Goriški Izobraženci Skozi Zgodovino

Željko Oset (ur.) Goriški izobraženci skozi zgodovino

Založba Univerze v Novi Gorici

Nova Gorica, 2018 Naslov dela: Goriški izobraženci skozi zgodovino

Avtorji: Željko Oset in drugi

Recenzenta: dr. Gregor Jenuš, dr. Jure Volčjak

Lektorici: Manca Mušič, Marcela Petrevčič

Avtor imenskega kazala: Nik Obid

Oblikovanje: Katarina Blažič in Larisa Nagode

Založnik: Založba Univerze v Novi Gorici,

Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica

Tisk: A-media d. o. o.

Naklada: 150

Leto izida: 2018

ISBN 978-961-7025-05-7

Brezplačna publikacija.

Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike

Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

929(497.473)

OSET, Željko Goriški izobraženci skozi zgodovino / [Željko Oset in drugi]. - V Novi Gorici : Založba Univerze, 2018

ISBN 978-961-7025-05-7 1. Gl. stv. nasl. 294383616

Copyright © 2018 Založba Univerze v Novi Gorici. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje in fotokopiranje dela v celoti ali po delih brez predhodnega dovoljenja Založbe Univerze v Novi Gorici je prepovedano.

PREGLED VSEBINE

UVODNE MISLI...... 6

MEŠČANI PO IZOBRAZBI

Neva Makuc NOVOVEŠKI GORIŠKI ZGODOVINOPISCI...... 12

Tatjana Peterlin Neumaier Valentin Stanič (1774-1847), Preroditelj, vzgojitelj in dobrotnik..... 26

Renato Podbersič JUDOVSKI INTELEKTUALCI V GORICI...... 50

RODOLJUBI Z DEŽELE

Stanko Granda ANTON BRECELJ, PRIMER GORIŠKEGA KATOLIŠKEGA IZOBRAŽENCA...... 74

Robert Devetak DELO IN ŽIVLJENJE UČITELJA IN POLITIKA MIHE ZEGE...... 110

Urša Prša RODOLJUBJE IN PODOBE SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE V IZBRANIH PESMIH FRANJA ROJCA...... 140 IZVIRAJOČI Z DEŽELE

Petra Testen Koren PAVLINA PAJK (1854–1901), ROJENA DOLJAK. OTROŠKA IN MLADOSTNA LETA NA GORIŠKEM...... 170

Željko Oset MARIJA PERPAR, KEMIČARKA IN UNIVERZITETNA PROFESORICA...... 192

Aleksandra Gačič DR. BOGUMIL VOŠNJAK IN NJEGOVA NIKOLI POZABLJENA GORICA...... 216

VIRI IN LITERATURA...... 243 LITERATURA...... 244 VIRI...... 266

IMENSKO KAZALO...... 273

O AVTORJIH...... 289

RECENZIJI...... 293 6 Univerza v Novi Gorici bo vživljenju. družbe,moderne ki spodbuja okrepljeno vlogo znanja in njegovo upora infrastrukture kulturne del integralni za Gre sooblikujejo. ga in okolju soustanoviteljici Univerze v Novi Gorici. Univerze delujejo v (socialnem) sta Gorica Nova občina Mestna in Ajdovščina Občina sistem; obstoječi interesom gospodarstva in potrebam prebivalstva, hkrati pa bi nadgradili lokalnim približala bolj stopnja izobraževalna terciarna se bi tem S de. zavo visokošolske - podpirale finančno ustanavljalein lahko drugim med bi naj regije sistemu; visokošolskem v skupnosti lokalne vloge okrepitev predvidevali sta šolstvu visokem o zakona predloga varianti dve Zadnji pa jevseskozi tudi našaalmamater, Univerza vNovi Gorici. slovenskoza razdelali mi zgodovinopisjeteme, rdečeniti pomembne del podrobnimistrokovnimis razpravasmo predstaviliokolje, pa natoširše - najprej smo da ugotovi, opazovaleclahko Zunanji oziru.strokovnem in smislu družbeno-geografskem v dimenzija primerjalna prisotna je pa ti imajo strokovno težo, vključujejo lokalno zgodovino domače regije, hkra- zgodovinskem loku. Gre za spodbujanje razprave o temah, ki so sodobne, disidentov po drugi svetovni vojni in izobražencev na Goriškem v dolgem položaju vojni, svetovni drugi po Hrvaškem na in Sloveniji v opoziciji kulturniški Hrvaškem, na in Sloveniji v tranzicije vidikih regionalnih o razpravljaliTako smo vprašanjem. strokovnim in družbenim aktualnim pozornost posvetili publikacij izdajo in posvetovanj javnih niziranjem orga- z smo letih treh zadnjih V tekste. domišljene metodološko in sko vsebin objavlja in obletnicah zgodovinskih pomembnih posvetovanjao Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici prireja redna strokovna UVODNE MISLI - - koncentričnosti urbanega središča, v katerem so prebivali tudi Atenini tudi prebivali so katerem v središča, urbanega koncentričnosti zmožnost na bistvenovplivalo sicer je stoletja polovici20. prvi v gajanje prostora. središčetega Prelomno zgodovinsko do- kulturno in spodarsko je bil v 11. stoletju zgrajen grad, je nastalo mesto, upravno,nesporno go- kateri na vzpetini, ravnino,(furlansko)majhni v središče.preideOb lina dveh svetov v jezikovnem, narodnem kot tudi geografskem oziru, kjer do- tvijo univerze je bilo to območje, zahodni rob Vipavske doline, na stičišču soustanoviteljicemesta, znika Univerze Noviv pred ustanoviŠe Gorici. - skromnakot počastitevpraznovanjaizhaja ki pra zbornik, Predvamije izobražencev. razmislekov.opravljenonadaljujejo in generacij delo nadgrajujejo tem S zamišljenih problemsko poglobljenih krepitvi h prispevajo pa vprašanj izpostavljanjem z radovednih, in mladih poglede sooblikujejo znanjem zgodovino. Odločitev je naravna, saj združujemo izobražence, ki s skozi svojim izobraženci Goriški zbornikom pričujočim s razpravi tej ružimo prid- se ustanovitveobletniceda 70. odločili, Novase mesta smo Gorica praznovanje na priprav sklopu V živimo. in sooblikujemo tudi ga ki lja, Kotoko- izobraženci se odzivamobitja impulzelokalnega socialna na iz izobraženčevo perspektivo, vključnozdomišljijo. vendar pa okolje, v katerem delujejo izobraženci, ohranja znaten vpliv na bražence,izmenjavopospešile povratnihpridobitev in stališč informacij, izozbližale- sicer so planeta, koncu drugem sodelavcevna in vasi iz tudi sogovornikov dobrih pridobitev omogočile so ki časa, današnjega nosti mož- komunikacijske in razprave.Mobilnosti javne predmet dobi cijski časno veljavo na znanosti, začetku - so dobe v moderne današnji informa brez - dobile so ki lastnosti, tradicije, in mase kritične miljeja, Vprašanje -

7 Uvodne misli 8 Univerza v Novi Gorici vlogi izobražencev naGoriškem. o razpravo spodbuditi želimo osebnosti izborom širokim S stoletja. 20. konca do stoletja 17. od osebnosti raznolike idejno in strokovnonavajo ditelji, Rodoljubi z deleže in Izvirajoči z dežele. Časovno razprave obrav- voMnenjski - izobrazbi, po Meščani sklope: štiri v razdelili smo Zbornik povezani zavseživljenje. voditelji. Bili so mobilni, kljub temu pa so bili s svojim matičnim okoljem idealom, v drugi vrsti pa tudi kot predstavniki svoje skupnosti, skratka kot idejnim in znanstvenim sledjo ki posamezniki, kot vrsti prvi v nastopali so izobraževanju, formalnem v pridobili aparat svoj so ki Izobraženci, k nastankunovega mestanarobu Vipavske doline;mestaNova Gorica. glasniki. Prišlo je do bistvenih sprememb, ki so nenazadnje tudi botrovale Željko Oset

MEŠČANI PO IZOBRAZBI Neva Makuc NOVOVEŠKI GORIŠKI ZGODOVINOPISCI have was to be exposed. importance the 18 particular Of tina Bavčer (Bauzer), Giovanni Giacomod‘Ischia,BiagioRith,Giovanni MariaMarussig ly, works focused on provincial, military, church history, etc. Among the authors, Mar ki je pokazal globok občutek za deželnoki jepokazal globokobčutekza pripadnost. nopisja, insicergoriško zgodovino plemičaindržavnega funkcionarja Morellija, Carla svetljensko. Pritemjepotrebno izpostaviti pomembnodelorazsvetljenskega zgodovi - pomembno jebilo18. stoletje, ko sejeoberuditskem zgodovinopisju uveljavilo raz Giovannija Giacomad'Ischia,BiagiaRithainGiovannija MariaMarussiga.Posebno ga, cerkvenega področja. Medavtorji velja šeposebejizpostaviti Bavčerja, Martina na Goriškem sestavljenih več historiografskih del, na primer z deželnega, vojaške- Prispevek obravnava goriške historiografe novoveškega obdobja. V17. stoletjujebilo IZVLEČEK: KEY WORDS: CountyofGorizia,historiography, historiographers, 17 Gorizia. Inthe17 presentsThe article modernhistoriographers theearly originatingfrom theCountyof ABSTRACT: KLJUČNE BESEDE:goriška grofija, zgodovinopisje, zgodovinopisci, 17. stoletje, 18. stoletje. Morelli, whothrough hiswork expresses deepsenseofbelongingtohisprovince. lightenment, i.e. theprovincialCarlo writtenby history official, anoblemanandstate ofthehistoriographyIn thiscontext, tohighlighttheimportance itisnecessary ofEn- historiography ofgreat eruditionthehistoriography ofEnlightenmentdeveloped, too. th century, somehistoriographic oeuvres were written,more precise- th century when beside the when beside century th century, 18 th century. - - 13 Neva Makuc 14 Univerza v Novi Gorici tja. srednjem veku inseohranila vsedonastopanacionalizmov 19. stole- izgoriškeGorice izhaja strukturneheterogenosti, kisejepojavila v mopolitizem jeorganski, instarodaven. substančen Evropski značaj ljudstev, kisonaravno slonelanapluralističnih temeljih. čan kotel združevanje za naetničnoinkulturno visokihtemeljih vseh to izpostavlja edinstvenost goriške stvarnosti vevropskem okviru: posegajo vživljenjeprebivalstva. Zgodovinar Sergio Tavano pogos- se različni jeziki inpolitične meje krojijo in neredko tudi dramatično linskega sveta: stoletjasotudiprisotništevilni kulturni vplivi,govorijo Na Goriškem se že stoletja prepletajo elementi mediteranskega in ce- UVOD NOVOVEŠKI GORIŠKIZGODOVINOPISCI Makuc Neva 2 1 tudi vzgodovinopisju. nih idej v 19. stoletju, tudi zoperstavljale različnosti, kar se je odražalo » Goriška jebilazemlja povezave inzdruževanja termodelinzelo mo- Tavano, 2006, 31-47 (naveden jenastrani citat 46–prevod avtorice). nancirala Javna raziskovalno agencijaza dejavnost Republike Slovenije izdržavnega proračuna. monarhije inidentitetnaDružbena mobilnost vslovenskem prostoru medpoznim srednjim vekom inrazpadomHabsburške Članek temeljinadeluMakuc, 2011, ajebilatematika nadaljnje poglobljenavokviruraziskovalnega projekta 2 NaGoriškem sosesrečevale porazmahu in,zlasti nacionalistič- (6-7069) inraziskovalnega programa ARRS-NRU/P6-0052-0618-2017/3. Projekt inprogram jesofi- 1 « Goriškikoz - 4 3 vere.protestantske širjenja zajezitve in duhovnikov dobrih vzgoje namenom z jezika, »slovanskega« duhovnike formiral bi nalu Filippu Spinoli izrazil potrebo po ustanovitvi jezuitskega kolegija, ki kardi- poročilu vizitacijskem v FrancescoBarbaro patriarh oglejski tako je 1593 leta Že vladarjev. habsburških prizadevanj protireformacijskih okviru v pomena grofije. posebnega njene bili in rice so kolegiji Jezuitski jezuitskega kolegija v Gorici leta 1615 je obogatila kulturno življenje Go- Ustanovitev stoletju. 17. v razvijati začela je se historiografija Goriška bilo namreč nanekajmanjkot5.000prebivalcev dijakov okrog 600. je stoletju 17. V znaten. prebivalstva število na glede populacije dijaške Tudidelež kolegiji. bil jezuitski je prisotni Gorici bili v so kjer mest, skih ška populacija je močno zaznamovala vsakdanje življenje notranjeavstrij- dija- Številčna (1624). učence premožne manj za konvikta ustanovitvijo in (1618) šolanja jezuitskega uvedbo z spremenila je se situacija njena Ome premožnejši. le privoščili lahko si so Slednje učiteljih. zasebnih in župnikih pri šolanje le dostopno Goričanom stoletja 17. začetkom pred bilo Lovato,je Italo izpostavil je Kotnedostopne. drugače bile jim bi ki službe, in funkcije zasedali in napredovali so izobraženi, učenci ti bili so Ker mobilnost. družbeno njihovo olajšalo je kar položaju, gmotnem slabšem v nahajali se so učencev,ki šolanje tudi omogočili kolegiji itski ZAČETKI GORIŠKE HISTORIOGRAFIJE V 17. STOLETJU Lovato, 1959, 83-132. Objava poročila v: Trebbi, 2002, 22–25. 3 Poleg tega so jezu- so tega Poleg 4 - 15 Neva Makuc 16 Univerza v Novi Gorici 5 Baučer, Bauzer, Bavčar, Bautscher(us), Bautzer. Bavčeroziroma Martin kolegiju goriškem na profesor jezuitski bil je vino, zgodovinopisec,Prvi kolegijem. jezuitskim obravnavalje ki zgodo- goriško goriškim z povezana historiografa goriška dva prva bila sta Ni da naključje, historiografije. razmahu k prispeval drugim med tem s in bivalstva preravenizobrazbeno in kulturno dvignil dolgoročno je kolegij Jezuitski v Zgodovino Norika inFurlanije, kiobravnava dokajobsežno območje. no je Bavčer vključil tudi v etForoiuliensium Noricarum delo Historia rerum , torej zgodovi- Goriško dalje.časov najstarejših od zgodovino predstavilgoriško grofov goriških rodbini na poudarkom s je njem V Goritianus. Hilarinus Gaudentius psevdonimom pod 1660 leta Vidmu v natisnjen prvič bil je govor,napisal 1660 leta Gorico v I. Leopolda cesarja prihodu ob je da pomembno, je pa historiografijo goriško Za krajih. različnih po vodila je ga pot VipavskiŽivljenjska 1668. leta zgornji je umrlv pa dolini, letnik, 1998/1999). Štiha, S. Plahute, S. Cavazze, D. Svoljška, D. Porcedde, J. Šumrade in drugih v Bavčarjevem zborniku (gl. Goriški 2002, 91–96; Štih,1998/1999; Štih,2002, 195–220; Makuc, 2011, Tavana, terprispevki L. D. Miheliča, V. Rajšpa,P. 237–241; Mihelič, 1977, 299–300; Mihelič, 1993, 86–94; Mihelič, 2000, 876–878; Jelincic, 1958, 45–55; Benedik, 457; Bednarik,1925, 76; Marchetti, 1979, 943; Marušič, 1995a, 204–207; Marušič, 1995b, 7–18; Marušič, 1985a, navajamesto Solkan;podateksonatoprevzeli ta določenidrugipisci);Manzano, 1966, 32; Manzano, 1975, VI, relli, 2003, III, 258–259; [Stöger], 1855, 23; Formentini, 1984, 31–32; Codelli, 1975, 46–49 (kot Bavčerjevo rojstno O življenjuindeluBavčerja jenavoljo veliko literature: naprimerAndritsch,1980, XVII; Morelli, ms.,17–18; Mo- 5 Rodil se je leta 1595 v Selu razglednic krajev) Gorica 1282, PANG -Zbirka cerkve svetega Ignacija(vir: kolegija vGorici,levo od nekdanjega jezuitskega Stara razglednica sstavbo , ki ki Oratio, - pi jziso izobraževanje. jezuitsko vpliv močan imelo je katerega na dežel, avstrijskih čilnostmi takratnega zgodovinopisja notranje zna- z skladu sestavljenov je Bavčerjevodelo 7 6 d‘Ischie leta 1684. principale Contea di Goritia Giovannija Giacoma naslovom Historia della z zgodovine deželne goriške sklenjene prve objava in sestava zuje uveljavljena nekaj desetletij kasneje, kar doka- nedvomno bila je ampak izoblikovana, volj do- bila ni še stoletja 17. zavestsredi deželna goriška da nakazuje, najbrž kar območja, ga geografske širšega okviru v zgolj obravnaval svoji v zgodovino n rpvdea izročila. pripovednega in mitologije do odnos nekritičen ter poduki ni moral- zgodovinopisja, srednjeveškega prvin določenih ohranjanje izražanje, baročno bili so humanizma, in sholastike pozne prepletu nazgodovinopisja,temeljilo je tega ki čilnosti Weiss, 2007, 244-271. starodavno germansko izročilo (Tramontana, 2005, 50–51). sko noto, kisejenavezovala naslavo Svetega rimskega cesarstva inna jebilovnemškemmontana, humanizmučutitipatriotičnopangerman - 2000, 864–907; Mihelič, 2011, 39–56). Kot jeomeniltudiSalvatore Tra- skemu prebivalstvu germanskiizvor (Mihelič, 1977, 293–303; Mihelič, avtorji evropskemu življupripisovali pangermansko poreklo inslovan- zaznamovala progermansko usmerjena razlaga zgodovine, saj so ti Bavčerja jepodobnokot mnoge drugenotranjeavstrijske historiografe Zgodovini Norika inFurlanije 7 ačr e goriško je Bavčer 6 itee zna- Bistvene - -

17 Neva Makuc 18 Univerza v Novi Gorici tireformacije ter v teološki zasnovi dela. Zlasti v nemškem prostoru nemškem v Zlasti dela. zasnovi teološki v ter tireformacije pro- do in vprašanja protestantskega do pozornosti v drugim med bolj posvetnega načina pisanja veje protireformacijski duh, ki se kaže Ischijevega od razliko za dela Bavčerjevega Iz razlikujeta. zelo deli Tudiselatinščino. uporabljalvsebinsko Bavčer je ko medtem jezika, italijanskega posluževal je se Slednji Furlanijo. beneško v preselil je se pa kasneje Gorici, v rodil je se Ischia deželah, habsburških po la vodi- je ga pa pot življenjska vzhodu, proti bolj nekoliko usmerjena je bila ki dolini, Vipavski v zgornji grofije, delu vzhodnem v rodil je se Bavčer prostoru. kulturnemu italijanskemu proti zahodu, proti pa Ischijev svetu, habsburškemu proti severu, proti usmerjen bil je pogled Bavčerjev Ischie. in Bavčerja deli glavni temeljita katerih na izhodišči,Cavazza izpostavilrazlični Silvano že jevzorcih, ografskih histori- različnih zgledovanjepri in miljejema kulturnima različnima dvema pripadnost odražata deli da to na Glede zgodovino. deželno izključno na goriško zgodovino oziroma dejansko za gre prvo goriško Bavčerjevegaod razliko prvoza tudi – – pak dela delo, osredotočeno am- delo, historiografsko goriško Tonatisnjenoprvo 1684. le ni delo Vidmuobjavljenav prvič letabila je zgodovina,ki goriška omenjena že je pa delo njegovo Najpomembnejše genealogija. in življenjepis zgodovina, deželna roman, zgodovinski primer na snovi, dovinske zgo- podajanja načini različni ga so Pritegnili Palmanovi. v župnik pa kasneje kaplan, najprej postal in Furlanijo beneško v preselil je se Kasneje kolegiju. jezuitskem goriškem na je se šolal Gorici, v je se D‘Ischia (1620/1630–1688) je bil nekoliko mlajši kot Bavčer.kot mlajši nekoliko bil je (1620/1630–1688) D‘Ischia 8 Makuc, 2011. 1966, 111;Manzano, 1975, VI,466; 1998/1999, Cavazza, 244–247; Marchetti, 1979, 976; Makuc, 2007, 231–246; O Ischii:Asquini,1990, 100–101; Liruti,1971, IV, 400–401; Morelli, 2003, III,308; Formentini, 1984, 49; Manzano, 8 Rodil njim je Fontaniniju prinesla sloves pikrega inzajedljivega človeka. ki je zagovarjal interese rodbine d‘Este in cesarja. Dolgotrajna polemika z znanim zgodovinarjem Ludovicom Antoniem Muratorijem (1672‒1750), terim se je postavila po robu rodbina d‘Este. Pri tem je prišel v navzkrižje z Comacchio,posestvaka- glede pretenzij papeških in ortodoksnosti tinske diciji. V zgodovino se je zapisal predvsem kot zagrizen zagovornik triden- in častni Klemena komornik XI. in Benedikta XIII. Slovel je po svoji eru- ja San Daniele del Friuli. Fontanini je kasneje postal apostolski abreviator vrsti protipapeškihvrsti razprav obravnaval zgodovino cerkvenega prava. v je in del polemičnih cerkveno-političnihpoznosrednjeveških dicijo tra- navezalna Paolo Sarpi je se kjer republika, Beneška izstopa tem Pri pereč. bil ni protestantizma problem kjer območjih, na uveljavil je se zgodovine cerkvene do pristop veroizpovedi.drugačen Povsem oziromacerkveproblematikiposvečena dela, zgodovinska nastala so 10 9 obiskovalGiusto Fontaninitudi kasnejši historiograf (1666–1736) Glede goriškega jezuitskega kolegija velja izpostaviti, da ga je še zelo mlad patriarhov. oglejskih kneževine nekdanje zgodovine okviru v temo sekundarno kot zgolj več ne in tematiko sklenjeno kot raziskovati začelo zgodovino ško gori je se da to, za zaslužna sta IschiaTako vzorci.kot Bavčerin vplivi različni srečevali se so kjer Goriške, večjezičnosti in živahnosti kulturne odraz je Ischia) (Bavčer, pristopov historiografskih različnih Sobivanje Lovato, 1959, 134. Fueter, 1970, 343–355. 10 iz kra- 9 - 19 Neva Makuc 20 Univerza v Novi Gorici nu inporočal osočasnihumorihinnenadnihsmrtihnaGoriškem. Dnevnik Dnevnik kuge po 1629), po kota. Biagio Rith di Köllenberg zornega bodisi z beneškega (ok. 1565– habsburškega s bodisi predstavljalavojno so nastala, so ki Dela, laniji. delih obmejnega območja, tako v habsburški Goriški kot v beneški Fur historiografskih v odmevala Vojnaje 1617. in 1615 letoma med hišo s tem povezan spopad med Beneško republiko in habsburško vladarsko V 17. stoletju sta Goriško močno zaznamovala njen obmejni značaj in 12 11 ja Marie Marusiga (1641–1712) Marusiga Marie ja opisali prispevke kaplana in spovednika samostana svete Klare Giovanni- lahko bi pa nenavadne nekoliko kot celo včasih drugačne, povsem Kot ritev vladajočihmed izobraženimi, višjimislojiprebivalstva. usme in novoveška utemeljevanju dejanj je pri jo igrala historiografija ki vlogi, bralcev.širokemukrogurelativnoo dostopno priča je Delo in namoval izrazito propagandni značaj, napisano je v italijanskem jeziku Dalmatia di et dell‘Istria, ne‘confini Friuli,et nel passata moderna naslovom z vojni tej o delo Trstuobjavil v 1629 disca d‘Isonzo), je v vojni sodeloval kot habsburški podanik in nato leta je več različic dela, ki se najpogosteje navaja kot navaja najpogosteje se ki dela, različic več je Poznanih verzih. v kot prozi v tako ter jeziku furlanskem kot lijanskem ita v tako napisani so 1682, leta Gorico prizadelo hudo je ki obolenju, Več onjemMakuc, 2011, 68–69. 1010; Madama,1999, 370–371; 2009a, Cavazza, 2146–2149; Makuc, 2011. Liruti, 1971, IV, 492; Morelli, 2003, III,342–343; Manzano, 1975, VII,276; Manzano, 1966, 174; Marchetti, 1979, O Rithu:RithdiColenberg, 1629, 97–98, 113, 228, 243, 248–249; Codelli,1975, 192–193; Formentini, 1984, 37; 11 ki je bil jurist iz Gradišča ob Soči (Gradiška ob Soči; Gra- Soči; ob (Gradiška Soči ob Gradišča iz jurist bil je ki . Marusig je pisal tudi o žrtvah te epidemije v bližnjem Solka 12 iz Gorice. Njegovi zapiski o kužnem o zapiski Njegovi Gorice. iz Il diario della peste della diario Il Commentari della gverra Commentari della gverra . Delo je zaz- je Delo . , torej , - - - - nealogije, diplomatike, hagiografije, vojaške hagiografije, diplomatike, nealogije, ge področje s del Coroninijevih drugih veliko še bilo je Objavljenih zgodovino. srednjeveško Goritiae rerum logico-chronologicum promovendae seriei Comitum et dela avtor Coronini, zlasti vel slo- sodobniki med je erudicije svoje račun Na (1731–1791) RodolfaCoroninija del primerjavi ob izraza do posebno prideta ritvi usme- Ti vplivov. kulturnih različnih stičišču živahnosti te majhne grofijepriča na o kulturni ponovno kar usmeritvi, historiografski različni bili tedaj aktualni predvsem dve med seboj zelo sta da poudariti, potrebno je Predvsem grafije. historio- same tudi in ustvarjanja literarnega življenja, kulturnega razmah zaznamoval riško Go - habsburško je stoletju, 18. naslednjem, V 14 13 Morellija (1730–1792). POMEN RAZSVETLJENSKEPOMEN HISTORIOGRAFIJE GORIŠKA HISTORIOGRAFIJA V 18. STOLETJU:

1966, 134; Štih,1984, 461–462; DeGrassi, 2000, 151–152; Makuc, 2011. 1979, 560–564; Formentini, 1984, 73–74; Codelli,1975, 162–163; Manzano, 75–87; Iancis, 2003, 61–74; Porcedda, Cavazza, 2003, 89–99; Marchetti, 2009b,Cavazza, 1733–1737; Porcedda, 2003b, 19–47; Porcedda, 2003a, in narodnih stvarì, 7. 7. 1855, tečaj13, list54, 215–216; 1992, Cavazza, 61–77; Goriziana,11.Gazzetta 8. 1774, št.7, 28; Novice gospodarskih, obertnijskih O Morellijevem življenjuindelujenavoljo številna literatura, naprimer: Več onjem:Makuc, 2011. , v katerem je obravnaval goriško obravnaval je katerem v , 14 Tentamengenea- 13 in Carla in - 21 Neva Makuc 22 Univerza v Novi Gorici be sodobnikovbe njihovegain pozornostposebna ter obdobja sočasnega potre za obdobja, zgodovinskabližnja za zanimanje njuno izraza do 15 ton Muznik (tudi Musnig) (1726–1803). iz katerih veje razsvetljenski duh. Sestavila sta ju Carlo Morelli in An- deli, pomembni dve tudi nastali Goriškem na sta del Polegeruditskih dovine. zgodovine. V 18. stoletju je nastalo še nekaj del s področja cerkvene zgo- 16 Frančiškan in gvardijan svetogorskega Gaspareja samostana Pasconija (1688–1754) je na primer Tavano, 1988, 53–54; Ledinek Lozej, 2006, 221;Grossi, 2009, 1785–1786; Tavano, 2009, 11–31; Makuc, 2011. Marušič, 1975, 239–242; Zupanič Slavec, 2000, 207–231; Rutar, 1882, 183, 244–245; Dolgan,2000, 233–249; 1979, 992; Marušič, 1984, 483–485; Marušič, 2000a, 190–192; Marušič, 2005b, 41; Marušič, 2000c, 193–204; O Muzniku in njegovem delu: Codelli, 1975, 171–173; Manzano, 1966, 137; Manzano, 1975, VII, 275; Marchetti, vino tamkajšnje cerkve (več insamostana onjemMakuc, 2011, 87–88). 15 16 Pri tem prideta med drugim knjižnice Franceta Bevka) (vir: Domoznanski oddelekgoriške 1752 etrerum izleta Goritiae Comitum chronologicum promovendae seriei naslovom Delo Rodolfa Coroninija z Tentamen genealogico-

sestavil zgodo- - rellijevo delo lahko stremi po pomenu evropskih razsežnosti. evropskih pomenu po stremi lahko delo rellijevo Mo- da in nasploh stoletja 18. polovice druge območja habsburškega zgodovinarjev najpomembnejših enega za gre da izpostavil, je vazza Ca- Silvano historiografa. izjemnega za gre da pokaže, namreč deli dela Morellijevega Primerjava historiografiji. k prispevek inovativen zelo za Gre stoletja. 18. in 17. 16., zgodovino cerkveno in demografsko upravno,obravnavalvojaško,gospodarsko, politično, della Contea di Gorizia naslovom z delu v Morelli je se obdobij, starejših preučevanje Za razliko od Coroninija in mnogih drugih eruditov, ki so privilegirali predstavnikaškega vtržaškem guberniju. - goriško-gradi edinega funkcijo prevzel je 1783 Leta administracije. državneokviru v funkcije pomembne prislužil je pravnik,si izobrazbi botrovalaje stracije naravi njegovega zgodovinskega Morelli,dela.po admini- državne okviru v angažiranost Njegova Morellija. izpostaviti razsvetljenske in nasploh goriške jehistoriografije historiografije treba goriške predstavnika najpomembnejšega Kot kultura. in braževanje izo- zdravstvo, gospodarstvo, so kot tematik, zgodovinskih novih do 17 skega vicedomskega arhiva, zasebnih arhivov rodbin Cobenzl, della Cobenzl, rodbin arhivov zasebnih arhiva, vicedomskega skega Posluževal se je dokumentov iz različnih arhivov, na primer iz ljubljan- upravo.in gospodarstvo za zanimanje poglobljeno pokazal Morelli je tega Poleg vidika. verskega in upravnega kulturnega, gospodarskega, z tudi temveč vojaškega, in političnega s le ne prikazana zgodovina goriška bila je Prvič dela. Coroninijevega zastavljenega eruditsko od povsemrazlikuje se ki koncepta, samega iz izvira njegovegadela nost Cavazza, 2003b,Cavazza, 13. posvečal predvsem bližnji preteklosti. Izčrpno je Izčrpno preteklosti. bližnji predvsem posvečal s sočasnimi s 17 Poseb - Istoria 23 Neva Makuc 24 Univerza v Novi Gorici hujoče inspodbudno. navdidel - sestavo za usmerjenih razsvetljenskoJožefomvzdušje in II. TerezijoMarijo razsvetljenimavladarjema pod bilo je kjer Goriškem, habsburškem na nastali nenaključno sta Morellija sploh in Muznika prebivalstva.Deli navad goriškega in življenja podobo živoposreduje ampak podnebje, goriško le prebivalstvo.Obravnavane njeno in ško Gori- za zanimanje avtorjevo pristno razkriva a jeziku, latinskem v ga je všestdesetih letih 18.stoletja tudi skrbnouredil.ga Torre, Rabatta in Lantieri ter arhiva goriških deželnih stanov. Slednje grafi. historio- razsvetljenski privilegirali splošno na Fueterju Eduardu po ga bi naj ki dela, načina kompilatorskega od razlikuje močno metoda S poglobljenim poznavanjem in študije virovprimarnih se Morellijeva 19 18 dasv, ojdlta n živinoreje. in poljedelstva zdravstva, področju na razmere izboljšati je si Prizadeval protomedik. -gradiški goriško- kot nato in vojne habsburško-pruske času v zdravnik vojaški kot odlikoval je se Muznik Soči). na Most (danes Sv.Lucije iz znika delo tudi preveva značaj Razsvetljenski jezika. skega italijan- posluževal ‒ jezika latinskega dostopnega izbrancem le njem

Prim. Fueter, 1970, 444–445. Porcedda, 2003a, 79. 19 Poleg tega se je Morelli ‒ v nasprotju z eruditskim privilegira - eruditskim z nasprotju v ‒ Morelli je se Poleg tega

jgv dl j scr napisano sicer je delo Njegovo Antona Mu- Antona Clima Goritiense 18 - V članku sobilipredstavljeni avtorji, kisonajmočnejezaznamovali gori ZAKLJUČEK občutek pripadnosti, ampakhistoriografije svoje dobenasploh. prispevek k zgodovinopisju ne le svoje dežele, do katere je izražal globok marnih virov in široke raziskovalne tematike ustvaril izredno inovativen potrebin družbenih svojega časaterna osnovi odličnegapoznavanja pri voveške goriške zgodovine. Morelli izrazsvetljenske jeizhajal miselnosti zgodovinopisje Goriške preučevanje temeljnodeloza inješedanes no tematiko. Deželna zgodovina Morellija Carla jedolgoročno zaznamovala storiografskimi usmeritvami insoseosredotočala nacerkveno invojaško la šedrugazgodovinopisna dela,kisobilapisana vskladussočasnimihi hujoča seprizgodovini grofov Goriških.V 17. in18. stoletjusonatonasta obravnavatizačela kot specifičnatematika, deželno utemeljenainnavdi zgodovinopisna avtorja, Bavčer inIschia.Stemsejegoriška zgodovina itskega kolegija bilaznjimpovezana vGorici, sajsta prvadva goriška K začetkom goriške historiografije jenajbržbotrovala ustanovitev jezu cezura spredhodnim, deželno osnovanim zgodovinopisjem. naravo inpridobilonacionalnokonotacijo. odločilna Stempajenastala tju zgodovinopisje tegaobmejnegaprostora močnospremenilo svojo s koncemČlanek se zaključuje 18. stoletja, saj je v naslednjem stole je meddrugimsoočalzbližinomočnegaitalijanskega kulturnega miljeja. že ponašal z bogato literarno tradicijo in obravnavani obmejni prostor se prebivalstva, kisosicerobvladali šedrugejezike, jezik aitalijanski seje ga jevplivalo več faktorjev: jebilaprisotnamedvišjimisloji italijanščina sestavljena vlatinskem vitalijanskem inzlasti jeziku. Nauporabo slednje različne kulturneje, za onjeniodprtosti injezikovne vplive. Delasobila ško historiografijo vnovem veku inpričajooraznolikosti tehistoriografi ------25 Neva Makuc Tatjana Peterlin Neumaier VALENTIN STANIČ (1774–1847), PRERODITELJ, VZGOJITELJ IN DOBROTNIK mene. živali vavstrijski monarhiji.Glavnico svojega premoženja vdobrodelne jezapustil na- 1840leta vGoriciustanovili 1846 gluhonemnicoinleta prvo društvo proti mučenju jal ljubezen inspoštovanje doslovenske materinščine, ponjegovem prizadevanju so vzgojiteljskim inhumanističnimdelovanjem naGoriškem. jevzbu- Primladihinstarih nepozaben, 1802 leta se je začelo z njegovim izredno pomembnim preroditeljskim, Hoher Göll)izstopilizanonimnosti.Njegovo življenjsko delo, zaradi katerega boostal Valentin 1800 jeleta Stanič ssvojimi alpinističnimidosegi(Großglockner, Watzmann, IZVLEČEK: KEY WORDS: Valentin Stanič, people, deaf alpinist,nationalrebirth, animalprotection Austrian Empire. for ofhisestate themajor part Heleft purposes. charitable the founding in1846 ofthefirst Societyfor the Prevention ofCrueltytoAnimalsinthe He was in the founding instrumental in 1840 of the Institute for in Gorica and the Deaf awakened love andrespect for theSlovenian mothertongueinchildren andinadults. ment for andfor causes educationalandhumanitarian Slovenian nationalrebirth. He which he willremain unforgettable, in 1802 started with his extraordinary engage- Hoher Göll)brought himoutofanonymity. Hislife work ofGorica, for inthediocese In 1800 Valentin Stanič’s alpine achievements outstanding (Großglockner, Watzmann, ABSTRACT: KLJUČNE BESEDE:Valentin Stanič, gluhonemi,gornik,preroditelj, živali zaščita 27 Tatjana Peterlin Neumaier 28 Univerza v Novi Gorici večina slovenskih izobražencev v19.stoletjuduhovnikov. bila je bogoslovja, zato študij le podpreti pripravljenifinančno bili nič (1742–1811). »gospod«, to je duhovnik, kot je bil že očetov sorodnik Matevž Sta so se zato doma odločili, da ga bodo šolali z namenom, da postane nost, pridnost in vztrajnost pri vsaki stvari, ki se je je lotil. Verjetno nadarje svojo kazal je ki fant, ukaželjen in bister priden, izredno biti moral Valentinpisati.je in brati naučil prijatelj družinski nek šole,bilo ni njegovega in Kanalu njega je bratastarejšega Tomaža smeni, kot večinaje bila nepismena takratnega prebivalstva. Ker v zenValentina ustvarilidružine.si so Valentinovi - nepi bili so starši ra Vsi odrasli. hčere štiri in sinova dva sta katerih od otrok, več imela sta Ipavec, rojena Marija, in Stanič Andrej starši, Njegovi 1847. aprila 29. Gorici v kanonik kot pa umrl Kanalu, pri režu Valentin Stanič se je rodil kot kmečki sin 12. februarja 1774 v Bod- MLADOST INŠTUDIJSKA LETA Tatjana Peterlin Neumaier 2 1 ADG. VZGOJITELJ IN DOBROTNIK VALENTIN STANIČ (1774-1847), PRERODITELJ, [Kociančič], 1873, 2/34. 1 Ker so bili starši preprostega stanu, kmečkega so 2 - - - 6 5 4 3 trivialko. šolo, prvonjegovo v vpiše ga Trbiž,da na pripeljal oče je ga ko let, šestnajst skoraj že star bil je Stanič ki je bil predpogoj za vsak drug študij. Verjetno se je po enem letu zijo, nato pa se je na tamkajšnji univerzi vpisal na študij filozofije, v pomanjkanju. v finančne podpore, se je moral vglavnem preživljati sam in je živel tno v Semenišču Sv.Trojice.Semenišču v tno verje- zelo konviktu, nekem v prenočišče tudi mogoče hrano, je Dobival let. deset ostal je Salzburg,kjer v prišel 1792 leta jeseni je Osemnajstleten življenja. njegovega leti najlepši izjavinjegovi podveleti ti veliki revščinibili Kljub dvesta leti. ostal je kjer cu, skem letu, ko se je naučil nemščine, je nadaljeval šolanje v Celov- [Kociančič], 1873, 2/34. stanovalo. Hübner, 1793, 553. V Semeniščusv. Trojice jedobivalo 48seminaristov brezplačno hrano, pijačoinobleko, veliko tudi jihjetam Izjava Staničeve 94 letstare svakinje. [Kociančič], 1873, 2/31. Purtscheller, 1894, 100. 6 V Salzburgu je najprej pet let obiskovalgimna- let pet najprej Salzburguje V 5 Ker od domačih ni dobival veliko dobival ni domačih od Ker 4 Po prvem šol- prvemPo Staničev portret 3 29 Tatjana Peterlin Neumaier 30 Univerza v Novi Gorici večen v duhovnika, v večen pos- bil je leta 1802. februarja 7. leta. štiri bogoslovja,trajal je ki študijmatematike, na agronomije,iz vpisal fizike, astronomije in predavanja poslušal je v katerem fakulteti, filozofski na študija 9 8 7 KAES. nik. zdrav- celo in svetovalec kmetijski učitelj, šolski bi naj Bil zadevah. vzgajal k dobrim državljanom in jim bil pomočnik v vseh življenjskih ki naj ne bi skrbel samo za duševni blagor vernikov, temveč naj bi jih nih podjetij (rudnikov soli, zlata in drugih kovin) in vlogo duhovnika, držav- donosnost izboljšal šolstvo, in upravodržavno je Reformiral praznikov.cerkvenih vrsto celo odpravil ter cerkvi v razkošju nemu nepotreb- in vraževerstvu proti nastopal je Odločno II. Jožef cesar Colloredo (1732–1812), ki je vpeljeval podobne reforme kot avstrijski grof Hieronymus nadškof kneževine, cerkvene samostojne vladar tudi 1772 leta časopisov,od urednikovtemveč in univerzi diktinski bene profesorjevna prosvetljenstva.velikdel samo bil ni Napreden svet,njegovi oblikovalinazorise so naprednemsalzburškega v duhu kovnegatemvečduhovnoznanja, tudi kulturo. Njegovo na gledanje stro- le pridobil ni si Salzburgu V življenja. njegovega leta ključna bila so Salzburške kneževine cerkvene prestolnici v leta Staničeva gorskih prelazov,gorskih prehodil všestih dneh. km dolgo pot do domačega kraja, ki ga je vodila preko zasneženih Salzburg.vednozapustil za študiju 300 skoraj Kotje hodec hiter Hammermayer, 1988, 395–452 1802.[Stanig], 9 Tudi predavanja njegovih profesorjev in nauki iz knjig ter občil 7 4. septembra 1802. leta pa je po končanem po je pa leta 1802. septembra 4. 8 - delovanja. njegovega temelj in pogoj neobhoden bili so delavnostjo, umorno ne in vztrajnostjo preudarnostjo, jezika, maternega do ljubeznijo no znanje, združeno z njemu lastno dobrosrčnostjo in usmiljenostjo, ostal zvest vse življenje. ter Moralnepridoblje in značajne smernice je navzel, takrat je jih si ki Vzorom, značaj. njegov izoblikovala so zavrgel. nespametno Salzburškaleta vse pametno,in zdelo jemu se kar obdržal, in zapomnil novo,si vse vsrkaval vedoželjnostjo lastno njemu z je vzdušju naprednem V pozitivno. vplivala Staniča na so 12 11 10 m). (1739 Ture Radstadtske in m) (1641 Katschberg čez prelaza, Višarje (1785 m). V Salzburg je pripotoval peš čez dva visoka gorska Sveto Goro (682 m) in verjetno tudi na bolj oddaljene in zahtevnejše Bodrežu.v Gotovo sorodnikiin romalstarši občasno s bližnjo je na hoditi v hribe, a manjših in večjih vzpetin začel je bil vajen že od otroštva je kdaj sicer, vemo Ne Alpah. Vzhodnih v alpinizma nega moder pionirja za velja splošno danes podvigov gorniških smelih in izvirnih svojih Zaradi gornika. v razvil Stanič je se Salzburgu V GORNIK INDRZNIOSVAJALEC VRHOV terkotdobrotnik ljudiinživali. knjigarnar in tiskar gornik, kot tudi revolucijo,marveč marčno pred Soči ob ne le kot najpomembnejši buditelj in literarni ustvarjalec Slovencev slovenskinajširši v Stanič svojimsega S delom življenjskim prostor Peterlin Neumaier, 1999 in2000. K[ociančič], 1873. [Levec], 1873, 12, 20, 33. 10 12 11 - - - 31 Tatjana Peterlin Neumaier 32 Univerza v Novi Gorici aprila 1798 bival v Salzburgu, služil kot triangulacijska točka. do 1797 oktobra od je ki (1769–1859), Humboldtu von Alexandru je da m), (1286 Gaisberga bližnjega drogvrhu lesen na visok m 6,5 postavil in prinesel Brauna, von Antona Franza botanika kolega, Schieggoveganaročilu po je ki tisti, on bil je da Predvidevam,ščo. plo- Zollmannsko in barometrom termometrom, s meritve izvajal samostojno tudi je Pozneje točke. triangulacijske kot služila so da delu. Verjetno je spočetka samo nosil lesena debla na bližnje vrhove, cerkvenekneževine Salzburške, mu njegovempomagatizačeljepri zemljevida verodostojnega bolj izdelavo za meritvami geodetskimi z fizika ukvarjal je resno se ki Josepha –, (1787–1826) Fraunhoferja znanega mentor bil je pozneje – astronoma in fizika matematika, daleč od Kitzbühla. od daleč ne m) (1827 Salve Hohe na in Gasteina od vzhodno m) (2467 gel Gamskar-Ko- na povzpel je se Salzburškem po potovanju tem Na širine. geografske meritvah njegovih pri Schiegga spremljal 1799, oktobra in septembra počitnicami, semestrskimi med je pozneje ji postal študent patra Ulricha Schiegga (1752–1810), Schiegga Ulricha patra študent postal ji gimnazi- v že je Ko spretnost. in moč svojo meril je katerem pri plezanju, pri bodisi hribe v hoji pri bodisi udejstvovanje športno dobroza je dela, težaška nujnopočutje potreboval naporna najbolj opravljatisposoben bil je ki fant, močan sprehodil.in študiju, Mlad pri sedenja urah po se, ter utesnjenosti in trušču mestnemu ušel bi da griče, okoliške na zahajati Salzburgu v začel je da Domnevam, 15 14 13

Schiegg, 1801a, 185–193. Zach, 1798, 359–360. Veit, 1962. 15 Iz Salzburga je zahajal na strmi Untersberg strmi na zahajal je Salzburga Iz 13 izvrstnega izvrstnega 14 Leto - z obeležjem navrhu -spodaj - (Ilustrirani Slovenec, letnik prvopristopniki 1800, leta Stanič povzpelStanič takoj za nm Grossglockner), (nem. in Ilustrirani Slovenec, - zgoraj -kamor seje 3, številka 10, dlib.si letnik 6, številka 41) Gora Veliki Klek vršil vršil »enako dobro kot [on] sam«. je jih meritvah, ki fizikalnih pri mu pomaga gorah« po potovanja do ljubezni izredne »njegove zaradi Salm-Reifferscheid, škof krški ziral organi- je jo ki Großglockner/VelikiKlek, odpravoznanstveno znamenito na na seboj s Staniča Schiegg vzel je 1800 Julija niko. teh svojo izboljševal in plezanju v vadil je se kjer (1771), Hochstaufen in m) (1972 17 16 kih skalah pod vrhom zdrsnil v smrtonosno smrtonosno v zdrsnil vrhom pod skalah kih malo je manjkalo, da ni pri plezanju po - glad Toda za orjaka. špičastega tega vrh osvojiti uspelo je mu ki prvi, je bil Kleku; na poraz za oddolžen končno bil Tuje m). (2713 tze Watzmann-Mittelspivrh na povzpel- menti med 10. in 18. avgustom z merilnimi instru- je se Salzburg v vrnitvi Po njim. pred tam bili so ki vseh, in Kleka od više prišel način jo je dal zabiti globoko v trd sneg, da je na ta ki komarčo, dolgo na še splezal drogove,je lesene na plezanja navajen in prvimi, med metromvišino.izmeril Razočaran,bil ni da baro- z mu in prvopristopnikih, po dan en torej julija, 29. VelikegaKleka vrhu na bil Schiegg, 1801b, 412. Hohenwart, 1804, 213. 16 in zato, da mu nosi instrumente in in instrumente nosi mu zato,da in 17 Stanič je - 33 Tatjana Peterlin Neumaier 34 Univerza v Novi Gorici k umnejšemu inopravljal gospodarstvu vsakmečka dela. navajalje Kmete buditelj.narodni in tiskar pesnik, odraslih, in rok ot pastir,vzgojitelj dušni vestenučitelj, le tudi temvečbil ni Stanič Gorici. v kanonik stolni kot 1819 leta od in (1809–1819), let deset čel z delom, ki ga je nadaljeval kot vikar v Ročinju, kjer je služboval le izdaljave. gledati primoran bil je jih pogosteje vedno gore, ljubljene na izlete daljše za časa dopuščalo ni delo mu sčasoma a Alpah, Karniških v vrhove tudi je Obhodil Triglava. vrhu na bil je leta 1808. tembra m). Po vdomovino vrnitvi je prehodil večji del Julijskih Alp.- 23.sep (1783 Gielgnu St. Schafbergpri na leta 1801. junija 28. ter Lungau v m) (2141 Gstoden in m) (2741 Preber na je Povzpelse meritvah. topografskih pri pomagal naprej še in gore v zahajal pridno Stanič je Salzburgu v bivanja svojega konca Do grebena. skalnatega vega še večkrat obiskal. To je bilprvidokumentirani vzponna vrh Göllo- na vrhu Visokega Gölla (2522 m), ki ga je zaradi čudovitega razgleda razlogov istih iz bil je septembra, pozneje,tednov4. Nekaj globino. 19 18 plan na Banjšicah, ka- kot službo duhovniško samostojno prvo svojo nastopil je 1802 duhovniški izpit, nakar je bil dodeljen Župniji Kanal. 21. novembra napravil najprej Stanič je 1802 septembra domovino v vrnitvi Po DUŠNI PASTIR, VZGOJITELJ INNARODNI BUDITELJ

Peterlin Neumaier, 2002b. Devetak, 1988. 18 19 kjer je ostal šest let in pol (1802–1809). Tu je za- - ni priskrbel samo šolskih knjig, temveč tik pred svojim odhodom svojim pred tik temveč knjig, šolskih samo priskrbel ni jezika in mednje razdelil mnogo knjig.mnogo razdelil mednje in jezika ali delom. Otrokom je vcepil ljubezen in spoštovanje do maternega igro norčijo, uganko, pesmijo, s prekinil časa do časa od pouk bo njem –, a tudi vedel, da bo svojihpozornost učencev obdržal le, če pri velikokot tako naučili niso pozneje otrocinikoli se baje teval– zah- veliko učencev od je ki učitelj, strog je Bil prostem. na krajih raznih na pa ali cerkvi v poučevalotroke je bilo, ni poslopja skega naravnepojave. razlagal in zvezdeKer je šol- jim kazal skalah, po temveč tudi petja, poljskih in gozdnih opravil, plavanja in plezanja učil tudi ob drugih dnevih in ne samo pisanja, branja in računanja, je jih Stanič a šoli, nedeljski v otroke poučeval Sovič Martin dnik otrokvzgojitelj in učitelj Verjetnoodraslih. in njegovže je predho - predan tudi je Bil oljem. ali voskom z napolnjenih hišic, polževih številom velikim z osvetlil slavnostno še božič za je jo cerkev, ki olepšal stroške lastne na in petje cerkvenouvedel je Banjšicah Na 21 20 sil zanje. Ta mu jih je z veseljem poslal. ravnateljemJožefompro akademije ga - in (1763–1834) Balantom del, da v Ljubljani tiskajo slovenske učbenike, je takoj stopil v stik z šole ingimnazijo. Takrat je Stanič službovalRočinju. v Ko je izve osnovne za knjig šolskih pet izdal in spisal (1810–1812) let dveh času kratkem v šoli, obrtni v in gimnaziji ljubljanski na ravnatelj Valentinje Vodnik,bilo, ni teh Ker šolah. v učbenikovslovenskih uporabo dovolila oblast francoska nova je (1809–1813), province Ilirske ustanovljene bile so in kraje naše zavzele tretjič čete onove

Slomšek, 1848, 83. NUK, MS1409. 21 20 Ročinjskih otrokom Stanič Ko so leta 1809 Napole 1809 leta so Ko - - 35 Tatjana Peterlin Neumaier 36 Univerza v Novi Gorici rici. 25 prebivalcev, 120.000 okrog štela stoletja začetku na je ki Goriškem, na bilo je šolstvo, ki je bilo po francoski okupaciji v obupnem stanju. Leta 1807 imenoval kanonika v Gorici. za Potrebovalstolnega je, ga da obnovi 1819 julija 26. ga Ročinja,in iz vikarja vnetega izobrazbo šolsko za dobre in zanesljive sodelavce. Spomnil se je Staniča, dinamičnega in iskati začel takoj je škof, goriški postal Balant Jožef 1819 leta je Ko lastnoročno. dela, lesenein tesarska deske za zidarska pod pa je stesal in položil nadzoroval je Skrbno kaplanijo. in šolo v prezidal načrtih lastnih po jo in stanju slabem v hišo kupil je Poceniposlopje. šolsko tudi 24 23 22 šol poraslo. Leta 1824 je bilo na Goriškem že devetnajst šol. število je da poskrbel, času kratkem v in novegaizziva lotil smislom Ta se je zdaj z njemu lastno energijo, in smotrnostjo organizacijskim šolskemu pouku še zdaleč ni tako prizadevno posvečala kakor Stanič. duhovnikovvečina se a znanje,osnovno najbolj vsaj pridobili lahko otroci si bi obstoječe, edine praktično bile so ki šolah, nedeljskih V razen gimnazije. To funkcijoje opravljal vse dosvoje smrti. nemških šol v goriškem to guberniju, je vseh osnovnih in srednjih šol vseh teljev,nadzornika šolskega imenovanvišjega 1828 za leta bil je je Stanič izkazal pri ustanavljanju šol in pridobivanjuuči- primernih

N. a.,1824, 148–149. N. a.,1807, 214–215. Rutar, 1892, 101. Cafou, 1848, 83. 24 Ker jih je bilo zdaj še manj, je večina otrok ostala nepismena. nepismena. ostala otrokvečina je manj, še zdaj bilo je Kerjih 23 22 le sedem osnovnih šol na deželi in verjetno dve v Go- v dve verjetno in deželi na šol osnovnih sedem le 25 Ker se knjiga, tiskana v Gorici po Gorici v tiskana knjiga, slovenskanajstarejša druga je ValerjuGorici, Petrude v pri tisniti Njegovaranil. oh- ni žal glavnem v tisk njegov se a 1816), 1813, (1807, Ročinju v kot Banjšicah na tako pesmi svoje je vezal in Tiskal Goriškem. na slovenskotiskarno prvoustanovil tako in Banjšice pritovorilna jih črke, rabljene nabavil je si Gorici V pesmarice). Mildheimske (iz psevdoklasicizma utilitarnega in baroka poznega pesnikov ških nem- pesmi prevajal glavnem v je čemer pri pesnil, in prepeval rad je Stanič delo. njegovo nadaljevala način drugačen nekoliko na je ki Goriškem, na inteligenca slovenska formirala pobudi in Anton Martin Slomšek. Tako se je po njegovemškof prizadevanju mladinskega berila mladinskega številke prve izvodov 100 kar naročil je 1846 Leta naročnike. ne števil- pridobil in ljudi med širil izvodov, jih več naročil takoj je Bleiweisoveizhajati začele 1843 leta so Koslovenščini. v pišejo da spodbujal, je Kociančiča in Bončo ha meni- frančiškanskega Hladnika, kosilo. zastonj dobivali njem pri Kociančič in Cafov Hladnik, Cigale, so Gorici v podpiral; tudi je bil Blaž Bucik z Banjšic, poznejši kanonik v Gorici. Revne študente je primoral starše, da poslali so ga v šolo. Eden izmed teh fantov je izobrazbo. Če je opazil, da je med njegovimi učenci fant, nadarjen njihovonadaljnjo zavzemalza odločno tudi je se temvečvenščini, slo- v pisati in brati učil jih jezika, maternega uporabi in štovanju spo- k otrok navajal samo ni Stanič delu buditeljskem svojem Pri Pesme sa ino mlade kmete ludí Drobtince , ki jih je ustanovillavantinskipoznejšije jih ki , iz leta 1800, ki so ga ga so ki 1800, leta iz Malem katekizmu Kmetijske in rokodelske novice, inrokodelske Kmetijske , ki jo je dal leta 1822 na- 1822 leta dal je jo ki , 37 Tatjana Peterlin Neumaier 38 Univerza v Novi Gorici DOBROTNIK leta 2000 odkrili v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. 30 29 28 27 26 mostučezSočo. lesenega njo zasilnega reko, je napravil meritve, izdelal načrt ter vodil in nadzoroval grad konstruktor.kot še izkazal prehodčez omogočil pešcem vsaj bi Da klepar,tesar,udejstvovalkot zdaj in je tudi je zidar se se ki Stanič, most čez Sočo, je bil levi breg Soče odrezan od matičnega ozemlja. Ko so leta 1813 Francozi pri umiku iz naših krajev porušili kanalski ljenje. življenj, predvsem med otroci, je vlada proti njim propagirala- cep mnogo terjale Goriškem na tudi so ki koz, črnih epidemij Zaradi njem. pri dobiti da njihovejih se in cene,– ki številu po 109 – knjige vse katalog izdal 1842 leta in posredništvo knjigarniško vrste neke osnoval je dal natisniti še druge prosvetne in cerkvene pesmi. Okrog leta 1840 instrumentom, ki ga niimel,jevnašalcepivo karstrni. instrumentom, kiga primernim s Namesto delu. temuposvetil vnemo veliko z sam kar večkratRočinju v in Banjšicah na je se srcu, pri ljudstva dobrobit

Marušič, 2000. Marušič, Prav 85. tam, Slomšek, 1848, 84. naslednje letocepilinajvečje število otrok proti črnimkozam. N.a.,1806. Leta 1806 jevladacelorazpisala nagrade, kijihbopodelilazdravnikom, kisovobdobju odjunija1806 dojunija [Levec], 1873, 3–22; Slomšek,1848, 83, 87. 27 28 Stanič ni bil ne zdravnik ne ranocelnik, a ker mu je bila je mu ker a ranocelnik, ne zdravnik ne bil ni Stanič , v katerem je navedel je katerem v slovenze , sa bukvize vrednePerporozhenja 30 26 29 Pozneje je - venskem prevodu glasijo: slo- Slomškovem v se ki cesarja, za verzi stu čez Sočo. Svojo prošnjo je podkrepil z mo- zidanega novega gradnjo z zaslužek omogoči stradajočim naj prosil in dolini Soški v prebivalstva razmere življenjske krajev. V dopisu za vlado je opisal obupne sosednjih iz kmetom tudi temveč njcem, Ročisamo - ne zaslužek in delo preskrbel je tega Poleg najedli. pošteno njem pri Enkrat na teden so se lahko najbolj ubogi preživeti. pomagal ljudem je Stanič du. - gla od umirali travoter celo jedli in hali ku- so Ljudje lakota. velika vladala 1817 1816– letih v je pridelke.Zato vse uničili 32 poletja«, brez »leto kot anale v zašlo je ki 1816, letu v so mraz in slana Moča, 31

»Uns drücktNoth, Slomšek, 1848, 86. njegovimi posledicamijeumrločez 70.000 ljudi.Oppenheimer, 2003. spremembo klime. Temperatura nekaj jepadlaza stopinj. inza Priizbruhu se sčasomarazširili poSeverni AmerikiinEvropi. Povzročili soglobalno ro pažveplovega dioksida inaerosolov, kisokot oblakiprekrili nebo in Sumbawa, jeizvrgel vatmosfero ogromne količine pepela,vstratosfe- Ko vulkan 1815izbruhnil Tambora jeaprilaleta naindonezijskem otoku Franz! gibBrod: Schneller Tod!« Sonst oGott!– Franc, dajtekruha! Hitra bosmert.« »Sila nasstiska, Če ne, oBog!– 32 31

39 Tatjana Peterlin Neumaier 40 Univerza v Novi Gorici časopisu Kmetijske in rokodelske novice (Kmetijske in rokodelske novice, letnik1, številka 3, dlib.si) Pesem izStaničeve pesniške zbirke Pesme 1838), kmeteinomladeljudi (izdane leta za objavljena v največjih težav injihobvaroval smrtiodlakote. iz pomagal je jim ki zaslužek, našli mostu gradnji pri so Domačini mostu. gradnjo napovedala in uslišala prošnjo njegovo je Vlada 34 33 udejstvoval.aktivno življenja svojega konca do odbornik kot je se njej V kmetijstvu. v izkušnjami veliko z kanonika stolnega Staniča, člana za sprejela 1822 leta ta je družbe, kmetijske Goriške ustanovljene 1765 leta namen osrednji slednje bilo je Ker nadškofije. neposredno gospodarstva tudi in kmetov njegovega stanja gmotnega Namen izboljšanje bilo pridelka. je dela večjega in kakovostnega privedli bi bolj naj do ki nasvetom, njegovim sledili in poslušali so da cepljenje kmete, prepričal je laže veliko je zgledom lastnim Z drevja. to sadnega poplemenitenje, in živinorejo hlevsko umnejšo nove kmetijske pripomočke, načrtno gojenje njiv in nove poljščine, uvajal je kmetovanju, v napredek in izboljšanje za prizadeval si je Ker živino. lastno tudi je Imel Ročinju. v najeto imel je jo ki svojo, in župnije, lasti v bila je ki zemljo, je Obdelovalpreživetje. nujno potrebno, kajti duhovnikova plača pogosto ni zadostovala za svetovalec svojim faranom, temveč je tudi sam kmetoval. To je bilo kmetijski in pastir dušni le bil Ročinjuni v Stanič in Banjšicah Na pet od njih predlagal za člane. Svojo prošnjo je ta visoki predstavnik 1845 izobražence,leta in je judovskeposestnike goriške premožne namenom. Ker je bil njenim prepričan, da bi bilo koristno vključiti v delo družbe tudi in družbi prid v lahko bili bi ki predloge, in

Levec, 1873, 15–16. Devetak, 1988, 449. [Levec], 1873, 16–18. 34 Podpiral in zavzemal se je za vse dejavnosti vse za je se zavzemal in Podpiral 33 41 Tatjana Peterlin Neumaier 42 Univerza v Novi Gorici fašizma. Glavnica je še obstajala, aobresti nisoveč izplačevali. Staničevih ustanov spremenili statute in jih so prilagodili zahtevam 1931 prihajajočega Leta fundacije. ustrezne iz znesek izplačala zadnjič sorodnikov podporo za ustanova Staničeva 1920 leta je da le, vemo koliko vemo, ne učencev je tekom let dobilo podporo in iz nagrade Staničevih ustanov, Žal goldinarjev. 550 pa Banjšicah na in Ročinju Kanalu, v šolah ljudskih in normalki goriški v učencev najmlajših in dveh najboljših nagrado za fundaciji ter goldinarjev 600 Banjšicah na in knjig šolskih pripomočkov za revne nakup učence v trivialkah v Kanalu, za Ročinju in fundaciji goldinarjev, 2000 namenil je Tomaža brata svojega potomca moškega najstarejšega podporo letno za in sorodnikovsvojih šolanje za štipendijo glavnice.za del velikFundaciji namenil jim in mladih šolanje za ustanove dobrodelne tri ustanovil Stanič je 1844 Leta premoženje. lepo kar ustvaril leti z je si nalagal, od uspešno je je jih ki mu prihranki, S gospodaril, denarja. nekaj ostalo dobro vedno dohodkov in živel skromno zelo Stanič je Ker vera, temveč gospodarski napredek. ni družbe Kmetijske namen da izjavo, z podprl cerkve katoliške 37 36 35 APG. upravljanje goriške gluhonemnice. Ko mu je leta 1836 deželna vla- ustanovitev,in tudi organizacija bila je zasluga izredna Staničeva SKRBNIK GLUHONEMIH

[Levec], 1873, 26–31. Uršič, 2009. Valentinčič, 2009, 257–275. 37 35 Njegov predlog ni bil sprejet. 36 jev.narodnosti,živelevseh sprejemalaso gojence je Brezki razlike goldinar 2150 podporo letno odobril Ferdinand cesar je mu ko privatnih darov. Njen dokončen obstoj je bil zagotovljen leta 1842, iz zgolj zagotovljeno bilo je delovanje njeno poslopju, najetem v plačeval 25 goldinarjev. Gluhonemnica je začela delovati leta 1840 Stanič sam, ki je podaril in 500 se goldinarjev obvezal, da bo letno in Lušin nadškof bila sta dobrotnika največja a dobil, tudi jo in podporo finančno za prosil konzistorija imenu v Stanič je žnicah okro- številnih V internat. in poslopje učno za denar še preskrbeti treba bilo je gluhonemih, nekaj poučevala nagiba lastnega iz že sta ki Kanalu, v Tomana Valentina in Gorici v Pagona Antona učitelja, dva našel le končno je Ko gluhonemi. sporazumevajo se katerimi s kretenj, uka ustrašila je se večina a učitelje, ustrezne ti iska začel je vnemo izredno Z beračenjem. z le preživljali odrasli kot lahko se so poklica, koli kakršnega naučiti možnosti imeli niso zaostale.Kerumsko se za vredne,ne manj če duševno za smatrali že ni prej posvetil vzgoji in izobrazbi ubogih otrok, se gluhonemih ki so jih da je, Obžaloval življenjem. z šele ugasnil bo ki ogenj, prsih njegovih v vžgal sirot ubogih Oče usmiljeni je da izjavil, je ki Staniča, pretresel globoko je knjige Czechove Predgovor lotil. takoj 1835) nadškof (1781–1854, Lušina Ksaverija Franca škofa nad- podporo s in sporazumu v dela tega je se duhovnike, mlajše delu temu k privabi naj prošnjo, s (Nazorenpouk govora inmišljenja) naslovom z gluhonemih učevanju po- o Czecha Hermanna Franza knjige izvodov nekaj poslala da Versinnlichte Denk- und Sprachlehre und VersinnlichteDenk- - - 43 Tatjana Peterlin Neumaier 44 Univerza v Novi Gorici objavil vljubljanskem časopisu gluhonemimi na Sveto Goro, 24. junija z 1844. leta, ki ga romanjeje opisal in njegovo je znano Najbolj okolico. daljno in bližnjo v presenetilmajhnimi pozornostmi in razveselil, med drugim z izleti srečen in znova mlad, včasih celo otročji. Užival je, če jih je lahko z bil je njimi Med čas.prostisvojves gluhonemim posvetil je Stanič preselili vVidem, aposlopješevedno stoji. gojence njene in zaprli jo so ko 1986, leta do vse let, 146 lovalaje po ustanovitvi, je imela že 53 gojencev, 34 dečkov in 19 deklic. De- dobila lastno poslopje na Via Seminario. Leta 1847, torej sedem let gluhonemnica goriška je 1845 Leta centra). Kliničnega del danes je gluhonemnice poslopju nekdanjem (v takrat kot mestu drugem na in poslopju drugem v a danes, še deluje ki Ljubljani, v natom inter z gluhonemnica ustanovljena 1900 leta bila je honemnice - glu goriške odprtju po let 60 Šele deklice. samo sprejemala je pa ki internatom, z gluhonemnico odprle Šmihelu v Dame Notre de sestre šolske Uboge 1886 leta so pozneje let 46 Šele ozemlju. nem a Goriškem. na Prav tam. 39 Prav 38 vil celo izpit za poučevanje gluhonemih. Novembrapoučevanje za gluhonemih. postal izpit je celo 1846 vil napra – let 70 že star bil je takrat – 1844 leta je da otroki, temi s bil je Takorad gorah. in mladosti po hrepenenje ter življenja do razkril svojo dušo in srčno kulturo. Iz vejenjega ljubezen do otrok, Po mojem mnenju je v tem bolj kakor v katerem koli drugem spisu Stanig, 1844,Stanig, 185–186, 190–191. 38 ia e ra lhnmia a lvnkm etnič slovenskem na gluhonemnica prva je Bila Illyrisches Blatt Illyrisches . 39

- - - ZAVETNIK ŽIVALI umrl. 1847 aprila 29. krvavitev notranjih zaradi dvignil pretežek zidak – in je po nekaj dneh je menda – prevzdignil je se gluhonemnice vrtu na delu zidarskem Pri smrt. čakovana - nepri in nenadna prekrižala je mu načrt Ta življenja. svojega leta zadnja preživel tam bi da gluhonemnico, v preseliti se in nadzornika šolskega funkcijo oddati raval name- je časa, več še posvetil varovancem svojim lahko bi Da gluhonemnice. vodja 41 40 v začetku leta 1845 dobil v roke letno poročilo Italije.Stanič Kodanašnje ozemljuje na štvo prvodru- tudi tako Italiji, v leži Gorica danes ker avstrijskiin, v monarhiji vrste prvote bilo je Todruštvo ozemlju. etničnem slovenskem na živali mučenju proti društvo prvo še novil usta- starosti, letu 73. v 1846, leta je Stanič tem je gluhonemnici zapustil 1100 gld. 1100 zapustil gluhonemnici je tem V kodicil. dolg strani nekaj svojioporokiše pomembnega človeka.pomembnega izjemno izgubila Goriška je njegovosmrtjo

ASGO. Peterlin Neumaier, 2002a.

Dva dni pred smrtjo je uspel dodati uspel je smrtjo pred dni Dva 41 40 Z 45 Tatjana Peterlin Neumaier 46 Univerza v Novi Gorici tako v Münchnu kot v Milanu in dal druge tiskati v Ljubljani knjižic poučnih število veliko nakupil je Stanič 1845). leta natis slovenščini v delo izvirno edino spisal Stojan Mihael je Pozaslugi Bleiweisovi vanj. vstop za vabila in društva delovanju o poročala sta bljani, urednik (1808–1881), Bleiweis dr.živinozdravnikJanez prijatelj zvesti njegov in društva sila na gonil- in duša dejanska kot Stanič zastonj. delili jih so ki spisi, društva izdajale oblasti. Za vzgojo ljudstva so bili potrebni poučni dine in s pomočjo novih zakonov in odredb. Slednje so na prošnjo Namen društva so skušali doseči z vzgojo ljudstva, predvsem mla- nasilja ne zločinov. ne več bo ne kateri v družbo, humano bolj ustvarili sčasoma način ta na in sočloveka do odnos njihov tudi izboljšali živalmi z ravnanju predvsemljudi, vzgojo z mladine,bodo da upali, ki humanemu bolj k lovne pogoje vprežne živine. Poleg tega so Stanič in njegovi somišljeni- de izboljšati in živine prevozklavne okrutni običajni takrat odpraviti prizadevalo društvo je si vrsti prvi V trpljenjem. nesmiselnim in nim leta, štelo že 600 članov, je bila zaščita nemočnih živali pred nepotreb - 1846. februarja 14. sestanku, ustanovnem na je ki društva, Namen zdela smiselna, takoj lotil, začel ustanavljati podobno društvo v Gorici. kot mož dejanj, ki ni dolgo premišljeval, temveč se je stvari, ki se mu je in vanj včlanil takoj je se protimučenjuživali,münchenskegadruštva Anton Füster,43 Anton Verein widerThierquälerei, 1846. 42 na Dunaju. na Kratke povesti spodobamivtreh jezikih. 43 Z nakupom brošur in lastno založniško dejavnostjozaložniško lastno brošurin nakupom Z , ki je dosegla štiri naklade (prvi naklade štiri dosegla je ki žival, do Miloserčnost v Lju- Kmetijskih inrokodelskih novicv 42 in in - svojega zbornika zbornika svojega številki prvi v že je se člane, številne pridobil zanj ter živali čenju proti društvo mu- podpiral finančno in idejno začetka vsega od že živali goriške nadškofije, z naslovom kanclerja Urdiha, Antona prispevek objavila 1846 leto za ledarju Pomoč je prišla tudi od Goriške kmetijske družbe, ki je v svojem ko- ravnanja zživalmi. boljšega nujnosti o nje, izven in nadškofiji goriški v živele so ki narodnosti, vse prepričati in doseči hotelo je če potrebne,nujno bile so ki slovenščini,italijanščini, jezikih, trehin v nemščini žice – izdalo je čez 13.000 brošur – je imelo društvo na razpolago knji- Lastnika goriške tovarne sladkorja, Hektorja Ritterja pl. Záhonija, Záhonija, pl. Ritterja Hektorja sladkorja, tovarne goriške Lastnika Goro. Sveto pod Solkanom nad stalo korito eno je da je, Znano li. klavne in vprežne živine, a nekatera so zlobni ljudje enostavno ukrad- napajanje za korita postaviti mestih več na stroške lastne na dal zdaj je – volih vpreženih po udrihali vozovepreobložilineusmiljeno so in če voznike, grajal ostro in konje podkoval je lastnoročno – živino z nič, ki se je že kot vikar v Ročinju zavzemal za bolj humano ravnanje temveč tudi večinoma nezdravo, kar so potrdili zdravniški izvidi. Sta- kakovosti slabe samo klavnico,ne v dostavili mrtvo celo včasih in no ki je med prevozom niso ne napajali ne in krmili ki so jo ranjeno, bol- živine,meso bilo je Zato tlak. in kolesa ob glavamiz udarjali in viseli no so teleta in ovce kot hlode nametali na vozove, s katerih so pogosto V tistih časih je klavna živina pri prevozu velike trpela muke. Običaj- zavzemal doživali. zavečjo obzirnost ). Tudi poznejši lavantinski škof Anton Martin Slomšek, ki je ki Slomšek, Martin Anton Tudiškof lavantinski). poznejši Drobtince za leto 1846 v spisu v 1846 leto za Sul maltrattamenti delle bestie ( Postave za ptičji lov ptičji za Postave O mučenju

47 Tatjana Peterlin Neumaier 48 Univerza v Novi Gorici upravnega odbora münchenskega društva proti mučenju živali slikar gov portret, je leta ki 1846 ga na svojem obisku v Gorici narisal član Nje Evropi. vsej po temveč doma, samo ne cenili in poznali dobro ga so leti zgodovine.170. goriške večkot preddel A bil bi ne da kot bilo, ni nikoli ga da kot je,Videti ljudi. med delilo izvodih tisočih v društvo je jih ki publikacij, od nobene knjižnicah v živali, mučenju proti društvu Staničevem o sledov nobenih najdemo ne Trstu v ne Gorici v ne Danes animali. degli Triestinamaltrattamento il contro ustanovljeno1852 leta Tržaško društvoproti mučenju Società živali prevzelonjegovoGoriškem je na pozneje delo let nekaj Šele on. kot energije in stvar,dobročasa pripravljen za posvetititoliko bil ji bi ki je počasi zaspalo. Nikogar ni bilo, ki bi se z enako vnemo kot on gnal silo,zavetnikaslednje svojegadruštvosvojogonilno izgubile in njim z so Živali smrt. prekinila nenadoma starosti letu riinsedemdesetem vo komaj dveletno predano delovanje v prid trpinčenih živali je v šti- pešno, če bi imelo za uresničitev svojih namenov več časa. A Staniče us- bolj društvo bilo bi Mogoče ustvariti. uspelo ni družbe humane živali. Poučni spisi niso postali predpisana šolska berila, boljše in bolj odpravitimučenja uspelo ni njegovimsomišljenikom in Staniču Žal torej višje cene invečji dobiček. gotovo so si od bolj prevozahumanega obetali zdravo in boljše meso, Čisto živino. klavno s ravnanje nečloveško odpravijo da namenom, društvoz Trst.v v včlanili namrečživino važaliTržaškise so mesarji pre so kmetje,ki in mesarji gotovotržaški pa večino mesarji, goriški dobili verjetno jih so Tolmincem,nekaj podaril voz tak en je Stanič stala. prosto živina lahko je katerih na vzoru, münchenskem po zov vo- transportnih gradnjo financiral mož bogat kot je da pridobil, je - - - enaki pred Stvarnikom. Furlane,za in Nemce, Italijane kajti božja vsisobilizanj bitjaintorej predanostjo vsenarodnosti, za kisoživele naGoriškem, torej tudi velike zasluge. Nikakor Slovence, ni skrbel samoza marveč zenako ga spomnitudiGorica,kajtinjoinnjenoprebivalstvo za sijepridobil Linzu, Hannovru, Frankfurtu itd. živali v prostorih društev proti mučenju živali v Parizu, na Dunaju, v zavetnikovzaslužnih drugih portreti s skupaj visel je Gail, Wilhelm 44 park vspominžrtvam 1. svetovne vojne. nagrobne ploščeže dolgoniveč. starega Namestu pokopališča je Tudi samemnividnegaznamenja.Njegovega oStaniču groba in ZAKLJUČEK Rosa, 1996, 109. 44 Prav bisemizdelo, dase 49 Tatjana Peterlin Neumaier Renato Podbersič JUDOVSKI INTELEKTUALCI V GORICI časnikarstva inmladegafilozofa Michelstaedterja. Carla jezikoslovca G. I.Ascolija,Carolino CoenLuzzatto, utemeljiteljicoitalijanskega ženskega tualci, kisozaznamovali obSočinarazličnihpodročjih. mesto Velja izpostaviti predvsem in družineReggio sredi 19. stoletja.Omenjenimsosepridružilištevilni judovski intelek vsem naverskem področju, predvsem pripadnike družineGentilliobkoncu 18. stoletja Med judovskimi intelektualcinaGoriškem velja izpostaviti tako rabine, kisodelovali pred- med njimijesvoje počivališče zadnje našelnajudovskem pokopališču vRožni Dolini. krajev. pajedelovalo Vmestu tudinekaj znamenitihjudovskih intelektualcev, marsikdo po številčnosti, ampakzaradivpliva vvsakdanjem, predvsem gospodarskem življenjuteh ). Goriška PiccolaGerusalemme judovska (ital. ma »maliJeruzalem« skupnost niizstopala Včasih ob se Soči je (it.Gerusalemme o sull‘Isonzo)Gorici širil glas, da je Jeruzalem oziro- IZVLEČEK: journalism andyoung Michelstaedter. philosopherCarlo ticular, linguistGraziadio I.Ascoli,Carolina CoenLuzzatto, founder women's ofItalian mark in the town along the Isonzo River in different areas. It is mentioning,in par worth take centre place. Thementionedwere joinedby many Jewishtheir intellectuals,wholeft family andtheReggio attheendof18thcentury family inthemid-19th should century of rabbis, whoworked mainlyintheologicalfields.Especiallythemembers oftheGentilli Among theJewish intellectualsintheGoriziaregion, we have tostress theimportance their lastresting placeattheJewish inRožna cemetery Nova Dolinanear Gorica. In Goriziathere alsousedtobesomefamous Jewish intellectuals,many ofwhomfound pact oneveryday life inthecitythanduetotheir numericalpresence. Gerusalemmesull’Isonzo).(ital. ThelocalJewish communitystoodoutmore dueitsim- There usedtobewidespread ofGorizia/Gorica talk beingJerusalemontheIsonzo river ABSTRACT: Reggio, filozof Michelstaedter. Carlo KLJUČNE BESEDE:JudjenaGoriškem, intelektualcinaGoriškem, judovski intelektualci,rabin Isacco philosopher Carlo Michelstaedter philosopher Carlo KEY WORDS: Jews inGorizia,intellectualstheGoriziaarea, Jewish intellectuals,rabbi IsaccoReggio, - - 51 Renato Podbersič 52 Univerza v Novi Gorici ). Piccola Gerusalemme (it. Soči ob lem Jeruzaje - da glas, širil Gorici o je se judovske.Včasih tudi in nemške furlanske, italijanske, slovenske, vplivi z bogatila je se kultura mača narodov.Do- različnih prepihu na živeli vedno so Gorice Prebivalci JUDOVSKI INTELEKTUALCI VGORICI Renato Podbersič 1 Gorici ni več. Zaradi maloštevilnosti se je leta 1969 združila s tržaško. po drugi svetovni vojni si ni več opomogla. Danes judovske skupnosti v 1943, jeseni nacisti uničili povsem praktično so Gorici v skupnost sko Evropo.Judovvzhodno in srednjo - v vpetost stoletno izgubljati začeli Judje goriški Italije Kraljevine prihodom s so ko vojni, svetovni prvi po zgodile se so spremembe Pomembne deželi. v Jude vse pokrivali versko-upravno Gorice iz so d‘Isonzo), (Gradisca Soči ob Gradišču v tisto s združila skupnost goriška je se ko 1893, leta članov.Od tristo dobrih štela skupnost njihova je ko stoletja, 19. sredi živelo predniki našimi med je jih največ Še usmerjeni. sionistično in asimilirani tudi Judjekot verni tako sestavljali jo so ki skupnost, heterogeno za je Šlo krajev.naših življenju gospodarskem predvsem vsakdanjem, v vpliva zaradi ampak številčnosti, zaradi izstopala ni skupnost judovska nja Tukajš- deželi. njeni in Gorici pečat pomemben dajali so stoletja ga Dol- 1288. leto v sega pa omemba pisna njegovemprva ob nastanku, JUDJE V GORICI stava nosipomenljivnaslov sull‘Isonzo obSoči(Gerusalemme Jeruzalem ). V pritličjugoriške razstava stalna sinagogejeodprta ozgodovini indelovanju goriške judovske skupnosti; raz Gerusalemme sull‘Isonzo oziroma) Jeruzalem«Gerusalemme »mali (ital. 1 Goriški Judje so bili verjetno prisotni v mestu že mestu v prisotni verjetno bili Judjeso Goriški - prisotno sionistično gibanje, ki je svojo domovino videlo na Bližnjemna svojodomovinovidelo je gibanje, ki sionistično prisotno Judov, najstarejši v14.stoletje. nagrobnik sega 900 kot več pokopanih je kjer NoviGorici, pri RožniDolini v pališče poko- judovsko spominja pa skupnost goriško pomembno nekdaj Na 4 3 2 Dolini. Rožni v pokopališču skem judov- na našel počivališče zadnje svoje je njimi med cev, marsikdo intelektual - judovskih znamenitih nekaj tudi delovalo je pa Gorici V osem odstotkov je biloobrtnikov intrije odstotki učiteljev. se je skoraj 40 odstotkov goriških Judov še vedno ukvarjalo s trgovino, tudi v Gorici ohranila specifična poklicna struktura. Sredi 19. stoletja je Judese za omejitev poklicnih stoletnih Zaradi posli. denarnimi in denarjem z povezano bilo je pa prepovedano,največkrat kristjanom bilo je počnejo, da dovoljeno,Judom bilo je kar Tisto, ukvarjali. ko lah- se so katerimi s poklice,predpisovale jim so ki predpisi, vilnimi srednjemvekuV oblasti Judeso šte omejevalezemljes lastništvu pri žagi vSolkanu žagi leta Jelinčič Boeta, 2009;Jelinčič Boeta, 77–78; Podbersič, 2017, 90, 231. Altieri, 1985, 74–75. Altieri, 1985, 20–21; Cedarmas,1999, 236–237; Podbersič, 2017, 2–7, 62–63. sinagoga vGorici) 1942 (hrani: Muzej prisilnem deluna Goriški Judjena 4 Velja opozoriti na tudi v Gorici v tudi na Veljaopozoriti 2 3 - 53 Renato Podbersič 54 Univerza v Novi Gorici oblast initalijanski nacionalisti, zizgovorom, daizdajajodomovino. tudidružbo,kot italijansko v večjiasimilaciji k težili so ki tisti, jim so pa nasprotovali izobraženci, judovski mladi predvsem sodelovali so ji). Pri tovrstni propagandi, ki se je razmahnila po prvi svetovno vojni, stvu na pomembnejših družbenih področjih (v kulturi, religiji, tradici- vzhodu, v Palestini, zahtevalo pa je tudi povrnitev k izvornemu judov- 6 5 na Calabria Reggio mesta iz izvirala je Družina »Goričan«. kot pisoval (Isacco) Samuele Reggio (1784–1855), v svojih delih se je vedno znova pod- Prvopolovico zaznamovalnajbolj rabini goriškimi med stoletjaje 19. Izak na področju judovske glasbe. Gershon ben Mosè Gentilli, ki je že v zgodnji mladosti veljal za avtoriteto mesto posebno zaseda rabinov omenjenih Polegliteraturo. kabalistično znani judovski tiskarni Josepha Athiasa v Amsterdamu, kjer so tiskali v tudi deloval je Gorice, iz rodu po Berach), (ali Berak Abraham ben man Zal- Meshullam kabalo. s tudi ukvarjal je se Slednji Gentilli. Azriel) (ali rabinov,goriških Jacob (umrlGentilli Manasseh ben Hai Uzriel in 1749) več tudi izvira Gentilli družine Iz študijah. talmudskih v izkazali se so ki (hebr. Gentilli družine judovske pripadnikov več obeležilo letju sto- 18. judovskookolje.skromnoTakov dokaj Gorico sicer je presegali močno znanjem svojim s so nekateri Vsaj skupnosti. judovski tukajšnji v delovali so ki rabini, dajali intelektualcem goriškim so pečat Poseben RABINI V GORICI Grusovin, 2007, 23–24; Arčon 2007, 22. De Felice, 1993, 9–17. 6 Hefez), 5 ješivo (hebr. šolo, versko novoustanovljenojudovsko v učitelj kot 1783 leta Gorico v prišel je ki (1755–1841), Reggio Azriel Ben Vita Abraham Abram oče, IzakovFerraro. že preselilv je tekla se Gorico V za- je se zato Španci, izgnali stoletju 16. v jo so tam Od polotoka. Apeninskega jugu skrajnem 8 7 je za prvi sodobni rabinski seminar.rabinski sodobni prvi za je (it. gija kole rabinskega ustanovitelji med ga Najdemo službe. javne brez ostal je oblasti avstrijske novi ob- Ob Gorici. v liceju na geografije in dovine Francozi imenovali za profesorja leposlovja, zgo- ga so pa 1809 leta šoli, zasebni na poučeval je Izak Samuel Reggio začel leta 1803 v Trstu, kjer je pot poklicno Svojo slikanja. in risanja glasbe, tudi učil je se Zraven liceju. in gimnaziji goriški na pridobivalizobrazbo splošno Samuel,je Izak purga iz Gradišča ob Soči. ob Gradišča iz purga Mor Abrama rabina hčerko Malchino,Regino Poročilz 1841. je leta se smrti opravljaldo je bo služ- to Gorici, v rabin postal in študije binske ra- opravil je kjer Ferraro, v vrnil Abram je se Zatem 1798. leta smrti po nasledil rabin začasni kot Abram je ga ki (Hefez), Gentili Mose rabin Grusovin, 1991, 79–81; Malkiel, 2007, 137–140. Bolaffio, 1957, 209–211. ) v Padovi leta 1829. Šlo Šlo 1829. Padovileta v Rabbinico ) Collegio yeshivah ). Njegov mentor je bil goriški 7 Abramov edini sin, sin, edini Abramov 8 Leta 1846 1846 Leta - - 55 Renato Podbersič 56 Univerza v Novi Gorici predstavnika gibanjaHaskala predstavljalaReggio pomembna sta Izak sin in Abram Oče 1855. leta gia Italiji, ki so knjigo navdušeno sprejeli. Delo je izhajalo do smrti rabina Reg- praveJudombil je literaturi,pa religiji,zgodovininamenjeno morali, in v no pa je avtor uporabljal tudi hebrejsko pisavo. Almanah je vključeval raz- izhajal njegovalmanah izhajal je 1851–1855 Reggio.letoma pripravilrabin Med je jih tiste,ki predvsem Seitz tiskarna je od leta 1849 tiskala tudi judovske knjige, v prvem obdobju nih jezikov ter bibliotekarjem v goriškem bogoslovnem semenišču. Goriška vzhod- zavezein Stare profesorjem (1818–1883), Kociančičem Štefanom znanstvenos je družil se Gorici vzdevekV Mendelssohn. Moses italijanski tudi je ga se prijel Halleju, in Leipzigu v študije orientalske za Akademije član bil ReggioSamuelje Izak hebrejščino. Rabin uporabljalvečinoma je tem pri Evropi, po izobraženci judovskimi z dopisoval Velikoje kabali. si posvečaltudi zgodovinskerazpraveje znanstvenein judovstvu,se hkrati o pisal ter prevajalveliko je Reggio Rabin 1855. leta kolere zaradi smrti do opravljal je službo to Gorici, v rabina mestu na Abrama očeta nasledil je 10 9 nadaljeval je Bolaffio Giacomo Gorici. v rabinu nekdanjemu tilliju, Gen- Salomonu stricu pri Gorici v je se Izobraževal 1894. leta od jal 1937), zadnji domači rabin, vzgojen v Gorici. Službo rabina je opravl- Ob koncu 19. stoletja se je v Gorici uveljavil Giacomo Bolaffio (1857– Bolaffio, 1957, 207–209; Cusin, 1984, 76–83; Grusovin, 2007, 17–19. inprestopanjadružbo vkrščanstvo, predvsem zaradi lažjeganapredovanja lestvici. nadružbeni učenje inuporabo vvsakdanjem življenju.Pojavil sejeproces poskusa Judov stapljanja v(zahodno) evropsko Hebrejski jezik jedobilnov pomenvdiaspori,prestopil jemejesakralnosti, povečalo njegovo za sejezanimanje rabinskega judovstva. Trst jebilokrog 1800 leta označen kot enonajpomembnejših tovrstnih središč vEvropi. je vplivalo tudinajudovsko mišljenjeinorganiziranost, polegtegasejenaveliki preizkušnji znašlatudivloga Evropitudi naJudevzahodni tervmuslimanskihdeželah Severne Afrike inBližnjegavzhoda.Gibanjehaskala soočalo zmodernizacijo. Okrog 1770 leta širitimedJudivsrednji sejezačelo invzhodniEvropi terjevplivalo Na razvoj judovstva jemočnovplivalo tudijudovsko razsvetljenstvo aliHaskala Strenna israeliticaStrenna 9 oziroma judovskega razsvetljenstva. ,

pisan pretežno v italijanščini, del- italijanščini, v pretežno pisan (hebr. Haskalah), kijejudovstvo 10 v Gorico, kjerje umrl 1937. 28.januarja PoTorinuslužbovanja krajem. vrnil v zaključku čim je se 1935 aprila z doma- stike tesne ohranil G.Bolaffio je Torinu1903 v julija rabina TudiGorici. glavnegav judovskemesto mladine na svojipreselitvi po judovske vere v obdobju nagle sekularizacije in za ustrezen verski pouk poživitev za je si Prizadeval zapisano. dobro ostalo je Gorici v službe kjer je tudi dokončal študije. Njegovo obdobje pri opravljanju rabinske (it. Rimu v kolegiju rabinskem na pa 1892 izobraževanjeTrstuv rabinuTedeschiju,in rabinuMelliju pri letaod 12 11 Valdarno leta 1923. Italijo,v umrldelovalFaella je kraju v je pa vrnil je se ko 1922, leta do TamEgiptu. v PergolaAleksandriji Della v rabin rabina službo sprejel ki mu je v Gorici rodila dva sinova. V Gorici so ostali do leta 1910, ko je in šoli. Rabin Della Pergola se je poročil s tržaško Judinjo Alice Priester, sporazumevanjajezik tudi bila obred,je janski mestupa v italijanščina itali- uporabljali sinagogi goriški v so ker Italije, Kraljevine iz prihajal VodstvoFirencah. sprejelo,je čeprav je ga Gorici judovskev skupnosti izobraževanjuvdokončanem po takoj Gorico Pergolav Della prišel je nasprotovali.sionizmu so rabinov,evropskihki ortodoksnih mnenjem uveljavljenim tedaj s nasprotju v sionizma, italijanskega razvoju k val rabina Samuela Hirscha Marguliesa. Prav Margulies je odločno prispe poljskega učenec bil je kjer Firencah, v kolegiju rabinskem na je diral Štu - Firencah. v 1877 leta rodil je se ki Pergola, Della Raffaello rabin zaznamoval je vojno svetovno prvo pred skupnost judovsko Goriško Cedarmas, 1999, 72–73; Podbersič, 2017, 167–168. Cedarmas, 2000, 109–110. 12 11 ), Italiano), Rabbinico Collegio - 57 Renato Podbersič 58 Univerza v Novi Gorici njem od številnih italijanskih rabinov.italijanskih številnih od njem cenilo,je resenbil bi kulturenga naj skupnostiin ker človek zna- boljšim z jansko. V Gorici je ostal le do pomladi leta 1928. Vodstvo goriške judovske itali- tudi naučil je se pa kmalu madžarsko,hebrejsko, nemško, Govorilje binskem kolegiju v Berlinu in je veljal za poznavalcapriznanega Talmuda. rabin Isidor Kahan (1887–1961), rojen na Ogrskem. Izobraževal se je v ra- judovske skupnosti uspelo pripeljati novega rabina. To je postal ortodoksni no-pravne pripadnosti po prvi svetovni vojni je jeseni 1925 vodstvu goriške Ponegotovostiobdobju prvomed svetovno spremembidržavvojnoob in - 15 14 13 čilnih zaprvo polovico 19.stoletja inobarabinaizdružine Reggio. Poljske. Za kratek čas je Gorica spet pridobila žar judovskih študij, zna- iz Judje priseljeni predvsem prispevali so Gorici v ješive razmahu K njegovemusledili lahko poučevanju.so Gorico,da v priselili rabina ga zbirali judovski učenci, nekateri med njimi so se prav zaradi omenjene se so Eger. njega mestu Okrog madžarskem v ješive,šole, verske ljene uveljavutemeljitelja Schreiber,in - Sofer rabina priznanega za veljal je Simon oče,talmudistov, njegovdnjeveških Talmuda.proučevalcevŽe pisec, prav v Gorici se je začel posvečati pripravi kritičnih izdaj del sre dober izobražen, odlično je Bil Krfu. otoku na skupnosti v deloval je stare madžarske ortodoksne rabinske družine. Pred prihodom v Gorico iz rodu po judovstva, ortodoksnega pripadnik sicer (1897–1982), iber V Gorico je sredi marca 1928 prišel novi rabin Abraham Adolfo Schre vodstvu tamkajšnjega rabinskega kolegija. vodstvu rabinskega tamkajšnjega didaktičnem v nadaljeval delo upravo,je italijansko kjer pod Rodos,tedaj

Morpurgo, 1986, 200; Cedarmas, 1999, 82–85. Prav 17, busta tam, fasc. 71. AUCEI, fondo Attività dell'Unione Israelitiche finoal1933, delleComunità Italiane 12, busta fasc. 44. 13 Iz Gorice je rabin Kahan odšel na na odšel Kahan rabin je Gorice Iz 14 15 - - - uveljavljenem rabinskem kolegiju, pod vodstvom tura gibanje kulturno judovsko organizirati Že ob začetku 20. stoletja se je v Firencah začelo vPalestino.pristanišča emigrirala družina Schreiber je decembra 1939 iz tržaškega ne zaradi svoje krivde«. svoje zaradi ne seveda učitelja, nadarjenega in učenega najbolj izgubila tako bo Italija skupnosti. goriške stanja bo zgodilo zaradi »zelo žalostnega ekonomskega se kar Gorico, zapustiti Schreiber dr.Abraham mora da Rim, v sporočil obžalovanjem z 1936 tako je oskrboval Jude tudi v Opatiji. v tudi Judeoskrboval je tako prav skupnost, judovsko ortodoksno tamkajšnjo za skrbel je kjer Reko, na preselil družino z je ni več rabina. Rabin Schreiber imela lastnega se judovske skupnosti, zapustil mesto. Poslej Gorica krajevne potrebe za Gorici v nastavljen bil je ki ci pred drugo svetovnovojno.drugo pred ci Gori- v skupnosti judovske predsednik izvoljeni zadnjije Bil Schreiberjem. rabinom z odnose dobre ohranil je skupnosti, judovske goriške predsednik Morpurgo, Moise Donato Attilio 18 17 16 Italiane finoal 1933.Italiane Prav AUCEI, tam, fondo Attività dell’Unione Israelitiche delleComunità fasc.Prav 32E, 20, busta tam, mapa3211. fino al1933, 12, busta fasc. 68. AUCEI, fondo Attività dell'Unione Israelitiche delle Comunità Italiane , ki so ga podpirali študenti na tamkajšnjem tamkajšnjem na študenti podpirali ga so ki , 17 Tako je zadnji rabin, rabin, zadnji je Tako 16 Tako oktobra je 18 Celotna Celotna Pro Cul- 59 Renato Podbersič 60 Univerza v Novi Gorici 21 20 19 poučeval je ki fizik, poklicu po (1857–1921), Ascoli Moise rodiltudi je se ci deželi Marche, najdemo pa jih po celotnem Apeninskem polotoku. V Gori- v Piceno Ascoli kraja iz izvira Ascoli Družina Ascolija. Isaia Graziadia ca Med goriškimi Judi je potrebno še posebej izpostaviti priznanega jezikoslov- let. 30. začetku ob doseglo Višekdelovanjaje tradicija. ohranjala je se čimer zgodovine,s judovske temo na konference različne organizirane bile so Pogosto stih. skupno- judovskih posameznih v delovanja dvig ter dediščine kulturne in duhovnejudovske zaščito za prizadevalo je si Gibanje Marguliesa. rabina V.Reggiu. Abramu rabinu goriškem priljubljenem po poimenovali ga in šole dovske ju- prostorpovečan nekdanji obnovljenin odprli 1932 septembra začetku dov vGorici. PRIZNANI JEZIKOSLOVEC ASCOLI

Podbersič, 2017, 248. avgust 1932. AUCEI, fondo Attività dell’Unione Israelitiche finoal1933, delleComunità Italiane 21, busta fasc. 92, dopis30. Cedarmas, 1999, 72. 20 Kmalu je ta prostor postal središče kulturnega delovanja Judelovanja - kulturnega središče postal prostor ta je Kmalu 21

19 Odmev zasledimo tudi v Gorici, kjer so ob sinagogi na na sinagogi ob so kjer Gorici, v tudi zasledimo Odmev (foto: Renato Podbersič) Sinagoga vGorici pohvalil tudi priznanislovenski jezikoslovec dr. Fran Miklošič. javilsvoje prvo delo, ob- Graziadio je mladenič kot Še vodilarojena družino matiElena, Norsa. je zato mlad, zelo še Graziadio bil je ko umrl, je Ascoli Flaminio Leone Oče izobrazbo. dobro zelo omogočili Graziadiu mlademu so zato možna, pre bila je Družina 1829. julija 16. getu goriškem nekdanjem v rodil je se Jesaia,Elchanan hebrejščini v Ascoli, Isaia Graziadio Rimu. v Univerzi na 24 23 22 odpovedalzanikrno tujcem«. inhišne ključe potisnil vžep gospodarstvu pravičnemu prezaspan je se ker zategadelj, gotovo to in inostrancev od narodspoštovan malo »žalibog so da o menil, Slovencih Ascoli je Gabršček, Andrej politik in založnik goriški poroča Kot priznani jezikoslovec insenator Kraljevine Italije. je Bil judi. in kristjani enakopravnostimed sodelovanjuter po potrebo in nestrpnost versko na opozarja Jud kot pa zaključku V Goriškem. na Italijani in Slovenci med odnose zapletene in države avstrijske do stališče tudi obravnava delu v drugim Med Italijanom. prepustijo naj pa mesto dežele, goriške krajev drugih od katerega izberejo središče zavestItalijanov.goriških Slovencem svojeza si naj predlagal, Ascoli je narodno spodbuditi želel je Hkrati živijo. njej v Nemcev,ki in vencev je Gorica večinsko italijansko mesto, ki pa mora spoštovati pravice Slo - da zapisal, je Jasno 1848. nell‘Austriasperanzedel Veritàe concorde. lerante, delo znamenito napisal Ascoli G.I. je 1848 leta Že

Gabršček, 1932, 54. Marušič, 1976, 292–297; Salimbeni,1986, 41–48; Loricchio, 1991, 78. Loricchio, 1991, 77; Arčon, 2007, 52–53. Sull‘idioma friulano e sulla affinità con la lingua valaca lingua la con affinità sulla e friulanoSull‘idioma 23 Gorizia italiana, tol- 22 24 , kar je je kar , - 61 Renato Podbersič 62 Univerza v Novi Gorici tudi sproučevanjem ladinskihgovorov inkeltskih vplivov nanje. in Tržaškem, v Istri naj bi se nahajali Slovenci ali SlovencijerodceItaliji. v ali poznavanjajezikov.orientalskih in turškega podlagi tu- i. t. tudi omenja njih V na je jih Napisal 1861. in 1854 leti med nastala e linguistici, njegovadela poznana zelo so področjujezikoslovnem Na revijo ustanovil je Ascoli jezika. furlanskega proučevanje in razvoj tudi podpiral je pa strani drugi po zikoslovce, je italijanske številne na vplival je pomembno Italiji, združeni v študij jezikoslovnih začetnika za Velja etimologijo. in jeziki orientalskimi z slovnico, primerjalno s je se ukvarjal Milanu, v univerzi na poučeval je let štirideset kot Več Italije. Kraljevine državljanstvo sprejel 1862 letaG. je in Ascoli Milano I. v preselila Ascoli družina je se 1862 Leta prosil si je nekaj mesecev odloga, da uredi obveznosti in posle v Gorici. slovnicejezikov, rednivzhodnih profesorpostal in primerjalne iz- toda dekretom kraljevim s je kmalu Že akademiji. tamkajšnji na profesuro prevzame naj Italije, iz povabilo vladno prejel Ascoli je 1861 nuarja Ja- Kohen. Beatrice Fanny Judinjo tržaško s poročil je se 1852 Leta skupnost. judovsko goriško vodil 1853 in 1850 letoma med je Ascoli 25 21. januarja 1907 v Milanu, kjer je tudi pokopan. Zaradi njegovih zaslug van za senatorja Kraljevine Italije. G. I. Ascoli je zaradi zastoja srca umrl jevineItalije, kraljevims Ascoli bil dekretomje pa 1889 imeno- januarja vodilnemu protestantu Gorici. Leta v 1862 jesprejel državljanstvo Kral Zahony,von baronuRitterju industrialcu prodal je Gorici sicer v imetje Svoje vračal. več ni Milana iz se in družino veliko ustvaril je si Ascoli Marušič, 1976, 295. naj bi živeli na Beneškem, GoriškemživeliBeneškem, bi na naj Vindi Archivio glottologico italiano. glottologico Archivio Serblici. Ukvarjal se je Studi orientali Studi 25 - - Avstrijskem primorju. v prostora poseljenega Italijani z menovanju poi- toponomastičnem v vladala je ki zmedo, oz. Julijska krajina. S tem je poskušal odpraviti VeneziaGiulia toponima avtor tudi je Ascoli nekdanjem getu–Via Ascoli. v poimenovaleulico njem po oblasti mestne so 27 26 slavnejšega goriškega filozofa, ki po mnenju ne- posebej predstaviti Carla Michelstaedterja, naj- še velja intelektualci judovskimi goriškimi Med FILOZOF CARLO MICHELSTAEDTER

Marušič, 1976, 296–297; Arčon, 2007, 53. Salimbeni, 1986, 53–56; Loricchio, 1991, 85–86. danes ulicaAscoli danes Nekdanji geto (foto: Renato Podbersič) v Gorici, 27 26

63 Renato Podbersič 64 Univerza v Novi Gorici goriška iredentistka inčasnikarka. goreča Luzzatto, Coen Carolina bila je strani materini po teta Carlova je Carlo v svojih spisih vedno znova uporabljal kot simbol lažne varnosti. ugled užival meščani med in Gorici v društvih kulturnih italijanskih več v je zavarovalništvom,pa delovalz sicer znan predstavnik judovskega Oče reformizma. Albert se je ukvarjal Hessen. ni staedter izvira iz nemškega kraja Michelstaedt v pri pokraji- Darmstadtu povezavejudovskimaReggioz družinama Luzzatto.Michel in Družina Coen Luzzatto kot najmlajši od štirih otrok. Nanj so vplivale sorodstvene Emmi materi in Michelstaedterju Abramu Albertu očetu 1887 junija 3. Carlo Raimondo Michelstaedter, v hebrejščini Ghedalià Ram, se je rodil samomor. Ustrelil sejezrevolverjem. je namreč Michelstaedter na svojem domu na goriškem Travniku naredil persuasione e la retorica (it. retorika« in »Prepričanje delo diplomsko zaključil je ko dan, Na govenjegovausoda. občudovalce raziskovalcežalostna vednobega in še Nje stoletja. 20. filozofe italijanske najpomembnejše med spada katerih 29 28 je s karikaturami zabaval sošolce. V zadnjih letih gimnazijskega izobraže rici. Mladi Michelstaedter v šoli ni blestel, uspešnejši je bil le pri risanju in vencev, predvsem med izobraževanjem v državni nemški gimnaziji v Go- dentistično gibanje, kar je vplivalo tudi na Carla in njegov odnos do Slo ire podpirala je in usmerjena liberalno bila je Michelstaedter Družina

Gallarotti, 1991, 87; Arbo, 1997, 5–6. Gallarotti, 1991, 88; Kosovel, 2015, 35–36. Očetov ded je bil znani goriški rabin Isacco SamueleReggio,Isacco rabin goriški znani bil Očetovje ded ), v katerem je kritiziral meščansko moderno družbo, 29 Prav zavarovalništvo je tema, ki jo ki zavarovalništvotema, Prav je . 28 La - - - - - pohodništvo. Pogosto soseodpravili naizletevgoriškookolico. tencialnih problemih sta trojico prijateljev navduševala tudi planinstvo in eksis o diskutiranja in knjig filozofskih branja navdušenega Poleg erja. Schopenhau- in filozofe starogrške predvsem Tamprebirali Gorici. so v podstrešni sobi domovanja družine Paternolli na Travniku, v glavnem trgu ur so preživeli Mnogo nerazdružljiva. je postala Trojica filozofijo. s spoznal tudi ga in Carla na vplival pomembno introvertiranostjo z in ki sta bila leto mlajša od njega. Predvsem slednji je s svojim pesimizmom Mreuletom, Enricom in Paternollijem Ninom z spoprijateljil je se vanja 31 30 izkoreninjenja nasiljasspremembo družbe. Cerkev, ki naj bi pozabila na Kristusa, kot socializem, ki se je napajal v utvari tako kritiziral istočasno je in družbe ruske od ločil je se ker Kristusu, sledilca pravega videl Carlo je njem Tolstoja.LevaV pisatelja ruskega in literaturo diju, poleg tega je tudi ponovno začel slikati, intenzivno študirati kabalistično štu- pri zamudo vso je Nadomestil Ibsena. in Nietzscheja Schopenhauerja, se je v intenzivno delo. Na njegovo literarno ustvarjanje so vplivala zlasti dela samomor.dila prijateljevopori Ob Carluje prebroditiuspelo težave vrgel in nare je Kmalu njega. od starejša let nekaj bila je ki Baraden, Nadjo rantko emig- rusko z razmerje strastno v je se Firencah.filozofske Zapletel v študije za inštitut na vpisal je se 1905 Leta vrenja. kulturnega italijanskega središče takrat bile so ki Firence, pritegnile ga so posebej potoval, je Raje obiskoval. mu uspehu se je vpisal na študij matematike na Dunaju, vendar predavanj ni Carlo je želel študirati slikarstvo, a oče mu tega ni dopustil. Kljub povprečne

Arbo, 1997, 7–9; Sanò, 2011, 32–33; Kosovel, 2015, 31. Bozzi, 1966, 5–11; Kosovel, 2015, 22. 31 30 - - - 65 Renato Podbersič 66 Univerza v Novi Gorici jo, kjer seje preživljal zlovom nadivje konje. malomeščanskemu svetu, zato se je na skrivaj odselil v argentinsko Patagoni- izguba, tokrat odhod iskrenega prijatelja Enrica Mreuleta, ki se je želel upreti sati diplomo s trdnim namenom, da jo v letu dni dokonča. Spet ga je doletela pi- je rojstnoZačelGorico. v vrnil se in Firence zapustil dokončno je izpitih brata Gina, ki je v New Yorku najverjetneje naredil samomor. Po opravljenih Carlo Michelstaedter je nov šok doživel 1909, februarja ko je izvedel za smrt 33 32 Judov. srednjeevropskih zgodbo žalostno pooseblja Emma mati Carlova Posebejpreizkušnje. bridke čakale novemstoletju v so bogastvo, in ugled la obkroža- stoletje 20. v 19. iz prelomu na jo sta Michelstaedter,ki Družino stanovanju. inumetniških del. Zapustil je bogato zbirko literarnih domačem v ustrelil je se 1910, oktobra 17. materjo, z prepiru Podiplome. zaključku skorajšnjem o obvestilo je njem V Firencah. v univerze tajništvo v 1910, oktobra 5. Carloposlal Michelstaedterje pismo Svojezadnje mora. morom sta si izmenjala več čustvenih pisem. V njih ni slutiti napovedi samo- samo- tragičnim predtednov nekaj Le Carla. sina počutje skrbelo zelo je jo ki materi, pri našel je spodbudo in Razumevanje osamljenega. počutil je se gi, v kateri je kritiziral sodobno meščansko družbo. Kljub intenzivnemu delu pomembne teze o prepričanju, ki so vsebovane tudi v njegovi diplomski nalo- vse podaja slednji čemer pri Enricom, in Ninom prijateljema dvema med delu zlasti posvečal je Polegse slikal. precejdiplome tudi pa vmes pesmi, sestavkein še Carlo Michelstaedter je v zadnjih mesecih pred smrtjo veliko pisal, tudi kraj-

Arbo, 1997, 85–86; Kosovel, 2015, 32–33. Arbo, 1997, 122; Sanò, 2011, 32–33; Kosovel, 2015, 24–25. (it. zdravju o Dialog ). Gre za filozofski pogovor filozofski za Gre salute). della Dialogo 32 33 nega filozofa.nega prizna- brata, mlajšega za zanimanja obuditvi in bratovezapuščine ostankov zbiranju k prispevala veliko pozneje je Michelstaedter Paula Prav no. svetovnovojdrugo - preživelatudi je kjer Švico, v je se Poročilapovezan. zelo bil je katero s Carla, od starejša leti dvePaula, le preživela je vojno no svetov- Drugo let. 89 bila je stara Judi, goriškimi med taborišč koncentracijskih žrtev najstarejšo veljaza Michelstaedter umrli.Emma obe sta kjer Auschwitz, v odpeljana Eldo hčerko s skupaj bila je Judov,1943, preganjanja decembra cističnega na- in vojne svetovne druge vihre Sredi Alberto. mož njen umrl je 1929 Leta Carlo. sin najmlajši tudi življenje vzel dan rojstni njen na je si zneje York.New v po- Leto emigriral letih osemnajstih pri že je ki Gino, brat starejši let deset Carla od otrok, najstarejši njen umrl 1909 leta je Najprej 34 (Biblioteca knjižnici mestni goriški poklonila bratovepreostale tudi zbrala je stvaritvejih in Paula, vrnila Gorico v vojni po je se Ko bilo. izgu- je se pa stvari precej prijatelji, in sedje - so rešiti uspeli nekaj svetovnoso vojnodrugo Med Gorici. v stanovanju njihovem v ostala je Michelstaedterja Carla zapuščina Bogata

Kosovel, 2015, 25. 34 67 Renato Podbersič 68 Univerza v Novi Gorici Rožni DolinipriNovi Gorici. v pokopališču judovskem na pokopan je Michelstaedter Carlo terju. Michelstaed- Carlu posvečenih del, 200 čez in zabeležkami njegovimi z knjig risb,7 in albumovskic 14 del,likovnih 70 Carlovihpisem, 200 Statale Isontina). Tam danes hranijo ostanke njegove bogate zapuščine: 35 po je se Goriškem na prvimi Med življenja. konca do invalid ostal je rane vojne vojno.Zaradi pred že iredentist in nacionalist italijanski prepričan ter jen v Gorici leta 1895. Bil je bratranec goriškega filozofa C. Michelstaedterja prostoru,JaakovLino Enrico zasedel mesto posebno je Rocca,Biniamin ro - Med goriškimi judovskimi intelektualci, ki so se uveljavili v širšem italijanskem IREDENTIST ENRICO ROCCA Gallarotti, 1991, 100–102. (foto: NikObid) vGoriciMichelstaedterja Kip filozofa Carla 35

politično kritiko rasističnega preganjanja in italijanskega vstopa vvojno. preganjanja initalijanskega politično kritikorasističnega naredil samomor. Zapustil je svoj dnevnik, v katerem je poudaril moralno in 1944 julija 20. je Rim osvobojeni v prihodu po Kmalu Neaplju. v radiu na oddajah političnih pri sodeloval in gibanju protifašističnemu priključil je se 1943 Leta kritik. gledališki kot znan bil je predvsem poklic, svoj opravljal in pisatelj. Kljub fašističnim rasnim zakonom iz leta 1938 je skoraj neovirano to), pozneje se je distanciral od fašističnega gibanja in se preživljal kot časnikar koncu prve svetovne vojne vključil med borbene fašije (it. 37 36 najbolj komedije, tudi pisala, Velikoje otroke. tri sta Imela Coenom. Luzzattom Girolamom z poroki po 1856 leta preselila je se Gorico V rolina Sabbadini v pobožni judovski sefardski družini leta 1837 v Trstu. Ca- kot rodila je se Luzzatto,ki Coen Carolina izstopala je njimi Med Pavia. BettyPavia jebilaznana učiteljica jezikov. Elisa in Luzzatto BenvenutaRichetti,Coen Consola Luzzatto,Cornelia Judinje:naslednje in stoletja Brunetta polovici19. drugi v bile so ljicami učite goriškimi Med Luzzato.Carolina in Senigaglia Licia imeli Gorici v vlogo pomembno sta njimi med poglede, svoje prinesle so seboj S je. preselilo iz Trsta, ki je bil takrat naprednejše in do žensk prijaznejše okol- predstavljaleprebivalstvase gospodinje.so za JudinjPrecej mesto v je se ki so se vedno pogosteje dejavno vključevale v javno življenje. Ob popisih Judinj,goriških položaj tudi spreminjal je se polovici stoletja drugi 19. V GORIŠKE JUDOVSKE INTELEKTUALKE

Claricini, 1872, 420. Podbersič, 2017, 221;Cedarmas, 1999, 51. 37 Fasci di combattimen- 36 - 69 Renato Podbersič 70 Univerza v Novi Gorici tem iskati njendokončniobrat, postalajenamreč goreča iredentistka. italijanski vodilni položaj v Avstrijskem primorju. Verjetno je treba tudi v Slovenci preraslo v strah, da s svojo razvejano dejavnostjo lahko ogrozijo hebrejščinejudovstva.in zrelihnjenih V navdušenjezačetno je letih nad poznavalca odličnega kot spoštovala ga ter Kociančičem Štefanom jem profesor bogoslovnim z je si Dopisovala Sloga. društvo politično vajala na Goriškem ni poznala boja med liberalci in katoličani. Kot zgled je na- pravice,časopisovizdajanje slovenščiniv njihovoter politiko, ki slogaško V mladih letih je občudovala Slovence in njihovo zavzemanje za narodne je ustanovila še nekaj časopisov, kipasoizhajalimalo časa. 1883L‘Isonzo.dnevnika urednicaleta bila Do je 1880 in 1878 letoma Piccolo, La giovane Trieste, La Patria del Friuli in Pagine Friulane. Med pa je poznana kot časnikarka in urednica. Bila je dopisnica časopisov Il 40 39 38 italijanska Gorica,vedno znova italijanskostmesta. jepoudarjala bila je ideal Njen Italijanom. proti boj za orodje avstrijsko samo bili bi naj ki Slovencem, proti nastopala ostro ter nastop skupni janov,njihov Itali pravice za je se Zavzemala duhu. istem v pisanem (1901–1914), skih stališč. Zato je Carolina kmalu ustanovila in vodila Corriere friulano protiavstrijskihprotisloveniredentističnih, in očitnih izražanja - zaradi la di Gorizia (1883–1899), ki pa je ga avstrijska oblast naposled prepoveda čas v letu 1880. Bolj poznana je postala kot urednica časopisa Il Corriere krajši le izhajala sta ki Raccoglitore), Il in (L‘Imparziale časopisov skih italijan goriških dveh ustanovitelji med bila je Luzzatto Coen Carolina

Bozzini LaStella,1995, 167–169. Gabršček, 1932, 317–318. Bozzini LaStella,1995, 155–158. 38 40 39 - - - - Pokopana je na judovskem pokopališču v Rožni Dolini pri Novi Gorici. prvekoncu ob svetovne vrnila vojne. 1919. Umrla januarja 24. doma, je je se Avstriji.Gorico v V Göllendorf taborišče v internacijo v odpeljana dejavnosti iredentistične svoje zaradi bila je vojno svetovno prvo Med Michelstaedterja. Carla filozofa goriškega znanega nečaka, svojega ke V svojih časopisih je Carolina Coen Luzzatto pogosto objavljala prispev- 41 dovskega prebivalstva inhkrati njihov poneslo glasširom poEvropi. sameznih obdobjihpreseglo sicerštevilčno šibkost tukajšnjega ju- Delovanje goriškihrabinov indrugihizobražencev vGoricijepo- alci pomembnozaznamovali pokrajino obspodnjemtoku reke Soče. njeni. Hkrati je potrebno priznati, da so tudi Judje in njihovi intelektu- dovinskega spominainpozneje iznjegapočasiskoraj povsem izri- bili, predvsem vslovenskem zgodovinopisju, potisnjenina rob zgo- območju nekdanje Julijske krajine, jeedenglavnih razlogov, daso Majhno število Judov, ki so po drugi svetovni vojni na mejnem ostali NAMESTO ZAKLJUČKA in urednici Carolini v Luzzato Spominska plošča časnikarki

Prav tam. Gorici (foto: NikObid) 41

71 Renato Podbersič

RODOLJUBI Z DEŽELE Stanko Granda ANTON BRECELJ, PRIMER GORIŠKEGA KATOLIŠKEGA IZOBRAŽENCA Stanko Granda ANTON BRECELJ, PRIMER GORIŠKEGA KATOLIŠKEGA IZOBRAŽENCA gotovo ninikoli sprejel. sina in zeta je prišel v stik tudi s komunističnim odporniškim gibanjem, ki pa ga idejno s Slovensko ljudsko stranko ohladilinbilmedustanovitelji njenefrakcije StaraSLS. Preko litičnih strank. Leta 1935 jezaradi jugoslovanske politike Slovenske ljudske stranke zveze nja. Vštevilnih pogledihjepresegal tedajvladajočenazore svoje stranke intudidrugihpo- 1923leta jevLjubljaniobravnaval socialnoproblematiko, zvidika zlasti družinskega življe- ni publicistvrevijah, napisaljetudištiriknjige. Napetemslovenskem katoliškem shodu V ljubljanskem obdobjujedeloval napodročju interneinotroške medicineterkot strokov poverjenik zdravstvo za insocialnoproblematiko priNarodni vladiSHSvLjubljani. Avstro-Ogrskelidnosti. Obzlomu jekot edennajuglednejšihslovenskih Goričanov postal in ponjejjenapore usmerilvzdravljenje njenihvsestranskihposledic, tudi otroške inva- čeval vakciji graditve socialnošibke družinskih hišza rojake. Medprvo svetovno vojno ideološko jasnoprofilirane goriške slovenske ljudske stranke, nazore papraktično uresni- obdobje. Vprvem jekot krščansko-socialnega pristaš gibanjasodeloval prioblikovanju V življenjuzdravnika, inpolitika publicista dr. AntonaBreclja ločimogoriško inljubljansko IZVLEČEK: Party, Christian-Social Movement, Social Affairs, NationalQuestion. Health, KEY WORDS: Brecelj Anton,Slovenes, Goricaregion, Slovene People's Party, theold Slovene People's resistance movement, which hehad,ofcourse, never accepted. Throughpolicies. hisson andson-in-law, withtheCommunist healsocameintocontact called OldSlovenian People’s Partyasresponse for Slovenian People's Partypro-Yugoslav andSloveneparty aswell. liberal parties In1935, oftheso heinstigatedestablishment sis onfamily life. Inmany respects, hisviews were more liberal thaninscopeofhisown to mostprominent speakers. Brecelj addressed withempha- socialissues in his speeches four books aswell. In1923, Slovene at thefifth meetinginLjubljana,hewas Catholic one internal andchildmedicinewrote relatedand mainlyhealth tomagazines articles During thesecondperiod,whenhelived inLjubljana,heasdoctorworked inthefieldof for andsocialissues. health became memberoftheSlovene nationalgovernment inLjubljanaasministerresponsible Yetcluding childhooddisabilities. inthewake ofthedissolutionAustro-Hungary, he During theFirst World War, hewas active asdoctor, i.e. treating in- variousissues, health goal tobuildaffordable family houses for socialunprivileged fellow Slovenians inGorica. ologically profiled Slovenian People's PartyinGoricaregion, buthewas alsopursuing the period, hewas asaChristian-Socialist politiciandriving force behindformation oftheide- divide intwo distinctive periods:theGoricaperiodandLjubljanaperiod. Inthefirst The life andthework ofdr. AntonBrecelj, adoctor, apublicistandpolitician,we can ABSTRACT: stranka, krščansko-socialno gibanje, sociala,zdravstvo, nacionalnovprašanje. KLJUČNE BESEDE:Brecelj Anton,Slovenci, Goriška, Slovenska ljudska stranka, staraSlovenska ljudska - 75 Stanko Granda 76 Univerza v Novi Gorici Zdravnik inpolitikdr. AntonBrecelj UVOD KATOLIŠKEGA IZOBRAŽENCA ANTON BRECELJ, PRIMERGORIŠKEGA Stanko Granda 1 kolegice prof. zgodovine Terezije Traven (1910–2005), posledica par gibanja, patudizatrjevanja predvojne komunistke, spomeničarke in s katerimi sem govoril, nekaterih drugih udeležencev partizanskega tragična najbibilapomnenjuštevilnih smrt krščanskih socialistov, svetovnima vojnama (17. 7. 1901, Horjul–2. 6. 1942, Ljubljana).Njegova ša Stanovnika, vodilnega krščanskega včasumedobema socialista Podpisanega jenavdušil kot dejaven krščanskidr. socialistintast Ale- žilo poglobljenoanalizo. vprašanje,zadnje - najboljznanipotomcimuvtemnisosledili,bizaslu lovanja medvojne SLS, kinas strokovno še posebno privlačijo. Zlasti čana. Njegovo življenjeindelorazgalja tudinekatere probleme de- sko politiko, znanost inkulturo, kot innenazadnje odličnegakatoli- številneočeta družine, katere pripadnikisozelo zaznamovali sloven- Janeza Evangelista Kreka, kot uglednega zdravnika inspoštovanega kot slovenskega politika goriškega porekla, kot učencain»sledilca« zgodovine konca 19. inprve polovice 20. stoletja.Velja gaizpostaviti – 22. 9. 1943, Ljubljana)jeenapomembnejšihosebnostislovenske predvidevam njegovo poznavanje. Bednarik,1976, 127–130. ne pavcelostnempogledu. Zatogavnadaljevanju vštevilnih pomembnih dejstvihnebompovzemal, ampak Primorski biografski leksikon jeonjemobjavil članek,kigabomogoče vprihodnostipreseči levtematskem, 1 (9. 6. 1875, Žapuže priŠturjah - tijskega obračunavanja skrščanskimi socialisti. 3 2 MarijanoBrecelj (8.6.1946,Ljubljana).igralko njegovoter vnukinjo,Ljubljana) 1989, 1. 8. – Gorica 1910, 4. (23. Breclja 1906, Gorica – 9. 9. 1986, Ljubljana) in nekdanjega politika, dr. Marijana 5. (6. dr.prof.Breclja akad. Bogdana ortopeda zdravnika,Titovega njega ni najbolj znan. Večina današnjih starejših ljudi ve za njuna sinova, nekda - osebno javnostislovenski širši v zdravnik, in politik goriški Brecelj, Anton SAMOPODOBA Poizkus skem neodgovorjeno. gibanju,ostaja Kako tosprejemala sta - svaka, vpartizan visokimesti zasedala kista nedvoumni dokazi, posrednih pa je preveč, da bi jih smeli zanemariti. nega delovanja inpomenajenalogazgodovinarjev medicine. vSlovenijijih danes krvavo primanjkuje. OcenoBrecljevega zdravstve- pinske inosebneusodenjenihkrščanskih socialcev alisocialistov, ki strani odpira vprašanja povezana z zgodovino SLS, položaja, zlasti sku - kot prispevek knovemu pogledunategaizjemnegamoža. Nadrugi kljubnasprotnimostaja željam inprizadevanjem parcialen; predvsem voljo teizjemneženske, enemojih velikih dobrotnic. NavprašanjeMarijan tudiobčasno obiščeta. odružinime jekratko odpravila: »Vse jebilo.« sorte Spoštoval sem ka. Takrat mijesama od sebepovedala, dajehči Antona Breclja, kar dotlej nisem vedel, dajobrata Bogdanin dovolj povoda. Ko me je nekoč vprašala, kaj me kot zgodovinarja Stanovni sem jiomenilAleša najbolj zanima, - ob gradnji mojegapodstrešnega stanovanja nadnjenimveliko pretrpela. Nikoli nirekla besede, pajeimela žal interes Breclja. za Tega jenasvoj način dopolnila še njegova hči Malči, poročena Kušar. Bilajemojasoseda in je sodelovanje znjojebiloenonajboljdragocenih vmojemživljenju,smotudi dodatnopojasnilimojposeben Sklicevala sejenasvojega starega AntonaBreclja, očeta ki dajebilnjegov osebniprijatelj. Znjenoomembo, govo trditev, danajbiedennajbolj priljubljenihslovenskih pesnikov SimonGregorčič kot duhovnik imel otroka. njegova vnukinja Majda Stanovnik Blinc. Ob nekem razgovoru o dr. Henriku Tumi je brez zadržkov zavrnila nje- Na AntonaBreclja mejepred opozoril prvi desetletji dr. Branko Marušič. Zanjmeješeposebnonavdušila Povedala mijetudiimemorilcakrščanskega Toneta socialista Čokana, nipavedela nahajališčegroba. za 3 zgodovinske, predvsem politične analize dela Antona Breclja 2 Manjkajo konkretni in 77 Stanko Granda 78 Univerza v Novi Gorici naj zgodovinarje spomnim na naslovna Zwittrovegaspomnim zgodovinarje naj dela Grafenauer,Bogo odgovorilakad. javno že čase svoje je muKer narod. postali državo lastno z šele Slovenci smo da Hribarja, Tineta domislice nesrečne samo dotaknemo mestu tem na se Naj država. ne narod, ju rodnih državljanih, pripadnikih nacij, ki jo tvorijo, je praviloma v ospred razno- njenih držav.Pri mnogonacionalnih pripadnikih pri rabo njeno evropskedel dediščine,humanistične Brecljeva nam pa variantapove za očitno in starejša je da predsednik, ameriški ni avtorprvotni njen da la, sporoči- nedvoumnega Poleg zanjo.« storiš ti lahko kaj se, vprašaj zate, stori lahko država kaj sprašuj, »Ne Kennedyjevomisel: znano na minja dar.«spo- Tazelokot stavek ne posojilo, kot naroda od prejeli smo kar imamo,kar svojemu tega, nepozvani,od narodu,muvračamo, saj samo ali pozvani »Dajemo, Kreku: Evangelistu dr.Janezu učitelju svojem po povzel je ga ki geslu, življenjskem svojem po tudi znan je Brecelj Anton (vir: PANG, zbirka Marjana Breclja). Portret dr. AntonaBreclja Nacionalni problemiNacionalni - pogled na samega sebe bom izluščil iz njegove Samoizpovedi, njegove iz izluščil bom sebe samega na pogled Njegov državljan. neravnodušnen in odgovoren običajnen, kot veljati občutka dolžnosti in ne samopoveličevanja. Pred javnostjo je zato hotel iz izhajal je delu svojem Pri orkestra. član pomemben je Bil razredni. tretje ne tudi pa violina«, »prva sicer bil ni svojstvu drugem ne enem v Ne malo. razmeroma vemo politiku in zdravniku kot Goričanu O tvijo tudizdravnik inpolitikAntonBrecelj. umevanja in še manj denarja za tiste lepe stvari.«umevanja zatistelepe inšemanjdenarja dninar,»Skromensem, všeč. težak mubila umetnosti« ni in malo ima ki slovstva prosvete, pospeševatelj in ljubitelj »velik je da Oznaka, vano«. nego »posebno ne kot označeval je jo in izstopati hotel ni zunanjostjo svojo S potaknjence«. in cepljence svoje »opleval je kjer vrtu, na je pa užival delavnico«,»svojo imenoval je jo ki ordinacijo, imel Tamje šola. glasbena danes cerkvijo,prijateljaFranaje sosedstvu kjer v S. Finžgarja, trnovsko s diagonali nekakšni v okolje«, kmetsko v mesta gosposkega du preho- Ljubljane,Trnovem,»ob robutakratne v na hiši lastni v je Živel sovnarekovajih.formulacije Njegovemisli. relevantne le bomo Uporabili všeč. bil ni očitno človek kot mu ki pisunu, nekemu intervjuja poizkusa neuspešnega mišljenega na- ali dejanskega nekega prikaz kot nastala Formalnoje življenja. ga njegove desetletja najtežjega verjetno in zadnjega začetku na vljene habsburške monarhije habsburške 5 4 Kazak, 1932,Kazak, 296–298. Zwitter, 1962. . 4 Zavestni del te nacije je bil davno pred osamosvoji- preddavno bil je nacije te Zavestnidel 5 obja- - - - 79 Stanko Granda 80 Univerza v Novi Gorici kakšno srčno skrivnost, jaz nimam v tem pogledu ničesar prikrivati ne vam vam ne prikrivati ničesar pogledu tem v nimam jaz skrivnost, srčno kakšno njih v goji in sebi v vsakdo ima jih ki ograd, vrtnih dotikam ne načelno in varujem se zlasti prid, v njemu je kolikor toliko, v le in zahtevi in želji govi nje po to delam notranjosti, po brskam mu ali dregam koga jaz »Če delo: raziskovalno ali znanstveno na kot preiskave gledal ni internistične svoje Na dotevede.«moje razmerje večmar spoštovanjerastoče ponavljajočese stalno in presenečenje znači razočaranje, ali naveličanje torej Ne hlapcu. nevrednemu gospodarica srečen, če mi ta čarodejka kdaj prijazno mežikne od daleč kakor ponosna sem dandanes zagospodarim, njo nad in izvoljenko to osvojim lahkoto z si da menil, sem letih mlajših V čari. novimi z razdalji večji v prikaže vnovič ti se pa daljine, meglene ali globine nevidne v vešča kakor izgine ti približaš, ji se ko a vila, prostosrčnaotroško in vabeča kavna,prijazno mi- kakor je daleč od čudovitega: in posebnega nekaj je medicino ali poklic, bi volil samo med meništvom in zdravništvom. Z zdravniško vedo izbiral življenja poznanjem svojim tem s in svet na enkrat še prišel bi če rani krog, ki sem vanj stopil prostovoljno in ki ne maram več iz njega, saj zača- kakor zdi mi se »Poklic poklicem: zdravniškim z zadovoljen je Bil zemljana« kot poljuden strokovni pisec, brez domačih in tujih vzornikov. za sabo pomembni ljudje in se ravna navadnega »po splošnih smernicah puščajo jih ki privlačnosti«, takih »opazil ni obzorju« duševnem svojem na »da bil, je Prepričan vzorih. zunanjih nekih po živeti pripravljen bil Ni vrhuncu. na kriza gospodarska leta 1932. bila je da pozabiti, smemo življenja.« Očitno je imel nekoliko drugačne predstave o svoji starosti. Ne in navaden ki se vsakdanji garač, mora pehati za kruhom tudi v tretji tretjini svojega »čisto kot videl je se ampak več, nekaj za veljati hotel Ni - so si že od nekdaj in v vseh dobah navzkriž, saj že Vodnik piše: selnost, ki se dejansko razlikuje od miselnosti mlajših /…/. Mladi in stari »Mi razmerja: starejši letniki, zrasli v drugih razmerah, imamo svojo mi- medgeneracijska na sodobnost, na pogled Brecljev je zanimiv Izjemno ne morem vnjihove vrste!« da žal, Žal, kova. delavcetakega prosvetne čislam visoko in spoštovanje posebno znanstva poljudnega do imam gledanja takega Spričo narod. preprosti za dobro še komaj izrazitosti jezikovni in temeljitosti umski po najboljše delo pojmovanjuje slovstva.Pomojem skupino to v otročarije plitke in poskuse nezrele uvršča ki običajnega, od različno nekoliko nje, mne- svoje (imam) znanstvu poljudnem »O ambicij. znanstvenih bokih - glo pritajenih kakšnih videl ni pisanju svojem V muh.« učenjakarskih loviti utegnem ne da skrbmi, starimi s in delom novim z zagrinja dan vsak ga ki sem, človek Preprost razglabljanja! globokoumna taka v čal danjim življenjem. »Nisem toliko učen in tudi ne domišljav, da bi se spuš V medicini ni videl nekakšnega nasprotja med njeno vzvišenostjo in vsak inzaplate naplotovekrparije velikih cest!« svoje obeša le naj ljubi, se komur in okusa, drugega ljudje drugi so Kajpada sebi. pri stikanja maram ne tudi a drugje, stikam ne zato Jaz zarod. ptičji ob tako je da in skuja gnezdo se da povzroča,navadno ptički, izlezli kakšni samo ogledovanje, kako ptice znašajo gnezda, kako ležejo, kakšna so jajčeca, že zakaj miru, v čisto gnezda ptičja puščali smo da navajali,strogo otročaje nas so doma nas »Pri zasebnost: njegovo spoštoval in osebnosti človekove spoštovanja iz prvotnopovedana.«je bila Izhajal je kakor drugačna, čisto je a zanimiva, bolj stvar izgleda pretvorijo,da in obdelajo svoje po zvedo, kar to, ki ljudmi, z in razgovarja nerad le se stvareh drugih o tudi a drugim, ne Jajce več ko - - 81 Stanko Granda 82 Univerza v Novi Gorici Gregorčiča? Simona prijatelja stilu v prihodnosti vizije njegove napoved življenje!« novoklije mrtvecih in ruševinah na mori, in rodi ruši, in gradi »Priroda misel: življenja. Je fizičnega in političnega robapreko socialce krščanske kot vemo danes zmotna, pa je bila njegova ocena tega pojava, ki je peljala Pomembna,čeprav Finžgarju. po pametjo s ognja polivanje premajhno mladih, zaletavost moti ga Očitno pametjo. in ognjem med posrednik sosed, pisateljski njegov rekel bi kot bila, bi ki generacije, srednje neke tičnoorganiziranih in izstopajočih otrok in zeta. Toži nad pomanjkanjem poli - tast in oče nasprotikot tu strokovnopoljudnega pride in nam pisca, prvemv Če smo avtoportreta delubesednega videli predvsem zdravnika novo življenje!« nezdrav. Priroda gradi in ruši, rodi in mori, na ruševinah in mrtvecih klije tnostjo in tveganostjo mlajših, naš napredek bi bil prenagel in zato morda podje starejšihs izkušenost družila se prizadevanju,bi našem ako v bilo bi Prelepo prejšnjih. od drugačnejši nekaj vedno so ki like, nove vedno stvarja samo življenje Saj videz. na zdi se kakor kvarno manj je pa kar neumevanja,in nesoglasij toliko Odtod našega. znatnood različen časih je ki svojega, mladi pojem, svoj mi označujemo izrazom istim z zakaj razumemo, ne se jezikovno že a isto, hočemo da zdi, se Časih notranja. in osebna bolj je zato gojena, pravcu tem v in usmerjena čustveno bolj je »mlajših« duševnost obrnjena, smer stvarno in splošno v bolj nekako je bila ustrojena bolj razumsko ali morda celo preveč razumarsko in tako prej.miselnost kdaj Naša kakor občutna bolj razlika zatovrzelin je širša vojna, svetovna požrla vse je jih da kakor sredi, v predhodnikov ni ko puta ve! Že davno ni bilo to navzkrižje toliko, kakor je zdaj v povojni dobi, - biti navzoč vdružbi. pa je bil pripravljen še kako ustvarjalno kritično Čepravprvevrivalhen!« v ni vrste, politične se otrok,veseljakateridrugi kaj veliktudi maj- ali količ- igračkah teh na ima da vidim, če vesel, vendarsem svojimotročarijam,a tem sam jem sme- se Kajpada peč. v lončevino drugo med vtaknem in loščem z pomažem posreči, toliko kolikor igračk teh mi se Kar cvetice. za sodice lina ali koklje ali medveda, zdaj košarice ali po- dobiva razne oblike, glina zdaj konjiča ali pete igranju tem Pri otrok. kakor glino z igram se in klop na sedem naveličan, ali truden dela ga druge od sem in gline in časa kaj ostane pa mi Kadar kruha. daje mi in semenj na robagre ta de, časih po naročilu tudi posode za cvetice, vsa latvicekozein in lonce oblikujemskle- nje in iz kolovratuna in glino »Tudignetem lončar: jaz ribniški kot videl razmer socialno-političnih gospodarsko- domačih in mednarodnih zaradi obdobju tistem v zgolj je se Verjetno rostjo. sta- svojo s pretiraval nekoliko je mož letni 57. e lvnk pltče tak. lu tm je temu Kljub stranke. politične slovenske še SLS, do druge svetovne vojne najpomembnej- pripadnika uglednega za velja Brecelj Anton NERAVNODUŠEN DRŽAVLJAN - - 83 Stanko Granda 84 Univerza v Novi Gorici jo iztrgali klerikalni prevladi, ni bila nikoli uresničena. Zaradi tega je uresničena.prevladi,tega klerikalninikoli Zaradi iztrgali bila jo ni in politiko njeno prevzeli ti bi da Zamisel, primanjkovalo. kronično SLS slovenske politiki v je jih ki intelektualca, – laika osveščenega primer gibanju katoliškem slovenskem v predstavlja Brecelj Anton rih, popravilo. Grdine, dr.Igorja dr.Rahtena, Andreja Juretanekate še in Gašpariča dr. Anke Miklavčič - Vidovič, dr. Janka Prunka, dr. Jureta Perovška,zaslugi po ddr.stanje, je se letih zadnjih V Beograda. iz Zečević Momčilo dr.Srb pa vojnama, svetovnima obema med čas za samo seveda lote, Felixdr.J.in Bisterce Walterkot poznavalecNajvečji stranke Lukan. KrekaKorošcaAntona in koroška Slovenca avstrijskain državljana dr. da sta največja poznavalca njenih vodilnih osebnosti Janeza Evangelista slovanskegaslovenstva.okvira dovoljje sebi na Samo povedno dejstvo, do vprašanja socialnega in delu na tem področju ter sprejemanju jugo- oretični (idejni!) pristop. Pogrešamo raziskave o SLS in njenem odnosu te je odločilen pomenijo, manj čedalje ta nasprotuje.temuŽal dejstvi z zgodovina slovenska celo okvirji, mednarodni samo Ne nacizmom. z paktiranje pripisuje SLS se drugi na Stalin, – Hitler sporazum na »pozablja« se strani eni Na slovenskemokviru. v posebno še tolicizma antika- in antidemokratizma zaradi tudi krepi velikimeri v danes se ki komunističnimvplivom,pod nastala zato je Vrstanjej o stališč in ocen zmagoviti pohod, ki so ga končali leta 1945 in ga ni smel nihče osenčiti. zato, ker je bila največja nasprotnica komunistov, ki so takrat začeli svoj vine, zlasti njeno delovanje v tridesetih letih 20. stoletja. vine,delovanje20. njeno letih tridesetihzlasti v njeno delovanje manj raziskano področje naše novejše politične zgodo- 6 Dr. AntonBrecelj, Slovenec, 24. 9. 1943, 3. 6 V velikimeriV - - - razcveta alibolje nasledstva. intelektualnega in širine pričakovane in potrebne doživelo ni pa ki gibanju, leta, kjer je nastopila vrsta odličnih laičnih katoličanov in potem v križarskem 1923. shoda katoliškega slovenskega petega delu v doživel laikov katoliških uglednejših nastopom slovenskiizrazitejšem je katolicizemz višek Zadnji la. in delo posredno sporočata, zakaj krščansko-socialna prizadevanja niso uspe življenje Njegovo Breclja. Antona dvojnik krščanskosocialistični mlajši kšen jatelj in sodelavec Brecljevega zeta Aleša Stanovnika in sina Marijana, neka- in odločilnejši prim. dr.prim. odločilnejši in Tomaž (1901–1961), Furlan vnika družbe in hotela Union v Ljubljani. Za našo razpravo je pomembnejši društva zdravnikov,zbornic, vendar je ga širša javnost poznala kot soustano - zdravniških ustanovitelji med je Bil bolnišnici. ljubljanski v oddelka loškega dermatološko-venero - primarij kariere koncu ob (1857–1933), Ljubljane iz dr.nedvomno to zdravnikov. pripadnikovVinkoGregorič bil je času tem V znanih najbolj njenih eden sicer bil Ni vseslovenskemokviru. v SLS članov uglednejših eden poklica svojega zaradi že bil je Brecelj Anton Zdravnik službi. v politiki znašliboljkot vsvoji primarni se so njimi med Nekateriduhovniki. zapolnili kadrovskiprimanjkljaj Anton B. Jeglič moral ljubljanski posebej škof zaprositi v Rimu, da so 8 7 bratov.usmiljenih Ljubljano,preselilv službe kjer zaradi je se 1920 Leta bolnice primarij postal privatnipraksi po je Gorico,kjer v prišel je 1903 ni, šolanje pa je po kratki teološki epizodi končal na graški medicini. Leta Anton Brecelj je po osnovni obiskoval šoli v Šturjah gimnazijo v Ljublja Hribar, 1990. Furlan, 2012, 435–442; Zupanič Slavec, 2009; Blažič, 2007, 5–24. 8 7 krščanski socialist, pri- socialist, krščanski - - 85 Stanko Granda 86 Univerza v Novi Gorici politične poglede in izkušnje iz Gradca se mu je porodil sklep, da je treba je da sklep,porodil je mu se Gradca iz izkušnje in poglede politične svoje na novostrujarji.Glede vidnimi najbolj med je Bil življenju. litičnem ki so postale last delavcev, je bil zelo aktiven tudi v goriškem slovenskem po- preprostih enodružinskih hiš z vrtom v goriškem predmestju Livada (1906), vrsto izgradnjo za Triglav.dela socialnega konkretnega BrecljevegaPoleg na povzpeltudi se bi udejstvovanje.naj družbeno leto za Vsako tudi nosti mož- odpiralo je mu ampak zaposlovalo, polno samo ni seveda ga delo li na okoliških poljih neozdravljivi vendar za delo sposobni bolniki. Takšno bolne ali natančneje v njihovi podružnici na Stari Gori. Tu so živeli in dela- duševno za bratov usmiljenih bolnici v zaposlil je se Gorico v Poprihodu pa se je poslovil Leta 1901je prestopil tudi odtega. v društvo Zarja. nato študentom, slovenskimdelavcemin namenjen bil je ki Naprej, časopisa študentskega graškega društva Triglav. Bil je soustanovitelj novega katoliškega iz izstopil 1898 leta razčiščevanja idejnega zaradi tudi je in dela političnega študent je tudi nakazal, da se ne strinja s takrat ustaljenim slogaškim načinom zom Evangelistom Krekom in ostal njegov dosmrtni prijatelj in pristaš. Že kot jakov je preganjala. Kot ni bila naklonjena in ga študent se je seznanil z Jane tovrstnemuoblastdelovanju ker di- uporabljal, je oziromaPsevdonimkratici Krekovza tudi gre očitno slovanski (A.B.). refleks, Katoliškem obzorniku v in Kazak, Bogdan psevdonimom pod Zori v je Objavljal revijah. v objavljanja možnosti odpiranje tudi pomembno zelo bilo je stikov osebnih Poleg dih. mla- na graditi začelo je se značilno,da je Mahnič, profesorAnton goriški in Jakob Missia slovenskosprožilaZa škof ljubljanski ga gibanje,katoliškosta ki Goriškem živel 17let,pavendar samoburnih velja zaGoričana. na je in Kranjec dejansko Brecelj bil je vidimo Kot umrl. 1943 tembra je postal zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni. Tam je 22. - sep - srce vse politike, spretno izogibal. bil bi naj ki »Sloge«, odboru v je posvetovanjse predhodnih dejstva, izvršena pred postavljal je dogovorov.« nas zadevah pomembnejših vseh V njunih organa izvršilna samo bistveno sta zbor deželni in odbor deželni urejala, sama kar Pajer Luigi Monriva dr. glavar deželni in namestnik glavarja deželnega kot on sta stvariseje, deželne nejših zadev pa dr. Gregorčič sploh ni spravljal v skem, političnem in zlasti na prosvetnem polju« gospodar na »zasluge priznaval Brecelj je mu Slovencev. Čeprav goriških voditeljev takratnih eden Gregorčič, Anton tudi bil je zaznamoval, je ga ki možmi, Slovencev.Med goriških ljenje poživiti in modernizirati dotedanje politično živ- 11 10 9 ka!« pomočnikov,- vdanihvrstni več nobenega čim a sebe okoli imeti želel je ki gospodar neomejen delokrogu tem v biti hotel je on kolen, do manj ki ni dovolil, da bi mu kdo zrastel čez gležnje, tem pravkrepka, Gregorčičbil je osebnost, gosposka je vendar sodeloval pri njegovi detronizaciji. »Dr. Prav 251–252. tam, Prav 253. tam, Brecelj, 2002b, 251. 10 Motila ga je njegova samopašnost: »Važsamopašnost: njegova- je ga Motila 11 9 - , 87 Stanko Granda 88 Univerza v Novi Gorici da se eden najuglednejših politikovda se eden najuglednejših na Goriškem ni vdal novostrujarjem, Marušiča k temu zapisu, gre za Brecljev nekrolog Gregorčiču,nekrologBrecljev za gre zapisu, temu k Marušiča 13 12 stare politike oziroma modernizacije nekakšen vzor. na Goriškem, omenja nemški Centrum, ki naj bi mu bil v smislu prenove da Brecelj v zvezi s tem političnim dogajanjem, konkretno ločitvijo duhov dejstvo, je Zanimivo maral. ni Gregorčič jih ki Furlani, sorodnimi s zav poveveč tudi so Hoteli načelnosti. prevlado oportunizma, in promisov V skladu z novim duhom v katoliški politiki so zahtevali tudi konec kom jo, kar je konkretno pomenilo večji vpliv članstva in drugih funkcionarjev. demokratizaci- in razmer patriarhalnih konec zahtevaliNovostrujarji so Brecelj, 2002b, 251–255. Prav 254. tam, na pobudodr. Breclja gradnjo inposkrbeloza preprostih delavskih enodružinskihhišvGorici Razglednica iz leta 1911Razglednica izleta shišamistavbenega društva Svoj dom,kijenastalo (vir: PANG, zbirka razglednic krajev, Gorica1622). 12 Iz pojasnila Branka 13 izvemo, - - 100 goriških Slovencev imelo sestanek z Antonom Korošcem v Gorici v Gorici Korošcemv Antonom z sestanek Slovencevimelo goriških 100 re. 13 septembra 1918, ko so že vsi čutili bližnji konec monarhije, je okoli Brejčevevišek pojasniti pomaga nam pa karie vse politične na glede Ne staro in novostrujaji rešil šele ob izteku prve svetovne vojne. med spor je se da liberalci, z povezalvolitvah na 1913 leta je se ampak 16 15 14 skega gibanja, skega kar pa ni točno. Verjetno se podatek nanaša na Goriško. ki dekaniji konec avgusta 1917. To so nekateri šteli za začetek deklaracij Anton Brecelj pobudnik za javno podporo majniški deklaraciji V zvezi s političnim delovanjem v tem času je ohranjena vest, da naj bi bil ni bilsuženjlastneveličine patudibrez širšihambicijne. Očitno značaja. različnega članke druge objavil,v ni vpletel take ampak Vendar tudi zanimanja za politiko ni opustil. Delal si je zapiske, ki jih kot zaposlen. zelo zdravnik kot očitno bil in Gorici v deloval je vojnotovno sve prvosprejemljiv. Med zanjo tudi funkcionar deželni vodilni kot bil bicij, da bi se uveljavil v Ljubljani oziroma osrednjem vodstvu stranke, je goriške slovenske krščanske socialce in politike nasploh. Ker ni kazal am- vodilnepostavilomed je ga to delo.Vse politično neposredno in pisanja strokovno-literarnega besede, smislu ožjem v dela strokovnega trojnost združevalje sebi V dela. in njegovegaživljenja značilnost na političnega traj ostala je načelnost ta Prav pripadnost. čutil je kateri politiki, v nost načel pritegovalo,ampak očitno je ga ki življenju, političnem v položaj interes njegovtemeljni bil ni tem demokratizacijo.Pri duhovin delitvijo z tako povezujemo gibanja katoliškega slovenskega okviru v ga ki kom, člove s opraviti imamo da sporočajo, nam Breclja Antona življenjepisa

Pleterski, 1998, 386. Stavbar, 2017. Prav 254. tam, 14 Navedbe iz 15 v Črniš 16 ------

89 Stanko Granda 90 Univerza v Novi Gorici Beneške Slovence. je postal podpredsednik. Dragocen je podatek, da so želeli pritegniti tudi ampak sprejel, ni tega mestu, v zdravnik edini bil je Kerpredsedništvo. ponujali so Breclju dan. naslednji konstituiral je se ki Goriško, za svet gostilni Pri zlatem angelu. Na njegovo pobudo so ustanovili tudi Narodni list, št.28, dLib.si). Primorski list(vir: Primorski obračunavanja včasopisu 1913 pripeljaldoodkritega deželnimi volitvami leta staro strujovSLS jepred Razkol mednovo in tudi slovenskotudi Primorje. zastopano vladi prvi v bilo je »da zato, predvsem ampak strokovnjak,kot imenovan bil ni da prepričan, bil je ker bolj, toliko še stališču, svojem v odločen bil je Brecelj bodočnost.« negotova čaka jih in vojni po prizadeti najbolj Slovenci med so ki rojaki, ožjimi med »ostati hotel je ker vladi, v članstvo odklonil je Pogačniku Josipu Ljubljani v SHS vlade Narodne predsedniku pri obisku Pri Ljubljano. obiskal Podgornikom Karlom dr. Goriško za sveta Narodnega predsednikom s skupaj Brecelj je pa vembra no- 5. in 4. oblast.slovenska Gorici v bila je 1918 novembra 6. do 2. Od začutimo svojevrstno počastitev njegovih krščanskosocialnihnazorov. mu zdravniškemu in organizacijskemu delu Antona Breclja. V njem lahko žaj, bolj odgovoren kot ugleden. Bil je nedvomno tudi priznanje dotedanje polo- pomemben izjemno gripe španske in razmer povojnih zaradi dneh član oziroma predstojnik poverjeništva za narodno zdravje. To je bil v tistih da je bila 29. oktobra v Ljubljani ustanovljena narodna vlada in da je njen izvedel, Edinost časopisa tržaškega iz Takoje slabi. bili so formalno, tudi vojakov. Stiki s slovensko prestolnico, ki je bila to prvič v slovenski zgodovini imeli pa niso priznavalo, je ga italijansko celo prebivalstvu, slovenskem v podporo je Imel permanenci. v Avstro-Ogrskezasedal obstoja dni zadnje dogodkov dinamike zaradi bi naj svet Narodni preživel. čudežno bolnik in zdravnik kot Brecelj je jo ki gripa, španska izbruhnila je dneh tistih V 18 17 uresničile. »Goriškim Slovencem je sijalo sonce svobode komaj en teden.« slutnje črne njegove se so novembra 6. imenoval. ni tudi namestnika pa odločitvijo svojo to s skladu v Ljubljani v SHS vlade Narodne Predsednik Brecelj, 2002a, 461–465. Brecelj, 1928, 432. 17 Odstop kljub jasnim argumentom ni bil sprejet. bil ni argumentom jasnim kljub Odstop 18 - 91 Stanko Granda 92 Univerza v Novi Gorici v predavanju, ki ga je imel kot osmošolec v Ljubljani ter kot bogoslovec v to in pesmi Gregorčičevih njegovokritiko odklanjal je pa odločno cenil; delo njegovo in Mahniča Antona filozofijo s ukvarjal veliko takrat je se pravivečkrat,da Sam šoli). šesti v leto tisto bil je (Brecelj Šestošolec den 20 Cerkvijo. obračunavanjeliberalno-komunističnos predvsem je pa ali praksi litični po- in nazorih njegovih v temelji resnično Mahniča Antona monizacija de ali Breclja Antona dela in življenja primeru na prav se, Sprašujem lastne političnegrupacije. znotraj ampak običajno, politikih pri je kot nasprotnikih, pri iskal ni pa Načelnosti načel. mož bil je Nedvomno Kranjskem. na vajeni tako ga mokracije nesporno, nima pa v sebi tistega surovega strankarstva, ki smo delovanje je pri ločitvi duhov oziroma oblikovanju sodobne krščanske de Njegovosodi. so- ideološko ugotavljanju, kam pri zadregi v nikoli nismo njem Pri soglasno.« in gladko šlo je sklepanje vse nami, med nasprotja Narodnega sveta. »Dasi smo bili pripadniki raznih strank, vendar ni bilo goriškega delu v slogo nad veselja izrazi z povezano je Prvo sporočili. pomembni dve še ima zgoraj, črpali smo katerega iz članek, Brecljev 19 se dokaže duhovnost in neumrljivost človeške duše?« prispevekkatolika.Njegovbil Mahničevega bi »Kako logi Rimskega naj

Brecelj, 1893, 42–45. iniciativi posameznikov. dajebiloslogaštvole nadrugegazanašal, brez brez načrta, pravega središča inprepuščeno vse bolj osebni Josip Mal(Mal,1993, dajeslogaštvo 1029) pajezapisal, rodilo brezbrižnost in duševno lenobnost,ko sejevsak ki sesslogaštvom nisostrinjali.Že Fran Levstik dajebiloslogaštvo jezapisal, gniloinstrahopetno. Zgodovinar liko zmagoslavje svobode duha.Resnici naljubo, imamoporočila inocenesodobnikov oziroma zgodovinarjev, prva klerikalna veleizdaja vzgodovini (Pleterski, 1993), jeločitev socialdemokratov odmeščanskega tabora ve - so ocene ločitve duhov skrajno zlorabljene. Medtem, ko je ločitev v meščanskem ocenjena kot taboru nekakšna plod alinujakonkretnih razmer, nesmepa bititrajno, ker duširazlike, napredek družbeni kisoza nujne. Prinas s strani tistih, ki so in še vedno neprestano delijo Slovence. Slogaštvo samo na sebi ni nekaj svetlega, je lahko Konec slogaštva naSlovenskem ješevedno pridelu Slovencev temaobjokovanja kot narodne nesreče into 19 Po lastni izjavi je Brecelj kot gimnazijec sodeloval v dijaški pri- 20 Kot avtor je nave- - - au. ao e rcl psa dl pr ai oj rzoa »i e i dal ni nikoli več urediti«. Pravzaprav se je pogoj za njegovo razrešitev »ki nastal šele s razkola, bolje ali spora del postal Brecelj je Tako lavu«. krščansko-socialističnemu ideologu in uredniku Slovenca Francu Terseg- dr. Korošec »obdržal ljubljanski mandat, ta pa je bil namenjen znanemu je ker spora, starejšega odmev za je stranke.Šlo organizacija ljubljanska določila je ga ki Stanovnika,Ivana namesto kandidiral Ljubljani v 1927 leta volitvah na bi naj da SLS, željo smatrati moramo epizodo politično nekakšno Kot mnenja. svojega skrival pa ni podpore, ustrezne dobil ni lezni. V aktivno politiko v dobesednem smislu besede ni posegal oziroma bo- notranje in otroške za zdravnik zasebni kot delal je 1922 letu po in invalidskega oddelka in iz državne službe«. Prisiljen je bil izbrati novo pot z »izrinili 1922 leta že ga so vendar skrbstvo, socialno Poverjeništvaza gher. Brecelj je ostal v državni službi in sicer je prevzel invalidski oddelek Krai - dr.Alojz postal to primernejši politično kot 1919 avgusta 1. že je postal ravnatelj deželnih dobrodelnih zavodov, vendar le za kratek čas, saj Anton Brecelj se je leta 1920 preselil v Ljubljano. Že leta 1919 je namreč odtrganimi udiinbrez očivbolnico.« na dan so se redno dogajale nesreče /…/ kupoma so nam prinašali otroke z dan in ročnih(bomb), različnih granat, neizstreljenihmrgolelo še namreč je domov. vrnili že se so vojna,ko uničila takratPovsod je otrok nam deželi po kraje.domače porušene nesrečniv ti otroci! »O Koliko vrnili 1918 leta se so ki ljudi, življenja opisa posledice so pa članka Brecljevega sporočiloTretje od svojih, vlastnihiši. vrsti sovražnik ali nasprotnik drugače mislečih, ampak zahteva načelnost ustnem razgovoru z Mahničem. Iz povedanega sledi, da Brecelj ni v prvi 93 Stanko Granda 94 Univerza v Novi Gorici amčešg džvia k jh m nš narod«. naš ima jih ki državnika, najmočnejšega in moža najboljšega telesu zakonodajnemu državnemu dati »mora ker Koroščevo smrtjo 1940. leta. 24 23 22 21 partnerji koalicijski novi Kranjci, bili so Nemci Njeni koaliciji. liberalni nemško-slovenski v zavezniki nemškimi nekdanjimi z neprimerljiva je slovenskezanikovalciavtohtonosti političnimi in centralisti s laboracija« zaveznike in postali vsega upoštevanja vredna politična sila. Njihova »ko- beograjske brezobzirne in močne izjemno jugoslovenarstvomdobili jim svo - s so liberalci slovenski nemočni dokaj dotlej Političnospore. lastne v zapletali se so in dorasli bili niso času izrabiti, razmere takšne morali bi ki Socialdemokrati, Kranjska. osrednja kot mentaliteto politično no - drugač nekoliko imela je ki Goriškem, na tudi odmevala,zelo je ljudmi Med evolucija. ne in revolucija družbe: preoblikovanjedotedanje polno po- in rušenje bilo je cilj katere levica, komunistična neparlamentarna načelno skrajna, je se Pojavilastopnje. najvišje potres politični globalni za gre Kranjske, delov tudi ozemlja, etničnega slovenskega zahodnega dela velikega in Koroške izgubo za le gre ne monarhijo, večstoletno z prelom za le gre Ne zgodovini. slovenski v prelomnic velikih ena je ni Kratkotrajna »politična kariera« je ilustrativna. Čas po prvi svetovni voj- Albert Kramer s 4604 glasovi proti 4581. bil je Zmagovalec poražen. bil je volitvah Na stranko. centralistično v ranje Nettunskekonvencije, kijikotPrimorec nimogelbitinaklonjen. podpi- Koroščevo tudi prispevalo nedvomno je Brecljem oziroma SLS

Prav 369–370. tam, Prav 364. tam, Prav 357. tam, Mikuž, 1965, 355. 21 Kandidat je potem postal Anton Korošec, 23 K poglabljanju spora znotraj 22 L s j prelevila je se SLS 24 kasneje za ta vprašanja ni imela posluha. Boj za politično oblast, značilen značilen oblast, politično za Boj posluha. imela ni vprašanja ta za kasneje dediščini novi okviri niso bili naklonjeni, saj pravoslavna cerkev ne tedaj ne ki mu je pripadla, je Šušteršič lahko samo sanjal. Krekovi duhovni-socialni Kreka ni bilo več, v vsej svoji veličini je zavladal Anton Korošec. tudi O poziciji, in Šušteršiča »konstituirala«. novo na je se ki SLS, znotraj razmere snop.Težkekot tudi padel Jugoslavijo)bile Ženevi so v trenutku ključnem in Slovence (za v zvijače njene na je Korošec Anton in obvladovali niso (ne)kulturo politično imenovatijugoslovansko tako smemo če mentalitete, dnja stranka. V Jugoslaviji je postala ena osrednjih. Še huje – nove politične osre bila ni Avstro-Ogrski nekdanji v ki SLS, – problem najmanjši še bil Toločila. je lahko nemško-slovensko, razmeroma z hkrati potekala je cija Avstrijska butara se je z ločitvijo od dr. Ivana Šušteršiča in njegovih, lustra - oslabljena. strahotno ozemlja, slovenskega amputacije velike nazadnje ne avstrijskih vojnih posojil, spremembe valute, novih gospodarskih okvirov in zaradi bila je SLS, vpliva in moči politične hrbtenica gibanje, Zadružno mu dvoru neprimerno bolj oddaljen, kot si je to lahko v sanjah predstavljal. jugoslovanskebil Jeglič,je cerkve,škof katoliške ljubljanski osebnost dnja Znamenito pravoslavnocerkev.v prestopa prisiljevanju oblastnemu celo izpostavljeni bila. Primorski slovenski begunci so bili kot kolonisti v Srbiji in Makedoniji zgu- položaj žrtev.privilegiran prvasvoj njena je cerkevpostala Katoliška Jugoslavijenastanek za služna bistvu v je prihodnost, v brezskrbnogledala za- najbolj kot razmer logiki po bi Čeprav stranka. ljudska Slovenska šla Anton Brecelj je to občutil med prvimi. V najtežjem položaju pa se je zna- slovenarstva. jugo- pijani so Bili zanimala. niso vprašanja ta jih niti pojma, niti imeli niso nasploh, slovenstvu potrebah, in razmerah političnih slovenskih o je Los-von-Rom-Bewegung o čem takem lahko samo sanjalo. Osre - - - 95 Stanko Granda 96 Univerza v Novi Gorici verskega in političnega prepričanja. verskega inpolitičnega jalnem in knjižnem delu, ni nikoli imel težav z javnim priznavanjem svojega revi- nastopih, javnih svojih Pri medicine. pastoralne in biologije področje na tudi razširil, zelo tematiko prvotno je da naslovovvidimo, iz Že (1938). boj (1918), revijalnem tisku, so pod njegovim peresom nastale tudi kar štiri knjige: nimi podatki. Očitno mu je bil ta način izražanja precej blizu. Poleg objav v najnižjih družbenih slojev. Svoje trditve je običajno podkrepil tudi s statistič- razmer bivalnih izboljšanja razmer,zlasti socialnih spremembe brez rešiti mogoče ni jetike katastrofalne se da je, se Zavedal Gorici. v domov vskih dela- gradnji ob že dokazal Topraktično socialno. je kot zdravstveno tako je bolezni množičnih dojemanje Njegovo mikrofonom. pred tudi pogosto svojstvu tem v bil je radia ljubljanskega delovanja začetku Po straže. riške o zdravstvenih zadevah v različnih revijah. Bil je tudi med ustanovitelji Go- BreceljAnton javnostipotlejv jese uveljavljal predvsem strokovnikot pisec ker je bilopreveč aluzijnajugoslovansko sodobnost. pozornosti, ustrezne nameniti moglo ni preteklosti v Temuvprašanju je. starejšo generacijo bolj razširjeno, kot to priznava slovensko zgodovinopis- Nezadovoljstvoampak njeno izvirnost. z Jugoslavijo je bilo med srednjo in pripadnikov,starosti smislu v SLS staro za gre ne ker ponesrečen, je Izraz Brecelj. Anton tudi bil je SLS,člen »stare«katere pomemben nastanek za slovanskiveleizdajalskiin karakter. trebaje okvirih tehiskati V vzroketudi antijugo- dobival prišepetavanja glasnega liberalnega slovenskega zaslugi po dvorain očeh v je sestavnidel, edini pa bistveni,ne njen avtonomija je kulturna slovenskeposebnosti, za Prizadevanja nauka. ščansko-socialnega kr smislu v spremembe socialne za prizadevanj poznal Jugoslavijo,ni za Čude in tajne življenja (1926), Zdrav kolikor hočeš (1938), Ob viru življenja Jetiki -

arhivske študije nimogoče določiti njegovega konkretnega prispevka. podrobne brez pa kjer formuliranju, njihovem pri tudi sodeloval je da ni, dvakrat. Pravzaprav je v prvem utemeljeval konkretne resolucije. To pome izpostavili. referentkot jekar njemnastopil odsekaNa socialnega okviru v katoliškega prepričanja ni ne med govorniki, ne poslušalci. Če bi bili, bi jih govornikov.izbor tudi kaže politične,kar Liberalcev so pa dejansko slovu, na- po Tesamo Ljubljani. verske v so prireditve1923 leta shodu toliškem javnosti.To ka- njegovapetem tudi na kaže udeležba nazadnje aktivna ne upoštevanspoštovan ostal in širši v vernik, tudi ugledni in prepričan je pa starešine« in zdravnika, ki strokovno in socialno obvlada svoj poklic, hkrati »katoliškega slovesnjegov vendar je zasebnost, poklicno v umakniti siljen Čeprav se je bil Anton Brecelj zaradi politike, pa tudi številčne družine pri- 26 25 vprašanju. ženskem in družini o spregovoril je Najprej nikov s takimi nazori v ostrem nasprotju. Rešitev v premagovanju spolnega premagovanjuspolnega Rešitevv nasprotju. ostrem v nazori takimi s nikov pred - naših življenje vsakdanje bilo je imet«, fanta še smem ne let, šestnajst setega leta, pri ženskah nekoliko prej. Kot pravi narodna pesem: »Še nimam tride okoli bilo to govduševnirazvojbi in dovršen«.naj telesni moškem Pri nje je »ko njo, človekza biti mora vendar spolnosti, proti Ni razbrzdanost. spolno navaja družine propadanje za vzrok drugi Kot duševno«. in telesno zanemarjeni bolj »čedalje so ki otroci, pa zlasti vsi, nosijo Posledice delo«. dovolj iskrbeti družine z najpotrebnejšim«, zato mora tudi žena »na poklicno more »ne oče Družinski kapitalizem. razume očitno kar pod liberalizem, žil razkrojZa družine,pomembni. narodu, temelj državije ki cerkviobto- in je zaradi posledic druge svetovne vojne in napredujoče industrializacije še kako

Prav 266–269. tam, Prav 321–325. tam, 26 Obe temi sta bili bili sta temi Obe 25 - - - 97 Stanko Granda 98 Univerza v Novi Gorici poklici. Moškim naj bi bile enakovredne. Kljub vsemu potrebujejo kot potrebujejo vsemu Kljub enakovredne. bile bi naj Moškim poklici. pridobitni samostojni in šole vse bile jim bi naj Dostopne družine. nja oblikovazvezein zakonske sklenitve - možnostih omejevaliv bi ne jih da mu. Materinstvo mu je velika vrednota. Žene naj bi izbirale take poklice, moške enakovredna pa sicer drugačna, le je več, ali manj ni zanj Žena vprašanja«. ženskega ni tam povoljno, družine uspevajo »Kjer družine. od bilo bi naj kratko.odpravilOdvisno razmeroma je vprašanje Žensko kmečkih domovih!« po strica nekdanjega položaja) (misli stališčem življenjskim z proletariata ga industrijske usoda primerjati da ne se vendar »In obstanek. za pogojev nih objektiv- nimajo družine domov,katerega proletariata,kmečkih naraščanje stebri bili so »ki tetami, in strici s družin velikihdr.« izginjanje je Obžaloval i. last skupna in osebna pravica, in dolžnost svoboda, in (avtoriteta) oblast družino,je katereiz urejeniizhajajo plačilo, in delo »kakor odnosi, družbeni zagovarjal materializem, in individualizem očital je Družboslovju družine. pouka, navodildružinskega za ljudsko vzgojo, pomena in vloge poudarjanja vrednosti o pouka bilo bi Večnaj življenja. družinskega pogoje ugodne za skrbeti dolžnost imeli bi naj navzdol oblasti od organi, oblastni Nižji daje. zakono- kazenske predmet bile bi naj bolezni Spolne splava. in umetne, verjetno kontracepcije, do pravice omejevanje je Zagovarjal zakonskimi. z obveze izenačene imel bi naj oče katerih otrok, nezakonskih pravic zaščite zakona, neločljivosti na bi naj Vztrajali zakonodaje. izenačevanja problem jugoslovanski takratni na opozoril zlasti je čemer pri zakonodaji, v videl je in splave, »čestokrat pod naslovom zdravstvene nujnosti«. Rešitev problemov kontracepcijo življenje.Posebejtrdnoobsoja za nesposobne in starce mlade za posledico spolne kuge, nezakonske otroke, nesrečne zakone, shirane žene, ima sili njegovipodrejanje Slepo volje«. in »razuma moči v videl je nagona - - za vsako ceno in pod vsakim pogojem, marveč zakon, ki je zgrajen na zgrajen je ki zakon, marveč pogojem, vsakim pod in ceno vsako za zakon »Ne »kinogledališču«. v zlasti očitno rabam, opolzkim holizmu, alko- proti je bil umetnosti, v nagonov,poveličevanjetudi in vzbujanje so kot življenje, družinsko onemogoča kar vsega, preganjanje za je se spolov.«obeh Zavzeldo razmerju v par kakor krščanstva od daleč tako življenje naše oddaljilo je se smeri drugi malokateri »V misel: je kritična samo- Izjemno načel. krščanskih duhu v življenja družinskega obnovo je Zahteval boleznim. spolnim proti sredstvo najboljše tudi bila bi naj zakona izven vzdržnost spolna predstavili, že smo kar zrelosti«, spolne na zdravju in zagotavlja ohranitev in pomnožitev«, »spolno vzdržnost do primer je ki življenja, oblikoedino kot ženo«, »spolnega in možem med skupnost življenjska trajajoča smrti do in »neločljiva kot zakonom, z ljil človeškega rodu«. To za današnje pojmovanje zdrsno področje je uteme naraščaj krepek in zdrav za potrebne pogoje, ugotavljata in raziskujeta znanstveno ki evgenike, in zdravjeslovja »plemenskega do naklonjenost določeno je Izrazil otrok. bolehnost otrok, nezakonskih številu bolezni, brzdanost, lahkomiselni odnos do spolnosti, ki se izraža v porastu spolnih raz- in lahkomiselnost naraščajočo na tudi je Opozoril nezadostne. so Plače stanove. vse zajelo je ki siromaštvu, naraščajočemu pripisal je re razme za Krivdo prirastka. naravnega upadanja zaradi Tudiobnova. njegovapotrebna je hira, življenje Kerdružinsko misli. ponavljalgornje ga ga govora, kjer je govoril o obnovi družinskega življenja. Njegov drugi nastop je imel značaj slavnostnega, danes bi rekli- plenarne žensk, ampaktudimoške. le preganjali bi ne naj prostitucijo Za zaščito. družbeno posebno ženske 27

Prav 287–291. tam, 27 V veliki meri je - - - 99 Stanko Granda 100 Univerza v Novi Gorici podtonov.svetovniprvi po stanje opozorilneposredno Najprejje na vojni, političnih kot vprašanj strokovnih zaradi tako je Zanimiv skrbstvu. nem jav - in zdravstvu o članek napiše naj mu, so Naložili iziti. mogla ni knjiga taka dejansko Breclja brez Zato razmere. obstoječe zoper protesta obliko svojevrstno izraža diktature, času v je izšla naslovu, po Že upoštevala. in priznavala ni država takratna je ki Slovenije, Združene pozicij iz izhaja Knjiga zamejstvu. v kot doma tako slovenstva takratnega stanja ogledalo desetletju zborniku k bil je Povabljen priznanje. večje še dobil uglednež, in strokovnjakSLS-ovski katoliški, kot Brecelj Anton je kasneje let Nekaj rom tujialicelosovražni. krščanskosocialne in zato težko sprejemljive za ljudi, ki so njegovim nazo - in prostoru in mu dovoliti njegov pogled na njih. V veliki meri so resnično Vsega, kar je izrekel, danes ne bi podpisali. Razmere je treba soditi v času rešilo vprašanjenarodnega obstoja. in vojnesvetovne posledice strahotne rešilo bo ki krščanstva, prevladi v Rešitevvidel kapitalu. je pripisal je prebivalstva,krivdo kmečkega zacije proletari posledice izpostavil je življenja, spolnega stran gospodarsko je sredstvo pomoči naj bi bila izobrazba. Na socialnem področju, poudarjal Prvonaroda.« krepitev in družin uspevanje za srečo, osebno za dovoljjamstva daje sposobnosti, pridobitne in zdravstvene naravne, temeljih 29 28 na kulturnem, gospodarskem in političnem polju...« političnem in gospodarskem kulturnem, na letih desetih zadnjih v življenja javnega našega prikaz »bilanco, ampak

M. M.,Slovenci 1918–1928, vdesetletju Slovenski gospodar , 16. 1. 1929, 11. Mal, 1928. 28 , katerega so načrtovalci oglašali, da ne gre za navadno knjigo, navadno za gre ne da oglašali, načrtovalci so katerega , 29 Bila je svojevrstno je Bila Slovenci v v Slovenci - la. Trditve so bogato statistično podprte. Jugoslavijeobdobju prvem podvojiv - namreč je se »bolehavost« Slovenska bedo«. »zdravstveno premaga naj ki samouprave, oblastne pravicah večjih v videl je Rešitev naraščali. so dolgovi lo, primanjkova- je Denarja opreme. in stavb nost zanemarje tudi spremljala je jo ki tesnoba«, la »nepopisna«. Po zdravstvenih zavodih je »vlada- bila je Stiska pristojnosti. krajevnenjihove kraje v vrnili dežel avstrijskih iz so Mnoge povečalo. razmer prevratnih in vojnih zaradi je se število katerih obdobja, goriškega svojega iz že poznal je razmere njihove umobolnih, oskrba kljiva pomanj- prizadela je ga nezadovoljstva.Najbolj splošnega skriti mogel ni zanikal, ni pomena rih zdravstvenihnovihspecializiranih ustanov, kate vrsta ustanovljena bila je Neslovence.Čeprav ti imenova- začeli Sloveniji v mesta ključna na so razmerami v Jugoslaviji je imelo za posledico, da socialnimi in zdravstvenimi nad strokovnjakov zdravstvenih slovenskih Nezadovoljstvo nazaj. korak pomenilo je in vajeno bilo ni področje to če«, ki jih dotlej, to je v nekdanji avstrijski državi, stvo, ki je prineslo »poslovne in financialne težko- ministr beograjsko zdravstveneupravepod cija centraliza- poslabšala še samo je Stanje bolezni. venerične pegavica, koze, gripa, španska jetika, izčrpanost, vojna lakota, značilni so katerega za - - - 101 Stanko Granda 102 Univerza v Novi Gorici no.« enoj- v razdelili upravozdravstveno dvojno nekdanjo so Avstriji v vire; upravne tri oblasti vsaki v srečno Sloveniji v zdravstvojavno za imamo »Takoškodljiva. politično in upravno ampak kvarna, samo ni ki oblast, mariborsko in ljubljansko na ozemlja slovenskega razdelitvijo upravno nad tožba naslednja tudi To Slovenije.potrjuje Združene ideal veje ga nje- Iz izgub. teritorialnih zaradi zaskrbljenosti in prizadetosti skrival ni izčrpana.« davčno in obubožana Slovenija ugotovitev,je je da pa članka sporočilo uravnovesili.Ključno pogledi se so in streznila nekoliko »ujedinitvi« ob ton. Ne odkriva »tople vode«, je pa dragoceno sporočilo, ko se je evforija pod- političen zanimiv ima strokoven, izrazito je ki članek, Omenjeni 32 31 30 naj bi se podvojila. Socialna beda naj bi bila večja kot pred prvo svetovnoprvopred kot večja bila bi naj beda Socialna podvojila. se bi naj Slovencev Bolehnost odstotka. 1,5 pod pade pa smrtnost odstotke, 3 na rodovitnost dvigne se da je, Zahteval prirastkom. naravnim premajhnim s dokazoval Slovencev,je sile kar življenjske ugašanje je Ugotavljal 1925. do 1920 od času v spremljal sistematičnoSlovencevZdravstveno jestanje pozdravil. naklonjeno zadeve,posebno zdravstvene tudi delokrogu svojem v imele poslej so te 1927, leta skupščine oblastne v volitve je Takomouprave. sa- pristaš in države centralizirane nasprotnik je Bil države. unifikacije pravne počasne posledic oziroma sistemov pravnih več obstoja zaradi problem nakaže Jasno vajeni. dotlej Slovenci bili jih so ki standarde, ne

Brecelj, 1928, 444. je dr. Brecelj, sicerKranjec, že takrat imelpodobnostališče. Imenuje jihožje rojake. sovsiSlovenci, Danes svetovni ki so poprvi vojni podItalijo, ostali Primorci. Zdi se, da Brecelj, 1928, 444. 32 Prizadet je, ker nov jugoslovanski okvir niža socialne in zdravstve 30 Kot Slovenec, posebno goriški 31 , za kar se je vedno smatral, - vojno. 33 Slovenska deklaracija. tem mestuvcelotinavajamo. na jo zato zanikati, mogoče ni sorodstvaduhovnega Brecljem Antonom Ne glede na odsotnost neposrednih dokazov med Slovensko resolucijo in slovenski resoluciji dogodkih. inšenčurskih v oziroma punktacijah ljubljanskih znanih ob višek nepričakovan doživel in stopnjeval je se prebivalstvomTudi med hvalnic. kot kritičnega več ga navedenenjem vendarv je pa obračun, kritični pa ne slavnostnizbornik, vrste neke to je da moramo, Upoštevati potrjena. nedvomno citati njimi gor z Jugoslavijije Slovencevv položajem s nezadovoljstvuBrecljevem o Kreka, ki mu je v svoji humanistični naravnanosti ostajal trajno zvest. Teza Evangelista Janeza učitelja svojega na skliceval je se tem zavarovanju.Pri

Prav 448. tam, 3. 2. 1. 33 Eno izmed bližnjic k rešitvi socialnih razmer je videl v socialnem socialnem v videl je razmer socialnih rešitvi k bližnjic izmed Eno drugih državah; v živeče dele, za sila privlačna stalno bo da samostojnost, tako pridobiti državi jugoslovanski v narod slovenski mora si Zato nedoseže; ga dokler očmi, vednopred ideal njegovata ima je,politika da viji, Jugoslav - živečega naroda,slovenskega dela največjega Naloga njegov obstanek invsestranskinapredek; zajamčen tako le muje celino,ker politično samo eno v zedini - ljen sedaj na4države (Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo inMadjarsko) Temeljna zahteva nas Slovencev je, da se slovenski narod, razde - - - 103 Stanko Granda 104 Univerza v Novi Gorici Ljubljana, 1933.(Podpisi.) dne1.januarja 34 in koristnih stanov, indelavskega. zlasti kmetskega tudi njegovapoudarjena razvoj socialna vseh nota, potrebnih harmoničen je močno Jugoslavije.Izjemno federalizacijo kot tudi razumeti možno je svobodo.Enakopravnostpolitično »ravnopravnihin edinic« kulturno stvi, zastavo, etnično kompaktnostjo, razpolaganjem z lastnimi finančnimi sred- goče doseči z zagotovljenim varstvom za narodno individualnost, imenom, Tonje.mo- izven področja je za zaželen in Slovenijeprivlačen del vanski jugoslo- bo da način, na preurejena biti Jugoslavijamora politika. venska Dokument zahteva Združeno Slovenijo. Njej mora biti podrejena tudi slo- NUK, 6. 5. 4.

S.f. 312, Letaki II,mapa10, št.7, Slovenska deklaracija Slovenske aliPunktacije ljudske stranke. mijo zaistoureditvijo države. stre ki državi– v in doma – struje in stranke vse sodelujejo tem pri da želimo, in pridružujemo jim se Slovencionemogočujejo. ne je odnosno zahtevajo, ureditev tako RS in SDK Tudi sklepi ravnopravnih edinic, katerih ena bodiSlovenija; razumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko državo iz V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem - spo ristnih stanov, indelavskega; zlastikmetskega ko- in potrebnih vseh razvoj harmoničen in interesi življenjski zakonodajo socialno brezobzirno z biti morajo Zavarovani b) politična svoboda; in njegova kulturna sredstvi, finančnimi lastnimi z razpolaganje njegovo kompaktnost, etnična njegovazastava, njegova ime, vo njego individualnost, narodnanjegova biti mora Zajamčena a) 34 - - dogajanje, ki so ga politični nasprotniki predstavljali kot separatistično, povezano njim Z politika. slovenskega SLS-jevski vodilnega takratnega sklicevali nasprotniki kasneje se so Nanj nasploh. razmer goslovanskih ju- in politike jugoslovenarske dotedanje Koroščeve kritika je Dokument 37 36 35 predvojnem v bil je ki primorskega, in goriškega posebej venstva, slo- svojega iz izhajal je tem Pri katoličan. odločen in osveščen tik poli- kot bolj Brecelj Anton zdravnik bil je da bilo, je Omenjeno DOSLEDNI SLOVENSKI KRŠČANSKI SOCIALEC Melika Slovenija stoletja petnajstega do naselitve od Slovencev eksplozivno.najbolj zgodovinskimZ povezujem dogajanjem izid njim z povezavi v bolje ali socialnega poleg takrat bilo je Nedvomno ga. nje mimo iti mogla ni uspešna, biti hotela je Slovencev.čustvovanjeČe nacionalno (zlo)uporabila komunistična bila je kot organizacija, nalistična - internacio tako je ko leta, 1937. ustanovitevslovenskepartije tudi je tega Slovenija,Slovensko društvo, Slovenska zemlja, Slovenska Odmev beseda. potrebno povezati s širšim narodnim čutenjem, ki se manifestira v gibanjih kot je jugoslovansko vprašanje.jugoslovansko je kot korenine idejne starejše ima in »samoslovenska« dokaj je ki vsebini, njeni »le še ena resolucija bistveno vvrsti«, okvirju razlikopajemogoče videti v jugoslovanskemu tudi in času formi, po gre da prav,pravi,nedvomno ko ima času, obravnavalpodrobnejezadnjem vprašanje v to zgodovinarji mi slovenski- med je ki JureGašparič, pretres.zgodovinski ponovni zaslužilo

Prim. Perovšek, 2009. Gašparič, 2007, 164. Mikuž, 1965, 401. . 37 36 Bolj kot s samo klerikalno stranko, ga je je ga stranko, klerikalno samo s kot Bolj in monumentalnega dela Antona Antona dela monumentalnega in Zgodovina Zgodovina 35 bi bi - 105 Stanko Granda 106 Univerza v Novi Gorici mom. reži- z sodelovanja opustitev ter 1932 leta iz programu mističnemu avtonok - vrnitev zahtevalasindikati krščanskosocialnimi s skupaj je bližnjinekdanji Krekov sodelavec Jože Jakobin Gostinčar Mohorič, vodilajo sta ki Brecelj Ivanin Stanovnik, ugledna tudi bila sta njej v skupina, in počilo javno je 1937 Leta zavzemal.Brecelj je se katero šala Slovencem drobtinice, bila pa vse dlje od načel in prakse SLS za prina- sicer jeKoroščeve ki mlakužo,jugoslovansko politično v SLS utapljanje povečalo gotovo je nezadovoljstvo Njegovo socializma. krščanskega pozicij zapustil nikoli ni ki SLS, člana nezadovoljnega in kritičnega predstavljal pomembnega je pa vemo,vsekakor ne (še) Brecelj vključen to v bil je Koliko špekulacije«. bančne v spustila je se ta banko, v spremenjene bile so hranilnice Zadružne kapitala. ga finančne »vprašanja zaradi 1920 leta vodstvomže z razhajati začel Ivanu Stanovniku, kjer so ustanovili Slovensko združeno opozicijo. poglabljalo in 28. julija 1938 se je Brecelj udeležil sestanka doma pri tudi Jakob Mohorič in Franc Furlan z Verda. Nezadovoljstvo se je še nez Stanovnik je zapisal je Stanovnik nez dr.Jasin - Njegov Stanovnikom. Ivanom povezavesorodstvenez in politične so Pomembne izpostavljen. posebno še času povojnem in 39 Prunk,1977,170–172. 2014.38 Trampuš, na- nasprotovali in Slovencev boja avtonomističnega odločnega bo klerikalne stranke s vodstvaKorošcem od leta 1935 dalje; usmeritvijo še naprej so poudarjali potre politično s strinjali niso se ki SLS, politikov nekaj skupina bila je SLS avtonomistična oziroma Stara

Breclju in Stanovniku naj bi se po Janku Prunku priključila priključila Prunku Janku po se bi naj Stanovniku in Breclju 38 , da se je oče kot načelnik ljubljanske SLS SLS ljubljanske načelnik kot oče je se da , 39 - - Jože Gostinčar, Jakob MohoričinIvan Stanovnik. Brecelj, Anton podpisali se so njega Pod Slovencem. zavednim in pozvali, da izstopijo iz JRZ. Izdali so lepak vsem somišljenikom SLS so SLS pristaše Nekdanje Verda. z Furlan Franc in Mohorič kob JaBrecelj, - Anton sestanku, predstavljalna skupino je Stanovnik,ki zadnjaški avtoritarni smeri JRZ. Najvidnejši predstavniki so bili Ivan 42 41 40 gubo.« po- v veroga prosveto,vodijo morale, brez in goljufi ki in liberalci zlorabljajo ki nasilniki, korupcije, najgrše podporniki hitlerizma, in fašizma posnemovalci centralizma, sluge brezvestniinteresov, slovenskihin slovenskeganaroda »izdajalci so da očitali, so JRZ v javljanj svojih stališč vkatoliškem časopisju. Koroščevim pristašem ob- Breclja,možnost Antona člana najvidnejšega njenega kot vaja na- Mikuž SLS, Stare odbor izvršilni zahteval je 1939 Septembra a zastalen odhodnateren se zaradiraznihpomislekov niodločil.« BreceljŽupančičem in je inž. 15. Sernecom. avgusta prišel na razgovor, Otonom Finžgarjem, s skupaj sredo svojo v povabi ga da sklenil, 1943 julija 17. dne je »IOOF težko. bilo ni tudi to Brecelj Stanovnik,imkov pri- zaradi Pravzapravji opazila. takoj SLS staro je strank, meščanskih starih nezadovoljneži med izkazala posebno pristaše svoje je ki KPS,

aprč 2007. Gašparič, Bednarik, 1976, 129. Mikuž, 1965, 539. 41 Mostovi sobilipodrti,kotdajihnikolinibilo. 40 42 107 Stanko Granda 108 Univerza v Novi Gorici 43 in nagovor jedaroval Fran S. Finžgar. njegove mladosti, predvsem pa njegovih primorskih rojakov. Pokop in prednikovnjegovih krajev prihodnost svetlejšo v upanje in tem nad naslado njegovopredstavljamo samo si Lahko Italije. tulacijo kapi- in fašizma zlom doživel Primorec kot je ko tem, po je Umrl dr. Breclju vrodnih Žapužah pri Ajdovščini (PANG, zbirka Velikonja, 1990, 55. Spominska plošča Marjana Breclja) 43

Robert Devetak DELO IN ŽIVLJENJE UČITELJA IN POLITIKA MIHE ZEGE je pripomogelkspremembam, kisoimeleširše poslediceinodmev vtakratni družbi. in političnemurazvoju Kanalaterokolice naprehodu iz19. v20. stoletja.Ssvojim delom članku jeizpostavljen njegov prispevek hkulturnemu, narodnostnemu, gospodarskemu okraja nagradili sfunkcijo županavKanaluterposlancagoriškem deželnem V zboru. pridobiti vidnojavno vlogo. prizadevanja Domačinisogaza prirazvoju innapredku Tekom si je s svojim desetletij delom na raznovrstnih področjih uspel v Kanalu in okraju različnih kulturnih ingospodarskih društev terpredstavnik različnihdeželnih institucij. šoli, sejeangažiral šenaštevilnih drugihpodročjih. Biljeustanovitelj inpredsednik čino svojega življenjapreživel vKanalu.Poleg izobraževanja otrok vtamkajšnjiosnovni Članek obravnava življenjsko zgodboindeloMiheZege (1852–1919), učitelja,kijeve- IZVLEČEK: he contributed to changes that had wider consequences and echoes in the society. andechoes thathadwiderconsequences he contributedtochanges Kanal andthesurrounding area attheturnof19th and20th century. With hiswork his contributiontothecultural, national,economicandpoliticaldevelopment ofthe opment and progress of the district by highlights the local population. The article Kanal andarepresentative intheGörzcountyparliamentfor hisefforts inthedevel- Kanal withhiswork indifferent areas. He was awarded withthepositionofmayor in he wasinstitutions. Duringthedecades abletoachieve aprominent publicrole in of different cultural andthe andeconomicsocieties representative ofdifferent county school, heengagedhimselfalsoinotherareas. Hewas thefounder andthepresident who spent most of his life working in Kanal. Besides with children in the local primary the life discusses The article and work story Miha Zega of the teacher (1852–1919), ABSTRACT: Gradiška Görz andGradisca KLJUČNE BESEDE KEY WORDS : MihaZega, judical district ofKanal,economicdevelopment, education,Countyof : MihaZega, sodniokraj Kanal,gospodarski razvoj, izobraževanje, Goriška in 111 Robert Devetak 112 Univerza v Novi Gorici Kanal včasupred prvo svetovno vojno. na številnih področjih vidnajavna inpostal osebnostsodnegaokraja kot 40-letnem obdobju,kigajepreživel vKanalu,uspeluveljaviti Po izobrazbi inosnovnem poklicujebilučitelj, asejevsvojem več Kanala in njegove okolice 19. četrtini v zadnji in začetku 20. stoletja. (Mihael) Zega, kijessvojim delovanjem pomembnovplival narazvoj osebnosti vobdobju Avstro-Ogrske več. EnaizmednjihjebilMiha devanji dosegli številne spremembe. Na Kanalskem je bilo tovrstnih plečih posameznikov, ki sos svojo prisotnostjo, delovanjem- in priza Razvoj innapredek lokalnega okolja je vpreteklosti velikokrat ležal na UVOD MIHE ZEGE DELO INŽIVLJENJEUČITELJA INPOLITIKA Robert Devetak 2 1 Budin. Marijani materi trgovcu,Mihaelu, očetu in Skopem v 1852 septembra rodil25. je se Zega nadaljeval šolanje v Gorici, najprej na realki, nato pa še na učiteljišču, kjer Zega je Skopem v šoli osnovni nadškofije. končani tržaško-koprske Po del bila je Tomaj,ki dekanijo pod spadal je pa vikariat Gradiške, in Goriške občina in vikariat. Občina je bila del okrajnega glavarstva Sežana in dežele ŠOLANJE IN DELO DO PRIHODA V KANAL ACAG, Matricoleparrocchie Slovene, 1835–1921. Matrimoni,Canale Novi. Gorici jevspremenjeniBesedilo inkrajši2014 oblikiizšloleta vpublikaciji Izvestjeraziskovalne postaje ZRC SAZU v 1 2 Skopo je bila večja vas, v kateri sta imela sedež sedež imela sta kateri v vas, večja bila je Skopo mestu v Kanalu zamenjal Ivana Širco, ki je odšel za nadučitelja v Cerkno. čeve smrti objavil časopis objavil smrti čeve dr.Lavriča K. ranjkega na vetniški v pisarni Gorici. Sodelovanje je opisal v članku z naslovom od- Lavričevi v tajnik kot zaposlen Zega bil je 1871 in 1870 letoma Med buditelj Karel Lavrič, ki je bil njegov profesor deklamatorke in delodajalec. leta 1872 izpit, v katerem je moral dokazati svojo usposobljenost. svojo dokazati moral je katerem v izpit, 1872 leta napravil1869 leta zrelostnidvein obiskovalGorici, je leti v šolo kmetijsko se je izobrazil za osnovnošolskega učitelja. Pred nastopom učiteljske službe 7 6 5 4 3 Blacas. de družina plemiška francoska 19. stoletja sredini v bila je lastnica katerega grad, in Sočo reko čez most dajala jo mu sta ki lege, strateške zaradi pridobiti uspel je si Pomen sodišča. okrajnega in notariata urada, davčnega dekanata, sedež Kanal, okraja sodnega središče prebivalci, 500 okoli z trg mesto učiteljsko na Zege prihodu ob bil je Kanal tembra 1867. tembra - sep 23. delovati pričela Skopem v je ki rokodelce, in kmete za čitalnica pripomogla morda je razvoju intelektualnemu in osebnostnemu govemu se misolzile, sem se poslovil od njega. ko so oči in oče,ljubeznivipravi meni tudi je bil je, dijakom vsem Kakor goldinarjev. 17½ plačo mesečno in Kanal v službo podučiteljsko prvo svojo na sem odšel in vabilu moral UČITELJSKI POKLIC Sapač, 2011, 103–109. Verč, 2006, 34. Zega, 2002, 76. Marušič, 2005, 168. Učiteljski tovariš, 30. 4. 1919, 18. 4 Na njegovNa zagotovoje delo in karakter vplivalnarodni tudi , ki ga je 1. novembra 1906 ob 40. obletnici Lavri- obletnici 40. ob novembra1906 1. je ga ki , Soča . »Rad bi bil ostal še pri njem, toda odzvati sem se se sem odzvati toda njem, pri še ostal bil bi »Rad 5 « Leta 1871 je Zega na podučiteljskem podučiteljskem na Zega je 1871 Leta « 7 Večina prebivalstva, živečega živečega Večinaprebivalstva, 3 K nje K Spomini Spomini 6 - 113 Robert Devetak 114 Univerza v Novi Gorici 13 12 11 10 nja vmlada srca vcepljajo.« uče- do veselje ji in bistrijo um mladini učijo, dobro da tem, s pripomorejo kaj temu k učitelji v organiziral praktični pouk o cepljenju dreves. cepljenju o pouk praktični organiziral področju.Poučeval novihsvojemo zanje Na je je sadjarstva. jih vrtu metodah gospodarskem in kulturnem na udejstvovanje za navduševal učence je Zega učitelja. tretjega še zaposlili namen ta v in razredtretji še dodali 1891 pje,leta poslo- šolsko obnovili in razširili so Kanalu v službovanja njegovega času V deloval kot nadučitelj in vodja šole. je 1899 in 1884 letoma Med zdravja. slabega posledica bila je ki 1899, julija sno nameščen v Ajdovščini, opravljal delo učitelja do v upokojitve,Kanalu 15. zača- bil je ko 1874, leta izjemo z je, Zega slovenskegajezika. do prebivalstva večinskega odnosa spremembi k pripomogla desetletjih in letih naslednjih v dejavnikov, je pomembnejših ki od eden šola ravno bila je čemer pri stoletja, 19. let 60. konec spreminjati pričele se so razmere jezikovne in Narodnostne v začetku 70. let 19. stoletja šteli okoli 40 % prebivalstva trga. prebivalstva % 40 okoli šteli stoletja 19. let 70. začetku v bi naj Skupaj moči. gospodarske,nosilci upravnebili Furlani,kulturne so in ki in predstavljaliNemci stoletja 19. let 60. sredini v so prebivalstvaVišji sloj na. rural- izrazito bila je pa okolica trgovino, in obrtjo z ukvarjala je se trgu, na 9 8 trga in bližnje okolice, saj je zavračala uporabo slovenščine v javnem prostoru. slovenskoprebivalstvo na vplivala je jezika nemškega in furlanskega janskega, kot član okrajnega šolskega sveta in njegov zastopnik za sodni okraj Kanal. okraj sodni za zastopnik njegov in sveta šolskega okrajnega član kot kanalski dijaki tako dobro izhajajo dobro tako dijaki »kanalski zapisali: Soči , 13.Soča 10. 1882, 41. Verč, 2006, 35. Ročni kažipot poGoriškem inGradiščanskem zaleto 1901, 46. Verč, 2006, 34–35. laškem innemškem, deloma tudizato, kadar dabisenedal opeharitiLahu po opravilih Goričanu, vmesto pride. da bibilastrupena./.../Priprost kmetsvojega jezika nečisla,ker sliši,dagagospoda zaničuje;onhrepeni po in še celo v cerkvi brke viha in godrnja, če kako slovensko sliši; slovenske pesem ne kakor knjige se še ne dotakne Novice, 18. 4. 1866, 16, 129 Czoernig, 1873–1874, 57. » Tako namjeNemecinLahpravičen, jemarsikter domačin svoj materni jezik zaničuje 13 Ob njegovem prihodu v Kanal sta v okraju delovali okraju v sta Kanal v njegovemprihodu Ob 10 Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je deloval 12 , ali pa morda tudi tukajšnji šole), ali pa morda tudi tukajšnji (iz Za kanalsko šolo so leta 1882 1882 leta so šolo kanalsko Za 8 Uporaba itali - Uporaba 11 9 «

co. drevesni- pa šole štiri vrt, šolski svoj šol pet okraju v imelo je 1896 Leta Zega. ravno uvedel nalskem kmetijska družba v Gorici, katere član je bil Zega. ja in omogočila dostop izobrazbe prebivalstvu. šele konec 80. let 19. stoletja pokrila področje okra- večji meri kot preostale dele dežele. Šolska mreža je v okraj prizadele stoletja 19. polovici drugi v so ki krize, in razmere gospodarske se spreminjajoče na odzivu slabemu k pripomogli veliko sta pismenost prebivalstva na nizki stopnji. Neizobraženost in ne lokalnega izobrazba bila je česar zaradi šoli, dve le 18 ASPGO, 17 16 15 14 in finančno podprla njihovo ustanovitev. apeliral na deželno in državno oblast, da je potrdila vlogo,pomembno Zega imel je šol večkratširitvi je vse zainteresirane poučevali o novih tehnikah tehnikah kmetovanja. novih o poučevali zainteresirane in otroke vse učitelji so kjer drevesnico, in vrt svoj imelo je jih Veliko dogodke. različne prirejali in srečevali ljudje se so kjer središča, krajevna tudi so predstavljale izobraževanje, za le pomembne bile

Nerat, 1896, 127–137 Devetak, 2017, 208–211. Verč, 2006, 34–35. Devetak, 2017, 202–208. 17 S sadikami jih je oskrbovala cesarsko kraljeva kraljeva cesarsko oskrbovala je jih sadikami S Archivio dellaI.R. 338. diGorizia, Societa 16 - Ka na je izobraževanje Tovrstno 15

Šole niso Šole niso 14 Pri 18 -

115 Robert Devetak 116 Univerza v Novi Gorici Kocijančičem,brati Leban področjih.spremembamrazličnih pomembnimJosipom na k z terSkupaj njenemuk pripomogelletih naslednjih v in Kanal v hodu razvoju, uspehu Slovencev. narodnostnegadelovanjain prostornajpomembnejši kulturno-političnega Po obnovitvi ustavnega življenja v državi leta 1860 so čitalnice predstavljale 22 21 20 19 1867. leta ustanovili Kanalci jo so ki čitalnica, narodna vlogo membno po- šole poleg imela je Kanala razvoju kulturnem in narodnostnem Pri skih krajih kot tudi v nekaterih vaseh. slovenvečjih v - tako področje.se Ustanavljale so gospodarsko in politično na še usmerilo delovanje je se Kasneje izobraževanja. in jezika venskega slo- razvoja področju na vlogo pomembno tudi so pa odigrale skupnosti, lokalne v prodiraledelovanjem svojim s in zavednost nacionalno in misel NARODNOOBRAMBNEM PODROČJU DELO NA PROSVETNEM, KULTURNEM IN

Anton, Avgust ArmininJanko Leban. Marušič, 2005, 158–178. Matić, 2003, 25. Devetak, 2012, 30–40. 20 Čitalnice so v 60. letih 19. stoletja utrjevale slovensko politično 22 in nekaterimi drugimi domačini je v 70. letih letih 70. v nekaterimije in domačini drugimi 21 Zega se je v čitalnico včlanil ob pri- knjižnice Franceta Bevka) (Zbirka razglednic Goriške prvo svetovno vojno iz obdobjapred Razglednica Kanala 19

sabo, le takrat je nam bodočnost i sicer slavna bodočnost Živili zagotovljena. Kanalci!« varstvo kmeta pod tvojo naročje. in v tvoje ubogega inteligencijo za imamo kmečko Le ako tudi precej spraviš da glej, strinjaš, pokazalo, besedi pri je se kakor kanalsko, gospodo le sebe v zdaj če In omike. in vednosti domače hram in poitalijančevanju proti jez pravi boš da imena, tvojega vredna boš da glej, Le čitalnica! kanalska nogo na si postavljena nacionalne pripadnosti. To je razvidno tudi iz zapisa ob prvi besedi. »Tedaj mobilizacija kanalskega prebivalstva, da bi se vključili v proces oblikovanja bila je namen glavni Njen okolici. njegovi in Kanalu v kulture in jezika slovenskega položaja izboljšanje za prizadevanjih v mejnik pomenila je skupnost inpripadnosti slovenskemu narodu. povezanostiv predstavoo ustvarila je okolju lokalnem V Kanala. podobe javnem prostoru, poleg tega je pripomogla k (pre)oblikovanju narodnostne v jezika slovenskega rabe in izobrazbe področju na spremembe številne svojims je ji stoletja 19. let delovanjemvpliva.70. konca Do doseči uspelo prebivalstvu želela približati slovanstvo in ga hkrati oddaljiti od furlanskega kanalskemu čitalnica je govori ter vsebino slovansko in slovensko s smimi pe narodi, slovanskimi ostalimi povezavz poudarjanjem solidarnostjo, S 25 Kanalu. v področju jezikovnem in kulturnem na uveljaviti pri delovanju čitalnice in je pripomogla k številnim spremembam 19. stoletja predstavljal mlado, zagnano skupino, ki se je uspela pomembno 24 23 na predsedniškem mestu čitalnice nadomeščal dr. Andreja Lisjaka, ki je odšel 1879 in 1877 letoma med in tajnik bil je stoletja 19. let polovici70. drugi V vključil v ožji odbor društva. Delo zborovodje je opravljal skoraj tri desetletja. hitro se in zborov pevskih vodenje prevzel Kocijančičem s skupaj je Zega

Devetak, 2016, 88–90. Domovina, 15. 5. 1868, 20. Devetak, 2016, 96–98. 25 23 Ustanovitev čitalnice čitalnice Ustanovitev 24 -

117 Robert Devetak 118 Univerza v Novi Gorici se je okrajsoočalvzadnjičetrtini 19.stoletja. katero s krizi, gospodarski ter stoletja 19. let 80. začetku v in 70. konec nice čital- članov pomembnih več smrti področju, narodnostnem in jezikovnem dogodkov kot v začetnem obdobju. Razlog za to gre iskati v spremembah na časopisnih virih, je čitalnica ob koncu 19. stoletja priredila precej manj javnih po nedelovanjem.sklepamo članovin Če pomanjkanjem s soočala čitalnica je predsedovanjase njegovegadrugega svetovnečasu prve vojne. V do član viden njen ostal in čitalnici predsedoval ponovno je 1893 in 1887 letoma venskega prebivalstva ni predvidela šol v slovenskem jeziku. V skladu s s skladu V jeziku. slovenskem v šol predvidela ni prebivalstva venskega slo- številu zadostnemu kljub ponekod ki politike, šolske uradne krivice popraviti skušala je ozemljaslovenskega področjih ogroženih najbolj stno narodno- na šol prostorov.in vrtcevobmejnih zasebnih ustanavljanjem Z italijanizacijo in germanizacijo intenzivnejšo vse zavrli bi Slovencev, da prizadevanji med mesto pomembno zavzemala je organizacija brambna Gorici z lastnimi močmi napraviti, niti ga ne morejo napraviti tam v beli Ljubljani.« v niti morete ne koncerta takega da trdimi če pretiram, ne Nič povsod. in dan vsak vidi ne se dovršenega tako Kaj dočakali. več še a pričakovali, smo Vipavcev.Mnogo in Goričanov mnogo gostov,Goriškega precejšno Tolmincev, mej katerimi smo zapazili število nekoliko besedo.koncertno sedovanja,Privabilajes 1877, aprila 15. pred- prvega njegovega času v vrhunec doseglo obstoja desetletju prvem v na služenje v Bosno in Hercegovino. 26 Metoda. in Cirila svetega Družbe podružnica moška ustanovljena 1886 leta tudi budila Kanalskem na je zavednost Narodno 29 28 27

ASGO, , 24.Soča 9. 1886, 39. Devetak, 2016, 45–51. , 20.Soča 4. 1877, 16. Capitanatto distrettuale, b. diGorizia Capitanatto 15, f. 118, d.3558. 26 Kulturno in narodno delo čitalnice je 28 29 a narodnoo- Ta »iz različnih krajev različnihkrajev »iz 27 Med skupaj sodelovalo, poleg kanalske čitalnice, še 19 gostujočih društev. občnem zboru pa je bil za predsednika izvoljen Zega. izvoljen predsednika za bil je pa zboru občnem prvem na 1888, februarja 23. šele sicer potrdilo podružnico kanalsko je povezali z razcepom znotraj vodstva organizacije leto prej. leto organizacije vodstva znotraj razcepom z povezali lahko bi kar 1908, letu po dobila je zagon Nov članstva. pomanjkanjem s soočala se in krizo doživela stoletja 19. letih 90. v podružnica je talnica politični tabor vokraju. liberalni podpirati pričela ta je ko 1909, leta do vse podružnice kanalske (NNS) širila svoj vpliv predvsem na podeželje. na predvsem vpliv svoj širila (NNS) stranka Narodnonapredna je čimer s ››izpostave‹‹tabora, tale liberalnega društvu šolskemu nemškemu protiutež kot delovati skušala je zmožnostmi svojimi 37 36 Ibid. 35 34 33 32 31 30 točk. 13 obsegal program je skupaj društva, gostujoča še zvrstila se so nadaljevanju V naslovom Otimojdom. z pesem njegovo zapel vodstvom njegovim pod je ki čitalnice, kanalske zbor pevski moški odprl program kulturni je tega Poleg govornika. osrednjega vloga padla pri- je mu čitalnice delovanja obletnici 35. ob slovesnosti Na član. viden Tudi prenehanjupo njen ostal predsedniškegamandata Zega je čitalnici v Slovenska straža. društvo narodnoobrambno lastno ustanovila 1910 leta in izstopila nje iz je pa stran krogov,katoliška liberalnih predstavniki dobili besedo glavno

, 3.Soča 9. 1902, 96. Vovko, 1979, 79. Vovko, 2004, 11. Vovko, 1979, 67. , 1.Soča 8. 1908, 90. Ibid, 79. Vovko, 1979, 67. Schulverein 33 in italijanski organizaciji italijanski in Podružnice so po politični ločitvi v veliko primerih pos - 35 Lega nazionale. Lega 34 Zega je ostal predsednik ostal je Zega 31 36 Podobno kot či- kot Podobno Na prireditvi je je prireditvi Na 30 32 Namestništvo V družbi so so družbi V 37 To je To je 119 Robert Devetak 120 Univerza v Novi Gorici osrednje liberalno društvo na Kanalskem. na društvo liberalno osrednje ški politični tabor, nekoliko odmaknil od čitalnice, ki je po letu 1907 postala sporovpolitičnih zaradi verjetno njegovegaZega, jein se katoliv - odhoda smrti Josipa Kocijančiča, je osrednji govor pripadel Zegi. 35-letnico obeležila čitalnica 1913 leta je Kovojne. svetovne prve do vse 43 42 41 40 39 38 čuli? njegovotudi skladbo zapeli proslavi,narodniso na kjer zbore ske društvaSlavec delovalje 1879 in 1875 letoma pevskega Med odboru Goriškem. v na širše uveljavil je se vsebino narodno z pesmi skladatelj in petja organizator Kot kazovalazveziv složnost narodnostnimz vprašanjem. nazorovpolitičnih različnih društvapri- so pa narodi,kulturna sodelujoča jugoslovanskimi ostalimi z vez potrditi hotel je petjem in deklamacijami povezanostiSlovencev. z kulturne kultureslovanske in slovenske in Prikaz narodne prikaz doseči želeli so čimer s dežele, celotne iz društva kulturna proslavisodelovanjusporočilo.narodnopovabilina K pomembno so tudi bil največji in najpomembnejši dogodek kulturni čitalnice, ki je hkrati nosil mlademu MarijuKogoju prinjegovih zglasbo. začetkih ukvarjanja kraljica

Marušič, 1991–1994, 333. Učiteljski tovariš, 30. 4. 1919, 18. Marušič, 1991–1994, 333. skladateljev. Po pretresljivem govoru M.Zege sozapelipevci žalostinko. in njegovo delovanje. Moškijezapel Kocijančičevo zbor ' Novi akordi, 1913, 5/6, 56. , 5.Soča 9. 1907, 100. Devetak, 2016, 115–116. 41 Med njegovimi bolj poznanimi skladbami izstopajo še , in že omenjeni že in Mi smo mi v Gorici. Septembra 1906 je v Tolminu v je 1906 Septembra Gorici. v vodil pevzdružene - » Miha Zega, skladatelju nekdanji tovariš inprijatelj, jenarisalKocijančičevo življenje O timojdom. Slovo '. Drugidansoposvetili zborovalci okrašeni grob 39 Vseeno pa je ostal njen član član njen ostal je pa Vseeno 42 Poleg tega je pomagal tudi tudi pomagal je Poleg tega «

38 V naslednjih letih letih naslednjih V 40 Raduj se, nebeška Ali ste nas nas ste Ali 43

44 1906. leta do prekinitvebrez opravljal funkcijo to je in 1879 leta izvoljen prvič bil je odbornika činskega ob- Za upravi. lokalni uveljavilv najprej Zega je se področju političnem Na bil eden najdejavnejšiheden odbornikov.bil zdravniškega,gospodarskega, član je Bil DELOVANJE V OBČINSKI UPRAVI IN NA PARKETU GORIŠKEM POLITIČNEM Kanalski pevski zbor; M.Zega PANG 704, Tehnična 1) enota prvi zleveprvi vdrugivrsti (vir: Sedmak, 2006, 65–71. 44 Iz zapisnikov občinskih sej je razvidno, da je je da razvidno, je sej občinskih zapisnikov Iz 121 Robert Devetak 122 Univerza v Novi Gorici za pomoč kmetom in sodelovanje s kmetijsko družbo v Gorici. v družbo kmetijsko s sodelovanje in kmetom pomoč za večpredlogovpodal stoletja 19. let 90. začetku v je odboru ro.občinskem V ukrepovpredlaganih gospodarstvo,na nanašala je se izobraževanje kultu- in njen predsednik pa je bil ljubljanskiIvanbil Hribar.župan predsednikje njen pa Ljubljani, v sedež imela je ki Goriško, za županov istrsko-hrvatskih in skih finančnega in stavbnega odseka. 49 48 47 46 45 in polovicidrugi društvav in Soča političnega odbornik stoletja 19. let 90. Od 80. let 19. stoletja dalje je Zega deloval tudi v deželni politiki. Bil je član prednostpredelski črti.« da drugo vsako pred se da a dolini, Soški po železnica zgradi dobi mogoči i najkrajši v se obljubo,dano večkrat izpolnjevaje vlada, visoka vkrenilavse,bitreba, da nemudoma da kar izražajožupanijiskreno sosednihželjo, in zbranishoduprebivalci javnem kanalskega skem »Na kanal- resolucijo. posebno sprejeli so kjer shod, velik organiziral Kanalu v 1898 julija 24. je izgradnji podporo V prizadeval. zelo Zega je si katero za železnice, bohinjske gradnja pričela je se županovanjanjegovega času V umrlnovembraje ki 1897. Draščka, Andreja nasledil stolu županskem na je županskih volitvah leta 1902 ni bil izvoljen, nadomestil ga je Anton Križnič. naslednjih prebivalstva.Na standard življenjski in razmere gospodarske šale za odprtje novih gostišč, trgovin, prenočišč in obrtnih dejavnosti, ki so izbolj- v slabih razmerah. Občinska uprava si je v času uspešno gradnje prizadevala ki so zaradi slabih kmetijskih letin in prevelike navezanosti na kmetijstvo živeli velikotakih, bilo je katerimi lokalnemuprebivalstvu,med prinesla izgradnja

PANG 37, t.e. 1, a.e. 1. , 2.Soča 8. 1898, 61. PANG 37, t.e. 1, a.e. 1. Novice, 8. 6. 1900, 23, 214. PANG 37, t.e. 1, a.e. 1. 48 Zavedal jih bi ki koristi, ekonomskihneposrednih je se 45 Poleg tega je bil predstavnik Zveze sloven- 46 Glavnina njegovih 47 Leta 1898 1898 Leta 49 Berbučem in Blažem Grčo. Blažem in Berbučem Ivanom kandidatoma s Sloga, slavila zmago je okraju volilnem v parlament, v preboj uspel ni namestnik predsednika. namestnik 53 52 51 50 z drugimi naprednimi poslanci.« z drugimi la, kaj hočejo in bosta mogla tudi kaj storiti za nje vkupno mogli kmetje z zaupanjem obračati, jih bostaker razume- bodo se Tookolice.katerih naše do potrebe moža, dva sta sta vredni temeljitopoznatain ker dotiki zljudstvom; vse župana kot ter obrtjo in kmetijo s pečata se ki neodvisna, župan Zega in ajdovski župan sta narodno-naprednekanalski okolico stranke za goriško »Kandidata kmetijstva. razvoju in županovanju pri zasluge njegove izpostavljala času volilnem v je NNS Gorica-okolica). okraj ni (volil- kuriji kmečki v kandidata poslanskega za postavila 1901 leta volitvah deželnozborskih na je ga Stranka taboru. liberalnem delovalv tivno (NNS) in Sloga, stranka napredna Narodno izšli sta katerega iz 1899, leta Goriškem na taboru političnem skem na mesta in trge ter se obenem oddaljevala od od oddaljevala obenem se ter trge in mesta na usmerjala bolj vse politiko svojo stranka je ker se je Zega pričel postopoma oddaljevati od NNS, ASGO, Melik, 1965, 375. , 16.Soča 11. 1901, 133. 1907Od leta daljeSlovenska ljudska stranka Goriško. za Capitanatto distrettuale, b. diGorizia Capitanatto 12, f. 98, d.839. 51 se je Zega vključil v prvo in ak- 50 (Anton) Lokar, oba moža, Po prelomu v sloven- v prelomu Po 53 52 V naslednjih letih letih naslednjih V Na volitvah Zegu Zegu volitvah Na v pred- v Soči 123 Robert Devetak 124 Univerza v Novi Gorici organizacijo obvladoval slovenski politični prostor.politični slovenski obvladoval organizacijo politični katolicizem s svojo učinkovito politično, gospodarsko in prosvetno ter inteligenci. vasi in mest prebivalstva slojih bogatejših pri predvsem podpornike svoje liberalnemu taboru, ki je deloval predvsem v mestih in trgih. NNS je imela socialno angažirana politika katoliškega tabora je v največji meri škodovala 58 57 56 ( nosti ter pod vplivom avstrijskih krščanskih socialcev in papeževih okrožnic jezikovninarodniin enakopravpo zahtev sestavili podlagi so - na program gospodarski in Politični,socialni življenja. zasebnega in javnegapodročjih vseh na načel katoliških uveljavitev za zavzel je se tabor,ki katoliški imel večinskovolivcevpodpori kmečkih terzasnovo mobilizaciji pri je uspeh in položaja kmetov, kjer pa ni našel skupne besede z vodstvom NNS. Najširšo izboljšanje in podeželja razvoj za prizadeval je si Zelo (SLS). stranko sko kmečkega okolja, kjer so volivci množično podpirali Slogo/Slovensko ljud- 55 54 vljanje strankarske politike na lokalni ravni. lokalni na politike strankarske vljanje uvelja- za zborovanjaskrbela in ter shode prirejala so ki društva, politična sokolska društva. Liberalna delavska društva so imela razmeroma skromno socialdemokracijo. in liberalizmom pred strategija obrambna delovalokot uspešno je društev protialkoholnih in podpornih gospodarskih, delavskih, političnih, toliških, posojilnice.Ustanavljanjein ka- zadruge kmetijske bile so društev skupina Tretjaindustriji. in obrti v poklici skupnimi s povezovalidelavcise so rih kate v družb, in društev delavskih okviru v delavstva organizacija bila je ). Novarum Rerum

Melik, 2002, 638–639. Pelikan, 1997, 32. Vodopivec, 2004, 52–53. Erjavec, 1928, 102. Vodopivec, 2004, 51–52. 58 Pri svojem delovanju se je oprla predvsem na učiteljska in 54 Organizacijsko ogrodje stranke so predstavljalaso stranke ogrodje Organizacijsko okrajna 56 V zadnjem desetletju pred razpadom monarhije je je monarhije razpadom pred desetletju zadnjem V 55 Drugi pomemben element element pomemben Drugi 57 Ta širokopotezna in in širokopotezna Ta - prvaštvu inpo mandatih prvaštvu ››da so se takega gibanja oprijeli razni dvomljivi naprednjaki, pa je bil apetit po politiškem in klerikalcem.‹‹ liberalcem protinaroda slogo za vkup agrarci kmeta, za »kmet bilo Njihovoje geslo Gorici. v stranke Agrarne ustanovitve in razkola do prišlo je 1907 Poleti orti ktlši ai oileortkm društvom. socialdemokratskim ali katoliškim tovrstnim proti nastopiti učinkovito in uveljaviti mogla niso se česar zaradi zaledje, politiko in si je želel pridobiti podporo kmečkega okolja in prebivalstva. in okolja kmečkega podporo pridobiti želel je si in politiko tovrstno s strinjal ni kmetov,se in učiteljev predvsem NNS, članstva Del 65 64 251. 63 Ibid, 62 61 60 59 meri usmerila naizobraženstvo, trgovce inobrtnike. največji v se so saj katoliška, kot zasnove široke tako imela niso društva zagotoviti. uspela ni parketu političnem goriškem na moči in mesta pomembnejšega časopis svoj je Imela Franko. Alojzij in Mermolja. Pomembnejši člani so bili baron Franc Locatelli, Alojzij Štrekelj 1907 v Kanalu. v 1907 Ustanovni shod Kmetske zveze za kanalski sodni okraj je potekal 21. julija Kanalskem. na tudi drugim med zvez, Kmetskih – društev političnih več ustanovilaprebivalstvom, kmečkim izrazito z tistih predvsem okrajih, več v 1907 poleti okolja, kmečkega iz volivcev odmik preprečil in stranke ne Agrar pomen zmanjšal bi da je, SLS Goriškem. na tabora politična ska

Erjavec, 1928, 287. Vetrih, 1982–1985, 410–411. Gabršček, 1934, 251. Tuma, 1997, 428. Vodopivec, 2006, 117. Vodopivec, 2004, 57. 64 Do njenega delovanja sta bila kritična oba največja sloven- največja oba kritična bila sta delovanja njenega Do 62 Andrej Gabršček je kot glavni razlog za odcepitev navedel, 65 Po pisanju Po .« 63 Stranko je vodil politik in družbeni delavec Ivan družbeni in politik vodil je Stranko Gorice naj bi se ga udeležilo več kot 600 lju- 600 kot več udeležilo ga se bi naj Naš glas (kasneje 60 59 ui preostala Tudi Kmečki glas Kmečki ), a si si a ), 61 -

125 Robert Devetak 126 Univerza v Novi Gorici v kmetskem stanu.« v kmetskem uglobljenjeobrambain kmetih; uglobljenjev in krščanstva zavesti stanovske razširjevanje » gubila enega izmed pomembnejših predstavnikov na Kanalskem in si s tem Gabršček označil za enega »stebrov Napredne stranke v Kanalu«, z njegovimi kvalitetami le še pridobi nove podpornike. Prehod Zege, ki ga je po prihodu imenovan za kandidata, obenem pa se je SLS zavedala, da lahko pove o njegovem pomenu in položaju, ki sta pripomogla, da je bil tako hitro Tokuriji. kmečki kandidatav poslanskega za določila 1908 leta veliko nam volitvah deželnozborskih na je ga ki SLS, v tudi prešel tem s je Posledično stranke. Agrarne ali NNS programa od bližje bil je mu program spodarski naslednje leto kot član prestopil h Kmetski zvezi že za kanalski okraj, je katere go- in podeželju na delovati efektivno uspela bo ne stranka da spoznal, tabora v SLS, je sprožil veliko polemik v časopisju in javnosti.in časopisju v polemik velikosprožil SLS,je v tabora di. 67 66 70 69 68 val ustanovnemu občnemu zboru, 13. junija 1907. junija 13. zboru, občnemu ustanovnemu val predsedo - je in začetku samem v že vključil stranko Agrarno v je se Zega stranki inNNS.takšnemu uspehu nasproti Agrarni k pripomogla je zasnova širša njena ravno in občin, posameznih le ne in okraj sodni celoten vključila delovanje svoje v je ki edina, bila je društva okraju, SLS zagotoviti še močnejši položaj. Poleg po sadjarskega in vinarskega potekali so ki shodi, številnimi s uspela je in stranki Agrarni kurirala ustavni boj za politične pravice in gospodarsko blagostanje kmečkega stanu; vzbujanje, stanu; kmečkega blagostanje gospodarsko in pravice politične za boj ustavni AST, AST,

Ibid, 324. Ibid, , 23.Gorica 7. 1907, 61. proti klerikalcem, sedajbi imel ševeč vzroka ropotati. kaj veruje inzaupa človeku, kijebilnaprednjak ter jegrmelproti klerikalcem, kar sejedalo. Pred 6letijeropotal , 8.Soča 2. 1908, 17. Gabršček, 1934, 252. 66 Društvo, ki je imelo svoj sedež v Kanalu, si je za glavne cilje zadalo: cilje glavne za je si Kanalu, v sedež svoj imelo je ki Društvo, I. R. Luogotenenza, b. societa 7, d.1128. » Kdo botorej volil Zego? Nobenpameten volilec ganemore voliti. /.../Potem pa,kdo naj 67 Kmetska zveza je na Kanalskem več kot uspešno kon- uspešno kot več Kanalskem na je zveza Kmetska « 68 Vseeno pa je kmalu kmalu je pa Vseeno 69 iz liberalnega 70 NNS je iz- je NNS

NNS. nah okraja, s katerimi si je zagotavljala ugoden položaj in prevlado nasproti trdno v rokah SLS. Ta je imela podporo posojilnice in društev v ostalih obči- k mogli spremembam politične moči v okraju, ki je bila z redkimi izjemami tvah, oktobra 1909, je bil izvoljen skupaj z Ivanom Berbučem in Mihaelom Klančičem in Ivanom Berbučem, predstavnikoma SLS. Na naslednjih voli- Antonom z skupaj izvoljen parlament v bil je 1908, marca 4. volitvah, Na so se pojavili predvsem v precej poslabšala svoj politični položaj v okraju. Očitki na njegovo ravnanje 73 72 71 opr Kese vz, i a e tak SS rdaaa a kandidata. za predlagala SLS stranki je ga ki zveze, Kmetske podporo s nastopil je volitvah prvih Na 1909. in 1908 leta kurije kmečke poslanca za volitvah deželnozborskih na izvolitvi dvakratni njegovi k pripomogle so nastopi zemljiški posestnik proti onemu, ki moti njegovo posest.« nastopi zemljiški posestnik proti onemu,kimotinjegovo tako,kakor njemu proti nastopili ste Vašada naloga bila, in je Dolžnost drevesa. odnesel odličnjak kanalski neki je Vam da se, Pritožujete hišo. deželno v nato in župan postati njega preko društvo', 'Sadjarsko Prvič ta-le: enostavno bil je njegov Načrt odklonjeni. bili Zega. bil je predsednik katerega okraj, kanalski za društva vinarskega in sadjarskega – SLS je imela podporo večine gospodarskih društev, tudi najpomembnejšega okraju. prevladozagotovitiv politično uspel tem s je si ki toliškemutaboru, vlogo.Večinapomembno ali podporoka- svojedelovanjev je usmerila teh tabora v veliki meri izvajala v okviru društev, v katerih vodilnoje imel Zega politična oba sta volivcev mobilizacijo in dejavnostPolitično društvih. skih gospodar in kulturnih v delovanjem njegovim z zvezi v predvsem ditirati

, 28.Gorica 1. 1908, 8. Devetak, 2016, 134–138. , 15.Soča 2. 1908, 20. 72 Zasluge in prepoznavnost, ki si jih je Zega pridobil s svojim delom, svojimdelom, s pridobil Zega je jih prepoznavnost,si in ki Zasluge » Nekaterniki, ki so hoteli s plačevanjem udnine podpirati udnine plačevanjem s hoteli so ki Nekaterniki, Soči, ki ga je poskušala po letu 1908 večkrat diskre 71 Zapisi niso pripo- niso Zapisi ' Sad. društvo', so so društvo', Sad. 73 - -

127 Robert Devetak 128 Univerza v Novi Gorici Mariničem. 78 77 76 75 74 okraju, sodnem kot zastopnik kmetijskega ministrstva za stanje poljskih pridelkov v kanalskem bolj povezanega globalnega tržišča, ki so vplivale tudi na Kanalsko. Deloval je vse ter revolucije tehnične in industrijske posledica bile so ki spremembe, na pripraviti deloma vsaj uspel jih in kmetovanja modernega do kmetovalcev odnos spremeniti uspel je delovanjemsvojim S okraju. v napredka darskega gospo- promotor glavni kot je se Uveljavil društvih. gospodarskih različnih pri vloga njegova pomena ključnega bila uprave, v je lokalne in šolstva okviru dela omenjenega že Poleg okraja. razvoju gospodarskem pri prispevek Še pomembnejši od kulturnega in političnega udejstvovanja Zege je bil njegov deloval v šolskem in gospodarsko-tehničnem odseku. gospodarsko-tehničnem in šolskem v deloval čemur je morda njegovo pripomoglo vse slabše zdravstveno stanje. k večkandidiral, ni njih Na 1913. volitevdeželnozborskihjulija do obdržal društvo in za širjenje izobrazbe na podeželje. na izobrazbe širjenje za in društvo zacije, šol), ustanavljanje novih društev, večjo navezavo na goriško kmetijsko (vodovodov,infrastrukture omrežja, cestnega ureditevkanali- za predvsem gospodarski razvoj kanalskega okraja in ostalih delov dežele ter si prizadeval kjer je opravljal funkcijo odbornika. funkcijo opravljal je kjer društvu, kmetijskem goriškem novoustanovljenem v 1905 leta od in družbi DELO PRI RAZVOJU GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKIH DRUŠTVIH

Primorski gospodar , 2. 8. 1906, 15. Verč, 2006, 35–36. , 31.Gorica 12. 1909, 105. , 29.Gorica 9. 1908, 78. Melik, 1965, 375. 74 Kot poslanec je nadaljeval s svojim delom in prizadevanji za za prizadevanji in delom svojim s nadaljeval je Kotposlanec 77 na širšem področju pa najprej v cesarsko kraljevi kmetijski kmetijski kraljevi cesarsko v najprej pa področju širšem na 78 Deloval je v odsekih za živinorejo, vi- živinorejo, za odsekih v je Deloval 75 V deželnem parlamentu je je parlamentu deželnem V 76 Poslanski sedež je je sedež Poslanski v goriško kmetijsko društvo včlanilo več kmetovalcev iz okraja. kmetovalceviz več včlanilo društvo kmetijsko goriško v !« tako je glavniodbor.je,vendar v pa zastopnika svojega neverjetno Skoro sami voliti smejo da biti, mora jih kolikor društvenikov, 15 okraju vsakem v vsaj bilo jih bi ne morejo zdramiti boljši in razumnejši posestniki napredka, prijateljiin da drugi kmetijskega se zastopnika, ker »Cerkljanski samega inKanalskikritik: okraj morata imetiskupaj enega deležni bili so česar zaradi šibka, stoletja 19. letih 90. in 80. v bila je družbi kmetijski kraljevi cesarsko v Njihovazastopanost organizaciji. obe v vključijo kmetijstva na Kanalskem. Spodbujal je tudi druge kanalske kmetovalce, naj se podpori in razvoju tudi dajal je poudarek poseben sadja, ter živine razstav skega društva se je zavzemal za organizacijo strokovnih predavanj in različnih kmetijskem društvu, aje še naprej ostal aktiven člandruštva. goriškem v funkciji odborniški odpovedal zdravja slabega zaradi Zega je se 82 81 80 nogradništvo,časopisje.in sadjarstvopouk kmetijski za ter 79 v krajih različnih po združevanja oblike podobne za deska odskočna kot služilo je okraja, občine preostale na tudi osredotočilo se in Kanala okvir društva za kanalski okraj v začetku leta 1895. Društvo, ki je preseglo lokalni vinarskega in sadjarskega ustanovitev bila je Kanalskem na razmer skih gospodar izboljšanja okviru v ukrep organiziran najpomembnejši in Prvi letih 19.stoletja intrajale naslednji dve desetletji. 70. v že okraj prizadele so ki razmeram, gospodarskim slabim omenjenim že proti ukrep in odgovor kot nastala so društva Ta okraju. kanalskem v stoletja 20. začetku v in stoletja 19. letih njegovo90. ustanavljalapobudov na se so društev,ki gospodarskih več podpornik in član ustanovitelj, je Bil

Primorski gospodar , 30. 6. 1910, 12. Devetak, 2016, 56. , 6.Soča 10. 1876, 40. Primorski gospodar , 4. 10. 1906, 19. 79 V okviru kmetij- okviru V 82 80 81 Kasneje se je je se Kasneje Junija 1910 Junija1910 - 129 Robert Devetak 130 Univerza v Novi Gorici že toliko uplivalo, da se je ustanovilo precej sličnih društev. Namen društva je med drugim nov v sadjarskem in vinarskem društvu. »Akoravno še je mlado,društvo je vendar čla- aktivnih bila je društev Večinatehpobudnikov letih. in predsednikov zadruge,nadaljnjih in ustanovitvekaterihdruštvav sledile gospodarska so krizo na področju kmetijstva in z izseljevanjem. Bilo je precedens za ostala s soočal prej je se ki okraja, celotnega kot Kanala tako razvoju k je moglo panog, gospodarskih zagon usmeritevtrge.in širšespecializacijo na Pripo- tajal vse bolj specializiran in globaliziran. in specializiran bolj vse tajal prodajeindividualne in izgubljalispreminjajočem na boj trgu, se pos- je ki sort, zastarelihnja različnih tehnikobdelovanja, pridelave količin majhnih izobraziti kmete, ki so kljub dobrim pogojem na tem področju zaradi meša- pospeševati in izboljševati stanje teh panog, ki sta veljali za zelo donosni, ter bili so društva nameni Glavni društva. zbor ustanovni organiziral pisarni občinski kanalski v 1894 septembra 20. Zega je usmerjena, tržno bila sta ki vinogradništvu, in sadjarstvu razmere v izboljšali bi Da letih. nadaljnjih 84 83 prodaji. posrednikpri kot pomagalo kasneje jim svojimin oddajalo članom plačilu simboličnemu proti društvo je Sadike trte. in sorte sadne najprimernejše sadili so kjer trtnic, vrtov,in drevesnicsadnih več ustanovilo krajih po in literaturo referenčno z knjižnico je Odprlo vino. in sadje pridelano doma okraju organiziralo predavanja, tečaje in razstave, na katerih so propagirali po zanje noverazmere,je na pripravilo kmete bi Da trgih. na konkurirali tabilnih sort, s čimer bi si kmetovalci lahko finančno opomogli in uspešneje let. Društvo se je zavzemalo za ohranjanje domačih in vpeljavo novih, ren- 20 skoraj ohranil funkcijo to je in predsednika za potrjen marca1895, 27.

Devetak, 2013, 13–22. Vodopivec, 2006, 95. 84 Sadjarsko in vinarsko društvo je imelo velik pomen za ponovenza pomen velik imelo je društvo vinarsko in Sadjarsko 83 Zega je bil na občnem zboru, zboru, občnem na bil je Zega ga in vinarskega društva se je Zega zavzemal Zega je društvase vinarskega in ga nosti, politične stranke ali v okviru sadjarske skup- lokalnih pobudo na Samoiniciativno, tehtnico vkorist katoliškega tabora. tom in ugodni kreditni pogoji so le še bolj nagnili kme pomoč Finančna SLS. volili večino veliko z 1913 in 1908 letoma volitvahmed nozborskih izhajali iz liberalnega tabora, na vseh treh dežel- tem kljub Kanalci so Tako taboru. katoliškemu prebivalstva kalnega lo- podporo in vključevanje politično na vplivali in Sloge/SLS okviru v delovali sta društvi Obe Kanalu. v razvoja gospodarskega steber bila sta jarsko in vinarsko društvo ter okrajna posojilnica 87 deželo .« našo v povrnilo blagostanje le še Takobode se delovati. to na močmi združenimi z treba A iskat. sami tudi to, pridelke, da se prideljuje take katere pridejo tujci 86 85 8 članov. 187 Goriškem. V svoje vrste je do leta 1900 privabila je bila z ustanovitvijo oktobra 1897 ena prvih na sodeloval, je bila okrajna posojilnica v Kanalu, ki Zega je katerem društvo,pri pomembno Drugo vanjem nagrad ob različnih priložnostih. različnih ob nagrad vanjem narskim društvom ter stimulirala člane s podelje

, 10.Soča 11. 1906, 90. , 6.Gorica 4. 1900, 28. , 15.Soča 3. 1898, 21. 86 oeoaa e sdasi i vi- in sadjarskim s je Sodelovala u, a o uai o večini po župani so da 87 Sad- 85 - - -

131 Robert Devetak 132 Univerza v Novi Gorici Podpis Mihe Zege med ustanovitelji okrajne posojilnice v Kanalu (vir: PANG 525, Tehnična 253) enota nice goveje živine v Kanalu, v živine goveje nice zavarovalpodružnice ustanovitev- predlagal seji občinski na Zega je 1905Leta Kanalu. v društva vinarskega in sadjarskega člana bila sta FrancŠmidt kurat liški in JarecJanez kurat ročinjski – društev obeh izvennastali Predsednikasta ki okraju, v društvi Kanala. prvi sta Bili zavarovanjeRočinjuza v podružnica in druga govejeLigu. na živine krajane za združevanje in dal zadrugi dobropopotnico.zadrugi dal združevanjein za krajane navdušiludeležbo svojo s bi da Zega, poslanec deželni organiziral je se delovanje zadruge obnovi. Ustanovitev so povezali s shodom, ki ga da zahtevali, kmetje tamkajšnji so ko 1909, februarja prišlo je ideje junija 1909. junija in sirarstvu. in lo učitelja Jožefa Lebana iz Tolmina, da bi poučil kmete o mlekarstvu in vinarsko društvo se je ponudilo za podpornika društvu in predlaga- v občini Banjšice, ki bi vodilga potovalni učitelj.mlekarski Sadjarsko društva ustanovitevmlekarskega pripravljaldruštva vinarskega in ga goveda ter srečanja v okraju. Že spomladi 1896 je v okviru sadjarske strokovnapripravljalinpredavanja, razstave je sadja namen ta V ja. za ustanavljanje gospodarskih društev tudi v preostalih predelih okra- 92 91 ASGO, 90 89 88 sadjarstvu sadjarstvu in vinogradništvu – kjer je bilo največ možnosti za uspešen mlekarstvu, govedoreji, – panogam najrentabilnejšim k usmerila se ki pa najprej iz neznanih razlogov ni zaživela. ustanovitvijoz stoletjaposkusili omejenozavezo, z kmetijskezadruge 20. začetku v so Levpi V Zege. pobudo na nastala je ki Banjšicah, ASPGO,

ASGO, distrettuale Capitanato diGorizia, b. 13, f. 100, d.12046. , 10.Gorica 6. 1909, 55. PANG 37, t.e. 1, a.e. 1, d.194. Capitanato distrettuale, b. diGorizia Capitanato 13, f. 100, d.4143. Archivio dellaI.R. 337, diGorizia, Societa d.369. 88 90 Leta 1898 sta vzporedno pričeli delovativzporednopričeli sta 1898 za- Leta mlekarska Ročinjski je julija 1900 sledila mlekarska zadruga na zadruga mlekarska sledila 1900 julija je Ročinjski 89 a je do realizacije projekta prišlo šele prišlo projekta realizacije do je a 91 Do ponovne obuditve 92 Društva soDruštva -

133 Robert Devetak 134 Univerza v Novi Gorici skega kapitala. skega Slovenciprotiboj italijan- organiziran in prevladiv podali nemškega se so katerim s sistema, večjega del tudi bili so pa hkrati usmerjeni, pomoči članom in uvajanja novosti so bili ukrepi gospodarski lokalno tičese Kar okraja. sliko politično na tudi vplivala so Neposredno trt. ter sadja sorte primernejše in obdelave tehnike nove uvajala so tega Poleg pomagala. finančno jim in izobraževala so člane Svoje razvoj. 93 zakasnile so prihod modernizacije ter šolskega sistema in botrovale k botrovale in sistema šolskega ter modernizacije prihod so zakasnile prometne povezave v goratih predelih so vplivale na kakovost življenja, Slabe vlogo. manjšo precej igrali smislu širšem v so ki okraja, sodnega gla k razvoju in pomenu teh dveh krajev v primerjavi z ostalimi predeli razvoj kmetijstva in obrti. Glavna cesta je gotovo pomembno pripomo- za cesti ob položaj ugoden izkoristil dobro lahko Ročinj še le je nala trgovine.- Ka Polegin obrti razvoj za možnosti odlične Sočo reko čez Državna cesta je k pripomogla razvoju ki Kanala, je imel zaradi mostu bile omembe vredne inpovečini zavozove inneprehodne. neprimerne vezovalaKoroško,s Gorico preostale prometne povezave nisookraju v po- je ki ceste, državne izjemo Z stanju. slabem zelo v Kanalskem na omrežje cestno bilo je stoletje, 20. v 19. iz prehodu na odbora stnega ce okrajnega predsedstvo prevzel je Ko ceste. predvsem frastruktura, in- dobra pomembna razvoj gospodarski za je da zavedal, je se Zega položaj vokraju. vodilnipridobiti njihovouspel z pomočjo tudi je si ki tabora, tičnega poli- katoliškega domeni v bila je Velikadruštev večinastrankarsko. konotacijo,drugačno moči zamenjalo saj je mednacionalno merjenje

Lazarević, 1994, 28. 93 V obdobju po letu 1907 je imel gospodarski vidik gospodarski imel je 1907 letu po obdobju V - gospodarskega stanja kanalskega okraja neobhodno potrebno« neobhodno okraja kanalskega stanja gospodarskega ali države. Leta 1908 je cestni odbor sprejel odlok, da je dežele pomoči finančne od odvisen cest gradnjah pri primerov večini katere jeondeloma pripravil namen.« injih še pripravlja, onzasleduje drugi temu ni tako. On dobro ve, da je treba dosti in denarja časa za izvršitev vseh načrtov, ekstrem. da bi hotel vse naenkrat popraviti in narediti. kar se je prej zanemarilo, toda tozadevnese so sicer,razmerese Zdi predrugačile. Zega, g.da nasprotniv sili Zega M. veleposestnik in poslanec deželni gospod delaven neumorno odboru cestnemu prizadevanja je opisal časopis Gorica: »Šele v novejšem času od kar predseduje Njegovakolovratu. Kanalskem in planoti Banjški na kraje ležeče višje povezaledržavnocesto z so ki cest, lokalnih več zgrajenih bilo je 1914 leta Do izboljšale. vseeno razmere se so Zege predsedovanja času V z velikimi logističnimi in finančnimi težavami.finančnimi in logističnimi velikimi z cestni odbor nadzoroval, a se je vse do konca svojega delovanja srečeval je ju ki okraju, v povezav prometnih gradnja in trasiranje pospešeno prikrajšano za velik del morebitnega zaslužka. Po letu 1895 se je pričelo slabši trgovski menjavi z ostalimi deli dežele, s čimer je bilo prebivalstvo 97 96 95 94 daljestoletja 20. začetka od okraju v je si društva,ki planinskega žnice podru- kanalske predsednik večletni Zega bil je naštetega vsega Poleg v veliki meri onemogočalo normalno delovanje odbora. delovanje normalno onemogočalo meri veliki v je kar kron), (3.400 prihodke presegali štirikrat skoraj za kron) (12.000 bena dela pa je prekinila oziroma onemogočila prva svetovnavojna.prva onemogočila oziromaprekinila je pa dela bena povezav,stnih nerealno,rokkratekpopolnoma izved na - bilo je pa kar

, 17.Gorica 1. 1911, 5. , 25.Gorica 2. 1908, 16. provinciale dellaDieta Pertrattazioni , XIII. Devetak, 2016, 18–22. 94 Leta 1902 so odhodki so 1902 Leta zgraditi še 25 ce 25 še zgraditi »za uspešni razvoj 95 Ta je bil v bil je Ta 97 96 -

135 Robert Devetak 136 Univerza v Novi Gorici 19. stoletje. v 18. iz prehodu na preselila Karnije iz Kanalsko na je se ki družine, setletno posestnico Marijo JožefoSegalla, Marijo posestnico setletno Zega si je v Kanalu ustvaril družino. Avgusta 1874 se je poročil z dvaj- urejanjem pohodniških poti in promocijo okraja v različnih časopisih. izletov,organiziranjem z turizma pohodniškega razvoj za prizadevala 100 Ipavec, 2008, 86. 99 98 bil poleg tega tudi upraviteljbil poleg tega vinotoča. je Zega kavarno, in gostišče vodila sta Skupaj Kanalu. v bivanja času liko pove o položaju Zege in vplivu, ki si ga je uspel pridobiti v kratkem ZEGOVA DRUŽINA IN ZADNJA LETA ŽIVLJENJA

ACAG, ACAG, Planinski vestnik, 1911, 3, 49. Matricole parrocchie Slovene 1835–1921., Matrimoni,Canale, 100 Poroka s pomembno članico kanalskega višjega sloja ve 99 članico vplivne in bogate in vplivne članico za navadnoza leto1907) Goriškem inGradiščanskem Kanalu (vir: Ročni kažipot po Reklama gostilnoZega za v 98 - je rodilo pet otrok – trije sinovi in dve hčeri. Ivančič. FrančiškoEmo posestnico šestindvajsetletno s poročil ponovno Desklah v 1900 aprila je se smrti njeni Po otrok. prinesel ni jima 1899, decembra Marije smrti do trajal je ki Zakon, 104 Prav tam. 103 Učiteljski tovariš, 30. 4. 1919, 18. 102 ACAG, Matricole parrocchie Slovene 1876–1925., Natti,Canale 101 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Matromoni, 1835–1944. Descla, tudi njegovi ženi. pokopani sta kjer Kanal, v prenesli ostanke posmrtne njegove so a Žale), (današnje bljani Sv.Lju- pokopališču v na Križ ga Pokopaliso 1919. aprila 25. umrl Ljubljani v domov.nazaj vrnila ni se je, Zega kapi,zaradi v tem obdobju izgubila velik del premoženja in povzročila vojna pomanjkanja, in jesplošnega Kanalskem na je ga ki uničenja, Zaradi no. Ljublja- v begunstvo v oditi prisiljena družina bila je 1915, maja vojno, svetovno prvo med Goriškem na fronte vzpostavitvi po Kmalu ne bi bil mogel storiti, kot je storil za svoj narod svoj za storil je kot storiti, mogel bil bi ne okraja, v trajnem sodnega več spominu, ker kanalskega prebivalstvu osobito znancem, vsem ostane pokojnik tovariš e b jgv sri zapisal: smrti njegovi ob je 101 Med letoma 1901 in 1911 se jima se 1911 in 1901 letoma Med 103 »Nepozabni

Učiteljski .« 104 102

137 Robert Devetak 138 Univerza v Novi Gorici mur jemorda pripomoglo tudito, danibil rojen naKanalskem. od njegovih sodobnikov –JosipaKocijančiča inbratov Leban, kče- stvom Kanalainobčineboljalimanjpozabljen inneznan, razliko za in razmerami, kisosledile, spremenilo. jeZega Danes medprebival- bili izseljeni,okolje, vkaterem jedeloval, pasejezrazpadom države Številni njegovi somišljenikisomedvojno izgubiliživljenjealipaso infrastruktura, katere izboljšanje za sijeprizadeval, jebilauničena. brez večjega delapremoženja, društva soprenehala zdelovanjem, uničila vse, kar za sijeprizadeval tekom svojega je življenja.Ostal okolice vobdobju Avstro-Ogrske. Prvasvetovna vojna jevveliki meri ko označimo najpomembnejšojavno za osebnostKanalainbližnje lanskim mandatomvdeželnem Brez zboru. večjih pomislekov galah- upravi. Volivci sogazaradi njegovih dvakrat zaslug nagradili spos- inokolju.družbi Vidno vlogojeimelprivečini društev invlokalni gel kspremembam, kisoimeleširše poslediceinodmev vtakratni ter zdelom,kijeobsegaloštevilna področja, dosegeloz. pripomo- vljenjski standard. Znanjejedelilinprenašal nanaslednjegeneracije drugim, dasoselahko izviliizkrize inrevščine terdvignilisvoj ži- si jeuspelzagotoviti slojinhkrati vstopvvišjidružbeni pomagati Bil je ambiciozen in se jeizpopolnjeval celoživljenje. Ssvojim delom pomanjkljivosti, skaterimi sejesoočaloprebivalstvo naKanalskem. sprememb, gospodarstvu kisosedogajalevdružbi, inpolitikiter splošnega razvoja okraja. Zavedal sejepomenadobre izobrazbe, nja uporabil narazličnih področjih načinvplival innata potek Čeprav jebilnjegov osnovni poklicučitelj, jesvoje izkušnje inzna- in političnemurazvoju Kanalaterokolice jebilizrednega pomena. Zegov prispevek hkulturnemu, narodnostnemu, gospodarskemu SKLEP

Urša Prša RODOLJUBJE IN PODOBE SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE V IZBRANIH PESMIH FRANJA ROJCA desetih reprezentativnihdesetih pesmih. osredotoči narodoljubje inpodobesevernoprimorske pokrajine vnjegovih izbranih jajo vtipkopisu. Prispevek predstavi Rojčevo življenjsko inpesniško delo, natopase zbirka znaslovom Mladimsrcem, preostale kijihjeveč pesmi, kot 500, pasenaha- po upokojitvi pa se jeposvetil Posthumno pisanju pesmi. je izšla samo ena pesniška janje. Živel jevSovodnjah obSoči,opravljal poklicvišjegacarinskega inšpektorja, okrepila njegovo rodoljubje invprecejšnji merizaznamovala njegovo literarno ustvar Peči priSovodnjah. Življenjska potgajevodila tudivtujino, kijepolegvojne šebolj Intelektualec inizobraženec Franjo Rojec jebilvelik domoljub. Rodil 1914 sejeleta na IZVLEČEK: representative poems. focuses Littoral ofNorthern region onthepatriotsandimages inhisselectedten in theprintout.Thecontributionpresents Rojec’s life andpoeticwork onit andfurther was published posthumously. The rest ofthe poems, more than 500are intotal, still self tothewritingofpoems.Hisonlycollectionpoems,namedTo Young Hearts, river, heworked asahighercustomsinspector. Upon beingretired, hededicated him- riotism and considerably marked his literary creation. Living in Sovodnje, by the Soča in 1914 inPeč Sovodnje. near Hislife path led himabroad, which strengthened his pat- An intellectualandaneducatedperson, Franjo Rojec, was abigpatriot.Hewas born ABSTRACT: KLJUČNE BESEDE: KEY WORDS: Franjo Rojec, Littoral poems,patriotism,Northern region Franjo Rojec, rodoljubje, pesmi, severnoprimorska pokrajina - 141 Urša Prša 142 Univerza v Novi Gorici V IZBRANIHPESMIHFRANJA ROJCA SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE RODOLJUBJE INPODOBE Urša Prša 2 1 mno izšla leta 1996.mno izšlaleta jih jevečina Mladimsrcem zbirki , kijeposthu- zbranihvpesniški opus. Lučpesniški sveta so ugledale le nekatere od katerih pesmi, intujini,pajeizražalskoziledica življenjavzamejstvu svoj bogat narod inmatičnodomovino, toljubezen, kijevsekakor tudipos- časa življenjaniželel pretirano literarno izpostavljati. Ljubiljesvoj gov očeizrazito zakoreninjen Slovenec invelik domoljub, kiseza Podomači besedi. njegovega besedah sina Marka Rojca je bil nje- srcem inslikovito izražapesnikovo pripadnostrodu, domovini in To uvodno sporočilo krasi prve strani Rojčevega prvenca Mladim posveča izročilu in vrednote prednikov aplicira vsvoj čas. Slovencev (Bandelj, vItaliji 2009, 380) Franja Rojca podobnouvrsti kot pesnika, kisepredvsem refleksivno in narodne usode.« Tudi inraziskovalec pesnik zamejske literature David BandeljvAntologiji sodobnepoezije srcem zanimiva pričanašegaživljenja'narobu' inzavzetosti krajem, kjersejeodigral velik delnašeosebne metaforikoz zapleteno struktur, aligradi besednih zapletenih vendar je treba zbirka Mladim priznati, da »ostaja Pesnik Ace Mermolja(Mermolja,1996, 10)obiziduomenjene zbirke pravi, daseRojec nasplošnonepoigrava Rojec, 1996, 20. se drhteče z besedo ukvarjam.se drhtečezbesedo 2 Srcu poklanjammisli vdar. Iz ljubezni do materinščine Iz ljubezni domaterinščine Trenutna županjaobčineSovodnje obSočiin posvečam niti,kivodi čas Drobne trenutke sreče pred oltar. zadnji 1

doljubje terljubezen dodomače zemlje, kisevdoločenihaspektih skrbno prebrane literarne zapuščine,katerih glavna tematikaro sta - nadaljnjo obravnavoza izbranedoločenereprezentativne iz pesmi pesniškega vidika predstavljeno njegovo življenje, natopabodo šo. pretirano izpostavljati širši publiki injerajesvojo pisalzase,za du- botruje že omenjenodejstvo, daFranjo Rojec svojega delaniželel ga rojaka, kijevliterarnih krogih manjpoznano. Temu vsekakor življenjsko potinsubtilnoterprecizno literarno ustvarjanje naše- literarne obravnave. Predvsem pajenamenprispevka boljosvetliti refleksivnega kot impresivnega vidika, in vsekakor vredna globlje vezana spodobami severnoprimorske pokrajine, zanimiva,tako z dvema geografsko ločenimakulturnima svetovoma, mnogokrat po- njegovo goreče rodoljubje domatičnedomovine inrazpetost med cu innjegovem literarnem deluniveliko napisanega,vendar sta Marko Rojec raziskovalne in je dostopnaza namene. O Franju Roj - in tudivrokopisu vnjegovi kijohrani zapuščini, že omenjenisin jatelji inkulturni delavci.« tenkočutnih uživali ki smo jih dodanes le redki pesmi, vaščani, pri - je domačokulturno stvarnost obogatilaznepreglednim številom »Občutljiva zapisala: pesniškadušapokojnegabesedi Franja Rojca takratna predsednica KDSovodnje Alenka Florenin jevnjeniuvodni 4 3 , ki so izhajale medletoma da, kisoizhajale med drugimvsekakor pomembne izbraneštudijeTarasa Kermaunerja vtreh knjigahPoezija slovenskega zaho- Problematika zamejske književnosti zahteva svojo študijo, vprispevku zato nipoudarka natejtematiki.Sopa Florenin, 1996, 8. nadaljnjih raziskavah. naredi pomembnejših literarnozgodovinskih izbor del o slovenski književnosti ki referenčno v Italiji, pomaga pri ro« insestavni delslovenskega nacionalnegaslovstva. Obenempamedepilognonavedenimi viriinliteraturo »Slovenš'na cela«(Košuta, 2017, 34–46), vkaterem poudari, dajeknjiževnost Slovencev »regionalno vItaliji reb- Avstriji inštevilne druge. Zomenjenegasimpozija (2017) gre izpostaviti prispevek Mirana Košute znaslovom Davida Bandlja(Bandelj, 2009), novejši zznanstvenega zbornik simpozija Oslovenski književnosti in vItaliji 4 Vnadaljevanju prispevka lažjerazumevanje boza njegovega 1990 in1993, MarijePirjevec (Pirjevec, 2001), Jožeta Pogačnika (Pogačnik, 2001), 3 Preostale senahajajovtipkopisu pesmi 143 Urša Prša 144 Univerza v Novi Gorici izražata vnjegoviizražata zapuščini. pesniški bo, nakakšen upodabljaomenjenitematikiinkako načinpesnik se kažeta vizrazitih podobahsevernoprimorske pokrajine. Opazovano Franjo Rojec (vir: Franja osebnazapuščina Rojca) jalnih pohodov po Somaliji. Angleži so ga ujeli ujeli ga so Angleži Somaliji. po pohodov jalnih osva- udeležiti moral je se in vojak italijanski kot zaposlil v državni službi, vendar je bil mobiliziran si pridobil naziv računovodje. Kot upravitelj se je trgovskoin Abebo,končal šolo Adis v izselil vilist družinske finančne situacije se je leta 1936 kot ci- težke Zaradi šolo. trgovsko na tudi vpisal je se TamGorici. v Alojzijevišču v pripravnicoskoval obi- je pa nato kraju, domačem v šolo osnovno v hodil je Pesnik poslopje. bivalno ter vačnico ko- urejati začeli so Sovodnjah v in vrnil srečno je se Tudioče let. pet Franju bilo je ko vrnili, se Peči pri Sovodnjah. pri Peči na Petejan Mariji ter Rojcu Francu očetu 1914 septembra 10. rodil je se Rojec (Franc) Franjo 6 5 v begunstvo v Nazarje pri Mozirju. pri Nazarje v begunstvo v odšla je pa Rojčevadružina preostala Galicijo, v ko-delavske hranilnice in posojilnice, šel kot vojak ustanoviteljprvedrugim sovodenjske med kmeč- in kovač bil je ki oče, je Italijo, Avstro-Ogrskoin ŽIVLJENJSKA POT FRANJA ROJCA močan del zaledja avstro-ogrskemočan delzaledja vojske. kraje (prim.šeVidečnik, 2013, ssvojimi 13). Obrtniki dejavnostmi sobili eden izmedrazlogov, zakaj soiz severne Primorske ljudje bežali v tiste drugim zaposlovali begunce iz mirnske čevljarske zadruge. To je bil tudi V Vrbovcu jevtistemčasudelovala Čevljarska vkateri zadruga, somed Škofja Loka. v svojih 1978 Občinajeodleta pesmih. pobratena sslovensko občino vasi Peč, Rupa, Gabrje, Rubije in Vrh, ki jih Rojec tudi zelo rad opeva sovobčiniSovodnjeDanes obSočipolegistoimenskega središča še 5 Ko se je začela vojna med med vojna začela je se Ko 6 Domov so so Domov 145 Urša Prša 146 Univerza v Novi Gorici sinova Iva in Marka, posvečal tudi drugim dejavnostim. zahtevne službe in družine, poročen je bil z Nado Hmeljak, s katero je imel poleg je človek,aktivense izrednozato ter intelektualec napreden bil je jec RoFranjo- 1973. leta upokojitve do ostal je kjer Trstu, v uradu deželnem na funkcionar višji kot zaposlil je se 1965 Leta FortezzaBriksnu. kraj pri v premeščen leta tri za bil je ko 1962, leta do inšpektorja carinskega službo s nastopil in izpite predpisane opravil Rimu v je napredovati,zato je Želel dne kraje in dobil službo na računskem oddelku finančnega urada v Gorici. rov - vrnil je se 1947 Leta njegovem v izražataustvarjanju. sepesniškem ki furlansko. To potrjuje njegov izjemen občutek za strukturo in in lepoto besede, angleško francosko, nemško, še govoril Rojec je jezika italijanskega in slovenskegaPoleg usvojil. tudi nekatere in jeziki tujimi s stik v prišel razito iz- je času tem V podobno). in zemljepis zgodovino, jezika, poglabljanje (za krožkeizobraževalne in dejavnosti različne organiziral je intelektualcev je prišel v stik z raznimi izobraženci, tudi univerzitetnimi profesorji. Ta krog taborišču V Nairobi.Tamlet. ujetništvov pet v bil odpeljali je in 1942 leta 7 v rodnih krajih, rodnih v zgodovina antična srcu pri bila je mu Predvsem zgodovinarji. slovenskimi znanimi nekaterimi z tudi je pa korespondiral članke, strokovneizrezoval knjige,zgodovino, bral krajevnopreučeval rad je Ljubiteljsko Gorici. v kar v nega komisarja upravnem svetu Državnega poklicnega zavoda Ivan Can- imenovanbil je 1971 in 1970 Kulturnegaletih V doma). držav za gradnjo - (npr.vasi razvoj kulturni tudi in gospodarski za skrbela je ki Sovodnjah, v posojilnice in hranilnice Kmečko-delavske odbora nadzornega predsednik poučevala slovenski jezik. narodna pripadnostizrazitavcelotnidružini. Meddrugosvetovno vojno jenaprimervSovodnjah innaPeči Po sinaMarka besedah jebilatudimama Nadanarodno zavedna Slovenka invelika rodoljubka, tako dajebila spoznanja in nekateri zgodovinski elementi se odslikavajo se elementi zgodovinski nekateri in spoznanja 7 Od leta 1965 je bil vanega avtorja. To sta med drugim rapalski dogovor leta 1920, ki je Italiji Italiji je ki 1920, leta dogovor rapalski drugim Tomed avtorja.sta vanega obravnapesnjenja elemente posledično in - življenje vplivalina neposredno pesmi vsekakor ne smemo mimo pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so Rojčevih interpretiranju in opazovanju Pri dlani. na odgovorenostaven je nerešena, včasih pa nam ravno preprostost nekaterih njegovih pesmi razkri- ostanejo nemalokrat ki vprašanja, eksistencialna globlja odpirata ter pesmi njegovih iz vejeta zemljo tujo in domačo med razpetost ambivalentna ter in občasno transformirajo tudi v določenih pesmih. določenih v tudi transformirajo občasno in 10 9 8 izraziti primorski diftongi. primorski izraziti tudi so pa označeni znamenji, naglasnimi z slovarčkuopremljene v so sede slovarček sovodenjskih narečnih besed, ki zaenkrat ostaja še v rokopisu. Be mali pravi tudi je pa izdelal risanju, pesmi, pisanju posvetil srcem vsem z na Primorskem najtežje. Slovenceza zgodovinskegavidika z bilo je vojnama,ki obema med kaljene označil kot »pevca Vipave« in predstavnika starejše generacije Sovodenjcev, Vlado Klemše ga je v spominskem zapisu dan po smrti v Sovodnjah. v je pa pokopan Gorici, v septembra 6. sicer in jubilejem, 80. svojim pred malo končal pot življenjsko svojo je RojecFranjo izgubil. žal je se pa ki dnevnik, pisal taborišču v primer na je je,da znano prej, že tudi je predstavljala varno zatočišče in zadoščenje po izražanju. Ustvarjal je sicer mu Umetnost obstanka. imel ni nikoli življenju bogatem svojem v in duha nemirnega je Bil pokoj. v pesnikovemodhodu po nastala je ustvarjanja ga Klemše, 1994, 8. 380. Več oRojčevem življenjuindelugl. meddrugimšePSBL III,1994, Devetak, 1996, 9-17 inBandelj, 2009, 257-263, (Ilirske province). to pokrajino meddrugimupravljali goriškigrofje, oglejskipatriarhi,Beneškarepublika, inFrancozi Habsburžani venskega prostora vodila Vzgodnjemsrednjem rimska cesta. veku sonatoobmočjeprišli Slovani. Pozneje so Sovodenjsko območjesoRimljaniokupirali vdrugemstoletju.IzFurlanije jeproti notranjosti današnjegaslo- 10 To vsekakor drži, saj občutek porušene domovine 9 Glavnina njegovega literarnega in umetniške in literarnega njegovega Glavnina 8 Ob upokojitvi se je je se upokojitvi Ob Primorskem dnevniku Primorskem dnevniku - - 147 Urša Prša 148 Univerza v Novi Gorici jalnosti«. kateri»sestavnije in živi, matičnedel slovenske besednoumetnostneustvar zamejskega slovstva poudari, da je povezano z »duhovno tradicijo okolja«, v del cone A s Trstom. Jože Pogačnik pri razpravljanju o splošni problematiki katerim je bilo ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje, Italija pa je dobila večji s 1954, leta memorandum londonski in krajino Julijsko celotno priključil 13 12 11 duha. Izpovedujejo poglobljeno, nedeformirano identiteto. nedeformirano poglobljeno, Izpovedujejo duha. avtentičniizpovedovalciin najbolj usode sebe,so življenja, iz pišejo pesniki manjšin dvehpesnikov antologiji v ki Zlobca, obravnavanitudi avtor,sodi Cirila pesnika navežemorazmišljanje šelahko alni osebki«. alni »individu- biti privoščijo enostavno užitkom z lahko si zato slovensko, po izražanje privoščila lahko obdobju povojnem v je si ki prva, je pa neracija ge- njegova utopi, lahko ga da pokaže, stičišču nacionalnem na konflikta tržaškiustvarjalec Markoliterarni Kravos, da mu vsaka večja plima v obliki pravi posrečeno kot Ali generacijam. naslednjim pečat literarni in kulturni duhovni, pustil življenjem in poezijo svojo s je ki unikat, svojevrsten kot ti FranjaobravnavaRojcavsekakor - moramo Rojčevopoezijo,zaznamujejo ki dejavnikom, zunanjim in notranjim vsem kljub vendarle, A metaforiki. duhovni njeni in zapuščini pesniški Rojčevi v odslikavata izrazito meri liki obletnici njegove smrti leta 2014 za »ljubezen do svoje zemlje in ljudi, ki jo jo ki ljudi, in svojezemlje do »ljubezen za njegove2014 obletnicileta smrti Sovodnjeobčina podelila obletnici100. ob Soči ob njegovega rojstva 20. in posthumno je ga mu ki priznanje,govori sebi po samo nam spoštovan, bil je Kako rojaki. svojimi med tudi cenjena osebnost, velika resnično bil je Zlobec, 2006, 10. Kravos, 2017, 12. Pogačnik, 2001, 357. 11 Ta dva elementa, duhovna tradicija ter matična beseda, se v ve v se Tabeseda, matična ter duhovnatradicija elementa, dva 12 Na izrazito personalno pisanje manjšine, v katero vsekakor vsekakor katero v manjšine, pisanje personalno izrazito Na pravi, da ker ti ti ker da pravi, verzi Drugačni 13 Franjo RojecFranjo - - pesmi pa mnogokrat krasijo globoke refleksije o refleksije globoke krasijo mnogokrat pa pesmi v tujini, hrepenenje po preteklih časih in mladosti, bivanja stisko občutimo mnogokrat pesmih bitih kraji. severnoprimorskimi V izrazito čustveno na- ter naraveimpresijami z povezana pogosto sta ki identiteta, narodna močna in rodoljubje pletata pre vidno se pesmih Rojčevih V zbori. pevski sovodenjski nekateri jih so pa izvajali uglasbene, favna, Afrika in razno. Nekatere pesmi so bile tudi zgodovinske, osebne, narodne, socialne, litične, po- narava, ljubezenske, sentimentalne, domače, sklopov: tematskih razporejenih sistematično 12 naslednjih na razdeljene so pa kazalom uvodnim rajine. pok- severnoprimorske ter rodoljubja tematiko s kopisa, in sicer s posebnim poudarkom na pesmih daljnjo obravnavo izbrane pesmi iz urejenega tip- sedila. Iz njegove literarne zapuščine so bile za na- be druga razna in risbe skice,rokopisi, tipkopisi, sestavljajo zapuščino umetniško bogato Rojčevo no njegovega sinaMarka vSovodnjah obSoči. lekar krasi verze«.Priznanje v prelil lepo tako je 14 LITERARNA ZAPUŠČINA FRANJA ROJCA

V skrbnourejenem tipkopisu nahajajo vkuvertah. sepesmi 14 Pesmi je v celotni zapuščini več kot 500, z - - - 149 Urša Prša 150 Univerza v Novi Gorici Risba »Poklon krvodajalcem« (vir: Franja osebnazapuščina Rojca) 15 ljudstva.« našega korist v izkazale kakorkoli preteklosti v se so ki osebnosti, na dediščino, kulturno bogato našo na navezan zelo obenem nazori, naprednimi in izkušnjami z prežet čuteč, globoko zgovoren, zelo a vsakogar,do človek,odprt značajen preprost, je »Bil poznal: osebno tudi ka Mladim srcem dobro opiše rojak in delaveckulturni Emil Devetak, saj je pesni - nekatere razloge, ki so vodili v njegovo pesniško ustvarjanje, v spremni besedi smrti, nasilju, času, onstranstvu, vojni, minljivosti in drugem. Franja Rojca in izražal svoja občutja, misli in nazorska mišljenja. izražal svoja občutja, misliinnazorskamišljenja. najlaže je strukture poetične skozi Skratka, strukture. in figure ritmične zne logičnem razmišljanju. Tudi zato je tako rad pisal pesmi, iskal rime ter ustre ter izražanju delu, intelektualnem po potreba spremljala je ga Neprestano obstanka. imel ni upokojitvi po tudi njegovoče da poudarja, Marko sin čev Devetak, 1996, 13. 15 Tudi RojTudi- - 16 da bi spoštovala svoj rod in zvesto ohranjala njegovo besedo, in sicer ne glede Ta preprosta, a obenem povedna pesem je posvečena mladi generaciji v želji, dim srcem«, pokateri nosiRojčeva pesniška zbirka tudi naslov. dnost matični domovini, bo preprosta pesem z globokim sporočilom »Mla- Prva obravnavana pesem, v kateri se zrcalita rodoljubje ter duhovna pripa- tematika rodoljubja.udarjena po- je katerih v obravnavanihnadaljevanjupesmi, bo V izbranih pet IZBRANE PESMI Z RODOLJUBNO TEMATIKO celoti, davvsejpolnosti inoblikizaokroženo sklenejoobravnavo ininterpretacijo pesmi. Vse soizbrane izRojčevega pesmi tipkopisa terzdovoljenjem sinov Iva inMarka prepisane dobesedno v rodni vedno za družbi teodrine. dobrine vselahko razblini, besede svojebesede bipomen. in zopet seugodjevrne A zatajena istovetnostA zatajena izrodek domovine. Usodni namvihar misli gre namen, da ohranil narod ob rastoči plimi. Mladim srcem Ostaneš sam Ostaneš 16 151 Urša Prša 152 Univerza v Novi Gorici tako moti«. vas »Zakaj naslov nosi pesem rodoljubna obravnavana Naslednja ljubezni doohranjanjadomovine injiostane zvesta duhovni v pripadnosti. temelje trdne ohrani in postavi lahko ki mladini, v skriva se enotnosti dne naro- in kulturne do Ključ zamejstvu. v življenja zaznamovanega izkušnje in krajev rodnih od oddaljenosti vojne, posledica vsekakor je ki prizvokom, grenkim z izkušnjo pesnikovoživljenjsko zaznamovanos je ter besede in ce kiti - vsake življenje.Rodoljubjeiz vejeprinese jim preizkušnje kakšne to, na Na zadnjem soškemNa zadnjem bregu iz daljnihstepprijazno, Zakaj donassovraštvo vam našoroko sprave. vam kličemoSlovani. mar nibilačloveška postala nambitudi postala Nikar nepreko nas, Zakaj vas tako moti sodržavljani dragi, tudi vaša rojenica! da matigovorica kipi izvašga lica, domovine Slave naroda pravica! nudimo iskreno na zahodnem stičišču. poziva k simbolični roki sprave med obema nekdaj sprtima narodoma pesnikovamiroljubnotemuobrobju.pa narodaduša Kljub na nežna spominu kolektivnem v madež neizbrisan vedno še ostaja in kršena brutalno mnogokrat zgodovini v bila je ki jezika, matičnega do vici pra- po težnja izpostavljenapredvsem je pesmi nabiti čustveno tej V 17 hrepeni poprostoru sožitja insprave med nameji živečimi narodi.« narodnezavednosti rodovommlajšim poezijo, polnokrvno kizapustil in humanosti vrednote »skozi pesnik je da pravi, in sožitja in miru vrednote ravno izpostavi poti življenjske razgibane in ustvarjalnosti ustvarjalci. Tudi David Bandelj pri kratki obravnavi Rojčeve literarni literarne največji naši že želeli in opevali ju so ki sprave, in miru le nem konfliktu. Glede na težke življenjske preizkušnje si je vedno želel nacional- v zgodovinoskozi ozemlje matično bilo je katerim s torija, teri- tujega do sovražen represivno nikoli bil domovine,ni in zemlje slovenskeFranjodo Rojecje gojil ga ki rodoljubju,izrazitemu Kljub Bandelj, 2009, 380. preko furlanskih tal beseda bodetekla. beseda Da narodov sožitja tujega porekla, 17

153 Urša Prša 154 Univerza v Novi Gorici vinsko inrodoljubno tematiko. domo- z pesmi obravnavane naslednje naslov je rast« višja »Kulture naš domnamjezgradila. slovenski likoblikovalo, primorskega Slovana. miroljubni čutsožitja nas srčno jevzgojila, do modrega Jadrana duševno nashranila, ljudem posredovalo. Velika matiSlava tu potomstvu izročila, srca našaokrepila. Mladosti pesem tu Mladosti pesem se vsrcu porodila. Stičišče treh omik domovina sončna Slovenska matitu rodoljubja živelj – ljubezen prva tu Od snežnih Alp očeta rokaočeta tu, aoonk dj o oij nrdv nsiensi on i odporu in vojne narodov, nesmiselnosti sožitju o ideje zagovornik mnogih pesmi preprosto in izrazito razume, da je bil »Franjo odločen srcem še največ napisal o življenju in zbirkedelu Franja Rojca, pesniške pravi, besedi da se iz uvodni omenjeni že v zdaj do je ki Devetak,Tudinazore.Emil življenjske rodoljubne izražene izrazito ter čustva svoja izpovedal in papir na prelil tankočutnostjo s Rojec je besedo,slovensko v moč in optimizem veje vendarle pa katere iz izkušnjo, Bolečo sam. pesnik tudi občutil koži lastni na in zavedal je se domovine,česar do ljubezni in poguma krepitev tudi dejansko bila je pa pritiska fašističnega Posledica primežu. okupatorjevem v sesedel narod slovenski se bi zavedanja domovinsko-kulturnega ga močne Brez domovino. in jezik v vero identiteto, narodno za jem in duhovnihkulturnih vrednot, ki so pripomogle v borbi z okupator ozemljem. Sentimentalno-rodoljubna tematika pesmi slavi zavedanje matičnim z naroda element povezovalni in temelj je Kultura tami. vredno- kulturnimi s tudi pogojena vedno je domovini Pripadnost in vero vase okrepila. nam vdušozarodila. hrabrost inpogum Fašizma srepa sila, globoko nasžalila, pogube nasrešila, a vnarodu odpor Kulture višjarast Mladim - - 155 Urša Prša 156 Univerza v Novi Gorici ljubne tematike nosinaslov »Tržačan«. naslovaiz rodonoto - obravnavanaZadnja hudomušno,trpko s a pesem besede, dase težki trenutki izzgodovine ne binikdarveč ponovili. vezane obliki v spodbudam k ter trpljenju in krivicah o refleksijam kgnale vrednot. moralnih preteklostiščanju iz izkušnje Bridke ga so ozavein izražanju po potrebo čutil intelektualec in izobraženec kot proti krivicam; iz verzov diha globoka humana vsebina.« humana verzovgloboka iz diha krivicam; proti 18 Devetak, 1996, 15. Če govoriš muposlovensko, če pozavnaš muponemško, Danes buržujskoDanes izmaličen, da melonarstvo izkorišča Kot vsakkulturni človek je postal do nassrdit,je postal te gledakot bandit, je bilkozmopolit; postane čudovit.postane Nekdanji tržačan kot pravi parazit. spoštoval je bit. imel zelo razvit. a vsehdrugih dar jezikov ljubil svojo 18 Pesnikje - okupacijsko skrajnostjo. simpatiziratičel zgodovinskodrugo z izpričano mu narodu, osebni domovinski identiteti ter za- lastne subverzivnoprotidelovati izrazito začel in okolje naše nekdaj v asimiliral negativno ka Pokaže, kako se je subjekt literarni v obliki roja- zatajitveko narodnosti,lastne jezika. kulturein problemati izpostavi predvsem pesmi satirični in nagajivi tej v Rojec oblikah. milejših nejših sodob- v kot ostrejših v tako življenja svojega konca do vpet neposredno RojecFranjo bil je jezik in duhovne domovinske vrednote, v katere vrste.« katastrofalne prelom »zgodovinski pomenil ni voj- svetovni končani po kraljevino savojsko pod Trsta in Slovencev tretjine ene prihod je pnih besedah skle- v Pirjevec zgodovinarkaMarija Literarna ozemlju. tržaškem na natančneje zamejstvu, v jezika slovenskega vprašanja problematiko ljo - glob skriva sebi v tematiko zbadljivo z Pesem 19

Pirjevec, 2001, 388. 19 Začela se je velika in težka borba za borba težka in velika je se Začela nosi tudisvoj profit. Tržaške knjige do našegovorice Strupen odnos utemeljeno pravi, da - - 157 Urša Prša 158 Univerza v Novi Gorici snikovi rodni vasi Peči. reprezentativnaPrvaizbrana naslovomz pesem »Peč posvečenaje II« pe po miruinsožitju prihodnjihgeneracij. želje in domoljubja pristnega preizkušenj, življenjskih težkih posledica jetemveč moraliziranja, Tafunkciji poduk. v etični ni ali moralni tudi dodan pogosto je ji ki ljubezen, iskrena samo veje krajev domačih mi brez posebno zapletenih metaforičnih ali oblikovnih struktur s podoba- poveličuje domače kraje in njihovo lepoto. pesmihIz njegovih preprostih v pesmi zato dušo pesniško čutno S represija. okupatorska zatirala domačinih pri je jo ki domovine,matične do ljubezen in čut doljubni tematiko rodoljubja inzaokrožujejo celotenprispevek. povezaneneposredno tudi s in metaforično vsekakor pokrajine,so ske ki severnoprimor podobami s reprezentativnepesmi izbrane vzelo nogled ljubno tematiko iz Rojčeve zapuščine, v nadaljevanju pa se bo pod drob- Na tem mestu se sklenejo izbor in razmišljanja o izbranih pesmih z rodo- 20 Italiji. nato Avstro-Ogrski, pripadalo ozemlje sovodenjsko je vojne svetovne prve konca Do posledicami. hudimi vsemi z vojna svetovna druga in prva predvsemkrajev, zgodovinskipretresalidogodki, mačih grobo jih so ki Franjo Rojec svoje iskreno rodoljubje pogosto povezuje s podobami do- IZBRANE PESMI S PODOBAMI SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE

Danes sopraviceDanes slovenske narodne skupnosti vobčinskem zapisane (http://www.comune.savogna.go.it). statutu od1943Izjema soleleta do1947, ko jebiloozemlje upravljano sstrani Nemcev inpozneje zaveznikov. zahodnih 20 i gdvnk pers s v enk š bl keii ro- krepili bolj še pesniku v so pretresi zgodovinski Ti - - v pramenu sončnihžarkov prvih Na pobočjuhlebastegagriča, se prebuja dežela slikovita. Še dojenčka meposvetu ozvezdni znakživljenjski. v vijugastogoščadovita Oh! Neizprosna zvezda Košatih hrastov starih mi danes nič nereče,mi danes okrasni gajpečanski, kruta vojnakruta jepodila: v zelenem valu zlita. me staro srce vleče. Tiho podobronkom v rahlo megloovita Vipava seposlavlja deset letnajlepših deset nad sencobujnih vasica skalovita. mar nisiutrnila! Nezaživeti dom dasi često sem dasi često nas pozdravlja krošenj tvojih mi tujaAfrika Dan sesvita, je pogubila. moj lebdi– 159 Urša Prša 160 Univerza v Novi Gorici naslov »Sovodnjam«. Rojčevemunosi posvečena in je kraju pesem domačemu izbrana Druga njegovih rodoljubnih pesmihzdomačimikrajevnimi podobami. dne zavesti in še toliko bolj močne ljubezni do domačih krajev, izražene v naropovečanja- posledico pesniku pri imel je ki spomin, grenak pustila vedno za mu in preizkušnje življenjske težke stala Tujinaje življenju. ga pognala vojna ter racionalna težnja po materialnem preživetju v realnem v tujem svetu, v katerega ni bil pahnjen po lastnih željah, temveč ga je tja grenkobami povezanimi njimi z in preizkušnjah življenjskih o fleksijami repreprostimi s prepletajo se vasicerodne naraveSlikovite impresijein Z obronki kraških gričev slovenska vas Sovodnje tod mimorimska cesta, se vmodro Sočozliva, globoko v njej zarastla Ob bregu, kjerVipava slovenska korenina. sotočju seodkriva. ob robu domovine Vihra zgodovine – ostala sijizvesta.ostala obdana jedolina, Koliko grenkosti ne bilaizpila. bi dušamoja - Naslednja izbranapesemnosinaslov »Rubijam«. nim pritiskom in ob zahodnem obrobju ostala zvesta matični domovini. beseda in slovenski ponos sta neustrašno kljubovala objektivnim sovraž- beznijo do domovine kljub strahotam zgodovinskih dogodkov. Domača lju- in zvestobo z preplete pesmi tej v se vasi domače ljube Impresija Obokov dvojnih, kamniti most Iz stolpaPrimož Trubar in pisano besedo našo in pisanobesedo Porušen grad nagriču pričara namspomine, se ljudstvujeoglašal, za njimvasicaza zbrana o plemičihnampriča je narodu prinašal. romantične Rubije grajski čarobhaja. leži nakraški skali. o dvoru rodovine. zrcali sevVipavi, Bohota bujna Bohota breg obdaja, 161 Urša Prša 162 Univerza v Novi Gorici vojne, zato jeizbrananaslednjapesemznaslovom »Strelski jarek«. podobami s zaznamovana izrazito tudi je pokrajina Severnoprimorska šljanje očasovni minljivosti, nadkatero nimamonadzora. duhovni ravni. Impresivne podobe v pesmi se prevesijo v refleksivno razmi- tudi materialnikot na tako prah trenutkusamemv enemsesuje v lahko se večni opomin hitrega minevanja vsega. Četudi je nekaj veliko in mogočno, ta vasi, izpričana v prvem delu, prevesi spomin preteklih v grenak časov in teh krajih že od Trubarjevih časov. Pesem je izrazito antitetična, saj se - lepo njo podkrepil rodoljubno tematiko pesmi ter ljubezen do domače besede v z in RojecFranjo izobraženi tudi poznal seveda je Tozgodbo patriarhu. Gorici na stolnem trgu in bil zatožen s strani nekega katoliškega duhovnika v pridigal 1563 leta je Trubar,ko Primož potem pisec protestantski večji naj- vanjzatekelnaš je se da tem, po znan Rubijahnajbolj V je ki grad, je med biljemingrmovjem nizko podborovce sije, Slak prerašča ruševine žrtve krutezgodovine, Bled pramen svetlobe zveneči spev kovača. kako vsehitro mine. strelski se jarek vije. nenehni opomin– Kolo sevmlinu več neobrača, utihnil tudije, prežetih s čustvi neizmerne žalosti, bolečine intrpljenja. prežetih s čustvi neizmerne grozot, vojnih podobami s ustvarjanje Rojčevoliterarno zaznamovale neizbrisno so posledice hude njene in vojne Izkušnja mestu. tem na dogajale se so strahote kakšne premišljuje, srcu v stisko s in domove porušene gleda vojni po človeka,ki stiska bridka odslikava se pesmi V doma –divjepogorišče, Prosojni zrak jesenski Sled grozotnih bojev, med vojno segodilo znake vojne odkriva, v pastikraške grude pregnanemu rojaku prelito kričloveka – obupno prizorišče. življenje jemorilo. z nečloveško silo, nobeno poročilo. Ogenj, jokinkri, suhi listpokriva. Kaj vtemjarku bojno nepove 163 Urša Prša 164 Univerza v Novi Gorici posvečena simpoziju inUniverzi. »Gorica« pesem obravnavana zadnja je zato Gorici, Novi v Univerze okriljem pod potekal je prispevek, ta tudi predstavljen obliki v skrajšani bil je katerem na zgodovino«, skozi izobraženci »Goriški Simpozij avtor. Pravi, da so se goriški Slovenci upirali nasilju in borili za narodnostno ni prostor in se zavzema za podobne rodoljubne vrednote kot obravnavani ne zgodovinarke Lojzke Bratuž, ki je že celo življenje vpeta v goriški literar bo del jedrni prispevka sklenjen s povednim zapisom iz k miru, strmeli spravi in sožitju. V navezavi z zadnjo obravnavano pesmijo bolj čim bi da rodove, prihodnje opominjal in ostal bo pa spomin rane, prebivalcipreteklosti področja. utrpeli tega Čas bo počasi zacelil in ublažil v jih so ki bridkost, in gorje žalost, vso odnaša seboj s simbolično ki Soče, reke in Gorice podoba zrcali se pesmi impresivni predvsem in lepi tej V Pod snežnim nakitom Zamišljena obtebi v rahlem šumenju čustveno prežeta v toplemobjemu Sončna Gorica! Klic našihsrca; vsa našagorja. pesmi insolza. pesmi modrino neba, prelepih gora, slave duha. tiho odvaja Soča zrcali Goriške knjige Goriške literar - - ozemlju.« priče o pradavni prisotnosti svojega rodu na tem žive danes so zato identiteto, svojo ohranili som pretre zgodovinskim kljub so ter kulturo svojo preživetje.svoj branili so in časih jezik težkih »V 21 Bratuž, 2009, 353. 21 (vir: Franja osebnazapuščina Rojca) Tipkopis »Sovodnjam« pesmi - 165 Urša Prša 166 Univerza v Novi Gorici pokrajine. Te sov večini povezane zljubeznijo dodomačihkrajev rodoljubja vkaterih terpesmi, sezrcalijo podobesevernoprimorske prispevku obravnavane z izrazitejšo samoizbrane pesmi tematiko šnjih inprihodnjihrodov. Izpesnikove sovtem celotnezapuščine ture, pogostopaiznjeveje želja pospravi, miruinsožitju dana- človekove splošneljubezni do matičnegajezika, domovine inkul- neomajnega domoljubja.Predvsem nastopavfunkciji spodbujanja nekaterih težkihpesnikovih življenjskihpreizkušenj innjegovega življenjska modrost. Ta seje posledičnoizoblikovala tudizaradi rodu indomačepokrajine, pogostopajimjedodana tudikakšna lepoto. Izobravnavanih veje pesmi iskrena ljubezen domatičnega nežno pesniško poveličuje dušovpesmih domačekraje innjihovo terimi jeizražal svoje občutke, čustva, želje in skrbi.Z občutljivo in zen dodomačihkrajev, kijujeubesedoval vštevilnihska pesmih, - med drugimpesniku okrepile rodoljubni čutinbrezpogojno ljube- preživel vvojnem ujetništvu.Te izkušnje so inživljenjevzamejstvu dne kraje in oditi s trebuhom kruhom v Afriko, za kjer je nekaj let tivnih razlogov pa je moral pred drugo svetovno vojno ro zapustiti - tuji kraji, sajjesvoja preživel najnežnejša leta vbegunstvu,izobjek ogrožal slovenski jezik terkulturo. Pesnika sotudizelo zaznamovali tovni vojni in pritisk nove države, ki je majal stebre domovine in primorskih krajev, jihhudo zaznamovali ki sta predvsem obe sve- jo domovinsko pripadnostpogostopovezuje spodobamidomačih matične domovine, njenihnaravnih lepotinslovenske besede.Svo- snika inintelektualcaFranja Rojca, iskrenega rodoljuba terljubitelja noprimorske pokrajine vreprezentativnih izobraženca, pesmih pe- Prispevek seosredotoča rodoljubja naelementa terpodobsever SKLEP - - pesniške aspekte. nadaljnje literarne obravnave, kibiosvetlila šedrugetematike in in rojakov. Vsekakor pajepreostala pesnikova vredna zapuščina 167 Urša Prša

IZVIRAJOČI Z DEŽELE Petra Testen Koren PAVLINA PAJK (1854–1901), ROJENA DOLJAK. OTROŠKA IN MLADOSTNA LETA NA GORIŠKEM odhod zGoriške. s katerim sijedopisovala doporoke zJankom Pajkom (1876), kijezaznamovala njen priobčila vSočiinZori. Nanjenoformacijo jevplivalJosipCimperman, tudipesnik protagonistka nastopov čitalniških ustvarjati inzačela vslovenščini. Prve objave je Fran Šuklje, kisovplivali naPavlinin pripadnostslovenstvu. čutza Pavlina jepostala stričevi slovenski prijatelji,kot denimodr. KarlLavrič, Klavžar, Ernest Fran Levec in bilo živahno stičišče slovenskega kulturnega in političnega življenja. Tu so sesrečevali gim ustanovil solkansko (1867) čitalnico predsednik. inbilnjendosmrtni PriDoljaku je Doljaku, veleposestniku, politiku indolgoletnemu solkanskemu županu,kijemeddru- vseživljenjsko ljubezen inpredanost slovenskemu jeziku jebilobivanje pristricuMatiji letja svoja otroška preživela inmladostnaleta naGoriškem. Pavlinino Odločilnoza Pavlina Pajk, rojena Doljak,jevobdobjuodzačetka60. padosredine 70. let19. sto- IZVLEČEK: KEY WORDS: Pavlina Pajk, Goriška Region, the1960s untilthemid-70s (1876) thatmarked herdeparture from Goriška. influenced herformation. Shecorresponded withhim tillhermarriagewithJanko Pajk Her first texts were andZora. publishedintheSoča ThepoetJosipCimpermanalso performances intheSolkan andGoricaReading Room andbegantowriteinSlovene. fluenced Pavlina's senseofbelongingtotheSlovenes. Shebecametheprotagonist of met there, such as dr. Karl Lavrič, Klavžar, Ernest Fran Levec and Fran Šuklje, who in- was a lively meeting point for Slovenian cultural and political life. Many Slovenians founded the Solkan Reading Room (1867) and was its life president. Doljak's house cle MatijaDoljak,anambassador, apoliticianandlongtimemayor ofSolkan, who love anddevotion tothe Slovene languagewas hercoexistence/staying withherun- from thebeginningof1960s untilthemid-70s. Adecisive factor inherlifelong Pavlina Pajk, in theGoriška bornDoljak, spent herchildhood and adolescence Region ABSTRACT: KLJUČNE BESEDE:Pavlina Pajk, Goriška, 60. in70. 19. leta stoletja 171 Petra Testen Koren 172 Univerza v Novi Gorici šega kulturno-političnega vrenja v tedanjem prostoru, in sicer v sicer in prostoru, tedanjem v vrenja kulturno-političnega šega šir razlagi na poudarkom posebnim Pajkove,s letih goriških o besedilo prof.objavildr.strani 2014 Dr.s leta Marušiča. nato Branka je Marušič bilo na simpoziju predstavljeno tudi delovanje Pavline Pajk na Goriškem je vprašanja ženskega tematizacije začetkov in stoletja 19. ustvarjanju o zčl pa v Solkanu. v prav začela pot literarno svojo je ki Pajk, Pavline pesnice in pisateljice rojstva obletnici 160. ob simpozij organizirala 2014 letu v Gorica, Nova društvom nim Slavistič in Govorica klubom literarnim Goriškim Solkan, KS Gorica, Novaobčino Mestno sodelovanjuz v Gorici, Novi v Univerza je zadnje Nena pisalo. govoriloin veliko obdobju zadnjem v je Pavlinise PajkO družinska opravila, posvetile torej časom,kisoga pisanju. večinonavadiza utečeni sicer po som, žensk ter hišna za le namenjenim ča- dragocenim z razpolagale so pa izobrazbo.Postrani potrebno drugi poznanstev,ali pridobile položaja si gmotnega so boljšega zaradi voščile pri- lahko jih si učiteljev,so zasebnih ki pomočjo S izhajale. so katerega iz okolje, meščansko oziroma plemiško bilo je točka stična najopaznejša Njihova Pajk. Pavlina tudi orala ledino (1828–1898), Pesjakova Luiza in (1833–1854) Turnograjska Urbančič Josipina bili sta kot onirkami, pi- oder,med je literarni slovenski na vstopale ženske so ko obdobju, V OTROŠKA INMLADOSTNA LETA NAGORIŠKEM PAVLINA PAJK (1854–1901), ROJENA DOLJAK. Petra Testen Koren 1 Pavlina Pajkinžensko avtorstvo v19. stoletju. Zbornikssimpozija. 1 Poleg osvetlitve ženske vloge v literarnem literarnem v vloge ženske osvetlitve Poleg Izvestjih - - - , Central, Eastern, and South Eastern Europe Eastern South and Eastern, Central, in feminisms and movements women‘s of dictionary pesnici, o za je ki Gspan, Nada ponesla 1977, leta že Pajkovi, Ženskem Ženskem svetu (1924). v Glonar Joža povzel leta mlada njena je ko 8 7 6 5 4 3 2 Življenja in dela, Založbe ZRC SAZU.ZRC Založbe dela, in Življenja Zbirki v tudi 2009 leta izšla študija biografska Gorici. Novi v SAZU ZRC staja po- Raziskovalna izdaja jo ki publikaciji, letni likov slovenske zgodovine, ženskih (pozabljenih) izpostavljanju pri ledino Pozabljeno polovico lr v blar delu Pavline Pajk, je prvega napisal France Ko - in življenju o člankov preglednih oz. geselskih ta dlh Pajkove. delih v stva prijatelj romantičnega elementih o razmišljala znanost in kritiko za Časopisu v je ki nja, NatašaVelikodenimo mivo napisala je študijo - Gspan, 1977, 292. Velikonja, 2014, 218–231. Testen, 2009, 141–152. Hladnik, 2007, 65–68. 174–178. avg. 1924); 1–3, 27–30, 53–56, 79–81, 105–108, 127–130, 150–152, Glonar, Pavline Mladaleta Pajkove, Ženski svet, Letn. 2, št.1–8 (jan.– Koblar, 1935, 257–259. Marušič, 2014, 11–18. prispevala geslo prispevala leksikon biografski Avstrijski , leksikonu biografskem Slovenskem 8 ea 06 e el za geslo je 2006 leta (2007), monografijo, ki je orala 4 Njen portret je sodil tudi v 7 tjn j dle ls o glas dalje je tujino V 5 medtem ko je njena 2 A biographical biographical A Kar se tiče se Kar 3 medtem napisala 6 Zani- (2014) - 173 Petra Testen Koren 174 Univerza v Novi Gorici slowenischen slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška študije doma in v tujini prispevale denimo Katja Mihurko Poniž,Mihurko Katja denimo prispevale tujini v in doma študije pravo.kratekizvoljenza čas državnibil dunajski je 1848 v Leta kot zbor pretres njenega dela v dela njenega pretres Žerjal Pavlin,Žerjal Marta Verginella,Marta 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 sodnik. in politik rojeni 1820 leta Grgarju v bil je Doljak, Josip oče, Pavlinin DRUŽINA do sredine 70. let, se pravi v času, ki ga je Pavlina preživela na Goriškem. v slovenskem jeziku, kar se je dogodilo prav v obdobju od začetka 60. pa ustvarjalnosti njene vznika čas na Pavlinineformacije, začetek na bomo Pogledali celoti. v življenja njenega obravnaval bo ne niti Goriškem na opusa življenjskega bogatega njenega ne vseh stvaritev za časa delovanja ne PajkPavline delovanja literarnega osvetlil bo ne prispevek Pričujoči Pajkovi, tudi prostor namenila je kjer slovstvo«, slovensko in »Slovenke študijo Pavlinini poti, literarni pri čemer je Minka Govekar že leta 1926 objavila

Josip Doljak:http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176784/ (vpogled,26. 3. 2018). 3. 2018). Dostopnona:Slovenska PSBL. biografija. http://www.slovenska-biografija.si/O družiniglej:SBL, (vpogled,26. Čeh Steger, 2014, 73–85. Badalič, 2013, 117–128; 2016, Ista, 249–260. Prim. Žerjal Pavlin, 2012, 131–145; 2014, Ista, 163–175. 301–319. Prim. Mihurko Poniž, 1999/2000, 121–132; 2010, Ista, 47–59; 2011, Ista, 65–82; 2013, Ista, 575–589; 2014, Ista, Pajk, 1902, 331–340. Govekar, 1926, 81–127. Mihurko Poniž, 2016, 1007–1008. Verginella, cop. 2006, 389–391. 18 11 Gimnazijo je obiskoval v Gorici (1832–1837) in nato študiral nato in (1832–1837) Gorici v obiskoval je Gimnazijo Milan Pajk pa je ob obletnici pisateljičine smrti objavil literarni 17 INOKOLJE 14 Tanja Badalič 9 leta 2016 pa Katja Mihurko Poniž v PonižMihurko Katja pa 2016 leta (1902). svetu in Domu 15 inJožica ČehSteger. . 12 10 V zadnjih letih so vidnejše so letih zadnjih V Veliko je bilo napisanega o 16 Enzyklopädie der Enzyklopädie 13 Vita in Avstrijače remda zapisal, je propade, vzel,to muvsakteri kar bo »si gre listu v izšel je ki Slavjani«, in »Austrija članka Pavlinina babica Terezija Milharčič Premerstein in ne njena mama. pravzaprav dama dvorna bila je da češ zapiše,Vetriha, Jožkaki trditev v Burboncev,Gorici. v nastanili tedaj se so ki družini pri dama preživela Predčasa porokodvorna Gorici. nekaj je kot v šol latinskih nadzornika hiše iz prihajala je Milharčič, Pavlina Mati, odboraNarodnesnega slovenske čitalnice. zača- predsednik pa Trstu v društva, bralnega Slavjanskega predsednik dogajanjem tako v kulturnim Gorici kot Trstu. V Gorici je bil nekaj časa s povezan močno je pa Ostal življenja. političnega iz umaknil Doljak je je svetoval volivcem, naj izberejo Josipa Černeta. Josipaizberejo naj svetovalvolivcem, je ki Gorjup, Anton preprečil je zbor,kar državni dunajski v kandidaturo 23 22 21 20 graščake. zagovarjal odvezo kmečko za škodnine od- izplačilo zavzemanjemza svojim s je da očitali, krivici po mu so ker odložil, je Mandat urade. in šole v jezikov narodnih uvedbo zahteval in di, zagovarjal neodvisnost raznih narodov v okviru avstrijskega cesarstva venskimi poslanci, vedno je odkrito nasprotoval nadvla- nemški in ogrski zastopnik goriške okolice (7. 7.–23. 10.). Bil je med najbolj aktivnimi slo- 19 sburško Lombardsko-Beneško kraljestvo. V Pavii so se zakoncema rodili zakoncema Paviise kraljestvo.V Lombardsko-Beneškoso sburško sta se starša leta 1850 poročila, je bil Doljak premeščen za sodnika v hab-

ob biografiji očeta Pavlininega biografiji ob leksikonu biografskem slovenskem Primorskem Josip Doljak,PSBL (Jožko Vetrih): http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176784/ (vpogled,26. 3. 2018). Pavlina Pajk, SBL (France Koblar): http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi403407/ (vpogled,26. 3. 2018). Slovenija, 19. 12. 1848, 1/49, 194. Josip Doliak,Austrija inSlavjani, Slovenija, 17. 11. 1848, 1/40, 157. tudi: /Celj. nov./, Slovenske dežele, Kurziva, 31. 10. 1848, 1/35, 138–139. Primorski biografski leksikon, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176784/ (vpogled,26. 3. 2018). Glej slavjansko slavjansko zemljo si bodo Slavjani obderšali «, 20 je bil ponovno priporočen za 22 Omeniti velja,Omeniti najdemo da (1848), in v kate v in (1848), Slovenija 21 19 Po tem dogajanju se dogajanju tem Po o den objavi odmevni Po 23 Ko Ko - 175 Petra Testen Koren 176 Univerza v Novi Gorici praetri žvjne ( utvi zknm zotvjn v vzpostavljeno zakonom ustavnim (z življenjem parlamentarnim S bila občinskauprava vse dokoncahabsburške monarhije vrokah Italijanov. stopili italijansko-slovenskistopili odnosi. slovenski elementi, s tem pa so tudi in predvsem na družbeni ravni v ospredje in italijanski furlanski, nemški, križali parketu političnem na se so dišče,kjer sre meščansko sodobno v preobrazila Gorico je Hkrati razvoj. gospodarski omogočila Dunaj na tam od Trstain do pa VenetaGorice Vidmain preko menu besede, saj je leta 1860 vzpostavljena železniška povezava iz Benečije/ po- sodobnem v razcvetdoživela je istočasno Skoraj meji. ob mesto postala 1867 leta mejo državnonovo z je prebivalstva, tretjini Slovencidve kar predstavljali so kateri v Goriško-Gradiške, dežele središče Gorica, Sosednja dosmrtni predsednik. njen bil in (1867) čitalnico solkansko ustanovil drugim med je ki župan, solkanski dolgoletni in politik veleposestnik, (1822–1875), Doljak Matija očetovstrehobrat pod vzel siroteje mladoletne Še preminil. je ko 1861, leta do sodišča deželnega svétnika službo opravljal je kjer Trst, v selil kraljestvomFrancijo,in skim Josipje se otrokičesar z prezaradi Doljak Piemont ter Avstrijskimcesarstvom med vojna izbruhnila je 1859 Leta mati naporodni posteljiumrla (1857). je hčerke zadnje rojstvu Ob Teodolina. in (Henrieta) Enrichetta še pa ponovnipo je se Milanu,preselilapremestitvidružina, kamor očeta cela v PavlinahčerkaMarija, ter dojenček) kot že umrl je ki (Henrik, Enrico Trstu)in v svetnik sodniški deželni poznejši Teodorsinova(1851–1893; 24

jezik. Glej:KarlCzoernig, 1873, 31. Več glej:Marušič, 2005, 46. Italijanov, 3.500 Slovencev in 1.800 Nemcev. še ni prinašalo pozneje Štetje tega leta sporne rubrike pogovorni Ob prvem uradnem štetjuprebivalstva 1869 leta je v Goriciživelo 16.659 prebivalcev. Odteganajbibilo11.100 24 Podatek,pove,veliko ki je dejstvo, da je - - - znanih Slovencev, NUK.) (vir: Zbirka upodobitev Portret Pavline Pajk opaziti izjemen delež Slovencev med dijaki na dijaki med Slovencev delež izjemen opaziti bilo je pa Sicer (1862). čitalnica življenja nega družab- slovenskega središče bila je Gorici V 19. stoletja. je končal klerkalno-liberalni razcep na prelomu sodelovanja, političnega tletno obdobje pa tega petindvajse- sledilo je ji ki slogo, dosegli 1876 in 1875 letoma med Slovenci goriški so tkivo, politično v zagrizli trdovratnejemladoslovenci in staro- med spori nesoglasij. drugod se so ko političnih Medtem obdobje čakalo nato Goriško je, tako kot tudi drugje na Slovenskem, ko so se po deželi ustanavljala politična društva. medtem taborih, na odmeval leta tri kar venije društev. Po letu 1868 je program Zedinjene Slo ustanavljanjemnadaljevaloz je se ki gibanjem, čitalniškim s sicer (so)rojake,osveščatirodnoin delovanjem na- začeli svojimkulturnim s sprva ozemlja etničnega lastnega robu zahodnem na Slovenci so ) (risorgimento Italije Zedinjene mom leta 1848. V naraščajoči konfrontaciji s progra ospredje postavili slovenski politični program iz v so ki Goriškem, na Slovence za okolje nejše spodbud- tudi vzniknilo ponovno je -Ogrski) Avstro- v 1867 leta od 1861, in 1860 Avstriji 25 Več otemglej:Marušič, 2005. 25

- - 177 Petra Testen Koren 178 Univerza v Novi Gorici tudi na centralnem bogoslovnem semenišču. bogoslovnem centralnem na tudi prevladovali Hrvati s skupaj Slovenci so podobno gimnaziji, tamkajšnji 27 26 zastopanja. večinskega ne enakovrednega ne dosegli niso nikoli deželi v premoči ni tudi poslanci slovenskih predelov Goriško-Gradiške, vendar kljub številč- zastopani bili so katerem zbor,v deželni izvoljen prvič bil je 1861 Leta Soča tednik politični in (1863) mesečnik izhajati pričela letih šestdesetih v sta Gorici V Kociančiča (1818–1883). nija Trnogorskega (1826–1914), Frana Zakrajška (1835–1903) in Štefana Sabladolskega (1836–1914), Mateja Ternovca (1842–1913), Josipa Furla Klodiča Antona (1851–1903), Rutarja Simona (1828–1898), Marušiča Andreja (1855–1932), Lebana Janka (1845–1864), Kosmača Franceta jalcev, med katerimi gre gotovo omeniti Simona Gregorčiča (1844–1906), ustvar literarnih domačih imenovanih tako skupina bila je močna tako Prav(1845–1920). Šantel Anton matematik ter literat) tudi (1834–1887; Erjavec Fran Vodušek(1839–1931), Matej (1846–1915), Głowacki Julij pisec Blaž Kocen (1821–1871), prirodoslovci Franc Krašan (1840–1907), dovinarja Janez Jesenko (1838–1908) in Fran Šuklje (1849–1935), zemlje in zgodovinarja Janko Pajk (1837–1899) in Fran Levec (1846–1916), zgo- tu; delovali so jezikoslovec Maks Pleteršnik (1840–1923), kritika literarna mes- predstavljaliv slovenskojedrostrani intelektualno drugi po so sorji

Prav tam. 2014, 12. V šolskem letu1860/1861 jebilomeddijaki 179 Slovencev, 133 Furlanov in Italijanov in 22 Nemcev. Glej:Marušič, , glasilo istoimenskega političnega društva, ki je nastalo leta 1869. leta nastalo je ki društva, političnega istoimenskega glasilo , 27 Vtemokolju,vsoseščiniSolkana,jeodraščalaPavlina. Domovina (1867). V letu 1871 je začela izhajati začela je 1871 letu V (1867). 26 Prav srednješolski profe srednješolski Prav Umni gospodar Umni - - - -

v praksi priučila gospodinjenja. Doljakovim,k se bi naj kjer vrnila je natose pa Gorici, v uršulinkah pri šolo skovalaitalijansko obi- je Pavlina Solkanu. v ostale so pa deklice Dunaj, na internat v poslali ga so star,da volj stričevoTeodorv bil prihodu je Ob hišo do- že NARODOM INSLOVENSKO GOVORICO …« PRI DOLJAKOVIH: »…VPRVO DOTIKO SSVOJIM 29 28 Brecelj. Izobraževanje pri uršulinkah je prav tako tako prav je uršulinkah pri Izobraževanje Brecelj. Katarino s 1867 leta poročil je se Drugič 1851). leta Doljakom Matijo z poročena (1823–1854, Anderlič Marija Ana žena prva njegova živela je tudi pri sicer rodoljubnem stricu Matiji, vsaj dokler Podobnodogajalo sprvajeziku. je italijanskem se v mreč ni poznala, saj sta starša svoje otroke vzgajala na- otrok kot slovenščine Pavlina orodje. izrazno najintimnejše njeno postal kmalu jezika je prednikov,ki učiti začela je se leti šestnajstimi S ščino. sloven- s srečala je se prvič – življenje ustvarjalno Pavlinino zaznamovala odločilno je ki membe, spre velike do prišlo medtem je Doljakovih pri A žena,gospodinja indobramati.tati vzorna pos- – ženske vloga klasična čase tiste za bila je

1875; Glonar, Pavline Mladaleta Pajkove, Ženski svet, 2/1924, št. 2, 27. linkah vGorici.Glej:Pavlina Pajk vpismuJosipuCimpermanu, Gorica, 21. 2. inosmim letom),natopamedosmiminštirinajstim letompriuršušestim - Pavlina vpismuCimpermanupiše, dajebilanajprej dve letivSolkanu (med Pajk, 1893, 4. 29 Namenjena ji 28 - 179 Petra Testen Koren 180 Univerza v Novi Gorici hčerka matke Slovenije, ktera me je izbrala zasvojo«. vredna vzdihljaja svojega slednjega do »biti želela vedno je si da zapisala, ostala zvesta do konca svojega življenja. V prvi številki potem je mu ki jezika, do ljubezen spodbudili in slovenstvu pripadnost za rodno kramlijati po slovenski in sicer z domačimi poslami in vaškimi ljudmi«. družini se nej govorilo ko italijanskega. Iela sem pa vendar-le koj nekoliko a ne njegovej v pak i slovenskinarodnijak, dober stric bil je si Da Slovenskinarod. živela sem i v Solkanu in sicer v še popolni nezavednosti da obstoji i en omikan enem izmed pisem prijatelju Josipu priznala: »Od 14 do 15 leta Cimpermanu v tako Pavlinaje jezik. in »slovenskostvar« za bojevali se so ki Doljak, Matija denimo bil posameznikov,je izstopajočih kot redkih nekaj in sloja nižjega ca govori- to je da mnenje, razširjeno tako že utrjevalo bolj dan v dneva iz je se družinah, meščanskih pri zaposlena bila je ki služinčad, in podeželja s ljudje preprosti predvsem uporabljali množično slovenščinotakrat so Ker jezika. ga nemške in italijanskega poznavanjuPavlininemuboljšemu k prispevalo zgolj 33 32 31 tam. 30 Prav (1818–1876), Lavričadr. odvetnikaKarla jenega usmer svobodomiselno življenja, političnega goriškega figuro vodilno tedaj spoznala mladoslovenskimije narodnjakiMed hiši. njegovi v zbirali se so ki slovenski prijatelji, stričevi tudi vstopili Pavlininoživljenje v slovenščino so S nekaj časa služboval v Gorici. službovalv časa nekaj tako prav je ki FranaŠukljeta, politika in zgodovinarja tudi pa nazadnje ne ca, ki je na goriški gimnaziji med letoma 1871 in 1873 poučeval slovenščino, zgodovinarjaFranain kritika Lev - literarnega Klavžarja(1841–1920), nesta

Pajk, Občutkinanovega dan,Zora leta , 1. 1. 1876, št.1, 5. Http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176929/ (vpogled,26. 3. 2018). O KarluLavriču glejveč: Marušič, 2016. 32 Vsi ti izobraženci so vplivali na Pavlinin na vplivaličut so izobraženci ti Vsi 31 politika in publicista Er publicista in politika 33 Zore leta 1876 je sama 30 - - - - 34 Lavriča.« usmiljenega v spremenil zopet brž je se učitelj strogi in ganila, je ga učenca pobitost A stopile. oči v solze mi so da okregal, takó večkrat jeMenevestnostjo paziti.najtočnejšo z učenec moral je to nje,vse na prenehe,poudarke,kreta- na glasú, spremenjanje besed, izgovarjanje Na /…/ učenka. njegova leti dve jaz tudi sem »Bila čitalnici: kanski sol- in goriški v prireditve za deklamirati učil jo ter knjige slovenske prinašal ji poučeval, je jo leti Dve poznala. ni tedaj do je venščine,ki slo- lepoto vso razkril Pavlini je Lavrič Karel narodnjak Neupogljivi Stara razglednica uršulinskega vGorici(PANG, samostana zbirka razglednic krajev, Gorica1950) »Lavrič je zahajal v našo družino najmanj dvakrat na teden. Političneteden. dvakratna najmanj družino našo v »Lavrič zahajal je besedi; o dr. Lavriču je pisala v prvih dveh pismih od skupaj dvanajstih: v objavljala ležnostjo, v seriji člankov »Ženska pisma prijatelju«, ki jih je leta 1877

Pajk, Ženska pisma prijatelju,Zora, 15. 5. 1877, št.10, 157. 34 Pajkova hva - je vse se življenje ga spominjala z neizmerno , pa mu je postavila svojevrsten spomenik v zapisani v spomenik svojevrsten postavila je mu pa Zori, 181 Petra Testen Koren 182 Univerza v Novi Gorici posebno vez med Pavlino inLavričem: na kot literaturi, predanost vseživljenjsko za potrebna bila je ki nost, spregovorila tudi o Lavričevi depresiji, kar kaže tako na njeno senzibil- bil je – ubogi Lavrič.«ubogi – je bil puščice,najostrejše letele so glavnaoseb,kojo a na redu,dnevnem na bili so strankama slovenskima mej napadi osebni Prepiri, lovenskem. zveze z mojim strijcem so ga tija vabile. Bili so takrat hudi časi na /S/ 36 35 Prav 157. tam, Prav 156. tam, prodrl njegove temne misliingaobvaroval nesreče.« tnosti, bivajoč ne imajoč človeka, sam, zapuščen, ki bi bil govemu življenju,jeongotovo učinil vtrenotju nesves- trditi, daononesrečno dejanje, koje jestorilokonec nje- ga nismopustiliizhiše, bojésenesreče. /…/hotelabi Enkrat celo je ves čas svoje bolezni pri nasstanoval, ker bolezen dvakrat, injetrajala poosemdoštirinajstdnij. letih, vkojih sem gajaz poznala, obiskovala gajenjegova le opolitičnihrečeh indaježelel umreti. Vonihpetih nij mogelspati,dajetožil naglavoboljenje, dajegovoril boka otožnost, koja ga je navdajala, da da nij hotel jesti, mu samemu. Ona jebilamirna, brez burnosti; bila jeglo- blaznost panijbilanevarna bližini,bilajenevarna lenje- strahovitaslabost, telesna slabost–blaznost.Njegova brez madeža vmoralnem oziru: anjegajespremljevala »Lavričevo življenjekakor semrekla, bilojevzgledno, 35 Z velikomeroZ občutljivosti razumevanja in je 36 je bila natisnjena pohvalna notica uredništva: »Natisnili smo ta listek ta smo »Natisnili uredništva: notica pohvalna natisnjena bila je biti«. pesmi i morale so slovenske tedaj živenije; grenko-slatko novovzbudil meni v je ki bil /je/ »/S/lovenec je saj ljubezni, novoodkriti zvesta ostala beseda njena bo da odločila, je se kmalu kaj toda znala, dobro poskusila pisati najprej v italijanskem jeziku, saj slovenščine še ni dovolj a je po neuspešnem poskusu našla pravi izraz v poeziji. Pesmi je s težavo sanju sprva silila neuslišana ljubezen. neuslišana silila sprva sanju Zanimivo je, da je Pavlina zapustila pričevanje tudi o tem, da jo je k pi- ture preizkusila tudisama. najbolj ogrela France Prešeren in Josip Stritar. Kmalu se je v svetu litera Shakespeara in Schillerja. Med slovenskimi mojstri besede sta njeno srce Petrarco,Goetheja, Danteja, najti mogoče bilo je katerimi med klasiki, drugi in nemški italijanski, tudi budili slovenskih ob so pa radovednost čitalnice,solkanske njeno iz knjige najrazličnejše požirala velikoslastjo z dalce in poslušalce navduševala z igro in deklamiranjem. in igro navduševalaz poslušalce in dalce gle je kjer čitalnici, solkanski in goriški v prireditvah na je Uveljavilase prostor.javnidovolj v samozavestnodama vstopila mlada kot Pavlinaje 41 40 39 38 37 literature pa je bil Franbil je časniku literaturepa v Levec, je ki prozo »Prva ljubezen« »Prva prozo

Pajk, Žena, 18. vdružini,Soča 9. 1873, št.38, 1–3. Pajk, Prvaljubezen, Soča,19. 6. 1873, št.25, 2–3. št. 2, 28. Pajk vpismuJosipuCimpermanu,Gorica,21. 2. 1875; Glonar, Pavline Mladaleta Pajkove, Ženski svet 2/1924, , 1985, 355, 362. Franko, kinajbiserazšla zAlojzijemResom karmeličanka inpostala Doloroza. Glej: Marušič, 2014, 18; Marušič, duhovnika. zamenjavo Vtemprimerunajbišloza shčerko Pavlinine Vido GabrijeleDoljak, insicerza sestrične Pavlinin izbranec–napačnainformacije, nesojeni dasejePavlinina prva ljubezen končala, ker ješelfant za in jebilvpetvtamkajšnjekulturno življenje. Kot pojasnjujeMarušič, naj bibila–vprimerudajebilŠirok res Pavlinina neuslišanaljubezen jebilŠtefan Širok (1849–okoli 1890), kije veliko tudikDoljakovim zahajal vSolkan Glej npr.: Marušič, 2014, 17; Rutar, 1972, 84, 90, 91;Domovina, 25. 12. 1868, št.52, 208. 39 Boter Pavlininemu prvemu vstopu na javnosti izpostavljen oder 40 in spis »Žena v družini«. v »Žena spis in 38 Uteho je najprej iskala v prozi,v iskala najprej je Uteho Soča objavillirično njeno 41 Pod prvo objavo prvo Pod 37 Poleg tega je Poleg tega - - 183 Petra Testen Koren 184 Univerza v Novi Gorici la in poudarjala tudivkasnejših spisih. la inpoudarjala se hiša ohrani.« emancipacija, nobena odvisnost več, dalje je zakon nekako sredstvo, da nekakšna vsem pred bo zakon Dekličin /…/ odgojile drugače niso jih Materekrive,so zakonu.Zakajkrivo o dela mnenje večinasi da deklet deklet? naših predstavljadomišljijah često v zakon se pa podobi koršni same nekoč žene, gospodinje in matere, pri čemer je opozarjala: »V ka- tudi bodo ki hčera, posebej še otrok, vzgoji tudi namenila je zornost družine.Poblagostanju in - sreči namenjena biti morala je skrb glavna katere matere, in gospodinje vlogi v ženo zgledno in družino idealno opisala je njem PavlinaV je vprašanju. ženskemuposvetilasekaterem v besedilo, prvo dejansko je družini« v »Žena prispevek Časnikarski tako pravilno, lepo in poetično slovenščino! Bog nam daj več takih!« več daj nam slovenščino!Bog poetično in pravilno, lepo tako piše ki gospica, biti mora ljubeznjiva kako in Goriškem na tudi imamo Slovenkevrle kako čitatelji, naši izprevidijo da lista, našega prijateljica in gospodičina rodoljubna poslala je ga nam kakor nespremenjen/,/ 43 19.42 Soča, 6. 1873, št. 25, 3. slovenščiniv ustvarjanju in učenju po želja njena je se času tem V sestri. najstarejša med njimi, prevzela skrb za gospodinjstvo, brata in obe mlajši kot je,Pavlina Gorico. v bratu k preselile 1873 novembra Doljak sestre tri vse se so 1875), leta začetku v je (umrl boleznijo nevarno za zbolel študij in se zaposlil kot praktikant na goriškem sodišču. Ker je stric Matija Medtem se je z Dunaja vrnil Pavlinin brat Teodor, ki je uspešno dokončal BRAT TEODOR, JOSIP CIMPERMANINJANKO PAJK Pajk, Žena 18. vdružini,Soča, 9. 1873, št.38, 3. 43 Na podoben način je vlogo žene v družini prikazova- 42

prvo pesem»Tvoj spomin«objavil žemarca 1874: Pri tem jo je podpiral urednik revijeliterarne ustvarjala. vztrajno naprej še je pa Hkrati slovenskimi časopisi. s bovala oskr je jo ki Jeglič, družino z le govorila času tem v je Slovenskovedel. se je zato s slovenščino ukvarjala sama, na skrivaj, ne da bi brat o tem kaj Pavlinaitalijanska. izključno bila je služinčad celo nemško, in italijansko vsemu slovenskemu celo odločno nasprotoval. odločno celo slovenskemu vsemu venstvonjenemuinteresa,je bratin pa zanimanju nobenega kazali nista slo- za podatkih dostopnih danes po sestri Pavlinini narodu. venskemu slo- pripadnostjo s povezano bilo bi ničemur,vdanakar bila ni družina odnosom bratsko-sestrskim ozadje,ljubečim v kljub umakniti saj morala 44 /…/ Na téspomin! Prej ko zaspim, In kriv, da v nočidolgočujem, Ko sevzbudim; Me sili,bridko davzdihujem, Na téspomin 6. 12. 1873, št. 22. dajenjenbratčeš decembra 1873 članodboravGorici.Glej:Marušič, postal čitalnice 2014, 17; Slovenec, Branko Marušič opozarja, da je v poznanem kontekstu toliko zato bolj nenavadna vest v časopisu Slovenec, Pavlina jekljubvsemušedelovala včitalniškem gibanju,tudiko ježe živela vbratovem gospodinjstvu. Matija Doljak,Pavlinin strictervpliven Zora (vir: PANG, zbirka MarjanaBreclja) 44 solkanski županin lokalni politik V hiši se je govorilo le govorilo je se hiši V Janko Pajk, ki je njeno -

185 Petra Testen Koren 186 Univerza v Novi Gorici v svoji osamljenosti tudi razdvojena potožila, da je »on /…/ moj brat, on on brat, moj /…/ »on je da potožila, razdvojena tudi osamljenosti svoji v mila uredniška opomba: »Od dobro došle nam pesnice.« P.inicialkama z podpisala njo pod Avtoricaje pospreD,se je pa pesem 48 47 46 45 vlina postala vlina plemenitega plemenitega semena z mojega srca puhtelo.« nobenej sili/,/ da bi jaz bila Slovenka in dela da bi mogel pomoriti kar je s enem od pisem Josipu Cimpermanu je Pavlina zapisala: »On noče, in to po Slovencem.V s dopisovala si bi dovolil,da nikoli bi ne ji roke.Brat njene v samo dostavili jih so da tako tednu, v dan določen točno na prihajala Gorico v poslanice njegove so da pazil, je pa Cimperman skrivaj, pisati morala družini v razmer zaradi Pavlina je Pisma slovenščine. učenju pri napredovalanjegovipodpori ob vztrajni je da hvaležna, neizmerno manu Cimper bila je Hkrati upanja. izgubo in razočaranje bolečino,povezano tem s ter težave srčne svoje je mu Zaupala mnenje. svoje izražala gumno po- in polemizirala odkrito njim z mentorstvo, literarno Cimpermanovo ipraoa ee »Sovèt«. pesem Cimpermanova v objavljena Pavlininapesem, prva bila je nazadnje o im. ao e e aeo jn dpsvne n prijateljevanje. in dopisovanje njuno začelo je se Tako pismo. no spodbud- napisal je ji ki samouka, neozdravljiveohromelega ledic bolezni pesnika in prevajalca Josipa sicer že Cimpermana, od mladosti zaradi pos- ljubljanskega zanimanje vzbudile so reviji mariborski v objave Pavlinine revija prenehala izhajati.

2/1924, št.4, 81. Pavlina Pajk v pismuJosipuCimpermanu,Gorica,23. 5. 1875. Glejtudi:Glonar, Pavline Mladaleta Pajkove, Zora, 1. 3. 1874, št.5, 66. Pisma Pavline Pajkove JosipuCimpermanu(26, 1875–76, priložene Glonar, pesmi); Pavline Mladaleta Pajkove. svetu. Glej:Narodna inuniverzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka. Ms484, JosipCimperman:Korespondenca. 26 pisemsejeohranilo vCimpermanovi vNUK-u; zapuščini pismajezbralinobjavil tudiJoža GlonarvŽenskem Zora, 1. 3. 1874, št.5, 66. Zorina redna sodelavka, kar je ostala vse do leta 1878, ko je ko 1878, leta do vse ostala sodelavka,je redna kar 47 aln j z eii vsle sprejela veseljem velikim z je Pavlina 48 Hkrati pa je mlada literatka , na isti strani kot kot strani isti na Zori, 45 Kmalu je Pa- 46 Ne - - - med drugimzahajalatudivCelje, SolkaninBovec. venj Gradcu, kjer je prijateljevala z Davorinom Trstenjakom. Družina je Slo Staremtrgupri v tudi pa Pavlinosicer leta, mlada na spomin vlekel je kamor Gorici, pri Podgori v preživljali radi predahe počitniške dalo, le Vendarprenašala.je težko se Pajkovi,tujini če so v življenja desetletji Pavlina je možu vseskozi ostajala zvesta sopotnica, čeprav je pozneje dve dal dopisovati se zljudmi,kibine bilimojisorodniki«. prepoveje mi soprog Moj podvreči. udano mora ona zapoved,se katerej glavna in prva ženi zakonskej je biti podložnemu »Možu takole: pojasnila dopisovanjaprijateljskega njunega konec je Cimpermanu pismu zadnjem v Maribor. Pozneje ga je spremljala v Gradec, Brno in na Dunaj. V svojem ni cerkvi. Po poročnem potovanju vBenetke se je Pavlina preselila kmožu novembra obiskal v Gorici. Poročila sta se 26. februarja 1876 v goriški stol - 1875), svojega bodočega moža pa je Pavlina prvič videla, ko jo je v začetku (oktobra zaročila slovenščine ljubitelja oba se sta Wellner)(rojene Marije oddaljenosti, preraslo v veliko simpatijo. Kmalu po smrti Pajkove prve žene medsebojni kljub sčasoma, je ki prijateljstvo,»poslovno« vezalo Pajka na 51 vsem biti, avtem minej mogoče«. /v/ mu hčem rada In biti. podložna moram zato očeta, mi nadomestuje 50 tam. 49 Prav Pajkom.Jankom z zaročila je se da zaupala, pismu v prvih izmed enemu kot je mu ko prizadet, hudo bil je Zato strani. njene z mišljena bila je kot drugače,Pavlinino razumel je zaupnost Cimperman

je datirano s15. 2. 1875, paz10. zadnje 7. 1876. Glej tudi:Glonar, Pavline Mladaleta Pajkove, 2/1924, št.8, 177. Pavlina Pajk v pismuJosipuCimpermanu,Maribor, 10. 7. 1876 pismo). (zadnje Pesničino prvo pismo Cimpermanu 2/1924, št.7, 150. Pavlina Pajk vpismuJosipuCimpermanu,Gorica,19. 10. 1875. Glejtudi:Glonar, Pavline Mladaleta Pajkove, 49 50 51 Najprej je Pavlinoje Najprej

- - 187 Petra Testen Koren 188 Univerza v Novi Gorici poslavljala oddotedajdomačihlogov: vine« je Pavlina zapisala, ko se je po poroki s Pajkom in selitvi v Maribor domo- od »Slovodomovine.Pesem goriške njene od Pavlinoposlovimo s skupaj se in omejitvi prostorsko-časovnizvesti ostanemo konec za Naj 52 Pajk, 1878, 29-30. (vir: Zbirka upodobitev znanihSlovencev, NUK) Literarni teoretik inurednik Janko Pajk, Pavlinin mož 52 Proč zdajmoram, daleč vkraj neznani, Vas ševidim,čutim—kmaluvsebotuje. Z Bogom,zviprijateljipredragi! A kdo vé, al'vidimosespetkdaj zbrani? Kraj domačispet dabodemobhodila, Ko črez mejože hlaponmeodpeljuje, Ne odrekaj mivbodočnostispomina! Nada vprsih se mivzbuja, nada mila, Z Bogomvsivi,kistebilimeniblagi! Vam izročam svoje zadnje poslovílo. Moje' zgubedabritkost binečutila, Oj priroda, ojzrakovje, solncemilo, Srečna bodimi,goriška domovina, Čuvaj Bogte, tidružinamojamila. Leta zdesemislovesa titrenutki! Kakor tvoja menijesrcé ranila! — Čuvstev kisimenitoliko gojíla! Ali tihosrce, tihoviobčutki, Slovó oddomovine. 189 Petra Testen Koren 190 Univerza v Novi Gorici vi kulturni utrdbi slovenstva –doma. izobraženih innarodno čutečihSlovencev, kijihjesrečevala vstriče- škem, vnjenih otroških in mladostnihletih, ki jihje preživela v bližini Pavlinin slovenski čut za jezik inustvarjalnost sejekalil prav naGori- zaposlovanju žena indeklet jedobro vidnavnjenihbesedilih. mi zahtevami poizobraževanju, šolanju, poklicnem usposabljanju ter ki sožensko razumevali kot ženo, materingospodinjo, insodobnejši- glede opoložaju žensk. Njenarazpetost medtradicionalnimi nazori, lahko vsaj vnekaterih tekstih zagovarjala svoj za časprelomne po- in dovzetna hkrati dogajanjevdružbi, paprimernoizkušena, za daje ženskem vprašanjupisativjavnosti. začele Bilajedovolj razgledana izobraženihjimi pogledi,bilajetudienaizmedprvih Slovenk, kisoo digitaliziranih. Pavlina inpisateljicassamosvo nibilasamopesnica - teksti širši sodanes javnosti nepoznani, kljubtemuda jihjeveliko Viktorjem Bežkom, inFranom MaricoNadlišekBartol Levcem). Njeni tom, Simonom Gregorčičem, Mihaelom Opeko, Josipom Stritarjem, je z vrsto uglednih sodobnikov in sodobnic (s Frančiškom Lampe- širnim opusom zaznamovala dobo, vkateri je živela. Dopisovala si Pavlina Pajk jebilaizredno plodovita ustvarjalka, kijessvojim ob- ZA KONEC Pa mihrani dosvidenja kaj spomina! Zdrava torej, srečna bodidomovina, Svoje menidaohranite nagnenje. Srca pa,odkojih težko jeločenje,

Željko Oset MARIJA PERPAR, KEMIČARKA IN UNIVERZITETNA PROFESORICA Chemistry ScienceandTechnology,Chemistry University ofLjubljana (1960-1974). Metallurgy andChemical Technology, University ofLjubljana(1954-1959) andSchoolof (1946-1950), SchoolofChemistry, Technical university (1950-1954), Schoolof Mining, 28 years. First schoolwas known astheSchoolofEngineering, University ofLjubljana of Ljubljana.Perpar’s haschangedofficialtitleseveral department intimespanof times enty. Nevertheless shecontinuedtowork oftheUniversity atherdepartment part-time chemists studying up to academic year 1973/1974, when she retired at the age of sev reputation asstrictbutextremely professor honest whohadinfluenced generations of tive roles tireless devoted timefor researching. Amongstudentsshehadimpeccable While beingprominent figure sherather inherdepartment thanpursing administra- study program of the organic and the upbringing of young chemistry scholars as well. ployment attheUniversity ofLjubljana.Perpar was for instrumental development of In February 1946, shewas awarded venia docendiandfive monthslaterfull-timeem - for timebeing. gymnasium inCelje,abruptlyended herambitions,atleast dueto her socialactivities, Institute ofChemistry. Butpoliticallymotivated transfer from gymnasiuminLjubljanato professor atgymnasiuminLjubljana,andthesametimezealouslyresearching atthe War; inhercase, 18years defending after career Shestarted thedoctoral as dissertation. cute theirresearch ambitionsanddreams aboutacademiccareer theSecondWorld after Marija Perpar (1904-1990) belongstoagroup ofSlovenian scientistswhocouldonlyexe- verze vLjubljani. Univerze vLjubljani(1960–1974), honorarno pajepredavala naFilozofski fakulteti Uni- tehnologijo Univerze vLjubljani(1954–1959) inFakulteti naravoslovje za intehnologijo kemijo Tehniške visoke šole (1950–1954), Fakulteti rudarstvo, za metalurgijo in kemijsko tako redno naTehniški zaposlena fakulteti Univerze vLjubljani(1946–1950), Fakulteti za delka, kije v času trajanja njene zaposlitve večkrat spremenil naziv. Marija Perpar je bila še nadaljepajehonorarno sodelovala priraziskovalnem delunjenega»matičnega«od- študirajoče 1974, do leta ko letu starosti se je ob dopolnjenemsedemdesetem upokojila, bila kot stroga, ampakizjemnopoštenaprofesorica, kijevplivala nageneracije kemikov, ja, vodila katedro organsko za kemijo, upravne ostale funkcije pa je odklanjala. Znanaje se jeposvetila raziskavam napodročju organske kemije invzgoji akademskega narašča- februarja 1946, in nato julija 1946 na Tehniški po zaposlitvi fakulteti Univerze v Ljubljani, kazenska premestitev na realno gimnazijo vCelje. Po privatno za docentko habilitaciji univerzi. Njeno raziskovalno deloje, zaradiudejstvovanja vženskih društvih,prekinila raziskovala naKemičnem inštitutu,vendar nidobilaplačanenamestitve naljubljanski tji pozagovoru doktorske Perparjeva, disertacije. kijepoučevala v srednji šoli,jesicer ne ambicijelahko udejanjilešelepodrugisvetovni vojni; vnjenemprimerudve- desetle Marija Perpar (1904–1990) sodi v skupino slovenskih znanstvenic, ki so svoje raziskoval- KEY WORDS: KLJUČNE BESEDE: ABSTRACT IZVLEČEK : : MarijaPerpar, women in science, chemistry, University ofLjubljana MarijaPerpar, ženske vznanosti,kemija, Univerza vLjubljani - 193 Željko Oset 194 Univerza v Novi Gorici svojim potomcem omogočile izobraževanje. omogočile potomcem svojim potomcev.svojihnje lahko so Torejpripravljenein bile so ki družin, iz udejstvova kulturno - podpirale so izobraževanjupoudarekin dajale so letja, so prihajale iz dobrosorazmerno situiranih meščanskih družin, ki docent, torej sopridobile (privatni) naziv v habilitirane bile so ki Blinc, Marta in Mantuani Dolar Ljudmila Sodnik, Alma bile to so univerzi ljubljanski napredovanje.Na za priložnost dobile bodo da upanju, v vztrajale večinoma so kateri pri lektorice,in zaposlitev, asistentke tale akademsko najnižjo dobile torej so svetovneuniverzedruge do redkepos- univerziljubljanski le na vojne so ljubljanske ustanovitve od obdobju V nične. skoraj majhne, kariero sko številu in v relativnem obsegu so bile možnosti žensk za njihovo akadem- absolutnem v študentk porastu Kljub svetu. razvitem v tudi ampak niji, Slove v samo ne svet, moški stoletja 20. polovici prvi v bila je Znanost UNIVERZITETNA PROFESORICA MARIJA PERPAR, KEMIČARKA IN Željko Oset 2 1 Slovenske znanstvenice, ki so se uveljavile morale boriti še s predsodki, zaradi česar je bilo njihovobilo napredovanjeje česar zaradi predsodki, s še boriti morale se so ki ženske, izziv,za izjemen moške za že kariera akademska bila ŽENSKE PRIHAJAJO Cindrič, 2009, 249–257. Oset, 2015č, 196–200. naAlmamaterLabacensis legendi venia

v prvi polovici dvajsetega sto- 2 Brez podpore družine je družine podpore Brez . 1 - zaposlitve naljubljanski univerzi. in habilitacije pridobitvi po šele razmišljati pričele družini o lahko so praviloma počasnejše, pa še toliko bolj. pravilomatoliko počasnejše,še pa 7 6 5 4 3 izpadli tekme konkurenčne te iz so tega zaposlitev.Zaradi na pozneje in habilitacijo za priložnost na čakati potrpežljivo in raziskovati let več razmerah zahtevnih finančno v morajo saj znanosti, do veselje izmerno ne - strast, močna gnati znanstvenike mlade mora da zatrdil, poklic kot Znanost govoru znamenitem svojem v 1917 novembra je Weber Max tje ponjej,dejanskopomenilaopustitev sna. akademskega družino je v času pred drugo svetovno vojno, pa seveda še kakšno desetle žljiva, kot dve ločeni vlogi, ki ju ni mogoče uskladiti. Odločitev ženske za nezdru- kariero akademsko za prizadevanje in otrok lastnih vzgoja bila kariero ob oskrbi primerni moža še v skladu z družbenimi pogledi, pa sta spodinjstvo in akademskokariero. Če je bilo prizadevanje za akademsko go- poslanstvo: dvojno združijo lahko da dokazovati, morale so Ženske poroprofesorjevzagotovljeno in osnovnovsaj materialnovarnost. pod- močno imeli so ki študenti, najboljši odločili kariero akademsko komentarji, ce plačale precejšnjo ceno, saj so se spopadale s predsodki, negativnimi dostnega sna o akademski karieri so predstavljene slovenske znanstveni- mla- uresničitev Za raziskovati. in predavati redno morali so pa tem ob let, več čakali kandidati namreč so zaposlitev varno dokaj in redno Oset, 2015č, 196. AMSU, Rektorat IV, mapa 10/149, ovoj Fil. fak., št.2977. AMSU, VII-78, Dr. Mantuani-DolarLjudmila,Akademski kljubmontanistov vLjubljani(19. 5. 1937). ARS, AS 1931, serijaII,št.26, 50191–50196. Oset, 2015č, 196–200. 5 prav tako pa se so morale v celoti posvetiti raziskovanju in 6 3 Nasploh je veljalo, da so se za se veljalo,so je da Nasploh 7 4 Na Na - 195 Željko Oset 196 Univerza v Novi Gorici Blinc inMarijoPerpar. Ljubljani. Med njimi velja posebej izpostaviti Ano Mayer Kansky, Marto mičnega inštituta mičnega ke- delo raziskovalno v vključena doktoratu po tudi ostala je raziskave, opravljene torej Ljubljani, v Univerze fakultete Filozofski na disertacije vojne. svetovne druge konca do ustanovitve od Ljubljani v Univerzi na ranih promoviznanosti, - doktoric skupini v nadpovprečnozastopane so čarke bile zaženskezgoljteoretične. 20. stoletja vključno s Slovenijo, treba omeniti področje kemije.Slovenijo,področje s omeniti trebavključno stoletja 20. Med področji, kjer so se ženske lažje akademsko uveljavile, je na začetku življenje. znanstvenikom močno okrnil njihove možnosti za poroko in za družinsko mladim položaj neurejen je tega Poleg življenja. javnegaudeleževati no aktiv- še se pa sočasno inštitutih, ali univerzi na dela plačanega slabo ali opravljatibrezplačnega raziskovatiin let več sposobni bili niso ki mladi, 13 12 11 10 9 8 Samec, 2015, 284–285. delovanje za dotacija kot inštituta samostojne organizacijske enote. Zupan, 2016, 266. Uradno jeinštitutustanovljen šele1. aprila1924, ko jeobzačetku proračunskega 1924/25 leta odobrena državna AMSU, Promocijski protokol Univerze vLjubljani;Kokole, 1966; prim.AnžurinDekleva, 2013, 41–56. Görs, 2006, 169–195. Oset, 2015č, 198. Weber, 2002, 474–511. 11 Večina kemičark, promoviranih na podlagi zagovora doktorske doktorske zagovora podlagi na promoviranih Večinakemičark, 8 Če so bile možnosti moških doktorjev v znanosti skromne,so znanosti v doktorjev moških možnosti bile so Če 12 , ki je delovaloje ki , Tehniškeokviru v Univerzefakultete v 13 9 10 Kemi - lozofski fakulteti kot tudi na Tehniški fakulteti. mu vpisu študentov na študij kemije, tako na Fi- povečanebistveno ter oblikovanjustolic novih študija, reformi ob svetovnovojno, drugo pred znanstvenico,neposredno Blinc, Marto sicer in habilitirali kemiji na so pogojih finančnih dnih 15 14 zato bilo, ni priložnosti prave vendar kariero, akademsko z nadaljevati želela je Mayerjeva možem ustanovila podjetje.ustanovila možem z skupaj nato ter univerzo Mayerjevazapustila družini po želje in napredovanje karierno njeno za možnosti omejenih Zaradi procesu. študijskem v sodelovala in inštituta kemičnega organizaciji pri pomagala je Mayerjeva 1920. junija univerze slovenske najstarejše znanosti doktorica prva kot promovirana bila je liščin oko- spletu Po Ljubljani. v Univerzi novljeni novousta- na dokončala disertacije doktorske pripravo s študij je prevratu Po Dunaju. na ze Univer fakulteti Filozofski na kemije študij la absolvira- 1918 leta je Mayer,ki Ana orala je procesi pedagoški v vključevanju pri Ledino KEMIČNI INŠTITUT UNIVERZE V LJUBLJANI

Oset, 2015a, 139–140; Kobal, 2015b, 101. Oset, 2015d, 16; Milenković, 2007, 303–307. 14 Šele ob bolj ugo- bolj ob Šele je 15 - - 197 Željko Oset 198 Univerza v Novi Gorici legi znanstveniki. laboratorijevdo sevedasvojimiin knjižnic, s ko- založenih druženja tudi in tudi s pridobitvijo zaposlitve v Ljubljani, s tem pa tudi dostop do bolje štipendij, pridobivanju pri zaposlitvami, priložnostnimi s pomagali zgolj 1921 do 1937 ni bistveno povečalo. Profesorji so lahko svojim študentom od univerzi ljubljanski na zaposlitev novih število se univerze, ograjske na drugi strani pa je prosvetno ministrstvo odkrito favoriziralo razvoj be omejevalna, finančno strani eni na bila je ki politike, kulturne slovanske študente angažiral kot laborante in asistente v inštitutu. v asistente in laborante kot angažiral študente ambicijami. Vodja inštituta Maks Samec je doktorske kandidate in boljše raziskovalno-akademskimiizrazitimi z Blinc, PerparMarta Marija in ki, raziskovaldve še prišli sta njo Za podjetje.svojeustanovila možem z je 18 17 16 lektualni vrh. inte doseže znanstvenik ko doktoratu, po let nekaj življenja, poklicnega njihovega obdobju kritičnem v zaposlitve stabilne pridobitvi pri pomoč in razvoj raziskovalni pa nato kariere, akademske začetek omogočila je študentom talentiranim Najbolj Perpar. Marija zaseda mesto posebno svojim najboljšim študentom omogočili raziskovalni in osebnostni razvoj, kolege. Med profesorji, ki so se sloveli kot strogi, a pošteni profesorji, in so mlajše na naprej, prenašali tradicijo, akademsko z skladu mentorjev,v svojih zglede pozitivne so vojni, svetovni drugi po šele Perpar,dočakali Mladi znanstveniki, ki so svojo pravo priložnost, tako kot denimo Marija Prim. Tišler, 2001, 34–42; Kobal, 2015a, 242. Petre, 1937, 133–136. Zupan, 2016, 266. 18 17 16 Zaradi jugo- Zaradi - - - pina pa v gospodarstvu in ožji javni upravi.javni ožji in gospodarstvu v pa pina sku- druga šolstvu, v zaposlitev na računala skupina prva je torej kemije, Tehniškikemije, na profesorinženir naziv pa pridobili fakulteti absolventi so fakulteti Filozofski na usmeritev: osnovna predvsem bila je študija ma polovici tridesetih let, pa še to večinoma - moški. Razlika med obema vrsta drugi v šele izbrali obsegu večjem v kandidati možnost to so vendar teti, etničnega prostora.etničnega dni ljudski šoli v Gorici, v središču dežele na zahodnem robu slovenskega pet-razre na pričela je konvencijam.Šolanje družbenim modnim denja predvsem o njihovih sposobnostih, pa tudi glede stereotipa o nujnosti sle- ženskah, o predsodke razblinjale in ledino orale so ki žensk, skupino v 22 21 20 19 verze v Ljubljani. Uni- fakulteti Filozofski na kemije študij za odločila je se Poštudiju 1923. zrelostnimz zaključila je roku,v Ljubljani,izpitom v gimnaziji ga ki junija klasični državni na Goriškem, na življenje vrgli tečajev iz vojne svetovne prve spopadi so ko torej 1915, jeseni nadaljevala je šolanje Srednješolsko viral pa je tudi kemijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. zdravnik,absol- postal je brat njen izobrazbi;poudarek precejšen dajala čni uradnik, mama Maria Kovšca, poročena Perpar, pa gospodinja), ki je Tolminu,v 1904 dan rodilaje se Ivan(oče družini uradniški v davbil je - leta novega na rojenaPerparca, kot znana Perpar,študenti Marija med PRVOTNO BESEDILO ŽIVLJENJA

fakulteti painženir kemije. Vidmar, 1929, 373–387. Diplomanti kemije na Filozofski fakulteti so pridobili naziv profesor kemije, diplomanti kemije na Tehniški AMSU, Rektorat I,š.236, Filozofska fakulteta 1923/24. –zimskisemester Milenković, 2007, 400–403; Primorski slovenski biografski leksikon, 1985, 624. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Vprašalna pola(25. 3. 1949). 21 Kemijo je bilo mogoče študirati tudi na Tehniški fakul- 20 22 Perparjeva je izbrala študij, študij, izbrala je Perparjeva 19 Sodi - 199 Željko Oset 200 Univerza v Novi Gorici 25 sno geometrijo priCiriluJuvanu, analitično kemijo priVasiliju Isajeviću. kemijo pri Ignaciju Majdelu, tehnično mikroskopijo pri Franu Jesenku, opi- zgodovinozgodovinoin filozofijepsihologije pri Francetu fizikalno Vebru, psihologijo, filozofije, analitično grške zgodovino Ozvaldu, Karlu pri giko pedago- kulturno Grudinskem, pri račun Teodorju infinitezemalni nerju, pri fiziko in teorijo Karlu Hinterlech pri Valentinu - mineralogijo Kušarju, elektronsko Kralu, Alojzu pri mehaniko teoretično poslušala je Rebeku, Mariusu in Samcu Maksu profesorju pri predmetov kemijskih temeljnih Poleg študij. njen rekonstruiramo delno le lahko ohranjeni, dobro viloma kandidatovpra- večino za semestra koncu ob knjigo vezavev zaradi so ki Zaradi nepopolne ohranitve njenih semestrskih imatrikulacijskih obrazcev, fakulteti vLjubljani zaštudij kemije. Filozofski na imatrikuliral je se 1924 Oktobra bolnici. deželni ljubljanski v zaposlenega zdravnika, brata, starejšega na prenesla je kemije študijem Navdušenje šoli. nad srednji profesoricina kot zaposlitev omogočal je ji ki 24 23 glavnihfizike kot predmetov. in kemije kemije, iz fizikalne kemije, diplomirala in torejorganske je fizike in anorganske iz izpite zaobjemal je ki skupine, znanstvene tretje iz izpit diplomski opravila 1927 junija in letih štirih v redno absolvirala je Študij

FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Vprašalna pola (25. 3. 1949). AMSU, Rektorat I,š.236, 237, 238, 239. AMSU, Rektorat I,š.237, Filozofska fakulteta 1924/25. –zimski semester 25

23 24 Zapisnik odiplomskem izpituizpredmeta a:kemija (anorganska kemija), kigajePerparjeva opravila 2. junija1927 naFilozofski fakulteti vLjubljani(vir: AMSU, Rektorat I,š.18) 201 Željko Oset 202 Univerza v Novi Gorici ga formata: mladasuplentka,redna Fifa, univerzitetna formata: ga profesorica dr. Marija znova. Opravil sem ga uspešno samo zato, ker je bil izpraševalec človek velike in znova polagati življenju v moraš izpitov,jih zrelostnih ki neštetih od eden la njena profesorja MariusRebek inMaksSamec. Odlok prosvetnega ministrstva je bil pričakovan, kajti premestitev sta podpr poučevalatedne.Ljubljani,Mariboru štiri torejrealnov v zgolj jegimnazijo drugo na premestitev njeno odobrilo Beogradu v ministrstvo prosvetno je kemija na realni gimnaziji v Mariboru. Po posredovanju ljubljanske univerze predmetu pri suplentko za namestitev prva njena oddaljila je jo cilja tega Od Ljubljani. v zaposlitev na upala je Ljubljani, v Univerze inštitutu nem Kemič- na dela raziskovalnega nadaljevanja Zaradi šoli. srednji na kemije profesorica kot zaposlitev za zaprosila je Poizpitu opravljenemdiplomskem 27 26 formatu. knjižnem v zapisih spominskih treh vseh v zabeležil je jo saj zaznamovala, njih bo bolje odgovoril na zastavljena vprašanja. Igorja Torkarja je ta izkušnja dobili šele poleti, na popravnem izpitu, na katerem pa so tekmovali, kdo izmed odgovarjanje za priložnost drugo so Dijaki njegovpredhodnik. kot identično odgovorilponovilaje ki naslednjemu dijaku, mirno vprašanje identično je pa ona žagamo), (les neumno skrajno odgovarjali so znanja preverjanju ustnem pri lesa) kemizma (razlaga vprašanja novenjena ponorčevati.profesoriceNa iz želeli se so Torkar. Srednješolci Igor piše spominih svojih v letom, skim šol- med sprejemuučilnici o Ljubljano,v natančno v bolj prihodu njenem O MED SREDNJEŠOLCI

Torkar, 1979, 23–25; Torkar, 1989, 9–11; Torkar, 1993, 17–20. FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Personalni list,1951, Uslužbenski list,št.8019. 27 Za Torkarja je bil njegov »gimnazijski popravljalni izpit hkrati tudi 26 - - kazensko sankcijo, kazensko kot razumeli premestitve takšne so Profesorji tom. le šolskim med kadra pedagoškega manko vanje pokri- zagotavljal uradno je ki mehanizmu, torej potrebi«, službeni »po premeščena je Bila Celje. v gimnazijo realno na prestavitev njeno za odlok ljučkom naslednjega triletnega obdobja je bil izdan zak- pred Še gimnaziji. realni ljubljanski drugi na profesor,naziv namestitev stalno dobila je pa tem s v napredovala 1930, decembra izpitu, fesorskem Perparjeva je leto po opravljenem strokovnem pro- izpraševalca,takega je redka sreča …« na življenje lisjaško za izpitih pri Perpar.Naleteti 30 29 28 leta iz življenjepisu V dejstvo. kot navajala nazijo gim- celjsko na premestitev Perparjeva je dajalca delo- potrebe za življenjepisih uradnih prvih V stvom liberalcev, načelu zDragomMarušičem. vod - pod banovina Dravska primeru njenem v oblast, regionalna predlagala praviloma je potrebi službeni po Ljubljane.Premestitev do oddaljenosti v pa ambicijami akademskimi z profesorjev meru kraja namestitve in oddaljenosti od železnice, v pri-

Oset, 2012, 159–161. Dolenc, 1996, 118–131; Oset,2012, 160–161. Torkar, 1979, 25. 29 ki so jo »merili« po velikosti velikosti po »merili« jo so ki 28 30 - 203 Željko Oset 204 Univerza v Novi Gorici delavskih žen indeklet. društev Zvezi v sodelovanja zaradi delovanja komunističnega domnevnega Perparjevozaposlitve.osumile so izgubo Oblasti z bodisi premestitvijo s disi bo- kaznovanipreprosto bili so marvečzagovarjati, pravice imeli niso se pa njo z vključno delovanja, komunističnega osumljeni bili so uslužbencev,ki državnihkaznovanja kontekstutistih svojovsehv premestitevje umestila pa strokovnemkadru, vodilnem o zbiranja potrebe za sestavljen bil je ki 1961, 34 33 32 31 Gestapo, aretiral je jo ko 1941, aprila 15. do ostala je Savinji ob mestu V deklet. in žen delavskih Zvezi pri udejstvovanjajavnega svojega opustiti želela ni premestitvi Kljub fesorice, tudi spredlogi zanjihovo odpuščanje izdržavne službe. brezposelnosti mladih (moških) učiteljev stopnjuje pritisk na učiteljice in pro- množične in krize gospodarske času v se ko obdobje, namreč so leta deseta Tri- deklet. in žen delavskih Zvezi v posebej društvih, ženskih v delovanje njeno moteče oceni njeni po bilo je okolico Za zgledno. delo pedagoško no pred drugo svetovno vojno; oktobra 1937 in novembra 1940), saj je bilo nje letnega obdobja, januarja 1934, napredovala v višji razred (in nato še dvakrat tri- izteku ob Celje v premestitvi kljub je da poudariti, zanimivo je tem Ob banovino s pripravljenimi seznami oseb za aretiranje. za oseb seznami pripravljenimi s banovino kjer se je, podobno kot številni Štajerci, pridružila narodnoosvobodilnemu pridružila Štajerci, številni kot podobno je, se kjer begnila v Ljubljansko pokrajino, na italijansko okupacijsko področje, k očetu, po- je načrtovanju skrbnem Po Celju. v ostati morala je vendar izpuščena,

Ferenc, 1968, 187–207. FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Vprašalna pola (25. 3. 1949). ARS, AS 77, š.11, 3. banskega sejaVIIII.zasedanja sveta (17. 2. 1937). FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Evidenčni vodilni list za instrokovni kader, dr. ing.Perpar /Ivan/ Marija. 33 31 i e kpj nmk vjk voaa v Dravsko v vkorakal vojsko nemško z skupaj je ki 34 Jeseni istega leta je je leta istega Jeseni 32 - 37 36 kopala protitankovski jarek. žensk skupina je kjer Dolenjsko, na Žlebič v pa nato Beljak, v delo prisilno na poslana in aretirana vnovič je mescih dveh Po zdravljenje. bolnišnično na odpuščena bila je pa stanja zdravstvenega poslabšanega zaradi 1944, la okupator,apri- do ostala je zaporu V 1943. Ljubljani,aretiraltokratjeseni v internirance.Vnovičin partizane za hrane zbiranjem z nemški gibanju je jo 35 riusa Rebeka, sprejela Ma- in Samca Maksa Stojičevića, Aleksandarja dekana iz sestavljena misija, diaryl-amyn-radikalov,Poizkusiin cije triaryl-methan- kombinacij ko- je jo ki diserta- doktorske temo prijavila 1928 maja je kemije študijem s Vzporedno izpite pa26.julija1930. 1930, julija 14. del strokovni 1929, maja opravila je del Pripravljalniizpite. še strokovniin opravitipripravljalnidel, del morala je kemije inženir naziva državni upravi jevpisalaše študij kemije naTehniški fakulteti. Zapridobitev in gospodarstvu v zaposlitve možnosti razširitve ciljem S Tehniškifakulteti. na kemije študij reden in inštitutu Kemičnem na dela raziskovalnega vanje nadalje omogočila Perparjevi je 1927 decembra Ljubljano v Premestitev javi rektorja Milana Vidmarja in Stojičevića,dekana Aleksandarja »dokazala doktorske disertacije. Po opravljenem ustnem zagovoru je, kot je zapisano v iz- oceno ugodno napisala Rebek Marius in Samec Maks sta pa 1929 januarja CELJSKO REALKO RAZISKOVALNO DELO NA KEMIČNEM INŠTITUTU IN PREMESTITEV NA

Arhiv Filozofske fakultete, promocijo Vlogaza doktorjaznanosti,št.2/28. za FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Vprašalna pola (25. 3. 1949). FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Vprašalna pola(25. 3. 1949); prim.Puhar, 2012, 35; 1995 Godeša: per rollam. 36 35 37 Perparjeva je nalogo izdelala do konca leta, , 153–155. - 205 Željko Oset 206 Univerza v Novi Gorici (vir: arhivFilozofske fakultete). Univerze vLjubljaniMilanVidmar indekan Filozofske fakultete Aleksandar Stojičević Potrdilo oopravljanem zagovoru doktorske ga22. kista disertacije, junija1929 podpisalarektor disertacije ni naveden mentor.naveden ni disertacije doktorske izvlečku v niti univerze ljubljanske prof. Rebeku. inprof. Samcu pri opravljalaspecializacijo je navedla,je kateremda v 1961, leta iz njepisu podlagi njene navedbe o specializaciji v življe na sklepam lahko kar Samec, Maks Rebekin opravljalazadolžitveMarius mentorske sta je aAofMorel in Marija Perpar,la Adolf kot avtor pa opravi- Raziskavosta prikazih. bibliografskih Perpar sicer ne omenja v svojih inbiografskih Marija ga ki Isolichenins, des Kenntnis Zur 41, Pflanzenkolloide. über Studien članka vo jnh vlogah njenih ejn 2. uia 1929. junija 22. deljena po- Perpar Mariji bila je diploma Doktorska do naslova inčast inprava doktorice filozofije«. samostojno raziskovanje v kemiji, s tem pa pravico za zmožnost in znanstvenodelo za usposobljenost 42 41 40 39 38 kinm n Kmčeu inštitutu, Kemičnemu na aktivnimi doktorandi, z vključno doktorandov, ostalih od razliko mentor.Z dejanski njen bil je kdo ugotoviti, nesporno težko je pa kumentaciji

Peterlin Neumaier, 2015, 36–43. Perpar, 1929. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63. Samec, 2015, 284–287. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Vprašalna pola(25. 3. 1949). 42 40 V tej zvezi velja omeniti obja- pooise protokolu promocijskem v 38 lu ošri do- obširni Kljub 41 Najverjetne- 39 ii v niti - 207 Željko Oset 208 Univerza v Novi Gorici goslovanskih premogov. nih Samčevih raziskovalnih področjih: raziskave škroba in lastnosti ju- predvsem raziskovalci, ki so se ukvarjali z raziskavami na dveh temelj - ostaliTehniške so oddelku fakultete kemijskem in inštitutu Na merja. Žu- Matijo Guzelja, Ladislava Ribarića, Iva Klemna, Riharda Blinc, sodobniki Marije Perpar, med katerimi velja posebej izpostaviti Marto raziskovanja v inštitutu, kjer so se v drugi polovici postopoma kontinuiranegauveljavili in resnega konec pomenila zagotovo skoraj je Celje v Premestitev inštitutu. Kemičnem na Perpar Marije delovanje irati fakultete, odsotnosti drugega spominskega gradiva, je težko rekonstru- Tehniškereorganizacijah ob in vojno svetovno drugo med razgubilo po- je se ki Tehniškefakultete, gradiva ohranjenega delno le Zaradi je naveden zgolj Maks Samec. 46 45 44 1935.43 Samec, niko v Ljubljani. V bolnici je prevzela vodenje laboratorija in lekarne. kli- porodno Ginekološko v preimenovano 1945 julija bolnico, žensko ni, v juniju 1945 štabu za repatriacijo, 22. junija 1945 pa premeščena v osvoboditvi je sprva dodeljena prehranjevalnemu odseku OF v Ljublja - žensk, pod nadzorom nemških vojakov, kopala skupino protitankovske s jarke. je Ob kjer Žlebiču, v dočakala je vojne svetovne druge Konec nemu vprašanju vrnila pozaposlitvi naljubljanskinemu univerzi. vprašanjuvrnila SPREMEMBE NA KEMIJI IN HABILITACIJA MARIJE PERPAR FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Uslužbenskilist št.8019. Kobal, 2015b, 97. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Uslužbenskilistšt.8019. 45 43 Marija Perpar se je k temu raziskoval- 44 46 je za odhod odločil kočevski Nemec Rihard Klemen, je za odhod v tujino odločil tudi Samčev namestnik Marius Rebek.Marius namestnik Samčev tudi odločil tujino v odhod za je doslednosti inizjemni skromnosti ter človečnosti.« delavnosti,svojivztrajnosti, po je »Izstopala oznaki: v zaobjel Tišler Miha je jih ki lastnosti, značajskih njenih ter študenti s delo na in iskovalnodelo svojeosredotočenostinjenena odraz raz- je forumih,kar akademskih skih kot stroga profesorica, še bolj pa zaradi soglasne izvolitve v vseh habilitacij - študenti med slovesa spola, zaradi tako Perpar Marija izstopa njimi Med 52 51 mo nesporni vodja oddelka Maks Samec, tudi Marta Blinc, deni- osebnosti, ključnih vrsta bila je odstranjena osiromašen,kajti najbolj kadrovsko oddelek kemijski bil je univerze ljubljanske oddelki vsemi Med kariere.akademske vnovičen zagon za priložnost zanjo Konecbil vojneje 50 49 48 47 ki je zahteval požrtvovalno innesebično delo.« problemu,vsakem delavnostob izredno pokazala je življenja svojega Tekomvsega onemogočeno. tehnično delo znanstveno bilo je ji ker izraz, viden kvalifikacija brezdvomna njena dovoljevale,dobila bi da niso prilike politične kateremučloveka, primer tipičen je Perparjeva »Tovarišicazapisala: sta docentka privatna naziv v izvolitev za nju mne V 1946. januarja Kavčič, Janko in Kranjc Boris za habilitacijo, usposobljenosti njene ocenjevalca podala sta oznako Podobno njem sodobnikov, kipasomoraliizpolnjevati stroge znanstvene kriterije. ločevalci so postali mlajši sodelavci, ki so želeli svoj vpliv utrditi z - angažira

Prav tam. Tišler, 2001, 34–42. Prav ARS, tam, AS 1931, serijaLM,št.101, 194719; Oset,2015c, 167–172. Peterlin Neumaier, 2015, 53. Kobal, 2015b, 94, 97. Oset, 2015b, 2015, 182–186. 51 52 48 oktobra 1945 pa se 47 med vojno se 49 Od- 50 -

209 Željko Oset 210 Univerza v Novi Gorici 56 stanju, slabem v biliopreme,Kemičnegaopremaso torijske prostori inštitutain kajti labora- ustrezne in kemikalij pridobivanje predvsem pomenilo to je kariereakademske začetku analize.Na in kemije organske področju na delo eksperimentalno in študij organizirala je kjer kemijo, sko Težiščeorgan- za katedri na povojnegabilo delovanjaje njenega pa teljico naTehniški fakulteti Univerze vLjubljani. predavazaposleno redno- nastavilokot Ljubljani v ministrstvovetno pros- je jo pa 1946 julija 10. sodelavka, honorarna kot plačana torej njeno zaposlitev je februarja 1946 habilitirana kot privatna docentka, zakreditov pomanjkanja Zaradi procesu. pedagoškem v sodelovanje za vabilo prejela sprememb,kadrovskih zaradi je, omenjeno že Kot 55 54 53 zaprle kot črnoborzijante. oblasti italijanske jih so vendar inštrumente, nabaviti želeli Italiji v so znanstvenikov,odpraveki slovenske izkušnja orisuje vojni, tovni Stanje in domišljenost nabavljanja opreme, neposredno po drugi sve delavcev«. delu združenem delavkev lastnost »preneha[la] je ji odločbi, v zapisano je kot takrat, – 1974 septembra upokojitvesvoje do vodilaPerparjeva je značilnosti, bistvene ohranjal ravni, organizacijski višji na spremembam Oddelek, ki je pod njenim vodstvom od ustanovitve dalje, kljub statusnim

Tišler, 1984, III–VI; Kornhauser, 1994, 306; FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, št.558/1-74/F-5. Gabrič, 2008, 300–304. Tišler, 2001, 34–42; FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Uslužbenskilistšt.8019. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Uslužbenskilistšt.8019. 56 54 o on p j vaao rcjne pomanjkanje. precejšnje vladalo je pa vojni po 55

53 - (vir: fototeka AMSU, fotograf poizkusa vprostorih starega stari tehnikinaVegovistari cesti Marija Perpar priizvajanju laboratorija kemijo, za v Bernardi) 58 Kočevarja, prof. dr. Ladislava Guzelja in prof. ing. Franja profesoricoosnovino na mnenja pozitivnega izred- za imenovana bila je 1952 Novembra 59 57 na Filozofski fakulteti in do 1955 tudi predavala je 1946–1950 letih V kemije. organske iz poglavja izbrana in analizo sko organ- kemijo, organsko predavala kemijo, organsko za inštitut tudi vodila je kotrajno krat kemijo, organsko za stolico je Prevzela pa je bila imenovana za redno profesorico.redno za imenovana bila je pa

[1957],281.

čič, R., 1969, 353–354. kemijo preoblikovana voddelek zodsekom kemijo za infiziko. –Kav naziv–Tehniškastari fakulteta. Obtejspremembi jebilaFakulteta za je določalpridružitev samostojneTehniške visoke šole, kije pridobila V akademskem letu1954/1955 jestopilvveljavo zakon ouniverzah, ki redne sejesveta TVŠ(14. 11. 1952). FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Izvlečekizzapisnika nadaljevanja 57 pet let pozneje, decembra 1957, 59 vodila de 58 - - -

211 Željko Oset 212 Univerza v Novi Gorici pedagoški šolivLjubljani. članica komisije za sestavo učnih načrtov.učnih sestavo za komisije članica kot in šolah strokovnih in srednjih na kemije pouk za inšpektorica kot in Pri pripravi učbenikov za srednje šole je upoštevala izkušnje kot profesorica 1954). leta analize organske iz 1950, in 1949 leta delov obeh izdaja (prva kemije organske univerzitetnaiz in učbenika (1948) srednješole za kemijo organsko za učbenik sestavila je izkušenj pedagoških bogatih podlagi Na kemije, organske iz vaje monstracijske 65 64 63 62 61 60 Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za elektrotehni - dekanov odbora koordinacijskega dejansko delodajalca, pomočjo s je Nato po direktivah OF, za kar je priložila potrdilo Mestnega komiteja KPS. delala dalje, 1942 junija od vojno,svetovno drugo med je da trdila, je šola) (Tehniškadelodajalec njen visoka vložil uradno imenu njenem v je jo ki nji, vov. Zaprosila je za priznanje dvojnih let med drugo svetovno vojno. V proš- Prvointervencijoizvedlanovembra je šele prevedbiob 1952, delovnih nazi- zarjala na bližajoča napredovanja in na ostale pravice iz delovnega razmerja. Za razliko od njenih sodobnikov je Perparjeva svoje predstojnike redko opo- Zavodu zanapredek šolstva. 1953 izdalodlokonapredovanju. nega vloga je bila ugodno rešena, kajti Svet za prosveto in kulturo je januarja

15] 281. [1957], FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Personalni listPerpar /Ivan/ dr. ing.Marija. FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Pers. štev. 639/3. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Evidenčni vodilni list za instrokovni kader. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Vprašalna pola(25. 3. 1949). Tišler, 1990, III–VI. 61 63 65 60 62 predavala pa je tudi na višji na tudi je predavalapa Aktivno pa je sodelovala pri pri sodelovala je pa Aktivno 64 Nje - sko dopustne meje (70 let), dal bivši asistent ing. Aleksander Majdič. zase je ga stanovanjem,večjimki stanovanjesvoje z zamenjala sporazumno ko in strojništvo in Fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, 69 68 67 66 iz kofeina izolacija kakava, luščin iz teobromina izolacija naloge: valne razisko sledeče opravila industrijo živilsko za direkcije Glavne naročilu po je pa gospodarstva in sredin znanstvenihsodelovanja pričakovanega lichenins.raziskavo,Posvetovnito nadaljevalaosnovidrugi s vojnije na Pflanzenkolloide.über Studien članku Zur v 41, vljeni Iso- des Kenntnis obja- bili so pa raziskovalnegadela rezultatinjenega 1933, leta ridovdo polisaha- raziskavami z nadaljevala je disertacije doktorske obrambi Po pomemben z ekonomskega kot akademskega vidika. kot akademskega pomemben zekonomskega je omogočila, da so lahko mlajši kolegi pridobili svoj socialni kapital, ki je tako sodelovala z zunanjimi partnerji, torej s podjetji in tujimi strokovnjaki, s čimer predvsem je upokojitvi Po 1990. marca smrti svoje do praktično inštitut, na tve. upokoji- dejanske pokojnine,do osebne priznane % 50 upravičendo delom, z nadaljuje in upokojitev redno za pogoje izpolni ki delavec, je da določala, starosti.letu 50. izpolnjenemje ob Zakonodaja namrečže je izpolnila pogoje Majdko. Kot večina njenih sodelavcev je 1960 zaprosila za izračun pokojnine; hčerko posvojila je ko potem, namenila Perparjeva je novanjskemupoložaju RAZISKOVALNO IN PEDAGOŠKO DELO

FKKT, ing.Perpar Marija. FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, št.558/2-74. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, št.P-165245/04. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, št.416/1. 67 Na Univerzi v Ljubljani je bila nato redno zakon- zaposlena do zgornje 68 vendar je še nadalje redno prihajala na fakulteto, 66 Večji poudarek finančnemu in sta- 69 - - 213 Željko Oset 214 Univerza v Novi Gorici ska raziskovanja. ska industrij- za zavodom Znanstvenim z dogovoraosnovi na industrijo no barvil- z neposredno, tudi potekalo kalčkovje koruze.Sodelovanjepa iz E vitamina priprava kvasa, iz D vitamina in ergosterola pripravakave, 74 73 72 71 70 random. dokto- 15 in diplomantom 161 mentorica je Bila vojni. svetovni drugi po kemikovslovenskih vzgojo na vplivala je da rečemo, lahko tiravanja preBrez osebnosti. raziskovalke,in kot mentorice Marije pedagoške do spoštovanje neizmerno izhaja študentov in učencev njenih spominov Iz nosna. ponorčevati iznje, zanjepremalo oblečene elegantno profesorice. želeli se so ki gimnaziji, poljanski na učenci spoznalinjeni so doslednosti kariero.Pomenuspešno naredila je doslednostjo in vztrajnostjo Z šolah. farmacevtsko proizvodnjofarmacevtsko alkaloidov iz tehrožičkov. Kornhauser sta raziskovali ržene rožičke ter s tem oblikovali izhodišče za Aleksandro Z rastlin. zdravilnih iz alkaloidov posebej snovi, učinkovitih fiziološko naravnih analize in izolacije raziskavami z ter barvil analizo

Torkar, 1979, 23–25; Torkar, 1989, 9–11; Torkar, 1993, 17–20. FKKT, Perpar, dr., ing., Marija,K-a/63, Evidenčni vodilni listza instrokovni kader, dr. ing.Perpar /Ivan/ Marija. Tišler, 1990, IV. Kornhauser, 1994, 306. FKKT, Perpar, dr., ing.,Marija,K-a/63, Uslužbenskilistšt.8019. 73 Širše pa je vplivala na reformiranje pouka kemije na srednjih na kemije pouka reformiranje na vplivala je pa Širše 72 In na vzgojo mladega strokovnega kadra je bila izjemno po- izjemno bila je kadra strokovnega mladega vzgojo na In 70 Proučevala je polisaharide, se ukvarjala s sintezo in sintezo s ukvarjala se polisaharide, je Proučevala fotograf MihaTišler) (vir: fototeka AMSU, prof. Branko Stanovnik prof. MarijaPerpar in prof. DušanHadži, prof. Franjo Kočevar, vrstiv prvi sedijo profesorice MarijePerpar; Proslava 75-letnice 71 74

- 215 Željko Oset Aleksandra Gačič DR. BOGUMIL VOŠNJAK IN NJEGOVA NIKOLI POZABLJENA GORICA v jeseni življenja,kov jeseni jekot izgnanecživel vZDA. katere usodagajeskrbelapravzaprav dokonca življenja.Nanjonimogelpozabiti niti dejstva,zanemariti dasejekot politikinkasnejšikaliti diplomatzačel ravno vGorici, vanski jeVošnjak idejiinunitarizmu sledilvsesvoje življenje, obtempanemoremo precej pa se jih je tudi na Vošnjakovo spodbudo navzelo jugoslovanske ideje. Jugoslo- podobno mnenjeopolitičnisituacijivdržavi, nekateri mednjimisobilinovoiliristi, prijateljske odnoseznekaterimi sošolciindrugimigoriškimiintelektualci,kisoimeli v Celju in Bogumilovih znakov tuberkuloze. Bogumil Vošnjak je v Gorici stkal tesne rici, kamorsezočetompreselila sta Vošnjakove zaradismrti matere, nemškihpritiskov tiku in začetniku zadružništva na Slovenskem, je velik del svoje mladosti preživel v Go- Dr. BogumilVošnjak, pravnik, politikindiplomat,rojen vCeljuMihaeluVošnjaku, poli- IZVLEČEK: KEY WORDS: BogumilVošnjak, Gorica,theGreat War, Veda, Yugoslav Committee exile ofAmerica. intheUnited States of hislife, andhecouldnotforget iteven intheautumnof hislife, whenhelived asan exactly inGorica,for whosefate hewas concernedaboutactuallyuntilthevery end ignore thefact that,asapoliticianandlaterondiplomat,hewas honinghisskills Vošnjak followed ofYugoslavia theidea allhislife, andofunitarism whilewe cannot ans ilar opinionsonthepoliticalsituationincountry, someofthemwere andwithotherlike-mindedclassmates intellectualsfrom thistown, whoshared sim- reasons. In Gorica Bogumil Vošnjak close friendly connections with some established a large ofhisyouth part inGorica,where heandhisfather moved towithserious politician andpioneerinthearea ofthecooperation movement inSlovenia, spent Dr. BogumilVošnjak, lawyer, politiciananddiplomat,borninCeljetoMihaelVošnjak, ABSTRACT: KLJUČNE BESEDE:BogumilVošnjak, Gorica,diplomacija,politika. « , many ofthemabsorbedalsoYugoslav basedontheVošnjak’s ideas, initiative. » New Illyri- 217 Aleksandra Gačič 218 Univerza v Novi Gorici ni mogelpozabiti. bival vedno vRimu,natopaza odšelvZDA, kjerpadomovine nikakor radi ukazaOZNE ponjegovi domovino. likvidacijizapustil Dve letije je deloval v četniškem gibanjuDraže Mihailovića, povojni- pajeza narodni poslanecposvetil notranji politiki.Meddrugosvetno vojno kot izredni poslanikinpooblaščeni ministervPragi, natopasejekot ske delegacije na pariški mirovni konferenci. Dobro leto je deloval podpisnika Krfske deklaracije ingeneralnega sekretarja jugoslovan- grantskega Jugoslovanskega odbora. Velja edinega slovenskega za kot izredno dejaven slovenski predstavnik vključilvdelovanje emi- na zagrebški univerzi. Obzačetku vélike vojne jeodšelvtujinoinse naju, vPragi inParizu inbilimenovan prvega za docenta zasebnega večjih intelektualcev takratnega časa.Študiral jevGradcu, naDu- venskih politikov zzačetka20. stoletja,vsekakor pakot enegaizmed njegov pomen.Vošnjaka ocenjujemokot enegaizmedvidnejšihslo- uvodna predstavitev, kdo pravzaprav jeBogumilVošnjak Ker članekobravnava Vošnjakov odnosdoGorice, sledileskromna UVOD POZABLJENA GORICA DR. BOGUMIL VOŠNJAK INNJEGOVA NIKOLI Aleksandra Gačič 1 Podrobneje oVošnjaku, njegovem življenju,delovanju inpomenuvGačič, 2017. 1 inkakšen je tam nekaj znancev v politiki in gospodarstvu. imel je tega težave,poleg Bogumilove za dna ugo- bolj podnebno zdela je mu se saj izbral, njegovem sinu. njegovem pri zbirala je se ki inteligenci, liberalni venski slo- mladi svetovalec in podpornik predvsem VošnjakMihael bil je Gorici V posojilnic. 44 ni doliberalne Zveze slovenskih zadrug v Ljublja- starosttudi razočaranjeustanovitviin ob mla- pripomogla bistveno sta selitev za odločitvi končni H tuberkuloze. znake kazal je saj ko, krh- zelo bilo je Bogumilovozdravjepa 1896, leta Henriette žene smrt bila je Razlog dom. uredila sinom s 1897 leta že si sta kjer rico, odpovedal vsem položajem in se preselil v Go- 1910 leta zadružništvu v dela organiziranega letih tridesetih po je Vošnjakovse Mihael oče DIPLOMACIJE GORICA GA JEIZSTRELILA VSVET IN POLITIKE 4 3 2 MV, hranilnice inposojilnice. Tržaškeustanovitev za pobudo dal 1886 leta Na Primorskem je bil poznan že od prej, saj je Jeri, 1961, 120. Vošnjak, 1937, 14; Omahen, 1978, 31; Cvelfar, Žižek, 2004, 35. (1907), ko se je od celjske Zveze odcepilo kar Miha Vošnjak, 4–5; SBL 2 Gorico si je Mihael VošnjakMihael je si Gorico , 1284. , 4 3

219 Aleksandra Gačič 220 Univerza v Novi Gorici osemdesetim letom. svojim bližal je se ko času, v sicer in nacionalista, jugoslovanskega v spremenil dogodki velikimi pred nazorov,tik konservativnih manj ali bolj delavec, javni kot oče njegov je se da zapisal, je Vošnjak kanu.« Bal- celem na ampak Bosni, Dalmaciji, v Hrvatskem, na samo ne knjige slovenske bodo se kupovale hrvatskemu, jezika slovenskega približevanje doseže sčasoma se »Ako Slovanom: južnim drugim približevanje jezikovno na nanašal je se Drugi navala.« romanskega in germanskega obraniti more ne narod slovanski združitev. bi se moralo masam uverenje, slovenskim Vcepiti kulturno da se izolirani na mase slovenske pripravljati smotreno 'voditelji' morali bi (!), združitev politično zapisal očetova pomembna citata iz goriške dobe: »Tudi nemislimo na ako Mihael tudi financiral je jo Bogumil ki Vošnjak. spominih v je Vošnjak revije okoli sodelavce,zbrane in prijatelje Bogumilove predvsem zavednedruge ustanovein študente podpiral osebno Slovence,tudi ter dočih veljakov Jugoslavije“. Poleg tega je Mihael podpiral goriške javne bo- „mnogih mladih, generacija tudi Juditizbirala vili v je se njiju Pri Groharjeveslike.tudi izginile so tako in izropana vila bila je okupaciji en sliko.Popokrajinsko portretain oba dokončal italijanskije kjer mesec, bival vili v je Grohar očeta. in njega portretiral bi da Groharja, VošnjakBogumil je 1912 Leta ca. očetovoIvanapovabilv vilo slikarja pripeljal iz Celja, kmalu pa je začela nastajati tudi Bogumilova knjižni- uredil veliko knjižnico, kjer je imel razstavljene umetniške slike, ki jih je 1899 še veliko vilo Judit na Korzu (Corsu). V svojem domu si je Mihael leta in Bogumilom, sinom s bivala sta kateri v vilo, kupil Codelli ulici VošnjakGorico,Mihael preselilav je se in Ko Štajersko zapustila sta v 5 Vošnjak, 1937, 14; Omahen, 1978, 32; Boršnik, 1954, 52–53. 5 Veda, Adrije, 9. avgusta 1903, kjer je Vošnjak predaval o srednjih šolah. akademskega akademskega društva Adrija. prireditvah na predaval Gorici v je 1902 leta Od tematiko. to s članke študija, v študija, času v je zato vprašanja, narodnostna zanimala ga so mladega kot Že 9 8 7 6 se imenačasopisanispomnil,spomniljelepesmi, ki jojeobja kove vile. Vošnjak in Šantel sta pisala prozo, Gradnik pa poezijo. Gradnik dve časopisa,številki ki jelitografiranega nastal v podstrešni sobi Vošnja- izdali zavestnarodnoin literaturo, gojili z ukvarjali Šantlom Sašom jem jatelj že takrat zahajal v hišo njegovega očeta, kjer so se s kasnejšim slikar pri- njegovnajboljši kot je Gradnik njegovihprizadevanjih. pri podpiral prijatelja Vošnjak je stvari, drugačne povsem za zanimala Gradnik in »rešitev je spoznal včetrti gimnaziji. Gradnikje leta kasneje povedal, da je šlo za se katerim Vošnjak,s svobodomiselni ravno dražil je čustvo nacionalno katerega Gradnikom, Alojzom pesnikom s bila sta prijatelja dobra Zelo in ob tem za svoje ideje navdušil tudi druge mlade intelektualce v Gorici. Vošnjakje se narodnostnavprašanja zgodaj Za zelozanimati začel torej dimi narodnjaki. delavcimla- med združitvein do prišlo ni shodih na nastopom skupnim na italijanski meji. italijanski na dov, septembra 1902, je Vošnjak govoril o „jezu slovenstva in slovanstva“ pobud ustanavljalo knjižnice in prirejalo shode. Na enem izmed teh sho Zadravec, 1981, 21. Gabršček, 1934, 117. Zadravec, 1981, 18. Vošnjak, 1959, 146. Slovencev iz ponižujočega stanja v Gorici«. Čeprav sta se Vošnjak Ljubljanskem, Zvonu 9 7 Eno od predavanj je potekalo tudi na velikemshodu na predavanjtudi od potekalo Eno je Slovanu 6 Društvo je zaradi nacionalnih in kulturnih , Omladini in v in Naših zapiskih, objavljal vil: 8 Kljub - - 221 Aleksandra Gačič 222 Univerza v Novi Gorici njakom jeRostohar zaupalodvetniku HenrikuTumi. šanju jezika in jezika šanju vpra- pri predvsem zapletla Vošnjakom,se Bogumilom sta z saj spor bil 13 12 11 Poleg Vede 1870 so v Gorici od leta še drugi časopisi političnih organizacij, izhajali kot Glas, na primer Soča, 10 Murko, Matija Lončar, Dragotin Koštial, Ivan jezikoslovec Ilešič, Fran Brezigar, Milko še sodelavci njeni bili so izdajateljev in urednikov njenih ome že Polegštevilk. 26 je pa izšlo mesečno, dvakrat sicer in Gabrščka, Andreja tiskarna Goriška namreč je jo zalagala in tiskala Gorici, v je jala jala v letih 1911–1915 kot revija liberalno izobražencev.usmerjenih Izha- Revija nem Vošnjak je objavljal tudi v dvomesečniku za znanost in kulturo, imenova- je iz uredniškega odbora izstopil Rostohar. revije ustanovitvi po leto Le Prijatelj. Ivan in Kramer Rostohar,Albert gov oče. Na začetku so revijo poleg Bogumila Vošnjaka urejali še Mihajlo Tuma, 1994, 444. Rahten, 2012, 155. Primorskilist,Novi list,Kmetskiglas Gorica, Goriški čas, inNašiPrimorec, zapiski(Prepeluh, 1987, 284). Zadravec, 1981, 14–15; Boršnik, 1954, 34, 50. Veda VedaVošnjakBogumil katerije pri , sodeloval zelodejavno, - izha je , 11 ki jo je soustanovil in tudi urejal, finančno jo je podpiral nje podpiral je jo finančno urejal,soustanovil tudi je in jo ki in listjepadakrijenaravo vrumeniprt. Vedini a solncesmehljajeseznebazre, ko srce mistrto tabo za mre. anketi o tem vprašanju. Svojo ogorčenost nad Vošnad ogorčenost Svojo vprašanju. tem - o anketi » Tam zunajjetihoinmirno, tam zunaj diha smrt, zunajdihasmrt, tam Tam zunajjesmrt, ko tisesmehljaš, 12 Razlog njegovega odhoda je « 10 13 - - Bogumilov očeMihaelVošnjak (vir: revija Slovan, dlib.si) ržeooiinh vprašanj. družbenopolitičnih drugih in jugoslovanskih do odnos pluralen la - ustvarja javnosti slovenski v vojno svetovno prvo pred tako Slovanovin južnih združevanje poznavalcev. 32 sodelovalo je kateri v anketo, posebno tudi pripravila 1913 leta Revijavprašanje.vanskoje jugoslo- ospredju v bilo je temami političnimi Med naravoslovju. in gospodarstvu o člankov niti ni pa manjkalo tematiki, humanistični in (Omladina mom , zapiski (Naši socializmom in masarikovstvom ), ski zvon (Ljubljan- liberalizmom tradicionalnim med pot utirati področju revijalnem na inteligenci laični življenja nega inkultur znanstvenega »sinteza našega kot delovati namen imela revija je začetka Žmavc.Od Ivan in knjižničar sociolog filozof, ter Ogris Albin 14 kulture. Zaradi očitnih nestrinjanj, predvsem z z predvsem nestrinjanj, očitnih Zaradi kulture. brez tudi ostanejo tako in vse zavržejo tem s Slovenciče da zavržejopotem svojmenil, jezik, Jugoslavijo,za bil sicer Prijateljje ma. vendar je novoiliriznasprotnik- oster bil je ki Prijateljem, ne ankete se je Vošnjak zapletel v spor z Ivanom

Enciklopedija Slovenije, 2000, 163. tr aonm radikaliz- narodnim ter Napredna misel ) , djo a e okšl slovenski poskušala je pa idejno «, je poudarjala zlasti kulturno kulturno zlasti poudarjala je Veda . ovčl s j družboslovni je se Posvečala ). 14 aai omenje- Zaradi - 223 Aleksandra Gačič 224 Univerza v Novi Gorici in zadostnega števila bralcev.števila zadostnega in financ glede skrb sodelovanje,izrazil v privolilveseljemje Žmavc z a je pričajo pisma Ivana Žmavca, ki si je med vojno dopisoval z Vošnjakom. na očetovo pobudo žeidejo ustvarjal o vnovični izdaji te revije, o čemer VošnjakdomovinoBogumil v je vrnitvi in SHS Kraljevine nastanku po 50 kil jugoslovanske številke 'Vede' v Buchs. Za sinom je šel oče Mihael.« oče šel je sinom Za Buchs.'Vede' v številke jugoslovanske kil 50 mil] Vošnjak. Ali med vojno je sin ušel v inozemstvo. Jaz sem za njim še poslal zaboj prevzelVošnjak,dr.ške Mihael sin zavladal duševno je Bogomir[Bogu - »kakor v svoji knjigi o goriških Slovencih zapisal, da je za zadnji letnik bližnjiv dela jeGabršček aktualnega izobražencembodočnosti.« vsem pristopnega večjega, začetek skromen za le skrbeti je: 'Vede'pa Smoter sil. duševnih razbitih pa v slovenskem življenju. kulturnem /…/ Na Slovenskem je mnogo zdravih neizčrpnih, pričajo, da je treba vztrajati na potu, ki ga je 'Veda' ubrala, kar pomenja korak naprej časopisja slovenskega glasovi Budilni literaturi. slovenski v mesto jej pripadajoče rila lo na drugi letnik V prvi številki bilo pred tem ponujeno. Bogumilom Vošnjakom, je Prijatelj zavrnil urejanje 17 16 15 vprašanju jugoslovanstva. Veda je bila zanj kljub temu »visoka pesem »visoka temu kljub zanj bila Vedaje jugoslovanstva. vprašanju od drugačno mnenja prvotnega urednika Ivana Prijatelja, predvsem pri pogosto mnenje njegovo bilo je da priznal, je tem Ob znani. premalo bora razmišljal, da so ideje in delo goriškega kroga Bogumil Vošnjak v osnutku predavanja o delovanju Jugoslovanskega od- ARS, OFBV, Žmavčevo pismoVošnjaku, 10. 1920. Gabršček, 1934, 396. Rahten, 2012, 182. Soče je založnik Andrej Gabršček objavil vabilo za naroči- Vede, v njem pa zapisal: »Trditi morem, da si je 'Veda' pribo- 15 17 V poznih tridesetih letih 20. stoletja je stoletja 20. letih tridesetih poznih V Vede slovenski javnosti Vedine ankete, ki mu je Vede stro- 16 Tudi torej ne pri glavnih vratih, ki so bila z glavne ulice vsem na očeh. na vsem ulice glavne z bila so ki vratih, glavnih pri ne torej parkapolje,iz odprto vodilavilo na so vratca,za ki vrtna zadaj majhna skoziVošnjakovo preiskav,vstopali v policijskih vilo so bali se so ker A Bolgari. tudi morda in Hrvati Srbi, – narodijužnoslovanskimi drugimi razpoloženje,Avstro-Ogrskezahtevalood bi odcepitev ki združitevz in da se na bolj ali manj prikrit način med narodom zaneti revolucionarno potrebi, o izoblikovalapobuda je se kroga njihovega Znotraj obstanek. njen in Avstro-Ogrsko za narodov balkanskih zmaga imela lahko jih bi ki posledicah, o razpravljali so sestankih Na idejo. državno vansko jugoslo- za stališče oblikovali in razpoloženje hujskali Gorici v so oni Predvsem drugi. in Puc Dinko Brezigar,pravnik Milko ekonom Šorli, Tomo pravnik Gabršček, Andrej Knaflič, Vladimir Gabršček, France Marušič, Žerjav,Drago Gregor Feigl, Damir humorist Gradnik, Alojz Vošnjakovipredvsem Tobili prijatelji Piemonta. so srbskega patizerjev sim- sestanki nočni skrivni odvijali zato se so vili V Goriškem. na alcih intelektu- mladih pri tudi vtis pustili vsekakor sta 1913, in 1912 letih 20 kristal.« kot čistega jugoslovanstva, 19 18 sodelovali so katerim Žerjav,s Gregor Vošnjakov sošolec bil je nizacije Vodjaorga- Dunaju. skrivne narodnjakovslovenskihna krog ozeknovil usta- je jo ki Slovenskemafije, organizacije skrivne član tudi Takobil je društva.prenekaterega dejaven član letih študentskih v Vošnjakže bil je vedeli oSlovencih. tem ne smemo zanemariti dejstva, da so Srbi, vsaj tisti vodilni, zelo malo

Lipušček, 2005, 52. Omahen, 1978, 34; Boršnik, 1954, 61;Zadravec, 1981, 26. ARS, OFBV, fascikel 13, Predavanje oJugoslovanskem odboru. 20 18 aknk vji k sa oeai v potekali sta ki vojni, Balkanski 19 Pri 225 Aleksandra Gačič 226 Univerza v Novi Gorici Medvešček, Vladimir Knaflič, Alojz Gradnik in drugi. bili tu še Fran Gabršček, pravnik Karel Podgornik, Ivan Puc, šolnik Peter morca predvsem zaradi pritožbe na ministrstvu. Policija prav tako ni izvedela za Gradnik prostost, na izpuščeni kmalu aretirani štirje vsi bili Vendarso društvih. drugih in Čitalnici preiskavezoperv pritožil je se ki Gradniku, Alojzu proti predvsem usmerjene bile so pa aretacije zanesljivosti, tični poli- njihovi o prepričati hotela je se Policija Gradnika. Rajka in Puca Ivana Gabrščka, Andreja še zaprli so četverice Polegomenjene aretirali. kmalu jih so česar zaradi Casapiccola, komisarja zopertožili policijskega Albert Kramer.Albert in Sajevic Ivan Prijatelj, Ivan Pitamic, Leonid pravnikBrezigar, Milko 23 22 21 oblasti na Goriškem začele izvajati policijske pregone, je pregone, policijske izvajati začele Goriškem na oblasti Karel Podgornik, Alojz Gradnik in Bogumil Vošnjak. Franko, predstavljali jo so društev,ki imenovanih delegacija zapisnik v glavarstvu na dala je ga ki ogorčenje, hudo zavladalo Slovenci med je preiskavZaradi obtožilnega. vendarštevilnihničesar dijakih, pri našla ni in cesti Tržaški na Balkanu, v Blanči, na Čitalnici društvu, podpornem šne preiskave v Čitalnici, Sokolu, Adriji, Prosveti, Slovenskem bralnem in hi- izvedla julija Tako15. dan. je naslednji že začela slovenskihdruštvih po preiskavami s policija je zato napoved, vojna bliža se da vedeli, rici Go- v nekateri le namreč so Sarajevu v atentatu PoSloveniji. Združeni o pravopoglavje – dela narodnega čas prišel je da zapisala, Somišljenikom ljudstvu opozorilo objavila Prav 469. tam, Gabršček, 1934, 408. Vodušek Starič, 2002, I. , ki jo je sestavljalo dvanajst mladih intelektualcev. Poleg njega so njega intelektualcev.Poleg mladih dvanajst sestavljalo je jo ki , 21 Vošnjak je bil tudi član Družbe za izdajanje za VošnjakDružbe član tudi bil je Pozor – provokatorji! pred agenti 23 22 Vsi štirje so se pri- Ko so julija 1914 n uvodniku v in Soča Soče 14. julija 14. in Pri - Revija Veda –dvomesečnik znanostinkulturo, za ki jojeVošnjak urejal invnjejtudiobjavljal (vir: dlib.si) 227 Aleksandra Gačič 228 Univerza v Novi Gorici 27 26 25 Vošnjakovivili. v sestankovanje skrito 24 »/…/ razpadla: monarhija Habsburška bi če nespametno, bilo bi Leta 1911, ko je prvič pisal za obdonavska država naravnim potom in da bi bilo otročje hotenje jo razbiti.jo « otročjehotenje bilo bi da in naravnimpotom država obdonavska nastala je da dokazuje, Ono pomena. večjega mnogo še pa je proučevanje nogeografsko naj se oglasi pri svoji vojaški enoti v ulanskem domobranskem polku v v polku domobranskem ulanskem v enoti vojaški svoji pri oglasi se naj ti, ker so ga avstrijske oblasti kot sumljivo osebo pred mobilizacijo poslale, Habsburške monarhije s goro.Srbijo in Črno Vendar ni tega mogel stori- Slovanovzdružitevjužnih za delal lahko tujino,bi v zadevalda odhod za razpadla, če bo vojna trajala dlje kot do konca leta, zato si je že takrat pri- leta pozneje, julija 1914, je že verjel, da bo Avstro-Ogrska navkljub vsemu društvih. slovenskih preiskavepri hišne izvajal mobilizacijo pred dni deset Gorici po je ki Casapiccolija, zoper glavarstvu na pritožbe zaradi usodo hujšo Gorici rezervni poročnik v ulanskem polku številka 5, kar ga je rešilo pred mejo proti Srbiji. varovaliavstrijskovojakov, obdaritevso za ki večer dobrodelni prirejale ravnotakrat dame aristokratske so saj organizirali, ga bi da nezaslišano, zdelo oblastem je se preklicati,saj morala Napovedani sta beku. koncert glavarstva,Resvetnikudvornemu vodjiokrajnega k poklicana Gradnik Alojz in Vošnjak Bogumil bila sta koncertu, o letaki prilepljeni mestu vsem po skoraj že bili so Ko križa. Rdečega srbskega korist v koncert organizirala elito,trgovsko in slovenskouradniško združevala je ki nica,

Vošnjak, 1911, 393. Boršnik, 1954, 62. Gabršček, 1934, 204, Boršnik, 1954, 64. Zadravec, 1981, 25. 25 Že leta 1912, še preden sta se balkanski vojni končali, je Čital 26 Vedo, je Bogumil Vošnjak še vedno mislil, da 24 Takrat je bil namreč Vošnjakv namreč bil Takratje 27 A le tri tri le A Kultur - - - Italiji vodila Hrvata, pravnik Ante Trumbić in in Trumbić Ante pravnik Hrvata, vodila Italiji v jo sta ki emigracije, politične južnoslovanske delovanjein obstoj za izvedelprijateljev litičnih po- od je Trst, v še nato in Ljubljano v prispel Vošnjak Bogumil je ko Že zadevah. določenih pri posredoval velikokrat tudi lahko tako je in ravnoobrnil nanj, ker je imel dobra poznanstva marsikdo je se da vedelo, sicer tudi je se Čoka Za Hohenlohe-Schillingsfürst. Konrad mestnik na- tržaški in Čok Marija Ivan pravnik magala prestopavstrijskeza meje,mu sta po- čemer pri mil Vošnjak napel vse sile, da bi dobil dovoljenje Bogu- je domov vrnitvi Po delo. propagandno odločno začne tujini v se da pomembno, kako enotnost južnih Slovanov in da je za Slovence še njim strinjala glede potrebe po borbi za državno ter Kramerjem Gregorjem Žerjavom, ki sta se z sodelavcema,in pravnikoma šolcema Albertom so- nekdanjima z Ljubljanisestal movinov je se Gorico za številne presenečenje. Po vrnitvi v do- vernem bojišču, tako da je bila njegova vrnitev v L‘vivu. 29 28 rico. Go- v poškodovalvrnil je se nogo,si in saj pust,

Vošnjak, 1994, 7–8. kakor soporočale Narodne Novine (Bogdanov, 1966, 117–118). da sozavezniki morali septembra 1914 področje Galicijetudiizprazniti, V L'vivu, kamor jebilVošnjak mobiliziran, sosebilehudebitke, tako 29 Časniki so sicer pisali, da je padel na se na padel je da pisali, sicer so Časniki 28 A že decembra istega leta je dobil do- dobil je leta istega decembra že A - 229 Aleksandra Gačič 230 Univerza v Novi Gorici 95.000 kron. vrednosti v delnice tudi imela Pobi moženja. najnovejšemnaj nakupu jih je še ostalo, naj bi sin zabeležil v svoji beležki njunega skupnega pre kolikor kron, 60.000 kron, 10.000 dvignil je hranilnice Južnoštajerske Iz premoženje. precejšnje njuno predstavljali sta saj ljudem, drugim se je enako odločil sam, predvsem zaradi svojih vil, ki ju ni želel zaupati upanje, dabotako ostalo tudi naprej. Ker so tudi drugiostali vGorici, izrazil in redu v Juditvse vili v enkrat za je da sporočal, je Sinu vesti. nobenih njem o nima da pisal, oče je mu tujino v odhodu po Kmalu navezanestike. kateri Slovenci bi lahko sodelovali. Otokar Rybář je s Trumbićem že imel novinar Frano Supilo. Trumbić je v pismu Supilu novembra 1914 omenil, 32 31 30 prei izročiti veleizdajstva, obtožbe zaradi vlada, želi ga da informacije, še dobil je spomladi Že ogrožena. neposredno postala Gorica je čimer s fronte, soške odprtje in Italiji napovedvojna avstrijska šele spodbudila ga sta odhodu, o razmišljati resneje začel je Da Gorici. v posedoval je ga ki premoženja, zajetnega ter papirjev vrednostnih in gotovine nosa pre glede skrbi omenjene že zaradi tudi pa starosti, zaradi predvsem odločil ni verjetno odhod takojšen za se Vendar odhodu. o razmišljal Mihael oče njegov tudi je emigracijo, v Vošnjakodšel Bogumil je ko A dovoljenje, skaterim je lahkonato potoval kot rekonvalescent vItalijo. VošnjakposredovanjuMihael vojaškotujino. pri za v nil pomagal sinu je pomočjo je BogumilVošnjak zapustil Habsburško monarhijoinse umak-

ARS, OFBV, fascikel 11, Očetovo pismoVošnjaku, 17. 5. 1915. Vošnjak, 1928, 4;Omahen,1978, 36. Pleterski, 1971, 34; Pleterski, 1996, 114; Bajc, 2000, 42. 32 30 Z očetovim blagoslovom in predvsem njegovo denarno njegovodenarno predvsem blagoslovomočetovimin Z 31 - - - politične situacije. od odvisno desetletij nekaj Goriške gospodarstvo uničenja vsesplošnega tako tudi orodje in pohištvo. Milko Brezigar je pravpredvideval, da bo zaradi izginila, je živina porušene, in požgane bile so Hiše leti. dve kot krvavitam so saj Goriška, celotna tudi večže potekali boji utrpela škodo skovalnemu zaporu. 37 36 35 34 33 tujini. v ostal časa nekaj še in Gorico v vrnitve Vošnjak Mihael glede premislil bila v še slabšem stanju kakor vila Judit. To je bil zadosten razlog, da si je je da tako opustošili, močno jo in vojaki zasedli so Codelli na Vilo nje. premože njuno tudi poškodovano znatno bilo je čemer pri zaostrujejo, zadeve Gorici v tudi se da obveščal, Bogumila sina Vošnjakje Mihael sinu Bogumilu. sinu tudi poročal podrobno je čemer Territeta,o blizu Colonge sanatoriju v nastanil dokončno je se pa novembraDupuis,1917 penzion Ženevov v 51.250 švicarskih frankov.51.250 švicarskih milova, precej vredni, saj ju je Mihael ob prijavi vojne škode ocenil na kar Vošnjakovilahko,obe bili sta da strokovni Mihaelovaknjižnici, Bogu in domnevamo Le poškodovani. močno bili so pa poslopje gospodarsko in vrtovi uničeni, bili sta knjižnici obe in pohištvo bombardiralo, močno Gorici v hiši obe topništvo italijansko je saj nekoristno,oblastem plembi

Brezigar, 1918, 4. ARS, OFBV, fascikel 10, Šorlijevo pismoVošnjaku, 7. 7. 1916. Omahen, 1978, 41. 1915; Omahen,1978, 41–42. Vošnjak, 1937, 14–15; Vošnjak, 1940, 18, ASS, FV, fascikel 72, PismoBogumila Vošnjaka MihaeluVošnjaku, 11. 6. jalskimi procesi. Večina jihjebilačez letoalidve izpuščena(Paulová, 1925, 5). Hrvate,šlo za Slovence aliSrbe. Interniranci so biliprepeljani proti vtaborišča, nekaterim zveleizda sozačeli - vse pisatelje, umetnike, literate innavadne ljudi, katoliške duhovnike, sodnike inžandarje, neglede na to, ali je V Istri,Gorici,Gradiški inKranjski terdrugihslovenskih deželah sože odsamegazačetka vojne zapiraliskoraj 36 A uničeno ni bilo samo premoženje Vošnjakov,premoženje samo bilo ni uničeno A veliko je temveč 34 Vošnjakovo premoženje je bilo navkljub avstrijski za- avstrijski navkljub bilo je Vošnjakovopremoženje 37 33 Čez čas se je Mihael Vošnjak za nekaj časa preselil 35 - - 231 Aleksandra Gačič 232 Univerza v Novi Gorici nja po domači zemlji.« domači po nja žrtve, trdato je žalostne urena vzbuja beseda, ki obupa - velike spomine na hrepene in Jugoslovanskem odboru, v katerem je deloval do konca vojne: »Emigracija, Švici. Zanj vsekakor emigracija ni bila lahka, o čemer je pisal v brošuri o Še pred očetovim prihodom v tujino je tudi sam Bogumil Vošnjak bival v 40 39 38 Po že končani vojni, ko je bil Bogumil že imenovan za generalnega sekre spraševal: » Zato granatami. vrtnar pajepadelpod je Mihael Vošnjak se upravičeno poškodovana, huje še bila je Codelli na vila njuna in okrepili še le se so ali bo ta še vedno vztrajala pri primorski (goriški) črti. Boji na Primorskem Parizuspraševal,v je Bogumila je se ali skoval in Italije vojni glede načrt Sina kolonijami. njenimi Velikoz dojemal Britanijo akterja odločilnega kot je čemer vojne,pri izida od odvisno vse nadalje je da menil, je Oče njegovem mnenju delovanje v javnem življenju vsaj po za polovico olajšano. bilo bi naj čimer s oseb, pristojnih najbolj poznanstva pridobljena za Vošnjaksinu Mihael čestital je 1916, aprila 16. napisanem pismu, V Groharjevih slik, polnih sonca in slovenske čutnosti. slik,polnihsoncainslovenske Groharjevih knjižnice ni ostala čudovitih niti dragocene sled, ni bilo več bili uničeni, od moje velike so spomini najljubši razgrabili, in odnesli so hiše naše iz Gorico.Pohištvo opustošila naše hiše, znanepod Nadoimenom Vila predJudita. ženko ruševinami svojo Vojna je smrti sem stal kot novo izbrani poslanec Ustavodajne skupščine novembra leta 1920 s Vošnjaka:Mihaela očeta »Po pokojnega njegovi že njegovegatakrat in ga Gorico,v vojni,Vošnjakpo je vrnitvi objokoval nje- doletela usodo,je ki dvom, da se bo sin v domovino vrnil pred koncem vojne. Imel je prav. Ob

ARS, OFBV, fascikel 11, Očetovo pismoVošnjaku, 16. 4. 1916. Vošnjak, 1928, 3;Marušič, 2006, 218. Vošnjak, 1940, 5. Kakšen namen imajo Italijani s tem uničevanjem mestaGoriškega?? Kakšen namenimajoItalijanistemuničevanjem 38 Preden je odšel v emigracijo, je njegov oče izrazil oče njegov je emigracijo, v odšel je Preden « 39 « 40 - v Švicivsajzaendan. sinom Bogumilom, zato ga je prosil, naj se na poti v Pariz oglasi pri njem posvetovatis Mihael želel tem o je Vendarprodati.se celo jo ali najem desetletni v Judito vilo dati možno je ali zanimalo, je jih saj komando, Viahišo vzeticeloti Podgornikav Codellinajem. v vojaškov poklicali so želel je ki Podgornik,sprejel hišama njunima nad skrbništvo je da ročal, ustanoviti tudi Antanta. Švici ustanovil tudi Mihael Vošnjak. Menil je, da bi podoben fond morala vsaj tretjino vrednosti, ki naj bi jo izplačal Fond, je, ki ga med drugimi, v povrnjeno oškodovanidobijo da tem, govorio konferenci na se da teva, čakatinesmiselno razpravokončno na Parizu,v temveč nujnaje da zah- la škodo na vili Juditi, a Mihael Vošnjak ni vedel, za koliko. Menil je, da je mu sicer pisali, da je neka komisija, ki jo je sestavila goriška občina, oceni- so Gorice Iz Pariz. v poslati treba bilo je vse preganjanjem, političnim s deželne vlade so mu namreč sporočili, da je z napovedjo škode enako kot Iz vojne. posledic zaradi premoženju na nastale škode, napoved oddati izmed pisem Mihael Vošnjak sinu pisal, da še vedno ne ve, komu je treba enem v je konferenci, mirovni pariški na delegacije jugoslovanske tarja 43 42 41 prepoz- izdana razmere na glede njegovatežave,dela razna bila so zato nemalokrat izdajo z VendarSlovani.imel južnimi je drugimi z življenja skupnega do narodaslovenskega upravičenosti o prepričati skušal znike Vošnjakvojnomed je knjige,in članke razne pisal katerims zavetudi je še nikakršnega obvestila. nikakršnega še dobil ni njega od vendar Gradnik, upraviteljpostal premoženjskinjihov

ARS, OFBV, fascikel 11, Očetovo pismoVošnjaku, 23. 5. 1919. ARS, OFBV, fascikel 11, Očetovo pismoVošnjaku, 9. 4. 1919. ARS, OFBV, fascikel 11, Očetovo pismoVošnjaku, 14. 6. 1914. 43 41 42 Že aprila 1919 je sinu pisal, da je izvedel, da je Septembra 1919 je Mihael VošnjakMihael je 1919 spo- sinu Septembra - 233 Aleksandra Gačič 234 Univerza v Novi Gorici namene. propagandne in predavanja za uporabiti knjigo želeli bi naj Američani NekateriZDA. v krajih več v prosili zanjo so saj Parizu, ali Londonu v kupiti mogoče je jo kje in knjige naslov točen sporoči mu naj prosil, ga zgodovinarKuhar,tudi Alojzij Vošnjakuje ki in 1922 maja pismo poslal slovenstva Nemčija, vojno,med predstavljaocenjeval,obstoj izšli da je za največjo nevarnost , Germany inst do takrat vse Vošnjakovetakratvse do bral. Seymourpreteklostiknjige,že je v jih ki izrazil upanje, da jo bo prepoznal kot koristno in atraktivno, kot so bile to Seymourju, ki je Vošnjaku sporočil, da jo bo z veseljem prebral in ob tem Charlesu zgodovinarju, ameriškemu tudi Vošnjakposredoval je Knjigo « vojna. ustvarila je jo ki literaturi, obširni v vrednostidistinkcije ter tisto pravo po svoji in interesu, kiizziva, zavzema mesto visoko in čara velikega delo stvar,literarno to tudi istočasno za zavzemanja temveč sijajnega dokaz samo ni knjiga Tamala jarma. avstrijskega izpod osvoboditve jugoslovanske potrebotolmači knjigi čudoviti tej v in ideal jugoslovanski za delavec in pisec sposoben časnik je Londonu, v Ob izdaji knjige menda dobro sprejeta, konec leta 1918 je bila izdana tudi krogih v New britanskih Yorku.v bila je Knjiga Londonu. v Unwin & Allen George založb britanskih najboljših takrat izmed ena izdala je spomla- Knjigo 1917. šele di je pa izšla 1915, pozimi že spisal je jo ki Nemčiji), proti knjigo s tudi pripetilo je mu se Takono. 48 47 46 45 44

Vošnjak, 1916, 41. ARS, OFBV, fascikel 6, Kuharjevo pismoVošnjaku, 29. 5. 1922; Ogris1921, 24. Vošnjak, 1928, 213. ARS, OFBV, fascikel 9, Seymourjevo pismoVošnjaku, 21. 4. 1919. Vošnjak, 1928, 137. 47 V spisih V La Questione deTrieste A Dying Empire Jugoslav Nationalism 48 saj naj bi si le-ta obetala prosto pot do Jadrana, kar da je dr.je » da Chroniclezapisal, VošnjakDaily najbolj mogoče (Umirajoče cesarstvo), ki je izšla leta 1918 in spomenici in (zbirka predavanj), A 46 Verjetno je na to knjigo mislil knjigo to na je Verjetno (Jez Germany against Bulwark A Austrian Federalism Austrian Bulwark aga Bulwark , ki so ki , 44 45 -

nezanimiva. konec Avstrije, ki bi za Nemčijo postala povsem pomenilo to bi saj vladarjem, drugim pripadla cah, do katerih bi prišlo, če bi Trst in Dalmacija posledi- o Vošnjakrazmišljal Bogumil je vojne začetku ob Že Goriškem. na še takrat bil je ki očetu, škoditi mogel ni namreč tem S Istre. iz Vlačića Matije teologa protestantskega od dil sposo je ga si ki Illyricus, psevdonimom pod izdati uspelo vendarle je mu Razpravo Italiji. zameriti želel ni nihče se saj izdajo, z težav kaj rdsm sd GršoGaičnk, Trsta Goriško-Gradiščanske, usoda predvsem Pašićem, torišče njegovega zanimanja pa je bila tudi za srečanje s starosto srbske politike Nikolo poskrbel je Sam zadeve. pojasniti skušal je jim ki politikom, evropskim vidnim prenekaterim s sestal je se da tako, tudi skrbel Slovencih in Slovanih južnih o sil antantnih ozaveščanje za deloval z Nikom Zupaničem, vendar je Vošnjak dobroso- zelo je čemer pri propaganda, bila je naloga prvenstvenaNjegova odbora. vanskega temvečtudi izrednoje bil dejaven Jugoslo član - knjig, in spisov le pisal ni emigraciji Vošnjakv brošuro Z Slovencev.in Čehov zlomom z dosegla bi naj 49 Vošnjak, 1918, 69; Lipušček,2012, 114, 122; Pirjevec, 2008, 67. La Questione 49 de Trieste je imel kar ne- kar imel je - 235 Aleksandra Gačič 236 Univerza v Novi Gorici 50 pregovoril,nova da emigrante hrvaškeslovenske ZDA,in bi odpotovalv da Po krfskih pogajanjih s srbsko vlado in podpisu Krfske deklaracije je Vošnjak Koroški konja. naščitunamenilleenega inŠtajerski je ker Meštrovićnepravičen, bil je da Vošnjakmenil, tudi je in Goriške, dnik je predsednika Jugoslovanskega odbora Trumbića vprašal, kje je grb Slovanov.avstro-ogrskih dežele Prestolonasle vse prikazane način ličen simbo poseben na bile so ščitu Na Jugoslovanskegaodbora. član viden tako Meštrović,pravIvan kipar hrvaški izdelal je ga ki ščit, predali viću Karadžordže- Aleksandru prestolonasledniku so Krf, na prispeli odbora pogajanjih zastopal ravno Bogumil Vošnjak. Ko so člani Jugoslovanskega vlade odpotovali na Krf, kjer je slednja imela sedež, in kjer je Slovence na srbske poziv na Jugoslovanskegaodbora člani so Junija1917 Gorice. in (vir: Ilustrirani Slovenec, dlib.si) Člani Jugoslovanskega odbora, dr. Vošnjak izleve -prvi vdrugivrsti.

Vošnjak 1928, 232. 50 - - opazna Vošnjakova izredna seznanjenost stem vprašanjem: je spomenice Iz JugoslavijoItalijo. prihodnjo in med meje sporne rešitev za Vošnjakovorazkrivalo je obliki,nadaljevanjunavedeno skrajšani v zavzetost v je ki Besedilo,Trstu Istri. v in Goriško-Gradiški, v razmere na nanašala je položaj, ki bi zagotovil pravično rešitev jadranskega vprašanja. Spomenica se med jugoslovanskih politikov poudaril, da lahko samo plebiscit doseže takšen VošnjakBogumil je iz- spomenico prvi omenjeno slovenskokot Z Primorje. zasede vojska ameriška naj predlagal, in namerah njenih v Italiji zoperstavi Amerika se da zahteval, je spomenici V Amerike. držav Združenih senata odboru zunanjemu in Wilsonu predsedniku poslal 1918 novembra 1. je jo ki spomenico, Vošnjakspisal je konca, videti bilo ni memoranduma skega London- spornega zaradi Italijo Roosevelta.z zadeviKer Theodorja dnika predse ameriškega nekdanjega bolnega težko tudi obiskal Vošnjakje Srbi. in Hrvati s Slovencev vseh združenje enotno rešitev najboljša je da menil, je ki Brandeesa, Dembitza Louisa prijatelja, tesnega Wilsonovega sodnika, vanski problem. Z jadranskim vprašanjem je federalnega seznanil najvišjega jugoslo- pojasnjeval Lansingu, Robertu sekretarju, državnemuameriškemu in Wilsonu, Woodrowu predsedniku ameriškemu je spomenicah manjših številnih V gradivo. vso razpolago na dal je mu ki Hitchcockom, Harrisom Frankom senatorjem senata, ameriškega odbora zunanjega predsednikom s stik Jugoslovanskiv za odbor.stopiti zanimanja Vošnjakuuspelo več je žejo dogovoru, Statefunkcionarje Departmenta pa je skušal prepričati, naj poka - vzajemnem na temveč osvajanjih, na temeljila bo ne državajugoslovanska 51 predominirateritorij, kjer italijanska rasa, Trstom s vred mora– pripastizopet Italiji. Ves– tisti Irredenta' 'Italija rekel: nedavno Lodge senator je ciljih vojnih o izjavi »V Ogris 1921, 68–72; Lipušček2012, 336. 51 - 237 Aleksandra Gačič 238 Univerza v Novi Gorici katerih moremo sklepati, da jesamo plebiscit pravakaterih moremo rešitev. sklepati, /…/ iz dejstva, interesantna nekatera omeniti koristno Vendarje /…/ krajev. teh strukture ekonomske in narodnostnestatične,zgodovinske, oris dati ni memoranduma tega Namen Trumbića za J. O. [JO],jeizrazila isto politično idejo. /…/ dr. Ante od in vlado srbsko za Pašića predsednika ministra od podpisana deklaracija, Krfska izhod. primeren zdela vedno gibanja jugoslovenskega voditeljem je se Tarešitev Naj plebiscit reši problem, mišljenja.« so Italijani inJugosloveni radi različnega katerega državljani. jugoslovenski postati hočejo ali Jugoslovene, Vprašajte /…/ ….. usodo lastno svojo upravljati pravico imajo narodi in napočila je era »Nova izjavil: sem /…/ odlomku enem V /…/ poštev. v prišlo bi katero prebivalstva, volji proti kraje jugoslovenske anektira Jugoslovenski odbor se je začetka od zeloprvega energično protivil vsakemu poskusu Italije, da gora /…/ Črna in Srbija Hrvatska, neodvisna države, jugoslovenske tri vstvarile se bi da tem, s Jugoslovenovzedinjenje preprečiti bil, je namen Njegov /…/ vojevanje: svoje za kompenzacijo kot dobiti imela Italija kraje, bi katere jugoslovenske definira pakta zultat teh pogajanj je bil tajni pakt z dne 26. aprila 1915. Četrti in peti člen tega Re- Rusijo. z vsem predantanto, z pregovore vodila istočasno Italija pa je Sicer lijanski teritorij,insicer: Trije so kraji, za katere inkorporacijo v prirodni italijanski nacijonalisti zahtevajo ita 3. 2. 1. Trentin. /…/ Dalmacija. /…/ Goriška –Gradiška. /…/ Istra. /…/ Ilirsko Primorje. - po vojski Zedinjenih držav,po vojski bi rešil nevaren političen problem na naraven način. /…/ okupacije vojaške držav,oblastičasa Zedinjenih nepristranskih za vodstvom pod izvršen in kajti le one imajo smisla za pošteno postopanje in pravico. organiziran Plebiscit v Primorju, zaupanjem, popolnim s Italijani in Jugosloveni obračajo se katerim h države, Zedinjene so Tanarodov? evropskih vseh svobodo za sinov najboljših velesila svojih kri preliva ki ampak teritorija, nitienepedi evropskega kinezahteva velesila, kot ustvarjenje in osigurati njegovo rešitev demokratično to predložiti pravico večjo ima Kdo /…/ narod, prizadet. direktno je na kateri apel je Italijani in Jugosloveni med prepira ureditev primerno za pot Edina /…/ oninajmočnejšega.« kakor je ravno svet, tako predsednika, ko so našle iskren odmev pri vsakem Slovanu teh krajev: »Interes najslabšega besede citirajo da naroda, tlačenega imenu v govore kateri in morja Jadranskega obrežja istočnega Jugoslovenov aspiracije narodnostne zastopajo kateri mož, je dolžnost Sveta katero morajo Italijani inJugosloveni. biti zadovoljni /…/ Točrte.narodnostne izražene jasno osnovi rešitev,na je določiti s mora se Jugoslavijo in Italijo med Meja izjavil: januarja 8. spomenici glasoviti svoji v je Wilson Predsednik /…/ Vendar, historična prava, silnejša ko so narodnostna prava. /…/ Trsta,niti pravicezahtevati nima Italija stališča zgodovinskega Z Gorice,Istre.niti niti 52 nikakih posebnih interesov, problema.bo garantiralarešitev jugoslovensko-italijanskega « mirno nima ki sil, se vojujočih izmed enem po okupacijaposledice. Samo zelonevarne imela dežele, bo pacija teh krajev izmed od samega zaveznikov,enega n. pr. Italije, ki ima svoje aspiracije na naše Istra takoj, ko jih zapuste avstro-ogrske vojne sile, zasedeni po ameriški in zavezniški vojski. Oku Trstin Gorica-Gradiška, deželi obmejni biti morajo potem prebivalstva, volje izraz svobodni Ako pa želijo Amerika in zavezniki doseči ta končni rezultat, ne da bi se s tem onemogočilo bodoči Ogris, 1921, 89–95.

52 - 239 Aleksandra Gačič 240 Univerza v Novi Gorici podlago, »res jugoslovansko«, očemer najbirazprava še tekla. izdajanje pripravaminadaljnje s za domovino.v vrnitvi moratapo da deluSinu začeti omenil, o je razmišljal že je in entuziazmom z gledal prihodnost na Vošnjakje Mihael naših nazorih. « pozabim,pa preobratVse [v] vidim izvršenje in dogodke: ko neprijetne nekteri doživel sedaj do tedaj od sem in Gorici v mira svojega iz bil sem vržen ravno Ako strica! pohorskega ni ga da škoda, i[n] živimo dobi zanimivi »V zadali: si so kar dosegli, lahko so da užival v Gorici, vendar tega ni obžaloval, ker je vedel, da je bilo to potrebno, je mir,svoj lir.Vošnjak ga izgubil 45.000 Mihael ki sicer Priletnidrugi je na in lir 20.000 ostalo banki eni „rente“na italijanskeje se da in dotaknil niti ni da sporočil,pismu v je Sinu Codelli. vilo v Gorico, v nazaj preselil se bi naj pa aprila konec Švici, v še ostati nameraval pomladi do Vošnjakje Mihael med ameriškimi Slovenci končano in mu predlagal, v naj domovino.se vrne velikobilo vojniorganizacijo.sinovopo je z takoj da dela je menil, Oče delo je kjer Vošnjakdoma, Bogumil potreben je bolj da omenjal, Žerjav Gregor je da slišal, je Vošnjak Mihael kandidiral. bi naj kjer Goriškem, na litvah vo- pri Vošnjakupomagal Bogumilu bi naj ki Podgornika, na obrnil zato je se Mihael sina. njegovega kandidatura tudi koristna bila bi da menil, je zato letu, prihajajočem v januarja že sklicala konstituanta se bi naj mnenju njegovem Po strank. jugoslovanskih vseh glede poenotili menda se so kjer Ženevi, v shodu o Bogumilu sinu Vošnjakpisal Mihael je 1918 Novembra je dobro zadel domače želje. ČepravPrimorja. ni imel nikakršne zveze z Narodnim svetom je menil, da S to spomenico, ki jo je poslal Beli hiši, je Vošnjak prikazal celoten problem 54 53

ARS, OFBV, fascikel 11, Očetovo pismoVošnjaku, 23. 10. 1918. Vošnjak, 1928, 376–377. 53 Vede upoštevatitokrattreba širšo je da in 54 mu pošlje kakšneknjige, časnike, inizTrsta. zGoriškega razglednice naj prosil, namreč je Wolf.Večkratjo Vidi novinarki Tržačanki, pisem iz razvidno najbolj morda je Goriško, zlasti domovino, pogrešal je zelo Kako vrnil. več nikdar ni pobegnil, ZDA,naposled domovinoiz je kamor v se saj izidom, drugačnim povsem tako prav in razlogov drugih povsem iz tokrat a emigracijo, v pognalo drugič že je ga kar Mihailovića, Draže svetovnodrugo med Pragi, v ministra vojno deloval vrstah četniških v tudi pooblaščenega in poslanika izrednega imenovanza bil vmes politiki, ranji Po vrnitvi s pariške mirovne konference je Vošnjak deloval predvsem v not predlog oizvedbi skupajzdrugimizavrnil. le-tega koncu na a predlagal, prvi on ravno omenjeno, že kot je, ga ki plebiscitom, predlaganim s pripetilo to je Vošnjakovose tudi kot spremenilo mnenje, časa 56 sprejel.tudi stališče takšno Trumbić je pobudo njihovo Na arbitraži. prepusti stvar primeru najhujšem v le lahko se da bili, namreč so Mnenja neugodno.Slovence za bilo to bi naj ker mestih, teh v plebiscitu lokalnemu proti izrekli se Vošnjakso posvetovali, Rybář in Otokar Trinajstič, Gregorin, GustavDinko Čok, Marija Ivan Šorli, Tomo izvedenci se so ko A Italiji. prepustila se bi pa mesta istrska zahodna arbitražo, Trst,ali za plebiscitom eventualnos internacionalizacijo Gorico, za plebiscit Trumbić,predlagal delegacije,podpredsednikAnte kot je priložnosti neki Ob konferenci. mirovni pariški na delegacije jugoslovanske sekretarja generalnega za imenovan kmalu Vošnjak Bogumil bil je ZDA iz vrnitvi Po 55

ASS, FV, Vošnjakovo pismoWolfovi, 21. 2. 1958. Ehrlich, 2002, 168. 55 Pri tem seveda velja opozoriti, da se je od časa do sevedatem do Pri časa veljaod je opozoriti,se da 56 - 241 Aleksandra Gačič 242 Univerza v Novi Gorici gasilskem slavju vSlovenj Gradcu, B.Vošnjak (vir: –drugiizdesne Tedenske slike, dlib.si) Kasneje jeVošnjak aktivnodeloval vnotranji politiki.Nafotografiji jeobisk narodnih poslancev na VIRI IN LITERATURA 244 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • LITERATURA VIRI INLITERATURA družba, 76. Mohorjeva Goriška Gorica, 1926. leto navadno za družbe Mohorjeve riške zgodovinar.goriški Prvi (1925), R. Bednarik, V.Belè, (ur.), v Italiji dobne poezije Slovencev. Bandelj, D. (2009), Ozara hrepenenj. Poskus tipološke opredelitve so- Koper, Društvo TIGRPrimorske. Bajc G. (2000), ideas onherwork, Poznańskie StudiaSlawistyczne, No. 11,249–260. Slovenian writer Pavlina Pajk, and western the presumed influence of Badalič, T. (2016), »The woman question« as expressed in the work of demic Publishers, 117–128. York,- Aca New EmpireAddleton . Austro-Hungarian the in writers women (ed), R. Mihǎilǎ, PavlinaPajk. writer woman Badalič, T. (2013), Intertextuality in the literary the workSlovenian of ForniArnaldo editore. (2007), K. Arčon, dio Tesi. Arbo, A. (1997), 1662. Graz,Akademische Druck-u.Verlagsanstalt. Andritsch, J. ur. (1980), Asquini, B. (1990), B. Asquini, Filozofska fakulteta. che, economiche esociali(1778–1900) Altieri, O.(1985), Altieri, . Ljubljana, Študentska založba,369–393. Zapletena razmerja. Ivan Marija Zapletena razmerja. Čok v mreži primorske usode. Carlo Michelstaedter La comunità ebraica di Gorizia. Caratteristiche demografi Caratteristiche Gorizia. di ebraica comunità La Judovska skupnost v Gorici Cent‘ottanta più uominiilllustri e del Friuli Die Matrikeln der Universität Graz, Band 2, 1630– Rod Lepe Vide. Antologija sodobne poezije Slovencev . Videm, DelBiancoEditore. . Pordenone-Padova, Edizione Stu . Diplomsko delo Diplomsko rnntoa dniiso Transnational identities of . Ljubljana, . Koledar Go- . Bologna, . - - • • • • • • • • • • • Mohorjeva družba; Ljubljana, Zgodovinski inštitut Znanstvenorazisko- Goriška Gorica, 1830–1918. letih v Goriški in Gorici o Sodobniki spomini. (ur), B. Marušič, Goriškem. prevratuna Ob (2002a), A. Brecelj, J.(ur.), Brecelj, A. (1928), Zgodbe našega zdravstva in javnega skrbstva. Mal, darske inpolitične zgodovine duše? Rimskikatolik Brecelj, A. (1893), Kako se dokaže duhovnost in neumrljivost človeške Goriziani ginnasiale, studente Michelstaedter Carlo (1966), L. C. Bozzi, Bolaffio, G. (1957), Abram Vita Reggio, akademija znanostiiumjetnosti. osnivanja. 50-godišnjice povodu u Londonu u odbor Bogdanov, V., Čulinović, F. in Kostrenčić, M. (ur.) (1966), inkulturo zakrščanstvo , št.192/193/194,5–24 lan. 2000.Revija Blažič, V. (2007), Slovenski krščanski socializem in doktor Tomaž Fur Habsburger Monarchie (1751–1918).[Udine],Forum, 91–102. der Ende zum bis Gründung der von Görz von Erzdiözese Die (1751–1918). monarhije habsburške konca do nastanka od nadškofija Goriška (1751–1918). di), cura (a J. Vetrih, nadškofije. življenju v Redovniki (2002), M. Benedik, , 3,127–130 leksikon Anton. Brecelj, (1976), uredništvo in R. Bednarik, Mohorjeva družba pričevanj. in zgodbe smi, Kulturnozgodovinski(2009), Gorice.L. oris Bratuž, Boršnik, M. (1954), Boršnik, M. 204–217. Slovenci v desetletju. 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospo kulturne, iz razprav Zbornik 1918–1928. desetletju. v Slovenci , 40,4–11. L‘arcidiocesi di Gorizia dall‘istituzione alla fine dell‘Impero asburgico dell‘Impero fine alla dall‘istituzione Gorizia di L‘arcidiocesi , 42–45. . Pogovori Gradnikom. Maribor, spesnikom Obzorja. Ljubljana, Slovenska marica; Gorica,-Goriška marica; Slovenska Ljubljana, . Ljubljana, Leonova družba,432. La rassegna La mensile rassegna di Israel Zagreb, JugoslavenskaZagreb, Primorski biografski biografski Primorski Goriška knjiga. Pe - Jugoslavenski Goriški Goriški Studi , 23, - - 245 Viri in literatura 246 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • L‘età veneta. Udine , Forum,L‘età veneta. 2146–2149. Rozzo, U. (a cura di), cura (a U.Rozzo, C.; Griggio, C.; Scalon, letterato. Biagio, Rith (2009a), S. Cavazza, Mariano delFriuli, Edizionidella Laguna,9–13. di), cura Cavazza, S. (2003b), Premessa. Cavazza, S., Iancis, P., Porcedda, D. (a na, 49–60. Gorizia. di Contea della l‘Istoria S., Iancis, P., Porcedda, D. (a cura di), cumenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. do- e Studi Gorizia. di Contea della L‘Istoria (2003a), S. Cavazza, Asburgo. MarianodelFriuli, EdizionidellaLaguna,139˗145. di), cura (a S. vazza. Ca un‘epoca. Cavazza,di Barocca:testimoninaze Gorizia S. (1999), XXV–XXVI, 243–253. stoletju: Gian Giacomo D‘Ischia in pater Martin Bavčer, Cavazza, S. (1998/1999), Dva načina pisanja goriške zgodovine v 17. Studi Goriziani Settecento, del goriziana storiografia sulla Note (1992), S. Cavazza, lentina Staniča, Vagospoda - korarja rajnciga življenja iz F.Prigoda Cafou,J.(1848), Omladina. rzgr . (1918), M. Brezigar valnega centra Slovenske akademije znanosti inumetnosti, 251–255. Znanstvenorazisko - inštitut Zgodovinski Ljubljana, družba; Mohorjeva Goriška Gorica, 1830–1918 . letih v Goriški in Gorici o Sodobniki spomini. riški Brecelj, A. (2002b), Dr. Anton Gregorčič in stranka. Marušič, B. (ur.), valnega centra Slovenske akademije znanosti inumetnosti, 461–465. Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. di Contea della Carlol‘Istoria su Morellie documenti e Studi , LXXV, 61–77. Novice , 6,62. Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva narodnega slovenskega Osnutek Gorizia barocca. Una città italiana nell‘Impero degli degli nell‘Impero italiana città Una barocca. Gorizia Nuovo Liruti. Nuovo Mariano del Friuli,Lagu del della Mariano Edizioni

Dizionario biografico dei Friulani. 2. Friulani. dei biografico Dizionario Studi e documenti su Carlo Morelli e Goriški letnik, Cavazza, Celje, . Go- - - • • • • • • • • • • • Czoering, K. (1873–1874), De Felice, Ebrei italiani sotto ilfascismo R.(1993), Storia degli . Torino, Einaudi. prozi Pavline Pajk, SlaviaCentralis Steger,Čeh pripovedniv prostori drugi J.kot prostori Idilični (2014), (1975), P.A. Codelli, Claricini de, A. (1872), A. de, Claricini Czoernig, K. (1873), des LandesGörzundGradisca convegno. Udine, DelBiancoEditore, 75–89. del Atti emancipazione. ed Régime« »Ancien Triestetra a e Gorizia a ebrei Gli Ioly,P.Zorattini Reggio.(ed), Samuele C. Isacco di ha-Jàchash Ilán nell‘inedito etradizione Illuminismo tra affinità e alleanze sangue, di legami matrilineare, e patrilineare Filiazione (1984), G.S. Cusin, Forni[Bologna], Arnaldo editore. Claricini aidilettisuoiconcittadini de nob. Alessandro podestà del ricordo 1868–1871: trienio il durante munale Mensile diIsrael guerra, Grande la e dell‘Ottocento fine la tra Gorizia di Israelitica comunità La Roma. e Vienna Fra (2000), A. Cedarmas, di Prato, Istituto Friulano per lastoria del movimento diliberazione. (1999), A. Cedarmas, riano delFriuli, EdizionidellaLaguna,89–99. di), Cavazza,P.,S.,Iancis,Gorizia. di Contea della Porcedda, D.cura (a dell‘Istoria edizione ed Cavazza,Manoscritti S.,Porcedda,(2003), D biografico dei biografico Friulani. 2.L‘età di), Rozzo,U.cura C.; Griggio,(a C.; Scalon, goriziano. storico e funzionario Carlo, Morelli (2009b), S. Cavazza, Studi e documenti su Carlo Morelli e l‘Istoria della Contea di Gorizia. di Contea della l‘Istoria Carloe Morellisu documenti e Studi 66(2),109–117. Das Land Görz und Gradisca Pasian1900–1945. Gorizia israeliticadi comunità La Gli scrittori Friulano-Austriaci degli ultimi due secoli due ultimi degli Friulano-Austriaci scrittori Gli Gorizia nelle sueistituzioni e nella sua azienda co . Wien, W. Braumüller. Görz Oesterreich’s Nizza. Nebst einer Darstellung veneta. Udine, Forum, 1733–1737. . II . Gorica, Tipografia Seitz. . Gorica,Tipografia , 7,št.1,73–85. . Wien, W. Braumüller. Nuovo Liruti. Nuovo La Rassegna La Rassegna

Dizionario Ma- - . 247 Viri in literatura 248 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • •

vino Cerkve pri Teološki fakultetiUniverze. zgodo - za VatikanInštitut za Ljubljana, spomenica 1942. chova aprila 14. delovanja vplivi in šolstva osnovnega Razvoj (2017), R. Devetak, (2016), R. Devetak, Ehrlich, L. (2002), L. Ehrlich, Devetak, R. (2013), Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj kanalski za društvo vinarsko in Sadjarsko (2013), R. Devetak, (1867–1927), Kanalu v Narodnačitalnica (2012), Devetak,R. januarja 1919leta) januarja (1921), L. Dragotin, no zdravstvene kulture Slovenije, 233–249. zgodoviza - društvofakultete,Znanstveno Medicinske medicine vino Muznik. Preglja, Ivana prozi v Muznik Anton Zdravnik (2000), M. Dolgan, obdobju v muzejaAvstro-Ogrske,, 41,199–216. Goriškega Goriškiletnik.Zbornik Kanal okraja sodnega razvoj gospodarski na učiteljev Goriški muzej Kromberk. 13–22. (1894–1915), no društvo Sovodnje. Devetak, E. (1996), Spremna beseda. , 14,445–450. leksikon Devetak, E. (1988), Stanig (Stanič) Valentin. 2000. Monfalcone, Edizioni della Laguna, Editoriale Generali, 131–153. XI. 26. – 2000 X. 7. Gorizia, di Castellomostra, della CatalogoEuropea. Sovrana dicati alla Sovrana. Bressan, M., De Grassi, M., TeresaMaria Regina.Imperadrice de friulani e goriziani autori di Libri De Grassi, M. (2000), Alla Sacra Cesarea Regia Maestà di ed Apostolica Raziskovalne postajeZRCRaziskovalne SAZU vNoviGorici . Ljubljana, Inštitut za zgodo - za Inštitut Ljubljana, podnebje. Goritiense.Goriško Clima Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici Novi v SAZU ZRC postaje Raziskovalne Izvestje . Ljubljana, Slovenska matica. Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20. Ehrli 1919/20. Slovenci in konferenca mirovna Pariška Politično življenje Slovencev (od 4. januarja 1797. do 6. do 1797. januarja 4. (od Politično Slovencev življenje Nv Gorica, Nova . Kanalskem na življenje Društveno Mladim srcem. Sovodnje, Kultur , 9,30–40. Primorski slovenski biografski Maria Teresa. Maestà di una Izvestje Izvestje , 10, , - - - • • • • • • • • • • • • • arčk A (1934), A. Gabršček, bljana, Jugoslave Express Réclame Company, 81–127. Govekar, M. (1926), Slovenke in slovensko slovstvo. (jan. –avg.). 1–8 št. 2, svet, Pajkove,PavlineŽenski leta Mlada Glonar,(1924), J. (Spring-Fall), 36–37. in Propaganda, WartimeAmerican Austria-Hungary Ear. Wilson‘s for War The (1993), T. Glant, Modrijan. Ljubljana, 1929–1935 . letih v stranke ljudske slovenske politika in dra Gašparič, J. (2007), Edizione dellalaguna,94–104. edter. Michelsta Carlo carta. attraversola Ricordare (1991), A. Gallarotti, Erjavec,F. (1928), Gačič, A.(2017),BogumilVošnjak –politikindiplomat gospodarske črtice. II Gabršček, A. (1932), A. Gabršček, proti tuberkulozi, Zdravniški, št.5,435–442. vestnik boj njegovdr. in Prim. Tomaž(1901–1961) J.(2012), FurlanFurlan, cciardi editore. Fueter,(1970), E. zia, Provincia diGorizia. Formentini, G. F. (1984), no društvo Sovodnje. darske črtice (1996), [SpremniA. zapis]. Florenin, Prosvetna zveza. Ha-tikvà. La speranza. Attraverso l‘ebraismo goriziano l‘ebraismo Attraverso speranza. La Ha-tikvà. . ILjubljana, samozaložba. . Ljubljana, Tiskarna Slovenija.. Ljubljana, Tiskarna Storia della storiografia della Storia . Ljubljana, . Slovenskem na gibanja katoliškega Zgodovina SLS pod kraljevo SLS diktaturo.pod kraljevo Diktatura kralja Aleksan- Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospo in politične kulturne, Narodne, Slovenci. Goriški oik Soec. aon, utre pltče in politične kulturne, Narodne, Slovenci. Goriški La Contea di Gorizia illustrata dai suoi figli. , št. 1–2 št. XX, Review Studies Hungarian Mladim srcemSovodnje,. Kultur . Milano-Napoli, Riccardo Ri- Riccardo Milano-Napoli, . . Ljubljana, Jutro. Slovenska Slovenska žena. Lju- . Monfalcone, . Gori- - - - 249 Viri in literatura 250 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • Hribar, S. (1990),Edvard Kocbek inKrižarsko gibanje denGlockner, 1/2.Wien, 196–258. Reise auf seiner Reise nach dem Glockner im Jahre 1800. Schultes, J. A. (Hrsg.), auf geschrieben Gurk; von Fürstbischofes Herrn des Generalvicars Hohenwart, S. (1804), Tagebuch des Herrn Sigmund von Hohenwart, Ljubljana, 65–68. Tuma-SAZU,Ljubljana, . Slovenskem na stoletja 20. in 19. žensk Portreti na, 2003,61–74. Gorizia. di Contea della l‘Istoria di), cura U.(a Rozzo, C., Griggio, C., Scalon, Morelli.Carlo P.Iancis, di economico pensiero Il (2003), , 2.Salzburg.Residenzstadt Salzburg undihrer Gegenden Hübner, L. (1793), ga ženskega romana in povesti. Šelih, A. et. al. (ur.), Pavlinaslovenske(2007), dama M. PrvaPajk Hladnik, (1854–1901). - Salzburg, Universitätsverlag AntonPustet,II/1,375–452. (Hrsg), H. Spatzenegger, H., Dopsch, 1803), 1715– (ca. Salzburg in Aufklärung Die (1988), L. Hammermayer, kon Gspan, N. (1977), Pavlina Pajk. Österreichisches biographisches Lexi- Istituto diStoriaSocialeeReligiosa, 15–47. (ed), M. Grusovin, bibliografico. e profilo storico Gorizia, di comuitàebraica La (2007), Grusovin,M. La speranza. VitaAbram SamueleGrusovin,(1991), Isacco Reggio.M. e Udine,Forum,L‘età veneta. 1785–1786. Rozzo, U. (a cura di), cura (a U.Rozzo, C., Griggio, C., Scalon, medico. Antonio, Musnig (2009), A. Grossi, 1815–1950.Knj.7,zv. 34,292. Attraverso Beschreibung der hochfürstlich-erzbischöflichen Haupt- und Nuovo Liruti. Nuovo Mariano del Friuli,Lagu del della Mariano Edizioni Gorizia, Goriziano. nel ebraica Cultura

Dizionario biografico dei Friulani. 2. Friulani. dei biografico Dizionario Studi e documenti su Carlo Morelli e Morelli Carlo su documenti e Studi . Maribor, Obzorja. ecihe Salzburgs. Geschichte Pozabljena polovica Ha-tikvà. - . • • • • • • • • • • • • • • Ipavec, V. M. (2008), študijska knjižnica. drugačnost. drugačnost. slovenskaspogledljiva ali muzej v za Književnost (2017), Kravos,M. (2015), M. Kosovel, vska leta,Glas studento Valentinain mladost 1874), Staniča (1873, Š.] [Kociančič, 439–442. ski III leksikon, Koblar, F., Gspan, A. (1971), Stanič (Stanig) Valentin. na, Slovenska akademijaznanostiinumetnosti,257–259. Koblar,F. Pavlina(1935), Pajk.S bljana, Planinskazveza Slovenije. Klinar, S., (ur), (2000), L/244, 8. FranjaRojca, pesem V.je Klemše, Ugasnila (1994), B. (1932),Samoizpovedi.Kazak, K[ociančič, Š.](1873),Valentin Stanič, književnosti vItalijiinAvstrijiknjiževnosti (ur.),K. Kleindienst, cela. Slovenščna (2017): M. Košuta, delo plomsko boja JeriJ. (1961), Slovenska matica. (2009), K. JelinčičBoeta, Goriziani goriziano, storico primo Bauzer,il Martino V.Jelincic,(1958), Založba ZRC, ZRC SAZU. . Ljubljana, Cankarjeva založba. , XXIII,45–55. . Ljubljana, Filozofska fakultetainTeološka fakulteta. Srečanja z novejšo slovensko poezijo v Italiji v poezijo slovensko novejšo z Srečanja . Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, TržaškoTri vojni. svetovni vprašanje drugi po faze diplomatskega , št.2,31,34;3,5,6,7. Murve Murve in kavalirji. Svilogojstvo na . Goriškem Ljubljana, Prepričanje in retorika pri Carlu Michelstaedterju Carlu pri retorika in Prepričanje Valentin alpinist v Vzhodnih Alpah Stanič, prvi . Ljubljana, . veku srednjem v Slovenskem na Judje . Ljubljana, Slovenska matica. lovenski biografski leksikon, III leksikon, biografski lovenski Mladika Glas , št.8,296–298. , 2/10. . Trst, Narodna in Trst,Narodna . Primorski, dnevnik - Slovenski biograf O slovenski O slovenski . Ljublja . . Lju- . Studi Di- - - 251 Viri in literatura 252 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • • • • družba. (1993), J. Mal, Makuc, N. (2011), ški cepcije cepcije v luči njegovih zgodovinopisnih spisov, Makuc, N. (2007), Gian Giacomo D’Ischia. Identitete in etnične kon Friuli, EdizionidellaLaguna,370–371. del Mariano Asburgo. degli nell‘Impero italiana città Una barocca. Gorizia Madama, F. (1999), Biagio Rith di Colenberg. Cavazza. S. (a cura di), S.I. (ur.)L. (1982), Lukács U.Lipušček (2012), Velika, Ljubljana, inSlovenci Slovenska vojna matica, 48–61. VodopivecP.(ur.),pakt. Londonski in Slovenci (2005), U. Lipušček [Levec, F.] Paulus (1873),Valentin Stanič.Feuilleton iz Soče, Gorica svetovno vojno, Traditiones drugo pred literature in virov poglavitnih Pregled doline. Vipavske kulture bivalne in stavbarstva Raziskave (2006), Š. Lozej, Ledinek publicistično središče. vidiki zadolženosti slovenskih kmetov 1848–1948. Ljubljana, Znanstveno in (1994), Ž. Lazarević, Lovato, I.(1959),IGesuitia Gorizia Monfalcone, Edizionedellalaguna,77–86. ografia intellettuale. ografia bi- una per Materiali Ascoli. Isaia Graziadio (1991), M. E. Loricchio gna, Forni editore. Liruti, G. (1971), pakta 1915 . Ljubljana, Zgodovinski inštitut MilkaKosa ZRC SAZU. II (1601-1640),Romae, InstitutumHistoricumS. I. . Ljubljana, Cankarjeva založba. Zgodovina slovenskega naroda Zgodovina slovenskega Notizie delle vite ed opere scritte da letterati del Friuli Historiografija in Furlaniji mentalitetaHistoriografija v novoveški in Gori Sacro Egoismo Sacro Ha-tikvà. La speranza. Attraverso l‘ebraismo goriziano. l‘ebraismo Attraverso speranza. La Ha-tikvà. Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae Provinciae officiorum et personarum Catalogi Kmečki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski Socialno-ekonomski Slovenskem. na dolgovi Kmečki , 35,št.1,219–245. . Slovenci v krempljih tajnega Londonskega Londonskega tajnega krempljih v Slovenci . Gorizia, Tipografia sociale.. Gorizia,Tipografia . Celje, Celjska Mohorjeva Celjska Celje, . Kronika , št. 2, 231–246. . Bolo . - - - • • • • • • • • • • • • gio, C.; Rozzo, U. (a cura di), Grig C.; Scalon, francescano.Gaspare, Pasconi (2009), A. Martina, Marušič, B. (1985), zazgodovinoPrimorskeprispevki . Koper, Lipa,330–350. (ur.),B. Marušič, Goriškem. na Slovence za ke« omi- »ognjišču nekdanjem Gorici, v gimnaziji O (1985), B. Marušič, 364–376. pretekli, čas Primorski Marušič, B. (1985), Andrej Gabršček 1864–1938. Marušič, B. (ur.), jeva družba,483–485. ton. Marušič, B. (1984), Muznik (Musnig, Mussnig, Musznig, Mužnik) An- sopis, št.3/4 Slovenci,in Ascoli Isaia Graziadio (1976), B. Marušič, Tolmin, 239–242. 1803. 1726– Muznik Anton zdravnik rojakTolminski (1975), B. Marušič, . Udine,ni. 2.L‘etàveneta Forum, 1950–1952. gio.Grusovin, (ed.), M. RegSamuele Isacco di carriera D.sulla Malkiel, Nuovaluce (2007), gospodarske inpolitičnezgodovine (ur.)J. Mal, Marchetti, G. (1979), Forni aquestaregione. Bologna,Arnaldo appartenenti editore. (1975), F.di Manzano, IV alXIX Manzano, F. di (1966), Storia SocialeeReligiosa, 137–140. Primorski slovenski biografski , leksikon sn. 10. Gorica, Goriška Mohor Tolmin,knjiga. skupnost KulturnaDruga Tolminski 1975. zbornik . Bologna, Arnaldo Forni. Bologna,Arnaldo Editore. , 291–298. Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, kulturne, iz razprav Zbornik 1918–1928. desetletju v Slovenci Primorski čas pretekli. Koper, Lipa. Il Friuli – uomini e tempi . Udine, Del Bianco editore. Kpr Lipa, Koper, za zgodovino Primorskeprispevki . Cenni biografici dei letterati ed artisti friulani dal secolo Culturaebraica Goriziano. nel Annali del Friuli ovvero raccolta delle cose storiche cose delle raccolta ovvero Friuli del Annali . Ljubljana, Leonova družba. Nuovo Liruti. Nuovo

Dizionario biografico dei Friula Primorski čas pretekli, čas Primorski Gorizia, Istituto di Istituto Gorizia, Zgodovinski ča Zgodovinski - - - - - 253 Viri in literatura 254 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • •

aui, . (2005a), B. Marušič, aui, . 19–94, ea ia Jvia, . (ur.), M. Jevnikar, Miha. Zega (1991–1994), B. Marušič, za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 193–204. fakultete,ZnanstvenoMedicinske društvozgodovino medicine za tut zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 190–192. za društvo Znanstvenofakultete, Medicinske medicine zgodovino za ku, Muznik, A. = Musnig,= A., A. Muznik, ku, Muzni Antonu dr. o objav bibliografije Izbor (2000a), B. Marušič, zej; Ljubljana, Zgodovinski inštitut MilkaKosa ZRC SAZU, 7–18. , sn.11.Gorica,GoriškaMohorjeva družba,583. kon Marušič, B. (1985b), Pasconi Gaspare. . Koper,ske ZaložbaLipa,237–241. B., Marušič, Bavčer?. Martin zgodovinar goriški prvi rojen bil je Kje (1985a), B. Marušič, znik, A. = Musnig, A., Mu- (1726–1803), Muznik dr.Anton Zdravnik (2000c), B. Marušič, Zgodovinsko društvo zajužno Primorsko. Annales, Založba središče, Znanstveno-raziskovalno Primorskem, (2006), B. Marušič, kronikaSlovenska XIX.stoletja. 1800–1860 . Ljubljana, Nova revija, 41. (ur.),J. Cvirn, Muznik. Anton zdravnik Zaslužni (2005b), B. Marušič, 1848–1899. Nova Gorica,Goriški muzej. Marušič, B. (2000b), Našli Mali Katekismus, P. (ur.), Marušič, B. (1995b), Pater Martin Bavčer (1595–1668). Marušič, B., Štih, formacije, Primorska srečanja, XIX,167,204–207. protire zgodovinopisje in Bavčer Martin Pater (1995a), B. Marušič, slovenski biografski leksikon IV Pater Martin Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva. Prispevki k primorski biografiki primorski k Prispevki Primorski čas pretekli. Prispevki za zgodovino Primor zgodovino za Prispevki pretekli. čas Primorski Clima Goritiense. Goriško podnebje Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem Goriškem na Slovencev zgodovine politične Pregled .. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 333. Clima Goritiense. Goriško podnebje Goritiense.Goriško Clima Primorski leksi biografski slovenski Primorski, dnevnik 27. 12. 2000, 8. Nova Gorica, , Koper,na Univerza, . Ljubljana, Inšti- Goriški mu- , Inštitut , Primorski - - - - • • • • • • • • • • ei, . (2002), V. Melik, ustanov. kulturnih slovenskih „valilnice“ Čitalnice, (2003), D.Matić, Slovenska akademijaznanosti inumetnosti,839–961. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Epoche. karolingischer und Antike zwischen Nachbarländer die und Slowenien etnogeneze/dobo. karolinško in slovenske Začetki antiko med dežele sosednje in ja v spisih zgodovinopiscev od 15. do 18. stoletja, Bratož, R. (ur.), Mihelič, D. (2000), Etnična podoba Karantanije in njenih prebivalcev horjeva družba,86–94. dobe. Mihelič, D. (1993), Mesto Martina Bavčerja v zgodovinopisju njegove 18. stoletja, Mihelič, D. (1977), Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do Zbirka Mladimsrcem, Primorski, 20.3.1996,10. dnevnik Rojca. Franja pesmih v izročila‘ stara ‚Naša (1996), A. Mermolja, Litera. matica. Melik, V. (1965), Ljubljana, Nova revija, 25–27. (ur.), J. Cvirn, znanosti inumetnosti. Slovenskeakademije Znanstvenoraziskovalnegacentra inštitut vinski Zgodo- Ljubljana: družba; Mohorjeva Goriška Gorica: 1830–1918. B.,ur.Marušič, (2002), bljana, ZaložbaZRC, ZRC SAZU. Marušič, B. (2014), Goriška leta Pavline Pajk, Marušič, B. (2016), je ZRC SAZU,št.11,11–18. Koledar Goriške Mohorjeve Koledar družbe za Goriške Mohorjeve leto 1993. Gorica, Goriška Mo- Zgodovinski časopis lvnk koia I. tlta Kj I, 1861–1883. II, Knj. stoletja. XIX. kronika Slovenska Volitve na Slovenskem 1861–1918. Ljubljana, Slovenska lvni 8811. apae n članki in Razprave 1848–1918. Slovenci Doktor Karel Lavrič (1818–1876) in doba. njegova Goriški spomini. Sodobniki o Gorici in Goriški v letih v Goriški in Gorici o Sodobniki spomini. Goriški , XXXI,3,287–328. Izvestje Izvestje Raziskovalne posta Maribor, . - Sloveni Lju- - 255 Viri in literatura 256 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • Videm, DelBiancoeditore. Morpurgo, M. (1986), Mladinska knjiga. (1965), M. Mikuž, Koroška (Hg.),B.-I. nabl, Sch - K., Sturm-Schnabl, Pavlina, Pajk, (2016), K. Poniž, Mihurko genrées, Peeters, Louvian;Paris; Walpole (MA), 301–319. Kveder.Zofka Steinbrügge, L., Dijk, S. van (études éditées), and Pesjak Luiza Pajk, Pavlina women. Slovene 19th-century three of writings the in narration and Gender (2014), K. Poniž, Mihurko 4 (okt.–dec.),575–589. v delih zgodnjih slovenskih literarnih ustvarjalk, Mihurko Poniž, K. (2013), Odkrivanje in osvajanje prostorov svobode 65–82. primera, Študija Pajk. Pavline Arabela sentimentalno? in/ali Trivialno (2011), K. Poniž, Mihurko podobi proze 19.stoletja, MihurkoPoniž, Prispevkislovenskih(2010), K. pripovednic žanrski k teljic – sodobnic Zofke Kveder, Mihurko Poniž, K. (1999/2000), Pripovedna besedila slovenskih pisa- nje, ZRC SAZU, 41‒57. znanstveni inštitut; Ljubljana, Sekcija za interdisciplinarno raziskova- prostor.srednjeevropski v izžarevanje njegovo in Slovencih pri Raum/Humanizem mitteleuropäischen den in Ausstrahlung seine und Slowenen V.,Bister, F. J.;Polzer, (ur.),M. Rajšp, Raums. slowenischen des Geschichte frühmittelalterliche die über Geschichtsschreibung humanistische Die (2011), D. Mihelič, . Wien, Böhlau,1007–1008. Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/ in Kulturgeschichte slowenischen der Enzyklopädie . Ljubljana, Jugoslaviji. stari v Slovencev zgodovine Oris Valdirose – Memorie della comunità ebraica di Gorizia Jezik, 55,št.1/2,47–59. inslovstvo Jezik, inslovstvo 45, št. 4 (feb.), 121–132. , 59, št. 1 (jan. –mar.),(jan. 1 št. 59, revija, Slavistična Tu felix Europa. Der Humanismus bei den bei Humanismus Der TuEuropa. felix Slavistična revija, 61, št. Dunaj, SlovenskiDunaj, Narrations Narrations . • • • • • • • • • • • • • • Nerat, M. J. (1896), svjetskog ratasvjetskog od1914. (1925), Paulová,M. Pajk, P. (1878),Pesni, Založilapisateljica (Tiskal J. M.Pajk), Maribor. Pajk, P. (1877), Ženska pisma prijatelju, Pajk, P. (1873b),Ženavdružini,Soča Pajk, P. (1873a),Prva ljubezen, Soča 6, 331–340. študija, PavlinaPajkova: (1902), literarna M. Pajk, Pavline Pajkove. Celje, D. Hribar, 1–11. vvod. za črtice književne in Životopisne (1893), J. Pajk, N. a. (1824), Ljubljana N. a. (1807), Schematismus das für JahrKrain, Görz 1807. und Gradiska: auf -Impfung, Intelligenzblatt Salzburg , 7,553–555. von KuhpockenVerbreitungder zur WohltätigeAnstalten (1806), a. N. Progress inPhysicalGeography (Indonesia) 1815,Progress Tamboravolcano eruption. historic known largest the of sequences con- human and environmental Climatic, (2003), Oppenheimer,C. bljanska banka,združena banka,sektor zaposlovanje sprebivalstvom. 1896 in na v Dunaju državnem 1885–1897. zboru Razprava 1884– Gradcu v zboru deželnem v delovanje njegovo Štajerskem: na hranilništva D.(1978), Omahen, odbora vLondonu za časa svetovne venskega Ogris, A. (1921), trkm Kajkm Piose i so dl Kršea o tnu začetku leta1896–97. v šolskega stanju po Koroškega delu slo. in Primorskem Kranjskem, Štirskem, šolsk imenikom . Schematismo dell‘ imperiale regio littorale Austriaco-Illirico. . oblastnij, Borba za jugoslovensko državo,Borba za jugoslovensko načrt zgodovine in delovanja jugoslo- –1918.). Zagreb, Prosvjetna narodna zadruga. Popotnikov Koledar učitelje 1897 za s slovenske popolnim Jugoslovenski odbor (Povijest jugoslavenske emigracije za emigracije jugoslavenske (Povijest odbor Jugoslovenski Mihael Vošnjak (1837–1920). Pobudnik in organizator organizator in Pobudnik Vošnjak(1837–1920). Mihael Gorica, Goriškatiskarna. učiteljišč, ljudskih osobja šol po in Južno-učiteljskega . Ljubljana,vojne Tiskovna zadruga. , 19.6.1873,št.25,2–3. , 18.9.1873,št.38,1–3. Zora, 15. 5. 1877, št. 10, 155–158. , 27/2,230–259. , 15, št. 15, , svet in Dom . Ljubljana, Lju- bai spisi Zbrani Trieste. - 257 Viri in literatura 258 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • • eia, . (1997), E. Pelikan, z živalmi – Goriško društvo proti mučenju živali 1845–1847, društvoprotimučenjuživali Goriško – živalmi z Peterlin Neumaier, T. (2002), Poskus izboljšanja človekovega ravnanja Banjšice, Primorska srečanja, 26/256,26–28. Peterlin Neumaier, T. (2002), 200 let od prihoda Valentina Staniča na , 100,304–309. Planinski vestnik 200-letnico, praznuje Grossglockner (2000), T. Neumaier, Peterlin Watzmann],, 99,242–246. Planinskivestnik [na vzpona prvenstvenega 200-letnica Neumaier,PeterlinT.(1999), na, Slovenska matica. (2001), M. Pirjevec, bljana, Nova revija. (2008), J.Pirjevec 50/1, 17–30. Jugoslavijo Perovšek,J.(2009), Laguna, 9–24. di Rienzo Pellegrini toresaggio conun dell‘au originali illustrazioni delle e testo del Edizione (1682). Marusig Maria Giovanni di peste della diario Il C., M. Cergna,margine. a Osservazioni Marusig. Maria Gio. di peste della giornale Il (2005), R. Pellegrini, Religiosa, 69–97. cento, Sette al fino Goriziano nel Pellegrini,Letteraturafriulana (1988), R. . Maribor,Slovenskem Obzorja. Gorica, samozaložba. tnici pisateljičinega rojstva, 9. april 2014. Krajevna skupnost Solkan. Nova Pavlina Pajk in žensko avtorstvo v 19. stoletju Cultura friulana nel Goriziano . 1918–1941.Ljubljana, Inštitutzanovejšo zgodovino. . Lju- (1848–1954). morje za Slovencev Boj naš!. Trstje V zaželjeni deželi. Slovenska izkušnja s kraljevino SHS/ kraljevino s izkušnja Slovenska deželi. zaželjeni V Tržaška knjiga. Ppesmi, zgodbe in pričevanja. pričevanja. in zgodbe Ppesmi, Tržaškaknjiga. kmdcj ielgj pltčea aoiim na katolicizma političnega ideologije Akomodacija . Gorizia, Istituto di Storia Sociale e Sociale Storia di Istituto Gorizia, . . Mariano del Friuli, Edizioni della Edizioni Friuli, del Mariano . . Zbornik s simpozijaZbornik ob 160. oble- Ljublja Kronika - - - , • • • • • • • • • • l‘Istoria della Contea di Gorizia. di Contea della l‘Istoria di), cura P.,(a D.Porcedda,Iancis, Porcedda, D. (2003a), Il riordino dell‘archivio degli stati. Cavazza, S., nih idej: Britovškov zbornik. zbornik. Britovškov idej: nih (ur.),A. Lešnik, 1904–1918. Istri Slovenskemin primorju v Italijo z razmejitve vprašanje Trumbićin Ante (1996), J. Pleterski, Podbersič, R. (2017), R. Podbersič, venske akademijeznanostiinumetnosti. Prunk, J. (1977), Pot (1977), J. Prunk, tiska;Ljubljana,tržaškega Adit. (1987), Albin Prepeluh, Friuli, EdizionidellaLaguna,19–47. Gorizia. di Contea della l‘Istoria e Morelli Carlo su documenti e P.,di), Iancis, S.,Cavazza,cura Porcedda, D.Gorizia. (a di tea Con- della l‘Istoria per e stato lo per Porcedda,vita D.Una (2003b), na, 75–87. III književnost, zdomstvu. in zamejstvu v Književnost (2001), J. Pogačnik, Maribor.ter judovske dediščinesinagoga kulturne Maribor,družba; Cen Mohorjeva Goriška spravo;Gorica, narodno Evropi J.(1993), Pleterski, 1914–1918.Ljubljana,čih tlehmedvojno Slovenska matica. J. Pleterski, (1971), oiing katolicizma političnega (1998), J. Pleterski, sociologijo, 111–118. naroda . Ljubljana, samozaložba. . Ljubljana, Cankarjeva založba. . Ljubljana, DZS. Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo.za Slovencev odločitev Politika doma na Prva Senca Ajdovskega gradca. O slovenskih izbirah v razklani v izbirah slovenskih O gradca. Ajdovskega Senca Dr. Ivan Šušteršič 1863–1925. Pot prvaka slovenskega slovenskega prvaka Pot 1863–1925. Šušteršič Dr.Ivan Lulaa Zasvnrzsoan cne Slo center Znanstvenoraziskovalni Ljubljana, . krščanskih Jeruzalem ob Soči ob Jeruzalem Pripombe k naši prevratni dobi. prevratni naši k Pripombe Ljubljana Mariano del Friuli,del Mariano

socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega slovenskega fronto Osvobodilno v socialistov , Filozofska fakulteta, Oddelek za Oddelek fakulteta, Filozofska Studi e documenti su Carlo Morelli e Morelli Carlo su documenti e Studi . Ljubljana, Študijski center za center Študijski Ljubljana, .

Edizioni della Lagu della Edizioni Trst,Založništvo Mariano del Mariano Kriza social Slovenska Slovenska Studi - - - - - 259 Viri in literatura 260 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • • • Sapač, I. (2011), I. Sapač, Blut am31.Jul. 1800,Jahrbücher undHüttenkunde der Berg- heil. Großglockner: Berg den Reiseauf seine über Herausgeber den Salzburg,Schiegg,in Prof.U.Schiegg an Hrn. Schreibendes (1801), schen, Jahrbücher undHüttenkunde derBerg- Salzburgi - im Puncte unterirdische und Strom- Berge, Ortschaften, verschiedener Höhenmessungen Barometrische (1801), U. Schiegg, Posočje Pavia, Ibis. Sanò, L. (2011), – Attualità del suo pensiero a 150 anni dalla nascita. Salimbeni, F. (1986), Ascoli, intellettuale del Risorgimento. žnica; Nova Gorica,Goriškimuzej. Rutar, S. (1972), opis. Ljubljana,statistični inkulturni Matica Slovenska. Rutar,(1892), S. Gorica, Josip Devetak. opisom. statističnim in prirodoznanskim njih ž Cerkno in Tolmin,Bolec okrajev Rutar,S.(1882), 96, 107–109,162–164,214–216. spominu, javnem v ValentinStanič (1996), J. Rosa, Uredništvo „Glasila“–ZSKD. F.(1996), Rojec, vprašanje (1912–1913)injugoslovansko vojni (2012), A. Rahten penvereins, 25,95–176. und der alpinen Technik, Alpinismus des Entwicklungsgeschichte Zur (1894), L. Purtscheller, . Ljubljana, Viharnik. Leggere La persuasione e la rettorica di Michelstaedter.Leggere Como- Dnevnik Dnevnik (1869–1874). Trst, Narodna in študijska knji Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih Tolminskega,dogodki Zgodovina zgodovinski je: to Podknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Prirodozemski, Gradiščanska. in Goriška grofija Podknežena Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 4, Brda in Zgornje Zgornje in Brda 4, Knj. Sloveniji. zahodni v stavbe Grajske . Sovodnje, Kulturno društvo; Gorica, društvo; KulturnoSovodnje, Mladim srcem. Jugoslovanska velika noč. Slovenski pogledi na balkanski na pogledi Slovenski noč. velika Jugoslovanska Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Al , 5,185–197. . Ljubljana, GVZaložba. Firence, Licosa, 39–61. , Planinski vestnik , 5,403–417. G. I. Ascoli - -

• • • • • • • • • • • • • Goriški letnik Tavano,BavčerMartin Jezusova(1998/1999), in L. Gorici, v družba letnik, XXV–XXVI,277–282. sanctorum, Acta in Bavčer Martin (1998/1999), J. Šumrada, ingoriškihgrofov.riške Nova Gorica,Goriškimuzej. P.Štih, (2002), XXVI, 221–234. dela, tega predlogah in konceptu Furlanijeo in ter Štih, P. (1998/1999), O goriških grofih v Bavčerjevi zgodovini Norika , sn.10.Gorica,GoriškaMohorjeva družba, 461–462. leksikon P.Carlo.SchönfeldŠtih, di Morelli (1984), Mechitaristicae.Congregationis lectionis ejusdem scriptorum Societatis universae. Tomus primus (1855), N.] J.[Stöger, Maribor, ZaložbaPivec. politika v habsburški monarhiji, od do volilne reforme nove države (1906–1918). Sedmak, D. (ur.) (2006), (ur.)D. Sedmak, Stavbar,V.(2017), Ljubljana, Mladinskaknjiga. Stanonik, T. et al. (ur.) (2008), 190–191, 193–194,197–198,205–206,209–211,27/5–6. heil. Berg bei Görz am 24. Juni 1844, Juni 24. am Görz bei Berg heil. den auf Taubstummen der Wallfahrt Die 1845), V. (1844, Stanig, Salzburg, 3,629–631. [Stanig,V.] Reisenden,Auseines (1802), Briefe dem M.(1848),ValentinSlomšek, A. Stanig, Drobtince Slomšek, A. M.(1846),PostaveSlomšek, A. zaptičjilov, Drobtince obSoči,Občina. Kanal , XXV–XXVI, 215–220. Srednjeveške goriške študije. Prispevki za zgodovino Gorice,zgodovinoGo- za študije. Prispevki goriške Srednjeveške Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje deklaracijsko in deklaracija Majniška citrs rvnie utice oitts eu Col Jesu. Societatis austriacae provinciae Scriptores Kanal ob Soči ob Kanal Osebnosti. . Nova Gorica, Goriški muzej; Goriški Gorica, Nova .

Veliki . leksikon slovenski biografski Illyrisches Blatt Illyrisches Primorski slovenski biografski biografski slovenski Primorski , 3,81–91. , XX– Goriški letnik, , 1,174–175. Intelligenzblatt von . Viennae Typis , 26/185–186, , . Slovenska Slovenska Goriški - 261 Viri in literatura 262 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • Tuma, H. (1997), tnici prihodavRočinj. Valentinčič,skem. (ur), M. Slovenna - gluhonemnice prveValentin oče (2009), Stanič, B. Uršič, Tuma. Tuma, vojne H.(1994),Izzavelike [Udine], Forum, 3–25. Görz von der Gründung bis zum Ende der Habsburger Monarchie (1751–1918). Erzdiözese von (1751–1918)/Die monarhije habsburške konca do nastanka od dall‘istituzione alla fine dell‘Impero asburgico (1751–1918)/Goriška nadškofija Vetrih,(ed.), Barbaro.J.Francesco di tempo al dibattito dell‘ArcidiocesiIl origini Gorizia. Trebbi,Alle di G.(2002), www.mladina.si/158087/dr-janez-stanovnik/. Trampuš, J. (2014), Dr. Janez Stanovnik, Carocci editore. (2005), S. Tramontana, ZRC SAZU, Ljubljana, 141–152. Testen,P. PavlinaPajk.(2009), De Vecchi, L..Gorizia,Libreria EditriceGoriziana,11–31. na. Musnig, A., - giuseppi e teresiana nell‘età Gorizia a Tavano,cultura La (2009), S. 31–47. Gorizia, Gorizia, di Risparmio di Cassa 2003, aprile 28 Gorizia, – le (ur.),plurale. L‘identità C. Cressati, europeo. modello Gorizia, (2006), S. Tavano, religiosa, 37–68. turale. cul- storia di Friuli.Appunti non Tavano,Friulie Gorizia: (1988), S. Cultura friulana nel Goriziano Settecento Goriziano. Vita quotidiana, salute paesaggio, Storia, cultura e società a Gorizia. Convegno Internaziona Convegno Gorizia. a società e cultura Storia, Iz mojega življenja. Spomini, misli in izpovedi Iz mojega Nova Gorica,Educa,247–256. . Roma, Capire ilMedioevo. Le fonti eitemi. Valentin Stanič, Cerovščkov gospod. Ob dvestole Ob Valentingospod. Cerovščkov Stanič, Nova slovenska biografija slovenska Nova . Nova Gorica,Branko. . Gorizia, Istituto di storia sociale e sociale storia di Istituto Gorizia, . Mladina , 1. 7. 2014, https:// L‘arcidiocesi di Gorizia , Založba ZRC,Založba , . Ljubljana, , prev. - - • • • • • • • • • • Verč, A. (2006), Izvadek iz kronike ljudske šole v Kanalu. ooie, . 20) O aonm n oiinm organiziranju političnem in narodnem O (2004), P. Vodopivec, (ur.), Primorski M. Jevnikar, Ivan. Mermolja (1982–1985), J.Vetrih, . Ljubljana,v Sloveniji Inštitutzacivilizacijo inkulturo, 33–64. (1848–1918). Brglez, A. in Vogrinec, B. (ur.), XLV/42, 13. krajih, naših v begunci Primorski (2013), Videčnik,A. 410–411. slovenski biografski leksikon. II versity Press, 389–391. Europe Eastern South and Eastern, Central, in feminisms and movements women‘s of dictionary ographical by),introduction with and (eds.F. A. Loufti, Daskalova,K., de, Verginella, M. (2006), Pajk, Pavlina (born Doljak) (1854–1901). Haan, Nova Gorica,Goriškimuzej; naSoči,Občina,33–36. Kanal za, Velikonja,T.prijatelju. neznanemu Pismo (1990), Časopis zakritikoznanosti,42,št.256,218–231. Pajk.Pavline delih v prijateljstva romantičnega Elementi uhensteinʼ. Velikonja,N.ʼVesela, (2014), Ra- gradu z samoživečagospa priletna, Valentinčič, M. (ur.) (2009), Nova Gorica,Educa,257–275. (ur), M. Valentinčič,štipendije. ustanovein StaničeveValentinčič, (2009), M. des Benediktiner-Ordens undseinerZweige die Bayerische Landesvermessung. und (1752–1810) Ottobeuren von P.Schiegg (1962), Veit,Ulrich H. tnici prihodavRočinj. 1.12.1990,55. Valentin Stanič, Cerovščkov gospod. Cerovščkov ValentinStanič, Nova Gorica,Educa. . Budapest-New York,Budapest-New . Uni- European Central . knjiga Valentin Stanič. Cerovščkov gospod. Ob dvestole . Gorica, Goriška Mohorjeva družba, Studien und Mitteilungen zur Geschichte , 73,153–171.

Ob dvestoletnici prihoda v Ročinj. v prihoda dvestoletnici Ob Društvena in Društvena klubska kultura - zave Nova slovenska Savinjske novice, Savinjske Kanal ob Soči A bi A - - . 263 Viri in literatura 264 Univerza v Novi Gorici • • • • • • • • • • • • • Vovko, A. (2004), Vodopivec, P. (2006), Od Pohlinove slovnice do samostojne države. samostojne do slovnicePohlinove Od Vodopivec,P.(2006), in njenega odnosa zRimom, in njenega Weiss,J. Japodi.(2007), atributovtemeljnih Kratekpregled skupnosti 1885–1918. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. 67–83. 6, muzeja, Goriškega Zbornik letnik. Goriški 1885–1918, letih v Goriškem na Metoda in sv.Cirila Družbe podružnice Stare (1979), Vovko,A. blike Slovenije. Vošnjak, B. (1994), (ur.), BuenosAires, Slovenska Zgodovinskizbornik. akcija. kulturna M. Marolt, deklaracije. Krfske pogledi Ustavni (1959), B. Vošnjak, Jugoslavije. Ljubljana, Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Vošnjak, B. (1937), rata istvaranjaiz dobasvetskog našedržave. Ljubljana, Tiskovne zadruge. Vošnjak,(1928), B. . London,FB&c. Austria-Hungary of downfall Vošnjak, B. (1918), Vošnjak,(1940), B. Zadružnaštamparija. 1937.Beograd, 1837-18.septembra ja. 18.septembra Vošnjak, B. (1916), meje, Veda jezikovne nemško-slovanske pomen Sociološki (1911), B. Vošnjak, na, samozaložba. VodušekJ.(2002), Starič, stoletja. 20. Ljubljana, Modrijan. konca do stoletja 18. konca od zgodovina Slovenska , 1,393–397. Odborniki Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda Ob stoletnici rojstva Mihe Vošnjaka, zadrugar slovenskega prvega A Dying Empire, Central Europe, and pan-Germanism, the Dnevnik Dnevnik iz svetovne vojne.prve Ljubljana, Arhiv Repu- Jugoslav nationalism. U borbi za ujedinjenu narodnu državu. Utisci i opažanja i Utisci državu. narodnu ujedinjenu za borbi U Jugoslovanski odbor v Londonu. Ob 25 letnici nastanka letnici 25 Ob Londonu. v odbor Jugoslovanski . Ljublja 1938–1942. SOE in špijoni Slovenski Rast , XVIII,5,500–507. London,Polsue limited. - - . • • • • • • • • • • • Žižek, A. in Cvelfar,Žižek, A.in B. (2004),ZnamenitiCeljani Slavistična revija, 62,št.2(apr.–jun.), 163–175. Pavlin, Žerjal V. Reprezentacija(2014), Pavline poeziji v ženske Pajk, , 57,št.3/4,131–145. slovstvo Pavlin,V.slovenskih pesnic, Žerjal cikli pesemski Prvi (2012), , 57,št.3/4,131–145. slovstvo Pavlin,V.slovenskih pesnic, Žerjal cikli pesemski Prvi (2012), Slovenska matica. Zwitter, F.Zwitter,(1962), zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik,Bolnišnica. za društvo Znanstvenofakultete, Medicinske medicine zgodovino za Inštitut Ljubljana, 1921–1998. Golnika sanatorija primeru Na venskem. (2005), Z. Slavec, Zupanič zdravstvene kulture Slovenije, 207–231. zgodovinoza društvofakultete,Znanstveno Medicinske medicine no cina. medi- in Muznik Anton medicus Goriški (2000), Z. Slavec, Zupanič ‒ Versi diversi. Koper/Capodistria, Italijanska unija/Unione italiana, 10. manjšine.identiteta posebnaPoezija kot (2006), C. Zlobec, Znanstvenoraziskovalnega centraSAZU, 73–77. inštitut Zgodovinski Ljubljana, družba. Mohorjeva Goriška Gorica, Marušič, Lavriča. K. (ur.), B. dr. ranjkega na Spomini (2002), M. Zega, zanska knjiga. Zadravec, F.Zadravec, (1981), Ephemeriden Allgemeine geographische Herausgeber,den an Humboldt von Hrn. Ober-Bergraths ussischen pre königl. des Briefen Par einem F.aus v.Zach, Auszug X. (1798), Clima Goritiense. Goriško podnebje Goriško Goritiense. Clima oik soii Sdbii Grc i Grši lth 1830-1918. letih v Goriški in Gorici o Sodobniki spomini. Goriški Nacionalni problemi v habsburški monarhiji habsburški v problemi Nacionalni Znameniti Slovenci, Alojz Gradnik Alojz Slovenci, Znameniti Tuberkuloza - kuga 19. in 20. stoletja na Slo na stoletja 20. in 19. kuga Tuberkuloza- , 1,357–360. . Ljubljana, Inštitut za zgodovi- za Inštitut Ljubljana, . . Celje, FITmedia. . Ljubljana, Parti Ljubljana, . Drugačni verzi verzi Drugačni . Ljubljana, . Jezik in Jezik in - - - 265 Viri in literatura 266 Univerza v Novi Gorici Archivio dellaI.R. Societa diGorizia Archivio diGorizia dellaI.R. Società Agraria Archivio StoricoProvinciale diGorizia AST I.R.Luogotenenzasocieta Archivio di StatoTrieste Capitanatto distrettuale diGorizia Testamenti del Tribunale CivicoProvinciale diGorizia Archivio diStato diGorizia Fondo Attività dell‘Unione delle Comunità Israelitiche Italiane finoal1933 Roma (AUCEI) Archivio storico dell’Unione delle comunità ebraiche Italiane, ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Matrimoni, Descla 1835–1944 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Matrimoni, Canale, 1835–1921 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Natti, Canale 1876–1925 Archivio Arcidiocesi diGorizia Pastoralakten St.Paul/Gail Archiv derDiözese Gurk inKlagenfurt VIRI ARHIVSKI VIRI FAKK, MarijaPerpar, mapa personalna Fakulteta zakemijo inkemijsko tehnologijo v Narodni inuniverzitetni knjižniciv Ljubljani hrani se ki rokopisa, tipkopis 10302; DomoznanstvoFrancetaBevka, ca Bauzer, M. (ms.), Goriška knjižnicaFranceta Bevka Biblioteca CivicadiGorizia,ms. Civ. 57 Morelli di Schönfeld, C. (ms.): Biblioteca StataleIsontina,Biblioteca Civica diGorizia AMSU, Rektorat IV AMSU, Rektorat I AMSU, Promocijski protokol Univerze vLjubljani AMSU, VII-78,Dr. Mantuani-DolarLjudmila Arhivsko-muzejska službaUniverze vLjubljani Fond Vošnjak Arhiv StudiaSlovenica ARS, AS1931 ARS, AS1039,Osebnifond BogumilVošnjak ARS, AS77 Arhiv Republike Slovenije Arhiv FF, zapromocijo znanosti Vloga zadoktorja Arhiv Filozofske fakultete Historia rerum Noricarum etForoiuliensium. Noricarum Historia rerum Goriška knjižni Illustri goriziani , Biblioteca Statale Isontina, - 267 Viri in literatura 268 Univerza v Novi Gorici Zapuščina Frana Rojca PANG 37,ObčinaKanal Pokrajinski arhiv vNovi Gorici Slovenske ljudske stranke Cimpermanu Josipu Pajkove Pavline Pisma Korespondenca. Cimperman, Josip 484, Ms MS 1409,[Kumar, I.] Narodna inuniverzitetna knjižnica,Rokopisni oddelek Miha Vošnjak Muzej Velenje Ordinationsakten 1802 Konsistorialarchiv derErzdiözese Salzburg NUK, S.f. 312, Letaki II. Mapa 10, št. 7, Slovenska deklaracija ali Punktacije Punktacije ali deklaracija Slovenska 7, št. 10, Mapa II. Letaki 312, S.f. • • • • • • • • OBJAVLJENI VIRI Pertrattazioni della Dieta provinciale della Contea principesca di Gorizia e Gradi . Gorica, Goriška Gorica, 1901. leto za Gradiščanskem in Goriškem po kažipot Ročni Goriška Gorica, 1894. leto za Gradiščanskem in Goriškem po kažipot Ročni . Trieste, Guerra moderna AntonioTurrini. de‘quali vi s‘appresenta vn Compendio d‘alcune memorie antiche precedenti ad essa principio Nel libri. otto in Divisi Dalmatia. di et dell‘Istria, ne‘confini et Friuli, Colenberg,di (1629): Rith B. zioni dellaLaguna. Friuli,del VolumiMariano illustrative. note Edi- di Appendice compresaviun (2003), C. Schönfeld, di Morelli (1975), P.A. Codelli, tiskarna, 1901. tiskarna, 1894. tiskarna, sca Conti Prencipi que‘ di Crono-Stemmatograffico Racconto siasi Foro-Iuliense,O‘ uincia Ischia, G. G. d‘ (1899), vinski inštitutMilkaKosa ZRC SAZU. Ob štiristoletnici rojstva. Hilarin P.(ur.),Štih, Gavdencij B., Govor.Marušič, Oratio. (1995), Goričan = Goritianus Hilarinus Gaudentius Forni[Bologna], Arnaldo editore. . Gorizia,Giuntaprovinciale, 1902. , Stab. tip. Giov. Gorizia,Paternolli. Nova Gorica, Goriški muzej; Ljubljana, Zgodo- Gli scrittori Friulano-Austriaci degli ultimi due secoli due ultimi degli Friulano-Austriaci scrittori Gli Historia della principale Contea di Goritia Nella Pro- Commentari della gverra moderna Passata nel moderna Commentari della gverra Istoria della Contea di Gorizia in quattro in Gorizia di Contea della Istoria Pater Martin Bavčer. Martin Pater - . 269 Viri in literatura 270 Univerza v Novi Gorici Ženski svet Zora Učiteljski tovariš Soča gospodar Slovenski Slovenija Primorski gospodar Planinski vestnik Novice gospodarskih, obertnijskihinnarodnih stvarì Novi akordi Gorica Gazzetta Goriziana Domovina ČASOPISNI VIRI . Ustna pričevanja Rojčevih sinov Marka inIva. • • • • USTNI VIRI SPLETNI VIRI (vpogled, 26.3.2018). (vpogled, ska-biografija.si/ biografija. Slovenska na: Dostopno PSBL. SBL, go.it/index.php?id=16753&no_cache=1&L=1). Spletna stran občine Sovodnje ob Soči (http://www.comune.savogna. si/oseba/sbi176784/ Vetrih):(Jožko PSBL Doljak, Josip http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176929/ (vpogled 26. 3. 2018). (vpogled 26.3.2018). (vpogled http://www.slovenska-biografija. http://www.sloven- 271 Viri in literatura 272 Univerza v Novi Gorici IMENSKO KAZALO 274 Univerza v Novi Gorici Braun Anton Franz, 32 Bratuž Lojzka,164,165 Brandeis DembitzLouis, 237 Bolaffio Giacomo, 55–57 Blinc Marta, Blinc (roj. Stanovnik) Majda, Bleiweis Janez, 37,46 Bister Felix, Bežek Viktor, 190 Berbuč Ivan, 123,127 Berak AbrahamZalmanMeshullam, Benedikt XIII.,papež, Bavčer Martin, Bartol (roj. Nadlišek)Marica, Barbaro Francesco, 15 Baraden Nadja, Bandelj David, 142,144,147,153 Balant Jožef, 35,36 Badalič Tanja, 176 Athias Joseph, 54 Ascoli GraziadioIsaia,51,60,61 Leone, 61 Ascoli Flaminio Ascoli (roj. Elena, Norsa) Anderlič MarijaAna,179 Alighieri Dante, 183 VIRI INLITERATURA 84 194,196,197,198,208,209 13,16–19,25 65 19 60,61 77 190 54 Drašček Andrej, Doljak Teodor, 176,179,184,200 Doljak Teodolina, Doljak Matija, Doljak Josip, 174,175,176 Doljak Henrik,176 Doljak Gabrijela, Doljak (Henrieta)Enrichetta, 127, 129,130,135,137 Robert, Devetak Devetak Emil, Čokan Tone, 77 Čok MarijaIvan, 229,241 Josip,Černe 175 Karl, 114,176 Czoernig Franz,Czech Hermann 43 Coronini Rodolfo, 21,23 Colloredo Hieronymus, 30 Josip,Cimperman 171, 179, 180, 184, 184, 187 Cavazza Silvano, 18 Budin Marijana, Bucik Blaž,37 Brezigar Milko, 222,225,226,231 Brecelj Marijan, Brecelj Katarina, Brecelj Bogdan, Brecelj Anton, psevdonim Kazak Bogdan, 75–108 150,155 171,176,179,180,184, 185 77 122 77 112 110, 112, 115, 118, 120, 179 183 176 176 275 Imensko kazalo 276 Univerza v Novi Gorici Glonar Joža, 173,179,183, 186,187 Gentilli Uzriel, Gentilli Salomon, Gentilli MoseGershon, Gentilli ManassehHaiJacob, 54 Gentili Mose, 55 Gašparič Jure, 84,105 Gail Wilhelm, Gačič Aleksandra,216,218 Gabršček France, 225,226 Gabršček Andrej, Füster Anton,46 Furlanih Josip –Trnogorski, Furlan Tomaž, 85 Furlan Franc, 107,108 Fueter Eduardo, 24 Fraunhofer Joseph, 32 Franko Vida, 183 Franko Alojzij,125 Franjo Rojec, 140–166 Franc Rojec, 145 Fontanini Giusto, 19 Alenka,143 Florenin SaleškiFran,Finžgar 79,82,107,108 Feigl Damir, 225 Erjavec Fran (1893*), Erjavec Fran (1834*), 49 54 62,125,126,224,225 57 124, 126 178 54 78 Hribar Ivan, 122 Hitler Adolf, 84 Hitchcock Frank, Harris 237 Hinterlechner Karl, 200 Hadži Dušan, Habsburg-Lothringen Ferdinand, cesar, 43 Habsburg II.Jožef, cesar, 24,30 Habsburg I.Leopold,cesar, 16 Guzelj Ladislav, 208,211 Gspan Nada,173 Grudinski Teodor, 200 Grohar Ivan, 220,232 Gregorin Gustav, 241 Gregorič Vinko, 85 Gregorčič Simon, Gregorčič Anton,87,88 Grdina Igor, 84 Grča Blaž, Granda Stane, 74,76 Grafenauer Bogo, 78 Gradnik Rajko, 226 Gradnik Alojz,221,225,226,228,233 Govekar Minka,174 Gostinčar Jože, 106,107 Anton,175 Gorjup Goethe Johann Wolfgang, 183 Głowacki Julij, 178 123 214 77,82,92,178 277 Imensko kazalo 278 Univerza v Novi Gorici Kocen Blaž, Koblar France, 173 Knaflič Vladimir, 225,226 Klodič Maks, pl.Sabladoski, 178 Klemše Vlado, 147 Klemen XI.,papež, Klemen Rihard, 208,209 Klavžar 171,180 Ernest, Klančič Anton, Kermauner Taras, 143 Kennedy FitzgeraldJohn, 78 Kavčič Rajko, 211 Kavčič Janko, 209 Karadžordžević Aleksandar, 236 (roj.Kansky Mayer) Ana, Isidor,Kahan 58 Juvan Ciril, Jesenko Janez, 178 Jesenko Fran, 200 Jeglič AntonBonaventura, Jarec Janez, 133 Ivančič Frančiška Ema, Ischia GiacomoGiovanni, 13,18,19,25 Isajević Vasilij, 200 Ilešič Fran, 222 Humboldt Aleksander, 32 Hribar Tine, 78 200 178 128 19 137 196 84,95 Lavrič Karel, Lansing Robert, Lampe Frančišek, 190 Kušar Valentin, Kušar Malči,77 Kuhar Alojzij,234 Križnič Anton, 103, 106 Janez, 76,78, 84, 86, 95, Evangelist Krek Kravos Marko, 148 Krašan Franc, 178 Kranjc Boris, 209 Kramer Albert, Kral Alojz,200 Kraigher Alojz, Košuta Miran, 143 Koštial Ivan, 222 Kosmač France, 178 107 Korošec Anton, 84,89,93,94, 95,105, 106, Kornhauser Aleksandra,214 Köllenberg RithBiagio, 20 Kohen Beatrice Fanny, 62 Kogoj Marij, Kočevar Franjo, 211,215 Kocijančič Josip, 116,117,120,138 Kociančič Štefan, 120 113,171,180, 181,182 122 94,222,226,229 93 200 237 56,70 279 Imensko kazalo 280 Univerza v Novi Gorici Margulies Hirsch Samuel, Mantuani DolarLjudmila, Malchino Regina, Mal Josip, 92 Makuc Neva, 12,14,16,18,20,21,22 Majdič Aleksander, 213 Majdel Ignacij, Mahnič Anton, Luzzatto CoenGirolamo, 70 Luzzatto CoenEmma, Luzzatto CoenCornelia, 65, 70,71,72 Carolina, 51, Sabbadini) (roj. Coen Luzzatto Luzzatto Benvenuta, Lušin Ksaverij Franz, 43 Lukan Walter, 84 Lovato Italo, 15 Lončar Dragotin, Lokar Anton,123 Locatelli Franc, 125 Lisjak Andrej, Levstik Fran, 92 Levec Fran, 171,178,183,190 Leban Jožef, 133 Leban Janko, 116,178 Avgust,Leban Armin 116 Leban Anton,116 118 200 86,92,93 222 55 70 64,67 70 57,60 194 Morpurgo MoiseDonato Attilio,Morpurgo 59 Abram,55 Morpurgo Morelli Carlo, 13,21,22,23,24,25 Morel Adolf, 208 Mohorič Jakob, 106,107 Missia Jakob, 86 Milharčič Pavlina, 175 Mikuž Metod,107 Miklošič Fran, 61 Mihurko Poniž Katja, Mihailović Draža,218,241 Michelstaedter Paula, Michelstaedter Gino, 67 Michelstaedter Elda, Michelstaedter Carlo, 51,64,65,66,67,68 Michelstaedter AbramAlbert, Meštrović Ivan, 236 Ivan, 125 Mermolja Ace, 142 Mermolja Mendelssohn Moses, 56 Melik Anton,105 Medvešček Peter, 226 Marušič Drago, 203,225 Marušič Branko, 77,88,172,183,185 Marušič Andrej, 178 Marussig MariaGiovanni, 13,20 Marinič Mihael,128 67 67,68 174 64 281 Imensko kazalo 282 Univerza v Novi Gorici Perpar Marija, Perpar Majda, Perpar Ivan, 199 Perpar (roj. Kovšca) Maria,199 Perovšek Jure, 84 Pergola DellaRaffaello, 57 Pavlin Vita, Žerjal Pavia Elisa,70 Pavia Betty, 70 Paternolli Nino, 65 Pašić Nikola, 235,236,238 Pajk Pavlina: 170–190 Pajk Milan,174 Pajk Janko, 171,184,185,187,188 Pajk (roj. Wellner) Marija, Pajer LuigiMonriva, 87 Pagon Anton,43 Ozvald Karl, 200 Oset Željko, 8,192, 194–197, 199, 203, 209 Opeka Mihael, Albin,223 Ogris 45, 207,208,209 Tatjana, Peterlin Neumaier Muznik Anton, Murko Matija, Muratorij AntonioLudovico, 19 Mreule Enrico, 65,66 213 222 192–214 190 22,24 174 187 26, 28, 31, 34, Rocca Biniamin Jaakov LinoEnrico, 69 Rith Biagio, 13,20 Richetti Consola, Richetti Brunetta, Ribarić Ivo, 208 Res Alojzij,183 Reggio Samuele Izak, Reggio AzrielBenVita AbrahamAbram, Rebek Marius, 200,202,205,207,209 Rahten Andrej, Puc Ivan, 226 Puc Dinko, 225 Prunk Janko, 84,106 Prša Urša, Prijatelj Ivan, 222,223,224,226 Priester Alice, 57 Prešeren France, 183 Premerstein Milharčič Terezija, Pogačnik Jože, 143,148 Pogačnik Josip, 91 Podgornik Karel, Podbersič Renato, 50,52,53,58,60,63,69 Pleteršnik Maks, 178 Pitamic Leonid, Pirjevec Marija, Petrarca Francesco, 183 Pesjak Luiza,172 140,142 84 226 143,157 91,226,233,240 70 69,70 54,64 175 55 283 Imensko kazalo 284 Univerza v Novi Gorici Sovič Martin,35 Sodnik Alma,194 Slomšek MartinAnton,37,39,47 Shakespeare William, Seymour Charles, 234 Dušan, Sernec Licia, Senigaglia JožefaSegalla Marija, Schreiber SoferSimon, Schreiber Adolfo Abraham,58,59 Schillingfürst-Hohenlohe Konrad, 229 Schiller Friedrich, 183 Schiegg Ulrich, 32,33 Paolo,Sarpi 19 209 Maks, 198, 200, 202, 205, 207, 208, Samec Salm Sajevic Ivan, 226 Rybář Otokar, 230,241 Rutar Simon, Rostohar Mihajlo, 222 Roosvelt DelanoTheodor, 235 Rojec Marko, 142,143,146,149,150 Rojec Ivo, 146 Rojec Franjo, 140–166 Rojec (roj. Petejan) Marija, Rojec (roj. Hmeljak)Nada, -Reifferscheid Xaver II. Franz, 33 178 108 69 183 136 58 145 146 Terezija Marija, cesarica, Tavano Sergio, 14 Šušteršič Ivan, 95 Šuklje Fran, 171,178,180 Štrekelj Alojzij, Šorli Tomo, 225,241 Šmidt Franc, 133 Širok Štefan, Širca Ivan, 113 Šantel Saša, Šantel Anton, Supilo Frano, 230 Stritar Josip, 183,190 Stojičević Aleksandar, 205 Stojan Mihael, Steger ČehJožica, 174 Stanovnik Janez, 106 Stanovnik Ivan, 93,106,107 Stanovnik Branko, 214 Stanovnik Aleš, Stanič Valentin, Stanič Tomaž, 28 Stanič Matevž, Stanič Andrej, Stanič (roj. Ipavec) Marija, VisarijonovičStalin -Džugašvili Josip, 84 Spinola Filippo, 15 221 183 178 28 46 28 125 76,77,85 26–31,33–49 24 28 285 Imensko kazalo 286 Univerza v Novi Gorici Vošnjak Bogumil,216–242 Vodušek Matej, Vodnik Valentin, Vlačić Matija, Vidovič-Miklavčič Anka, Vidmar Milan,206,207 Vetrih Jožko, 175 Verginella Marta, Velikonja Nataša, Veber Franc, 200 Valer Peter, 37 Urdih Anton,47 Urbančič Josipina –Turnograjska, 172 Tuma Henrik,77,222 Trumbić Ante, 229,230,238,241 Trubar Primož, Trstenjak Davorin, 187 Trinajstič Dinko, 241 Traven Terezija, Tramontana Salvatore, 17 Torkar Igor, 202 Toman Valentin, Tolstoj Lev, 66 Tišler Miha, Testen Koren Petra, Terseglav Franc, 93 Ternovec Matej, 209 235 178 161,162 76 178 35,81 43 173 173,174 170,172,173 84 Župančič Oton,108 Žumer Matija, Žmavc Ivan, 223,224 Žerjav Gregor, 225,229,240 Zwitter Fran, 78 Zupanič Niko, 235 Zlobec Ciril, Mihael,starejši,Zega 112 Mihael,mlajši, Zega Zečević Momčilo, 84 Zakrajšek Fran, 178 Zahony Ritter, 63 Zahony RitterHektor, 47 Vida, 241 Wolf Wilson Woodrow, 237,239 Weber Max, Vošnjak Nada,232 230, 231,232,233,240 Mihael, Vošnjak Vošnjak Henrietta, 195 148 208 217, 219, 220, 223, 224, 219 110–138 287 Imensko kazalo 288 Univerza v Novi Gorici O AVTORJIH 290 Univerza v Novi Gorici - politik in diplomat. 2017 je pri Založništvu Jutro izšla njena nova knjiga Bogumil Vošnjak septembra Konec zgodovino. diplomatsko ter stoletja 20. osebnosti slovenskihzgodovinskih»prezrtih« dela in življenja preučevanje v ja raziskaveSvoje usmer Sledi. oddaji v dokumentarec posnela njem o dr. o Karlu biografijo politično inJenušemVerstovšku izdala gorjem dr. Gre z soavtorstvu v je dr.2016 Bogumila Leta grafijo Vošnjaka. bio- politično s doktorirala 2014 leta je prevajalka, ZIP,in lektorica programu v predavateljica zgodovinarka, Dr. Aleksandra Gačič, neobjavljenih virih,zlasti naonihvavstrijskih initalijanskih arhivih. na delo je raziskav njegovih Značilnost obrt. bančništvo, valništvo, zavaro- zadružništvo, primer na kot zgodovine, slovenske probleme zgodovinoCerkve sredeod najnovejšestoletjado 18. dobe. Temeljne ter zgodovino gospodarsko in socialno predvsem 1848/49 letu nem Dr. Stanko Granda, zgodovinar, proučuje dogajanje v revolucionar prebivalstvažensk ter življenje civilnega včasuprve svetovne vojne. Slovencev,goriških vanje društev,okviru v predvsem javnodelovanje tematike, ki jih raziskuje so gospodarstvo, društveno in politično delo - Avstro-Ogrske.Glavneobdobju v Gradiške in Goriške dežele močju Specializira se za politično, gospodarsko in socialno zgodovino na ob- kjer je tudi asistent na katedri za slovensko in občo novejšo zgodovino. Ljubljani, v Univerze fakultete Filozofske zgodovino za Oddelku na Robert Devetak, mag. zgodovine je zaposlen kot mladi raziskovalec O AVTORJIH - - - svojem starem stricukemiku MaksuSamcu. o drugega Antonu in Peterlinu fiziku očetu svojem o prvega zbornika, dva za pobudo tudi je slovenskihDala zgodovinskihčlankovrevijah.v tem bolj se je navdušila Staniču, zanj. O njem in njegovem delovanju je objavila o več izvedela je več Čim uspelo. tudi to je ji Münchnu v arhivu državnem in časopisih Salzburških po brskanju intenzivnem Po m). (2713 Watzmann bavarski na (1774–1847) Staniča Valentina raziskovanjem. Skušala je ugotoviti, zgodovinskimkdaj točno je bil z prvenstveni vzpon ukvarjati resno začela je se 1998 leta šele a dovino, zgo- za zanima se let otroških od Že fizik. je poklicu in izobrazbi Po domačinom. kot gladko tako teče od ne slovenščina zato severno ji in Garchingu Münchna, v 1976 leta od tujini, v živi leta 15. svojega Od 1945. 3. 18. Ljubljani v rodila je Tatjanase Peterlin Neumaier znanstvenic v akademskem okolju in razvoj okolje zavesti na Slovenskem. slovenskih znanstvenih zgodovino institucij, proučuje kariere slovenskih znanstvenikov, z položaj ukvarja raziskovalno se Gorici, Novi v verze Uni- humanistiko Dr.Fakultetiza zgodovinar, Željkona Oset, docent nim delomnapodročju valorizacije srednjeevropske dediščine. kulturne Vidma.TemeljnoaplikativPaschinija- iz z dopolnjuje raziskovalnodelo Pia Instituta članica dopisna JeTrsta. iz inštituta raziskovalnega skega Sloven - nagrado in Dolenca Ervina nagrado prejela je 2012 Leta veku. Furlanijenovemprostoruin v obmejnem Goriške na identitetam tivnim ZRC SAZU v Novi Gorici. Posveča se zgodovini historiografije ter kolek- postaji Raziskovalni na Deluje Kosa. Milka inštituta Zgodovinskega ka sodelav znanstvena je zgodovinarka, in Dr.italijanistka Neva Makuc, - 291 O avtorjih 292 Univerza v Novi Gorici deluje kotavtorica inčlanicauredniškega odbora. so- kjer II), (SBL leksikona Slovenskegabiografskega pisanja ponovnega projekt v vključena je umetnosti in znanosti Slovenskeakademije centra zgodovino Znanstvenoraziskovalnega kulturno za Inštitutu Na spomina. polje družine, zgodovina žensk, zgodovina življenja, vsakdanjega vina zgodo- zgodovine, ustne izzivi zgodovine, kulturne polje so: zanimanja raziskovalnega njenega središču V Goriškem). na (predvsem stoletju 20. in 19. v pomočnic gospodinjskih sektor zaposlitveni proučuje in dela ga Dr. Petra Testen Koren, zgodovinarka se ukvarja s problematiko hišne- oblikovanjem besedil. in lektoriranjem Trenutnoz ukvarja primarno podjetje,vodise lastno ki stoletja. 20. in 19. književnosti slo. v motivov antičnih Transformacija naslovomz disertacijo doktorsko zagovarjala je 2016 univerze.Leta iste poslena kot mlada raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko za- bila je 2015 in 2010 letoma Med NoviGorici. Univerzev manistiko Dr. Urša Prša je leta 2009 diplomirala iz Slovenistike na Fakulteti za hu- iskuje revolucionarno meddrugosvetovno nasiljenaPrimorskem vojno. sistemih naSlovenskem še posebej raz- v20.stoletju. slednjega V okviru avtoritarnih in totalitarnih o vprašanjem in zgodovini cerkveni dovini, novejšeobdobje na merja zgodovine, posvečapredvsemse judovski zgo- narodnospravoza centru SvojeLjubljani.raziskovanjeŠtudijskem v us- na zaposlen zgodovinar, Gorici, Novi v živi Dr. Renato Podbersič, RECENZIJI 294 Univerza v Novi Gorici Morelli di Schönfeld, ki je bil preko žene Frančiškeprekožene bil Schönfeld,je Morellidi ki Fanny– Morelli,roj. Carlo pustil pečat zgodovinoizrazit goriško za je kateremsvetljenstva, v raz- čas na stoletje, 18. na tudi pozabi ne prispevku svojem V russiga. Ma- Mario Giovannija in Ritha Biagia d‘Ischio, Giacoma Giovannija ne zgodovine. Pri tem posebej opozori na štiri avtorje: Martina Baučerja, sestavljenih več historiografskih del s področja deželne, vojaške in cerkve novega veka. Posebej se osredotoči na 17. stoletje, ko je bilo na Goriškem času v historiografe obravnavagoriške prispevku svojem v Makuc Neva ljenja prispeval poseben kamenček vrazvoju Goriške skozi čas. obravnavanivsak težo,je posebno saj daje svojegaživ- izobraženectekom osebnostno in idejno močno razlikujejo, kar ne zborniku škodi, temveč mu seboj med se te stoletja; 20. konca do 17. od vse stoletij, štirih razponu v Rodoljubi z deleže in Izvirajoči z dežele. Zbornik časovno obravnava osebe žence z goriškega prostora, je razdeljena v tri sklope: Meščani po izobrazbi, izobra- različne obravnava avtorjev devet kateri v Knjiga, skozi zgodovino . naslovom z zbornik prijeten je Nastal koncu. h pripeljal uspešno delo in urednika nalogo nehvaležno prevzel je Oset Željko Dr. ena izmednjenihustanoviteljic. tudi je pa NovaGorica občina Mestna mestu, tem v sedež ima ki verza, uni- goriška tudi pridružila je se jubileja tega Počastitvi obstoja. letnico slovenskonajmlajše je 2017 Leta Nova– mesto praznovalo – Gorica 70. RECENZIJI NOVA GORICA: ZALOŽBA UNIVERZE V NOVI GORICI, 2018 GORIŠKI IZOBRAŽENCI SKOZI ZGODOVINO (UR. ŽELJKO OSET), Goriški izobraženci Goriški - vladi za Slovenijo, ki pa ga kot zaveden Goričan ni sprejel. V Ljubljano se se LjubljanozavedenSlovenijo, V kotsprejel. za ni vladi ga Goričan pa ki Narodni v zdravstvo za poverjenika za imenovan bil je Avstro-Ogrske du Antonu tipičnemuslovenskepredstavnikukot in Breclju goriške sredine. Po razpa- politiku in zdravniku namenil prispevek svoj je Granda Stane karstva Carolino Coen Luzzatto infilozofa Carla Michelstaedterja. tudi jezikoslovca G. I. Ascolija, utemeljiteljico italijanskega ženskega časni- ter Reggio), in Gentilli družin (pripadniki področju verskem na predvsem intelektualcev.judovskihdelovali npr.tih prištevamoso Mednje ki rabine, pomembna judovska skupnost, med katero je delovalo tudi nekaj znameni- zelo gospodarsko predvsem a maloštevilna, sicer živela je Gorico, novali oz.JeruzalemuGorici Jeruzalemu,malem tudi Soči, ime ob včasih so kot Renato Podbersič ml. se je osredotočil na goriške judovske intelektualce. V no svojega premoženja zapustilvdobrodelne namene. v avstrijski monarhiji. Bil je tudi izreden dobrotnik, saj je ob smrti glavni dobila gluhonemnico, leta 1846 pa tudi prvo društvo proti mučenju živali 1840 leta Gorica je Pozaslugi njegovijezika. maternega slovenščinekot spoštovanjado in delovanjem, ljubezni vzbujanjemtj. humanističnim in vzgojiteljskim preroditeljskim, svojim s zapisal posebej še Goriške vino zgodo- v je se področju alpinističnem na dosežkov izjemnih Poleg itd. delavca kulturnega vzgojitelja, prevajalca, pisatelja, pesnika, alpinista, pa izredno dejavno osebnost – Valentina Staniča, katoliškega duhovnika, Tanjeperesa izpod nastal je Peterlinčlanek Drugi Neumaier, obravnava Gothardom Christalnickom(Koroška). Michaelom in VajkardomValvasorjem(Kranjska) Janezom dobe, rejše sta- zgodovinarjema vodilnima dvema z Valvasor,baroniceše povezan - - 295 Recenziji 296 Univerza v Novi Gorici ščini. Goriškojezapustilapo poroki leta1876. Postala je protagonistka čitalniških nastopov in začela ustvarjati v sloven- slovenstvu. pripadnost za čut Pavlinin na vplivalo je to vse in življenja političnega in kulturnega slovenskega središče bilo je njem Pri (1867). čitalnice solkanske ustanovitelju Solkana, županu dolgoletnem Doljaku, bezen in predanost slovenskemu jeziku odločilno bivanje pri stricu Matiji v 60. in 70. letih 19. stoletja. Zapiše, da je bilo za njeno vseživljenjsko lju- leta slovenske pesnice in pisateljice Pavline Pajk, roj. Doljak, na Goriškem mladostna in otroška predstavlja članku v Testen,ki Petre članek Sledi nje stazaznamovali prva svetovna vojna inživljenjevtujini. - ustvarja pokrajine. Njegovosevernoprimorske literarno dob in življenje zentativnih pesmi ugotavlja, da so Rojčeve pesmi polne rodoljubja in po- repre desetih izbranih podlagi Na pesmi. 500 preko obsega zapuščina njegova saj pisec, plodovit izjemno bil Franjaje RojcRojca.domoljuba in pesnika delo in življenje na osredotočila prispevku v je se Prša Urša zbora. deželnega kanalski županterposlanecgoriškega mdr.institucij, bil deželnih predstavnikje različnih bil ter društvih več v razvoju Kanala ter okolice na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bil je dejaven na pečat pustil je je in področjih Zega različnih na Zege.človek dejaven izjemno Mihe bil politika in učitelja kanalskega delu posvetil in je življenju se Ta Devetaka. Roberta prispevek sledi Grande Članku četnikov ter najvidnejših članov znamenite goriške sredine. za- od enega in Goriškem na stranke ljudske slovenskestebrov od enega za veljal je življenja časa Za pisec. plodovit je Bil 1920. leta šele preselil je - zaledja, kijeostalovJugoslaviji. od odrezala popolnoma – gradom z Gorico mesto – Goriške središče upravno je svetovniNovameja vojni.drugi po sploh prepihu, na litično po- tudi čas veš bil je ravnino.Prostor(furlansko) v prehod področje,za prehodno geografsko za tudi narodi, jeziki, gre različni preteklosti stikali v že se so kjer področje, za Gre pomembno. strateško izjemno – danes še je in – preteklosti v bilo je prostora,ki tj. Goriškega, z izobražence na pisati zgodovinskih sintez za širši prostor. Pričujoči se zbornik osredotoča moč ni njem, v posameznike in zgodovino lokalno obravnavajo ki del, Takotemeljih. zgodovinopisju.pri zidatikvalitetnihBrez v začne tudi je močje in manjšo skupino ljudi. Toda zavedati se je treba, da se vsaka hiša zgodovinopisjelokalno vredno,manj zeloob- omejeno za le pomembno je da veljalo, je časa Dolgo zgodovine. lokalne obravnava zagotovo to je mestu prvem Na zbornika. vrednosti dodanih nekaj velja Izpostaviti gnanstvu vZDA pajebilvelik ljubiteljGorice. iz- v smrti do unitarizmu, in ideji jugoslovanski predan bil je življenje Celo prepričanje. politično podobno imeli so ki intelektualci, goriškimi številnimi s odnose prijateljske tesne Vošnjakstkal Goričanu. Gorici v je pravniku, politiku in diplomatu, rojenemu v Celju, a že od rane mladosti Zbornik zaključuje prispevek Aleksandre Gačič o dr. Bogumilu Vošnjaku, tudi glede stereotipa o nujnosti sledenja modnim družbenim konvencijam. pa sposobnostih, njihovih o predvsem ženskah, o predsodke razblinjale in ledino orale so ki žensk, skupino v sodi Oseta mnenju po Perparjeva delovalaKemijskemTehniškena inštitutu univerze.ljubljanske fakultete univerzitetno in profesorico Marijo Perpar, kemičarko rojeno v Tolminu leta predstavlja1904, ki je v zrelih letih članku svojem v Oset Željko 297 Recenziji 298 Univerza v Novi Gorici Ljubljana, 5.april2018dr. Jure Volčjak njuje dosedanjevedenje oobravnavanih posameznikih. dopol- tudi pa obenem nejasnost, marsikatero odstira zbornik Pričujoči ljudi, neupravičeno potisnjeninadružbenirob inobsojeninapozabo. skupini zaznamovani socialno časa dolgo Judih, o prispevek tudi demo naj- zborniku v pa Nenazadnje meje. strani italijanski na bralcem tudi približalo slovenskimzbornik tudi bo kot kar izobražencem,italijanskim temveč zajame kar štiri stoletja dolgo obdobje. Avtorji so se posvetili tako žencev v širšem časovnem loku, saj se ne osredotoči samo na eno stoletje, izobra tj. zgodovineelit, vidika družbenih z tudi pomemben je Zbornik ipd.). Nanjonisopozabili nitivizgnanstvu. (rojstvo,motiv delovanje, drugačen smrt ali študij, tak vezal je jih Nanjo Goriške. do ljubezen velika skupna je osebnostim obravnavanim Vsem - sklopu v so Uvodoma sklopih. vsebinskih treh v zasnovali so prispevke Svoje stoletja. 20. konca do vse pa 17. od predstavitiintelektualce logo goriške na- zadalo tako je si zgodovinark, in zgodovinarjevslovenskih ljavljenih avtorjev, uve in avtoric Devet osebnostih. zgodovinskih obravnavanih v tudi odraža nedvomno se kar identitet, narodnih dveh posledično ter svetov,jezikovnih dveh stičišče tudi ampak ravnino, furlansko v dolina preide Vipavska kjer geografskega, le ne stičišča; številna predstavlja doline, Vipavske rob zahodni v stisnjeno je ki Gorice, Nove Področje pečat vslovenski zgodovini. pustili so ki izobražencem, goriškim posvečene so raziskav,ki tudi pak am- Gorici, Novi središču intelektualnemu in upravnemu nespornemu znanstvenihpraznino polni raziskav, posvečeneso ki njenemuin liseoz. Goriški sive le briše ne tako prispevki s svojimi monografija Pričujoča trge, pasodrugeneupravičeno potisnjeneobrob in pozabljene. ulice, tudi monografije, simpozije, znanstvene posvečamo jim ospredje, v stopajo funkcij, družbenih izpostavljenih svojih zaradi osebnosti, tere znanstvenegadarskega, in najpogosteje političnega. In medtem ko neka- gospo- kotov, socialnega, zornih verskega, najrazličnejših bodisi iz dobij ob- zgodovinskih značilnosti spoznavamo zgodbo življenjsko njegovo in oči njegove Skozi sooblikovati. pomagal osebnost, zgodovinska navana obrav- torej zgodbe, protagonist je jih dogodkov, trenutkov, ki vinskih zgodo- diapazon širok v vpogled neposreden dajejo bralcem zasnovo jo svovelikirazcvet.S - doživljajo raziskavedesetletjih zadnjih Biografske v GORIŠKI IZOBRAŽENCI SKOZI ZGODOVINO, UREDIL: DR. ŽELJKO OSET Meščani po izobrazbipo Meščani predstavljenizgodovinopisja goriškega začetki - 299 Recenziji 300 Univerza v Novi Gorici v Ljubljani, 4.aprila2018 zumevanju izjemnozanimive zgodovine Goriške. ra k tudi ampak slovenskihosebnostih, prezrtih o študijam biografskim k le ne doprinos, znanstveni pomemben hkrati in kvaliteten predstavlja Monografija zavest lahkorušitadružbenekalupe. samo- in volja da dokazali, in odraščali, njej v so ali rojeni, bili bodisi so Marije Perpar –, ki so s svojim delovanjem presegli meje Goriške, v kateri mata Bogumila Vošnjaka, ter umetnic literatinje Pavline Pajk in kemičarke učitelja in politika Miha Zege, literata Franja Rojca in pravnika in diplo- Breclja,zdravnika Antona – različni bolj biti mogli bi ne seboj med si ki intelektualk, in intelektualcev šestih zgodbe prinašata ki dežele, z virajoči sklopa zaokrožujeta monografije polovico Drugo dela. humanitarna za slavosvojokoristil in anonimnosti, iz stopil dosegi alpinističnimi svojimi s je ki Staniču, Valentinu alpinistu vrhunskem o razvojufilozofije,k zaokrožuje zgodba doprinesli pa Sklop so itd. šolstva jo tudi velikokrat prezrtim judovskih intelektualcem in intelektualkam, ki magale Goriško postaviti v fokus znanstvenih raziskav. Avtorji se posveti npr.sta kot osebnosti, oz. Giovannipo- in so Baučer ki D‘Ischia,Martin Goriški izobraženci skozi zgodovino,skozi izobraženci Goriški ki jo je uredil Željko Oset, Željko uredil je jo ki dr. Gregor Jenuš Rodoljubi z dežele z Rodoljubi Iz- in - -