Dolgoročni in Srednjeročni Razvojni Program Občine

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Dolgoročni in Srednjeročni Razvojni Program Občine OB ČINA TIŠINA Ob čina Tišina DOLGORO ČNI IN SREDNJERO ČNI RAZVOJNI PROGRAM OB ČINE TIŠINA April, 2013 Dolgoro čni in srednjero čni razvojni program ob čine Tišina 1 OBČINA TIŠINA KAZALO VSEBINE 1 UVODNA POJASNILA………………………………..………………………….……………...10 1.1 PREDSTAVITEV OB ČINE TIŠINA.................................................................................10 1.2 ORIS RAZVOJA V PRETEKLOSTI.................................................................................11 1.3 GLAVNI PROBLEMI........................................................................................................12 1.4 RAZLOG IN IZHODIŠ ČE ZA IZDELAVO RAZVOJNEGA PROGRAMA TER NJEGOVA VSEBINA...............................................................................................13 1.5 METODE, KI SO BILE UPORABLJENE PRI IZDELAVI RAZVOJNEGA PROGRAMA OB ČINE TIŠINA, NJEGOVI AVTORJI IN SODELUJO ČI PRI PRIPRAVI ..........................................................................................................................14 2 ORIS GIBANJA RAZVONIH DEJAVNIKOV V OB ČINI TIŠINA V ZADNJIH PETIH DESETLETJIH……………………………………………………………………16 2.1 LJUDJE ..............................................................................................................................16 2.1.1 GIBANJE ŠTEVILA LJUDI PO NASELJIH ........................................................................................16 2.1.2 GIBANJE IZSELJEVANJA , PRISELJEVANJA IN ZDOMSTVA ............................................................23 2.1.2.1 Izseljevanje in priseljevanje v zadnjih desetletjih ..........................................................23 2.1.2.2 Zdomstvo v obdobju popisa 2002...................................................................................26 2.1.3 SPREMEMBE STRUKTUR PREBIVALSTVA V OBDOBJU 2002 - 2012.............................................26 2.1.3.1 Aktivni prebivalci ...........................................................................................................26 2.1.3.2 Osebe z lastnimi dohodki................................................................................................29 2.1.3.3 Vzdrževane osebe ...........................................................................................................31 2.1.3.4 Kme čko prebivalstvo ......................................................................................................31 2.1.3.5 Starostna struktura prebivalstva......................................................................................34 2.1.3.6 Sestava prebivalstva po spolu in starosti v letu 2002 .....................................................36 2.1.3.7 Zaposlenost, šolanje ter migracija prebivalstva..............................................................38 2.1.3.8 Izobrazbena struktura aktivnih prebivalcev....................................................................40 2.1.3.8.1 Izobrazbena struktura mladih glede na poklicno usmeritev…………………………41 2.1.4 STRUKTURA GOSPODINJSTEV .....................................................................................................45 2.1.4.1 Število gospodinjstev in delež gospodinjstev s kme čkim prebivalstvom.........................45 2.1.4.2 Gospodinjstva in njihovi stanovanjski skladi .................................................................46 2.1.5 PRIMERJAVA S PODATKI ZA CELO DRŽAVO ................................................................................48 2.2 GOSPODARSTVO V ZADNJI ČETRTINI STOLETJA ..................................................52 2.2.1 PREMOŽENJSKI IN KAPITALSKI TOKOVI ........................................................................................52 2.2.2 TEMELJNE ZNA ČILNOSTI SPREMINJANJA DEJAVNOSTNE IN PODJETNIŠKE STRUKTURE ...............53 2.2.2.1 Dejavnostna struktura ........................................................................................................53 2.2.2.2 Struktura podjetij in obratov.............................................................................................53 2.2.2.3 Struktura kmetijskih skladov gospodinjstev – zemljiš ča, živina, stroji, oprema in hlevi..57 2.2.2.4 Razvojni procesi v kmetijstvu v zadnjih desetletjih .........................................................63 2.3 INFRASTRUKTURA ........................................................................................................64 2.3.1 RAZVOJ MATERIALNE INFRASTRUKTURE ...................................................................................64 2.3.2 RAZVOJ INTELEKTUALNE INFRASTRUKTURE .............................................................................69 2.4 OKOLJE IN PROSTOR.....................................................................................................75 2.4.1 UREJANJE PROSTORA .................................................................................................................75 2.4.2 KVALITETA PROSTORA ..............................................................................................................77 2 Dolgoro čni in srednjero čni razvojni program ob čine Tišina OB ČINA TIŠINA 2.4.3 DEGRADACIJA PROSTORA ........................................................................................................... 79 2.4.3.1 Onesnaževanje tal ........................................................................................................... 79 2.4.3.2 Vodno gospodarjenje ...................................................................................................... 79 2.4.3.3 Odlagališ ča odpadkov in ravnanje z odpadki.................................................................. 82 2.4.3.4 Gramoznice...................................................................................................................... 86 2.5 ZGODOVINSKI RAZVOJ IN SOCIOLOŠKE ZNA ČILNOSTI RAZVOJA OBMO ČJA OB ČINE TIŠINE................................................................................................................88 2.5.1 O ZGODOVINI OBMO ČJA OBČINE TIŠINA ................................................................................... 88 2.5.2 O MENTALITETI KOLEKTIVA ...................................................................................................... 91 2.5.2.1 Nezadostnost naravnih danosti za gospodarski razvoj in pomembnost duha podjetništva ................................................................................................................................... 91 2.6 KLJU ČNI FAKTORJI RAZVOJA V PRETEKLOSTI ..................................................93 2.6.1 KLJUČNI FAKTORJI , KI SO VPLIVALI NA SESTAVE PREBIVALSTVA ............................................ 93 2.6.2 KLJU ČNI FAKTORJI IN GLAVNE OVIRE GOSPODARSKE RASTI ..................................................... 94 2.6.3 KLJU ČNI FAKTORJI , KI SO VPLIVALI NA RAZVOJ INFRASTRUKTURE IN NARAVNEGA OKOLJA .. 95 2.6.3.1 Infrastruktura.................................................................................................................. 95 2.6.3.2 Naravno okolje ............................................................................................................... 95 2.7 UPRAVNA UREDITEV OB ČINE TIŠINA ...................................................................96 3 RAZPOLOŽLJIVI RAZVOJNI DEJAVNIKI (RESURSI) IN STOPNJA NJIHOVE IZKORIŠ ČENOSTI V LETU 2011....................................................................................98 3.1 LJUDJE ..............................................................................................................................98 3.2 FINAN ČNA MO Č OB ČINE .................................................................................................... 101 3.3 PODJETNIKI ...................................................................................................................103 3.4 NARAVNE DANOSTI....................................................................................................105 3.4.1 GEOGRAFSKE IN GEOFIZI ČNE ZNA ČILNOSTI OB ČINE TIŠINA ................................................... 105 3.4.2 ZEMLJIŠ ČA............................................................................................................................... 105 3.4.2.1 Pregled stavbnih zemljiš č in nezazidalnih stavbnih zemljiš č v ob čini............................ 107 3.4.3 DRUGE NARAVNE DANOSTI ……………………………………………………………….110 3.4.3.1 Geotermalna energija in mineralne surovine ............................................................... 110 3.4.3.2 Naravni pogoji.............................................................................................................. 111 3.4.3.3 Vodni viri ..................................................................................................................... 112 3.4.3.4 Favna in Flora............................................................................................................... 113 3.4.3.5 Energetski potencial reke Mure.................................................................................... 114 3.4.4 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠ ČINA ....................................................................................... 115 3.4.4.1 Naravna dediš čina ........................................................................................................ 115 3.4.4.2 Kulturna dediš čina ....................................................................................................... 120 3.5 MATERIALNA INFRASTRUKTURA...........................................................................126
Recommended publications
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H.
    [Show full text]
  • Občina Cankova-Tišina
    OBČINA T I Š I N A Nadzorni odbor telefon: (02) 5391 7 10, faks: (02) 53 917 11 Tišina 4, 9251 TIŠINA e-mail: [email protected] internetna stran: www.tisina.si Številka: 011-0001/2015 Datum: 22.12.2015 Na podlagi 46. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS št. 41/2015) in 31. členom Poslovnika Nadzornega odbora Občine Tišina (Uradni list RS št. 5/2015) je Nadzorni odbor Občine Tišina na . seji, dne sprejel KONČNO POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU »Obnova vaško-gasilskih domov v občini Tišina« 1 UVOD Na podlagi 44. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS št. 41/2015) in 30. členom Poslovnika Nadzornega odbora Občine Tišina (Uradni list RS št. 5/2015) je Nadzorni odbor Občine Tišina na . seji, dne obravnaval in sprejel osnutek poročila o opravljenem nadzoru: »Obnova vaško-gasilskih domov v občini Tišina«. 2 NADZOR VGD 2.1 Zakonodaja Nadzor je bil opravljen na podlagi naslednjih predpisov: - Statut občine Tišina - Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13); v nadaljevanju: ZJF), - Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/07), - Odredba o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov (Uradni list RS, št. 43/00), - Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/05, 88/05- popr.,138/06 in 108/08), - Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 91/00 in 122/00) Pri pripravi proračuna je potrebno upoštevati tudi podzakonske predpise Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Občina Cankova-Tišina
    OBČINA T I Š I N A Občinska uprava telefon: (02) 539 17 10 Tišina 4, 9251 TIŠINA e-mail: [email protected] internetna stran: www.tisina.si POROČILO O IZVRŠITVI SKLEPOV 2. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA z dne 05.02.2019 SKLEP ŠT. 6: POTRDI SE MANDAT ČLANU OBČINSKEGA SVETA OBČINE TIŠINA G. FRANCU PERTOCI IZ PETANJCEV 11. Sklep je bil realiziran. SKLEP ŠT. 7: IMENUJE SE ODBOR ZA GOSPODARSTVO, VARSTO OKOLJA IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SESTAVI: - MILAN KAROLI, GEDEROVCI 14 – PREDSEDNIK - PETRA KNAUS, MURSKI ČRNCI 45/D – ČLANICA - ŠTEFAN KRANČIČ, BOREJCI 3 – ČLAN - OTO FLISAR, BOREJCI 25 – ČLAN - ZLATKO HAHN, VANČA VAS 78 – ČLAN - MARIJA RIBAŠ, MURSKI ČRNCI 54/A – ČLANICA - GYÖREK ROBERT, MURSKI ČRNCI 45/A – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 8: IMENUJE SE ODBOR ZA NEGOSPODARSTVO IN JAVNE SLUŽBE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V SESTAVI: - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – PREDSEDNIK - GINA KULIČ, KRAJNA 30 – ČLANICA - RUDOLF HORVAT, VANČA VAS 67/B – ČLAN - DANIJEL KOVAČ, VANČA VAS 57 – ČLAN - ERNEST SERDT, MURSKI ČRNCI 54/C - ČLAN - STANISLAV GOMBOC, TIŠINA 42/A – ČLAN - MITJA STOJISAVLJEVIČ, SODIŠINCI 18 – ČLAN Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT. 9: IMENUJE SE ODBOR ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI V SESTAVI: - VINKO GAJŠT, TROPOVCI, KOLESARSKA 60 – PREDSEDNIK - FRANC KOVAČ, PETANJCI 18/A – ČLAN - MIRO BERKE, GRADIŠČE 69/A – ČLAN - FRANC PERTOCI, PETANJCI 11 – ČLAN - DUŠAN RADIČ, TROPOVCI, JORDAN 28 – ČLAN - FRANC GIBIČAR, GEDEROVCI 36 – ČLAN - ANDREJA MERKLIN, MURSKI ČRNCI 10 – ČLANICA Sklep je bil realiziran. Imenovani so prejeli sklepe. SKLEP ŠT.
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • Dolgoročni in Srednjeročni Razvojni Program Občine
    O B Č INA TIŠINA DOLGORO ČNI IN SREDNJERO ČNI RAZVOJNI PROGRAM OB ČINE TIŠINA - P O V Z E T E K - * NAMENJENO ZA OKVIRNO PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA PROGRAMA ! Dolgoro čni in srednjero čni razvojni program ob čine Tišina O B Č INA TIŠINA PREDSTAVITEV OB ČINE TIŠINA Ob čina Tišina je bila na novo ustanovljena na podlagi zakona o ustanovitvi ob čin ter dolo čitvi njihovih obmo čjih (Ur. list RS 59/98) in je nastala na obmo čju prejšnje skupne ob čine Murska Sobota in še pozneje skupne ob čine Cankova-Tišina. Ob čina Tišina se z 38,8km 2 površine razteza na levem bregu Mure, vzhodno od avstrijske meje in mejne reke Ku čnice, ob potokih Mokoš in Dobel, v zahodnem delu Ravenskega. Ob koncu leta 2012 je na obmo čju ob čine prebivalo 4.140 ljudi . Ob čino Tišina sestavlja 12 naselij in zaselek Romi: Borejci, Gederovci, Gradiš če, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci, Van ča vas in romsko naselje Borejci–Van ča vas. Ob činsko središ če je Tišina, ki se je razvilo ob potoku Mokoš in regionalni cesti Murska Sobota - Maribor. S sosednjima krajema Petanjci in Tropovci sestavlja enotno panonsko naselbino. Relief ob čine Tišina je tipi čno panonski, saj je njena celotna površina skorajda povsem ravna. Tudi podnebje, vodovje, sestava tal, rastlinstvo in živalstvo so izrazito panonski. Gozdov je malo in ležijo pretežno ob levem bregu reke Mure, ki je naravna meja ob čine na jugozahodu in zahodu. Ob čina je še vedno pretežno kmetijska, čeprav je čistih kmetij vedno manj, ve č pa je takih, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost ob zaposlitvi v ve čjih centrih, kot so Murska Sobota, Radenci in Gornja Radgona.
    [Show full text]
  • Oktatás És Írni-Olvasni Tudás a Rába És a Mura Közötti Többnyelvű
    MARIBORI EGYETEM BÖLCSÉSZETTUDÁNYI KAR MAGYAR NYELV ÉS IRODALOM TANSZÉK, TÖRTÉNELEM TANSZÉK OKTATÁS ÉS AZ ÍRNI-OLVASNI TUDÁS A RÁBA ÉS A MURA KÖZÖTTI TÖBBNYELVŰ TERÜLETEN 1880 ÉS 1910 KÖZÖTT ŠTAMPAH MIHA LENDVA, 2016 I Maribori Egyetem Bölcsészettudományi Kar Magyar Nyelv ésIrodalom Tanszék, Történelem Tanszék SZAKDOLGOZAT Oktatás és írni-olvasni tudás a Rába és a Mura közötti többnyelvű területen 1870 és 1910 között GRADUATION THESIS Education and literacy in the multilingual area among the rivers of Raba and Mura from 1870 to 1910 Mentorok: red. prof. dr. Kolláth Anna Szerző: Štampah Miha red. prof. dr. Matjaţ Klemenčič Társmentorok: dr. Kovács Attila doc. dr. Hozjan Andrej Lendva, 2016 Magyar nyelvi lektor: doc. dr. N. Császi Ildikó Szlovén nyelvi lektor: doc. dr. Anja Benko Fordítók: Novák Császár Jolán, Vida Vesna, Vörös Koni, Koren Brigita (ang.) KÖSZÖNETNYILVÁNÍTÁS Köszönöm: - Kovács Attila mentoromnak a témaválasztásnál való irányadást és segítséget. Korrekt hozzáállásáért, motiváló és segítőkészségéért mindig hálás leszek; - Hozjan Andrej professzor úrnak, aki egyetemi éveim alatt reális életszemléletével, olykor szarkasztikus, de helyénvaló tanácsaival többször a „helyes vágányra terelt”; - Matjaţ Klemenčič professzor úrnak, aki elfogadta a kívánt témát, és rávilágított néhány fontos kisebbségi kérdésre; - Kolláth Anna professzor asszonynak, akinek jósága, törődése és pozitív kisugárzása átitatta egyetemi éveimet; - Minden fordítónak, lektornak az elvégzett munkát, abban a rövid időszakban, ami a rendelkezésükre állt; - NaĎ
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]
  • Šol. Leto 2018/2019
    LETNI DELOVNI NAČRT ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Vsebina 1 MATERIALNI POGOJI ............................................................................................................................. 4 1.1 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POGODBE .................................................................................. 4 1.2 NABAVE ......................................................................................................................................... 5 2 KADROVSKI POGOJI .............................................................................................................................. 6 2.1 KADROVSKA ZASEDBA IN RAZPOREDITEV VID .............................................................................. 6 3 ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA ......................................................................... 11 3.1 PODATKI O UČENCIH ................................................................................................................... 11 3.2 ŠOLSKI PREVOZI UČENCEV ........................................................................................................... 12 3.3 HIŠNI RED ..................................................................................................................................... 12 3.4 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ............................................................................................................ 12 3.5 DEŽURSTVO ................................................................................................................................
    [Show full text]
  • ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *Zborniksobmuzeja8knj-V17 Xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black Plate)
    *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 1 (Black/Process Black plate) ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 2 (Black/Process Black plate) Zbornik soboøkega muzeja 8 Zbornik zaloæil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota zanj Metka Fujs Urednik Janez Balaæic Prevodi dr. Andrea Haberl – Zemljiœ (v nemøœino) Vilko Øimon (v angleøœino) Lektoriranje Marjan Mauœec Oblikovanje Sandi Œervek Grafiœna priprava Atelje za œrko in sliko Tisk Eurotrade Print Naklada 600 izvodov Izdajo zbornika sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mestna obœina Murska Sobota. Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiænica Maribor 908(497.4-18) ZBORNIK soboøkega muzeja 8 [uredil Janez Balaæic] - Murska Sobota : Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2005 ISSN 0354-012X *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 3 (Black/Process Black plate) 2005 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 8 *ZbornikSobMuzeja8KNJ-v17 xp 05.05.2005 14:25 Page 4 (Black/Process Black plate) Vsebina PRILOÆNOSTNI ZAPISI Janez Balaæic Dom œloveøkemu spominu . 9 Feri Lainøœek Demoni . 11 Metka Fujs Muzej – skupnost – razvoj Petdeset let Pokrajinskega muzeja Murska Sobota . 13 Museum – Community – Development. Fifty Years Of Regional Museum Of Murska Sobota . 31 Franc Kuzmiœ Knjiænica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti . 33 RAZPRAVE IN ŒLANKI Irena Øavel Najdiøœe Za Raøœico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci . 39 The Site Za Raøœico Near the Village Of Krog – The Settlement Of Somogyvár-Vinkovci Culture . 83 Mitja Guøtin Starejøa bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (litzen) lonœenine 85 Die ältere Bronzezeit in Prekmurje. Horizont der Litzenkeramik .
    [Show full text]
  • Pomurje Međimurska Županija Mura Cycling Route Cycling Map And
    Mura cycling route Cycling map and description of the route Pomurje Međimurska županija 1:75000 www.mura-drava.eu Mura Cycling Route Along the left Bank... In Croatia ... Mura-Drava.bike – cycling route While cycling along the left bank, you will at all times be ac- The cycling route on both sides of the river certainly does Mura Cycling Route is known as one of the most beautiful Mura-Drava.bike – non-asphalt cycling route companied by the melodic dialect of the Prekmurje region. not end in Slovenia. It leads you into the neighbouring cycling routes in this area. You may expect easy riding This was once an independent language, and even today, this region of Međimurje, where you have many options Mura-Drava.bike – connective cycling route with many culinary delights in the magical landscape dialect requires some amount of effort to be understood by for choosing the way. You can stay near the Mura River of the Mura River. Whether your expectations are high, the unfamiliar guest. Your cycling adventure will begin in the where you can see many natural attractions and cycle you will realise at the end that you have got more than Austrian town of Sicheldorf and will lead you towards Lendava. one part of the route through Regional park Mura-Drava. The beginning of cycling routel on the varied terrain could ever imagine. The route demands you only to Along the way, the route offers you many opportunities, twists The other choice can be the route where you will feel surrender to the warm welcome of local people, excel- The end of cycling route on varied terrain and turns and will allow you to customise it as you wish.
    [Show full text]
  • Magistrska Naloga
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR ODDELEK ZA ZGODOVINO MAGISTRSKA NALOGA Kristina Šiplič Maribor, 2014 II UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Magistrsko delo PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU Master thesis THE NOBLE FAMILIES OF BABOS, GOMBOSSY AND KERESZTURY IN THE PARISHES OF MURSKA SOBOTA AND TIŠINA IN THE EARLY MODERN AGE Mentor: Kandidatka: doc. dr. Andrej Hozjan Kristina Šiplič Maribor, 2014 III Lektor: Bernarda Jureš, učiteljica slovenščine Prevajalec: Manuela Filipič, profesorica angleškega in nemškega jezika IV ZAHVALA Najprej se zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu za ves čas in strokovno pomoč, ki mi jo je namenil tako v Nadškofijskem arhivu v Mariboru, kakor tudi na govorilnih urah in preko elektronske pošte. Zahvala gre tudi Nadškofijskemu arhivu v Mariboru za dostop do matičnih knjig ter Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, ki mi je omogočila dostop do rokopisa št. 83. Iskreno se zahvaljujem tudi svojim staršem, da so mi omogočili študij ter me podpirali ter fantu Vikiju, ki me je vzpodbujal v vseh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem sošolcem in prijateljem, ki so verjeli vame. V Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija PRILOGA 6B IZJAVA Podpisani-a Kristina Šiplič, rojen-a 24.10.1989, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje zgodovina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Plemiške družine Babos, Gombossy in Keresztury na območju murskosoboške in tišinske župnije v zgodnjem novem veku pri mentorju-ici doc. dr. Andreju Hozjanu avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
    [Show full text]
  • Občina TIŠINA
    Občina TIŠINA Ker občina Tišina ni tako znana občina, smo se odločili zbrati nekaj podatkov o njej in jo predstaviti bralcem. Spodaj si lahko ogledate sliki občine, ki smo ju povzeli po Geografskem informacijskem sistemu Kaliopa . Bolj podrobno si lahko občino Tišina na sistemu Kaliopa ogledate tukaj . Spodaj pa podajamo še opis Občine Tišina, kot je predstavljena na spletni strani Radia Murski val - v ćasopisu Vestnik . Občina Tišina telefon: (02) 53 91 710, faks: (02) 53 91 711, e-mail: [email protected] Občinska uprava Tišina 4, 9251 TIŠINA Občina Tišina Občina Tišina se z 38,8 km2 površine razteza na levem bregu reke Mure, vzhodno od avstrijske meje in mejne reke Kučnice, ob potokih Mokoš in Dobel, v zahodnem delu Ravenskega. Občino Tišina sestavlja dvanajst vasi, in sicer Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci in Vanča vas ter zaselek Romi s 329 prebivalci, celotna občina pa šteje 4.351 prebivalcev v 1097 gospodinjstvih. Občinsko središče Tišina se je razvilo ob potoku Mokoš in magistralni cesti Murska Sobota Maribor. S sosednjima krajema Petanjci in Tropovci sestavlja enotno panonsko naselbino. V središču naselja Tišina stoji cerkev Marijinega rojstva iz 14. stoletja. Cerkev sodi med najzanimivejše sakralne spomenike na Slovenskem. V zahodni del fasade je vzidan renesančni figuralni nagrobnik iz leta 1606. Cerkev obdaja lep drevored divjega kostanja, katerega listi krasijo tudi občinski grb. V bližini so nekdanji majhen dvorec grofa Batthyanya in park z eksotičnim drevjem (kavkaška jelka, azijska smreka, tulipanovec, magnolija ...) ter drevesnica Semesadike Mengeš s sadikami listavcev, iglavcev in okrasnega grmičevja. V naselju Petanjci je Vrt spominov, kjer rastejo drevesa in grmičevje iz taborišč in prizorišč II.
    [Show full text]