Slika na naslovnici: Zemljevid Radgone z reko Muro 9-10 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA 9-10 9 780354 012096 ZBORNIK SOBOØKEGA MUZEJA ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 9– 10 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 2 Zbornik soboškega muzeja 9 – 10 Zbornik založil in izdal Pokrajinski muzej Murska Sobota zanj Metka Fujs Urednik Franc Kuzmič Prevodi Sebastjan Vörös (v angleščino) Gabriella Bence (iz madžarščine) Lektoriranje Marjan Maučec Oblikovanje Sandi Červek Grafična priprava Atelje za črko in sliko Tisk Eurotrade Print Naklada 600 izvodov Izdajo zbornika sta denarno podprla Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mestna občina Murska Sobota. Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 908 (497.4-18) ZBORNIK soboškega muzeja 9 – 10 / [uredil Franc Kuzmič]. – Murska Sobota : Pokrajinski muzej, 2007 ISSN 0354-012X ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 3 2007 ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 9– 10 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 4 Vsebina RAZPRAVE IN ČLANKI Andrej Hozjan Dolnje Prekmurje v jožefinski vojaški izmeri 1784 in pomen vira za raziskave tedanjega prostora med Rabo in Muro . 7 The lower Prekmurje in josephinian military survey 1784 . 29 Sašo Radovanovič Štajerski del Pomurja v 16. in 17. stoletju . 31 th th Styrian part of Pomurje in 16 and 17 century . 55 Jožef Smej Pomen najstarejše bogojanske matične knjige . 57 The importance of the oldest Bogojina register . 70 Viktor Vrbnjak Prekmurje po prvi svetovni vojni . 71 Prekmurje after the first world war . 116 Attila Kovács Kratek pregled odlokov in zakonov v zvezi z jugoslovansko agrarno reformo, izvedeno med obema svetovnima vojnama . 117 The reform between the two wars in the light of legislation . 138 Slavica Tovšak Sodstvo 1945 – 1952 ter sodne represalije, povezane na kmeta-zadružnika v severovzhodni Sloveniji . 139 Judiciary from 1945 to 1952 and court reprisals related to cooperative farmers in northeastern Slovenia . 174 Vinko Škafar Redovni duhovniki, ki so bili rojeni ali so umrli na območju sedanje murskosoboške škofije . 175 Monastic priests that were born or died in the region of the present diocese of Murska Sobota . 216 Jelka Pšajd Zbirka lončenih izdelkov v lončarski vasi Filovci . 217 The collection of products in the potter’s village of Filovci . 225 4 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 5 Vsebina Franc Kuzmič Domoznanstvo kot nenehen proces raziskovanja in obdelave . 227 Area studies as a continuous process of research and management . 236 POROČILA Branko Kerman Arheološko sondiranje na gradu pri Gradu na Goričkem v letih 1997 in 1999 . 237 Archaeological probings at the castle near Grad na Goričkem in the years of 1997 and 1999 . 248 OCENE Jasmina Litrop Josip Benko . 249 Helena Ložar-Podlogar Nekaj misli ob knjigi (A. Trstenjak, Slovenci na Ogrskem) . 255 Vinko Škafar Međimurje u drugom svjetskom ratu . 263 Franc Kuzmič Andrej Hozjan: Arhivsko gradivo gospostva Dolnja Lendava /Alsólendva v arhivu kneziv Esterházy, grad Forchtenstein . 266 Franc Kuzmič Janko Kleibenctl: Primorci in Istrani v Prekmurju. Pričevanja. 267 BIBLIOGRAFIJE Franc Kuzmič Bibliografija Matije Slaviča . 269 5 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 6 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 7 Razprave in ~lanki ANDREJ HOZJAN DOLNJE PREKMURJE V JOŽEFINSKI VOJAŠKI IZMERI 1784 IN POMEN VIRA ZA RAZISKAVE TEDANJEGA PROSTORA MED RABO IN MURO Že ob snovanju prvega prispevka o Prekmurju na jožefinskih kar- tah1 je imel avtor pred očmi dve besedili – za gornje in za dolnje Prekmurje. Le v takem obsegu je možno resnično celovito analizira- ti množico informacij, razvidnih s kart ter iz opisnega dela. To be- sedilo je torej naravno nadaljevanje prvega, zato se v največji možni meri nanj tudi navezuje, tako v metodološkem pristopu kot v slogu pisanja. Za predstavitvijo kart je dodana še kratka ocena o pomenu vira za raziskave celotnega obdelanega prostora. OBLIKA PREDSTAVITVE KART ZA DOLNJE PREKMURJE Od notranjeavstrijskih kart sta zavoljo natančnejšega izrisa Murine struge znova pritegnjeni karti sekcij 168 in 169, ki ju je kartografiral nadporočnik Werthenpreis, in tamkajšnja opisa.2 Za dolnje Prekmur- je so prišle v poštev madžarske sekcije z oznakami: I-8, II-11, II-12, II-13, III-13 in III-14, se pravi skupno deset kart – pet originalov in pet kopij.3 Kartirala sta jih že omenjeni nadporočnik Reis in podpo- ročnik Lichtenebert. Za enostavnejšo preglednost prostora s kart je za sekcijo II-13 predstavljena sekcija III-14 in šele nato sekcija III-13. Avtor sledi predstavitvenemu ključu, opisanem v prvem prispevku, 1 Andrej Hozjan, Gornje Prekmurje in del Porabja v jožefinski vojaški izmeri 1784, Zbornik soboškega muzeja 8, Murska Sobota 2005, str. 147–170. 2 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 6. zv., ur. Vincenc Rajšp, Ljubljana 2000: Karte: sekc. 168 in 169, in Opi- si: pripadajoœi opisi in toponimija teh sekcij. 3 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 7. zv., ur. Vincenc Rajšp, Ljubljana 2001: Karte: sekc. I-8, II-11, II-12, II-13, III-13 in III-14, in Opisi: opisi ter toponimija vseh sekcij. 7 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 8 Dolnje Prekmurje v jožefinski vojaški izmeri 1784 ... ki ga tvori sedem skupin. Veljajo tudi vse druge tamkaj zapisane do- ločbe. Obe notranjeavstrijski in madžarska sekcija I-8 so zaradi zelo majhnega za obdelavo zajetega prostora opisane le sumarično, brez oštevilčenih opisnih skupin. Za običajno poimenovanje krajev se uporabljajo današnja uradna imena v le slovenski obliki – razen pri opredelitvi obdelanega območja na samem začetku posamične sekci- je, kjer so le-ta dvojezična –, tako da je npr. nekdanja Dolnja Lenda- va pisana kot Lendava. Sicer so originalni toponimi (v predstavitvi pod zap. št. 3) in hidronimi dosledno izpisani tako, kot se jih more prebrati na kartah. Vse globinske in širinske podatkovne navedbe so iz korakov, svežnjev in čevljev preračunane v metre. CELOSTNI POGLED NA SPOROČILNO VREDNOST VIRA Glede državne meje bode v oči zelo neenako izrisana struga Mure z vsemi posebnostmi vred na notranjeavstrijskih ter na madžarskih kar- tah, pri čemer so prve neprimerljivo kakovostnejše. V reki ter tik ob njej so vidni otočki in otoki, manjše in večje naplavne sipine, rečni ro- kavi in mrtvice, pa seveda znani brodovi in nepogrešljivi murski mli- ni. Viden je dejanski potek meje, ki je pri Melincih segala še na levi breg in nasprotno nekaj nižje še na desni breg reke. Županijska meja je prav tako vrisana natančno, začudujoče pa je stanje glede pisanja imen županij, kjer vlada na obeh notranjeavstrijskih kartah popolna zmeda v smislu zamenjevanja ene županije z drugo oziroma napačne postavitve ter celo neobstoja zapisa Zalska županija (!). Reliefne posebnosti so lepo izpostavljene, npr. prehajanje iz gri- čevnatega v nižinski svet ali pa stopnjevanje višine hribov ter struge vodnih žil. Ob Muri je prostor sekala še markantna, v obliki lepega kanala upodobljena reka Ledava z vsemi svojimi potočnimi pritoki, medtem ko se v spodnjem delu s severa znova prikaže še Krka. Vod- natost je sploh eden od najpomembnejših naravnih predznakov ozem- lja, ob tem še gozdnatost in zatravljene ploskve. Gozd je impozanten. Šele z informacijo o tedanjem obsegu gozdnega prostora se zavemo, koliko ga je bilo prav tukaj dodatno izkrčenega v zadnjih dveh stolet- jih. Obdelovalnih površin je bistveno manj kot danes, tudi vinogradov. Naselbinska kultura nižinskega prostora pa se ne kaže v sicer sprva pričakovani gostejši poselitvi od tiste v hribovitem delu gor- 8 ZbornikSobMuz9KNJBL-v7.qxp 06.12.07 10:54 Uhr Page 9 Razprave in ~lanki njega Prekmurja. Gostejša je morda le v njegovem določenem delu, »na Markovskem«. Podobno gostejša je tam mreža vmesnih kolo- voznih in drugih poti, ki vodijo celo po gozdovih. Glede razdalj in medsebojne časovne oddaljenosti krajev v hoji moram popraviti na- pačen podatek v prvem tekstu o 6000 korakih na eno uro = pol mi- lje, ki naj bi bil vpisan na vsak original, čeprav sem s tem le zvesto – brez preverbe – sledil urednikovemu predgovoru4 in mi ni pose- bej padlo v oči: dejansko ima vsak madžarski original na desnem robu vpisanih 5000 korakov na uro, kar je v merilni enoti zneslo pol milje, vendar katere? Urednik namreč ni pripisal, o katerih mi- ljah – nemških, avstrijskih ali madžarskih – je govor. Pri navedenih medsebojnih razdaljah v urah (natančnost gre do 1/8 ure) je opaz- nih več nelogičnosti. Najpomembnejše prometnice so: deželna cesta iz smeri Martjan- ci–Turnišče–Dobrovnik– Dolga vas; cesarska poštna cesta, ki prečka prostor pri Dolgi vasi in Lendavi ter se nadaljuje proti Murskemu Središču; lokalna cesta iz Murske Sobote skozi Beltince, Odrance in Črenšovce proti obema Lakošema, ki se v spodnjem delu Lendave sreča s poštno cesto ter nadaljuje svojo smer naprej proti današnje- mu Tornyiszentmiklósu. Ceste in poti so prečkale številne vodne ži- le, zato je na njih stalo več lesenih mostov, a niti eden kamnit. Oznake cerkva in drugih trdnih objektov so tu enake. Številni mlini na Ledavi so nosili vsak svoje ime, imensko znan je celo eden na Črncu. V Lendavi je bila očitno tudi kalvinska skupnost. Gostil- ne so bile: pod Kobiljem v križišču poti proti Dobrovniku in Csesz- tregu, ob poti proti brodu na Muri pred Hotizo in še ob cesti med Čentibo/Csente in Dolino/Völgyifalu. Toponimija pa je še zanimi- vejša, saj izpisana krajevna imena še bolj poudarjajo starinskost nji- hove slovanske in drugje madžarske izgovorjave, ni pa recimo oznak za madžarsko obliko (hung.). Nemških toponimov je tu ma nj, le v primerih Bistric in obeh Lakošev – pri vseh so prvi deli imen Gornji/-a, Srednja, Dolnji/-a madžarska in v nemščini. So pa še nemški hidronimi in nemška imena obeh velikih gozdov. Celo- stno podobo končujejo številne lesene kapele in še nekaj kamnitih, leseni obcestni križi in posamična pokopališča. Pod Lendavo so sta- le še vislice. 4 Prav tam, XXVIII.