novembra leta 1998 s pretoki leta 1990 in izra~unanimi pretoki povratnih dob

249 VISOKE VODE/Janez Polajnar

Slika 3. [tevilo preseènih pogojnih vodostajev slovenskih rek na opazovanih vodomernih postajah in gladine morja ob slovenski obali med leti 1996 in 2000 merih, ko se v nadaljevanju vremenskega dogajanja nad Slovenijo, pojavi tako imenovano vetrovno striènje in se Sklepne misli padavine okrepijo tudi v osrednji in severovzhodni Slove- niji. Takrat nara{~ajo reke s povirji v Kamni{ko Savinj- Poplavam in povodnjim se tudi v prihodnje ne bo mo~ skih Alpah in predgorju, Zasavju, na Pohorju in Kozjan- izogniti. Nasprotno. Kot nakazujejo ugotovitve o mo`- skem, v Slovenskih goricah. Narasle reke tako polnijo tu- nih posledicah splo{ne podnebne spremembe, se bo v di manj{i pritoki s {ir{ega prispevnega obmo~ja in pove- prihodnosti {e pove~ala verjetnost pojavljanja ekstrem- ~ujejo poplavni val v dolinskih predelih pore~ij. Poplav- nih hidrolo{kih dogodkov, poplav in povodnji. Kljub nene vode ob rekah s hitrim tokom se obi~ajno dokaj hitro gativnim trendom srednjih pretokov rek, predvsem v umaknejo v struge, le ob kra{kih rekah Vipavi, Ljubljani- alpskih in predalpskih pore~jih Slovenije, ostaja smer ci, Krki ter na kra{kih poljih Notranjske se zadrìjo gibanja (trend) najve~jih pretokov nespremenjena ve~ dni. Ob teh rekah se poplave obi~ajno pojavijo z (Uhan, 2002). Pogostej{e vodne ujme so v prihodnje enodnevno ali dvodnevno zamudo. najbolj verjetne predvsem v goratem alpskem in predalpskem delu Slovenije. Poleg prilagajanja dejavnosti V poletnih mesecih se hudourni{ke visoke vode pona poplavno ogroènih obmo~jih, hidrotehni~nih ukre- navadi pojavijo ob izdatnih nevihtnih nalivih na manj- pov in rednega vzdrèvanja re~nih korit je za u~inkovi- {ih pore~jih s strmim povr{jem. Ob obilnih nalivih se to za{~ito pred poplavami pomembno pravo~asno opo- padavinska voda v zelo kratekem ~asu, v izjemnih pri- zarjanje. Slovenija je povirna deèla. V nasprotju z dru- merih tudi manj kot eni uri, zlije v hudourni{ka korita gimi dràvami, z ve~jimi pore~ji, kjer merijo ~as med in manj{e potoke. Hudourniki so najbolj razdiralni v padavinami in poplavami v dnevih, ga v Sloveniji meri- strmih povirnih delih pore~ij. Poplave so kratke, zaja- mo v urah. Pravo~asno opozorilo pred poplavami je v mejo manj{a obmo~ja, kljub temu pa zaradi izjemne Sloveniji mo`no zagotoviti le na podlagi natan~ne ana- vodne sile pustijo za sabo v dolinah pravo razdejanje. lize napovedane prostorske, ~asovne in koli~inske raz- Tovrstne visoke vode se lahko pojavijo domala na vseh poreditve padavin in trenutnih hidrolo{kih razmer v po- obmo~jih Slovenije. Najve~ja verjetnost je v alpskem in re~jih. Z razvojem operativnih orodij za napovedovanje predalpskem svetu zahodne in severne Slovenije, Go- vremena na manj{ih obmo~jih, v meterorolo{ki progno- ri{kih brdih, Zasavju, Kozjanskem, Slovenskih goricah, sti~ni slu`bi in z razvojem orodij za preu~evanje odnosa na Pohorju. med padavinami in odtokom v hidrolo{ki prognosti~ni

250 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI slu`bi so opozorila pred poplavami v zadnjem ~asu vse prenosom podatkov tudi v manj{ih hudourni{kih pore~- bolj natan~na. Za hidrolo{ko prognosti~no slu`bo so jih ter izpopolnjevati orodja za daljinsko spremljanje najtr{i oreh poletne in zgodnje jesenske hudourni{ke po- meteorolo{kih pojavov. plave. Te se ve~krat pojavijo na obmo~jih jugovzhodne in vzhodne Slovenije. Opozorila pred poplavami so za ta obmo~ja Slovenije manj zanesljiva. Zanesljiva, ve~ kot 85-odstotna, pa so v zahodni in osrednji Sloveniji. Prva LITERATURA 1. Revije Ujma, 1991,1992,1993,1994,1995,1996,1997,1998,1999. Ministrstvo za obram- opozorila pred bliàjo~o se vodno ujmo izdajamo v zad- bo, Uprava RS za za{~ito in re{evanje. njih letih povpre~no 34 ur pred poplavami. Le pravo~as- 2. Na~rt za{~ite in re{evanja ob poplavah na obmo~ju Slovenije, verzija 1.0, 1999. Mini- strstvo za obrambo, Uprava RS za za{~ito in re{evanje. na in natan~na opozorila pred vodnimi ujmami pripomo- 3. Natek, M., 1992. Nekateri geografski vidiki poplavnih obmo~ij na Slovenskem. Popla- rejo k bolj{i za{~iti prebivalstva in materialnih dobrin ve v Sloveniji. 4. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M., Natek, M., 1974. Geografsko na ogroènih obmo~jih. Pravo~asno opozorilo pred po- prou~evanje poplavnih podro~ij v Sloveniji. Geografski vestnik, 46. plavami je odvisno tudi od hitro dostopnih podatkov s 5. [ifrer, M., 1983. Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem. Naravne nesre~e v padavinskih in vodomernih postaj. V ta namen bi kaza- Sloveniji kot na{a ogro‘enost. 6. Uhan, J., 2002. Spremenljivost hidrolo{kih ekstremov. V tej knjigi. lo v prihodnje {e bolj skrbeti za raz{iritev mreè sodob- 7. Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov 20. stoletja. nih vodomernih in padavinskih postaj z neposrednim

251 SPREMENLJIVOST HIDROLO[KIH EKSTREMOV/Jo‘e Uhan

SPREMENLJIVOST HIDROLO[KIH EKSTREMOV Jo`e Uhan

Na podatkovnih ~asovnih vrstah o pretokih na Izbor podatkov o pretokih 89 vodomernih postajah Agencije RS za okolje slovenskih rek smo z analizo glavnih komponent (PCA – Princi- pal Component Analysis) preliminarno ocenili prostorsko-~asovne vzorce povr{inskega odto- Preliminarna analiza spremenljivosti hidrolo{kih eks- ka v dveh hidrolo{ko ekstremnih mesecih. Nove tremov v Sloveniji temelji na pojavih pove~ane oz. sinteti~ne spremenljivke so izra~unane iz po- zmanj{ane vodnatosti, ki jo v podatkovnih nizih pred- datkovne matrike izbranih avgustovskih naj- stavljajo najve~ji (Qvk) in najmanj{i mese~ni pretoki manj{ih in novembrskih najve~jih pretokov v (Qnp). Na podlagi pregleda pogostosti izjemnih hidro- obdobju od 1948 do 1997. Odkrivajo se tri lo{kih pojavov (Polajnar, 2000/2001) so bile analizirane zna~ilne komponente, ki pojasnjujejo okoli 60 novembrske visoke konice ter avgustovska majhna dnev- odstotkov celotne spremenljivosti pretokov slo- na povpre~ja pretokov. Izbor vodomernih postaj za preli- venskih rek. Z ortogonalno rotacijo izvornih minarno prostorsko-~asovno analizo trenda je temeljil na komponent smo odkrili troje obmo~ij s podobni- pregledu stanja in oceni kakovosti podatkov vodne bilan- mi preto~nimi vzorci v severozahodni, severo- ce Slovenije (Kolbezen in Pristov, 1998), ki je za trideset- vzhodni in ju`ni Sloveniji. Statisti~no zna~ilno se letno obdobje (1961–1990) vklju~evala 112 vodomernih zmanj{uje povpre~ni letni in avgustovski majhni postaj. Zaradi vrste analize, ki sku{a zajeti ~im dalj{e po- pretok v severozahodnem delu Slovenije. datkovne nize, smo v analizo trenda vklju~ili petdesetlet- no obdobje (1948–1997), zaradi poostritev nekaterih me- ril analize ~asovnih vrst pa zmanj{ali {tevilo obravnavanih vodomernih postaj na 89. Izhodi{~na podatkovna ma- Uvod trika 89 x 50 je tako ponudila ve~ kot 4000 podatkov o pretokih 64 slovenskih rek. Hidrolo{ki ekstremi so pojavi pove~anja vodnatosti rek oz. preplavitev ali zmanj{anja njihove vodnatosti oz. osu{itev re~nega in obre~nega prostora, ki so glede na pogostost pojavljanja v izbranem obdobju redki in izraziti. Z Analiza glavnih komponent njimi so tesno povezani uni~ujo~i dogodki, ki so v zadnjem (PCA) desetletju v Evropi povzro~ali veliko {kodo. Ekonomska {koda zaradi poplav in plazov se je v primerjavi s prej{njo Osnovne smeri razvoja posameznih ~asovnih vrst preto- dekado nekajkrat pove~ala. V Sloveniji se vrednosti {kode kov se v hidrolo{ki analitiki najpogosteje univariatno opi- zaradi poplav ali su{e od leta do leta zelo spreminjajo, pov- sujejo in testirajo z linearnimi funkcijami. Zaradi pogoste pre~no pa zna{ajo okoli 20 odstotkov, v posameznih letih nehomogenosti podatkovnih nizov in vpliva vrste nezna- celo do 40 odstotkov (1991) celotne {kode ob elementarnih nih dejavnikov v posameznih povodjih je regionalizacija nesre~ah. Vpra{anje o koli~inski, ~asovni in prostorski vodomernih postaj s podobnimi rezultati analize trenda na spremenljivosti hidrolo{kih ekstremov, s katerimi je pove- splo{o zelo oteèna. S teàvami pri dolo~anju regionalnih zana vrsta problemov v prostoru – od poplavne varnosti, vzorcev obse`nih multivariatnih ~asovnih podatkovnih onesnaènja vodnih virov, stabilnosti pobo~ij, hidroener- polj so se v preteklosti sre~evali na veliko podro~jih. V za- getske oskrbe, zagotavljanja pitne vode, namakanja do zadnjih dvajsetih letih pa se je zelo raz{irila uporaba tehni- gotavljanja ekolo{kega pretoka, so v zadnjem ~asu zelo ak- ke multivariabne analize glavnih komponent – PCA. Nji- tualizirali tudi scenariji mo`nih vplivov podnebnih spre- hova u~inkovita uporaba je znana pri uspe{nem odkriva- memb oz. podnebne spremenljivosti na povr{inske odtoke. nju regionalnih vzorcev meteorolo{kih in hidrolo{kih V zadnjih petih letih so po svetu opravili {tevilne raziskave ~asovnih vrst o koli~ini padavin, temperaturah zraka, o spremenljivosti pretokov (Yoshino, 1999). Odkrili so ze- zra~nega pritiska, smeri in jakosti vetrov, izrazitosti su{e, lo razli~ne smeri gibanja, od nara{~ajo~ih do upadajo~ih in pojavljanja ciklonov in ugotavljanju regionalnih preto~nih celo do statisti~no povsem nezna~ilnih trendov povr{inske- reìmov (Lins, 1997). Z analizo glavnih komponent naj bi ga odtoka. Za severovzhodna evropska povodja so odkrili zajeli najpomembnej{e sorodne, pogosto celo zakrite, in- prevladujo~e pove~anje zimskih, letnih in jesenskih ter formacije izhodi{~nih ~asovnih vrst in postavili interpre- zmanj{anje pomladanskih pretokov. Splo{no pomanjkanje tacijski model le z nekaj sinteti~nimi komponentami ustreznih podatkovnih nizov pa po ocenah IPCC (2000) za- (StatSoft, 1995). Koli~nik korelacijske odvisnosti med enkrat {e ne omogo~a postavitve reprezentativnih globalnih novimi, ortogonalno rotiranimi komponentami in izho- hidrolo{kih prostorskih in ~asovnih vzorcev odtoka. di{~inimi ~asovnimi vrstami podatkov o pretokih (> 0,5)

252 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI smo uporabili za omejitev koherentnih prostorskih vzor- njim pore~jem Sotle. Tretje obmo~je je ju`na Slovenija cev. Lastne vrednosti komponent, ki definirajo pojasnjen z mejo na pore~jih Vipave, Ljubljanice in Mirne. Opisa- odstotek celotne variance in s tem pomen posameznih na prostorska shema razporeditve najve~jih obremenitev komponent, pa smo ob upo{tevanju Spermanovega koefi- glavnih komponent pojasnjuje med 50 in 60 % celotne cienta korelacije ranga uporabili za testiranje zna~ilnosti variance in se v osnovnih potezah ponovi tudi pri anali- trenda v prostorskem vzorcu (Mendenhall, 1983). zi novembrskih visokih in avgustovskih nizkih voda. Stabilnost prostorske razporeditve najmo~nej{ih obremenitev glavnih komponent je domnevno v tesni povezavi s podnebnimi ter orografskimi in hidrogeolo{kimi Preliminarni rezultati analize zna~ilnostmi obmo~ja Slovenije. hidrolo{kih ekstremov Spremenljivost pretokov rek znotraj vsake posamezne Prostorsko-~asovna multivariatna analiza pov- regije opisuje nova spremenljivka – glavna komponenta, pre~nih letnih pretokov nakazuje obstoj najmanj treh katere vrednosti nudijo nove mo`nosti preizku{anja hidroklimatskih obmo~ij (slika 1), oz. obmo~ij razpore- trenda v regionalnem vzorcu spremenljivk. Pri analizi ditve najve~jih pozitivnih obremenitev glavnih kompo- povpre~nih letnih pretokov je statisti~no zna~ilen trend nent (> 0,5). Prvo obmo~je je severozahodna Slovenija odkrit le v severozahodni regiji (slika 1). Povpre~ni let- oz. zgornji predeli pore~ij Savinje, Save, So~e in del po- ni pretoki se na tem obmo~ju v zadnjih petdesetih letih re~ja Vipave. Drugo obmo~je je severovzhodna Sloveni- zmanj{ujejo. Na podlagi neparametri~nega testa Sper- ja s spodnjim delom pore~ij Savinje in Mirne ter zgor- manovega koeficienta korelacije ranga statisti~no

Slika 1. Prostorska shema obremenitev (> 0,5) treh glavnih komponent in predstavitev ~asovne spremenljivosti vrednosti glavnih komponent za povpre~ne letne pretoke v Sloveniji

253 SPREMENLJIVOST HIDROLO[KIH EKSTREMOV/Jo‘e Uhan zna~ilno izstopa upadajo~i trend tudi avgustovskih niz- sti znotraj prostorskih vzorcev iz drugih {e ne analizira- kih dnevnih povpre~nih pretokov na rekah severozaho- nih vzrokov. dne Slovenije (slika 2), kar sovpada z nekaterimi dose- danjimi ugotovitvami o tendencah meteorolo{kih in hidrolo{kih spremenljivk (Rakovec in sod., 1999). Tudi pri visokih konicah so dosedanje analize nekaterih iz- Sklepne misli branih podatkovnih nizov na splo{no ugotavljale pove~evanje, ~esar pa analiza glavnih komponent PCA za Zdruèvanje rezultatov analize glavnih komponent in november ne izpostavlja. Pri interpretaciji je namre~ neparametri~nega testiranja smeri razvoja sinteti~nih hi- treba upo{tevati tudi mo`ne ~asovne premike pojavlja- drolo{kih spremenljivk posameznih prostorskih vzorcev nja hidrolo{kih ekstremov, katerih obstoj nakazujejo tu- za povpre~ne letne ter izbrane ekstremne novembrske in di dosedanje ugotovitve o spremenljivosti sezonskih pa- avgustovske hidrolo{ke razmere nakazuje mo`nost objek- davinskih reìmov v Sloveniji (Rakovec in sod., 1999, tivnega dolo~anja homogenih hidroklimatskih obmo~ij. S Gams, 1999). Smeri razvoja v severovzhodnem in tem pristopom se v prihodnje lahko izognemo vrsti del- ju`nem prostorskem vzorcu je na podlagi vrednosti nih in nepopolnih interpretacij, ki izhajajo iz analiz glavnih komponent vseh izbranih podatkovnih tipov na ~asovnih vrst pretokov na posameznih vodomernih posta- splo{no te`ko razbrati (slike 1, 2 in 3). Vzroke je verjet- jah z ve~jim ali manj{im antropogenim vplivom. Pred na- no smiselno iskati v domnevno neoptimalnem izboru mi je obse`na raziskava raz~lenjevanja pojavov nestacio- ~asovnega obdobja analize ali v preveliki spremenljivo- narnosti, analiza regionalnih preto~nih reìmov ter do-

Slika 2. Prostorska shema obremenitev (> 0,5) treh glavnih komponent in predstavitev ~asovne spremenljivosti vrednosti glavnih komponent za najmanj{e pretoke (dnevna povpre~ja) avgusta

254 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 3. Prostorska shema obremenitev (> 0,5) treh glavnih komponent in predstavitev ~asovne spremenljivosti vrednosti glavnih komponent za najve~je pretoke (konice) novembra lo~itev hidroklimatskih obmo~ij Slovenije. Ugotovitve 4. Lins, H. F., 1997. Regional streamflow regimes and hydroclimatology of the United States. Water resources research, 33(7), 1655—1667. bodo nudile podlago za novelacijo sistemov upravljanja 5. Mendenhall, W., 1983. Introduction to probability and statistics. Sixth Edition, PWS in gospodarjenja z vodnimi viri ter obve{~anja in za{~ite Publishers, Duxbury Press, Boston. pred izrednimi hidrolo{kimi dogodki. 6. Polajnar, J., 2000/2001. Visoke vode v Sloveniji. Ujma, 14—15, 39—45. 7. Rakovec, J., Zupan~i~, B., Cegnar, T., Su{nik, A., Rogelj, D., Uhan, J., Bergant, K., Kajfe‘ Bogataj, L., 1999. Spremembe in trendi v Sloveniji izmerjenih meteorolo{kih in fenolo{kih koli~in ter priprava scenarijev spremembe podnebja. Ljubljana, Fakulteta za matematiko in fiziko, oddelek za fiziko, katedra za meteorologijo; Hidrometeoro- lo{ki zavod RS; Biotehni{ka fakulteta. V, 134 str. LITERATURA 8. StatSoft, 1995. Statistica, Statistics II, 3001—3782, Tulsa. 1. Gams, I., 1999. Spremenljivi sezonski padavinski re‘im in njegov vpliv na su{e in po- 9. Yoshino, F., 1999. Studies on the characteristics of variation and spatial correlation of vodnji. Ujma, 13, 195—198. the long-term annual runoff in the world rivers. J. Japan Soc. Hydrol. And Water Re- 2. IPCC, 2000. Third Assessment Report. Working group 2. sour. 12, 109—120. 3. Kolbezen, M., Pristov, J., 1998. Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Hidro- meteorolo{ki zavod RS.

255 POPLAVLJANJE MORSKE OBALE/Mojca Robi~, Toma‘ Vrhovec

POPLAVLJANJE MORSKE OBALE Mojca Robi~, Toma` Vrhovec

Poplavljanje obale je pojav, ki je izrazit ob niz- vanja in narava valov spremenita, ko se valovi gibajo po kih obalah. Pri nas se v urbanem okolju nekajkrat obalnih plitvinah (lomljenje valov). na leto zgodi v Piranu. Poplavljanje obale je povezano z meteorolo{kimi, astronomskimi in oceano- Povr{inskim valovom na morju se namre~ amplituda grafskimi dejavniki. Pojavlja se, kadar sovpadajo pove~uje, ko se zmanj{uje globina vode, po kateri se va- visoka astronomska plima, nizek zra~ni pritisk in lovi {irijo. Ko pride val na plitvino, se deli vode, ki so ju`ni veter, ki nariva vodo z vsega Jadrana proti bolj pri dnu, nekoliko upo~asnijo, deli vode bli`je gladi- severni obali Trà{kega zaliva, dodatno pa lahko ni, pa se z enako hitrostjo gibljejo naprej. Valovi se zara- vplivajo {e valovi in lastno nihanje morja. Gladina di pove~anja amplitude in striènja hitrosti za~nejo lomi- morja se lahko dvigne tudi za ve~ kot 100 cm nad ti, val se podira na svoji sprednji strani. pri~akovano vi{ino plime in poleg neuporabljanih obalnih predelov zalije tudi ulice in trge. Obi~ajno se meteorolo{ki dejavniki, povezani s poplavlja- Plimovanje morja njem morja pojavljajo ob za~etnih fazah sredo- zemske ciklogeneze. Ko preneha pihati ju`ni veter in za~ne pihati burja, se morje umakne. Plimovanje morja je posledica astronomskih, meteorolo{kih in reliefnih dejavnikov, predvsem medsebojne gra- vitacijske privla~nosti med Zemljo, Soncem in Luno. Za- radi kroènja in vrtenja se medsebojne lege Sonca, Lune Valovanje morja in Zemlje ves ~as spreminjajo. Ker je morska voda giblji- va, se zaradi sprememb privla~nost lahko prerazporeja po Valovanje in plimovanje sta najbolj zna~ilna in opazna morjih. Plimovanje je najvi{je ob mlaju in {~ipu, ko sta morska pojava. Dogajata se neprestano, v~asih pa posta- Sonce in Luna v konjunkciji oz. opoziciji, to je v ~asu si- neta tako izrazita, da lahko predstavljata nevarnost za zigija. Takrat se plimotvorni vplivi se{tevajo. Ob prvem uporabnike morskih povr{in, pa tudi za obalne predele. in zadnjem krajcu, to je v obdobju kvadrature, se vplivi od{tevajo, plimovanje ima manj{e amplitude. Vi{ina valov na odprtem morju je odvisna od hitrosti vetra. To so pomor{~aki vedeli è od nekdaj, saj je è v Spremembe vi{ine morja, ki so posledica astronomskih ~asu velikih jadrnic nastala Beaufortova lestvica za do- dejavnikov, je mo`no napovedati vnaprej. Hidrometeoro- lo~anje jakosti vetra na podlagi stanja morja. Vi{ina valov lo{ki zavod RS (zdaj Agencija RS za okolje) jih od leta je odvisna tudi od globine morja, saj se amplituda valo- 1997 izdaja v publikaciji Prognozirano plimovanje mor-

Slika 1. Vremenska situacija pred pojavom visoke residualne vi{ine morja 30. septembra 2000 in med njim. Po ustaljenem vremenu v zadnji tretjini meseca se je zra~ni pritisk za~el zni`evati, pihati je za~el ju`ni veter. Krepil se je in dosegel najve~jo hitrost zadnji dan septembra. Takrat je bila izmerjena najve~ja residualna vi{ina (65 cm) v mesecu. Vir: Robi~, M., 2000. Vi{ine in temperature morja v septembru. Mese~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeoro- lo{ki zavod Republike Slovenije, september, {t. 9, letnik VII, 42–45

256 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 2. Napoved plimovanja morja za december 2000. Vir: Prognozi- rano plimovanje morja, Jadransko morje – Koprski zaliv, Hidrometeo- rolo{ki zavod Republike Slovenije, 2000. ja, Jadransko morje – Koprski zaliv (slika 2). Pred tem so dvig morske gladine za 1 do 1,5 cm. V Jadranu, ki je za- jih izdajali za celoten Jadran v Hidrografskem in{titutu prt proti jugozahodu, ju`ni veter gomili morske mase Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu (Tablice morskih proti obali. Burja zni`uje morsko gladino, saj piha proti mjena – Jadransko more, isto~na obala). odprtemu morju.

Za Jadransko morje sta obi~ajni dve nizki in dve viso- Na plimo vplivajo {e oblikovanost in povezanost morij ki vodi v lunarnem dnevu (ki traja pribli`no 24 ur in 50 in zalivov, saj se ponekod voda zaradi tega steka in nari- minut), to je poldnevni tip plimovanja, vendar je v ~asu va, drugod pa razteka. Amplituda plimovanja na odprtih kvadrature pogosto le ena visoka voda na dan (dnevni morjih je velikostnega reda 0,5 do 1 m in se v plitvih tip). Jadransko morje ima tako plimovanje me{anega tipa. morjih lahko nekajkrat pove~a. Povpre~na dnevna ampli- Ena od visokih voda je navadno vi{ja od druge, razlika tuda v Kopru zna{a okrog 60 cm. Amplitude se pove~uje- med njima se imenuje dnevna vi{inska neenakost. jo od juga Jadrana proti severu. Razlika med najvi{jo in najni`jo gladino morja v obdobju 1955 do 1997 v Du- Meteorolo{ki dejavniki, ki vplivajo na vi{ino plimova- brovniku je bila 129 cm, Splitu 153 cm, Bakru 199 cm, nja, so zra~ni pritisk ter jakost in smer vetra. Spremembe Rovinju 228 cm, v Kopru pa v obdobju 1960 do 1990 286 zra~nega pritiska vplivajo na vertikalni pritisk na morsko cm. Reliefno vpliva na plimovanje Jadrana njegova zapr- gladino. Zni`anje zra~nega pritiska za 1 mb povzro~i tost in povezanost z Jonskim morjem.

257 POPLAVLJANJE MORSKE OBALE/Mojca Robi~, Toma‘ Vrhovec

Zaprtost tudi okrepi pojavljanje lastnega nihanja lja podatke s pribli`no 1800 mareografskih postaj. Prev- (sei{i). Lastna nihanja ali sei{i so dolgoperiodi~ni valovi, ladujejo postaje na severni hemisferi. Najdalj{e opazo- ki se pojavijo v zaprtih ali delno zaprtih bazenih. Trajajo valne nize imajo podatki v severni Evropi, na Japonskem {e po prenehanju delovanja sil, ki jih povzro~ijo. Perioda in vzhodni obali severne Amerike. lastnega nihanja Jadranskega morja traja pribli`no 21,2 uri. Na severnem Jadranu lahko poleg tega pri~akujemo Evropska zveza podpira program European Sea Level tudi lastna nihanja zalivov (Trà{ki, Koprski, Piranski). Observing System (EOSS), ki spremlja spreminjanje gla- Zaradi nepravilne oblike in spremenljive globine je dine morja v Evropi. Poleg omenjenih zbira podatke o ra~unanje lastnih nihanj naravnih bazenov teàvno. vi{inah morja {e ve~ drugih mednarodnih organizacij (GLOSS, WOCE, IGOSS). Najstarej{i opazovalni niz v Razliko med astronomsko (napovedano) in dejansko Evropi ima Brest v Franciji, kjer merijo gladino morja è izmerjeno vi{ino morja imenujemo residualna vi{ina (sli- od leta 1806. V Jadranskem morju ima najdalj{i niz poka 1). Odvisna je od meteorolo{kih pogojev; veter in staja v Trstu (od leta 1905). V Kopru deluje pri lu{ki ka- zra~ni pritisk lahko v izjemnih primerih povzro~ita petaniji mareograf od leta 1958, v luki Koper pa od leta zvi{anje za 80 cm, lastno nihanje pa tudi do enega metra. 1990. Podatki so se do osamosvojitve Slovenije zbirali v Hidrografskem in{titutu jugoslovanske vojne mornarice v Pri spremljanju gibanja morske gladine naprave konti- Splitu, po letu 1990 pa na Hidrometeorolo{kem zavodu nuirano zapisujejo spremembe gladine, za obdelavo pa so RS. pomembne urne vrednosti ter ~as in vi{ina visokih in nizkih voda. Iz teh podatkov ra~unamo srednjo dnevno vrednost, najvi{jo visoko vodo (to je vi{ja od obeh plim) in najni`jo nizko vodo (ni`ja od obeh osek). Iz teh podatkov Tsunami izra~unamo srednjo mese~no gladino morja, srednjo visoko in srednjo nizko vodo ter dolo~imo najvi{jo in naj- Poleg valov, ki jih povzro~a veter, se v morjih in oceni`jo mese~no gladino v mesecu. Iz mese~nih podatkov anih pojavljajo tudi valovi, ki so posledica geofizikalnih na podoben na~in izra~unamo letne zna~ilnosti. pojavov: to so vulkanski izbruhi, potresi in podvodni podori ali plazovi. Te valove v oceanografiji imenujejo tsu- Srednja letna gladina vode v Kopru v 30-letnem obdo- nami. V nasprotju s povr{inskimi valovi, imajo tsunami- bju je 215 cm (izhodi{~e izmerjenih vrednosti je mareo- ji bistveno dalj{e valovne dolìne in se premikajo dosti grafska »ni~la« na mareografski postaji v Kopru). Sre- hitreje, vendar {e vedno precej po~asneje kot potresni dnje mese~ne vrednosti se med seboj precej razlikujejo. valovi v trdni zemeljski skorji. Tsunamiji se redno po- Leta 2000 je bila najni`ja srednja mese~na vrednost janu- javljajo v Pacifiku, saj je vse njegovo obrobje obmo~je arja 203,9 cm, najve~ja pa v novembru 240,6 cm, kar je pogostih potresov in vulkanskih izbruhov. Tako kot dru- bilo najve~ v zadnjih petih letih. gim valovom se tudi tsunamijem pove~a vi{ina, ko pridejo na plitvine ali v prelive (stekanje v zoìtvah). Morje Eden najpomembnej{ih podatkov o gladini morja je tedaj preplavi obalo in kjer je obalno kopno nizko, so podatek o ~asu pojava in vi{ini visokih voda. Ko morska lahko morske poplave zaradi tsunamijev katastrofalne. gladina doseè 85 cm nad srednjo obdobno vrednostjo (to Glede na to, da je Dinarsko gorstvo potresno, bi se lah- je 300 cm na vodomerni letvi), morje v slovenskem pri- ko potresni morski valovi pojavili tudi ob obali severne- morju prestopi obalno ~rto. Visoka plima najve~krat in ga Jadrana. najbolj prizadene Piran, ker je zaradi svoje lege najbolj izpostavljen ju`nim vetrovom. Poleg nabre`ja v~asih po- plavi tudi Tartinijev trg. Od preostalih obmo~ij na{e obale se to najpogosteje zgodi {e na Semedelski cesti, ki po- Spreminjanje gladine morja teka tik ob morju. Visoke vode, nad 300 cm oziroma 85 cm nad srednjo obdobno vrednostjo, se pojavijo ve~krat V geolo{ki zgodovini se je gladina morij zelo spremi- na leto. Najve~krat se to zgodi v jeseni in zgodaj pozimi. njala. Predvidevajo, da je bila v ledenih dobah za ve~ kot V zadnjih petih letih je morje poplavljalo 65-krat, od te- 100 m ni`ja kot danes. ga kar 26-krat novembra, 12-krat decembra in 9-krat oktobra. V letu 2000 je morje poplavljalo 16-krat, od tega Klimatologi predvidevajo, da se bo zaradi pove~evanja trikrat v aprilu, dvakrat v oktobru, sedemkrat v novembru koncentracije toplogrednih plinov v ozra~ju v naslednjem in {tirikrat v decembru. stoletju zvi{evala temperatura zraka za 1 do 4° C. Ena najbolj razvidnih in najmanj zaèlenih posledic teh spre- Najve~ja baza podatkov o gladinah morja je zbrana v memb je tudi zvi{anje gladine morij. Po dosedanjih razi- Permanent Service for Mean Sea Level (PSMSL) v Bid- skavah je najbolj verjetno, da se bo gladina morja v na- stonu v Veliki Britaniji, ki za zbiranje, analiziranje in in- slednjih sto letih zvi{ala za okoli 50 cm. To bi imelo ve- terpretacijo podatkov skrbi od leta 1933. PSMSL sprem- lik vpliv na ìvljenje na obali.

258 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 3. Srednje letne vi{ine morja, srednja obdobna vrednost in line- arni trend vi{in morja v Kopru v opazovalnem obdobju 1955 do 2000. Tanka modra ~rta ozna~uje srednjo vi{ino morja v dolgoletnem obdobju (2150 mm), debela ~rna ~rta pa regresijsko premico. Vir: Strojan, I., Robi~, M., 1999. Vi{ine in temperature morja v januarju in februarju. Mese~ni bilten. Ministr- stvo za okolje in prostor, Hidrome- teorolo{ki zavod Republike Slove- nije, februar, 2, 39–45.

Srednje letne vrednosti vi{in morja v Kopru za obdobje napovedi predvideti in se nanje ustrezno pripraviti. Ta 1958 do 1999 ka`ejo minimalen linearen trend pove~anja priprava mora biti dvostranska: na eni strani so to dolgo- (slika 3). V primeru uresni~itve sedanjih globalnih napo- trajni ukrepi, povezani z rabo obalnega prostora, in ustre- vedi sprememb vi{in morja bi bil dobr{en del slovenske zni za{~itni gradbeni ukrepi, na drugi strani pa opozorila obale ohromljen, saj bi morje pogosteje preplavljalo pri- in ukrepi ob napovedani konkretni visoki gladini morja. obalni pas. Pri teh napovedih niso upo{tevani mo`ni po- miki tal, ki so lahko podobnega velikostnega reda kakor spremembe v dolgoletnem obdobju. LITERATURA 1. Vilibi}, I., Leder, N., Smir~i}, A., 1999. Ekstremna kolebanja razine Jadranskog mora. Izjemne gladine morja so bile predmet raziskovanja 2. Hrvatska konferencija o vodama: Hrvatske vode od Jadrana do Dunava, 319—324. znanstvenikov `e od za~etka 20. stoletja. Posebej znan je 2. Strojan, I, 1998., Vi{ine in temperature morja. Mese~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS, 4, letnik V, 31—35. pojav »acqua alta« v Benetkah, vendar so ob~asno po- 3. Strojan, I., Robi~, M., 1999. Vi{ine in temperature morja v januarju in februarju. Me- plavljena tudi druga obmo~ja v severnem Jadranu. se~ni bilten. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS, 2, 39—45. 4. Prognozirano plimovanje morja, Jadransko morje — Koprski zaliv. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorolo{ki zavod RS, 2000. Astronomska in atmosferska stanja, ki pogojujejo po- 5. Titl, J., 1983. Obmo~ja morskih poplav v Koprskem primorju. Zbornik. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogro‘enost. Ljubljana, Geografski in{titut Antona Melika plavljanje obale, je mo`no ob upo{tevanju meteorolo{kih ZRC SAZU, 54—59.

259 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~

ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI Mihael Ribi~i~

Namen ~lanka je definirati, opisati in razjasni- naravnega ravnovesja na terenu. Pobo~na premikanja ti, kaj razumemo pod izrazi zemeljski plazovi, zajemajo poleg zemeljskih plazov tudi vse druge poja- usadi in podori. Zaradi upo{tevanja zasnove te ve transporta mas po pobo~ju. Razli~ne vrste pobo~nih knjige je dodan {e opis plazovitih pojavov glede premikanj in njihovo imenovanje, vklju~no s plazovi, na stopnjo ogro`anja ~loveka in narave. je terminolo{ko kakovostno obdelal Skaberne (Skaber- ne, 2001).

Naziv zemeljski plazovi moramo lo~iti od naziva zem- Kaj so zemeljski plazovi, ljinski plazovi. Izraz zemljina izhaja iz geomehanske usadi in podori stroke in definira povr{inske nevezane sloje, ki so nastali kot posledica preperevanja na mestu samem ali pa so [tevilne pojave poru{enja naravnega ravnovesja na transportirani iz vi{jih leg in odlo`eni kot pobo~ni ali do- zemeljskem povr{ju zaradi delovanja gravitacije in zu- linski sedimenti. Zemljine delimo v koherentne in neko- nanjih procesov denudacije uvr{~amo pod zemeljske herentne. Nekoherentne zemljine (prodi, gru{~i) vsebuje- plazove (Ribi~i~, 1999). Beseda zemeljski pove, da je jo tudi ve~je kose bolj ali manj zaobljenih kamnin, ki pla- tak pojav vezan na zemeljske povr{inske sloje. Naziv vajo v osnovi drobnih zrnc. Geomehaniki imajo svojo zemeljski plazovi torej zajema pojave plazenja v klasifikacijo, ki s po dvema ~rkama dolo~uje, kak{na je naj{ir{em smislu – to je zelo razli~ne pojave poru{enja zemljina. Zemljine pa geolo{ko opredelimo z opisom nji-

Slika 1. Nastanek usada. Viden je zgornji odlomni rob. Plaz Rebernice. Slika 3. Zemljinski plaz Strug nad vasjo Kose~

Slika 2. Hribinski podor Strug nad vasjo Kose~ Slika 4. Ostanki drobirskega toka v grapi potoka Brusnika nad Kose~em

260 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI hove sestave in zna~ilnostmi. Tako izraz debel glinast stroki nekoliko druga~en pomen kot v drugi. Ali pa, da gru{~ pove, da imamo opraviti s pobo~nim sedimentom, uveljavljeni izraz v eni stroki, ki ga uporablja è 50 let, v sestavljenim iz ve~jih nezaobljenih kosov neke tr{e ka- drugi, ki ga ne uporablja, zveni tuje. Vendar se v do- mnine s prete`no glinasto osnovo, v kateri je le malo me- lo~enem ~asu posamezen izraz udoma~i in postane prev- lja in peska. Zemljine, sestavljene prete`no iz drobnih ladujo~. zrnc, manj{ih od 2 mm, spadajo glede na velikost zrnc v peske, melje in gline. To so koherentne zemljine, kadar K napredku strok, npr. na podro~ju poznavanja plazenj, nastopajo same brez ve~jih kosov kamnine v medseboj- prav gotovo prispevajo jasne definicije, ker potem med nih razli~nih zmeseh. Zemljinski plazovi so torej plazovi seboj vemo, o ~em se pogovarjamo. Seveda velja, da lah- sestavljeni iz zemljin. ko definicije v posamezni stroki stojijo, v drugi, kjer na isto problematiko gledajo z drugega zornega kota, pa ne. Tudi z izrazom usad se v slovenski strokovni in lai~ni Torej je definicija odvisna od tega iz kak{nega izhodi{~a literaturi opisujejo razli~ni pojavi. Sam zagovarjam, da je gledamo na skupino pojavov. usad plitek zemljinski plaz, ki se ob mo~nih padavinah ali po njih nenadno utrga in zdrsne po pobo~ju v celotni Sam kot inènirski geolog gledam na plazove s prak- koli~ini. Usadi se najpogosteje zgodijo na strmih delih ti~nega vidika: kak{na je stopnja ogroànja posameznega pobo~ij, ki prehajajo v dolino, medtem ko je vi{je po- plazu (njegova nevarnost za prebivalstvo in naravo) in ka- bo~je polo`neje nagnjeno. Glavni vzrok nastanka usada ko ga sanirati (odpraviti nevarnost za okolje). je ponavadi strujni tlak vode, ki se izceja iz plazine po obilnih padavinah. Usad nastane hitro, zdrs zemljine se Pojave poru{enja naravnega ravnovesja v naj{ir{em kon~a v nekaj urah (slika 1). smislu delimo na tiste v hribini in tiste v zemljini.

Zadnji veliki pojavi poru{enja naravnega ravnovesja, Osnovni pojavi naravne poru{itve v hribinah so nasle- ki so se sproìli v Sloveniji, kaèjo vso raznolikost poja- dnji (slika 5): vov plazenj oziroma pobo~nih premikanj (Fell in sod., – hribinski zdrsi po {ibki ploskvi diskontinuitete v hri- 2001). Opraviti imamo s hribinskimi podori, nastalimi ob bini (ravninski in klinasti); velikono~nem potresu l. 1998, drobirskim (murastim) to- – hribinski (kamninski) podori ob subvertikalnih ste- kom v Gorenjem Logu, viskoznima blatnima tokoma v nah iz trdne kamnine (slika 5); Lokavcu (plaz Slano blato) nad Ajdov{~ino in nad – drsenje, prevra~anje, kotaljenje in padanje posame- Sol~avo (Macesnikov plaz). Zadnji velik pojav nad Ko- znih blokov in kamnov ter zdrsi gru{~a prek strmih se~em kaè vso raznolikost, saj imamo so~asno opraviti s hribinskih breìn (slika 6). hribinskim podorom (slika 2), zemljinskimi plazovi (slika 3) in drobirskimi tokovi (slika 4), ki so med seboj po- Osnovni pojavi naravne poru{itve v zemljinah so na- vezani in odvisni. slednji: – plazenje po pogojenih conah (ali ploskvah) v zemlji- Pri uporabi in iskanju novih izrazov je iluzorno mi{ljeni ali na stiku zemljine s podlo`no hribino (obi~ajno, nje, da bi lahko pri{li do popolnoma poenotenih pogle- najbolj pogosto plazenje) (slika 7); dov. Vedno je tako, da imajo posamezni izrazi v dolo~eni – polzenje zemljinskih mas, ki iz izvora plazenja polzi-

Slika 5. Poru{itve v hribinah

261 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~

Slika 6. Izpad blokov, skal in kamnov iz hribinskih sten Slika 7. Zemljinski plaz po kro`ni drsini jo po pobo~ju gravitacijsko navzdol (podobno kot ovalnimi grebeni in vrhovi in srednje strmimi do strmi- med, ~e ga razlijemo na nagnjeni povr{ini); mi pobo~ji. V tonalitu so vidne redke razpoke, ki so – tokovi, ki te~ejo s hitrostjo teko~in ter poleg vode in ve~inoma nastale pri ohlajanju kamnine. Razpoke bi- zraka vsebujejo znaten dele` trdne drobne in/ali gro- stveno ne poslab{ajo geomehanskih lastnosti kamnine. be frakcije zemljin (slika 4). Ob njih lahko nastopajo planarni in klinasti zdrsi blokov. Kamnina je zelo odporna proti preperevanju. Mo~nej{e preperevanje se pojavi samo na vrhovih in grebenih, pri ~emer se magmatska kamnina spreminja v pesek. Tako Pojavi plazenja v Sloveniji nastane tenak, do pol metra debel gru{~nat preperinski pokrov. Ve~ metrov debel preperinski pokrov lahko na- Hribinski in zemljinski pojavi poru{itev naravnega rav- stane samo na grebenih in vrhovih zaradi preperevanja novesja so v Sloveniji razli~no raz{irjeni. V splo{nem ve- tonalita v pesek. Pojavov poru{enja naravnega ravnove- lja, da so hribinski pojavi pogosti v alpskem in na visoko sja skorajda ni. Zemljinsko plazenje tankega preperin- hribovitem terenu, kjer so zemljinski plazovi zelo redki. skega pokrova je zelo redko. Do hribinskih zdrsov in po- Nasprotno zemljinski plazovi nastopajo v ni`je hribovi- dorov lahko pride pri zelo strmih do navpi~nih stenah, ki tem in gri~evnatem svetu. jih je izdelal ~lovek.

Splo{ne razmere o pojavljanju hribinskih in zemljin- Trdne hribine (apnenci in dolomiti, ponekod z vlo`ki skih plazov prikazujemo s pomo~jo Inènirskogeolo{ke klasti~nih kamnin) karte Slovenije v merilu 1 : 400.000 (Vidrih in Ribi~i~, Karbonatne kamnine gradijo masive Julijskih in Savinj- 1994), ki ozemlje Slovenije deli v sedem inènirskogeo- skih Alp, Karavank, Posavske gube, kra{ke planote v vzhod- lo{kih enot, od katerih ima vsaka druga~ne zna~ilnosti ni in ju`ni Sloveniji. Zanje sta zelo zna~ilni dve krajini: plazenja (slika 8). Na osnovi poznavanja inènirskogeo- alpski in kra{ki svet. Za alpski svet so zna~ilna zelo strma lo{kih zna~ilnosti kamnin, ki gradijo slovensko ozemlje, pobo~ja, ki ponekod prehajajo v navpi~ne stene. Presekan ter poznavanja pogostosti in vrste plazenja sta izdelani je z globokimi fluvioglacialnimi dolinami. Kra{ki svet je dve stabilitetni karti Slovenije: Ocena mo`nosti nastanka hribovit, z vmesnimi kra{kimi planotami. Apnenci so raz- hribinskih podorov (slika 9) in Ocena mo`nosti nastanka pokani v ve~ smereh, zato pri razpadanju dobimo manj{e zemljinskih plazov (slika 10). ali ve~je bloke kamnine. Dolomiti razpadajo v paralelepi- petske kose manj{ih dimenzij. Fizikalno preperevanje je Sledijo opisi posameznih inènirskogeolo{kih enot ter zelo slabo izraèno. Apnenci kemi~no preperevajo in po- ocena mo`nosti pojavljanja plazov in podorov v njih: sledica so intenzivni kra{ki pojavi. Dolomiti, kadar so tektonsko po{kodovani, mo~neje fizikalno preperevajo na Zelo trdne hribine (magmatske kamnine, trde in kom- povr{ini. Na apnencih preperinskega pokrova ni oziroma je paktne) zelo tenak (do 0,5 m). Na kra{kih poljih in v vrta~ah lahko Nastopajo na obmo~ju Pohorja in v manj{em obsegu kot produkt kemi~nega preperevanja v ve~ji debelini leì na obmo~ju vzhodnih Karavank. Gradijo hribovit svet z terra rossa. Pojavi poru{enega naravnega ravnovesja so ze-

262 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI lo redki. Pod strmimi pobo~ji iz karbonatnih kamnin pogo- zli~ice, gnajsi in blestniki; andezitske, kratofirske in tuf- sto nastopajo vr{aji ali pobo~ni gru{~i, ki so mo~no ske kamnine) podvrèni plazenju, posebej ~e so v podlagi drobnozrnate klasti~ne kamnine. Zemljinsko plazenje je pogosto na Metamorfne klasti~ne kamnine izdanjajo na pobo~jih obmo~jih, kjer so med karbonatnimi kamninami klasti~ne, Pohorja, na Kobanskem in deloma v Karavankah. Druge jih pa na karti zaradi merila nismo mogli izlo~iti. Tako klasti~ne kamnine so razprostranjene po celi Sloveniji, obmo~je se vle~e iz Poso~ja prek Grahovega proti Idriji. ve~je enote so na Primorskem (fli{) in v okolici Ljublja- Hribinski podori so pogosti v alpskem svetu, kjer doline ne (permokarbonski skrilavi glinovci). Gradijo prete`no obdajajo strma pobo~ja. Nevarnost obstaja tudi v kamnolo- hribovit svet, za katerega so zna~ilna srednje nagnjena mih in na strmih umetnih breìnah. pobo~ja. Zanje so tudi zna~ilne globoke grape. Pe{~enjaki in gnajsi so ponavadi prepredeni z ve~ sistemi razpok, Srednje trdne hribine (razli~ne klasti~ne kamnine: laporji imajo nepravilne razpoke, ob katerih se kroglasto pe{~enjaki, laporji, skrilavci in njihove metamorfne ra- krojijo. Pri skrilavih kamninah prevladuje mo~no pou-

Slika 8. In`enirskogeolo{ka karta Slovenije (avtorja: M. Ribi~i~, R. Vidrih)

Slika 9. Stabilitetna karta. Ocena mo`nosti nastanka podorov.

263 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~

Slika 10. Stabilitetna karta. Ocena mo`nosti nastanka zemljinskih plazov. darjen en sistem razpok. Metamorfne kamnine so podo- peska. Pogosti so v glavnih dolinah najve~jih slovenskih bno razpokane kot njihovi sedimentni razli~ki. Prepere- rek Save, Savinje, Drave, Mure in njihovih pritokov ter v vanje je srednje mo~no do mo~no. Kompaktnej{i klastiti Ljubljanski, Kr{ki, Celjski in Mariborski kotlini. Obliku- slab{e preperevajo, medtem ko laporji in skrilavci jejo raven in terasast svet {irokih dolin rek in kotlin. Po- mo~neje. Preperinski pokrov je ve~inoma debel od 1 m ru{itev naravnega ravnovesja ni. Najdemo jih le neposre- do 3 m. Kjer nastopajo v podlagi pe{~enjaki, je preperin- dno ob strugah rek in potokov ali pri neprimernih posegih ski pokrov tanj{i in sestavljen iz gru{~natih zemljin. ê ~loveka pri izdelavi gradbenih jam. so v podlagi kamnine, sestavljene iz drobnih zrn, je preperinski pokrov debelej{i in sestavljen prete`no iz glin Me{ane zemljine (glinasti, meljni in pe{~eni prodi, pe- ali meljev. Pojavi poru{enja naravnega ravnovesja so po- ski, melji in gline) gosti na kamninah, ki imajo debel preperinski pokrov. So v dolinah manj{ih rek in potokov po celi Sloveniji. Prihaja do velikih zemljinskih plazov in ob mo~nem V njih so zelo redke poru{itve naravnega ravnovesja deèvju do usadov. Zelo redki podori lahko nastopajo v manj{ih dimenzij ob strugah potokov in na obmo~jih, metamorfnih kamninah, gnajsih in blestnikih ali v kjer je pri{lo do nekontroliranih ~love{kih posegov. pe{~enjakih, ve~inoma ob vertikalnih stenah, ki jih je na- redil ~lovek. Mo~virske jezerske zemljine (rahlo odloèni melji, gline s plastmi peska) Polhribine (zbiti peski, meljevci, glinovci, laporji – So na Ljubljanskem barju, v Kr{ko-Breì{ki kotlini, v slabo litificirani) priobalnem pasu in na majhnih povr{inah tudi drugje v Najdemo jih v Halozah, Slovenskih goricah, na Go- Sloveniji. Poru{itev naravnega ravnovesja v njih ni, ne- ri~kem pa tudi drugod v vzhodni in jugovzhodni Slove- varnost obstaja samo zaradi nepravilnih ~love{kih pose- niji. Gradijo gri~evnat teren s polo`nimi pobo~ji in so- gov, kadar se jih obremeni z visokim nasipom in pride do razmeroma {irokimi dolinami. Intenzivno preperevajo, loma tal. posebno kadar so razkrite in izpostavljene atmosferili- jam. Preperinski pokrov je debel od 1,5 m do 4 m. Se- Iz gornjega opisa je razvidno, da so za zemljinska pla- stavljajo ga glinaste in meljaste zemljine, ponekod tu- zenja najbolj kriti~ne srednje trdne kamnine in polhribi- di s komponento peska. V njih so zelo pogosti zdrsi dene, za hribinske poru{itve pa trdne in zelo trdne hribine. belega preperinskega pokrova. Preperinski zemljinski Pojavi po~asnih viskoznih blatnih tokov, ki jih opazuje- plazovi so {tevilni, prav tako poru{itve ob glinastih mo zadnji ~as (Slano blato, Macesnik), so vezani na sre- plasteh, kadar so neugodno nagnjene. Hribinskih podo- dnje trdne klasti~ne kamnine. Za pojave drobirskih tokov rov ni. lahko uporabimo Karto ogroènosti pred podori (slika 10), ker so vezani na alpski svet. Ta karta je bila izdela- Prodne zemljine (prodi razli~ne sestave) na z zdruìtvijo dveh vplivnih dejavnikov – vrste ka- Savski in dravski prodi imajo pogosto velike samice, mninske podlage in nagiba terena. Pove, da je nevarnost manj{e reke pa odlagajo med prodnimi plastmi tudi plasti nastanka hribinskih podorov in drugih pojavov, kot so

264 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI padanje skal in kamnov, najve~ja v alpskem svetu, Kara- dejavnikov nam da oceno ogroènosti, ki jo ponavadi vankah in deloma na zelo strmih pobo~jih, ki so jih glo- izrazimo v razredih. Pri tem sem se odlo~il za naslednjo boko vrezale na{e najve~je reke v trdne tektonsko razpo- obi~ajno lestvico ocenjevanja ogroànja: kane kamnine. 1. izjemno ogroàjo~, 2. precej ogroàjo~, Karta ogroènosti pred zemljinskimi plazovi (slika 10) 3. zmerno ogroàjo~, kaè, da je {tevilo plazov tem ve~je, ~im slab{e so geo- 4. komaj ogroàjo~, mehanske lastnosti kamnine, zaradi tega pa je povr{inski 5. neogroàjo~. preperinski pokrov debelej{i in bolj podvrèn plazenju. V Sloveniji so zemljinski plazovi pogosti predvsem v sre- êprav je pojav, glede na posamezni dejavnik, lahko dnje trdnih kamninah in polhribinah osrednje in vzhodne zelo ogroàjo~, je tveganje za ~loveka lahko majhno. Ka- Slovenije. dar izdelujemo napovedi tveganja, je zato smiselno uporabiti tudi lestvico stopnje tveganja: Opredelitev plazenj glede 1. izjemno tveganje, na stopnjo ogro‘anja 2. precej{nje tveganje, 3. zmerno tveganje, Pove~ano in raznoliko pojavljanje zelo razli~nih pojavov 4. majhno tveganje, pobo~nih premikanj, ki so br`~as posledica spremenjenih 5. ni tveganja. klimatskih razmer v zadnjem ~asu z ekstremnimi padavin- skimi dogodki, zahtevajo od nas, da se ne omejujemo samo Pojave v hribinah kot tudi zemljinske poru{itve naravna klasi~ne pojave plazenj, temve~ smo pripravljeni tudi na nega ravnovesja smo glede na mo`no stopnjo ogroànja druge redkej{e pojave, ki so lahko mnogo bolj ogroàjo~i. ~loveka in narave opisali spodaj: V tem prispevku so pojavi poru{itev naravnega ravnovesja, razli~na pobo~na premikanja in plazenja opredeljeni glede na stopnjo ogroànja ~loveka in narave. Pri opre- Poru{itve v hribinah deljevanju stopnje ogroànja so pomembni predvsem naslednji dejavniki: Hribinski zdrsi po {ibki ploskvi diskontinuitete v hri- – napovedljivost pojava: ~e je pojav mo`no predvideti bini (ravninski in klinasti): tako ~asovno kot prostorsko, se mu lahko izognemo oziroma nanj pravo~asno reagiramo (nizka stopnja te`ko napovedljivi; od majhnih do velikih dimenzij; ogroànja), ~e ga ne moremo, potem je stopnja najpogosteje nastane nenaden hiter zdrs, pri ~emer celot- ogroànja visoka; na masa zdrsne naenkrat; redkeje nastopajo zdrsi po va- – velikost pojava: ~im ve~je mase so vklju~ene v premika- loviti ploskvi v ve~ zaporednih ~asovnih intervalih z nje, bolj je pojav ogroàjo~ in te`je ga je prepre~evati; vmesnimi premori; zdrsi nastopajo ponavadi v hribovi- – hitrost gibanja: ~im ve~ja je hitrost gibanja pojava, tem tem nenaseljenem svetu ali pa na visokih umetnih usekih te`je se mu je izogniti, huj{e so posledice, ~as za ustre- v hribini, ki lahko neposredno ogroàjo ~loveka; pogo- zno reakcijo, za izogibanje ali prepre~evanje pa kraj{i; stost nastanka hribinskih zdrsov je sorazmerno velika, to- – oddaljenost mesta delovanja od mesta sproènja: ka- da pada z velikostjo pojava. dar se pojav sproì na oddaljeni, pogosto te`ko pri- stopni lokaciji, stran od o~i mo`nih opazovalcev, kar Hribinski (kamninski) podori ob subvertikalnih ste- je lahko ve~ kilometrov stran od mesta kon~nega de- nah iz trdne kamnine: lovanja, ponavadi pomeni popolno presene~enje, na katerega nismo pripravljeni, in zaradi tega so lahko te`ko napovedljivi, posebno ~as, ko naj bi podor nastal; posledice zelo hude; od pojavov ogromnih razse`nosti do majhnih pojavov; hi- – lokacija pojava glede na naseljenost: kadar se pojav do- trost gibanja je zaradi navpi~nega padanja blokov, skal in gaja na naseljenem obmo~ju, je ~lovekova ogroènost kamnov blizu prostemu padu; zgodijo se lahko visoko v neposredna, v primerjavi s pojavi, ki se zgodijo v alpskih stenah nad dolino; ponavadi nastanejo v manj na- odro~nih krajih in pogosto niso niti registrirani; seljenem hribovitem svetu. – pogostost dogajanja: ve~ja pogostost dogajanja na istem obmo~ju nas naredi za pojav ob~utljive, pojav Drsenje, prevra~anje, kotaljenje in padanje posame- spremljamo, ga prou~ujemo, se mu lahko izognemo znih blokov in kamnov ter zdrsi gru{~a prek strmih hri- ali ga saniramo, ~e se pojav na dolo~enem obmo~ju binskih breìn: zgodi na vsakih sto let ali redkeje, pa spomin na dogodek zbledi in s tem tudi na{a pozornost. prakti~no nenapovedljivi razen za {ir{e obmo~je, brez ~asovne opredelitve; ve~inoma manj{i dogodki, kot je pa- Vsakega izmed razli~nih pojavov lahko kategoriziramo danje kamnov, zelo redko padanje ve~jih hribinskih blo- po zgoraj na{tetih dejavnikih. Upo{tevanje vseh na{tetih kov in skal; hitrost padanja pri navpi~nih stenah primer-

265 ZEMELJSKI PLAZOVI, USADI IN PODORI/Mihael Ribi~i~ ljiva s prostim padom, na nagnjenih breìnah, glede na Tokovi, ki te~ejo s hitrostjo teko~in: njihov naklon ustrezno manj{a; dogodki so pogosti po deèvju in ob potresih v hribovitem in alpskem svetu; v~asih je mo`na napoved po pregledu plazu, iz katere- najbolj so ogroène prometnice. ga izhaja drobirski tok; pogosto je njihova sproìtev neposredno povezana s koli~ino padavin; tok je zelo hiter (ponavadi s hitrostjo nekaj deset kilometrov na uro); to- Poru{itve v zemljinah kovi se pogosto razlijejo po gosto naseljenem ravninskem svetu in lahko povzro~ijo hudo katastrofo. Plazenje po pogojenih conah (ali ploskvah) v zemljini ali na stiku zemljine s podlo`no hribino:

{tevilne vrste plazenja zemljinskega pokrova so ob do- Sklepne misli brih raziskavah napovedljive; po~asni procesi od nekaj mi- limetrov do najve~ nekaj metrov na dan; zgodijo se v Samo dobro poznavanje najrazli~nej{ih pojavov plaze- gri~evnati in hriboviti krajini, zgrajeni iz prete`no kla- nja, tako s teoreti~nega vidika kot iz prakti~nih izku{enj, sti~nih kamnin, ali pa kot zdrsi pobo~nih nanosov v deèv- nam lahko omogo~i realno predvidevanje napredovanja nih obdobjih; pogosti so tudi na naseljenih obmo~jih. procesa plazenja, kar je osnova za oceno potencialne ogroènosti v prihodnosti. Vedno izhajamo iz osnov, kot Polzenje zemljinskih mas, ki iz izvora plazenja polzijo je uvrstitev dolo~enega pojava plazenja. Po grobi uvrsti- po pobo~ju gravitacijsko navzdol: tvi sledi, na osnovi ugotovljenih podrobnosti o plazu, natan~nej{a analiza, ki omogo~a predvideti nujne ukrepe in mo`na napoved po nastanku zemljinskega plazu, kate- kon~no sanacijo plazu. rega plazina se lahko ob pove~anju vsebnosti vode spremeni v viskozni blatni tok ali podoben pojav; proces je srednje hiter, (napreduje lahko tudi ve~ deset metrov na dan) in ogroà predvsem objekte, medtem ko ìvljenja ni- LITERATURA 1. Vidrih, R., Ribi~i~, M., 1994. Vpliv potresov na nastanek plazov v Sloveniji. Zbornik. so ogroèna (zelo redko, kadar se pojav zgodi pono~i); Idrija, Prvo slovensko posvetovnje o zemeljskih plazovih, 33—46. pogosto ogroà naseljena obmo~ja, ker lahko polzenje 2. Ribi~i~, M., 1999. Osnovni pojmi in definicije o plazenju ter sorodnih pojavih. Zbornik predavanj. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, zemljinskih mas deluje dale~ stran od izvora, in seè tudi 16—22. na ravninski poseljeni svet. 3. Fell, R., Hungr, O., Leoroueil, S., Riemer, W., 2000. Keynote lecture — Geotechnical Engineering of the Stability of Natural Slopes, Cuts and Fills. Melbourne, GeoEng 2000. An international conference on Geotechnical & Geological Engineering, Vol 1, 21—120. 4. Skaberne, D., 2001. Predlog slovenskega izrazoslovja pobo~nih premikanj — pobo~nega transporta. Geologija, 89—100.

266 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

EROZIJA Ale{ Horvat

Erozija kot dejavnik preoblikovanja zemelj- Po prevladujo~em dejavniku lo~imo: skega povr{ja je le eden izmed ~udovitih na- –vodno erozijo (njena najrazvitej{a oblika je hudour- ravnih mehanizmov, ki nenehno delujejo. Raz- ni{ka erozija), delimo jo na vodno, plazno, sne`no, poru{itve- – plazno erozijo (plazenje tal), no, vetrno erozijo in abrazijo morja. êprav je z – sne`no erozijo (plazenje snega), erozijskimi procesi nelo~ljivo povezana tvorba – poru{itveno erozijo, novih tal, predstavlja pospe{ena erozija za ~lo- –vetrno erozijo in ve{tvo tudi nenehno gro`njo. Erozijsko – morsko abrazijo. ogroèna obmo~ja v Sloveniji zavzemajo znaten del njene povr{ine, prete`no v hribovito V naravni, nedotaknjeni, od ~loveka {e neizkori{~eni goratem in hribovitem svetu. Erozija je prisotna krajini, je erozija v splo{nem po~asna, komaj zaznavna, in na 9000 km2 njenega povr{ja. Protierozijska ve~inoma tudi ne{kodljiva, ker se narava sama zavaruje vloga gozdov je neprecenljiva. Le njim se lah- proti njej; v glavnem z rastlinsko odejo – obi~ajno in naj- ko zahvalimo, da se v Sloveniji erozijski proce- bolje z gozdom – kar je {e zlasti pomembno v hribovitih si bolj ne razbesnijo. Vendar se moramo nene- in goratih predelih. V taki krajini se tla obnavljajo s pri- hno zavedati, da je obstoje~e ravnovesje, v ka- bli`no enako hitrostjo, kot so erodirana. Erozija pa lahko terem igra gozd klju~no vlogo blaìtelja ru{ilnih postane zelo {kodljiva in nevarna v kulturni krajini, kjer je procesov, marsikje zelo krhko. Za nepremi{lje- prvotno, naravno stanje temeljito spremenjeno (izrazito ne posege smo lahko zelo hitro kaznovani s zmanj{evanje gozdnatosti prostora, nara{~anje deleà ne- pojavom erozijskih àri{~ in posledi~no z iz- kakovostnih gozdov in slabo gospodarjenje z njimi, nepri- bruhi s plavinami obremenjenih hudournikov, merna raba erozijsko ogroènih povr{in ipd.) in pogosto sne`nimi plazovi, zemeljskimi plazovi in vetrno mo~no pospe{uje razvoj erozije ter stopnjuje njene u~in- erozijo. ke. Razmahneta se tako vodna kot vetrna erozija, pa tudi sne`ni plazovi pusto{ijo globoko v naseljene doline.

V razvitej{em svetu povzro~a napredujo~a erozija strah Uvod in trepet pri prebivalcih hribovitih in gorskih pokrajin. Za ve~ino posledic zmotno krivijo naravne ujme, vi{jo silo, Nestrokovnjaku in povr{nemu opazovalcu se zdi zuna- namesto da bi se s premislekom zavedeli, da je v gorskem njost na{e zemlje, ki je v svojih dana{njih glavnih obrisih in hribovitem svetu mogo~e dolgoro~no varno in v blagi- tvorba preteklih, zlasti starej{ih geolo{kih obdobij, pov- nji `iveti le s skrbnim ohranjanjem krhkega ravnovesja sem ustaljena. Vendar je stvarnost druga~na: pod vplivom med ru{ilnimi naravnimi silami in stabilizacijsko sposob- tako endogenih kot eksogenih geolo{kih sil se oblika ze- nostjo posameznih ekosistemov. Vloga gozda je pri tem meljskega povr{ja nenehno spreminja. neprecenljiva.

Delovanje eksogenih sil (ledu, snega, vode, vetra) se odra`a v splo{nih procesih izravnavanja, nivelizacije zemeljske povr{ine, ki trajajo skozi vsa geolo{ka obdobja, od trenutka dalje, ko so novonastalo, ohlajajo~o se zemeljsko skorjo za~eli brusiti praorkani in slapovi neneh- nih pranalivov. Na{ ~lovek bi to enostavneje povedal, »odkar te~e voda s hribov v dolino«.

Ta naravni pojav imenujemo »erozija« in pomeni raz- diranje tal po teh silah. Osnovni vzrok za nastanek in razvoj erozije je tako mehansko kot kemijsko preperevanje hribin, pri ~emer sprva kompaktne kamenine postopno razpadajo v grobe do drobnozrnate preperine – zemljine, te pa s pedogenezo v tla, zemljino, ki podlega eroziji. Pri tem seveda pridejo do izraza tudi drugi dejavniki, ki vsak po svoje razli~no vplivajo in usmerjajo potek in u~inek Slika 1. Neiz~rpni vir plavin v izvirnem, erozijskem zaledju hudour- erozije. ni{ke reke Nadi`e (foto: J. Pape`)

267 EROZIJA/Ale{ Horvat

Sliki 2 in 3. Tanka in ob~utljiva plast travne ru{e prepre~uje spiranje in odna{anje preperin (foto: J. Pape`)

Na teh obmo~jih je blizu 30.000 ha mo~neje erodiranih povr{in, od katerih pribl. eno tretjino ali skoraj 10.000 ha zavzemajo odprta `ari{~a globinske ali bo~ne erozije ter udori in usadi.

Vsi omenjeni erozijski procesi spro{~ajo na celotnem obmo~ju Slovenije vsako leto okrog 5,2–5,3 milijona m3 erozijskega detritusa. Upo{tevajo~ njegovo povpre~no zr- natost, po kateri je nad polovico teh koli~in drobnej{ih od 0,6 mm in jih torej lahko obravnavamo kot rodovitna tla, Hriboviti prostor Slovenije je zelo ob~utljiv svet, v kate- je ta vsako leto odplavljena koli~ina enakovredna nad rem se ~lovek `e dolgo ~asa bori za ohranjevanje krhkega 1300 ha izgubljenih rodovitnih zemlji{~ debeline 20 cm. ravnovesja med varovalnimi in ru{ilnimi naravnimi silami. Z omenjenih 4000 km2 hudourni{kih vodozbirnih Urejanje hudourni{kih obmo~ij je ena najstarej{ih orga- obmo~ij pa se na leto spro{~a povpre~no blizu 2,5 milijo- niziranih dejavnosti v Sloveniji. Kljub dose`enemu prena m3 erozijskega drobirja, kar predstavlja specifi~no cej{njemu uspehu, nas {tevilne neugodne posledice divja- spro{~anje nad 260 m3/km2 oziroma okoli 47 % celotne- nja neurij {e vedno ponovno opozarjajo na pomen trajnega ga letno spro{~enega erozijskega drobirja. strokovnega urejanja hudourni{kih in erozijskih obmo~ij. To je le povpre~je za celotno povr{ino, medtem ko zna{a maksimalno spro{~anje na so{ki strani Julijcev pribl. 2800 m3/km2/leto, v zahodnih Karavankah pa sko- Vodna (hudourni{ka) erozija raj 3000 m3/km2/leto.

Po rezultatih dosedanjih raziskav so vidni erozijski pojavi v Sloveniji razprostranjeni na skoraj 9000 km2 oziroma 44 % njene povr{ine. Nad 4000 km2 (ena petina Slovenije) teh povr{in tvorijo skupne prispevne povr{ine okrog 370 hudourni{kih obmo~ij, ki so bolj ali manj gosto prepredene z erodiranimi povr{inami, s katerih je spiranje in odplavljanje erozijskega detritusa ter zasipavanje rodovitnih zemlji{~ z jalovimi naplavinami ve~je od obnove rodovitnih tal.

Hudourni{ka obmo~ja brazda okrog 1700 km glavnih hudourni{kih strug in nad 4000 km njihovih pritokov, pri ~emer so upo{tevane le nad 0,5 km dolge, jasno zaznav- ne struge. Gostota hidrografske mre`e v hudourni{kih predelih zna{a povpre~no 1,6 km/km2 (maksimalno celo 2 3,5 km/km ), to pa je ve~ kot trikrat toliko kot v ravnin- Slika 4. Neurejen hudourni{ki vr{aj je izrazito erozijsko ogro`eno skih predelih, kjer zna{a gostota pribl. 0,5 km/km2. obmo~je (foto: J. Pape`)

268 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Vse spro{~ene koli~ine pa niso odplavljene nemoteno Zaradi poplavljanja in preplavljanja so ogroèna ìv- in neposredno v sprejemne reke So~o, Savo ali Dravo ter ljenja ljudi in ìvali ter prizadete materialne dobrine tako njihove ve~je pritoke. Kakih 60 % jih zastaja in za~asno na prostem kot v objektih. Vi{ina poplavitve oziroma pre- obleì è v erozijskih in hudourni{kih grapah, na poplavitve je odlo~ilna za jakost pojava. bo~jih, meli{~ih in sipinah ob vzno`ju gorskih ostenj, ter na hudourni{kih vr{ajih. Od tod jih srednje in nekoliko Globinsko in bo~no erodiranje ogroà prometnice ter vi{je vode odplavljajo postopoma ali pa ~akajo na nenad- stanovanjske in gospodarske objekte na vplivnem ne neurne vode. Taki nenadni sporadi~ni hudourni{ki iz- obmo~ju hudourni{kih strug. Globina zajedanja je bruhi lahko povzro~ijo {kode, ki tudi tiso~kratno pre- odlo~ilna za varnost potencialno ogroènih objektov. seèjo povpre~je letnih {kod na posameznem obmo~ju. Naplavljanje ogroà prometnice in objekte na napla- Od preostalih pribl. 40 % erozijskega drobirja, tj. od vi{~ih hudournikov. Od vrste prenosa in debeline odla- pribl. 2 milijona m3/leto, ki jih neurne vode odplavljajo ganja je odvisna jakost oz. ru{ilna mo~ prene{enih pla- po hudourni{kih strugah prvega reda v sprejemne reke vin. So~o, Savo in Dravo, se pribli`no ~etrtina odlaga in zau- stavlja è na prehodih iz hudournikov v reke ter v zgor- Nagib hudourni{ke struge ter koli~ina trdih plavin njih tekih rek, preostali poldrugi milijon m3 pa vpliva pogojujeta nastanek treh osnovnih oblik prenosa pla- predvsem na ekonomsko ìvljenjsko dobo umetnih in na- vin: ravnih vodnoakumulacijskih objektov. – posami~nega (enostavnega) prenosa plavin, – hiperkoncentriranega prenosa plavin in Poudariti moramo, da {tevilne prometnice ogroà ero- – hudourni{ke lave. zija rek in zlasti hudournikov. Njihove trase pogosto potekajo tik ob hudourni{kih in re~nih koritih, vsako Pravilna ocena vrste in velikosti pri~akovanega preno- pre~kanje hudournika ali reke s prometnico pa je mesto z sa plavin je osnova za ~im to~nej{e dolo~anje ogroèno- veliko potencialno ogroènostjo. sti z naplavljanjem.

Ob hudourni{kih izbruhih nastaja {koda zaradi: Hudourni{ke lave so nedvomno vzrok najhuj{im – poplavljanja in preplavljanja, ru{itvenim posledicam ob izbruhih hudournikov tako v – globinskega in bo~nega erodiranja, njihovih strugah kot na celotnih hudourni{kih vplivnih – naplavljanja. obmo~jih. Preglednica 1. [tevilo lokacij na dr`avnih cestah na hudourni{kih obmo~jih Slovenije, ki jih potencialno ogro`a hudourni{ka erozijo (PUH, 1999)

[tevilo kri`anj Indeks (r2 = 2212 km)

n n/r2 ({tev./km) hudourni{ke struge 1844 0,834

Slika 5. Nabreklina hudourni{ke lave (Meunier, 1992)

269 EROZIJA/Ale{ Horvat

Njegovi uni~ujo~i u~inki se ka`ejo zlasti v: V zgodovini hudourni~arstva so kot najbolj znani pri- – ogromnem ru{ilnem u~inku hudourni{ke lave, meri izbruhov hudourni{kih lav evidentirani katastrofalni – pogosti veri`ni reakciji (nova zajezitev ...) na dolvo- pojavi na hudournikih povodja Grada{~ice – Ma~kov po- dnih odsekih hudournika in v {ir{em povodju, tok (1924), @erovnikov potok (1926) ter Gabr{nikov po- – nenadnem velikem zvi{anju dna struge na mestu zau- tok (1926); na hudournikih povodja Save Dolinke – Bel- stavitve masovnega prenosa in s tem povezanim po- ca (1951), HIadnik (1966), Sedel~nik (1951), Reka pod plavnim ali preplavnim u~inkom hudournih voda, Krvavcem (1991); na hudournikih povodja Savinje nad – prakti~no popolni nemo~i za aktivno ukrepanje med Ljubnim (znana vodna ujma novembra 1990) – Revsov pojavom. graben, Roga~nik, Brlo`nica, Lu~ka Bela, Lu~nica nad Boltinovim travnikom. Ob naglih zdrsih velikih gmot hribin v strugo pride do masovnega prenosa v ka{asti lavi preme{anih plavin. Za- Kot najbolj znani primeri hudourni{kih izbruhov v radi izjemne gostote potujo~e lave dobijo najdebelej{a zr- obliki hiperkoncentriranih tokov pa so bili evidentirani na najve~jo kineti~no energijo, zato prehitevajo in izpla- katastrofalni pojavi na hudournikih povodja Drave – Jo- vajo na povr{je ter na ~elo toka. Zrnatostno razvr{~anje je sipdolski potok (1986), Begantov potok (1986), Trbonj- obratno kot pri posami~nem prenosu. Ru{ilni u~inki take ska reka (1986, 1989); na hudournikih povodja So~e – lave so ogromni, protiukrepanje med trajanjem pa prak- So~a z Zapodnom, Limarico (1986), Koritnica (1986); na ti~no nemogo~e. Pojav hudourni{kega izbruha v obliki hudournikih povodja Savinje nad Ljubnim (znana vodna hudourni{ke lave lahko pri~akujemo v zelo strmih hudo- ujma novembra 1990) – Ljubnica, Trbi{ki graben in La- urni{kih strugah ter na labilnih ali pogojno stabilnih zem- kovnikov graben; na hudournikih povodja Kamni{ke Bi- lji{~ih, takih pa je v Sloveniji pribl. 35 % njene povr{ine. strice (1990) – prakti~no ves zgornji in srednji tek hudo- S preventivnimi ukrepi lahko nekoliko omejimo njihovo urnika Bistri~ica in sama Kamni{ka Bistrica med Konj- {tevilo, predvsem pa silovitost. skim potokom in Stahovico.

Pri ~ezmerno zgo{~enih (hiperkoncentriranih) tokovih koncentracija trdnih snovi (plavin) nara{~a na 40 do 70 te`inskih %, kar ustreza 20 do 47 volumenskim %. Zara- di velike gostote jakost ogro`anja na naplavi{~ih ni odvisna le od vi{ine, ampak zlasti od pritiska ~ezmerno zgo{~enih tokov na ovire.

Pri posami~nem prenosu plavin se le-te gibljejo v vo- dnem toku bolj ali manj posami~no in samostojno, ne- odvisno druga od druge. Jakost ogro`anja na naplavi{~ih je odvisna zlasti od vi{ine odlo`enih naplavin.

Ru{ilne prenose plavin po hudourni{kih strugah – hudourni{kih lav in hiperkoncentriranih tokov – so na Slo- venskem opazovali in v dokaj redkih primerih, ko ga je bilo mo`no predvideti, sistemati~no prepre~evali `e od Slika 7. Posledice hudourni{kega izbruha in pojava masovnega transporta plavin so 17. 11. 2000 v svoji najstra{nej{i obliki ob~utili prebi- ustanovitve hudourni{ke slu`be leta 1884 dalje. valci Loga pod Mangartom (foto: A. Horvat)

Slika 6. Erozija bo vedno sestavni del naravnih dinami~nih procesov Slika 8. Naplavi{~e hudournika Kotrede{~ica (foto: J. ^ernivec)

270 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Plazna erozija Sne`na erozija je v Sloveniji pomemben erozijski dejavnik. Pozimi imamo lahko dovolj sne`nih padavin, pa Poseben problem predstavljajo obmo~ja, kjer prihaja do tudi nagibi povr{in so v sredogorju in visokogorju dovolj razmakanja in plazenja zemljin ter trganja zemeljskih plazov, v ve~ini hidromorfolo{kega izvora. V grobem lahko na osnovi do sedaj zbranih podatkov zaklju~imo, da pribl. 30 % povr{ine Slovenije sestavljajo zemlji{~a, ki plazijo, ~e so preve~ razmo~ena ali nanje nedomi{ljeno pose`emo. To dejstvo nakazuje izjemen pomen pravo~asnega in pra- vilnega preventivnega ukrepanja za zmanj{evanje in prepre~evanje nevarnosti tovrstnih erozijskih pojavov.

Vzroki plazenja so bodisi naravnega izvora ali pa mnogo pogosteje posledica ~lovekovih posegov: – oslabitev opore pobo~ja, –preobremenitev pogojno stabilnega pobo~ja, – zmanj{anje notranjega trenja (kohezije) zaradi razmo~enosti z vodo, – oslabitev rastlinske odeje (plitvi zdrsi).

Najhuj{e posledice ob hudourni{kih izbruhih povzro~ajo splazitve, ki zajezijo hudourni{ke struge ter na ta na~in ustvarijo pogoje za nastanek masovnih prenosov plavin. Ti zavzamejo najve~jo intenziteto s hudourni{kimi lavami, ki na svoji poti ru{ijo vse ovire.

Sne‘na erozija

Sneg je pomemben kot vir vode, varovalna odeja `ivih organizmov, element za zimsko rekreacijo, hkrati pa s svojim erozijskim delovanjem povzro~a probleme in {kodo ~loveku – je prometna ovira, povzro~a {kodo v gozdovih (snegolomi, kriva rast drevja, ru{enje sestojev, ogro`anje biosistemov itd.), najbolj nevaren in {kodljiv pa je v obliki ru{ilne sne`ne gmote kot sne`ni plaz.

V preteklosti so sne`ni plazovi ~loveka le redko ogroàli. V glavnem so bili omejeni na obmo~ja nad zgornjo gozdno mejo, ~lovek pa se jim je umikal. V zadnjih stoletjih je ~lovek s kr~enjem gozdov za pa{nike in travnike, urbane in turisti~ne povr{ine (smu~i{~a) povzro~il, da se je gozdna meja ob~utno zniàla, sne`ni plazovi pa so si utrli pot globlje v doline. Danes predstavlja- Sliki 9 in 10. Grafi~na ponazoritev ogroènosti prometa s sne`nimi jo veliko nevarnost za ~loveka. plazovi Preglednica 2. [tevilo lokacij na dràvnih cestah na hudourni{kih obmo~jih Slovenije, ki jih ogroàjo sne`ni plazovi (PUH, 1999)

[tevilo kriànj Ogroèna Indeks (r2 = 2212 km) dolìna cest

n l (km) n/r2 ({tev./km) l/r2 (km/km)

sne`ni plazovi 401 30 0,181 0,014

271 EROZIJA/Ale{ Horvat

Preglednica 3. Ogro`enost dr`avnih cest s sne`nimi plazovi (PUH, 1999)

Dolìna ogroène- Dolìna dràvnih % ogroènosti od [tevilo plazov, ki Kategorija ceste ga odseka (km) cest (km) skupne dolìne ogroàjo dolo~eno kategorijo ceste G1 0,05 578,4 0,009 1 G2 6,08 443,6 1,4 94 R1 7,39 938,2 0,79 80 R2 5,84 1129,7 0,52 89 R3 9,79 2079,3 0,47 82 RT 6,52 561,0 1,16 55 skupaj 35,68 5730,2 4,35 401 veliki za polzenje, drsenje in plazenje sne`ne odeje. Le veliki pokritosti povr{in z dovolj kakovostnimi gozdnimi sestoji se imamo zahvaliti, da nam ta erozija ne povzro~a toliko {kode kot v primerljivih dràvah alpskega loka.

Po rezultatih obse`ne raziskave (PUH, 1994) imamo v Sloveniji po grobih ocenah okoli 16.000 ha izrazito plazovitih obmo~ij. Najmanj 140 plazov ogroà stanovanjske in gospodarske objekte, daljnovode in smu~i{~a, najmanj 715 sne`nih plazov pa ogroà prometnice. Od tega se 94 % plazov, ki ogroàjo promet, ter 79 % plazov, ki ogroàjo smu~i{~a, daljnovode, stanovanjske in gospodarske objekte, proì pod zgornjo gozdno mejo. Tako lahko v ve~ini primerov predvidevamo, da je do plazov pri{lo zaradi nedomi{ljenega red~enja ali kr~enja gorskih gozdov. V naslednjih dveh preglednicah in na grafu je podrobneje prikazana ogroènost dràvnih cest s sne`nimi plazovi in potrebni ukrepi za njihovo za{~ito.

Poru{itvena erozija

V hribovitem prostoru predstavlja problem tudi poru{itvena erozija. Zna~ilne posledice tovrstne erozije so podori, meli{~a in udori.

Poseben problem so kamninski podori velikih dimenzij, ki so pri nas pogosti zlasti v Zgornji So{ki dolini in k sre~i omejeni le na manj{a obmo~ja. Precej pogosteje pa se sre~ujemo s padajo~im kamenjem in skalam, ki ogroàjo stanovanjske in gospodarske objekte ter prometnice. Slika 11. Skalni podori ogroàjo ìvljenje v Trenti (foto: A. Horvat)

Preglednica 4. [tevilo lokacij na dr`avnih cestah na hudourni{kih obmo~jih Slovenije, ki jih ogro`a poru{itvena erozija (PUH, 1999)

Ogro`ena dol`ina cest Indeks (r2 = 2212 km) l (km) l/r2 (km/km) padajo~e kamenje in skalni zru{ki 175 0,079

272 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Vetrna erozija

Vetrna erozija je posledica gibanja zra~nih gmot, ki lahko dosegajo izjemne hitrosti. Zaradi tega ima kljub majhni ma- si talnih delcev ogromno kineti~no energijo (E = m * v2 / 2) in velik geomorfolo{ki u~inek. V svetovnem okviru je vetrna erozija po velikosti in intenziteti takoj za vodno.

Erozija z vetrom v Sloveniji ni tako kriti~na kot v najbolj znanih in razse`nih svetovnih predelih. Omejena je na ogolele vetrovne ravnice in gorske grebene, kjer veter pogosto spiha sprstene delce do mati~ne podlage.

Zaradi velike gozdnatosti in ugodne raz~lenjenosti ve~ine gozdnega prostora je vetrna erozija z mo~nej{o intenziteto v Sloveniji prisotna le na predelih, kjer se je nedomi{ljeno posegalo v prostor. Prisotna je v visokogorju, na obmo~jih trajnega ~lovekovega bivanja pa zlasti v Vi- pavski dolini in v slovenski Istri. Posledice se kaèjo zlasti v zmanj{evanju plodnosti tal, korodiranju rastlin, ogroànju prometa z na prometnicah odloènimi vetrnimi odkladninami, pozimi pa s sne`nimi zameti.

Morska abrazija

Morska abrazija je posledica erozijskega delovanja morja oziroma njegovega valovanja. Kaè se v korodiranju izpostavljenih strmej{ih bregov. Zaradi lege v dokaj dobro za{~itenem Trà{kem zalivu slovensko morje ne dosega ve~je intenzitete, a {e vedno dovolj veliko, da je oblikovalo krajinsko pestre pojavne oblike (visoke, strme prepadne stene – fli{ni klifi predvsem v okolici Pirana in Slika 12. Ogroènost cestnih prometnic zaradi poru{itvene erozije Strunjana ter klifi ob Fiesi in Ankaranu). (foto: A. Horvat) Na zaustavljanje in vezanje s poru{itveno erozijo sproènih skal in kamenja ima zelo pozitiven vpliv gozdna vegetacija. Po golih pobo~jih bi skalni zru{ki sicer @rtve in {kode zaradi z erozijo lahko prileteli bistveno globlje v doline in tam ogroàli povezanih naravnih nesre~ prometnice in razli~ne objekte. Naslednja preglednica prikazuje {tevilo nesre~ zaradi z Seveda pa se moramo zavedati, da gozd pri podorih erozijo povezanih naravnih nesre~ v slovenskem prosto- ve~jih dimenzij na njihovo dinamiko in zaustavljanje poru, pri ~emer `rtve zaradi sne`nih plazov v obdobju prve dornin nima prakti~no nobenega vpliva. svetovne vojne niso upo{tevane.

Preglednica 5. [tevilo `rtev zaradi sne`nih plazov, poplav in hudourni{kih izbruhov v Sloveniji (obdobje 1870–1990) (PUH, 1999) Povpre~no {tevilo smrtnih Naravna nesre~a [tevilo smrtnih `rtev `rtev na leto sne`ni plazovi 168 1,5

poplave 50 0,5

hudourni{ki izbruhi 30 0,25

273 EROZIJA/Ale{ Horvat

Po grobih analizah so nam naravne nesre~e v zadnjih LITERATURA 1. Arhiv Hidrometeorolo{kega Zavoda RS, Ljubljana. letih pobrale povpre~no 4,5 % dru`benega proizvoda, 2. Arhiv Podjetja za urejanje hudournikov, Ljubljana. med njimi dale~ najve~ hudourni{ki izbruhi, poplave in 3. Gams, I., 1955. Sne‘ni plazovi v Sloveniji v zimah 1950—1954. Geografski zbornik III. zemeljski plazovi. Sanirali smo jih v povpre~ju le 15 %. In{titut za geografijo SAZU, 121—219. 4. Horvat, A. in Zemlji~, M., 1991. Problematika masovnega transporta plavin. Gradbeni Hkrati se je v prora~unu stalno zmanj{eval obseg celotnih vestnik, 41, 253—256. sredstev za vzdrèvanje in urejanje vodnega reìma, ka- 5. Horvat, A., 1992. Ekolo{ke osnove urejanja erozijskih obmo~ij na primeru Polhograj- mor spada tudi urejanje hudourni{kih obmo~ij in erozijskih Dolomitov. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana, 119, 10 pril. 6. Horvat, A., 1994. Gospodarjenje s hudourni{kimi obmo~ji. Gozd in voda. Univerza v skih àri{~. Tako se è ob malo ve~jih vodah zaradi nevz- Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 145—151. 7. Horvat, A., 1999. Sodelovanje pri pripravi zasnov za PPRS za podro~je erozije. V: drèvanja zgrajenih zavarovanj in naravnih strug pojavijo Sinteza VG vsebin kot podlaga za zasnovo prostorskega razvoja na nivoju dr‘ave. po{kodbe in posledi~no tudi {koda, ki je praviloma kar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, IZH, 38. 8. Horvat, A., Bernot, F. in sod., 1994. Ogro‘enost Slovenije s sne‘nimi plazovi. [tudija. nekajkrat ve~ja, kot bi lahko bila. Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov, 48. 9. PUH, 1994. Pogubna razigranost — 110 let organiziranega hudourni~arstva na Slo- venskem PUH 1884—1994, Ljubljana. 10. [trancar, A., 1949. Ureditev hudournikov njih izvor in delovanje na vodni re‘im potokov in rek. Tipkopis. Ljubljana, Banska uprava. Sklepne misli 11. VGO, 1973. Vodnogospodarske osnove Slovenije.- Zv. vod. sk. Slov., Strokovna slu‘ba. 12. Zemlji~, M., 1971. Erozijska karta Slovenije — 1 : 200.000. Ljubljana, IGLG BF — ods. za erozijo. Erozijsko ogroèna obmo~ja v Sloveniji zavzemajo 13. Zemlji~, M., in sod., 1969—1971. Erozija in plavine v povodjih Save, Drave in Pomurja ter So~e in drugih jadranskih pritokov. Trojni elaborat za potrebe vodnogospodarskih znaten del njene povr{ine, zato je domi{ljeno gospodarje- osnov SRS, z obdelavo 364 hudourni{kih zlivov. Tipkopis. Ljubljana, IGLG, BF. nje s prostorom nujno za zagotavljanje varnega ìvljenja. Za nepremi{ljene posege smo àl zelo hitro kaznovani z erozijskimi pojavi in izbruhi. Naravne nesre~e, povezane z erozijo, praviloma ne povzro~ajo le materialne {kode, ampak prepogosto terjajo tudi ~love{ke `rtve.

274 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

OBILNE SNE@NE PADAVINE Toma` Vrhovec, Damijana Kastelec

Sneènje je v Sloveniji reden pojav, ob~asno Na sliki 1 je prikazana skica, ki je le groba in lokacijsko pa so koli~ine novozapadlega snega tolik{ne, da nereferencirana predstavitev. [tevilo dni s sneènjem se iz lahko povzro~ijo naravno nesre~o, ki ohromi zime v zimo zelo mo~no spreminja (slika 2). V kasno je- promet, povzro~i snegolom v gozdu in po{kod- senskem in zimskem ~asu v notranjosti Slovenije ve~ina be na zgradbah. Predstavili bomo razporeditev padavin pade kot sneg ali pa se menjavata sneg in de`. Ra- maksimalnih vi{in sne`ne odeje v Sloveniji po zen {tevila dni s sneènjem je za ozna~evanje klime neke- zimskih mesecih in pogostost vi{in novozapa- ga obmo~ja pomembno tudi {tevilo dni s sne`no odejo na dlega snega nad pragom 20 cm. Spomladanski tleh (slika 3). To je ponavadi ve~je od {tevila dni s sneg, ki pade po za~etku vegetacijske sezone, sneènjem. V osrednji Sloveniji sneg leì na tleh pov- je razmeroma pogosta naravna nesre~a, ki po- pre~no od 50 do 75 dni na leto, v vzhodni Sloveniji pa od vzro~a po{kodbe na drevju in pozebo kulturnih 25 do 50 dni. Najve~ja raznolikost v trajanju sne`ne odeje rastlin in nasadov. Posebna vrsta naravne neje v Julijskih Alpah in njihovem predgorju vzdol` So{ke sre~e je nadpovpre~no dolgotrajna sne`na ode- doline, saj se tam trajanje sne`ne odeje na razdalji 30 km ja zaradi {kode, ki nastane na polj{~inah. U~inki med Brdi in Kaninom pove~a s 5 na 200 dni. Tudi {tevilo snega kot naravne nesre~e so bistveno odvisni dni s sne`no odejo na posamezni lokaciji je iz leta v leto od regije, ki jo zasneì, saj je stopnja izjemnosti zelo spremenljivo. V nekaterih zimah je bilo v notranjosti pojava odvisna od obi~ajnih vsakoletnih razmer. Slovenije manj kot 10 dni s sne`no odejo, drugi~ pa je v isti regiji sneg leàl tudi ve~ kot 100 dni. Tretji pomemben podatek o zna~ilnostih snega je vi{ina (debelina) sne`ne odeje. Sne`na odeja se z za~etkom zime in sneènja debe- Uvod li, nato pa se seseda in preobraà, sneg pa izginja med odjugami. Pomemben podatek je maksimalna debelina Sneènje je v celinskem delu Slovenije reden vsakole- sne`ne odeje v ~lasovnem obdobju (slika 4 prikazuje letne ten pojav. V obalnem pasu sneì na leto povpre~no le dan maksimume za nekaj postaj). Mese~ne maksimalne debeli- ali dva, v ni`jih predelih osrednje in vzhodne Slovenije je ne bomo podrobneje analizirali v nadaljevanju. na leto med 20 in 30 dni s sneènjem, v visokogorskem svetu Julijskih Alp pa na leto povpre~no sneì ve~ kot Zna~ilnosti in vplive sneènja pomembno opisuje po- 100 dni (slika 1). datek o vi{ini novozapadlega snega. Meteorolo{ke slu`be

Slika 1. [tevilo dni s sne`enjem za nekaj meteorolo{kih postaj v Slo- veniji

275 OBILNE SNE@NE PADAVINE/Toma‘ Vrhovec, Damijana Kastelec

Slika 2. Povpre~no letno {tevilo dni s sne`enjem v Sloveniji za obdobje 1961–1990 (Povzeto po Bernotu, 1998)

Slika 3. Povpre~no {tevilo dni s sne`no odejo (HMZ, 2000); obdobje 1961/62–1990/91 merijo vi{ino novozapadlega snega vsakih 24 ur, na~elo- Sne`enje lahko predstavlja naravno nesre~o predvsem zama ob 7. uri po lokalnem ~asu. Tedaj izmerijo vi{ino, radi posledic velike koli~ine novozapadlega snega, debele v~asih pa tudi vodnost (gostoto) snega, ki je zapadel v zasne`ne odeje na tleh, v naravi in na objektih, posebna nevar- dnjem dnevu. Za nekatere uporabe (lavinologija, hidrolo- nost pa so sne`ni zameti in plazovi. Posebna vrsta naravne gija, gradbeni{tvo) je pomemben tudi podatek o ve~dnev- nesre~e je tudi nadpovpre~no dolgo spomladansko trajanje nih akumulacijah snega in njegovi gostoti. Sne`na odeja sne`ne odeje zaradi svojih u~inkov na vegetacijo (sne`na je pomemben naravni izolator tal pozimi (zmanj{uje glo- plesen, zapoznel razvoj posevkov). Na drugi strani nastane bino zmrzovanja tal) in naravna danost, ki jo izkori{~ata {koda v kmetijstvu, turizmu, energetiki in delu industrije, ~e zimsko-{portna industrija in turizem. Poleg tega je pozimi sneg ne zapade. Sne`enje in sneg predstavljata na- sne`na odeja zaloga vode, ki ob odjugah odte~e ali prei- ravno nesre~o le tedaj in tam, ko njuna intenziteta ali traja- de v podtalnico. nje bistveno odstopata od obi~ajnih povpre~nih vrednosti.

276 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Velika koli~ina novega snega nje vi{ine novozapadlega snega smo razdelili Slovenijo na {est regij: 1 – ve~ji del Posavja; 2 – Poso~je s sever- U~inki velike koli~ine novozapadlega snega so pre- nim delom Posavja (Julijske Alpe); 3 – Jadransko povo- dvsem odvisni od vi{ine novozapadlega snega in njegove dje in del ju`nega Posavja; 4 – Pokolpje; 5 – Podravje; 6 gostote. Juèn sneg (tak, ki pade pri temperaturah blizu – Pomurje. Za vsako regijo smo po mesecih preu~ili po- ledi{~a) ima dosti ve~jo gostoto (150–250 kg/m3), kot pa datke o dnevni debelini novozapadlega snega za obdobje hladen sneg (50–120 kg/m3). Obremenitve streh in drugih med zimama 1977/78 in 1997/98 (20 zimskih sezon). Do- objektov so tako zelo razli~ne (Furlan, 1971; Sanpaolesi, lo~ili smo mese~no {tevilo dni, ko je debelina novozapa- 1998), za ve~ino objektov pod 500 metri nadmorske dlega snega ve~ja od 20 cm (slika 5), Menimo, da se pri vi{ine pa se pri gradnji v Sloveniji upo{teva stati~na tej vi{ini novozapadlega snega za~no pojavljati prve obremenitev 1,25 kN/m2 (Trontelj, Zupan~i~, 1988) na teàve, ki z nara{~anjem debeline snega lahko povzro~ijo vodoravno ploskev, kar pri gostoti 100 kg/m3 ustreza 125 naravno nesre~o. cm snega (pri gostoti 200 kg/m3 pa 62,5 cm). Obremeni- tev ostre{ij in objektov se {e dodatno pove~a, ~e na debe- Na sliki 5 so predstavljeni podatki o vi{ini novozapa- li novozapadli ju`ni sneg padeta de` ali po`led, saj voda dlega snega s pomo~jo grafa, imenovanega okvir z ro~aji. iz teh padavin ne odte~e, ampak se vklju~i v sne`no ode- Narisan je na podlagi petih vrednosti: pogojni minimum, jo. Zaradi obremenitve se poru{ijo ostre{ja slab{e graje- prvi kvartil, mediana, tretji kvartil in pogojni maksimum. nih (~e niso bili upo{tevani predpisi o dimenzioniranju in Prvi kvartil je vrednost, od katere je ena ~etrtina podat- nagibih glede na predvideno maksimalno obremenitev) kov manj{ih, mediana je vrednost, ki podatke razdeli na ali dotrajanih objektov. karad zapade veliko novega sne- pol – polovica podatkov je manj{ih – ter tretji kvartil: to ga, je potrebno ro~no odstranjevanje snega s polo`nih je vrednost, od katere so tri ~etrtine podatkov manj{ih. streh. Ju`ni sneg, ki se ne obleti z vej, lomi veje in celo- Velikost okvirja predstavlja razdaljo med prvim in tretjim tna drevesa v gozdovih in nasadih (snegolom) ter trga kvartilom, torej interval znotraj katerega je polovica vseh elektri~ne in telekomunikacijske vode, podobno kot `led. vrednosti. Levi ro~aj predstavlja razdaljo med pogojnim V nasprotju z `ledom je odstranjevanje velike koli~ine minimumom in prvim kvartilom, desni ro~aj pa razdaljo novozapadlega snega z vej mo`no z otresanjem. V~asih med tretjim kvartilom in pogojnim maksimumom. ^rta, se pojavi sosledje juèn sneg, po`led in de` (ali pa ki razdeli okvir na dva dela, predstavlja mediano. V pripo`led, sneg, de`, ali sneg, de`, po`led); v teh kombina- meru, ko med podatki ni vrednosti, ki zelo odstopajo, t. i. cijah so {kode zaradi snegoloma najve~je. osamelcev, je pogojni minimum kar minimum in pogojni maksimum kar maksimum. V na{em primeru nimamo V Sloveniji lahko sneì od oktobra do maja. Dnevi s spodnjih osamelcev (pogojni minimumi so kar minimu- sneènjem se med seboj razlikujejo glede na letni ~as. V mi). Zgornji osamelci so tiste vrednosti, ki odstopajo od poznih jesenskih mesecih (oktober, november) pogosto tretjega kvartila za ve~ kot eno medkvartilno razdaljo in deùje in sneì isti dan, tako da vi{ine novega snega niso pol (tretji – prvi kvartil). Na sliki okvirja z ro~aji so osa- velike. Podobno je spomladi (aprila in maja), le da so te- melci prikazani s kvadratki in predstavljajo najve~je po- daj bistvene regionalne razlike. Za natan~nej{e prou~eva- gostnosti.

Oktobra se skoraj nikoli nikjer ne zgodi, da bi na dan padlo ve~ kot 10 cm snega. Novembra je v vseh regijah (razen v jadranski) pri~akovati okoli tri dni s sneènjem nad 10 cm in skoraj povsod po Sloveniji (razen v Pomur- ju) vsaj en dan s sneènjem ve~jim od 20 cm. V pravih zimskih mesecih: (december, januar in februar) se povsod po Sloveniji (razen na Primorskem) povpre~no zgodijo ve~ kot trije dnevi s sneènjem nad 10 cm in dva do tri dni s sneènjem nad 20 cm. Pri tem je variabilnost pojava povsod najmanj{a januarja, najve~ja pa v poso{ki regiji (decembra in februarja). V Pomurju so ve~je debeline novozapadlega snega vso zimo zelo redke. Marca v po- savski in pomurski regiji ni ve~ pri~akovati dni z obilnim sneènjem, en do dva tak{na dneva pa je pri~akovati v Poso~ju in Podravju. Aprila in maja je pri~akovati le {e po kak{en dan s sneènjem, ki je obilnej{e od 10 cm.

Slika 4. Najve~ja letna debelina sne`ne odeje v posamezni zimi za ne- Normalne koli~ine novozapadlega snega sicer po- kaj meteorolo{kih postaj v Sloveniji. Kredarica – gorska postaja v Ju- lijskih Alpah, 2515 m, Vojsko – zahodna Slovenija, Ljubljana – osre- vzro~ijo ovire v prometu, izjemne koli~ine pa promet (ce- dnja Slovenija in Slovenj Gradec – severovzhodna Slovenija stni in letalski, delono tudi `elezni{ki) ohromijo.

277 OBILNE SNE@NE PADAVINE/Toma‘ Vrhovec, Damijana Kastelec

Slika 5. Najve~je {tevilo dni v mesecu z debelino novozapadlega snega nad 20 cm. Oznake povodij: 1 – ve~ji del Posavja; 2 – Poso~je s severnim delom Posavja; 3 – jadransko povodje in del ju`nega Posavja; 4 – Pokolpje; 5 – Podravje; 6 – Pomurje.

278 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Oteènost prometa (predvsem cestnega) je odvisna od proti osrednji Sloveniji. Nekajkrat na leto, predvsem na vi{ine novozapadlega snega in od intezitete sneènja (hi- za~etku zime, je teì{~e sne`nih padavin v jugovzhodni trosti nara{~anja debeline novega snega). Stopnja prome- in vzhodni Sloveniji. To se ponavadi zgodi ob hladnem tne ohromljenosti je odvisna tudi od tega, kdaj ~ez dan vremenu, tudi v obmo~ju maksimuma so tedaj vi{ine no- sneg intenzivno pada, saj gost dnevni promet onemogo~a vozapadlega snega manj{e od tistih, ki so obi~ajne za za- u~inkovito odstranjevanje snega z vozi{~. Posebne teàve hodno Slovenijo. Ob tipi~nem prehodu sredozemskega se ob mo~nih sneènjih pojavljajo v urbanih sredi{~ih z ciklona pade pozimi v ni`jih predelih osrednje Slovenije gosto pozidanostjo, ker tam ni prostora, kamor bi lahko 10 do 30 cm snega, izjemoma (kar predstavlja è naravno odrinili z ulic odstranjeni sneg in ga je zato treba nesre~o) pa tudi do 100 cm. V ju`nih Julijskih Alpah in v odvaàti. Teàve se stopnjujejo tudi takrat, ~e sneì dol- sne`ni{kem delu dinarskega gorstva so te koli~ine podvo- go ~asa ali pa ~e se drug za drugim vrstijo obdobja z in- jene. tenzivnej{imi sneènji. Stopnja paraliziranosti prometa je seveda odvisna od gostote prometa, vrste vozi{~a, vzpo- nov na cesti, vrste vozil, njihove opremljenosti in letnega ter dnevnega ~asa za~etka mo~nega sneènja. Ve~inoma Maksimalne mese~ne vi{ine velja, da najve~ teàv povzro~i prvo jesensko ali zimsko sne‘ne odeje sneènje, pozneje se vozniki in vozila zimskim razmeram prilagodijo. Prometna ohromljenost se stopnjuje, ~e je Obremenitev objektov (ostre{ja) in tudi nevarnost cestnim slu`bam zaradi zastojev na cestah onemogo~en proènja sne`nih plazov sta povezani z vi{ino novozapa- dostop do zasneènih odsekov. dlega snega in skupno debelino sne`ne odeje. Pogostosti vi{in novozapadlega snega smo si ogledali v prej{njem Tako kot ve~dnevne mo~ne padavine je tudi velika ko- poglavju, tu pa bomo predstavili maksimalne vi{ine li~ina novozapadlega snega povezana s stacionarnimi sne`ne odeje v posameznih mesecih za Slovenijo. frontami sredozemskih ciklonov. Najve~ novega ju`nega snega ob prevladujo~ih jugozahodnih vetrovih pade v Na podlagi podatkov HMZ RS1 smo naredili pregledne ju`nih Julijskih Alpah (Poso~je, Ba{ka grapa, Cerkljan- karte maksimalne mese~ne vi{ine sne`ne odeje v kilome- sko, Bohinj) in vzdol` dinarske gorske pregrade (Sne`nik trski resoluciji (obdobje od zime 1977/78 do 1997/98 – 20 in vi{ji deli Notranjske). S pomikom ciklona nad Balkan zimskih sezon). Analizirali smo mesece od oktobra do se za~ne pove~evati intenzivnost sneènja v ju`ni Slove- maja, ugotovitve so predstavljene na slikah od 6 do 11. niji (Notranjska, Ko~evska, Dolenjska) pa tudi v gorah Karte so bile narejene s pomo~jo univerzalnega kriginga osrednje Slovenije (Posavsko hribovje in Kamni{ko-Sa- z interpolacijo ostankov. Pri tem smo na za~etku zime vinjske Alpe). Sneg, ki pada ob sredozemskih ciklonih, je razdelili Slovenijo na 6 regij, v zimskih mesecih pa smo pri nas ve~inoma juèn in gost. Prehodu fronte sledi ohla- lo~ili le {e dva dela (vzhodno in zahodno od dinarske ditev in tedaj za~ne padati sneg tudi pri ni`jih temperatu- gorske pregrade). Podatki z merskih postaj so bili inter- rah (suh in lahek), sneènje pa se {iri od severovzhoda polirani v pravilno kilometrsko mreò. Natan~nost kart je

Slika 6. Novembrska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98)

279 OBILNE SNE@NE PADAVINE/Toma‘ Vrhovec, Damijana Kastelec bila dolo~ena z navzkri`nim preverjanjem. Natan~nost Oktobra je obmo~je Slovenije, kjer vi{ina sne`ne ode- kart je slab{a v jesenskih in spomladanskih mesecih (ok- je preseè 90 cm, omejeno le na visokogorje Julijskih tober, november in maj), saj je variabilnost maksimalne Alp. Novembra se to obmo~je raz{iri è nad prete`ni del mese~ne vi{ine sne`ne odeje v teh mesecih dosti ve~ja gorate in hribovite Slovenije nad nadmorsko vi{ino oko- kot v pravih zimskih mesecih. Natan~nost kart je slab{a li 700 m, v visokogoju Julijskih Alp in Sne`nika pa tedaj ob mejah Slovenije, posebno {e tam, kjer je ozemlje Slo- lahko vi{ina snega è preseè 250 cm, najve~ vse do 400 venije na ve~ straneh omejeno (npr. ju`no Pomurje okoli cm. V prvem pravem zimskem mesecu – decembru – je v Lendave, Gori~ko, Gorjanci, Kostelsko, Kanin). Za notranjosti Slovenije maksimalna debelina sne`ne odeje tak{ne lokacije bi potrebovali podatke iz tujine. Na- è prek 90 cm, z izjemo Pomurja, Celjske kotline, Posav- tan~nost kart je slab{a tudi tam, kjer so merilne postaje ja in vzhodnega dela Ljubljanske kotline. Zanimivo je, redke, vrednosti maksimalne mese~ne vi{ine sne`ne ode- da so decembra maksimalne vi{ine sne`ne odeje na Po- je pa se krajevno zelo spreminjajo (Sne`nik, Kras, Ka- horju ve~je kot v precej vi{jih Kamni{ko-Savinjskih Al- mni{ke Alpe, Pohorje, zahodne Julijske Alpe) pah. Januarske maksimalne vi{ine sne`ne odeje so ni`je

Slika 7. Decembrska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98)

Slika 8. Januarska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98)

280 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI od 90 cm v Pomurju in Podravju, v Novome{ko-Kr{ki venije, posebno {e Julijskih Alpah, v primerjavi s febru- kotlini in v Celjski kotlini. Januarja so maksimalne arjem ni bistevnih sprememb. Aprila so ve~je vi{ine ma- vi{ine sne`ne odeje v Julijskih Alpah, na Trnovskem ksimalne sne`ne odeje omejene le na gorski svet nad gozdu in na Sne`niku so nekoliko manj{e kot decembra. 1000 metri, sne`na odeja nad 250 cm pa le na Julijske Februarja je maksimalna vi{ina sne`ne odeje po notra- Alpe. Maja je maksimalna vi{ina sne`ne odeje nad 70 njosti Slovenije najbolj enakomerno razporejena, cm omejena na Sne`nik, Trnovski gozd, Julijske Alpe, ve~inoma povsod presega 90 cm, izjemo spet predstavlja Karavanke, Kamni{ko-Savinjske Alpe in na Pohorje. ju`no Pomurje in vzhodna Ljubljanska in Celjska kotlina. Obmo~je z maksimalnimi vi{inami nad 200 cm se Iz analize mese~nih kart maksimalne vi{ine sne`ne pove~a predvsem v Karavankah in Kamni{ko-Savinjskih odeje lahko sklepamo, da sta meseca z najve~jo maksi- Alpah. Marca se maksimalna vi{ina sne`ne odeje v malno vi{ino sne`ne odeje v notranjosti Slovenije decem- ni`jih delih Slovenije izrazito zmanj{a, saj tam vrednosti ber in februar, v gorskem svetu pa se za~ne maksimalna ve~inoma dose`ejo le {e 50–70 cm. V goratem delu Slo- vi{ina sne`ne odeje bistveno zmanj{evati {ele aprila. V

Slika 9. Februarska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98)

Slika 10. Mar~evska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98)

281 OBILNE SNE@NE PADAVINE/Toma‘ Vrhovec, Damijana Kastelec

Slika 11. Majska maksimalna vi{ina sne`ne odeje v Sloveniji (za obdobje od zime 1977/78 do 1997/98) primorskem delu Slovenije je mesec z najve~jo maksi- stnato gozdno) je za~elo odganjati in cveteti. Olistane ve- malno vi{ino sne`ne odeje januar, saj druga~e tam je zadrùjejo novozapadli sneg (ta je pogosto juèn) in ve~inoma deùje. teà snega lomi veje, pa tudi debla, v~asih se izruvajo cela drevesa. Lomljenje vej in debel je izrazitej{e, kot bi bi- Pri razpravah o maksimalnih mese~nih vi{inah sne`ne lo pri isti koli~ini snega in obremenitvi pozimi, saj imajo odeje pa moramo omeniti, da niz dvajsetih zim, ki smo ga drevesa, ki so za~ela spomladansko rast, è liste in bolj obdelovali ni dovolj dolg, da bi lahko dobro zajeli tudi krhek les. [koda te vrste se pojavi regionalno, ponavadi v najve~je maksimalne debeline sne`ne odeje. ê bi obde- plasti nadmorskih vi{in (podobno kot po`led). V nasadih lovali 50 letni niz (1951–2000) bi z vklju~itvijo izjemno sadnega drevja pomaga otresanje vej. [koda v gozdovih sneène zime leta 1951/52 (Furlan, 1955; Gams. 1955; je lahko zelo velika. Pomladnemu snegu pogosto sledi ra- Pristov, 1957) pridobili izjemne zgornje osamelce. Z zjasnitev in ohladitev. Pozeba è s snegom ohlajene zele- upo{tevanjem niza 1930–1987 sta Trontelj in Zupan~i~ ne dele drevja dodatno po{koduje, zgodi se, da porjavi in (1988) dolo~ila povratne dobe za posamezne debeline odpade pravkar ozelenelo listje, {e ve~ja pa je {koda na sne`ne odeje in ugotovila, da se tak{ne debeline sne`ne cvetovih. odeje kot leta 1952 v niìnah Slovenije verjetno pojavljajo le vsakih 250 let. Omenjeno v precej{nji meri velja tudi za vi{ino novozapadlega snega. LITERATURA 1. Bernot, F., 1998. Padavine in vetrovi. Geografija Slovenije. Ljubljana, Slovenska Mati- ca, 120—138. 2. Gams, I., 1955. Sne‘ni plazovi v Sloveniji v zimah 1950—1954. Geografski zbornik, III, Spomladanski sneg Ljubljana. 3. Furlan, D., 1955. Sne‘na odeja v Sloveniji od 11. do 15. februarja 1952. Geografski zbornik, III, Ljubljana. Naravno nesre~o pogosto povzro~i zadnji spomladan- 4. Furlan, D., Maksimalne sne‘ne obte‘itve v Sloveniji. Gradbeni vestnik, 5, Ljubljana. 5. Hidrometeorolo{ki zavod RS, 2000. Klimatologija Slovenije, Ljubljana. ski sneg. Ob izrazitih prodorih hladnega zraka aprila ali 6. Pristov, J., 1957. Vremenska dogajanja v zvezi s prodorom hladnega zraka prek Alp maja lahko de` preide v sneg tudi v niìnah osrednje in in vpliv orografije na padavine. Meteorolo{ki zbornik, I, Ljubljana. 7. Sanpaolesi, L., 1998. Scientific support activity in the field of structural stability of ci- vzhodne Slovenije (spomladansko sneènje se ne pojav- vil engineering works — snow loads. CEC DGII- D3, Pisa. Italija. lja na Primorskem). ê je bila pred tem pomlad zgodnja, 8. Trontelj, M., Zupan~i~, B., 1988. Obilne sne‘ne padavine v letu 1987 v Ljubljani. Uj- potem so rastline kmalu ozelenele in drevje (sadno in li- ma, 2, 48—52.

OPOMBA 1 Zdaj Agencija RS za okolje

282 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

SNE@NI PLAZOVI Toma` Vrhovec

V normalnih zimah se sne`ni plazovi v Sloveniji odeja). Po starosti snega jih delimo na plazove novega in proìjo ve~inoma v visokogorju, le nekateri pa starega snega, po prisotnosti vode v snegu pa na plazove ogroàjo tudi komunikacije in naselja. Ob izjemnih suhega in mokrega snega. Po obliki plazine so plazovi sne`nih padavinah je lahko obseg plazov katastro- pobo~ni in `lebasti, po obliki gibanja pa teko~i in pr{ni. falen, sne`ni plazovi se tedaj proìjo v gorah in tu- Po stanju snega na obmo~ju odlaganja pa plazove razde- di po dolinah hribovitega sveta ter ogroàjo hi{e, limo v tak{ne z grobo ali gladko plazovino, glede na pri- ceste in èle`ni{ke proge. V Sloveniji se sne`ni mesi pa v ~iste in tiste s primesmi, glede na vodnatost pa plazovi spontano in vsepovsod proìjo po nadpov- na suho in mokro plazovino. Po na~inu proènja lo~imo pre~no obilnem sneènju, katastrofalne razse`no- sne`ne plazove, ki se sproìjo sami (spontano proènje), sti plazov pa se pojavijo tudi ob spomladanskih in tiste, kjer je sproènje povzro~eno umetno (~lovekov deèvnih odjugah. V normalnih sne`nih razmerah vpliv, namerno in nenamerno). se je v zadnjih desetletjih ve~ina nesre~ s sne`nimi plazovi zgodila obiskovalcem gorskega sveta. Obse`nost naravne nesre~e, ki jo povzro~ijo sne`ni plazovi je odvisna od izdatnosti sneènja in debeline ter lastnosti sne`ne odeje. [koda, ki jo povzro~ijo sne`ni plazovi, je najprej {koda v naravnem okolju (gozdovi), razen Uvod tega {e {koda na objektih in komunikacijah (hi{e, ceste, èleznica, smu~i{~a in ì~nice), ne navsezadnje pa se za- Sne`ni plaz se pojavi, ko se plast ali celotna sne`na radi sne`nih plazov dogajajo tudi nesre~e s po{kodovani- odeja na pobo~ju odtrga od podlage in zdrsne v dolino. mi in umrlimi ljudmi. O proènju sne`nih plazov, ki so Nastanek (sproìtev) sne`nega plazu je moèn le na na- povzro~ili le {kodo prve ali druge vrste ni dobrih zgodo- gnjenih zasneènih pobo~jih, medtem ko potujo~i plaz po vinskih virov, medtem ko so o nesre~ah s sne`nimi pazo- plaznici lahko prite~e tudi v dolino, ustavlja in zasipa pa vi, kjer so bili udeleèni ljudje, na voljo nekateri zapisi. lahko tudi ravna dolinska dna, kjer ni nujno, da je sne`na [egula je pregledoval zgodovinske zapise o ponesre~enih odeja. Po na~inu trganja delimo sne`ne plazove na plazo- ljudeh v sne`nih plazovih (1987) in zapisal, da so se do ve nesprijetega snega (s to~kasto napoko) in na plazove leta 1926 med `rtvami plazov ve~inoma pojavljali stalno sprijetega (kloàstega) snega (z odsekano – linijsko napo- naseljeni prebivalci gora ali pa ljudje, ki so tam delali ali ko). Po legi drsne ploskve delimo plazove na vrhnje (le se vojskovali. Posebej velja omeniti obdobje I. svetovne zgornje plasti sne`ne odeje) in talne (splazi se vsa sne`na vojne, ko je bilo v So{kih in Bohinjskih gorah nastanjenih

Slika 1. Pregledna karta Slovenije z ozna~enimi lokacijami nesre~ s sne`nimi plazovi med leti 1971 in 1996 (Zvezdice ozna~ujejo mesto nesre~e, kjer so udeleènci preìve- li, kri`ci pa nesre~e z mrtvimi ude- leènci nesre~e); povzeto po Vrho- vec, Velkavrh (1997)

283 SNE@NI PLAZOVI/Toma‘ Vrhovec tudi pozimi izjemno veliko vojakov in voja{kih ujetnikov. zino lahko pride do iztirjenja. Plazovi se proìjo tudi ob Tedaj je bilo med njimi tudi najve~ `rtev sne`nih plazov pluènju cest. V So{ki dolini plazovi zasujejo re~no ko- (po ocenah 360 do 1000 `rtev sne`nih plazov v dveh zi- rito (poplava za zajezitvijo). Posebno nevarnost pred- mah). Z razvojem turizma in gorni{tva se je pove~evalo stavljajo sne`ni plazovi na visokogorskih smu~i{~ih, saj {tevilo `rtev med ob~asnimi obiskovalci gora (Mulej, tam z javnim prevoznim sredstvom enostavno v visoko- 1994), hkrati pa se je predvsem po II. svetovni vojni izra- gorje, ki ga ogroàjo plazovi, prispe mnoìca smu~arjev. zito zmanj{evalo {tevilo prebivalcev gora, tako tudi {tevi- Pri na~rtovanju in obratovanju smu~i{~ je treba upo{telo `rtev sne`nih plazov med njimi. Zaradi neposredne po- vati morebitno nevarnost proènja plazov, smu~i{~a in vezave med veliko koli~ino novega snega, sne`no odejo in naprave na njih ustrezno locirati, opraviti primerna plazovi je bila izjemna tudi zima 1951/52 z obse`nim pla- za{~itna dela (trajno varstvo pred sne`nimi plazovi), zovi (Gams, 1955) in `rtvami (15), zasutimi v hi{ah v Po- pripraviti na~rte ukrepov ob pove~ani nevarnosti, od- so~ju. Novej{e raziskave (Vrhovec, Velkavrh, 1997) stranjevati groze~e plazove, ob~asno zapirati smu~i{~a kaèjo, da se je ve~ina nesre~ s sne`nimi plazovi v zadnjih ali njihove dele in ì~ni{ke naprave ter skrbeti za varen desetletjih (1971–1996) zgodila v visokogorju, izjemoma umik smu~arjev in osebja. V izjemnih sne`nih razmerah pa so bile nesre~e s sne`nimi plazovi (tudi smrtne) tudi v se lahko proìjo plazovi tudi na smu~i{~ih v sredogorju. sredogorju in gri~evju (Posavsko hribovje, Haloze). Loka- cije nesre~ s sne`nimi plazovi med leti 1971 in 1996 so Pomembna {koda zaradi sne`nih plazov nastaja tudi v prikazane na sliki 1. gozdovih. Redni (vsakoletni, nekajletni) plazovi drsijo v doline po stalnih plaznicah in tam seveda ni gozda. ê so kako leto plazovi izrazitej{i, podrejo in odnesejo s seboj drevje iz obrobja plaznice. Izraziti plazovi po- Plazovi novega snega dalj{ujejo dolìno plaznice, ko ob ustavljanju podirajo drevje in zasipajo gozd. Plaznice, po katerih se pomika- U~inki plazov so razli~ni glede na njihove lastnosti in jo neredni plazovi, se ve~inoma zara{~ajo in plaz, ki se velikost plazu. Sne`ni plazovi ve~jih razse`nosti, ki jih sproì ali le drvi po njej odnese mladje. Redko se poja- lahko imamo za naravno nesre~o, so pri nas ve~inoma po- vijo novi plazovi, ki skozi gozd utrejo novo plaznico, vezani z intenzivnimi sne`nimi padavinami in veliko ko- seveda se ti plazovi pojavljajo le ob izjemnih sne`nih li~ino novozapadlega snega. Spontano proènje sne`nih razmerah. plazov je po intenzivnem sneènju splo{en pojav: plazovi se trgajo vsepovsod s pobo~ij v visokogorju, sredogor- Pri u~inkih sne`nih plazov je pomemben na~in njiho- ju, pa tudi z manj{ih vzpetin ter plazovi, ki pridrvijo tudi vega gibanja. ê plaz po pobo~ju le drsi (hitrosti premi- do dolin. Plazovina se odlaga tudi na ravnih dolinskih kanja so od 10 do 30 m/s), potem je glavni u~inek plazu tleh. Plazovi novega snega imajo ve~inoma ~iste plazovi- zasutje. Kadar se sproì plaz suhega in nesprijetega sne- ne, glede na vrsto gibanja sicer prevladujejo teko~i plazo- ga in plaz ob drsenju po pobo~ju pada prek skokov, se vi, v~asih, predvsem v visokogorskih dolinah, pa se poja- plazina lahko vzdigne v zrak in kot aerosolna me{anica vijo tudi pr{ni plazovi. Ti so {e posebej uni~ujo~i, saj po- zelo hitro (s hitrostmi, ki doseèjo 90 m/s) napreduje v leg zasutja povzro~ajo razdejanje tudi z u~inki pove~ane- dolino kot pr{ni plaz. Pri tako veliki hitrosti premikanja ga zra~nega pritiska. se pojavi udarni val (pove~anje zra~nega pritiska) in po{kodbe objektov so podobne tistim pri eksplozijah, se- Pri proènju plazov je pomembno, na kak{no podlago veda pa pride tudi do zasutja. je padel novi sneg. ê pade na kopna tla, so posebej nevarna strma travnata pobo~ja, redki gozdovi in seveda tudi vsa obmo~ja nad gozdno mejo. ê pade novi sneg na è zasneèna tla, je intenzivnost proènja plazov odvisna Plazovi ju‘nega starega snega od povezanosti plasti v sne`ni odeji. Pogosto se zgodi, da obremenitev z novim snegom povzro~i sproènje napeto- Poleg plazov novega snega se plazovi splo{no proìjo sti v starej{i sne`ni odeji, tedaj se splazita del stare tudi ob izrazitih odjugah. Tedaj na staro, è obstoje~o sne`ne odeje in novi sneg skupaj. sne`no odejo pade de` (ali de` in zelo juèn sneg) in dodatna obremenitev povzro~i sproìtev plazu. Tak{ni Plazovi, ki se proìjo ob splo{nem spontanem plaze- plazovi so pogosti spomladi. Sne`no odejo ob odjugi nju, zasipajo ceste (ve~inoma stranske, ponekod pa tudi razmo~i de`, kohezivne sile med plastmi in gradniki glavne prometnice, npr. Trì~–Ljubelj, avtocesto Jeseni- sne`ne odeje popustijo in plasti sne`ne odeje se spre- ce–Hru{ica, Litija–Hrastnik), èleznico (bohinjska, za- menijo v sne`no ka{o. Ta kot viskozna teko~ina te~e po savska in dravska proga), izjemoma pa ogroàjo tudi plaznicah, med svojim gibanjem pobira organski mate- objekte in v njih ìve~e ljudi. Zasutja cest hromijo pro- rial, prst in kamenje in vse to nosi s seboj. Tak{ni pla- met, ob~asno pa lahko sne`ni plazovi zasujejo tudi av- zovi se sicer sproìjo v gorah, vendar po grapah pri- tomobile ali vlake, na èleznici zaradi trka vlaka v pla- te~ejo vse do dolin, ki so tedaj pogosto è brez sne`ne

284 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI odeje. Plazovi se ustavijo ob izteku plaznic in odlagajo vajo investitorji umestiti v plazoviti prostor z upo{teva- plazovino s primesmi. Plazovina je pome{ana z vejami, njem morebitne nevarnosti plazov. Posebej velja omeniti, debli in kamenjem in njeno odstranjevanje je bistveno da je pametno lociranje objektov najcenej{a in najvar- zahtevnej{e kot odstranjevanje ~iste plazovine. Plazu nej{a re{itev, vsi sanacijski, preusmerjevalni ali za{~itni prime{ani material ostane na obmo~ju odlaganja plazo- ukrepi so praviloma dosti manj zanesljivi in manj u~inko- vine in ga je treba po stalitvi snega odstraniti tudi s viti ter bistveno dra`ji. Posebej pazljivo je treba na~rto- kmetijskih povr{in. V primerjavi z gibanjem drugih vati lociranje in izvajati postavljanje objektov (smu~i{~, sne`nih plazov je premikanje teko~ih plazov po~asno, `i~nic, turisti~nih kapacitet itd.) nad zgornjo gozdno me- vendar so koli~ine snega, ki se s tak{nim plazom spu- jo, saj so tam plazovi reden, lahko vsakoleten pojav. Ob stijo v dolino, velike. Pogosti so ponovni plazovi po isti teh posegih v prostor (poseka, zemeljska dela) je {e pose- plaznici. bej pomembno, da s svojimi posegi v okolje ne ustvarjamo novih plaznic in ne omogo~imo trganja novih plazov. Pri zmanj{evanju obsega naravne nesre~e, ki jo po- Pri na~rtovanju tak{ih posegov v prostor je nujno upo{te- zro~ajo sne`ni plazovi, je napomembnej{a primerna raba vanje (in seveda razvoj in posodobljanje) katastra sne`nih prostora: na~rtovanje in lociranje objektov, ki jih namera- plazov.

Slika 2. Lokacije sne`nih plazov v severozahodni Sloveniji (rde~e pi- ke) po katastru plazov. Na sliki je 643 plazov, ve~ina plazov v visokogorju ni zajetih (Pav{ek, 2000).

Slika 3. Izra~unana ogroènost slovenskega alpskega sveta zaradi sne`nih plazov. Upo{tevane so zna~ilnosti reliefa zlasti naklon, ni pa upo{tevana rastlinska odeja. (Pav{ek, 2000). Rde~e: velika ogro- ènost, oran`no zmerna ogroè- nost, rumeno majhna ogroènost, sivo: ni ogroènosti. Vir: GIS za Slovenijo (Geografski in{titut AM ZRC SAZU)

285 SNE@NI PLAZOVI/Toma‘ Vrhovec

Plazovi in nesre~e proènja plazov najve~ja, je vreme ponavadi slabo (pada- s sne‘nimi plazovi vine, mo~an veter) in v gorah je tedaj razmeroma malo ljudi. (Izjemo predstavlja ~as okoli boì~no-novoletnih V visokogorju so sne`ni plazovi vsakoleten in pogost praznikov, tedaj je v gorskem svetu tudi ob slabem vre- pojav. Ve~ina se jih sproì spontano in ne povzro~i nobene menu veliko ljudi.) Ob veliki nevarnosti se proìjo plazo- {kode. Nekateri sne`ni plazovi (lahko tudi manj{ih razvi sami in v visokogorju ne povzro~ajo bistvene {kode. se`nosti), ki se lahko sproìjo spontano ali pa umetno, pa Ko je stopnja nevarnosti proènja plazov le zmerna in se povzro~ijo {kodo, predvsem pa ogroàjo obiskovalce gora. vreme izbolj{a, se plazovi spontano proìjo le izjemoma, sproìjo pa se plazovi, ki jih povzro~i dodatna obremeni- Materialna {koda, ki jo povzro~e ti plazovi je pogosto tev sne`ne odeje zaradi ~lovekovih aktivnosti v gorah. To majhna ali zanemarljiva, pomembna pa je predvsem mo- so ve~inoma plazovi sprijetega (kloàstega) snega. Zara- rebitna izguba ~love{kih ìvljenj. Iz statisti~ne obdelave di bolj{ega vremena in manj{e nevarnosti proènja plazov podatkov o plazovih v zadnjih desetletjih je videti, da se je ob zmerni nevarnosti v gorah ve~ ljudi in {tevilo nesre~ nesre~e s sne`nimi plazovi v veliki ve~ini dogajajo lju- je zato tedaj ve~je kot pa ob veliki ali zelo veliki nevar- dem, ki gore obiskujejo v prostem ~asu, le zelo redki nosti. Pri prepre~evanju te vrste nesre~ sta vzgoja in opo- po{kodovani ali mrtvi zaradi sne`nih plazov so bili ob zarjanje {e posebno pomembni. Pri zmanj{evanju {tevila ~asu nesre~e v objektih ali na cestah. Pri prosto~asnih obi- smrtnih `rtev nesre~ z nenamerno sproènimi plazovi sta skovalcih gorskega sveta, ki jih je po{kodoval ali usmrtil poleg primernega znanja pomembna tudi ustrezna oprem- sne`ni plaz, je zna~ilno (Vrhovec, Velkavrh, 1997), da se ljenost obiskovalcev in u~inkovita organiziranost ter hitra te nesre~e pojavljajo ob obdobjih izrazito slabega vreme- akcijska sposobnost re{evalne slu`be. na (potem, ko je zapadlo veliko novega snega in ob ve- trovnem vremenu) in da se nesre~e dogajajo tedaj in tam, ko je v gorah veliko ljudi (med po~itnicami in prazniki ter na lahko dostopnih gorskih obmo~jih). Na oba dejavnika LITERATURA 1. Gams, I., 1955. Sne‘ni plazovi v Sloveniji. Geografski zbornik. Acta Geographica, III. je mogo~e vplivati s primernim izobraèvanjem, vzgojo in 2. Mulej, F., 1994. Sne‘ni plazovi smrtne ‘rtve in materialna {koda. Ujma, 8, 96—103. obve{~anjem obiskovalcev zimskih gora. 3. Pav{ek, M., 2000. Fizi~nogeografska pogojenost sne‘nih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo. Magistrska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fi- lozofska fakulteta, oddelek za geografijo, 235 s. Pri ocenjevanju nevarnosti proènja sne`nih plazov je 4. [egula P., 1986. Sneg, led, plazovi. Ljubljana, Planinska zalo‘ba slovenije. treba upo{tevati tako naravno (spontano) kot umetno (ne- 5. [egula P., 1987. Sne‘ne plazine, plazovi in ‘rtve. Ujma, 1, 47—51 6. Vrhovec, T., Velkavrh, A., 1997. Zna~ilnosti vremena ob nesre~ah s sne‘nimi plazovi namenoma povzro~eno) proènje plazov. Ko je navarnost v Sloveniji med letoma 1971 in 1996. Ujma, 11, 39—45.

286 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

NEVIHTNA NEURJA Toma` Vrhovec

V prispevku je predstavljena definicija neviht- Izrazita nevihtna neurja so povezana s prehodi hladnih nega neurja in nekatere zna~ilnosti razvoja nevih- front in skupinami neviht (multiceli~ne nevihte) ali su- tnih oblakov. Na kratko je opisanih nekaj prostor- perceli~no nevihto (velike, vrte~e se nevihte, katastrofal- skih in ~asovnih zna~ilnosti neviht v Sloveniji. V na neurja). @ivljenjska doba nevihte je ponavadi nekaj ur, sestavku opozorimo na razli~ne pojave, ki med najizrazitej{i nevihtni oblaki (superceli~ni kumulunimbu- nevihtnimi neurji povzro~ajo {kodo. To so: nalivi, si) pa lahko trajajo tudi do 12 ur. nevihtni pi{, strele in to~a. [tevilo dni z nevihtami je v Sloveniji v evropskem merilu zelo veliko, ven- Nevihtni oblak povzro~a mo~ne padavine – med njimi dar je nevihtna aktivnost iz leta v leto zelo spre- lahko padata sodra ali to~a, mo~ne vetrove, posebno {e menljiva. Le redke nevihte prinesejo tudi to~o nevihtni pi{, hkrati se pojavljajo {e strele. Ob mo~nih ne- (povpre~no vsaka petindvajseta), pojav to~e pa je vihtah se zrak izrazito ohladi. Izjemoma se lahko ob ne- {e bistveno bolj variabilen od pojava neviht. [ko- vihtnih oblakih tudi pri nas pojavijo vrtin~asti viharji da, ki nastaja zaradi nevihtnega neurja in zaradi (tornado ali tromba). to~e, je lokalizirana vzdol` poti neurja.

Razporeditev neviht v Sloveniji Uvod Slovenija leì v pasu pogostih neviht, ki se razteza vzdol` Po meteorolo{ki definiciji je neurje pojav z zelo mo~ni- jugovzhodnega obrobja Alp in sega iz Furlanije, prek Pri- mi padavinami in zelo mo~nim vetrom, ponavadi se tak{no morske, Notranjske, osrednje Slovenije na [tajersko in v vreme pojavlja ob nevihtah. Nevihtno neurje je posledica Prekmurje in naprej na avstrijsko [tajersko in Gradi{~ansko vertikalno mo~no razvitega kopastega oblaka – kumulu- (Petkov{ek, 1987). Na leto se na meteorolo{kih postajah po nimbusa. Nevihtno neurje dobiva energijo iz kondenzacije Sloveniji v tem pasu opazi ve~ kot 50 neviht (slika 1). Ne- vodne pare, zato je mo`no le tedaj, ko je v zraku veliko vihtna aktivnost je najizrazitej{a v poznih pomladnih in zgod- vlage, torej ob visokih temperaturah zraka. Dolgotrajnej{e njih poletnih mesecih (od maja do julija). Kot naravna ne- neurje je mo`no le ob striènju vetra, saj tedaj veter v sre~a – nevihtna neurja – se pojavljajo seveda le zelo mo~ne vi{inah odna{a zrak, iz katerega so se padavine è izlo~ile. nevihte, teh pa je na leto le nekaj. Za mo~nej{e nevihte je

Slika 1. Skica karte s {tevilom dni z nevihtami na leto za obmo~je Slovenije, severozahodne Italije in ju`ne Avstrije (Petkov{ek, 1987)

287 NEVIHTNA NEURJA/Toma‘ Vrhovec zna~ilno, da se med svojim razvojem premikajo (ponavadi v na podlagi opazovanj HMZ od 1961 do 1990 narisal svo- splo{ni smeri od zahoda (JZ, Z, SZ) proti vzhodu), ve~ino- jo skico {tevila dni z nevihto in grmenjem. ma se pojavljajo ob hladnih frontah ali kot nevihtna linija. Drugod po ju`ni Evropi je {tevilo dni z nevihtami nekoliko Podatke o {tevilu dni z nevihtami lahko dobimo tudi na manj{e, povpre~no nekaj ve~ kot 30 dni na leto. podlagi zaznavanja razelektritev v ozra~ju. S kombinacijo subjektivnih opazovanj in {tetja {tevila razelektritev je [tevilo dni z nevihtami se iz leta v leto zelo spreminja. bila narejena karta nevihtnih dni (slika 2), kjer je razvi- Na najbolj nevihtni postaji v Sloveniji (Bovec) je bilo v dno, da je obmo~je z ve~ kot 40 dnevi neviht na leto ome- obdobju od leta 1951 do 1986 najve~ 75 in najmanj 17 jeno na dinarsko gorsko pregrado, del Dolenjske, zahodni tak{nih dni na leto (povpre~no pa 48,1 dni, kot kaè predel Pohorja in Kamni{ko Savinjske Alpe, najizrazitej{a glednica 1). Tudi v krajih z razmeroma redkimi nevihta- nevihtna aktivnost pa je nad Vipavsko dolino (Trnovski mi (npr. Lendava, povpre~je 11 dni) je variabilnost {tevi- gozd), ob obali in v zahodnem delu Kamni{kih Alp. Na la dni z nevihtami zelo velika (najmanj 1 dan na leto, naj- koncu devetdesetih let 20. stoletja je bil vzpostavljen sis- ve~ 33 dni). Nevihte (tudi ve~ja nevihtna neurja) so v me- tem za elektromagnetno lokacijo strel, ki udarijo v tla teorolo{kem merilu razmeroma majhni pojavi (velikost (Gregor~i~, Poredo{, 2001). Slovenska senzorja sistema do nekaj 10 km) in zato se zgodi, da kake nevihte ne za- LPATS sta povezana s senzorji avstrijske mreè (ALDIS), zna nobena meteorolo{ka postaja. Dodatno moramo opo- ta pa {ir{e {e s {vicarskim in nem{kim sistemom. Zaznav- zoriti, da je kakovost meteorolo{kih opazovanj nevihtne- no obmo~je posameznega senzorja je ve~ kot 100 km. Ker ga pojava razli~na na meteorolo{kih postajah z razli~nimi sistem deluje neprestano, bo mo`no na podlagi ve~letnih reìmi opazovanja. Klimatolo{ki zapis za dan z nevihto meritev v prihodnje pripravljati dosti natan~nej{e pro- namre~ vklju~uje nevihte na mestu postaje pa tudi nevih- storske preglede nevihtne dejavnosti. Pregledno sliko ne- te v okolici ali le sli{anega grmenja. Podobne rezultate vihtnih razelektritev je mo`no kombinirati tudi z radar- kot Rakovec in sod. (1988) je dobil tudi Bernot (1998) in sko sliko (slika 3).

Preglednica 1. [tevilo dni z nevihtami na nekaterih meteorolo{kih postajah v Sloveniji v obdobju 1951–1986 (povzeto po Rakovec in sod., 1988) Postaja Povpre~no {tevilo Povpre~no {tevilo Najpog. {tevilo Najve~je {tevilo Najm. {tevilo dni z nevihto dni z nevihto dni na leto dni z nevihto dni z nevihto na poletje na leto (modus) na leto Ambrus 26,2 32,0 26 52 17 Bizeljsko 25,4 30,1 33 54 7 Bovec 38,0 48,1 50 75 17 Brnik 36,1 42,5 46 73 4 Celje 31,2 35,2 30 47 20 ^rnomelj 31,4 39,4 43 63 25 G. Radgona 24,1 26,7 29 46 13 Ilir. Bistrica 35,3 45,6 49 65 21 Jezersko 21,8 24,0 22 42 11 Ko~evje 22,8 28,5 30 44 12 Kredarica 30,2 37,2 41 53 24 Lendava 11,5 13,7 5 33 1 Ljubljana 40,9 48,8 47 63 30 Maribor 31,8 35,5 32 52 23 M. Sobota 25,6 28,9 23 46 8 Novo mesto 37,8 44,7 37 62 23 Portoro` 37,6 48,7 40 66 19 Postojna 30,1 37,2 44 61 5 Ravne/Kor. 26,3 29,3 36 47 17 Rog. Slatina 17,6 21,0 19 45 6 Slap-Vipava 24,2 29,8 31 55 12 Velenje 18,4 20,2 30 41 8 Vojsko 39,2 47,1 58 60 22

288 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Vrste {kode ob nevihtnih ren za letalski promet, saj se pod bazo nevihtnega oblaka zrak izrazito spu{~a in ~e pristajajo~e letalo zaide v tak neurjih spu{~ajo~ se veter, lahko zaradi hitre izgube vi{ine tre{~i ob tla. Vetrovi ob nevihtah so zelo turbulentni, hitrost se [koda, ki jo povzro~i nevihtno neurje, je prostorsko jim naglo spreminja. omejena in pas {kode sledi poti nevihte. Razen tega tudi pod samo nevihto {koda ni povsod enaka, saj v razli~nih Posebno izrazita je vetrovna {koda, ~e se pojavi {e vr- delih nevihtnega oblaka delujejo razli~ni mehanizmi, ta- tin~ast vihar (tornado ali tromba), ki pa se v Sloveniji po- ko da na primer ponekod pod isto nevihto pada to~a, dru- javi morda enkrat na nekaj let (Trontelj, Zupan~i~, 1987). god pa ne. Tornado je izrazit vetrovni vrtinec s horizontalnimi razse`nostmi do sto metrov. Z baze nevihtnega oblaka se Naravna nesre~a in {koda, ki jo povzro~ajo nevihte, je spusti navzdol, vse do tal. Hitrosti vetra so v omejenem ve~plastna, hkrati pa je {koda posledica delovanja vseh obmo~ju vrtinca zelo velike, tudi do 70 m/s (200 km/uro), razli~nih dogajanj, ki se pojavljajo ob nevihti. O vplivu hkrati je v sredi{~u vrtinca zra~ni pritisk zelo zni`an. nalivov – mo~nih kratkotrajnih padavin – smo pisali `e v [koda nastaja zaradi divjanja vetra in tudi zaradi sil, ki ~lanku o padavinah. nastajajo na objektih zaradi pritiskovih razlik. Slab{e grajeni in lahki (monta`ni) objekti se zaradi vetra in ra- Lokalno mo~ni vetrovi – nevihtni pi{ – lomijo veje in zlik pritiska razletijo. V sredi{~u tornada se zrak izrazito ruvajo drevje ter podirajo visoke polj{~ine. Izruvana ali dviga, s seboj nosi prah. Sled tornada najla`je opazimo v odlomljena drevesa pri svojem padcu pretrgajo elektri~ne gozdu ali na polju, saj so drevesa in visoke polj{~ine po- in telekomunikacijske napeljave, po{kodujejo pa tudi vo- lomljene v obliki spirale. zila in objekte. Nevihtni pi{ razkriva strehe (dviguje ope- ke), v~asih pa odnese tudi cela ostre{ja. Mo~ne padavine, Nevihtna strela je izrazita razelektritev v ozra~ju. ki se pojavljajo ob nevihtah, stopnjujejo {kodo, ki nasta- Ve~ina strel se izmenja med oblaki, strele pa udarjajo tu- ne na razkritih stavbah. Nevihtni pi{ je tudi izredno neva- di v tla in objekte. Strele pogosteje udarjajo v izpostavlje-

Slika 2. Izokeravni~na karta Slovenije za obdobje 1955–1975. Karta {tevila nevihtnih dni v Sloveniji narejena na podlagi {tetja razelektritev in opazovanj neviht (Gliha Vavpoti~, 1983)

289 NEVIHTNA NEURJA/Toma‘ Vrhovec

Slika 3. Predstavitev lokacij strel (zgoraj) in radarske odbojnosti – gostote oblakov (RC Lisca, spodaj) za 11. junij 1999 ob 12.00, ko je Slovenijo pre~kala skupina neviht (HMZ – Konveno) ne to~ke: izraziti vrhovi gora, visoke stavbe in stolpi, sa- motena ali pretrgana. Strela izjemoma zadene tudi ~love- motna drevesa. Udar strele vedno povzro~i {kodo, tudi ~e ka na prostem, toda takih primerov je malo. Golnar (1997) je objekt zavarovan s strelovodom. Velik elektri~ni tok, ki je med 430 nesre~ami v gorah med 1988 in 1995 na{tel le ste~e po objektu ali po strelovodu, povzro~i napetostni su- {tiri nesre~e s strelo. Razporeditev strel v Sloveniji, za- nek v bli`nji okolici in veliko elektronskih naprav (najsi znana s sistemom za lokacijo strel LPATS v desetminut- so pri`gane ali ne) ne zdrì napetostnega sunka. Po{kodu- nem intervalu, je predstavljena na zgornjem delu slike 3. je se tudi elektri~na napeljava. Zaradi elektri~nega toka se segreje material, po katerem te~e strela, gorljivi materiali To~a nastaja v nevihtnih oblakih, ki so dovolj vodnati in se zato vnamejo in strela povzro~i poàr. Strela pogosto je v njihovih osrednjih in vr{nih delih temperatura zraka sproì delovanje elektri~nih za{~it na daljnovodih in ob ni`ja od 0° C. Podhlajene kapljice tedaj primrzujejo na le- transformatorjih in oskrba z elektri~no energijo je zato dene kristal~ke, zametke to~e. V nevihtnem oblaku mora

290 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 2. [tevilo dni s to~o na nekaterih meteorolo{kih postajah v Sloveniji v obdobju 1951–1986 (povze- biti hkrati tudi dovolj izrazito dviganje zraka, tako da to po Rakovec in sod., 1988) vzgornik lahko odnese padajo~e to~no zrno nazaj v osrednji del oblaka, in zrno se lahko debeli pri zaporednih pa- Postaja Povpre~no Najpog. Najve~je danjih in dviganjih v oblaku. Ko postane zrno tako veliko, {tevilo {tevilo dni {tevilo da ga vzgornik ne more ve~ dràti v oblaku, pade iz obla- dni s to~o na poletje dni s to~o ka proti tlem. To~a nastaja izklju~no v spomladansko-pona poletje (modus) na poletje letnem ~asu, jeseni in pozimi se iz nevihtnih oblakov Bovec 1,4 0 6 v~asih usuje drobnej{a sodra. Ker so zrna ledena in torej hladna, pri padanju dodatno ohlajajo zrak, skozi katerega Brnik 2,6 1 7 letijo, in ohlajeni zrak se zato spu{~a: nevihtni pi{ se ob Celje 1,6 0 5 to~i {e okrepi. Nevihtno neurje s to~o je v Sloveniji bi- ^rnomelj 1,3 0 5 stveno redkej{e od navadnih neviht (Kranjc, 1983), saj se Ilir. Bistrica 1,7 1 6 na meteorolo{kih postajah to~a pojavlja povpre~no enkrat Jeruzalem 0,8 0 5 do dvakrat na leto, najve~ pa do osemkrat na leto. Pregled Jezersko 0,7 0 5 {tevila dni s to~o je podan v preglednici 2 in za petindvaj- setletno obdobje prikazan na sliki 4. Variabilnost pojavlja- Ko~evje 1,4 0 5 nja to~e iz leta v leto je {e ve~ja od variabilnosti pojavlja- Kredarica 1,1 0 6 nja neviht. [e ve~jo teàvo kot pri zaznavanju neviht pred- Ljubljana 1,8 0 6 stavlja zaznavanje to~e s to~kovnimi meritvami na meteo- Maribor 1,1 1 4 rolo{kih postajah, saj je obmo~je padanja to~e ve~inoma M. Sobota 0,8 0 3 le majhno, ponavadi nekaj kvadratnih kilometrov. Novo mesto 1,9 1 8 To~a klesti po poljih, vinogradih in sadovnjakih ter v na- Portoro` 1,7 1 6 ravnem okolju, pomembna je tudi {koda, ki jo naredi na Postojna 1,6 1 5 stavbah in vozilih. Pri {kodi, ki je posledica to~e, je zelo Sl. Gradec 2,0 2 7 pomemben letni ~as, ko pada to~a. ê pade na neko Vojsko 0,7 0 2 polj{~ino zgodaj (spomladi ali zgodaj poleti), potem ima

Slika 4. Pregledna karta povpre~nega letnega {tevila dni s to~o v Sloveniji za obdobje 1956–1980 (Kranjc, 1983)

291 NEVIHTNA NEURJA/Toma‘ Vrhovec polj{~ina {e mo`nost, da se obraste. Druga~e je, ~e to~a po- tam lahko odlaga tudi po`led (poledica na skalah). tol~e rastline, ki so `e dozorele. [koda, ki jo povzro~i to~a, Tak{en vremenski preobrat je lahko tudi vzrok za gorsko je pogosto nelo~ljivo povezana z drugimi vrstami {kode, ki nesre~o, posebno {e tedaj, ko se nevihte pojavijo v sicer jo povzro~ijo nevihte (vetrovni pi{, naliv). Natan~nih po- lepem vremenu in ~ez dan. datkov o {kodi, ki jo povzro~a to~a iz leta v leto ni, raziskave (Rakovec in sod., 1988) so se ve~inoma opirale na podatke o zavarovalni{kih izpla~ilih, pri ~emer je velikost pri zavarovalnicah zavarovanega premo`enja iz leta v leto raz- LITERATURA 1. Bernot, F., 1998. Padavine in vetrovi. Geografija Slovenije. Ljubljana, Slovenska mati- li~na, prav tako se zelo razlikujejo tudi iz leta v leto iz- ca, 120—138. pla~ane od{kodnine, saj zavarovalnice izpla~ujejo razli~ne 2. Gliha Vavpoti~, M., 1983. Pogostost neviht s strelo na Slovenskem. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana, GIAM ZRC SAZU, 126—130. od{kodnine za {kodo, ki nastane na razli~nih kulturah (vi- 3. Golnar, T., 1997. Razvrstitev in analiza gorni{kih nesre~ Slovencev v sedeminpolle- nogradi, sadovnjaki, polj{~ine, objekti). Do sredine devet- tnem obdobju kot izhodi{~e za preventivne ukrepe. Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port, 133 s. desetih let 20. stoletja je v osrednji in vzhodni Sloveniji de- 4. Gregori~, G., Poredo{, A., 2000/2001. Napovedovanje neviht, Ujma 14—15, 325—329. loval raketni sistem obrambe pred to~o, ki je bil zaradi ne- 5. Petkov{ek, Z., 1987. Topographic inflences on thunderstorms in Slovenia. 2nd Inter- jasne u~inkovitosti in nezanesljivih raket opu{~en. national Symposium on Hail Suppression. Ljubljana, Proceedings, 25—30. 6. Petkov{ek, Z., Trontelj, M., 1996. Pogledi na vreme. Ljubljana, DZS, 139 s. 7. Rakovec, J., Borko, M., Kranjc, A., Divjak, M., Gregor~i~, B., Ivan~i~, I., Kajfe‘ Boga- Ob intenzivnih nevihtah se tudi mo~no ohladi in pred- taj, L., Mekinda, T., Rink, S., Zrnec, C., 1988. Obramba pred to~o v SR Sloveniji. Lju- bljana, Univerza v Ljubljani, FNT, Fizika, Ljubljana, 197 s. vsem v gorah lahko de` preide v sodro ali sneg, na tleh se

292 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

VIHARNI VETROVI Toma` Vrhovec

V Sloveniji so vetrovi ve~inoma {ibki, saj Mo~ni vetrovi so pri nas regionalni vetrovi, lokalno pa splo{nim zahodnim vetrovom zapirajo pot Alpe. se jim hitrost pove~uje zaradi reliefnih zna~ilnosti. Hi- Hitrost vetrov nara{~a z vi{ino, mo~nej{i vetrovi trost vetra se v prosti atmosferi pove~uje z vi{ino, prav se pojavljajo tam, kjer se zrak steka (sedla, doline tako se z vi{ino spreminja tudi smer vetra (slika 2). Spre- v smeri vetra) ali pada po pobo~jih. Omeniti velja minjanje smeri in hitrosti vetra z vi{ino je odvisno od tur- {tiri vetrovne situacije (jugo, burja, karavan{ki fen bulen~nega trenja v zra~nem toku, to pa je odvisno od in nevihtni pi{ ob hladno-frontalnih nevihtah), pri hrapavosti in narave podlage ter od termi~nih zna~ilnosti katerih lahko veter dose`e orkansko hitrost, in s ozra~ja in dinami~nih lastnosti toka. temi vetrovi povezane naravne nesre~e. Viharni vetrovi so v primerjavi z drugimi vremenskimi ujmami manj pogosta naravna nesre~a. Z izjemo juga in Uvod

Mo~ni vetrovi so povezani z velikimi gradienti zra~nega pritiska. (Gradient je lastnost polja pritiska, odvisna od prostorskega spreminjanja polja; velikim spremem- bam polja – gostim izobaram – ustrezajo veliki gradienti, gradient ka`e pravokotno na izobare.) Vetrovi ve~inoma pihajo vzdol` izobar pritiskovega polja in so le malo od- klonjeni v smer ni`jega pritiska. ^im mo~nej{i so vetrovi, ve~ji je gradient torej so gostej{e izobare (slika 1). Mo~ni vetrovi pihajo skoraj vzporedno s smerjo izobar. Oblika izobarnega polja je odvisna od vremenskega stanja. Nad na{imi kraji mo~ni vetrovi pihajo izklju~no ob ciklonskem vremenu, ob prehodu hladnih front in ob nevihtah v toplej{i polovici leta. Glede na razmere drugod po Evropi (Troen, Petersen, 1989) so vetrovi v Sloveniji ve~inoma {ibki, kadar pa so mo~ni, so ~asovno in prostorsko omejeni.

Slika 2. Spreminjanje vetra z vi{ino: a) v prizemni plasti zraka, v odvis- Slika 1. Splo{ni (geostrofski) vetrovi pihajo vzdol` izobar. Hitrost vetra nosti od hrapavosti in rabe prostora; b) v planetarni mejni plasti se je odvisna od gostote izobar (gradienta pritiskovega polja). spreminjata smer in velikost vetra.

293 VIHARNI VETROVI/Toma‘ Vrhovec burje, ki se redno pojavljata nekajkrat na leto (Yoshino, nomsko plimo in nizkim zra~nim pritiskom) za poplavlja- 1976; Petkov{ek in Paradi`, 1976; Pristov in sod., 1989; nje ni`jih delov obale in za izrazito morsko erozijo. Jugo Petkov{ek, 1991), se drugi viharni vetrovi (na primer ka- piha skoraj izklju~no le v obalnem pasu in ne seè dlje v ravan{ki fen) pojavljajo manj pogosto, nevihtni pi{i pa le notranjost kot do kra{kega roba. Veter je posebno izrazit sporadi~no ob nekaterih nevihtah hladnih front. ob strmih klifnatih obalah, saj se tam {e dodatno kanali- zira. Vetrovno polje nad slovenskim primorjem ob jugu prikazuje slika 3. Neposredna {koda, ki jo povzro~a jugo s svojimi valovi, so poleg erozije in poplavljanja tudi Jugo po{kodbe ali potopitve manj{ih plovil. Jugo preneha, ko slovensko obalo doseè hladna fronta. Jugo se pojavlja kot mo~an veter iz jugozahodne do jugovzhodne smeri pred prehodom hladne fronte sredozemskega ciklona. Zaradi velikega pritiskovega gradienta v vzhodno–zahodni smeri se topel in vlaèn zrak iznad Ja- Burja drana hitro pomika proti severu. Jugo ob slovenski obali piha s hitrostjo do 15 m/s (54 km/h), izjemoma do 25 m/s Burja je naizrazitej{i in najmo~nej{i veter na Sloven- (90 km/h), vendar piha tudi nad morjem in tako poganja skem. Po prehodu hladne fronte sredozemskega ciklona proti Trà{kemu zalivu mo~an vetrni morski tok in valo- se okoli vzhodnega roba Alp nad osrednjo Slovenijo zgr- ve. Tako je veter eden od vzrokov (skupaj z visoko astro- ne hladen zrak. Ta se po dvigu ~ez dinarske gorske plano-

Slika 3. Vetrovno polje nad Tr`a{kim zalivom ob jugu; simulacija narejena z modelom Aladin/SI.

294 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI te (Trnovski gozd, Nanos, Javorniki, Sne`nik, Kras) po kov{ek in Paradi`, 1976). Takrat hitrosti burje v sunkih njihovih zahodnih in ju`nih pobo~jih pospe{eno spu{~a preseèjo 40 m/s (150 km/uro). Tak{na burja tudi na Vi- proti Sredozemlju. Burja se za~ne nenadoma s prvimi pavskem, kjer je zmerna burja najbolj pogosta, lomi drev- sunki (Petkov{ek 1987, Pristov 1989, Petkov{ek 1991) in je, odkriva strehe in onemogo~a promet. Mo~na burja je nasploh je sunkovit veter. Njena hitrost se v kratkem ~asu regionalen pojav, ki pa je najbolj izrazit na pobo~jih in tik pove~a ali zmanj{a za desetkrat. Burja je veter iz seve- pod njimi, ter tam kjer se vetrovi stekajo in pospe{ujejo. rovzhodne (vzhodne, severne) smeri in v zahodnem delu Znana obmo~ja mo~ne burje so vzdol` roba Trnovskega Slovenije (Primorska, Obala in Notranjska) reden pojav gozda in Nanosa (posebno izrazito {e na sedlih Predme- (nekaj deset dni na leto). Ob~asno je burja zelo mo~na. ja, Col in Razdrto), v Vipavski dolini (na njenih severnih Burja je tako pogost veter, da se kaè tudi v klimato- pobo~jih in pod njimi), izrazito najmo~nej{a od Rebernic lo{kih prikazih (slika 4). @e normalne burje (povpre~ne do Vipave; na Krasu (od Razdrtega proti Vrem{~ici in na- hitrosti do 10 m/s oz. 36 km/uro), sunki so nekajkrat prej proti Seàni) in na kra{kem robu (^rni kal). Burja pi- mo~nej{i) ovirajo promet (zapiranje cestnih odsekov za ha tudi po notranjskih planotah in dolinah (Bloke, Postoj- tovornjake, upo~asnjena vo`nja) in pozimi ob burjah nana, Ilirskobistri{ka dolina, Javorniki, Brkini) ter na Go- stajajo sne`ni zameti. Lokalna infrastruktura in arhitektu- ri{kem in v Slovenskem primorju, vendar je tam manj ra je ve~inoma prilagojena normalni burji, prav tako tudi izrazita. Regionalna razporeditev povpre~ne hitrosti vetra vegetacija in kmetijske kulture. za 21. 11. 1999, ko je pihala burja, je prikazana na sliki 5. Lokalno so lahko hitrosti burje tudi mo~no pove~ane za- Izjemno mo~na burja piha redko (enkrat do dvakrat na radi stekanja vetrov med reliefnimi oblikami, hkrati pa so leto, skupno okoli 100 ur; Petkov{ek, Paradi`, 1976), in znane zati{ne zaveterne lege. to tedaj, ko je med zrakom nad kontinentom in zrakom nad Sredozemljem velika temperaturna razlika (10 K in Pred za~etkom burje na notranjskih planotah pozimi ve~), hkrati pa burjo vzdrùje tudi mo~an gradient (Pet- ponavadi sneì, tako da burja prena{a sneg in neprestano gradi zamete; vzdrèvanje prevoznosti cest je skoraj nemogo~e. ê ob pojavu burje deùje, potem se ob nenadni ohladitvi regionalno pojavi poledica. Burja je v ni`jih delih Primorske suh veter. Ker je pogosta tudi v ~asu pozno zimske ali zgodnje pomladne su{e, tedaj {e dodatno iz- su{uje tla ter omogo~a {irjenje poàrov v naravnem oko-

Slika 4. Nekaj zna~ilnosti vetra v Ajdov{~ini (obdobje 1974–1985). A: povpre~na mese~na hitrost (debela ~rta) in energija (~rtasta ~rta); B: povpre~na hitrost po urah dneva – za leto, julij in januar; C: vetrovna ro`a, prispevki smeri k energiji (~rtkano), D: potek odstopanj hitrosti vetra in energije vetra od povpre~ij za vse obravnavano obdobje. Za primerjavo sta narisana grafa A in C za postajo Brnik. Povpre~ne hitrosti so na Brniku dosti manj{e, vetrovna ro`a pa je dosti bolj odvisna od smeri sinopti~nih vetrov. (povzeto po: Wind atlas, 1997)

295 VIHARNI VETROVI/Toma‘ Vrhovec

torji), zaradi katerih se v gorah hitrost vetra {e dodatno stopnjuje. Ker ta veter ni tako pogost kot burja, je {koda, ki jo povzro~i na zgradbah in v gozdu, precej{nja, saj veter razkriva ostre{ja in lomi drevje (vetrolom), infrastruktura, objekti in narava namre~ niso prilagojeni na velike hitrosti vetra. Vetrolomi so izrazitej{i tam, kjer so gozdni sestoji prekinjeni s posekami, pogosteje so polomljena drevesa ob robu sestoja, {koda je glede na zimsko sezono pojavljanja karavan{kega fena izrazitej{a v iglastih gozdovih (Blei- weis 1983). Veter v gorah gradi zamete, klo`e in opasti in tako podalj{uje obdobje nevarnosti pro`enja sne`nih plazov.

Nevihtni pi{ ob nevihtah hladne fronte

Vetrovi jugo, burja in karavan{ki fen so dobro regionalno opredeljeni, druga~e pa je z nevihtnimi pi{i, ki se pojavljajo ob nevihtah pravzaprav po vsej Sloveniji. Kot omenjamo v ~lanku o nevihtnih neurjih, so nevihte pri nas pogoste, mo~ne nevihte (superceli~ne) pa redke, vendar so z njimi zdruèni najmo~nej{i nevihtni viharji (pi{i). Obi~ajen nevihtni pi{ je spu{~ajo~ se hladen zrak, ki izhaja iz kumulunibusnega oblaka, ob tleh pa se raz- te~e na vse strani. Hitrosti vetra lahko doseèjo 100 km/uro, piha pa na razmeroma majhnem obmo~ju vzdol` poti nevihte. Po{kodovano obmo~je je dolgo nekaj deset Slika 5. Polje povpre~ne hitrosti vetra ob burji. Rde~e so narisane izolin- kilometrov, {iroko pa do nekaj kilometrov. Ob izrazitih ije hitrostnega polja, ~rno dràvne in ob~inske meje, nadmorska vi{ina topografije pa je predstavljena z zelenimi odtenki. Najve~je hitrosti so v nevihtah se pri nas redko pojavi tudi vrtin~ast vihar (tor- Vipavski dolini, cona mo~nih vetrov pa sega {e na Kras in proti Trstu. nado, tromba) (Trontelj, Zupan~i~, 1987), v katerem je hitrost vetra {e dva do trikrat ve~ja, temu primerno je lju. Zimska burja, ki zapiha po obdobju izraztega `lede- ve~ja tudi {koda. Nevihtni pi{i lomijo veje in debla ter ru- nja stopnjuje {kodo zaradi `ledoloma. vajo drevesa, lomijo polj{~ine (koruza, hmelj) in odkrivajo strehe. Nevihtni pi{i so zaradi spu{~anja zraka posebno nevarni za pristajajo~a letala. Karavan{ki fen

Karavan{ki fen je v primerjavi z burjo dosti redkej{i po- LITERATURA 1. Bleiweis, S., Ujme, njhova pogostost in {koda v slovenskih gozdovih. Naravne ne- jav: z normalno intenziteto se zgodi morda enkrat ali dva- sre~e v Sloveniji. Ljubljana, SAZU, 101—106. krat na leto. Ve~inoma se pojavlja v hladni polovici leta, 2. Meze, D., 1987. Ujma 23. avgusta 1986 na Notranjskem — posledice neurja. Ujma, 1, 19—25. izrazito vetrovno neurje te vrste pa le vsakih nekaj let. Za 3. Pristov, N., Petkov{ek, Z., Zaver{ek, J., 1989. Some charachteristics of Bora and its nastanek karavan{kega fena se mora sredozemski ciklon beginings in Slovenia. Razprave — Papers, 30/1. Ljubljana, Dru{tvo meteorologov Slovenije, 37—51. umakniti nad vzhodno Evropo in ne nad Balkan, kakor je 4. Petkov{ek, Z., Paradi‘, B., 1976. Bora in the Slovenian coastal region. V: Local wind obi~ajno pri burji. Mo~en severni veter zajame ju`na po- bora, M. M. Yoshino (editor). Univerity of Tokyo, Japan, 135—144. 5. Petkov{ek, Z., 1987. Main Bora gusts — a model explanation. Geofizika, 4. Zagreb, bo~ja Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp in doline pod Hrva{ka, 41—50. njimi. Veter je enakomeren ter razmeroma topel in suh. 6. Petkov{ek, Z., 1991. Bases and aghoritms for nowcasting of the Bora. Meteorol. Atm. Najve~je hitrosti vetra so v dolinah, ki so pravokotne na Phys, 46, 169—174. 7. Troen, I., Petersen, E. L.,1989. European wind atlas. CEC, Brussels, Belgium, 656 s. greben Karavank, saj tam prihaja do stekanja vetrov 8. Trontelj, M., Zupan~i~, B., 1987. Ujma 23. avgusta 196 na Notranjskem — kako je na- (Tr`i{ka Bistrica, Kokra, Kamni{ka Bistrica). Karavan{ki stal tornado. Ujma, 1, 15—18. 9. Yoshino, M. M., 1976. Bora Studies: A historical review and Problem today. V: Local fen se`e tudi v Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino. Za wind bora. M. M. Yoshino (editor). Univerity of Tokyo, Japan, 3—20. grebeni in na ju`nih pobo~jih se ob severno-fenski vetrov- 10. Wind Atlas for Central European Countries, 1997. Oest. Beitr. zu Meteorl. u. Geoph., ni situaciji pogosto pojavljajo izraziti vetrovni vrtinci (ro- 16, H. Dobech, G. Kury (editors), 106 s.

296 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

SU[A Iztok Matajc

Su{a v Sloveniji je bila ovrednotena za 40-letno – stalna su{a, ki se pojavlja na najbolj suhih podnebnih obdobje od 1961 do 2000. Z izra~unom razlik obmo~jih, kjer prevladuje rastlinstvo, ki je na su{o med padavinami in potencialno evapotranspira- prilagojeno, kmetijska pridelava brez stalnega nama- cijo (preprosta vodna bilanca) so bili ovrednoteni kanja pa ni mo`na; tri-, {tiri- in {estmese~ni primanjkljaji vode za – sezonska ali vegetacijska su{a se pojavlja na podneb- kmetijske rastline. Pogostost su{e v kmetijstvu je nih obmo~jih z izrazitimi letnimi de`evnimi in suhi- lokalno relativno omejena, izrazitih su{ v celot- mi obdobji; za uspe{no rastlinsko pridelavo mora bi- nem obdobju je bilo devet. Najpogostej{a in najti setev tedaj, da potekajo nadaljnje razvojne faze v huj{a je su{a v priobalnem pasu Primorske in v de`evnem obdobju; Prekmurju, ki sta tudi podnebno razli~na od preo- – nepredvidljiva su{a se pojavi zaradi nenormelnega stalega dela Slovenije. Najhuj{a su{a v vegetacij- pomanjkanja padavin, in sicer skoraj povsod in je skem obdobju v zadnjih 40 letih je bila v priobal- najbolj zna~ilna za obmo~ja s humidnim in subhumi- nem pasu Primorske leta 1985. Su{o na intenziv- dnim podnebjem; taka su{a je najpogosteje kratko- nih kmetijskih povr{inah, kjer je v ~asu brez pa- trajna; pojavi se v ~asovno razli~nih obdobjih, in po- davin zagotovljena zadostna koli~ina vode iz rek, vzro~i {kodo na sorazmerno majhnih povr{inah; akumulacij ali drugih virov, lahko prepre~imo z – nevidna su{a lahko nastaja poleti, ko visoke tempera- namakanjem, obstajajo pa tudi druge mo`nosti ture zraka povzro~ijo veliko izhlapevanje in transpi- za zmanj{evanje {kodljivih posledic te ujme. racijo in tudi razmeroma pogosti nalivi ne morejo na- domestiti izgub vode; taka su{a lahko vpliva tudi na zmanj{an pridelek kmetijskih rastlin.

Tipi su{e Su{a s katastrofalnimi posledicami je najpogostej{a na obmo~jih med zemljepisnima {irinama 15 in 20° severno Su{a je pojav, ko se zaradi pomanjkanja ali nezadostne in ju`no, kjer je stalni pojav. Stalna su{nost je zna~ilnost koli~ine padavin v dalj{em obdobju pojavi znatno hidro- tistih obmo~ij, kjer se tople tropske zra~ne mase pri lo{ko (vodno) neravnovesje. Posledice poru{enega ravno- spu{~anju proti zemlji {e bolj segrevajo in postajajo {e te`ja so pomanjkanje vode, manj{i pridelek, bistveno bolj suhe. Najhuj{a su{a v 20. stoletju je bila v Afriki na manj{i pretoki vodotokov, zelo zniàna gladina podtalni- meji med Saharo in vla`nim tropskim obmo~jem. Poime- ce in majhna talna vlaga. Pojavi se takrat, ko sta izhlape- novali so jo su{a Sahel. Za~ela se je leta 1968 in je traja- vanje vode iz tal (evaporacija) in transpiracija, ki je giba- la do leta 1980, polnih 12 let. nje vode skozi rastline v zrak, v dalj{em ~asovnem obdobju ve~ji od padavin. Su{a predstavlja fizi~no eno od naj- Pri su{i, ki prizadene predvsem rastlinske pridelke ter ve~jih nevarnosti za kmetijstvo skoraj povsod po svetu. travinje in delno gozdove, se pomanjkanju padavin v dalj{em obdobju pridruìjo {e visoke temperature zraka, Enotne in popolne dolo~itve su{e v skupine ni, ker ima koli~ina vode v tleh se zaradi pove~anega izhlapevanja hi- su{a glede na namen preu~evanja lahko razli~en pomen. treje zmanj{uje, pove~a se transpiracija (pretok vode sko- V sestavku èlimo predstaviti predvsem pogostost, raz- zi rastlinske listne reè in druge dele rastlin v ozra~je). se`nost in {kodo, ki jo povzro~a su{a v kmetijstvu v Slo- veniji, zato je najprimernej{a dolo~itev su{e tista s tremi ê se pojavi su{a v ~asu intenzivne rasti in razvoja kme- glavnimi skupinami: meteorolo{ka, hidrolo{ka in kmetij- tijskih rastlin, so pridelki jeseni manj{i ali pa jih ni. V za- ska su{a. Kmetijska su{a se pojavi takrat, ko v vegetacij- porednih fenolo{kih fazah se potrebna koli~ina vode, ki jo skem obdobju rastlinam za normalen razvoj primanjkuje skupaj s hranilnimi snovmi rastline ~rpajo iz talnih hori- talne vlage, padavin je premalo ali pa so ob nepravem zontov, proti fazama cvetenja in oplodnje pove~uje. V ob- ~asu. Zaradi tega nastanejo po{kodbe rastlin in v skrajni dobju dozorevanja in zrelosti se postopno zmanj{uje. Ra- fazi trajna uvelost (Matajc,1991). Glede na ~as pojava de- stlinski koreninski sistem se v vegetacijskem obdobju ves limo kmetijsko su{o v pomladansko, poletno in jesensko, ~as pove~uje, zato je intenzivnost kmetijske su{e zelo glede na koli~ino zmanj{anega pridelka pa na zmerno, odvisna tudi od vodozadrèvalnih lastnosti tal. Na plitvih srednje hudo in hudo. pe{~enih tleh za~ne rastlinam primanjkovati voda hitreje kot v srednje globokih ali globokih, dobro strukturnih tleh. Nekoliko bolj splo{na, pa vendar zanimiva je su{a v Britanski enciklopediji, ki jo razvr{~a na {tiri osnovne Su{a v zimskem in zgodnjem pomladanskem obdobju, skupine oziroma tipe: ki je redka, povzro~a {kodo predvsem na oziminah, skrom-

297 SU[A/Iztok Matajc ne spomladanske rezerve talne vode pa prepre~ujejo pra- Kadar so razlike pozitivne, so rastline zadovoljivo pre- vo~asno setev, rastline vznikajo pozneje in le s te`avo na- skrbljene z vodo, pri negativnih razlikah pa jim vode pri- doknadijo zgodnje pomanjkanje vode v tleh. manjkuje – govorimo o su{i. Pri tem gre v resnici za potencialni primanjkljaj vode za rastline, ker je Etp po defi- Pogoji za nastajanje ali raz{iritev rastlinskih bolezni in niciji poraba vode iz travne ru{e, ki je visoka 10 do 15 cm {kodljivcev so v su{nih obdobjih omejeni. Kljub temu pa in stalno zadostno preskrbljena s talno vodo. se v dolo~enih kombinacijah vremenskih dejavnikov brez padavin, kot so na primer dolgotrajna visoka temperatura Na podlagi ocene su{nosti z ugotavljanjem mese~nih in zraka, intenzivno son~no obsevanje in majhna zra~na vla- ve~mese~nih razlik med padavinami in potencialno eva- ga, lahko pojavijo prav specifi~ne rastlinske bolezni (ko- potranspiracijo je bila tako ugotovljena pogostost su{e za ruzna bulava snet) in po{kodbe generativnih rastlinskih osem najpomembnej{ih kmetijskih regij v Sloveniji. Pri organov (son~ni o`igi na plodovih jablan). vseh izra~unih bilance so bile upo{tevane dnevne vrednosti spremenljivk. Rezultati izra~unov za 40-letno obdobje od leta 1961 do leta 2000 se le malo razlikujejo od vrednosti za 35-letno obdobje od 1961 do 1995 (Matajc, Pogostost su{e v Sloveniji 1996).

Ovrednotenje mo`nega primanjkljaja vode Vodna bilanca potencialnega primanjkljaja in pre- za rastline se`ka vode za rastline na sliki 4 je razdeljena na {estmese~ne vrednosti od aprila do septembra, na {tiri- Pomanjkanje vode za kmetijske rastline ugotavljamo v mese~ne vrednosti od maja do avgusta in na trimese~ne dolo~enem ~asovnem obdobju z izra~unom razlike med vrednosti od junija do avgusta. Tak na~in ponazarjanja padavinami (rr) in potencialno evapotranspiracijo (Etp). su{e bolj nazorno pokaè, kolik{en del kmetijskih zemlji{~ v dràvi je ogroèn zaradi pomanjkanja vode v ce- lem {estmese~nem vegetacijskem obdobju, in kako se ta dele` pove~uje v kraj{em, a najbolj su{nem obdobju od junija do avgusta. Tako sta v Sloveniji od aprila do septembra dejansko su{ni le obmo~ji priobalnega pasu Primorske (podatki meteorolo{ke postaje Portoro`) in vse Prekmurje (podatki meteorolo{ke postaje Murska Sobota oz. Raki~an). V najbolj vro~em trimese~nem obdobju pa se potencialni primanjkljaj vode za kmetijske rastline pojavlja na {estih kmetijskih obmo~jih, razen v Savinjski dolini (podatki meteorolo{ke postaje Celje) in na Dolenjskem (podatki meteorolo{ke postaje Novo mesto), kjer je koli~ina vode za rastline tudi v tem obdobju zadostna.

Slika 1. Koruzna bulava snet (Ustilago maydis) na stor`ih – vzrok bo- Slika 2. Pridelek koruze leta 2000 je bil zaradi su{e na ve~ini polj raz- lezni so bile previsoke temperature zraka (foto: C. Zrnec). polovljen (foto: C. Zrnec).

298 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 3. Sladkorna pesa na plitvih pe{~enih tleh slabo prena{a su{o (fo- to: I. Matajc).

Su{a v Sloveniji se pojavlja na manj{em obmo~ju razmeroma pogosto, redkeje zajame ve~je predele ravninskega in delno hribovitega sveta. Analiza najve~jega pomanjkanja vode za rastline v preglednici 1 je pokazala, da je bila najhuj{a kmetijska su{a v 40-letnem obdobju leta 1985 na priobalnem pasu Primorske, kjer je {estmese~ni primanjkljaj vode dosegel vrednost 426 mm, kar predstavlja povpre~ni mese~ni primanjkljaj 70 mm vode. Slika 4. Povpre~ni {est-, {tiri- in trimese~ni primanjkljaj in preseèk vode za kmetijske rastline na osmih lokacijah v Sloveniji v obdobju Izrazita kmetijska su{a se pojavlja v Sloveniji pov- 1961–2000 pre~no le na dveh obmo~jih: v priobalnem pasu Primor- ske, kjer je bila v 40 letih kar 31-krat, in v Prekmurju, kjer primanjkljaj vode pojavlja v istem vegetacijskem obdobje prizadela kmetijske rastline v enakem obdobju 27-krat. ju od aprila do konca septembra na najmanj {estih od Manj pogosta je su{a z manj{im primanjkljajem vode tudi osmih analiziranih lokacij, lahko ocenimo, da se je izra- na Dravsko-ptujskem polju in Bizeljsko-breì{kem prede- zita su{a za kmetijske rastline pojavila v prete`nem delu lu; na obeh obmo~jih se je pojavila v 40-ih letih po 13- Slovenije v {tiridesetletnem obdobju od 1961 do 2000 de- krat. Po pet- do {estkrat v obdobju 1961 do 2000 se je vetkrat, in sicer v letih 1961, 1967, 1971, 1977, 1979, kmetijska su{a pojavljala na Dolenjskem, v osrednji in 1983, 1992, 1993 in 2000. zgornji Savinjski dolini in v prete`nem delu Vipavske doline. Na Gorenjskem in v Poso~ju kmetijske su{e ni. Lokalna kmetijska su{a na sliki 5 je bila v {tiridesetletnem obdobju od 1961 do 2000 desetkrat, od tega je bila s ê predpostavimo, da je su{a v kmetijstvu zajela pre- {estmese~nim primanjkljajem vode, ve~jim od 100 mm, te`ni del obdelovalnih zemlji{~ v Sloveniji takrat, ko se kar devetkrat v priobalnem pasu Primorja, {tirikrat v Prek-

299 SU[A/Iztok Matajc

Preglednica 1. Povpre~ni in najve~ji primanjkljaji vode za rastline od aprila do septembra v obdobju 1961–2000 in {tevilo let s primanjkljajem vode, ve~jim od 50 mm Povpre~ni [tevilo let Lokacija primanjkljaj ali Najve~ji Leto najve~jega s primanjkljajem preseèk (mm) primanjkljaj (mm) primanjkljaja > –50 mm Slap 114,6 –124,9 1992 6 Portoro` –174,9 –425,8 1985 31 Bizeljsko –6,1 –336,1 1992 13 Novo mesto 77,9 –373,8 2000 5 ^rnomelj 58,1 –349,3 2000 9 Celje 95,9 –236,4 1992 6 Star{e –11,8 –364,4 2000 13 Murska Sobota –92,8 –422,7 1992 27 murju in na Bizeljsko-breì{kem obmo~ju, in trikrat v bro ocenjene dejanske porabe vode – dejansko oziroma Beli krajini. referen~no evapotranspiracijo (Etr) pri kmetijskih rastlinah. Ta je v za~etnih fitofenolo{kih fazah razvoja in rasti [tevilo padavinskih postaj, ki jih je v Sloveniji ve~ kot obi~ajno manj{a od Etp, proti generativnim fazam cvete- 200, ne zadostuje za bolj natan~no analizo su{e, saj so nja in dozorevanja pa se pribliùje potencialni evapo- predvsem poletni nalivi pogosto zelo lokalni. Kraj{a ob- transpiraciji in je dolo~en ~as tudi do 25 odstotkov ve~ja dobja med vegetacijskim ciklom so zato za vrednotenje od nje. V fazi tik pred zaklju~kom vegetacije se Etr primanjkljaja vode za rastline tudi bolj primerna. zmanj{a na 50 do 70 odstotkov Etp.

Z uporabo svojega prognosti~nega modela za namakan- Dejanski primanjkljaj vode in prostorsko je IRRFIB smo ovrednotili dejansko vodno bilanco tal in ovrednotenje kmetijske su{e rastlin za obdobje od junija do avgusta leta 2000. Izbrali smo polj{~ino, srednji hibrid koruze za zrnje, z vegetacij- Natan~nej{i vpogled v dogajanje s talno vodo in rastli- skim obdobjem od setve prvega maja do vo{~ene zrelosti nami v su{nem obdobju lahko dobimo le na podlagi do- avgusta.

Slika 5. Prese`ek vode za rastline ter izrazita in lokalna su{a v obdobju 1961–2000 na osmih kmetijskih regijah Slovenije

300 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Pri vrednotenju bilance smo upo{tevali nara{~ajo~o kot zasejana s koruzo, kljub temu pa nam taka predstavi- globino koreninskega sistema od 5 cm do 50 cm. Analizo tev objektiviziranega primanjkljaja daje bistveno bolj{o porabe vode smo opravili za koruzo na dveh talnih tipih, in natan~nej{o informacijo o razse`nostih analiziranih ki sta na kmetijskih zemlji{~ih v Sloveniji najbolj raz{ir- kmetijskih su{. jena, na plitvih aluvialnih tleh in na globljih srednje te`kih rjavih tleh. Vodozadrèvalne lastnosti obeh tal smo Posledice kmetijske su{e so pogosto tudi na {tevilnih uporabili za dolo~itev koli~ine dostopne vode v tleh v drugih polj{~inah, najve~krat na sladkorni pesi, delno obmo~ju koreninskega sistema koruze. Ta se v obdobju krompirju in semenskih bu~ah. brez padavin zmanj{uje, dokler talna voda rastlinam ni ve~ lahko dostopna. Od tedaj naprej za~ne primanjkovati Kljub dolgoletnemu uspe{nemu namakanju v Savinjski vode za rastline. dolini je hmelj v vegetacijskem obdobju leta 2000 zaradi previsokih temperatur zraka prehitro dozorel. Stor`kov je Prostorska porazdelitev dejanskega primanjkljaja vode bilo bistveno manj, zato je bil pridelek polovi~en. Feno- pri koruzi v dolo~enem vegetacijskem obdobju leta 2000 lo{ka faza rasti v vi{ino je bila prehitro zaklju~ena, rastlina slikah 6 in 7 je jasno pokazala, kje in koliko se s su{o ne so dosegle le tri ~etrtine povpre~ne vi{ine, {tevilo cve- prizadete povr{ine na lahkih tleh z majhno sposobnostjo tnih nastavkov je bilo ob~utno zmanj{ano. zadrèvanja vode v obmo~ju koreninskega sistema, pove~ajo. Prostorska predstavitev povr{in pa bi bila nepri- Vinska trta obi~ajno zelo uspe{no kljubuje tudi dalj{i merno bolj natan~na s podloènima pedolo{ko in vegeta- su{i, saj odrasle rastline razvijejo koreninski sistem do- cijsko karto, kjer bi lahko upo{tevali tudi druge talne tipe volj globoko in zaloge vode v tleh zado{~ajo za normal- in natan~neje omejene povr{ine. Na slikah 6 in 7 je celo- no preskrbo rastlin. V izrazitih su{nih letih so prizadeti le tna povr{ina do 1000 m nadmorske vi{ine ponazorjena mlaj{i trsi, zato je {koda zaradi su{e v vinogradih najpogosteje manj{a.

Velika {koda zaradi su{e nastaja tudi pri nekaterih vrtninah in zelenjavi, katerih pridelek je v povpre~nih letih tudi brez dodatnega namakanja zadosten. Izbor vrtnin je danes po svetu in pri nas izredno pester, njihovi setveni in saditveni termini pa se zlahka prilagajajo na obdobja, ko je vode v tleh dovolj za normalne rastne pogoje in zadosten ter kakovosten kon~ni pridelek. Vegetacijsko obdobje nekaterih pomembnih vrst zelenjave pa je predol- go, da bi se rastline lahko izognile su{nim obdobjem, za- to jih je v letih s poletno su{o re{evalo le dopolnilno namakanje ob zadostnih vodnih virih.

Slika 6. Primanjkljaj vode pri koruzi na lahkih aluvialnih tleh od juni- Ukrepi za zmanj{evanje ja do avgusta 2000 posledic su{e

Eden najbolj u~inkovitih ukrepov, s katerim lahko v dolo~enih okoli{~inah uspe{no obvladujemo su{o, je prav gotovo namakanje kmetijskih rastlin. V aridnih predelih, kjer je v kriti~nih vegetacijskih obdobjih na voljo dovolj vode (reke, akumulacijska jezera, podtalne vode), uporabljajo razli~ne namakalne sisteme, od najstarej{ih do najsodobnej{ih. Zaradi njihove rabe so pridelki stalni in veliki, brez dodane vode pa jih sploh ne bi bilo. Po razvrstitvi v uvodnem poglavju je su{a v na{i dr`avi nepredvidljiva. V semihumidnih in humidnih obmo~jih, kamor sodijo tudi kmetijske povr{ine v Slo- veniji, je namakanje dodaten oziroma dopolnilen hidro- melioracijski ukrep.

Slika 7. Primanjkljaj vode pri koruzi na srednje te`kih rjavih tleh od S pravilno rajonizacijo kmetijskih rastlin glede na po- junija do avgusta 2000 dnebne razmere in tla v Sloveniji bi se lahko marsikje

301 SU[A/Iztok Matajc izognili {kodljivim posledicam predvsem pomladanske in menskimi spremenljivkami predvsem padavine pogosto poletne su{e. lokalno zelo omejene. Pomembne fenolo{ke faze dolo~enih kmetijskih rastlin so zato dolo~ene na omejenih Zelo obetavne so v zadnjem ~asu genetske in `lahtni- lokacijah. Raznolikost tal z njihovimi lastnostmi za teljske raziskave, ki preu~ujejo izbiro takih vrst, sort in zadrèvanje vode je na kmetijskih povr{inah velika. Prav kultivarjev kmetijskih rastlin, ki bodo tudi za sorazmerno zaradi teh razlogov se pri agrometeorolo{kih dejavnostih dalj{a obdobja brez padavin bolj odporni. in nalogah è nekaj let odlo~amo za sprotno spremljanje vodne bilance tal in rastlin za uporabnike na definiranih [tevilni znanstveniki po svetu è dolgo vrsto let obmo~jih, kjer so na voljo meteorolo{ki podatki iz nepo- preu~ujejo, kak{ne bi bile mo`nosti za pripravo umetne- sredne okolice, od koder dobivamo sprotne informacije o ga de`ja. @al so bili vsi dosedanji poskusi neuspe{ni in fitofenolo{ki rasti in razvoju kmetijskih rastlin in drugih vse kaè, da bomo morali na tak na~in prepre~evanja su{e agrotehni~nih ukrepih, ki na vodno bilanco lahko vpliva- pozabiti. jo. Za izra~une porabljene koli~ine vode in morebitno namakanje uporabljamo svoje in tuje modele, navodila in obvestila (med njimi so zelo pomembne tudi vremenske napovedi za prihodnje dni in jih posredujemo uporabni- Sklepne misli kom prek razli~nih medijev).

Na podlagi analiz vodne bilance tal in rastlin je bila za Z rednimi agrometeorolo{kimi obvestili, opozorili, na- kmetijska obmo~ja Slovenije ovrednotena su{a v {tiride- potki in drugimi informacijami `elimo pri Agenciji RS za setletnem obdobju od 1961 do 2000. Metodolo{ko smo okolje prispevati k bolj{i, zdravi in ekonomi~ni kmetijski uporabili dva pristopa: pridelavi in pomagati pri zmanj{evanju {kode, ki jo sicer – izra~un vodne bilance tal in rastlin in dolo~itev po- najve~krat lokalno, a vendar razmeroma pogosto potencialnega primanjkljaja vode za rastline v 40 vege- vzro~a ravno kmetijska su{a. tacijskih obdobjih za osem glavnih obmo~ij v Slove- niji in – izra~un vodne bilance tal in rastlin ter ovrednotenje referen~nega oziroma dejanskega primanjkljaja vode LITERATURA 1. Allen, R. G. in sod., 1998. Crop evapotranspiration. FAO Irrigation and Drainage Pa- za koruzo za leto 2000. per, Rim, 56. 2. Arhiv Agencije RS za okolje 3. Griffiths, J. F., 1994. Handbook of agricultural meteorology. Oxford, Oxford University Pravi primanjkljaj vode za kmetijske rastline v dolgo- Press. letnem nizu smo ovrednotili tudi za druge kmetijske ra- 4. Matajc, I., 1991. Su{a v kmetijstvu in namakanje. Ujma, 5, 153—156. stline, vendar je referen~no povpre~no vegetacijsko ob- 5. Matajc, I., 1996. Vpliv su{nih in de‘evnih obdobij na pridelavo kmetijskih rastlin. Uj- ma, 10, 138—142. dobje za vsako rastlino te`ko dolo~iti, ker so med vre-

302 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

SLANE IN POZEBE Tadeja Ovsenik Jegli~

V zadnjih {estih letih je slana oz. pozeba dva- ratura rosi{~a. Tudi ob megli se kljub negativnim minimal- krat mo~no prizadela Slovenijo. Pojav slane je nim temperaturam zraka zgodi, da se slana ne pojavi. povezan z negativnimi minimalnimi temperaturami plasti zraka nad tlemi, ki so zelo odvisne Med {tevilom dni z negativno minimalno temperaturo od mikrolokacije. Izra~unali smo povpre~ja {te- nad tlemi in {tevilom dni, ko so opazili slano, je pre- vila dni z negativno minimalno temperaturo zra- cej{nja razlika. V zimskih mesecih v dneh s sne`no odejo ka nad tlemi na leto v obdobju 1970 do 1999 in slane ne opazujejo. V dneh z negativno minimalno tempe- poiskali srednje datume, ko se pojavi negativna raturo nad tlemi se lahko zgodi, da se slana ne pojavi, kar minimalna temperatura najbolj zgodaj in najpo- v ve~ini primerov lahko pojasnimo s hkratnimi padavina- zneje v zimski sezoni za 17 meteorolo{kih po- mi ali premo~nim vetrom, ki prepre~uje nastanek slane. staj v Sloveniji. Dolo~ili smo trende {tevila dni z negativno minimalno temperaturo zraka nad tle- Minimalne temperature nad tlemi so izrazito odvisne od mi na podlagi drse~ih povpre~ij v zadnjih 36 le- mikrolokacije, pa tudi od zemljepisne lege. Kraji, ki leìjo tih za tri meteorolo{ke postaje. na slabo prevetrenih mestih na dnu kotlin ali dolin, imajo ob jasnih in mirnih no~eh, ko se ohlajen zrak z okoli{kih pobo~ij steka proti dnu kotlin ali dolin, precej ni`jo minimalno temperaturo kot kraji na pobo~jih ali vrhovih s po- Uvod dobno nadmorsko vi{ino. V kotlinah in dolinah nastanejo s stekanjem hladnega zraka na dno tako imenovana jezera Slana oz. pozeba, ki zaradi slane nastane, je v zadnjih hladnega zraka. Vremenski procesi v kotlinah so z inver- {estih letih dvakrat mo~no prizadela Slovenijo. Katastrofal- zno plastjo lo~eni od dogajanj v vi{jih plasteh. Pojav temna pozeba spomladi 1997 je bila tako huda, da so na sad- peraturnih inverzij je {e zlasti opazen jeseni in pozimi, ko nem drevju v severovzhodni Sloveniji {e ob obiranju ugo- jezera hladnega zraka pogosto spremlja tudi megla. tavljali razse`nosti posledic. Leta 1998 je bila huda spom- ladanska pozeba na Gori{kem. V zadnjih 30 letih so bile Analizirali smo podatke z meteorolo{kih postaj, ki ima- hude spomladanske pozebe tudi v letih 1977, 1988, januar- jo 30-letni niz meritev minimalne temperature zraka na 5 ja 1985 in februarja 1994 pa so pozeble oljke na Koprskem. cm, najve~ postaj je merilo to meteorolo{ko spremenljivko v obdobju od 1970 do 1999 (17 meteorolo{kih postaj). Pojav slane opazujejo na klimatolo{kih in na ve~ini pa- Izra~unali smo povpre~no {tevilo dni z negativno minimal- davinskih meteorolo{kih postaj Agencije RS za okolje. no temperaturo na 5 cm v letu in srednji datum, ko se taka Ob zniànju temperature zraka, in s tem ob zniànju na- temperatura pojavi najbolj zgodaj in najpozneje v zimski si~enega parnega tlaka, se za~ne iz zraka izlo~ati vodna sezoni. Dalj{e ~asovne nize smo analizirali za tri meteoro- para v teko~i ali trdni obliki. Pri temperaturah rosi{~a, ki lo{ke postaje in iz drse~ih povpre~ij dolo~ili trende {tevila so pod ledi{~em, za~nejo nastajati ledeni kristali – slana, dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi. pri temperaturah le malo pod ledi{~em pa podhlajene kapljice, ki obi~ajno v stiku s hladnimi tlemi zmrznejo (Ra- kovec, J., Vrhovec, T., 1998). Tla se pono~i bolj ohladijo kot zrak, saj bolj oddajajo toploto. Zaradi prevajanja to- Povpre~no {tevilo dni plote se zrak najbolj ohladi v plasti tik nad tlemi, v kate- z negativno minimalno ri se potem za~nejo izlo~ati kapljice ali ledeni kristali. temperaturo zraka nad tlemi

Nizi podatkov z opazovanji pojavov (tudi slane) so po- Na sliki 1 je predstavljeno povpre~no {tevilo dni z ne- gosto pretrgani, nizi podatkov z meritvami temperature pa gativno minimalno temperaturo zraka na 5 cm v letu v so kvalitetnej{i, zato smo se raje osredoto~ili na {tudij me- obdobju 1970 do 1999. Najve~ takih dni (povpre~no ritev minimalne temperature zraka na 5 cm nad tlemi, saj 182,9 dneva) je v Rate~ah, ki leìjo na dnu alpske doline je ta povezana s pojavom slane. Zanimali so nas dnevi, ko in imajo najvi{jo nadmorsko vi{ino med obravnavanimi ta temperatura pade na 0° C ali niè. Omenjen pogoj ne meteorolo{kimi postajami (864 m). Po pogostosti nega- sovpada popolnoma s pojavom slane, saj je ta odvisen {e tivnih minimalnih temperatur na 5 cm sledi [martno od vlage in temperaturne razlike med plastjo zraka nad tle- (167,2 dneva), ki leì na vi{ini 452 m v dolini reke Mi- mi in tlemi ter od vetra pri tleh. Pozimi imamo dneve, ko slinje pod Pohorjem, ki jo zapira z vzhodne strani, in pod so minimalne temperature zraka nad tlemi negativne, slana vzhodnim robom Savinjskih Alp, ki jo zapirajo z zaho- pa se ne pojavi, saj je zrak zelo suh in ni doseèna tempe- dne strani. Najredkeje se pojavijo taki dnevi v Slapu pri

303 SLANE IN POZEBE/Tadeja Ovsenik Jegli~

Slika 1. Pogostost negativnih minimalnih temperatur na 5 cm nad tlemi v letu v obdobju 1970–1999

Vipavi (90,4 dneva), ki è ~uti morski vpliv. Tudi v Ilir- staji Ljubljana je takih 129,8 dneva, v Celju 138,1, Ma- ski Bistrici opazimo vpliv sredozemskega podnebja riboru 137,8 in Murski Soboti 146,2 dneva. (117,4 dneva), vendar so dnevi z negativno minimalno temperaturo na 5 cm {e manj pogosti v nekaterih krajih Na sliki 2 so predstavljene frekven~ne porazdelitve v notranjosti Slovenije, npr. v ^rnomlju (116,4 dneva), {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v in v Jeruzalemu (117 dni). Zadnji od navedenih krajev sezoni za meteorolo{ke postaje Rate~e, Ljubljana, Mur- leì na gri~ih in ni izpostavljen temperaturni inverziji, ob ska Sobota in Slap. Porazdelitve za vse {tiri postaje ima- kateri so minimalne temperature po dolinah in niìnah jo podobno {irino – 50 oz. 60 dni. (npr. v Panonski niìni) nizke. Primer Jeruzalema je posebno zanimiv (345 m n. m.); ima 20 % manj dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm kot Murska Sobo- ta (146,2 dneva), ki leì sorezmerno blizu. Meteorolo{ka Spreminjanje {tevila dni postaja v Jeruzalemu leì na vrhu gri~ka na prevetreni z negativno minimalno legi, hladen zrak se steka niè, medtem ko je Murska So- temperaturo nad tlemi bota na nekoliko ni`jem svetu (187 m), kjer se nabira hladen zrak. Tudi Sevno ima glede na okoli{ke kraje ma- Spreminjanje {tevila dni z negativno minimalno tempe- lo dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm raturo na 5 cm v obdobju od 1964 do 1999 smo analizira- (112,8 dneva); meteorolo{ka postaja leì na ju`nem poli za meteorolo{ke postaje Rate~e, Star{e in Veliki Dolen- bo~ju nad dolino (na vi{ini 515 m), kjer se hladen zrak ci, to je za postaje, ki se v navedenem obdobju niso seli- ne zadrùje (zaradi sevanja tal ohlajen zrak se steka le. Taka analiza ni smiselna za Ljubljano in Maribor, v ka- niè) in ne nastane talna temperaturna inverzija. Sicer pa terih se je mestno jedro v tem obdobju zelo raz{irilo, mije ob dobro preme{anem ozra~ju na postaji hladneje kot kroklimatske razmere pa so se bistveno spremenile. Ra- v dolini. Povpre~no {tevilo dni z negativno minimalno te~e imajo alpsko podnebje, Star{e in Veliki Dolenci pa temperaturo na 5 cm v notranjosti Slovenije v smeri pro- celinsko. Na slikah 3 a, b, c so predstavljeni ~asovni pote- ti vzhodu nara{~a (z izjemo Rate~). Na meteorolo{ki po- ki {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tle-

304 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 2. Frekven~na porazdelitev {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm nad tlemi v sezoni za meteorolo{ke postaje Rate~e, Ljubljana, Murska Sobota in Slap pri Vipavi

izrazito zmanj{anje te spremenljivke po letu 1985 in ponovno nara{~anje v zadnjih petih letih. Na podlagi drse~ih povpre~ij smo izra~unali smeri gibanja v obdobju od 1966 do 1997, ki so tudi predstavljeni na slikah 3 a, b, c. V vseh treh primerih so statisti~no zna~ilne, negativne. Za Star{e in Rate~e model linearnega zmanj{anja te spremenljivke v 54 % oz. 53 % pojasni variabilnost, za Velike Dolence pa samo v 26 %. V preglednici 1 na{tevamo spremembe {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v 10 letih za omenjene meteorolo{ke postaje in p-vrednosti za trende na posameznih postajah. [tevilo dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm se je najbolj zmanj{alo v Star{ah (za 10 dni v 10 letih), v Rate~ah (za 6 dni v 10 letih), najmanj pa v Velikih Dolencih (za 5 dni v 10 letih). Smeri gibanja se ujemajo z znanim trendom nara{~anja minimalne dnevne temperature v zadnjih desetletjih. Na podlagi podatkov lahko s 95–odstotnim zaupanjem trdimo, da je zmanj{evanje {tevila takih dni med 13 in 6 dni v 10 letih v Star{ah, med 8 in 5 dni v 10 letih v Rate~ah in med 8 in 2 dnevoma v 10 letih v Velikih Dolencih.

Najzgodnej{e in najpoznej{e pojavljanje negativne minimalne temperature nad tlemi v zimski sezoni Na slikah 4 in 5 so srednji datumi najzgodnej{ega (jesenskega) pojava dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm v sezoni in najpoznej{e (pomladanske) izpolnitve tega pogoja v sezoni. Poiskali smo srednji dan v obdobju 1970 do 1999, ko se pojavi negativna minimalna temperatura na 5 cm prvi~ in zadnji~ v zimski sezoni. Po- Slike 3 a, b, c. ^asovni poteki {tevila dni z negativno minimalno temperaturo nad tlemi, petletna drse~a povpre~ja in izra~unane smeri gibanja razdelitev ekstremnih datumov, ko se pojavi negativna minimalna temperatura nad tlemi, v ve~ini primerov od- mi in petletna drse~a povpre~ja, izra~unana za obdobje od stopa od normalne porazdelitve, zato smo analizirali me- 1964 do 1999. Skupna zna~ilnost je nara{~anje {tevila dni diano datumov najzgodnej{ega jesenskega in najpo- z negativno minimalno temperaturo na 5 cm do leta 1970, znej{ega pomladanskega padca minimalne temperature

305 SLANE IN POZEBE/Tadeja Ovsenik Jegli~

Preglednica 1. Sprememba {tevila dni z negativno minimalno temperaturo na 5 cm nad tlemi v 10 letih Sprememba {tevila dni z negativno minimalno Postaja temperaturo na 5 cm nad tlemi v 10 letih p-vrednost Rate~e 6 dni manj 0,000 Star{e 10 dni manj 0,000 Veliki Dolenci 5 dni manj 0,000 nad tlemi na ali pod 0° C. Mediana je vrednost, od kate- lahko z istimi razlogi. Najprej in najpozneje v sezoni pade re je polovica podatkov ve~jih, polovica pa manj{ih. V minimalna temperatura na 5 cm pod ni~lo v Rate~ah in v nekaterih primerih, predvsem med spomladanskimi datu- [martnem (7. 9. in 17. 9. oz. 31. 5. in 24. 5.), v Slapu je mi, se mediana ne razlikuje od povpre~nega datuma (npr. obravnavan pogoj v povpre~ju izpolnjen {ele 23. 10. na za kraje Slap pri Vipavi, Celje, Ko~evje, [martno, Sev- za~etku in najpozneje 22. 4. na koncu zimske sezone. V no). Za te kraje so porazdelitve ekstremnih pomladanskih osrednji Sloveniji se na za~etku zimske sezone pojavijo ne- datumov zelo blizu normalni porazdelitvi. Ob za~etku gativne minimalne temperature na 5 cm v povpre~ju vse zimske sezone se povpre~ni ekstremni datum in mediana bolj zgodaj, ~e gledamo v smeri proti vzhodu (Ljubljana ujemata le za Mursko Soboto. Najve~, za sedem dni, se 14. 10., Celje 11. 10., Maribor 10. 10., Murska Sobota 2. povpre~ni datum in mediana razlikujeta v Rate~ah jeseni, 10.). V Jeruzalemu (19. 10.) pa je pogoj izpolnjen v pov- ko porazdelitev najbolj odstopa od normalne. V primerih, pre~ju skoraj tri tedne pozneje kot v Murski Soboti (2. 10.). ko je vrh porazdelitve premaknjen iz sredine, se datuma Pojav lahko tako kot prej pojasnimo z mikrolokacijo mete- razlikujeta za nekaj dni. orolo{ke postaje. Podobne kot v Jeruzalemu so razmere na Bizeljskem (16. 10.), ki prav tako le`i na gri~evnatem sve- Razporeditev median v Sloveniji se pribli`no ujema z tu. V osrednji Sloveniji se negativne minimalne temperatu- razporeditvijo pogostosti obravnavanih dni, pojasnimo jo re na 5 cm pojavijo povpre~no najpozneje po zimski sezo-

Slika 4. Mediane datumov najzgodnej{ega pojava negativne minimalne temperature na 5 cm nad tlemi v zimski sezoni v obdobju 1970 do 1999

306 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 5. Mediane datumov najpoznej{ega pojava negativne minimalne temperature na 5 cm nad tlemi v zimski sezoni v obdobju 1970 do 1999 ni v za~etku maja, 4. 5. v Ljubljani, 10. 5. v Celju, 5. 5. v Spomladi najpozneje pade minimalna temperatura pri Mariboru in 7. 5. v Murski Soboti. V Jeruzalemu in na Bi- tleh na ali pod 0° C prej kot na za~etku obravnavanega zeljskem se tudi spomladi negativna minimalna temperatu- obdobja: v Star{ah povpre~no 28 dni prej, v Rate~ah 18 ra na 5 cm zadnji~ pojavi prej kot v okolici (28. 4., 27. 4.). dni, v Velikih Dolencih pa 9 dni prej (trend smo izra~unali na drse~ih povpre~jih z intervalom pet let). V Star{ah Datum zgodnjega jesenskega ali poznega pomladan- pade jeseni minimalna temperatura pri tleh na ali pod 0° C skega pojava negativne minimalne temperature vpliva na najbolj zgodaj v povpre~ju 25 dni pozneje kot na za~etku nastanek pozebe in {kodo, ki nastane na rastlinah. Pri 36-letnega obdobja, v Rate~ah in Velikih Dolencih pa se zgodnjih jesenskih pozebah nastanejo po{kodbe na rastli- datum izpolnitve tega pogoja ni statisti~no zna~ilno pre- nah, ki lahko tudi odmrejo. V povpre~ju se vegetacijska maknil. sezona kon~a konec oktobra. Pri spomladanskem pojavu negativne minimalne temperature je {koda ve~ja, ~e se Najdalj{e nepretrgano obdobje z negativno minimalno pojavi pozneje, saj brsti prenesejo minimalne temperatu- temperaturo zraka na 5 cm se je najve~krat (na petih od re tudi do –4° C, medtem ko so cvetovi (cvetenje se v ce- 17 obravnavanih postaj) pojavilo v zimi 1998/1999, in si- linskem delu Slovenije za~ne v drugi in tretji dekadi apri- cer v Star{ah (80 dni), Jeruzalemu (80 dni), Bizeljskem la) bolj ob~utljivi in jih prizadene `e temperatura okoli (100 dni), Murski Soboti (90 dni) in Ilirski Bistrici (43 –2° C, vinsko trto pa po{koduje `e vsaka negativna tem- dni). Najdlje so se negativne minimalne temperature na 5 peratura (Mese~ni bilten, 1997, 1998). cm nad tlemi nepretrgano pojavljale v Rate~ah (145 dni v zimi 1983/84), Velikih Dolencih (122 dni v zimi 1975/76) Ugotavljali smo tudi trende najzgodnej{ega jesenskega in in [martnem (111 dni v zimi 1972/73). Najdalj{e obdobje najpoznej{ega pomladanskega pojava negativnih minimal- z negativnimi temperaturami na 5 cm je bilo najkraj{e v nih temperatur na 5 cm za obravnavane tri meteorolo{ke po- Slapu – trajalo je 37 dni v zimi 1980/81. V Ljubljani, staje v obdobju od 1961 do 1999. V Star{ah se oba datuma Ko~evju, Sevnem, Novem mestu, ^rnomlju in Postojni so bistveno premakneta, prav tako se znatno premakne najpo- se negativne minimalne temperature na 5 cm najdlje ne- znej{i pomladanski datum v Rate~ah in Velikih Dolencih. pretrgano pojavljale okoli 60 dni.

307 SLANE IN POZEBE/Tadeja Ovsenik Jegli~

Sklepne misli in najpozneje v sezoni pade v povpre~ju minimalna temperatura nad tlemi pod ni~lo v Rate~ah (7. 9. oz. 31. 5.), v Pojav slane je povezan z negativnimi minimalnimi Slapu je obravnavan pogoj izpolnjen {ele 23. 10. na temperaturami plasti zraka nad tlemi, ki so zelo odvisne za~etku in najpozneje 22. 4. na koncu zimske sezone. od mikrolokacije. V povpre~ju so bile negativne minimalne temperature nad tlemi v zadnjih 30 letih najpogostej{e v Rate~ah (182,9 dneva) in najmanj pogoste v Slapu pri Vipavi (90,4 dneva) – ~e upo{tevamo le postaje s 30-let- LITERATURA 1. Rakovec, J., Vrhovec, T., 1998. Osnove meteorologije. nimi meritvami. Spremembe pogostosti {tevila dni z ne- 2. Mese~ni bilten, 1997. HMZ RS. gativno minimalno temperaturo nad tlemi so velike: v de- 3. Mese~ni bilten, 1998. HMZ RS. setih letih se je v Rate~ah to {tevilo zmanj{alo za {est dni, 4. Arhiv Agencije RS za okolje. v Star{ah za deset, v Velikih Dolencih pa za pet dni. Najprej

308 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990—1999 Ana @ust

V slovenskem kmetijskem prostoru so pomla- radiacijskih ohladitev. Najpogostej{e so kombinacija danske pozebe sadnega drevja posledica sovpa- obeh, advekcijsko-radiacijske ohladitve, kar pomeni, da danja najob~utljivej{ih fenolo{kih faz cvetenja z vdoru hladnega zraka s severa ali severovzhoda pono~i, ohladitvami. Za ve~ino sadnega drevja so kriti~ne ko se nebo zjasni, sledi {e mo~no radiacijsko ohlajanje. temperature za pozebo med –1 in –3° C. ê se Take vrste ohladitve so za odpirajo~e se brste navadno temperature zniàjo pod –4° C, je pozeba popol- najbolj usodne, saj se lahko temperatura zraka v prizem- na, ker pomrznejo tudi zaprti cvetovi. Pozeba naj- nih plasteh ozra~ja znià na ve~ stopinj pod ni~lo. Po{- ve~krat prizadene izpostavljene predele, lahko pa kodbe rastlin po pozebi nastanejo zaradi mehanskih po{- tudi {ir{a pridelovalna obmo~ja. V prispevku bo- kodb celi~nih organov, ki jih povzro~i zmrzovanje celi~- mo obravnavali negativne minimalne temperature nega soka in dehidracije. Pri popolni pozebi se rastlinsko zraka po dekadah marca in aprila v obdobju tkivo rjavo obarva in odmre. Pri nepopolni pozebi se lah- 1990–1999. Temperature smo razdelili v razrede ko pojavi sterilnost cvetov, pove~a se dele` polikarpnih med –1,0 do –1,9° C, –2,0 do –2,9° C, –3,0 do –3,9° plodov in poru{i naravni ritem fenolo{kega razvoja. Na- C in ni`je od –4,0° C. Pogostost smo izrazili s pov- job~utljivej{a za pozebo sta pesti~ in plodnica v cvetu. pre~nim {tevilom negativnih minimalnih tempera- Polno odprti cvetovi ko{~i~arjev in pe~karjev pozebejo tur zraka v izbranem temperaturnem razredu. pri temperaturi zraka –2,0° C, za mlade oplojene plodi~e so usodne temperature zraka med 0,0 in –2,0° C, odpira- Ohladitve so marca zelo pogoste, vendar v ve- jo~i brsti pa pozebejo pri temperaturah pod –2,0° C. [e ~jem delu Slovenije {e ne ogroàjo sadnega drev- bolj ob~utljiva sta oreh in vinska trta. Odpirajo~e brste ja, ker so cvetni brsti takrat {e zaprti. V Primorju lahko po{koduje è ena negativna stopinja, ~e pa è odga- pa je sovpadanje ohladitev s splo{nim cvetenjem njajo, je lahko usodnih è nekaj desetink stopinje pod posledica prezgodnjega prebujanja sadnega ni~lo. [koda je odvisna od fenolo{kega stanja rodnih br- drevja zaradi pretoplih vremenskih razmer v poz- stov v ~asu zniànja temperatur. Postopnost fenolo{kega nozimskem in zgodnjespomladanskem obdobju. razvoja na drevesu hkrati zagotavlja zaprte, polno odprte V prvi polovici aprila so ohladitve manj pogoste, cvetove in è oplojene mlade plodi~e. Zaradi tega so po- verjetnost splo{nega cvetenja pa zelo velika, za- zebe popolne le, kadar se temperatura znià pod –4° C. to praviloma povzro~ajo veliko {kodo. V celin- Verjetnost pozebe je ve~ja ob prezgodnjem fenolo{kem skem delu Slovenije se najbolj nevaren ~as za po- razvoju, ki je posledica pretoplih vremenskih razmer v zebo pomakne v drugo in zadnjo tretjino aprila. poznozimskem in zgodnjepomladanskem obdobju. V slo- Ohladitve so manj pogoste, posledice so~asnega venskem kmetijskem prostoru povzro~i najve~ {kode cvetenja pa katastrofalne. Iz agrometeorolo{kih zgodnjepomladanska pozeba breskev, ~e{enj, jablan, poro~il smo za obravnavano obdobje povzeli za- hru{k, v Primorju tudi aktinidij in vinske trte. Na obal- pise o pomladanskih pozebah. Ta se je zgodila nem obmo~ju pa je nevarna tudi zimska pozeba oljk. sedemkrat, leta 1990, 1992, 1994 in 1995 le na izpostavljenih legah, v letih 1991, 1997 in 1998 pa Pomladanske ohladitve se pojavijo skoraj vsako leto. Po- je zajela {ir{a pridelovalna obmo~ja s hudimi ponavadi prizadenejo hkrati le izpostavljene lege v razli~nih sledicami. Pozeba leta 1997 je prizadela celo ob- regijah. V prej{njih letih so bile tudi hude pomladanske pomo~je Slovenije in povzro~ila {kodo z razse`nost- zebe, na primer v letih 1977, 1988, 1997 in 1998. Pozeba mi naravne nesre~e. Vzroke in posledice te poze- aprila 1997 je prizadela ves slovenski kmetijski prostor in be bomo v ~lanku podrobneje predstavili. se uvr{~a med eno najhuj{ih v zadnjih {tiridesetih letih.

Uvod Metode dela

V slovenskem kmetijskem prostoru lahko zadnje dni V prispevku smo uporabili podatke o minimalnih marca in ve~ji del aprila {e pri~akujemo ohladitve. Ker je temperaturah zraka (izmerjene na vi{ini 2 m) ter feno- to ~as zgodnje setve vrtnin in odpiranja rodnih brstov pri lo{ke podatke za za~etek cvetenja jablane in hru{ke. ve~ini sadnih vrst in vinski trti, so te zelo nevarne. V tem Podatki so iz arhiva Agencije RS za okolje. Omejili fenolo{kem razvojnem obdobju lahko negativna tempera- smo se na negativne minimalne temperature v obdob- tura zraka po{koduje ali, {e huje, v zelo kratkem ~asu po- ju od 1990 do 1999. Obravnavali smo jih po deset- vsem uni~i pridelek. Pozebe so posledica advekcijskih in dnevnih obdobjih od za~etka marca do konca aprila.

309 POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990—1999/Ana @ust

310 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slike 1 a, b, c, d. Pogostost minimalnih temperatur zraka po razredih od –1,0 do –1,9° C (na sliki < –1° C), od – 2,0 do –2,9° C (na sliki < –2° C), od –3,0 do –3,9° C (na sliki < –3° C) in ni`je od –4° C (na sliki < – 4° C) v obdobju 1990–1999 na izbranih obmo~jih v Sloveniji

Slika 2. Najzgodnej{i, najpoznej{i in povpre~en datum cvetenja jablane (sorta jonatan) in hru{ke (sorta viljamovka) na obalnem, gori{kem in vipavskem obmo~ju v obdobju 1990–1999 Minimalne temperature zraka smo razdelili v razrede od ska, Gorenjska in delno Ljubljanska kotlina. Za obravna- –1,0 do –1,9° C, –2,0 do –2,9° C, –3,0 do –3,9° C in ni`- vano obdobje 1990–1999 smo na osnovi {tevila izmerkov je od –4° C (na slikah 1a–d so razredi ozna~eni < –1° C, negativnih temperatur v dolo~enem razredu za vsako de- <–2° C, <–3° C, <–4° C). Merilo za izbiro razredov so bi- setdnevno obdobje ugotovili skupno in povpre~no {tevilo le kriti~ne temperature zraka, ki lahko povzro~ijo ve~je dni z minimalnimi temperaturami v izbranih razredih (v ali manj{e po{kodbe na rastlinskem tkivu. Vklju~ili smo sestavku jo imenujemo pogostost). Pogostost izmerjenih 18 meteorolo{kih postaj. Meteorolo{ke postaje so na rav- kriti~nih temperatur zraka smo primerjali s ~asom cvete- ninskih legah na dnu {irokih dolin na obalnem obmo~ju, nja jablane (sorta jonatan v ve~jem delu celinske Sloveni- Gori{kem, v Vipavski dolini, Ljubljanski kotlini, Pomur- je) in hru{ke (sorta viljamovka v Primorju). ^as cvetenja ju in na Ptujsko-Dravskem polju ter valovitem, gri~evna- smo predstavili z razponi od najzgodnej{ega do najpoz- tem in planotastem svetu na Krasu, Gori~kem, Dolenj- nej{ega pojava ter izra~unanim povpre~jem (na sliki 2). skem, [tajerskem, Notranjskem ter v Posavju, Halozah in Iz agrometeorolo{kih poro~il smo za obravnavanih deset Beli krajini. Ve~ina meteorolo{kih postaj je na obmo~jih, let za vsa obmo~ja povzeli zapise o pomladanskih poze- kjer je pridelava sadja pomembna kmetijska dejavnost. bah, ki so povzro~ile ve~jo ali manj{o {kodo na sadnih Manj zanimive za gojenje sadnega drevja so le Notranj- rastlinah (leta s pozebami na posameznih obmo~jih so

311 POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990—1999/Ana @ust

Preglednica 1. Leta s pomladanskimi pozebami: krepko so ozna~ene huj{e pozebe s posledicami naravne nesre~e v obdobju 1990–1999 (povzeto iz agrometeorolo{kih poro~il) Regija Leta s pozebami obalno obmo~je 1997 1998 Gori{ka 1991 1995 1997 1998 Vipavska dolina 1991 1997 1998 Kras 1991 1993 1997 Notranjska 1990 Bela krajina 1990 1991 1992 1995 1997 Dolenjska 1991 1995 1997 Dolenjska – tople lege 1991 1992 1995 Bizeljsko 1995 1997 celjska regija 1990 1991 1995 1997 [tajerska – gri~evnat del 1991 1995 1997 Ptujsko–Dravsko polje 1991 1997 Haloze 1997 Slovenske gorice 1991 1994 1997 1998 Prekmurje 1991 1992 1997 Gori~ko 1998 na{teta v preglednici 1). Podrobneje smo obravnavali tu- ~e{nje, zato je tudi nevarnost sovpadanja z ohladitvijo di vzroke in posledice pomladanske pozebe aprila 1997, veliko ve~ja. Zaradi takih razmer so v zadnji tretjini ki je v Sloveniji povzro~ila {kodo s posledicami naravne marca v letih 1991, 1995 in 1998 v Primorju pozebli nesre~e. ko{~i~arji. Bolj nevarna je prva polovica aprila, v katero sodi splo{en razvoj najob~utljivej{ih fenolo{kih faz: za- ~etek in splo{no cvetenje, odcvetanje in mladi oplojeni plodi~i ko{~i~arjev in pe~karjev ter odganjanje rodnih Pogostost negativnih brstov pri vinski trti. Temperature zraka se redko zniàjo pod temperatur –1,0° C. V obravnavanem obdobju se je to na obali zgodilo le enkrat, v izpostavljenih dolinskih legah Gori{ke pa petkrat v le- Marca so negativne temperature v vseh obravnavanih tih 1995 in 1997. êprav razmeroma redke pa te ohladitve za- razredih povsem pri~akovane. V zadnjih desetih letih so radi velike verjetnosti sovpadanja z ob~utljivimi fenolo{kimi bile v ve~jem delu celinske Slovenije povpre~no izmerje- fazami praviloma povzro~ijo veliko {kodo. ne ve~krat na leto v vseh treh obravnavanih desetdnevnih obdobjih. Pogostost je bila ni`ja na obalnem obmo~ju, Precej druga~na slika je v ve~jem delu celinske Slove- Gori{kem, Vipavskem in Krasu, kjer so bile v prvi in dru- nije, kjer po zgodnosti fenolo{kega razvoja izstopajo le gi dekadi marca temperature zraka ni`je od –2,0° C pov- posamezne tople lege (v Beli krajini, Slovenskih goricah pre~no manj kot dvakrat, ni`je od –3,0° C pa manj kot en- in ponekod na Dolenjskem). Jablane so na tem obmo~ju krat na leto. V zadnji tretjini marca se temperature redke- v zadnjih desetih letih cvetele od sredine prve do sredi- je spustijo pod kriti~ne vrednosti, v zadnjih desetih letih ne tretje dekade, povpre~no pa sredi druge dekade apri- se je pod –2,0° C na obalnem obmo~ju ohladilo dvakrat, la. V ve~jem delu celinske Slovenije se je v tem ~asu pod v Vipavski dolini enkrat, na Gori{kem pa sedemkrat (do- –1,0° C v povpre~ju ohladilo manj kot enkrat na leto, de- linska lega). Pod –3,0° C pa so se temperature spustile le jansko pa dva- do petkrat v zadnjih desetih letih, v izpo- enkrat leta 1998. V prvi in drugi dekadi marca se cvetni stavljenih predelih tudi ve~krat ([tajerska, Prekmurje, brsti najzgodnej{ih sadnih vrst redko razvijejo do najob- Gori~ko). Na manj kot –2,0° C se je skupaj ohladilo do ~utljivej{ih razvojnih faz. Kadar pa se to zgodi, je verjet- trikrat, na manj kot –3,0° C pa dvakrat. Ve~ino negativ- nost pozebe zelo velika. V zadnjih desetih letih se je to nih temperatur je bilo izmerjenih ob zaporednih ohladi- zgodilo le leta 1998. V zadnji tretjini marca na Gori{kem tvah med 7. in 20. aprilom 1997. êprav so razmeroma è lahko zacvetijo hru{ke (na sliki 2), {e pred njimi pa v redke, pa so ohladitve skoraj vedno v najob~utljivej{ih genetsko dolo~enem zaporedju tudi marelice, breskve in fenolo{kih fazah cvetenja. V zadnjih desetih letih se je to

312 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI zgodilo ob ohladitvah aprila 1997 in 1991, obakrat s po- in srednjepoznih vrstah so se cvetni brsti razvili do mi{je- sledicami hude pozebe. ga u{esca in balon~ka, breskve in zgodnej{e ~e{nje so za- ~ele cveteti, najbolj zgodnje sorte pa so è razvile mlade plodi~e. Na Primorskem je bil razvoj sadnih vrst zgodnej- {i. Jablane so polno cvetele, hru{ke so odcvetale, vidni so Pomladanska pozeba 1997 è bili mladi plodi~i. Breskve so plodi~e è razvile do debeline graha. Orehi so razprli liste in nastavili prva so- Vremenske razmere ob pozebi cvetja. Pri aktinidijah so bile listne ploskve odprte, cvetni brsti pa zelo napeti. Tudi vinska trta je è odgnala, pri Pomladansko pozebo med 7. in 20. aprilom 1997 so zgodnjih sortah so bili brsti è odprti, listne ploskve pa {e povzro~ile zaporedne hladne fronte, ki so se iz severne in ne povsem razprte. V glavnih sadjarskih obmo~jih so po- severovzhodne Evrope pomikale ~ez na{e kraje. Za njimi zebli odprti cvetni brsti pri zgodnej{ih vrstah sadja in è je nad vso osrednjo in zahodno Evropo z mo~nimi seve- odgnali rodni brsti pri trti. V sadjarsko pomembnej{ih rovzhodnimi vetrovi pritekal zelo hladen zrak. Ko so se okoli{ih osrednje in severovzhodne Slovenije so ugotovi- vetrovi umirili, je v jasnih no~eh sledilo mo~no radiacij- li, da so pri jablanah propadli prvi, drugi in tretji brst, pre- sko ohlajanje, zato so se temperature zraka v prizemnih ìveli pa ~etrti, peti in {esti brst, iz katerih se razvijejo plasteh ozra~ja spustile pod zmrzi{~e. Najni`je tempera- drobni, sortno netipi~ni plodovi nepravilnih oblik, ki so ture so bile izmerjene v no~i s 16. na 17. april. V Posav- ob~utljivi za pojav fiziolo{kih in skladi{~nih bolezni. V ju, na Dravskem polju ter na murskosobo{kem obmo~ju primorskih sadjarskih obmo~jih so popolnoma pozeble se je dva metra nad tlemi ohladilo tudi pod –5,0° C, na jablane in breskve (na slikah 4 in 7), hru{ke, aktinidije (na Gori{kem do –4,0° C, bli`je tlem pa so bile temperature sliki 5) in orehi, po{kodovani pa so bili tudi è odprti rod- zraka {e ni`je (na sliki 3). Take temperaturne razmere so ni brsti pri zgodnej{ih sortah vinske trte (na sliki 6). Na trajale ve~ ur, kriti~nim vrednostim za pozebo so se priobalnem obmo~ju so pozeble tudi nekatere vrste povrtnin. bliàle è kmalu po polno~i in dosegle najmanj{e vrednosti med tretjo in peto uro zjutraj. Najbolj ogroène so bile niìnske lege in doline, kamor se je stekal hladen zrak. Temperature zraka so se zniàle pod kriti~ne vrednosti, ki [koda in mo‘nosti za{~ite jih sadno drevje {e lahko prenese v ob~utljivih fenolo{kih pred pozebo fazah odpiranja cvetnih brstov in za~etka cvetenja. V zadnjem desetletju je pozeba najve~krat prizadela le posamezna sadjarska obmo~ja v Sloveniji. V drugi dekadi Fenolo{ko stanje v ~asu pozebe in posledice aprila 1990 so pozeble ko{~i~aste vrste sadja na izpostavljenih ravninskih legah v Beli krajini, Posavju in na Celj- V sadjarskih okoli{ih Posavja in Dolenjske ter na celjskem. Konec druge dekade aprila 1991 je pozeba prizade- skem obmo~ju so marelice, breskve, ~e{nje, jablane in la izpostavljene lege v ve~jem delu celinske Slovenije, po- hru{ke, odvisno od sorte in izpostavljenosti lege, razvile zeble so ko{~i~aste in pe~kate vrste sadja. V prvih dneh cvetne brste do razli~nih fenolo{kih faz. Pri ve~ini poznih aprila 1992 in 1994 so pozeble zgodnje vrste ko{~i~arjev v

Slika 3. Minimalne temperature zraka ob pozebi 17. aprila 1997

313 POMLADANSKE POZEBE V OBDOBJU 1990—1999/Ana @ust ravninskih legah v Beli krajini, Posavju in ponekod na Do- protislansko za{~ito (Popis intenzivnih sadovnjakov lenjskem, v Slovenskih goricah in Prekmurju. Konec mar- 1997, Statisti~ni urad Republike Slovenije). ^eprav je ca 1995 so pozeble zgodnje vrste breskev na ravninskih in letna amortizacija oro{evalnega sistema v vi{ini zavaro- kotlinskih legah na Gori{kem, aprila istega leta pa {e ko{- valne premije za {kodo po pozebi, se zaradi visoke za- ~i~aste in pe~kate vrste sadnega drevja na izpostavljenih ~etne investicijske vrednosti in negativnih izku{enj z legah na Celjskem. Pozebe so bile prete`no lokalne, priza- alarmiranjem in pravo~asnim zagonom pridelovalci za- dele so posamezna obmo~ja in zaradi postopnosti fenolo{- njo prepo~asi odlo~ajo. kega razvoja niso povzro~ile {kode ve~jih razse`nosti.

Najve~jo {kodo v zadnjem desetletju sta povzro~ili pozebi aprila 1997 ter marca 1998. Prva je prizadela vsa sadjarska obmo~ja v Sloveniji. Uni~enega je bilo 40 do 100% cvetnega nastavka najpomembnej{ih sadnih vrst. Marca 1998 pa je bil uni~en celoten cvetni nastavek breskev na Gori{kem, Vipavskem in obalnem obmo~ju.

Prave razse`nosti {kode po pozebi je te`ko izraziti samo v tonah izgubljenega pridelka. Pri{teti je treba {e {kodo zaradi drobnej{ih in skladi{~no slabo obstojnih plodov, ki se razvijejo iz pre`ivelih brstov ni`jega reda, kakor tudi ceno ukrepov za ohranitev okrnjenega pridelka in prilagajanje fiziolo{kim potrebam prizadetih rastlin v Slika 5. Pozeblo listje in cvetni brsti aktinidije, Gori{ka, 17. aprila naslednjih letih. 1997 (foto: A. @ust) V sadjarstvu se uporabljajo posredne in neposredne metode za{~ite pred pozebo. Ob na~rtovanju intenzivnih nasadov bi morali nujno upo{tevati podnebne zna~ilnosti predvidene lokacije nasada in izbrati primerno odporne sorte sadnih dreves. Najve~jo stopnjo aktivne za{- ~ite omogo~a protislanska za{~ita z oro{evanjem. Teme- lji na fizikalnem zakonu spro{~anja latentne toplote, ki v kriti~nem trenutku obvaruje vitalne dele cveta pred pozebo. Z oro{evanjem 1,5 do 3,0 mm vode na uro se temperatura ob cvetu lahko zvi{a za 4,5° C, z oro{evanjem 3,0 do 3,5 mm vode na uro pa za 6° C (Cicogna, Bellan, Giaiotti, 1999). Ta metoda je praviloma zelo u~inkovita, vendar zahteva vodni vir, pravo~asen zagon, nata~no merilno tehniko in visoko strokovno usposobljenost. Trenutno je v Sloveniji le 259 ha sadovnjakov s Slika 6. Pozebli brsti na vinski trti, Vipavska dolina, 17. aprila 1997 (foto: A. @ust)

Slika 4. Po{kodbe jablanovih cvetov po pozebi, Gori{ka, 17. aprila Slika 7. Uni~eni mladi plodi~i breskve, Gori{ka, 17. aprila 1997 (foto: 1997 (foto: A. @ust) A. @ust)

314 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Sklepne misli tovljena pogostost pomladanskih ohladitev je dobra podlaga za razmislek o protislanski za{~iti v intenzivnih Pomladanska pozeba je posledica sovpadanja cvete- sadovnjakih. nja sadnega drevja z ohladitvami, pri kateri se temperatura zraka zni`a pod kriti~no mejo, ki jo vitalni organi v cvetu {e lahko prenesejo. Za ve~ji del celinske Sloveni- je je najbolj nevarna ohladitev konec prve in v drugi in LITERATURA 1. Sakai, A., Larcher, W., 1987. Frost survival of plants — Responses and Adaptation to tretji dekadi aprila. Ker je to ~as cvetenja gospodarsko Freezing Stress, Berlin, Heidelberg, N. Y., London, Paris, Tokyo, Springer—Verlag, pomembnej{ih sadnih vrst, praviloma povzro~i veliko 231. 2. @ust, A., Su{nik, A., 1996. Pomladanska pozeba, Ujma, 10, 59—63. gospodarsko {kodo. Za obalno, gori{ko in vipavsko ob- 3. Gutman, Z., Repi~, P., 1997. Prilagajanje agrotehni~nih ukrepov v rodnih nasadih ja- mo~je so nevarne tudi ohladitve v drugi polovici marca, blan po pozebi. Kme~ki glas, let. 54, {t. 19. 4. Cicogna, A., Bellan, A., Giaiotti, D., 1999. Previsioni di gelata in Friuli—Venezia Giulia, {e posebno takrat, ko pretoplemu poznozimskemu in ERSA Notiziario, anno XII, n. 3-4, 41—44. zgodnjepomladanskemu obdobju sledi prezgodnje feno- 5. Hidrometeotolo{ki zavod Republike Slovenije, Dekadni agrometeorolo{ki bilten, let. 34—38. lo{ko prebujanje sadnih rastlin. Pozeba velikokrat priza- 6. Hidrometeotolo{ki zavod Republike Slovenije, Mese~ni agrometeorolo{ki bilten, let. 39—42. dene le manj{a obmo~ja. V zadnjem desetletju pa so bi- 7. Hidrometeotolo{ki zavod Republike Slovenije, Mese~ni bilten let. 4. le tudi hude pozebe, ki so prizadele {ir{a obmo~ja in 8. Statisti~ni urad Republike Slovenije, 1997. Popis intenzivnih sadovnjakov. povzro~ile {kodo z razse`nostmi naravne nesre~e. Ugo- 9. Arhiv Agencije RS za okolje.

315 @LED/Toma‘ Vrhovec, Damijana Kastelec

@LED Toma` Vrhovec, Damijana Kastelec

@led je trdna padavina, ki se izlo~a na pred- na (primorska stran dinarske gorske pregrade: Brkini, metih in tleh. Ledene obloge obremenjujejo in Sne`nik, Kras, Trnovski gozd). lomijo drevje in umetne konstrukcije. V prispevku je predstavljen mehanizem nastanka `ledu in @led nastaja tudi na cesti{~ih in vozilih. Intenzivno vremenske situacije, pri katerih pride do tega izlo~anje `leda lahko za nekaj ur povsem ohromi promet, pojava. Opisana so obmo~ja v Sloveniji, kjer je saj je odstranjevanje tak{ne poledice s cest skoraj nemo- `led pogost pojav, tista, kjer se `led pojavlja go~e: s pluènjem se ga zaradi trdote ledu ne da odstrani- vsakih nekaj let, in ona, kjer je `led le redek. ti, kemi~no odstranjevanje pa ni u~inkovito, ker se na po- suto in o~i{~eno cesto spet odlaga nov `led. Na vozilih in drugih gibajo~ih se objektih (vlaki, plovila, letala, veterni- ce) se `led izlo~a predvsem na prednji strani v smeri giba- Uvod nja. Neprestano zaledenevajo vetrobranska stekla, odstranjevanje `leda je ponavadi neu~inkovito. @led se izlo~a tu- @led je posebna oblika padavin. To je ledena obloga, ki di na rotorjih vetrnih elektrarn. To opozorilo velja v slo- nastane ob primrzovanju podhlajenih kapljic (temperatura venskem primeru predvsem zato, ker se na~rtujejo bodo~e vode v padavinskih kapljicah je ni`ja od ledi{~a) na pred- vetrne elektrarne prav tam, kjer je pri nas vetra in `leda mete. Drugi, manj u~inkovit mehanizem nastanka `leda, najve~, to je na robu dinarske gorske pregrade. je primrzovanje nepodhlajenih kapljic na zelo hladne predmete. @led se pojavlja pozimi, in to predvsem ob odjugah, [koda zaradi `leda (podiranje dreves in objektov zara- ki so povezane s toplimi frontami. Tedaj rahlo deùje ali di preobremenjenosti) se na dinarskih planotah in pod pr{i, jakost padavin je ob tem le majhna do zmerna. Pada- njimi stopnjuje {e zaradi burje, ki pogosto za~ne pihati po vine nastajajo v oblakih v razmeroma toplem zraku. Viso- prenehanju `ledenja. ko v njih sicer sneì, sneg se pri padanju skozi topel zrak stali v de`, kapljice de`ja ali pr{enja pa se podhladijo v V vi{jih predelih reliefa se lahko s podobnimi u~inki, hladnem zraku, ki leì pod toplim. Zna~ilno je, da se `led kot so pri `ledu, pojavi tudi trdo ivje. To nastaja ob pri- pojavlja samo v dolo~eni plasti zraka, to pomeni, da se mrzovanju podhlajenih obla~nih kapljic na objekte. Veter pojavlja le v krajih z nadmorsko vi{ino, ki sega v to plast nosi obla~ne kapljice s seboj in ko se zadenejo ob oviro, zraka. V Sloveniji so to obi~ajno kraji z nadmorsko vi{ino tam hipoma zmrznejo. Zaradi vetra je med kapljicami {e med 500 m in 1000 m. Nad zgornjo mejo te plasti zraka dosti zraka (ivje je zato belo). Gostota trdega ivja je deùje, pr{i ali sneì, pod njeno spodnjo mejo pa deùje. manj{a kot pri `ledu (`led: do 0,9 kg/dm3, trdo ivje: do @led se pojavlja tudi v kotlinah ali dolinah, kjer se 0,4 kg/dm3), vendar so ivnate obloge lahko zelo debele in zadrùjejo jezera hladnega zraka. skoraj vedno asimetri~ne, saj se trdo ivje pojavlja le na privetrni strani objektov. Tako obremenjeni objekti se V Sloveniji se `led skoraj vsako leto pojavi v Dinar- krivijo in lomijo, temu so pri nas izpostavljeni daljnovo- skem gorstvu (od Sne`nika in î~arije prek Javornikov, di in ì~nice ter komunikacijski stolpi. Hru{ice do Trnovskega gozda), saj ta gorska pregrada lo~uje v ni`jih plasteh ozra~ja toplej{i zrak iznad Sredo- zemlja od hladnej{ega nad Panonsko niìno. Ob~asno je `led zelo izrazit in povzro~a veliko {kodo (Radinja, 1983; Pogostost pojavljanja ‘leda Kern, Zadnik, 1987; Trontelj, 1997). Nastaja po nekaj ur v Sloveniji do enega dneva, na objektih pa lahko vztraja tudi ve~ dni, toliko ~asa, dokler se temperature ne dvignejo na ledi{~e [tudijo pogostosti pojavljanja `leda v Sloveniji so nare- in se ledena obloga stali. Debelina ledenih oblog je lahko dili na Hidrometeorolo{kem zavodu RS (Kastelec, 1997). tanka (1–2 mm: tak{ni primeri so najpogostej{i, vsako le- Na opazovalnih meteorolo{kih postajah zabeleìjo pojav to nekajkrat) in tanke obloge ne povzro~ajo {kode). O {ib- poledice. Poledica je led, ki nastaja na povr{ini objektov, kem `ledu govorimo tedaj, ko je debelina ledu do 5 mm, dreves ali pa samo na tleh. Na voljo so le podatki o tem ali zmeren, srednje debel `led (do 20 mm obloge) se pojavlja se v posameznem dnevu poledica pojavi ali ne. Podatkov morda enkrat na leto in povzro~a {kodo, mo~an `led z o debelini poledice (`leda) ne beleìjo. Na klimatolo{kih oblogami debelimi od 20 do 50 mm se pojavlja vsakih ne- opazovalnih postajah zabeleìjo kot poseben meteorolo{ki kaj let in è predstavlja ob~utno naravno nesre~o. Izjemno pojav tudi de`, ki zmrzuje. Tudi ta pojav je povezan z na- debeli `ledi so redki in se pojavljajo na 15 do 20 let (Ra- stankom `leda. V analizi so bili uporabljeni meteorolo{ki dinja, 1983) in to le v obmo~jih, ki so najbolj izpostavlje- podatki iz obdobja 1960–1997. Poleg teh podatkov so bi-

316 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

na tem obmo~ju pojavil povpre~no vsakih 10 let. Ne- kajkrat se je pojavil dve leti zapovrstjo (zimi 1995/96 in 1996/97). @led je povzro~il {kodo v gozdovih, sadovnjakih in na daljnovodih. – Obmo~je, kjer se `led pojavlja vsakih nekaj let in ob~asno povzro~a {kodo: sem uvr{~amo osrednjo Slovenijo. Na tem obmo~ju se `led pojavi povpre~no vsakih pet let v takem obsegu, da povzro~i {kodo. – Obmo~je, kjer se `led sicer lahko pojavi, vendar ne povzro~i {kode: sem spadajo obalni pas in ju`ni del Krasa ter Prekmurje. – Obmo~je, ki zaradi velike nadmorske vi{ine ni ogro`eno.

Sklepne misli

Pri pregledu obstoje~e literature in razpolo`ljivih podatkov o pojavu `leda v Sloveniji smo ugotovili, da lahko naredimo le splo{no oceno o pogostosti pojavljanja `leda in njegovi prostorski porazdelitvi. Na pojav `leda Slika 1. Karta obmo~ij zahodne Slovenije glede na ogroènost zaradi vplivajo opisane splo{ne vremenske situacije in mikrolo- `leda (Kastelec, 1997). Temno modro: `led skoraj vsako leto in pogo- kacija (oblika reliefa), ki tudi lahko vpliva na temperatur- sto povzro~a znatno {kodo; srednje modro: `led vsakih nekaj let in ne razmere nad povr{ino tal. Vpliv lege lokacije na nasta- ob~asno povzro~a {kodo; svetlo modro: `led se sicer lahko pojavi, ven- nek `leda je opazen predvsem ob vremenskih situacijah, dar ponavadi ne povzro~i {kode; zeleno-modro: obmo~ja z visoko nadmorsko vi{ino, kjer ni ogroènosti zaradi `leda. ko je pri tleh temperatura zraka ravno na meji med tisto, ki ustvarja pogoje za nastanek `leda in tisto, pri kateri li za posamezne primere pojava mo~nega `leda uporablje- `led ne nastaja ve~. V takih primerih se zgodi, da `led na- ni tudi podatki o debelini ledu iz poro~il gozdnih gospo- stane samo na omejenih obmo~jih. Zaradi tega je v posa- darstev in elektrogospodarstva (Radinja, 1983; Kern in meznih vremenskih situacijah prostorska porazdelitev Zadnik, 1987; Oroèn Adami~, 1987; ZGS, 1997). `leda zelo raznolika. Pretekla in sedanja prostorska gostota in razporeditev meteorolo{kih in klimatolo{kih opa- @led se je v zimah od 1960/61 do 1996/97 v Sloveniji zovanj ne zado{~ajo, da bi to raznoli~nost lahko natan~no najpogosteje pojavil novembra, decembra in januarja. V opisali. Za podrobnej{e {tudije o pojavu in {kodi zaradi nekaj primerih se je pojavil tudi februarja in marca, ven- `leda v Sloveniji bi bila potrebna dodatna opazovanja, dar v teh primerih ni povzro~il {kode v gospodarstvu. V predvsem na obmo~jih, kjer je verjetnost za pojav `leda ve~ini primerov se je na objektih zadrèval en do najve~ najve~ja, potrebne bi bile tudi redne meritve debeline le- tri zaporedne dni. V omenjenem obdobju se je `led, ki je denih oblog. {kodljivo vplival na okolje, pojavil najve~ enkrat na leto. Na podlagi analize omenjenih podatkov je bila izdelana karta obmo~ij glede na ogroènost zaradi `leda (slika 1). Slovenijo so glede na pogostost pojava `leda razdelili na LITERATURA 1. Kastelec, D., 1997. Pojav ‘leda v Sloveniji. Ljubljana, Hidrometeorolo{ki zavod Repu- {tiri obmo~ja: blike Slovenije, 9. – Obmo~je, kjer se `led pojavlja skoraj vsako leto in 2. Kern, J., Zadnik, B., 1987. @ledenje in elektrogospodarstvo. Ujma, 1, 31—34. 3. Oro‘en Adami~, M., 1987. @led, pomemben pokrajinski dejavnik. Zbornik 14. zboro- pogosto povzro~a znatno {kodo: sem uvr{~amo jugo- vanja slovenskih geografov, Postojna, 15.—17. oktober 1987, 123—130. zahodno Slovenijo (Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, 4. Radinja, D., 1983. @ledne ujme v Sloveniji. Naravne nesre~e, 107—115. Nanos, Hru{ica, Kras, okolica Pivke, Brkini, 5. Trontelj, M., 1995. Snegolom ob koncu leta 1995 in januarski ‘led. Ujma, 11, 46—48. Sne`nik, Javorniki). V izbranem obdobju se je mo~an 6. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), 1997. Povzetek poro~ila 1996. `led s {kodljivim vplivom na okolje in gospodarstvo

317 TO^A/Andreja Su{nik

TO^A Andreja Su{nik

Slovenijo zaradi reliefne in podnebne pestrosti toplotna konvekcija {e posebno intenzivna. Nastaja v vsako leto prizadenejo neurja s to~o. Velika pogo- obmo~jih nevihtnih oblakov rodu kumulonimbus, ki vse- stost nevihtnih dni pri nas je posledica {ir{ega bujejo veliko koli~ino podhlajene vode. Kapljice vode se z vremenskega dogajanja in o`jih mikrolokalnih mo~nimi vzponskimi tokovi dvigajo v vi{je, hladnej{e de- zna~ilnosti. Nevihte s to~o so kompleksen meteo- le oblaka ter na poti tr~ijo z manj{imi podhlajenimi kaplji- rolo{ki pojav, ki je v ~asu in prostoru zelo spre- cami, ki v hipu primrznejo nanje. Na ta na~in zrna to~e ra- menljiv. V nasprotju z drugimi naravnimi ne- stejo in ko doseèjo dolo~eno vi{ino, za~nejo zaradi navz- sre~ami je izrazito lokalen pojav. Na dolo~enem dol usmerjenih zra~nih tokov padati, pri tem pa {e rastejo, mestu se to~a pojavlja redko, na obmo~ju celotne ker nanje primrzujejo nove podhlajene kapljice. Proces regije pa pada tako reko~ vsako leto. V prispevku dviganja in padanja takih zrn v oblaku se lahko ve~krat po- je predstavljena podrobnej{a prostorska in novi in rezultat so ve~ja in te`ja zrna. Ko postanejo dovolj ~asovna analiza pojava to~e v obdobju od maja te`ka, da prevladajo vzponske tokove ali pa pridejo v glav- do septembra v letih 1990 do 2000 v Sloveniji. Pri ni, navzdol usmerjen zra~ni tok nevihtnega oblaka, se vsu- tem so bili upo{tevani podatki o pojavu to~e z jejo na zemeljsko povr{ino (Kranjc, 1983). 257 meteorolo{kih postaj Agencije RS za okolje (ARSO), poro~il Uprave RS za za{~ito in re{evanje in obrambe pred to~o. Na teh meteorolo{kih postajah je bilo v zadnjih desetih letih na obmo~ju osrednje Slovenije (vi{inske postaje, npr. Krva- vec), Posavja, Dolenjske, Gori{ke, Kozjanskega, Savinjske doline, v delu Koro{ke in na Gori~kem ve~ kot deset dni s to~o. Postaje, na katerih v zadnjih desetih letih ni bilo niti enega pojava to~e so le redke. V ve~jem delu Slovenije je bilo na postajah en do pet dni s to~o. V arhivu HMZ nimamo podatka o njeni intenzivnosti in morebitni {kodi. V ta namen smo izbrali nekaj obse`nej{ih primerov v zadnjih desetih letih in opisali sinopti~no situa- cijo, natan~nej{e obmo~je in stanje na terenu po Slika 1. Zrna to~e (foto: C. Zrnec) zbranih poro~ilih. Nevarni nevihtni oblaki nastanejo, ko se v labilnem To~a povzro~a veliko gospodarsko {kodo, pre- ozra~ju (ugodne razmere za dviganje) pojavlja {e dvsem v kmetijstvu. Intenziviranje rastlinske pride- striènje vetra po vi{ini. Vzponski tokovi so zato po{evni lave, zahtevnost trga po kakovostnem pridelku ter in oblaki dobivajo vedno nov, topel, vlaèn zrak od stra- vpra{ljivost aktivne za{~ite pred to~o je sproìlo ni; sami sebe torej ne du{ijo. Take vrste neviht so pred- iskanje novih metod posredne za{~ite pred to~o. vsem ob prehodih hladnih front, pa v tako imenovanih Med najbolj pogostimi je finan~no zavarovanje, ki ve~celi~nih in superceli~nih nevihtah. Frontalni nevihtni pa kljub visokim premijam vedno ne pokrije posre- oblaki se gibljejo skupaj s frontami, ve~celi~ni pa pri- dne {kode, ki nastane zaradi zmanj{anja pridelka. bli`no v smeri vetra v vi{inah, in sicer tako, da dobivajo V novej{em ~asu so se predvsem v sadjarstvu v ta topel in vlaèn zrak z desne, glede na smer gibanja. Na namen za~ele {iriti mreè proti to~i. desni strani nastajajo nove nevihtne celice, medtem ko tiste na levi nimajo dotoka sveèga toplega zraka in zato odmirajo. Superceli~ne nevihte sestavlja en sam velikan- ski oblak. Tudi ta se premika v desno, gledano v smeri To~a kot meteorolo{ki pojav vetra na vi{ini (Divjak in sod., 1984).

Po definiciji je to~a padavina v obliki kroglastih ali nepravilnih zrn ledu s premerom 5 do 50 mm ali celo ve~. Zr- na so lahko prozorna, polprozorna ali neprozorna (slika 1). Pojav to~e v Sloveniji Padajo posamezno ali sprijeta v ve~je kose ledu nepravilne oblike (WMO, 1974). To~a nastaja v posebnih vremen- Slovenija le`i v zmernem podnebnem pasu, kjer so za skih razmerah, ki so zna~ilne za toplo polovico leta, ko je nastanek neviht ugodne klimatske razmere. [e posebno

318 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI pogosto se nevihte s to~o pojavljajo na obmo~jih z razgi- banim reliefom. Velika pogostost nevihtnih dni pri nas je posledica {ir{ega vremenskega dogajanja in o`jih mikrolokalnih zna~ilnosti. Navadno se pojavljajo v topli polovici leta ob prehodu hladnih front. Nevihte so prostorsko o`ji vremenski pojavi. [e bolj pa to velja za to~o. Na eni, dolo~eni lokaciji se to~a pojavlja redko, na obmo~ju celotne regije pa tako reko~ vsako leto nekje pade to~a.

Na Agenciji RS za okolje (ARSO) spremljamo pojav to~e kot reden del meteorolo{kih opazovanj na meteorolo{kih postajah. V obdelavo smo zajeli podatke o pojavu to~e za mesece maj, junij, julij, avgust in september, ko je najbolj pogosta. Uporabili smo podatke 256 meteorolo{kih postaj za obdobje 1990–2000, za katere so v arhivu polni nizi podatkov za obravnavane mesece.

Podatke smo statisti~no obdelali za vsak mesec, leto ter za celotno obdobje posebej. Dan s to~o je upo{tevan samo enkrat, ~etudi se je pojavila na ve~ postajah v istem dnevu. Na podlagi teh podatkov je na sliki 2 skupno {tevilo dni s pojavom to~e za vse izbrane meteorolo{ke postaje od maja do septembra. Na njej je {tevilo dni s to~o po mesecih v posameznih letih in skupna vsota dni s to~o v toplem delu leta za obravnavano obdobje Slika 2. Letno in mese~no {tevilo dni s to~o od maja do septembra v ob- v Sloveniji. dobju 1990–2000 v Sloveniji (podatki iz arhiva ARSO)

Slika 3. Skupno {tevilo dni s to~o od maja do septembra v obdobju 1990—2000 ugotovljeno na 214 meteorolo{kih postajah v Sloveniji (podatki iz arhiva ARSO)

319 TO^A/Andreja Su{nik

Skupno letno {tevilo dni s to~o od maja do septembra je bilo ve~ kot deset dni s to~o. Meteorolo{ke postaje, na vseh izbranih meteorolo{kih postajah v celotni Slove- kjer so v zadnjih desetih letih zaznali najve~ dni s to~o niji je med 30 (118 podatkov) leta 1992 in 51 leta 1998 zajema del osrednje Slovenije (vi{inske postaje, npr. Kr- (186 podatkov). V skupnem obdobju 1990–2000 je maja vavec), Posavje, Dolenjsko, Kozjansko, Savinjsko dolino, to~a padala v 99 dneh, junija v 117 dneh, julija v 90, av- Gori{ko, del Koro{ke in Gori~ko. gusta v 89 ter septembra v 45 dneh. V skupnem {tevilu dni s to~o je leta 1998 izstopal junij, ko je padala v 19 Posebna zna~ilnost pojava to~e je, da je razporejena dneh. To potrjujejo tudi ugotovitve Centra za raziskavo zelo neenakomerno in nezvezno po povr{ini. Opazovalci neviht in to~e (Centro di Ricerca sui temporali e la Gran- spremljajo pojav to~e le na postaji in zato je reprezenta- dine – CSA) iz Cervignana, ki ugotavljajo izstopajo~e tivnost podatkov za {ir{e obmo~je dvomljiva. Poleg tega {tevilo dni s to~o junija 1998, ne pa tudi njene intenziv- pa obstajajo nepremostljive te`ave pri interpolaciji podat- nosti (Stel, Manzato, 1999). Izjema je le 28. junij 1998, kov med postajami (Kajfe` Bogataj, Rakovec, 1989). ko je to~a intenzivno padala tako pri nas kot tudi v Furla- niji – Julijski Krajini. Leta 1993 je bilo najve~ dni s to~o Za podrobnej{i pregled smo izbrali samo 64 klimato- maja: kar 15. lo{kih postaj. Skupno {tevilo dni s to~o po letih in postajah je predstavljeno v preglednici 1. To~a se je pojavljala Na sliki 3 je predstavljeno skupno {tevilo dni s to~o na na dolo~enih lokacijah tudi ve~ kot 20-krat v zadnjih de- 214 padavinskih postajah, ki so imele popoln niz podat- setih letih (Krvavec 26 dni, Novo mesto 21), kar precej je kov za obdobje 1990–2000. Razporedili smo jih v tri mest, kjer je padala tudi ve~ kot deset dni (Ljubljana 17, obmo~ja. V prvem so postaje, kjer je to~a v zadnjih dese- Sevno na Dolenjskem 15, Nova Gorica 14). Trdimo pa tih letih padala le redko (0–5 dni), v drugem so postaje, lahko, da se je to~a v zadnjih desetih letih vsaj enkrat po- kjer je padala pet do deset dni in v tretjem so postaje, kjer javila na vseh obravnavanih klimatolo{kih postajah.

Preglednica 1. Letno {tevilo dni s to~o na klimatolo{kih postajah od maja do septembra za obdobje 1990–2000 v Sloveniji Postaja 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Skupaj Krvavec 2 2 1 5 3 3 1 2 4 23 Brnik, letali{~e 1 2 5 3 1 2 2 3 19 Javorje nad Poljanami 1 1 Preddvor 1 2 1 1 1 2 9 Planina pod Golico 2 1 2 1 1 2 1 1 1 1 13 Stara Fu`ina 1 1 1 3 Kredarica 1 1 1 1 4 Rate~e, Planica 1 1 2 1 5 Bovec 1 1 Krn 3 2 5 Vojsko 1 1 1 1 1 1 1 1 8 ^epovan 2 2 Vedrijan 2 2 Nova Gorica 1 3 2 2 2 3 1 14 Bilje 2 2 1 2 1 1 2 11 Slap 1 1 2 1 1 3 9 Godnje 2 2 2 1 1 1 1 10 Portoro`, Beli Kri` 1 1 Ko{tabona 1 2 3 Ilirska Bistrica 1 1 Nanos, Ravnik 1 1 2 Nova vas (Bloke) 1 1 1 1 1 5 Ko~evje, Trata 1 3 1 1 1 1 8

320 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Postaja 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Skupaj Rovte 2 1 1 3 1 1 9 Topol pri Medvodah 3 3 2 1 3 12 Ljubljana, Be`igrad 1 4 1 1 3 1 1 5 17 Vrhnika 1 1 3 2 1 8 Lipoglav 3 2 4 1 10 Sevno 2 4 2 1 2 1 1 1 1 15 Kum 1 1 2 2 2 1 2 1 4 16 Planina nad Sevnico 1 1 2 Bizeljsko 1 1 2 1 1 6 Gornji Lenart 1 1 Malkovec 1 2 4 1 1 2 1 12 Novo mesto 2 2 5 2 2 1 3 3 1 21 ^rnomelj 1 1 Roga{ka Slatina 1 1 1 1 4 Celje 2 1 2 1 6 Mozirje 1 1 1 1 1 1 6 Ravne na Koro{kem 2 2 Ur{lja gora 2 2 Velenje 1 1 2 1 1 1 1 1 9 Slovenske Konjice 1 1 1 1 4 Star{e 1 2 1 3 1 8 Maribor 1 1 3 1 1 1 8 Maribor, letali{~e 2 2 1 5 [martno pri Sl. Gradcu 1 2 2 2 1 2 1 1 1 13 Poli~ki Vrh 2 2 Zgornja [~avnica 1 1 2 Gornja Radgona 3 1 2 1 1 8 Radenci 2 1 1 1 5 Blagu{, Videm 1 2 1 4 Tur{ki Vrh pri Zavr~u 2 1 1 2 1 7 Jeruzalem 1 2 3 1 1 1 9 Podgradje 1 3 1 1 1 7 Lendava 1 3 4 Murska Sobota 2 1 1 3 1 8 Veliki Dolenci 1 1 Lesce 2 2 1 1 1 3 10 Metlika 2 1 1 2 1 7 Vogel 1 1 2 Lisca 2 2 2 4 3 2 2 4 3 2 26 Rogla 1 2 3 4 10 Portoro`, letali{~e 1 1 1 3 1 7

321 TO^A/Andreja Su{nik

Po{kodbe zaradi to~e To~a, ki je padala, pa ne povzro~i vedno tudi {kode. V prispevku se bomo osredoto~ili na {kodo v kmetijstvu, Iz podatkov je razvidno, da je te`ko oceniti obmo~ja, pri tem pa obravnavali podatke o samem pojavu, ne gle- na katerih je nevarnost to~e ve~ja. Zaradi velike de na njihovo intenzivnost. [koda na kmetijskih rastlinah razpr{enosti med leti in meseci je te`ko govoriti o ve~ji je odvisna od intenzitete, trajanja in velikosti to~nih zrn koncentraciji pojava na dolo~enem obmo~ju. Ponekod se ter od vrste rastline, njenega razvojnega stanja in kondi- to~a ne pojavlja niti enkrat na leto. V posameznih letih pa cije ter vremenskih razmer pred to~o in po njej. lahko na dolo~eni lokaciji pada ve~krat celo v enem mesecu (npr. dvakrat maja leta 1991 in 1993 v Novem mes- To~a je napogostej{a v toplem delu leta, zato naj- tu, trikrat junija leta 1992 v Sevnem na Dolenjskem). ve~krat prizadene rastline v najob~utljivej{ih fazah ra-

Preglednica 2. Datumi pojava to~e, ugotovljeni na meteorolo{kih postajah v obdobju maj–september v letih 1990–2000 (podatki iz arhiva ARSO). V krepkem tisku so datumi, ko je bila v poro~ilih obrambe pred to~o (OPT) in v poro~ilih Uprave RS za za{~ito in re{evanje (URSZR) zapisana nesre~a (neurje s to~o) in {koda po njej. Leto Maj Junij Julij Avgust September 10., 11., 14., 16., 3., 8., 9., 10., 15., 1., 2., 10., 14., 17., 12., 17., 21., 22., 1., 5., 12., 24., 28. 1990 17., 18., 22., 25., 18., 21., 23. 23., 30., 31. 26., 30. 28. 5., 6., 10., 11., 12., 2., 4., 7., 18., 24., 9., 13., 14., 17., 1., 10., 12., 13., 28., 30. 1991 15., 23., 24., 26. 26., 27., 28., 29. 20., 21., 24., 25., 14., 15., 17., 18., 26. 19. 3., 9., 10., 11., 17., 3., 4., 5., 6., 8., 9., 6., 23. 4., 10., 11., 22. 4., 15., 29. 1992 19., 21., 22., 23., 10., 11., 13., 14. 24., 29. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 2., 3., 6., 7., 11., 3., 6., 11., 12., 13., 5., 6., 19., 26., 27., 3., 5., 10., 11., 13., 1993 7., 8., 9., 10., 11., 12., 17., 23., 24., 17., 18., 19., 22. 31. 17. 13., 15., 26., 28., 31. 28. 1., 10., 11., 21., 4., 5., 9., 16., 17., 4., 5., 6., 7., 12., 2., 7., 8., 12., 13., 9., 13., 14., 15. 1994 27., 29. 20., 23., 25., 28., 15., 18., 19., 28. 14., 17., 18., 22., 29., 30. 24., 25., 29. 9., 14., 29., 30., 31. 1., 2., 4., 5., 6., 8., 2., 3., 4., 5., 12., 2., 4., 7., 8., 9., 3., 4., 5., 8., 9., 1995 9., 13., 15., 16., 14., 15., 31. 16., 24., 28., 29., 16., 19., 29. 21., 22., 27. 31. 3., 4., 8., 10., 20., 4., 11., 12., 13., 8., 16., 24., 25., 3., 9., 11., 12., 13., 4., 5., 6., 7., 15., 1996 22., 26., 28. 19., 20., 21., 22., 28., 29., 30. 15., 22., 25., 28., 24. 23., 26., 27., 30. 30. 6., 9., 14., 22., 23., 10., 12., 17., 18., 1., 5., 10., 11., 12., 1., 9., 15., 16., 17., 7. 1997 27., 28., 30. 20., 23., 24. 13., 14., 20., 21., 18., 20., 27., 29. 23., 24., 26., 29., 31. 1., 2., 12., 13., 17., 1., 3., 4., 11., 12., 2., 3., 7., 8., 9., 4., 5., 16., 18., 22., 6., 13., 17. 21., 22., 27. 13., 15., 16., 17., 14., 19., 25., 26., 23., 24., 27., 28. 1998 18., 22., 23., 24., 27., 28. 26., 27., 28., 30. 1., 2., 13., 14., 22., 4., 7., 8., 11., 15., 4., 14., 22., 28. 2., 7., 10., 11., 16., 1., 7. 1999 25., 26., 27., 28., 16., 17., 27., 30. 20. 29. 1., 2., 3., 11., 12., 4., 6., 7., 12., 13., 1., 8., 11., 12., 13., 5., 6., 12., 13., 14., 2., 3., 4., 7., 16., 2000 19., 20., 29., 31. 15., 25., 26. 15., 16., 28. 15., 17. 21.

322 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 3. Pojav neurja s to~o v poro~ilih Uprave RS za za{~ito in re{evanje za obdobje 1997–2000 Kraj Datum Opombe 1997 Novo mesto, Cikava, [entjernej 12. 6. ob 19.00 manj{a {koda Dolenci, Budinci, @enik, Sovjak 24. 6. med 16.00 in 17.00 najve~ {kode v kmetijstvu severovzhodna Slovenija 13. 7. med 15.00 in 17.00 najve~ {kode v kmetijstvu Koprsko: [marje, Krkav~e, Pu~e 20. 7. ob 18.00 30 do 40 % {kode v vinogradih ob~ina Trebnje: Bi~, Veliki Gaber, 20. 7. med 15.00 in 16.00 na posevkih od 50 do 90 % {kode Dolenje Vreme 20. 7. ob 15.42 Ljutomer, Babinci, Nor{inci, Stro~ja vas 20. 7. ob 18.00 manj{a {koda Koro{ka 24. 7. ob 18.30 poplave Moravske Toplice, Zasavje 25. 7.ob 15.45 in 16.45 poplave Senoè~e - Diva~a, Ilirska Bistrica 29. 7. ob 19.33 zalitje kleti Slov. Konjice, Vitanje 6. 8. ob 16.00 Razkri`je, Ljutomer, Tresiki 27. 8. ob 17.19 Ptuj, Grajena, Mestni vrh, Vurberg 7. 9. med 18.00 in 18.20 manj{a {koda po to~i, zalite kleti 1998 {ir{e obmo~je Slov. Goric: od [entilja do Koga 3. 6. med 19.00 in 21.00 po{kodovani posevki, vinogradi, v ormo{ki ob~ini sadovnjaki, hi{e in druge zgradbe Maribor, Kamenica, Ru{e, Ra~e - Fram 4. 6. ob 16.45 poplavljene kleti, teàve s prometom Majn{perg, Videm, Leskovec 4. 6. med 18.30 in 18.35 Posavje 4. 6. ob 19.00 mo~an veter, nalivi Ra~e - Fram, Zg. Polskava, Ho~e, 22. 6. po 16.00 prizadete kmetijske povr{ine, zgradbe Kidri~evo in Videm Nomenj, Gorju{e, Koprivnik 22. 6. ob 17.00 uni~ene vrtnine (do 5 cm to~e) ob~ina Zagorje 23. 6. ob 3.30 manj{a {koda Ra~e - Fram, Morje 27. 6. med 18.55 in 19.15 ob~ine: 27. 6. med 18.30 in 19.30 to~a kot oreh, {koda v kmetijstvu, Ptuj, Gori{nica na avtomobilih, zgradbah Jezersko 28. 6. ob 14.00 zasutih 6 avtomobilov (na tleh do 1 m to~e) Celje, La{ko, Vojnik, [entjur, Roga{ka Slatina 28. 6. po 15.10 orkanski veter, to~a velika kot jajce, {koda na zgradbah, v kmetijstvu, na cestah Zasavje 28. 6. med 15.30. in 15.45. {koda v kmetijstvu, na zgradbah, v prometu Moravske Toplice 30. 6. med 17.30. in 18.00 to~a, velika kot le{nik Nova Gorica, Idrija 25. 7. med 20.15 in 20.20 [entjernej, Trebnje 25. 7. med 23.00 in 24.00 poplave, teàve zaradi podrtih dreves Branoslavci, Grabe, Vogri~evci 28. 7. okoli 9.00 Novo mesto z okolico [entjerneja 28. 7. okoli 10.00 na [entjernejskem polju velika {koda na kmetijskih povr{inah Kr{ko, Mra{evo 28. 7. okoli 11.00 to~a, debela kot le{nik po vsej Sloveniji 28. 7. med 18.10 in 19.10. Kr{ko, Breìce, Sevnica, Raka 26. 10. okoli 16.00 to~a med de`jem 1999 Zasavje: Trbovlje, Zagorje 8. 6. ob 19.20 kratkotrajno neurje ob~ina Puconci: vas Dankovec 8. 6. ob 19.48 {koda na polj{~inah in v vinogradih Pomurje, ob~ina Pod~etrtek: Stanetinci, Kupetinci, Klju~arovci 14. 6. po 14.00 Logatec 22. 7. ob 10.30. {koda na vrtninah, poljih ter poplave obmo~je Dolenjske in Bele Krajine 1. 9. med 18.00 in okoli 22.00 zrna, velika kot le{nik do oreh 2000 ob~ina Kungota v naseljih Pla~, Sve~ina, 10. 5. popoldan velika {koda na kmetijskih rastlinah Ciringa, [pi~nik, Spodnje in Zgornje Vrti~e Prekmurje in ve~ji del [tajerske (Gornja Radgona, 7. 6. ob 19.30 ni bilo ve~je {kode Radenci, Sveti Jurij, Ljutomer, Lendava, Ti{ina) Zasavje: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje 13. 6. ob 19.00 Dolenjska: [entjernej in Trebnje 13. 6. med 20.00 in 22.00 to~a, velika kot oreh ob~ini Seàna in Diva~a: [torje, Ferneti~i, Dane, 14. 6. popoldan to~a, velika kot oreh, {koda Povir, Diva~a na kmetijskih rastlinah, oviran promet Gorenjska: Brnik, Cerklje, Lahov~e, Vopolje 16. 6. po 15.00 ni bilo {kode Zasavje 4. 9. ob 15.49 drobna to~a Ljutomer z okolico 21. 9. ob 16.29 obilne padavine

323 TO^A/Andreja Su{nik zvoja. Na rastlinah povzro~i {tevilne po{kodbe, predvsem O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Ravne na Ko- pa po{koduje listno maso in tako zmanj{uje fotosintetsko ro{kem, Gornja Radgona, Radenci, Sromlje, Kotlje, aktivno povr{ino, po{koduje ali uni~i cvetove in plodove Ver`ej, Srednja Bistrica in Lendava. O ve~ji {kodi so po- rastlin, to pa neposredno vpliva na manj{i in manj kako- ro~ali z Gori~kega. vosten pridelek.

Poleg neposrednih posledic obstajajo {e sekundarne 18. avgust 1991 posledice zaradi to~e. Po{kodovane rastline so bolj ob~utljive, saj so rane, ki jih povzro~i to~a, vhod za gli- Nad Skandinavijo je bilo obmo~je visokega zra~nega vi~ne in bakterijske bolezni. Po{kodovani posevki po- pritiska, skoraj nad vso preostalo Evropo pa obmo~je niz- leèjo in so na splo{no v slab{i kondiciji, kar oteùje kega zra~nega pritiska. V vi{inah so pihali zahodni vetro- spravilo. Po{kodovane rastline imajo zmanj{ano tr`no vi. Vi{inska dolina hladnega zraka se je ~ez zahodno in vrednost, po{kodbe plodov pa so pogosto tako velike, da srednjo Evropo pomikala proti vzhodu. Hladna fronta je so manj primerni celo za industrijsko pridelavo. Veliko- è zjutraj dosegla severne Alpe, popoldne pa je zajela se- krat je pri ve~letnih rastlinah po{kodovan tudi les, kar je verno Slovenijo in se po~asi pomikala proti jugovzhodu. `go~a teàva predvsem v mladih sadovnjakih in vino- Popoldne sta nastali dve veliki nevihtni celici, ki sta po- gradih. vzro~ili to~o. Na sliki 4 je radarski posnetek nevihtnih celic. Nastala je velika {koda, {e ve~ kot to~a pa jo je po- V arhivu ARSO imamo podatke o pojavu to~e, ne pa vzro~il viharni veter. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih tudi o njeni intenzivnosti in po{kodbah, ki jih povzro~a. postaj Preddvor, Podljubelj, Trì~, Javorni{ki Rovt, Za ta namen smo uporabili podatke o poro~ilih obram- Meìca, Zgornji Razbor, Kozji Vrh, Poli~ki Vrh, Jeruza- be pred to~o (OPT), ki je v Sloveniji obstajala do leta lem, Podlipje, Kadrenci, Saku{ak in Podgradje. 1996. Podatki veljajo za varovano obmo~je okrog 970.000 ha; leta 1990 je obsegalo 139 strelnih mest (57 v severovzhodni Sloveniji in 82 v osrednji). Za po- znej{e obdobje smo uporabili preglede naravnih nesre~, objavljenih v reviji Ujma, poro~ila Uprave RS za za{~ito in re{evanje ter agrometeorolo{ka poro~ila z opisi huj{ih ujm s to~o v Sloveniji. Opise meteorolo{kih situacij smo povzeli po poro~ilih Sinopti~nega oddelka HMZ. V prispevku se bomo osredoto~ili na nekaj najbolj obse`nih primerov v zadnjih desetih letih, ki so povzro~ili ve~jo {kodo na kmetijskih pridelovalnih obmo~jih. V preglednici 2 smo zbrali iz arhiva ARSO po letih in mesecih dneve s to~o in izpostavili dni, ko je bil tudi v na{tetih virih podatek o neurju s to~o in o materialni {kodi, predvsem v kmetijstvu. Za obdobje 1997–2000 je v preglednici 3 natan~nej{i pregled neurij s to~o, povzet po poro~ilih Uprave RS za za{~ito in re{evanje. Slika 4. Radarska slika to~onosnih oblakov 18. avgusta 1991 (Arhiv ARSO)

Na obmo~ju ob~in Ru{e, Pesnica, Maribor, Ormo`, Opis nekaj izbranih neurij Ptuj je orkanski veter s to~o povzro~il veliko gospodar- s to~o v zadnjih desetih letih sko {kodo, saj je pusto{il po poljih in sadovnjakih, vino- v Sloveniji gradih in hmelji{~ih. Odkrival je strehe, podiral drevesa in ponekod je bil pridelek popolnoma uni~en. 17. julij 1990

Nad Veliko Britanijo in zahodno Evropo je bilo ob- 10. junij 1992 se`no obmo~je visokega zra~nega pritiska, nad Baltikom in vzhodno Evropo pa obmo~je nizkega zra~nega priti- Nad srednjo Evropo, Balkanom in zahodnim Sredoze- ska. Hladna fronta je bila ~ez dan {e severno od Alp, po- mljem je bilo ve~ vi{inskih jeder hladnega zraka. Ozra~je mikala se je ~ez srednjo Evropo proti jugu in ob severo- je bilo labilno, nad na{imi kraji so pihali {ibki zahodni ve- zahodnih vetrovih popoldne in pono~i pre{la Slovenijo. V trovi. Na{i kraji so bili pod vplivom jugovzhodnega dela Avstriji sta se oblikovali dve nevihtni celici, ki sta pre{li vi{inskega jedra hladnega zraka, ki je vplivalo na vreme mejo, prva pri Gornji Radgoni, druga pri Dravogradu. pri nas z nestabilnostjo in popoldansko konvekcijo. Prva

324 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI nevihtna celica se je oblikovala v Beli Krajini od koder pa nje, Lisca, Kranj, Zgornje Bitnje, Dra`go{e, Morav~e, niso poro~ali o to~i. Druga nevihtna celica se je oblikova- Logarska dolina, Bele Vode, ^re{njevec, Rem{enik, Po- la v okolici Ljubljane, tretja pa nad Pohorjem in se je podlipje, Ko~a nad [umnikom, [entilj v Slovenskih Gori- mikala v smeri Dravskega polja. To~a je padala z ve~jo ali cah in v Kadrencih. manj{o intenzivnostjo od Maribora, prek Ptuja do Or- moà. O njej so poro~ali tudi z meteorolo{kih postaj Sev- no na Dolenjskem, Star{e, Gornja Radgona, Movra`, Pod- 2. avgust 1995 kraj, Sinji Vrh, Zbelovska Gora, Ru{e in Dekani. Nad severno Evropo je bilo obmo~je visokega zra~nega pritiska, nad ju`no pa obmo~je enakomernega zra~ne- 18. julij 1993 ga pritiska. Nad vzhodno Evropo je bilo odcepljeno jedro hladnega zraka, ki je segalo tudi nad na{e kraje. V vi{inah Nad Veliko Britanijo, Skandinavijo in vzhodno Evropo so prevladovali severni oziroma severozahodni vetrovi in je bilo obmo~je visokega zra~nega pritiska, drugod nad z njimi je nad Slovenijo dotekal hladnej{i zrak, zaradi Evropo pa obmo~je enakomernega zra~nega pritiska. Alpe ~esar je postalo ozra~je labilno. Predvsem popoldne in je ob vi{inskih jugozahodnih vetrovih zajela hladna fron- zve~er so bile pogoste termi~ne nevihte. Nevihtno doga- ta, ki se je le po~asi pomikala ~ez Slovenijo proti jugoza- janje smo za~eli spremljati è dopoldan. Prvi nevihtni hodu. Mo~no razviti nevihtni oblaki s to~o, nalivi in vi- oblak se je pojavil na obmo~ju Pohorja, pozneje se je ra- harnimi vetrovi, ki so pri{li iz Avstrije, so povzro~ili veli- zvil nevihtni oblak severno od Velenja, ki pa je kmalu ko {kodo predvsem v ob~inah Gornja Radgona in Lenart. razpadel. Na Gorenjskem, natan~neje nad Kranjem in Kr- O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Zgornja [~avni- vavcem, je za~el rasti nevihtni oblak (slika 6), ki je po- ca, Maribor, Gornja Radgona, Radenci, Rem{nik, Kozji vzro~il mo~no to~o na obmo~ju severozahodnega dela Vrh, Podlipje, Ribnica na Pohorju, Vratji Vrh, Srednja Bi- strica, Kobilje, Vu~ja Gomila, Kan~evci in Ma~kovci.

18. julij 1994 Po prehodu hladne fronte, ki je povzro~ila posamezne nevihte, se je nad zahodno Evropo prehodno zgradil greben s toplim zrakom. Nad na{e kraje je dotekal z vi{inskimi severozahodnimi vetrovi precej hladen zrak, zato so se pojavljale krajevne plohe. 17. in 18. julija smo bili v osi vi{inskega grebena, na Alpah pa se je zadr`evala hladna fronta. Na obmo~ju centralnih Alp v Avstriji so popoldne nastale nevihte. To je bila kombinacija vpliva bli`ine fronte in termi~ne konvekcije. Na obmo~ju ob~ine Ormo` je nastal vrtin~ast veter, ki je povzro~il precej{njo {kodo, saj je lomil drevesa in odkrival strehe (slika 5). O to~i so poro~ali tudi z meteorolo{kih postaj Kum, Vele- Slika 6. Radarska slika to~onosnih oblakov 2. avgusta 1995 (Arhiv ARSO)

Slika 5. Neurje z vetrom in to~o je 18. julija 1994 odkrilo streho {ole v Slika 7. Scefrano koruzno polje po to~i: Stane`i~e, 2. avgusta 1995 (fo- Gori{nici (foto: A. @ust) to: A. Su{nik)

325 TO^A/Andreja Su{nik

Ljubljane, [entvida, Mednega, Medvod, Stane`i~, Pirni~ lina, Bokrav~e in Puconci. Oblak s to~o se je v jugoza- in dela Brni{kega polja. To~a je bila velika kot le{nik in hodni smeri raz{iril {e na obmo~je Moravskih Toplic in v nekajcentimetrski plasti prekrila tla. Popolnoma je Beltincev ter najbolj prizadel vasi in kmetijske povr{ine oklestila posevke, zelenjavo in sadno drevje (slika 7). O v okolici Martjancev, Andrejcev, Loka~evcev in Maljtin- njej so poro~ali tudi z meteorolo{kih postaj Krvavec, Br- cev. Manj prizadeto je bilo mesto in bli`nja okolica Mur- nik, Preddvor, Nova vas (Bloke), Tr`i~, Lokve, Rob, Ko- ske Sobote. Neurje je spremljal orkanski veter, ki je na tlje, Ljubljana [entvid. najbolj prizadetih obmo~jih lomil drevesa in drogove elektri~ne napeljave. Hitrost vetra je v najmo~nej{ih sunkih presegla 25 m/s. Padlo je razmeroma malo de`ja. Na 19. junij 1996 meteorolo{ki postaji Raki~an so namerili le 1,3 mm, v Ma~kovcih pa 13 mm de`ja. To~a je povzro~ila veliko Nad Skandinavijo, srednjo in vzhodno Evropo je bilo {kodo na kmetijskih rastlinah. Pomembnej{e kulture so obmo~je nizkega zra~nega pritiska, nad Sredozemljem pa bile v najbolj ob~utljivih fazah. Uni~enih je bilo 60 do {ibko obmo~je visokega zra~nega pritiska. Hladna fronta 100 odstotkov koruze, oljaric, vrtnin, krompirja, veliko se je ~ez dan od severa pomikala proti Alpam in pono~i {kode je bilo tudi v sadovnjakih in vinogradih v ob~ini pre{la na{e kraje. Nad na{imi kraji so pihali zahodni ve- Moravske Toplice. trovi. Dotok razmeroma vla`nega zraka v vi{inah in dnevna pregretost ozra~ja sta povzro~ila nastanek ter- O to~i so poro~ali {e z meteorolo{kih postaj Brnik, mi~nih neviht, ki so na {tevilnih koncih Slovenije po- Murska Sobota, Podljubelj, Podlipje, Srednja Bistrica, vzro~ile veliko materialno {kodo. Ma~kovci in Martinje.

Neurje s to~o se je razbesnelo nad delom Gori{ke. Kot oreh debela to~a, ki jo je spremljalo mo~no de`evje (na 27. in 28. junij 1998 meteorolo{ki postaji Nova Gorica so v uri in pol namerili 88,7 l de`ja na kvadratni meter), je prizadela zlasti oko- Nad srednjo in ju`no Evropo je bilo obmo~je enako- lico Nove Gorice, Solkana in Kromberka. Povzro~ila je mernega zra~nega pritiska. Hladna fronta je bila 26. juni- veliko {kodo na kmetijskih rastlinah.

V Prekmurju je neurje s to~o zajelo pribli`no kilometer {irok pas, od Gradu na zahodu, do Berkovcev, Ivanj{evcev in Sredi{~a na vzhodu Gori~kega. To~a je oklestila koruzo in druge polj{~ine, vinograde in sadov- njake ter po{kodovala nekatere objekte.

Neurje s to~o je bilo tudi na obmo~ju Bizeljskega, ob So- tli, najhuje v vaseh Brezovica, Nova vas, Gregovce in Vitna vas. Prizadeti so bili vinogradi, koruzna polja ter vrtnine.

Na Koprskem je divjalo neurje s to~o na obmo~ju @upan~i~ev, v Kortini, pod Ko{tabono, na obmo~ju Pom- jana, Marezig in Kort ter uni~ilo {tevilne vinograde. Slika 8. Udarnine to~e na bu~ah: Ptujsko polje po neurju s to~o 27. junija 1998 (foto: C. Zrnec) O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Krvavec, No- va Gorica, Skalnica, Zalo{~e, Razdrto, Hru{ica (Col), Spodnje in Zgornje Loke pri Blagovici, Telce, Ma~kovci, Martinje in Brdice.

13. julij 1997 Nad Evropo je bilo obmo~je enakomernega zra~nega pritiska. Nad vzhodno Evropo je bil v vi{inah hladen zrak, ki je segal tudi nad na{e kraje. Ozra~je je bilo labilno, prevladovali so severozahodni vetrovi. Neurje z mo~nim vetrom in to~o je zajelo obmo~je kmetijskih povr{in Prekmurja, natan~neje ob~ine Puconci, naselij Slika 9. Od to~e po{kodovano listje rde~e pese po neurju 27. junija Ma~kovci, Pe~arovci, Dankovci, Mo{~anci, Vane~a, Do- 1998 (foto: C. Zrnec)

326 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 10. Udarnine na koruznih steblih zaradi to~e: Vojnik, 28. junija Slika 11. To~a je 22. julija 1999 uni~ila polje zelja v okolici Logatca 1998 (foto: C. Zrnec) (foto: A. Su{nik) ja na Alpah, 28. pa je pre{la Slovenijo. Ob zahodnem ro~ali s postaj Bizeljsko, Zgornje Jezersko, Podljubelj, vi{inskem toku so se slabo izraène vi{inske doline prek Jelendol, êm{enik, Loìce, @usem, Pod~etrtek, Sromlje, Alp pomikale proti vzhodu. Vreme je bilo spremenljivo Vojnik, Podpeca in Zbelovska Gora. obla~no, predvsem popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. 27. junija med 18.30 in 19.30 je neurje s to~o in mo~nim nalivom ter vetrom zajelo {ir{e obmo~je ob~in 22. julij 1999 Ra~e - Fram, Ptuj ter Gori{nica in tako prizadelo osrednje kmetijske povr{ine Ptujskega polja. To~a je bila debela Nad Skandinavijo je bilo plitvo obmo~je nizkega kot oreh. Najhuje je prizadela obmo~je med kraji Sobe- zra~nega pritiska, hladna fronta pa je 22. julija zjutraj tinci in Prvenci na severu ter Bukovci in Nova vas na ju- pre{la Slovenijo. Nad severno Italijo in severnim Jadra- gozahodu, na vzhodu do vasi Gajevci. Prizadetih je bilo nom je nastalo plitvo obmo~je nizkega zra~nega priti- 90 odstotkov vseh kmetijskih kultur (bu~e, sladkorna peska. Za hladno fronto pa se je nad zahodno Evropo okre- sa, ozimna ìta, krompir, koruza, vrtnine in sadno drevje) pilo obmo~je visokega zra~nega pritiska. @e v no~i na (slike 8–10). Podatke o to~i so 27. junija poslali z mete- 22. julij se je poobla~ilo in zjutraj so bile pogoste plohe orolo{kih postaj Star{e, Maribor, letali{~e, Tur{ki Vrh pri in nevihte. Tudi ~ez dan je prevladovalo prete`no Zavr~u, Fram, Kozji Vrh, Podlipje, Ribnica na Pohorju, obla~no vreme s krajevnimi plohami in nevihtami. Do- Ptuj in Cirkulane. Naslednji dan je prizadelo Slovenijo poldan je neurje v Logatcu povzro~il nevihtni oblak, s najhuj{e neurje leta 1998, ki je povzro~ilo zelo veliko ploskovno manj{im, a izrazitim to~nim jedrom, ki se je {kodo v Posotelju, zlasti v ob~ini Pod~etrtek ({koda na iznad reliefno razgibanega Cerkljansko-Idrijskega hri- 250 ha vinogradov, 700 ha koruze, 200 ha p{enice). Ne- bovja spustil nad Loga{ko ravnino. Neurje s to~o je po- urje se je za~elo na obmo~ju Jezerskega, kjer se je na povzro~ilo {kodo na kmetijskih rastlinah (slika 11), ve~ja sameznih delih cest nabrala do meter visoka plast to~e, {koda pa je bila zaradi vrtin~astega vetra v gozdovih, sproìli so se tudi plazovi peska, ki so zasuli {est avtomo- predvsem na obmo~ju Loma, Ravnika in Loga{kih Ko- bilov. To~a je povzro~ila {kodo tudi v ob~ini Vojnik, Ce- li{evk. O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Topol lje, [entjur, Roga{ka Slatina, La{ko, Pod~etrtek, Trbov- pri Medvodah, Logatec, Prigorica, Litija in Ljubljana lje, Hrastnik, Kr{ko in Sevnica. 28. junija so o to~i po- [entvid.

327 TO^A/Andreja Su{nik

12. junij 2000 Obramba pred to~o

Na{i kraji so bili v obmo~ju visokega zra~nega priti- Obramba pred to~o v Sloveniji v preteklosti ska, na vreme pri nas pa je vplivalo vi{insko jedro hladnega in vla`nega zraka, ki se je zadrèvalo jugozaho- [tevilni raziskovalci so se ukvarjali z razli~nimi meto- dno od nas. V ni`jih plasteh ozra~ja je nad na{e kraje {e dami, ki bi zmanj{ale posledice to~e. Delimo jih na aktiv- pritekal zelo topel zrak. Ozra~je je bilo labilno. Krajev- ne in pasivne. Z aktivnimi metodami se zmanj{uje ustvar- ne plohe in nevihte so bile pogoste 12. junija popoldne, janje to~e v oblakih z mehanskimi (protito~ni topovi, ra- pono~i in 13. junija zjutraj ter popoldne. Neurje s to~o kete) ali kemi~no-fizikalnimi metodami (vnos reagentov ter mo~nimi nalivi in vrtin~astim vetrom je 12. junija v to~onosne oblake). Pasivne metode pa so namenjene zve~er med 21.00 in 21.45 zajelo obseèn pas ozemlja zmanj{anju posledic zaradi to~e (zavarovanje, mreè pro- med kraji Mokronog, Mirna in Trebnje. Najprej se je ne- ti to~i) (Stel, Manzato, 1998). urje razbesnelo v Mirenski dolini in se nato premaknilo proti jugozahodu, torej proti Trebnju. To~a je bila red- Prvi {ir{e organiziran poizkus obrambe pred to~o v kej{a in drobnej{a, v desetih minutah pa je padlo toliko Sloveniji je bil v letih 1954 do 1958 v Gori{kih Brdih in de`ja, da je ni`je leè~e hi{e zalilo. Posledice to~e so na Bizeljskem po francoskem na~inu. V {estdesetih letih bile najhuj{e na severozahodnem pobo~ju gri~evja nad se je na èljo kmetov za~ela obramba tudi v nekaterih Mirno ter vzno`ju in delu ravninskega sveta v Mirenski krajih severovzhodne Slovenije. Na podlagi operativno - dolini. Najhuje so bili prizadeti kraji Sveta Helena, Za- znanstvenega projekta Obramba pred to~o se je leta 1970 puè, Vol~je Njive, Glinek in Ostro`nik ter vinogradi za~ela v Sloveniji organizirana obramba pred to~o (OPT) nad dolino v kraju Stan. Najve~ {kode je bilo na ozimi- (Rakovec in sod., 1988). Vzpostavljena je bila na temelju nah. P{enica je bila v fazi vo{~ene zrelosti in to~a je strokovnih mnenj tedanje Sovjetske zveze, kjer so delo- mo~no oklestila terminalni del klasov, zbijala zrnje, vali na nevihtne oblake z raketami, ki nosijo srebrov jo- manj pa je prizadela preostale dele rastlin. [koda na did. Sovjetske trditve so bile v Sloveniji sprejete brez je~menu je bila ve~ja, saj je bila ve~ina posevkov v fazi eksperimentalnih preverjanj, ki so te`ka in izjemno dra- polne zrelosti. Razsutje zrn iz klasov je bilo v primerja- ga, ni pa obstajalo tudi dovolj mnenj o neuspe{nosti OPT. vi s p{enico ve~je. Precej po{kodb je bilo tudi na koru- Okrog leta 1985 pa so bili objavljeni rezultati dveh ob{ir- zi in vrtninah. nih poskusov v [vici in ZDA, ki so dokazali, da u~inki OPT niso statisti~no dokazljivi. Negativne ugotovitve O to~i so poro~ali z meteorolo{kih postaj Brnik, leta- teh poskusov so v meteorolo{ki stroki sproìle dvom o li{~e, Preddvor, Ljubljana Beìgrad, Sevno, Lesce, Lisca, sovjetskih trditvah. Tedanji HMZ je zato opravil razi- [kofja Loka, Poljane pri [kofji Loki, Kobarid, [marje - skavo o uspe{nosti OPT pri nas. Ugotovitve so bile po- Sap, êm{enik, Loìce, Brege, Mokronog, Vinji Vrh, dobne. K usodi OPT je prispevala tudi nezanesljivost Podpeca, Bele Vode, Bled, Bel{inja vas, Bled Jermenka. protito~nih raket jugoslovanskih izdelovalcev. Raketna

Slika 12. Mre`a proti to~i v sadjar- skem centru Bilje (foto: C. Zrnec)

328 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI obramba pred to~o se je na temelju na{tetih ugotovitev s Sklepne misli sklepom vlade RS kon~ala leta 1996. V dràvah, ki imajo OPT, je danes po vzoru Evropske zveze ne izvajajo Narava in kompleksnost nastajanja nevihtnih oblakov dràvne ustanove, ampak zasebne dru`be, v ta namen pa in to~e je velika ovira pri oblikovanju natan~nej{ih skle- ne uporabljajo raket. pov. Po izku{njah je to~a v Sloveniji pogost in dokaj resen problem, ki predvsem v kmetijstvu povzro~a ogromno {kodo. Se ji sploh da izogniti? Aktivne metode Mreè proti to~i za{~ite proti to~i meteorolo{ka znanost ne potrjuje, ni pa tudi trdnega dokaza, da tovrstna za{~ita nima nikakr{ne- To~a povzro~a ogromno {kode v kmetijstvu. Pospe{eva- ga u~inka. Dokon~ni odgovor na to zaenkrat ni moèn. nje rastlinske pridelave in zahtevnost trga po kakovostnem Vsekakor pa poznavanje lokalnih vremenskih procesov, pridelku je sproìlo iskanje novih metod posredne za{~ite ki vplivajo na nastanek to~e in neviht lahko prispeva k ra- pred to~o. Poleg tega finan~no zavarovanje z visokimi pre- zumevanju problema to~e in nam omogo~i, da se z narav- mijami ne pokrije vedno posredne {kode, ki nastane zaradi no nesre~o nau~imo ìveti. Odlo~iti se bo treba za proti- zmanj{anja pridelka. Najbolj ranljiva je predvsem stalna to~ne mreè ali zavarovalni{ke premije. navzo~nost na trgu. @e nekaj ~asa se predvsem v sadjarstvu {irijo mreè proti to~i (slika 12), {e posebej v predalpskih deèlah: v Italiji (Furlanija, Trento), Avstriji, kjer je pokri- tih 60 odstotkov vseh sadovnjakov, vse ve~ pa jih je tudi v LITERATURA 1. Adami~ Oro‘en, M., 1991. Ve~je naravne in druge nesre~ev letu 1990. Ujma, 5, [vici, Franciji in Nem~iji. Kljub nekaterim teàvam in vpli- 282—283. vom, ki jih postavitev mre` sproà (zmanj{anje osvetlitve 2. Zadravec, P., 1998. Z mre‘ami proti to~i. Tehnika in narava 4. V sadovnjaku, 21—24. 3. Divjak, M. in sod., 1984. Obramba pred to~o po svetu in pri nas. Sodobno kmetij- in s tem fotosintetske aktivnosti ter obarvanost plodov, stvo, 9, 380—386. spremenjena kakovost plodov, sprememba mikroklime pod 4. Dekadni agrometeorolo{ki bilten HMZ, 1990—1998. mreò), pa je mo`no s primerno tehnologijo napake odpra- 5. Kajfe‘ Bogataj, L., Rakovec J.,1989. To~a in sodra v Sloveniji. Razprave, letnik 30, {tevilka 1, 19—36. viti. Po podatkih GIZ Sadjarstvo Slovenije, ki tudi zastopa 6. Kranjc, A., 1983. Ogro‘enost Slovenije zaradi to~e. Naravne nesre~e v Sloveniji, najve~jega dobavitelja sistemov mre` proti to~i v srednji 116—125. Evropi, je okvirna cena nakupa potrebnih elementov s po- 7. Poro~ila o obrambi pred to~o v Sloveniji HMZ RS, 1990—1996. 8. Rakovec, J. in sod., 1988. Obramba pred to~o v SR Sloveniji. Projektna naloga, 197 stavitvijo opore za en hektar povpre~nega sadovnjaka z go- s. stoto 2500 dreves na hektar okoli 2.800.000 tolarjev. 9. Stel, F., Manzato, A., 1999. Le grandine nel 1998. ERSA Notiziario, XII, no. 1, 50—51. 10. Stel, F., Manzato, A., 1998. I temporali e la grandine in Fruili-Venezia Giulia. ERSA Izra~uni in primerjave z zavarovalnimi premijami kaèjo, Notiziario, XI, no. 6, 60. da postavitev mreè proti to~i stane pribli`no enako kot za- 11. [ipec, S., Zajc, M., 1993. Naravne nesre~e v Sloveniji v letu 1992. Ujma, 7, 285—286. varovanje proti to~i, ob tem pa prina{a bistveno prednost – 12. [ipec, S., 1994. Naravne nesre~e v Sloveniji v letu 1993. Ujma, 8, 302—304. ohranja vsakoletni pridelek (Zadravec, 1999). 13. [ipec, S., 1995. Naravne nesre~e leta 1994. Ujma, 9, 7—9. 14. [ipec, S., 1996. Naravne in druge nesre~e leta 1995. Ujma, 10, 20—21. 15. [ipec, S., 1997. Pregled nesre~ leta 1996. Ujma, 11, 7—14. 16. [ipec, S., 1998. Pregled naravnih in drugih nesre~ v Sloveniji leta 1997. Ujma, 12, 7—20. 17. [ipec, S., 1999. Pregled naravnih in drugih nesre~ v Sloveniji leta 1998. Ujma, 13, 30—45. 18. Mese~ni bilten HMZ, 1995—2000. 19. WMO, 1975. Manuals on the observation of clouds and meteors. International cloud atlas, Vol 1, 112—113.

329 OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~

OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV Janko Kosma~

Prispevek opisuje pogoje za nastanek in vrste napredek v razumevanju temeljnih procesov, povezanih z atmosferskih razelektritev. Predstavljeni so lo~evanjem nabitih delcev v oblaku, obstaja ve~ teorij o na~ini beleènja in registriranja strel; meteoro- procesih lo~evanja, od katerih ni nobeden dokon~no potr- lo{ka beleènja nevihtnih dni, registracija {tevila jen ali ovrèn. strel s {tevci in sistemi za lokalizacijo strel v realnem ~asu. Na podlagi dolgoro~nih podatkov, Neglede na mehanizme, ki botrujejo nastanku strel, se zbranih s sistemom za lokalizacijo strel, lahko iz- posebno v poletnih mesecih, ko se pojavljajo pogosteje, delamo karte gostote strel. Prera~unavanje kar- spra{ujemo, kak{na je dejanska ogroènost pred strelami te gostote strel z referen~no mreò je zamenjala in kako se moremo pred njimi za{~ititi. Gass-Krügerjeva transformacija z ute`nim ra~u- nanjem z upo{tevanjem elipse napake. Pred- Da bi mogli odgovoriti na to vpra{anje, moramo postavljeni so grafi~ni rezultati karte gostote strel. znati takó verjetnost, da bo strela udarila na neko Prikazana je tudi primerjava verjetnostne poraz- obmo~je, kot tudi, na kak{en na~in smo pred neposredni- delitve amplitud izmerjenih podatkov med sistemi in posrednimi u~inki udara za{~iteni. Verjetnost udara 2 mom SCALAR in matemati~nim modelom. podaja gostota strel na km /leto in skupaj z verjetno am- plitudo udara dolo~a temeljne vhodne podatke v analize ogroènosti. Na~in za{~ite pa definirajo lovilni, strelovo- dni in ozemljilni sistemi. Uvod V tem prispevku se bomo omejili na ugotavljanje ver- Benjamin Franklin je pred pribli`no 200 leti v zname- jetnosti udara strele in verjetnost pojavljanja dolo~enih nitem poskusu z zmajem pokazal, da je strela elektri~ni amplitud, saj podro~je za{~ite pred udarom presega obseg pojav. Rezultati njegovih nevarnih poskusov so dali ~lo- tega prispevka. ve{tvu izjemno pomembno pridobitev – strelovod, ki se kot glavni ukrep za za{~ito pred strelo do danes ni bistveno spremenil. Nastanek in vrste strel Mehanizme nastanka strel in posledice udara so po Franklinu raziskovali veliki umi elektrotehnike, kot so Pogoji za nastanek strele Tesla, Berger in drugi. Njihovo delo je pomembno vplivalo na razumevanje procesov, povezanih s strelo. Kjub Poenostavljeno lahko re~emo, da morajo biti za nasta- temu da je bil v zadnjih petdesetih letih narejen izjemen nek strele izpolnjeni trije pogoji (Kosma~, 1998): vlaga,

Slika 1. Obi~ajna razporeditev naboja v nevihtnem oblaku

330 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI kondenzacijska jedra in toplota. Zaradi termi~nega stru- vrednost E = 5 kV/cm. Udarno razdaljo preskoka janja vla`nega zraka se v tipi~nem nevihtnem oblaku izra~unamo, ~e poznamo potencial liderja npr. V = 50 MV za~nejo pozitivno nabiti delci kopi~iti v zgornjem delu, (s = V/E = 100 m). Izkaè se, da je dejanska udarna raz- negativni pa ostajajo v spodnjem delu oblaka. Po oce- dalja ob~utno dalj{a od izra~unane po zgornjih predpo- nah raziskovalcev strel je z vsako strelo povezanih stavkah. Potek nastanka strele je prikazan na sliki 2. 10.000–20.000 m3 padavin. Navedene vrednosti lahko sluìjo za grobo oceno koli~in padavin na podlagi {tevila Ko se lider priblià tlom, se za~ne z zemlje v nasprotni zaznanih strel. smeri dvigovati povezovalni lider. Ko se osnovni lider v tako imenovani to~ki zdruèvanja dotakne enega od njih, Ve~ina strel nastane znotraj oblaka in le majhno {tevi- pride do povratnega udara. lo se jih usmeri proti zemlji (Viìntin, 1999) Mnogo strel proti zemlji se tudi ne kon~a, ker niso izpolnjeni vsi po- Tok v kanalu tako hitro naraste na vrednost mnogo kA, trebni pogoji za sklenitev prevodne poti. obi~ajno od 1 do 200 kA. Temperatura znotraj kanala zna{a nekaj 1000 K in segreti zrak zaradi hitrega {irjenja povzro~i zvo~ni val, ki ga sli{imo kot grom. Nastanek strele Padec napetosti v kanalu je pribli`no 60 V/cm. Hitrost Zdr`na elektri~na jakost zraka, preme{anega z vodnimi {irjenja povratnega udara je blizu 1/10 svetlobne hitrosti. kapljicami, zna{a pribli`no 10 kV/cm (za primerjavo, ta âs trajanja velikega toka je nekako med 200 in 500 µs, zna{a v suhem znaku 30 kV/cm). Nad to kriti~no vredno- nato pade na neko nizko vrednost (npr. 1 kA) za tem pa stjo pride do ionizacije zraka. Ker je tudi elektri~no polje nekaj ~asa (ms) pada mnogo po~asneje. Ob tem so proti znotraj oblaka ve~inoma mo~nej{e kot pri zemlji, za~ne osrednji to~ki razelektrenja usmerjeni tokovi iz ostalih strela obi~ajno nastajati v zraku. V dolo~enih pogojih se oziroma obrobnih delov naelektrenega dela oblaka. Med- zaradi visoke elektri~ne poljske jakosti iz strimerja obli- tem pride v delu oblaka, kjer je strela za~ela, zaradi izmen- kuje tako imenovani lider. Ta se iz spodnjega dela oblaka, jave nabojev do pove~anja potencialnih razlik do ostalih ki ima preseèk negativnega naboja, skokovito {iri proti podro~ij s prese`kom negativnega naboja. To ve~krat po- zemlji. Na svoji poti ionizira zrak in ustvarja negativno vzro~i razelektritve med sosednjim podro~jem znotraj nabit kanal. Dolìna skoka liderja je nekako v razponu od oblaka in razbremenjenim osnovnim podro~jem. Tako se 5 do 50 m. Hitrost potovanja liderja ni vselej enaka in je med podro~jema oblikuje novi lider, ki na poti proti zem- mnogo manj{a od svetlobne hitrosti. Obi~ajno jo ocenimo lji najprej naleti na {e vro~ in ioniziran zrak v kanalu. Hi- 0,1 % svetlobne hitrosti. V kanalu liderja te~e elektri~ni trost tega liderja je za razred velikosti ve~ja od prvega. tok, ki je relativno majhne jakosti in zna{a pribli`no 20 Ko se dotakne zemlje (tokrat ni povezovalnega liderja), mA, kar je posledica velike upornosti kanala – 1,45 MΩ. ste~e tok povratnega udara (ponovni povratni kanal). To Ob tem nastane obi~ajno ve~ liderjev, ki skupaj z glavnim dogajanje se lahko ve~krat ponovi. Ta in vsi naslednji liderjem oblikujejo razvejano strukturo kanalov. Medtem udari imajo bolj pravilno obliko od prvega. âs trajanja ko se lider pribliùje tlom, elektri~no polje nara{~a, do- ~ela je ve~inoma od 0,5 do 1 µs, upadanje toka pa je bolj kler ne pride do preskoka. S preskusi je bila kot zdr`na ali manj eksponencialne oblike. Bolj ustrezno kot pri pr- elektri~na poljska jakost zraka v teh pogojih ugotovljena vem je mogo~e tok naslednjih udarov obravnavati kot po-

Slika 2. Potek nastanka strele ({irjenja liderja in povratni udar)

331 OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~ tujo~e valove vzdol` kanala strele. Opazovanja so poka- –merjenje {tevila atmosferskih razelektritev in zala, da je obi~ajno tok prvega udara najve~ji. V nekate- – sistem za lociranje atmosferskih razelektritev. rih primerih pa se najve~ji tok pojavi pri drugem udaru, lahko pa tudi po katerem od naslednjih. Pred pojavom sodobnih sistemov za lociranje atmosferskih razelektritev so se za ugotavljanje ogroènosti pred udarom strele uporabljala predvsem meteorolo{ka Vrste strel opazovanja in {tevci atmosferskih razelektritev. Strele delimo po razli~nih merilih. Najprej jih razdelimo po lokaciji: strele znotraj oblaka, strele med oblaki in Meteorolo{ka opazovanja strele med oblakom in zemljo. Strele med oblakom in zemljo naprej razdelimo na pozitivne in negativne. Nega- Pri meteorolo{kih opazovanjih se od opazovalca zahte- tivne so tiste, ki ob razelektritvi odvedejo iz oblaka nega- va, da zabeleì, ali je v tistem dnevu sli{al grmenje. ê je tivni naboj. Teh je pribli`no 90 % vseh strel med oblakom opazovalec v tistem dnevu sli{al grmenje, so temu dnevu in zemljo. Strele med oblakom in zemljo lahko razdelimo rekli nevihtni dan. S primerno gosto mreò meteoro- na padajo~e in dvigajo~e. lo{kih opazovalnic je bilo tako mogo~e z dolgoletnim opazovanjem podati keravni~ni nivo, oziroma izdelati ke- Posebnost strel je v tem, da so izjemno nepredvidljive. ravni~no karto dolo~enega geografskega obmo~ja. Krivu- Njihovo pojavljanje na dolo~eni mikrolokaciji je prakti~no ljam, ki so povezovale obmo~ja z istim {tevilom nevih- izjemno te`ko napovedati. Vse ocene podajajo le verjet- tnih dni, so rekli izokeravni~ne krivulje. nost, da se bodo na dolo~enem obmo~ju pojavile strele. V Sloveniji je {tetje nevihtnih dni potekalo od leta 1955 do 1975. Na sliki 4 je podana izokeravni~na karta Slovenije za obdobje 1955–1975. Na~ini dolo~anja ogro‘enosti pred udarom strele [tevci atmosferskih razelektritev Ogroènost dolo~enega obmo~ja pred udarom strele dolo~amo s pomo~jo beleènj, opazovanj ali meritev, ki V letu 1975 so bili uvedeni {tevci atmosferskih raze- jih razdelimo v tri skupine: lektritev. Njihova naloga je bila, da beleìjo {tevilo – meteorolo{ka opazovanja atmosferskih razelektritev na dolo~enem obmo~ju.

Slika 3. Razli~ne vrste strel

332 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 4. Izokeravni~na karta Slove- nije za obdobje 1955–1975

Prva razli~ica {tevca je bila narejena z elektronko in {e z vidika u~inkovitosti detekcij, saj se u~inkovitost kar 14 m dolgo anteno iz {estih bakrenih ìc, ki je bila obi~ajno podaja za strele z jakostjo nad 5 kA. razpeta med 20 m oddaljena stebra. Na~ini dolo~anja lokacije se od za~etkov niso bistveno Druga generacija {tevcev je namesto elektronke upora- spremenili in tako lo~imo dva osnovna na~ina: smernega bljala tranzistor, kar je omogo~alo uporabo baterij z ni`jo in ~asovnega. Tretji, kombinirani na~in zdruùje predno- napetostjo in je v splo{nem zelo olaj{alo vzdrèvanje sti smernega in ~asovnega principa. {tevca. Smerni na~in dolo~anja lokacije Tretja generacija {tevcev je prinesla bistvene iz- Za dolo~anje mesta atmosferske razelektritve med bolj{ave pri konstrukciji antene (Strnad in sod., 1980), oblakom in zemljo potrebujemo senzorje, ki lahko izme- napajanju in ob~utljivosti vhodnega vezja. Ta razli~ica se rijo azimut elektromagnetnega vala (angl. Magnetic Di- je uporabljala vse do nastopa sistemov za spremljanje rection Finding), pod katerim iz opazovali{~a »vidimo« strel v realnem ~asu. V Sloveniji je bilo postavljenih 5 dolo~eno strelo, in ra~unska orodja, s katerimi nato na {tevcev. podlagi dveh ali ve~ meritev izra~unamo mesto udara.

Sistemi za lociranje atmosferskih razelektritev Proti koncu 70. let prej{njega stoletja so se pojavili prvi sistemi za avtomatsko lociranje atmosferskih razelektritev. Z njihovo pomo~jo je bilo mogo~e na nekaj km natan~no locirati strele, ki so bile oddaljene nekaj 100 km. S hitrim razvojem mikroprocesorjev in uvedbo sistema za globalno pozicioniranje (GPS) se sta se natan~nost in u~inkovitost lociranja bistveno izbolj{ali.

Pri dolo~anju lokacije strele s posebnimi senzorji me- rimo razli~ne parametre elektromagnetnega vala. Elek- tromagnetni val, ki ga povzro~i tok strele, se {iri med io- nosfero in zemljinim povr{jem od to~ke udara na vse strani in je odvisen predvsem od vrste strele in njene jakosti. V splo{nem je la`je locirati strele z ve~jo amplitu- do toka kot tiste, katerih amplitude so manj{e od 5 kA. Razlog je v tem, da se nivo signala in {uma pri oddaljenih strelah z majhnimi amplitudami è mo~no pribliàta in je detekcija oteèna. Jakost razelektritev je pomembna Slika 5. Izra~un lokacije udara s pomo~jo dveh azimutov

333 OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~

Bistvo te metode je torej natan~no merjenje azimuta. kem primeru podraì sistem in prav ta lastnost je ena od Teoreti~no za izra~un mesta zadostujeta dve to~ki in dva glavnih hib sistema, ki deluje po ~asovnem principu. azimuta, kot prikazuje slika 5. Kombinirana metoda Smiselno je poudariti, da je za izra~un mesta treba Kombinirana metoda zdruùje prednosti obeh upo{tevati ukrivljenost zemljinega povr{ja, kar narekuje na~inov in v zadnjem ~asu zgrajeni sitemi delujejo po uporabo sferi~ne trigonometrije. Ker zemlja ni idealna tem principu. krogla, ra~unamo s povpre~nim radijem na obmo~ju, kjer izra~unavamo lokacijo. Sprejemljivo to~nost dobimo na tak na~in tudi v primerih, ko je kot sekanja azimutov zelo top in bi sam smerni Slaba stran sistema z dvema detektorjema je ta, da so na~in dal slabe ali nesprejemljive rezultate. Bolj{e do- pogre{ki lokacij, ki leìjo blizu zveznice AB, zaradi sla- lo~anje lokacije omogo~a poznavanje ~asovnih zna~k be matemati~ne pogojenosti lahko veliki. Zato gradimo obeh meritev, kar omogo~a, da se pri izra~unu uporabi tu- sisteme, ki imajo vsaj tri ali ve~ senzorjev ter so postav- di modficiran ~asovni algoritem dolo~anja lokacije. ljeni tako, da njihove zveznice tvorijo pribli`no enako- strani~ne trikotnike.

^asovna metoda dolo~anja lokacije razelektritve Za dolo~anje mesta atmosferske razelektritve po ~asovni metodi potrebujemo najmanj tri senzorje, ki lahko izmerijo to~en ~as detekcije elektromagnetnega vala in njegovo jakost. Za doseganje to~nega ~asa, ki je bistveni parameter pri dolo~anju lokacije, se uporablja sin- hronizacija na GPS (Global Positioning System), kar zagotavlja natan~nost ure senzorja velikosti psevdona- klju~ne motnje, poznane kot SA (Selecitve Availability), in je manj{a od 340 ns.

V tem primeru vsak od senzorjev izmeri ~as detekcije. Razlika med ~asom udara in ~asom, ko senzor zazna elektromagnetni val, je enaka ~asu, ki ga val potrebuje, da prepotuje pot od to~ke udara P0(x0, y0) do senzorja.

Matemati~na analiza ena~b za dolo~anje lokacije po ~asovnem principu poka`e, da za nedvoumno dolo~itev lokacije potrebujemo podatke s {tirih senzorjev. To v vsa- Slika 6. Izra~un lokacije udara s pomo~jo treh ~asovnih senzorjev

Slika 7. Izra~un lokacije udara po kombinirani metodi

334 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slovenski sistem za lociranje atmosferskih Hkrati pa je sistem SCALAR del vseevropskega siste- razelektritev ma za detekcijo strel EUCLID (EUropean Cooperation for LIghtning Detection) s prek 100 senzorji, ki pokriva- V Sloveniji od aprila leta 1998 deluje Slovenski center jo ve~ino zahodne in del severne Evrope. Sistem se iz leza avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev ta v leto {iri in zagotavlja visoko redundanco, ve~jo (SCALAR), s pomo~jo katerega zbiramo podatke o stre- to~nost in u~inkovitost lociranja strel. lah med oblakom in zemljo, ki so se zgodile na {ir{em obmo~ju Slovenije. Strele med oblaki je veliko te`je de- Izra~un lokacije strele na podlagi informacij, ki jih po- tektirati na ve~je razdalje, saj je ocenjena amplituda takih sredujejo senzorji, se vzporedno izvaja na Dunaju (Av- strel samo okrog 5 kA. strija) in v Karlsruheju (Nem~ija). Za prenos podatkov med senzorji in ra~unskim centrom se uporablja fleksi- Sistem temelji na dveh ~asovnih senzorjih, ki sta na- bilno digitalno telekomunikacijsko omre`je, za prenos me{~ena v ^rnomlju in Novi Gorici, ter osmih kombini- podatkov na Dunaj ali v Karlsruhe pa javno internetno ranih senzorjih, ki so postavljeni v Avstriji. omre`je.

Slika 8. Lokacije senzorjev v Sloveniji in Avstriji

Shematsko je sistem za detekcijo atmosferskih razelektritev predstavljen na sliki 7.

Vsaka zabele`ena strela ima ve~ parametrov. Nume- ri~ni parametri, ki jo definirajo so naslednji: 1. ~asovna zna~ka, 2. zemljepisna {irina lokacije, 3. zemljepisna dol`ina lokacije, 4. amplituda toka v kA, 5. {tevilo povratnih udarov, 6. ve~ja polos elipse napake, 7. manj{a polos elipse napake, 8. naklon elipse in 9. parameter kakovosti.

Glavna parametra, ki govorita o kakovosti sistema, sta to~nost in u~inkovitost detekcije strel. Sistem SCALAR zagotavlja to~nost lokacij pod 500–600 m. Dejanska korelacija med izra~unano lokacijo strele in znano lokacijo Slika 9. Dr`ave, ki so povezane v sistem EUCLID (dobimo jo s primerjavo posledic udarov v stanovanjske

335 OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~

Slika 10. Shematski prikaz sistema SCALAR objekte in izpadov daljnovodov) pa nakazuje, da je dejan- Za izdelavo karte je treba dolo~eno geografsko obmo~je sko odstopanje lokacij pod 300 m. razkosati na 1 km x 1 km velike kvadrate in pre{teti, koliko strel smo zabeleìli v dolo~enem kvadrantu. Zaradi ve- U~inkovitost, ki govori, koliko strel, ve~jih od 5 kA, like koli~ine podatkov je táko nalogo mogo~e re{iti samo detektiramo, je ve~ kot 92-odstotna. Zaradi teh parame- z ra~unalnikom. [ir{e obmo~je za izdelavo karte meri kar trov se sistem SCALAR uvr{~a med najbolj{e sisteme za 51.000 km2, kar je pribli`no 2,3-krat ve~, kot je povr{ina lokalizacijo strel v svetu. SCALAR-jev informacijski si- Slovenije. Trenutno je v podatkovni zbirki ve~ kot stem je plod slovenskega znanja (Kosma~, 1999b, 2000) 1.200.000 podatkov o strelah. in temelji na JAVA-nski tehnologiji in internetu, kar omogo~a dostop do vseh podatkov o strelah z obi~ajnim br- Izdelava karte gostote strel za {ir{e obmo~je Slovenije kljalnikom. iz osnovnih podatkov tako traja nekaj ur, zato si pri obde- lavah pomagamo s predprocesiranjem in razvr{~anjem strel v podatkovno zbirko, kjer so shranjeni podatki za vsak kvadratni kilometer Slovenije. Kumulativna zbirka Karta gostote strel nam omogo~a, da izdelamo karto gostote v nekaj minutah. Verjetnost udara strele podajamo z gostoto strel. Karta gostote strel podaja {tevilo strel zabeleènih na km2 na leto. Gostota strel se na ozemlju Slovenije giblje v zelo Izpopolnjena metoda izra~unavanja karte {irokem podro~ju od 0,6–1,1 strele/km2/leto v Prekmur- gostote strel po metodi elipse ju, 2,5–3,7 strele/km2/leto v ljubljanski kotlini, pa vse do 6,3 strele/km2/leto in ve~ na trnovski planoti. Predvsem Z razvojem sistema SCALAR se je spremenila tudi zahodni del Slovenije je tudi v evropskem merilu izrazi- metoda izra~unavanja karte gostote strel. Razvili smo ta- to ogroèn zaradi udarov strel. ko imenovano karto gostote strel po metodi elipse (Djuri-

336 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 11. Ogrinja~a verjetnosti lokacije v odvisnosti od X–Y koordinate ca, Kosma~, 2001). Za razliko od prej{nje metode (Ko- sma~, 1999a), kjer smo pre{tevali {tevilo udarov v referen~ni mre`i kvadrantov, izpopolnjena metoda upo{teva {e elipso napake. Pri tem smo ukinili referen~no mre`o, saj je pri tovrstnih prera~unavanjih ne potrebujemo. Uve- dli smo Gass-Krügerjevo transformacijo in s tem dosegli dvodimenzionalno linearnost koordinatnega sistema.

Mesto udara strele je to~kovni pojav, vedar lahko sistem SCALAR dolo~i le najverjetnej{o to~ko (koordina- to) udara s pripadajo~o elipso napake. Prav to elipsasto obmo~je napake, ki je dolo~eno s 50-odstotno verjetnostjo, je najpomembnej{i parameter pri izra~unu karte gostote strel po metodi elipse. Pre{tevanje udarov v refe- Slika 12. Diferenciranje elipse napake ren~nih kvadrantih se prelevi v ploskovno ute`no ozna~evanje. Pri tem dobi udar strele ploskovni pomen, Na sliki 12 je prikazan princip diferenciacije elipse na ki pri to~nosti sistema 500–600 m in z upo{tevanjem ena- nastavljive kvadrante, katerim lahko spreminjamo velikih polosi elipse (povr{ina pribl. 1 km2) predstavlja ute` kost. Ta pomembno vpliva tako na natan~nost karte go- z enoto 1. stote strel kot tudi na ~as prera~unavanja. Ker je prera~unavanje sorazmereno s kvadratom {tevila kvadrantov, Lastnosti nove metode je velikost kvadrantov omejena na 25 m x 25 m. Z dolo~anjem ute`i, ki temeljijo na velikosti povr{ine elipse napake, dose`emo: Osnovni kvadranti imajo lahko razli~ne velikosti. Naj- –koordinatno neodvisnost (nismo vezani na referen~ne manj{o velikost omejuje natan~nost sistema SCALAR in kvadrante), je 500 m x 500 m. –ve~jo natan~nost, – izbolj{ano (manj{o) razpr{enost gostote, Grafi~ni rezultati karte gostote strel po metodi elipse – da so v izra~unu upo{tevane lastnosti sistema SCA- Zaradi pove~anja natan~nosti karte gostote strel se lo- LAR (natan~nost, zanesljivost, matemati~na pogoje- kalno pojavljajo tudi reliefne zna~ilnosti terena. Na sliki nost izra~una lokacije udara), 13 je prikazan RTV-oddajnik na Kumu, ki je zelo izpo- –nastavljivo granulacijo prera~unavanj. stavljen strelam v primerjavi z njegovo okolico.

Osnove prera~unavanj izpopolnjene metode Za primerjavo nam slika 14 prikazuje dejanske elipse Obse`nost prera~unavanja (pribl. 1.200.000 strel) raz- napak in prera~unano karto gostote strel po metodi eli- delimo na dva osnovna procesa. pse. Vizualno opazimo odstopanje skupine elips, kar je – Elipso napake pretvorimo v mre`o diferencialnih po- zavajajo~e in ob uporabi prej{njih metod vna{a dolo~ene ljubno velikih kvadrantov, ki s svojo povr{ino nosijo pogre{ke. [ele z izpopolnjeno metodo dose`emo dejan- ustrezni ute`ni koeficient. sko to~nost, ki jo lahko primerjamo z znano geografsko – Osnovne kvadrante razdelimo na manj{e podenote. lokacijo (v tem primeru Kum).

337 OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~

Slika 13. Prikaz gostote strel za mikrolokacijo RTV-oddajnik na Kumu

Slika 14. Primerjava karte gostote strel po metodi elipse z izvornimi elipsami napake okrog Kuma za obdobje treh let

Na sliki 15 je prikazana prakti~na uporaba karte gosto- Fizikalno dogajanje, kolikor ga poznamo do sedaj, ne te strel pri 110-kilovoltnem daljnovodu Ajdov{~ina–Idri- daje zadovoljive osnove za teoreti~no dolo~anje verjetno- ja. Koridor obsega 1 km {iroko obmo~je, na katerem sta stne porazdelitve. Hkrati pa se pri dimenzioniranju vidni izpostavljeni mesti s pove~ano gostoto strel, ki sov- za{~ite pred udari uporablja ra~unske metode, kjer je padata z reliefom po katerem gre trasa daljnovoda. zaèlen analiti~ni opis verjetnosti pojavljanja dolo~ene amplitude. Na sliki 16 sta podani verjetnost in kumulativna verjetnost porazdelitev amplitud atmosferskih razelektritev na obmo~ju Kuma, ki jih je zabeleìl sistem SCA- Verjetnostna porazdelitev LAR v obdobju treh let. amplitud Kljub temu opazovanja kaèjo, da se amplituda pri Verjetnostna porazdelitev amplitud atmosferskih raz- ve~ini strel podreja verjetnosti, ki jo lahko opi{emo (Ber- elektritev podaja verjetnost, s katero se na izbranem ger in sod.; Anderson in sod.; Strnad in sod., 1980) z lo- obmo~ju pojavljajo dolo~ene amplitude. Kumulativna garitmi~no normalno porazdelitvijo. Gostoto porazdeli- verjetnostna porazdelitev pa podaja verjetnost pojavlja- tve podamo z naslednjim izrazom: nja amplitud, ki so manj{e od dolo~ene vrednosti.

338 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 15. Gostota strel okrog objek- ta 1 km (daljnovod Ajdov{~ina–Idri- ja, 110 kV)

Slika 16. Verjetnostna in kumulativna verjetnostna porazdelitev amplitud atmosferskih razelektritev

(1) mo z matemati~nim modelom (1). Rezultat podaja slika 17, ki potrjuje ustreznost modela in je zaradi bolj{e predstave narisana v deseti{kem logaritemskem merilu. Pri tem smo amplitudno os izmerjenih vrednosti transformi- rali v logaritemsko merilo, model Gaussove normalne po- Porazdelitev je tako v celoti dolo~ena z dvema kon- razdelitve pa smo vpeli na dobljeno krivuljo. ^e bi graf stantama: na sliki 17 vrnili v prvotno linearno merilo, bi se Gausso- – Μp vmesna vrednost porazdelitve (ne srednja va normalna porazdelitev spremenila v logaritemsko nor- vrednost) poljubnega parametra x, malno porazdelitev (1). – σp logaritmi~na (ln) disperzija. Pri matemati~nem modelu so bile izra~unane vrednosti: Verjetnost p , da se parameter pojavi znotraj intervala p Μ x1 in x2, izra~unamo s porazdelitveno funkcijo: – p=10,85 kA – σp=0,478 (2) Pri tem treba poudariti, da je Μp vmesna vrednost porazdelitve `e transformirane izmerjene krivulje in ne mediana, ki je nekaj ~ez 14 kA. To je razvidno tudi s slike 11, kjer je izmerjena krivulja za malenkost dvignjena od matemati~nega modela v zadnjem podro~ju (~ez 25 kA), Verjetnost porazdelitve amplitud lahko tako primerja- kar posledi~no prinese prej omenjeno razliko.

339 OGRO@ENOST ZARADI ATMOSFERSKIH RAZELEKTRITEV/Janko Kosma~

Slika 17. Primerjava izmerjenih vrednosti z matemati~nim modelom

4. Polansky, F., Frequency Distribution of Amplitudes of Lightning Currents. Study Com- Sklepne misli mittee Nr. 33 (Overvoltages and Insulation Co-ordination). 5. Berger, K., Anderson, R.B., Kr ninger, H., Parameters of Lightning Flashes. Study Committee Nr. 33 (Overvoltages and Insulation Co-ordination). 6. Anderson, R.B., Eriksson, A.J., Lightning Parameters for Engineering Aplication. S sistemom SCALAR v Sloveniji od leta 1998 redno be- Study Committee Nr. 33 (Overvoltages and Insulation Co-ordination). leìmo atmosferske razelektritve, na podlagi teh pa izdelu- 7. Vi‘intin, S., 1999. Za{~ita visokonapetostnega daljnovoda pred atmosferskimi prena- jemo karte gostote strel. Karte gostote strel nadome{~ajo v petostmi. Magistrsko delo. Ljubljana. 8. Strnad, B., Gliha Vavpoti~, M. in sod., 1980. Statisti~na obdelava podatkov o registri- preteklosti uporabljene keravni~ne karte. Keravni~ne kar- ranju udarov strel s {tevci. V. del. Ljubljana, Elektroin{titut Milan Vidmar, Ref. {t. 702- te, ki so nastajale na podlagi subjektivnih opazovanj, se po V. 9. Kosma~, J., 2000/2001. Uporaba sistema za detekcijo strel za napovedovanje natan~nosti ne morejo ve~ kosati s kartami gostote strel, ki ogro‘enosti pred strelo. Ujma, 14—15, 300—303. 10. Kosma~, J., 1997. Slovenski sistem za lokalizacijo atmosferskih razelektritev v real- imajo za osnovo individualne udare strel. nem ~asu. V: Tretja konferenca slovenskih elektroenergetikov, Nova Gorica, 3.—5.junija, 1997. Zbornik. Ljubljana, Slovenski komite Mednarodne konference za velike elek- troenergetske sisteme. V prihodnosti èlimo pribliàti dostop do podatkov 11. Kosma~, J., 1999a. Karta gostote atmosferskih razelektritev za Republiko Slovenijo. uporabnikom, ki te podatke resni~no potrebujejo: projek- V: Koordinacija izolacije v visokonapetostnih napravah (Vehovec, M., urednica). Zbornik referatov s 6. mednarodnega simpozija ¨H flerjevi dnevi˙, Portoro‘, 18.—19. tantom, investitorjem in vzdrèvalcem razli~nih sistemov, oktobra 1999. Ljubljana, Elektroin{titut Milan Vidmar. ki jih atmosferske razelektritve ogroàjo. Zato smo v no- 12. Kosma~, J., Djurica, V., 2001. Korelacija izpada daljnovoda z udarom strele. V: Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Bled, 28.—30.maja 2001 (Otrin, A., ure- vej{i verziji programske opreme vzpostavili servis na in- dnik). Zbornik referatov. Ljubljana, Dru{tvo SLOKO CIGRE. ternetu, prek katerega je mogo~e na èljo izdelati poljub- 13. Djurica, V., Kosma~, J., 2001. Karta gostote atmosferskih razelektritev. V: Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Bled, 28.—30.maja 2001 (Otrin, A., urednik). no karto gostote strel. Zbornik referatov. Ljubljana, Dru{tvo SLOKO CIGRE. 14. Kosma~, J., 1999b. Working group on dissemination systems — Java based lightning information systems. V: 4th European Conference on Applications of Meteorology, 13—17 September, 1999, Norrk ping, Sweden. Abstracts. Norrk ping, Swedish Mete- orological and Hydrological Institute, 327—330. LITERATURA 15. Kosma~, J., Djurica, V., 2000. Internet-based lightning information dissemination system. V: Conference proceedings. Vol. A, TOPICS 1-5. Rion, University of Patras, High 1. Golde, R. H., 1979. Lightning. Volume 1. New York, Academic Press. Voltage Laboratory, 198—200. 2. Direction-Finding System, Service Manual, Lightning Location and Protection, 1997. 16. Kosma~, J., 1998. Lightning and lightning detection systems : dokumentirano preda- Tucson. vanje za BEST (Board of European Students of Technology), Workshop 12. avgusta 3. Schulz, W., 1997. Performance Evaluation of Lightning Location Systems. Dissertati- 1998 v Velikih La{~ah. Mednarodni {tudentski poletni tabor ¨Natural phenomena˙, on. Mat. Nr. 8525284. Wien, Technischen Universit t, Fakult t fr Elektrotechnik. 19.—19. avgusta 1998. Ljubljana, Elektroin{titut Milan Vidmar.

340 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

GOZDNI PO@ARI Jo{t Jak{a

[tevilo gozdnih poàrov je odvisno predvsem dan tiso~letni vpliv ~loveka, ki se odslikava v zelo spre- od podnebnih dejavnikov. Povr{ina opoàrjenih menjeni vegetaciji. Prevladujejo nasadi ~rnega bora (Pi- gozdov pa je v veliki meri odvisna od organizira- nus nigra Arn.) in rde~ega bora (Pinus sylvestris L.). [te- nosti varstva pred poàri. V zadnjih desetih letih vilo gozdnih poàrov je odvisno predvsem od podnebnih se je povpre~na opoàrjena povr{ina gozda dodo- dejavnikov in nepazljivosti oz. malomarnosti ljudi. Ob- bra zmanj{ala. Poàrno so najbolj ogroèni goz- seg gozdnih poàrov je v veliki meri odvisen od ~loveka, dovi ~rnega in rde~ega bora, panjevci in grmi{~a. njegove dejavnosti v gozdu in gozdnem prostoru ter us- Najpogostej{i vzrok gozdnega poàra je ~lovek, pe{ne organiziranosti varstva pred poàri v naravnem natan~neje ~love{ka malomarnost in nepazljivost. okolju, preventive in kurative. Najpogostej{i posami~ni znan povzro~itelj gozdnih poàrov so Slovenske èleznice s svojo de- javnostjo v gozdu in gozdnem prostoru. Razporeditev gozdnih po‘arov in njihov obseg

Uvod Obseg gozdnih poàrov med letom je odvisen predvsem od podnebnih dejavnikov. V dolgoletnem pov- V Sloveniji so poàrno najbolj ogroèni gozdovi na sub- pre~ju sta zna~ilni dve obdobji s pove~anim {tevilom mediteranskem fitoklimatskem obmo~ju. Poleg toplega gozdnih poàrov. Prvo je v zimskem ~asu od za~etka podnebja in neugodne letne razporeditve padavin po- februarja do konca marca, drugo je poleti, julija in av- ve~uje poàrno ogroènost slovenskega Krasa in Primor- gusta. [tevilo poàrov in verjetnost nastanka poàra se ja {e apnena podlaga, ki ne zadrùje vode. Pogosti mo~ni spreminjata tudi ~ez dan. Najnevarnej{i ~as za nasta- vetrovi, zlasti v zimskem ~asu burja, {e dodatno po- nek poàra v gozdu je med 12. in 18. uro, vrhunec je ve~ujejo poàrno ogroènost. Naravnim danostim je do- ob 14. uri. Preglednica 1. Gozdni poàri v RS po vzrokih za obdobje 1991–2000 Obdobje 1991–2000 [tevilo Povr{ina skupaj % na vsoto % na sklop skupaj % na vsoto % na sklop Vsi poàri skupaj 682 100 100 6666,67 100 100 1. znani vzroki, od tega: 359 53 53 3260,34 49 49 1.1 ~lovek 322 47 90 3138,26 47 96 1.1.1 namerni poìg 74 11 23 295,82 4 9 1.1.2 neprevidnost 248 36 77 2842,44 43 91 1.2 naravni vzroki (strela) 37 5 10 122,08 2 4 2. neznani vzroki 323 47 47 3406,33 51 51 Dodatna raz~lenitev poàrov zaradi neprevidnosti 248 100 2842,44 100 1. kmetovalska opravila 84 34 451,12 16 2. gozdarska opravila 10 4 6,83 0,2 3. industrijska dejavnost 2 1 6,00 0,2 4. komunikacije (vlaki, elekt. vodi) 95 38 1730,04 61 5. obiskovalci gozda (turisti, otroci ipd.) 33 13 137,05 5 6. drugo (vojska ipd.) 24 10 511,40 18

341 GOZDNI PO@ARI/Jo{t Jak{a

Pogostnost gozdnih poàrov v Sloveniji se razlikuje po neredko tudi nepoznavanje nevarnosti so vzrok za nastanek posameznih gozdnogospodarskih obmo~jih. Na prvem 43 % gozdnih pogori{~. Med malomarnostmi so na prvem mestu je seànsko gozdnogospodarsko obmo~je, ki pokri- mestu komunikacije skozi gozd s 26 %, sledijo kmetijske va Kras, obalni in priobalni del in slovensko Istro. Na dejavnosti, voja{ke dejavnosti in obiskovalci gozda. seànskem gozdnogospodarskem obmo~ju nastane ve~ kot 50 % vseh gozdnih poàrov. Razmerja so {e druga~na, ~e izra~unamo odstotke na povr{ino pogorelega gozda. Tu je seànsko gozdnogospodarsko obmo~je dale~ Posledice gozdnih po‘arov pred vsemi s kar 90 % povr{ine vseh pogorelih gozdov. Odvisne so od tipa poàra, vrste in oblike gozda, ~asa nastanka in trajanja poàra, velikosti pogorele povr{ine in ekolo{ke ranljivosti obmo~ja poàra. Naj- Vzroki za nastanek gozdnih nevarnej{i so vr{ni poàri, ki prizadenejo drevesa od po‘arov tal do vrha kro{nje. Poleg dreves in lesne mase so okr- njene ali celo izgubljene ekolo{ke, socialne in gospo- Vzroki za gozdne poàre so analizirani za obdobje darske funkcije gozda. Sestoje, ki jih je po{kodoval 1991 do 2000. Podatki o vzrokih so razdeljeni na znane vr{ni ali podtalni gozdni poàr, je treba posekati, pri- in neznane. Kar 47 % vseh gozdnih poàrov je neznane- praviti na obnovo in obnoviti. S kasnitvijo pri poseku ga vzroka, ra~unano na povr{ino pa 51 %. Le pri 53 % po{kodovanih in odmrlih dreves izgubimo {e tisto les- vseh poàrov je bil ugotovljen vzrok. no maso, ki bi jo po poàru lahko koristno uporabili. [e huj{o nevarnost pa predstavlja potencialna nevar- Poàri z znanim vzrokom so razdeljeni na poàre zaradi nost prenamnoìtve podlubnikov, ki se na oslabelih in naravnega vzroka in poàre, ki jih je povzro~il ~lovek. Le 2 % po{kodovanih drevesih hitro prenamnoè in za~no gozdnih povr{in pogori zaradi naravnega vzroka (strela). ogroàti zdrave sestoje v okolici. ê pogorelega goz- ^lovek je, ra~unano na povr{ino, povzro~itelj 47 % vseh da ne obnovimo, za nekaj desetletij zavremo sukcesi- gozdnih poàrov. Namerni poìg je vzrok za 4 % pogorelih jo h gozdu, ki bo sposoben opravljati vse zastavljene gozdnih povr{in. ^love{ka malomarnost, neprevidnost in funkcije.

Preglednica 2. Gozdni poàri v RS po vzrokih za obdobje 1991–2000 Obdobje 1991–2000 Skupaj Letno povpre~je % na vsoto % na sklop [tevilo poàrov {tevilo 682 68 Pogorele povr{ine h 6666,67 666,67 100 100 1. gozdovi in grmi{~a 5029,53 502,95 75 75 1.1 visoki gozd e 1778,55 177,86 27 35 1.1.1 gozdovi iglavcev 1171,13 117,11 18 66 1.1.2 gozdovi listavcev k 156,38 15,64 2 9 1.1.3 me{ani gozdovi 451,04 45,10 7 25 1.2 panjevci t 1356,06 135,61 20 27 1.3 grmi{~a, grmi~ev gozd 1894,92 189,49 28 38 2. druge povr{ine a 1637,14 163,71 25 25 Pogorele povr{ine po vrsti lastni{tva 6666,67 666,67 100 100 1. javna last r 2855,25 285,53 43 43 1.1 gozdovi in grmi{~a 2173,00 217,30 33 76 1.2 druge povr{ine j 682,25 68,22 10 24 2. zasebna last 3811,42 381,14 57 57 2.1 gozdovi in grmi{~a e 2849,97 285,00 43 75 2.2 druge povr{ine 961,45 96,14 14 25 Povpre~na povr{ina poàri{~a v 9,78

342 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 1. Posek drevja zaradi gozdnih po`arov, v m3, po gospodarskih enotah za obdobje 1995–2001

Slika 2. Posek drevja zaradi gozdnih po`arov po letih, v m3

Ukrepi za varstvo pred Obseg gozdnega poàra je v veliki meri odvisen od gozdnimi po‘ari ~loveka, njegove dejavnosti v gozdu in gozdnem prostoru ter uspe{ne organiziranosti varstva pred poàri v na- Z novim Zakonom o gozdovih (Ur. l. RS {t. 30/93) in ravnem okolju, izvajanja preventive in kurative. Gozdar- Zakonom o varstvu pred poàrom (Ur. l. RS {t. 71/93) ter ska stroka lahko zmanj{uje poàrno ogroènost z gojen- Uredbo o varstvu pred poàrom v naravnem okolju (Ur. l. jem gozdov, ki so manj ob~utljivi za poàre. To je pre- RS {t. 62/95) so se dol`nosti in pravice pri izvajanju var- dvsem z zagotavljanjem ve~jega deleà listavcev v poàr- stva pred poàri v naravnem okolju porazdelile med lastno najbolj ogroènih gozdovih. Preoblikovanje gozdov nika oz. upravljavca, lokalno skupnost, gasilce, Upravo proti sonaravnej{im in za ogenj manj dovzetnim oblikam Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje in Zavod za gozdov je dolgotrajen proces. Preventivni ukrep za gozdove Slovenije. Ob tako velikem {tevilu »odgovor- zmanj{anje povr{ine in {tevila poàrov, ki je takoj izved- nih« je varovanje gozdov pred poàri postalo zahtevnej{e ljiv, je izobraèvanje lastnih delavcev v vseh odgovornih in predvsem bolj zapleteno. institucijah in osve{~anje preostale javnosti.

343 GOZDNI PO@ARI/Jo{t Jak{a

Slika 3. [tevilo gozdnih poàrov, skupna povr{ina gozdnih poàrov, povpre~na povr{ina gozdnega poà- ra in trend povpre~ne povr{ine gozdnega poàra v RS za obdobje 1991–2000

Slika 4. Karta potencialne po`arne ogro`enosti gozdov v RS

344 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Kratko pojasnilo k izra~unu potencialne Enako pomembni kot preventivna dejavnost sta tudi poàrne ogroènosti gozdov dobro organizirana opazovalna slu`ba ter usposobljena in ustrezno opremljena gasilska slu`ba. Svoj del odgovorno- Pri izdelavi ocene potencialne ogroènosti gozdov je sti pri preventivnih delih bodo morali prevzeti tudi lastni- bilo upo{tevano: ki oz. upravljavci gozdov in lokalne skupnosti. – drevesna vrsta – vsaki drevesni vrsti je bilo dodelje– nih dolo~eno {tevilo to~k glede na njeno potencialno ogroènost, iz deleà posameznih drevesnih vrst v odseku je bila ugotovljena povpre~na vrednost; Sklepne misli – starost sestojev – mladovju v odseku je bilo dodelje- no enotno {tevilo to~k; Po spremembah zakonodaje v 80. letih prej{njega sto- – srednja letna temperatura; letja varstvo gozdov pred poàrom àl ni bilo na~rtno – srednja letna koli~ina padavin; urejeno. Tak{no stanje je trajalo tudi v za~etku 90. let. – srednja letna relativna vla`nost zraka; Posledice opu{~anja poàrnega varstva gozdov so bile –mo~ in pogostost vetra; vidne v naravi in v {tevil~nih kazalcih. Tak{no stanje – periodi~nost su{nih obdobij; mora biti {ola vsem, ki se ukvarjamo s poàrnim var- – mati~ni substrat in vrsta tal; stvom gozdov. Rezultati na~rtnega dela na podro~ju pre- – ekspozicija; ventive in kurative se odraàjo predvsem v vztrajnem – nadmorska vi{ina; zmanj{evanju povpre~ne opoàrjene povr{ine gozda. – nagib; Poàrno varstvo gozdov je skupinsko delo gasilcev, goz- – urejenost gozdov in gozdna higiena. darjev, lokalnih skupnosti, lastnikov gozdov in izvajalcev poàrno nevarnih dejavnosti v gozdu in gozdnem Stopnje potencialne poàrne ogroènosti gozdov: prostoru. Lep zgled, ki mu je v prihodnosti vredno sle- 1. stopnja ogroènosti: zelo velika ogroènost, diti, je sodelovanje gasilcev in delavcev Zavoda za goz- 2. stopnja ogroènosti: velika ogroènost, dove Slovenije na obalno-kra{kem in postojnskem 3. stopnja ogroènosti: srednja ogroènost, obmo~ju. 4. stopnja ogroènosti: majhna ogroènost.

Poleg na~rtovanja varstva pred gozdnimi po`ari, ki je zakonska obveza Zavoda za gozdove Slovenije, bi bilo LITERATURA 1. Pape‘, J., Peru{ek, M., Kos, I., 1997. Biotska raznolikost gozdne krajine. Ljubljana, smiselno in potrebno, da se Zavod za gozdove Slovenije Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, s. 26. s svojo terensko organiziranostjo intenzivneje vklju~i v 2. Perko, F., Poga~nik, J., 1996. Kaj ogro‘a slovenske gozdove. Ljubljana, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, s. 23—26, s. 93—101. sistem opazovanja gozda in gozdnega prostora, tudi nad 3. Zavod za gozdove Slovenije, Poro~ilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije, leta pragom zakonskega minimuma. 1995—2001. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije.

345 RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI/Miha Likar

RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI Miha Likar

Videti je, da skoraj ni mo`no dovolj poudariti gostitelja namre~ pomeni skoraj za vse mikrobe slepo uli- pomen temeljnih raziskav za prepre~evanje po- co. Najnevarnej{i patogeni mikrobi so v zgodovini navad- rajajo~ih se nalezljivih bolezni, ki se porajajo na no pomenili smrt zanje in za ljudi. Prav zaradi medseboj- novo, ali jih è poznamo in se vra~ajo. Raziska- nih koristi je dana{nji ~lovek preìvel tak{na sre~anja. ve so zahtevne in terjajo usklajeno delo ve~ strok in podro~ij. Ne gre le za raziskave posa- Vpra{anje je, ali je {e mo`no, da bi nalezljiva bolezen mezne porajajo~e se bolezni, za katero bi bilo vnovi~ sproìla veliko »kugo«, kakor so jih opisovali v treba pripraviti cepivo ali nova zdravila. O~itno preteklosti. Epidemiologi navadno opozarjajo na influen- je treba raziskave porajajo~ih se bolezni zaradi co. Te`ko je verjeti, da bi influenca v na{em ~asu postala nove pardigme, ki jo predstavljajo, usmeriti na tako huda, kot je bila ob koncu prve svetovne vojne. V nova podro~ja, kot so vakcinologija, imunologi- pi~lih 11 mesecih je tedaj umrlo najmanj 24 milijonov ja in razvoj zdravil. Bistvene so temeljne razi- ljudi. Bolezen je zadela vse celine, vse ljudi. Okuèni lju- skave, da lahko pri~akujemo napredek pri pre- dje niso niti vedeli, kaj jih je zadelo: zjutraj so bili popol- pre~evanju porajajo~ih se bolezni, ki so nalezlji- noma zdravi in pri mo~eh, pono~i so umrli. Utopili so se, ve. Nujno je povezovati stroke, da bodo po- ker jim je teko~ina zalila plju~a. Pandemija influence je membne znanstvene novosti in tehnolo{ki na- bila podobna kugam, grozljivkam iz srednjega veka. Po- predek globalno izbolj{ali zdravje ljudi in nekod so bili umrli tako {tevilni, da so jih kar pustili ob zmanj{ali ~lovekovo ob~utljivost za nove mikrob- obcestnih jarkih. Pogosto opisujejo razmere iz Filadelfi- ne nevarnosti. je, kjer je v mesecu dni umrlo 11.000 ljudi. Vse normalno ìvljenje je bilo onemogo~eno. [ole in cerkve so zapr- li, podobno tudi tovarne; otroci brez star{ev so se potika- Leta 1962 je eden velikih mikrobiologov in Nobelov li po cestah, star{i so jim umrli. nagrajenec sir McFarland Burnet zapisal: »Sredi 20. stoletja lahko govorimo o koncu najbolj pomembne dru`be- Potem pa je pandemija usahnila tako nesli{no in skriv- ne revolucije v zgodovini – o eliminaciji nalezljivih bole- nostno, kot se je za~ela. Groza je popustila, ljudje so ne- zni, pomembnega dejavnika na{ega dru`benega ìvlje- hali umirati. @ivljenje se je vrnilo v normalne razmere. nja.« Izrek je bistveno prispeval k temu, da so nalezljive Ob koncu 90. let prej{njega stoletja se je pojavila pti~ja bolezni zanemarili. Stali{~e predstavlja Samov{e~nost, influenca. Bolezen je povzro~al podtip virusa influence, ob~utek zadovoljstva in varnosti, z veliko za~etnico »S« ki {e ni bil znan kot povzro~itelj influence pri ~loveku. in danes pla~ujemo ceno. Pandemije pa ni bilo, saj se je virus le prav slabo prena{al s ~loveka na ~loveka. Tudi pojav pti~je influence je kre- Nalezljive bolezni so {e vedno med glavnimi vzroki za pil zadovoljstvo, da smo postali sposobni prepre~iti pan- umiranje v svetu. Vrnile so se z neverjetno mo~jo. V le- demije influence. [e vedno pa ne znamo docela zaneslji- tih od 1982 do 1992 se je umrljivost zaradi nalezljivih bo- vo pojasniti, zakaj se influenca v manj{ih epidemijah lezni pove~ala, npr. v ZDA za 58 %. Glavni vzroki so povra~a na 10 do 40 let. Nekatere manj{e epidemije niso ta- stali oku`ba s HIV in aids, bolezni dihal (predvsem ko nedol`ne; npr. hongkon{ka influenca je terjala plju~nica) in oku`be krvi. 700.000 ìvljenj. Zanesljivo vemo, da je narava ustvarjal- na in da imajo virusi skoraj neizmerne zmo`nosti za traj- Odnos ~loveka do nevarnih mikroorganizmov je sestavi- no spreminjanje, mutacije. na razvojne drame. »Tukaj smo mi, tukaj so oni. Oni si i{~ejo hrano, mi smo zanje meso.« Tako je nedavno zapi- Ameri{ki epidemiologi govorijo o {estih glavnih de- sal Joshua Lederberg. Kako naj z njimi tekmujemo? Raz- javnikih, ki sodelujejo pri porajanju, izginjanju ali mnoùjejo se tako hitro in so tako {tevilni! Prenesejo silna vra~anju nalezljivih bolezni. Opozarjajo na demografske nihanja {tevil~nosti svojih populacij, kajti izravna jih na- spremembe in na spremembe v ~lovekovem vedênju, ki ravni razvoj. Mikrobi imajo neznanske mo`nosti za gene- so pogosto nepredvidljive. Opozarjajo na nove tehnolo- ti~no razli~nost. ^lovek se od njih razlikuje v vseh pogle- gije in industrijske postopke, nesluten ekonomski razvoj dih. Njihovo {tevilo, hitra nihanja in prilagajanja na dedne in {e posebej na spremembe v poljedelstvu in pri izrabi spremembe jim dajejo silno prednost pred ~lovekom. zemlje. Epidemiolo{ki pomen imajo zanesljivo tudi dramati~no pove~anje hitrosti in {tevila mednarodnih poto- Zakaj smo se sploh ohranili? vanj in razcvet trgovine, ve~ja gibljivost ljudi in ìvali, Na prvi pogled se zdi paradoks: z redkimi izjemami je hrane in drugih dobrin. Ponekod so è spoznali vpliv na{im mikrobnim sovra`nikom v prid, da preìvimo. Smrt razpadanja javnega zdravstva na lokalni, nacionalni ali

346 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI globalni ravni. Pri analizi vzrokov za porajanje nalezlji- Prena{alci mikrobov le redko zbolijo zaradi mikrobov, vih bolezni ugotavljajo, da navadno deluje ve~ na{tetih ki jih prena{ajo. Plazmidiji malarije ne bi imeli koristi, ~e dejavnikov, ne le en sam. bi uni~evali komarje, ki jih prena{ajo. Pogled, ki ga ve~krat imenujejo zdrava pamet – strokovnjaki, pa govori- Pojav antibiotikov v 40. letih prej{njega stoletja je med jo o razvojni medicini – nam pove, da opazovanje simpto- glavnimi razlogi, da je bilo nekaj desetletij videti, da bo- mov pri gostiteljih in prena{alcih odkrije marsikaj. Kako do nalezljive bolezni premagane. Pokazalo pa se je, da so ravnati? Ali naj simptome oku`be v tak{nih primerih zdra- bila predvidevanja prazna, saj so si bakterije hitro prido- vimo? Na simptome oku`be je treba gledati tudi z razvoj- bile odpornost proti antibiotikom. Proizvajalci z novimi nega vidika. Ali naj zdravimo ka{elj? ^lovek s ka{ljem od- antibiotiki è komaj dohajajo odpornost bakterij. Toda strani iz dihal dobr{en del nevarnih mikrobov, res pa ka{elj odpornost ni ve~ samo medicinski problem, gre tudi za mikrobe raz{irja tudi v okolico bolnika. Drugi primer je ~lovekovo vedênje. Bolniki pogosto zahtevajo in dobijo driska. Z njo se ~lovek re{i prevelikega {tevila mikrobov v antibiotike za vsako manj{o oku`bo, tudi npr. proti viru- ~revesju, lahko pa jo pri{tevamo med prilagoditve, s kate- snim oku`bam, ki niso ob~utljive za antibiotike. Odporne rimi se mikrob raz{irja z gostitelja na gostitelja. bakterije so postale tako pogoste, da so stro{ki za proi- zvajalce preveliki in je novih antibiotikov vse manj. Kaj je novega, da lahko razmi{ljamo o razvojnih vidikih nalezljivih bolezni? Odkod mikrobom tak{na trdoìvost? Posku{ali bomo Marsikaj. Opozorimo naj le na ~udeè, ki jih prina{a ta nanizati nekaj mo`nosti. genomika in analiza DNK. Imamo è dober model za Poti, po katerih nastanejo variante v posameznem klo- zdravo ìvljenje in splo{no podobo razvoja ìvega sveta. nu bakterije, so neomejene. Pri replikaciji DNK so pogo- Kaj lahko storimo proti novim mutantom in rekombinan- ste napake, saj ìvijo mikrobi v morju kemi~nih snovi in tam patogenih mikrobov? Kaj lahko predvidevamo o no- fizikalnih dejavnikov, ki so mutageni. UV-sevanje seè vih epidemijah nalezljivih bolezni? Kako naj se branimo? npr. do same DNK v celicah koè. Sevanje {tevilne celi- Dobra novica je prav gotovo nova tehnologija, ki jo è ce umori, tiste, ki ne propadejo, pa pogosto mutirajo. [e uporabljamo. Dobre novice so novosti na podro~jih, kot pogostej{e so napake pri replikaciji RNK. Nekateri viru- je profilaksa, kot so cepiva in razumevanje patogenosti. si RNK tako pogosto mutirajo, da se skoraj vsak virusni Genomika bakterije è za~enja dajati sadove in bo opra- del~ek vsaj po enem nukleotidu razlikuje od drugih. Sa- vi~ila silen trud, ki so ga vloìli v delo za razre{itev hu- moumevno je, da ima pri tem vlogo tudi naravna selekci- manega genoma. Marsikaj so s temi novostmi pojasnili ja. Narava pa je polna domislic, v~asih virusu pri spremi- tudi o razvoju mikroorganizmov, nastali so novi pogledi njanju pomagajo {e virusi pomo~niki, ki mu pomagajo na mo`ne cilje za nova odkritja, na nove metode za pre- preìveti. Dobre zanje so tudi spremembe povrhnjih se- pre~evanje in zdravljenje bolezni. stavin bakterij ali, kot pravijo bakteriologi, variacije faze. Dober primer so salmonele, ki jih po tak{nih spremem- Na visoki ravni strategije boja proti mikrobnemu svetu bah poznamo è ve~ sto. nam je v pomo~ temeljno znanje. Danes è nadvse u~inkovito prepre~ujemo epidemije oku`b z ìvili, vodne epi- Strokovnjaki se pogosto ~udijo, zakaj se neiz~rpen vir demije in bolezni, ki se prena{ajo z iztrebki. Na tehno- mikrobnih strupov ni mnogo bolj raz{iril. Primer je tok- lo{ki ravni je è mo`no prepre~evati spolno prenosljive sin botulinum, ki ga prideluje bakterija Clostridium botu- bolezni. Medij, ki ga {e ne znamo nadzorovati, zrak, je {e linum. Uganka ostaja, zakaj je ta toksin navadno tako vedno precej zanemarjen. Ali lahko ukrenemo prav toli- ostro omejen? Biolo{ki mehanizmi ga ne zamenjujejo, ko, kot proti drugim vrstam za prena{anje mikrobov tudi njegova slabost je silna strupenost; pogosto povzro~ajo proti oku`bam, ki se prena{ajo z zrakom? U~inkovit nad- smrtno zastrupitev. Toksin tako hitro ubije svojega gosti- zor je è maska za obraz, podobna maskam, ki so jih no- telja, da je smrt gostitelja zanj slepa ulica. sili policaji med epidemijo influence leta 1919.

Druga~ne pa so razmere, kadar parazit izbere dru- Kako bi se spoprijel s porajajo~o se nalezljivo bolezni- ga~no strategijo in se razmnoùje po~asi. Pri tem gre za jo preprost ~lovek? Posvetoval sem se s prijateljem, ki je razvojna dogajanja, pri katerih ~lovekov imunski sistem kmet. Opozoril me je na izku{nje. Kaj so porajajo~e se i{~e izhod in nove smeri. Ve~ina akutnih oku`b izzove nalezljive bolezni nau~ile strokovnjake? Poskusil bom popoln imunski odziv, humoralnega (v serumu nastajajo prikazati nekaj najbolj zgovornih primerov. protitelesa) in celi~nega, ki ga imenujejo tudi celi~no po- sredovanega. Odziv je hiter, zaznamo ga è v tednu dni Ko so za~eli izvajati program za izkoreninjenje ~rnih ali desetih dneh po za~etku oku`be. Mikrob, ki se raz- koz, nih~e ni vedel, kako za~eti. Potem so se odlo~ili za mnoùje po~asi, si sam pove~uje ranljivost, kadar se ne strategijo, ki so jo è uporabljali pred leti v Centralni oprime {e kak{ne druge taktike, npr. spreminja fazo, an- Afriki: prenehali so cepiti vse prebivalce po vrsti, cepili tigene, posnema druge organizme ali ra~una na toleran- so samo skupine ljudi, da bi oku`bo zamejili. [tevilnim co gostitelja. strokovnjakom se je nova strategija zdela tvegana, vendar

347 RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI/Miha Likar je bil uspeh nepri~akovan. V nekaj letih so ~rne koze usa- nih de`elah Azije in Afrike. Novo strategijo so prvi~ upo- hnile povsod, kjer so mno`i~no cepili samo ljudi, ki bi rabili leta 1972, leta 1977 je bil zadnji bolnik s ~rnimi ko- lahko pri{li v dotik z bolnikom. Uspelo jim je povsod, zami v Eritreji. Leta 1980 je Svetovna zdravstvena orga- kjer so bile ~rne koze {e endemi~ne, tudi v najbolj zakot- nizacija razglasila, da je svet brez ~rnih koz.

Treba je priznati, da ~lovek le te`ko prelisi~i vse mo`nosti in vse okoli{~ine, ki jih ima na voljo virus, da se ohrani. O~itno samov{e~nost zaradi uspeha pri izkore- ninjenju ~rnih koz le {e ni na mestu. Opozarjajo pa, da je ~lovek hude probleme vedno re{eval z optimizmom.

Vzemimo novej{i primer. V za~etku 70. let prej{njega stoletja so se v Veliki Britaniji pojavile »nore krave« ali goveji spongiloformni encefalitis (BSE). Bolezen in njej podobne smo `e poznali, vendar ne v epidemi~ni obliki. Podobna bolezen pri ~loveku se imenuje Creutzfeldt-Ja- kobova bolezen. Epidemija pri govedu se je iz Velike Bri-

Slika 1. Cylospora cayetaneasis v iztrebkih. Parazit je v zadnjih letih Slika 2. Kalicivirus tursiopsul, ~lan dru`ine paramiksovirusov, ki je v povzro~il vodne epidemije driske. zadnjih letih povzro~il epidemije med tjulenji v Severnem morju.

348 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Tabela 1. Pomembne porajajo~e se nalezljive bolezni Virusne Bakterijske Parazitne Prionske stafilokoki, odporni proti varianta Creutzfeldt– H5dN1 pti~ja influenca kriptosporidoza vankomicinu Jakobove bolezni vro~ica Lassa E. coli 0–157 : H7 ciklosporoza malarija, odporna proti denga kolera kemoterapevtikom plju~ni hantavirusni kuga sindrom tuberkuloza, odporna aids proti ve~ kemoterapevtikom kalicivirusi Prirejeno po Fauciju, 1998.

Tabela 2. Letna incidenca BSE v Veliki Britaniji v obdo- poro~ila zapisala: »Napaka je bila, da so politiki in javni bju 1985–1997 uslu`benci v strahu pred posledicami in pred javnostjo Leto [tevilo primerov zavirali javno razpravljanje o »novi» bolezni, ki se je po- rajala. Epidemijo bi lahko v za~etkih zatrli, ~e bi ob pra- 1985 14 vem ~asu opozorili na nevarnosti, ki so danes o~itne. Pri- krivanje in pokroviteljski odnos do javnosti sta zna~ilni 1986 60 za slabo vlado in slabo znanost.« 1987 630 Kaj so nas nau~ile epidemije stekline? 1988 2.184 Steklina pogosto kaè, kako prilagajanje virusa stekli- 1989 7.131 ne prispeva k porajanju nove ekolo{ke ni{e za bolezen. Pogosto se zgodi, da so vse okoli{~ine primerne za pora- 1990 14.181 janje stekline, recept za steklino je preprost. Treba je poskrbeti za virus. Dramati~en primer je steklina med raku- 1991 25.052 ni v vzhodnih dràvah ZDA v 70. letih prej{njega stole- 1992 36.682 tja. Epidemijo med rakuni so vnesli ljudje, ki so leta 1977 prenesli steklino z rakuni z endemi~nega obmo~ja na Flo- 1993 34.370 ridi v Virginijo. Pri tem so odkrili, da virus stekline ni en 1994 23.945 sam, temve~ gre za skupino sorodnih serolo{kih tipov, ki se vsak prena{a le med rezervoarji prav{njih gostiteljev 1995 14.300 ali svojih ekolo{kih ni{. V Severni Ameriki je {est geno- 1996 8.016 tipov virusa stekline, med katerimi je tudi rakunov geno- tip. Bolezen se je {irila, ko so se rakuni grizli med seboj, 1997 4.052 in po nekem ~asu je nastal nov virus stekline, ki je prila- gojen na kroènje v rakunih. Nauk epidemije stekline pri Prirejeno po Pattisonu, 1998. rakunih je, da lahko sodobna virolo{ka diagnostika da tanije raz{irila tudi v nekatere evropske dràve in grozila, klju~ za prepre~evanje bolezni. da bo pretrgala trgovinske vezi v evropski skupnosti. Hkrati z epidemijo BSE so se za~eli pojavljati tudi bolni- Opisal bom {e nerazre{en primer porajajo~e se bolezni. ki z varianto C-J bolezni, ki so jo poimenovali v-C-J. Bo- Bakterija Chlamydia pneumoniae povzro~a pri priletnih lezen je bila o~itno nova porajajo~a se bolezen. ljudeh hudo plju~nico. Bakterijo so odkrili pred dobrimi desetimi leti, pozneje so njene sledove za~eli odkrivati v V Veliki Britaniji so imenovali komisijo strokovnjakov arterioskleroti~nih koronarnih arterijah pri ljudeh. ve~ strok, ki je po treh letih dela za 23 milijonov funtov Chlamydia pneumoniae je sorazmerno ob~utljiva za ne- {terlingov izdelala poro~ilo v 27 knjigah. Naj spoznanja katere antibiotike in bi jo iz koronarnih ìl lahko odstra- povzamem na kratko. Ugotovili so, da je epidemija BSE nili. Nastalo pa je vpra{anje, ali se bakterija naseli v ìlah nastala, ker so bolezen v za~etku prikrivali pred javno- pred arterioskleroti~nimi spremembami ali pozneje, ko je stjo, da ne bi nastala panika in bi prizadeli mesno indu- povrhnjica ìl vneta in po{kodovana. Mikavna je misel, strijo. Komisija, ki jo je vodil lord Philips, je v povzetku da bakterija prva na~ne ìlo in se holesterol in druge

349 RAZVOJNA PARADIGMA NALEZLJIVIH BOLEZNI/Miha Likar

LITERATURA ma{~obne snovi nalagajo {ele pozneje in zama{ijo ìlo s 1. Bunning, VK., Lindsay, JA., Archer, DL., 1997. Chronic halth effects of food borne mi- posledi~nim sr~nim infarktom. Ali bi lahko prepre~ili in- crobial diseases. WHO Sta Quart, 50, 51—6. 2. âssell, GdH, Cole, BC., 1981. Mycoplasmas as agents of human disease. New Engl farkt, ~e bi poznali prva znamenja oku`be ìlja s Chlamy- J Med 304:80—9. dia pneumoniae in jih odpravili z antibiotiki? Kon~nega 3. Fauci, KS., 1998. New and reemerging diseases. The importance of biomedical research. Emerg Infect Dis 4, 374-8. odgovora {e ni. Interniste ~aka nehvale`no opravilo, kaj- 4. Hall, RL., 1997. Foodborne illness: Implications for the future. Emerg Infect Dis 3, ti morali bodo priznati, da k sr~nemu infarktu prispevajo 555—9. 5. Kuo, C., Jackson, LA., Camrbell, LA., 1995. Chlamydia pneumoniae. Clin Microbiol tudi bakterije. Ali druga~e povedano, da je sr~ni infarkt Rev 8, 451—61. lahko porajajo~a se bolezen. Neradi bodo priznali, da so 6. Lederberg, J., 1997. Infectious diseases as an evolutionaray pardigm. Emerg Infect ukrepi z zdravo prehrano le del prepre~evanja sr~nega in- Dis 3, 417—23. 7. Lederberg, J., 1998. Emerging infecitions: an evolutionary pespective. Emerg Infect farkta. V svetu è potekajo raziskave na velikem {tevilu Dis 4, 366—71. prostovoljcev, ki naj bi pojasnile, kako ravnati v priho- 8. Lee, LA., Puhr, ND., Maloney, K., Bean, NH., 1994. Increase in antimicrobial resistant Salmonella infection in the United States. J Infect Dis 170, 128—34. dnosti. 9. Likar, M., 1999. Porajajo~e se nalezljive bolezni. Ljubljana ZSTI. 10. Likar, M., 1999. Porajajo~e se nalezljive bolezni, Zeleno okno, 1, 6—20. 11. Pattison, J., 1998. The emergence of bovine spongiform encephalopatahy and rela- ted diseases. Emerg Infect Dis 3, 390. 12. Mons, B., Klasen, E., van Kessel, R., Nachinda, T., 1998. Partnership between South and North crystallizes around malaria. Science 27, 499. 13. Relman, D., 1998. Detection and indentificataion of previously unrecogized microbial pathogens. Curr Clin Top Infect Dis 18, 180—200. 14. Webater, RG., 1998. Influenza: an emerging diseases. Emerg Infect Dis 4, 436—41.

350 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

NALEZLJIVE BOLEZNI Alenka Kraigher, Lilijana Pahor

Zatiranje nalezljivih bolezni temelji na u~inko- zljive bolezni, ki se pri nas pojavljajo stalno, in bole- vitem sistemati~nem epidemiolo{kem spremlja- zni, ki so se è umaknile, vendar je ob ponovnem poja- nju. V Sloveniji je vzpostavljeno nad 75 nalezlji- vu bolezni potrebno ukrepanje, ni pa mednarodnih vimi boleznimi in je od l. 1986 ra~unalni{ko pod- obveznosti. V tretjo in ~etrto skupino spadajo bolezni, prto. Imamo nacionalni program, ki vklju~uje katerih prijava, registracija in ukrepanje so urejeni na spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in poseben na~in. poteka koordinirano na lokalni, regionalni dràv- ni in meddràvni ravni. Osnova za spremljanje Nalezljivo bolezen praviloma odkrijemo na podlagi nalezljivih bolezni so zakon o nalezljivih boleznih anamneze in klini~nega pregleda ali na osnovi mikrobio- in podzakonski akti, ki predpisujejo splo{ne in lo{ke preiskave. Njene epidemiolo{ke zna~ilnosti, vire posebne ukrepe za prepre~evanje in obvladova- oku`be in poti {irjenja pa ugotovimo z epidemiolo{kim nje nalezljivih bolezni. Obvezna je prijava nale- poizvedovanjem pri obolelih in v njihovi okolici ter z zljivih bolezni in epidemij, za nekatere celo takoj, opazovanjem terena. ko se pojavi sum, da gre za bolezen. Z uspe{nim ukrepanjem smo è pred desetletji prepre~ili da- Mikrobiolo{ka preiskava je pomembna tako za kli- vico, tetanus pri novorojen~kih, vrani~ni prisad, ni~no obravnavo in zdravljenje obolelega kot tudi za otro{ko paralizo, tifus, ki so v preteklosti resno obvladovanje {irjenja nalezljive bolezni in za zaznavanje ogroàli zdravje ljudi. Nalezljive bolezni, kot so ter prepre~evanje epidemij. Hitra identifikacija po- o{pice, mumps in rde~ke, so se prakti~no è vzro~itelja pripomore k dolo~itvi usmerjenih ukrepov po- umaknile, sedaj so po {tevilu obolelih za bole- tem, ko so ugotovljeni viri oku`be in poti {irjenja (Tan- znimi, ki se prena{ajo po zraku (respiratorne bo- ner in sod., 1993). lezni) v ospredju akutne oku`be dihal, norice, {krlatinka in angina. [e vedno so pogoste ~reve- Nalezljive bolezni zdruùjemo v naslednje skupine: sne nalezljive bolezni; najve~ jih povzro~ijo viru- respiratorne, ~revesne, transmisivne, bolezni koè in sluz- si. Med zoonozami se najpogosteje pojavljajo nic ter zoonoze. Nalezljive bolezni so v posamezne sku- salmoneloze pa tudi mikrosporija. Transmisivne pine razvr{~ene glede na najbolj verjetno pot {irjenja nji- bolezni, kot so klopni meningoencefalitis, lyms- hovega povzro~itelja. Tako so v skupini ~revesnih bolezni ka borelioza in erlihioza, se pojavljajo endemsko tiste, ki se prena{ajo fekalno-oralno, kot npr. trebu{ni ti- v posameznih predelih dràve. Med spolno pre- fus in kolera pa tudi hepatitis A, otro{ka paraliza, serozni nosljivimi boleznimi v zadnjih desetih letih na- meningitis, ~eprav so pri slednjih klini~ni znaki, ki ra{~ata zlasti hepatitisa B in C. Med epidemija- spremljajo bolezni, povsem razli~ni. Med respiratorne mi so najpogostej{e oku`be s hrano. bolezni, ki se {irijo po zraku s ku`nimi kapljicami in aerosolom, {tejemo ve~ino nalezljivih otro{kih bolezni (o{pice, mumps, rde~ke, norice) pa tudi gripo, {krlatinko in gnojni meningitis. êtudi imajo bolezni razli~ne kli- Uvod ni~ne slike, se jih prepre~uje s podobnimi ukrepi, in ~etudi nista znani natan~na diagnoza in etiologija bolezni, se Zakon o nalezljivih boleznih dolo~a obvezno prijavo lahko na podlagi ugotovljene najbolj verjetne poti {irje- in ukrepe za obvladovanje nalezljivih bolezni, ki nja povzro~itelja uvede ustrezne splo{ne in posebne ukre- ogroàjo zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Pra- pe za prepre~evanje njihovega {irjenja (Smith, Morrow, vilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in posebnih 1996; Benenson, 1995). ukrepih za njihovo prepre~evanje in obvladovanje jih glede na naravo bolezni, raz{irjenost in nevarnost za Oceno epidemiolo{kih razmer nalezljivih bolezni in {irjenje ter potrebnost in nujnost ukrepanja razvr{~a v tveganja za prebivalstvo podajamo na osnovi {tevila pri- {tiri skupine (Zakon …, Pravilnik …). V prvo skupino javljenih nalezljivih bolezni in opazovanja njihovih epi- spadajo bolezni, ki jih je treba registrirati in prijaviti demiolo{kih zna~ilnosti, {e zlasti glede na poti {irjenja in takoj, ko se pojavi sum. To omogo~a hitro in ustrezno vire oku`be. Mikrobiolo{ke preiskave naj bi pomagale pri ukrepanje. V tej skupini so tudi bolezni, za katere so identifikaciji povzro~itelja. Statisti~ne metode pa omo- dolo~eni ukrepi, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti, go~ajo, da prikaèmo, ali je prisotnost dolo~enih agensov in bolezni, ki se pri nas ne pojavljajo ve~, vendar so za- ali njihovih protiteles pri prizadeti in neprizadeti skupini nje predvideni posebni obvezni ukrepi, ~e bi se morebi- statisti~no zna~ilna in jih lahko zanesljivo povezujemo z ti pojavile (Brus, 1986). V drugo skupino spadajo nale- nastankom bolezni ali z epidemijo (Smith, 1989).

351 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor

Prijavljene nalezljive bolezni Najpogosteje je prijavljena skupina respiratornih v Sloveniji oku`b. Vsako leto je prijavljenih okoli 20.000 primerov bolezni, ki se prena{ajo s ku`nimi kapljicami. Bolezni iz ê primerjamo prijavljanje nalezljivih bolezni skozi te skupine predstavljajo polovico vseh prijavljenih nale- dalj{e obdobje, zaznamo precej{nje razlike. Bolezni, kot zljivih bolezni. Nalezljive bolezni dihal so najpogostej{e so variola, kala azar, povratni tifus, lepra in pegavica na v pred{olski in {olski dobi. Zlasti norice, {krlatinka in Slovenskem è od obdobja pred drugo svetovno vojno ni akutni tonzilitis se pojavljajo tudi v epidemi~ni obliki. ve~, pegavica pa je izginila {ele leta 1946 po uvedbi ukrepov proti u{ivosti. Tudi mnogih drugih klasi~nih nalezlji- V obdobju pred cepljenjem, od leta 1929 do 1936, je za vih bolezni, kot so trebu{ni tifus, paratifus, dizenterija, davico zbolelo okoli 14 na 10.000 prebivalcev. Nagel padec bruceloza, vrani~ni prisad, poporodna sepsa, steklina, ne {tevila zbolelih za davico po vojni (leta 1947 je bilo le 1139 beleìmo ve~ ali pa v zelo majhnem {tevilu. Med nalezlji- prijav) se pripisuje aktivni imunizaciji s precipitatom difte- vimi bolezni, ki so bile prijavljene v zadnjih desetletjih, rijskega antitoksina, ki je za~ela è leta 1937. Z vidnim us- so mnoge, ki jih prej sploh nismo poznali, ali pa so jih pehom je cepljenje potekalo dolga desetletja in poteka {e prijavljali pod drugim imenom. To so eritema migrans sedaj. Za davico pri nas ni nih~e zbolel è od leta 1968. (lymska borelioza), serozni meningitis (klopni meningoencefalitis), kampilobakterioza (virusni enteritis), hemo- [krlatinka se je pojavljala od leta 1920 pa vse do prvih ragi~na mrzlica, epidemi~ni hepatitis (hepatitis A), se- povojnih let v endemo-epidemijskih valovih, ki so se po- rumski hepatitis (hepatitis B), aids, spolno prenesene kla- javljali na 6 do 10 let. Po prvi svetovni vojni je bilo ne- midijske infekcije. kaj let celo ve~ {krlatinke kot davice. [krlatinka je {e sedaj ena od najpogosteje prijavljenih bolezni. Oku`ba se Zadnja leta je prijavljenih povpre~no okoli 40.000 pri- pojavlja predvsem v zimskih mesecih pri pred{olskih in merov nalezljivih bolezni. Obolevnost za nalezljivimi bo- {olskih otrocih. Vsekakor pa sedaj zdravljenje z antibio- lezni se giblje okoli 2000/100.000 prebivalcev. tiki in preventivna antibioti~na za{~ita oseb, ki so bile v stiku z bolnikom, v primeru epidemije pomembno prispe- @e desetletja ni bil prijavljen primer davice, otro{ke vata k u~inkovitemu obvladovanju posledic oku`be z be- paralize, bruceloze, vrani~nega prisada, stekline niti ta hemoliti~nim streptokokom. karantenske bolezni. Najbolj se je zadnja leta zmanj{alo {tevilo zbolelih za Deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni boleznimi, proti katerim cepimo. To, da smo v letu 1999 leta 2001 predstavlja skupaj okoli 80 % vseh prijavlje- zabeleìli le en primer o{pic, v letih 2000 in 2001 pa no- nih nalezljivih bolezni. Zadnje desetletje je najve~ benega, je nedvomno rezultat sistemati~nega cepljenja in obolelih za noricami in gastroenterokolitisom neugo- odraz protiepidemijskega ukrepa ob epidemiji o{pic v le- tovljenega povzro~itelja. Tretja najpogosteje prijavlje- tih 1994/95. Z mnoì~nim cepljenjem neimunih odraslih na bolezen je lymska borelioza, sledi ji {krlatinka, na- in otrok po vsej dràvi smo tedaj dvignili dele` kolektiv- to pa so virusne ~revesne oku`be, na {estem mestu je ne za{~ite pred o{picami. angina (akutni tonzilitis), sledi ji mikrosporija. Salmo- neloza pozna cikli~no gibanje, saj se premika po le- Po uvedbi cepljenja proti mumpsu leta 1979 se je {te- stvici naprej in nazaj. vilo zbolelih, zlasti pa zapletov zaradi bolezni, zelo zmanj{alo. V letu 2001 je bilo ugotovljenih 43 primerov mumpsa (41 leta 1999, 45 leta 2000). Pri vseh bolnikih je bolezen potekala brez zapletov. Respiratorne nalezljive bolezni Gnojni meningitisi imajo kljub razmeroma majhni obo- Med kaplji~ne bolezni spadajo angina, gripa, plju~nica, levnosti pomemben medicinski pomen zaradi te`ke kli- tuberkuloza, meningitis, {krlatinka, o{pice, mumps, ni~ne slike, pogostih trajnih posledic in velike smrtnosti. rde~ke, norice, oslovski ka{elj, davica. Povzro~itelji teh Zaradi velike mo`nosti, da bolezen izbruhne v epidemi~ni bolezni so bakterije ali virusi, ki se prena{ajo z bolnikov obliki, imajo gnojni meningitisi tudi javnozdravstveni po- ali zdravih nosilcev po zraku predvsem s kapljicami iz ust men. Epidemiologija povzro~iteljev gnojnih meningitisov pri govoru, kihanju, ka{ljanju ter slinjenju. Povzro~itelji je v svetu precej razli~na. V {tevilnih dràvah (severna vstopijo skozi usta in nos v dihalne poti, kjer povzro~ijo Evropa, Severna Amerika) je najpogostej{i povzro~itelj bolezenske spremembe. Mnogi povzro~ajo hkrati ali kas- meningitisov pri otrocih do starosti 5 let Haemophilus in- neje v razvoju bolezni {e druge bolezenske znake kot so fluenzae, zlasti tipa b v drugih pa Neisseria meningitidis izpu{~aji, vnetje mo`ganskih ovojnic in mo`ganov, priza- zlasti serogrup A in W135 (Ju`na Amerika, Afrika). Pri denejo srce, ledvice in plju~a. Zna~ilno je, da se po- nas so, tako kot v Evropi, glavni povzro~itelji gnojnega vzro~itelji zelo hitro {irijo in povzro~ijo bolezen pri veli- meningitisa Haemophilus influenzae b, Streptococcus kem {tevilu ljudi v istem ~asu, torej epidemijo. pneumoniae in Neisseria meningitidis iz skupin B in C.

352 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Za epidemi~nim meningitisom je v obdobju od leta ^etudi se je v letih od 1990 do 1998 {tevilo ~revesnih 1927 do leta 1936 zbolelo 127 bolnikov, od katerih jih je nalezljivih bolezni nekako ustalilo na nekaj ve~ kot 27 umrlo. Od leta 1937 do leta 1939 je zbolelo 871 ljudi. 10.000 prijav na leto, smo leta 2001 zaznali pove~ano Leta 1940 pa je bila velika epidemija na obmo~ju Slove- {tevilo prijav, in sicer 13.532 primerov. nije. [tevilo prijav gnojnih meningitisov se v Sloveniji v zadnjih letih giblje od 65 do 80 na leto. Morbiditeta zna{a Tifusna in paratifusna obolenja so se pojavljala v ende- 3,1/100.000 prebivalcev. mo-epidemijski obliki. Najve~ tifusnih obolenj – ve~ kot 1500 je bilo leta 1945. V ve~ krajih je bil tifus {e dolga leta V letih 1989 in 1999 je v Sloveniji za gnojnim me- endemi~en zaradi slabe preskrbe s pitno vodo, nehigienskih ningitisom, ki ga je povzro~il H.influenzae zbolelo 18 razmer in velikega {tevila klicenoscev. Za prepre~evanje so ljudi. Po uvedbi sistemati~nega cepljenja vseh otrok uporabljali skromna preventivna sredstva, zlasti pa aktivno do 5. leta starosti pa je bilo le {e po pet zbolelih vsa- imunizacijo s subkutano tifus-paratifusno vakcino. [tevilo ko leto. zbolelih za tifusom, ki je bil precej enakomerno raz{irjen po

Preglednica 1. Prijavljeni gnojni meningitis po povzro~iteljih v Sloveniji v obdobju 1992–2001 Povzro~itelj 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 N. meningitidis 91938 6 4 4768 H. influenzae 10 2 4 8 10 19 18 18 5 5 Str. pneumoniae 10 9 5 13 9 9 13 14 11 15 Streptococcus sp. 1353312113 Staphylococcus sp. 1011345101 drugi 41144222001 neznan 27 47 48 31 34 26 34 21 15 18 skupaj 62 81 80 68 67 65 78 62 38 51

^revesne nalezljive bolezni celi Sloveniji, je leta 1947 padlo na 1018 primerov, nato pa je {e padalo. Po letu 1972 je bilo zabeleènih pod deset pri- Povzro~itelji ~revesnih nalezljivih bolezni vstopijo v pre- merov na leto, zadnjih deset let najve~ {tiri in zadnja leta bavila skozi usta in povzro~ijo bolezenske spremembe na sploh noben primer trebu{nega tifusa in paratifusa. razli~nih organih. ^lovek se okuì z blatom oziroma se~em bolnika ali nosilca povzro~itelja, ki nima znamenj bolezni, Dizenterija je bila prav tako pogosto obolenje, poveza- pa tudi z vodo, ìvili, prek mr~esa, ìvali in predmetov in ceno s slabo preskrbo s pitno vodo in neurejenimi razmera- lo na okuènem zemlji{~u. Med temi boleznimi so najbolj mi po prvi svetovni vojni, zlasti v hudo zanemarjenih de- poznane oku`be s hrano in vodo, nalezljive driske, grià, he- lavskih okoljih. Tudi umrljivost je bila velika, tako je le- patitis (nalezljiva zlatenica), oku`be s ~revesnimi zajedavci ta 1921 od pribli`no 6500 bolnikov umrlo kar 1257 ljudi. pa tudi kolera, trebu{ni tifus, paratifus, otro{ka paraliza. Zaradi epidemije v novome{kem okraju se je {tevilo zbo-

Slika 1. Primeri trebu{nega tifusa in paratifusa v obdobju 1929–2001

353 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor lelih leta 1935 povzpelo na 980. Po drugi svetovni vojni, virusi. Inciden~na stopnja rotavirusnih drisk pri pred{ol- leta 1946 jih je zbolelo 754, umrlo jih je 16. Po letu 1947 skih in {olskih otrocih je bila zlasti visoka na ljubljanskem je {tevilo zbolelih padlo na polovico zaradi hitrih preven- obmo~ju konec leta 2001, 48,0/100.000, in prve mesece le- tivnih ukrepov, kemoterapije in imunoprofilakse s poliva- ta 2002. Zabeleìli smo epidemijski pojav te bolezni. lentno vakcino. Sedaj se pri nas dizenterija, ki jo lahko povzro~ajo {igele fleksneri, sonnei in disenteriae, pojav- Hepatitis A je nalezljivo vnetje jeter, ki ga povzro~a vi- lja zelo redko. rus. Raz{irjen je po vsem svetu. Pri nas je do leta 1993 zbolelo vsako leto do 300 oseb, med njimi je bilo najve~ Amebna dizenterija je bila v na{ih krajih izjemno red- osnovno{olcev. Zadnja leta se je {tevilo zbolelih zelo ka. Zabeleènih je nekaj primerov, ki so bili vsi vneseni z zmanj{alo, sedaj pogosteje zbolevajo ljudje v zgodnji obmo~ij, kjer je amebiaza endemi~na bolezen. Zaradi raz- odrasli dobi, kar je zna~ilno za vse dràve z dobro higien- maha turizma je mo`nosti za to bolezen iz leta v leto ve~. sko ravnjo. Bolezen se najpogosteje prena{a z okuèno vodo ali/in s tesnim stikom z okuèno osebo. Dokaj po- Otro{ka paraliza (poliomyelitis acuta) je bila v Sloveni- gost izvor oku`be za ~loveka so okuène {koljke, poseb- ji pred drugo vojno precej redka bolezen. [tevilo zbolelih no ostrige, ter slabo oprana zelenjava in sadje. se je od leta 1937 do prvih povojnih let povzpelo na okoli 160. Od 66 zbolelih leta 1946 je 6 bolnikov umrlo. Otro{ka paraliza se je v endemi~nih in tudi epidemi~nih razse`nostih v Sloveniji pojavljala vse do leta 1962. Po Transmisivne bolezni za~etku cepljenja leta 1957 (obvezno od 1965. leta), sprva z inaktiviranim Salkovim cepivom in nato leta 1961 z U{i, klopi, bolhe, komarji in drug mr~es so prena{alci oralnim atenuiranim Sabinovim cepivom, se je incidenca povzro~iteljev pegavice, povratne mrzlice, rumene mrzli- obolenja ob~utno zniàla. Zadnja epidemija otro{ke para- ce, denge, malarije, klopnega meningoencefalitisa ter lize v Sloveniji je bila leta 1978. Obolelo je 9 otrok, sta- lymske borelizoze. Nekatere bolezni so zna~ilne za oko- rih manj kot 6 let, ki so bili necepljeni oziroma nepopol- lja s slabimi higienskimi razmerami. Najpomembnej{i no cepljeni. Izoliran je bil divji poliovirus tipa 2. Od ta- bolezni, ki ju pri nas prena{a mr~es, sta klopni meningo- krat v Sloveniji nismo imeli nobenega primera otro{ke pa- encefalitis in lymska borelioza. V Sloveniji je pojavljanje ralize ve~. Podobno stanje je v vseh Evropskih dràvah, teh bolezni vezano na naravna àri{~a. zato je 21. junija 2002 Svetovna zdravstvena organizacija v Evropi proglasila eradikacijo otro{ke paralize. Klopni meningoencefalitis (KME) Gastroenterokolitis neugotovljenega povzro~itelja zavzema skoraj polovico vseh prijavljenih bolezni. Najpogos- Verjetno je, da se je KME pri nas pojavil è pred drugo tej{i povzro~itelji so bili salmonele, kampilobakter in rota- svetovno vojno, saj obstajajo poro~ila o hudi obliki me- Preglednica 2. Prijavljeni primeri hepatitisa A v Sloveniji v obdobju 1991–2001 Starost (leta) 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 0–1 23010010100 1–11 68 157 65 18 30 15 42 24 26 4 2 12–18 46 50 45 10 17 7 13 9 6 7 2 19–34 89 70 76 23 31 24 29 18 11 19 12 35–64 26 28 43 20 14 10 12 11 14 7 7 nad 65 04300120031 skupaj 231 312 232 72 92 57 99 62 58 40 24

Preglednica 3. Incidenca ({tevilo prijavljenih/100.000) hepatitisa A v Sloveniji v obdobju 1991–2001 Starost (leta) 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 0–1 11,2 16,8 0,0 5,6 0,0 0,0 5,6 0,0 5,6 0,0 0,0 1–11 30,8 71,1 29,4 8,1 13,6 6,8 19,0 10,8 11,7 1,8 0,91 12–18 24,9 27,0 24,3 5,4 9,2 3,7 7,0 4,8 3,2 3,7 1,08 19–34 19,0 14,9 16,2 4,9 6,6 5,1 6,2 3,8 2,3 4,0 2,57 35–64 3,2 3,4 5,3 2,4 1,7 1,2 1,4 1,3 1,7 0,8 0,87 nad 65 0,0 1,4 1,0 0,0 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 1,0 0,36 skupaj 11,6 15,7 11,7 3,6 4,6 2,8 5,0 3,1 2,9 2,0 1,57

354 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI ningitisa neznanega povzro~itelja. Zlasti velika incidenca, je erythema migrans, nato lyme polinevropatija, lyme ar- v primerjavi z obdobjem med letoma 1925 in 1940, naj bi tritis in lyme meningitis. Pri lymski boreliozi, ki pozna bila leta 1940. Leta 1953 je bila epidemija posebne oblike sezonsko gibanje, je {tevilo obolelih pove~ano è zgodaj meningitisa tedaj neznanega povzro~itelja s 304 zboleli- spomladi in doseè vrh v juliju. Najve~ zbolelih je starih mi. Med letoma 1953 in 1968 je bilo vsako leto prijavlje- od 35 do 64 let, pogosto obolevajo tudi otroci v starosti nih od 250 do 300 obolelih. Stopnja obolevanja je bila v do 7 let, v letu 2001 je bila inciden~na stopnja za to sta- obdobju od 1960 do 1966 18,4 in v obdobju od 1985 do rost kar 259/100.000. 1993 7,9. Najve~ja incidenca je bila v letih od 1994 do 1996, okoli 20/100.000 prebivalcev vsako leto. Hemoragi~na mrzlica z ledvi~nim sindromom je bila v Sloveniji opisana è leta 1952. Od leta 1983 dalje so na Klopni meningoencefalitis je pomembna endemska bo- voljo epidemiolo{ki podatki. Obolevajo predvsem osebe, lezen. Najbolj aktivna so àri{~a na obmo~ju alpskega ki prebivajo na izrazito kmetijskih obmo~jih. Poljedelske pokrajinskega tipa, sledi mu dinarski pokrajinski tip, ki povr{ine so zato~i{~e za glodalce, ki so naravni rezer- zavzema kar dve tretjini vsega ozemlja. V Sloveniji je voar virusa. Za hemoragi~no mrzlico z ledvi~nim sindro- prena{alec virusa, ki povzro~a klopni meningoencefalitis, mom je leta 2001 zbolelo 5 odraslih oseb, dve ènski in zlasti klop Ixodes ricinus. V letu 1999 je bilo prijavljenih trije mo{ki, ki so bili pri svojem delu v stalnem stiku z 150 primerov, v letu 2000 192 primerov, od tega dva s naravo in so posredno pri{li v stik z iztrebki glodalcev. smrtnim izidom, v letu 2001 pa kar 260 primerov klopne- Od leta 1983 so za to boleznijo umrle {tiri osebe. Zadnji ga meningoencefalitisa. V letu 2001 ni nih~e umrl zaradi primer smrti je bil zabeleèn v letu 1992. klopnega meningoencefalitisa. Najve~ primerov je bilo poleti, zlasti julija. V letu 2001 je bila obolevnost najve~ja na Gorenjskem (31/100.000), Koro{kem (125,7/100.000) in na obmo~jih v okolici Ljubljane Zoonoze — bolezni, ki so (16,6/100.000). Tveganju za oku`bo so izpostavljeni lju- skupne ‘ivalim in ljudem dje vseh starosti. Mo{ki zbolevajo 1,5-krat pogosteje kot ènske. S cepljenjem zaenkrat zaradi majhnega deleà Za to skupino nalezljivih bolezni, ki se prena{ajo z cepljenih ne vplivamo na celotno incidenco, ampak pris- ìvali na ~loveka, je zna~ilno, da se {irijo z dotikom, slin- pevamo le k individualni za{~iti. Zaradi poklicne izpo- jenjem, lizanjem, ugrizom, z uìvanjem okuènega me- stavljenosti okuènim klopom je pri nas cepljenje ljudi sa, mleka in mle~nih izdelkov, z iztrebki. Zaradi raznoli- (gozdarji, lovci, vojaki), ki so pri svojem delu v tesnem kosti povzro~iteljev so vhodna vrata za oku`bo lahko stiku z bolezenskimi àri{~i, zelo potrebno in je tudi usta, nos, koà in sluznice. Najbolj poznane zoonoze so obvezno. steklina, tetanus, mikrosporija, salmoneloza, kampilobakterioza, jersinioza pa tudi razne bolezni, ki jih po- Lymska borelioza je raz{irjena skoraj po vsem svetu in vzro~ajo zajedavci (toksokariaza, trakuljavost). Bole- tudi na velikem delu slovenskega ozemlja. Je najpogo- zenska znamenja so lahko blaga do zelo huda, nekatere stej{a bolezen, ki jo pri nas prena{ajo klopi, in je tudi med boleznimi se kon~ajo smrtno (steklina, plju~ni an- med petimi najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi bole- traks). Bruceloze, vrani~nega prisada, trihineloze in tu- znimi. Leta 2001 je bilo prijavljenih 3232 zbolelih berkuloze, ki bi se prena{ala z mlekom in mle~nimi iz- (163,4/100.000), kar je najve~ v zadnjih petih letih. V delki, zaradi sistemati~nih ukrepov veterinarske slu`be prijavah so vklju~ene vse tri faze bolezni. Najbolj pogost pri nas nimamo ve~.

Preglednica 4. Prijavljeni klopni meningoencefalitis v Sloveniji v obdobju 1992–2001 Leto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 {tevilo obolelih 80 197 531 283 406 274 137 150 192 260 Mb/100.000 4,0 8,9 26,7 14,2 20,4 13,8 6,8 7,5 9,7 13,1 umrli 1010001120

Preglednica 5. Hemoragi~na mrzlica z ledvi~nim sindromom v Sloveniji v obdobju 1983–2001 Leto 1952 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 {tevilo obolelih 112328610711094 9 4 1 0 5 8 5 umrli 00010010101000000000

355 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor

Poleg veterinarske slu`be, ki prepre~uje te bolezni, po drugi svetovni vojni zaradi velikega {tevila poljedel- lahko tudi ljudje sami veliko naredimo za prepre~evanje skih in gradbenih delavcev precej veliko. oku`be s pravilnim ravnanjem z ìvili in pravilno pripravo hrane, z umivanjem rok, izogibanjem stika z bolnimi Tetanusa pri novorojen~kih v Sloveniji ni ve~, {e vedno ali okuènimi ìvalmi in s pravo~asnim obiskom v naj- pa se bolezen pojavlja pri starej{ih od 55 let, ki proti te- bli`ji ambulanti za prepre~evanje stekline ob vsakem su- tanusu niso bili cepljeni. Do sredine {estdesetih let je bi- mu stika s steklo ìvaljo. la letaliteta ve~ kot 30-odstotna, kasneje pa se je zmanj{ala na 10 do 15 %. Steklina pri ljudeh praviloma vedno smrtna bolezen, je bila v Sloveniji prisotna pri ìvalih do leta 1950 kot urbana Od leta 1987 do leta 2001 je za tetanusom zbolelo 120 steklina. Od leta 1946 do 1950 je umrlo 13 bolnikov. Med oseb. Leta 2001 sta bila prijavljena le dva primera, kar letoma 1950 in 1973 stekline niti pri ìvalih niti pri ljudeh je najmanj v preteklih petih letih. Oba bolnika sta pri nas sploh ni bilo. Po letu 1973 se je spet vnesla med preìvela. ìvali in se raz{irila po celi Sloveniji. Od tedaj imamo le silva- ti~no steklino pri ìvalih. Stekline pri ljudeh po letu 1950 ni êprav je bil antraks na splo{no zelo redka bolezen, je ve~, prav gotovo zaradi dobro organiziranega dela v pose- bilo v letih od 1927 do 1947 prijavljenih skupaj 250 pri- bnih ambulantah, kjer poteka cepljenje proti steklini. merov ko`nega antraksa. Od leta 1948 do leta 1972 je bilo zabeleènih od dva do {est primerov na leto, nato pa Za zatiranje stekline pri ìvalih in s tem zavarovanje vsega {e po dva primera leta 1977 in 1983. ljudi pred steklino izvajamo sistemati~no obvezno cepljenje psov in zadnja leta tudi peroralno cepljenje lisic. Bruceloza se je v Sloveniji prvi~ pojavila {ele po priklju~itvi Primorske po drugi vojni. Oku`ba se je z ovc Mikrosporija se je na na{em ozemlju za~ela pojavljati prenesla na ljudi pa tudi na koze. Najbolj prizadeta è leta 1965, sprva na Gorenjskem in na ljubljanskem obmo~ja so bila na Tolminskem ter Ilirska Bistrica, obmo~ju. Pogosteje se pojavlja v urbanem okolju, kjer so Seàna, Gorica. V boju proti brucelozi sta se zdruìli ve- glavni prena{alec potepu{ke ma~ke. [tevilo obolelih se je terinarska in medicinska stroka ter z uvedbo strogih vete- za~elo pove~evati predvsem po letu 1977, v zadnjih nekaj rinarsko-sanitarnih ukrepov in prosvetljevanja prebival- letih pa se ne pove~uje ve~, ~eprav se je bolezen raz{irila stva bolezen izkoreninili. Od takrat smo zabeleìli le pet na vsa obmo~ja Slovenije. posami~nih primerov bruceloze zaradi zauìtja nepasteri- ziranih mle~nih izdelkov, ki so bili kupljeni v tujini, in Od leta 1927 do 1947 je bilo v Sloveniji 866 primerov sedem primerov bolezni zaradi oku`be pri diagnostiki v tetanusa. [tevilo zbolelih za tetanusom je bilo nekaj let laboratoriju.

Preglednica 6. Prijavljena mikrosporija v Sloveniji v obdobju 1992–2001 Leto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 {tevilo obolelih 842 924 1357 1495 1647 1887 2053 2243 2278 2210 incidenca/100.000 42,1 47,0 68,2 75,1 83,1 94,7 103,6 115,1 115,2 111,7

Slika 2. Primeri tetanusa v Sloveniji

356 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 7. Prijavljeni tetanus v Sloveniji v obdobju 1992–2001 Leto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 {tevilo obolelih 88138553592 Mb/100.000 0,40 0,40 0,65 0,40 0,25 0,25 0,15 0,25 0,45 0,1 {tevilo umrlih 1171130020 Mt/100.000 0,05 0,05 0,35 0,05 0,05 0,15 0 0 0,10 0

Slika 3. Primeri antraksa v Sloveniji

Slika 4. Primeri bruceloze v Sloveniji

pitno vodo. Najpogostej{e pa so epidemije oku`b s hrano. Redko se pojavijo tudi epidemije nalezljivih bolezni, ki se prena{ajo z neposrednim stikom. V Slo- Epidemije nalezljivih bolezni veniji zadnjih 20 let bele`imo od 40 do 50 epidemij nalezljivih bolezni na leto, med njimi je ve~ kot 20 Zna~ilnost in s tem velik pomen in nevarnost nale- epidemij povzro~enih s hrano in od ena do pet epide- zljivih bolezni je, da se lahko pojavljajo mno`i~no in mij z vodo. {irijo v obliki epidemij in celo pandemije. Epidemija V desetih letih je bilo v Sloveniji prijavljenih 583 epi- pomeni pojav nalezljive bolezni, ki po ~asu in kraju demij nalezljivih bolezni. Pri spremljanju epidemijskega nastanka ter {tevilu zbolelih oseb presega obi~ajno pojavljanja nalezljivih bolezni ugotavljamo, da so najpo- stanje in je zato potrebno takoj{nje ukrepanje. Po {te- gosteje registrirane epidemije bolezni, katerih po- vilu zbolelih so najve~je epidemije gripe in oku`be s vzro~itelji se prena{ajo s kontaminirano hrano. Vzrok za-

357 NALEZLJIVE BOLEZNI/Alenka Kraigher, Lilijana Pahor

Preglednica 8. Prijavljene epidemije nalezljivih bolezni v Sloveniji v obdobju 1992–2001 Epidemija 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 Skupaj oku`ba s hrano 33 39 26 23 26 21 26 24 30 27 275 kontaktna 17 12 17 9 19 15 15 17 22 28 171 respiratorna 45118920 15 10 14 10 106 hidri~na 6 82222322231 skupaj 60 64 56 42 56 58 59 53 68 67 583 nje so zlasti neprimeren higienski reìm. Sledijo epide- npr. tetanus, hepatitis A. Zaradi vedno bolj{e higienske mije bolezni, ki se prena{ajo s ~loveka na ~loveka s sti- ravni se tifus niti paratifus ne pojavljata ve~. S povzro~ite- kom. Vsako leto zabeleìmo tudi izbruhe oku`b z vodo. V ljem teh bolezni se ljudje lahko {e vedno sre~ajo v tujini, desetih letih je bilo prijavljenih 31 hidri~nih epidemij. kot je najpogosteje tudi pri zbolelih za hepatitisom A. Vzrok zanje je higiensko slabo urejena preskrba s pitno vodo. Pomembne so tudi respiratorne (kaplji~ne) epide- Za prepre~evanje nalezljivih bolezni se izvajajo {tevil- mije, med katere pri{tevamo tudi gripo, ki se {iri po ni preventivni in protiepidemijski ukrepi. Med njimi so ob~utljivih kolektivih ali celo ve~jih obmo~jih, kar je najpomembnej{i: osebna in splo{na higiena, preskrba s odvisno od kolektivne imunosti prebivalstva. higiensko neopore~no pitno vodo in hrano, higiensko odstranjevanje odpadkov, uni~evanje mr~esa in glodavcev. Zadnji dve leti je bil potek epidemije gripe blag. Vrh Utrjevanje telesa z redno telovadbo, vitaminsko hrano in je bil v letu 2001 v sedmem tednu, ko je bila obolevnost gibanjem na sveèm zraku pripomore k ve~ji odpornosti 74 na 100.000 prebivalcev. Izoliran je bil virus influence proti mnogim boleznim. Za {tevilne bolezni (otro{ka pa- tipa B. raliza, davica, tetanus, oslovski ka{elj, o{pice, mumps, rde~ke, norice, gnojni in virusni meningitis, plju~nica, rumena mrzlica) obstajajo cepiva, s katerimi tudi pri nas lahko za{~itimo otroke in odrasle. Sklepne misli Poleg veterinarske slu`be, ki prepre~uje zoonoze, lah- V nerazvitih dràvah umre zaradi nalezljive bolezni ko tudi prebivalci sami veliko naredijo za njihovo pre- skoraj polovica ljudi è v rani mladosti. êprav bi se pre~evanje s pravilnim ravnanjem z ìvili in pravilno pri- ve~ino teh smrti lahko prepre~ilo, je za mnoge ljudi po pravo hrane, z umivanjem rok, izogibanjem stika z bolni- svetu prepre~evanje nalezljivih bolezni neuresni~ljivo. mi ìvalmi in s pravo~asnim obiskom v najbli`ji ambu- Uspe{no prepre~evanje in obvladovanje nalezljivih bo- lanti za prepre~evanje stekline ob vsakem sumu stika s lezni temelji na u~inkovitem sistemu spremljanja. De- steklo ìvaljo. lujo~ sistem epidemiolo{kega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni je nujno potreben za ukrepa- Epidemiolo{ke razmere nalezljivih bolezni so zadnja nje, obenem pa je klju~nega pomena za postavitev preleta pri nas razmeroma ugodne, {e zlasti kar zadeva bo- dnostnih nalog, na~rtovanja, zagotavljanja potrebnih fi- lezni, proti katerim poteka sistemati~no cepljenje. nan~nih in drugih virov, napovedovanja in zgodnjega Na~in ìvljenja in spremembe v okolju kot tudi hitra zaznavanja epidemij ter opazovanja in ocenjevanja prevozna sredstva in »eksplozija« turizma pa omo- u~inkovitosti programov obvladovanja nalezljivih bole- go~ajo, da se kadar koli pojavijo ali pa vnesejo v dràvo zni. To velja {e posebej za bolezni, proti katerim cepi- posamezni primeri nalezljivih bolezni, ki jih pri nas mo, in bolezni, ki se pojavljajo v epidemijah. Nekatere sploh nimamo. Obstaja tudi nenehno tveganje za epide- bolezni zato {e dodatno spremljamo z laboratorijsko mije oku`b s hrano in vodo kot tudi tveganje, da se za- podprtimi ob~utljivimi sistemi, da dobimo informacije, radi poznanega stalnega spreminjanja virusov influence ki so potrebne za odlo~itve na podro~ju zagotavljanja pojavi obse`na epidemija ali celo pandemija gripe. Tako javnega zdravja. kot drugod po svetu tudi nas ponovno ogroàjo nalezljive bolezni, ki so se è povsem umaknile, pojavljajo pa Ocenjujemo, da je dejansko {tevilo obolelih ve~je kot se tudi nove in povzro~itelji so vse pogosteje odporni prikazuje statistika, saj ljudje zaradi la`jih oblik bolezni proti antibiotikom. ne obi{~ejo zdravnika in tako ostanejo neprijavljene. Ob- Nedavno so ves svet pretresle gro`nje z raz{irjanjem staja pa tudi mo`nost, da zdravniki kljub zakonski obve- biolo{kih agensov nekaterih najbolj ku`nih bolezni. Do- zi prijavo opustijo. kon~na so spoznanja, da so nekatere bakterije, glive, virusi in paraziti pripravljeni kot biolo{ko oro`je. Toksi~ni êprav se nalezljive bolezni pojavljajo pri ljudeh vseh in ku`ni material je mo`no raz{iriti s pitno vodo, hrano in starosti in obeh spolov, so nekatere bolj pogoste pri otro- ne nazadnje tudi z aerosolom. Povsod so vzniknila cih, npr. norice, kampilobakterioza, druge pri odraslih, vpra{anja o prioritetah, ki naj bi jih za obrambo pred

358 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

LITERATURA raz{irjanjem ku`nih agensov postavile posamezne 1. Zakon o nalezljivih boleznih. Uradni list RS, 69/95. dràve. Na splo{no ni pravila in glede na notranje in zu- 2. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo prepre~evanje in obvladovanje. Uradni list RS, 16/19.3.1999/:1603—6. nanje potencialne sovra`nike naj bi dràve izdelale lastne 3. Brus, P., 1986. Public Health Action in Emergencies Caused by Epidemics. A Practi- ocene tveganja ter glede na ranljivost in ogroènost spre- cal Guide. WHO Geneva. 4. Tanner, M., Lengeler, C., Nicolaus, L., 1993. From the efficacy of disease control to- jele ustrezne za{~itne ukrepe (Public …). ols to community effectivness. Transsaction of the Royal Society of Tropical Medicine and Hygiene, 87, 518—23. 5. Smith, G. P., Morrow, R. H., 1996. Field trials of Health interventions in developing Vse to {e bolj krepi ideje o vzpostavitvi {e u~inkovi- countries: a toolbox. London and Basinstoke Maximillan Education LTD. tej{ega sistema za zgodnje odkrivanje nalezljivih bolezni 6. Benenson, S. A. (editor), 1995. Control of Communicable Diseases in man. Ed.16. in hitro ukrepanje tako na nacionalni ravni kot tudi v New York, American Public Health Association. 7. Smith, G. S., 1989. Development of rapid epidemiologic assessment methods to eva- {ir{em evropskem prostoru. luate health status and delivery of health services. IJE,18: S2—15. 8. Public Health response to biological and chemical weapons. World Health Organiza- tion, 2001.

359 BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI/Jo{t Jak{a

BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI Jo{t Jak{a

Gozdovi so naravna skupnost ìvih bitji, ki so sekti so naravni sestavni del gozdov. Nekatere bolezni v ekolo{kem smislu najbolj stabilne skupnosti. in insekti, predvsem ùèlke, povzro~ajo v gozdovih Toda ~lovek je naravne gozdove zaradi svojih tudi po{kodbe. V naravnih gozdovih, ki so stabilni, so potreb preoblikoval v gospodarske gozdove. Ti le del le-teh in so v dinami~nem ravnovesju z okoljem. gozdovi so manj odporni proti boleznim gozd- V spremenjenih gozdovih, v gozdovih, ki so jih priza- nega drevja in ùèlkam, ki povzro~ajo gospo- dele naravne ujme in poàri, v gozdovih, ki so obreme- darsko {kodo. Med glivami, ki povzro~ajo bolez- njeni z imisijami, ter v gozdovih, kjer se gospodari ma- ni gozdnega drevja, so najpogostej{e rde~a tro- lomarno, se ustvarjajo razmere za prenamnoìtev, kar hnoba, rak lubja pravega kostanja in holandska povzro~a epifitocije in kalamitete ter s tem povezano brestova bolezen. Med ùèlkami so najpogo- {kodo. stej{i povzro~itelji {kode iz reda hro{~ev, natan~neje podlubniki. Letni posek gozdnega Med boleznimi gozdnega drevja povzro~ajo najve~ drevja zaradi bolezni in ùèlk se giblje med 10 {kode rde~a trohnoba (Heterobasidion annosum (Er.) in 15 % celotnega poseka v RS, ki v povpre~ju Bref.), rak lubja pravega kostanja (Endothia parasitica zna{a 2,5 milijona m3 lesa. (Murrill) Anderson.) in holandska brestova bolezen (Ce- ratocystis ulmi (Buism.) Mor.).

Med insekti povzro~ajo najve~ {kode v gozdovih Uvod ùèlke iz reda hro{~ev (19 vrst), reda metuljev (13 vrst), reda enokrilcev (7 vrst), reda koòkrilcev (6 Pestrost gozdov v Sloveniji pogojuje tudi pestrost vrst), reda ravnokrilcev (2 vrsti) in dvokrilcev (1 vrsta) bolezni gozdnega drevja in insektov. Tudi bolezni in in- (Titov{ek, 1993). Dale~ najve~ {kode v slovenskih goz-

Slika 1. Posek drevja zaradi bolezni gozdnega drevja, v m3, po gospodarskih enotah za obdobje 1995–2001

360 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 2. Posek drevja zaradi bolezni gozdnega drevja po letih, v m3, za obdobje 1995–2001 dovih povzro~ajo hro{~i, natan~neje podlubniki. Med Bolezni gozdnega drevja okoli 80 vrstami podlubnikov, ki `ivijo v slovenskih gozdovih in povzro~ajo {kodo prete`no v iglastih goz- Bolezni gozdnega drevja, ki povzro~ajo {kodo v slo- dovih, sta najpomembnej{a veliki smrekov lubadar (Ips venskih gozdovih, lahko razdelimo na avtohtone in vne- typographus L.) in mali smrekov lubadar (Pityogenes sene. Med avtohtone {tejemo tudi rde~o trohnobo (Hete- chalcographus Lin.) robasidion annosum (Er.) Bref.), ki povzro~a veliko {ko-

Slika 3. Posek drevja zaradi podlubnikov, v m3, po gospodarskih enotah za obdobje 1995–2001

361 BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI/Jo{t Jak{a do predvsem na smreki, ki raste izven naravnih rasti{~. stitelja. @ive v vsej Sloveniji. Ker so njihovi ìvljenjski Med vnesenimi boleznimi sta najnevarnej{i rak lubja pra- procesi vezani na zunanje okolje, so odvisni predvsem od vega kostanja (Endothia parasitica (Murrill) Anderson.) zunanje temperature in vlage. Smrekove gozdove in holandska brestova bolezen (Ceratocystis ulmi (Bu- ogroàjo, ko se prenamnoè do mere, ko za~no ogroàti ism.) Mor.). Ker ekosistem, v katerega se vnese tujerodni zdravo, vitalno drevje. Najbolj so ogroèni sestoji iglav- patogen, proti njemu nima ustreznih obrambnih mehani- cev na prisojnih ju`nih, jugozahodnih legah, na re~nih zmov, so posledice lahko katastrofalne. Tak{ne so tudi pri naplavinah in v niìnah. V Sloveniji so najpogostej{i v zgoraj na{tetih boleznih. Rak lubja pravega kostanja je umetno osnovanih smrekovih monokulturah, na rasti{~ih, karantenska bolezen. Povzro~a odmiranje pravega kosta- ki jim smreka ni prilagojena. nja. K sre~i je v zadnjem ~asu glivica, ki povzro~a to bolezen, dobila virusno bolezen, ki zmanj{uje virulentnost okuène glive. Holandska brestova bolezen se prena{a s podlubniki. Gliva povzro~a odmiranje brestov, ki jih je v Posledice delovanja slovenskih gozdovih iz leta v leto manj. podlubnikov

Nevarnost prenamnoìtve podlubnikov v slovenskih gozdovih je prisotna v vseh iglastih gozdovih in je stalna. Podlubniki Posledice so za iglaste gozdove lahko katastrofalne. Na- padeno drevje je treba nemudoma posekati, obeliti in Podlubniki so majhni hro{~i cilindri~ne do ovalne obli- ostanke se~nje uni~iti. Ve~je ogolele povr{ine, ki so po- ke, ki so zaradi na~ina prehranjevanja vezani na drevesne sledica odstranjevanja napadenega drevja, pa je treba in grmovne vrste. Veliki so od 0,5 mm do 12 mm. V sta- obnoviti. V ugodnih okoli{~inah podlubniki ogroàjo bilnih, naravnih gozdovih izlo~ajo bolne in oslabele gozdove iglavcev na ve~jih obmo~jih, lahko tudi na osebke. @ive pod lubjem in v lesu. Ker se razvoj podlub- obmo~ju celotne Slovenije. V obdobju gradacije podlubnikov odvija v najbolj vitalnih organih, v prevodnem si- nikov se lahko poseka tudi do 200.000 m3 napadenega stemu, s svojim na~inom ìvljenja ogroàjo svojega go- drevja. Posledice so:

Slika 4. Dele` iglavcev v lesni zalogi slovenskih gozdov

362 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

–pove~ani stro{ki se~nje in spravila lesa (do 30 % in – vzpostavitev popolnega gozdnega reda takoj po ve~), opravljeni se~nji iglavcev in bresta, – pred~asni posek, – beljenje panjev in se~nih ostankov oblovine, –pove~ani stro{ki varstva, obnove in nege napadenih – takoj{en izvoz neobeljene oblovine iglavcev in bresta gozdov, na strojno lupljenje oz. takoj{njo predelavo. – razvrednotenje po{kodovanega lesa zaradi onemogo~ene pravo~asne izdelave po{kodovanega drevja, Tudi prepre~evalno-zatiralne ukrepe je treba izvajati – zaradi velike ponudbe lesa se cene na lesnem trgu stalno. Z nadzorovanjem gozdov zagotavljamo pra- zniàjo. vo~asen posek in ustrezno izdelavo posameznih napadenih dreves. Kontrola {tevil~nosti populacij podlubnikov z nastavami in lovnimi pastmi daje podatke o razvoju populacij in tako usmerja na~rtovanje prepre~evalno-zati- Ukrepi za prepre~evanje ralnih ukrepov. {irjenja in za zatiranje podlubnikov Zatiralni ukrepi so po vsebini enaki prepre~evalno-za- tiralnim ukrepom, le da se izvajajo intenzivnej{e in v Lo~imo {tiri ukrepe za prepre~evanje {irjenja in za zave~jem obsegu. tiranje podlubnikov: – gojitvene ukrepe, – prepre~evalne ukrepe ali gozdno higieno, Bolezni gozdnega drevja in insekti so bili in bodo osta- – prepre~evalno-zatiralne ukrepe, li sestavni del gozdnih ekosistemov. Pri delu z gospodar- – zatiralne ukrepe ali sanacijo àri{~. skim gozdom moramo upo{tevati vse previdnostne ukrepe, da ne ustvarjamo razmer, v katerih bi se ti organizmi Gojitev rasti{~u prilagojenih, avtohtonih drevesnih vrst lahko ~ezmerno razmnoìli in za~eli ogroàti gozdove. je dolgoro~no najbolj{i preventivni ukrep. Tudi redna ne- Posebna pozornost pa mora biti namenjena prepre~evanju ga gozdov v vseh razvojnih fazah pove~uje vitalnost goz- morebitnega vnosa tujerodnih organizmov, ki v novem dov in posameznih dreves ter s tem povezano manj{o ver- okolju lahko povzro~e katastrofe. jetnost napada podlubnikov.

S prepre~evalnimi ukrepi omejujemo zaleganje novih generacij podlubnikov. Najpomembnej{i ukrepi, ki jih Sklepne misli moramo izvajati trajno, so: – posek in izdelava oslabelih in bolnih dreves iglavcev Z vse bolj razvejano in raz{irjeno trgovino z lesom in in bresta, lesnimi izdelki, se pove~uje mo`nost vnosa tujerodnih, – hiter posek in izdelava v naravnih ujmah ali kako novih povzro~iteljev bolezni gozdnega drevja in `u`elk, druga~e po{kodovanih dreves iglavcev in bresta, ki povzro~ajo {kodo v gozdu. Nekateri med njimi lahko

Slika 5. Posek gozdnega drevja po gozdnogospodarskih enotah, v m3, za obdobje 1995–2001, vzrok insekti

363 BOLEZNI GOZDNEGA DREVJA, INSEKTI IN PODLUBNIKI/Jo{t Jak{a po dosedanjih izku{njah in znanju povzro~e epifitocije opu{~anja teh del, bi bila veliko ve~ja in bi imela dolgo- oz. kalamitete neslutenih razse`nosti in posledic. Drugi ro~ne posledice. Ker so gozdovi na{e skupno »bogastvo«, dejavnik, ki pove~uje mo`nosti za pove~an obseg bolezni bo moralo biti dovolj denarja za varstvo gozdov tudi v in {kodljivcev gozdnega drevja, je spreminjanje podneb- prora~unu Republike Slovenije. Sedanje stanje prora~un- ja. Pove~anje temperature bi pomenilo stres za gozdno skih sredstev, namenjenih varstvu gozdov, ne ka`e ni~ drevje in ugodnej{e razmere za razvoj patogenih organi- dobrega, saj se zmanj{ujejo. zmov in njihove populacije.

Mo`nosti vnosa novih tujerodnih patogenov in podnebne spremembe nam nalagajo pove~ano dejavnost pri nad- LITERATURA 1. Pape‘, J., Peru{ek, M., Kos, I., 1997. Biotska raznolikost gozdne krajine. Ljubljana, zoru slovenskih gozdov, dosledno izvajanje zahtevanih Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, s. 26. prepre~evalno-zatiralnih del ter aktivno, namensko 2. Perko, F., Poga~nik, J., 1996. Kaj ogro‘a slovenske gozdove. Ljubljana, Zveza gozdarskih dru{tev Slovenije, 23—26, 93—101. usmerjeno znanstvenoraziskovalno delo na podro~ju var- 3. Poro~ilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije, leta 1995—2001. Ljubljana, Zavod za stva gozdov. Na{teta dela bodo morala biti opravljena in gozdove Slovenije. to ne glede na ceno, kajti {koda, ki bi nastala zaradi

364 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

RASTLINSKE KU@NE BOLEZNI Franci Celar, Vlasta Knapi~

[tevilni povzro~itelji rastlinskih bolezni, pose- Glive so ena izmed najbolj raznovrstnih in pomembnih bej glive, so zmo`ni povzro~iti izbruhe epidemij. skupin med rastlinskimi parazitskimi mikroorganizmi. O njih Epidemi~ne bolezni povzro~ajo in bodo po- in katastrofalni {kodi, ki so jo oziroma jo lahko povzro~e, je vzro~ale resne izgube ve~ine gojenih rastlin. Te dale~ najve~ podatkov, zato bo v tem delu prispevka najve~ izgube imajo velik vpliv na kmetijsko pridelavo, govora o glivi~nih rastlinskih boleznih (mikozah). prideloval~evo ekonomijo in na ruralne skupnosti. Poleg tega nekatere glive na okuèni hrani Pomen rastlinskih bolezni za ~loveka, njegov razvoj in in krmi tvorijo strupene metabolite, mikotoksi- obstoj se je pove~al s prehodom iz nabiralni{tva oziroma no- ne, ki so neposredno nevarni za zdravje ljudi in madske ìvinoreje na pridelovanje polj{~in (Bli`nji vzhod, ìvali. V prispevku so prikazani nekateri primeri 10.000 do 8.000 let pr. n. {.). Rastline, ki so prej v naravi ra- {kode zaradi rastlinskih bolezni iz zgodovine in sle posamezno, je ~lovek skoncentriral na relativno maj- sedanjosti in pomen rastlinskih bolezni za ljudi. hnem prostoru in s tem zelo pove~al mo`nosti za hitro {irjenje rastlinskih bolezni. Od takrat so rastlinske bolezni ena izmed glavnih groènj ~loveku oziroma njegovi oskrbi s hrano in drugimi izdelki rastlinskega izvora (obleka, izdelki Uvod iz lesa, ìvalska krma idr.) (Agrios, 1997; Schwinn, 1992).

Opise rastlinskih bolezni in {kodo, ki jo povzro~ajo, lahko najdemo è v najzgodnej{ih pisanih dokumentih. V Svetem pismu stare zaveze so zapisi o rjah in sneteh na ìtih, na{li so Epidemi~ne rastlinske bolezni zapise o koruzni bulavi sneti iz ~asa Aztekov, Inkov in Ma- jev, zapise o plesnih, {krlupu in sadnih gnilobah v mediteran- V naravnih me{anih rastlinskih populacijah se bolezni skih deèlah. Rastlinske bolezni so bile pogosto vzrok za se- pojavljajo na posameznih rastlinah. V razmerah kmetijske litve narodov, za vojne, vendar je v zapisih to redko omenje- pridelave (velike povr{ine, posejane z isto vrsto oziroma no; vzroke so iskali v nadnaravnih silah, najve~krat so jih ra- sorto gojene rastline) pa se bolezen lahko pojavi v ve~jem zumeli kot bo`jo kazen (Agrios, 1997; Klinkowski, 1970). obsegu kot epidemija (epifitocija) ali celo kot pandemija.

Tudi kasneje v zgodovini je pri vseh narodih prevlado- Med {tevilnimi patogeni gojenih rastlin je sorazmerno valo mi{ljenje, da so bolezni posledica delovanja nadna- malo takih, ki povzro~ajo epidemije. Gre za posebne bi- ravnih sil (boànstev, zvezd, meseca, skrivnostnih sil ipd.). olo{ke predpogoje, ki jim mora patogen zadostiti: @idje so si rastlinske bolezni razlagali kot kazni, s kateri- –velika virulenca, kratek ~as oku`be, mi je bog kaznoval gre{no ljudstvo. Grki in Rimljani so jih –veliko {tevilo razmnoèvalnih organov povezovali z zvezdami in ozvezdji ter polno luno, imeli so – kratek razmnoèvalni ciklus, policikli~no raz- praznike, posve~ene bogovom, za{~itnikom razli~nih goje- mnoèvanje (veliko {tevilo generacij), nih rastlin (Apolon, Robigus in Robigo). [ele sredi 19. sto- – enostaven na~in {irjenja (veter ali vektoji – prena{alci). letja so spoznali vzrok {tevilnih rastlinskih bolezni – mi- kroskopsko majhne, prostemu o~esu nevidne glive, pozne- Nekaj zna~ilnih rastlinskih patogenih gliv, bakterij in je bakterije in {ele v za~etku prej{njega stoletja viruse. virusov, ki izpolnjujejo te zahteve, je v preglednici 1.

Najpogostej{i vzroki pojava epifitocij

a) Hkratni pojav treh dejavnikov: – mno`i~na zastopanost parazita z veliko virulenco, – raz{irjenost ob~utljive sorte rastlin na velikem obmo~ju in – ustrezne klimatske razmere.

Slika 1. Bolezenska znamenja na marelici, oku`eni z virusom {arke Bolezen se pojavi, ko nastopi najbolj ustrezna ~asovna (obro~kasta razbarvanja na ko{~ici) in prostorska povezava teh treh dejavnikov. ^lovek je v

365 RASTLINSKE KU@NE BOLEZNI/Franci Celar, Vlasta Knapi~

Preglednica 1. Rastlinske patogene glive, bakterije in virusi, ki so povzro~ili pomembne epidemije

Bolezen (povzro~itelj) Obmo~je Primeri rèni roì~ek Evropa epidemije od 10. do 20. stoletja (Claviceps purpurea) Afrika peronospora vinske trte epidemije v obdobju 1840–1850 (Plasmopara viticola), Evropa in 1870–1880 ter {tevilni izbruhi oidij vinske trte po tistem (Uncinula necator) krompirjeva plesen povsod po svetu irska lakota l. 1845/46 nem{ka lakota (Phytophthora infestans) v vla`nem podnebju l. 1916/17 {tevilni izbruhi po tistem epidemiji l. 1932 in 1955 epidemija ìtne rje Evropa ZDA Mehika (Puccinia spp.) l. 1935 epidemija l. 1976/77 tobakova plesen epidemije v {estdesetih letih epidemija Evropa Amerika (Peronospora tabacina) l. 1979/80 ìtne sneti povsod po svetu pogoste in resne epidemije (Ustilago spp.) uni~enih ve~ina kostanjevih dreves kostanjev rak ZDA v obdobju 1904–1940, (Cryphonectria parasitica) Evropa v Evropi po 2. svetovni vojni holadska bolezen bresta ZDA uni~enih ve~ina brestovih dreves (Ophiostoma ulmi) Evropa v Ameriki od l. 1930 do danes kavov~eva rja JV Azija epidemije obdobju 1870–1880 (Hemileia vastatrix) Brazilija epidemije od l. 1970 naprej {arka PPV povzro~a resno {kodo na ko{~i~arjih Evropa (plum pox potyvirus) (slive, breskve, marelice) hru{ev oìg Severna Amerika bakterija povzro~i propad velikega {tevila (Erwinia amylovora) Evropa dreves vsako leto Povzeto po Agrios, 1997 teh povezavah pogosto klju~ni dejavnik, ker goji rastlin- line) prvi~ prenesemo v novo okolje, z njimi navadno ne ske vrste v monokulturi na velikih povr{inah. prenesemo tudi njihovih specifi~nih patogenov. S~asoma prenesemo tudi te. Znanih je kar nekaj primerov, ko so v b) Introdukcija oziroma uvajanje novih vrst (sort) Evropo prinesli gojene rastline z drugih celin, z njimi pa gojenih rastlin, ki so izredno ob~utljive za dolo~ene ne tudi njihovih specifi~nih bolezni. V tem novem pride- bolezni. lovalnem okolju na za~etku ni bilo nobenih bolezenskih povzro~iteljev, vendar take razmere niso bile trajne in po c) Pojav neke nove vrste parazita. dolo~enem ~asu so bile za gojenimi rastlinami prinesene tudi njihove bolezni. Vmesni ~as se razlikuje od primera ~) Spremembe ali okvare, ki lahko nastanejo v krat- do primera. Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) kem obdobju v normalnih okoli{~inah pri rastlinski je pri{la v Evropo {ele okoli 200 let za krompirjem. Tako vrsti ali parazitu. je krompir dolgo veljal za rastlino, ki nima nobenih bolezni, ker mu specifi~ni bolezenski povzro~itelji niso takoj Mnoì~no sajenje dolo~enih novih vrst (sort) brez »sledili« iz Amerike v Evropo (Klinkowski, 1970). predhodnega preverjanja njihove ob~utljivosti za »doma~e« patogene lahko povzro~i velike izgube ali celo Po drugi strani pa lahko na novo vneseni bolezenski po- propad posevkov (nasadov). vzro~itelj v okolju, kjer ga doslej nikoli ni bilo, povzro~i pravo katastrofo in veliko gospodarsko {kodo, ponavadi z Vnos nove vrste parazita v neko okolje v ve~ini prime- dolgoro~nimi posledicami. Tako je vnos oidija vinske trte rov pripelje do epidemij oziroma pandemij in s tem do (Uncinula necator) iz Amerike v Evropo povzro~il ob~utno velikih izgub pridelka. Ko rastline (najve~krat z druge ce- zmanj{anje pridelave vina. V Franciji se je v letih

366 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

trte se je v Sloveniji pojavil po letu 1850, peronospora pa leta 1880. O gospodarskem pomenu teh bolezni pove dejstvo, da je pri oskrbi z zatiralnimi sredstvi in {kropilnicami pomagala dr`ava s subvencijami (Ma~ek, 1979a).

Vsaka epidemija sledi svojim lastnim pravilom (zako- nitostim), spreminja zna~ilnosti, sprva nara{~a, dose`e vrh, ko povzro~i najve~ izgub in {kodo, nato se s~asoma umiri, upada in postane bolj blaga. Ima svojo lastno fizi- onomijo, morfologijo oziroma svoj lastni genius epidemi- cus. Vsaka epidemija ima dva omejujo~a dejavnika: njen za~etek in konec sta dolo~ena s ~asom in prostorom (Gäumann, 1951).

Preglednica 2. Ocena izgub pridelkov, ki so jo povzro~ile bolezni na razli~nih gojenih rastlinah v svetovni pridelavi hrane leta 1993 v odstotkih (brez skladi{~nih bolezni) Gojena rastlina Izgube (v %) ìta 9,2 krompir 21,8 ostale gomoljnice 16,7 sladkorna pesa 10,4 sladkorni trst 19,2 stro~nice 11,3 vrtnine 10,1 sadje 12,6 kavovec, kakavovec, ~ajevec 17,7 Slika 2. Koruzni stor`, okuèn z glivo Fusarium moniliforme (plesni- oljnice 9,8 vost koruznih storèv) rastline za naravna vlakna 11,0 1850–1854 zaradi te bolezni pridelava vina zmanj{ala s tobak 12,3 45,3 na 10,8 milijona hektolitrov, se pravi na ~etrtino (Klin- kowski, 1970). Podobne teàve je evropskim vinogradni- naravni kav~uk 15,0 kom povzro~ila peronospora vinske trte (Plasmopara viti- povpre~je 11,8 cola). Ti dve bolezni sta tudi slovenskim vinogradnikom povzro~ili precej preglavic in ob~utno {kodo. Oidij vinske Povzeto po FAO Production Yearbook, 1993; Oerke in sod., 1994

Preglednica 3. Letna {koda in izguba, ki so jo povzro~ile rastlinske bolezni, {kodljivci in pleveli v svetovni kmetijski pridelavi pomembnej{ih gojenih rastlin* v obdobju od 1988 do 1990 v odstotkih in USD Celina ali regija Izguba (v %) [koda (v milijardah USD) Evropa 28,2 16,8 Oceanija 36,2 1,9 Severna in Srednja Amerika 31,2 23,0 Rusija 40,9 22,0 Ju`na Amerika 41,3 21,8 Afrika 48,9 12,8 Azija 47,1 145,3 povpre~je 42,1 243,7 * vklju~ene gojene rastline so ri`, p{enica, je~men, koruza, krompir, soja, bomba` in kavovec (Oerke in sod.,1994)

367 RASTLINSKE KU@NE BOLEZNI/Franci Celar, Vlasta Knapi~

Rastlinske bolezni in Eden izmed treh najpomembnej{ih dejavnikov, ki nepo- svetovna kmetijska pridelava sredno vplivajo na zmanj{anje svetovne kmetijske pridelave, so rastlinske bolezni. V svetovnem merilu zna{ajo pov- Pomen kmetijske pridelave je tesno povezan s {tevilom pre~ne izgube zaradi bolezni pribli`no 12 %. Obstajajo prebivalstva na Zemlji. Zelo malo je podatkov o {tevilu precej{nje razlike med posameznimi gojenimi rastlinami prebivalstva na na{em planetu pred letom 1900. Ocenju- in celinami (regijami), kar je razvidno iz preglednic 2 in 3. jejo, da je na za~etku na{ega {tetja ìvelo na zemeljski obli 300 milijonov ljudi, 310 milijonov leta 1000, 400 ê dodamo {e izgube zaradi {kodljivcev in plevelov, se ce- milijonov leta 1500 in 1,3 milijarde leta 1900. V 20. sto- lotna izguba priblià tretjini svetovne kmetijske pridelave. letju se je za~ela eksplozivna rast prebivalstva. Leta 1993 Za izgube v skladi{~u moramo dodati {e pribli`no 9 do 20 %. je bilo na svetu 5,57 milijarde prebivalcev. Ob 1,7-odsto- ê povzamemo, smo zaradi delovanja razli~nih {kodljivih tni letni rasti bo leta 2025 na na{i obli okoli 8,5 milijarde organizmov vsako leto ob pribli`no polovico pridelka. prebivalcev (Agrios, 1997).

Zaskrbljuje, da je v nerazvitih dràvah, kjer se s kme- tijstvom ukvarja 50 do 80 % prebivalcev, kmetijska pride- Vrste {kode in obseg lava najmanj{a, rast prebivalstva pa najve~ja, v povpre~ju 2,4-odstotna. Zaradi neenakomerne svetovne porazdeli- Za milijone ljudi po vsem svetu, katerih preìvetje je tve primernih pridelovalnih zemlji{~, denarja, tehni~nih odvisno od lastne pridelave kmetijskih rastlin, lahko ra- sredstev in znanja, potrebnega za kmetijsko pridelavo, je stlinske bolezni prinesejo obilje ali pomankanje, podhra- tako slabo prehranjenih ali la~nih vsaj 2 milijardi ljudi njenost, stradanje ali celo smrt. Tako je med veliko irsko (Agrios, 1997). lakoto (1845/46), ki jo je povzro~ila oku`ba krompirja s krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans), umrlo ve~ kot milijon ljudi (Canon, 1989). Tudi na Kranjskem se je leta 1945 in po njem ta bolezen {irila v epifitoti~nem obsegu. Z njo so bile povezane resne gospodarske teàve, zlasti za tisti del prebivalstva, za katerega je bil krompir glavna hrana (Ma~ek, 1979b). Od predzgodovinskih ~asov do danes so lakote, ki so jih povzro~ile rastlinske bolezni, vzpodbujale socialne in politi~ne nerede, preseljevanje »plemen« oziroma narodov na nova obmo~ja ali celo izse- ljevanje v druge deèle ali celo na druge celine. Tak primer je izselitev ve~ kot milijon Ircev v ZDA po lakoti, ki jo je povzro~ila krompirjeva plesen. [e veliko ve~ se jih je v 18. in 19. stoletju izselilo v ZDA iz Francije, Nem~ije, [vice, Avstrije in Italije, predvsem zaradi slabih ìvljenj- skih razmer v Evropi. Rastlinske bolezni so pomembne tudi v dràvah, kjer je hrane dovolj, ker povzro~ajo neposredno {kodo pridelovalcem. Posredno je prizadet tudi po- rabnik, saj se najve~krat zaradi tega zvi{ajo prodajne cene

Slika 3. Koruzni stor`, okuèn z glivo Ustilago maydis (koruzna bula- Slika 4. Gomolj krompirja, okuèna s krompirjevo plesnijo (Phytoph- va snet); gliva oblikuje strupene presnovke thora infestans); zna~ilna rde~erjava marmoriranost okuènega tkiva

368 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI pridelkov. Okuène rastline oziroma pridelki so lahko Marsikdo ne ve, da je bila [ri Lanka v 19. stoletju zna- strupeni za ljudi in ìvali, ~e jih uìvajo. Rastlinske bole- na kot otok kavovca. Zaradi velikih epidemij kavov~eve zni lahko vplivajo na lepoto okolja, saj prizadenejo ali rje (Hemileia vastatrix) v nekaj zaporednih letih so celo uni~ijo posamezne rastlinske vrste okoli na{ih domov, v ukinili pridelavo kavovca in pre{li na ~ajevec. Bakterija parkih in gozdovih. Poleg vsega na{tetega pa ~lovek upo- Erwinia amylolovora (hru{ev oìg) je na nekaterih rablja za zatiranje rastlinskih bolezni na milijone ton stru- obmo~jih onemogo~ila pridelavo hru{k in jablan. Rastlin- penih kemi~nih sredstev za varstvo rastlin, s katerimi po- ske bolezni posredno vplivajo na obstoj in razvoj ìvil- gosto onesnaì tudi vodo in okolje (Klinkowski, 1970; skopredelovalne industrije in s tem na zaposlenost (brez- Thurston, 1973; Agrios, 1997). poselnost) na nekem obmo~ju. Po drugi strani pa so rastlinske bolezni omogo~ile razvoj novih industrijskih pa- nog (npr. agrokemi~ne, izdelave kmetijskih strojev idr.) Rastlinske bolezni lahko uni~ijo dolo~ene (Agrios, 1997, Klinkowski, 1970). rastlinske vrste ali pa omejijo pridelavo na dolo~enem na obmo~ju Rastlinske bolezni zmanj{ujejo koli~ino Iz zgodovine je znanih kar nekaj primerov, kako so ra- in kakovost pridelkov stlinske bolezni zdesetkale in tako omejile raz{irjenost nekaterih avtohtonih rastlinskih vrst na dolo~enem obmo~ju. Obseg {kode, ki jo povzro~ajo rastlinske bolezni, je Taki bolezni sta kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) odvisen od rastlinske vrste, patogena, obmo~ja pridelave, in holandska bolezen bresta (Ophiostoma ulmi), ki sta v okolja, varstvenih ukrepov in kombinacije vseh teh. Bo- Ameriki in Evropi povzro~ili zdesetkanje `lahtnega kosta- lezni lahko povzro~ajo koli~insko izgubo pridelka tako nja in bresta (Klinkowski, 1970). na pridelovalnih povr{inah kot v skladi{~u.

Zelo pogosto bolezni skoraj ne vplivajo na koli~ino pridelka imajo pa velik vpliv na njegovo kakovost in prodaj- no ceno. Nazoren primer so jabolka, ki so lahko sorazmerno malo oku`ena z jablanovim {krlupom (okoli 5 %), vendar se njihova prodajna cena zaradi tega zmanj{a za polovico. Brez tr`ne vrednosti so lahko tudi malo oku`eni cvetovi rezanega cvetja.

Okuèni pridelki so lahko strupeni za ljudi in ìvali Rastlinske bolezni ne zmanj{ujejo pridelka, ampak {kodujejo tudi ljudem. Rastlinski patogeni tvorijo mikotoksine (sekundarni metaboliti), ki imajo akuten ali kroni~en vpliv na ljudi, ki jedo okuène pridelke. Podobno izzovejo resne zastrupitve pri ìvini, ~e ta jé okuèno kr-

Slika 5. R`eni ro`i~ki (Claviceps purpurea), ki vsebujejo strupene alka- Slika 6. Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola), ena izmed epi- loide demi~nih bolezni, vnesenih v Evropo iz Amerike

369 RASTLINSKE KU@NE BOLEZNI/Franci Celar, Vlasta Knapi~ mo. Zna~ilen primer zastrupitve z mikotoksini je ergoti- njajo dràve in celine. Tako blago lahko s seboj nosi tudi zem (ìtna bo`jast, ogenj sv. Antona). To je resna bole- {kodljive organizme, ki v novem okolju nimajo naravnih zen ìv~nega sistema, ki jo povzro~ajo alkaloidi iz sovra`nikov ali pa so gojene rastline nanje bolj ob~utljive rènih roì~kov. V~asih jih niso odstranjevali iz zrnja rì, kot v izvornem okolju. [e posebej nevarno je trgovanje s ampak so jih skupaj z njimi zmleli v moko. V zadnji raz- sadilnim materialom in semenom rastlin, saj z njimi zasaja- vojni stopnji bolezni pride do odmiranja udov. Med 10. mo (sejemo) nove nasade (posevke), kjer imajo {kodljivi in 19. stoletjem je zaradi te bolezni umrlo nekaj sto tiso~ organizmi vse mo`nosti, da se razvijajo in razmnoùjejo. ljudi. Med najbolj pogostimi naravnimi mikotoksini so Vlade posameznih dràv so zato za~utile potrebo po pre- {e aflatoksini, trihoteceni, zearalenon, patulin, citrinin, ventivnih ukrepih, da nevarnih organizmov sploh ne bi vne- citreoviridin idr. V rastlinah se lahko kopi~ijo med rasle na svoja ozemlja; zlasti zaradi varovanja interesov svo- stno dobo ali skladi{~enjem pridelkov. Vsi imajo visok jih pridelovalcev in svojega gospodarstva, ki je bilo zaradi akutni toksi~ni in karcinogeni potencial za toplokrvne mnoì~nega uni~enja strate{kih pridelkov tudi ogroèno. organizme. Do zastrupitev ljudi z mikotoksini je naj- Tako so 3. novembra 1881 podpisale prvo mednarodno ve~krat pri{lo med vojnami, ko je hrane primanjkovalo konvencijo o ukrepih, ki jih je treba izvajati proti trtni u{i in so jedli tudi plesnivo. Znajo pa postati mikotoksini v Phylloxera vastatrix. Sledila ji je dodatna konvencija, pod- ~love{ki hrani zopet pomembni zaradi pridelkov iz bio- pisana v Bernu 15. aprila 1889. Iz nje je nastala Mednaro- pridelave, kjer ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, dna konvencija o varstvu rastlin, podpisana v Rimu 16. s katerimi zatiramo glive, ki tvorijo te toksine (Smith, aprila 1929, ki je è predpisovala listo nevarnih {kodljivih 1985; Ki{pati}, 1985; Palti, 1978). Dandanes so za~eli organizmov in natan~neje opredelila pojem karantene. mikotoksinom v ~love{ki hrani posve~ati ve~ pozornosti, zaradi pridelkov iz biopridelave, kjer ne uporabljajo fito- Danes je uvrstitev posebej nevarnih {kodljivih organi- farmacevtskih sredstev, s katerimi zatiramo glive, ki tvo- zmov na karantenske liste in na sezname nadzorovanih ne- rijo te toksine (Smith, 1985; Ki{pati}, 1985; Palti, 1978; Schwinn, 1992)

Posledica rastlinskih bolezni so tudi finan~ne izgube Dolo~ene rastlinske bolezni lahko prepre~ujemo (zatiramo) samo z izvajanjem enega ali ve~ varstvenih ukrepov, kar seveda stane. Stro{ki pridelave se pogosto pove~ajo zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Na~eloma stremimo k temu, da bi bili stro{ki uporabe FFS manj{i od {kode, ki jo povzro~ijo bolezni, vendar vedno to ni mogo~e. ê bi opustili kemi~no varstvo, bi lahko na nekaterih zemlji{~ih opustili pridelavo za nekaj let. Pridelek in s tem prihodek se zmanj{a tudi zaradi setve (saditve) odpornih sort gojenih rastlin. Zaradi rastlinskih bolezni se pove~ajo tudi stro{ki manipulacije in skladi{~enja pridelkov (prebi- ranje, hlajenje idr.). Velike finan~ne izgube nam lahko povzro~i vnos karantenskega {kodljivega organizma v neko obmo~je. Karantenski organizmi so namre~ podvrèni zakonski regulativi in strogim varstvenim ukrepom. Naj- ve~krat se rastlinski material uni~i, prepove saditev ob~utljivih rastlin in trgovanje z njim izven okuènega obmo~ja ipd. Vsi ti varstveni ukrepi najve~krat finan~no zelo prizadenejo tako pridelovalca kot {ir{o skupnost.

Izvajanje varstvenih ukrepov za prepre~evanje (zatiranje) rastlinskih bolezni Nevarnost, da bi se {kodljivi organizmi preve~ raz- mnoìli, se je v 20. stoletju pove~evala zaradi nara{~ajo~e intenzivnosti pridelave kot zaradi vse ve~jega trgovanja z Slika 7. Zdrava p{eni~na zrna (zgoraj) in zrna, okuèna z glivami iz ro- rastlinami in rastlinskimi pridelki, ki danes brez teàv me- du Fusarium, ki tvorijo mikotoksine (spodaj)

370 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI karantenskih organizmov na sadilnem materialu sprejelo ravnajo kot dobri gospodarji in opravljajo vse preventivne in 112 podpisnic mednarodne konvencije (Zakon, 2000), kurativne ukrepe, nastane {koda. Mnoge prikrite oku`be pri- med njimi tudi Slovenija. Uvedba uradnega nadzora nad dejo {e toliko bolj do izraza zaradi neugodnih vremenskih vnosom karantenskih organizmov na ozemlje dràve je pr- razmer (su{e, mraz, poplave), saj so bolezni in rastline ne- vi preventivni ukrep, ki je nujna podlaga za vsako nadalj- posredno odvisne od okoljskih dejavnikov. S tega vidika po- njo integrirano pridelavo. Pri pridelavi semena in sadik jav rastlinskih bolezni preraste v naravno nesre~o. slu`ba za varstvo rastlin preverja mesta pridelave, opravlja zdravstvene preglede rastlin in z izdanimi dokumenti potrjuje, da kupec prejme zdrave rastline. êprav {e danes le malo izvajalcev varstva rastlin v Sloveniji povezuje fi- Sklepne misli tosanitarno slu`bo z integriranim varstvom, se je na na{em ozemlju, ko je meje varovala {e skupna jugoslovan- Rastline so nujno potrebne za obstoj ~loveka na Zem- ska slu`ba, è jasno opredeljevalo, da je rastlinska karan- lji. Hrana, ki jo uìva, neposredno ali posredno (prek tena kot preventivni ukrep eden od elementov dinami~ne- ìvali) izvira iz rastlin. Tudi {tevilni drugi izdelki v vsak- ga integriranega varstva rastlin (Milo{evi}, 1980). danji rabi so rastlinskega izvora (obleka, obutev, izdelki iz lesa idr.). Vse, kar negativno vpliva na obseg uspe{ne- Republika Slovenija finan~no in programsko podpira tudi ga gojenja rastlin, je bilo v preteklosti za ~loveka lahko drug nivo uravnavanja {kodljivih organizmov rastlin: uved- usodno, danes pa v razvitej{ih dràvah {kodi njegovim bo prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin in integrirane pri- gospodarskim interesom. Eden izmed najpomembnej{ih delave, ki s preventivnimi ukrepi prepre~ujeta preraz- dejavnikov, ki neposredno vplivajo na zmanj{anje kmetij- mnoìtve in s tem nastanek {kod. @ivi organizmi in ekosiste- ske pridelave, so {kodljivi organizmi in med njimi ku`ne mi delujejo po naravnih zakonitostih in mnogokrat jih lahko rastlinske bolezni. Izgube, ki jih povzro~ajo, imajo velik ~lovek le delno uravnava. Ko niti dràvna regulativa niti vpliv na kmetijsko pridelavo, prideloval~evo ekonomijo imetniki rastlin ne morejo prepre~iti {kode, kljub temu da in ruralne skupnosti. Poleg tega da bolezni zmanj{ujejo pridelke, na ~loveka in ìvali delujejo {e na drug na~in. Nekatere glive na okuèni hrani in krmi tvorijo tudi strupene metabolite (mikotoksine), ki so neposredno nevarni za zdravje ljudi in ìvali. Pomen rastlinskih bolezni bi postal {e izrazitej{i v izjemnih razmerah (vojna), v katerih je oteèna normalna kmetijska pridelava in je pomanjkanje osnovnih dobrin ~lovekov vsakdanji spremljevalec.

LITERATURA 1. Agrios, G. N., 1997. Plant Pathology. San Diego, Academic Press, 635. 2. Canon, J. R., 1989. The great Irish famine. Dublin, Veritas, 300. 3. Food and Agriculture Organization (FAO), 1993. Production Yearbook. Rome, FAO. 4. G umann, E., 1951. Pflanzliche Infectionslehre. Basel, Birkh user, 611. 5. Ki{pati~, J., 1985. Op}a fitopatologija. Zagreb, Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveu~ili{ta u Zagrebu, 306. 6. Klinkovski, M., 1970. Catastrophic plant diseases. Annual Review of Phytopathology, 8, 37—60. 7. Ma~ek, J., 1979a. O pojavu pepelaste plesni (Uncinula necator /Schw./ Burr. in pero- nospore (Plasmopara viticola / B. et C./ Berl. et de Tony) na vinski trti in njunem zatiranju v Sloveniji do leta 1941. Zbornik Biotehni{ke fakulteteUniverze Edvarda Karde- lja v Ljubljani, 33, 343—369. 8. Ma~ek, J., 1979b. Izbruh in {irjenje krompirjeve plesni Phytophthora infestans (Mont.) de Bary na Kranjskem v 19. stoletju, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 4, Ljubljana, Slovenska matica, 237—244. 9. Milo{evi}, B., Ki{pati}, J., Maceljski, M., 1980. Priru~nik o karantenskim biljnim bole- stima I {teto~inama SFR Jugoslavije. Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveu~ili{ta u Zagrebu, Institut za za{titu bilja, 500. 10. Oerke, E. C., Dehne, H. W., Sch nbeck, F., Weber, A., 1994. Crop production and crop protection: Estimated losses in major food and cash crops. Amsterdam, Elsevi- er, 808. 11. Palti, J., 1978. Toxigenic Fusaria, their Distribution and Significance as Causes of Di- sease in Animal and Man. Berlin, Verlag Paul Parey, 110. 12. Schwinn, F. J, 1992. Significance of fungal pathogens in crop production. Pesticide Outlook, 3, 18—25. 13. Smith, J. E., Moss, M. O., 1985. Mycotoxins. Formation, analysis and significance. New York, J. Willey, 148. 14. Thurston, H. D., 1973. Threatening plant diseases. Annual Review of Phytopathology, 11, 27—52. Slika 8. Zna~ilna bolezenska znamenja na krompirjevih gomoljih, 15. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene). Uradni list RS —Me- oku`enih s karantensko glivo Synchytrium endobioticum (krompirjev dnarodne pogodbe, 23/2000; Uradni list RS, 84/2000. rak); posnetek iz petdesetih let prej{njega stoletja

371 [KODLJIVE @U@ELKE IN ^LOVEK/Stanislav Trdan

[KODLJIVE @U@ELKE IN ^LOVEK Stanislav Trdan

[kodljive ùèlke spremljajo ~loveka vse od 1995), lahko pri ~loveku izzovejo nevarna obolenja, saj so njegovega za~etka. [tevilne vrste so s svojo za- prena{alci plazmodijev malarije. Zlasti v preteklosti so se stopanostjo, prehranjevanjem z gojenimi in sa- tovrstne oku`be na mo~virnih obmo~jih (li~inke komarjev moniklimi rastlinami ali s prenosom fitopatoge- namre~ ìvijo v vodi) najve~krat kon~ale s smrtjo, saj lju- nih virusov in drugih potencialnih povzro~iteljev dje {e niso poznali zdravil, s katerimi bi se bilo mogo~e izo- rastlinskih bolezni povzro~ale in {e povzro~ajo gniti oku`bi z malarijo ali to bolezen pozdraviti. Med gra- velike izgube pridelkov, s ~imer so imele (imajo) dnjo Panamskega prekopa je zaradi malarije umrlo ve~ kot v dolo~enih obdobjih v zgodovini precej{en vpliv 30.000 delavcev, glavni vzrok pa pripisujejo tamkaj{njemu na socialni poloàj prebivalstva. Nekatere vrste tropskemu podnebju, ki ugodno vpliva na razvoj komarjev ùèlk uvr{~amo tudi med pomembne prena{al- (okoljska temperatura med 25 in 28 °C in visoka zra~na ce ~love{kih bolezni (malarija, kolera, pegasti ti- vla`nost). Omenjeni primer je le eden od {tevilnih tovrstnih fus idr.). Prispevek opisuje nekaj zgledov pove- »delovnih nesre~« na tropskih in subtropskih obmo~jih. zav na ravni {kodljiva ùèlka (Anopheles spp., [tevilo letnih smrtnih primerov zaradi malarije se je s 6 mi- Musca domestica, Pediculus spp., Metcalfa pru- lijonov leta 1939 v 25 letih zmanj{alo na 2,5 milijona, leta inosa, {kodljive kobilice, Anthonomus grandis, 1991 pa na pribli`no milijon. Pri zatiranju komarjev se je Ostrinia nubilalis, Dactulosphaira vitifoliae, Lep- odli~no obnesel DDT (odkrili so ga è v 19. stoletju, njego- tinotarsa decemlineata, Quadrispidiotus pernici- vo insekticidno delovanje pa je tik pred drugo svetovno voj- osus, resarji, skladi{~ni {kodljivci) – ~lovek iz rano ugotovil [vicar Paul Müller in za to leta 1948 dobil No- zli~nih zgodovinskih obdobij. belovo nagrado) (Ma~ek in Ka~, 1991). Tej aktivni snovi pripisujejo velik pomen pri zmanj{anju {tevila obolelih z malarijo. V ZDA najdejo {e danes pribli`no 1000 primerov malarije na leto, ve~inoma so okuèni priseljenci iz Afrike, Uvod jugovzhodne Azije in Ju`ne Amerike (Ware, 1996).

Med vsemi ìvimi bitji v naravi predstavljajo ùèlke Doma~a ali hi{na muha (Musca domestica L.) je ~lovekov (Insecta) naj{tevil~nej{i razred. Doslej je bilo opisanih stalni spremljevalec in ima lahko pomembno vlogo pri pre- pribli`no 1,5 milijona razli~nih vrst organizmov, med nji- na{anju povzro~iteljev {tevilnih bolezni (Fotedar, 2001). mi je ve~ kot polovica ùèlk (May, 1992). Upo{tevajo~ Med temi so zlasti v revnej{ih predelih sveta {e vedno razli~ne metode ocenjevanja {tevila ùèl~jih vrst na raz{irjene kolera, trebu{ni tifus, grià (dizenterija), tuberku- Zemlji, naj bi jih bilo med 2 in 3 milijoni (Hodkinson in loza in nekatere druge. Ker ima doma~a muha velik raz- Casson, 1991) pa do 30 milijonov (Erwin, 1982). @uèl- mnoèvalni potencial, se zlasti na obmo~jih, kjer je obilo iz- ke so na Zemlji è ve~ sto milijonov let, torej jo naselju- trebkov in druge razpadajo~e organske gmote (v njih se ra- jejo bistveno dlje od ~loveka. Med evolucijo so se prila- zvijajo muhine li~inke), pojavlja v velikem {tevilu. Odrasle godile spreminjajo~im se razmeram v okolju in imajo v muhe z gnoji{~ odletajo v bivali{~a in tako predstavljajo ìvljenjskem okolju ljudi velik pomen. stalno nevarnost za nove oku`be. V prej{nji skupni dràvi je bila zadnja epidemija kolere v obdobju 1976/77. Takrat so Glede na odnos ùèlk do ~loveka lo~imo koristne, se s to nevarno boleznijo okuìli verniki, ki so se v Meki in {kodljive in indiferentne vrste (Bleiweis, 1970). Ve~ji del Medini (Savdska Arabija) udeleìli vsakoletnega romanja teh ~lenono`cev pripada zadnji skupini. V prispevku na- muslimanov. Stalna àri{~a kolere so v delti Gangesa in menjam najve~ prostora {kodljivcem gojenih in samoni- Bramaputre v Indiji, od koder se to nevarno ~revesno obole- klih rastlin, nekaj manj pa tistim, ki so lahko neposredno nje, ki ga povzro~a bakterija Vibrio cholerae, ob~asno {iri {kodljivi ljudem, ~eprav vsi spremljajo ~loveka è od njena druga obmo~ja sveta (Kaysner in Tu, 1992). Velika epi- govega za~etka (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987a). demija te bolezni je v za~etku sedemdestih let prej{njega stoletja zajela Bli`nji vzhod in severno Afriko, Italijo pa na primer leta 1973 (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987a).

Prena{alci ~love{kih bolezni Med ùèlkami, ki so pomembno zaznamovale zgodovino ~love{kih bolezni, je tudi ~love{ka u{. S tem ime- [tevilne vrste komarjev (Culicidae) so ljudem nadle`ne v nom poimenujemo vrste iz rodu Pediculus. Nekatere med obdobjih toplej{ega in vla`nega vremena, ko jim z mo~nim njimi so prena{alci pegastega tifusa, ki spada med naj- ustnim aparatom prebadajo koò. Nekateri med njimi, najhuj{e bolezni vseh ~asov. Povzro~itelj bolezni je rikecija bolj znane so vrste iz rodu Anopheles (Charlwood in sod., Rickettsia prowazekii, ki se prena{a s ~love{ko krvjo, raz-

372 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI mnoùje pa se v celicah prebavnega trakta (Nedyalkov in migratoria L. Roji teh ùèlk so velikokrat povsem sod., 1990). Med balkanskimi vojnami in prvo svetovno uni~ili pridelke razli~nih gojenih rastlin. @e Plinij st. je v vojno je zaradi te bolezni v Srbiji umrlo blizu pol milijo- ~asu Rimskega imperija pisal o uni~ujo~ih rojih kobilic, na ljudi, kar je bilo skoraj osmina skupnega {tevila prebi- ki so v ju`no Evropo priletele iz Afrike. Leta 125 pred valcev v tistem ~asu. V Rusiji je v za~etku dvajsetih let na{im {tetjem je v dveh rimskih kolonijah zaradi lakote prej{njega stoletja zaradi pegastega tifusa umrlo pri- umrlo 800.000 ljudi, ker so jim kobilice pojedle vso hra- bli`no 3 milijone ljudi (Tanasijevi} in Simova To{i}, no (Fenton, 1952; Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987b). 1987a). Med dràvami na stari celini, kjer je bila {koda zaradi hranjenja teh ùèlk najve~ja, so tiste med [panijo in Madàrsko, ki so bile izpostavljene njihovim napadom v 14., 16. in 17. stoletju (Camuffo in Enzi, 1991). êprav o [kodljivci gojenih tem nimamo izvirnih dokazov, temve~ le zapise v kroni- in samoniklih rastlin kah, vemo, da so se {kodljive kobilice ob~asno preraz- mnoìle tudi v na{ih krajih. Tako se je kobilica Locusta Veliko pove~anje {tevil~nosti organizmov v naravnem migratoria L. leta 1693 prerazmnoìla ob severozahodni okolju se navadno dogodi, ko vremenske razmere ve~ let obali ^rnega morja in med Donavo in Tiso. Tudi na Tirol- zaporedoma ugodno neposredno vplivajo na organizme skem so se tedaj sre~ali z mo~nim napadom te vrste, ki je ali nanje vplivajo posredno prek zagotavljanja zadostne- Avstrijo dosegla prek Budimpe{te, njeno {irjenje pa se je ga {tevila kakovostne hrane. To omogo~i organizmom hi- ustavilo {ele na obmo~jih dana{nje ê{ke, Slova{ke in tro rast, razmnoèvanje in {irjenje. V zadnjih desetletjih, Poljske oziroma najbolj zahodno v dana{nji Nem~iji ko je intenziviranje interkontinentalnih trgovinskih tokov (Weidner, 1986). Iz novej{e zgodovine so znane preraz- omogo~ilo hitrej{e {irjenje za ~loveka tako ali druga~e mnoìtve kobilic v Alìriji, Argentini, Avstraliji, v Peru- zanimivih ùèlk, pripisujemo velik pomen pri preraz- mnoìtvah nekaterih gospodarsko zanimivih vrst tudi temu dejavniku. Pri tem ne gre le za trgovino z rastlinskim materialom, s katerim se prena{ajo {tevilne {kodljive vrste ùèlk (naj{tevilnej{e so iz reda enakokrilcev /Ho- moptera/) in pr{ic, ampak se mnoge med njimi povsem naklju~no prena{ajo tudi s transportnimi sredstvi. Tako je bil mede~i {kràt (Metcalfa pruinosa /Say/) (slika 1) v Evropo najverjetneje vnesen z voja{kimi transporti; najprej so ga odkrili v Italiji leta 1979 (Zangheri in Donadi- ni, 1980). V Sloveniji je ta ùèlka od leta 1990, takrat so jo na{li na Koprskem (Seljak, 1993). Ob upo{tevanju bi- onomije tega polifagnega {kodljivca v njegovi domovini, to sta Severna in Srednja Amerika, je bila ob koncu prej{njega desetletja opravljena analiza {kràtove potencialne raz{iritve na druga obmo~ja Slovenije (@e`lina in Girolami, 1999). V njej sta avtorja pravilno predvidela, da se bo ta vrsta postopoma raz{irila proti vzhodu; in res je bil mede~i {kràt nedavno prvi~ najden v Ljubljani. Pri~akovati je, da glavno mesto Slovenije ni njegova zadnja postaja na poti na vzhod in da se bodo z njegovo {kodljivostjo, ki je zlasti posrednega zna~aja (na medeno roso, ki jo {kràt izlo~a, se naselijo glivice sajavosti, ki ovirajo fotosintezo in zmanj{ujejo estetsko vrednost napadenih rastlin), slej ali prej sre~ali tudi v drugih dràvah na stari celini.

Med klasi~ne primere kalamitete ùèlk (s términom kalamiteta ozna~ujemo mnoì~en pojav dolo~ene vrste ìvali in zaradi njih nastalo {kodo) {tejemo nekatere vrste kobilic, ki se lahko ob~asno spremenijo v pravo nadlogo. Med tistimi, ki jih literatura najve~krat omenja kot resno teàvo v razli~nih zgodovinskih obdobjih, so vrste Schi- stocerca gregaria Forskal, Anacridium melanorhodon Slika 1. [tevil~na populacija mede~ega {kràta (Metcalfa pruinosa (Walker), Chortoicetes terminifera (Walker) in Locusta /Say/) (foto: S. Gomboc)

373 [KODLJIVE @U@ELKE IN ^LOVEK/Stanislav Trdan ju, âdu, Mavretaniji, na Kitajskem, na Arabskem polo- agronomi menimo, da so »gospodarsko {kodljive ùèlke toku, v ZDA, Indiji in Sudanu (Ware, 1996; Speight in in druge ìvali« organizmi, ki ovirajo pridelavo gojenih sod., 1999). [koda zaradi kalamitete kobilic je navadno in samoniklih rastlin, zmanj{ujejo njihovo tr`no vre- ogromna, tak{ni pa so tudi stro{ki varstva. Za zatiranje dnost, s tem vplivajo na zmanj{anje pridelka in zaslu`ka, ene od namnoìtev pu{~avske kobilice (Schistocerca gre- so za biologe (ekologe) ti organizmi le tekmovalci za hra- garia Forskal) v Afriki so porabili 15 milijonov litrov in- no s ~lovekom. Splo{ne ocene o zmanj{anju pridelkov ra- sekticida, vrednega okrog 200 milijonov dolarjev zli~nih rastlin zaradi napada ùèlk ni lahko dati, pa ven- (Symmons, 1992). Zaradi prerazmnoìtve lahko kobilice dar velja, da imajo te ìvali, ki v skupnem {tevilu vseh na obmo~jih, kjer se pojavljajo, mo~no vplivajo tudi na doslej znanih predstavnikov iz razreda Insecta ne prese- bionomijo drugih ìvali. Tako so na primer v Savdski gajo 1 % (Davidson in Peairs, 1966), v tem pogledu izje- Arabiji ugotovili, da nekatere ptice, ki se hranijo s kobi- mno velik pomen v ìvljenju ljudi. Nekatere ocene {ko- licami, sledijo tem ùèlkam na njihovi poti in s tem ve- dljivosti ùèlk govorijo o skoraj 45-odstotnem likokrat zapustijo obmo~ja, kjer se sicer stalno zadrùje- zmanj{anju celotnega svetovnega pridelka gojenih rastlin jo. Med takim sledenjem kobili~jih rojev, ki jih zlasti v (Speight in sod., 1999), druge mu pripisujejo bistveno Afriki velikokrat spremlja huda su{a, lahko umre veliko manj{o vlogo (15,6 % v svetovnem merilu ali npr. 10 % ptic (Newton in Newton, 1997). na Hrva{kem) (Knipling, 1979; Maceljski, 1999). V raziskavi o izgubah pridelkov gojenih rastlin zaradi bolezni, Termin {kodljivec (angl. pest) je sicer povsem antropo- {kodljivcev in plevelov je bilo za Slovenijo v za~etku genega izvora in je zato zelo podvrèn subjektivnosti. osemdesetih let prej{njega stoletja ugotovljeno, da ome- Med agronomi in biologi prihaja zato pri opredeljevanju njeni v povpre~ju zmanj{ujejo skupni pridelek 39 vrst ra- dolo~enih vrst ìvali velikokrat do nesoglasij, ki se naj- stlin od 26–35 %, pri ~emer je dele` {kodljivcev 22-od- ve~krat ne kon~ajo z znanim zmagovalcem. Medtem ko stoten. Za prej{njo skupno dràvo sta bili vrednosti 24–31 % in 23 % (Ma~ek in Kotnik, 1982).

Kar zadeva {kodljivce pri pridelovanju bombaèvca, ki spada v svetovnem merilu med najpomembnej{e polj- {~ine in se pri njem è dolga desetletja sre~ujejo s tole- rantnostjo ùèlk za insekticide, se ve~ina pridelovalcev {e vedno zana{a na uporabo omenjenih fitofarmacevtskih sredstev. Tako se na primer v ZDA kljub v povpre~ju {estim {kropljenjem ne morejo izogniti skoraj 7-odstotnem zmanj{anju pridelka zaradi napada ùèlk. V Av- straliji je stanje {e slab{e, saj zna{a {koda na bombaèv- cu skoraj 90 milijonov dolarjev na leto, pa ~eprav kar desetkrat do dvanajstkrat na leto uporabijo insekticide (Lut- trell in sod., 1994).

Bombaèv~ev ril~kar (Anthonomus grandis Boheman), ki je bil prvi~ opisan leta 1843 v Mehiki, spada med najpomembnej{e {kodljivce gojenih rastlin vseh ~asov. Iz te srednjeameri{ke dràve je bil hro{~ek prine{en v ZDA, kjer je izredno hitro pove~eval obmo~je svoje raz{irjenosti (65 do 260 km na leto). Vnos tega {kodljivca na obmo~ja, kjer je bil bombaèvec najpomembnej{a polj{~ina, je najpogosteje spremljala panika, propadanje bank in splo{na rev{~ina. [tevilni kmetje so prenehali pridelovati to polj{~ino, drugi so se mnoì~no selili proti zahodu, kjer so iskali obmo~ja, ki jih ta ùèlka {e ni na- selila. V iskanje naju~inkovitej{ih metod za njeno zatiranje je bilo vloènega veliko truda. [tevilni insekticidi, s katerimi so tedaj uspe{no zatirali nekatere druge pomembne {kodljivce (npr. koloradskega hro{~a), niso bili u~in- koviti. Kon~no so na{li u~inkovito kemi~no sredstvo – svin~ev arzenat, ki so ga v tistih ~asih uporabljali za zatiranje gobarja (Lymantria dispar L.) in {tevilnih drugih Slika 2. Tipi~ne po{kodbe na steblu (lomljenje metlic) in listu (zaporedne luknjice) koruze zaradi napada koruzne ve{~e (Ostrinia nubilalis {kodljivcev gojenih rastlin. Ko so iskali {e bolj u~inkovi- Hbn.) (foto: S. Trdan) to in cenej{o kemi~no snov, so odkrili kalcijev arzenat, ki

374 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI je bil vsaj do za~etka petdesetih let prej{njega stoletja loksera« {e danes uporablja za ozna~evanje zelo velike u~inkovito sredstvo za zatiranje omenjenega {kodljivca {kodljivosti drugih rastlinskih {kodljivcev. V boju zoper (Fenton, 1952). [e danes je pribli`no tretjina vseh sred- trtno u{ so v Evropi in pri nas obnovili vse vinograde na stev za varstvo rastlin, ki jih uporabljajo v ZDA, name- podlagah ameri{kih trt (te so za u{ toleratne) ali pa so za- njena za zatiranje bombaèv~evega ril~karja. sadili kriànce doma~e trte z ameri{kimi trtami (tudi ti so bolj ali manj tolerantni za napad tega {kodljivca). Pojav ê se v razvitih dràvah sre~ujejo s takimi teàvami vrste Dactulosphaira vitifoliae Fitch v Evropi je vplival zaradi {kodljivih ùèlk, ~eprav imajo razvito infrastruk- na razvoj ene od prvih oblik mednarodnega sodelovanja v turo in tehnologije pridelave, na visoki ravni pa je tudi varstvu rastlin, saj so {tevilne dràve leta 1878 podpisale njihovo znanje, je seveda povsem objektivno pri~akovati, t. i. Bernski sporazum o zatiranju trtne u{i. Ta konvenci- da so tovrstne teàve v manj razvitih dràvah toliko ja se danes navaja kot za~etek organiziranega mednaro- ve~je. V Ruandi, na primer, ki je zgled dràve z velikimi dnega sodelovanja na podro~ju rastlinske karantene (Ja- socialnimi, gospodarskimi in politi~nimi teàvami, pred- neì~, 1951; Ma~ek, 1977; Maceljski, 1999; Vali~ in Mi- stavljajo eno najve~jih teàv v kmetijstvu {kodljivci levoj, 1999; Vrabl, 1999). fiòla. Pridelek te rastline je bistvenega pomena za obstoj {tevilnih kmetov. Zaradi napada {kodljivcev je pridelek Tudi koloradskega hro{~a (Leptinotarsa decemlineata manj{i za 150 do prek 200 kg na hektar, kar je na ravni Say) (slika 4) uvr{~amo med zelo pomembne {kodljivce dràve primerljivo z izpadom dohodka v vi{ini prek 30 gojenih rastlin, saj brez njegovega zatiranja zdaj ne bi bi- milijonov dolarjev na leto (Trutmann in Graf, 1993). la mogo~a pridelava krompirja. Zaradi rednega {kroplje- nja z insekticidi {koda zaradi te ùèlke na krompirju ni Koruzna ve{~a (Ostrinia nubilalis Hbn.) (slika 2), ki je prav velika, seveda pa stro{ki varstva draìjo pridelavo te v Sloveniji è dlje gospodarsko najbolj {kodljiva ùèlka priljubljene gojene rastline. Domovina hro{~a je Severna na koruzi (Gomboc in sod., 1999), je bila prvi~ opisana Amerika, kjer je bil do sredine 19. stoletja raz{irjen ob leta 1917 v ZDA. êprav {koda, ki jo povzro~a danes, po- reki Kolorado na vzhodnem pobo~ju Skalnega gorovja. gosto ni majhna (npr. iz Hrva{ke v letih z mo~nim napadom poro~ajo o ve~ kot 60-odstotni napadenosti koruze (Ivezi} in Raspudi}, 2001), vendarle ni primerljiva s pr- votnimi {kodami v ZDA. Leta 1948 je {koda na koruzi za zrnje zna{ala 103 milijone dolarjev, leto pozneje pa je bil zaradi koruzne ve{~e pridelek koruze zmanj{an za ve~ kot 250 milijonov mernikov (Fenton, 1952).

Kljub temu da smo è globoko zakorakali v 21. stoletje in da napredek biotehnologije omogo~a {tevilna nova spoznanja v naravi ìvali in rastlin, ni videti, da bi lahko v bli`nji prihodnosti bistveno zmanj{ali vpliv ùèlk na zmanj{anje pridelka. Tako v razli~nih predelih sveta ob {tevil~nih pojavih {kodljivih ùèlk velikokrat le nemo~no opazujejo njihovo {irjenje in posledi~no {kodo, kar je precej podobno egiptovskim nadlogam, ki jih naj- Slika 3. [i{ke na listu trte samorodnice, ki jo je napadla trtna u{ (Dac- demo zapisane v drugi Mojzesovi knjigi (Eksodus) Sve- tulosphaira vitifoliae Fitch) (foto: S. Trdan) tega pisma stare zaveze. Med devetimi nadlogami najdemo namre~ v tem zapisu tudi mnoì~ne pojave komarjev, muh in kobilic (Sveto pismo, 1997), nemo~ tedanjih prebivalcev Egipta pa je marsikje primerljiva z dana{njo.

Med zelo pomembne {kodljivce gojenih rastlin vseh ~asov {tejemo trtno u{ (Dactulosphaira vitifoliae Fitch) (slika 3). Ta je marsikje pustila za seboj tudi trajnej{e socialne sledi. @uèlka je bila v Evropo (ju`na Francija) za- nesena v sedemdesetih letih 19. stoletja, in sicer iz ZDA, od koder so na staro celino uvaàli trte. Do leta 1880, ko je trtna u{ dospela tudi do na{ih krajev, se je raz{irila è po vsej Evropi in uni~ila skoraj vse vinograde. Zaradi popolnega izpada pridelka so propadli {tevilni vinogradni- ki, predvsem v Franciji pa so v tistem ~asu s tem v zvezi Slika 4. Li~inki koloradskega hro{~a (Leptinotarsa decemlineata Say) zabeleìli ve~ tiso~ samomorov. V Franciji se pojem »fi- med objedanjem krompirjevih listov (foto: S. Trdan)

375 [KODLJIVE @U@ELKE IN ^LOVEK/Stanislav Trdan

Tam se je hranil na divje rasto~i rastlini Solanum rostra- zatem postopoma zmanj{ala, k ~emur so pripomogli tudi tum Dunal. Ko so beli priseljenci v Novem svetu za~eli nekateri kaparjevi naravni sovra`niki. Danes ameri{ki ka- gojiti krompir, ki ga ameri{ki Indijanci niso poznali, je par v Sloveniji ni ve~ fiziolo{ki {kodljivec, ampak pone- hro{~ v njem na{el nadvse okusnega gostitelja. @uèlka kod vpliva na zmanj{anje kakovosti plodov (Vrabl, se je za~ela na njem naglo razmnoèvati in {iriti vse bolj 1999). proti vzhodu. Na svoji poti je uni~eval vse krompirjeve nasade in kmetovalci, ki so bili proti njemu povsem brez Med pomembne {kodljivce gojenih rastlin uvr{~amo mo~i, so è za~eli opu{~ati sajenje krompirja. tudi nekatere resarje (Thysanoptera). Doslej je bilo v Slo- veniji najdenih 111 razli~nih vrst teh ùèlk (Trdan in Ko se je leta 1874 hro{~ pribliàl atlantski obali, je posod., 2002), med njimi pa jih je bolj ali manj gospodar- menil veliko nevarnost za vnos v Evropo z ladijskim pro- sko {kodljivih le nekaj. Ocene finan~nih posledic zaradi metom. Kljub prepovedi uvoza krompirja na staro celino njihove {kodljivosti v na{i dràvi niso izdelane, zato pa in strogemu pregledovanju po{iljk je bila vrsta ve~krat so se s podobnimi analizami ve~ ukvarjali v ZDA in Ve- vnesena v Evropo, kjer so jo na{li zlasti na krompirjevih liki Britaniji. Tako je leta 1993 na Floridi {koda na papri- poljih v Nem~iji in Angliji. Prvo ve~je, s hro{~em napa- ki zaradi napada vrst Frankliniella occidentalis (Pergan- deno obmo~je so leta 1922 na{li v bliìni Bordeauxa de) (slika 5) in Thrips palmi Karny presegla 10 milijonov (predvidevajo, da je bil {kodljivec na to obmo~je vnesen dolarjev (Nuessly in Nagata, 1995), v rastlinjakih v Veli- med prvo svetovno vojno s prevozom ameri{kih vojnih ki Britaniji, kjer lahko zaradi po{kodb prvega resarja pro- potreb{~in), nato pa se je vrsta postopoma raz{irila po pade do 90 % kumarnih sadik, pa zna{a {koda pribli`no vsej Evropi. Koloradski hro{~ se je tam intenzivno {iril 72.000 dolarjev na hektar (Lewis, 1997). Podobna tudi med drugo svetovno vojno, v Sloveniji pa je bil pr- zmanj{anja pridelka in dohodka se lahko dogodijo tudi vi~ ugotovljen leta 1946 na Kr{kem polju. Kmetijskim ob oku`bah z nekaterimi virusi (tospovirusi), ki jih resar- strokovnjakom je uspelo na prvih àri{~ih {kodljivca za- ji prena{ajo. Med najbolj {kodljivimi je virus bronzaste treti (z organiziranim vsesplo{nim bojem »delovnega pegavosti tobaka (tomato spotted wilt virus ali kraj{e ljudstva« proti koloradskemu hro{~u), vendar pa je leta TSWV), ki je bil nedavno ugotovljen tudi v Sloveniji 1950 ponovno vdrl ~ez mejo iz Italije. Od tedaj je ta (Li~en in sod., 2001). Zlasti pridelovalci vrtnin in okra- ùèlka stalni spremljevalec krompirja in pridelava te snega cvetja morajo prena{alcem virusov in odstranjeva- polj{~ine ni mo`na brez uporabe insekticidov (Janeì~, nju obolelih rastlin namenjati veliko pozornost, saj se si- 1951; Maceljski, 1999). cer njihova proizvodnja lahko povsem izjalovi.

Ameri{kega kaparja (Quadrispidiotus perniciosus Odkar je ~lovek za~el skladi{~iti hrano – arheologi so Comst.) omenja strokovna literatura tudi {e ve~ kot 50 let ugotovili, da je bilo to pribli`no 8000 let pred na{im {te- po tistem, ko mu je ìvljenjska mo~ ope{ala, med naj- tjem – se najverjetneje sre~uje tudi z najrazli~nej{imi huj{imi {kodljivci sadnega drevja vseh ~asov. Vrsta je v skladi{~nimi {kodljivci. Najstarej{i podatek o najdbi ma- {tiridesetih in petdesetih letih prej{njega stoletja tudi v lega mokarja (Tribolium spp.) v egip~anski grobnici je iz Sloveniji povzro~ala hudo {kodo in je zaradi nje propadlo ~asa {este dinastije, to je pribli`no leta 2500 pred na{im ve~ milijonov sadnih dreves. Pokojni zaslu`ni profesor {tetjem. Kronolo{ko (1390–1380 pred na{im {tetjem) mu Franc Janeì~ je {e v za~etku petdesetih let izraàl resno sledi najdba vrst Stegobium paniceum (L.) in Lasioderma bojazen, da bo kapar povzro~il popoln propad slovenske- serricorne (F.) v grobnici Tutankamona. Po ocenah ra- ga sadjarstva. Na sre~o se je njegova {kodljivost kmalu zli~nih avtorjev uni~ijo danes skladi{~ni {kodljivci (zlasti ùèlke) v svetu v enem letu od 4 do 10 % uskladi{~enega pridelka. Pri tem izstopajo dràve v razvoju, {e zlasti, ~e leìjo na obmo~jih z vla`nim in toplim podnebjem. Strokovnjaki mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjujejo, da uni~ijo {kodljive skladi{~ne ùèlke v Salvadorju in Gvatemali na leto okrog 23 % koruze in rià, v Hondurasu blizu 50 %, v Nikara- gvi pribli`no 30 % koruze in v Kostariki okoli 45 % uskladi{~enega ìta. V Evropi izguba skladi{~enih pridelkov zaradi napada omenjenih {kodljivcev le izjemoma preseè 10 %, najve~krat se v strokovni literaturi najde podatek okrog 5 % (Koruni}, 1990). V zgodovini in ìvljenju ùèlk je {e veliko nepoja- snjenih dogodkov. Med take uvr{~amo dokument Kri{to- fa Kolumba iz leta 1492, v katerem opisuje goste oblake Slika 5. Po{kodbe na nageljnu (razbarvanje) zaradi napada cvetli~ne- metuljev, ki so pokrivali nebo, tako da se otok (Kuba) ga resarja (Frankliniella occidentalis /Pergande/) (foto: S. Trdan) sploh ni videl (Tanasijevi} in Simova To{i}, 1987b).

376 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

17. Luttrell, R. G., Fitt, G. P., Ramalho, F. S., Sugonyev, E. S., 1994. Cotton pest management, Part 1. A worldwide perspective. Annual Review of Entomology, 39, 517—526. Sklepne misli 18. Maceljski, M., 1999. Poljoprivredna entomologija, Zagreb, Zrinski, 1—464. 19. Ma~ek, J., 1977. O zgodovini {irjenja trsne u{i (Phylloxera vastatrix Pl.) v Sloveniji. [tevilne vrste ùèlk so imele v zgodovini velik pomen Zbornik Biotehni{ke fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 30, 171—188. na ìvljenje ljudi. Njihove prerazmnoìtve so najve~krat 20. Ma~ek, J., Ka~, Milj., 1991. Kemi~na sredstva za varstvo rastlin. Ljubljana, Kme~ki glas, Knji‘nica za pospe{evanje kmetijstva, 1—506. povezane z ugodnimi vremenskimi razmerami, ki omo- 21. Ma~ek, J., Kotnik, N., 1982. Ocena izgub zaradi bolezni, {kodljivcev in plevelov pri go~ajo hitro rast, razmnoèvanje in {irjenje. Z intenzivno kmetijskih rastlinah v SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji. Zbornik Biotehni{ke fakakultete Univerze Edvarda Kardelja, 39, 191—202. mednarodno trgovino se pove~ujejo mo`nosti za pre- 22. May, R. M., 1992. How many species inhabit the earth? Scientific American, 267, 4, na{anje {kodljivih vrst ùèlk med celinami, zato je treba 18—24. 23. Nedyalkov, Yu. A., Drobyshevskaya, E. I., Klimchuk, N. D., Nesterenko, V. G., Tarase- nadzoru uvoènega rastlinskega materiala nameniti veli- vich, I. V., 1990. Isolation of Rickettsia prowazekii in the vector of typhus, Pediculus humanus, using preparations based on monoclonal antibodies. Zhurnal Mikrobiologii ko pozornost. Epidemiologii i Immunobiologii, No. 8, 71—74. 24. Newton, S. F., Newton, A. V., 1997. The effect of rainfall and habitat on abundance and adversity of birds in a fenced protected area in the central Saudi Arabian desert. Journal of Arid Environments, 34, 4, 715—735. 25. Nuessly, G. S., Nagata, R. T., 1995. Pepper varietal response to thrips feeding. V: LITERATURA Thrips biology and management. The 1993 Inf. Conf. Thysanoptera: Towards under- 1. Bleiweis, S., 1970. Gozdarska entomologija I. Splo{ni del. Ljubljana, Univerza v Lju- standing thrips management, Burgington, Sep. 28—30 1993. New York, Plenum Press, bljani, Biotehni{ka fakulteta, Gozdarski oddelek, 1—97. 115—118. 2. Camuffo, D., Enzi, S., 1991. Locust invasions and climatic factors from the Middle 26. Seljak, G., 1993. Mede~i {kr‘at — Metcalfa pruinosa (Say) — za Slovenijo nova, poten- Ages to 1800. Theoretical and Applied Climatology, 43, 1—2, 43, 74. cialno {kodljiva ‘u‘el~ja vrsta. V: Zbornik predavanj in referatov 1. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, 24.—25. februar 1993. Ljubljana, Dru{tvo za 3. Charlwood, J. D., Smith, T., Kihonda, J., Heiz, B., Billingsley, P. F., Takken, W., 1995. varstvo rastlin Slovenije, 215—220. Density independent feeding success of malaria vectors (Diptera: Culicidae) in Tan- zania. Bulletin of Entomological Research, 85, 1, 29—35. 27. Speight, M. R., Hunter, M. D., Watt, A. D., 1999. Ecology of insects. Concepts and applications. Blackwell Science Ltd., 1—350. 4. Davidson, R. H., Peairs, L. M., 1966. Insect pests of farm, garden and orchard. 6th ed., New York, London, Sydney, John Wiley & sons, Inc., 1—675. 28. Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, 1997. Druga Mojzesova knjiga (Eksodus). Egiptovske nadloge, Ljubljana, Svetopi- 5. Erwin, T. L., 1982. Tropical forests: their richness in Coleoptera and other arthropod semska dru‘ba Slovenije, 113—117. species. Coleopterists Bulletin, 36, 74—75. 29. Symmons, P., 1992. Strategies to combat the desert locust. Crop Protection, 11, 3, 6. Fenton, F. A., 1952. Field crop insects. New York, The Macmillan Co., 1—405. 206—212. 7. Fotedar, R., 2001. Vector potential of houseflies (Musca domestica) in the transmissi- 30. Tanasijevi}, N., Simova To{i}, D., 1987a. Op{ta entomologija. Beograd, Nau~na knji- on of Vibrio cholerae in India. Acta Tropica, 78, 1: 31—34. ga, 1—451. 8. Gomboc, S., Carlevaris, B., Vrhovnik, D., Milevoj, L., Celar, F., 1999. Bionomija koru- 31. Tanasijevi}, N., Simova To{i}, D., 1987b. Posebna entomologija. Beograd, Nau~na zne ve{~e (Ostrinia nubilalis Hb.) v Sloveniji. V: Zbornik predavanj in referatov 4. slo- knjiga, 1—658. venskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portoro‘, 3.—4. marec 1999. Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, 459—467. 32. Trdan, S., Andjus, Lj., zur Strassen, R., 2002. Chronology of thripsological activities and comparison of check-lists on Thysanoptera in Slovenia and FR Yugoslavia. Acta 9. Hodkinson, I. D., Casson, D., 1991. A lesser prediction for bugs: Hemiptera (Insecta) Entomologica Slovenica (v tisku). diversity in tropical forests. Biological Journal of the Linnean Society, 43, 101—109. 33. Trutmann, P., Graf, W., 1993. The impact of pathogens and arthropod pests on com- 10. Ivezi}, M., Raspudi}, E., 2001. The European corn borer (Ostrinia nubilalis Hubner). mon bean production in Rwanda. International Journal of Pest Management, 39, 3, Review of results from Croatia. Agriculture Scientific and Professional Review, 7, 1: 328—333. 15—17. 34. Vali~, N., Milevoj, L., 1999. Trtna u{ (Dactulosphaira vitifoliae Fitch) — spet aktualen 11. Jane‘i~, F., 1951. Varstvo rastlin pred boleznimi in {kodljivci. Ljubljana, Dr‘avna za- {kodljivec vinske trte. V: Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja lo‘ba Slovenije, 1—568. o varstvu rastlin, Portoro‘, 3.—4. marec 1999. Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin 12. Kaysner, C. A., Tu, A. T., 1992. Cholera infection and poisoning. Food poisoning. Slovenije, 499—503. Handbook of Natural Toxins Vol. 7, 155—170. 35. Vrabl, S., 1999. Posebna entomologija. [kodljivci in koristne vrste na sadnem drevju 13. Knipling, E. F., 1979. The basic principles of insect population suppression and main vinski trti. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo Maribor, 1—172. nagement. Washington, U. S. Department of Agriculture, Agriculture Handbook No. 36. Ware, G. W., 1996. Complete guide to pest control — with and without chemicals. 3rd 512, 1—623. ed., Fresno, Thomson Publ., 1—388. 14. Koruni}, Z., 1990. [tetnici uskladi{tenih poljoprivrednih proizvoda. Biologija, ekologi- 37. Weidner, H., 1986. The migration routes of the European locust, Locusta migratoria in ja i suzbijanje. Zagreb, Gospodarski list, 1—220. Europe in the year 1693 (Saltatoria, Acriididae, Oedipodinae). Anzeiger f r 15. Lewis, T., 1997. Pest Thrips in Perspective. V: Thrips as crop pests. Wallingford, CAB Sch dlingskunde Pflanzenschutz Umweltschutz, 59, 3, 41—51. International, 1—13. 38. Zangheri, S., Donadini P., 1980. Comparsa nel Veneto di un Omottero neartico: Met- 16. Li~en, R., Mavri~, I., Ravnikar, M., 2001. Tomato spotted wilt virus (TSWV) in Impati- calfa pruinosa Say (Homoptera, Flatidae). Redia, 63, 301—305. ens necrotic spot tospovirus (INSV) dokazana tudi v Sloveniji. V: Zbornik predavanj 39. @e‘lina, I., Girolami, V., 1999. [irjenje mede~ega {kr‘ata (Metcalfa pruinosa Say) v in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, âte‘ ob Savi, 6.—8. ma- Sloveniji in Italiji ter sezonska dinamika pojavljanja razvojnih stadijev. V: Zbornik pre- rec 2001. Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, 244—248. davanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portoro‘, 3.—4. marec 1999. Ljubljana, Dru{tvo za varstvo rastlin Slovenije, 453—458.

377 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter‘an, Sa{a @ebovec

PO[KODBE PRI DELU Metka Ter`an, Sa{a @ebovec

Na podlagi analize desetletnega ~asovnega spremembe poloàja telesa, nenadne obremenitve telesa obdobja lahko ugotovimo smer posameznih do- in drugih sprememb fiziolo{kega stanja organizma, ~e jo godkov in potrdimo teze, ki smo jih postavili na lahko vzro~no poveèmo z opravljanjem del na delovnem temelju letnih analiz. V Sloveniji se na podro~ju mestu (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarova- po{kodb pri delu v zadnjih desetih letih ne do- nju). V na{i dràvi {tejemo med po{kodbe pri delu tudi ti- gaja ni~ novega: po {tevilu po{kodb pri delu in ste, ki nastanejo na enak na~in na poti na delo ali z njega. smrtnih po{kodb pri delu smo dosegli povpre~je Evropske unije. V Sloveniji umrejo na le- Po{kodbe pri delu so poleg bolni{kega staleà in delov- to povpre~no pribli`no {tirje delavci na 100.000 ne invalidnosti pomemben kazalec zdravstvenega stanja zaposlenih oziroma 20 do 40 delavcev na leto. delavcev. Kot kazalec zdravstvenega stanja se uporablja- Na tiso~ zaposlenih se jih po{koduje pribli`no jo tudi v mednarodnih publikacijah Svetovne zdravstvene 35. Zve~uje se dele` te`jih po{kodb, zaradi ka- organizacije (World ...) in Mednarodne organizacije dela terih so zaposleni z dela odsotni ve~ kot 30 ko- (International ...). ledarskih dni. Potrdili smo, da so najbolj ogroèni mladi delavci, ki jim je treba v preven- Po{kodbe pri delu so tudi eden od kazalcev zdravstve- tivnih programih posvetiti posebno skrb. Ugo- nega stanja delavcev, ki so lahko merilo za kakovost tavljamo, da je med po{kodbami na delovnem zdravstvenega varstva delavcev in podlaga za izra~un mestu in na poti na delo ali z njega veliko razlik, prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje (Zakon o ki zahtevajo razli~en pristop pri oblikovanju pre- zdravstvenem varstvu in zdravstevnem zavarovanju, Za- ventivnih programov. Medtem ko je pri pripravi kon o varnosti in zdravju pri delu). ustreznih preventivnih ukrepov za prepre~evanje po{kodb pri delu najve~ja delodajal~eva od- V zakonu o evidencah na podro~ju zdravstva (Zakon govornost, se mora v prepre~evanje po{kodb o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva) je pri delu na poti vklju~evati tudi {ir{e okolje. predpisana evidenca po{kodb pri delu. Poro~ati je treba o vsaki po{kodbi, ki povzro~i vsaj en dan odsotnosti z dela ali delav~evo smrt. Zakon o varnosti in zdravju pri delu je pred delodajalce postavil {e novo zahtevo, da Uvod morajo in{pekciji dela takoj sporo~iti, ~e v njihovem podjetju zaradi po{kodbe kdo umre ali se tako po{kodu- Po{kodba pri delu je vsaka po{kodba, ki je posledica je, da je zato vsaj tri zaporedne delovne dni v bolni{kem neposrednega in kratkotrajnega mehani~nega, fizikalnega staleù, ali ~e se zgodi kolektivna nezgoda ali celo ne- ali kemi~nega u~inka, ter po{kodba, ki je posledica hitre varen pojav.

Slika 1. Smrtne po{kodbe pri delu na 100.000 prebivalcev, povpre~je EU in Slovenija, 1986–1997 (vir: Health for All Data Base European Region, WHO, Regional Office for Europe, June 1999)

378 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Podatke o po{kodbah pri delu za desetletno analizo zo, da se {tevilo po{kodb pri delu v na{i dràvi v zadnjih smo dobili iz zbirke podatkov In{tituta za varovanje letih pomembno zmanj{uje. zdravja Republike Slovenije. Nekaj podatkov smo lahko prikazali za 15-letno ~asovno vrsto, nekaj pa le za obdo- Razlika med spoloma je v opazovanih letih stalna. bje zadnjih 10 let. Ogroènost mladih delavcev je izpostavljena tudi v tujini in pri po{kodbah zunaj dela. Desetletna analiza naj bi to Desetletna analiza podatkov o po{kodbah pri delu nam dejstvo {e podkrepila. pokaè smer gibanja tega negativnega kazalca zdravja delavcev, obenem pa lahko z ve~jo zanesljivostjo i{~emo @e v prej{njih analizah smo opazovali nara{~anje de- zakonitosti pri pojavljanju po{kodb pri delu, ki jih ugo- leà te`jih po{kodb pri delu v primerjavi z la`jimi. tavljamo è na podlagi letnih analiz. Stalno je tudi razmerje med po{kodbami pri delu ter na Primerjava s tujino in podatki o prijavljenih po{kodbah poti z dela ali na delo. Vse zakonitosti teh po{kodb, naj bi pri delu in smrtnih po{kodbah pri delu naj bi potrdili te- ostale v opazovanem obdobju enake.

Slika 2. Po{kodbe pri delu na 100.000 prebivalcev, povpre~je EU in Slovenija, 1986–1997

Slika 3. Smrtne po{kodbe pri delu na 100.000 zaposlenih, Slovenija, 1985–1999

379 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter‘an, Sa{a @ebovec

Ti podatki so lahko podlaga za pripravo na~rtov za iz- Svetovna zdravstvena organizacija {tevilo po{kodb pri bolj{evanje varnosti in zdravja delavcev tako na nacional- delu vklju~uje med kazalce stanja v okolju, stopnje pa ni ravni, kot tudi v konkretnih primerih. ra~unajo na 100.000 prebivalcev. Pri nas uporabljamo {tevilo na 1000 oziroma 100.000 zaposlenih, tako kot je pre- dlagano v metodologiji Mednarodne organizacije dela.

Rezultati [tevilo smrtnih po{kodb pri delu se je v na{i dràvi v desetih letih nekoliko zmanj{alo, nihanja so sorazmerno Najhuj{a posledica nezgod pri delu je smrt. Na sliki 1 velika (slika 3). Na leto umre zaradi po{kodb pri delu 20 vidimo, da se je {tevilo smrtnih po{kodb pri delu v na{i do 40 ljudi. V zadnjih letih je posebej izstopalo leto 1997, dràvi zmanj{alo na raven povpre~ja dràv ~lanic Evrops- ko je umrlo 42 ljudi – skoraj ~etrtina v gradbeni{tvu ke unije (EU). (Teràn, M., Dodi~ Fikfak, M., 1998).

Tudi po {tevilu po{kodb pri delu v celoti smo se v na{i Zmanj{anje {tevila prijavljenih po{kodb pri delu je v opa- dr`avi pribli`ali povpre~ju EU in ga malo presegli le v zovanem obdobju bolj stalno (slika 4), prav v zadnjih dese- zadnjih opazovanih letih (slika 2). tih letih pa ostaja {tevilo po{kodb pri delu prakti~no enako.

Slika 4. Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih, Slovenija, 1985–1999

Slika 5. Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih po spolu, Slovenija, 1985–1999

380 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

V vsem opazovanem obdobju so se mo{ki pri delu 35 do 39 let pa è {tirikrat manj{a. Razlike med mo{kimi po{kodovali pribli`no dvainpolkrat pogosteje kot ènske in ènskami se pri starej{ih delavcih manj{ajo. (slika 5). V opazovanih desetih letih se je dele` po{kodb pri delu, Po analizi za desetletno obdobje – od leta 1989 do zaradi katerih so bili zaposleni odsotni do pet koledarskih 1998 so delavci, stari 15 do 19 let, posebej mo{ki, najbolj dni, statisti~no pomembno zmanj{al (R2 = 0,94), medtem ko ogroèni (slika 6). Ogroènost delavcev iz naslednje sta- se je dele` po{kodb pri delu, zaradi katerih so bili z dela od- rostne skupine je è dvakrat manj{a, v starostni skupini sotni ve~ kot 30 dni, ves ~as ve~al (R2 = 0,85) (slika 7). De-

Slika 6. [tevilo po{kodb pri delu na 1000 zaposlenih po spolu in staro- stnih skupinah, Slovenija, 1989–1998

Slika 7. Dele` po{kodb po njihovi teì (dolìni trajanja bolni{kega sta- leà), Slovenija, 1990–1998 (vir: Zbirka podatkov o bolni{kem staleù, In{titut za varovanje zdravja RS)

381 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter‘an, Sa{a @ebovec le` po{kodb, zaradi katerih so delavci izostali z dela 6 do 30 Nezgode na delovnem mestu samem in na poti imajo koledarskih dni, je v vsem opazovanem obdobju enak. dolo~ene zna~ilnosti, po katerih se lo~ijo.

Med prijavljenimi po{kodbami pri delu je dele` tistih, Po{kodbe na delovnem mestu so skoraj enakomerno ki se zgodijo na poti na delo ali z njega, v vseh opazova- porazdeljene v vseh mesecih leta. Nekaj manj jih je juli- nih letih pribli`no enak – 11-odstoten (slika 8). ja in avgusta ter aprila (slika 10).

Med smrtnimi po{kodbami tistih, ki se zgodijo na poti [tevilo po{kodb na poti na delo in z njega je bistveno na delo in z njega, jih je kar 25 % in to je `e pomemben ve~je v zimskih mesecih, predvsem decembra in januar- dele` umrlih (slika 9). ja, ko jih je dvakrat ve~ kot v poletnih (slika 11).

Slika 8. Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih, na poti na ali z njega in na delovnem mestu, Slovenija, 1985–1999 (vir: Macarol Hiti, M., Ter`an, M., Po{kodbe pri delu v Sloveniji v zadnjih 10 letih (1989 do 1998) in: Zbornik referatov Glo- balna varnost, IV. mednarodna konferenca. Bled. Zavod za varstvo pri delu, 2000)

Slika 9. [tevilo smrtnih po{kodb pri delu na 100.000 zaposlenih na poti na delo ali z njega, Slove- nija, 1989–1998 (vir isti kot pri sliki 8)

382 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 10. [evilo po{kodb pri delu – na delovnem mestu na 1000 zaposlenih po mesecu nezgode, Sloveni- ja, 1989–1998, skupaj

Slika 11. [tevilo po{kodb pri delu – na poti na delo z njega – na 1000 zaposlenih po mesecu nezgode, Slovenija, 1989–1998, skupaj

Po{kodbe na delovnem mestu in na poti na delo ali z Tako lahko ugotovimo, da je v na{i dràvi {tevilo njega se bistveno razlikujejo tudi po vzroku. Pri po{kodb pri delu pribli`no na isti ravni, kot je povpre~je po{kodbah na delovnem mestu je najve~ po{kodb zaradi dràv ~lanic EU. posameznikovega nesmotrnega ali nezanesljivega dela (slika 12). Medtem ko se je v letih 1985 do 1990 {tevilo po{kodb pri delu pomembno zmanj{alo, se v zadnjih desetih letih Pri po{kodbah, ki nastanejo na poti na delo ali z njega ne dogaja ni~ posebnega. S takim stanjem ne moremo bi- prevladujejo padci in prometne nezgode (slika 13). ti zadovoljni, saj moramo ves ~as teìti k izbolj{anju è zaradi bolj{e tehnologije in bolj sofisticirane osebne varovalne opreme. To nas opozarja na dejstvo, da se na podro~ju prepre~evanja po{kodb pri delu ne dogaja ni~ po- Razprava sebnega.

Na temelju analize desetletnih podatkov lahko ugotovi- Tako kot pri vseh po{kodbah so tudi pri po{kodbah pri mo smer gibanja v ~asovnem obdobju, obenem pa zane- delu tveganju za njihov nastanek izrazito bolj izpostavlje- sljiveje potrdimo nekatera dejstva, ki jih ugotavljamo `e ni mo{ki. To pa ni le posledica opravljanja te`jih del, saj na podlagi vsakoletnih analiz. se mo{ki pogosteje po{kodujejo tudi zunaj dela, po{kod-

383 PO[KODBE PRI DELU/Metka Ter‘an, Sa{a @ebovec

Slika 12. [tevilo po{kodb pri delu – na delovnem mestu – na 1000 zaposlenih po zunanjem vzroku nezgode, Slovenija, 1989–1998, skupaj

Slika 13. [tevilo po{kodb pri delu – na poti na delo ali z njega – na 1000 zaposlenih po zunanjem vzroku nezgode, Slovenija, 1989–1998, skupaj be pa so tudi glavni vzrok smrti pri mo{kih do 44. leta mlade delavce posebej obravnavati v me{ani skupini starosti (Rok Simon, M., 1999). zdravstvenih delavcev, pa tudi u~iteljev in drugih strokovnjakov, ki so vklju~eni v prepre~evanje nezgod v lo- O ogroènosti najmlaj{ih delavcev (starih 15 do 19 let) kalni skupnosti (Castillo, DN in sod., 1999). smo è ve~krat govorili. Raziskave kaèjo, da se jih najve~ po{koduje v prvem letu slu`be (Teràn, M., 1998). Podatka o morebitnem nara{~anju te`jih po{kodb pri Tudi v razvitem svetu se veliko pi{e o tem, da je treba delu, zaradi katerih so zaposleni dlje ~asa odsotni z de-

384 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI la, pa ne najdemo nikjer v literaturi. Pri nas je dele` Sklepne misli po{kodb pri delu, zaradi katerih so zaposleni z dela odsotni ve~ kot 30 koledarskih dni, iz leta v leto ve~ji. V Dosedanje analize so pokazale, da bo treba na podro~ju zadnjih desetih letih se je z 20% zve~al na 30%. Ali je prepre~evanja po{kodb pri delu v na{i dràvi {e marsikaj res vedno ve~ te`jih po{kodb ali pa delodajalci prijavlja- narediti. V zadnjih letih namre~ ni opaziti premikov na jo le take po{kodbe, bi na podlagi na{ih podatkov te`ko bolje. [e ve~: dele` po{kodb pri delu, zaradi katerih so ugotovili. Zagotovo pa je to podatek, ki zahteva podro- zaposleni dlje ~asa odsotni z dela, se je bistveno zve~al. bnej{o analizo. Zaradi tega bi morali za~eti pripravljati posebne programe za prepre~evanje po{kodb pri delu tako na nacionalni Lo~eno prikazovanje po{kodb na delovnem mestu in na ravni kot tudi v posameznih podjetjih. poti na delo ter z njega je smiselno z ve~ vidikov. V dràvah EU predstavljajo le po{kodbe, ki se zgodijo na Najbolj ogroèn del populacije je znan: to so mo{ki, delovnem mestu (International ...) in so le ti podatki pov- predvsem najmlaj{i delavci, v prvem letu slu`be. sem primerljivi s tujino. Drugi pomembnej{i razlog pa je ta, da so na~ini prepre~evanja po{kodb, ki se zgodijo na Lo~eno se moramo lotiti prepre~evanja po{kodb na de- delovnih mestih in na poti, razli~ni. lovnem mestu in na poti na delo ali z njega, saj so razlogi za po{kodbe razli~ni. V prepre~evanje po{kodb na po- Med vsemi po{kodbami je tistih na delovnem mestu v ti na delo ali z njega se mora vklju~iti tudi {ir{a skupnost. desetih opazovanih letih skoraj 90 %, med smrtnimi pa le 75 %. Dose~i bo treba, da se bo zbiranje podatkov o po{kodbah pri delu v na{i dràvi poenotilo in moderniziralo, na Preventivni programi za prepre~evanje po{kodb pri podlagi tega pa se bo lahko poenotilo prepre~evanje delu na delovnem mestu morajo biti pripravljeni v popo{kodb pri delu, ki jo bodo opravljali delodajalci, njiho- djetjih. Nana{ati se morajo na oceno tveganja in vi strokovni sodelavci, ki skrbijo za zdravje in varnost pri odraàti razmere v prav tem podjetju. Iz politike podje- delu, in delovni in{pektorji. tja se mora razbrati usmerjenost v varnost na delovnem mestu, saj se lahko le na tak na~in doseèjo bistvene spremembe na bolje (Varonen, U., Mattila, M., 2000). Pomembno je stalno izobraèvanje delavcev o konkre- LITERATURA 1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, 106/99. tnih nevarnostih, saj je ravno nesmotrn in nezanesljiv 2. World Health Organisation. Health in Europe 1997. Executive Summary of Health in Euro- na~in dela najpogostej{i razlog za po{kodbe na delov- pe 1997. Report on the third evaluation of progress towards health for all in the European Region of WHO (1996-1997), WHO Regional publications. European Series, 83, 28. nem mestu. 3. International Labour Office Geneva. Year Book of Labour Statistics 1994. Geneva, ILO Publications, 313, 995, 1016. Delodajalci lahko prispevajo tudi k prepre~evanju 4. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstevnem zavarovanju, Uradni list RS, 9/92. 5. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS 56/99. po{kodb na poti na delo ali z njega z razli~nimi organiza- 6. Zakon o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva, Uradni list RS, 65/00. cijskimi ukrepi, nenazadnje z organiziranim prevozom 7. Ter‘an, M., Dodi~ Fikfak, M., 1998. Smrtne po{kodbe pri delu v Sloveniji v letu 1997. delavcev in urejanjem neposrednega okolja podjetja. Pri Delo in varnost, 43, 4, 163—5. 8. Rok Simon, M., 1999. Ocena raz{irjenosti in resnosti problema po{kodb in zastrupi- nadaljnji analizi lahko ugotovimo, da se najve~ po{kodb tev v Sloveniji. Zdravstveno varstvo, priloga — Zdravstvena kultura, 26, 3, 4, 149—70. na poti zgodi v zimskih mesecih in da so glavni razlogi 9. Ter‘an, M., 1998. Po{kodbe na delu pri mladih delavcih. V: Ogro‘eno zdravje mladostnikov. Drugi kongres {olske in visoko{olske medicine Slovenije, Brdo pri Kranju. padci in prometne nezgode. Zdravstveno varstvo, 37, 85—94. 10. Castillo, DN, Davis, L., Wegman, DH, 1999. Young workers. Occupational Medicine 1999, Jul-Sept, 14 (3), 519—36. 11. Varonen, U., Mattila, M., 2000. The safety climate and its relationship to safety practi- ces, safety of the work environment and occupational accidents in eight wood-pro- cessing companies. V: Accident anal Prevention, 32, (6), 761—9.

385 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev

NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^ Igor Grlicarev

V prispevku je ocenjena verjetnost taljenja je v jedrskih snoveh (t. i. jedrske nesre~e). Sevalne ne- sredice za tla~novodne reaktorje, predstavljenih sre~e razdelimo na tri kategorije: je nekaj scenarijev s huj{imi posledicami v oko- – nesre~e pri uporabi radioaktivnih snovi, lici jedrske elektrarne. Opisana je pri~akovana – nesre~e pri prevozu jedrskih ali radioaktivnih snovi, izotopska sestava radioaktivnega izpusta pri je- – padec satelita, ki nosi na krovu radioaktivne snovi. drski nesre~i. Poudarjena je vloga zadr`evalnega hrama. Takoj{nje za{~itne ukrepe za prebivalstvo lahko pri~akujemo le, ~e se za~ne taliti sre- Ocena verjetnosti za jedrsko dica. Ocenjena je verjetnost za nezgodo pri uporabi virov sevanja in pri prevozu jedrskih ali radi- nesre~o oaktivnih snovi. Opisan je mo`en potek nesre~e in morebitne posledice pri nesre~i z radioaktivni- Splo{no o jedrskih nesre~ah mi snovmi. Posebej je obravnavana mo`nost padca satelita z radioaktivnim materialom na Med jedrske objekte sodijo jedrske elektrarne, razisko- krovu in nevarnosti, ki so povezane s tem. valni jedrski reaktorji, postroji za obogatitev urana, postroji za izdelavo gorivnih elementov, obrati za predelavo in odlaganje obsevanega jedrskega goriva ter objekti, namenjeni za uskladi{~enje, predelavo in odlaganje radio- Uvod aktivnih odpadkov.

Tveganje pri jedrskih nesre~ah zanima strokovnjake è Pri jedrski nesre~i se sprostijo radioaktivne snovi, ali od za~etkov uporabe jedrske energije v miroljubne name- pa obstaja nevarnost, da se bo to zgodilo, zaradi ~esar bo ne. Prva analiza tveganja zaradi uporabe jedrske energije ogroèno zdravje in ìvljenje ljudi. Ob izpustih med neje {tudija WASH-740, ki so jo izdelali v Brookhaven Na- sre~o so znatno preseène omejitve, ki so predpisane z tional Laboratories v ZDA in ki jo je objavila takratna veljavno zakonodajo, zato je treba sprejeti in izvajati USAEC (ameri{ka komisija za atomsko energijo) – zdaj za{~itne ukrepe. USNRC (ameri{ka jedrska regulatorna komisija). Jedrske elektrarne so projektirane tako, da samo ena V sedemdesetih letih sta ji sledili {tudiji WASH-1400 okvara ne povzro~i nesre~e, ker so bistveni sistemi po- ali Rasmussenova {tudija, ki je bila objavljena leta 1975 dvojeni oziroma je potrebnih ve~ okvar, da bi povzro~ili z naslovom Ocena tveganj pri nesre~ah v ameri{kih jedr- po{kodbo reaktorske sredice. Samo pri po{kodbi reaktorskih elektrarnah. Leta 1979 je bila objavljena nem{ka ske sredice se lahko sprosti tolik{na koli~ina radioaktiv- {tudija tveganj povezanih z jedrskimi elektrarnami (Deut- nih snovi, ki bi zahtevala izvajanje za{~itnih ukrepov v sche Risikostudie). okolici jedrske elektrarne. Poleg notranjih za~etnih dogodkov, ki lahko sproìjo verigo dogodkov, ki povzro~i Tveganje je zmnoèk (produkt) med verjetnostjo ne- nesre~o, obstajajo tudi zunanji za~etni dogodki, kot so sre~e in posledicami nesre~e. Za na~rtovanje ukrepov v npr. poàr, poplava, potres, vihar, padec letala. primeru jedrske nesre~e je treba poznati tveganje. Pri obravnavanju nesre~e seveda ne moremo mimo ~lo- Razlikujemo med jedrskimi nesre~ami, ki bi se zgodile ve{kih napak, ki se lahko pojavijo v vsaki fazi nesre~e in ki v doma~ih jedrskih objektih, in med nesre~ami, ki bi se so lahko vzrok za za~etek nesre~e ali za poslab{anje situaci- zgodile v tujih jedrskih objektih. Dobra pripravljenost na je med potekom nesre~e. Med za~etne dogodke, ki lahko po- jedrsko nesre~o, ki bi se zgodila v lastni dràvi, zagota- vzro~ijo po{kodbo sredice spada tudi diverzija ali sabotaà. vlja tudi solidno osnovo za u~inkovito ukrepanje na lastnem ozemlju ob morebitni nesre~i v tujini. Potek jedrske nesre~e in mo`ne posledice so neodvisni od tega, ali se Tipi~ni redi velikosti za verjetnost taljenja nesre~a zgodi doma ali v tujini, zato je na za~etku splo{na sredice obravnava, nato pa {e kak{en del obravnavanega je treba upo{tevati pri analizi doma~ih oziroma tujih razmer. Za marsikatero jedrsko elektrarno po svetu so bile opravljene verjetnostne varnostne analize, pri katerih je Sevalna nesre~a je nesre~a z radioaktivnimi snovmi, bila izra~unana verjetnost taljenja sredice za razli~ne vendar pri tem izvzamemo nesre~e zaradi veri`ne reakci- za~etne dogodke.

386 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Pri~akovana verjetnost po{kodbe sredice za ve~ino Posledice jedrske nesre~e tla~novodnih elektrarn (PWR), kakr{na je tudi jedrska elektrarna Kr{ko, zna{a med 1,0 10-6 na leto (enkrat na Scenarij izpusta radioaktivnih snovi milijon let) in 1,0 10-4 na leto (enkrat na deset tiso~ let). Pri vrelnih reaktorjih (BWR) je verjetnost po{kodbe sre- Merilo za posledice nesre~e je efektivna doza, ki jo dice nekoliko manj{a, kar je posledica tehni~nih zna~il- prejme najbolj izpostavljeni posameznik, ali pa kolektiv- nosti tega tipa jedrskih elektrarn. Verjetnost po{kodbe na efektivna doza, ki jo prejme prizadeto prebivalstvo. sredice v tla~novodnih reaktorjih vzhodnega tipa (VVER) je okoli 1,0 10-4. Ob morebitni jedrski nesre~i se radioaktivne snovi, ki so v sredici reaktorja (radioaktivni plini in radioaktivni Zadrèvalni hram je kovinska ali èlezobetonska delci) sprostijo prete`no v ozra~je in se v obliki radioak- zgradba, ki zdrì nadtlak nekaj barov in pri projektnem tivnega oblaka raz{irjajo v {ir{e okolje. Kolik{en bo iz- nadtlaku ne pu{~a ve~ kot 1 % na dan. Zadrèvalni hram pust radioaktivnih snovi, je odvisno od veliko dejavni- zmanj{a verjetnost izpustov radioaktivnih snovi v okolje kov: obsega po{kodbe sredice, hitrosti pu{~anja v primeru jedrske nesre~e za 10 do 50-krat. Podalj{a se zadrèvalnega hrama, ali je izpust suh ali moker. Na kon- tudi ~as, po katerem se lahko zgodi izpust radioaktivnih centracijo in pot radioaktivnih snovi v zraku vpliva tudi snovi. To omogo~a u~inkovitej{e ukrepanje po nesre~i, vreme. [irjenje radioaktivnih snovi si lahko predstavlja- obenem pa tudi zadrèvanje radioaktivnih snovi v mo kot {irjenje oblaka. zadrèvalnem hramu. Pri resni po{kodbi sredice se sprostijo vsi `lahtni plini Negotovost rezultatov verjetnostnih varnostnih ana- (Kr, Xe) in dobr{en del izotopov joda (J). Zelo hlapljiv je liz in razlike pri verjetnosti po{kodbe sredice so odvi- tudi cezij (Cs), ki je v obliki aerosola vodotopnih snovi sne od metodologije verjetnostnih varnostnih analiz, (CsJ, CsOH). Hlapne snovi, ki so v malo topnih oksidih zato skoraj nikoli neposredno ne primerjamo kon~nih so telur, stroncij in barij (Te, Sr, Ba). Malo hlapne snovi rezultatov verjetnosti taljenja sredice med posamezni- pa so rutenij, lantan in cerij (Ru, La, Ce). mi reaktorji, ne da bi pred tem upo{tevali vrste metodologije. Pri primerjavi rezultatov verjetnosti taljenja sre- Hudo nesre~o vedno povezujemo s taljenjem reaktor- dice za razli~ne reaktorje se upo{teva predvsem veliko- ske sredice, saj se ve~ina radioaktivnih snovi nahaja v stni red, ne pa tudi podroben rezultat. Glavni namen njej. V preostalih delih jedrske elektrarne jih je premalo, verjetnostnih varnostnih analiz je odkriti {ibke to~ke da bi lahko povzro~ile hudo nesre~o v okolju. ê (pomanjkljivosti pri na~rtovanju sistemov; sistemi, ki ozna~imo aktivnost v reaktorski sredici delujo~ega reak- bolj vplivajo na verjetnost taljenja sredice), ki jih je torja s 100 %, potem imata dve tretjini reaktorske sredice treba odpraviti s fizi~nimi spremembami (modifikacija- (polovica je bila je bila odstranjena iz reaktorja pred tremi) ali pa s pogostej{im vzdrèvanjem in preiz- mi dnevi, druga polovica pa pred 180 dnevi) le {e 20 % ku{anjem. Na ta na~in se zmanj{a verjetnost taljenja aktivnosti reaktorske sredice. 10 gorivnih elementov ima sredice. po 180 dnevih {e 0,3 % aktivnosti reaktorske sredice, aktivnost v vseh preostalih sistemih je zanemarljiva (manj kot 0,1 %). Primer velja za tla~novodni reaktor nem{ke Verjetnost taljenja sredice v JE Kr{ko konstrukcije (1300 MWe). Januarja 2001 je bilo izdelano poro~ilo, ki obravnava verjetnost taljenja sredice v JE Kr{ko po opravljeni mo- Prenosne poti dernizaciji (zamenjavi uparjalnikov) leta 2000 in z mo- difikacijami, ki so bile opravljene do konca remonta v Radioaktivno onesnaènje prihaja do ~loveka po treh letu 2000. Celotna verjetnost taljenja sredice v JE Kr{ko glavnih prenosnih poteh: z vdihavanjem radioaktivnih je zdaj 1,17 10-4 na leto, medtem ko je bila pred moder- zra~nih delcev, z uìvanjem vode in hrane ter z neposre- nizacijo 2,2 10-4 na leto. Zmanj{anje verjetnosti taljenja dnim zunanjim obsevanjem iz radioaktivnega oblaka ali sredice je predvsem posledica zanesljivej{ega delovanja kontaminiranih tal. V primeru po{kodb vstopajo radioak- obnovljenih in zamenjanih komponent, medtem ko so tivne snovi tudi skozi odprte rane. posamezne delne verjetnosti taljenja sredice zaradi zunanjih vzrokov (npr. poàr, poplava, potres, vihar) osta- Prenosne poti se s ~asom spreminjajo. Prebivalstvo v le nespremenjene. Glede na mo`ne vzroke taljenja sre- bliìni kraja nesre~e bo v prvih urah po izpustu najprej dice je tako na prvem mestu potres, nato so notranji izpostavljeno zunanjemu sevanju iz radioaktivnega obla- vzroki, na tretjem mestu pa je potres. Med notranjimi ka `lahtnih plinov, nato pa vdihavanju radioaktivnih del- vzroki je najpomembnej{a izguba elektri~nega napaja- cev, {e posebej izotopov radioaktivnega joda, ki se konja, ki onemogo~i delovanje ve~ine sistemov v jedrski pi~ijo v {~itnici. Srednjero~no (nekaj dni po nesre~i) pa elektrarni. prihaja do obsevne obremenitve zaradi zauìvanja konta-

387 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev minirane hrane in pitne vode ({e posebej v krajih, kjer zadrèvalni hram zdrì (ohrani svojo projektirano te- uporabljajo za pitje deèvnico) ter zaradi zunanjega seva- snost). ê zadrèvalni hram zadrì izpust za 12 ur in iz- nja iz kontaminiranih tal. Sevanju zaradi kontaminiranih pusti v enem dnevu vse snovi, ki nastanejo v staljeni tal se izognemo z evakuacijo. Med bolj dolgoro~no obse- sredici, je treba evakuirati obmo~je v radiju 10 km oko- vanost prebivalcev pa {tejemo dozo zaradi vnosa radioak- li reaktorja (intervencijski nivo za evakuacijo zna{a 50 tivnih snovi z dolgoìvimi radionuklidi (Cs-137, Cs-134, mSv v sedmih dneh) in v obmo~ju 25 km okoli reaktor- Sr-90) s hrano vzdol` celotne prehrambene verige. ja razdeliti tablete KJ (intervencijski nivo za zauìtje tablet KJ zna{a 100 mSv). Primer je iz dokumenta TEC- DOC-955. Posledice jedrske nesre~e v neposredni bliìni reaktorja Zadrèvalni hram je bistven pri omejevanju in prepre~evanju posledic jedrske nesre~e, pri kateri se za~ne Smrtni preimeri zaradi takoj{njih u~inkov sevanja so taliti sredica. Nem{ka raziskava tveganja (Deutsche Risi- mo`ni samo pri zelo hudih nesre~ah z odpovedjo kostudie) je za nem{ke jedrske elektrarne dobila podobne zadrèvalnega hrama. Za preu~itev tak{nih u~inkov seva- zaklju~ke kot WASH-1400: nja so bili narejeni izra~uni v {tudiji WASH-1400 Reac- –verjetnost taljenja reaktorske sredice je ocenjena 10-4 tor Safety Study. V primeru PWR 4 iz te {tudije se je na leto, sprostilo 60 % `lahtnih plinov in 5 % do 10 % vseh izo- – zadrèvalni hram pri 93 % primerov opravi svojo na- topov joda in cezija iz sredice. PWR 4 predvideva ta- logo in prepre~i znatnej{i izpust radioaktivnih snovi koj{njo katastrofalno odpoved zadrèvalnega hrama za v okolje, meteorolo{ke pogoje povpre~nega dneva. »Katastrofalna – pri preostalih 7 % primerov, ko je izpust radioaktiv- odpoved« pomeni stoodstotno pu{~anje zadrèvalnega nih snovi v okolje znatnej{i, so okoli{~ine tak{ne hrama. Rezultati kaèjo, da vdihavanje radionuklidov (vremenski pogoji, porazdelitev prebivalstva okoli najmanj prispeva k efektivni dozi. Sevanje iz radioaktiv- elektrarne), da z ve~ kot 99% verjetnostjo pri~akuje- nega oblaka ne bi povzro~ilo smrtnih `rtev, toda zaradi mo, da ne pride do zgodnjih u~inkov sevanja pri pre- 24-urnega obsevanja s tal bi bila efektivna doza 0,5 do 1 bivalstvu, Sv na razdalji pribli`no 10 km. Meja za u~inke, ki po- – iz zgoraj navedenega sledi, da je verjetnost za ne- vzro~ijo smrt (2 Sv), pa bi bila doseèna na 5 km. V sre~o s hudimi posledicami manj{a od 10-6 na leto. tak{nih primerih je potrebna hitra evakuacija, saj bi po pribli`no {estih urah ljudje prejeli dozo, ki presega prag zgodnjih u~inkov, po 12 urah pa bi prejeta doze dosegla JE Kr{ko prag za smrtne u~inke. Na {~itni~no dozo vpliva v glavnem vdihavanje. [~itni~na doza 10 Gy, pri kateri preneha Za JE Kr{ko so s pomo~jo verjetnostnih varnostnih delovanja {~itnice, pa bi bila preseèna na obmo~ju zno- {tudij izra~unali, da bi v primeru taljenja sredice 22% traj 5 km. Dodati je treba, da so nesre~e s taljenjem sre- dogodkov povzro~ilo veliko spro{~anje radioaktivnih dice in zgodnjo odpovedjo zadrèvalnega hrama skrajno snovi zaradi obvoda (bypass) ali odpovedi zadrèvalne- malo verjetne. ga hrama. U~inki sevanja oziroma prejete doze so seveda odvisni od meteorolo{kih pogojev ob izpustu in tudi V primeru, da je stabilnost atmosfere D (to je stabil- od ~asa, ki je pretekel od taljenja sredice do za~etka iz- nost atmosfere pono~i, oziroma pri velikih hitrostih ve- pusta. tra podnevi), hitrost vetra 2 m/s, izpust pri tleh ter da imamo 1000 MWe reaktor, potem tudi pri staljeni sredi- Razvrstitev izrednih dogodkov, njihova pogostost in ci {e niso potrebni takoj{nji za{~itni ukrepi v okolju, ~e predvideni izpusti iz JE Kr{ko so v preglednici 1.

Preglednica 1. Razvrstitev dogodkov, njihova pogostost, doze v okolici elektrarne in spro{~ena aktivnost za JE Kr{ko Doze v neposredni Aktivnost spro{~enih Razvrstitev dogodka Pogostost okolici JE Kr{ko radioaktivnih snovi v okolje nenormalni dogodek enkrat do dvakrat na leto < 0,1 mSv / enkrat na 10 do 100 3,7 1011 Bq ekv. I-131 za~etna nevarnost reaktorskih let 0,1–1 mSv 3,7 1014 Bq ekv. Xe-133 enkrat na 100 do 5000 < 3,7 1013 Bq ekv. I-131 elektrarni{ka nevarnost reaktorskih let < 100 mSv < 3,7 1016 Bq ekv. Xe-133 manj{a od enkrat na > 3,7 1013 Bq ekv. I-131 splo{na nevarnost 5000 reaktorskih let >_ 100 mSv > 3,7 1016 Bq ekv. Xe-133

388 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

TRIGA posledice, ki izvirajo iz za{~itnih ukrepov (npr. zaradi za- klanjanja, evakuacije, zau`itja jodovih tablet, omejitev Kon~na varnostna ocena za raziskovalni reaktor TRIGA uporabe hrane). Predmete, ki jih ne bi bilo mo`no dekon- Mark II v Podgorici (Varnostno poro~ilo) ne predvideva, taminirati, se ne sme uporabljati in jih je treba odlo`iti na da bi se lahko zgodila nesre~a z radioaktivnim izpustom v predpisano mesto. Tak{ne nesre~e bi vplivale na indu- okolico, ki bi imela posledice za prebivalstvo. Reaktor je strijsko proizvodnjo, promet, trgovanje, turizem, pridelo- konstruiran tako, da pri nenadnem pove~anju mo~i sam vanje hrane, {olstvo in {port. ugasne (veri`na reakcija sama preneha zaradi negativnega Dopplerjevega koeficienta goriva), {e preden bi nastalo dovolj toplote, da bi se za~ela taliti sredica. Najhuj{a pre- dvidena nesre~a za tovrstni reaktor bi bila izguba vode iz Nesre~e pri uporabi reaktorskega tanka, kar bi povzro~ilo zelo veliko hitrost radioaktivnih snovi doze v reaktorski hali brez vpliva na obmo~je zunaj ogra- je reaktorskega centra. Za reaktorje tipa TRIGA torej sta- Mo`ni vzroki nastanka nesre~e litev sredice ni mo`na (verjetnost je enaka ni~). Nesre~e z radioaktivnimi snovmi se lahko zgodijo v Nesre~a z »najve~jim« vplivom na prebivalstvo pa bi objektih, kjer uporabljajo radioizotope (npr. raziskovalni bila po{kodba sraj~ke gorivnega elementa pri njegovem in{tituti, industrija, bolni{nice). V industriji se lahko ra- preme{~anju, kar bi povzro~ilo uhajanje `lahtnih plinov iz dioizotopi uporabljajo na dolo~enem mestu (npr. za mer- gorivnega elementa. Pri tem bi prebivalec na oddaljenosti jenje debeline plo~evine, nivojev v posodah), lahko pa so 100 m od reaktorja TRIGA prejel dozo nekaj mikroSv . premi~ni (npr. radiografija zvarov, merjenje vla`nosti in gostote cesti{~a).

Skladi{~e nizko- in srednjeradioaktivnih Vzrok za nesre~o z radioaktivnimi viri je v ve~ini pri- odpadkov Brinje merov ~love{ka napaka, ker so radioaktivni viri pasivne naprave, ki imajo malo gibljivih delov. Vzroke lahko raz- Skladi{~e nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov delimo na: Brinje po zakonodaji sicer {tejemo med jedrske objekte, –nepravilno uporabo, hrambo ali izgubo radioaktivne- vendar v njem ni uskladi{~enih jedrskih snovi, zato nega vira zaradi malomarnosti, nevednosti, neznanja ali sre~e v tem objektu ne bi uvrstili med jedrske, mo`na pa neupo{tevanja predpisov varstva pred sevanji, je sevalna nesre~a. Skladi{~e Brinje ni predvideno za –konstrukcijsko napako pri vgradnji vira (slaba izdela- kon~no odlagali{~e in v njem naj ne bi dolgoro~no hrani- va {~ita, neustrezno izdelano orodje za uporabo vira), li radioaktivnih snovi. – ilegalno uporabo (kraja, sabota`a).

Radioaktivni viri so nevarni predvsem za tiste, ki dela- Jedrska nesre~a v tujini jo z njimi. Zaradi malomarnosti ali nevednosti pa lahko tak{en vir kontaminira tudi ve~je obmo~je (stavbo, cesto) V primeru nesre~e v oddaljenih jedrskih objektih lahko in prizadene ve~je {tevilo ljudi. pri~akujemo enakomernej{o kontaminacijo po vsem ozemlju Slovenije. Ob ~ernobilski nesre~i pa se je pokazalo, da je ogroènost zaradi sevanja bolj izrazita v kra- Verjetnost pojavljanja nesre~e jih z ve~jo koli~ino padavin. Padavine namre~ izperejo iz radioaktivnega oblaka radioaktivne snovi v obliki t. i. Glede na izku{nje v Sloveniji (en dogodek z razsuto vse- »mokrega vseda«. bino radijeve igle in kontaminacija prostorov na Onko- lo{kem in{titutu na za~etku {estdesetih let; stalitev cezije- Glede na velikost Slovenije bi bila pri morebitni jedr- vega radioaktivnega izvora v èlezarni [tore leta 1983; ski nesre~i v tujini ogroèna kar celotna Slovenija. V pri- iskanje pogre{anega radioaktivnega izvora na dvori{~u Me- meru jedrske nesre~e v tujini je treba predvideti pre- talne v Mariboru leta 1995; po{kodovanje instrumenta z ra- dvsem ukrepe v prehrambeni verigi in ukrepe, ki se na- dioaktivnim izvorom za merjenje vla`nosti in debeline cena{ajo na potovanja ljudi z ogroènega obmo~ja oziroma sti{~a leta 1998) je ob sedanjem {tevilu radioaktivnih virov na take predele. v Sloveniji verjetnost nesre~e z nenamerno kontaminacijo en dogodek na nekaj deset let, iskanje pogre{anega radioaktivnega izvora pa ima verjetnost en dogodek na nekaj let. Druge posledice V Sloveniji je bilo leta 1999 v gospodarstvu nekaj manj Pri posledicah jedrske nesre~e je treba poleg zdrav- kot 600 zaprtih virov sevanj. Kraje radioaktivnih snovi ali stvenih posledic upo{tevati tudi gospodarske in psihi~ne sabotaè v zvezi z njimi v Sloveniji doslej ni bilo.

389 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev

Mo`ni scenariji nesre~e Prevoz jedrskih in radioaktivnih materialov V nasprotju z jedrskim objektom so pri delu z zaprtimi radioaktivnimi viri mo`ni naslednji scenariji nesre~e: Mo`ni vzroki in verjetnost nastanka nesre~e – nenameren zunanji obsev osebja, ki dela z radioaktivnim virom, ali drugih ljudi, ki pridejo v bliìno Pri prevozu radioaktivnih snovi je najbolj verjeten vira, vzrok prometna nesre~a oziroma njihovo pretovarjanje. –kontaminacija prostorov v glavnem z enim samim ra- dionuklidom (npr. s srednje dolgoìvim Am-241 ali Po evidenci Zdravstvenega in{pektorata Republike dolgoìvima Cs-137, Co-60). Slovenije je bilo ugotovljeno, da je bilo leta 1996 oprav- ljenih 363 prevozov radioaktivnih snovi ~ez mejne preho- Pri delu z odprtimi viri je praviloma moèn raztres ali de in 254 prevozov po dràvi. Od leta 1991 do 1999 ni bi- razlitje virov manj{e aktivnosti, ki prizadenejo predvsem lo uradno evidentiranih nesre~ pri prevozu radioaktivnih delovno osebje, manj ogroèno pa je splo{no prebival- snovi. Verjetnost, da se pri prevozu radioaktivnih snovi stvo. Obi~ajno so to kratkoìvi izotopi, tako da po cesti zgodi nesre~a, obstaja, vendar je izredno majhna. ogroènost ni niti trajna niti akutna. Po podatkih o prevozu nevarnih snovi leta 1994 je bilo Nesre~a se ponavadi zgodi zaradi nevednosti: obseva- 33 nesre~, v {tirih so se razlile nevarne snovi; leta 1995 nje ljudi zaradi neozna~enega in neza{~itenega radioak- je bilo 50 nesre~, nevarne snovi so se razlile v treh; leta tivnega vira ali obsevanje ljudi zaradi izgubljenega vira, 1996 je bilo 47 nesre~ in leta 1997 52 nesre~. Glede na za katerega ne vedo, da so v njegovem obmo~ju sevanja. to, da je prevozov radioaktivnih snovi vsaj stokrat manj Pokvari se lahko mehanizem, ki opravlja za{~itno funkci- kot prevozov nevarnih snovi, je verjetnost nesre~e, pri ka- jo, tako da vrne izvor znotraj za{~itne posode, da zmanj{a teri bi se po{kodovala embalaà radioaktivnega materia- sevanje, oziroma da zapre pot med uporabnikom in izvo- la, en dogodek na nekaj deset let ali {e redkeje. rom z za{~itnim zaslonom ali steno. Pri prevozu izrabljenega jedrskega goriva je verjetnost, Pri delu z odprtimi radioaktivnimi viri je mo`na kon- da bi se to raztreslo, zanemarljiva, saj so zabojniki pro- taminacija pripomo~kov ali prostora. ê pripomo~kov jektirani tako, da zdrìjo trk z lokomotivo. ali sobe ne dekontaminiramo oziroma omejimo dostop, se lahko kontaminacija raznese po zgradbi in tudi po {ir{i okolici. Obseg nesre~e je omejen na lokalne raz- Mo`ni scenariji nesre~e se`nosti ali na prostore, saj zaradi precej definirane lokacije virov ni pri~akovati kontaminacije ali zvi{ane do- Pri nesre~i z radiografskim ali iradiacijskim virom lah- zne hitrosti na {ir{em obmo~ju. Izjema so primeri, ko bi ko nastanejo sevalna polja z veliko dozno hitrostjo. Gle- se za~el taliti visokoaktivni vir v èlezarni (vir sevanja de na zahtevano usposobljenost osebja, ki prevaà radio- za teleterapijo, iradiacijo ipd.), kjer je moèn prenos po aktivne vire visokih aktivnosti, ni pri~akovati velikih pre- zraku tudi na ve~je razdalje (tudi nekaj 100 km ali nekaj jetih doz sevanja. 1000 km). Maja 1998 so pomotoma stalili cezijev vir v èlezarni v Algecirasu v [paniji. Sledove cezija, ki se je Malo verjetna je ogroènost zaradi kontaminacije raz{iril po ju`ni in srednji Evropi je bilo zaznati tudi v povr{inskih vodotokov ali podtalnice, saj je aktivnost te- Sloveniji. ko~inskih radioaktivnih izvorov glede na prostornino podtalnice majhna (radioaktivna snov bi se zelo razred~ila). Nesre~a je lahko posledica kraje, sabotaè ali izsiljeva- Tudi razlitje ali raztres sta malo verjetna, kajti tovrstni vi- nja. Moèn je razli~en potek: od izgubljenega vira do nari so praviloma ustrezno zapakirani in za{~iteni. Ob ne- mernega obsevanja. sre~i pri prevozu je mo`na kontaminacija embalaè, vozila in v nesre~i udeleènih oseb iz spremstva. Prav tako je mo`no nenamerno obsevanje ljudi zaradi odstranjevanja radioaktivnega izvora ali najdbe izgublje- Zaradi prometne nesre~e se lahko po{koduje embalaà nega radioaktivnega izvora. radioaktivnega vira in razsuje radioaktivni material na kraju nesre~e. V obi~ajnih primerih je ogroènih nekaj ljudi, ki so v neposrednem stiku z radioaktivnim izvorom, ~e je to za- Zaradi nesre~e pri prevozu jedrskih ali radioaktivnih prt vir. ê pa se po{koduje zaprt vir in se radioaktivna snovi bi bilo ogroènih nekaj ljudi oziroma bi morali za snov raztrese, je lahko kontaminirano sorazmerno ob- dalj{i ~as omejiti dostop na obmo~je, ~e ga ne bi bilo se`no obmo~je, na katerem so lahko hi{e, stanovanja, pomo`no dekontaminirati. Povr{ina tak{nega podro~ja bi ti, vrtovi. Tak{en primer se je zgodil leta 1987 v Goîanii zna{ala nekaj sto kvadratnih metrov, v najbolj konserva- v Braziliji. tivnem primeru nekaj tiso~ kvadratnih metrov.

390 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Prevozi jedrskih in radioaktivnih snovi Pri~akovati je, da bo dràva lastnica satelita obvestila v Sloveniji preko Mednarodne agencije za atomsko energijo ostale pogodbenice Konvencije o zgodnjem obve{~anju v pri- Prevoz sveèga goriva meru jedrske nesre~e, in da bo, ~e bo potrebno, ponujena Jedrska elektrarna Kr{ko uvozi enkrat na leto 24 do 40 tudi pomo~ prizadetim dràvam skladno s Konvencijo o gorivnih elementov v skupni teì do 20 t (najve~ja oboga- pomo~i v primeru jedrskega ali radiolo{kega izrednega titev z U-235 je 4,35 %). Sveè gorivo se prevaà po mor- dogodka. ju, cesti, èleznici in tudi po zraku. Na satelitih, ki kroìjo okoli Zemlje, uporabljajo dve Prevoz izrabljenega goriva vrsti jedrskih virov energije: jedrske reaktorje in genera- Trenutno se vse gorivo iz JE Kr{ko hrani na obmo~ju torje toplote z radioaktivnimi izotopi (RTG – radioisoto- elektrarne. Izrabljeno jedrsko gorivo se bo prepeljalo v pic thermal generator). novo skladi{~e, v kon~no odlagali{~e ali pa bo predelano. Izrabljeno gorivo iz JE Kr{ko se doslej {e ni prevaàlo. Raziskovalni reaktor TRIGA uporablja za svoje obratova- Mo`ni scenarij in posledice nesre~e nje jedrsko gorivo, ki je bilo nabavljeno v ZDA. V skladu z dogovorom med vladama RS in ZDA je bil ve~ji del Padec satelita z RTG lahko povzro~i kontaminacijo z izrabljenega goriva leta 1999 vrnjen v ZDA. Izdelano bo mo~no toksi~nim sevalcem alfa. Konstrukcija kapsule z ustrezno varnostno poro~ilo. RTG je ~vrsta, radioaktivna snov pa je vgrajena v kera- mi~ni material, ki zelo zmanj{a mo`nost raztresa in raz- Prevoz radionuklidov za potrebe bolni{nic, tapljanja v vodi. Pri satelitih, ki so namenjeni za razisko- industrije in in{titutov vanje teles v oson~ju ali zunaj njega in ki z »mimoletom« Po{iljke so ponavadi majhne aktivnosti (izjema so viri (fly-by) izkori{~ajo privla~nost Zemlje, tako da dobijo {e sevanja, ki so namenjeni za zdravljenje in kalibracijske dodatno energijo za svoje potovanje po vesolju, je elip- izvore; zanje je zna~ilno, da imajo dalj{o razpolovno do- ti~na ali hiperboli~na orbita precej splo{~ena. Tak{en sabo). Radionuklidi so vnaprej znani, prav tako tudi upora- telit pridobi veliko hitrost, zato je zelo verjetno, da bo v bniki, prevozniki pa morajo imeti navodila, kako ukrepa- primeru napake priletel v Zemljino ozra~je pod polo`nim ti v primeru nezgod, in posebno dovoljenje za uvoz in kotom ter zgorel in razpadel na mnogo delov. prevoz. Najpogosteje se uvaàjo naslednji izotopi: Xe- 133, J-131, Tl-201, Ga-67, Tc-99m generator (Mo-99), J- Satelit z jedrskim reaktorjem na krovu lahko povzro~i 125, In-111, S-35, P-32, Cr-51. kontaminacijo s cepitvenimi produkti, vendar se ta kontaminacija razlikuje od tiste, ki je posledica jedrske eksplo- zije. Za reaktorje, ki obratujejo manj kot leto dni, se aktivnost eno leto po ustavitvi zmanj{a na 1% aktivnosti, ki Padec satelita je bila ob ustavitvi. Radioaktivnost je predvsem vezana na delce z visokimi specifi~nimi aktivnostmi, za katere je Mo`ni vzroki in verjetnost nastanka nesre~e zna~ilno, da ne vsebujejo ne jodovih ne cezijevih izotopov. Nevarno je zlasti vdihavanje teh delcev, ki v posa- V tem delu bomo obravnavali satelite z radioaktiv- mezniku lahko povzro~e visoke doze, ne pa zunanje seva- nim materialom na krovu. Padec satelita oziroma po- nje. Obmo~ja kontaminacije so povr{insko manj{a in so vratek satelita na Zemljo lahko povzro~ijo trk satelita z trakaste oblike {iroka nekaj 10 km in dolga nekaj 100 km. drugim predmetom, ki kroì v orbiti okoli Zemlje, iz- Zaradi neposredne kontaminacije z radioaktivnimi delci guba zveze in s tem nadzora nad satelitom, odpoved so ogroèni le nekateri prehrambeni pridelki (sveà zele- motorja, ki dvigne satelit na vi{jo orbito, ali okvara na- njava, sadje), ne pa tudi mleko, meso in gomoljasti plo- vigacijskih naprav. Vsi na{teti vzroki lahko povzro~ijo dovi. Ocenjene doze zaradi sevanja gama iz tal so v okvi- prezgodnji vstop satelita v nizko orbito in nato padec ru mejnih vrednosti za prebivalstvo. na Zemljo. Podro~je, ki ga je treba preiskati po padcu satelita, da Verjetnost padca satelita na Slovenijo je te`ko oceni- bi ugotovili morebitno kontaminacijo zemlji{~a, zna{a ti, saj ni dovolj podatkov o satelitih in materialu, ki ga okoli 100.000 km2, kar je pribli`no petkratna velikost nosijo na krovu. Padec satelita je sicer mo`no napove- Slovenije. dati ve~ tednov vnaprej, vendar to~nega kraja, kam bodo satelit oziroma njegovi deli padli, prakti~no ni Posledice nesre~e so velike doze, ki bi jih posameznik mo`no dolo~iti. Padejo lahko na katerikoli kraj, ki leì prejel, ~e bi v plju~a vdihnil »vro~e delce« (npr. 10 mi- pod orbito satelita. Tik pred padcem je satelit v nizki krometrov velik delec z aktivnostjo 50 Bq; tak{en delec kro`ni orbiti nad Zemljo z obhodnim ~asom pribli`no da efektivno dozo 3 mikroSv). To so drobni delci, ki se 90 minut. lahko dvignejo s tal v zrak in imajo veliko specifi~no ak-

391 NEVARNOSTI JEDRSKIH IN SEVALNIH NESRE^/Igor Grlicarev tivnost. V telo se jih lahko vnese tudi z uìvanjem neumi- zadrèvalnim hramom (JE Kr{ko je elektrarna tega ti- tega sadja in zelenjave. Posledice vnosa »vro~ih delcev v pa) samo pri nesre~ah, pri katerih se tali sredica ob telo« za prebivalstvo se lahko pojavijo v obliki stoha- hkratni odpovedi zadrèvalnega hrama skupaj z neu- sti~nih u~inkov sevanja. godnimi vremenskimi razmerami.

Izku{nje s padcem satelita, ki je imel na krovu reaktor, Pri na~rtovanju ukrepov ob morebitni sevalni nesre~i je imamo na podlagi padca satelita Kozmos-954, ki je leta treba upo{tevati naslednje: 1978 razpadel nad nenaseljenimi predeli Kanade. Pov- – Za nesre~e pri uporabi radioaktivnih snovi je potre- pre~na hitrost doze, ki bi jo dobili na sredini kontamini- bna usposobljena ekipa, ki je sposobna najti vir, ga ranega obmo~ja, ~e bi bila kontaminacija enakomerna, bi ustrezno varno spraviti oziroma opraviti dekontami- zna{ala 0,05 mikroSv/h (hitrost doze naravnega ozadja v nacijo manj{ega obsega (nekaj 100 m2). V Sloveniji Sloveniji je okoli 0,1 mikroSv/h). Na obmo~ju 600 km x tak{ne naloge opravlja »ekolo{ki laboratorij z mobil- 20 km so na{li pribli`no 80 radioaktivnih »predmetov«, no enoto«, ki je dràvna enota pri [CZ RS. Predvsem pri katerih je bila najve~ja izmerjena hitrost doze na do- pa je treba imeti organiziran nadzor nad nabavo in tiku 5.000 mSv/h, najve~ja izmerjena hitrost doze na raz- uporabo radioaktivnih virov, da se prepre~i izguba vi- dalji 1 m pa je bila do 2 mSv/h. rov, nepravilna uporaba oziroma kraja virov. –V Sloveniji je nesre~a pri prevozu jedrskih ali radio- Pri satelitih z RTG na krovu, ki bi razpadli pri vrni- aktivnih snovi zelo malo verjetna, pa tudi morebitne tvi na Zemljo, je teàva iskanje delcev plutonija, saj v posledice tak{ne nesre~e ne bi prizadele ve~jega {te- obmo~ju gama zelo {ibko sevajo. Ko{~ek goriva, velik vila ljudi. 1 cm3, ki vsebuje plutonij, povzro~i hitrost doze zaradi – Posebna pripravljenost glede ljudi in opreme na radio- sevanja gama le 10 mikroSv/h na razdalji 1 m, zato bi jih aktivno kontaminacijo v primeru padca satelita ni po- bilo treba iskati na druge na~ine, npr. z uporabo infra- trebna, zadostuje è na~rtovanje ukrepov, ki obsega rde~e kamere. Specifi~na toplotna mo~, ki jo proizvaja poznavanje nevarnosti. V primeru radioaktivne kon- RTG, je pribli`no 4 W/cm3. taminacije zaradi padca satelita pri~akujemo pomo~ tehnolo{ko razvitih, pa tudi sosednjih dràv, saj bi bilo obmo~je morebitnega raztresa delov satelita mnogo ve~je od Slovenije. Sklepne misli

Glede na posledice pri morebitni jedrski nesre~i je treba upo{tevati naslednje: LITERATURA 1. Varnostno poro~ilo za reaktor TRIGA Mark II v Podgorici –V Sloveniji je treba temeljito na~rtovati ukrepe ob 2. Deutsche Risikostudie Kernkraftwerke, Eine Untersuchung zu dem durch Stoerfaelle in morebitni jedrski nesre~i, ki bi se lahko zgodila v JE Kernkraftwerken verursachten Risiko, Hauptband, Verlag TUeV Rheinland, Bonn 1979. Kr{ko. Nesre~a v raziskovalnem reaktorju TRIGA ne 3. R-800, Rev.0, Perspectives on Reactor Safety, 1993, TTC Chattanooga. 4. Nuklearna elektrarna Kr{ko, 1997. Ocena ogro‘enosti. bi imela posledic za prebivalstvo v okolici. 5. Nuklearna elektrarna Kr{ko, 1989. Final Safety Analysis Report. Ch. 15, Rev.0. – Za nesre~o, ki se zgodi v tujini, je glede na oddalje- 6. Nuklearna elektrarna Kr{ko, 1994. Probabilistic Safety Assessment of Nuclear Power nost jedrskih objektov v drugih dràvah prakti~no ne- Plant Kr{ko. Level 1 Report. 7. Probabilistic Safety Assessment of Nuclear Power Plant Kr{ko, 1995. External Event verjetno, da bi bili v Sloveniji zaradi nje potrebni ta- Report. koj{nji za{~itni ukrepi (evakuacija, zaklanjanje). Po- 8. Probabilistic Safety Assessment of Nuclear Power Plant Kr{ko, 1995. Level 2 Report. 9. TECDOC-955 Generic Assessment Procedures for Determining Protective Actions trebni pa bi bili ukrepi v prehrambeni verigi (omeji- During a Reactor Accident, 1997. IAEA. tev uìvanja oziroma uvoza dolo~ene hrane ali krme) 10. SS-109, Intervention Criteria in a Nuclear or Radiation Emergency, 1994. Vienna, IAEA. ter ukrepi, ki so povezani s prizadeto dràvo oziroma 11. Nuklearna elektrarna Kr{ko, 2001. Post Modernization NEK PSA Baseline Model Up- date and IAEA IPSART Mission Comments Implementation. obmo~jem (potovanje v to dràvo, trgovanje ali pro- 12. SS-119, Emergency Planning and Preparedness for Re-entry of a Nuclear Powered met z njo). Satellite, 1996. Vienna, IAEA. –Takoj{nje u~inke sevanja (akutno sevalno bolezen) lahko pri~akujemo pri jedrskih elektrarnah z

392 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

NESRE^E V RUDARSTVU Anton Planinc

Rudarstvo je panoga, ki v zadnjem obdobju kot potencialni energetski objekt. V letu 1992 je bil spre- doìvlja razli~ne pretrese. V danih okoli{~inah jet Zakon o trajnem prenehanju izkori{~anja uranove ru- so zato potrebni veliki napori, da bi ohranili do- de in prepre~evanju posledic rudarjenja v R@V. Zakon seèno stanje varnosti in zdravja pri delu v ru- dolo~a zaprtje rudnika in trajno zavarovanje okolja pred dnikih. Nesre~e pri delu so tudi v moderni dobi posledicami izkori{~anja do leta 2006. rudarstva eden od osnovnih kazalcev stanja v stroki. V nadaljevanju prikazani podatki o ne- Za~etki Rudnika ìvega srebra Idrija (R@S) segajo v leto sre~ah pri delu v rudarstvu podajajo presek do- 1490. V zadnjih 200 letih so rudo odkopavali v celotnem seène stopnje varnosti in zdravja tako pri rudi{~u, ki je bilo odprto v 15 obzorjih. V 500-letni zgodo- povr{inskem kot podzemnem pridobivanju mi- vini je bilo odkopano 4,7 milijonov ton rude in pridobljeno neralnih surovin. 107.000 ton komercialnega ìvega srebra. Po koli~ini pridobljene rude je idrijski rudnik drugi najve~ji rudnik ìve- ga srebra na svetu. Rudi{~e {e ni iz~rpano. Na podlagi gibanja svetovnih gospodarskih trendov je bil leta 1987 spre- Opis trenutnega stanja jet Zakon o prepre~evanju posledic rudarjenja v R@S oziro- v slovenskem rudarstvu ma zakon o zapiranju rudnika. Zapiralna dela potekajo dvo- fazno, in sicer v obdobju 1988–1995 prva faza ter druga fa- Premogovni{tvo za v obdobju od 1995 do kon~nega zaprtja v letu 2006. V obdobju do osamosvojitve Republike Slovenije je bi- Za~etki rudarjenja v Meìci segajo v 16. stoletje. Pre- lo z dolgoro~nimi na~rti predvideno, da se v slovenskem hod na industrijski na~in pridobivanja in predelave rude prostoru za potrebe energetike in industrije pridobi 6 do 7 je nastopil v 18. stoletju. Rudnik je normalno obratoval in milijonov ton premoga na leto. Na~rtovane koli~ine so se dosegel najvi{jo raven v letih 1960–1970, ko je pri{lo do pridobivale v rudarskih organizacijah, kot so bili Rudnik poskusa izvajanja prvega sanacijskega programa, ki je bil lignita Velenje (okoli 5 milijonov ton na leto) in Rudniki odgovor na zahteve svetovnega trga. V letu 1987 je bila rjavega premoga Slovenije (okoli 2 milijona ton na leto). narejena raziskava, ki je odlo~ila o usodi rudnika. Pos- Po osamosvojitvi je pri{lo do prestrukturiranja podro~ja pe{ila je pripravo Zakona o zagotavljanju dela sredstev, energetike, kar je povzro~ilo omejevanje pridobivanja potrebnih za postopno zapiranje rudnika svinca in cinka premoga na ra~un zmanj{evanja porabe v termoelektrar- v Meìci. Po sprejetju zakona so bili izdelani programi za nah, industriji in {iroki potro{nji. Na zmanj{evanje obse- postopno in trajno zapiranje rudnika do konca leta 2002. ga pridobivanja so najbolj vplivali uvoz ekolo{ko primer- nej{ega premoga, nadome{~anje premoga z drugimi ener- Rudnik kaolina ^rna pri Kamniku je bolj ali manj us- genti in sprostitev energetskega trga. Posledica prestruk- pe{no obratoval vse do devetdesetih let. Leta 1989 je ta- turiranja energetike je bilo zapiranje rudnikov Zagorje, kratna skup{~ina ob~ine Kamnik sprejela sklep o postop- Senovo in Kaniàrica, ki se je za~elo leta 1995. ku redne likvidacije Rudnika kaolina in kalcita Kamnik.

V slovenskem prostoru redno obratujeta le {e Premo- govnik Velenje (PV) in Rudnik Trbovlje Hrastnik (RTH). Nafta in plin V letu 1999 je bil sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje RTH kot naslednika Rudnikov rjavega premo- Dosedanje raziskovanje le`i{~ nafte in plina ter mo`no- ga Slovenije. S programom prestruktuiranja je v letu sti za njuno pridobivanje so bile v Sloveniji osredoto~ene 2007 predvideno prenehanje obratovanja RTH. Dolgo- na mursko depresijo v Prekmurju. Obstoje~a nahajali{~a ro~no, do leta 2025, je na podro~ju energetike predvide- so iz~rpana do te mere, da bo pridobivanje ogljikovodi- no le obratovanje PV. kov na poljih Peti{ovci in Dolina potekalo le {e do leta 2003, ~e ne bo pri{lo do druga~ne re{itve.

Rudniki kovin in nekovin Povr{insko rudarstvo in podzemne gradnje Rudnik z najkraj{o `ivljenjsko dobo v Sloveniji je gotovo Rudnik urana @irovski Vrh (R@V), ki nikoli ni V Sloveniji poteka povr{insko pridobivanje nekovin- za`ivel v predvidenem obsegu. Pred osamosvojitvijo je skih mineralnih surovin, okrasnega kamna (arhitektonski bil na podlagi dolgoro~nih energetskih na~rtov ozna~en kamen), tehni~nega kamna, lon~arske in opekarske gline,

393 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc kremen~evega peska, kalcita in dolomita, krede, laporjev, Geotehnologija, podzemne gradnje bentonitov ter morske soli. in gospodarjenje z odpadki Povr{insko pridobivanje tehni~nega in okrasnega ka- Rudarska dela se izvajajo tudi v drugih gospodarskih mna, kremen~evih peskov, apnencev in laporjev predstav- vejah. Globinska vrtanja ter miniranje v gradbeni{tvu, lja v slovenskem prostoru pomemben dele` v predeloval- gozdarstvu in kmetijstvu so postali vsakdanjost. Poseb- ni industriji in gradbeni{tvu. Trenutno je registriranih 193 nost pa so podzemne gradnje oziroma izdelava podzem- povr{inskih kopov, kjer se z rudarskimi metodami dela nih objektov za potrebe gradbeni{tva, kot so predori, pre- pridobi okoli 10 milijonov m3 mineralne surovine na leto. zra~evalni in servisni ja{ki, podzemna skladi{~a itd.

Slika 1. [tevilo zaposlenih v rudarstvu leta 2001

Slika 2. Nesre~e pri delu v rudarstvu leta 2001

394 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 3. Nesre~e z la`jimi po{kodbami v rudarstvu v obdobju 1991–2001

Slika 4. Nesre~e s hudimi telesnimi po{kodbami v rudarstvu v obdobju 1991–2001

Slika 5. [tevilo smrtnih `rtev v rudarstvu v obdobju 1991–2001

395 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc

Z zakonsko opredelitvijo v gradbeni in rudarski zako- Iz slike 5 je razvidno, da je v letu 2001 umrlo 5 zapo- nodaji sta rudarska stroka in geotehnologija raz{irili poslenih in da se je to {tevilo na enoto zaposlenih v zadnjih dro~je dejavnosti. treh letih pove~evalo. V letih 1992–1994 in 1997–1998 ni bilo smrtnih primerov.

Zaradi nesre~ je bilo v letu 2001 izgubljenih 12.108 Nesre~e pri delu v rudarstvu dnin. [tevilo se je v primerjavi z letom 2000 zmanj{alo za 27 %. Zmanj{alo se je tudi {tevilo izgubljenih dnin na Pri izvajalcih rudarskih del, ki raziskujejo in izko- eno nesre~o, in sicer s 36,4 na 29,5 dnine na eno nesre~o, ri{~ajo mineralne surovine, se je v letu 2001 pripetilo 411 kar zna{a 19 %. nesre~ pri delu.

Pri rudarskih delih je bilo v letu 2001 zaposlenih 5.613 ljudi. V primerjavi z letom 2000 se je {tevilo zaposlenih Nesre~e pri pridobivanju zmanj{alo. Najve~je zmanj{anje je bilo evidentirano pri premoga in zapiranju rudnikov zapiranju rudnikov premoga (38 %) in rudnikov kovin (27 %). Pri povr{inskem pridobivanju se je {tevilo zapo- V obdelavo podatkov sta vklju~eni Javno podjetje Pre- slenih pove~alo za 3 %, pri pridobivanju nafte in plina pa mogovnik Velenje, d. d., in RTH Trbovlje, d. o. o., ter dru`- za 13 %. Dele` posameznih izvajalcev oziroma posame- be, ki izvajajo zapiranje rudnikov rjavega premoga. V znih skupin izvajalcev na sorodnih podro~jih v skupnem omenjenih dveh proizvodno aktivnih podjetjih je bilo tudi {tevilu zaposlenih je razviden iz slike 1. v letu 2001 zaposlenih nekaj ve~ kot 70 % vseh zaposlenih delavcev na podro~ju rudarstva v Republiki Sloveniji. Dele` nesre~ pri delu v rudarstvu v letu 2001 za posa- Tudi v skupnem {tevilu nesre~ sta imeli podjetji ve~inski mezne izvajalce oziroma posamezne skupine izvajalcev dele`; ta je prav tako zna{al nekaj ve~ kot 70 %. Izvajalci na sorodnih podro~jih v skupnem {tevilu nesre~ je razvi- zapiralnih del pa so imeli le 5-odstotni dele` v {tevilu za- den iz slike 2. poslenih in 3-odstotni dele` v skupnem {tevilu nesre~.

V letu 2001 sta se v slovenskem rudarstvu pripetili 402 nesre~i z la`jimi telesnimi po{kodbami. V letu 2000 Nesre~e v povezavi z izkopom premoga in se je pripetilo 445 la`jih nesre~. Zmanj{anje je skoraj izgubljenimi dninami enako kot v predhodnem obdobju, to je za 14 %. Dolgo- letni trend zmanj{evanja la`jih nesre~ se tako ohranja in Iz preglednice 1 je razvidno, da se je glede na leto 1999 nadaljuje. nekoliko pove~alo le {tevilo nesre~ na enoto zaposlenih. [tevilo izgubljenih dnin na eno nesre~o pa iz leta v leto ni- V letu 2001 so se pripetile 4 nesre~e s huj{imi telesni- ha. Navedeno gibanje kazalcev za Premogovnik Velenje in mi po{kodbami, v letu 2000 pa 8 nesre~. Kljub relativno Rudnik Trbovlje-Hrastnik ni odraz spremenjenih delovnih majhnemu {tevilu nesre~ s huj{imi telesnimi po{kodbami razmer v jamah. Delovne razmere se v Premogovniku Vele- v letih 2000 in 2001 pa trend zmanj{evanja teh nesre~, ki nje ali v Rudniku Trbovlje-Hrastnik glede na leto 2000 niso je bil evidentiran v obdobju od leta 1991 do 1996, {e ni toliko izbolj{ale ali poslab{ale, da bi bile odraz zmanj{anja dose`en, kot je razvidno iz slike 4. {tevila nesre~ na enoto proizvodnje in na enoto zaposlenih.

Preglednica 1. Prikaz nesre~ pri delu v triletnem obdobju pridobivanja premoga Primerjava Premogovnik Velenje Rudnik Trbovlje-Hrastnik 1999 2000 2001 1999 2000 2001 proizvodnja (x 1000 t) 3804 3743 3450 757,9 736,5 685 stale` 3781 2773 2706 1347 1320 1264 {tevilo nesre~ 211 171 157 204 144 128 - na 1 milijon t 55 46 46 269 196 187 - na 1000 zaposlenih 56 62 58 151 109 101 {tevilo izgubljenih dnin 8100 6390 4545 8815 7383 5126 - na 1 milijon t 2129 1707 1317 11630 10024 7483 - na 1 nesre~o 38,4 37,4 28,9 43,2 51,3 40

396 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 6. Izgubljene dnine zaradi nesre~ v rudarstvu leta 2001

Slika 7. Dose`ena proizvodnja in stale` v osemletnem obdobju za Premogovnik Velenje

Slika 8. Dose`ena proizvodnja in {tevilo zaposlenih v osemletnem obdobju za Rudnik Trbovlje-Hra- stnik

397 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc

Iz slik 9 a in b je razvidno, da je bilo nesre~ zaradi ~lo- dnik Kaniàrica in izvajalci zapiralnih del v omenje- ve{kega dejavnika v sedemletnem obdobju v obeh podje- nih rudnikih. V letu 2001 je preteklo è pet let, odkar tjih bistveno ve~, kot nesre~ zaradi delovnega okolja. so se prej imenovani rudniki za~eli zapirati. V tem obdobju se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo za 72,4 % oz. za 469 delavcev, {tevilo nesre~ na 1000 zaposlenih pa Nesre~e glede na kraj nastanka za Rudnik za 40,8 %. Trbovlje-Hrastnik in Premogovnik Velenje Iz preglednice 2 je razvidno, da se je v letu 2001 pri pridobivanju premoga od skupaj 245 nesre~ na odkopih Rudniki kovin in nekovin in pripravah pripetilo 86 nesre~, na pohodnih poteh 108 v zapiranju in na ostalih lokacijah 51 nesre~. Obravnavani so trije rudniki kovin v zapiranju, in sicer Rudnik Meìca, Rudnik Idrija in Rudnik @irovski Vrh. Izvajalci zapiralnih del v omenjenih rudnikih so bili Ru- Rudniki premoga v zapiranju dnik svinca in cinka Meìca, d. o. o., v zapiranju. Rudnik ìvega srebra Idrija, d. o. o., v zapiranju in javno podjetje V obdelavo so vklju~eni trije premogovniki v zapi- Rudnik @irovski vrh, p. o. ranju, in sicer Rudnik Zagorje, Rudnik Senovo in Ru-

Preglednica 2. Nesre~e glede na kraj nastanka Rudnik Trbovlje-Hrastnik Premogovnik Velenje {tevilo nesre~ glede na kraj nastanka 2000 % 2001 % 2000 % 2001 % odkopi 42 37,5 27 25,2 55 39,9 59 42,8 pohodne poti 64 57,1 66 61,7 46 33,3 42 30,4 ostalo 6 5,4 14 13,1 37 26,8 37 26,8 skupaj 112 100 107 100 138 100 138 100 {tevilo nesre~/1000 zaposlenih 1999 2000 2001 indeks 1999 2000 2001 indeks odkopi 49 38 27 71,1 11 55 25 44,6 pohodne poti 89 57 65 114,1 29 46 17 37,9 ostalo 14 5 14 258,1 19 37 15 41,5 skupaj 152 100 106 105,7 59 138 57 41,5

Sliki 9 a in b. Vzroki nesre~ v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) in Premogovniku Velenje (PV). Primerjava {tevila nesre~ z vzrokom.

398 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Sliki 10 a in b. Primerjava dejavnika pogostosti in resnosti nesre~ za Premogovnik Velenje (PV) ter za Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) in gibanje {tevila nesre~ na 100 zaposlenih

Slika 11. Stale` in nesre~e pri zapiranju premogovnikov

Preglednica 3. Prikaz enotnih kazalcev nesre~ na podro~ju zapiranja premogovnikov Premogovniki {tevilo nesre~ Pogostost Resnost v zapiranju na 100 zaposlenih 2000 2001 indeks 2000 2001 indeks 2000 2001 indeks Zagorje 2,8 1,7 58,9 21,7 11,6 54 563 163 29 Senovo 19,0 7,0 36,6 115,0 35,7 31 1658 784 47 Kani`arica 0,0 0,0 / 0,0 0,0 / 0 0 / skupaj 9,6 3,6 37,7 61,3 23,2 38 1026 465 45

399 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc

Povr{insko pridobivanje mineralnih surovin Rudarska re{evalna slu‘ba Rudnikov Slovenije V obravnavo je vklju~enih 14 podjetij, ki se ukvarjajo s povr{inskim pridobivanjem mineralnih surovin. Skupno Kljub intenzivnemu zapiranju rudnikov so v letu 2001 {tevilo zaposlenih se je v letu 2001 zmanj{alo za 28 %. v slovenskem prostoru delovale rudarske re{evalne slu`be [tevilo nesre~ se je prav tako zmanj{alo, in sicer za 50,5 % pri naslednjih rudarskih dru`bah: oziroma za 31,3 % na 1000 zaposlenih. V predhodnem ob- – Premogovnik Velenje (PV), dobju pa so bili vsi ti kazalci v porastu. – Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH),

Slika 12. Stale` in nesre~e pri zapiranju rudnikov kovin

Preglednica 4. Enotni kazalci nesre~ pri zapiranju rudnikov kovin in nekovin Rudniki kovin {tevilo nesre~ Pogostost Resnost v zapiranju na 100 zaposlenih 2000 2001 indeks 2000 2001 indeks 2000 2001 indeks RCS Me`ica 6,5 11,1 171,1 417,6 73,7 298 8603,4 1745,1 543 R@S Idrija 10,4 3,1 29,5 68,0 20,1 30 1323,0 221,6 17 R @irovski Vrh 5,1 6,1 119,7 24,7 39,0 158 321,5 653,4 203 skupaj 7,6 5,2 68,6 59,6 34,2 57 1100,0 585 53

Preglednica 5. Povpre~no {tevilo zaposlenih in nesre~ pri povr{inskem pridobivanju mineralnih surovin Povr{insko pridobivanje indeks indeks indeks 1997 1998 1999 2000 2001 mineralnih surovin 98/97 00/99 01/00 skupni stale` 1025 1128 110 812 767 94 794 104 {tevilo nesre~ 53 95 179 47 57 121 50 88 {tevilo nesre~/1000 zaposlenih 52 84 163 58 74 128 63 85 {tevilo izgubljenih dnin/ 1230 1954 159 1155 858 74 831 97 1000 zaposlenih

400 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 6. Trenutno stanje varnosti in zdravja v {tevilkah. Primerjava za obdobje 2000/2001 ka`e relativno dobre rezultate.

pov- {tevilo {tevilo {tevilo {tevilo Organizacija oz. {tevilo pre~no skupno nesre~ z nesre~ s {tevilo izgublje- izgublje- podro~je indeks nesre~/ {tevilo {tevilo la`jimi huj{imi smrtnih nih dnin nih dnin izvajanja leto 1000 za- zaposle- nesre~ po{kod- po{kod- nesre~ zaradi na eno rudarskih del poslenih nih bami bami nesre~ nesre~o

2001 2706 157 157 0 0 58 4419 28,1 lignit – PV 2000 2773 171 170 1 0 62 6390 37,4 indeks 01/00 98 92 92 / / 94 69 75,3 rjavi premog – 2001 1264 133 128 0 5 105 5126 38,5 RTH 2000 1320 144 144 0 0 109 7383 51,3 indeks 01/00 96 92 89 / / 96 69 75 premogovniki 2001 111 4 4 0 0 36 80 20,0 v zapiranju 2000 179 15 15 0 0 84 251 16,7 indeks 01/00 62 27 27 / / 43 32 120 premogovniki 2001 4081 294 289 0 5 72 9625 32,7 skupaj 2000 4272 330 329 1 0 77 14024 42,5 indeks 01/00 96 89 88 / / 93 69 77 RGS in RGD 2001 59 13 12 1 0 220 71 5,5 na premogu 2000 51 3 3 0 0 59 84 28,0 indeks 01/00 116 433 400 / / 375 85 20 2001 4140 307 301 1 5 74 9696 31,6 premog skupaj 2000 4323 333 332 1 0 77 14108 42,4 indeks 01/00 96 92 91 / / 96 69 75 rudniki kovin 2001 191 10 10 0 0 52 171 17,1 v zapiranju 2000 262 20 19 1 0 76 369 18,5 indeks 01/00 73 50 53 / / 69 46 93 pridobivanje 2001 72 3 3 0 0 42 48 16,0 nafte in plina 2000 64 3 3 0 0 47 16 5,3 indeks 01/00 113 100 100 / / 89 300 300 povr{insko prido- 2001 794 50 2 0 63 1046 20,9 48 54 bivanje rudnin 2000 767 57 3 0 74 858 15,1 indeks 01/00 104 88 89 / / 85 122 139 druga rudarska 2001 416 41 40 1 0 99 1147 28,0 dela 2000 385 41 37 3 1 106 1184 28,0 2001 5613 411 402 4 5 73 12108 29,5 skupaj 2000 5801 454 445 8 1 78 16535 36,4 indeks 01/00 97 91 90 50 500 94 73 81

401 NESRE^E V RUDARSTVU/Anton Planinc

Slika 13. Stale` in nesre~e pri povr{inskem izkori{~anju mineralnih surovin v devetletnem obdobju

Slika 14. Nesre~e v rudarstvu v obdobju 1991–2002

– Rudnik Zagorje v zapiranju (RZVZ), izvajanju rudarskih podzemnih del in pri izkori{~anju –Rudnik Senovo v zapiranju (RSVZ), nafte in zemeljskega plina, predvsem v smislu preventi- – Rudnik ìvega srebra Idrija (R@S v zapiranju), ve. Pomen rudarske re{evalne slu`be v slovenskem pro- – Rudnik svinca in cinka Meìca v zapiranju (RSCM), storu je tudi {ir{i, saj so njeni ~lani usposobljeni za – Rudnik @irovski Vrh (R@V v zapiranju), re{evanje v posebnih delovnih okoljih. Usposobljeni so – Nafta Lendava. za nastopanje v zaplinjenih zaprtih prostorih, vdorih vode in ìtkih mas v jamske prostore, pri jamskih poàrih Rudarske re{evalne slu`be v slovenskem prostoru orga- in drugo. nizirano delujejo è skoraj eno stoletje. V ~asu intenziv- nega rudarstva (do leta 1990) je pri Rudniku lignita Vele- nje delovala Centralna jamska re{evalna postaja rudnikov Slovenije in Hrva{ke. Njeno delovanje je desetletnem ob- Ocena stanja varnosti in dobju opravi~ilo svoj namen, po letu 1990 pa je bila uki- zdravja v slovenskem rudarstvu njena. Po ukinitvi Centralne re{evalne slu`be je bilo ustanovljeno koordinacijsko telo za povezovanje in usposa- Ocena stanja varstva pri delu na podro~ju pridobivanja bljanje rudarskih re{evalcev. mineralnih surovin v Republiki Sloveniji temelji na: – na~inu in obsegu pridobivanja, Organizirano delovanje rudarske re{evalne slu`be ru- – {tevilu zaposlenih, dnika vpliva na zagotavljanje varnosti in zdravja pri – {tevilu nesre~ pri delu.

402 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 7. [tevilo smrtnih nesre~ po posameznih dr`avah (pri podzemni proizvodnji premoga) Statisti~ni faktor {tevila Dr`ava Primerjalno obdobje smrtnih nesre~/milijon ton Avstralija 1988–1993 0,10 ZDA 1988–1993 0,11 Velika Britanija 1988–1993 0,17 Kanada 1988–1993 0,18 Tur~ija 1988–1993 119,00 Pakistan 1988–1993 29,90 Romunija 1988–1993 10,30 Maroko 1988–1993 6,12 Kitajska 1988–1993 6,10 Hrva{ka 1988–1993 3,39 Slovenija 1990–1995 0,077 Slovenija 1996–1998 0,068 Slovenija 1999–2001 0,041

Natan~na slika o stanju varstva pri delu v slovenskem Sklepne misli rudarstvu izhaja iz analize nesre~ pri delu, ki temelji na naslednjih kazalcih: Prikazano stanje v Republiki Sloveniji ne potrebuje po- – {tevilo nesre~/1 milijon ton, sebnega komentarja, saj je ugodno, ugodno pa je tudi v – {tevilo nesre~/1000 zaposlenih, primerjavi z dràvami, v katerih je tako rudarstvo kot tu- – nesre~e po vzroku nastanka (delovno okolje, ~love{ki di varstvo pri delu na zelo visoki ravni. Razvidno je, da dejavnik), se Republika Slovenija na podro~ju varstva in zdravja pri – nesre~e po kraju nastanka (odkopi, pohodne poti, delu v rudarstvu è nekaj let lahko primerja z dràvami ostalo), ~lanicami Evropske zveze. – dejavnik resnosti in pogostosti. Izku{nje pa kaèjo, da nesre~a nikoli ne po~iva. Rudar- ska stroka se zaveda, da je ohranjanje in izbolj{evanje do- seène ravni varnosti in zdravja pri delu odvisno od mnogih dejavnikov. Tehnolo{ki razvoj in izobraèvanje sta nujno potrebna, saj se tudi varnost in zdravje pri delu obravnavata kot ekonomski kategoriji.

403 NESRE^E V CESTNEM PROMETU/Bojan @lender

NESRE^E V CESTNEM PROMETU Bojan @lender

Prometne nesre~e so v razvitih dràvah in Slovenija sicer sodi med razvitej{e dràve, v katerih se dràvah v razvoju ena najpomembnej{ih groènj zmanj{uje {tevilo nesre~ in njihovih posledic, vendar so- za zdravje in ìvljenje. Ve~ kot 21.000 mrtvih dimo med manj varne dràve v Evropi. (MNZ, 1970–96, Jel~i}, 1985) v prometnih nesre~ah lahko primerjamo z veliko tragedijo, v kateri bi izgubili vse prebivalce ve~jega slovenskega Dejavniki prometne varnosti mesta. Odkar je pred sto leti zapeljal po na{ih cestah prvi avto, smo poleg smrtnih `rtev imeli tudi ve~ kot 360.000 po{kodovanih, kar je znak za na- Z analizami in iskanjem vzrokov prometnih nesre~ so se cionalno katastrofo. Posledice prometnih nesre~ za~eli strokovnjaki ukvarjati kmalu po prvih nesre~ah. Na povzro~ijo poleg nenadomestljivih ~love{kih izgub za~etku dvajsetega stoletja so prevladovale teorije, da so tudi veliko materialno {kodo. Vsako leto izgubimo nesre~e slu~ajni dogodki, na katerih pogostost se ne da tako v Sloveniji pribli`no 30 milijard tolarjev. Ali vplivati. Po letu 1920 so jih nasledile teorije, ki so poudar- smo nesre~e, ki se dogajajo povpre~no skoraj z jale in dokazovale nagnjenost k nesre~am. Iskali so razlo- eno smrtno `rtvijo vsak dan, v na{ih vrednostnih ge, zakaj so imeli nekateri vozniki pogosteje nesre~e kot merilih sprejeli kot davek sodobnega ~asa? drugi. Tako teorije slu~ajnosti kot teorije nagnjenosti k nesre~am, so usmerjale pozornost od dejanskih vzrokov. [ele po drugi svetovni vojni so se v poglobljenih {tudijah pokazale nekatere bistvene zna~ilnosti nesre~. Pri preu~evanju Uvod nesre~ z vidika teorij tveganja in v sistemskih teorijah se je pokazalo, da je vsaka nesre~a zapleten sistem z vrsto de- Sodobna civilizacija je poleg velikih prednosti prinesla javnikov. Med njimi pa je pri nastanku nesre~ klju~en ~lo- tudi vrsto problemov. Zlasti v prometu, kjer je z razvojem ve{ki dejavnik, saj se le ~lovek lahko in mora prilagajati avtomobila skoraj vsakomur omogo~eno, da lahko potuje cesti, vozilu, okolju ter dru`benim razmeram. kamor èli in takrat, ko to èli. Razvoju pa je sledila tudi temna plat – prometne nesre~e. Dolga stoletja je lahko ~lovek potoval zgolj s hitrostjo hoje in le izbranci so imeli na voljo hitrej{i na~in potovanja, konja ali vozove. Av- tomobil je v dobrem stoletju razvoja omogo~il, da na Ze- meljski povr{ini ne potujemo ve~ le s hitrostjo 10 ali 15 km/h, temve~ brez truda dosegamo hitrosti 100 km/h in ve~. Toda tudi to kratko stoletje, ~e ga primerjamo s celo- tnim obdobjem ~lovekovega razvoja, na {iroko ponuja av- tomobile {ele nekaj desetletij. Prve prometne nesre~e, v katerih so bili udeleèni avtomobili, so se zgodile è ob prvih vo`njah. 22. avgusta leta 1896 je Daily Telegraph poro~al o prvi smrtni `rtvi v nesre~i z osebnim avtomobi- lom in sporo~ilo kon~al z ugotovitvijo: »Kaj takega se ne sme zgoditi nikoli ve~!«. @al je bil to eden najbolj uto- Slika 1. Ugotovitve poglobljenih {tudij o nastanku nesre~ in posame- pi~nih sklepov, saj se {tevilo prometnih nesre~ in {tevilo znih dejavnikih smrtnih `rtev na svetu vsako leto pove~uje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre vsako leto zaradi V poglobljenih analizah so strokovnjaki ugotovili, da: posledic prometnih nesre~ ve~ kot 800.000 ljudi, najmanj – je k nastanku nesre~e vedno prispevalo ve~ dejavni- 15 milijonov ljudi pa je po{kodovanih. Prometne nesre~e kov, so trenutno na osmem mestu med vzroki smrti, v letu – je kombinacija posameznih dejavnikov pri vsaki ne- 2020 pa bodo ob sedanjem razvoju motorizacije in njenih sre~i enkratna, posledic kar na tretjem mestu. Varnost cestnega prometa – je te`ko opredeliti niz vzro~nosti, se v razvitih dràvah sicer è desetletja izbolj{uje, vendar – so ~love{ke napake o~itno najpomembnej{i vzrok ne- se katastrofalno slab{a v dràvah v razvoju in nerazvitih sre~e. dràvah, kjer se {tevilo smrtnih `rtev na leto zve~a za ve~ kot 200 odstotkov. Za primerjavo: po ocenah strokovnja- Izjemno velik vpliv ~love{kega dejavnika pri nastan- kov bo leta 2020 smrtnost zaradi aidsa na desetem mestu. ku nesre~ so povzele sistemske teorije (Koornstra,

404 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

1990), ki sicer sprejemajo dejstvo, da je ~lovek odgovo- ali ve~ ljudi izgubilo ìvljenje oziroma je bil en ~lovek ali ren ali vsaj soodgovoren za kar 98 odstotkov nesre~, ve~ ljudi po{kodovanih ali je nastala materialna {koda. vendar poudarjajo, da lahko vplivamo na ~love{ko ravnanje s tehni~nimi ukrepi, vzgojo, zakonodajo in prisi- lo, ki lahko vplivajo na ravnanje, s katerim se lahko prepre~i nesre~a. Prehitro vo`njo mimo {ole, zaradi katere Vzroki prometnih nesre~ so ogroèni otroci, se lahko prepre~i z informacijami in preventivnimi akcijami, v katerih se voznike opozarja, Eden najpogosteje uporabljanih pojmov pri opisovanju kako pomembno je, da upo{tevajo omejitve hitrosti v in pojasnjevanju prometnih nesre~ je vzrok nesre~e. @al okolici {ole, in za ve~ino voznikov je to dovolj. Infor- je to tudi eden najmanj natan~no opredeljenih pojmov. mativne akcije zelo u~inkovito podpirajo pogoste poli- Vzrok nesre~e se namre~ ugotavlja zaradi ugotavljanja cijske kontrole, ki so u~inkovitej{e, ~e so kazni ostre, od{kodninske in morebitne kazenske odgovornosti, saj hitro izre~ene in dosledno izterjane. Vse skupaj je lahko povzro~ajo prometne nesre~e veliko materialno {kodo, podprto tudi s tehni~nimi re{itvami, ki prepre~ujejo pre- la`je in hude po{kodbe, trajno invalidnost in celo smrt. hitro vo`njo. Bolj kot je sistem ukrepov smiselno pove- Vzroki nesre~ pa se ugotavljajo tudi za la`jo izbiro ukre- zan, ve~ja je njegova u~inkovitost. Poleg ukrepov, ki pov za izbolj{anje stanja. Podatki o nesre~ah se zbirajo sku{ajo prepre~iti, da bi se zgodila nesre~a lahko z vr- predvsem z vidika ugotavljanja odgovornosti in pogosto sto ukrepov prepre~imo najhuj{e posledice tudi, ~e se ne pokaèjo dejanskih vzrokov nesre~e in pomembnih nesre~a zgodi. Lep primer ukrepov, kako se lahko pre- spremljevalnih okoli{~in. Dejstvo, da je voznik nenado- pre~ijo najhuj{e posledice nesre~, so pokazali na [ved- ma zavil na levo in povzro~il trk z nasproti voze~im vo- skem. Ugotovili so, da je vsako leto pet do {est prome- zilom, katerega posledica so lahko smrtne `rtve ali hude tnih nesre~, v katerih se zaradi trka vozila v drog javne po{kodbe, je vzrok v pravnem pomenu besede, saj mora razsvetljave zgodi nesre~a s smrtnim izidom. Odlo~ili voznik voziti po svojem voznem pasu in sme zaviti na le- so se za spremembo drogov. Tam, kjer je za drogom novo le pod posebnimi pogoji. Krivec za nastanek nesre~e va trdna ovira, postavljajo drogove, ki se ob trku z vozi- je tako znan in dejstvo, da je izvedel prepovedan mane- lom zvijajo in se avto ne ustavi na mestu, temve~ po ne- ver, je seveda o~itno. Vzrokov, da je voznik zavil na levo, kaj metrih. Tako se veliko kineti~ne energije, ki se je ob pa je lahko veliko. Predvidevamo jih lahko veliko in vsak trku avtomobila s trdnim drogom prenesla le na avto, od njih je po izku{njah verjeten: prerazporedi tudi na drog. ê pa je za drogom dovolj – zadela ga je kap ali ob{la slabost in je izgubil oblast prostora, da se avto ustavi, so postavili drogove s {ivi, nad vozilom, po katerih se drog odlomi in se vozilo ne ustavi v trenut- – pokvaril se je krmilni mehanizem avtomobila, ku, zaradi ~esar pogosto umre voznik ali potniki. –voznik je vozil pod vplivom alkohola in ni obvlado- val vozila, – zaradi trenutne zaslepitve, ki jo lahko povzro~i odboj svetlobe od izlo`be, je spregledal nasproti voze~e vo- Prometne nesre~e zilo, –voznik se je odlo~il za samomor. Nastanek prometne nesre~e lahko gledamo kot proces, pri katerem je prva odlo~itev o potovanju, nato sle- ê verjetni povzro~itelj nesre~e umre, se obi~ajno ugo- di izbira na~ina prevoza in izbira poti. Od na~ina tavlja le njegovo zdravstveno stanje, drugi morebitni vo`nje ali ravnanja udeleèncev v prometu in narejenih vzroki (napaka na vozilu, neustrezne ceste ali signaliza- napak pa je odvisen nastanek nesre~e. Nesre~o lahko cija) pa pogosto ostanejo neznani. Vzroki prometnih ne- zato opredelimo kot nenaden, nepri~akovan, nenameren sre~, ki jih navaja prometna statistika, so tako le dejansko dogodek, ki lahko povzro~i po{kodbo telesa ali celo ugotovljene okoli{~ine v trenutku nesre~e in pogosto za- smrt. Razli~ne okoli{~ine in dejavniki se naklju~no po- krijejo dejanske vzroke. veèjo prav v dolo~enem trenutku, na dolo~enem kraju, kjer se zgodi nesre~a. êprav ima pomembno vlogo pri Kljub tem omejitvam uporabljamo v Sloveniji pri pona- nastanku nesre~ naklju~je, to ne izklju~uje vloge drugih zoritvi dogajanj v prometu podatke o vzrokih prometnih dejavnikov, ki jih lahko predvidimo in pravo~asno nesre~, ki jih zbira policija. Pri opazovanju dalj{ih ~asovnih ukrepamo. obdobij dobimo sliko, kateri vzroki izstopajo. Za ponazoritev smo izbrali obdobje od leta 1995 do 2000, ko se je var- Da bi omogo~ili mednarodne primerjave, se dràve nost izbolj{ala. V tem obdobju je najpomembnej{i vzrok odlo~ajo za kar najbolj skladno definicijo nesre~. V Slove- nesre~ s smrtnim izidom in telesno po{kodbo neprilagojena niji uporabljamo definicijo, ki jo dolo~a Zakon o varnosti hitrost. Od leta 1995 do 2000 je bila hitrost vodilni vzrok cestnega prometa. Prometna nesre~a je tako tista nesre~a, kar 43 odstotkov prometnih nesre~ s smrtnih izidom. V njih v kateri je bilo udeleèno, na javni cesti ali drugi prometni je umrlo 906 ljudi. Poleg tega je bila hitrost vzrok 34 od- povr{ini, vsaj eno vozilo v gibanju in v kateri je en ~lovek stotkov nesre~, v katerih so bili udeleènci po{kodovani.

405 NESRE^E V CESTNEM PROMETU/Bojan @lender

Slika 2. Najpogostej{i vzroki prometnih nesre~ s smrtnim izidom v obdobju 1995 do 2000

S hitrostjo so nedvomno tesno povezani tudi nekateri Dejstvo je, da alkohol izrazito vpliva na ~loveka, torej drugi glavni vzroki, med katere sodijo: prekratka varno- tudi na voznika in njegovo ravnanje v cestnem prometu. stna razdalja, nepravilno prehitevanje, nepravilna stran in @e prvi kozarci popite alkoholne pija~e povzro~ijo spre- smer vo`nje in izsiljevanje prednosti. S podrobnej{o ana- membe v voznikovem ravnanju. Zmanj{uje se zbranost, lizo omenjenih vzrokov prometnih nesre~ ugotovimo, da zmo`nost zaznavanja vidnih dra`ljajev in odzivanja nasta s hitrostjo povezani pribli`no dve tretjini vseh prome- nje, predvsem pa se pove~uje {tevilo napak, ki jih voznik tnih nesre~. naredi med vo`njo. Pri 0,5 g alkohola na kilogram krvi, kar je za ve~ino voznikov dovoljena koncentracija alko- Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nesre~ je hola, je `e dvakrat ve~ja verjetnost, da bo tak voznik po- evropski pojav, ki na lestvici vzrokov vodi `e desetletja. vzro~il prometno nesre~o, kot ~e bi bil popolnoma trezen. Uporaba motornih vozil je ve~inoma potrebna zaradi za- dovoljevanja razli~nih vrst ciljev (podjetni{ki, turisti~ni), ki pa so v nasprotju s prometno varnostnimi cilji (umirjanje prometa, omejitve hitrosti prometa) in varstvom okolja.

Med uradnimi vzroki nesre~ obi~ajno ni dejstva o al- koholiziranosti povzro~iteljev prometnih nesre~. Ker je vo`nja pod vplivom alkohola spremljevalni dejavnik nesre~e, se kot vzrok le redko pojavlja v uradnih statisti- kah. Med vzroki je vo`nja pod vplivom alkohola nave- dena le takrat, ko je `e na kraju nesre~e (z elektronski- mi napravami ali lai~nim ocenjevanjem obna{anja udele`encev) o~itno, da je alkoholiziranost res najpomembnej{i vzrok, druga~e pa so navedeni vzroki, kot so pre- Slika 3. Odstotek prometnih nesre~ s smrtnim izidom, ki so se zgodile kratka varnostna razdalja, izsiljevanje prednosti in pre- zaradi neprimerne hitrosti in vo`nje pod vplivom alkohola v obdobju hitra vo`nja. 1995 do 2000.

406 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 1. [tevilo prometnih nesre~ in {tevilo alkoholiziranih povzro~iteljev v obdobju 1995 do 2000. [tevilo [tevilo alkoholiziranih prometnih nesre~ povzro~iteljev % prometne nesre~e s smrtnim izidom 1.892 391 20,7 prometne nesre~e s telesno po{kodovanimi 39.315 5.201 13,2 prometne nesre~e z materialno {kodo 193.745 20.062 10,4 skupaj 234.952 25.654 10,9

V prometnih nesre~ah s smrtnim izidom je pod vpli- no vojno so na{teli na na{ih cestah (Sitar, 1995) nekaj sto vom alkohola pribli`no vsak peti povzro~itelj prometne avtomobilov, pred drugo pa nekaj tiso~. Pravi razmah nesre~e, v prometnih nesre~ah s telesnimi posledicami smo doìveli {ele v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko vsak osmi, v prometnih nesre~ah z materialno {kodo pa je avto postal mnoì~no prevozno sredstvo. Tako se je vsak deseti. Dele` povzro~iteljev nesre~ pod vplivom al- {tevilo osebnih avtomobilov od leta 1970 do 1978 kar po- kohola se je po uvedbi ostrej{ih kazni v zakonu o varno- dvojilo. V {estih letih smo imeli namesto sto osebnih av- sti cestnega prometa za~el zmanj{evati. tomobilov na tiso~ prebivalcev è dvesto. Potem je sledil dolg po~asen razvoj, saj smo imeli tristo avtomobilov na Vzroka hitrost in vo`nja pod vplivom alkohola, pred- tiso~ prebivalcev, ki se {teje za minimalno stopnjo razvi- stavljena na sliki 2, sta pogosto povezana in lahko v isti tosti, {ele leta 1992. @e leta 1998 pa smo presegli {tiristo nesre~i ugotovimo oba. Kot smo è omenili, pa je izredno avtomobilov na tiso~ prebivalcev, kar nas uvr{~a med te`ko opredeliti vzro~ne zveze. prometno razvitej{e dràve, saj imamo ve~ji dele` avtomobilov na prebivalce kot nekatere ~lanice Evropske zveze (Gr~ija, Portugalska).

Razvoj motorizacije Na sliki 4 se jasno vidijo tri obdobja v razvoju motori- v Sloveniji in njene posledice zacije, ki so neposredno vplivala tudi na stanje prometne varnosti. Za prvo obdobje 1970 do 1978, ko se je {tevilo Prvi avto je po Ljubljani zapeljal leta 1898 baron Co- vozil izredno hitro pove~evalo, velja, da je bilo najbolj delli. Tako smo se le desetletje zatem, ko so se pojavile tragi~no obdobje v Sloveniji. [tevilo smrtnih `rtev se je v prve ropotajo~e ko~ije brez konj, priklju~ili novi dobi, tem ~asu izjemno pove~alo. Leta 1978 in 1979 je na na{ih dobi avtomobilizma. Kljub temu je potekal razvoj moto- cestah umrlo najve~ ljudi: ve~ kot 700. S prvimi re- rizacije v Sloveniji sorazmerno po~asi. Pred prvo svetov- snej{imi ukrepi za varnost prometa v letu 1980 se je sta-

Slika 4. [tevilo osebnih avtomobilov (OA) na tiso~ prebivalcev in {tevilo mrtvih od leta 1970 do 2000 vir: MNZ

407 NESRE^E V CESTNEM PROMETU/Bojan @lender

Slika 5. Zdravstvena in prometna ogroènost za izbrane dràve od leta 1975 do 1998 nje malo izbolj{alo, kljub temu pa je celo desetletje umi- v prometu se uporabljajo izra~uni {tevila mrtvih na do- ralo na cestah ve~ kot petsto ljudi na leto. Z izvajanje prelo~eno {tevilo motornih vozil, kar kaè prometno ventivnih in vzgojnih ukrepov, na~rtnim delom policije in ogroènost, {tevila mrtvih na milijon prebivalcev, kar kaè represivnih organov, izgradnjo avtocest, urejanjem cest v zdravstveno ogroènost, in v zadnjih letih tudi izra~uni naseljih, bolj{imi vozili, izbolj{anjem zdravstvenega var- {tevila mrtvih glede na izpostavljenost in opravljeno pro- stva in vrsto drugih ukrepov se je za~elo zlasti po letu metno delo, na {tevilo nesre~ in {tevilo po{kodovanih. 1994 stanje hitreje izbolj{evati. Zaradi medsebojnega vplivanja razli~nih u~inkov je izredno te`ko natan~no opredeliti, kateri ukrepi so bili v tem obdobju najpomembnej{i. Na stanje prometne varnosti so pogosto vplivale dru`bene razmere, zlasti ekonomski poloàj dru`be. Izje- mno visoka inflacija v letih 1988 in 1989 je ob svojih ekonomskih posledicah tudi popolnoma razvrednotila za- groène kazni za kr{itve prometnih pravil in zakonskih dolo~il. Zagroèna kazen kot ukrep za ustrezno ravnanje je za dolga leta izgubila svojo veljavo.

Prav tako je zanimivo, da sta na varnost prometa zelo vplivala druga dva ekonomska ukrepa. Uvedba omejitev vo`nje glede na zadnjo {tevilko registrske tablice, znana kot par–nepar, in bencinski boni so {e najve~ prispevali na podro~ju varnosti v cestnem prometu. Tako se je v letih 1984 in 1985 za kratek ~as stanje pomembno izbolj{alo. Po ukinitvi omejitev in zaradi negativnih vplivov inflacije smo isto stopnjo varnosti dosegli {ele leta 1990. Prometna varnost se je za~ela zelo hitro izbolj{evati {ele po letu 1994.

Za zagotovitev mo`nosti mednarodnih primerjav in hi- Slika 6. Stanje prometne varnosti kot prostornina kocke, ki jo dolo~ajo trej{e prena{anje uspe{nih ukrepov za izbolj{anje varnosti izpostavljenost, posledice in razmerje nesre~.

408 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Sorazmerno nazorna je ponazoritev {tevila mrtvih na Slika 5 kaè primerjavo za nekatere izbrane dràve: milijon prebivalcev in na 100.000 motornih vozil. Stanje [vedsko kot eno najbolj varnih dràv v Evropi, ogroènosti je predstavljeno v dvodimenzionalnem prosto- Nem~ijo, na{i sosedi Avstrijo in Madàrsko ter Portu- ru, v katerem je stanje varnosti za posamezno dràvo do- galsko, kjer je prometna varnost med ~lanicami Evrops- lo~eno s koordinatami: na abscisi (x) s {tevilom mrtvih na ke zveze najslab{a. Zna~ilnost razvoja za razvitej{e milijon prebivalcev in na ordinatni osi (y) s {tevilom mr- dràve je stalno zmanj{evanje obeh relativnih pokazate- tvih na 100.000 motornih vozil. Tako sta hkrati predstav- ljev, zdravstvenega in prometnega, od zgoraj navzdol in ljeni prometna in zdravstvena ogroènost. Zna~ilno je, da z desne proti levi. Ko s ~rto poveèmo razvoj v dalj{em se stanje prometne varnosti med dràvami Evropske zveze ~asovnem obdobju vidimo skoraj linearno izbolj{evanje slab{a od severa proti jugu. S ponazoritvijo razlik med stanja. V istem obdobju, ko se je stanje na [vedskem, v dràvami v dalj{em ~asovnem nizu se pokaèjo razli~ne Nem~iji in Avstriji stalno izbolj{evalo, se je to na stopnje razvoja. Razlike med dràvami so celo v desetle- Madàrskem v obdobju 1980 do 1990 najprej izrazito tjih. @al smo tudi v Sloveniji med tistimi dràvami, ki ze- poslab{alo, kar je bila posledica izjemnega pove~anja lo zaostajajo pri hitrej{i uveljavitvi prometne varnosti. motorizacije in politi~nih sprememb konec devetdesetih let, in nato tudi pomembno izbolj{alo. Tudi na Portugal- skem se je v opazovanem obdobju stanje do leta 1990 slab{alo, {ele v zadnjih letih se je za~ela prometna varnost izbolj{evati. Po podatkih za Slovenijo je smer razvoja ugodna. Stanje se je po letu 1975 zelo izbolj{alo. Kljub temu je na{ zaostanek glede na razvitej{e in varnej{e dràve {e velik. Stanje leta 1998 je pri nas slab{e, kot je bilo na [vedskem leta 1975. Res za [vedsko zaostajajo tudi druge evropske dràve, saj je Nem~ija dosegla enako stanje, kot je bilo na [vedskem leta 1990, {ele leta 1998, vendar je to le slaba tola`ba. Na [vedskem se je prometna varnost izrazito izbolj{ala po uvedbi sistema ukrepov, ki so jih izvedli leta 1966, s spremembo vo`nje z leve na desno stran. Ta res korenit poseg so temeljito pripravili in ga podprli z doslej najobse`nej{o informacijsko kampanjo na svetu. Pripravili so vso potrebno zakonodajo z ostrimi kaznimi in vrsto do takrat nepreverjenih ukrepov. Eden najbolj ostrih ukrepov ob spremembi je bila za {tirinajst dni splo{na omejitev hitrosti vo`nje na 50 km/h na cestah zunaj naselij in z ve~jimi omejitvami v naseljih. Prometna varnost je bila v tistih dneh naravnost idealna. Najve~je dovoljene hitrosti so nato sicer postopno pove~evali, vendar so kmalu ugotovili, da se je stanje varnosti za~elo ponovno slab{ati. Takrat so prakti~no preverili izjemno u~inkovitost omejitev hitrosti vo`nje, ki na [vedskem veljajo {e danes. Leta 2000 so tako za~eli omejevati hitrost vo`nje na prehodih za pe{ce. Kjer je zarisan prehod za pe{ce mora biti cesta tehni~no narejena tako, da hitrosti ve~je od 30 km/h, niso mo`ne. Tako so lahko uveljavili tudi novo zakonsko dolo~ilo, da ima pe{ec na prehodu za pe{ce absolutno prednost in mora voznik vedno ustavi- ti, ~e pe{ec namerava pre~kati cesto. Pri vo`nji s hitrostjo 30 km/h voznik seveda nima nobenih teàv, da ne bi pravo~asno ustavil. ê je primerjava stanja med Slove- nijo in [vedsko nerealna, nam primerjava z Avstrijo, ki ima podobne prometne razmere kaè, da smo {ele v zadnjem desetletju prepolovili zaostanek. Zaostanek pri prometni varnosti je leta 1990 zna{al deset let, saj bilo v Avstriji skoraj enako stanje è leta 1980. Leta 1998 smo bili blizu stanja prometne varnosti, kot je bilo v Av- Slika 7. [tevilo mrtvih na sto po{kodovanih po posameznih skupinah striji leta 1995. Seveda si s primerjavami ne moremo na- udeleèncev in starosti v obdobju 1995 do 2000 tan~no odgovoriti na mnogo podrobnej{ih vpra{anj, za-

409 NESREÊ V CESTNEM PROMETU/Bojan @lender kaj se dogajajo prometne nesre~e z najhuj{imi posledi- ljeno prometno delo, glede na {tevilo smrtnih `rtev na cami, katere starostne skupine so najbolj ogroène, ka- {tevilo po{kodovanih in glede na {tevilo smrtnih `rtev na teri udeleènci v prometu in kje se dogajajo najhuj{e ne- {tevilo nesre~. Raziskovalci in prometni strokovnjaki sre~e. (Rumar, 1997), ki so za organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravili izhodi{~a za ve~jo Natan~nej{e podatke, kot jih kaèta prometna in zdrav- varnost v prometu, so za ponazoritev prometne varnosti stvena ogroènost, bi dobili, ~e bi lahko primerjali stanje izbrali kocko ali kvader, ki ju opredeljujejo vsi trije v posameznih dràvah z upo{tevanjem dejanske izpostav- na{teti elementi prometne varnosti. Stanje prometne var- ljenosti posameznih skupin udeleèncev glede na oprav- nosti je prostornina telesa.

Slika 8. [tevilo mrtvih po skupinah udele`encev od leta 1970 do 2000

Slika 9. [tevilo mrtvih voznikov in potnikov v avtomobilih ter {tevilo mrtvih pe{cev in kolesarjev po starosti na 100.000 prebivalcev iste starosti za obdobje 1991 do 2000

410 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 2. [tevilo prometnih nesre~, mrtvih in po{kodovanih od leta 1950 do 2000, indeks 1970 = 100. Ker v ve~ini dr`av izra~unavajo {tevilo mrtvih in po{kodovanih glede na leto 1970, smo tudi mi to leto izbrali za osnovno leto, na katero so izra~unani indeksi. Leto Prometne nesre~e Indeks Mrtvi Indeks Po{kodovani Indeks 1950–53 389 2.513 1954 92 14,8 705 6,3 1955 110 17,7 1.218 10,9 1956 99 16,0 1.418 12,7 1957 117 18,9 2.295 20,5 1958 162 26,1 3.239 29,0 1959 245 39,2 3.982 35,6 1960 192 31,0 4.043 36,2 1961 3.407 41,8 235 37,9 4.264 38,2 1962 3.790 45,7 236 38,1 4.864 43,5 1963 4.261 51,3 246 39,7 5.495 49,2 1964 5.138 61,9 336 54,2 6.679 59,8 1965 5.615 67,7 327 52,7 7.327 65,6 1966 6.573 79,2 408 65,8 8.569 76,7 1967 6.700 80,7 421 67,9 8.603 77,0 1968 6.952 83,8 497 80,2 9.220 82,5 1969 7.670 92,4 583 94,0 10.022 89,7 1970 8.300 100,0 620 100,0 11.173 100,0 1971 8.672 104,5 644 103,9 11.689 104,3 1972 8.413 101,4 625 100,8 11.097 99,4 1973 8.500 102,4 701 113,1 11.238 100,6 1974 7.936 95,6 557 89,8 10.236 91,6 1975 8.192 98,7 596 96,1 10.780 96,5 1976 8.001 96,4 587 94,7 10.623 95,1 1977 8.911 107,4 680 109,7 11.847 106,0 1978 7.951 95,8 729 117,6 10.619 95,4 1979 7.537 90,8 735 118,5 9.990 89,4 1980 6.941 83,6 558 90,0 9.369 83,8 1981 6.499 78,3 565 91,1 8.597 76,9 1982 6.866 82,7 569 91,8 9.155 81,9 1983 6.070 73,1 527 85,0 7.874 70,5 1984 5.546 66,8 492 79,3 7.374 66,8 1985 5.481 66,0 464 74,8 7.016 62,8 1986 5.942 71,6 504 81,3 7.847 70,2 1987 6.364 76,7 558 90,0 8.501 76,1 1988 6.085 73,3 551 88,9 7.850 70,3 1989 5.825 70,2 554 89,4 7.405 66,4 1990 5.177 62,4 517 83,4 6.553 58,5 1991 5.479 66,0 462 74,5 6.938 62,1 1992 5.781 69,6 492 79,4 7.254 64,9 1993 6.290 75,8 493 79,5 7.762 69,4 1994 6.552 78,9 505 81,5 7.882 70,5 1995 6.567 78,9 415 66,9 8.001 71,6 1996 6.273 75,6 389 62,7 7.705 69,0 1997 6.973 84,0 357 57,6 8.674 77,6 1998 5.874 70,8 311 49,8 7.369 66,2 1999 7.009 84,4 335 54,0 9.084 81,3 2000 8.469 102,0 313 50,5 11.574 103,6 skupaj 264.582 - 21.100 - 363.532 - vir: MNZ

411 NESRE^E V CESTNEM PROMETU/Bojan @lender

Prometna varnost se tako izbolj{uje, ~e se zmanj{uje bolj{a stopnja po{kodb, saj je na sto po{kodovanih ljudi prostornina telesa. Za zmanj{evanje prostornine oziroma bistveno manj mrtvih. za izbolj{anje varnosti je ve~ poti. Z gradnjo avtocest se na primer bistveno izbolj{a varnost na dolo~enem @al nam za natan~ne izra~une manjkajo podatki, ki jih obmo~ju, saj sta tranzitni in te`ji motorni promet na na [vedskem, pa tudi v drugih dràvah v Evropi, è dol- lo~enih povr{inah in so lo~ene smeri vo`nje. ga leta na~rtno spremljajo. Razen podatkov o {tetju prometa na dràvnih cestah, ki jih zbira Direkcija RS za ce- Izpostavljenost se tako bistveno zmanj{a, in to ne le za ste, nimamo {tetij prometa pe{cev, kolesarjev, voznikov vozila na avtocestah, temve~ tudi za druge udeleènce v koles z motorjem in motornih koles. Nimamo na~rtnih prometu na mestnih ulicah in lokalnih cestah, ki postane- dolgoletnih {tetij {tevila potnikov v avtomobilu, uporabe jo manj obremenjene. Enak u~inek imajo tudi ukrepi za varnostnih pasov idr. Vse to je seveda delo raziskovalne- umirjanje prometa, saj se na dolo~enem obmo~ju zmanj{a ga in{tituta za varnost prometa, katerega ustanovitev è gostota prometa, zaradi manj{ih hitrosti pa se bistveno iz- dolgo zahtevamo. Preglednica 3. [tevilo prebivalcev, osebnih avtomobilov, razvoj motorizacije, {tevilo mrtvih na 100.000 prebivalcev in 10.000 osebnih avtomobilov, indeks 1970 = 100 Leto [tev. Indeks [tev. osebnih Indeks [tev. OA Mrtvi na Mrtvi na prebivalcev avtomobilov na 1000 milijon 100.000 (OA) prebivalcev prebivalcev OA 1970 1.717.995 100,0 150.807 100 87,8 360 41,1 1971 1.729.941 100,7 177.284 118 102,5 372 36,3 1972 1.741.343 101,4 198.493 132 114,0 359 31,5 1973 1.753.296 102,0 227.981 151 158,5 400 30,7 1974 1.766.040 102,8 251.110 166 142,2 315 22,2 1975 1.778.454 103,5 270.732 180 152,2 335 22,0 1976 1.786.977 104,0 306.015 203 171,2 328 19,2 1977 1.799.384 104,7 323.554 215 179,8 378 21,0 1978 1.810.997 105,4 366.394 243 202,3 403 19,9 1979 1.824.001 106,2 389.192 258 213,4 403 18,9 1980 1.884.477 109,7 416.448 276 221,0 296 13,4 1981 1.895.264 110,3 430.132 285 227,0 298 13,1 1982 1.904.805 110,9 448.315 297 235,4 299 12,7 1983 1.912.374 111,3 466.003 309 243,7 276 11,3 1984 1.918.482 111,1 489.373 325 255,1 256 10,1 1985 1.925.022 112,0 501.538 333 260,5 241 9,3 1986 1.930.506 112,4 490.828 325 254,2 261 10,3 1987 1.989.462 115,8 514.850 341 258,8 280 10,8 1988 1.999.988 116,4 548.539 364 274,3 275 10,0 1989 1.999.404 116,4 554.592 368 277,4 277 10,0 1990 1.999.945 116,4 578.268 384 289,1 259 8,9 1991 2.001.768 116,5 594.289 394 296,9 231 7,8 1992 1.994.084 116,1 606.620 402 304,2 247 8,1 1993 1.989.408 115,8 632.563 419 318,0 248 7,8 1994 1.989.477 115,7 658.196 436 330,8 254 7,7 1995 1.983.012 115,4 698.211 463 352,1 209 5,9 1996 1.981.297 115,3 740.857 491 373,9 196 5,3 1997 1.979.811 115,2 778.858 516 393,4 180 4,6 1998 1.978.334 115,2 813.238 539 411,1 157 3,8 1999 1.987.755 115,7 848.617 563 426,9 168 3,9 2000 1.988.230 115,7 871.640 578 438,4 157 3,6 vir: MNZ

412 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 4. Mrtvi udeleènci v cestnem prometu po vrstah udeleèncev od leta 1970 do 2000, indeks 1970 = 100 Leto Pe{ci Kolesarji Vozniki koles Vozniki Vozniki OA Drugi Potniki z motorjem motornih koles indeks indeks indeks indeks indeks indeks indeks 1970 224 100,0 69 100,0 42 100,0 18 100,0 108 100,0 19 100,0 140 100,0 1971 184 82,1 83 120,3 36 85,7 21 116,7 152 141,7 30 157,9 138 98,6 1972 229 102,2 92 133,3 37 88,1 12 66,7 108 100,0 22 115,8 125 89,3 1973 213 95,1 102 147,8 41 97,6 19 105,6 135 125,0 41 215,8 150 107,1 1974 150 67,0 91 131,9 23 54,8 14 77,8 118 109,3 38 200,0 123 87,9 1975 176 78,6 119 172,5 21 50,0 10 55,6 112 103,7 30 157,9 128 91,4 1976 188 83,9 84 121,7 15 35,7 19 105,6 126 116,7 29 152,6 124 88,6 1977 224 100,0 109 158,0 10 23,8 22 122,2 133 123,1 31 163,2 151 107,9 1978 253 112,9 97 140,6 10 23,8 34 188,9 148 137,0 47 247,4 140 100,0 1979 205 91,5 127 184,1 8 19,0 24 133,3 152 140,7 48 252,6 171 122,1 1980 145 64,7 82 118,8 2 4,8 29 161,1 142 131,5 33 173,7 125 89,3 1981 142 63,4 93 134,8 5 11,9 17 94,4 122 113,0 40 210,5 146 104,3 1982 157 70,1 102 147,8 3 7,1 20 111,1 125 115,7 41 215,8 121 86,4 1983 148 66,1 100 144,9 1 2,4 27 150,0 111 102,8 28 147,4 112 80,0 1984 119 53,1 60 87,0 34 80,6 22 122,2 121 112,8 31 163,2 105 75,0 1985 112 50,0 53 76,8 52 123,8 25 138,9 93 86,1 28 147,4 101 72,1 1986 106 47,3 54 78,3 48 114,3 29 161,1 129 117,4 15 78,9 123 87,9 1987 140 62,5 47 68,1 35 83,3 21 116,7 153 141,7 24 147,4 138 98,6 1988 117 52,2 40 58,0 42 100,0 20 111,1 163 150,9 30 157,9 139 99,3 1989 103 46,0 50 72,5 34 80,6 16 88,9 182 168,5 17 89,5 152 108,6 1990 108 48,2 47 68,1 37 88,1 17 94,4 162 150,0 14 73,7 132 94,3 1991 89 39,7 40 58,0 32 76,2 24 133,3 151 139,8 13 68,4 113 80,7 1992 117 52,2 38 55,1 33 78,6 15 83,3 178 164,8 17 89,5 94 59,1 1993 112 50,0 37 53,6 18 42,6 18 100,0 187 173,1 24 126,3 97 61,0 1994 99 44,2 38 55,1 22 52,4 18 100,0 178 164,1 25 131,6 125 89,3 1995 83 37,1 35 50,7 17 40,5 15 83,3 150 138,9 14 73,7 101 72,1 1996 62 27,7 14 20,3 19 45,2 22 122,2 157 145,4 15 78,9 100 71,4 1997 52 23,2 29 42,0 18 42,6 21 116,7 152 140,7 16 84,2 69 49,3 1998 56 25,0 20 29,0 14 33,3 16 88,9 118 109,3 12 63,2 75 53,6 1999 62 27,7 29 42,0 18 42,9 25 138,9 117 108,3 14 73,7 70 50,0 2000 61 27,2 26 37,7 21 50,0 19 105,5 115 106,5 9 47,4 62 44,3 skupaj 4236 - 2007 - 748 - 629 4298 - 795 - 3690 - vir: MNZ tivno ponazoritvijo ogroènosti posameznih skupin, gle- Ogro‘enost posameznih de na {tevilo prebivalcev in glede na koli~nik ogroèno- skupin udele‘encev v prometu sti za posamezno skupino udeleèncev. Koli~nik ogroènosti je dele` mrtvih na sto po{kodovanih v isti Udeleènci v prometu niso enako ogroèni (tako glede skupini udeleèncev v prometu. Pe{ci so tako najbolj na svojo vlogo kot glede na starost, kraj bivanja ali {ir{e ogroèna skupina udeleèncev, sledijo pa jim vozniki okolje, npr. regijo). Med najbolj ogroènimi so {ibkej{e motornih koles in kolesarji. Za vse velja, da je lahko skupine udeleèncev, ki niso za{~itene z oklepom jekle- usoden vsak trk z motornim vozilom, saj so po{kodbe ne plo~evine. Najbolj verodostojni bi bili podatki, ~e bi dvojne: od po{kodb ob trku z vozilom do po{kodb ob lahko primerjali ogroènost glede na ~as, ki ga v prome- padcu pe{ca, motorista ali kolesarja na cesto ali plo~nik, tu preìvijo posamezne skupine udeleèncev in so lahko ko ga odbije od vozila. izpostavljeni nevarnosti. Ocen, koliko ~asa na dan sode- lujemo v prometu kot pe{ci, kolesarji vozniki motornih Presenetljiv je podatek, da je dele` mrtvih voznikov vozil in potniki, nimamo, zato si bomo pomagali z rela- koles z motorjem na sto po{kodovanih najmanj{i. V abso-

413 NESRE^E V CESTNEM PROMETU/Bojan @lender

Preglednica 5. [tevilo smrtnih `rtev na {tevilo prebivalcev in motornih vozil za leta 1980, 1990, 1995 in 1998

Dr`ava Mrtvi na milijon prebivalcev Mrtvi na milijon vozil 1980 1990 1995 1998 1980 1990 1995 1998 A 265 203 151 119 718 419 275 200 AUS 223 136 112 94 432 231 184 145 B 243 199 143 147 638 430 282 275 CH 192 139 99 84 447 245 168 137 CZ 122 125 154 132 482 401 406 299 D 193 140 116 95 488 264 199 157 DK 135 123 112 94 367 307 274 214 E 176 232 147 151 640 575 305 280 F 254 199 153 151 629 420 312 - FIN 115 130 86 78 401 290 199 173 GB 110 93 64 59 331 214 143 125 GR 150 202 231 - 1063 737 672 516 H 152 234 155 135 904 1124 599 513 I 164 124 123 110 471 227 195 167 IRL 166 136 121 124 619 454 346 303 J 97 118 101 85 273 236 176 140 L 270 185 - 134 641 327 - 193 N 89 78 70 80 239 151 132 142 NL 142 92 86 68 426 233 202 148 P 315 322 288 224 1518 774 478 307 PL 168 192 179 183 1092 811 - 557 S 102 91 65 60 249 179 131 118 SLO 296 259 209 157 1061 699 498 323 USA 225 179 159 153 316 242 212 200 vir: IRTAD. International Road Traffic and Accident Database (OECD), BFU in MNZ Mednarodne oznake za posamezne dr`ave:

A Avstrija F Francija L Luksemburg AUS Avstralija FIN Finska N Norve{ka B Belgija GB Velika Britanija NL Nizozemska CH [vica GR Gr~ija P Portugalska CZ ê{ka H Madàrska PL Poljska D Nem~ija I Italija S [vedska DK Danska IRL Irska SLO Slovenija E [panija J Japonska USA Zdruène dràve Amerike lutnih {tevilkah prevladujejo mrtvi vozniki osebnih avto- Glede na starost je najbolj izpostavljena skupina mla- mobilov in potniki v njih. V obdobju po letu 1970 se je dih med 18. in 24. letom. V prometu so `rtve predvsem bistveno zmanj{alo le {tevilo mrtvih pe{cev in potnikov v kot vozniki in potniki v osebnih avtomobilih in kot vozni- avtomobilih. Tako se je {tevilo mrtvih pe{cev zmanj{alo ki razli~nih dvokoles z motorjem. Mladi v tej starostni z 224 na 61, {tevilo mrtvih potnikov s 140 na 62, {tevilo skupini pa so tudi najpogostej{i povzro~itelji nesre~. Med mrtvih voznikov osebnih avtomobilov pa je prakti~no pe{ci in kolesarji so najbolj ogroèni starej{i od 65 let, za enako. Razlogov za izbolj{anje prometne varnosti pe{cev katere {e posebej velja, da je vsaka po{kodba lahko zelo je ve~. Mnogo ve~ je urejenih in varnih povr{in za pe{ce, huda in pogosteje povzro~i tudi smrt. Na sliki 9 je dobro v naseljih je bila omejena hitrost vo`nje, izvajajo se ukre- vidna ogroènost starej{ih pe{cev in kolesarjev in pi za umirjanje prometa, dolga leta poteka na~rtna pro- ogroènost mladih med 18. in 24. letom starosti kot vo- metna vzgoja otrok in verjetno je, da ljudje zaradi bistve- znikov in potnikov v osebnih avtomobilih. nega pove~anja {tevila osebnih avtomobilov manj hodijo pe{. Tako je seveda manj{a stopnja izpostavljenosti in Kljub slabi varnosti v cestnem prometu pa sodi Slove- verjetnosti nesre~e. nija po prometni varnosti otrok med razvitej{e in var-

414 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI nej{e dràve. [tevilo mrtvih in po{kodovanih otrok od jemljive. S svojim ravnanjem kot udeleènci v prometu rojstva do dopolnjenega 15. leta starosti se po letu 1970 in kot strokovnjaki na razli~nih podro~jih pa moramo postopno zmanj{uje. Pri pred{olski starostni skupini se neprestano delati tako, da se nesre~e prepre~ijo, ali da je {tevilo mrtvih otrok zmanj{alo z 32 (1970) na 2 se vsaj zmanj{a teà njihovih posledic. To filozofijo pa (2000), edini sprejemljiv cilj pa je, da med otroci ne bo je treba preliti v konkretne ukrepe z jasno za~rtanimi ci- smrtnih `rtev. Pri osnovno{olski starostni skupini se je lji. Na dràvni ravni è nekaj let nastaja nacionalni pro- {tevilo mrtvih zmanj{alo s 26 (1972) na 6 (2000). Sora- gram varnosti cestnega prometa, ki uveljavlja natan~no zmerno ugodna smer gibanja pri posledicah prometnih analizo stanja na posameznih podro~jih in pripravo pro- nesre~ otrok se pri mladostnikih ne nadaljuje, saj je {te- jektov za izbolj{anje varnosti treh najbolj ogroènih vilo mrtvih mladostnikov in mladih vsa leta prakti~no skupin (pe{cev, kolesarjev in mladih voznikov) ter za enako. zmanj{anje teè dveh najnevarnej{ih vzrokov nesre~: hitrosti in alkohola.

Sklepne misli LITERATURA 1. Ajzen, I., 1988. Attitudes, personality and behavior. Milton Keynes, Open University Po izku{njah prometno in varnostno razvitej{ih dràv Press. se bo stanje prometne varnosti v naslednjih letih iz- 2. Bensa, B. in sod., 2000. Analiza stanja prometne varnosti v Sloveniji II. Ljubljana, OMEGA consult. bolj{evalo. Kak{en bo ta razvoj pa bo odvisno od 3. Bensa, B., Miljevi~, J. in Ka~, M., 1993. Prognoza prometne varnosti v Sloveniji. Lju- na~rtnosti in skladnosti posameznih ukrepov. Uresni~eva- bljana OMEGA consult. nje nacionalnega programa gradnje avtocest in iz- 4. Bernet, R., 1992. Alkohol und Strassenverkehr Faktensamlung. Bonn, DVR. 5. Bernet, R., 1993. Geschwindigkeit Faktensamlung. Bonn, DVR. bolj{evanje ravni varnosti na dràvnih cestah sta trdni 6. Statisti~ni podatki prometnih nezgod, motornih vozil in voznikov motornih vozil, opori za take trditve. Poleg tega se vse ve~ ob~in odlo~a 1970— 1993. Bilteni. Ljubljana, MNZ. 7. Evans, L., 1986. Risk Homeostasis Theory and Traffic Accident Data. Risk Analy- za urejanje mestnih ulic in lokalnih cest v skladu s sodo- sis,Vol. 6, No. 1, 81—93. bnimi spoznanji in zahtevami za ve~jo varnost. ê smo 8. Hyden, C., 1987. The development of a method for traffic safety evaluation. Lund. pred desetletjem doìvljali hude napade ob izvedbi ukre- 9. Jel~i}, I. in sod., 1985. Medicina prometa. Zagreb, Izdava~ki centar za medicinu i psihologiju prometa Zavoda za za{titu zdravlja grada Zagreba, 23—46. pov za umirjanje prometa, so ti danes normalne zahteve 10. Kline, M., Poli~, M., Zabukovec, V., 1998. Javnost in nesre~e — obve{~anje opozarja- za okolice {ol, vrtcev, igri{~ in stanovanjskih naselij. Tu- nje, vplivanje. Ljubljana, Razprave Filozofske fakultete. 11. Koornstra, M. J., 1990. System theory and individual risk, Driving Behaviour in a So- di vozila, ki jim v Sloveniji namenjamo ve~ pozornosti in cial Context. Caen, Paradigme, 21—45. sredstev, kot bi bilo glede na na{o ekonomsko mo~ real- 12. Micka, R., Schulte, K., 1993. Apropos Verkehrssicherheit — Geschwindigkeit und Ab- no pri~akovati, so vse sodobnej{a in zagotavljajo bistve- stand. Bonn, DVR, 4—15. 13. Statisti~ni podatki prometnih nezgod, motornih vozil in voznikov motornih vozil za le- no vi{jo stopnjo varnosti kot pred desetimi leti. Kaj nam ta 1970—2000. Ljubljana, MNZ. torej {e manjka? Predvsem celovitost re{itev in uveljavi- 14. Parker, D., Manstead, A. S. R., 1996. The Social Psychology of Driver Behaviour. V: Semin G. R., Fiedler K. (Eds.). Applied Social Psychology. London, SAGE, 198—224. tev projektnih sistemov, v katerih se za dosego ciljev iz- 15. Poli~, M., Zabukovec, V., @lender, B., 1996. Prometna psihologija. Ljubljana, ZOTKS berejo stro{kovno naju~inkovitej{i ukrepi. Do istega ci- in SPV. 16. Poli~, M. (Ur.), 1994. Psiholo{ki vidiki nesre~. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, lja, ve~je varnosti, lahko vodi ve~ poti. Nekatere so Uprava republike Slovenije za za{~ito in re{evanje. dalj{e, druge kraj{e. Ene so prepojene s krvjo, druge 17. Rotim, F., 1990. Savremeni pristupi istra‘ivanju sigurnosti cestovog prometa, Elemen- gladke in nenazadnje tudi poceni. ti sigurnosti cestovnog prometa. Zagreb, 1—36. 18. Rumar, K., 1997. Road Safety Principles and Models. Paris, OECD Publication. 19. Sitar, S., 1995. Enciklopedija Slovenije, 9. Ljubljana, Mladinska knjiga, 375. Da bi korenito spremenili stanje in izbolj{ali varnost 20. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1972—1992. Ljubljana, SPV, 1993. na cestah, moramo sprejeti podobno filozofijo, ki so jo 21. Stradlig, S. G. in Parker, D., 1997. The role of personal norm, instrumental beliefs and affective beliefs in predicting drivin violations. V: Traffic & transport psychology, za [vedsko in Norve{ko uradno sprejeli tudi na Nizo- Extending the Theory of planed behavour. Pergamon, 367—374. zemskem in v [vici. Naj se imenuje Vizija ni~ ([vedska, 22. Unfallstatistik 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996,1997,1998, Norve{ka, [vica) ali Stalna varnost (Nizozemska), izho- 1999, 2000. Kuratorium f r Verkehrssicherheit, Wien. 23. VTI, 1987. Swedish Road and Traffic Research Institute, (1985/86), Annual Report di{~a na katerih temelji, so enaka. Kot dru`ba in kot po- 1985/86, Link ping. 24. @lender, B., Poli~, M., Arneri~, N., Kraigher, B., Mi{, M. in Zabukovec, V., 1996. Road samezniki moramo resno in odgovorno sprejeti, da so Safety Concerning Schoolchildren and Adolescents. VTI konferens, No. 4 A, Part 2, prometne nesre~e in njihove najhuj{e posledice nespre- Link ping.

415 NESRE^E V @ELEZNI[KEM PROMETU/Anton Toma‘in

NESRE^E V @ELEZNI[KEM PROMETU Anton Toma`in

@elezni{ka nesre~a je specifi~na prometna ne- – vi{je sile, sre~a, ki je pogojena s samo naravo in tehnologi- – namernih dejanj. jo èlezni{kega prometa. Nastane kot posledica subjektivne odgovornosti zaposlenih ali drugih Ko obravnavamo èlezni{ki promet in z njim povezane udeleèncev v èlezni{kem oziroma cestnem pro- nesre~e, moramo pri tem upo{tevati {e tri specifi~nosti, ki metu, tehni~nih napak, vi{je sile ter namerno poso zanj zna~ilne in kot tak{ne lahko vzrok za nastanek vzro~enih dogodkov. Trendi gibanja v 25-letnem èlezni{ke nesre~e. obdobju so ugodni in padajo. [tevilo nesre~, predvsem tistih z najhuj{imi posledicami se je iz leta v Prva je gibanje vlaka, ki je strogo omejeno na èle- leto zmanj{evalo, nespremenjeno je ostajalo {te- zni{ko progo. Vlak ne more spreminjati smeri gibanja zu- vilo nesre~ na nivojskih prehodih, zavarovanih s naj proge, da bi se izognil oviri na progi. prometnimi znaki, rahlo je nara{~ala {koda, pove~ujejo pa se namerno povzro~eni izredni do- Druga je dolga zavorna pot, preden se vlak ustavi. godki. Razveseljivo je, da v vsem obdobju ni bilo Dolìna zavorne poti je odvisna od hitrosti vlaka, mase nobene nesre~e z ekolo{kimi posledicami. vlaka in od u~inkovitosti zavornega sistema. Normalne zavorne razdalje vlakov so od 400 m do 700 m, pri velikih hitrostih celo do 1000 m.

Uvod Tretja je prisotnost velikega {tevila potnikov na vlaku ali v cestnih vozilih, ki so lahko udeleèni v èlezni{ki nesre~i, O èlezni{ki nesre~i govorimo takrat, ko se zgodi na èlez- oziroma pri tovornih vlakih prisotnost velikih koli~in mate- ni{kem obmo~ju ne glede na vzrok in povzro~itelja nesre~e. riala ali nevarnih snovi. Navedene posebnosti èlezni{kega prometa so lahko vzrok za povzro~itev èlezni{ke nesre~e z Zakon o varnosti v èlezni{kem prometu (Ur. l. RS velikimi posledicami (mrtvi, ranjeni, velika materialna {ko- 85/2000) opredeljuje èlezni{ko nesre~o kot izredni doda ali ekolo{ka ogroènost), zato vsaka ve~ja èlezni{ka ne- godek v èlezni{kem prometu in jo deli na nesre~o ali sre~a pritegne veliko zanimanje javnosti. nezgodo, in sicer: – Nesre~a je izredni dogodek, v katerem je ena ali ve~ oseb izgubilo ìvljenje ali bilo huje po{kodovanih ali je nastala precej{nja gmotna {koda ali ve~ja prekini- Obvladovanje varnosti tev v èlezni{kem prometu; nesre~a je tudi vsako v ‘elezni{kem prometu tr~enje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice. Za obvladovanje tehnolo{kega procesa in zagotavljanje – Nezgoda je izredni dogodek, v katerem je bila ena ustrezne varnosti in urejenosti prometa imajo vse èlezni- ali ve~ oseb la`je po{kodovana ali je nastala manj{a ce na svetu vgrajene varovalne mehanizme. To zagotav- gmotna {koda ali manj{a prekinitev èlezni{kega ljajo vgrajene raznovrstne varnostne naprave in natan~ni prometa ali je bil ogroèn ali oviran èlezni{ki pro- tehnolo{ki ter strogi varnostni predpisi, ki so jih izpopol- met. njevali tudi na podlagi izku{enj, pridobljenih po ugotovi- tvah in analizah vzrokov nastanka preteklih nesre~ in Zakon tudi zahteva, da se mora za vse nastale izredne izrednih dogodkov. Pri tem pomagajo tudi izku{nje in dogodke (pomeni nesre~e v {ir{em smislu) v èlezni{kem analize èlezni{kih nesre~ kjer koli v svetu, ker gre za po- prometu ugotoviti vzroke in okoli{~ine, pod katerimi so dobne procese in zakonitosti pri odvijanju èlezni{kega nastali, ukrepati v smislu ve~je varnosti in voditi ustrezno prometa. Do èlezni{ke nesre~e pride, ~e odpove varoval- evidenco. ni sistem, najve~krat je vzrok ~lovek kot subjektivni faktor, ali pa je nesre~a posledica spleta nepredvidljivih oko- @elezni{ke nesre~e nastanejo zaradi vpliva notranjih in li{~in ali napa~no razumljenih ukrepov v drugem ali tre- zunanjih motilnih dejavnikov na delovanje in odvijanje tjem nivoju vgrajenih varovalnih mehanizmov. èlezni{kega prometa, in sicer kot posledica: – nepredvidljivih ali opu{~enih predpisanih dejanj Slovenske èleznice spremljajo izredne dogodke v èlezni{kih delavcev ali drugih udeleèncev v èle- èlezni{kem prometu glede na povzro~itelja, odgovornost zni{kem ali cestnem prometu, ter vrsto dogodka. Raz~lenjujejo jih glede na vzroke ozi- – tehni~nih napak, roma posledice ali kraj nastanka.

416 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Preglednica 1. Izredni dogodki po odgovornosti a) odgovornost èleznice 1977–1981 1982–1986 1987–1991 1992–1996 1997–2001 nesre~e pri vlakih 175 167 71 22 22 nezgode pri vlakih 203 168 92 74 43 premik 2.722 1.905 955 301 185 ostale nesre~e 9 15 30 18 6 ostale nezgode 217 145 117 82 52 nivojski prehodi 5 4 5 4 2 izven nivojskih prehodov 5 2 12 4 9 skupaj 3.336 2.406 1.282 505 319 b) odgovornost drugih 1977–1981 1982–1986 1987–1991 1992–1996 1997–2001 nesre~e pri vlakih 11 9 6 13 5 premik 35 43 23 5 5 ostale nesre~e 43 21 14 20 15 ostale nezgode 19 12 21 3 8 nivojski prehodi s svetlobnimi napravami 125 135 91 62 61 nivojski prehodi 182 213 219 213 172 s cestno-prometnimi znaki odprta proga 199 174 122 85 45 slu`bena mesta 144 251 152 144 95 padci – skoki na / z vlaka 133 126 77 26 20 naravne nesre~e 41 30 15 12 13 skupaj 932 1.014 740 583 439 zlom zapornice 1.433 1.445 1.451 1.047 897 c) odgovornost povzro~iteljev 1977–1981 1982–1986 1987–1991 1992–1996 1997–2001 èlezni{ki delavci 2.354 1.853 996 412 235 vozila, proge in naprave 982 553 286 93 84 naravni vzroki 83 60 39 27 23 zunanji, tretje osebe 849 954 701 556 416 skupaj 4.268 3.420 2.022 1.088 758 V preglednici 1 in na slikah 1 in 2 so prikazani vsi izre- primerov zmanj{alo tudi skupno {tevilo vseh nivojskih dni dogodki glede na vrsto in odgovornost povzro~iteljev kriànj cest z èleznico. na Slovenskih èleznicah v zadnjih 25 letih ne glede na posledice. Razveseljivo je, da je trend gibanja vseh vrst Naj{tevilnej{i izredni dogodki, za katere so odgovorne odgovornosti nekje bolj nekje manj negativen. [tevilo Slovenske èleznice, se dogodijo pri premiku, vendar tu izrednih dogodkov glede na odgovornost èleznice se je posledice niso hude zaradi majhnih hitrosti. Tu je bilo do- zmanj{alo za ve~ kot 10-krat, glede na zunanjo odgovor- seèno najve~je izbolj{anje. Posledice so najhuj{e v ne- nost pa za ve~ kot 2-krat. [tevilo zlomov zapornic se je sre~ah in nezgodah pri vlakih, kjer se je stanje prav tako zmanj{alo za 1,4-krat, kljub temu da se je {tevilo nivoj- mo~no izbolj{alo. [tevilo ostalih dogodkov, ki zajemajo skih kriànj z vgrajenimi zapornicami v zadnjih 25 letih poàre na objektih in vozilih, ob prevozu vlaka odprte za- pove~alo za 86 primerov. V istem obdobju se je za 185 pornice brez posledic, dogodke s progovnimi vozili in

417 NESRE^E V @ELEZNI[KEM PROMETU/Anton Toma‘in

Slika 1. Izredni dogodki in zlomi zapornic

Slika 2. Izredni dogodki glede na odgovornost povzro~iteljev

418 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI druge nezgode, se je v zadnjem 25-letnem obdobju prav stale materialne {kode, vpliv nevarnih snovi na okolje, tako zmanj{evalo. ~as prekinjenega prometa, ogroànje in oviranje èle- zni{kega prometa. Pri zunanji odgovornosti so naj{tevilnej{i izredni dogodki na nivojskih prehodih, ki imajo obi~ajno tudi naj- Najhuj{i in najbolj odmevni so izredni dogodki, ko v huj{e posledice. @al se njihovo {tevilo v 25 letih ni bi- nesre~i izgubi ìvljenje ve~ ljudi ali jih je ve~ ranjenih. Iz stveno zmanj{alo. [tevilni so tudi izredni dogodki na od- preglednice 2 in s slike 3 za zadnje 25-letno obdobje je prti progi, kjer gre obi~ajno za hojo po progi, in na razvidno {tevilo mrtvih in ranjenih glede na odgovornost slu`benih mestih. Zaradi naravnih nesre~ {tevilo izrednih Slovenskih èleznic, odgovornost drugih in skupaj. Raz- dogodkov ni veliko, vendar tudi tu obi~ajno nastanejo veseljivo je, da v zadnjih 15 letih ni bilo ve~je èlezni{ke huj{e posledice. nesre~e, za katero bi bile odgovorne Slovenske èleznice. Umrlo je 7 ljudi, ranjenih je bilo 63 oseb; v{teti so tudi mrtvi in ranjeni èlezni{ki delavci, ki se pri delu niso po{kodovali po svoji krivdi. [tevilo mrtvih in ranjenih v Posledice izrednih dogodkov obravnavanem obdobju pada, kar je razveseljivo in ugodno. Izredne dogodke ovrednotimo po teì glede na njihove posledice. Posledice so ovrednotene po naslednjih meri- Glede na odgovornost èleznice v tem obdobju izsto- lih: {tevilo mrtvih oseb, {tevilo ranjenih oseb, vi{ina na- pajo tri nesre~e z najhuj{imi posledicami:

Preglednica 2. Mrtvi in ranjeni v èlezni{kih nesre~ah a) odgovornost èleznice 1977–1981 1982–1986 1987–1991 1992–1996 1997–2001 mrtvi 3 35 4 1 2 od tega nivojski prehodi 1 0 1 0 2 s svetlobnimi napravami ranjeni 28 71 36 10 17 od tega nivojski prehodi 1 1 5 3 0 s svetlobnimi napravami b) odgovornost izven èleznice 1977–1981 1982–1986 1987–1991 1992–1996 1997–2001 mrtvi 266 215 153 138 102 od tega nivojski prehodi - s svetlobnimi napravami 51 39 22 21 13 - s cestno-prometnimi znaki 50 47 32 39 49 skupaj prehodi 101 86 54 60 62 ranjeni 517 550 375 285 234 od tega nivojski prehodi - s svetlobnimi napravami 39 53 35 25 26 - s cestno-prometnimi znaki 96 94 77 70 83 skupaj prehodi 135 147 112 95 109 skupaj mrtvi 269 250 157 139 104 skupaj ranjeni 545 621 411 295 249

419 NESRE^E V @ELEZNI[KEM PROMETU/Anton Toma‘in

Slika 3. Mrtvi in ranjeni v `elezni{kih nesre~ah

Dne 21. 1. 1983 je v Borovnici tr~il tovorni vlak na vorni vlak prevozil signal, ki je prepovedoval vo`njo vla- sklep tovornega vlaka, ki je stal na glavnem prevoznem ka na postajo in tr~il v sklep brzega vlaka, ki je stal na tiru. V nesre~i je bil mrtev vlakovodja, strojevodja je bil postaji. V nesre~i je bilo 31 potnikov mrtvih, 33 huje ra- huje ranjen, nastala je tudi velika materialna {koda. njenih in 14 la`je. Preostali potniki so dobili le udarce in Po{kodovanih je bilo 14 tovornih vagonov in lokomotiva praske in so po nudenju prve pomo~i ter zdravni{kem ter naloèno blago. Po{kodovana sta bila tudi tir in vozna pregledu lahko od{li domov. Nastala je velika materialna mreà (slika 4). Za nesre~o sta bila odgovorna vlakovni {koda na vozilih, progi, vozni mreì in signalnih napra- odpravnik in kretnik na postaji Borovnica. vah. Vlakovni promet je bil prekinjen skoraj 13 ur.

V letu 1984 je dne 14. 7. pri{lo do najhuj{e `elezni{ke Po tej nesre~i so za~eli pospe{eno vgrajevati posebne nesre~e po II. svetovni vojni na postaji Diva~a, ko je to- varnostne avto-stop naprave pri signalih na progah in na

Slika 5. Tr~enje vlaka na odprti progi 18. 8. 2001 med postajama Piv- Slika 4. Tr~enje tovornega vlaka 21. 1. 1983 v Borovnici ka–Gornje Le`e~e

420 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI vozilih, sprejet pa je bil poseben program za varen in ure- Izstopa zelo huda nesre~a, ki se je zgodila med posta- jen èlezni{ki promet z vrsto ukrepov. jama @alec–Polzela 13. 5. 1999, ko je potni{ki vlak na nivojskem prehodu, zavarovanem s prometnim znakom, na- Po nesre~i na postaji Diva~a ni bilo huj{e nesre~e z od- letel na avtobus z 41 potniki – otroki, ki so bili na {ol- govornostjo èleznice do nesre~e, ki se je pripetila 18. 8. skem izletu. [tirje otroci so umrli, preostali so bili ranje- 2001 med postajama Pivka–Gornje Leè~e. Kljub vgraje- ni in prepeljani v bolni{nico na pregled. Za nesre~o je bil nim varnostnim napravam in jasnim navodilom je zopet odgovoren {ofer avtobusa, ki se ni prepri~al, ali je prehod odpovedal ~lovek. Zaradi okvarjene varnostne naprave se prost, in se je pri sre~anju z nasproti voze~im avtomobi- je tovorni vlak ustavil na odprti progi. Vlakovni odprav- lom ustavil, tako da je zadnji del avtobusa ostal v profilu nik postaje Pivka je na vlak pozabil in naslednjemu vla- proge (slika 6). ku 25 minut kasneje dovolil vo`njo na zasedeno progo. Pri{lo je do naleta na stoje~i vlak. Nastala je velika ma- Med postajama Mo{kanjci–Ormo` je pri{lo v treh letih teriala {koda v vi{ini 250 milijonov SIT, promet je bil do treh huj{ih nesre~ na dveh prehodih, zavarovanih le s prekinjen 25 ur in 7 minut (slika 5). cestno-prometnimi znaki, in sicer 13. 12. 1997 (dva mrtva), 24. 5. 1998 (dva mrtva, 1 hudo ranjen) in 17. 8. 1999 V zadnjem ~asu so se zgodile {tiri zanimive nesre~e za- (4 mrtvi), ker se vozniki avtomobilov niso prepri~ali, ali radi tehni~nih napak na vozilih. Nastala je le velika ma- je prehod prost in se pred njim niso ustavili. Po teh ne- terialna {koda, promet je bil dalj ~asa prekinjen, moten in sre~ah je bil na tem mestu zgrajen nadvoz. oviran. Na slikah 7 in 8 vidimo, da je bilo v 25-letnem obdo- Dne 31. 10. 1997 je med postajama Kresnice–Litija bju skoraj konstantno {tevilo mrtvih in ranjenih na nivoj- pred mostom ~ez Savo pri{lo do iztirjenja tovornega va- skih prehodih, zavarovanih s prometnimi znaki, manj po- gona zaradi zloma kolesa na enem od vagonov. Vagon se nesre~enih pa je bilo na nivojskih prehodih, zavarovanih je nato na mostu zataknil v mostno konstrukcijo, iztirilo z zapornicami ali s svetlobnimi signali, tako da skupni je {e ve~ vagonov, ki so premaknili in po{kodovali tudi trendi rahlo padajo. mostno konstrukcijo. Nastala je velika materialna {koda, pribli`no v vi{ini 250 milijonov SIT. Promet je bil preki- To pomeni, da se obna{anje in kultura voznikov cestnih njen 2 uri in 40 minut, oviran s po~asno vo`njo na mostu vozil, kar zadeva spo{tovanje prometnih predpisov in pa skoraj 2 leti. upo{tevanje prometnih znakov v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila. Dne 19. 9. 1999 se je med postajama Zidani Most–La{ko zaradi prevelike teè tovora (11 ton) za~el v vlaku poseda- Med namerno povzro~ene izredne dogodke, ki poti vagon, ki je nato drsel s spodnjim delom konstrukcije vzro~ijo veliko materialno {kodo in ogrozijo tudi ìvljenje po tirnicah in po{kodoval progovne naprave. Nastalo je potnikov, spadajo poàri na èlezni{kih objektih in napra- za pribli`no 37 milijonov SIT {kode, promet je bil oviran vah. V zadnjih petih letih se je njihovo {tevilo pove~alo na nekaj dni. Odgovoren je bil po{iljatelj, ki ni upo{teval no- voznih sredstvih in èlezni{kih objektih. Ve~ina poàrov silnosti vagona. je bila podtaknjena in k sre~i niso terjali ~love{kih ìv- ljenj. Nekaj primerov podtaknjenih poàrov v zadnjih Dne 13. 7. 2001 je pri uvozu vlaka na postajo Riàna {estih letih, pri katerih je nastala velika materialna {koda: iztiril prvi vagon vlaka, ker se je snelo kolo na osi in se pomaknilo proti sredini osi. [koda je bila ocenjena na 8 milijonov SIT, promet je bil prekinjen 155 minut.

Dne 28. 9. 2001 je med postajama Gornje Leè~e–Piv- ka iztiril vagon zaradi zloma osi pri leàju. Po{kodovana je bila proga v dolìni 2 km in kretnica na postaji Pivka, promet je bil prekinjen 490 minut, nastala je materialna {koda v vi{ini 150 milijonov SIT.

Glede na odgovornost zunaj `eleznice se {tevilo mrtvih in ranjenih sicer zmanj{uje, vendar je {tevilka {e vedno prevelika. Pribli`no polovica je mrtvih in ranjenih v izrednih dogodkih na nivojskih prehodih, ki so najbolj kriti~na mesta na `eleznici glede na posledice izrednih dogodkov. Pri njih lahko pride do ve~jega {tevila mrtvih in ranjenih v enem samem dogodku. V zadnjem ~asu izstopa kar ne- Slika 6. Tr~enje vlaka in avtobusa na nivojskem prehodu 13. 5. 1999 kaj nesre~ s hudimi posledicami. med postajama @alec–Polzela

421 NESRE^E V @ELEZNI[KEM PROMETU/Anton Toma‘in

Slika 7. Mrtvi na nivojskih prehodih po odgovornosti drugih

Slika 8. Ranjeni na nivojskih prehodih po odgovornosti drugih

422 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

– Dne 27. 11. 1996 je na postaji Celje zgorel del elek- se je nadaljevalo in zru{il se je del nasipa. Stro{ki so tromotorne garniture kot posledica namerno za`gane bili ocenjeni na ve~ kot 450 milijonov SIT. Proga je zavese. Nastala {koda je zna{ala okoli 30 milijonov bila zaprta 8 dni, 15 ur in 45 minut. SIT. Enak dogodek se je ponovil na isti postaji dne –Dne 20. 6. in 22. 8. 1994 je bil med postajama 3. 2. 1998, ko so na elektromotorni garnituri dijaki La{ko–Rimske Toplice zaradi neurja in nane{enega za`gali zavese. Nastala {koda je bila ocenjena na pri- kamenja na progo promet prekinjen 15 ur, material- bli`no 35 milijonov SIT. na {koda je bila ocenjena na okrog 80 milijonov SIT. – Dne 13. 2. 1998 je med Slovensko Bistrico in – Dne 8. 9. 1995 je zaradi narasle reke So~e in po- Polj~anami med vo`njo vlaka zgorel potni{ki vagon. plav med postajami Podbrdo–Grahovo in Most na Nastala {koda je zna{ala 5,7 milijona SIT, eno uro je So~i–Kanal voda na ve~ mestih po{kodovala nasip in bil prekinjen tudi promet. progo. [kode je bilo za ve~ kot 200 milijonov SIT. – Na gariranem vagonu v Ljubljani je dne 20. 4. 1998 Promet je bil prekinjen 85 minut. To se je zaradi na- nastal poàr. Ocenjena {koda je zna{ala pribli`no rasle vode ponovilo {e 21. 11. 2000, ko je bila proga 11 milijonov SIT. Podobno je bil povzro~en poàr zaprta 4 dni in 2 uri, materialna {koda pa je zna{ala 8. 1. 1999 med postajama Laze in Zalog na elektro- 82 milijonov SIT. motorni garnituri in povzro~il za 12,5 milijona SIT – Dne 22. 12. 1996 je med postajama Sava in Zagorje {kode. iztiril vlak, ko je naletel na skale, ki so se prikotalile – Dne 9. 6. 1999 je na postaji Kamnik zgorela diesel- s pobo~ja v pasu, kjer ni vgrajenih javljalnikov pla- ska motorna garnitura, ki je bila v celoti uni~ena. zov. Po{kodovana je bila lokomotiva, proga, vozna Poàr so povzro~ili dijaki z zaìgom zaves. [koda je mreà in vagoni naloèni z rudo. [koda je bila oce- bila ocenjena na ve~ kot 200 milijonov SIT (slika 9). njena na pribli`no 400 milijonov SIT. Promet je bil – Poseben primer je poàr, ki je nastal dne 24. 12. prekinjen 15 ur. Po{kodovan je bil tudi strojevodja 1999 v stanovanju v postajni zgradbi Hrpelje Kozi- vlaka (slika 10). na in se raz{iril na celotno stavbo. Uni~ene so bile tudi vgrajene signalne in postajne naprave v stavbi. Ocenjena {koda na èlezni{kih objektih, napravah in Zaradi tega je bil èlezni{ki promet prekinjen ve~ vozilih, ki je nastala v izrednih dogodkih, je prikazana kot 6 ur, nato pa oviran oziroma se je odvijal z preglednici 3 in na sliki 11. Zaradi primerljivosti je {ko- zmanj{ano prepustnostjo proge Pre{nica–Koper do da prera~unana v evre in od leta 1984 prikazana glede na sanacije signalnih naprav, kar je trajalo pribli`no odgovornost povzro~itelja ter skupno. Trend rahlo raste, pol leta. Materialna {koda je bila ocenjena na 250 kar pomeni, da realna vrednost {kod v zadnjih letih ob- milijonov SIT. dobja nara{~a.

Zaradi vi{je sile (naravnih nesre~) lahko nastanejo Prevoz nevarnih snovi na Slovenskih èleznicah ve~je nesre~e ali dalj{e prekinitve prometa. Te se dogaja- spremljamo z natan~no evidenco o vrstah in koli~ini jo na tistih obmo~jih, ki so posebej izpostavljena glede na prepeljanega tovora. Na leto je prepeljanega ve~ kot konfiguracijo terena. Nekaj nesre~ v zadnjem obdobju, ki 1.200.000 ton tovrstnega tovora. Koli~ine se {e po- k sre~i niso terjale ~love{kih ìvljenj: ve~ujejo povpre~no za 5 % na leto. Najve~ nevarnih – Dne 11. 11. 1993 je med postajama Pesnica–Maribor snovi se prevaà v tranzitu. Iz evidence o nesre~ah in zaradi posedanja proge iztiril tovorni vlak. Posedanje nezgodah v zadnjem 25-letnem obdobju je razvidno, da

Slika 9. Posledice podtaknjenega po`ara na vlaku 9. 6. 1999 na postaji Kamnik Slika 10. Iztirjenje vlaka zaradi skal na tirih

423 NESRE^E V @ELEZNI[KEM PROMETU/Anton Toma‘in

Preglednica 3. Ocenjena {koda pri izrednih dogodkih v 1000 evrih Leto Odgovornost èleznice Odgovornost izven èleznice Skupaj v 1000 evrih 1977 * * 739,9 1978 * * 1.266,8 1979 * * 2.480,0 1980 * * 4.458,5 1981 * * 2.084,1 1982 * * 1.854,2 1983 * * 1.359,3 1984 2.257,4 465,5 2.723,0 1985 2.056,3 215,2 2.271,5 1986 929,0 953,9 1.882,9 1987 527,5 220,1 747,6 1988 437,2 112,6 549,9 1989 179,4 65,9 245,3 1990 938,7 2.104,3 3.043,0 1991 364,5 254,7 619,2 1992 216,6 275,8 492,4 1993 359,4 3.311,2 3.670,6 1994 142,5 2.270,7 2.413,2 1995 1.071,5 1.442,7 2.514,2 1996 463,3 2.974,5 3.437,8 1997 1.505,8 333,9 1.839,8 1998 224,5 3.108,8 3.333,3 1999 877,3 2.942,3 3.819,6 2000 451,0 2.663,3 3.114,3 2001 2.507,9 593,6 3.101,5 * znani so le skupni podatki o {kodi ni pri{lo do izrednih dogodkov ve~jega obsega, pri katerih bi bile udeleène nevarne snovi. Izstopa le izredni Sklepne misli dogodek, 24. 4. 1995 na postaji Brezovica, ko je pri{lo do iztirjenja ene cisterne in prevrnitve druge cisterne, Iz opisanih ve~jih èlezni{kih nesre~ v zadnjem 25-le- obe sta bili naloèni z motornim bencinom. Do one- tnem obdobju lahko ocenimo, da je tveganje v èlez- snaènja okolja ni pri{lo, ker se cisterni nista toliko ni{kem prometu zelo majhno. Tudi v Nacionalnem pro- po{kodovali, da bi pri{lo do iztekanja. Pri odpravi po- gramu razvoja slovenske èlezni{ke infrastrukture je var- sledic so sodelovali tudi gasilci, ki so cisterni zavarova- nost v èlezni{kem prometu ocenjena ugodno in je v pri- li pred iztekanjem in odredili pretakanje bencina v dru- merjavi s cestnim prometom 24-krat ve~ja. Velike èlez- ge cisterne. ni{ke nesre~e opisuje tudi Enciklopedija Slovenije pod

424 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Slika 11. Ocenjena {koda pri izrednih dogodkih pojmom »`rtev« ter navaja, da je z èlezni{kim prometom taknjeni poàri ipd.), ki jih je bilo v preteklosti zelo ma- povezanih povpre~no 50 smrtnih `rtev na leto; v{teti so lo. Tako ravnanje lahko v posebnih okoli{~inah povzro~i tudi samomori. Ranjenih je povpre~no 75 oseb na leto. huj{o èlezni{ko nesre~o.

Ugotovimo lahko, da {tevilo nesre~ pada, kar je ugodno, razen pri nesre~ah na nivojskih prehodih. @al nara{~ajo namerno povzro~eni izredni dogodki (nastavlja- LITERATURA 1. Uradni list RS, 85/2000 nje raznih predmetov na progo, kamenjanje vlakov, pod- 2. Statisti~ni in drugi podatki Slovenskih ‘eleznic

425 UTOPITVE/Ivko [ink

UTOPITVE Ivko [ink

V Sloveniji najve~ ljudi umre v prometnih ne- V te~aje plavanja tudi niso vklju~eni vsi otroci, ki obi- sre~ah, nesre~ah pri delu, zaradi utopitev in v skujejo osnovno {olo. nesre~ah v gorah. Vse do leta 1970 je bilo ve~ kot 100 utopitev na leto. Med omenjenimi ne- Leta 2000 je dr`avni zbor RS sprejel nov zakon o var- sre~ami so bile utopitve po {tevilu smrtnih pri- stvu pred utopitvami. Cilj je zmanj{anje {tevila utopitev merov na drugem mestu, od tedaj naprej pa so ne le na urejenih kopali{~ih, temve~ tudi v morju, jeze- na tretjem mestu, za prometnimi nesre~ami in rih, rekah in drugih vodah, skratka povsod, kjer se izva- nesre~ami pri delu. [tevilo utopitev se je za~elo jajo {portne dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v zmanj{evati po uveljavitvi zakona o varnosti na prostem ~asu. urejenih kopali{~ih leta 1987. Ve~ina utopitev se {e vedno zgodi zunaj urejenih kopali{~, zlasti med rekreativnimi dejavnostmi. Utopitve v Sloveniji

Po drugi svetovni vojni se je {tevilo utopitev na Slo- Uvod venskem pove~evalo vse do leta 1970. Vzrokov za to je ve~. V povojnem obdobju se je izredno pove~alo {tevilo Utopitev pomeni smrt v vodi zaradi zadu{itve. ^lovek kopalcev, {tevilo urejenih kopali{~ pa temu ni sledilo. se za~ne utapljati in se utopi pri polni zavesti, ker se ni Ljudje so se kopali v naravnih vodah, mo~no pa so se raz- sposoben obdràti na povr{ini vode, ali pa se utopi zato, mahnile tudi aktivnosti prebivalcev ob vodah in na vodah ker je zaradi razli~nih razlogov izgubil zavest in se sam v prostem ~asu, kar je ob skromnem znanju plavanja, slane more re{iti iz vode. bi osve{~enosti o nevarnostih v vodi in pomanjkljivem varstvu pred utopitvami povzro~ilo veliko utopitev. V Sloveniji je bilo po drugi svetovni vojni vse do leta 1977 ve~ kot 100 utopitev na leto. [tevilo utopitev se je V Sloveniji je bilo najve~ utopitev leta 1956, skupaj za~elo zmanj{evati {ele po uveljavitvi zakona o varnosti 147 ali 9,8 na 100.000 prebivalcev. Najmanj utopitev pa na urejenih kopali{~ih leta 1987. Veliko je prispevala tuje bilo v zadnjih treh letih, leta 1999 14 ali 0,7 na di akcija »Nau~imo se plavati«, katere za~etek sega v le- 100.000 prebivalcev, leta 2000 18 ali 0,9 na 100.000 pre- to 1963. Leta 1984 pa so pristojni {olski organi sprejeli bivalcev in leta 2001 16 ali 0,8 na 100.000 prebivalcev. odlo~itev, da mora postati u~enje plavanja obvezni del u~nega programa osnovne {ole. Te~ajev u~enja plavanja Primerjava podatkov o utopitvah v Sloveniji in v ZR se je v letih 1972–1976 udeleìlo tudi do 28.000 otrok. Nem~iji kaè, da se Slovenija pribliùje {tevilu utopitev, Po uvedbi u~enja plavanja v obvezni u~ni program ki jih beleìjo v ZR Nem~iji. Tam je bilo leta 2000 0,4 osnovne {ole se {tevilo udeleèncev te~ajev prilagaja utopitve na 100.000 prebivalcev. K temu je treba dodati, {tevilu u~encev v 2. razredu osnovne {ole. V zadnjih letih da imamo v Sloveniji trenutno enega aktivnega re{evalca se {tevilo udeleèncev zmanj{uje, predvsem zaradi iz vode na 4900 prebivalcev, v Nem~iji pa imajo enega na zmanj{evanja {tevila ur, ki so namenjene u~enju plavanja. 1700 prebivalcev. Preglednica 1. Utopitve v Sloveniji v obdobju 1956–2000 Obdobje [tevilo utopitev Indeks Povpre~no {tevilo utopitev na 100.000 prebivalcev 1956–1960 501 100 6,6 1961–1965 406 81 5,1 1966–1970 445 89 5,2 1971–1975 432 86,4 4,9 1976–1980 338 67,6 3,7 1981–1985 288 57,6 3,0 1986–1990 249 48,4 2,5 1991–1995 154 30,6 1,5 1996–2000 114 22,8 1,5

426 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Po letu 1970 se je za~elo {tevilo utopitev v Sloveniji Utapljajo~i se je v tej fazi utapljanja najpogosteje pod vo- zmanj{evati. Kon~alo se je obdobje zelo pomanjkljivega dno gladino. Le ob~asno dvigne glavo ali del rok nad njo. varstva pred utopitvami. Stanje se je za~elo izbolj{evati z Ta faza ne traja dolgo, ko pade koncentracija kisika v krvi uveljavitvijo nove zakonodaje, ki je bila usmerjena v za- pod dolo~eno raven, se onesvesti in potopi na dno. gotavljanje ve~je varnosti na kopali{~ih in v izvajanje drugih ukrepov. K zmanj{anju {tevila utopitev je pomem- Drinker in Servettazu sta na podlagi velikega {tevila bno prispevalo sistemati~no u~enje plavanja. re{evalnih akcij statisti~no izra~unala, kolik{na je verjetnost pre`ivetja po utapljanju ob takoj{nji prvi pomo~i. Podatki so prikazani v preglednici 2. Potek utapljanja

Utapljanje se najve~krat za~ne, ko je utapljajo~i se sicer Vzroki utopitev pri polni zavesti, vendar se le s teàvo drì na vodni povr{ini. Strah zaradi ogroènega dihanja je vse ve~ji, za- Po podatkih zveznega Zavoda za statistiko v nekdanji to utapljajo~i se dviguje glavo nad vodno gladino, s tem pa SFRJ je bilo v letih 1977–1985 med vzroki utopitev na pr- spravlja telo v vse bolj pokon~en poloàj. Pokon~ni po- vem mestu neznanje plavanja (34,4 %), na drugem vinje- loàj telesa v vodi pa je izjemno nevaren, ker je treba ob nost (28,5 %), na tretjem bolezenski vzroki (21,3 %), na vsakem vdihu celotno telo dvigniti v vi{ji poloàj. Slabi plavalci v takem poloàju ne vzdrìjo dolgo. Najpogosteje Preglednica 2. Uspe{nost oìvljanja glede na ~as, ki prese jim pri enem od vdihov voda zaleti v grlu, kar sproì re- te~e od izgube zavesti do za~etka oìvljanja fleksni ka{elj. S ka{ljanjem se iz plju~ iztiska zrak, to pa zmanj{a plovnost telesa. Utapljajo~i se v taki situaciji po- âs (min) Odstotek re{enih utapljajo~ih se sku{a priti do varnega dihanja s pove~anim telesnim giba- 1 95 njem. ê mu to ne uspe, posku{a zadrèvati dihanje, posledica tega pa je pove~ana koncentracija CO2 v krvi, ki draì 2 90 dihalni center. Zaradi tega se poru{i koordinacija gibanja ter pove~a splo{na mi{i~na napetost. Utapljajo~i se izgubi 3 75 razsodnost, zajame ga panika. Nagonsko se za~ne boriti za ìvljenje. To fazo utapljanja imenujemo fazo agonije. Za 4 50 re{evalce iz vode je lahko utapljajo~i se v tej fazi utapljanja izjemno nevaren. Grabi okoli sebe, ~e dobi kakr{no ko- 5 25 li oprijemali{~e, se ga kr~evito oprime, da bi se potegnil nad vodno povr{ino. Pri tem nekaj ~asa zadrùje dihanje, 6 1 kasneje pa poìra vodo. Zaradi prevelike koncentracije 8 0,5 CO2 v krvi pride do motenj v delovanju dihalnega centra, posledi~no pa za~ne prodirati v plju~a ve~ja koli~ina vode. nad 10 0

Preglednica 3. Utopitve v Sloveniji v obdobju 1985–1996 glede na kraj nesre~e Leto Urejena kopali{~a Neurejena kopali{~a Teko~e in druge odprte vode Skupaj 1985 7 9 32 48 1986 4 12 43 59 1987 5 16 42 63 1988 3 13 39 55 1989 2 3 29 34 1990 1 2 28 31 1991 0 5 12 17 1992 1 17 8 26 1993 1 23 16 40 1994 3 24 8 35 1995 1 24 11 36 1996 2 20 15 37 Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

427 UTOPITVE/Ivko [ink

~etrtem neprevidnost pri kopanju (13,3 %) in na petem pad- re~nih bregovih so bili name{~eni re{evalni obro~i, v vodi ci in zdrsi v vodo (10,8 %). Do utopitev je najve~krat pri{lo pa pripravljeni ~olni za re{evanje. v teko~ih vodah (60,7 %), mlakah, ribnikih, zalitih pesko- kopih in drugih stoje~ih vodah (11,7 %), jezerih (10,2 %), Med drugo svetovno vojno in neposredno po njej o po- bazenskih kopali{~ih (6,23 %), vodnjakih in drugih zalitih sebni skrbi za varnost pred utopitvami prakti~no ne more- jamah (5,66 %), najmanjkrat pa na morju (5,47 %). mo govoriti. Po vojni so nekateri posamezniki sku{ali ponovno vzpostaviti nekatere organizacijske oblike za zago- V Sloveniji se najve~ ljudi utopi zunaj urejenih kopa- tavljanje varnosti pred utopitvami, vendar jim to ni uspe- li{~. V preglednici 3 so prikazani podatki o {tevilu utopi- lo. Re{evalni obro~i na re~nih bregovih in re{evalni ~olni tev na urejenih kopali{~ih, na drugih kopali{~ih ter v vo- v vodi so izginili. Na kopali{~ih pa tudi ni bilo ve~ kopa- dah zunaj kopali{~ v obdobju od leta 1985 do1996. li{kih mojstrov. Leta 1950 v Sloveniji nismo imeli nikakr{nih organiziranih oblik varstva pred utopitvami niti Iz podatkov v preglednici je razvidno, da je v obravnava- posameznikov, ki bi skrbeli za varnost pred utopitvami. nem obdobju nara{~alo predvsem {tevilo utopitev na neure- jenih oz. divjih kopali{~ih. Razmeroma malo utopitev pa je Varnost pred utopitvami je odvisna od mnogih dejavni- bilo na urejenih kopali{~ih, kar je nedvomno posledica uve- kov, med katerimi so nedvomno najpomembnej{i vzrok uta- ljavitve zakona o varnosti na urejenih kopali{~ih iz leta 1987. pljanja, kraj utapljanja, ~as, ki prete~e od za~etka utapljanja do trenutka, ko se utapljajo~ega se opazi, ter od hitrosti re{evalne akcije in nudenja prve pomo~i. V Sloveniji je bila na podlagi dolgoletnih izku{enj pri zagotavljanju varnosti Varstvo pred utopitvami pred utopitvami sprejeta nova zakonodaja o varstvu pred utopitvami. Leta 1987 je bil sprejet zakon o varnosti na ure- Prve organizirane oblike re{evanja iz vode zasledimo v jenih kopali{~ih, leta 2000 pa je dràvni zbor RS sprejel za- drugi polovici 18. stoletja. Leta 1767 je bilo v Amsterda- kon o varstvu pred utopitvami, ki to podro~je celovito ureja. mu ustanovljeno prvo dru{tvo za pomo~ utapljajo~im se. Na podlagi tega zakona so bili pripravljeni oz. se pripravlja- Pomemben mejnik na podro~ju u~enja plavanja in re{eva- jo podzakonski predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti nja iz vode pa pomeni izid knjiìce Gutsa Muthca leta pred utopitvami na kopali{~ih ter na drugih podro~jih. Ome- 1797, ki je med prvimi opozarjal, da je med plavanjem nili smo è, da se je z uveljavitvijo zakona o varnosti na ure- treba poskrbeti tudi za varnost pred utopitvijo. V svoji jenih kopali{~ih bistveno zmanj{alo {tevilo utopitev na ure- knjigi, ki je iz{la leto kasneje, je zapisal navodila za pla- jenih kopali{~ih. Enaki pozitivni u~inki se pri~akujejo tudi vanje v obleki in priporo~a nekaj osnovnih prijemov, ki po uveljavitvi zakona o varstvu pred utopitvami. so se izkazali za posebno uspe{ne pri re{evanju iz vode. Analiza {tevila utopitev kaè, da smo po letu 1956 v V za~etku 19. stoletja so k razvoju re{evanja iz vode Sloveniji vzpostavili dokaj u~inkovit sistem varstva pred pomembno prispevala angle{ka dru{tva za re{evanje iz utopitvami in z izvajanjem varnostnih ukrepov bistveno vode (Royal Human Society), katerih ugledni ~lani, kot zmanj{ali {tevilo utopitev. K temu je pomembno prispe- npr. dr. Marshall Hall, dr. Silvester in dr. Harward, so ra- vala na~rtna in dobro vodena akcija u~enja plavanja pod zvijali metode oìvljanja utopljencev z umetnim diha- geslom »Nau~imo se plavati«, ki se je za~ela leta 1963. njem. Kot zanimivost naj navedemo, da se je {ele leta Leta 1984 je bilo u~enje plavanja sprejeto tudi v u~ni pro- 1960 pri oìvljanju utopljencev poleg umetnega dihanja gram osnovnih {ol. za~ela uporabljati tudi masaà srca. Leta 1978 je bila pri republi{kem odboru Rde~ega Neposredno pred prvo svetovno vojno, {e posebno pa krià Slovenije (RKS) prvi~ po vojni ustanovljena komi- med vojnama, sta se znanje plavanja in tudi skrb za var- sija za varnost pred utapljanjem in re{evanje iz vode. @e nost pred utopitvami v razvitej{ih evropskih dràvah, leto kasneje je organizirala ponovno {olanje re{evalcev iz vklju~no z Avstro-Ogrsko, mo~no raz{irila. Tudi v Kralje- vode. Bila je izjemno aktivna tudi na drugih podro~jih, vini SHS so nadaljevali s to tradicijo. V Sloveniji je bilo v med drugim je pripravila izhodi{~a za celovito sistemsko tem obdobju zgrajenih ve~ kopali{~ na naravnih vodah, pa organiziranost varstva pred utopitvami na Slovenskem. tudi nekatera bazenska kopali{~a, npr. v Ljubljani, Mari- boru, Radovljici, Rimskih Toplicah in {e v nekaterih dru- Ker v okviru RKS glede na njegovo vlogo v dru`bi ni bi- gih krajih. Za varnost kopalcev so skrbeli kopali{ki moj- lo ve~ mogo~e organizirati in izvajati tako {iroko zastavlje- stri, ki so obvladali tudi re{evanje iz vode in nujno prvo nih dejavnosti na tem podro~ju, se je komisija na pobudo pomo~ z umetnim dihanjem. Prvi re{evalci iz vode so se njenega predsednika leta 1983 povezala s takratnim Repu- usposabljali v Avstriji, kasneje pa tudi doma, predvsem v bli{kim sekretariatom za ljudsko obrambo oz. njegovim Ljubljani in Mariboru. V tem obdobju so namenjali poseb- oddelkom za civilno za{~ito, ki sta skupaj pripravila izho- no skrb zagotavljanju varnosti pred utopitvami na rekah, di{~a za normativno ureditev varstva pred utopitvami. Ta- ki so tekla skozi mesta, ter na jezerih in morski obali. Na kratni izvr{ni svet skup{~ine SRS je izhodi{~a sprejel v ce-

428 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI loti, s tem da je sklenil, naj se z zakonom uredi predvsem morajo re{evalci iz vode nuditi splo{no prvo pomo~ tudi varstvo pred utopitvami na urejenih kopali{~ih. obiskovalcem. V preglednici 4 so podatki o re{evalnih akcijah v obdobju od leta 1988 do 2000. Na podlagi sistemati~nega spremljanja stanja varstva pred utopitvami ter konkretnih podatkov o utopitvah je Uvedba organiziranih oblik re{evanja iz vode na ureje- dozorelo spoznanje, da je zakon o varnosti na urejenih ko- nih kopali{~ih je rodila dobre rezultate. [tevilo utopitev se pali{~ih pomanjkljiv in da je treba podro~je varstva pred je bistveno zmanj{alo, re{evalci iz vode so za svoje delo utopitvami celovito urediti s posebnim sistemskim zako- dobro usposobljeni, kar potrjujejo tudi zdravniki. V pre- nom. Tako je bil leta 2000 sprejet zakon o varstvu pred glednici 5 so prikazani podatki o prvi pomo~i na urejenih utopitvami, ki je uredil predvsem naslednja podro~ja: kopali{~ih po Sloveniji v obdobju od leta 1987 do 1999. – ukrepe varstva pred utopitvami, – usposabljanje ljudi za re{evanje iz vode, – potapljanje, Usposabljanje re{evalcev iz vode –kopali{~a, –zbirke podatkov, Programe za usposabljanje re{evalcev iz vode v skladu – nadzor, z zakonom predpi{e minister, pristojen za varstvo pred na- – kazenske dolo~be. ravnimi in drugimi nesre~ami, v soglasju z ministrom, pri- stojnim za {olstvo in {port. Programe za prvo pomo~ predpi{e ministrstvo za zdravje. Na podlagi zakona o varstvu Re{evalne akcije pred utopitvami obstaja pet programov usposabljanja: – za re{evalce iz vode za bazenska kopali{~a, V Sloveniji je uveljavljena zahteva, da morajo re{eval- – za re{evalce iz vode za naravna kopali{~a, ci iz vode na urejenih kopali{~ih v 20 sekundah opaziti – za re{evalce iz vode za potrebe Civilne za{~ite, gasil- utapljajo~ega se, v 20 sekundah priti do njega in najka- cev in drugih sil za za{~ito, re{evanje in pomo~, sneje v 2 minutah za~eti z o`ivljanjem, na naravnih kopa- – za re{evalce iz vode za voditelje in izposojevalce ~ol- li{~ih pa najkasneje v 3 minutah. Na urejenih kopali{~ih nov ter

Preglednica 4. [tevilo re{evalnih akcij re{evalcev iz vode na urejenih kopali{~ih v Sloveniji v obdobju 1988–2000

Re{evanje iz vode zaradi Skupno {tevilo Leto onemoglosti agonije nezavesti utopitve re{evalnih akcij 1988 29 14 10 2 55 1989 31 12 9 2 54 1990 16 11 16 1 44 1991 28 16 14 0 58 1992 32 19 17 1 69 1993 73 15 6 1 95 1994 59 9 16 3 87 1995 74 17 18 1 110 1996 94 19 19 2 134 1997 117 12 25 1 155 1998 135 29 19 2 185 1999 111 31 26 1 169 2000 130 44 34 0 208 1988–2000 929 248 229 17 1423

Vir: 3TRADE, d. o. o., iz letnih poro~il re{evalcev iz vode

429 UTOPITVE/Ivko [ink

Preglednica 5. Dajanje prve pomo~i na organiziranih kopali{~ih v Sloveniji v obdobju 1987–1998 Nudenje prve pomo~i pri po{kodbah, boleznih Leto zaradi zaradi zaradi zaradi Skupaj glave prsne- hrbte- okon~in zaradi son~ari- epi- vbodov, ko- drugo ga ko{a nice odrgnin ce lepsije pikov lapsov 1987 47 5 1 143 874 13 1 230 /* / 1331 1988 42 3 4 122 753 11 2 187 / / 1124 1989 53 5 5 142 678 14 3 124 / / 1022 1990 77 6 2 135 781 9 3 134 / / 1146 1991 38 6 6 115 830 15 8 380 / / 1398 1992 199 9 7 145 935 17 9 192 / / 1517 1993 167 35 13 216 1219 88 33 352 / / 2123 1994 186 2 8 180 1420 10 18 67 / 239 2130 1995 263 5 10 335 1393 20 21 310 / 13 248 1996 247 15 23 178 1770 1 29 381 20 131 2813 1997 255 12 14 331 1897 31 25 550 31 135 3280 1998 233 23 17 297 1743 39 19 487 38 255 3040 * ni podatkov Vir: 3TRADE, d. o. o., iz letnih poro~il re{evalcev iz vode – za re{evalce iz vode za {portne dejavnosti in dejavno- skupnosti, {ol, organizacij civilne dru`be in posameznikov. sti v prostem ~asu na divjih vodah. Podatki o {tevilu utopitev v povojnem obdobju v Sloveniji kaèjo, da se z na~rtnim in doslednim izvajanjem varno- Programi se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in stnih ukrepov da varnost pred utopitvami {e izbolj{ati. V obsegu u~ne snovi ter po nekaterih izbranih vsebinah. prihodnjih letih je treba izdelati predvsem manjkajo~e pod- zakonske predpise, zagotoviti materialne, organizacijske in kadrovske pogoje za izvajanje nove zakonodaje ter nadalje- Nekatere pomanjkljivosti v sistemu varstva vati na~rtno strokovno usposabljanje re{evalcev iz vode kot pred utopitvami tudi u~enje plavanja prebivalcev. Za lokalne skupnosti, nekatere dràvne organe ter izvajalce konkretnih nalog var- Ne glede na to, da omenjeni zakon o varstvu pred uto- stva pred utopitvami bo v prihodnjih letih posebno zahtev- pitvami celovito ureja to podro~je, marsikaj ni dovolj nana naloga zagotavljanje ustrezne re{evalne opreme in sred- tan~no urejeno. Pomanjkljivost dosedanje ureditve pa je stev tako na urejenih kopali{~ih kot na kopali{~ih na odpr- predvsem v tem, da {e niso izdani vsi podzakonski pred- tih vodah ter na vodotokih in morski obali. pisi. Tako je pomanjkljivo urejeno oz. neurejeno zlasti zagotavljanje varnosti pred utopitvami: – na rekah in drugih vodah, ki te~ejo skozi naselja, – na podro~ju gradbenih in drugih tehni~nih ukrepov LITERATURA 1. Drinker, A., Mac Laghan, W., 1959. Canad. Med. Ass. J. na objektih in napravah na in ob vodah, 2. Geprufte Meisterin fur Baderbetriebe. A. B. Archiv des Badeweswns, Schrickel Ver- –v prometu, ki se odvija na vodah in ob vodah, lag GMBH, 8/99, Dusseldorf. – pri delu na vodah in ob vodah, 3. Poto~nik, M., 1980. Re{evanje iz vode. Ljubljana, [olski center za telesno vzgojo. 4. Pravilnik o varnosti v urejenih kopali{~ih, Ur. l. SRS, 33/87. – pri sposojanju opreme in sredstev za plovbo, 5. Ruttgers, J., Verordnung uber die Prufung zum anerannten Abschlus Gebrufter Mei- – na raznih prireditvah ter {portnih in drugih pro- ster fur Baderbetriebe. 6. [ink, I., 1997. Poro~ilo o delu re{evalcev iz vode na organiziranih kopali{~i od leta sto~asnih dejavnostih na vodah in ob vodah, 1987 do 1997. Ljubljana, Kopali{~e, 2. – pri plovbi s ~olni po divjih rekah, 7. [ink, I., 1998. Poro~ilo o delu re{evalcev iz vode na organiziranih kopali{~ih od leta – pri potapljanju z avtonomno potaplja{ko opremo itd. 1987 do 1998. Ljubljana, Kopali{~e, 12. 8. [ink, I., 1994. Doktrinarno tehni~ni vidik varnosti pred utapljanjem. Zbornik 1. slovenskega posveta o u~enju plavanja in varnosti pred utapljanjem. Murska Sobota, Fakul- teta za {port, 10. 9. [ink, I., 1983. Znanje plivanja je zna~ajan faktor preventive u borbi protiv utapanja. Partizan danas, Partizana Hrvatske, Zagreb, 15—16. Sklepne misli 10. Zakon o varnosti v urejenih kopali{~ih, Ur. l. SRS, 1/87. 11. Zakon o varstvu pred utopitvami, Ur. l. RS, 44/2000. V Sloveniji se je varnost pred utopitvami z novo zakono- 12. Wilkens, K., Lohr, K., 1989. Rettungsschwimmen. Schorndorf, Verlag Hofmann. dajo bistveno izbolj{ala. Na varnost pred utopitvami se gleda celovito, kot na odgovornost in nalogo dràve, lokalnih

430 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

OBORO@ENO OGRO@ANJE Milan Gorjanc

Oboroèno ogroànje predstavlja gro`njo in cionalnimi interesi. Vodje kriminalnih zdru`b organizirajo uporabo oro`ja ter drugih sredstev v obliki oro`ja svoje paravoja{ke skupine, ki so oboroène predvsem z lah- proti nasprotni strani, proti sistemu oblasti, proti kim in majhnim oro`jem. So~asno pa prek vpliva na posa- javni in drugi infrastrukturi, proti prebivalcem, mezne politi~ne ali voja{ke subjekte zagotovijo morebitno skratka proti dràvni in nacionalni integriteti ne- uporabo celo te`jega oro`ja oziroma legitimnih obve{~eval- ke dràve ali naroda s strani druge dràve, poli- nih virov. Kriminalne zdru`be izvajajo razli~ne oboroène ti~ne ali ideolo{ke skupine zunaj ali znotraj dejavnosti, s katerimi posredno, v~asih celo neposredno, dràve ali naroda. Pri tem je treba razlikovati ogroàjo nacionalno varnost. Tipi~en primer za oboroèno med oboroènim ogroànjem in voja{kim delovanje kriminalnih zdru`b je t. i. narkomafija v Latinski ogroànjem, ki je o`ji pojem in je è zajeto v obo- Ameriki, ki ne samo da pobija in uni~uje imetje oziroma in- roènem ogroànju kot krovnem pojmu. V sodob- frastrukturo kriminalnih nasprotnikov, temve~ terorizira in nem svetu je vojska kot dràvna oboroèna sila obvladuje dobr{en del prebivalstva in njegovega imetja ozi- vse bolj pod nadzorom javne, dràvne politike. roma sredstev za ìvljenje. Hkrati prek svojih zvez v politi- Medsebojna povezanost sveta z mo~nimi gospo- ki in vojski obvladuje celoten nacionalni prostor. V poveza- darskimi interesi, neomejeno komuniciranje, pre- vi s tovrstnimi zdru`bami v drugih dràvah, predvsem v Se- tok informacij in ljudi ter uni~evalnost sodobne- verni Ameriki, pa bistveno vpliva tudi na gospodarske in ga oro`ja so vojsko kot oboroèno silo za dose- socialne razmere v teh dràvah. go politi~nih in ekonomskih ciljev potisnili v oza- dje. Voja{tvo se vse manj pojavlja v vlogi vojsko- Vse ve~ja migracija iz siroma{nih in nerazvitih dràv vanja – vodenja vojne ter vse bolj v vlogi ohranja- svetovnega Vzhoda oziroma Juga proti Zahodu oziroma nja miru in prepre~evanja drugih in druga~nih Severu sili dràve, prek katerih se ti migranti pomikajo oblik ogroànja nacionalne varnosti oziroma v vlo- proti cilju, oziroma dràve, ki naj bi te migrante sprejele, k gi ohranjanja ter raz{irjanja interesov vladajo~e vse ostrej{im ukrepom omejevanja in globinskega nadzora politi~ne ali dru`bene skupine. Oboroèno migracijskih tokov. Pri tem lahko pride tudi do uporabe ogroànje nacionalne varnosti zajema vse oblike oro`ja, tako s strani nasilnih prebe`nikov kot lokalne poli- uporabe oro`ja in drugih sredstev razli~nih cije. V nekaterih dràvah za primer mnoì~nih migracij z dru`benih skupin proti nacionalnim in dràvnim Vzhoda na~rtujejo pomo~ vojske. Nara{~ajo~e {tevilo or- interesom dolo~ene dràve, naroda, politi~ne, ganiziranih kriminalnih zdru`b sili posamezne dràve, pa dru`bene ali ideolo{ke skupine. V sodobnem sve- tudi njihove sosede, v organizirano likvidacijo teh skupin, tu so se oblikovale tri dru`bene skupine – obo- pri ~emer se kot kon~no sredstvo uporabi tudi oro`je. Pri roène skupine represivnega dràvnega aparata tem pa niso ogroèni samo udeleènci spopada, temve~ tu- (vojska, policija, paravoja{ke skupine), kriminalne di okoli{ko prebivalstvo ter infrastrukturni objekti. zdru`be in teroristi~ne skupine, ki lahko z uporabo oro`ja ogroàjo ne samo posameznike, temve~ Po osamosvojitvi je tudi v Slovenijo pljusknil val krimi- tudi ve~je dru`bene skupine, ve~je skupine prebi- nalnih dejavnosti in zdruèvanja posameznikov za izvajanje valstva in celo dràvo oziroma narod kot celoto. kriminalnih dejanj. âsopisne rubrike {e vedno polnijo poro~ila s sojenj najetih likvidatorjev dol`nikov in podjetnikov, pri ~emer so bile uporabljene bombe ali celo ro~ni raketo- met. Sredi belega dneva se dogajajo likvidacije mafijskih vo- Ogro‘enost zaradi dij. Pred leti je pri{lo na bencinski ~rpalki v Fuìnah celo do kriminalnih dejavnosti streljanja med dvema tolpama. Novinarja pretepejo in dràva je povsem nemo~na. Slovenija je bila velika izvoznica oro`ja Povezovanje nacionalnih dru`b v nadnacionalne ali glo- in voja{ke opreme v ~asu dokaj strogega embarga OZN. To balne skupine je posledi~no povezalo tudi kriminalne oro`je najve~krat ni kon~alo v rokah ali skladi{~ih uradnih zdru`be, ki zaradi svojega dru`benega in finan~nega vpliva dràvnih ustanov, ampak v rokah politi~nih kriminalcev in ogroàjo del nacionalnega gospodarstva in s tem tudi bi- zlo~incev, ki so z njim oboroìli svoje paravoja{ke enote. stveno vplivajo na socialne razmere prebivalstva ter na delovanje politi~nih subjektov. Da bi zagotovile svoje poseb- Pred vojno za osamosvojitev so oblasti organizirale od- ne interese se kriminalne zdru`be povezujejo med seboj na por proti beograjskim oblastem in takratni zvezni vojski. nacionalnem in globalnem podro~ju ter pri tem pogosto za- Pri tem je pri{lo do nenadzorovanega oboroèvanja posa- idejo na podro~je drugih kriminalnih skupin oziroma se meznikov. Tudi ob zasedbi voja{nic in skladi{~ JLA je soo~ijo z interesi vladajo~e dru`bene skupine ali celo z na- precej oro`ja pri{lo v neprave roke. Dràva ni zmogla

431 OBORO@ENO OGRO@ANJE/Milan Gorjanc nadzorovati ilegalnega oboroèvanja in v tem ~asu se je je, so ve~ ali manj pod strogim politi~nim nadzorom. Tu- zgodilo nekaj hudih kriminalnih dejanj s strelnim di oblike voja{kega ogroànja drugih dràv so se zelo oro`jem, ki naj bi ga storilci dobili na ta na~in, celo ob spremenile. Klasi~nih oboroènih spopadov dveh vojska pomo~i dràve. Zgodile so se tudi {tevilne kraje oro`ja iz v sodobnem svetu skoraj ni ve~. Sodobna politika upora- voja{nice; z ukradenim oro`jem bi lahko oboroìli maj- blja vojsko zgolj kot sredstvo pritiska na politi~ne nas- hno vojsko. Policijski delavci so oro`je preprodajali, na- protnike v drugih dràvah, vojskovanje pa je najve~krat mesto da bi ga uni~ili. prepu{~eno notranjim opozicijskim nasprotnikom ob iz- datni voja{ki in politi~ni podpori iz tujine. Voja{ki pose- Po podatkih nekdanje zvezne policije je bilo leta 1989 v gi proti politi~nim nasprotnikom v drugih dràvah so za- legalni posesti fizi~nih oseb v Sloveniji 79.680 kosov strel- viti v oblike voja{ke pomo~i, mirovnih operacij ter koali- nega oro`ja. V letih 1994 do 1998 je za dovoljenje za po- cijskih posegov iz razdalje. V neugodnih in napetih poli- sest strelnega oro`ja zaprosilo 12.545 prosilcev, ugodili so ti~nih razmerah se posamezne dràve {e vedno zate~ejo k 10.601 prosilcu. Presenetljivi so podatki o najdbah in za- razli~nim oblikam voja{kega ogroànja sosednjih ali dru- plembah strelnega oro`ja in drugih eksplozivnih sredstev v gih dràv. Tako kljub zmanj{evanju napetosti v svetu in ilegalni posesti prebivalcev Slovenije. V navedenem obdo- na o`jem obmo~ju {e naprej zadrùjejo glavne voja{ke bju je slovenska policija zaplenila 13.666 kosov oro`ja, efektive na dolo~enem obmo~ju iz ~asov hladne vojne. skoraj milijon (965.014) kosov streliva in blizu 1 tone Ob~asno se voja{ke enote uporabijo za policijske akcije (846,3 kg) eksploziva. Javnosti niso dostopne ocene policij- na obmejnem obmo~ju. Pod krinko voja{kih vaj in ma- skih strokovnjakov o {tevilu strelnega oro`ja v ilegalni po- nevrov se velike voja{ke skupine ob~asno zberejo v sesti prebivalcev Slovenije. Dejstvo je, da je najve~ kazni- bliìni dràve, proti kateri se èli udejaniti politi~ni cilj. vih dejanj s strelnim oro`jem storjenih z oro`jem v ilegalni Mirovne operacije voja{kih sil OZN ali NATA zahtevajo posesti. Po ocenah takratne zvezne policije je bilo v tedanji prehod ali prelet ozemlja oziroma zra~nega prostora Jugoslaviji neprijavljenih pribli`no 800.000 kosov strelne- ne~lanic, kar je prav tako ogroànje suverenosti. ga oro`ja. Kljub temu da med Slovenci ni uveljavljen kult osebnega oro`ja kot dokaz moàtosti in da je precej takrat- Od 70. let prej{njega stoletja se je v svetu razbohotilo nih ilegalnih posestnikov oro`ja po osamosvojitvi zapustilo nekonvencionalno vojskovanje v obliki vstaj, uporov in Slovenijo, hkrati pa je zaradi vojn na tleh nekdanje dràve podtalnega delovanja. Temeljna zna~ilnost nekonvencio- pri{lo v Slovenijo veliko strelnega oro`ja, se ta koli~ina v nalnega bojevanja so teroristi~ne dejavnosti, diverzije in primerjavi s predosamosvojitvenim obdobjem ni druge subverzivne dejavnosti. Dejavnosti nekonvecional- zmanj{ala, prej pove~ala. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, nega vojskovanja izvajajo pripadniki istega naroda z ra- da je v Sloveniji v ilegalni posesti najmanj 40.000–50.000 zli~nimi ideolo{kimi, verskimi ali politi~nimi stali{~i ali kosov strelnega oro`ja. V omenjenem obdobju je bilo s pripadniki drugih narodov v skupni dràvi oziroma v eni strelnim oro`jem storjenih 394 kaznivih dejanj, od tega 153 od sosednjih dràv. Tuje sile pa zagotavljajo politi~no, s smrtnim izidom in 25 s hudimi telesnimi po{kodbami. voja{ko in materialno podporo, posredujejo obve{~evalne podatke in urijo pripadnike paravoja{kih skupin. Posest oro`ja, kriminalno zdruèvanje in kazenska dejanja s strelnim oro`jem sama po sebi {e ne predstavljajo Vse manj je voja{kega posredovanja ene dràve proti resnega ogroànja nacionalne varnosti, vsekakor pa so drugi, vendar so sveì primeri voja{ke agresije ve~je potencialna gro`nja zdravju, ìvljenju in imetju prebival- dràve na manj{o (Iraka na Kuvajt, 1990). Zelo pogosti cev Slovenije. Ilegalni zasebni arzenal, kriminalne so obmejni incidenti z obstreljevanjem in celo gro`njo z zdru`be, nemo~ (miànje) politike in represivnega apara- uporabo najsodobnej{ega oro`ja (trenutni spor med Indi- ta ter dràve proti organizirani kriminalni dejavnosti lah- jo in Pakistanom). ko ob ve~jih socialnih stiskah v Sloveniji, navalu ekonomskih prebe`nikov iz siroma{nih dràv Balkana in Jasno izraèna te`nja Slovenije po vklju~evanju v NA- Azije ter pritisku oziroma pogojevanju sprejema v ev- TO in Evropsko zvezo ter tvorno sodelovanje v skupnih ropske asociacije tako posameznike kot manj{e skupine voja{kih dejavnostih skoraj povsem izlo~a mo`nost vo- spodbudijo h kaznivim dejanjem z uporabo oro`ja. To pa ja{kega posega katere koli sosednje dràve ali drugih bi ob mednarodnem terorizmu lahko ogroàlo posami~ne dràv v okviru NATA. Toda to ne pomeni, da Slovenija ne segmente nacionalne varnosti Slovenije in njeno demo- more biti ogroèna zaradi tuje vojske in njenega oro`ja. krati~no ureditev. S sprejetjem severovzhodne sosede Madàrske v NA- TO in severne sosede Avstrije v Evropsko zvezo se je interes za Slovenijo pove~al tudi v voja{ko-strate{kem smi- Voja{ka ogro‘enost slu. Prek Slovenije vodijo poti, po katerih so se valile osvajalne vojske proti Zahodu ali Vzhodu oziroma s Se- Vse vojske, ki bi lahko danes ali v bli`nji prihodnosti vera proti Jugu. Postojnska vrata so izjemno zanimiv sta- ogroàle nacionalno integriteto in samostojnost Sloveni- te{ki prostor v vsej sodobni zgodovini, saj predstavljajo

432 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI najni`ji (509 m n. m.) in naj{ir{i (4–6 km) prehod iz Sre- zaradi varnosti svojih prebivalcev bila prisiljena omejiti dozemlja proti Panonski niìni oziroma Srednji Evropi ali celo zapreti prehod svojega ozemlja oziroma zra~nega ter Severnem morju. Slovenija leì na sti~i{~u najve~jih prostora. V tem primeru bi zainteresirane sile prehod iz- etni~nih grupacij, ki so krojile in krojijo svetovno zgodo- silile s politi~nimi sredstvi ali celo z gro`njo in uporabo vino dveh tiso~letij (Slovani, Germani, Romani in Ugro- voja{ke sile. finci). Povezanost v skupno dràvo v 20. stoletju je ob iz- bruhu balkanskih vojn v prej{njem desetletju Slovenijo in Odprtost slovenskih meja je prav gotovo temeljni njen prostor postavila v ospredje politi~nih in voja{kih vzrok, da na na{ih mejah ni oboroènih incidentov. Z na- dogajanj v Evropi. valom prebe`nikov s siroma{nega Vzhoda proti bogati Zahodni Evropi se vse bolj izpostavlja zahteva po êprav so Slovenska vojska in obrambne zmo`nosti stro`jem nadzoru na na{ih mejah, ki ga izvajata Italija in Slovenije zanemarljive v primerjavi s sosednjimi dràva- Avstrija, pri ~emer obe uporabljata ali na~rtujeta uporabo mi ter drugimi politi~nimi in voja{kimi zvezami, so vse vojske za varovanje meja in zaustavljanje ve~jega {tevila sosednje dràve in tudi vodilne dràve v Evropi in svetu ilegalnih prebe`nikov. Hkrati tudi Slovenija v te`nji po navzo~e v Sloveniji z voja{kimi obve{~evalnimi dejavno- sprejetju v Evropsko zvezo sprejema zahteve Schengen- stmi. V ~asu vojn na tleh nekdanje Jugoslavije je bilo skega sporazuma na svoji meji proti Hrva{ki. V takih ra- obmo~je Slovenije izhodi{~e za ve~ino obve{~evalcev in zmerah lahko prebe`niki in njihovi vodniki uporabijo bazno obmo~je za druge obve{~evalne dejavnosti na Bal- strelno oro`je v spopadu s policijo in morebitno vojsko kanu. Ta interes potrjujejo razli~ne afere, v katere je bila na obeh straneh meje, kar lahko preraste v nenamerno ob- vpletena voja{ka obve{~evalno-varnostna slu`ba. V Slo- streljevanje obmejnih varnostnih sil ter tako sproì kon- veniji je v obliki voja{ko svetovalne pomo~i stalno ali centracijo vojske ob meji ali nekak{ne druge ~isto vo- ob~asno navzo~ih veliko visokih ~astnikov ali celo izve- ja{ke dejavnosti sosednjih dràv. denih skupin tujih armad. Slovenija je etni~no zelo homogena in nacionalne Kljub pospe{enemu zmanj{evanju oboroènih sil in manj{ine uìvajo izjemno velike pravice. So~asno so so- njihovem prestrukturiranju v mobilne sile za hitre inter- cialne pravice dokaj visoke in ljudje dobro ìvijo. Tako vencije ter posodabljanju doktrin uporabe vojske sose- ne moremo pri~akovati notranjih nesoglasij in nemirov dnje dràve {e vedno najve~ji del svojih voja{kih zmo- posameznih dru`benih skupin. V Sloveniji ìvi veliko gljivosti zadrùjejo na obmo~ju, ki meji s Slovenijo. Pri dràvljanov in tujcev, ki so po rodu iz nekdanje skupne tem je treba poudariti, da je to zgolj splet podedovanih dràve in po narodnosti sedaj sprtih nacionalnosti v novih okoli{~in iz obdobja hladne vojne, ko so eni in drugi na dràvah. Na sre~o so bili ti prebivalci Slovenije med voj- teh obmo~jih zgradili mo~no voja{ko infrastrukturo. Vo- nami v teh dràvah povsem lojalni novi domovini in rod- ja{ke zmogljivosti, ki so postavljene ob mejah s Sloveni- binskih sporov iz domovine niso prenesli na tla Sloveni- jo, nekajkrat presegajo zmo`nosti Slovenske vojske. je. K temu je pripomogla tudi slovenska politika z dokaj na~elno in nevtralno drò v teh sporih. Zabeleèna pa je Na ozemlju sosednjih dràv in tudi na obmo~ju Slove- bila obve{~evalna dejavnost med temi ljudmi, celo mate- nije se ob~asno izvajajo velike voja{ke vaje, ki niso zgolj rialne in finan~ne zahteve. V tem ~asu se je zgodilo tudi urjenje poveljstev in enot, saj imajo najve~krat politi~ni nekaj kaznivih dejanj z oro`jem (uboji posameznikov, predznak in kot take lahko postanejo najmanj objekt (va- bombe v gostinskem lokalu), zato ne more nih~e zanema- je in Slovenija) obve{~evalnega interesa in politi~nih in- riti mo`nosti oboroènega delovanja posameznikov ali trig nekaterih nezadovoljnih dràv. Na teh vajah se lahko celo organiziranih skupin proti drugim skupinam ali celo povsem naklju~no ali pa tudi namerno dogodijo nesre~e s varnostnim silam Slovenije oziroma prebivalcem Slove- huj{imi posledicamu tudi za prebivalstvo ali okolje. nije, {e posebej ~e bi bile izzvane in podprte s strani ene od politi~nih ali nacionalnih skupin v teh dràvah. Angaìranje vojska Zahodne Evrope v mirovnih opera- cijah na Balkanu pa tudi v ~isto ofenzivnih voja{kih ope- Mo`nosti na~rtne agresije oziroma napada tuje voja{ke racijah, kot je bilo Natovo bombardiranje Jugoslavije, je sile na Slovenijo so skoraj povsem nerealne in jih v do- ozemlje Slovenije izpostavilo kot obmo~je prehoda ali glednem ~asu nih~e ne more in ne sme pri~akovati. Mo- preleta teh sil proti Balkanu. Najmanj, kar se lahko zgo- rebitna sprememba politi~nih razmer v Sloveniji in nje- di, so nesre~e transportnih sredstev (vozil, letal, helikop- nem okolju, Balkanu ali Evropi, je zelo oddaljena. Doma terjev, plovil). Nih~e pa ne more izklju~iti na~rtovane in v Evropi je demokracija in politi~na kultura tako razvi- protiakcije v obliki diverzij ali celo teroristi~nih dejavno- ta, da bodo morebitne spore med dràvami re{evali zgolj sti nasprotne strani v Sloveniji, za kar obstajajo pre- s politi~nimi sredstvi. Toda tovrstne oboroène dejavno- cej{nje mo`nosti. sti le ne gre povsem zanemariti. Tudi za nekdanjo skupno dràvo smo trdili, da je trdna, da ne more priti do brato- Ob spremenjenih politi~nih razmerah v Sloveniji in mornih vojn, pa se je to zgodilo, najve~ po zaslugi zuna- okolju ter pogostih nesre~ah ali diverzijah bi Slovenija njih dejavnikov.

433 OBORO@ENO OGRO@ANJE/Milan Gorjanc

Vse sosednje dràve imajo ve~je voja{ke zmogljivosti, skih prehodov – koridorjev. Zelo malo verjetna pa je mo- tako da lahko poseèjo proti Sloveniji in jo umirijo ali rebitna zasedba dela ozemlja ali celotnega nacionalnega politi~no disciplinirajo. Moèn je voja{ki poseg z udarom ozemlja. z razdalje z uporabo letalstva, raket ali topni{tva. Ne gre izklju~iti vdora na obmejno obmo~je in morebitne zased- Nih~e ne more in ne sme trditi, da je Slovenija danes vo- be nekak{nih zgodovinskih ozemelj ali izsiljenja kopen- ja{ko ogroèna zaradi klasi~nih voja{kih dejavnosti ali da bo

434 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI v bli`nji prihodnosti. Slovenija je voja{ko ogroèna pred- do druga~nih ljudi. Hkrati pa teroristi~no dejanje neke vsem zaradi svojega geografskega in strate{kega poloàja v mednarodne skupine ali skupine iz neke druge dràve v Srednji Evropi oziroma v Sredozemlju. Zato je in bo vedno svetovni javnosti ne bi bilo tako odmevno, kot je npr. te- predmet obve{~evalnega interesa tujih voja{kih obve{~eval- roristi~no dejanje v obmo~ju visoke informacijske tehno- nih slu`b. Zaradi politi~ne neposlu{nosti in nesodelovanja z logije in zmo`nosti obve{~anja svetovne javnosti. mo~nimi politi~nimi in voja{kimi zvezami lahko postane tudi predmet razli~nih oblik voja{kega ogroànja in pritiskov Slovenija ne more zanemariti mo`nosti teroristi~nega z gro`njo ali celo uporabo oro`ja in vojske. Slovenijo pred delovanja na njenem ozemlju ali proti njenim prebival- tujimi vojskami in politi~nimi apetiti varujejo predvsem no- cem v tujini. Toda bistveno manj je mo`nosti, da bi bilo tranja politi~na stabilnost, nenehna gospodarska rast in teroristi~no dejanje usmerjena proti njej. Prej so mo`ne kompatibilnost njenega gospodarstva v Evropi in svetu ter naklju~ne akcije, ker pripada zahodnemu, razvitemu delu premi{ljena zunanja politika, katere temeljni premisi sta sveta, ker so njeni prebivalci pripadniki svetu vladajo~e vklju~evanje v NATO in Evropsko zvezo. bele rase in ker so prebivalci sestavni del kr{~anske religije. Tudi v Sloveniji je med delom prebivalstva navzo~ strah pred morebitnim teroristi~nim dejanjem.

Ogro‘enost Slovenije zaradi Morebitni izvajalci teroristi~nih dejanj v Sloveniji ali teroristi~nih dejavnosti proti njenim predstavnikom v tujini so lahko prebivalci Slovenije ali pa prebivalci neke druge dràve ali celo me- Po koncu hladne vojne svet vse bolj ogroàjo razli~ne dnarodne teroristi~ne skupine. Dokaj realne so terori- politi~ne, nacionalisti~ne, ideolo{ke ali religijske skupine sti~ne dejavnosti na ozemlju Slovenije ob ponovnem ra- s {iroko paleto teroristi~nih dejavnosti. Te skupine si èli- zmahu mednacionalnih in medreligijskih spopadov na tleh jo svoje politi~ne in druge interese zagotoviti mimo de- nekdanje skupne dràve, katerih pripadniki ìvijo v Slove- mokrati~nih postopkov, ki veljajo v sodobnem svetu in niji ali so celo njeni dràvljani. Tovrstna teroristi~na deja- pri tem uporabljajo razli~ne oblike teroristi~nih dejanj – nja bi lahko bila usmerejena proti politi~no izpostavljenim od psiholo{kih u~inkov gro`nje s terorizmom prek aten- posameznikom, proti premo`nej{im podjetnikom ali celo tatov na vidne osebnosti in ru{enja infrastrukture do predstavnikom dràve oziroma religije. Ogroèna bi bila mnoì~nega pomora povsem nedol`nih ljudi. Pri tem se predvsem njihova ìvljenja in ìvljenja njihovih svojcev ne sme zanemariti dejstva, da sodobni demokrati~ni in ci- ter njihovo zasebno imetje. Manj{a je verjetnost ogroànja vilizirani svet s svojimi dejavnostmi najve~krat izzove te- ostalih prebivalcev in dru`bene infrastrukture. roristi~no ukrepanje opozicijskih in drugih na neki na~in ogroènih dru`benih skupin. Manj so verjetne teroristi~ne dejavnosti proti Sloveniji kot dràvi, ~eprav jih ne gre zanemariti. ê bi se Slove- Teroristi danes uporabljajo razli~na sredstva za izved- nija mo~no opredelila za eno od strani in ji izdatno poma- bo uni~evalnih akcij. Na voljo so jim eksplozivi z veli- gala z oro`jem in voja{ko opremo, je mo`no pri~akovati ko ru{ilno mo~jo, lahko in majhno oro`je ter celo sofi- teroristi~na dejanja proti izpostavljenim posameznikom, sticirani oboroìtveni sistemi, bojni strupi in biolo{ko proti dràvni in voja{ki infrastrukturi pa tudi proti prebi- oro`je, ki so izdelani predvsem v voja{ke namene pod valcem na obmo~jih, kjer ìvi ve~ prebivalcev, po rodu iz strogim nadzorom proizvajalcev, naro~nikov in varno- nasprotne strani. stnega sistema dràve. Ta sredstva so dokaj te`ko dostopna, toda za denar je danes mo`no kupiti skoraj vse in v Dokaj verjetne so teroristi~ne dejavnosti proti pripa- tem je bistvena soodgovornost demokrati~nega in razvi- dnikom Slovenske vojske v sestavi mirovnih sil na tleh tega sveta za pojav terorizma. Teroristi uporabljajo tudi nekdanje skupne dràve. Tako teroristi~no dejanje bi bilo druga sredstva, ki so namenjena zadovoljevanju potreb medijsko zelo odmevno, saj bi bil to napad na mirovne si- ìvljenjskega standarda, kot so razli~na prevozna in le v celoti. Hkrati pa zaradi manj{e politi~ne pomembno- transportna sredstva. sti Slovenije ne bi izzval tako ostrih povra~ilnih politi~nih ukrepov svetovne skupnosti, kot ~e bi {lo za napad Po 11. septembru 2001 se je psihoza terorizma raz{irila na pripadnike ve~jih dràv in z ve~jo politi~no teò. na celoten svet. Ljudje po vsem svetu nenehno ìvijo v strahu pred morebitnimi teroristi~nimi dejanji. Ob naklju~nih Po vzpostavitvi ostrej{ega nadzora na ju`ni meji v nesre~ah vsi najprej pomislijo na teroristi~no dejanje. Tudi skladu s Schengenskim sporazumom lahko pri~akujemo Slovenija se ne more izogniti mo`nosti teroristi~nega teoristi~ne dejavnosti proti obmejnim organom in mejni ogroànja sistema oblasti, prebivalcev in infrastrukture. infrastrukturi, pri ~emer bi lahko bili ogroèni tudi prebivalci na obmejnem obmo~ju. Tovrstne akcije bi najverje- Slovenija je zaradi teroristi~nih dejavnosti ogroèna tneje izvajale ekstremisti~ne skupine, izzvala pa bi jih bistveno manj kot mnoge razvite dràve zahodne demo- lahko omejitev ali celo prepoved prehoda meje proti za- kracije. K temu najve~ prispeva njena odprtost in strpnost hodni Evropi za njihove sonarodnjake. Te akcije bi izva-

435 OBORO@ENO OGRO@ANJE/Milan Gorjanc jali iz protesta proti omejevanju gibanja ljudi in diskrimi- balizacijo bistveno pove~uje. Hkrati pa se pove~uje pre- nacije na etni~ni, religijski ali socialni osnovi. tok nedovoljenega blaga, kot so mamila in oro`je, nedovoljen pretok ljudi kot cenene delovne sile in nedovoljen Tudi Slovenija lahko postane `rtev teroristi~nih dejav- pretok kriminalnih zdru`b. Cenenost in pove~ana nosti, vendar je verjetnost mnoì~nih pobojev ali ru{enja mo`nost nabave strelnega oro`ja, eksploziva in drugih pomembnih infrastrukturnih objektov zelo majhna. Mo`ne sredstev pove~uje {tevilo oro`ja v legalni in {e bolj v ile- so manj{e teroristi~ne akcije, naperjene predvsem proti iz- galni posesti prebivalcev Slovenije. postavljenim posameznikom. Teroristi~no dejavnost proti Sloveniji zelo zmanj{uje njena odprtost do ljudi z Vzhoda, Socialno razslojevanje prej dokaj egalitarne slovenske uspe{no delovanje in nadzor policije na meji in v notranjo- dru`be v porajajo~em se kapitalizmu, siroma{enje dela sti, samoza{~itna ozave{~enost dràvljanov in pa tvorno prebivalstva in pove~evanje javne porabe lahko povzro~i sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu. socialne nemire in pojav ekstremnih politi~nih skupin, ki bi za dosego svojih politi~nih ciljev lahko posegle tudi po oro`ju in izbrale oboroène dejavnosti.

Sklepne misli Morebitno zapiranje Slovenije pred pretokom ljudi z Vzhoda, {e posebej iz dràv, ki so nastale na tleh nekda- Od prihoda Slovencev na obmo~je sedanje Slovenije nje skupne dràve, diskriminacija proti lastnim prebival- pred skoraj tiso~letjem in pol to obmo~je in njegovi pre- cem, po rodu iz teh dràv, ob ponovnem razmahu mede- bivalci niso bili nikoli bolj varni pred osvajalnimi posegi tni~nih in medreligijskih sporov lahko izzove teroristi~ne sosedov ali drugih bolj oddaljenih narodov. Slovenija da- dejavnosti ekstremisti~nih skupin proti Sloveniji, njenim nes in v bli`nji prihodnosti ne bo voja{ko ogroèna, dràvnim ustanovam, pomembni infrastrukturi in tudi mo`no pa je ogroànje s strelnim in drugim lahkim proti posameznim prebivalcem. oro`jem, ki v manj{em obsegu è poteka v obliki kaznivih dejanj organiziranega kriminala, v nekaterih primerih Zelo malo verjetni so voja{ki posegi proti samostojni pa uporaba oro`ja meji na teroristi~na in ustrahovalna de- in demokrati~ni Sloveniji, ni pa izklju~ena dejavnost vo- janja, naperjena proti posamezniku. ja{kih obve{~evalnih slu`b in izvajanje pritiskov z gro`njo po morebitni uporabi voja{kih sredstev. Slovenija leì na sti~i{~u prehajanja vojska, ljudi in blaga v sodobni zgodovini. Pretok ljudi in blaga se z glo- Slovenija je varna dràva.

436 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNO@I^NEGA NASILJA Franc Klemen~i~

^lanek predstavlja problematiko terorizma in nega oblastnika posega po metodah, ki so zna~ilne pred- drugih oblik napadov z eksplozivnimi napravami vsem za terorizem. in drugimi sredstvi. Ob predstavitvi nekaterih mnenj o fenomenu terorizma in pravnih norm, ki Kako je pri nas? Slovenija kot mlada demokrati~na ga sankcionirajo, bomo sku{ali opozoriti pred- dràva, ki se {ele oblikuje v vseh pogledih, tudi varno- vsem na dejstvo, da ga sku{ajo nekateri z doda- stnem, se je è sre~ala s terorizmom, predvsem pa z obli- janjem razli~nih pridevnikov predstaviti v lep{i kami organiziranega kriminala, ki za dosego svojih ciljev lu~i, drugi pa stigmatizirati. vedno bolj uporablja metode in sredstva terorizma. To ogroà in slabi varnostni poloàj, kajti razli~ne oblike Sredstva terorizma, pa tudi druge oblike nasil- skrajnega nasilja pri ljudeh ne povzro~ajo samo strahu in ja, niso samo napadi z eksplozivnimi naprava- dvoma o sposobnosti dràve, da jih za{~iti, ampak tudi mi. Teroristi~no sredstvo je lahko vse, kar do- ekonomsko slabi njene sposobnosti. ê bi izra~unali, ko- sega osnovni cilj, politi~ne koncesije zaradi liko nas stane oskrba ilegalnih prebe`nikov, ki jih ujame- strahu. O sredstvih za mnoì~no uni~enje, kot jo na tihotapskih poteh, po katerih jih vodijo razli~ne or- so jedrska, toksi~na, biolo{ka, je bilo è veliko ganizirane skupine kriminalcev, bi bila ta vsota izjemno povedanega. velika, posebej {e, ~e bi k njej pri{teli ceno dela vseh delavcev dràvne uprave in drugih, ki so zadolèni za pre- Napade z eksplozivnimi napravami v Sloveniji gon te nedovoljene trgovine z belim blagom, za pomo~ in bi lahko predstavili tudi statisti~no, vendar jih oskrbo prebe`nikov in za njihovo vrnitev. Napadov, v ka- bomo raje opisno. To nam bo omogo~ilo vred- terih se uporablja teroristi~na sredstva in metode je malo, nostno predstavitev. Poleg tega je bilo ve~ kot v zadnjih letih je bilo povpre~no okoli 20 eksplozij s kri- polovico teh zelo preprostih, storilci so proti minalnim ozadjem, a to kljub temu od dràve zahteva, da objektu napada vrgli eno ali ve~ ro~nih bomb. vzpostavi vse potrebne mehanizme za odzivanje na te pojave tako kadrovsko, kot tehni~no, kar pa je ravno tako V ~lanku bomo sku{ali tudi ovrednotiti to, kaj izjemno drago. Oba pojava zato zasluìta podrobnej{o pomeni teroristi~ni napad oziroma napad orga- predstavitev. niziranega kriminala za varnost v Sloveniji. Najbr` njegov sedanji obseg nacionalne varnosti {e ne ogroà, vendar pa se bo treba proti Opredelitev pojmov njemu boriti zelo resno. Verjetno bo k temu morala prispevati tudi sodna praksa. Za bolj{e razumevanje problematike je treba vsebinsko opredeliti è omenjene pojme in jih tudi pravno ovredno- ti. Problem vrednotenja pojmov, kot so terorizem, diver- Uvod zija, sabotaà, organiziran kriminal je, da jim vsak sku{a dati vsebino. Tako se eden trudi, da jih predstavi v skraj- Dogodki oziroma konflikti v dru`bi, ki jih imenujemo no negativni lu~i, drugi pa jih opravi~uje. Tako jih mar- terorizem, diverzija, sabotaà, medeti~no nasilje, spopa- sikdo sku{a ovrednotiti s pridevniki levi, desni, rde~i, di skrajnih subkultur (na primer aktivnosti nekaterih fa- ~rni, osvobodilni, dràvni… [ele v tako imenovanih nati~nih verskih sekt), ekstremno deviantno obna{anje svin~enih letih terorizma v Evropi so postale opredelitve (primeri masovnih ubojev so{olcev v ZDA, streljanje na teh pojmov ~imbolj nevtralne in enotne. zgradbo Ministrstva za obrambo v RS) so zelo pogosti. V vseh teh oblikah konfliktov uporablja ena stran razli~na sredstva in razli~ne metode, katerih cilj je na eni Terorizem strani ubiti ali po{kodovati ~im ve~ ljudi iz napadene skupine in jo na drugi strani predvsem ~im bolj pre- Beseda terorizem izvira iz terorja. Sprva je izraz pome- stra{iti in tako uveljaviti svojo nadvlado. V zadnjem ~asu nil sistem ali reìm. Z njim so se poimenovali jakobinci, je vse ve~ tudi organiziranega kriminala, ki v uveljavlja- s~asoma pa se je za~el uporabljati za vsak reìm ali poli- nju dobi~ka kot osnovnega cilja svojega obstoja upora- tiko, podoben jakobinskemu. Na za~etku izraz terorizem blja tudi metode in sredstva terorizma ali druga sredstva ni imel negativnega prizvoka, pridobil ga je pozneje. Te- nasilja. Organiziran kriminal ni le oblika mnoì~nega na- rorizem ho~e povzro~iti skrajni strah in kadar je uspe{en, silja, ampak s ciljem uveljavljanja svoje vloge vzpored- po~ne ravno to. Terorizem je zastra{evanje z namenom.

437 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNO@I^NEGA NASILJA/Franc Klemen~i~

Teror je uporabljen za to, da po~nejo ljudje stvari, ki jih dice delovanja opazne {ele ~ez dalj{i ~as, storilec pa na druga~e ne bi po~eli (Primoratz, 1990). objektu napada dela ali v njem ìvi. Kazenski zakonik Republike Slovenije jo opredeljuje v 357. ~lenu4. Terorizem opredeljuje 355. ~len1, mednarodni terorizem pa 388. ~len2 Kazenskega zakonika Republike Slo- Razlika med diverzijo in sabotaò je v tem, da storilec venije. Po kazenskih dolo~bah je zavarovana dobrina pri diverziji pride na kraj, nekaj naredi in se umakne, po- ustavna ureditev in varnost republike Slovenije oziroma sledice pa so vidne takoj. Pri sabotaì pa je storilec na tuja dràva ali mednarodna organizacija. Kazniva dejanja objektu napada zaposlen in s svojim prikritim delovanjem terorizma imajo pogosto znake kaznivih dejanj veleizda- doseè èlene, a za napadeno dru`bo negativne u~inke je iz 348. ~lena, napada na ozemeljsko celovitost iz 349. {ele v dalj{em ~asu. Obe obliki delovanja5 sta bolj zna~il- ~lena, umora najvi{jih predstavnikov iz 352. ~lena, nasi- ni za obliko specialne vojne, ki pripravlja teren za nenasi- lja zoper najvi{je predstavnike dràve iz 353. ~lena, obo- len nevoja{ki ali voja{ki prevzem oblasti v neki dràvi. roènega upora iz 354. ~lena, {~uvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve iz 360. ~lena, zdruèvanja za izvr{evanje kaznivih dejanj zoper ustavno ureditev in var- Organiziran kriminal nost republike Slovenije iz 361. ~lena, ogroànja oseb pod mednarodnim varstvom iz 389. ~lena in zajemanja Organiziran kriminal je podjetni{ki na~in izvajanja de- talcev iz 390. ~lena. javnosti hudodelske zdru`be, ki uporablja nasilje in ko- rupcijo za doseganje premoènjske koristi ali dru`bene Terorizem kot sredstvo za dosego dolo~enih politi~nih mo~i (Kov{e, 1998). Temeljne zna~ilnosti organiziranega ciljev se je uveljavil v dobi hitre izmenjave informacij. kriminala, povzete po tematski {tevilki biltena Organizi- Verjetno se ne bi tako raz{iril, ~e ne bi bilo toliko medij- ran kriminal, so: neideolo{kost, hierarhi~nost, internacio- ske pozornosti. Sredstva javnega obve{~anja omogo~ajo nalnost in globalnost, prilagodljivost, motiviranost, kons- hitro, nedvoumno in vseobse`no sporo~anje dolo~enih pirativnost delovanja, kompleksnost, fleksibilnost in sofi- stali{~ in zahtev teroristi~nih skupin. Terorizem i{~e pu- sticiranost, logistika in strukturiranost organizacije, deli- bliciteto, saj s tem, ko ubije enega ~loveka, zastra{i tiso~e tev dela in pritegnitev strokovnjakov, te`nja k monopoli- (Brown, 1996). Seveda ni mo`no trditi, da terorizma prej zaciji in vpliv na dràvne ustanove. Organiziran kriminal ni bilo, vendar pa ni bil v tolik{nem obsegu. ìvi po svojih zakonih z osnovnim ciljem pridobivanja ~im ve~ dobi~ka na vsak na~in z vsemi metodami. Razre- dno ni omejen, vendar pa za svoje delovanje potrebuje Diverzija demokrati~no dru`bo konkuren~nega gospodarskega in politi~nega delovanja. Ime diverzija izhaja iz latinske besede diversio in pomeni odvra~anje pozornosti. Diverzija je oblika delova- Organiziran kriminal je v svoje delovanje uvedel tero- nja voja{kih enot v vojni, vendar le dokler gre za delova- risti~ne metode in to za discipliniranje ~lanov zdru`be, za nje med voja{kimi enotami. Diverzantsko delovanje je {iritev svojega vpliva ali za odstranitev mote~ih dejavni- najpogostej{e pred odkritim vojnim spopadom, kjer se kov, saj tako kot terorizem izrablja veliko medijsko sku{a nasprotnika è pred spopadom oslabiti do te mere, odmevnost ubojev s strelnim oro`jem ali eksplozivnimi da ni sposoben u~inkovite obrambe. To pa je lahko tudi napravami. To potrjuje kar nekaj primerov: napad na so- oblika stalnega nevoja{kega konfrontiranja med dràva- dnika v Mariboru leta 1996, ko je bila v eksploziji eks- mi. Nekateri delijo diverzijo na voja{ko, politi~no, gos- plozivne naprave ranjena njegova èna, ve~ napadov na podarsko in individualno, tako po ciljih napada kakor po policijske postaje (PP Moste, PP Idrija, PP Ljutomer), nosilcih diverzantskega delovanja. Tudi pri tem pojmu so napad z eksplozivno napravo na sodnika Falconeja v Ita- pogoste razli~ne in identi~ne delitve na levi~arsko, de- liji, umori nekaterih voditeljev ali vidnih ~lanov krimi- sni~arsko diverzijo. To pomeni, da diverzijo ena~ijo s te- nalnih zdru`b, na primer umor Vujovi~a in drugih. rorizmom, ki po svojem politi~nem prepri~anju za enega pravijo, da je terorist, za drugega pa diverzant (eden je Organiziran kriminal res povzema teroristi~ne metode hud negativec, drugi pa borec za pravi~no stvar). obra~unavanj, vendar pa so njihovi napadi dokaj natan~no usmerjeni na opredeljen cilj in je poleg primarne Kazenski zakonik Republike Slovenije opredeljuje di- tar~e lahko po{kodovanih ali ubitih {e ve~ ljudi, vendar verzijo v 356. ~lenu3. pa praviloma ne uporabljajo sredstev masovnega uni~enja, na primer biolo{kih ali radiolo{kih sredstev. Organiziranemu kriminalu je pomemben le en cilj, to je Sabotaà velik zasluèk, do katerega prihaja kot vzporedna veja organizirane oblasti, ki pa nima namena spreminjati legal- Izraz sabotaà izvira iz francoske besede sabotage in ne oblasti, razen ~e postane ta preve~ mote~a za njegovo pomeni izdelovanje lesenih cokel. Pri sabotaì so posle- delovanje.

438 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Teroristi~na sredstva mo~i. Dobijo ob~utek, da so zaradi napadov ogroèni povsod in da jih dràva ni sposobna zavarovati. Pogo- Teroristi~na sredstva so vsa tista sredstva, s katerimi sti napadi, predvsem pa bolj odmevni, kjer bi bile po- lahko storilec – terorist v konkretnem primeru doseè sledice bistveno huj{e, kot so, bi zanesljivo povzro~ili èleni cilj, torej dovolj odmeven napad, ki pri ljudeh vsesplo{en strah med ljudmi, ~e ne celo panike. Napa- vzbudi strah in nezaupanje v sposobnost dràve, da jih di z eksplozivnimi napravami so priljubljeni tudi zato, za{~iti. ker je lahko storilec v trenutku aktiviranja è dale~ stran in z alibijem oziroma ker lahko napade v to~no Teroristi najpogosteje uporabljajo razli~no strelno dolo~enem trenutku in ob veliki natan~nosti tudi le sa- oro`je, eksplozivne naprave ali sredstva, pa tudi sredstva mo to~no dolo~eno osebo. mnoì~nega uni~enja, kot so strupi, jedrske ali biolo{ke snovi. Sredstva mnoì~nega uni~enja

Strelno oro`je V zadnjih letih je bilo zelo veliko govora o teroristi~nih atomskih bombah, strupih, biolo{kih sredstvih. Teroristi in kriminalci uporabljajo vse vrste strelnega Danes so si strokovnjaki dokaj enotnega mnenja, da oro`ja z vsemi mo`nimi dodatki (du{ilci, opti~ni, laser- atomske bombe, ki bi jo izdelale teroristi~ni skupine, re- ski ali drugi namerilniki …). U~inek je takoj{en, tudi alno ni pri~akovati. Znana pa je teza, da so predvsem to- zelo odmeven, vendar pa ne povzro~a ve~jega strahu, saj ksikolo{ka sredstva oro`je revnih. Preprostost in zaneslji- storilci oro`je uporabijo obi~ajno proti to~no dolo~eni vost uporabe je demonstrirala verska sekta, ki je uporabi- osebi. Znani pa so tudi primeri napadov, ko so storilci z la strup za poboj vseh svojih ~lanov v pragozdu v Gvaja- mnoì~nim pomorom z avtomatskim strelnim oro`jem ni. Zelo realno pa je treba pri~akovati mo`nosti napada s sku{ali dose~i svoje politi~ne cilje. Najbolj znana sta sredstvi za mnoì~no uni~enje v kombinaciji z eksploziv- primera teroristi~nega napada islamskih skrajneèv na no napravo in o tem so si strokovnjaki za terorizem danes letali{~ih na Dunaju in v Rimu. Tudi obra~uni med or- zelo enotni. Naloga eksplozivne naprave v teh primerih ganiziranimi kriminalnimi zdru`bami z ve~ mrtvimi nije, da sredstvo mnoì~nega uni~enja raztrosi v nekem so bili redkost, res pa, da {e ne pri nas v Sloveniji. Pri- okolju. Tak je bil primer raztrosa bojnega strupa sarina mer na bencinski ~rpalki v Mostah, ko je ena skupina s pred leti v tokijski podzemni èleznici. U~inek eksplo- strelnim oro`jem napadla drugo skupino v vozilu k sre~i zivne naprave je bil zanemarljiv (eksplozija ni povzro~ila brez `rtev, pa nakazuje mo`nosti ve~jih strelskih mrtvih in ranjenih), vendar je detonacija razpr{ila sarin v obra~unov kriminalnih skupin tudi pri nas. Ravno strel- izjemno kratkem ~asu na ve~jo povr{ino, ta pa je moril in no oro`je je bilo v zadnjem ~asu ve~krat uporabljeno pri kontaminiral okolico. oblikah ekstremnega deviantnega obna{anja, ko so so{olci v {olah oziroma zaposleni na delovnem mestu Realno je pri~akovati, da se bo policija v prihodnje brez razumnega razloga pobili ve~je {tevilo ljudi. Teh sre~ala {e s kakim podobnim primerom ali primerom, ko pojavov v Sloveniji k sre~i ni Kljub temu pa vse pogo- bo eksplozivna naprava v funkciji raztresla jedrsko snov. stej{a uporaba strelnega oro`ja za kriminalno dejavnost Tako obliko napada lahko realno pri~akujemo od terori- (ropi) in medsebojno obra~unavanje (medsosedski, sti~nih skupin, ki delujejo na fanati~nih, predvsem ver- druìnski spori), zmanj{evanje tolerance v vsakodnev- skih temeljih in s samomorilskim napadom, ko napadalec nih odnosih med ljudmi in velik vpliv medijev (televizi- zaìvi posebej zaslu`no posmrtno ìvljenje – gre za vi{jo ja, filmi) opozarjajo, da tudi pri nas nismo zavarovani obliko verovanja. pred temi pojavi.

Subjekti varnostnega sistema Eksplozivne naprave v Republiki Sloveniji Eksplozivne naprave so eno najpogosteje uporabljanih teroristi~nih sredstev. Prirejene so za u~inkovanje Svetovne izku{nje kaèjo, da se proti terorizmu in or- v trenutku, ki ga èli storilec, ta pa je lahko v tem ~asu ganiziranemu kriminalu lahko uspe{no bori le dru`ba, è zelo dale~ od kraja dejanja. Odmevnost napadov z kjer temeljni nosilci ne ostanejo sami v tem boju. eksplozivnimi napravami je zelo velika, saj se najpo- Svin~ena leta terorizma v Evropi so organi pregona dokaj gosteje zgodi, da je poleg primarne `rtve – napadene- uspe{no pretrgali {ele, ko je bilo ljudem dovolj in so ga, {e ve~ sekundarnih `rtev, ki so se povsem na- za~eli aktivno sodelovati s subjekti varnosti. To pomeni, klju~no zna{le na mestu u~inka. Praviloma je sekun- da uspe{en boj v kon~ni fazi zahteva, da je subjekt varno- darnih `rtev ve~ od primarnih. Pri ljudeh se ravno pri stnega sistema cela dru`ba. Jasno pa je, da so temeljni napadih z eksplozivnimi napravami poraja ob~utek ne- nosilci varnosti pred terorizmom oblastna struktura

439 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNO@I^NEGA NASILJA/Franc Klemen~i~ dràve s svojimi organi, kot so policija, obve{~evalne Nekateri primeri napadov slu`be, pravosodje, ponekod pa tudi del voja{kih struktur. z eksplozivnimi napravami Posebej je treba poudariti, da ti organi praviloma posega- jo ob poskusih ali è storjenih dejanjih, niso pa uspe{ni v Republiki Sloveniji pri odpravljanju njihovih vzrokov. Od osamosvojitve do danes je bilo v Sloveniji ve~ na- V Sloveniji sta temeljna organa varnostnega sistema padov z eksplozivnimi napravami, vendar je bila ve~ina policija in SOVA, ki imata tudi vsa potrebna zakonska kriminalnih. Pred osamosvojitvijo pa je bilo tudi nekaj pooblastila. Policija, predvsem pa kriminalisti~na poli- napadov, ki praviloma niso bili neposredno naperjeni cija spremlja stanje na podro~ju kriminalitete, torej proti na{i republiki, ampak proti zvezni dràvi Jugoslavi- spremlja in raziskuje terorizem in ekstremno nasilje. Na ji in predvsem republiki Hrva{ki. voljo so ji vsa potrebna pooblastila tako po Zakonu o kazenskem postopku kakor Zakonu o policiji, skupaj s posebnimi metodami in sredstvi. Praksa policije je, da v Terorizem v ~asu pred osamosvojitvijo zahtevnih primerih, kar pa preiskovanje terorizma in na obmo~ju Republike Slovenije drugih oblik ekstremnega nasilja je, tesno sodeluje s pravosodjem, predvsem toìlstvom. Policija ima svoje Do leta 1991 je bilo v Sloveniji nekaj primerov, kjer enote za protibombno za{~ito, ki so usposobljene in so policisti – takrat mili~niki, pri opravljanju nalog od- opremljene za deaktiviranje eksplozivnih naprav. Ima krili eksplozivne naprave, ki jih je sestavljala in v Jugo- tudi posebno enoto, ki se redno usposablja in pripravlja slavijo po{iljala predvsem hrva{ka ekstremna emigraci- za neposreden spopad s teroristi in drugimi nosilci in ja. Tako so policisti pred letom 1970 na vlaku odkrili izvajalci ekstremnega nasilja, saj brezkompromisnost in eksplozivno napravo v usnjeni torbi z uro kot ~asovnim ekstremnost storilcev praviloma ne dovoljujeta varnega sproìlcem in poteznim sproìlcem, povezanim na zadr- posega policistom. Policija {e nima svojih usposoblje- go. Eksplozivna naprava se je aktivirala, ko je policist nih in opremljenih enot za intervencije ob najdbi sred- odprl torbo, vendar pa je bila naprava slabo izdelana in stev mnoì~nega uni~enja, saj se je ta del dejavnosti rani delovala. zvijal v enotah civilne za{~ite in vojske, ne glede na to, da je preiskovanje teh napadov njena naloga. O usposa- Leta 1977 sta eksplodirali dve eksplozivni napravi na bljanju in opremljanju za te naloge je v policijah po sve- vlakih, in sicer ena v Trbovljah, druga pa na [entilju. V tu in tudi pri nas obstajal konsenz è prej, so pa napadi prvi eksploziji je bil en ~lovek ubit, trije pa ranjeni, v s sporami antraksa v ZDA leta 2001 in 2002 ta proces le drugi pa zaradi pravo~asne najdbe in evakuacije potnikov pospe{ili. `rtev ni bilo. V obeh primerih je bil uporabljen ~asovni sproìlec, napravi pa sta se sproìli na obmo~ju republi- Terorizem in organiziran kriminal sta izjemno medna- ke Slovenije zaradi zamud vlakov. rodno povezana in mobilna. Policija izgubi svoje pristojnosti na meji z drugo dràvo in ji je tako onemogo~eno Leta 1984 je bila zaseèna zelo mo~na eksplozivna na- spremljanje ali preganjanje storilcev po drugih dràvah. prava s ~asovnim sproìlcem, ki je bila namenjena v no- Tudi na tem podro~ju je kar nekaj policijskega sodelova- tranjost Jugoslavije. nja, vendar pa je terorizem pogosto tudi zelo politi~no za- znamovan, kar posledi~no pomeni, da bo terorist lahko v Osmega oktobra 1984 je pri partizanskem spomeniku neki dràvi dobil potrebno za{~ito (tako je na primer nek- na Muljavi eksplodirala preposta eksplozivna naprava, za danja Jugoslavija kar nekajkrat nudila nekaterim ljudem aktiviranje je bila uporabljena po~asi gore~a vrvica. iz razli~nih teroristi~nih skupin za{~ito na temelju ideolo{ke obarvanosti terorizma). Za delo zunaj meja je pri- Jeseni leta 1982 so policisti/mili~niki v sodelovanju s stojna SOVA, ki ji je tako namenjena vloga na{ih o~i pred slu`bo dràvne varnosti na mejnem prehodu zasegli tero- mednarodnim terorizmom. risti~ni skupini Sivi volkovi iz Tur~ije {tiri eksplozivne naprave s ~asovnimi sproìlci. Eksplozivne naprave so ti- V Sloveniji nimamo posebnih protiteroristi~nih zako- hotapili na zahod. nov, kot jih imajo v nekaterih dràvah, na primer v Nem~iji, Italiji. Doslej namre~ tudi ni bilo posebne potre- Poseben primer terorizma se je pripetil takratni slo- be po njih. Nevarnost teh zakonov je velika mo`nost nji- venski letalski dru`bi Inex Adrii Airways (sedaj Adria), hove zlorabe, saj organom pregona daje neomejene ko je zaradi u~inka eksplozivne naprave strmoglavilo mo`nosti posegov v zajam~ene pravice ljudi. Pomembne- njeno letalo v bliìni Adena na letu med tretjima je je, da vsaj ve~ji del dru`be spozna nevarnost teh poja- dràvama. Vzrok napada naj bi bil napad in uboj mini- vov in aktivno sodeluje s subjekti varnostnega sistema stra ene od zalivskih dràv, ki je s tem letalom potoval (pomembno je, da ti dobijo kakovostne in pravo~asne in- v drugo dràvo. formacije, ki jih lahko dajo posamezniki).

440 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Terorizem po osamosvojitvi Slovenije Teroristi~ne metode delovanja organiziranega kriminala Od osamosvojitve do danes te`ko govorimo o klasi~nem terorizmu pri nas. Od premirja do odhoda zadnje- Veliko ve~ primerov napadov z eksplozivnimi naprava- ga vojaka JLA iz na{e dr`ava so pripadniki JLA izvedli mi so ukazale in izvedle skupine organiziranega krimina- ve~ napadov z eksplozivnimi napravami na obmo~ju Ma- la. Zna~ilnost napadov organiziranih kriminalnih dru`b z ribora in Kr{kega. Motiv teh napadov je bil bolj eksplozivnimi napravami je, da so ~love{ke `rtve redke in ma{~evalnost kot klasi~ni diverzantski ali teroristi~ni. Na da so cilj napada najpogosteje materialne dobrine. Najpo- podlagi ciljev in na~ina napada pa je jasno, da so upora- gosteje so bili razlog napada izsiljevanje var{~ine, zava- bili diverzantsko taktiko iz voja{kih priro~nikov, saj so rovalni{ka goljufija in zastra{evanje. V zadnjem ~asu pa napadali infrastrukturne objekte. se kot razlog pojavlja neposredna eliminacija dolo~enega ~loveka, obi~ajno iz nasprotne organizirane kriminalne Tako so na obmo~ju Maribora napadli daljnovodni skupine, ali pa osebe mote~e za delovanje organizirane drog in bencinsko ~rpalko, v Kr{kem pa so izvedli tri na- kriminalne skupine. pade na daljnovodne drogove. Za napade so uporabljali tedaj najmodernej{a formacijska diverzantska sredstva JLA: svetlobne elektronske spro`ilce iz tako imenovane preizkusne ni~ne serije in plastificirano razstrelivo. Ta sredstva smo v protibombni za{~iti poznali le iz literature, v praksi pa smo se z njimi prvi~ sre~ali v primerih.

Slika 2. Posledica napada z eksplozivno napravo na osebno vozilo (fotoarhiv GPU)

Eksplozivne naprave, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne skupine, so praviloma na vi{ji tehnolo{ki ravni, kar je tudi razumljivo, saj ima organiziran kriminal na voljo velika finan~na sredstva in jim ni te`ko kupiti ~love- Slika 1. Posledica napada na daljnovod pri Kr{kem (fotoarhiv GPU) ka z ustreznim znanjem (pritegnitev strokovnjakov). Leta 1999 je bilo v Sloveniji za aktiviranje eksplozivnih naprav [e v dveh primerih bi lahko do neke mere iskali ele- po podatkih policije izdelanih pet radijskih sproìlcev, od mente terorizma, saj je {lo za napade na spomenike, obe- katerih sta bila dva uporabljena. Uporaba vedno bolj mo- le`ja iz druge svetovne vojne. Tako je 31. oktobra 1998 dernih sredstev aktiviranja je zelo izrazita zaradi delovan- eksplodirala eksplozivna naprava pred spomenikom pad- ja zdru`b organiziranega kriminala. V letih med 1992 do lim domobrancem v Vojni vasi, 1. novembra 1999 pa pred 1995 so bili napadi pogostej{i, z eksplozivnimi napravami spomenikom padlim partizanom v Zapudju. ali sredstvi jih je bilo ~ez trideset, vendar pa se je zadnjih letih povpre~je ustalilo na najve~ 15 napadih na leto. Po- Elemente terorizma je mo`no iskati {e v primeru napa- lovica teh napadov je dokaj preprostih: storilci proti da na vozilo poslanca, kjer je u~inek neznane eksploziv- objektu napada vrèjo eno ali ve~ ro~nih bomb, v preosta- ne snovi delno po{kodoval njegov osebni avto, in v pri- lih primerih pa uporabijo bolj ali manj zahtevne eksplo- meru napada na stanovanje drugega poslanca, kjer je ne- zivne naprave. Res pa je, da v teh eksplozivnih napravah znani storilec polil vrata stanovanja z zaìgalno snovjo in storilci uporabijo {e vedno manj{e koli~ine eksplozivnih jih za`gal. snovi, obi~ajno okoli 500 g razstreliva. Zaradi tega so tudi posledice manj{e oziroma obvladljive. V teh primerih storilci niso bili odkriti, niti ne njihovi motivi, zato je te`ko z gotovostjo trditi, da so bile to te- V organiziranih kriminalnih zdru`bah je delitev dela in roristi~ne akcije po Kazenskem zakoniku, saj niso bili hierarhi~nost izpeljana do popolnosti, tako da so izdelo- dokazljivo ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja. Tudi valci eksplozivnih naprav, ne pa tudi tisti, ki jih neposred- pogostost teh napadov ne kaè na organizirano obliko te- no nastavijo, zelo zavarovani in je njihovo odkrivanje ze- roristi~nega delovanja. lo zahtevno.

441 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNO@I^NEGA NASILJA/Franc Klemen~i~

na ob{irnem obmo~ju, zaradi panike pa si ljudje ne obujejo copat ali ~evljev. Tako je bila na primer ve~ina v Mostarju, kjer je eksplozivna naprava eksplodirala ob stanovanjskem bloku okoli polno~i, ranjenih po nogah, saj so prebujeni iz spanca za~eli pani~no be`ati iz sob, pri tem pa so hodili po razbitem steklu in se porezali po podplatih.

Primeri incidentov s sredstvi za mno‘i~no uni~enje

V Sloveniji je incidentov s sredstvi za mnoì~no uni~enje zelo malo. Do sedaj je neznanec v garderobi pustil torbo, v Slika 3. Na ~rnem – kriminalnem trgu zaseènih 16 eksplozivnih na- kateri je imel pripravljeno pi{tolo in stekleni~ko z neznano prav (fotoarhiv GPU) snovjo, za katero so pozneje ugotovili, da je cianovodik, ki Nekatere nesre~e z eksplozivnimi snovmi je mo~an strup. Na{li smo è tudi majhno koli~ino bojnega strupa iperit (dopu{~ena je tudi mo`nost, da je bila le nje- Problem pa nista le terorizem in organiziran kriminal, gova imitacija). Znanih je kar nekaj primerov, ko so itali- ampak tudi raziskovalna ìlica ljudi. V dana{njem ~asu janski kupci – predelovalci kovin, zavrnili po{iljke starega informatike, ko skoraj nobene informacijo ni mo`no skri- èleza zaradi pove~anega radioaktivnega sevanja (razlog ti, je veliko ljudi, katerih cilj je izdelati take petarde, ki zavrnitve je praviloma odgovornost proizvajalca za kako- bodo mo~nej{e od sosedovih in drugih v kraju. Ti »razis- vost izdelka in ~e bi pristojen organ odkril, da je izdelek res kovalci« se zatekajo k izdelavi razli~nih snovi in zmesi, radioaktiven, bi bila proizvajal~eva odgovornost velika, pod- ne zavedajo pa se njihove nevarnosti in jih ne znajo pra- jetje bi verjetno {lo tudi v ste~aj zaposleni pa bi bili osebno vilno uporabljati. Zaradi tega so pogoste nesre~e. V njih odgovorni). Velik problem so bila nekatera skladi{~a radio- je bilo od osamosvojitve do danes po{kodovanih ve~ lju- aktivnih odpadkov, ki so sedaj ob velikih vlaganjih v glav- di, kakor jih je bilo v napadih z eksplozivnimi napravami. nem sanirana, ~etudi problem z odpadki {e ni zadovoljivo re{en. Razen prvega primera, ko namen ni bil pojasnjen, so Napadi z eksplozivnimi napravami v Sloveniji po njeni vsi preostali na{teti primeri v najve~ji meri posledica osamosvojitvi, pa tudi {e pred njo niso bili spektakularni in na{ega dokaj neozave{~enega odnosa do okolja (kako naj tako odmevni, kot ponekod drugod v svetu. Zaradi tega se druga~e imenujemo najdbo radioaktivno kontaminiranih slovenska policija in tudi drugi organi, ki bi morali pomaga- elementov v nekdanji Metalni v Mariboru). Zelo malo priti re{evati nastali poloàj, {e nismo sre~ali s pravimi proble- merov predstavlja najve~jo nevarnost, saj se ustvarja vtis, mi, kot so evakuacija velikega {tevila ljudi, oziroma skrb za da te nevarnosti ni in tak je v dobr{ni meri tudi odnos do te- njihovo za~asno nastanitev, obse`ne in dolgotrajnej{e preu- ga vpra{anja, poleg tega pa je bil v ve~ini vseh primerov do smeritve prometa (kot na primer po napadih IRE v Manche- sedaj vzrok neprimerno in nepravilno ravnanje z nevarnimi stru in Londonu s tovornjaki, v katerih so bile eksplozivne snovmi (zaradi neozave{~enosti in pa povsem neodgovor- naprave z dvema do tremi tonami razstreliva), pregled in nega obna{anja odgovornih). Vendar pa prav sredstva ma- preverjanje varnosti ve~jih stavb (na primer Svetovni trgo- sovnega uni~enja lahko v sorazmerno majhnih koli~inah vinski center v New Yorku po napadu z eksplozivno napra- povzro~ijo izjemne posledice (mrtvi in oboleli, neuporab- vo v vozilu, ki je eksplodirala v garaì in eksplozija v Okla- nost okolja v dalj{em obdobju). Na resnost teh napadov homa Cityu), oskrba ve~jega {tevila ranjencev. Predvsem pri opozarja tudi pregled incidentov s sredstvi za mnoì~no velikih napadih se je pokazalo, da je mnogo ranjenih posle- uni~enje po svetu, ki ga je predstavila revija Terrorism v eni dica sekundarnih u~inkov detonacije, kot so razbita stekla svojih zadnjih {tevilk (preglednica 1).

Preglednica 1. Pregled incidentov s sredstvi za mno`i~no uni~enje po svetu Vrsta incidenta 1997 1998 z jedrskimi snovmi 25 29 s kemi~nimi snovmi – strupi 20 23 z biolo{kimi snovmi 22 112 z raketnim oro`jem 2 1 z neidentificiranimi snovmi 5 16 Skupaj 74 181

442 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Incidentov s sredstvi za mno`i~no uni~enje je vedno di za re{evalce, slu`be za nevtralizacijo nevarnih snovi, ga- ve~. Razse`nost problema je bila vidna v primerih napa- silce, komunalne slu`be (plin, elektrika, organizirano dov s sporami antraksa v ZDA leta 2001 in v za~etku ~i{~enje, sanacija objektov …), slu`bo za pomo~ ljudem in 2002, ko so bili napadi usmerjeni le proti ozkemu krogu {e koga. To delo bo treba voditi zelo kakovostno, saj bo in na nedolo~en {irok krog ljudi. Iz pregleda ni razvidno, treba izpolnjevati ve~ ciljev: zavarovanje `ivljenja in ali so to napadi, torej zavestna dejanja, katerih namen je zdravja ljudi, forenzi~ne naloge (iskati sledi, s katerimi bo- uboj in obolenje ~im ve~ ljudi, ali so med njimi tudi demo storilcem dokazovali njihovo krivdo), odprava posledic janja zaradi neznanja ali neodgovornega ravnanja. in vzpostavitev normalne situacije na kraju akcije.

Napadi z eksplozivnimi napravami pomenijo tudi svo- jevrstne posege v okolje. Okolja ne onesnaùjejo nepo- Sklepne misli sredno, zelo pa ga lahko posredno, vsaj pogosto zaradi uni~enja raznih posod (gorivo, olja, druge snovi one- Terorizma v Sloveniji trenutno ni, vsaj ne v obsegu, da snaèvanja) iztekajo razli~ne snovi, ki so veliki one- bi lahko govorili, da je izpostavljena temu pojavu. Slove- snaèvalci okolja. Ve~je onesnaèvanja lahko pri~akuje- nija tudi za mednarodni terorizem trenutno ni zanimiva, mo ob kombinaciji eksplozivnih naprav s sredstvi za saj na njenem ozemlju ni akcij, je le tranzitna ali celo iz- mnoì~no uni~enje, kjer je ravno namen take kombinaci- hodi{~na deèla. Res pa je, da bo ta hipoteza lahko hitro je huj{a kontaminacija na manj{em obmo~ju. Do sedaj v ovrèna, saj bodo teroristi napadli svoje cilje tam, kjer Sloveniji ni bilo napadov z eksplozivnimi napravami, ki bodo slabo varovani, kar pomeni, da mo`nosti napada na bi onesnaìle okolje, je pa skupina hrva{ke emigracije v predstavnike najbolj ogroènih dràv (ZDA, Tur~ija) ne akciji Radu{a, kot jo je imenovala SFRJ oziroma Feniks, smemo zanemariti. To velja tudi za napade na gospodar- kot ga je imenovalo HRB, na~rtovala zastrupitev vodovo- stvenike, ki vzdrùjejo stike z dràvami, ki so cilj napada da v Beogradu s cianovodikom in s tem smrt ve~jega {te- dolo~enih teroristi~nih skupin (tako so arabske skupine vila ljudi in neuporabnost vodovodnega omre`ja za nekaj è napadle gospodarstvenike v Avstriji, ki poslujejo z ~asa. Za okolje je torej nevarna predvsem uporaba sred- Izraelom, na obmo~ju nekdanje Jugoslavije je potekal stev za mnoì~no uni~enje, eksplozivne naprave pa le v spopad med arabskimi pripadniki razli~nih skupin in zelo majhnem obsegu oziroma le posredno. izraelskimi slu`bami). Zakonodaja je za preganjanje teh pojavov primerna in Organiziran kriminal se na vseh ravneh – od organizi- je povsem primerljiva z ve~ino svetovne. Dileme o pravi- ranja, povezovanja in vplivanja na dru`bo – razvija in cah organov pregona za taka skrajna dejanja so stalne, ima svoj vpliv. V tem se Slovenija ne razlikuje od zahod- vendar ni posebnih razlogov za njihovo {iritev. Bolj kot nih dràv z razvitej{o demokracijo. Vsaj trenutno bo tre- na zakonodajni okvir velja opozoriti na dejstvo, da v so- ba veliko ve~ energije in sredstev posvetiti preganjanju dni praksi oblike napadov z eksplozivnimi napravami in organiziranega kriminala. sredstvi niso obravnavane najbolj ustrezno – skrajno, kakor so sama kazniva dejanja. To potrjuje pogojna {estme- Upo{tevati je treba dejstvo, da se lahko poloàj zelo hi- se~na kazen za storilca, ki mu je bil dokazan napad z eks- tro spremeni. V bli`nji sose{~ini so namre~ {e vedno kri- plozivnim sredstvom na policijsko postajo – dràvo torej. zna àri{~a, kjer so {e vedno ljudje in skupine, ki sodijo Kak{na bi bila kazenska praksa v primeru raziskanega v vrh terorizma. Ne smemo tudi pozabiti, da organiziran napada s sredstvi masovnega uni~enja je te`ko re~i, ven- kriminal iz vzhodnih dràv nezadr`no prodira na Zahod, dar pa verjetno ne bi bila druga~na od ustaljene za napa- torej tudi v Slovenijo in ~ez njo. de z eksplozivnimi napravami.

Veliko pozornost bo treba posvetiti tudi ozave{~anju lju- Malo napadov z eksplozivnimi napravami, {e manj pa di, da ne bodo `rtve poizkusov izdelovanja in uporabe ne- s sredstvi za mnoì~no uni~enje, je predvsem za vse or- varnih eksplozivnih snovi brez posebnih kriminalnih ali te- gane, ki sodelujejo v teh primerih, velika nevarnost. Maj- roristi~nih nagibov. Dela bo torej {e zelo veliko, tako pre- hno {tevilo primerov uspava in ustvari mnenje, da pose- ventivnega kakor tudi operativno intervencijskega. Ra- bni postopki in trud za obvladovanje poloàja niso potre- zmi{ljati in pripraviti se bo treba tudi na nove pojavne bni. To pa bo posledi~no pomenilo, da bomo v nekem re- oblike napadov, kot so napadi z velikimi koli~inami raz- alnem in zahtevnej{em primeru prisiljeni veliko improvi- streliva (velike po{kodbe, kjer bo poru{en tudi kak objekt zirati oziroma, da ne bomo tako dosledni, kot bi morali z veliko ranjenimi in mrtvimi) in kombinacije eksplozivnih biti za zagotovitev varnosti ljudi in bodo posledice in {te- naprav s sredstvi za mnoì~no uni~enje, predvsem jedrski- vilo `rtev ve~je, kot bi lahko bile ob pravo~asnem in pra- mi in toksikolo{kimi. Nanje se bo treba pripraviti saj bodo vilnem ravnanju. te nove oblike zahtevale od nas {e bistveno ve~ strokovnega angaìranja. V teh primerih bo zelo veliko dela ne le za Poudarimo {e enkrat, da je za za{~ito pred terorizmom strokovnjake iz protibombne za{~ite in policije, ampak tu- izjemno pomembno obve{~evalno analiti~no spremljanje

443 TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNO@I^NEGA NASILJA/Franc Klemen~i~

LITERATURA terorizma. Tako se lahko pravo~asno odzovemo in pre- 1. Kov{e, R., 1998. Terorizem in organiziran kriminal kot oblika ogro‘anja nacionalne pre~imo tovrstne napade. Dobra organiziranost, kjer vsak varnosti. Projektna naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru‘bene vede. 2. Primoratz, I., 1990. What is terrorism? V: Terrorism. The International Library of Cri- subjekt varnostnega sistema temeljito, odgovorno in stro- monology, Criminal Justice and Penology. Aldershot, Dortmounth Publising Company kovno izpolnjuje svojo vlogo, ter dobra obve{~enost sta Limited, 17—26. 3. Zbornik ~lankov predstavljenih na 18. specialisti~nem policijskem seminarju v Parizu temeljna pogoja za pravilno ukrepanje. med 17. in 24. 9. 1996. Brown Adam, Chief Superintendant, 194.

OPOMBE 1 Kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev in varnost Republi- ê storilec pri izvr{itvi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega ke Slovenije, povzro~i eksplozijo ali poàr, ali stori kak{no drugo ~lena naklepno vzame ìvljenje eni ali ve~ osebam, se kaznuje z za- splo{no nevarno dejanje ali nasilje, ali zagrozi z uporabo jedrske porom najmanj deste let ali z zaporom trideset let. snovi ali drugih sredstev za mnoì~no pobijanje ljudi in tako ustva- 3 Kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republi- ri pri ljudeh ob~utek negotovosti in prestra{enosti, se kaznuje z za- ke Slovenije, poru{i, za`ge, ali kako druga~e uni~i ali po{koduje porom najmanj treh let. kak{en gospodarski objekt, prometno sredstvo ali prometno napra- 2 Kdor z namenom, da bi {kodoval tuji dràvi ali mednarodni organi- vo, napravo, namenjeno sistemu zvez, javno napravo za vodo ali zaciji, ugrabi kak{no osebo ali stori kak{no drugo nasilno dejanje, prenos energije na kak{en drugi objekt, ki je pomemben za varnost povzro~i eksplozijo ali poàr ali s kak{nim splo{no nevarnim deja- ljudi, preskrbo prebivalstva ali za gospodarstvo, se kaznuje z zapo- njem ali splo{no nevarnimi sredstvi povzro~i nevarnost za ìvljenje rom najmanj treh let. in za premoènje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do 4 Kdor z namenom, da bo ogrozil ustavno ureditev ali varnost Repu- deset let. blike Slovenije, na prikrit zahrbten ali drug podoben na~in povzro~i Kdor z namenom, da bi prisil kako pravno osebo, mednarodno orga- pri opravljanju svoje delovne obveznosti veliko {kodo dràvnemu or- nizacijo ali dràvo, da kaj stori ali ne stori, zagrozi, da bo z upora- ganu, ali organizaciji, v kateri dela, ali drugemu dràvnemu organu, bo jederske snovi ali kak{nih drugih sredstev za mnoì~no pobijanje ali organizaciji, se kaznuje z zaporom od enega do deset let. ljudi ogrozil ali prizadel ìvljenje ljudi ali premoènje velike vredno- 5 Ve~ina voja{kih gradiv o diverzijah in sabotaàh ju obravnava na sti, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta. opisan na~in, kakor jih opredeljuje KZ RS, so pa mo`na nekatera od- ê ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ~lena za posle- stopanja, ki so predvsem ideolo{ke narave. dico smrt ene ali ve~ oseb, se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let.

444 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

OBVLADOVANJE MNO@I^NIH MIGRACIJ* Marjan Male{i~

Begunci in mnoì~ne migracije nasploh so v Kljub temu lahko skupaj s Hillom (1989) trdimo, da je mednarodni skupnosti vse pogosteje predmet bil tradicionalen odgovor dràv na begunsko krizo do ne- resne varnostne razprave. Izhodi{~e prispevka davna izoliran od krutega in kompleksnega sveta medna- so dejavniki, ki vplivajo na begunsko politiko rodne politike. Razmi{ljanje o ~lovekovih pravicah (v tem dràve. Med njimi ima osrednje mesto varno- kontekstu tudi o beguncih) in zunanji politiki konec osem- stna razse`nost begunskega fenomena, saj da- desetih let pa è zaznava, da imajo begunski tokovi in nji- jejo varnostni koncepti sodobnih dràv velik po- hovi izvirni vzroki opazen vpliv na odnose med dràvami. udarek nevoja{kim virom ogroànja, med katerimi je tudi nenadzorovano in mnoì~no preselje- V dobro trdnosti in trajnosti orisanega begunskega vanje prebivalstva, najve~krat kot posledico reìma je treba posamezne dràve prepri~ati, naj svoje oboroènih spopadov. Klju~ne dejavnike, ki so- kratkoro~ne politi~ne interese podredijo {ir{im humani- oblikujejo begunsko politiko dràve smo testira- tarnim interesom. Vendar pa v praksi obstoj begunskega li na primeru begunske politike Slovenije v de- fenomena velikokrat pospe{uje meddràvne konflikte, vetdesetih letih prej{njega stoletja. vpliva na mednarodno vedenje in s tem oblikuje zunanje- politi~ne smernice dràv. Poleg tega begunski fenomen vpliva na etni~no, kulturno, politi~no in/ali socialno ter ekonomsko ravnovesje v dràvah, vse to pa ima è tudi Uvod o~itne varnostne implikacije.

Begunci so lo~ena in posebna kategorija `rtev kr{enja ~lovekovih pravic, ki jo je mednarodna skupnost posebej za{~itila in ji izrekla naklonjenost. Po drugi svetovni vojni Begunska politika dr‘ave so Zdruèni narodi sprejeli vrsto deklaracij in konvencij, ki zadevajo ~lovekove pravice, oblikovali pa so tudi medna- Izku{nje kaèjo, da se nekatere dràve do beguncev ve- rodni reìm ~lovekovih pravic. Del tega reìma je vzposta- dejo velikodu{no, druge pa zelo omejevalno. Dejavniki, vitev sistemati~nega mednarodnega odgovora na svetovni ki vplivajo na odnos dràv do beguncev, so naslednji: begunski fenomen v dràvah, ki sprejemajo begunce, ter v stro{ki in koristi prejemanja mednarodne pomo~i, odnosi obse`ni strukturi zasebnih in javnih mednarodnih organi- z mati~no dràvo beguncev, politi~ne presoje glede ab- zacij, ki se posve~ajo za{~iti, pomo~i in ponovni namesti- sorpcijske zmo`nosti (lokalne) skupnosti in nacionalno- tvi beguncev. Ta mreà mednarodnih, nacionalnih in pro- varnostna presoja. Omeniti je treba {e druge dejavnike, stovoljnih organizacij je razvila strategijo odgovora, ki ne- kot so uradni{tvo in njegova politika, poloàj beguncev v katerim beguncem dovoljuje ostati v dràvi prvega za- notranji politiki, boj za oblast med ministrstvi in znotraj to~i{~a, drugim pa dovoljuje namestitev v tretjih dràvah skupine, ki ji pravimo odlo~evalci (angl. decision-ma- (Loesher, 1989). kers), pomanjkanje informacij, uradni{ka inercija in drugo, kot navaja Karen Jacobsen (1996). Poleg tega institucionalnega okvira je nastala kompleks- na normativna struktura, ki vsebuje konvencije in spora- Po mnenju iste avtorice (1996) je mo`no identificirati zume, oblikovane za pomo~ ljudem, ki so bili prisiljeni tri vrste pritiskov okolja na vlado, ki se ukvarja z begun- pobegniti iz svoje domovine. Ta skupek norm je vzposta- sko problematiko. Prvi~ je pritisk institucij in posamezni- vil minimalne standarde pri obravnavi beguncev in uve- kov iz mednarodne skupnosti, ki se ukvarjajo z begunci. del temeljno na~elo nezavra~anja (angl. non-refoulment), Gre za skupino, ki jo imenujemo tudi mednarodni begun- ki begunce {~iti pred po{iljanjem nazaj v dràvo, kjer bi ski reìm (Visoki komisariat Zdruènih narodov za be- bilo njihovo ìvljenje ali svoboda ogroèno. gunce, mednarodne organizacije za pomo~ in begunce, dràve donatorice, prostovoljna zdruènja, mediji in po- Mednarodni begunski reìm ne deluje kot avtoritarna samezniki, kot so pravniki in znanstveniki, ki se ukvarja- ureditev, ampak kot ve~ina kooperativnih reìmov sluì jo z begunci). Ta skupina pri svojem delu upo{teva med- pospe{evanju identificiranja konvergentnih interesov narodnopravne dokumente, ki {~itijo pravice beguncev. dràv, ki so soo~ene z begunskim problemom. Ti interesi Mednarodni begunski reìm je prvi vir pomo~i beguncem so lahko velikokrat povsem razli~ni, pomembno pa je, da in lahko na dràve vpliva prek ustvarjanja njihove nega- nacionalni interesi velikih sil ne prevladajo nad za{~itno tivne publicitete v mednarodni skupnosti in diplomatske- funkcijo mednarodnega begunskega reìma, ko gre za ga pritiska. Drugi~ je pritisk lokalne skupnosti, ki sprejema specifi~ne skupine beguncev. begunce in najbolj ob~uti njihov prihod. Lokalna skupnost

445 OBVLADOVANJE MNO@I^NIH MIGRACIJ/Marjan Male{i~ vpliva na vlado predvsem z navajanjem politi~nih in varna primer, dodelitev odgovornosti za begunce civilni nostnih implikacij prihoda beguncev. Tretji~ je pritisk be- dràvni agenciji oz. uradu, ki je po mnenju Jacobsenove guncev samih. Odvisno od njihovega poloàja in virov (1996) obi~ajno znotraj ministrstva za notranje zadeve, lahko begunci neposredno vplivajo na begunsko politiko ministrstva za socialo ali podobno. Po njenem mnenju ob- dràve ali pa nanjo vplivajo posredno prek vpliva na de- staja velika razlika v obravnavanju beguncev, ~e so le-ti v javnike, ki to politiko sooblikujejo. oskrbi vojske ali pa socialnih delavcev.

Posledice mnoì~nega prihoda beguncev so lahko social- Mednarodni odnosi. Za prou~evanje oblikovanja bene, ekonomske, infrastrukturne, kulturne, varnostne, lah- gunske politike so pomembne tudi mednarodne spremen- ko pa imajo tudi negativen u~inek na avtoriteto oblasti, {e ljivke. V preteklosti so razli~ne raziskave o beguncih posebej ~e oblast ni sposobna nadzirati pretoka beguncev upo{tevale predvsem notranje zna~ilnosti dràv gostiteljic: prek dràvnih meja. Idealno tipsko gledano je politika do etni~ne in razredne razlike, politi~ne stranke, politi~no beguncev, ki jo ima dràva na voljo, lahko izrazito pozi- kulturo, ekonomski razvoj, institucionalno ureditev ipd. tivna in skladna z mednarodnimi priporo~ili ali pa izrazi- Freeman (v Jacobsen, 1996) se je zavzel za preseganje te to negativna in omejevalna ter neskladna z mednarodno endogene perspektive in opozoril, da imajo lahko medna- ureditvijo tega vpra{anja. V praksi so dràve nekje med rodni dogodki, strukture in procesi neposreden u~inek na obema skrajnima poloma. begunsko politiko ali pa nanjo u~inkujejo posredno prek vpliva na notranje strukture. Mednarodni begunski reìm Jacobsenova (1996) ponuja tri mo`ne odgovore vlade vpliva na begunsko politiko (gro`nje dràvam, negativna na begunsko problematiko in znotraj njih ve~ mo`nih po- publiciteta in pritiski), vendar tega vpliva ne gre preceniti, litik. Prvi~, legalnouradni{ki odgovor (pristop k mednaro- saj imajo nekatere dràve vzvode mo~i, s katerimi vpliva- dnim instrumentom in konvencijam, priznanje begunske- jo na mednarodne organizacije, druge pa na mednarodne ga statusa iskalcem zato~i{~a, oblikovanje posebnega ura- pritiske gledajo kot na ogroànje neodvisnosti in suvereno- da, odgovornega za begunce, in procedura za dolo~itev sti in se zato tem pritiskom uprejo. Vpliv izvajajo tudi ma- begunskega statusa); drugi~, odnos do mednarodnih be- ti~ne dràve beguncev in lahko re~emo, da se odnos dràve gunskih organizacij (dovoljenje mednarodnim organizaci- gostiteljice spreminja glede na izvor beguncev. Vlade ne- jam, da pomagajo beguncem, in sodelovanje z njimi ali katerih dràv vztrajno zavra~ajo begunce iz dolo~enih njihovo omejevanje); in tretji~, odnos do beguncev (dovo- dràv. Begunci so v~asih tudi sredstvo pritiska ene dràve ljenje, da se iskalci zato~i{~a pojavijo na dràvni meji, na drugo in sredstvo za destabiliziranje dràve gostiteljice. strogost selekcije, permisivnost lociranja beguncev, pravice in omejevanje beguncev, za{~ita beguncev, repatriacija Malo notranjepoliti~nih zadev je po vsebini tako nad- in na~in obravnavanja dolgotrajnih beguncev). nacionalnih, kot je begunska politika. Izvenpravno preha- janje ljudi iz ene dràve v drugo(e) ponavadi vpliva na Dejavniki, ki vplivajo na izbiro begunske politike, pa mednarodne odnose med vladami teh dràv, s tem pa tu- so (Jacobsen, 1996): uradni{ke izbire vlade, mednarodni di opozori druge vlade v regiji. Vpletejo se tudi mednaro- odnosi, absorpcijske zmo`nosti lokalne skupnosti v dne organizacije, tako kar zadeva begunce kot tudi odno- dràvi gostiteljici, kulturni pomen beguncev, etni~na sose med prizadetimi vladami. Najmo~nej{i mednarodni rodnost, zgodovinska izku{nja, mnenje o beguncih in na- vpliv na politi~no odlo~anje vlade gostiteljice izhaja iz cionalnovarnostna presoja. dveh virov – iz mednarodnega begunskega reìma in iz dràve, od koder begunci prihajajo (Jacobsen, 1996). Uradni{ke izbire. Pristop sistemske teorije »input-output« vidi javno politiko kot odgovor politi~nega sistema Z izrazom mednarodni begunski reìm poimenujemo ti- na »input« ali na sile, ki delujejo iz dru`benega okolja. ste institucije in posameznike iz mednarodne skupnosti, ki Drugi modeli oblikovanja politike, vklju~no s teorijo inte- se ukvarjajo z begunci in »izvajajo pritisk« na vlado, ki se resnih skupin, institucionalnimi in organizacijskimi pri- ukvarja z begunsko problematiko. To so: UNHCR, medna- stopi ter modelom »uradni{ke politike«, pa poudarjajo po- rodne organizacije za pomo~ in begunce, dràve donatori- men politi~nega sistema samega. Pri oblikovanju begunce, prostovoljna zdruènja, mediji in posamezniki, kot so ske politike predhodne legalnouradni{ke odlo~itve u~in- pravniki, znanstveniki in drugi pripadniki civilne dru`be, kujejo na aktualne odlo~itve. Prej{nji »output« politike ki se ukvarjajo z begunci (Jacobsen v Male{i~, 1998). postane v kasnej{i fazi njen »input«. Na primer, predhod- na odlo~itev o oblikovanju posebnega vladnega urada za Rogers (v Miro{i~, 1995) to poimenovanje {e raz{iri, begunce vpliva na njihovo obravnavo, ko do begunskega saj pravi, da mednarodni begunski reìm pomeni celoto problema pride. To pomeni, da gre v tem primeru za no- norm, zakonov in institucij, ki so bili oblikovani za tranji pravni in institucionalni okvir, ki vpliva na begun- za{~ito in pomo~ prisilnim migrantom – beguncem, ki so sko politiko vlade dràve gostiteljice. Predhodne pravne prestopili mednarodne meje zaradi strahu pred preganja- in uradni{ke odlo~itve torej vplivajo na kasnej{e politi~ne njem ali splo{nim nasiljem v lastni dràvi. Begunski odlo~itve o beguncih. Ena pomembnih takih odlo~itev je, reìm je torej sestavljen iz institucionalnega in legalnega,

446 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI mednarodnopravnega dela, kamor uvr{~amo vse medna- Etni~na sorodnost. Raziskave o sprejemanju in zav- rodnopravne in{trumente o beguncih. Mednarodna skup- ra~anju beguncev pokaèjo, da ima etni~na afiniteta po- nost je v preteklih petih desetletjih oblikovala begunski membno vlogo pri sprejemanju beguncev. Veliko obmej- reìm kot {irok sistem pomo~i in za{~ite beguncev oz. si- nih skupnosti je etni~no sorodnih, kar pove~uje verjetnost stem za re{evanje begunske problematike. gostoljubnega sprejema beguncev z druge strani meje. Kunz (v Jacobsen, 1996) pravi, da raziskave o sprejema- Absorpcijske zmo`nosti lokalne skupnosti. Gre za nju oz. zavra~anju migrantov kaèjo na to, da etni~na po- stopnjo, do katere je dolo~ena skupnost pripravljena in dobnost mo~no napoveduje sprejem beguncev2. Konven- zmo`na absorbirati pritok beguncev. Zmo`nost se razli- cija o statusu beguncev sicer v 3. ~lenu pravi, da »dràve kuje od pripravljenosti, saj je skupnost strukturno lahko pogodbenice uporabljajo dolo~be te konvencije brez razmo`na absorbirati pritok beguncev, vendar tega ni pri- zlikovanja glede na raso, vero ali deèlo porekla begun- pravljena storiti. Strukturno zmo`nost dolo~ata spremen- cev«, tako da dejavnik etni~ne in religiozne (ne)sorodno- ljivki ekonomske zmogljivosti (obdelovalna zemlja, vzor- sti ne bi smel vplivati na politi~ne odlo~itve v zvezi z be- ci zaposlovanja in infrastruktura), ki ni stati~na spremen- gunci, {e posebej ne na zavra~anje ali odklonilen odnos ljivka, in mednarodna pomo~ (nekatere revnej{e dràve do beguncev. se na ra~un beguncev dodobra ekonomsko opomorejo). Pri ugotavljanju absorpcijskih zmo`nosti skupnosti je po- Zgodovinska izku{nja. Izku{nja skupnosti glede spre- membna tudi dru`bena sprejemljivost beguncev, ki se s jema beguncev v preteklosti, bodisi da je sama izkusila ~asom spreminja in je obi~ajno slab{a pri dolgotrajnej{ih begunstvo bodisi da je begunce è gostila, vpliva na stop- beguncih. Posebej lokalno absorpcijsko zmo`nost v glav- njo sprejemljivosti beguncev. ê so bile v preteklosti v nem dolo~ata dve spremenljivki: gospodarska zmoglji- dolo~eni skupnosti z begunci teàve, bo to verjeten ra- vost in pripravljenost dru`be, da sprejme begunce (Jacob- zlog za zavra~anje beguncev. Na drugi strani pa skupnost, sen, 1996). ki se je sama umaknila pred nasiljem, {e posebej ~e je na{la ustrezno zato~i{~e, na begunce bolj verjetno gleda Naklonjenost priseljevanju, stopnja strpnosti do imi- s simpatijami. gracijskih pritiskov in zaznavanje imigracij kot vira ogroànja nacionalne varnosti so zelo subjektivne kate- Mnenje o beguncih. Za sprejemljivost beguncev je po- gorije. Po Weinerjevem mnenju (1993) je naklonjenost membno tudi mnenje skupnosti o motivih bega. ê so be- dràve priseljevanju prebivalstva odvisna od naslednjih gunci pri{li v dràvo predvsem iz ekonomskih razlogov, dejavnikov: bo sprejemljivost slaba ali pa bo pri{lo do zavra~anja. – od ekonomske zmo`nosti dràve – dràve z majhno Druga~e pa je, ~e pripadniki skupnosti verjamejo, da so stopnjo brezposlenosti, potrebo po delovni sili in pri- begunci pobegnili pred dejansko nevarnostjo. Negativno mernimi finan~nimi viri za nastanitev imigrantov bo- mnenje o beguncih je lahko motivirano tudi s psiholo{ki- do v nasprotju s politi~no nestabilnimi in gospodar- mi strahovi glede prevlade mnoìce beguncev nad lokal- sko nerazvitimi dràvami priseljevanju prebivalstva nim prebivalstvom. Odnos lokalne skupnosti do begun- bolj naklonjene in bodo od njega imele celo koristi; cev je pomemben, saj jim lahko neposredno pomaga, – od mnoì~nosti migracij – dràve so ponavadi bolj hkrati pa vpliva tudi na vladno politiko do beguncev. naklonjene malo{tevilnim oz. nemnoì~nim imigraci- jam, saj so slednje manj obremenilne za dràvo gosti- Varnostna presoja. V varnostni teoriji in praksi teljico; sre~amo razli~na razumevanja in pristope k obravnavanju – od pripravljenosti dràve za sprejem migrantov – varnosti dràv. Konvencionalno razumevanje nacionalne dràve so praviloma bolj naklonjene imigrantom s varnosti temelji na konceptu zunanje ali notranje voja{ke podobno kulturno, rasno in etni~no identiteto, pri- ogroènosti (Nye in Lynn-Jones, 1988). Revizionisti~en merno politi~no opredeljenostjo in sorodno versko pogled se je v za~etku osemdesetih let oddaljil od tega pripadnostjo kot pa nesorodnim priseljencem. »militaristi~nega« koncepta nacionalne varnosti in vanjo vklju~il okoljske in socialno-ekonomske dejavnike Med temeljnimi dejavniki, ki vplivajo na dovzetnost (Brown, 1982, Ullman, 1993). Tretji koncept nacionalne skupnosti, ki sprejema begunce, za njihove probleme, so varnosti pa zdruùje tradicionalni in revizionisti~ni pri- tudi: kulturni pomen beguncev, etni~na (in religiozna) so- stop in ima tri razse`nosti: strate{ko (tradicionalen po- rodnost, zgodovinske izku{nje z begunci ali z vlogo be- gled na varnost, torej kot zmo`nost dru`be, da se brani guncev ter mnenje o beguncih (Jacobsen, 1996). pred zunanjo voja{ko ogroènostjo), reìmsko (sposobnost vlade, da se za{~iti pred ogroènostjo, ki jo po- Kulturni pomen beguncev. Na~in, na katerega sku- vzro~ijo notranji nemiri in konflikti) in strukturno raz- pnost zaznava begunce in odgovarja na ta izziv, je odvi- se`nostjo (ravnote`je med prebivalstvom dràve in njeni- sen od pomena, ki ga pripisuje izrazu »begunec«.1 Ta mi viri – hrano, vodo, infrastrukturo, ìvljenjskim prosto- izraz je nemalokrat obremenjen s stereotipnim javnim za- rom ...). Begunce lahko razumemo kot dejavnik, ki poten- znavanjem in z negativno konotacijo. cialno vpliva na vse tri razse`nosti varnosti, to pa nega-

447 OBVLADOVANJE MNO@I^NIH MIGRACIJ/Marjan Male{i~ tivno u~inkuje na oblikovanje begunske politike (Ma- obmo~ij ter zmanj{evanje koli~ine strate{kih naravnih vi- le{i~, 2000/2001). rov bodo ~edalje pogosteje prisiljevali prebivalstvo k mnoì~nemu emigriranju, tovrstna izseljevanja pa bodo Rami{ljanje o beguncih kot o varnostnem vpra{anju zaradi bliìne ogroènih obmo~ij prizadela tudi dràve pomeni, da begunska politika dràv in mednarodne sku- evropskega prostora.4 pnosti vklju~uje bistveno ve~ kot ponovno namestitev in repatriacijo beguncev ali dolo~anje medvladnih, dràvnih V tem poglavju smo se prepri~ali, da na begunsko po- in nevladnih organizacij, ki naj begunce za{~itijo, saj be- litiko dràve vpliva vrsta notranjih in zunanjih dejavni- gunska politika posega v pomembne geopoliti~ne in regi- kov, in sicer pravnoinstitucionalne re{itve begunske pro- onalne interese (Loescher, 1992). Tako so na primer poli- blematike, ki ob pojavu begunske problematike postane- tika humanitarne pomo~i Zahoda na obmo~ju nekdanje jo »input« politike dràve do beguncev, mednarodni be- ZSSR, ameri{ka stanovanjska posojila za judovske imi- gunski reìm, ki s pozitivnimi in negativnimi ukrepi grante iz nekdanje ZSSR v Izrael, politika repatriacije be- spodbuja dràve, da pri obravnavanju beguncev spo{tuje- guncev iz Afganistana, Nikaragve ali Vietnama, pomo~ jo sprejeta pravila, absorpcijske zmo`nosti dràve gosti- Evropske zveze dràvam kandidatkam za ~lanstvo, da teljice, ki se kaèjo v njeni zmo`nosti in pripravljenosti, omejijo migracijske tokove, deli vseobsegajo~e begunske da begunce sprejme, kulturni pomen beguncev in etni~na politike in simultano u~inkujejo tako na begunske tokove sorodnost oz. razli~nost, zgodovinske izku{nje z begunci kot na regionalno varnost. ali begunstvom, ki so lahko pozitivne ali negativne, javno mnenje o beguncih, ki je slednjim lahko bolj ali manj Mnoì~ne migracije so v obdobju po hladni vojni eno naklonjeno. Vse ve~ji pomen pri oblikovanju begunske od osrednjih vpra{anj varnostne razprave. Neustrezna de- politike dràv pa ima v zadnjem ~asu varnostna presoja, zintegracija in neprimeren na~in prilagajanja novim ki begunce obravnava v lu~i mednarodne in notranje var- dru`benopoliti~nim razmeram sta v devetdesetih letih nosti dràv. prej{njega stoletja predvsem v multinacionalnih dràvah povzro~ila {tevilne mnoì~ne in prisilne selitve prebivalstva, {e posebej etni~nih manj{in, medtem ko so dràv- ljanske vojne in medetni~ne voja{ke konfrotacije botro- Mno‘i~ne migracije v Sloveniji vale skokovitemu pove~anju {tevila notranje razseljenih oseb.3 V nadaljevanju bomo na kratko opisali, kak{no vlogo so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje be- Ve~ina analitikov se strinja z ugotovitvijo, da sodobni gunske politike dràve, odigrali v slovenskem primeru, begunski fenomen vsebuje varnostne razse`nosti, vendar saj je bila na{a dràva v za~etku devetdesetih let destina- so med njimi pomembne razlike, saj nekateri izpostavijo cija za mnoge begunce z obmo~ja nekdanje Jugoslavije. predvsem varnostne probleme beguncev, druge pa bolj zanima varnost dràv, tako tistih, iz katerih begunci Za analizo begunske politike Slovenije je zelo pomemb- beìjo, kot tistih, v katere se zate~ejo. Razlika je tudi v no, da razumemo razmere, ki so v letih 1992 in 1993, ko tem, da nekateri analitiki prepoznajo begunce kot ob~i je bila begunska problematika pri nas najbolj pere~a, varnostni problem, drugi pa izrecno zagovarjajo tezo, da prevladovale v Sloveniji. V politi~nem smislu je bila begunci vsaj v Evropi pred dràve ne postavljajo proble- dràva v obdobju neposredno po osamosvojitvi, ki je bi- mov voja{ke varnosti, lahko pa povzro~ijo kulturne, social- lo zaznamovano s teàvami pri vzpostavljanju novega no-ekonomske in administrativne teàve. Dosedanje iz- pravnega reda in dràvnih institucij. Ekonomsko gledano ku{nje na tem podro~ju je o~itno zelo te`ko posplo{iti, je bila Slovenija v zelo slabem stanju, za katerega so bili zato je preverjanje posameznih hipotez, ki zadevajo var- zna~ilni splo{na gospodarska recesija z bankrotom podje- nostno razse`nost begunskega fenomena, treba opraviti tij, poudarjenim nara{~anjem brezposelnosti, relativno od primera do primera in pri tem upo{tevati specifi~nost visoko stopnjo inflacije ipd. V nacionalnovarnostnem po- vzrokov za beg ljudi, njihovo koli~ino in ~as bivanja v gledu je {lo za razmere neposredno po vojni za samostoj- drugi dràvi ter posebnosti dràv, iz katerih begunci no Slovenijo, ki se je sicer è kon~ala, vendar so begunci beìjo in v katere se zatekajo. Pomemben dejavnik tovr- iz drugih delov nekdanje skupne dràve oìvljali asocia- stne presoje je tudi varnostno stanje v {ir{i regiji, kjer se cije na ta dogodek. Prisoten je bil tudi strah, da bi se voj- odvija oboroèni spopad, ki povzro~a begunske tokove. na na Hrva{kem oziroma v Bosni in Hercegovini (BiH) raz{irila in v oboroène spopade potegnila tudi Sloveni- S pojavom »novih« virov ogroànja nacionalne in med- jo. V kulturno-civilizacijskem smislu je {lo v tistem ~asu narodne varnosti se bodo preseljevanja prebivalstva in- neposredno po osamosvojitvi za poudarjeno iskanje slo- tenzivirala in okrepila, po mnenju nekaterih (Rystad, venske nacionalne identitete, za katero so bili mnoì~ni 1992, Weiner, 1993 in Levy, 1995) pa se lahko {e posebej begunski tokovi, ki so prina{ali druga~ne dru`bene norme upravi~eno bojimo mnoì~nih ekolo{kih migracij. One- in vrednote, kulturne in religiozne vzorce ter obi~aje, snaèvanje okolja, pomanjkanje za ìvljenje primernih o~itno mote~i.

448 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Uradni{ke izbire vlade so bile na za~etku begunske kri- obmo~ij, mladoletniki brez spremstva star{ev oziroma ze dokaj omejene. Glede na to, da v Sloveniji do avgusta skrbnikov, matere z mladoletnimi otroki, starej{e osebe, 1992 ni bilo posebne institucije, ki bi se ukvarjala s pro- bolniki in nose~nice ter psihi~no in fizi~no prizadete ose- blematiko migracij in begunstva, so naloge s tega po- be. 31. marca 1992 je bil sprejet sklep o prenehanju sta- dro~ja urejala posamezna ministrstva v skladu s svojimi tusa razseljenim osebam iz Hrva{ke, kar je povzro~ilo pristojnostmi. Tako je na primer vse naloge povezane z mnoì~no vra~anje beguncev na Hrva{ko (Slokar, 1998). odpiranjem in delovanjem zbirnih centrov na obmo~ju dràve, urejal Republi{ki {tab za Civilno za{~ito skupaj z Begunski reìm je torej sestavljen iz institucionalnega Republi{ko upravo za za{~ito in re{evanje, ki je organ v in legalnega, mednarodnopravnega dela, kamor uvr{~amo sestavi Ministrstva za obrambo. Zaradi nastalih razmer v vse mednarodnopravne in{trumente o beguncih. S tem BiH je bilo ocenjeno, da bodo bosanski begunci ostali pri reìmom smo se sre~ali tudi ob re{evanju begunske pro- nas dlje ~asa, kot so hrva{ki. Namestitev in oskrba begun- blematike v Sloveniji. Urad UNHCR v Sloveniji deluje cev ni mogla biti trajna naloga civilne za{~ite, zato je Re- od februarja 1992, ko so pri{li begunci iz Hrva{ke, ki so publi{ka uprava za za{~ito in re{evanje 21. avgusta 1992 se jim kasneje bolj mnoì~no pridruìli {e begunci iz BiH prenesla vse pristojnosti v zvezi z urejanjem begunske (UNHCR Slovenia, Fact Sheet). problematike na novoustanovljeni Urad za priseljevanje in begunce pri Vladi Republike Slovenije (Slokar, 1998). Beguncem iz BiH je pomagala tudi Mednarodna islamska organizacija za humanitarno pomo~ (International Na begunsko politiko Slovenije je vplival tudi »medna- Islamic Relief Organization – IIRO). Konec junija 1992 rodni begunski reìm«. Slovenija se je kot demokrati~na sta predstavnik IIRO v Nem~iji, koordinator Abdulkader republika ob osamosvojitvi s prevzemom izvajanja med- Hamdan, in poveljnik Republi{kega {taba za civilno narodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija in se na- za{~ito podpisala pogodbo »O sodelovanju pri namestitvi na{ajo nanjo, ustavno zavezala, da bo v mejah zakona in oskrbi beguncev iz BiH na obmo~ju Republike Slove- priznala pravico do pribeàli{~a tujim dràvljanom in nije«. Po tej pogodbi naj bi IIRO postopoma prevzemala apatridom, ki so preganjani zaradi zavzemanja za ~love- v popolno oskrbo dolo~ene zbirne centre oziroma poskr- kove pravice in temeljne svobo{~ine. V Zakonu o tujcih bela za namestitev in oskrbo okoli 10.000 beguncev iz je bilo z nekaj materialnimi dolo~bami opredeljeno, kdaj BiH. IIRO je iz svojih sredstev poskrbela za prehrano be- lahko tujec zaprosi za status begunca ali za za~asno pre- guncev ter finan~no in organizacijsko zagotovila izvedbo bivanje iz humanitarnih razlogov, medtem ko se postopek izobraèvanja za begunske otroke v dolo~enih zbirnih izvaja na podlagi Zakona o splo{nem upravnem postopku centrih (Alhady, 1993). (Juhant, 1998). V okviru Dru{tva za prostovoljno delo MOST so poleg Prebe`nikov iz Hrva{ke in kasneje iz BiH Slovenija doma~ih sodelovali tudi tuji prostovoljci. MOST je slo- sprva ni obravnavala kot klasi~nih beguncev v smislu za- venska veja Mednarodnega civilnega sluènja (Civil Ser- kona o tujcih in mednarodnih konvencij o beguncih. Nji- vice International – SCI). Begunski projekti so le del njihov status je bil tako mednarodnopravno kot notranje- hovih dejavnosti. Tuji prostovoljci so bili izbrani prek ve- pravno nejasen. V obdobju od avgusta 1991 do konca ja- je SCI v svoji dràvi, delali pa so na razli~nih projektih v nuarja 1992 se je za prebivalca iz Republike Hrva{ke, ki zbirnih centrih (vrtnarjenje, {port, delo v vrtcu, pou~eva- je bil zaradi vojne prisiljen zapustiti svojo dràvo, upora- nje angle{kega jezika) (Elliot, 1993). bljal termin »vojni begunec z ogroènega obmo~ja«. Na prvem tripartitnem sestanku februarja 1992 v Zagrebu so V sporo~ilu takratnega direktorja Urada za priseljeva- se delegacije Vlade Republike Slovenije, Vlade Republi- nje in begunce (Krajnc, 1993) pi{e, da je treba poudariti ke Hrva{ke in Visokega komisariata Zdruènih narodov tudi vlogo Mednarodnega Rde~ega krià, prek katerega je za begunce sporazumele, da se namesto termina vojni be- Slovenija dobila sredstva za prosto~asne dejavnosti in za- gunec za~ne uporabljati termin »razseljena oseba« (Slo- poslovanje beguncev. kar, 1998), ki je v skladu z uveljavljeno terminologijo OZN in se nana{a na osebe, ki kot `rtve agresije beìjo s Kako pa je z zgodovinsko izku{njo in njenim vplivom na svojih domov, vendar ostanejo »znotraj dràve« (sic) svo- begunsko politiko Slovenije? Slovenci smo se v vlogi be- jega stalnega bivali{~a. guncev zna{li na za~etku druge svetovne vojne in po njej. V prvem primeru je {lo za beg pred fa{isti~nim nasiljem in Visoki komisariat je vztrajal, da so tudi begunci iz BiH za mnoì~ne deportacije, v drugem pa za beg iz strahu pred razseljene osebe. Slovenija tega stali{~a ni upo{tevala. novim dru`benim redom, ki so ga nekateri odklanjali iz Beguncem s teh obmo~ij je dodeljevala status »za~asnega svetovnonazorskih vzgibov, ali zaradi strahu pred begunca«. Ta termin ni bil mednarodno uveljavljen, ven- ma{~evanjem, saj so mnogi tedanji begunci med vojno so- dar so se nekateri izvedenci s podro~ja mednarodnega delovali z okupatorjem. Zelo te`ko je ugotavljati, koliko je prava z njim strinjali. Status razseljene osebe iz Republi- ta zgodovinska izku{nja, ~e sploh, vplivala na slovensko ke Hrva{ke so lahko pridobili le: begunci z ogroènih begunsko politiko v za~etku devetdesetih let. Posebej zani-

449 OBVLADOVANJE MNO@I^NIH MIGRACIJ/Marjan Male{i~ mivo pri tem pa je, da osamosvojitvena vojna za Slovenijo za~etku devetdesetih let, se pravi v obdobju, v katerem je ni povzro~ila ob~utnej{ih gibanj prebivalstva, tako da slo- Slovenija sprejemala veliko beguncev iz Hrva{ke in {e venskih beguncev v tistem ~asu skorajda ni bilo. ve~ iz BiH (ob{irneje o tem v Male{i~, 1998). Javno- mnenjski podatki kaèjo, da je bilo razpoloènje do be- Pri ustvarjanju kulturnega pomena beguncev v sodob- guncev z obmo~ja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji pre- nih razmerah igrajo klju~no vlogo mnoì~na ob~ila. Ana- cej razklano. Na odnos do beguncev pa je vplivalo ve~ liza mnoì~nih ob~il naj bi torej omogo~ila spoznavanje prvin, in sicer, od kje so begunci pri{li (se pravi, s vloge, ki jo igrajo pri posredovanju podobe tragi~ne be- kak{no kulturno, versko in vrednotno popotnico), koliko gunske eksistence v Sloveniji, in konteksta za razumeva- jih je bilo, koliko ~asa so ostali ipd. Iz podatkov je raz- nje te krize, kot ga ponujajo mnoì~na ob~ila. Eno bistve- brati, da je bila slovenska javnost bolj naklonjena begun- nih vpra{anj je, ali mediji kot klju~ni interpretator poli- cem iz Hrva{ke, ki so bili kulturno in religiozno sorod- ti~nih in dru`benih dogodkov krepijo obstoje~e predsod- nej{i, jih je bilo manj in so ostali kraj{i ~as, kot pa be- ke in pristranskosti, ki jih slovenska javnost goji do imi- guncem iz BiH, ki so se od avtohtonega prebivalstva bolj grantov, v na{em primeru do beguncev, kar je razvidno iz razlikovali, jih je bilo veliko in so ostali dalj ~asa. Po javnomnenjskih izsledkov? za~etnem naklonjenem odnosu javnosti do beguncev pride do teàv, {e posebej, ko se v ta odnos vpletejo poli- Za potrebe uvodoma omenjenega raziskovalnega projekti~ne stranke in mediji. Odnos javnosti do beguncev je ta smo analizirali poro~anje dnevnika Delo o beguncih. presenetljivo zgolj rahlo bolj pozitiven kot do ekonom- Zaradi poru{enih razmerij v nacionalni sestavi prebivalstva skih imigrantov. Na odnos javnosti do beguncev so vpli- je Delo v nekaterih okoljih pri~akovalo teàve v odnosih vale tudi socialno-ekonomske implikacije tega pojava za med begunci in imigrantsko skupnostjo, saj naj brez pre- imigrantsko dru`bo, z drugimi besedami, ob »kriti~no tresov na tem podro~ju ne bi {lo, kajti ne gre prisegati na velikem {tevilu beguncev« na dolo~eni ~asovni to~ki se po{tenost neznancev in jim zaupati. S pove~evanjem {tevi- je postavilo vpra{anje absorpcijske zmo`nosti dràve pr- la beguncev naj bi se pojavljali prostitucija, bera~enje, vega zato~i{~a. no{enje oro`ja in te`ji nadzor nad izhodi iz begunskih centrov. Vendar pa Me{ko (1998) ugotavlja, da je znane krimi- Javnost je begunce obravnavala kot za~asen pojav, nalitete beguncev zelo malo, kar lahko potrjuje, da so pri- etni~ne meje so bile dokaj togo zakoli~ene, do beguncev zadevanja dolo~enih dejavnikov pozitivno vplivala na je bila vzpostavljena etni~na distanca. Tudi sicer javno- zmanj{anje konfliktnosti vloge begunca ali pa mehanizmi mnenjski podatki odsevajo, da javnost ni naklonjena formalnega nadzorstva niso dosegli te populacije. etni~nemu pluralizmu, saj se deleì kulturnega pluraliz- ma zmanj{ujejo, asimilacijski deleì pa se glede na leto Analiza dnevnika Delo pokaè, da so bili v ve~ini ana- 1990 pove~ujejo. liziranih ~lankov begunci predstavljeni v relativno slabi lu~i in kot problemati~na dru`bena skupina. Glede na to, Slovenska javnost je vseskozi podpirala vladno begun- da lahko dnevnik Delo uvr{~amo med kakovosten tisk, je sko politiko, se pravi, tako za~etno liberalno politiko kot to, kako negativno so nekateri novinarji podajali podobo kasnej{o restriktivno politiko, kar pomeni, da je bila be- beguncev, zelo presenetljivo. Najprej so se v Delu najbolj gunska politika slovenske dràve legitimna. burno odzvali na {tevilo beguncev, ki so prihajali v Slo- venijo, ko se je nara{~ajo~a {tevilka ustalila, pa so sledi- Podobno kot v razvitih zahodnih dràvah je tudi slo- le teàve s kriminalom, zavra~anjem hrane, {olanjem vensko javnost skrbelo, da bi mnoì~ne migracije ogro- begun~kov in nehvale`nostjo do gostiteljev. Tudi odziv zile identiteto in kulturo skupnosti, in sicer prek preo- bralcev, ki so svoje mnenje o beguncih v Sloveniji izrazi- brazbe etni~ne, kulturne, religiozne in lingvisti~ne sesta- li v rubriki Pisma bralcev, je bil zelo negativen. Skratka, ve prebivalstva, in hkrati integriteto dràve. Vpra{anje za vse teàve, ki so tedaj pestile Slovenijo in njene dràv- begunstva je na ve~ na~inov povezano z lokalno, regio- ljane, so iskali »gre{nega kozla« v beguncih iz Hrva{ke, nalno in mednarodno varnostjo, stanovitnostjo ter z do- {e posebej pa iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred voj- gajanjem v mednarodni skupnosti nasploh. Dràve, med no v svoji domovini zatekli v Slovenijo. njimi tudi Slovenija, i{~ejo ustrezno ravnovesje med potrebo po nadzoru svojih meja in potrebo po za{~iti be- Na podlagi koli~ine in kakovosti novinarskih prispev- guncev, ki i{~ejo zato~i{~e znotraj teh meja. Vpra{anje kov v dnevniku Delo in na osnovi naklade tega ~asopisa, begunstva postaja vse bolj politi~no in varnostno lahko sklenemo, da je imelo Delo velik pomen pri posre- vpra{anje, saj mnoì~ne migracije ustvarjajo notranjo dovanju informacij o begunski problematiki slovenski nestabilnost, povzro~ajo napetost med dràvami in javnosti in je na ta na~in vplivalo na podobo in mnenje, ogroàjo mednarodno varnost. Kar zadeva notranjo var- ki si ga je javnost oblikovala o beguncih. nost pa so bili strahovi posameznikov in institucij v Slo- veniji pretirani, saj statisti~ni podatki kaèjo, da ni bila V nadaljevanju bomo zgo{~eno predstavili javno mne- kriminaliteta med begunci ni~ ve~ja kot med avtohtonim nje, zna~ilno za obravnavo beguncev na Slovenskem v prebivalstvom.

450 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

Sklepne misli Zgodovinskih izku{enj z begunci Slovenija prej ni imela, saj so bili begunci iz Hrva{ke in BiH prvi, ki so pri{li Slovenska vlada je begunsko politiko posku{ala obli- v na{o dràvo. Slovenci pa smo è bili v vlogi beguncev, kovati v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, in sicer med drugo svetovno vojno in po njej, vendar na{a vidno vlogo pri njenem oblikovanju pa je odigral analiza ni mogla ponuditi dokazov, ki bi potrdili, da je to UNHCR s svojimi usmeritvami in svetovanjem. Na obli- kakor koli vplivalo na pripravljenost slovenskega prebi- kovanje begunske politike Slovenije je {e posebej v valstva, da sprejeme begunce. Razlog za to je nedvomno za~etnem obdobju najbolj vplivala mednarodna skupnost tudi v ~asovni distanci, ki lo~i slovensko izku{njo v vlogi s svojo politiko in pritiski. Ko so septembra 1991 k nam beguncev v drugi svetovni vojni in neposredno po njej ter pri{li begunci iz Hrva{ke, Slovenija {e ni bila mednarod- soo~anje z begunsko problematiko v devetdesetih letih. no priznana dràva, zato se je namesto termina vojni begunec za hrva{ke begunce uporabljal termin notranje raz- Na oblikovanje javnega mnenja o beguncih so v veliki seljena oseba. Po sprejetju Slovenije v Organizacijo meri vplivala mnoì~na ob~ila. Mnenje slovenske javno- zdruènih narodov maja 1992 je na{a dràva za~ela be- sti o beguncih je bilo precej razklano, naklonjenosti pa guncem iz BiH podeljevati status za~asnega begunca, s relativno majhen. Del javnosti je sicer z njimi so~ustvo- tem pa se je begunski problem tudi internacionaliziral. val, mnogi ljudje so beguncem tudi pomagali na razli~ne Sloveniji je bilo zaradi podeljevanja za~asnega statusa na~ine, pa vendar je ve~ina menila, da bi morala sloven- o~itano, da za to nima niti notranje niti mednarodnoprav- ska vlada najprej poskrbeti za svoje dràvljane in {ele pone podlage. Ti o~itki niso bili v celoti upravi~eni, saj je tem za begunce. Tako je ve~ina ljudi podprla odlo~itev Zakon o tujcih Republike Slovenije predvideval mo`nost slovenske vlade o zaprtju meje za begunce. Javnomnenj- za~asne nastanitve tujcev pri nas, kar je Slovenija tudi ske raziskave kaèjo, da je slovenska javnost od vsega upo{tevala. za~etka podpirala politi~ne odlo~itve v zvezi z begunci, kar pomeni, da je bila begunska politika slovenske vlade Tako kot drugim postsocialisti~nim srednjeevrops- legitimna. kim dràvam je bila tudi Sloveniji namenjena zajezitve- na vloga pred begunskim valom z obmo~ja nekdanje Pri politi~nih odlo~itvah v zvezi z begunci vlade dràv Jugoslavije. Zahodne dràve so se tako »za{~itile« pred gostiteljic upo{tevajo tudi nacionalnovarnostni vidik. begunci, v imenu na~ela delitve bremena pa so êprav gre za nevoja{ko ogroànje varnosti, lahko dràvam, ki so sprejele veliko beguncev, predvsem ma- mnoì~ne migracije ustvarjajo nestabilnost dràv in regij. terialno pomagale. Ta pomo~ velikokrat ni mogla od- Pripadniki imigrantske skupnosti tudi nara{~ajo~i krimi- praviti pomanjkanja zmogljivosti za sprejem novih be- nal in nasilje velikokrat pripisujejo beguncem. Slovenija guncev in jim zagotoviti vsaj minimalnega ìvljenjske- ni bila izjema, vendar statisti~ni podatki kaèjo, da krimi- ga standarda. nalno vedenje beguncev ni bilo zaskrbljujo~e. [lo je bolj za pojave nestrpnosti pri delu doma~ega prebivalstva. Po uradnih podatkih so v nekem obdobju v letih 1992 in 1993 begunci v Sloveniji predstavljali kar tri odstot- Notranjepravni in institucionalni okvir se zdi {e najbolj ke ljudi, ki so ìveli na njenem ozemlju. Absorpcijske {ibek dejavnik, na katerega naj bi se slovenska vlada opr- zmo`nosti so bile prekora~ene, zato se je slovenska vla- la pri oblikovanju begunske politike. ê ne {tejemo Za- da odlo~ila, da bo meje zaprla za vse tiste begunce, ki kona o tujcih in Ustave, kjer je opredeljena pravica do zane prihajajo z namenom zdruèvanja druìn ali pa z do- to~i{~a, je bila Slovenija na pojav begunstva pravno in in- kazili o nastanitvi v tretji dràvi. Naslednji dejavnik, ki stitucionalno nepripravljena. je pomembno vplival na begunsko politiko Slovenije, so torej absorpcijske zmo`nosti, ki pa naj bi poleg gospo- Vlada, ki je sprejemala politi~ne odlo~itve v zvezi z darske zmogljivosti pomenile tudi pripravljenost lokal- begunci, je morala zadostiti mednarodnopravnim in hu- ne skupnosti, da sprejme begunce. Na pripravljenost do- manitarnim zahtevam in skrbeti tudi za stabilnost v svoji ma~ega prebivalstva, da sprejme begunce, vplivajo kul- dràvi in za interese lastnih dràvljanov. Kot novousta- turni pomen beguncev, etni~na in religiozna sorodnost z novljena dràva, ki se je sama spopadala z gospodarskimi begunci, zgodovinske izku{nje z begunci ter mnenje o teàvami in notranjepravnimi prazninami, se je Slovenija beguncih. Kako so ti {tirje vidiki vplivali na oblikovanje obra~ala na mednarodno skupnost. Ta je izza svojih zapr- politi~nih odlo~itev v zvezi z begunci v Sloveniji, je tih meja Sloveniji o~itala kr{enje mednarodnopravnih do- te`ko oceniti. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da lo~b, hkrati pa pro{njo Slovenije, naj sprejme dolo~eno so bili Slovenci bolj naklonjeni hrva{kim beguncem kot {tevilo beguncev, zavra~ala in namesto tega ponudila ma- bosanskim, kar bi posredno lahko razumeli, da je to za- terialno in finan~no pomo~, ki pa je bila ob velikem {te- radi kulturnih, etni~nih ali religioznih razlogov. Vendar vilu beguncev vedno premajhna. je bil odnos slovenskih oblasti pri obravnavanju beguncev enak tako za hrva{ke kot bosanske begunce oziroma Kon~ni sklep bi lahko bil, da je Slovenija glede na svoj Muslimane. tedanji poloàj v mednarodni skupnosti delovala v skladu

451 OBVLADOVANJE MNO@I^NIH MIGRACIJ/Marjan Male{i~

9. Levy, A. Marc., 1995. Is the Environment a National Security Issue? International Se- z mednarodnim pravom in humanitarnimi pri~akovanji in curity, 20, 2, 35—62. 10. Loescher, Gil., 1992. Refugee Movements and International Security. Adelphi Paper je pri svojih politi~nih odlo~itvah glede begunske politi- 268, The International Institute for Startegic Studies, UK, 5—83. ke iskala ravnovesje med notranjimi zmo`nostmi ter po- 11. Male{i~, M., 1998. Javno mnenje o beguncih v Sloveniji. Begunci v Sloveniji: pregled trebami in pri~akovanji beguncev. dosedanjih aktivnosti. Zbornik. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna {ola, 149—156. 12. Male{i~ M., 2000/2001. Varnostna razse‘nost begunskega fenomena. Ujma, 14—15, 224—229. 13. Malkki, H. L., 1995. Refugees nad Exile: From Refugee Studies to the National Or- der of Things. Annual Review of Anthropology, Vol. 24, 495—523. 14. Miro{i~, I., 1995. Pojav begunske problematike v Sloveniji in uporabnost medna- LITERATURA rodnopravnih in{trumentov za njeno re{evanje. Diplomska naloga. Ljubljana, Univer- 1. Alhady, M., 1993. Mednarodna islamska organizacija za humanitarno pomo~. Begun- za v Ljubljani, Fakulteta za dru‘bene vede. ci v Sloveniji. Zbornik razprav (Bled, 4.—6. 11. 1992), Jadranka Vouk @eleznik (ured.). 15. Petevi, M., 1996. Refugee Trauma, Protection and Assistance. V: Danieli, Yael, Ro- Ljubljana, 51—55. dley, Nigel S., Weisaeth, Lars (ured.). International Responses to Traumatic Stress. 2. Brown, L. R., 1982. An Untraditional View of National Security. V: Reichart John F. in Amityville, New York, Baywood Publishing Company Inc. Sturm, Steven R. ur. American Defense Policy (fifth edition). Baltimore and London: 16. Rystad, G., 1992. History and the future of international migration. International Mi- The Johns Hopkins University Press. gration Review, XXVI, Winter, 4, 1189—1199. 3. Elliot, S., 1993. The Refugee Situation in Slovenia. A Report on a Visit 10—23 January 17. Shaw, M., 1996. Nova varnostna razprava in dru‘bene spremembe. V: Male{i~, M. 1993. (ured.). Razvoj obramboslovne misli. Ljubljana, FDV. 4. Hill, D. M., 1989. Human Rights and Foreign Policy. Principles and Practice. Sou- 18. Slokar, M., 1998. Organizacija namestitve in oskrbe beguncev iz Hrva{ke in Bosne in thampton, MacMillan Press. Hercegovine v letih 1991—1992. Begunci v Sloveniji: pregled dosedanjih aktivnosti. 5. Jacobsen, K., 1996. Factors Influencing the Policy Responses of Host Governments Zbornik. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna {ola, 5—13. to Mass Refugee Influxes. International Migration Review XXX, 3, 655—678. 19. The Forced Migration Alert. 1997. 6. Jelu{i~, L., 1993. Refugees: A Special Weapon in Yugoslav Wars. V: Male{i~, M. 20. Ullman, R. H., 1983. Redefining Security. International Security, 8, 1, 129—153. (ured.), The Role of Massmedia in the Serbian-Croatian Conflict. Stockholm, SPF. 21. UNHCR Slovenia. Fact Sheet, June 1999. 7. Klinar, P., 1992. Mednarodni migracijski trendi in begunci iz Bosne in Hercegovine. Teorija in praksa, 29(7—8), 773—784. 22. Weiner, M., 1993. Rejected People and Unwanted Migrants in South Asia. Internatio- nal Migration and Security, Myron Weiner(ured.), Westview Press, 149—177. 8. Krajnc, R., 1993. Resolution of the problem of temporary refugees in the Republic of Slovenia. Ljubljana, Urad za priseljevanje in begunce. 23. Weiner, M., 1993. Security, Stability and International Migration. International Migrati- on and Security, Myron Weiner (ured.), Westview Press, 1—27.

OPOMBE 3 Samo razpad ZSSR je povzro~il 30-milijonsko mnoìco Rusov, ki so * Pripevek je rezultat raziskovalnega dela, opravljenega v okviru pro- ostali v nekdanjih sovjetskih republikah oz. novonastalih dràvah, ki jekta Begunci v Sloveniji: kulturni, sociolo{ki, socialni, ekonomski so do njih precej negostoljubne in nenaklonjene (Rystad, 1992). Po- in politi~ni vidiki in problemi, ki ga izvaja Visoka policijsko-varno- sledi~no je pri{lo do mnoì~nega preseljevanja prebivalstva, ki je stna {ola in njeni zunanji sodelavci. Pri zbiranju podatkov za ~lanek doseglo {tevilo devet milijonov (van Hear, 1998). sta sodelovali Ksenja Kova~i~ in Irena Weithauser. 4 Tako naj bi bilo samo na obmo~ju Skupnosti neodvisnih dràv pri- 1 Islam ima mo~no pozitivno tradicijo gostoljubnosti in pomo~i dru- bli`no 300 ekolo{ko opore~nih regij, na teh obmo~jih pa ìvi ve~ kot gim, ki izvira iz plemenskih tradicij pu{~avskih Arabcev, tako da tretjina prebivalcev Skupnosti (Rystad, 1992). Ocenjujejo, da je v islamske dràve praviloma sprejemajo veliko beguncev. Ukrajini 150.000, v Belorusiji 145.000 in na ostalih obmo~jih Ruske 2 Loescher (1992) pa navaja, da celo v situacijah, ko imajo begunci federacije 75.000 ekolo{kih migrantov, v devetdesetih letih prej{nje- podobne etni~ne in jezikovne karakteristike kot njihovi gostitelji, ga stoletja pa je bilo zaradi okoljevarstvenih problemov obmo~ja lahko gostoljubnost hitro izgine, {e posebej, ~e ima prihod beguncev êrnobila, Aralskega morja in Semipalatinska prisiljeno zapustiti strate{ke in varnostne implikacije. okrog 700.000 ljudi (The Forced Migration Alert, 1997).

452 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

ZAZNAVANJE OGRO@ENOSTI ZARADI NESRE^ Marko Poli~

V ~lanku so prikazani nekateri izsledki dveh ma bo med posamezno vo`njo kaj zgodilo, je zelo majhna. raziskav o zaznavi ogroènosti zaradi razli~nih Spodbuda za uporabo pasu je zato v primerjavi z naporom, vrst nesre~. Prva raziskava, izvedena leta 1994 pozornostjo in neudobnostjo, ki jo povzro~a uporaba, zelo na 1004 osebah, je bila v celoti posve~ena majhna. Seveda se lahko vpra{amo, ali je dolo~ena neudob- vpra{anju nesre~ in razli~nim, z njimi povezanim nost enaka morebitni smrti ali po{kodbi. Ljudje se sre~uje- stali{~em, v drugi, izvedeni leta 1999 na repre- jo z mnoìco nevarnosti: padec dvigala, udarec strele, pa- zentativnem vzorcu 1291 oseb, pa se zaznava dec z lestve, bolezen, naravne in druge nesre~e itn. Vsak- ogroènosti zaradi nesre~ pojavlja zgolj obrob- do pa je omejen v koli~ini pozornosti, ki jo lahko posveti no, v okviru razli~nih vpra{anj, povezanih, z mi- tovrstnim dogodkom. ê bi upo{teval vse, bi bil »obsesiv- selno sliko Slovenije pri njenih prebivalcih. V no prezaseden z nevarnostjo«, kar bi mu prepre~ilo nor- obeh raziskavah se kaè razmeroma majhno za- malno ìvljenje. Prav zato veliko nevarnosti zanemarjamo. vedanje nesre~, kar se sklada tudi z ugotovitva- Smiselno bi bilo, da bi zanemarjali predvsem malo verjet- mi drugih raziskovalcev. ne, npr. smrt zaradi strele ali {kodo zaradi padca meteori- ta. Hardin (po Gardnerju in Sternu, 1996) meni, da ima dolo~eno zanikanje nevarnosti prilagojevalno vrednost, ker spodbuja odkrivanje in izumljanje. Gardner in Stern Zavedanje nesre~ (1996) njegovo mnenje dopolnjujeta z idejo, da zanikanje nevarnosti omogo~a ìvemu bitju, da gre iz svojega brloga Watzlawick (1987) v svoji knjigi »Koliko je resni~no re- in se neha skrivati pred nevarnostmi, da torej izvaja potreb- sni~no« pi{e, da obstanek vseh ìvih bitij temelji na zane- ne vsakdanje dejavnosti. Ne glede na morebitno tveganost sljivih obvestilih o lastnem okolju. Prav na podro~ju, ki ga teh mnenj veliko raziskav kaè, da ljudje zares zanemarja- obravnavam, je to {e posebej pomembno, saj je pravo~asna jo malo verjetne nevarnosti, ne glede na njihovo teò, in se in ustrezna zaznava nevarnosti bistvena za preìvetje. Toda {~itijo predvsem pred zelo verjetnimi. Glavni dejavnik su- nesre~e so negotovi dogodki, presoja njihove verjetnosti bjektivne presoje je torej verjetnost nevarnosti in ne veli- pa vpliva na vedenje prizadetih in ustreznost njihovega kost mo`ne {kode. To bi morale upo{tevati zavarovalnice, spoprijemanja z nevarnostjo. Velika objektivna nevarnost ki tako kot tudi razne vladne ustanove, delujejo po dru- ni nujno povezana z njeno ustrezno subjektivno zaznavo. ga~ni logiki. Ljudi èlijo zavarovati pred malo verjetnimi, Mnoge raziskave so pokazale, da se v~asih prebivalci kra- a hudimi nesre~ami. Slovic in sodelavci (1978) menijo, da jev, kjer so naravne nesre~e pogoste, ni~ bolj ne menijo za so bile npr. mnoge propagandne akcije, namenjene spod- nevarnost kot prebivalci iz varnej{ih predelov. Zaznavanje bujanju uporabe varnostnih pasov, neuspe{ne prav zato, tveganja je namre~ zelo subjektivno; od tega je odvisna tu- ker so se osredoto~ale na vidike, ki za ljudi niso pomemb- di pripravljenost ljudi na krizni dogodek. ni. Zanje je verjetnost smrti ali po{kodbe zaradi neuporabe pasu zelo majhna. Predlagali so nov postopek, ki je upora- Lindell in Perry (1992) menita, da prej{nja prepri~anja o ben tudi za druga podro~ja, namre~ podalj{anje posame- nevarnosti pomembno dolo~ajo prepoznavo tveganja (opo- znikovega ~asovnega okvira. ê so verjetnost smrti ali zorilno prepri~anje) in oceno tveganja (zaznano tveganje), po{kodbe spravili v okvir posameznikovega ìvljenja, so bi- medtem ko so prej{nja prepri~anja o alternativnih za{~itnih le verjetnosti za te dogodke ve~je in ljudje bolj pripravlje- dejavnostih pomembni dolo~evalci zmanj{anja tveganja ni na sprejem protiukrepov. Zavedati pa se moramo, da so (izbira za{~itnih dejavnosti). Ta prej{nja prepri~anja so se avtorji ukvarjali predvsem z neposrednimi gro`njami in posplo{ene zaznave nevarnosti ali za{~itnih dejavnosti, ki ne s {ir{imi in dolgoro~nej{imi. Njihovo pojmovanje zani- obstajajo pred nevarnostjo, situacijska prepri~anja pa na- kanja neposrednih in takoj{njih groènj zaradi obvladova- stajajo v povezavi s posameznim dogodkom. Pri tem velja nja ìvljenja se najbr` ne more posplo{iti na posredne, ne- omeniti, da se prepri~anja laikov in strokovnjakov pogosto jasne in po~asi napredujo~e gro`nje. To pomeni, da bi ne- razlikujejo. To lahko pri odgovornih za ukrepanje zbuja kateri ljudje take gro`nje morda sprejeli resno, medtem ko napa~no domnevo, da bodo prizadeti prebivalci takoj se ne bi zmenili za mnoìco neposrednih groènj. upo{tevali dana opozorila in se po njih ravnali.

Slovic, Fischoff in Lichtenstein (1978) menijo, da ljudje podcenjujejo nevarnost in se ne odzivajo nanjo zato, da bi Raziskavi nadzorovali svoje `ivljenje. To so pokazali na primeru uporabe varnostnih pasov v avtu. Voznik oz. potnik bi se V Sloveniji naravne nesre~e razli~nega izvora niso red- morala pripeti pred vsako vo`njo. Toda verjetnost, da se ji- ke. Poplave, potresi in podobno so vsako leto na sporedu,

453 ZAZNAVANJE OGRO@ENOSTI ZARADI NESRE^/Marko Poli~ zato smo èleli ugotoviti, koliko se prebivalci ~utijo ku si bomo ogledali samo odgovore na vpra{anje o zazna- ogroène zaradi nesre~ razli~nih vrst. Tega smo se prvi~ vi ogroènosti in verjetnosti posamezne gro`nje. Iz- lotili leta 1994 v posebni raziskavi (Poli~ in sod., 1996), pra{evanci so morali najmanj ogroàjo~i nesre~i pripisati namenjeni ugotavljanju zaznave ogroènosti zaradi ne- oceno 10, nevarnost ostalih pa so morali oceniti glede na sre~ razli~nega izvora pri prebivalcih razli~nih krajev to izhodi{~e. Za vsako nesre~o so morali oceniti tudi ob- Slovenije. V raziskavo so bile vklju~ene 1004 osebe z dobje (v letih), v katerem menijo, da se bo pripetila (pov- vseh obmo~ij Slovenije, ki so bila enakomerno zastopa- ratna doba), od trenutka odgovarjanja naprej. na. V tem smislu vzorec ni bil reprezentativen za celo dràvo, ampak zgolj za posamezna obmo~ja. Po spolu je Najbolj so se izpra{evanci ~utili ogroène zaradi bil vzorec izena~en, pri izobrazbi je prevladovala srednja poàrov in onesnaènja okolja, tj. zaradi nevarnosti, ki (43,1 %), sledili pa so udeleènci z vi{jo ali visoko izo- so, ~eprav ({e) ne najhuj{e, najpogostej{e (slika 1). brazbo (24,3 %), poklicno (18,0 %) in osnovno{olsko Okolje v Sloveniji je è precej onesnaèno, poàri pa so (9,8 %). Vpra{alnik je vseboval 34 razmeroma kompleks- tudi precej vsakdanji pojav. Najni`je ocene so imele ma- nih vpra{anj tako o zaznavi ogroènosti, lastnostih ralo verjetne nesre~e (npr. rudni{ka, saj je tudi malo odpr- zli~nih vrst nesre~ kot drugih dejavnikih in pojavih, po- tih rudnikov; poru{itev jezu, saj je malo nevarnih) ozi- vezanih z nesre~ami. Individualno anketiranje je bilo roma nesre~e, ki so znane v manj nevarnih oblikah (npr. izvedeno v drugi polovici decembra 1994. V tem prispev- vihar, zemeljski plaz, ~eprav bi najbr` glede slednjega

Slika 1. Zaznava relativne ogro`e- nosti zaradi razli~nih nesre~ (Poli~ in sod., 1996)

Slika 2. Hierarhi~na razvrstitev nesre~ glede na ocene ogro`enosti (Poli~ in sod., 1996)

454 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI zaradi dogodkov v Logu pod Mangartom danes dobili krajev, za katere so zna~ilne razli~ne ogroènosti (one- vi{je ocene). To~a in pozeba sta dobili razmeroma viso- snaènje okolja in rudnik v Velenju, jedrska elektrarna ko oceno verjetno prav zaradi velike verjetnosti in ma- (JE) v Kr{kem in poplave v Celju). Ta dejstva odgovori terialne {kode, ki jo povzro~ata. V celoti razmeroma izpra{evancev odraàjo. Ogroènost zaradi poplav je nizke povpre~ne ocene ogroènosti gredo deloma na najvi{je ocenjena v Celju, zaradi nesre~e v JE v Kr{kem ra~un uporabljene mere (mediana1) in dejstva, da so ra- in zaradi rudni{ke nesre~e v Velenju. Onesnaènost oko- zli~ni deli Slovenije razli~no ogroèni, zato se vredno- lja so v vseh krajih ocenili kot zelo ogroàjo~o. Vse sti ocen izravnavajo. V odgovorih se pomembno kaè ocene ogroènosti in razen treh (su{a, vihar in to~a) vse vpliv kraja bivanja. Na sliki 1 so poleg skupnih ocen po- druge ocene povratne dobe se statisti~no pomembno ra- dani {e odgovori prebivalcev Velenja, Kr{kega in Celja, zlikujejo glede na kraj bivanja, ki se tako kaè kot po-

Slika 3. Zaznava ogro`enosti zaradi razli~nih nesre~ in pojavov (Po- li~ in sod., 2000)

Slika 4. Zaznava ogro`enost zaradi nesre~ razli~nega porekla glede na pokrajino (Poli~ in sod., 2000)

455 ZAZNAVANJE OGRO@ENOSTI ZARADI NESRE^/Marko Poli~ memben dolo~evalec zaznave ogro`enosti. Naj ob tem Podobnost ocen pa {e ne pomeni, da so jih posamezniki omenim, da so vplivi spola ali izobrazbe vsaj na te od- tudi podobno ocenjevali. Ve~ o tem nam pove hierarhi~na govore veliko manj pomembni. analiza skupin (slika 2). Glede na ogro`enost se pojavljajo

Rao R (12,2466) = 16,08; p<0,000 OGRO@ENOST

VRSTA KRAJEVNE SKUPNOSTI

Slika 5. Zaznava ogro`enosti glede na vrsto KS (a) in glede na izobraz- b bo (b) (Poli~ in sod., 2000)

456 NESREÊ IN VARSTVO PRED NJIMI vsaj tri skupine nesre~, dve majhni (su{a in poàr ter one- huda nesre~a. Ta se verjetno oblikuje tudi sproti, ob dnev- snaèvanje, nesre~a v JE in epidemija) in ena ve~ja. ^lani nih dogodkih. Ljudem so znane nesre~e brez `rtev pa tudi skupin so si sorodni bodisi po naravi (npr. to~a in pozeba), take z nekaj tiso~ ali desettiso~i `rtvami. To vse vpliva na vzro~ni povezanosti (npr. su{a in poàr), zaznani ogroèno- njihove predstave o tem, kaj nesre~a sploh je. sti (npr. vihar in zemeljski plaz) ali posledicah (npr. one- snaèvanje in nesre~a v JE) oziroma se ti vidiki prepletajo. Druga raziskava, o kateri poro~am, je bila izvedena pet Zanimivo je, da tehnolo{ke oziroma naravne nesre~e niso let kasneje, tematika nesre~ pa je bila v njej zajeta zgolj razvr{~ene v posebne razli~ne skupine, ampak se me{ajo. obrobno, saj se je ukvarjala predvsem s t. i. miselnim zem- ljevidom Slovenije, tj. predstavo, ki jo imajo prebivalci o Seveda ocenjevanje, ki ni omejeno navzgor, ponuja njej. V raziskavo je bilo vklju~enih 1291 prebivalcev Slo- zgolj relativne ocene ogroènosti. Pokaè, katere nevarno- venije2. Anketiranje3 je bilo individualno in je potekalo na sti imajo ljudje za bla`je in katere za huj{e. Da bi dobili domu anketirancev od aprila do junija 1999. Spra{evali vpogled v to, kaj imajo ljudje za hudo nesre~o, smo jih smo jih samo o {estih vrstah nesre~ oziroma nevarnih po- prosili, naj si predstavljajo, da ìvijo v kraju, ki ima javov. Tudi postopek je bil druga~en kot v prej{nji raziska- 10.000 prebivalcev, ki ìvijo v 1000 hi{ah. Najmanj koli- vi, saj so morali na petstopenjski lestvici oceniti, koliko so ko ljudi bi moralo umreti in koliko hi{ bi se moralo po- v svojem kraju ogroèni zaradi teh pojavov. ru{iti, da bi lahko govorili o »hudi nesre~i« ali »kastrofi«. Odgovori so bili zelo pestri. V povpre~ju bi moralo umre- O~itno na zaznavo ogroènosti vpliva predvsem zaznana ti 549,11 ~loveka (SD = 1330,61) in biti poru{enih 107,53 pogostost posameznega pojava in ne toliko njegova teà hi{e (SD = 257,10), da bi lahko govorili o hudi nesre~i. (slika 3). S tem se v osnovi ponavljajo ugotovitve prej{nje Udeleènci so izbirali predvsem okrogle vrednosti, npr. raziskave. Presene~ajo razmeroma nizke ocene ogroènosti 10, 20, 50, 100, 500 in 1000, za {tevilo mrtvih ter 1, 5, 20, zaradi posameznih vrst nesre~, ki so v Sloveniji razmeroma 50, 100, 200 in 500 za {tevilo poru{enih hi{. Vrednosti so pogoste; komaj leto pred anketiranjem je bil v Poso~ju pre- najbr` vsaj delno dolo~ene z vrednostjo sidrnih dra`ljajev cej hud potres. Tudi poplave so v Sloveniji pogoste. Zastav- v vpra{anju (10.000 in 1000). O~itno pa je, da o tem, kaj lja se vpra{anje, kaj to pomeni za pripravljenost za ukrepa- je katastrofa, ljudje nimajo enotnega mnenja. Morda je nje in prepre~evanje nesre~ ali njihovih posledic. Si morda druga~e ob neposredni prizadetosti, a na besedni ravni se ljudje zatiskajo o~i pred nevarnostjo in delujejo mehanizmi, to povsem o~itno kaè. [tevilo predvidenih `rtev je raki smo jih na{teli v uvodu? To bi zahtevalo podrobnej{o razmeroma veliko, kar bi morda kazalo na podcenjevanje ziskavo, nekaj pa nam povedo tudi dodatne analize, npr. ra- teè nesre~ ali pomena `rtev oziroma na nejasnost pojma zlike v ocenah med prebivalci razli~nih delov Slovenije. Do

Slika 6. Zaznava ogro`enosti glede na velikost naselja (Poli~ in sod., 2000)

457 ZAZNAVANJE OGRO@ENOSTI ZARADI NESRE^/Marko Poli~ neke mere konkretna ogroènost le vpliva na svojo zazna- zaradi zemeljskih plazov druga~ne, saj je dogajanje v Lo- vo, kar se je pokazalo è pri prej{nji raziskavi. gu pod Mangartom in drugje ljudi naredilo za tovrstno nesre~o bolj ob~utljive. Potresna nevarnost je, sploh gle- Razlike med pokrajinami so statisti~no pomembne za de na potres leta 1998 in potresno ogroènost Slovenije, vse nesre~e. Povsod (razen na Gori{kem) prevladuje za- ocenjena razmeroma nizko, ~eprav je ocena na Gori{kem znava ogroènosti zaradi onesnaènosti okolja, razumlji- vi{ja kot drugje. Bodisi da se ljudje premalo zavedajo teh va pa je nizka ocena nevarnosti plazov, ki so vezani na nevarnosti, ali pa jih kontekst, v katerem je vpra{anje, specifi~ne kraje. Danes bi bile najbr` ocene ogroènosti usmerja v drugo smer.

Slika 7. Drevesni diagram nesre~ glede na zaznavo ogro`enosti (a) in razlike v ocenah ogro`enosti pri b treh skupinah izpra{evancev (b)

458 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI

O~itno je, da prebivalci mestnih krajevnih skupnosti bolj êprav so te skupine verjetno vsaj do neke mere do- diferencirano presojajo nevarnosti razli~nega izvora, zave- lo~ene tudi s krajem bivanja, morda odraàjo tudi do- danje ogroènosti pa praviloma nara{~a tudi z izobrazbo, lo~eno tipologijo ljudi. V grobem bi jih lahko razvrstili kar se je do neke mere kazalo è v prej{nji raziskavi. na tiste, ki se gro`nje nesre~ malo zavedajo, na tiste, ki se je zelo zavedajo, in na one, ki so ob~utljivi predvsem za Zaznava ogroènosti je vezana tudi na velikost naselja ogroènost zaradi tehnologije (industrijske nesre~e in (kar je verjetno povezano tudi z izobrazbo in lokacijo). onesnaèvanje). Tudi pristopi k tem skupinam bi morali Prebivalci ve~jih krajev bolj diferencirano ocenjujejo po- poudarjati razli~ne vidike ogroènosti. samezne gro`nje.

V celoti se kaè podcenjevanje ogroènosti, kar je lahko posledica znane te`nje po »nagnjenju k normalnosti«, Sklepne misli ima pa nedvomno posledice glede pripravljenosti na razli~no ukrepanje (npr. zavarovanje, gradbeni posegi itn.). Medtem ko je iz odgovorov udeleèncev o~itno, da se kljub veliki ogroènosti zaradi nesre~ v Sloveniji razme- Nesre~e se glede na oceno ogroènosti razvr{~ajo v tri roma malo zavedajo teh groènj, pa po drugi strani kon- skupine po sorodnosti. Potres in poplava sta skupaj, kot kretne razmere v posameznem kraju na to zaznavo vpliva- sta bila è v analizi prej{njih podatkov, pa tudi ostali sku- jo. Ljudje se najbolj zavedajo ogroènosti zaradi nesre~, pini sta smiselni. Bolj zanimiva pa je analiza podatkov s ki so zna~ilne za njihov kraj. Lahko razlikujemo tudi sku- pomo~jo metode voditeljev4. V tem primeru smo sku{ali pine ljudi, ki so razli~no ob~utljivi za ogroènost oziroma ugotoviti, ali bi lahko izpra{evance razdelili v ve~ ra- za specifi~no vrsto ogroènosti. To spoznanje narekuje tu- zli~nih skupin glede na njihovo oceno ogroènosti zaradi di razli~ne pristope, ko prebivalce pripravljamo na ukre- razli~nih nesre~. Pokazalo se je, da lahko smiselno razli- panje ob nesre~ah in na pripravljenost za tako ukrepanje. kujemo tri razli~no velike skupine, ki se statisti~no pomembno razlikujejo v svojih ocenah: – najve~ja skupina (574 udeleènci) je vse nesre~e ocenila zelo nizko tako glede na ostali skupini kot v ab- LITERATURA 1. Gardner G. T., Stern P. C., 1996. Environmental Problems and Human Behavior. Bo- solutnem smislu; ston, Allyn and Bacon. – najmanj{a skupina (283 udeleènci) je ogroènost za- 2. Hedge, A., 1994. Major Hazards and Behaviour. In: Singleton, W. T. & Hovden, J. (Eds.), Risk and Decisions. New York, Wiley, 139—153. radi vseh nesre~ ocenila razmeroma visoko, posebej 3. Lindell, M. K., Perry, R. W., 1992. Behavioral Foundations of Community Emergency pa ogroènost zaradi zemeljskega plazu; Planning. Washington, Hemisphere. 4. Poli~, M., Kline, M., Zabukovec, V., Tu{ak, M., 1996. Zaznava ogro‘enosti. Zaklju~no – tretja skupina, po velikosti med obema (420 ude- poro~ilo. Ljubljana, ZIFF. leèncev), je bila tudi po ocenah med obema, s tem 5. Poli~, M., Kos, D., Maru{i~, I., Natek, K., Klemen~i~, M. M., Ku~an, A., Nastran Ule, M., Repov{, G., 2000. Spoznavni zemljevid Slovenije. Kon~no poro~ilo. Ljubljana, da je najvi{je ocenila ogroènost zaradi industrijskih ZIFF. nesre~ in onesnaèvanja. 6. Slovic, P., Fischoff, B. & Lichtenstein, S., 1978. Accident probabilities and seat belt usage. A psychological perspective. Accident Analysis and Prevention, 10, 281—285. 7. Watzlawick, P., 1977. How real is real?. New York, Vintage books.

OPOMBE 1 Mediana je ocena nad in pod katero so ocene polovice izpra{evan- 3 Anketiranje so izvajali posebej usposobljeni {tudenti psihologije, cev. Uporabili smo jo, ker bi lahko skrajne vrednosti v odgovorih po- krajinske arhitekture, geografije in sociologije (pribl. 170 anketar- sameznih udeleèncev pri uporabi aritmeti~ne sredine bistveno pre- jev). Po opravljenem anketiranju smo s pismi respondentom prever- maknile srednje vrednosti presoj za posamezne nesre~e. jali izvedbo anketiranja in izlo~ili vse vpra{alnike, pri katerih je ob- 2 To je bil standardni reprezentativni vzorec (N = 1050, analogen stajal sum ponaredbe. SJM), okrepljen po pokrajinah, tako da je bila zagotovljena tudi 4 Metoda voditeljev (analiza K-means) ponuja K razli~nih skupin, ki ustrezna zastopanost pokrajin z manj{im deleèm prebivalstva. Ob so ~im bolj razli~ne. Program za~ne z naklju~no izbranimi K skupi- standardnih demografskih zna~ilnostih in pokrajinah je bila upo{te- nami in potem premika objekte med njimi s ciljem ~im bolj vana tudi velikost krajev. Vzorec je pripravil Zavod za statistiko RS. zmanj{ati variabilnost znotraj skupin in pove~ati variabilnost med Tak vzorec omogo~a tako sklepe o odgovorih vseh prebivalcev (v tem njimi. Pri razlagi rezultatov primerjamo srednje vrednosti posame- primeru so vrednosti odgovorov obteène glede na pod- ali nadza- znih skupin na vsaki od razse`nosti in ugotavljamo, koliko se skupi- stopanost) kot tudi o odgovorih prebivalcev posamezne pokrajine. ne razlikujejo.

459