DOCSLIB.ORG

Primorski Slovenski Biografski Leksikon

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Primorski Slovenski Biografski Leksikon Inštitut za zgodovino delavskega gibanja KN J I 2N I C A P,• 1•. ä+ PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 3. SNOPI< Bor - <opi= /' GORICA 1976 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA 6387 Il 11 V\. W/f/ffe SODELAVCI III. ZVEZKA IN NJIHOVE ZNA<KE Poleg sodelavcev v 1. in 2. snopi=u sodelujejo Se: A.R. t Albert Rejec, strok, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v p., Lj. A. T. dr. Alojz Tul, profesor na Trgovskem tehni=nem zavodu »2. Zois«, Trst p. Anastazij p. Anastazij Bajuk, fran=iškan, Kostanjevica, Nova Gorica B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun (Slovenska Bene=ija) J. C Jože =otar, kme=ki delavec v p.. Gorica Mtv dr. Milko Mati=etov, znanstveni svetnik SAZU, Ljubljana T. P. Tone Požar, profesor na Srednji verski Šoli (Malo semeniš=e), Vipava , Izdala Goriška Mohorjeva družba • Gorica 1976 Natisnila tiskarna Budin v Gorici 105 BORDON celotnih zbirk ali posameznih pesmi iz doteda- Anuše Sodnikove pa še Kralja Leara, Timona njih zbirk), talko: Pesmi (1946), Bršljan nad je- Atenskega. Prevajal je tudi sodobno japonsko zom (1961), Uganke (1951), Slike m pesmi o ži- liriko. B.-ove samostojne kniižne i/.dajc Shakes- valih (1952, 1956), Ropotala in ptice {1956), Sled peareja so bile kasneje ponatisnjene v Shakespea- naših senc (1958), Sra=je sodiš=e ali Je kar je rovih Izbranih delih. B.-ovo delo je bilo deležno (1961), Gazimo, gazimo (1963), V poletni travi precejšnje pozornosti. Knjižni prevodi njegovih (1963), Pesmi (1969), Pesmi za Manjo (1969), dol so za=eli izhajati v jezikih jugoslovanskih Baladni motivi (1971), Pesmi (1973). Ze naslovi narodov (Teški =asovi, Odrpanci, Partalkovci, kažejo, da je med njimi tudi ve= mladinskih Daljine, Vo letini trevi), potem pa tudi v =eš=ini pesniških zbirk. Nekateri, izbori imajo spremne (Noe v Hlubokem), angleš=ini (A wanderer went besede in komentarje. Med vojno je posamezne through the atom age, 1961, 19702), v francoš=i- pesmi priob=eval v Delu, SPor, LdP, Mladini, ne {La trace des nos ombres), madžarš=ini (At- 2 Slovenskem zborniku 1942 <1945 ). Kakor je za kolit a vândor az aitamkorom), v nemš=ino (Ein B.-ovo Liriko vojnega =asa zna=ilna že nova pe- Wanderer zog durchs Atomzeitailter), zastopan sniška govorica in je to poezija skrajnega an- je tudi v vseh izborih slovenske poezije v tujih gažiranja, in to ob ljubezenski liriki - Ljubezen jezikih. Dramo Ples smeti (Sodobnost 1968) je v viharju, itako je v povojnih zbirkah privrela prev. v it. Ezio Martin, deloma je bila tiskana pesniku spet .poezija ljubezni (cikel Med tarna- v Le Livre Slovène (Il ballo delle (Spazzature, riskami, sonetni venec Partizanki Nini) in v 1968), prav tako je cikal Sel je bil popotnik drugi polovici 504et cikel Sel je popotnik sko- skazi atomski vek ve=krat prev. v ist., prev. ga zi atomski vek, pesmi strahu nad tem, 'kar nam je tudi Marino Ventovec (delna objava v Obali utegne prinesti atomska doba. B. se je pred vojno 1974). B.-ovo uredniško delo: sourejai je ukvarjal s kritiko slov. dramatike. V partizanih Akademski glas, Setev (1943), Našo sodobnost. pa je poleg poezije pisal tudi dramatiko. Zastopan je v vseh povojnih srednješolskih =i- Tako je v porvi polovici 1943 nastala enodejanka tankah in literarnih zgodovinah. Podrobnejšo Gospod Lisjak (izšla v 3 'tehnikah) in Je=a se hibliografijo o B.HU je sestavil Jože Munda za je odprla. Se isto leto je bil napisan Sinov strel, letopis SAZU, 16. knj., 37-52, razširjena v: Matej prvotno zasnovan 'kot Jerišev veliki ve=er, ki Bor: Izbrano dello, 1., 335-8. Za svoje delo je pa je dobil dokon=en naslov Težka ura (1943/ prejel vrsto priznanj: je redni =lan SAZU od 44). Nedokon=ana je ostala v «tem obdobju dra- 1965, dopisni =lan JAZU, predsednik skupnosti ma štacuna ob Kolpi, ohranjena pa mi dramska za varstvo okoJja v Sji; prejel je red dela z groteska Domobranci. Najbolj znana B.-ova igra rde=o zastavo in nagrado AVNOJ (1973). so Raztrganci (1943/44), izšli so dvakrat 1944 na- Prim.: [Matej Bor], V partizanskem taboru. to popravljeni 1946, 19642. Po vojni je B. z dra- Slovenski zbornik 1942, 19452; 67-74; isti, Ob robu matiko 'nadaljeval in snov jemal iz razli=nih življenjepisa, Mladinska revija 1947-8; Janko Li- okolij življenja: Bele vode (1950), 19712; Vesna ska, Razgovor z Matejem Borom, Obzoirnik 1951, 149-55; Z M. B. in njegovo partizansko liriko, (1953 - scenarij za film), Vrnitev Blažonovih, SPor 1951, 26. IV.; M. Bor, Kako sem pisal »Pre- Kolesa teme (1954), Vesolje v akvariju (1955), viharlimo viharje«, JiS 1958/59; Osvobodilna fron- Šola no=i (1971), Paj=olan iz mese=ine (1960), ta je itiskala pesniške zlbirke, Borec 1966, 751-4; Zvezde so ve=ne (1971). Kot prozaist je iz- Filip Kalan, Na partizanski straži, Slovenski zbornik 1945, 107-202 (ponatis v knjigi Veseli ve- dal eno samo delo roman Daljave (1961). Svojo ter, 1956, 19742); isti, O starih in novih poetih, publicistiko, kritiko in esejistike, je zbral NS 1946, 685-91; Viktor Smolej, Naše slovstvo v v 'knjigi Kritika (1961) ter v 1. zvezku Izbranega dobi narodnoosvobodilne vojne, v: Pogovori o dela (1973): Kritike in eseji. Obsežno je B.-ovo jeziku in slovstvu, 1955, 31-33; Jože Krall, Ile- galne tiskarne grafi=nega oddelka »B« Pokrajin' prevajalsko delo. =e le bežno omenimo prevode ske tehnike KPS za Gorenjsko, LMNO I, 1957 poezije (Bodonstedt: Pesmi Mirze Sali ja; Gustav- 53-61; Patemu-GLuši=-Kimeal-Koruza-Zadravec, Slo- Knklec: Telegrafske basni; isti Zvon=ek na re- venska književnost 1945-1965, Knj. 1, 2.; SDL I SGL I, 67-8; ZSS VII, pass.; spremne besede k pu), je njegovo veliko podro=je - Shakespeare. izborom; Letopis SAZU, 24. knj., 37; Repertoar, Prevedel je Dva gospoda iz Verone, Rihanda II., BiblNoR. Brj Riiharda III., Henrika IV., Henrika V., Henrika BORDON Dušan, publicist in partizanski borec VI., (1-3 d.), Tita Andronika, Ljubezni trud za- r. 16. dec. 1920 v Trstu, padel v boju z Nemci man, Dober konec vse povraie; s sodelovanjem 13. apr. 1944 v Caprese Michelangelo. O=e Drago- BORDON 106 tin, uradnik, je bil i/ Pridvora (Sv. Anton), mati tako v Sarajevu (proti Zelje/ni=arju) in v Ro- Ana Turko, i/. Marezig pri Kopru. Po nastopu vinju. lašizma se je družina preselila v Jslo, najprej v Prim.: M. Govedarica, Slovenski kmet v vratih Strniš=e pri Ptuju, nato v Lj. Tu študiral gimn. »Inlcrja«, Nedeljski 1972, 56, 6, s si. (matura 1938), nato vpisan na filozofski fakulteti Brj. (romanistika). Že na gimn. marksisti=no usmer- jen, je tudi na U deloval predvsem v krožkih BORDON Rado, pesnik, prevajalec, publicist, med delavei lj. tovarn. Kot =lan Slovenskega urednik, r. 16. nov. 1915 v Trstu. O=e Dragotin, kluba je postal vodja marksisti=no-Ieninisti=nih uradnik, in mati Ana Turko sta ob s Koprš=ine študij, krožkov, isto=asno pa je bil med organi- (Sv. Anton pri Kopru). Ob nastopu fašizma se zatorji delavskega društva Vzajemnost. Skupaj je družina preselila v Jslo, v Strniš=e pri Ptuju, z nekaterimi somišljeniki je 1938 za=el izdajati kjer je B. obiskoval osn. š., in nato v Lj., kjer list Slovenska mladina. Revija je izhajala le do je kon=al osn. š. in gimn. (1927-35) 1er pravo poletja 1940, ker je bila nasilno ukinjena. B. je (1935-39). Zaradi politi=nega dola je bil v letih bil glavni urednik revije, posebej je pisal idejne 1937-38 ve=krat zaprt (na Adi Ciganliji in v Srem- in na=elne =lanke (psevdonimi: DB, Stane Kle- ski Mitrovici), daljši =as pa je prebil v inozem- men, Boris Kalan, 1. Knap, Peter Majnik itd.). stvu, v Italiji in v Franciji. Spomladi 1941 se je K sodelovanju v tem listu je pritegnil Karla De- vklju=il v OF, a že isto loto bil od Italijanov za- stovnika, kasnejšega pesnika Kajuha. Po okupa- prt in interniran (Trst, Rim, Pescara, Firenze, ciji je postal prostovoljec študentske brigade, in Ventatone, Renicci, Gaeta, Neapelj). Po 8. sept. sicer na Hrvaškem. Kasneje se je vrnil v Lj. in 1943 je v Italiji osnoval skupaj z bratom Duša- prešel v ilegalo. 1941 so ga aretirali fašisti. V lj. nom XXIV. garibaldinsko brigado »Pio Borri«, Belgijski kasarni je nekaterim tovarišem orga- ki je operirala na ozemlju Toskane in Umbrije. niziral beg, sam pa kril njih pobeg in bil spet Bil je tudi =lan njenega štaba. V NOV je stopil zajet. Poslali so ga v Italijo v razna taboriš=a. lota 1944 v Rimu, prišel v Dalmacijo in se ude- Beg je skupaj z bratom Radom organiziral tudi ležil bojev od Splita do <rnomlja. Nazadnje je iz je=e v Bagno di Ripoli pri Firencah, a bil iz- bil pomo=nik na=elnika propagandnega odseka dan in ujet. Bil zaprt na otoku Ventotcnc pri VII. korpusa JNA. Po vojni je deloval kot =asni- Neaplju, po padcu fašizma pa premeš=en v Re- kar; bil je sprva urednik kulturne rubrike v nicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred ka- LdP, nato zunanjepoliti=ni urednik (1945). V raz- pitulacijo Italije pobegnil skupaj z bratom Ra- dobju 1946-50 je bil zaposilon v raznih uredništvih dom v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko slov. založb, pa spet prešel v =asnikarstvo k brigado »Pio Borri«, v kateri je postal politi=ni SPor (1951-55), kasneje je bil dramaturg pri Tri- komisar. Padel je, ko je ob napadu branil tova- glav filmu (1956-59), sodelavec Mladinske knjige riše, ki jim je odpovedal mitraljez. Na grobu so in kon=no upravnik in urednik Mohorjeve druž- mu Italijani postavili spominsko ploš=o, njegovi be v Celju (1971-74). Po vojni je dosegel dokto- posmrtni ostanki pa so bili kasneje prepeljani rat pravnih znanosti (1966) z disertacijo Pravna v skupno jslo kostnico v Sansepolcro.
Load more

Recommended publications
  • KNJIGA Zgodbe Rok in Krajev
    »Si prišel lan pulit, da si brez orodja?« 1 Zgodbe rok in krajev Izdajatelji: LAS Dobro za nas, LAS Dolenjska in Bela Krajina, LAS Med Snežnikom in Nanosom, LAS Mežiške doline, LAS Notranjska, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Prlekija, LAS S CILJem, LAS Srce Slovenije, LAS STIK, Partnerstvo LAS Zasavje. Urednici: Tatjana Čop in Mija Bokal Avtorji: več avtorjev Lektorica: Marjana Cvirn Oblikovanje: Tiskarna Januš d.o.o., zanjo Andrej Lombar s.p. Fotografije: več avtorjev Fotografija na naslovnici: Alenka Stražišar Lamovšek Lan je bil stoletja dolgo pomembna kmetijska kultura na slovenskem podeželju. Njegovi drobni modri cvetovi so pogosto krasili pokrajino. Lan se puli ročno in to prispodobo dela, kjer ne potrebuješ orodja, so znali naši predniki hudomušno uporabiti. Če je kdo prišel pomagat brez orodja, so ga vprašali, ali je prišel lan pulit. (zapisala Alenka Stražišar Lamovšek) Tisk: Tiskarna Januš d.o.o. Število izvodov: 6.000 Leto izdaje: 2018 Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnekoli obsegu ali postopku s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za vsebino so odgovorne lokalne akcijske skupine: LAS Dobro za nas, LAS Dolenjska in Bela Krajina, LAS Med Snežnikom in Nanosom, LAS Mežiške doline, LAS Notranjska, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Prlekija, LAS S CILJem, LAS Srce Slovenije, LAS STIK, Partnerstvo LAS Zasavje. 2 Kar sejemo, to žanjemo Rokodelstvo je pomemben del naše kulturne dediščine in identitete.
    [Show full text]
  • EAST FRONT Eventi E Rassegne Sul Tema Della Prima Guerra Mondiale NOVEMBRE 2017
    Novembre 2017 • Settembre 2018 EAST FRONT Eventi e rassegne sul tema della Prima Guerra Mondiale NOVEMBRE 2017 SUL CARSO, TRA MONFALCONE, TRIESTE E FOGLIANO REDIPUGLIA ••••••••••••••• NOVEMBRE 2017 B#SIDE WAR ARTISTS IN RESIDENCE: MEMORY LANDS IoDeposito La fotografa e illustratrice Jane Glynn sarà protagonista di una residenza d’artista sul tema della memoria del suolo carsico e dei suoi fiumi, percorrendo le linee del fronte che l’hanno solcato cento anni fa. Il reportage verrà esibito in anteprima durante la mostra Memory Lands (B#S Gallery, inaugurazione e talk con l’artista il 10 novembre 2017, ore 18.30). **Per informazioni e prenotazioni [email protected].** TEATRO SAN GIORGIO, UDINE •••••••••••••••••• 2.11.2017 11.30 MILITE IGNOTO Comune di Udine Spettacolo teatrale per scuole di Mario Perrotta, il racconto dei soldati accomunati dalla paura e dallo spaesamento nelle trincee. **Informazioni e prenotazioni 0432 1273 713/715.** CENTRO MUSICALE “MELÒ”, CREVALCORE (BO) ••••••••••4–12.11.2017 ISONZO LE DODICI BATTAGLIE Ajser 2000, Comune di Crevalcore, Gruppo Ermada “Flavio Vidonis” Mostra storica che ripercorre le battaglie sul fronte dell’Isonzo. **Informazioni 388 6449114.** SALONE DEL PARLAMENTO, CASTELLO DI UDINE •••••• 7.11.2017 21.00 CAPORETTO NON SI PUÒ DIRE Comune di Udine Spettacolo teatrale di Mario Perrotta in occasione del centenario della battaglia di Caporetto. **Ingresso libero, posti limitati, informazioni e prenotazioni 338 5347979.** CASA DELLA CULTURA - KULTURNI DOM “IGO GRUDEN”, DUINO-AURISINA ••••••••••••••••••• 14–19.11.2017 DUINO&BOOK Ajser 2000, Gruppo Ermada “Flavio Vidonis”, IoDeposito Quarto Festival del Libro della Grande Guerra. **Info 345 2911405**. SALONE DEL PARLAMENTO, CASTELLO DI UDINE ••••• 16.11.2017 18.00 L’OFFENSIVA DI CARTA Comune di Udine Presentazione del catalogo della mostra sulla Grande Guerra illustrata, dalla collezione Luxardo al fumetto contemporaneo, al Castello di Udine fino al 7 gennaio 2018.
    [Show full text]
  • Dress and Cultural Difference in Early Modern Europe European History Yearbook Jahrbuch Für Europäische Geschichte
    Dress and Cultural Difference in Early Modern Europe European History Yearbook Jahrbuch für Europäische Geschichte Edited by Johannes Paulmann in cooperation with Markus Friedrich and Nick Stargardt Volume 20 Dress and Cultural Difference in Early Modern Europe Edited by Cornelia Aust, Denise Klein, and Thomas Weller Edited at Leibniz-Institut für Europäische Geschichte by Johannes Paulmann in cooperation with Markus Friedrich and Nick Stargardt Founding Editor: Heinz Duchhardt ISBN 978-3-11-063204-0 e-ISBN (PDF) 978-3-11-063594-2 e-ISBN (EPUB) 978-3-11-063238-5 ISSN 1616-6485 This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 04. International License. For details go to http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/. Library of Congress Control Number:2019944682 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available on the Internet at http://dnb.dnb.de. © 2019 Walter de Gruyter GmbH, Berlin/Boston The book is published in open access at www.degruyter.com. Typesetting: Integra Software Services Pvt. Ltd. Printing and Binding: CPI books GmbH, Leck Cover image: Eustaţie Altini: Portrait of a woman, 1813–1815 © National Museum of Art, Bucharest www.degruyter.com Contents Cornelia Aust, Denise Klein, and Thomas Weller Introduction 1 Gabriel Guarino “The Antipathy between French and Spaniards”: Dress, Gender, and Identity in the Court Society of Early Modern
    [Show full text]
  • Ljubljanska Univerza in Njeni Profesorji
    Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 Fotografski zbornik, IV. del Na ljubljanski univerzi je profesor in`. Marij Osana ustanovil visokofrekven~ni laboratorij, ker je menil, da je eksperimentiranje nujno za dokazovanje zakonitosti postopkov in njihove notranje povezave. Na naslovnici in`. Marij Osana v prostorih laboratorija na »Stari tehniki« Univerze, leta 1930. (Privatni arhiv Jo`eta Mastnaka.) Fotografski zbornik, IV. del Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 ISBN 978-961-6410-30-4 84,40 —C Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 Fotografski zbornik, IV. del Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2010 Kazalo 7 Predgovor 9 Knjigi na pot 13 Filozofska fakulteta 14 Filozofska fakulteta 1919–1954, 1957–1960 35 Prirodoslovno-matemati~na fakulteta 1950–1954 41 Prirodoslovno-matemati~no-filozofska fakulteta 1954–1957 51 Pravna fakulteta 52 Pravna fakulteta 1919–1954, 1957–1960 67 Ekonomska fakulteta 69 Ekonomska fakulteta 1946–1954, 1957–1960 75 Pravno-ekonomska fakulteta 1954–1957 85 Agronomska fakulteta 86 Agronomska fakulteta 1947–1949 90 Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani 1949–1953 98 Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo 1953–1960 109 Tehni{ka fakulteta 111 Tehni{ka fakulteta 1919–1950, 1954–1957 142 Tehni{ka visoka {ola v Ljubljani 1950–1954 163 Naravoslovna fakulteta 164 Naravoslovna fakulteta 1957–1960 171 Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo 173 Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo
    [Show full text]
  • GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE Datum Izida: 2
    GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE Datum izida: 2. november 2018 Številka: 6 ISSN 1408-58522536-4022 Letnik izdaje: 24 Stran urednika 3 TROBLA 6/2018 Kazalo: Urednikova stran . .3 Iz velikolaškega okraja . 27 IZBRAN SEM! Knjižnica – novosti na policah . 28 Županova stran . .4 Naša dediščina . 30 Občinske strani . .5 O Turjaških . 30 Nedolgo nazaj sem bil na seminarju. Teme so se delno dotikale Pregled aktivnosti v obdobju 2015–2018 Česa nas kulinarična dediščina poprtnika lahko nauči za danes 31 Začetek rušitve na Turjaku . .7 Arheološka dela na poznorimskem obrambnem sistemu CAI . 33 tudi naših misli, razmišljanj, ko pridemo v dotik s kakšnim Analiza vprašalnika s področja razvoja turizma v občini . .8 predmetom, blagom ali izdelkom, ki ga želimo izbrati ali Kandidati za župana odgovarjajo. 10 Društva . 34 kupiti. Pravijo, da si ljudje ob nakupih negiramo razloge, zakaj Društvo podeželskih žena praznovalo 20-letnico . 34 ne smemo česa kupiti, oz. si izničujemo in zavzeto borimo Šola in vrtec . .13 Praznik suhega sadja ob 80. obletnici izgradnje sušilnice . 36 proti razlogom za nakup. V tem smo pravi strokovnjaki. Razne Teden otroka v vrtcu Sončni žarek . .13 Evropsko leto kulturne dediščine – dvorec Štatenberg . 39 oznake, kot so: sale, popust, sconto, rabatt, discount … nam v V švicarskem sadovnjaku . 13 Na obisku pri Čajankah iz Roba . 40 naših možganih pomagajo pri nakupni odločitvi. »Ja, veš, bila je Plesni voziček za Laro . 41 Veseli dogodek na Karlovici . .14 akcija, ful je bilo znižano, drugi izdelek je bil pol ceneje!« To nas Spoznavni dnevi na Karlovici . .14 Šport . 42 kar vleče k nakupu. Ko šolski zvonec zazvoni . 16 Tema je seveda pobrana iz trgovskega sveta, ki nas obkroža Mogoče pa smo do sedaj naredili vse, kar smo v okviru zakonskih Predtekmovanje za kviz male sive celice .
    [Show full text]
  • Sloveniji Za 20 Let S Podobo Njeno V Srcu Svet Obhodi
    Nam kakor mati domovina bodi, ... Sloveniji za 20 let S podobo njeno v srcu svet obhodi. (J. Stritar) Trobla 6/2011 2 Æupanova stran 3 Trobla 6/2011 veliœine in se Frana Levstika Pogovor s ponosom spominjamo. Tudi Kazalo: Trobla tako, da smo po njemu imeno- glasilo vali osrednjo kulturno dvora- Pogovor z æupanom 3 z županom Obœine Velike Laøœe no in trg v Velikih Laøœah, kot Razpis ustanove Æupanov sklad 4 Priœa smo bili lepi in eni najtoplejøih je- tudi enoto javne knjiænice pri OBŒINSKE STRANI ISSN 1408-5852 seni v zadnjih letih. Kako ste preæivljali nas. Ponosen sem, da smo na Iz 7. redne seje Obœinskega sveta 5 Letnik 17, øtevilka 6, 26. oktober 2011 lepe jesenske dni? spominski znak Obœine Veli- Letoønja jesen je bila resniœno zelo ke Laøœe, ki ga podeljujemo Javni nateœaj za oddajo poslovnega prostora 5 Izhaja sedemkrat letno, lepa. Øe se spominjam lanskih jesen- ob raznih priloænostih, vti- Loœeno zbiranje odpadkov 5 gospodinjstva v obœini prejmejo glasilo brezplaœno. skih poplav, ko je narava pokazala svo- snili njegov znameniti verz: Ustanovljeni novi krajevni odbori 6 Naklada: 1.520 izvodov jo moœ. Kljub temu, da smo v obœini »Trd bodi, neizprosen, moæ sanirali nekatere posledice poplav, sem jeklen, kadar braniti je œasti Veœer glasbe, plesa in smeha 9 Izdajatelj: Obœina Velike Laøœe se kar malo bal, kaj bo letos. Pa je bilo in pravde narodu in jeziku VRTEC IN ØOLA Odgovorna urednica: Lidija Œop œisto drugaœe. Sam sem bil med tednom svojemu!« Zame je to eden Jesenski utrinki skupine Œebelice 10 Uredniøki odbor: veœinoma v sluæbi, ob sobotah pa sem najlepøih stavkov, ki govori o Obisk œebelarja 11 Ivanka Peterlin, Veronika Vasiœ, œez dan malo urejal okolico hiøe.
    [Show full text]
  • To Have Your Own Voice
    TO HAVE YOUR OWN VOICE CELEBRATORY CONVOCATION MARKING THE 100th ANNIVERSARY OF THE FACULTY OF LAW, UNIVERSITY OF LJUBLJANA Honourable friend of the Faculty of Law, University of Ljubljana! In 2019/2020, the Faculty of Law celebrated the hundredth anniversary of its foundation. This important milestone has been marked with a series of events, which we solemnly commenced on 31 October 2018 with the unveiling of a monument in the main faculty hall in remembrance of the formation of the first Slovenian government, the SHS National Government in Ljubljana, which took place in our present building. Together with the Institute of Contemporary History, we also organised a scientific symposium in honour of the state-building cooperation endeavours of attorneys, in particular our registrars, in this critical juncture in history. In the festive year that followed, our younger colleagues presented the life and work of their older predecessors at numerous faculty meetings and members of the library self-sacrificingly participated in the preparation of an extensive exhibition showcased in the faculty lobby and its corridors. In the winter of 2020, we organised a large international conference with the central theme of Law and (R)evolution 1920–2020, which summed up the title of the inaugural lecture of the first dean of the faculty, Professor Leonid Pitamic, in the Assembly Hall of the university on April 15, 1920. We have invited to the conference our colleagues from various foreign universities, with whom we have been cooperating for many years, and some of whom we will have the opportunity to hear and see tonight as well.
    [Show full text]
  • Dal 1°Dicembre 2015 Al 6 Gennaio 2016
    COMUNE DI DUINO AURISINA OBŒINA DEVIN NABREÆINA Assessorato alla Cultura Natale con Noi 2015 5 1 0 2 a i z i r o dal 1°dicembre 2015 G - a n a i z i r o G a c i f a al 6 gennaio 2016 r G dal 28/11/2015 al 06/01/2016 05/12/2015 – ore 16.00 Promosso dalla Società Nautica Laguna in colla - ISONZO, LE 12 BATTAGLIE e ISONZO SOČA ARRIVA SAN NICOLÒ borazione con Polisportiva San Marco, Gruppo 1915 VOCI DI GUERRA IN TEMPO DI PACE Trattoria Gruden di San Pelagio Speleologico Flondar e Parrocchia San Marco Castello di Duino La festa di San Nicolò si terrà sabato 5 dicem - Evangelista, con il patrocinio e la collaborazione Presso il Castello di Duino continua l’esposi - bre con l’esibizione del coro di voci bianche Vi - del Comune di Duino Aurisina. zione di due mostre che rendono omaggio al gred e del gruppo teatrale Vigred con la Info: 040 208020 - [email protected] Centenario della Grande Guerra, rispettiva - rappresentazione teatrale »Godci iz Veselega« www.nauticalaguna.it mente L’Isonzo, le 12 battaglie e la mostra (interpretata dalla regista con la partecipazione del pubblico). Gli aiutanti di San Nicolò racco - 07/12/2015 - alle 17.00 Da cappelle di guerra a simboli di pace . CONCERTO ALLA ŠTALCA Orario: tutti i sabati e le domeniche glieranno i doni presso la Štalca la prima setti - mana di dicembre: mercoledì, giovedì e venerdì San Pelagio presso la „Štalca“ 09.30 – 16.00 Concerto del coro voci bianche e del gruppo Promosso dal Gruppo Ermada Flavio Vidonis.
    [Show full text]
  • Linhartovo Sre Anje
    LINHARTOVO KULTURNI 25.-27. september 2014 SREANJE DOM 53 POSTOJNA Festival gledalikih skupin Slovenije ČETRTEK PETEK SOBOTA 25. september 2014 26. september 2014 27. september 2014 10.00 10.00 11.00 KD Slovenj Gradec, Studio A Gledališka šola Prve gimnazije KD Loški oder Škofja Loka Jose Luis Alonso de Santos: Maribor Simon Gray: IGRE JE KONEC LJUBEZENSKE IN ŠALJIVE SLIKE avtorski projekt (po S. Beckettu): AL FRESCO RAZMERJE PO BECKETTU 15.00 Gledališka skupina KD Brce, 17.00 11.30 Gabrovica pri Komnu KUD Franc Kotar Trzin Okrogla miza o predstavah Marjan Tomšič: ČEŠPE NA FIGI Nikolaj Erdman: SAMOMORILEC 17.00 17.00 20.00 Gledališka skupina KUD Štefan Okrogla miza o predstavah SLAVNOSTNA OTVORITEV FESTIVALA Kovač Murska Sobota TER PODELITEV LINHARTOVIH LISTIN Aleš Nadai: TOKRAT RES 20.00 IN PLAKETE REPUBLIKA! Questors Theatre, London, Velika Britanija Gledališki ansambel KUD »Zarja« 20.00 POTTERJEVE NEVERJETNE BOLHE Trnovlje – Celje Šentjakobsko gledališče Ljubljana (POTTERS AMAZING FLEAS), Carlo Goldoni: KRČMARICA Antony Jay, Jonathan Lynn: NEKOGARŠNJA PRTLJAGA MIRANDOLINA DA, GOSPOD PREMIER (SOMEBODY’S LUGGAGE) SLAVNOSTNA PODELITEV MATIČKOV IN ZAKLJUČEK FESTIVALA Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. V veliko čast mi je, da vas lahko v imenu Jerneju Verbiču, selektorju Marku Bratušu, ži- Jesenski čas na postojnske odrske deske Javnega sklada RS za kulturne dejavnost lepo riji in sodelavcem sklada, še posebej Silvi Bajc vsako leto pripelje bogato bero najboljših pozdravim na 53. Linhartovem srečanju v in Matjažu Šmalcu. gledaliških predstav ljubiteljskih skupin Postojni. minule sezone. V širni in pestri gledališki Linhartovo srečanje ni le srečanje najbolj- tradiciji vsekakor ne manjka zgodb, ki jim je ših slovenskih ljubiteljskih gledališč, ampak vredno prisluhniti, ljubezen do gledališča ter je stičišče vedenja o gledališču; prostor, kjer se predanost mnogih pa omogočata, da vse te kakovostna produkcija srečuje z ustvarjalnimi zgodbe lahko tako živo in jasno zaživijo pred potenciali mladih, šele prihajajočih umetni- našimi očmi.
    [Show full text]
  • Društvo Jožef Arimatej Za Pokopavanje Mrličev Lonjer
    Narodna in študijska knjižnica postavitev ODSEK ZA ZGODOVINO IN ETNOGRAFIJO Skladišče Trst OZ-S Osebne zapuščine 5 IVAN MARIJA ČOK Lonjer, 1886 – New York, 1948 Primorski politik dr. Ivan Marija-Miček Čok (r. 1886 v Lonjerju pri Trstu, u. 1948 v New Yorku), pravnik po izobrazbi, je opravljal odvetniški poklic in od leta 1910 je bil med vodilnimi organizacije Edinost. Pred koncem prve svetovne vojne je bil izvoljen kot njen zastopnik v Narodni svet za Slovenijo in Istro in nato v Narodno veće v Zagrebu. Po proglasitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil nekaj časa član Začasnega narodnega predstavništva. Konec leta 1918 je bil kot izvedenec za etnologijo imenovan v jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu. Pri nekaterih oblikah protifašizma v Julijski krajini, narodnoliberalne usmeritve, je bil Čok med najpomembnejšimi. Italijanske oblasti so ga obtoževale, da je med vodilnimi ilegalnega gibanja. Podobne sodbe je o njem dajala tudi povojna oblast v Jugoslaviji. V literaturi se sicer pojavljajo različne ocene: eni pišejo, da je bil vodja organizacije TIGR; drugi menijo, da ji ni niti pripadal. Iz primerjave raznih podatkov je vsekakor razvidno, da je bil tudi Čok soudeleženec aktivnega odpora proti fašističnemu raznarodovanju. Zaradi fašističnega pritiska se je na začetku leta 1929 odločil emigrirati v Jugoslavijo. Tu je bil od leta 1931 do ukinitve predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. V letih emigracije v Jugoslaviji so ga zaznamovale tri pomembne stvari: vse glasneje je začel zahtevati priključitev Juljske krajine k Jugoslaviji; med njim in vodilnima primorskima politikoma, dr. Josipom Vilfanom in dr. Engelbertom Besednjakom, je prihajalo do vedno večjih sporov; konec tridesetih let je začel sodelovati z zahodnimi obveščevalnimi službami.
    [Show full text]
  • Več Dni Odrezani Od Sveta
    Št. 31(1668) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 30. julija 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 J********************* fNagrade vstaje | Praznično in zavzeto J —■ ---------------------------- * Na 6. srečanju delavcev IMV je govoril Boris Gabrič — *10 dolenjskih nagrajen-* Opozoril je na zapleteni gospodarski položaj — Pevski * cev prejelo plakete } zbor, godba in recitatorji razživeli obiskovalce } — — ★ * Prejšnji teden so na slavnostni } Pri Miklavžu na Gorjancih je vstaje na Slovenskem in o pomenu J seji republiškega odbora ZZB * bila 22. julija proslava, ki jo je tega dejanja. Dejal je, da so se * NOV podelili 9 nagrad sloven- * ob 40-letnici vstaje in ustano­ slovenski vstaji že v samem začetku J skega naroda, 5 plaket Zveze * vitve OF pripravila konferenca pridružili tudi dolenjski komunisti, okrog katerih se je začelo nabirati * rezervnih vojaških starešin Jugo- J osnovnih organizacij sindikata Jslavije in 87 plaket ZZB NOV ★ jedro partizanov. IMV. Na prireditvi, ki je bila V nadaljevanju je Gabrič opozoril * Jugoslavije. Slavnostni govornik * hkrati šesto srečanje delavcev } je bil predsednik RO ZZB NOV* na zdajšnji zapleteni gospodarski po- IMV, je govoril sekretar medob­ * Slovenije Janez Vipotnik. i , Nagrade slovenskega naroda * činskega sveta ZKS za Dolenj­ * so prejeli: Matej Bor, Aleš Beb- * sko Boris Gabrič. J ler, Janez Bitenc, France Lubej * Gabrič je množici udeležencev * - Drejče, Milica Ostrovška, * uvodoma spregovoril o začetkih J uredniški odbor in avtorji knjige * •k »Revolucionarna izročila - do- J * micili v slovenskih občinah”, * Dve zm agi v ČSSR * uredniški odbor in avtoiji pionir- * }skih knjig s tematiko NOB pri* STARO IN NOVO — Partizanski most čez Kolpo pri Starem trguje znamenje napredka.
    [Show full text]
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 2011 Umetnost Do Okoli Leta 1945
    bibliografija UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2011 UMETNOST DO OKOLI LETA 1945 Bibliografija vsebuje bibliografske enote, ki so bile s pomočjo UDK vrstilcev za umetnost in po ključnih besedah, zlasti osebnih imenih, zajete iz bibliografsko-kataložne baze podatkov CO- BIB.SI do konca oktobra 2013. Bibliografskemu opisu je zato dodana identifikacijska številka COBISS-zapisa. Vključena so dela, ki so izšla v Sloveniji, in tista, ki so jih naši avtorji objavili v tujini. Včasih je težko potegniti mejo med umetnostnozgodovinsko bibliografijo in bibliografijo, ki je pomembna tudi za umetnostno zgodovino, zlasti v smislu pomožnih strok, zato so delno vključene bibliografske enote z drugih humanističnih področij, kot so zgodovina, arheologija, etnologija, prav tako so v bibliografijo vnesene naravoslovne in tehnične raziskave umetnin. UMETNOST (splošno) 1. Art History in Slovenia (ur. Barbara Murovec, Tina Košak), Ljubljana: Založba ZRC, 2011 (Opera Instituti Artis Historiae), 270 str., ISBN 978-961-254-336-5 [COBISS.SI-ID 259092224] 2. Polona BALANTIČ, Aleksander BASSIN, Marina BRESSAN, Peter KREČIČ, Tatjana ROJC, Janez VREČKO, Ada RAEV, Der Sturm in slovenska historična avantgarda / Der Sturm and the Slovene historical avant-garde. Muzej in galerije mesta Ljubljane, Kulturni center Tobačna 001, 18. 5.−26. 6. 2011 (ur. Alenka Gregorič, Dragan Živadinov), Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, 2011, 228 str., ISBN 978-961-6587-76-1 [COBISS.SI-ID 258865920] 3. Tine GERM, Evropska umetnost poznega srednjega veka I. Gotska arhitektura in kiparstvo; Evropska umetnost poznega srednjega veka II. Gotsko slikarstvo, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, 289 in 228 str., ISBN 978-961-237-408-2, 978-961-237-422-8 [COBISS.SI-ID 254710528] 4.
    [Show full text]