Nam kakor mati domovina bodi, ... Sloveniji za 20 let S podobo njeno v srcu svet obhodi. (J. Stritar) Trobla 6/2011 2 Æupanova stran 3 Trobla 6/2011

veliœine in se Frana Levstika Pogovor s ponosom spominjamo. Tudi Kazalo: Trobla tako, da smo po njemu imeno- glasilo vali osrednjo kulturno dvora- Pogovor z æupanom 3 z županom Obœine Velike Laøœe no in trg v Velikih Laøœah, kot Razpis ustanove Æupanov sklad 4 Priœa smo bili lepi in eni najtoplejøih je- tudi enoto javne knjiænice pri OBŒINSKE STRANI ISSN 1408-5852 seni v zadnjih letih. Kako ste preæivljali nas. Ponosen sem, da smo na Iz 7. redne seje Obœinskega sveta 5 Letnik 17, øtevilka 6, 26. oktober 2011 lepe jesenske dni? spominski znak Obœine Veli- Letoønja jesen je bila resniœno zelo ke Laøœe, ki ga podeljujemo Javni nateœaj za oddajo poslovnega prostora 5 Izhaja sedemkrat letno, lepa. Øe se spominjam lanskih jesen- ob raznih priloænostih, vti- Loœeno zbiranje odpadkov 5 gospodinjstva v obœini prejmejo glasilo brezplaœno. skih poplav, ko je narava pokazala svo- snili njegov znameniti verz: Ustanovljeni novi krajevni odbori 6 Naklada: 1.520 izvodov jo moœ. Kljub temu, da smo v obœini »Trd bodi, neizprosen, moæ sanirali nekatere posledice poplav, sem jeklen, kadar braniti je œasti Veœer glasbe, plesa in smeha 9 Izdajatelj: Obœina Velike Laøœe se kar malo bal, kaj bo letos. Pa je bilo in pravde narodu in jeziku VRTEC IN ØOLA Odgovorna urednica: Lidija Œop œisto drugaœe. Sam sem bil med tednom svojemu!« Zame je to eden Jesenski utrinki skupine Œebelice 10 Uredniøki odbor: veœinoma v sluæbi, ob sobotah pa sem najlepøih stavkov, ki govori o Obisk œebelarja 11 Ivanka Peterlin, Veronika Vasiœ, œez dan malo urejal okolico hiøe. To ljubezni do slovenskega naro- delo me zelo sproøœa in ga opravljam potres ter druge veœje naravne katastro- da in jezika. Uspeøen nastop tekaœev osnovne øole 12 Manfred Deterding, Urøa Zalar s posebnim veseljem. Ob nekaterih fe. Æe letos smo imeli v planu zgradi- Æe v septembru so se v New Yorku Lektoriranje: Ema Sevøek Fantovska ekipa uspeøna v ekipni atletiki 13 veœerih pa sem se udeleæil tudi zbo- ti objekt civilne zaøœite, v katerem bi zaœeli protesti proti nasilju f inanœnega KULTURA Prelom: Moj Repro, d.o.o., rov krajanov, ki sem jih moral sklicati. imeli shranjeno opremo. Pa se nam kapitalizma, sredi oktobra pa so pote- Lahko reœem, da sem imel kar pestro Spomini Bogomirja Samse na Levstikov tabor 14 Krvava Peœ je, kot je to æe obiœajno v naøi dræavi, kali tudi v veœ kot 1300 mestih po sve- jesen. zataknilo pri pridobitvi gradbenega do- tu, med njimi tudi v Ljubljani, Maribo- Fran Levstik – naøa vest 16 Tisk: KVM Graf ika d.o.o. Zapadel pa je tudi æe prvi sneg, ki je voljenja. Upam, da ga bomo postavili ru in Kopru. Kako komentirate njihove Misli Frana Levstika 16 Naslov uredniøtva: sicer æe po enem dnevu povsem sko- naslednje leto, saj ta objekt potrebu- oœitke, da kapitalizem f inanœno uniœuje Kako Levstika prikazujemo danes 18 Trobla, Levstikov trg 1, pnel. Je obœina dobro pripravljena na jemo tudi za parkiranje komandnega njihove dræave in celoten svet? vozila, ki nam ga je podarila dræava, Vabilo na prireditev ob Dnevu reformacije 19 1315 Velike Laøœe. prihajajoœo zimo kar zadeva zimsko To je v danaønjem œasu gotovo zelo sluæbo? toœneje Uprava Republike Slovenije za Obmoœna likovna razstava na Turjaku 20 Tel.: 01/781 03 70 aktualna tematika. Potrebovala bi pre- Menim, da je. Z naøim vzdræevalcem zaøœito in reøevanje. Dobili smo tudi cej œasa, œe bi æelel na vaøe vpraøanje E-poøta: [email protected] Razstava Razodevanje Rafaela Samca 22 cest, ki opravlja tudi zimsko sluæbo, dva øotora za namestitev ljudi. Vseka- podati poglobljen odgovor. Vsekakor Razstava ikon grof ice Jute Auersperg 23 Prispevke za Troblo lahko oddate tudi bomo podaljøali pogodbo za øe eno kor pa kljuœno vlogo pri zagotavljanju sem mnenja, da se bo kruti, globalni protipoæarne zaøœite opravljajo Gasil- Œetrtkov veœer v knjiænici 23 v nabiralnik, ki se nahaja leto. Glede na dolgoletne izkuønje mi- kapitalizem, ki trenutno vlada svetu, v hodniku pritliœja obœinske stavbe. slim, oziroma upam, da sneæne pada- ska zveza Velike Laøœe in prostovolj- moral prej kot slej spremeniti. Breme Knjiæne novosti v knjiænici Frana Levstika 24 vine ne bodo presenetile naøe zimske na gasilska druøtva. Obœina zagotavlja gospodarske krize ni enakomerno in Naslednja Trobla izide zaradi predœasnih NAØA DEDIØŒINA Naslednja Trobla izide zaradi predœasnih sluæbe. sredstva za delovanje gasilske zveze, za praviœno porazdeljeno. Prepriœan sem, parlamentarnih volitev izjemoma æe v œetrtek, parlamentarnih volitev izjemoma æe v œetrtek, vzdræevanje gasilske opreme, za zava- da nam poleg banœnih, vladajo tudi Velikolaøka trænica 25 1. decembra 2011. Pred nami sta samo øe dobra dva mese- 1. decembra 2011. rovanje, usposabljanje in izobraæevanje farmacevtski in naftni lobiji, ki so zelo Tradicionalni praznik suhega sadja 26 ca tega leta. Katere investicije so trenu- gasilcev. Najveœ sredstev pa gasilskim Prispevke oddajte najpozneje tno v teku in bodo izvedene do konca moœni in vplivni. Zame je nesprejemlji- Druøtvo DOD Gradeæ na TV »Dobro jutro« 27 druøtvom namenjamo za nabavo nove do 17. novembra 2011. leta? vo, da si banœniki po svetu izplaœujejo Na Ahac 28 opreme. Trudimo se, da kljub manjøim milijonske nagrade za vodenje bank, ki Kot sem omenil æe v prejønji Trobli, V skladu z Zakonom o volilni in referendumski proraœunskim prihodkom, ohranjamo jih sanirajo davkoplaœevalci. Prav tako MLADI vseh planiranih investicij zaradi izpa- kampanji bodo pogoji za objave v œasu volilne f inanœna sredstva za gasilce v planirani je nesprejemljivo, da si direktorji ne- da prihodkov ne bomo mogli izvesti. Robarski oratorij 29 kampanje objavljeni v zakonsko doloœenem roku na viøini. katerih podjetij izplaœujejo milijonske Zakljuœiti moramo sanacijo vodovodne- Poœitnice z MD Vrt 29 spletni strani Obœine Velike Laøœe. Za nami je praznovanje 180-letnice vsote, za njihove delavce pa zmanj- ga sistema po Velikih Laøœah, saj je po- rojstva Frana Levstika. V tokratni Tro- ka denarja za mizerne plaœe ali celo Øtudijske izkuønje Karle Koøir na Øvedskem 30 trebno asfaltirati øe prekope cestiøœa, v Slika na naslovnici: bli piøemo o spominih na sklop prire- za plaœilo socialnih prispevkov. To je DRUØTVA zakljuœni fazi pa so tudi asfaltiranja ne- ditev, ki so se odvijale pred 30-imi leti, vsekakor sramotno in vsem takim de- Pogled na Raøico z Zgornjih Kokav (foto Lidija Œop) katerih manjøih odsekov cest. V izvedbi Tekmovanje v gasilsko øportnih 32 pa tudi o letoønji. Kaj vam osebno po- janjem ostro nasprotujem. Kakøen pa Trubarjeva domaœija (foto Sreœo Knafelc) je prav tako projektiranje vodovodnega disciplinah za gasilce meni ohranjanje spomina na æivljenje je odgovor na vse te pojave? Odgovor sistema od Karlovice do Krkovega. Gasilski podmladek in tekmovanja 33 in delo naøega Frana Levstika? ni enostaven, saj ga iøœejo vlade mno- Skupna vaja GZ in CZ in prevzem vozila 33 Mesec oktober je mesec poæarne var- Frana Levstika veœina ljudi pozna po gih dræav po svetu. Ali je odgovor v nosti. Na katere naœine obœina nudi komunizmu ali socializmu? Vsekakor ØPORT IN REKREACIJA Martinu Krpanu. Bil pa je veliko veœ kot pomoœ in sodeluje pri pripravljenosti samo pisatelj. Bil je tudi pesnik, jeziko- ne. Poglejte samo æivljenjske razmere, KMN Velike Laøœe osvojili 2. mesto 34 in opremljenosti naøih druøtev in orga- slovec, kritik, predvsem pa velik Slove- ki vladajo v Severni Koreji, na Kubi, v KMN Velike Laøœe zmagovalci 35 nizacij na podroœju civilne zaøœite in nec. Glede na vsa njegova dela, je Slo- Venezueli, v katerih øe vedno imajo pokalnega tekmovanja obœine gasilstva? vencem pustil poseben peœat. Povezan take sisteme. Tam so æivljenjske raz- Mali nogomet-øportno gonilo obœine 35 S sklepom æupana je bil imenovan nov je bil s øirokim krogom ljudi, predvsem mere veliko hujøe kot v dræavah, kjer øtab civilne zaøœite. Glede na veljavno pa s kmeti in delavci, zato je znal do- so se zaœeli protikapitalistiœni prote- Obœinsko prvenstvo dvojic v balinanju 37 zakonodajo s tega podroœja smo malo bro presojati naøo druæbo ter politiœno sti. Menim, da bodo svetovni voditelji Vabilo na razstavo malih pasemskih æivali 37 spremenili postrojenje civilne zaøœite. in javno æivljenje tistega œasa. Kot za- iskali reøitev v nekem bolj humanem PISMA 38 Tako imamo poleg øtaba, ki ga vodi po- veden Slovenec je spodbujal k pisanju sistemu, v katerem bo kapital øe vedno veljnik Brane Indihar z Raøice, øe ekipo najpomembnejøi, vendar ob dejstvu, V SPOMIN/ZAHVALE 39 v slovenskem jeziku, v domaœi besedi, prve pomoœi, tehniœno reøevalno enoto svoja dela je osnoval na govoru dolenj- da se bodo morale zmanjøati socialne KINO 40 in sluæbo za podporo. Øtab in ustrezne skega kmeta. Misli, ideje Frana Levstika razlike med zaposlenimi, poveœati pa PODJETNIKI 41 enote se aktivirajo le ob izrednih do- niso bile aktualne samo v œasu njegove- osebne odgovornosti vodilnih ljudi v OGLASI 42 godkih, za katere upam, da se pri nas ga æivljenja, aktualne so tudi danes. V gospodarstvu in politiki. ne bodo nikoli zgodili. V mislih imam naøi obœini se zelo zavedamo njegove Pogovarjala se je Lidija Œop. Trobla 6/2011 4 Æupanov sklad Obœinske strani 5 Trobla 6/2011

Iz 7. redne seje Ločeno zbiranje odpadkov občinskega sveta Uredili smo še tri lokacije ločenega Obœinski svet Obœine Velike Laøœe se je na 7. seji sestal zbiranja odpadkov septembra 2011. Pred sejo so se sestali odbor za druæbene V eni izmed preteklih øtevilk Troble smo æe poroœali o pr- dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje vem na novo urejenem ekoloøkem otoku z nadstreøkom Æupanov sklad se je s pomoœjo donatorjev napolnil tudi v letoønjem letu. To nam omogoœa, da nadaljujemo s prostora, statutarno pravna komisija in komisija za mandatna v Doløœakih. Glede na pozitiven odziv in pohvale s strani podeljevanjem øtipendij, enkratnih denarnih pomoœi dijakom in øtudentom, hkrati pa pomagamo obœanom, ki so se znaøli vpraøanja, volitve in imenovanja. Predsedniki odborov in obœanov smo se odloœili, da s tovrstnim urejanjem nada- v teækih æivljenjskih situacijah. komisij so podali kratka poroœila o sejah. ljujemo. Tako smo pred kratkim na podoben naœin uredi- Upam, da smo z dosedanjimi pomoœmi nekaterim vsaj za kratek œas polepøali dneve, v katere teæko posije sonce, Svetniki so na seji soglasno potrdili sklep, s katerim so li øe lokacijo loœenega zbiranja odpadkov v Dvorski vasi, in æelim, da bi to s pomoœjo vseh, ki prispevajo svoja sredstva v Æupanov sklad, lahko poœeli tudi v bodoœe. Mali Slevici in Mohorjih. Zato naj bo moja iskrena zahvala namenjena vsem donatorjem, vsem dobrim ljudem, ki kljub sploøni f inanœni krizi, imenovali komisijo za oddajanje poslovnih prostorov v v kateri se trenutno nahajamo, øe vedno del svojih sredstev namenijo Æupanovemu skladu. Ugotavljam, da ste nekateri najem. S postopnim urejanjem ekoloøkih otokov bomo glede na del svoje dohodnine, ki jo lahko namenite dobrodelnim organizacijam, namenili prav Æupanovemu skladu in vesel sem Obœinski svet je opravil prvo obravnavo odloka o ustanovitvi razpoloæljiva sredstva ponovno nadaljevali v prihodnjem tega dejstva. organa Medobœinskega inøpektorata »Medobœinski inøpektorat letu. in redarstvo obœin Loøki potok, Ribnica, Sodraæica in Velike Obœinska uprava Zato tudi letos objavljamo razpis v æelji, da pomoœ res pride tja, kjer je najbolj potrebna. Laøœe«. Soglasno je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem podroœju obœinske uprave USTANOVA ÆUPANOV SKLAD Obœine Velike Laøœe ter Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Obœini Velike Laøœe, objavlja ki ureja podrobnejøe pogoje, namen in naœin porabe teh sredstev. Svetniki so na seji soglasno sprejeli spremembo odloka RAZPIS o krajevnih odborih. Sprememba se nanaøa na krajane za øolsko leto 2011/2012 naselja , ki so izrazili æeljo, da bi se prikljuœili h krajevnemu odboru Dvorska vas – . Pred spremembo odloka so spadali h krajevnemu odboru Kokave. I. Dve øtipendiji po 100 EUR/meseœno. Obœinski svet Obœine Velike Laøœe je dal soglasje k pogajanjem o prevzemu gradu v upravljanje Javnemu II. Enkratne denarne pomoœi (za øolske knjige, prevoze, izobraæevanja …) zavodu Trubarjevi kraji pod pogoji, ki bodo sprejemljivi za v skupnem znesku 2.500 EUR. Obœino Velike Laøœe in Javni zavod Trubarjevi kraji. Svetniki so sprejeli obvezno razlago tretje alinee toœke »13.2. Za øtipendijo ali enkratno pomoœ lahko kandidirajo dijaki in øtudentje, ki imajo Pozidanost gradbene parcele« 4. œlena Odloka o prostorskih stalno bivaliøœe v Obœini Velike Laøœe. ureditvenih pogojih za obmoœje Obœine Velike Laøœe. Obvezna razlaga je bila potrebna zaradi teæav investitorjev Vloga za sredstva iz toœke I in II mora vsebovati: pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za rekonstrukcije in – osebne podatke vlagatelja, nadzidave oz. ruøitve in novogradnje objektov v vaøkih jedrih. – fotokopijo spriœevala, Na seji so se svetniki strinjali s prenosom lastniøtva parc.øt. – originalno potrdilo o vpisu za øolsko oz. øtudijsko leto 2011/2012, *351 k. o. Turjak na lastnike parcele øt. 164/3 k. o. Turjak. – potrdilo o f inanœnem stanju starøev (dohodnina za leto 2010, oziroma plaœa ali pokojnina v zadnjih treh mesecih, nadomestilo za brezposelnost …), Tanja Urøiœ, obœinska uprava – dokazilo o viøini kakøne druge øtipendije, – opis o druøtvenih ali drugih aktivnostih prosilca. Obœina Velike Laøœe na podlagi Pravilnika o oddajanju Rok za oddajo vloge je: 30. november 2011. poslovnih prostorov v najem in uporabo (Uradno glasilo Obœine Velike Laøœe, øt. 2/10) objavlja V proønji za enkratno denarno pomoœ je potrebno dopisati øe, za kateri namen bi se pomoœ porabila. Javni nateœaj za oddajo poslovnega prostora v najem Dvorska vas Glavni kriterij za pridobitev øtipendije ali pomoœi je socialno stanje prosilca. Drugi 1. Poslovni prostor v izmeri 18 m2 se nahaja v pritliœju kriteriji pa so øe: uœni uspeh, druøtvena aktivnost ipd. Doma krajanov v Turjaku. 2. Izhodiøœna cena najemnine je 5 EUR/m2. III. F inanciranje drugih aktivnosti v skupnem znesku 3.500 EUR, 3. Predvidena namembnost poslovnega prostora je kot so npr: skupen izlet ob zakljuœku leta, øportno udejstvovanje, strokovna trgovina. predavanja ali izobraæevanja, za razne druge pomoœi druæinam, ki so se znaøle 4. Poslovni prostor se daje v najem za dobo 5 let. v teæki f inanœni situaciji (ob smrti, nesreœi, izgubi sluæbe … ). 5. Rok za oddajo ponudb je do 11. novembra 2011 do 10. ure. Vloge za sredstva iz toœke III. lahko poøljejo posamezniki, druøtva ali razliœne organizacije s sedeæem v naøi obœini. Tudi v tej vlogi je potrebno napisati, za kakøen Ponudbe zbiramo na Obœini Velike Laøœe, Levstikov trg 1, namen bi porabili sredstva. Sredstva se lahko œrpajo do njihove porabe. 1315 Velike Laøœe. Vse potrebne informacije dobite na obœini Velike Laøœe Vse vloge je potrebno nasloviti na: USTANOVA ÆUPANOV SKLAD (Jerica Tomøiœ Luøin, tel. 7810369, Levstikov trg 1, 1315 Velike Laøœe. [email protected]). Obœina Velike Laøœe Mala Slevica Anton Zakrajøek, æupan Trobla 6/2011 6 Obœinske strani Obœinske strani 7 Trobla 6/2011

USTANOVLJENI NOVI KRAJEVNI ODBORI KRAJEVNI ODBOR PREDSEDNIK PREDSTAVNIKI VASI Osredek Rajko Strle V skladu z 7. œlenom Odloka o krajevnih odborih (Uradno ni œlani posameznih odborov, ki so nato na prvih sejah izmed Centa Ivanka glasilo Obœine Velike Laøœe, øt. 2/11, popravek 3/11) je æupan sebe izvolili predsednike posameznih krajevnih odborov. sklical vse zbore obœanov. Na zborih obœanov so bili izvolje- Maœki Vida Kalan Strletje Metod Strle KRAJEVNI ODBOR PREDSEDNIK PREDSTAVNIKI VASI Franc Golob VELIKE LAØŒE Marija Trotovøek Helena Grebenc Purkaœe Tone Strle Martina Venturini Sekiriøœe Saøo Zgonc Roman Debeljak Peœki Zvone Klanœar Janez Oblak Bukovec Janko Intihar Janez Petriœ Joæe Geroni Tomaæ Marolt Laze Joæe Kaplan MALE LAØŒE Cvetka Jakovljeviœ Silvo Moæek Økamevec Rajko Centa Roman Kastigar Tone Leniœ Albert Ægajnar DVORSKA VAS - MALA SLEVICA Ivan Levstik Dvorska vas Ladka Deterding Primoæ Jakøe Dvorska vas Marko Petriœ Marija Jelaska Mala Slevica Zdenka Cestnik France Mramor Boøtjan Hoœevar TURJAK Vasja Spindler Silvester Jerebic Alojz Centa Veliki Loœnik Ladislav Perme Økrlovica Joæe Petriœ Veliki Loœnik Maja Marinœiœ Podkraj Ciril Æuæek Gradeæ Boris Zore Kot pri Vel. Slevici Branko Krajnc Andrej Andoljøek Medvedjek Janez Petriœ Andrej Jakob Velika Slevica Anton Hoœevar Tomaæ Ferkolj Alojz Stritar Laporje Rok Øtrukelj RETJE Anton Benjamin Strah Srobotnik Joæe Ilc Mali Osolnik Tone Perhaj Prilesje Branko Ivanc Joæe Krampelj Strmec Joæe Æuæek Javorje Miha Tekavec Stanislav Indihar Œeteæ Janko Pirman Bojan Dejak Øœurki Joæe Urøiœ Joæe Stariœ Mali Loœnik Primoæ Petriœ Peter Debeljak Turjak Janez Lukanœiœ Prilesje Rok Borøtnik Joøko Ahec KOKAVE Anton Marolt Ulaka Andrej Bavdek ROB Sreœko Knafelc Rob Raul Øiler Opalkovo Veronika Virant Krvava Peœ Gradiøœe Valter Javornik Robert Æuæek Bavdek Robert Strle Prhajevo Borut Vasiœ Tomaæini Svetlana Prikratki Puøœe Ivan Ivanc Marinœki Tone Ivanœiœ Hlebœe Marko Gradiøar Doløœaki Klemen Peterlin Jakiœevo Franc Zabukovec Alojz Janœar Janez Grilc Trobla 6/2011 8 Obœinske strani Obœinske strani 9 Trobla 6/2011

KRAJEVNI ODBOR PREDSEDNIK PREDSTAVNIKI VASI Grm Boøtjan Kastelic Anton Marolt OBĈINA VELIKE LAŠĈE Alojz Tomaæin Franc Kraljiœ Karlovica Boøtjan Økulj Krkovo Podkogelj Sandi Cukrov Rudolf Rupar VABIMO VAS Plosovo Danica Rojc Debeljak Brlog Boris Æuæek NA Æaga Davor Marjanoviœ Podæaga Franc Zakrajøek Matic Kraøevec Borovec Draga Babiœ Darko Peterlin Adamovo Janez Økulj ki bo Matej Gradiøar Podsmreka Franci Praznik v nedeljo, 20. novembra 2011, Joæe Rigler Joæe Økulj ob 18. uri Luæarji Eva Zakrajøek v športni dvorani Velike Lašĉe. RUTE Marjan Cimperman Selo Janez Kraøevec Vrh Rupe Silvo Øtef in Mohorje Borut Tomaæin PREDSTAVILE SE NAM BODO Silvo Øtef in Boøtetje Ludvik Zadnik GLASBENE, PEVSKE IN PLESNE Franci Cimperman SKUPINE IZ NAŠE OBČINE. Bane Joæe Juvanc Zgonœe Joæe Juvanc Gorenje Kaliøœe Joæe Juvanc Zbrani prostovoljni prispevki Dolenje Kaliøœe Joæe Juvanc bodo namenjeni otrokom RAØICA Andrej Peœnik Podlog Klemen Peœnik iz socialno šibkejših družin. Raøica Marko Æuæek Stope Igor Zupaniœ Darko Gradiøar Raøica Drago Mustar Gosta večera bosta: Franc Brezovar Adi Smolar in Lucija Ćirović. Branko Cimperman Jakob Jakliœ Branko Indihar VABLJENI! Andrej Stritar Primoæ Økulj Trobla 6/2011 10 Vrtec in øola Vrtec in øola 11 Trobla 6/2011 Jesenski utrinki skupine Čebelice Obisk čebelarja Sredi septembra smo drugoøolci in tretjeøolci OØ Primoæa Dogajanje v heterogeni skupini enote Vrtca Sončni žarek na Karlovici Trubarja Velike Laøœe povabili na obisk œebelarja gospo- da Braneta Borøtnika. Povabilu se je z veseljem odzval Obisk Ruparjeve kmetije Obisk gasilcev ter nam povedal veliko zanimivosti iz æivljenja œebel. V septembru smo z otroki obiskali kmetijo na Poznikovem, V mesecu poæarne varnosti so nas obiskali gasilci PGD Kar- Prikazal nam je razliœne projekcije organiziranosti ki se ponaøa ne le z urejenostjo in prelepo okolico, paœ pa lovica. Otroci so se preizkusili v gaøenju »poæara«, nadeli æivljenja v panju. Spoznali smo matico, trota in œebele tam prebivajo tudi prav posebne æivali. Njen lastnik, g. Ru- so si tudi prave gasilske œelade in sedli za krmilo gasilskega delavke. Pobliæe smo si lahko ogledali, kako si œebele dolf Rupar, nas je najprej popeljal do ribnika, kjer so otroci avtomobila. Manjkala ni niti sirena … zgradijo dom, kje matica odlaga jajœeca, kako œebele obœudovali in hranili raœke, nato pa smo si iz neposredne Gasilcema Boøtjanu Økulju in Uroøu Perovøku se za njun œas skrbijo za ta jajœeca, da se iz njih rodijo œebele. bliæine lahko ogledali damjake, ki niso prav niœ plahe æivali. in pripravljenost otrokom pribliæati skrb za varnost nas vseh Otrokom so iz rok jedli jabolka in suh kruh. Sprehodili smo ter prostovoljno pomoœ ljudem prisrœno zahvaljujemo! se øe do ptiœje kletke, kjer prebivata dva navihana krokarja, ki znata oponaøati celo pasji lajeæ … Otroci so stik z æivalmi doæivljali takole: S Tilnom smo se poøteno razgibali. Jurij: »Najbolj vøeœ mi je bila raœka, ker je imela tako zele- no frizuro.« Letoønjo jesen obeleæujemo tudi 50-letnico bralne znaœke. Ker Ana: »Najbolj vøeœ sta mi bila jelenœek in srnica.« v vrtcu veliko œasa posveœamo prebiranju pravljic in pesmic, Maøa: »Krokar mi je vøeœ, ker je œrn. Jelenœek je kakal in nas je ob tej priloænosti obiskala pesnica in pisateljica Anja lulal.« Øtefan. Predstavila nam je svojo zbirko pesmi Lonœek na pike, zastavila nekaj ugank, ki smo jih uspeøno reøili, ter povedala Lana: »Jelenœki so mi lepi, vøeœ so mi rogovi in hrbet.« dve pravljici – in to na naœin, da so otroci posluøali z odprtimi Sara: »Jelenœek mi je vøeœ, ker sem ga videla od blizu. Lepe usti in oœmi … Œas je seveda kot vedno prehitro minil. pikice je imel.« Priredili smo tudi œisto pravo modno revijo. Naøe deklice Rebeka: »Vøeœ mi je bila srnica Pika. Njene pikice so mi so se spremenile v prave manekenke s klobuki, ogrlicami, vøeœ.« sonœnimi oœali in drugimi modnimi dodatki. Prav niœ pa Lastniku kmetije se za povabilo in gostoljubnost zahvaljujemo. niso zaostajali niti naøi deœki, ki so s svojimi frizurami »na petelinœka«, s kravatami in klobuki, sposojenimi od dedkov, Gaøenje »poæara« prav »zaøarmirali«. Izkoristili smo øe zadnje tople dni, ki po svoji temperaturi niso prav niœ spominjali na jesen, paœ pa prej na poletje, in se odpravili na lov za zakladom. Zaklad se je skrival za debelo smreko v gozdu … Na Karlo- vici je moænosti za sprehode v naravi veliko in zares je prije- ten obœutek, ko nas domaœini vedno z nasmehom sprejmejo, pozdravijo, povabijo na obisk. Manekenke in manekeni s Mi se vsakemu vabilu z vese- Karlovice ljem odzovemo in upamo, da s svojo mladostjo, radoæivostjo in vedoæeljnostjo vnaøamo pomlad na Karlovico … Obœudovanje zaljubljenih raœk Pa øe ena gasilska … S seboj je prinesel satovje, œebelarsko obleko in cvetni prah. Vse to smo si lahko pobliæe ogledali in spozna- li. Najbolj zanimive pa so bile seveda œebele, ki jih je Teden otroka gospod Brane prinesel v panju. Skupaj smo prepoznali V prvem tednu oktobra, ki je posveœen naøemu najveœjemu matico, ki jo mora œebelar na poseben naœin oznaœiti. zakladu – otrokom, smo se skupaj s starøi odpravili na popol- Œas se je kar prehitro iztekel, saj gospod Brane resniœno danski orientacijski pohod po okolici Karlovice. Na poti so zna pritegniti otroke ter jim razumljivo in nazorno po- nas spremljale æivali iz Levstikove pravljice Kdo je napravil sredovati svoje bogato znanje o œebelah. To je tudi do- Vidku srajœico. Otroci so sledili znakom, ki so nas pripeljali kaz, kako øola lahko sodeluje s krajem, ki ima zares bo- do doloœene æivali. Tam so nas œakale naloge, ki smo jih s gato dediøœino razliœnih dejavnosti. Gospod Brane na skupnimi moœmi tudi uspeøno reøili, ob tem pa smo se ob naøi øoli vodi tudi œebelarski kroæek za starejøe otroke. zapletanju v pajkovo mreæo, skakanju prek ovir, z lovljenjem Upamo pa tudi, da se jim bodo sœasoma pridruæili tudi in petjem zelo zabavali. Na poti nas je œakalo tudi sadno mlajøi. Na koncu bi se gospodu Branetu øe enkrat za- preseneœanje, ki ga je pripravila druæina Gruden in smo ga s hvalili za obisk in njegovo pripravljenost za sodelova- slastjo tudi »pospravili«. nje z nami. Prihodnje leto pa upamo, da se ponovno sreœamo. V torek nas je obiskal plesni uœitelj Tilen iz plesne øole Polka Napeto iskanje zaklada in skupaj smo zaplesali pred vrtcem. Najbolje so nam od rok Katarina Polzelnik Sever in nog øle »raœke«. Srnica Pika ni pa prav niœ plaøna … Ajda Kokelj, foto Tadeja Gradiøar foto Barbara Babiœ Trobla 6/2011 12 Vrtec in øola Vrtec in øola 13 Trobla 6/2011

Ponovno uspešen nastop Fantovska ekipa OŠ tekačev osnovne šole Primoža Trubarja Velike Primoža Trubarja na Lašče osvojila 11. mesto medobčinskem krosu v ekipni atletiki med v Loškem potoku vsemi slovenskimi šolami V petek, 23. 9. 2011, je v Loøkem Potoku v prekrasnem Zavod za øport Planica v sodelovanju z Ministrstvom za jesenskem vremenu potekal kros, ki ga vsako leto organizira øolstvo in øport Republike Slovenije vsako leto jeseni orga- tamkajønja osnovna øola. Letos se je na pot iz OØ Primoæa nizira ekipno atletsko prvenstvo osnovnih øol. Øolske ekipe Trubarja podalo 28 uœencev. tekmujejo v naslednjih atletskih disciplinah: Kot vsako leto smo tudi letos zabeleæili nekaj odliœnih . tek na 60 metrov, uvrstitev: . tek na 300 metrov, . Boøtjan Podlogar 1. mesto tek na 1000 metrov, . Mojca Kokelj 2. mesto øtafeta 4 x 100 metrov, . Gaber Kokovnik 2. mesto skok v daljino, . Kristjan Peœnik 2. mesto skok v viøino, . Jon Hvala 3. mesto met æviægaœa, . Æan Æuæek 3. mesto suvanje krogle. Gal Økulj 3. mesto V vsaki disciplini se øtejeta dva najboljøa rezultata, ki ju Ekipna atletika 2011 Postojna: Predstavniki ekipe na podelitvi pretvorijo v toœke. Posebej tekmujejo dekleta in posebej Sara Doviœ 4. mesto fantje. Jakob Samsa 4. mesto Tekmovanje je organizirano najprej na podroœni ravni. Æiga Vilhar 4. mesto Naøa osnovna øola spada pod podroœni center Grosuplje. Nejc Duøœak 4. mesto Ker se tekmovanja tega podroœnega centra zaradi odhoda Maja Petriœ 4. mesto na tridnevni tabor nismo mogli udeleæiti, smo se udeleæili Nik Økof 5. mesto tekmovanja podroœnega centra Notranjska v Postojni (3. 10. Lilijana Zgonec 5. mesto 2011). Vse uœence velja pohvaliti za vloæen trud in øportni boj. Uœenci so na tekmovanju nastopili odliœno ter dosegli 14.616 toœk, kar je pomenilo 2. mesto in 6. mesto med Bojan Novak, Simona Bavdek vsemi slovenskimi osnovnimi øolami. Tako smo se po dolgih sedmih letih spet uspeli uvrstiti med najboljøih 12 slovenskih osnovnih øol, kolikor jih ima pravico nastopiti na dræavnem Kristjan Peœnik in Gal Økulj na podelitvi medalj prvenstvu. Letoønje dræavno prvenstvo je bilo 12. 10. v Slovenj Gradcu. Na tekmovanje smo øli dobro razpoloæeni, saj smo se uvrstili nanj kot najmanjøa øola. Z doseæenim 11. mestom smo bili zadovoljni, saj smo dosegli uspeh, ki ga bo v prihodnje zelo teæko ponoviti. Velja omeniti, da je bila veœina ekip iz atletsko uveljavljenih slovenskih mest (Breæice, Velenje, Novo mesto), ki imajo bogato atletsko tradicijo, neprimerno Ekipna atletika Slovenj Gradec: Uœenci naøe øole na zakljuœni boljøe pogoje, njihovi uœenci pa slovesnosti trenirajo v atletskih klubih. Posebej velja pohvaliti vse uœence, ki so se po najboljøih moœeh borili za ime øole in dokazali, da so v obœini Velike Laøœe doma sposobni in delavni uœenci. Ekipo so zastopali: Gal Økulj, Mark Oblak, Kristjan Peœnik, Æan Æuæek, Alen Salœinoviå, Aljaæ Ahœin, Ambroæ Hren, Jan Popla- tnik, Anæe Kovaœiœ, Nik Lipovac, Martin Gradiøar, Æan Japelj, Nejc Mramor, Luka Debeljak, Dejan Grœar, Joøt Æuæek, Klemen Sernel, Matevæ Vehar, Jakob Hoœevar in Matic Øtrukelj. Bojan Novak Ekipna atletika 2011 Slovenj Gradec: Najbolj øtevilœna zasedba (øestoøolci) na øtartni œrti Dvojna zmagovalca Boøtjan Podlogar in Gaber Skupinska fotograf ija 11. najboljøe Kokovnik na stopniœkah osnovnoøolske ekipe v dræavi Trobla 6/2011 14 Kultura Kultura 15 Trobla 6/2011

Œeprav je bilo pokroviteljstvo prireditev v rokah republike (Anton lice, za razgibanost pa poskrbeli tudi konjeniki, zastavonoøe, Seveda. Sam je izdelal in postavil leseno znamenje ob cesti Spomini Bogomirja Vratuøa, Joæe Osterman), je bila neposredna organizacija na rame- narodne noøe ter veœtisoœglava mnoæica starih in mladih iz vse pod vasjo, ki øe danes sporoœa, da so Retje Levstikova vas in nih krajanov, domaœinov. Niko Valjavec je imel kot vodja krajev- Slovenije. Poleg teh so ostale obiskovalce do pod vasi pripelja- da more obiskovalec øe vedno videti Ilijev kozolec, na ka- Samse na Levstikov nega odbora veliko poærtvovalnih pomoœnikov; naj omenim Mari- li øe posebni vlak in avtobusi, ki so skupaj z osebnimi avtomo- terem je pisatelj napisal Martina Krpana. Najpomembnejøi jo Perhaj, ki je poskrbela za vsebino kataloga prireditev in øe œesa, bili napolnili parkiriøœa na stari cesti skozi Gornje Retje. poklon slavnemu rojaku pa je izid knjiæevnega dela Popoto- tabor pred 30 leti pa Janeza Debeljaka, Levstikovega rojaka, ne smem pozabiti. Œe se danes sprehodim po »holmu«, kot retensko vzpeti- vanje k Levstiku v znaœilnem Janezovem slogu pisanja, pol- no imenuje Levstik v pesmi Naøa nem iskrivosti, s katerim tudi skozi Zanimivo je, kako œlovek z leti rad kra- vas, imam obœutek, da za takøno odlomke iz Levstikovih tekstov raz- mlja o preteklosti. Tudi jaz. Vsako leto mnoæiœno prireditev ni pravega pro- kriva æivljenje v Retjah in okolici bolj. Ko so se v letoønjem zakljuœku stora. v Levstikovem œasu. Tudi to, da je poletja zaœeli vaøœani Retij in KUD najstarejøi Retenœan pozdravil priso- Pa vendar se je prostor naøel za kar Primoæ Trubar Velike Laøœe pripravljati tne, je bila njegova ideja. Tiølerjev veliko razliœnih prizoriøœ. Je pa res, na proslavo ob 180. obletnici Levstiko- oœe, Ivan Prijatelj, je bil tedaj star da so vaøœani brez zadrækov dovo- vega rojstva, so mene spomini odnesli æe 80 let in je to s ponosom opravil. lili, da so prireditveni objekti, odri in 30 let nazaj, v œas proslave, ki smo jo Zakljuœil je z besedami, da je prija- »øtanti« s hrano in pijaœo zasedli pro- imenovali Levstikov tabor. In kdo bi bil telj (Prijatelj) z vsemi, tudi s tistimi, store praktiœno do hiønih pragov. Vas bolj primeren za pomoœ pri obujanju ki se morda z njimi krega. je æivela za prireditev. Naj omenim, da spominov kot moj najbliæji sosed Miro Najstarejøi vaøœan je prisotne poz- Samsa, ki je tedaj aktivno sodeloval pri smo se potrudili, da je bila vas œista, hiøe lepe, celo znamenje, bogca, ki dravi tudi ob Levstikovem stotem organizaciji te prireditve? Malo je sicer rojstnem dnevu. potoæil, da se marsiœesa ne spominja stoji med cesto in æeleznico, smo ob- veœ dobro, pa so mu k obuditvi spo- novili. Mlaj smo postavili tako visok, Tiølerjev oœe se je øe spomnil, da mina pomagali shranjeni zapisi o tem da je bil z vrhom krepko œez vse hiøe. je to tedaj storil Grudnov oœe, ki dogodku. Nekaj tega hrani sam, zlasti Seveda so glavno delo opravili goz- je bil pisateljev sorodnik, menda amaterski f ilm pokojnega svaka Staneta darji z mehanizacijo, a tudi veliko praneœak. Pravzaprav malokdo ve, Debeljaka, nekaj pa je dodal njegov pri- moœnih rok je bilo øe potrebnih, da da so Grudnovi pisateljevi potom- jatelj Janez Gruden, ki je bil tudi eden je stal. Naj poudarim, da so pri vseh ci po mami, ki je bila Grudnova. kljuœnih akterjev celotnega kulturnega delih krepko pljunili v roke gasilci, Ta rod v Retjah øe æivi. Njihov pr- tedna. Med drugim je povezoval tudi ne samo retenski, in ostali prebivalci votni dom je bil na mestu danaønje retensko prireditev, kar ni bilo ravno Retij in sosednjih vasi. Œebelarji so na Tiølerjeve hiøe, pozneje pa so si nov enostavno glede na obseg in pestrost primer s panji napolnili in sploh lepo dom zgradili v spodnjem delu vasi, programa. uredili œebelnjak, ki stoji na vrtu æe od ob poti proti Srobotniku, kjer njih Levstikovih œasov. potomci æive øe danes. Moj spomin mi najprej priœara sliko ogromne mnoæice ljudi, ki se peø zgri- Reæiser prireditve Zvone Øedlbauer Vendar kot vem, se prireditve po nja iz Velikih Laøœ v Retje, na prizoriøœe in scenaristka Meta Hoœevar sta se lepi vaøki øegi niso zakljuœile v ne- tabora. Vem pa, da so se prireditve potrudila in naøla œudovite toœke za deljo, saj se je z veselico preøerno zaœele æe teden dni prej. posamezna prizoriøœa. V Dnevniku je vzduøje nadaljevalo v naslednji bilo naslednji dan med drugim zapi- dan. Cela vrsta prireditev, razstav in nastopov sano: »V majhni kotanji je na edinem Obiskovalcev je bilo tudi na veselici je bila vezana na otvoritev obnovljene- ravnem prostoru stal strm, stopniœast ga kulturnega doma. Ogromno energije ogromno, saj so se Miheliœeve viæe oder, ki se je zdel od daleœ, recimo sliøale daleœ naokoli in vabile ple- so v obnovo nekdanjega Zadruænega z vrha bliænjega poboœja, kot bela doma, ki smo ga v œast Levstiku ob tej salce na plesiøœe. Vsi »øtanti« iz vasi in s œrnimi pikami posejana kvadra- in øe novi pa so omogoœili, da se priloænosti preimenovali v Levstikov tna lisa na travnati povrøini. Tak vtis dom, vloæili, æal danes, razen naju z je veselo razpoloæenje tudi zaradi so paœ ponujale bele srajce pevskega dobre hrane in pijaœe moglo nada- Grudnom in Marije Perhaj, æe pokojni zbora, ki je stal na stopnicah odra, Laøœani: Karol Kobe, France Rigler, ljevati v ponedeljkovo jutro. Seveda kjer so ob njegovi desni strani bodli je poleg odliœne organizacije k tako Joæe Zidar, Niko Valjavec, Tone Æagar, v oœi æivopisni, na ogromen sladoled Tone Klinc in øe mnogi drugi. Projekt popolni sliki slavnosti pripomoglo spominjajoœi baloni v barvah nacio- tudi œudovito vreme. je bil s f inanœne plati zahtevna stvar in nalne zastave.« zlasti sposobnost Franceta Riglerja je Na koncu naj strnem vtise pogo- bila zelo dobrodoøla, saj je znal zaigrati Na drugih prizoriøœih so se odvijali vora v navduøujoœe dejstvo, kako na prave strune, da je iz obœinske bla- glasbeni nastopi, zlasti nastop Janija je tako majhna vas brez pomisle- gajne na Viœu in Ljubljanske kulturne Kovaœiœa so mladi glasno odobravali, kov stopila skupaj, kako so vaøœani skupnosti pricurljalo dovolj denarja. pa folklorne skupine, na malem odru nesebiœno omogoœili prireditev na »Pod orehom« je Øtefka Drolœeva pri- Pika na i otvoritve je bila krstna pred- Æe od jutra se je mnoæica ljudi pomikala proti prireditvenemu prostoru v Dolnjih Retjah. svojih dvoriøœih, vrtovih, travnikih, povedovala otrokom odlomke iz Naj- sodelovali pri urejanju prireditvene- stava Joæeta Javorøka, Ljudski glas, ki je dihojce. Rdeœi balon je bil znamenje nato øe dvakrat v tednu prireditev napolnila prenovljeno dvo- ga prostora, postavljanju objektov, Nedvomno pa je viøek predstavljala prireditev v naøih Re- za oder Poldeta Bibiœa, ki je odliœno rano. Nadarjenost in s tem kvaliteta laøkih amaterskih igral- stojnic, postavitvi mlaja, organiza- tjah, v nedeljo 27. septembra. interpretiral Martina Krpana. Oder je ciji veselice in øe in øe. Ni manjka- cev se je tedaj znova potrdila. Dopolnili so jo øe »Gaœnikovi« posreœeno stal pred kozolcem, na katerem je Levstik to delo Retje so bile tega dne kulturni in delno tudi politiœni center lo ne iznajdljivosti ne pridnih rok. Ali bi zmogli tudi danes pevci s samostojnim koncertom naslednji dan, pa literarni napisal. Nastopali so øe dramski igralci Ivo Ban, Brane Ivanc, Slovenije. Prireditev je bila vøeœna tudi takratni politiki, saj kaj podobnega? Bi. Delno smo to dokazali tudi ob mnogo veœer Druøtva slovenskih pisateljev in gledaliøœniki z Iga Boris Juh, Boris Kralj, Rudi Kosmaœ. Nastop Rudija Kosmaœa v so bili tega dne v Retjah tudi vrhovi le-te. Razen slavnostnega skromnejøi, a prisrœni proslavi ob 180. Levstikovem rojstnem ter Slovensko mladinsko gledaliøœe iz Ljubljane pa tudi Le- tem tednu prireditev je bil zadnji v njegovem æivljenju, saj je govornika akademika Josipa Vidmarja, ki se je zaradi starosti dnevu. Morda pa pride kaj kmalu tudi œas za vaøko (gasil- vstikovi znaœkarji in øe nekateri. Poudariti moram veliko dva dni po nedeljski prireditvi umrl zaradi kapi. angaæiranost Joæeta Javorøka, ki je bil poleg Janeza Grudna, iz Laøœ pripeljal, so vsi ostali priøli peø od Levstikovega spo- sko) veselico? Lepo bi bilo, saj take prireditve vaøœane vedno takratnega predsednika KUD, idejni usmerjevalec vsega kul- menika, kjer je po poloæitvi venca France Rigler udeleæence Vem, da je bil Janez Debeljak velik poznavalec in obœudo- poveæejo. valec rojaka Levstika, in spomnim se, da je bil zelo aktivno turnega dogajanja. pospremil na pot s kratkim pozdravnim govorom. Povorko so Po pogovoru zapisala Ivanka Peterlin spremljali zvoki godbenikov Litostrojske godbe in Godbe mi- vpet v dogajanje. Trobla 6/2011 16 Kultura Kultura 17 Trobla 6/2011 Fran Levstik – naša vest 28. septembra je minilo 180 let, ko se je v Dolnjih Retjah tudi zasmehovan in hkrati œaøœen,« tako so zvenele osrednje rodil Fran Levstik, pesnik, pisatelj, œasnikar, literarni kritik in Kmeclove besede. Njegovim besedam so sledile Levstikove. najvidnejøi politiœni kritik tedanjih druæbenih razmer ter neu- V kulturnem programu, ki so ga pripravili in izvedli œlani trudljivi borec za obstanek in napredek slovenskega naroda. KUD Velike Laøœe, se je Levstikova avtobiograf ija prepletala Ob tej priloænosti je bila 30. septembra v njegovi rojstni vasi s pasusi iz njegovih kritiœnih politiœnih œlankov v politiœnem slavnostna prireditev. Povabilu nanjo se je kot vselej do sedaj œasniku Naprej, ki sta ga urejala on in Miroslav Vilhar, in iz rad odzval dr. Matjaæ Kmecl, literarni zgodovinar, pisatelj, njegovega satiriœnega lista Pavliha in øe nekaterih drugih ob- publicist in œlan SAZU. V svojem pronicljivem in poetiœnem jav. Njegove kritiœne politiœne misli, ob katerih se je marsikdo govoru je kot pomem- zamislil in se vpraøal, ben raziskovalec Lev- ali so resniœno iz neke- stikovega æivljenja in ga drugega œasa, tako njegovega delovanja danaønje so odzvanja- pritegnil posluøalce, le, so od nastopajoœih veliko mnoæico, ki se prihajale kot odmev z je v Retje stekla od Levstikove najljubøe Slavnostni veœer se je zakljuœil ob obloæeni mizi. blizu in od daleœ, po- poti v vasi: od domaœe dobno kot je nekoœ hiøe proti Ilijevim do Moœilar pod mogoœno vaøke lipe. Tako se je nesmrtno zapuøœino. vaøko lipo s pripove- modrovanje Levstiko- dovanjem o Martinu vih interpretov zlilo s Spomin na Levstika je po kulturnem programu s poloæitvijo Krpanu oœaral Levsti- posluøalci. Med vse pri- cvetja pred spominsko obeleæje pesnikove rojstne hiøe ka. »Najpomembnejøa sotne pa se je zlila tudi poœastil tudi æupan Anton Zakrajøek, ki se je kot najviøji osebnost tistega œasa, pesem. V njej so bile predstavnik obœine udeleæil sveœanosti. najveœja avtoriteta, h ka- pevke ribniøkega none- Da so se obiskovalci Levstikovih Retij po slavnosti teri so se po odgovore o ta Vitra pod vodstvom zadræali v vasi in mogli izmenjati vtise in morda izreœi knjiæevnih vpraøanjih in Bernarde Kogovøek na kakøno kritiœno misel, so retenske gospodinje obloæile politiœnih razmerah ste- zaœetku slovesnosti s mize, œebelarji so postregli z medico, œlani Druøtva za kali vsi, a kljub temu do svojimi œarnimi glasovi ohranjanje dediøœine Gradeæ pa toœili domaœe sokove. srednjih zrelih let brez prave goske, tako izvir- K sveœanemu vzduøju je pripomoglo tudi vreme, saj se stalnega zasluæka, zato Dr. Matjaæ Kmecl govori zbrani mnoæici. no, glasovno ubrano Æupan Anton Zakrajøek je poloæil cvetje pred spominsko obeleæje. je zadnji septembrski petek, kot bi bil dan sredi vroœega mnogokrat sestradan pa in doæiveto so opeva- poletja, prevesil v prijeten veœer. Tako so bile Retje za en le vse druge kot prepirljivke, kot modre pa izpostavljale dan kot iz Levstikovih spominov, ko so pod lipo modro- sebe. Do naslednje so se umirile, da je pesem o domovini vali moæje, v luæi so se oglaøale æabe in »v vroœini skaœe zvenela ljubo in domoljubno. Sveœanost se je zakljuœila z kup otrok«. Tudi ta veœer je bilo ob glasovih odraslih izza odlomki iz Slovenskega naroda, edinega dnevnika v œasu sosednjega skednja sliøati gruœo preøernih otrok. Levstikovega æivljenja, ki je æe isti dan, izhajal je zveœer, Ohranjajmo spomin na Levstika in bodimo ponosni nanj. ko je naø veliki rojak »izdihnil zjutraj ob 9. uri svojo duøo«, poroœal o njegovi smrti in mu namenil obøiren ne- Majda Samsa krolog, v katerem mu je priznal vso njegovo veliœino in foto Peter Centa

Nonet Vitra pred hiøo Levstikove matere Med kulturnim programom pod staro vaøko lipo Trobla 6/2011 18 Kultura Kultura 19 Trobla 6/2011 Kako Levstika Misli Frana Levstika prikazujemo danes? Iz scenarija slavnostne prireditve izdvajamo nekaj zimze- lenih misli Frana Levstika, vizionarsko primernih (oœitno) To sem se spraøevala, preden sem se udeleæila ure vodenja v za vse veœne œase. V njegov spomin, nam vsem skupaj pa v spominski sobi Levstika in Stritarja pod vodstvom gospe Slave trajni opomin. Petriœ. Obiskovalci so bili osmoøolci z Blok. In nad œim sliøanim so V naøem cesarstvu je mnogo strank, mnogo prepira, mnogo bili mladi øe posebej navduøeni? razliœnih misli, ker je politiki, ki se ne sramuje pobirati drobtin, Zanimivo je, da je Levstik ki padajo od mize, pri kateri ima laæ pojedino, neznana ljube- potoval zelo veliko, kar je bilo zen do bliænjega. za tiste œase v Velikih Laøœah redkost, saj takrat v naøe kraje Kdor iz osebnega sovraøtva narodu pravice jemlje, ta ne hrani, øe niti vlak ni vozil. Njegova ampak zapravlja, ker seje œrt, nezaupljivost in prepir. Ni treba pot je bila razpeta med pojesti œetrtinke soli s tistim, ki z njim sediø v deæelnem zboru, rodnimi Retjami, Ljubljano, TRUBARJEV ŒETRTEK da bi ga spoznal; treba je le odkritosrœnosti, vrlega œuta, kaj je Olomucom, Dunajem, Trstom po pravici, kaj ne; treba je takega prijateljstva, katero vedno in drugje. gleda na duøevno in materialno blagost svoje deæele! Ukvarjal se je z veliko V œetrtek, 10. novembra 2011, ob 19. uri, Narodna reœ je sveta reœ, povzdignjena nad vse, celo nad oseb- stvarmi: bil je pisatelj, pesnik, vas ne ozire. Prvosednik v ljubljanskem deæelnem zboru tedaj ne knjiæniœar, œasnikar – skratka Obœina Velike Laøœe, vabimo na Trubarjevo domaœijo na Raøico more in tudi ne sme glasu hraniti do konca, da bi potem z njim dejaven na vseh podroœjih na podprl svojo stranko, œe omaguje. literarnega ustvarjanja. Æe kot mlad fantiœ je rad v rodnih Retjah Javni zavod Trubarjevi kraji in Kolikor je nam znano, le malokdo se peœe z volitvami, vsak svojim vrstnikom razlagal in pridigal. Tako si je pridobival krog Slovensko protestantsko druøtvo prijateljev, saj je prijatelje meril po tem, kdor ga rad posluøa. 9. TRUBARJEV ŒETRTEK. pravi: naj volijo drugi, jaz ne utegnem; tega pa ne pomisli, da je Primoæ Trubar tudi njemu na økodo, œe se izvoli moæ, ki volitve ni vreden. Ko je napisal igro Juntez, v Laøœah igre kot take sploh øe niso poznali. Laøœanom se je zdelo skoraj œudaøko, ko je Levstik hodil Gostili bomo Slovenski jezik v kranjski deæeli ni praænja obleka, katero bi po hiøah in nabiral stara oblaœila, in govorili so, da se verjetno œlovek nase deval samo taœas, kadar bi se hotel posebno po- vas vabijo BARBARO KORUN, pripravlja maøkarada. Igro, ki so jo zaigrali v gostilni pri Drakslerici, slovensko pesnico, pisateljico kazati; deæelni zbor ni semenj, na katerem bi se prodajala si je ogledalo veliko ljudi od blizu in daleœ. Zgodba øe pravi, da je umetnost; narodove pravice so sveto blago, za katero se ima ravno takrat bil v gostilni tudi eden od vaøœanov, ki ni vedel, kaj se in kritiœarko. premiøljeno in krepko boriti vsak poslanec. pravzaprav dogaja. Obrnil se je celo na gospodarico gostilne, œeø, na V danaønjem pokvarjenem œasu ljudem ni do resnice, dobri so ali sploh ve, da je v gostilni nek œuden moæ, ki se œudno obnaøa in Predstavila nam bo svojo novo pesniøko zbirko vsi, tudi najgrøi, najzaniœljivejøi pripomoœki, samo da se doseæe govori. Ko mu je Drakslerica odgovorila, da vse ve in da gre le za »Pridem takoj«, nepoøteni namen. Znano je, da imajo najveœji lumpje in hudo- igro, je øe vedno zatrjeval, da to ni nobena igra, ampak je vse res. SLAVNOSTNO PRIREDITEV za katero je v letu 2011 prejela Veronikino Levstik je z igro Juntez postavil zaœetke ljudske igre. delci, ako jih roka svetne pravice doseæe, navado, svoj greh s tem nagrado, od sebe odvaljevati, da drugim navaljajo na rame lastno krivico. Levstik se je vedno rad vraœal v Retje. Ob enem od povratkov OB DNEVU REFORMACIJE njegovih domaœih ni bilo veœ. Sosedje so mu povedali, da so se in nas popeljala na sprehod po Med Slovenci vsak misli, da vse ve, ker skoraj nobeden niœ ne odselili v Novo mesto, a Levstik ni hotel iti za njimi. K sebi ga je svoji neminljivi igri besed. ve. Navideznemu velikaœenju torej zdaj pøenica bogato cve- sprejel sosed Ilija in Levstikovo pisateljevanje se je lahko nadaljevalo. in te, in øe dolgo bode cvetla. A gorje œloveku, kateri si upa zo- Ustvarjal je pod Ilijevim kozolcem in nastala so øtevilna dela, med Veœer bo povezovala Ana Porenta. per to ziniti! Kajti kdor hoœe med nami dobro æiveti in sreœo njimi najpomembnejøa pripoved o Martinu Krpanu, pa Napake imeti, ni mu treba oœeta in matere spoøtovati, kakor uœi pismo, slovenskega pisanja in Popotovanje od Litije do Œateæa. odprtje slikarske razstave dipl. nego spoøtovati mu je samo prvake, ali vsaj molœati vsemu njih Vabljeni! poœetju, ako ga hvaliti ne more. Kar pri Slovencih ne rodi prvak, Levstika so vabili tudi v Ljubljano, da bi uredil nemøko-slovenski slikarja Draga Petroviåa. to ne velja; œe je tudi samo na sebi tem bolje, tem poøteneje, slovar. V œasu priprave in urejanja slovarja je prepotoval veliko vendar naj se ubije! Navideznemu velikaœenju in brezobzir- slovenskih krajev, saj ga je gnala æelja po spoznavanju øirokega spektra pomenov besed. Zbral je veliko materiala, slovar pa je nemu absolutizmu se druæi najkosmatejøi materializem; torej dokonœal Pleterønik, saj se je Levstik bolj videl v javnem delovanju vse dere samo za novci, kateri edini vladajo; a kdor teh nima, kot pa v zbiranju in urejanju podatkov. molœati mu je v okroæju narodne modrosti. Ko je bil Levstik na Dunaju pri Josipu Stritarju, sta skupaj Prireditev bo na prazniœni dan, v Ali je vseh teh stvari kriva prevelika uradna slepota, kriva o urednikovala pri Zvonu. Zanimivo je dejstvo, da prav Levstik ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri, nepravem œasu kazana birokratska goreœnost ali preobilo hre- in Stritar veljata za zaœetnika uradnega in znanstvenega Velikolaøka penenje po zlatih kriæih in redovih, pohvalah in poboljøanih slovenskega jezika. sluæbah? Mislimo, da se ne bi zelo premotili, ako reœemo, da vokalna skupina Preizkusil pa se je tudi v pisanju za otroke. Bil je namreœ tudi na Trubarjevi domaœiji na Raøici. drugo z drugim pod okriljem vladnega prikimavanja, vladne urednik œasopisa Vrtec, kamor je objavljal svoja dela z otroke. podpore. Nam, ki mirno in z jasnim oœesom to stvar gledamo, Sprva se mu je to delo zdelo skoraj poniæujoœe, saj je menil, da dozdeva se od dneva do dneva oœitneje, da se to vse nalaøœ je njegovo poslanstvo predvsem ustvarjanje resnih literarnih del, Koncert domoljubnih pesmi nareja, dozdeva se nam, da vladni moæje vrabca nalaøœ streljajo pozneje pa je v tem delu naøel tudi svojo otroøko ustvarjalnost. Iz s topom, œe ga tudi ne zadeno, samo da se bobnenje daleœ nao- tega obdobja so øe danes znane pesmi Cvilimoæek in Stoji uœilna krog sliøi in odmeva œez mejo in v sosednje ter daljne deæele. zidana, ter vedno aktualna Kdo je napravil Vidku srajœico. sobota, 26. november 2011, Kakor ima vsaka reœ svojo dobro in slabo stran, tako jo ima tudi Osnovnoøolce je gospa Slava najbolj pritegnila s prisrœnim in ob 19. uri naøa kritiœna doba, v kateri se bodo stari plesnivi koæuhi dozda- navduøenim opisovanjem naøega rojaka Levstika, œemur je Levstikov dom v Velikih Laøœah njega postopanja malo oœistili moljev, f legmatiœni patriarhali- poseben œar dodalo øe njeno velikolaøko nareœje. Skoraj tako, Vsi prav lepo vabljeni! zem otrebil suhih vej, morda tudi veœja delavnost prebudila na kot da je Levstik øe danes æiv in tu med nami. In kako bi bil po politiœnem in posebno na znanstvenem polju. njenih besedah Levstik prav gotovo ponosen, da njegova ideja Vabljeni! zbral Matjaæ Gruden od slovenstvu letos praznuje svojo 20. obletnico. Lidija Œop Trobla 6/2011 20 Kultura Kultura 21 Trobla 6/2011 Območna likovna razstava na Turjaku Prva obmoœna likovna razstava je bila organizirana s strani ZKD Lj.-okolica, in sicer leta 1993 v knjiænici Preæihov Vo- ranc v Ljubljani. Nato nekaj let tovrstnih razstav ni bilo, nakar je Matko Zdeøar kmalu po ustanovitvi JSKD-ja OI Lj.-okolica sklical sestanek predsenikov druøtev. Na tem sestanku je Franci Peœnik, predsednik naøega KUD Marij Kogoj, podal pobudo, da obmoœne likovne razstave znova zaæivijo. Ponudil jim je moænost, da bi se le-ta lahko organizirala na Turjaku, ob tem pa bi domaœi KUD ponudili vsestransko organizacijsko pomoœ Javnemu skladu (JSKD). Razstava naj bi bila v mesecu oktobru, saj bi tako z njo poœastili dræavni praznik, dan reformacije, ki je v sodelovanju z pustila prav v teh krajih velik peœat. Tako je oktobra leta 1998 Mladinskim centrom Medvode prviœ ''priøla'' na Turjak obmoœna likovna razstava. Predse- dnik Franci Peœnik je imel vseskozi tiho æeljo razøiritve likovne dejavnosti tako v domaœem kraju kot v celotni obœini Velike Petra Virnat s svojo sliko opozarja na drugaœen pristop do naøega Razstavljalka Irena Hegler s svojim umetniøkim delom – s sliko Laøœe. Ob tem naj bi spodbujali mlade umetnike, kasneje pa planeta. Foto Martina Starc. ''Cvetliœna steza''. Foto Martina Starc. naj bi se v druøtvu ustanovila tudi likovna sekcija. Ta naœrt se razpisuje je veœ kot popolnoma uresniœil, saj so obmoœne razstave na Na letoønji razstavi na temo TEKST V PODOBI sta od tej priloænosti œestitamo obema domaœima razstavljalkama, Turjaku skozi leta postale celo tradicionalne, pa tudi domaœa domaœih umetnikov razstavljali samo æe izkuøena Irena He- upamo pa tudi, da bo strokovni sodelavec na razstavi, aka- likovna sekcija se je razøirila nad vsemi priœakovanji. gler ter mlada Petra Virant, katerima se KUD Marij Kogoj iz demski slikar Todorœe Atanasov, izbral njuni deli za regijsko Tudi novo vodstvo JSKD OI Lj. – okolica, na œelu s Tatjano srca zahvaljuje (iz objektivnih razlogov letos ni razstavlja- razstavo, ki bo prihodnji mesec na Vrhniki. DELAVNICO Avsec, je spoznalo naøo dotedanjo poærtvovalnost, trud in lo veœje øtevilo domaœih umetnikov). Veseli nas, da se je na Spoøtovani Irena in Petra, KUD Marij Kogoj se zaveda vajinih vztrajnost, tako da so te obmoœne razstave postale prisotne razstavi prviœ pojavila Petra Virant, sicer œlanica KUD Marij umetniøkih vrlin in idej, ki jih je v ''vajinih duøah'' na pretek. IGRANEGA F ILMA v vsakoletnem koledarju kulturnih prireditev v organizaci- Kogoj in prekaljena harmonikaøica, ki je æe nekajkrat nasto- Zato vama æelimo øe dolgo in uspeøno ljubiteljsko kulturno Namenjena je f ilmskim in video ustvarjalcem, ki ji JSKD. Razstave so se skozi leta zelo izpopolnile. Ob 10. pila na dræavnem tekmovanju harmonikaøic na gradu Rai- delovanje. Hvala vama! obletnici razstave se je le-ta preselila v lepo grajsko okolje henburg. Petra je tudi zgled svoji mlajøi sestri Ani, saj jo je delujejo na obmoœju KUD MARIJ KOGOJ – v Stolp gradu Turjak (vse dotedanje so bile organizirane v spodbudila in motivirala, da je zaœela z obiskovanjem glas- JSKD – Osrednja Slovenija. Domu krajanov Turjak). KUD Marij Kogoj Turjak ima pri teh bene øole v Grosuplju z igranjem baritona. Skupaj nastopata obmoœnih razstavah sedaj samo øe to dolænost, da spodbuja na mnogih kulturnih prireditvah. Vse Petrine kulturne aktiv- mlade œlane iz svoje likovne sekcije, jo krepi ter vse œlane nosti so svetla luœ za prihodnost in spodbuda za mlade, zato Delavnica bo potekala od 5. spodbuja k umetniøkemu ustavarjanju. je nepogreøljiva œlanica v domaœem KUD Marij Kogoj. Ob Tekst v podobi novembra 2011 – tri zaporedne vikende, na gradu Turjak v Mladinskem centru Medvode

V viteøki dvorani Gradu Turjak smo 4. oktobra 2011 odprli pod mentorstvom tradicionalno obmoœno razstavo likovnih ustvarjalcev z oko- f ilmskega reæiserja in scenarista lice Ljubljane, ki bo na ogled do 23. 10. 2011. Otvoritveni veœer je glasbeno popestrila Ines Æeleznikar. BORISA PETKOVIÅA. Letoønja razpisana tema TEKST V PODOBI je k ustvarjalnem razmiøljanju izzvala 21 likovnih ustvarjalcev z okolice Lju- Udeleæenci bodo na konkretnem primeru (snemanje bljane (Velike Laøœe, Økof ljica, Ig, Brezovica, Medvode pa f ilma) spoznavali zakonitosti øe malo dlje, Ribnica in Cerknica). Tema je tokrat razpisana igranega f ilma in scenaristike. na dræavni ravni, kar pomeni, da po vsej Sloveniji potekajo razstave ljubiteljskih ustvarjalcev v organizaciji obmoœnih iz- postav JSKD na to tematiko. Razpis in prijavnico dobite na JSKD-OI Izhodiøœe teme je œrka, beseda oz. tekst kot element likov- okolica: nega dela. Kako so avtorji razstave odgovorili na to temo, je Trg MDB 14, 1000 Ljubljana ocenil in z vsakim posebej pokomentiral letoønji strokovni [email protected] spremljevalec likovnih razstav Osrednje Slovenije, akadem- ali na spletni strani www.jskd.si (OI Ljubljana ski slikar in graf ik Todorœe Atanasov. Izmed razstavljenih del bo izbral tista s preseækom za regijsko likovno razstavo Osre- okolica) dnje Slovenije, ki bo 8. novembra na Vrhniki. Od tu pa bodo tel: 01 241 05 37 likovna dela izbrana øe za dræavno razstavo, ki bo prihodnje leto jeseni v Slovenj Gradcu. Dræavna razstava bo del Med- narodnega festivala mlade literature Urøka, ki sodi v program Rok prijave je 28. 10. 2011! EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012.

Tatjana Avsec Foto Matjaæ Jug JSKD-OI Ljubljana okolica

Trobla 6/2011 22 Kultura Kultura 23 Trobla 6/2011

Grad Turjak – razstava ikon grof ice razstava Razodevanje, Jutte Auersperg Rafael Samec Eden izmed vrhuncev letoønjega kul- turnega dogajanja na gradu Turjak je Od 1. septembra do 30. oktobra 2011 prav gotovo izjemna razstava ikon Rafael Samec, kot je zapisala Anamarija Stibilj Øajn, je v grof ice Auersperg. V Rozamundini svetlobo zemeljskega bivanja vstopil 28. septembra 1943 v sobi, ki je ena izmed najlepøih prosto- Vidmu pri Dobrepolju. Smisel za kreiranje mu je nedvomno rov na gradu, smo na otvoritvi razsta- bil poloæen æe v zibelko. Svoje sposobnosti pa je pozneje ve v petek, 23. septembra, gostili viso- razvijal na Srednji ke plemiøke goste iz Avstrije in Italije, aranæerski øoli na œelu z avtorico Jutto Auersperg. v Ljubljani in Jutta Auersperg se je rodila v Predd- voru pri Kranju, øolala pa na Viøji jih vseskozi tudi Peter Hren, s.p. osebno nadgra- STEKLARSTVO øoli in eksperimentalnem zavodu za uporabno graf iko (Höhere Med njimi je prav gotovo potrebno omeniti direktorico Na- jeval. Pred tre- Gradež 14, 1311 TURJAK graphische Lehr und Versuchsanstalt für Gebrauchsgraphik) na rodnega muzeja Slovenije, Barbaro Ravnik, ki nam je ob tej mi desetletji se GSM: 031/356 668 Dunaju. Oœaralo jo je slikarstvo srednjega veka in leta 1998 se priloænosti za poroœno dvorano na gradu Turjak poklonila 12 je z ustvarjalno Tel: 01/7881 366 je odloœila dodatno znanje poiskati pri ruskem pravoslavnem reprodukcij manieristiœnih slik iz muzejske zbirke. moœjo, neizmer- duhovniku, oœetu Chrisostomu Pijenburgu, ter se povsem po- Za prijetno vzduøje je poskrbela Velikolaøka vokalna skupina nim elanom in Brušenje stekla svetiti slikanju ikon. pod umetniøkim vodstvom Martine Kovaœiœ, za domaœnost in izostrenim œutom Fazetiranje stekla in ogledal Æivi in dela kot svobodna slikarka na Dunaju in v Gradcu. Imela dobro poœutje pa Druøtvo za ohranjanje dediøœine z Gradeæa. za estetiko po- Peskanje stekla je veœ samostojnih razstav poslikane keramike in emajla na Du- svetil izdelovanju Izdelava izolacijskega termopan stekla naju in v Gradcu, medtem ko so bile ikone le redko na ogled. Razstavo si lahko ogledate øe predvidoma do 10. novembra. umetniøko obliko- Kaljeno steklo Otvoritev razstave je na grad Turjak privabila øtevilne ljubi- Javni zavod Trubarjevi kraji vanih sveœ. Za izjemne doseæke na tem podroœju je dobil Tuš kabine (po meri, s tesnili) telje ikon ter slovenske druæinske prijatelje Auerspergovih. celo naziv »Mojster umetnostne obrti«. V spremstvu izbra- Ogledala nega materiala in lastne raziskovalnosti se je podal na pot Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) snovanja idejno raznolikih skulpturalnih form. S prepoznav- Montaža vsega navedenega no osebno noto je ustvaril bogat opus. Z njim se predstavlja Ostale steklarske storitve na øtevilnih razstavah doma in v tujini. Njegova dela, ki jih Četrtkov večer upraviœeno uvrøœamo na podroœje likovne umetnosti, pa so vzbudila zanimanje ne le øirøe, temveœ tudi strokovne jav- v knjižnici Pokrovitelj: nosti. Občina Velike Lašče V Knjiænici Frana Levstika je in JZTK (Javni zavod Bojana Œampa, univ. dipl. um. zg.: Trubarjevi kraji) Stopinje, ki puøœajo za seboj paleto øtevilnih oblik in barv; v œetrtek, 6. oktobra, potekal sponzor: – nekdanji prostor za shranjevanje topov in pozneje jeœah. prvi letoønji literarni veœer. ŽO SDS vtisi v paraf inu, vosku, odtisi virtuoznih dotikov, sporoœilo Velike Lašče duha skozi materijo misli. To je izvirna pot ustvarjalca Ra- Sporoœilnost odplastenja najsubtilnejøe Resnice bivanja Gospa Mihaela Androma- faela Samca. Svet ideje, ki se skozi utekoœinjeno in mehko presega nekdanjo grobo funkcijo izrazito strateøkega, 'ka- ko Rihar, naøa dolgoletna neæno snov preliva v kozmos vrhunskih drobnih predmetov, takombno' oblikovanega, asketskega, vojaøkega prostora. Z knjiæniœarka, nas je obiskala detajlov, v svet, ki ga je ponesel z ravni obrtne virtuoznosti natanœno umeøœeno instalacijo mu daje novo vrednost. in nam predstavila knjigo z naslovom Zadnji Maov ple- na raven oblikovanja, da, celo na raven pref injene kiparske Razstava bo na ogled øe do konca oktobra 2011. 4. 11. - 25.Turjaškega 11. 2011 gradu plastike, prelite v vosek. salec avtorja Lija Cunxin. Razstava likovnih del slušateljev Lice Knjiga je avtobiografski ro- Viteška dvorana in dvorišče Razodevanje, kakor je avtor razstavo simboliœno poimeno- Javni zavod Trubarjevi kraji man kitajskega baletnika. val, se tokrat opazovalcu razkriva v obokanih Kazematah Silva Langenfus Predstavitev same knjige in V odmeVu časa tudi øirøe: kitajske zgodovine, tradicije, kulture in æivljenja nasploh je bila zelo zanimi- va in obenem iztoœnica za kar nekaj zanimivih osebnihZavod za prostorsko, Peter Hren, s.p. zgodb posluøalcev. Veœer je STEKLARSTVO komunalno in Gradež 14, 1311 TURJAK bil sproøœen in minil je pre- GSM: 031/356 668 KLANČAR, d.o.o. hitro. stanovanjsko urejanje Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. Tel: 01/7881 366 Vse ljubitelje literature in pri- (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Brušenje stekla jetnega klepeta tako vabimo Fazetiranje stekla in ogledal Telefon: 01/42 72 001 na naslednjePRI sreœanje, GRADNJI ki bo V AŠEGA E-mail: [email protected] v œetrtek, 3. novembra, ob Peskanje stekla RENAULT NOVEGA ALI Izdelava izolacijskega termopan stekla 19.00 uri. S knjigama Razda- lja med namaREKONSTRUKCIJI in Beli tiger se Kaljeno steklo pooblaščen servis za vozila Renault bomo preselili v æivahno in Tuš kabine (po meri, s tesnili) OBSTOJEČEGA OBJEKTA Vljudno Vas vabimo na odprtje menjava in shranjevanje pnevmatik pisano Indijo. Lepo vabljeni! razstave likovnih del slušateljev Lice, Ogledala VAM NUDIMO: pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... V odmeVu časa, ki bo v petek, Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 4. novembra 2011, obRazstava 17. uri bo včasu od 4. 11. do 25. 11. 2011 odprta Montaža vsega navedenega ličarsko kleparska dela v Viteški dvorani navsako Turjaškem soboto in gradu nedeljo od 11. do 17. ure. - izdelavo “urbanističnega dela” na Turjaku pri VelikihZa Laščah skupine pokličite 01/788 006 (Javni Ostale steklarske storitve nova in rabljena vozila Katarinaposebnega Duøœak dela projekta zavod Trubarjevi kraji) ali 041/544 835. (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča

Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329

Zavod za prostorsko, komunalno in KLANČAR, d.o.o. stanovanjsko urejanje Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA E-mail: [email protected] RENAULT NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEKTA menjava in shranjevanje pnevmatik VAM NUDIMO: pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” nova in rabljena vozila posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča

Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Trobla 6/2011 24 Kultura Naøa dediøœina 25 Trobla 6/2011

Knjižnica Frana Levstika Stritarjeva cesta 1, Velike Laøœe, tel.: 788 98 86

REVIZOR, N. V. Gogolj, A. A. Øirca URNIK KONJI: izvor in znaœilnosti, M. C. Harris pon., œet. in petek 13.00–19.00 GUINNESS WORLD RECORDS 2012 sreda 9.00–14.00 JABOLŒNI SOK, MOØT, JABOLŒNIK, U. Jakubik IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden leposlovje ZLATI DEÆ ALI KAJ HOŒE MOØKI, L. Novak Velikolaška tržnica 2011 IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke O ŒEM GOVORIM, KO GOVORIM O Sobota, 1. oktobra, med 8. in 12. uro in mladino TEKU, H. Murakami na trgu pred Levstikovim domom. LETNA ŒLANARINA SOBA, E. Donoghue BUŒNO-MARMELADNI DAN mladi do 18. let GOZD, H. Coben in nezaposleni BREZPLAŒNO SONŒNA URA, F. Milœinski PROFESOR ŒURILAJ IN PAPIGA KIKI, M. Zapihal je jesenski veter in prinesel diøave zrelih plodov, Iskreno se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: Gostilni øtudenti in upokojenci 8 EUR TEÆA METULJA, E. De Luca Derganc polne koøare buœ in sladkega sadja. To je œas, da se gospodinje Kukelj, Trgovini Poni, Trgoupu in Pizzeriji Rok. Hvala Domnu zaposleni 12,50 EUR TRIJE KONJI, E. De Luca pokaæejo v svoji najboljøi luœi in priœarajo nasmehe na obraz DNEVNIK LEGIONARJA …, Æ. Gombaœ HVALNICA LOŒITVI, B. Øvigelj - Merat za popestritev programa s harmoniko, Cirilu za dodatno BRONTEJIN KNJIÆNI KLUB, K. Gregory celi druæini. Œlanice Druøtva podeæelskih æena so tokrat popestritev trænice in Veri za slastno buœno juho in za recept. HVALNICA REØNJEMU TELESU, A. Ihan dokazale, da so konkurenca brez primere. CELIJIN ROBOT, M. Chang NESMRTNO ÆIVLJENJE HENRIETTE LACKS, Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste v prelepem sobotnem KNJIÆNE NOVOSTI V MESECU ÆUÆELŒJI ZAKAJI, L. Praprotnik - Zupanœiœ R. Skloot Na stojnicah so se predstavili: dopoldnevu obiskali velikolaøko trænico in s tem doprinesli k SEPTEMBRU ÆIVALSKA ABECEDA TRI MOŒNE ÆENSKE, M. NDiaye  Œebelarsko druøtvo Velike Laøœe – med in drugi prijetnemu razpoloæenju. LJUBIM ELVISA, J. Scheerer ALEF, P. Coelho œebelji pridelki; Otroci in mladina VAMPIRKIN DNEVNIK. SNIDENJE, L. J. ZLOVEØŒI OTOK, D. Lahne  Rokodelska druæina Grœar – roœno izdelan nakit in stroka SMITH POLETJE V MESTU, C. Bushnell spominki; MAMA, MOJI PUNCI JE IME DEPRA, A. KROMPRIRJEVI VOJØŒAKI, M. Petrov SKRIVNOST ZAPUØŒENEGA VRTA, T.  Katja Rupar s. p. Domaœa peka – piøkoti in sladice; HITRI AVTOMOBILI, I. Graham Furlan Gerritsen  Druøtvo podeæelskih æena Velike Laøœe – domaœi KMETIJA, A.Vandewiele MOJA DRUÆINA, C. Bevc rezanci, predpasniki; OBLIKE OKROG MENE. Trikotniki, A. HRIBCI KREMENITI, M. Manœek Angleøka bralna znaœka Loughrey WINNIE LOVI NETOPIRJE, L. Owen  DRUØTVO ZA OHRANJANJE DEDIØŒINE GRADEÆ OBLIKE OKROG MENE. Krogi, A. Loughrey PREKLETSTVO KROKARJEV, R. Lisle WILLIAM TELL, F. Shiller  - suho sadje in izdelki iz suhega sadja; PREKLETSTVO KRASTAŒ, R. Lisle SAN FRANCISCO STORY, J. Escott OBLIKE OKROG MENE. Kvadrati, A.  INFO-STOJNICA Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Loughrey MIKI 5, M. Muster THE TREE MUSKETEERS, A. Dumas Letos nismo izbirali najbolj simpatiœne buœe, temveœ smo FOTOGRAFSKI PRIROŒNIK ZA OTROKE, LUMPI IZ 3. A, T. Koœar THE CANTERBURY TALES, G. Chaucher izbrali buœo, ki je po svoji velikosti in oblinah najbolj izstopala. N. Johnson LUMPI IZ 4. A, T. Koœar THE WIND IN THE WILLOWS, K. Grahame Najveœjo buœo je pridelala Tonœka Purkart. Da ne bi bilo TEØI, TEØI IN KOZOLEC SI POSTAVI, S. PROFESOR ŒURILAJ IN PAPIGA KIKI, M. ON THE BEACH, N. Shute »fouøije«, smo izbrali tudi najmanjøo buœo, katero je pridelala Pucer Derganc AND THEN THERE WERE NONE, A. Christie Joæica Mauser. Brez dekoracije iz naravnih materialov jesen PACO IN NJEGOVI KUÆKI, A. Burlingham HOW GREEN WAS MY VALLEY, R. ne bi bila prava jesen. Med vsemi smo izbirali, kdo je bil leposlovje GOSPOD GNILC IN GOBLINI, A. Stantod Llewellyn najbolj izviren in priœaral najlepøo dekoracijo, in prepriœljivo DOM ZA MEDVEDA, B. Ortelli GOSPOD GNILC IN KRISTALA MOŒI, A. NEWSPAPER CHASE, J. Escott je zmagal Ciril Æuæek. Posebej smo ocenjevali tudi aranæma RAZVOZLANKE, Ø. M. Æugman Stantod THE LONG ROAD, R. Smith iz buœ, za katerega je œestitke prejela Milka Debeljak. Verin recept za kremno buœno juho SNEÆKO, BELI PRIJATELJŒEK, Peni ŒEBELA SIVKA V DEÆELI MEDELANDIJA, THE SLAVE BOY OF POMPEII, R. Smith Marmelade, zaradi katerih so se nam cedile sline, so bile Sestavine: KRESNIŒEK NINO, S. Menezes I. Janœar TOM CRUISE, R. Smith prav vse po vrsti gurmanske. Za najboljøo marmelado pa smo jedilna buœa, KRUHEK JE ØEL PO SVETU, T. Jamnik Pocajt OBISK ZA MEDVEDA, B. Becker SPEED QUEENS, R. Smith vseeno izbrali marmelado gospe Vide Kalan. Brbonœice so ROMEO IN JULIJA, T. Pavœek ZAPELJANA, P. C. Cast LEAVING MICROSOFT TO CHANGE …,J. malo olja, bile zasluæne za izbiro najbolj izvirnega okusa marmelade, NJAM!, L. Cousins Wood œebula, ki je pripadal marmeladi Ladke Deterding. In na koncu øe HUDIŒEVA VOLNA, ljudska DVD odrasli RABBIT'S FRIENDS, D. Dallas korenœek, najlepøe aranæiran kozarœek marmelade, ki se je øopiril v PRAVLJICE, ljudska THE GHOST HOUSE, J. Escott œesen, JUST GO WITH IT THE CROWN, M. R. James rokah Druøtva za ohranjanje kulturne dediøœine Gradeæ. VOÆNJA S ŒAROBNO PREPROGO, H. Daze EASY VIRTUE sladka smetana za kuhanje, PIRATSKO PRESENEŒENJE, H. Daze COLD MOUNTAINS, C. Frazier Vsem øe enkrat œestitamo! THE TALENTED MR. RIPLEY, P. Highsmith sol, VELIKA ÆEHTA, V. Moderndorfer DVD otroci in mladina MAJHEN SVET, A. Borin TEACHER MAN, F. McCourt vegeta (priporoœam narejeno doma). DANES NINA RIØE, S. Vegri CAPTAIN CORELLI'S MANDOLIN, L. De RIO Naœin priprave TISTA O BOLHAH, S. Eræen RANGO Bernieres ŒUDEÆNI PRSTAN, P. Svetina CHUGGINGTON SEVEN, A. Bruno Na vroœem olju prepraæimo œebulo (ne preveœ, ni POTOVANJE, K. Lasky KNJIGA TE ŒAKA. POIØŒI JO! EXTREME SPORTS, M. Dean priporoœljivo da porjavi), dodamo nariban korenœek, MILA JE KLEPETULJA, F. Blanchut RUN FOR YOUR LIFE, S. Waller domaœo vegeto in na kocke narezano buœo. To kuha- MILA JE MUHASTA, F. Blanchut Odrasli TINKERS ISLAND, S. Rabley mo, da se buœe malo razpustijo, dodamo na drobno VETERINARKA LIVIJA, E. Beaumont sesekljan œesen in s paliœnim meøalnikom vse skupaj EKO KRALJ, M. Podgorøek stroka zmeøamo. Postavimo nazaj na kuhalnik, zalijemo z IVANA, M. Podgorøek SKRIVNOSTI ÆIVLJENJA NAJSTNIC, E. K. OTROCI VABLJENI V KNJIÆNICO vroœim kropom (ali govejo juho) in med kuhanjem SAMO ENO DARILO, M. Podgorøek Resh VSAK PRVI PONEDELJEK V dodamo smetano. Posolimo in øe malo prevremo. JURI MURI PO SLOVENIJI: tretji del, T. O SPOLU IN NEKATERIH ... R. Vodeb MESECU OB 18. uri. Dober tek! Pavœek DVAJSET LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE Gospa SLAVA PETRIŒ bo z vami GOSPOD KLOBASNIK IN GOSPOD ØPILA, ZA NARODOV BLAGOR, A. A. Øirca zapela pesmice in vas popeljala v Z. Sverak svet pravljic! Javni zavod Trubarjevi kraji SLOVENSKI ZGODOVINSKI ATLAS Silva Langenfus; foto Niko Samsa in Milka Debeljak Trobla 6/2011 26 Naøa dediøœina Naøa dediøœina 27 Trobla 6/2011 Tradicionalni Društvo za ohranjanje dediščine Gradež nastopilo praznik suhega v oddaji tv »dobro jutro« sadja na Gradežu Ob osebnem obisku Druøtva za ohranjanje dediøœine Gradeæ si je Marija Tradicionalni »Praznik suhega sadja na Gradeæu« je bil v nedeljo, Merljak, priznana strokovnjakinja za 18. 9. 2011, æe devetiœ zapored (œe øtejemo tudi otvoritev zdravo prehranjevanje, ogledala suøenje obnovljene suøilnice sadja leta 2003). Z obiskom prazniœnega sadja v naøi suøilnici in z zanimanjem programa smo zelo zadovoljni, saj je na tretjo septembrsko prisluhnila razlagi o suøenju sadja na nedeljo priølo na Gradeæ okrog 1700 obiskovalcev, med njimi naraven naœin, ki jo je podala œlanica tudi 120 pohodnikov po Trubarjevi rojstni fari. Program je druøtva Joæa Zabukovec. Videno in potekal v lepem sonœnem vremenu, le proti koncu veselice je sliøano je zadovoljilo njenim strokovnim nekaj minut po 20. uri deæ obiskovalce zdruæil pod veliki øotor Velikolaøka folklorna skupina vsako leto obogati program kulturna kriterijem, saj je druøtvo povabila h na prireditvenem prostoru. Na Praznik je 52 œlanic in œlanov dediøœina na gradeøkem odru ob Prazniku suhega sadja na Gradeæu gostovanju v oddaji »Dobro jutro« na druøtva za ohranjanje dediøœine opravljalo razliœne delovne TV Slovenija. S predsednikom druøtva zadolæitve, vse œlanice in œlani pa so sodelovali v pripravah. sta se dogovorila o nastopu v njeni Praznik je bil najavljen z gigant ponojem na Rudniku, z letaki in kozolcem z zbirko starega orodja je obiskovalce sprejel lastnik zbirke, poleg njega pa so pod kozolcem prikazovale izdelovanje oddaji na æivilski trænici nakupovalnega plakati od Ljubljane do Kolpe, z velikim in malim transparentom srediøœa BTC v Ljubljani. na Turjaku, s panojem na Gradeæu, obøirneje na prvem radijskem zobotrebcev, svitkov, predpraænikov, predenje na kolovratu, luøœenje prosa ... øe tri naøe œlanice (Joæa, Justina in Tonœka). Zanimiva oddaja je bila predvajana na programu, zelenem valu, v Nedelu, Lisi in tudi v drugih radijskih 1. programu TV Slovenije in ponovljena ter tiskanih medijih, na spletu. Obiskovalce je pot vodila v srediøœe vasi, mimo nekdanje Kogojeve hiøe, vodnjakov, kaøœ, kozolcev, do Andoløkove stare œrne kuhinje øe na 2. programu. Pohodnike po Trubarjevi rojstni fari, ki sta jih po poti vodila in Koroøœeve nekdanje gostilniøke kleti, stare 250 let. V oddaji sta kot predstavnika Druøtva Avgust Gaøpariœ in Damjan Petriœ, je na turjaøkem gradu sprejel Program kulturna dediøœina na gradeøkem odru smo prestavili za ohranjanje dediøœine Gradeæ Nastopajoœi na oddaji Eugen Øerbec, na Trubarjevi domaœiji pa Andrej Perhaj, ki je sodelovala navduøil pohodnike s svojo razlago. Zahvaljujemo se Javnemu iz srediøœa vasi na spodnji prireditveni prostor, ker smo pol ure zavodu Trubarjevi kraji za organizacijo obeh vodenih obiskov. pred priœetkom programa dobili obvestilo, da v Ljubljani deæuje. predsednik druøtva Boris Zore, ki je in shranjevanja suhega sadja. Na V nadaljevanju je Marija Merljak Na novo trasirani poti po kolovozu od Raøice do Gradeæa so Zaradi boljøe sliønosti je bil oder za razliœne toœke sporeda na pojasnil aktivnosti druøtva pri suøenje provizoriœni stojnici, postavljeni zgolj predstavila øe domaœo pripravo imeli pohodniki postanek na øe preostali veliki Zabukovœevi jasi razliœnih mestih. Moøki pevski zbor iz Sel je zapel na vzhodnem sadja, razliko med ekoloøko ter za potrebe snemanja oddaje, je bila marmelade iz jabolk, korenja in na nekdanjih gradeøkih senoæetih pod vrhom Kraja, kjer so se na robu øotora, Matjaæ Gruden je predstavil tri odlomke iz industrijsko pridelanim suhim sadjem tudi Trubarjeva prosena kaøa s suhimi paradiænikov, ki deluje na zniæanje lepi razgledni toœki okrepœali s kifeljœki (ki jih je podarila Pekarna Levstikovega Buœelstva v poœastitev 180. obletnice Levstikovega kot tudi razliko med starimi in novimi slivami, domaœa albuminska skuta s økodljivega holesterola v krvi. Oddajo Grosuplje), naravno mineralno vodo Costella (ki jo je podarila rojstva s pomoœjo ozvoœenja na lesenem pokritem odru, pevski sortami sadja. Joæa Zabukovec je suhim sadjem, kruh krhljak s suhim je popestrila z raznimi zanimivostmi v Uskok d. o. o.) in domaœim æganjem, ki ga je postregel Stane kvartet Podvig je zapel pod øotorom, ravno tako Puconski duet predstavila pravilen potek suøenja sadjem in krhljevka. zvezi z uæivanjem sadja. Zabukovec. Pohod se je zakljuœil na prazniœnem Gradeæu. ob instrumentalni spremljavi, velikolaøka folklorna skupina Joæe Jerøin je zaplesala na lesenem plesiøœu, pod øotorom pa je program Vse obiskovalce sta sprejeli ob kapelici iz leta 1882 z domaœimi zakljuœil Puconski duet. Improviziranje se je pokazalo kot slaøœicami in napitki Meta Klanœar in Darinka Virant. Pod nepotrebno, saj je deæ prineslo na Gradeæ øele zveœer. bliænjim kozolcem je bila na ogled oœitno zelo zanimiva razstava mlatili s cepci in tega øe niso pozabili, ekoloøko pridelana ajdova moka, ki gob, ki jo je Tine Rop zaradi suønega pomanjkanja gob popestril Nekateri otroci so se vkljuœili v Parnasovo delavnico izdelovanja mlačev ajde so cepce ponovno vzeli v roke. Iz jo bodo porabili za razne domaœe z razstavo buœ. Obiskovalci so se k suøilnici sadja napotili skozi malih fresk – od ometa na ploøœice do slikanja na mokri omet. lat kozolca so pobrali snope ajde, kulinariœne dobrote. V dopolnitev prispevkov o pridelavi velikolaøko trænico enajstih stojnic, na kateri so sodelovali JZ Veliko mladih in odraslih se je poizkusilo v lokostrelstvu, mnogi jih poloæili na tla in priœeli ubrano ajde, objavljenih v prejønjih øtevilkah Joæe Jerøin Trubarjevi kraji, Parnas, KTD Puconci z dvema stojnicama, DPÆ so se udeleæili tudi temovanja v treh kategorijah. Prvim trem v mlatiti. Zrnje se je loœilo od bilk, Troble, objavljamo øe dokumentarno Ribnica, suhorobarja iz Velikih Laøœ in Sodraæice, œlanice DU vsaki kategoriji je nagrade DOD in LKT podelil Boæo Kovaœiœ, sledilo pa je øe œiøœenje zrnja od gradivo o njeni mlaœvi. Velike Laøœe s svojimi roœnimi vezeninami, DOD s suøilniøko in predsednik Lokostrelskega kluba Turjak. plev z ribniøko reto in siti. V mlinu Mlatiœi, ki so v mladosti øe klasiœno slaøœiœno stojnico ter stojnica z dobrepoljskimi pletenimi koøki. Gradeøka kuhinja je od poldneva dalje nudila proseno kaøo s bodo ajdova zrna zmleli in nastala bo V suøilni peœi na drva smo suøili polne lese sadja, zato so si suhimi slivami, ajdovo kaøo z jurœki, peœene svinjske kraœe iz obiskovalci lahko ogledali, kako suøenje v stari peœi resniœno gradeøke peœi, gradeøki golaæ iz velikega litoæeleznega kotla, poteka in posluøali razlago Joæice Zabukovec. Marsikdo si je v postrvi po gradeøko, øtevilne domaœe slaøœice, na æaru pa se je prizidku ogledal razstavo o zgodovini Gradeæa. Pod Zabukovœevim pekla tudi vratovina, œevapœiœi, hrenovke. Za peœenje na æaru je ostalo le toliko, da smo imeli dovolj za malico ob pospravljanju, vsega drugega pa je zmanjkalo. Razprodali smo tudi vse sreœke sreœelova. Za veselo razpoloæenje in veseliœni ples je poskrbel Ansambel Podvig, ki je svojim raznolikim programom zadovoljil vse glasbene okuse. Za sodelovanje pri organizaciji tradicionalne, æe nekaj let najveœje prireditve v naøi obœini, se zahvaljujemo Obœini Velike Laøœe, JZ Trubarjevi kraji, Zavodu Parnas, Druøtvu podeæelskih æena in Konjerejskemu druøtvu Velike Laøœe, Druøtvu upokojencev Velike Laøœe, PGD Økocjan, LK Turjak, TD Turjak in vsem gostujoœim druøtvom, zborom, skupinam in posameznikom. Prireditve ne bi mogli tako uspeøno organizirati brez sredstev javnega razpisa za sof inanciranje prireditev turistiœnih druøtve v letu 2011, ki nam jih je odobrila Turistiœna zveza Slovenije, brez denarnih prispevkov in dobitkov za sreœelov, ki so jih prispevali Œlanice druøtva upokojencev Velike Laøœe so bogato obloæile øtevilni gospodarski subjekti in posamezniki. svojo stojnico s œudovitimi vezeninami Boris Zore Mlaœva ajde s cepci Œiøœenje plev od zrnja Trobla 6/2011 28 Naøa dediøœina Mladi 29 Trobla 6/2011 Na Ahac – Robarski oratorij že 10 25. september 2011 let v »njegovo smer« V okviru dnevov evropske kulturne Prostor pred robarsko cerkvijo se je v poletnem œasu æe desetiœ dediøœine (DEKD) smo vam v zapored napolnil z otroki. Æe desetiœ smo namreœ izvedli pole- nedeljo, 25. septembra 2011, na tni oratorij, katerega naslov je bil letos prav »V njegovo smer.« Gori nad Malim Loœnikom pripravili Glavni junak letoønjega oratorija, ki je v Robu potekal od 18. preseneœenje. Obiskovalci, ki jih ni do 21. avgusta, je bil tokrat prerok Jona, zgodba njegovega bilo malo, so dostopali k cerkvici na æivljenja nam bo vsekakor ostala v spominu in nam bo nekoœ hribu ne samo iz smeri Mali Loœnik, morda tudi v pomoœ. temveœ tudi iz smeri Vrh - Gradiøœe. Kot ponavadi smo se tudi te tri dni veliko igrali, prepevali, Lepa sonœna nedelja je bila kot nalaøœ ustvarjali, se smejali, molili ter se pogovarjali. Sobotni dan smo za popestritev izleta, kjer ste si lahko namenili vodnim igram, v petek pa smo odøli na izlet – z barœico oddahnili in se nauæili sveæega zraka smo odpluli po Ljubljanici, potem pa obiskali øe Rakovnik, kjer ob œudovitem razgledu z Gore nad smo pred lurøko Marijo imeli maøo, na koncu pa smo imeli øe Malim Loœnikom. dovolj œasa, da smo se na igriøœu SMC-ja dodobra naigrali. Obenem pa ste si lahko brezplaœno V nedeljo smo sodelovali pri robarski sveti maøi, potem pa si pod vodstvom vodiœa ogledali cerkev, skupaj s starøi øe enkrat ogledali celotno dramsko uprizoritev kjer domuje gotska arhitektura, letoønje oratorijske zgodbe o preroku Joni. in freske Janeza Ljubljanskega iz samostojnem cerkvenem stolpu. To torjem za veliko vloæenega œasa, truda Vsekakor smo preæiveli lepe dni in komaj œakamo, da se po- 15. stoletja. Ogledali ste si lahko je bila tudi prva toœka, kjer so priœeli in entuziazma v prostovoljno delo na novno sreœamo. tudi razstavo v stolpu – Po sledovih z delom velikolaøki prostovoljni obmoœju obœine Velike Laøœe. Fotograf ije si lahko ogledate na spletni strani www.oratorij.net. Andreja Turjaøkega, ki so jo pripravili mediatorji v kulturi. Javni zavod Trubarjevi kraji v zavodu Parnas, in je postavljena v Zahvaljujemo se kulturnim media- Vseh teh doæivetij pa ne bi bilo brez pridnih rok mnogih posa- Silva Langenfus meznikov. Prav vsem, ki ste nam v teh desetih letih kakor koli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Robarski animatorji

Izøla je knjiga z naslovom Œlovek potuje po svetu, da bi naøel, kar Tradicionalni proizvodi in jedi obmoœja potrebuje in se vraœa domov, da to najde. (Moore) OD TURJAKA DO KOLPE avtorja dr. Stanislava Renœelja. Predstavitev knjige bo v petek, 4. novembra 2011, ob 19. uri v sejni sobi Levstikovega doma v Velikih Laøœah. Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo Lepo vabljeni! za zdravje vaøega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh.

Ponujamo estetske plombe, protetiœno oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantate. PreNaDENT

da je bila zelo okusna. Nato se je v prostorih mladinskega Počitnice z MD VRT druøtva pojavila profesionalna oprema za DJ-janje in nekateri navduøenci, ki se æe nekaj let rokujejo s tako opremo, so nam Poœitnice so se hitro iztekale, dnevi so postajali peklensko pokazali svoje œare vrtenja elektronske glasbe. Opravila se Novo! BREZBOLEŒINSKO DELO z uporabo vroœi in æe se je æivo srebro povzpelo preko 35 ºC. V tem œasu je tudi temeljitejøa œistilna akcija prostorov ter preureditev najnovejøega LASERSKEGA SISTEMA smo z MD VRT organizirali piknik na Volœjem, ki pa se je pohiøtva. Poletje je bilo torej obarvano predvsem øportno in prelevil v osveæilno kopanje in skrivanje v senci pred ægoœimi tudi druæabno in pouœno za tiste, ki jih zanima prihodnost Draga 1, IG æarki s kartami v rokah. Æe v preteklih dneh smo se ob veœerih v glasbenem svetu. V prihodnjih mesecih pa si obetamo veœkrat dobili pred mladinskim druøtvom, odkolesarili na izpeljati izlet v Gardaland, predavanje o drogah, ki naj bi tel: 040 934 000 Videm, kjer imajo f itnes, in nato povsem izmuœeni kolesarili ga vodil kriminalist s PP Ribnica, strokovno ekskurzijo v Naroœanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. øe nazaj, tokrat pa smo se pomerili v plavanju. V naslednjih decembru in øe kaj ... dneh smo nekajkrat pekli koruzo in moram vam priznati, Tomaæ Leniœ Trobla 6/2011 30 Mladi Mladi 31 Trobla 6/2011

Predavanja so potekala v angleøkem jeziku. Velja namreœ, Študijske izkušnje da v primeru prisotnosti tujih øtudentov, ki ne razumejo øvedsko, ne glede na njihovo øtevilo, vsi profesorji predavajo Karle Košir na v angleøœini. Sicer pa pride prav tudi osnovno znanje øvedøœine. Pred zaœetkom predavanj sem se zato udeleæila Švedskem tudi enomeseœnega intenzivnega teœaja øvedøœine, tako da sem razumela pomembnejøe informacije, na primer S prvim pravim jesenskim mesecem se je zaœelo tudi novo na metroju, v kavarni sem znala naroœiti kavo, ob branju øtudijsko leto. Velik del populacije mladih se je podal v œasopisa sem vedela, o kateri temi govori posamezen œlanek predavalnice razliœnih univerz in visokoøolskih zavodov po in podobno. Sloveniji. Nekaj od njih pa je tudi letos izkoristilo moænost, Si imela morda œas in moænost spoznati Øvedsko tudi izven da svoje znanje nadgradijo na ustreznih izobraæevalnih okolja univerze? Njihov naœin æivljenja je verjetno drugaœen ustanovah v tujini. Ker marsikdo od nas, malo starejøih, kot naø. Kaj te je najbolj prevzelo? te moænosti v œasu svojega øtudija ni imel, se mi je zdelo primerno, da øtudentka Karla deli to izkuønjo z nami. Imela sem dovolj œasa za vse: za øtudij, izlete, rekreacijo, zabave … Moænosti za to so bile bolj kot s œasom pogojene Najprej me zanima, za kateri øtudij si se odloœila po konœani z denarjem. gimnaziji in zakaj ravno zanj? Øvedska mi je zelo vøeœ. Kljub temu da je to bogata dræava, Odloœila sem se za øtudij geodezije, ker je v øtudijskem æive ljudje za naøe razmere skromno. V mestih ni pretirano programu veliko matematike in f izike, vse skupaj pa se veliko visokih zgradb, je pa veliko zelenih povrøin. Na V odmoru med predavanji povezuje øe z geograf ijo. podeæelju prevladujejo veliko manjøe hiøe kot pri nas, in ker Kdaj si pomislila, da bi kandidirala za øtudentsko izmenjavo je les dober toplotni izolator, so veœinoma zgrajene iz lesa. drugim. Zase vem, da obstaja velika verjetnost, da bom odøla na eni od univerz izven Slovenije? Prometa je malo. Na delo ali v øolo se vozijo s podzemno spet proti severu, œe po zakljuœenem øtudiju ne bom naøla primerne sluæbe. Tudi moænosti zaposlitve so tam veœje. O tem sem zaœela razmiøljati konec 2. letnika, vendar sem æeleznico ali z avtobusi. Zaœutila sem, da se res trudijo æiveti idejo izpeljala øele v 3. letniku, saj imajo prednost øtudenti zdravo. Veliko se rekreirajo, poleti teœejo, pozimi hodijo na Hvala ti, da smo smeli spoznati tvojo izkuønjo. Upam, 3. in 4. letnikov. organizirane vadbe, f itnes … Tudi jedo zelo zdravo. Zelo da ne bo niœ narobe, œe si koga tako navduøila, da te bo veliko jih za kosilo je le solato. æelel posnemati. Æelim ti, da tudi v prihodnosti pogumno Zakaj si se odloœila ravno za øtudij na øvedski univerzi? uresniœujeø svoje naœrte in ti ob tem æelim mnogo sreœe. Verjetno si morala izpolnjevati vrsto pogojev, da si bila Delo zaœenjajo pozneje kot pri nas, domov prihajajo okrog izbrana? 17h ali 18h. Ivanka Peterlin Po pravici povedano, sploh ne vem, kateri pogoji so morali Koliko œasa si bila na izmenjavi in kako si se prebijala biti izpolnjeni. Vsekakor v primeru prijave veœ øtudentov f inanœno? na razpisano mesto »zmaga« tisti, ki ima od vseh najboljøe Na Øvedsko sem odøla konec julija 2009, vrnila pa sem se povpreœje ocen. V mojem primeru je bilo v Stockholmu junija 2010. Sicer sem vmes priøla øe dvakrat domov, prviœ PODARIM/PODARIŠ razpisano le eno mesto za øtudente s Fakultete za gradbeniøtvo v jeseni in drugiœ konec decembra. Tudi v Stockholm sem Imate stvari, ki jih ne potrebujete Karla pred fakulteto in geodezijo (FGG), koliko se jih je dejansko prijavilo, pa ne dobila nekaj obiskov. Obiskali so me prijatelji in sestra Petra, veœ, pa so øe uporabne? vem. spomladi so priøli øe starøi in sestra Nika. Zakaj bi konœale na smetiøœu, œe bi Za øtudij na Kungliga Tekniska högskolan (KTH) na Royal je bilo razdeljeno na 4 periode in na koncu je vsakemu Imela sem veœ f inanœnih pritokov. Dobila sem Erasmus morda komu od naøih bralcev priøle Institute of Technology v Stockholmu sem se odloœila, ker sem sledilo enotedensko izpitno obdobje. Veœji poudarek dajejo øtipendijo, prejemala sem kadrovsko øtipendijo iz geodetskega øe kako prav. æelela severno od Slovenije, predvsem pa zaradi priporoœil praktiœnim vajam, saj smo v okviru vaj morali opraviti tudi podjetja v Ljubljani, velik del pa so prispevali tudi starøi. dva projekta. Ker je bil vstop na fakulteto mogoœ s œipom in øtudentov, ki so æe bili tam na izmenjavi. Verjetno predvidevaø, da mene in øe marsikoga zanima, kako kodo, smo imeli moænost tam delati vaje tudi œez vikend. V uredniøtvu smo se odloœili na Vem, da imaø v sebi veliko poguma, da si uresniœila to svojo Kadar so bile vaje obseænejøe, smo se s soøolci dogovorili in so tvojo odloœitev sprejeli tvoji starøi in kako so te spremljali æeljo. Kakøen je bil tvoj prvi stik z novim okoljem, kje si v œasu bivanja na Øvedskem? novo rubriko v Trobli – se dobili vœasih tudi v nedeljo in delali do poznih ur. PODARIM/PODARIØ stanovala, kako je potekal øtudij itd.? Ko sem prviœ omenila, da razmiøljam o izmenjavi, mislim, da Kdo so bili tvoji øtudentski kolegi in kolegi v øtudentskem Bila sem vznemirjena in malo zaskrbljena hkrati. Na zaœetku me niso jemali resno. Ko sem priøla domov s prijavnico, je naselju, iz katerih okolij so priøli in kako ste se razumeli? v kateri boste lahko mi je bilo nekoliko laæje, ker sta me tja pospremili sestra Petra bilo pa malo drugaœe. Mama ni bila navduøena, skrbelo jo je, brezplaœno objavljali, in prijateljica Vesna in z menoj ostali do konca prvega tedna. V koridorju, kjer sem stanovala, so bili se øtirje Øvedi, kaj bom jedla, œe si bom kuhala, kdo mi bo pomagal, œe huje œe ste morda komu Skupaj smo na hitro raziskale center, si ogledale okolico Pakistanec, Poljak, dva Francoza, Mehiœan, Øpanka in zbolim … Oœe je bil manj skeptiœen. Strinjal se je z menoj, pripravljeni podariti fakultete … Italijanka. Razumeli smo se super, veœkrat smo kaj skuhali da si grem nabirat izkuønje, uœiti se æiveti samostojno, za vse opremo, oblaœila, skupaj, øli na kakøno zabavo, izlet … skrbeti sama, plaœevati raœune, razreøevati probleme, kuhati Stanovala sem v Øtudentskem domu, ki je od fakultete oddaljen knjige … 15 minut, od centra mesta pa 20 minut z metrojem. Imela Naj pojasnim, da sem obiskovala zaradi prej omenjene … Vedel je, da bo tudi moja angleøœina pridobila na kvaliteti razlike med sistemom øtudija pri nas in na Øvedskem prvi in da mi bo to morda kdaj koristilo. Nazadnje je tudi mama sem svojo sobo in kopalnico, kuhinjo in jedilnico pa sem si Torej, œe æelite komu kaj brezplaœno letnik magistrskega øtudija in da so bili vpisani vanj kot mojo odloœitev sprejela in oba sta mi pomagala pri pripravi delila še z ostalimi enajstimi študenti, ki so bivali v »mojem« odstopiti, œe kaj nujno izmenjalci poleg mene øe dva Nemca, Øpanec in Brazilec ter vsega potrebnega za odhod. koridorju. Øtudentski dom ima veœ nadstropij in v vsakem sta potrebujete, pa si ne bila vsaj dva koridorja. Prav v jedilnici, ki je bila nekakøna pribliæno 20 rednih sluøateljev, med katerimi so bili le trije V œasu bivanja na Øvedskem smo se pogovarjali preko Skypa, domaœini. Veœina teh je bila z vzhoda (Pakistan, Bangladeø, morete kupiti, piøite dnevna soba vsakega koridorja, smo se najveœ druæili, se poøiljali smo si elektronska sporoœila, œe je bilo kaj nujnega, na uredniøtvo Troble pogovarjali, posluøali glasbo in si ogledali kakøen f ilm. V Iran, Kitajska). Ena øtudentka je bila Œehinja, najbolje pa sem smo se sliøali tudi po telefonu. se razumela z Martino, ki je priøla iz Zagreba. in bomo pod to zaœetku se mi je zdelo smeøno gledati angleøko govoreœe Zdaj si æe eno leto znova doma. Kako bi ocenila to rubriko z veseljem objavili. f ilme s øvedskimi podnapisi, kmalu pa napisov nisem veœ Vøeœ mi je bilo, da so se ob 12. uri na celotni univerzi, na tvojo«avanturo« danes, ko nanjo æe gledaø nekoliko z niti opazila. Vsako nedeljo smo ob 21.uri pripravili »f iko«. To vseh fakultah, predavanja zakljuœila in sledila je prosta ura distance? je zelo priljubljeno øvedsko druæenje ob pitju œaja ali kave, za kosilo, enako za profesorje in øtudente. Kosilo smo si Res je bila avantura! Spoznala sem veliko ljudi, novega Œe lahko kaj podarimo, smo bogatejøi, zraven pa se poje øe kaj sladkega. navadno pripravili doma in ga prinesli s seboj. Pogreli smo si œe nam kdo takrat, ko nam je teæko, ponudi pomoœ, ga lahko v mikrovalovnih peœicah v jedilnicah. Vsaka stavba videla … Œe bi takrat, ko sem bila øe v Stockholmu, imela Øtudij na KTH je bil nekoliko drugaœen, kot sem ga bila dovolj denarja, bi se verjetno kar redno vpisala v 2. letnik in vemo, da nismo sami vajena na FGG. Najveœja razlika je bila v sistemu øtudija, saj je imela svojo jedilnico, nekatere øe restavracijo ali bar, ki so in smo lahko kljub stiski sreœnejøi. ga vodili øtudentje. tam dokonœala celoten magistrski program. Tudi s profesorji, je na FGG v Ljubljani øtudij potekal øe po starem programu, z mentorji, sem se zelo dobro razumela. Gledano v celoti, na KTH pa je bil æe bolonjski sistem. Prvi »bolonjci« so, na V katerem jeziku so potekala predavanja? Si se spoprijateljila je bila izmenjava zelo koristna in jo res priporoœam tudi Uredniøtvo Troble naøi fakulteti v Ljubljani, letos v 3. letniku. Øtudijsko leto tudi s øvedøœino? Trobla 6/2011 32 Druøtva Druøtva 33 Trobla 6/2011

Rezultati: Tekmovanje v gasilsko Pionirji Gasilski podmladek športnih disciplinah za Uvrstitev PGD Rezultat in tekmovanja 1. Dvorska vas – Mala Slevica 1.008,10 V nedeljo, 18. septembra, se je v Turjaku zbrala mnoæica mladino – Turjak 2011 2. Veliki Osolnik 1.004,60 otrok in mladih v gasilskih œepicah, pripravljenih, da se med Letoønje gasilsko tekmovanje za pionirje, pionirke, mladince 3. Turjak 983,20 seboj pomerijo v gasilskoøportnih tekmovalnih disciplinah. in mladinke smo izvedli v nedeljo, 18. septembra 2011, na Dve ekipi pionirjev (starost od 6 do 11 let) in ekipa mladincev 4. Velike Laøœe 2 963,60 Turjaku. Tekmovanja se je udeleæilo okrog 350 tekmovalcev (od 12 do 16 let) iz PGD Velike Laøœe so nestrpno œakale, in tekmovalk, od tega veœ kot sto iz GZ Velike Laøœe. Kot je æe 5. Rob 951,60 da sodnikom in konkurenci pokaæejo, kaj so se nauœili. Vaje v navadi, so pri pripravi tekmovanja sodelovala vsa gasilska so se oœitno izplaœale, saj so dosegli lepe rezultate, ugotovili druøtva iz naøe zveze, veœji del organizacije pa je prevzelo 6. Velike Laøœe 1 924,80 pa so tudi, da je treba vse delo opraviti zelo natanœno in korakati prav po vojaøko, saj so sodniki skrajno nepopustljivi domaœe PGD Turjak. 7. Dolnje Retje 816,40 in te æe najmanjøa napaka lahko stane kakega mesta v konœni uvrstitvi. Po tekmovanju smo se druæili pred turjaøkim zgodovine gasilstva, poæarne preventive, vezanju vozlov in Mladinci gasilnim domom, se øli »Œrnega moæa« s pionirji in po nekaj poznavanju gasilskih vozlov. Naøi ekipi sta osvojili tretje in Uvrstitev PGD Rezultat sonœnih urah doœakali razglasitev rezultatov. Laøki pionirji so deseto mesto. dosegli peto in sedmo mesto, mladinci pa tretje, kar jim je Vsem pionirjem in mladincem za doseæene rezultate iskreno 1. Karlovica 908,60 prineslo uvrstitev na regijsko tekmovanje. Slednje je potekalo œestitam, ker vem, da so vanje vloæili veliko energije, truda 2. Dvorska vas – Mala Slevica 890,90 æe takoj naslednjo soboto, 24. 9. v Trzinu. Mladinci so se in prostih popoldanskih ur. Upam, da vam ni bilo teæko z zelo potrudili in dosegli zavidljivo 7. mesto. nami mentorji (Tomaæem, Martinom, Davidom, Gregatom, 3. Velike Laøœe 864,20 Ker so bili naøi otroci øe polni tekmovalnega duha, so se Francijem in mano) ter upam, da se pri nadaljnjih aktivnostih 4. Dolnje Retje 856,50 udeleæili tudi gasilskega kviza za mladino, ki je potekal 1. 10. spet sreœamo. na Økof ljici. Pomerili so se v gasilskih znanjih, poznavanju Na pomoœ! Alenka Vasiœ SKUPNA VAJA GZ IN ZC IN PREVZEM VOZILA

Ste storili vse za varen dom? bil na øtevilko 112 obveøœen regijski center za obveøœanje, ki je takoj alarmiral domaœe Pri vaji z ovirami morajo tekmovalci pokazati veliko spretnosti in PGD iz Velikih Laøœ. Poveljnik je na kraju poznavanja gasilskega orodja. Oktobra smo gasilci øe posebej aktivni in poæara ugotovil, da potrebujejo pomoœ, zato preverjamo svojo pripravljenost. Letoønji je s pomoœjo Centra za obveøœanje alarmiral Pohvalno je, da si je tekmovanje, ki smo ga izvedli v mesec poæarne varnosti poteka pod geslom: øe osem ostalih druøtev v obœini Velike Laøœe. nedeljskem popoldnevu, ogledalo veliko gledalcev, zlasti Ste storili vse za varen dom? Zaradi poøkodovanih oseb v objektu je bila starøev najmlajøih gasilcev. Pionirji in pionirke od 7. do 11. Skupno vajo vseh prostovoljnih gasilskih alarmirana tudi enota civilne zaøœite za prvo leta so se pomerili v vaji z vedrovko, øtafeti z ovirami na 400 druøtev GZ Velike Laøœe smo izvedli v petek, pomoœ, ki je tokrat prviœ sodelovala na skupni m in letos prviœ tudi v vaji razvrøœanja, v kateri so morali 7. oktobra v veœernem œasu, ko je izvedba vaji gasilskih enot. Vaja je uspela, vsi gasilci pokazati, kako izvajajo ukaze: mirno, na desno ravnaj se, na zahtevnejøa. Scenarij je predvideval, da so uspeøno opravili svoje naloge in pogasili desno, naprej, stoj ... Mladinci so tekmovali v vaji z ovirami je poæar izbruhnil v juænem delu objekta poæar, enota prve pomoœi pa je oskrbela za mladince, øtafeti z ovirami na 400 m in v vaji razvrøœanja. Mizarstva Tekavœiœ v Velikih Laøœah. Domaœi ranjence. Po vaji so se vse enote zbrale pred Gasilec lahko vstopi v objekt samo z izolir- nim dihalnim aparatom. Najboljøi so se udeleæili regijskega tekmovanja, kjer so se in sosedje so ogenj skuøali pogasiti sami, gasilskim domom v Velikih Laøœah, kjer je pomerile ekipe iz desetih gasilskih zvez regije Ljubljana I. a so se v gostem dimu in temi zaœeli duøiti, poveljnik GZ Rudolf Rupar predstavil celoten Vajo sta si ogledala tudi æupan obœine nekateri so se tudi poøkodovali. O poæaru je scenarij in opravil analizo vaje. Velike Laøœe Anton Zakrajøek in direktor Vaja z vedrovko je konœana, ko so podrte vse tarœe. Uprave Republike Slovenije za zaøœito in reøevanje Darko But, ki sta poskrbela za Joæe Stariœ prijetno preseneœenje. Gasilski zvezi in foto Niko Samsa Civilni zaøœiti sta predala poveljniøko vozilo Opel Frontera, kljuœe je prevzel poveljnik GZ Velike Laøœe. Poveljniøko vozilo je sicer æe v letih, a je bilo pred predajo temeljito servisirano; prepriœani smo, da ga bomo lahko koristno uporabljali. Novo poveljniøko vozilo smo prviœ uporabili æe v nedeljo ob rednem letnem pregledu vseh PGD v GZ Velike Laøœe. Pregleda se je udeleæilo veœ kot 170 gasilcev, zato je bilo po vaseh naøe obœine spet æivahno. V vseh gasilskih druøtvih so se dobro pripravili na ocenjevanje in izvedli vaje, s katerimi so krajanom pokazali, da poznajo poæarno ogroæenost na svojem obmoœju in da znajo primerno ukrepati. Kljuœe poveljniøkega vozila je Darko But, direktor URSZR in podpoveljnik Civilne zasåite Joæe Stariœ, RS predal Antonu Zakrajøku, æupanu obœine Velike Laøœe, ki ga je nato predal Rudolfu Ru- Ena najteæjih disciplin letoønjega tekmovanja – razvrøœanje parju, poveljniku GZ Velike Laøœe. foto Niko Samsa Trobla 6/2011 34 Øport in rekreacija Øport in rekreacija 35 Trobla 6/2011

KMN Velike Lašče KMN Velike Lašče Mali nogomet – športno osvojili 2. mesto na zmagovalci pokalnega gonilo občine pokalnem tekmovanju tekmovanja občine Zgodovina obœinskega tekmovanja v malem nogometu MNZ Ljubljana Velike Lašče v malem V obœinski ligi malega nogometa se vsakoletno udejstvuje veœ kot 100 obœanov. Prav zaradi tega je velikokrat glavna tema pogovorov, bodisi na øportnih igriøœih, øe veœkrat pa v V nedeljo, 18. septembra 2011, je v øportni dvorani v Velikih nogometu hramih, kjer se vedno odvijajo vroœe polemike in kjer vsak Laøœah potekalo pokalno tekmovanje MNZ Ljubljana v ve vse. V zadnjem œasu se vse veœkrat pojavlja, da obujamo futsalu. Na tekmovanju je nastopilo 5 moøtev, in sicer KMN V nedeljo, 25. septembra 2011, je na øolskem igriøœu v Velikih spomine, kako je bilo, kdo je bil prvak, katerega leta je kdo Vuko Ljubljana, Fragmat Extrem, Fragmat Extrem U-21, Futsal Laøœah po nekaj letih ponovno potekalo pokalno tekmovanje igral za posamezno ekipo, kdo je dal najveœ golov, koliko klub Dobrepolje in domaœa ekipa KMN Velike Laøœe. Obœine Velike Laøœe v malem nogometu. Na tekmovanje »koles« je na kakøni tekmi naredil g. Hegler ... Zaradi vseh se je prijavilo 7 ekip, ki tekmujejo v obœinski ligi v malem Domaœi ekipi æreb ni bil naklonjen, saj so se æe v predkrogu navedenih razlogov sem se odloœil pripraviti krajøi pregled nogometu Velike Laøœe. pomerili s favoritom tekmovanja, ekipo KMN Vuko Ljubljana, obœinske lige, ki temelji na podatkih, ki jih je skozi vsa leta za katero nastopajo tudi bivøi œlani futsal reprezentance Tekmovanje je najprej potekalo v dveh skupinah, iz katerih zbiral in beleæil Andrej Lovøin. Slovenije (Nenad Kurtiå, Gorazd Drobniœ, Siniøa Brkiå ...). so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili KMN Velike Laøœe, Obœinsko tekmovanje se je zaœelo v letu 2000. Tekmovanje Tekma je bila zelo zanimiva, tako da so tudi øtevilni gledalci Komarji, Slemena in ØMD Turjak Mapri. je sledilo uspeøno izvedenemu turnirju v poletnem œasu, priøli na svoj raœun. Na koncu je zmaga zasluæeno pripadla Zmagovalna ekipa KMN Velike Laøœe: (stojijo z leve) Matjaæ Pete- V prvem polf inalu so po neodloœenem rezultatu po rednem kjer se je pokazalo veliko zanimanje ekip iz Velikih Laøœ za domaœi ekipi z rezultatom 3 : 0. lin, Goran Njenjiå, Aleø Pirman in Peter Andoløek; (œepita) Roman delu igralci Slemen po kazenskih strelih premagali Komarje, Klariå in Mitja Centa. sodelovanje v takønem tekmovanju. Vodenje tekmovanja je V prvem polf inalu je ekipa Fragmat Extrem iz Sodraæice v drugem polf inalu pa so igralci KMN Velike Laøœe premagali prevzela ekipa ØMD Turjak z Aleøem Pirmanom, takratnim premagala ekipo FK Dobrepolje z 2 : 0 in tako se kot prva veœne rivale ØMD Turjak Mapri z rezultatom 4 : 3. œlanom te ekipe. Prva sezona je trajala polovico sezone, æe z uvrstila v f inale. V drugem polf inalu so domaœini igrali proti Termini 2.SF l do novega leta: F inale je potekal med ekipama Slemena in KMN Velike Laøœe. naslednjo pa se je liga razøirila na spomladanski in jesenski ekipi mladi zasedbi Fragmat Extrem U-21 iz Sodraæice in jo Po lepi in zanimivi tekmi se je pokalnega naslova veselila del. Liga je doæivela prelom leta 2005, ko se ekipe niso mogle Sobota, 12. 11. 2011, KMN Velike Laøœe : Fragmat Extrem zasluæeno brez veœjih teæav premagali s 4 : 2. ekipa KMN Velike Laøœe, ki je zmagala z rezultatom 2 : 0 in zediniti glede vodenja lige, zato je priølo do nastanka dveh ob 18:00 uri. V velikem f inalu je ekipa Fragmat Extrem premagala s tem prejela tudi velik prehodni pokal. Ekipi Slemena pa je lig. V nadaljnjo obravnavo sem vkljuœil zgolj ligo, v kateri je domaœine KMN Velike Laøœe z rezultatom 5 : 1. Domaœim Sobota, 26. 11. 2011, KMN Velike Laøœe : KMN Slovenske pripadlo konœno 2. mesto. sodelovala veœina obstojeœih ekip, to je liga, katero je vodil Gorice ob 18:00 uri. je poleg poøkodb dveh kljuœnih igralcev v odloœilni bitki Po izvajanju kazenskih strelov je 3. mesto pripadlo ekipi Aleø Pirman. Vodenje lige je v 2006 prevzel NK Velike Laøœe poøla tudi moœ, saj je bila to za njih æe tretja tekma, ampak Sobota, 10. 12. 2011, KMN Velike Laøœe : KMN Benedikt ob ØMD Turjak Mapri, 4. mesto pa so osvojili Komarji. z Markom Æuækom na œelu, ki to uspeøno izvaja tudi sedaj. so kljub temu pustili dober vtis na celotnem tekmovanju in 18:00 uri. Od tistega leta naprej se liga tudi uradno imenuje Obœinska Najboljøi igralec turnirja je postal Roman Klariå (KMN Velike z vzorno organizacijo tudi lepo promovirali obœino Velike liga. Ekipa KMN Velike Laøœe v letoønji tekmovalni sezoni nastopa Laøœe), ki je tudi dosegel oba zadetka v f inalni tekmi. Najboljøi Laøœe. Zmagovalna ekipa Fragmat Extrem se je s to zmago tudi v tekmovanju mladih U-21. Kapetan ekipe je reprezen- vratar pa je bil Mitja Centa (KMN Velike Laøœe). Letoønja sezona 2011 je bila tako æe 12 po vrsti. Na lestvici tudi uvrstila v osmino f inala Slovenskega pokala v futsalu. tant Slovenije do 21 let Mark Pintariœ. ekip z najveœ osvojenimi naslovi zanesljivo vodi ekipa ØMD V lepem popoldnevu se je na tribuni zbralo tudi lepo øtevilo Turjak, ki je osvojila kar 7 naslovov prvaka, sledi ji ekipa Termini tekmovanja mladih U-21 do novega leta: gledalcev, ki so spremljali zanimive boje skozi celotno Laøkih pesjanov s 3 naslovi, enkrat pod imenom SBHS. Po tekmovanje. Nedelja, 13. 11. 2011, KMN Velike Laøœe: KIX Ajdovøœina enkrat sta naslov osvojili øe ekipa Laøœanov (sedaj Logarœani) ob 17:00 uri. in ekipa Økof i, ki je osvojila naslov v premierni sezoni. Sponzorji ekipe KMN Velike Laøœe: Intralite d. o. o., Avtovle- Konœni rezultati tekmovanja ka, vulkanizerstvo in avtoservis Goran Njenjiå s. p., Mapri d. Prvaki obœinske lige: 1. KMN VELIKE LAØŒE o. o., KVM Graf ika d. o. o., Tenis Cereja, Tapetniøtvo Indihar, Leto Prvak 2. SLEMENA Magri d. o. o. – okna in vrata, Knut d. o. o., Mina Cafe in 2000 Økof i Pizzeria Adam. 3. ØMD TURJAK MAPRI 2001 ØMD Turjak Posebno se zahvaljujemo Obœini Velike Laøœe in æupanu, g. 4. KOMARJI 2002 ØMD Turjak Antonu Zakrajøku, za podporo klubu. Aleø Pirman 2003 Laøki pesjani Aleø Pirman, predsednik KMN Velike Laøœe 2004 Laøki pesjani PGD Karlovica v Gasilskem domu odda manjøe enoin- 2005 ØMD Turjak polsobno stanovanje v velikosti 57,5m². 2006 Laøœani Interesenti naj svojo vlogo poøljejo na naslov: 2007 ØMD Turjak Veselje ob zadetku na tekmi proti KMN Vuko Ljubljana PGD KARLOVICA, Karlovica 3, 2008 ØMD Turjak REZULTATI TEKMOVANJA: 1315 VELIKE LAØŒE. 2009 SBHS Predtekmovanje: 2010 ØMD Turjak KMN Velike Laøœe : KMN Vuko 3 : 0 (1 : 0) 2011 ØMD Turjak Polf inale: Prodam objekt dvojœek, zgrajen do 3. gradbene faze, v 2 Zanimiv je tudi pogled na lestvico igralcev, ki so osvajali Fragmat Extrem : Futsal klub Dobrepolje 2 : 0 (0 : 0) izmeri 155 m bivalne povrøine, ki se nahaja na lepi lokaciji v Puøœah pri Turjaku. naslove prvaka. Vrh lestvice kot priœakovano krojijo igralci KMN Velike Laøœe : Fragmat Extrem U-21 4 : 2 (3 : 1) ØMD Turjaka. Na prvem mestu je Tomo Peœnik s 7 naslovi, Zgradbi sta povezani s komunalno infrastrukturo (ele- F INALE: sledi Igor Centa s 5 in Jani Levstik, Luka Blaæiœ, Dejan Gakoviå ktrika, voda, telefon, plin, œistilna naprava, meteorna KMN Velike Laøœe : Fragmat Extrem 1 : 5 (0 : 3) ter Janez Lukanœiœ s 4 osvojenimi prvenstvi. Vsi navedeni kanalizacija). Moænost dograditve po æelji in kompen- igralci so vse naslove osvojili v dresu ØMD Turjaka. S 4 Vabljeni tudi vsi ljubitelji malega nogometa na ogled domaœih zacije s stanovanjem. naslovi se lahko pohvalita øe Matej Gradiøar, ki ga je osvojil tekem 2. Slovenske futsal lige, ki bodo potekale v Øportni Tudi pred domaœim golom je bilo »vroœe«. Cena je 98.000 €/enoto. Pokliœite – 041 751 266. z najveœ razliœnimi ekipami (Økof i, Laøki pesjani, Laøœani), in dvorani v Velikih Laøœah. Aleø Pirman (ØMD Turjak, Laøki pesjani – SBHS). Po 3-krat so Trobla 6/2011 36 Øport in rekreacija Øport in rekreacija 37 Trobla 6/2011 STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. se veselili øe Peter Andoløek, Matjaæ Petelin, Slafian Klariå in zbrala mnoæica obiskovalcev,Gradež 14, ki 1311 je ponovno TURJAK æelela videti Roman Klariå, ki je tudi najveœji »osmoljenec« obœinske lige, vroœe dogajanje na igriøœuGSM: in031/356 ob njem. 668 Kot vedno so bile Občinsko prvenstvo saj je poleg treh naslovov ostal øe 7-krat na drugi stopniœki. prisotne provokacije takoTel: z01/7881 ene kot 366 druge strani, a se je na dvojic v balinanju Pri pregledu veœne lestvice strelcev je potrebno poudariti, koncu vse razølo v øportnem duhu. Morda tudi zato, ker je Brušenje stekla da lestvica ni popolna, saj manjkajo doseæeni zadetki s ekipa Turjaka takrat øe drugiœ v tistem letu gladko odpravila Na baliniøœu Gostilne Økrabec je TVD Partizan Velike prve sezone (2000). Pa niœ zato. Na veœni lestvici strelcev FazetiranjePesjane. steklaKdo ve. in ogledalV zadnjem œasu je sicer bolj uspeøna ekipa Laøœe organiziral in izvedel obœinsko tekmovanje dvojic v zanesljivo vodi Aleø Pirman s 395 zadetki, sledi Roman Klariœ PeskanjeØMD Turjak, stekla saj je v zadnjih 5 sezonah osvojila 4 naslove balinanju. Tekmovanje je potekalo v veœ dnevih septembra z 280 in Blaæ Feguø z 234 zadetki. Na mestih 4–10 si sledijo Izdelavaprvaka izolacijskega (v sezoni 2009 termopan ni nastopala stekla v ligi), a ostale ekipe so in oktobra. Konœni obraœun za prva tri mesta je bil 5. oktobra øe Andrej Lovøin, Miha Feguø, Bojan Indihar, Peter Andoløek, Kaljenoletos steklopokazale, da so jim zmoæne konkurirati. 2011. Tekmovalo je 12 dvojic. Razdeljeni so bili v skupine po Jani Levstik, Matjaæ Petelin in Boøtjan Økof. TušZadnjo kabine (po zgodbo meri, pa s tesnili) bi posvetil novi generaciji ekipe ØMD tri dvojice in prva dva para sta bila uvrøœena v nadaljevanje Turjak. Ekipa najtrofejnejøega kluba v obœini se je z leti tekmovanja ekip na izpadanje. Øtiri najuspeønejøe dvojice so Veœna lestvica strelcev: Ogledala Izdelavamoœno taljenega spremenila. stekla Tu z ne vzorci gre spregledati(fusing tehnika) dejstva, da je ekipa se na koncu pomerile med seboj. 1. Aleø Pirman 395 v zaœetnih letih nastopala z 2 ekipama, od leta 2007 pa z Montažaeno. Od vsega prvotne navedenega ekipe je tako ostal samo Tomo Peœnik, ki je 2. Roman Klariœ 280 Ostaleposkrbel, steklarske da je storitve trojica Levstik – Blaæiœ – Gakoviœ leta 2006 iz 3. Blaæ Feguø 234 propadle Dvorske vasi prestopila v drugo ekipo Turjaka. Kljub 4. Andrej Lovøin 219 temu da Tomo tistega leta zaradi hude poøkodbe kolena ni igral, je uspel ekipo pripeljati do 4. mesta, kar je bil za nekatere Rezultati obœinskega tekmovanja so: 5. Miha Feguø 210 igralce velik preskok, saj so kar naenkrat preskoœili v sam vrh, 6. Bojan Indihar 205 øe leto nazaj pa so se borili za kakøno toœko. Ko so se drugi 1. mesto 7. Peter Andoløek 172 ekipi Turjaka v 2007 prikljuœili øe trije igralci propadle prve Milan Kadunc in Darko Rupar 8. Jani Levstik 169 ekipe, je ekipa zaœela nizati zmage in v tistem letu zmagala 2. mesto prav na vseh tekmah v sezoni, kar se je zgodilo prviœ v celotni Joæe Arko in Franci Zakrajøek 9. Matjaæ Petelin 166 zgodovini. Naslov je potrdila tudi v letu 2008. Leto pozneje 10. Boøtjan Økof 143 ekipa zaradi nasprotujoœih si mnenj ni nastopala v obœinski 3. mesto ligi. Do preloma je zopet priølo v sezoni 2010, ko so ekipo Cveto Peterlin in Janez Økrabec po 3 letih zapustili trije igralci. Na ta naœin je jedro ekipe Pokal za najboljøega strelca je najveœkrat osvojil Aleø Pirman sestavljala naveza Peœnik – Levstik – Blaæiœ – Gakoviœ, ekipi (6-krat), najveœ zadetkov je v eni sezoni dosegel Jani Levstik Niko Samsa sta se prikljuœila Andraæ Gruden in Luka Kralj ter na polovici (58), prav tako slednjemu pripada rekord doseæenih zadetkov sezone øe Mark Pintariœ. Letos se jim je pridruæil øe Matjaæ na eni tekmi (14), Zvone Hegler pa je s svojimi 58 leti postal Hoœevar, bolj znan pod svojim vzdevkom »Lejnœk«, kateremu najstarejøi igralec, ki je kadar koli igral v ligi. Da pa ne bo so kot novincu prepustili tudi dvig pokala za osvojeno ligo. ostalo samo pri statistiki, podajam øe 4 zgodbe, ki si zasluæijo Ne glede na velike spremembe v ekipi so igralci pokazali, da posebno pozornost ob pregledu zgodovine. DRUØTVO GOJITELJEV so sami sposobni osvajati najviøja mesta tako v obœinskem Ob zaœetku obœinske lige so v ligi nastopale ekipe, v kateri PASEMSKIH MALIH ÆIVALI tekmovanju kot tudi na tekmovanjih izven obœine. VELIKE LAØŒE so navadno sodelovali zgolj igralci iz enega kraja – ØMD Zavod za prostorsko, Turjak (Turjak, Gradeæ), Laøki pesjani (Velike Laøœe), Komarji in Komarœki (Raøica), Dvorska vas, MLP United (Male Laøœe, KLANČAR, d.o.o. komunalno in vabi na Puøœe), Retje … Z leti so se igralci premeøali in tako ekipe stanovanjsko urejanje niso veœ krajevno def inirane. Pohvalo si na tem mestu prisluæi Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. ekipa MLP United, ki je sodelovala na vseh 12 izvedbah (Rudnik - ob Dolenjski cesti) 21. RAZSTAVO PASEMSKIH MALIH ÆIVALI obœinske lige, v svojem kadru pa je imela vedno zgolj igralce Telefon: 01/42 72 001 iz Malih Laøœ in Puøœ. Krajevno simbiozo so prekinili samo PRI GRADNJI VAŠEGA E-mail: [email protected] v letu 2009, ko je na dveh tekmah zaigral igralec iz Dvorske RENAUL T NOVEGA ALI 5. in 6. novembra 2011 vasi (op. a.: glede na njegov neuspeøen poizkus pomoœi ekipi REKONSTRUKCIJI na TURJAKU (Lovski dom). naj njegova identiteta ostane skrita). pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEKTA Druga zgodba sega sedaj v æe oddaljeno leto 2000,menjava ko sta na in shranjevanje pnevmatik Razstava bo odprta: prvem turnirju s svojim zdaj æe legendarnim komentiranjem VAM NUDIMO: tekem blestela Franci Peœnik in Franc Mramorja.pnevmatike Prvi je s Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... svojim øportnim in navijaøkim naœinom komentiranjaličarsko poskrbel kleparska dela v soboto, od 9. ure do 18. ure, in - izdelavo “urbanističnega dela” v nedeljo, od 8. ure do 16. ure. za øe dodatno borbenost in tekmovalnost na igriøœu,nova drugi inpa rabljena vozila posebnega dela projekta je s svojo hudomuønostjo spravljal v smeh publiko kot tudi (lokacijska dokumentacija po starih igralce na igriøœu. Da, publika je v prvih sezonah stopnjevala predpisih, vodilna mapa po novih Razstavljali bomo: nogometno mrzlico pred koncem tedna in na samih tekmah Novi (stari) prvaki – ØMD Turjak predpisih) • 15 pasem kuncev v veœ barvah; ter na ta naœin øe dodatno spodbujala pozitivno in øportno nastrojenost med ekipami. Vsi si æelimo, da bi tudi sedaj na - izdelavo projektne dokumentacije • 20 pasem perutnine; Ob zakljuœku bi se rad zahvalil Aleøu Pirmanu za njegovo za vse vrste objektov - okrasne perutnine, tekme prihajalo œim veœ gledalcev ter na ta naœin spodbujalo spodbujanje malega nogometa, saj je z ustanovitvijo kluba øportno udejstvovanje obœanov. KMN Velike Laøœe igralcem iz Velikih Laøœ omogoœil - pridobitev gradbenega dovoljenja - vodne perutnine, Svoj prostor v tem pregledu si zasluæi tudi »veœno rivalstvo« sodelovanje na dræavnem nivoju tako v œlanski ekipi kot tudi - izdelavo geodetskega posnetka in - pasemske perutnine, med ekipama ØMD Turjak in Laøkimi pesjani (sedaj KMN v selekcijah U-21, U-18 in U-15. S tem skrbi za øe dodatno parcelacijo zemljišča • 10 pasem golobov; Velike Laøœe). Tudi sam sem kot igralec ØMD Turjak del promocijo malega nogometa v obœini, samim igralcem pa • 15 vrst ptic (kanarœki, papige ...). te zgodbe. Prav ta derbi je poskrbel za najveœje in najbolj ponuja moænost, da se dokaæejo na najviøjem nivoju. Najdete nas na odmevne tekme obœinske lige, ki se ohranjajo vse od prve Po uspeønem zakljuœku 12. sezone malega nogometa pa nam sezone naprej. Neslaven vrhunec je nastal v letu 2007, ko Taborski c. 3 v Grosuplju Vljudno vabljeni! misli æe uhajajo v naslednjo sezono in veœina nas æe komaj in po telefonu je med igralci priølo celo do medsebojnega obraœunavanja. œaka, da se aprila ponovno »udarimo«. Navkljub temu je ta dogodek prisostvoval k veœjemu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Otroci imajo prost vstop! zanimanju gledalcev, saj se je æe na naslednjem derbiju Jani Levstik Trobla 6/2011 38 Pisma V spomin/zahvale 39 Trobla 6/2011

Rožnati oktober, svetovni Zahvala Prijatelju Tonetu v spomin mesec boja proti raku dojk Lepo se zahvaljujem vsem pohodnikom na Triglav 25. maja smo se na farnem pokopaliøœu v Robu poslovili od Toneta Leniœa, po domaœe Cecmanovega Toneta iz dne 3. avgusta 2011, ki so mi vsestransko pomagali Mesec oktober je zaznamovan z roza pentljo, Purkaœ. simbolom ozaveøœanja o raku dojk, ki je na dolgi in naporni poti. Bil je gospodar velike kmetije, sposoben in delaven, skratka dober gospodar. Ko se je sredi øestdesetih let v hribih najpogostejøi rak pri æenskah v razvitem Posebno iskrena hvala Janezu Økrabcu in njegovi zaœela elektrif ikacija, je bil dejaven œlan odbora. Ko pa je zasvetila elektrika, je kot inovator izdelal puhalnik. svetu. V Sloveniji letno zboli okrog 1100 æeni Zdenki ter gospe Ljubi. æensk. Dokazano je, da je rak dojke visoko Œeprav je bil lesen, je uspeøno deloval. Omislil si je tudi æago za razrez hlodov. Izpod njegovih rok je priølo na ozdravljiv, œe je odkrit zgodaj. tisoœe gajbic in zabojev. Bil je napreden kmet, saj je med prvimi kupil kosilnico in traktor. V Ribnici 12. leto deluje skupina za Tone pa ni bil samo garaœ, bil je tudi svetovljan. Bil je odbornik v takratni obœini Velike Laøœe in kmetijski samopomoœ æensk z rakom dojke v okviru zadrugi Rob. Ko je ob koncu petdesetih let organist Ludvik Peterlin zbral fante iz okoliøkih vasi in ustanovil moøki Druøtva onkoloøkih bolnikov Slovenije. Smo pevski zbor, je bil med njimi tudi Tone. Nekaj let so skupaj prepevali predvsem na koru. Ko pa se je veœina ena od 20 skupin v Sloveniji, ki delujemo v fantov razkropila po svetu in je zbor prenehal delovati, se je Tone vkljuœil v farni pevski zbor in v njem veliko let programu Pot k okrevanju. Skupina je odprtega tipa, vodita jo prepeval. Veœ let je bil tudi cerkveni kljuœar robarske farne cerkve. strokovna vodja in prostovoljka koordinatorka, ki sta za svoje Tone je na svoji æivljenjski poti veliko izkusil. Ko je bil star enajst let, so jim ubili oœeta. Drugega novembra letos delo posebej usposobljeni. Skupina deluje po pravilih, osnovna bo minilo natanko sedemdeset let od tega zloœina. Zaradi nastalih razmer se je druæina odselila k staremu oœetu v naœela pa so zaupnost, demokratiœnost, strpnost, tolerantnost, Srnjak. Po vojni, ko so se vrnili na svoj dom, je bil edina moøka delovna moœ na kmetiji. enakopravnost, svoboda in sprejemanje. Nihœe ne more bolje Kljub trdemu kmeœkemu æivljenju, zadnja leta je tudi bolehal, je doœakal osemdeseta leta in z æeno Minko tudi razumeti in prisluhniti nekomu, ki je v stiski, kot tisti, ki ima petdeset let skupnega æivljenja. izkuønjo bolezni. Phil Bosmans je zapisal: Kadar reœemo komu: Toneta bomo ohranili v spominu kot marljivega œloveka, dobrega srca in blage narave. »Bodi pogumen,« mu hkrati recimo: »Nisi sam.« Skupina se redno sreœuje vsak mesec, udeleæujemo pa se tudi aktivnosti, ki Vsem nam, znancem, pevcem in prijateljem, je bil lep zgled in takega bomo za vedno ohranili v spominu. jih organizira Druøtvo onkoloøkih bolnikov Slovenije. Druøtvo onkoloøkih bolnikov Slovenije zdruæuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki æelijo sodelovati. Ustanovljeno je bilo leta 1986 in ima status humanitarne organizacije. Sodeluje s sorodnimi zdruæenji doma in v tujini. Je aktivni œlan Mednarodne organizacije za samopomoœ æensk z rakom dojke Pot k okrevanju, Mednarodne zveze organizacij bolnikov in Evropske zveze bolnikov z rakom. Poleg skupin za samopomoœ je organizirana tudi individualna Fani Økerlj samopomoœ. V obdobju, ki je minilo, je druøtvo ustvarilo øtevilne projekte. Med najodmevnejøimi je vsakoletni æe 14-krat uspeøno izpeljani pohod æensk z rakom dojke na Triglav. 19. leto zapored je bila organizirana Nova pomlad æivljenja, ki zdruæuje æenske z rakom dojke iz vse Slovenije v Cankarjevem domu. Sreœanje Œeprav samo 100m2 asfalta, pa je vseeno velika Z A H V A L A pomeni mnoæici æensk nepozabno doæivetje, vir novega upanja pridobitev za gornji konec vasi na Velikem Mami, pogreøam te... in veselja do æivljenja, ki je za vsakega, ki se sreœa z rakom, øe bolj Osolniku. Dne 25. avgusta 2011 nas je za vedno zapustil moæ, dragoceno. Peto leto zapored je bila organizirana tudi kolesarska Povezal je levi in desni krak ceste, ne vozimo veœ oœe, stari ata, tast, brat in stric dirka od Ljubljane do Maribora po naslovom Kolo æivljenja in po blatu in prahu. Ko ni prometa, se spremeni v je bila letos posveœena evropskemu letu prostovoljstva. Druøtvo otroøko igriøœe. Franc DEBELJAK izdaja svoje glasilo OKNO, v katerem lahko preberemo strokovne iz Plosovega. œlanke, poroœila o delu druøtva in øtevilna priœevanja bolnikov. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med njegovo Druøtvo onkoloøkih bolnikov bo ob svoji 25. letnici organiziralo boleznijo obiskali. Hvala vsem, ki ste molili zanj in 28. 10. 2011 ob 20. uri v ljubljanski dvorani Stoæice najveœji ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. dobrodelni koncert v Sloveniji po naslovom Neøteto razlogov Z A H V A L A maøe, sveœe in cvetje. za æivljenje. Nastopili bodo øtevilni znani glasbeniki in stand up komiki. Vstopnice so v prodaji na vseh prodajnih mestih ob smrti moje ljube mamice Hvaleæni smo duhovnikoma gospodu Vladimirju Eventima in na www.eventim.si . Ob obletnici teœe tudi akcija Jaksetiœu in gospodu Andreju Muleju za lepo opravljen Neøteto razlogov, ki so jo lahko ogledate na spletni strani www. Mihaele KIRIN pogrebni obred, enako tudi pogrebnemu zavodu nestetorazlogov.si in tudi Vi poveste svoj razlog. (1935- 2011) Zakrajøek. Posebno lepo se za udeleæbo na pogrebu V oktobru smo œlanice naøe skupine v zdravstvenih ustanovah zahvaljujemo tudi vsem njegovim lovskim tovariøem postavile na ogled øtevilne publikacije, ki jih izdaja druøtvo. Tako iz Lovske druæine Velike Laøœe in drugim lovcem. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, Hvala gospodu Viktorju Œeœu za poslovilne besede in æelimo spregovoriti, razøirjati, ozaveøœati, delovati in æiveti v znancem in sosedom za izreœena soæalja, darovano smislu gesla naøega druøtva: vsem pogrebcem za lepo opravljen pogreb po lovskih cvetje, sveœe, svete maøe in vsem, obiœajih. Hvala tudi œlanom sosednjih lovskih druæin, Æivljenje je vrednota, zato z osebnim smislom vsakega trenutka ki ste jo pospremili ob slovesu na pokopaliøœu v ki ste priøli na pogreb s svojim prapori. Hvala vsem, povezujmo ga v celoto. Lescah na Gorenjskem. ki ste nam ob izgubi kakor koli pomagali in stali ob Alenka Nadler Æagar strani. Njegovi domaœi Redna sreœanja skupine za samopomoœ æensk z rakom dojke so vsak œetrti ponedeljek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi Lepa hvala g. æupanu in odboru za komunalo. hœerka Irma Delo je konœano, odøel sem praznih rok, pri nebeøkih Zdravstvenega doma Dr. Janeza Oraæma Ribnica. Prostovoljka z druæino vratih te bom œakal, pridi kmalu za menoj! koordinatorka je Marija Adamiœ, tel. 031559614, strokovna Krajani Velikega Osolnika (pokojni Debeljak Franc) vodja pa Alenka Nadler Æagar, dr. med. Trobla 6/2011 40 Kinoprogram Podjetniki/oglasi 41 Trobla 6/2011

vzpostavitev nove razvojno raziskovalne skupine (RR), ki Podjetniške in druge izhaja iz predloæene strategije podjetja za krepitev razvojno raziskovalnih sposobnosti. Rok: 9. 1. 2012, 21. 5. 2012, 3. 9. informacije – oktober 2011 2012, vsi do 12. ure oz. do porabe sredstev. 9. Javni razpis za sof inanciranje individualnih sistemov ogrevanja Pripravil RC Koœevje Ribnica d.o.o.. Za natanœne podatke si na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3). Kino - Velike Lašče Kinoprogram za oktober in november 2011 oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: podjetniski-portal.si. Vse, ki bi æeleli na svoj elektronski naslov dodelitev nepovratnih sredstev za sof inanciranje projektov prejemati tedensko sveæe informacije o podjetniøkih razpisih, vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso. Rok: do porabe PETEK AMERIØKA USPEØNICA – LJUBEZENSKI F iLM sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraøevanje sredstev oziroma najkasneje do 5.9.2013. 28. OKT. S T O T N I K A M E R I K A po izdelkih in storitvah vabimo, da pokliœete na øt. 01/8950-610, 10. Javni poziv k vpisu in podaljøanju vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja v letu 2011. Razpisnik: Javna agencija OB 19.00 Reæiser f ilmov Volkodlak in Jurski park 3 predstavlja zgodbo o rojstvu legende, prvega maøœevalca naj- 031/647-793 ali piøete na e-naslov: [email protected]. Posredovanje informacij po e-poøti je brezplaœno. Republike Slovenije za podjetniøtvo in tuje investicije. Predmet bolj znanih stripovskih junakov. Steve je krmeæljav mladeniœ, ki ga zavrnejo na naboru za vojsko, toda razpisa: vpis in podaljøanje vpisa v evidenco subjektov ker se æeli boriti proti nacistom, sprejme ponudbo sodelovanja pri nenavadnem poskusu. S pomoœjo 1. Javni poziv 9SUB-EVPO11 Nepovratne f inanœne pomoœi inovativnega okolja, ki jo vodi JAPTI. Rok: 30. 11. 2011. nenavadnega sevanja prejme nadnaravne moœi in se poda na nevarno misijo, ki ga popelje v osrœje pravnim osebam za baterijska elektriœna vozila. Razpisnik: 11. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naloæb 46PO11. Razpisnik: spopadov in tik pred vrata pekla. DOLÆINA: 101minuta. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Predmet razpisa: nepovratne f inanœne pomoœi za nakup novih baterijskih Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Predmet razpisa: krediti Eko sklada za okoljske naloæbe pravnih oseb, samostojnih NEDELJA AMERIØKA USPEØNICA – ANIMIRANI SINHRO elektriœnih vozil za cestni promet, ki vkljuœujejo nova baterijska elektriœna vozila in nova prikljuœna (plug-in) hibridna vozila podjetnikov posameznikov in zasebnikov na obmoœju Republike 30. OKT. S M R K C I (z motorjem z notranjim izgorevanjem in z baterijo) za cestni Slovenije. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. OB 17.00 Reæiser f ilmov o Scooby-Dooju in Œivava z Beverly Hillsa je na veliko platno prenesel kultne modre promet in s tem implementacije nove energijsko uœinkovite 2012. Smrkce. Na begu pred zlobnim œarovnikom Gargamelom in njegovim maœkom Azraelom Smrkci zapu- tehnologije v slovenski prostor. Rok: do porabe sredstev, vendar 12. Javni razpis Garancije Sklada za banœne kredite s subvencijo stijo svojo pravljiœno gozdno vasico in pristanejo sredi New Yorka. Skrijejo se pri niœ hudega sluteœem najkasneje do 31. 12. 2011. obrestne mere namenjene tehnoloøko inovativnim projektom paru, ki kmalu obœuti vso kaotiœno ustvarjalnost zabavnih modrih œudakov. Toda Gargamel je odloœen, 2. Javni razpis Garancije Sklada za banœne kredite s subvencijo (P1 TIP 2011). Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za da Smrkce dobi, pa œe potem takoj umre! DOLÆINA: 1 ura in 30 minut. obrestne mere (P1B 2011). Razpisnik: Slovenski podjetniøki podjetniøtvo. Predmet razpisa: garancije Sklada za banœne sklad. Predmet razpisa: Garancije Sklada za banœne kredite s kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izraæena v niæji PETEK AMERIØKA USPEØNICA – AKCIJSKI SPEKTAKEL subvencijo obrestne mere v sodelovanju z bankami. Rok: 21. 11. 2011 oziroma do porabe sredstev. obrestni meri, roœnosti kredita in moænosti koriøœenja moratorija 4. NOV. B R E Z P O V R A T K A 5 pri vraœilu kreditov. Rok: 20.10.2011, 5.11.2011, 20.11.2011 OB 19.00 Vizija spektakularnega poruøenja viseœega mostu skupino prijateljev reøi pred gotovo smrtjo. Vendar 3. Javno povabilo za izvedbo projektov »Usposabljanje in in 5.12.2011 oziroma do porabe sredstev. izobraæevanje zaposlenih 2011/2012«. Razpisnik: Javni sklad starka s koso ni zadovoljna z njihovim pobegom, zato za vsakega pripravi nepriœakovan in zelo boleœ Republike Slovenije za razvoj kadrov in øtipendije. Predmet konec. Med iskanjem reøitve prisluhnejo nasvetom skrivnostnega pogrebnika, ki je v preteklosti æe videl povabila: sof inanciranje upraviœenih stroøkov sploønih in podobne primere Matildinega krutega poigravanja s svojimi ærtvami. Toda ledeni objem smrti je tokrat posebnih usposabljanj zaposlenih v letih 2011/2012. Rok: do øe bolj neizprosen in krvav. DOLÆINA: 1ura in 32 minut. 28. 10. 2011. 4. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru NEDELJA ANGLEØKA USPEØNICA – KOMEDIJA programa »Zaposli.me / Spodbujanje zaposlovanja DOBRODELNI 6. NOV. J O H N N Y E N G L I S H 2 teæje zaposljivih brezposelnih oseb«. Razpisnik: Zavod OB 17.00 Najbolj nerodni agent njenega veliœanstva Johnny English se po dolgih letih æivljenja v osami vrne v Lon- Republike Slovenije za zaposlovanje. Namen povabila: KONCERT don, da bi prepreœil naœrte morilcem, ki æelijo umoriti kitajskega premierja. Oboroæen z najnovejøimi spodbujanje zaposlovanja in pomoœ pri ohranjanju zaposlitev ZA URBANOVE vohunskimi izumi se English poda v vrtoglavi pregon in divje pretepe, toda kot vedno mu komiœne teæje zaposljivih brezposelnih oseb na naœin, ki bo brezposelnim osebam iz ciljne skupine omogoœil ponovno integracijo v delovno katastrofe sledijo na vsakem koraku. Na sreœo proti agentu z licenco za povzroœanje zabavnega kaosa okolje, zmanjøeval njihovo socialno izkljuœenost in revøœino PROTEZE noben terorist nima moænosti ostati nepoøkodovan. DOLÆINA: 1 ura in 36 minut. ter izboljøeval njihove zaposlitvene moænosti. Rok: do porabe razpoloæljivih sredstev, vendar najdlje do 29. 2. 2012. PETEK AMERIØKA USPEØNICA – LJUBEZENSKA KOM. 5. Javni razpis »Procesni vavœer 2011/2012«. Razpisnik: Javna V Jakliœevem domu na Vidmu v Dobrepolju bo v 11. NOV. T A N O R A L J U B E Z E N agencija Republike Slovenije za podjetniøtvo in tuje investicije nedeljo, 27. 11. 2011, ob 19. uri dobrodelni koncert. OB 19.00 Na videz sreœno æivljenje preprostega Cala se sesuje v prah, ko ga æena sooœi z æeljo po loœitvi. Med (JAPTI). Predmet razpisa: sof inanciranje stroøkov zunanjih Zbirali bomo sredstva za nakup dveh protez, ki stanejo strokovnjakov v zvezi z uvajanjem izboljøav poslovnih procesov utapljanjem æalosti v alkoholu Cal spozna spretnega osvajalca æenskih src Jacoba. Ta se odloœi ukrepati preko 60.000 €. Trinajstletni Urban, doma iz Male vasi, in Cala z nasveti o modi in dvorjenju znova vrniti med ljubezenske lovce. Toda romantiœne afere Calu v podjetjih in stroøkov kotizacij za usposabljanja zaposlenih, ki so œlani projektne skupine, na podroœju metodologij za uvajanje se je rodil brez kolen in gleænjev. V srednjo øolo bi le øe dodatno utrdijo prepriœanje v resniœno, œetudi boleœe hrepenenje. Medtem se tudi Jacob sooœa z rad øel z elektronskimi protezami, ki bi mu omogoœile najveœjim ljubezenskim izzivom svojega burnega æivljenja. DOLÆINA: 1 ura in 58 minut. izboljøav poslovnih procesov v podjetjih. Rok: do porabe sredstev oz. ne dlje kot do 29. 11. 2011. varno hojo. NEDELJA AMERIØKA USPEØNICA – ANIMIRANI SINHRO 6. Javni razpis za neposredno sof inanciranje kadrovskih øtipendij delodajalcem za øolsko/øtudijsko leto 2011/2012. Razpisnik: ISKRENA HVALA ZA VAØO DOBROTO! 13. NOV. M E D V E D E K P U Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in øtipendije. Vljudno vabljeni! OB 17.00 Ko jutranji æarki obsijejo Stoletno hosto, se nerodni medvedek Pu odpravi novim dogodivøœinam naproti. Predmet razpisa: neposredno sof inanciranje ka­drovskih Med veœnim iskanjem loncev medu naleti na sporoœilo deœka Robina in ga pokaæe modri, toda kratkovi- øtipendij, ki jih bodo delodajalci izplaœeva­li od vkljuœno dni Sovi. Ker naj bi v sporoœilu pisalo, da je Robina ugrabila skrivnostna poøast, Pu zbere zveste prijatelje øolskega/øtudijskega leta 2011/2012 do zakljuœka izobraæevanja in skupaj se odpravijo na nepredvidljivo pustolovøœino. Toda na popotovanju, polnem skrivnosti in pasti, po javno veljavnih izobraæevalnih programih poklicnega in si lahko pomagajo le s pravim pogumom in iskrenim prijateljstvom ... DOLÆINA: 1 ura in 13 minut. srednjeøolskega izobraæeva­nja, øtudijskih programih viøjega izobraæe­vanja, dodiplomskih in podiplomskih magi­strskih ali Kmetijska zadruga Velike Laøœe proda 1301 m2 zazi- doktorskih øtudijskih programih. Rok: do vkljuœno 30. 3. 2012 dljivih povrøin s starejøo stanovanjsko hiøo in gospo- PETEK, 18. NOV. KINOPREDSTAVA ZARADI ABONMAJSKE PREDSTAVE ODPADE oz. do porabe sredstev. darskim poslopjem na Cereji.

7. Javni razpis za sof inanciranje daljinskega ogrevanja na lesno Infrastruktura je na parceli. PETEK AMERIØKA USPEØNICA – ROM. DRAMA biomaso za obdobje 2011 do 2015. Razpisnik: Ministrstvo za 25. NOV. E N D A N gospodarstvo. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za Zaœetna cena je 65.000,00 €. OB 19.00 Reæiserka nagrajenih f ilmov Wilbur se hoœe ubiti in Øola za æivljenje predstavlja nenavadno razmerje sof inanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso Proda se najboljøemu ponudniku. (DOLB). Rok: do porabe sredstev oziroma do 5. 9. 2013. ambiciozne Emme in sanjaøkega Dexterja. Œeprav njuno srednjeøolsko spogledovanje ne obrodi ljube- Informacije – telefon 01 788-88-49 zni, se odloœita postati prijatelja za vse æivljenje. Preko let se redno sreœujeta, saj iz njunih pogovorov 8. Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. 041 919-508 œrpata æivljenjski pogum in navdih, da se laæje sooœata s prijetnimi in tragiœnimi preseneœenji njunih Razpisnik: Ministrstvo za visoko øolstvo, znanost in tehnologijo. æivljenjskih poti. DOLÆINA: 1 ura in 48 min. Predmet razpisa: sof inanciranje izvajanja aktivnosti za

Trobla 6/2011 42 Oglasi Oglasi 43 Trobla 6/2011

GOSTILNA SLOVENIJA Gostilne v Sloveniji so ena od sestavin naøe dediøœinske in sodobne kulinariœna razpoznavnosti. Stoletja sooblikujejo podobo gastronomske kulture in pomenijo pomembna srediøœa druæabnosti, uæivanja ob dobrih jedeh in odliœnih vinih ter okolja za sestanke, sprejeme, praznovanja. Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniøki Si.mobilovo zbornici Slovenije je pripravila projekt »Gostilna Slovenija« in tako postavila okvire za podeljevanje blagovne znamke in znaka za gostilne, ki dosegajo ustrezna merila in kriterije. Vsaka gostilna, ki pridobi pravico do uporabe te blagovne znamke, mora uporabljati enotni znak in izvesek. Do sedaj je bilo ustrezno ocenjenih 28 gostiln, ki so pridobile uporabo blagovne znamke. Med njimi je tudi Gostilna pri Kuklju iz Velikih Laøœ. omrežje raste!

Za boljšo pokritost in več interneta nadgrajujemo omrežje na območju Velikih Lašč, Turjaka, Vidma - Dobrepolja, Nemške vasi, Ribnice in Kočevja. Za morebitne nevšečnosti, povezane z

Margareta Damjaniå po prejemu priznanja in izveska nadgradnjo se vam opravičujemo.

Gostilna Slovenija tako postaja urejen in razpoznaven proizvod sodobne gastronomske razpoznavnosti Slovenije. Dosledno upoøteva doloœila sonaravnega in trajnostnega razvoja, predvsem pa omogoœa boljøo kulinariœno in gastronomsko razpoznavnost Slovenije na svetovnem Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno zemljevidu. Pomen znamke je tudi v povezovanju nosilcev izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom, predvsem pa boste odslej gostilniøke dejavnosti v Sloveniji, skrb za njeno celovito NAJHITREJE preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega kakovost, trajnostni razvoj in ohranjanje lokalne ter RASTOČE regionalne prepoznavnosti. Z blagovno znamko Gostilna SLOVENSKO interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na Slovenija bodo gostilne v Sloveniji postale znaœilen in OMREŽJE drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja lahko razpoznaven turistiœni produkt. Projekt promocije blagovne izveste na 080 40 40 40 ali na www.simobil.si/pokritost. znamke Gostilna Slovenija delno f inancira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj. Povzeto po Sporoœilu za javnost Obrtno-podjetniøke zbornice Sovenije

Gostilni pri Kuklju se iskreno opraviœujemo za pomanjkljivo objavljen oglas v prejønji øtevilki Troble Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si uredniøtvo Troble Koledar prireditev

PONEDELJEK, 31. OKTOBER, ob 18. uri PETEK, 18. NOVEMBER, ob 19.30 Trubarjeva domaœija, Raøica Levstikov dom DAN REFORMACIJE IN 2. ABONMAJSKA PREDSTAVA ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE – gostuje Preøernovo gledaliøœe dipl. slikarja Draga Petroviåa Kranj s predstavo REVIZOR (Obœina Velike Laøœe, Javni (Obœina Velike Laøœe) zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko druøtvo Primoæ Trubar) SOBOTA, 19. NOVEMBER, ob 9. uri Øportna dvorana Velike Laøœe DRÆAVNO PRVENSTVO V PETER, 4. NOVEMBER, ob 19. uri NAMIZNEM TENISU ZA sejna soba Levstikovega doma, VETERANE IN REKREATIVCE Velike Laøœe (TVD Partizan) PREDSTAVITEV KNJIGE z naslovom Tradicionalni proizvodi in jedi obmoœja od Turjaka do NEDELJA, 20. NOVEMBER, ob 18. uri Kolpe Øportna dvorana Velike Laøœe VEŒER GLASBE, PLESA IN SMEHA ŒETRTEK, 10. NOVEMBER, ob 19. uri (Obœina Velike Laøœe) Trubarjeva domaœija, Raøica 9. TRUBARJEV ŒETRTEK s pesnico Barbaro Korun SOBOTA, 26. NOVEMBER, ob 19. uri (Javni zavod Trubarjevi kraji in Levstikov dom Obœina Velike Laøœe) KONCERT DOMOLJUBNIH PESMI (Velikolaøka vokalna skupina)

Organizatorji si pridræujejo pravico do morebitnih sprememb.