Prispevki Za Novejšo Zgodovino
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO MODERNIZACIJSKI PROCESI V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU V 20. STOLETJU Letnik XLII Ljubljana 2002 Številka 2 Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine Beiträge zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19" (05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: To številko sta uredila dr. Žarko Lazarević in dr. Neven Borak dr. Zdenko Čepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), dr. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), dr. Boris Mlakar, dr. Jože Pirjevec, dr. Janko Prunk, dr. Franc Rozman Redakcija zaključena 15. 11. 2002 Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Lektorica: Marjetka Kastelic Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Prevodi: Nataša Zajec Herceg - angleščina Bibliografska obdelava: Nataša Kandus Izdaja: Inštitut za novejšo zgodovino SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija tel. (386) 01 200 31 20, fax (386) 01 200 31 60 e-mail (glavni urednik) [email protected] Založil: Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Računalniški prelom: MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk: Grafika - M s.p. Cena: 3000 SIT Zamenjave (Exchange, Austausch): Inštitut za novejšo zgodovino SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Prispevki za novejšo zgodovino so indeksirani v bazi Historical Abstract Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 2/2002 3 Kazalo RAZPRAVE - ARTICLES Dušan Nećak, Vloga ekonomskih procesov v evropskih integracijah in dezintegracijah ........................................................................................ 5 The role of economic processes in European integrations and disintegrations UDK 338(091)(4) Karl Stuhlpfarrer, Ekonomska vloga Jadranskega morja v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju ...................................................................................... 11 Economic role of the Adriatic Sea in the Central Europe in 19th and 20th centuries UDK 339.9(266:4-191.2)"18/19" Andrej Pančur, Ekonomska vloga Avstro-Ogrske v evropskem prostoru s stališča modernizacijskih procesov in položaj posameznih dežel v njej ...... 17 The economic role of Austro-Hungarian monarchy in the European area in the context of modernisation processes and the situation of individual lands UDK 338.12(436-89:4)"18/1913" Jasna Fischer, Modernizacija slovenskih dežel v Avstro-Ogrski monarhiji ... 33 Modernisation of Slovenian lands under Austro-Hungarian monarchy UDK 338.12(436-89=163.6)"185/1914" Božo Repe, Vpliv politike na ekonomski položaj Slovenije v Jugoslaviji ...... 43 How the politics affected Slovenia's economic position in Yugoslavia UDK 323:338(497.4)"1918/1991" Zdenko Čepič, Vloga agrarnega sektorja pri modernizaciji Slovenije in Jugoslavije ................................................................................ 51 The role of agrarian sector in modernisation of Slovenia and Yugoslavia UDK 338.432(497.4)"1918/1991" Jože Prinčič, Temeljne dileme in problemi modernizacije slovenskega gospodarstva ............................................................................ 65 Main dilemmas and problems related to modernisation of Slovenian economy UDK 338.12(497.4)"185/1991" Žarko Lazarević, Razkorak med razvitimi in nerazvitimi - zaviralni dejavnik modernizacije Jugoslavije? ............................................ 77 The gap between the developed and the non-developed - an obstacle to modernisation of Yugoslavia? UDK 332.1(497.1)"1918/1991" 4 Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 2/2002 Novica Veljanovski, Ekonomski položaj Makedonije v Jugoslaviji ............... 89 Macedonia's economic position in Yugoslavia UDK 338.12(497.17)"1945/1991" Neven Borak, Slovenija kot najbolj razviti del Jugoslavije ............................ 97 Slovenia as the most developed part of Yugoslavia UDK 338.1(497.4)"1918/1991" Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 2/2002 3 Uredniška navodila avtorjem1 1. Prispevki za novejšo zgodovino so znanstvena revija, izdaja jo Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Kongresni trg 1. Revija objavlja izključno članke s področja novejše zgodovine. 2. V reviji so objavljeni prispevki v slovenskem jeziku, povzetki (summary) pa v angleškem ali nemškem ali italijanskem ali francoskem, izvleček (abstract) pa v angleškem. 3. Prispevek oddan uredništvu lahko obsega do 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami na stran (43.200 znakov). Prispevek mora biti oddan na disketi (z navedbo urejevalnika) in v odtisu. Avtor mora navesti sledeče podatke: ime in priimek, akademski naslov, delovno mesto, ustanovo zaposlitve, njen naslov in morebitni naslov elektronske pošte (e-mail). 4. Oddani prispevek mora imeti tudi izvleček in povzetek (praviloma do 3000 znakov - 45 vrstic). Izvleček (do 250 besed) mora biti razumljiv sam po sebi brez branja celotnega besedila članka; pri pisanju se uporabljajo celi stavki; izogibati se je treba slabše znanim kraticam in okrajšavam. Izvleček mora vsebovati avtorjev primarni namen oziroma doseg članka, razlog zakaj je bil napisan ter opis tehnike raziskovalnega pristopa (osnovna metodološka načela). K izvlečku mora avtor dodati ključne besede, ki odražajo vsebino prispevka in so primerne za indeksiranje. Oddani prispevek mora imeti navedbo ustrezne klasifikacije - kategorije uveljavljene v sistemu COBISS (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, poljudni članek, ...). 5. Besedilo prispevka mora biti pregledno in razumljivo strukturirano, tako da je mogoče raz- brati metodo dela, rezultate in sklepe. Na koncu mora biti navedena uporabljena literatura in arhivski fondi. 6. Opombe morajo biti pisane enotno. So vsebinske (avtorjev komentar) in bibliografske (na- vedba vira, uporabljene - citirane literature). Bibliografska opomba mora ob prvi navedni vsebovati celoten naslov oz. nahajališče: ime in priimek avtorja: naslov dela (ko gre za objavo v reviji ali zborniku naslov le-tega), kraj in leto izida, strani (primer: monografija: Jurij Perovšek: Liberalizem in vprašanje slovenstva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918-1929. Ljubljana: Modrijan, str. ...; revija/zbornik : Ervin Dolenc: Slovensko zgodo- vinopisje o času med obema vojnama in kulturna zgodovina. V: Prispevki za novejšo zgo- dovino, 38, 1998, št. 1-2, str. 43-57.), nato pa se uporablja smiselna okrajšava (navajati: dalje ...). Pri navajanju arhivskih virov je treba navesti najprej arhiv (ob prvi navedbi celotno ime, v primeru da ga uporabljamo večkrat nevesti okrajšavo v oklepaju), ime fonda ali zbirke (signaturo, če jo ima), števiko fascikla (škatle) in arhivske enote; mogoče ja navesti tudi naslov navajanega dokumenta. 7. Prispevki so recenzirani; recenzije so anonimne. Na osnovi pozitivnega mnenja recenzentov je prispevek uvrščen v objavo. 8. Za znanstveno vsebino prispevka in točnost podatkov odgovarja avtor. 9. Uredništvo prejete prispevke lektorira, avtor lekturo pregleda in jo avtorizira. Uredništvo po- sreduje avtorju prvo korekturo prispevka, ki jo mora vrniti uredništvu v roku treh dni. širjenje obsega besdila ob korekturah ni dovoljeno. Pri korekturah treba uporabljati korek- turna znamenja navedena v Slovenski pravopis (1962), Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Drugo korekturo opravi uredništvo. 10. Dodatna pojasnila lahko dobijo avtorji na uredništvu. 1 Periodična publikacija mora redno (v vsakem zvezku) objavljati navodila avtorjem, v katerih uredništvo avtorjem definira svojo uredniško politiko ter jim predstavi svoja vsebinska in tehnična na- vodila, katerih se morajo pri pripravi prispevka držati. Navodila avtorjem v znanstveni reviji Prispevki za novejšo zgodovino temeljijo na Navodilih za oblikovanje znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij, ki jih sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije (glej v spletni strani MŽZŠ: http//www.mszs.si/slo/znanost/sifranti/sifranti10.asp). Prispevki za novejšo zgodovino XLII - 2/2002 5 1.01 UDK 338(091)(4) Prejeto 25. 3. 2002 Dušan Nećak* Vloga ekonomskih procesov v evropskih integracijah in dezintegracijah IZVLEČEK V razpravi avtor obravnava genezo ekonomskih in političnih integracij v Evropi po drugi svetovni vojni. Po pojasnitvi izhodiščnih razmer in razlogov preide na obravnavo konkretnih oblik povezovanja v evropskih okvirih, s posebnim poudarkom na ekonomskih in socialnih vidikih. Ključne besede: integracije, dezintegracije, gospodarstvo, Evropa, Evropska skupnost ABSTRACT THE ROLE OF ECONOMIC PROCESSES IN EUROPEAN INTEGRATIONS AND DISINTEGRATIONS The paper deals with a genesis of economic and political integrations after the second world war. After explaining the original situation and reasons, the author deals with some concrete examples of European integrations, with a special emphasis on economic and social aspects. Key words: integrations, disintegrations, economy, Europe, European Community Poleg političnih, dinastičnih, verskih, etničnih in kulturno-civilizacijskih sodijo ekonomski ali gospodarski razlogi med najpomembnejše integracijske in dezinte- gracijske silnice pri združevanju ali razdruževanju ožjih (države) in širših območij (regije). Lahko celo trdim, da so prav gospodarski razlogi v podstati vseh prej naštetih. Na drugi strani pa so prav gospodarske vezi tiste, ki tudi brez političnega hotenja in formalno pravnega okvira najbolj trdno, enostavno in fleksibilno po- vezujejo države in ljudi, njih pomanjkanje pa deluje dezintegrativno. * Dr. redni profesor, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana,