Občina TIŠINA
Ker občina Tišina ni tako znana občina, smo se odločili zbrati nekaj podatkov o njej in jo predstaviti bralcem.
Spodaj si lahko ogledate sliki občine, ki smo ju povzeli po Geografskem informacijskem sistemu Kaliopa .
Bolj podrobno si lahko občino Tišina na sistemu Kaliopa ogledate tukaj .
Spodaj pa podajamo še opis Občine Tišina, kot je predstavljena na spletni strani Radia Murski val v ćasopisu Vestnik . Občina Tišina telefon: (02) 53 91 710, faks: (02) 53 91 711, e mail: [email protected] Občinska uprava Tišina 4, 9251 TIŠINA Občina Tišina
Občina Tišina se z 38,8 km2 površine razteza na levem bregu reke Mure, vzhodno od avstrijske meje in mejne reke Kučnice, ob potokih Mokoš in Dobel, v zahodnem delu Ravenskega.
Občino Tišina sestavlja dvanajst vasi, in sicer Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci in Vanča vas ter zaselek Romi s 329 prebivalci, celotna občina pa šteje 4.351 prebivalcev v 1097 gospodinjstvih.
Občinsko središče Tišina se je razvilo ob potoku Mokoš in magistralni cesti Murska Sobota Maribor. S sosednjima krajema Petanjci in Tropovci sestavlja enotno panonsko naselbino. V središču naselja Tišina stoji cerkev Marijinega rojstva iz 14. stoletja. Cerkev sodi med najzanimivejše sakralne spomenike na Slovenskem. V zahodni del fasade je vzidan renesančni figuralni nagrobnik iz leta 1606. Cerkev obdaja lep drevored divjega kostanja, katerega listi krasijo tudi občinski grb. V bližini so nekdanji majhen dvorec grofa Batthyanya in park z eksotičnim drevjem (kavkaška jelka, azijska smreka, tulipanovec, magnolija ...) ter drevesnica Semesadike Mengeš s sadikami listavcev, iglavcev in okrasnega grmičevja.
V naselju Petanjci je Vrt spominov, kjer rastejo drevesa in grmičevje iz taborišč in prizorišč II. svetovne vojne. Za njegov nadaljnji razvoj in pomen skrbi Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Na desnem bregu reke Mure je Petanjski vrelec, kjer se črpa vsem znana mineralna voda Radenska.
V Zatonu je edino nahajališče vseh vrst vodnih leč v Sloveniji, po novem pa je tam tudi Konjeniški klub Zaton, ki vabi obiskovalce s svojimi lepimi konji na ježo v bližnjo okolico.
V Gederovcih je mednarodni mejni prehod s sosednjo državo Avstrijo, kjer je prestopilo v letu 2002 državno mejo 6.000.000 potnikov. Vedno bolj priljubljena turistična točka so lepo urejeni ribniki z ribiškim domom v Gradišču. To je primeren kraj za organizacijo različnih srečanj in piknikov v naravi, mogoč pa je seveda tudi športni ribolov. Ob reki Muri se ureja turistična pot, ki bo sprehajalna pot in steza za kolesarjenje od mosta na Petanjcih do ribiškega doma v Gradišču.
Občina je še vedno pretežno kmetijska, čeprav je čistih kmetij vedno manj, več pa je takih, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost ob zaposlitvi v večjih centrih, kot so Murska Sobota, Radenci in Gornja Radgona. Dobro pa sta v občini razvita drobno gospodarstvo in podjetništvo.
Tudi v prihodnje bo občina pospeševala razvoj kmetijstva predvsem usmerjene kmetije in s kmetijstvom povezan turizem, v novi obrtni coni pa podjetništvo, velike rezerve pa imamo tudi še v turizmu.
Z zgraditvijo kanalizacije na območju celotne občine, ki že poteka, ter pločnikov in kolesarske steze ob magistralni cesti ter z odprtjem obnovljenih mostov in petih inundacij na Petanjcih bodo dobili naši kraji čisto drugo, lepšo in prijaznejšo podobo.
Dograjena in obnovljena osnovna šola na Tišini ter podružnična šola v Gederovcih pa sta prijaznejši tudi do naših mlajših občanov.
Potem pa bo treba poleg kanalizacije rešiti še problem oskrbe z vodo, in to v okviru projekta, ki se načrtuje za celotno regijo. Oskrba z vodo je velik problem vseh občin v Pomurju, saj je zdrava pitna voda največjega pomena za vse občane.
V občini Tišina so zelo aktivna tudi prostovoljna gasilska in športna društva, predvsem KMN po vaseh, NK Tišina, NK Roma in kolesarski klub, ki dosega izjemne uspehe tudi zunaj naše občine in celo države. Po dolgih letih je ponovno zaživelo turistično društvo, ki vključuje vse vasi v občini in je glavni organizator večine kulturnih in drugih prireditev.