Letopis SAZU 2019

ISSN 0374–0315 ISSN 15 € 15

LETOPIS SAZU 70. KNJIGA / 2019 AKADEMIJE ZNANOSTIUMETNOSTI IN AKADEMIJE SLOVENSKE 70 LJUBLJANA . KNJIGA 201 2020 9 ISSN 0374-0315

LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 70/2019

THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 70/2019

ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXX (2019)

SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

70. KNJIGA 2019

THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 70/2019

LJUBLJANA 2020 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 18. FEBRUARJA 2020

Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS

I ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION...... 9 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani

II POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA...... 21 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2019...... 23 Delo skupščine SAZU...... 29 I. Razred za zgodovinske in družbene vede...... 31 II. Razred za filološke in literarne vede...... 33 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...... 35 IV. Razred za naravoslovne vede...... 37 V. Razred za umetnosti...... 40 VI. Razred za medicinske vede...... 47

Svet za varovanje okolja...... 48 Svet za energetiko...... 49 Svet za razvoj...... 52 Pravopisna komisija...... 59 Komisija za tisk in publikacije...... 60 Komisija za statutarna vprašanja...... 62 Komisija za človekove pravice...... 62 Komisija za slovenski jezik v javnosti...... 63 Fundacija dr. Bruno Breschi...... 69 Fundacija akademika Ivana Vidava...... 71 Kabinet akademika Franceta Bernika...... 71

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination...... 72 Mednarodna izmenjava raziskovalcev...... 78

Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda...... 81

Jubileji ...... 85 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja članov SAZU...... 86

Znanstvena in umetniška srečanja/ Scientific and Art Gatherings...... 90 Predavanja na SAZU...... 119 Predstavitve knjig...... 123 Srečanje akademikov...... 131

III ČLANI / MEMBERS...... 133 I. Razred za zgodovinske in družbene vede...... 135

5 II. Razred za filološke in literarne vede...... 139 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...... 143 IV. Razred za naravoslovne vede...... 149 V. Razred za umetnosti...... 152 VI. Razred za medicinske vede...... 156

Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU...... 160

BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2019 / 2019 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS...... 162

NOVI ČLANI / NEW MEMBERS...... 255 I. razred...... 255 Janez Kranjc...... 255 Peter Vodopivec...... 256 Charles G. Dempsey...... 258 Reinhard Härtel...... 259 II. razred...... 261 Igor Maver...... 261 Andreja Žele...... 263 Marija Kozar - Mukič...... 265 Liliana Spinozzi Monai...... 267 Emil Tokarz...... 269 Ivan Verč...... 273 III. razred...... 276 Roman Jerala...... 276 Duncan Haldane...... 278 Dejan Popović...... 280 Claude Sammut...... 282 IV. razred...... 283 Hojka Kraigher...... 283 Ivan Gušić...... 284 Alexei Verkhratsky...... 285 V. razred...... 285 Mirko Bratuša...... 285 Milan Jesih...... 287 Nina Šenk Kosem...... 290

POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS...... 292

UMRLI V 2019 / DEPARTED IN 2019...... 321 Arnold Feil...... 323 Slobodan Perović...... 324 Zinka Zorko...... 325 Dušan Hadži...... 333 Nikola Hajdin...... 336 Anton Mavretič...... 338 Lojze Gostiša...... 339

6 IV BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS...... 343 BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2019...... 345 PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2019 ...... 354

V SUMMARY...... 359 The Slovenian Academy of Sciences and Arts in 2019...... 361 SASA ORGANIZATION...... 367 MEMBERS...... 369 Section I. - Historical and Social Sciences...... 369 Section II. - Philological and Literary Sciences...... 374 Section III. - Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences...... 379 Section IV. - Natural Sciences...... 386 Section V. - Arts...... 390 Section VI. - Medical Sciences...... 394 Library...... 399

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER...... 402

I ORGANIZACIJA SAZU SASA ORGANIZATION

SKUPŠČINA SAZU

IZVRŠILNI ODBOR

Predsednik: Tadej Bajd Podpredsednika: Robert Zorec in Peter Štih Glavni tajnik: Uroš Skalerič

ČASTNI ČLAN: France Bernik

REDNI ČLANI (70): Tatjana Avšič - Županc, Tadej Bajd, Emerik Bernard, France Bernik, Ivan Brat- ko, Rajko Bratož, Bojan Čerček, Vinko V. Dolenc, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Pe- ter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Boštjan Kiauta, Matjaž Kmecl, Milček Komelj, Marjan Kordaš, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stan- ko Kristl, Janez Lamovec, Lojze Lebič, Janez Levec, Jože Maček, Janez Matičič, Jože Mencinger, Milan Mihelič, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu, Marijan Pavčnik, Matija Pe- terlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simčič, Uroš Skalerič, Boris Sket, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Peter Štih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževič, Drago Tr- šar, Vito Turk, Dragica Turnšek, Robert Zorec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek

IZREDNI ČLANI (25): Gregor Anderluh, Mirko Bratuša, Matej Brešar, Milan Dekleva, Franci Gabrov- šek, Janez Höfler, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Milan Jesih, Hojka Kraigher, Janez Kranjc, Željko Knez, Peter Križan, Igor Maver, Jožef Muhovič, Marko Noč, Boris A. Novak, Uroš Rojko, Renata Salecl, Gregor Serša, Marko Snoj, Ma- rija Stanonik, Nina Šenk Kosem, Peter Vodopivec, Andreja Žele

DOPISNI ČLANI (83): Jelena Vladimirovna Boldireva, Pavel Bosák, Savo Bratos, Ruben G. Carbonell, Antonio Cardesa, Reinhart Ceulemans, Henry R. Cooper Jr., Charles G. Demp- sey, Milan R. Dimitrijević, Martin Dimnik, Rudolf Flotzinger, Derek Clifford Ford, Manfred Geiger, Gerhard Giesemann, Paul Gleirscher, Vinko Globokar,

11 Wolfgang L. Gombocz, Marc Leland Greenberg, Ivan Gušić, Duncan Haldane, Maja Haderlap, Tošihiro Hamano, Peter Handke, Christian Hannick, Reinhard Härtel, Harald zur Hausen, Philip G. Haydon, Ljudevit Ilijanić, Ludvik Karničar, Hans-Dieter Klingemann, Georgi Konstantinovski, Silvin Košak, Kozar - Mukič, Ljubov Viktorovna Kurkina, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Ljubomir Madžar, Tonko Maroević, Juraj Martinović, Gian Carlo Menis, Joseph Milič - Emili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Erwin Neher, Velimir Neidhardt, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O‘Loughlin, Valentin Oman, Luko Paljetak, Vladimir Parpura, Alessan- dro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, De- jan Popović, Bogdan Povh, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Claude Sammut, Cesare Scalon, James Floyd Scott, Yehuda Shoenfeld, Liliana Spinozzi Monai, Dimitrije Stefanović, Erik Valdemar Stålberg, Jože (Joseph) Straus, Ivan Supičić, Sergio Tavano, Bożena Tokarz, Emil Tokarz, Zlatko Ugljen, Felix Unger, Ivan Verč, Alexei Verkhratsky, John Villadsen, Marija Wakounig, Anton Wernig, Herwig Wolfram, Karl Matej Woschitz

12 ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2019

A) PREDSEDSTVO

Predsednik: Tadej Bajd Podpredsednika: Robert Zorec in Peter Štih Glavni tajnik: Uroš Skalerič Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Slavko Splichal Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede): Marko Snoj Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Franc Forstnerič Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Tatjana Avšič - Županc Tajnik V. razreda (umetnosti): Milček Komelj Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Gregor Serša Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Peter Fajfar, Lojze Lebič in Jože Mencinger

IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA Predsednik: Tadej Bajd Podpredsednika: Robert Zorec in Peter Štih Glavni tajnik: Uroš Skalerič Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.

B) POSEBNE ENOTE SAZU 1. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je mag. Petra Vide Ogrin.

2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil ga je akad. Branko Stanovnik.

3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akad. France Bernik, častni član SAZU.

C) SVETI, ODBOR IN KOMISIJE

1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: akad. Andrej Kranjc

13 Namestnik predsednika: prof. dr. France Lobnik Člani s SAZU: izr. član prof. dr. Franci Gabrovšek, izr. članica prof. dr. Hoj- ka Kraigher, akad. Boris Sket, akad. Janez Sketelj, akad. Boštjan Žekš Ostali člani: univ. dipl. inž. Renata Karba, prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. h. c. Niko Torelli

2. SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: prof. dr. Alojz Poredoš Častni predsednik: akad. Alojz Kralj Tajnik: mag. Janez Možina Člani: prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Janez Krč, prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Igor Papič, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavčnik, prof. dr. Marko Topič, prof. mag. Rok Vodnik, dr. Franc Žlahtič

3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akad. Marko Marijan Mušič Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Bo- ris Paternu, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik, Miha Toma- ževič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Milan Mihelič in Marjan Kordaš.

4. SVET ZA RAZVOJ Predsednik: akad. Igor Emri Podpredsednik: akad. Slavko Splichal Člani: akademiki Josip Globevnik, Lojze Lebič, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš ter izredni člani Milan Dekleva, Marko Jesenšek, Željko Knez, Jožef Muhovič, Uroš Rojko in Marko Snoj Vabljeni zunanji člani: Frane Adam, Igor Akrapovič, Drago Babič, Lučka Kajfež Bogataj, Maja Bučar, Leon Cizelj, Jože P. Damjan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Vilma Ducman, Peter Glavič, Györkös József, Mitjan Kalin, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malič, Saša Novak, Igor Papič, Jernej Pikalo, Raj- ko Pirnat, Stane Pejovnik, Mateja Sedmak, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Božidar Šarler, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan in Franc Matjaž Zupančič.

5. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akad. Jože Pirjevec Člani akademik: Matjaž Kmecl

14 Ostali člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič - Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nećak, dr. Vera Klopčič

6. PRAVOPISNA KOMISIJA Vodila jo je doc. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in FH UNG). Član akademik: Janez Orešnik Člani komisije v ožji sestavi: doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (FDV UL in ZRC SAZU), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposleni v kulturi), doc. dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), izr. prof. dr. Hotimir Tivadar (FF UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU), Marta Kocjan Barle (lektorica) Člani komisije v širši sestavi: izr. prof. dr. Kozma Ahačič (ZRC SAZU), mag. Peter Holozan (Amebis, d. o. o.), izr. član prof. dr. Marko Jesenšek (FF UM), dr. Drago Kladnik (GIAM ZRC SAZU, KSZI RS), doc. dr. Nataša Logar (FDV), prof. dr. Mateja Petrovčič (Filozofska fakulteta UL), izr. član prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU), prof. dr. Irena Stramljič Breznik (FF UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), izr. članica prof. dr. Andreja Žele (Filo- zofska fakulteta UL in ZRC SAZU),

7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodil jo je akad. Peter Štih. Člani: akademiki Rajko Bratož, Igor Grabec, Ivan Kreft, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš ter izr. član prof. dr. Marko Snoj

8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodil jo je akad. Marijan Pavčnik. Člana: akad. Alenka Šelih in akad. Jože Mencinger Sodelavka: Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU Člani razširjene statutarne komisije so še akademiki Kajetan Gantar, Bran- ko Stanovnik, Mitja Zupančič, Andrej Jemec in Janez Lamovec.

9. KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Vodil jo je akad. Valentin Hribar. Častna predsednica: akad. Alenka Šelih Podpredsednica: izr. članica prof. dr. Renata Salecl Člani: akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik in Blaž Rozman

10. KOMISIJA ZA SLOVENSKI JEZIK V JAVNOSTI Vodil jo je izr. član prof. dr. Boris A. Novak (predsednik do 26. aprila).

15 Skupščina SAZU je 6. junija izvolila devet novih izrednih in enajst dopisnih članov. / The SASA Assembly elected nine new Associate and eleven Corresponding Members.

Novi izredni člani SAZU so postali pravnik prof. dr. Janez Kranjc, ... / The Academy welcomed the following new Associate Members: Jurist Prof. Dr. Janez Kranjc,

... zgodovinar prof. dr. Peter Vodopivec, ... / historian Prof. Dr. Peter Vodopivec, ... anglist prof. dr. Igor Maver, ... / Anglicist Prof. Dr. Igor Maver,

... slovenistka prof. dr. Andreja Žele, ... / Slovenist, Prof. Dr. Andreja Žele,

..., dr. kemijskih znanosti prof. Roman Jerala, ... / ... znanstvena svetnica Gozdarskega inštituta Prof. Dr. Roman Jerala, Slovenije prof. dr. Hojka Kraigher, ... / Research Counsellor at the Slovenian Forestry Institute, Prof. Dr. Hojka Kraigher, ... kipar Mirko Bratuša, ... / sculptor Mirko Bratuša,

... pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih ... / poet, playwright and translator Milan Jesih

... in skladateljica Nina Šenk Kosem. / and composer Nina Šenk Kosem. Članske listine na slavnostni skupščini so prejeli dopisni člani prof. dr. Reinhard Härtel, prof. dr. Emil Tokarz in prof. dr. Dejan Popović, ... / At the festive inauguration ceremony, certificates of membership were handed to Corresponding Members Prof. Dr. Reinhard Härtel, Prof. Dr. Emil Tokarz and Prof. Dr. Dejan Popović, ... etnologinja Marija Kozar - Mukič, ... / ethnologist Marija Kozar - Mukič,

... tržaški slavist prof. dr. Ivan Verč in ... / Triestine Slavist, Prof. Dr. Ivan Verč,

Slovesnost so popestrili glasbeniki z izvedbo del Nine Šenk Kosem. / The occasion included a musical interlude, composed by Nina Šenk Kosem.

... geolog prof. dr. Ivan Gušić. / geologist Prof. Dr. Ivan Gušić. Člani: izr. član prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik, v. d. predsednika od 26. aprila), akad. Ivan Bratko, doc. dr. Nataša Gliha Komac, akad. Matija Gogala, izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Dean Komel (mirovanje članstva od 4. decembra), akad. Milček Komelj, akad. Marjan Kordaš in akad. Jože Mencinger

D) FUNDACIJI

1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Predsednik: akad. Kajetan Gantar Podpredsednik: izr. član prof. dr. Marko Jesenšek Tajnik: prof. Jože Faganel

2 FUNDACIJA AKADEMIKA IVANA VIDAVA Predsednik uprave: akademik Branko Stanovnik Člani: akademika Josip Globevnik in Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg

E) UPRAVA SAZU

Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.

16 SKUPŠČINA SAZU

PREDSEDSTVO

POSEBNE ENOTE RAZREDI UPR AVA Biblioteka I. RAZRED ZA Kabinet predsednika Oddelek za mednarodno ZGODOVINSKE IN Upravna pisarna sodelovanje in DRUŽBENE VEDE Sekretariat predsedstva znanstveno koordinacijo Oddelek za družbene Pisarna predsedstva Kabinet akademika Franceta vede Oddelek za tisk in publikacije Bernika Oddelek za zgodovinske Finančno-računovodska vede služba Tehnično-nabavna in SVETI, ODBOR IN II. RAZRED ZA investicijska služba KOMISIJE FILOLOŠKE IN Svet za varovanje okolja LITERARNE VEDE Svet za energetiko Svet za kulturo in identiteto III. RAZRED ZA prostora Slovenije v MATEMATIČNE, znanosti FIZIKALNE, KEMIJSKE Svet za razvoj IN TEHNIŠKE VEDE Odbor za preučevanje Oddelek za matematične, narodnih manjšin fizikalne in kemijske Pravopisna komisija vede Komisija za tisk in Oddelek za tehniške vede publikacije Komisija za statutarna IV. RAZRED ZA vprašanja NAR AVOSLOV NE Komisija za človekove pravice VEDE Komisija za slovenski jezik v javnosti V. RAZRED ZA UMETNOSTI FUNDACIJI Fundacija dr. Bruno Breschi VI. RAZRED ZA Fundacija akademika Ivana MEDICINSKE VEDE Vidava

17 KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA

AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)

PREDSEDNIKI: Nahtigal, Rajko (1939–1942), član filozofsko-filološko-historičnega razreda Vidmar, Milan (1942–1945), član matematično-prirodoslovnega razreda Kidrič, France (1945–1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1948–1950) Ramovš, Fran (1950–1952), član razreda za filološke in literarne vede Vidmar, Josip (1952–1976), član razreda za filološke in literarne vede Milčinski, Janez (1976–1992), član razreda za medicinske vede Bernik, France (1992–2002), član razreda za filološke in literarne vede Žekš, Boštjan (2002–2008), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Trontelj, Jože (2008–2013), član razreda za medicinske vede Mušič, Marko Marijan (2014), član razreda za umetnosti Bajd, Tadej (2014–), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

PODPREDSEDNIKI: Lavrič, Božidar (1950–1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske vede Kuhelj, Anton (1961–1980), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede Ziherl, Boris (1975–1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede Kreft, Bratko (1976–1992), član razreda za umetnosti Blinc, Robert (1980–1999), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980–1994), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994–2011) Zlobec, Ciril (1992–1999), član razreda za umetnosti Gantar, Kajetan (1999–2005), član razreda za filološke in literarne vede Kralj, Alojz (1999–2002), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Trontelj, Jože (2002–2008), član razreda za medicinske vede Šelih, Alenka (2005–2008), članica razreda za zgodovinske in družbe- ne vede

18 Gogala, Matija (2008–2011), član razreda za naravoslovne vede Mušič, Marko Marijan (2008–2014), član razreda za umetnosti Bajd, Tadej (2011–2014), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Kranjc, Andrej (2014–2017), član razreda za naravoslovne vede Krašovec, Jože (2014–2017), član razreda za filološke in literarne vede Zorec), Robert (2017–), član razreda za naravoslovne vede Štih, Peter (2017–), član razreda za zgodovinske in družbene vede

GLAVNI TAJNIKI: Krek, Gregor (1939–1942), član pravnega razreda Ramovš, Fran (1942–1950), član filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942–1945), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), član razreda za filološke in literarne vede (1948–1950) Kos, Milko (1950–1972), član razreda za zgodovinske in družbene vede Kušej, Gorazd (1972–1980), član razreda za zgodovinske in družbene vede Goričar, Jože (1980–1985), član razreda za zgodovinske in družbene vede Batis, Janez (1985–1992), član razreda za medicinske vede Drovenik, Matija (1992–1999), član razreda za naravoslovne vede Andolšek - Jeras, Lidija (1999–2002), članica razreda za medicinske vede Gogala, Matija (2002–2008), član razreda za naravoslovne vede Kranjc, Andrej (2008–2014), član razreda za naravoslovne vede Skalerič, Uroš (2014–), član razreda za medicinske vede

ČLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. ČLENU ZAKONA O SAZU: Batis, Janez (1996–2002), član razreda za medicinske vede Ramovš, Primož (1996–1999), član razreda za umetnosti Vodovnik, Lojze (1996–2000), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Zlobec, Ciril (1999–2002), član razreda za umetnosti Mayer, Ernest (2000–2003), član razreda za naravoslovne vede Andolšek - Jeras, Lidija (2002–2003), članica razreda za medicinske vede Maček, Jože (2003–2008), član razreda za naravoslovne vede Pavček, Tone (2003–2008), član razreda za umetnosti Svetina, Saša (2004–2008), član razreda za medicinske vede Gantar, Kajetan (2008–2011), član razreda za filološke in literarne vede Jemec, Andrej (2008–2014), član razreda za umetnosti

19 Šelih, Alenka (2008–2014), članica razreda za zgodovinske in družbene vede Gogala, Matija (2011–2017), član razreda za naravoslovne vede Fajfar, Peter (2014–), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Lebič, Lojze (2014–), član razreda za umetnosti Mencinger, Jože (2017–), član razreda za zgodovinske in družbene vede

20 II. POROČILO O DELU SAZU REPORT ON THE WORK OF SASA

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2019

Poročilo s skupščine SAZU 27. februarja 2020

Najpomembnejši dogodek preteklega leta je bila izvolitev devetih novih članic in članov. Naše vrste so obogatili in tudi pomladili profesor rimskega prava Janez Kranjc, zgodovinar, znanstveni svetnik Peter Vodopivec, profesor za an- gleško in ameriško književnost Igor Maver, profesorica za slovenski knjižni jezik Andreja Žele, profesor za biokemijo Roman Jerala, znanstvena svetnica gozdarskega inštituta Hojka Kraigher, kipar, profesor Mirko Bratuša, pesnik in prevajalec Milan Jesih ter naša najmlajša članica, skladateljica Nina Šenk Ko- sem. Vsi se odlikujejo z vrhunskimi, mednarodno priznanimi znanstvenimi in umetniškimi dosežki. Posebej smo ponosni na enajst dopisnih članic in članov iz tujine. Med dopisne člane so bili izvoljeni: Charles G. Dempsey in Reinhard Härtel v I. razredu, Marija Kozar - Mukič, Liliana Spinozzi Monai, Emil Tokarz in Ivan Verč v II. razredu, nobelovec Duncan Haldane, Dejan Popović in Claude Sammut v III. razredu ter Ivan Gušić in Alexei Verkhratski v IV. akademijskem razredu. Vsi so že v preteklosti in bodo tudi v bodoče pomembno bogatili slovensko znanstveno in umetniško okolje. Na nacionalnih evropskih akademijah prevladuje mnenje, da je najpo- membnejša naloga akademij v enaindvajsetem stoletju znanstveno svetovanje politiki. To svetovanje je mogoče najučinkoviteje izvajati preko organiziranja posvetov, konferenc in okroglih miz. V preteklem letu smo organizirali štiri ve- čje posvete. Ob stoletnici priključitve Prekmurja je potekal dvodnevni simpozij z naslovom Mi vsi živeti ščemo. Z močno udeležbo mednarodnih predavateljev se je odlikoval posvet The Other Brain. Skupaj s Teološko in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pripravili simpozij Hyeronimus noster. Na posvetu o kakovosti v visokem šolstvu pa smo imeli priložnost poslušati predavanje nekdanjega rektorja Univerze v Cambridgeu in člana Royal Society, sira Leszeka Borysiewicza. Trije dogodki so postali že stalnica naše Akademije. Lansko leto smo pripravili že tretje srečanje članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi, ki poteka spomladi ob Evropskem dnevu za mlade. Tema odlično obiskanega dogodka v letu 2019 je bila fizika osnovnih delcev. Med predavatelji je bil tudi gost iz CERN-a dr. Cristoph Schaefer. Dogodek, ki je obsegal dopoldanska predavanja in popoldansko eksperimentalno delo, je v imenu III. razreda pripravil profesor Peter Križan. Na pobudo podpredsednika akad. Ro-

23 berta Zorca je lansko leto ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino že tretjič potekal Dan fiziologije. Hkrati je potekal posvet za gimnazijske profesorje v organizaciji Slovenskega fiziološkega društva, ki mu predseduje dr. Nina Vardjan. Letošnja tema sta bila kisik in fiziologija. Tudi na tem dogodku je predavala tuja gostja dr. Beatrice Giuntoli, profesorica z Univerze v Pisi. Delav- no leto se je na Akademiji sklenilo s predbožičnim predavanjem, ki ga že več let pripravlja oddelek za zgodovinske vede I. razreda. Predavanje z naslovom Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko- -otonsko cesarstvo je predstavil podpredsednik akad. Peter Štih. Ne mine leto, da na Akademiji ne bi organizirali posveta na temo iz prava. V lanskem letu je bil to najprej posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju in potem pred koncem leta še konferenca o razlagalnem pomenu pravnih načel. Enako kot v prejšnjih letih smo se članice in člani SAZU sestali s predstavniki ARRS na prvi seji Usmerjevalne skupine za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti. Delavni so bili tudi akademijski sveti in komisije. Svet za varovanje okolja je pripravil tri dogodke. Spodbuda za prvega je bil pristop Slovenije k Pogodbi o Antarktiki. Podlaga posveta o možnostih trajne rabe tal v Evropi in Sloveniji je bil dokument EASAC-a. Ob koncu leta je sledil še posvet o gozdu in podnebnih spremembah, ki je sledil vrsti posvetov na temo gozd in les, ki so potekali v prejšnjih letih. Skrb za materinščino je ena poglavitnih nalog Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Komisija za slovenski jezik v javnosti je v preteklem letu najprej pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoja prizadevanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Sledil je posvet z naslovom Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih ter posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik. Akademijski svet za razvoj je pod skupnim naslovom Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote pripravil dva posveta. Prvi je obravnaval davčne olajšave za raziskovanje in razvoj in drugi inovacijski proces v Sloveniji. Na Akademiji je potekala tudi vrsta predavanj, med njimi tudi nastopna predavanja novih članic in članov. Izšla je tudi knjiga z nastopnimi predavanji novih izrednih članic in članov, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ker izbiramo najboljše med najboljšimi, ni težko razumeti, da so njihova nastopna predavanja imenitna. Naj zato ponovim svojo željo iz novoletnega nagovora. Želim si, da bi nastopna predavanja novih izrednih članic in članov postala akademijski dogodek, ki bi bil obiskan najmanj v takem obsegu, kot so volilne skupščinske seje. Posebej pa moram omeniti še predavanje naše cenjene članice akademi- kinje Dragice Turnšek o koralnem grebenu Slovenije, ki smo ga z veseljem in zanimanjem poslušali. Poleg dejavnosti članic in članov na sami Akademiji je za vsako nacional- no akademijo posebej pomembno mednarodno sodelovanje. Stalno sodelova-

24 nje Slovenske akademije poteka v okviru zvez evropskih akademij EASAC in ALLEA. Vsako leto sodelujemo tudi na konferenci podonavskih akademij, ki poteka pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti. Dejavni smo tudi v organizaciji ANSO, ki jo je pred dvema letoma ustanovila Kitajska akademija znanosti in katere ustanovna članica je tudi SAZU. V lanskem letu smo zaradi tega lahko tudi nominirali kandidate za novoustanovljene nagrade te prestižne mednarodne organizacije, ki ima sedež na Kitajski akademiji znanosti v Pekingu. Tudi v letu 2019 smo se udeležili znanstvene konference, ki poteka vsako leto kot pobuda Procesa Zahodni Balkan pod okriljem nemške Leopoldine. Ker je za vse dežele Zahodnega Balkana značilen znaten beg možganov, sem predlagal, da na konferenco povabijo tudi predsednico društva VTIS Andrejo Bogataj, ki končuje doktorski študij na Inštitutu Maxa Plancka v Münchnu. Skupaj sva predstavila dober primer delovanja društva VTIS, ki obsega že več kot 1500 Slovenk in Slovencev, ki študirajo ali raziskujejo v tujini. Dober stik z domovino spreminja beg v kroženje možganov. Sam sem še posebej vesel, da smo bili lansko leto že drugič povabljeni na Forum višegrajskih akademij. Na tokratnem sestanku, ki je potekal na Avstrij- ski akademiji znanosti, smo dali pobudi V4+2 v znanosti. Višegrajske akademije se bodo skupaj z avstrijsko in slovensko akademijo trudile za večjo prepoznavnost srednjeevropskih raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru. So- časno je na Dunaju potekal na povabilo avstrijske akademije Joint Academy Day 2019. Avstrijski akademiki so se predlansko leto prvič srečali z nizozemskimi, lani pa s poljskimi, češkimi, slovaškimi, madžarskimi in slovenskimi. Vsaka akademija je pripravila en panel, na katerem pa so sodelovali člani vseh šestih akademij. Tema našega panela je bila ohranitev polno funkcionalnega jezika v evropskih deželah. Panel je vodila naša nova članica, profesorica Andreja Žele. Ostale teme so obsegale preskrbo z vodo v luči klimatskih sprememb, vpliv ERC-projektov na raziskovalno politiko, vlogo akademij z raziskovalnimi inšti- tuti in brez njih, neposredno demokracijo in znanost za mlade. Opis mednarodne dejavnosti je podrobno opisan v Letopisu. Omenim naj samo še sedmo srečanje s člani društva VTIS, ki poteka vsako leto 26. decembra in se ga vsakič udeležujeva z vodjo mednarodnega oddelka, akad. Brankom Sta- novnikom, in serijo dobro obiskovanih predavanj članov ameriško-slovenske fundacije ASEF, ki se vrstijo v Prešernovi dvorani. V preteklem letu pa nas je obiskala tudi delegacija Kitajske akademije znanosti, ki nam je podarila ume- tniško repliko ekvatorialne obročaste krogle, to je zvezdnega opazovalnika, ki ga je zasnoval naš rojak Ferdinand Avguštin Hallerstein, s kitajskim imenom Liu Songling. V letnem poročilu želim podati tudi kratek povzetek dela, ki ga vsak pone- deljek opravljamo člani izvršilnega odbora, skupaj z vodjo mednarodnega od-

25 delka akad. Brankom Stanovnikom, upravnim direktorjem Zoranom Mezgom in sekretarko predsedstva Evo Polanc. Večkrat je na sestankih beseda tekla o treh zapuščinah, ki jih je prejela Akademija. Dogovori o delitvi domačije Škerk med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Akademijo potekajo tako počasi, da lani nismo mogli v Trnovci organizirati nobenega dogodka. Tako smo se od- ločili, da počastimo spomin na umetnico Zoro Koren Škerk z razstavo njenih del v Prešernovi dvorani. Boljše novice kot iz Trnovce prihajajo iz Trnovega. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se že začela prva obnovitvena dela Finžgar- jeve vile. Akademija je v lanskem letu prejela tudi zapuščino profesorja Giorgia Pilerija, prijatelja akad. Matije Gogale. Zapuščina obsega predvsem strokovne knjige, pa tudi anatomske artefakte in stare optične instrumente, ki jih je uporabljal kot nevropatolog pri raziskavah možganov kita. Konec meseca septembra je bil podpisan tudi akt o ustanovitvi Cankarjeve nagrade, sprejet pa je bil tudi njen statut. Nagrado, ki je namenjena izvirnemu literarnemu delu s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja, so ustano- vili slovenski center PEN kot pobudnik, SAZU, ZRC SAZU in Univerza v Lju- bljani. Objavljen je bil tudi že razpis za nagrado, ki bo finančno dotirana in bo prvič podeljena leta 2020 na Vrhniki na dan pisateljevega rojstva. V letu 2015 je bila za 30 odstotkov znižana osnova za izplačila članskih nagrad – priznavalnin za nagrajevanje odličnosti, ki jih prejemamo v skladu z zakonom in statutom redni in izredni člani in članice akademije. V letih 2016, 2017 in 2018 smo zaradi splošnega varčevanja na področju znanosti ta ukrep sami podaljšali s sklepom predsedstva. Na različnih srečanjih s predstavniki vlade nam je bilo rečeno, da bodo z izboljšanjem splošne gospodarske situa- cije vrnjena sredstva za izplačilo članskih nagrad. Te obljube pa nista držala niti tedanji predsednik vlade Miro Cerar niti tedanji minister za finance Dušan Mramor. Lansko leto sta nam prisluhnila sedanji minister za finance Andrej Bertoncelj in minister za znanost Jernej Pikalo in vrnjen nam je bil del prora- čunskih sredstev za izplačila članskih nagrad. V preteklem letu je na področju varovanja okolja in energetike potekalo zgledno sodelovanje med Akademijo ter Državnim svetom in Državnim zbo- rom. Podprli smo pobudo našega člana Marka Noča, da se splošno znanje o infarktu in zastoju srca vključi v višje razrede devetletke in srednje šole. Pobu- do podpira tudi predsednik države Borut Pahor. Odlično predavanje profesorja Noča pa je predstavljeno na spletni strani. Na pobudo izvršilnega odbora so zaprošeni člani iz vseh šestih razredov pripravili nov predlog 8. člena novele zakona o visokem šolstvu, ki govori o uporabi angleščine na univerzah. Pre- dlog smo poslali ministru za visoko šolstvo, znanost in šport. Skupaj s Klubom slovenskih podjetnikov smo predlagali, da se uvedejo davčne olajšave za mlade znanstvenike, ki se vrnejo iz tujine in nadaljujejo raziskovalno pot v Slove- niji. Večkrat smo se pogovarjali o nastajajočem Centru slovenske znanosti in

26 delu Hiše eksperimentov, katere soustanovitelji smo. Prijazno smo se odzvali na pobudo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi za zaščito Jadrana. Razpravljali smo tudi o primernem številu in relevantnosti izjav, ki jih pripravlja Akademija. Kot vselej sem tudi lani prejel številna vabila za nagovore ali predavanja. Na tem mestu želim omeniti samo najpomembnejša. Uvodno predavanje sem imel na X. Konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slo- venije. Govoril sem o dejavnostih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v zadnjih letih. Ob stoletnici rojstva našega dopisnega člana Rajka Tomovića sem predaval na Srbski akademiji znanosti in umetnosti. Govoril sem o sodelovanju ljubljanskih in beograjskih raziskovalcev na področju robotike in biokibernetike. Z nagovorom sem pozdravil navzoče ob 65-letnici Krke in sočasnem slove- snem odkritju Krkine deklice z rastočo knjigo. Slavnostni nagovor sem imel tudi na podelitvi mednarodnih Medisovih nagrad za izstopajoče dosežke v medicini in farmaciji. Z nagovorom sem pozdravil udeležence mednarodne znanstvene konference o proizvodnem inženirstvu, ki poteka pod okriljem Mednarodne akademije za proizvodno inženirstvo. Ob stoletnici študija elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani pa sem nagovoril svoje kolege elektrotehnike. Kot najprijetnejši dogodek preteklega leta omenjam ekskurzijo članic in članov Akademije, na kateri smo pod odličnim vodstvom akad. Bibe Teržan in akad. Petra Štiha najprej obiskali prazgodovinsko naselbino na Cvingerju in si zatem ogledali še samostan in cerkev v Stični. Akademija ima še drugo pomembno nalogo, to je, da se spominja življe- nja in dela pomembnih pokojnih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov. V preteklem letu smo obsežno biografsko monografijo posvetili elektrotehniku Lojzetu Vodovniku. Z dvema knjižnima izdajama smo počastili spomin na filozofa in sociologa Veljka Rusa. Biografske reminiscence o svojem ustvarjalnem delu pa je v dialogu s Francetom Pibernikom zapisal akad. Zorko Simčič. Lani smo pripravili tudi tri pomembne spominske simpozije. Prvi simpozij je obravnaval življenje in delo slavista, primerjalnega slovstvenega zgodo- vinarja in etnografa Matija Murka. Drugi je bil posvečen etnologu in etnografu Milku Matičetovemu in tretji pesniku in dramatiku Danetu Zajcu. V lanskem letu smo se morali posloviti od akad. Zinke Zorko in akad. Dušana Hadžija. Zapustil nas je svetovalec Lojze Gostiša. Zapustili pa so nas tudi dopisni člani Slobodan Perović in Arnold Feil iz prvega ter Nikola Hajdin in Anton Mavretič iz tretjega razreda. Naše članice in člane pogosto najdemo med prejemniki uglednih nacionalnih in mednarodnih priznanj. To vedno znova potrjuje, da medse odgovorno in skrbno izbiramo najodličnejše znanstvenike in umetnike. Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela akad. Alenka Šelih in akad. Josip Globevnik. Dopisni član Marc L. Greenberg je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slo-

27 venije za vrhunske dosežke v slovenističnem jezikoslovju in promocijo sloven- ščine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Dopisna članica Maja Haderlap je prejela avstrijsko državno nagrado za umetnost, dopisni član Peter Handke pa Nobelovo nagrado za književnost. Z zlatim redom za zasluge sta bila odlikovana akad. Janko Kos in dopisni član Florjan Lipuš. Akad. Drago Jančar je prejel nagrado Stefana Mitrova Ljubiše, izredni član Boris A. Novak pa Levstikovo nagrado. To je moje šesto in zadnje letno poročanje na spomladanski skupščinski seji. Naj ga sklenem z zahvalo vsem članom in članicam Akademije za delo, ki so ga v teh letih opravili na Novem trgu 3.

Tadej Bajd

28 DELO SKUPŠČINE SAZU

Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 21. februarja in 6. junija.

Skupščina SAZU 21. februarja

Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika zasedanja skupščine dne 27. februarja 2018. 2. Poročilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2018. 3. Obravnava in sprejem poročila o finančnem poslovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2018. 4. Obravnava in sprejem osnutka rebalansa finančnega načrta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019. 5. Razno.

SKLEPI 1. SKLEP: Zapisnik finančne skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 27. februarja 2018 je bil soglasno potrjen. 2. SKLEP: Skupščina se je seznanila s poročilom predsednika o delu Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti v letu 2018. 3. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2018. 4. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela osnutek rebalansa finančnega načrta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019, ki začne veljati skladno z vsebino in po uveljavitvi Rebalansa proračuna Republike Slove- nije za leto 2019.

Skupščina SAZU 6. junija

Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika skupščine dne 21. februarja 2019. 2. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije. 3. Poročilo verifikacijske komisije. 4. Predstavitev kandidatov za nove dopisne in izredne člane SAZU. 5. Volitve. 6. Odmor.

29 7. Razglasitev volilnih izidov in sklepni del skupščine.

1. SKLEP: Zapisnik finančne skupščine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 21. februarja 2019 je bil soglasno potrjen. 2. SKLEP: Skupščina je soglasno izvolila izr. člana prof. dr. Gregorja Seršo in prof. dr. Marka Snoja za člana verifikacijske komisije za izvedbo volitev novih članov SAZU dne 6. junija 2019. 3. SKLEP: Skupščina je soglasno izvolila akad. Franca Forstneriča za predsednika, izr. člana prof. dr. Francija Gabrovška in prof. dr. Uroša Rojka pa za člana volilne komisije za izvedbo volitev novih članov SAZU dne 6. junija 2019.

Za nove izredne in dopisne člane so bili izvoljeni: v razredu za zgodovinske in družbene vede zasl. prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Peter Vodopivec, zasl. prof. dr. Charles Dempsey in prof. dr. Reinhard Härtel; v razredu za filološke in literarne vede prof. dr. Andreja Žele, prof. dr. Igor Maver, Marija Kozar - Mukič, dr. Liliana Spinozzi Monai, prof. dr. Emil Tokarz in prof. dr. Ivan Verč; v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede prof. dr. Roman Jerala, prof. dr. Duncan M. Haldane, prof. dr. Dejan Popović in prof. dr. Claude Sammut; v razredu za naravoslovne vede prof. dr. Hojka Krai- gher, prof. dr. Ivan Gušić in prof. dr. Alexei Verhratsky; v razredu za umetnosti pa Nina Šenk Kosem, prof. Mirko Bratuša in Milan Jesih.

30 RAZREDI SAZU

RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Ob koncu leta je imel razred 12 rednih (deset članov in dve članici), 4 izredne (3 člane in eno članico) ter 17 dopisnih članov oz. članic. Razred ima oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede. V oddelku za zgodovinske vede je pet rednih članov in dva izredna, v oddelku za družbene vede pa sedem rednih članov in dva izredna. V letu 2019 je razred dobil dva nova izredna člana, po enega v vsakem oddelku, umrla pa sta dva dopisna člana. Tajnik razreda je Slavko Splichal, načelnica oddelka za zgodovinske vede je Biba Teržan, načelnik oddelka za družbene vede pa je Jože Mencinger. Akad. Alenka Šelih je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Raziskovalno in družbeno delovanje članov razreda je spet potekalo v okviru dejavnosti razreda in Akademije ter na njihovih matičnih fakultetah in v raziskovalnih organizacijah pa tudi v drugih institucijah. Štirje člani razreda so člani Evropske akademije (Academia Europaea/The Academy of Europe), trije pa člani Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Sciences and Arts). V letu 2019 sta člana razreda pri Agenciji za raziskovanje in razvoj Repu- blike Slovenije (ARRS) vodila delo Znanstvenoraziskovalnega sveta za družbene vede (Slavko Splichal) in Sveta za interdisciplinarne raziskave (Renata Salecl). Člani razreda so se sestali na štirih rednih sejah, na posebni dopisni seji pa so pripravili pripombe na predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Na rednih sejah je razred obravnaval predloge članov za program razreda v letu 2019, predloge za delo Sveta za razvoj pri SAZU ter volitve novih članov 2019. Med drugim je bilo sklenjeno, da razred prevzame vsebinski del organizacije tradicionalnega srečanja akademikov z mladimi v marcu 2020, ki bo po- svečeno prihodnosti Evropske unije in bo potekalo v sodelovanju s predstavni- štvom Evropske komisije v Sloveniji. Člani razreda so predlagali vodstvu SAZU, naj vladi RS predlaga, da za obdobje slovenskega predsedovanja Svetu EU (julij– december 2021) oz. za obdobje »trojke predsedstev« (Nemčija, julij–december 2020, in Portugalska, januar–junij 2021) vključi med tematike, ki bodo v tem obdobju obravnavane v Svetu, tudi znanost za državljane in z državljani (citizen science) ter identiteto majhnih narodov v EU. SAZU oz. I. razred bi o teh tema- tikah lahko pripravil širši mednarodni posvet. Akad. Mlinar je v zvezi s tem organiziral več razprav o skupnostni znanosti z vključevanjem poznavalcev tematike v Sloveniji. Te naj bi prispevale k vsebinski opredelitvi programa delovanja in (predvidenega) mednarodnega po- svetovanja na to temo. Gre za eno od tematik delovanja Sveta za razvoj SAZU,

31 ki je bila vključena tudi v plenarno obravnavo na letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva. Ob tem je prvič javno predstavil svojo pobudo za inten- zivnejše vključevanje kreativnih potencialov »prebivalcev kot raziskovalcev« ter za intenziviranje povezanosti med akademsko sfero znanstvenega delovanja in širšim družbenim okoljem. Vzpostavljena je bila širša mreža sodelovanja, še posebej s Centralno tehniško knjižnico, Arhivom družboslovnih podatkov, Uni- verzo za tretje življenjsko obdobje, sodelavci Slovenske wikipedije in drugimi akterji civilne družbe. Člani oddelka so v letu 2019 (so)organizirali številna znanstvena srečanja in predavanja ter pripravo in predstavitev znanstvenih publikacij: - 17. januarja je potekal Gabrovčev dan, strokovno srečanje arheologov z mednarodno udeležbo. Posvečeno je bilo tematiki starejše železne dobe na Notranjskem in Krasu ter v sosednjih pokrajinah, Kvarnerju in Istri. Po- tekalo je v sodelovanju s Slovenskim arheološkim društvom, Narodnim muzejem Slovenije in Oddelkom za arheologijo FF UL, s strani SAZU pa je bila soorganizatorka akad. Biba Teržan. - 24. januarja je akad. Slavko Splichal sodeloval na konferenci z naslovom Democracy in a Digital Society v Berlinu, ki so jo organizirali ALLEA, Re-Imagine Europa in Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissen- schaften. - 21. marca je na SAZU potekal posvet o pravnih problemih odraslih z du- ševno motnjo, ki ga je v sodelovanju z Zvezo društev Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija koordinirala akad. Alenka Šelih in se ga je ude- ležilo okrog 50 udeleženk in udeležencev. - 8. maja je oddelek za zgodovinske vede organiziral za člane in sodelavce SAZU strokovno ekskurzijo, na kateri smo si ogledali arheološko najdišče na Cvingerju nad Virom pri Stični in cistercijanski samostan z župnijsko cerkvijo v Stični. Strokovno sta vodila ekskurzijo akad. Peter Štih in akad. Biba Teržan. - 29. in 30. maja je bil znanstveni simpozij ob 100. obletnici priključitve Pre- kmurja h Kraljevini SHS v prostorih SAZU. Organizator na strani SAZU je bil akad. Peter Štih. - Med 23. in 27. oktobrom je potekal mednarodni simpozij ob 1600-letnici Hi- eronimove smrti Hieronymus noster v prostorih SAZU z več kot sto udele- ženci. Simpozij so organizirali SAZU, univerze v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Varšavi, Srednjeevropska univerza na Dunaju (CEU), mednarodna mreža Europa Renascens, projekt Danubius (Université de Lille) in Institut des So- urces chrétiennes. Soorganizator simpozija je bil akad. Rajko Bratož. - 15. novembra se je prof. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede kot predstavnica razreda udeležila razprave o neposredni demokraciji na Joint Academy Day in srečanju višegrajskih akademij na Dunaju.

32 - 3. decembra je na SAZU potekal posvet (Razlagalni) pomen pravnih načel, ki ga je pripravil akad. Marijan Pavčnik, na njem pa je bilo predstavljenih devet referatov, ki bodo v letu 2020 izšli tudi v posebni publikaciji. - 4. decembra so Sekcija za sociologijo časa Slovenskega sociološkega dru- štva, Znanstvena knjižnica FDV in razred za zgodovinske in družbene vede SAZU organizirali predstavitev dveh knjig z zgodnjimi znanstvenimi objavami in kasnejšimi pogovori z novinarji pokojnega sociologa in filozofa, akad. Veljka Rusa – Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa (uredila N. Toš in A. Rus) in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (uredil N. Toš). - 12. decembra je imel akad. Peter Štih že tradicionalno decembrsko predavanje z naslovom: Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo. V uredništvu članov razreda je izšlo več znanstvenih publikacij: - Pravni in družbeni položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju, Razprave. [Razred 1], Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes. Classis 1, Historia et sociologia št. 37, uredili Alenka Šelih in Barbara Novak (Lju- bljana 2019). - Arheološka dediščina Slovenije od osamosvojitve – varovanje in prezentacija. Razprave. [Razred 1], Razred za zgodovinske in družbene vede = Disser- tationes. Classis 1, Historia et sociologia št. 38, uredila Bojan Djurić in Biba Teržan (Ljubljana 2019). - Gabrovčev dan 2017. Znanstveni simpozij Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije – Štajersko-panonska skupina, v: Arheološki vestnik 70, 2019, str. 315–515. Člani/-ce razreda so sodelovali tudi v delu številnih delovnih teles Akade- mije: Sveta za razvoj, Komisije za tisk in publikacije ter Komisije za človekove pravice.

Slavko Splichal

II. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Ob koncu leta je imel razred sedem rednih, pet izrednih in 15 dopisnih članov, kar je eden več kot pred letom dni, ko jih je bilo najmanj v zadnjih 50 in več letih. Na volilni skupščini sta bila izvoljena dva nova izredna člana in štirje dopisni, a nas je že pred tem 22. marca zapustila redna članica Zinka Zorko. Razred je imel šest sej, in sicer pet rednih, 19. februarja, 26. marca, 16. maja, 1. oktobra in 11. decembra, in eno dopisno, ki je potekala med 21. in 24. majem. Na seji 19. februarja, ki iz razumljivih razlogov ni bila sklepčna, smo se poleg tekočim poročilom in zadevam, o katerih se razprava lahko zaključi brez sklepov, posvetili predvsem dogovoru o tem, kdo bo napisal vsebinske uteme-

33 ljitve za nove člane, o katerih smo se dogovorili na seji decembra 2018, in kdo bodo njihovi podpisniki ter sopodpisniki. Na seji 26. marca je tekla beseda o posvetih, simpozijih in drugih prireditvah v organizaciji ali soorganizaciji II. razreda ali katerega njegovih članov, tj. o simpozijih o Matiji Murku (3. 6.) in Milku Matičetovem (10. 9.) ter posvetih Jezikovna samozavest (14. 6.), Spol in spoštovanje (14. 11.) ter prvem Slovenskem pravorečnem posvetu (predvidoma 21. 5. 2020). Zaradi upadanja števila razrednih članov se nismo niti smeli niti mogli izogniti kritičnim mislim o odloča- nju operativnega vodstva SAZU, ki svojemu II. razredu za filološke in literarne vede namenja občutno manj prostih mest za nove izredne člane, kot jih življenj- ska pot nepovratno zapiše med pokojne. Seja 16. maja je bila v prvi vrsti posvečena razpravi o širitvi Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Predsednica Komisije je predlagala tri nove člane za njen širši sestav in svoj predlog utemeljila s strokovnimi problemi, s katerimi se sooča in jih rešuje Komisija. Razred je po vsebinski razpravi potrdil vse tri predloge in jih predložil predsedstvu SAZU v sprejem. Razpravljali smo o odstopu predsednika Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, predvsem o razlogih za to dejanje, in predlagali predsedstvu SAZU, naj uma- kne ali modificira 8. sklep s 5. seje, ki je sprožil odstop. Obenem smo pozvali predsednika v odstopu, naj o svoji odločitvi ponovno premisli. Podali smo tudi stvaren predlog, katerim pogojem bi moral zadoščati član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Namen dopisne seje, ki je bila odprta med 21. in 24. majem, je bil seznanitev z izjavo Kako je mogoče? Borisa A. Novaka in predlogom za njeno podpisovanje. Izjavo so poleg velike večine članov II. razreda podpisali tudi vsi člani V. razreda. V nadaljevanju je bila ponujena javnemu podpisovanju, pri katerem je bilo zbrano več kot tisoč podpisov. Prvega oktobra smo v razredu pozdravili novo izredno članico Andrejo Žele in novega izrednega člana Igorja Mavra. Beseda je tekla o tekočih zadevah in možnostih ter načinih nadaljnjega delovanja Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Ob bližajoči se 100-letnici ustanovitve Univerze v Ljubljani smo vodstvu SAZU predlagali, naj v svoji čestitki rektoratu obzirno oživi spomin na dogovor iz časa ustanovitve, po katerem naj bi se na rektorskem mestu v turnusu izmenjevali predstavniki vseh v univerzo združenih fakultet. Razredni člani smo organizirali, soorganizirali ali sodelovali na več prireditvah SAZU, izmed katerih omenjam tiskovno konferenco Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (22. 3.), Prekmurski knjižni jezik od vzhoda do zatona in naprej (7. 5.), Simpozij o življenju in delu Matije Murka (3.–4. 6.), posvet Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih (14. 6.), Simpozij o akad. Milku Matičetovem (10.–11. 9.), simpozij o sv. Hieronimu Hyeronimus noster (23.–26. 10.), posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja

34 razlik (14. 11.) in predstavitev prispevkov h koroški narečni leksikografiji (20. 11). Izr. član Marko Jesenšek in izr. članica Andreja Žele sta dejavno sodelovala pri oblikovanju in predstavitvi akademijskega predloga 8. člena novele Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje jezik poučevanja na slovenskih javnih univerzah. V vladnem delovnem telesu za sestavo zakonske novele so predlog Akade- mije ob soglasju člana iz vrst SAZU žal zavrnili. Šestindvajsetega junija je imel dopisni član Marc L. Greenberg nastopno predavanje z naslovom V zanosu in obupu: Oblikovanje doslej največjega priroč- nika o slovanskih jezikih in jezikoslovju. Univerza v Ljubljani in Univerza na Dunaju sta 30. avgusta podelili akad. Francetu Berniku priznanje za življenjsko delo. Republika Slovenija je 20. novembra dopisnemu članu Marcu L. Greenber- gu podelila priznanje ambasador znanosti.

Marko Snoj

III. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Tretji razred sestavljata Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede ter oddelek za tehniške vede. Tajnik razreda je Franc Forstnerič, načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede je Matej Brešar, načelnik oddelka za tehniške vede pa je Ivan Bratko. Najpomembnejši dogodek leta je bila izvolitev novih članov razreda. Pro- fesor za biokemijo Roman Jerala s Kemijskega Inštituta v Ljubljani je postal novi izredni član. Razred je dobil tudi tri nove dopisne člane, to so nobelovec prof. dr. F. Duncan Haldane (Princeton University, fizika), prof. dr. Dejan Po- pović (Univerza v Beogradu, biomedicinska tehnika) in prof. dr. Claude Sam- mut (University of New South Wales, Sydney, umetna inteligenca in strojno učenje). Na žalost so nas zapustili redni član razreda akad. Dušan Hadži in dopisna člana prof. dr. Nikola Hajdin in prof. dr. Anton Mavretič. Ob koncu leta je bilo tako v razredu 17 rednih, štirje izredni in 13 dopisnih članov. Člani razreda smo se sestali na dveh rednih sejah. Seja v februarju je bila predvsem posvečena izbiri kandidata za novega izrednega člana, na oktobrski seji pa smo začeli pogovor o možnih kandidatih za vodstvene funkcije SAZU v novem mandatnem obdobju, o problematiki uporabe jezika na slovenskih univerzah v povezavi z novelo zakona ZViŠ ter o načrtovanju aktivnosti razreda v prihajajočem obdobju. Člani razreda opravljajo vrsto pomembnih funkcij. Akad. Tadej Bajd je predsednik SAZU. Akad. Ivan Bratko je član Komisije SAZU za slovenski jezik

35 v javnosti. Akad. Igor Emri je predsednik Sveta za razvoj SAZU. Akad. Branko Stanovnik je predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Člana razreda sta pri ARRS vodila delo Znanstvenorazi- skovalnega sveta za naravoslovno-matematične vede (akad. Branko Stanovnik) in sveta za tehniške vede (akad. Igor Emri). Prof. Roman Jerala je član Znan- stvenega sveta ARRS za področje naravoslovja. Akad. Boštjan Žekš je na Ura- du predsednika Republike Slovenije predsednikov svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Akad. Alojz Kralj je častni predsednik Sveta za energetiko SAZU, ki od leta 2015 deluje pod okriljem III. razreda. Na predlog razreda in po sklepu predsedstva SAZU z dne 12. novembra 2019 sta v Svetu prenehala delovati prof. dr. Matija Tuma in prof. dr. Bojan Kumer, imenovani pa so bili novi člani prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Igor Papič, prof. dr. Marko Topič, prof. dr. Sto- jan Petelin in prof. dr. Mihael Sekavčnik. Poleg imenovanih v Svetu še delujejo prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik, mag. Janez Možina, tajnik, ter člani prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Janez Krč, prof. dr. Borut Mavko, mag. Rok Vodnik in dr. Franc Žlahtič. Svet je aktivno deloval in poročal o svojem delu. Med aktivnostmi razreda naj na prvem mestu omenim organizacijo tretjega letnega srečanja članic in članov SAZU z mladimi. Tema odlično obiskanega dogodka je bila fizika osnovnih delcev. Med predavatelji je bil tudi gost iz CERN-a dr. Cristoph Schaefer. Dogodek, ki je obsegal dopoldanska predavanja in popoldansko eksperimentalno delo, je v imenu III. razreda pripravil izredni član profesor Peter Križan. Izredni član prof. Roman Jerala je imel oktobra na Akademiji dobro obiskano in odmevno nastopno predavanje, novembra pa je sodeloval na panelu o ERC na srečanju akademij višegrajske četverice, Slovenije in Avstrije na Dunaju. Novi dopisni član, nobelovec F. Duncan Haldane, ki je po materi slovenskega rodu, je dvakrat obiskal Slovenijo in se začel aktivno vključevati v tukaj- šnje znanstveno dogajanje. Tako je bil na daljšem obisku v Ljubljani v okviru Stefanovih dnevov, kjer je imel predavanje, ki je zbudilo veliko zanimanje. V decembru je imel kolokvijsko predavanje na Fakulteti za matematiko in fiziko, dan zatem pa vabljeni nagovor na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani ob praznovanju stoletnice delovanja. Leta 2019 je Haldane postal slovenski drža- vljan. Akad. Igor Emri je na povabilo vlade Nanjinga na Nanjing Techweek 2019 predstavil patentirani tehnološki preboj na področju ortopedskih in dentalnih implantatov z naslovom New Generation Bone and Tooth-Rooth Replacement Implants. Njegova tehnologija je bila izbrana kot ena izmed desetih najzanim- nivejših med 215 predstavljenimi in je bila pokazana v okviru slavnostnega dela dogodka. Na svečanosti so bili podpisani formalni dogovori o sodelovanju.

36 SAZU je v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Fakulteto za elektrotehniko izdala spominsko knjigo o pokojnem članu III. razreda akad. prof. dr. Lojzetu Vodovniku (Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist, 1933–2000, uredil Alojz Kralj, SAZU, Ljubljana 2019, 394 strani). Knjiga je izšla ob 80-letnici SAZU in stoletnici delovanja Univerze v Ljubljani. Člani razreda so prejeli vrsto pomembnih nagrad in priznanj. Najvidnejša med njimi je Zoisova nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel akad. Josip Glo- bevnik. Akad. Igor Emri je prejel nagrado Honored Engineer of Russia nacionalne Ruske inženirske akademije. Akad. Peter Fajfar je postal zaslužni profesor UL in je prejel zlato plaketo FGG ob stoletnici fakultete. Akad. Franc Forstnerič je prejel nagrado Stefan Bergman Prize za vrhunske dosežke na področju kompleksne analize; nagrado iz sklada Stefan Bergman Foundation podeljuje Ameriško matematično društvo AMS iz ZDA. Forstnerič je prejel tudi povabilo za plenarno predavanje na osmem evropskem kongresu iz matematike 8ECM, ki bo julija 2020 v Sloveniji. Izredni član Roman Jerala je dobil ERC-projekt Pro- of of concept z začetkom financiranja v 2020; to je že njegov drugi ERC-projekt. Izredni član Željko Knez je bil sprejet v Hrvaško akademijo tehničnih znanosti kot mednarodni član. Akad. Branko Stanovnik je bil izvoljen za člana mednarodne inženirske akademije s sedežem v Moskvi. Akad. Miha Tomaževič je od Zavoda za gradbeništvo Slovenije prejel nagrado za življenjsko delo na področju potresno varne gradnje zidanih objektov. Zavod za gradbeništvo je tovrstno nagrado leta 2019 podelil prvič ob praznovanju 70-letnice delovanja. Na predlog III. razreda SAZU je predsednik Republike Slovenije Borut Pa- hor odlikoval Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije s srebrnim redom za zasluge. DMFA je to visoko državno priznanje prejelo za 70 let prispevanja k razvoju pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na področjih matematike, fizike in astronomije; to so področja znanosti, ki jih v Akademiji predstavlja Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede tretjega razreda.

Franc Forstnerič

IV. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred je imel ob koncu leta deset rednih, tri izredne in 13 dopisnih članov. Imel je štiri redne seje in dve korespondenčni seji, več neformalnih posve- tovanj in delavnic: med 16. in 18. aprilom je potekal spomladanski sestanek Odbora za okolje EASAC, v okviru katerega je bila tudi ekskurzija v Rajhenavski pragozd. Organizacijo dogodka je vodil predsednik Sveta za varovanje okolja SAZU Andrej Kranjc, ekskurzijo je vodila članica Sveta Hojka Kraigher. Posvet Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Sloveniji je potekal 17. maja. 23. maja je

37 akad. Dragica Turnšek predstavila svoje dolgoletne izjemne raziskave o koralah v Sloveniji. Razred je 9. septembra organiziral drugi mini simpozij Nevroglija v normalnih in patoloških razmerah, kjer je bilo v okviru japonsko-slovenskega sodelovanja predstavljeno delo treh laboratorijev iz Japonske z namenom oblikovanja bodočih skupnih raziskav. Akad. Gogala je 7. oktobra svečano prevzel zapuščino prof. dr. Pillerija v prostorih SAZU. V Prešernovi dvorani SAZU so 6. novembra člani IV. razreda sodelovali na okrogli mizi Raziskave v medicini – pot do odličnosti. Srečanje je potekalo v okviru evropskega projekta in pobude projekta Alliance4Life, katerega partnerica je tudi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Razred je organiziral mednarodni dogodek, ki je potekal v dvorani SAZU 7. in 8. novembra z naslovom Drugi možgani (The Other Brain), in pri njem aktivno sodeloval. 26. novembra je bila tiskovna konferenca ob izidu revije Folia biologica et geologica 60/1 z naslovom Parkelj – pigmentirani skrivnostnež v podzemnih vodah belokranjskega krasa, ki so jo s predavanji popestrili avtorji posameznih prispevkov revije. Akad. Boris Sket je imel 26. novembra zanimivo nastopno predavanje z naslovom Jamske vrste kot zaklad Slovenije. Razred je organiziral in aktivno sodeloval na znanstvenem srečanju Gozd in les: gozd in podnebne spremembe, ki je bilo na SAZU 28. novembra, ter 10. decembra organiziral Dan fiziologije 2019, ki poteka tradicionalno vsako leto na dan podelitve Nobelove nagrade iz fiziologije ali medicine. Razpravljali smo o vsebinskih, organizacijskih in finančnih zadevah publikacij, ki izhajajo pod okriljem IV. razreda SAZU. V letu 2019 smo izdali tri zvezke 48. letnika revije Acta Carsologica. Prva številka letnika je izšla aprila, drugi dve pa v decembru. Vsi zvezki so izšli v elektronski in tiskani obliki. Celo- tna vsebina revije je dostopna na spletišču revij ZRC SAZU: http://ojs.zrc-sazu. si/carsologica. V številki 48/1 smo na 147 straneh objavili devet člankov, pri katerih je sodelovalo 36 avtorjev. V 48/2 smo na 103 straneh objavili pet člankov 20 avtorjev in v številki 48/3 na 88 straneh šest člankov, pri katerih je sodelovalo 23 avtorjev. V vsem letniku smo skupaj objavili 20 člankov, dve poročili z mednarodnih srečanj in recenzijo knjige na 353 straneh. Vsebina je tematsko zelo pestra, saj prispevki obravnavajo skoraj vsa področja krasoslovja. Čeprav se radi pohvalimo z mednarodno pestrostjo avtorjev in geografsko pestrostjo področij, ki jih obravnavajo prispevki, naj tokrat izpostavimo kar šest člankov, ki poroča- jo o raziskavah v Sloveniji. Dva sta s področja hidrogeologije (Jezero v Ledvicah in kraška Ljubljanica), ostali pa obravnavajo mikrobiologijo žveplenih izvirov, pleistocenske jezerske sedimente na Dolenjskem, organski ogljik v prsteh kla- sičnega krasa in gradiente okolijskih parametrov vzdolž podzemnega toka reke Pivke. Celoten uredniški postopek poteka prek sistema Open Journal System, ki omogoča veliko preglednost uredniškega delovanja. Revija je vključena v WOS, SCOPUS in več drugih bibliografskih baz. V letu 2020 nas čaka celovita prenova spletnega portala revije, ki bo omogočal tudi sprotno objavljanje sprejetih ro-

38 kopisov. Trenutno imamo v uredniškem postopku več kot 20 prispevkov, dotok rokopisov pa je reden. V letu 2019 sta izšla dva zvezka akademijske razredne revije Folia biologica et geologica, in sicer 60/1 in 60/2. Oba zvezka sta izšla v elektronski in tiskani obliki, pravočasno pred koncem leta 2019. Pri večini objavljenih razprav so barvne fotografije organizmov, fitocenoz in geografskih kart ter zgodovinskih dokumentov kot bistveni sestavni del, to pa zelo podraži tisk. O vsebini revije, organiziranju urejanja in finančnih težavah smo večkrat razpravljali na sejah IV. razreda, program objav pa je potrdilo tudi predsedstvo SAZU na svoji redni seji. Razred in predsedstvo SAZU sta tudi potrdila program dela revije za leto 2020. Med objavami so tudi v letu 2019 nosilne in najobsežnejše razprave o značilnih organizmih in fitocenozah Slovenije. Eden od nosilnih člankov Zvezka 60/1 je posvečen redki obliki črnega proteusa v Sloveniji, drugi pa zgodovini raziskav človeške ribice v Sloveniji. 26. novembra 2019 smo priredili javno predstavitev nosilnih del in avtorjev Zvezka 60/1, pa tudi članka o divjih čebelah v Sloveniji (Zvezek 59/2), ki jo je znanstvena javnost zelo dobro obiskala, pogrešali pa smo udeležbo novinarjev. Zvezek 60/2 (2019) je posvečen praznovanju 90-letnice akad. Jožeta Mačka, nosilne razprave so z njegovega znanstvenega področja, avtorjev z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Kmetijskega inštituta Slo- venije. Že v letu 2019 smo začeli pripravo za zvezek 61/1 (2020), ki bo posvečen 40-letnici obstoja mednarodne organizacije za raziskave ajde, s prispevki naših in tujih avtorjev na to temo. V letu 2019 smo še naprej uvajali potrebo za še večjo vidnost revije v mednarodnem znanstveno-informacijskem okolju. S prijaznim sodelovanjem vodje knjižnice SAZU mag. Petro Vide Ogrin smo na daljevali označevanje člankov z ustreznimi DOI-številkami, s temi številkami opremljamo tudi citirane vire (če jih že imajo v originalu), tako se dosega večja mednarodna prepoznavnost revije in vidnost posameznih člankov. Pokazala se je tudi smiselnost, da tudi uvodne članke opremljamo z DOI-številkami. Za večjo mednarodno vidnost je revija vključena tudi v prenovljen elektronski portal SAZU. Posamezni članki so vključeni tudi v OJS-elektronski portal ZRC SAZU, avtorje pa še nadalje spodbujamo k nameščanju člankov tudi v repozito- rije njihovih inštitucij. Vsi članki revije so uporabnikom prosto dostopni. Publikacija IV. razreda SAZU revija Fagopyrum objavlja znanstvene razprave o ajdi s širokim mednarodnim naborom avtorjev iz Evrope in Azije. V letu 2019 sta izšla dva zvezka, 36/1 in 36/2, s skupaj 6 razpravami o genetiki, fiziologiji in kakovosti ajde in pridelkov. Revija izhaja v prosto dostopni spletni obliki, člani uredništva, avtorji in recenzenti pa prejmejo tudi kopije zvezkov na papirju. S prijaznim sodelovanjem vodje knjižnice SAZU smo začeli tudi razprave v tej reviji označevati z ustreznimi DOI-številkami. Razred s posredništvom svojega člana aktivno sodeluje v Državni komisiji za splošno maturo. Člani aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU,

39 organih ZRC SAZU in državnih organih. Prav tako so člani razreda aktivni v mednarodnih svetovalnih odborih za znanost evropskih akademij (EASAC) in medakademijskem partnerstvu (InterAcademy Partnership).

Tatjana Avšič - Županc

V. RAZRED ZA UMETNOSTI Razred za umetnosti je imel v akademijskem volilnem letu 2019 na začetku leta 17 članov, od tega 13 rednih in štiri izredne, in konec leta 20 članov, od tega 13 rednih in sedem izrednih. V tem času smo se člani sestali na petih rednih sejah (14. II., 20. III, 14. V., 17. IX. in 17. XI.), ob več vprašanjih pa smo se sproti se- znanjali in o njih presojali tudi dopisno. V tem letu so razred obogatili trije novi izredni člani: kipar Mirko Bratuša, pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk Kosem. V letu 2019 so vsi razredni člani zavzeto ustvarjali, predstavljali svoje delo javnosti, v knjigah in revijah, na razstavah in koncertih in še v drugih oblikah, bili so člani različnih komisij, društev, upravnih odborov, žirij, znanstvenih in strokovnih svetov, še posebno znanstvenih svetov ZRC SAZU, in so s tem po- trjevali in oživljali tudi zavest o nepogrešljivi navzočnosti Akademije. Za svoje delovanje so v letu 2019 doživeli več pomembnih priznanj in počastitev. Dopisni član Peter Handke je prejel Nobelovo nagrado za književnost, dopisnemu članu Florijanu Lipušu je bilo dodeljeno državno odlikovanje zlati red za zasluge in dopisni članici Maji Haderlap državna avstrijska nagrada za umetnost. Akad. Drago Jančar, ki mu je v Črni gori izšel prevod romana To noč sem jo videl, je prejel nagrado Stefana Mitrova Ljubiše, ki jo podeljuje festival Grad teatar iz Budve; bil je gost na reprezentativni t. i. modri zofi Frankfurtskega knjižnega sejma in na dnevih slovenske kulture na Dunaju, nastopil je tudi v Salzburgu in tudi sicer nenehno predstavljal našo književnost po svetu. Boris A. Novak je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo in dobil spominsko ploščo pred knjigarno Konzorcij ter imel recital v NUK. Nina Šenk Kosem je v rodni Ribnici prejela Gallusovo odličje in bila nominirana za Delovo osebnost leta (kot najmlajša članica Akademije doslej) in za Slovenko leta; naš najstarejši član akad. Boris Pahor pa je javno praznoval častitljivih 106 let. Drago Tršar je pripravil pregledno razstavo v Kostanjevici na Krki, Emerik Bernard v Bežigrajski galeriji, Jožef Muhovič v zavodu sv. Stanislava, kjer ga je predstavil Milček Komelj, Andrej Jemec razstavo v galeriji AS in domu sv. Jo- žefa v Celju, tam ga je predstavil Jožef Muhovič, ter bil počaščen ob 85-letnici z monografijo Vse, kar je … s spremnim besedilom Milčka Komelja ter z njo povezano slovesno prireditvijo na Slovenski matici. Mirko Bratuša je skupaj z arhitekti avtor spomenika, odkritega ob stoletnici združitve Prekmurja z matično

40 Slovenijo v Beltincih, zatem pa je bil v Murski Soboti odkrit tudi njegov spomenik Rastoči knjigi. Akad. Lebič je v počastitev življenjskega jubileja (85-letnice) doživel predstavitev vokalno-instrumentalne scenske zgodbe Fauvel' 86 v Can- karjevem domu in zatem še ponovitev s slavnostjo v rodnih Prevaljah, kjer je bil pozneje posebej prirejen tudi zborovski koncert njegovih del in predstavljena njegova zgoščenka. Predsednik SAZU akad. Bajd je s sprejemom ob življenjskih jubilejih poča- stil člane V. razreda Lojzeta Lebiča (ob 85-letnici), Milčka Komelja (ob 70-letnici) in Borisa A. Novaka (ob 65-letnici). 25. februarja je bila na pobudo akad. Marka Mušiča v Prešernovi dvorani s podporo V. razreda odprta razstava arhitekturnih risb Arhitekt v risbi, na kateri so bila predstavljena tudi dela akad. Mušiča, razstavo pa je poleg Petra Krečiča predstavil tajnik V. razreda. V akademijski dvorani je bila 2. IV. predstavljena knjiga v slovenščino prevedenih pesmi našega dopisnega člana in enega vodilnih predstavnikov sodobne hrvaške humanistične znanosti in umetnosti Tonka Maroevića, naslovljena Štiriročno; zasnovo in vsebino knjige je v uvodu komentiral Boris A. Novak, s svojo sliko pa opremil Andrej Jemec. Avtorja in sodelavce pri tej izdaji ter predsednico slovenskega centra PEN je pred dogodkom s sprejemom počastil predsednik SAZU akad. Bajd. 28. X. je bil v sodelovanju z ZRC SAZU prirejen simpozij o našem pokojnem članu pesniku Danetu Zajcu, na katerem je imel uvodni nagovor v imenu SAZU pesnik Milan Dekleva. Na posvetu o jezikovni samozavesti v okviru sveta za razvoj, ki ga je predlagal naš član Milan Dekleva, je iz umetniškega razreda poleg Dekleve sodeloval tudi Boris A. Novak. Za Nobelovo nagrado za književnost smo ponovno kandidirali pisatelja Draga Jančarja. Na podstavku kipa deklice z rastočo knjigo v ljubljan- skem Severnem parku je v letu 2019 prispeval nov verz Milan Dekleva (»Dokler bo beseda, / bo stala gora spoštljiva / v svoji višini«). V volilnem letu 2019 smo se veliko posvečali izboru novih članov, saj smo za mogoče kandidate v širši razvid evidentirali kar 24 imen, da bi tako opozorili na močno navzočnost umetniških ustvarjalcev, ki pa so v SAZU vse premalo zastopani. Ob tem se je ponovno odpiralo vprašanje o razmerju med znanostjo in umetnostjo znotraj SAZU, o čemer je pred dvema letoma pisno razglabljal že akad. Andrej Jemec. Zlasti nekateri mlajši razredni člani so se zavzemali tudi za vključitev doslej v SAZU še ne upoštevanih in tudi t. i. poustvarjalnih področij, spet drugi pa glede na tradicijo in omejeno število mest temu niso bili naklonjeni, ponovno pa smo razpravljali tudi o premajhni zastopanosti zgodovinarjev in teoretikov ustvarjalnosti. Akad. Mušič je sprožil razredno pobudo, naj bi obvezujoče število članov razreda za umetnosti zvišali z dvajset na petindvajset, a se je po presoji vodstva SAZU predlog izkazal za neuresničljiv, ker bi bilo za ta namen treba odvzeti mesta drugim razredom; ob tem smo bili seznanjeni, da je SAZU v primerjavi z drugimi akademijami znanosti in umetnosti po številu

41 zastopanih umetnikov celo pri vrhu, današnje razmerje, ki seveda ne izpričuje resničnega pomena umetnosti v razmerju do znanosti, pa naj bi bilo tudi v so- razmerju s profilom članstva ob ustanovitvi Akademije. Med volilnim procesom smo ob sicer tajnem glasovanju upoštevali tudi za- stopanost posameznih področij in si ob insistiranju akad. Draga Tršarja zaželeli še enega kiparja; ob tem pa smo spričo rezultata razrednih volitev in ker nas je v zadnjih letih žal zapustila vrsta književnikov, sklenili, da bo imel v prihodnjem volilnem letu za eno mesto prednost kandidat s področja književnosti, tudi zato, ker izkušnja kaže, da se v kočljivih vprašanjih o temeljih slovenskega naroda in še posebej jezika v SAZU v javnosti najbolj odločno angažirajo in »nosijo levji delež tega dela« (Boris A. Novak) prav književniki, seveda pa jih pri tem nič manj intenzivno ne podpirajo tudi odločilni ustvarjalci z drugih po- dročij. Ker se je po razrednem tajnem internem glasovanju o predlogih za nove člane neizbrani kandidat zaradi svoje neizvolitve posameznim članom razreda neprimerno pritožil, je Boris A. Novak člane razreda protestno opozoril, da bi se izdaja tovrstne tajnosti v prihodnje ne smela več ponoviti. Na vseh sejah smo razpravljali o sprotnih aktualnih problemih in se opre- deljevali do pobud in zastavljenih nam vprašanj in nalog, daleč največ moči in zavzetosti pa smo posvečali vprašanjem slovenskega jezika v javnosti in še posebej v šolstvu, ki danes doživlja erozijo. Vse poletje so potekala dopisovanja med člani jezikovne komisije SAZU in našega razreda, ki so komisiji izrekali podporo, podprli pa so jo tudi člani, ki se niso mogli redneje udeleževati sej, še posebno odločno akad. Niko Grafenauer in za slovenski jezik in ohranitev slovenstva življenjsko zavzeti akad. Zorko Simčič. Na pobudo akad. Lebiča, ki vidi SAZU kot steber slovenske države (in je slikovito predlagal, naj zahteve na- bijemo kar na vrata kot nekdaj svoje teze Luther), je izredni član Boris A. Novak v besedilu peticije Kako je mogoče opozoril na kričeče primere nespoštovanja slovenskega jezika. Peticijo so v svojem imenu, a kot člani Akademije, podpisali vsi člani umetniškega razreda in velik del članov II. razreda, medtem ko članov drugih razredov, v katerih je odnos do rabe slovenskega jezika v javnosti in posebno v šolstvu pogosto bolj odklonilen, nismo povabili k podpisu. Soglasno smo podprli tudi izjave jezikovne komisije in izjavi njenih članov Borisa A. No- vaka in Deana Komela Countdown in Dovolj je. Končno je dovolj!. Člani razreda odločno vztrajamo na stališču, ki smo ga sprejeli že pred leti, da bi o tem niti ne smeli razpravljati, ker je slovenski jezik za nas nedotakljiv, v prepričanju, da o tem ne more biti nikakršnega kompromisa. Temeljna naloga SAZU je podpora slovenščini, kajti brez nje bi Akademije sploh nikoli ne bilo in je brez nje tudi več ne bo, kakor tudi ne slovenske države, ki je utemeljena na kulturi slovenskega naroda in njegovem jeziku. Podali smo tudi pripombe k predlaganemu zakonu o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in soglasno predlagali, da se v njem določba 5. odstavka 43.

42 člena v celoti črta, ker ignorira obvezujočo uporabo slovenščine pri prijavah za raziskovanje in pisanju recenzij. Večkrat smo posebej in intenzivno razpravljali tudi o položaju akademijske komisije za slovenski jezik, ki jo je vodil naš član Boris A. Novak, a je odstopil, ker je spoznal, da je komisija, katere delovanje naj bi bilo zaprto le samo vase, mi- šljena samo kot Potemkinova vas; v določbi, da lahko veljajo kot stališča SAZU le konsenzualno sprejeta stališča, pa je dojel obliko cenzure in onemogočanja smiselnosti delovanja komisije, ki ga je ves čas zaznaval tudi v odnosu nekaterih članov drugih razredov do njenega poslanstva. Menil je celo, da smo v njihovih očeh s svojim gledanjem videti celo kot »čudaki«, ki se, kot ga je dopolnil Milan Dekleva, zavzemamo za »obskuren jezik«. To protislovje je akad. Jančar lucidno označil kar kot nasprotje med pragmatično in umetniško pametjo. Razred je Novaka docela podprl, a ga ni mogel prepričati, da bi odstop preklical. Prav zasluga Novakovega vztrajanja pa je dosežek, da je bila lahko 22. marca sklicana tiskovna konferenca, odprta za javnost, ki se je izkazala kot prelomna. Predsta- vila in utemeljila je izjave komisije (o jezikovni pokrajini, znanstvenem jeziku in zahtevi, naj bi računalniški operacijski sistemi delovali tudi v slovenskem jeziku), razkrila pa tudi neumestne ter celo sramotne odgovore nanje s strani vladnih predstavnikov, češ da gre pri elektronskem komuniciranju za zasebne naprave, za katere naj bi zakon o javni rabi slovenskega jezika ne veljal. Stališča našega razreda so prav s to tiskovno konferenco doživela tudi širši odmev in bila deležna zelo široke podpore. Četudi je Novak kot predsednik komisije odstopil, se je držal zaveze, da bo SAZU skupaj s Filozofsko fakulteto na SAZU pripravila posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik, in je 14. XI. odlično vodil celodnevni dogodek na to temo. Spričo negotovega stanja po odstopu predsednika smo razpravljali tudi o prihodnosti komisije za slovenski jezik in zavzeli stališče, da bi sodili vanjo le člani, ki so zanj v resnici zavzeti. Ker so bili v komisijo imenovani člani iz različ- nih razredov, je kdo med njimi tudi bliže stališčem, kakršna pogosto zastopajo tehniki in naravoslovci, ki jim je spričo angleščine slovenski jezik prejkone v napoto. Taki po presojah v našem razredu v tovrstno komisijo že v načelu ne sodijo, četudi so bili vanjo delegirani s strani razredov, saj si mora SAZU, še posebej v času, ko je slovenščina spet močno ogrožena, in to bolj kot od drugih od Slovencev samih, prek svoje komisije odločno prizadevati za veljavo slovenskega jezika na vseh področjih in nikakor ne sme biti orodje za to, kot je opažal predsednik komisije, da bi zaradi kramarskih interesov zavrgli lasten jezik. Zato bi se bilo treba pogovoriti, v čem je sploh smisel komisije za slovenski jezik v javnosti oziroma kakšen je načelen odnos SAZU do slovenskega jezika. Čeprav so predstavniki II. razreda menili, da bi moral biti tudi prihodnji predsednik jezikovne komisije član umetniškega razreda (predvideli so Milana Deklevo), se nam to ni zdelo nujno oziroma po Novakovi izkušnji tega bremena

43 ni bil nihče več pripravljen prevzeti; zato smo predlagali za prihodnjega predsednika predstavnika II. akademijskega razreda Marka Jesenška (Dean Komel, za katerega smo se zavzeli, žal ni član SAZU) in za morebitnega dodatnega novega člana iz V. razreda pesnika Milana Jesiha. Predvsem pa smo sklenili, naj se delo jezikovne komisije okrepi in da naj komisija v imenu SAZU vnaprej tudi samostojno sprejema izjave in stališča. Še posebej smo se posvečali vprašanju učnega jezika v slovenskem šolstvu in oporekali predlogu zloglasnega 8. člena načrtovanega zakona, ki dopušča vdor angleščine na slovenske univerze; akad. Jančar je o tem pisal tudi predsedniku SAZU. Menili smo, da bi morali člen v celoti opustiti. Ker pa se je zaradi zahtevanih izjem to izkazalo za nemogoče, pa tudi zato, ker (kot sem spoznal na seji delovne skupine pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport) nekateri sicer menijo isto, vendar pri tem predpostavljajo popolno prevlado ne slovenščine, marveč angleščine. Zavedamo se namreč, da bi usmerjanje ljudi k pripravam na prevlado angleškega jezika v visokih šolah povzročilo degradacijo slovenskega jezika, ki se že opazno dogaja, tudi v srednjem in osnovnem šolstvu in bi segla vse tja do vrtcev, v vsej tej razdiralnosti temeljev naše državnosti pa moramo videti, kot je posebej poudaril akad. Grafenauer, tudi in celo predvsem hud etični problem. Na predlog predsednika SAZU naj bi o tem vprašanju SAZU še sama pripravila svoj alternativni predlog 8. zakonskega člena; za njegovo pripravo je bil zadolžen poleg članov II. razreda Marka Jesenška in Marka Snoja tudi tajnik V. razreda. Ko je bil k delu kot pravnik pritegnjen še izredni član Janez Kranjc, sta bila predstavnika II. razreda zadolžena, da ob njegovih pripombah k na- šemu prvotnemu predlogu, ki ga je V. razred podprl, dokončen akademijski predlog uskladita Snoj in Jesenšek. 24. IX. smo bili predsednik SAZU akad. Bajd, Jesenšek in Kranjc ter tajnik V. razreda sprejeti pri ministru za izobra- ževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu in ta je omogočil, da se v delovno telo za pripravo 8. člena (v katerem je dotlej zastopal SAZU le akad. Splichal, ki je akademijskemu predlogu 8. člena zakona nasprotoval) pritegne tudi še več predstavnikov SAZU. Na seji te skupine 11. XI. je bil postavljen za izhodiščno obravnavo prvotni predlog ministrstva, ki mu v razredu nasprotujemo. Aka- demijski predlog, ki pri izjemah, pri katerih je dopuščena angleščina, vključuje varovalke (te naj bi tudi preprečevale, da bi se pouk v tujščini ne financiral iz slovenskega državnega proračuna), je zavzeto utemeljevala izredna člani- ca Andreja Žele; sam pa sem imel tam priložnost predstaviti odločno stališče V. razreda; a smo ostali vsak na svojem bregu in zato predlog še ni mogel v obravnavo na Svetu za visoko šolstvo. Na 2. seji tega sveta, kjer tajnik zastopa umetniški razred, pa je bilo ponovno predstavljeno neomajno stališče umetnikov, današnjih in tudi žal že pokojnih članov V. razreda SAZU, da je za nas slovenščina nedotakljiva.

44 Večkrat smo okvirno razpravljali tudi o predvidenem posvetu o vlogi umetnosti, še posebej, ko smo se, tako kot že v letih poprej, spraševali o razmerju med umetnostjo in znanostjo znotraj SAZU. Ugotavljali smo, da je umetnost tudi znotraj SAZU danes močno razvrednotena ter da bi zato morali na njej vzpostaviti dialog med umetnostjo in znanostjo. Med razpravami o razmerju med njima in financiranju njune dejavnosti v SAZU je zlasti akad. Jemec s podporo Draga Tršarja ob pogostem financiranju potovanj znanstvenikov nekajkrat opozoril na premajhno upoštevanje dejstva, da je delo članov likovnih umetnikov povezano z velikimi stroški, ki jih poravnavajo umetniki sami. Večkrat smo se pogovarjali tudi o klavrnem stanju medijev, ki se odzivajo le na zabavno glasbo, kar posebej poudarja akad. Matičič, in o izginjanju resne kritike iz njih, vse to pa po prepri- čanju članov V. razreda kaže na današnje nevarno nižanje standardov umetni- ške senzibilitete in celo na naraščajoč prezir do vsakršne resne ustvarjalnosti. Iz ust likovnih umetnikov je bilo tudi ponovno slišati kritiko Španzlovih portretov predsednikov SAZU na akademijskem stopnišču, ki so nastali brez vednosti razreda in degradirajo umetnostno raven Akademije. Obveščeni smo bili, da se je naš dopisni član iz Japonske Tošihiro Hamano Akademiji spoštljivo zahvalil za pozornost, ki mu jo je posvetila, in v zahvalo za predsednikove čestitke poslal na SAZU katalog o japonskih likovnih umetnikih in svojo zgoščenko. Tajnik razreda se je 2. III. v Državnem zboru kot predstavnik SAZU ude- ležil 11. seje Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri se je na pobudo državnega svetnika Janoša Kerna razpravljalo o vlogi reprezentativnih društev s področja kulture v trajnostnem razvoju družbe. V imenu umetnikov je poudaril pomen tovrstnih društev, ki spričo preslabega financiranja vse bolj hirajo, in podprl prizadevanja za izboljšanje njenega položaja, kar je spričo ve- ljavnosti SAZU med udeleženci seje doživelo zelo naklonjen odmev. V upravni odbor porajajočih se Cankarjevih nagrad je bila po odstopu Nika Grafenauerja, ki bo raje sodeloval v komisiji za izbor nagrajencev, izbrana nova članica V. razreda Nina Šenk Kosem. Izbrali smo avtorje akademijskih voščilnic za praznične priložnosti, in sicer za prvo serijo umetnini Emerika Bernarda in Jožefa Muhoviča, ki sta bili natisnjeni, akademijska novoletna voščilnica, za katero je bil določen motiv ju- bilanta Andreja Jemca, pa kljub drugačnim željam ostaja le v elektronski obliki. K izbrani sliki je duhovite verze posebej zanjo sestavil izredni član Milan Jesih. Sodelovali smo tudi pri posredovani nam (očitno zamrli?) pobudi za zastavo SAZU, na katero se je s svojimi skicami nemudoma odzval akad. Drago Tršar. Izid zbornika posveta o arhitekturi, ki ga je V. razred organiziral leta 2017 in se je zavlekel zaradi nesodelovanja nekaterih piscev, je bil zaradi nenadno blokira- nega državnega proračuna ponovno prestavljen na naslednje leto. Tajnik V. razreda je kot član programskega sveta Cankarjevega doma, upo- števaje stališče članov umetniškega razreda, pohvalno ocenil delo Cankarjevega

45 doma in podprl ponovno izvolitev za direktorico te ustanove Uršulo Cetinski. Dvakrat je odgovoril na pismo okoljske aktivistke Alenke Bizjak in potrdil, da razred za umetnosti podpira prizadevanja za ohranitev Plečnikovega stadiona v prvotni obliki in se prav tako pridružuje njeni skrbi za ohranitev Triglavske- ga parka, Sečoveljskih solin in Krasa, ki ga ogroža predvideno igrišče za golf. Vendar smo menili, da je nemogoče, da bi spričo tovrstnih prošenj razred take stvari urejal sam, saj nismo za to pristojen državni urad; zato bi bilo tovrstna vprašanja tudi v okvirih Akademije treba reševati na drugi ravni. Razred je še podprl pobudo prof. dr. Jožeta Rakovca, naj bi spomenik Jožefu Resslu, delo Toneta Kralja, na ljubljanski Aškerčevi cesti obrnili tako, da bi bil viden s ceste. Med poletjem sem tudi kot član SAZU uspešno podprl prizadevanje učiteljev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, da bi preprečili predvideno reducira- nje ur likovnega pouka; enako je storil tudi akad. Andrej Jemec. Tajnik razreda je večkrat kontaktiral z dr. Evgenom Bavčarjem, ki ga je kot kandidata za člana SAZU 3. IX. 2014 predlagalo pet akademikov iz različnih razredov, med njimi od danes še živečih članov V. razreda Boris Pahor, ki se je lani za to ponovno pisno zavzel. Ker prvotni predlog ni dosegel pristojnega mesta in zato ni bil evidentiran, bo kandidat vključen v širši nabor predlogov v naslednjem volilnem letu. Ko so na ZRC SAZU izločili iz službe predstojnico umetnostnozgodovin- skega inštituta ZRC, je bil zaradi več prošenj razrednemu tajniku razred o tem obveščen, vendar se je izkazalo, da je ZRC samostojna inštitucija, v katere kadrovske zadeve SAZU ne more in ne sme posegati; izkazuje pa se tudi to, da ostajajo razmerja med obema ustanovama nejasna, saj SAZU kot ustanovitelji- ca ZRC SAZU nima v njej skoraj nikakršnih pristojnosti, obenem pa se člane ZRC SAZU pogosto tretira, kot da so del SAZU. Na prošnjo Mitje Čandra, ki jo je posredoval akad. Jančar, smo podprli njegovo prizadevanje, da bi ZRC kot lastnica stavbe na Novem trgu prostora, v katerem je knjigarna založbe Beletrina, ne namenila za nameravano vložišče. Zavedamo se namreč pomena knjigarn, ki danes vse bolj izginjajo, in tudi izjemnega položaja Novega trga, na katerem in okrog katerega so locirane predvsem kulturne ustanove, zato smo v zvezi s tem poslali direktorju ZRC SAZU opozorilno pismo. Reagirali smo tudi na pobudo Uroša Rojka, da protestiramo proti neprimerni obravnavi Juliana Assangea, čigar življenje je ogroženo. O tem se je pisno opredelil tudi akad. Jančar, ki je na podlagi izkušenj predvidel tudi še druge, učinkovitejše možnosti izražanja pomislekov. Svoje stališče o tem smo poslali vodstvu Aka- demije, vendar so to vprašanje na SAZU obravnavali tudi že v drugem okviru in je bilo angleškemu veleposlaništvu nazadnje poslano protestno pismo, ki ga je pripravil akad. Slavko Splichal. Na zadnji lanski razredni seji smo se opre- deljevali tudi do prihodnjih majskih volitev novega akademijskega vodstva in smo zaradi njegovega prizadevanja za veljavo slovenskega jezika predlagali kot

46 kandidata za novega predsednika SAZU dosedanjega podpredsednika akad. Roberta Zorca, ki slovenščino označuje za dragulj in »edino, kar Slovenci imamo«, za podpredsednika akad. Milčka Komelja in za člana predsedstva po 22. členu akademijskega statuta izrednega člana Jožefa Muhoviča. (Ker je Muhovič predviden kot mogoč kandidat za novega razrednega tajnika, smo že po izte- ku leta kot kandidata za člana predsedstva na novo določili Uroša Rojka.) Žal predpisi o današnjemu času neprilagojeni starostni omejitvi večini akademikov onemogočajo kandidiranje, pa četudi so lahko še povsem vitalni, lucidni in ustvarjalni, zato se lahko poteguje za funkcije na SAZU vse premajhno število njenih članov.

Milček Komelj

VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede (RMV) je imel šest rednih sej, na katerih smo obravnavali več vsebinsko zanimivih tematik. Poleg tega so bile seje namenjene tudi obveščanju in razpravi članov o splošnih aktivnostih Akademije. Glavna aktivnost RMV v letu 2019 je bila realizacija predloga za izobraže- vanje laične javnosti o akutnem srčnem infarktu in nenadnem srčnem zastoju. V začetku leta je potekala razprava o načinu izvedbe tega predloga. Po tem je prof. Noč pripravil osnutek potrebnih aktivnosti in akcijski načrt njihovega izvajanja. Izoblikoval se je predlog, da pozovemo več akterjev, kot so Zdravni- ška zbornica, Ministrstvo za zdravje in nekatera društva, da predlog podprejo. Poslali smo jim zamisel o pobudi in vsi so jo vsi podprli. Na osnovi te reakcije smo razpravljali o naslednjih korakih, kjer se je izoblikovala ideja, da zaprosimo za pokroviteljstvo predsednika republike Slovenije g. Boruta Pahorja. S predsednikom SAZU akad. Bajdom smo pripravili dopis predsedniku, na katerega se je predsednik odzval in nas povabil na razgovor. Obiskali smo ga, našo pobudo je podprl in stekle so priprave na usklajevalne sestanke prof. dr. Noča s skupino na ministrstvu za izobraževanje in šport. Usklajevanja še potekajo in se bodo nadaljevala v letu 2020. V sklopu teh aktivnosti smo tudi organizirali snema- nje predavanja prof. Noča o osveščanju javnosti, kaj sta akutni srčni infarkt in nenadni zastoj srca in kako v takih primerih ukrepati, da bi lahko reševali življenja s pravilnim in hitrim ukrepanjem. Posnetek predavanja je zdaj na spletni strani SAZU prosto dostopen in predstavlja dober učni pripomoček, ki bi ga lahko uporabljale tudi izobraževalne ustanove. V predpoletnem času je akad. Svetina povabil gosta prof. Djubegovića (City of Hope, Duarte v Kaliforniji), ki je imel na Akademiji predavanje z naslovom Avoidable and unavoidable research waste in (medical) research (Odpravljive in neizogibne (biomedicinske) raziskave v prazno). Predavanje je bilo zelo zanimi-

47 vo, saj je predavatelj nazorno pojasnil, da je veliko raziskav nepotrebnih, ker se ponavljajo in niso usmerjene h konkretnim ciljem. V jeseni sem se prof. Serša udeležil simpozija z mednarodno udeležbo z naslovom Srce i … na Akademiji nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, in sicer na povabilo akad. Senke Mesihović - Dinarević, ki je bila na obisku naše Akademije v letu 2018. Na enodnevnem posvetu sem imel uvodno predavanje o naših raziskovalnih aktivnostih biomedicinskih aplikacij elektroporacije in njihove uporabe pri zdravljenju raka. Simpozija sem se kot član SAZU udeležil na povabilo akademije Bosne in Hercegovine tudi zato, da bi vzpostavil stike med akademijama in nadaljnje sodelovanje. Del aktivnosti razreda za Medicinske vede je bil namenjen razpravi o mo- žnih kandidatih za predsedstvo Akademije ter o naših nadaljnjih aktivnostih.

Gregor Serša

Svet za varovanje okolja Svet šteje deset članov in se je redno sestajal na mesečnih sejah. V tem letu je imel deset sestankov, vsak mesec, razen julija in avgusta. Sestankov se je pov- prečno udeleževalo po sedem članov (69 %), zapisnike in druga organizacijska dela je vestno vodila ga. Darja Rogelj, samostojna strokovna sodelavka. Na sestankih so člani razpravljali o vprašanjih v zvezi z varovanjem okolja na pobudo SAZU, drugih organizacij ali teles in po lastni presoji. Dotaknili so se dokumentov v zvezi z varstvom okolja, kot je Zakon o ohranjanju narave (ki je bil dan v javno razpravo), resolucija Naša hrana, viri in podeželje po 2021 (Svet je posredoval pripombe na ustrezno ministrstvo) in predlog Zakona o podnebni politiki. Mnenja ali pripombe so bili poslani na ustrezna telesa in poleg drugega je Svet dvakrat zaman povabil na razgovor o tematiki varovanja okolja takratnega ministra za okolje Jureta Lebna. Svet se je pridružil klubom Lions in Slo- vensko-švedskemu društvu pri prepričevanju odgovornih, da naj tudi Slovenija pristopi k 60 državam, ki so Pogodbo o Antarktiki že podpisale. Po dolgoletnih prizadevanjih je bila akcija uspešna: pogodba je bila podpisana in 24. aprila je bila na SAZU slovesnost v počastitev tega dogodka. Kmalu po podpisu se je na naš Svet oziroma SAZU obrnil častni konzul Slovenije v Peruju F. Srebot s predlogom za sodelovanje pri raziskavah Antarktike, saj ima Peru tam svojo raziskovalno bazo in ustrezno raziskovalno ladjo. Svet je podprl pobudo Nujni poziv vladi za podnebne spremembe. Za varovanje črnega proteja je bil pripravljen skupni sestanek s člani društva Proteus iz Bele krajine in predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na osnovi razprave je bil ministru za okolje in prostor poslan dopis s konkretnimi predlogi. Svet je podprl tudi Memorandum o zaščiti Mangartskega sedla ter pobudo Hrvaške akademije

48 znanosti in umetnosti o zaščiti Jadrana, pri čemer naj bi bila SAZU koordinator za slovensko stran. Nekaj članov Sveta je v njegovem imenu sodelovalo pri več pomembnih dogodkih. Prof. F. Lobnik je bil eden od predstaviteljev na posvetu Znanost o okolju, ki ga je organiziral državni svet v prostorih Inštituta Jožefa Stefana 10. septembra, prof. D. Plut pa je vodil panel o energetiki na posvetu državnega zbora z naslovom Podnebni dialog, ki je bil 14. novembra v zgradbi državnega zbora. Že 2019 napovedan posvet Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Slove- niji je bil v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti 17. maja. Povod zanj je bilo Poročilo EASAC (European Academies Science Advisory Council) št. 36, Opportunities for soil sustainability in Europe (Možnosti za trajnostno rabo tal v Evropi), ki je v tiskani obliki na 41 straneh izšlo proti koncu leta 2018. Član prof. F. Lobnik je bil eden izmed recenzentov poročila in je ta posvet tudi vodil. Prav tako v dvorani SAZU je bil skupaj z Gozdarskim inštitutom Sloveni- je in dragoceno pomočjo članice Sveta prof. Hojke Kraigher 28. novembra pripravljen posvet Gozd in les. Poleg predstavitve podnebnih sprememb, njihovega vpliva na gozd, na terestrične ekosisteme in gozdno-lesno verigo so predavatelji osvetlili problematiko tudi z družbeno-pravnega vidika. Oba posveta sta bila lepo obiskana, vključno s predstavniki ustreznih ministrstev, in sta podrobneje predstavljena na spletni strani SAZU. Z EASAC ima SAZU oziroma njegov Svet dobre stike in sodelovanje. Poleg že omenjenega naj bo povedano, da je predsednik Sveta za varovanje okolja tudi član Sveta EASAC in njegovega Odbora za okolje. Našo Akademijo sta doleteli čast in dolžnost, da je gostila pomladanski sestanek Odbora za okolje v Ljublja- ni, 16.–17. aprila, 18. aprila pa je prof. Hojka Kraigher za udeležence sestanka pripravila strokovni ogled Rajhenavskega pragozda, ob podpori projekta LIFE- GENMON. Za člane EASAC je bilo to še posebej zanimivo, saj je EASAC pred nekaj leti izdalo poročilo o pomenu gozdov v EU. Sicer se je predsednik Sveta udeležil še jesenskega sestanka Odbora za okolje v Bratislavi (2.–5. 10.) in dveh letnih sestankov Sveta EASAC, junija v Helsinkih in novembra v Zagrebu, kjer je poročal o sodelovanju naše Akademije in seznanjanju njenih članov ter celotne slovenske javnosti s poročili, predlogi in pobudami EASAC.

Andrej Kranjc

Svet za energetiko Svet za energetiko SAZU (v nadaljevanju »svet«) je nadaljeval delo v okviru poslanstva in ciljev, ki si jih je za svoje delovanje oblikoval ob konstituiranju v letu 2015 in glede na aktualna dogajanja po potrebi tudi dopolnjeval. Poglo- bljeno smo se vključevali v aktivnosti pri pripravi Nacionalnega energetskega

49 in podnebnega načrta (v nadaljevanju »NEPN«), kar je bilo za Vlado Republike Slovenije časovno prioritetno. Pri tem pa svet ni opustil razmišljanj o pripravi predloga Energetskega koncepta Slovenije (v nadaljevanju »EKS«), ki bo s spre- jetjem NEPN že imel postavljena najpomembnejša izhodišča. Zaradi prenehanja članstva dveh članov v svetu v letu 2018 in zagotovitve čim bolj strokovno poglobljene obravnave načrtovanja razvoja vseh področij energetike v smeri približevanja ogljično nevtralnemu cilju je SAZU v svet imenoval pet novih članov: prof. dr. Andreja Kitanovskega, prof. dr. Igorja Papiča, prof. dr. Stojana Petelina, prof. dr. Mihaela Sekavčnika in prof. dr. Marka To- piča. Svet se je sestal na svojih treh rednih sejah, dodatno pa so člani prispevali mnenje in predloge tudi v medsebojni komunikaciji po razpoložljivih komunikacijskih kanalih. Opravljenih je bilo tudi več razgovorov s predstavniki Mini- strstva za infrastrukturo (MZI). Redne seje sveta so bile sklicane in realizirane kot štirinajsta seja 6. marca, petnajsta seja 18. junija in šestnajsta seja 11. decembra 2019. Svet se je na štirinajsti seji v uvodu seznanil z vsebino in sklepi 6. konference Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta z naslovom Razmislek o energetiki – upravljanje nacionalne energetike in podnebnih ukrepov. Svet je na to sejo povabil državnega sekretarja na MZI mag. Bojana Kumra zaradi dogovora o najprimernejši obliki sodelovanja med svetom in MZI pri nadaljnji pripravi EKS. Bojan Kumer je pojasnil, da bo glede na časovnico, ki jo je določila Evropska komisija leta 2019, treba največ aktivnosti usmeriti v pripravo predloga NEPN, posebej še zato, ker je bil osnutek predloga NEPN, ki je bil poslan Evropski komisiji konec leta 2018, zaradi časovne stiske vsebinsko nezado- sten. Zato bo sprejemanje EKS na vladi in v državnem zboru odloženo na čas po sprejetju NEPN. Kumer je pojasnil, da se bodo v pripravo in obravnavo predloga NEPN poleg energetike, ene bistvenih dejavnosti, ki vpliva na nadaljnji razvoj podnebnih razmer, vključevali tudi akterji izven dejavnosti energetike. Treba bo razumeti, da energetika v prihodnje ne bo mogla popolnoma samostojno sprejemati odločitev o svojem nadaljnjem razvoju. Kumer je kot najbolj proble- matično področje navedel uresničitev ciljev pri izrabi obnovljivih virov energije in s tem doseganje ciljev ogljično nevtralne družbe. G. Kumer je bil mnenja, da je lahko vloga SE SAZU, ki je neodvisen organ, pomembna pomoč MZI pri oblikovanju predlogov EKS in NEPN. Svet se je na petnajsti seji posvetil predvsem problematiki priprave predloga NEPN, posebej še zato, ker je bil osnutek NEPN, ki je bil posredovan Evropski komisiji konec leta 2018, izredno slabo ocenjen. Zaradi izredne kompleksnosti in pomembnosti ustrezne vsebine NEPN za prihodnost slovenske energetike in vseh z njo povezanih sektorjev naše družbe je SE SAZU ocenil, da je pomembno, da tudi Svet v največji možni meri prispeva k oblikovanju končne vsebine

50 NEPN. Na osnovi poglobljenih razprav se je svet odločil, da predsedniku Vlade Republike Slovenije in ministrici za infrastrukturo s pismom posreduje svoje predloge in stališča, ki bi jih bilo treba v največji meri upoštevati pri oblikovanju končnega predloga NEPN. Svet je v svojih stališčih poudaril: - Slovenija nikoli ni bila izolirana regija in je tudi zdaj intenzivno energetsko in družbeno-ekonomsko povezana z Unijo. - Slovenska energetika je po merilih Svetovnega energetskega sveta (WEC) ena izmed najbolje ocenjenih energetik na svetu, vendar se bojimo, da nam zaradi nedejavnosti, neambicioznosti in blokade projektov tega stanja ne bo uspelo vzdrževati. - Preboja v smeri doseganja ciljev do leta 2050 ne bo mogoče doseči brez velikega truda, kar pomeni, da bomo morali v državi racionalizirati vrsto področij, saj bo potrebno zmanjševanje rabe klasičnih virov energije. Reguliranje vse energetske infrastrukture in trgov z vsemi oblikami energije mora temeljiti na načelih stroškovne učinkovitosti, enakopravnem po- ložaju vseh porabnikov energije in infrastrukture v državi ter uporabljati sodobne metode upoštevajoč dobre prakse. - Zelena davčna reforma mora pospešiti razvoj trajnostnih energetskih projektov in storitev. Vlada Republike Slovenije naj ustanovi namenski finančni instrument za energetske projekte, ki prispevajo k energetskemu prehodu. - SE SAZU že vrsto let opozarja, da je treba v državi vzpostaviti učinkovit in- stitucionalni okvir, ki mora biti zadolžen za celovito energetsko podnebno politiko in jo izvajati. V državi je nujno treba vzpostaviti delovni program – platformo, ki bi omogočala predstavitev in obravnavo vseh nacionalnih projektov in programov s področja energetike in podnebja. Svet je v pismu vladi podal tudi pobude, predloge in pozive: - Vlada Republike Slovenije naj bo ambicioznejša in predvsem aktivnejša pri postavljanju politike energetike, okolja, prostora, izobraževanja, financiranja, nadzora izvajanja teh in vsega, kar prispeva k nacionalnemu razvoju. - SE SAZU ponovno opozarja Vlado Republike Slovenije, da smo v obdobju, ko so spremembe v energetiki nujne in pogojene tudi z zavezujočimi energetsko podnebnimi zavezami. Gre za proces, ki zajema vse panoge družbe in je medgeneracijski. - Potreben je uravnotežen družbeni dogovor, ki bo svoje storitve in izdel- ke usmeril k okolju in za racionalne potrebe družbe. V ta sklop sodi tudi ravnanje z vsemi vrstami odpadkov, ki postajajo breme družbi, zdravju in okolju, namesto da bi jih vključili v proces krožnega gospodarstva. - Sprejeti je treba učinkovitejše ukrepe za obvladovanje energetske revščine v državi, saj se ta počasi in vztrajno veča, kar je nesprejemljivo za socialno državo.

51 Svet se je na trinajsti seji seznanil z dinamiko priprave in sprejemanja predloga NEPN, preden bo posredovan v javno obravnavo zainteresirani javnosti. Seznanjen je bil s tem, da so priprave v sklepni fazi in da bo predvidoma do konca leta 2019 predlog toliko usklajen, da bo primeren za javno obravnavo za en mesec s ciljem, da bi bil do konca aprila 2020 sprejet v Državnem zboru in takoj nato poslan Evropski komisiji. Svet je na osnovi dosedanje znane vsebine predloga NEPN ocenil, da bo treba v roku za javno obravnavo predlagati take usmeritve in ukrepe, ki jih bo možno in treba realizirati. To pa bo predvsem zaradi nemalokrat različnih pogledov akterjev posameznih dejavnosti v energetiki in zunaj nje težavna naloga. Svet se zaveda, da mora sektor energetike najprej znotraj sebe poenotiti stali- šča in potem usklajene predloge posredovati na MZI in pripravljavcem vsebine NEPN. Svet se je zavezal, da se bo v času javne obravnave predloga sestal na najmanj eni seji in si tudi z dodatnimi razpravami med člani sveta kar najbolj prizadeval za dosego tega cilja.

Janez Možina, Alojz Poredoš

Svet za razvoj Poslanstvo SR SAZU: Področje dela Sveta za razvoj je priprava, koordinacija in organiziranje javnih strokovnih razprav o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja, ki imajo dolgoročne pomembne posledice za slovensko družbo. V ta namen pripravlja letni načrt javnih posvetov in drugih oblik javnih razprav, skrbi za njihovo interdisciplinarno zasnovo, imenuje člane delovnih skupin za njihovo izvedbo in pripravo sklepov posvetov, ureja spletni portal, na katerem objavlja dokumente o svojem delu, po potrebi oblikuje priporočila za reševanje problemov, posreduje sklepe javnih razprav pristojnim državnim organom in z njimi seznanja javnost ter izvaja druge aktivnosti, vezane na vlogo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Stalni člani SR SAZU so Milan Dekleva, Igor Emri, Josip Globevnik, Marko Jesenšek, Željko Knez, Lojze Lebič, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Jožef Mu- hovič, Marijan Pavčnik, Uroš Rojko, Marko Snoj, Slavko Splichal, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš. Vabljeni zunanji člani SR SAZU so Frane Adam, Igor Akrapovič, Drago Babič, Lučka Kajfež Bogataj, Maja Bučar, Leon Cizelj, Jože P. Damjan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Vilma Ducman, Peter Glavič, Györ- kös József, Mitjan Kalin, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Tamara Lah Turnšek, An- drej Lazar, Barbara Malič, Saša Novak, Igor Papič, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Mateja Sedmak, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Božidar Šarler, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan in Franc Matjaž Zupančič.

52 Seje SR SAZU: Člani SR SAZU smo se v letu 2019 sestali na desetih sejah (pred tem pa na prvih dveh sejah še v letu 2018): 3. seja (9. januarja), 4. seja (6. februarja), 5. seja (6. marca), 6. seja (3. aprila), 7. seja (8. maja), 8. seja (5. junija), 9. seja (10. julija), 10. seja (4. septembra), 11. seja (6. novembra), 12. seja (4. decembra). Seje so potekale v sejni sobi SAZU. Dnevni redi sej in sklepi so predstavljeni v prilogi. V okviru diskusij se je izoblikovalo mnenje, da je za uresničitev Vizije Slo- venije 2050 ključnega pomena: Vzpostavitev pravno-socio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na področju znanosti in umetnosti. Vzpostavitev takega družbenega okolja zahteva interdisciplinarne pravno-socio-ekonomske raziskave, ki jih v Slo- veniji na organiziran ciljno usmerjen način trenutno ne izvajamo. SR se je zato obrnil na relevantna ministrstva s predlogom, da se najde oblika financiranja tovrstnih raziskav izven okvirov financiranja, ki ga izvaja ARRS. Spodbujanje raziskovanja za ustvarjanje znanja, potrebnega za dvig konku- renčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Spodbujanje raziskav, ki lahko vodijo do tehnoloških prebojev v vseh se- gmentih družbe. Slovenija potrebuje »Belo knjigo tehno-socio-ekonomskega potenciala«. Člani so razpravljali tudi o vrsti drugih pomembnih tematik, kot je v nadaljevanju razvidno iz povzetkov dnevnih redov in sklepov sej. Dnevni redi in povzetki sej so priloga poročila. V letu 2019 so člani SR SAZU (so)organizirali tri javne razprave: - Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote – Davčne olajšave za raziskave in razvoj, 19. marca. - Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote – Posvet o inovacijskem procesu v Sloveniji, 16. maja (v sodelovanju z Inženirsko akademijo Slovenije). - (Razlagalni) pomen pravnih načel, 3. decembra. V letu 2020 bo SR SAZU nadaljeval delo, ki ga je zastavil v letu 2019. Po- sebna pozornost bo namenjena izvedbi konferenc, na katerih bodo raziskovalne skupine predstavile na raziskavah temelječe inovativne dosežke, ki bodo osnova za pripravo bele knjige tehno-socio-ekonomskega potenciala Slovenije.

Dnevni redi in sklepi sej v letu 2019 Na sejah smo obravnavali naslednje tematike: 1. seja, 9. januarja: 1. Pregled in potrditev zapisnika 2. seje SR SAZU. 2. Pregled, dopolnitev in potrditev trenutnega seznama tematik za razprave v letu 2019. 2.1. Podjetna država; koordinatorji Jože P. Damijan, I. razred SAZU,

53 2.2. Kdo potrebuje medije, če so tu družbena omrežja; koordinatorji Sonja Merljak Zdovc, I. razred SAZU, termin: jesen 2019, 2.3. Vzpostavitev pravno-socio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na po- dročju znanosti in umetnosti. 3. Pregled in potrditev poročila o delu SR SAZU za leto 2018. 4. Razno.

2. seja, 6. februar 2019: 1. Pregled in potrditev zapisnika 3. seje SR SAZU. 2. Potrditev koordinatorjev in časovnice prvih razprav v letu 2019. 3. Poročilo o razgovoru z direktorjem ARRS prof. dr. Józsefom Györkösem o možnostih uvedbe novega raziskovalnega projekta/programa s tematiko »Vzpostavitev pravno-socio- -ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na področju znanosti in umetnosti.« 4. Razno.

3. seja, 6. marec 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 4. seje SR SAZU. 3. Posvet Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. 4. Plačni sistem v raziskovalno razvojni dejavnosti (priprava mnenja Sveta). 5. Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije. 6. Pregled predlaganih razprav v letu 2019 s stališča prispevka k Viziji 2050 in Strategiji 2030. 7. Okvirni sporazum za ustanovitev Mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in trans- formacijskega centra med Nanjingom in Slovenijo. 8. Razno

4. seja, 3. april 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje SR SAZU. 3. Potrditev poročila o posvetu Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote, davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki je bil 19. marca 2019 (ga. Bučar, g. Demšar, g. Papič) 4. Pregled statusa priprave mnenja SR SAZU o plačnem sistemu v raziskovalno razvojni dejavnosti (g. Papič in g. Zupan). 5. Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije: a) Priprava posveta Razumevanje inovacijskega sistema v Sloveniji, IAS - g. Glavič), b) Priprava posveta Podjetna država, g. Drago Babič, 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije 2050. Priprava 1. posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskovalne politike (ZSV Tehnika - g. Šarler, ga. Malič) 7. Razno

54 5. seja, 8. maj 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 6. seje SR SAZU. 3. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote - Posvet o inovacijskem sistemu v Sloveniji (IAS - g. P. Glavič). 4. Sestanek s svetovalcem predsednika Vlade mag. Vojmirjem Urlepom (ga. T. Lah). 5. Podpis MoU z Management Committee of Nanjing Jiangning High-tech Industrial De- velopment Zone, Nanjing, China na srečanju premierjev 16+1 v Dubrovniku. 6. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. 7. Razno.

6. seja, 5. junij 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 7. seje SR SAZU. 3. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Poročilo s posveta Posvet o inovacijskem sistemu v Sloveniji (IAS – prof. P. Glavič in prof. J. Vižintin) b) Predlog novih posvetov (Saša Novak - Znanost na cesti) 4. Poročilo in potrditev zapisa o sestanku s svetovalcem predsednika Vlade mag. Vojmir- jem Urlepom (prof. T. Lah, prof. J. Damjan, akad. S. Splichal in akad. I. Emri) 5. Poročilo o sestanku z ministrom dr. J. Pikalom, 4. Seja SR / Sklep 3 (S. Splichal, J. Da- mjan in D. Babič) 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije 2050. Priprava 1. posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskovalne politike (ZSV Tehnika - g. B. Šarler, ga. B. Malič, V. Ducman in M. Dolšek) 7. Razno

7. seja, 10. julij 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 8. seje SR SAZU. 3. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: 4. Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (P. Glavič in J. Vižintin). 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije 2050. 6. Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskovalne politike. Poročilo s sestanka z direktorjem ARRS J. Gyorkosem. (B. Šarler, B. Malič) 7. Razno.

8. seja, 4. september 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 9. seje SR SAZU. 3. Priprava 11. seje, ki se je bodo udeležili resorni ministri: vzpostavitev fonda za financi-

55 ranje pravno-socio-ekonomskih raziskav, vezanih na vzpostavitev na znanju temelje- čega družbenega okolja (pobuda ministra dr. J. Pikala). 4. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (prof. P. Glavič in prof. J. Vi- žintin). b) Identifikacija bazičnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske industrije (prof. Saša Novak - Znanost na cesti) c) Identifikacija znanj za dvig tehno-socio-ekonomskega nivoja vseh sektorjev družbe kot celote (dr. Franci Demšar). 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije 2050. a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskovalne politike. (B. Šarler, B. Malič). 6. Razno.

9. seja, 6. november 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 10. seje SR SAZU. 3. Priprava predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temelječega družbenega okolja (Jože P. Damijan) 4. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (P. Glavič in J. Vižintin) b) Identifikacija bazičnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske industrije (Saša Novak - Znanost na cesti) 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije 2050. a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za kreiranje raziskovalne politike (B. Šarler, B. Malič) b) Priprava predloga za »grozdenje« raziskovalnih področij (na tehniki) in predlog za letno konferenco, na kateri bodo raziskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 6. Priprava posveta o migracijah in s tem povezane priložnosti za Slovenijo (Mateja Sed- mak) 7. Razno

10. seja, 4. december 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 11. seje SR SAZU. 3. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temelječega družbenega okolja (Jože P. Damijan) 4. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: 5. i. Identifikacija bazičnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske industrije (Saša Novak - Znanost na cesti)

56 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luči uresničevanja Strategije Slovenije 2050. a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za kreiranje raziskovalne politike (B. Šarler, B. Malič) b) Priprava predloga za »grozdenje« raziskovalnih področij (na tehniki) in predlog za letno konferenco, na kateri bodo raziskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 7. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slo- venije (nosilca bomo izbrali na seji) 8. Razno

Sklepi SR SAZU: Po razpravah o navedenih temah je svet sprejel vrsto sklepov, ki so bili vsi sprejeti soglasno. Sklepi 3. seje SR SAZU, 9. januar 2019: Sklep 1: Svet podpira dodatne predlagane tematike razprav. Po intenzivni razpravi je Svet sklenil, da se akad. Igor Emri z direktorjem ARRS prof. dr. Józse- fom Györkösem pogovori o možnostih predloga raziskovalnega projekta v okviru tematike pod točko 2.3, ki bi vključeval doktorske študente. Sklepi 4. seje SR SAZU, 6. februar 2019: Sklep 1: Akademika Emri in Splichal bosta na pristojnih organih Vlade RS zaprosila za predstavitev dokumentov Strategija razvoja Slovenije 2030 in Vizija Slovenije 2050 na naslednji seji Sveta. Člani Sveta so vabljeni k branju dokumentov, ki jih bo zapisničarka seje Sveta poslala po elektronski pošti. Sklep 2: Rok za določitev datumov razprav je 20. 2. 2019. Sklep 3: Akademika Emri in Splichal bosta v zvezi s CRP obiskala Ministra za znanost Sklepi 5. seje SR SAZU, 6. marec 2019: Sklep 1: Svet je potrdil posvet, ki gre v nadaljnjo potrditev izvršilnemu odboru SAZU. Sklep 2: prof. Igor Papič bo govoril z direktorjem IJS, nato bodo skupaj s prof. Ta- maro Lah Turnšek in prof. Blažem Zupanom izoblikovali javno strokovno mnenje. Sklepi 6. seje SR SAZU, 3. april 2019: Sklep 1: Sklep posveta Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote, ki je bil na SAZU 19. 3. 2019, je potrjen. Sklep 2: SR SAZU podpre navedbo v 49. členu usklajenega osnutka ZRRD o možnem dvakratniku plače: »Raziskovalcem, ki so zaposleni v javni raziskovalni organizaciji, se lahko izplača izredna delovna uspešnost, v skladu s splo- šnimi akti organizacije in ne glede na druge predpise, če so za to zagotovlje- na sredstva, ki niso sredstva državnega proračuna Republike Slovenije. Plača raziskovalca z vsemi dodatki ne more presegati dvakratnika njegove osnovne plače.«

57 Sklep 3: Svet je potrdil pripravo posveta. Koordinator bo prof. dr. Glavič, ki bo pripravil vsebino in določil datum posveta. Sklep 4: prof. dr. Lah Turnšek bo organizirala sestanek s svetovalcem predsednika Vlade mag. Vojmirjem Urlepom. Sklep 5: g. Babič in prof. dr. Lah Turnšek bosta dopolnila dokument in ga poslala članom Sveta za naslednjo sejo. Sklep 6: Svet je potrdil organizacijo posveta, dr. Demšar, akad. Splichal in prof. dr. Lah Turnšek bodo sodelovali pri koordinaciji. Sklepi 7. seje SR SAZU, 8. maj 2019: Sklep 1: Prof. dr. Damijan bo poskušal posvet Podjetna država pripraviti v drugi polovici junija 2019. Sklep 2: prof. dr. Damijan bo napisal predlog o ustanavljanju podjetij pri univerzah in javnih raziskovalnih organizacijah. Sklepi 8. seje SR SAZU, 5. junij 2019: Sklep 1: Svet bo izvršilnemu odboru SAZU predlagal pripravo skupne tiskovne konference s predsedstvom IAS, na kateri bi predstavili predloge, ki jih bosta do naslednje seje pripravila prof. dr. Glavič in prof. dr. Vižintin. Sklep 2: Akademika Splichal in Emri sta zadolžena za izpeljavo ministrskega sestanka, na katerem bodo razpravljali o CRP in financiranju ter o realizaciji Vizije in Strategije. Sklep 9. seje SR SAZU, 10. julij 2019: Sklep 1: Prof. Malič in prof. Šarler bosta do naslednje seje Sveta pripravila predlog posveta. Sklepi 10. seje SR SAZU, 4. september 2019: Sklep 1.: Prof. dr. Jože Damijan, prof. dr. Tamara Lah-Turnšek, akad. Jože Men- cinger in prof. dr. Peter Glavič bodo pripravili predloge za naslednjo sejo sveta. Sklep 2.: Prof. dr. Glavič bo do naslednje seje pripravil informacijo za novinarje, ki naj bo po nasvetu prof. dr. Snoja dolga manj kot eno stran in lektorirana. Sklep 3.: Prof. dr. Saša Novak bo do naslednje seje pripravila tematiko in predlagala datum okrogle mize. Sklep 4.: Izr. član Dekleva in prof. Rojko bosta do naslednjega tedna pripravila besedilo, ki bo posredovano članom Sveta. Usklajeno besedilo se bo posredovalo predsedstvu SAZU. Sklepi 11. in 12. seje SR SAZU, 6. november 2019 in 4. december 2019: Ni bilo sklepov.

Igor Emri in Slavko Splichal

58 Pravopisna komisija Člani ožjega sestava PK so se v letu 2019 sestali štirikrat, člani širšega so zapro- šeni za sodelovanje glede na svojo specializacijo. Delo je organizirano tako, da ožja skupina sodelavcev inštituta (A. Bizjak Končar, H. Dobrovoljc, N. Jakop, T. Lengar Verovnik, P. Weiss) pripravlja besedilo posameznih sklopov, ki jih ožja skupina komisije (M. Kocjan Barle. J. Orešnik, A. Skubic, H. Tivadar) obravnava na več sejah in dopolni do podobe, s katero soglašajo. Po končnem pregledu je poglavje poslano v presojo širši skupini (P. Holozan, D. Kladnik, M. Jesenšek, I. Stramljič Breznik, M. Snoj, M. Žagar Karer, A. Žele; od jeseni 2019 so člani te K. Ahačič, N. Logar, M. Petrovčič). V letu 2019 se je zaradi potreb pri redigiranju tujih lastnih imen (problemski sklopi: umetniška imena, psevdonimi, tuja mesta) Pravopisna komisija še ukvarjala s t. i. slovničnim dodatkom k ožjim pravopisnim pravilom, ki se v končni različici imenuje Slovnični oris za pravopis. V letu 2018 je bil pripravljen sistem za pregibanje samostalnikov moškega spola, v letu 2019 je bilo slednje pripravljeno tudi za ženski in srednji spol, obravnavane so bile mešane sklanja- tve, posebnosti sklanjanja večbesednih imen in poimenovanj, besednih zvez. Pripravljeno je bilo poglavje o besedotvorju, v katerem so izhodišče priponska obrazila -lec/-vec; -ski/-ški; -ov/-ev in -in, izpostavljena je tvorba ženskih poimenovanj. Iz skupnega poglavja so bila izluščena štiri samostojna poglavja, v katerih so obravnavani pojavi: neobstojni samoglasnik, daljšanje osnove, preglas in nemi samoglasniki v izglasju. Vsi pojavi so bili preverjeni z imenskim gradivom v različnih jezikih. Na novo je bilo napisano poglavje o glasoslovju v pravopisu (Hotimir Tivadar). Ob gradivskih raziskavah oblikoslovja in besedotvorja tujih imen je Pravopisna komisija poleti 2019 izvedla anketo o oblikoslovnem pre- gibanju in besedotvorju, v kateri so bila izpostavljena problematična mesta in dvojnične rešitve. Rezultati ankete so dostopni na spletišču Pravopisne komisije . Ob končni redakciji poglavja o veliki in malo začetnici Pravopisna komisija sodeluje s strokovnjaki Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Komisiji sta junija 2019 organizirali posvet o reformi zapisa večbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imen, na katerem je nastopilo pet članov Pravopisne komisije. Udeleženci posveta so pripravili prispevke, ki bodo objavljeni v e‑knjigi. Ta bo spremljala anketo o zapisu zemljepisnih imen, ki bo izvedena v prvem trimesečju leta 2020. Jeseni sta bili za javno razpravo pripravljeni dve poglavji pravopisnih pravil – Pisna znamenja in Krajšave (K. Ahačič, M. Černivec, T. Erjavec). Poglavji sta bili decembra objavljeni na portalu Fran, v sistemu, ki javnosti omogoča spletno komentiranje. Na spletišču Pravopisne komisije so objavljeni komentarji oz. utemeljitve obeh poglavij (H. Dobrovoljc in T. Lengar Verovnik) .

59 Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja, slovarski sestavki prinaša- jo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problem- skega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa . Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1260 novih slovarskih sestavkov, v ePravopisu na spletu je zdaj 5642 slovarskih sestavkov. Več kot 350 obstoje- čih sestavkov je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2019 so na novo uvede- ne slovarske iztočnice naslednjih osmih problemskih sklopov: (1) Kratice; (2) Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov); (3) Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin); (4) Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin); (5) Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin; (6) Pripadniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin; (7) Smeri, nazori, gibanja; (8) Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen).

Helena Dobrovoljc

Komisija za tisk in publikacije Komisija za tisk in publikacije SAZU je na podlagi predhodnih prijav na svoji seji 19. februarja razdelila namenska sredstva za tekoče leto v višini 95.000 evrov. Osnovno vodilo pri razdelitvi sredstev je Poslovnik o izdajanju in raz- deljevanju publikacij SAZU, ki v 3. členu določa, da Komisija za tisk in publikacije obravnava vloge po prednosti, in sicer najprej stalne publikacije v lasti SAZU, nato publikacije članov SAZU, nato publikacije znanstvenih sodelavcev, ki s SAZU izvajajo dolgoročni program. Komisija je ob upoštevanju stalnih stroškov, kot so poštni stroški razpošiljanja in zamenjave akademskih publikacij, tiskanje Letopisa SAZU in financiranje dela pravopisne komisije, ter ob upoštevanju posebnih stroškov, kot je brošura za letno srečanje SAZU z mladimi, sredstva v celoti razdelila med prijavitelje iz vseh šestih razredov SAZU kot tudi med zunanje sodelavce. Od tega so bili realizirani projekti v višini 80.551 evrov. Razlika med odobrenimi in porabljenimi sredstvi gre v veliki meri na račun zaprtja proračuna, do katerega je prišlo v mesecu septembru 2019 in po katerem ni bilo mogoče več koristiti sredstev, razen v primerih, ko so že bile sklenjene ustrezne pogodbe s tiskarnami in drugimi izvajalci.

60 SAZU je tako v letu 2018 založila, sozaložila in sofinancirala naslednje publikacije: Razpošiljanje publikacij in knjig 10.000 € Letopis SAZU, 69. knjiga (za l. 2018) 4592 € Zbornik nastopnih predavanj novih članov SAZU 2015–2017 4941 € Brošura SAZU v angleškem jeziku (ponatis) 1360 € Brošura za letno srečanje SAZU z mladimi – fizika 1000 € Gradiva o pokojnih akademikih 300 € Biblioteka 19; Bibliografija in recepcija Franceta Balantiča 2499 € Razprave I. raz. št. 37; Pravni in družb. položaj oseb z motnjami v duš. razv. 3294 € Razprave I. raz. št. 38; Arheološka dediščina Slovenije 2940 € Leonid Pitamic: Pravo in revolucija (sof. Pravna obzorja) 1500 € Rajko Bratož, Med Italijo in Ilirikom (prevod, II. del) 2500 € Jože Pirjevec, Tito in tovariši (prevod) 2440 € Razprave II. raz. št. 23; Akademijski pogledi na Cankarja 3325 € Jože Krašovec, Razsežnosti pravičnost (priprava knjige za tisk) 1585 € Zbornik: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 5112 € Acta carsologica 49/2019 4500 € Folia biologica et geologica 60/2019 2599 € Fagopyrum 36/2019 1564 € Jože Maček, Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (sof. Salve) 1000 € Borut Juvanc, Vernakularna arhitektura Radovljiške ravnice (sof. I2) 500 € Tonko Maroević, Pesmi (sof. PEN) 1500 € Jože Muhovič, Vidno in nevidno. Uvod v formalno lik. teorijo (sof. Nova revija) 1500 € Andrej Jemec, Vse, kar je (sof. Slovenska matica) 1500 € Niko Grafenauer, Mahajana (sof. Beletrina) 1500 € Zorko Simčič, Dohojene stopinje (sof. Beletrina) 1500 € Lojze Lebič, Diaphonia – koncertino za klavir in orkester (sof. DSS) 1000 € Janez Matičič, Koncert št. 2 za klavir in orkester (sof. DSS) 1000 € Zbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov (sof. ZRC) 2000 € NSBL (sof. ZRC) 2500 € Jan Baudouin de Courtenay: Rezijanski slovar (sof. ZRC) 3000 € Umetnine v žepu (sof. ZRC) 500 € Umetnostna topografija (sof. ZRC) 500 € Traditiones (letnik 48: 1, 2, 3) (sof. ZRC) 500 € Acta Geografica Slovenica (letnik 59: 1, 2, 3), (sof. ZRC) 500 € Arheološki vestnik (številka 70) (sof. ZRC) 1500 € Delo Pravopisne komisije 2500 € Skupaj: 80.551 €

Peter Štih

61 Komisija za statutarna vprašanja V letu 2019 komisija ni imela posebne seje, člani komisije v ožji sestavi pa so več- krat pojasnjevali sprotna pravna vprašanja. Predsednik komisije se je v tekočih zadevah nekajkrat sestal z upravnim direktorjem Zoranom Mezgom in sekretarko predsedstva Evo Polanc. − Predsedstvo SAZU je na seji z dne 14. novembra 2017 ustanovilo Komisijo za statutarna vprašanja v isti sestavi kot v prejšnjem obdobju. Člani komisije so akad. Marijan Pavčnik, predsednik, akad. Alenka Še- lih in akad. Jože Mencinger. Komisija deluje tudi v širši sestavi, če gre za bistvena pravna vprašanja. V razširjeni komisiji so še akad. Kajetan Gantar, akad. Branko Stanovnik, akad. Mitja Zupančič, akad. Andrej Jemec in akad. Janez Lamovec.

Marijan Pavčnik

Komisija za človekove pravice Predsednik je akad. Valentin Hribar, častna predsednica akad. Alenka Šelih, podpredsednica izr. članica prof. dr. Renata Salecl in člani akademiki Jože Kra- šovec, Josip Globevnik in Blaž Rozman (sklep o imenovanju je sprejelo predsedstvo SAZU na svoji 4. redni seji dne 5. februarja 2019 s spremembami). Komisija je v letu 2019 nadaljevala z obravnavanjem vprašanj v zvezi z varovanjem člo- vekovih pravic in temeljnih svoboščin. Odločitve je sprejela na eni redni in več korespondenčnih sejah. 1. Komisija je sodelovala pri aktivnostih mednarodne mreže za človekove pravice International Human Rights Network (IHRN), ki je skupni organ velikega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža podpira znanstvenike, katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, s tem, da predstavnikom državne oblasti posamezne države pošilja vljudna pisma protesta. Akademija je poslala pisma, ki jih je pripravila Komisija za človekove pravice v podporo turškim znanstvenikom, zaprtim zaradi človekoljubnega aktivizma. Pisma so bila poslana tudi v podporo naslednjim znanstvenikom: grškemu ekonomistu prof. Andreasu Georgiouju, podpredsedniku Sudanske nacionalne akademije znanosti prof. Muntaserju Ibrahimu in turški politologinji prof. Füsun Üstel, ki so kazensko preganjani zaradi človekoljubnega aktivizma in so jim krše- ne temeljne človekove pravice. Podpredsednica izr. članica prof. dr. Renata Salecl je na pobudo mreže IHRN in s soglasjem Komisije za človekove pravice pripravila pisma podpore vietnamskemu inženirju Phamu Van Troiu, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi mirnega človekoljubnega aktivizma. Pham Van Troi je v zelo slabem zdravstvenem stanju, z omejenimi možnostmi stikov s svojo druži- no, SAZU pa je njegov primer že večkrat podprla. Akademija je na osnovi mnenja Komisije za človekove pravice podprla tudi primer prof. Abduljalila al-Singacea, inženirja in borca za človekove pravice, obsojenega na dosmrtno zaporno kazen

62 zaradi miroljubne promocije demokratičnih reform in pozivanja k spoštovanju človekovih pravic; (večkrat) je izrazila podporo dr. Ahmadrezi Djalaliju, ki mu grozi izvršitev smrtne kazni. V decembru je Akademija na predlog Komisije poslala pisma podpore ujgurskemu geografu prof. Tashpolatu Tiyipu, ki so mu kitajske oblasti odvzele prostost in ga obtožile separatističnega delovanja. 2. SAZU je podprla izjavi Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA) in združenja Academia Europaea, naklonjeni nadaljnji avtonomiji inštitutov v sestavi Madžarske akademije znanosti. Predsednik akad. László Lovász se je predsedniku akad. Tadeju Bajdu zahvalil za podporo SAZU. Pismo podpore SAZU je bilo objavljeno na spletni strani SAZU in spletni strani Madžarske akademije znanosti. 3. Nekdanja predstavnica Akademije v IHRN akad. Alenka Šelih se je v Parizu udeležila srečanja odborov/komisij za človekove pravice evropskih akademij in simpozija Človekove pravice in izobraževanje. Srečanje in simpozij sta bila od 10. do 11. septembra na Akademiji znanosti v soorganizaciji Odbora za človekove pravice nemške nacionalne akademije Leopoldine. Na srečanju je predstavnica IHRN Rebecca Everly poročala o najnovejših primerih, ki jih obravnava mreža, in nekaterih splošnih vprašanjih, ki so značilna za sedanji čas. 11. septembra je potekal posvet Človekove pravice in izobraževanje. Predavanjem sta sledili okrogli mizi. Ker so bili poslušalci v veliki večini Francozi, je bila razprava predvsem o problemih izobraževanja v francoski družbi.

Poročilo je pripravila Eva Polanc

Komisija za slovenski jezik v javnosti V l. 2019 se je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU v skladu s svojim konceptom intenzivno angažirala pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine, paradoksalno pa je ravno boj za slovenščino povzročil pritlehne napade in za- grizene javne polemike tako znotraj kot zunaj SAZU. Komisija je v l. 2019 stopila z naslednjo sestavo: izr. član prof. dr. Boris A. Novak (predsednik), izr. član prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik), akad. Ivan Bratko, doc. dr. Nataša Gliha Komac, akad. Matija Gogala, izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Dean Komel, akad. Milček Komelj, akad. Marjan Kordaš in akad. Jože Mencinger. Prvi meseci l. 2019 so bili zaznamovani s temami, ki jih je jezikovna komisija proti koncu l. 2018 razgrnila z Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika (avtor Boris A. Novak) ter izjavama Računalniški operacijski sistemi in slovenščina in Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji (avtor Marko Snoj). V ta kontekst sodi tudi Protestna izjava zoper razvrednotenje slovenskega jezika pri usposabljanju visokošolskih učiteljev, sodelavcev in strokovnih delavcev

63 slovenskih univerz, ki jo je sestavil izr. član prof. dr. Marko Jesenšek. Lucidne in poglobljene utemeljitve delovanja jezikovne komisije je večkrat napisal njen član, filozof prof. dr. Dean Komel. Komisija je sprejela Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika z veliko večino glasov. Ločeno odklonilno mnenje akad. Ivana Bratka je objavljeno na spletni strani SAZU; v svojem komentarju med drugim pravi: »Izjava se zavzema za zapiranje slovenske (humanistične) znanosti pred svetovno znanostjo. To bi vodilo do nižanja znanstvenih kriterijev v slovenski znanosti in neprimerljivosti slovenske znanosti s svetovno.« Za akad. Bratka je znanost torej le znanost v angleščini. Zastavlja se preprosto vprašanje: kaj potemtakem akad. Bratko sploh počne v Komisiji za slovenski jezik v javnosti?* Komisija je prejela in na spletni strani SAZU objavila več odzivov na Izja- vo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika. Predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, se je z izjavo strinjal, seznanil poslanske skupine s problematiko ter komisiji ponudil pomoč. Neprimerno manj posluha sta izkazali obe pristojni ministrstvi – za izobraževanje, znanost in šport ter za kulturo: tedanja ministra dr. Jernej Pikalo in Dejan Prešiček v skupnem odgovoru nista priznala tega problema, ampak sta zatrjevala, da razvoj slovenskega znanstvenega jezika ni ogrožen, češ da za podporo njegovemu razvoju skrbi več instrumentov in da se slovenska znanost ne sme zapirati sama vase. Tega jezikovna komisija sicer nikoli ni zahtevala, saj kultiviranje in razvoj slovenščine nista v nikakršnem nasprotju z učenjem in rabo drugih jezikov. Komisija je soglasno sprejela izjavi Računalniški operacijski sistemi in slo- venščina ter Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji; obe sta bili obe deležni tudi splošne podpore v medijskih odzivih. Javnost se očitno strinja, da je nesprejemljivo onesnaževanje jezikovne krajine z dobesedno nepreglednim številom angleških napisov, ki so največkrat tudi povsem nepotrebni. Ministrstvo za kulturo je tudi v tej zvezi odgovorilo jezikovni komisiji in se obvezalo, da bo izjavo posredovalo Inšpektoratu za kulturo in medije – a ta inšpektorat funkcionira kot državni koš za smeti, saj na tovrstne probleme kljub ustrezni zakonodaji nikoli ne reagira. Še večjo dozo sprenevedanja so si državni organi dovolili ob izjavi Raču- nalniški operacijski sistemi in slovenščina. Na kritiko dejstva, da naša država v * V Komisiji za slovenski jezik v javnosti so bila mnenja glede nekaterih vprašanj deljena, kar je na primer razvidno iz zapisnika seje komisije 26. aprila 2019. Pričujoče poročilo o delu komisije vsebuje vrsto subjektivnih trditev in interpretacij. V izjavi o razvrednotenju slovenskega znanstvenega jezika je šlo za poskus nadaljnjega zniževanja kriterijev za vrednotenje znanstvenih rezultatov v Sloveniji na nekaterih znanstvenih področjih in za izogibanje kriterijem, ki so v veljavi v svetu. To poročilo zdaj trdi, da je za tiste znanstvenike, ki sprejemajo v svetu uveljavljene principe vrednotenja znanstvenih dosežkov, znanost le znanost v angleščini. Če je to res, zakaj potem ti isti slovenski znanstveniki razvijajo slovensko terminologijo na svojih področjih znanosti in s tem ohranjajo sposobnost slo- venščine za zahtevno in precizno znanstveno izražanje in znanstveno objavljanje v slovenščini? (op. akad. Ivan Bratko)

64 nasprotju z lastnimi zakoni dovoljuje prodajanje računalnikov in pametnih naprav korporacije Apple, ki ne podpirajo slovenščine, sta Ministrstvo za kulturo in Inšpektorat za kulturo in medije odgovorila, da ne moreta ukrepati, češ da gre za zasebne naprave. Ta odgovor je antologijski primer birokratskega ciniz- ma, saj računalniški sistemi prenašajo več javnih vsebin kot javna televizija! Kljub izmikanju Inšpektorata za kulturo in medije pred obveznostjo zakonskega ukrepanja je jezikovna komisija nadaljevala s svojimi protesti in upra- vičenimi zahtevami, da mora biti v napravah operacijskih sistemov macOS in iOS omogočena izbira slovenščine. Pri tem prizadevanju nas je odločno podprl tudi g. Marko Jensterle, vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo, ki je predstavništvu korporacije Apple poslal pismo, v katerem je izrazil pričakovanje, da bo Apple v skladu s slovensko zakonodajo poskrbel za podporo slovenščine v svojih elektronskih napravah. – V trenutku pisanja tega poročila zadeva še zmeraj ni razrešena. 22. marca smo v dvorani SAZU organizirali tiskovno konferenco, name- njeno seznanjanju javnosti in podrobnejši argumentaciji zgoraj omenjenih izjav jezikovne komisije, še posebej pa premisleku pereče problematike ogroženosti slovenščine na univerzah in v znanstvenem raziskovanju ter degradacije našega jezika v javni rabi. Dogodek je z uvodnim nagovorom lepo intoniral akad. prof. dr. Robert Zorec, podpredsednik SAZU, izjave pa smo razložili in komentirali izr. član prof. dr. Marko Snoj, podpredsednik komisije, prof. dr. Dean Komel, član komisije, ter podpisani. Po splošnem mnenju je šlo za kvaliteten in nujno potreben dogodek. Kljub konstruktivnemu tonu so bila sporočila te tiskovne konference deležna tudi izkrivljenih in zaničljivih komentarjev v zakulisju in javnosti, pri razširjanju neresničnih obtožb in osebnih diskreditacij pa so žal sodelovali tudi nekateri akademiki in celo člani jezikovne komisije, predvsem akad. Ivan Bratko, ki ga na tiskovni konferenci sploh ni bilo. Predsedstvo SAZU je pri presojanju tega problema ravnalo izrazito pristran- sko ter v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi standardi. Čeprav oceni dela Komisije za slovenski jezik v javnosti in mojega predsedovanja tej komisiji nista bili na dnevnem redu, je bil velik del seje posvečen obtožbam na moj račun, češ da komisijo vodim nedemokratično, da mečem slabo luč na SAZU itn. S tem je predsedstvo prekršilo eno izmed temeljnih pravil demokratične kulture – pravico obtoženega, da se brani. Predsedstvo je konsenzualno sprejelo sklep, da mora biti sleherna izjava delovnih teles SAZU sprejeta konsenzualno, kar je le navidezno prijazna krinka cenzure, oblika veta, ki naj prepreči nezaželena kritična stališča.* * Predsedstvo SAZU je na svoji redni seji 23. aprila 2019 sprejelo naslednji sklep: »Delovna telesa delujejo v okviru SAZU kot celote, zato bo predsedstvo kot o svojih izjavah odločalo samo o tistih njihovih stališčih, ki jih bodo (navzoče) članice in (navzoči) člani delovnih teles podprli soglasno; v nasprotnem primeru bo šlo za izjave delovnega telesa samega.« Sklep govori zgolj o tem, da bo predsedstvo kot o svojih izjavah odločalo samo o tistih stališčih komisij oziroma delovnih teles, ki jih bodo njeni člani sprejeli soglasno. Predsedstvo SAZU s sklepom, ki ga je na svoji redni seji

65 Zastavlja se vprašanje, čemu je SAZU sploh formirala Komisijo za slovenski jezik v javnosti, če ne zaupa strokovnosti in etičnosti njenih in svojih članov. Mar ne bi bilo bolj demokratično, da bi o načinu delovanja komisij razsojalo celotno članstvo SAZU, v primeru jezikovne komisije pa predvsem razredi, ki so življenjsko povezani z jezikom? Če bi bil vedel, da bo predsedstvo SAZU tako samovoljno spreminjalo pravila igre, sledeč zahtevam politične konjunkture in interesom znanstvenih lobijev, ne bi nikoli sprejel vabila tega istega vodstva, da postanem predsednik jezikovne komisije. To težavno in občutljivo nalogo sem sprejel v dobri veri in z najboljšimi nameni kljub dejstvu, da sem še zmeraj polno zaposlen kot profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsiljuje se sklep, da SAZU ne potrebuje Komisije za slovenski jezik v javnosti, ker ne potrebuje ne slovenskega jezika ne javnosti, ampak zgolj komisijo – Potemkinovo komisijo za lepši vtis na javnost in podeljevalce državnih subvencij. Prav, a brez mene … V odstopni izjavi sem med drugim zapisal: »Veliko je odvisno od usode tega jezika. Zdaj je skrajni čas, da se odločimo, ali hočemo živeti kot državljani sveta ali kot cenena delovna sila svetovnih bank, ki bo na ulici govorila klavrno in revno računalniško anglospakedravščino, doma pa hlipala v zakrneli slovenščini.« In: »Če znanstveniki na Akademiji čutijo slovenski jezik kot usodno oviro za Univerzalno Znanost, potem je rešitev zelo preprosta: naj Univerzalni Znanstve- niki skupaj z vsemi inkasanti in politikanti ustanovijo svojo akademijo – seveda brez pridevnika 'slovenska'! Naziv 'Slovenska akademija' ostane nam, ubogim pro- vincialcem, ki nam jezik še zmeraj nekaj pomeni.« Po diskreditacijah na moj račun, ki jih je predsedstvo SAZU izglasovalo na seji 23. aprila 2019, sem vodstvu in članstvu SAZU 26. aprila podal odstopno izjavo. Predsedstvo SAZU ni nikoli preklicalo krivičnih sklepov te seje, kar ni ma- dež na častno opravljenem delu Komisije za slovenski jezik v javnosti ter na moji osebnosti, temveč madež na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. A osebna prizadetost je malenkost v primerjavi z dejstvom, da je z oportunističnim takti- ziranjem predsedstvo opustilo skrb za slovenski jezik kot enega izmed temeljnih razlogov in smotrov nastanka in obstanka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od skrbi za jezik so ostale le solzave fraze, patetična retorika, slab teater. Zaradi blokade Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU se je boj za obrambo slovenščine preselil na druge fronte: tehtna in pomembna je bila javna peticija Kako je mogoče?, ki jo je 28. maja 2019 na predlog skladatelja Lojzeta Lebiča in na podlagi mojega koncepta podpisalo 28 akademikinj in akademikov – večina drugega razreda (za filološke in literarne vede) ter vsi iz petega razreda SAZU (za umetnosti); pod peticijo se je doslej nabralo 1106 podpisov. S prof. dr.

18. februarja 2020 še ublažilo na način, da bo kot o svojih izjavah odločalo samo o tistih stališčih delovnih teles, ki jih bodo njeni člani podprli z najmanj dvotretjinsko večino, v odločanje in delo komisij ni poseglo (opomba uredništva).

66 Deanom Komelom, članom jezikovne komisije, sva napisala dve izjavi zoper predlog novega Zakona o visokem šolstvu, ki predvideva radikalno uvedbo angle- škega učnega jezika na slovenske univerze: Countdown ali Obramba slovenskega učnega jezika na univerzah pred globalnim ropom (27. junij 2019) ter Dovolj je! (18. julij 2019), kjer odgovarjava na leporečno, manipulantsko birokratsko aroganco, s katero dr. Jernej Štromajer, državni sekretar v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, upravičuje uvedbo angleškega učnega jezika na univerze, češ da slovenšči- na ne omogoča svobode znanstvenega raziskovanja in umetniškega ustvarjanja. V istem času so akademijski kolegi, med njimi tudi člani jezikovne komisije izr. član prof. dr. Marko Snoj, izr. član prof. dr. Marko Jesenšek in akad. prof. dr. Milček Komelj, poskušali formulirati stroge pogoje za uvedbo angleškega učnega jezika na naše univerze. Kljub osebni prizadetosti sem kot predsednik v odstopu iz občutka dolžno- sti skrbel za realizacijo projektov, ki jih je sprejela Komisija za slovenski jezik v javnosti. Kot pobudnik sem se čutil še posebej obvezanega izpeljati znanstveni posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik 14. novembra 2019. Šlo je za nadaljevanje okrogle mize Jezik in spol, ki sta jo oktobra 2018 skupaj pripravili Filozofska fakulteta in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Že takrat se je izkazalo, da sta razgrnitev argumentov in dialog najboljša načina za pre- moščanje nesporazumov in pregretega polemičnega vzdušja ob vprašanju rabe ženskih jezikovnih oblik, zato smo se dogovorili za »drugo rundo« tovrstnega sodelovanja med SAZU in FF. Vsebinske priprave sva vodila dekan FF, prof. dr. Roman Kuhar, in podpisani, posebno zahvalo in pohvalo za prijazno pomoč pa si zaslužijo kolegica Veronika Simoniti s SAZU ter kolegica Eva Vrbnjak in ko- lega Jure Preglau iz Znanstvene založbe FF. Izhajajoč iz dejstva, da slovenščina razpolaga z bogatejšimi jezikovnimi sredstvi za označevanje ženskega spola kot večina drugih jezikov, smo se odločili, da k posvetu povabimo znanstvenice in znanstvenike različnih pogledov ter da v medsebojno spoštljivi diskusiji prispe- vamo k razvijanju strategij kultiviranja razlik. Znanstveno srečanje smo v imenu organizatorjev pozdravili akad. prof. dr. Peter Štih kot podpredsednik SAZU, prof. dr. Roman Kuhar kot dekan FF UL ter podpisani kot pobudnik in moderator posveta. Dogodek je bil izjemno kvaliteten. O interesu znanstvenih in kulturnih krogov zanj priča epsko trajanje (kar 11 ur), o bogastvu tematike in pristopov pa naslednji seznam imen sodelujočih in naslovov njihovih referatov:

Prvi panel: Zgodovinski vidik

Ime in priimek Naslov referata Maca Jogan »Naravni red« in družbeno-jezikovna evolucija Rastko Močnik Boj za emancipacijo žensk in identitetne politike Marko Snoj Slovnični spol od spočetja do rojstva

67 Spoljenje v slovenščini od neseksistične do spolno vklju- Saška Štumberger čujoče rabe jezika Tatjana Marvin Nezaznamovani spol v slovenščini / Razprava

Drugi panel: Primerjalni vidik

Ime in priimek Naslov referata Raziskovanja v in o jeziku – medjezikovna primerja- Vesna Mikolič va spola v slovenščini in italijanščini Primerjava med češčino in slovenščino (spolno obču- tljiva raba jezika v češčini in slovenščini ob upošte- Petra Stankovska vanju jezikovnega sistema, komunikacijskih navad in zvrsti besedil) Irena Stramljič Konkurenčnost obrazila -ka in -ica na izbranih pri- Breznik merih novejših feminativov Eva Bahovec Ali je spol koristna kategorija lingvistične analize? / Razprava

Tretji panel: Pravni vidik

Ime in priimek Naslov referata Tilen Štajnpihler Božič Spolno občutljiva raba jezika v predpisih Protislovja birokratskega govora, vsakdanjega spolje- Rajko Muršič nja in domen znanja Monika Kalin Golob in Najpogostejši argumenti proti uvajanju sprememb v Jasna Mikić seksistični rabi jezika: tuji in slovenski primeri Boris Kern in Jezikovne prakse med margino in normo Branislava Vičar / Razprava

Četrti panel: Strategije in taktike kultiviranja razlik

Ime in priimek Naslov referata Odpiranje problemskih registrov, omejevanje njihove Renata Šribar zagatnosti z demokratičnimi rešitvami Kritična analiza diskurza kot orodje za primerjalne Matejka Grgič raziskave o ubesedovanju spola v dveh ali več jezikih Spol M/Ž: od slovničnih dejstev do percepcije (druž- Mojca Šorli benih) pomenov Tjaša Markežič in Irena Ali se na razpis za delovno mesto profesorja lahko Stramljič Breznik prijavi tudi profesorica? Blaž Šoba Gospa profesor, gospa doktor. Nespoštljivo? / Razprava

68 Na sestanku med predsednikom SAZU, akad. prof. dr. Tadejem Bajdom, in dekanom FF, prof. dr. Romanom Kuharjem, smo se dogovorili, da bodo prispevki s tega posveta izšli v zborniku, ki ga bo izdala Znanstvena založba Filo- zofske fakultete v l. 2020. Proti koncu leta je vodstvo SAZU po večkratnih zahtevah končno črta- lo moje ime s članskega seznama jezikovne komisije, funkcijo vršilca dolžnosti predsednika pa je prevzel dosedanji podpredsednik, izr. član prof. dr. Marko Snoj. Zahvaljujem se članici in članom jezikovne komisije za lepo in plodno sodelovanje, ki se je odlikovalo z visoko strokovnostjo, lucidnostjo in etično zave- stjo. Še posebej dolgujem hvaležnost za požrtvovalno pomoč gospe Evi Polanc. Prav njeni natančni zapisniki sej najbolje dokazujejo vso neresničnost obtožb na račun jezikovne komisije v času, ko sem jo vodil podpisani. Kolegicam in kolegom, ki bodo odslej delovali na tem za prihodnost slovenske kulture in znanosti ključnem področju, želim več sreče, kot sem je bil deležen sam med predsedovanjem Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU v dveh letih, ki mi bosta ostali zapisani v spominu kot eno najbolj muč- nih in morastih obdobij mojega življenja.

Boris A. Novak, predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU v letih 2018–19

Poročilo v. d. predsednika Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU za čas po predsednikovem odstopu Štirje člani Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, izr. član Boris A. Novak, prof. dr. Dean Komel, izr. član Marko Jesenšek in izr. član Marko Snoj, so s prispevki sodelovali na posvetu Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj ma- terinščine je odvisen od nas samih, ki je potekal 14. junija v dvorani SAZU. Šesto sejo Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, ki je bila 5. decembra, je sklical in vodil njen podpredsednik izr. član Marko Snoj. Komisija je na predsedstvo SAZU naslovila dva predloga, in sicer, naj imenuje v. d. predsednika komisije na predlog razreda za filološke in literarne vede in da na podlagi poročila tajnikov razredov za filološke in literarne vede in za umetnosti izr. čla- na Marka Snoja in akad. Milčka Komelja predvidi nadaljnje korake glede njene sestave, ki bodo vodili k sprejemu sklepa o novem članstvu. Razred za filološke in literarne vede je predsedstvu SAZU predlagal, naj za vršilca dolžnosti Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU imenuje izr. člana Marka Jesenška. Razred za filološke in literarne vede in razred za umetnosti sta predsedstvu SAZU predlagala, naj se število članov komisije v novem mandatu poveča, in sicer naj razreda za filološke in literarne vede in za umetnosti lahko predlaga-

69 ta vsak do štiri članice oziroma člane, razredi za zgodovinske in družbene, za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške, za naravoslovne in za medicinske vede pa vsak do dve članici oziroma člana. Razredi za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede in za umetnosti lahko dodatno predlagajo tudi zunanjo strokovnjakinjo oziroma strokovnjaka, ki ni članica oziroma član SAZU. Predlagala sta tudi, naj bodo v komisijo imenovani le člani, ki so v zadnjih dvajsetih letih dejavno izkazali zavezanost slovenskemu jeziku, in sicer: ki so pisali znanstvena ali umetniška dela v slovenščini (poleg tega lahko tudi v tujih jezikih), objavili visokošolski učbenik v slovenščini ali sodelovali v slovenski terminološki komisiji za svojo stroko, kakor je razvidno iz bibliografije, kot jo prinaša Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). Predsedstvo SAZU je vse navedene predloge sprejelo na svoji 7. seji, ki je bila 18. februarja 2020.

Marko Snoj, v. d. predsednika Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU od 26. aprila 2019

Fundacija dr. Bruno Breschi Upravo Fundacije dr. Bruno Breschi sestavljaljo podpisani dr. Kajetan Gantar kot predsednik, dr. Marko Jesenšek, izredni član SAZU in redni profesor Filo- zofske fakultete v Mariboru kot podpredsednik, in profesor Jože Faganel kot tajnik. Kot je bilo omenjeno že v predlanskem in lanskem poročilu, skuša Funda- cija dr. Bruno Breschi s skromnimi sredstvi, ki so ji na voljo, vsaj začasno omo- gočiti nadaljevanje dela na Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. V smislu teh prizadevanj je dr. Andreja Žejn v letih 2018 in 2019 ob mentorstvu prof. dr. Ludvika Karničarja pripravljala posebno publikacijo Tezavra, ki vsebuje, kot je bilo že prej načrtovano, alfabetarij vseh doslej objavljenih iztočnic (od a do mižnjak, ki jih je okoli 7000) in seznam vseh še neobjavljenih iztočnic (od mlače do žvižge), ki pa jih je znatno več. Načrtovani alfabetarij je bil po zaključnem pregledu in nekaj popravkih v začetku leta 2019 dan v recenzijo dvema kompetentnima strokovnjakoma (prof. Jožica Škofic iz Ljubljane in prof. Heinrich Pfandl iz Gradca). Nato je alfabetarij šel v tisk, tiskarske stroške knjige, ki obsega 290 strani, je (poleg Fundacije dr. Bruno Breschi) z znatnim zneskom podprla in omogočila Komisija za tisk in publikacije SAZU. Alfabetarij je bil natisnjen v 400 izvodih, največ jih je šlo v zamenjavo, nekaj v dar in prodajo, na zalogi je ostalo samo še 14 izvodov. Javna predstavitev Alfabetarija k Tezavru je bila 20. novembra v dvorani SAZU. Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem je predstavil njegov soavtor Ludvik Karničar, upokojeni profesor graške univerze in

70 dopisni član SAZU. Gre za prelomno delo v izhajanju monumentalnega koro- škega narečnega slovarja, ki vse od leta 1982 izhaja v zvezkih. Ludvik Karničar je uvodoma razmišljal o pomenu dialektologije kot znanosti v današnjem globaliziranem in jezikovno uniformiranem svetu ter predstavil historiat nastajanja koroškega narečnega slovarja. Slovar je zastavila na Inštitutu za slavistiko v Gradcu skupina koroških Slovencev, ki je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja opazila prelomne družbene spremembe in njihov vpliv na obliko in rabo slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem. V tem kontekstu se je oblikovala ideja o znanstveno zasnovanem popisu najširšega spektra koroških narečij, ki se je postopoma skrčila na izdajanje slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Finančno je projekt od začetka podpirala Avstrijska akademija znanosti. Od leta 1982, ko sta izšla prvi zvezek (A–B) in Ključ k Tezavru kot pomoč pri razumevanju kompleksne slovarske predstavitve gradiva, do leta 2012, ko je izšel sedmi zvezek z gesli L–Mi, so se zgodile številne tehnične in kadrovske spremembe. Ves čas pa je delo spremljala velika mera entuziazma in prostovoljstva. Aprila 2017 je bilo celotno abecedno urejeno listkovno gradivo za izdelavo slovarja podarjeno Biblioteki SAZU, kjer je na voljo vsem zainteresiranim raziskovalcem, Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, v katerem so prvič popisana vsa slovarska gesla, tako že objavljena kot tudi šele predvidena, je izšel leta 2019 in predstavlja izhodišče za nadaljnje zasnove izdajanja slovarskih zvezkov. Ob predstavitvi Alfabetarija k Tezavru je bila prestavljena tudi zgoščenka Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini, ki je rezultat dela, organiziranega pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in v sodelovanju z drugimi znanstvenimi ustanovami, predvsem s Slo- venskim kulturnim središčem Planika v Kanalski dolini, njena avtorica pa je Karmen Kenda - Jež. Hkratna predstavitev dveh dialektološko slovarskih pod- vigov je opozorila na dileme pri dialektološkem popisu besedja v skupnostih, ki jih zaznamujejo dvo- in večjezičnost in družbene spremembe v zadnjih desetletjih. Delo na takih projektih je zelo zamudno, a nujno potrebno, če naj slovenska znanost v svojih raziskavah zajame slovenski jezik v celoti. Vzporedno z izidom alfabetarija in po njegovem izidu se je nadaljevalo delo za izdajo naslednjega zvezka Tezavra. In sicer so bila izbrana najprej in obdela- na še preostala gesla, ki se začno s črko m (besede od mlače do mvavtek), in nato še gesla z začetnim zlogom na- (od gesla na do nažokati). S tem so bile postavlje- ne zasnove gesel od mlače do Mohorjev. Fundacija je v začetku leta 2019 razpolagala z zneskom 8.159,16 evra, ob koncu leta pa z zneskom 7.687,01 evra; znesek je zmanjšan za 472,15 evra, toliko so namreč znašali stroški plačilnega prometa in računovodskih storitev.

Kajetan Gantar

71 Fundacija akademika Ivana Vidava Pri SAZU deluje Fundacija akademika Ivana Vidava, ki je bila ustanovljena predvsem za delovanje na področjih znanosti in izobraževanja. Njen namen je štipendirati nadarjene študente matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. Fundacija je pri SAZU sprva delovala kot Sklad donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved, šele po smrti akademika Ivana Vidava pa se je s privolitvijo njegovih dedičev poimenovala po svojem dobrotniku in mecenu znanosti. Štipendije, ki jih fundacija podeljuje, so tako del njegove za- puščine, namenjen nadarjenim mladim doktorandom. Fundacija izvaja dejavnosti pod vodstvom akad. prof. dr. Branka Stanovni- ka, člani uprave, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, pa so še akad. prof. dr. Josip Globevnik, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, izr. član prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU g. Zoran Mezeg, univ. dipl. ekon. Po pregledu vlog v skladu z razpisnim postopkom je uprava Fundacije konec novembra 2019 sprejela odločitev, da štipendijo za študijsko leto 2019/2020 dodeli štipendistu za doktorski študij kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Branko Stanovnik

Kabinet akademika Franceta Bernika Častni član SAZU, akad. France Bernik je v letu 2019 zaradi zdravstvenih razlogov občasno sprejemal obiske strokovnih kolegov (članov SAZU, Elektroinštituta Milana Vidmarja in Slovenske Matice) ter prijateljev osebno na domačem naslovu. Udeležil se je volilne skupščine SAZU dne 6. junija in ob konferenci EFA- CIS v Ljubljani dne 30. avgusta prejel mednarodno priznanje: Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi sta mu podelila priznanje za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine in kritike.

France Bernik

72 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU

Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju Oddelek) je tudi v letu 2019 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s 45 tujimi akademijami:

Albanska akademija znanosti, Tirana, Armenska nacionalna akademija znanosti, Erevan, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Turkmenistana, Ašhabad, Akademija Sinica, Tajpej, Češka akademija znanosti, Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija znanosti, Peking, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Litovska akademija znanosti, Vilna, Madžarska akademija umetnosti, Budimpešta, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Moldavska akademija znanosti, Kišinjev Norveška akademija znanosti in književnosti, Oslo,

73 Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Romunska akademija, Bukarešta, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd, Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Turška akademija znanosti, Ankara, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg, Kraljevo društvo v Londonu, London.

V letu 2019 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 19 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 23 tednov in 5 dni, 12 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 16 tednov in 3 dni. Večina gostujočih znanstvenikov je bivala v akademijskem apartmaju. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.) Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrov ske spremembe ali pa prosile za različne podatke. Predstojnik akad. Branko Stanovnik se je udeležil slavnostnega zasedanja skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti, 1. in 2. marca v Salzburgu. Akad. Rajko Bratož je bil na zasedanju izvoljen za novega člana. Podpredsednik akad. Peter Štih se je udeležil konference Forum Future Europe. Raising Inclusion and Performance of European Research and Innovation v Berlinu 21.–22. februarja. Konferenco Forum Future Europe sta organizirali nemška državna akademija Leopoldina in Leibniz Gesellschaft ob sodelovanju romunskega veleposlaništva v Berlinu. Namen konference je bil pospešiti prispevek znanosti in raziskav za bodočnost Evrope s ciljem oblikovati zaključni dokument (komuniké). Akad. Peter Štih je prisostvoval tudi slovesnostim. Na Dunaju se je 10. maja udeležil slavnostnega zasedanja skupščine Avstrijske akademije znanosti. Jedro zasedanja, ki se ga tradicionalno udeležujejo eminentni predstavniki nacionalnih akademij, je bilo poročilo predsednika prof. dr. Antona Zeilingerja, ki je navzoče seznanil z delom v preteklem letu. Del predsednikovega poročila je bila tudi predstavitev novih članic in članov: prvič so v skupnem številu v vseh kategorijah prevladale ženske, med novimi dopisnimi člani v tujini pa je tudi Slovenec, zgodovinar dr. Andrej Rahten. Del slovesnega zasedanja je bilo tudi predavanje redne članice prof. dr. Magdalene Pöschl Laži, sovraštvo in algoritmi: mnenjska svoboda v digi-

74 talnem svetu. Dne 6. in 7. decembra pa se je akad. Peter Štih v Münchnu udeležil slavnostne letne skupščine Bavarske akademije znanosti. Akad. Kajetan Gantar se je 25. oktobra udeležil slovesnosti ob 125-letnici ustanovitve Mednarodne komisije za Thesaurus Lingue Latinae na Bavarski akademiji znanosti v Mün- chnu. Predsednik akad. Tadej Bajd je med 28. in 30. majem v Londonu sodeloval na 5. Skupni konferenci Zahodne balkanske medvladne pobude. Udeležencem je na primeru sodelovanja SAZU z društvom VTIS, skupaj z njegovo predsednico Andrejo K. Bogataj, predstavil primer dobre prakse povezovanja z znanstveniki, ki se izobražujejo v tujini. Na predlog Akademije sta bila na 69. srečanju Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v nemškem mestu Lindau va- bljena Jan Ravnik z Instituta »Jožef Stefan« in Marko Medenjak s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tokratno srečanje je bilo posvečeno fiziki. Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Sta- novnik sta se udeležila Skupnega dneva (višegrajskih, avstrijske in slovenske) akademij 15. in 16. novembra na Dunaju. Prvi dan je potekal sestanek predsednikov akademij, na katerem je bila ustanovljena skupina V4+2 in science (poleg višegrajskih bosta kot redni članici na nadaljnja srečanja vabljeni tudi slovenska in avstrijska nacionalna akademija). Na srečanju sta predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Stanovnik predstavila delo in mednarodno sodelovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Popoldne je potekal panelni del dogodka, ki so se ga poleg akademijskega vodstva udele- žili vabljeni referenti. SAZU je na panelih aktivno sodelovala z referati, ki bodo predstavljeni v publikaciji. Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Stanov- nik sta 9. junija na Akademiji sprejela Nobelovega nagrajenca prof. Duncana F. Haldana, ki je bil kandidat razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede za novega dopisnega člana SAZU. Ob tej priložnosti mu je bila izročena tudi članska listina. Oddelek je sodeloval z medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša Akademija. Članstvo SAZU je aktivno v Združenju evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) in Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Coun- cil). SAZU je v upravni odbor Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA) na osnovi zaprosila prof. Antonia Lopriena predlagala predstojnika Oddelka akad. Branka Stanovnika. Akad. Branko Stanovnik se je med 8. in 10. majem v Bernu udeležil slovesnega zasedanja skupščine ob 25-letnici Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA). Zasedanje so spremljali različni znanstveni dogodki – nagrado Madame de Staël za kulturno dediščino v letu 2019 je prejela prof. Mariana Mazzucato, pozornost udeležencev pa je bila, med drugim, posvečena znanosti in družbi v sedanjem svetu, velikim znanstvenim dogodkom in nji- hovemu vplivu na družbo in področju mikroplastike kot primeru vpliva znan-

75 stvenega svetovanja. Akad. Igor Emri se je 20. marca v Bruslju udeležil javne predstavitve poročila Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EA- SAC) o dekarbonizaciji prometa. Poročilo je bilo objavljeno tudi na akademijski spletni strani. SAZU je 17. aprila gostila sestanek Okoljskega panela EASAC. V okviru sestanka so se člani odbora udeležili tudi sprejema pri županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviću in strokovne ekskurzije v Rajhenavski pragozd. Akad. Andrej Kranjc se je od 13. do 14. junija v Helsinkih udeležil spo- mladanskega sestanka Sveta EASAC, med 2. in 4. oktobrom jesenskega sestanka okoljskega panela EASAC v Bratislavi in 14. in 15. novembra jesenskega srečanja Sveta EASAC v Zagrebu. Prof. dr. Alojz Poredoš je izstopil iz Odbora za energetiko EASAC, zato je Akademija imenovala za novega člana dr. Franca Žlahtiča. Akademija je imenovala podpredsednika akad. Roberta Zorca za ambasadorja Zveze mednarodnih znanstvenih organizacij (ANSO). SAZU je bila med usta- novnimi članicami Zveze mednarodnih znanstvenih organizacij (Alliance of International Science Organisations – ANSO), ki si prizadeva za inovacijsko sodelovanje znanstvenih ustanov iz različnih držav (Silk Road Economic Belt). SAZU je aktivna članica v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnik SAZU v IHRN je akad. Valentin Hribar. Akademija je poslala pisma, ki jih je pripravila Komisija za človekove pravice v podporo turškim znanstvenikom, zaprtim zaradi človekoljubnega aktivizma. Pisma so bila poslana tudi v podporo naslednjim znanstvenikom: grškemu ekonomistu prof. Andreasu Georgiouju, podpredsedniku Sudanske nacionalne akademije znanosti prof. Muntaserju Ibrahimu in turški politologinji prof. Füsun Üstel, ki so kazensko preganjani zaradi svojega človekoljubnega aktivizma in so jim kršene temeljne človekove pravice. Akad. Valentin Hribar je na pobudo mreže IHRN in s soglasjem Komisije za človekove pravice pripravil pisma podpore vietnamskemu inženirju Phamu Van Troiu, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi mirnega človekoljubnega aktivizma. Pham Van Troi je v zelo slabem zdravstvenem stanju in z omejenimi možnostmi stikov s svojo družino, SAZU pa je njegov primer že večkrat podprla. Akademija je na osnovi mnenja Komisije za človekove pravice podprla tudi primer prof. Abduljalila al-Singacea, inženirja in borca za človekove pravice, obsojenega na dosmrtno zaporno kazen zaradi miroljubne promocije demokratičnih reform in pozivanja k spoštovanju človekovih pravic. Prof. Abduljalil al-Singace je v slabem zdravstvenem stanju zaprt v zaporu v Bahrainu, kjer mu preprečujejo dostop do zdravniške pomoči. SAZU je podprla izjavi Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA) in zdru- ženja Academia Europaea, naklonjeni nadaljnji avtonomiji inštitutov v sestavi Madžarske akademije znanosti. Predsednik akad. László Lovász se je predse-

76 dniku akad. Tadeju Bajdu zahvalil za podporo SAZU. Pismo podpore SAZU je bilo objavljeno na spletni strani SAZU in na spletni strani Madžarske akademije znanosti. Nekdanja predstavnica Akademije v IHRN akad. Alenka Šelih se je v Parizu udeležila srečanja odborov/komisij za človekove pravice evropskih akademij in simpozija Človekove pravice in izobraževanje. Srečanje in simpozij sta potekala od 10. do 11. septembra 2019 na Akademiji znanosti v soorganizaciji z Odborom za človekove pravice nemške nacionalne akademije Leopoldine. Na srečanju je predstavnica Mednarodne mreže za človekove pravice (International Human Rights Network – IHRN) ga. Rebecca Everly poročala o najnovejših primerih, ki jih obravnava mreža, in o nekaterih splošnih vprašanjih, ki so zna- čilna za sedanji čas. Dne 11. septembra je potekal posvet Človekove pravice in iz- obraževanje. Predavanjem sta sledili okrogli mizi. Ker so bili poslušalci v veliki večini Francozi, se je razprava vrtela predvsem okrog problemov izobraževanja v francoski družbi. Med prispevki na okrogli mizi je bil zanimiv projekt Roke v testu, katerega namen je pritegniti v naravoslovje osnovnošolce in srednješol- ce in ki temelji na konkretnem, praktičnem spoznavanju osnov naravoslovnih znanosti. Program je v Franciji zajel več kot 20.000 osnovnih in srednjih šol in se je razširil tudi v tuje države; zasnovala pa sta ga člana Academie des Sciences Yves Quere in Pierre Léna. Udeleženci so si ogledali tudi Institut de France, ki združuje pet francoskih akademij. S sodelovanjem pa se Akademija udejstvuje tudi v naslednjih medakade- mijskih združenjih: Medakademijsko partnerstvo (IAP, InterAcademy Partner- ship), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internatio- nale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaf- tliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preuče- vanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Med- narodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scien- tific Committee on Research in the Alps), Zveza Podonavskih akademij (DAC – Danube Academies Conference) ter drugih. Akad. Jože Krašovec se je udeležil zasedanja generalne skupščine Mednarodnega združenja akademij (UAI) med 24. in 29. novembrom v Parizu. Tokratna generalna skupščina je bila obogatena s programom ob stoletnici njene ustanovitve na temelju posebnih jubilejnih publikacij. Podpredsednik akad. Robert Zorec se je udeležil 10. Konference podonavskih akademij, ki je potekala 30. in 31. oktobra na Češki akademiji znanosti v Pragi. Srečanje je bilo v prvi polovici popoldneva posvečeno t. i. znanstveni diplomaciji (science diplomacy). Pokrovitelj tega dela srečanja je bil zunanji minister Tomáš Petříček. Izpostavljena je bila vloga proaktivnega sodelovanja znanstvenikov in članov vlade. V drugi polovici popoldneva, katerega program je postavila Evropska akademija iz Salzburga, se je program osredinjal predvsem na področje držav ob Donavi, kjer so nekatere države že članice EU, druge

77 v procesu, da se pridružijo, zato je prav to geografsko področje vredno posebnih pristopov in izzivov. Naslednji dan so si udeleženci ogledali centra odličnosti, ki sta plod proaktivne politike Češke republike, ELI Beamlines in HiLase in ki predstavljata edinstvene tehnološke rešitve na svetovni ravni. ASEF – American Slovenian Education Foundation (Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija) je v sodelovanju s SAZU nadaljevala s sklopom predavanj alumnov ASEF v Prešernovi dvorani Akademije. Doma je Oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenorazisko- valnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter mnogimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvr- šilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote. Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Stanovnik sta 26. decembra v Prešernovi dvorani sprejela predstavnike Društva VTIS – to je Društvo v tujini izobraženih Slovencev. Društvo predstavlja in skuša približati študij ter raziskovalno dejavnost v tujini tistim, ki se zanju zanimajo. Prizadeva si spodbujati medsebojno sodelovanje slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, in njihovo sodelovanje z izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji in tujini. Tudi v letu 2019 je akad. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik uprave v Fundaciji akademika Ivana Vidava, ustanovi za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa.

78 MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV

PRIHODI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJO Bolgarska akademija znanosti Dr. Kalina Zahova in dr. Andrey Tashev z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti sta obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (8.–14. 9.). Prof. Ivaylo Dimitrov Markov z Inštituta za etnologijo in folklorne študije Etno- grafskega muzeja Bolgarske akademije znanosti je obiskal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (11.–17. 11.).

Češka akademija znanosti Prof. Pavel Bosák z Inštituta za geologijo Češke akademije znanosti je obiskal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v okviru sodelovanja v skupnem projektu (16.–22. 6.). Prof. Pavel Bosák in mag. Šimon Kdyr z Inštituta za geologijo Češke akademije znanosti sta obiskala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v okviru sodelovanja v skupnem projektu (29. 9.–5. 10.). Dr. Natalie Rudenko iz Biološkega centra Češke akademije znanosti je v okviru medakademijskega projekta obiskala Medicinsko fakulteto UNI LJ (2.–11. 12.).

Estonska akademija znanosti Dr. Egge Kulbok - Lattik iz Estonskega literarnega muzeja je obiskala Fakulteto za družbene vede UNI LJ (14.–20. 9.).

Indijska nacionalna akademija znanosti Dr. Anoop Verma z Inštituta za inženiring in tehnologijo Šole za energijo in okolje v regiji Punjab je opravljal raziskovalno delo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UNI LJ (4.–18. 5.). Dr. Charu Khosla Gupta z Univerze v Delhiju je obiskala Institut Jožef Stefan (20. 9.–4. 10.).

Litovska akademija znanosti Dr. Svetlana Markovskaja s Centra za raziskovanje narave v Vilni je obiskala Gozdarski Inštitut Slovenije in se udeležila srečanja Euphresco Brownspo- trisk (6.–10. 5.).

Madžarska akademija znanosti Dr. Tamas Szonyi in dr. Gyorgy Kiss sta v okviru skupnega projekta obiskala Univerzo na Primorskem (19.–22. 5.).

79 Ddr. Imre Fertő, dr. Lajos Barath in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inšti- tuta Madžarske akademije znanosti so v okviru sodelovanja v medakademijskem projektu obiskali Univerzo na Primorskem (8.–13. 9.).

Poljska akademija umetnosti in znanosti Prof. Antoni Cetnarowicz z Inštituta za zgodovino Jagelonske univerze v Kra- kovu je v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskal Zgodovinski in- štitut Milka Kosa ZRC SAZU (7.–17. 4.).

Poljska akademija znanosti Dr. Magdalena Wencka z Inštituta za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti je v okviru sodelovanja v skupnem medkademijskem projektu obiskala Institut Jožef Stefan (22. 7.–6. 8.). G. Jarosław Cebulski z Inštituta za geografijo in prostorsko organizacijo Poljske akademije znanosti je obiskal Inštitut za geografijo ZRC SAZU (18.–25. 11.).

Slovaška akademija znanosti Prof. Peter Balaž z Inštituta za geotehniko Slovaške akademije znanosti je opravljal raziskovalno delo na Institutu Jožef Stefan (30. 6.–6. 7.).

ODHODI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINO Avstrijska akademija znanosti Prof. dr. Nataša Golob s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je opravljala raziskovalno delo v Avstrijski nacionalni biblioteki na Dunaju (3.–16. 3.).

Bolgarska akademija znanosti Dr. Alenka Koron, prof. Marko Juvan in prof. Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU so se udeležili mednarodne konference Slovenian and Bulgarian Literatures and Cultures in the Context of World Literature, ki jo je organiziral Inštitut za literaturo Bolgarske akademije znanosti (10.–12. 6.). Akad. Matija Gogala in dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije sta v Bolgariji opravljala raziskovalno terensko delo (25. 6.–10. 7.).

Madžarska akademija znanosti Dr. Branko Kavšek z Univerze na Primorskem je oktobra obiskal Inštitut za matematiko Madžarske akademije znanosti v okviru sodelovanja v medakademijskem projektu. Dr. Štefan Bojnec z Univerze na Primorskem, Fakultete za management v Kopru, je obiskal Ekonomski inštitut Lorand Eotvos Research Network v Budimpe- šti in nadaljeval delo na skupnem medakademijskem projektu (13.–23. 11.).

80 Poljska akademija znanosti Dr. Carmen Kenda Jež in dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta se udeležila zasedanja mednarodne komisije za slovanski lingvistični atlas (OLA) v Krakovu (22.–29. 9.). Mag. Uroš Prah z Inštituta Jožef Stefan je v okviru bilateralnega projekta obiskal Inštitut za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti (14.–29. 11.).

2019 Znanstvene izmenjave SAZU Prihod Odhod Država Št. znan. tednov/dni Št. znan. tednov/dni Avstrija / / 1 14 Bolgarija 3 21 5 41 Češka 3 31 / / Estonija 1 7 / / Indija 2 30 / / Litva 1 5 / / Madžarska 5 26 2 21 Poljska 2 29 3 32 Poljska (PAU Krakov) 1 10 / / Romunija / / 1 7 Slovaška 1 7 / / SKUPAJ 19 23 tednov, 5 dni 12 16 tednov, 3 dni

Pripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, zanj akad. Branko Stanovnik

81 Raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda

1. Temeljne raziskave slovenskega jezika Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Čas trajanja: 2009 do preklica Financerka: SAZU Vodja: dr. Kozma Ahačič Vsebina raziskovalnega dela:

Redakcija tretje izdaje Slovarja slovenskega knjiznega jezika, ki kot rastoci slovar pod oznako eSSKJ izhaja na slovarskem portalu Fran, in s tem povezane raziskave ter svetovanja Na podlagi slovarskega koncepta so se izdelovali problemsko izbrani slovarski sestavki različnih besednih vrst. Dodeloval se je redakcijski priročnik, izboljšana so bila tehnološka orodja za izdelavo slovarja. Ob redakciji sestavkov se je razreše- vala konceptualna problematika, zato sestavki lahko služijo kot model za redakcijo podobnih sestavkov. Vzporedno so potekale tudi leksikografske raziskave. Slovarski sestavki slovarja so bili objavljeni kot e-knjiga in dodani na portal Fran. V lematski bazi so bili izdelani novi problemski opisi vseh besednih vrst. Vzpore- dno z urejanjem baze so se izvajale oblikoslovne in glasoslovne raziskave knjižne slovenščine. Poleg običajnega spletnega anketiranja so bili uporabljeni perceptivni testi. Potekalo je redno jezikovno svetovanje po e-pošti, telefonu in v svetovalnici.

Posodobitev pravopisnih pravil in redakcija novega pravopisnega prirocnika in s tem povezane raziskave ter svetovanja Objavljen je bil prirastek v rastočem slovarju (ePravopis), več obstoječih gesel pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejenost posameznih gesel. Dodanih je bilo osem problemskih sklopov, in sicer: Kratice; Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov); Pridevni- ki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin); Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, političnih skupin); Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin; Pripa- dniki in pripadnice nazorov, gibanj, političnih skupin; Smeri, nazori, gibanja; Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen). Javno objavljeni na portalu Fran sta dve poglavji pravopisnih pravil – Pisna znamenja in Krajšave. Potekalo je svetovanje v Jezikovni svetovalnici, poleg tega tudi po e-pošti in telefonu.

Redakcija terminoloskih slovarjev razlicnih strok in s tem povezane raziskave ter svetovanja Nadaljevala so se dela pri terminološkem slovarju živinoreje, agronomije, armi- ranobetonskih konstrukcij, tiflopedagogike, kamnarskem, kriminalističnem,

82 davčnem in splošnem tehničnem terminološkem slovarju, popravljene in dopol- njene so bile iztočnice v štirih terminoloških slovarjih, izdana pa sta bila dva nova (pravni in dopolnjena izdaja terminološkega slovarja avtomatike). Potekalo je ter- minološko svetovanje v Terminološki svetovalnici, po e-pošti in telefonu.

Redakcija Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in s tem povezane raziskave ter svetovanja Končano je bilo delo za 1. zvezek slovarja, tako da je slovar pripravljen za ko- rekturno branje in bo v letu 2020 izšel v knjižni obliki. Potekalo je skeniranje listkovne kartoteke (pribl. 40.000 skeniranih listkov). Potekale so raziskave zgodovine slovenskega jezika ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti.

Izdelovanje geolingvisticnih del in s tem povezane raziskave ter svetovanja Preimenovanih in elektronsko arhiviranih je bilo 25 vprašanj iz listkovnega gradiva, listkovno gradivo za T282 in poskenirani trije zvezki. Poskeniran je bil celotni rokopisni del arhivskega zvezkovnega gradiva SLA. Opravljen je bil zapis dveh točk na terenu, v zvezkoteko so bili dodani trije zapisi iz arhiva SLA in 1 delni zapis za SLA 3. Izdelovali so se indeksi, komenatrji in karte SLA. Preurejena so bila navodila za pripravo kart in komentarjev SLA – SlovarRed. V SlovarRedu je bilo vzpostavljeno delovanje nove različice programa ArcGIS in izdelana delovna različica ene karte za e-SLA. Pripravljale so se tudi karte za zvezek OLA Refleksi *i, *u, *y. Opravljenih je bilo več morfonoloških analiz in pregledov vprašanj, dodelane so bile tudi preglednice. Potekalo je jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti.

Priprava in izboljševanje interpretacij občno- in lastnoimenskega gradiva in s tem povezane raziskave ter svetovanja Dokončano je bilo skeniranje kartotečnih listkov in pripadajočega zvezka Ple- teršnikove zbirke zemljepisnih imen. Potekale so raziskave antroponimije in toponomije. Izdelovale so se etimološke analize posameznih iztočnic. Potekalo je jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti.

2. Likovna umetnost med cenzuro in propagando od srednjega veka do konca prve svetovne vojne Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-8282 Čas trajanja: 1. 6. 2017–31. 5. 2020 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Franci Lazarini Vsebina raziskovalnega dela:

83 Projektna skupina je v letu 2019 nadaljevala raziskave reprezentativnih primerov cenzure in propagande v likovni umetnosti na Slovenskem od srednjega veka do konca prve svetovne vojne (v kontekstu sočasnega dogajanja v habsburški monarhiji). Člani projektne skupine so opravili raziskovalno delo v različnih slovenskih in tujih arhivih ter knjižnicah in obsežno terensko delo, poseben poudarek pa je bil na sistematičnem evidentiranju ter zbiranju arhivskega gradiva o cenzuri in propagandi na Slovenskem med prvo svetovno vojno. Skladno z načrtom uresničevanja projekta je bila organizirana druga interna delavnica projektne skupine s predstavitvijo delnih rezultatov projekta, dokončan pa je bil tudi koncept razstave o cenzuri in propagandi med prvo svetovno vojno.

3. Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: modernistična Nova Gorica in njeni konteksti Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-8262 Čas trajanja: 1. 5. 2017–30. 4. 2020 Financerke: ARRS in SAZU ter Mestna občina Nova Gorica Vodja: dr. Helena Seražin Vsebina raziskovalnega dela: V letu 2019 se je nadaljevalo raziskovalno delo v arhivih, knjižnicah in na terenu ter zbiranje fotografskega gradiva, namenjenega pripravi treh strokovnih monografij: izšli sta knjigi Umetnost na stičišču kultur. Mestna občina Nova Gorica (ur. H. Seražin), v zbirki Žepnice pa A. Di Battista in K. Mohar, Občinska stavba v Novi Gorici. Izid tretje monografije je načrtovan za leto 2020. Delo je potekalo tudi na umetnostni topografiji UE Nova Gorica in vsebinah za spletno stran http://www.novagoricaart.si (podatkovne zbirke o osebah in umetnostnih spomenikih, poti po spomenikih in virtualne razstave). V Atriju ZRC je bila postavljena umetnostnozgodovinska razstava Naslikana zgodovina Primorske: freske Slavka Pengova v novogoriški občinski stavbi (K. Mohar). Člani projektne skupine so rezultate svojih raziskav predstavili na mednarodni konferenci, stekle pa so tudi priprave za mednarodno konferenco Mapiranje prostorov modernističnih mest v kontekstu načel CIAM-ove Atenske listine, ki bo v okviru projekta potekala marca 2020 v Novi Gorici.

4. Toponomastična dediščina Primorske Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-9424 Čas trajanja: 1. 7. 2018–30. 6. 2021 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Matjaž Bizjak

84 Vsebina raziskovalnega dela: Člani projektne skupine so v letu 2019 digitalizirali tipkopisno kartoteko Pri- morske historične topografije Milka Kosa in jo obdelali z OCR-tehnologijo. Pri- pravili so nabor virov, evidentirali edicije ter zbirke gradiv in obenem začeli izvajati korekture in dopolnitve na podlagi (novo) evidentiranih arhivskih in ediranih virov. Izdelan je bil program za avtomatski prenos podatkov iz te- kstovne datoteke v zbirko podatkov. Obstoječa shema zbirke podatkov je bila dopolnjena in optimizirana. Izdelan je bil tudi program za strojno identifikacijo toponimov v latinskih tekstih, ki je bil predstavljen na konferenci v Oslu. V arhivih na Dunaju (Haus-, Hof- und Staatsarchiv), v Münchnu (Bayerisches Hauptstaatsarchiv), v Vidmu/Udine (Archivio di Stato in Archivio Diocesano) in v Čedadu (Museo Archeologico Nazionale) je bilo izvedeno evidentiranje, ki mu je sledila raziskava listinskih in urbarialnih virov z zadevno toponomastič- no vsebino.

85 JUBILEJI

V letu 2019 so praznovali: 90 let: akad. Jože Maček ter dopisna člana Zlatko Ugljen in Dimitrije Stefanović; 85 let: akademiki Matjaž Kmecl, Dušan Ferluga, Lojze Lebič in Andrej Jemec ter dopisni člani Herwig Wolfram, Chintamani Nages Ramachandra Rao in Vinko Globokar; 80 let: akad. Igor Grabec ter dopisni člani Antonio Cardesa, Rudolf Flotzinger, Jean-Marie Pierre Lehn in Cesare Scalon; 75 let: akademika Jože Krašovec in Blaž Rozman ter dopisni člani Erwin Neher, Christian Hannick in Anton Wernig; 70 let: akademiki Tadej Bajd, Franc Strle, Slavoj Žižek in Bojan Čerček ter dopisni član Ludvik Karničar; 65 let: izredni člani Željko Knez, Uroš Rojko in Jožef Muhovič ter dopisni član Reinhart Ceulemans; 60 let: izredni član Marko Snoj in dopisna članica Marija Wakounig; 55 let: dopisni član Vladimir Parpura; 50 let: izredni član Gregor Anderluh.

Zapis akad. Lojzeta Lebiča ob sprejemu ob njegovi 85-letnici pri predsedniku SAZU akad. Tadeju Bajdu 9. decembra 2019

Spoštovani gospod predsednik, dragi in spoštovani akademiki, spoštovani gospod upravni direktor, lepa hvala za vašo pozornost in čast, ki ste mi jo izkazali ob tem srečanju. Ob misli na moja visoka leta se mi sama od sebe zarisuje dolga življenjska pot, vse od čudovitih staršev na Prevaljah, ravenske gimnazije, študija arheologije na Univerzi v Ljubljani … vodenja akademskega zbora pa dirigentskega dela na takrat še Radiu Ljubljana, vse do zame nadvse častnega članstva tu na naši Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ko sem zapuščal domače kraje na Koroškem, je bil svet sedemdeset let mlajši in smo v šolah še pisali na skrilaste tablice. Pa vendar me je arheologija med drugim naučila tudi to, da bolj zaupam krožni podobi časa kakor linearni: ko se stvari predvsem spreminjajo in manj napredujejo, saj nismo bolj modri od starih Grkov ali Keltov in Ilirov in ne boljši od Gallusa, Bacha ali Mozarta. Kaj mi pomeni Slovenska akademija znanosti in umetnost? SAZU doživljam kot zaščito svobode duha, našega jezika, znanosti in umetnosti. Sredi današnje postmoderne razpuščenosti, glasbenorokovnjaške družbe ohranja resen, kulturno razsvetljen svet. Tu čutim domovino, narod, državo, demokracijo, etič- nost …, skratka naš svet od Brižinskih spomenikov do Ramovša, Kreka, Mer-

86 kuja, Kozine, Škerjanca …, če omenim samo skladatelje. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bom do konca hvaležen tudi zato, ker mi je odprla pot do akademij v Belgiji, na Hrvaškem in še kje po svetu. Za vse prisrčna zahvala in še posebej vam vsem za današnjo veliko pozornost … ali pa, kot bi rekli pri nas na Koroškem, »Bog lonaj«.

NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOV SAZU Francetu Berniku sta Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi podelila priznanje za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine in kritike. Igor Emri je prejel nagrado Honored Engineer of Russia nacionalne Ruske in- ženirske akademije. Peter Fajfar je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in je ob stoletnici univerze in fakultete prejel zlato plaketo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Franc Forstnerič je za vrhunske dosežke na področju kompleksne analize prejel nagrado Stefan Bergman Prize, ki jo podeljuje Ameriško matematično društvo (American Mathematical Society). Josip Globevnik je bil dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. Marc L. Greenberg je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za vrhunske dosežke v slovenističnem jezikoslovju in promocijo slovenščine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Maja Haderlap je prejela avstrijsko državno nagrado za umetnost. Peter Handke je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Drago Jančar je prejel črnogorsko nagrado za literarno ustvarjanje »Stefan Mi- trov Ljubiša« v Budvi. Roman Jerala je dobil projekt ERC Proof of Concept z začetkom financiranja v 2020. Željko Knez je bil kot mednarodni član sprejet v Hrvaško akademijo tehničnih znanosti. Milček Komelj je bil predsednik žirije Slovenskega društva likovnih kritikov za nagrado kritiško pero in priznanja za leto 2019 in je bil imenovan v upravni odbor ZRC SAZU. Janko Kos je prejel zlati red za zasluge za izjemen znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na področju primerjalne književnosti. Hojka Kraigher je bila izvoljena v redno profesorico Biotehniške fakultete Uni- verze v Ljubljani. Lojzetu Lebiču so ob njegovi 85-letnici v Cankarjevem domu priredili predstavitev vokalno-instrumentalne scenske zgodbe Fauvel' 86 in mu na Prevaljah

87 posvetili slovesnost z zborovskim koncertom njegovih del in predstavitvijo njegove zgoščenke. Florjan Lipuš je prejel zlati red za zasluge za izjemni prispevek k slovenski knji- ževnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo. Borisu A. Novaku je založba Mladinska knjiga podelila Levstikovo nagrado za življenjsko delo na področju mladinske književnosti. Življenju in delu Zorka Simčiča je bilo posvečeno delo Franceta Pibernika Do- hojene stopinje. Branko Stanovnik je bil izvoljen za člana mednarodne inženirske akademije s sedežem v Moskvi. Alenka Šelih je bila dobitnica Zoisove nagrade za življenjsko delo. Nina Šenk Kosem je prejela Gallusovo priznanje občine Ribnica za izjemen uspeh na kulturnem področju. Bila je kandidatka za Delovo osebnost leta in za Slovenko leta (revija Zarja). Mihi Tomaževiču je Zavod za gradbeništvo Slovenije podelil nagrado za ži- vljenjsko delo na področju potresno varne gradnje zidanih objektov.

Predstavitve članov, izvoljenih v letu 2019, so v poglavju Novi člani SAZU.

Zoisovi nagradi in priznanje (utemeljitve)

Alenka Šelih – Zoisova nagrada za življenjsko delo Profesorica Alenka Šelih že več kot pet desetletij deluje na področju kazensko- pravnih in kriminoloških znanosti. Njeno znanstveno vodilo je, kako urediti državno represivno odzivanje na različna deviantna ravnanja tako, da bo kazensko pravo predstavljalo notranje uravnovešen, pravičen, racionalen in učin- kovit sistem. Uravnoteženo je treba spoštovati pravice storilcev, varovati družbo pred kaznivimi dejanji ter upoštevati vlogo in pravice žrtev. Posebno pozornost posveča kazenskim sankcijam. Njeno raziskovalno delo je pustilo poseben pečat tudi na področju mladoletniškega sodstva in za- ščiti otrok pred nasiljem ter v prekrškovnem pravu. Vodila je več kot 20 raziskav in z njihovimi ugotovitvami in znanstvenimi razpravami utirila pot uvajanju novosti v kazensko pravo. Nosilna usmeritev je, da se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano. Ves čas svoje poklicne poti je bila ob profesorski vlogi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani tudi sodelavka Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Vodila ga je v obdobju 1993–2004 in tudi na ta način bistveno prispevala k razvoju kriminologije v Sloveniji. Z raziskovalkami s področja ženskih študij je vodila raziskavo o prispevku žensk k družbenemu razvoju Slovenije.

88 Akademikinja Šelih uživa izjemno velik ugled v domači in tuji javnosti. Strokovnost njenega raziskovalnega dela in nastopov na mednarodnih konferencah je bila široko prepoznana in prejela je povabila za gostujoča predavanja na številnih uglednih univerzah v Evropi kot so univerze v Münchnu, Varšavi, Gradcu, Krakovu, Poitiersu, Bruslju, Regensburgu, na Dunaju in tudi na naj- prestižnejših ameriških univerzah – na univerzi v Harvardu, v Berkeleyu in na University of Southern California v Los Angelesu. Bila je članica različnih strokovnih organov v okviru Sveta Evrope, Mednarodnega združenja sodnikov za mladoletnike in za družino, Mednarodnega združenja za kazensko pravo, Mednarodne mreže za človekove pravice in kot ustanovna članica sodelovala pri ustanavljanju Evropskega združenja za kriminologijo. Za izredno članico SAZU je bila izvoljena maja 1997, za redno pa junija 2003. Od leta 2011 je članica Evropske akademije (Academia Europea) s sedežem v Londonu.

Josip Globevnik – Zoisova nagrada za življenjsko delo Josip Globevnik se je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani leta 1972 intenzivno usmeril v raziskovalno delo na področju kompleksne analize (del matematične analize) in je kot prvi Slovenec po akademiku Josipu Plemlju navezal vrsto tesnih stikov s tujimi raziskovalci na tem področju. Odtlej je bil vodilni slovenski strokovnjak na svojem področju. Okrog njega se je oblikovala raziskovalna skupina za kompleksno analizo, ki je danes osrednja skupina na področju matematične analize v Sloveniji in predstavlja jedro programske skupine Analiza in geometri- ja. Globevnik je vseskozi sledil novim raziskovalnim trendom in je bil med svojo kariero na vrsti daljših gostovanj na uglednih tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah, še posebej v ZDA. Njegovo raziskovalno delo je bilo pionirsko na več pomembnih področjih in je vodilo v nove smeri raziskovanja, ki so danes zelo aktualne. Objavil je 115 originalnih znanstvenih del v mednarodnih mate- matični revijah, od tega veliko večino v visokokakovostnih revijah, vrsta njegovih del pa je objavljenih v najelitnejših matematičnih revijah. Njegova objava v eni najprestižnejših revij Annals of Mathematics v letu 2015 je bila izbrana med najboljše dosežke slovenske znanosti na področju naravoslovja in matematike v Sloveniji po izboru Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Globevnik je bil med prvimi matematiki v Sloveniji, ki so bistveno prispevali k odprtju naše dežele v svetovne tokove raziskovanja na področju matematike. Številnim mladim ma- tematikom je širokogrudno pomagal odpirati vrata v svet s spodbujanjem in priporočili za študij na dobrih tujih univerzah. Ta njegov prispevek k razvoju slovenske znanosti je prav tako pomemben kot vrhunski raziskovalni dosežki.

Marc L. Greenberg – priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije Redni profesor na Univerzi v Kansasu, dr. Marc L. Greenberg, prejme priznanje za vrhunske dosežke v slovenističnem jezikoslovju in promocijo slovenščine,

89 slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Svojo znanstveno pot je začel s preučevanjem slovenščine, in sicer s terenskim raziskovanjem prekmurskih in prleških govorov. Na podlagi analize v Sloveniji zbranega gradiva je leta 1990 doktoriral v Los Angelesu s tezo A Historical analysis of the phonology and accentuation of the Prekmurje dialect of Slovene. K tej problematiki se je vrnil še v drugih znanstvenih delih. Tudi v širše slavističnih delih prof. dr. Greenberg vseskozi navaja in kritično vključuje slovensko gradivo, kar je pri neslovenskih slavistih prej izjema kot pravilo. Napisal je prvo monografijo o slovenskem zgodovinskem glasoslovju, ki je slovenske glasovne razvoje postavila na svetovni zemljevid raziskovanja. Ustvaril je tudi priročno slovensko slovnico, ki predstavlja nepogrešljiv vir informacij za vse, ki se učijo slovenščine na tujih univerzah, zlasti ameriških. Med njegove pomembne dosežke pri promociji slovenske znanosti v mednarodnem prostoru sodi tudi soustanoviteljstvo in souredništvo mednarodne znanstvene revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies. Dr. Marc L. Greenberg pooseblja skrb za poučevanje slovenščine v vseh njenih razsežnostih in njeno promocijo. V letih 1991 in 1992 je bil eden tistih ameriških intelektualcev, ki so s svojimi dejanji pripomogli k hitremu priznanju naše mlade države, še vedno pa z neutrudnim raziskovanjem in predstavlja- njem slovenskega jezika in kulture spodbuja zanimanje zanju v strokovni in širši javnosti v Združenih državah Amerike, a tudi v slavističnih skupnostih izven njenih meja.

90 ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA SREČANJA/ SCIENTIFIC AND ART GATHERINGS

17. JANUARJA Gabrovčev dan 2019 Strokovno srečanje

Strokovno srečanje, posvečeno spominu na akad. prof. dr. Staneta Gabrovca, ki poteka v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Arheološkim oddelkom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in I. razredom SAZU, postaja tradicionalno. Njegov namen je, da v ciklu petih let predstavi nove raziskave o posameznih halštatskih kulturnih skupinah na območju Slovenije, kot jih je prof. Gabrovec opredelil v svojih temeljnih znanstvenih delih. Tokratno srečanje, že tretje zapored, je bilo posvečeno notranjsko-kraški kulturni skupini. Bilo je zelo dobro obiskano, tudi z mednarodno udeležbo. Zvrstila se je vrsta nadvse zanimivih referatov, s katerimi so sodelovali raziskovalci Alma Bavdek (Notranjski muzej), Manca Omahen (FF UL), dr. Boštjan Laharnar (NMS), Tanja Vidojevič, dr. Martina Blečić Kavur (UP), dr. Kristina Mihovilić (AMI Pula), dr. Maša Sakara Sučević (Pokrajinski muzej Koper), Pa- tricija Bratina (ZVKDS, enota Nova Gorica), Manca Vinazza (FF UL), dr. Peter Turk (NMS), dr. Dragan Božič (IzA ZRC) in prof. dr. dr. h.c. Mitja Guštin. Pri- spevki s strokovnega srečanja bodo kot poseben sklop objavljeni v Arheološkem vestniku za l. 2021.

14. MARCA Prebujanje plemenitosti in modrosti 3. srečanje z mladimi

Tokratni program srečanja z mladimi je bil v znamenju fizike osnovnih delcev, organiziral pa ga je član III. razreda prof. dr. Peter Križan v sodelovanju s Slo- vensko znanstveno fundacijo. Znanstveniki, ki ob pospeševalnikih raziskujejo v evropskem raziskovalnem centru CERN v Ženevi in na japonskem institutu KEK v Tsukubi, so dijakom približali to vznemirljivo področje znanosti. Govo- rili so o pospeševalnikih, kot stanovanjski blok velikih detektorjih, o zanimivih rezultatih raziskav in o tem, kaj vse je še neznano. Prof. dr. Marko Mikuž je predstavil raziskave ob Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN-u, prof. Križan pa ob elektonsko-pozitronskem trkaniku SuperKEKB v Tsukubi na Ja- ponskem. Dr. Christoph Schaefer iz CERN-a je govoril o pospeševalnikih, prof. dr. Jernej Kamenik pa o teoretskih raziskavah v fiziki osnovnih delcev, o odprtih vprašanjih področja in o odkritjih, ki so mogoče že za ovinkom.

91 Popoldanski program je bil prava poslastica za dijake, saj so se lahko pre- izkusili kot pravi raziskovalci: z računalniki v učilnicah na Fakulteti za matematiko in fiziko so pregledovali podatke, ki so jih fiziki zajeli v CERN-u na Velikem hadronskem trkalniku in pri eksperimentu Belle na Japonskem, in po- skušali najti nove delce.

19. MARCA Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote Posvet o davčnih olajšavah za raziskovanje in razvoj

Program: - predsednik Sveta za razvoj pri SAZU akad. Igor Emri, državni sekretar MGRT mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar MIZŠ dr. Jernej Štromajer: uvodni pozdravi, - dr. Franci Demšar, avtor knjige o slovenski znanosti: Vlaganja v raziskave in razvoj v Sloveniji – predlog dopolnitve davčne zakonodaje, - dr. Maja Bučar, ekspertinja za raziskave o vlogi znanosti in tehnologije v družbeno-ekonomskem razvoju: Vloga davčnih olajšav v spodbujanju vlaganj v R&R, - Aleš Dolenc, direktor M Sora: Raziskave in razvoj v lesni industriji, - Tone Jenžur, prokurist SOP International: Pomen bazičnih znanj za razvoj industrije, - dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani: Izzivi sodelovanja univerze z gospodarstvom.

Koordinatorji serije razprav so bili Maja Bučar, Tamara Lah, Igor Akrapo- vič, Stane Pejovnik in Igor Emri. V uvodu je prof. dr. Igor Emri v imenu SAZU predstavil delo Sveta za razvoj pri SAZU in izpostavil, da želi s serijo razprav z razvojno usmerjeno tematiko izoblikovati javno strokovno mnenje, ki bo lahko služilo kot vodilo pri oblikovanju zakonodaje, potrebne za uresničitev Vizije 2050, ki ima za cilj, da Slovenija postane na znanju temelječa družba. Posvet je pozdravil državni sekretar MIZŠ dr. Jernej Štromajer in povedal, da si ministrstvo prizadeva za povečanje proračunskih sredstev za znanost, ki so letos prvič presegla 200 milijonov evrov. Izpostavil je, da MIZŠ podpira davč- ne olajšave za RR in podpira predloge, ki bi jih naredile še učinkovitejše. V prvi predstavitvi je dr. Franci Demšar, avtor najnovejše knjige o slovenski znanosti, opisal finančne relacije med glavnimi akterji slovenskega inovacijskega sistema: med gospodarstvom, univerzami in instituti, EU in državo. Iz podatkov izhaja, da je uvedba davčnih olajšav za RR leta 2007 povečala vlaganja v raziskave in razvoj (RR) za približno 300 milijonov evrov letno na cc. 600 milijonov evrov

92 letno. Iz podatkov izhaja tudi, da predstavljajo vlaganja v RR znotraj gospodarstva, ki so namenjena sodelovanjem z univerzami in instituti, približno 30 milijonov evrov letno, kar je 5 % vseh vlaganj. Dr. Demšar je predlagal dopolnitev davčne zakonodaje tako, da bi bil del davčne olajšave za RR ali nova olajšava namenjena izključno pogodbam gospodarstva z akademskimi institucijami. Na ta način bi lahko v prihodnjih letih sodelovanje gospodarstva in akademske sfere potrojili. Slovenska znanost je zelo kakovostna in bi zato njeno prestrukturiranje pomenilo veliko možnost za povečanje učinkovitosti vlaganja v RR in posledično za dvig BDP. V naslednjem predavanju je prof. dr. Maja Bučar primerjala različne instrumente spodbujanja RR v različnih državah. Neposredna državna sredstva za spodbujanje RR v poslovnem sektorju prek različnih razpisov so bolj dobro- došla za mala in nova podjetja, večja, uspešna podjetja imajo raje davčne olaj- šave. Nekatere evropske države so v svoji zakonodaji uveljavile še večje davčne olajšave za RR kot Slovenija. V Sloveniji je podatek, ki ga podjetja pošljejo na Urad za statistiko, višji kakor sredstva, ki jih dejansko uspejo uveljaviti na fi- nančni upravi (FURS), saj gre pri davčnih olajšavah za oprostitev plačila davka na dobiček, dobička pa nimajo vsa podjetja, ki vlagajo v RR. Takih je bilo v 2017 nekaj čez 500 podjetij. Podatki FURS kažejo, da so davčne olajšave uveljavljene pri približno tretjini vlaganj gospodarstva v RR. Dolgoročno je smiselno kom- binirati tako posredne kot neposredne spodbude za vlaganje v RR. Naslednji govornik Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora, je predstavil rezultate poslovanja uspešnega podjetja na področju lesne industrije. V svoji predstavitvi je podrobno analiziral, da so za njihov uspeh zaslužne tako državne in EU-subvencije kakor tudi lastna vlaganja v RR. Davčne olajšave v RR so jim v veliko pomoč, v zvezi s predlagano olajšavo za RR, ki bi bila namenjena samo pogodbam med gospodarstvom z akademsko sfero, pa je izpostavil, da bi bilo smiselno uvesti dodatno olajšavo, saj bi njena umestitev v obstoječo olajšavo lahko bila sprejeta znotraj gospodarstva kot omejevanje sedanje olajšave. Drug predstavnik gospodarstva Tone Jenžur, prokurist podjetja SOO Inter- national, je opisal svojo podjetniško pot od začetkov do lastnika in prokurista uspešnega predvsem izvoznega podjetja. Izpostavil je, da so dobri kadri osnova za uspešno podjetje, dobre kadre pa lahko univerze ponudijo le, če se intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem. Pomembno, zelo verjetno najpomembnejše poslanstvo univerz je poleg produkcije kakovostnega kadra tudi razvoj bazičnih znanj, ki jih slovenska industrija potrebuje za dvig svoje konkurenčnosti. Cikel predavanj je sklenil prof. dr. Igor Papič, rektor UL. V svoji predstavitvi je opisal raznolikost UL (od humanistike do tehnike) in vprašanja, s katerimi se srečuje UL v procesu sodelovanja z gospodarstvom. Podrobno je razdelal problematiko neodvisnosti raziskovanja, razlike med naravoslovjem in tehniko, očitkov gospodarstva o nelojalni konkurenci in težav pri odpiranju odcepljenih

93 podjetij. Predstavil je podatek, da FE UL več kot polovico svojih sredstev prido- bi za raziskovalno-razvojne projekte. Izrecno je podprl predlog predstavljenih davčnih olajšav, ki bi olajšala sodelovanje gospodarstva z akademsko sfero in izpostavil, da bi tak korak pomenil tudi krepitev pomena strokovnega dela na univerzi, ki se giblje v trikotniku poučevanje, akademsko raziskovanje in strokovna, družbeno relevantna dejavnost. O načinu izvedbe pa se je treba dogovoriti v sodelovanju s poslovnim sektorjem. Predstavitvam je sledila živahna debata, v kateri so govorniki med drugim izpostavili veliko nestabilnost raziskovalno-razvojnih subvencij v Sloveniji in izrazili vero, da so davčne olajšave bolj stabilen vir. Akad. Branko Stanovnik je v debati predstavil nekatere razvojne rezultate svojega dela, ki so imeli velike finančne učinke pri poslovanju naših farmacevtskih podjetij Leka in Krke. Sklep: Davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj so zelo uspešen instrument, ki je vlaganje gospodarstva v to področje znotraj gospodarstva po letu 2007 podvojil. Žal zakon ne spodbuja dovolj sodelovanja med gospodarstvom in akademsko sfero, zato predlagamo dodatno 20-odstotno davčno olaj- šavo za pogodbeno sodelovanje med gospodarstvom in univerzami/inštituti, s čimer bi se obseg sodelovanja gospodarstva z akademsko sfero s sedanjih 30 milijonov evrov letno povečal za trikrat. Vključitev take davčne olajšave v projekt davčnega prestrukturiranja bi predlogu Ministrstva za finance dalo prepotreb- no razvojno usmerjeno vsebino.

Igor Emri

22. MARCA Tiskovna konferenca Komisije za slovenski jezik v javnosti

Poročilo je vključeno v predstavitev dela jezikovne komisije v letu 2019.

24. APRILA Slovesnost v počastitev podpisa Pogodbe o Antarktiki

Pogodbo o Antarktiki je Slovenija podpisala 31. januarja 2019 in se tako pridru- žila 53 državam podpisnicam. Pogodba je bila pripravljena decembra 1959, v času Mednarodnega geofizičnega leta, in je stopila v veljavo 23. junija 1961, po podpisu 12 ustanovnih članic. Vse aktivnosti na Antarktiki morajo biti v dobro vsega človeštva in izključno v miroljubne namene, skladno z načeli ustanovne listine Združenih narodov. Predvsem pa naj bi obvarovali oziroma ohranili An- tarktiko kot tako rekoč še nedotaknjeno celino.

94 Pred šestimi leti sta zveza Lions klubov Slovenije in Slovensko-švedsko društvo, ki se jima je kmalu pridružil Svet za varovanje okolja naše Akademije, naslovila na slovensko vodstvo pobudo za podpis Pogodbe o Antarktiki, ki je bila letos tudi podpisana. Brez neutrudnega in stalnega prizadevanja Mira Brumata se to gotovo ne bi zgodilo. Gre za velik uspeh, uspeh pobudnikov kot nevladnih organizacij in uspeh ekološko zavednih državljanov Slovenije. Zato smo se od- ločili, da ta tako pomemben dogodek tudi proslavimo in s tem pripomoremo k poznavanju Pogodbe in njenega pomena v širši javnosti.

Andrej Kranjc

21. MARCA Pravni in družbeni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju Posvet

I. Odprtje - Nagovor predsednika SAZU akad. Tadeja Bajda in akad. Alenke Šelih, - Tereza Žerdin, dipl. spec. pedagoginja, in Maruša Kmet, direktorica založ- be Rokus-Klett: Obeležitev 21. marca, svetovnega dneva Downovega sindro- ma: Predstavitev knjižice Downov sindrom – kaj to pomeni?

II. Pravni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju - Barbara Novak, Pravna fakulteta: Sposobnost odraslih z motnjo v duševnem razvoju za samostojno odločanje, - Grega Strban, Pravna fakulteta: Socialna varnost odraslih z motnjo v dušev- nem razvoju, - Gregor Dugar, Pravna fakulteta: Pravnoorganizacijski status pokroviteljskih organizacij s področja varstva odraslih z motnjo v duševnem razvoju, - Filip Dougan, Pravna fakulteta: Učinkovit dostop do sodnega varstva odraslih z motnjo v duševnem razvoju, - Katja Filipčič, Pravna fakulteta: Nasilje nad odraslimi z motnjo v duševnem razvoju.

III. Družbeni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju - Gabi Čačinovič Vogrinčič, Fakulteta za socialno delo: Pomen socialnega dela pri zagotavljanju vključujočega življenja ljudi z MDR, - Mojca Urek, Fakulteta za socialno delo: Pravica do samostojnega žvljenja v skup nosti: implementacija 19. člena Konvencije OZN o pravicah invalidov v Sloveniji, - Marija Kavkler, Pedagoška fakulteta: Pomen inkluzivnega izobraževanja za življenje odraslih z MDR,

95 - Katja Vadnal, Zveza Sožitje: Vloga nevladnih organizacij pri zagotavljanju kakovostnega življenja ljudi z MDR.

Leta 2019 je začel veljati nov družinski zakonik, ki je prinesel nekaj pomembnih novosti za pravni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju (MDR). Posvet se je zato posvetil predvsem tem pravnim novostim, obravnaval pa je tudi nekatera druga vprašanja družbenega položaja te skupine ljudi. Med pravnimi vprašanji so poročevalci razčlenili vprašanja: sposobnosti odraslih z motnjo v duševnem razvoju (MDR) za samostojno odločanje; soci- alne varnosti odraslih z MDR; pravno-organizacijskega statusa pokroviteljskih organizacij s področja varstva odraslih z MDR; učinkovitega dostopa do sodnega varstva odraslih z MDR; nasilja nad odraslimi z MDR. Med družbenimi vprašanji pa so bila obravnavana naslednja vprašanja: pravica do samostojnega življenja v skupnosti za ljudi z MDR; pomen inkluzivne vzgoje za življenje odraslih z MDR in vloga nevladnih organizacij pri zagotavljanju kakovostnega življenja ljudi z MDR.

Alenka Šelih

7. MAJA Od minimalnih standardov k odličnosti Posvet o kakovosti visokega šolstva

Kakovost visokega šolstva je vprašanje družbenega razvoja, je prepričan minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je 7. maja v dvorani SAZU skupaj s predsednikom SAZU akad. Tadejem Bajdom uvedel dobro obiskan posvet o kakovosti v visokem šolstvu z naslovom Od minimalnih standardov k odličnosti. Minister Pikalo je opozoril predvsem na nujnost, da se v visokošolske programe uvede načelo meritokracije, po katerem naj tisti, ki dela več in bolje, dobi boljši status. Drugo ključno vprašanje pa je po njegovem mnenju sodelovanje univerz in visokošolskih ustanov s podjetniki, naročniki in državo. Znanja je namreč več, kot se zdi, samo »človeški kapital«, ki pride na univerze, je treba maksimalno razviti. Dr. Pikalo se je zavzel tudi za takšno znanje, ki bi temeljilo na raziskavah. V nadaljevanju je vzdrževanje odličnosti v teh negotovih časih na primeru univerze v Cambridgeu predstavil sir Leszek Borysiewicz, nekdanji rektor te univerze, o slovenskem visokošolskem prostoru pa so spregovorili direktor NAKVIS-a dr. Franci Demšar ter Tatjana Horvat in mag. Jernej Širok z iste ustanove.

96 V nadaljevanju smo se seznanili še s sistemi kakovosti, akreditacijo, certifi- ciranjem in standardi, kot jih je predstavil dr. Janko Drnovšek, predstojnik laboratorija za metrologijo in kakovost FE UL. O akreditacijah, tokrat na evropskih univerzah, pa sta spregovorila tudi akad. Alojz Kralj in dr. Ivan Leban. Kako odlične univerze sodelujejo z delovnim okoljem, je pojasnil nekdanji rektor UL dr. Ivan Svetlik, o nujnosti višje zahtevnosti vstopnega znanja za boljšo kakovost na univerzitetni ravni pa so govorili dr. Blaž Zmazek, dr. Darko Zupanc in akad. Robert Zorec, člani Državne komisije za splošno maturo RS. Sledila je panelna razprava. Podrobnejše poročilo o dogodku je dostopno na spletni strani Nakvisa. (https://www.nakvis.si/aktualno/dogodki/posvet-o-kakovosti-v-visokem-sol- stvu-od-minimalnih-standardov-k-odlicnosti/).

7. MAJA Prekmurski knjižni jezik od vzhoda do zatona in naprej

V sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Odborom za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija je 7. maja v Atriju ZRC potekal dobro obiskani prekmurski večer, ki ga je intoniralo več vrst prekmurske kulture, od glasbene do enološke. Osrednji del prireditve je bil posvečen pogovoru o vzniku, življenju in zatonu prekmurskega knjižnega jezika ter njegovem vplivu na sedanjost. Osnova za pogovor je bila nedavno izšla knjiga Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem, ki jo je napisal izr. član Marko Jesenšek. Beseda je tekla o življenju in dinamiki prekmurskega knjižnega jezika, zlasti v času od začetka 18. stoletja do konca prve svetovne vojne, pa tudi o vplivu prekmurščine na sodobno slovensko jezikovno normo in drugih jezikovnih posebnostih, ki jih sprejema tudi preostala Slovenija. Prireditev je vodil in se z avtorjem pogovarjal izr. član Marko Snoj.

Marko Snoj

9. MAJA Branje literarnih del Ivana Cankarja

V Prešernovi dvorani so izbor iz Cankarjevih dram, pesmi in pripovedi predstavili bralka in bralca različnih generacij – Magdalena Radovanovič in Jure Dolinar, dijaka z Gimnazije Vič – in gledališki režiser Janez Pipan. Njihovo branje je spremljala glasba violinistov Barje Drnovšek in Bojana Cvetrežnika.

97 Na prireditvi so bile predstavljene tudi podrobnosti o novi literarni nagradi, po- imenovani po našem največjem pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju, katere soustanoviteljica je tudi SAZU. Dogodek je moderirala Agata Tomažič.

16. MAJA Inovacijski proces v Sloveniji Posvet

Program: - akad. Slavko Splichal, Svet za razvoj pri SAZU, Marko Jagodič, podpredsednik Inženirske akademije Slovenije: uvodni pozdrav, - Peter Glavič, IAS: Trajnostni razvoj in inovativnost v Sloveniji, - Jože Vižintin, IAS: Inovacijski proces v Sloveniji – od naroda kmetov do razvojno-inovacijske države, - Bojan Ivanc, UDE, CFA, CAIA (GZS): Podpora inovativnosti k doseganju strateških ciljev razvojnega partnerstva treh generacij 2018–25, - dr. Darja Piciga, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje: Od strateških usmeritev do finančne podpore inovacijskim projektom za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Organizator posveta je bil dr. Peter Glavič, Inženirska akademija Slovenije (IAS).

Slovenija potrebuje nov inovacijski sistem za trajnostni razvoj Stanje: - Slovenija je samostojna država z intelektualnim potencialom in tradicijo v inovacijah. - Z ukinitvijo razvojnih oddelkov, premalo podpore znanstvene in peda- goške sfere ter nedelujočim inovacijskim procesom se je po osamosvojitvi inovativni razvoj skoraj ustavil. - Ukinitev velikih razvojno močnih podjetji po osamosvojitvi je bila slaba odločitev. - Zaostajamo v produktivnosti, bruto dodani vrednosti in BDP na prebivalca. - Imamo sorazmerno majhen dolg države in premalo investicij na prebivalca. - Če Slovenija ne bo imela lastnega kapitala, lastnih bank in podjetij z doma razvitim proizvodom, se bo morala zadolževati, podjetja bodo propadala zaradi vračanja kreditov tujim bankam ali bodo pod ceno prodana tujcem in obresti v proračunu bodo porasle ‒ treba bo zniževati javno porabo (za znanost, inovacije, izobraževanje, kulturo, socialo), uvajati šolnine, dopla- čila za zdravstvo in zdravila. - Brez gospodarske suverenosti ne bo politične, kulturne in tudi ne jezikovne ‒ že zdaj mora 15 % zaposlenih Slovencev službeno občevati v tujem jeziku.

98 Prednosti v primerjavi z državami EU: - Slovenija je dobra v neposrednem bogatenju človekovih sposobnosti in ustvarjanju pogojev za človekov razvoj. Na tem segmentu življenja smo 25. med 188 državami sveta. - V indeksu uspešnosti je Slovenija 25. med 142 državami. - Imamo gospodarstvo, ki izboljšuje svojo uspešnost. S 47. mesta leta 2017 se je povzpelo na 28. mesto med 61 državami. Nima pa lastnih sredstev za razvoj novih produktov. Slabosti v primerjavi z državami EU: - Slovenija šepa ali je slaba v inovativnosti na vseh področjih življenja in dela. Smo v skupini sledilcev, morali pa bi biti v skupini uvajalcev izboljšav na obstoječih proizvodih oziroma v skupini razvijalcev novih inovativnih proizvodov. Glede na naš človeški potencial, okolje, v katerem živimo, ter znanje naših strokovnjakov, razvijalcev, znanstvenikov, obrtnikov in delavcev bi tak položaj lahko dosegli. - Premalo je ustvarjalnosti v šolah in podjetjih, čeprav se zavedamo, da je ustvarjalnost gonilna sila razvoja. - Premajhen je pretok strokovnjakov med univerzo in podjetji ter tujino, zato nam konkurenčnost na vseh področjih šepa. - Premalo je sredstev za razvoj lastnih inovativnih proizvodov ‒ nimamo rizičnega sklada in ne lastniškega kapitala za razvoj podjetij. Predlog sklepov: - Priložnosti, okolje, znanje in izkušnje, ki jih Slovenija ima, bi morali upora- biti za prehod v skupino razvijalcev inovativnih proizvodov; odpravljati bi morali ugotovljene slabosti z izboljšanjem vizije, strategije in ciljev sistema inovacij. - Pripraviti in uspešno izpeljati moramo vseslovenski inovacijski sistem, ki obsega inovativne ljudi, visoko kakovost raziskovanja in izobraževanja, dobro infrastrukturo, inovativna podjetja, organizacije javnega sektorja, regij in občin! Razprava je pokazala, da sta poleg razvoja ustvarjalnosti in inovativnosti po- trebni še dve ključni spremembi: - kratkoročno – rehabilitacija zbiranja sredstev za vlaganje v razvoj in nalož- be na trgu vrednostnih papirjev, v vzajemnih in pokojninskih skladih ter - dolgoročno – prilagajanje okoljskim in podnebnim spremembam ter njihovo blaženje z inovacijami in izrabljanjem evropskih sredstev na področjih okoljskega, gospodarskega in družbenega razvoja.

Peter Glavič, Jože Vižintin

99 17. MAJA Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Sloveniji Posvet

Program: - zasl. prof. dr. Franc Lobnik, namestnik predsednika SVO SAZU in vodja posveta: kratka predstavitev dokumenta EASAC, - dr. Jože Ileršič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Spre- mljanje stanja tal v Sloveniji, - Leon Ravnikar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Predvi- deni zakonodajni ukrepi na področju kmetijske zemljiške politike, - Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor: Partnerstvo za tla v Sloveniji, Sustainability of soils - EU Soil partnership, - dr. Anka Lisec: Izzivi usklajevanja različnih interesov v kmetijskem prostoru, Challenges of handling various interests in the agricultural landscape, - dr. Helena Grčman: Sodobni izsledki pomena tal, The role and importance of soils from recent science, - dr. Marjetka Suhadolc: Biotska pestrost v tleh in nad tlemi, Soil biodiversity and above-ground biodiversity, - dr. Rok. Mihelič: Tla in moderno kmetijstvo – Ohranitveno kmetijstvo, Soils and modern farming, - dr. Marko Zupan: Zdrava tla, zdrava hrana, zdravi ljudje, Soils, plant health and human health, - dr. Primož Simončič, dr. Aleksander Marinšek: Tla in klimatske spremembe, Soils and climate change, - prof. dr. Franc Lobnik: Ozaveščanje o tleh kot naravnem kapitalu, Raising awareness of soil natural capital

Posvet Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Sloveniji je bil v dvorani Slo- venske akademije znanosti in umetnosti 17. maja 2019 med 10. in 14.30. Povod za posvet je bilo Poročilo EASAC (European Academies Science Advisory Council) št. 36, Opportunities for soil sustainability in Europe (Možnosti za trajnostno rabo tal v Evropi), ki je v tiskani obliki na 41 straneh izšlo proti koncu leta 2018. Med ocenjevalci poročila je bil tudi član akademijskega Sveta za varovanje okolja prof. Franc Lobnik, razlog več, da je svet pripravil razgovor o tej tematiki. Samo poročilo in njegova predstavitev slovenskim strokovnjakom in javnosti ne bi bil dovolj tehten razlog za posvet, pač pa vprašanja, težave in ukrepi, ki spremljajo in težijo upravljanje in varovanje kmetijskih zemljišč oziroma rodovitnih tal v Sloveniji. Eden zadnjih in vročih primerov, kako ravnamo z najboljšimi tlemi za pridelovanje hrane, je primer Magne, kot je uvodoma poudaril predse- dujoči dogodku, prof. Lobnik.

100 Zaradi pereče tematike in z njo povezanih vprašanj o ravnanju s tlemi se je posveta udeležilo toliko govorcev oziroma razpravljavcev, tako tistih, ki so odgovorni za kmetijsko politiko, za varovanje kmetijskih zemljišč in širše, za varovanje okolja, za zdravo hrano in torej za zdravje prebivalstva, kolikor tudi strokovnjakov – raziskovalcev, ki raziskujejo različne vidike tal, od biotske pestrosti in njenega ohranjanja pa vse do vpliva podnebnih sprememb na tla in odnosa do tal z vidika modernega kmetijstva. Med prvimi so bili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Jože Ileršič in Leon Ravnikar) ter Ministrstva za okolje in prostor (Tanja Bolte), med drugimi pa raziskovalci z Biotehnične fakultete ljubljanske univerze (Anka Lisec, Helena Grčman, Marjetka Suhadolc, Rok Mi- helič, Marko Zupan) ter z Gozdarskega inštituta Slovenije (Primož Simončič in Aleksander Marinšek). Razpravljavci so se manj ozirali na poročilo EA- SAC, to jim je bilo le za iztočnico, in so svoja razpravljanja osredotočili na tla v Sloveniji. Morda najpomembnejši, enoglasno sprejet sklep je, da je snov posveta tako pomembna in predstavitve tako tehtne, da bi bilo tako srečanje v podobni sestavi nujno ponoviti, a za širšo javnost, v organizaciji obeh ministrstev in ob tvornem sodelovanju obeh najvišjih, ministrice in ministra.

Andrej Kranjc

29. IN 30. MAJA 2019 »Mi vsi živeti ščemo«. Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice Mednarodni znanstveni simpozij

Program: 29. maja - Odprtje simpozija - Božo Repe: Med starim in novim redom (Slovenci, Evropa in svet po koncu prve svetovne vojne), - Metka Fujs: Iz obrobja na mednarodno prizorišče, - Gordana Šövegeš Lipovšek: Arhivsko gradivo o priključitvi Prekmurja 1918– 1924 v slovenskih in madžarskih arhivih, - Aleksandar Životić: Serbian/Yugoslav Army and Prekmurje 1918–1919 (Srbska/jugoslovanska vojska in Prekmurje 1918–1919), - Vladimir Kalšan: Međimurje 1918–1919. i akcija Arminija Jurišića u Prek- murju (Medžimurje 1918–1919 in akcija Arminija Jurišića v Prekmurju), - Odprtje razstave Mi vsi živeti ščemo Prekmurje 1919–1929: okoliščine, dogajanja, posledice (v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4),

101 - Uroš Lipušček: Ameriška diplomacija in vprašanje Prekmurja na mirovni konferenci v Parizu 1919, - Boštjan Bertalanič: Heisuke Yanagawa and Japanese Contribution to the Delimination of the Yugoslav-Hungarian Border (Heisuke Yanakawa in ja- ponski prispevek k razmejitvi jugoslovansko-madžarske meje), - Balázs Ablonczy: Inevitable choices: Hungarian foreign policy in 1919–1920 (Neizogibna izbira: madžarska zunanja politika 1919–1920), - Klaudija Sedar: Vloga cerkve pri priključitvi Prekmurja: razlike in podobnosti v delovanju evangeličanov in katolikov, - Viktor Szabó: Communism(?) in Prekmurje – The influence of the Hungari- an Soviet Republic on this area (Komunizem (?) v Prekmurju – Vpliv ma- džarske sovjetske republike na tem ozemlju).

30. maja - Attila Kovács: Slovensko-madžarska jezikovna meja in trianonska meja: Oblikovanje slovensko-madžarske jezikovno-etnične meje od konca 18. do začetka 20. stoletja, - László Göncz: Doživljanje nove »prekmurske« državne meje s strani prebivalstva in obmejne oblasti (1919–1921) ter delo Razmejitvene komisije (1921– 1924), - Janez Malačič: Demografski razvoj Prekmurja po koncu 1. svetovne vojne: depopulacija in modernizacija demografskega razvoja in družbe, - Miran Komac: Prekmurski narodno manjšinski rebus 1920–1941, - Árpád Hornyák: Hungarian Revisionism and the Hungarian-Yugoslav Di- plomatic Relations in the second half of the 1930’s (Madžarski revizionizem in madžarsko-jugoslovanski diplomatski odnosi v drugi polovici tridesetih let), - Katalin Munda Hirnök: Porabski Slovenci od leta 1919 do leta 1947, - Aleksander Lorenčič: Oris gospodarskega razvoja Prekmurja od priključitve do danes, - Darja Kerec: Kulturna integracija Prekmurja v jugoslovansko državo, - Dušan Nećak: Prekmurje po 1945, - Marko Jesenšek: Prekmurski knjižni jezik in narečje, - Franci Just: Literarna ustvarjalnost prekmurskih Slovencev.

V okviru praznovanj stote obletnice priključitve Prekmurcev matičnemu narodu in Prekmurja Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Sloveniji je na SAZU konec meseca maja 2019 potekal dvodnevni mednarodni simpozij. Organizirala ga je SAZU v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Pomurskim muzejem Murska Sobota, Inštitutom za narodnostna vprašanja in Pokrajinskim arhivom Maribor.

102 Simpozij je želel kar najbolj celovito obravnavati zadnjih sto let prekmurske zgodovine, družbe in kulture. V ta namen je k sodelovanju povabil ugledne domače in tuje raziskovalce. Časovno je simpozij obravnaval zadnje stoletje prekmurske preteklosti, seveda s poudarkom na prelomnih dogajanjih v letih 1919– 1920. Poleg zgodovinskih tem so bile na simpoziju obravnavane tudi vsebine, ki so se tikale manjšinske, cerkvene, gospodarske in jezikovno-kulturne problematike. Posebej je pri tem pomembno, da je bilo dogajanje v Prekmurju osvetljeno tudi z madžarske perspektive. Vsega skupaj je na simpoziju v dveh dneh nastopilo 21 referentk in referentov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. V okviru simpozija je Gordana Šövegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor v sodelovanju s SAZU pripravila razstavo, na kateri je bilo predstavljeno arhivsko in propagandno gradivo, ki se je tikalo Prekmurja v prelomnih časih in sledečem obdobju. Razstava je bila nato na ogled v Beltincih. Udeleženci in gostje simpozija so imeli 31. maja strokovno ekskurzijo v Prekmurje, ki jo je organiziral Pomurski muzej iz Murske Sobote. Zbornik s prispevki s simpozija bo predvidoma izšel v prvi polovici leta 2020. Knjižica s povzetki prispevkov je dostopna na http://www.sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Zbornik%20povzetkov%20Prekmurje- SHS%20komplet%2023052019.pdf

Peter Štih

3. in 4. JUNIJA Matija Murko − slovanski filolog v najširšem pomenu besede Mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu akad. Matije Murka

Program: 3. junij - Tadej Bajd: pozdravni nagovor - Marko Snoj: O priimku Murko, - Kajetan Gantar: Odmevi Murkovih raziskav v homeroslovju, - Igor Grdina: Matija Murko, poslednji romantik v znanosti?, - Andreas Golob: Forschung und Lehre in Graz. Zur Formierung wissenschaf- tlicher Leitthemen in Matija Murkos Oeuvre, - Gerhard Neweklowsky: Mathias Murko als Student der Germanistik und Slavistik an der Universität Wien, - Ivo Pospíšil, Miloš Zelenka: Matija Murko vsouvislostech mezinárodní slavistiky, - Ivana Eterović: Hrvatsko glagoljaštvo u djelu Matije Murka, - Vincenc Rajšp: Matija Murko o reformaciji in protireformaciji pri Južnih Slo- vanih,

103 - Alojz Jembrih: Održivost nekih teza u Murkovoj knjizi (1927) danas?, - Marko Jesenšek: Murkova pisma Jagiću (1887−1923), - Libor Pavera: Nad memoáry Matija /Mathiase /Matyáše Murka, - Mihaela Koletnik: Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murko- vem drsteljskem govoru,

4. junij - Ingrid Slavec Gradišnik: Murko med domom in svetom, - Drago Kunej: Terenska zvočna snemanja Matije Murka, - Jože Hudales: Matija Murko in slovenski muzej, - Novica Vujović: Doprinos Matija Murka proučavanju crnogorske usmene epike, - Herta Laussegger: Južnoslovanski kulturni prostor in Murkovo delo o zgodovini običajne hiše južnih Slovanov Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslawen, - Alenka Jensterle Doležal: Murkove literarnozgodovinske raziskave v pra- škem obdobju, - Marjetka Golež Kaučič: Matija Murko med slovenskim in južnoslovanskim ljudskim pesemskim izročilom, - Blaž Zabel: Matija Murko, predhodnik Milmana Parrya?, - Andreja Žele: Murkov jezikoslovni delež pri aktualnih vprašanjih slovenske skladnje, - Hotimir Tivadar: Slovensko, jugoslovansko in slovansko danes in nekoč – med lokalnim, državnim in globalnim, - Marija Stanonik: Epilog in memoriam Matija Murko.

Matija Murko (1861–1952) dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od 16. maja 1940) in profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi, je na področju slovanske literarne in kulturne zgodovine, slovstvene folkloristike, etnologije, jezikoslovja in nasploh slavistike podiral politične meje in opozarjal na enoten evropski prostor. Uveljavil se je kot zadnji slovanski filolog v najširšem pomenu besede in je bil živa vez med različnimi evropskimi jeziki, literaturami in kulturami ter povezovalec vsega slovanskega – v znanosti in visokem šolstvu tudi predhodnik enotnega slovanskega (in evropskega) univerzitetnega prostora in napovedovalec združene Evrope. Široko področje znanstvenega dela slavista Matija Murka in ponovno zanimanje za nacionalne kulture in povezovanje regij v Evropski zvezi, v Murkovem primeru najširše slovanske, je bil dovolj tehten razlog za organizacijo znanstvenega simpozija, na katerem so jezikoslovci, literarni zgodovinarji, etnologi in drugi strokovnjaki s po- dročja humanistike in družboslovja predstavili svoja razmišljanja o slovanstvu v preteklosti in danes in jih ponovno soočili z znanstveno mislijo Matija Murka.

104 Zbornik povzetkov je dostopen na spletni strani SAZU (http://www. sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Murko%20simpozij%20kom- plet%20final2_27052019.pdf).

14. JUNIJA Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih. Posvet v organizaciji II. (izr. član Marko Snoj) in V. razreda (izr. član Milan De- kleva)

Pred več kot petdesetimi leti je Dušan Pirjevec napovedal, da bo slovenščina zares na preizkušnji takrat, ko ne bo ogrožena od zunaj in bo odvisna od nas samih. Trenutek, ko se je slovenščina znašla v škripcih, je nastopil. Čeprav je naš jezik, bistvena podstat samostojne države, postal eden od uradnih jezikov evropske skupnosti, se je znašel v kritičnem položaju. Njegova duhovna gibkost in globina izraza usihata. Nadomešča ju globalna latovščina polomljene angleščine, ki vdira v vse plasti sporazumevanja, mišljenja in ču- stvovanja. S hlapčevskimi prikloni sprejemamo vrednote kapitalskih korpora- cij, ki gospodarijo s svetom in, prek tehnoloških pomagal, s človekovo substan- co. Na kakšen način lahko slovenščini vrnemo vitalnost, jo sprejmemo kot eksistencialno izjemnost in edinstvenost, namesto da jo spreminjamo v nepo- trebno oviro na pohodu znanstvenega in informacijskega univerzalizma? Na to vprašanje so, tehtno in angažirano, skušali odgovoriti pomembni slovenski pisatelji, humanisti in znanstveniki.

Program: - Milan Dekleva: Vodnik na poti mišljenja in čutenja, - Boris A. Novak: Slovenščina med Biblosom in Babilonom, med Bledom in ledom, - Feri Lainšček: Usoda mrtvice, - Lojze Wieser: Jezik, hrbtenica?, - Miroslav Košuta: Kaj nam bo jezik, če nas ne bo več?, - Katja Škrubej: Od napačnih predpostavk o slovenščini kot jeziku v pravu pred 1848 do pozabe, čemu od takrat naprej boj za slovensko univerzo v Ljubljani, - Matej Accetto: O odrejanju jezikovne (samo)zavesti, - Dean Komel: Materinščina in filozofija, - Gaja Zornada: Boj za slovenščino in izraz aktivne uporabniške izkušnje, - Marija Stanonik: Slovenščina med vzhičenostjo in prezirom, - Marko Jesenšek: Quo vadis SLANGeščina?, - Marko Snoj: Slovenski jezik in njegova država.

105 Posvet se je končal z naslednjimi sklepi. Izjavo Kako je mogoče?, ki jo je napisal Boris A. Novak, sopodpisala pa velika večina članov II. in vsi člani V. razreda SAZU, objavimo kot spletno peticijo: https://www.pravapeticija.com/kako_je_mogoce. Predlagamo, naj pristojna ministrstva, še zlasti ministrstvi za znanost in kulturo, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in drugi, ki odločajo o delitvi javnih sredstev na področju raziskovanja slovenskega jezika, upoštevajo uporabnike in osrednje stanovsko združenje, Slavistično društvo Slovenije, ki od njih pričakujejo vlaganje v nastajanje in razvoj tistih in takih ključnih vsebin, kakršne slovenska jezikovna skupnost dejansko potrebuje in uporablja. Odločno se zavzemamo za brezpogojno podporo slovenščini kot učnemu jeziku na vseh stopnjah in v vseh vrstah izobraževanja. Pozdravljamo uvedbo kategorije raziskave nacionalnega pomena, kot je opredeljena v prvi alineji drugega odstavka 12. člena in v prvem odstavku 17. člena predloga Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri čemer opozarjamo na nujnost, da je treba v to kategorijo uvrstiti izključno vsebine nacionalnega pomena, ki imajo državotvorni pomen. Predlagamo, da se na državni ravni vpeljejo razpisi za institucionalne dejavnosti z namenom razvijati slovensko znanstveno in strokovno terminologijo različnih področij. Pozivamo državne organe k udejanjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora in posebni skrbi za podporo jeziku in kulturi.

Milan Dekleva in Marko Snoj

10. in 11. SEPTEMBRA Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike Mednarodni simpozij v čast akad. Milku Matičetovemu

Program: 10. septembra I. Slovesni začetek - Tomaž Mancini, Matjaž Ponikvar: Rezijanski duo, - Tadej Bajd, predsednik SAZU: pozdrav in nagovor akademika, - Mirko Ramovš: Milko Matičetov– prijatelj in skriti terenski sopotnik, - Marko Snoj: O priimku Ukmar. II. Ustvarjalni začetki v domači pokrajini in prijateljsko sodelovanje - Marjeta Pisk: Zapisi ljudskih pesmi mladega Milka Ukmarja (Matičetovega), - Andreja Žele: Na robu kraškega mreženja slovstvene folklore, - Ljiljana Marks: Milko Matičetov i Maja Bošković-Stulli: znanstveni suputnici.

106 III. Slovarsko delo in folklorni obrazci - Matej Šekli: Hišna imena v kraju Solbica / Stolvizza v Reziji, - Janoš Ježovnik: Rezijanski slovar Jana Baudouina de Courtenaya: od črnila do računalniškega zaslona, - Karin Marc Bratina: Frazeologija v zbirkah ljudskega slovstva Milka Ma- tičetovega ali frazeologija »med ruševinami ljudskega izročila« Slovencev v Italiji, - Saša Babič: Folklorni obrazci v zbirkah Milka Matičetovega. IV. Folklorno pripovedništvo v interpretaciji in primerjavah - Kasilda Bedenk, Milena Mileva Blažić: Življenje in delo Tine Wajtawe (1900–1984), - Mirjam Mencej: Pripovedovalci zgodb o čarovništvu in njihovi repertoarji, - Magda Kargul: Prostor v slovenskih in poljskih povedkah o Kristusu in sv. Petru, - Breda Vidmar-Mandič: Zgodovinske povedke v zbirki Glasovi in analiza njihovih žanrskih kategorij v 42. knjigi, - Maruša Stoklasa Drečnik: Tematsko in oblikovno razmerje slovstvene folklore in literarjenja v Zasavju glede na vaško in mestno okolje.

11. septembra V . Folklorno pripovedništvo – srž terenskega dela akademika Milka Matičetovega - Monika Kropej Telban: Milko Matičetov – glasník slovenske pripovedne nesnovne dediščine, - Barbara Ivančič Kutin: Srečanja Matičetovega s pravljičarjem Marinčičem v Zgornjem Posočju, - Anja Štefan: Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne ustvarjalnosti, - Martina Piko Rustia: Milko Matičetov in njegov prispevek k raziskovanju pripovedništva na Koroškem. VI. Slovenska slovstvena folklora in literarjenje v zamejstvu in po svetu - Herta Maurer-Lausegger: Drabosnjakov ustvarjalni opus, - Manja Miklavc: Na lovu za zgodbami oz. zakaj je vredno ohranjati slovstve- no folkloro: Razmislek o otroški slovstveni folklori na slovenski in avstrijski strani Koroške, - Viljena Devetak: Pomen poučevanja slovstvene folklore, šeg in navad na šo- lah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, - Andreja Bezjak: Ohranjanje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki, - Marija Stanonik: Labodji spev Milka Matičetovega: pesmi o škržadih. Organiziran skupni (prostovoljni) odhod h grobu Milka Matičetovega v Drav ljah.

107 V čast akad. Milku Matičetovemu je ob stoletnici njegovega rojstva (*10. 9. 1919) v dvorani SAZU je 10. in 11. septembra potekal mednarodni simpozij o slovstveni folklori Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike. Za slavnostni začetek sta nas s citiro (violina) in bunkulo (violončelo) ogrela Tomaž Mancini in Matjaž Ponikvar v spomin na Matičetovega ljubljeno Rezijo. Akad. Milko Matičetov je bil izvoljen za izrednega člana SAZU 6. junija leta 1995 in za rednega člana 7. junija 2001. Zato je bilo prav in primerno, da je simpozij delovno odprl akad. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem govoru je strnil prizadevanja slovenske naj- višje znanstvene ustanove v spomin njenih pokojnih članov ob pravkar minuli 80-letnici njenega obstoja in navrgel tudi nekaj drobnih osebnih reminiscenc na Milka Matičetovega. Svoje spomine nanj je v Inštitutu za slovensko narodopisje, katerega predstojnik je bil tudi Milko Matičetov, obudil njegov sodelavec, delovni zaupnik in pomočnik prof. Mirko Ramovš. Marko Snoj, izredni član SAZU tajnik II. razreda, pa je razkrival zagate etimologije ob priimku Ukmar, kakor se je pred prevzemom njegovega danes znanega priimka pisal mali Milko. Zato je Marjeta Pisk sledila njegovim mladostnim ustvarjalnim korakom še pod tem priimkom, medtem ko je Andreja Žele z bližnje Pivške planote spremljala korenitega Kraševca v tem pogledu po geografskem prostoru njegove mladosti. Ljiljana Marks iz Zagreba je ljubeznivo prikazala ne le sodelovanje, temveč strokovno prijateljevanje s hrvaško folkloristko akad. dr. Majo Bošković-Stulli. Potem se je strokovni del simpozija od osebe preselil k delu. Janoš Ježovnik nas je razveselil z dejstvom, da se dokončuje Rezijanski slovar J. B. de Cour- tenaya in prednosti novodobne tehnologije za njegovo kvaliteto. Karin Marc Bratina in Saša Babič sta vsaka s svojega vidika predstavili Matičetovega zasluge za folklorne obrazce. Toda težišče dela Milka Matičetovega je bilo na pripovedništvu. Monika Kropej je strnila njegove objavljene dosežke na tem področju, Barbara Ivančič Ku- tin slikovito predstavila njegovo terensko delo v Zgornjem Posočju, Anja Štefan na Gorenjskem in Martina Piko-Rustia na Koroškem. V tem pogledu si zasluži največ pozornosti izjemna rezijanska pripovedovalka Tina Wajtava (1900–1984) tudi v mednarodnem okviru, kar sta složno prikazali Kasilda Bedenk in Milena M. Blažić. To so bile lepe iztočnice za prikaz njihovega lastnega dela in dokaz, kako se je spočeto prizadevanje Milka Matičetovega razvejilo tako strokovno kot umetniško. Prav pri raziskovanju škržadov (prim. referat Marije Stanonik) je namreč še enkrat prišla zelo do izraza umetniška žilica Milka Matičetovega. Poleg omenjenih sta z uglednim znanstvenim in pedagoškim položajem sodelovali Herta Maurer-Lausegger in Mirjam Mencej z referatoma o A. Š. Drabosnjaku in pripovedovalcih o čarovništvu, ki se sicer nista neposredno dotikali dela Milka Matičetovega, kakor tudi vrsta mlajših referentk (Andreja Bezjak, Viljena Devetak, Manja Miklavc, Maruša Stoklasa-Drečnik, Breda Vid-

108 mar-Mandič) ne, ki pa so se izkazale z živim pedagoškim erosom. Njihova na enem mestu zbrana tematika je pokazala, kako živa, produktivna in prodorna je mlada slovenska folkloristika. Posebno sem vesela sodelovanja (zamejskih) Slovenk s Koroške in Goriške- ga. S svojo navzočnostjo je mednarodno razsežnost simpozija še posebej potrdila Magdalena Kargul iz Gdanska s primerjalno temo o Kristusu in svetem Petru v slovenskih in poljskih povedkah.

Marija Stanonik

Zbornik povzetkov je dostopen na spletni strani SAZU (http://www.sazu.si/ uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Simpozij%20Mati%C4%8Detov%20 povzetki.pdf).

23.–27. OKTOBRA Hieronymus noster Simpozij

V dneh od 23. do 27. oktobra je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja potekal mednarodni simpozij z naslovom Hieronymus noster. Tako ga je kot prvi označil poznoantični kronist Marcellinus Comes, doma iz Ilirika, nada- ljevalec njegove kronike za obdobje od leta 379 do 518. Izhodišče za pripravo mednarodnega simpozija je bila 1600-letnica njegove smrti (umrl 30. septembra 419 ali na isti datum leta 420). Po iniciativi, ki jo je sprožila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in v njenem okviru posebej Inštitut za patristične študije Victorinianum, so simpozij organizirale SAZU ter Filozofska in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. S pozdravnimi nagovori so ga slavnostno odprli predsednik SAZU Tadej Bajd ter dekana Filozofske in Teološke fakultete Roman Kuhar in Robert Petkovšek, k prazničnemu razpoloženju so prispevali izbrani odlomki koralne glasbe. Rezultat več kot enoletnega prizadevanja mednarodnega organizacijskega odbora, v katerem je sodelovalo šest slovenskih in sedem tujih članov oziroma institucij – v vseh primerih gre za mednarodno uveljavljene strokovnjake s po- dročja patrističnih študij na čelu s prestižnim Institut des Sources chrétiennes (Paris) – je izoblikovanje bogatega in razvejenega programa, ki je vključeval skoraj vsa področja Hieronimovega izjemno obsežnega opusa. Izdaje Hieroni- movih del, ki jih je pripravil ali jih načrtuje pariški inštitut, je v prvem plenarnem predavanju predstavila predstojnica oddelka za objavo Hieronimovih besedil Laurence Mellerin. Glede na število aktivnih udeležencev (111 referatov),

109 prevladujočo mednarodno udeležbo (poleg 22 slovenskih kar 89 tujih udeležen- cev iz 17 držav) in glede na programsko širino je simpozij dosegel dimenzije kongresa Hieronimovih študij. Naj navedem raziskovalna področja, ki so bila zastopana z večjim števi- lom referatov: Hieronimovo največje, po pomenu življenjsko delo, ki mu je (s prekinitvami) posvetil več kot tri desetletja, je prevod celotne Biblije (Vulga- ta), z začetkom okrog leta 382, koncem okrog leta 405, zadnje komentarje k posameznim biblijskim knjigam pa je zaključil okrog leta 416, nekaj let pred smrtjo. Problematiko Hieronimovega prevajanja Biblije je v drugem plenarnem predavanju sintezno predstavil Jože Krašovec. Posamezna vprašanja prevajanja Biblije so obravnavali še najmanj štirje referati. Kot tematski sklopi, ki so se v posameznih primerih neizogibno vsebinsko prepletali in dopolnjevali, so bila obravnavana naslednja raziskovalna podro- čja: (a) Hieronim in teologija (12 referatov), s posebnim poudarkom na meniški teologiji in meništvu (8 referatov); (b) Hieronimova eksegeza (8 referatov); (c) epistolografija (9 referatov); (č) klasična filologija in avtorjev odnos do klasične izobrazbe (8 referatov); (d) recepcija Hieronima in njegovih del od pozne antike do moderne dobe (10 referatov); (f) Hieronim in liturgija (5 referatov); (g) Hie- ronimov odnos do heretičnih in/ali shizmatičnih gibanj 4. stoletja (donatizem, arianizem, milenarizem, origenizem, pelagianizem), obenem z obravnavo vloge ženske v teh gibanjih (4 referati); (h) Hieronimov odnos do Origena kot največje- ga teologa pretekle dobe (prva polovica 3. st.) in njegov odnos do Avguština kot največjega teologa tedanjega časa (5 referatov); (i) Hieronim kot zgodovinopisec (3 referati); (j) Hieronim in umetnost: njegovo vrednotenje literarne vrednosti Svetega pisma, novoveška glasbena interpretacija (Haydnova 'Missa sancti Hie- ronymi' iz leta 1777); arhitekturna podoba Hieronimovih cerkva; njegova podoba v srednjeveških legendah in krščanski ikonografiji srednjega in novega veka (5 referatov), ob tem tudi njegova ikonografska upodobitev v perzijski islamski umetnosti zgodnjega 17. stoletja (!), pri kateri se postavlja vprašanje, ali gre za krščansko ali islamsko ikonografijo (en referat). Med tematskimi področji, ki so tudi v humanistiki in družboslovju moderne dobe deležna velike pozornosti, naj navedemo tudi vprašanje Hieronimovega odnosa do žensk, vprašanje greha in seksualnosti (tem vprašanjem se je sicer bistveno bolj posvečal njegov sodobnik Avguštin), vprašanje premagovanja bolezni in fizične slabosti, vpra- šanje hrane, premagovanje nasprotja med urbanim življenjem in življenjem na podeželju ali v divjini, vprašanje medčloveških odnosov v razponu med prija- teljstvom in sovraštvom. Poleg tematike, ki se je nanašala na Hieronima kot velikana svetovne knji- ževnosti in krščanske teologije v najširšem smislu, je bil v primernem obsegu zastopan tudi regionalni vidik Hieronimovih študij. Hieronim je po lastnih besedah izhajal iz mejnega območja med Dalmacijo in Panonijo, torej iz teda-

110 njega (Zahodnega) Ilirka. Po njegovih zgodnjih pismih sodeč je imel pisemske povezave z znanci in prijatelji na območju severnega Jadrana in njegovega za- ledja (Oglej, Emona, istrski in beneški prostor). V tako imenovani 'slovenski' in 'oglejski' sekciji ter v posameznih referatih v drugih sekcijah so bila obravnavana vprašanja, ki se nanašajo na opisani prostor. Naj kratko predstavimo njihovo vsebino in stanje raziskav. (1) Vprašanje določitve Hieronimovega rojstnega kraja Stridon(ae) na osnovi enkratne omembe v njegovem avtobiografskem zapisu ni rešljivo; to uganko bi lahko razvozlala arheološka (epigrafska) najdba ali odkritje antičnega besedila, ki bi omogočilo identifikacijo te urbane naselbine (oppidum). Med antičnimi besedili je omemba pri kronistu Marcelinu prepis iz Hieronima, srednjeveške in novoveške omembe pa tudi temeljijo na istem zapisu. Korak naprej pomenijo novejši predlogi, ki temeljijo na natančni analizi redkih zapisov, v katerih Hi- eronim poroča o svoji ožji domovini ali posreduje indirektne indice o tamkaj- šnjih razmerah. Ti indici sicer osvetljujejo družbene razmere, kulturne razmere (rusticitas kot oznaka za kulturno zaostalost), medčloveške odnose, tudi naravno okolje, vendar ne omogočajo nikakršnega zanesljivega sklepa. Eventualna izjema so 'Julijske Alpe' (Alpes Iuliae) kot naravna in obenem strateška meja med Balkanom in Italijo (claustra), ki se je raztezala od zgornjega Posočja prek današnje zahodne Slovenije do Kvarnerja. Hieronim omenja Julijske Alpe (ne pa claustra!) dvakrat v svojih geografsko-zgodovinskih ekskurzih (Pismi 60, 16 in 123, 16, 1). Nobenega podatka ne prinaša o hidrografiji (rečni tokovi, eventualna bližina morja), vegetaciji, prav redka so poročila topografske vsebine. Z upoštevanjem teh omejitev v virih je bila zasnovana poldnevna ekskurzija na območje hipotetičnih lokacij Stridon(a) (Rafko Valenčič). (2) Razpon Hieronimovih študij povečuje in poglablja zadnje veliko odkritje na področju latinske patristike, najdba skoraj celotnega Komentarja k Evan- gelijem, ki ga je napisal sredi 4. st. oglejski škof Fortunacijan. Besedilo, ki ga je leta 2012 odkril in identificiral avstrijski patrolog Lukas J. Dorfbauer, je odprlo vprašanje, v kolikšni meri je Hieronim, ki je zanesljivo prebral Fortunacijanov komentar (o njem je izrazil najprej pozitivno, nato pa negativno oceno), vključil ta pol stoletja starejši komentar v svoj komentar k Matejevemu evangeliju. (3) Novejše arheološke raziskave so pomembno obogatile poznavanje po- znoantične krščanske Emone v drugi polovici 4. stoletja. Mesto je bilo v času njegovega prebivanja v Ogleju (okvirno 370–374) verjetno tudi kraj njegove mladosti. Tako kot v Ogleju je tudi v Emoni obstajal neke vrste 'monasterium', skupina asketsko usmerjenih devic (virgines Haemonenses) in menihov, od katerih je le eden poznan po imenu. Za Hieronimove težave v pisemskih stikih z emonskimi kristjani leta 376, ko se je nahajal v halkidski puščavi v zaledju Antiohije v Siriji – Hieronim je pisal vrsto pisem, na katere ni dobil odgovora – so verjetno obstajali objektivni razlogi. Vdori Gotov na območje tračanske in

111 panonske dieceze v tem letu in v naslednjih letih so namreč prekinili delovanje državne pošte. Hieronimova zamera emonskim asketom in asketinjam v tem primeru ni bila upravičena. Da je Emona v 4. stoletju postajala vse bolj krščan- sko mesto, ki je najkasneje v sedemdesetih letih postalo škofijski sedež, potrjuje- jo tudi novejše arheološke raziskave. Predstavitvi novih raziskav je sledil voden ogled ostankov krščanskega mesta iz druge polovice 4. in zgodnjega 5. stoletja. Problematiko Emone kot krščanskega mesta sta na osnovi novih dognanj predstavila dva arheološka prispevka. Na področju zgodnjekrščanskih raziskav v Emoni je v zadnjih desetletjih najbolj napredovala prav zgodnjekrščanska arheologija (Bernarda Županek, Andrej Gaspari). (4) Kar pet prispevkov je, sicer z različnimi vsebinskimi poudarki, obravnavalo Hieronimov 'Ilirik'. Ta je po tedanji upravni ureditvi zajemal ozemlje Vzhodnih Alp, Srednjega Podonavja in Zahodnega Balkana (dieceza Panonija), do leta 392 pa tudi osrednji del Balkana od Donave do Krete (dieceza Dacija). V obliki referata je bil predstavljen velik in zelo obetaven raziskovalni projekt 'Danubius' (Dominic Moreau, Univerza Lille), v katerega so vključeni tudi slovenski raziskovalci. Njegov prvi cilj je priprava krščanske prozopografije Ilirika na zahodnem, Dakije na osrednjem in Trakije na vzhodnem Balkanu. Drugi referati so obravnavali vprašanje Hieronimovih virov o dogodkih na Balkanu in v Podonavju, njegove pisemske stike s tem ozemljem in pomenske odtenke v rabi geografskega imena 'Ilirik'. Kronološko in prostorsko sodi v ta okvir tudi pregled zgodnjekrščanskega slikarstva in kiparstva, zlasti v Dalmaciji, ki se na- naša na Hieronimov čas. Šest referatov je v okviru sekcije 'Hieronim in hrvaška kultura' obravnavalo recepcijo Hieronima v hrvaški kulturi, cerkveni zgodovini, liturgiji, književnosti glagoljašev in cerkveni slovanščini. Ob tem velja omeniti tudi prispevke o recepciji Hieronima pri Srbih, Madžarih (2 referata) in v srednjeveški kulturi Čehov (s prevodom Vulgate v češki jezik že v zgodnjem 15. stoletju, torej eno stoletje pred nastopom reformacije!). Simpozij sta sklenili dve plenarni predavanji. Nemški specialist za pozno antiko in avtor nove Hieronimove zgodovinske biografije Heinrich Schlange- -Schöningen je v predavanju 'Hieronim in Rufin: prijateljstvo in teologija' analiziral vzroke za razhod dveh mladostnih prijateljev, ki sta ob vprašanju Orige- nove pravovernosti – v prvem origenskem sporu sta se oba oddaljila od Ori- genovih idej – postala nespravljiva sovražnika. Razlog naj bi bila strukturna nezdružljivost prijateljstva in pravovernosti. Ameriški patrolog Andrew Cain, v svetovnem merilu eden vodilnih poznavalcev Hieronimovega opusa, je v skle- pnem plenarnem predavanju analiziral vzroke, zakaj je Hieronim komentiral štiri Pavlova pisma (pismo Galačanom, Efežanom, Titu in Filemonu, ne pa drugih!) v letu 386 po prihodu v Betlehem. Razlog za to 'anomalijo' je pojasnil z njegovimi tedanjimi življenjskimi razmerami in njegovimi načrti. Simpoziju je v nedeljo, 27. oktobra, sledila ekskurzija v Oglej, poleg Rima najpomembnejši kraj

112 Hieronimove mladosti, z ogledom tamkajšnjih zgodnjekrščanskih spomenikov (podpisani, v sodelovanju z Miranom Špeličem in Janom Dominikom Bogatajem). Kot aktivni udeleženec, poslušalec večjega števila referatov in obenem opazovalec poteka simpozija naj kratko skiciram svoje vtise. Prireditev je po organizacijski plati v celoti uspela. Simpozij, ki se je istočasno, z istimi inter- vali nastopov in odmorov, odvijal v treh dvoranah (dvorana SAZU, Prešernova dvorana in dvorana ZRC SAZU), je zaradi discipline udeležencev, ki so se držali dogovorjenih terminov (15 minut za predstavitev referata, 5 minut za diskusi- jo), potekal nemoteno. Poslušalci, v večini primerov tudi sami nastopajoči, so lahko obiskovali predavanja v različnih sekcijah, ne da bi prihajalo do časovnih neskladij. Zaradi skrbnosti tehničnega osebja SAZU je predavateljska tehnika (projekcije besedil in slikovnega gradiva) delovala brezhibno. Za zgleden po- tek prireditve smo kot organizatorji dobili od udeležencev več ustnih in pisnih pohval. Simpozij je bil predstavljen tudi v kulturnem programu Televizije Slo- venije v obliki okrogle mize, v kateri so poleg dveh slovenskih (M. Špelič in podpisani) sodelovali trije tuji raziskovalci (Danuta Shanzer iz ZDA, Dominic Moreau iz Francije in Heinrich Schlange-Schöningen iz Nemčije). Nadejamo se, da bo uspešnemu simpoziju sledila – ob podpori SAZU in katere od mednarodnih založb s področja patristike – uspešna objava zbornika simpozija.

Rajko Bratož

28. OKTOBRA Simpozij o akad. Danetu Zajcu

Program: - Milan Dekleva (izr. član SAZU): Uvodni govor, - dr. Oto Luthar (direktor ZRC SAZU): Pozdravni nagovor, - dr. Neža Zajc (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): Uvod v simpozij, - dr. Ignacija Fridl Jarc: Mitos in etos v dramatiki Daneta Zajca, - dr. Matej Hriberšek: Medeja skozi Zajčeve oči. Nekaj misli o Medeji Daneta Zajca, - Aleš Berger: Srečevanja z dramatiko Daneta Zajca, - Ivo Svetina: Jagababa kot pesnikova oporoka, - dr. Tomaž Toporišič: Pesniške igre onstran dramskega, - ddr. Igor Grdina: »Asskala«, - dr. Denis Poniž: Ko samota postane poezija (ob pesmi »Sreča samota«), - dr. Neža Zajc: Od Zarotitev k Dol dol (vrnitev k izvorom ali nov vzpon).

113 V vrtenju teže brez glasu (uvodni nagovor)

Popotnik je ena poznih pesmi Daneta Zajca, napisana po zadnji objavljeni zbirki Dol, dol. Presenetljiva in skrivnostna pesem, ki jo je razumsko težko razložiti.

Ali odhajam ali prihajam. Ali sem tu ali nisem. Če nisem, kje. Če kje, kje je to. Če kam, kje kam.

So moja oblačila zares bela. Je zares telo v neresnični svetlobi. Je svetloba že bila. Je ponavljanje same sebe.

In če je pozabljenje, kje os, okrog katere se vrtijo koraki. In ali so koraki zares samo šum pohojenih bilk, ki žarijo v večeru, ki prihaja kot vsak večer.

A kje je večer vseh večerov.

In ali sem ali nisem. Sem ta, ki sanja vprašano v sanjah spečega, ki neskončno zakoličen sanjam samega sebe.

Na jasi. V belem oblačilu. Bos. Da prihajam. Da odhajam. Obenem. Ampak kje. Ampak kam.

Zajčeva pesem je slutnja neizgovorljivega, sestavljena iz samih vprašanj. Nenavadno je, da se verzi ne končujejo z vprašaji, ampak s pikami, tako da pesem zveni kot nizanje dejstev, nekakšen katalog biti. Poezijo Daneta Zajca so površni in zlonamerni razlagalci večkrat imenovali nihilistično. S tem so ciljali na njeno temačnost, prežetost s smrtjo in brezizhodnost.

114 Kar se tiče slednjega: pred smrtjo ni izhoda, prežeti smo z minljivostjo. Kar se tiče temačnosti: Zajčeve pesmi so temačne, ker se upirajo samozado- stnosti cogita in Heglovemu utopičnemu projektu umskega vnebovzetja. Kar se tiče nihilizma: doslej ni nihče v slovenski poeziji tako ostro oporekal nihilizmu kakor Dane Zajc. Nič ni temačnejšega, nam govori Dane Zajc, kot nihilizem samovšečnih subjektov, ki brez usmiljenja gospodarijo s svetom. Je bit, ki nas pokliče v življenje, a nam ostaja neizmerno tuja. Čudež biti ne izbriše naše iz-rojenosti, namreč dejstva, da smo rojeni iz nje. Težko nam je sprejeti, da je tujost biti vtkana tudi v nas. Nismo ustvarili ne sebe ne sveta, zato smo skrivnost, v nas tli nerazumljiva neznanskost. Zlo, s katerim svet napada posamično, še tako samotno in družbeno izolirano eksistenco, latentno in tiho počiva v najgloblji usedlini slehernikove duše in čaka, da se bo izpolnilo. Dane Zajc to ve, zato neusmiljeno – in tu je skrita ostrina njegove poezije – problematizira posameznikovo udejanjanje. Vse, s čimer nastopimo proti svetu in drugim ljudem, je izraz lastnega poveličanja, ki si svet in druge ljudi podredi. Kar posameznik v resnici hoče, je samovolja umišljene svobode, je pustošenje sveta. Kako torej, se sprašuje pesnik, izbrisati, ukiniti in nevtralizirati samovo- ljo subjekta? Tako, zatrjuje, da odkrito, na skrajno srhljiv in grob način povemo: subjekt je prazen. Nima temelja. Nima substance. Biti tu pomeni: stati na praznini, na prividu zakoreninjenosti. Pod nami ni tal. Posameznik, ki se postavlja proti svetu kot samoumevna, v sebi zasidrana volja, je škodljivec. Parazit, ki ne pusti biti drugemu. Nadomestek presežnosti. Samodržec. Zajčeva poezija govori o smrtonosni naravi prepričancev, ki s poveličeva- njem svoje in edine resnice okužijo vse, kar jih obdaja. Zajčev pesniški glas je zarotniška zarotitev, skalpel, ki brez prizanašanja zareže v ničevost gospodarjev sveta. Je liturgija jezika zemlje, ki pod vprašaj postavlja izrekanje samo. Tudi lirični subjekt je še vedno subjekt, čeprav ima v ustih kepo pepela. Dane Zajc iz pesmi v pesem stopnjuje občutek izgubljenosti in ohromelosti govorice. Spremi- nja se v šamana, ki secira tkivo poveljnikov, vodij in demagogov, oportunistov in izdajalcev. Njegov cilj je: izbrisati (nič)vrednost sveta, zato stopa proti robu jezika. Za robom jezika je le še brezdanje brezno molka. Zdajle ga vidim, popotnika. Na jasi. V belem oblačilu. Bosega. Da prihaja. Da odhaja. Obenem. Slišim ga, za zadnjo stranjo gore, onkraj zadnjega koraka, slišim ga v vrtenju teže brez glasu.

Milan Dekleva

115 7. in 8. NOVEMBRA Drugi možgani - The Other Brain Mednarodni simpozij

Program je nastal v sodelovanju z Veleposlaništvom Velike Britanije in ustanov UK Science & Innovation Network, Medicinsko fakulteto, Programom »Celična fiziologija« in International Clinical Research Center, St. Annes University Ho- spital Brno ter Univerzo v Ljubljani. Simpozij je potekal v angleškem jeziku.

Program: - Tadej Bajd, predsednik SAZU, Sophie Honey, veleposlanica Velike Britanije v Sloveniji, Juraj Chmiel, veleposlanik Češke republike v Sloveniji: uvodni nagovori, - Robert Zorec, podpredsednik SAZU: The Other Brain: a target for developing new therapies, - Arthur Butt (Portsmouth): Neuroglia in health and disease: Astrocytes are direct cellular targets of lithium treatment, - Dmitri Rusakov (UCL): Activity-dependent plasticity of perisynaptic astroglia, - Chair: Gorazd B. Stokin - Kristian Franze (Cambridge): Mechanical signals regulate glia function in health and disease, - Matjaž Stenovec (Ljubljana) Vesicular mechanisms of interferon γ-induced MHCII-dependent antigen presentation in astroglia, - Maja Potokar (Ljubljana): ZIKV Strains Differentially Affect Survival of Hu- man Fetal Astrocytes versus Neurons and Traffic of ZIKV-Laden Endocytotic Compartments, - Frances Platt (Oxford): Understanding and treating neurodegenerative diseases: insights from Niemann-Pick type C, - Chair: Gorazd B. Stokin - Charles ffrench Constant (Edinburgh): Oligodendrocytes and multiple scle- rosis, - David Pitt (Yale, Brno): Dysfunctional astrocytes are drivers of multiple scle- rosis (MS) susceptibility and progression, - Marko Kreft (Ljubljana): Insulin and Adrenaline Modulate Cytoplasmic Glucose, Lactate and Glycogen Levels in Astrocytes, - Nina Vardjan (Ljubljana): TDP-43 inclusions in astrocytes dysregulate glucose and lipid metabolisms.

Posnetki uvodnih nagovorov in povzetki predavanj v angleščini so dostopni na spletni strani SAZU http://www.sazu.si/events/5ce6a31ade0c27936cb7f062.

116 14. NOVEMBRA Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik Posvet

Poročilo o posvetu je vključeno v poročilo o delu Komisije za slovenski jezik v javnosti.

28. NOVEMBRA Gozd in podnebne spremembe Posvet v okviru znanstvenih srečanj Gozd in les

Program: - akad. Tatjana Avšič - Županc, tajnica IV. razreda: odprtje posveta, - akad. Andrej Kranjc, predsednik SVO: pozdravne besede, - Damjan Stanonik, državni sekretar MKGP: Izzivi gozdarstva v času podnebnih sprememb in globalizacije, - Mojca Dolinar: Podnebne spremembe in njihovi vplivi v Sloveniji, - Primož Simončič: Osnutek poročila IPCC 2019in LULUCF, - Aleš Poljanec: Ali je slovenski gozd še vedno ponor ogljika? Rezultati zadnje inventure gozdov, - Marjana Westergren: Znanost o gozdu – za gozd v času podnebnih sprememb, - Miha Humar: Bolne stavbe, - Nikolaj Torelli: Vloga gozdov in lesa pri blaženju podnebnih sprememb, - Maša Kovič Dine: Mednarodna prizadevanja za gozd.

Posvet so organizirali izr. članica SAZU Hojka Kraigher, akad. Andrej Kranjc, svetovalec SAZU Nikolaj Torelli in akad. Mitja Zupančič. Moderatorja sta bila Katja Kavčič Sonnenschein z Gozdarskega inštituta Slovenije in Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Podnebne spremembe in posledično biotske in abiotske ujme vse bolj kro- jijo podobo gozdov. Na znanstvenem srečanju je bil predstavljen obseg hitrih podnebnih sprememb, njihovega vpliva na gozd, terestrične ekosisteme in gozdno-lesno verigo. Problematika je bila osvetljena tudi z družbeno-pravnega vidika.

117 3. DECEMBRA (Razlagalni) pomen pravnih načel Posvet

Program: - akad. Tadej Bajd: uvodni pozdrav, - akad. Marijan Pavčnik: Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil), - doc. dr. Jadranka Sovdat, nekdanja ustavna sodnica: Načelo delitve oblasti v slovenski ustavi, - prof. dr. Matej Accetto, ustavni sodnik: Pomen splošnih pravnih načel v pravu Evropske unije (Skladna razlaga med dolžnostjo in navdihom), - dr. Mile Dolenc, vrhovni sodnik: Pomen pravnih načel v obligacijskem pravu, - zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica: Pomen nekaterih temeljnih načel v civilnem procesu, - prof. dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik: Načelo zakonitosti, načelo pravno- močnosti in precedenčnost najvišjih sodišč, - prof. dr. Katja Šugman Stubbs, ustavna sodnica: Razlagalni pomen domneve nedolžnosti, - mag. Martin Jančar, okrožni sodnik: Herkulov dvom – vrednotna podlaga načela In dubio pro reo.

Pravna načela so vrednotna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Tipična pravna načela so človekovo dostojanstvo, ustavna demokracija, pravna država, socialna država, načelo delitve oblasti skupaj s sistemom zavor in ravnovesij in še kopica drugih. V širšem pomenu se pravna načela lahko ujemajo s tistimi pravnimi pravili, ki sporočajo temeljne pojme in temeljna vodila za posamezna pravna področja (npr. načela javnosti, zbornosti in stopnjevitosti sodstva, nače- lo domneve nedolžnosti). Pravna načela in pravila niso v razmerju večje ali manjše pomembnosti. V njihovi naravi je, da so medsebojno povezana. Če parafraziramo Kanta, so načela brez pravil vsebinsko prazna, pravila brez načel pa so slepa, ker nam ne povedo, v katero smer naj krenemo.

Marijan Pavčnik

118 10. DECEMBRA Dan fiziologije

Program: - predsednica SFD doc dr. Nina Vardjan: pozdravni nagovor, KISIK IN FIZIOLOGIJA (moderator: Robert Zorec) - Sergej Pirkmajer (UL MF): Od flogistona do uravnavanja preskrbe celic s kisikom - akad. Robert Zorec, podpredsednika SAZU: pozdravni nagovor, - Beatrice Giuntoli (Univerza v Pisi, Italija): Similar and yet different: oxygen sensing mechanisms in animals and plants, (PATO)FIZIOLOGIJA ŽIVČNO-MIŠIČNEGA SISTEMA (moderator: Nina Vardjan, UL MF) - Boris Rogelj (IJS): Napake pri transportu proteinov znotraj celic kot vzrok za nevrodegenerativne bolezni, - Blaž Koritnik (UKCL, UL MF): Nevroznanost in zdravljenje živčnomišičnih bolezni, - Igor Križaj (IJS): Razumevanje molekularnih osnov delovanja nevrotoksič- nih sPLA2 iz kačjih strupov odstira (pato)fiziološke vloge endogenih sPLA2 v živčno-mišičnem stiku, - RASTLINSKA FIZIOLOGIJA (moderator: Marko Kreft, UL BF) - Jerica Sabotič (IJS): Molekularni mehanizmi obrambe pri gobah, - Marina Dermastia (NIB): Tudi rastline umirajo, mar ne?

Dogodek je bil na dan podelitve Nobelove nagrade iz fiziologije ali medicine, ki so jo leta 2019 prejeli William G. Kaelin, Gregg L. Semenza ter Peter J. Ratcliffe. Nagrajenci so odkrili molekulske mehanizme odzivanja celic na spremembe v ravni kisika. Osrednje predavanje, Kisik in fiziologija (povzetek je objavljen v poglavju Predavanja na SAZU), je imela Beatrice Giuntoli (Univerza v Pisi), soavtorica del P. J. Ratcliffa. Delavnica je naslovila tudi (pato)fiziologijo živčno-mišičnega sistema in rastlinsko fiziologijo. Dogodek je namenjen ozave- ščanju laične in strokovne javnosti o vlogi fiziologije kot nosilne veje biologije in medicine.

119 PREDAVANJA NA SAZU

26. MARCA Jani Osojnik: Hallersteinova obročasta krogla. Opis odkritja, zgradba in uporaba opazovalnika

V predavanju, ki je bilo v Prešernovi dvorani SAZU, je bil uvodoma prikazan Hallersteinov življenjepis in predstavljeno, kako je prišlo do odkritja in slovenskega poimenovanja obročaste krogle. Sledila sta kratek pregled zgodovine obro- častih opazovalnikov v Evropi in na Kitajskem in razlaga posebnosti in podrobnosti trignezdne zgradbe Hallersteinove ekvatorialne obročaste krogle (HOK) kot tudi osnove krogelnega zvezdomerja (sferne trigonometrije). Na primeru pomanjšane replike HOK je bila prikazana uporaba obročnika v zvezdomerju. Predavatelj Jani Osojnik je končal študij psihologije na Univerzi v Ljubljani in šestletni podiplomski študij tradicionalne kitajske medicine (TKM) na univerzah v Guangzhouvu in Pekingu ter si nato na ljubljanski univerzi pridobil naslov magistra TKM. Z Avguštinom Hallersteinom in njegovim astronom- skim delom se je raziskovalno ukvarjal že ob tristoletnici njegovega rojstva in je svoje izsledke objavil v posebnem zborniku Muzeja Mengeš. Pozneje je preuče- val kitajska astronomska besedila in jih prevajal v slovenščino.

23. MAJA Akad. Dragica Turnšek: Koralni greben v Sloveniji

Akad. Dragica Turnšek nam je predstavila svoje delo s področja paleontologije. Podrobneje je raziskala dve fosilni skupini mezozoika: stromatopore in korale. Največ teh fosilov je dobila v zgornji juri, od koder je opisala čez 100 vrst. Po mikrostrukturi jih je delila na dve skupini in jih tudi na terenu razvrstila na dve ločeni področji. Ugotovila je tudi, da ti fosili niso zgornjemalmski, ampak spodnjemalmski: oboje je bilo takrat povsem novo za svet. Ti organizmi so gradili obsežen barierni greben na obrobju Dinarske kar- bonatne platfome. Greben se je razširjal čez vso osrednjo in južno Slovenijo in segal vse do Črne gore. Lahko ga je primerjala z današnjim velikim koralnim bariernim grebenom v Avstraliji. Ta je sicer dolg 2500 km, toda naš je z afriško tektonsko ploščo pripotoval iz tropov, in ko sta se afriška in evropska tektonska plošča ob koncu terciarja srečali, se je njun rob z našim grebenom vred dvignil nad morje in se v zelo velikem obsegu vse do danes ohranil v jurskih kamninah skoraj v celoti, kar je izreden geološki primerek. Akad. Dragica Turnšek je sodelovala s številnimi tujimi strokovnjaki; tako je stromatopore in korale raziskala še iz nekaterih nahajališč južne in srednje

120 Evrope (Španija, Italija, južna Francija, Švica Madžarska, Romunija, Grčija, Hr- vaška, Srbija in Črna gora). Predavanje je popestrila z nekaterimi prijetnimi, pa tudi srhljivimi in ko- mičnimi zgodbami iz časov, ko je sedem let sodelovala pri Geološki karti Jugo- slavije in prehodila in geološko raziskala velik del južne Slovenije.

26. JUNIJA Prof. dr. Marc L. Greenberg, dopisni član SAZU: V zanosu in obupu: Oblikova- nje doslej največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju (nastopno predavanje)

Prof. Greenberg od leta 2015 načrtuje in ureja Enciklopedijo slovanskih jezikov in jezikoslovja za založbo Brill (Leiden, Nizozemska), ki naj bi obsegala 1,5 mi- lijona besed in bo v elektronski obliki objavljena postopoma leta 2019, v tiskani pa bo izšla leta 2020. Projekt predvideva prispevke izpod peresa raziskovalcev z vseh področij slovanskega jezikoslovja in iz sorodnih disciplin, od njih pa zahteva poročila o najnovejših dognanjih kot tudi pregled predhodno doseže- nega znanja. Sodelovanje z avtorji prispevkov za Enciklopedijo uredniku daje možnost, da se seznani s celotno slavistiko naenkrat. Enciklopedija bo mejnik v angleško pisani znanosti o slovanskih jezikih, saj dela takšne razsežnosti obstajajo za zahodnoevropske, klasične in biblijske jezike, ne pa tudi za slovanske. Prvič bo predstavljen celovit pregled stroke in njenih dosežkov. Delo bo strnilo opis slovanskih jezikov, njihov razvoj od praz- godovine do naših dni in stik z drugimi jeziki – starodavnimi in sodobnimi. Problematičnost te naloge pa se razkriva v zgodovinskem trenutku nastajanja dela, ki predenj postavlja precejšnje izzive. Takšni so, denimo, razvrednotenje humanistike, čedalje večje pomanjkanje sredstev za izobraževanje in raziskovanje ter zahteva založb po rastočem dobičku, ki je v nasprotju s potrebami raziskovalcev in bralcev. Vsa ta problematika se odvija v širšem kontekstu poznega kapitalizma in zožujočega se prostora za liberalne vrednote. Predavanje je izpostavilo nova spoznanja in dosežke stroke kot tudi strukturne izzive, s katerimi se bo treba soočiti za ohranitev vitalnosti slovanskega jezikovja.

28. JUNIJA Benjamin Djulbegović, dr. med. (City of Hope, Duarte, Kalifornija, ZDA): Avo- idable and unavoidable research waste in (medical) research (Odpravljive in neizogibne (biomedicinske) raziskave v prazno)

V svetu za biomedicinske raziskave porabijo letno več kot 240 milijard dolarjev. V preteklosti je ta naložba prispevala k povečanju pričakovane življenjske dobe

121 in gospodarskemu razvoju. Žal pa je v novejšem času koristnost biomedicinskih raziskav glede na vložena sredstva vse manjša. Glavni razlog za to je slabša učinkovitost pri pridobivanju znanja. Dejansko se ocenjuje, da je nekoristnih približno 85 odstotkov vseh biomedicinskih raziskav. Neučinkovitost biomedicinskih raziskav se odraža v upadajoči rasti pričakovane življenjske dobe in s tako imenovano »krizo neponovljivosti« znanstvenih objav. Vendar ne smemo pozabiti, da je osnovna značilnost raziskovalnega dela preučevanje neznanega. Vnaprejšnjih zagotovil za uspešne rezultate zato ni in je tako določena stopnja »neučinkovitosti« neizogibna. Nekoristne biomedicinske raziskave v prazno pa bi lahko v veliki meri odpravili, med drugim z bolj usposobljeno raziskovalno delovno silo, doslednim delovanjem na osnovi predhodnih izsledkov in odprto izmenjavo vseh dognanj, metod in materialov.

29. OKTOBRA Prof. dr. Roman Jerala, izredni član SAZU: Sintezna biologija (nastopno predavanje)

Danes še vedno ne razumemo številnih podrobnosti delovanja bioloških sistemov, vendar znamo v vedno večji meri spreminjati odziv celic ali načrtovati proteine, do kakršnih evolucija ni prišla; to nam lahko pomaga pri razumevanju narave, boju z boleznimi ali razvoju tehnologije. Predavatelj je predstavil inženiring procesiranja informacij in umetnih signalnih poti v celicah ter dizajn proteinov na osnovi matematičnih principov.

26. NOVEMBRA Akad. Boris Sket: Kaj je za biologa »vrsta«? Jamske vrste kot zaklad Slovenije (nastopno predavanje)

Akad. Sket je uvodoma pojasnil pomemben pojem vrste na splošno in v bio- logiji, zakaj je organizmom razvrščenost v korist in kako je ta v pomoč biolo- gu. Razložil je, zakaj je moral opisati sto novih vrst, in navedel nekaj primerov »potrebe« po vrstah v raziskovanju starih jezer, nazadnje pa spregovoril še o naročenih jamskih vrstah. V Sloveniji so odkrili prve jamske živali (od človeške ribice leta 1768) in v bližnji Makedoniji prve intersticialne živali (od 1932). Slo- venija je v sklopu širšega Dinarskega območja domovanje svetovno najbogatejše podzemeljske favne, s posebnostmi, kot so močeril, jamski cevkar, jamski trdo- živ in hrošček drobnovratnik, ter mnogih drugih vrst hroščkov, slepih postra- nic, rakcev, pajkov in »siceršnje golazni«. Večina jamskih živali je endemnih, če ne v Sloveniji, pa v Dinaridih.

122 10. DECEMBRA Beatrice Giuntoli: Similar and yet different: oxygen sensing mechanisms in animals and plants (Kisik in fiziologija)

Zaradi vpletenosti kisika v številne esencialne procese so aerobni organizmi v evoluciji pridobili molekulske mehanizme za prilagoditev na omejeno dosto- pnost kisika. V celicah se pogosto dogodi, da je parcialni tlak kisika znižan: zaradi razmer v okolju, zaradi lastne presnove, zaradi anatomskih omejitev v večceličarjih. V letu 2019 je Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino podeljena trem znanstvenikom, ki so razkrili ključne homeostatične mehanizme, ki omogočajo živalskim celicam uravnavati izražanje genov kot odziv na spremembe v parcialnem tlaku kisika. Ta sistem deluje preko s kisikom pogojene proteolize konstitutivno izraženega transkripcijskega dejavnika (HIFα), prek zaporednega delovanja encimov dioksigenaz (PHDs), ligaz pVHL E3 in pro- teasoma. Molekulske poti HIF ne najdemo v rastlinah, kjer pa so pred časom odkrili zelo podoben mehanizem. Rastlinska dioksigenaza PCO promovira od kisika odvisno razgradnjo konstitutivno izraženih aktivatorjev s hipoksijo iz- raženih genov, tako da pride do oksidacije cisteinov na N-terminalnem delu tarčnih proteinov. Oksidirani tarčni protein se potem razgradi prek specifične poti. Pred kratkim, poleti 2019, pa je prišlo do zanimivega preobrata, in sicer, da se je znanje, pridobljeno na rastlinah, uporabilo za razumevanje humane biologije. Z idejo, da bi identificirali rastlinski dioksigenazi PCO podobni encim, so našli encim ADO, ki lahko uravnava oksidacijo cisteinov na N-terminalnem delu tračnih proteinov. Encim ADO in razgradni procesi, ki jih uravnava, predstavljajo nov mehanizem detekcije ravni kisika v živalskih celicah, podoben tistemu, za katerega so Kaelin, Ratcliffe in Semenza prejeli Nobelovo nagrado. Ta razširitev razumevanja molekulskih mehanizmov za detekcijo kisika odpira vprašanje o evoluciji mehanizmov zaznavanja kisika pri evkariontih. Celotno predavanje v angleščini je dostopno na spletni strani SAZU (http:// www.sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Extended%20summa- ry_Giuntoli.pdf)

12. DECEMBRA Akad. Peter Štih: Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo

Predavanje je na vrsti primerov pokazalo, da si zgodnjesrednjeveške družbe v vzhodnoalpskem prostoru po vključitvi tamkajšnjih Slovanov v frankovsko- -otonsko cesarstvo ni mogoče predstavljati na način, ki se je kot del slovenskega narodnega oblikovanja izoblikoval v 19. stoletju in je bil nato prevladujoč večino

123 20. stoletja. Po tem precej poenostavljenem pogledu na preteklost, v katerem se zrcalijo razmere časa, ko je nastal, so po frankovski osvojitvi vrhnje družbene sloje predstavljali »Nemci«, »Slovenci« pa so bili obsojeni na podložništvo in še skrajnejše hlapčevstvo. Kljub skromnosti podatkov ti dovolj jasno kažejo, da se je vsaj del pokristjanjene slovanske elite uspešno vključil v novo politično in druž- beno stvarnost in da takratnega zgodovinskega dogajanja ni mogoče opisati ali razumeti samo s pojmi, kot so izključevanje, podrejenost, degradacija, ampak da je šlo za precej bolj kompleksne, diferencirane in dolgoročne družbene procese, v katerih so pomembno mesto imeli tudi integracija, akulturacija in akomodacija.

PR EDAVANJA ASEF V Prešernovi dvorani SAZU so se med letom zvrstila predavanja alumnov ame- riško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Predavali so: - Peter Verovšek in Katja Travnik: Tranzicijska pravičnost in Evropska unija (16. januarja), - Filip Kozarski: Najstarejša slika vesolja: koliko je stara in kaj se iz nje lahko naučimo? (28. februarja), - Vid Kocjan: Ali ima lahko umetna inteligenca zdravo pamet? (16. aprila), - Luka Lapajne: Molekularni vidiki bolezni očesne površine (14. maja), - Jure Zupan: Kaj vemo o temni snovi? (10. junija), - Petra Janež in Rok Novak: Učinki davka na nepremičnine na slovensko gospodarstvo in družbo (5. avgusta), - Maruša Bradač: Dolgo časa nazaj v galaksiji daleč, daleč stran ... O nastanku prvih galaksij v vesolju (12. decembra), - Urška Velikonja: Pravo v akciji: Pregon korupcije v praksi (20. decembra).

PREDSTAVITVE KNJIG

30. JANUARJA Prof. ddr. Nataša Golob: Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Arhiv Re- publike Slovenije (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Arhiv RS, 2018, 291 str., Biblioteka/Bibliotheca, 17; Manuscripta et fragmenta, 1).

Predstavitev je bila v Arhivu RS, na njej pa so spregovorili akad. prof. dr. Peter Štih, Andrej Nared in avtorica, prof. ddr. Nataša Golob. V novi seriji Manuscripta et fragmenta je Slovenska akademija znanosti in umetnosti z Arhivom RS izdala praktičen in koristen priročnik za vse, ki jih zanimajo srednjeveški rokopisni kodeksi in njihovi preostanki, pismenost in

124 bralna kultura, knjižno slikarstvo, knjigoveštvo ipd. Nataša Golob je z gradivom Arhiva RS odprla večletni projekt evidentiranja srednjeveških rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hranijo slovenski arhivi in knjižnice. Rezultati njenega evidentiranja in popisovanja srednjeveških latinskih fragmentov bodo v naslednjih letih gotovo zamajali marsikatero ukoreninjeno predstavo o tem, kaj so na naših tleh nekoč pisali, prepisovali in brali. Katalog srednjeveških delnih rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hrani Arhiv RS, je prvi ciljno zastavljeni popis tega gradiva v eni od slovenskih javnih zbirk. Nataša Golob je zbrala 132 kataloških enot, ker pa je v nekaterih predstavljenih več kosov, je pravzaprav opisanih več kot 190 posamičnih fragmentov. Pričujoči in načrtovani katalogi bodo ne le nadgradili katalog sre- dnjeveških rokopisov akademikov Milka Kosa in Franceta Steleta (leta 1931 sta v Sloveniji naštela 159 srednjeveških kodeksov), temveč bodo na novo raziskani ali odkriti fragmenti pričali še o razdrtih rokopisih, s čimer se bo precej spre- menil tudi pogled na bralno kulturo srednjega veka. Vsi fragmenti, ki jih – dobesedno – osvetljuje monografija Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Arhiv Republike Slovenije, so nepodpisani in neda- tirani. Bistvo kataloga je v evidenci znanih rokopisnih fragmentov, ki tako niso več povsem anonimni in so označeni z vsaj okvirnimi podatki glede časa in kraja nastanka ter vsebine. Lahko bi rekli, da je Nataša Golob zapuščene najdenčke potegnila iz pozabe in jim spet dala zdavnaj pozabljena imena.

2. APRILA Tonko Maroević, dopisni član SAZU: Štiriročno

Štiriročna predstavitev slovenskih prevodov izbranih pesmi Tonka Maroevića

Pesnik, umetnostni zgodovinar, prevajalec in esejist Tonko Maroević je eden izmed najbolj plemenitih in lucidnih glasov sodobne hrvaške književnosti ter kulturnega in intelektualnega življenja, kozmopolit in polihistor, ambasador Združenih kraljestev Renesanse in Baroka v naših ubožnih časih ter utelešenje Mediterana. V srcu Sredozemlja, na prelepem otoku Hvar, se je l. 1941 tudi rodil. Dr. Maroević je redni član Hrvaške in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je svoj in samosvoj pesnik, v isti sapi modernist in mojster soneta, ki ga v zbirki Sonetna stroka oživlja s postmodernistično nostalgijo, zasidrano v me- diteranskem poreklu in kulturi. Ni naključje, da se v njegovih pesmih poleg hrvaških, italijanskih in drugih evropskih referenc pogosto oglaša tudi spomin na Prešerna. Maroevićev globoko osebni kult poeta Sonetnega venca in Krsta pri Savici prihaja do izraza tudi v pričujočem izboru njegove poezije.

125 Štiriročno je prva knjižna izdaja Maroevićevih pesmi v slovenščini. Knji- go sem uredil ter spremno besedo in opombe prispeval podpisani. Že naslov spremne besede POETIKA = POETI-ka = po-ETIKA =poe-TI-ka poudarja tesno prepletanje poetike in etike v umetnosti Tonka Maroevića. Knjigo sta družno izdala Slovenski center PEN in Slovenska matica, z veliko skrbjo in naklonjenostjo gospa, ki vodita obe kulturni društvi – Ifigenije Simonović in Ignacije Fridl Jarc. Akad. Andrej Jemec je z izjemnim akvarelom prispeval občuteno likovno intonacijo za Maroevićeve pesmi, za združitev njune umetnosti pa je s poslu- hom poskrbel akad. Milček Komelj. Nad knjigo je lektorsko bedela Nada Šumi, za oblikovanje in prelom pa je poskrbela Barbara Bogataj – Kokalj. Dobrodošla je bila tudi finančna podpora Slovenske akademije znanosti in umetnosti. In ker je Tonko Maroević dopisni član SAZU, je bila naša velika dvorana najbolj naraven prostor za tiskovno predstavitev te lepe knjige. Izbor pesmi obsega oba tečaja njegovega širokega izraznega registra: mo- dernistične, eksistencialno poglobljene pesmi v prozi iz zbirke Slepo oko (1969), ki jih je prevedel Marjan Strojan, ter postmodernistično ironične sonete iz zbirke Sonetna stroka (1989) v prevodu podpisanega. Vmes je zbirka Štiriročno; izbor pesmi iz te zbirke je prevedel Miha Pin- tarič. Po klavirski igri povzet naslov lahko razumemo kot zavest, da pesnjenje nikoli ni zgolj monolog, temveč vselej že dialog, nič več božanska gesta roman- tičnega, genialnega stvarnika, temveč pisanje, ki skozenj presevajo druge pisave, tradicije, odsevi, odmevi ... V sonetu Štiriročno pa Maroević to formulo uporabi tudi kot posrečeno definicijo prevajalske umetnosti: da gre za igranje, ki je »štiriročno«. So-ustvarjalno. Kjer (se) prevajalec igra skupaj z avtorjem. To podobo smo si prav zato izbrali za naslov prve knjige Maroevićevih pesmi v slovenščini. In v skladu z naslovom smo tudi na dobro obiskani tiskovni konferenci 2. aprila 2019 v dvorani SAZU z matematično natančnostjo nastopili ŠTIRIROČ- NO: eden in edini Tonko Maroević + njegovi trije slovenski prevajalci, Marjan Strojan, Miha Pintarič in podpisani.

Boris A. Novak

19. SEPTEMBRA Lojze Vodovnik (1933–2000), znanstvenik in humanist

Predstavitev knjige, ki jo je uredil akad. Alojz Kralj, je organizirala SAZU s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Delo je založila SAZU v spomin na svojega uglednega člana in raziskovalca na področju biokibernetike in

126 funkcionalne električne stimulacije ohromelih oseb. Z izdajo knjige želi SAZU prispevati k slavnostim ob stoletnici univerzitetnega poučevanja elektrotehnike v Sloveniji in delovanja Univerze v Ljubljani.

20. NOVEMBRA Predstavitev dveh prispevkov h koroški narečni leksikografiji

V lanskem novembru je na Slovenski akademiji znanosti potekala predstavitev dveh prispevkov h koroški narečni leksikografiji, Alfabetarija k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem avtorjev Ludvika Karničarja in Andrejke Žejn, in Slovarja oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini avtorice Karmen Kenda - Jež. V uvodnem nagovoru je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič izpostavil pomen raziskav jezika v slovenskem zamejstvu in predstavil trud inštituta za izvajanje teh raziskav, čeprav je težko najti posluh za njihovo financiranje. Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem je predstavil njegov soavtor Ludvik Karničar, upokojeni profesor graške univerze in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gre za prelomno delo v izhajanju monumentalnega koroškega narečnega slovarja, ki vse od leta 1882 izhaja v posameznih zvezkih. Ludvik Karničar je uvodoma razmišljal o pomenu dialektologije kot znanosti v današnjem globaliziranem in jezikovno uniformiranem svetu ter predstavil historiat nastajanja koroškega narečnega slovarja. Slovar je zastavila na Inštitutu za slavistiko v Gradcu v Avstriji skupina koroških Slovencev, ki je konec sedemdesetih let 20. stoletja opazila prelomne družbene spremembe in njihov vpliv na obliko in rabo slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem. V tem kontekstu se je oblikovala ideja o znanstveno zasnovanem popisu najširšega spektra koroških narečij, ki se je postopoma skrčila na izdajanje slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Finančno je projekt od začetka podpirala Avstrijska akademija znanosti. Od leta 1982, ko sta izšla prvi zvezek (A–B) in Ključ k Tezavru kot pomoč pri razumevanju kompleksne slovarske predstavitve gradiva, do leta 2012 oz. zvezka z gesli L–Mi so se zgodile številne tehnične in kadrovske spremembe. Ves čas pa je delo spremljala velika mera entuziazma in prostovoljstva. Aprila 2017 je bilo abecedno urejeno listkovno gradivo za izdelavo slovarja podarjeni Biblioteki SAZU, kjer je na voljo zainteresiranim raziskovalcem, Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, v katerem so prvič popisana vsa slovarska gesla, že izdana in predvidena, pa je izšel leta 2018. Alfabetarji, geslovnik, je tudi izhodišče za nadaljnje zasnove izdajanja slovarskih zvezkov. O prelomnem delu lahko govorimo tudi v smislu podpore, ki jo je izkazala Slovenska akademija znanosti, saj sta bila delo in izid alfabetarija financirana iz sredstev Fundacije dr. Bruno Breschi, ki jo vodi akad. Kajetan Gantar.

127 Drugi prispevek h koroški narečni leksikografiji, Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini, je predstavila avtorica Karmen Kenda - Jež, ki je delo opravila pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi znanstvenimi ustanovami ter s Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Kanalske doline v Italiji, torej z lokalno skupnostjo, prežeto s sobivanjem slovenščine, nemščine, furlanščine in italijanščine. Začetek slovarja sega vse v leto 2003 in izhaja iz raziskovalnih taborov na temo oblačilne kulture, vendar pa je sama uresničitev prerasla v natančen dialektološki popis besed in njihovih pomenov v kontekstu večjezičnega jezikovnega okolja. Leta 2007 je Karmen Kenda - Jež izdala monografijo Shranli smo jih v bančah, leta 2015 je izšla razširjena izdaja, dopolnjena z izrazjem iz zvočnega gradiva projekta. Leta 2019 je slovar postal del slovarskega portala Fran z naslovom Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanal- ski dolini, v katerem so uporabniku poleg izčrpnega geselskega članka na voljo zvočni posnetki iztočnic in njihovih oblik, nekatera gesla so dopolnjena s fotografijami iz arhiva etnografskih raziskav oblačilne kulture (arhiv SKS Planika) ali povezana z etnografsko spletno zbirko Glasovi Kanalske doline. Oba prispevka sta pokazala na številne dileme pri dialektološkem popisu besedja v skupnosti, ki jo zaznamujejo dvo- in večjezičnost in hitre družbene spremembe v zadnjih desetletjih. Delo na takih »projektih« je zelo zamudno, a nujno potrebo, če želi slovenska znanost v svojih raziskavah v celoti zajeti slovenski jezik.

Andrejka Žejn

4. DECEMBRA Predstavitev knjig akad. Veljka Rusa

Sekcija za sociologijo časa Slovenskega sociološkega društva, razred za zgodovinske in družbene vede SAZU in Znanstvena knjižnica FDV so organizirali predstavitev dveh knjig sociologa in filozofa akad. Veljka Rusa (1929–2018): Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa (uredila N. Toš in A. Rus, izdala Znanstvena knjižnica FDV (Refleksije 8)) in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (uredil N. Toš, izdala Znanstvena knjižnica FDV (Refleksije 7). Knjigi sta posthumni predstavitvi znanstvenih spoznanj Veljka Rusa. Prva je iz najzgodnejšega obdobja njegovega delovanja (1957–1964), ko v svojih študijah iz prvenstveno filozofske prehaja v sociološko kritično obravnavo družbenih vprašanj. Druga je iz zrelega, zaključnega obdobja (1988–2011), ko javnosti, pretežno v obliki intervjujev, sporoča dognanja iz svojih temeljnih raziskav, ki jih opredeljujejo pojmovne kategorije človek, delo, moč, organi-

128 zacija, samoupravljanje – in o čemer je obsežno poročal v svojih znanstvenih knjigah in člankih. Vprašanja o razvoju sodobnih družb, ki jih je odpiral Veljko Rus skozi desetletja svojega delovanja, so danes enako ali celo bolj aktualna kot v času, ko jih je raziskoval ter o njih pisal in govoril. Pri drugi knjigi so kot soavtorji pomembno sodelovali mnogi najuglednejši slovenski novinarji in novinarke. Na predstavitvi so sodelovali snovalci, recenzenti in pisci spremnih besedil: Niko Toš, Andrej Rus, akademiki Tine Hribar, Zdravko Mlinar, Jože Mencinger in Slavko Splichal ter Darko Štrajn, Ivan Svetlik in drugi.

RAZSTAVE

Arhitekt v risbi 25. FEBRUARJA–8. MARCA

Razstava Arhitekt v risbi je bila prirejena v Prešernovi dvorani SAZU na pobudo arhitekta akad. Marka Mušiča in jo je kot zelo dobrodošlo na svoji seji podprl razred za umetnosti, zato je bila uradno predstavljena v akademijskem okrilju. Vendar gre že kar za peto razstavo s tem naslovom, saj si jo je bilo mogoče še z drugimi eksponati pred tem ogledati tudi že v nekdanji ljubljanski galeriji Ars in na gradu Kromberk. Akad. Marko Mušič svojim akademijskim kolegom pogosto govori o pomenu in kvalitetah arhitekturne risbe, ko opozarja, da ta danes spričo razmaha računalniške tehnologije vse bolj zamira, ker se zaveda, da se skoznjo bolje izrazi bistvo arhitekturnega izraza kot na brezosebno mehanični tehnični način ali s samo fotografijo. Zato naj bi razstava ponovno spodbudila k ohranjanju in negovanju te dragocene tradicije, opozarjala pa tudi na arhitekturne dragotine našega ambienta in drugod po svetu. Pri arhitekturni risbi namreč ne gre le za risarske osnutke arhitektov med zamišljanjem njihovih lastnih del, ki pogosto ostajajo neizvedena, ampak tudi za risanje arhitekturnih spomenikov in ambi- entov; v takem risanju pa so običajno največji mojstri prav arhitekti, podobno kot arhitekti s svojim smislom za prostor izstopajo tudi kot gledališki scenografi. Kot sijajen mojster zlasti findesièclovskih fantazijskih arhitektur se je v našo zavest najbolj zasidral mojster akad. Jože Plečnik, čigar risbe so ne glede na namembnost tudi samozadostne prvovrstne umetnine; med njegovimi učenci pa je kot ustvarjalni risar izstopal zlasti akad. Marjan Mušič, čigar risbe je akad. Marko Mušič v okviru dejavnosti akademikov doslej že izvrstno predstavil tako s predavateljskim komentiranjem kot knjižnimi izdajami in se tako navzel zavesti o pomenu in dragocenosti arhitekturne risbe tako rekoč iz prve roke.

129 V znamenju take tradicije je postala ljubljanska arhitekturna šola vsaj v očeh umetnostnih zgodovinarjev znamenita tudi zaradi svojih zanesljivih risar- jev, arhitekti pa so se večkrat izkazali tudi kot slikarji, med njimi akad. Edvard Ravnikar in na primer Boris Kobe, v čigar slikah je moč razbrati tako izrazit smisel za kulturno dediščino kot za arhitektoniko, in to celo v komponiranju izrecno pokrajinskih pojavov, ki se jim slikarsko posveča tudi njegov sin arhitekt Jurij Kobe. Med slikarji se je s konstrukcijsko poudarjenimi risbami in maketami svojčas močno približal modernim evropskim arhitektom akad. Av- gust Černigoj, o čemer bi vedel največ povedati prof. dr. Peter Krečič. Danes pa ustvarja barvite slike arhitektur, ki jih odkriva na svojih poteh, pa tudi podobe arhitektonsko usklajene, a hkrati magično barvite narave zlasti Janez Suhadolc, poleg akad. Marka Mušiča in arhitektov Lojzeta Drašlerja in Jerneja Kraigherja eden avtorjev razstave. Likovne kvalitete, značilnosti in specifičnosti omenjenih arhitektov nazorno kažejo že zgolj njihova dela, predstavljena na razstavnem vabilu: poleg Suhadolčevega barvitega mostu in ekspresivno zverižene cerkvene arhitekture v Trentu Mušičeve vzplamtele vizije njegovih lastnih del v Dravljah in Nikšiću, a tudi linijska risba zapletene baročne Borominijeve notranjosti, o kateri je akademik velikokrat z veliko vznesenostjo govoril, pa Drašlerjevi prostorski ambi- enti Gradnikove Medane in fantastična konstrukcija vinogradniške krajine na Kitajskem; arhitekturi v Goriških brdih in Dalmaciji pa se je s konstrukcijsko zanesljivo in hkrati kontrastno slikovito risbo posvetil Jernej Kraigher. Vsi na- šteti z risanjem arhitekturnih zasnov izražajo svoja občudovanja in ljubezen do arhitekture, med samim procesom risanja pa najbrž podoživijo in razkrivajo tudi njihove konstrukcijske skrivnosti in poudarjajo izrazito estetske učinke iz najustreznejših zornih kotov. Tovrstna dela, ki smo si jih lahko ogledali na razstavi, nam govore o ljubečem in hkrati študijskem odnosu naših arhitektov do arhitekturnega izročila, o njihovem življenjskem zanimanju in sposobnostih, ki jasno izpričujejo, da so lahko arhitekti tudi izrecno likovni ustvarjalci, ob tem, ko je uspešna arhitektura, kot je dejal ob prejemu državnega odlikovanja arhitekt akad. Stanko Kristl, že sama po sebi hkrati znanost in umetnost. Razstava je bila posvečena spominu v letu pred tem umrlih arhitektov To- maža Jegliča in Marjana Ocvirka. Tomaža Jegliča povezuje s kar tremi od raz- stavljalcev že sodelovanje pri načrtovanju trgovske hiše v Zagorju ob Savi; Mar- jana Ocvirka pa sem imel srečo tudi osebno spoznati že v študentskih letih med ekskurzijo Narodne galerije v Francijo, kjer sem ga opazoval, kako je, medtem ko so drugi le fotografirali, nenehno risal in opazovalcem govoril o prednostih arhitekturne risbe pred fotografiranjem. Pozneje pa mi je večkrat z navduše- njem pripovedoval na primer o Piranesijevih grafikah fantastičnih arhitektur, katerih sledove je razbiral tudi v Plečnikovem delu, v poznejših časih pa je obža- loval tako izginevanje lastnoročne arhitekturne risbe kot premajhno poznava-

130 nje zgodovine arhitekture, in je zato študente na ekskurzijah izrecno spodbujal k risanju arhitekture, tako kot nekdaj akad. Marjan Mušič, na katerega se je rad skliceval. S svojim zgledom to počno ali so počeli tudi vsi razstavljalci, ki nam s svojim izostrenim in občutenim pogledom odkrivajo znamenitosti in skrite lepote ter skrivnosti arhitekturne zidave.

Milček Komelj

Zora Koren Škerk 20.–24. MAJA

V Prešernovi dvorani SAZU je bila razstava grafik Zore Koren Škerk. Ob tej priložnosti je bila natisnjena razstavna zloženka. Razstavo je odprl predsednik SAZU akad. Tadej Bajd. Šlo je za oddolžitev umetnici, ki je pred smrtjo (2016) Akademiji zapustila svoj del hiše z bogato galerijo v Trnovci na tržaškem Krasu. Ta ljubiteljica umetnosti in zbirateljica je bila dejavno vpeta v umetniško dogajanje na obeh straneh meje, bila je sopotnica številnih umetnikov in ku- stosov, denimo dopisnega člana SAZU Avgusta Černigoja ali Zorana Kržišnika, razstavljala je pri nas, v Italiji in tujini, povsod pa je prejela nagrade. Na odprtju razstave je spregovoril vidnejši slovenski grafik na Tržaškem Franco Vecchiet, ki je napisal tudi besedilo za zloženko. Opisal jo je kot zadr- žano umetnico, ki je verjela v širši slovenski kulturni prostor med Alpami in Jadranom in v pomembno vlogo slovenske umetnosti.

Mi vsi živeti ščemo Prekmurje 1919–1929: okoliščine, dogajanja, posledice 27. MAJA–3. JUNIJA

Razstava ob simpoziju ob 100-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico iz Murske Sobote; Prešernova dvorana SAZU. Več v poročilu o simpoziju.

131 SREČANJE AKADEMIKOV

8. MAJA V organizaciji Oddelka za zgodovinske vede so si člani in sodelavci SAZU na strokovni ekskurziji ogledali arheološko najdišče, prazgodovinsko naselbino na Cvingerju nad Virom pri Stični, ki je največje in najbolje raziskano železno- dobno gradišče na Slovenskem, in naselju pripadajoče gomile. Izkopavanja tega pomembnega arheološkega najdišča je v šestdesetih in sedemdesetih letih prej- šnjega stoletja vodil akad. Stane Gabrovec. Obiskali so tudi cistercijanski samostan v Stični, ki je bil ustanovljen leta 1132 in je danes edina še delujoča postojanka cistercijanov v Sloveniji. Ogledali so si samostansko, obenem tudi župnijsko cerkev Žalostne Matere Božje, ki je kljub baročni prezidavi ohranila svoje romansko jedro iz 12. stoletja, in tudi križni hodnik samostana, ki je svojo do danes ohranjeno gotsko podobo dobil nekoliko pozneje. Cisterca v Stični sodi med najpomembnejše umetnostne in zgodovinske spomenike pri nas, k njenemu poznavanju pa sta s svojimi raziskavami pomembno prispevala akad. Marijan Zadnikar in akad. Jože Mlinarič. Strokovno sta vodila ekskurzijo akad. Peter Štih in akad. Biba Teržan.

132 III. ČLANI MEMBERS

REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI

I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede

REDNI ČLANI Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, zaslužni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Na- čelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Malgajeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231-18-14, gsm 031-268- 395. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-92, faks: 01-425-93-37, e-pošta: [email protected]. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059 939-439, e-pošta: valentin. [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-06, faks: 01 425-93-37. Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 8. maja 2017. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.men- [email protected]. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen za- služni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I.

135 razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 28-31-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-23, faks: 01 425-34-23, e-pošta: [email protected]. Mlinarič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomo- žne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94. Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljublja- ni. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-26-90 ali 01 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-97, faks: 01 420-31-15, e-pošta: [email protected]. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu v Italiji. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevecj@gmail. com. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične štu- dije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: [email protected] ali [email protected]. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011 do 8. maja 2017, tajnik I. razreda od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Golovec 1, 1000 Ljubljana, e-pošta: slavko.splichal@ guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-42, faks: 01 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena

136 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-93, faks: 01 420- 32-45, e-pošta: [email protected]. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059 018908, pe- [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-98, faks: 01 425-93-37, e-pošta: [email protected]. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-15-54, faks: 01 423-12-20, e-pošta: [email protected]. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 01 431-70-16, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-00.

IZREDNI ČLANI Höfler, Janez, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1942. Izre- dni član od 1. junija 2017.

137 Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01 241-12-10; e-pošta: [email protected] Kranjc, Janez, dr. pravnih znanosti, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljublja- ni. Rojen 11. maja 1949. Izredni član od 6. junija 2019. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 31 98, e-pošta: [email protected]. Salecl, Renata, redna profesorica, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Rojena 9. januarja 1962. Izredna članica od 1. junija 2017. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 420-32-46, e-pošta: [email protected] Vodopivec, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, do 1999 redni profesor obče zgodovine 18. in 19. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1999–2012 znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, 2012 upokojen. Rojen 7. julija 1946. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2313 354, 041 796 713, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Dempsey, Charles G., rojen 11. marca 1937. umetnostni zgodovinar na Johns Hopkins University. Dopisni član od 6. junija 2019. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gleirscher, Paul, rojen 7. oktobra 1960, vodja Oddelka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo v Deželnem muzeju v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. Härtel, Reinhard, rojen 24. novembra 1945. Upokojeni profesor srednjeveške zgodovine in pomožnih zgodovinskih znanosti na Univerzi v Gradcu. Do- pisni član od 6. junija 2019. Klingemann, Hans-Dieter, rojen 3. februarja 1937. Dr. znanosti, profesor emeritus, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Dopisni član od 1. junija 2017. Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Madžar, Ljubomir, rojen 30. septembra 1938. Dr. znanosti, upokojeni professor

138 ekonomije in predsednik Akademije ekonomskih nauka na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu. Dopisni član od 1. junija 2017. Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Scalon, Cesare, rojen 20. novembra 1939. Dr. znanosti, upokojeni profesor za la- tinsko paleografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Dopisni član od 1. junija 2017. Stefanović, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inšti- tuta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beo- grad, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože (Joseph), rojen 14. decembra 1938, naslovni redni profesor za intelektualno lastnino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, honorni profesor za patentno pravo Univerze Ludwig Maximilian v Münchnu, zaslužni direktor Inštituta Maxa Plancka za inovacije in konkurenco (nekdanjega Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo) v Münchnu, častni doktor univerz v Ljubljani in Kra- gujevcu. Dopisni član od 6. junija 1995. Supičić, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Uni- verze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001. Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članica od 5. maja 2011. Wolfram, Herwig, rojen 14. februarja 1934. Zaslužni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Univerze na Dunaju, nekdanji direktor Institut für Österreichische Geschichtsforschung. Dopisni član od 18. junija 2015.

II. RAZRED za filološke in literarne vede

REDNI ČLANI Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in

139 literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Lju- bljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-51, faks: 01 425-34-23, e-pošta: [email protected]. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011. Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540-90-60, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-44, faks: 01 425-64-92, e-pošta: [email protected]; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 01 241-14-14, faks: 01 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana – Črnuče, tel.: 01 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-01-98, faks: 01 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-58-10, faks: 01 434-58-54, e-pošta: [email protected]. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani.

140 Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051 622-732, e-pošta: ja- [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-14-22, faks: 01 425-93-37, e-pošta: [email protected]. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-46-28, e-pošta: pir- [email protected].

IZREDNI ČLANI Jesenšek, Marko, dr. jezikoslovnih znanosti, redni profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ro- jen 14. marca 1960. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, tel. 02 22- 93- 630, 051 324 250 e-pošta: [email protected]; [email protected]. Maver, Igor, dr. literarnih znanosti, anglist in francist, redni profesor na Oddel- ku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Rojen 1. decembra 1960 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 6. junija 2019. Službeni naslov: Filozofska fakulteta UL, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2411334, e-pošta: igor.maver@ ff.uni-lj.si. Snoj, Marko, primerjalni jezikoslovec, etimolog, slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, profesor na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. aprila 1959. Izredni član od 18. junija 2015. Tajnik razreda za filološke in literarne vede od 1. oktobra 2015. Službeni naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 470-61-62, e-pošta: [email protected] Stanonik, Marija, literarna zgodovinarka, slovstvena folkloristka, etnologinja; znanstvena svétnica v pokoju; prof. na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 23. maja 1947. Izredna članica SAZU od 18. junija 2015. Službeni naslov: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 519-88-64, e-pošta: [email protected]. Žele, Andreja, visokošolska učiteljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rojena 7. avgusta 1963. Izredna članica od 6. junija 2019.

141 Zasebni naslov: tel.: 051 335 052, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241 10 00, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, In- diana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inšti- tutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Greenberg, Marc Leland, rojen 9. novembra 1961. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kan- sasu, ZDA, in njen dekan. Dopisni član od 1. junija 2017. Hannick, Christian, rojen 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007. Karničar, Ludvik, rojen 23. avgusta 1949. Izr. univ. profesor v pokoju (Univerza v Gradcu), slavist, dialektolog in slovaropisec. Dopisni član SAZU od 1. junija 2017. Kozar - Mukič, Marija rojena 8. marca 1952, višja kustodinja etnologinja v pokoju (Muzej Savaria, Szombathely, Madžarska), etnologinja in slavistka. Dopisna članica SAZU od 6. junija 2019. Kurkina, Ljubov Viktorovna, rojena 17. februarja 1937. Slavistka, etimologinja, leksikografinja na Inštitutu za ruski jezik V. V. Vinogradova RAN, Mo- skva, Rusija. Dopisna članica od 18. junija 2015. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Do- pisni član od 12. junija 2003. Martinović, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitu- tu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.

142 Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in di- ahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005. Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavi- stičnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nem- čija, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009. Spinozzi Monai, Liliana, rojena 30. oktobra 1936, zunanja sodelavka Mednaro- dnega središča za večjezičnost (CEIP) Univerze v Vidmu in nekdanja raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovje iste ustanove. Posveča se teoretičnemu jezikoslovju in raziskavam slovenskih narečij v Furlaniji. Objavila je več rokopisnih besedil Jana Baudouina de Courtenayja. Dopisna članica od 6. junija 2019. Tokarz, Bożena, rojena 17. oktobra 1946, literarna teoretičarka, polonistka in slovenistka, komparativistka, redna profesorica in vodja Enote za literarno teorijo in prevodoslovje na Oddelku za slovansko filologijo na Filološki fakulteti Šlezijske univerze, Katovice, Poljska, glavna urednica prevodoslov- ne revije Prevajanje slovanskih književnosti. Dopisna članica razreda od 18. junija 2015. Tokarz, Emil, rojen 6. oktobra 1944, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojen redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska). Dopisni član od 6. junija 2019. Verč, Ivan, rojen 2. februarja 1950, redni profesor za področje slavistike na Od- delku za pravne, jezikovne in prevajalske vede Univerze v Trstu v pokoju. Nekdanji vodja Inštituta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti Uni- verze v Trstu in ustanovitelj prve slavistične revije tržaške univerze Slavica tergestina. Dopisni član od 6. junija 2019. Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.

III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede

REDNI ČLANI Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-23-80, e-pošta: [email protected]. Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računal-

143 ništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014. Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-83-93, 01 476-83-87, 01 476-83-93, faks: 01 426-46-47, e-pošta: [email protected]. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1125 Ljubljana, tel.: 01 257-27-52, e- -pošta: [email protected]. Fajfar, Peter, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Ja- mova 2, tel.: 01 476-85-92, e-pošta: [email protected]. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakul- tete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Načel- nik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede SAZU od 1. maja 2017. Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana – Črnuče, tel.: 01 561-17- 87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju- bljana, tel.: 01 476-65-56, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81, e-pošta: franc. [email protected]. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakulte- te za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-11.

144 Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 01 476-65-48, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81; e-pošta: [email protected]. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426-55-57, e-pošta: peter. [email protected]. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni- verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-37-18, e-pošta: [email protected]. Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-96-61. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomeha- niko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana – Črnuče, tel.: 01 537-48-25, e-pošta: [email protected]. Levec, Janez, upokojeni redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Ste- fan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljublja- ni. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-35-88, faks: 01 251-93-85, e-pošta: [email protected].

145 Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana, tel.: 01 479-85-67, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 01 470-61-34, faks: 01 425- 53-30, e-pošta: [email protected]. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 365- 75-80, faks: 01 365-75-85, e-pošta: [email protected]. Tomaževič, Miha, dr. znanosti, znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slove- nije, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, upokojen. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 041 667-497. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 01 280-44-00, faks: 01 280-44-84, e-pošta: [email protected] Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005, izredni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-33-65 ali 01 477-39-25, faks: 01 477-39-84, e-pošta: [email protected]. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, [email protected], tel.: 01 543-76-18, 01 543-76-00, faks: 01 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.

146 IZREDNI ČLANI Brešar, Matej, dr. znanosti, redni profesor za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Rojen 26. septembra 1963. Izredni član od 18. junija 2015. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2017. Zasebni naslov: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, tel.: 02 251-47-34. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. 01 476-66-23, faks: 01 251-72-81, in Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36- 91, faks: 02 251-81-80; e-pošta: [email protected] ali matej.bre- [email protected]. Jerala, Roman, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Rojen 24. januarja 1962. Izredni član od 6. junija 2019. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]. Knez, Željko, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Rojen 26. avgusta 1954. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 15, 2000 Maribor; tel.: 02 320-30-00, 041 672-545; e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02 22-944-31, 041 371-666; e- -pošta: [email protected] Križan, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«, gostujoči profesor na Univerzi v Nagoji. Rojen 21. maja 1958. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]

DOPISNI ČLANI Boldireva, Jelena Vladimirovna, rojena 4. februarja 1961. Vodja raziskav na In- štitutu za kemijo trdnih stanj in mehanske kemije pri sibirski izpostavi Ru- ske akademije znanosti v Novosibirsku in vodja Katedre za kemijo trdnih stanj Univerze v Novosibirsku. Dopisna članica od 1. junija 2017. Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopi- sni član od 23. aprila 1987.

147 Carbonell, Ruben G., rojen 27. decembra 1947. Doktor znanosti, profesor kemijskega in biomolekularnega inženiringa na Univerzi Severne Karoline. Dopisni član od 1. junija 2017. Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za pro- izvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Uni- verze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berli- nu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Haldane, Duncan, rojen 14. septembra 1951, profesor fizike na Univerzi Princeton, ZDA, Nobelov nagrajenec leta 2016. Dopisni član od 6. junija 2019. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularno kemijo na Inštitutu za supramolekularno znanost in inže- niring pri Univerzi v v Strasbourgu. Profesor na Inštitutu za specialistične študije Univerze v Strasbourgu. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Dopisni član od 12. junija 2003. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Popović, Dejan, rojen 2. aprila 1950, zaslužni profesor na danski univerzi v Aalborgu in kot redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti redni profesor na Univerzi v Beogradu. Dopisni član od 6. junija 2019. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Uni- verze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlala Nehruja za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Sammut, Claude, rojen 9. marca 1956, profesor na School of Computer Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, vodja laboratorija za umetno inteligenco. Dopisni član od 6. junija 2019. Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehni- ške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.

148 IV. RAZRED za naravoslovne vede

REDNI ČLANI Avšič - Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007, redna članica od 18. junija 2015. Tajnica razreda za naravoslovne vede od 25. maja 2017. Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Lju- bljana, tel.: 01 543-74-50, faks: 01 543-74-01, e-pošta: [email protected]. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo- slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 5. maja 2011 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 756- 55-39, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-26, faks: 01 425-64-92. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-87-73; Callu- nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485- 442772, e-pošta: [email protected]. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izre- dni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana – Črnuče, p. p. 4959. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-28, faks: 01 425-64-92, e-pošta: [email protected]. Kreft, Ivan, dr. znanosti, dr. h. c. (Slovaška kmetijska univerza v Nitri), redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in njen za- služni profesor. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012.

149 Zasebni naslov: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-44-29, e- -pošta: [email protected]. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-32-61. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1133 Ljubljana - Brod, tel.: 01 512-35-31. Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-33-63, e-pošta: [email protected] Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica na Paleon- tološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-73. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2013 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za- loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543 70 80, 01 543 70 20, faks: 01 543 70 21, e-pošta: [email protected]. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 01 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-24, faks: 01 425-33-24.

150 IZREDNI ČLANI Anderluh, Gregor, dr. bioloških znanosti, redni profesor za področje biokemije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik na Kemij- skem inštitutu. Rojen 15. julija 1969. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-02-61, e-pošta: [email protected]. Gabrovšek, Franci, dr. fizike, izredni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Rojen 20. oktobra 1968. Izredni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, tel.: 031 530-711, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, tel.: 05 700-19-07. Kraigher, Hojka, dr. kmetijskih znanosti za področje gozdarstva, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Goz- darskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Rojena 4. septembra 1956. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84, 041 330 543, e-pošta: [email protected]. Službeni naslov: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 20, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Bosák, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in ge- omorfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka republika. Dopisni član od 5. maja 2005. Ceulemans, Reinhart, rojen 15. januarja 1954. Redni profesor za ekofiziologijo in ekologijo rastil na Oddelku za biologijo, predstojnik raziskovalne skupine Ekologija rastlin in vegetacije ter direktor Raziskovalnega centra odličnosti ECO na Univerzi v Antwerpnu, Belgija. Dopisni član od 18. junija 2015. Gušić, Ivan, rojen 17. novembra 1938, dr. geologije, professor emeritus zagreb- ške univerze, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 6. junija 2019. Ford, Derek Clifford, rojen 24. aprila 1935. Doktor znanosti, zaslužni profesor geografije in znanosti o Zemlji na Univerzi McMaster, Kanada. Dopisni član od 1. junija 2017. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009. Ilijanić, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje ge- obotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodo-

151 slovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007. Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor Šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003. Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologije in direktor Oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfor- du, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011. Parpura, Vladimir, rojen 5. decembra 1964. Doktor medicinskih znanosti (vzporedno z zoologijo in nevroznanostjo), profesor nevrobiologije na Uni- verzi Alabama v Birminghamu, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2017. Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Verkhratsky, Alexei, rojen 30. julija 1961, profesor nevrofiziologije, Faculty of Life Sciences, The University of Manchester. Dopisni član od 6. junija 2019.

V. RAZRED za umetnosti

REDNI ČLANI Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 01 754-26-78. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik Založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2015. Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-26-27, 041 632-072, e-pošta: [email protected]. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.

152 Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 422-43-42, faks: 01 422-43-43, e-pošta: [email protected]. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Aka- demiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-56-76, e-pošta: andrej. [email protected]. Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011, redni član od 1. junija 2017. Tajnik razreda za umetnosti od 1. decembra 2015. Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 01 537-18-83, 041 737-863, e-pošta: [email protected]. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-88-14, e-pošta: [email protected]. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbe- noteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 01 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-29, faks: 01 425-34-23. Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 252-23-05, 031 401-531, e-pošta: [email protected]. Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih La- zih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.

153 Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436- 14-48. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Pod- predsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predsednika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 425-52-90, e-po- šta: [email protected]. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-27, faks: 01 425-64-92. Pahor, Boris, književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko knji- ževnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Rojen 26. avgusta 1913. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst/Trieste, tel.: +39 040 410- 880. Simčič, Zorko, pisatelj in dramatik. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izre- dni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 0590 27639, 031 200-866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-28, atelje: Svetčeva 1, 1000 Ljubljana.

IZREDNI ČLANI Bratuša, Mirko, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. februarja 1963. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, tel.: 041 692 516, e-po- šta: [email protected]. Službeni naslov: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Uni- verze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5892 248, e-pošta: [email protected]. Dekleva, Milan, diplomirani komparativist in literarni teoretik, pesnik, pripovednik, dramatik, esejist, prevajalec. Rojen 17. oktobra 1946. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected].

154 Jesih, Milan, pesnik, dramatik in prevajalec. Rojen 14. aprila 1950. Izredni član od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, tel. 041 559 643, e-po- šta: [email protected]. Muhovič, Jožef, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. decembra 1954. Izredni član od 1. junija 2017. Zasebni naslov: e-pošta: jozef[email protected]. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Lju- bljana; e-pošta: [email protected]. Novak, Boris A., pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 3. decembra 1953. Izredni član od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 241-13-88, e-pošta: [email protected]. Rojko, Uroš, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, skladatelj in klarinetist. Rojen 9. septembra 1954. Izredni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, 01 256-71-74, rojkour@gmail. com, uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, skladateljica, docentka na področju kompozicije. Rojena 14. februarja 1982. Izredna članica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel. 041 533 233, e-pošta: [email protected].

DOPISNI ČLANI Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007. Haderlap, Maja, rojena 8. marca 1961, pesnica, pisateljica, dramaturginja, Celo- vec, Avstrija. Dopisna članica od 1. junija 2017. Hamano, Tošihiro, rojen 6. decembra 1937. Slikar, grafik, kipar, Takamacu, Ja- ponska. Dopisni član od 18. junija 2015. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Nobelov nagrajenec za literaturo leta 2019. Dopisni član od 23. aprila 1987. Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fa- kulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na Osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.

155 Delegacija Kitajske akademije znanosti je SAZU podarila repliko Hallersteinove ekvatorialne krogle. / A replica of Augustin Hallerstein ’s armillary sphere, gifted to the SASA by the delegation of the Chinese Academy of Sciences.

Prof. dr. Nataša Golob predstavlja monografijo o srednjeveških rokopisih, ki je izšla v sozaložništvu SAZU. / Prof. Dr. Nataša Golob during her presentation on medieval manuscripts, co-published by the SASA. Odprtje razstave Arhitekt v risbi v Prešernovi dvorani / The opening of the exhibition Arhitekt v risbi (Architect in Sketches) at the Prešeren Hall.

Tema 3. srečanja SAZU z mladimi je bila fizika osnovnih delcev. / The 3rd SASA Youth Day focused on elementary particle physics. Posvet o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva / Conference on the competitiveness of the Slovenian economy

Posvet o pravnem položaju odraslih z duševno motnjo, ki ga je koordinirala akad. Alenka Šelih (levo) / Conference on legal position of adult individuals with mental health issues was coordinated by Academy Member Alenka Šelih. Komisija SAZU za slovenski jezik v javnosti je svoje delo predstavila na tiskovni konferenci. / The SASA Commission for the Advancing Slovenian Language in Public Use presented their efforts at a press conference.

Predsednik Tadej Bajd in francoska veleposlanica Florence Ferrari na slovesnosti ob podpisu Pogodbe o Antarktiki / President Tadej Bajd and the French Ambassador to Slovenia, Her Excellency Florence Ferrari at the festive signing of the Antarctic Treaty. Akad. Peter Štih odpira razstavo ob simpoziju o Prekmurju v letih 1919–1929. / Academy member Peter Štih opened the symposium We All Want to Live, about Prekmurje from 1919-1929.

Posvet o inovacijskem procesu v Sloveniji / Conference on the process of innovation in Slovenia Posvet o trajnostni rabi tal v Evropi in Sloveniji / Conference on the sustainable use of soil in Europe and Slovenia

Akad. Dragica Turnšek je predavala o koralnem grebenu v Sloveniji. / Academy Member Dragica Turnšek during her lecture on the Slovenian coral reef Z razstavo se je SAZU oddolžila pok. Zori Koren Škerk, ki je Akademiji zapustila bogato galerijo na tržaškem Krasu. / SASA honoured the late artist Zora Koren Škerk, who had willed an impressive art gallery at the Triestine karst to the Academy, with a special exhibition.

Predstavitev zbirke poslovenjenih pesmi Štiriročno dopisnega člana Tonka Maroevića (prvi z leve) / A presentation of the Slovenian translation of the poetry volume Štiriročno (Four-hands) by Corresponding Member Tonko Maroević (first from the left) Izredni član Marko Jesenšek na mednarodnem simpoziju o akad. Matiji Murku / Associate Member Marko Jesenšek during the international symposium on Matija Murko

Posvet o jezikovni samozavesti / Conference on linguistic self-confidence Dopisni član Marc L. Greenberg, ambasador znanosti RS 2019, na nastopnem predavanju v akademijski dvorani / Corresponding Member Marc L. Greenberg, the 2019 Science Ambassador of the Republic of Slovenia, during his introductory lecture at the Great SASA Hall

Dr. Benjamin Djulbegović iz ZDA je predaval o (ne)nujnih odpadkih v biomedicinskih raziskavah. / Dr Benjamin Djulbegović from the USA during his lecture Avoidable and unavoidable research waste in (medical) research Izr. članica Marija Stanonik z Rezijanskim duom pred odprtjem simpozija v čast akad. Milku Matičetovemu / Associate Member Marija Stanonik with the Resian duo before the opening of the symposium in honour of the late Academy Member Milko Matičetov

Predsednik Tadej Bajd na predstavitvi monografije o akad. Lojzetu Vodovniku / President Tadej Bajd during the presentation of the monograph on Academy Member Lojze Vodovnik Svečana predaja zapuščine naravoslovca prof. dr. Giorgia Pillerija Akademiji / The ceremony formally commemorating the transfer of the estate of the late nature scientist Dr Giorgio Pilleri to the SASA

SAZU je gostila nadvse dobro obiskani mednarodni simpozij Hieronymus noster z več kot sto udeleženci. / The SASA hosted the extremely well-attended symposium Hieronymus noster, with over one hundred participants. Izredni član Milan Dekleva na simpoziju o akad. Danetu Zajcu / Associate Member Milan Dekleva during the symposium on Academy Member Dane Zajc

Mednarodni simpozij Drugi možgani - The Other Brain / The international symposium The Other Brain Podpredsednik Peter Štih nagovarja udeležence posveta Spol in spoštovanje. / Vice-President Peter Štih addressing the audience of the symposium Spol in spoštovanje (Gender and Respect)

Izr. članica Andreja Žele, vodja panela o jeziku na srečanju višegrajskih akademij na Dunaju / Associate Member Dr Andreja Žele chaired the pannel about language during the meeting of the Višegrad Academies Group in Vienna Akad. Kajetan Gantar na predstavitvi prispevkov h koroški narečni leksikografiji / Academy Member Kajetan Gantar at the presentation of papers on Carinthian dialectal lexicography

Na SAZU se je 25. novembra mudila delegacija tajvanske univerze. / On 25 November, the SASA hosted a delegation from National Taiwan University. Akad. Ivan Kreft in akad. Tatjana Avšič - Županc na tiskovni konferenci ob izidu revije Folia biologica et geologica 60/1 / Academy Members Ivan Kreft and Tatjana Avšič - Županc at the press conference on the publication of the journal Folia biologica et geologica 60/1

Predstavitev dveh knjig pok. akad. Veljka Rusa / A presentation of two book volumes by the late Academy Member Veljko Rus Akad. Boris Sket je predaval o jamskih vrstah. / Academy Member Boris Sket lectured on cave species.

Posvet o pomenu pravnih načel je pripravil akad. Marijan Pavčnik (prvi z desne). / The conference on the meaning of legal principles was organised by Academy Member Marijan Pavčnik. Maroević, Tonko, rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na Katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011. Neidhardt, Velimir, rojen 7. oktobra 1943. Arhitekt, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. junija 2015. Oman, Valentin, rojen 14. decembra 1935. Akademski slikar, Finkenstein/Be- kštanj, Avstrija. Dopisni član od 18. junija 2015. Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštitu- ta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sara- jevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.

VI. RAZRED za medicinske vede

REDNI ČLANI Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Kalifornijski univerzi. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Di- vision of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: +1 310 423-38-36, faks: +1 310 423-02-45, e-pošta: [email protected]. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zalo- ška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-53-57, e-pošta: [email protected]. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Gru- bišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-71-37, 01 543-71-03, faks: 01 543-71-04, e-pošta: [email protected].

156 Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicin- ske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Ćupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za- loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-83, faks: 01 543-70-21, e-pošta: mar- [email protected]. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inšti- tutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 587- 97-19, e-pošta: [email protected]. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415 665-20-71. Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415 502-1902, +1 415 502-19-05, faks: +1 415 502-19-01, e-pošta: matija.pe- [email protected]. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Lju- bljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 01 534-65-66, e- -pošta: [email protected]. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodni- kova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-55-33, faks: 01 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300-21-10, faks: 01 522-25-04, e-pošta: uros. [email protected]. Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23.

157 junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 01 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-70-46, faks: 01 543-70-21, e-pošta: [email protected]. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročin- ska stanja na Kliničnem centru v Ljubljani in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011 do 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-21-10, faks: 01 522-24-56, e-pošta: franc.strle@ kclj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 543-76-19, faks: 01 543-76-01, e-pošta: [email protected].

IZREDNA ČLANA Noč, Marko, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine. Predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru od 2001. Redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007. Rojen 6. marca 1963. Izredni član SAZU od 1. junija 2017. Službeni naslov: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni kli- nični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-37-90, 041 723-807; E- -pošta: [email protected]. Serša, Gregor, dr. znanosti, redni profesor za molekularno biologijo in radiobi- ologijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Rojen 4. marca 1956 v Ljubljani. Izredni član SAZU od 18. junija 2015. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Goce Delčeva 78, 1000 Ljubljana, tel.: 031 648-015. Službeni naslov: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana. Tel: 01 587-94-34, e-pošta: [email protected].

158 DOPISNI ČLANI Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrijević, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hausen, Harald zur, rojen 11. marca 1936. Virolog in nobelovec, Heidelberg, Nemčija. Dopisni član od 18. junija 2015. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicin- ske fakultete Univerze v New Yorku in Centra za nevrokemijo na Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Milič-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Od- delku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Labo- ratories na Univerzi McGill, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimu- ne bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009. Stålberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinično nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki- rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Uni- verze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.

159 ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU

ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991. Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenerget- ske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Lju- bljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogre- vanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.

SVETOVALCI SAZU Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent na Katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana – Šentvid, svetovalec SAZU na področju šolske vzgoje od 24. junija 2013. Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009. Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor pedologije in rabe in varstva tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014. Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za področje narodnih manjšin in Slo- vencev v zamejstvu od 26. marca 2012. Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009. Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo, svetovalec SAZU na področju psihologije osebnosti in etičnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013. Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Bioteh- niške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od 14. junija 2011.

160 Voljč, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci., specialist družinske medicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom v pokoju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013.

161 BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2019 / 2019 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS

Gregor Anderluh OBJAV E Lemež Š., Panevska A., Anderluh G., Podobnik M., Sepčić K., Kraševec N.: Ae- gerolysins from entomopatogenic fungi bind to lipids. V: Dolinar M. (ur.), Petrovič U. (ur.). [Book of abstracts]. 14th Yeast Lipid Conference - YLC 2019, 22nd - 24th May 2019, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Jožef Stefan In- stitute, 2019. Str. [64]. Kekez M., Zanki V., Kekez I., Baranasic J., Hodnik V., Duchêne A.-M., Anderluh G., Gruić-Sovulj I., Matković Čalogović D., Weygand-Durašević I., Rokov Plavec J.: Arabidopsis seryl-tRNA synthetase : the first crystal structure and novel protein interactor of plant aminoacyl-tRNA synthetase. FEBS journal. Feb. 2019, vol. 286, iss. 3, str. 536–554. https://febs.onlinelibrary. wiley.com/doi/10.1111/febs.14735, DOI: 10.1111/febs.14735. Poklar Ulrih N., Aden S., Kozorog M., Švigelj T., Žnidaršič N., Podobnik M., An- derluh G.: Archaeosmes and cholesterol enriched archaeosomes as a molecular system for studying interactions of cholesterol-dependent cytolysins with membranes. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, Na- tional Institute of Chemistry, 2019. Str. 20, invited 7. Lasič E., Lisjak M., Horvat A., Božić M., Šakanović A., Anderluh G., Verkhrat- sky A., Vardjan N., Jorgačevski J., Stenovec M., Zorec R.: Astrocyte specific remodeling of plasmalemmal cholesterol composition by ketamine indicates a new mechanism of antidepressant action. Scientific reports. July 2019, vol. 9, str. 1–12, https://www.nature.com/articles/s41598-019-47459-z.pdf, DOI: 10.1038/s41598-019-47459-z. Kočar E., Lenarčič T., Hodnik V., Podobnik M., Anderluh G., Kostanjšek R., Sepčić K., Butala M.: Biological role of Pseudomonas aeruginosa RahU protein interaction with lipids. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobi- otechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 45. Šakanović A., Podobnik M., Anderluh G.: Cholesterol recognition by a protein domain as observed using in vitro evolution. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent

162 topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 53. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Cryo-EM analysis of Potato virus Y and virus-like particle reveals structural plasticity of the coat protein. V: Ki- sovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slo- venian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 28. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Cryo-EM structures of flexible filamentous potato virus Y and corresponding virus-like particles. V: Podob- nik M. (ur.), Anderluh G. (ur.). Recent advances in cryo-em : minisymposium 2019, 6. 9. 2019 : [book of abstracts]. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 10. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Cryo-EM structures of Potato virus Y and corresponding virus-like particles reveal structural plasticity of the coat protein. V: VBC cryo-EM Symposium, May 3, 2019, Vienna BioCenter. Vienna: [s. n.], 2019. Str. 9. Heim J. B., Hodnik V., Heggelund J. E., Anderluh G., Krengel U.: Crystal structures of cholera toxin in complex with fucosylated receptors point to importance of secondary binding site. Scientific reports. 22 Aug. 2019, vol. 9, str. 12243-1–12243-14. https://www.nature.com/articles/s41598-019-48579- 2, DOI: 10.1038/s41598-019-48579-2. Obradović D., Gašperšič R., Caserman S., Leonardi A., Jamnik M., Podlesek Z., Seme K., Anderluh G., Križaj I., Maček P., Butala M.: A cytolethal distending toxin variant from Aggregatibacter actinomycetemcomitans. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Mo- lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 23. Šakanović A., Podobnik M., Anderluh G.: Determination of membrane lipid specificity by using in vitro evolution. V: Leading advances in science and technology. SEED, 2019 Synthetic Biology : Engineering, Evolution & De- sign, June 23-27, New York City. New York: [s. n.], 2019. Str. 23. Anderluh G., Omersa N., Aden S.: Development of protein logic gates on lipid membranes based on poreforming toxins. V: The 44th FEBS Congress from

163 Molecules to Living Systems, 6-11 July 2019, Krakow, Poland. Krakow: [s. n.]. 2019, str. [1]. https://2019.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstra ctEnc=4424170094097100094092424170. Kozorog M., Sani M.-A., Separovic F., Anderluh G.: The effect of listeriolysin O binding to cholesterol-rich membranes studied by solid-state NMR. V: Ki- sovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slo- venian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 65. Novak M., Čepin U., Hodnik V., Narat M., Jamnik M., Kraševec N., Sepčić K., Anderluh G.: Functional studies of aegerolysin and MACPF-like proteins in Aspergillus niger. Molecular microbiology. Oct. 2019, vol. 112, iss. 4, str. 1253–1269. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/mmi.14360, DOI: 10.1111/mmi.14360. Šakanović A., Podobnik M., Anderluh G.: In vitro evolution as a tool to study the specificity of proteins for membrane lipids. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemi- cal Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 62. Omersa N., Podobnik M., Anderluh G.: Inhibition of pore-forming proteins. Toxins : Elektronski vir. Sep. 2019, vol. 11, iss. 9, str. 545-1–545-22. https:// www.mdpi.com/2072-6651/11/9/545, DOI: 10.3390/toxins11090545. Kočar E., Lenarčič T., Hodnik V., Kostanjšek R., Podobnik M., Anderluh G., Sepčić K., Butala M.: The interaction of RahU protein with invertebrate lipids and its biological role. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with Inter- national Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 72. Lemež Š., Panevska A., Anderluh G., Podobnik M., Sepčić K., Kraševec N.: Li- pid-binding aegerolysins from entomopathogenic fungi. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Mo- lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 46. Anderluh G., Kozorog M., Petrišič N., Kisovec M., Podobnik M.: Listeriolysin O interactions with lipid membranes. V: Abstracts. 20th International Sym- posium on Problems of Listeria and Listeriosis, September 24 - 27 2019, Toronto, Canada. Guelph: University of Guelph, 2019. Str. 35. Resnik N., Dekleva D., Kisovec M., Aden S., Podobnik M., Anderluh G., Tra- tnjek L., Erdani-Kreft M., Veranič P.: Listeriolysin O mutant (LLO Y406A) eliminates cancer urothelial cells. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in

164 toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobi- otechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 49. Kozorog M., Sani M.-A., Lenarčič Živković M., Plavec J., Separovic F., Anderluh G.: Listeriolysin O tryptophans are involved in cholesterol-rich membrane binding and toxin's hemolytic activity. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 38. Petrišič N., Anderluh G., Adamek M., Podobnik M.: Mechanisms of action and interplay of three key virulence factors of Listeria monocytogenes. V: Kiso- vec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slo- venian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 69. Lasič E., Lisjak M., Horvat A., Šakanović A., Anderluh G., Verkhratsky A., Vardjan N., Jorgačevski J., Stenovec M., Zorec R.: Modulation of astroglial vesicle interaction with the plasmalemma is not due to ketamine-induced increase in cAMP, but by ketamine-elicited changes in membrane structure. Glia. Jul. 2019, vol. 67, iss. s1, str. e184–e185. https://onlinelibrary.wiley. com/doi/epdf/10.1002/glia.23675. Lenarčič T., Pirc K., Hodnik V., Albert I., Borišek J., Magistrato A., Nürn- berger T., Podobnik M., Anderluh G.: Molecular basis for functional diversity among microbial Nep1-like proteins. PLOS pathogens. Sep. 2019, vol. 15, iss. 9, str. e1007951-1–e1007951-23. https://journals.plos.org/plo- spathogens/article?id=10.1371/journal.ppat.1007951, DOI: 10.1371/journal. ppat.1007951. Petrišič N., Anderluh G., Podobnik M.: Molecular mechanisms of action and interplay between three key toxins of Listeria monocytogenes. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Mo- lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 48. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Ravnikar M., Anderluh G., Podobnik M.: Near-atomic cryo-EM structure determination of Potato virus Y and corresponding virus-like particle. V: Pirker L. (ur.), et al. Knjiga povzetkov. 3. slovensko posvetovanje mikro- skopistov, 16. in 17. maj, Ankaran. 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo za mikroskopijo, 2019. Str. 58. Snoj T., Pirc K., Anderluh G.: NLP proteins as pore-forming toxins. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep- tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 68.

165 Šolinc G., Žnidaršič N., Anderluh G., Podobnik M.: Oligomerization and visualization of Cyt2Aa toxin from Bacillus thuringiensis on model membrane system. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Insti- tute of Chemistry, 2019. Str. 54. Plaza-Ga I., Manzaneda-González V., Kisovec M., Almendro-Vedia V., Muñoz- Úbeda M., Anderluh G., Guerrero-Martínez A., Natale P., López Monte- ro I. L.: pH-triggered endosomal escape of pore-forming Listeriolysin O toxin-coated gold nanoparticles. Journal of nanobiotechnology. 2019, vol. 17, str. 108-1–108-10. https://jnanobiotechnology.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12951-019-0543-6, DOI: 10.1186/s12951-019-0543-6. Omersa N., Aden S., Anderluh G.: Pore-forming toxin as an operator of logic gates. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.): Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Insti- tute of Chemistry, 2019. Str. 36. Omersa N., Aden S., Anderluh G.: Protein logic gate operation on lipid vesicles. V: Kisovec, M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobr- na 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 23. Anderluh G.: Proteini NLP : edinstvena družina citolizinov mikrobnih pato- genov : (Dvorana SAZU, 15. februarja 2018). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 210–215. Kisovec M., Dečko U., Anderluh G., Podobnik M., Caserman S.: Quartz Crystal Microbalance as a bioprocess in-line sensor. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 32. Podobnik M., Anderluh G. (urednika): Recent advances in cryo-em : minisymposium 2019, 6. 9. 2019 : [book of abstracts]. Ljubljana: Department of Mo- lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. XI, 13 str. Pirc K., Snoj T., Anderluh G.: Resolving the puzzle : how NLPs disrupt plant plasma membranes?. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Par- ticipation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 137.

166 Anderluh G., Turk B. (intervjuvanca): S pomočjo nano- in biotehnologije do višje dodane vrednosti. Eko dežela. nov. 2019, št. 8, str. 36–39. Snoj T., Pirc K., Anderluh G.: Solving the mistery : do NLP proteins really form pores in the lipid membrane?. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobi- otechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 51. Heggelund J. E., Heim J. B., Bajc G., Hodnik V., Anderluh G., Krengel U.: Speci- ficity of Escherichia coli heat-labile enterotoxin investigated by single-site mutagenesis and crystallography. International journal of molecular sciences. 2019, vol. 20, no. 3, str. 1–17. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural and functional evidence for plasticity of Potato virus Y coat protein. V: Ivošević Denardis, Nadica (ur.). Molecular Biophysics: ABC of the puzzle of Life, March 18-20, 2019, Za- greb, Croatia : book of abstracts. Zagreb: Ruđer Boškovič Institute: Croatian Biophysical Society, cop. 2019. Str. 115–116. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural and functional studies of PVY reveal crucial roles of CP's C and N terminal regions in viral infectivi- ty. V: Programme, abstracts & delegate list ; International Advances in Plant Virology 2019 in conjunction with EMERAMB, Roma, Italy, 29-31 October 2019. International Advances in Plant Virology 2019 in conjunction with EMERAMB, Roma, Italy, 29-31 October 2019. [Rome?]: Association of Ap- plied Biologists, 2019. Str. 74. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural basis for the multitasking nature of the potato virus Y coat protein. Science advances. 2019, vol. 5, no. 7, str. 1-13. https://advances.sciencemag.org/content/5/7/eaaw3808, DOI: 10.1126/sciadv.aaw3808. Petrišič N., Anderluh G., Podobnik M.: Structural insights into broad-range phospholipase C from Listeria monocytogenes. V: Abstracts. 20th International Symposium on Problems of Listeria and Listeriosis, September 24 - 27 2019, Toronto, Canada. Guelph: University of Guelph, 2019. Str. 149. Kežar A., Kavčič L., Pólak M., Nováček J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidarič M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural studies of flexuous Potato virus Y filaments. V: Abstract booklet. Instruct Biennial Structural Biology

167 Conference, Alcalá de Henares, Madrid, Spain, 22 - 24 May, 2019. Madrid: [s. n.], 2019. Str. 124. Kavčič L., Kežar A., Srnko M., Tušek-Žnidarič M., Anderluh G., Podobnik M.: Structure-based engineering and characterization of flexuous filamentous virus-like particles. European biophysics journal, Joint 12th EBSA congress and 10th ICBP-IUPAP congress, July 20-24, 2019, Madrid, Spain. Jul. 2019, vol. 48, suppl. 1 (addendum), str. 2–3. Kavčič L., Kežar A., Srnko M., Tušek-Žnidarič M., Anderluh G., Podobnik M.: Structure-based engineering of flexuous filamentous virus-like particles for potential bionanotechnological applications. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemi- cal Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 92. Šakanović A., Hodnik V., Anderluh G.: Surface plasmon resonance for measuring interactions of proteins with lipids and lipid membranes. V: Kle- inschmidt J. H. (ur.). Lipid-protein interactions : methods and protocols. 2nd ed. New York: Humana Press, cop. 2019. Str. 53–70. Methods in molecular biology (Clifton, N.J.), 2003. https://link.springer.com/content/ pdf/10.1007%2F978-1-4939-9512-7.pdf. Pirc K., Lenarčič T., Hodnik V., Snoj T., Podobnik M., Anderluh G.: The toxicity of NLPs towards plant plasma membrane. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Bi- ology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 31. Pirc K., Lenarčič T., Hodnik V., Snoj T., Podobnik M., Anderluh G.: Unfolding the mechanism of NLP interactions with plant lipid membrane. V: Biliškov N. (ur.). Sphingolipid biology : sphingolipids in physiology and pathology : program and abstracts. 13th Sphingolipid Club & 10th International Cera- mide Conference, Cascais, Portugal, May 6-10 2019. Cascais: [s. n.], 2019. Str. 178. Bedina Zavec A., De Marco A., Anderluh G., Podobnik M.: Using microscale thermophoresis to measure the interactions of EVs [!]. V: Abstract book. ISEV Workshop: Open, Reproducible and Standardized EV Research, 2-3 December 2019, Ghent, Belgium. Ghent: [s. n.], 2019. Str. 21. Bedina Zavec A., Špilak A., Kisovec M., Kralj-Iglič V., Anderluh G., Podobnik M.: Vesiculation of mammalian cells in response to listeriolysin O and its mutants. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepčić K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Insti- tute of Chemistry, 2019. Str. 42.

168 Šolinc G., Žnidaršič N., Anderluh G., Podobnik M.: Visualization of oligomeric Cyt2Aa toxin from Bacillus thuringiensis on model membrane systems. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24- 27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 82. DRUGO Anderluh G.: Crucial role of sphingolipids in Nep1-like protein - plant membrane interactions : lecture at the University of Helsinki, Faculty of Pharmacy Divi- sion of Pharmaceutical Chemistry and Technology, 17. 6. 2019. Anderluh G.: Listeriolysin O interactions with lipid membranes : lecture at the International Symposium on Problems of Listeria and Listeriosis (ISOPOL) 2019, Toronto, Canada, September 24-27, 2019. Anderluh G.: Model membrane systems for studying mechanisms of action of pore forming proteins : lecture at the Technische Universitat Kaiserslautem, Uni- versity of Kaiserlautern, Germany, Biologisches Kolloquium, 1. 7. 2019. Anderluh G., Gaberšček M., Zabukovec Logar N., Dominko R., Huš M., Podob- nik M., Dražić G., Stare J., Jager Radin N., Pirc B., Pejovnik S., Urbanija B., Svete J., Lozinšek M., Kljun J., Turel I., Hrast Š., Devetak I., Slapničar M., Urankar B., Vinko L., Zupanc N., Ferk Savec V., Pintar A., Kos M., Pajić V. (avtorji razstave): Elementi vsepovsod okoli nas : Krakovski nasip ob Ljublja- nici, 18. 7. 2019–19. 8. 2019. Cirman A., Novak B. A., Anderluh G., Stabej M. (intervjuvanci): Jezikovna razpotja slovenskega visokega šolstva : sodelovanje v oddaji Panoptikom, TV Slovenija, 1. program. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. 11. sep. 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/panoptikum/174637051. Zorec R., Dobnikar M., Jenko S., Papič I., Švab I., Lah Turnšek T., Anderluh G., Pahor D., Blinc A. (diskutanti): Raziskave v medicini - pot do odličnosti : okrogla miza v organizaciji IV. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 6. november 2019, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Anderluh G. (član ur. odbora 2007–) Analytical biochemistry. New York: Aca- demic Press. Anderluh G. (član ur. odbora 2015–) Biochimica et biophysica acta. Biomembra- nes. [Print ed.]. Amsterdam: Elsevier, 1967–. Anderluh G. (ur. 2005–) Kvarkadabra : časopis za tolmačenje znanosti. Ljubljana: Kvarkadabra, 1999–. Anderluh G., Pirc K., Sepčić K. (uredniki): Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotech- nology, National Institute of Chemistry, 2019. 61 str. Anderluh G. (član ur. odbora 2016–) Scientific reports. London: Nature Publis- hing Group, 2011–.

169 Anderluh G. (član ur. odbora 2012–) Scientifica (Hindawi) (Online). Cairo: Hin- dawi Publishing Corporation, 2012–.

Tatjana Avšič - Županc Österlund P., Jiang M., Westenius V., Kuivanen S., Järvi R., Kakkola L., Lund- berg R., Melén K., Korva M., Avšič-Županc T., Vapalahti O., Julkunen I.: Asian and African lineage Zika viruses show differential replication and innate immune responses in human dendritic cells and macrophages. Sci Rep 2019, 9(1): 15710. Knap N., Žele D., Glinšek Biškup U., Avšič-Županc T., Vengušt G.: The preva- lence of Coxiella burnetii in ticks and animals in Slovenia. BMC Vet Res 2019, 15(1): 368. Klepac P., Hojs A., Veninšek-Perpar I., Blaško M., Avšič-Županc T., Levičnik- -Stžinar S., Mali P., Rahne-Potokar U., Razboršek I., Hrovatin B., Posedi J., Sočan M.: Pojavljanje virusa zahodnega Nila in odziv v Sloveniji = West Nile virus epidemiology and response in Slovenia. Enboz, feb. 2019, letn. 9, št. 2, str. 3–13. Bogovič P., Lusa L., Korva M., Pavletič M., Resman Rus K., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory Immune Responses in the Pathogenesis of Tick-Borne Encephalitis. J Clin Med 2019, 8: E731. Reusken C., Boonstra M., Rugebregt S., Scherbeijn S., Chandler F., Avšič-Žu- panc T., Vapalahti O., Koopmans M., GeurtsvanKessel C. H.: An evaluation of serological methods to diagnose tick-borne encephalitis from serum and cerebrospinal fluid. J Clin Virol. 2019 Sep 26; 120:78-83. Bogovič P., Lusa L., Korva M., Lotrič-Furlan S., Resman-Rus K., Pavletič M., Avšič-Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory Immune Responses in Pa- tients with Tick-Borne Encephalitis: Dynamics and Association with the Outcome of the Disease. Microorganisms 2019, 7(11): pii: E514. Filippone C., Castel G., Murri S., Ermonval M., Korva M., Avšič-Županc T., Si- ronene T., Vapalahti O., McElhinney L. M., Ulrich R. G., Groschup M. H., Caro V., Sauvage F., van der Werf S., Manuguerra J. C., Gessain A., Marian- neau P., Tordo N.: Revisiting the genetic diversity of emerging hantaviruses circulating in Europe using a pan-viral resequencing microarray. Sci Rep. 2019 Aug 27; 9(1):12404. Jorgačevski J., Korva M., Potokar M., Lisjak M., Avšič-Županc T., Zorec R.: ZIKV Strains Differentially Affect Survival of Human Fetal Astrocytes versus Neurons and Traffic of ZIKV-Laden Endocytotic Compartments. 2019; 9(1): 8069. Korva M., Resman Rus K., Pavletič M., Saksida A., Knap N., Jelovšek M., Stra- šek Smrdel K., Jakupi X., Humolli I., Dedushaj I., Petrovec M., Avšič-Žu- panc T.: Characterization of Biomarker levels in Crimean-Congo Hemor-

170 rhagic Fever and Hantavirus Fever with Renal Syndrome. Viruses 2019, 11(8): E686. Gruber C. E. M., Bartolini B., Castilletti C., Mirazimi A., Hewson R., Christova I., Avšič T., Grunow R., Papa A., Sanchez-Seco M. P., Kopmans M., Ippolito G., Capobianchi M. R., Reusken C., Di Caro A.: Geographical Variability Affects CCHFV Detection by RT-PCR: A Tool for In-Silico Evaluation of Molecular Assays. Viruses 2019, 11, 953. Ruzek D., Avšič Županc T., Borde J., Chrdle A., Eyer L., Karganova G., Kholo- dilov I., Knap N., Kozlovskaya L., Matveev A., Miller A. D., Osolodkin A. I., Overby A. K., Tikunova N., Tkachev S., Zajkowska J.: Tick-borne encephalitis in Europe and Russia: Review of pathogenesis, clinical features, therapy, and vaccines. Antiviral Res 2019; Apr 164:23-51. Maes P., Adkins S., Alkhovsky S. V., Avšič-Županc T., Ballinger M. J., Bente D. A., Beer M., Bergeron É., Blair C. D., Briese T., Buchmeier M. J., Burt F. J., Calisher C. H., Charrel R. N., Choi I. R., Clegg J. C. S., de la Torre J. C., de Lamballerie X., DeRisi J. L., Digiaro M., Drebot M., Ebihara H., Elbeaino T., Ergünay K., Fulhorst C. F., Garrison A. R., Gāo G. F., Gonzalez J. J., Groschup M. H., Günther S., Haenni A. L., Hall R. A., Hewson R., Hughes H. R., Jain R. K., Jonson M. G., Junglen S., Klempa B., Klingström J., Kor- melink R., Lambert A. J., Langevin S. A., Lukashevich I. S., Marklewitz M., Martelli G. P., Mielke-Ehret N., Mirazimi A., Mühlbach H. P., Naidu R., Nunes M. R. T., Palacios G., Papa A., Pawęska J. T., Peters C. J., Plyusnin A., Radoshitzky S. R., Resende R. O., Romanowski V., Sall A. A., Salvato M. S., Sasaya T., Schmaljohn C., Shí X., Shirako Y., Simmonds P., Sironi M., Song J. W., Spengler J. R., Stenglein M. D., Tesh R. B., Turina M., Wèi T., Whitfield A. E., Yeh S. D., Zerbini F. M., Zhang Y. Z., Zhou X., Kuhn J. H.: Taxonomy of the order Bunyavirales: second update 2018. Arch Virol 2019 Mar; 164(3): 927-41. Abudurexiti A., Adkins S., Alioto D., Alkhovsky S. V., Avšič-Županc T., Ballin- ger M. J., Bente D. A., Beer M., Bergeron É., Blair C. D., Briese T., Buchmeier M. J., Burt F. J., Calisher C. H., Cháng C., Charrel R. N., Choi I. R., Clegg J. C. S., de la Torre J. C., de Lamballerie X., Dèng F., Di Serio F., Digiaro M., Drebot M. A., Duàn X., Ebihara H., Elbeaino T., Ergünay K., Fulhorst C. F., Garrison A. R., Gāo G. F., Gonzalez J. J., Groschup M. H., Günther S., Ha- enni A. L., Hall R. A., Hepojoki J., Hewson R., Hú Z., Hughes H. R., Jonson M. G., Junglen S., Klempa B., Klingström J., Kòu C., Laenen L., Lambert A. J., Langevin S. A., Liu D., Lukashevich I. S., Luò T., Lǚ C., Maes P., de Souza W. M., Marklewitz M., Martelli G. P., Matsuno K., Mielke-Ehret N., Minutolo M., Mirazimi A., Moming A., Mühlbach H. P., Naidu R., Navarro B., Nunes M. R. T., Palacios G., Papa A., Pauvolid-Corrêa A., Pawęska J. T., Qiáo J., Radoshitzky S. R., Resende R. O., Romanowski V., Sall A. A.,

171 Salvato M. S., Sasaya T., Shěn S., Shí X., Shirako Y., Simmonds P., Sironi M., Song J. W., Spengler J. R., Stenglein M. D., Sū Z., Sūn S., Táng S., Turina M., Wáng B., Wáng C., Wáng H., Wáng J., Wèi T., Whitfield A. E., Zerbini F. M., Zhāng J., Zhāng L., Zhāng Y., Zhang Y. Z., Zhāng Y., Zhou X., Zhū L., Kuhn J. H. Taxonomy of order Bunyavirales: update 2019. Arch Virol. 2019 Jul;164(7):1949-1965. Bartolini B., Gruber C. E. M., Koopmans M., Avšič T., Bino S., Christova I., Grunow R., Hewson R., Korukluoglu G., Menel Lemos C., Mirazimi A., Papa A., Sanchez-Seco M. P., Sauer A. V., Zeller H., Nisli C., Capoblanchi M. R., Ippolito G., Reusken C. B., Di Caro A.: Laboratory management of Crimea-Congo hemorhhagic fever virus infections: perspectives from two European networks. Euro Survell 2019; 24(5):1-14. Velušček M., Blagus R., Cerar Kišek T., Ružić-Sabljić E., Avšič-Županc T., Bajro- vić F., Stupica D.: Antibiotic Use and Long-Term Outcome in Patients with Tick-Borne Encephalitis and Co-Infection with Borrelia Burgdorferi Sensu Lato in Central Europe. A Retrospective Cohort Study. J Clin Med 2019, 8(10): pii: E1740. Zorec R., Avšič Županc T., Verkhratsky A.: Astrogliopthology in the infectious insults of the brain. Neuroscience Letters, 2019; 689: 56-62. Zakotnik S., Korva M., Knap N., Robnik B., Gorišek Miksić N., Avšič Županc T.: Complete Coding Sequence of a Chikungunya Virus Strain Imported into Slovenia from Thailand in Late 2018. Microbiol Resour Announc. 2019 Sep 12; 8(37). pii: e00581-19.

Tadej Bajd Bajd T. (ur.), Dolinar G. (ur.), Oven Z. (ur.), Gržinič Frelih N. (ur.), Paradiž V. (ur). Diferencial časa : 100 let elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani. Lju- bljana: Fakulteta za elektrotehniko, 2019. 311 str.

Emerik Bernard SAMOSTOJNI RAZSTAVI Bernard E.: Bližina-oddaljenost, 6. 2. 2019–27. 3. 2019, MGML. Bernard E.: Emerik Bernard in slovenski kulturni praznik v Bežigrajski galeriji 28. feb 2019, 10.00–18.00, Bežigrajska galerija 2. SKUPINSKA RAZSTAVA IN KATALOG Bernard E., Marušič Ž., Brborović S., Šuštar M., Gala E., Kocbek M., Debeljak A., Golob Urbanc A., Zver N. L.: To phôs, svetloba, lumen --- in tema kot črno sonce v sliki in sodobni poeziji : 2 generaciji: slikarstvo - poezija : [Me- stna galerija Nova Gorica, 5. 3.–5. 4. 2019]. Nova Gorica: Kulturni dom, 2019. 119 str.

172 France Bernik Bernik F. (spremno besedilo) v: Cankar I., Novo življenje. Elektronska izdaja. Slovenska matica, Ljubljana 2019. Bernik F.: Cankarjeva pripoved o kurentu. V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.). Aka- demijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 41–47. Razprave, 23.

Ivan Bratko Možina M., Demšar J., Bratko I., Žabkar J.: Extreme value correction : a method for correcting optimistic estimations in rule learning. Machine learning. Feb. 2019, vol. 108, no. 2, str. 297–329. Šoberl D., Bratko I.: Learning explainable control strategies demonstrated on the pole-and-cart system. V: Wotawa F. (ur.). Advances and trends in artificial intelligence : from theory to practice : proceedings, (Lecture notes in artificial intelligence, 11606). Cham: Springer. cop. 2019, str. 483–494.

Rajko Bratož OBJAV E Bratož R.: La battaglia del Frigidus (394 d.C.) nelle ricerche degli ultimi vent’anni. V: Cavazza S. (ur.), Iancis P. (ur.). Gorizia: studi e ricerche per il LXXXIX convegno della Deputazione di storia patria per il Friuli. Udine: Deputazione di storia patria per il Friuli. 2018, str. 9–60. (izšlo spomladi 2019). Bratož R.: Riflessi aquileiesi nell’alto Adriatico, il regno longobardo e lo sci- sma di Aquileia al tempo di Teodolinda. V: Archetti G. (ur.). Teodolinda : i longobardi all'alba dell'Europa : atti del Secondo convegno internazionale di studio (Monza, Gazzada, Castelseprio-Torba, Cairate, 2-7 dicembre 2015), (Centro studi longobardi, Convegni, 2). Milano: Centro studi longobardi; Spoleto: Fondazione Centro italiano di studi sull'alto medioevo. 2018, str. 267–300 (izšlo spomladi 2019). Bratož R.: Pridelava in poraba hrane v provinci Venetia et Histria v vzhodno- gotski dobi = Food production and consumption in the province Venetia et Histria in the Ostrogothic Period. V: Kolenc P. (ur.), et al. Marušičev zbornik : zgodovinopisec zahodnega roba : prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2019, str. 159–186. Scalon; C.: Inštitut Pija Paschinija za cerkveno zgodovino Furlanije. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije, [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 1/2 (159), str. 194–202 (prevod iz italijanščine). DRUGO Bratož R.: Umberto Roberto, Laura Mecella (Eds.), Governare e riforma- re l’Impero al momento della sua divisione. Oriente, Occidente, Illirico.

173 (Collection de l’École française de Rome, 507.) Rom, 2016. Historische Zeit- schrift, 2018, bd. 307, h. 2, str. 472–473 (recenzija). Bratož R.: Cambi N., Migotti B., Lalošević V.: Cum esset persecutio: Dioklecija- novo doba na području između Akvileje i dunavskog limesa u mučeničkim legendama: predstavljanje knjige u dvorani Knjižnice HAZU u Zagrebu, 21. ožu. 2019 (knjižna predstavitev na HAZU). Bratož R.: Predstavitev monografije Emilija Marina »Mursa: Hadrijanova kolo- nija uz limes Rimskog carstva« v Knjižnici Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu, 11. lip. 2019 (knjižna predstavitev na HAZU). Bratož R.: Il vescovo Teodoro e la sua partecipazione al concilio di Arles: il contributo alla presentazione del volume La storia di Giona nei mosaici della Basilica di Aquileia, Gorizia, Aula Cocolin, 7. mar. 2019 (predavanje). Bratož R.: Aquileia ai tempi di Cromazio: contributo all’evento Il vescovo Croma- zio e la chiesa di Aquileia nella tarda antichità, Udine, Palazzo Patriarcale, 2. dic. 2019 (predavanje) Bratož R. (član ur. odbora 2014–) Antichità altoadriatiche. Udine: Arti grafiche friulane; Trieste: Editreg, 1972–. Bratož R. (član ur. odbora 2014–) Atti e Memorie della Società Istriana di Arche- ologia e Storia Patria. Trieste: Tipografia-Litografia Moderna, 1884–. Bratož R. (član ur. sveta 2007–) Keria: studia Latina et Graeca. Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete, 1999–. Bratož R. (član ur. odbora 2010–) Mitteilungen zur Christlichen Archäologie. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995–. Bratož R. (član ur. odbora 2012–) Quaderni giuliani di storia. Trieste: Deputazi- one di storia patria per la Venezia Giulia, 1980–. Bratož R. (član ur. odbora 2011–) Radovi. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest, 1988–. Bratož R. (član ur. odbora 2001–) Studia Historica Slovenica : časopis za huma- nistične in družboslovne študije. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001–. Bratož R. (član ur. odbora 1996–) Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1947–.

Mirko Bratuša TR AJ NI JAV NI POSTAV IT V I Bratuša M.: Spominsko obeležje ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, (bron, nerjavno jeklo, višina 275 cm); v sodelovanju z arhitekturnim birojem Plan B (projektna skupina Jure Kolenc, udia, Gašper Medvešek, udia:), Beltinci, 16. avgust 2019. Bratuša M.: Spominsko obeležje »Rastoča knjiga Murska Sobota«, (bron, nerjavno jeklo, višina 345 cm); postavljeno v počastitev slovenske pisane besede

174 in književne ustvarjalnosti; ob Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, 3. december 2019.

Matej Brešar Brešar M.: Undergraduate algebra : a unified approach. Cham: Springer, cop. 2019. XXIV, 316 str. Springer undergraduate mathematics series. https:// doi.org/10.1007/978-3-030-14053-3 Brešar M., Guo X., Liu G., Lü R., Zhao K.: Zero product determined Lie algebras. European journal of mathematics. [Print ed.]. Jun. 2019, vol. 5, iss. 2, str. 424–453. https://doi.org/10.1007/s40879-018-0225-1, 10.1007/s40879- 018-0225-1 Brešar M., Gogić I.: Centrally stable algebras. Journal of algebra. Nov. 2019, vol. 537, str. 79–97. https://doi.org/10.1016/j.jalgebra.2019.06.041, 10.1016/j.jalgebra.2019.06.041. Alaminos J., Brešar M., Extremera J., Villena A. R.: Zero Lie product determined Banach algebras, II. Journal of mathematical analysis and applications. [Print ed.]. June 2019, vol. 474, iss. 2, str. 1498–1511. https://doi.org/10.1016/j. jmaa.2019.02.034, 10.1016/j.jmaa.2019.02.034. Brešar M., Šemrl P.: Continuous commuting functions on matrix algebras. Li- near Algebra and its Applications. [Print ed.]. May 2019, vol. 568, str. 29–38. https://doi.org/10.1016/j.laa.2018.03.032, 10.1016/j.laa.2018.03.032.

Igor Emri OBJAV E Bek M., Bernstorff B. S. von, Gussev B. V., Emri I.: Breakthrough in impact and earthquake isolation. V: Belgorodskij, V. S. (ur.). Sbornik nauchnykh trudov, Mezhdunarodnyy kosyginskiy forum 2019 “Sovremennyye zada- chi inzhenernykh nauk” [and] Mezhdunarodnyy nauchno-tekhnicheskiy simpozium “Sovremennyye inzhenernyye problemy klyuchevykh otrasley promyshlennosti”, 16 oktyabrya 2019 g. Moskva: FGBOU VO RGU im. A.N. Kosygina. 2019, f. 71–74, https://kosygin-rgu. ru/filemanag/Uploads/ mezkosforum/%D0%A1%D0%91%D0%9E%D0%A0%D0%9D%D0%98%D 0%9A_C%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%BE%D0%B7%D0%B8%D1%8 3%D0%BC%20I.pdf. Aulova A., Kos Š., Emri I.: Calibration of porometry tests with fluorescent na- nospheres : particle retention tests : report for the project : Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system. Ljubljana: [Faculty of Mechanical Engineering], CEM, 2019. 20 str. Aulova A., Kristl A., Žakelj S., Mukmodiarov R., Kos Š., Emri I.: The final report on the project »Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system«. Ljubljana: CEM, 2019. 39 str.

175 Aulova A., Emri I.: Flux of emulsions through electrospun membranes : report for the project : Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system. Ljubljana: [Faculty of Mechanical Engineering], CEM, 2019. 49 str. Aulova A., Emri I.: High performance composites in aerospace applications and their structural health monitoring using artificial neural networks. V: Ae- rokosmicheskiye tekhnologii MMNTK-2019, Mezhdunarodnaya molodezh- naya nauchno-tekhnicheskaya konferentsiya »Aerokosmicheskiye tekhnologii«, 28 maya 2019 goda, Reutov. Moskva: AO VPK NPO mashinostroye- niya: MGTU im. N.E. Baumana. 2019, f. 28–33. Nikonov A., Emri I.: Influence of moisture on impact response of ropes. V: Ma- jor Z. (ur.). ISIE 2019 : proceedings. Linz: Trauner Verlag. 2019, str. 145–148. Saprunov I., Bek M., Emri I.: Open questions in behavior of polymers at high- -rates of loading. V: The 14th International Symposium on Advanced Science and Technology in Experimental Mechanics : November 1-4, 2019, Tsukuba, Japan. [S. l.: JSEM. 2019], str. 11–12. Aulova A., Kristl A., Žakelj S., Mukmodiarov R., Emri I.: The second report on the project »Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system«. Ljubljana: CEM, 2019. 131 str. Zupančič B., Florjančič U., Nikonov A., Emri I.: Tailoring mechanical properties of polyamide by affecting its inherent structure. V: Krystek J. (ur.), Zemčík R. (ur.). Extended abstracts, 36th Danubia Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, September 24-27, 2017, Plzeň, Czech Republic. Plzeň: University of West Bohemia. 2019, str. 21–22. https://das2019.zcu.cz/ DAS2019_extended_abstracts.pdf. DRUGO Emri I., Bernstorff B. S. von, Oblak P., Nikonov A.: Sound insulating element : European patent application EP 3 570 274 A1, 2019-11-20. Munich: Europe- an Patent Office, 2019. 38 str. Litrop S. (režiser), Emri I.: Nanostrukturirane vodotesne tkanine, ki prepuščajo zrak in vodno paro : pom. akad. dr. Igor Emri : predstavitev akademika : predstavitev znanstvenega področja : znanstveno predavanje, (Po sledeh napredka). Murska Sobota: TV Idea Kanal 10, 2019. http://tvidea.si/2019/04/ po-sledeh-napredka-z-igorjem-emrijem/. Emri I. (organizator) Annual European Rheology Conference, AERC 2019, April 8-11, 2019 (https://rheology-esr.org/aercs/aerc-2019/welcome/. Emri I.: Open Questions in Behavior of Polymers at High-Rates of Loading, plenarno predavanje, The 14th International Symposium on Advanced Science and Tech nology in Experimental Mechanics, 14th ISEM’19 -Tsukuba, November 1-4, 2019. Emri I.: Do we understand behavior of polymers at high excitation rates/frequencies? Unresolved facts and open questions, plenarno predavanje, International Sumposium on Impact Engineering 2019, Gmmunden Austria, 2-5 July, 2019.

176 Emri I.: New Generation Bone and Tooth-Rooth Replacement Implants, predstavitev patentiranega tehnološkega preboja na področju ortopedskih in dentalnih implantatov na povabilo vlade Nanjinga na Nanjing Techweek 2019, 26.–30. junij 2019.

Peter Fajfar OBJAV I Fajfar P.: Trends of seismic analysis in Europe. V: Askan A. (ur.). Recent global advances in earthquake engineering : honoring Halûk Sucuoğlu. Anka- ra: Middle East Technical University, Civil Engineering Department, okt. 2019, str. 111–126. Fajfar P.: Zoisovo priznanje za prof. dr. Matjaža Dolška. Gradbeni vestnik, dec. 2019, letn. 68, štev. 12, str. 290. DRUGO Fajfar P. (ur. 2003–2015, zaslužni ur. 2015–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972–. Fajfar P. (član ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor & Francis Group, 1997–. Fajfar P. (član ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibration. Dordrecht: Springer, 2002–. Fajfar P. (član ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer, 2003–. Fajfar P.: Practice-oriented nonlinear seismic analysis of structures: predavanje na Gradbeni fakulteti Univerze v Beogradu in Srbskem združenju za potresno inženirstvo, Beograd, 8. maj 2019. Fajfar P.: Earthquake resistant structures - the key element of seismic resilience: uvodno plenarno predavanje, Svetovni gradbeni forum 2019, Odpornost stavb in infrastrukture, IZS in FGG, Ljubljana, 9. april 2019. Fajfar P.: On seismic analysis in the new Eurocode 8: vabljeno predavanje na Sucuoğlu Workshop, 5th International Conference on Earthquake Engine- ering and Seismology, 11. oktober 2019, Ankara, Turčija.

Dušan Ferluga OBJAVA Gale N., Vizjak A., Zupanič Slavec Z., Ferluga D.: Memorialni sestanki profesorja Janeza Plečnika, koncerti zdravnikov : [zlati jubilej] = Professor Janez Plečnik memorial meetings, concerts of medical doctors : [golden jubilee]. Ljubljana: Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, 2019. 279 str. https://www.pa- tologija.si/wp-content/uploads/2019/12/50_MemorialniSestankiProfJanez aPle%C4%8DnikaW2.pdf. DRUGO

177 Ferluga D. (član ur. odbora 1999–) Pathology oncology research. Budapest: Tud. Kiadó. Ferluga D. (član ur. odbora 1989–) Pathology research and practice. Stuttgart; New York: Fisher, 1978–.

Franc Forstnerič Forstnerič F., Lárusson F.: The parametric h-principle for minimal surfaces in n n R and null curves in C . Communications in analysis and geometry, 2019, vol. 27, no. 1, str. 1–45. http://dx.doi.org/10.4310/CAG.2019.v27.n1.a1. Alarcón A., Forstnerič F.: Darboux charts around holomorphic Legendrian curves and applications. International mathematics research notices, Feb. 2019, vol. 2019, iss.3, str. 893-922. http://dx.doi.org/10.1093/imrn/rnx158. Forstnerič F.: Proper holomorphic immersions into Stein manifolds with the density property. Journal d'analyse mathématique, Oct. 2019, vol. 139, iss. 2, str. 585–596. https://doi.org/10.1007/s11854-019-0068-9. Alarcón A., Forstnerič F., López F. J.: Every meromorphic function is the Gauss map of a conformal minimal surface. The Journal of geometric analysis, Dec. 2019, vol. 29, iss. 4, str. 3011–3038. http://doi.org/10.1007/s12220-017-9948-3. Forstnerič F.: A properly embedded holomorphic disc in the ball with finite area and dense boundary. Mathematische Annalen, Feb. 2019, vol. 373, iss. 1–2, str. 719–742. https://doi.org/10.1007/s00208-018-1686-8. Forstnerič F.: Mergelyan's and Arakelian's theorems for manifold-valued maps. Moscow mathematical journal, Jul.-Sep. 2019, vol. 19, iss.3, str. 465–484. http://www.mathjournals.org/mmj/2019-019-003/2019-019-003-002.html. Alarcón A., Drinovec-Drnovšek B., Forstnerič F., López F. J.: Minimal surfaces in minimally convex domains. Transactions of the American Mathemati- cal Society, Feb. 2019, vol. 371, no. 3, str. 1735–1770. https://doi.org/10.1090/ tran/7331. Alarcón A., Forstnerič F.: New complex analytic methods in the theory of minimal surfaces : a survey. Journal of the Australian Mathematical Society, June 2019, vol. 106, iss. 3, str. 287–341. https://doi.org/10.1017/S1446788718000125.

Franci Gabrovšek Blatnik M., Mayaud C., Gabrovšek F. Groundwater dynamics between Planin- sko Polje and springs of the Ljubljanica River, Slovenia = Dinamika pod- zemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice, Slovenija. Acta carsologica. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 48, št. 2, str. 199–226, https://ojs.zrc- -sazu.si/carsologica/article/view/7263/7188, DOI: 10.3986/ac.v48i2.7263. Dreybrodt W., Gabrovšek F.: Dynamics of wormhole formation in fractured limestones. Hydrology and earth system sciences. 2019, vol. 23, no. 4, str. 1995–2014. DOI: 10.5194/hess-23-1995-2019.

178 Mayaud C., Gabrovšek F., Blatnik M., Kogovšek B., Petrič M., Ravbar N.: Un- derstanding flooding in poljes : a modelling perspective. Journal of Hy- drology. [Print ed.]. Aug. 2019, vol. 575, str. 874–889. DOI: 10.1016/j.jhy- drol.2019.04.092. Braitenberg C., Pivetta T., Barbolla D. F., Gabrovšek F., Devoti R., Nagy I.: Ter- rain uplift due to natural hydrologic overpressure in karstic conduits. Sci- entific reports. 8 March 2019, vol. 9, art. no. 3934, str. 1–10. https://www. nature.com/articles/s41598-019-38814-1, DOI: 10.1038/s41598-019-38814-1. Gabrovšek F.: Speleogenesis : telogenetic. V: White W. B. (ur.), Culver D. C. (ur.), Pipan T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London [etc.]: Elsevier, Acade- mic Press, cop. 2019. Str. 989–995.

Kajetan Gantar OBJAV E Gantar K.: Damnatio memoriae im augustäischen Rom und im 20. Jahrhundert. – Wiener humanistische Blätter 59 (Wien 2018), p. 111–124. Gantar K.: Ovidijeva poezija ob soočenjih z Avgustovim režimom. – Klotho 1 (2019), p. 9–20. Gantar K.: Ob spominih na Sovretova ptujska leta. – V: Anton Sovrè in Ptuj. Zbornik prispevkov, izdala Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (Ptuj 2019), 16–18. Gantar K.: Profesor Justin Stanovnik in njegova študentska leta. – Zaveza 39, 111 (2019), p. 39–46. Gantar K.: Akademik prof. dr. Primož Simoniti. – Letopis SAZU 80 (2019), p. 302–305. Gantar K.: V družbi klasičnih filologov. – V: Otmar Črnilogar, človek mnogih talentov. Druga, dopolnjena izdaja (Celje - Ljubljana - Vipava 2019), p. 196– 202. Gantar K.: Janez Zupet in poklonjen izvod njegovega prevoda Visoke pesmi. – V: Zupet J., življenje, posvečeno Besedi (Ljubljana 2019), p. 68–73. Gantar K.: Milan Grošelj, Izbrani spisi. Izbrala, uredila in spremna besedila napisala Grošelj N. Znanstvena založba Filozofske fakultete (Ljubljana 2018, 191 strani) – V: Živa antika 68 (Skopje 2018), p. 219–221. Gantar K. (prevajalec): Ovidij, Heroide 1: Penelopino pismo Odiseju. – Klotho 1 (2019), p. 121–123. Gantar K.: Fundacija dr. Bruno Breschi. – Letopis SAZU 80 (2019), p. 77–79. Gantar K.: Poročilo Nadzornega odbora Slovenske matice za leto 2017. – Glasnik Slovenske matice 35 (2018), p. 138–141. DRUGO Gantar K.: Štirje slovenski klasični filologi v Srbiji (Luka Zima, Albin Vilhar, Milan Grošelj, Anton Sovre). – Predavanje v Matici Srpski (Novi Sad 16. oktobra 2019).

179 Gantar K. (ur.) Živa antika 68 (Skopje 2018, 256 strani). Gantar K. (ur.): Karničar L. – Žejn A., Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (SAZU, Ljubljana 2018, 296 str.) Gantar K. (ur.) Прилози на Одделението за лингвистика и литературна наука при МАНУ / Contributions. Section of Linguistics and Literary Sci- ence at Macedonian Academy of Sciences and Arts.

Josip Globevnik Alarcon A., Globevnik J., Lopez F. J.: A construction of complete complex hypersurfaces in the ball with control on the topology. Journ.reine angew. Math., 751 (2019) 289-308.

Matija Gogala OBJAV I Gogala M., Perovšek B.: Bioacoustic Music Inspired by Biotremological Research. 511–518 pp., Chapter 25 v: S. M. Hill P., Lakes-Harlan R., Mazzoni V., M. Narins P., Virant-Doberlet M., Wessel A. (eds.)., Biotremology: Studying Vibrational Behavior. 2019. DOI: 10.1007/978-3-030-22293-2_25. Gogala M.: Lojze Vodovnik in biologija. str. 214–244. V: Lojze Vodovnik znanstvenik in humanist, 1933–2000. Kralj A. (ur.) – SAZU 2019. DRUGO Gogala M: Nenavadne zgodbe o Skopolijevem gorskem škržadu (predavanje). Pri- rodoslovni muzej Slovenije, 9. 5. 2019.

Igor Grabec Grabec I., Sok N.: Formation of Chladni Patterns by Vibration Driven Random Walk of Particles. Nonlinear phenomena in complex systems : an interdisci- plinary journal, 2019, vol. 22, no. 1, str. 75–83. Grabec I., Sok A. E.: How can a sense of smell lead randomly moving beings to food?. V: Lusa L. (ur.), Kastrin A. (ur.), Blejec A. (ur.). Abstracts and program. Ljubljana: Statistical Society of Slovenia. 2019, str. 44. Grabec I., Švegl E., Sok M.: A method for automatic medical diagnosis. Stati- stics, optimization & information computing, http://www.iapress.org/index. php/soic/article/view/2019-M-2, doi: 10.19139/soic.v7i1.414. Grabec I., Sok A. E.: Statistical characterization of lizard skin pattern. V: Lusa L. (ur.), Kastrin A. (ur.), Blejec A. (ur.). Abstracts and program. Ljubljana: Statistical Society of Slovenia. 2019, str. 45.

Niko Grafenauer OBJAV E Grafenauer N.: Halomušnice : telefonske basni. Jezero: Morfemplus, 2019.

180 Grafenauer N.: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Ljubljana: Beletrina, 2019. 165 str. Grafenauer N.: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Elektronska izd. Ljublja- na: Beletrina, 2019. Zbirka eBeletrina. Grafenauer N., Zajc N. (ur., avtor dodatnega besedila): O Danetu Zajcu : (1929– 2005) : spomini, razumevanja, misli : (ob desetletnici pesnikove smrti) : [znanstvena monografija]. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Slovenska matica: KUD Logos, 2019. 223 str. DRUGO Grafenauer N (ur.): Kosovel S., Medvedki sladkosnedki. 6. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019. [24] str. Zbirka Velike slikanice.

Dušan Hadži OBJAVA Golobič A., Klančnik N., Grdadolnik J., Stare J., Klanjšek G., Marta N., Urban H., Hadži D.: On the polymorphysm of acetylene dicarboxylic acid dihy- drate : [oral presentation]. V: Počkaj M. (ur.), Pevec A. (ur.): Book of abstracts [and] programme. Twenty-seventh Slovenian-Croatian Crysatllographic Meeting, 19-23 June, 2019, Rogaška Slatina, Slovenia = Sedemindvajseto slovensko-hrvaško kristalografsko srečanje, 19–23 junij 2019, Rogaška Sla- tina, Slovenija. Ljubljana: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, 2019. Str. 53. DRUGO Hadži D. (član ur. odbora 1998–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Hadži D. (član ur. sveta 1960–) Journal of molecular structure. Amsterdam: El- sevier. Hadži D. (član ur. odbora 1995–) Spectrochimica acta.Part A, Molecular and biomolecular spectroscopy. Oxford; New York: Pergamon Press; Amsterdam: Elsevier Science, 1995–.

Janez Höfler OBJAV E Höfler J.: Lastniške cerkve v Sloveniji : raziskana, registrirana in potencialna zgo- dnjesrednjeveška grobišča. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2019. 140 str. Höfler J.: Dar kartą apie vadinamąji čekišką keliu aprašymą Slovenijos Respu- blikos archyvo rinkinye. V: Gaubaite L. (ur.), et al. Nostra Vilna : pirma- sis Vilniaus atvaizdas : iš 2018-2022 m. igyvendinamu tarptautiniu parodu, skirtu pasirengti Vilniaus 700 metu jubiliejui, ciklo Vilniaus miesto istorijos svarbiausieji ženklai : katalogas : poezijos skaitymai Vilniaus gersas pasauli- ui. Vilnius: Lietuvos dailes muziejus, 2019. Str. 7–14.

181 Höfler J.: Od slovenskih srednjeveških fresk do mojstra E. S. V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 125–142. Höfler J.: Ob tisočletnici prve omembe župnije Volče. V: Čaval S., Mlinar M.: Cerkev v cerkvi : zbornik prispevkov o arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah in zgodovini kraja. Tolmin: Tolminski muzej, 2019. Str. 76–81. DRUGO Höfler J. (član ur. odbora 2007–) Historia artis : zbirka Oddelka za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007–.

Tine Hribar Hribar T.: Projekt svetovnega etosa in evtanazija. Pravnik, št. 5–6, str. 299–304, Ljubljana 2019. Hribar T.: Poslednji dih človekovega dostojanstva. Delo – Sobotna priloga, 9. mar. 2019, leto 61, str. 16–17. Hribar T.: Alma Sodnik, filozofinja evropskega formata. Referat na simpoziju Alma Sodnik in slovenska filozofija, Slovenska matica, 10. sept. 2019.

Drago Jančar KNJIGE Jančar D.: Wenn die Liebe ruht (In ljubezen tudi). Roman. Prevedla Daniela Kocmut. Zsolnay, Dunaj 2019. Jančar D.: En ook de liefde ( In ljubezen tudi). Roman. Prevedel Raoul Schuyt. Querido’s Uitgeverij BV, Amsterdam 2019. Jančar D.: Таа ноќ ја видов (To noč sem jo videl). Roman. Prevedel Darko Spa- sov. Ars Lamina, Skopje 2019. Jančar D.: И любовта също (In ljubezen tudi). Roman. Prevedel Gančo Savov. Matkom, Sofija 2019. Jančar D.: Kao i ljubav (In ljubezen tudi). Roman. Prevedla Ana Ristović. Arhi- pelag, Beograd 2019. Jančar D.: Aquella noche la vi (To noč sem jo videl). Roman. Prevedla Maria Florencia Ferre. Bärenhaus, Buenos Aires 2019. Jančar D.: Cette nuit, je l'ai vue (To noč sem jo videl. Roman. Prevedla Andrée Lück-Gaye, Libretto, Pariz 2019. Jančar D.: O Gece Gördüm Onu (To noč sem jo videl). Roman. Prevedla Ay Basman. Dedalus, Istanbul 2019. Jančar D.: Atë natë e pashë (To noč sem jo videl). Roman. Prevedel Nikollë Be- rishaj. Dituria, Tirana 2019. GLEDALIŠČE

182 Jančar D.: Die Nacht, als ich sie sah (To noč sem jo videl) Scenische Lesung, Burgtheater Wien, režija Patrick Steinwieder, premiera 5. oktober 2019. ČLANKI, ESEJI Jančar D.: Nekaj svetlih reminiscenc. Esej. Temna stran meseca II = Dark side of the moon II : soočenje in refleksija 20 let kasneje = confrontations and reflections 20 years later : zbornik prispevkov z mednarodne konference. - Str. 10–15. Jančar D.: Der Mann, der sich selbst vergessen hat (Človek, ki je pozabil samega sebe). Esej. Prevedal Klaus Detlef Olof, Refugees orldwide 2 : neue Reporta- gen. - Str. 121–133, Fischer Verlag, Frankfurt 2019. Jančar D.: Rozważania o Polsce (Premišljevanje o Poljski). Esej. Nowa Europa Wschiodnia, Warszawa, 26. 9. 2019. D. Jančar: Prisiminimai apie Jugoslaviją (Spomini na Jugoslavijo). Esej. Literatura i menas, Vilnius, 11. 1. 2019.

Andrej Jemec SAMOSTOJNE RAZSTAVE Jemec A.: Vse, kar je … Slike 2018–2019, Galerija AS, Ljubljana, 19. 6.–15. 9. 2019. Jemec A.: Vse to je življenje … Slike 1999–2019, avla Doma sv. Jožefa, Celje, 6. 11.–31. 12. 2019. SKUPINSKE RAZSTAVE Grafična zakladnica Janeza Megliča, Grad Sevnica, 6. 2. 2019. Hommage Kregarju, Galerija Staneta Kregarja, Ljubljana Šentvid, 6. 2.–29. 3. 2010. Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, MGLC Ljubljana, 22. 3.–19. 5. 2019. 34. Viški likovni salon, Osnovna šola Ljubljana Vič, 7. 5.–21. 5. 2019. Ljubljanska grafična šola,Makedonsko kulturno društvo, ZKD Kranj, 25. 11.–5. 12. 2019. Iz zbirke nagrajencev bienala Premene v kanonu, MGLC Ljubljana, 7. 11. 2019– 23. 2. 2020. OBJAV E Jemec A.: Ivo Lenščak (11. 7. 1929–9. 3. 1987), katalog pregledne razstave, Pilono- va galerija, Ajdovščina, 21. 6.–15. 9. 2019.

Roman Jerala OBJAV E Majerle A., Schmieden D. T., Jerala R., Meyer A. S.: Synthetic biology for multiscale designed biomimetic assemblies : from designed self-assembling bi- opolymers to bacterial bioprinting. Biochemistry. [Print ed.]. 23 Apr. 2019, vol. 58, iss. 16, str. 2095–2104.

183 Forstnerič V., Oven I., Ogorevc J., Lainšček D., Praznik A., Lebar T., Jerala R., Horvat S.: CRISPRa-mediated FOXP3 gene upregulation in mammalian cells. Cell & bioscience. 21. Nov. 2019, vol. 9, art. 93, str. 1–12. Golob Urbanc A., Rajčević U., Strmšek Ž., Jerala R.: Design of split superantigen fusion proteins for cancer immunotherapy. The Journal of biological chemistry. Apr. 2019, vol. 294, iss. 16, str. 6294–6305. Lebar T., Verbič A., Ljubetič A., Jerala R.: Polarized displacement by transcription activator-like effectors for regulatory circuits. Nature chemical biology. 1 Jan. 2019, vol. 15, no. 1, str. 80-87. https://www.nature.com/articles/s41589- 018-0163-8, DOI: 10.1038/s41589-018-0163-8. Fink T., Lonzarić J., Praznik A., Plaper T., Merljak E., Leben K., Jerala N., Lebar T., Strmšek Ž., Lapenta F., Benčina M., Jerala R.: Design of fast proteolysis- -based signaling and logic circuits in mammalian cells. Nature chemical biology. Feb. 2019, vol. 15, iss. 2, str. 115–122. https://www.nature.com/articles/s41589-018-0181-6, DOI: 10.1038/s41589-018-0181-6. Dukarić M., Errami H., Jerala R., Lebar T., Romanovski V., Tóth J., Weber A.: On three genetic repressilator topologies. Reaction kinetics, mechanisms and catalysis. [Print ed.]. Feb. 2019, vol. 126, iss. 1, str. 3–30. https://link.springer. com/article/10.1007/s11144-018-1519-5, DOI: 10.1007/s11144-018-1519-5. Biedma M. E., Cayet D., Tabareau J., Rossi A. H., Ivičak-Kocjan K., Moreno G., Errea A., Soulard D., Parisi G., Jerala R., Berguer P., Rumbo M., Sirard J. C.: Recombinant flagellins with deletions in domains D1, D2, and D3 : characterization as novel immunoadjuvants. Vaccine. [Print ed.]. 21 Jan. 2019, vol. 37, iss. 4, str. 652–663. https://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S0264410X18316542, DOI: 10.1016/j.vaccine.2018.12.009. Senica S., Jerala R.: Človeški organi iz nadomestnih živali. Delo. [Tiskana izd.]. 1. avg. 2019, leto 61, št. 175, str. 15. Jerala R.: Designable modules in synthetic biology from the design of cell logic circuits to protein origami nanostructures. V: The Second International Workshop by the 174th Committee JSPS on Symbiosis of Biology and Nanode- vices, 29 January 2019, Kyoto Terrsa, Kyoto, Japan. Kyoto: [s. n.], 2019. Str. 20. Paveljšek D., Jerala R., Rogelj I.: Intestinal epithelial barrier regulation with probiotics. V: 10th Probiotics, prebiotics & new foods, nutraceuticals and botanicals for nutrition & human and microbiota health [and] 1st Science & business symposium, Rome, September 8-10 2019 Università Urbaniana. [S. l.: s. n.], 2019. Str. 118. https://probiotics-prebiotics-newfood.com/wp-content/uploads/2019/04/programma-8-10-settembre-2019.pdf. Lainšček D., Forstnerič V., Malenšek Š., Jerala R.: Ccexo : a new tool for the enhanced genome editing. V: 3rd International Conference on CRISPR Te- chnologies, Würzburg, Germany, September 16-18, 2019. Würzburg: [s. n.], 2019. Str. 27.

184 Lainšček D., Forstnerič V., Malenšek Š., Jerala R.: CCExo : a new tool for the enhanced genome editing. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with Inter- national Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 22. Strmšek Ž., Aupič J., Lapenta F., Lainšček D., Tušar A., Gradišar H., Jerala R.: Coiled-coil protein origami as the scaffold for presentation of functional protein domains. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Par- ticipation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 24. Plaper T., Aupič J., Lapenta F., Dekleva P., Benčina M., Jerala R.: De novo designed parallel heterodimeric coiled coil peptide pairs with high affinity. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobr- na 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 61. Golob Urbanc A., Strmšek Ž., Rajčević U., Jerala R.: Design of split superantigen fusion proteins for cancer immunotherapy. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 56. Jazbec V., Šprager E., Meško M., Romih R., Jerala R., Benčina M.: Minimization of gas vesicle cluster. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Bioche- mical Society, 2019. Str. 58. Hafner Bratkovič I., Sušjan P., Lainšček D., Tapia-Abellán A., Cerović K., Ka- dunc L., Angosto-Bazarra D., Pelegrin P., Jerala R.: Molecular mechanism of NLRP3 inflammasome assembly and self-regulation. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep- tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 119. Majerle A., Hadži S., Aupič J., Strmšek Ž., Lapenta F., Satler T., Loris R., Jera- la R.: Nanobodies targeting coiled-coil protein origami cages for structure determination and introduction of delivery application. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep- tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 59. Sušjan P., Lainšček D., Jerala R., Hafner Bratkovič I., Roškar S.: NLRP3 inflammasome is triggered by trimerisation of pyrin domains and can be specifi-

185 cally inhibited by designed peptides. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slo- venian Biochemical Society, 2019. Str. 165. Meško M., Lebar T., Lainšček D., Križaj D., Gradišek M., Benčina M., Jerala R.: Sonogenetics - transcriptional regulation by ultrasound. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep- tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 60. Thai Ha V., Lainšček D., Gesslbauer B., Jarc E., Ilc N., Lakota K., Tomšič M., Bochov V., Petan T., Jerala R., Manček Keber M.: Synergistic activity of 15-lipoxygenase and sPLA2 promotes inflammation by formation of TLR4 agonists from extracellular vesicles. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slo- venian Biochemical Society, 2019. Str. 130. Jarc E., Starič P., Guštin E., Nagode T., Lipovšek B., Kump A., Jusović M., La- inšček D., Jerala R., Petan T.: Targeting lipid droplets and autophagy to reduce cancer cell resistance to stress. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 157. Gradišar H., Aupič J., Božič Abram S., Jerala R.: Triangular protein nanostructures self-assembled in vivo. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with Inter- national Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 57. Jerala R.: Designable modules for protein origami nanostructures and cellular circuits. V: Leading advances in science and technology. SEED, 2019 Synthe- tic Biology : Engineering, Evolution & Design, June 23-27, New York City. New York: [s. n.], 2019. Str. 20. Kadunc L., Lainšček D., Gašperšič R., Sušjan P., Kovačič U., Butinar M., Turk B., Jerala R., Hafner Bratkovič I.: Trophic factors delivered by cell-based device promote wound and bone healing. V: New biotechnological trends in cell biology and stem cell biology : programme & abstracts, Ljubljana, May 17th, 2019. Kranj: Kemomed, 2019. Str. 7. The kemomind science conference. Sušjan P., Lainšček D., Roškar S., Jerala R., Hafner Bratkovič I.: NLRP3 inflammasome is triggered by trimerisation of pyrin domains and can be specifi- cally inhibited by designed peptides. V: Novel concepts in innate immunity : programme : 12-14 June, Tübingen, Germany. Tübingen: [s. n.], 2019. Str. 112–113.

186 Jerala, Roman. Designed coiled-coil protein origami nanostructures. V: Nucleic acid nanotechnology : from algorithmic design to biochemical applications : Alto University, 27-29 May 2019. [Helsinki: s. n.], 2019. Str. [15]. Lapenta F., Aupič J., Strmšek Ž., Gradišar H., Melero Del Rio R., Jerala R.: Hi- erarchical self-assembly of a coiled-coil-based bipyramidal protein cage. V: Protein engineering II : from new molecules to new processes. York: Bi- ochemical Society. 2019, [1] str. https://www.eventsforce.net/biochemsoc/ frontend/reg/absViewDocumentFE.csp?documentID=2005&eventID=42. Ljubetič A., Kibler R., Chen Z., Bermeo S., Jerala R., Baker D.: Reversible and orthogonal four helix bundle heterodimers. Protein science, Award Winners and Abstracts of the 33rd Annual Symposium of The Protein Society, Seattle, Washington, June 30-July 3, 2019. Sep. 2019, vol. 28, no. s1, str. 104–105. Aupič J., Strmšek Ž., Lapenta F., Pahovnik D., Pisanski T., Liu C., Erdmann P., Plitzko J., Jerala R.: Engineering the folding pathway of a modular protein cage for multiple use of building modules. V: Podobnik M. (ur.), Anderluh G. (ur.). Recent advances in cryo-em : minisymposium 2019, 6. 9. 2019 : [book of abstracts]. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiote- chnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 9. Paveljšek D., Jerala R., Rogelj I.: Vpliv probiotikov na uravnavanje delovanja črevesne epitelne bariere. V: Kunej T. (ur.). Rodica ima talent 2019 : zbornik prispevkov. 1. srečanje doktorskih in podoktorskih študentov Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, Domžale, 10. april 2019. Domžale: Bio- tehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2019. Str. 15–16. Paveljšek D., Rogelj I., Jerala R.: Komunikacija koristnih bakterij s črevesnimi celicami = Communication of beneficial bacteria with intestinal cells. V: Dovč P. (ur.). Zbornik povzetkov. Prvi doktorski dan Bi(o)znanosti, 16. maj 2019, Ljubljana. 1. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2019. Str. 80–81. http://www.bioznanosti.si/images/novice/Zbornik_povzetkov-doktorski_ dan/Bioznanosti-2019-e-zbornik.pdf. DRUGO Maver A., Čemažar M., Jerala R., Girandon L. (intervjuvanci): Dr. prihodnost 2/5 : krasni novi svet genetike. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija, 2019. Fre- kvenca X. https://val202.rtvslo.si/2019/01/frekvenca-x-139/. Konc I. (oseba, ki intervjuva), Jerala R., Majdič G., Pribac I., Kovač J. (intervjuvanci): Smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?. Ljubljana: Ra- diotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. Intelekta. https://radioprvi.rtvslo. si/2019/01/crispr-gensko-spreminjanje/. Lainšček D., Jerala R.: Coiled-coil mediated tethering of CRISPR-CAS and exo- nucleases for enhanced genome editing : European Patent Application EP19192490.1, 2019-08-20. München: European Patent Office, 2019. Paten- tna prijava.

187 Lainšček D., Lebar T., Jerala R.: Engineered externally regulated artificial transcription regulatory system based on engineered NFAT : EP19150168.3, 2019-01-03. München: European Patent Office, 2019. Patentna prijava. Jerala R., Benčina M., Majerle A., Oblak A., Lebar T., Forstnerič V., Lozna- rić J., Smole A., Gaber R., Bezeljak U., Golob Urbanc A., Kadunc L., Vučko D., Stražar M., Pirš B., Jerala M., Zupančič U., Somrak M., Lužnik Z.: Bista- ble genetic toggle switch comprising a pair of reciprocal repressors and a po- sitive feedback loop based on DNA-binding proteins : European patent speci- fication EP2898074 B1, 2019-01-02. München: European patent office, 2019. patentna družina: EP2898074 (A1), 2015-07-29; P-201200285, 2012-09-20; SI24177 (A), 2014-03-31; WO2014046626 (A9), 2018-08-16. Patent. Jerala R., Golob Urbanc A.: Cepljeni superantigeni in njihova uporaba za imu- niterapijo : patent SI25475 A, 2019-01-31. Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 2019. 33 f. patentna družina: P-201700202, 2017-07-05; WO2019009819 (A1), 2019-01-10. Patent. Kogovšek Šalamon N., Dular M., Romih T, Gaser D., Jerala R., Dolenc S. (diskutanti). Kaj pomeni biti znanstvenik/ca?. [Ljubljana]: Kemijski inštitut, 14. 6. 2019. https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/2381705958542098/. Jerala R.: Cellular regulatory circuits based on designable modules : lecture at the Institut für Biochemie und Technische Biochemie, Universität Stuttgart, Deutschland, 16. 7. 2019. Jerala R.: Design of cell regulatory circuits and protein origami nanostructures : lecture at the Laboratory of Enzymology and Protein Folding, Centre for Protein Engineering, Department of Life Sciences, University of Liège, Liège (Sart-Til- man), Belgique, 5. 2. 2019. Jerala R.: Design of mammalian cell regulatory circuits and protein origami nanostructures : lecture at the Suzhou University, Suzhou, China, 28. 10. 2019. Jerala R.: Designable modularity in synthetic biology for cellular circuits and protein origami nanostructures : lecture at the Stanford University, Palo Alto, CA, ZDA, 2 May 2019. Jerala R.: Designable modularity in synthetic biology for cellular circuits and protein origami nanostructures : lecture at the Univerza Caltech, Pasadena, CA, ZDA, 30 April 2019. Jerala R.: Designable modules in synthetic biology : design of cell logic circuits and protein origami nanostructures : lecture at the CIQUS institute at the Univer- sity of Santiago de Compostela, Spain, 12 April 2019. Hafner Bratkovič I., Jerala R.: Molekularni mehanizem aktivacije inflamasoma NLRP3 : predavanje na dogodku Dan ARRS, 19. 11. 2019, Ljubljana. Jerala R.: Coiled-coils for protein origami and cellular logic circuits : invited lecture at the 18th Annual Cardiff Chemistry Conference, 14th and 15th May 2019, Cardiff, UK.

188 Jerala R.: Designed coiled-coil protein origami nanostructures : invited lecture at the Water in Venice, 15 March 2019, Università Ca'Foscari Venezia. Jerala R.: Folding of knotted DNA nanostructures and protein origamis : invited lecture at the Synthetic Biology in Action: Bridging Natural/Non-Natural, EMBO Practical Course, EMBL Heidelberg, Germany, 15-22 September 2019. Jerala R.: Modular design of mammalian cell regulatory circuits and protein origami nanostructures : invited lecture at the CSHA meeting on Synthetic Biology, October 21-25, 2019 Suzhou, China. Jerala R. (član ur. odbora 2012–) ACS synthetic biology. Washington, D.C.: Ame- rican Chemical Society, cop. 2012–. Jerala R. (član ur. odbora 2015–) Innate immunity. London: Sage, 2008–. Jerala R. (član ur. odbora 2015–) The Journal of biological chemistry. Baltimore [etc.]: American Society of Biological Chemists.

Marko Jesenšek OBJAV E Jesenšek M.: Prekmurske protestantske pesmarice od Mihaela Severa do Janoša Kardoša. V: Slavia Centralis 12/1, 239‒262. Jesenšek M.: Univerzitet između globalnog i nacionalnog jezika. V: Đurišić Be- čanović T. (ur.). Njegoševi dani 7, zbornik radova s međunarodnog naučnog skupa. Nikšić: Filološki fakultet, 197‒212. Jesenšek M.: Harakiri po slovensko: jezikovna politika slovenskih univerz. V: Šekli M. (ur.), Rezoničnik, Lidija (ur.). Slovenski jezik in njegovi sosedje. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 29. Ljubljana: Zveza društev Slavi- stično društvo Slovenije, 463‒467. Jesenšek M.: Združitev Prekmurja in poenotenje slovenskega knjižnega jezika. V: Tivadar H. (ur.). Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Obdobja, 38. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 381‒389. Jesenšek M.: Cankarjeva slovenščina. V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.). Akade- mijski pogledi na Cankarja. Razprave, 23. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 182‒203. Jesenšek M.: Prekmurski (knjižni) jezik. V: Simoniti V. (ur.), Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 151‒185. Jesenšek M.: In memoriam Zinka Zorko (24. februar 1936‒22. marec 2019). V: Šekli M. (ur.), Rezoničnik L. (ur.). Slovenski jezik in njegovi sosedje. Zbor- nik Slavističnega društva Slovenije, 29. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 536‒539. Jesenšek M.: V spomin akademikinji Zinki Zorko (1936‒2019). UMniverzum: interna revija Univerze v Mariboru 9, (jun. 2019), 53‒54.

189 DRUGO Jesenšek M.: Evropske smernice za jezikovno izobraževanje (vabljeno plenarno predavanje). Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. 3. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični premisleki, Maribor, 20. 11. 2019, Filozofska fakulteta, Slavistično društvo. Jesenšek M.: Slovensko-poljske jezikovne vzporednice v 16. stoletju (Trubar in Rej) – (vabljeno plenarno predavanje). Wykłady plenarne, międzynarodo- wa konferencja Polsko-Słoweński dialog międzykulturowy, Katowice, 12- 13 grudnia 2019. Jesenšek M.: Priključenje Prekmurja i ujedinjenje slovenačke književne norme krajem prvog svjetskog rata (vabljeno plenarno predavanje). Uvodno izlaga- nje na Međunarodnom naučnom simpozijumu Cetinjski filološki dani II, 10., 11. i 12. septembra 2019. Jesenšek M.: Murkova pisma Jagiću (1887‒1923). Mednarodni simpozij Matija Murko ‒ slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana, 3. in 4. junij 2019, SAZU. Jesenšek M.: Slovensko-hrvaški jezikovni stiki v protestantizmu 16. in 18. stoletja. Međunarodni znanstveni skup Jezik hrvatskih protestantskih izdanja u kontekstu hrvatskih i europskih književnojezičnih koncepcija XVI. stoljeća, Zagreb, 20. rujna 2019. Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Jesenšek M.: Prekmurski knjižni jezik in narečje »Mi vsi živeti ščemo« : Prek- murje 1919, okoliščine, dogajanje. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Jesenšek M.: Valentin Vodnik in Janez Nepomuk Primic. Oživljeni Vodnik: ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika (175‒1819), interdisciplinarni znanstveni simpozij. Ljubljana, 31. januar 2019, ZRC SAZU. Jesenšek M.: Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine. Veli- ki madžarsko-slovenski spletni slovar, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine. Pišece. Jesenšek M.: Evroengleski i nacionalni jezici (slovenačko iskustvo). Međunaro- dni naučni skup Njegoševi dani 8, Kotor, 4.-8. septembra 2019. godine. Jesenšek M.: Prekmurščina. Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. 9. 7. 2019. Jesenšek M. (intervjuvanec): Dr. Marko Jesenšek. Demokracija 24/30, 34‒37 (25. jul. 2019). Jesenšek M.: (intervjuvanec): Jezikoslovec Marko Jesenšek: prekmursko narečje se vse bolj uveljavlja v širšem slovenskem prostoru. STA misli. 5. 7. 2019. https://misli.sta.si/2653916/jezikoslovec-marko-jesensek-prekmursko-na- recje-se-vse-bolj-uveljavlja-v-sirsem-slovenskem-prostoru. Jesenšek M. (intervjuvanec): Naša kultura je slovenstvo in zanj moramo stati na mrtvi straži. Zvon: kulturno-družbena revija 22/ 5, 23‒31.

190 Jesenšek M. (intervjuvanec): Prošnjo za finančna sredstva morajo napisati v an- gleščini. Pogovor z dr. Markom Jesenškom. Radio Ognjišče. http://radio. ognjisce.si/sl/216/aktualno/30158/. Jesenšek M. (intervjuvanec): Dr. Marko Jesenšek. Intervju v oddaji Profil, RTV SLO 1, 31. jul. 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174623741. Jesenšek M. (intervjuvanec): Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Intervju v oddaji Jezikovni pogovori, Radio Slovenija, 3. program - program ARS, 14. maja 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174614831. Erniša G., Jesenšek M. (intervjuvanca): Prekmurščina med evangeličani: pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja ma- tičnemu narodu. Jezikovni pogovori, Radio Slovenija, program ARS, 29. 10. 2019. https://ars.rtvslo.si/2019/10/jezikovni-pogovori-219/. Židan D., Weintlaner S., Jesenšek M. (intervjuvanci): Misel, jezik in kultura. Po- govorna oddaja Omizje, Tv Maribor, 17. apr. 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/ omizje-tv-maribor/174609555. Jesenšek M., S. Javornik J., Stabej M., Žele A. (intervjuvanci): Al' prav se reče kaša ali porridge?. Pogovorna oddaja Intelekta, RTV Slovenija. https://4d. rtvslo.si/arhiv/intelekta/174654856. Jesenšek M., Ulčnik N.: Marko Jesenšek, Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Predstavitev monografije v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, 16. aprila 2019. Jesenšek M. (intervjuvanec): Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Prekmurski večer in predstavitev monografije ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matični domovini, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana, 7. maja 2019. Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.) Akademijski pogledi na Cankarja. Razprave, 23. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 203 str. Jesenšek M. (član ur. odbora 2013–) Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. Maribor: Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2013–. Jesenšek M. (ur.) Mednarodni simpozij Matija Murko ‒ slovanski filolog v najšir- šem pomenu besede. Zbornik povzetkov. Ljubljana: SAZU, 32 str. Jesenšek M. (ur) Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Slovensko jezikoslovje, književnost in poučeva- nje slovenščine. Zbornik povzetkov. Maribor: Filozofska fakulteta, 28 str. Jesenšek M. (glavni ur.) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Jesenšek M. (ur.) Zora. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

191 Milan Jesih Jesih M.: Osemvrstičnice. Literatura. jun.–jul. 2019, let. 31, št. 336/337, str. 8–22. Jesih M.: Pred sto leti. Sodobnost. okt. 2019, letn. 83, [št.] 10, str. 1306–1311, portret. Jesih M.: Morske pesmi. Poetikon. maj–junij/julij–avgust 2019, [št.]85–86, str. 57–64, portret.

Boštjan Kiauta OBJAV I Kiauta B.: Oris zgodovinskega razvoja odonatne favnistike pri Slovencih. – Hi- story of dragonfly exploration in Slovenia. V: Tyagi B. K.: Dr Bastiaan Ki- auta, odonatologist and polymath: his life, works and universe, str. 310–334. Scientific Publishers, Jodhpur. –[Facsimile doslej neobjavljenega, z roko pisanega rokopisa referata v Entomološki sekciji Društva Biologov Sloveni- je; Oktober 1955]. Kiauta B.: Georg (1542–1600) in Jakob (1573–ok.1632) Hoefnagel in kačji pastirji v 9. zvezku (1685) grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja. Erjavecia 34: 1–11. DRUGO Kiauta B. (član ur. odbora) Odonatologica. Osmylus Scientific Publishers, Woln- zach. Vol 48 –.

Matjaž Kmecl Kmecl M.: Aleksander Skaza o Tolstoju in problemih sodobne ruske literature. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jan.–mar. 2019, letn. 67, št. 1, str. 107–110. https://srl.si/ojs/srl/article/ view/2019-1-2-1. Kmecl M.: Anton Slodnjak in Tujec (roman o Cankarju). V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.). Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 34–40. Razprave, 23. Kmecl M. (avtor besedila v:) Prušnik K., Gamsi na plazu. 5. dopolnjena izd. Lju- bljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2019. 355 str. Kmecl M. (avtor spremne besede v:) Jogan M., Pisma. Ljubljana: v samozal., 2019. 250 str. Kmecl M. (avtor besedila v:) Prunč E., Vospernik R. (ur., avtor dodatnega besedila), Tihožitja in Besi. 1. izd. Celovec: Mohorjeva družba; Ljubljana: Slo- venska matica, 2019. 160 str. Ellerjeva edicija, 43. Kmecl M. (avtor besedila v:) Sever F., Trenutki odločitev. 1. izd. Maribor: Založba Pivec, 2019. KmeclM. (avtor besedila v:) Sever F., Trenutki odločitev. 1. digitalna izd. Mari- bor: Pivec, 2019. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB).

192 Kmecl M. (avtor besedila v:) Glavač B., Velenjske zgodbe 2. Velenje: Knjižnica, 2019. 121 str.

Željko Knez OBJAV E Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Activation of cellulase cross- -linked enzyme aggregates (CLEAs) inscCO2. The Journal of supercritical fluids. [Print ed.]. Dec. 2019, vol. 154, str. 1–9. DOI: 10.1016/j.supflu.2019.104629. Primožič M., Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Activity of extracellular enzymes from Pleurotus ostreatus fungi. V: Bridging science with technology : a renaissance in chemical engineering : book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2019. Str. 1482–1483. Primožič M., Čolnik M., Knez Ž., Leitgeb M.: Advantages and disadvantages of using SC CO2 for enzyme release from halophilic fungi. The Journal of supercritical fluids. [Print ed.]. 2019, vol. 143, str. 286–293. DOI: 10.1016/j. supflu.2018.09.001. Korat L., Novak-Pintarič Z., Knez Ž.: Approach for comprehensive supervision of the workplace exposure to lead and its compounds. Environmental engineering and management journal. 2019, vol. 18, no. 7, str. 1457–1470. http:// www.eemj.icpm.tuiasi.ro/issues/vol18/vol18no7.htm, http://www.eemj.icpm. tuiasi.ro/pdfs/vol18/no7/6_466_Korat_17.pdf. Knez Ž., Pantić M., Cör D., Novak Z., Knez Hrnčič M.: Are supercritical fluids solvents for the future?. Chemical engineering and processing. [Print ed.]. July 2019, vol. 141, str. 1–8. DOI: 10.1016/j.cep.2019.107532. Gamse T. (ur.), Perva-Uzunalić A. (ur.), Knez Ž. (ur.): Book of abstracts : ESS- -HPT 2019, The European Summer school in high pressure technology, 07. 07.–21. 07. 2019 : books of abstracts. Graz: Verlag der Technischen Universi- tät, cop. 2019. http://diglib.tugraz.at/download.php?id=5d2857a6a8d61&lo cation=browse. Dariš B., Tancer Verboten M., Knez Ž., Ferk P.: Cannabinoids in cancer treatment : Therapeutic potential and legislation. Bosnian journal of basic medical sciences. 2019, vol. 19, no. 1, str. 14–23. https://www.bjbms.org/ojs/index. php/bjbms/article/view/3532, DOI: 10.17305/bjbms.2018.3532. Simonovska J., Yancheva D. Y., Mikhova B. P., Momchilova S. M., Knez Ž., Primožič M., Kavrakovski Z., Rafajlovska V.: Characterization of extracts from red hot pepper (Capsicum annuum L.). Bulgarian chemical communications. 2019, vol. 51, iss. 1, str. 103–112. Kravanja G., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Chitosan-based (nano)materials for novel biomedical applications. Molecules. 2019, vol. 24, no. 10, str. 1–23. DOI: 10.3390/molecules24101960.

193 Knez Ž., Cör D., Grčar I., Špička N., Tutnjević N., Pantić M., Knez Hrnčič M.: Čiščenje vodikovega peroksida s superkritičnim CO2 = Purification of hy- drogen peroxide with supercritical CO2. V: et al. Zbornik predavanj. Lju- bljana: Belinka Perkemija, 2019. F. [5-6]. Gajšek M., Jančič U., Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Enhanced activity of immobilized transglutaminase for cleaner production technologies. Journal of cleaner production. [Print ed.]. 10 Dec. 2019, vol. 240, str. 1–11. Primožič M., Hojnik Podrepšek G., Pavlovič I., Škerget M., Knez Ž., Leitgeb M.: Enzyme immobilization onto biochar produced by the hydrothermal carbonization of biomass. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol. 66, no. 3, str. 732–739. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Enzyme inactivation in a high- -pressure system. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.-27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 114. Leitgeb M., Hojnik Podrepšek G., Knez Ž.: Enzyme inactivation using high pressure carbon dioxide technology. V: Book of abstracts. Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo, Porto- rož, 24.–25. 10. 2019 = International Conference Technologies and Business Models for Circular Economy, Portorož, 24. - 25. 10. 2019. Portorož: [s. n.], 2019. Str. 54. Knez Hrnčič M., Cör D., Knez Ž.: Extraction of oil from black and white chia seeds with subcritical n-propane. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 100–101. Hegel P., Kotnik P., Knez Hrnčič M., Pereda S., Knez Ž.: Extraction of yerba mate (Ilex paraguariensis) herb using liquid and supercritical CO2 with co-solvents. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th Eu- ropean meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 325–326. Knez Hrnčič M., Cör D., Kotnik P., Knez Ž.: Extracts of white and red grape skin and rosehip fruit : phenolic compounds and their antioxidative activity. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol 66, no. 4, str. 751–761. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/view/5253. Kravanja G., Primožič M., Knez Ž., Crnjac A., Leitgeb M.: Fabrication of antimicrobial and anti-inflammatory porous structures using supercritical carbon dioxide. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.-27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 66.

194 Kravanja G., Knez Ž., Primožič M., Leitgeb M.: Fabrication of porous polysac charide based biomaterials with active therapeutic delivery capability using supercritical CO2. V: 19th AIChE Annual Meeting proceedings, [November 10-15, 2019], Orlando, FL. [Pittsburgh: s. n.], 2019. Mirković D.: Formulation, preparation and characterization of nanoemulsions for parenteral nutrition : doctoral disertation. Maribor: [D. Mirković], 2019. XX, 137 f. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=73122. Urbič N.: Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini : magistr- sko delo. [N. Urbič]; Maribor, 2019. XI, 47 str. https://dk.um.si/IzpisGradi- va.php?lang=slv&id=73235. Knez Ž., Hrnčič M., Španinger E., Košir I. J., Knez Ž., Bren U.: Hop compounds: extraction techniques, chemical analyses, antioxidative, antimicrobial, and anticarcinogenic effects. Nutrients. 24. jan. 2019, vol. 11, iss. 2, str. 1-37. DOI: 10.3390/nu11020257. Gagić T., Perva-Uzunalić A., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal treatment of sugars to obtain high-value products. Journal of the Serbian Chemical So- ciety, Journal of the Serbian Chemical Society. OnLine-First Issue, str. 1–13. DOI: 10.2298/JSC181218070G. Primožič M., Vasić K., Kravanja G., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilized laccase for sustainable technological processes. Chemical engineering transactions. [Online ed.]. 2019, vol. 76, str. 91–96. DOI: 10.3303/CET1976016. Čolnik M., Kotnik P., Knez Ž., Škerget M.: Influence of supercritical water on the degradation of low-density polyethylene. V: 17th European meeting on Su- percritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 307–308. Rutnik K., Čolnik M., Knez Ž., Škerget M.: Izolacija keratina iz perja s hidroter- mičnimi postopki. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.–27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 48. Knez Ž.: Lastnosti in uporaba nadkritičnih tekočin : (Dvorana SAZU, 16. novembra 2017). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih čla- nic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 186–204. Steinhagen V., Knez Ž.: Low, high or ultra-high pressure processes?. V: 17th Eu- ropean meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 187–188. Dariš B., Knez Ž.: Poly(3-hydroxybutyrate) : Promising biomaterial for bone tis- sue engineering. Acta pharmaceutica. str. 1–15. http://acta.pharmaceutica. farmaceut.org/Daris.pdf, DOI: 10.2478/acph-2019-0031.

195 Anžlovar A., Primožič M., Švab I., Leitgeb M., Knez Ž., Žagar E.: Polyolefin/ ZnO composites prepared by melt processing. Molecules. Jul. 2019, vol. 24, iss. 13, str. 2432-1–2432-14. https://www.mdpi.com/1420-3049/24/13/2432, DOI: 10.3390/molecules24132432. Novak Z., Pantić M., Horvat G., Knez Ž.: Polysaccharide aerogels in biomedical applications. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th Eu- ropean meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 11–12. Horvat G., Pantić M., Knez Ž., Novak Z.: Preparation and characterization of polysaccharide - silica hybrid aerogels. Scientific reports. 2019, vol. 9, art. no. 16492, str. 1–10. DOI: 10.1038/s41598-019-52974-0. Horvat G., Knez Ž., Novak Z.: Priprava, karakterizacija in aplikacija polisaha- ridnih aerogelov. V: Slavinec M. (ur.). Delovna in socialna razmerja – danes in jutri : Pomurska akademija Pomurju : (zbornik povzetkov). PAZU - Po- murska akademsko znanstvena unija, 17. znanstvena konferenca, Science conference, 29. in 30. november 2019. 1. izd. Murska Sobota: Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija, 2019. Str. 16. Kravanja G., Globočnik M., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Protein release from biodegradable poly(ϵϵ -caprolactone)-chitosan scaffolds prepared in scCO2scCO2. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol. 66, no. 2, str. 337–343. Primožič M., Čolnik M., Knez Ž., Leitgeb M.: Release of halophilic extremozy- mes by mechanical cell disruption. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol. 66, no. 1, str. 217–228. DOI: 10.17344/acsi.2018.4799. Jokić S., Gagić T., Knez Ž., Banožić M., Škerget M.: Separation of active compounds from tobacco waste using subcritical water extraction. The Journal of supercritical fluids. [Print ed.]. Nov. 2019, vol. 153, str. 1–8. DOI: 10.1016/j. supflu.2019.104593. Kravanja G., Globočnik M., Primožič M., Knez Ž., Leitgeb M.: Stability and activity of cross-linked enzyme aggregates (CLEAs) prepared in supercritical CO2. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 294–295. Primožič M., Vasić K., Knez Ž., Leitgeb M.: Stability of immobilized laccase in SC CO2. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 113–114. Čolnik M., Knez Ž., Škerget M.: Sub- and supercritical hydrothermal processing ror PET waste recycling. V: Bridging science with technology : a renaissance in chemical engineering : book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2019. Str. 68–69.

196 Knez Hrnčič M., Cör D., Knez Ž.: Subcritical extraction of oil from Chia seeds with n-propane. Journal of hygienic engineering and design. 2019, vol. 29, str. 86–91. http://jhed.mk/filemanager/JHED%20Vol.%2029/03.%20FPP/10.%20 Full%20paper%20-%20Ma%C5%A1a%20Knez%20Hrn%C4%8Di%C4%8D. pdf. Banožić M., Gagić T., Knez Ž., Škerget M., Jokić S.: Supercritical CO2 extraction of tobacco waste. V: Vidović S. (ur.). Book of abstracts. 1st International Conference on Advanced Production and Processing, 10th-11th October 2019, Novi Sad, Serbia. Novi Sad: Faculty of Technology, 2019. Str. 253. Knez Ž., Pantić M., Novak Z., Kravanja G., Cör D., Knez Hrnčič M.: Supercri- tical fluids as processing media for pharmaceuticals. V: Proscriba : book of abstracts. V Iberoamerican conference on supecritical fluids (Prosciba), September 02-06, 2019, Campinas, Brazil. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 39. Knez Ž., Cör D., Novak Z., Pantić M., Kravanja G., Knez Hrnčič M.: Ther- modynamic and transport data for design of processes with subcritical and super-critical fluids : lecture at 19 AICHE, annual meeting Meet the innova- tors, Transforming the future through chemical engineering, 10-15 November, 2019, Orlando, FL. Čolnik M., Sever A., Knez Ž., Škerget M.: Uporaba pod- in nadkritične vode kot medija za razgradnjo odpadkov iz PET. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.–27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 63. Škerget M., Čolnik M., Kotnik P., Knez Ž.: Use of supercritical water for degradation of polyethylene waste. V: Book of abstracts. Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo, Portorož, 24.–25. 10. 2019 = International Conference Technologies and Business Models for Circular Economy, Portorož, 24. - 25. 10. 2019. Portorož: [s. n.], 2019. Str. 30–31. Fritsch M., Börner A., Shuklov I., Knez Ž.: Verfahren zur Hergestel- lung und isolierung von Carbonsäureestern = Process for the preparation and isolation of caboxylic esters = Procédé de production et d'isolement d'esters d'acide carboxylique : Europäische Patentschrift EP 3 077 359 B1, 2019-02-27. München: Europäisches Patentamt, 2019. 16 f. patentna družina: EP3077359 (A1), 2016-10-12; DE102013225215, 2013-12-06; US9963414 (B2), 2018-05-08; CA2932376 (C), 2018-07-24; DE102013225215 (A1), 2015-06-11; HUE042962 (T2), 2019-07-29; WO2015082077 (A1), 2015- 06-11 Hegel P., Granone L., Kotnik P., Knez Ž., Knez Hrnčič M., Pereda S.: Yerba Mate (Ilex paraguariensis) extraction using CO2 and hydrated ethanol as cosolvent. V: PROSCIBA : book of abstracts. V Iberoamerican conference on

197 supecritical fluids (Prosciba), September 02-06, 2019, Campinas, Brazil. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 102. DRUGO Knez Ž. (ur. 2008–2019, član ur. sveta 2008–2019) Acta medico-biotechnica : AMB. [Tiskana izd.]. Maribor: Medicinska fakulteta, 2008–.

Milček Komelj OBJAV E Komelj M.: Temna stran meseca v luči likovne ustvarjalnosti 20 let pozneje. Te- mna stran meseca II. Zbornik prispevkov z mednarodne konference. Lju- bljana, Študijski center za narodno spravo, 2019, str. 114–123. Komelj M.: Izvleček zajet tudi v besedilu Bogomira Štefaniča Kam s kričavim Kidričem? Pogled poznavalca na usodo spomenikov, postavljenih v čast re- volucionarni ideologiji. Slovenski čas, št. 111, julij 2019, str. 7. Komelj M.: Ivan Cankar v očeh likovnih umetnikov akademikov. Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za filološke in literarne vede. Razprave, Dissertationes, 23, str. 140–162. Komelj M.: Andreju Jemcu (posvetilna pesem); Jemčevo seizmografsko ozna- njanje vsega. V monografiji Andrej Jemec: Vse, kar je … Slike 2018–19. Ljubljana, Slovenska matica 2019, str. 7, 9–29. Komelj M.: Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja se slikarju s spominskim zapisom poklanja akademik prof. dr. Milček Komelj, ljubitelj in poznavalec umetnosti Staneta Kregarja. Hommage Stanetu Kregarju. Katalog ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja. Zavod sv. Stanislava, 2019, b. p. Komelj M.: Bratuševa slikarska afirmacija življenja. V razstavnem katalogu Lu- cijan Bratuš, Pokrajina telesa, Telo pokrajine, Izbor slikarskih del 1970– 2019. Ajdovščina, Idrija, 2019, str. 6–7. Komelj M.: Frelihova energična vzplamtelost med sijočo svetlobo in neprodirno temo. Črno in belo. Katalog 8. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, Kranj, ZDSLU, 2019, str. 15–19. Komelj M.: Beneške inscenacije poetičnih sanj grafičarke Natalije Juhart. The Venetian Enactmens of Poetic Dreams by Printmaker Natalija Juhart. V katalogu Natalija Juhart. Originalna grafika. Bienale slovenske grafike Otočec, Novo mesto, 2019, str. 1–6. Komelj M.: Radostno likovno življenje Anite Indihar Dimic. The Joyful Pic- torial Life of Anita Indihar Dimic. V katalogu Anita Indihar Dimic. Ori- ginalna grafika. Bienale slovenske grafike Otočec, Novo mesto, 2019, str. 1– 5. Komelj M.: Tinca Stegovec (1927–2019). »Vse z Bogom, nič brez Njega«. In memoriam. Zvon 2019, št. 1, str. 43–46.

198 Komelj M.: Odreševanje človečnosti v deplasiranem svetu. Uroš Weinberger: Evolucijski Model, 2012. Vzgoja 2019, št. 81, str. 44–45. Komelj M.: Odrešilna zamaknjenost v lepoto. Polona Kunaver Ličen: Pogled na breze, 2010. Vzgoja 2019, št. 82, str. 32–33. Komelj M.: Veselo duhoviti »družinski žanr«. Jurij Kalan: Hi, Anže, 2000. Vzgo- ja 2019, št. 83, str. 38–39. Komelj M.: Umetnikova ljubezen do domovine. Herman Gvardjančič: Slovenski grb, 25. 6. 1991. Vzgoja 2019, št. 84, str. 37–38. Komelj M.: Pretanjene grafične tkanine Marie Karnar - Melesheve. Besedilo razstavne zgibanke. Novo mesto, Galerija Krka, 2019. Komelj M.: Uvodne besede. (Nagovor predsednika Slovenske matice na posvetu o Milutinu Milankoviću.) Glasnik Slovenske matice, 2018, str. 7–8. (izšlo 2019). Komelj M.: Poročilo predsednika Slovenske matice za leto 2017. Glasnik Sloven- ske matice, 2018, str.129–135 (izšlo 2019). Komelj M.: Razmislek o prihodnjem razvoju Slovenske matice. Glasnik Sloven- ske matice, 2018, str. 142–145 (izšlo 2019). Komelj M.: Ob sedemdesetletnici dolgoletnega tajnika in urednika Slovenske matice Draga Jančarja. Glasnik Slovenske matice, 2018, str. 210–212 (izšlo 2019). Komelj, M.: Akademik Primož Simoniti (1936–2018). Glasnik Slovenske matice, 2018, str. 231–236 (izšlo 2019). Komelj M.: Izjava ob požaru v pariški notredamski katedrali. Anketa »Naša Go- spa je žrtvovala svojo katedralo, da bi mnoge pritegnila k Sinu«. Družina, 5. maja 2019, str. 2. Komelj M.: Uvodna beseda. Oktobrska revolucija 1917–2017. Med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo. Ljubljana, ZRC SAZU, 2019, str. 7. Komelj M.: Življenje med angeli. Spremna beseda v pesniški zbirki Smiljana trobiša Angeli v mojem svetu. Novo mesto, založba Spes, 2019, str. 51–53. Komelj M.: Ivan Cankar v očeh likovnih umetnikov akademikov (povzetek). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 120–121. Komelj M.: Alojz Rebula (1924–2018). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 312–324. Komelj M.: Slovo Cirila Zlobca (1925–2018). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 324–334. Komelj M.: Metka Krašovec (1941–2018). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 343–351. Komelj M.: Irena Gayatri Horvat. V grafičnem zavetju drevesnih spominov. Spremno besedilo v katalogu razstav Layerjeve hiše v Kranju in na razstavnem listu galerije stolpa Škrlovec.

199 Komelj M.: In memoriam. Lojze Gostiša (1923–2018). Delo, 19. VI. 2019, str. 23 (neavtorizirana skrajšava avtorjevega nekrologa s spletne strani Slovenske matice). Komelj M.: Eksplozija življenja v slikarstvu Jožeta Spacala. Razstavna zgibanka ob razstavi v pomniku miru na Cerju. Miren, Kostanjevica na Krasu, 2019. Komelj M.: Izjava o usodi zapuščene Božidarja Jakca, vljučena v sestavek Vojka Urbančiča Jubilejno okrnjeni Jakac. Delo, 20. XI. 2019, str. 17. Komelj M.: Umetnostnozgodovinski del gimnazijskega učbenika Beatriz Čerkez Tomšič Likovno snovanje. Ljubljana 2010, dodatno natisnjeno v letu 2019. NASTOPI NA PRIREDITVAH, GOVORI, PREDAVANJA Komelj M.: O sodelovanju z revijo Vzgoja pri izbiri in razlagi naslovnic. Sodelo- vanje na pogovoru o vzgoji in poslanstvu revije Vzgoja ob njeni 20-letnici. Ljubljana, dvorana pri sv. Jakobu, 10. I. 2019. Komelj M.: Slovo od Tince Stegovec (1927–2019). Poslovilni govor na novih ljubljanskih Žalah, 21. I. 2019. Komelj M.: Portretna galerija Slovenske matice. Predavanje ob dnevu odprtih vrat Slovenske matice. Ljubljana, Slovenska matica, 4. II. 2019. Komelj M.: Stane Kregar in sodobna cerkvena umetnost. Pogovor Andreja Do- bleharja z M. Komeljem in Jožefom Muhovičem ob praznovanju 25-letnice Galerije Staneta Kregarja. Velika dvorana v Zavodu sv. Stanislava, 6. II. 2019. Komelj M.: Pogovor Andreja Lokarja z Milčkom Komeljem o umetnosti. V okviru prireditev KUD Kdo. Kulturni večer v Trubarjevi hiši literature, Ljubljana, 14. II. 2019. Komelj M.: Pomen arhitekturne risbe. Nagovor ob otvoritvi razstave Arhitekt v risbi. Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25. II. 2019. Komelj M.: Življenje z umetnostjo. Pogovor Ignacije Fridl Jarc z Milčkom Ko- meljem. Ljubljana, Knjižnica Otona Župančiča, 12. III. 2019. Komelj M.: Grafična umetnost Marie Karnar - Melesheve. Govor ob otvoritvi razstave. Novo mesto, galerija Krka, 19. III. 2019. Komelj M.: Pogovor z akademikom, prof. dr. Milčkom Komeljem (o Božidarju Jakcu). Ob zaključku razstave Božidar Jakac – podoba in moč krajine. Novo mesto, Jakčev dom, 16. IV. 2019. Komelj M.: Človek kot umetniško delo. Sodelovanje na pogovoru v okviru Sve- tovnega etosa Slovenije ob 20-letnici revije Vzgoja. Ljubljana, Mestna knji- žnica, 23. IV. 2019. Komelj M.: Bratuševa slikarska afirmacija življenja. Govor ob otvoritvi jubilejne razstave ob 70-letnici Lucijana Bratuša. Ajdovščina, Lokarjeva galerija, 10. V. 2019. Komelj M.: Kulturna dediščina v porečju Krke in Kolpe. Referat na posvetu Do- lenjske akademske pobude Čezmejno e-sodelovanje v e-regiji. Novo mesto, Kulturni dom Janeza Trdine, 22. V. 2019.

200 Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave akademika Andreja Jemca Vse, kar je … (akrilne slike iz let 2018 in 2019). Ljubljana, Galerija AS, 19. VI. 2019. Komelj M.: Govor na otvoritvi razstave Anite Indihar Dimic in Natalije Juhart. Ljubljana, galerija Srečišče, Hostel Celica, 24. IX. 2019 Komelj M.: Predstavitev nagrajenca Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za življenjsko delo prof. Črtomira Freliha. Kranj, Galerija Zavoda za spomeniško varstvo, 1. X. 2019. Komelj M.: Govor ob otvoritvi jubilejne razstave akrilnih slik Jožeta Spacala Življenje v eksploziji. Cerje, Pomnik miru, 2. X. 2019. Komelj M.: Življenje z umetnostjo. Odlomek iz istoimenske knjige je bil vklju- čen v scenarij slavnostne akademije ob 100-letnici Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. 24. IX. ga je v Cankarjevem domu v Ljubljani povedal igralec Aljaž Jovanović. Komelj M.: Pogovor o Lojzetu Gostiši. Spraševal je Miha Naglič. Žiri, kulturni dom, 26. IX. 2019. (Prireditev po odkritju spominske plošče in projekciji TV filma o Izidorju Cankarju.) Komelj M.: O Severinu Šaliju in Francetu Piberniku. Govor na predstavitvi Pi- bernikove knjige o Severinu Šaliju. Novo mesto, knjižnica Mirana Jarca, 15. X. 2019. Komelj M.: Predstavitev likovne monografije Andreja Jemca Vse, kar je ..., Lju- bljana, tiskovna konferenca na Slovenski matici, 19. XII. 2019. Komelj M.: O umetnosti Andreja Jemca. Sodelovanje v pogovoru z umetnikom ob izidu monografije. Pogovor je vodila Ignacija Fridl Jarc. Ljubljana, Slo- venska matica, 23. XII. 2019. SODELOVANJE V TV ODDAJAH Komelj M.: Izjave o zgodovini in pomenu Prešernovih nagrad, predvajano na Prešernov praznik TV Slovenija, 8. II. 2019. Komelj M.: O pomenu umetnosti. TV Slovenija, oddaja Obzorje duha, 3. II. 2019. Komelj M.: Izjava o pomenu Slovenske matice. TV Slovenija, Dnevnik, 4. II. 2019. Komelj M.: Otoki svetlobe. Režija Alma Lapajne. Vloga v dokumentarnem fil- mu o M. Komelju. TV Slovenija 2, 16. V. 2019 (ponovitev); TV Slovenija 1, 30. V. (ponovitev) in TV Slovenija 2, 11. IX. 2019 (ponovitev). Komelj M.: Izjava o ilustratorki Jelki Reichman. TV Slovenija 1, Tednik, 20. V. 2019. Komelj M.: Temna stran meseca v luči likovne ustvarjalnosti 20 let pozneje. Temna stran meseca II. Predvajanje prispevka z mednarodne konference Študijskega centra za narodno spravo, 2019. Druga ponovitev prispevka na TV 24. Komelj M.: Sodelovanje v TV oddaji o Novem mestu Mestne panorame. Novo mesto, 24. VI. 2019. Dvakrat predvajano na TV Slovenija 18. XII. 2019.

201 SODELOVANJE V RADIJSKIH ODDAJAH Komelj M.: O Stanetu Kregarju in sodobni cerkveni slovenski umetnosti. Ob razstavi v zavodu sv. Stanislava. Radio Slovenija, Kulturni fokus. 6. II. 2019. Komelj M.: O letošnji Prešernovi proslavi. Izjava za STA. 7. II. 2019. Komelj M.: Temna stran meseca v luči slovenske likovne umetnosti 20 let pozneje. Ljubljana, Radio Ognjišče, oddaja Moja zgodba, 28. VII. 2019. Zvočni posnetek z mednarodne konference Študijskega centra za narodno spravo v Državnem svetu 13. XI. 2018. Komelj M.: Pogovor o umetnosti Jožeta Spacala. Radio Koper, 2. X. 2019. Komelj M.: Pogovor o umetnosti Jožeta Spacala. Radio Robin, Nova Gorica, 2. X. 2019. UREDNIŠTVO Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; član uredni- štva knjižnih izdaj SDLK.

Janko Kos OBJAV E Kos J.: Nova filozofska branja Cankarjevih del. V: Akademijski pogledi na Can- karja, ur. Jesenšek M. in Kos J. Razprave–Dissertationes XCIII, Ljubljana : SAZU, 2019, 72–79. Kos J.: Prešernova pesniška misel o smrti. V: Poezija in smrt pesnikov sta življe- nje, ur. Zajc N., Ljubljana : Založba ZRC, 2019, 75–80. Kos J.: Skrb za kulturno dediščino. Demokracija XXIV (3) : 41 (2019). Kos J.: Priče sedanjosti FF. V: Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, 2019, 126–128. Kos J.: Čas za nov obrat k literarni klasiki. V: Klasična Beletrina, Ljubljana : Beletrina, 2019. Kos J.: Hrepenenje po lepem – naš pogovor: dr. Janko Kos. V: Vzgoja, revija za učitelje, vzgojitelje in starše, letnik XXI/3, št. 83, str. 19–22. Kos J.: Skrbno izbrani književni klasiki. Intervju, Delo, 8. 11. 2019, str. 12. Kos J.: Potreba po živi duhovni kulturi. pogovor: Lokar A., Slovenski čas 115, november 2019, str. 4–5. DRUGO Kos J.: Pogovor o knjigi Iskanje slovenske poti, Nova TV 24, 5. 1. 2019. Kos J.: Uvodna beseda na Interdisciplinarnem mednarodnem simpoziju Oži- vljeni Vodnik, ob 200-letnici Valentina Vodnika, SAZU, 31. 1. 2019. Kos J.: Predavanje Ivan Cankar, krščanstvo in Cerkev, Cankarjeva knjižnica na Vrhniki, 5. 2. 2019. Kos J.: Kaj je narobe s kulturno politiko Evrope in Slovenije?, referat na javni tribuni Zbora za republiko, 3. 4. 2019. Kos J.: Pogovor z Andrejem Lokarjem o literaturi in filozofiji, Trubarjeva hiša liteature, 9. 5. 2019.

202 Kos J.: Sodobne etike in krščanski etos, predavanje v Združenju univerzitetnih izobraženk Slovenije, 13. 5. 2019. Kos J.: Ivan Cankar in primerjala književnost, predavanje na Filozofski fakulteti, 4. 6. 2019. Kos J.: Slovenski narod, pogovor na Novi univerzi, 20. 6. 2019. Kos J.: Slovenska literarna veda na Filozofski fakulteti ob njeni stoletnici, 24. 9. 2019. Kos J.: Duhovnost v vzgojnem procesu, predavanje v Društvu slovenskih katoli- ških pedagogov, Slom pri Ponikvi, Na Slomškov dan, 28. 9. 2019. Kos J.: Ivan Cankar na maturi, predavanje na Filozofski fakulteti za učitelje slovenščine, 30. 9. 2019. Kos J.: Ob tridesetletnici padca berlinskega zidu, pogovor na Novi TV 24, 8. 11. 2019. Kos J.: Žiga Zois kot osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva, predavanje na simpoziju ob dvestoletnici smrti barona Zoisa, ZRC SAZU, 21. 11. 2019. Kos J.: O Danetu Zajcu ob devetdesetletnici rojstva, predavanje na Tretji univerzi, 13. 12. 2019. Kos J.: Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo, predavanje v Združenju za slovensko besedo, 19. 12. 2019.

Hojka Kraigher OBJAV E Mrak T., Kraigher H.: Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih = Effects of drought on tree fine roots and ectomycor- rhiza in forest ecosystems. Acta Silvae et Ligni, 2019, 120, 1–12. Železnik P., Westergren M., Božič G., Eler K., Bajc M., Helmisaari H.-S., Hor- vath A., Kraigher H.: Root growth dynamics of three beech (Fagus sylvatica L.) provenances. Forest Ecology and Management, 2019, 431, 35–43. Stojnić S., Avramidou E. V., Fussi B., Westergren M., Orlović S., Matović B., Tru- dić B., Kraigher H., Aravanopoulos F., Konnert M.: Assessment of genetic diversity and population genetic structure of Norway Spruce (Picea abies (L.) Karsten) at its Southern lineage in Europe: implications for conservati- on of forest genetic resources. Forests, 2019, 3, čl. 258, 15 str. Bakker M., Brunner I., Ashwood F., Bjarnadottir B., Bolger T., Børja I., Carnol M., Cudlin P., Dalsgaard L., Erktan A., Kraigher H., Mrak T., et al.: Below- ground biodiversity relates positively to ecosystem services of European forests. Frontiers in forests and global change, 2019, 2, št. 6, 23 str. Unuk T., Martinović T., Finžgar D., Šibanc N., Grebenc T., Kraigher H.: Root- -associated fungal communities from two phenologically contrasting Silver Fir (Abies alba Mill.) groups of trees. Frontiers in plant science, 2019, 10, čl. 214, 11 str.

203 Katanić M., Orlović S., Grebenc T., Bajc M., Pekeč S., Drekić M., Kraigher H.: Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in Serbia. IForest, 2019, 12, 43-50. Shi W.-G., Liu W., Yu W., Zhang Y., Ding S., Li H., Mrak T., Kraigher H., Luo Z.-B.: Abscisic acid enhances lead translocation from the roots to the leaves and alleviates its toxicity in Populus x canescens. Journal of hazardous materials, 2019, 362, 275-285. Mrak T., Štraus I., Grebenc T., Gričar J., Hoshika Y., Carriero G., Paoletti E., Kraigher H.: Different belowground responses to elevated ozone and soil water deficit in three European oak species (Quercus ilex, Q. pubescens and Q. robur). Science of the total environment, 2019, 651, 1310-1320. Kraigher H., Westergren M.: Obnove gozdov se bomo morali lotiti načrtno in strokovno. Eko dežela, 2019, 4, 14–15. Kraigher H.: Resolucija o razvoju kmetijstva, predelave hrane in podeželja zane- marja gozdarstvo. Eko dežela, 2019, 4, 24. Kraigher H.: Ključne naloge na področju rabe zemljišč za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Eko dežela, 2019, 4, 25. Krajnc N., Simončič P., Kutnar L., Žlindra D., Piškur B., Ogris N., Kraigher H., Božič G., Skudnik M., Triplat M.: Raziskovalno delo kot del javne gozdar- ske službe = Research work as a part of public forestry service. Gozdarski vestnik, 2019, 77, 9, 346–359. Kraigher H., Božič G., Dovč N.: Seznam gozdnih semenskih objektov : stanje na dan 1. 1. 2019. Uradni list Republike Slovenije, 2019, 29, 5, 170–179. Brus R., Kraigher H., Diaci J., Ogris N., Westergren M., Humar M.: Uporab- nost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 8–12. Gričar J., Lavrič M., Eler K., Hafner P., Mrak T., Zavadlav S., Ferlan M., Štraus I., Šibanc N., Vodnik D., Kraigher H.: Odziv puhastega hrasta (Quercus pubescens) na Podgorskem krasu na ekstremne vremenske dogodke. V: Kraig- her H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 23–26. Westergren M., Božič G., Brus R., Grebenc T., Jarni K., Železnik P., Kraigher H.: Poznavanje genetike in biologije drevesnih vrst je pomembno za izvajanje obnove v gozdovih. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 36-42. Gričar J., Lavrič M., Eler K., Hafner P., Mrak T., Zavadlav S., Ferlan M., Štraus I., Šibanc N., Vodnik D., Kraigher H.: Odziv hrasta (Quercus pubescens) na

204 Podgorskem krasu na ekstremne vremenske dogodke. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 23–26. Kraigher H., Bajc M., Božič G., Brus R., Jarni K., Westergren M.: Forests, forestry and the Slovenian forest genetic resources programme. V: Šijačić-Nikolić M. (ur.), Milovanović J. (ur.), Nonić M. (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing climate. 1st ed. Cham: Springer, Advances in Global Change Research, 65. 2019, cop. 2018, str. 29–47. Brus R., Božič G., Kraigher H., Jarni K.: Register of Wild Cherry (Prunus avium L.) Plus Trees in Slovenia. V: Šijačić-Nikolić M. (ur.), Milovanović J. (ur.), Nonić M. (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing climate. 1st ed. Cham: Springer, Advances in Global Change Research, 65. 2019, cop. 2018, str. 271–275. Božič G., Kraigher H.: International European Beech provenance trial Kamen- ski hrib/Straža in Slovenia. V: Šijačić-Nikolić M. (ur.), Milovanović J. (ur.), Nonić M. (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing climate. 1st ed. Cham: Springer, Advances in Global Change Research, 65. 2019, cop. 2018, str. 277–282. DRUGO Kraigher H.: Semenarski praktikum in postopki v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu – 2. prenovljena izdaja: predavanje na delavnici »Ohranja- nje gozdnih genskih virov - pravilniki in praksa«, Ljubljana, 10. oktober 2019. Kraigher H.: Sustainable' forestry in SEE - China in the late Anthropocene : presented at United nations climate change conference, COP 24, Katowice, 17. 12. 2018. Kraigher H (ur.) Gozd in podnebne spremembe : povzetki referatov znanstvenega srečanja Gozd in les, Ljubljana, 28. novembra 2019. Ljubljana: Studia Forestalia Slovenica, 163. Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slove- nica, 2019, 43 str. Kraigher H. (urednik), Humar M. (urednik). Klimatske spremembe in gozd. 1. izd. Studia Forestalia Slovenica, 162. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 66 str. Kraigher H. (glavna ur. 2015–). Lifegenmon novice. Ljubljana: Gozdarski inšti- tut Slovenije, Založna Silva Slovenica, 2015–. Ratej M. (avtor, oseba, ki intervjuva), Gregorič M.: Vse živo. 5, Rastline - špeku- lantke in altruistke!. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019, Frekvenca X, 148. https://val202.rtvslo.si/2019/03/frekvenca-x-148/.

205 Aljoz Kralj OBJAV E Kralj A.: O pričujoči knjigi. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933– 2000, str. 5–8. Kralj A.: Med elektronsko mikroskopijo in elektromedicino. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, str. 29–48. Kralj A.: Funkcionalna električna stimulacija FES. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, str. 55–100. Kralj A.: Pogovor z Miro Veselom. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, str. 309–319. Kralj A.: Vzpostavljanje nove podobe Univerze v Ljubljani; Zapis izbranih spominov, Universitatis labacensis rector fui, Spomini na rektorska leta, ur. Pejovnik S. in Smolej T., Univerza v Ljubljani, ob stoletnici delovanja, UL 100, Ljubljana 2019, str. 91–138. DRUGO Kralj A. (ur.): Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2019, str. 394. Kralj A., Leban I.: O delovanju akreditacije univerz v Evropi, Od minimalnih standardov k odličnosti, Posvet o kakovosti v visokem šolstvu, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, NAKVIS, Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 7. maja 2019.

Andrej Kranjc Kranjc A.: 18th century world´s depths record?. V: Mulaomerović J. (ur.). Proce- edings of the International Symposium on Hy[!]story of Speleology and Kar- stology in Alps, Carpathians, and Dinarides, ALCADI 2018. Sarajevo: Center for Karst and Speleology. 2019, str. 37–44. Kranjc A.: Geografski oris prostora. V: Tam med Malo in Véliko goró : slovstvena folklora Ribniške doline. 1. natis. Ribnica: Miklova hiša. 2019, str. 44–51. Kranjc A. (avtor, ur., fotograf), Kariž S. (avtor, ur.), Paternost S. (avtor, ur.), Polak S., Berčon M. (urednik): De grot van Postojna : [toeristische gids]. Po- stojna: Postojnska jama, 2019. 94 str. Kranjc A. (avtor, ur., fotograf), Kariž S., Paternost S., Polak S.: La gruta de Po- stojna : [guía turistica]. Postojna: Postojnska jama, 2019. 94 str. Kranjc A. (avtor predgovora v:) Juvanec B. Slovenija, arhitektura in dediščina. 1. izd. Ljubljana: i2: SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2019, str. 4–5. Lučić I.: Presvlačenje krša : povijest poznavanja Dinarskog krša na primjeru Popo- va polja. Zagreb; Sarajevo: Synopsis; Široki Brijeg: Multi-trade.

206 Janez Kranjc OBJAV E Kranjc J.: Die Zeit der Illyrischen Provinzen im slowenischen kollektiven Ge- dächtnis. V: Hamza G. (ur.), Hlavačka M. (ur.), Takii K. (ur.). Rechtstransfer in der Geschichte : Internationale Festschrift für Wilhelm Brauneder zum 75. Geburtstag. Berlin [etc.]: P. Lang. cop. 2019, str. 201–217. Kranjc J.: Gregor Krek, njegovo delo v pravosodju in prispevek k oblikovanju pravosodne knjižnice, Slovenski pravniki in začetki slovenske državno- sti, Tematska številka revije Prispevki za novejšo zgodovino, Vol 59 No 2 (2019), https://ojs.inz.si/pnz/issue/view/19. Kranjc J.: Ulp. D. 6, 1, 9 – Nochmals zum Problem der Passivlegitimation bei der rei vindicatio, Perpauca terrena blande honori dedicata pocta/ Petro- vi Blahovi k nedožitým 80. narodeninám, Trnavská univerzita v Trnave, Právnická fakulta, 2019, str. 253–267. Kranjc J.: Nekaj misli o pouku tuje pravne terminologije ter razumevanju in prevajanju tujejezičnih pravnih besedil. V: Jemec Tomazin M. (ur.), et al. Med jasnostjo in nedoločenostjo : pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba: Pravna fakulteta, 2019. Str. 329–343, 448–449, 486. Zbirka Pravna obzorja, 54. Kranjc J.: Privilegia ne inroganto, v tisku za Collection of papers in Honor of Professor Srđan Šarkić, Beograd. DRUGO Kranjc J. (soorganizator) Poletna šola avstrijskega prava (v sodelovanju s Pravno fakulteto dunajske univerze). Kranjc J. (soorganizator) Poletna šola ruskega prava (v sodelovanju s Pravnim inštitutom Irkutske državne univerze). Kranjc J. (soorganizator) Skupni seminar pravnih fakultet univerz iz Ljubljane in Leipziga z naslovom Zakon in milost – Pravo v Evropi med togo veljavo in gibko uporabo« (Gesetz und Gnade – Recht in Europa zwischen strikter Geltung und flexibler Anwendung). Kranjc J. (soorganizator) poletna šola francoskega in evropskega prava (v sodelovanju s pravno fakulteto univerze iz Poitiersa; glavna organizatorka Kramberger Škerlj J.). Kranjc J. (vodja) Mednarodni forum, Pravna fakulteta.

Jože Krašovec OBJAV E Krašovec J.: Božja pravičnost med kaznovanjem in odpuščanjem v hebrejski Bibliji = God's Justice between Punishment and Forgiveness in the Hebrew Bible. Bogoslovni vestnik, 2019, letn. 79, št. 4, str. 877–890. Krašovec J.: The Development of St Jerome's Views on the Translation and Inter-

207 pretation of the Holy Bible (uvodno plenarno predavanje) V: Hieronymus noster: Mednarodni simpozij ob 1600-letnici Hieronimove smrti, Ljubljana 23.–26. oktobra. cop. 2019, str. 9. Krašovec J.: Conversion of the Nations according to Isaiah 19:16-25. V: 23rd Congress of the International Organization for the Study of the Old Testa- ment, Aberdeen, 4-9 August 2019. Aberdeen: University. cop. 2019, str. 152. Krašovec J.: Izzivi v prevajanju Svetega pisma. Virtuti & musis, 2019, letn. 56, št. 1, str. 17–18. Krašovec J.: Biblična arheološka zbirka, sad Božje milosti. Edinost in dialog, 2019, letn. 74, št. 1, str. 381–84. DRUGO Dovjak M., Krašovec J.: Vloga in pomen posameznika v procesu graditve stavb (predavanje) : Ljubljana, 26. 2. 2019, Dvorana Slovenske matice. Krašovec J.: Ne boj se, če verjameš v Božjo navzočnost! : akademski profesor Jože Krašovec o uresničevanju mesijanskih napovedi. Družina. 2019, letn. 68, št. 51/52, str. 4–5. Krašovec J.: Kumranski rokopisi: prispevek v oddaji Obzorja duha, TVSLO 1, 27. jan. 2019. Krašovec J. (ur., prevajalec): Sveto pismo, Zgodovinske knjige : drugi del : jeruza- lemska izdaja. 1. izd. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca: Družina, 2019. 247 str. Krašovec J. (član ur. odbora 2001–) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo, 2001–. Krašovec J. (član ur. sveta 1997–) Bogoslovni vestnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1920–. Krašovec J. (član ur. sveta 2013–) Religious and sacred poetry. Kraków: Scholar- ly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolików »Eschaton«, 2013–. Krašovec J. (član ur. sveta 1997–) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Med- škofijski odbor za mladino, 1984/1985–. Krašovec J. (član ur. sveta 1995–) Vetus Testamentum. Leiden: Brill.

Ivan Kreft OBJAV E Kreft I., Germ M., Golob A., Ikeda K., Ikeda S., Vombergar B., Luthar Z.: Rutin and quercetin in buckwheat - genetics, evolution, plant protection, food science and nutrition. V: Advances in buckwheat research: proceedings of the 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 3-6 Sept. 2019, 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 2019. 93-98.

208 Germ M., Kacjan-Maršić N., Šircelj H., Kroflič A., Jerše A., Golob A., Gaberščik A., Stibilj V., Gadžo D., Park C. H., Kreft I.: Biofortification of buckwheat with mineral elements. V: Advances in buckwheat research : proceedings of the 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill Univer- sity, Shillong, Meghalaya, India, 3-6 Sept. 2019, 14th International Sympo- sium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 2019, 106–112. Park C. H., Kalam A., Park B. J., Germ M., Kreft I.: Effect of liquid SiO2 on plant growth, yield and rutin content of Tartary and common buckwheat. V: Advances in buckwheat research: proceedings of the 14th Inter- national Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shil- long, Meghalaya, India, 3-6 Sept. 2019, 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 2019, 144. Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: [Ajda] = [Buckwheat]: 2020. Ma- ribor: Društvo živilskih in prehranskih strokovnih delavcev SV Slovenije, 2019. 1 koledar (14 listov). Kreft I.: Akademik prof. dddr. Jože Maček: devetdesetletnik. Folia biologica et geologica, 2019, 60, 2, 5–6. Kreft I., Vombergar B.: Tatarska ajda – vir inovacij pri nas in v Evropi. V: No- vitete in izboljšave v mlinarstvu, pekarstvu ter slaščičarstvu, 16. slovenski simpozij mlinarstva, pekarstva in slaščičarstva »Mlinarstvo in pekarstvo«, 29. maj 2019, Portorož. [Ljubljana]: Robinson, 4–5. Pivk Kupirovič U., Kušar A., Pravst I., Kreft I.: Inovativnost pri razvoju žitnih izdelkov: izboljševanje sestave živil kot priložnost za proizvajalce. V: No- vitete in izboljšave v mlinarstvu, pekarstvu ter slaščičarstvu, 16. slovenski simpozij mlinarstva, pekarstva in slaščičarstva Mlinarstvo in pekarstvo, 29. maj 2019, Portorož. [Ljubljana]: Robinson. 5. Golob A., Kugovnik A., Kreft I., Gaberščik A., Germ M.: The interactions between UV radiation, drought and selenium in different buckwheat species = Interakcije med UV sevanjem, sušo in selenom pri različnih vrstah ajde. Acta biologica slovenica, 2019, 62, 57–66. Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Oves = Oats. Ljubljana: Kmečki glas, 2019. 120. Kreft I. Slovensko kmetijsko šolstvo in agronomija na Univerzi v Ljubljani pri razvoju slovenskega znanja, družbe in države. V: Lukšič, I. (ur.). Vloga Uni- verze v Ljubljani pri preoblikovanju naroda v državo, (Knjižna zbirka Stiči- šča). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. 2019, 155–158. Germ M., Vombergar B., Vogrinčič M., Golob A., Kreft I.: Tatarska ajda v Slo- veniji. Proteus: ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, sep. 2019, 82, 15–19.

209 Germ M., Árvay J., Vollmannová A., Tóth T., Golob A., Luthar Z., Kreft I.: The temperature threshold for the transformation of rutin to quercetin in Tar- tary buckwheat dough. Food chemistry, 2019, 283, 28–31. DRUGO Kreft I. (intervjuvanec) Das Superfood der Urzeit lässt sich vielfältig inse- tzen. Back Business: das Entscheider-Magazin für die Backbranche, 26. 1. 2019, no. 1, 18–19. Kreft I. (predavanje). Genetic research in Slovenia 1920-1990 : Colloquium of genetics 2019, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 30. 9. 2019. Kreft I. (predavanje). Factors influencing food preferences: Uppsala University, Department of Food, Nutrition and Dietetics, Uppsala, Sweden, September 23, 2019. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2016–) Folia biologica et geologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009–. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2017–) Fagopyrum. [Spletna izd.]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1981–.

Peter Križan OBJAV E Li H., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Azimuthal asymmetries of back-to- -back π±π± - (π0, η, π±)(π0, η, π±) pairs in e+e−e+e−annihilation. Physi- cal review.D. 2019, vol. 100, no. 9, str. 092008-1–092008-26. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.092008. Križan P.: Belle II in superKEKB : s pospeševalnikom na lovu za redkimi procesi. V: Kobal E. (ur.). Prebujanje plemenitosti in modrosti. Fizika osnovnih delcev. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Slovenska znanstvena fundacija, 2019. Str. 13–18. Pal B., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Starič M., et al., Belle Collaboration. Evidence for the decay B0→p¯pπ0B0Regula→pp¯π0. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 9, str. 091104-1–091104-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.091104. Mrvar M., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: First experience with Belle II Aerogel Rich detector. V: Batignani G. (ur.). Pro- ceedings of the Frontier Detectors for Frontier Physics, 14th Pisa Meeting on Advanced Detectors, 27 May to 2 June 2018, La Biodola, Isola d'Elba, Italy. Amsterdam: Elsevier, 2019. Vol. 946, str. 552–553. Nuclear instruments and methods in physics research, vol. 936. Resmi P. K., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Križan P., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: First measurement of the CKM angle ϕ3ϕ3 using B±→D(K0Sπ+π(−π0)K±B±→D(KS0π+π(−π0)K± decays. The

210 journal of high energy physics. 2019, vol. 2019, no. 10, str. 178-1–178-27. DOI: 10.1007/JHEP10(2019)178. Li Y. B., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: First measurements of absolute branching fractions of the Ξ+cΞc+ baryon at Belle. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 3, str. 031101-1–031101-8. DOI: 10.1103/PhysRevD.100.031101. Li Y. B., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: First measurements of absolute branching fractions of the Ξ0cΞc0 baryon at Belle. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 8, str. 082001-1–082001-7. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.082001. Križan P.: Izzivi fizike osnovnih delcev : (Dvorana SAZU, 20. septembra 2017). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 205–209. Lai, Y.-T., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Mrvar M., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Me- asurement of branching fraction and final-state asymmetry for the ¯B0→K0SK π±B¯0→KS0K π± decay. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 1, str. 011101-1–011101-9.DOI: 10.1103/PhysRevD.100.011101. Waheed E., Biswal∓ J. P., Bračko M.,∓ Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Stanič S., Starič M., et al., Belle Collaboration: Measurement of the CKM matrix element |Vcb||Vcb| from B0→D*−ℓ+νℓB0→D*−ℓ+νℓat Belle. Physi- cal review.D. 2019, vol. 100, no. 5, str. 052007-1–052007-32. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.052007. Yusa Y., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Na- nut T., Pestotnik R., Starič M. et al., Belle Collaboration: Measurement of time-dependent CPCP violation in B0→K0Sπ0π0B0→KS0π0π0 decays. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 1, str. 011102-1–011102-7. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.011102. Kaliyar A. B., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Starič M., et al., Belle Collaboration: Measurements of branching fraction and direct CPCP asymmetry in B±→K0SK0SK±B±→KS0KS0K± and a search for B±→K0SK0Sπ±B±→KS0KS0π±. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 3, str. 031102-1–031102-9. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.031102. Watanuki S., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pesto- tnik R., Stanič S., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., Et Al., Belle Collabora- tion: Measurements of isospin asymmetry and difference of direct CPCP asymmetries in inclusive B→XsγB→Xsγ decays. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 3, str. 032012-1–032012-13. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.032012. Yin J. Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Observation of

211 τ−→π−ντe+e−τ−→π−ντe+e− and search for τ−→π−ντμ+μ−τ−→π−ντμ+μ−. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 7, str. 071101-1–071101-9. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.071101. Sumihama M., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Observa- tion of Ξ(1620)0Ξ(1620)0 and evidence for Ξ(1690)0Ξ(1690)0 in Ξ+c→Ξ− π+π+Ξc+→Ξ−π+π+ decays. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 7, str. 072501-1-072501-7. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.072501. Mizuk R., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Starič M., et al., Belle Collaboration: Observation of a new structure near 10.75 GeV in the energy dependence of the e+e−→Υ(nS)π+π−e+e−→Υ(nS) π+π−(n=1,2,3n=1,2,3) cross sections. The journal of high energy physics. 2019, vol. 2019, no. 10, str. 220-1-220-26. DOI: 10.1007/JHEP10(2019)220. Lu P.-C., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pesto- tnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Obser- vation of B+→p¯Λ K+K−B+→pΛ¯K+K− and B+→¯pΛK+K+B+→p¯ΛK+K+. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 3, str. 032003-1-032003-9. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.032003. Guan Y., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Observation of transverse Λ/¯ΛΛ/Λ¯ hyperon polarization in e+e−e+e−annihilation at Belle. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 4, str. 042001-1–042001-8. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.042001. Jia S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Stanič S., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Search for Ω(2012)→KΞ( 1530)→KπΞΩ(2012)→KΞ(1530)→KπΞ at Belle. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 3, str. 032006-1–032006-11. DOI: 10.1103/PhysRevD.100.032006. Seong I. S., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Stanič S., Starič M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration. Search for a light CP-odd Higgs boson and low-mass dark matter at the Belle experiment. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 1, str. 011801-1–011801-8. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.011801. Chou P-.C., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Starič M., Šan- telj L., et al., Belle Collaboration: Search for B0→X(3872)γB0→X(3872)γ. Physi- cal review.D. 2019, vol. 100, no. 1, str. 012002-1–012002-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.012002. Kim J. B., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Mrvar M., Pe- stotnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Search for CPCP violation with kinematic asymmetries in the D0→K+K−π+π−D0→K+K− π+π−decay. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 1, str. 011104-1–011104-7. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.011104.

212 Garg R., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Sta- rič M., et al., Belle Collaboration: Search for the B→Y(4260)KB→Y(4260) K, Y(4260)→J/ψπ+π−Y(4260)→J/ψπ+π−decays. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 7, str. 071102-1–071102-8. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.071102. Bhardwaj V., Biswal J. P., Bračko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Sta- rič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Search for X(3872)X(3872) and X(3915)X(3915) decay into χc1π0χc1π0 in BB decays at Belle. Physi- cal review.D. 2019, vol. 99, no. 11, str. 111101-1–111101-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.111101. Seidl R., Biswal J. P., Bračko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Pesto- tnik R., Starič M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Transverse momen- tum dependent production cross sections of charged pions, kaons and pro- tons produced in inclusive e+e−e+e− annihilation at √ss =10.58 GeV. Physi- cal review.D. 2019, vol. 99, no. 11, str. 112006-1–112006-15. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.112006. DRUGO Križan P. (ur. 2007–) Journal of instrumentation. Bristol: Institute of Physics Publishing. Križan P. (ur. 2010–) Nuclear instruments and methods in physics research. Secti- on A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment. [Print ed.]. Amsterdam: Elsevier, 1984–.

Lojze Lebič NOVA DELA – PRVE IZVEDBE Lebič L.: Uvertura k Fauvel '86, za zbor in zvočni posnetek. NATISI PARTITUR Lebič L.: Diafonija, koncertino za klavir in orkester, natisnjeno z denarno po- močjo SAZU, Edicije DSS 1955, 2019. ZVOČNI ZAPISI – ZGOŠČENKE Lebič L.: Antologija, 4 CD z orkestralnimi, komornimi in zborovskimi deli skladatelja, Ljubljana : RTV Slovenija, ZKP, 2019 (besedilo k Antologiji je zapisal dr. Pompe G.). POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR) Lebič L.: Fauvel '86, vokalno instrumentalno scensko delo za soliste, zbor, glas- bila in trak, libreto Ukmar J. po Roman de Fauvel, prevod Menart J., Lju- bljana, 18. 5. 2019, Galussova dvorana, Cankarjev dom; Štanjel, 23. 8. 2019, Volčji grad; Ljubljana, 20. 10. 2019, Slovenska filharmonija; Prevalje, 23. 10. 2019. Izvajalci: APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dirigentka Bukovec J., tolkala Krevh F. in Bajde M., klavir Ferrini L., orgle Sevšek T., lutnja Gra- fenauer I. E., scenografija in kostumografija Vastl J., koreografija Tomášik M. in Fajdiga N.

213 Lebič L.: Od blizu in daleč, sedem podob za kljunaste flavte, 12. 2. 2019, Sloven- ska filharmonija, Ljubljana, kljunaste flavte Bajt M. Lebič L.: Invokacija (à Primož Ramovš) za saksofon in klavir, 11. 4. 2019, Sloven- ska filharmonija, Ljubljana, saksofon Omejc A., klavir Komar T. Lebič L.: Dogodki II za pihalni kvintet, 24. 4. 2019, Bežigrajska galerija, Ljublja- na, kvintet Slowind. Lebič L.: Za godala /Per Archi, 9. 10. 2019, Slovenska filharmonija, Ljubljana, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Lebič L.: Kako kratek je ta čas …, celovečerni koncert skladateljevih zborovskih in vokalno instrumentalnih del, 22. 11. 2019, Prevalje, Zbor Slovenske filharmonije, dirigentka Bukovec J.

Janez Levec OBJAVA Bombač A., Rek Z., Levec J.: Void fraction distribution in a bisectional bubble column reactor. AIChE journal. [Online ed.]. Apr. 2019, vol. 65, iss. 4, str. 1186–1197, DRUGO Levec J. (član ur. odbora 1998–) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Levec J. (član ur. sveta 2000–) Chinese journal of chemical engineering. Beijing: Chemical Industry Press, 1993–. Levec J. (član ur. odbora 2008–) International journal of chemical engineering. New York; Cairo: Hindawi Publishing Corporation, 2008–. Levec J. (član ur. odbora 2009–) International review of chemical engineering. Napoli: Praise Worthy Prize.

Jože Maček Maček J.: Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (1165–1941): zgodovina kartuzijanskih samostanov v Jurkloštru (1170–1199) in (1212–1595) ter proštije kanonikov (1200–1223), tamkajšnjega jezuitskega gospostva (1595–1773) ter državne domene (1744–1870) in zasebnega veleposestva (1870–1941). 504 strani, Ljubljana: Salve, 2019. Fitomedicinska bibliografija akademika zasl. prof. dddr. Jožeta Mačka: 1948- 2019 [urednik Trdan S.]. 235 strani, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bioteh- niška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2019. Adamič F., Maček J.: Zgodovina spremljanja pojava bolezni in škodljivcev na gojenih rastlinah v Sloveniji (od 15. do sredine 20. stoletja). 48 strani, Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2019.

214 Janez Matičič NOVA DEL A Matičič J.: Fantasia poetica za klavir in orkester op. 5 (1945, 2019). Matičič J.: 5 Fantazij za klavir op. 2 (1944, 1945, 2019). Matičič J.: Skladbe za klavir op. 9 (Nocturno, Melodie, Berceuse, Souvenir) (1943, 1944, 2019). TISKANO DELO Matičič J.: Koncert št. 2 za klavir in orkester op. 52, verzija za dva klavirja (1985), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2019, (Edicija DSS; št. 2204). IZVEDBE DEL Matičič J.: Suita za godalni orkester (Prélude, Danse, Sarabande, Finale) op. 24 (1951–55), Orkester Slovenske filharmonije, dirigent von Steinaecker P., znotraj cikla V novo leto z novo glasbo, Four Inventions, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija, Ljubljana, 18. januar 2019. Matičič J.: Géodes za klavir in tolkala (I. Žametni kristali, II. Prozorne ostrine, V. Zdrobljeni žarki) op. 57 (1998), Klavžar S. (tolkala), Barcza B. I. (klavir), »1. Teden sodobne glasbe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Pro- fesorji igrajo študente«, Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca, Ljubljana 12. februar 2019. Matičič J.: Sonata št. 1 za klavir (Allegro energico, Lento lugubre, Allegro vivace) op. 32 (1959/60), Radić V. (klavir), »Teden oddelka za instrumente s tipka- mi, Koncert pianistov, nagrajencev«, Dvorana Kazina, Kongresni trg, Lju- bljana, 8. maj 2019. Matičič J.: Chants za violino solo (I., II., III., IV.) op. 48 (1963–1980), Tokareva N. (violina), Festival Unicum, Društvo slovenskih skladateljev, Kogojeva dvorana, Ljubljana, 6. oktober 2019.

Igor Maver OBJAV E Maver I.: C. K. Stead’s campus novel Talking about O’Dwyer: Oxford, New Zea- land, Croatia, Greece. V: Fuchs D. (ur.), Klepuszewski W. (ur.). The campus novel: regional or global?. Leiden; Boston: Brill Rodopi, 2019, 154-165. Inter- nationale Forschungen zur allgemeinen und vergleichenden Literaturwis- senschaft, 199. Maver I.: Jože Žohar: A forgotten Slovenian migrant poetic voice from „down under“. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2019, [letn.] 52, [št.] 1/2, 47–57. Maver I.: The political and cultural transfer of ideas by way of American drama to Slovenian theater and literary criticism immediately after World War Two. V: Zacharasiewicz, W. (ur.), Irmscher, C. (ur.). Ideas crossing the Atlan- tic: theories, normative conceptions and cultural images. Wien: Austrian Academy of Sciences Press, cop. 2019, 295-308. Sitzungsberichte, Bd. 896.

215 DRUGO Maver I. (glavni ur. 2014–) Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1968–. Maver I. (član ur. odbora 2013–). Journal of language, literature and culture. [Tis- kana izd.]. Milton Park, Abingdon: Taylor & Francis: Australasian Univer- sities Language and Literature Association, 1953–. Maver I., gostujoči profesor na Fakulteti za filološke in kulturne študije Uni- verze na Dunaju. Maver I.: Priprava mednarodne konference EFACIS (Evropske zveze centrov za irske študije) na Univerzi v Ljubljani, s sodelovanjem Centra za irske študije Univerze na Dunaju, 28.–31. 8. 2019.

Jože Mencinger Mencinger J.: Social Property and the market in Populating No Man’s Land editor Janos Kovacs Lexington Books, 261–288. Mencinger J.: Did Yugoslav Planers Plan, Predict or Guess? in Mathematics, Methodology and Planning in Socialism, editor Janos Kovacs, 20 pages (forthcoming). Mencinger J.: Uneasy Symbiosis of Market and Socialism in Janos Kovacs, editor: Market Ideas in Socialism, (current research). Mencinger J.: Prihodkovna stran UTD v EU in EMU v knjigi: Enostavna ideja, ur. Dragoš S., Univerza v Ljubljani. Mencinger J.: O dveh idejah Veljka Rusa, v knjigi Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, ur. Toš N. FDV 2019. Mencinger J.: Država naj se raje zadolži pri prebivalstvu, Odvetnik, jesen 2019, 46–51. Mencinger J.: Zapadnom Balkanu su potrebne decenije da stigne razvijenu Evropu, Magazin Biznis, oktobar 2019, 25–28.

Zdravko Mlinar OBJAV I Mlinar Z.: Sociolog o Žirovskem besednjaku : sociološke refleksije o »Žiro- vskem besednjaku« in njegovem avtorju - lokalnem kulturnem animatorju. Žirovski občasnik : zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, 2019, letn. 40, št. 49, str. 214–216. Mlinar Z.: Prof. dr. Jan Makarovič (1934–2018) : nekrolog. Delo, 26. jan. 2019, letn. 61, št. 21, str. 31. DRUGO Mlinar Z.: Časovno-sociološka (spo)znanja in usmerjanje družbenih sprememb : prispevek na srečanju Sekcije za sociologijo časa Slovenskega sociološkega društva z nasl. »Razprava o planiranju in usmerjanju družbenih sprememb«, SAZU, Ljubljana, 15. jan. 2019.

216 Mlinar Z.: Odpiranje znanosti za izkustveno znanje : prebivalci kot (lokalni) raziskovalci : pristopno prepoznavanje relevantnih komponent »nepoklic- ne znanosti« (»citizen science«) : prispevek na okrogli mizi Prostor, vsak- danje življenje in družba (prostorska in okoljska sekcija) na Slovenskem sociološkem srečanju 2019: Znanost in družbe prihodnosti, Bled, 19. okt. 2019. Mlinar Z.: Nekaj misli o osebnosti, življenjski poti in sociološkem delovanju Velj- ka Rusa : prispevek ob predstavitivi knjig Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, SAZU, Ljubljana, 4. dec. 2019. Adam F., Mlinar Z. (diskutant), et al.: O (ne)povezovanju raznovrstnosti v znanosti in družbi : od individualnih zapisov k prepoznavanju temeljnih vprašanj sociologije kot znanosti in kot stroke : kritične (samo-)refleksije ob zborniku »Kakšna sociologija? Za kakšno družbo?« : razprava v okviru Sekcije za sociologijo časa, SSD, sejna soba SAZU, Novi trg 3, Ljubljana, 26. mar. 2019. Mlinar Z.: O sociološki razpetosti med aktualnostjo in teorijo : prispevek na predstavitvi knjige Franeta Adama: Med meritokracijo in populizmom, Inštitut za razvojne in strateške analize, Ljubljana, 12. dec. 2019. Mlinar Z.: Sociološke refleksije o »Žirovskem besednjaku« in njegovem avtorju - lokalnem kulturnem animatorju : predstavitev knjige Mihe Nagliča Žirovski besednjak, Knjigarna Konzorcij, Ljubljana, 16. okt. 2019. Gantar P., Kirn A., Mali F., Mlinar Z., Sorčan S., Pahor M. (diskutanti): Znanost in družbene spremembe v »post-socialisitčni« Sloveniji ter vizija prihodnosti : plenarna okrogla miza sekcij za sociologijo časa in sociologijo znanosti na Slovenskem sociološkem srečanju Znanost in družbe prihodnosti, Bled, 18. okt. 2019. Mlinar Z. (član ur. sveta 1981–) International journal of sociology and social policy. Hull: Barmarick Publications. Mlinar Z. (član ur. odbora 1991–) ISIG : Istituto di Sociologia Inter- nazionale. Gorizia: Istituto di Sociologia Internazionale, 1991–. Mlinar Z. (član ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. Ljubljana: Visoka šola za politične vede, 1964–. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–) Žirovski občasnik : zbornik za vsa vpra- šanja na Žirovskem. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–. Svetličič M. (ur.). The emerging new world order : new trends calling for new answers, (Teorija in praksa, letn. 56, posebna št.). V Ljubljani: Fakulteta za družbene vede, 2019. Str. 331–521.

217 Toš N., Jogan M., Uhan S.: Sociolog v dialogu : pogovor o knjigi, Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, 13. feb. 2019 : pogovor vodil Samo Uhan. Toš N.: Vrednote v prehodu XII. : Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah ISSP, ESS, EVS/WVS, SJM 1991-2018 : predstavitev knjige, Sončna soba Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Fa- kulteta za družbene vede, Ljubljana, 29. jan. 2019. Ule M., Kamin T., Švab A. (diskutantke): Zasebno je politično : kritične študije vsakdanjega življenja : Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, 6. 3. 2019. Glavič P., et al. Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in druž- be kot celote : posvet o Inovacijskem procesu v Sloveniji, SAZU, Novi trg 3, Ljubljana, 16. maj 2019.

Jožef Muhovič UM ET NIŠK A DEJAV NOST SAMOSTOJNE RAZSTAVE Muhovič J.: Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja: Finger- prints, april-maj 2019. Muhovič J.: Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (dekanat): Sre- čanje – slikarji in teoretiki: Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, 6. junij–6. oktober 2019. Muhovič J.: Ljubljana, Galerija Celica (Galerija Srečišče): Srečanje – slikarji in teoretiki: Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Jurij Selan, 27. avgust–20. september 2019. SKUPINSKE RAZSTAVE Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem, Dvorec Novo Celje: Tukaj. Nekoč in danes. Pregled likovnega dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške prakse v Savinjski dolini, 24. maj do 12. oktober 2019. Kranj, Makedonsko kulturno društvo »Sv. Cirila in Metoda«, Območno stiči- šče kulturnih društev Kranj – ZKD Kranj: Grafična dela predstavnikov ljubljanske grafične šole, 25. november–5. december 2019. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST ZNANSTVENE MONOGRAFIJE Muhovič J.: Vidno in nevidno. Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode, Ljubljana: Inštitut Nove revije. Zavod za humanistiko, 2018 (knjiga je z letnico 2018 izšla v marcu 2019). Bassin A., Muhovič J., Bizjak T.: Franc Novinc – monografija, Ljubljana: Modri- jan, 2019, str. 15–25 (Muhovič J., Svet skozi dioptrijo »kresne noči«: Arhetip kot atraktor, barva kot finesa. Premišljanja o slikarstvu Franca Novinca, str. 15–21 / The World through the Dioptre of a »Midsummer Night«: Archetype as an Attractor, Colour as a Finesse. Reflections on the Painting of Franc Novinc, str. 22–25).

218 RAZPRAVE IN ČLANKI Peršič J., Muhovič J.: Pred kozmičnim gobelinom (Intervju), v: Slovenski čas 107 (2019), str. 10–12. Muhovič J.: Slikar v postmodernem času – na primer jaz, v: Skalerič U. (ur.), Zbornik nastopnih predavanj novih izrednih čanic in članov Slovenske akademija znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019, str. 222–254. Muhovič J.: Rethinking Painting Style from the Phenomeno-Logical Perspective. Fine Art and Axiomatic Method, v: Phainomena, letn. 28, št. 108/109 (2019), str. 127–155. Muhovič J.: Knjiga o skritem življenju števil, v: Pavlič G. Na vrtiljaku števil, Lju- bljana: Mladinska knjiga, 2019, str. 4–5. Snoj V., Muhovič J.: Paul Cézanne, Marseillski zaliv, gledan iz L’Estaqua, in Allen Ginsberg, Cézannovi pristani, v: Monitor ISH: revija za humanistične in družbene znanosti, letn. 21, št. 1 (2019), str. 147–188. Muhovič J.: Preokvirjanja v noosferi. Spremembe v interakcijskih razmerjih med umetnostjo in humanistično znanostjo od razsvetljenstva do danes, v: Anna- les 29/4 (2019), str. 563–575. AKTIVNA UDELEŽBA NA ZNANSTVENIH SREČANJIH Muhovič J.: Die Kunst im Zeitalter der Epilogik. Zwischen dem primären und dem erweiterten Kunstfbegriff, koreferat k referatu prof. dr. Harrija Leh- manna z naslovom „Die Politisierung der Kunst. Kunst in Zeiten der poli- tischen Polarisierung“, Endpunkte und Neuanfänge – Ringvorlesungsreihe 2018/2019, Ljubljana: DAAD, UL Filozofska fakulteta & Slovensko-nemško društvo štipendistov (Alexander von Humboldt- und DAAD-Alumni Ve- rein Slowenien), 6. junij 2019. Muhovič J.: Likovna teorija med prezenco in esenco ali: kako pride stvarnost v teorijo in teorija v prostorski dogodek, uvodno predavanje na okrogli mizi »Umetnost in njena teoretska misel« v okviru razstave »Srečanje. Slikarji teoretiki: Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovič in Jurij Selan«; Lju- bljana: Hostel Celica, Galerija Srečišče, 13. september 2019.

Marko Marijan Mušič PROJEKTI Mušič M.: Osrednje ljubljansko pokopališče Žale, Osrednja aleja, Cardo celotnega pokopališča, idejni projekt. Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, tretja etapa prve faze širitve, žarno grobno polje, projekt za izvedbo. Mušič M.: Hiša slikarjev Adrijane in Janeza Bernika, Breznica pri Žirovnici, avtorske usmeritve in zasnove prenove in programske preobrazbe.

219 Mušič M.: Nova cerkev rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH, Križev pot (14 reliefnih plošč, ki bodo nadomestile v vojni uničene mozaike Ivana Dulčića), idejna zasnova. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev razglednih teras in Kapele križa na vrhu zvonika nove cerkve, idejna zasnova in izvedbeni projekt. Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev prezbiterija nove cerkve, idejna zasnova. REALIZACIJE Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, tretja etapa prve faze širitve, 1. faza izvajanja, žarne oaze in spremljajoče ureditve. Mušič M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, Gaj spomina II (območje spominskih plošč z imeni pokojnikov katerih pepel je razsipan v Obodnem parku), nadaljevanje urejanja. Mušič M.: Park spomina Teharje, avtorski nadzor nad obnovo (kulturni spomenik državnega pomena). Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, ureditev razglednih teras in Kapele križa na vrhu zvonika nove cerkve. OBJAV E Brutalist Calendar 2019: Limited Edition Monthly Calendar Celebrating Bru- talist Architecture, Blue Crow Media, London (oktober: Kulturni center, Spominski dom v Kolašinu arhitekta Marka Mušiča). Brutalist Calendar 2020: Limited Edition Monthly Calendar Celebrating Bruta- list Architecture, Blue Crow Media, London (april: Univerzitetno središče v Skopju arhitekta Marka Mušiča).

Marko Noč OBJAV E Radšel P., Kordiš P., Mikuž U., Cankar T., Lipar L., Noč M.: Akutni koronarni sindrom. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, Delovna skupina za preventivno kardiologijo, 2019. 32 str. Knafelj R., Radšel P., Noč M.: Akutni koronarni sindrom. V: Kremžar B. (ur.), et al. Intenzivna medicina : učbenik. Ljubljana: Slovensko združenje za intenzivno medicino (SZIM), 2019. Str. 295–300. Avsec M., Fister M., Noč M., Radšel P.: Alternating bundle-branch block in acute coronary syndrome. Cor et vasa. 2019, vol. 61, iss. 1, str. 68–71. DOI: 10.1016/j.crvasa.2017.12.013. Fister M., Knafelj R., Radšel P., Žličar M., Goslar T., Noč M.: Cardiopulmonary resuscitation with extracorporeal membrane oxygenation in a patient with profound accidental hypothermia and refractory ventricular fibrillation. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2019, vol. 9, iss. 1, str. 86–89. DOI: 10.1089/ther.2018.0011.

220 Keeble T. R., Karamasis G., Noč M., Sredniawa B., Aradi D., Nešković A., Arhe- den H., Erlinge D., Holzer M.: Effect of intravascular cooling on microva- scular obstruction (MVO) in conscious patients with ST-elevation myocardial infarction undergoing primary PCI : results from the COOL AMI EU pilot study. Cardiovascular revascularization medicine. 2019, vol. 20, iss. 9, str. 799–804.DOI: 10.1016/j.carrev.2018.09.014. Noč M.: Kako zmanjšati obseg ishemične nekroze pri akutnem srčnem infarktu? : (Dvorana SAZU, 10. maja 2018). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 297–299. Berden J., Steblovnik K., Noč M.: Mechanism and extent of myocardial inju- ry associated with out-of-hospital cardiac arrest. Resuscitation. [Print ed.]. May 2019, vol. 138, str. 1–7. DOI: 10.1016/j.resuscitation. 2019.02.026. Noč M. (intervjuvanec). Prof. dr. Marko Noč. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. [Tiskana izd.]. jan. 2019, leto 28, št. 1, str. 8–12. http://online.pu- bhtml5.com/agha/oszo/#p=8. Kurz M. C., Lyden P., Dae M., Noč M.: Studies targeting stroke and acute myocardial infarction. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2019, vol. 9, iss. 1, str. 8–12. DOI: 10.1089/ther.2018.29054.mck. Goličnik A., Bunc M., Noč M., Gorjup V.: Successful use of percutaneous ECMO and intra-aortic balloon support for a rescue valve in valve TAVR procedure in a patient in cardiogenic shock. Trends in transplantation. 2019, vol. 12, iss. 1, str. 1–3. https://www.oatext.com/successful-use-of-percutaneous-ecmo- -and-intra-aortic-balloon-support-for-a-rescue-valve-in-valve-tavr-procedure-in-a-patient-in-cardiogenic-shock.php, DOI: 10.15761/TiT.1000261. Noč M., Friberg H., Chien-Hung H., Empey P. E.: Therapeutic hypothermia in cardiac arrest. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2018, vol. 8, iss. 4, str. 195–198. DOI: 10.1089/ther.2018.29051.mjn. DRUGO Avbelj M., Masten I., Noč M., Triller Vrtovec K. (diskutanti): Akademski forum Nove univerze.Kriza zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji : 25. marec 2019, Ljubljana. Grdina I., Adam F., Noč M., Opara Krašovec U., Ihan A., Tomšič M., Zala- znik T., Komel D.: Okrogla miza o evalvaciji v znanosti oz. raziskovalno- -razvojni dejavnosti : Ljubljana, 1. 2. 2019. https://www.youtube.com/ watch?v=VhwHEGdfGo8. Noč M. (član ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za področje srčno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–.

221 Boris A. Novak KNJIGE Novak B. A.: Oblike neba : dragulji iz zakladnice pesniških oblik. (Zbirka Zlata bralka, zlati bralec.) Posebna darilna izd. Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS. Ljubljana: Mladinska knjiga: Društvo bralna značka Slovenije – ZPMS, 2019. 173 str., ilustr. Manček M. Novak B. A., Srebrnič M. (ur). Oblike sveta : pesmarica pesniških oblik. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2019. 3 zv. (357 str.). PREVODNA KNJIGA Maroević T., Novak B. A. (ur., pisec spremne besede, prevajalec). Štiriročno: (izbrane pesmi). Ljubljana: Slovenski center PEN: Slovenska matica, 2019. 107 str. ANTOLOGIJA: Novak B. A.: Vserimje / Uni-verse (translated by the author). V: Dotiki daljav / Touching the Distance : (Pesmi Prešernovih nagrajencev / Poems by Prešeren Award Recipients) 1991–1995, uredniška uvodna beseda Arnež M., Zorec B. Ilustr. Makuc V., str. 54–55. Zgornji Brnik: Fraport Slovenija, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2019. REVIALNE OBJAVE PESMI Novak B. A.: Ljubezen v času demokracije : hvalnice, žalostinke in grozljivke. Sodobnost, apr. 2019, letn. 83, št. 4, str. 406–420, portret. Novak B. A.: Filharmonični orkester : mladinski abonma. Sodobnost, nov. 2019, letn. 83, št. 11, str. 1458–1463, portret. Novak B. A.: Biljard na Malti : zrcalni spomin na Daphne Caruana Galizia. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.], 30. nov. 2019, letn 61, str. 2. SPREMNE BESEDE Novak B. A.: POETIKA=POETI-ka=po-ETIKA=poe-TI-ka : (o pesniški etiki Tonka Maroevića). V: Novak B. A.: (ur.), Maroević T. Štiriročno : (izbrane pesmi). Ljubljana: Slovenski center PEN: Slovenska matica, 2019, str. 4–12. Novak B. A.: Najbolj pogumna duša je Maruša : (o etiki in življenjski poetiki Maruše Krese). V: Krese M. Pesmi : izbor, (Literarna zbirka Goga). Novo mesto: Goga, 2019, str. 113–133. Novak B. A.: Srce, dom za Svetlanine Pesmi muce potovke. V: Kosec Ž. (ur.), Makarovič S. Pesmi muce potovke : zbrane pesmi za otroke. 1. natis. Ljublja- na: Sanje, 2019, str. 317–321. ČLANKI Novak B. A.: Oživitev epa od mrtvih : (Dvorana SAZU, 1. marca 2018). V: Si- moniti V. (ur.): Nastopna predavanja izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019, str. 257–296. Novak B. A.: Slovenščina med Babilonom, Bledom in ledom. Sodobnost, maj 2019, letn. 83, št. 5, str. 533–550.

222 Novak B. A.: Jančar kot borec in Drago kot soborec: (ob sedemdesetletnici obeh). Glasnik Slovenske matice, letn. 35, 2018, str. 205–209, portret. Novak B. A.: Pesem za Borko Pavićević : 1947–2019 (nekrolog). Delo, Sobotna priloga, 0350-7521. [Tiskana izd.], 13. jul. 2019, letn 61, str. 23. Novak B. A.: Pesma za Borku Pavićević : 1947–2019 (nekrolog). Beograd, Danas: dnevnik, 13.-14. jul. 2019. god. 23, br. 7957–7958, str. XIII. Novak B. A.: Komel D. Protestno pismo zoper uvajanje angleščine kot učnega jezika na slovenske univerze. Večer. [Spletna izd.], 28. jun. 2019. https://www. vecer.com/countdown-ali-obramba-slovenskega-ucnega-jezika-na-univerzah-pred-globalnim-ropom-10031007?mView=1&tmpl=component. Novak B. A.: Komel D.: Dovolj je!. Delo. [Spletna izd.], 19. jul. 2019. https://www. delo.si/mnenja.pisma.dovolj-je-208454.html. SIMPOZIJI Novak B. A.: Slovenščina med Biblosom in Babilonom, med Bledom in ledom : prispevek za znanstveni posvet Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj ma- terinščine je odvisen od nas samih : Dvorana SAZU, 14. jun. 2019. Novak B. A.: Zgodovina revije Sarajevski zvezki : prispevek na znanstvenem simpoziju Literatura v postsocialističnih kontekstih : Modra soba, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost 27. sep. 2019. Novak B. A.: Spol in spoštovanje : strategije kultiviranja razlik : izhodišča, organizacija in moderiranje istoimenskega znanstvenega posveta, ki sta ga Slo- venska akademija znanosti in umetnosti ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani priredili v Dvorani SAZU 14. nov. 2019. Novak B. A.: Uporniški študent in modrec, urednik in pisatelj, Marko in Uršič : prispevek za simpozij o delu prof. dr. Marka Uršiča v organizaciji Oddelka za filozofijo v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 15. nov. 2019. POMEMBNEJŠA LITERARNA BRANJA IN JAVNA PREDAVANJA Novak B. A.: (avtor, pripovedovalec). Zgodovina in pesniška zgodBovina : Veli- ka čitalnica NUK, Ljubljana, 8. feb. 2019. S sodelovanjem prof. dr. Janeza Vrečka, prof. dr. Lada Kralja, igralke Jožice Avbelj in glasbenika Janija Kovačiča. Novak B. A.: Pesnik na Filozofski fakulteti : Predavalnica 34, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 10. aprila 2019. V okviru projekta Govori FF ob stoletnici FF. Novak B. A.: V paralelki. Pesniški večer na sejmu akademske knjige Liberac Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljubljani 23. maj 2019. Novak B. A.: Recital na mednarodnem pesniškem festivali PoeMad v Madridu (skupaj z romunsko pesnico Ano Blandiana), 27. okt. 2019. INTERVJUJI IN JAVNE DISKUSIJE

223 Novak B. A. (intervjuvanec): Boris A. Novak (1953). V: Furlan B., Peterle O., Balažic M.: Slovenija in pika! 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019, 2. zv., str. 158–179, portret. Novak B. A. (intervjuvanec): Differences and respect for them are the wealth we have : exclusive for »The Bridge«. The Bridge : the magazine of Academia Balcanica Europeana, 2019, no. 4, str. 23–26, avtorjeva sl. https://bridge- -magazine.net/wp-content/uploads/2019/10/revista-nr-10-final.pdf. Novak B. A. (intervjuvanec): Boris A. Novak. Besedoholik: slovenskih študentov cajtng, štud. l. 2018/19, št. 8, str. 43–49, portret. Cirman A. (intervjuvanka), Novak B. A. (intervjuvanec), Anderluh G. (intervjuvanec), Stabej M. (intervjuvanec): Jezikovna razpotja slovenskega visokega šolstva : sodelovanje v oddaji Panoptikum, TV Slovenija, 1. program. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal, 11. sep. 2019. https://4.d.rtvslo.si/arhiv/ panoptikum/17463701. Novak B. A. (diskutant), Jeffs N. (diskutant), Slapšak S. (diskutantka), Tuma T. (diskutantka). Okrogla miza na temo sovražnega govora : Ljubljana, Mestna hiša, 4. nov. 2019.

Boris Pahor Pahor B.: Cittadino. Corriere della sera. [Testo stamp.]. 17 marzo 2019, anno 144, n. 65, str. 52. Fontaine G. (ur., avtor), Carrière J.-C., Pahor B., Hessel S.: Et si c'était à refai- re : chemins de Boris Pahor : suivi d'un entretien inédit de Boris Pahor et de Stépahne Hessel avec Jean-Claude Carrière. Paris: Pierre-Guillaume de Roux, 2019. 171 str.

Boris Paternu Paternu B.: Vprašanje novega branja Ivana Cankarja, Akademijski pogledi na Cankarja, Razprave XXIII, Razred za filološke in literarne vede SAZU, 1919, str. 11–16. Paternu B.: Ne pozabimo Ivana Prijatelja, Slavnostni zbornik ob 100-letnici Fi- lozofske fakultete v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, 2019, str. 132–134. Paternu B.: Pripoved Ivanke Hergold, spremna beseda, Ivanka Hergold, Nož in jabolko, Slovenska matica, Ljubljana 2019, str. 127–135.

Marijan Pavčnik OBJAV E Pavčnik M.: Človekovo dostojanstvo in ustava. Odvetnik : glasilo Odvetniške zbornice Slovenije, poletje 2019, leto 21, št. 3, str. 7–11, z avtorj. sl. http:// www.odv-zb.si/upload/revija/ODVETNIK%20st-91.pdf.

224 Pavčnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheinungen: unter besonderer Berücksichtigung der Situation in Slowenien. V: Schweighofer E. (ur.), et al. Formalising jurisprudence = Formalisierung der Jurisprudenz : Festschrift für Hajime Yoshino : liber amicorum, (Editions Weblaw, Liber amicorum, 5). Bern: Weblaw. 2019, str. 237–246. Pavčnik M.: Jezikovnost prava : razčlenitev nekaterih odprtih vprašanj. V: Je- mec Tomazin M. (ur.), et al. Med jasnostjo in nedoločenostjo : pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi, (Zbirka Pravna obzorja, 54). 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba: Pravna fakulteta. 2019, str. 87–109, 437, 487–488. Pavčnik M.: Vprašanje razlagalnega prvenstva : (Pravo kot sistem načel in pravil). V: Kambič M. (ur.), Škrubej K. (ur.), Accetto M., Odsev dejstev v pravu : da mihi facta, dabo tibi ius : liber amicorum Janez Kranjc. 1. natis. Ljubljana: Pravna fakulteta. 2019, str. 323–340. Pavčnik M.: Klasik slovenske pravne znanosti. V: Pavčnik M. (ur.), Pitamic L., Pravo in revolucija, (Zbirka Pravna obzorja, Mali format, 4). 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba. 2019, str. 9–15. Pavčnik M.: Questioning the moral understanding of law. V: Kassner J. J. (ur.), Starger C. (ur.). The value and purpose of law : essays in honor of M. N. S. Sellers. Stuttgart: F. Steiner. cop. 2019, str. 119–124. Cerar M., Novak A., Pavčnik M.: Uvod v pravoznanstvo : (učbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje). 3., pregledana, spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2019. 297 str. Pavčnik M.: Interpretativeness of the constitution and of laws. V: Schweighofer E. (ur.). Internet of things : Proceedings of the 22nd International Legal Infor- matics Symposium = IRIS : Tagungsband des 22. Internationalen Rechtsin- formatik Symposions. Bern: Weblaw. cop. 2019, str. 485–490. Pavčnik M.: Sobivanje ustavnih vrednot : pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-140/14 z dne 25. 4. 2018. Od- ločbe in sklepi Ustavnega sodišča, 2018, zv. 23, str. 156–158. http://odlocitve.us-rs.si/documents/97/d4/u-i-140-14-pritrdilno-lm-dr-pavcnik4.pdf. Pavčnik M.: Povratna veljava zakona hromi vladavino prava : pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-6/15, Up- 33/15, Up-1003/15 z dne 5. 7. 2018. Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča, 2018, zv. 23, str. 239–241. http://odlocitve.us-rs.si/documents/6d/9a/u-i-6-15-up- 33-15-up-1003-15-pritrdilno-lm-dr-pavcnik28.pdf. Pavčnik M.: Pomenska določljivost zakona : pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-181/16 z dne 15. 11. 2018, ki se mu pridružuje sodnik dr. Matej Accetto. Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča, 2018, zv. 23, str. 351–353. http://odlocitve.us-rs.si/documents/a4/fb/u-i-181- -16-pritrdilno-lm-dr-pavcnik3.pdf.

225 Pavčnik M.: (Razlagalni) pomen pravnih načel. Pravna praksa : PP [Tiskana izd.], 5. dec. 2019, leto 38, št. 47, str. 6–7. Pavčnik M.: Toga dobesedna razlaga zakona : odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. U-I-78/16, Up-384/16 z dne 5. 6. 2019. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2019. https://www.us-rs.si/media/u-i-78-16. up-384-16.odklonilno.lm.dr.pavcnik.pdf. Pavčnik M.: Ustavnoskladna razlaga priznanja krivde : pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. Up-186/15 z dne 4. 7. 2019. Ljub ljana: Ustavno sodišče RS, 2019. https://www.us-rs.si/media/up-186-15.-. pritrdilno.lm.dr.pavcnik.pdf. Pavčnik M.: Vprašanje pomenskega jedra : odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Marijana Pavčnika k odločbi št. Up-731/16, Up-742/17-22 z dne 14. 3. 2019, ki se mu pridružuje sodnica dr. Etelka Korpič - Horvat. Ljubljana: Ustav- no sodišče RS, 2019. http://odlocitve.us-rs.si/documents/96/85/up-731- -16-up-742-17-odklonilno-lm-dr-pavcnik3.pdf. Pavčnik M.: Vprašanje pristojnosti o pristojnosti : ločeno mnenje sodnika dr. Ma- rijana Pavčnika k odločbi št. U-i-6/17 z dne 20. 6. 2019. Ljubljana: Ustavno sodišče RS, 2019. https://www.us-rs.si/media/u-i-6-17.-.pritrdilno.lm.dr. pavcnika.pdf. DRUGO Pavčnik M.: Die Brüchigkeit der Menschenwürde : predavanje na 29th Wor- ld Congress of the International Association for the Philosophy of Law and Social Philosophy (IVR), University of Lucerne, 7.–12. jul. 2019. Pavčnik M.: Razlagalni pomen pravnih načel : predavanje na Šoli državnega odvetništva, Murska Sobota, 22. nov. 2019. Pavčnik M.: Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil) : predavanje na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 3. dec. 2019. Pavčnik M. (član ur. sveta 2012–2019) ARSP. Stuttgart: Steiner Verlag, 1964–. Pavčnik M. (član ur. odbora 2011–) Danube : law and economics review. [Printed ed.]. Brno: European Association Comenius, 2010–. Pavčnik M. (član ur. odbora 1997–) Isopoliteia. Athäena: Ant. N. Sakkoula. Pavčnik M. (član ur. sveta 2011–) Studia iuridica Cassoviensia. Košice: Univerzi- ta P. J. Šafárika v Košiciach, 2011–. Pavčnik M. (član ur. odbora 2019–) Pravni vjesnik : tromjesečni glasnik za pravne i društveno-humanističke znanosti Pravnog fakulteta Sveučilišta J. J. Stros- smayer u Osijeku. Osijek: Pravni fakultet, 1985–. Pavčnik M. (član ur. 1979–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Pavčnik M. (član ur. sveta 2003–) Revus : revija za evropsko ustavnost. [Tiskana izd.]. Ljubljana: GV Revije: Pravna praksa, 2003–.

226 Schweighofer E. (ur.), Araszkiewicz M. (ur.), Lachmayer F. (ur.), Pavčnik M. (ur.) Formalising jurisprudence = Formalisierung der Jurisprudenz : Festschrift für Hajime Yoshino : liber amicorum, (Editions Weblaw, Liber amicorum, 5). Bern: Weblaw, 2019. XVIII, 383 str. Pavčnik M. (ur. 1995−) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30). Leta 2019 sta izšli dve deli (št. 54 in mali format, št. 4). Pavčnik M. (ur. 2003−) Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba (št. 1−7), Uradni list RS (št. 8−16) in GV Založba (od št. 17). Leta 2019 je izšlo eno delo (št. 33).

Matija Peterlin Cary D. C., Rheinberger M., Rojc A., Peterlin B. M.: HIV Transcription Is Inde- pendent of Mediator Kinases. AIDS Res Hum Retroviruses. 2019. 35:710-7.

Raša Pirc Rožič B., Asbani B., Uršič Nemevšek H., El Marssi M., Pirc R., Koruza J., Malič B., Kutnjak Z.: Antiferroelectric materials as dielectric coolant. Abstract book: 2019 Confe- rence on Electronic Materials and Applications (EMA 2019), January 23- 25, 2019, Orlando, Florida. [S. I.] The American Ceramic Society, 2019. Str. 41. Rožič B., Asbani B., El Marssi M., Uršič Nemevšek H., Koruza J., Malič B., Pirc R., Mezzane D., Kutnjak Z.: Lead-free and antiferroelectric materials as electrocaloric coolants. International Symposium on Nanomaterials, Microstructure and Properties, TRAMP19, 7-9 November, 2019, Marakech, Morocco. Abstract book: [S.I.:s.l.], 2019, str. 36. Kutnjak Z., Novak N., Rožič B., Filipič C., Pirc R.: The ground state of relaxor ferroelectrics and enhancement of the electromechanical and electrocaloric responses near critical point. 30th Annual Workshop on Fundamental Physics of Ferroelectrics and Related Materials, January 27-30, Tampa, Florida. Abstract book: University of South Florida, 2019, str. 38–39.

Jože Pirjevec OBJAV E Pirjevec J.: Tito i tovariši : [monografija]. Naučnoe izd. Moskva; Sankt-Peter- burg: Nestor-Istorija, 2019. 632 str., [16] str. Pirjevec J.: Komintern i jugoslavskij eksperiment = Comintern and the Yugoslav experiment. V: Sorokin A. K. (ur.). Levaja al'ternativa v XX veke : drama idej i sud'by ljudej : k 100-letiju Kominterna : sbornik materialov mežduna- rodnoj naučnoj konferencii = The left alternative in the 20th century : drama

227 of ideas and personal stories : on the 100th anniversary of the Comintern : proceedings of the International Scientific Conference. Moskva: Rosspèn, 2019. Str. 114–117. Bogdanović A., Jenko M. (avtor, ur., prevajalec), Magaš Bilandžić L., Kosanović D., Merenik L., Nikolčić M., Penušliski K., Pirjevec J., Pirman A., Prelog P., Rafaelić D., Repe B., Sretenović D., Štrumej L., Udovičić I., Vrdlovec Z., Vrečko A., Žerovc B. (ur.): Na robu = On the brink : Moderna galerija, Ljubljana, [25. 4.-15. 9. 2019] : [vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929-1941) = the visual arts in the Kingdom of Yugoslavia (1929-1941) : mednarodna pregledna razstava = international survey exhibition]. Ljubljana: Moderna galerija, 2019. 445 str. DRUGO Pirjevec J. (član ur. odbora 2003–) Acta Histriae [Tiskana izd.]. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; = Capodistria; Muggia: Società storica del Litorale, 1993–.

Uroš Rojko NOVA DEL A Rojko U.: ObSession za harmoniko in tolkala, krstna izvedba: Helsinki, 7. 5. 2019, Dornik M. – akordeon, Kalle Hasokalo – tolkala. Rojko U.: Sfinga za simfonični orkester, krstna izvedba 12. 3. 2020, Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije, dirigentka Susnick J., Ciklus slovenski skladatelji mladim. Rojko U.: MArimbafoNIA za marimbo štiriročno ali 2 marimbi, krstna izvedba: 27. 10. 2019, Ljubljana, Metabonma, Duo Drumartica (Klavžar S., Bogolin J.). Rojko U.: Mikroludiji in petrazmi za kitaro in marimbo, krstna izvedba: Ljublja- na, 25. 10. 2019, rdeča dvorana Magistrata, Vidmar P. – marimba, Grafena- uer I. E. – kitara. Rojko U.: Share through the Air za flavto (tudi pikolo, alt in bas), kljunasto flavto (tudi tenor in kontrabas (paetzold), harfo in čembalo, krstna izvedba: Ljubljana, 8. 10. 2019, Festival UNICUM, ansambel Airborne Exten- ded Wien. Rojko U.: Bra(v)(tk)o za tenorski helikon solo (za Bratka Krivokapiča). Rojko U.: Dennoch za basklarinet. Rojko U.: IM-PROpiano - ciklus 6 etud za klavir solo. IZVEDBE DEL Rojko U.: Tangi I - V za harmoniko solo, Ljubljana, Koncertni atelje DSS, Grm N. – akordeon, 6. 3. 2019. Rojko U.: Tangi I - V za harmoniko solo Laško, Glasbena šola Laško-Rade- če, Grm N. – akordoen, 8. 3. 2019.

228 Rojko U.: Vox, Quasi neoliberamente, Monolog padlega angela, Ljubljana, kulturni center Španski borci, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 17. 3. 2019. Rojko U.: Quasi neoliberamente, Varaždin, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 25. 3. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Uroš Rojko: Ba- gatele za klavir in harmoniko, 31. 3. 2019. Rojko U.: Quasi neoliberamente, Celje, Narodni dom, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 2. 4. 2019. Rojko U.: Quasi neoliberamente, Maribor, Carpe Artem, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 4. 4. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga- tele za klavir in harmoniko, 5. 4. 2019. Rojko U.: Tango I (priredba za dve marimbi), Ribnica (SLO), Koncertni abonma, Klavžar S. & Bogolin J. – marimbi, 6. 4. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga- tele za klavir in harmoniko, 28. 4. 2019. Rojko U.: ObSession za harmoniko in tolkala (krstna izvedba), Helsinki, Helsin- ki Music Centre Km2-DUO (Dornik M. – akordeon, Hakosalo K. – tolkala); Sibelius Music Academy Helsinki – Rojko U.: predavanje o lastni glasbi, 7. 5. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga- tele za klavir in harmoniko, 12. 5. 2019. Rojko U.: Whose song, Peking, Central Conservatory of Music, Leo Herzog – akordeon, 18. 5. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Uroš Rojko: Ba- gatele za klavir in harmoniko, 25. 5. 2019. Rojko U.: Obsessions, št. 2, Ljubljana, Akademija za glasbo, Palača Kazina (Solo e da camera, Vzhodni blok), Erjavec E. & Volčjak N. – kljunasti flavti, 27. 5. 2019. Rojko U.: Tango I (priredba za dve marimbi), Bohinjska Bistrica, Kulturni dom Jožeta Ažmana, Klavžar S. & Bogolin J. – marimbi, 8. 6. 2019. Rojko U.: Simpatija za klavir 4-ročno, Atonkanon za ansambel Dice Song za ansambel, Ljubljanski zmaj za otroški zbor in klavir Monolog padlega angela za polklarinet, Tolmin, »Sožitje zvokov«, Portret Uroša Rojko, GŠ Tol- min, učenci in učenke, učitelji in učiteljice GŠ Tolmin, Rojko U.: polklarinet, moderatorka: Skočir K., 14. 6. 2019.

229 Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga- tele za klavir in harmoniko, 16. 6. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Mendelssohn Bartholdy F.: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Ba- gatele za klavir in harmoniko, 21. 6. 2019. Rojko U.: Pet tangov (1996) za harmoniko in klavir, Würzburg, Hochschule für Musik, koncertni večer razreda prof. Hussonga S., Sauer K.: akordeon, Ou- tekhin M.: klavir, 2. 7. 2019. Rojko U.: Tangi I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Medvode, cerkev sv. Valburge, SIN- -HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 4. 9. 2019. Rojko U.: Tangi I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Dravograd, Dvorec Bukovje, SIN- -HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 5. 9. 2019. Rojko U.: Tangi I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Ajdovščina, Lavričeva knjižnica, SIN- -HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 6. 9. 2019. Rojko U.: Balg-Kann, Berlin, Festival Pyramidale#18, Torkar N. – akordeon, 8. 9. 2019. Rojko U.: Tangos I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Ljubljana, atrij magistrata, SIN- HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 9. 9. 2019. Rojko U.: Septetto Fluido, Frankfurt am Main, Hochschule für Musik und Dar- stellende Kunst Mednarodna akademija ansambla Modern, 20. 9. 2019. Rojko U.: Share through the Air za flavte, kljunaste flavte, harfo in čembalo, Ensemble airborne extended, Grad Rače, 6. 10. 2019. Rojko U.: Share through the Air za flavte, kljunaste flavte, harfo in čembalo, En- semble airborne extended, Ljubljana, Festival Unicum, 8. 10. 2019. Rojko U.: Mikroludiji in Petrazmi za kitaro in marimbo, Ljubljana, rdeča dvorana Magistrata, Vidmar P. – marimba, Grafenauer I. E. – kitara, 25. 10. 2019. Rojko U.: MArimbafoNIA za marimbo štiriročno (krstna izvedba), Ljubljana, Metabonma, Duo Drumartica (Klavžar S., Bogolin J.), 27. 10. 2019. Rojko U.: Accordica I, Berlin, Klangwerkstatt Berlin, Scherer G. – harmonika, 10. 11. 2019. Rojko U.: Balg-Kann, Weimar, Hochschule für Musik Franz Liszt, Konzer- texamen – Schattenspiel, Torkar N. – harmonika, 1. 12. 2019. Rojko U.: Encounters za duo harmonik (1, 3, 4, 5, 7), Ljubljana, Palača Kazina, Akademija za glasbo Ljubljana, Udovič Kovačič T., Malgaj A. – harmoniki, 10. 12. 2019. DRUGO Rojko U.: SIGIC, Odzven, Pogovori (B. Žlender M.): http://www.sigic.si/uros-rojko-na-neki-nacin-sem-gotovo.html, 31. 8. 2019.

230 Blaž Rozman Rozman B. (član ur. odbora 2013–) Dataset papers in medicine. Cairo: Hindawi, 2013–. Rozman B. (član ur. odbora 2012–) Reumatologia. Rozman. [Tiskana izd.]. War- szawa: Instytut Reumatologiczny, 1963–. Rozman B. (član ur. odbora 2012–) World journal of immunology. Hong Kong: Baishideng Publishing Group Co., Limited.

Renata Salecl Salecl R.: Ideal prevaranta. Delo [Tiskana izd.], 23. nov. 2019, leto 61, št. 270, https://www.delo.si/sobotna-priloga/ideal-prevaranta-252387.html. Salecl R.: Ignoriram, torej obstajam. Delo, [Tiskana izd.], 23. feb. 2019, leto 61, št. 44, https://www.delo.si/sobotna-priloga/ignoriram-torej-obstajam-152397. html. Salecl R.: The imposture of the self-portrait. V: Ware B., et al. Francis Bacon : painting, philosophy, psychoanalysis, (Francis Bacon Studies, II). London; New York: The Estate of Francis Bacon Publishing: Thames & Hudson. 2019, str. 119–136. Salecl R.: Iskusstvo bolših dannyh: nevežestvo, mifyi i fantazija progressa. Hu- dožestvennyj žurnal, 2019, no. 109, str. 117–121. Salecl R. (intervjuvanec). Izgoreli smo zaradi krutosti in poniževanja na delovnem mestu. Zarja : slovenska družinska revija, 2019, letn. 5, št. 23, str. 6–8. Salecl R.: Koš za smeti. Delo. [Tiskana izd.], 10. avg. 2019, leto 60 [!], št. 183, https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kos-za-smeti-215580.html. Simončič K.: Kriminološka obravnava družbene škode na primeru potrošništva v oblačilni industriji : doktorska disertacija. Ljubljana: [K. Simončič], 2019. 303 str. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113140. Salecl R. (intervjuvanka). Kristina Jurkovič z Renato Salecl. Sodobnost, apr. 2019, letn. 83, št. 4, str. 392–405. Salecl R.: Krutost do sebe in drugih. Delo. [Tiskana izd.], 15. jun. 2019, leto 61, št. 136, https://www.delo.si/sobotna-priloga/krutost-do-sebe-in-drugih-194959.html. Salecl R., Soban B. (intervjuvanca): Renata Salecl in Branko Soban : izbira par- tnerja je bistveno manj razumska, kot se zdi. Ona plus, [Spletna izd.], 11. 7. 2019. https://onaplus.delo.si/dr-renata-salecl-in-branko-soban-izbira-par- tnerja-je-bistveno-manj-razumska-kot-se-zdi. Salecl R.: Originalni ponaredek. Delo, [Tiskana izd.], 5. okt. 2019, leto 61, št. 230, https://www.delo.si/sobotna-priloga/originalni-ponaredek-234420.html. Salecl R.: Strast do nevednosti v dobi velikega podatkovanja : (Dvorana SAZU, 18. aprila 2018). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih

231 članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2019, str. 143–150. DRUGO Salecl R.: Ljubezenske izbire : predavanje v okviru dogodkov Družabno družbeno, Mala drama, 14. november 2019. Salecl R.: Self-perception in times of post-truth : what can Francis Bacon's self- -portraits tell us about subjectivities in times of selfies? : predavanje v okviru predavanj Garage Museum of Contemporary Art and Moscow Art Magazine, June 19 2019, Moscow. Salecl R. (intervjuvanka) ˝Delam to, kar me neizmerno veseli˝ : častna občanka Renata Salecl. SGlasnik : med Uršljo in Pohorjem, 2019, letn. 8, št. 10, str. 3. Salecl R. (intervjuvanka) ˝Kadar smo v depresiji, ker smo izgubili službo, nam tablete ne bodo veliko pomagale!˝. Novice : Domžale, Kamnik, Mengeš, Tr- zin, Komenda, Moravče, Lukovica, 28. mar. 2019, leto 27, št. 4, str. 8–9, portret. Salecl R. (članica ur. sveta 2018–) The Lacanian review. Paris: New Lacanian school, 2016–. Salecl R. (članica ur. odbora 2005–) Law, culture and the humanities : a publication of the Association for the study of law, culture and humanities. London: Hodder, 2005–. Salecl R. (članica ur. 2008–) New formations. London: Lawrence & Wishart, 1987–. Salecl R. (članica ur. sveta 2015–) Savoirs et clinique : revue de psychanalyse. Ra- monville-Saint-Agne: Ed. Eres. Leskošek V. (ur.), Kodele T. (ur.), Mešl N. (ur.): Zaščita otrok pred nasiljem in za- nemarjanjem v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2019. 277 str.

Gregor Serša Milevoj N., Lampreht Tratar U., Nemec A., Brozic K., Sersa G., Cemazar M., Tozon N.: A combination of electrochemotherapy, gene electrotransfer of plasmid encoding canine Il-12 and cytoreductive surgery in the treatment of canine oral malignant melanoma. Res Vet Sci 2019; 122: 40-49. Racnik J., Svara T., Zadravec M., Gombac M., Cemazar M., Sersa G., Tozon N.: Electrochemotherapy with bleomycin in the treatment of squamous cell carcinoma of the uropygeal gland in cockatiel (Nymphus Hollandicus). Jo- urnal of Exotic Pet Medicine 2018; 29: 217-21. Niksic Takelj M., Prevc A., Kranjc S., Cemazar M., Todorovic V., Savarin M., Scancar J., Kosjek T., Groselj B., Strojan P., Sersa G.: Electrochemotherapy of radioresistant head and neck squamous cell carcinoma cells and tumor xenografts. Oncology Reports 2019; 41: 1658-68.

232 Campana L. G., Edhemovic I., Soden D., Perrone A. M., Scarpa M., Campanacci L., Cemazar M., Valpione S., Miklavcic D., Mocellini S., Sersa G.: Electro- chemotherapy – Emerging applications, technical advances, new indications, combined approaches, and multi-institutional collaboration. EJSO 2019; 45: 92e102. Zmuc J., Gasljevic G., Sersa G., Edhemovic I., Boc N., Seliskar A., Plavec T., Br- loznik M., Milevoj N., Brecelj E., Kos B., Izlakar J., Jarm T., Snoj M., Stukelj M., Miklavcic D., Cemazar M.: Large liver Blood vessels and bile ducts are not damaged by electrochemotherapy with bleomycin in pigs. Sci Rep 2019; 9: 3649. Racnik J., Svara T., Zadravec M., Gombac M., Cemazar M., Sersa G., Tozon N.: Electrochemotherapy with cisplatin for the treatment of a non-operable cutaneous fibroma in a cockatiel (Nymphicus hollandicus). New Zealand Veterinary Journal 2019; 67: 155-8. Campana L. G., Miklavcic D., Bertino G., Marconato R., Valpione S., Imarisio I., Vittoria Dieci M., Granziera E., Cemazar M., Alaibac M., Sersa G.: Elec- trochemotherapy of superficial tumors – Current status: Basic principles, operating procedures, shared indications, and emerging applications. Sem Oncol 2019; 46: 173-91. Modic M., Kovač J., Nicholls J. R., Kos Š., Serša G., Cvelbar U., Walsh J. L.: Tar- geted plasma functionalization of titanium inhibits polymicrobial biofilm recolonization and stimulates cell function. Applied Surface Science 2019; 487: 1176-1188. Kos S., Lopes A., Preat V., Cemazar M., Lampreht Tratar U., Ucakar B., Vanvarenberg K., Sersa G., Vandermeulen G.: Intradermal DNA vaccinati- on combined with dual CTLA-4 and PD-1 blockade provides robust tumor immunity in murine melanoma. PLOS One 2019; 14(5): e0217762. Ahčan U., Bartenjev I., Benedičič A., Bremec T., Dugonik A., Grošelj A., Gre- benšek N., Hočevar M., Jančar B., Luzar B., Mervic L., Ocvirk J., Pižem J., Rogl Butina M., Planinšek Ručigaj T., Serša G., Stojanović L., Stopajnik N., Strojan P., Tlaker V., Žgavec B.: Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomom / Recommendations for diagnosis, treatment and follow-up of patients with basal cell carcinoma. Onkologija 2019; 13: 74-95. Kos Š, Serša G. DNA vakcine za zdravljenje raka / DNA vaccines for cancer treatment. Onkologija 2019; 13: 34-39. Bošnjak M., Čemažar M., Serša G.: Kombinacija zaviralcev imunskih kontrol- nih točk z radioterapijo, kemoterapijo in tarčnim zdravljenjem. Farm Vestn 2019; 70: 187–195. Campana L. G., Kis E., Bottyan K., Orlando A., De Trlizi F., Mitsala G., Ca- reri R., Curatolo P., Snoj M., Sersa G., Valpione S., Qualigno P., Mowatt

233 D., Brizio M., Schrepler H.: Electrochemotherapy of advanced cutaneous angiosarcoma: A European register-based cohort study from International Network for Sharing Practice of electrochemotherapy (InspECT). Int J Surg 2019; 72: 34-42. Todorovic V., Prevc A., Niksic Zakelj M., Savarin M., Brozic A., Groselj B., Stro- jan P., Cemazar M., Sersa G.: Mechanisms of different response to ionizing irradiation in isogenic head and neck cancer cell lines. Radiation Oncology 2019; 14: 214. Brloznik M., Boc N., Sersa G., Zmuc J., Gasljevic G., Seliskar A., Dezman R., Ed- hemovic I., Milevoj N., Plavec T., Erjavec V., Pavlin D., Bosnjak M., Brecelj E., Lampreht Tratar U., Kos B., Izlakar J., Stukelj M., Miklavcic D., Cemazar M.: Radiological findings of porcine liver after electrochemotherapy with bleomycin. Radiol Oncol 2019; 53: 415-26. Cemazar M., Sersa G.: Recent advances in electrochemotherapy. Bioelectricity 2019; 4: 204-13.

Zorko Simčič OBJAVA Pibernik F., Simčič Z., (intervjuvanec): Dohojene stopinje. Pogovori in dokumenti 2000–2018. Beletrina, Ljubljana 2019 , 492 strani. POGOVORI: Simčič Z.: Ob izidu knjige Dohojene stopinje. Slovenska Matica, 18. junija 2019. Pogovarjal se je Nežmah B.

Uroš Skalerič OBJAVA Skalerič E., Gašpirc B., Skalerič U.: A longitudinal study of periodontal treatment needs in a population of Ljubljana over a thirty year period. Oral health & preventive dentistry, [Online ed.], 2019, vol. 17, no. 3, str. 243–249. https://ohpd.quintessenz.de/index.php?doc=abstract&abstractID=42400, doi: 10.3290/j.ohpd.a42400. DRUGO Skalerič U. (član ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev, 1945–.

Boris Sket OBJAV E Sket B.: Anchihaline (Anchialine) caves and fauna. V: White W. B. (ur.), Cul- ver D. C. (ur.), Pipan T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London [etc.]: Elsevier, Academic Press, cop. 2019. Str. 56–64, DOI: 10.1016/B978-0-12- 814124-3.00008-X.

234 Simčič T., Sket B.: Comparison of some epigean and troglobiotic animals regarding their metabolism intensity. Examination of a classical assertion. International journal of speleology. 2019, vol. 48, no. 2, str. 133–144. DOI: 10.5038/1827-806X.48.2.2251. Bizjak-Mali L. (avtor, fotograf), Sket B. (avtor, kartograf, fotograf): History and biology of the »black proteus« (Proteus anguinus parkelj Sket & Arntzen 1994; Amphibia: Proteidae) : a review. Folia biologica et geologica. 2019, letn. 60, št. 1, str. 5–37.DOI: 10.3986/fbg0049. Prevorčnik S., Remškar A., Fišer C., Sket B., Bračko G., Delić T., Mori N., Bran- celj A., Zagmajster M.: Interstitial fauna of the Sava River in Eastern Slove- nia. Natura Sloveniae : revija za terensko biologijo. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 21, št. 2, str. 13–23. Karaman G. S., Sket B.: New genus and species of the family Niphargidae (Cru- stacea: Amphipoda: Senticaudata), Chaetoniphargus lubuskensis gen. nov., sp. nov. from Croatia. Zootaxa. 2019, vol. 4545, no. 2, str. 249–263. http:// dx.doi.org/10.11646/zootaxa.4545.2.5, DOI: 10.11646/zootaxa.4545.2.5. Sket B.: Rektor v posebnem času. V: Smolej T. (ur.), et al. Universitatis Labacensis rector fui : spomini na rektorska leta. Ljubljana: Univerza, 2019. Str. 39–50, https://e-knjige.ff.uni-lj.si/, DOI: 10.4312/9789616410663. Jugovic J., Zakšek V., Petković M., Sket B.: A shrimp out of place. New genus of Atyidae (Crustacea: Decapoda) in subterranean waters of southeastern Europe, with some remarks on Atyidae taxonomy. Zoologischer Anzeiger. 2019, vol. 283, str. 111–123. DOI: 10.1016/j.jcz.2019.08.007. Sket B., Sidorov D. A., Hou Z.: What happened to the genus Gammarus (Crusta- cea: Amphipoda) in Central Asia = Kaj se je zgodilo s postranicami Gam- marus (Crustacea: Amphipoda) v centralni Aziji. Acta biologica slovenica : ABS. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 62, št. 2, str. 45–66. Sket B.: Kako povedati. Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravoslovnih besedilih. Proteus, 81/19, 10. Maj, junij 2019, str. 437-446. DRUGO Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. Sket B. (član ur. odbora 1997-) Acta biologica slovenica : ABS. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije, 1997–. Sket B. (urednik 2003–) Mémoires de biospéologie : écologie et biologie des popu- lations souterraines. Moulis. Sket B. (član ur. odbora 2006–) National geographic Slovenija. Ljubljana: Rokus, 2006–. Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International So- ciety of Subterranean Biology, 2003–. Sket B. (član ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de spéologie »Émile Racovi- tza«. Bucureşti: Editura Academiei Române, 1970–.

235 Janez Sketelj OBJAV E Pirkmajer S., Bajrović F., Sketelj J.: Arterijska hipertenzija. V: Pirkmajer S. (ur.). Patološka fiziologija : učbenik za študente farmacije. 2., popravljena izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2019. Str. 373–379. Pirkmajer S., Bajrović F., Sketelj J.: Arterijska hipertenzija. V: Pirkmajer S. (ur.). Temelji patološke fiziologije. 4., popravljena izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2019. Str. 157–163. Pirkmajer S., Sketelj J.: Spremembe beljakovin v krvni plazmi. V: Rituper B. (ur.). Seminarji iz patološke fiziologije. 4., popravljena izd. Ljubljana: Medi- cinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2019. Str. 41–45. DRUGO Sketelj J. (član ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za področje srčno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–.

Marko Snoj Snoj M.: Kako smo Slovenci dobili svoje sosede?. V: Šekli M. (ur.), Rezoničnik L. (ur.), Slovenski jezik in njegovi sosedje. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 29, str. 13–19. Snoj M.: O priimku Vodnik. V: Legan Ravnikar A. (ur.), Orel I. (ur.), Jelovšek A. (ur.), Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku, str. 13–17, 225, 239. Ljubljana. Snoj M.: O priimku Cankar. V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.), Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Raz- prave II. razreda 23, str. 9–10. Snoj M.: Trije odtenki črne. V: Dickey S. (ur.), Lauersdorf M. R. (ur.), V zeleni drželi zeleni breg: Studies in Honor of Marc L. Greenberg. Slavica Publishers, Bloomington, Indiana, str. 343–356.

Slavko Splichal OBJAV E Splichal S.: Upodatkovljenje javnega mnenja: od normativne utopije do algori- temske distopije. Javnost-The Public, 2019, letn. 26, supl., str. S1–S22. Splichal S.: Publicness-privateness: the liquefaction of the great dichotomy. V: Splichal S. (ur.). The liquefaction of publicness: communication, democracy and the public sphere in the internet age. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2019, str. 1–10. Splichal S.: Media beyond socialism: theory and practice in East-Central Europe. 1st Kindle Edition. New York, Abingdon: Routledge, 2019 (First published 1994 by Westview Press)

236 DRUGO Splichal S.: A farewell to the public? Transformations of the public sphere in the age of integrated public-private communication networks: invited speech at II Simpósio Internacional de Filosofia e Comunicação: luso-brasileiro-alemão (Lubral 2019): Comunicação e espaços públicos: declínio ou transformação?, Universidade da Beira Interior em Portu- gal, Covilhã, 27, 28 e 29 de junho 2019. http://www.labcom-ifp.ubi.pt/ lubral/. Splichal S.: The Orwellian doublethink: private (sphere) is public (sphere): invited speech at Workshop Theorizing publics under authoritarian rule, 19.–21. junij 2019, Freie Universität Berlin. https://www.scribd.com/document/413352878/Theorizing-Publics-Under-Authoritarian-Rule-Pro- gram-2019. Splichal S. (ur.) The liquefaction of publicness: communication, democracy and the public sphere in the internet age. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge 2019. Splichal S. (glavni ur. 1994–) Javnost-The Public. Abingdon: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (član ur. sveta 2013–) Comunicação & cultura. Lisboa: Quimera. Splichal S. (član ur. odbora 2013–) Communication & Social Change. Barcelona: Hipatia Press. Splichal S. (član ur. odbora 2018–) Creativity Studies. Vilnius Gediminas Tech- nical University Press. Splichal S. (član ur. odbora 2001–) Electronic Journal of Communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship. Splichal S. (član ur. odbora 2013–) Journalism Studies. Basingstoke: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (član ur. odbora 2001–) Médiakutató. Budapest: Médiakut. Alapítv.: Új Mandátum Lap- Kvk. Splichal S. (član ur. odbora 2005–) Medijska istraživanja. Zagreb: Doron: Fakul- tet političkih nauka. Splichal S. (član ur. odbora 2012–) Medijski dijalozi. Podgorica: Elit - Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije. Splichal S. (član ur. sveta 2017–) Problemi dell’informazione. Bologna: Società Editrice il Mulino. Splichal S. (član mednarodnega sveta 1992–) Réseaux. Issy-les-Moulineaux: Hermes Science. Splichal S. (član ur. odbora 1994–) Zeszyty Prasoznawcze. Kraków: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Księażka-Ruch.

237 Marija Stanonik Stanonik M.: Ob stoletnici Cankarjevega Kurenta (1909–2019) / On the 110th Anniversary of Cankar's Kurent, Kuri, glan, glan, upodobitev slovstvene folklore o Kurentu, razstava Sekcije ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, sprednja platnica znotraj. Stanonik M.: Vloga redovništva za ohranjanje krščanske duhovne kulture pri Slovencih, Odsev Luči. Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveni- ji, Samostan Brezmadežne sester klaris, Nazarje 2019, 149–159. Stanonik M.: Neutešeno hrepenenje sester klaris, Odsev Luči /Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji, Samostan Brezmadežne sester klaris, Nazarje 2019, 213–247. Stanonik M.: Otroška slovstvena folklora na slovenski in avstrijski strani Koro- ške, Manja Miklavc, Otroštvo v deželi Kralja Matjaža, Znanstvena monografija o otroški slovstveni folklori na slovenski in avstrijski strani Koro- ške, Debora, Ljubljana 2019, 7–13. Stanonik M.: Na dobroti svet stoji: izkušnje slovenskih izgnancev med II. Sve- tovno vojno v okupirano Srbijo in nacistično Nemčijo, Slovenika IV, Časo- pis za kulturu, nauku i obrazovanje / Časopis za kulturo, znanost in izobra- ževanje, Beograd 2018, 189–217. Stanonik M.: Emil Korytko (1813–1839) in »njegov program [...] glede slovenske folkloristike« (I. Prijatelj), V iskanju zgodbe Poljaka v izgnanstvu: Emil Korytko (1813–1839) v Ljubljani, Zbornik referatov in razprav št. 2/2019, Državni svet, Republika Slovenija, Ljubljana 2019, 19–22. Stanonik M.: Emil Korytko (1813–1839) i »jego program [...] słoweńskiej folklo- rystyki« (I. Prijatelj), W poszukiwaniu losu Polaka na wygnaniu: Emil Koryt- ko (1813–1839) w Lublanie, Zbornik referatov in razprav št. 2/2019, Državni svet, Republika Slovenija, Ljubljana 2019, 63–68. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Vera Smole, Naruobe prav, Folklorne in spominske pripovedi iz šentruperske fare na Dolenjskem (Glasovi 52), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2019, 7–10. Stanonik M.: Stavbarstvo brez posluha ali Žiri so izgubile dušo, Žirovske stopinje, glasilo Občine Žiri 9, št. 3, junij 2019, 20. Stanonik M.: Čebela – žlahtna spremljevalka slovenske kulture, Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017, SAZU, Ljubljana 2019, 31–51. Stanonik M.: Merharjeva in Ocvirkova interpretacija folklornih pojavov iz Can- karjeve literature, Akademijski pogledi na Cankarja (ur. Jesenšek M., Kos J.), / Razprave II. razreda SAZU 101–125. Stanonik M.: Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski in Mlada Breda, Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani (Slavica Slovenica št, 5), Mono- grafija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete

238 UL, Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Lju- bljana 2019, 173–183.

Branko Stanovnik OBJAVA Stanovnik B.: Enaminone, enaminoesters, and related compounds in the metal- -free synthesis of pyridines and fused pyridines. European journal of organic chemistry, 1 Sep. 2019, vol. 2019, iss. 31/32, str. 5120–5132. DRUGO Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljub ljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Stanovnik B. (član ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963–. Stanovnik B. (ur. 2010–, član ur. sveta 2010–) ARKIVOC. [Print ed.]. Gainesvil- le: Arkat USA Inc., 2000–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. [Print ed.]. Zagreb: The Croatian Chemical Society, 1956–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry. [Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation. Stanovnik B. (član ur. odbora 2014–) Journal of the Turkish Chemical Society. Section A, Chemistry. Harbiye-Istanbul: Turkish Chemical Society, 2014–. Stanovnik B. (član ur. odbora 1998–) Molecules. Berlin: Springer; Basel: Molecu- lar Diversity Preservation International, 1996–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2019–) Russian chemical bulletin =. New York: Consultants Bureau, cop. 1993–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2013–) The scientific world journal. Boynton Be- ach (FL): Scientific World, 2001–. Stanovnik B. (član ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Società Chimica Italiana. Stanovnik B. (član ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivan- drum: Research Trends.

Franc Strle Borensztejn D., Yeung S., Hagerdoorn N. N., Balode A., Von Both U., Carrol E. D, Dewez J. E., Elefteheriou I., Emonts M., Van Der Flier M., Pokorn M., Strle F., et al.: Diversity in the emergency care for febrile children in Eu- rope : a questionnaire study. BMJ paediatrics open. 2019, vol. 3, no. 1, str. 1–9. https://bmjpaedsopen.bmj.com/content/3/1/e000456, DOI: 10.1136/ bmjpo-2019-000456.

239 Bogovič P., Lusa L., Korva M., Pavletič M., Resman Rus K., Lotrič-Furlan S., Avšič-Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory immune responses in the pathogenesis of tick-borne encephalitis. Journal of clinical medicine. 2019, vol. 8, iss. 5, str. 1–16. https://www.mdpi.com/2077-0383/8/5/731, DOI: 10.3390/jcm8050731. Maraspin-Čarman V., Bogovič P., Rojko T., Ogrinc K., Ružić-Sabljić E., Strle F.: Early lyme borreliosis in patients treated with tumour necrosis factor-alfa inhibitors. Journal of clinical medicine. 2019, vol. 8, iss. 11, str. 1–13. https:// www.mdpi.com/2077-0383/8/11/1857, DOI: 10.3390/jcm8111857. Bogovič P., Lusa L., Korva M., Lotrič-Furlan S., Resman Rus K., Pavletič M., Avšič- Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory immune responses in patients with tick-borne encephalitis : dynamics and association with the outcome of the disease. Microorganisms. 2019, vol. 7, iss. 11, str. 1–16. https://www. mdpi.com/2076-2607/7/11/514, DOI: 10.3390/microorganisms7110514. Maraspin-Čarman V., Bogovič P., Rojko T., Ružić-Sabljić E., Strle F.: Erythema migrans : course and outcome in patients treated with rituximab. Open forum infectious diseases. 2019, vol. 6, iss. 7, str. 1–6. https://academic.oup. com/ofid/article/6/7/ofz292/5521778, DOI: 10.1093/ofid/ofz292. Mihajlović J., Hovius J. W. R., Sprong H., Bogovič P., Postma M. J., Strle F.: Cost-effectiveness of a potential anti-tick vaccine with combined protection against Lyme borreliosis and tick-borne encephalitis in Slovenia. Ticks and tick-borne diseases. 2019, vol. 10, iss. 1, str. 63–71. DOI: 10.1016/j.ttbdis.2018.08.014. Rojko T., Bogovič P., Lotrič-Furlan S., Ogrinc K., Cerar Kišek T., Glinšek Biškup U., Petrovec M., Ružić-Sabljić E., Kastrin A., Strle F.: Borrelia burgdorferi sensu lato infection in patients with peripheral facial palsy. Ticks and tick- -borne diseases. Feb. 2019, vol. 10, iss. 2, str. 398–406. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1877959X18303303?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j.ttbdis.2018.11.019. Wormser G. P., Wormser R. P., Strle F., Myers R., Cunha B. A.: How safe is doxycycline for young children or for pregnant or breastfeeding women?. Dia- gnostic Microbiology and Infectious Disease. [Print ed.]. 2019, vol. 93, iss. 3, str. 238–242. DOI: 10.1016/j.diagmicrobio.2018.09.015. Maraspin-Čarman V., Mrvič T., Ružić-Sabljić E., Jurčić V., Strle F.: Acroderma- titis chronica atrophicans in children : report on two cases and review of the literature. Ticks and tick-borne diseases. 2019, vol. 10, iss. 1, str. 180–185. DOI: 10.1016/j.ttbdis.2018.10.009. Wormser G. P., Strle F., Shapiro E. D.: Is doxycycline appropriate for routine treatment of young children with erythema migrans?. The Pediatric infectious disease journal. nov. 2019, vol. 38, no. 11, str. 1113–1114. DOI: 10.1097/ INF.0000000000002453.

240 Saša Svetina Svetina S., Švelc Kebe T., Božič B.: A model of Piezo1-based regulation of red blood cell volume. Biophysical journal, 2019, vol. 116, str. 151–164.

Alenka Šelih OBJAV E Šelih A.: Prilagajanje kazenskega prava za mladoletnike sodobnosti. V: Kambič M. (ur.), Škrubej K. (ur.), Accetto M.: Odsev dejstev v pravu : da mihi facta, dabo tibi ius : liber amicorum Janez Kranjc. 1. natis. Ljubljana: Pravna fakulteta, 2019. Str. 401–411. Šelih A. (intervjuvanec). Dr. Alenka Šelih : (1985–1987) : [intervju z nekdanjo dekanjo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani]. Pravna praksa : PP. [Tiska- na izd.]. 14. mar. 2019, leto 38, št. 11, pril. str. IV–V, Šelih A.: Položaj ljudi z Downovim sindromom v Sloveniji. V : Halder C.: Downov sindrom : kaj to pomeni?. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2019. 31 str. 6–7. DRUGO Šelih A. (članica ur. sveta 2004–) European journal of criminology : journal of the European Society of Criminology. London: Sage, 2004–. Šelih A. (članica ur. odbora 2004–) European journal on criminal policy and research. Amsterdam; New York: Kugler, 1993–. Šelih A. (članica ur. odbora 1984–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Dougan F., Dugar G., Filipčič K., Kavkler M., Novak B., Strban G., Urek M., Vadnal K., Šelih A. (ur.), Novak B. (ur.): Pravni in družbeni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 156 str. Razprave, 37.

Nina Šenk Kosem POMEMBNEJŠE IZVEDBE GLASBENIH DEL (OD IZVOLITVE JUNIJA): Šenk Kosem N.: Odsevi za trobento in klavir, Kosem F. – trobenta, Takezawa E. – klavir, Fest der Trompeten, Wolfgang-Rihm-Forum, Karlsruhe, Nemčija, 24. 7. 2019. Šenk Kosem N.: Srebrno za flavte in klarinete, duo 1010: Bell S. (flavte), Hockley L. (klarineti), SALT New Music Festival and Symposium Victoria, Kanada, 24. 8. 2019. Šenk Kosem N.: Scratch za alt saksofon in tolkala, Oishi M. – saksofon and Kasai T. – tolkala, Takefu Music Festival, Japonska, 13. in 14. september 2019. Šenk Kosem N.: Obrisi in sence za pihalni kvintet, Pihalni kvintet Slowind. Šenk Kosem N.: Pushing Forward – Quadrum za kvartet saksofonov (krstna izvedba), Koncertni atelje DSS, Kvartet saksofonov Roya, Slovenska filharmonija, Ljubljana, 26. 9. 2019 ob 19.30.

241 Šenk Kosem N.: Phases of Water za kvartet saksofonov, The Stockholm Saxopho- ne Quartet, ECCO Concert, Royal College of Music, Stockholm, Švedska, 8. 10. 2019 ob 19.30. Šenk Kosem N.: T.E.R.R.A II za ansambel (krstna izvedba, naročilo Ensemble intercontemporain in SWR), Ensemble intercontemporain, Pintscher M. – dirigent Donaueschinger Musiktage, Nemčija, 20. 10. 2019 ob 11h. Šenk Kosem N.: T.E.R.R.A za flavto, harfo in violončelo (krstna izvedba), Trio Salzedo, Festival Musique Démesurées, Clermont Ferrand, Francija, 1. 11. 2019. Šenk Kosem N.: Quasso II za violino in harfo (krstna izvedba), Hemmi Y. - violina, Matsumura T. – harfa, La Lyre, Tokio, Japonska, 12. 12. 2019.

Peter Štih OBJAV E Štih P.: Ljubljana v srednjem veku / Ljubljana in the Middle Ages, Srednjeveška Ljubljana / Medieval Ljubljana, ur. Horvat M., Mestni muzej Ljubljana 2018 (izšlo 2019), str. 18–41. Štih P.: Revizija povijesti i revizionizam u historiografiji? Svakako!, Scrinia Slavo- nica 19 (2019), str. 375–381. Štih P.: O Kocljevem koncu, njegovi identitet in anonimnem Karantancu na Ptuju, Zbornik 2019 – Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Ptuj 2019, str. 101–123. Štih P.: Sveti Maksimilijan Celejanski, Maksimilijanova meniška celica v Pongauu in začetki pokristjanjevanja Karantancev, Zgodovinski časopis 73 (2019), str. 272–293. Štih P.: I diplomi imperiali del 1001, Gorizia Historical Yearbook/Agenda storica di Gorizia/Goriški zgodovinski rokovnik/Historisches Jahrbuch von Görz 2020, ur. Raida S., Gorizia 2019, str. 107–131. Štih P.: Bilanz der Tagung, Innichen im Früh- und Hochmittelalter. Historische und Kunsthistorische Aspekte. Akten der internationalen Tagung Innichen 31. Jänner – 2. Februar 2019/San Candido dall'alto medioevo al Duecento. Aspetti di storia e storia dell' arte. Atti del Convegno internationale San Candido 31 gennaio – 2 febbraio, hg. v./a cura di Pfeifer G. (Veröffentlic- hungen des Südtiroler Landesarchivs/Pubblicazion dell'Archivio provinci- ale di Bolzano 47, Innsbruck 2019), str. 353–361. Štih P.: v soavtorstvu z Vidmar L., Kosi J., Gabrič A., Temelji slovenstva, ur. Harlamov A., Žitko Pucer N., Cankarjeva založba, Ljubljana 2019, 349 str. (avtor besedil na str. 14–83). DRUGO Štih P.: ocena Privilegium maius. Autopsie, Kontext und Karriere der Fälschun- gen Rudolfs IV. von Österreich + Falsche Tatsachen. Privilegium maius und seine Geschichte, Zgodovinski časopis 73 (2019), str. 498–501.

242 Štih P.: ocena Die Steiermark im Spätmittelalter, Zgodovinski časopis 73 (2019), str. 502–504. Štih P.: zaključni povzetek simpozija Bilanz der Tagung, Internationale Tagung Innichen: Von der Gründung des Stifts 769 bis ins Hochmittelalter. Histo- rische und kunsthistorische Aspekte / San Candido: dalla fondazione della coleggata (769) al duecento, Innichen 31. 1.–2. 2. 2019. Štih P.: referat Die Freisinger Denkmäler – Über ihre Entstehung und Nieder- schrift, ihren Inhalt und ihre Sprache sowie über sie betreffende Kontrover- sen, Werkstatt Frühmittelalter v organizaciji Institut für Mittelalterfor- schung der Österreichische Akademie der Wissenschaften, Zwettl 14.–15. 10. 2019. Štih P.: predavanje Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo, SAZU, 12. 12. 2019. Štih P. (odgovorni ur.) Zgodovinski časopis, 2000–. Štih P. (odgovorni ur.) Zbirka Zgodovinskega časopisa, 2000–. Štih P. (član ur. odbora) Radovi Zavoda za hrvatsku povijest, 2011–. Štih P. (član ur. odbora) Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije, 2001–. Štih P. (recenzent): Bizjak M., Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku, (The- saurus memoriae, Opuscula, 7) Ljubljana: Založba ZRC 2019, 228 str.

Biba Teržan OBJAV E Teržan B.: Štajersko-panonska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris/ The Styrian-Pannonian Hallstatt Group. An introduction and brief outline. V: Arheološki vestnik 70, 2019, 319–334. Teržan B.: Za uvod – kratek oris pretekle spomeniškovarstvene službe na Sloven- skem. V: Djurić B., Teržan B. (ur.), Arheološka dediščina Slovenije od osamosvojitve – varovanje in prezentacija. SAZU, Cl. I, Razprave/ Dissertatio- nes 38 (Ljubljana 2019) 9–14. Teržan B.: Kleine Prinzen. Zur Knabenerziehung während der Eisenzeit in Mit- teleuropa. V: Ramsl P. C., Rebay-Salisbury K., Trebsche P. (ur.), Schichten- geschichten. Festschrift für Otto-H. Urban. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 328 (Bonn 2019) 365–375. Teržan B.: Eine estensische Erzählung über den guten Mann. V: Hye S., Töchterle U. (ur.), UPIKU : TAUKE. Festschrift für Gerhard Tomedi zum 65. Geburt- stag. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 339 (Bonn 2019) 551–558. Teržan B.: Der Strettweger Fürsten Helm? V: Baitinger H., Schönfelder M. (ur.), Hallstatt und Italien. Festschrift für Markus Egg. Monographien des Römi- sch-Germanischen Zentralmuseums 154 (Mainz 2019) 281–291.

243 Hänsel B.+, Teržan B., Mihovilić K.: Konzeptioneller Wandel im früh- bis mittel- bronzezeitlichen Befestigungsbau Istriens. V: Filipović V., Bulatović A., Ka- puran A. (ur.), Zbornik radova u čast 80. g. života Rastka Vasića/ Papers in honour of Rastko Vasić 80th birthday. Arheološki inštitut (Beograd 2019) 95–109. Hänsel B.+, Mihovilić K., Teržan B.: Fortification Concepts of the Bronze Age Hillforts in Istria. V: Hansen S., Krause R. (ur.), Bronze Age Fortresses in Europe. Proccedings of the Second International LOEWE Conference, 9-13 October 2017 in Alba Julia. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 335 (Bonn 2019) 99–115. Kerman B., Teržan B.: Poselitev Prekmurja v srednji bakreni dobi – prikaz na primeru arheološkega najdišča pri Veliki cesti pri Rakičanu/ Settlement at Prekmurje in the Middle Copper Age. Case study of archaeological site »Pri Veliki cesti« near Rakičan. V: Zbornik soboškega muzeja 25 (Murska Sobota 2019) 39–64. Teržan B.: Spremna beseda/ Foreword, v: Gabrovčev dan 2017, Halštatske kulturne skupine na območju Slovenije. V: Arheološki vestnik 70, 2019, 317– 318. DRUGO Djurič B., Teržan B. (sour.) Arheološka dediščina Slovenije od osamosvojitve – varovanje in prezentacija. SAZU, Cl. I, Razprave/ Dissertationes 38 (Lju- bljana 2019) 195 str. Teržan B. (članica ur. odbora 2007–) Archaeologia Adriatica, Sveučilište Zadar. Teržan B. (članica znanstv. sveta 2014–) Archaeologia Austriaca, OAW, Wien/ Dunaj. Teržan B. (članica ur. odbora 1993–) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo. Teržan B. (članica ur. odbora 2015–) Histria Archaeologica, Arheološki muzej Istre, Pula. Teržan B. (članica ur. odbora od 1994–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije. Teržan B. (članica znanstv. sveta od 1997–) Universitätsforschungen zur Prähi- storischen Archäologie, Bonn.

Miha Tišler Tišler M.: Organska kemija kot življenjski izziv. Nekaj utrinkov. Študij kemije na Univerzi v Ljubljani 1919–2019, str. 172. Ur. Bešter-Rogač M. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana 2019. Tišler M.: Univerza v Ljubljani v samostojni Sloveniji. Universitas Labacensis Rector Fui. Spomini na rektorska leta. Str. 57–87. Ur. Pejovnik S. Univerza v Ljubljani 2019.

244 Miha Tomaževič Triller P., Tomaževič M., Gams M.: Seismic strengthening of clay block masonry buildings with composites: an experimental study of a full scale three-sto- rey building model. Bulletin of earthquake engineering, Apr. 2019, str. 1–32, DOI: 10.1007/s10518-019-00609-02019.

Drago Tršar SAMOSTOJNI RAZSTAVI Tršar D.: Monument Drago Tršar, Galerija Božidar Jakac, 18. 5.–8. 9. 2019. Tršar D.: Razstava na Japonskem, Takamatsku-Kagawa, Japonska, 4. 4. 2019. SKUPINSKI RAZSTAVI Majski Salon, OŠ Vič 7. 5. 2019. Kiparska razstava. Galerija Prešernovih nagrajencev, 2019.

Vito Turk OBJAV E Ni J., Wu Z., Stoka V., Meng J., Hayashi Y., Peters C., Qing H., Turk V., Nakani- shi H.: Increased expression and altered subcellular distribution of cathep- sin B in microglia induce cognitive impairment through oxidative stress and inflammatory response in mice. Aging cell, 2019, vol. 18, no. 1, str. e12856-1-e12856-13, doi: 10.1111/acel.12856. Turk V., Turk D., Dolenc I., Stoka V.: Characteristics, structure, and biological role of stefins (type-1 cystatins) of human, mammal, and parasite ori- gin. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.], 2019, vol. 66, no. 1, str. 5–17, doi: 10.17344/acsi.2018.4639. Mikhaylov G., Bratovš A., Turk V., Turk B., Vasiljeva O. et al. Anticancer activity of crumpled aluminum nanosheets through disruption of ion balance in tumor microenvironment. V: 8th International Workshop »Multiscale biomechanics and tribology of inorganic and Organic Systems«, 1-5 October 2019, Tomsk, Russia. [S. l.: s. n.]. 2019, str. 6. DRUGO Turk V. (član ur. odbora 2004–) Biochimica et biophysica acta, Proteins and pro- teomics.. [Print ed.]. Amsterdam [etc.]: Elsevier, 2002–. Turk V. (član ur. odbora 2001–) Current protein and peptide science. Hilversum: Bentham Science Publishers. Turk V. (gostujoči ur. 2019) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Turk V.: Zakaj drvimo v prepad, med nerazvite? Zakaj ne ukrepamo? Delo – So- botna priloga, str. 24–25, 18. maj 2019.

245 Dragica Turnšek OBJAV I Križnar M. (avtor, fotograf), Drobne K., Turnšek D.: Akademik prof. dr. Ivan Rakovec : 120-letnica rojstva. V: Rožič B. (ur.). Razprave, poročila = Treatises, reports. 24. posvetovanje slovenskih geologov = 24th Meeting of Slovenian Geologists, Lju- bljana, november 2019. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2019. [št.] 25, str. 62–65. Geološki zbornik, 25. Rožič B., Gerčar D., Oprčkal P., Švara A., Turnšek D., Kolar-Jurkovšek T., Udovč J., Kunst L., Fabjan T., Popit T., Gale L.: Middle Jurassic limestone mega- breccia from the southern margin of the Slovenian Basin. Swiss journal of geosciences. 2019, vol. 112, iss. 1, str. 163–180. DRUGO Turnšek D.: Koralni greben v Sloveniji. Predavanje 23. 5. 2019, dvorana SAZU. Ljubljana. Križnar, Matija, Drobne, Katica, Turnšek, Dragica. 120 let od rojstva prof. dr. Ivana Rakovca : predavanje Slovenskega geološkega društva, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19. 9. 2019, Ljubljana. Turnšek D. (članica ur. odbora 1995–) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geo- loški zavod Slovenije: Slovensko geološko društvo, 1953–.

Peter Vodopivec OBJAV E Vodopivec P.: La société agricole carniolienne au XVIIIe siècle, ses publications et les physiocrates français. V: Bouchard F. (ur.), Farinelli P. (ur.). Les régi- ons slovènes entre XVIIIe et XIXe siècles : plurilinguisme et transferts cultu- rels à la frontière entre empire des Habsbourg et Venise, (Réseau Lumières). Paris: Le manuscrit. 2019, str. 37–53. Vodopivec P.: Trst, paroplovna družba Avstrijskega Lloyda in tržaške razprave o svobodi trgovine v predmarčni dobi. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.], 2019, letn. 67, št. 3, str. 481–495. Vodopivec P.: O slovenski publicistiki o Slovencih, Jugoslovanstvu in Jugoslaviji leta 1918. V: Gabrič A. (ur.). Slovenski prelom 1918. Ljubljana: Slovenska matica. 2019, str. 15–35. Vodopivec P.: Gustav Tönnies in nasledniki med Nemci in Slovenci. V: Jakopič M. (ur.), et al. Stoletje družine Tönnies : zgodovina in tehniška dediščina. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2019, str. 31–45. Vodopivec P.: Danica Fink Hafner, Britanska demokracija. Suverenost parla- menta. Knjižna zbirka Politika, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Za- ložba FDV, 2019, 241 str. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 3/4, str. 513–516. https:// zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/784/1068.

246 Vodopivec P.: Dr. Feliks Bister - osemdesetletnik. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 1/2 (159), str. 215–219. Vodopivec P.: Profesorica Carole Rogel - osemdesetletnica. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 3/4, str. 492–496. https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/777/1063. Vodopivec P.: Renato Podbersič, Jeruzalem ob Soči, Judovska skupnost na Go- riškem od 1867 do danes, Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, Maribor: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga 1918, str. 510. Prispevki za novejšo zgodovino. [Ti- skana izd.], 2019, letn. 59, št. 2, str. 265–269. http://ojs.inz.si/pnz/article/ view/349/932. Vodopivec P., Šumrada J., Kopitar A.: Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati, Francoski nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812–1813 (Slovènes, soldats de Napoléon, Conscription française dans la province illyrienne de Carniole 1812-1813), Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 2018 ... V: Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti, (Prispevki za novejšo zgodovino, letn. 59, št. 2). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. 2019, letn.59, št. 2, str. 257–260. http://ojs.inz.si/pnz/article/view/341/930. DRUGO Vodopivec P.: Les socialistes »utopiques« français dans le Journal des österreichi- schen Lloyd de Trieste (1841-1847) et la Laibacher Zeitung (1850) : prispevek na mednarodnem znanstvenem simpoziju Pokrajine na ozemlju med Vzho- dnimi Alpami in Jadranom v dialogu z drugimi kulturnimi področji (1740- 1867) : izmenjava idej med znanstveniki in izobraženci ter spremembe episte- moloških vzorcev, Ljubljana, 27.–29. marec 2019. Vodopivec P.: Slovenci na avstrijskih univerzah in univerza v slovenskih narodnih programih do leta 1918 : prispevek na znanstvenem simpoziju 100 let Uni- verze v Ljubljani, Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 6.–7. nov. 2019. Vodopivec P.: Political Traditions in Central Europe and in the Balkans (in the light of the experience of the first Yugoslavia): predavanje na Central Europe Research Centre of the Eötvös Jószef Research Centre, National University of Public Service, Budapest, 4. december 2019.

Robert Zorec OBJAV E Božić M., Verkhratsky A., Zorec R., Stenovec M.: Exocytosis of large-diameter lysosomes mediates interferon γ-induced relocation of MHC class II molecules toward the surface of astrocytes. Cell Mol Life Sci. 2019 Oct 30. doi: 10.1007/s00018-019-03350-8.

247 Lasič E., Trkov Bobnar S., Wilhelmsson U., de Pablo Y., Pekny M., Zorec R., Stenovec M.: Nestin affects fusion pore dynamics in mouse astrocytes. Acta Physiol (Oxf). 2019 Oct 9:e13399. doi: 10.1111/apha.13399. [Epub ahead of print]. Verkhratsky A., Parpura V., Rodriguez-Arellano J. J., Zorec R.: Astroglia in Al- zheimer’s Disease. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:273-324. doi: 10.1007/978- 981-13-9913-8_11. Review. Verkhratsky A., Zorec R., Rodriguez-Arellano J. J., Parpura V.: Neuroglia in Ageing. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:181-197. doi: 10.1007/978-981-13-9913- 8_8. Review. Verkhratsky A., Ho M. S., Vardjan N., Zorec R., Parpura V.: General Pathophys- iology of Astroglia. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:149-179. doi: 10.1007/978- 981-13-9913-8_7. Review. Vardjan N., Parpura V., Verkhratsky A., Zorec R.: Gliocrine System: Astroglia as Secretory Cells of the CNS. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:93-115. doi: 10.1007/978-981-13-9913-8_4. Review. Verkhratsky A., Parpura V., Vardjan N., Zorec R.: Physiology of Astroglia. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:45-91. doi: 10.1007/978-981-13-9913-8_3. Review. Verkhratsky A., Ho M. S., Zorec R., Parpura V.: The Concept of Neuroglia. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:1-13. doi: 10.1007/978-981-13-9913-8_1. Review. Verkhratsky A., Rodrigues J. J., Pivoriunas A., Zorec R., Semyanov A.: Astro- glial atrophy in Alzheimer’s disease. Pflugers Arch. 2019 Oct;471(10):1247- 1261. doi: 10.1007/s00424-019-02310-2. Epub 2019 Sep 13. Review. Lasič E., Lisjak M., Horvat A., Božić M., Šakanović A., Anderluh G., Verkh- ratsky A., Vardjan N., Jorgačevski J., Stenovec M., Zorec R.: Astrocyte Spe- cific Remodeling of Plasmalemmal Cholesterol Composition by Ketamine Indicates a New Mechanism of Antidepressant Action. Sci Rep. 2019 Jul 29;9(1):10957. doi: 10.1038/s41598-019-47459-z. Jorgačevski J., Korva M., Potokar M., Lisjak M., Avšič-Županc T., Zorec R.: ZIKV Strains Differentially Affect Survival of Human Fetal Astrocytes versus Neurons and Traffic of ZIKV-Laden Endocytotic Compartments. Sci Rep. 2019 May 30;9(1):8069. doi: 10.1038/s41598-019-44559-8. VA BLJ ENA PR EDAVA N JA Zorec R.: Precision Medicines for Neurology and Oncology, Biotech Showcase 2019, San Franciso, USA. 8. 1. 2019. Zorec R.: Pathobiology of Adrenergic Regulation of Astroglia, Faculty of Scien- ce and Engineering, Waseda University, 3-4-1 Okubo, Shinjuku-ku, Tokyo 169-8555, Japan, April 5th 2019. Zorec R.: Adrenergic Regulation of Astroglia in Health and Disease, EurocellNet WG meeting, 17.-18. 4. 2019 on IFs and Notch signalling, Gotthenborg Swe- den. 17. 4. 2019.

248 Zorec R.: Noradrenergic regulation of astroglial morphology and function in health and disease. Baikal Neuroscience Meeting 2019; June 2nd-8th, 2019, Irkutsk/Bolshie Koty, Siberia, Russian Federation, 3. 6. 2019 (15:30). Zorec R.: Astrocytes and their role in epilepsy? Symposium Experimental Epilep- sy Models, Sept 10th, 2019 (16:00), Bologna, Italy FEPS 2019, 10.-13. 09. 2019. Zorec R.: Precision Medicines: Neurology and Oncology, 22. 9. 2019. Translational Medicine 转化医学 Yentai, China »Health Industry Forum«, 21-23.09., 2019. Zorec R.: Noradrenergic Regulation of Astroglial Function in Health and Disease, International Conference Functions of Neuroglia; Sept. 26-28, 2019, Tbilisi, Georgia, 26. 9. 2019 (14:30-14:55). Zorec R.: Noradrenergic Regulation of Astroglial Function in Health and Disea- se. Seminar, Laboratory of Pathophysiology, Head Professor Mami Noda, Department of Pharmaceutical Health Care and Sciences. Faculty of Phar- maceutical Sciences, Kyushu University, Fukuoka, Japan, 4. 12. 2019 (14:30- 15:30). Zorec R.: Exocytotic Membrane Fusion-Pore is Constricted by Cholesterol. Semi- nar, Professor Mitsuhiro Morita, Kobe University, Kobe, Japan. 5. 12. 2019.

Zinka Zorko OBJAVA Rajster B.: Libeliška kuharica : da ne boš vočn od mize šov : [prehrambna kultura prebivalcev Libelič in okolice]. Dopolnjena izd. Libeliče: Kulturno prosvetno društvo; Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej, 2019. 120 str. DRUGO Zorko Z. (članica ur. odbora 2005–) Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001–. Zorko Z. (članica ur. odbora 1995–)Studia Slavica Savariensia : nyelvészeti és iro- dalmi folyóirat. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992–.

Mitja Zupančič Zupančič M., Rozman A.: Prva fitocententološka raziskovanja v Kamniški Bi- strici. (Ob 70. obletnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Bioteh- niške fakultete Univerze v Ljubljani). Folia biologica et geologica (Ljubljana 2019) 60(1) : 187–213.

Andreja Žele TISK A NE OBJAV E Žele A.: Prostomorfemskost v slovenščini. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 382 str., graf. prikazi. Zbirka Lingua Slovenica, 15.

249 Žele A.: Znakovni jezik : govorica kretenj : z vidika uzaveščanja (pravo)pisnih zakonitosti slovenščine : kako iz kretalne govorice v zapisano slovenščino. 2. izd. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2019. 57 str. Žele A.: Predložne zveze kot potencialna propozicija v propoziciji : primeri tovrstne medpropozicijskosti v slovenskem jeziku. V: Malčík P. (ur.), Karlík P. (ur.). Svět podle Grepla : prof. Miroslavu Greplovi k devadesátým naroze- ninám. 1. vyd. Brno: Host, 2019. Str. 219–231. Žele A.: Knjižni jezik zožiti na jezikovni standard?!. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 12, št. 1, str. 286–298. http://www.ff.um.si/dotAsset/77994. pdf. Žele A.: Spol v predikaciji. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. apr.-jun. 2019, letn. 67, št. 2, str. 141–149. https://srl.si/ ojs/srl/article/view/2019-2-1-2. Žele A.: O pravnem jeziku z vidika pravnikov in jezikoslovcev : Med jasnostjo in nedoločenostjo: pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi : Zbirka pravna obzorja 54. Ur.: Jemec Tomazin M., Škrubej K., Strban G. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2019. 490 strani. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 3, str. 527–529. Uhlik M., Žele A.: Slovenian comitative constructions with dual personal pro- nouns = Slovenskie komitativnye konstrukcii s mestoimenijami v dvojstve- nom čisle. Rhema. Rema. 2019, št. 3, str. 115–132. Gabrovšek D., Žele A.: Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slovenščini. Sla- vistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 3, str. 487–507. Uhlik M., Žele A.: Slovenskie komitativnye konstrukcii : (v sopostavlenii s drugimi južnoslavjanskimi i russkimi). Slovenski jezik - Slovene linguistic studies. [Tiskana izd.]. 2019, 12, str. 135–156. Žele A.: Murkov jezikovni delež pri aktualnih vprašanjih slovenske skladnje. V: Jesenšek M. (ur.). Mednarodni simpozij Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede : Ljubljana, 3. in 4. junij 2019, SAZU, Akademijska dvorana. Ljubljana: SAZU, 2019. Str. [30]. Žele A.: Na robu kraškega mreženja slovstvene folkore. V: Stanonik M. (ur.). Mednarodni znanstveni simpozij Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike : ob stoletnici rojstva akademika Milka Matičetovega (10. 9. 1919–5. 12. 2014) : SAZU, Akademijska dvorana, Novi trg 3, Ljubljana, 10. in 11. september 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, [2019]. Str. [8]. Žele A.: Neglagol'naja sočetaemost' v slovenskom jazyke. V: Posiedzenie Komisji Budowy Gramatycznej Języków Słowiańskich przy Międzynarodowym Komi- tecie Slawistów = Zasedanie Komissii po izučeniju grammatičeskoj struktury slavjanskih jazykov Meždunarodnogo komiteta slavistov : [program, abstrak-

250 ty]. Warszawa: Uniwersytet Warszawski, Wydział Neofilologii, Katedra Lingwistyki Formalnej, 2019. Str. 68–70. Žele A., Stramljič Breznik I., Uhlik M.: Substantivacija prilagatel'nyh v slovenskom jazyke : (v sravnenii s russkim jazykom) = The substantivization of adjectives in Slovene : (a comparison to Russian). V: Remnëva M. L. (ur.), Kukuškina O. V. (ur.). Russkij jazyk : istoričeskie sud'by i sovremennost' : trudy i materialy. [Moskva]: Izdatel'stvo moskovskogo universiteta, 2019. Str. 278–277. http:// rlc2019.philol.msu.ru/docs/Trudy-i-materialy_RLC2019.pdf. Žele A.: Spoštovani udeleženci simpozija ... V: Stankovska P. (ur.), Derganc A. (ur.), Šivic-Dular A. (ur.). Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani : monografija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Str. 43. Knjižna zbirka Slavica Slovenica, št. 5. DRUGO Dekleva G. (oseba, ki intervjuva), Jesenšek M., Javornik J. S., Stabej M., Žele A. (intervjuvanci): Al' prav se reče kaša ali porridge?. Ljubljana: Radiotelevizi- ja Slovenija javni zavod, 2019. Intelekta. https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174654856. Čobec A. (oseba, ki intervjuva), Žele A. (intervjuvanka): Polzavestna raba »prostih delcev« v jeziku. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. Je- zikovni pogovori. https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174658760. Popov J., Lapajne V., Debevec L., Žele A.: Zgodovina hrenoviške župnije - 83 let od rokopisa do natisa. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. Sledi časa. https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174594577. Grošelj T., Žele A. (intervjuvanka): Znakovni jezik, govorica kretenj. Ljubljana: Zveza Društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2019. http://www.spletnatv.si/ novice/znakovni-jezik-govorica-kretenj/. Žele A.: Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika : prispevek v oddaji Prisluhnimo tišini, TV Slovenija, 1. program, 12. 5. 2019. Žele A.: Znakovni jezik : govorica kretenj : prispevek v oddaji Prisluhnimo tišini, TV Slovenija, 1. program, 27. 10. 2019. Žele A. (članica ur. odbora 2005–) Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU, 1991–. Žele A. (gostujoča ur. 2014, članica ur. odbora 2011–, tehnična ur. 2004–2010) Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavi- stično društvo Slovenije, 1948–. Žele A. (članica ur. odbora 2017–) Slavistika. Beograd: Slavističko društvo Srbi- je, 1997–. Žele A. (področna ur. 2013–) Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013–.

251 Žele A. (glavna ur.) eSSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018. 1. e-izd. (pdf). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. Rastoči slovarji. Progra- mi, P6-0038, SI, Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju; SAZU, Programi, SI, Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.

Slavoj Žižek OBJAV E Žižek S.: Beckett kot pisec abstrakcije. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2019, letn. 57, št. 1/2, str. 237–249, 253–254, 257–258. Žižek S.: Pasti dobrote : lubitschevski razmislek. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2019, letn. 57, št. 5/6, str.127–137, 226–227, 233. Žižek S.: Apokalipsa ožičenih možganov. Problemi : revija za kulturo in družbe- na vprašanja. 2019, letn. 57, [št.] 7/8, str. 5–29, 189, 192. Žižek S.: A coragem da desesperanca : crônicas de um ano em que agimos perigo- samente. 1 ed. Rio de Janeiro: Zahar, 2017. 364 str. Žižek S.: Disparities. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2019. X, 442 str. Žižek S.: Kendini tutayan boşluk : iktisadi-felsefi köşelikler. Istanbul: Metis, cop. 2019. 412 str. Butler J., Laclau E., Žižek S.: Kontingenca, hegemonija, univerzalnost. Ljubljana: Krtina, 2019. 343 str. Zbirka Krt, 188. Žižek S.: L'incontinenza del vuoto : pennacchi economico-filosofici. Milano: Ponte alle grazie, cop. 2019. 496 str. Žižek S.: Mahiru no nusutto no yoni : posutohyumaniti jidai no kenryoku. Tokyo: Seidosha, 2019. 375, 3 str. Žižek S., Dolar M.: La seconda morte dell'opera. Milano: Casa Ricordi: Lim, 2019. 357 str. Žižek S.: Sex and the failed absolute. 1 ed. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2019. 481 str. Žižek S.: Wie ein Dieb bei Tageslicht : Macht im Zeitalter des posthumanen Kapi- talismus. Frankfurt am Main: S. Fischer, 2019. 286 str. Žižek S. (avtor dodatnega besedila): Timofeeva O.: Zgodovina živali. Ljubljana: Maska, 2019. 226 str. Mediakcije, knj. 18. Žižek S.: Like a thief in broad daylight : power in the era of post-humanity. UK [etc.]: Penguin Books, 2019. 222 str. Lubitsch N., Novak I. (avtor, ur), Dolar M. (avtor, prevajalec), Krečič J., Zupančič Žerdin A., Moder G. (avtor, prevajalec), Žižek S., Pfaller R., Kremnitzer Y., Schuster A.: Lubitsch : komedija brez olajšanja. 1. natis. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2019. 238 str. Zbirka Analecta, Problemi, letn. 57, 5–6. Žižek S.: Žižkovi vici : (ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?). 2. izd. Ljubljana: Totaliteta, 2019.

252 Žižek S.: The antinomies that keep Christianity alive : afterword. V: Mitralexis S. (ur.). Slavoj Žižek and Christianity. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2019. Str. 219–227. Transcending boundaries in philosophy and theology. DRUGO Žižek S. (član ur. odbora 1990–) Problemi : revija za kulturo in družbena vpraša- nja. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962–. Mitralexis S. (ur): Slavoj Žižek and Christianity. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2019. VI, 230 str. Transcending boundaries in philosophy and theology. Žižek S.: Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. Štok K. 17. maj 2019 ob 06.45. https://www.rtvslo. si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131.

253

NOVI ČLANI / NEW MEMBERS

I. RAZRED

Janez Kranjc

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po maturi (1967) se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljublja- ni in diplomiral junija 1971. Isto leto je postal asistent pri akad. prof. dr. Viktorju Korošcu na katedri za pravno zgodovino Pravne fakultete v Ljubljani. Magistriral je leta 1974. V študijskem letu 1975/76 se je izpopolnjeval na dunajski univerzi, kjer je pod vodstvom prof. dr. Wal- terja Selba pripravljal doktorsko disertacijo. To je pre- dložil na Pravni fakulteti v Ljubljani (Avstrija takrat ni imela znanstvenega doktorata za pravnike) in tam leta 1980 tudi doktoriral. Leta 1981 je bil na Pravni fakulteti v Ljubljani izvoljen za docenta, leta 1987 pa za izrednega profesorja. Leta 1992 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen za rednega profesorja za področje rimskega prava in pravne zgodovine. Kranjc se je večkrat izpopolnjeval v tujini. Leta 1985 je bil kot štipendist italijanske vlade en mesec na univerzi La Sapienza v Rimu (gostitelj profesor Luigi Capogrossi Colognesi), leta 1987 (Easter term) je bil na univerzi v Cam- bridgeu (Fitzwilliam College, gostitelja profesorja John Crook in Peter G. Stein), leta 1989 je bil kot Humboldtov štipendist na univerzi v Kölnu (gostitelj profesor Andreas Wacke). Krajši čas je bil tudi na nekaterih drugih univerzah. V študij- skem letu 1911/12 je bil raziskovalec na The Straus Institute for the advanced Study of Law and Justice, New York University, leta 2015 pa je bil šest mesecev raziskovalec na univerzi Carlos III v Madridu v okviru programa Cátedra de Excelencia. Kot vabljeni gostujoči profesor je po en mesec ali več predaval na univerzi v Poitiersu, na univerzi v Gradcu in Pravnem inštitutu Irkutske državne univerze. Na fakulteti in univerzi je opravljal več funkcij. Dva mandata je bil prodekan in tri mandate dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Več mandatov je bil predsednik statutarne komisije in član senata Univerze v Ljubljani. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1994 vodi Mednarodni forum. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani predsednik komisije za etična vprašanja. Kranjc je bil član predsedstva in predsednik Evropske zveze pravnih fakultet (ELFA), član delovne skupine Sveta Evrope za spremljanje reforme pravnega študija v Bosni in Hercegovini, član in predsednik sodnega sveta Republike Slovenije, član Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije itn. En mandat je bil

255 predsednik znanstvenega sveta za družboslovje na ARRS, v lanskem letu pa predsednik Občasnega delovnega telesa. Bil je urednik nemškega in angleškega prevoda Ustave Republike Slovenije ter urednik prve tujejezične pravne revije pri nas Slovenian Law Review. Je tudi član uredniškega sveta nekaterih strokovnih pravnih revij doma in v tujini. Pri svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal z rimskim pravom, slovenskim pravnim jezikom in uveljavljanjem slovenščine kot uradnega jezika, z nekaterimi pravnimi vprašanji, povezanimi s pojavom Ilirskih provinc, z vpraša- njem pravnih vrednot itn. Njegova bibliografija obsega več kot šeststo enot. Njegovo najpomembnejše delo je monografija o rimskem pravu, katere četrta izdaja bo v kratkem izšla. Zanjo je prejel tudi Zoisovo nagrado. Kranjc je vitez francoske Legije časti (Chevalier dans l’Ordre national de la Légion d’honneur), vitez reda akademskih palm (Chevalier de l'ordre des palmes académiques), prejemnik avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost prvega reda (Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse) ter častni doktor Univerze v Poitiersu. Od leta 2012 je član ustanove Academia Europaea, The Academy of Europe. V poletnem semestru študijskega leta 2019/20 je raziskovalec v okviru programa Senior Global Emile Noël Research Fellowship na New York University v New Yorku. Prof. dr. Janez Kranjc je bil 6. junija izvoljen za izrednega člana SAZU.

Peter Vodopivec

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je leta 1965 vpisal na Filozofsko fakulteto. V letih 1965– 1971 je študiral zgodovino in sociologijo (v letih 1969–1971 tudi primerjalno književnost) in se po opravljeni diplomi iz zgodovine leta 1971 na Oddelku za zgodovino Filozof- ske fakultete v Ljubljani zaposlil kot asistent. Na Oddelku za zgodovino je leta 1978 doktoriral z doktorsko disertacijo Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v predmarčni dobi. Po opravljenem doktoratu se je v letih 1978/1979 študijsko izpopolnjeval v Parizu in leta 1982 na dvomesečnem bivanju na univerzah v ZDA. Leta 1979 je bil izvoljen za docenta, leta 1985 za izrednega profesorja in leta 1990 za rednega profesorja za občo zgodovino obdobja 1750–1918. Konec leta 1999 je zapustil Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete in se zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Tu je kot znanstveni svetnik deloval do konca leta 2012, ko je bil upokojen.

256 V središču njegove raziskovalne pozornosti je bila slovenska gospodarska, socialna, kulturna in politična zgodovina 18., 19. in 20. stoletja. Raziskoval je zgodovino meščanstva in izobraženstva, nacionalnega oblikovanja ter nacionalnih in političnih ideologij, procese gospodarske in družbene modernizacije, zgodovino socialnih nazorov, politične kulture in demokratizacije javnega ži- vljenja, pa tudi francosko-slovenskih odnosov in slovenskih odnosov s sosedi in južnoslovanskimi narodi. Hkrati je razpravljal in pisal o zgodovini prostozi- darstva in odnosa do smrtne kazni na Slovenskem, o Habsburški monarhiji in raznih razlagah francoske revolucije, o prvi in drugi Jugoslaviji, o slovenskem narodno-političnem razvoju v 20. stoletju ter o zgodovini zgodovinopisja in sodobnih konceptualnih in metodoloških zgodovinopisnih usmeritvah. V času dela na Oddelku za zgodovino je z opozorili na »novo« francosko zgodovino in nemško socialno zgodovinopisje ter z zavzemanjem za komparativnost v zgodo- vinopisnem raziskovanju opazno vplival na raziskovalne in tematske usmeritve mlajših generacij zgodovinarjev. Vse od osemdesetih let se je aktvno udeleževal mednarodnih zgodovinarskih srečanj in konferenc in takšna srečanja organiziral tudi v Sloveniji. V letih 1980–1989 je bil član jugoslovansko-francoske, nekaj časa pa tudi jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske komisije, v letih 1980– 1995 je aktivno sodeloval s Centre d'Etudes de l'Europe Médiane pri INALCO v Parizu in v letih 1980–2000 z Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzho- dno Evropo na Dunaju; od leta 1996 je član mednarodne komisije za podelje- vanje nagrad Karla von Vogelsanga in Victorja Adlerja za zgodovino socialnih tokov in gibanj pri avstrijskem ministrstvu za znanost. Kot gostujoči profesor je predaval in vodil seminarje na Zgodovinskem inštitutu Univerze v Celovcu (1987), na Cleveland State University v Ohiu (1991) in na Zgodovinskem inštitu- tu Univerze v Gradcu (1993). V študijskem letu 1995/1996 je bil štipendist Col- legiuma Budapest v Budimpešti. Kot vabljen predavatelj je imel posamična predavanja še na drugih tujih univerzah. Vodil je več slovenskih zgodovinopisnih raziskovalnih projektov ter med drugim sodeloval v dveh japonsko-slovenskih in slovensko-bolgarskem projektu s področja zgodovine. Leta 1984 je za knji- žnico Kondor Mladinske knjige pripravil, uredil in s spremno besedo pospremil zbirko španskoameriške kratke proze z naslovom O obliki sveta. Bil je član uredniških odborov več slovenskih in mednarodnih zgodovinopisnih revij in zbornikov, v letih 1982–1986 glavni (nekaj časa tudi odgovorni) urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Uredil je večje število zbornikov in monografskih publikacij pri Slovenski matici in drugod; v letih 1988–1992 je bil podpredsednik Slovenske matice, v njenem okviru pa je organiziral tudi več odmevnih simpozijev. Pri Slovenski matici skupaj s profesorjem dr. Petrom Štihom in docentom dr. Markom Štuhcem ureja zbirko Zgo- dovina držav in narodov. V letih 1993–1998 je bil predsednik maturitetne pred- metne komisije za zgodovino in vodja komisije za pripravo novih učnih načrtov

257 za pouk zgodovine v srednjih šolah, v letih 1996–2001 pa še član študijske skupine Apprendre et enseigner l'histoire de l'Europe du 20e siècle pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Ves čas je bil tudi publicistično dejaven in v letih 1982–1990 član uredništva Nove revije. Je dobitnik več domačih in tujih priznanj in odlikovanj. Vodopivčeva bibliografija obsega skupaj z mentorstvi, uredniškim in re- cenzijskim delom ter strokovnimi in publicističnimi članki in intervjuji več kot 750 enot, med njimi samostojne knjižne objave: Luka Knafelj in štipendisti Kna- fljeve ustanove, Kronika, Ljubljana 1971; Od Pohlinove slovnice do samostojne države, Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja, Modrijan, Lju- bljana 2006, 2007, 2010; O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2006; Slowenische Geschichte (s Petrom Štihom in Vaskom Simonitijem), Leykam Verlag, Graz 2008; Francoski inštitut v Ljubljani 1921–1947 (L'Institut français de Ljubljana 1921–1947), Inšti- tut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2013; Slovenska zgodovina, Od prazgodovin- skih kultur do začetka 21. stoletja (s Petrom Štihom in Vaskom Simonitijem), I. in II. del, Modrijan, Ljubljana 2016. Leta 1996 je bil (z Majo Žvanut) avtor uč- benika Vzpon meščanstva za 8. (pozneje za 9. razred) osnovne šole, ki je doživel večje število ponatisov. Prof. dr. Peter Vodopivec je bil 6. junija izvoljen za izrednega člana SAZU.

Charles G. Dempsey

Charles (Gates) Dempsey, letnik 1937, zaslužni profesor Univerze Johns Hopkins v Balitmoru, od leta 1993 redni član Ameriške akademije umetnosti in znanosti, ima za se- boj zavidljivo univerzitetno in raziskovalno kariero in sodi med najvidnejše predstavnike umetnostnozgodovinske stroke. Študiral je na Swarthmore Collegeu v Pensilvaniji in zatem na Univerzi Princeton, kjer je bil med njegovimi uči- telji tudi znameniti Erwin Panofsky. V središču njegovega raziskovanja, navezanega na tradicijo »warburške šole«, sta italijansko renesančno in baročno slikarstvo, ki ju obravnava z vidika slogovnih vplivov, ikonografije, naročništva in kulturnozgodovinskega ter družbenega konteksta v najširšem pomenu. Mednarodni sloves si je pridobil z monografijo o slikarju Annibalu Carracciju (Annibale Carracci and the Beginnings of Baro- que Style, Harvard University Center for Italian Renaissance Studies, 1977), ki so ji sledile raziskave s področja italijanske renesanse. Osrednja monografija te vrste obravnava znamenito sliko Pomlad Sandra Botticellija in njeno mesto v humanistični kulturi Lorenza Magnifica (The Portrayal of Love: Botticelli's Pri- mavera and Humanist Culture at the Time of Lorenzo the Magnificent, Princeton

258 University Press, 1992). Posebno priznanje strokovnjakov je požela tudi monografija Nicolas Poussin: Friendship and the Love of Painting (Princeton Univer- sity Press, 1996, v sodelovanju s soprogo Elizabeth Cropper). K renensansi se je Dempsey vrnil s knjigama Inventing the Renaissance Putto (The University of North Carolina Press, 2001), ki razkriva presenetljivo raznolikost ter vizualno in vsebinsko spremenljivost tega po poreklu antičnega motiva, in The Early Renaissance and Vernacular Culture (Harvard University Press, 2012). Sicer pa obsega njegova bibliografija poleg drugih samostojnih objav tudi vrsto tehtnih člankov v najuglednejših humanističnih in umetnostnozgodovinskih serijskih publikacijah. Izvolitev Charlesa Dempseya za dopisnega člana SAZU je bila utemeljena z njegovimi dolgoletnimi plodnimi stiki s slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji, ki jih je vzpostavilo skupno zanimanje za umetnost poznega srednjega veka in renesanse na Jadranu. Ti so se izrazili tako v konsultativnih osebnih srečanjih kot z vabili na mednarodne znanstvene konference in s tem povezanim sodelovanjem v simpozijskih zbornikih. Med temi je treba izposta- viti mednarodni simpozij Quattrocento Adriatico: Fifteenth-Century Art of the Adriatic Rim leta 1994 v Centru za italijanske študije Univerze Johns Hopkins Villa Spelman v Firencah, na katerem so bili prav slovenski referenti številč- no posebej dobro zastopani (simpozijski zbornik je izšel leta 1996). S tem si je profesor Dempsey pridobil tudi zasluge za uveljavljanje slovenske umetnostne zgodovine v mednarodni strokovni javnosti. Prof. dr. Charles G. Dempsey je bil 6. junija izvoljen za dopisnega člana SAZU.

Janez Höfler

Reinhard Härtel

Reinhard Härtel se je rodil 24. novembra 1945 v Meersburgu na Bodenskem jezeru/Nemčija, vendar je vse njegovo poklicno življenje zvezano z Gradcem. Tu je končal gimnazijo, študiral na graški univerzi zgodovino in germanistiko ter dosegel leta 1969 doktorat iz zgodovinskih znanosti. Deset let pozneje se je habilitiral iz zgodovine, leta 1984 še iz pomožnih zgodovinskih ved, postal leta 1988 izredni in leta 1998 še redni profesor na katedri za zgodovino evropskega srednjega veka in za zgodovinske pomožne vede na Inštitutu za zgodovino Fi- lozofske fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 2012. Prof. Härtel se v svojih raziskavah posveča predvsem severnoitalijanskemu in vzhodnoalpskemu prostoru v srednjem veku, pri čemer je v središču njegovega delovanja objavljanje zgodovinskih virov. Härtel je po svoji vokaciji tako

259 predvsem diplomatik, paleograf in izdajatelj. Na slednjem področju so zlasti pomembne njegove objave listinskih virov za zgodovino Štajerske v visokem in poznem srednjem veku, kjer vodi pripravo zvezkov novega štajerskega diplo- matarija, in še zlasti za zgodovino oglejskega patriarhata do konca visokega srednjega veka. Dokumente za oglejski diplomatarij je iskal in zbiral v okrog osemdesetih arhivih alpsko-jadranskega prostora, med drugim seveda tudi v slovenskih. S tem v zvezi se je že zelo zgodaj povezal s slovenskimi zgodovinarji in že leta 1987 v Zgodovinskem časopisu objavil razpravo o virih za slovensko srednjeveško zgodovino v furlanskih arhivih. Rezultat tega intenzivnega in obsežnega raziskovalnega dela je velika zbirka gradiva, ki ga je začel objavljati leta 1985, ko je izdal starejše listine (do leta 1250) furlanskega benediktinskega samostana v Možacu (Moggio). Leta 2005 so sledile starejše listine (prav tako do 1250) ženskega benediktinskega samostana sv. Marije v Ogleju in leta 2017 listine prav tako furlanskega benediktinskega samostana v Rožacu (Rosazzo); slednjo izdajo dopolnjuje objava rožaških memorialnih virov, ki jo je pripravil prof. Cesare Scalon iz Vidma. Poleg tega je prof. Härtel leta 2005 objavil še pogodbe med oglejskim patriarhatom in Benetkami do leta 1255. Njegovo odlično poznavanje srednjeveškega arhivskega gradiva zaokrožuje več kot pet- sto strani obsežna monografija o notarskih in cerkvenih listinah zgodnjega in visokega srednjega veka iz leta 2011. V njej je v celotnem evropskem kontekstu obravnaval t. i. privatne listine in napisal priročnik in učbenik obenem, ki mu gre po mnenju njegovih recenzentov mesto standardnega dela v medievistiki. Härtlovo delo je zelo pomembno tudi za slovensko zgodovino, saj se šte- vilni dokumenti posredno ali neposredno tičejo našega prostora in zgodovine. To še zlasti velja za listine samostana sv. Marije v Ogleju, ki je bil lastnik Izole. Ker je bil starejši izolski arhiv uničen, predstavljajo tu objavljene listine največji korpus gradiva za zgodovino srednjeveške Izole. Predvsem pa je pod vodstvom prof. Härtla in v okviru njegovega projekta objav listin oglejskega patriarhata dr. Günther Bernhard leta 2006 objavil listine oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje in listine samostanov v Stični in Gornjem Gradu (do leta 1251). S tem smo dobili sodobne edicije listin treh najpomembnejših cerkvenih institucij na slovenskem ozemlju v visokem srednjem veku. Poleg edicij zavzemajo v opusu prof. Härtla pomembno mesto tudi številna dela, v katerih je obravnaval teme iz deželnih oziroma regionalnih zgodovin (Avstrije, Štajerske, Koroške, Furlanije, Istre in Goriške), zgodovine cerkvenih institucij, gospodarske in denarne zgodovine, kot tudi iz historične antropo- nomastike, pisarniške in notarske zgodovine itn. Tudi ta dela, zlasti tista, ki se tičejo Štajerske, Istre, Furlanije in goriških grofov, so pomembna za slovensko zgodovino. Rezultate svojih raziskav je prof. Härtel predstavil na skoraj sto sim-

260 pozijih in predavanjih v Nemčiji, Franciji, Španiji, na Češkem, Danskem, Nizo- zemskem, Norveškem, v Švici, na Hrvaškem in seveda tudi v Sloveniji. Prof. Härtel je član več strokovnih in znanstvenih združenj, od katerih naj izpostavimo: Historische Landeskommission für Steiermark, Commission internationale de Diplomatique. Istituto di storia sociale e religiosa (Gorica), Istituto Pio Paschini per la storia della Chiesa in Friuli, Deputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, Deputazione di Storia Patria per il Friuli, Kostanzer Arbeitskreis für mittelalterliche Geschichte. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen na volilni skupščini 6. junija.

Peter Štih

II. RAZRED

Igor Maver

Prof. dr. Igor Maver, rojen 1960 v Ljubljani, se je po maturi (1979) vpisal na študij angleščine in francoščine na Filozof- ski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral (1984), magistriral (1988) in doktoriral s tezo Mednarodna tematika v sodobni avstralski poeziji (1990), za katero je gradivo dalj časa zbiral na Univerzi Queensland v Avstraliji. Leta 1987 se je zaposlil na Filozofski fakulteti UL, kjer je od leta 2001 redni profesor za angleško in ameriško knji- ževnost. Poleg tega predava tudi kanadsko in avstralsko književnost in v angleščini napisane književnosti postkolonialnih držav nekdanjega britanskega imperija ter relevantno literarno teorijo. Posveča se tudi raziskavam slovenske književnosti v izseljenstvu, zlasti v Kanadi, ZDA in Avstraliji, ter njeni odmevnosti doma in v tujini. Kot gostujoči profesor je po en semester predaval na Univerzi v Davisu (Kalifornija, ZDA) in Sydneyju (Avstralija), od leta 2015 tudi na Dunaju. Vablje- na predavanja je imel na univerzah v Bonnu, Londonu, Parizu, Rimu, Lecceju, Benetkah, Bologni, Tübingenu in Madridu. Leta 2013 je bil izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti v Londonu. Je član uredniškega odbora mednarodne revije Journal of Language, Literature and Culture, ki izhaja pri britanski založbi Routledge/Taylor & Fran- cis, in glavni urednik slovenske znanstvene revije Acta neophilologica. Njegova bibliografija obsega doslej (januar 2020) 557 enot. Zelo odmevna je njegova monografija Contemporary Australian Literature Between Europe and Australia, ki je – s poudarjenim upoštevanjem slovenske izseljenske književ-

261 nosti – izšla leta 1999 pri založbi Sydney University Press (Sydney Studies, 18) in hkrati pri angleški Shoestring Press iz Nottinghama. Pod njegovim uredni- štvom je leta 2006 pri založbi Rowman and Littlefield v ZDA izšla monografija z naslovom Diasporic Subjectivity and Cultural Brokering in Contemporary Post- -Colonial Literatures, v kateri je prispeval temeljno literarnoteoretično razpravo Canadian New Diasporic Writing and Traditional Borderland Literary Identities. Še več odmevov pa je zbudila njegova razprava, objavljena v knjigi Australian Made založbe Sydney University Press (2010), v kateri je slovenska izseljenska literatura v Avstraliji prvič postavljena na zemljevid ob bok velikim etničnim skupinam. Tudi monografija Selected Essays on Canadian, Australian, and New Zea- land Literatures, ki je leta 2014 izšla v angleškem Newcastlu, vsebuje več odmevnih prispevkov iz novejše izseljenske književnosti v okviru postkolonialnih in transkulturnih raziskav, ob njih tudi o piscih slovenskega porekla. V ZDA in Združenem kraljestvu je objavil še več drugih študij in esejev o slovenski izseljenski književnosti, mdr. o Tedu Kramolcu in Jožetu Žoharju, ter vrsto razprav o angleških in anglofonih avtorjih, mdr. o Margaret Atwood, Sha- kespearu, lordu Byronu, Waltu Witmanu, Andrewu Riemerju, Richardu Fla- naganu, Alecu Hopu in treh nobelovcih, Ernestu Hemingwayju, Vidiadharju Surajprasadu Naipaulu in Williamu Faulknerju. Zelo inovativna je tudi njegova nedavna študija o sodobnem afroameriškem avtorju Tejuu Colu, ki jo je objavil leta 2018 v ameriški monografiji The Post-colonial Subject in Transit in predstavlja pomemben odmik od tradicionalne postkolonialne paradigme v smer transkulturnosti. Za svoje objave je prejel več prestižnih raziskovalnih nagrad: nagrado evropske fundacije Roberta Schumana za literaturo, raziskovalni štipendiji ka- nadske vlade in kot nebritanski znanstvenik nagrado Royal Society v Edinbur- gu za raziskave sodobne škotske književnosti. Z minucioznimi, sistematsko poglobljenimi raziskavami literarnih ustvarjalcev, ki so se iz raznih tujejezičnih diaspor vključevali v angleško govoreče okolje, je v zgodovinopisju angleške književnosti in v amerikanistiki odprl nove, širše poglede. Gre za pisce, ki so se morali vsakodnevno soočati z moralnimi in ustvarjalnimi izzivi dvojezičnosti in so kot taki pustili sledi in odmeve v dveh jezikovno in geografsko oddaljenih književnostih. Z organizacijo simpozijev s tako tematiko in urejanjem tematsko osredinjenih zbornikov je pokazal, kako je široko zasnovane raziskovalne projekte tudi v literarnih vedah mogoče izvajati predvsem s skupinskim delom. Igor Maver ob vsej svoji vpetosti v mednarodne raziskave posveča veliko pozornost seznanjanju slovenskega bralstva z nekaterimi zahtevnejšimi poglavji v angleščini napisane književnosti in duhovne zgodovine. Tako je npr. slovenski prevod temeljnega angleškega patrističenga besedila Cerkvena zgodovina ljud-

262 stva Anglov (Historia Ecclesiastica gentis Anglorum), ki jo je napisal Beda Vene- rabilis v začetku 8. stoletja, opremil s pregledno berljivo uvodno študijo (2015). V sodelovanju s pokojnim profesorjem Mirkom Jurakom je nekaj zanimivih poglavij pod tem vidikom osvetlil v knjigi Angleška poezija in proza – Izbrani eseji (2005), ki je doživela več ponatisov. Posebno pozornost zasluži razprava o slovenskem misijonarju Marku Antonu Kappusu (1657–1717), ki je izšla leta 2016 pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Delo preseneča s subtilnimi interpretacijami ne samo angleškega, nemškega in deloma špan- skega, ampak tudi latinskega arhivskega gradiva. Na skupščini 6. junija je bil Igor Maver izvoljen za izrednega člana SAZU.

Kajetan Gantar

Andreja Žele

Prof. dr. Andreja Žele, rojena 1963 v Postojni, je leta 1987 diplomirala iz slovenskega in ruskega jezika. Po nekajletnem poučevanju na osnovni in srednji šoli je leta 1993 magistri- rala iz slovenističnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Besedotvorne in skladenjske lastnosti glagol- nika in se zaposlila na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU. Doktorirala je leta 2000 s tezo Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku (s poudarkom na glagolu). Od leta 2011 je redno zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila tri leta pozneje izvoljena v redno profesorico za slovenski jezik, kot znanstvena svetnica pa deluje tudi na Inštitutu za slovenski jezik Fra- na Ramovša ZRC SAZU, in sicer kot sodelavka pri novonastajajočem slovarju slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Kakovost in količina dela Andreje Žele odsevata njeno predanost slove- nistični jezikoslovni stroki, ki jo razume kot preučevanje sistema, vpetega v slovanski in srednjeevropski jezikovni in kulturni prostor. Glagolski vezljivosti, valenci, je v nadaljevanju posvetila še dve znanstveni monografiji, Vezljivost v slovenskem jeziku, ki je izšla leta 2001, in Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar iz leta 2003. Oboje je nadgradila z Vezljivostnim slovarjem slovenskih glagolov (2008). Slovar je tri leta kasneje izšel tudi v skraj- šani knjižni izdaji, danes je v zavidljivo nazornem prikazu prosto dostopen na spletnem portalu Fran. Kolegica Andreja Žele se v svojem strokovnem življe- nju posveča tudi drugim sinhronim in jezikovnosistemskim tematikam, ki jih smiselno zaokroža. Poleg ta čas (januar 2020) 99 znanstvenih in 21 strokovnih člankov, ki obravnavajo široko paleto problemov iz tega nabora, kaže omeniti

263 predvsem njeno slovaropisno delo, kot je poleg že omenjenega predvsem Slovar slovenskih členkov (2014), sodelovanje pri Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013), drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014) in eSSKJ, tretji izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki kot rastoči slovar izhaja na portalu Fran. Brez njene strokovne udeležbe marsikatero od teh del strokovno ne bi bilo na tako visoki ravni, dokončano pa bi bilo bistveno pozneje. Izredno pomemben je njen delež tudi v Slovensko-angleškem glosarju jezikoslovnega izrazja, ki ga je sestavila skupaj s kolegico anglistko. Njena bibliografija, kot jo beleži COBISS, v januarju 2020 obsega 679 enot. Citatov ima nešteto v obeh po- menih te besede, torej »zelo veliko« in »neprešteto«, saj jih pomanjkljivi storitvi WoS in Scopus, ki sta še zlasti neprimerni za kvantificiranje citatov z neprofi- tnih področij, kot je slovenistika, preštejeta le peščico. Delovno področje Andreje Žele pa ni samo slovenski jezik v osnovnem pomenu te besede, temveč tudi slovenski znakovni jezik, ki se razvija za potrebe gluhih in naglušnih. Andreja Žele že več kot dve desetletji sodeluje z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije in jim prostovoljno svetuje, kako bi bilo z jezikoslovnega stališča najbolj smiselno razvijati ta jezik. Ob tem je nastalo tudi več znanstvenih in strokovnih člankov, v zvezi s slovenskim znakovnim jezikom pa je kolegica dejavna tudi v medijih. Andreja Žele je zelo dejavna v organizacijskem pogledu. Od leta 1999 do 2012 je vodila Leksikološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, med letoma 2008 in 2013 je bila namestnica predstojnika Inštituta, med letoma 2014 in 2018 pa je bila predsednica Slavističnega društva Slovenije. Bila je nosilka štirih raziskovalnih projektov, ki jih je tudi de facto vodila do uspešnega zaključka, in sodelavka pri enem mednarodnem. Med letoma 2005 in 2011 je bila vodja OSIC-centra za humanistiko, od 2016 pa je članica Znanstven- ega sveta za humanistiko pri ARRS, in sicer kot koordinatorica za jezikoslovje. Je aktivna članica NAKVIS, doslej večkrat izbrana za evalvacijo novih študijskih programov. Je tudi recenzentka univerzitetnih študijskih programov za bohe- mistiko, polonistiko in slovakistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Andreja Žele je pomemben pečat pustila tudi na pedagoškem področju. Njena morda najpomembnejša družbeno relevantna dejavnost je uspešno men- toriranje mladih raziskovalcev in doktorandov. Doslej je bila mentorica sedmim mladim raziskovalcem, študijska mentorica pri osmih zaključenih doktorskih disertacijah z njenega ožjega področja in somentorica pri nadaljnjih treh. Nje- ni doktorski študenti danes oblikujejo tako pomembne vsebine, kot so novi in rastoči slovarji na slovarskem portalu Fran, zlasti tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Sprotni slovar slovenskega jezika, Šolski slovar slovenskega jezika in terminološke slovarje različnih strok. Mednarodno je bila in je še dejavna v zamejstvih in predvsem v slovanskem svetu. V letih 2009, 2010 in 2011 je bila gostujoča profesorica na fakultetah

264 v Celovcu, Trstu in Skopju. Je članica uredniških odborov več domačih in tujih znanstvenih revij, med drugim tudi mednarodne Studia z Filologii Polskiej i Słowiańskiej, ki jo izdaja Poljska akademija znanosti, in je članica Mednarodne komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Leta 2017 so jo študeni nagradili za njeno nadpovprečno pedagoško delo, leta 2018 pa je v letu, ko smo se spominjali 100. obletnice zaključka dela patra Stanislava Škrabca, prejela po njem imenovano nagrado za posebne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. Na skupščini 6. junija je bila Andreja Žele izvoljena za izredno članico SAZU.

Marko Snoj

Marija Kozar - Mukič

Rodila se je leta 1952 v Budimpešti. Otroška leta je preživela pri babici na Gornjem Seniku, tako je njena materinščina gornjeseniško porabsko narečje. Po srednji ekonomski šoli v Budimpešti je leta 1973, kot prva štipendistka iz vrst porabskih Slovencev, začela študij v Ljubljani. Leta 1978 sta z možem Francekom Mukičem, prva iz Porabja, diplomirala na ljubljanski univerzi. Marija Kozar - Mukič je končala študij etnologije in slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za njen strokovni profil je bila edina ustrezna možnost zaposlitve čim bliž- je domačemu okolju v Muzeju Savaria v Sombotelu. V njegovem okviru je bila trideset let (od 1983 do 2013) strokovno odgovorna za Muzej Avgusta Pavla v Monoštru, kjer je postavila stalno razstavo z naslovom Slovenci v okolici Mono- štra ter več občasnih razstav. V letih 2008–2012 je sodelovala pri evropskem čez- mejnem projektu Doživetje prostora, v okviru katerega je v omenjenem muzeju postavila novo razstavo z naslovom Življenje Slovencev v Porabju. O slavistu, etnologu in prevajalcu Avgustu Pavlu, ki še danes velja za naj- pomembnejšega prekmurskega posrednika v obojestranskem seznanjanju slovenske in madžarske kulture, je ob 100. obletnici njegovega rojstva l. 1986 postavila občasno razstavo v Muzeju Savaria. Z Illés Péter je pripravila fotoalbum Pável Ágoston (1886–1946), Sombotel 2006, ob 125. obletnici rojstva pa potujočo spominsko razstavo z naslovom Nekdo nam je poslal glas (predstavljeno tudi v Prešernovi dvorani SAZU). Ob 130. obletnici rojstva sta bili z Judito Pavel sou- rednici izbora Pavlovih prevodov v madžarščino iz slovenskega slovstva, ki je

265 izšel v zborniku sombotelske univerze (Bibliotheca slavica Savariensis XV) leta 2016. Leta 2017 je predstavila Pavlovo zapuščino v zborniku Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci. Objavila je nad 200 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov in razprav ter sedem samostojnih knjig v slovenskem in madžarskem jeziku. Po zaslugi Ma- rije Kozar - Mukič je ravno Porabje etnološko najbolj temeljito obdelano od vseh slovenskih pokrajin ne le v zamejstvu, temveč tudi znotraj republike Slovenije. V prvi knjigi (Slovensko Porabje. Etnološka topografija slovenskega etnič- nega ozemlja – 20. stoletje. Slovensko Porabje = Szlovénvidék. A szlovén etni- kai terület néprajzi topográfiája – 20. század (Ljubljana in Sombotel 1984) so predstavljene teoretične smernice celotnega projekta in etnološka problematika z zgodovinskega vidika. Naslednje tri njene monografije filigransko obdelujejo najpomembnejši porabski vasi, dve Gornji Senik in ena Dolnji Senik. Na tej podlagi in z dodatnimi viri je nastal etnološki oris Slovencev na Madžarskem: A magyarországi szlovének, Budimpešta 2003. Metodološko pionirsko se je izkazala z dvojezičnim Etnološkim slovarjem Slovencev na Madžarskem (1996), saj je z njim daleč prehitela Slovenski etnološki leksikon (2004). Bila je urednica šest zvezkov Etnologije Slovencev na Madžarskem = A ma- gyarországi szlovének néprajza, ki so v presledkih (1997, 1999, 2001, 2003, 2007, 2018) izhajali v Budimpešti (leta 2014 izdani 6. zvezek je bil posvečen njeni 60-letnici), in dveh avtorskih del, Življenje ljudi v Őrségu (1998) in Slovenska kuhinja ob Rabi (2000). Njeno pripravljenost za sodelovanje dokazuje kar 12 publikacij, med njimi so samo v madžarščini, dvojezične ali samo v slovenščini, kar pomeni v po- rabskem narečju ali slovenskem knjižnem jeziku, pri katerih je bila souredni- ca, npr. pri knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: Pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2017, skupaj z Dušanom Mukičem in Moniko Kropej Telban. Tudi tako lahko vključuje vanje znanje o slovenski skupnosti pri naši vzhodni sosedi. Vsaj z zadnje omenjeno objavo se je strokovno vključila tudi v slo- vstveno folkloristiko. V 80. letih 20. stoletja je leto dni poučevala slovenščino, tri leta pa madžar- sko etnologijo na Visoki pedagoški šoli Dániel Berzsenyi v Sombotelu. S sopro- gom Francekom Mukičem sta pripravila učbenike za osnovne šole: Spoznavanje slovenstva od prvega do četrtega in od sedmega do desetega razreda. Učbenik za peti in šesti razreda je uredila sama. Življenje v ogroženem okolju za njeno lastno bit jo nagovarja, da sodeluje pri vseh pomembnih dejavnostih, ki naj jo še ohranjajo. Sodelovala je pri ure- janju slovenskih oddaj madžarskega radia, kot sodelavka Županijske knjižnice Dániel Berzsenyi v Sombotelu je skrbela za narodnostne knjižnice.

266 Marija Kozar - Mukič je svétnica Sombotelske slovenske samouprave od leta 1998 in že naslednje leto, 1999, je postala njena predsednica. Organizira skupne prireditve slovenske samouprave in leta 1999 ustanovljenega Slovenske- ga kulturnega društva Avgust Pavel. Od 1998 do 2019 je bila tudi članica občnega zbora, od 2010 predsednica Komisije za kulturo pri Državni slovenski samou- pravi. Je članica Slovenskega etnološkega društva in Madžarskega etnološkega društva. Poleg znanstvenih, poljudnoznanstvenih in strokovnih prispevkov v slovenskem in madžarskem tisku tudi seznanja širšo javnost s problematiko porabskih Slovencev na Madžarskem. Strokovno in praktično prispeva h kultur- nemu življenju porabskih Slovencev prek množičnih občil, muzejskih zbirk, interesnih dejavnosti in prireditev. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je Porabje najbolj temeljito in vsestransko raziskano etnološko območje zunaj državnih meja. Marija Kozar - Mukič nadaljuje žlahtno tradicijo prof. dr. Vilka Novaka, ki si je štel v častno dolžnost, da tekoče in kritično seznanja slovenski prostor s slovensko okroglino tudi ob reki Rabi. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade na Madžarskem in v Sloveniji: Pável Ágoston Emlékérem (Pavlova plaketa – priznanje skupščine Železne županije, 1989), Pro Ethnographia Mi- noritatum, priznanje Madžarskega etnološkega društva (1997), priznanje Zveze Slovencev na Madžarskem (1997), Štrekljevo nagrado (2005), priznanje Repu- blike Madžarske za manjšine (2006, skupaj s Francekom Mukičem), Murko- vo nagrado Slovenskega etnološkega društva (2009), Pro Cultura Minoritatum Hungariae, priznanje Inštituta za madžarsko kulturo (Magyar Művelődési In- tézet, 2009), častno diplomo za domovino – priznanje Domoznanskega društva Železne županije (2011, skupaj z Dušanom in Francekom Mukičem), Mikloši- čevo priznanje Slavistične konference v Sombotelu (2015) in skupaj z Dušanom in Francekom Mukičem Medaljo za zasluge (pri ustvarjanju, raziskovanju in ohranjanju slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju) predsednika Re- publike Slovenije (2019). Na skupščini 6. junija je bila izvoljena za dopisno članico SAZU.

Marija Stanonik

Liliana Spinozzi Monai

Liliana Spinozzi Monai, rojena 30. oktobra 1936 v Trstu, po materi po rodu s Krasa, je svoj prvi študij končala leta 1960 z doktoratom iz leposlovja, potem pa do osemdesetih let prejšnjega stoletja poučevala na višjih srednjih šolah v Čedadu in Špetru. V osemdesetih letih se je v iskanju svojih slovenskih korenin in identitete lotila študija slavistike na Fakulteti za tuje jezike in književnosti

267 Univerze v Vidmu, kjer se je posvečala predvsem ruščini in slovenščini. Leta 1991 je bila raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovje Univerze v Vidmu, od leta 1993 pa je zunanja znanstvena sodelavka Mednarodnega središča za večjezič- nost (CEIP) na isti ustanovi. Izbrana tema doktorskega dela – analiza neobjavljenega rokopisnega narečnega gradiva poljskega jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenayja – je zaznamovala njen celotni znanstveni opus, saj svoje jezikoslovne prispevke v veliki meri utemeljuje na izsledkih baudouinoloških raziskav oz. v dialogu z njimi. Ob podpori in mentorstvu dotedanjih raziskovalcev in poznavalcev gradiva, ki je skupaj z delom korespondence od leta 1903 shranjeno v sanktpeterburški podružnici Arhiva Ruske akademije znanosti – zlasti Milka Matičetovega, Ni- kite I. Tolstoja, Tineta Logarja in drugih –, se je obravnave gradiva slovenskih narečij na zahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora lotila celostno, pri tem pa izhajala iz jezikovnoteoretičnih in metodoloških izhodišč avtorja, ki je terenske narečne raziskave po eni strani neposredno povezoval z razvojem jezikovne teorije, po drugi pa s potrebo po multidisciplinarnem pristopu, stiku z drugimi humanističnimi disciplinami, ki omogočajo širše razumevanje položa- ja jezika in njegovih govorcev. Tako so nastale tri temeljne izdaje virov, ki pomembno dopolnjujejo podobo Jana Baudouina de Courtenayja kot raziskovalca in popisovalca slovenskih narečij ter kritičnega in družbeno angažiranega intelektualca. Vse so opremlje- ne s faksimili rokopisov in izjemnim znanstvenokritičnim aparatom. Leta 1988 so kot četrti zvezek Materialov za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo v uredništvu Liliane Spinozzi Monai s folklornim komentarjem Milka Mati- četovega izšla Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873 (Testi popolari in prosa e in versi raccolti in Val Natisone nel 1873), leta 2009 pa Glosar terskega narečja Jana Baudouina de Courtenayja (Il glossario del Dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay). V obeh je zgodovinsko gradivo primerjano s sinhronim stanjem v nadiškem oziroma terskem narečju, tako na podlagi lastnih terenskih raziskav kot drugih dostopnih virov. Prvo delo prinaša poglobljeno uvodno študijo o Baudouinovem življenju in delu, drugo pa je dragoceno tudi zaradi obširnega prispevka k razumevanju razvoja njegove zapletene fonetične transkripcije. Leta 1994 je izšla knjiga Iz Furlanije v Rusijo: pol stoletja zgodovine in kulture na rob korespondenci Jana Baudou- ina de Courtenayja (1875–1928) (Dal Friuli alla Russia: mezzo secolo di storia e di cultura in margine all’epistolario (1875–1928) Jan Baudouin de Courtenay). V njej avtorica na ozadju korespondence med Baudouinom in njegovimi dopisni- ki iz Furlanije, med katerimi so bili med drugimi odvetnik Karl Podreka, Ivan Vogrič, Stefan Valente, Gusieppe Loschi, Angelo Arboit, Pier Silverio Leicht,

268 monografsko predstavlja takratno duhovno in kulturno ozračje v Furlaniji, pri čemer je posebna pozornost posvečena razvoju medetničnih razmerij oz. t. i. slovanskemu vprašanju. V številnih znanstvenih prispevkih Liliana Spinozzi Monai poglablja in dopolnjuje zgoraj obravnavano problematiko, se loteva vprašanj Baudouinovega metodološkega in teoretičnega pristopa k narečnim raziskavam, novih meto- doloških postopkov v dialektologiji, vprašanj večjezičnosti in jezikovnega stika ter obravnav zanimivejših jezikovnih prvin v raziskovanih narečjih, zlasti na- diškem, pri čemer velja posebej omeniti obravnave kategorije spola (1995, 1999). Leta 2015 je v Priročniku furlanskega jezikoslovja (Manuale di Linguistica Friu- lana, ur. Günter Holfus – Fernando Sánchez Miret, Berlin: Walter de Gruyter) v poglavju Večjezičnost in jezikovni stik izšel njen članek Slovenščina, v katerem sintetično predstavlja slovenska narečja na območju Furlanije (ziljščino v Ka- nalski dolini, rezijanščino, terščino in nadiščino) in analizira jezikovnostične pojave. Z izsledki svojih raziskav je na znanstvenih srečanjih, v revijah in časo- pisju redno seznanjala tudi slovensko strokovno javnost. Sodelovala je pri vseh pomembnih lingvističnogeografskih projektih v slovenskem jezikovnem prostoru: za Slovenski lingvistični atlas (SLA) je zapisala govor Špetra / San Pietro al Natisone (raziskovalna točka T080), za Slovanski lingvistični atlas (OLA) pa govor Ošnij / Osgnetto (raziskovalna točka T002). Za lingvističnogeografski del projekta Leksikalni popis slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten) je skupaj z Vido Dolhar popisala besedje ziljskega narečja v Kanalski dolini. Posveča se tudi literarnemu ustvarjanju. Poleg romansiranih dnevniških zapiskov Tolstojeva hiša in okolica (Casa Tolstoj e dintorni, 2005), ki so posve- čeni osebnim srečanjem in izkušnjam pri raziskovalnem delu v Rusiji, sta izšla še dva romana: Neprijazna ljubezen – Minnesang (Amor scortese – Minnesang, 2000) in Egon – aposematični človek (Egon – Un uomo aposematico, 2018, skupaj z angleškim prevodom). Na skupščini 6. junija je bila izvoljena za dopisno članico SAZU.

Karmen Kenda Jež

Emil Tokarz

Prof. dr. Emil Tokarz, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojen redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska), se je rodil 6. oktobra 1944 v Ho- dorovu blizu Lvova. Leta 1945 je bil z družino deportiran v spodnjo Šlezijo. Osnovno šolo in licej je obiskoval v Brzegu. Drugostopenjski študij slovanske filologije je končal leta 1968 na Jagelonski univerzi, nato pa se je usmeril v južno-

269 slovansko jezikoslovje. Najbolj ga je zanimala slovenistika, zato se je v študijskem letu 1969/70 še dodatno izpopolnjeval iz slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri mentorju prof. dr. Jožetu Toporišiču (pred tem pa se je leta 1968 udeležil IV. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani). Jezikoslovje, informatiko in romanistiko je podiplomsko študiral na Département de Linguistique et Informatique, UER des Lettres, Université B. Pascal, Clermont-Ferrand, Francija (od 1. 10. 1984 do 30. 6. 1988). Doktoriral je leta 1973 na Univerzi Mikołaja Kopernika v Torunu z disertacijo iz skladnje slovenskega jezika Konstrukcje parataktyczne w języku słoweński/Parataktične konstrukcije v sodobni slovenščini (promotor: prof. dr. hab. Leszek Moszyński, recenzenta: prof. dr. hab. Wacław Cimochowski, prof. dr. hab. Leszek Bednarczuk); habilitacijo je dosegel leta 1987 v Opolu – Nomina actionis we współczesnym języku słoweńskim/Nomina actionis v sodobni sloven- ščini (recenzenti: prof. dr. Martina Orožen, prof. zw. dr. hab. Antoni Furdal, prof. zw. dr. hab. Marian Jurkowski); izredni profesor je postal leta 1998, od leta 2000 pa je redni profesor za jezikoslovje ‒ slovenistiko je predaval na Šlezijski univerzi v Katovicah (med drugim je bil direktor Inštituta za slovansko filologijo Univerze v Katovicah) in na Univerzi Bielsko-Biała (bil je vodja Katedre za srednjeevropske študije, dekan Humanistično-družbene fakultete in prorektor Tehnično-humanistične akademije). Leta 1970 je na Univerzi Nikolaja Kopernika v Torunu organiziral lektorat slovenskega jezika, štiri leta pozneje pa še na Šlezijski univerzi v Katovicah (leta 1974 je bil med soustanovitelji tamkajšnje Filološke fakultete). V 90-ih letih prej- šnjega stoletja je na Filološki fakulteti ustanovil novo študijsko smer Slovenska filologija, ki študentom ponuja didaktično, jezikovno, literarno in kulturološko izobrazbo. Šlezijska univerza je s tem postala osrednja visokošolska ustanova za do- in podiplomski ter doktorski študij slovenskega jezika in književnosti na Poljskem, profesor dr. Emil Tokarz pa se je v zgodovino poljske slavistike in univerzitetnega izobraževanja zapisal kot začetnik slovenističnih študij na Poljskem. Najbolj zaslužen je, da je slovenščina danes prisotna na šestih poljskih državnih univerzah kot samostojni študij (Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze, Katedra slovanske filologije Univerze v Lodžu, Inštitut za slavistiko Univerze v Varšavi, Katedra srednjeevropskih študij Univerze v Biel- skem-Białi) ali v obliki razširjenega lektorata (Jagelonska univerza v Krakovu in Univerza v Gdansku). Profesor dr. Emil Tokarz se je po uspešno organiziranem študiju slovenistike na Šlezijski univerzi spopadel z novim velikim izzivom ‒ na predvsem tehnično usmerjeni Univerzi Bielsko-Biała je ustanovil Humanistič- no-družboslovno fakulteto (bil je njen dekan med letoma 2004 in 2008) in na njej organiziral samostojni študij slovenistike.

270 Tokarzevo znanstveno-raziskovalno delo je osredinjeno na slovensko jezikoslovje, in sicer ga zanimajo vprašanja s področja skladnje, oblikoslovja, besedoslovja in slovaropisja. Uveljavil se je kot vodilni strokovnjak na podro- čju didaktike in metodike slovenskega jezika, saj je v poljskem univerzitetnem prostoru utemeljil znanje o teoriji pouka slovenskega jezika in poglobljenem razumevanju učenja in poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Opozarjal je na interdisciplinarno povezanost učenja slovenskega jezika (npr. jezikoslovje, pedagogika /glotodidaktika/, sociolingvistika in psiholingvistika) in uvedel temeljne zakonitosti teorije poučevanja slovenščine na Poljskem, pri tem pa je poljsko slovenistično znanost obogatil z (1) zgodovinskim pregledom učenja slovenskega jezika, (2) pregledom metod poučevanja slovenščine in njihovo pri- merjavo, (3) medkulturnim pristopom učenja slovenščine in uvajanjem predmeta Civilizacija Slovencev, (4) upoštevanjem SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir) in teorije o usvajanju tujega jezika, predvsem predpostavke za njegovo usvajanje, (5) razumevanje večjezičnosti kot temeljne evropske jezikovne usmeritve in razlik med maternim (poljskim) in (prvim) tujim (slovenskim) jezikom, (6) proučevanjem procesov v možganih, ki omogočajo rabo (slovenskega) jezika, predvsem kako Poljaki razumejo slovenski jezik, kako ga tvorijo in kako ga usvajajo, (7) motivacijo in strategijami motiviranja študentov za učenje slo- venščine, (8) izborom in semantizacijo besedja/slovarja pri učenju slovenščine in (9) vlogo slovnice, zlasti modernih spoznanj o njenem usvajanju, pri učenju slovenščine. To so tudi prepoznavne značilnosti njegove didaktične šole, ki na Poljskem uživa velik ugled med domačimi in tujimi študenti slovenistike in jezikoslovci, zato je kljub formalni upokojitvi še vedno cenjen in iskan predavatelj na študiju logopedije. Celostni pristop k učenju, poučevanju in raziskovanju slovenskega jezika je Tokarzu omogočil, da je Poljakom zelo uspešno približeval najnovejše znanstvene dosežke Slovencev, slovenskega jezika, literature in kulture. Med njegovimi znanstvenimi slovenističnimi objavami so najbolj odmevne štiri monografije in slovarji: (1) Składnia zdań złożonych współrzędnie w języku słoweńskim, 1977; (2) Slovenščina za Poljake. Kurs podstawowy języka słoweńskiego, 1980 – soavtor Tone Pretnar; (3) Nomina actionis we współczesnym języku słoweńskim, 1987; (4) Pułapki leksykalne. Słownik aproksymatów polsko-słoweńskich (1999). Za slovensko-poljske kulturne, literarne in jezikovne stike je pomembno tudi Tokarzevo uredniško delo, za katero sta značilna miselni red in natančnost, ki sta povezana z obsežnim in poglobljenim znanjem s področja slovenskega jezika, literature in kulture ter odličnim poznavanjem sodobnega jezikoslovja, npr.: (1) Utopia w językach, literaturach i kulturach Słowian. T. I. Ze świadomości utopijnej w re- fleksji językowej, 1997; (2) Słowiańszczyzna w kontekście przemian Europy końca XX wieku (język - tradycja - kultura), 2001; (3) Język i tradycje Słowian, 2003; (4) Świat Słowian, 2006; (5) Świat Techniki i Humanistyki, 2007. Znanstveno delo

271 profesorja dr. Emila Tokarza, ki je neposredno povezano s slovenskim jeziko- slovjem, obsega 92 bibliografskih enot, med drugim šest znanstvenih monografij, 45 izvirnih znanstvenih člankov, ki so objavljeni v najuglednejših poljskih, slovenskih in drugih evropskih znanstvenih revijah, dva slovarja, 21 strokovnih člankov, veliko znanstvenih recenziji, spremnih besed in predgovorov, dve polemiki, sodeloval je na 90 znanstvenih konferencah, veliko jih je tudi sam organiziral, uredil pa je tudi 16 zbornikov in znanstvenih monografij o slovensko-poljskih jezikovnih stikih. Raziskovalno delo profesorja dr. Emila Tokarza izhaja iz odličnega poznavanja jezikoslovnih in metodoloških vprašanj slovenskega knjižnega jezika, njegovega zgodovinskega razvoja in narečne razčlenjenosti. V globalnem evropskem in svetovnem prostoru si ob dobrem sodelovanju prizadeva predvsem za promocijo in uveljavljanje slovenskega jezika v univerzitetnih, znanstvenih in raziskovalnih krogih. Njegov pogled na slovenski jezik »od zunaj« je za slovenske jezikoslovce dragoceno merilo, s katerim nas opozarja na vprašanja, ki bi jih ali spregledali ali videli v drugačni luči. Opozarja nas, da je slovenski jezik sicer eden izmed uradnih jezikov Evropske zveze, vendar pa ga v praksi vse prepo- gosto in nekritično predvsem v znanosti nadomeščamo z globalno angleščino. Na osnovi poljske izkušnje nas prepričuje, da angleščina ni in ne sme postati univerzalni učni jezik ter edini jezik znanosti in univerzitetnega izobraževanja. Profesor Emil Tokarz nas »od zunaj« nenehno opominja, da lahko izrinjanje nacionalnih jezikov iz univerzitetnih predavalnic in nadomeščanje nacionalnega znanstvenega jezika z nadomestnim angleškim v objavah neangleških raziskovalcev in znanstvenikov pomeni začetek konca takega nacionalnega jezika. Profesor Tokarz pojmuje jezik kot pojav, ki si sam ohranja in razvija sposobnost za ubesedovanje potreb dane jezikovne skupnosti. Kot poljski jezikoslovec, ki mu je še kako mar za slovenski jezik, se zavzema za jezikovno odprtost in jezikovno kulturo, opozarja pa pred negativno jezikovno asimilacijo, ki jo v slovenskem univerzitetnem prostoru neupravičeno in dolgoročno pogubno favorizira za ta namen potvorjena ideja internacionalizacije. Profesor Tokarz ne sprejema jezikovne unifikacije univerzitetnega in znanstveno-raziskovalnega prostora. Opozarja na slovensko jezikovno izkušnjo v nekdanji SFRJ, ko je bila sloven- ščina do srbohrvaščine v enako podrejenem položaju kot danes do angleščine in kjer se je slovensko vprašanje znotraj federacije oblikovalo prav z zahtevo po jezikovni enakopravnosti in pravici do rabe slovenskega jezika na vseh podro- čjih javnega življenja. Med slovensko osamosvojitvijo je Poljakom predstavljal resnične kulturne, politične in družbene odnose v Jugoslaviji in opozarjal, da je jezik temeljno identifikacijsko znamenje Slovencev, ki omogoča najboljšo prepoznavnost v mednarodnem prostoru. Emil Tokarz, vrhunski jezikoslovec, di- daktik in metodik, v svojih raziskavah zagovarja strokovno utemeljeno dejstvo, da mora (univerzitetno) izobraževanje potekati v materinščini, da je slovenski

272 jezik doma v Sloveniji in da ga je treba uporabljati in razvijati na znanstvenem in raziskovalnem področju. Internacionalizacija slovenskega visokega šolstva, v to je prepričan, ne sme biti njegova anglizacija. Profesor Emil Tokarz, ambasador slovenskega jezika in slovenistične znanosti na Poljskem, povezuje Slovenijo in Poljsko, za slovenski jezik navdušuje vedno nove generacije poljskih študentov, kot posrednik med obema jezikoma in kulturama pa živi med Mariborom in Bielskim-Biało, med Ljubljano in Ka- tovicami, med Koprom in Vislo. Prisoten je na vseh pomembnih slovenističnih dogodkih v Sloveniji (npr. SSJLK, Obdobja, poletna šola slovenskega jezika v Kopru in Bovcu, zborovanje slavistov oz. slovenski slavistični kongres, simpozijih: Slovenistični znanstveni premislek v Mariboru, Škrabčeva misel, Pleteršni- kovi dnevi, Mednarodni dialektološki simpozij v Mariboru ...) in v Evropi. V slavističnih krogih je poznan kot odličen organizator znanstvenih simpozijev, mednarodnih srečanj in založniške dejavnosti, predvsem pa kot pedagog, ki zna študentom slovenistike zbujati raziskovalno in ustvarjalno vnemo in jih oblikovati v dobre raziskovalce. Ustvarja ozračje za sproščen strokovni razvoj vsakega posameznika ‒ bil je mentor 20 doktorjem znanosti, strokovni poročevalec v habilitacijskih postopkih, gostujoči profesor v Ljubljani, Mariboru in Kopru in cenjen predavatelj na mariborski slovenistiki. V okviru mednarodnega sodelovanja je organiziral izmenjave študentov in profesorjev, s tem pa je uveljavil stalne oblike poljsko-slovenskega sodelovanja, s katerimi se v Sloveniji in na Poljskem uspešno širi medsebojno poznavanje kultur obeh narodov. Uveljavil je stalne oblike poljsko-slovenskega sodelovanja, z raziskovanjem slovenskega jezika na najvišji akademski ravni pa je spodbudil razvoj slovenistike na Poljskem in izjemno pripomogel k prepoznavnosti in širjenju slovenščine ter slovenistike v mednarodnem univerzitetnem prostoru. Za dolgoletno pedagoško, znanstvenoraziskovalno in mentorsko delo na področju slovenistike na Poljskem je prejel Pretnarjevo nagrado in častni naziv ambasador slovenske književnosti in jezika na Poljskem (2007), častni naziv ambasador slovanskih kultur (2011) in zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2013). Več kot tridesetletno delo v slovenistični stroki upravičeno postavlja Emila Tokarza v vrh najzaslužnejših tujih slovenistov. Na skupščini 6. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.

Ivan Verč

Ivan Verč se je rodil v Trstu l. 1950. Po maturi na slovenskem znanstvenem lice- ju je l. 1974 diplomiral na Univerzi v Trstu iz ruščine in angleščine. V naslednjih letih se je kot štipendist izpopolnjeval na Univerzi MGU v Moskvi in na Uni- verzi v Ljubljani. Poučeval je na slovenskih šolah v Trstu. Akademsko pot je za-

273 čel na Univerzi v Sassariju, kjer je med letoma 1978 in 1983 predaval ruski jezik in književnost. Svojo pot je nadaljeval na Univerzi v Trstu, kjer je od leta 1984 kot poverjeni, od 1985 kot izredni in od 1990 kot redni profesor za področje slavistike predaval ruski jezik in književnost ter slovenščino kot tuji jezik. Udeležil se je številnih mednarodnih konferenc in simpozijev (Danska, Francija, Anglija, Nemčija, Ru- sija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Italija) in je bil član doktorskih komisij na univerzah v Ljubljani, Vidmu, Milanu in Neaplju. V letih 2012–2014 je bil imenovan v državno habilitacijsko komisijo za izvolitev v naziv izrednih in rednih profesorjev za področje slavistike. Je recenzent znanstvenih projektov za javno financiranje na področju literarno-filoloških ved. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah v Milanu, Bergamu, Rimu, Salernu, Celovcu in Ljubljani. Znanstvene članke in razprave je objavil v zbornikih in revijah Italije, Slovenije, ZDA, Rusije, Francije, Nem- čije in Madžarske. Leta 1994 je na lastno pobudo začel izdajati prvo slavistično revijo v Trstu (Slavica tergestina), ki od 2011 izhaja v sodelovanju treh univerz (Trst, Ljubljana, Konstanz). Je član mednarodnega uredniškega sveta revij Pri- merjalna književnost (Ljubljana), Europa Orientalis (Salerno, Italija) in Lingue e Linguaggi (Lecce, Italia). Aktivno soustvarja miselni utrip slovenske skupnosti v Italiji z razpravami v zbornikih, časopisih in revijah. Bil je med ustanovitelji Skupine 85-Gruppo 85, zaslužne za vzajemno spoznavanje slovenskih in italijanskih kulturnikov v Trstu. Že od prvih objav (1977) je raziskovalno delo Ivana Verča sledilo trem osnovnim smernicam: ustreznosti metodološkega pristopa, analizi literarnih del in razvojni poti literarne besede v odnosu do predmeta ubeseditve oziroma stvarnosti. Glavni predmet njegovih raziskav je avtor kot besedni ustvarjalni subjekt literarnega dela: književnost je najbogatejši prostor, kjer se srečujejo in odbijajo jezikovne upodobitve, v katere sta vpeta svet in človek v njem, s pre- seganjem jezikovnih meja pa ju ustvarjalni subjekt širi, bogati in spreminja. V središču njegovih raziskav je zato beseda, ki jo opazuje z gledišča njenih pomen- skih in formalnih razsežnosti ter ubeseditvenih procesov opomenjanja stvarnosti oziroma resnice o njej. Njegov hermenevtični pristop sloni na pojmovanju jezika, ki oblikuje kulturno podobo sveta in človeka v njem (Gadamer, Ricoeur), in na Bahtinovem načelu o »dialogu«, po katerem beseda zaživi v polnosti pomena takrat, ko se nahaja »v odnosu« do druge besede oziroma na ozadju že prisotnega jezikovnega sveta. Verč gradi svojo obravnavo književnosti na prepletanju literarnih, jezikoslovnih in kulturoloških ved. Opira se na kategorialni aparat metodologij, ki proučujejo literaturo kot jezikovni pojav. Ob upoštevanju njihove zgodovinske umeščenosti analizira različna dela ruskih književnikov 19. stoletja (predvsem Puškina in Dostojevskega), posebno

274 pozornost pa namenja raziskovanju jezika v romanu 20. let prejšnjega stoletja. Iz analize literarnih besedil izvaja svoj pogled na razvoj ruskega romana od začetka 19. do prvih desetletij 20. stoletja. Po njegovih izsledkih v literarnem besedilu jezikovna razločevanja postopoma odvzemajo ustvarjalnemu subjektu primat izključujočega poimenovanja, opomenjanja in osmišljanja realnosti. Že v Puškinovem Jevgeniju Onjeginu se prepletanje govoric pojavlja kot upodobitev različnih stvarnosti in resnice o njih. V ruskem romanu to posebnost jezikovnega pojava poglobijo Lermontov, Gogolj in Dostojevski. V prvih desetletjih 20. stoletja odklon od možnosti enovitega jezikovnega določanja sveta doseže svoj vrh v romanih Belega, Pilnjaka, Leonova in Platonova. Nadaljevanje po začrtani poti prekine normativna poetika socialističnega realizma. S podobnim kategorialnim aparatom Verč premisli tudi vlogo realizma v zgodovini ruske književnosti. Predhodna obdobja so gradila ubeseditev na celostni, že opomenjeni in vase sklenjeni stvarnosti, v srednjeveški književnosti na »jeziku Boga«, v poznem ruskem klasicizmu na harmoniji »jezika bogov«, kot je to obdobje označil Puškin. Preskok od romantike k realistični »besedi življe- nja« (Lotman) spreminja odnos, ki ga literarni subjekt z jezikom vzpostavlja do predmeta ubeseditve oziroma do stvarnosti in do sebe v njej. »Resnična« beseda o tem, kar naj bi življenje »zares« bilo, odpira pot k neizbežnemu »naraščanju« bivanja (Ricoeur), ki ga ni mogoče ukleniti v vnaprej izdelane pomenske okvire. Zato je po Verčevih izsledkih realizem »literatura razlike«, ki v odnosu med jezikom in predmetom opisa sicer doseže svoj vrh (realistična beseda kot jam- stvo za resnični prikaz stvarnosti), ob tem pa z nezadržnim »stopnjevanjem« (Gadamer) realistično-resnične ubeseditve odvzame besedi primat izražanja celostne resnice o predmetu, ki ga neposredno prikazuje. Ob zgodovinskem zatonu realizma se beseda, ki je bila do tedaj funkcionalna umišljeni ali dejan- ski predstavi o stvarnosti, osamosvoji. Z vsem pomenskim, formalnim in celo grafičnim potencialom zaživi kot fenomen, ki se enači s svojo pojavnostjo. V ruski avantgardi se bo ta enačba udejanjila v futuristični »besedi kot taki«. Pre- vlada jezika nad predmetom ubeseditve bo zaznamovala umetnost 20. stoletja (ne samo književnost). Verč je spremembe odnosa med besedo in stvarnostjo v ruski književnosti ter vlogo realizma opisal v monografiji Razumevanje jezikov književnosti, 2010. Verč spremlja različne literarnoreoretsko tendence v 20. stoletju in je posebno pozoren do specifičnih vprašanj, ki se neposredno vežejo na njegov pristop h književnosti. Ukvarja se z razlikovanjem ubeseditvenih procesov v poeziji in prozi, proučuje pa tudi mejne primere vdora verznih elementov v jezik proze. Največ teoretskih razprav posveča položaju avtorja-subjekta v času in prostoru njegove izjave. V Verčevem raziskovalnem delu zaseda posebno poglavje vprašanje etike v literaturi, kako se etika pojavlja in kaj pomeni etično dejanje na specifičnem

275 področju književnosti. V književnosti se etično dejanje ne vpisuje kot sporočilo sentence, ampak kot praksa ubesedovanja oziroma kot dejanje avtorja-subjekta, ko se odloča za jezik ubeseditve. Verč tu izhaja iz fenomenologije »sposobnega človeka« (Ricoeur), ki etično dejanje izvaja iz izbire med možnostmi, ki nam jih jezik ponuja na poti k naraščanju bivanja. Po Verčevem mnenju je poetika jezik, s katerim etika pripoveduje o svoji prisotnosti v specifičnem sistemu, ki mu pravimo literatura. Na področju slovenske književnosti je objavil primerjalno analizo nekaterih literarnih elementov pri Cankarju in Dostojevskem in študije o vlogi jezika v prozi Ivana Preglja in Ivanke Hergold. Pisal je o pomenu Prešerna kot »nacionalnega pesnika« v slovenski kulturi in o vlogi slovenske kritiško-literarne misli v 30. letih prejšnjega stoletja. Položaj Slovencev v Italiji doživlja in opazuje kot priložnost za avtonomni kulturni razvoj. V slovenščino je prevedel ruska pesnika in šansonjerja Okudžavo in Galiča, v italijanščino kratko črtico Bunina in povest Kotlovan (Temelj) Platonova, v ruščino pa nekaj sodobnih italijanskih pesnikov. Večkrat je pisal spremne besede k slovenskim gledališkim uprizori- tvam ruskih dramatikov. V sooavtorstvu je napisal učbenik o računalniškem prevajanju iz italijanščine v ruščino. Na skupščini 6. junija je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.

Boris Paternu

III. RAZRED

Roman Jerala

Roman Jerala (rojen 24. januarja 1962 na Jesenicah) je dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Do končane gimnazije je živel v Kranju. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je štu- diral kemijo in magistriral; doktoriral je z eksperimentalnim delom na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki je vklju- čevalo sintezo gena ter analizo mutant proteinskega inhibitorja proteaz. Podok- torsko usposabljanje je opravil na Univerzi v Virginiji v ZDA na temo razvoja metod jedrske magnetne resonance za raziskave fosfolipaze A2 ter simulacije lipidne membrane. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil na Kemijskem inštitutu, najprej v Laboratoriju za molekulsko modeliranje in NMR-spektroskopijo. Leta

276 2000 je postal vodja Laboratorija za biotehnologijo, ki se je preimenoval v Odsek za sintezno biologijo in imunologijo. Jeralov znanstveni opus je interdisciplinaren in obsega širok razpon izvirnih dosežkov, ki segajo od metodologije jedrske magnetne resonance (NMR), pojasnitve protivnetnega delovanja antimalarikov in strukturne pretvorbe prionov do izvedbe logičnih operacij v celicah in molekulske implementacije matematičnih konceptov (proteinski origami). V raziskavah združuje področja biokemije, strukturne in fizikalne kemije, molekularne in sintezne biologije, uporabne matematike ter imunologije. V zadnjih desetih letih je objavil več kot 20 člankov kot vodilni avtor v revijah s faktorjem vpliva > 10, od tega deset v revijah družine Nature (Nat. Biotech., Nat. Chem. Biol., Nat. Str. Mol. Biol., Nat. Commun.), ter v J. Am. Chem. Soc., Nucl. Acids Res., Blood, Chem. Comm., vodilnih revijah na svojih področjih. Kot predavatelj je Jerala vabljen na vrhunske znanstvene konference s področja imunologije in sintezne biologije, ugledne in- štitucije (Harvard, Yale, UCLA, MaxPlanck Inst., Cambridge, EMBL, Freiburg, Tokyo, Osaka …). Je recenzent uglednih znanstvenih revij (e.g. Nature, Science, PNAS …, član uredniškega odbora J. Biol. Chem., ACS SynBio., Innate. Immun.) in član komisij za izvolitve (e. g. Cambridge, Yale, Aalto, Trento, Leiden). Poglavitni področji Jeralovega raziskovalnega dela sta sintezna biologija in imunologija. Na področju poznavanja molekulskih mehanizmov naravne imu- nosti je pomembno prispeval k pojasnitvi molekulskega mehanizma signali- zacije preko Tollu podobnih receptorjev 3, 4, 5 in 9 (Pirher in sod., Nat. Str. Mol. Biol. 2008; Manček-Keber in sod. Science Signaling 2015; Pohar in sod. Nat. Commun. 2018), ki zaznavajo okužbe in poškodbe tkiva, ter o vlogi signal- nega adapterja MyD88 pri B-celičnem limfomu (dve objavi v vodilni hemato- loški reviji Blood 2014, 2018). Zelo odmevna raziskava je pojasnila mehanizem delovanja antimalarikov pri zdravljenju avtoimunih obolenj (Kužnik in sod., J.Immunol. 2011). Roman Jerala je pionir sintezne biologije v Sloveniji in se uvršča med vo- dilne sintezne biologe v svetu. Sintezna biologija vpeljuje inženirski pristop v biološke sisteme s ciljem uvesti nove lastnosti v biološke sisteme, posnemati ali nadgraditi biološke sisteme z možnostjo medicinske ali tehnološke uporabe in za razumevanje delovanja bioloških sistemov. Njegove raziskave na področju sintezne biologije vključujejo implementacijo binarne logike in obdelave informacij v celicah, izboljšanje biosinteze kompleksnih organskih spojin s pomo- čjo umetnih ogrodij in nanostruktur iz biopolimerov. V sintezno biologijo se je Jerala usmeril prek vodenja študentskih ekip na tekmovanju raziskovalnih projektov iz sintezne biologije iGEM v Bostonu, ZDA, kjer so bile skupine pod njegovih vodstvom s trikratno osvojitvijo Grand Prize izjemno uspešne v konkurenci več kot 300 ekip najbolj uglednih univerz z vsega sveta (MIT, Stanford, Harvard, ETH, Cambridge, Oxford, Heidelberg, Peking …).

277 V raziskavah je Jerala uporabil proteinske domene za vezavo DNK za izgradnjo genskih logičnih vrat (Gaber in sod., Nat. Chem. Biol. 2013) in pripravo novih vrst genskih stikal v sesalskih celicah (Lebar in sod., Nat. Commun. 2014, Lebar in sod., Nat. Chem. Biol. 2019) pa tudi umetnih signalnih poti na osnovi proteolize (Fink in sod. Nat. Chem. Biol. 2019). Njegov najbrž najbolj izviren dosežek je odkritje novega principa gradnje proteinskih struktur na osnovi dimernih obvitih vijačnic kot modularnih gra- dnikov (proteinski origami). Zahteven problem zvitja proteinov je Jerala rešil z modularno zasnovo, kar je dokazal na primeru tetraedrske nanokletke iz po- lipeptidne verige, pri čemer veriga v dvojnem Eulerjevem obhodu preide vsak rob tetraedra natanko dvakrat in tvori stabilno strukturo (Gradišar in sod., Nat. Chem. Biol. 2013). Gre ne samo za nov vzorec zvitja proteinov, ki v naravi ne obstaja, ampak za popolnoma nov princip proteinskega zvitja, ki temelji na ma- tematičnih pravilih teorije grafov. Lansko leto so predstavili še bolj kompleksne proteinske poliedre, njihovo strukturno karakterizacijo in možnost sestavljanja in vivo (Ljubetić in sod., Nat.Biotech. 2017). To področje, kjer je Jeralova skupina vodilna v svetu, odpira nov tip samosestavljivih nanostruktur z zanimivimi lastnostmi in možnostjo tvorbe molekulskih strojev, ki jih raziskuje v okviru ERC-projekta za uveljavljene raziskovalce Molecular machines based on coiled- -coil protein origami. Poleg uglednih slovenskih priznanj (Zoisova nagrada, 2009; medalja za zasluge RS, 2014 in druge) je prejel številna priznanja v tujini (iGEM priznanja (2006–2016), izvolitev za člana International Academy of Mathematical Chemi- stry (2015), EMBO (2017) in Academia Europaea (2017)). Jerala je tudi dobitnik uglednega ERC-projekta za uveljavljene raziskovalce za leto 2018 za raziskave na področju načrtovanja molekulskih strojev na osnovi obvitih vijačnic. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen na volilni skupščini 6. junija.

Duncan Haldane

Frederick Duncan Michael Haldane se je rodil 14. septembra 1951 v Londonu. Po očetu je škotskega rodu, njegova mati Ljudmila Renko pa je bila koroška Slovenka iz Borovelj. Študiral je najprej v Londonu in nato diplomiral in doktoriral 1978 na po- dročju teoretične fizike na Univerzi Cambridge. Njegov mentor je bil poznejši nobelovec P. W. Anderson. Med 1977 in 1981 je delal na Institutu Laue-Lange- vin v Grenoblu in kasneje na Univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu. Leta 1990 je sprejel mesto profesorja fizike na Univerzi Princeton, kjer je aktiven še danes.

278 Duncan Haldane je zaslovel z mnogimi temeljnimi prispevki k teoretični fiziki trdnih snovi, npr. s teorijo Lut- tingerjevih tekočin, teorijo enodimenzionalnih spinskih verig, teorijo ulomljenega (fractional) kvantnega Hallovega efekta, teorijo spektra kvantne prepletenosti ter z drugimi prispevki. V članku iz leta 1983 je obravnaval nelinearno teorijo polja za Heisenbergovo antiferomagnetno verigo. S topološkimi transformacijami je pokazal, da se v primeru celoštevilčnih spinov pojavi energijska vrzel med osnovnim in vzbujenim stanjem, medtem ko pri polštevilčnih spinih ta vrzel ne obstaja. Haldaneova vrzel za primer S=1 je bila leta 2002 eksperimentalno dokazana pri sistemu CsNiCl2. Leta 1988 je Haldane predlagal model za kvantni Hallov efekt na osnovi dvodimenzionalnega sistema elektronov na heksagonalni mreži, pri čemer je predpostavil preskoke med prvimi in med drugimi sosedi. Pokazal je, da model vsebuje tudi stanja, ki ustrezajo zlomljeni simetriji pri obratu časa. Tako je napovedal obstoj Hallovega efekta tudi v odsotnosti zunanjega magnetnega polja, kar je bilo eksperimentalno potrjeno šele 25 let pozneje. Haldane je prejel številna priznanja in nagrade. Od leta 1996 je član angle- ške Kraljeve družbe in od 1992 član Ameriške akademije umetnosti in znanosti (AAAS). Leta 1993 je prejel nagrado Oliverja E. Buckleya za kondenzirano snov in leta 2012 Diracovo medaljo Centra Abdusa Salama za teoretično fiziko v Tr- stu. Leta 2016 pa je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Davidom J. Tho- ulessom in J. Michaelom Kosterlitzem za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških stanj snovi. Haldane je nekajkrat obiskal Slovenijo. Leta 2000 je bil vabljeni predavatelj na konferenci O odprtih problemih modno koreliranih elektronskih sistemov, ki so jo na Bledu organizirali sodelavci Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan. Leta 2019 je bil na daljšem obisku v Lju- bljani v okviru Stefanovih dnevov, kjer je imel predavanje, ki je zbudilo veliko zanimanje. Pred tem je na Fakulteti za matematiko in fiziko imel predavanje za študente fizike, ki je bilo prav tako izredno obiskano. Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF mu je 5. marca 2019 na slavnostni prireditvi na Univerzi Stanford v ZDA podelila nagrado za življenj- sko delo. Kot poroča ASEF, se je nagrajenec zahvalil v slovenščini in ob tem poudaril, da je ponosen na svoj izvor. Za dopisnega člana je bil izvoljen na volilni skupščini SAZU 6. junija.

279 Dejan Popović

Dejan Popović se je rodil leta 1950 v Beogradu (Njegov oče Božidar je bil rojen leta 1921 v vasici v bližini Metlike. Nje- govi predniki so živeli daljše obdobje v Žumberku in Boži- dar je osnovno šolo končal v Ljubljani.) Za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2015, potem ko je bil izredni član od 2009. Od leta 2012 je član Inženirske akademije Srbije. Dejan Popović je zaslužni profesor Univerze v Aalbor- gu na Danskem. Leta 1974 je diplomiral po petletnem programu na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Beogradu. Na isti fakulteti je leta 1977 magistriral s področja fizike trdne snovi in leta 1981 pridobil doktorat tehniških znanosti. Na Univerzi v Aalborgu pa je leta 2003 dosegel še ugledno znanstveno stopnjo Doctor Tech- nicae. Leta 1974 se je zaposlil na Oddelku za mehaniko na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Beogradu. Leta 1985 je bil izvoljen v naziv docenta, 1990 izrednega profesorja in 1995 v naziv rednega profesorja na področju biomedicinske tehnike. Glede na zakonodajo je bil s 65 leti upokojen leta 2015. Med 2015 in 2017 je bil profesor na Inštitutu tehniških znanosti pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti. Od leta 1999 je bil profesor na področju rehabilitacijske tehnike na Oddelku za medicinske znanosti in tehnologijo na Univerzi v Aal- borgu, kjer je bil leta 2016 izvoljen za zaslužnega profesorja. V letih 1991 do 1996 je bil profesor na Oddelku za nevrološko kirurgijo na Medicinski fakulteti Uni- verze v Miamiju na Floridi. V letih 1987 do 1996 pa je bil gostujoči profesor na Oddelku za fiziologijo na Univerzi v Alberti, v Edmontonu. Predaval je številne predmete na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem nivoju v Beogradu in na univerzah v tujini. Pripravil je izvirne predmetnike za številna predavanja s področja biomedicinske tehnike. Na beograjski univerzi je ustanovil Labora- torij za biomedicinsko tehniko in tehnologijo (http://bmit.etf.rs). Je avtor enajstih učbenikov. Bil je mentor 26 doktorskim in 50 magistrskim študentom ter številnim diplomiranim inženirjem doma in na tujem. Kot mentor je še vedno dejaven. Objavil je več kot 500 znanstvenih publikacij, med njimi tri znanstvene monografije in 130 znanstvenih člankov (več kot 90 iz WoS). Je avtor 34 poglavij v monografijah, 11 učbenikov in številnih konferenčnih člankov. Je avtor osmih patentnih prijav. S področja motorične kontrole, medicinske robotike, rehabi- litacije in električne stimulacije je izdal dve knjigi in več poglavij v priročnikih in enciklopedijah. Bil je vabljeni predavatelj na več kot 100 mednarodnih konferencah in univerzah po svetu.

280 Njegovi članki so bili citirani več kot 2290-krat (brez avtocitatov), h = 30 (SCOPUS); 6630, h=44 (Google Scholar). Njegovo knjigo Control of Movement je objavila založba Springer. V Veliki Britaniji je bilo prodanih več kot 2000 izvodov. Zdaj je knjiga dostopna v elektronski obliki in je bila od leta 2012 več kot 1500-krat prenesena s spleta. Njegov učbenik Mehanika pa je doživel štiri izdaje in je bil prodan v več kot 15.000 izvodih. Popovićevo znanstveno dela obsega osnovne raziskave, usmerjene v boljše razumevanje motorične kontrole, in številne uporabne raziskave, ki so vodile do novih naprav in metod s področja biomedicinske in rehabilitacijske tehnike. Precej razvojnih dosežkov je bilo prenesenih v industrijo. Prof. Popović je bil vodja projekta ali sodelavec na številnih projektih, ki so jih financirale ameriške organizacije NIH, NSF, NIDRR in NSERC. Prav tako je vodil več FP6 in FP7 evropskih projektov, več projektov Tempus, ki so vodili do novih študijskih programov za podiplomske študente, in vrsto projektov, ki sta jih financirali ministrstvi za znanost v Srbiji in na Danskem. Sodeloval je pri razvoju šestih zagonskih podjetij na Danskem in v Srbiji. Celotna vsota financiranja, ki ga je prejel v Severni Ameriki in v Evropi, presega 18 milijonov evrov. Prof. Popović je sourednik ugledne znanstvene revije Medical & Biological Engineering & Computing in član uredniških odborov revij Medical Enginee- ring and Physics in J Neuromodulation. Kot recenzent je dejaven pri več kot 25 znanstvenih revijah. Je urednik revije Journal of Automatic Control, ki jo izdaja Univerza v Beogradu. Prof. Popović je »EAMBES Fellow« in predsednik Srbske zveze za elektroniko, avtomatiko in računalništvo ETRAN. Najpomembnejši inženirski rezultati njegovega raziskovalnega in razvojnega dela so instrumenti ter ortotične in protetične naprave za bolnike s po- škodbami motoričnega sistema ter naprave za elektrofiziološka merjenja. Bil je glavni razvijalec zunanjega skeleta za stojo in hojo paraplegičnih oseb. Razvil je izvirno aktivno transfemoralno protezo, ki jo je prevzela znana nemška firma Otto Bock (C-leg®). Je avtor naprave Walkaround®, ki omogoča pravilno držo trupa brez opore rok med urjenjem hoje. Razvil je več elektronskih stimulator- jev za zgornje in spodnje ekstremitete, ki so bili uporabljeni v kliničnem okolju v Angliji, Franciji, Španiji, Belgiji, Srbiji in na Danskem. Razvil je vrsto senzor- nih naprav za merjenje motoričnih funkcij (merilni vložki za čevlje, senzorji za kinematiko hoje, merilni sistem spastičnosti, matrične elektrode, večkanalni EMG in EEG ojačevalniki). Razvil je vrsto protokolov za merjenje gibanja, ki so bili potrjeni in sprejeti v kliničnih študijah. Razvil je tudi Gamakey®, sistem za zbiranje in procesiranje podatkov iz kamere Anger, ki jo uporabljata Srbski klinični center v Beogradu in Vojvodinski klinični center v Novem Sadu. Raz- vil je model in simulacijsko orodje za humanoidne robote in metodo za in vivo ocenjevanje telesnih parametrov. Razvil je izviren način vodenja hoje ob več- kanalni funkcionalni električni stimulaciji, ki je osnovan na pravilih. Je avtor

281 hibridnih krmilnih sistemov za hojo hromih oseb. Razvil je sistem za virtualno vizualno percepcijo, ki se uporablja pri avtomatski izbiri prijema pri naprednih protezah zgornjih ekstremitet, in sicer pri nemški firmi Otto Bock. Razvil je protokole za terapijo bolnikov po kapi, poškodbi hrbtenjače ali drugih delov osrednjega živčnega sistema. Večina omenjenih sistemov je zaščitena z osmimi patentnimi prijavami. Že leta 1977 je kot mlad raziskovalec sodeloval na tedanjem Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani z zdravnikom profesorjem Franjem Grača- ninom pri razvoju samoprilegajoče se modularne ortoze in pri razvoju aktivne transfemoralne proteze. Sodelovanje je trajalo več let in je vodilo tudi do razvoja prvega hibridnega (ortoza in električna stimulacija) rehabilitacijskega sistema. S člani SAZU akad. Lojzetom Vodovnikom, Alojzom Kraljem in Tadejem Baj- dom je sodeloval pri organizaciji številnih mednarodno pomembnih konferenc, strokovnih simpozijev in poletnih šol biomedicinske oziroma rehabilitacijske tehnike. V zadnjih letih je sodeloval z Laboratorijem za robotiko Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani v skupnem projektu priprave novega študijskega programa Mehatronika v rehabilitacijski tehniki. Tesno sodelovanje je vodilo do več skupnih znanstvenih objav. Prof. Popović je bil vabljeni predavatelj na šte- vilnih znanstvenih srečanjih v Sloveniji. Dvakrat je predaval tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za dopisnega člana je bil izvoljen na skupščini SAZU 6. junija.

Alojz Kralj, Tadej Bajd

Claude Sammut

Claude Sammut (rojen 1956) je profesor na School of Com- puter Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, kjer vodi laboratorij za umetno inteligenco (Artificial Intelligence Research Group). Raziskovalno delo profesorja Sammuta sodi na po- dročje umetne inteligence, predvsem na področja strojnega učenja, kvalitativnega modeliranja ter robotike in avtonomnih sistemov. Njegovo zgodnje delo na področju strojnega učenja v osemdesetih letih je znatno prispevalo k temeljem induktivnega logičnega programiranja, ki se je kot metoda strojnega učenja uveljavilo po letu 1990. Med inovativne elementa tega dela sodita uporaba matematične logike v generiranju induktivnih hipotez ter avtomatsko generiranje kritičnih primerov za preverjanje hipotez. Z Donaldom Michieom je opravil pionirsko delo tudi na področju vedenjskega kloniranja, kjer z me-

282 todami strojnega učenja identificiramo človekovo veščino. Najbolj odmevno je njegovo delo na kloniranju človekovega pilotiranja letala, pri čemer avtomatsko odkrijemo tudi tiste elemente veščine letenja, ki se jih pilot sam niti ne zaveda. Na področju robotike se Sammut ukvarja z razvojem metod, ki omo- gočajo učinkovitejše programiranje robotov s tem, da robot sam avtonomno odkriva zakonitosti svojega okolja. S tem se robot prilagaja zahtevam okolja in nalog, ki jih izvaja. Pri tem Sammut kombinira strojno učenje, kvalitativno modeliranje in simbolično planiranje. Ta kombinacija je omogočila veliko bolj učinovito učenje robotov v primerjavi s tradicionalnimi izvedbami učenja, kar je pokazal v eksperimentih z roboti, ki so se sami naučili hoje in plezanja prek ovir. Profesor Sammut že dve desetletji vodi ekipo univerze UNSW na najpo- membnejših robotskih tekmovanjih RoboCup. Osvojil je vrsto priznanj, med drugim prvo mesto v kategoriji RoboCup Standard Platform League v letih 2000, 2001, 2004, 2014 in 2015 ter prvo mesto v kategoriji RoboCup Rescue Au- tonomous Robot Challenge v letih 2009, 2010 in 2011. Bibliografija profesorja Sammuta vsebuje okrog 200 raziskovalnih objav, od tega 50 člankov v znanstvenih revijah, dvajset poglavij v knjigah in številne objave na konferencah. Baza Google Scholar navaja več kot 4500 citatov Sam- mutovih del (h = 30). Od leta 2005 je glavni sourednik enciklopedije Encyclo- pedia of Machine Learning and Data Mining (založba Springer, druga izdaja 2017). Knjiga je referenčna publikacija najbolj obsežnega in najhitreje rastočega področja v umetni inteligenci. Profesor Sammut že več kot tri desetletja raziskovalno sodeluje s slovenskimi raziskovalci z Univerze v Ljubljani (Fakulteta za računalništvo in informatiko) in Instituta Jožef Stefan (projekti, medsebojni raziskovalni obiski in doktorati). Univerzi UNSW in UL sta v obdobju 2013–15 soizvajali raziskovalni projekt Learning and Planning with Qualitative Models, ki ga je financiral Au- stralian Research Council. Za dopisnega člana je bil izvoljen na volilni skupščini SAZU 6. junija.

IV. R AZRED

Hojka Kraigher

Prof. dr. Hojka Kraigher je znanstvena svetnica Gozdarskega inštituta Slove- nije. Prva je opisala več tipov ektomikorize pri gozdnem drevju, pri čemer je bilo odločilno, da so bile prvič v svetu na izviren način združene metode kla- sične, anatomsko-morfološke identifikacije in molekularni pristopi. Na osnovi raziskav je predlagala metodo mikobioindikacije onesnaženosti gozdnih

283 rastišč ter uporabo indeksov biotske pestrosti za oceno ogroženosti gozdnih tal in gozdnih ekosistemov. Prof. dr. Kraigher ima pomemben delež pri opredelitvi dokazov za različen vpliv posameznih dejavnikov v okolju, npr. tro- posferskega ozona, na življenjski obrat drobnih korenin in spremembe mikoriznih združb glede na razvojno fazo pri- zadetega drevja. Rezultati raziskav odnosov med gozdnim drevjem in mikoriznimi glivami, vključno s hormonsko regulacijo in prenosom hranil ter metabolitov po glivnem spletu, ki pomembno vplivajo na preživetje drevja v stresnih razmerah, so njeni vrhunski dosežki, odmevni in cenjeni v svetovnem merilu. Glede na vrhunske znanstvene dosežke in znanstvene objave Hojke Krai- gher na področju opredelitve odnosov med organizmi v gozdni rizosferi in razvoja temeljev ohranitvene gozdne genetike je bila dr. Hojka Kraigher na skup- ščini SAZU 6. junija izvoljena v naziv izredne članice IV. razreda SAZU.

Ivan Gušić

Akad. dr. Ivan Gušić, geolog, se je rodil leta 1938 v Zagre- bu. Bil je redni profesor na Univerzi v Zagrebu. Njegovo delo sega na razna področja geologije. Postavil je temelje stratigrafije mezozoika in kenozoika na jadransko-dinar- ski karbonatni platformi in širše. Preučil je geodinamično evolucijo Dinaridov in njihov odnos do paleookolja v celotni Tetidi. Vse raziskovalno delo je natančno dokumentiral s faciesnimi in mikropaleontološkimi raziskavami. Opisal je več novih vrst in rodov mezozojskih alg in foraminifer. Sodeloval je pri terenskih najdbah dinozavrov in neandertalca na Hrvaškem. Njegova bibliografija je nadvse obsežna. Sam ali v sodelovanju je objavil več znanstvenih knjig, poglavij v knjigah, razprave, članke in strokovne študije v tujih in domačih revijah. S slovenskimi geologi sodeluje že od vsega začetka svoje znanstvene poti: pri paleontoloških raziskavah, ocenjevanju naših projektov in razprav ter souredništvu v revijah. Akad. Ivan Gušić je mednarodno priznan strokovnjak na področju geologije in dolgoletni sodelavec slovenskih geologov. Na skupščini SAZU 6. junija je bil izvoljen za dopisnega člana IV. razreda SAZU.

284 Alexei Verkhratsky

Profesor Alexei Verkhratsky, rojen v Ukrajini, je redni profesor za nevrofiziologijo na Univerzi v Manchestru v Veliki Britaniji. Je član londonske akademije Academia Europaea, akademije Real Academia Nacional de Pharmacia (Madrid, Španija), nemške akademije Nationale Akademie der Wis- senschaften Leopoldina in Poljske nacionalne akademije znanosti v Varšavi. Objavil je več kot 430 člankov (PubMed, Web of Science) na področju fiziologije. Je avtor sedmih knjig in urednik šestih. Je tudi avtor prvega učbenika za po- dročje fiziologije glije Textbook on Glial Neurobiology (2007) in priročnika Glial Physiology and Pathophysiology (2013). Njegova dela so odlično citirana (več kot 21.000 citatov, Hirschev index je 78/81 (ISI, Scopus). Prof. dr. Verkhratsky je deloval v korist razvoju znanosti v Sloveniji na področju fiziologije. V sodelovanju z njegovim laboratorijem v Veliki Britaniji je nastalo 22 objavljenih del z raziskovalci iz Slovenije. Prof. dr. Alexei Verkhratsky je bil na skupščini SAZU 6. junija izvoljen za dopisnega člana IV. razreda SAZU.

V. R AZRED

Mirko Bratuša

Mirko Bratuša je bil rojen leta 1963 v Negovi. Leta 1989 je diplomiral na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1993 dokončal specialko pri prof. Luju Vodopivcu. Med letoma 1990–1992 se je izpopolnjeval na Umetnostni akademiji v Münchnu in 1993 na likovni akademiji v Düsseldorfu. Leta 1993 in 1995 je z delovno štipendijo deloval na Dunaju. Bil je pobudnik kiparskega srečanja Gornja Radgona 93, leta 2001 je vodil »bronasto delavnico« z mladimi kiparji z več celin. Od leta 1997 poučuje na ljubljanski Pedagoški fakulteti kiparstvo, kjer je danes redni profesor. Od leta 1988 je razstavljal na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in tujini (v Španiji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Franciji, na Hrvaškem, Madžarskem, Kitajskem), leta 1998 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2005 nagrado zlata ptica in leta 2006 nagrado Prešernovega sklada. Bratuševa ustvarjalnost izhaja iz izročila modernega evropskega in ameriške- ga kiparstva, ki je prelomilo s figuralno tradicijo in kipe predstavlja kot fantastične predmete ali postavitve (instalacije). Umetnik v svojem delu izstopa zlasti z močno

285 invencijo, duhovitostjo in značilno ironijo. V kiparske objekte povezuje konceptu- alne izkušnje, hkrati pa bistveno upošteva prvobitno govorico zelo raznovrstnih materialov (lesa, kovanega železa, brona, pločevine, platna, stekla, usnja, vode …) in kot arhaični mojstri obvladuje raznovrstne postopke tradicionalnih obrti (mi- zarske, livarske, kovaške). O izraznosti same fizične materialnosti je celo zapisal, da je zanj razlika v strukturi materije »zgovornejša od najaktualnejše parole.« Ob njegovem nastopu v javnosti, ko se je predstavil s predmeti, postavljeni- mi v prostor, je že Igor Zabel opozoril, da je temeljna novost njegovega kiparstva »vpeljava elementov in tehnik organskega ruralnega, celo etnološkega sveta v kiparstvo, pa tudi (pozneje še izraziteje) kot nekakšen ironičen in hkrati pro- vokativen realizem«. Njegova dela, kot so veliki Pokrovček, Pladenjček di Giotto, ironična Klobasa ali Neiztrohnjeno jabolko, so rezultat obvladovanja materialov, ki jim je vdihnil različne simbolne aluzije in jih na razstavah povezal tudi v pravcata tihožitja. Iz ljudske tesarske tradicije izhaja tudi njegov Holandski obe- lisk v kraju Orvelte na Nizozemskem. A kipar se človeški figuri v načelu ne izogiba, vendar jo preraja v metamor- fozah novih, osebnih oblik, ki pa temeljijo na mojstrskem obvladovanju klasič- nih prijemov. Še kot študent 4. letnika kiparstva je v besedilu Figura značilno napisal, da skuša vrniti »'izgubljeno figuro' kiparstvu 20. stoletja na nov način in ji dati nov pomen«. »Nadomestek za izgubljeno figuro« pa mu ponazarja »po- vezava fizičnosti materije in abstraktnosti«. »V svojem kiparskem delu skušam doseči spoj med dvojnostjo oziroma različnostjo, med realnim in imaginarnim, med materialom in praznim prostorom. Spoj med materijo in nadčutnostjo misli.« Njegovi t. i. Navadni kipi so materializacije nadvse duhovitih prikazni, kot so nekakšne srednjeveške spake, miši ali svetniki, ki se dvigajo iz zidov kot v srednjeveški arhitekturi, človeške glave, plastike želodcev in mehkužcev, različni živalski stvori; iz žab okrog velikega žabjega očesa je sestavil instalacijo Restavri- rana prognoza, posebej fantastične pa so prikazni dirigentov, v katerih je utelesil zvočnost in gibanje. Značilen zanj je kip Nabukadnezar, slovensko likovno sceno pa je z nadrealistično antropomorfno domišljijo lucidno komentiral s kipom Slo- venski likovni kanape. Z značilno ironičnostjo in smislom za komplementarnost oblik se je doslej najbolj odmevno izkazal z razstavo Hipokriti leta 2010 v kosta- njeviški nekdanji samostanski cerkvi, kjer je ob njene srednjeveške slope postavil plastičnim romansko-gotskim stebrom priličene prikrito oprezajoče, z mrežami prekrite in s kačo ovite moške postave iz glazirane keramike, ki v danem ambi- entu s celotno pojavnostjo, ne le prihuljeno mimiko, očitno humorno aludirajo na hinavskost. Zamisel je bila v dopolnjeni postavitvi predstavljena v slovenskem razstavišču v sklopu 54. Beneškega bienala, njenim optičnim in haptičnim vre- dnotam pa je umetnik pridružil še učinkovanje toplotne energije. Širši javnosti je Mirko Bratuša najbolj znan kot avtor javnih spomenikov, ki jim je prav tako nadel zelo izvirno podobo in jih premišljeno vključil v vsako-

286 kraten ambient. Izenačuje jih s plastikami, umeščenimi v prostor brez klasičnih podstavkov, pri čemer prilagaja novim izvirnim prijemom tudi bolj »klasične« naloge; taka sta inventiven spomenik pesniku Manku Golarju v Gornji Radgoni in spomenik pristanku balona v Ženavljah, v Slovenj Gradcu je postavil poetičen vodnjak življenja, v Novi Gorici »protispomenik« N. G., v Beltincih kiparske dele prostorskega spomenika ob 100-letnici priključitve Prekmurja in v Murski Soboti spomenik Rastoči knjigi. Svojo nenaklonjenost konvencionalni spomeniški tradiciji je leta 2003 pojasnil v publikaciji Spomeniki minljivosti, kjer opisuje tudi genezo svojih tovrstnih del, v prepričanju, da je »proces nastajanja nekega dela praviloma ključ za branje oziroma interpretacijo«, same interpretacije razlagalcev pa spričo njegove inventivnosti ostajajo odprte. Zelo vešč je tudi izdelave bolj standardno zasnovanih portretnih kipov. Zasnoval je tudi spomenike Stanislavu Škrabcu v Novi Gorici, Janezu Aquili v Gornji Radgoni in dr. Antonu Trstenjaku v Negovi. Za sleherno zastavljeno nalogo umetnik poišče enkratno izvirno rešitev, pri čemer se prepušča invenciji, a tudi vse temeljito premisli, še posebno z vidika izrazne pričevalnosti materiala oziroma tehnološke obdelave ter natanko določene prostorske umestitve; zato njegovi kipi niso serijski, ampak so izrazito unikatni in provokativni, njihov avtor pa je s takimi dosežki danes eden najbolj inovativnih in resnih, vsekakor pa tudi najbolj hudomušnih in izvirnih slovenskih kiparjev. Več kot značilen zanj je pogosto navajani zapis iz umetnikove beležnice, da je življenje »smešna, smrtno resna stvar«, in prav to velja tudi za vso Bratuševo umetnost. Mirko Bratuša je bil na skupščini 6. junija izvoljen za izrednega člana SAZU.

Milček Komelj, Drago Tršar, Andrej Jemec

Milan Jesih

Milan Jesih je eden izmed največjih mojstrov jezika, kar jih premore sodobna slovenska poezija. Zanj jezik ni zgolj okrasna vinjeta čustva in misli, temveč razsežnost, ki ima svojo lastno gostoto in resnico. Zanj jezik ni zgolj poso- da sporočila, temveč pesniška in človeška usoda. Ob branju Jesihove poezije začutimo vso upravičenost filozofske maksime Ludwiga Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Spričo bogastva, svežine in pomenske večplastnosti Jesihovega jezika imamo občutek, da izrazna moč njegovih stihov razširja meje doslej znanega pesniškega sveta. Milan Jesih je skupaj z Ivom Svetino, Matjažem Kocbekom, Andrejem Brvarjem, Milanom Deklevo in Andrejem Medvedom pripadal drugemu valu

287 neoavantgarde, ki se je od radikalnih eksperimentov vizualne in konkretne poezije šestdesetih let odvrnil v jezikovno iskanje in raziskovanje, pogosto v igrivost, zato je literarni zgodovinar Taras Kermauner poimenoval to poetiko ludizem (iz latinske besede ludus – igra). Neobremenjene domišljijske in besedne igre, polne parodičnih in satiričnih bodic na kulturno tradicijo in socialistični politični sistem, zaznamujejo Jesihov pesniški prvenec Uran v urinu, gospodar! (1972), njegova »igra v enem samem nonšalantnem zamahu« Grenki sadeži pravice (1974) pa – ob igrah Dušana Jovanovića – predstavlja ne le najvišji dosežek ludistične dramatike, temveč tudi delo, ki je začrtalo estetske zakonitosti celotnega obdobja in artikuliralo življenjsko občutje mlade generacije v politično svinčenih 70. letih. Zgodovino slovenske poezije tvori vrsta globokih in prefinjenih lirikov, za katere sta večinoma značilni tragična življenjska usoda ter elegična pesniška drža. Radoživih, vitalnih pesnikov je v teh tesnih in tesnobnih subalpskih dolinah malo. Milan Jesih pa je v slovensko literarno zavest vnesel povsem novo vrednoto – plemenito spojino tenkočutnosti ter širokega, vedrega, življenjskega humorja. Najbrž lahko znamenja porajajočega se postmodernizma zasledimo že v Je- sihovi drugi pesniški knjigi Legende (1974), do sistema pa se postmodernistična poetika razvije v zbirkah, naslovljenih po redkih kovinah – Volfram (1976) in Kobalt (1980), kjer je dikcija nabrekla v jezikovni, neposnemljivo jesihovski barok. Nato je sledilo obdobje, ko se je pesnik prestrašil baročnega preobilja besed in je prekinil svoj načrt upesnjevanja periodnega sistema Mendelejeva. Začel je graditi na pesniškem temelju – na kratkih, miniaturnih pesniških utrinkih. Nje- gova lapidarnost pa vselej izžareva večpomensko sporočilo. S to kristalizacijo pesniških postopkov in estetsko-eksistencialnega doživljaja se mu je v zbirki Usta (1985) posrečil pesniški čudež: ti drobceni lirični biseri odsevajo vesoljni svet. Skozi izkušnjo koncentracije izraza se je Jesih vrnil k poetičnemu izrekanju sveta, kar je bil prehod k njegovi zreli poeziji, ki jo zaznamujeta sonetna for- ma in verzni ritem jambskega enajsterca. Obsežni knjigi Soneti (1989) in Soneti drugi (1993) po mnenju mnogih kritikov in literarnih zgodovinarjev pomenijo enega izmed vrhuncev slovenske sonetistike ter enega izmed najvišjih dosež- kov sodobne slovenske lirike nasploh. Tema prelomnima zbirkama se leta 2000 pridružijo Jambi, kjer ob sonetih prevladujejo pesmi, sestavljene iz štirivrstič- nih kitic, v naslednjih letih pa še briljantne zbirke Tako rekoč (2007), Mesto sto (2008) in Lahkoda (2013), nazadnje še konceptualno ironični Maršal (2017). Gre za redko sklenjen pesniški opus, v katerem ni ene same šibke pesmi. Ko je Jesih v svojih Sonetih demona Ironije obrzdal s poglobljenim in prefi- njenim čustvenim nabojem, je ustvaril enega izmed najvišjih pesniških dosežkov slovenskega postmodernizma. Sonetno obliko, ki je bila doslej rezervirana le za visoke teme in visok jezik, je »demokratiziral« z uvedbo vseh možnih plasti jezika in človekove izkušnje. Njegov verz sproža sveže estetske in pomenske učinke,

288 ki dajejo domišljiji stvarnost in stvarnosti domišljijo. V Jesihovih Sonetih smo v kristalno čisti klasični obliki nenadoma zaslišali melodije in ritme stvari, ki doslej niso bile vredne upesnitve. Z le njemu lastnim jezikovnim humorjem in (avto)ironijo je Jesih daroval svoj glas nemim kontinentom vsakdanjega socialnega in čustvenega življenja ter jih na ta način dvignil na piedestal Poezije. Zanimivo in plodno je, kako skozi Jesihove verze na palimpsesten način presevajo formulacije in pesniška dikcija največjega slovenskega romantičnega pesnika Franceta Prešerna. Do velikega vzornika Jesih vzpostavlja kompleksen postmodernistični odnos afirmacije in ironije, nostalgije in blasfemije, priklona in odklona: prešernovski model soneta jemlje kot material, iz katerega s sodobno občutljivostjo gradi svoje in samosvoje videnje sveta. Jesihova verzifikacija je vrhunska, njegova dikcija pa je obenem naravnana k upesnjevanju vsakdanjega jezika in »življenjskega sveta«. Jesih je moderniziral ritem jambskega enajsterca ter evfonične kriterije za rimanje, saj jih je prilagodil sodobni izgovorjavi, s to sprostitvijo pa odprl nov manevrski prostor za slovenski verzni ritem in rimo. Kulturni spomin pa še zdaleč ni edina razsežnost spomina, na kateri Milan Jesih gradi svoje pesniško videnje sveta. Čeprav je v svojih poetoloških izjavah pesnik karseda nezaupljiv do prvoosebnega lirskega izrekanja – osebno izpo- vedne poezije, kot se je svojčas po šolsko reklo – pa njegovi soneti temeljijo na drobcih osebnih spominov in doživetij, ki jih pesnik s spretno igro zrcaljenja besed navda z občutjem privida in minljivosti, kot bi lebdeli na robu sanj in budnosti. Jesih mojstrsko menjava časovne perspektive in ravni, z nenadnimi preskoki iz sedanjosti v preteklost in iz predprihodnosti v virtualni večni zdaj pesniškega jezika pa stori, da se v živo zavemo smrtnosti in v isti sapi enkratne, neponovljive, čudežne vrednosti slehernega trenutka. Milan Jesih je vsestransko nadarjen književnik, ki del svoje ustvarjalne energije posveča tudi prevajanju. Dolgujemo mu vrhunske prevode Puškinovih pesmi ter ruskih dramskih klasikov – Ostrovskega, Gogolja, Čehova, Gorkega, Bablja, Bulgakova in drugih. Že dobrih trideset let gara tudi na ambicioznem projektu: potem ko je Oton Župančič, ki velja za največjega slovenskega pesnika prve polovice 20. stoletja, skupaj z nekaterimi drugimi prevajalci prevedel celotnega Shakespeara in s tem opravil pomembno kulturno dejanje, se je Jesih lotil ponovnega prevajanja ključnih Shakespearovih iger; gre za prevode, ki so pomensko in formalno zvesti izvirniku, ki pa izžarevajo sodobno jezikovno in estetsko občutljivost. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je torej pravšnji oder za odme- vanje tihe in zveneče besede velikega pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha. Za izrednega člana je bil izvoljen na volilni skupščini SAZU 6. junija.

Boris A. Novak, Milan Dekleva, Milček Komelj

289 Nina Šenk Kosem

Skladateljica Nina Šenk Kosem je že v času študija kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljublja- ni v razredu Pavla Mihelčiča prejela več nagrad. Med njimi evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Yo- ung Euro Classic leta 2004 za svoj prvi violinski koncert. V tem obdobju je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Podiplomski študij kompozicije je nadaljevala na Vi- soki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu pod mentorstvom Lotharja Voigtländerja in leta 2008 zaključila mojstrski študij na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu v razredu Matthiasa Pintscherja. »Všeč mi je bilo, da nas je spodbujal, da najdemo nekaj svojega, izčistimo svojo govorico in da smo vsako sekundo glasbe prepričani, kaj želimo z njo povedati,« pravi o njem. To obdobje je potrdila prva nagrada na festivalu Weimarski pomladni dnevi za skladbo Movimento Fluido (2008). Istega leta je sprejela dvo- letno povabilo in postala rezidenčna skladateljica orkestra Deželnega gledališča v Cottbusu v Nemčiji. Navdih oziroma iztočnice za pisanje glasbe je sprva iskala v literaturi, naj- raje pri Hesseju in Endeju, ter tudi med slovenskimi literati. Pred sedmimi leti je dobila naročilo za skladbo, ki bi orisala razpoloženje v Sloveniji. Obrnila se je na Društvo slovenskih pisateljev in uporabila tekste iz romanov, dram, pa tudi posebej za to skladbo napisanih kratkih misli 23 domačih pisateljev. Leta 2013 je tako nastalo odmevno delo Dvajset v pet, katerega sporočilo je aktualno še danes. Nagrada Prešernovega sklada za skladateljsko delo zadnjih dveh let je leta 2017 vsekakor potrdila njeno skladateljsko prizadevanje. Vrhunec nagrajenega obdobja je zagotovo koncert za štiri tolkalce in orkester z naslovom Quadrum, ki ga je izvedel orkester Slovenske filharmonije s solisti, in sicer Tolkalnim an- samblom Slovenske filharmonije. Tu sta še dve pomembni sodelovanji s Ko- mornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije za skladbi Capriccio za violončelo in godalni orkester ter Flux za trobento, rog, harmoniko in godalni orkester s solisti priznanega ansambla Klangforum Wien iz Avstrije. Poleg omenjenih skladb so poslušalci in strokovna javnost navdušeno sprejeli tudi skladbo Obrisi in sence v izvedbi pihalnega kvinteta Slowind. Na tem mestu naj dodam, da so poleg že omenjenih njene skladbe zaživele v številnih najprestižnejših orkestrih in ansamblih: Newyorška filharmonija, Nemški simfonični orkester, Londonska Sinfonietta, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, ansambli InterContemporain, Mo- dern, Scharoun, Mosaik, Altera veritas, MD7, DC8 in drugi.

290 Med pomembnejšimi festivali doma in v tujini izstopajo predvsem: BBC Proms, Bienale Newyorške filharmonije, Salzburške slavnostne igre, Musica Viva München, Festival Takefu na Japonskem, Zagrebški bienale, Svetovni kongres saksofonov in Svetovni glasbeni dnevi. Še posebej blizu, skoraj stalnica, so ji domači vsakoletni dogodki: Festival Ljubljana, Festival Slowind in Slovenski glasbeni dnevi. Želja, da želi tudi sama nekaj prispevati h kulturnem razvoju sodobne glasbe, se odseva tudi v večletnem umetniškem oblikovanju cikla koncertov komor- ne glasbe na Društvu slovenskih skladateljev z naslovom Koncertni atelje ter ciklu koncertov klasične glasbe v Ribnici na Dolenjskem z imenom Koncertni abonma Ribnica. Leta 2019 je skladateljica prejela naziv docentke za področje kompozicije. V prihajajoči sezoni pripravlja dve noviteti za festival Donaueschingen Musiktage ter Musica Viva v Münchnu. Aprila 2020 pa se nam bo predstavila s svojo prvo opero Marpurgi. Skladateljski dosežki Nine Šenk so tako v kvantitativnem kot v kvalita- tivnem pogledu izjemni, a ne samoumevni. Njeno ustvarjanje odlikuje prepo- znaven in prepričljiv slog komponiranja, ki nam razkriva skladateljičino željo po nenehnem iskanju lastnega glasbenega izraza v skladanju sodobne glasbe. Pogosto poudarja, da je »biti vztrajen v samem procesu dela in iskren do samega sebe« ključnega pomena. Nina Šenk Kosem je bila na skupščini 6. junija izvoljena za izredno članico SAZU.

Janez Matičič

291 POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS

Andolšek - Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna člani- ca od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andrić, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenović, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.

292 Bedjanič, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kon- kurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belić, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978. Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985. Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bernik, Janez, rojen 6. septembra 1933, umrl 15. julija 2016, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jo- žefa Stefana, znanstveni svetnik Institita »Jožef Stefan«. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Bogdanović, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost

293 na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Sr- bija. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog – malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977. Redni član od 23. maja 1985. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, umrl 25. oktobra 2015. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977. Brajdić, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Brajković, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljublja- ni. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.

294 Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inšti- tutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univer- ze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931, umrl 25. avgusta 2016, dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Čubrilović, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Deanović, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974. Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

295 Despić, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Do- pisni član od 25. marca 1976. Djordjević, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sa- rajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričić, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drovenik, Matija, rojen 14. februarja 1927, umrl 30. oktobra 2015. dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Ca- racasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977. Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološke- ga inštituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevro- etologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, umrl 30. marca 2019. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.

296 Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljublja- ni in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in druž- bene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrva- ška. Dopisni član od 23. aprila 1987. Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hr- vaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Fučić, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Gabrovec, Stane, rojen 18. aprila 1920, umrl 12. januarja 2015, dr. arheolo- ških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodne- ga muzeja v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Lju- bljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Geršković, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

297 Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001. Gligorić, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izre- dni član od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fa- kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Grdenić, Drago, rojen 31. avgusta 1919, umrl 7. septembra 2018, redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.

298 Grickat - Radulović, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znan- stvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Dopisna članica od 6. junija 1983. Grimič, Vill, rojen 7. junija 1925, umrl 3. oktobra 2016. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz- redni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Gušić, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. upo- rabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923, umrl 17. julija 2019. Redni profesor za sta- tiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Hadži, Dušan, rojen 26. avgusta 1921, umrl 24. septembra 2019, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fa- kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921, umrl 20. septembra 2016. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hauptmann, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrva- ška. Dopisni član od 16. maja 1940.

299 Hegedušić, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975. Herak, Milan, rojen 5. marca 1917, umrl 26. aprila 2015, redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Za- grebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljublja- na. Izredni član od 6. junija 1995. Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Inkret, Andrej, rojen 29. aprila 1943, umrl 2. avgusta 2015, dr. znanosti, za- služni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010 do smrti. Ivić, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Sr- bija. Dopisna članica od 6. junija 1983. Ivić, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbi- ja. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka- demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Lju- bljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

300 Jovčić, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogra- du, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, umrl 30. septembra 2016, redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926, umrl 25. julija 2015, redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Ča- stni član SAZU od 6. decembra 1949. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.

301 Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodar- skega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Re- dni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky - Devidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matema- tični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Konstantinović, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934, umrl 29. marca 2015, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.

302 Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Kostrenčić, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Prav- ni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955. Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Kovič, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Iz- redni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Lju- bljana. Redni član od 2. junija 1953. Krašovec, Metka, rojena 7. oktobra 1941, umrla 24. aprila 2018. Akademska sli- karka in grafičarka, redna profesorica za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 18. junija 2015. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvíl, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni de- lavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev pri Češkoslovaški akademiji znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.

303 Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, knji- ževnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko knji- ževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Za- greb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovič Kalan, Filip, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Aka- demiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.

304 Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splo- šno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987. Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985. Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Logar, Valentin (Tine), rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za fi- lološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorković, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Do- pisni član od 30. maja 1991.

305 Luckmann, Thomas (Tomaž), rojen 14. oktobra 1927, umrl 10. maja 2016, zaslu- žni profesor za sociologijo Univerze v Konstanci, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997. Lukić, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teo- loških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940. Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Za- grebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999. Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Maksimović, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933, umrl 8. februarja 2017. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino leta 2003. Dopisni član od 1. junija 2007. Mardešić, Sibe, rojen 20. junija 1927, umrl 18. junija 2016. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003. Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929, umrl 6. junija 2018. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007. Matičetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži- ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934, umrl 21. novembra 2019. Redni profesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007.

306 Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biolo- škem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladin- ska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987. Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Merkù, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in ma- tematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za ume-

307 tno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005. Mihajlović, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihalić, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995. Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Uni- verze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju- bljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen za- služni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Mohorovičić, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Molè, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Polj- ska. Dopisni član od 22. decembra 1961. Moravec, Dušan, rojen 4. oktobra 1920, umrl 25. februarja 2015, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Moszyński, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Re- dni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940. Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Uni-

308 verze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.

309 Panteleev, Dimitr, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, prevajalec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavček, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007. Pavičević, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora. Dopisni član od 10. marca 1977. Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič, Vladimir – Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni član od 6. februarja 1965. Pécsi, Márton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Peklenik, Janez, rojen 11. junija 1926, umrl 15. marca 2016, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za stroj- ništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Perović, Slobodan, rojen 10. septembra 1932, umrl 17. februarja 2019. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu. Do- pisni član od 23. aprila 1987. Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Mo- skvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979. Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.

310 Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Pleničar, Mario, rojen 5. avgusta 1924, umrl 2. oktobra 2016, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Pleterski, Janko, rojen 1. februarja 1923, umrl 2. junija 2018, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Maribo- ru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Ru- sija. Dopisni član od 7. junija 2001. Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo in- dustrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 23. aprila 1987.

311 Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941, umrl 28. maja 2018. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007. Pusić, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Rajičić, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljublja- ni. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historične- ga razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, viš- ji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braun- schweigu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, umrl 23. oktobra 2018, pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.

312 Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935, umrl 10. februarja 2018. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993. Rus, Veljko, Rojen 8. decembra 1929, umrl 26. februarja 2018, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fa- kultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemij- skega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 16. maja 1940 do 16. decembra 1940, ponovno od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savić, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972. Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljublja- na. Izredni član od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni član Royal Academy of Enginee- ring. Dopisni član od 12. junija 2003. Simoniti, Primož, rojen 28. decembra 1936, umrl 17. julija 2018, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010. Sirotković, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske

313 raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Sovrè, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stanković, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj. Dopisni član od 27. maja 1993. Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Stelè, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern, Pavao, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Do- pisni član od 21. marca 1974. Stevanović, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975. Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007. Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Århusu, Danska. Dopi- sni član od 18. maja 1989. Szentágothai, János, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.

314 Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in prevajalec. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Ma- riboru. Izredni član od 7. junija 2001. Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palino- log, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za gene- tiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.

315 Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983. Tesnière, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953. Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2007. Todorović, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Tomović, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Uni- verze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989. Toporišič, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti. Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik

316 v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Čr- tan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber, France, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, ko se je odrekel članstvu. Posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidav, Ivan, rojen 17. januarja 1918, umrl 6. oktobra 2015, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matema- tične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Mo- skvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.

317 Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953. Vratuša, Anton, rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota, umrl 30. julija 2017, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogra- du in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Vuga, Saša, rojen 8. februarja 1930, umrl 25. decembra 2016, pisatelj in dramatik. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 21. februarja 2013. Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zadravec, Franc, rojen 27. septembra 1925, umrl 24. julija 2016, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Závada, Vilém, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fa-

318 kulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zlobec, Ciril, rojen 4. julija 1925, umrl 24. avgusta 2018, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zorko, Zinka, rojena 24. februarja 1936, umrla 22. marca 2019. Dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Peda- goške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009. Zupančič, Črtomir, rojen 28. novembra 1928 , umrl 28. septembra 2018, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Ludwig-Maximilianove univerze v Münchnu, Nemčija. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zupanec - Sodnik, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, sli- karka. Izredna članica od 25. marca 1976. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljub ljana. Redni član od 7. oktobra 1938.

319

UMRLI V 2019 DEPARTED IN 2019

ARNOLD FEIL (1925–2019)

Arnold Feil se je rodil 2. oktobra 1925 v Mannheimu. Na Vi- sokih šolah za glasbo v Mannheimu in zatem v Heidelbergu je opravil študij klavirja in dirigiranja, ki ga je na heidel- berški univerzi dopolnil s študijem muzikologije, srednje- veške latinske filologije, zgodovine srednjega veka, filozofije in umetnostne zgodovine. Tu je leta 1954 tudi promoviral z muzikološlo disertacijo Satztechnische Fragen in den Kom- positionslehren von Niedt, Riepel und Koch, ki je leto pozneje izšla tudi v knjižni obliki. Univerzitetno kariero je začel kot predavatelj muzikologije na Univerzi v Stuttgartu, leta 1965 pa se je habilitiral na Univerzi v Tübingenu z delom Studien zu Schuberts Rhythmik (v knjižni obliki München 1966). Po namestitvi za nesistematiziranega profesorja v Tübingenu (leta 1972 je nasledil dve leti poprej upokojenega Walterja Gerstenberga) in dveletni profesuri na Visoki šoli za glasbo in predstavitveno umetnost v Hannovru je bil tam leta 1979 imenovan za rednega profesorja muzikologije, kar je ostal do upokojitve leta 1988. Kot vsak dober muzikolog je Feil že od vsega začetka združeval praktično glasbeno udejstvovanje z znanstvenim delom, pri čemer se je posebej ogrel za Franza Schuberta. Tako je leta 1965 soustanovil Schubertu posvečeno mednarodno društvo (Internationale Franz-Schubert-Gesellschaft), katerega naloga je bilo proučevanje in izdajanje skladateljevega opusa. Društvo se je takoj lotilo nove kritične izdaje Schubertovih del (Neue Schubert-Ausgabe), za katero je izdajateljsko poskrbela Založba Bärenreiter v Kasslu. Predvideno je bilo 83 zvezkov v osmih serijah. Feil sam je prispeval izdajo prvih treh simfonij (1967, skupaj s Christo Landon), simfonij št. 4 do 6 (1999, skupaj z Douglasom Woodfull-Harrisom), oktetov in noneta (1967) ter del za klavir z več instrumenti (1975). Sodeloval je tudi pri novi izdaji tematičnega popisa Schubertovih del Otta Ericha Deutscha (Franz Schubert, Thematisches Verzeichnis seiner Werke in chro- nologischer Folge, Kassel 1978). Medtem je nadaljeval s snovanjem samostojnih publikacij, med katerimi se je bralcem posebej priljubila monografija o Schuber- tovih ciklih samospevov Lepa mlinarica in Zimsko popotovanje (Franz Schubert. Die schöne Müllerin, Winterreise, Stuttgart 1975, druga izdaja 1996). Pozornost je vzbudilo tudi obsežno delo z notnimi zgledi in komentarji, ki kronološko pona- zarjajo zgodovino glasbe od zgodnjega srednjega veka do danes, imenovano po založbi J. B. Metzler v Stuttgartu (Metzler Musik Chronik vom frühen Mittelalter bis zur Gegenwart, Stuttgart in Weimar 1993, druga, razširjena izdaja 2005); prav v komentarjih k posameznim delom v tej knjigi se najbolje razpoznava izvirno Feilovo pojmovanje zgodovine glasbe kot kronističnega odvijanja, odmiranja in rojevanja, ki ga je mogoče dojeti le z zgodovinskimi mišljenjskimi kategorijami.

323 V spominu ostaja Feil kot prijazna in dobrohotna oseba, a jasnih besed in trdnih stališč. Znana je njegova odprtost do kolegov »izza železne zavese«. 30. maja 1991 je bil izvoljen tudi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Arnold Feil je umrl 30. marca 2019 v Tübingenu. Izida svoje zadnje knjige, pri kateri je še sodeloval, zbranih spisov z naslovom Über Musik als Wirklichkeit (Wilhelmshaven 2019, v zbirki Taschenbücher zur Musikwissenschaft), ni več dočakal.

Janez Höfler

SLOBODAN PEROVIĆ (1930–2019)

Slobodan Perović se je rodil 10. septembra 1930 v Prokuplju (Srbija), umrl pa je 17. februarja 2019 v Beogradu. Dopisni član SAZU je bil od 23. aprila 1987. Gimnazijo je obiskoval v Beogradu; na beograjski pravni fakulteti je diplomiral februarja 1956 in leta 1963 obranil doktorsko disertacijo. Leta 1964 je bil izbran za docenta, leta 1969 je postal izredni, leta 1977 pa redni profesor. Slobodan Perović je bil vodilni teoretik civilnega (zlasti obligacijskega) prava v nekdanji Jugoslaviji in v Srbiji. Inten- zivno se je ukvarjal tudi s filozofijo prava. Uveljavil se je kot ustanovitelj, predsednik in spiritus agens Kopaoniške šole naravnega prava, ki deluje že dobrih trideset let. Od leta 2005 je šola pod pokroviteljstvom UNESCA. Seznam Perovićevih publikacij, funkcij in organizacij, katerih član je bil, je zelo obsežen. Med drugimi je avtor knjig: Obligacijsko pravo (to delo je doživelo sedem izdaj), Splošna teorija pogodb, Oblične pogodbe civilnega prava, Prepove- dane pogodbe, Retroaktivnost zakona, Naravno pravo in sodišče (prevedeno tudi v francoščino), Neodvisnost sodstva (izšlo tudi v francoščini in angleščini) in del, ki so posvečena naravnemu pravu. V ta sklop sodijo, denimo, monografije Svoboda in naravno pravo, Naravno pravo in univerzalne vrednote ter Deklaracija naravnih človekovih pravic (v več tujih jezikih). Posebno težo ima ne nazadnje še kolektivni komentar k Zakonu o obligacijskih razmerjih (iz leta 1980), ki je nastal pod njegovo taktirko in taktirko profesorja Stojanovića. Kot vrhunski znanstvenik je vodil delovno skupino, ki pripravlja civilni zakonik Republike Srbije. Uveljavil se je tudi kot urednik, še posebej kot glavni urednik revije Pravni život. Profesor Perović je bil član Črnogorske akademije znanosti in umetnosti, Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske, Makedonske akademije

324 znanosti in umetnosti, Mednarodne akademije za primerjalno pravo (Interna- tional Academy of Comparative Law) v Parizu, Association Henri Capitant des Amis de la Culture Juridique Française in še kopice drugih domačih in mednarodnih forumov. Večkrat je sodeloval s slovenskimi znanstveniki. Znan je bil tudi kot odli- čen govornik in predavatelj. Na SAZU je imel januarja 2008 predavanje o naravnem pravu in univerzalnih vrednotah. (Bolj podrobno glej Biografski zbornik ob petinsedemdesetletnici SAZU 1938−2013. Ljubljana 2013, str. 69−70.)

Marijan Pavčnik

ZINKA ZORKO (1936‒2019)

25. februarja 2019, dan po tem, ko je dopolnila 83. rojstni dan, sem Zinki Zorki voščil s šopom tulipanov, podobo božje ljubezni in simbolom lepote ter razkošnih čustev. To troje, mi je zadnja leta večkrat razlagala, človeka na starost pomirja in osrečuje. Božjo ljubezen je povezovala z mamo in očetom, ki sta ji podarila krščansko vero in vzgojo; lepo- to je razumela kot izraz največje prijetnosti, ki jo pooseblja sveta družina, zato jo je izenačila z družinskim življenjem in zadovoljstvom svojih Vanča, Lilijane in Janija, v najšir- šem pomenu pa je lepoto povezovala z lepoto duha, duhovno kulturo in kulturo naroda; čustva so ji v simbolni trojici povezovala božjo ljubezen in družino, v okviru družine najprej materinska in verska čustva, med sodelavci pa plemenita in prijateljska čustva ter čustva hvaležnosti in ljubezni do ljudi, s katerimi se je srečevala. Sedela sva za mizo v njeni domači kuhinji in se pogovarjala o njenem ži- vljenju in načrtih za prihodnost. Po vstavitvi srčnega spodbujevalnika le nekaj dni pred njenim letošnjim rojstnim dnem je bila spet polna načrtov. Nasmejana mi je z žarom pripovedovala o svojih spominih, ki jih piše in ki jih je zadnjih nekaj mesecev zaradi utrujenega srca odlagala na stran. O rojstni Kapli in letu 1936, mamini domačiji in družini enajstih bratov in sester, o otroštvu Lepove Zinke ter vlogi, ki sta jo imela za njen nadaljnji razvoj dedek in babica, o selitvi v Ožbolt in nato, ker so jim domačo hišo zaradi graditve hidroelektrarne Fala podrli, v Selnico, pa o študiju slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in štu- dentu arhitekture Vanču, s katerim je zaplesala v zakon in sta si na Koroškem ustvarila prvi dom; o ravenskih železarjih in desetletju poučevanja slovenščine

325 na njihovi srednji šoli ter ruščine na ravenski gimnaziji, o selitvi v Selnico in podiplomskem študiju dialektologije, ki ga je zaključila leta 1986 z disertacijo Ko- roški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu, o svojih univerzitetnih učiteljih, največ o Logarju in Toporišiču, o sodelavcih na mariborski univerzi, tu sta z Jankom Čarom postavljala temelje sodobnega študija slovenistike, o sopotnikih na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter o številnih dobrih ljudeh, s katerimi se je družila in sodelovala na poklicnem ali zasebnem področju. Del njenega vsakdana je bilo znanstveno-raziskovalno delo in raziskovanje slovenskih narečij, pedagoško delo na mariborski univerzi pa jo je še dodatno osrečevalo. »Bilo je lepo, vse to bi rada zapisala in ohranila, da ne bo potonilo v pozabo,« mi je razlagala in dodala, da ji je bila družina kljub vsem službenim obveznostim, izzivom, uspehom in priznanjem vedno na prvem mestu. Vanč, Lilijana in Jani so ji pomenili največ. Med pripovedovanjem teh spominov je bila nasmejana in dobre volje, z značilnimi iskricami v očeh, ki sem jih pred tem ob februarskih obiskih v bolnišnici zelo pogrešal. Na mizi je imela Pavčkove Angele, ki so med praznovanjem rojstnega dne preletavali njene misli. »Rada ga imam, to je moj najljubši pesnik, najbližja mi je njegova posmr- tna pesniška zbirka angelov za vsako priložnost!« je razlagala. Medtem ko sem se sladkal z rojstnodnevno torto, čokoladno, tako najboljšo, ki jo peče vnukinja Klara, mi je citirala nekaj verzov iz Angela za mamo − ta ji je bil še posebno ljub − in me nagovarjala, naj ji preberem celo pesem:

Mama je angel sama, Pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, Da druge varuje.

Kot angel je za otroka, Ki ga nosi v trebuhu, Potlej vodi ga njena roka K delu in h kruhu.

Mama za svoje stvarce Srajčko ljubezni veže In rade volje udarce, Namenjene njim, prestreže.

Z mamo otrok je združen Z večno popkovino, Mama je angel, zaslužen Za srečno rimo.

326 A sreča kot sonce zahaja In z njo odidejo mnogi, Le mama vztraja do kraja V svoji angelski vlogi.

*****************************

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na začetku pomladi 2019, v prebujajočem se 22. marčevem jutru kmalu po četrti uri izgubila svojo članico Zinko Zorko, ki je bila šestnajst let ena redkih akademikinj (izredna članica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009) − danes je med 94 rednimi in izrednimi člani osem žensk. Sprejem v Akademijo je sicer doživela kot priznanje za svoje delo, vendar pa predvsem kot obveznost, da raziskuje naprej, saj je imela še veliko načrtov za dialektološko raziskovanje. Svoje znanstveno delo je vedno znala plemenititi s humanističnim spoznanjem in zavedanjem, da znanje brez duha in smisla ni nič – misel, ki jasno loči izbrance od povprečnežev, odličnost ter poštenost od povprečnosti in nedelavnosti v znanstveno-raziskovalnem, univerzitetnem in pedagoškem okolju. Taka znanstvenica in raziskovalka je velik božji dar, človek z velikim Č. Po Slomšku, ki ji je bil zelo blizu in se je v njegovo mariborsko stolnico pogosto zatekala po pomoč in navdih (ker Zinki Zorko hvala ne škoduje več in je čast ne prevzame več), lahko rečem, da se bo težko ali celo nikoli nadomestila. Akad. Zinka Zorko je že za časa življenja, v sojih najbolj ustvarjalnih znanstveno-raziskovalnih letih, veljala za največjo korifejo na področju dialektologije, saj v naši Sloveniji pred njo še ni bilo večjega poznavalca štajerskih in koro- ških narečij. »Dobra vila materinščine«, kakor smo jo imenovali, se je rodila 24. februarja leta 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku, na meji med Slovenijo in Avstri- jo, v bližini južnoštajerskega Arneža. Gimnazijo je obiskovala v Mariboru, na ljubljanski univerzi pa je leta 1961 diplomirala iz slovenščine in ruščine. Najprej se je zaposlila na Ravnah (1961), leta 1971 pa je prišla na Univerzo v Maribor, kjer je bila njena poklicna pot tesno povezana z vsemi napori (in zadovoljstvi), ki so spremljali ustanavljanje visokošolskega študija slovenistike v Mariboru. Od leta 1986 do 1996 je ob rednem delu v Mariboru predavala dialektologijo in vokalizem tudi na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, prodekanka Pedagoške fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru. Ljubezen do koroškega narečja so Zinki Zorko predali starši, strast za ukvarjanje z maternim jezikom pa se je rodila že zelo zgodaj v času nacistične okupacije, ko so nemški učitelji mlado deklico kaznovali za rabo slovenščine. Do narečja in slovenskega jezika je imela vedno zelo čustven odnos:

327 »Narečje je bil moj jezik, moja materinščina ‒ doma nismo nikoli govorili knjižne slovenščine, ampak sem se je naučila v šoli. Pobuda za to, da mi sloven- ščina veliko pomeni, je prišla med nemško okupacijo, ko sem hodila v osnovno šolo v Ožboltu ob Dravi. Imeli smo sila zahtevne nemške učitelje, ki nam niso dovolili govoriti slovensko. Učili smo se nemško, tudi brati in pisati. Bila sem zelo zgovorna deklica in učiteljica je slišala, da med odmori s sošolci govorim slovensko. Za slovenske besede sem bila kaznovana, tako da sem morala pred razredom celo uro klečati v kotu ‒ kazen je bila še težja, ker je potrosila na tla malo žita, ajde, da je bilo ostro za kolena. Čutila sem, da sramotijo moj jezik, kapelsko koroščino, to je materinščino, ki je bila govorica okolja, v katerem sem živela. Po vojni sem se učila knjižnega jezika na novo. Ko sem prišla v nižjo gimnazijo v Ruše, sem čutila, da me sošolci nenavadno poslušajo. V Rušah se govori 'svejt' in 'moust', jaz pa sem govorila 'sviet', 'muost', zato so se norčevali iz mojega narečja. Takrat sem se še bolj navezala na narečje, vanj sem pognala svoje korenine in sklenila, da bom raziskala govore Dravske doline in če se bo dalo, se bom temu posvetila tudi poklicno.« Zinka Zorko je bila pregovorno prijazna, vedno nasmejana gospa, ki je svojo okolico napolnjevala s človeško in čustveno toplino, predvsem pa z neizmerno pozitivno energijo. Vsi, ki smo jo poznali, pa smo jo cenili tudi zaradi njene delavnosti in skromnosti, čeprav je v življenju dosegla vse in še več, kar si je zastavila na začetku svoje pedagoške in znanstveno-raziskovalne poti. Pripove- dovala mi je, da je človek skromno, delovno bitje, in če bo kaj po njem ostalo, bo dobro in prav, tudi če bo to samo lep spomin. Na Zinko Zorko ostajajo lepi spomini, seveda pa še mnogo več ‒ njena znanstveno-raziskovalna misel, tj. dediščina, ki zavezuje slovensko jezikoslovno znanost, da odgovorno nadaljuje njeno dialektološko delo. V središču znanstvenega dela Zinke Zorko je bilo raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in be- sedijski ravni. Znamenito je njeno raziskovanje mariborskega mestnega govora, ki ga je razložila kot mednarečno, neenotno tvorbo slovenjegoriškega narečja, ki se dotika Maribora v Melju in na Košakih, severnoštajerskega narečnega koz- jaškega govora kamniškega predmestja, severnopohorskega govora, ki se pribli- žuje Mariboru na Studencih in v Radvanju, in vzhodnopohorskega govora na Pobrežju, Teznem in v Razvanju. Tako natančno v Sloveniji ni bila raziskana še nobena druga mestna govorica. Določila je tudi mejo med koroškim in štajer- skim narečjem v Dravski dolini (na desni strani Drave je bilo to očetovo, na levi pa mamino narečje), in sicer jo je pomaknila tako rekoč pred vrata Maribora, hkrati pa je v tem prostoru odkrila tudi zanimive prehodne in vmesne govore ter mednarečja v slovensko-nemškem stičnem prostoru na Kozjaku. Upošteva- joč stare naselitvene tokove je mejo med štajerskim in koroškim narečjem na Pohorju postavila pri Činžatu, na Kozjaku pa mejo določa potok Črmenica:

328 »Štajerci so se selili po Dravi navzgor z vzhodne smeri do potoka Črmenica in do pragozda nad Rušami na Smolniku, koroška plemena pa z zahodne strani, tudi na Kozjak in na severno Pohorje) ‒ črmljen je zelo stara beseda in pomeni 'rdeč'. In res je morala biti zemlja ob tem potoku polna železa, zato je še danes tako rdeča, in je to redeči potok. Od potoka Črmenica proti vzhodu se govori štajersko na Svetem Duhu na Ostrem vrhu, medtem ko je Kapla kozjaški in koroški govor.« Zunaj meja Republike Slovenije je raziskala govore v Podjuni, na Mlakah, v Radvanju, Gradišču, Lučanah in v Radgonskem kotu v Avstriji, v Števanovcih in Andovcih na Madžarskem ter v Štrigovi in Humu na Sutli na Hrvaškem. Povsod tod je bila v dialektologiji še trda ledina. Zinka Zorko je v poglobljeni znanstveni razpravi dokazala, da na avstrijskem Štajerskem v Radgonskem kotu živijo avtohtoni Slovenci, ki govorijo slovensko panonsko narečje. Gre za Šta- jerske Slovence, majhno narodnostno skupnost v Avstriji ob meji z Republiko Slovenijo. Slovenci so po prvi svetovni vojni kljub 7. členu Avstrijske državne pogodbe ostali brez pravic, brez dvojezičnih šol in dvojezičnih maš. Zinka Zor- ko je ves čas dokazovala, da se slovensko narečje iz roda v rod prenaša po ustni tradiciji. Če ni slovenskega učnega jezika, če ni slovenske pridige v cerkvi in slovenske molitve doma, se začne jezik izgubljati. Zavedala se je, da je le vprašanje časa, kako dolgo lahko jezik še obstane, če ni izobraževanja in molitve v njem. Opozorila je, da si leta 1988 ustanovljeno Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko prizadeva za učenje slovenščine in za razvoj kulture pri štajerskih Slo- vencih. Bila je neizmerno vesela, ko je ugotovila, da se konec osemdesetih let ponovno učijo slovenščine v osnovnih šolah v avstrijski Radgoni, Lučanah in Arvežu, s terenskimi raziskavami pa je dokazala, da se slovensko narečje ohranja še v krajih Mlake (Laaken), Radvanje (Rothwein), Gradišče (Schlossberg), na Velikem Boču pri Lučanah (Leutschah) ‒ odkrila je, da se je v Lučanah ohranil arhaičen štajerski govor, ljudje pa še čutijo pripadnost pomembnemu jeziku, tj. slovenščini; prav tako tudi v Doitschlandsbergu. Govore petih vasi v t. i. Radgonskem kotu je uvrstila v koroško, štajer- sko in panonsko narečno skupino. Natančno je preučila glasoslovje v govorih: Radvanje, Veliki Boč in Žetinci. Radvanjski govor je uvrstila v vzhodno pod- junsko narečje s koroškim razvojem dolgega jata in etimološkega e v dvoglasnik ie in dolgega etimološkega o v dvoglasnik uo, dolgi a se zaokroži v široki o, dolgi a pa zastopa tudi dolgi polglasnik. Ohranja se tudi premena trdega l v w pred zadnjimi samoglasniki. Pri Lučanah je na Velikem Boču dokazala, da je tam še ohranjen severnoštajerski kozjaški govor z dvoglasnikoma ej za dolgi jat in etimološki e ter ou za dolgi etimološki o. Mednarečni prekmursko-slovenskogoriški govor v Žetincih pozna fonem ü za u, u pa je nastal iz zlogotvornega l, dolgi jat se je razvil v dvoglasnik ej, dolga o in nosni o imata odraz ou; ohranjen je izgovor samoglasniškega r. V soglasniškem sestavu je

329 znano prehajanje končnega -m v -n, sicer pa so soglasniške premene v teh govorih redkejše. Slovenska narečja so bogastvo slovenščine, tj. misel, ki Zinko Zorko osebo določa tako, da je po njej razpoznana. Razlagala je, da v literaturi sicer piše, da imamo Slovenci okoli 50 narečij, vendar pa kar naprej odkrivamo nove govore in nova mednarečja. Slovenski narečni prostor je tako razgiban, da nikoli ni bil raziskan v celoti. Logarjev Zemljevid slovenskih narečij je imenovala za »pravo umetniško sliko«, čeprav je njen učitelj sam priznaval, da je na njem še veliko belih lis, zlasti na severovzhodu. Slovenija je narečno razdeljena na sedem narečnih skupin, ki se ločijo predvsem po slušnem vtisu, glasoslovju, melodiji besed in besednem naglasu. Zinka Zorko je veliko narečno razgibanost slovenskega jezika razlagala tudi kot posledico različnih naselitvenih valov, ki so naše prednike naplavili v geografski prostor današnje Slovenije. Najprej se je v naše kraje pomikala zahodna naselitvena skupina, plemena, ki so šla proti Koroški in vse do Primorske tudi po nekdanji rimski cesti. Druga skupina plemen je potovala z južnimi Slovani, kajkavci, štokavci, čakavci, s katerimi so imeli naši predniki isto pradomovino, kasneje pa so se te povezave prekinile. Kajkavski govori so bili do leta 1000 del slovenskih panonskih narečij, kasneje so se kajkavci obrnili proti vzhodu. V Dravski dolini, ki jo je Zinka Zorko natančno raziskala, je bilo po prvi naselitvi le okoli 100 ljudi. Kasneje, ko je prostora začelo zmanjkovati, so se za- čeli razseljevati, in sicer je šlo za t. i. notranjo kolonizacijo in v Dravsko dolino so se naselili Korošci iz Labotske doline. Čeprav je Štajerska pokrajina včasih segala od Mure do Dravograda, pa se jezikovno podoba Dravske doline temu ni prilagajala, saj so se Korošci naselili tako rekoč do Maribora, tj. do Fale in Ruš. V Dravski dolini je popisala tudi vsa hišna imena, vse žage in mline ter veliko ledinskih imen, ki so že izginjala v pozabo. Med njimi je še posebno pozornost namenjala besedi zolika 'jasa sredi gozda', ki jo je zelo presenetila, saj je bila za njen narečni prostor nenavadna in težko razložljiva. Zinka Zorko je dokazala, da gre za del besedja, ki so ga v njene kraje prinesli staroselci: zol je 'pepel', Zolu- ška je 'Pepelka'. To pa pomeni, da so ljudje pridobili ta prostor sredi gozda, jase, njive s požiganjem. Besedo so prinesli iz pradomovine in bolj kot so ljudje živeli osamljeno, več se je ohranilo takih arhaizmov. Naselitveni val je vplival tudi na razmere na slovenski zahodni jezikovni meji, kjer je naše prednike ustavil langobardski zid in jih postavil v stični romansko-furlansko-slovenski jezikovni prostor. Na severu slovenskega jezikovnega prostora so se meje ustalile šele v 19. oz. 20. stoletju, do takrat pa je agresivno nemštvo pomikalo slovenski jezik na jug, tako da se je vsakih sto let nacionalna meja premaknila za en dan hoda. Pripovedovala mi je, da so največje razlike med panonsko in primorsko skupino. A ne v celoti. Izpostavila je Rezijane, koroške pastirje iz Zilje, ki so ob

330 Furlanih razvili, tako je rekla, težko razumljivo slovensko narečno govorico z zamolklimi vokali. Baudouin de Courtenay je zato mislil, da je odkril rusko ple- me v skrajnem severozahodnem slovanskem jezikovnem prostoru. Zinka Zorko je vedela, da to ne drži, in je arhaičnost tega slovenskega govora pripisovala pa- stirjem, ki so pregovorno samotarji in jezika ne spreminjajo tako hitro. Narečja v Beneški Sloveniji pa je imenovala za razumljiva, saj je tam imela Cerkev ves čas pomembno vlogo pri ohranjanju jezika in pripadnost narodu. Zinki Zorko so bila najbližja narečja njene koroške narečne skupine ‒ ro- žanščino, se spomnim, je imela za težje narečje zaradi grlnega r, o ziljščini pa mi je v isti sapi pripovedovala kot o redki, a spevni govorici s tonemskim naglaše- vanjem. Najbolj vesela je bila, da se Kanalska dolina ni zlila z Nemci, čeprav je tako mislil tudi že del jezikoslovne stroke. Pred nekaj več kot petimi leti mi je, ko sva se vozila na simpozij v Celovec, navdušeno pripovedovala, da v Kanalski dolini živi dobra petina Slovencev. Mislim, da mi je omenjala število 1600, ko sva se pogovarjala o melodiki njihovega narečja in prepletanju nemščine, itali- janščine in slovenščine v tem prostoru. Bolj natančno je raziskovala jezik v Radgonskem kotu in zaskrbljena je bila, ker v Radgoni dolgo časa ni bilo nobene slovenske šole, slovenske maše, cerkve. »Upajmo, da se bo tam kaj prebudilo,« je zelo pogosto ponavljala. Radgonski kot se ji je zdel še posebno zanimiv, ker so se v njem križali avtohtoni prebivalci s Prekmurci, ki so šli čez mejo kot hlapci in dekle, čeprav so bili ponosni Slovenci in evangeličani. Dialektološko delo, ki ga je opravila na terenu v Radgonskem kotu, je bilo pionirsko, še zlasti pa je bilo pomembno, ker so se ljudje sprva bali spregovoriti v slovenskem narečju in so bili zelo nezaupljivi. Zinka Zorko je ta zid znala prebiti in v Pepici iz Radgonskega kota je dobila eno izmed svojih najbolj zaupnih informatork, s katero se je tudi človeško zelo zbližala. Veliko je raziskovala tudi prleščino, ki jo je pritegnila z enoglasniškim sistemom. Na Miklošičevem simpoziju v Ljutomeru se je zavzela, da moramo Slo- venci bolj sistematično raziskati razmere v panonski narečni skupini, saj hrvaški raziskovalci namigujejo, da je prleščina hrvaško narečje (enako tudi stari prekmurski knjižni jezik), čeprav vemo, da je kajkavščina v osnovi naša, slovenska, in se je šele kasneje razvila v svoje narečje. Hrvatje so imeli svoj knjižni jezik, ki so ga imenovali slovenski, medtem ko je izraz kajkavski sodobno poimenovanje. Haloško mejo je postavila kot ostro razmejitveno črto med slovenskimi in hrva- škimi obmejnimi narečji. Podobnosti ni odkrila veliko, potrdila je zakoreninje- no slovensko leksiko, ki je, tako mi je razlagala, posledica našega »premikanja na sever« ‒ kajkavska je le oblika oni delado, vse ostalo je značilno slovensko. Zinka Zorko je z zanimanjem spremljala tudi boj za slovenski učni jezik na slovenskih univerzah. Podpirala nas je, ki smo zagovarjali samoumevnost slo- venščine in zgražala se je nad jezikovnim odpadništvom dela slovenske univerzitetne elite, ki je želela anglizirati slovensko visoko šolstvo. »Moja generacija,«

331 mi je rekla, ko sem jo spodbujal, naj se nam pridruži in aktivno poseže v ta boj, »je slovenščino ubranila pred nasilno srbohrvatizacijo, danes ste na vrsti Vi, da naše delo nadaljujete. Odpadništvo je enako, le da je en jezik zamenjan z drugim. Gre za hudo preizkušnjo, za pritisk. Ali bomo zdržali? Verjemite, da bomo, ker moramo in ker smo že večkrat v zgodovini. Pripadnost pokrajini, tj. nare- čju, ter narodu, tj. knjižnemu jeziku, ohranja slovenstvo. Narod, ki da kaj nase, se ne more odpovedati svojemu jeziku v visokem šolstvu in znanosti, znanost v tujščini je kratkega roka! Dolžnost svoj jezik spoštovati nam je naročil tudi Slomšek, ko se je boril za pravice slovenskega jezika v 19. stoletju, kako značilno za današnje čase, ne z Nemci, ampak z nemškutarji!« Svoja razmišljanja o vlogi in pomenu slovenskega jezika v vzgoji ter izobraževanju je pogosto zaključevala na enak način: »Nacionalna zavest in domoljubje izgubita svoj smisel, če slovenski učitelj, raziskovalec in znanstvenik ne zmore ali noče več učiti, raziskovati in pisati znanstvenih razprav v slovenskem jeziku.« Zinka Zorko se je zavedala, da mora kot dialektologinja do potankosti po- znati tudi normo in predpis slovenskega knjižnega jezika ter slovensko jezikovno politiko in načrtovanje, zato je sodelovala tudi v parlamentarni skupini, ki je pripravila Zakon o javni rabi slovenskega jezika. Kljub temu pa je bila rojena v narečje in dialektologija je bila njena prva ter največja raziskovalna ljubezen. Po njej je prepoznavna, zato nadaljnje dialektološke raziskave naših narečij ne bodo mogle brez njenih treh monografij (Narečna podoba Dravske doline, Ha- loško narečje in druge dialektološke študije in Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih) in brez vsega, kar je Zinka Zorko zapustila v 623 enotah svoje bibliografije, ki nam sporoča: »Tako pisane narečne podobe nima noben slovanski jezik. Izrekam veliko spoštovanje tistim, ki ohranjajo narečje v svoji domači hiši, ki govorijo v narečju tudi v svoji družbi, ko pridejo skupaj, in tistim, ki imajo tudi tako samozavest. Narečje naj ostane, narečje nas ohranja in narečje je naše bogastvo.« Pomembnih nalog in zadolžitev se nikoli ni izogibala, tako da se je ob pe- dagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu razdajala še na številnih drugih področjih. Ob skrbi za družino je imela še dovolj energije, da je bila tudi članica Sveta za visoko šolstvo RS, predsednica Komisije za volitve pri Svetu za visoko šolstvo RS, predsednica Strokovnega sveta pri Uradu Republike Slovenije za slovenski jezik, članica Komisije za jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko pri Državnem zboru Republike Slovenije. Ogromno za eno življenje, tako rekoč nemogoče za vzorno ženo in mater. Toda: po zodiakalnem znamenju je bila riba in njene ustvarjalne, raziskovalne, duhovne in čustvene zmožnosti je določal prostor neskončnega oceana. Če za koga, potem za Zinko Zorko velja, da je bila tipična riba − zelo navezana na družino in na domače ognjišče, ki je bilo zanjo edini kraj, kjer se je počutila varno in zaščiteno, to pa ji je omogočalo najbolj- še pogoje za vrhunsko znanstveno-raziskovalno delo. Sodelavci smo upoštevali

332 njeno mnenje, jaz sem ji neizmerno zaupal ter se k njej pogosto zatekal po na- svete. Za osemdeseti rojstni dan sem jo zato imenoval dobra vila žive slovenske besede, danes pa knjižni izraz dobra vila zamenjujem z njeno narečno koroško sopomenko dobra bela žena. Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem ter vzgojno-izobraževalnem delu je prejela srebrno in zlato plaketo Univerze v Ma- riboru, najvišjo nagrado Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za življenjsko delo na področju visokega šolstva, leta 2013 pa še najvišjo nagrado Republike Slovenije na področju znanosti in raziskovanja, tj. Zoisovo nagrado za življenj- sko delo. Z Aškerčevimi verzi iz Čaše nesmrtnosti se v spoštljivem spominu pokla- njam Zinki Zorko in velikemu delu, ki ga je opravila za slovenski jezik in na- rečja: Truplo tvoje pač strohni v gomili, ali čaša tvojih del ostane! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal –v delih svojih živel sam boš večno!…

Marko Jesenšek

DUŠAN HADŽI (1921–2019)

V devetindevetdesetem letu življenja je 24. septembra 2019 umrl eden velikanov slovenske kemije in stebrov Kemijske- ga inštituta ter pionir raziskav močne vodikove vezi, akad. Dušan Hadži. Rodil se je 26. avgusta 1921 v Ljubljani, v družini zna- mentega biologa Jovana Hadžija. Po končani I. realni gimnaziji se je 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto, 1942 pa še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter diplomiral 1944 iz kemije s fiziko. Po dveletni službi v JLA je bil eno leto raziskovalec v laboratoriju Direkcije medicinske proizvodnje v Beogradu, 1948 pa je bil sprejet na mesto asistenta v novoustanovljenem Kemijskem inšti- tutu SAZU. Leta 1950 je bil tri mesece pri prof. Freymanu in prof. Barchewitzu (Rennes, Pariz) na uvajanju v infrardečo spektroskopijo, 1950/51 pa je pri prof. Normanu Sheppardu (Cambridge, Velika Britanija) nadaljeval z izpopolnjeva- njem. Leta 1953 je doktoriral na SAZU kot prvi kandidat po tedanjem zakonu. Istega leta je bil izvoljen za docenta za fizikalno organsko kemijo na ljubljanski

333 Filozofski fakulteti. Leta 1962 je bil izvoljen za rednega profesorja novega predmeta Struktura atomov in molekul, kar je v Slovenijo prineslo pomembno vejo kemije. Njegova znanstvena pot je bila do smrti neločljivo povezana s Kemijskim inštitutom. Bil je vodja Laboratorija za strukturno kemijo, kjer je dosegel znanstvena odkritja in vzgojil številne generacije raziskovalcev. S svojim zgledom mednarodne prepoznavnosti je postavil visoka merila za znanstveno kvaliteto. Leta 1957 je organiziral prvi mednarodni kongres o vodikovi vezi, kar je bilo v Sloveniji prvo mednarodno srečanje in obenem prvo srečanje najboljših svetovnih raziskovalcev vzhodnega in zahodnega bloka vključno z nobelovcema Linusom Paulingom ter Manfredom Eignom. Leto 1960/61 je prebil v Mellono- vem institutu (Pittsburgh, Pensilvanija) pri prof. Foilu A. Millerju ob raziskavah sistemov z močnimi vodikovimi vezmi v daljnem infrardečem področju. V Slovenijo je uvedel več pomembnih smeri raziskav, od infrardeče spektroskopije, kar je bil z nabavo sperktrometra pravi podvig v povojnih časih po- manjkanja sredstev, prvi digitalni računalnik v Sloveniji, s katerim je razširil raziskave na uvedbo kvantnokemijskih izračunov in spektroskopske analize in leta 1969 še spektrometrijo jedrske magnetne resonance visoke ločljivosti, po- dročja, na katerih je še danes slovenska znanost svetovno priznana. Začetne raziskave akad. Hadžija na tedanjem Kemijskem inštitutu SAZU so bile usmerjene v mehanizem tvorbe koksa za podporo nastajajoče domače industrije. Z infrardečo spektroskopijo mu je uspelo prispevati k razumevanju tvorbe metalurškega koksa za disertacijo in objavo v mednarodni reviji. Med delom v Cambridgeu se je navdušil nad problematiko vodikove vezi, ki je bila tedaj še v povojih, vendar se je pokazala kot zelo pomembna za številne kemijske in biokemijske procese. Prof. Hadži se je usmeril predvsem na močne vodikove vezi in je med prvimi dokazal obstoj simetrične vodikove vezi v kristalih. Obde- lava infrardečih spektrov številnih primerov močne vodikove vezi ga je privedla do predloga za sistemizacijo močnih vodikovih vezi na podlagi spektralnih zna- čilnosti, ki je še danes v splošni rabi. Za njegove raziskave je bila značilna velika širina obvladovanja teorije in različnih eksperimentalnim metod. Poleg infrar- deče spektroskopije je s sodelavci uporabljal pri raziskavah vodikove vezi tudi kvantnokemijske izračune in jedrsko magnetno resonanco (NMR). Raziskave skupine je razširil tudi na molekularno farmakologijo, predvsem na elektronski opis strukturnih značilnosti učinkovin, ki so bistvene za specifično vezavo na receptorje. S sodelavci je objavil več kot 300 člankov v mednarodnih revijah, od tega že leta 1966 članek v reviji Nature. Organiziral je pet mednarodnih kongre- sov in prejel številna domača in tuja priznanja, vključno s častnim doktoratom Univerze v Uppsali, bil dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti (1979), Jugoslavenske (sedaj Hrvatske) akademije nauka i umjetnosti (1975), Indian Academy of Sciences (1980) in Makedonske akademije naukite i umetnostite

334 (2005). Bil je predsednik Slovenskega kemijskega društva (1974–1986) in častni predsednik ter predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije (1970–1974). Bil je častni član (2001) in zaslužni raziskovalec (2011) Kemijskega inštituta ter ča- stni član Društva biofizikov Slovenije (1996). Prejel je nagrado Sklada Borisa Ki- driča (1958), Kidričevo nagrado (1976), nagrado Republike Slovenije za življenj- sko delo (1994), nagrado AVNOJ (1988) in Preglovo nagrado (2007) Kemijskega inštituta. Hrvaško kemijsko društvo mu je podelilo priznanje in plaketo Boža Težaka (1994). Dušan Hadži je bil izredni član SAZU od leta 1967 in redni član od 1974 ter tajnik III. razreda SAZU od 1980 do 1992. Bil je nosilec reda zaslug za narod s srebrnim vencem in reda republike z zlatim vencem. V zadnjem desetletju pred upokojitvijo leta 1992 je bil svetnik generalnega direktorja farmacevtske tovarne Lek in je dal pečat podpori novih smeri farmacevtskih raziskav. Tudi po upokojitvi se je zanimal za razumevanje bioloških procesov in načrtovanje zdravil. Akad. Hadži nikoli ni prenehal biti znanstvenik. Še po upokojitvi, dokler mu je zdravje dopuščalo, je več desetletij vsakodnevno prihajal v svoj kabinet na Kemijskem inštitutu in ne samo spremljal znanstveno literaturo, ampak aktivno sodeloval v raziskavah. Ko je bil že dve desetletji upokojen, me je na primer prav on opozoril na zanimivo vlogo Tollu podobnih receptorjev v imunskem odzivu, in delovanje teh receptorjev smo nato začeli raziskovati tudi na Kemij- skem inštitutu in prispevali k razumevanju njihovega delovanja v imunskem odzivu in boleznih. Še v zadnjih mesecih življenja je bil umsko popolnoma čil ter je razpravljal o molekulski osnovi spomina ter novih pristopih k terapiji raka. Njegova vloga mentorja je nepogrešljiva za razvoj slovenske kemije. Imel je jasen vpogled v ključne probleme kemije, bil je zahteven, vendar je podpiral najbolj sposobne. Bil je mentor 38 doktorantov in na temelju njegovih raziskav in vizije vrhunske znanosti so se razvile infrardeča spektroskopija, jedrska magne- tna resonanca, kvantna in strukturna biologija, na katerih so njegovi nasledniki ter danes že učenci njegovih učencev tako v Sloveniji kakor v tujini uveljavljeni v svetu. Na osnovi laboratorija, ki ga je vodil, so se razvili trije današnji Odseki na Kemijskem inštitutu, sledi njegovega delovanja pa so razvidne prav v vseh. Bolj kot katerikoli drug znanstvenik je zaznamoval razvoj Kemijskega inštituta od začetkov do danes.

Roman Jerala

335 NIKOLA HAJDIN (1923–2019)

Akad. Nikola Hajdin, dolgoletni predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU), profesor na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Beogradu in vrhunski gradbeni inženir, je umrl 17. julija v Beogradu v starosti 96 let. Dopi- sni član SAZU je bil od leta 1987. Nikola Hajdin se je rodil 4. aprila 1923 v Vrbovskem na Hr- vaškem. Po narodnosti je bil Srb. Doktoriral je na Fakulte- ti za gradbeništvo v Beogradu leta 1956. Za znanstvenega sodelavca na isti fakulteti je bil izvoljen 1958, za docenta 1960, izrednega profesorja 1961 in rednega profesorja 1966. Razen splošnih predmetov, Teorija gradbene mehanike, Trdnost materialov, Teorija plošč in lupin, je predaval tudi na podiplomskem študiju, predmete Teorija plastičnosti, Nelinearna elastičnost in Teorija tankostenskih konstrukcij. Bil je tudi dekan fakultete. Leta 1970 je bil izvoljen za dopisnega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti, leta 1976 je postal njen redni član. Podpredsednik SANU je bil od 1994 do 2003, njen predsednik pa tri mandate od 2003 do 2015. Raziskovalno delo N. Hajdina je segalo predvsem na naslednja področja: Numerične metode v teoriji elastičnosti in teorija konstrukcij, Teorija tankostenskih žarkov, Mostovi, Dinamični vplivi na inženirske konstrukcije. Njegova dela so bila objavljena doma in v tujini ter pogosto citirana. Leta 1954 je izdelal metodo numerične analize problemov robnih vrednosti v teoriji elastičnosti, ki se je izkazala za primerno tako v teoriji linijskih nosilcev kot tudi v teoriji plošč in lupin. Metoda je osnovana na konceptu moderne numerične analize in uporabi računalnika. Uporabljala se je na različnih področjih tehnike, zlasti v gradbenem konstrukterstvu in v hidrotehniki. Zelo pomembne rezultate je dosegel na področju teorije tankostenskih konstrukcij, ki so zaradi svojih lastnosti široko uporabljene v številnih tehničnih vejah, kot so gradbeništvo, strojništvo, ladjedelništvo in aeronavtika. Na tem področju sta izjemno dragoceni njegovi monografiji Dünnwandige Stäbe, Bd. 1 in 2 (s Kollbrunnerjem), ki ju je izdal Springer v letih 1972 in 1975. Monografiji zajemata avtorjevo delo v obdobju dvajsetih let. Pozneje se je Hajdin ukvarjal z nelinearnimi dinamičnimi problemi v mehaniki, zlasti s preučevanjem vpliva udarcev vozil (vlaka ali plovnih objektov) v gradbene konstrukcije. Rezultati tega dela, pretežno objavljeni v Švi- ci, so pomembno vplivali na uradna priporočila za analizo mostov, zlasti v Švici. Nikola Hajdin je kot zelo cenjen avtor niza gradbenih konstrukcij, predvsem mostov, prenašal rezultate svojih raziskav v prakso. Izjemen dosežek predstavljajo njegovi mostovi z zategami: železniški most z zategami čez Savo v Beo- gradu (z Lj. Jevtovićem), 1979, s središčnim razponom 254 m in skupno dolžino

336 556 m – prvi most te vrste za železniški promet; cestni most z zategami čez Do- navo v Novem Sadu (1981) z rekordno širino 351 m in največji most z zategami (razpon 375 m) čez reko Vislo na Poljskem. Poudariti je treba, da je bil Hajdin eden od pionirjev pri uvajanju in preverjanju tega sistema gradnje mostov, ki je pozneje postal v svetu prevladujoč sistem za mostove z velikimi razponi. Pri gradnji premostitvenih objektov manjših razponov je pogosto uporabljal inovativne rešitve s sovprežnimi konstrukcijami iz betona in jekla, kjer oba materiala sodelujeta v celovitem sistemu. V svoji karieri je Hajdin opravljal številne znanstvene in strokovne funkcije v različnih domačih in tujih organizacijah. Bil je predsednik jugoslovanske skupine Mednarodnega združenja za mostove in gradbeništvo (IABSE) in član stalnega odbora te organizacije, predsednik jugoslovanskega odbora Mednarodne zveze za teoretično in uporabno mehaniko, predsednik nekdanjega Jugoslovan- skega društva konstrukcijskih inženirjev, član Grškega združenja za raziskave metalnih konstrukcij, član znanstvenega odbora Costruzioni Metalliche Jour- nal v Italiji, Švicarskega združenja za jeklene konstrukcije, znanstvenega odbora Mednarodnega združenja za jeklene konstrukcije (EUROSTEEL). Bil je častni član nekdanjega Jugoslovanskega društva za mehaniko, nekdanje Jugoslovanske zveze gradbenih inženirjev in Grškega nacionalnega združenja za teoretično in aplikativno mehaniko. Nikola Hajdin je bil (dopisni) član več akademij, poleg SAZU tudi Nacio- nalne akademije v Atenah, Evropske akademije znanosti, umetnosti in literature s sedežem v Parizu, Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu in Evropske akademije znanosti v Liègeu, pa tudi član številnih strokovnih združenj in odborov. Leta 2000 mu je Nacionalna tehniška univerza v Atenah podelila naziv častnega doktorja. Prejel je številne nagrade, med njimi so: oktobrska nagrada Beograda (1959), oktobrska nagrada Novega Sada (1981), nagrada AVNOJ-a (1987), več nagrad na anonimnih tekmovanjih za mostove v Jugoslaviji, 1. nagrada na anonimnem tekmovanju za most čez reko Vislo na Poljskem (1996), red dela z zlatim vencem (1979), red zaslug za narod z zlatim vencem (1987) in plaketa svetega Jurija mesta Kragujevac leta 2011. Nikola Hajdin je imel v nekdanji Jugoslaviji pomemben vpliv tudi na gradbeništvo v Sloveniji. V začetku šestdesetih letih je bil projektant dveh železniških podvozov v centru Ljubljane, kjer je uporabil inovativno sovprežno konstrukcijo. Predaval je tudi na podiplomskem študiju na tedanji FAGG Univerze v Ljubljani. Med študenti in kolegi je bil zelo prilju- bljen zaradi velikega teoretičnega znanja in bogatih praktičnih izkušenj, zaradi široke razgledanosti in izjemne duhovitosti. Kot predsednik SANU se je močno trudil, da bi obnovil odnose s SAZU, ki so se skrhali ob razpadanju Jugoslavije.

Peter Fajfar

337 ANTON MAVR ETIČ (1934–2019)

V letu 2019 je umrl Anton Mavretič, dopisni član SAZU od leta 2007. Prof. Mavretič se je rodil 11. decembra 1934 na Boldražu pri Metliki v Beli krajini. Na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je vpisal leta 1954, jeseni 1957 pa se je odzval povabilu strica v ZDA in nadaljeval študij na Uni- verzi v Denverju. Tu je jeseni 1958 pridobil naziv bakalavra (Bachelor of Science, B. Sc.), leta 1961 pa še magistrski naziv (M. Sc.). Po končanem študiju v ZDA se je vrnil v Sloveni- jo in odslužil redni vojaški rok. Jeseni 1962 se je vpisal na doktorski študij na Syracuse University v New Yorku, kjer je v letu in pol opravil vse kvalifikacijske izpite. Sledila je dvoletna zaposlitev pri firmi Westinghouse v Pittsburghu v Pensilvaniji, ki mu je omogočila, da je ostal v ZDA. Pri Westinghousu je sodeloval pri razvojnih projektih za implementacijo njihovega patenta za enožarkovno podajanje slike pri barvni televiziji. Jeseni 1965 je na Pensilvanijski državni univerzi (Pennsylvania State University) nadaljeval doktorski študij in decembra leta 1968 pridobil doktorski naziv (Ph. D.). Po doktoratu je deset let razvojnoraziskovalno deloval v centru za raziskave vesolja (Center for Space Research) na MIT (Massac- husetts Institute of Technology), Cambridge, MA. Po dveh letih raziskav na univerzi Harvard, Center for Astrophysics, Harvard Observatory, Cambridge, MA, se je jeseni leta 1980 zaposlil kot profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo Boston University, Boston, MA. Tu je deloval do upokojitve leta 1995. V tem času je delal na več pomembnih projektih, med drugim na instrumentaciji legendarnega vesoljskega plovila Voyager (v povezavi z Naso in z Jet Propulsion Laboratory iz Pasadene v Kaliforniji). Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme (Interplane- tary Measuring Platform-IMP) in delal na projektih Nase z imenom Wind Mission. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kjer je deloval do 2003. Bil je podpredsednik podjetja RF Power Products v New Jerseyju, kjer je deloval tudi kot glavni inženir ter mentor mnogim raziskovalcem, hkrati pa je deloval kot svetovalec pri različnih podjetjih, najdlje pri podjetju Veeco v New Yorku. Od 2003 do 2004 je bil svetovalec pri Princeton Power Systems v New Jerseyju. V tem letu je začel s samostojnim svetovanjem v polprevodniški industriji in skoraj dve leti deloval v New Yorku kot svetovalec pri podjetju Veeco, ki je specializirano in znano po ionskih izvorih za naparevanje materialov pri izdelavi računalniških pomnilnih ploščkov.

338 Na povabilo se je leta 2005 vrnil na univerzo v Bostonu, na Oddelek za astronomijo v Centru za fiziko vesolja. S kolegom dr. Theodorom Fritzem, učencem prof. dr. Van Allena, ki je odkril in poimenoval Van Allenove pasove zunanjega dela Zemljine atmosfere, je v okviru večmilijonskega raziskovalnega projekta razvil in izdelal napravo za merjenje visokoenergijskih delcev v Van Allenovih pasovih na oddaljenosti od Zemlje od 6000 do 12.000 km. Ti delci so problematični in nevarni za potnike v vesolju, na primer na potovanju do drugih planetov. Projekt je bil namenjen tudi razumevanju fizike pojavov v Van Allenovih obročih. Zelo uspešno je deloval tudi kot mentor mlajšim raziskovalcem in kot predavatelj tako na akademskem, kongresnem področju kot tudi v različnih zdru- ženjih. Izkazal se je tudi na področju promocije znanosti v Sloveniji, imel je na primer vrsto predavanj na šolah v okolici Metlike in Novega mesta. Bil je član Slovenskega svetovnega kongresa (SSK), leta 2010 pa je bil imenovan za častnega občana Metlike. Raziskovalno in razvojno delovanje prof. dr. Antona Mavretiča je odliko- vano z mnogimi zelo vidnimi objavami v znanih revijah, strokovnimi dosežki in več patenti. Med slednjimi izstopajo patenti, ki se uporabljajo v tehnologiji izdelave polprevodnikov, predvsem elektronsko usklajevanje povezav brez gi- bljivih delov za frekvenčno področje 10 do 60 MHz in moči do 5 kW, proce- sna optimizacija RF-oddajnih sistemov, izboljšave in algoritmi za elektronsko usklajevanje povezav in elektronska tehtalna naprava.

Peter Križan

LOJZE GOSTIŠA (1923–2019)

Dne 1. junija 2019 nas je zapustil Lojze Gostiša, svetovalec SAZU za umetnostno zgodovino. Še preden je 7. junija 1923 v Žireh rojeni pokojnik sledil svojemu notranjemu klicu in se na nejevoljo vladajo- čih politikov, s katerimi je bil povezan, v študijskem letu 1956/1957 vpisal na umetnostno zgodovino ljubljanske Fi- lozofske fakultete, si je že ustvaril položaj kot spremljevalec ljubljanskih intelektualnih in umetniških krogov. Za slovensko umetnostno zgodovino je bilo posebej pomembno njegovo znanstvo z Jožetom Plečnikom in Izidorjem Cankarjem. Z njegovim posredovanjem je v zmagoslavju funkcionalistične arhitekture skoraj pozabljeni in iz politične javnosti odrinjeni Plečnik leto pred smrtjo za Titovo rezidenco na

339 Brionih postavil kamnit paviljon. Kot je ob neki priložnosti zapisal vodilni poznavalec arhitektovega opusa, je od tistih, ki so bili blizu vladajočim politikom, v Plečnikovo poslanstvo verjel le Lojze Gostiša. Prav po zaslugi te pokojnikove pozicije in njegove siceršnje zavzetosti je Plečnikova zapuščina ostala sklenjena in dopolnjena z viri v tujini. Z razstavo v Narodni galeriji leta 1968 in spremnim katalogom je Gostiša spodbudil zanimanje domače javnosti za Plečnikov opus, katerega kvalitete je takrat neodvisno od dogajanja pri nas začenjala spoznava- ti tudi tujina. S Plečnikovim opusom je Gostiša ostal povezan še v naslednjih letih, ko je kot zanesljiv in likovno občutljiv organizator sodeloval pri arhitek- tovih predstavitvah v Parizu, na prelomni razstavi v Centru Georges Pompidou (1986), v Pragi in drugod. Iz prijateljevanja z Izidorjem Cankarjem, ki je trajalo vse do zadnjih minut njegovega življenja, in njegovo družino pa se je rodila kri- tična izdaja Cankarjevega Londonskega dnevnika (1944–1945) (1985), že prej pa je dal pobudo za ponatis njegovega Uvoda v likovno umetnost: Sistematika stila (1959). Gostiševim prizadevanjem je treba pripisati tudi ponatis vseh treh knjig Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v Zahodni Evropi (1992). Odlična zagrebška fotografa Nenad Gattin in Nino Vranić, ki ju je Gostiša pritegnil k dokumentiranju Plečnikovih del, sta sodelovala tudi pri drugem njegovem velikem projektu, zbirki Ars Sloveniae pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Z njunimi fotografijami sta bili opremljeni Cevčevo Gotsko kiparstvo in Vri- šerjevo Baročno kiparstvo, obe iz leta 1967, ki sta jima leta 1969 sledili Gotska arhitektura Ivana Komelja in Baročna arhitektura Naceta Šumija, naslednje leto še Zadnikarjeva Romanska umetnost. Denarne težave pa so izhajanje nadaljnjih zvezkov te prestižne zbirke otežile. Leta 1972 izdano Gotsko stensko slikarstvo Franceta Steleta s fotografijami Maura Sarrija in Maria Falsinija je zaokrožilo srednji vek, že načrtovani knjigi o slikarstvu 17. stoletja in baroka pa sta ostali nerealizirani. Tristota obletnica izdaje Slave Vojvodine Kranjske leta 1989 je bila povod, da se je Gostiša lotil tudi Valvasorjeve dediščine. Za Narodno galerijo je prispeval idejno in oblikovno zamisel razstave ter uredil in oblikoval katalog Janez Vaj- kard Valvasor Slovencem in Evropi s prvim avtorjem Brankom Reispom. Daljno- sežnejša je bila pobuda za ustanovitev Valvasorjevega odbora pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki se je leta 2001 preoblikoval v Fundacijo Janez Vajkard Valvasor, z osnovnim namenom znanstvenokritičnega izdajanja polihi- storjevih del. Prvi veliki podvig pod Gostiševo taktirko je bila faksimilirana izdaja Valvasorjeve Vélike grbovne knjige (1993) s spremnim študijskim zvezkom. V sodelovanju z Metropolitansko knjižnico v Zagrebu, ki hrani Valvasorjevo zapuščino, je izšel katalog polihistorjeve knjižnice (Bibliotheca Valvasoriana, 1995), zatem izjemno zanimiva knjiga skic za Topografijo Vojvodine Kranjske in posebej Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801 (oboje 2001), s faksimilom ter transkripcijo in prevodom ter spremnimi študija-

340 mi, ki je bila spričo razkošnosti izvirnika še posebej zahtevna in odgovorna naloga. Pokojnikove organizacijske sposobnosti, vztrajnost in občutek za likovne kvalitete pa so doživele vrhunec s faksimilirano izdajo vseh 17 volumnov Val- vasorjeve grafične zbirke v zagrebški Metropolitani, Iconotheca Valvasoriana (2004–2008; katalog 2009). Ta tudi za svetovne razmere izjemni, šest let trajajoči projekt je Gostiša idejno, vsebinsko, tehnično, finančno in organizacijsko vodil povsem sam, vključno z zahtevno koordinacijo piscev spremnih študij. Kot sodelavec in zatem, od 1. decembra 2009, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za umetnostno zgodovino je Lojze Gostiša osnoval akademijsko grafično zbirko. Zbirka je bila z naslovom Zakladi slovenske grafike 1955–2005 prvič predstavljena leta 2006 v galeriji Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju, zatem leta 2008 v palaciju in v stanovskih dvoranah Ljubljanskega gradu. Gre za najbolj reprezentativno zbirko sodobne slovenske grafične ustvarjalnosti iz njenega najuspešnejšega obdobja. Izbor del je bil ponovno razstavljen leta 2011 v Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani. Predaleč bi nas zaneslo, če bi našteli vse slovenske umetnike, ki se jim je Gostiša posvetil kot organizator razstav in pisec esejev. Moramo pa izposta- viti slikarja in grafika Franceta Miheliča. Od prve retrospektive na Ptuju leta 1969 do obsežne monografije v treh knjigah, izdanih pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (1994–1999), je pokojni spremljal Miheličevo delo in po- doživljal njegove ustvarjalne vzgibe. Ko je ob vsej svoji aktivnosti končal študij umetnostne zgodovine – diplomiral je leta 2000 –, je sklenil še doktorirati na temo iz Miheličeve ustvarjalnosti. Disertacijo z naslovom Izvirnost konstitutiv- nih prvin Miheličeve fantastike je obranil leta 2006, dve leti zatem pa je, spet pod okriljem Akademije, na osnovi disertacije pripravil še knjigo z naslovom Stvarnost fantastike (Mohorjeva družba v Celovcu, 2008). Leta 2009 je Lojze Gostiša za življenjsko delo prejel nagrado Izidorja Can- karja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Leta 2010 mu je bila podeljena nagrada mesta Ljubljana, za svoje udejstvovanje v Valvasorje- vih projektih pa je iz rok predsednika Janeza Drnovška prejel tudi red za zasluge Republike Slovenije.

Janez Höfler (posodobljeno besedilo ob pokojnikovi devetdesetletnici, Zbornik za umetnostno zgodovino 49, 2013)

341

IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS

BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2019

Čeprav je delo v letu 2019 potekalo brez zaostankov na področju obdelave gradiva v sistemu COBISS, predstavlja nizko število specializiranega bibliotekar- skega kadra (ki se po ZUJF ni normaliziralo) vseskozi pereč problem na več specialnih področjih našega dela, še posebej očitno pa na področju zapuščin. Tukaj smo lahko večinoma zgolj ohranjali stanje iz preteklosti, ne pa tudi napredovali, zlasti v smeri boljše dostopnosti tovrstnega gradiva sodobnemu uporabniku. Tudi statistične primerjave z drugimi primerljivimi knjižnicami kažejo, da bi glede na obseg nalog in specifične zahteve v Biblioteki potrebovali več ustreznih delovnih mest, in upamo, da se ta anomalija v prihodnosti popravi. Na kratko lahko izpostavimo naslednje vsebinske poudarke v letu 2019: - Pridobili in obdelali smo 8190 enot monografskega tiskanega gradiva in eno zapuščino, odpisali smo 6993 enot monografskih in serijskih publikacij; celotni knjižnični fond konec leta obsegal skupno 563.276 enot. - V bibliografsko bazo podatkov COBIB smo prispevali 6427 novih bibliografskih zapisov, s čimer se je skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi povzpel na 236.156 bibliografskih zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1365 zapisov, prevzeli 601 zapis ter verificirali 1839 zapisov. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je bil konec leta 32.267 zapisov. - Kreirali smo 3123 zapisov za namen bibliografij članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU. - Statistika obdelave starejšega gradiva kaže na 82 knjig, in sicer ene iz 16. st., šest iz 17. st., 29 iz 18. st. in 46 iz 19. st. - Iz knjižnic zapuščin smo obdelali 1113 enot, in sicer pretežno iz knjižnic Primoža Simonitija in Zore Koren Škerk. - Nadaljevali smo intenzivno urejanje bibliografije del in recepcije Franceta Balantiča za izdajo 19. zvezka v zbirki Biblioteka. - V okviru sodelovanja pri OSICH smo pregledali, potrdili ali dopolnili 2422 bibliografskih zapisov, kar je v petletnem obdobju od 2015 do 2019 zneslo skupno 14.379 zapisov. - Podpisan je bil sporazum o sodelovanju med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot pobudnico ter Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Inštitutom informacijskih znanosti (IZUM), Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) ter računalniškim podjetjem ArhivPro, d. o. o., pri projektu polavtomatskega retrospektivnega vnosa knjižničnega gradiva Biblioteke SAZU v bibliografsko bazo COBIB. - Spletni portal Slovenska biografija smo dopolnili s 189 novimi gesli Novega Slovenskega biografskega leksikona (črke B, C, Č), ki so objavljeni zgolj na spletu; pri 200 geslih Primorskega slovenskega biografskega leksikona smo

345 podrobno označili strukturirane biografske podatke; kontinuirano je potekala tudi redakcija strukturiranih podatkov. Ob koncu leta 2019 je Sloven- ska biografija obsegala več kot 10.741 oseb in 119 rodbin. - Povabljeni smo bili k sodelovanju na znanstveno-strokovnem posvetovanju Digitalna zbirka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti - DiZbi.HAZU ob 10-letnici te zbirke, kjer smo predstavili portal Slovenska biografija. - Aktivni smo bili v nekaterih strokovnih telesih: v Komisiji za katalogizacijo pri NUK, v Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH) in v Svetu članic COBISS. - Dejavni smo bili tudi na razstavnem področju, kar je podrobneje opisano v posebnem poglavju v nadaljevanju. - V decembru smo imeli čast, da je Biblioteko obiskal Nobelov nagrajenec s področja fizike slovenskega porekla gospod Duncan Haldane, ki si je z zanimanjem ogledal nekaj dragocenega gradiva iz naših trezorjev.

PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Obdelali smo 8190 enot tiskanega knjižničnega gradiva. Prirast po posameznih vrstah gradiva in načinu nabave je prikazan v naslednjih preglednicah:

Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupaj izdaje fond Monografske publikacije 1635 924 3509 370 221 6659 Serijske publikacije 166 876 350 122 17 1531 Skupaj 1801 1800 3859 492 238 8190

Od tega obsega neknjižno gradivo 186 enot: Nakup Zamenjava Dar Lastne Stari Skupaj izdaje fond Kartografsko gradivo 62 1 82 2 0 147 Slikovno gradivo 0 4 6 0 0 10 CD, DVD, (video)kasete 0 6 23 0 0 29 Skupaj 62 11 111 2 0 186

Prejeli in delno uredili smo dve zapuščini, prvo po pokojni Zori Koren Škerk in drugo po pokojnem Giorgiu Pilleriju. V zapuščini Zore Koren Škerk smo dokumentirali 18 likovnih del, ki so bila razstavljena na razstavi 20.–27. 5. v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ostala dela se še vedno nahajajo v Škerkovi hiši v Trnovci in bodo dokumentirana, ko bo to mogoče.

346 V zapuščini Giorgia Pillerija je bilo poleg knjižnice še več grafik in risb ter manjša zbirka naravoslovnih predmetov in darovalčevih raziskovalnih instrumentov. Dokumentirali smo 78 predmetov iz naravoslovne zbirke in instrumentov ter 179 umetniških predmetov. Hvaležni smo za dragoceno gradivo, ki je prišlo z obema zapuščinama, enako za njihove knjižnice, poleg tega smo posebej hvaležni še za humanistično knjižnico iz zapuščine Primoža Simonitija.

CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Prirast gradiva v tem letu obsega 8190 enot, kar predstavlja 6890 naslovov, med serijskimi publikacijami s posameznimi številkami 2329 zvezkov, skupno z mo- nografijami pa ok. 9000 zvezkov. Odpis je bil obsežen: 6993 inventarnih enot, od tega 4700 monografij in 2293 serijskih publikacij, med njimi predstavlja to kar 6244 posameznih številk, kar v celoti pomeni skupno odpisanih 10.944 fi- zičnih zvezkov. Korpus rokopisov se je povečal za eno enoto (zapuščina G. Pil- leri), ki pa nam je še ni uspelo v celoti urediti in obdelati. Efektivni prirast z upoštevanjem odpisa obsega v l. 2019 torej 1198 enot. Celotni fond Biblioteke SAZU je tako ob koncu leta obsegal 563.276 enot. Iz preglednice so razvidni podrobnejši podatki:

knjig in letnikov revij 545.121 rokopisnih zapuščin 151 mikrofilmov 856 kartografskega gradiva 4953 slikovnega gradiva 9745 plošč, CD, DVD, (video)kaset 1742 multimedialnega gradiva, rač. dat. 708 Skupaj enot 563.276

KATALOGI IN BAZE PODATKOV V bibliografsko bazo COBIB smo prispevali 6427 novih bibliografskih zapisov, s čimer se je skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi povzpel na 236.156 bibliografskih zapisov. Za namen bibliografij smo kreirali 3123 zapisov, dopolnili ali popravili smo 3309 zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1365 zapisov, prevzeli 601 zapis in verificirali 1839 značnic. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je ob koncu leta štel 32.267 zapisov. Čeprav nam zamenski program precej olajša delo, se neodvisno od tega že dalj časa zavedamo, da je področje zamene zaradi kadrovskih primanjkljajev

347 v vsebinskem smislu zapostavljeno; zagotovo bi bila potrebna vsaj revizija na- slovnikov, poleg tega pa intenzivnejše sprotno spremljanje sprememb na tem področju. Računamo, da bo že dalj časa obljubljena kadrovska okrepitev na tem delovnem mestu v prihodnjem letu pomagala zapolniti to vrzel. Prejeli smo tudi številne pozitivne informacije o uporabnosti listkovnega kataloga, ki smo ga v letu 2018 digitalizirali in postavili na splet, e-AIK SAZU (https://katalog.sazu.si).

LASTNE PUBLIKACIJE – ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE Število lastnih publikacij, ki smo jih v letu 2019 razposlali znotraj in izven domovine, obsega 6123 izvodov, in sicer največ v zameno v tujino 3181 izvodov, nato v dar 1941 ter v domačo zameno 638 izvodov, prodali smo 204 izvode. Zamena – tujina 3181 Zamena – Slovenija 638 Dar 1941 Prodaja 204 Recenzija 78 Lastni knjižni fond 81 Skupaj 6123

IZPOSOJA Članstvo se je v letu 2019 povečalo za 126 in je ob koncu leta doseglo število 3969. Izposoja je potekala na oba načina, klasični listkovni in avtomatizirani prek sistema COBISS. Članarine in zamudnin nismo zaračunavali. Avtomatizirana izposoja je štela 3036 enot, kar je za dobrih 1000 enot več v primerjavi s preteklimi leti; klasično izposojo ocenujemo na ok. 2000 enot; skupno torej več kot 5000 izposojenih enot. Rokopisno in trezorsko gradivo si je v raziskovalne namene ogledalo 20 uporabnikov. Na področju medknjižnične izposoje smo zabeležili 461 naročil za gradivo drugih knjižnic, kar spet pomeni porast glede na pretekla leta, med naročili drugih knjižnic za naše gradivo pa je bilo evidentiranih 110 enot, kar je nekoliko manj kakor v preteklosti. Storitev medbibliotečne izposoje še vedno nismo zaračunavali. Biblioteka je v svojih prostorih omogočala dostop do naslednjih baz podatkov: ScienceDirect, SpringerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Dostop do posameznih baz podatkov je mogoč s spletne strani Biblioteke (http://www.sazu.si/biblioteka), kjer je naveden tudi seznam raznih drugih prosto dostopnih relevantnih spletnih virov.

348 DIGITALIZACIJA Slovenska biografija Delo za spletni portal Slovenska biografija je obsegalo dodajanje novih gesel in redakcijo že obstoječih podatkov: - dodali smo 189 novih gesel NSBL (črke B, C, Č) s strukturiranimi podatki, ki so objavljena zgolj v spletni izdaji; - dodali smo strukturirane podatke k več kot 200 že objavljenim geslom PSBL; - redigirali smo vsebinske oznake () pri 119 rodbinah; - redigirali smo spletne povezave na bibliografijo COBISS pri geslih NSBL; - pri ok. 300 geslih NSBL smo dodali segment osnovnih biografskih podatkov za prikaz na zaslonu; - dodali smo več sorodstvenih povezav pri nekaterih že objavljenih geslih; - ažurirali smo več strukturiranih podatkov ter redigirali nekatere napačne podatke v geslih; - sproti smo dopolnjevali taksonomijo poklicev; - odgovorili smo na več kot 50 komentarjev, ki so nam jih poslali uporabniki portala Slovenska biografija. Skupno je konec leta Slovenska biografija obsegala 10.741 osebnih in 119 rodbinskih gesel. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabeležila 180.975 uporabnikov in 415.815 ogledov strani.

Retrospektivni vnos knjižničnega gradiva v bibliografsko bazo COBIB Podpisan je bil sporazum o sodelovanju pri projektu Retrospektivnega vnosa knjižničnega gradiva Biblioteke SAZU v bibliografsko bazo COBIB med Slo- vensko akademijo znanosti in umetnosti ter Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Narodno in univerzitetno knjižnico, Institutom informacijskih znanosti IZUM in ArhivPro, d. o. o. Načrtujemo, da bomo v omenjenem projektu s pol- avtomatskim postopkom pospešili vnos gradiva v sistem COBISS, in sicer na osnovi uparjanja podatkov digitaliziranega listkovnega kataloga s podatki že obstoječih bibliografskih zapisov v bibliografskih bazah COBIB idr. Projekt je pionirski, vendar prvi postopki, ki so že stekli, obetajo dobre rezultate.

Digitalna knjižnica SAZU Nadaljevali smo s skeniranjem lastnih publikacij SAZU. V prihodnosti načr- tujemo povezavo z zgoraj omenjenim projektom restrospektivnega vnosa gradiva, in sicer vključitev digitaliziranih lastnih publikacij v bazo bibliografskih zapisov, ki jih bomo pridobili v okviru projekta. Na tak način bodo digitalizati posameznih publikacij avtomatsko povezani z metapodatki o teh publikacijah, kar bo omogočalo izgradnjo digitalne knjižnice z ustreznim iskalnim in poizve- dovalnim sistemom.

349 OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTI- KO, OSICH Tudi v letu 2019 smo sodelovali pri OSIC za področje humanistike in spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov ter redigirali njihove bibliografske zapise. Pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili smo 2422 bibliografskih zapisov, kar v obdobju od 2015 do 2019 obsega 14.379 zapisov. Zahtevnost redakcij posameznih bibliografskih zapisov je bila primerljiva preteklemu letu. Obseg svetovanja posameznim raziskovalcem pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov in bibliotekarjem pri katalogizaciji se povečuje, kar vzpostavlja Biblioteko kot referenčno točko strokovne pomoči na tem področju. OSICH je poleg osnovnih nalog izvajal tudi verifikacijo znanstvenih slovarskih del in znanstvenokritičnih izdaj vira. To je posebna naloga OSICH, ki od uveljavitve novega Pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS spremlja in preverja znanstvena slovarska dela, ne samo na področju humanistike, temveč tudi na področju biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslovja in tehnike. Torej na vseh raziskovalnih področjih znanstvenega slovaropisja in znanstvenokritičnih izdaj vira.

R A Z STAV NA DEJAV NOST - V spomin Tomažu Jegliču in Marjanu Ocvirku smo postavili razstavo pro- storočne arhitekturne risbe Arhitekt v risbi (Prešernova dvorana SAZU, 25. 2.–8. 3.) - Po prevzemu dediščine zakoncev Koren Škerk smo pripravili razstavo del Zore Koren Škerk (Prešernova dvorana SAZU, 20.–27. 5.). - Ob simpoziju ob 100-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji smo v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico iz Murske Sobote postavili priložnostno razstavo (Prešernova dvorana SAZU, 27.5–3. 6.). - Za razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost (1870– 1930), ki je bila v galeriji Jízdárna na Praškem gradu v času od 22. 4.–16. 9., smo posodili 3 osnutke platnic iz zbirke Ivana Jagra, in sicer: Osnutek naslovnice za knjigo: Oton Župančič,, Čaša opojnosti, 1900, akvarel in tuš/papir, 24×15,5 cm, inv. št. Biblioteka SAZU R51/XI-1; Osnutek naslovnice za knjigo: Ivan Cankar, Za narodov blagor, akvarel in tuš/papir, 16×13 cm, inv. št. Biblioteka SAZU R51/XI-5; Osnutek naslovnice, ok. 1900, akvarel in tuš/papir, 22×16 cm, inv. št. Bi- blioteka SAZU R51/XI-8. - Za razstavo Odlično mesto ljubljansko in njen prvi škof Žiga Lamberg (1420– 1488), ki je bila v Narodni galeriji od 9. 10. 2019 do 6. 1. 2020, smo posodili inkunabulo In Europam Eneja Silvija Piccolominija.

350 MUZEJSKA DEJAVNOST - Iz zapuščine Zore Koren Škerk smo dokumentirali in inventarizirali 18 del, ki so bila razstavljena na razstavi 20.–27. 5. Ostala dela se še vedno nahajajo v Škerkovi hiši v Trnovci in bodo dokumentirana in inventarizirana, ko bo to mogoče. - V mesecu septembru smo prejeli zapuščino Giorgia Pillerija, v kateri je bilo poleg knjižnice še več grafik in risb ter manjša zbirka naravoslovnih predmetov in darovalčevih raziskovalnih instrumentov. Evidentirali smo 78 predmetov iz naravoslovne zbirke ter instrumentov (inv. št. PI–VA R 1–78) in 179 umetniških predmetov (risbe, kipi in grafike) (inv. št. PI 1–179).

BIBLIOGRAFIJE Urejali smo bibliografije za člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti in za raziskovalce Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Statistični podatki iz sistema COBISS kažejo, da smo kreirali 3123 zapisov za namen bibliografij. Pri tem je pomembno sodelovanje pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH), saj smo vedno seznanjeni z novostmi in aktualno problematiko in kjer tudi aktivno sodelujemo s strokovnimi rešitvami glede vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela.

ZBIRKA BIBLIOTEKA / BIBLIOTHECA V letošnjem letu smo v zbirki pripravili 19. zvezek po vrsti: Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar. Bibliografija del in recepcije Franceta Balantiča. 2019. (Biblioteka; 19)

BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE SAZU

Marjana Benčina »Izbrana bibliografija Neve Šlibar« v Literarische Freiräume, ur. Vesna Kondrič Horvat et al., (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019): 485– 531. (Slovenske germanistične študije; 15).

Simona Frankl »Izbrana bibliografija« v Lojze Vodovnik, ur. Alojz Kralj (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019): 358–394.

Dušan Koman Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (član uredniškega odbora 2013–).

351 Mojca Mlinar Strgar »Bibliografija del in recepcije Franceta Balantiča« (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019) (Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica; 19) (Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar).

Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Ročna redakcija zapisa TEI 2013–).

Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (član uredniškega odbora 2013–).

Breda Pajsar »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2018 (z dodatkom za leto 2017)«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 69 (2018): 367–370.

Nena Škerlj »Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig = Walking among books, strolling through the library and Faldbakken's cha- otic book nests«, Knjižnica 63, 1/2 (2019): 377–388. »O 56. bolonjskem sejmu knjig, ilustracijah in čričku: 56. BCBF - Sejem otroških in mladinskih knjig, Bologna, 1.–4. april 2019«, Umetnostna kronika 63 (2019): 45–48.

Mateja Švajncer »Bibliografija del in recepcije Franceta Balantiča« (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019) (Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica; 19) (Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar).

Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (član uredniškega odbora 2013–).

Petra Vide Ogrin »Slovenska biografija: od starega k novemu«, predavanje na znanstveno-strokovnem posvetovanju Digitalna zbirka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti - DiZbi.HAZU 2009–2019, tematski sklop Digitalizacijske prakse partnerskih ustanova, Knjižnica HAZU, Zagreb (Hrvaška), 8. nov. 2019.

352 Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Urednica zbirke podatkov 2013–).

»Biblioteka SAZU v letu 2018«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 69 (2018): 357–366.

Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (Glavna urednica zbirke 2013–).

KNJIGOVEZNICA Tudi v letu 2019 smo bili hvaležni za delo naše knjigovezke, ki pogosto opravlja že na pol restavratorska dela. Brez nje bi bili prikrajšani za številne nove vezave in prevezave, popravljene in obnovljene zvezke, še posebej slovenike ali starejše- ga gradiva, torej tistega, kar je v Biblioteki najbolj dragocenega. S to možnostjo hišne knjigoveznice nam je v Biblioteki dano, da lahko kontinuirano skrbimo za obnavljanje gradiva, ki je v slabšem stanju, in s tem seveda za njegovo ohranjanje za prihodnje rodove.

OSEBJE Število zaposlenih v Biblioteki se v letu 2019 ni spremenilo in je štelo 18 zaposlenih. Znotraj tega se je zgodila sprememba na enem delovnem mestu, kjer se je sodelavka s krajšim delovnim časom odločila za prenehanje delovnega razmerja in namesto nje je bila za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlena druga oseba. Glede na dinamiko dotoka gradiva in načina nabave variirajo delovne naloge zaposlenih, tako da je več oseb dejavnih na več področjih različno intenzivno. Načeloma lahko povzamemo naslednje: - oddelek za inventarizacijo: tri osebe; - oddelek za katalogizacijo in klasifikacijo: štiri osebe; - oddelek za izposojo: ena oseba; - področje digitalizacije, specialno redakcije podatkov: dve osebi, od katerih je ena tudi katalogizirala in inventarizirala; - področje verifikacije bibliografskih zapisov: ena oseba, ki je urejala tudi bibliografije članov SAZU; - ekspedit: štiri osebe, ki so intenzivno delovale tudi na področjih zamene, prodaje in odpisa publikacij, inventure gradiva, izdelave prevzemnih se- znamov gradiva ter urejanja listkovnega kataloga; - knjigoveznica: ena oseba; - poslovna sekretarka, ki je intenzivno delovala tudi na področjih digitalizacije lastnih publikacij, koordinacije nabave gradiva in odpisa. Štiri osebe so se udeležile sedmih tečajev v NUK in IZUM, šest oseb pa pe-

353 tih strokovnih srečanj, in sicer Dneva specialnih knjižnic: Profesionalna kultura in poslanstvo stroke v specialni knjižnici, Novosti v knjižničarstvu, Visokošolske knjižnice: Primeri dobrih praks in novosti, Kongres ZBDS ter Workshop on the UDC updates and developments, ki je potekal v NUK. Delovali smo tudi v strokovnih skupinah na nacionalni ravni, in sicer Ma- teja Švajncer kot članica v Komisiji za katalogizacijo pri NUK in predstavnica v Svetu članic COBISS, Simona Frankl v Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH) ter Mira Sedmak v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice. Marija Banjac je kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU urejala sindikalne zadeve.

Mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU

PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2019

PUBLIKACIJE SAZU ZA LETO 2019

Publikacije SAZU

Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 203 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, 23) Arheološka dediščina Slovenije od osamosvojitve : varovanje in prezentacija : posvet ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, I. razred in Slovensko arheološko društvo, 22. november 2018, Ljubljana. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 195 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, 38) Folia biologica et geologica. Letn. 60, št.1-2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/folia_bio_geo ISSN 1855-7996 Letno srečanje članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi (3 ; 2019 ; Ljubljana): Prebujanje plemenitosti in modrosti. Fizika osnovnih delcev. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Slovenska znanstvena fundacija, 2019. 35 str. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 69/2018. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 417 str. ISSN 0374-0315

354 Lojze Vodovnik : znanstvenik in humanist : 1933-2000. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 394 str. Mednarodni simpozij Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede (2019 ; Ljubljana): Mednarodni simpozij Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede : Ljubljana, 3. in 4. junij 2019, SAZU, Akademijska dvorana. Ljubljana: SAZU, 2019. 32 str. Mednarodni znanstveni simpozij Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike (2019 ; Ljubljana): Mednarodni znanstveni simpozij Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike : ob stoletnici rojstva akademika Milka Matičetovega (10. 9. 1919 - 5. 12. 2014) : SAZU, Akademijska dvorana, Novi trg 3, Ljubljana, 10. in 11. september 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 26 str. Nastopna predavanja novih izrednih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 299 str. Pravni in družbeni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 156 str. (Razprave / Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, 37)

PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z ZRC SAZU

Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 48, št. 1-3. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2019 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/issue/view/437 ISSN 0583-6050 Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 59, št. 1-2. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/archive ISSN 1581-6613 Arheološki vestnik = Acta archaeologica. Letn. 70. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2019 Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/ ISSN 0570-8966 Di Battista, Alenka, Mohar, Katarina: Občinska stavba v Novi Gorici. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 74 str. (Umetnine v žepu, 7) Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig. 2, Lambert de Sayve, Missa Exaudi Deus & Magnificat secundi toni = Selected works from the Hren choirbooks. 2,

355 Lambert de Sayve, Missa Exaudi Deus & Magnificat secundi toni. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 1 partitura (XLIII, 112 str.) (Monumenta artis musicae Sloveniae, 63) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, 1. del.: Zgodnji in mladostni esejistični spisi. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 481 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 279) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, 2. del.: Esejistika 1938-1957 : [od mlado- stne zrelosti do povojnega političnega pogreza]. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 689 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 279) Šmid, Katarina: Orfejev spomenik na Ptuju. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 55 str. (Umetnine v žepu, 16) ) Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodo- pisnega inštituta. Letn. 48, št. 1-3. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019 Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/index.php?q=en/node/108 ISSN 0352-0447 Vodušek, Božo: Zbrano delo. Knj. 2: Ivan Cankar ; Eseji ; Članki o literaturi ; Literarne ocene ; Razmisleki. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 485 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 278) Vodušek, Božo: Zbrano delo. Knj. 3: Duhovnoidejna in politična publicistika ; Je- zikovni spisi ; Korespondenca. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 328 str. (Zbrana dela pesnikov in pisateljev, 280)

PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z DRUGIMI ZALOŽBAMI

Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo. Letn. 77, št. 1-10. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2019 ISSN 0017-2723 Grafenauer, Niko: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Ljubljana: Beletrina, 2019. 165 str. Jemec, Andrej: Vse, kar je --- : slike 2018-19 = All there is --- : paintings 2018-19. Ljubljana: Slovenska matica, 2019. 127 str. Juvanec, Borut: Slovenija, arhitektura in dediščina. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: i2 : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 260 str. Lebič, Lojze: Diafonija : koncertino za klavir in orkester = Diaphonia : concer- tino for piano and orchestra. Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2019. 1 partitura (IV, 47 str.) (Edicije DSS, 1955) Maček, Jože: Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (1165-1941) : zgodovina kartuzijanskih samostanov v Jurkloštru (1170-1199) in (1212-

356 1595) ter proštije kanonikov (1200-1223), tamkajšnjega jezuitskega gospostva (1595-1773) ter državne domene (1774-1870) in zasebnega veleposestva (1870-1941). Ljubljana: Salve, 2019. 504 str. Maroević, Tonko: Štiriročno : (izbrane pesmi). Ljubljana: Slovenski center PEN : Slovenska matica, 2019. 107 str. Matičič, Janez: Koncert št. 2, op. 52 : za klavir in orkester (verzija za dva klavirja) = Concerto no. 2, op. 52 : pour piano et orchestre (réduction pour deux pi- anos). Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2019. 32 str. (Edicije DSS, 2204) Pibernik, France, Simčič, Zorko: Dohojene stopinje : pogovori in dokumenti : 2000-2018. Ljubljana: Beletrina, 2019. 491 str. (Knjižna zbirka Beletrina) Pirjevec, Jože: Tito i tovariši : monografija. Naučnoe izd. Moskva; Sankt-Peter- burg: Nestor-Istorija, 2019. 632 str., 16 str. ilustr. pril. Pitamic, Leonid: Pravo in revolucija. 1. natis. Ljubljana: Lexpera : GV založba, 2019. 109 str. (Zbirka Pravna obzorja. Mali format, 4) Prunč, Erich: Tihožitja in Besi. 1. izd. Celovec: Mohorjeva družba ; Ljubljana: Slovenska matica, 2019. 160 str. (Ellerjeva edicija, 43) Rus, Veljko: Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa, 1957-1964. Lju- bljana: Fakulteta za družbene vede, 2019. 370 str. (Znanstvena knjižnica. Refleksije, 8)

Pripravila Breda Pajsar

Vir: lokalna baza podatkov COBISS.SI/SAZU, 24. 1. 2020

357

V. SUMMARY

REPORT ON THE WORK OF SASA THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2019

Presidential Address at the SASA Assembly on 27 February 2020

The election of nine new members was no doubt the most important event of the previous year. The Academy ranks are stronger, richer and younger, now including Roman Law Professor Janez Kranjc, historian and Scientific Coun- cillor Peter Vodopivec, English and American Literature Professor Igor Maver, Professor of Standard Slovenian Language Andreja Žele, Biochemistry Profes- sor Roman Jerala, Scientific Councillor at the Slovenian Forestry Institute Ho- jka Kraigher, sculptor and Professor Mirko Bratuša, poet and translator Milan Jesih, and last but not least, our youngest member, composer Nina Šenk Ko- sem. Each of these scientists and artists has achieved impressive internationally recognised scientific and artistic achievements. The Academy takes particular pride in its eleven new corresponding members: Charles G. Dempsey and Re- inhard Härtl in Section I, Marija Kozar - Mukič, Liliana Spinozzi Monai, Emil Tokarz and Ivan Verč in Section II, Nobel Award winner Duncan Haldane, Dejan Popović and Claude Sammut in Section III, and Ivan Gušić and Alexei Verkhratsky in Section IV. All newly elected corresponding members have im- portantly featured in the Slovenian sciences and arts field. In the 21st century, European sciences and arts academies see providing scientific advice to politicians as their most important role. The most efficient way to achieve this goal is organising symposia, conferences and round tables. In 2019, the SASA prepared four major conferences. On the centennial of uniting Prekmurje with Slovenia, a two-day conference Mi vsi živeti ščemo (We all Want to Live) took place. The symposium The Other Brain featured an impressive number of international lecturers. In cooperation with the Faculty of Theology and the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, the Academy prepared the symposium Hyeronimus noster. A Member of the Royal Society of London and former Vice-Rector of the University of Cambridge, Sir Leszek Borysiewicz was the keynote speaker at the symposium O kakovosti v visokem šolstvu (On the Quality of Higher Education). The SASA traditionally hosts three events. Last year, we prepared the third meeting of Academy members with secondary school students that annually takes place on European Youth Day. The topic of the third, very well attended gathering was particle physics. Dr. Cristoph Schaefer from CERN addressed the audience as one of the lecturers. The morning lectures were complemented by afternoon experimental work, all organised by Professor Peter Križan on behalf of Section III. Vice-President Robert Zorec prepared the third Dan fiziologije (Physiology

361 Day), on the date of the awarding of the Nobel Award for Physiology or Medicine. Simultaneously, the Academy hosted a symposium for grammar school profes- sors, organised by the Slovenian Physiology Society, presided over by Dr. Nina Vardjan. This year, the emphasis was on oxygen and physiology. An international lecturer, Dr. Beatrice Giuntoli, Professor at the University of Pisa, also enriched this event. The last event of the year at the Academy was the pre-Christmas lecture, traditionally prepared by Section I members. In 2019, Vice-President Peter Štih prepared the lecture Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v franko-otonsko cesarstvu (New Ideas on the Integration of Carin- thians and their Slavic Neighbours into the Frankish-Otonic Empire). No Academy year passes without a symposium on legal topics. Last year, the SASA first hosted a symposium on the legal and social position of adults with mental health difficulties and, before the end of the year, a conference on the explanatory interpretation of legal principles. As was the case in the previous years, SASA representatives met representatives from the Slovenian Scientific Research Agency at the first session of the Steering Committee for the Optimisation of the System of Research Co-financing and Monitoring. Academy councils and commissions had also been very diligent in the year gone by. The Council for Environmental Protection prepared three events. The first one was inspired by the Slovenian ratification of the Antarctic Treaty. The conference on the sustainable use of soil in Europe and Slovenia was organised to complement an EASAC document to that effect. At the end of the year, experts discussed the forests and environmental changes during a conference, preceded by a number of conferences on forest and wood, organised in the previous years. Preserving our mother tongue, Slovenian, is one of the key tasks of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The SASA Commission for the Public Use of the Slovenian Language first prepared a press conference, during which they presented their views and endeavours for the preservation and development of Slovenian. It was followed by two symposia: Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih (Linguistic Confidence – the Existence and Development of our Mother Tongue Depends on Us) and ter posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik (Gender and Respect: Culti- vation of Differences Strategies). The Academy Development Council prepared two conferences under one title, Znanje za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote (Knowledge to Raise the Competitiveness of the Slovenian Economy and Society in General). At the first event, the stakeholders discussed tax relief measures for research and development and the process of innovation in Slovenia was the topic of the second one. In the previous year, the Academy hosted a number of lecturers, including introductory lectures of its new members, elected in 2015 and 2017 respective-

362 ly. The latter were also published in a special publication. Since the Academy strives to attract the best Slovenian sciences and arts have to offer, the lectures were outstanding. Allow me to reiterate, at this point, my desire I shared with you during my Christmas address. It is my great wish that the introductory lectures of new Academy members would be at least well attended as Academy election sessions. I would like to particularly compliment our esteemed Member Dragica Turnšek’s lecture on the Slovenian coral reef, which we all listened to attentively and with the greatest pleasure. In addition to member activities and Academy work, international relations are vital for every national academy. The Slovenian Academy of Sciences and Arts has established permanent cooperation within two associations of Eu- ropean academies, EASAC and ALLEA. Each year, the SASA participates in the Danube Academies conferences, organised under the watchful eye of the European Academy of Sciences and Arts. The Slovenian Academy of Sciences and Arts as one of its founding members is also active in the ANSO, established two years ago by the Chinese Academy of Sciences. Last year, we qualified for the nomination of candidates for the newly created awards of this international organisation with head offices at the Chinese Academy of Sciences in Beijing. As in the previous couple of years, SASA representatives attended the annual Western Balkans Conference, organised by the German Leopoldina. Since all countries in the Western Balkans are characterised by considerable brain drain, I personally proposed the organisers to invite the president of the VTIS Association, Ms Andreja Bogataj, who is currently completing her PhD at the Max Planck Institute in Munich. Jointly, we presented the good practices of the VTIS Association, which numbers over 1500 Slovenian citizens studying or researching abroad. Retaining strong contacts with their native land, the brain drain is altered to brain circulation. I gratefully accepted the invitation to the meeting of Višegrad academies for the second consecutive year. This year’s meeting was hosted by the Austrian Academy of Sciences. The participants proposed the V4+2 scheme in science. Together with the Austrian Academy of Sciences and the Slovenian Academy of Sciences and Arts, the V4 academies will strive to achieve greater recogniza bility of central European researchers throughout Europe. On the same occasion, the Austrian Academy hosted Joint Academy Day 2019 in Vienna. The year before last, Austrian Academy members first met with their Dutch counter- parts, and last year, they met with Academy members from Poland, the Czech Republic, Slovakia, Hungary and Slovenia. Each Academy prepared one panel session. The preservation of fully functional European native languages was the topic of the panel session hosted by the Slovenian delegation. It was presided over by SASA Associate Member, Professor Andreja Žele. Other topics included water supplies in the light of climate changes, the influence of ERC projects on

363 research policies, the role of academies with and without research institutes, direct democracy and science for younger generations. A detailed description of our international activities is presented in the Academy yearbook. Allow me to also mention the seventh annual meeting with members of the VTIS Association, taking place on the 26th December each year, which the Head of the International Department for Scientific Coopera- tion, Academy Member Branko Stanovnik, and I always attend as Academy representatives. A series of well-attended lectures by members of the US- Slovenian ASEF Foundation in the Prešeren Hall. In 2019, we received a strong delegation from the Chinese Academy of Sciences, who kindly gifted us an art replica of the equatorial armillary sphere, an astronomical instrument, conceptualised and designed by a fellow Slovenian, Ferdinand Avguštin Hallerstein, known in Chine under his Chinese moniker Liu Songling. In this annual report, I would also like to provide a brief description of the work, carried out during regular Monday Executive Board meetings and the Head of the International Department, Academy Member Branko Stanovnik, Executive Director, Mr Zoran Mezeg, and Secretary to the Presidency, Mrs Eva Polanc. Several meetings saw us discuss three estates, willed to the Academy. Discussions concerning the splitting of the Škerk Estate between the Italian state of Friuli Giulia and the SASA are progressing slowly indeed. We were, therefore, unable to organise any event in Trnovca last year. Henceforth, we have decided to honour the memory of the artist Zora Koren Škerk by exhibit- ing her artwork at the SASA Prešeren Hall. Even though Trnovca is a difficult nut to crack, we have better news from Trnovo. Having obtained the building permit, the first renovation works to the Finžgar Villa are already underway. In 2019, the Academy was gifted the estate of the late Professor Giorgio Pileri, friend of Academy Member Matija Gogala. The estate mostly consists of scientific monographs, as well as anatomy artefacts and old optical instruments that he used in his profession as a neuro-patholo- gist to study whale brains. The end of September saw the signing of the act of establishment of the Cankar Award, with its accompanying statutes. The Award will be given to mark outstanding original literary works of any literary discipline Cankar was actively creative in. It was established by the Slovenian PEN Centre as instigator, the Slovenian Academy of Sciences and Arts, the SASA Scientific Research In- stitute and the University of Ljubljana. The call for the award had already been made public. It will include a certain financial sum and will first be awarded in 2020 in Cankar's birthplace, Vrhnika, on his birthday. In 2015, the SASA membership award base was lowered for 30 per cent as an austerity measure in times of recession. This is a special fee, which SASA full and associate members are awarded, in accordance with the Academy Statutes

364 and other legal provisions for their outstanding contribution to Slovenian sciences and arts. In 2016, 2017 and 2018, Academy members decided to keep the fee at this amount due to decreased investments in science and research by means of a presidency decree. At various meetings with government representatives, we were repeatedly assured the awards amounts would be returned to their pre-recession amounts when the general economic situation in the coun- try improved. However, neither the then Prime Minister Miro Cerar nor Dušan Mramor, the Minister of Finance in his government delivered on that promise. In 2019, the Academy requests were heard by Minister of Finance Andrej Ber- toncelj and the Minister of Education, Jernej Pikalo. In the field of environmental protection and energy, the Academy exercised exemplary cooperation with the National Council and the National Assembly of the Republic of Slovenia. The Academy endorsed the proposal of Member Marko Noč to extend basic knowledge and information on infarction and cardiac arrest to higher grades of primary school and secondary school students. The proposal was also fully endorsed by the President of the Republic of Slove- nia, Mr Borut Pahor. The outstanding lecture by Professor Noč is also available at the Academy website. As requested by the Academy Executive Board, academy members from all six sections cooperated in the preparation of Article 8 of the amended Higher Education Act, regarding the use of English at universities. The proposal was forwarded to the Minister of Education, Science and Sport. Together with The Slovenian Business Club, the Academy suggested the introduction of tax reliefs for young Slovenian scientists returning from abroad willing to continue their research work in Slovenia. On several occasions, we discussed the currently developing Slovenian Science Centre and the ongoing work of The House of Experiments co-founded by the Academy. We decided to accept the initiative of the Croatian Academy of Sciences and Arts to cooperate in the planned activities for the protection of the Adriatic Sea. The number and relevance of joint Academy public statements had also been discussed on a number of occasions. As every year, I have accepted several invitations to appear as opening speaker or lecturer. I shall only mention the most important ones. I have contributed the opening lecture at the X Conference of Slovenian and International Scientists and Entrepreneurs. I presented the activities of the Slovenian Acad- emy of Sciences and Arts in the recent years. On the centennial of the birth of Corresponding Academy Member Rajko Tomović, I lectured at the Serbian Academy of Sciences and Arts in Belgrade. I spoke of bilateral cooperation of Ljubljana and Belgrade researchers in the field of robotics and bio cybernetics. I greeted the audience at the 65 Anniversary of Krka Pharmaceuticals and the related festive unveiling of the statue Girl with growing book collection. Like- wise, I addressed the audience at the Medis Awards ceremony for outstanding

365 achievements in medical research and pharmacy. I also greeted the participants of the international scientific conference on production engineering, organised under the wing of the International Academy for Production Engineering. On the 100th anniversary of electrical engineering studies at the University of Lju- bljana, I addressed my fellow electrical engineers. The most enjoyable event of 2019 was, in my opinion, the outing to the prehistoric settlement at Cvinger and the monastery and church in Stična in the company of our knowledgeable guides, Academy Members Biba Teržan and Peter Štih. The Academy was also designated to remember the lives and work of important deceased scientists and artists. In 2019, we published an extensive biographic monograph to Academy Member, electrical engineer Lojze Vodovnik. The Academy published two volumes in honour of the philosopher and sociolo- gist Veljko Rus. Academy Member Zorko Simčič penned his biographic remi- niscences in dialogue with France Pibernik. Last year, the Academy also hosted three important memorial symposia. The first one presented the life and work of slavist, comparative literary historian and ethnographer Matija Murko. The second was dedicated to ethnologist and ethnographer Milko Matičetov and the third to poet and playwright Dane Zajc. In 2019, we bade our final farewell to Academy Members Zinka Zorko and Dušan Hadži. We were sad to lose our Scientific Adviser Lojze Gostiša, as well as Corresponding Members Slobodan Perović and Arnold Feil of Section I and Nikola Hajdin and Anton Mavretič of Section III. SASA members can be found listed as winners of reputable national and international awards. This fact seems to confirm that SASA members choose new peers responsibly and with care, finding the best scientists and artists to join our ranks. Academy Members Alenka Šelih and Josip Globevnik received the Lifetime Achievement Zois Award. Corresponding Member Marc L. Green- berg was named Slovenian Science Ambassador for exceptional achievements in Slovenistics and the promotion of Slovenian, Slovenistics and Slovenia in the USA. Corresponding Member Maja Haderlap received the Austrian National Art Award, and Corresponding Member Peter Handke is the recipient of the Nobel Award for Literature. Academy Member Janko Kos and Correspond- ing Member Florjan Lipuš were awarded the Slovenian Golden Order of Merit. Academy Member Drago Jančar was awarded the Stefan Mitrov Ljubiša Award, and Associate Member Boris A. Novak the Levstik Award. This is my sixth and final year of reporting at the Spring Academy Session. Allow me to conclude it with an expression of sincere gratitude to all Academy members for the work they had done in these years at 3 Novi trg.

Tadej Bajd

366 SASA ORGANIZATION

A) THE PRESIDENCY President: Tadej Bajd Vice-Presidents: Robert Zorec, Peter Štih Secretary-General: Uroš Skalerič SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Slavko Splichal SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Marko Snoj SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Franc Forstnerič SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Tatjana Avšič - Županc SECTION FIVE Arts Secretary: Milček Komelj SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Gregor Serša Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Peter Fajfar, Lojze Lebič, Jože Mencinger Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Ma- naging Director, are also invited to the Presidency meetings.

B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS 1. Library 2. Department of International Relations and Scientific Coordination 3. Cabinet of Academician France Bernik

C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS 1. Environment Council 2. Council for Energetics 3. Council for Slovenian Spatial Culture And Identity 4. SASA Development Council 5. Committee for Ethnic Minorities Studies 6. The Orthography Commission 7. Committee for Printing and Publications 8. Commission for Statutory Issues

367 9. The Human Rights Commission 10. Commission for Advancing Slovenian Language in Public Use

D) FOUNDATIONS 1. Dr. Bruno Breschi Foundation 2. The Ivan Vidav Foundation

E) SASA MANAGEMENT

368 MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

SECTION ONE Historical and Social Sciences

FULL MEMBERS Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Emeritus Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Malgajeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-18-14, Mobile + 386 31-268-395. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected]. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Sta- tistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljublja- na. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 8, 2017. Home: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: [email protected] Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spa- tial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected]. Mlinarič, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.

369 Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: [email protected]. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Correspond- ing Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009. Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: [email protected]. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs- kp.si or [email protected]. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Pot na Golovec 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 515-20-80, E- mail: [email protected]. Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2005 to May 6, 2008. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI- 4260 Bled, Grič 7a. Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alen- [email protected]. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Vice- President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018- 908, E-mail: [email protected].

370 Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241- 11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: [email protected]. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljublja- na, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theo- retic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 10-00.

ASSOCIATE MEMBERS Höfler, Janez, born on December 11, 1942. PhD, Musicology; PhD, Art History; Distinguished Professor, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1/ 241 12 10; E-mail: [email protected]. Kranjc, Janez, born on May 11, 1949, PhD of Legal Sciences, Full Professor of Roman Law and Legal History at the Faculty of Law of the University of Ljubljana and the University of Maribor and Professor of German Legal Terminology at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Lju- bljana, Phone:+386 1 420 31 98, E-mail: [email protected]. Salecl, Renata, born on January 9, 1962, Full Professor, Research Councillor at the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Lju- bljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 4203246, E-mail: [email protected]. Vodopivec, born on Juliy 7, 1946, PhD of Historical Sciences, Full Professor of General 18th and 19th Century History at the Department of History of the Faculty of Arts of the University of Ljubljana until 1999, then Research Counsellor at the Institute of Contemporary History (1999–2012). He retired in 2012. Associate Member since June 6, 2019. Home: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 2313 354, +386 41 796 713, E-mail: [email protected].

371 CORRESPONDING MEMBERS Dempsey, Charles G., Educator and art historian, Professor Emeritus, Johns Hopkins University. Born on March 11, 1937. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Dept. of the History of Art, Mergenthaler Hall, Johns Hopkins Uni- versity, 3400 North Charles St., Baltimore, MD 21218; fax: 410-516-5188. E-mail: [email protected]. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Mu- sicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gleirscher, Paul, born on October 7, 1960. Head of the Department of Prehis- tory and Early History at the State Museum of Carinthia in Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Landesmuseum Für Kärnten, Abteilung für Ur- und Frühgeschichte 9021 Celovec - Klagenfurt am Wörthersee, Museumgasse 2, Austria Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Pro- fessor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Mem- ber since June 7, 2001. Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302- 324. E-mail: [email protected]. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich- strasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 380- 2302, E-mail: [email protected]. Härtel, Reinhard, born on November 24, 1945. Professor of Medieval History and of Historical Auxiliary Sciences at the Graz University, retired.Corre- sponding member since June 6, 2019. Home: Johann Paierlweg 7 / 17, A-8043 Graz Office: Institut für Geschichte, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich- strasse 26 / III, A-8010 Graz, E-mail: [email protected]. Klingemann, Hans-Dieter, born on February 3, 1937, Hans-Dieter, PhD., Emer- itus Professor, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Corresponding Member since June 1, 2017. Office: BAU International Berlin, University of Applied Sciences, Heinrich- Heine-Strasse 15, D-10179 Berlin, Germany, Phone: +49-30-8105808-0, E- mail: [email protected]. Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Profes- sor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adw- mainz.de

372 Madžar, Ljubomir, born on September 30, 1938, PhD., retired Professor of Eco- nomics and President of the Academy of Economic Sciences at the Univer- sity of Belgrade Faculty of Economics. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Alfa BK Univerzitet, Palmira Toljatija 3, 11070 Novi Beograd, Ser- ebia, Phone: 381 11 2 609 754. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeol- ogy and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB-Leicestershire, LE 11 2RD, E- mail: [email protected]. Scalon, Cesare, born on November 20, 1939. PhD., retired Latin Paleography at the Udine Faculty of Arts. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Istituto Pio Paschini per la storia della chiesa in Friuli, Via Treppo 5/B, 33100 Udine, Italia, tel: + 0432 414585, e-mail: info@istitutopiopas- chini.it. Stefanović, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Mu- sicology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Džordža Vašingtona 28a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221- 985. Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3342-400, E-mail: [email protected]. Straus, Jože (Joseph), born on 14 December 1938, Title Full Intellectual Prop- erty Law Professor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana, Pro- fessor Honoris Causa in Patent Law at the Munich Ludwig MaximilianU- niversity, Director Emeritus of the Max Planck Institute for Innovation and Competition (formerly The Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich). Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Corresponding Member since 6 June, 1995. Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: [email protected]. Supičić, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.

373 Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byz- antine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Università degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija. Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spital- gasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija. Wolfram, Herwig, born on February 14, 1934. Emeritus Professor of Medieval History and Historic Auxiliary Sciences at the University of Vienna, former Director of the Institute for Austrian Historical Research. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Sommeregg 13, 5301 Eugendorf, Austria. Phone: +43 664 73392522, E-mail: [email protected].

SECTION TWO Philological and Literary Sciences

FULL MEMBERS Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Sci- entific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Mem- ber of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: [email protected]. Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associ- ate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice- President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011.

374 Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: [email protected]. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Lit- erary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Lju- bljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: [email protected]. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Profes- sor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: [email protected]. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241- 14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: [email protected]. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: [email protected].

ASSOCIATE MEMBERS Jesenšek, Marko, born on March 14, 1960, PhD in linguistic sciences, Full Pro- fessor of Slovenian Language at the Faculty of Arts of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Associate Member since June 1, 2017.

375 Office: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, Phone: +386 2 22 93 630,+ 386 51 324 250, E-mail: [email protected]; marko@ jesensek.si. Maver Igor, born on December 1, 1960, PhD of Literary sciences, Full Professor of English and American Literature at the Department of English at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko, Aškerčeva 2, 1000 Lju- bljana, E-mail: [email protected]. Snoj, Marko, born on April 19, 1959. Comparative linguist, etymologist, lexicographer at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Professor at the Department of Comparative and General Linguis- tics at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Office: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 4706 162, E-mail: [email protected]. Stanonik, Marija, born on May 23, 1947 literary historian, literary folklorist, ethnologist; retired scientific advisor; Professor at the Department of Slo- venian Studies at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associ- ate Member since June 18, 2015. Office: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Lju- bljana; Phone: + 386 1 519 88 64, E-mail: [email protected]. Žele, Andreja, born on August 7, 1963, Professor at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, Scientific Councillor at the Fran Ramovš Institute for the Slovenian language at the SRC SASA. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 51 335 052, E-mail: [email protected]. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2/II, SI–1000 Ljubljana, Phone: +386 1 241 10 00, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of De- partment of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Litera- tures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-In- diana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: [email protected]. Dimnik, Martin, born on 6 October 1941, CSB, B. A., M. A. (Toronto), M. Div. (Toronto School of Theology), D. Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pon-

376 tifical Institute of Mediaeval Studies Kievan Rus, 9th to 13th century; His- tory of Medieval Slavs in the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since 5 May 2011. Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen's Park Cr. E., Toronto, Ontario, Canada M5S 2C4, Phone: (416) 926-7137. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Gies- sen. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802. Greenberg, Marc Leland, born on November 9, 1961, Ph. D., Professor of Slavic Languages & Literatures, Department of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas, USA. Director, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kan- sas. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 4209 Wheat State St., Lawrence, KS 66049-3585, USA, Phone: +1- 785-218-4767; +1-785-218-4767, E-mail: [email protected]. Office: Dept of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Lit- eratures & Cultures; University of Kansas; 1445 Jayhawk Blvd., Rm. 2080, Lawrence, KS 66045-7594, USA. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier. Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Wür- zburg, Steinbachtal 2a, Phone: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, E- mail: [email protected]. Karničar, Ludvik, born on August 23, 1949, retired Associate Professor (Graz University), Slavist, dialectologist and lexicographer. Corresponding Mem- ber since June 1, 2017. Home: + 43 664 870 33 18, E-mail: [email protected]. Kozar - Mukič, Marija, born on March 8., 1952, Retired Senior Custodian and Ethnologist (Savaria Museum, Szombathely, Hungary), Ethnologist and Slavist. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Váci M. u. 39. H-9700 Szombathely, Phone: +36 94 315 411, +36 30 9970 077; E-mail: [email protected] Kurkina, Ljubov Viktorovna, born on February 17, 1937. Professor of Slavic Studies, etymologist, lexicographer, leading Research Associate at the In- stitute of Russian Language V. V. Vinogradova at the Russian Academy of Sciences in Moscow, Russia. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Институт русского языка имени В. В. Виноградова РАН, 119019, Москва, ул. Волхонка, д. 18/2, Россия.

377 Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philol- ogy and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin- gen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: [email protected]. Martinović, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Fac- ulty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Bolnička 30, BA-71000 Sarajevo. Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Račkog 1, BA-71000 Sa- rajevo, E-mail: [email protected]. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo. com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Insti- tute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corre- sponding Member since June 6, 1995. Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270- 03-22. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia- chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: [email protected]. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagen- furt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slav- istic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086. Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49 228/737-217, E-mail: [email protected]. Spinozzi Monai, Liliana, born on October 30, 1936. External associate at the International multilinguality centre (CEIP) of the University of Udine and

378 former researcher at the Institute of Linguistics at the same institution. She studies theoretical linguistics and researches Slovenian dialects of the Friuli region. She has published several manuscript texts by Jan Badouin de Courtenay. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Viale Marconi, 35 I -33043 Cividale del Friuli, Phone: +39 0432 730426, Mobile: +39 3336883150, E-mail: [email protected]. Tokarz, Bożena, born on October 17, 1946. Literary Theorist, Professor of Pol- ish and Slovenian Studies, comparativist, Full Professor at the University of Silesia in Katowice, where she is Head of Chair of Literary theory and Theory of Translation at the Department of Slavic Philology at the Faculty of Arts at the University of Silesia in Katowice, Poland, editor in Chief of the periodical Prevajanje slovanskih književnosti. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Ul. Zamknięta 5/1, 41-205 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 266 66 06; 739 33 34 26, E-mail: [email protected] Office: Ul. Gen. Grota-Roweckiego 5, p. 4. 15, 41-200 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 364 08 19; + 48 / 32 364 09 12, E-mail: [email protected] Tokarz, Emil, born on October 6, 1944, Linguist, Slavist and general linguist retired Full Professor at the University of Silesia in Katowice and University of Bielsko Biala (Poland). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: ul. Zamknięta 5, 41-2015 Sosnowiec, Poland, Phone: +48 727 711 706, E-mail: [email protected]. Verč, Ivan, born on February 2, 1950, Essayist and specialist of slavic studies, Full Professor of Russian Language and Russian Literature at the Univer- sity of Trieste (retired). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: E-mail: [email protected]. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380- 9315.

SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences

FULL MEMBERS Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slo-

379 venian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, E- mail: [email protected]. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Infor- mation Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Lju- bljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: [email protected]. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Grampovčanova 17, SI-1125 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52, E- mail: [email protected]. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor Emeritus of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Uni- versity of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014. Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Lju- bljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, E-mail: [email protected]. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. As- sociate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 561-17-87. Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: [email protected]. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Retired Professor, Professor Emeritus of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 283-50-11. Office: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Lju- bljana, Phone: + 386 1 476-65-48, + 386 1 476-65-00, Fax: + 386 1 251-72-81; E-mail: [email protected]. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Phys- ics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana.

380 Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. [email protected]. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Mem- ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: [email protected]. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineer- ing, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: [email protected]. Levec, Janez, D. Sc, born on October 23, 1943, retired Full Professor od Chemi- cal Engineering at the Faculty of Chemistry nd Chemistry Technology of the University of Ljubljana, and Researcher Emeritus od the National In- stitute of Chemistry. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Phys- ics. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI- 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: [email protected]. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organ- ic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Professor Emeritus of the University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Večna pot 113, SI- 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt.

381 uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: [email protected]. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365- 75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: [email protected]. Tomaževič, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Scientific Adviser at Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Lju- bljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures at Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 41/667-497 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI- 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280- 44-84, E-mail: [email protected]. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Sci- entific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Mo- lecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39- 25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: [email protected]. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41 741-898. Office: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Lju- bljana, Phone: + 386 1 543-76-18, + 386 1 543-76-00, Fax + 386 1 431-51-27 E-mail: [email protected]; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.

ASSOCIATE MEMBERS Brešar, Matej, born on September 26, 1963. PhD, Full Professor of Mathemat- ics at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor and at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, Phone.: + 386 2 251 47 34.

382 Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. + 386 1 476 66 23, faks: + 386 1 251 72 81, or: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 229 36 91, Fax: + 386 2 251 81 80; E-mail: [email protected] ali matej. [email protected]. Jerala, Roman, born on January 24, 1962, DSc of Chemical Sciences, Full Bio- chemistry and Molecular Biology Professor at the University of Ljubljana and Head of the Department of Synthetic Biology and Immunology at the National Institute of Chemistry in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E-mail: roman. [email protected]. Knez, Željko, born on the August 26, 1954. Dr. Sci., Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 15, 2000 Maribor; Phone: + 386 2 320 3000, + 386 41 672 545; E-mail: [email protected]. Office: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 22 944 31, 041 371 666; E-mail: [email protected]. Križan, Peter, born on May 21, 1958. PhD of Physical Sciences, Full Physics Professor at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Jožef Stefan Institute, Visiting Professor at Nagoya University, Japan. Associate Member since June 1, 2017. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Boldyreva, Elena Vladimirovna, born on February 4, 1961, Chief Researcher at the Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, Novosibirsk and Head of the Chair of Solid State Chemistry of Novosibirsk State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, ul. Kutateladze, 18, Novosibirsk, 630128, Russian Federation, Phone: +73833321550, E-mail: boldyrev@solid. nsc.ru. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987.

383 Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: [email protected]. Carbonell, Ruben G., born on rojen December 27, 1947. Ph.D., Professor of Chemical and Biomolecular Engineering, North Carolina State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 5217 Hartfelt Drive, Garner, NC 27529, Mobile: 919-971-2815, E- mail: [email protected]. Office: Kenan Institute for Engineering, Technology & Science, North Carolina State University, 1070 Partner’s Way, Hunt Library, Suite 5100, Raleigh, NC 27606; Phone: 919-515-5118 or 919-513-0050, Mobile: 919-971- 2815, E-mail: [email protected]. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Uni- versität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: [email protected] erlangen.de. Haldane, Duncan, born on September 14, 1951, Professor of Physics at Prince- ton University, USA, co-recipient of the 2016 Nobel Prize in Physics, 2016. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: F. Princeton University, 330 Jadwin Hall, Princeton, NJ 08544-0708, USA, Phone: (609) 258-5856, Secretary: (609) 258-5650, (Antonia Sarchi, [email protected]). Fax: (609) 258-1549, E-mail: [email protected] Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of Supramolecular Chemistry at the Institute of Supramolecular Science and Engineering of the University of Strasbourg. Professor at the University of Strasbourg Institute of Advanced Study (USIAS). Nobel Prize for Chemis- try, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, University of Strasbourg, 8, Allée Gaspard Monge, F-67000 Strasbourg, Phone: +33 368 / 85-51 45, Fax: +33 368 / 85-50 40, E-mail: [email protected]. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Mem- ber since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04.

384 Popović, Dejan, Born on April 2, 1950, Professor Emeritus at Aalborg Univer- sity, Aalborg, Denmark and Professor by call as the Member of the SASA at the University of Belgrade. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Faculty of Electrical Engineering, Bulevar kralja Aleksandra 73, 11000 Belgrade, Serbia, Phone: +381 11 321 83 45, +381 63 252 481, E-mail: [email protected]. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegi- um, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidel- berg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidel- berg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bog- [email protected]. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Sci- entific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@ incasr.ac.in. Sammut, Claude, born on March 9, 1956, Professor in the School of Computer Science and Engineering at University of New South Wales, Sydney, Aus- tralia, Head of the Artificial Intelligence Research Group. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: School of Computer Science and Engineering, The University of New South Wales, Sydney 2052 Australia, Email: [email protected], Phone: +61-2-9385-6932, Fax: +61-2-9385-5995. Scott, James Floyd, born on 4 May 1942. Full Professor of Physics, Director of research at Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge University. Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA Cor- responding Member since 5 May 2011. Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone: 44(0)1223-277793 (home), E-mail: [email protected] Office: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge University, J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Søltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyn- gby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum. dtu.dk.

385 SECTION FOUR Natural Sciences

FULL MEMBERS Avšič - Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiol- ogy and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Fac- ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: [email protected]. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 5, 2011 to May 8, 2017. Home: Pot na Tičnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected]. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cyto- taxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Cal- lunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL- (0)485-442772, E-mail: [email protected]. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana – Črnuče. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: [email protected].

386 Kreft, Ivan, D. Sc., Dr. h. c., born on November 23, 1941. Emeritus Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 517-44-29, E- mail: [email protected]. Office: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, Phone: +386 1 320-32-61. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emer- itus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jerančičeva 12, SI-1133 Ljubljana - Brod, Phone: +386 1/ 512-35-31. Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: [email protected]. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Re- search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Lju- bljana, Phone: +386 1/ 470-63-73. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Vice- President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI- 1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: [email protected]. Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scien- tific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Re- search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24.

387 ASSOCIATE MEMBERS Anderluh, Gregor, born on July 15, 1969, PhD. in Biological Sciences, Full Bio- chemistry Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Institute of Chemistry. Associate Member since June 1, 2017. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Phone: 01 476 02 61, E-mail: [email protected]. Gabrovšek, Franci, born on October 20, 1068. PhD in Physics, Associate Kars- tology Professor at the University of Nova Gorica, Scientific Advisor at the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of SASA in Pos- tojna. Associate Member since June 18, 2015. Home: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, Phone: + 386 31 530 711, E-mail: [email protected]. Office: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Phone: + 386 5 700 19 07. Kraigher, Hojka, born on September 4. 1956, DSc of Chemical Sciences, DSc of Agricultural Sciences from the field of forestry, Associate Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Counsel- lor at the Slovenian Forestry Institute in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, Phone: +386 1 256 13 84, +386 41 330 543, E-mail: [email protected]. Office: Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 200 78 20, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Bosák, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentolo- gist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojová 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, [email protected]. Ceulemans, Reinhart, born on January 15, 1954. Full Professor of Ecophysi- ology and Ecology of Vegetation at the Department of Biology, Head of Research of the group Plant and Vegetation and Ecology Director of the Research Center of Excellence ECO at the University of Antwerp, Belgium. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Oosterveldlaan 51, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, E-mail: Re- [email protected] Office: University of Antwerp, Department of Biology, Universiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, Phone: + 32 / 3265 2256 Mobile: ++32 478790696, E-mail: [email protected]

388 Gušić, born on November 17, 1938, PhD. in Geology, Professor Emeritus at Za- greb University, Full Member oft he Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding Member since 6 June 2019. Home: Križanićeva 3, HR-10000 Zagreb, Croatia. Office: Prirodoslovno-matematički fakultet, Geološko-paleontološki zavod, Horvatovac 102a, HR-10000 Zagreb, Croatia, Phone: +385 1 4606 102, +385 98 352 627, E-mail: [email protected]. Ford, Derek Clifford, born on April 24, 1935, Doctor of Philosophy, Professor Emeritus of Geography and Earth Sciences at McMaster University (Cana- da). Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 187 Cedar Island Road, Orillia, ON L3V 1T2, Canada, Phone: 17053263057, Mobile 17059550150, E-mail: [email protected] Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of De- partment for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E- mail: [email protected]. Ilijanić, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geo- botany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E- mail: [email protected]. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026. Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Compu- tational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011.

389 Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Ox- ford, OX1 3PT, UK, [email protected]. Parpura, Vladimir, born on December 5, 1946. MD, PhD (co-major in Zoology and Neuroscience), Professor of Neurobiology at University of Alabama at Bir- mingham, Birmingham, AL, USA. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: 1719 6th Avenue South, CIRC 429, University of Alabama at Birmingham Birmingham, AL 35294-0021, Phone: +1-205-996-7369, Mobile: +1-951-288- 4970, E-mail: [email protected]. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phyto- coenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E- mail: [email protected]. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, Univer- sity of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Verkhratsky, Alexei, born on July 30, 1961, Professor of Neurophysiology at the Faculty of Life Sciences, The University of Manchester, UK. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: The University of Manchester, Oxford Road, M13 9PT, Manchester, UK, +44 161 2755 414, [email protected]

SECTION FIVE Arts

FULL MEMBERS Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associ- ate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on De- cember 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: [email protected]. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31.

390 Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: [email protected]. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66. Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: [email protected]. Komelj, (Bogomil) Milček, born on November 16, 1948. Ph. D., retired Associ- ate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Home: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: [email protected] Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Faculty of Architecture and at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: [email protected]. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Lju- bljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014. Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31- 55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23. Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Cor- responding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531. Mihelič, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: Peričeva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48.

391 Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; Presi- dent from February 27, 2014 to May 6, 2014. Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E- mail: [email protected]. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slo- venian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. Simčič, Zorko, writer, playwright, born on November 19, 1921. Associate Mem- ber since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866. Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Mem- ber since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 251-39-28. Studio: Svetčeva 1, SI-1000 Ljubljana.

ASSOCIATE MEMBERS Bratuša, Mirko, born on February 19, 1963, Sculptor, Full Sculpting Professor at the Department of Fine Art of the Faculty of Education of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 692 516, E-mail: [email protected]. Office: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, SI-1000 Ljubljana, Phone.: +386 1 5892 248, E-mail: [email protected]. Dekleva, Milan, born on October, 17, 1946. BA in Comparative Literature and Literary Theory, poet, author, playwright, essayist, translator. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, E-mail: [email protected]. Jesih, Milan, born on April 14, 1950, poet, playwright and translator. Associate Member since June 6, 2019. Home: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 559 643, E-mail: [email protected].

392 Muhovič, Jožef, born on December 22, 1954. Fine Artist (painting, graphic art), Doctor of Philosophy, Full Professor of Art Theory at the Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Home: jozef[email protected]. Office: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23. 1000 Ljubljana; E- mail: [email protected]. Novak, Boris A., born on December 3, 1953. Poet, playwright, translator and author of youth literature, Full Professor at the Department of Compara- tive Literature and Literary theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 241-13-88, E-mail: [email protected]. Rojko, Uroš, born on September 9, 1954. Full Professor of Composition at the Ljubljana Academy of Music of the University of Ljubljana, composer and clarinettist. Associate Member since June 18, 2015. Home: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 256 71 74, E-mail: ro- [email protected], uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, born on February 14, 1982, Composer, Assistant Professor of Music Composition. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 41 533 233, E-mail: [email protected].

CORRESPONDING MEMBERS Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Mem- ber since June 1, 2007. Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: [email protected]. Haderlap, Maja, born on March 8, 1961. PhD, poet, writer, playwright; Celovec/ Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 1, 2017. Hamano, Toshihiro, born on December 6, 1937. Painter, graphic artist, sculptor, Takamatsu, Japan. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: 1-13-14 Matsushima-cho, Takamatsu, Kagawa, 760-0068 Japan. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect, Professor at the Fac- ulty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: [email protected].

393 Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof. Maroević, Tonko born on October 22, 1941. Scientific Consultant – Institute of Art History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at the Zagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASA Corresponding Member since 5 May 2011. Home: Gundulićeva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: + 385 1 / 485-60-38. Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000 Zagreb, Phone: + 385 1/ 611-20-48. Neidhardt, Velimir, born on october 7, 1943. Architect, Zagreb, Croatia. Cor- responding Member since June 18, 2015. Office: Neidhardt Arhitekti d.o.o., Ilica 26, 10000 Zagreb, Croatia; Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, zrinski trg 11, Zagreb, Croatia. Oman, Valentin, born on December 14, 1935. Painter, Finkenstein/Bekštajn, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Villacher Weg 19, 9584 Finkenstein, Österreich, Phone: 0676 / 425 82 36 0676 / 425 82 35, E-mail: [email protected]. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-in- chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332-490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corre- sponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@ podrecca.at. Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Cor- responding Member since June 1, 2007. Home: Hazima Šabanovića 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: [email protected].

SECTION SIX Medical Sciences

FULL MEMBERS Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015.

394 Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-423- 38-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: [email protected]. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Fac- ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI- 1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: [email protected]. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Lju- bljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: [email protected]. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Patho- physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Mem- ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI- 1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: [email protected]. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana. Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: [email protected]. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiol- ogy and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071. Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Par- nassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: [email protected]. Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013.

395 Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: [email protected]. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Lju- bljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: [email protected]. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI- 1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: [email protected]. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infec- tious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Coun- cil of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. [email protected]. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-19, Fax: +386 1/ 543- 76-01, E-mail: [email protected].

ASSOCIATE MEMBERS Noč, Marko, born on March 6, 1963. Specialist of Cardiology, Vascular and Intensive Care Medicine. Head of the Intensive Care and Internal Care

396 Medicine Department of the Ljubljana University Clinic, since 2001. Full Professor of Internal Medicine at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007. Associate Member since 1 June, 2017. Office: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 522 37 90, Mobile: + 386 41 723 807; E-mail: [email protected]. Serša, Gregor, born on March 4, 1956. Doctor of Sciences, Full Professor of Molecullar Biology and Radiobiology at the College of Health of the Fac- ulty of Health Sciences of the University of Ljubljana and Head researcher at the Department of Experimental Oncology at the Ljubljana Institute of Oncology. Associate Member since June 18, 2015. Home: Goce Delčeva 78, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 31 648 015 Office: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 58 79 434, E-mail: [email protected]

CORRESPONDING MEMBERS Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES- 08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: [email protected]. Dimitrijević, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: [email protected]. Hausen, Harald zur, born on March 11, 1936. Virologist and Nobel Laureate, Heidelberg, Germany. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Im Neuenheimer Feld 280, 69120 Heidelberg, Germany, Phone: +49 / 6221 42 3850, E-Mail:[email protected] Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Or- angeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 398- 55-31, E-mail: [email protected]. Milič-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experi- mental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983.

397 Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398- 7483. Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medi- cine, Head, Department of Medicine ‘B’ and Center for Autoimmune Dis- eases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corre- sponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77. Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: [email protected]. ac.il. Stålberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Car- diac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Eu- ropaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT- 5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: [email protected]. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Uni- versity of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Wernig Anton, D: Odertalweg 6, D-76275 Ettlingen, Germany, an- [email protected], E-mail: [email protected].

398 SASA Library

THE SASA LIBRARY IN 2019

In 2019, the SASA Library acquired and processed 8.190 units of monographic printed material and 1 estate, and wrote off 6.993 units of monographic and se- rial publications. At the end of 2019, the entire SASA Library fund comprised 563.276 units in total. The Library contributed 6.427 new bibliographic entries into the COBIB database, thus increasing the total SASA Library contribution to the said database to 236.156 bibliographic entries. 1.365 entries were created in the normative personal name base CONOR. We adopted 601 entries and verified 1.839. The total contribution of the SASA Library to the CONOR database thus stopped at 32.267 entries in the end of 2019. 3.123 entries were created for the purposes of SASA members' biographies and biographies of SRC SASA researchers. The statistics regarding the processing antiquated library material stand at 82 books, namely 1 from the 16th century, 7 from the 17th, 29 from the 18th and 46 from the 19th century respectively. The Library processed 1.113 of willed book units, predominantly from the estates of Academy Member Primož Simoniti and artist Zora Koren Škerk. Our staff actively worked on compiling poet France Balantič' s bibliography and critical reception of his art for publication in Folio 19 of the Biblioteka collection. As part of the cooperation on the OSICH project, the Library had revised, approved or updated 2.422 bibliographic entries. At the end of the five-year period (2015 to 2019), we contributed a total of 14.379 entries. We signed a cooperation contract between the Slovenian Academy of Sci- ences and Arts as the Instigator, the Science Research Centre at the Slovenian Academy of Sciences and Arts, the Institute of Information Sciences (IZUM), the National and University Library (NUK) and the computing company ArhivPro, Ltd., concerning the project of semiautomatic retrospective entry of SASA Library book material into the COBIB bibliography database. We updated the Web portal Slovenska biografija with 189 new citations for the Novi Slovenski biografski leksikon (initials B, C, Č), currently only available online; for 200 citations of the Primorski slovenski biografski leksikon, we outlined clearly structured biographic information and continued editing other structured information. In the end of 2019, the portal Slovenska biografija con- tained information on over 10.741 individuals and 119 families. The SASA Library was invited to participate at the scientific congress Digi- talna zbirka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti - DiZbi.HAZU (the Digi-

399 tal Collection of the Croatian Academy of Sciences and Arts) on its 10th anniversary. We presented the Web portal Slovenska biografija. We continued activities in the specialist professional bodies Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH) and the Association of COBISS Members. The SASA Library also collaborated on the preparation of several exhibi- tions. The Library was particularly honoured by the visit of the Nobel Laureate for Physics of Slovenian descent, Professor Duncan Haldane, who spent a fair amount of time viewing some priceless book material from our vaults with considerable interest.

Petra Vide Ogrin Head of SASA Library

400

IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER

A Brajković, Vladislav 294 Bratko, Ivan 11, 16, 35, 63, 64, 65, 143, 173, 380 Anderluh, Gregor 11, 86, 151, 162–170, 187, Bratos, Savo 11, 147, 383 224, 248, 388 Bratož, Rajko 11, 15, 32, 61, 74, 113, 135, Andolšek-Jeras, Lidija 19, 292 173–174, 369 Andrić, Ivo 292 Bratuša, Mirko 11, 23, 30, 40, 154, 174, Apostolski, Mihailo 292 285–287, 361, 392 Avšič-Županc, Tatjana 11, 13, 40, 117, 149, Bravničar, Matija 294 170–172, 240, 248, 367, 386 Brecelj, Bogdan 294 Brešar, Matej 11, 16, 35, 72, 147, 175, 382 B Breznik, Anton 294 Bajd, Tadej 11, 13, 18, 19, 28, 35, 41, 44, 47, Brodar, Srečko 294 63, 69, 75, 77, 78, 86, 95, 96, 103, 106, Broz - Tito, Josip 294 108, 109, 116, 118, 131, 143, 172, 282, Brzin, Miroslav 294 366, 367, 379 Bujas, Zoran 294 Bajec, Anton 292 Butozan, Vaso 294 Bajt, Aleksander 292 Balenović, Krešimir 292 C Barton, Derek Harold Richard 292 Cankar, Izidor 201, 294, 339, 340, 341 Bartoš, Milan 292 Carbonell, Ruben G. 11, 148, 384 Batis, Janez 19, 292 Cardesa, Antonio 11, 86, 159, 397 Bedjanič, Milko 293 Ceulemans, Reinhart 11, 86, 151, 388 Beier, Friedrich-Karl 293 Cevc, Emilijan 295, 340 Belić, Aleksandar 293 Cigoj, Stojan 295 Benac, Alojz 293 Cilenšek, Johann 295 Benhart, František 293 Cooper, Henry R. jr. 11, 142, 376 Bergles, Arthur E. 293 Cronin, James W. 295 Berkopec, Oton 293 Cvetko, Dragotin 295 Bernard, Emerik 11, 40, 45, 152, 172, 390 Bernik, France 11, 13, 17, 18, 35, 72, 87, 139, Č 173, 367, 374 Bernik, Janez 293 Čamo, Edhem 295 Bevk, France 293 Čelešnik, Franc 295 Bezlaj, France 293 Čerček, Bojan 11, 86, 156, 394 Blinc, Robert 18, 293 Černigoj, Avgust 130, 131, 295 Bogdanović, Milan 293 Čop, Bojan 295 Boldireva, Jelena Vladimirovna 11, 147, 383 Čubrilović, Vasa 295 Bole, Jože 294 D Borisevič, Nikolaj A. 294 Boršnik, Marja 294 Deanović, Mirko 295 Bosák, Pavel 11, 79, 151, 388 Dekleva, Milan 11, 14, 41, 43, 52, 58, 105, Brajdić, Ivan 294 106, 113, 115, 154, 287, 289, 392

402 Dempsey, Charles G. 11, 23, 30, 138, Gaspari, Maksim 297 258–259, 361, 372 Gavazzi, Milovan 297 Demus, Otto 295 Geiger, Manfred 11, 148, 384 Despić, Aleksandar 296 Geršković, Leon 297 Dimitrijević, Milan R. 11, 159, 397 Gestrin, Ferdo 298 Dimnik, Martin 11, 142, 376 Geyer, Otto F. 298 Djordjević, Jovan 296 Giesemann, Gerhard 11, 142, 377 Djurdjev, Branislav 296 Gleirscher, Gerhard 11, 138, 372 Djuričić, Ilija 296 Gligorić, Velibor 298 Dolar, Davorin 296 Globevnik, Josip 11, 14, 15, 16, 27, 37, 52, Dolenc, Metod 296 62, 72, 87, 89, 144, 180, 366, 380 Dolenc, Vinko V. 11, 156, 395 Globokar, Vinko 11, 86, 155, 393 Dolinar, Lojze 296 Gogala, Matija 11, 14, 16, 19, 20, 26, 38, 63, Drovenik, Matija 19, 296 80, 149, 180, 364, 386 Drujan, Boris 296 Golia, Pavel 298 Dyggve, Ejnar 296 Golič, Ljubo 298 Gombocz, Wolfgang L. 12, 138, 372 E Goričar, Jože 19, 298 Gosar, Peter 11, 145, 380 Elsner, Norbert 296 Grabec, Igor 11, 15, 86, 145, 180, 381 Emri, Igor 11, 14, 36, 37, 52, 55, 57, 58, 76, Grad, Anton 298 87, 92, 94, 144, 175–177, 380 Gradnik, Alojz 130, 298 F Grafenauer, Bogo 298 Grafenauer, Ivan 298 Fajfar, Peter 11, 13, 14, 20, 37, 87, 144, 177, Grafenauer, Niko 11, 15, 42, 44, 45, 61, 152, 337, 367, 380 180–181, 356, 390 Feil, Arnold 27, 296, 323–324, 366 Grafenauer, Stanko 298 Ferluga, Dušan 11, 86, 156, 177–179, 395 Grdenić, Drago 298 Fettich, Janez 297 Greenberg, Marc Leland 12, 27, 35, 87, 89, Finžgar, Alojzij 297 90, 121, 142, 236, 366, 377 Finžgar, Fran Saleški 297 Grickat-Radulović, Irena 299 Fischer, Kurt von 297 Grimič, Vill 299 Flaker, Aleksandar 297 Grošelj, Milan 299 Flotzinger, Rudolf 11, 86, 138, 372 Gubenšek, Franc 299 Ford, Derek Clifford 11, 151, 389 Gušić, Branimir 299 Forstnerič, Franc 11, 13, 30, 35, 37, 87, 144, Gušić, Ivan 12, 23, 30, 151, 284, 361, 389 178, 367, 380 Gyergyek, Ludvik 299 Franchini, Aldo 297 Frangeš, Ivo 297 H Fučić, Branko 297 Haderlap, Maja 12, 28, 40, 87, 155, 366, 393 G Hadži, Dušan 27, 35, 181, 299, 333–335, 366 Hadži, Jovan 299 Gabrovec, Stane 91, 132, 297 Hafner, Stanislav 299 Gabrovšek, Franci 11, 14, 30, 151, 178–179, Hahn, Erwin Louis 299 388 Hajdin, Nikola 27, 35, 299, 336, 336–337, Gams, Ivan 297 337, 366 Gantar, Kajetan 11, 15, 16, 18, 19, 62, 70, 71, Haldane, Duncan 12, 23, 30, 35, 36, 75, 148, 75, 103, 127, 140, 179–180, 263, 374 278–279, 346, 361, 384

403 Hamano, Tošihiro 12, 45, 155, 393 K Handke, Peter 12, 28, 40, 87, 155, 366, 393 Hannick, Christian 12, 86, 142, 377 Kahl, Hans-Dietrich 301 Härtel, Reinhard 12, 23, 30, 138, 259, Kalin, Boris 301 259–261, 361, 372 Kalin, Zdenko 301 Hauptman, Ljudmil 299 Kambič, Vinko 301 Hausen, Harald zur 12, 159, 397 Karamata, Stevan 301 Haydon, Philip G. 12, 151, 389 Kardelj, Edvard 301 Hegedušić, Krsto 300 Karničar, Ludvik 12, 70, 71, 86, 127, 142, Herak, Milan 300 180, 377 Hieng, Andrej 300 Katritzky, Alan R. 301 Höfler, Janez 11, 137, 181–182, 259, 324, 341, Kenk, Roman 301 371 Kermauner, Taras 288, 301 Horvat, Matija 300 Kermavner, Dušan 301 Hottinger, Lukas Conrad 300 Kernel, Gabrijel 11, 145, 381 Hribar, Valentin 11, 15, 62, 76, 129, 135, Kiauta, Boštjan 11, 149, 192, 386 182, 369 Kidrič, Boris 302 Kidrič, France 18, 302 I Klingemann, Hans-Dieter 12, 138, 372 Klopčič, Mile 302 Ibrovac, Miodrag 300 Kmecl, Matjaž 11, 14, 86, 140, 192–193, 375 Ilešič, Svetozar 300 Knez, Željko 11, 14, 37, 52, 86, 87, 147, Ilijanić, Ljudevit 12, 151, 389 193–198, 383 Ingolič, Anton 300 Koblar, France 302 Inkret, Andrej 300 Kochansky-Devidé, Vanda 302 Ivić, Milka 300 Kogoj, Franjo 302 Ivić, Pavle 300 Komelj, Milček 11, 13, 16, 40, 41, 47, 63, 67, 69, 87, 126, 131, 153, 198–202, 287, 289, 367, 391 J Koneski, Blaže 302 Jakac, Božidar 300 Konstantinović, Zoran 302 Jakopič, Rihard 300 Konstantinovski, Georgi 12, 155, 393 Jakopin, Franc 300 Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 16, 63, 157, 395 Jama, Matija 300 Korošec, Viktor 255, 302 Jančar, Drago 11, 28, 40, 41, 43, 44, 46, 87, Kos, Božidar 302 152, 182–183, 199, 223, 366, 390 Kos, Gojmir Anton 302 Jemec, Andrej 11, 14, 15, 19, 40, 41, 45, 46, Kos, Janko 11, 28, 87, 140, 173, 189, 191, 61, 62, 86, 126, 153, 183, 198, 201, 192, 202–203, 238, 375 287, 356, 391 Kos, Milko 19, 85, 125, 302 Jerala, Roman 11, 23, 30, 35, 36, 37, 87, 122, Kosmač, Ciril 302 147, 183, 276–278, 335, 361, 383 Kossack, Georg 303 Jesenšek, Marko 11, 14, 15, 16, 35, 44, 52, Kostrenčić, Marko 303 59, 63, 64, 67, 69, 70, 97, 102, 104, Košak, Silvin 12, 138, 372 105, 141, 173, 189–191, 192, 202, 236, Košir, Alija 303 238, 250, 251, 333, 375 Kovačič, Lojze 303 Jesih, Milan 11, 23, 30, 40, 44, 45, 155, 192, Kovič, Kajetan 303 287–291, 361, 392 Kozak, Juš 303 Jovčić, Dimitrije 301 Kozar - Mukič, Marija 12, 23, 30, 142, Jurančič, Janko 301 265–267, 361, 377

404 Kozina, Marjan 87, 303 Leeming, Henry 305 Koželj, Venčeslav 303 Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 86, 148, 384 Kraigher, Hojka 11, 14, 23, 30, 37, 49, 87, Lenček, Rado L. 305 117, 151, 203, 283–284, 361, 388 Levec, Janez 11, 145, 214 Kralj, Alojz 11, 14, 18, 36, 37, 97, 126, 145, Lipuš, Florjan 12, 28, 40, 88, 155, 366, 394 180, 206, 282, 351, 381 Lobe, Feliks 305 Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 19, 37, 49, 76, 95, Logar, Janez 305 101, 117, 149, 206, 386 Logar, Valentin 268, 305, 326, 330 Kranjc, Janez 11, 23, 30, 44, 138, 207, 225, Lorković, Zdravko 305 241, 255–256, 361, 371 Luckmann, Thomas 306 Kranjec, Miško 303 Lukić, Radomir 306 Krašovec, Jože 11, 15, 19, 61, 62, 77, 86, 110, Lukman, Franc Ksaver 306 140, 207–208, 375 Lunaček, Pavel 306 Krašovec, Metka 199, 303 Krašovec, Stane 303 M Kratochvíl, Josef 303 Maceljski, Milan 306 Kravar, Miroslav 303 Maček, Jože 11, 19, 39, 61, 86, 150, 209, 214, Krbek, Ivo 303 356, 387 Kreft, Bratko 18, 304 Madžar, Ljubomir 12, 138, 373 Kreft, Ivan 11, 15, 149, 208–210, 387 Majer, Boris 306 Krek, Gregor 19, 207, 304 Maksimović, Desanka 306 Krek, Uroš 86, 304 Mansfield, Peter 306 Kretzenbacher, Leopold 304 Mardešić, Sibe 306 Kristl, Stanko 11, 14, 130, 153, 391 Maroević, Tonko 12, 41, 61, 125, 126, 156, Križan, Peter 11, 23, 36, 91, 147, 210–213, 222, 357, 394 339, 383 Martinović, Juraj 12, 142, 378 Krklec, Gustav 304 Matevski, Mateja 306 Krleža, Miroslav 304 Matičetov, Milko 27, 34, 106, 107, 108, 250, Kuhelj, Anton 18, 304 266, 268, 306, 355, 366 Kühn, Othmar 304 Matičič, Janez 11, 45, 61, 153, 215, 291, 357, Kumbatovič, Filip Kalan 304 391 Kuret, Niko 304 Matjašič, Janez 306 Kurkina, Ljubov Viktorovna 12, 142, 377 Maver, Igor 11, 23, 30, 141, 215–216, Kušej, Gorazd 19, 304 261–263, 263, 361, 376 Kušej, Rado 304 Mavretič, Anton 27, 35, 306, 338–339, 366 Kyovsky, Rudi 305 Mayer, Ernest 19, 307 L McLaren, Anne 307 Mekuli, Esad 307 Lajovic, Anton 305 Melik, Anton 307 Lajtha, Abel 12, 159, 397 Melik, Vasilij 307 Lamovec, Janez 11, 15, 62, 157, 395 Menart, Janez 307 Laroche, Emmanuel 305 Mencinger, Jože 11, 13, 14, 15, 16, 20, 31, 52, Lauer, Reinhard 12, 142, 378 58, 62, 63, 129, 135, 216, 367, 369 Lavrač, Ivan 305 Menis, Gian Carlo 12, 139, 373 Lavrič, Božidar 18, 305 Merchant, Mylon Eugene 307 Lavrin, Janko 305 Merhar, Boris 307 Lebič, Lojze 11, 13, 14, 20, 41, 42, 52, 61, 66, Merkù, Pavle 87, 307 86, 87, 153, 213–214, 356, 367, 391 Micevski, Kiril 307

405 Michie, Donald 307 O Mihajlović, Mihajlo Lj. 308 Mihalić, Slavko 308 Ocvirk, Anton 309 Mihelič, France 308, 341 O'Loughlin, Niall 12, 139, 373 Mihelič, Milan 11, 14, 153, 391 Olszak, Waclaw 309 Milčinski, Janez 18, 308 Oman, Valentin 12, 156, 394 Milčinski, Lev 308 Orešnik, Janez 11, 15, 59, 140, 375 Milič-Emili, Joseph 12, 159, 397 Oštir, Karel 309 Minatti, Ivan 308 P Mlinar, Zdravko 11, 14, 31, 52, 129, 135, 216–218, 369 Pahor, Boris 11, 40, 46, 154, 224, 392 Mlinarič, Jože 11, 132, 136, 369 Paljetak, Luko 12, 156, 394 Mohorovičić, Andre 308 Panteleev, Dimitr 310 Molè, Vojeslav 308 Parpura, Vladimir 12, 86, 152, 390 Moravec, Dušan 308 Paternu, Boris 11, 14, 141, 224, 276, 375 Moskovich, Wolf 12, 142, 378 Paulin, Alfonz 310 Moszyński, Leszek 308 Pavček, Tone 19, 310, 326 Muhovič, Jožef 11, 14, 40, 45, 47, 52, 61, 86, Pavčnik, Marijan 11, 14, 15, 33, 52, 62, 118, 155, 200, 218–219, 393 136, 224–227, 325, 370 Müller, Karl-Alexander 12, 148, 384 Pavičević, Branko 310 Müller-Karpe, Hermann 308 Pavlov, Todor 310 Murko, Matija 27, 34, 103, 104, 190, 191, Pavšič, Vladimir – Bor Matej 310 250, 267, 308, 355, 366 Pécsi, Márton 310 Mušič, Marjan 41, 129, 131, 308 Peklenik, Janez 310 Mušič, Marko Marijan 11, 14, 18, 19, 41, Perović, Slobodan 27, 310, 324, 324–325, 129, 130, 154, 219–220, 392 366 Mušič, Zoran 309 Persianinov, Leonid Semenovič 310 Peterlin, Anton 310 N Peterlin, Matija 11, 157, 227, 395 Nahtigal, Rajko 18, 309 Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 152, 390 Negovski, Vladimir A. 309 Pirc, Raša 11, 145, 227, 381 Neher, Erwin 12, 86, 152, 389 Pirjevec, Jože 11, 14, 61, 136, 227, 228, 357, Nejedly, Zdenek 309 370 Neubauer, Robert 309 Pitamic, Leonid 310 Neuhäuser, Rudolf 12, 142, 378 Plečnik, Jože 46, 129, 130, 310, 339, 340 Nicod, Jean 12, 152, 389 Plemelj, Josip 89, 311 Nitsch, Kazimierz 309 Pleničar, Mario 311 Noble, Denis 12, 152, 389 Pleterski, Janko 311 Noč, Marko 11, 26, 47, 158, 220–221, 365, Podrecca, Boris 12, 156, 394 396 Pogačnik, Jože 311 Nougayrol, Jean 309 Pohl, Heinz Dieter 12, 143, 378 Novak, Boris A. 11, 15, 28, 34, 40, 41, 42, Poldini, Livio 12, 152, 390 43, 63, 69, 88, 106, 126, 155, 169, Polec, Janko 311 222–224, 289, 366, 393 Popov, Andrej Vladimirovič 311 Novak, Franc 309 Popović, Dejan 12, 23, 30, 35, 148, 280, 281, Novak, Grga 309 282, 361, 385 Potrč, Ivan 311 Povh, Bogdan 12, 148, 385

406 Prelog, Vladimir 311 Simčič, Zorko 11, 27, 42, 61, 88, 154, 234, Pretnar, Stojan 311 357, 366, 392 Prevoršek, Dušan C. 311 Simoniti, Primož 179, 199, 313, 345, 347 Prokop, Otto 311 Sirotković, Jakov 313 Prunč, Erich 312 Skalerič, Uroš 11, 13, 19, 157, 219, 234, 367, Pusić, Eugen 312 396 Sket, Boris 11, 14, 38, 122, 150, 234–235, R 387 Sketelj, Janez 11, 14, 157, 236, 396 Rajičić, Stanojlo 312 Skok, Petar 314 Rakovec, Ivan 312 Slodnjak, Anton 314 Rammelmeyer, Alfred 312 Snoj, Marko 11, 13, 14, 15, 16, 30, 35, 44, 52, Ramovš, Fran 18, 19, 312 58, 59, 63, 65, 67, 69, 70, 86, 97, 103, Ramovš, Primož 19, 86, 312 105, 106, 108, 141, 236, 265, 367, 376 Rant, Zoran 312 Sovrè, Anton 314 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 12, Spacal, Lojze Luigi 314 86, 148, 385 Spinozzi Monai, Liliana 12, 23, 30, 143, Ravnikar, Edvard 130, 312 267–269, 269, 361, 378 Rebula, Alojz 199, 312 Splichal, Slavko 11, 13, 31, 32, 33, 44, 46, Rechinger, Karl Heinz 312 52, 55, 57, 58, 98, 129, 136, 236–237, Regen, Ivan 312 367, 370 Rigler, Jakob 313 Stålberg, Erik Valdemar 12, 159, 398 Rojko, Uroš 11, 14, 30, 46, 47, 52, 58, 86, Stanković, Siniša 314 155, 228, 240, 393 Stankowski, Jan 314 Rothe, Hans 12, 143, 378 Stanonik, Janez 314 Rozman, Blaž 11, 15, 62, 86, 157, 231, 395 Stanonik, Marija 11, 104, 105, 107, 108, 109, Rumpler, Helmut 313 141, 238–239, 250, 267, 376 Rus, Veljko 27, 33, 128, 129, 216, 217, 313, Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 15, 16, 25, 26, 357, 366, 377 36, 37, 62, 72, 74, 75, 78, 81, 146, 239, S 364, 367, 381 Stefanović, Dimitrije 12, 86, 139, 373 Saeverud, Harald 313 Stelè, France 125, 314, 340 Safar, Peter 313 Stern, Pavao 314 Salecl, Renata 11, 15, 31, 62, 138, 231–232, Stevanović, Petar 314 371 Straus, Jože 12, 139, 373 Salopek, Marijan 313 Strle, Franc 11, 14, 52, 86, 158, 170, Samec, Maks 313 239–240, 396 Sammut, Claude 12, 23, 30, 35, 148, Stuhlpfarrer, Karl 314 282–283, 283, 361, 385 Stupica, Gabrijel 314 Savić, Pavle 313 Supičić, Ivan 12, 139, 373 Scalon, Cesare 12, 86, 139, 173, 260, 373 Svane, Gunnar Olaf 314 Scott, James Floyd 12, 148, 385 Svetina, Saša 11, 19, 47, 158, 241, 396 Seidl, Ferdinand 313 Szentágothai, János 314 Serša, Gregor 11, 13, 30, 48, 158, 232, 234, 367, 397 Š Sever, Savin 313 Šalamun, Tomaž 315 Severn, Roy Thomas 313 Šašel, Jaroslav 315 Shoenfeld, Yehuda 12, 159, 398 Šeligo, Rudi 315

407 Šelih, Alenka 11, 15, 18, 20, 27, 31, 32, 33, U 62, 63, 77, 88, 89, 95, 96, 136, 241, 366, 370 Udovič, Jože 316 Šenk Kosem, Nina 11, 23, 30, 40, 45, 88, Ugljen, Zlatko 12, 86, 156, 394 155, 241, 241–242, 290–291, 361, 393 Unger, Felix 12, 159 Šercelj, Alojz 315 Ušeničnik, Aleš 316 Šidak, Jaroslav 315 V Škerjanc, Lucijan Marija 87, 315 Škerlj, Milan 315 Vavilov, Sergej Ivanovič 317 Škerlj, Stanko 315 Vavpetič, Lado 317 Šlebinger, Janko 315 Veber, Franc 317 Šnuderl, Makso 315 Velimir, Neidhardt 12, 156, 394 Štampar, Andrija 315 Verč, Ivan 12, 23, 30, 143, 273–276, 361, 379 Štih, Peter 11, 13, 14, 15, 19, 24, 27, 32, 33, Verkhratsky, Alexei 12, 23, 152, 162, 165, 52, 61, 67, 74, 75, 103, 123, 124, 132, 172, 247, 248, 285, 361, 390 137, 242–243, 257, 258, 261, 362, 366, Vidav, Ivan 16, 17, 72, 317, 368 367, 370 Vidmar, Josip 18, 317 Šuklje, Lujo 315 Vidmar, Milan 18, 317 Vilfan, Sergij 317 T Villadsen, John 12, 148, 385 Tavano, Sergio 12, 139, 374 Vodopivec, Peter 11, 23, 30, 138, 246–247, Tavčar, Alois 315 256–258, 361, 371 Tavčar, Igor 315 Vodovnik, Lojze 19, 27, 37, 61, 126, 180, Taylor, Alan John Percival 316 206, 317, 351, 355, 366 Teržan, Biba 11, 14, 27, 31, 32, 33, 132, 137, Volkov, Mstislav Vasiljevič 317 243–244, 366, 371 Vouk, Vale 318 Tesnière, Lucien 316 Vratuša, Anton 318 Teune, Henry 316 Vrišer, Igor 318 Tišler, Miha 11, 146, 244, 382 Vučenov, Dimitrije 318 Todorović, Kosta 316 Vuga, Saša 318 Tokarz, Bożena 12, 143, 379 W Tokarz, Emil 12, 23, 30, 143, 269–273, 361, 379 Wakounig, Marija 12, 86, 139, 374 Tolstoj, Nikita Iljič 268, 316 Waugh, John S. 318 Tomaževič, Miha 11, 14, 37, 88, 146, 245, Wernig, Anton 12, 86, 159 382 Wolfram, Herwig 12, 86, 139, 374 Tomović, Rajko 27, 316, 365 Wollman, Frank 318 Toporišič, Jože 270, 316, 326 Woschitz, Karl Matej 12, 143, 379 Trofenik, Rudolf 316 Wraber, Maks 318 Trontelj, Jože 18, 316 Trstenjak, Anton 316 Z Tršar, Drago 11, 40, 42, 45, 154, 245, 287, 392 Zadnikar, Marijan 132, 318, 340 Turk, Vito 11, 146, 245, 382 Zadravec, Franc 318 Turnšek, Dragica 11, 24, 38, 120, 150, 363, Zajc, Dane 27, 41, 113, 114, 115, 181, 203, 387 318 Závada, Vilem 318 Ziherl, Boris 18, 318

408 Zlobec, Ciril 18, 19, 199, 319 Ž Zorec, Robert 11, 13, 14, 19, 24, 47, 52, 65, 76, 77, 97, 116, 119, 150, 162, 165, 169, Žekš, Boštjan 11, 13, 14, 16, 18, 36, 52, 72, 170, 172, 247–249, 361, 367, 387 146, 367, 382 Zorko, Zinka 27, 33, 189, 249, 319, 325–333, Žele, Andreja 11, 15, 23, 25, 30, 34, 35, 44, 366 59, 104, 106, 108, 141, 191, 249–252, Zupančič, Črtomir 319 263–265, 361, 363, 376 Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 62, 117, 150, 249, Žižek, Slavoj 11, 86, 137, 252–253, 371 387 Župančič, Andrej O. 319 Zupančič, Rihard 319 Župančič, Oton 319 Zupanec-Sodnik, Anica 319 Zwitter, Fran 319

409 ISSN 0374–0315

LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 70. KNJIGA 2019

Uredniški odbor: Tadej Bajd, Robert Zorec, Peter Štih

Glavni in odgovorni urednik: Uroš Skalerič

Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti

Jezikovni pregled: Vladka Tucovič Sturman

Prevod: Špela Truden

Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani

Prelom: Medija grafično oblikovanje, d. o. o.

Tisk Abo Grafika, d. o. o. Ljubljana, 2020 ISSN 0374–0315 ISSN 15 € 15

LETOPIS SAZU 70. KNJIGA / 2019 AKADEMIJE ZNANOSTIUMETNOSTI IN AKADEMIJE SLOVENSKE 70 LJUBLJANA . KNJIGA 201 2020 9