Pregled dogajanja v občini Ljutomer od junija do septembra 2019. Številka 25, september 2019 foto: Jože Magdič PRLEŠKA JESEN Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: Arhiv Občina Ljutomer, društva in javni zavodi 1 1 ISKRENO POVEDANO KAR MISLIM ALI POSLOVILNO PISMO? Drage občanke, dragi občani Občine Ljutomer, cenjeni bralci naših že 25. Novičk, za katero izdajo upam, da niso zadnje, čeprav ne kaže najbolje. Želja je, da se jih nadomesti z bolj politično vsebino. Letos beležimo 25 let lokalne samouprave. Ob tej priložnosti sem bila zelo vesela pisanja docentke dr. Simone Kukovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki me je povabila k sodelovanju pri okrogli mizi in oddaji prispevka o oceni razvoja lokalne samouprave. Zaupala mi je, da strokovno spremlja dogajanje in prizadevanje v naši občini za razvoj in za občanom, društvom ter gospodarstvu prijaznemu okolju. Pravi, da smo v marsikateri zadevi za vzgled in nas navaja kot primer dobre prakse v svojih strokovnih predavanjih v Evropi in ZDA. Čestitam vsem za dobro delo in rezultate, ki se vidijo daleč navzven. Rada se spomnim časov, ko sem bila govorka ob 20. obletnici. Po mojem nagovoru so me slušatelji spraševali »Olga, kako si upala to povedati na glas, tudi pred političnimi voditelji? A se ne bojiš posledic?« Najbrž se boste vprašali, kaj takega sem povedala, da so mi zastavili to vprašanje. Govorila sem le o svoji izkušnji s političnimi strankami. Z žalostjo se spominjam prvega mandata, ko sem z iskrenimi nameni sodelovala pri ustanovitvi Prleškega razvojnega partnerstva. Polni zanosa, prleškega ponosa, idej…, ki so kmalu ugasnile, ko se je zgodil nepričakovani preobrat in je bila izražena potreba po delitvi plena in kupčkanju. Znašla sem se v meni neznanem prostoru. Nisem bila vajena delati tako in tudi nisem vedela, da je to normalna, redna, uveljavljena praksa, da se po volitvah med kandidati list delijo ugodnosti, ki pa jih ostali občani nimajo. Zakaj to omenjam? Ker ponovno vidim, da spet gre veliko energije v to, da se manj naredi. 2010 in 2011 se je zgodil medijski linč na lokalnem radiu, češ, da sem trmasta, da se ne pogovarjam. Tej oceni so hitro sledile tožbe, tudi skoraj 10 kazenskih ovadb, ki so bile vse zavržene – kot neutemeljene. Tudi sodišče nam je dalo prav pri 1 milijonski tožbi pri vprašanju vode in verjamem, da nam dobro kaže tudi pri 3 milijonski tožbi, če se ne bomo uspeli dogovoriti z župani ostalih prleških občin, da umaknejo tožbo in začnemo delati vsi, kot se spodobi. Ampak, če se umaknem iz te situacije za trenutek... Zakaj si enostavno ne pomagamo? Prva štiri leta sem obiskala ogromno prireditev in spoznala čudovite ljudi. Ti ljudje so danes »motorji« dogajanja kot predsedniki, člani krajevnih skupnosti, društev. V začetku je bilo veliko lažje biti z vsemi nenehno v stiku, saj je bilo na mesec približno 10 prireditev. Danes se mesečno zvrsti 30 in več dogodkov. Vem, to za marsikoga niso merljivi rezultati, pa vendar –brez družbenega življenja nismo občina. Lokalna skupnost smo ljudje in vsak lahko prispeva k dobremu počutju, k razvoju in kvaliteti življenja v naših krajih. Zame je to najboljša popotnica in usmeritev ob 25. letnici lokalne samouprave. Ni treba, da si ne pomagamo. Lahko si pomagamo in ker si pomagamo nastajajo rezultati, ki se vidijo daleč čez meje Prlekije. 2 3 Po prvih štirih letih županske službe sem ravno te tako imenovane »motorje« povabila k sodelovanju, da kandidirajo na moji listi. Koliko kritik na račun srčnih! Ko sem ob priliki letošnje slavnostne seje pojasnila, kaj piše v slovarju slovenskega knjižnega jezika pod srčnost – da je to odločnost in pogum – smo spet doživeli zgražanje. Ne jamram, ampak se sprašujem, kakšna družba postajamo. Ali pa smo ljudje pač takšni od nekdaj? Ne verjamem, ampak četudi smo (bili), zakaj ne bi bili boljši? Danes, jutri, vedno. Še en primer bi navedla, ko sem se mudila na posvetu o pokrajinah. Delila sem svoje mnenje, da med odločevalci tako na lokalnem in regionalnem nivoju pogrešam gospodarstvenike in obrtnike, tiste, ki ustvarjajo delovna mesta, ki delajo našo občino prodorno, razvojno. Kajti zdi se mi nepošteno, da imamo župani v Regionalnem razvojnem svetu 2 glasova, predstavniki podjetij pa 1 glas. Dodala sem tudi, da bi bilo fer, da se na vseh nivojih odločanja vzpostavi volilni sistem, da bomo državljani in občani lahko na volitvah izbirali človeka po imenu in priimku. Verjeli ali ne, eden izmed županov iz politične stranke mi je takoj zabrusil, da ni neodvisnih ali nestrankarskih županov, da to ne obstaja. Zanimivo in neprijetno hrati. Priznam, ni bilo enostavno sprejeti te njegove izjave. V Sloveniji je bilo izvoljenih 133 od 216 županov, ki so nestrankarski! Nikoli v zgodovini Občine Ljutomer se ni zgodilo, da bi katerakoli politična stranka dosegla uspeh kot neodvisna lista, ki je dosegla 9 oz. 7 svetniških mest od 21. Ne vem, kaj točno to pomeni, vem pa, da je znak, da gre tudi drugače. Ampak to ne šteje veliko, ko smo v tem mandatnem obdobju izločeni iz odločanja v vseh odborih in komisijah, kar je nenavadno. A je bila to volja ljudstva? Zdi se, da volja ljudstva mora nekako prvo rezervirati prostor za politiko. V Islandiji na primer vsak zapiše ime in priimek, koga vidi kot odločevalca in tisti, ki je večkrat zapisan dobi mandat. V naši občini velja, da mora svetnik neodvisne liste dobili zaupanje 250 volilcev, nekdo iz politične stranke pa se prebije že zgolj z 20 glasovi v občinski svet. To so malenkosti, ki se po svoje hitro pozabijo. Vendar pustijo za seboj posledice, naredi se manj. Letos je veliko pritožb nad slabše pokošeno travo, društva imajo manj sredstev, nekaj investicij odpada, ker so nerealno zastavljene. Zakaj se v tem stoletju ne omogoči možnost elektronskega glasovanja? A je to res demokracija? Morda nisem »zadela« prave teme za te naše mogoče zadnje Novičke, ampak pogled nazaj na 25 let in aktualna problematika okrog pokrajin motivira nas neodvisne župane, da imamo glas v tej čudoviti državi, v kateri se borimo z našimi občani brez, da v zameno nekaj pričakujemo. Preprosto zato, ker smo srčni, ker smo radi skupaj in bolj bogati, če samo nekomu zaželimo Dobro jutro, Dober dan…. Ravnokar, ko zaključujem ta nagovor, drage občanke in občani sem na radiu City slišala komentar po tekmi naše odbojkarske reprezentance, ki je premagala Poljake na evropskem prvenstvu: »Dà se, četudi je vse proti tebi, če vztrajaš in verjameš.« – Naj nas vodi ta popotnica tako v privatnem kot poslovnem življenju. Hvala vam! mag. Olga Karba 2 3 DRUŠTVENO IN ŠPORTNO DOGAJANJE V naši občini je zelo bogato društveno življenje. Na vseh področjih. In zahvala gre vsem, ki tako ali drugače pomagajo v društvih, humanitarnih organizacijah in klubih. V zadnjem obdobju sem veliko časa posvetil društvom in klubom, ki delujejo na področju športa. Z aplikacijo, ki pomaga društvom pri sodelovanju na razpisu za dodelitev proračunskih sredstev 'Letni program športa', smo poenostavili postopke in poskrbeli, da je razdeljevanje sredstev še bolj transparentno, kot je to bilo v preteklosti. Pomemben korak naprej smo pred dnevi storili tudi na področju komunikacije med društvi in upravljalcem Športno izobraževalnega centra Ljutomer in telovadnice pri OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Preko Športne zveze Ljutomer so namreč uporabniki dvoran izpostavili kar nekaj svojih pogledov, s katerimi smo se vsi skupaj na sestanku seznanili in poiskali smernice za nadaljnjo dobro sodelovanje. Zavedamo se, da je zadovoljstvo uporabnikov športnih površin na prvem mestu. Prepričani smo, da bo komunikacija in sodelovanje med društvi in upravljalcem še na višjem nivoju ter da bomo vsi skupaj zadovoljni. Prav tako smo obravnavali Pravilnik o vaških igriščih. Sredstva v višini 19.000 evrov, ki jih imamo predvidena v proračunu, želimo razdeliti na podlagi pravilnika in ne po željah posameznikov. Vemo, da so potrebe še veliko večje, vendar bomo skozi ta pravilnik poskušali pravilno razdeliti sredstva in poskrbeli, da bodo vaška igrišča, v katera člani društev vlagajo veliko svojega prostovoljnega dela, še lepših videzov in še bolj funkcionalna. Vse delamo v smeri zadovoljnega občana, rekreativca in posledično tudi kakovostnega športnika, ki prve korake v velikih primerih naredijo prav na vaških igriščih. Janko Špindler, podžupan Občine Ljutomer 4 5 IZGRADNJA TURISTIČNE BLAGOVNE ZNAMKE PRLEKIJA IN USTANOVITEV ZADRUGE Pomemben premik na promocijskem, turističnem in gospodarskem področju bo v naslednjih mesecih izgradnja turistične blagovne znamke Prlekija in ustanovitev zadruge, ki jo je do sedaj podprlo 22 lokalnih ponudnikov nastanitev, prehrambenih izdelkov in turističnih storitev. Občina Ljutomer je prijavila projekt, preko katerega se bo vzpostavila enotna spletna stran v povezavi z družbenimi omrežji, spletna trgovina in info točka oz. trgovina, kjer se bodo izvajale promocije ter prodaja lokalnih izdelkov in storitev članov zadruge. Na ta način, preko spletne prodaje in drugih poti, se bo združevala lokalna ponudba v enoten tržni nastop in skrajšala pot od ponudnikov do kupcev. Izgradnja turistične blagovne znamke, kot tudi združitev ponudnikov v zadrugo, je spodbudna za turizem in vse, ki bodo lahko neposredno prišli do ponudnikov skozi trgovino ali preko spleta. Z zadrugo gremo v smer vzajemnosti ter spodbujanja sodelovanja in povezovanja lokalnih ponudnikov. Ocenjena vrednost projekta znaša 81.000 evrov, pri čem je Občina Ljutomer uspela s prijavo na razpis pri LAS Prlekija in pridobila zagotovilo za 70 % sofinanciranja upravičenih stroškov projekta. Takoj po prejemu odločbe s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o odobritvi izpeljanja predlagane operacije, se bo pričelo s postopki realizacije le-te. Veseli me, da smo v trenutku objave priprave projekta pridobili veliko pozitivnih kometarjev in neposrednih želja po sodelovanju, saj se vsi zavedamo, da imamo v Občini Ljutomer dobre zgodbe, ogromno dogodkov in kvalitetno ponudbo, a nam je do sedaj zmanjkalo pri združevanju, oglaševanju in promociji. Preko omenjenega projekta, ki vključuje tudi slednje, bomo prleško tradicijo, kulinariko in dogajanje oglaševali tako po Sloveniji, kot tudi v tujini.