Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 77 Str. 2–3 IN NARODOPISJE Nova vrsta 42 1–272 2006 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: razglednica Sv. Jurija ob Ščavnici in fotografija Antona Korošca iz Zbirke drobnih tiskov Enote za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor. Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 77 – Nova vrsta 42 2.–3. zvezek 2006 Maribor 2006 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Mag. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Doc. dr. Andrej Hozjan Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Maribor Izdajo te številke je sofinancirala občina Sv. Jurij ob Ščavnici 3 Kazalo – Contents RazpRavE – stUdiEs Feliks J. Bister, Človek in politik Anton Korošec (Man and Politician Anton Korošec – between Love and Hate) . 7 Vincenc Rajšp, Korošec in mladinsko gibanje na Štajerskem pred prvo svetovno vojno (Korošec and the Youth Movement in Styria before the First World War) . 12 Franc Čuš, Anton Korošec vodilni slovenski politik v Kraljevini SHS (Anton Korošec – Leading Slovene Politician in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes) . 21 Vlasta Stavbar, Deklaracijsko gibanje 1917/18 na Spodnjem Štajerskem (Declaration Movement 1917/18 in Lower Styria) . 36 Stane Granda, Odnos med Korošcem in ljubljanskim škofom Antonom Bonaventuro Jegličem v luči njegovega dnevnika (Korošec and Škof Jeglič) . 45 Andrej Rahten, Korošec in hrvaška politika (Korošec and Croatian Politics) . 54 Mateja Ratej, Anton Korošec in Kun-režim – Slovenska ljudska stranka v vladi Nikole Uzunovića leta 1927 (Anton Korošec and the ‘Kun Regime’ − The Slovene People’s Party in the Government of Nikola Uzunović in the Year 1927) . 66 Janko Prunk, Anton Korošec v opoziciji 1930–1934 (Anton Korošec in the Opposition 1930–1934) . 83 Jurij Perovšek, Korošec in temeljna vprašanja jugoslovanske države (Korošec and Fundamental Questions about Yugoslavia) . 92 4 Bojan Godeša, Korošec in Jugoslavija na začetku druge svetovne vojne (Korošec and Yugoslavia at the Beginning of the Second World War) . 104 Boris Mlakar, Pogledi in spomini na Korošca med povojno slovensko politično emigracijo (The Views and Memories of Korošec during the Postwar Slovene Political Emigration) . 114 Miroslav Stiplovšek, Anton Korošec in prizadevanja Slovenske ljudske stranke za uresničenje narodne avtonomije (Korošec and the Endeavours of the Slovene People’s Party for the Realisation of National Autonomy) . 122 Jure Gašparič, Korošec kot simbol SLS (Korošec as a Symbol of Slovene People’s Party) . 138 Miran Puconja, Razsežnosti ljudskostrankarskega gibanja in Koroščev nastop v krajih med Dravo in Muro (Roots of the People’s Party Movement and Dr. Anton Korošec’s Appearance in Places Between the Rivers Drava and Mura) . 153 Franc Rozman, Anton Korošec – urednik Slovenskega gospodarja (Anton Korošec – Editor of “Slovenski Gospodar” Newspaper) . 161 Mojca M. Peternel, Anton Korošec in Marburger Zeitung (Korošec in the Newspaper Marburger Zeitung) . 171 Ivan Rihtarič, Deklaracijsko gibanje in časopis Štajerc (Declaration Movement and the Newspaper Štajerc) . 180 Bogdan Kolar, Korošec in osrednja cerkveno-politična vprašanja v jugoslovanski državi (Anton Korošec and the Central Church – Political Questions in Jugoslavia) . 192 Ivan Janez Štuhec, Anton Korošec in družbeni nauk cerkve (Korošec and the Social Teachings of the Church) . 209 Igor Grdina, Anton Korošec na večer življenja (Anton Korošec on the Eve of His Life) . 221 Zinka Zorko, Prleško narečje v Biserjanah, rojstnem kraju Antona Korošca – pregovori in reki (The Prlek Dialect in Biserjane, Birth Place of Anton Korošec – Proverbs and Syaings) . 233 5 Mihaela Koletnik, Vinogradniška terminologija na Ženiku in v Biserjanah, rojstnem kraju Antona Korošca (Viticulture Terminology in Ženik and Biserjane, the Birth Place of Anton Korošec) . 243 Marko Jesenšek, Slovenski jezik v skupščini prve Jugoslavije – Anton Korošec: »… potrebno /je/ potencirati slovensko narodno zavest in slovensko kulturo, vse zaradi obrambe proti nevarnosti tujerodnih navalov.« (The Slovene Language in the National Assembly of the First Yugoslavia – Anton Korošec “… it is Necessary to Intensify Slovene National Awareness and Slovene Culture, All for the Sake of Defence Against the Dangers of Foreign Born Assults”.) . 255 Kongresi in simpoziji – CONGRESSEs AND sYMPOSIA Marko Jesenšek, Anton Korošec in njegov čas (Znanstveni simpozij v Svetem Juriju ob Ščavnici, 6.–7. oktobra 2006) . 269 Spomenik Antona Korošca v Svetem Juriju ob Ščavnici (delo akademskega kiparja Darka Golije) – odkrit ob simpoziju 7. 10. 2006 7 razprave – studies Človek in politik Anton Korošec Feliks J. Bister* UDK 94(497.4):929 Korošec A. Feliks J. Bister: Človek in politik Anton Korošec. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 77=42(2006), 2–3, str. 7–11 Razprava predstavlja Korošca kot narodnostno zavednega Slovenca, ki je bil ponosen na svoj kmečki rod in katoliško držo – to je odločilno zaznamovalo tudi njegovo politično delovanje in uveljavitev. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je bil »prvi govornik« južnih Slovanov habsburške monarhije, postal je nesporni voditelj slovenskega naroda in državnik evropskega pomena v nemirnih časih med obema vojnama. UDC 94(497.4):929 Korošec A. Feliks J. Bister: Man and Politician Anton Korošec – between Love and Hate. Review for History and Ethnography, Maribor 77=42(2006), 2–3, pp. 7–11 This paper presents Anton Korošec as a nationally conscious Slovene, who was proud of his peasant descent and Catholic standing – which also decisively denoted his political activity and won him recognition. At the end of the First World War and fall of the Austro-Hun- garian Empire he was the “first spokesman” of the southern Slavs in the Hapsburg monar- chy. He became the undisputed leader of the Slovene nation and a statesman of European significance in the turbulent times between the two world wars. Leta 1965, ko sem prišel prvič v Videm ob Ščavnici (danes je ponovno pre- imenovan v stari Sv. Jurij ob Ščavnici – bil sem gost nepozabnega župnika June- ža), je Ruda Jurčec post festum, a vendar, govoril ob 25-letnici Koroščeve smrti na slovenskem narodnem taboru v Argentini. Na začetku govora se je retorično vprašal: »Kaj nam danes pomeni Anton Korošec?« V nadaljevanju je Korošca imenoval za heroja majniške deklaracije, opozoril pa je tudi, da so ga drugi * Dr. Feliks J. Bister, docent in znanstveni svetnik na avstrijsko-slovenski Stolici za srednjeev- ropske študije na FHŠ Univerze na Primorskem, [email protected] 8 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2–3/2006 • razprave – studies imeli za vojvodo naroda, kneza slovenstva in gruntarja – vladarja.1 Korošec je bil že proti koncu habsburške monarhije nesporni vodja največje Vseslovenske ljudske stranke in predsednik Jugoslovanskega kluba v dunajskem Državnem zboru – torej politik državnega pomena in vrednosti. Mojo disertacijo oz. monografijo o Korošcu je Janko Pleterski v recenziji nemške izdaje leta 1995 pravilno označil, »da je knjiga sad dogovora treh ko- roških slovenskih študentov zgodovine na Dunaju, da napišejo biografije treh pomembnih slovenskih politikov na prelomu stoletij do 1918«.2 Sam sem izbiral med Francem Grafenauerjem, Janezom E. Krekom in Antonom Korošcem – od- ločil sem se za Korošca, in sicer predvsem zaradi ocene, ki jo je o njem zapisal Friedrich Funder (1872–1959) glavni urednik (skoraj štirideset let; do anšlusa 1938) pomembnega krščansko-socialnega glasila Reichspost: »Korošec je borbe- ni voditelj katoliških Slovencev, krepkejši kakor njegov učeni rojak, poslanec dr. Krek.«3 Dobrih 50 let pozneje je Joachim Hösler v pregledu slovenske zgodovine od začetka do leta 2004 predstavil Korošca kot »ostrega kritika ‘nemštva’ in ‘nemčurstva’ ob kljubovalni lojalnosti do habsburške monarhije«.4 Ne drži pa misel nemškega pisca, ki je v nadaljevanju Korošca označil tudi za jezuita – to ni bil, čeprav oznaka za Korošca ni žaljiva.5 Če pojmujemo zgodovino kot »neskončen dialog med sedanjostjo in pre- teklostjo« (E. H. Carr), je seveda vse odvisno od intenzivnosti tega dialoga in kakovosti pridobljenih informacij. Ko hote ali nehote primerjamo preteklost z današnjim trenutkom, tj. z lastnimi predstavami in željami, moramo biti pred- vsem kritični – in to do sebe, ne samo do drugih. Pri opisu zgodovinske oseb- nosti moramo biti še dodatno previdni, saj nas je lahko med študijem dodatno očarala ali razočarala, to pa za nepristranskega zgodovinarja ni dobro. Nemški klasik z izrednim zgodovinskim čutom, Friedrich