Turistične Kmetije Na Območju Občine Ormož

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

TURISTIČNE KMETIJE NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ

Tourist farms within the area of the Ormož municipality

Študentka: Simona Rakuša Naslov: Središče ob Dravi, Obrež Številka indeksa: 81631269 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: TURIZEM Mentor: dr. Anton Ogorelc, izredni profesor

Obrež, oktober, 2010 2

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem nosilcem dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah in direktorju Javne razvojne agencije občine Ormož g. Zlatku Zadravcu, ki so mi omogočili, da sem lahko izvedla raziskavo.

Zahvalo izrekam tudi svojim staršem, sestri, fantu, prijateljici Suzani, ki so me pri pisanju diplomskega dela spodbujali.

Največja zahvala pa gre mentorju, dr. Antonu Ogorelcu, za strokovno pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. 3

PREDGOVOR

Turizem na podeželju doživlja vse večji razcvet in uspeh med turisti ter obenem predstavlja močno konkurenco med ponudniki turističnih nastanitev.

Prijazen nasmeh gostiteljev in drobna pozornost gostom veliko pomenita. Od vsega, kar ocenjujejo gostje na turističnih kmetijah, dobi najvišjo oceno prav gostoljubje. Gosti pogosto poudarjajo, da se na kmetijah počutijo kot doma in da se že po nekajkratnih bivanjih na eni kmetiji vračajo na svoj dom (Krašovec, 1997, 24).

Diplomsko delo je razdeljeno na šest poglavij. V prvem poglavju sem opredelila področje in opisala problem, predstavila namen, cilje in trditve diplomske naloge.

V drugem poglavju sem opisala in predstavila koncept podeželskega turizma ter vplive le- te-tega. Navedla sem oblike podeželskega turizma ter spoznala, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da jim podeželje prinaša mir, sproščujočo okolje, oddaljenost od večjih mest, domačnost ter gostoljubje.

V tretjem poglavju sem se osredotočila na značilnosti občine Ormož, opisala sem njen geografski položaj, gospodarsko razvitost ter naravno in kulturno dediščino. Spoznala sem, da je ključni element turistične ponudbe turizem, s poudarkom na predstavitvi naravne in kulturne dediščine, na pestri kulinarični ponudbi in vinski tradiciji ter pestri ponudbi prireditev. Vino in kulinarika sta med najbolj razpoznavnimi značilnostmi občine.

V četrtem poglavju sem predstavila prednosti in slabosti, ki vplivajo na razvoj turizma v občini Ormož. V prihodnosti bo potrebno odpraviti vse slabosti in nevarnosti turistične ponudbe, ki so bile ugotovljene v SWOT analizi. Proučila sem tudi prednosti, slabosti ter priložnosti in nevarnosti za razvoj turizma na kmetijah. Ugotovila sem, da občina Ormož s svojo idealno geografsko lego, dobro razvitimi tematskimi potmi, gostoljubnimi in radodarnimi domačini, prinaša ponudnikom turističnih kmetij veliko prednost, vendar so te prednosti premalo izkoriščene ter turistične kmetije premalo prepoznavne v Sloveniji in v tujini.

Peto poglavje zajema predstavitev vseh devetih turističnih kmetij na območju občine Ormož. Turistične kmetije so predstavljene slikovno in opisno.

V šestem poglavju sem analizirala raziskavo, ki sem jo izvedla pri nosilcih dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah. Z odgovori, pridobljenimi z anketnim vprašalnikom, sem pridobila kar nekaj zanimivih informacij, iz katerih sem lahko podala svoje argumente.

KAZALO 1 UVOD...... 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema ...... 6 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela ...... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja...... 7

2 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE...... 9 2.1 Koncept podeželskega turizma ...... 9 2.2 Vplivi podeželskega turizma...... 12

3 ORIS TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI ORMOŽ...... 14 3.1 Geografski položaj občine in njene značilnosti ...... 14 3.2 Gospodarske značilnosti občine...... 16 3.3 Kulturna in naravna dediščina...... 18 3.3.1 Naravne znamenitosti...... 18 3.3.2 Kulturne in zgodovinske znamenitosti...... 20 3.4 Tematske poti...... 22 3.5 Prireditve...... 24

4 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI ORMOŽ...... 26

5 TURISTIČNE KMETIJE V OBČINI ORMOŽ...... 29 5.1 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Ozmec...... 29 5.2 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Hlebec...... 30 5.3 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Puklavec...... 31 5.4 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Bogša...... 32 5.5 Turistična kmetija z nastanitvijo Lesjak...... 32 5.6 Izletniška kmetija Ratek ...... 33 5.7 Izletniška kmetija Balažič...... 34 5.8 Izletniška kmetija Bogataj ...... 34 5.9 Vinotoč Kolarič ...... 34

6 ANALIZA ANKETE ...... 35 6.1 Metodološke osnove ...... 35 6.2 Rezultati ankete...... 35 6.3 Ugotovitve ankete...... 42 5

7 SKLEP ...... 44

SEZNAM LITERATURE IN VIROV ...... 48 SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL...... 51 PRILOGE ...... 1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Turizem na kmetijah postaja priljubljena oblika načina preživljanja prostega časa in počitnic. Vedno več turistov si želi preživeti počitnice v neokrnjeni naravi, mirnem in čistem okolju, stran od velikih turističnih središč in mestnega vrveža.

Vendar pa se iz dneva v dan večajo in spreminjajo zahteve turistov po kakovostnejših turističnih storitvah in po specializiranih ponudbah. Zato se morajo lastniki turističnih kmetij prilagoditi spremembam turistov in poiskati prave možnosti za privlačno in edinstveno preživljanje prostega časa. Razširiti bi morali tudi svojo ponudbo in objekte, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, si takšnih podvigov ne upajo privoščiti, saj je lahko vsaka napačna odločitev usodna za njihov obstoj.

Občina Ormož ima velike razvojne možnosti na področju turizma, saj s svojo pestro pokrajino, kulturnimi danostmi, vrhunskimi vini, pristno domačo kulinariko, privablja turiste, ki želijo preživeti počitnice na turističnih kmetijah. Tako se turizem na kmetijah v občini Ormož vedno bolj razvija in uveljavlja. Vendar je občina Ormož za turiste še vedno premalo prepoznavna destinacija, saj so naravne in kulturne dediščine premalo izkoriščene v turistične namene. Turistična ponudba je prilagojena predvsem izletnikom.

Ponudniki turističnih kmetij premalo vlagajo v specializacijo kmetij, ki temelji na določeno specializirani ponudbi, saj bo ponudba podeželskega turizma v prihodnje potrebovala dodatne investicije za izboljšanje in obogatitev ponudbe. Vedno več je tudi povpraševanja po ekološkem turizmu, za kar ima občina Ormož zelo dobre pogoje, vendar tudi ta oblika ni dovolj dobro izkoriščena.

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela

V diplomski nalogi bomo predstavili turizem na podeželju in turizem na kmetijah v občini Ormož. Namen naloge je analizirati turistične kmetije v občini Ormož in ugotoviti možnosti nadaljnjega razvoja.

S pomočjo ankete, ki sem jo izvedla pri ponudnikih turističnih kmetij, sem analizirala in proučila dejansko stanje turizma na kmetijah, njihovo ponudbo, želje, poglede in nadaljnje možnosti razvoja, ki bi vplivale na pozitivno delovanje.

Cilji diplomske naloge so:  predstaviti koncept podeželskega turizma in pomen turizma na podeželju,  podrobno opisati oblike turističnih dejavnosti na kmetijah,  predstaviti turistično ponudbo v občini Ormož in ugotoviti temeljne prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti, ki vplivajo na razvoj turizma, 7

 s pomočjo SWOT analize proučiti prednosti, slabosti ter priložnosti in nevarnosti za razvoj turizma na kmetijah,  predstaviti ponudnike turističnih kmetij v občini Ormož,  s pomočjo anketnega vprašalnika analizirati ponudbo in nadaljnje možnosti razvoja turizma na kmetijah.

Trditve diplomske naloge so:  turistične kmetije bi bile uspešnejše, če bi bile specializirale in ekološko usmerjene,  turistične kmetije premalo sodelujejo s specializiranimi posredniki in potovalnimi agencijami po vsej Sloveniji,  občina Ormož še nima izkoriščenih vseh možnosti pri razvoju turizma na kmetijah.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predvidevam, da: . se vedno več turistov odloča za preživljanje prostega časa in počitnic na podeželju, predvsem zaradi mirnega okolja, prelepe pokrajine in gostoljubnosti domačinov, . bodo različne ustanove (Turistični informacijski center Ormož, Upravna enota občine Ormož, ponudniki turističnih kmetij) omogočile dostop do statističnih in drugih pomembnih podatkov, . bodo ponudniki turističnih kmetij pripravljeni odgovarjati na anketo.

Diplomska naloga ima naslednji omejitvi: . raziskavo bomo omejili na območje Prlekije, natančneje občino Ormož, . strokovna omejitev bo usmerjena na turistične kmetije v občini Ormož.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri pisanju sem uporabljala deskriptivni in analitični pristop. Pri predstavitvi koncepta podeželskega turizma, oblikah turističnih dejavnosti na kmetijah, pomenu turizma na podeželju, naravnogeografskih značilnostih v občini Ormož, sem pri navajanju podatkov iz strokovne literature uporabila deskriptivno metodo dela.

Pri deskriptivnem pristopu sem uporabljala:  metodo deskripcije pri opisovanju pojmov,  komparativno metodo pri primerjanju dejstev in statističnih podatkov,  metodo kompilacije.

V empiričnem delu naloge sem uporabila metodo intervjuja. Pri analitičnem pristopu pa sem uporabljala:  metodo analize in sinteze pri razčlenjevanju prednosti in pomanjkljivosti turizma na kmetijah proučevanega območja,  induktivno in deduktivno metodo sklepanja.

Ukvarjala sem se tudi z delom na terenu, saj sem s pomočjo terenskega kartiranja prikazala turistično ponudbo in predstavila turistične kmetije v občini Ormož. 8

Podatke sem zbirala, urejala, obdelovala predvsem iz sekundarnih virov (domača in tuja literatura, internet, časopisi, strokovne revije). Podatki so predstavljeni opisno, slikovno in tabelarično.

2 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE

Turizem je raznovrstna in večpomenska dejavnost, ki v sodobnem svetu dobiva vsak dan večji pomen. Ima vpliv na gospodarski razvoj, saj ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na razvoj območja. Vpliva torej na infrastrukturo, ustvarjanje novih delovnih mest, dohodek, varovanje okolja, bivalne razmere, zaustavlja odseljevanje, krepi samozavest krajanov.

2.1 Koncept podeželskega turizma

Podeželje je postalo samostojen subjekt razvoja v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, saj se je uveljavilo spoznanje, da podeželje ni zgolj obrobni dejavnik v razvoju urbanih središč in ni podrejeno razvojnim interesom teh središč. Podeželje ima v primerjavi z urbaniziranimi območji zelo specifične razvojne potrebe, priložnosti in probleme, ki zahtevajo specifičen razvojni pristop. To velja posebej za področje turizma, saj je poleg gozdarstva in kmetijstva ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v podeželskem prostoru. »Podeželski turizem« je uveljavila in razvila turistična stroka kot specifičen strokovni pojem. Pojem označuje značilne in posebne oblike turistične ponudbe, ki jih podeželje lahko razvije kot tudi posebne pristope za spodbujanje razvoja turizma na podeželju. Za učinkovito, uspešno delo in dobro razumevanje na področju podeželskega turizma je potrebno poznati značilnosti podeželja in njihove razvojne možnosti (Kovačič, 2003, str. 1).

Renata Kosi, svetovalka za razvoj turizma na podeželju na KGZS-Zavodu Celje meni, da so slovenske kmetije majhne ter, da predstavljajo v povprečju 3,2 ha kmetijskih zemljišč, skupaj z gozdom pa 6,5 ha. Kmetije, ki se ukvarjajo samo s kmetijsko pridelavo ne morejo zagotavljati socialne varnosti kmečki družini. Zaradi vse manjših možnosti za zaposlovanje in naraščanja brezposelnosti ostajajo na svojih majhnih kmetijah in iščejo nove možnosti za zaslužek. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo vse večji pomen za preživetje, med katerimi ima najdaljšo tradicijo zagotovo domača obrt, turizem na kmetiji in predelava kmetijskih pridelkov in lesa (Počitnikovanje ali enodnevni obisk na turistični kmetiji v Sloveniji, 2009, str. 2).

Podeželski turizem je turizem, ki ima za cilj potovanja na podeželje oziroma na kmetijska območja. Kot alternativna oblika turizma je bil najprej vpeljan v ZDA v šestdesetih letih in ima dve različici:  turizem na kmetijah in  turizem v hotelih ali letoviščih.

Pri turizmu na kmetijah turisti bivajo na tradicionalni poljedelski ali živinorejski kmetiji s kmeti. Jedo isto hrano in sodelujejo pri poljedeljskih dejavnostih. Tako je ta različica dobila ime turizem na kmetiji. Pri turizmu v hotelih ali letoviščih pa turisti bivajo v hotelu ali pri kakšnem drugem ponudniku prenočitev, ki se nahaja na kmetijskem območju, in se udeležujejo raznih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, ne le tistih na kmetiji. To različico so poimenovali agroturizem (Podeželska Evropa, št. 19). 10

Glavne oblike podeželskega turizma so (Sfakianakis 2000, povzeto po Podeželska Evropa, št. 19): 1. Agroturizem, razvit na poljedeljskih območjih. 2. Turizem na kmetiji, razvit na kmetijskih območjih. 3. Naturalistični turizem, razvit na »naravnih« območjih z namenom, da obiskovalci pridobijo več znanja o naravi. 4. Turizem, ki se ukvarja z opazovanjem rastlinstva in živalstva v regijah z visoko biotsko raznovrstnostjo (mokrišča, ekosistemi s posebnim živalstvom idr.). 5. Pohodniški turizem, razvit ob naravnih pešpoteh. 6. Športni turizem na podeželskih območjih, jahanje konj, kolesarjenje, splavarjenje idr. 7. Ogledi znamenitosti in izletniški turizem, ko so izleti organizirani na podeželska območja. 8. Podeželsko-pustolovski turizem, preživetje in poti v nedostopna območja, hoja po kanjonih, gozdovih, puščavah in turizem življenja v divjini. 9. Oblike turizma, povezanega s kulturo, zdravstvenega turizma, izobraževalnega turizma, religijskega turizma, sprostitvenega in robinzonskega turizma, v kolikor so razvite na podeželskih območjih.

Bizjak (2001, 80) meni, da so turistične kmetije pomembne in značilne po:  ohranjanju neokrnjene narave slovenskih pokrajin in po krajinskih značilnostih (večji hodniki in sobe, kmečke peči, polkne na oknah…),  ohranjanju tradicionalnih kmetijskih dejavnosti, ki so značilne za določeno pokrajino (vinogradništvo, živinorejstvo, poljedelstvo…),  raznovrstni in edinstveni ponudbi, posebnih storitvah in tradicionalnih domačih obrti (kovaštvo, pletarstvo, ohranjanje domačih šeg in običajev…). Vsaka turistična kmetija je v Sloveniji zaradi raznovrstne pokrajinske pestrosti podeželja nekaj posebnega in edinstvenega.

Krašovec (2002, 26) poudarja, da je bistvena sestavina kakovostne turistične ponudbe gostoljubje. Ni je mogoče predpisovati, saj je del znanja ter kulture zaposlenih in prebivalcev turističnega kraja, pa tudi turistov. Če gostoljubnosti ni, turist ostaja osiromašen za ljudskost turizma.

Kmetijske površine spadajo med dinamična območja, saj je njihovo spreminjanje implicitno. Temeljne spremembe so bile vidne predvsem v po-vojnem času. Navezovale so se na družbene, okoliške, gospodarske, politične in tehnološke elemente podeželja. Modernizacija skozi čas je povzročila spremembe v kmetijski praksi in politiki, še posebej po 2. svetovni vojni. Zmanjšali so se kmetijski prihodki, ustvarila se je brezposelnost in obrobile so se manjše kmetije. Zaradi pomanjkanja možnosti za zaposlitev, so se podeželski prebivalci umikali iz podeželja v mestna področja v upanju po novih službah. Zmanjšanje kmetijskih poslov je bilo posebej opazno v kmetijskem področju Anglije, v nekaterih območjih pa je prišlo tudi do ponovne naselitve. Rezultat tega je bil trend obratne migracije mestnih stanovalcev, posebej v dobro dostopne podeželske površine (prirejeno po Page in drugi, 2001, 352, 353).

Slika 1: Indeks podeželja1

Skupine podeželja Oddaljeni deli Dostopni deli

Zelo Srednje Srednje Zelo Urbano kmetijsko kmetijsko nekmetijsko nekmetijsko področje področje področje področje področje

Počitniški domovi na podeželju, ki služijo le za oddih ob koncu tedna ali za počitnikovanje, so povzročili veliko problemov, na področju Finske in Kanade. Ti prebivalci le delno obiskujejo te domove in lahko povzročijo grožnjo za posel z oskrbo zalog (trgovine itd…). Rezultati raziskave so pokazali, da sta se turizem in rekreacija na podeželju razvila zaradi potreb po podeželskem gospodarstvu. Koncept problema podeželskih območij je povzet na sliki spodaj (Page in drugi, 2001, 353).

Slika 2: Povezanost podeželskega turizma2

Spremembe v kmetijski praksi: ← mehanizacija, poostritev,združitev → ↓ ↓ ↓ Prehrambeni presežek kmetijska nezaposlenost Vpliv okolja ↓ ↓ ↓ Migracija iz kmetijskih na ↓ urbana področja ↓ ↓ ↓ Padanje števila prebivalcev ↓ ↓ Vladno zavarovanje za Izguba kmetijskih služb Vladna politika za zmanjšanje produktivnost ↓ varno okolje ↓ ↓ → Osredotočanje na probleme ← kmetijskega razvoja ↓ Spreobrnitev gospodarstva in individualnega posla ↓ Turizem

1 Vir: prirejeno po Page in drugi, 2001, 350. 2 Vir: Page in drugi, 2001, 354.

Značilnosti podeželskega turizma, ki ustvarjajo posebno vzdušje in s katerimi si lahko razlagamo, zakaj ljudje uživajo na podeželju so: - mir, tišina in sproščujoče okolje - zdravje in telesna pripravljenost, svež zrak - življenje v divjini in pokrajina, interesi v okolju - oddaljenost in samotnost - dogodivščina, izzivi in možnosti za izvajanje različnih športov - doživetje na področju podeželskih skupnosti, kulture, življenjskega sloga - preživljanje časa z družino ali prijatelji - sprememba vsakdanjega mestnega življenja - poučiti se o zgodovinski zapuščini in dediščini.

Hall in Jenkins (1998, 28) pravita, da povečan obseg turistov pomeni za podeželje doseganje teh ciljev: - vzdrževati in ustvarjati lokalne donose, zaposlovanje in njihovo povečanje - prispevati k stroškom gospodarske in socialne infrastrukture - vzpodbujati razvoj ostalih industrijskih sektorjev - prispevanje k ohranjanju okoljskih in kulturnih virov - prispevati k lokalnemu gostoljubju in službam.

Sharpley in Sharpley (1997, 20) o pomenu podeželskega turizma menita naslednje: podeželski turizem je lahko definiran, kot način razmišljanja ali na podlagi aktivnosti, območij in ostalih značilnostih. Za podeželski turizem predvsem verjameta, da je gospodarska dejavnost, ki raziskuje podeželje in je od njega tudi odvisna.

2.2 Vplivi podeželskega turizma

Cilj razvoja turizma na kmetijskih področjih je zagotavljati možnosti za gospodarski in družbeni razvoj. Na nekaterih področjih je turizem glavni vir dobička in zaposlovanja in ponuja tudi razvoj družbenih in okoliških prednosti. Podeželski turizem ima poleg prednosti tudi svoje slabosti (Gannon, 1994, 51–60).

Tabela 1: Kmetijski turistični spekter

Aktivnosti Zanašanje na Namen uporabe: Obiski podjetij v individualne - malice v vaških kmetijskih področjih: zmožnosti in na gostilnah, - organizirane počitnice, znanja kmetijskega - prenočitve. - ostale znamenitosti. okolja: - obiski divjine, Uporaba okolja za šport. - kampiranje. Značilnosti Užitki, ki jih nudi Ustvarjanje možnosti za Visoka stopnja naravno okolje. gospodarsko raznolikost. organizacije, marketinga, zaposlovanja in infrastrukture.

Vir: Prirejeno po Page in drugi, 2001, 355.

V Angliji je komisija za kmetijski razvoj izvršila raziskavo po vzorcu angleških kmetijskih naselbin, da bi ocenila vplive turizma. Ta raziskava je pokazala, da turizem prinaša velike prednosti vendar se razlikuje na podlagi družbenih karakteristik in njihove narave turističnih aktivnostih.

Prednosti turizma so: - povečuje obseg in sposobnost lokalnih dejavnosti (trgovine s prehrano, hoteli, gostilne, garaže, neposredno zapravljanje na ne-turističnih poslih). - pripomore k družbenemu življenju in življenju v skupnosti (pospešuje nove posle, zagotavlja zaposlitev, vzpodbuja pri zbiranju denarja za različne dogodke, ponuja večjo možnost rekreacijskih zmožnosti za domačine). - pomaga ohraniti in izboljšati različne dejavnosti oz. službe (zdravstvena oskrba, zabava, banke, javni prevoz).

Pojavijo se tudi negativni vplivi. Najbolj pogosti so bili: dvig cene hiš, prometne težave, nemir in nered. Uspeh podeželskega turizma temelji na ohranjanju ravnovesja med potrebo po delu, domačini in okolja (Page in drugi, 2001, 356, 357).

3 ORIS TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI ORMOŽ

3.1 Geografski položaj občine in njene značilnosti

Občina Ormož je s svojo okolico obrobno, podeželsko, obmejno ozemlje na severovzhodu Slovenije in je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo. Zajema širše ozemlje z ravnino in grmičevjem. Spada v subpanonsko makroregijo, saj je bilo v geološki preteklosti to območje prekrito s Panonskim morjem. Leži med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. Severno od Ormoža se nahajajo Slovenske gorice (Ljutomersko- Ormoške gorice). Podnebje je subpanonsko z vročimi poletji in mrzlimi zimami (Dosegljivo na spletu: http://www.ormoz.si/Podrocje.aspx?id=391, 05.04.2010).

Ormoška naravna terasa nad reko Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št, saj so se tukaj križale pomembne prometne poti. Ormož je bil v bronasti dobi največja naselbina v vzhodnoalpskem prostoru, zaradi velikosti in svojevrstne urbanistične zasnove. Prvič se Ormož kot trg omenja v listinah leta 1273 kot Holermuos. To je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo. Ime gradu Friedau je prevzelo tudi mesto. Po glasovnih spremembah je skozi stoletja nastalo ime Ormož. Mesto so večkrat zajeli požari, razdejali so ga sovražni vojščaki Madžari in uporni madžarski kmetje, Turki in Kruci (Ormož - sonce Prlekije, 2009).

Območje Ormoža pokrivajo predvsem polja, travniki, gozdovi, vasi, del pa vinogradi. Podeželsko prebivalstvo se ukvarja pretežno s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Povezanost s podjetništvom pa je dobra osnova za razvoj turizma. Arheološka odkritja uvrščajo kraj med največja srednjeveška prazgodovinska najdišča (Dosegljivo na spletu: http://www.ormoz.si/Podrocje.aspx?id=391, 05.04.2010). . Slika 3: Zimska idila Jeruzalemsko – ormoških goric3

3 Vir: Ormož sonce Prlekije.

V drugi polovici 19. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja se je ljudstvo na območju Ormoža ukvarjalo predvsem z domačini obrtmi kot so lončarstvo, kovaštvo, pletarstvo in sodarstvo. Ukvarjali so se tudi z obrtmi, ki so bile vezane na vinogradništvo kot glavno gospodarsko panogo tega območja. Danes domačo obrt opravljajo le še posamezni obrtniki: lončar, pletar, kovač (Ormož - sonce Prlekije, 2009).

Slika 4: Pletarstvo4 in lončarstvo5

Občina Ormož se je 1. marca 2006 razcepila na tri občine: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pri Ormožu, tako da sedaj površina občine meri 141,67 km2. (Dosegljivo na spletu: http://www.ormoz.si/podrocje.aspx?id=536, 03.04.2010)

Slika 5: Grb občine Ormož6

4 Vir: http://www.sfpkr.si/EU/SuhaRoba/index.html. 5 Vir: http://persweb.wabash.edu/facstaff/royaltyr/QumranWabash/mainpage.htm. 6 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ob%C4%8Dina_Ormo%C5%BE_grb.gif.

Občino sestavlja 60 vasi: Bresnica, Cerovec Stanka Vraza, Cvetkovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Gomila pri Kogu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hujbar, Hum pri Ormožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica, Lešniški Vrh, Libanja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mala vas pri Ormožu, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Mihovci pri Veliki Nedelji, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Osluševci, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Preclava, Pušenci, Ritmerk, Runeč, Senešci, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Stanovno, Strezetina, Strjanci, Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zasavci, Žerovinci in Žvab (Dosegljivo na spletu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Ormo%C5%BE, 05.01.2010)

Naselja so razdeljena v šest krajevnih skupnosti: KS Ivanjkovci, KS Miklavž pri Ormožu, KS Kog, KS Ormož, KS Podgorci in KS Velika Nedelja (Dosegljivo na spletu: http://www.ormoz.si/Podrocje.aspx?id=460, 05.01.2010)

Tabela 2 :Prebivalstvo v občini Ormož

Leto Prebivalstvo Državljani RS, prebivalci Tujci, prebivalci Skupaj Moški Ženske Slovenije Slovenije 2007 13113 6455 6658 12994 119 2008 12798 6313 6485 12651 147 2009 12638 6263 6375 12481 157 2010 12653 6290 6363 12489 164 Vir: http://www.stat.si, 06.05.2010.

Iz tabele je razvidno, da je bilo v letu 2007 največje število prebivalcev, nato se je število prebivalcev začelo nižati. Vendar pa se je v letu 2010 število prebivalcev malo povečalo, predvsem zaradi tujcev, ki prebivajo v Sloveniji.

3.2 Gospodarske značilnosti občine

Najpomembnejše gospodarske dejavnosti v občini so kmetijstvo, vinogradništvo, živilsko- predelovalna, tekstilna in lesno-predelovalna industrija, trgovina, gostinstvo, gradbeništvo in turizem. Občina Ormož je imela v letu 2009 285 samostojnih podjetnikov, 122 gospodarskih družb in 5 zadrug. Večje gospodarske družbe v občini so: Carrera Optyl d.o.o., Jeruzalem Ormož SAT d.d., Wienerberger - Opekarna Ormož d.d., Jeruzalem Ormož TGT d.o.o., P & F Jeruzalem Ormož d.o.o. (prej Jeruzalem Ormož VVS d.d.), IGD Holermuos d.o.o., Komunalno podjetje Ormož d.o.o.. Tovarna Sladkorja Ormož d.d. je leta 2007 prenehala s poslovanjem zaradi prenehanja proizvodnje sladkorja ter opustitev proizvodne kvote sladkorja, kar posledično vpila na ormoško gospodarstvo (Javno razvojna agencija občine Ormož, ustni vir).

Tabela 3: Število podjetij ter število zaposlenih v letih 2006 do 2009

Leto 2006 2007 2008 2009 Št. gospodarskih 112 112 119 122 družb Št. samostojnih 223 236 274 285 podjetnikov Št. zadrug 4 4 4 5 Skupaj št. podjetij 339 352 397 412 Št. zaposlenih 2851 2838 2705 2426 Vir: Javno razvojna agencija občine Ormož, ustni vir.

Na področju števila podjetij beležimo napredek. V letu 2009 je bilo kar 73 podjetij več kot leta 2006. Podatek za leto 2009 je relativno boljši tudi glede na primerjavo števila podjetij v Sloveniji (0,33 % v letu 2009 in 0,32 % v letu 2006), kljub temu pa je to še vedno slabo, če upoštevamo, da je delež prebivalstva ormoške občine cca 0,6 % (Javno razvojna agencija občine Ormož, ustni vir)

Eden najtežjih indikatorjev krize ormoškega gospodarstva je padec števila zaposlenih, saj je bilo leta 2006 zaposlenih 2851 ljudi, leta 2009 pa 2426. Na to vplivajo predvsem razmere ob zaprtju gospodarske družbe Tovarna Sladkorja d.d., ko je brez zaposlitve ostalo več kot 199 delavcev. Na srečo se na tem področju zadeve v zadnjih mesecih izboljšujejo, kar prikazuje naslednja tabela (prav tam).

Tabela 4 : Registrirana brezposelnost v %

December 2009 Januar 2010 Februar 2010 Marec 2010 Ormoška občina 14,2 % 14,8 % 14,0 % 13,3 % Slovenija 10,3 % 10,6 % 10,7 % 10,6 % Vir: prav tam

Iz tabele sklepamo, da se je število zaposlenih v gospodarstvu ormoške občine v letu 2010 začelo višati, kljub temu pa je še vedno pod slovenskim povprečjem. Podjetje, ki zaposluje največ delavcev in sicer nad 1500, je Carrera Optyl d.o.o. Ormož (prav tam).

Kriza je močno prizadela tudi zasebno kmetijstvo občine Ormož. Na stanje kmetijstva v občini Ormož poleg ostalih dejavnikov močno vpliva zaprtje TSO d.d. in kriza v vinogradništvu in vinarstvu.

3.3 Kulturna in naravna dediščina

3.3.1 Naravne znamenitosti

Naravne prvine pokrajine same po sebi niso turistično pomembne, to postanejo šele, ko pride do povpraševanje po njih. So torej objektivna danost, katere vrednost določajo ljudje s svojimi turističnimi motivi in potrebami (Jeršič, 1985, 60).

Naravne prvine pokrajine v občini Ormož imajo za razvoj turizma različen pomen. Doživljajski potencial imajo naravne sestavine, ki sproščajo določena čutna doživetja in odzive. Velik doživljajski potencial imajo Jeruzalemsko-ormoške gorice s številnimi razglednimi točkami in pestro sestavo pokrajine, za katero mnogi menijo, da spada med najlepše na svetu. Tudi Ormoško jezero predstavlja posebno doživetje narave in omogoča sprostitev.

Naravne znamenitosti na območju občine Ormož so:

 Krajinski park Jeruzalemsko -ormoške gorice So dežela stoterih vinskih gričev, domovina dobre kapljice, dežela klopotcev ter šegavih in razposajenih ljudi. Ljutomersko-ormoške gorice, so središče slovenske vinske tradicije. Ti griči rojevajo svetovno znana vina, kot je jeruzalemčan, rizling (laški in renski) in druga. Tod so vinsko trto gojili že Rimljani, kasneje pa so uživali sad vinogradov Celjski grofje, Habsburžani, salzburški nadškofje, Vilturški gospodje in še mnogi drugi. Jeruzalemsko - ormoške gorice pa ne slovijo samo zaradi vin, ampak tudi zaradi prelepe pokrajine, za katero mnogi menijo, da sodi med najlepše na svetu. Naravno središče Ljutomersko- ormoških goric je Jeruzalem, ki je vinsko tako pomemben, da so vzhodni del Ljutomersko- ormoških goric krstili po njem in sicer v Jeruzalemske gorice. Najlepše izletniške točke na kopastih vinogradniških gričih so Jeruzalem, Mihalovski vrh in Litmerk, vse ob znani vinski cesti, pa tudi Cerovec, Lahonščak idr. Na teh vrhovih nas prevzame čudovit razgled daleč naokrog, vse do Karavank, Pohorja in Blatnega jezera (Ormož - sonce Prlekije, 2009).

Slika 6: Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice7

 Rezervat Ormoško jezero in reka Drava Ormoško akumulacijsko jezero leži na reki Dravi vzhodno od Ormoža in predstavlja sekundarni vodni biotop. Ob jezeru so večja trstičja, močvirni gozd in močvirna travišča. Ormoško jezero je preletna postaja in prezimovališče številnih vodnih ptic (rac, galebov, gosi, pobrežnikov in čiger), tukaj pa prezimuje tudi pritlikavi kormoran. V času prezimovanja populacij evropskih in sibirskih vodnih ptic je reka Drava ena najpomembnejših lokacij v Sloveniji, zlasti njen odsek med Mariborom in Središčem ob Dravi. Ormoško jezero je tudi edino slovensko prenočišče gosi, saj se tu običajno zbere okrog 5.000 teh družabnih ptic. Ob jezeru stoji ornitološka opazovalnica, od koder je lep razgled na jezero (Dosegljivo na spletu: http://www.slovenia.info/si/zavarovano- obmocje/Rezervat-Ormoško-jezero-in-reka- Drava.htm?zavarovano_obmocje=4819&lng=1, 05.04.2010).

 Ormoški park pri gradu Ormoški grad je obdan z enim izmed najlepših parkov v Sloveniji, v katerem uspeva veliko različnih drevesnih vrst, med njimi je tudi nekaj eksotičnih primerov. Med drevesnimi vrstami velja za najstarejše drevo na zemlji zanimiv t.i. živi fosil - dvokrpi ginko. Naj omenim še nekatera izmed znamenitejših dreves, kot so maklura, katalpa ali cigarar, javorolistna platana, oranževec, negnoj in tulipanovec. Park je primeren za sprehode in sprostitev. V parku se nahaja tudi otroško igrišče, letno kopališče in grajska grobnica, v kateri so pokopani zadnji lastniki ormoškega gradu. (Dosegljivo na spletu: http://www.slovenia.info/si/arhitekturne-znamenitosti/Grad Ormož.htm?arhitekturne_znamenitosti=5848&lng=1, 05.04.2010; Krnjak, 2005)

7Vir:http://www.slovenia.info/si/naravni-parki/Krajinski-park-Jeruzalemsko-ormo%C5%A1ke- gorice.htm?naravni_parki=7769&lng=1.

Slika 7: Ormoški park pri gradu8

3.3.2 Kulturne in zgodovinske znamenitosti

Kulturne in zgodovinske znamenitosti so sestavni del pokrajine ali del njenega družbenega življenja ter povečujejo njeno prvotno privlačnost. Pogosto zgodovinski in kulturni spomeniki skupaj z naravnimi spomeniki vplivajo na še večjo privlačnost pokrajine (Jeršič, 1985, 87).

Mesto s preteklostjo in zaledjem Območje Ormoža je bilo poseljeno že v pradavnini in tako številne najdbe mesto uvrščajo med največja srednjeevropska prazgodovinska najdišča.

Pomembni kulturni objekti na območju občine Ormož so:  Baročna zidanica v Kajžarju;  Baročni dvorec Temnar;  Cerkev sv. Jakoba v Ormožu;  Cerkev sv. Janeza Krstnika (Hum);  Cerkev vseh svetnikov v Svetinjah;  Cerkev sv. Bolfenka (Kog);  Dvorec na Koglu;  Grajska grobnica v Ormožu;  Gosposka hiša Malek v Veličanah;  Grad Velika Nedelja - etnološka zbirka;  Kapela sv. Ane v Ormožu;  Kerenčičev trg v Ormožu;  Kapela sv. Ane v Miklavžu pri Ormožu;  Mestni jarek v Ormožu;

8Vir:http://www.slovenia.info/si/Naravne-znamenitosti/Ormo%C5%A1ki-park-pri- gradu.htm?naravne_znamenitosti_jame=6325&lng=1.

 Mestna šola v Ormožu;  Ostanki frančiškanskega samostana v Ormožu;  Ormoški grad;  Pokrajinski muzej Ptuj - enota Ormož;  Poznobaročna kapelica v Vodrancih;  Rojstna hiša pesnika Božidarja Flegeriča v Vodrancih;  Rojstna hiša narodnega heroja Jožeta Kerenčiča v Jastrebcih;  Rojstna hiša Stanka Vraza v Cerovcu;  Spomeniki pred grajskim vhodom posvečeni pesniku Stanku Vrazu, pisatelju Francu Ksaverju Mešku, publicistu Božidarju Borku;  Spomenik sprave iz leta 1997, ki je posvečen žrtvam druge svetovne vojne (Ormož);  Spomenik padlim v drugi svetovni vojni iz leta 1973, v obliki šestih kamnitih cvetov (Ormož);  Spomenik predvojnemu politiku in literatu Jožetu Kerenčiču;  Škrjančev mlin v Pušencih;  Vrazova ulica v Ormožu - hiša št. 4 in 9;  Vinogradniški dvorec na Humu;  Zidanica Malek iz 18. stoletja v Svetinjah. (Vodnik po kulturni in naravni dediščini občine Ormož, 1998, 3-64).

Slika 8: Zidanica Malek9 in grad v Veliki Nedelji10

9 Vir: http://sl.jeruzalem-ormoz.si/_files/122/Malekmalaslika.jpg. 10 Vir:http://lh5.ggpht.com/_B3- u6kiLLDM/Se11Azp84lI/AAAAAAAAWYE/apnSGnqsUhw/DSC00787.JPG.

Slika 9: Kerenčičev trg v Ormožu11

3.4 Tematske poti

Za razvoj turizma je pomembna primernost pokrajine za rekreacijske dejavnosti. Za Jeruzalemsko-ormoške gorice z razgibanim reliefom je značilna predvsem primernost za pohodništvo in kolesarjenje. Tako so tudi v ta namen speljane kolesarske poti, pešpoti in sprehajalne steze, ki jih bom v nadaljevanju podrobno opisala. V zadnjih letih so na območju Ormoža z okolico nastale številne tematske turistične poti. Vsaka od njih nosi s seboj poleg rekreacije in preživljanja prostega časa v naravi tudi sporočilo, predstaviti pohodnikom in kolesarjem naravno in kulturno dediščino, lokalne posebnosti in druge zanimivosti območja.

 Ormoška vinska turistična cesta – VTC 14 Ormož z okolico je znan po odličnih vinih, domači kulinariki ter običajnih in poznih trgatvah. Ormoška vinska turistična cesta poteka v prvem kraku od Ormoža prek Dobrave, Kogla, Strezetine, Stanovščaka, Runeča, Žvaba, Pršetinc, Koračniškega vrha, Senika in Sodinskega vrha do Velike Nedelje. Drugi krak vinske ceste pa poteka iz Podgorcev na Cvetkovski vrh prek doline Bresnice na Zamušanski vrh. Priznane sorte, ki uspevajo ob ormoški vinski turistični cesti so traminec, laški in renski rizling, šipon in sauvignon, beli pinot in chardonnay. Zaradi ljubeznivega sonca so tod značilni pogosti izbori (jagodni izbor in ledena vina). Na Litmerku in Koglu uspeva rahločutni muškat otonel. Poleg manjših vinskih kleti je v Ormožu sodobna vinska klet, kjer negujejo zahtevna bela vina in penine. Ponudniki ob vinski cesti so: Vinska klet Jeruzalem Ormož, Vinski ambient Bombek, Vinogradništvo Gorjak – Lah, Izletniška turistična kmetija Ozmec, Pridelava in predelava koščičastega sadja, Vinogradništvo Krajnc (Dosegljivo na spletu: http://www.slovenia.info/si/vinska-cesta/Ormoška-vinska-turistična- cesta.htm?vinska_cesta=28&lng=1, 20.04.2010).

11 Vir: Ormož sonce Prlekije.

 Jeruzalemsko vinska turistična cesta – VTC 15 Jeruzalemsko vinska turistična cesta se začne v Ormožu vse do Ivanjkovcev, nato se pot nadaljuje skozi Svetinje do Jeruzalema, nato skozi Miklavž pri Ormožu na Kog, tam pa se pot obrne nazaj proti Miklavžu in pripelje v Ormož. Narava ob Jeruzalemsko vinski turistični cesti v vseh letnih časih pristno žari v živih barvah, tako kot je pristna gostoljubnost ponudnikov in kot je raznovrstno kakovostno vino teh goric. Sorte, ki uspevajo ob tej turistični cesti so šipon, laški in renski rizling, chardonnay, sauvignon, beli, sivi in modri pinot, traminec, rumeni muškat in muškat otonel in kerner. Jeruzalem se ponaša s svetim imenom, energetskimi silnicami, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico, saj so ga zaznamovali že Rimljani in romarji na pohodu v Sveto deželo. Jeruzalemsko-Ormoške gorice imajo toliko različnih vrst prsti, da lahko vinogradniki okoli Jeruzalema vsaki sorti zagotovijo idealne pogoje. Železne Dveri so tako odlične za šipon, chardonnay, laški rizling in rumeni muškat, na Slamnjaku odlično uspeva laški rizling, Rinčetova Graba z razgledom do Avstrije in Madžarske je prijazna muškat otonelu, chardonnayu in laškemu rizlingu. Cerovec slovi po sivem, Svetinje pa po belem pinotu, za Vinski Vrh pa so značilne pozne trgatve renskega rizlinga. Na Kogu se porajajo pozne trgatve in jagodni izbor chardonnay. Ob vinski cesti med Svetinjami in Jeruzalemom stoji zidanica Malek, v kateri se nahaja vinogradniški muzej, velika stiskalnica v obokani kleti in hišna kapela s freskami iz 17. stoletja. Zgradba, ki je stara več kot 300 let, je danes preurejena v turistični objekt, ki odpira vrata posameznikom in naročenim skupinam. V Jeruzalemu se nahaja Dvorec Jeruzalem, ki odpira vrata vsem, ki cenijo harmonijo izbranih jedi in odličnih vin. Ponudniki ob vinski cesti so: Ljutomerska klet - Ljutomerčan, Turizem na podeželju Stari hrast, Turizem na podeželju Frank - Ozmec, Vinogradništvo Čurin – Prapotnik, Izletniška kmetija Unikat Belec, Turizem na podeželju Jureš, Turizem na podeželju Hlebec, Turizem na podeželju Puklavec, Dvorec Jeruzalem, Zidanica Malek, Gostišče Brenholc in Taverna (Ormož - sonce Prlekije, 2009).

 Kolesarska pot Ormož Kolesarska pot Ormož poteka: Ormož - Hum - Šalovci - Grabe -Središče ob Dravi - Godeninci – Vodranci -Vitan - Lačaves - Kog - Stara Gora – Ilovci - Miklavž pri Ormožu - Pavlovci - Hardek – Ormož. Težavnost je srednja (prav tam).

 Vinska kolesarska pot Ormož Ormož (hotel) - Mihovci - Velika Nedelja - Trgovišče - Sodinci - Vičanci – Sejanci - Bratonečice - Savci - Sv. Tomaž – Koračice - Stara Cesta - Žerovinci - Radomerščak - Plešivica - Jeruzalem - Mali Brebrovnik – Vinski Vrh - Pavlovci - Hardek - Ormož (hotel). Težavnost je težka (prav tam).

 Ormoška planinska pot Po občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi vodi Ormoška planinska pot. Namenjena je tistim, ki radi uživajo v naravi, se gibajo po svežem zraku in občudujejo lepe razglede čudovitih prleških goric, polj, travnikov in gozdov. Možni pohodi so: Ormož - Hum (1 ura, 10 minut); Hum - Kog (2 uri); Kog - Jeruzalem (2 uri); Jeruzalem - Lahonci (1 ura, 50 minut); Lahonci - Kostanj (1 ura, 10 minut); Kostanj - Gomila (1 ura, 45 minut); Gomila - Ritmerk (2 uri, 30 minut); Ritmerk - Kogl (1 ura, 45 minut); Kogl - Ormož (1 ura, 50 minut); vezna pot Lahonci - Ormož (3 ure), (prav tam).

 Invalidska pot Kog Invalidska pot Kog je tovrstna prva pešpot na svetu. Pobudnik za postavitev te poti je bilo Društvo invalidov Ormož. Pohodniške točke pešpoti so studenci in prav zato jo imenujejo invalidska pot od izvira do izvira. Pot se začne v Vodrancih in je dolga 15 kilometrov. Primerna je za osebe na invalidskih vozičkih, po želji pa se del poti lahko prevozi tudi z avtomobilom (prav tam).

3.5 Prireditve

V občini Ormož se skozi celo leto odvija veliko zanimivih, kulturnih, zabavnih in pestrih prireditev. Med najpomembnejše sodijo predvsem Praznik vina in domačih jedi v Podgorcih, kjer predstavijo vrhunska vina ter izbrane domače tradicionalne jedi. Vsako leto pritegne veliko obiskovalcev Pustovanje v Ormožu. Festival Ormoško poletje, ki traja od junija do avgusta, nudi bogat izbor prireditev s področja glasbe, gledališke umetnosti, multimedije, plesa, literature in kulturne dediščine, za prav vsak okus. V času Martina, ko se mošt spremeni v vino, se v Ormožu dogaja največje Martinovanje v Sloveniji, ki privabi veliko število turistov in obiskovalcev. Organizatorji in društva v dveh šotorih pripravijo pester, poučen in zabaven program. V prireditvenem - razstavnem šotoru se odvija sejem Kovito, kjer se predstavi okrog 500 nastopajočih, ki pripravijo turnir mladega vina. Turistični informacijski center (TIC) Ormož izdaja Koledar prireditev v Ormožu in okolici za podrobnejše informiranje potencialnim turistom in obiskovalcem upravne enote.

Prireditve, ki se odvijajo v občini Ormož:  Novoletni ples (v raznih gostiščih).  Tradicionalni novoletni pohod po ormoški planinski poti.  Pustni karneval.  Ormoški mali maraton (april).  Praznik vina in domačih jedi v Podgorcih (marec/april).  Prvomajsko popotovanje po vinskih cestah za kolesarje in pohodnike.  Ormoško poletje (kulturne prireditve v Ormožu od junija do avgusta).  Ormoški nočni ulični tek (junij).  Postavitev klopotca (avgust).  Dnevi turizma na Kogu (avgust).  Praznik trgatve v Ivanjkovcih (september).  Martinovanje v Ormožu in ob vinskih cestah (november).  Miklavževanje - spust parkeljnov (Velika Nedelja).  Božično novoletni koncerti.  Silvestrovanje na prostem v Ormožu.

Poleg naštetih prireditev potekajo tudi razne proslave ob kulturnih in državnih praznikih, proslave in veselice ob krajevnih praznikih, kresovanja, razna žegnanja, koncerti osnovnih šol in Glasbene šole Ormož, razne športne prireditve (tematski pohodi, maratoni), gledališke predstave, otroške prireditve, komedije na prostem. Ohranjeni so tudi tradicionalni kramarski sejmi (Jakobov sejem – prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, cvetni sejem – na cvetni petek, Martinov sejem – 11. novembra). Organizatorji prireditev so turistična društva, športna društva, Občina Ormož, osnovne šole, Pokrajinski muzej Ptuj - 25 enota Ormož, Glasbena šola Ormož, Komunalno podjetje in druge organizacije (Koledar prireditev v Ormožu in okolici, 2009).

4 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI ORMOŽ

SWOT analiza (angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats) je pripomoček, ki nam na relativno preprost način pomaga opredeliti in spoznati priložnosti in nevarnosti iz našega okolja. Gre za analizo notranjih močnih in šibkih točk obravnavanega subjekta (regije, podjetja, lokalne skupnosti) in analizo dejavnikov njegovega okolja (tržnega, tehnološkega, pravno-institucionalnega), ki so opredeljeni kot priložnosti in nevarnosti (Pučko, 2001, 91).

S SWOT analizo sem ugotavljala katere so prednosti in priložnosti, ki se ponujajo občini Ormož, hkrati pa sem prepoznavala tudi slabosti in nevarnosti, ki ji pretijo. SWOT analizo sem naredila tudi za turistične kmetije, s katero sem ugotovila, kakšno je stanje turizma na kmetijah, katere so prednosti, in kakšne so učinkovite možnosti za zmanjševanje slabosti ter kako se pravočasno odzvati na nevarnosti, ki se pojavljajo na podeželju.

Pri SWOT analizi turističnih kmetij v občini Ormož sem ugotovila, da imajo turistične kmetije veliko prednosti, s katerimi lahko izboljšajo in razvijejo še boljšo in privlačno ponudbo.

Tabela 5: SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ormož

PREDNOSTI SLABOSTI  ugodna geografska lega,  neizkoriščene naravne danosti,  pestrost in privlačnost naravnega  administrativne ovire pri razvoju okolja, podjetništva na področju turizma,  termalni turizem (Terme Banovci,  premalo nastanitvenih kapacitet, Radenci, Bioterme Mala Nedelja,  preskromna in neprepoznavna Moravske toplice), gostinska ponudba,  dobro razvita vodovodna, cestna in  slabo razvite dopolnilne dejavnosti železniška omrežja, na kmetijah,  vodni viri (Drava, Mura, jezera)  premajhna inovativnost,  urejene tematske poti, pomanjkanje tržne usmerjenosti,  bogata naravna in kulturna  neizkoriščene možnosti za razvoj dediščina, ekološkega turizma,  vinske turistične ceste s številnimi  slaba organiziranost in povezanost turističnimi ponudniki, podjetnikov na območju Prlekije,  gostoljubno, prijazno in turizmu  slaba povezanost turističnih naklonjeno prebivalstvo, ponudnikov,  organizacija tradicionalnih in  premalo vlaganj v turistično drugih prireditev, infrastrukturo,  zavarovana območja,  neosveščenost lokalnega  uveljavljene blagovne znamke prebivalstva. (Jeruzalem).

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI  povpraševanje po aktivnem oddihu  možna omejitev za razvoj v naravnem okolju, gospodarstva in turizma, 27

 bližina letališč (Maribor, Gradec,  izumrtje tradicionalnih obrti, Zagreb),  prepočasno prilagajanje ponudbe  razvoj dopolnilnih dejavnosti na turističnih kmetij glede trendov kmetijah, povpraševanja,  možnost povezovanja s sosednjimi  prepočasen razvoj infrastrukture, občinami in drugimi regijami,  nesposobnost črpanja sredstev EU,  razvoj ekološkega turizma,  pomanjkanje lastnih sredstev,  razvoj integralnih turističnih  nezainteresiranost domačinov, produktov (vino, kulinarika,  zanemarjenje okolja terme),  uveljavljanje in trženje lastnih blagovnih znamk,  razvoj prireditev. Vir: Območni razvojni program za območje Prlekije, 2007-2013, 17, 18; lastno mnenje.

Tabela 6: SWOT analiza turističnih kmetij v občini Ormož

PREDNOSTI SLABOSTI  dobra geografska lega, proč od  nizka izobrazbena struktura nosilcev večjih mest kmetij,  bližina hrvaške, madžarske in  slabo razvita prometna avstrijske meje omogoča možnost infrastruktura, večjega pritoka tujih turistov, ki  slaba povezanost in sodelovanje z želijo preživeti nekaj prostega časa v drugimi turističnimi kmetijami in pristnem, naravnem okolju, drugimi turističnimi ponudniki,  svež zrak,  premalo izkoriščene kulturno -  privlačno in čisto okolje, zgodovinske znamenitosti,  ponudba domače tradicionalne hrane  slabo razvite dopolnilne dejavnosti (meso iz tünke zaseka, hedinske na kmetijah, pogače, ..),  zanimanje za delo na turističnih  ponudba doma pridelanega kmetijah upada, saj mlajša kakovostnega in vrhunskega vina, generacija nima interesa, domačega žganja (borovničevec, slivovka, viljamovka,..) in raznih domačih sokov,  gostoljubni, prijazni in pošteni ljudje,  dobro razvite tematske poti (turistične ceste, kolesarske poti, pešpoti,…) omogočajo gostom veliko rekreacije in sprostitve v naravi,  možnost sodelovanja pri kmečkih opravilih. PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI  vedno večje zanimanje za  nevarnost nezanimanja za kmetijsko preživljanje dopusta na podeželju, izobraževanje in delo na kmetijah, 28

 možnost specializiranja ponudbe predvsem med mladimi, posameznih turističnih kmetij, npr.  premalo finančnih sredstev za jahanje (ureditev potrebne investicije v dopolnilne dejavnosti, infrastrukture, hlevi, pridobitev  upadanje števila prebivalstva v dodatnih znanj in certifikatov) ali nekaterih predelih, specializacija za družine z otroki ali  prepočasno prilagajanje ponudnikov za starejše osebe s primernih turističnih kmetij, razvedrilnim programom,  slabo oglaševanje in promocija na  možnost direktne prodaje svojih tržiščih, kjer ponudba Slovenije in pridelkov oziroma izdelkov domače občine Ormož ni poznana, kar obrti, prinaša posledično manjše število  velika priložnost za pridobitev gosta turistov. je še vedno neokrnjeno, čisto naravno okolje,  priložnost za ekokmetovanje (ekološko pridelani pridelki in hrana so višje ovrednoteni, zato kmetije na trgu dosežejo višje cene),  uporaba naravnih materialov, npr. pri opremi bivalnega okolja, saj se vedno več osveščenih turistov zanima za ekološke kmetije.

Prednosti v občini Ormož so predvsem idealna geografska lega, dobro razvite tematske poti, ki omogočajo turistom in domačinom veliko rekreacije v neokrnjeni naravi. Največje bogastvo območja so ljudje, ki že od nekdaj veljajo za prijazne, gostoljubne in radodarne. Na območju Ormoža je tudi možnost izkoriščanja termalne vode. V bližini pa že imamo uveljavljene turistične kraje (Moravske Toplice, Radenci, Banovci ter Mala Nedelja). Ormož ima dobre dispozicije za razvoj turizma in se tudi aktivno ukvarja z vzpodbujanjem turističnega razvoja v prihodnosti.

Te prednosti prinašajo ponudnikom turističnih kmetij veliko prednost, vendar so te prednosti premalo izkoriščene ter turistične kmetije premalo prepoznavne v Sloveniji in v tujini.

Občina Ormož bi se morala povezati še z drugimi občinami ter drugimi turističnimi ponudniki v Sloveniji in tujini, da bi skupaj izdelali in oblikovali promocijski material, sodelovali na turističnih sejmih in se tako predstavili doma in v tujini. Primanjkuje tudi izobraženega in usposobljenega kadra ter večje število zaposlenih v turizmu. Cestna infrastruktura bi morala biti še bolj poudarjena na vinski turistični cesti. Za morebitna dodatna finančna sredstva bi se morali pogajati tudi pri pristojnih ministrstvih.

5 TURISTIČNE KMETIJE V OBČINI ORMOŽ

Po podatkih Upravne enote Ormož se s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo v občini Ormož ukvarja 9 lastnikov turističnih kmetij (12.05.2010):  Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Ozmec, Senešci  Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Hlebec, Kog  Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Puklavec, Zasavci  Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Bogša, Litmerk  Turistična kmetija z nastanitvijo Lesjak, Vuzmetinci  Izletniška kmetija Ratek, Mali Brebrovnik,  Izletniška kmetija Balažič, Gomila pri Kogu,  Izletniška kmetija Bogataj, Cerovec Stanka Vraza,  Vinotoč Kolarič, Veliki Brebrovnik.

Po pogovoru z referentko UE Ormož je bilo pred časom registriranih veliko več turističnih kmetij. Nosilci turističnih kmetij so se prenehali ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo zaradi inšpekcijskega nadzora ter zato, ker jim dejavnost ni prinesla dobička, temveč izgubo. Podatki o registraciji se iz dneva v dan spreminjajo.

V nadaljevanju bom podrobneje predstavila turistične kmetije v občini Ormož.

5.1 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Ozmec

Turistična kmetija z nastanitvijo Ozmec, ki deluje že 20 let, se nahaja na obronku Slovenskih goric, v osrčju Prlekije, med vinogradi in njivami. Sonja Ozmec gostu v vsakem trenutku ponudi domač narezek: meso iz tünke, kruh in vino iz domačega vinograda. Njen mož Avgust se ukvarja z mizarstvom, tako je celotno turistično kmetijo sam opremil v lesenem starinskem stilu, ki pričara občutek domačnosti (Verbič, 2000, 71).

Slika 10: Turistična kmetija Ozmec12

Na turistični kmetiji Ozmec ponujajo gostom: sodelovanje pri kmečkih opravilih, sprostitev v finski savni ter masažni kadi in razne aktivnosti (namizni tenis, badminton, odbojka na travi, mini košarkaško polje...).

5.2 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Hlebec

Turistična kmetija Hlebec stoji na Kogu, na obronkih čudovitih Ljutomersko-ormoških goric. Milan Hlebec je nosilec kmetije že od leta 1993. Je vinogradnik, kletar in sommelier, kjer s pomočjo družinskih članov neguje 22.000 žlahtnih trt (Dosegljivo na spletu: http://www.turisticnekmetije.si/kmetija.asp?ID=125, 20.05.2010). Kmetija leži na nadmorski višini 310 m. Slovijo po vrhunskih vinih (šipon, renski rizling, laški rizling, sauvignon, rumeni muškat, vina pozne trgatve, ledeno vino, arhivska vina…). Pridelujejo tudi domače žganje, slivovko, višnjevec in tropinovo žganje. Žganja so na voljo tudi v lično poslikanih steklenicah.

12Vir: http://www.frank- ozmec.com/jscript/tiny_mce/plugins/ibrowser/scripts/popup.php?url=/images/content/mini- turist_kmetija03_ih_640.jpg&clTxt=Close.

Slika 11: Turistična kmetija Hlebec13

Milan Hlebec je velik podpornik likovne umetnosti, saj že od leta 2004 potekajo na njegovi turistični kmetiji slikarske razstave oz. slikarske kolonije, kjer se zbirajo znani umetniki iz vsega sveta (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Amerike…) družijo in ustvarjajo likovne umetnine. Vseh sedem sob je okrašenih s prelepimi slikami, ki jih ustvarjajo ti mojstri.

5.3 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Puklavec

Turistična kmetija z nastanitvijo Puklavec leži na vrhu hriba, na 300 metrih nadmorske višine, od koder je čudovit razgled na vse strani po okoliških vinorodnih gričih. Kmetija se ponaša z dvesto let staro zidanico. Pri družini Puklavec z ljubeznijo, znanjem in marljivostjo obdelujejo 15 ha vinogradov s 60000 trtami, iz kateri pridelajo čudovita vina, ki že dolga leta razveseljujejo ljubitelje in poznavalce. Gostitelji se lahko pohvalijo s pestro kulinarično ponudbo in s širokim izborom kakovostnih ter vrhunskih vin.

Slika 12: Turistična kmetija Puklavec14

13 Vir: http://www.slovenia.info/pictures%5Ctourist_farm%5C1%5C2005%5C113-Hlebec.tif_54499.jpg. 14 Vir: http://www.facebook.com/?ref=logo#!/photo.php?pid=30676873&id=1560457902.

5.4 Turistična kmetija z nastanitvijo in izletniška kmetija Bogša

Turistična kmetija Bogša leži na griču v vasi Litmerk, ob gozdu, sredi travnikov, s čudovitim razgledom na dolino. Velikost kmetije obsega 2 ha površine. Na kmetiji pa se poleg turizma in kmetovanja ukvarjajo še z vinogradništvom, tako lahko v njihovi vinski kleti gostje pokusijo domačo žlahtno kapljico.

Slika 13: Turistična kmetija Bogša15

Pri njih gosti uživajo mir sredi prečudovite narave. V hiši imajo savno, ob njej pa urejen travnik, namenjen za družabne igre (največkrat z žogo, badminton). Gostje se lahko odpravijo celo na lov. (Dosegljivo na spletu: http://www.turisticnekmetije.si/kmetija.asp?ID=127, 20.05.2010).

5.5 Turistična kmetija z nastanitvijo Lesjak

Turistična kmetija z nastanitvijo Lesjak, katere nosilec je Rado Lesjak, leži na nadmorski višini 340 m v idilični vasici Svetinje ob Jeruzalemsko vinski turistični cesti. V 300 let stari kleti, ki je preurejena v gostinski lokal, izvrstni gostitelji vedno postrežejo z izbranimi specialitetami slovenske kuhinje. Kmetija ima devet moderno opremljenih apartmajev s prelepim pogledom na okoliške kraje. Imajo tudi apartma, ki je v celoti prilagojen ljudem s posebnimi potrebami. Na turistični kmetiji lahko gostje po želji spoznajo opravila v vinogradu in kleti, sodelujejo pri trgatvi in pri postavljanju klopotca. Pridelujejo tudi domači med in žganje (Dosegljivo na spletu: http://www.svetinje-grozd.si/, 20.05.2010)

15 Vir: http://www.turisticnekmetije.si/kmetija.asp?ID=127.

Slika 14: Turistična kmetija Lesjak16

5.6 Izletniška kmetija Ratek

Izletniška kmetija Ratek deluje že 9 let. Nahaja se v prelepih vinorodnih gričih na vinski cesti Jeruzalem. Družina Ratek nudi gostom vodene degustacije vin, prodajo vrhunskih buteljčnih vin ter odprtih domačih vin. Gostje si lahko na kmetiji ogledajo staro leseno stiskalnico ter sodelujejo pri trgatvi. Tudi pri Ratekovih so krožniki zvrhano polni najrazličnejših prleških dobrot.

Slika 15: Izletniška kmetija Ratek17

16 Vir: http://www.turisticnekmetije.si/kmetija.asp?ID=181&vs=2. 17 Vir: http://www.ratek.si/si/.

5.7 Izletniška kmetija Balažič

Izletniška kmetija Balažič je prijazna kmetija na vrhu Gomile pri Kogu. Kmetija je registrirana že deset let. Usmerjena je predvsem v vinogradništvo in gozdarstvo. Ciljne skupine turistične kmetije so zaključene družbe ob različnih priložnostih, kot so poroke, razne obletnice, rojstni dnevi, zaključki leta… Prijazna Marijana Balažič vedno poskrbi za gostoljubno in domačo vzdušje, zato se gostje vedno znova radi vračajo.

5.8 Izletniška kmetija Bogataj

Med vinorodnimi griči leži izletniška kmetija Bogataj. Kot na vseh okoliških kmetijah so tudi pri Bogatajevih krožniki zvrhano polni najrazličnejših dobrot, od mesa s tünke, domačega kruha, do »tikvinih« pogač. Športne in rekreacijske potrebe lahko gostje zadovoljijo s kolesarjenjem in pohodništvom. Bližnji gozdovi ponujajo neomejene možnosti sprehajanja ter nabiranja zelišč in gob ter drugih gozdnih sadežev

5.9 Vinotoč Kolarič

V idiličnem okolju sredi vinogradov leži Vinotoč Kolarič, katere nosilka dopolnilne dejavnosti je Bogataj Nada. Ob petkih, sobotah in nedeljah se pri njih zbere pisana druščina izletnikov, katerim ponudijo pristne domače prleške jedi in odlična vrhunska vina domače pridelave. Pridelujejo naravna, sveža, sadna, polna in harmonična vina, naslednjih sort: sivi pinot, sauvignon, šipon, renskli rizling, chardonnay, muškat otonel, traminec, suhi jagodni izbor... V vinski kleti s čudovitimi oboki in z velikimi hrastovimi sodi pripravijo tudi vodene degustacije vin (Dosegljivo na spletu: http://www.vinokolaric.com, 20.05.2010).

Slika 16: Vinotoč Kolarič18

18 Vir:http://www.facebook.com/home.php?#!/photo.php?pid=3629&id=100001118883553&ref=fbx_album.

6 ANALIZA ANKETE

6.1 Metodološke osnove

V raziskavi sem kot merski inštrument uporabila anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika sem želela izvedeti usmerjenost turističnih kmetij, njihove ciljne skupine, katere so njihove dopolnilne dejavnosti, itd.. Anketni vprašalnik je sestavljen iz petnajstih vprašanj, zadnje petnajsto vprašanje se je nanašalo na sociodemografske podatke, kjer smo anketirance povprašali po spolu, starosti in izobrazbi. Anketa je vsebovala različne tipe vprašanj, od zaprtega tipa, kjer so imeli anketiranci možnost izbire enega ali več odgovorov, do odprtega tipa, kjer so anketiranci napisali odgovor s svojimi besedami. Največ vprašanj je bilo zaprtega tipa z možnostjo opisnega odgovora. Drugo in tretje vprašanje je temeljilo samo na odgovoru anketiranca, saj ponujenih odgovorov ni bilo danih.

Anketni vprašalnik sem izvajala na vseh devetih turističnih kmetijah v juniju in juliju, z osebnih obiskom teh turističnih kmetij. Ankete sem izvajala z nosilci/nosilkami turističnih kmetij oz. njihovimi soprogami/soprogi. Na anketo so odgovorili vsi nosilci turističnih kmetij, v 95,55 % so odgovorili na vsa zastavljena vprašanja. Pri reševanju ankete ni bilo določenih problemov, saj sem posameznikom prej razložila, kako naj odgovorijo na posamezno vprašanje. Vprašalniki so bili v celoti pravilno izpolnjeni. V nadaljevanju bomo te rezultate predstavili opisno in/ali v obliki.

6.2 Rezultati ankete

Prvo vprašanje je bilo splošnega pomena in sicer opredeliti so se morali glede na vrsto turistične kmetije.

Graf 1: Vrste turističnih kmetij

Vrste turističnih kmetij v občini Ormož

5 5 turistična kmetija z nastanitvijo 4 izletniška turistična 3 kmetija 3 število vinotoč anketirancev 2 1 osmica 1 0 0 0 planšarija vrsta turistične k metije

V občini Ormož imamo torej registriranih 5 turističnih kmetij z nastanitvijo, 3 izletniške kmetije in 1 vinotoč. Planšarije in osmice za ta okoliš niso značilne.

Drugo vprašanje se je nanašalo na razpoložljivost kapacitet posamezne turistične kmetije.

Anketiranci so pri tem vprašanju imeli možnost opisnega odgovora. Točko a, so izpolnili samo tisti, ki imajo turistične kmetije z nastanitvijo, točko b, pa so izpolnili vsi. Povprečno število ležišč je 21, medtem ko jih je največ 50, najmanj pa 8. Povprečno število sob je 6, največ jih je 9, najmanj pa so 4 sobe. Samo ena turistična kmetija pa razpolaga s 9 apartmaji. 6 turističnih kmetij razpolaga s 60 sedeži v prostoru za pogostitev gostov, ena s 50 sedeži, ena s 40 ter zadnja s 30 sedeži. 4 turistične kmetije razpolagajo s 60 sedeži na vrtu, oziroma na terasi, dve s 30 sedeži, z najmanj sedeži pa razpolaga ena turistična kmetija to, je z 10 sedeži. Ostali dve pa imata na voljo 50 in 40 sedežev.

Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo kako dolgo ima posamezna turistična kmetija registrirano dejavnost turizma na kmetiji.

Povprečno število let registrirane dejavnosti turizma na kmetiji znaša 8 let, medtem ko je najmanjše število 2 leti in največje 20 let.

Četrto vprašanje je bilo: »Ali ima Vaša turistična kmetija naslednika?«

Graf 2: Nasledniki turistične kmetije

Nasledniki turistične kmetije

NE 11%

DA NE

DA 89%

Vse turistične kmetije, razen ene, imajo naslednika. To pomeni, da turistične kmetije v občini Ormož ne bodo kar tako propadle, razen če bodo nastopile kakršne koli druge ovire. Ali imajo kmetje naslednike, ki želijo nadaljevati s turizmom na kmetiji, je zelo pomembno, saj tisti, ki jih imajo, več vlagajo v samo dejavnost, jo širijo in kmetije posodabljajo. 37

Peto vprašanje je bilo usmerjenost kmetije oziroma glavna dejavnost kmetije.

Glavna dejavnost vseh turističnih kmetij je vinogradništvo. Ena turistična kmetija ima poleg vinogradništva še eno glavno dejavnost in sicer gozdarstvo.

Šesto vprašanje se nanaša na to, kakšne ciljne skupine ima posamezna turistična kmetija.

Graf 3: Ciljne skupine

Ciljne skupine

33,33% 35,00% 30,00% 25,00% 18,52% 20,00% 14,81% 14,81% 15,00% 11,11% 7,41% 10,00% 5,00% 0,00% 0,00%

mlade družine brez otrok družine z otroki upokojenci (starejši zakonski pari) študenti in dijaki poslovneži zaključene družbe (ob različnih priložnostih: poroke, obletnice, rojstni dnevi, zaključe družbe itd.) drugi

Iz grafa je razvidno, da so zaključene družbe (poroke, razne obletnice, rojstni dnevi,…) najbolj obiskovane ciljne skupine (33,33 %). Nato sledijo upokojenci (18,52%), mlade družine brez otrok (14,81 %) in z otroki (14,81 %). Najmanj obiskovane ciljne skupine so poslovneži (11,11 %) in študenti ter dijaki (33,33 %).

Sedmo vprašanje: »Kateri gostje prevladujejo na Vaši kmetiji?«

Prevladujejo predvsem domači gostje (39,13 %), sledijo jim Avstrijci z 21,74 %. Drugi gostje (17,39 %), ki niso podani v anketi in tudi prevladujejo na turističnih kmetijah, so Belgijci, Angleži, Skandinavci...

Pri osmem vprašanje nas je zanimalo ali se ponudniki turističnih kmetij ukvarjajo še s katero drugo dopolnilno dejavnostjo.

Graf 4: Druge dopolnilne dejavnosti

Se na kmetiji ukvarjate še s katero drugo dopolonilno dejavnostjo?

DA 33%

DA NE NE 67%

Z drugo dopolnilno dejavnostjo se ukvarjajo samo 3 ponudniki turističnih kmetij, ostalih 6 pa se ne ukvarja več z nobeno.

Deveto vprašanje so odgovorili samo tisti ponudniki, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z da. Pri tem vprašanju so imeli možnost obkrožiti in dopisati s katero dejavnostjo se še ukvarjajo.

Tisti trije ponudniki turističnih kmetij se ukvarjajo predvsem s pridelavo žganja (slivovka, vinski destilat, razni likerji), predelavo mesa in salam ter izdelavo medu in marmelade. Domača obrt na območju Ormoža počasi izumira.

Vprašanje pod številko deset se je nanašajo na možnost rekreacije na posamezni turistični kmetiji.

Graf 5: Rekreacija na turistični kmetiji

sprehodi v naravo

Rekreacija na turističnih kmetijah kolesarjenje

pohodništvo

5% nabiranje zelišč in gob 5% 18% 9% 2% namizni tenis

2% tenis

kegljanje

jahanje 5% 18% košarka 0% sodelovanje pri kmečkih 2% 14% 20% opravilih lov

drugo

Turistične kmetija na območju Ormoža omogočajo veliko rekreacije v neokrnjeni naravi. Ponudniki se trudijo, da bi svojim gostom ponudili čim več, samo da bi bili zadovoljni in bi se vedno znova vračali k njim. Med najbolj zaželenimi rekreacijami so pohodništvo (20,45 %) ter sprehodi v naravo (18,18 %) in kolesarjenje (18,18 %). Tudi gozdovi so blizu, tako da je nabiranje zelišč in gob (13,64 %) v teh krajih prav prijetno. Nekateri ponudniki svojim gostov z veseljem razkažejo hlev in jih povabijo, da lahko sodelujejo pri kmečkih opravilih (9,09 %). Spet drugi lahko sodelujejo pri trgatvi in delu v vinogradu. Zanimivost, ki sta jo navedla dva ponudnika pod točko l) oz. drugo je, da eni ponujajo adrenalinsko vožnjo s štirikolesnikom, drugi pa najem oziroma vožnjo z motorjem.

Enajsto vprašanje se je glasilo: »Možnost razvedrilne ponudbe na turistični kmetiji?«

Tudi na področju razvedrilne ponudbe se vsak ponudnik potrudi, da pripravi čimbolj pester razvedrilno zanimivi program. Največkrat ponudniki pripravijo razvedrilni program, ki je povezan s koledarskimi praznovanji, kot so Valentinovo, pust, martinovanje, silvestrovanje (22,58 %). Ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti ter naravnih znamenitosti, večerni nastopi glasbenikov, folklornih in dramskih skupin ter igrala namenjena za otroke predstavljajo 12,90 %. Obujanje starih šeg in vožnjo s kočijo ponujajo samo 3 turistične kmetije, kar predstavlja v % 9,68. Ena turistična kmetija je opremljena tudi s savno, da se lahko gostje v njej sprostijo in odpravijo stres po napornem vsakdanu.

Pri dvanajstem vprašanju nas je zanimalo, katere tuje jezike obvladajo nosilci dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah.

Graf 6: Znanje tujih jezikov Znanje tujih jezikov na kmetijah

50% 50% 45% 40% 33,33% 35% 30% 25% 20% 16,67% 15% 10% 5% 0 0% nemški jezik angleški jezik italijanski jezik drugi jezik

Nosilci turističnih kmetij najbolj obvladajo angleški jezik, kateri predstavlja 50 %, nemški jezik pa obvlada 33,33 % vprašanih. Pod drugo so navedli hrvaški (11,11 %) ter francoski jezik (5,56 %). Italijanskega jezika pa ne obvlada nihče.

Trinajsto vprašanje: »Kako se promovirate«

Graf 7: Promocija turističnih kmetij

Promocija turističnih kmetij

16,00% spletna stran 14,29% 14,29% 14,29% 14,00% elektronska pošta 12,00% 10,71% 10,71%10,71% televizija 10,00% 8,93% 8,93% revije, časopisi 8,00% 7,14% lastni promocijski material 6,00% kažipot 4,00% sejmi, razstave 2,00% radio drugo 0,00%

Svojo spletno stran ima 10,71 % vprašanih torej 6 ponudnikov, preko drugih spletnih strani pa se oglašujejo vse turistične kmetije. Preko elektronske pošte in kažipotov se oglašujejo skoraj vse turistične kmetije razen ene, kar predstavlja 14,29 %. Isti procent predstavlja 41 točka i oziroma drugo, pod katero so ponudniki navedli, da se povezujejo še s turističnim informacijskim centom Ormož (TIC Ormož), pet se jih oglašuje še preko Združenja turističnih kmetij Slovenije, štiri pa preko LTO Ljutomer (Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer). Preko televizije jih oglašuje 8,93 %, največ preko kabelske Ormož in SIP TV. V tujini se preko televizije in sicer v Nemčiji, Avstriji, Rusiji in Angliji, oglašuje samo ena turistična kmetija. Nekateri ponudniki radi svoje turistične kmetije predstavijo tudi na sejmih in razstavah, kar predstavlja 8,93 %, vendar predvsem v Sloveniji. Samo ena turistična kmetija se predstavlja na sejmih v tujini (Avstriji, Nemčiji, Italiji, Hrvaški, Srbiji) in to 10 krat na leto. Najmanjši delež 7,14 % predstavlja promocija preko radia.

Pri štirinajstem vprašanju nas je zanimalo ali se nosilci dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah povezujejo tudi z drugimi turističnimi kmetijami oz. turističnimi ponudniki v Občini Ormož pri skupnem oglaševanju.

Graf 8: Povezanost z drugimi turističnimi kmetijami

Povezanost z drugimi turističnimi kmetijami oz. turističnimi ponudniki

10 9 8 6 4 0 ne 2 0 da 1

Pri tem vprašanju so vsi anketiranci navedli, da se med seboj povezujejo z okoliškimi turističnimi kmetijami in drugimi turističnimi ponudniki v občini Ormož. V primeru, če ima določena turistična kmetija že zasedene vse kapacitete, goste napotijo k drugim okoliškim turističnim kmetijam. Turistične kmetije se najbolj povezujejo s TIC–om Ormož (Turističnim informacijskim centrom Ormož) in LTO Ljutomer (Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer), ki se ukvarjata s promocijo in zbiranjem podatkov za informiranje turistov. Povezujejo se tudi preko Združenja turističnih kmetij Slovenije in STO (Slovenska turistična organizacija).

Zadnje petnajsto vprašanje se je nanašalo na sociodemografske podatke.

Tabela 7: Anketiranci po spolu in starosti

Spol/starost Od 18 do Od 31 do Od 41 do Od 51 do Nad 60 let SKUPAJ 30 40 50 60 moški 1 1 / 1 2 5 ženske / / 4 / / 4 SKUPAJ 1 1 4 1 2 9

Iz tabele je razvidno, da je bilo anketiranih 9 nosilcev kmetij oz. njihovih soprogov/soprog ali njihovih naslednikov. Anketirane so bile 4 ženske in 5 moških. Starost vprašanih smo razdelili v pet starostnih skupin. Največ anketiranih je bilo starih od 41 do 50 let (44,44 %), sledijo anketiranci stari nad 60 let (22,22 %). Starostne skupine od 18 do 30 let, od 31 do 40 let ter 51 do 60 let pa predstavljajo 11,11 % vprašanih.

Tabela 8: Anketiranci po spolu in izobrazbi

Spol/izobra- Poklicna Srednja Višja Visoka Univerzite- SKUPAJ zba tna moški 1 3 1 / / 5 ženske 1 2 1 / / 4 SKUPAJ 2 5 2 / / 9

Kot lahko izberemo iz tabele, ima opravljeno/končano največ nosilcev turističnih kmetij oz. njihovih soprogov/soprog ali njihovih naslednikov srednjo šolo, od tega 3 moški in 2 ženski. Poklicno šolo imata končano 1 moški in 1 ženska. Prav tako imata 1 moški in 1 ženska višjo izobrazbo.

6.3 Ugotovitve ankete

S pomočjo ankete sem želela ugotoviti, razvitost turizma na kmetijah v občini Ormož oz. kakšno ponudbo ponujajo turistične kmetije. Kakšne želje, poglede in nadaljnje možnosti razvoja imajo nosilci dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah.

Glede na rezultate je razvidno, da so vsi nosilci dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah usmerjeni v vinogradništvo, saj ima občina Ormož s svojo okolico izredno dobro lego za gojenje vinske trte. Vsi ponudniki tako pridelujejo domača, vrhunska vina različnih vrst, samo, da lahko svojim gostom ponudijo najboljše. Tudi pri kulinaričnih specialitetah ponudijo krajevne in širše pokrajinske kulinarične posebnosti (meso iz tünke, zaseko, »tikvine« pogače, žgance, kvasenico, postrjačo…). Nosilci turistične dejavnosti so poudarili, da mnogo ljudi prihaja in se tudi vrača na njihove kmetije prav zaradi doma pridelane in pripravljene hrane.

Vse turistične kmetije imajo naslednika, razen ene, tako da lahko sklepamo, da zaradi tega kmetije na območju Ormoža ne bodo kar tako propadle. Nasledstvo je za obstoj kmetije in 43 tudi razvoj turistične dejavnosti zelo pomembno, vendar pa se bodo za to dejavnost nasledniki odločili le tam, kjer je uspešna in ekonomsko učinkovita.

Nosilci turistične dejavnosti se zavedajo, da šport in rekreacija danes postajata vsakdanja nuja mestnega človeka, zato nudijo pestro izbiro rekreacijskih dejavnostih. Med najbolj zaželenimi rekreacijami, ki jih nudijo so kolesarjenje, sprehodi v naravo in pohodništvo. Vedno bolj je priljubljeno nabiranje zelišč in gob ter sodelovanje pri kmečkih opravilih, saj gostje radi spoznavajo delo v hlevu in v vinogradu. Dve turistični kmetiji sta poskrbeli za malo drugačno edinstveno rekreacijo in sicer vožnjo s štirikolesnikom in vožnjo z motorjem.

Opažam, da turistične kmetije ne vlagajo v specializacijo kmetij, saj bi s specializirano ponudbo postale bolj prepoznavne, za gosta preglednejše, hkrati pa bi se povečala raven njihove kakovosti. V občini Ormož ni nobena turistična kmetija specializirana, vendar nekaj nosilcev turističnih kmetij razmišlja tudi v tej smeri. Specializirali bi se kot vinogradniška turistična kmetija, ekološka kmetija ali kmetija s ponudbo za zdravo življenje.

Turistične kmetije se dobro oglašujejo in skrbijo, da bi bile čimbolj prepoznavne v Sloveniji in v tujini. Nekaj turističnih kmetij ima izdelane svoje internetne strani, na katerih predstavijo svojo ponudbo in aktivnosti. Nekatere se redno udeležujejo sejmov in razstav v Sloveniji, ena se tudi 10 krat na leto predstavi v tujini (Avstriji, Nemčiji, Italiji, Hrvaški, Srbiji) in s tem pridobi veliko gostov. Menim, da bi se morale tudi druge turistične kmetije potruditi ter izdelati material in se prestaviti na sejmih v tujini, saj je potrebno nekaj naredi, za večjo prepoznavnost turističnih kmetij na območju Ormoža v tujini.

Vsi nosilci dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah so pri vprašanju ali se povezujejo tudi z drugimi turističnimi kmetijami oz. turističnimi ponudniki v občini Ormož pri skupnem oglaševanju, odgovorili pritrdilno, vendar to ne pomeni, da so s povezovanjem zadovoljni. Določene turistične kmetije med seboj dobro sodelujejo, nekatere spet ne. Nekateri nosilci niso preveč zadovoljni z delovanjem TIC-a Ormož, saj bi morala agencija delati več na področju pošiljanja gostov do turističnih kmetij in tako pripeljati v naše kraje ljudi od drugod. Morali bi tudi vzpostaviti skupno promoviranje z izdelavo spletne strani. Bolj so zadovoljni z delovanjem LTO Ljutomer, saj nekateri pravijo, da naj se TIC Ormož zgleduje po LTO Ljutomer.

7 SKLEP

Podeželski turizem se v današnjem času vedno bolj razvija in uveljavlja, in je zelo pomembna oblika turizma. Prijazni in dobri ljudje so najpomembnejši razlog, da se gostje na podeželje vračajo iz leta v leto. Nosilci dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah so vajeni trdega dela na kmetiji, saj jim kmetija pomeni preživetje. Dobro se zavedajo, da so gostje prišli k njim na oddih predvsem zato, da si »napolnijo baterije«, zato se tudi maksimalno potrudijo, da svojim gostom to omogočijo.

Občina Ormož ima izredno ugodne razmere za gojenje vinske trte, bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo ter sloves, dobro razvite tematske poti, bogato naravno in kulturno dediščino ter organizirane tradicionalne in druge prireditve. Poznana je predvsem po ponudbi vina (vinskem turizmu). Te prednosti prinašajo ponudnikom turističnih kmetij veliko prednost, vendar so te prednosti premalo izkoriščene, zato je potrebno ponudnike vzpodbujati pri njihovem razvoju in širitvi ponudbe.

S pomočjo ankete, ki sem jo izvajala pri nosilcih dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah, sem ugotovila, da se nosilci po vseh močeh trudijo, da bi gostom ponudili najboljšo ponudbo glede kulinarike, rekreacije in razvedrila, samo da bi se gostje z veseljem vračali in jih priporočili tudi prijateljem.

Velik problem turističnih kmetij v občini Ormož je njihova neprepoznavnost na tujih tržiščih zaradi slabe promocije in oglaševanja. Sodelovati bi morali s specializiranimi posredniki in potovalnimi agencijami, ki so pomemben vir marketinških podatkov, saj poznajo in spoznavajo trende na tržiščih, pridobivajo informacije o konkurenci in številne druge mikro in marko tržne informacije.

Nekatere turistične kmetije se sploh ne udeležujejo sejmov in razstav, kar je velika napaka, saj zaradi tega postajajo neprepoznavni in jim upada število gostov. Ponudniki bi se zato morali čim več udeleževati raznovrstnih sejmov in razstav ter se predstaviti v najboljši luči.

Opažam, da ponudniki turističnih kmetij sploh ne vlagajo v specializacijo kmetij, saj nima nobena turistična kmetija pridobljenega znaka specializirane ponudbe. Ena turistična kmetija ima v celoti prilagojen apartma za ljudi s posebnimi potrebami - invalide, ta kmetija bi lahko z dodatno investicijo, katera mora biti prilagojena njihovim potrebam, postala specializirana. Namen specializacije je ta, da turistična kmetija postane bolj prepoznavna po določeni vrsti ponudbe ter se poveča njena raven kakovosti, katero današnji gostje cenijo in po njej povprašujejo. Specializacija kmetij v občini Ormož je nujno potrebna, saj bodo v prihodnosti turistične kmetije s specializirano ponudbo v prednosti pred tistimi brez specializacije, in takrat bo njihov obstoj lahko usoden.

Moji predlogi za uspešnejše trženje turistične ponudbe v občini Ormož so, npr.:  občina Ormož bi se morala bolje povezati z bližnjimi termalnimi kopališči ter omogočiti termalno vodo,  občina Ormož bi se morala več povezovati z ostalimi turističnimi ponudniki izven Ormoža in z drugimi razvojnimi agencijami,  vzpostaviti bi morali večjo strokovno usposobljenost v smeri turizma, 45

 zaposliti bi morali več sposobnih ljudi na področju turizma,  dvigniti bi morali kvaliteto turističnih storitev, razviti nove programe in produkte, obnoviti obstoječo in razviti novo turistično infrastrukturo (kolesarske poti, sprehajalne in jahalne poti, vinske ceste, ureditev vrtov in parkov),  vzpostaviti bi morali skupno promoviranje (izdelava spletne strani vseh turističnih ponudnikov v občini) ter skupno načrtovanje in trženje turističnih produktov ter oblikovanje turističnega produkta občine z aktiviranjem podpornega okolja za vodenje turističnega razvoja.

POVZETEK

Podeželje postaja pomembna turistična destinacija. Vedno več ljudi se odloča za počitnice na podeželju, saj ponuja veliko možnosti za športne aktivnosti, uživanje v naravnem okolju in spoznavanje tradicionalnega načina življenja. Lahko rečemo, da podeželje ponuja vse tisto, česar urbana območja nimajo. Upoštevati pa moramo, da ima turizem poleg pozitivnih tudi negativne vplive na lokalno gospodarstvo, okolje in družbo.

Uspeh turizma na podeželju je odvisen od kakovosti osnovne turistične ponudbe in uspešne kombinacije različnih aktivnosti. Da obiskovalcem ponudimo kakovostno storitev poleg kakovostnega blaga, ki ga bodo kupili, potrebujemo nasmeh, prijaznost in občutek odgovornosti za ponudbo ter urejeno kmetijo, njeno okolico in dostop.

Glavne prednosti turistične ponudbe v občini so:  idealna geografska lega,  ponudba vina in kulinarike ter  gostoljubni domačini.

V diplomski nalogi sem proučevala značilnosti turizma na podeželju v občini Ormož. Glavne ugotovitve raziskave so:  vse več turistov se odloča za počitnice v neokrnjeni naravi, mirnem in čistem okolju, vstran od velikih turističnih središč,  šibka povezanost turističnih kmetij s specializiranimi posredniki in potovalnimi agencijami,  nezadostna prepoznavnost turistične ponudbe (Slovenije in) občine Ormož.

KLJUČNE BESEDE: turizem, podeželski turizem, občina Ormož, SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ormož in SWOT analiza turističnih kmetij v občini Ormož, ponudba turističnih kmetij.

ABSTRACT

The countryside is becoming an important tourist destination. The number of people, who decide to spend their holidays in the countryside, is increasing because of the wide range of sports activities, enjoyment in the natural environment and the traditional life. Countryside offers you what urban areas cannot. We have to take into consideration that the tourism has beside its positive effects also some negative ones especially within the economy, environment and society.

The success of the countryside tourism depends on the quality of basic tourist offer and the successful combination of different activities. Quality goods, kindness, friendliness, a sense for responsibility, regulated farm and its surrounding with a good access is needed for a quality service for customers.

Advantages of the tourist offers in this municipality are:  ideal geographical position,  vine and cuisine offer and  the hospitality of the hosts.

In the diploma work I have dealt with the characteristics of the countryside tourism in the municipality Ormož. The main conclusions of the research are:  more and more tourists decide to spend their holidays in the unspoiled nature, calm and clean environment, away from the huge tourist centres,  weak connections between the tourist farms and the specialized interveners and the travel agencies  insufficient visibility of the tourist offer in Slovenia and in the municipality Ormož.

KEY WORDS: countryside tourism, SWOT analysis of the tourist offer in the municipality Ormož, SWOT analsyis of the tourist farms in the municipality Ormož, tourist farm offer

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

LITERATURA

1. Bizjak, Janez. 2001. Turizem in okolje. Slovenija – turistična dežela. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije.

2. Curk, Jože. 1998. Vodnik po kulturni in naravni dediščini občine Ormož. Založba Veritas.

3. Gannon, A. 1994. ‘Rural tourism as a factor in rural community economic development for economies in transition’, Journal of Sustainable Tourism, 1 (1&2): 51–60.

4. Hall, C.M. and Jenkins, J. 1998. ‘The policy dimensions of rural tourism and recreation’, in R. Butler, C.M. Hall and J. Jenkins (eds).1998. Tourism and Recreation in Rural Areas, Chichester: John Wiley and Sons: 19–42.

5. Jeršič, Matjaž.1985. Turistična geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

6. Krašovec, Mojca. 1997. Uspešna turistična kmetija. Ljubljana: samozaložba.

7. Krašovec, Jožica. 2002. Možnost razvoja specializirane ponudbe na turističnih kmetijah z nastanitvijo v Savinjski regiji. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

8. Krnjak, Franc. 2005. Nekaj o naravnih znamenitostih - spomenikih v občini Ormož. Ljudska univerza Ormož (interno gradivo, maj 2005).

9. Kulovec, Milena. 2002. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana: Kmečki glas.

10. Pauko, Franc. 1999. Turistične zvrsti. Maribor: Samozaložba studio LINEA.

11. Page, S.J. in drugi. 2001. Tourism: A Modern Synthesis. London: Thomson Learning.

12. Peršolja Hohnec, Tanja. 1996. Kam so vsi turisti šli? Turistične kmetije in vinotoči na območju občine Slovenska Bistrica. Občina SB.

13. Pučko, Danijel. 2001. Analiza poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

14. Sharpley, R. and Sharpley, J. 1997. Rural Tourism. An Introduction. London: Thomson Learning.

15. Verbič, Darja. 1998. Slovensko podeželje. Ljubljana: Slon.

VIRI

1. Javno razvojna agencija občine Ormož. 2010. (Interno gradivo).

2. Kmetijsko gozdarski zavod Celje. [online]. Dostopno na: http://www.kmetijskizavod-celje.si/turisticna-dejavnost

3. Koledar prireditev v Ormožu in okolici. 2009. Javna razvojna agencija občine Ormož.

4. Kovačič, Matija. 2003. Članek: Turizem v razvoju podeželja in prispevek mladih. Rakitna 2003. Dostopno na: www.ds-rs.si/dejavnost/posveti/posvet_16122003/Kovacic.doc

5. Ministrstvo za gospodarstvo. [online]. Dostopno na: http://www.mkgp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12541/5988/

6. Občina Ormož. [online]. Dostopno na: http://www.ormoz.si/Podrocje.aspx?id=460 http://www.ormoz.si/Podrocje.aspx?id=391 http://www.ormoz.si/podrocje.aspx?id=536

7. Območni razvojni program za območje Prlekije 2007-2013. Pridobljeno januarja 2010, iz http://www.ormoz.si.

8. Ormož - sonce Prlekije. Turistični vodnik po Ormožu in okolici. 2009.

9. Počitnikovanje ali enodnevni obisk na turistični kmetiji v Sloveniji. 2009. Gradivo za posvet na temo: Razvojne usmeritve slovenskega turizma, od 1 do 8 št. strani. Dostopno na: www.turisticna-zveza.si/datoteke/ZTK-Kosi.doc.

10. Podeželska Evropa, Kmetijsko okoljska politika in politika razvoja podeželja. Oktober 2004. Dostopno na: http://www.itr.si/javno/youth_farm/sl/non-agric- activities4.html.

11. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Uradni list RS 88/00 in 114/04.

12. Prosta enciklopedija. [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Ormo%C5%BE

13. Statistični urad Republike Slovenije. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si

14. Turistična kmetija z nastanitvijo Lesjak. Dostopno na: http://www.svetinje-grozd.si/.

15. Uradni slovenski turistični informacijski portal. [online]. Dostopno na: http://www.slovenia.info/si/zavarovano-obmocje/Rezervat-Ormoško-jezero-in-reka Drava.htm?zavarovano_obmocje=4819&lng=1, http://www.slovenia.info/si/arhitekturne-znamenitosti/Grad- Ormož.htm?arhitekturne_znamenitosti=5848&lng=1, http://www.slovenia.info/si/vinska-cesta/Ormoška-vinska-turistična- cesta.htm?vinska_cesta=28&lng=1

16. Vinotoč Kolarič. Dostopno na: http://www.vinokolaric.com.

17. Združenje turističnih kmetij Slovenije. [online]. Dostopno na: http://www.turisticnekmetije.si/kmetija.asp?ID=127 http://www.turisticnekmetije.si/kmetija.asp?ID=125

SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL

SEZNAM SLIK Slika 2: Povezanost podeželskega turizma...... 11 Slika 3: Zimska idila Jeruzalemsko – ormoških goric ...... 14 Slika 4: Pletarstvo in lončarstvo ...... 15 Slika 5: Grb občine Ormož...... 15 Slika 6: Krajinski park Jeruzalemsko -ormoške gorice ...... 19 Slika 7: Ormoški park pri gradu ...... 20 Slika 8: Zidanica Malek in grad v Veliki Nedelji...... 21 Slika 9: Kerenčičev trg v Ormožu ...... 22 Slika 10: Turistična kmetija Ozmec...... 30 Slika 11: Turistična kmetija Hlebec...... 31 Slika 12: Turistična kmetija Puklavec ...... 31 Slika 13: Turistična kmetija Bogša...... 32 Slika 14: Turistična kmetija Lesjak ...... 33 Slika 15: Izletniška kmetija Ratek ...... 33 Slika 16: Vinotoč Kolarič...... 34

SEZNAM GRAFOV Graf 1: Vrste turističnih kmetij...... 35 Graf 2: Nasledniki turistične kmetije ...... 36 Graf 3: Ciljne skupine ...... 37 Graf 4: Druge dopolnilne dejavnosti...... 38 Graf 5: Rekreacija na turistični kmetiji...... 39 Graf 6: Znanje tujih jezikov ...... 40 Graf 7: Promocija turističnih kmetij ...... 40 Graf 8: Povezanost z drugimi turističnimi kmetijami...... 41

SEZNAM TABEL Tabela 1: Kmetijski turistični spekter ...... 13 Tabela 2 :Prebivalstvo v občini Ormož...... 16 Tabela 3: Število podjetij ter število zaposlenih v letih 2006 do 2009...... 17 Tabela 4 : Registrirana brezposelnost v % ...... 17 Tabela 5: SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ormož...... 26 Tabela 6: SWOT analiza turističnih kmetij v občini Ormož...... 27 Tabela 7: Anketiranci po spolu in starosti...... 42 Tabela 8: Anketiranci po spolu in izobrazbi ...... 42 1

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Pozdravljeni, sem Simona Rakuša, študentka Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »TURISTIČNE KMETIJE NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ«. V ta namen sem izdelala vprašalnik, s katerim bom lahko opravila raziskavo, zato bi Vas lepo prosila, da mi pomagate in si vzamete nekaj časa in odgovorite na zastavljena vprašanja.

Za vaš trud se Vam v naprej lepo zahvaljujem.

1. Vrsta turistične kmetije: a) turistična kmetija z nastanitvijo, b) izletniška turistična kmetija, c) vinotoč, č) osmica, d) planšarija.

2. Kapacitete turistične kmetije: a) če gre za turistično kmetijo z nastanitvijo:  število ležišč ______,  število sob ______,  število apartmajev ______, b) če gre za vinotoč, izletniško turistično kmetijo, osmico ali planšarijo:  število sedežev v prostoru za pogostitev gostov ______,  število sedežev na vrtu oziroma na terasi (zunaj) ______,

3. Kako dolgo (koliko let) že imate registrirano dejavnost turizem na kmetiji? Prosim, navedite koliko let: ______

4. Ali ima Vaša turistična kmetija naslednika? a) DA b) NE

5. Usmerjenost Vaše kmetije: a) poljedelstvo b) živinoreja:  govedoreja  prašičereja  konjereja  perutninarstvo  ostalo (prosim, napišite): ______3 c) vinogradništvo d) gozdarstvo d) sadjarstvo e) biološko kmetovanje f) drugo (prosim, navedite): ______

6. Ciljne skupine Vaše turistične kmetije: a) mlade družine brez otrok b) družine z otroki c) upokojenci (starejši zakonski pari) d) študenti in dijaki e) poslovneži f) zaključene družbe (ob različnih priložnostih: poroke, obletnice, rojstni dnevi, zaključki leta itd.) g) drugi (prosim, navedite): ______

7. Kateri gostje prevladujejo na Vaši kmetiji? a) domači gostje b) tuji gostje  Avstrijci  Italijani  Nemci  Hrvati  Drugi (prosim, navedite kateri): ______

8. Se na kmetiji ukvarjate še s katero drugo dopolnilno dejavnostjo? a) DA b) NE

9.Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »DA«: S katerimi dopolnilnimi dejavnostmi se na kmetiji še ukvarjate? a) predelavo:  mesa  mleka  zelenjave  zelišč  sadja  drugega (prosim, napišite): ______b) pridelavo:  vina  sokov  kisa  žganja  drugo (napišite, prosim): ______c) izdelavo:  medu  marmelade (katere, navedite, prosim): ______4

 drugo (navedite, prosim): ______d) domača obrt:  pletenje košar  izdelava galanterijskih izdelkov iz lesa  krovstvo s slamo  lončarstvo  drugo (navedite, prosim): ______

10. Možnost rekreacije na turistični kmetiji: a) sprehodi v naravo b) kolesarjenje c) pohodništvo d) nabiranje zelišč in gob e) namizni tenis f) tenis g) kegljanje h) jahanje i) košarka j) sodelovanje pri kmečkih opravilih k) lov l) drugo (prosim, navedite):______

11. Možnost razvedrilne ponudbe na turistični kmetiji: a) obujanje starih šeg in navad b) ogled kulturno - zgodovinskih znamenitosti c) ogled naravnih znamenitosti d) večerni nastopi glasbenikov, folklornih in dramskih skupin e) številna razvedrila, povezana s koledarskimi praznovanji, kot so Valentinovo, pust, Velika noč, trgatev, Martinovo, silvestrovanje, itd. f) vožnja s kočijo g) igrala namenjena za otoke h) drugo (navedite, prosim): ______

12. Katere tuje jezike obvladate? a) nemški jezik b) angleški jezik c) italijanski jezik d) drugi jeziki (prosim, navedite kateri): ______

13. Kako se promovirate? a) spletna stran b) elektronska pošta c) televizija (prosim, navedite katera):______d) revije, časopisi (prosim, navedite kateri):______e) lastni promocijski material f) kažipot g) sejmi, razstave h) radio (prosim, navedite kateri):______5 i) drugo (prosim, napišite): ______

14. Ali se povezujete tudi z drugimi turističnimi kmetijami oz. turističnimi ponudniki v Občini Ormož pri skupnem oglaševanju? a) DA b) NE

15. Podatki o anketirancu:

Spol: a) Moški b) Ženska

Starost: a) Od 18 do 30 let b) od 31 do 40 let c) od 41 do 50 let d) od 51 do 60 let e) nad 60 let

Izobrazba: a) poklicno b) srednjo c) višjo č) visoko d) univerzitetno e) drugo

Hvala za sodelovanje in lep dan še naprej!

Simona Rakuša

Priloga 2: Oblike turističnih dejavnosti na kmetijah

Poznamo naslednje oblike turističnih dejavnosti na kmetijah:  Stacionalni turizem gostom nudi zraven hrane in pijače še prenočišče. Kmetije so odprte vse leto.  Izletniški turizem je namenjen predvsem izletnikom, ponujajo pa izključno samo hrano in pijačo. Odprte so ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja).  Vinotoči so specifična oblika, s katero se lahko ukvarjajo le vinogradniki. Ponujajo lastno pridelano vino ter hladen prigrizek. Tudi za vinotoče velja, da so odprti samo konec tedna.  Kmetija odprtih vrat je najnovejša in fleksibilna oblika. Njihova funkcija je podobna izletniški kmetiji, le da je na kmetiji odprtih vrat mogoče domače izdelke tudi kupovati. Za prodajo izdelkov mora imeti urejen prostor (Peršolja Hohnec, 1996, 18).

Zakonodaja deli turistične kmetije na tiste, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo in tiste, ki se ukvarjajo z negostinsko dejavnostjo.

Negostinske dejavnosti na kmetiji so: ogledi kmetije in okolice, prikaz raznih kmečkih opravil, ježa živali, oddajanje športnih rekvizitov, turistični prevozi, oddajanje površin za piknike. V evidenci dopolnilnih dejavnosti je trenutno 81 kmetij. Pomembno za te dejavnosti je da ne smejo nuditi hrane in pijače.

Oblike gostinske dejavnosti pri turističnih kmetijah (skupaj jih je 645) so: - kmetija z nastanitvijo (trenutno jih je v evidenci dopolnilnih dejavnosti 243), - izletniška kmetija – kmetija odprtih vrat (trenutno jih je v evidenci dopolnilnih dejavnosti 332), - osmica (trenutno jih je v evidenci dopolnilnih dejavnosti 21), - vinotoč (trenutno jih je v evidenci dopolnilnih dejavnosti 98), - planšarija (trenutno jih je v evidenci dopolnilnih dejavnosti 2) (http://www.mkgp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12541/5988/, 05.03.2010).

Na turističnih kmetijah morajo biti zunanji prostori urejeni in opremljeni tako, da so prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in avtentičnemu okolju. Prostori, v katerih strežejo pijače in jedi morajo zagotavljati domačnost, to so kmečka kuhinja, kmečke izbe. Ti prostori pa ne smejo imeti gostilniške opreme (točilni pulti). Kmečka kuhinja mora biti ločena od prostora v katerem strežejo jedi in pijače (Ur. list RS, št. 88/00, 55.člen in 114/04).

Kmetija z nastanitvijo Kmetija z nastanitvijo (stacionarna kmetija) nudi gostom nastanitev na kmetiji (npr. sobe, počitniška stanovanja ali apartmaje ter prostor za kampiranje), prenočišče z zajtrkom in celodnevno oskrbo na osnovi polpenziona ali polnega penziona. V prostoru, v katerem strežejo jedi in pijačo, mora biti najmanj toliko stolov, kolikor je ležišč. (Krašovec, 1997, 14). Sanitarni prostori, ki so urejeni v sklopu hiše, ne smejo biti oddaljeni od prostora za kampiranje več kakor 200 m (Ur. list RS, št. 88/00, 55.člen in 114/04).

Izletniška kmetija Izletniške kmetije ponujajo hrano, tople jedi in pijačo, ne pa prenočišč. Ponuditi smejo jedi iz domačega okolja, doma pridelane in predelane pijače, napitke in mineralno vodo. Izletniška kmetija mora imeti prostor za strežbo jedi in pijač, kuhinjo za pripravo jedi ter stranišče za goste. Kmetija, ki ima v prostoru za strežbo pijač in jedi več kot 50 sedežev, mora prilagoditi minimalne tehnične pogoje določbam 24., 25. in zadnjega odstavka 26. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur list RS, št. 88/00, 75. člen in 114/04). Pristojni organ lokalne skupnosti lahko dovoli, da se nudi tudi kupljena pijača. Pogoj, da se to dovoli je, da je kmetija oddaljena vsaj 1 kilometer od najbližje gostinske ponudbe (http://www.kmetijskizavod-celje.si/turisticna-dejavnost, 05.03.2010).

Vinotoč Vinotoč je oblika strežbe, ki lahko nudi hladne prigrizke (domači kruh, domače pecivo) in prodaja lastno vino in doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače ter mineralno in ustekleničeno vodo. Prodajajo in strežejo lahko vse leto, dokler imajo svojo pijačo.

Osmica Osmica lahko nudi eno krajevno značilno jed, domač kruh, domače pecivo in hladne prigrizke ter lastno vino, druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter mineralno in ustekleničeno vodo. Osmica je lahko odprta samo dvakrat na leto po 10 dni (Kulovec, 2002, 88).

Planšarija Planšarija lahko nudi mleko, mlečne izdelke, sir in hladne prigrizke, doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače, hladne in tople napitke in eno domačo jed iz kotlička. Obratujejo lahko samo v času pašne sezone, ki jo potrdi pašna skupnost (Ur. list RS, št. 88/00, 55.člen in 114/04).

Najpogostejši obiskovalci turističnih kmetij so izletniki iz mestnih okolij, predvsem prednjačijo starejši, ki povežejo obiske s krajšo hojo do kmetije. Največkrat povprašujejo po malicah, redkeje po polnih ali glavnih obrokih, razen kadar se vnaprej dogovorijo za kosila in večerje. Prija jim domačnost, domača hrana in pijača. Najavljene skupine izletnikov se navadno poveselijo s pogovori in pesmimi, če so družbe zaključene (Pauko 1999, 29).