DOCSLIB.ORG

OBČINA TIŠINA OBČINSKI SVET Na Podlagi Tretjega Odstavka 39. Člena Zakona O Cestah (Zces-1) (Uradni List RS, Št. 109/2010)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
OBČINA TIŠINA OBČINSKI SVET Na Podlagi Tretjega Odstavka 39. Člena Zakona O Cestah (Zces-1) (Uradni List RS, Št. 109/2010) PREDLOG – II. OBRAVNAVA ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI TIŠINA OBČINA TIŠINA OBČINSKI SVET Na podlagi tretjega odstavka 39. člena Zakona o cestah (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/2010), 4. in 11. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/2015) je Občinski svet občine Tišina na redni seji, dne sprejel S K L E P št. 1. Občinski svet Občine Tišina sprejema predlog Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Tišina v II. obravnavi. 2. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: Datum: Občinski svet Občine Tišina Franc HORVAT, dipl. ing. zoot., župan PREDLOG – II. OBRAVNAVA I. UVOD 1. NASLOV ODLOKA Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Tišina. 2. RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA Vzrok za sprejem odloka, ki je predlagan, je spremenjena zakonodaja, s katero je potrebno odlok dopolniti in uskladiti. Podatki v starem odloku so bili zastareli in nenatančni. Dolžina občinskih cest ni bila usklajena s cestami sosednjih občin in gozdnimi cestami. Ugotovili smo, da se nekatere ceste prekrivajo, nekatere občinske ceste pa niso kategorizirane. V odloku, ki je predlagan so vse zgoraj navedene nepravilnosti odpravljene, dodane pa so vse občinske ceste, ki še niso bile kategorizirane. 3. CILJI ODLOKA Cilj, ki ga želimo doseči s predlaganim odlokom, je uskladitev z zakonodajo in dejanskim stanjema na terenu. Na podlagi sprejetega odloka bomo lahko cestne podatke vnesli v bazo GJI (GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA) in banko cestnih podatkov BCP. Cilji odloka so vsem uporabnikom zagotoviti kvalitetno, natančno in nemoteno uporabo cestnih podatkov. 4. FINANČNE POSLEDICE Sprejetje predlaganega Odloka ne bo imelo dodatnih finančnih posledic za proračun Občine Tišina, razen stroška njegove objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Občina je namreč že do sedaj vse ceste primerno vzdrževala in izvajala zimsko službo v zahtevanem obsegu, ne glede na zabeleženo dolžini posamezne lokalne ceste v odloku, saj ni bilo smiselno in življensko npr. pluženja končati sredi ceste, zato ker še ni bila v odloku navedena celotna dolžina ceste. 5. PRAVNE PODLAGE Tretji odstavek 39. člena Zakona o cestah (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/2010), 4. in 11. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/2015). PREDLOG – II. OBRAVNAVA Na podlagi tretjega odstavka 39. člena Zakona o cestah (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/2010), 4. in 11. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/2015) je Občinski svet Občine Tišina na ….. redni seji, dne ……………. sprejel O D L O K o kategorizaciji občinskih cest v Občini Tišina 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako: LC) in javne poti (s skrajšano oznako: JP). 3. člen Lokalne ceste so: - lokalne ceste, s skrajšano oznako LC, namenjene povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in so pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; Javne poti so: -Javne poti, s skrajšano oznako JP, namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalne ceste ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje jezdece, gonjače in podobne). Cestišče je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom ali drugimi predpisi. Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno je prometu vozil, pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini Tišina in ceste med naselji v občini Tišina in naselji v sosednjih občinah so: Dolžina Št. Začetek ceste v Št. ceste odseka odseka OPIS POTEKA CESTE Konec odseka občini LC 030030 30031 RII 440 KRAJNA (H. ŠT. 48) - LOVSKI DOM RANKOVCI RII 441 1848 PREDLOG – II. OBRAVNAVA LC 030040 30041 RII 440 M. PETROVCI (H.ŠT. 16) - TIŠINA (GRAD) RI 235 3120 LC LC 030050 30051 030071 GRADIŠČE - OD H.ŠT. 22 DO RIBIŠKI DOM RIBIŠKI DOM 2899 LC TROPOVCI (KOLESARSKA UL. 1) – GRADIŠČE 030070 30071 RI 235 - M. ČRNCI (POKOPALIŠČE) RI 235 3082 LC LC 269010 269011 050014 KUPŠINCI (H. ŠT. 73) - VANČA VAS (H. ŠT. 46) RI 235 1052 LC 269010 269012 RII 441 VANČA VAS (H. ŠT. 45) - TIŠINA (H. ŠT. 1) RI 235 2367 LC 269010 269013 RI 235 TIŠINA TRIKOTNIK (H. ŠT. 5) LC 269012 44 LC LC 269110 269112 050014 KROG-M. ČRNCI (POKOPALIŠČE) RI 235 477 LC LC 269130 269131 030071 M. ČRNCI (H. ŠT. 15)-SATAHOVCI RI 235 641 LC KUPŠINCI (GRAMOZNICA)-GRADIŠČE (H. ŠT. 269140 269142 RI 235 2) LC 269142 795 SKUPNA DOLŽINA LC 16325 5. člen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Dolžina Št. Začetek ceste v Št. ceste odseka odseka OPIS POTEKA CESTE Konec odseka občini JP 530370 530371 RII 440 KRAJNA - DO H.ŠT. 74 H.ŠT. 74 117 JP 530380 530381 RII 440 KRAJNA - OD H.ŠT. 60 DO 50 (OB DOBLU) RII 441 376 JP 530390 530391 RII 440 KRAJNA - DO H.ŠT. 73 H.ŠT. 78 230 JP 530400 530401 RII 441 RANKOVCI - OD H.ŠT. 10 DO 34A JP 530455 299 JP JP 530400 530402 530401 RANKOVCI - DO H. ŠT. 30 H.ŠT. 30 50 JP LC 530410 530411 269011 BOREJCI - OD H.ŠT. 2 DO 47 H.ŠT. 47 611 JP LC 530420 530421 269011 BOREJCI - OD H.ŠT. 42 DO 13 (KROG) LC 269011 724 JP JP 530430 530431 530421 BOREJCI - OD H.ŠT. 33 DO IGRIŠČA IGRIŠČE 304 JP JP 530430 530432 530431 BOREJCI - DO H. ŠT. 34 H.ŠT. 34 68 JP 530440 530441 RII 441 GEDEROVCI – POKOPALIŠČE - SODIŠINCI JP 530481 935 JP LC 530450 530451 269012 TIŠINA - VANČA VAS (MIMO MLAKE) JP 530455 432 JP JP 530450 530452 530452 RANKOVCI - OD H.ŠT. 44 DO 45 H.ŠT. 45 117 PREDLOG – II. OBRAVNAVA JP JP 530450 530453 530455 RANKOVCI - OD H.ŠT. 51 DO 50 H.ŠT. 68 342 JP JP 530450 530454 530455 RANKOVCI - OD H.ŠT. 41 DO 48 JP 530453 127 JP 530450 530455 RI 235 TIŠINA (OD H.ŠT. 21) - RANKOVCI (H. ŠT. 37) RII 441 2468 JP TROPOVCI - PIRŠČEK (OD H. ŠT. 3 PROTI 530460 530461 RI 235 POSESTVU) JP 530462 351 JP LC 530460 530462 269142 TROPOVCI - VZHODNO OD POSESTVA POSESTVO 539 JP 530470 530471 RII 440 KRAJNA - POKOPALIŠČE POKOPALIŠČE 119 JP SODIŠINCI (OD H. ŠT. 5 MINO 45) - M. 530480 530481 RII 440 PETROVCI LC 030041 2157 JP JP 530480 530482 530481 SODIŠINCI - OD H.ŠT. 45 DO POKOPALIŠČA POKOPALIŠČE 595 JP JP 530490 530491 530492 SODIŠINCI - OD H.ŠT. 50 DO 52 H.ŠT. 52 142 JP JP 530490 530492 530481 SODIŠINCI - OD H.ŠT. 57 DO H.ŠT. 46 RII 440 436 JP LC 530500 530501 030031 KRAJNA - OD H.ŠT. 46 DO 54 H.ŠT. 54 238 JP LC 530510 530511 030031 KRAJNA - OD H.ŠT. 22 DO 24 (do igrišča) IGRIŠČE 378 JP LC 530520 530521 030031 KRAJNA - OD H.ŠT. 25 DO 26 H.ŠT. 26 110 JP LC VANČA VAS - NASELJE ROMOV - OD 530530 530531 269011 POKOPALIŠČA MIMO 58 DO 66 LC 269011 431 JP LC VANČA VAS - NASELJE ROMOV - OD H.ŠT. 530530 530532 269011 68A DO 75A JP 530531 128 JP LC VANČA VAS - OD H.ŠT. 12 PROTI CESTI 530540 530541 269012 GEDEROVCI - MS RII 441 540 JP LC 530550 530551 269012 VANČA VAS - OD H.ŠT. 1C DO 2 H.ŠT. 2 227 JP GEDEROVCI - OD H. ŠT. 11 DO 17A 530560 530561 RII 440 (BENCINSKEGA SERVISA) RII 441 597 JP JP 530560 530562 530561 GEDEROVCI - OD H.ŠT. 12A DO11G H.ŠT. 11G 166 JP 530570 530571 RII 440 GEDEROVCI - OD H.ŠT. 28C DO 27 H.ŠT. 27 223 JP 530570 530572 RII 440 GEDEROVCI - OD H.ŠT. 25 DO ŠOLE JP 530561 315 JP 530580 530581 RII 441 RANKOVCI - OD H.ŠT. 21B DO 29A H.ŠT. 29A 400 JP 530590 530591 RII 441 RANKOVCI - OD H.ŠT. 19 DO 22A H.ŠT. 22A 170 JP 530600 530601 RII 441 RANKOVCI - OD H.ŠT. 5 DO IGRIŠČA IGRIŠČE 200 JP 530610 530611 RII 440 SODIŠINCI - OD H.ŠT. 15 DO 27 H.ŠT. 27 232 JP 530620 530621 RII 440 SODIŠINCI - OD H.ŠT. 3 DO 28 H.ŠT. 30 312 PREDLOG – II. OBRAVNAVA JP 530630 530631 RII 440 M. PETROVCI - OD H.ŠT. 10A DO CVSP CVSP 598 JP 530640 530641 RI 235 M. PETROVCI - PETANJCI (DO H.ŠT. 47) LC 030041 1524 JP 530650 530651 RII 440 PETANJCI - DO H.ŠT. 128 H.ŠT. 128 116 JP 530660 530661 RI 235 GORNJI PETANJCI - OD H.ŠT. 98C DO 114D F.ŠT. 114D 293 JP G. PETANJCI - OD H. ŠT. 103 DO 112 (PRI 530670 530671 RI 235 MOSTU) H.ŠT. 112 438 JP JP 530670 530672 530661 PETANJCI - OD H. ŠT. 103 DO 116C JP 530671 71 JP 530680 530681 RI 235 PETANJCI - OD H.ŠT. 79 DO 79A H.ŠT. 79A 694 JP 530690 530691 RI 235 SR. PETANJCI - OD H.ŠT. 67B DO 67E H. ŠT. 67E 98 JP JP 530700 530701 530701 SR.
Load more

Recommended publications
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H.
    [Show full text]
  • Občina Cankova-Tišina
    OBČINA T I Š I N A Občinska uprava telefon: (02) 539 17 10 Tišina 4, 9251 TIŠINA e-mail: [email protected] internetna stran: www.tisina.si POROČILO O IZVRŠITVI SKLEPOV 2. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA z dne 05.02.2019 SKLEP ŠT. 6: POTRDI SE MANDAT ČLANU OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA G. FRANCU PERTOCI IZ PETANJCEV 11. Sklep je bil realiziran. SKLEP ŠT. 7: IMENUJE SE ODBOR ZA GOSPODARSTVO, VARSTO OKOLJA IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SESTAVI: - MILAN KAROLI, GEDEROVCI 14 – PREDSEDNIK - PETRA KNAUS, MURSKI ČRNCI 45/D – ČLANICA - ŠTEFAN KRANČIČ, BOREJCI 3 – ČLAN - OTO FLISAR, BOREJCI 25 – ČLAN - ZLATKO HAHN, VANČA VAS 78 – ČLAN - MARIJA RIBAŠ, MURSKI ČRNCI 54/A – ČLANICA - GYÖREK ROBERT, MURSKI ČRNCI 45/A – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 8: IMENUJE SE ODBOR ZA NEGOSPODARSTVO IN JAVNE SLUŽBE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V SESTAVI: - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – PREDSEDNIK - GINA KULIČ, KRAJNA 30 – ČLANICA - RUDOLF HORVAT, VANČA VAS 67/B – ČLAN - DANIJEL KOVAČ, VANČA VAS 57 – ČLAN - ERNEST SERDT, MURSKI ČRNCI 54/C - ČLAN - STANISLAV GOMBOC, TIŠINA 42/A – ČLAN - MITJA STOJISAVLJEVIČ, SODIŠINCI 18 – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 9: IMENUJE SE ODBOR ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI V SESTAVI: - VINKO GAJŠT, TROPOVCI, KOLESARSKA 60 – PREDSEDNIK - FRANC KOVAČ, PETANJCI 18/A – ČLAN - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – ČLAN - FRANC PERTOCI, PETANJCI 11 – ČLAN - DUŠAN RADIČ, TROPOVCI, JORDAN 28 – ČLAN - FRANC GIBIČAR, GEDEROVCI 36 – ČLAN - ANDREJA MERKLIN, MURSKI ČRNCI 10 – ČLANICA Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT.
    [Show full text]
  • Dolgoročni in Srednjeročni Razvojni Program Občine
    O B Č INA TIŠINA DOLGORO ČNI IN SREDNJERO ČNI RAZVOJNI PROGRAM OB ČINE TIŠINA - P O V Z E T E K - * NAMENJENO ZA OKVIRNO PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA PROGRAMA ! Dolgoro čni in srednjero čni razvojni program ob čine Tišina O B Č INA TIŠINA PREDSTAVITEV OB ČINE TIŠINA Ob čina Tišina je bila na novo ustanovljena na podlagi zakona o ustanovitvi ob čin ter dolo čitvi njihovih obmo čjih (Ur. list RS 59/98) in je nastala na obmo čju prejšnje skupne ob čine Murska Sobota in še pozneje skupne ob čine Cankova-Tišina. Ob čina Tišina se z 38,8km 2 površine razteza na levem bregu Mure, vzhodno od avstrijske meje in mejne reke Ku čnice, ob potokih Mokoš in Dobel, v zahodnem delu Ravenskega. Ob koncu leta 2012 je na obmo čju ob čine prebivalo 4.140 ljudi . Ob čino Tišina sestavlja 12 naselij in zaselek Romi: Borejci, Gederovci, Gradiš če, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci, Van ča vas in romsko naselje Borejci–Van ča vas. Ob činsko središ če je Tišina, ki se je razvilo ob potoku Mokoš in regionalni cesti Murska Sobota - Maribor. S sosednjima krajema Petanjci in Tropovci sestavlja enotno panonsko naselbino. Relief ob čine Tišina je tipi čno panonski, saj je njena celotna površina skorajda povsem ravna. Tudi podnebje, vodovje, sestava tal, rastlinstvo in živalstvo so izrazito panonski. Gozdov je malo in ležijo pretežno ob levem bregu reke Mure, ki je naravna meja ob čine na jugozahodu in zahodu. Ob čina je še vedno pretežno kmetijska, čeprav je čistih kmetij vedno manj, ve č pa je takih, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost ob zaposlitvi v ve čjih centrih, kot so Murska Sobota, Radenci in Gornja Radgona.
    [Show full text]
  • Oktatás És Írni-Olvasni Tudás a Rába És a Mura Közötti Többnyelvű
    MARIBORI EGYETEM BÖLCSÉSZETTUDÁNYI KAR MAGYAR NYELV ÉS IRODALOM TANSZÉK, TÖRTÉNELEM TANSZÉK OKTATÁS ÉS AZ ÍRNI-OLVASNI TUDÁS A RÁBA ÉS A MURA KÖZÖTTI TÖBBNYELVŰ TERÜLETEN 1880 ÉS 1910 KÖZÖTT ŠTAMPAH MIHA LENDVA, 2016 I Maribori Egyetem Bölcsészettudományi Kar Magyar Nyelv ésIrodalom Tanszék, Történelem Tanszék SZAKDOLGOZAT Oktatás és írni-olvasni tudás a Rába és a Mura közötti többnyelvű területen 1870 és 1910 között GRADUATION THESIS Education and literacy in the multilingual area among the rivers of Raba and Mura from 1870 to 1910 Mentorok: red. prof. dr. Kolláth Anna Szerző: Štampah Miha red. prof. dr. Matjaţ Klemenčič Társmentorok: dr. Kovács Attila doc. dr. Hozjan Andrej Lendva, 2016 Magyar nyelvi lektor: doc. dr. N. Császi Ildikó Szlovén nyelvi lektor: doc. dr. Anja Benko Fordítók: Novák Császár Jolán, Vida Vesna, Vörös Koni, Koren Brigita (ang.) KÖSZÖNETNYILVÁNÍTÁS Köszönöm: - Kovács Attila mentoromnak a témaválasztásnál való irányadást és segítséget. Korrekt hozzáállásáért, motiváló és segítőkészségéért mindig hálás leszek; - Hozjan Andrej professzor úrnak, aki egyetemi éveim alatt reális életszemléletével, olykor szarkasztikus, de helyénvaló tanácsaival többször a „helyes vágányra terelt”; - Matjaţ Klemenčič professzor úrnak, aki elfogadta a kívánt témát, és rávilágított néhány fontos kisebbségi kérdésre; - Kolláth Anna professzor asszonynak, akinek jósága, törődése és pozitív kisugárzása átitatta egyetemi éveimet; - Minden fordítónak, lektornak az elvégzett munkát, abban a rövid időszakban, ami a rendelkezésükre állt; - NaĎ
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]
  • Šol. Leto 2018/2019
    LETNI DELOVNI NAČRT ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Vsebina 1 MATERIALNI POGOJI ............................................................................................................................. 4 1.1 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POGODBE .................................................................................. 4 1.2 NABAVE ......................................................................................................................................... 5 2 KADROVSKI POGOJI .............................................................................................................................. 6 2.1 KADROVSKA ZASEDBA IN RAZPOREDITEV VID .............................................................................. 6 3 ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA ......................................................................... 11 3.1 PODATKI O UČENCIH ................................................................................................................... 11 3.2 ŠOLSKI PREVOZI UČENCEV ........................................................................................................... 12 3.3 HIŠNI RED ..................................................................................................................................... 12 3.4 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ............................................................................................................ 12 3.5 DEŽURSTVO ................................................................................................................................
    [Show full text]
  • ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *Zborniksobmuzeja8knj-V17 Xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black Plate)
    *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 1 (Black/Process Black plate) ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black plate) Zbornik soboøkega muzeja 8 Zbornik zaloæil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota zanj Metka Fujs Urednik Janez Balaæic Prevodi dr. Andrea Haberl – Zemljiœ (v nemøœino) Vilko Øimon (v angleøœino) Lektoriranje Marjan Mauœec Oblikovanje Sandi Œervek Grafiœna priprava Atelje za œrko in sliko Tisk Eurotrade Print Naklada 600 izvodov Izdajo zbornika sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mestna obœina Murska Sobota. Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiænica Maribor 908(497.4-18) ZBORNIK soboøkega muzeja 8 [uredil Janez Balaæic] - Murska Sobota : Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2005 ISSN 0354-012X *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 3 (Black/Process Black plate) 2005 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 4 (Black/Process Black plate) Vsebina PRILOÆNOSTNI ZAPISI Janez Balaæic Dom œloveøkemu spominu . 9 Feri Lainøœek Demoni . 11 Metka Fujs Muzej – skupnost – razvoj Petdeset let Pokrajinskega muzeja Murska Sobota . 13 Museum – Community – Development. Fifty Years Of Regional Museum Of Murska Sobota . 31 Franc Kuzmiœ Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti . 33 RAZPRAVE IN ŒLANKI Irena Øavel Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci . 39 The Site Za Raøœico Near the Village Of Krog – The Settlement Of Somogyvár-Vinkovci Culture . 83 Mitja Guøtin Starejøa bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (litzen) lonœenine 85 Die ältere Bronzezeit in Prekmurje. Horizont der Litzenkeramik .
    [Show full text]
  • Pomurje Međimurska Županija Mura Cycling Route Cycling Map And
    Mura cycling route Cycling map and description of the route Pomurje Međimurska županija 1:75000 www.mura-drava.eu Mura Cycling Route Along the left Bank... In Croatia ... Mura-Drava.bike – cycling route While cycling along the left bank, you will at all times be ac- The cycling route on both sides of the river certainly does Mura Cycling Route is known as one of the most beautiful Mura-Drava.bike – non-asphalt cycling route companied by the melodic dialect of the Prekmurje region. not end in Slovenia. It leads you into the neighbouring cycling routes in this area. You may expect easy riding This was once an independent language, and even today, this region of Međimurje, where you have many options Mura-Drava.bike – connective cycling route with many culinary delights in the magical landscape dialect requires some amount of effort to be understood by for choosing the way. You can stay near the Mura River of the Mura River. Whether your expectations are high, the unfamiliar guest. Your cycling adventure will begin in the where you can see many natural attractions and cycle you will realise at the end that you have got more than Austrian town of Sicheldorf and will lead you towards Lendava. one part of the route through Regional park Mura-Drava. The beginning of cycling routel on the varied terrain could ever imagine. The route demands you only to Along the way, the route offers you many opportunities, twists The other choice can be the route where you will feel surrender to the warm welcome of local people, excel- The end of cycling route on varied terrain and turns and will allow you to customise it as you wish.
    [Show full text]
  • Magistrska Naloga
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR ODDELEK ZA ZGODOVINO MAGISTRSKA NALOGA Kristina Šiplič Maribor, 2014 II UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Magistrsko delo PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU Master thesis THE NOBLE FAMILIES OF BABOS, GOMBOSSY AND KERESZTURY IN THE PARISHES OF MURSKA SOBOTA AND TIŠINA IN THE EARLY MODERN AGE Mentor: Kandidatka: doc. dr. Andrej Hozjan Kristina Šiplič Maribor, 2014 III Lektor: Bernarda Jureš, učiteljica slovenščine Prevajalec: Manuela Filipič, profesorica angleškega in nemškega jezika IV ZAHVALA Najprej se zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu za ves čas in strokovno pomoč, ki mi jo je namenil tako v Nadškofijskem arhivu v Mariboru, kakor tudi na govorilnih urah in preko elektronske pošte. Zahvala gre tudi Nadškofijskemu arhivu v Mariboru za dostop do matičnih knjig ter Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, ki mi je omogočila dostop do rokopisa št. 83. Iskreno se zahvaljujem tudi svojim staršem, da so mi omogočili študij ter me podpirali ter fantu Vikiju, ki me je vzpodbujal v vseh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem sošolcem in prijateljem, ki so verjeli vame. V Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija PRILOGA 6B IZJAVA Podpisani-a Kristina Šiplič, rojen-a 24.10.1989, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje zgodovina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Plemiške družine Babos, Gombossy in Keresztury na območju murskosoboške in tišinske župnije v zgodnjem novem veku pri mentorju-ici doc. dr. Andreju Hozjanu avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
    [Show full text]
  • Kratke Obrazložitve Načrta Razvojnih Programov V
    Zaključni račun proračuna Občine Tišina za leto 2014 OBRAZLOŽITVE ZAKLJUČNEGA RAČUNA NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE TIŠINA V LETU 2014 – PO PROJEKTIH Načrt razvojnih programov je obvezni sestavi del proračuna. Sestavljajo ga letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna za prihodnje proračunsko leta in za tri prihodnja leta. V njem se opredelijo ključni programi oz. projekti, predvsem investicijske porabe za srednjeročno obdobje. Umeščenost posameznega programa oz. projekta v NRP je predpogoj, da lahko občina s tem projektom kandidira na razpisih za pridobitev državnih ali evropskih sredstev. V načrtu razvojnih programov se tako načrtujejo izdatki proračuna za investicije oz. projekte pri katerih pričakujemo uspešnost prijave na razpisih posameznih ministrstev in pridobitev državne pomoči v prihodnjih štirih letih. Programi oz. projekti so opredeljeni po: - posameznih projektih oziroma programih - letih, v katerih bodo izdatki za projekte ali programe bremenili proračun prihodnjih let - virih financiranja. V načrt razvojnih programov za obdobje 2014 -2017 so bili prednostno uvrščeni projekti in programi, ki so že bili začeti v preteklih letih in so bili predvideni za izvajanje v letu, za katero se sprejema proračun, prav tako pa so v NRP leta 2014 bili uvrščeni nekateri novi projekti. Večji realizirani projekti v letu 2014: Rekonstrukcija ceste Borejci – II faza Komasacije Postavitev tipskega avtobusnega postajališča na Tišini Pomurski vodovod – sistem B Infrastruktura
    [Show full text]
  • 3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte
    3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte Izdal in založil / Herausgeber und Verleger Pomurski muzej Murska Sobota Uredila / Redaktion Metka Fujs Avtorji besedil / Autoren Tamara Andrejek, Tadeja Andrejek, Harald Dimböck, Metka Fujs, Felix Josef, Attila Kovacs, Christian Porzelt Slovenski jezikovni pregled / Slowenisches Lektorat Janja Adanič Vratarič, Irena Destovnik Prevod v nemščino / Deutsche Übersetzung Andrea Haberl-Zemljič Prevod v slovenščino / Slowenische Übersetzung Tamara Andrejek Oblikovanje / Gestaltung Tomislav Vrečič, Metka Fujs E-naslov www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2019 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. / Für den Inhalt der Beiträge sind die Autoren verantwortlich. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728.81)(0.034.2) TRIJE gradovi, dve deželi, ena zgodba [Elektronski vir] = Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte / [avtor- ji besedil Tamara Andrejek ... [et al.] ; [prevod v nemščino Andrea Haberl-Zemljič ; prevod v slovenščino Tamara Andrejek]. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2019 Način dostopa (URL): www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije. - Nasl. v kolofonu: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba ISBN 978-961-6579-44-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Dr. vzp. stv. nasl. 3. Andrejek, Tamara COBISS.SI-ID 96595201 KAZALO/INHALT/INDEX Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba........................................................................................................5
    [Show full text]
  • Publikacija Za Šolsko Leto 2020/2021
    Osnovna šola TIŠINA Publikacija za šolsko leto 2020/2021 Podružnična šola GEDEROVCI Publikacija za šolsko leto 2020/2021 Ime in priimek: ____________________________________ Naslov:__________________________________________ Razred: _____________ Razrednik:________________________ Domači telefon: _______________________ Službeni telefon ali mobitel mame: ______________________ Službeni telefon ali mobitel očeta: ______________________ 1 OSNOVNA ŠOLA TIŠINA ................................................................. 5 1.1 USTANOVITELJ ............................................................................ 7 1.2 OPREDELITEV ŠOLSKEGA OKOLIŠA...................................... 7 2 UPRAVLJANJE ŠOLE .......................................................................... 7 2.1 ORGANI UPRAVLJANJA ............................................................. 8 2.1.1 SKUPNOST UČENCEV ........................................................... 8 2.1.2 SVET STARŠEV ...................................................................... 8 3 ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE ................................................. 9 4 UČITELJI OZ. STROKOVNI DELAVCI ........................................ 10 4.1 PRVO IN DRUGO TRILETJE..................................................... 10 4.2 PODRUŽNIČNA ŠOLA GEDEROVCI ...................................... 10 JUTRANJE VARSTVO, PODALJŠANO BIVANJE 4.1.1 TIŠINA .................................................................................... 11 4.2.2 GEDEROVCI .........................................................................
    [Show full text]