Vodnik Po Arhivskem Gradivu Svetovne Vojne
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Vodnik po arhivskem gradivu svetovne vojne Vodnik po arhivskem gradivu svetovne vojne Ljubljana 2017 Vodnik po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne Knjigo je pripravil koordinacijski odbor: Bojan Himmelreich, Aleš Jambrek, Teja Krašovec, Jure Maček, Blaž Otrin, Luka Tul, Lilijana Urlep, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Jure Volčjak, Barbara Žabota Uredil: Jure Volčjak Avtorji popisov: Bojana Aristovnik, Dušan Bahun, Žarko Bizjak, Neja Blaj Hribar, Zdenka Bonin, Janez Bregar, Metka Bukošek, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Nina Gostenčnik, Nina Goznik, Marija Grabnar, Hana Habjan, Bojan Himmelreich, Mira Hodnik, Mojca Horvat, Iztok Hotko, Aleš Jambrek, Sonja Jazbec, Daniela Juričić Čargo, Alenka Kačičnik Gabrič, Jana Kastelic, Andreja Klasinc Škofljanec, Mirjana Kontestabile Rovis, Marija Kos, Marjana Kos, Jože Kranjec, Teja Krašovec, Sabina Lešnik, Jure Maček, Nataša Majerič Kekec, Aleksandra Mrdavšič, Dunja Mušič, Matej Muženič, Andrej Nared, Metka Nusdorfer Vuksanović, Brane Oblak, Blaž Otrin, Anja Paulič, Vojko Pavlin, Aleksandra Pavšič Milost, Marjan Penca, Barbara Pešak Mikec, Vanja Pfajfar, Janez Pirc, Olga Pivk, Branko Radulovič, Deborah Rogoznica, Jurij Rosa, Zdenka Semlič Rajh, Vesna Sirk, Gorazd Stariha,Jože Suhadolnik, Vladimir Sunčič, Judita Šega, Aida Škoro Babić, Gašper Šmid, Gordana Šoevegeš Lipovšek, Alojzij Teršan, Polona Trobec-Mlakar, Luka Tul, Mojca Tušar,Lilijana Urlep, Ivanka Uršič, Simona Velunšek, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Dejan Zadravec, Uroš Zagradnik,Boštjan Zajšek, Hedvika Zdovc, Barbara Žabota, Aleksander Žižek, Natalija Žižić Za vsebino odgovarjajo avtorji. Prevod povzetka: Alenka Hren Oblikovanje in priprava za tisk: GALdesign Izdali in založili: • Arhiv Republike Slovenije, zanj Bojan Cvelfar • Pokrajinski arhiv Koper, zanj Nada Čibej • Pokrajinski arhiv Maribor, zanj Ivan Fras • Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zanj Drago Trpin • Zgodovinski arhiv Celje, zanj Borut Batagelj • Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj Mitja Sadek • Zgodovinski arhiv na Ptuju, zanj Katja Zupanič • Nadškofijski arhiv Ljubljana, zanj France M. Dolinar • Nadškofijski arhiv Maribor, zanj Bernard Geršak • Škofijski arhiv Koper, zanj Luka Tul Tisk: Tiskarna Januš Naklada: 300 izvodov Ljubljana, 2017 © 2017, Arhiv Republike Slovenije Vse pravice pridržane. Zgodovinski arhiv na Ptuju R 207 C 19 R 193 C 17 R 0 C 0 G 198 M 18 G 42 M 97 G 0 M 0 B 182 Y 27 B 45 Y 92 B 0 Y 0 K 0 K 7 K 100 Nadškofija Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.253(497.4):94(497.4)“1914/1918“ 94(497.4)“1914/1918“(093) VODNIK po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne / [avtorji popisov Bojan Aristovnik ... [et al.] ; uredil Jure Volčjak ; prevod povzetka Alenka Hren]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije : Zgodovinski arhiv : Nadškofijski arhiv ; Koper : Pokrajinski arhiv : Škofijski arhiv ; Maribor : Pokrajinski arhiv : Nadškofijski arhiv ; v Novi Gorici : Pokrajinski arhiv ; Celje : Zgodovinski arhiv ; na Ptuju : Zgodovinski arhiv, 2017 ISBN 978-961-6638-34-0 (Arhiv Republike Slovenije) 1. Aristovnik, Bojana 2. Volčjak, Jure 292350464 4 Kazalo Vodniku na pot . 6 Uvod . 8 Avtorji popisov . 14 Vodnik po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne . 17 1. Arhiv Republike Slovenije (ARS) . 18 2. Pokrajinski arhiv Koper (PAK) . 126 3. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) . 175 4. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (PANG) . 212 5. Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) . 271 6. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) . 320 7. Zgodovinski arhiv na Ptuju (ZAP) . 506 8. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) . 526 9. Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) . 558 10. Škofijski arhiv Koper (ŠAK) . 587 Summary . 590 Uporabljene okrajšave . 592 Bibliografija . 593 Imensko in krajevno kazalo . 599 5 Vodniku po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne na pot Arhivi so zakladnica narodove zgodovine, njegove preteklosti. So narodov spo- min in vsakokraten opomin. So črke, tipkopisi, listine, plakati in fotografije, ki so pretekle dogodke, procese, pojave, posameznike, skupine, družbo in skupnosti zapisali v večnost ter shranili, da sodobniki in potomci vedno znova sestavljajo podobe preteklosti. Gradivo, ki ga hranijo arhivi, je surov in neprečiščen prama- terial za nizanje zgodovinskih zgodb po kronološkem ali kakršnemkoli drugem redu, predvsem pa je nenadomestljiva dediščina neke skupnosti in njenih pri- padnikov. George Orwell je v znamenitem romanu 1984 arhivom pripoznal posebno moč, ker »kdor nadzira preteklost, nadzira prihodnost; kdor nadzira sedanjost, nadzira preteklost.« Predvsem pa je trdil, da »pretekli dogodki, /…/ objektivno ne obsta- jajo, temveč preživijo v pisanih dokumentih in človeškem spominu. Zato je pretek- lost to, o čemer se sporazumeta dokaz/gradivo in spomin.«1 Torej je arhivsko gra- divo metafora za zgodovino v nastajanju. Preprečuje pozabljenje in omogoča natančno dokumentiranje dogodkov ter zato postane dobrodošel korektiv za napačne, celo lažne spomine. Arhivi so laboratorij zgodovinskega raziskovanja in soočanja nasprotujočih se procesov: spominjanje in pozabljenje, trpljenje in upanje, moč in odgovornost, meje in svoboda, zatiranje in pravica, konformi- zem in različnost, molk in govor. Vsi ti procesi, vprašanja in iskani odgovori so resda hranjeni, včasih celo skriti, založeni, zaprašeni, v arhivskih sobanah, skladiščih, škatlah, kolutih in fasciklih ter iskalcem ne vedno najlažje dosegljivi. Njih dostopnost med drugim terja iskalčevo znanje, spoznanje in arhivska orodja ter pomagala, ki odpirajo vrata in pokrove gradivskih zakladov. Arhivi v Sloveniji so se ob 100. obletnici začet- ka 1. svetovne vojne odločili, da raziskovalcem »let strahot« priskočijo na po- moč in sestavijo nabor, izbor, popis gradiva o 1. svetovni vojni, ki se je nabralo v slovenskih arhivskih ustanovah. Nastal je impresiven nabor arhivskih fondov in njihovih dragocenih vsebin, ki se nanašajo na obdobje 1. svetovne vojne. To ne nazadnje vodi do spoznanja, ki ne bi smelo biti presenečenje, pa vendarle je, 1 George Orwell: 1984. Ljubljana: Mladinska knjiga 1983, str. 182. 6 da so tudi slovenski arhivi zakladi pisnih dokumentov o času, ki je pred 100 leti lomil slovensko in svetovno zgodovino. Odslej se bodo poti slovenskih razisko- valcev 1. svetovne vojne lažje in hitreje stekale v slovenske arhive, od državnega do pokrajinskih in cerkvenih. Dunajski državni arhiv z Vojnim arhivom ne bo več tako edinstven ter nujen, čeravno pa še vedno zelo potreben cilj iskalcev odgovorov na vprašanje, kako je 1. svetovna vojna v svoje strahotne niti vpletla tudi slovenski prostor in njegove prebivalce. Izjemno nazoren in poveden izbor gradiva upravne, sodne, vojaške, cerkvene in osebne narave o 1. svetovni voj- ni predstavlja most med lokalnim in globalnim. Eden brez drugega ne moreta pripovedovati zgodbe o vojni in ljudeh v vojni, ker brez razumevanja obeh os- taja podoba vojne pomanjkljiva in pohabljena. Vodnik predstavlja prvovrsten, izviren in trajen spomenik spominu na 1. svetovno vojno. Republika Slovenija je lahko nanj izjemno ponosna. Ne nazadnje potrjuje tudi pravilnost odločitve Vlade Republike Slovenije, ki je septembra 2012 ustanovila Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne z nalogo sooblikovanja zavesti, da je 1. svetovna vojna eden od pomembnih prelomnih procesov slovenske zgo- dovine 20. stoletja. In če je bilo v začetku zapisano, da je moč arhivov in v njih hranjenega gradiva posebna, lahko tudi ugotovimo, da je moč stoletnega slo- venskega spominjanja na 1. svetovno vojno združevalna. V različnih projektih, razstavah in prireditvah so se združile v učinkovitem sodelovanju številne slo- venske arhivske, muzejske, raziskovalne, knjižnične in druge kulturne ustanove. Vodnik po arhivskem gradivu o 1. svetovni vojni, ki ga hranijo slovenski arhivi, je rezultat takšnega sodelovanja. Je odraz odlične organizacije, koordinacije in naklonjenosti slovenskih arhivov do zaznamovanja 100. obletnic 1. svetovne vojne v Republiki Sloveniji. V imenu Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne iz- rekam iskrene čestitke slovenskim arhivom za dosežen rezultat ter voščim vod- niku srečno in uspešno pot med njegove uporabnike! Andreja Katič ministrica za obrambo 7 Uvod Vojaki v strelskih jarkih nekje na Krasu, s. d. (SI_PANG/0583, Zbirka fotografij, serija 157/Johann Freund, št. 028) 28. julija 1914 štejemo za dan, ko se je pričela 1. svetovna vojna in je trajala dol- ga štiri leta, vse do 11. novembra 1918. Šlo je za prvo pravo svetovno oziroma globalno vojno, saj so v njej sodelovali vsi dotedanji večji svetovni imperiji in njihovi zavezniki. Uničujoče posledice te strašne morije so močno občutili tudi naši predniki, tako fantje in možje, ki so se borili za cesarja na različnih frontah širom Evrope, kot tudi žene in otroci, ki so v najboljšem primeru ostali doma in sami skrbeli za dom in gospodarstvo, trpeli pomanjkanje in obenem po svojih močeh prispevali za ublažitev vedno slabših razmer v državi. Veliko ljudi je mo- ralo zapustiti svoja bivališča in oditi na pot begunstva, mnogi pa so žal za vedno veliko prezgodaj tragično končali svoja življenja. Danes skorajda ni družine v Sloveniji, ki se ne spominja 1. svetovne vojne; že zaradi tega, ker je eden od njihovih prednikov padel kot žrtev ali pa se je boril na eni izmed uničujočih front. Slovencem se je zagotovo najbolj vtisnila v spo- min »domača« soška fronta, ki je potekala v dolžini okoli 90 km od Rombona do Tržaškega zaliva med avstro-ogrsko in italijansko vojsko. Pričela se je z vstopom Kraljevine Italije v vojno 23. maja 1915 in je trajala vse do 27. oktobra 1917.