UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Zgodovino
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Nuša Žirovnik Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Diplomsko delo USTANOVNI OČETJE LJUBLJANSKE PRAVNE FAKULTETE V HABSBURŠKI MONARHIJI: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER Graduation thesis THE FOUNDING FATHERS OF THE LJUBLJANA FACULTY OF LAW IN THE HABSBURG MONARCHY: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER Mentor: red. prof. dr. Andrej Rahten Kandidatka: Nuša Žirovnik Maribor, julij 2016 Lektorica: dr. Aleksandra Gačić, univ. dipl. prof. zgodovine in slovenščine Prevajalka: Tanja Žugelj, univ. dipl. prof. slovenščine in angleščine ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Andreju Rahtenu za vso pomoč, svetovanje in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Največja zahvala gre mojim domačim, ki so mi študij omogočili in mi stali ob strani. POVZETEK Leonid Pitamic je bil slovenski pravnik. Sodeloval je pri komisiji za Narodno vlado v Ljubljani, na mirovni konferenci v Parizu, imenovan je bil v Deželno vlado za Slovenijo, dejaven je bil tudi na letnih skupščinah Društva narodov v Ženevi ter bil stalni član arbitražnega sodišča v Haagu in izredni poslanik ter pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil imenovan med prve redne profesorje in izvoljen za prvega dekana na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delovanje fakultete je otvoril s predavanjem Pravo in revolucija. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od njene ustanovitve pa tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti. Bogumil Vošnjak je bil pisec, politik in diplomat. Skupaj s Hrvatom Antejem Trumbićem je med prvo svetovno vojno sodeloval pri razglasitvi Krfske deklaracije. Bil je tajnik Jugoslovanskega odbora v emigraciji, poslanec v Narodni skupščini in poslanik Kraljevine SHS v Pragi. Imenovan je bil za profesorja političnih ved na Univerzi v Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je že drugič odšel v izseljenstvo, kjer je deloval kot član Slovenskega narodnega odbora v Washingtonu in nekaj časa pri Svobodni Evropi. Ivan Žolger je bil slovenski pravnik in diplomat. Imenovan je bil v uradniško vlado Ernesta Seidlerja za ministra brez listnice. Kot minister je bil prvi in edini Slovenec na takšnem položaju v Avstriji v času habsburške monarhije. V Narodni vladi je bil imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Med drugim je bil imenovan tudi za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ključne besede: Leonid Pitamic, Bogumil Vošnjak, Ivan Žolger, Narodna vlada, Društvo narodov, mirovna konferenca v Parizu, Pravna fakulteta v Ljubljani. ABSTRACT Leonid Pitamic was a Slovenian lawyer. He participated at the commission of the National Government in Ljubljana, at the peace conference in Paris, he was appointed to the Provincial Government for Slovenia, he was also active at the annual general meetings of the League of Nations in Geneva and was a permanent member of the Arbitral Tribunal in The Hague and Extraordinary Ambassador and Minister Plenipotentiary of the Kingdom of Yugoslavia to the United States. Upon the establishment of the University of Ljubljana he was appointed among the first full professors and was elected as the first dean of the Faculty of Law in Ljubljana. The faculty was opened by him with a lecture called Law and revolution. He was a member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts in Zagreb since its foundation, as well as a regular member of the Academy of Sciences and Arts. Bogumil Vošnjak was a writer, a politician and a diplomat. Together with the Croat Ante Trumbić he took part in the proclamation of Corfu Declaration during the First World War. He was a secretary of the Yugoslav Committee in emigration, a deputy in the National Assembly and the Ambassador of the Kingdom of SHS in Prague. He was appointed as a professor of political science at the University of Zagreb. After the Second World War he emigrated for the second time, where he worked as a member of the Slovenian National Committee in Washington, and some time at the Free Europe. Ivan Žolger was a Slovenian lawyer and a diplomat. He was appointed Minister without portfolio during the Ernest Seidler’s government. As the minister he was the first and only Slovenian in such a position in Austria during the habsburg monarchy. He was appointed Chairman of the Administrative Commission in the Department of Internal Affairs at the The National Government, and he was proposed for the main Slovenian representative by the League of Nations in Geneva by Anton Korošec. Among other things, he was appointed a full professor at the Faculty of Law in Ljubljana. Keywords: Leonid Pitamic, Bogumil Vošnjak, Ivan Žolger, the National Government, The League of Nations, a peace conference in Paris, Faculty of Law in Ljubljana. KAZALO UVOD ............................................................................................................. 1 1 SLOVENSKI IZOBRAŽENCI NA PRELOMU STOLETJA ..................... 3 2 OTROŠKA IN ŠTUDIJSKA LETA .......................................................... 12 3 POKLICNA POT V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE ..................... 15 4 PREVRAT ................................................................................................. 37 5 POKLICNI DOSEŽKI V JUGOSLOVANSKI DOBI ............................... 58 5.1 Ustanovitev Univerze v Ljubljani ........................................................ 72 ZAKLJUČEK .............................................................................................. 77 VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 80 KAZALO SLIK Slika 1: dr. Bogumil Vošnjak ............................................................................. 21 Slika 2: Razglednica iz Rusije Bogumila Vošnjaka ......................................... 25 Slika 3: Ante Trumbić, Nikola Pašić, Milenko Vesnić in Ivan Žolger ........... 46 Slika 4: Profesor dr. Leonid Pitamic s študenti prava ..................................... 60 i UVOD Osnovni namen diplomskega dela z naslovom Ustanovni očetje ljubljanske pravne fakultete v habsburški monarhiji: Pitamic, Vošnjak, Žolger je predstaviti življenje in delo dr. Leonida Pitamica, dr. Bogumila Vošnjaka in dr. Ivana Žolgerja. Leonid Pitamic je širši slovenski javnosti slabo poznan, čeprav je cenjen v slovenskih pravniških krogih, saj je bil odličen pravnik, zanamcem pa je zapustil veliko zbirko knjig in člankov s pravniško vsebino. Bil je prvi dekan novoustanovljene Pravne fakultete v Ljubljani leta 1920. V slovenskem zgodovinopisju se Leonid Pitamic pojavlja v povezavi s posamičnimi političnimi dogodki. V knjigi Čista teorija prava kot izziv, katere avtor je Marijan Pavčnik, zasledimo kratek pregled Pitamičevega življenja in dela, ki mi je bil v veliko pomoč, v veliki meri pa sem si pri pisanju njegovega življenjepisa pomagala tudi s članki. Na internetu sem zasledila tudi uradno spletno stran Pitamičevo tekmovanje študentov prava, ki je posvečena Leonidu Pitamicu. Bogumil Vošnjak se je rodil v družini industrialcev iz Šoštanja. Njegov oče je bil inženir Mihael Vošnjak, železničarski strokovnjak, politik, deželni in državni poslanec ter ustanovitelj hranilništva na Slovenskem. Bogumilov stric Josip Vošnjak, ki je bil sicer zdravnik in politik, se je v poznih letih ukvarjal tudi s pisateljevanjem in ravno on je bil njegov glavni vzor, da se je že v mladih letih posvetil literarnemu in političnemu delu. Pri obravnavanju Vošnjakovega dela mi je bil v veliko pomoč njegov Dnevnik iz prve svetovne vojne, ki ga je uredil Vladimir Kološa, odlično doktorsko disertacijo o Bogumilu Vošnjaku pa je napisala Aleksandra Gačić, in sicer z naslovom Dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat. Pri pisanju sem si poleg literature pomagala tudi z arhivskim gradivom. Ivan Žolger je prvi in edini Slovenec, ki je bil imenovan za ministra, in sicer leta 1917 kot minister brez listnice v uradniški vladi v Avstriji. Kasneje je bil predstavnik na pariški mirovni konferenci, kjer se je zavzemal predvsem za koroško vprašanje. O Žolgerju monografije še ni, zato sem se opirala predvsem na delo dr. Andreja Rahtena Pravo in diplomacija: primer dr. Ivana Žolgerja. V pomoč sta mi bila tudi arhivsko in časopisno gradivo. 1 Diplomsko delo sem osnovala na petih vsebinskih sklopih. Prvi sklop govori o slovenskih izobražencih na prelomu stoletja. V tem sklopu sem opisala, kakšne možnosti so imeli Slovenci pri izobraževanju v habsburški monarhiji. Opisala sem nastanek osnovnih šol, gimnazij in univerze ter uporabo slovenskega jezika. V drugem sklopu sem opisala Pitamičevo, Vošnjakovo in Žolgerjevo mladost in čas šolanja, vse do študija v Gradcu, na Dunaju in v Parizu. V tretjem sklopu sem obravnavala njihovo poklicno pot v času habsburške monarhije. Četrto poglavje govori o prevratu in času mirovne konference v Parizu, namreč, vsi trije omenjeni so bili člani mirovne konference. Žolger in Pitamic sta sodelovala pri Društvu narodov v Ženevi, Vošnjak pa je bil edini slovenski podpisnik Krfske deklaracije. Peti sklop opisuje poklicne dosežke v jugoslovanski dobi, med katere lahko zagotovo štejemo tudi ustanovitev Pravne fakultete v Ljubljani. Prvi profesorski zbor so tako snovali matičarji: dr. Ivan Žolger, profesor meddržavnega prava, dr. Leonid Pitamic, profesor ustavnega in meddržavnega prava, in dr. Bogumil Vošnjak, profesor jugoslovanskega