NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj ne- pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...). Poleg tega se po koncu hladne vojne novi vi- posameznih pojavnih oblik, njihovo {tevilo pa ri ogro`anja ne pojavljajo samo objektivno, ampak se ves ~as pove~uje. Pomembne so seveda tu- lahko v najrazvitej{ih industrijskih dr`avah (NID) di sinergisti~ne povezave med na prvi pogled {e opazimo celo proces zelo zavzetega iskanja »novih nenevarnimi varnostnimi izzivi in tveganji. virov ogro`anja«, ki naj bi legitimirali vzdr`evanje dosedanjega obsega obrambnih sistemov ali vsaj bolj V ospredju niso ve~ samo nacionalnovarno- omejeno kle{~enje voja{kih zmogljivosti. stni problemi, ampak se vse bolj govori o ogro`enosti celotnega ~love{tva. Zato je res `e skrajni ~as, da najdemo in razvijamo nove Opredelitev klju~nih terminov na~ine komuniciranja v odnosu ~lovek–~lovek in ~lovek–narava. Vendar bo na{e delovanje in re{evanje nekaterih `e zares akutnih problemov Vse bolj je tudi o~itno, da nove varnostne situacije ni o~itno ponovno omejevala (ne)sposobnost do- mogo~e pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- seganja globalnega soglasja o najpomemb- ne (Howe, 1995). V strokovni literaturi v angle{kem jezi- nej{ih varnostnih tveganjih in gro`njah ter ku, ki se ukvarja s sedanjo in prihodnjo varnostjo v med- na~inih za njihovo prepre~evanje, odvra~anje, narodni skupnosti, je mogo~e zaslediti tri besedne zveze omejevanje, nadzorovanje in odpravljanje. oz. koncepte, to so “security challenges”, “security risks” in “security threats”, ki nakazujejo, da imajo varnostna vpra{anja razli~no te`o oz. pomen. V slovenskem jeziku bi lahko navedene koncepte poimenovali z naslednjimi Uvod besednimi zvezami: varnostni izzivi, varnostna tveganja in varnostne gro`nje. Kaj vzpostavlja razliko v te`i oz. Spremembe v mednarodnem politi~no-varnostnem pomenu varnostnih vpra{anj, ki jo nakazuje njihova tri- okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar je {e posebej polna konceptualizacija, bomo sku{ali ugotoviti najprej zanimivo, antagonisti~no naravo. Tako lahko na eni stra- prek pomenske analize besednih zvez v slovenskem jezi- ni opazujemo stabilizacijske u~inke omenjenih procesov ku, pri ~emer se bomo osredoto~ili na razliko med izzi- v mednarodni skupnosti, hkrati pa isti procesi povzro~ajo vom, tveganjem in gro`njo, opredeljeno na podlagi Slo- ali nosijo s seboj tudi vrsto destabilizacijskih u~inkov, na varja slovenskega knji`nega jezika (SSKJ), na{e ugotovi- katere ob navdu{enju zaradi pozitivnih sprememb prepo- tve pa bomo {ele v nadaljevanju primerjali z druga~e za- gosto radi pozabljamo. Brzezinski (Future Survey Annu- snovanimi razlagami drugih avtorjev; s tem bi se radi izo- al, 1994) opozarja, da interakcija med pospe{enim gnili nekriti~nemu povzemanju njihovih stali{~. ustvarjanjem zgodovine, pove~ano mo`nostjo oblikova- nja sveta, {iritvijo na{ih materialisti~nih `elja in na{e mo- – izziv – glagolnik od izzvati ralne zmedenosti ustvarja popolnoma novo in te`ko – izzvati – 2. pomen po SSKJ: biti neposredni vzrok, obvladljivo dinamiko spreminjanja. Prav zato je v spre- razlog, da se kaj pojavi, nastane 212 NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI – tveganje – glagolnik od tvegati cialnega nasprotnika ali pa drugih subjektov za ustvarja- – tvegati – 1. b) pomen po SSKJ: nevarnost, da se kaj nje kriznih razmer ali vojne. ^asovna in prostorska di- izgubi menzija sta v tem primeru pomembnej{i kot pri tveganju. – (riziko – 1. pomen po SSKJ: tveganje, nevarnost; 2. pomen: mo`nost, da pride do {kode) Arnej~i~evo razlikovanje je vsekakor zelo nazorno, – gro`nja – obljuba, napoved komu ~esa neprijetnega, vendar je glede subjekta (dr`ava) in okoli{~in (krizne ra- hudega zmere ali vojna) preve~ omejeno. ^e `elimo pri razliko- vanju med varnostnimi tveganji in gro`njami ostati na Na osnovi predstavljene razlike lahko ugotovimo, da splo{nej{i ravni, lahko izhajamo iz opredelitve ogro`eno- besede izziv, tveganje in gro`nja vzpostavljajo ~asovno in sti (Kotnik, 1991), po kateri je mogo~e kot varnostna tve- hkrati intenzivnostno stopnjevanje varnostnih vpra{anj. ganja in gro`nje prepoznati dolo~ene varnostno zanimive To pomeni, da se ob uporabi obravnavane triade najprej pojave/procese, ki glede na verjetnost in intenzivnost po- in na najni`ji stopnji intenzivnosti sre~amo z varnostnimi javljanja prekora~ijo dolo~eno vrednost, s tem pa je neka izzivi, ki lahko bodisi sami prerastejo v varnostna tvega- posameznikova ali dru`bena dejavnost ali struktura toli- nja bodisi jih spodbudijo kot intervenirajo~i dejavnik, na ko motena v vzpostavljenem oz. `elenem stanju, da ne naslednji stopnji pa se po preobrazbi ali spodbujevalnem more ve~ v pri~akovanem obsegu opravljati obi~ajne oz. delovanju varnostnih tveganj `e lahko sre~amo z varno- predvidene funkcije. stnimi gro`njami. Ker je odnos razli~nih subjektov do istega varnostno Gutjahr (1994) pojasnjuje premik od prete`ne uporabe zanimivega pojava/procesa lahko zelo razli~en, tega ni koncepta gro`enj v ~asu hladne vojne k dodatni uporabi mogo~e opisati samo z `e omenjeno terminolo{ko triado konceptov tveganj in {e na splo{nej{i ravni izzivov v po- varnostni izzivi – tveganja – gro`nje. Za poimenovanje hladnovojnem obdobju kot sestavni del procesa nado- sodobnih varnostno zanimivih pojavov/procesov sta po- me{~anja tradicionalnega razmi{ljanja o najslab{em pri- leg teh treh terminov v angle{ki strokovni in znanstveni meru (the worst-case thinking) z razmi{ljanjem o naj- literaturi v uporabi {e termina negotovost (uncertainty) in slab{ih mo`nih primerih (the worst probable cases thin- nevarnost (danger). king). Bistveno novost v konceptih tveganj in izzivov to- rej predstavlja opu{~anje razmi{ljanja o neposrednosti in Ali je umestno govoriti o negotovosti, izzivu, tveganju, takoj{njosti gro`nje. gro`nji ali nevarnosti, je torej odvisno od verjetnosti (to je od trenutne prisotnosti/odsotnosti varnostno zanimivih Zelo podobno pojasnjuje smiselnost razlikovanja med pojavov/procesov) in (potencialne) intenzivnosti stika varnostnimi tveganji in gro`njami tudi Arnej~i~ (1999). med pojavom/procesom in subjektom, ki se z njim (lahko) Varnostno tveganje dr`ave (njenih interesov) namre~ soo~a. O varnostni negotovosti torej govorimo takrat, ko opredeljuje kot neusmerjeno (posredno) mo`nost kriznih se pojavi vsaj minimalna mo`nost, da pride do stika med razmer ali vojne. Varnostno tveganje se v ~asu in prosto- dolo~enim varnostno zanimivim pojavom/procesom in su- ru pojavi, razvija in spreminja ter lahko (ni pa nujno) pre- bjektom (potencialna ogro`enost), o varnostnih gro`njah raste v varnostno gro`njo. Varnostna gro`nja je po avtor- in {e posebej nevarnosti pa takrat, ko dejansko `e prihaja jevem mnenju usmerjena (neposredna) sposobnost poten- do negativnega spreminjanja oz. zni`anja dose`ene ravni NEVARNOST POSAMEZNIKI VARNOSTNO GRO@NJA ZANIMIV DRU@BENE TVEGANJE POJAV/ SKUPINE PROCES IZZIV DR@AVE NEGOTOVOST Slika 1. Odnos razli~nih subjektov do istega varnostno zanimivega pojava/procesa 213 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ Slika 2. Kategorizacija varnostno zanimivih pojavov/procesov v odvi- snosti od verjetnosti in (potencial- ne) intenzivnosti stika s subjektom kakovosti posameznikovega in/ali dru`benega `ivljenja v d`ungli {e vedno neznansko veliko strupenih ka~. Ven- (realna ogro`enost). Naslednji grafi~ni prikaz, ki ga mora- dar za razliko od prej{nje zmajeve gro`nje, ki je Zahod mo razumeti zgolj kot bolj ali manj natan~en pribli`ek re- zdru`evala, gro`nja ka~ Zahod mnogokrat razdvaja. Ne- alnosti, odra`a tako kakovostno kot tudi koli~insko ra- ko~ jasno razpoznavna sovjetska gro`nja je gradila koali- zmerje med razli~nimi kategorijami varnostno zanimivih cijo. Nove manj intenzivne in razpr{ene gro`nje koalicijo pojavov in/ali procesov, s katerimi se lahko soo~ijo na- slabijo, hkrati pa v javnosti NID vzbujajo la`no pre- mi{ljeni posameznik, dru`bena skupina ali dr`ava. pri~anje o njihovi oddaljenosti in nepomembnosti. Tako vse bolj izstopa potreba po pravo~asnem razpoznavanju Izka`e se, da sta za opredeljevanje varnostnih problemov in analiziranju mo`nih gro`enj, da bi lahko javnosti po- prihodnosti najpogosteje uporabljana termina tveganje in kazali prepri~ljiv dokaz o nujnosti predvidenih varno- gro`nja. Termina negotovost in izziv sta preve~ splo{na in stnih investicij in jih tudi pravo~asno izpeljali, vsekakor se uporabljata predvsem za opredeljevanje splo{nega stanja pred dejansko potrebo po uporabi zahtevanih (voja{kih) na varnostnem podro~ju v mednarodni skupnosti.