DOCSLIB.ORG

Republike Slovenije Internet: E-Pošta: [email protected] Št

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Republike Slovenije Internet: E-Pošta: Info@Uradni-List.Si Št Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 1650 SIT · 6,88 EUR ISSN 1318-0576 Leto XVI 119 20. 11. 2006 DRŽAVNI ZBOR 5079. Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno Z A K O N besedilo) (ZViS-UPB3) O VISOKEM ŠOLSTVU uradno prečiščeno besedilo Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. novembra (ZViS-UPB3) 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o visokem šolstvu, ki obsega: I. SPLOŠNE DOLOČBE – Zakon o visokem šolstvu – ZViS (Uradni list RS, št. 67/93 z dne 17. 12. 1993), 1. člen – Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o (vsebina zakona) razveljavitvi določbe drugega odstavka 60. člena Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-22/94-15 (Uradni list RS, št. 39/95 z Ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavo- dne 7. 7. 1995), dov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, oprede- ljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega – Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o financiranja. razveljavitvi drugega stavka v drugem odstavku in tretjega S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja knji- odstavka 56. člena, pete alinea prvega odstavka 66. člena žnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je in tretjega odstavka 69. člena Zakona o visokem šolstvu, št. potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so U-I-34/94 (Uradni list RS, št. 18/98 z dne 6. 3. 1998), ustanovljeni v okviru univerz (v nadaljnjem besedilu: drugi – Odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi zavodi – članice univerz), in študentskih domov. drugega odstavka 21. člena Zakona o visokem šolstvu, št. U-I-243/95-13 (Uradni list RS, št. 35/98 z dne 8. 5. 1998), 2. člen – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o viso- (vrste visokošolskih zavodov) kem šolstvu – ZViS-A (Uradni list RS, št. 99/99 z dne 9. 12. Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške 1999), akademije in visoke strokovne šole. – Zakon o dopolnitvi Zakona o visokem šolstvu – ZViS-B (Uradni list RS, št. 64/01 z dne 3. 8. 2001), 3. člen – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vi- (univerze) sokem šolstvu – ZViS-C (Uradni list RS, št. 100/03 z dne Univerza zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in 17. 10. 2003), umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o viso- strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spo- kem šolstvu – ZViS-D (Uradni list RS, št. 63/04 z dne 10. 6. znanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali 2004) in disciplin. Univerza lahko neposredno organizira izvajanje znan- – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o viso- stveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih progra- kem šolstvu – ZViS-E (Uradni list RS, št. 94/06 z dne 8. 9. mov. 2006). 4. člen Št. 602-04/92-14/30 Ljubljana, dne 3. novembra 2006 (fakultete in umetniške akademije) EPA 949-IV Fakulteta opravlja pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih Podpredsednik oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi Državnega zbora za njihov razvoj. Republike Slovenije Umetniška akademija opravlja pretežno umetniško in mag. Vasja Klavora l.r. izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih ozi- Stran 12498 / Št. 119 / 20. 11. 2006 Uradni list Republike Slovenije roma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za 7.a člen njihov razvoj. (štipendiranje tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva) 5. člen Republika Slovenija lahko Slovencem brez slovenskega (visoke strokovne šole) državljanstva, ob upoštevanju meddržavnih pogodb in spora- Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost zumov ali na podlagi vzajemnosti pa tudi tujcem, zagotavlja s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj poveza- štipendije ali študijske pomoči za študij po študijskih progra- nih strok in skrbi za njihov razvoj. mih za pridobitev izobrazbe ali izpopolnjevanje. Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno Pri izbiri kandidatov za štipendije ali študijske pomoči oziroma umetniško delo, če je tako določeno z ustanovitve- se upoštevajo pogoji, določeni v meddržavni pogodbi ali nim aktom. sporazumu; če jih ta ne vsebuje, se upošteva kandidatov uspeh pri študiju. 6. člen Podrobnejše pogoje in način dodeljevanja štipendij ali (avtonomija visokošolskih zavodov) študijskih pomoči Slovencem brez slovenskega državljanstva Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, ume- in tujcem določi minister, pristojen za visoko šolstvo. tniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim polo- žajem. 8. člen Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih usta- (učni jezik) novi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki Učni jezik je slovenski. jim zagotavlja predvsem: Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali – svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in po- njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statu- sredovanja znanja, tom. – samostojno urejanje notranje organizacije in delova- Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko nja s statutom v skladu z zakonom, v tujem jeziku izvajajo: – sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih – študijski programi tujih jezikov, učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, – deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju – volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje delavcev in visokošolskih sodelavcev, vpisano večje število tujih študentov, – izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in – študijski programi, če se ti programi na visokošolskem visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest, zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku. – izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-razisko- Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot valnih programov, določanje študijskega režima ter določanje strokovnega oziroma znanstvenega jezika. oblik in obdobij preverjanja znanj študentov, Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva – podeljevanje strokovnih in znanstvenih naslovov v se omogoči učenje slovenščine. skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine naziva zaslužni profesor, določi minister, pristojen za visoko šolstvo. – volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti, – odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organiza- II. STATUSNA OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH cijami, ZAVODOV, DRUGIH ZAVODOV – ČLANIC UNIVERZ – upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za IN ŠTUDENTSKIH DOMOV katerega je bilo pridobljeno. 9. člen 7. člen (ustanovitev zavoda) (izobraževanje pod enakimi pogoji) Visokošolski zavod oziroma drugi zavod – članico uni- Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobra- verze in študentski dom lahko ustanovijo domače in tuje ževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod fizične in pravne osebe. enakimi pogoji. Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko na Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma dru- visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod ge javne zavode – članice univerze in študentske domove. enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. 10. člen Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v (pravna subjektiviteta univerze in članic) ravni vrsti. Univerza je pravna oseba. V okviru univerze se usta- Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izo- novijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke braževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze (v nadalj- pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. njem besedilu: članice univerze). Tuji državljani se, pod pogojem, da se uporablja načelo Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Repu- univerze. blike Slovenije. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republi- mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter ka Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za zakonom za izobraževanje oseb iz drugega in četrtega od- račun univerze. stavka tega člena in za tujce določi minister, pristojen za vi- V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem soko šolstvo. S statutom javnega visokošolskega zavoda se prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o za Slovence brez slovenskega državljanstva lahko določijo ustanovitvi in statutom univerze. ugodnejši pogoji za vpis. Članica univerze ima lahko žiro račun. Uradni list Republike Slovenije Št. 119 / 20. 11. 2006 / Stran 12499 11. člen 16. člen (samostojni visokošolski zavodi) (ugotavljanje pogojev za začetek dela in opravljanje Fakultete in umetniške akademije, ki niso javni visoko- dejavnosti) šolski zavodi, in visoke strokovne šole se lahko ustanovijo kot Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko samostojni visokošolski zavodi in so pravne osebe. se vpiše v razvid visokošolskih zavodov. Razvid vodi ministrstvo,
Load more

Recommended publications
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Občina Cankova-Tišina
    OBČINA T I Š I N A Občinska uprava telefon: (02) 539 17 10 Tišina 4, 9251 TIŠINA e-mail: [email protected] internetna stran: www.tisina.si POROČILO O IZVRŠITVI SKLEPOV 2. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA z dne 05.02.2019 SKLEP ŠT. 6: POTRDI SE MANDAT ČLANU OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA G. FRANCU PERTOCI IZ PETANJCEV 11. Sklep je bil realiziran. SKLEP ŠT. 7: IMENUJE SE ODBOR ZA GOSPODARSTVO, VARSTO OKOLJA IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SESTAVI: - MILAN KAROLI, GEDEROVCI 14 – PREDSEDNIK - PETRA KNAUS, MURSKI ČRNCI 45/D – ČLANICA - ŠTEFAN KRANČIČ, BOREJCI 3 – ČLAN - OTO FLISAR, BOREJCI 25 – ČLAN - ZLATKO HAHN, VANČA VAS 78 – ČLAN - MARIJA RIBAŠ, MURSKI ČRNCI 54/A – ČLANICA - GYÖREK ROBERT, MURSKI ČRNCI 45/A – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 8: IMENUJE SE ODBOR ZA NEGOSPODARSTVO IN JAVNE SLUŽBE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V SESTAVI: - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – PREDSEDNIK - GINA KULIČ, KRAJNA 30 – ČLANICA - RUDOLF HORVAT, VANČA VAS 67/B – ČLAN - DANIJEL KOVAČ, VANČA VAS 57 – ČLAN - ERNEST SERDT, MURSKI ČRNCI 54/C - ČLAN - STANISLAV GOMBOC, TIŠINA 42/A – ČLAN - MITJA STOJISAVLJEVIČ, SODIŠINCI 18 – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 9: IMENUJE SE ODBOR ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI V SESTAVI: - VINKO GAJŠT, TROPOVCI, KOLESARSKA 60 – PREDSEDNIK - FRANC KOVAČ, PETANJCI 18/A – ČLAN - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – ČLAN - FRANC PERTOCI, PETANJCI 11 – ČLAN - DUŠAN RADIČ, TROPOVCI, JORDAN 28 – ČLAN - FRANC GIBIČAR, GEDEROVCI 36 – ČLAN - ANDREJA MERKLIN, MURSKI ČRNCI 10 – ČLANICA Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT.
    [Show full text]
  • Dolgoročni in Srednjeročni Razvojni Program Občine
    O B Č INA TIŠINA DOLGORO ČNI IN SREDNJERO ČNI RAZVOJNI PROGRAM OB ČINE TIŠINA - P O V Z E T E K - * NAMENJENO ZA OKVIRNO PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA PROGRAMA ! Dolgoro čni in srednjero čni razvojni program ob čine Tišina O B Č INA TIŠINA PREDSTAVITEV OB ČINE TIŠINA Ob čina Tišina je bila na novo ustanovljena na podlagi zakona o ustanovitvi ob čin ter dolo čitvi njihovih obmo čjih (Ur. list RS 59/98) in je nastala na obmo čju prejšnje skupne ob čine Murska Sobota in še pozneje skupne ob čine Cankova-Tišina. Ob čina Tišina se z 38,8km 2 površine razteza na levem bregu Mure, vzhodno od avstrijske meje in mejne reke Ku čnice, ob potokih Mokoš in Dobel, v zahodnem delu Ravenskega. Ob koncu leta 2012 je na obmo čju ob čine prebivalo 4.140 ljudi . Ob čino Tišina sestavlja 12 naselij in zaselek Romi: Borejci, Gederovci, Gradiš če, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci, Van ča vas in romsko naselje Borejci–Van ča vas. Ob činsko središ če je Tišina, ki se je razvilo ob potoku Mokoš in regionalni cesti Murska Sobota - Maribor. S sosednjima krajema Petanjci in Tropovci sestavlja enotno panonsko naselbino. Relief ob čine Tišina je tipi čno panonski, saj je njena celotna površina skorajda povsem ravna. Tudi podnebje, vodovje, sestava tal, rastlinstvo in živalstvo so izrazito panonski. Gozdov je malo in ležijo pretežno ob levem bregu reke Mure, ki je naravna meja ob čine na jugozahodu in zahodu. Ob čina je še vedno pretežno kmetijska, čeprav je čistih kmetij vedno manj, ve č pa je takih, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost ob zaposlitvi v ve čjih centrih, kot so Murska Sobota, Radenci in Gornja Radgona.
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]
  • Šol. Leto 2018/2019
    LETNI DELOVNI NAČRT ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Vsebina 1 MATERIALNI POGOJI ............................................................................................................................. 4 1.1 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POGODBE .................................................................................. 4 1.2 NABAVE ......................................................................................................................................... 5 2 KADROVSKI POGOJI .............................................................................................................................. 6 2.1 KADROVSKA ZASEDBA IN RAZPOREDITEV VID .............................................................................. 6 3 ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA ......................................................................... 11 3.1 PODATKI O UČENCIH ................................................................................................................... 11 3.2 ŠOLSKI PREVOZI UČENCEV ........................................................................................................... 12 3.3 HIŠNI RED ..................................................................................................................................... 12 3.4 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ............................................................................................................ 12 3.5 DEŽURSTVO ................................................................................................................................
    [Show full text]
  • ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *Zborniksobmuzeja8knj-V17 Xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black Plate)
    *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 1 (Black/Process Black plate) ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black plate) Zbornik soboøkega muzeja 8 Zbornik zaloæil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota zanj Metka Fujs Urednik Janez Balaæic Prevodi dr. Andrea Haberl – Zemljiœ (v nemøœino) Vilko Øimon (v angleøœino) Lektoriranje Marjan Mauœec Oblikovanje Sandi Œervek Grafiœna priprava Atelje za œrko in sliko Tisk Eurotrade Print Naklada 600 izvodov Izdajo zbornika sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mestna obœina Murska Sobota. Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiænica Maribor 908(497.4-18) ZBORNIK soboøkega muzeja 8 [uredil Janez Balaæic] - Murska Sobota : Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2005 ISSN 0354-012X *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 3 (Black/Process Black plate) 2005 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 4 (Black/Process Black plate) Vsebina PRILOÆNOSTNI ZAPISI Janez Balaæic Dom œloveøkemu spominu . 9 Feri Lainøœek Demoni . 11 Metka Fujs Muzej – skupnost – razvoj Petdeset let Pokrajinskega muzeja Murska Sobota . 13 Museum – Community – Development. Fifty Years Of Regional Museum Of Murska Sobota . 31 Franc Kuzmiœ Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti . 33 RAZPRAVE IN ŒLANKI Irena Øavel Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci . 39 The Site Za Raøœico Near the Village Of Krog – The Settlement Of Somogyvár-Vinkovci Culture . 83 Mitja Guøtin Starejøa bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (litzen) lonœenine 85 Die ältere Bronzezeit in Prekmurje. Horizont der Litzenkeramik .
    [Show full text]
  • Pomurje Međimurska Županija Mura Cycling Route Cycling Map And
    Mura cycling route Cycling map and description of the route Pomurje Međimurska županija 1:75000 www.mura-drava.eu Mura Cycling Route Along the left Bank... In Croatia ... Mura-Drava.bike – cycling route While cycling along the left bank, you will at all times be ac- The cycling route on both sides of the river certainly does Mura Cycling Route is known as one of the most beautiful Mura-Drava.bike – non-asphalt cycling route companied by the melodic dialect of the Prekmurje region. not end in Slovenia. It leads you into the neighbouring cycling routes in this area. You may expect easy riding This was once an independent language, and even today, this region of Međimurje, where you have many options Mura-Drava.bike – connective cycling route with many culinary delights in the magical landscape dialect requires some amount of effort to be understood by for choosing the way. You can stay near the Mura River of the Mura River. Whether your expectations are high, the unfamiliar guest. Your cycling adventure will begin in the where you can see many natural attractions and cycle you will realise at the end that you have got more than Austrian town of Sicheldorf and will lead you towards Lendava. one part of the route through Regional park Mura-Drava. The beginning of cycling routel on the varied terrain could ever imagine. The route demands you only to Along the way, the route offers you many opportunities, twists The other choice can be the route where you will feel surrender to the warm welcome of local people, excel- The end of cycling route on varied terrain and turns and will allow you to customise it as you wish.
    [Show full text]
  • Magistrska Naloga
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR ODDELEK ZA ZGODOVINO MAGISTRSKA NALOGA Kristina Šiplič Maribor, 2014 II UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Magistrsko delo PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU Master thesis THE NOBLE FAMILIES OF BABOS, GOMBOSSY AND KERESZTURY IN THE PARISHES OF MURSKA SOBOTA AND TIŠINA IN THE EARLY MODERN AGE Mentor: Kandidatka: doc. dr. Andrej Hozjan Kristina Šiplič Maribor, 2014 III Lektor: Bernarda Jureš, učiteljica slovenščine Prevajalec: Manuela Filipič, profesorica angleškega in nemškega jezika IV ZAHVALA Najprej se zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu za ves čas in strokovno pomoč, ki mi jo je namenil tako v Nadškofijskem arhivu v Mariboru, kakor tudi na govorilnih urah in preko elektronske pošte. Zahvala gre tudi Nadškofijskemu arhivu v Mariboru za dostop do matičnih knjig ter Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, ki mi je omogočila dostop do rokopisa št. 83. Iskreno se zahvaljujem tudi svojim staršem, da so mi omogočili študij ter me podpirali ter fantu Vikiju, ki me je vzpodbujal v vseh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem sošolcem in prijateljem, ki so verjeli vame. V Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija PRILOGA 6B IZJAVA Podpisani-a Kristina Šiplič, rojen-a 24.10.1989, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje zgodovina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Plemiške družine Babos, Gombossy in Keresztury na območju murskosoboške in tišinske župnije v zgodnjem novem veku pri mentorju-ici doc. dr. Andreju Hozjanu avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
    [Show full text]
  • 3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte
    3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte Izdal in založil / Herausgeber und Verleger Pomurski muzej Murska Sobota Uredila / Redaktion Metka Fujs Avtorji besedil / Autoren Tamara Andrejek, Tadeja Andrejek, Harald Dimböck, Metka Fujs, Felix Josef, Attila Kovacs, Christian Porzelt Slovenski jezikovni pregled / Slowenisches Lektorat Janja Adanič Vratarič, Irena Destovnik Prevod v nemščino / Deutsche Übersetzung Andrea Haberl-Zemljič Prevod v slovenščino / Slowenische Übersetzung Tamara Andrejek Oblikovanje / Gestaltung Tomislav Vrečič, Metka Fujs E-naslov www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2019 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. / Für den Inhalt der Beiträge sind die Autoren verantwortlich. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728.81)(0.034.2) TRIJE gradovi, dve deželi, ena zgodba [Elektronski vir] = Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte / [avtor- ji besedil Tamara Andrejek ... [et al.] ; [prevod v nemščino Andrea Haberl-Zemljič ; prevod v slovenščino Tamara Andrejek]. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2019 Način dostopa (URL): www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije. - Nasl. v kolofonu: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba ISBN 978-961-6579-44-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Dr. vzp. stv. nasl. 3. Andrejek, Tamara COBISS.SI-ID 96595201 KAZALO/INHALT/INDEX Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba........................................................................................................5
    [Show full text]
  • Publikacija Za Šolsko Leto 2020/2021
    Osnovna šola TIŠINA Publikacija za šolsko leto 2020/2021 Podružnična šola GEDEROVCI Publikacija za šolsko leto 2020/2021 Ime in priimek: ____________________________________ Naslov:__________________________________________ Razred: _____________ Razrednik:________________________ Domači telefon: _______________________ Službeni telefon ali mobitel mame: ______________________ Službeni telefon ali mobitel očeta: ______________________ 1 OSNOVNA ŠOLA TIŠINA ................................................................. 5 1.1 USTANOVITELJ ............................................................................ 7 1.2 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA...................................... 7 2 UPRAVLJANJE ŠOLE .......................................................................... 7 2.1 ORGANI UPRAVLJANJA ............................................................. 8 2.1.1 SKUPNOST UČENCEV ........................................................... 8 2.1.2 SVET STARŠEV ...................................................................... 8 3 ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE ................................................. 9 4 UČITELJI OZ. STROKOVNI DELAVCI ........................................ 10 4.1 PRVO IN DRUGO TRILETJE..................................................... 10 4.2 PODRUŽNIČNA ŠOLA GEDEROVCI ...................................... 10 JUTRANJE VARSTVO, PODALJŠANO BIVANJE 4.1.1 TIŠINA .................................................................................... 11 4.2.2 GEDEROVCI .........................................................................
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 SARA BERTALANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO SARA BERTALANIČ Petanjci med drugo svetovno vojno Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija - D Mentor: red. prof. dr. Božidar Jezernik Ljubljana, 2015 ZAHVALA Najprej bi se zahvalila mentorju profesorju dr. Božidarju Jezerniku za usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Velika hvala mojim sogovornikom, brez katerih izdelava te diplomske naloge sploh ne bi bila mogoča in teti Veri, ki mi je bila v veliko pomoč pri organiziranju pogovorov. Hvala babici in dedku za vsa njuna pripovedovanja o preteklosti. Prav tako hvala za spodbujanje in podporo bratu Ninu, fantu Tadeju, prijateljicam ter sorodnikom. Največja zahvala pa gre mojima staršema, Marjanu in Bojani, ki sta mi omogočila študij ter mi vso študijsko pot stala ob strani. IZVLEČEK Petanjci med drugo svetovno vojno V diplomskem delu sem se ukvarjala z obdobjem druge svetovne vojne na Petanjcih. Preko literature o dogajanju v Prekmurju in intervjujev z vaščani, ki so doživeli vojno, sem analizirala ter predstavila to obdobje zgodovine vasi, takratna družbena dejstva, kako so živeli Petanjčani med vojno. Vključila sem tudi primerjavo z Goričkim, kjer je analizo o doživljanju druge svetovne vojne opravila Ivanka Huber. Druga svetovna vojna se je za Prekmurje začela z desetdnevno nemško zasedbo, nato pa so oblast prevzeli Madžari. Madžarska okupacija je bila mila, usmerjena v propagando, zato je večina prebivalstva živela naprej ustaljeno in se prilagodila spremembam, ki jih je okupacija prinesla. Z vojnim bojiščem so se od bližje srečali tisti, ki so bili vpoklicani v vojsko in z njimi njihovi sorodniki.
    [Show full text]