Goriški Izobraženci Skozi Zgodovino
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Željko Oset (ur.) Goriški izobraženci skozi zgodovino Založba Univerze v Novi Gorici Nova Gorica, 2018 Naslov dela: Goriški izobraženci skozi zgodovino Avtorji: Željko Oset in drugi Recenzenta: dr. Gregor Jenuš, dr. Jure Volčjak Lektorici: Manca Mušič, Marcela Petrevčič Avtor imenskega kazala: Nik Obid Oblikovanje: Katarina Blažič in Larisa Nagode Založnik: Založba Univerze v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica Tisk: A-media d. o. o. Naklada: 150 Leto izida: 2018 ISBN 978-961-7025-05-7 Brezplačna publikacija. Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929(497.473) OSET, Željko Goriški izobraženci skozi zgodovino / [Željko Oset in drugi]. - V Novi Gorici : Založba Univerze, 2018 ISBN 978-961-7025-05-7 1. Gl. stv. nasl. 294383616 Copyright © 2018 Založba Univerze v Novi Gorici. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje in fotokopiranje dela v celoti ali po delih brez predhodnega dovoljenja Založbe Univerze v Novi Gorici je prepovedano. PREGLED VSEBINE UVODNE MISLI ...........................................................................6 MEŠČANI PO IZOBRAZBI Neva Makuc NOVOVEŠKI GORIŠKI ZGODOVINOPISCI ............................... 12 Tatjana Peterlin Neumaier Valentin Stanič (1774-1847), Preroditelj, vzgojitelj in dobrotnik. ... 26 Renato Podbersič JUDOVSKI INTELEKTUALCI V GORICI .................................... 50 RODOLJUBI Z DEŽELE Stanko Granda ANTON BRECELJ, PRIMER GORIŠKEGA KATOLIŠKEGA IZOBRAŽENCA .................................................74 Robert Devetak DELO IN ŽIVLJENJE UČITELJA IN POLITIKA MIHE ZEGE ....... 110 Urša Prša RODOLJUBJE IN PODOBE SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE V IZBRANIH PESMIH FRANJA ROJCA.................140 IZVIRAJOČI Z DEŽELE Petra Testen Koren PAVLINA PAJK (1854–1901), ROJENA DOLJAK. OTROŠKA IN MLADOSTNA LETA NA GORIŠKEM .................. 170 Željko Oset MARIJA PERPAR, KEMIČARKA IN UNIVERZITETNA PROFESORICA ....................................................................... 192 Aleksandra Gačič DR. BOGUMIL VOŠNJAK IN NJEGOVA NIKOLI POZABLJENA GORICA ............................................... 216 VIRI IN LITERATURA...........................................................243 LITERATURA ...........................................................................244 VIRI ........................................................................................ 266 IMENSKO KAZALO .............................................................273 O AVTORJIH ...................................................................... 289 RECENZIJI ......................................................................... 293 UVODNE MISLI Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici prireja redna strokovna posvetovanja o pomembnih zgodovinskih obletnicah in objavlja vsebin- sko in metodološko domišljene tekste. V zadnjih treh letih smo z orga- niziranjem javnih posvetovanj in izdajo publikacij posvetili pozornost aktualnim družbenim in strokovnim vprašanjem. Tako smo razpravljali o regionalnih vidikih tranzicije v Sloveniji in na Hrvaškem, kulturniški opoziciji v Sloveniji in na Hrvaškem po drugi svetovni vojni, položaju disidentov po drugi svetovni vojni in izobražencev na Goriškem v dolgem zgodovinskem loku. Gre za spodbujanje razprave o temah, ki so sodobne, imajo strokovno težo, vključujejo lokalno zgodovino domače regije, hkra- ti pa je prisotna primerjalna dimenzija v družbeno-geografskem smislu in strokovnem oziru. Zunanji opazovalec lahko ugotovi, da smo najprej predstavili širše okolje, nato pa smo s podrobnimi strokovnimi razprava- mi razdelali za slovensko zgodovinopisje pomembne teme, del rdeče niti pa je vseskozi tudi naša alma mater, Univerza v Novi Gorici. Zadnji dve varianti predloga zakona o visokem šolstvu sta predvidevali okrepitev vloge lokalne skupnosti v visokošolskem sistemu; regije naj bi med drugim lahko ustanavljale in finančno podpirale visokošolske zavo- de. S tem bi se terciarna izobraževalna stopnja bolj približala lokalnim interesom gospodarstva in potrebam prebivalstva, hkrati pa bi nadgradili obstoječi sistem; Občina Ajdovščina in Mestna občina Nova Gorica sta soustanoviteljici Univerze v Novi Gorici. Univerze delujejo v (socialnem) okolju in ga sooblikujejo. Gre za integralni del kulturne infrastrukture moderne družbe, ki spodbuja okrepljeno vlogo znanja in njegovo upora- bo v življenju. Univerza v Novi Gorici v Novi Univerza 6 Vprašanje miljeja, kritične mase in tradicije, lastnosti, ki so dobile brez- časno veljavo na začetku dobe moderne znanosti, so v današnji informa- cijski dobi predmet javne razprave. Mobilnosti in komunikacijske mož- nosti današnjega časa, ki so omogočile pridobitev dobrih sogovornikov in sodelavcev tudi iz vasi na drugem koncu planeta, so sicer zbližale izo- bražence, pospešile izmenjavo stališč in pridobitev povratnih informacij, vendar pa okolje, v katerem delujejo izobraženci, ohranja znaten vpliv na izobraženčevo perspektivo, vključno z domišljijo. Kot socialna bitja se izobraženci odzivamo na impulze iz lokalnega oko- lja, ki ga tudi sooblikujemo in živimo. V sklopu priprav na praznovanje 70. obletnice ustanovitve mesta Nova Gorica smo se odločili, da se prid- ružimo tej razpravi s pričujočim zbornikom Goriški izobraženci skozi zgodovino. Odločitev je naravna, saj združujemo izobražence, ki s svojim znanjem sooblikujejo poglede mladih in radovednih, z izpostavljanjem vprašanj pa prispevajo h krepitvi poglobljenih problemsko zamišljenih razmislekov. S tem nadgrajujejo in nadaljujejo opravljeno delo generacij izobražencev. Pred vami je zbornik, ki izhaja kot skromna počastitev praznovanja pra- znika mesta, soustanoviteljice Univerze v Novi Gorici. Še pred ustanovi- tvijo univerze je bilo to območje, zahodni rob Vipavske doline, na stičišču dveh svetov v jezikovnem, narodnem kot tudi geografskem oziru, kjer do- lina preide v (furlansko) ravnino, središče. Ob majhni vzpetini, na kateri je bil v 11. stoletju zgrajen grad, je nastalo mesto, nesporno upravno, go- spodarsko in kulturno središče tega prostora. Prelomno zgodovinsko do- gajanje v prvi polovici 20. stoletja je sicer bistveno vplivalo na zmožnost koncentričnosti urbanega središča, v katerem so prebivali tudi Atenini Uvodne misli Uvodne 7 glasniki. Prišlo je do bistvenih sprememb, ki so nenazadnje tudi botrovale k nastanku novega mesta na robu Vipavske doline; mesta Nova Gorica. Izobraženci, ki so svoj aparat pridobili v formalnem izobraževanju, so nastopali v prvi vrsti kot posamezniki, ki sledjo znanstvenim in idejnim idealom, v drugi vrsti pa tudi kot predstavniki svoje skupnosti, skratka kot voditelji. Bili so mobilni, kljub temu pa so bili s svojim matičnim okoljem povezani za vse življenje. Zbornik smo razdelili v štiri sklope: Meščani po izobrazbi, Mnenjski vo- ditelji, Rodoljubi z deleže in Izvirajoči z dežele. Časovno razprave obrav- navajo strokovno in idejno raznolike osebnosti od 17. stoletja do konca 20. stoletja. S širokim izborom osebnosti želimo spodbuditi razpravo o vlogi izobražencev na Goriškem. Željko Oset Univerza v Novi Gorici v Novi Univerza 8 MEŠČANI PO IZOBRAZBI Neva Makuc NOVOVEŠKI GORIŠKI ZGODOVINOPISCI IZVLEČEK: Prispevek obravnava goriške historiografe novoveškega obdobja. V 17. stoletju je bilo na Goriškem sestavljenih več historiografskih del, na primer z deželnega, vojaške- ga, cerkvenega področja. Med avtorji velja še posebej izpostaviti Martina Bavčerja, Giovannija Giacoma d'Ischia, Biagia Ritha in Giovannija Maria Marussiga. Posebno pomembno je bilo 18. stoletje, ko se je ob eruditskem zgodovinopisju uveljavilo raz- svetljensko. Pri tem je potrebno izpostaviti pomembno delo razsvetljenskega zgodovi- nopisja, in sicer goriško zgodovino plemiča in državnega funkcionarja Carla Morellija, ki je pokazal globok občutek za deželno pripadnost. KLJUČNE BESEDE: goriška grofija, zgodovinopisje, zgodovinopisci, 17. stoletje, 18. stoletje. ABSTRACT: The article presents the early modern historiographers originating from the County of Gorizia. In the 17th century, some historiographic oeuvres were written, more precise- ly, works focused on provincial, military, church history, etc. Among the authors, Mar- tina Bavčer (Bauzer), Giovanni Giacomo d‘Ischia, Biagio Rith, Giovanni Maria Marussig have to be exposed. Of particular importance was the 18th century when beside the historiography of great erudition the historiography of Enlightenment developed, too. In this context, it is necessary to highlight the importance of the historiography of En- lightenment, i.e. the provincial history written by a nobleman and state official, Carlo Morelli, who through his work expresses deep sense of belonging to his province. KEY WORDS: County of Gorizia, historiography, historiographers, 17th century, 18th century. Neva Makuc Neva 13 Neva Makuc1 NOVOVEŠKI GORIŠKI ZGODOVINOPISCI UVOD Na Goriškem se že stoletja prepletajo elementi mediteranskega in ce- linskega sveta: stoletja so tudi prisotni številni kulturni vplivi, govorijo se različni jeziki in politične meje krojijo in neredko tudi dramatično posegajo v življenje prebivalstva. Zgodovinar Sergio Tavano pogos- to izpostavlja edinstvenost goriške stvarnosti v evropskem okviru: »Goriška je bila zemlja povezave in združevanja ter model in zelo mo- čan kotel za združevanje na etnično in kulturno visokih temeljih vseh ljudstev, ki so naravno slonela na pluralističnih temeljih.« Goriški koz- mopolitizem je organski, substančen in starodaven. Evropski značaj Gorice izhaja iz goriške