datum izida: 9. oktober 2013

• 120 let železnice • 100 let zadružništva • Spominske svečanosti na Turjaku ob dogodkih pred 70. leti

6 19 Æupanova stran 3 Trobla 6/2013 Kazalo: POGOVOR Z Æupanova stran 3 NAØA DEDIØŒINA 32 ŽUPANOM OBŒINSKE STRANI Lipa v Retjah Investicije na komunalnem podroœju 4 Mejni kamen pri Kouparjevi domaœiji V zaœetku septembra smo obeleæili Bazna postaja mobilne telefonije pod Sv. Rokom 5 Najslavnejøi slovenski zemljevid predstavljen øe zadnjo izmed treh 100-letnic, ki so svetovni javnosti zaznamovale letoønje dogajanje v naøi Proraœun 2013 5 obœini. Kako ocenjujete prizadevanja Z 20. redne seje Obœinskega sveta 5 Kozaklamf-zbijanje koze ter delo organizatorjev ter navsezadnje Jesenska akcija cepljenja lisic proti steklini 6 DRUØTVA 36 uspeønost izvedenih prireditev? Kam z odpadki 6 Kotiœek za upokojence Vsa praznovanja lahko ocenim z odliko. Naj povem, da se udeleæujem veliko Energetska sanacija ZD Ribnica 6 DPM na trgatvi prireditev tudi zunaj obœine, pa lahko z Postavljene nove smerne table VRTEC IN ØOLA 7 gotovostjo reœem, da se lahko marsikatere Novosti v vrtcu Sonœni æarek 10 let druøtva Claustra Alpium Iuliarum naøe prireditve primerjajo s prireditvami na Veselo v prvi øolski dan Turki spet Krvavi Peœi dræavnem nivoju. Øe vedno se z veseljem spominjam naøe slavnostne akademije ob Eurobasket 2013 Pohod po poteh veteranov obœinskem prazniku, ki se je je udeleæil tudi MLADI 41 ZADRUÆNIØTVO 10 predsednik dræave Borut Pahor. Simfoniœni 100-letnica KZ Velike Laøœe in 20-letnica Kadrovske øtipendije – RRA LUR orkester glasbene øole Ribnica, Alenka Govedorejskega druøtva Velike Laøœe Oratorij v Velikih Laøœah Godec, Slovenski oktet ter voditelja Alenka Okrogla miza ØPORT IN REKREACIJA 43 in Matjaæ so nam priœarali nepozaben veœer. Øe se spominjam izjave ene od do Koœevja. Tretja faza pa predvideva raznih asfaltnih lukenj, cestnih udorov Kmeœke igre Obœinsko prvenstvo v balinanju œlanic iz predsednikovega protokola, da vgradnjo varnostno signalnih elektronskih in podobnih zadev. Na raœun poœasnega »Vrœ mleka naj bo vedno poln« Obœinsko prvenstvo v tenisu je bila to ena najlepøih prireditev, ki ji je naprav na celotni progi, ko naj bi se dela s tega podroœja smo deleæni kar Øvicarska toœnost Kolesarski vzpon na Sv. Primoæ prisostvovala. Prav tako je prireditev zelo postavile tudi avtomatizirane zapornice nekaj upraviœenih kritik. Zato med drugim na æelezniøkih prehodih. Na æalost smo razmiøljamo tudi o drugaœni organiziranosti KULTURA 20 SPOMINSKE SVEŒANOSTI 45 pohvalil predsednik dræave. Tudi œebelarji so pripravili œudovito praznovanje ob zopet priœa pomanjkanju denarja, saj so se del s tega podroœja. Æelel bi opozoriti øe 70 let zmage na Turjaku 100 srœnih koncertov – Manca Izmajlova svoji stoletnici. Øe posebej se mi je vtisnil zaradi tega trenutno ustavila vsa dela. Ni na eno teæavo, ki se nam veœkrat dogaja Vabilo na prireditev ob dnevu reformacije 70-letnica napada na grad v spomin f ilm Roka Borønika, ki je prikazal namreœ zagotovljeno nadaljnje f inanciranje pri izvedbi nekaterih investicij na terenu. »Na obisku pri Juriju Dalmatinu« Slovesnost v spomin ob 70-letnici turjaøke tragedije delovanje druøtva. Prav tako je bila, po obnove proge. Upam, da se bo naøel denar Øe vedno se najdejo posamezniki, ki za dokonœanje proge, saj bo øele takrat vsa zelo komplicirajo s svojimi podpisi pri Knjiænica IZ POSLANSKE PISARNE 48 mojem mnenju, zelo lepo organizirana tretja stoletnica. Œlani kmetijske zadruge naloæba v to obnovo, upraviœena. Œe bo morebitnem posegu v njihovo zemljiøœe, TURIZEM 26 PISMA 48 in vsi drugi kmetovalci, ki so pripravili tako zagotovljeno nadaljnje f inanciranje, lahko ko se ureja kakøna javna pot ali cesta, Praznik suhega sadja na Gradeæu V SPOMIN 50 lepo povorko in razstavo svojih æivali, si na tej progi priœakujemo prvi potniøki vlak ki poteka kje v njihovi bliæini. Vœasih je Druøtvo Zapotok s stojnico na Gradeæu ZAHVALE 51 zasluæijo same pohvale. Pa øe zanimiva nekje v dveh, treh letih. To bi vsekakor problem tudi pet centimetrov zemljiøœa. zelo razbremenilo cestni promet, saj bi Druge investicije, ki so bile letos zaœete, pa VSEÆIVLJENJSKO UŒENJE 28 knjiga izpod peresa Ane Debeljak je bila izdana ob tej priloænosti. Res pohvalno. se po nekaterih predvidevanjih kar precej kolikor toliko potekajo v skladu s sprejetim Øtudijski kroæki Tudi udeleæba pomembnih gostov je dala ljudi posluæevalo æelezniøkega prevoza. terminskim planom. Spomini na æeleznico v Velikih Laøœah prireditvi poseben peœat. Øe posebej sem Predvsem bi to koristili dijaki, øtudentje in Zakljuœila se je tudi akcija zbiranja podpisov bil vesel delegacij iz pobratene øvicarske vsi drugi, ki se vozijo v øolo ali na delo iz v podporo kandidaturi Pedra Opeke za obœine Lützelfühe in obœine Razkriæje z ribniøkega in koœevskega konca. Nobelovo nagrado za mir. Kako ste kot æupanoma. Zato bi se æelel javno zahvaliti Ob vstopu v zadnje œetrtletje proraœunskega eden od pobudnikov zadovoljni s to akcijo vsem, ki so kakor koli pripomogli pri izvedbi leta je veœina investicij v konœni fazi zbiranja? Napovedan pa je tudi Pedrov vseh treh okroglih obletnic, ki smo jih letos izvajanja. Kako uspeøna so prizadevanja obisk v Sloveniji v mesecu novembru, ko praznovali v naøi obœini. obœine pri terminskem izvrøevanju bo æe znano, ali je kandidatura uspela. V septembru pa je bilo praznovanje øe ene proraœuna in kje se kaæejo najveœje ovire? Resniœno sem vesel, da je bil tako pozitiven obletnice, in sicer 120-letnice æelezniøke Priznati moram, da imamo veœkrat teæave odziv pri zbiranju podpisov podpore proge od Ljubljane do Koœevja. Z vlakom ste z izbranimi izvajalci pri zagotavljanju kandidaturi Pedra Opeke za Nobelovo KMETIJSKI ZADRUGI VELIKE LAØŒE se med drugimi ob tej priloænosti popeljali terminskega plana izvedbe investicij. Res je nagrado za mir. Æe prvo nedeljo po javni tudi vi. Kdaj lahko priœakujemo na tej progi tudi, da vedno niso samo izvajalci krivi za objavi k zbiranju s strani velikolaøkega ŒESTITAM vzpostavitev potniøkega prometa, ki bi zamude, saj so nekatere investicije odvisne æupnika Vlada Jaksetiœa je bilo zbranih skoraj verjetno obœutno zmanjøala obremenitev tudi od vremenskih pogojev. Izkljuœno petsto podpisov. Ko se je malo razvedelo za za odliœno izvedene prireditve ob njeni 100-letnici dræavne ceste do Ljubljane? samo zaradi deæevnih dni, ki jih je bilo v to akcijo, so nekateri posamezniki zaœeli ustanovitve in za izdajo zbornika Prava pot. Na æalost tudi obnova æelezniøke proge septembru zelo veliko, je nekoliko zamujalo tudi drugje zbirati podpise podpore. Tako se od Grosupljega do Koœevja ne poteka prekritje strehe na vrtcu na Karlovici, kljub je v enem mesecu brez neke velike akcije temu da je izbrani izvajalec veliko dela zbralo veœ kot dva tisoœ podpisov. To je Æupan Anton Zakrajøek po naœrtu. Po prvotnih naœrtih naj bi bila obnova proge zakljuœena æe letos, kar se pa opravil tudi v nemogoœih razmerah. Prav vsekakor pohvalno in se lepo zahvaljujem ne bo zgodilo. Zakljuœek se odmika vsaj øe tako opaæamo delno zamudo pri izgradnji vsem, ki so s svojim lastnoroœnim podpisom za dve leti. Sanacija proge je razdeljena v dodatnih uœilnic pri osnovni øoli v Velikih podprli to akcijo. Originale podpisov smo Letnik 19, øtevilka 6, 9. oktober 2013. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obœini prejmejo glasilo brezplaœno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: tri faze. Konœana je prva faza, to je obnova Laøœah. Delni vzrok temu je dejstvo, da poslali Nobelovemu odboru v Oslo, kopije Obœina Velike Laøœe. Odgovorna urednica: Lidija Œop. Uredniøki odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasiœ, Manfred Deterding, Urøa Zalar. Lektoriranje: so bila odobrena dodatna dela, ki so se pa bomo ob prvi priloænosti izroœili Pedru Trobla Ema Sevøek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peœ. Tisk: KVM Graf ika d.o.o.. Naslov uredniøtva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Laøœe. proge do Ortneka. Druga faza, ki zajema glasilo Tel.: 01/781 03 70, E-poøta: [email protected]. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritliœja obœinske stavbe. obnovo proge od Ortneka do Koœevja, je pokazala med samo investicijo. Vœasih Opeki. Mogoœe se bo ta priloænost ponudila Obœine Velike Laøœe Naslednja Trobla izide 4. decembra 2013, prispevke je potrebno oddati do 20. novembra 2013 zgrajena do polovice. Proga je namreœ smo slabe volje, ker se doloœena dela v æe novembra, ko se priœakuje njegov prihod Slike na naslovnici: ISSN 1408-5852 obnovljena samo do Ribnice. Druga faza bo komunalno infrastrukturo ne izvedejo takoj, v Slovenijo. Pogled na privez s spodnje strani; foto: Tomaæ Luøin / Za okroglo mizo: Ana Debeljak, Ivan Levstik, Anton Zakrajøek, Hermina Oberstar, ko damo naroœilo. V mislih imam sanacijo Pogovarjala se je Lidija Œop Bogdan Øtepec, Cvetko Zupanœiœ, Cvetana Rijavec, Joæe Benec; foto: Niko Samsa / Prvouvrøœena mlajøa krava Brina, z najlepøim tako zakljuœena z obnovo proge od Ribnice vimenom, øampionka razstave; Cvetko Zupanœiœ, Ivan Levstik, Borut Vasiœ, Peter Vrisk, Anton Zakrajøek; foto: Peter Centa Trobla 6/2013 4 Obœinske strani Obœinske strani 5 Trobla 6/2013 Investicije na Bazna postaja Proračun 2013 komunalnem mobilne telefonije V obdobju JANUAR - SEPTEMBER 2013 so bili realizirani področju pod Svetim Rokom prihodki in odhodki proraœuna Obœine Velike Laøœe v naslednjih zneskih: Po posameznih podroœjih se v obœini Velike Laøœe izvajajo Zaradi vpraøanj obœanov in Krajevnega odbora Velike Laøœe v EUR naslednje investicije: objavljamo kratko pojasnilo glede postavitve bazne postaje mobilne telefonije pod Sv. Rokom. Prihodki 2.818.962 Cestna infrastruktura Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je investitorju Davœni prihodki 2.602.704 Tuømobil, d. o. o., maja 2012 izdalo gradbeno dovoljenje V letu 2013 je predvideno asfaltiranje sedmih odsekov in Nedavœni prihodki 155.211 za postavitev bazne postaje mobilne telefonije Velike Laøœe preplastitev krajøega odseka ceste Rob– Raøica. Dela so se Odsek () (SE- 645 A) na parceli øt. 1558 k.o. Velike Laøœe (pod Sv. Transferni prihodki 61.048 priœela izvajati 1. avgusta. Trenutno se izvajajo zemeljska Rokom), ki jo je investitor do septembra 2013 tudi dejansko dela na odseku Luæarji–. Asfaltirani so æe odseki postavil. Projektna dokumentacija za izdajo gradbenega Velike Laøœe (Cereja), (Hrastinjaki in pri Sv. dovoljenja obsega tudi strokovno mnenje glede sevalnih Odhodki (po programski klasif ikaciji) 2.456.902 Jakobu) in Karlovica (Kolpa). Poleg asfaltiranja makadamskih obremenitev v okolici bazne postaje. Iz strokovnega Politiœni sistem 43.868 odsekov bomo v letoønjem letu sanirali tudi nekaj najbolj mnenja izhaja, da postavitev bazne postaje mobilne poøkodovanih asfaltnih cest. Skupne administrativne sluæbe 94.723 telefonije Velike Laøœe (SE- 645 A) zunaj zaøœitene okolice Konœana je izgradnja ploœnika Turjak–Gradeæ. V sklopu obmoœja bazne postaje, ki je dostopna samo pooblaøœenim Lokalna samouprava 184.503 izgradnje ploœnika so bili izvedeni tudi ukrepi za umiritev osebam, ne bo presegla vrednosti, ki jih doloœa Uredba o Varstvo pred naravnimi nesreœami in 136.685 prometa v kriæiøœu za Gradeæ. elektromagnetnem sevanju v naravnem in æivljenjskem prometna varnost okolju, in je takøna sprejemljiva za okolje. Kmetijstvo in gozdarstvo 26.536 Za vsako bazno postajo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, pa mora investitor pred izdajo uporabnega dovoljenja Cestni pormet in infrastruktura 572.699 Ploœnik Turjak–Gradeæ zagotoviti tudi prve meritve. Gospodarstvo 13.818 Rezultati dosedanjih meritev, ki so jih v okolici baznih Ravnanje z odpadki in odpadno vodo 42.827 Vodovodi postaj izvedle pooblaøœene organizacije Agencije RS za okolje, kaæejo, da obremenitev bivalnega in naravnega Komunalna dejavnost 119.974 V polnem teku je izvajanje investicije obnova vodovoda okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih Velike Laøœe. Konœana je obnova dveh odsekov vodovoda Zdravstveno varstvo 15.585 doloœa predpis. Obiœajna izpostavljenost ljudi sevanjem v naselju Mala Slevica, obnova odseka v naselju Prilesje, Kultura 131.695 baznih postaj v Sloveniji je veœ kot 100-krat manjøa od obnova odseka v naselju Retje. Izvajajo se dela na obnovi mejnih vrednosti. Tudi sevalne obremenitve ljudi zaradi Øport in prostoœasne dejavnosti 44.754 odseka v Malih Laøœah, predvidena pa je tudi obnova baznih postaj so v primerjavi z mobilnimi telefoni navadno vodovoda Podæaga–Borovec in Sv. Rok. Vrtci 458.147 precej niæje. Sevanju bazne postaje je izpostavljeno celotno Odsek Velike Laøœe (Cereja) Na vodovodnem sistemu Rute je predvidena sanacija telo, pri telefonu pa so izpostavljeni posamezni deli telesa, Osnovno øolstvo 373.532 pribliæno 400 m dolgega odseka, na katerem pogosto predvsem glava. Sevanjem anten baznih postaj mobilne Glasbeno øolstvo 16.913 prihaja do okvar. telefonije so ljudje sicer izpostavljeni pogosteje kot sevanju radijskih in televizijskih oddajnikov, vendar radijski in Socialno varstvo 177.477 televizijski oddajniki oddajajo od 100- do 5000-krat veœ Odplaœevanje obresti kredita 3.167 moœi kot antene baznih postaj. Obœinska uprava Lidija Œop, obœinska uprava

Ribnica, Sodraæica in Velike Laøœe« ter spremembe in Z 20. redne seje dopolnitve Statuta Obœine Velike Laøœe. Soglasni so bili tudi pri potrditvi sprememb in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta Obœinskega sveta Obœine Velike Laøœe. Odsek Mala Slevica (Sv. Jakob) Svetniki so na seji opravili tudi prvo obravnavo Odloka Obœinski svet Obœine Velike Laøœe se je na 20. seji sestal o lokalnih gospodarskih javnih sluæbah v Obœini Velike septembra 2013. Laøœe in prvo obravnavo Odloka o naœinu in pogojih Svetniki so najprej potrdili zapisnik 19. redne seje. Pred sejo izvajanja gospodarske javne sluæbe urejanja pokopaliøœ ter sta se sestala odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje pokopaliøke in pogrebne dejavnosti v obœini Velike Laøœe prostora ter statutarno pravna komisija. Predsednika odbora in koncesijski akt. in komisije sta podala kratko poroœilo o sejah. Obœinski svet je sprejel Sklep o potrditvi sestave skupne Obœinski svet je sprejel Odlok o programu opremljanja liste kandidatov za œlane Razvojnega sveta Ljubljanske stavbnih zemljiøœ in merilih za odmero komunalnega urbane regije za mandatno obdobje 2014–2020. Prav prispevka za obmoœje »opremljanja s kanalizacijskim tako je Obœinski svet sprejel spremembe Pravilnika za sistemom Ponikve«. vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Obœini Velike Laøœe in Sklep o ukinitvi javnega dobrega na Svetniki so soglasno potrdili spremembo Odloka o Obnova vodovoda v naselju Retje parceli øt. 4007/12 k.o. Turjak, ki postane lastnina Obœine ustanovitvi skupne obœinske uprave »Medobœinski Velike Laøœe. Igor Adamiœ, obœinska uprava inøpektorat in redarstvo obœin Dobrepolje, Loøki Potok, Odsek Mala Slevica (Hrastinjaki) Tanja Urøiœ, obœinska uprave Trobla 6/2013 6 Obœinske strani Vrtec in øola 7 Trobla 6/2013

novincev smo se sreœali na uvodnem Trenutno potekajo veœja investicijska Jesenska akcija cepljenja Novosti roditeljskem sestanku v mesecu juniju dela v vrtcu na Karlovici. Prenova Kam z odpadki? in nato øe v avgustu, tako da smo jim strehe je æe skoraj dokonœana in vrtec lisic proti steklini v vrtcu dobro predstavili organiziranost vrtca je æe sedaj videti mnogo lepøi. V drugi in potek æivljenja in dela v vrtcu. fazi obnove bodo zamenjana okna in Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Sončni žarek V poœitniøkih mesecih pa smo izpeljali vrata, z novo fasado pa bo stavba dobila bo do predvidoma 15. novembra 2013 izvajala akcijo kar nekaj vzdræevalnih in investicijskih konœno podobo. V œasu gradbenih del cepljenja lisic proti steklini. Polaganje vab, napolnjenih s S prvim septembrskim dnem se je del v naøih enotah. starøe prosimo za strpnost in upoøtevanje navodil odgovornih za izvedbo del. Z cepivom proti steklini, se bo izvajalo na celotnem obmoœju poletno vzduøje poslovilo. Tako smo: izvedenimi obnovitvenimi deli bo vrtec Republike Slovenije. Delo se bo opravljalo z viøine 300 m. – namestili klimatsko napravo za dva Za otroke in starøe je zaœetek øolskega prijeten, lep in predvsem toplejøi. Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno leta vedno nekaj posebnega, øe posebno oddelka v vrtcu v Velikih Laøœah, nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre za tiste, ki so postali prvoøolci, in za – zamenjali podest pri vhodu v vrtec, Vsake nove pridobitve smo vsi zaposleni veœ kot 55.000 ljudi, veœinoma otrok. S poloæenimi vabami tiste, ki so prviœ prestopili prag vrtca. – popravili razpoke na asfaltu na iskreno veseli, saj v ustreznih prostorih je cilj zaøœiti populacijo lisic v slovenskih gozdovih, ki dovozu v vrtec, lahko kakovostno delamo in otrokom V letoønjem letu smo sprejeli 43 zagotavljamo spodbudno uœno okolje. predstavljajo rezervoar stekline, ter tako prepreœiti øirjenje novinœkov. V vrtcu imamo organiziranih – namestili nov peskovnik na igriøœu na bolezni. Karlovici, Verjamem, da skupna prizadevanja 13 skupin predøolskih otrok, skupno Obœine Velike Laøœe, vrtca in øole Pomembno! øtevilo vkljuœenih otrok pa bo 233 – z novimi igrali opremili igriøœe na Turjaku. za nenehne izboljøave na podroœju • Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem pouœite (nekaj otrok bomo sprejeli øe po 1. predøolske vzgoje opazijo tudi starøi in Na Karlovici je bila v kriæiøœu tudi otroke! septembru). Na œakalni listi za sprejem obœani in se veselijo skupaj z nami. v vrtec so øe trije otroci iz naøe obœine, nameøœena zaøœitna kovinska ograja, • Œe najdete vabo na svojem dvoriøœu ali vrtu, jo primite ki zagotavlja veœjo varnost otrok na Stanka Mustar z vreœko in odvrzite v najbliæji grm ali v smeti. ki bodo izpolnili pogoje za sprejem V gozdu proti æelezniøki postaji v Velikih Laøœah se je v v vrtec po 15. 2. 2014. S starøi otrok igriøœu. • Œe je priøla vsebina vabe v stik s sluznico ali sveæo rano, zadnjem œasu pojavil kup z izrabljenimi pnevmatikami to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak in drugimi odpadki. stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle æivali, Z namenom, da takønih œrnih toœk po naøih gozdovih nemudoma obiøœite najbliæjo antirabiœno ambulanto. ne bi bilo veœ, smo v Turjaku æe v lanskem letu odprli • Œe vas ugrizne ali opraska potepuøka ali divja æival, zaœasni zbirni center za loœeno zbiranje odpadkov, obiøœite najbliæjo antirabiœno ambulanto! kamor lahko poleg ostalih odpadkov (kosovni odpadki, • Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih! pohiøtveni les, zeleni odrez, plastiœna embalaæa, • Izogibajte se stikom s potepuøkimi in divjimi æivalmi! kovina in kovinska embalaæa, bioloøki odpadki, kartonska embalaæa, stiropor, odpadna elektriœna in Veœ o sami akciji cepljenja lisic proti steklini in sami elektronska oprema, uporabna oblaœila in obutev, bolezni najdete na spletni strani Upravi RS za varno hrano, ravna avtomobilska stekla) pripeljete tudi izrabljene veterinarstvo in varstvo rastlin: (www.uvhvvr.gov.si/). avtomobilske gume brez platiøœ. Dela na Karlovici Nov podest pri vhodu v vrtec Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Zbirni center je odprt vsako soboto med 8. in 12. uro.

Naj øe spomnimo, da lahko v jesenskem terminu od POPRAVEK 1. 10. 2013 do 30. 11. 2013 naroœite kosovni odvoz. Za uporabnike je odvoz kosovnih odpadkov enkrat V Trobli øt. 4 z dne 3. julija 2013 je bil v œlanku o letno brezplaœen (œe æivite v veœstanovanjski hiøi in se obœinskih priznanjih objavljen napaœen podatek. Eden veœ stanovalcev odloœi za skupno naroœilo, pa lahko od predlagateljev za Priznanje Obœine Velike Laøœe, ki moænost brezplaœnega odvoza uporabite dvakrat v letu. ga je prejel PGD Dvorska vas – Mala Slevica je OO NSi, Odvoz je potrebno predhodno naroœiti z naroœilnico. ne pa OO SNS. Najdete jo na http://www.mojiodpadki.si/narocanje/ kosovni-odpadki. Igrala na Turjaku Opraviœujemo se za nastalo napako. Obœinska uprava uredniøtvo Troble novih igral na zunanjem igriøœu. Veselo v prvi Naj øolsko leto mine radostno, polno novih znanj in priœakovanj. izvajalci del in zdravstvenim domom. Zdravstveni delavci šolski dan Pričela se bo bodo v œasu prenove obœanom zagotavljali zdravstvene Besedilo in fotograf ije: Petra Marolt storitve v nezmanjøanem obsegu, priœakovati pa je, da bo Prvi øolski dan, dan, ko si zastaviø energetska sanacija dostopnost do nekaterih storitev obœasno oteæena. Zaradi nove cilje in je pred teboj trenutek varnosti bolnikov in zaœasnih sprememb pri dostopnosti do øe neizpolnjenih sanj in novih stavbe ZD Ribnica posameznih izvajalcev prosimo vse bolnike, da upoøtevajo priœakovanj. Øestindvajset otrok je sprotna navodila in obvestila, ki jih bodo prejeli ob obisku. prestopilo prag podruæniœne øole 7. oktobra 2013 se na stavbi zdravstvenega doma priœenja Po enaintridesetih letih delovanja bo zdravstveni dom na Turjaku, od tega pet otrok, za izvedba projekta energetske sanacije, ki jo je prevzela deleæen prepotrebne zunanje prenove. Ker bodo dela katere je bil to povsem nov list v Obœina Ribnica v sof inanciranju z evropskimi sredstvi v trajala skoraj tri mesece ob soœasnem zagotavljanju æivljenju. Vsi skupaj smo radostno okviru razpisa energetske sanacije stavb v javni lasti. Od programa zdravstvenih storitev, priœakujemo tudi moænost zakorakali novim uspehom 7. oktobra pa do predvidenega roka zakljuœka del konec zapletov. Zato bolnike in zdravstveno osebje prosimo za naproti. leta bodo zamenjana okna, zunanja vrata, dodatno izolirani razumevanje. V øolski stavbi smo se razveselili deli fasade in prezraœevanje objekta. Dela bodo potekala Peter Rus, dr. med., preurejenega kabineta, ki bo sluæil postopoma po rokovniku, ki je bil usklajen med projektantom, v. d. direktorja za individualno delo z uœenci, in Trobla 6/2013 8 Vrtec in øola Vrtec in øola 9 Trobla 6/2013 Eurobasket 2013 – močno obeležen tudi na OŠ Primoža Trubarja

Za nami je izjemen øportni dogodek – evropsko prvenstvo v koøarki. Verjamem, da ga je vsak od nas doæivljal po svoje, zagotovo pa je bila Slovenija v prvi polovici septembra prijetnejøa kot druge mesece v letu. Tudi v øoli smo se potrudili, da bi duh prvenstva preæel zaœetek novega øolskega leta. In glede na odzive uœencev in zaposlenih nam je to zagotovo uspelo. Matej in F ilip sestavljata trojœke. Slavko Duøœak predaja svoje znanje uœencem v podaljøanem bivanju Da smo k sodelovanju pritegnili uœence razliœnih talentov, Slavko Duøœak je za uœence podaljøanega bivanja Razstava fotograf ij Mihe Indiharja na odru avle. smo pripravili tudi likovni in literarni nateœaj. V œasu oddaje prispevka nateœaja øe nista bila zakljuœena. pripravil nekaj koøarkarskih delavnic in jim lepo popestril popoldneve. Mogoœe je svoje prve øportne korake naredil manjøo koøarkarsko æogo (otroøko) proti koøu, drugi v ekipi Poleg nagradnih iger je potrebno omeniti øe informacijski novi Goran Dragiå … jo je lovil z manjøo tablo s koøem, tretji pa je pobiral æogico kotiœek. Na oglasni deski smo skupaj z uœenci dnevno in jo vraœal strelcu. V minuti in pol, kolikor je trajala igra, spremljali rezultate tekem. Glede na razmeroma pozne Na koncu se je potrebno zahvaliti vodstvu øole za podporo so ekipea uspele zadeti tudi veœ kot 20 koøev. Najbolj ure tekem so lahko uœenci takoj naslednje jutro dobili vsem aktivnostim, organizatorju – podjetju Eurobasket – za natanœne roke so imeli œlani ekipe FRANCIJA iz 9. a razreda informacije o dogajanju. Kotiœek je urejal devetoøolec øtevilne donacije (promocijski material), ki smo jih uporabili (Matej Suøec, Æan Æuæek, Nika Rigler). Matej Suøec, za kar se mu lepo zahvaljujem. za nagrade, sodelavcem za pomoœ in seveda naøim uœencem, ki vedno znova pokaæejo, kako pomembno vlogo Drugo igro smo poimenovali Trojœki. Prijavljeni pari so K sodelovanju pa smo pritegnili tudi nekatere zunanje ima øport v njihovem æivljenju. dobili 3 komplete po 24 kartic. En paketek je vseboval sodelavce. Naø obœan Miha Indihar je pripravil fotografsko imena sodelujoœih dræav, drugi zastave teh dræav, tretji pa razstavo. Kot ljubiteljski fotograf in novinar nam je odstopil Morda se nam kaj podobnega obeta ob koncu øolskega leta, po enega igralca posamezne dræave udeleæenke. V dveh 18 fotograf ij, ki jih je posnel pod koøi pripravljalnih tekem ko bo na vrsti nogometno svetovno prvenstvo v Braziliji. minutah so morali pari sestaviti œim veœ popolnih trojœkov slovenske reprezentance. Vse so zanimive in marsikatero Bojan Novak (ime dræave, zastava in igralec). Tu sta najveœ znanja in oko jih je videlo. Foto: Nastja Rupar in Senta Tehovnik Kolar æivcev pokazala F ilip Marijanoviå in Matej Suøec. Utrinek igre Zadevanje koøev. Tretja igra se je imenovala Prerok. Uœenci so pred prvenstvom napovedali konœno mesto Slovenije, zmagovalno Poleg ogleda tekme Nemœija : Ukrajina, o œemer lahko reprezentanco in najboljøega strelca turnirja. Najbolj se je Učenci OŠ Primoža berete v enem od drugih prispevkov, smo organizirali kar konœnemu stanju pribliæal øestoøolec Svit Spindler. nekaj nagradnih iger. Najbolj se je »prijela« igra Zadevanje koøev. Igrali smo jo v zadnjem delu odmora za malico Trubarja so si v živo v øolski avli. Prijavilo se je 16 ekip (po trije uœenci) in odigralo se je 28 tekem. Eden od trojke v ekipi je metal ogledali tekmo evropskega prvenstva v košarki

V sklopu øtevilnih aktivnosti ob letoønjem evropskem prvenstvu v koøarki ima posebno mesto ogled tekme med Nemœijo in Ukrajino v dvorani Tivoli. Organizatorji so ponudili brezplaœne karte za osnovnoøolce. A pot do njih ni bila lahka, saj so øole dobesedno zasule elektronski naslov organizatorja. Nekako smo uspeli dobiti karte, na pomoœ pa sta priskoœila øe Obœina Velike Laøœe in vodstvo øole, ki sta pokrila dvotretjinski deleæ stroøkov avtobusnega prevoza. In æe je bil petek, 6. septembra, ko se je poln avtobus uœencev po pouku odpravil proti Ljubljani. Na papirju ni ølo za zelo znane nasprotnike, vendar se je tekma razvila v pravi obraœun. Naøi uœenci so se hitro prikljuœili navijanju, ki je bilo veœinsko na strani nemøke reprezentance. Bili smo veseli in ponosni, da smo si v æivo ogledali tekmo tako odmevnega tekmovanja. Kar nekaj lepih in nepozabnih spominov smo odnesli iz dvorane. Pri tem pa res uæivali. Hvala Obœini Velike Laøœe in vodstvu øole za podporo in sredstva za prevoz.

Oglasna deska – informacijski kotiœek s pomembnimi Projekcijsko platno vabi na nove tekme Zadevanje koøev. Bojan Novak informacijami. Trobla 6/2013 10 Zadruæniøtvo Zadruæniøtvo 11 Trobla 6/2013

Na reviji najboljøih æivali so bile podeljene diplome in zvonci. V letoønjem jubilejnem letu so zvonce dobile prve tri uvrøœene æivali v posamezni skupini. Skupina telic: 1. mesto: telica DIDA, rejec Borut Vasiœ, Prhajevo 2. mesto: telica JENNY, rejec Borut Vasiœ, Prhajevo 100-letnica 3. mesto: telica SI 53781855, rejec Joæe Debeljak, kmetijske zadruge Skupina prvesnic: 1. mesto: prvesnica PANDA, rejec Joæe Debeljak, Velike Lašče Gornje Retje 2. mesto: prvesnica MONIKA, rejec Duøan Zelnik, Lapojre 20-letnica 3. mesto: prvesnica PALMA, rejec Franœiøek Gradiøar, govedorejskega društva Skupina mlajøih krav: Pod marelo Najveœkrat v krogu, Borut Vasiœ 1. mesto: krava BRINA, rejec Borut Vasiœ, Prhajevo øampionki razstave pa je zvonec pripel Cvetko Zupanœiœ, Velike Lašče mleœnosti. Æivali za razstavo sta odbrala Matjaæ Hribar, 2. mesto: krava MIØA, rejec Janez Podlogar, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. univ. dipl. ing. zoot., KGZS – Zavod , selekcionist, 3. mesto: krava ZARA, rejec Borut Vasiœ, Prhajevo Iz hleva Boruta Vasiœa je bilo z zvoncem nagrajenih 5 V okviru praznovanja tega visokega jubileja se je v mesecu ter Matija Rigler, univ. dipl. ing. zoot., KGZS – Zavod Skupina starejøih krav: govedi. septembru zvrstilo nekaj prireditev, s katerimi je zadruga Ljubljana, vodja selekcijske sluæbe za govedo in konje. opozorila na svoj obstoj in delovanje. Osrednja prireditev 1. mesto: krava MIØA, rejec Ivan Zabukovec, Jakiœevo Œast pripeti zvonce so imeli: Sonja Arliœ, predsednica Na razstavo in ocenjevanje so rejci Ivan Debeljak (Dvorska je bila æivinorejska razstava 7. septembra 2013 in drugi Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije; Joæe Benec, vas), Anton Oblak (Velike Laøœe), Stanislav Peterlin 2. mesto: krava ØAKIRA, rejec Bourt Vasiœ, Prhajevo spremljajoœi program, pod skupnim imenom »Kmeœki direktor KGZS – Zavod Ljubljana; æupan velikolaøke obœine (Doløœaki) in Rajko Zadnik (Male Laøœe) pripeljali sedem 3. mesto: krava BONDA, rejec Vladimir Tekavec, praznik«. Anton Zakrajøek, podæupanja dr. Tatjana Devjak, Stanko kobil slovenske hladnokrvne pasme, prave lepotice, na Veliki Osolnik Ivanuøiœ, æupan Obœine Razkriæje, Ivan Levstik, predsednik Uœenci Glasbene øole Ribnica so zadruæni prazniœni dan katere so upraviœeno ponosni. Slovenska hladnokrvna Krava BRINA, rejca Boruta Vasiœa, se ponaøa tudi z Kmetijske zadruge Velike Laøœe, Alojz Stritar, predsednik zaœeli z budnico na velikolaøkem trgu, rejci pa z dogonom pasma je v Sloveniji najmoœnejøa in najbolj raøirjena pasma najlepøim vimenom, postala je øampionka govedorejske Govedorejskega druøtva Velike Laøœe, Marianne F lückiger, æivine na travnik pred Zadruænim trgovskim centrom. konj. Konji so kot paøne æivali izjemno pomembni za razstave ob 100-letnici Kmetijske zadruge Velike Laøœe. predsednica druøtva Kulturni most Lützelf lüh – Velike Rejci, 16 jih je bilo, so razstavljali 43 govedi, od tega 12 ohranjanje videza kulturne krajine. Prejela je tri zvonce. Zvonec za 1. mesto v skupini mlajøih Laøœe, Peter Indihar, kmetijski svetovalec KGZS – Zavod starejøih krav, 11 mlajøih krav, 10 prvesnic in 10 telic. Iz Franc Perhaj iz Malih Laøœe je predstavil ærebca Lapor krav ji je pripel Franc Prilesnik, predsednik Kmetijsko Ljubljana, Milan Tekavec, zadruænik, Ivan Jordan, æupan hleva Boruta Vasiœa (Prhajevo) in Franca Perhaja (Male Vulkana in Nitro Diamanta, katerih oskrbnik je, oba sta v gozdarske zbornice Slovenije – Obmoœne enote Koœevje. Obœine Økof ljica, in Blaæ Milavec, æupan Obœine Sodraæica. Laøœe) je bilo po 6 govedi, Joæe Debeljak (Gornje Retje) je lasti Republike Slovenije. Oskrbnik ærebcev je æe od leta Peter Vrisk je pripel zvonec kravi z najlepøim vimenom, pripeljal 5 govedi, øtiri Vladimir Tekavec (Veliki Osolnik), Med kobilami slovenske hladnokrvne pasme je prvo 1983, na leto ima okrog 80 pripustov kobil. po tri æivali so pripeljali: Joæef Ivanc (Velike Laøœe), Janko Ivanc (Puøœe) in Alojz Stritar (). Na razstavo Klemen Cimerman iz Velikih Laøœ je pripeljal trop koz so govedo pripeljali øe sledeœi rejci: Franc Ahœin (Gornje burske pasme, ki je primerna za rejce, ki redijo æivali za Retje), Franœiøek Gradiøar (Veliki Osolnik), Stanislav zakol. Jakob Indihar je predstavil trop ovac JSR – jezersko Metod Ivanc (Male Laøœe), Janez Peruøek (Velika Slevica), solœavska romanovska. Te kriæanke imajo odliœne lastnosti, Ivan Levstik (Dvorska vas), Janez Podlogar (Logarji), Ivan kot so celoletna plodnost, okusno in kvalitetno meso, Zabukovec (Jakiœevo), Joæe Zabukovec (Jakiœevo) in Duøan dolgoæivost in prilagodljivost na okolje. Zelnik (Laporje). Govedo je ocenjeval Marko Mlakar, dipl., ing. zoot., KGZS – Zavod Novo mesto, konje je ocenil dr. Matjaæ Mesariœ, DVM, strokovni vodja DPO, VF. Deæurni veterinar na razstavi: Janez Rigler, dr. vet. med., Veterinarska postaja Ljubljana. Strokovni del programa ob ocenjevanju æivali je vodil univ. dipl. ing. Matija Rigler, povezava programa je bila naloga Ane Debeljak.

Sprejem gostov, Davorin Mustar, Magdalena Peterlin

Vse æivali so sivorjave pasme, ki je znaœilna za vzrejno obmoœje Velikih Laøœ æe od vsega zaœetka, od leta 1913. Predstavljene so bile njihove znaœilnosti in prednosti, ki so se s selekcijo in odbiro najboljøih æivali spreminjale Peterlin Stane, Doløœaki z nagrajeno kobilo Peter Vrisk, predsednik Zadruæne zveze izroœa priznanje Francu in dosegale vedno boljøe rezultate glede konstrukcije in Skupina prvesnic Perhaju Trobla 6/2013 12 Zadruæniøtvo Zadruæniøtvo 13 Trobla 6/2013

Gostje spremljajo kulturni program mesto pripadalo kobili GARONICI FANŒI, drugo mesto Pogled na privez od spredaj Tekavec Vladimir s tretje uvrøœeno starejøo kravo Bondo kobili JACITONI, lastnik obeh kobil je Stanislav Peterlin (Doløœaki). Na tretje mesto se je uvrstila kobila NIVOJKA, njen lastnik je Rajko Zadnik (Male Laøœe). S kmetije Franca Perhaja iz Malih Laøœ je bilo na Kmeœki praznik privedeno kar dvanajst æivali. Razstavil je øest govedi, dva plemenska ærebca, øtiri kobile so bile vpreæene v dva zapravljivœka, s katerimi so se do razstavnega prostora iz velikolaøkega trga pripeljali gostje. Franc Perhaj je ponosen, da sta se z njim peljala gospod æupnik Vladimir Jaksetiœ, æupan Anton Zakrajøek, Peter Vrisk in Cvetko Zupanœiœ. Na trgu se je zbrala povorka konjenikov z zastavami, praporøœaki velikolaøkih druøtev s prapori, osem zapravljivœkov, narodne noøe, skupina øtirih traktorjev – starodobnikov z lojtrnimi vozovi, manjkala ni tudi oslovska vprega. Povorka je ob zvokih godbe na pihala krenila do razstavnega prostora pri trgovini ZTC. Ivan Levstik podeli diplomo Rajku Zadniku za kobilo Nivojko Ob 100-letnici delovanja velikolaøke kmetijske zadruge je bila razgrnjena njena zastava. Zastava KZ Velike Laøœe je pravokotne oblike, sestavljajo Zastava se kot simbol Kmetijske zadruge Velike Laøœe Drugouvrøœena prvesnica Monika rejca Duøana Zelnika Ivan Levstik pripenja zvonec prvouvrøœeni prvesnici Pandi, rejca jo trije trikotniki. Zelena trikotnika sta v obliki œrke K, kar uporablja na javnih zadruænih prireditvah in je del Joæeta Debeljaka pomeni kmetijstvo. Zelena barva je barva vegetacije, barva zgodovine, s katero je treba spoøtljivo ravnati. travnikov, simbolizira æivljenje, pomlad, sveæino, upanje Govedorejsko druøtvo Velike Laøœe je bilo ustanovljeno Praporøœak Rok Peœnik je sprejel prapor z besedami: druøtva Velike Laøœe; Anton Zakrajøek, æupan obœine Velike in trajanje. Bela barva srednjega trikotnika simbolizira 11. marca 1993. Do takrat so bili rejci povezani v okviru »Govedorejci in govedorejke, v vaøem imenu sprejemam Laøœe; Peter Vrisk, predsednik Zadruæne zveze Slovenije; nevtralnost, poøtenost, pozitivnost, um in koncentracijo. govedorejskega odbora pri Kmetijski zadrugi Velike Laøœe. ta prapor in obljubim, da ga bom z vsem spoøtovanjem Cvetko Zupanœiœ, predsednik Kmetijsko gozdarske Æivinorejci so æe leta 1913 spoznali pomen zdruæevanja Œlanom druøtva se je na Kmeœkem prazniku izpolnila æelja: ponosno varoval in nosil.« zbornice Slovenije; Joæe Benec, direktor KGZS – Zavod za laæje doseganje svojih ciljev. Œrka Z pomeni zadrugo, razviti druøtveni prapor. Gospod æupnik Vladimir Jaksetiœ je blagoslovil oba simbola: Ljubljana, Stanko Ivanuøiœ, æupan Obœine Razkriæje, in tudi predsednik Turistiœno narodopisnega druøtva, ki zadruæniki so vanjo povezani v krogu. Zelelni del v krogu Prapor Govedorejskega druøtva Velike Laøœe je pravokotne zastavo Kmetijske zadruge in prapor Govedorejskega predstavlja griœevnat svet velikolaøke pokrajine. druøtva, ki bosta sluæila svojemu namenu in bosta v œast in ima z Druøtvom podeæelskih æena podpisano listino o oblike, velikosti 115 x 86 cm. Podlaga prapora je sivorjave medsebojnem sodelovanju. barve. Na prvi strani je krava sivorjave barve, v ozadju se ponos zadrugi in druøtvu. Zadoneli so zvoki fanfar. vidijo Velike Laøœe s travniki in njivami. Na hrbtni strani je Za æebljiœke, pritrjene na drog prapora, so prispevali: Franci Ivan Levstik, predsednik KZ Velike Laøœe, je poudaril pomen na sivorajvi podlagi izvezen druøtveni znak z zvoncem in Ahœin, Klemen Prijatelj, Rok Peœnik, Janez Peruøek, Franœiøek povezovanja zadruænikov zaradi prodaje preseækov in v krogu je napisano: Govedorejsko druøtvo Velike Laøœe. Gradiøar, Toni Perhaj, Franci Perhaj ml., Joæe Turøiœ, France usmerjanja v veœanje proizvodnje. Peter Vrisk, predsednik Drog prapora je rdeœe barve, na vrhu je lipov list zlate barve Novak, Miha Novak, Marko Gradiøar, Alojz Gradiøar, Milan Zadruæne zveze Slovenije je poudaril, da v vsaki krizi v z vrisanim grbom Obœine Velike Laøœe na eni strani, na Kaplan, Franc Zabukovec, Vladimir Tekavec, Joæe Debeljak, ospredje stopa zadruæniøtvo, ker cilj zadruæniøtva ni samo drugi strani pa z vrisanim znakom druøtva. Borut Vasiœ, Ana Debeljak, Peter Indihar, Joæe Ivanc, Janez ustvarjanje dobiœka. Stopiti je treba skupaj in si zagotoviti boljøo prihodnost. Enakega mnenja so bili tudi vsi ostali S praporom se bo druøtvo predstavilo na javnih prireditvah Rigler, Joæe Marolt G. Podpoljane, Tomaæ Marolt, Veronika Vasiœ, Matija Rigler. govorniki, ki so œestitali zadrugi za tako visoko obletnico. ter nastopih, na pogrebih bo izkazalo spoøtovanje do svojih To je rezultat medsebojnega sodelovanja œlanov in delavcev Za spominske trakove, pripete na vrh droga, so prispevali: œlanov. zadruge veœ generacij. Obœina Velike Laøœe, Kmetijska zadruga Velike Laøœe, Alojz Predsednik druøtva Alojz Stritar je v spremstvu Boruta Avgusta leta 2004 je bila podpisana pogodba o skupnem Vasiœa razvil prapor z besedami: »Spoøtovani œlani druøtva Stritar – Vinko, Ivan Levstik, Strojni kroæek Urban, Indihar company – Ludvik Indihar, Marko Gradiøar. sodelovanju oziroma pobratenju Obœine Velike Laøœe z – govedorejci, izroœam vam prapor, simbol pripadnosti Obœino Lutzelf luh iz doline Ementale. Z obiski ene in druge Œe se bo øe kdo odloœil prispevati za æebljiœek ali Govedorejskemu druøtvu Velike Laøœe, ki nadaljuje delegacije se je postopoma gradil in utrjeval kulturni most. spominski trak, se lahko obrne na Marka Gradiøarja, tajnika tradicijo, zaœeto pred sto leti, ko je bila ustanovljena Na tem Kmeœkem prazniku so bile prikazane potomke Govedorejskega druøtva Velike Laøœe. Æivinorejska zadruga Velike Laøœe, in tradicijo naøega øvicarskega montafonskega goveda, zato smo se posebej Predsednica Kulturbrücke Velike Laøœe – Lützelf lüh, Marianne druøtva, ustanovljenega pred dvajsetimi leti. Naj vas ta Med samo prireditvijo so zbranim, zlasti pa prizadevnim razveselili gostov iz Øvice. Predsednica druøtva Kulturbrucke F lückiger izroœa predsedniku zadruge darilo ob visokem jubileju simbol druæi v prizadevanjih za ohranjanje kmetovanja s æivinorejcem spregovorili: Ivan Levstik, predsednik KZ Velike Laøœe – Lützelf lüh, Marianne F lückiger je œestitala pomoœjo sivorjavega goveda.« Velike Laøœe; Alojz Stritar, predsednik Govedorejskega Trobla 6/2013 14 Zadruæniøtvo Zadruæniøtvo 15 Trobla 6/2013

Kmetijski zadrugi za visoki jubilej z æeljo, da zadruga tudi v mesto z oddanimi 19.100 litri mleka, leta 2010 se je med prihodnje stopa po zaœrtani poti svojih prednikov. Zadrugi 33 rejci krav molznic uvrstil na 6. mesto z oddanimi 45.900 je poklonila spominsko darilo – moder vrœ za mleko s litri mleka. Vhlevljenih ima 26 rodoviøkih govedi sivorjave posvetilom za spomin na 100-letnico. pasme in 12 konj. S kravami, telicam in konji sodeluje na Obiskovalcev je bilo veliko, od blizu in daleœ. Najdaljøo pot vseh æivinorejskih razstavah v Velikih Laøœah in tudi na so prevozili gostje iz Øvice. Na Kmeœkem prazniku in ogledu dræavnih razstavah po Sloveniji ter se z njimi visoko uvrøœa, razstavljene æivine se je pridruæilo tudi 100 udeleæencev iz o œemer priœajo øtevilni zvonci, diplome in priznanja. Franc Razkriæja. Nekateri so z zanimanjem spremljali ocenjevanje Perhaj je bil 11 let zaposlen v Kmetijski zadrugi Velike Laøœe æivali, drugi so si ogledovali razstavljene male pasemske kot zbiralec mleka in øofer. Po reorganizaciji Ljubljanskih æivali, nekateri so se ustavljali pri peœenem volu. Za vsakega mlekarn leta 1992 se je odloœil za pot samostojnega se je nekaj naølo, sliøati je bilo veliko pohvalnih besed. podjetnika. Ljubezen do zemlje in kmetovanja je podedoval po starem atu Antonu, ki je bil med ustanovitelji Æivinorejske Celodnevno prireditev je spremljal tudi kulturni program. zadruge Velike Laøœe leta 1913. To ljubezen do zemlje in Uœenci pihalne godbe Glasbene øole Ribnica so neutrudno æivinoreje zdaj Franc in njegova æena Danica prenaøata na igrali, Mojca Øilc je zapela himno, zastava se je dvignila in sinova Francija in Tonija. prapor razvil ob zvokih fanfar. Priznanje ob posebni priloænosti je za visoki jubilej prejela Ljudski godci in Suhe œeøplje iz Gradeæa so popestrili dan z tudi Kmetijska zadruga Velike Laøœe. Za uspeøno poslovanje ljudskimi napevi. Gostje iz Øvice so zajodlali, kakor znajo le Matija Rigler, Ana Debeljak, zvonci za najboljøe æivali Razvitje in blagoslov prapora Govedorejskega druøtva in 100-letno delovanje se je potrebno zahvaliti œlanom oni; zaigrali, zapeli in zaplesali so tudi gostje iz Razkriæja. in delavcem vseh generacij, saj so jo ohranil v razliœnih Prisluhnili smo tudi igralcem KUD Rob. V kratkem skeœu Velike Laøœe, Œebelarsko druøtvo Velike Laøœe, Druøtvo druæbenih ureditvah vse do danes. smo videli, kako je gospodar predal grunt sinu v letu 1913 podeæelskih æena Ribnica ter KGZS – Zavod Ljubljana in in kako v letu 2013. Avtor, reæiser in scenarist tega dela je Œlani Strojnega kroæka Urban so na Kmeœkem prazniku Strojni kroæek Urban. Milan Tekavec. predstavili stroje za spravilo lesa in izdelavo lesnih sekancev, ki so danes najbolj uœinkovita raba energije. POKROVITELJ RAZSTAVE je bila Obœina Velike Laøœe. Na sami prireditvi je Peter Vrisk podelil letno priznanje Razstavo so omogoœili sponzorji: Zadruæna zveza Slovenije, Zadruæne zveze Slovenije Francu Perhaju iz Malih Laøœ za V popoldanskih urah so se odvijale kmeœke igre, ki jih je organiziralo Druøtvo podeæelske mladine. Kapitalska zadruga, z. b. o. Ljubljana, Semenarna Ljubljana, njegove doseæke v kmetijski proizvodnji, predvsem v prireji Mercator Ljubljana, Pigo Pijava Gorica, Mizarstvo Stritar mleka. Leta 1988 je v zadrugi dosegel izmed 227 kmetij 4. Praznovanje 100-letnice Kmetijske zadruge Velike Raøica, KZ Krka Novo mesto, Pekarna Ajdiœ Sodraæica, Deæelna banka Slovenije, Clair Medvode, Trgoup Velike Laøœe, Piøek Vitli Krpan, Interseme Ljubljana, Jata Emona Ljubljana, Sto-servis, diminarske storitve, Ljubljana, Banka Koper, Rotar Podsmreka, TGM Zdenko Merkelj Doløœaki.

Zahvala pokrovitelju razstave Obœini Velike Laøœe; gospodu æupniku Vladimirju Jaksetiœu za blagoslov zadruæne zastave in prapora Govedorejskega druøtva, KGZS – Zavodu Ljubljana za odbiro in ocenjevanje æivali, Glasbeni øoli Ribnica, povabljenim gostom, sponzorjem, vsem druøtvom, konjenikom, voznikom zapravljivœkov, narodnim noøam, vsem udeleæencem v povorki, snemalcu Niku Samsi, fotografom Petru Centi, Tomaæu Luøinu in Tinkari Rupar. Predvsem pa zahvala vsem æivinorejcem, ki so z razstavo prispevali k obeleæitvi 100-letnice KZ Velike Laøœe.

Ana Pia Debeljak Marko Mlakar ocenjuje vimena Ivan Zabukovec s prvouvrøœeno kravo Miøo Foto: Peter Centa, Niko Samsa, Tomaæ Luøin, Tomaæ Perpar, Tinkara Rupar Gostje iz Øvice so zapeli in jodlali Laøœe nam bo ostalo øe dolgo v spominu. Vreme je bilo naklonjeno, po veœ tednih deæja je sijalo sonce in sonce v Okrogla miza srcu so nosili tudi vsi organizatorji te veœje prireditve Velikih Laøœah. V tem letu sta bili æe obeleæeni praznovanji, in sicer 100-letnica trøkih pravic in 100-letnica Œebelarskega »Ali bo na naših druøtva Velike Laøœe. Ponosni smo lahko na svoje prednike, ki so ustvarili pogoje za naøe delo. mizah še slovenska Rejci so dobili priznanja za svoje delo, ta si gotovo zasluæijo, saj se vsak dan od ranega jutra do pozne noœi trudijo za hrana« izboljøanje svoje œrede. Ta priznanja, diplome, zvonci in tudi obœudujoœe besede, ki jih je bilo sliøati ob pogledu na V okviru praznovanja 100-letnice Kmetijske zadruge Velike æivali, naj jim bodo zahvala in spodbuda za jutriøji dan. Laøœe in 20-letnice Govedorejskega druøtva Velike Laøœe je Organizatorji Kmeœkega praznika sta bila: Kmetijska bila 4. septembra 2013 v Levstikovem domu organizirana zadruga Velike Laøœe in Govedorejsko druøtvo Velike Laøœe. okrogla miza na temo: »Ali bo na naøih mizah øe slovenska Sodelovali so: Konjerejsko druøtvo Velike Laøœe, Druøtvo hrana?«. Ivan Rupar, Ivan Lah, Franc Perhaj; ærebca: Lapor Vulkan in Nitro Perhaj Franc, æupnik Vladimir Jaksetiœ, Anton Zakrajøek, Cvetko podeæelskih æena Velike Laøœe, Druøtvo podeæelske mladine Sodelovali so: Ivan Levstik, predsednik Kmetijske zadruge Diamant Zupanœiœ, Peter Vrisk Velike Laøœe,Druøtvo gojiteljev pasemskih malih æivali Velike Laøœe; Anton Zakrajøek, æupan Obœine Velike Laøœe; Trobla 6/2013 16 Zadruæniøtvo Zadruæniøtvo 17 Trobla 6/2013

razstav iz leta 1953, 1965 in vseh naslednjih let. Rejci æivine gostoljubno so me sprejeli, opisali svoje delo, delo prednikov so se ponosno postavili k svojim æivalim, razstavljanje je bilo in odstopili svoje fotograf ije za objavo. zanje velika œast. Velika økoda bi bila, da bi te fotograf ije, V zborniku spoznamo razvoj zadruge v obdobjih pred 1. spravljene v albumih, œakale na jubilejne dogodke v zadrugi, svetovno vojno do danes, v razliœnih oblikah druæbene da bi si jih ogledalo nekaj veœ ljudi. Mnogo æivinorejcev ni veœ ureditve, ki so bile bolj ali manj naklonjene kmetijstvu. med nami, njihovi potomci pa se bodo ob listanju zbornika Iskanje podatkov in pisanje je bila zanimiva izkuønja. Vœasih lahko s ponosom spominjali svojih starøev in starih starøev, ki se mi je zdelo, da sem na pravi poti, v slabih dneh, da sem so se v zadrugo zdruæevali zaradi izboljøevanja æivljenjskih na napaœni. Kakøna je ta pot, boste presodili vi. Zbornik je razmer. napisan z namenom, da pride v vaøe domove, da se ohranijo Æivinorejsko zadrugo Velike Laøœe je leta 1913 ustanovilo pisni in slikovni spomini na naøe prednike in tudi na nas. 32 œlanov. V zadruænem arhivu obstojajo le pravila iz tega (Zbornik je na voljo na upravi KZ, v trgovini z repromaterialom, leta, brez podpisov œlanov. Drugih dokumentov ni bilo. V v trgovini Turjak, v ZTC – v trgovini s tekstilom. Stane 30 Zgodovinskem arhivu Ljubljana so pred mano postavili veœ evrov.) kot polmetrske knjige s klasif ikacijo po zadrugah. Dokumenti so se mi zdeli tako pomembni, da sem jih s tresoœo roko Po konœani okrogli mizi in predstavitvi Zbornika velikolaøkega predevala in vpisovala podatke za skeniranje. Ti ustanovni zadruæniøtva so si udeleæenci ogledali razstavo starega orodja, Ana Debeljak, predstavitev Zbornika velikolaøkega zadruæniøtva Øe na nadaljnjih 100 let dokumenti o Æivinorejski zadrugi Velike Laøœe iz leta 1913 se arhivsko gradivo in fotograf ije. Œlani govedorejskega druøtva sedaj nahajajo v naøem zborniku. so pripravili pogostitev z domaœim uleæanim govejim mesom zaœeli sejati pøenico. Spregovoril je tudi o novih davkih na na æaru in 100-letnici primerno je sledila øe torta. Hermina Oberstar, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in Slovenski etnografski muzej sem zaprosila za dovoljenje za okolje; Bogdan Øtepec, direktor Zadruæne zveze Slovenije; nepremiœnine. Kmetje bi ta davek teæko prelili v cene, ker (Ob praznovanju 100-letnice se je zvrstilo precej dogodkov, cene doloœa trg. Kmetje nikakor ne bodo prenesli dodatnih objavo 75 posnetkov naøe dediøœine, ki je æe popolnoma Cvetko Zupanœiœ, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice izginila in se umaknila sodobnemu æivljenju na kmetijah. sodelovalo je mnogo ljudi, vsa dogajanja so posneta s kamero, Slovenije; Joæe Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana; in f inanœnih obremenitev. posnetih je veœ kot dva tisoœ fotograf ij. Nekaj jih bomo øe Neprecenljiv vir podatkov pa so œlani zadruge, ki so Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn. Hermina Oberstar, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo objavili v Trobli, œe se bo naøel prostor.) prisluhnili proønji za opis razvoja njihovega gospodarstva. Pogovor je povezovala Ana Debeljak. in okolje, je spregovorila o ukrepih za odpravo posledic Ana Pia Debeljak po letoønji suøi in predstavila osnutek programa razvoja Zbornik velikolaøkega zadruæniøtva – Prava pot – je nastal z Ivan Levstik, predsednik zadruge, je predstavil 100-letno njihovo pomoœjo. Veœino sem obiskala na njihovem domu, Foto: Niko Samsa, Tinkara Rupar zgodovino zadruænega dela, ki se je zaœelo leta 1913. podeæelja za obdobje 2014–2020. Œlani Æivinorejske zadruge so imeli cilj zboljøati plemensko Joæe Benec, direktor Zavoda Ljubljana, je poudaril, da je vrednost in mleœnost krav. Po letu 1945 se je oblikovalo pet æivinoreja najpomembnejøa panoga slovenskega kmetijstva. mulci, Laøki øpricarji ter Banek in prijatelji. Vse ekipe so zadrug: Velike Laøœe, Dvorska vas, Karlovica, Rob in Turjak; Prevladuje govedoreja, kar je znaœilno tudi za obmoœje Kmečke igre ob prejele simboliœne nagrade. te so se leta 1960 zdruæile v moœno KZ Velike Laøœe. Zadruga velikolaøke zadruge. Spregovoril je o selekcijski sluæbi, Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, posebna zahvala pa se øe vedno ukvarja z odkupom mleka in mesa. Ivan Levstik ki skrbi za odbiro bikov od najboljøih krav za nadaljnje gre generalnemu pokrovitelju Obœini Velike Laøœe. je poudaril, da mladih na kmetijah ni, veœina kmetij je v lasti razmnoæevanje, in o kmetijski svetovalni sluæbi, ki nudi stoletnici KZ Velike upokojencev. Kmetijska zadruga je v Obœini Velike Laøœe pomoœ kmetom æe od leta 1968. Po konœanih igrah je sledila veselica, ki jo je organiziralo najveœja gospdarska organizacija s pribliæno øest milijoni Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, Lašče naøe druøtvo (DPM Velike Laøœe), ansambel Krpani pa je evrov prihodka. je velikolaøkim rejcem zagotovila, da bodo z njimi tudi v poskrbel, da se je prijetno vzduøje nadaljevalo øe dolgo v Kmetijska zadruga nas je povabila k sodelovanju ob stoletnici noœ. Anton Zakrajøek, æupan Obœine Velike Laøœe, je nanizal prihodnje sklenjene pogodbe o odkupu mleka. Poudarila je, njihovega delovanja in na vabilo smo se z veseljem odzvali. Katja Levstek, œlanica DPM podatke o dodeljevanju sredstev iz obœinskega proraœuna, ki da je za Ljubljanske mlekarne øe vedno najpomembnejøe Odloœili smo se, da bomo priredili kmeœke igre in veselico. se namenjajo za kmetijstvo. Povedal je tudi, da se pripravlja slovensko mleko, mleko iz najbliæjega okolja. obrtna cona, kamor bi se lahko preselila tudi zadruæna Na naøih mizah bo øe slovenska hrana, prizadevati si moramo Povabili smo vsa druøtva naøe regije, a se æal nobeno druøtvo klavnica, ki je sedaj v srediøœu Velikih Laøœ. za lokalno pridelavo in predelavo. Poraba domaœe hrane je ni odloœilo za sodelovanje. Na dan iger so se opogumili domaœini in sestavili kar 5 ekip ter tako omogoœili, da smo Bogdan Øtepec, direktor Zadruæne zveze Slovenije, je govoril odvisna od tudi od potroønika in njegove f inanœne moœi. igre speljali. Kmeœke igre so se odvijale na travniku pod o pomenu zadruæniøtva, zlasti na podroœju odkupa kmetijskih Veœer so popestrili gostje Glasbene øole Ribnice. Mojca Øilc gasilnim domom, povezoval pa jih je gospod Joæe Stariœ. Za pridelkov in o oskrbi kmetov z repromateriali. in Ana Pucelj sta nastopili s pesmijo Hrabroslava Volariœa z pomoœ pri izvedbi iger se mu iskreno zahvaljujemo. Cvetko Zupanœiœ, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice naslovom Divja Roæica, Bine Devjak je zapel pesem Kje so Ekipe so se pomerile v treh razliœnih disciplinah: spravilo Slovenije, se je spraøeval, kako bodo pristojni reøili problem tiste stezice, na citre je skladbo Urbana Kodra z naslovom senenih bal, hoja po bali in vleœenje vrvi. Sodniki so divjadi, da bi tudi na velikolaøkem obmoœju lahko spet Cvetje v jeseni zaigrala profesorica Øpela Obøteter. Nastopile so tudi Suhe œeøplje iz Gradeæa. pozorno spremljali tekmovalce in si beleæili njihove rezultate. Zagotovo pa ne bi ølo brez navijaœev, ki so glasno KUD Rob se je predstavilo s skeœem in nas popeljalo k spodbujali ekipe in tako pripomogli k veœji motivaciji. Po Smrekarjevi druæini v leto 1913 in v leto 2013. Videli smo konœanih igrah je sledila razglasitev. Najboljøa in najhitrejøa predajo grunta naslednikom. je bila ekipa Turbo Göckel, sledile pa so ekipa Retje, Slevøki Novinarka Dragica Heric je v Kmeœkem glasu objavila izjavo Hoja po bali tedna, izreœeno na okrogli mizi. Ivan Levstik, predsednik KZ je povedal: »Mladih na kmetijah ni, veœina kmetij na naøem obmoœju je v lasti upokojencev, ki pravijo, da bosta razvoj kmetije in staleæ æivine glede na stanje v kmetijstvu v prihodnje v veliki meri odvisna od viøine njihovih pokojnin.« Ob tej priloænosti je bil predstavljen tudi Zbornik velikolaøkega zadruæniøtva z naslovom Prava pot (avtorica Ana Pia Debeljak). Ohranjanje spominov iz preteklih œasov, iz æivljenja naøih prednikov in ustanov, med katerimi je tudi naøa Kmetijska zadruga Velike Laøœe s svojimi œlani, je naloga in potreba vsakega izmed nas. Vsaka izguba stvari nas prizadene, zapis pa ostane; ta je dragocen dokument o dogajanju v preteklosti, o æivljenju in delu generacij pred nami. K pisanju zbornika so me spodbudile fotograf ije æivinorejskih Pri Smrekarjevih 1913 Spravilo senenih bal Vleœenje vrvi Trobla 6/2013 18 Zadruæniøtvo Zadruæniøtvo 19 Trobla 6/2013

so imeli moænost uæivati ob øvicarskih specialitetah. Æupan veœerji, ki so jo pripravile prizadevne øolske kuharice. V »Vrč mleka naj bo Anton Zakrajøek je krajøem kulturnem programu so nastopili uœenci glasbene poskrbel za preseneœenje, naenkrat so vstopili pevci øole Ribnica, pevci Velikolaøke vokalne skupine ter brata vedno poln« Slovenskega okteta in zapeli nekaj slovenskih pesmi. Vsi Nejc in Blaæ Podobnik. Spet smo prisluhnili obœutenemu Slovenci, ki smo bili ta veœer zbrani pri Kuklju, smo bili øvicarskemu jodlanju. Praznovanja ob 100-letnici zadruæniøtva v Velikih Laøœah so ponosni na glasove naøih pevcev in njihovo prelepo izvedbo V nedeljo, na dan farnega æegnanja, so se gostje udeleæili se udeleæili tudi Øvicarji iz pobratene Obœine Lützelf lüh. V narodnih pesmi. prazniœne svete maøe, jodlarji so tudi sodelovali pri njej. veliki skupini 47 gostov so bili predstavniki obœine (æupan Vrhunec letoønjega obiska je nastopil v soboto, na dan Njihov oœenaø bo øe dolgo odmeval v naøih duøah. Na g. Beat Iseli in trije obœinski svetniki), predstavniki druøtva praznovanja 100-letnice Kmetijske zadruge Velike Laøœe in ploøœadi pred cerkvijo so zapeli øe nekaj pesmi, nato pa je Kulturbrücke Velike Laøœe-Lützelf lüh, kmetje, muzikanti, 20-letnice Govedorejskega druøtva Velike Laøœe. Najprej so priøel trenutek slovesa. Prisrœno smo se poslovili od naøih jodlarji in kuharji. si obiskovalci pod vodstvom Metke Stariœ in Sente Tehovnik øvicarskih prijateljev in jim zaæeleli, da bi zdravi in zadovoljni Kolar ogledali Velike Laøœe in posluøali nastop Pihalnega priøli nazaj na svoje domove. orkestra Glasbene øole Ribnica. Æupan Anton Zakrajøek V mozaik sodelovanja s øvicarsko obœino Lützelf lüh smo in obœinski svetniki so predstavnike obœine Lützelf lüh ponovno vstavili nekaj lepih koøœkov, ki pripomorejo, da pozdravili v sejni sobi obœinske stavbe, nato pa so se skupaj je celotna slika iz leta v leto bogatejøa. Dolenjska in Velike udeleæili povorke, ki je naznanila uradni zaœetek praznovanja Laøœe, vse dni obsijane z jesenskim soncem, so se pokazale Kmetijske zadruge Velike Laøœe in æivinorejske razstave. v najlepøi luœi. Najveœja zahvala pa gre vsem, ki so z dobro Øvicarski obiskovalci v narodnih noøah so se v spremstvu voljo sodelovali pri pripravi in organizaciji obiska: Øvicarski jodlarji na odru ljubljanske opere. Foto: Joæe Stritar gostiteljskih druæin pomeøali med obœinstvo, spremljali gostiteljskim druæinam in œlanom druøtva Kulturni most Laøœe je obiskovalce pozdravila podæupanja Tatjana Devjak, program, opazovali ocenjevanje æivali in podelitev zvoncev, Lützelf lüh-Velike Laøœe, v imenu Osnovne øole Primoæa Trubarja ravnateljica Metoda obiskali stojnice naøih druøtev, Milanu Greinerju in Marianni F lückiger, Kolar, v imenu druøtva Kulturni most Lützelf lüh-Velike Laøœe si ogledovali stroje strojnega kroæka Urban. Marsikdo se Osnovni øoli Primoæa Trubarja in ravnateljici Metodi Kolar, je ozrl za njimi in se spraøeval, od kod in zakaj so priøli v predsednica Irena Indihar. uœencem Glasbene øole Ribnica in ravnateljici Majdi Velike Laøœe. Predsednica druøtva Kulturbrücke Velike Petek je bil namenjen spoznavanju naøe obœine Velike Laøœe Kokoøinek, Laøœe-Lützelf lüh je œestitala vodstvu Kmetijske zadruge ob in glavnega mesta Ljubljana. Na Trubarjevi domaœiji jim je Kmetijski zadrugi Velike Laøœe, Andrej Perhaj na kratko predstavil delo in æivljenje Primoæa jubileju in zaæelela vsem veliko uspehov z besedami: »Vrœ Trubarja. mleka naj bo vedno poln.« Skupina jodlarjev je zapela dve Velikolaøki vokalni skupini in bratoma Podobnik, pesmi. Popoldne smo sreœali tudi mlado druæino, ki sicer Senti Tehovnik Kolar, V enournem sprehodu po stari Ljubljani so zaœutili utrip æivi v Obœini Lützelf lüh, oœe je Øvicar, mama pa je Slovenka æupniku Vladimirju Jaksetiœu Prisrœen stisk roke obeh æupanov. Foto: Marianne F lückiger glavnega mesta in si ogledali glavne znamenitosti. Po kosilu Nataøa iz Maribora. Druæina je bila na obisku v Sloveniji v gostilni Øestica smo odøli na ogled prenovljene operne in pri maminih starøih; ker pa so vedeli, da bodo Øvicarji v in posebna zahvala Obœini Velike Laøœe, æupanu Antonu Sodelovanje med obœinama teœe æe sedemnajst let. Vezi, baletne hiøe. Sloveniji, so ta dan priøli prav iz Maribora v Velike Laøœe. Zakrajøku in podæupanji Tatjani Devjak za podporo in ki so se v teh letih spletle med obema obœinama, segajo Janez Rozman, odgovoren za stike z javnostjo, je prijazno Svet je majhen, ljubezen ne pozna meja. f inanœno pomoœ. na najrazliœnejøa podroœja, pri pripravi letoønjega obiska pokazal prenovljene prostore in predstavil delo v veœji in smo odkrivali zgodovinske vezi med Slovenijo in Øvico. Dan smo zakljuœili skupaj – gostje in gostiteljske druæine sodobnejøi operni hiøi. Na odru je prviœ zadonelo øvicarsko – v avli Osnovne øole Primoæa Trubarja Velike Laøœe ob Irena Indihar Velikolaøki kaplan Anton Mrkun se je leta 1905 udeleæil jodlanje iz ust Marcela, Hanni in Bernadette. Ob koncu smo pouœnega potovanja v Øvico. Kmalu so na naøe podroœje se povzpeli øe na Ljubljanski nebotiœnik, ki je bil v œasu pripeljali prve bike dobre øvicarske sive pasme, kar je bilo izgradnje leta 1933 najviøja stavba v srednji Evropi. odloœilno za razvoj govedoreje, ki je dajala kruh øtevilnim druæinam. Øvicarski gostje so se odloœili, da petek zveœer preæivijo v gostilni pri Kuklju ob slovenski kulinariki, slovenski gostje pa Švicarska točnost Øvicarji so obisk Slovenije zaœeli v torek, 3. septembra, v Æe v œetrtek zjutraj sva na poti v sluæbo z moæem delala naœrt, Dolenjskih Toplicah. Tega dela kako se bomo popoldne organizirali, da bo vse pravoœasno Slovenije prej øe niso spoznali. pripravljeno za prihod øvicarskih gostov. Œas je hitro mineval Pod vodstvom Edija Zgonca ob pospravljanju stanovanja, pripravljanju sob in kuhanju so si dva dni ogledovali lepote veœerje. Æe sem se bala, da ne bom utegnila z moæem v in znamenitosti dolenjske Laøœe na sprejem, pa se je vseeno nekako izølo. Ne bi bilo pokrajine (Novo mesto, vljudno, da bi priøel sam. »Pojdi æe, saj veø da so Øvicarji splavarjenje po reki Krki, grad vedno toœni,« me je priganjal. Otoœec, kozolce v Øentrupertu, Tako sva pridrvela pred øolo ob 19. uri, a øvicarskega avtobusa muzej koœevskih Nemcev v k sreœi øe ni bilo. Malo smo pokramljali z ostalimi gostitelji, Obœicah, œebelarstvo Pavlin in potem pa vse bolj pogledovali na uro. Petnajst minut œez, vinsko klet Simoniœ v Semiœu dvajset … pol osmih – njih pa od nikoder. Zagledala sem …), veœerne in jutranje ure pa Ireno, kako se nekaj pogovarja po mobitelu – gotovo spraøuje, so izrabili za plavanje v bazenih kje so. Praznovanje farnega æegnanja. Foto: Niko Samsa enega najstarejøih zdraviliøœ v Evropi. »V Dobrepolju so øe, jodlajo, pojejo in se zabavajo,« smo izvedeli, ko je odloæila telefon. »Pridejo œez dvajset minut.« objemi, poljubi. V trenutku je bilo pozabljeno enoinpolurno V œetrtek zveœer, 5. septembra, œakanje. Nekdo je hudomuøno pripomnil: »Tile naøi Øvicarji smo goste pozdravili v avli Dobro, sem si mislila, samo da se jim ni kaj zgodilo. Medtem so se pa æe kar malo 'poslovenili' oz. 'pobalkanili'.« Osnovne øole Primoæa se je zmraœilo in tiste, ki so bili v kratkih rokavih, tudi poøteno Trubarja Velike Laøœe. Priøli zmrazilo. Premaknili smo se v øolsko avlo, kjer je bilo vse Ne bo dræalo, sem si mislila. Vem, da bodo naøi Øvicarji ostali so predstavniki vseh druæin, pripravljeno za dobrodoølico naøim gostom – sedaj æe øe naprej Øvicarji tudi glede toœnosti. Kdo bi jim zameril, ko ki so se odloœile, da sprejmejo poøtenim zamudnikom. Minilo je tistih dvajset minut pa øe pa so se na poti po naøi lepi deæeli imeli tako lepo, da so øvicarske goste v svoje domove, naslednjih dvajset in øe malo. Tedaj je nekdo zaklical: »Priøli pozabili celo na uro! Ali si lahko zamislimo øe katero veœje jim nudijo prenoœiøœe in so!« Res se je izza vogala Glasbene øole prikazal rumeno- priznanje za slovensko gostoljubnost? oskrbo. V imenu Obœine Velike Druæenje gostov in gostiteljev v avli velikolaøke øole. Foto: Niko Samsa zelen avtobus in se poœasi ustavil pred nami. Zagledali smo Marija Stritar preøerne obraze in æivahne vzklike. Pozdravi, rokovanja, Trobla 6/2013 20 Kultura Kultura 21 Trobla 6/2013

Katerega od projektov si øtejete za najveœji uspeh? Koncerte z Ruskim dræavnim simfoniœnim f ilmskim Predstavitev ekokriminalke Medvedja kraljica 100 srčnih orkestrom v Sloveniji in drugod ter stojeœe ovacije na koncu njih. V Moskvi sva Z moæem za vse najino delo tudi prejela koncertov visoko priznanje Ruske pravoslavne cerkve – »Red Cirila 14. 11. 2013 ob 18. uri in Metoda«. Drugaœe pa sem najbolj ponosna na svojo Manca Izmajlova in Benjamin druæino in smatram, da noben poklicni uspeh ni vaænejøi Izmajlov – mednarodno od sreœe doma. Javni zavod Trubarjevi kraji in Mohorjeva zaloæba uveljavljeni zakonski par, Obœina Velike Laøœe, Celovec vabita na pogovor o sobivanju z medvedom in pevka mezzosopranistka s Javni zavod Trubarjevi kraji in prelepim glasom in virtuoz Slovenski glasbeniki svoje sposobnosti in talent pogostokrat na predstavitev ekokriminalke violinist, tokrat iz najveœjih razvijajo v tujini, vas je øtudijska pot popeljala celo v Slovensko protestantsko druøtvo Primoæ Trubar svetovnih glasbenih odrov prihajata daljno Moskvo. Kako ste se kot mlada øtudentka znaøli v n a najmanjøe slovenske. Serija »100 ogromnem ruskem mestu? vas vabijo Medvedja kraljica, srœnih koncertov« je niz koncertov po malih kulturnih V Londonu je bilo teæje, saj sem bila zelo mlada in sama. domovih v æelji, da napolnijo srca œim veœjemu øtevilu V Moskvi je bil ob meni æe moæ in tako je bilo laæje. Razen posluøalcev – v æivo. Glasba ima izmed vseh umetnosti tega sem zelo hitro naøla prijatelje in je tako Moskva kljub na avtorja Andreja Rijavca. najveœjo moœ na œloveøka œustva, æal pa jo zadnja svoji ogromnosti zelo hitro postala dom. Uæivala sem tudi v leta vse bolj posluøamo le prek televizije, radijev in vrhunski in za øtudente zelo dostopni (velikokrat brezplaœni) raœunalnikov. ponudbi koncertov. Vsakiœ se z veseljem vrnem! SLAVNOSTNO PRIREDITEV Poleg avtorja Andreja Rijavca bo gost prireditve OB DNEVU REFORMACIJE poznavalec rjavega medveda biolog Ivan Kos, Koncert, ki mu boste lahko prisluhnili v dvorani NA Kaj vam pomeni petje in glasba? Katera zvrst vam je predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja na GRADU TURJAK, v petek, 18. oktobra, ob 19 uri, najljubøa? z nagovorom Biotehniøki fakulteti v Ljubljani. bo zaobjemal najveœje uspeønice Mance Izmajlove iz Z moæem rada reœeva, da glasbe ne deliva na zvrsti, dr. Uroøa Grilca, ministra za kulturo platinastih albumov Slovanska duøa ter Slovensko srce temveœ na dobro in slabo. Pri nas doma posluøamo veliko in druge najlepøe svetovne in slovenske melodije. Po razliœne glasbe, najveœkrat pa sta to klasika – predvsem Knjiga bo naprodaj po zniæani ceni (17 €), avtor jo bo besedah dosedanjih posluøalcev dogodek, ki vam bo instrumentalna in dober pop. Moæ se navduøuje nad bolj in tudi podpisoval. napolnil srce za dolgo in ga nikakor ne smete zamuditi! rokerskimi elementi in jazz fusionom, jaz pa imam zelo rada italijansko glasbo in ko sem sama, najveœkrat posluøam otvoritev slikarske razstave dipl. slikarja Draga njihove radie, npr Radio Monte Carlo. Otroci morajo Nastopila bo tudi Velikoloøka vokalna skupina pod Petroviåa. Vljudno vabljeni! vodstvom Martine Kovaœiœ. posluøati to, kar posluøava midva  V priloænostnem programu bodo sodelovali œlani Kako je nastala ideja o turneji »100 srœnih koncertov« in Informacije o koncertu: Javni zavod Trubarjevi kraji, kulturnih druøtev, vokalnih skupin in posamezniki iz zakaj takøen naslov? telefon 041 766116. obœine Velike Laøœe. Najini karieri sta vezani predvsem na velike odre in velike projekte. Vem pa, da mi veliko ljudi rado prisluhne, a niso Predprodaja vstopnic med 1. in 16. oktobrom : Varienta øe imeli prilike priti na kak koncert. Zato sva se odloœila, Prireditev bo na prazniœni dan, v œetrtek, 31. oktobra, – prodajalna v Domu krajanov Turjak in Plaæa na da greva midva med ljudi, v vasi, v najmanjøe kulturne ob 18. uri, Økof ljici, Obœina Velike Laøœe, Mestna knjiænica domove, s kar se da nizkimi cenami kart in koncerti, ki bodo Grosuplje, Rokodelski center Ribnica. ljudem prinesli veselje, sprostitev in nekaj dobre volje v teh na Trubarjevi domaœiji na Raøici. Na dan koncerta se bodo vstopnice prodajale na gradu œasih, ko nas povsod obdaja pesimizem. Najprej je bilo Turjak dve uri pred prireditvijo. miøljenih 10 koncertov, potem pa je bilo tako zanimanje, da sva poveœala na 100. Sedaj jih imava za sabo æe veœ kot 40, Vsi prav lepo vabljeni! ljudje so navduøeni in res sem vesela, da sva priœela z njimi. Cena vstopnice: predprodaja 8 € in na dan koncerta 10 €! Lepo vabljeni! Ste tudi uspeøna mamica, saj se je vaøa druæina pred dvema mesecema poveœala in je vaøa prvorojenka dobila sestrico. Javni zavod Trubarjevi kraji Iskrene œestitke! Na odru sta z moæem izvrstna glasbenika, vas lepo vabi na doma pa verjetno uglaøena zakonca, saj si drugaœe uspehov ne gre predstavljati. Kako vam uspe usklajevanje med Si želite novo frizuro? kariero in druæino? ODPRTJE RAZSTAVE URBANIH Srčna Manca Hvala. S pomoœjo druæine – vseh øtirih najinih starøev in Prepustite se mojstricam striženja, barvanja ... celo mojih dveh bratov, je precej laæje. Nikoli ni teæav za PEJSAÆOV Pokličite zdaj! Izmajlova varstvo, mami nam dostikrat kaj skuhata… Tako imava MILOØA SARIÅA, z moæem precej svobode. Vesela sem, da je tako in res gosta iz Kragujevca, VIDEM 59, Dobrepolje Ste priznana in uspeøna glasbenica z bogato bero nastopov hvaleæna za tako druæino! in samostojnih koncertov. Kako dolgo se je oblikovala vaøa glasbena pot, da ste priøli do vseh vaøih uspehov? ki bo v soboto, 12. oktobra, ob 19. uri na Trubarjevi V imenu naøih bralcev vam æelim øe veliko uspehov na vaøi PON – PET.: 7.00 – 20.00 Pri petnajstih letih sem imela prve ure solopetja, vse do domaœiji na Raøici. glasbeni, pa tudi druæinski poti in se æe veselimo sreœanja øtudija v Londonu sem pela v razliœnih glasbenih skupinah SOB: 8.00 – 16-00 z vami, ko se boste s svojim koncertom »ustavili« tudi na in s pianisti, prav tako tekom øtudija. Po konœanem øtudiju gradu Turjak. V kulturnem programu bodo sodelovali uœenci v Londonu sem priœela s profesionalnimi nastopi, vendar Glasbene øole Ribnica, oddelka Velike Laøœe. so veœji uspehi zaœeli prihajati øele pred kratkim, torej veœ kot deset let kasneje. Za vse dobre stvari je potrebno veliko Pogovarjala se je Lidija Œop œasa, kar se na hitro naredi – tudi na hitro izgine. Vabljeni! Trobla 6/2013 22 Kultura Kultura 23 Trobla 6/2013

Razstavo je 13. septembra odprl mag. Viktor Æakelj, »Na obisku pri Juriju predsednik Slovenskega protestantskega druøtva Primoæ Trubar, v kulturnem programu so sodelovali Matjaæ Gruden Knjižnica Frana Lepo vabljeni v knjiænico! Dalmatinu« in uœenci Osnovne øole Jurija Dalmatina Krøko ter Glasbene øole Krøko. Za pogostitev pa so poskrbele œlanice DPÆ Levstika Velike Laøœe. PRVI PONEDELJEK V MESECU Stritarjeva cesta 1 OB 18. URI Velike Laøœe Tel. 788 98 86 URA PRAVLJIC

URNIK PRVI ŒETRTEK V MESECU pon, œet, pet 12.30–19.00 sre 10.00–15.00 OB 19. URI LITERARNI VEŒER IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden

IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino

LETNA ŒLANARINA mladi do 18. leta in nezaposleni BREZPLAŒNO Ena izmed skupnih toœk, ki veæeta obœino Krøko in obœino øtudenti in upokojenci 8 evrov Velike Laøœe, je gotovo ohranjanje izroœila 15. in 16. stoletja, Odprtja razstave sta se udeleæila tudi podæupanja Obœine zaposleni 12,50 evrov naøega protestantskega izroœila. Mi imamo Trubarja, Krøko Krøko Ana Somrak in velikolaøki æupan Anton Zakrajøek. ima Jurija Dalmatina. Ravno ta dva moæa sta bila tista, ki sta urbana – izkaznica 2 evra bila 'kriva', da smo leta 2008 vzpostavili prvi tesnejøi stik. Pripravila: Barbara Peœnik, Javni zavod Trubarjevi kraji V Krøkem je v Trubarjevem letu gostovala razstava Vsem Slovencem, øolarji OØ Jurija Dalmatina so nas v Trubarjevem 12. ÆRTEV, J. Patterson letu s kolesi obiskali na domaœiji, leto kasneje smo na domaœiji Knjižne novosti OSTANI Z MENOJ, N. Amarillo v okviru Trubarjevih œetrtkov gostili Alenko Œerneliœ Kroøelj, kustosinjo Mestnega muzeja Krøko in predsednico posavske JULIJ CEZAR, W. Shakespeare podruænice SPD Primoæ Trubar. ANTIŒNA POEZIJA Ravno v Trubarjevem letu leta 2008 pa so v sodelovanju Odrasli GRENKI SADEÆI PRAVICE, M. Jesih OØ Jurija Dalmatina Krøko, Valvasorjeve knjiænice Krøko in BEZNICA, E. Zola MENUET ZA KITARO, V. Zupan æe omenjene posavske podruænice protestantskega druøtva Leposlovje priœeli v Krøkem z likovnim in literarnim nateœajem z GOSPA BOVARYJEVA, G. F laubert naslovom »Na obisku pri Juriju Dalmatinu«. Vsako leto so MOJA DRUÆINA IN DRUGE ÆIVALI, G. Durrell NA KLANCU, I. Cankar osnovnoøolci in srednjeøolci posavskih øol pripravili izjemno POGRETO ZELJE, I. Welsh IZPOVED LONDONSKEGA GANGSTERJA, J. Pridmore kakovostna dela, izbor teh iz let 2008– 2013 pa so predstavili SIMONOVE PRIŒE, R. Podræaj ZALJUBLJENOSTI, J. Marias tudi pri nas, v galeriji Skedenj na Trubarjevi domaœiji na TRUPLO V KNJIÆNICI, A. Christie KUKAVIŒJE JAJCE, S. Pregl Raøici. KRALJEVA GORA, V. Klavora PRVA DAMA, S. Phillips Uœenci OØ Jurija Dalmatina iz Krøkega so z nami podelili HAMLET, W. Shakespeare SHAJANJE, A. Enright nekaj najboljøih in nagrajenih literarnih del, nastalih v letih KRALJ NA BETAJNOVI, I. Cankar 2008–2013. FAZANARJI, J. Adler-Olsen LJUBO DOMA, S. E. Phillips VISEŒI VRT, P. White TRI NEVESTE, J. Garwood JUTRANJA MESEŒINA, J. Deveraux PESEM SI 13, zbornik SKRIVALIØŒE, L. Gardner POD KOÆO, D. M. Lessing PREPLETENA, S. Day Zobna ambulanta NEDOLÆNI OGENJ, B. Joyce IN V GORAH ODZVANJA, K. Hosseini SREŒNI KONCI, Æ. Kozinc ZBRANE PESMI, S. Kosovel PREnaDEnt PROSIM, PAZI NA MAMO, K. Sin SULEJMAN VELIŒASTNI, C. Falconer • estetsko zobozdravstvo, PRIMITE TATU, J. Patterson BARVE HREPENENJA, V. Jackson • protetika, POZABLJENI VRT, K. Morton ZAPISANO V KOSTEH, S. Beckett • implantologija, ESTERINA ZAPUØŒINA, S. Marai LONDONSKA ULICA, S. Young • otroško zobozdravstvo, SEZNAM ÆELJA, J. Costello LIRIKA SLOVENSKE MODERNE • brezbolecinsko lasersko POPOLNA HOPE, N. Roberts MILOØ, M. Demøar zobozdravstvo, TABLETKA ZA SREŒO, L. Marney PESNIØTVO SLOVENSKEGA REALIZMA • zdravljenje parodontalne PRISLUHNI SRCU, J. P. Sendker TUJEC, A. Camus bolezni SENŒNI MOÆ, C. McFadyen BURKA O JEZIŒNEM DOHTARJU SMRT V MESTU NA VODI, T. Alexander SODOBNA SLOVENSKA KRAJØA PRIPOVED USODNA PRETEKLOST, C. Phillips Draga 1, 1292 Ig • GSm: 040 934 000 • www.zobozdravstvo-prenadent.si KRATKA PRIPOVED OD ANTIKE DO ROMANTIKE Za glasbeni predah so poskrbeli harmonikarji Glasbene øole Krøko. KO ORLI LOVIJO, S. Scarrow MARTIN KAŒUR, I. Cankar Trobla 6/2013 24 Kultura Kultura 25 Trobla 6/2013

SONET DUØAN MRAVLJE: TEK – MOJA NOROST, B. Fon RDEŒA KAPICA, J. Grimm DVD, CD otroci in mladina SODOBNA SLOVENSKA KRAJØA PRIPOVED SIMBOLISTIŒNA LIRIKA MESEŒEVA VILS, F. Lazzarato MOGOŒNI OZ, mladinski RABLJEVA HŒI IN ŒRNI MENIH, O. Pötzsch UÆIVAJTE V NARAVI BREZ STRAHU PRED KLOPI, S. PUJSINA REØEVALNA AKCIJA IN …, A. Smolar DEKLICA IN LISICA, mladinski Z ROBA SMRTI V PRAVI JAZ, A. Moorjani Lonœar JAZ, KOØARKAR, M. Gobec PRINCESA NEVESTA, mladinski TEÆAVE Z VALENTINOVIM, R. Gibson 15 MINUT ZA OBROK, J. Oliver BIL SEM HUDOBEN, PRAVA BARABA, A. Ferrara OLIVER TWIST, mladinski MALA PLESALKA, C. M. Buchanan ORIGAMI, A. Wood KRIVE SO ZVEZDE, J. Green ZAMBEZIA, risanka STALINOVI OTROCI, O. Matthews GUINNESS WORLD RECORDS 2014 PESMI IZ RIMOGOJNICE, A. Rozman SNEÆNA KRALJICA, 1. in 2. del, risanka V KAMEN, V VODO, M. Kravos VELIKI BRILJANTNI VALŒEK, A. A. Øirca DOBRI ZMAJ IN HUDOBNI ZMAJ, C. Nöstlinger RADOVEDNI JAKA, risanka GÖTZ IN MEYER, D, Albahari HAMLET, A. A. Øirca ŒUDEÆNA BOLHA MEGI IN PAPAGAJ SLAVKO, D. Muck THE JUNGLE BOOK, risanka CINCA MARINCA, F. Milœinski ŒRIŒEK IN MRAVLJICA TER DRUGE BASNI, K. Huseinoviå KAUWBOY, mladinski Stroka USTVARJEN ZA GIBANJE, G. Hoœevar MAŒKON GOSPODIŒNE VALENTINE, E. Malaœiœ GAZOON, 1., 2. In 3. del, risanka SRBIJA NA DLANI, vodiœ HRANA IN PREHRANA ŒEBEL, G. F. Taranov PIKIJEVA SKRIVALNICA, E. Hill ŒUDOVITA BITJA, mladinski RAK NA DUØI, N. Srøen MESTO KOSTI, C. Clare PRIROŒNIK ZA USPOSABLJANJE ZA GAØENJE GROZNI GAØPER IN NOŒNA MORA, F. Simon USPOSOBLJENIH OSEB, A. Jug Otroci in mladina KOZJA POGAŒA, A. MacDonald SONŒNI KRALJ, G. Gerosa POJDITE DOMOV, TROLI!, A. MacDonald TROLI NA POŒITNICAH, A. MacDonald ZGODOVINA F iLMA NA SLOVENSKEM, Z. Vrdlovec Stroka SLOVENSKA PISTAELJSKA POT, vodnik DAJMO, TROLI!, A. MacDonald MOJ PRVI ÆIVALSKI SLOVAR USTVARJALNO ÆIVETI S HEMOF iLIJO, D. Boønjak SOVICA OKA, S. Makaroviœ TISA REØI SVET ALI KAKO DELUJE RADIO, Æ. Gombaœ ØTEJEM DO TRI, T. W. Phelan ØKRATEK NACE NA POLETNI VEŒER, B. Œeh PRIMER GALA MATRICE ALI KAKO DELUJE TELEVIZIJA, Æ. ESEJ NA MATURI 2014 IMAM DISLEKSIJO, H. Kraljiœ Gombaœ POPOLN VODNIK PO RIBIØTVU V MORJU IN SLADKIH POPOTOVANJE OŒETOV, D. Ratte USTVARJALNE ZVERINICE, D. Wilson VODAH, N. Ferran SVETILNIK V NEVIHTI KOLIKO JE URA?, E. Golding PO TIHEM ZAPELJANI, K. M. Adams GNUSNA KALNICA, A. Predin KJE SO ÆIVALI?, A. Poittier POZDRAVIMO MULTIPLO SKLEROZO, A. Boroch BRAZGOTINE, C. Rainf ield DELOVNI ÈAS OXFORD – SLOVENSKO-ANGLEØKI SLIKOVNI SLOVAR Ponedeljek - èetrtek DREVESNIŒARSTVO IN TRSNIŒARSTVO, G. Osterc KROJAŒEK HLAŒEK, L. Suhodolœan MALICE - KOSILA - PIZZE 6.00 - 22.00 ZA OTROKE Petek RECI NE BREZ SLABE VESTI, J. Juul ŒAJ V PARKU, M. Cundriœ 6.00 - 02.00 Sobota SLIKANJE S PRSTI, R. Curto JEDI PO NAROÈILU 7.00 - 02.00 52 IZLETOV, N. Arliœ NIKOLIKA, I. Øtusej Nedelja MORJE, E. Lepetit JUTRANJA KAVA OB 6.00 uri 8.00 - 22.00 MILAN KUŒAN, D. Kaloh VESOLJE, E. Lepetit VELIKI KOLESARSKI VODNIK PO SLOVENIJI, I. Maher ILUSTRIRAN ATLAS VOZIL, C. Szoke OKRASNI RIBNIK, M. Leitinger DVD, CD odrasli SKRITO POVELJE, D. Potoœnjak Leposlovje ODØTEKANI PROFESOR, komedija SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA CHARLIEJEV SVET, drama ŒUDOVITE LETEŒE KNJIGE GOSPODA MORRISA PREMAGAJMO SRŒNI INFARKT IN MOÆGANSKO KAP, S. ZA DEÆJEM POSIJE SONCE, komedija Meredith LESSMORA, W. Joyce MIØEK TIP PRI ZDRAVNIKU, A. Casalis PODKUPLJENO MESTO, kriminalka VOZLI IN PIONIRSKI OBJEKTI PARKER, akcijski UKRADENE SANJE, 1. in 2. del, J. Hinojo GARF iELD VAM JO ZAKUHA, J. Davis GARF iELD NA DIETI, J. Davis GOSPODAR, drama V NARAVO, priroœnik LJUBEZEN MED SVETOVOMA, drama VELIKANSKA LJUBEZEN, H. Gudrun KO INTERNET POSTANE DROGA, F. Tonioni KRVNE SKRIVNOSTI, drama MINICOPRE, B. Westera VSE O MAŒKAH, K. Hampshire ANANAS EXSPRES, komedija JURE IN JAKA, K. Crowther ZAMOLŒANE SKRIVNOSTI ALOJE ARBORESCENES, M. POLICIST, komedija LIPKO IN KOØOROK, P. Suhodolœan Øega POLNOŒ V PARIZU, komedija PIKI, KAJ JE TO? E. Hill 5 JEZIKOV LJUBEZNI OTROK, G. Chapman OBOROÆENI PRIDIGAR, biografski SKUPAJ SAMI, K. Bruder BILI SO MENTORJI, I. Ilich HIMNA REPUBLIKE SLOVENIJE, cd JUNAKI Z LADJE ARGO, G. Kos ODPRT UM, VERUJOŒE SRCE, papeæ Franciscus ASTERIX IN OBELIX V BRITANIJI, komedija DNEVNIK ANAMARIJE, M. Quoist LITERARNE ZGODBE IZ SLOVENSKE KNJIÆEVNOSTI, N. ANONIMNEÆ, drama Barbariœ JURI MURI V AFRIKI, T. Pavœek TOPLA TRUPLA, komedija PRAVILNA VADBA ZA POLMARATON, A. Butz PIKIJEVA ZGODBA ZA LAHKO NOŒ, E. Hill 42, drama MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA ZA TELEBANE, C. H. Elliot MIHOVO PISMO, T. Percival PADEC OLIMPA, akcijski GOZDNA KUHINJA, P. Kavøek SARA GRE RADA V VRTEC, C. Reid LOV, drama VELIKA IGRALSKA DRUÆINA, P. Bibiœ IME ŒAROBNEGA DREVESA, D. Hofmeyr STRANSKI UŒINKI, drama KAKO JE EFT SPREMENIL MOJE ÆIVLJENJE --- IN LAHKO DEÆELA BOMB, DEÆELA TRAV, B. Mozetiœ NA CESTI, drama TUDI VAØE MIO, MOJ MIO, A. Lindgren LAHKO NOŒ GOSPODIŒNA, drama UPOR: ARABSKA POMLAD IN EVROPSKA JESEN, B. NA NOETOVI BARKI OB OSMIH, U. Hub DAJMO FANTJE, komedija Videmøek DEŒEK JARBOL, B. Zupanœiœ UKRADENE BESEDE, drama INTERNET, H. Fröhlich HVALEÆNI MEDVED, koroøka pripovedka SMRT ŒLOVEKA NA BALKANU, komedija NOGOMETNI VRATAR, P. Vasiå LONŒEK KUHAJ, œeøka ljudska pravljica OSEBNA PRTLJAGA, drama TAKO SEM ÆIVEL: STOLETJE BORISA PAHORJA, T. Rojc ŒRVIVRE PESMI, A. Rozman LORDS OF DOGTOWN, drama EDVARD KOCBEK: PRIŒEVALEC NAØEGA ŒASA, B. Pahor DVANAJST UJCEV, rezijanska ljudska pravljica ZMAGOVALEC, drama SODOBNA ÆGANJEKUHA, J. Hribar POD MEDVEDOVIM DEÆNIKOM, S. Makaroviœ SAMA PROTI VSEM, drama Trobla 6/2013 26 Turizem Turizem 27 Trobla 6/2013

zaœetka 20. stoletja, tako je vsaka pevka Tradicionalne izdelke obiskovalci Praznik predstavljala svojo podobo. Folklorno Društvo lahko najdejo na stojnicah raznih druøtvo Velike Laøœe, ki ga sestavljajo druøtev in zasebnikov. Na prazniku je suhega sadja œlanice Druøtva podeæelskih æena Zapotok s pestra gostinska ponudba z domaœimi Velike Laøœe in œlani Konjerejskega dobrotami. na Gradežu druøtva Velike Laøœe, je predstavilo stojnico na dolenjske plese, velik aplavz pa je Predstavitev na stojnici Drevje je æe zaœelo ponujati svoje doæivel tudi æenski pevski trio Triola. Gradežu Sekcija za zdravo æivljenje, ki deluje plodove in tako je tudi letos tretjo Œlanice sicer pojejo v razliœnih zborih, v okviru Druøtva Zapotok, se je na nedeljo v septembru Druøtvo za kar so potrjevali tudi njihovi ubrani prireditvi predstavila s svojimi izdelki. glasovi in brezhiben nastop brez Vsako tretjo nedeljo v septembru Ponudba na stojnici je bila zelo ohranjanje dediøœine Gradeæ œlani Druøtva za ohranjanje dediøœine organiziralo tradicionalni Praznik glasbene spremljave. Do veœera je z bogata. Poleg koøare s œaji, ki jih vsako Vesele Ribniœanke glasbo za ples obiskovalce zabaval Uœenje lokostrelstva Gradeæ predstavijo svoje delovanje leto nabiramo v øe neokrnjeni naravi suhega sadja, ki ga sestavljata pohod na osrednji prireditvi, Prazniku po Trubarjevi fari ter glavna prireditev ansambel Pojav, katere œlan je tudi domaœin Simon Petriœ. in suøimo na tradicionalen naœin, suhega sadja. Druøtvo Zapotok pod smo ponudili tudi bombaæne vreœke na Gradeæu. Zjutraj je pohodnike Popoldne se je zvrstilo blizu 1.500 Kureøœkom z Druøtvom za ohranjanje za shranjevanje œajev. Marsikateri pozdravil Boris Zore, do lani dolgoletni obiskovalcev. Ti so si poleg suøilnice dediøœine Gradeæ dobro sodeluje. nabiralec zeliøœ ne ve, kam in kako predsednik druøtva in sedanji direktor sadja lahko ogledali œrno kuhinjo in Lahko bi rekli, da si izmenjujemo bi œaje spravil za zimo. Razni stekleni Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Okoli staro gostilniøko klet ter stalno zbirko obiske. Æe nekajkrat se je Druøtvo kozarci in posode nam zavzamejo 60 pohodnikov se je pod vodstvom starega kmeœkega orodja v kozolcu, Zapotok predstavilo na njihovih veliko prostora, z vreœkami na vrvice œlanov druøtva Damjana Petriœa in kjer je za razlago poskrbel lastnik tradicionalnih prireditvah. Tudi 15. pa je problem reøen. Lahko jih Gustlja Gaøpariœa nato odpravilo od Stane Zabukovec. Tam so œlanice septembra letos smo bili tam, na obesimo, œaji so shranjeni v okolju Turjaka do rojstne Raøice in cerkve sv. druøtva Justina Andoløek, Joæa Koprivec Prazniku suhega sadja s svojo stojnico. prijaznem materialu, pa øe loœimo jih Kancijana v Økocjanu, kjer je bil Primoæ in Tonœka Jakopin kot po navadi lahko po barvah in imamo tako boljøi Trubar krøœen. Na Raøici je za zanimivo prikazovale tudi nekatera roœna kmeœka Gradeæ z bogato naravno in kulturno pregled. Na voljo so bili tudi razni in doæiveto predavanje o Trubarjevem dela: izdelavo zobotrebcev in slamnatih dediøœino pripravki iz zdravilnih rastlin, kot so æivljenju spet poskrbel Andrej Perhaj, Folklorno druøtvo Øenœur predpraænikov ter predenje na Gradeæ, majhna hribovska vasica je olja in tinkture ter diøeœe vreœke s poleg spominske sobe so si popotniki Sladka ponudba na stojnici kolovratu. Tine Rop je pripravil bogato ena najstarejøih in najzanimivejøih sivko in prenosne ekoloøke vreœke. lahko ogledali øe posamezne objekte razstavo gob, na stojnicah pa je bilo vasi v Trubarjevih krajih, kot pravijo Slastni konopljinimi piøkoti ter pirini domaœije, spremenjene v muzej. Med mogoœe kupiti razliœne domaœe dobrote sami. In res je. Kdor jo je imel priliko medenjaki so øli za med. Ponudbo potjo proti Økocjanu so se na hribu Kraj in izdelke: potice, zavitke, marmelade, obiskati, se je v to lahko prepriœal. je dopolnjeval roœno izdelan œipkast ustavili pri brunarici Staneta Zabukovca, suho sadje v naravni obliki in v æganju, Ponaøa se z bogato naravno in kulturno nakit in iz poldragih kamnov ter kjer so se okrepœali z rogljiœki in pijaœo. lonœarske in keramiœne izdelke, suho dediøœino, za katero ohranitev se œlani umetniøke slike œlanic naøega druøtva. V cerkvi jim je œlan druøtva Andrej robo, nakit, œaje in druge izdelke za druøtva in vaøœani moœno prizadevajo Tudi nekaj zobotrebcev smo imeli, pa Jakob povedal nekaj podatkov o zdravo æivljenje … Za ponudbo so poleg ter s tem privabljajo vse veœ ljudi iz ne gradeøkih, temveœ Francetovih; on økocjanski fari, nato so pot nadaljevali œlanic domaœega druøtva poskrbeli tudi vseh koncev Slovenije in tujine. Tako jih izdeluje øe roœno. Za æivahen vrveæ so glavnega prireditvenega prostora obrtniki in druøtva iz velikolaøke obœine. je na Praznik suhega sadja na ogled na zaœetku Gradeæa. Za dobrodoølico okrog naøe stojnice je s svojo pojavo Za najmlajøe so bile organizirane otroøke suøenje sadja v stari suøilnici, staro s polnim cekarjem zdravilnih roæic s kozarœkom ter drobnim pecivom sta vaøko jedro gradeøkih hiø s œrnimi tam skrbeli œlanici druøtva Meta Klanœar delavnice in pastirske igre, zabavali so poskrbela naøa hribovska »Pehta«. se tudi ob peki hrenovk na ognju. Tu je kuhinjami in kmeœkimi peœmi, kaøœe in Albina Kotar, naprej pa so vabile Stojnice so bile æe zdavnaj Pestra ponudba na stojnici za njihovo varnost skrbel Mare Øavli. in kozolci. Pod kozolci je razstava Na pohodu øtevilne stojnice. pospravljene, zabava na vasi se je z Odrasli in otroci so se lahko preizkusili, starega kmeœkega orodja in opreme. ljudskim petjem in plesom nadaljevala Ob 14. uri se je na odru zaœel enourni kako nadarjeni so za lokostrelstvo. Kar Obiskovalci lahko spoznajo stara v pozno popoldne in veœer. kulturni program, ki ga je spremljal pridno so kupovali tudi sreœke – vse so kmeœka opravila in ljudske øege. Vse s harmoniko Simon Petriœ. Ta je prinesle vsaj drobno darilce ali øopek to si je moœ ogledati, samostojno ali pa nastopajoœe tudi predstavljal – najprej cvetja, zato jih je kljub velikemu øtevilu z razlago vodiœev. Na gradeøkem odru Druøtvo Zapotok, Sekcija za zdravo je predstavil domaœo vokalno skupino æe kmalu zmanjkalo. se na praznik odvija kulturni program æivljenje Suhe œeøplje. Obiskovalce sta nato s pevsko, plesno in besedno dediøœino. pozdravila predsednik druøtva Matjaæ Œlanice druøtva in druge vaøœanke so Darja Mlakar Stariœ in æupan Anton Zakrajøek, ki pripravile mnoge slaøœice, pod jurœkom je spomnil tudi na 75-letnico vaøke ni zmanjkalo pijaœe, najbolj laœnim je suøilnice sadja. Ta je bila pred desetimi bilo namenjeno meso z æara, pekle so leti obnovljena in tako so jo vaøœani se kraœe, vrteli odojki, pripravljene so obvarovali propada. V izvirnih oblaœilih bile tudi specialitete: gradeøka postrv, Poœitek na poti iz œasa Marije Terezije so nato ob Suha roba ajdova kaøa z jurœki, prosena kaøa s glasbeni spremljavi nastopili œlani suhimi slivami in gradeøki golaæ iz kotla. Folklornega druøtva Øenœur, ki skrbi K uspeøni prireditvi je pripomoglo tudi za ohranjanje starih øeg in gorenjskih vreme, saj nam je – kljub deæju marsikje plesov. Z venœkom narodnih je navduøila drugje po Sloveniji – prizaneslo s vokalna skupina Vesele Ribniœanke, padavinami. Res pa so se obiskovalci ki je vznikla iz Druøtva podeæelskih proti veœeru precej hitro razredœili, saj æena Ribnica in se udeleæuje tudi je zaœela temperatura nezadræno padati. sreœanj ljudskih pevcev in godcev ter Praznik naøega druøtva paœ napoveduje folklornih skupin v tujini. Pri pevskem jesenski œas … nastopu jih je na citrah spremljala Tanja Zalokar. Zanimiva so bila njihova Zdenka Zabukovec razliœna oblaœila (prazniœna, za kmeœka Foto: Brane Vrønik Na Trubarjevi domaœiji opravila, za delo v gospodinjstvu …) iz Lonœarski izdelki Trobla 6/2013 28 Vseæivljenjsko uœenje Vseæivljenjsko uœenje 29 Trobla 6/2013

Termin: enkrat meseœno po dogovoru mazila (udeleæenci prejmejo recept in Vpisnina v øtudijske kroæke na semester je 12,00 EUR. Učenje vse življenje Lokacija: Trubarjeva domaœija, Raøica lonœek mazila) Vsak œlan se lahko vkljuœuje v vse zgoraj navedene kroæke, doplaœilo je potrebno le za likovno delavnico in zeliøœarsko Priœetek: œetrtek, 7. novembra, ob 18. uri 2. ZAŒIMBE IN DIØAVNICE: prepoznavanje Univerza za tretje življenjsko zaœimb in diøavnic, gojenje in njihovo delavnico. obdobje Velike Lašče nabiranje, shranjevanje zaœimb in diøavnic, Prostor v Levstikovem domu zagotavlja Obœina Velike ŒEBELARSKI KROÆEK vrsta uporabe v kulinariœne in zdravilne Laøœe, raœunalniøko uœilnico OØ Primoæa Trubarja Velike Mentor: Brane Borøtnik namene. Laøœe in na Trubarjevi domaœiji Javni zavod Trubarjevi kraji. NOVO ØOLSKO LETO 2013/2014 Vsebina: œebelarstvo ter spoznanja o zdravilnih in Termin: Dva œetrtka med 17. in 19. uro. Zavod Parnas bo ponovno izvajal øtudijski kroæek v NOVE ŒLANE VPISUJEMO ØE VES OKTOBER!!!!! krepilnih uœinkih iz zakladnice œebeljega Datum izvedbe bo doloœen naknadno. Interpretacijskem centru v Robu. panja Delavnica bo izvedena v primeru zadostnega Vsak œetrtek, od 10. do 11. 30 ure s priœetkom 7. novembra Termin: petek, 17.00–18.30 øtevila prijav. 2013, se lahko vkljuœite v øtudijski kroæek »Pri nas smo Lokacija: klubska soba v Levstikovem domu, Velike Nujne predhodne prijave!!!! vedno dobro jedli«. Laøœe Prispevek: 12,00 EUR na semester. Priœetek: 4. oktober 2013 PROMETNA VARNOST Mentor: Marko Koæar BRALNI KROÆEK Vsebina: Æivimo ob prometni cesti, ki slovi kot »cesta Za veœ informacij smo vam na voljo: Mentorica: Nuøa Dedo Lale smrti« in ogroæa naøa æivljenja, pa ta cesta Javni zavod Trubarjevi kraji, ni niœ kriva. Vse veœje in manjøe nesreœe so Vsebina: V letoønjem letu se bomo posvetili sodobnim Raøica, 69, 1315 Velike Laøœe, domaœim proznim delom – tako æanrskemu se na naøem podroœju na relaciji Ljubljana romanopisju kot kratki zgodbi. Koœevje dogajale po krivdi nas-uporabnikov. Telefon: 01/ 7881 006, Kje so vzroki? Nespoøtovanje ali nepoznavanje : petek, 19.00- 20.30 ura, vsak tretji teden po Faks: 01/ 7881 686, Termin prometnih predpisov, malomarnost, objestnost, vnaprejønjem dogovoru Spletna stran: www.trubarjevi-kraji.si nesposobnost predvidevanja, ne fair odnosi Lokacija: spominska soba v Levstikovem domu, Velike med uporabniki , neprilagojena hitrost voænje, Elektronska poøta: [email protected] V petek, 27. septembra je na Trubarjevi domaœiji potekalo Laøœe alkohol,droge, utrujenost po tudi nepravilne uvodno sreœanje UTÆO Velike Laøœe ob priœetku novega cestne oznaœbe in ne odloœen Zakon o varnosti øolskega leta. Predstavljeni so bili programi, ki bodo na Priœetek: 4. oktober 2013 v prometu, itd, itd. voljo sluøateljem v novem øolskem letu. Priœeli smo s prvimi Pripravila: Barbara Peœnik,UTÆO Velike Laøœe in JZ Trubarjevi kraji prijavami, nove œlane pa bomo vpisovali øe vse do konca AMATERSKA FOTOGRAF IJA Na novem kroæku, bi obravnavali Zakon in oktobra. lahko tudi zakonodajalcu poslali sugestije Mentor: Niko Samsa za dopolnitve in spremembe ter se tudi sami Pri oblikovanju øtudijskih kroækov je poudarek tudi na Vsebina: osnove fotograf ije, raœunalniøke obdelave in vkljuœili v akcijo za zmanjøanje ogroæanja medgeneracijskem sodelovanju, zato œlanstva ne omejujemo osnove snemalne tehnike s fotoaparatom æivljenj in zdravja. Zavedajmo se svoje na starejøe odrasle, ampak æelimo, da se nam pridruæijo moænosti in odgovornosti in prispevajmo svoj tudi mlajøi. Da se boste laæje odloœili in se nam prikljuœili, Termin: po dogovoru deleæ. si lahko predstavitev kroækov ogledate tudi v Levstikovem Lokacija: Levstikov dom, teren domu na hodniku pred knjiænico (na ogled bo vse do konca Priœetek: po dogovoru Termin: po dogovoru glede na prijave oktobra) ali pa pridite brezplaœna uvodna sreœanja. Priœetek: 10. oktober 2013, ob 18. uri FLOW JOGA ØTUDIJSKI KROÆKI, KI BODO DELOVALI V ØOLSKEM NOVO!!!!! ZDRAVILNE RASTLINE, MED IN FOTOGRAF iJA LETU 2013/2014: POUŒEVANJE RISANJA IN SLIKANJA Mentor: Marko Koæar v Velikih Laščah Mentorica: Urøka Meke NAØ KRAJ VŒERAJ, DANES, JUTRI Vsebina: Na kroæku bi spoznavali zdravilne rastline, njih Vsebina: Teœaj je primeren za vse, ki imajo umetniøko Mentorica: Barbara Peœnik obdelavo in hranjenje ter uporabo, doloœali æilico, tako za zaœetnike kot poznavalce. lokacije nabiranja in pripravili recepte, uporabo Tema: VELIKOLAØKO GLEDALIØŒE Program se prilagaja znanju in æeljam medu, izdelali nabiralni priroœnik opremljen Termin: ponedeljek, 10.00–11.30 posameznih skupin. Vkljuœuje ustvarjanje v s fotograf ijami in zemljevidi s fotografskim razliœnih tehnikah in upodabljanje razliœnih Lokacija: Trubarjeva domaœija, Raøica mojstrom in strokovnjakom œebelarjem. motivov. V lepem vremenu ustvarjamo tudi v Priœetek: 4. november 2013 naravi. Obiskujemo likovne razstave in na njih Kroæek bo vodil koordinator na tak naœin, da bi udeleæenci sodelujemo. pripravili posamezno temo kot »domaœo nalogo« in jo potem skupinsko obravnavali Levstikov dom, RAŒUNALNIØKI KROÆEK Termin: torek, 16.30-18.00 na naslednjem sestanku kroæka. Skratka Mentor: Anæe Stariœ Lokacija: Trubarjeva domaœija, Raøica vse bi temeljilo na medsebojni izmenjavi vsak torek ob 19. uri Vsebina: uporaba raœunalnika v vsakdanjem æivljenju Priœetek: 5. november 2013 izkuøenj, poznavanju nahajaliøœ in tudi od 15. 10. 2013 dalje (primerno tudi za popolne zaœetnike). skupnem nabiranju. V kolikor bi naøli kakega Termin: sreda, 18.00–19.30 poznavalca, ki bi prevzel vlogo mentorja, ZELIØŒARSKE DELAVNICE (Druøtvo Zapotok) Lokacija: raœunalniøka uœilnica v OØ Primoæa Trubarja po moænosti med nami ali v bliænji okolici, Mentorica: Ana Usenik – »Pehta s hribov« Velike Laøœe bomo z veseljem sprejemali njegovo znanje, Vsebina: V svetu zdravilnih rastlin, zaœimb in diøavnic torej, prijavite se v kroæek in sodelujte aktivno. Dodatne informacije: Priœetek: 6. november 2013 Predvideni sta dve sreœanji: Do sedaj je bilo v tem kroæku zelo prijetno, www.flowjoga.com vendar smo bili v zadnjem œasu v taki obliki 1. ZDRAVILNE RASTLINE: prepoznavanje LITERARNA SKUPINA brez njega. zdravilnih rastlin in njihovo nabiranje, Mentorica: Ana Porenta suøenje in shranjevanje zdravilnih rastlin, Termin: petek, 17.00-18.30 Vsebina: besedne igre za bogatenje besednega zaklada, osnove priprave in uporabe zdravilnih Lokacija: klubska soba v Levstikovem domu spoznavanje razliœnih zvrsti pisanja, lastno rastlin (priprava œajnih meøanic za pokuøino Priœetek: 4. oktober 2013 (priœnemo s œebelarji) literarno snovanje. œajev), izdelava ognjiœevega zeliøœnega

Oglas Zgonc-9x12,5.indd 1 24.9.2013 19:25:51 Trobla 6/2013 30 Vseæivljenjsko uœenje Vseæivljenjsko uœenje 31 Trobla 6/2013

iz konœnih postaj Ljubljane in Koœevja, kasneje pa na pol Neprijetnosti: parna lokomotiva – poæar Spomini na ure. Zadnje dve leti je æe vozil motorni vlak, imenovan Proga se je (øe danes se) vila œez vas Prilesje – Podplano UTÆO Velike Laøœe – Uœenje vse æivljenje 'goøa', ker v Laøœah in Ribnici ni bilo obraœalne ploøœe za tik pod hribom, poraøœenim s travo in gozdom. V poletnih železnico v Velikih lokomotive. Ta je bila samo v Koœevju. mesecih, ko je bila trava suha, smo morali biti vaøœani, øe Œlani øtudijskega kroæka Vœeraj, danes, jutri Od Dvorske vasi do Ljubljane je vlak vozil piœli dve uri, posebno otroci vsak dan na preæi, ko je peljal vlak. Okrog motorni vlak nekoliko manj – eno uro in pol, avtobus pa vas Laščah treh popoldne je najveœkrat zanetil ogenj tovorni vlak, ki je samo 50 minut. bil obiœajno tako natovorjen, da ga je na zadnjem koncu ob 120. obletnici odprtja æelezniøke proge Ljubljana– Del razstave so tudi spomini na vlak ljudi, ki so æiveli ob Tovorni promet se je ohranil vse do danes, a je zelo potiskala øe ena lokomotiva. Po previsu proge pod mostom Koœevje progi – ali jim je vlak nudil vir preæivetja ali pa glavno zmanjøan. V zadnjih dvajsetih letih se tovorni vlak uporablja med Podplano in Retjami, kjer je najviøji del proge, se je sredstvo prevoza na delo, v øolo. predvsem za prevoz bencinskih goriv. odklopila in se vrnila nazaj proti Ortneku. Iz dimnikov vabijo na ogled Objavljamo nekaj spominov Marinke Dernovøek iz Malih Nekatere znaœilnosti proge po mojem spominu: obeh maøin – lokomotiv je letelo veliko isker, ki so netile travo. Œe je pihal veter, se je ogenj zelo hitro øiril. Najprej Laøœ, hkrati pa vas vabimo, da dodate svoj spomin v naøo – najviøji nivo proge Ljubljana–Koœevje je pod mostom med zbirko. je sledilo obvestilo, potem pa gaøenje s smrekovimi vejami. priloænostne razstave Podplano in Gornjimi Retjami; Najveœkrat smo ogenj pogasili sami vaøœani, œe pa se je PRIHOD »URNEGA HLAPONA« V VELIKE LAØŒE. Spominski utrinki iz otroøtva na æelezniøko progo – proga od Retij do Ortneka je 5-krat preœkala staro cesto ta preveœ razøiril, so priøli na pomoœ tudi iz drugih vasi. Koœevje–Ljubljana, 4-krat zapornice, 1-krat most za cesto; Nekajkrat se je ogenj razøiril prav do vsakega hriba, a Æelezniøka proga Ljubljana–Grosuplje–Koœevje je bila nikoli niso gorela drevesa, ker smo ogenj vedno pogasili na Marinka Dernovøek, zgrajena pred 120 leti in v vseh teh letih je sluæila svojemu – najveœ prehodov (10) œez progo od Velikih Laøœ do Ortneka – øtirje zavarovani, 6 nezavarovanih; podrastju. Andreja in Andrej Fele, namenu: za tovorjenje premoga, lesa, æivine, gradbenega materiala in drugega tovora, pa tudi za prevoz potnikov. Za – sedaj so na progi Velike Laøœe–Ortnek trije nadvozi nad Gasilci 4. razreda Marko Koæar, progo, 1-krat preœkajo magistralno cesto in 2-krat lokalni razvoj, ki je sledil drugi svetovni vojni, je bila æelezniøka Bil je septembrski dan, sonœen in topel. Sredi pouka je Meta in Lojze Øporar cesti. proga odloœilnega pomena, saj se je po cesti sorazmerno zazvonil zvonec in razøirila se je novica, da se moramo hitro malo tovorilo, tudi avtomobilov in avtobusov ni bilo. V Spomin iz zgodnjega otroøtva preobuti in oditi gasiti poæar, ki ga je zanetil vlak v laøkem Mentorica: petdesetih letih pa do izgradnje nove ceste leta 1963 sta gozdu. Gasili so tudi gasilci. Poæar je bil kar obøiren, a smo proti Ljubljani in nazaj vozila samo dva avtobusa. Med Bilo je poleti 1955, ko se je rodil moj mlajøi brat. Mama Barbara Peœnik ga je rodila doma ob prisotnosti babice. Stara mama je øla ga s skupnimi moœmi pogasili. Po gaøenju smo se vrnili v drugo svetovno vojno je bila proga marsikje poøkodovana øolo, a nadaljnji pouk je odpadel in øli smo veseli domov. in slabo vzdræevana, zato so Jugoslovanske æeleznice v vodnjak (øitrno) po vodo in seveda jaz z njo. Po hribu Pomoœ pri postavitvi in zbiranju gradiva: »JÆ« ustanovile enoto za popravilo in vzdræevanje proge navzgor sem opazila prihajati dve osebi, ena je ob sebi Zabava na mostu potiskala kolo. Stara mama mi je razloæila, da sta to moj Barbara Ænidarøiœ v Novem mestu, kasneje je bila to Sekcija za vzdræevanje Vœasih, ko se nismo spomnili poœeti kaj bolj pametnega, ata in teta, ki bo v cekarju prinesla dojenœka. Ko je stopala proge. smo øli na most. Po cesti smo si nabrali polne æepe in roke mimo mene, sem nepremiœno gledala lepi cekar in seveda Delo na progi je tedaj dobilo veliko ljudi, øe posebno tistih, kamenœkov. Metali smo jih na tovorni vlak in tekmovali, Zapisi spominov: priœakovala, da bom zagledala dojenœka, œeprav pravzaprav ki so stanovali ob progi. Delo je bilo zelo teæko, zato so kdo bo veœkrat zadel vagon. Obiœajno je bila na zadnjem niti nisem vedela, kaj je dojenœek. Vsi trije so pohiteli v Marinka Dernovøek bili zaposleni predvsem moøki, a tudi æenske niso bile vagonu hiøica s spremljevalcem vlaka, in ko nas je ta opazil, hiøo, meni pa je stara mama zabiœala, da naj se igram zunaj. izjema, predvsem so jih uporabili za laæja dela, kot je bilo nam je vedno æugal. Ko je vlak oddrvel v daljavo, smo se Odøla sem nazaj k øitrni, tedaj pa je pod vasjo pri Retjah Fotograf ije: npr. pletje plevela. Delo na progi se je moœno razlikovalo vrnili domov. od dela danes, saj so takrat delavci uporabljali predvsem moœno zapiskal vlak in kmalu za tem øe enkrat. Zavedla sem Andrej Fele tri vrste orodja: kramp, lopato in vile, zato so jih zbadljivo se, da je to vlak, a zakaj piska? Ko sem æe hodila v osnovno Pripravila: Barbara Peœnik, imenovali »kramparji«. Orodje so v œasu, ko ga niso øolo v Laøœe, mi je postalo jasno, zakaj vlak piska. Zato, ker sta bila v razmaku 400 m dva nezavarovana prehoda œez UTÆO Velike Laøœe Razstavo si lahko ogledate v kaøœi uporabljali, hranili v posebnih lesenih zabojih ob progi, ki progo. Trubarjeve domaœije vsak dan med 9. in 17. uro. so bili zaklenjeni, a je kljub temu izginila kakøna lopata. Æeleznica je dajala zasluæek skoraj celi naøi vasi, saj je bilo od devet druæin kar sedem moøkih (gospodarjev) zaposlenih na progi. Veœina jih je poiskala sœasoma druga dela, a tudi Utrinki s prireditve na æelezniøki postaji Velike Laøœe ob letoønjem odprtju pri æeleznici. æelezniøke proge. Foto: Metka Stariœ Med pragovnimi delavci je bil tudi moj ata, ki pa si je leta 1959 poiskal delo v Ljubljani, tudi pri æeleznici, in sicer v podjetju za popravljanje parnih lokomotiv. Vœasih sem ga obiskala v sluæbi. Nelagodno sem se poœutila, ko sva øla mimo velikih koles in ogromnih œrnih lokomotiv, ki so bile na pregledu ali popravilu okvar. Osebno je ata poznal tudi vse strojevodje in kurjaœe, ki so te lokomotive upravljali. Velikokrat nam je ob veœerih namesto pravljice pripovedoval o dogodivøœinah v sluæbi, o lokomotivah in o vlakih ter o tem, kakøne lokomotive – 'maøine' lahko vleœejo doloœene vlake. Velikokrat smo se otroci z njim peljali z vlakom. Do sedmega leta smo imeli voænjo zastonj, potem pa smo imeli posebne vozovnice, reæijske karte. Na naøi vstopni postaji Dvorska vas niso prodajali kart, zato jo je moral napisati sprevodnik na vlaku. Poloviœna karta je bila tako poceni, da jo skoraj Lahko nas tudi predhodno pokliœete na tel. øt. nikoli ni napisal, sploh ob prisotnosti ata. Te voænje pa so se 01 7881 006. konœale, ko je prenehal voziti potniøki vlak. Pri izgradnji nove ceste leta 1963 so najprej ukinili vlak do Koœevja in je vozil samo do Ribnice, nekoliko kasneje Lepo vabljeni! samo øe do Velikih Laøœ, a tudi tega so ukinili, ker se je veliko potnikov vozilo z avtobusom. Ti so vozili vsako uro Trobla 6/2013 32 Naøa dediøœina Naøa dediøœina 33 Trobla 6/2013

V mesecu septembru, ko se spominjamo obletnice rojstva œebelarjev. Levstik je v pesmi Naøa vas napisal: »Za koœo hip poœili v senci pod diøeœimi vejami lipe. Pozimi so se Na sredi vasi stoji velikanska lipa, stara okoli 500 let. naøega rojaka Frana Levstika, objavljamo zanimiv zapis, ki vsako ulinjak øumi od zlate zore v mrak, œebele pridno po zamrznjeni luæi drsali otroci. Kasneje je bila zasuta in Poleg njegove rojstne hiøe, v kateri pa ni veœ njegove sta ga pripravila Rok in Zalka Lavriœ. letajo, medu ljudem obetajo.« Fran je bival na Ilijevem na njenem mestu narejena betonska ploøœa, kjer so vaøœani rodovine, ker se je preselila 1854. na Dolenjsko, stoje øe hlevu in rad je prisluhnil, kako iz œebelnjakov letajo œebele brusili pete na veselici in ob drugih priloænostih. druge øtiri hiøe. In v teh hiøah æalujemo, zdaj za svojim in brenœijo, da je lepo sliøati in videti. Na Oblakovo pobudo Najbliæja lipi je bila Prijateljeva domaœija. Ivan, rojeni sosedom. Lipa v Retjah je tako napisal svoj najdaljøi spis Buœelstvo. Retijœan, je rad ponosno govoril o lipi: »To je naøa lipa! Zdaj pa øe Levstiku v mrzli grob: Pod vaøko lipo je Levstik sedel z Moœilarjem (Moœile Povedati moram, kolikor œasa sem æe na svetu, je lipa Umrli naø sosed! so zaselek vasi Podpoljane pri Ortneku). Moœilar je ves œas enaka. Mogoœe se je le malce zredila. In moœna Ker Ti nismo zaradi neljubih okoløin prinesli venca in ga Lipo (Tilia platyphyllos) pripovedoval, Levstik posluøal. V stavkih tega starca je bila je naøa lipa. V gostih vejah smo pred leti, mislim, da je poloæili na Tvojo krsto, poøiljamo pa primernega za Teboj so œastili æe stari Slovani nekakøna prastara, preprosta melodija. Tihotapska zgodba bilo triinpetdesetega, »scimprali« oder za muzikante. Kako v mrzli grob: in øe danes je simbol je vzbudila v Levstiku predstave, ki so bile tako silne, da je luøtno je bilo! Œe ne bi bilo lipe, bi bil v naøi vasi pravi slovenstva. Æe v davnini vedel, da jih ne bo nikoli pozabil. dolgœas.« Mi sosedje skup zberemo so jo naøi predniki zasajali lepe roæce nezvenlive. sredi naselbin, tradicija Pisal je Martina Krpana (1858) na Ilijevem kozolcu in pod Ivan Prijatelj, tudi lastnik Ilijevega kozolca, je velikokrat vaøke lipe se je ohranjala lipo, ljudi pa je pouœeval pod lipami pri cerkvi sv. Roka. plezal na lipo. Enaintridesetega, ko mu je bilo devetnajst Iz njih Ti venœek lep spletemo, iz roda v rod. V njeni senci »Moœilar mi je œasi kaj razkladal od nekdanjih œasov, kako let, je nesel zastavo prav v njen vrh, da jo je bilo videti daleœ k' ima besede pomenljive: naokoli. so zborovali, se odloœali o so ljudje æiveli in kako so imeli to in to reœ med sabo. Enkrat uæivaj nebeøko veselje, duøa Levstikova; v nedeljo popoldne mi je v lipovi senci na klopi pravil »Lipa je najlepøa v juniju. Takrat se razcvete in daje paøo pomembnih zadevah in tak le venec je najbolj lep in pozlaœen. rajali. O nekaterih vaøkih naslednjo povest …« œebelam. V prvih letih naøega stoletja, ko sem øe hodila v lipah domnevajo, da so osnovno øolo, smo otroci videvali v deblu lipe odprtino. Po Bogu naj Ti bode podarjen. Vanjo bi lahko zlezel trileten otrok. Stara soseda nam stare 1000 let, njihova (Franjo Gruden ml., poleg roj. hiøe) mogoœna debla merijo v je pravila, da se v deblu skrivajo økratje. In ne samo to. premeru od 4 do 5 metrov. Pripovedovala je, da smo se otroci rodili iz lipe, da smo * Iz pijetete do pokojnega Levstika vsprejeli smo ta dopis Ko lipa konec junija priøli na svet iz te odprtine.« (priœevanje Franœiøke Felicijan neizpremenjen, kot dokaz, kako so priprosti kmetovalci cveti, dehti vsa okolica, v iz Ljubljane, rojene v Dolnjih Retjah) in sosedje spoøtovali umrlega Levstika in kako jih njenih cvetoœih vejah pa »Nekdaj je imela lipa v deblu pri tleh za klobuk øiroko, pa je bridko zadela njegova prerana smrt. (uredniøtvo æuænjajo roji œebel. Takrat je tudi pravi œas za nabiranje precej globoko luknjo, kamor so pozneje metali œrepinje; Slovenskega naroda) cvetja, iz katerega kuhamo okusen, zdravilen œaj. v zadnjih desetletjih pa je odprtino stisnilo in je ni skoraj Veœina lip je zasajenih. V parkih, drevoredih in na trgih je veœ opaziti.« (priœevanje vaøœana Ivana Prijatelja iz Dolnjih lipa skorajda nepogreøljivo drevo. Retij) »Naøi otroci so se vœasih lipe bali. Pa ne zato, ker je bila lipa ponoœi œrna in velika, ampak ker je tu in tam na njenih Vaøka lipa v Retjah vejah skovikala sova. Œe so jo vaøœani sliøali, so jeli govoriti, Retje so vas sredi zelenih griœev, ki obkroæajo Velike da bo nekdo med njimi umrl. Potem so samo œakali, kdo bo Laøœe. Mimo Srobotnika, ki leæi v rebri pod Svetim Rokom, to.« (spomini Franœiøke Felicijan) pridemo do Dolnjih Retij, kjer prijazen napis ob asfaltni In prav Ivanu Prijatelju je æena umrla tri dni zatem, ko je cesti razodene, da je bil v tej vasi rojen Fran Levstik (28. sova v lipi nad streho na vso moœ skovikala. september 1831). Ko stopiø v vas, te najprej pozdravi mogoœna vaøka lipa. V Levstikovih mladih letih so bile Retje bolj oddaljene od Retenska lipa, ki jo danes komaj objame øest moæ (obseg lipe 680 cm), je bila ob Levstikovi smrti (16. novembra Nekdaj je bila brhka lipa, vaøka lepotica, v srediøœu velikega prometa. Takrat se je skozi Laøœe in Retje vila le kolovozna pot od klanca do klanca, prav mimo Levstikovega 1887) stara okoli 500 let. (Franjo Gruden, ml., v Slovenskem pozornosti; okoli nje so se mnogi smukali. Zdaj pa je Narodu, 22. nov. 1887) pravzaprav le znamenitost nasproti rojstne hiøe Frana doma, po kateri so ljudje veœ tovorili kakor vozili. Levstika. »Bosonogi in golih glav so se otroci podili po vasi. Po poti Iz Levstikove rojstne vasi , to je iz Spodnjih Retij pri Velicih Danes je starodavna lipa zavarovana kot naravni spomenik od Gornjih Retij so se z ribniøke strani prikazali tovorniki. Laøœah na Dolenjskem, 21. novembra. 1887. [Izv. dop.] Deset in øe veœ suhih kobilic je s teækim tovorom pokorno (v Naøi komuni, 17. julija 1984 – predlog za razglasitev Globoko v srce nas je zbodlo, ko nam je telegram prinesel stopicalo po kamniti cesti. To so bili Belokranjci in Kostelci za naravno znamenitost, dendroloøki spomenik je poslal 17. t. m. preæalostno novico o smrti naøega soseda in od Kolpe, ki so tovorili vino in æito mimo Levstikove rojstne Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne rodoljuba, g. Frana Levstika, ki je bil rojen v naøi vasi. dediøœine: stara lipa ima kulturno in priœevalno vrednost ter hiøe proti Ljubljani. Gonjaœi so se dræali okrog ramen in øli Retenska lipa je zgrbanœena, z dolgimi, trudnimi koraki za æivaljo. Prepevali so pesmi o Prebolestna izguba! Vse sosede, ki so ga poznali, pretresla kot bi korenine, namesto da izjemen dendroloøki spomenik z izmerami: obseg v prsni je novica. Økoda! Økoda moæa! Umrl je prerano. viøini 710 cm, viøina ocenjena na 20 m) in nas spominja, kraljeviœu Marku. Enoliœna, otoæna melodija je pritegnila silijo v zemljo, kipele pod kako je pred poldrugim stoletjem po njej plezal mladi, bistri otroke, da so obstali in posluøali. Ko so se tovorniki Ko bi ga bil Bog vsaj pustil øe nekaj œasa æiveti. Taki govori kroønjo. Vœasih so otrokom bosopet Fran Levstik, ki so ga iz velikolaøke uœilnice poslali oddaljevali od vasi, so otroci, razposajeni in nagajivi, skakali øli so od ust do ust. Najbolj milo se je pa storilo sosedom, govorili, da se tu skrivajo v svet. za tovorniki in jih oponaøali s kriœeœim glasom. Levstik je bil Levstikovim vrstnikom. Nehote j im pride na misel, kako økratje. Mogoœe so v bliænjem kolovodja te zabavne igre …« so se z Levstikom vkup po otroøki igrali , potem kako so v slivovem gaju kuhali æganje, Levstikova rojstna hiøa je bila Vel. Laøœe v øolo skupaj hodili. Nazadnje, kakor je Levstik, posebno øe, œe so ugotovili, skromna, na pol lesena, na pol Tako piøe dr. Anton Slodnjak v svojem obseænem romanu o Levstiku z naslovom Pogine naj, pes! øe majhen fantiœek, ko je prvikrat priøel iz Ljubljanske øole kako øilce te tekoœine poælahti zidana. Po domaœe so ji rekli »pri na poœitnice domov, znal æe pridigovati. Ko so veœkrat Skozi Laøœe je vodila rimska cesta od Sv. Roka navzdol, lipov œaj. Joøkovih«. skupno gnali æivino na paøo, øel jo Levstik tudi æ njimi, se druga pa z ribniøke smeri preko Velikih Poljan na Gornje in Pogled v kroønjo lipe je Ko je Fran odøel na øtudij v spravil na kak odvzdignjen øtor in zaœel tako pridigovati, . Pod Srobotnikom sta se zdruæili in nadaljevali pogled v preteklost. Ljubljano, je oœe prodal imetje v kakor nijeden duhoven tako ne. Kakøna je pa rojstna pot proti Ponikvam. Te »starke« je vredno Retjah in druæina se je preselila hiøa Levstikova? Rojstna hiøa je kmeœka, pol lesena, pol posluøati. So priœe veselega na kmetijo pri Novem mestu. V Prav pod lipo je bila vaøka luæa, nekdaj tako znaœilni vaøki zidana. In ostala je nespremenjena do danes. »rezervoar«, ki so ga imeli povsod, kjer ni bilo v neposredni in æalostnega æivljenja naøih œasu brez zaposlitve Fran ni hodil Nje domaœe ime je pri Joækovih.Svojo rojstno vas z bliæini vode. Vaøœani so ga uporabljali øe po prvi svetovni rodov. So naø ponos, øe k njim, paœ pa v Retje, k sosedu imenom: Spodnje Retje, je Levstik rad imenoval Vretje. Pa Øtirinajst dolgih korakov okrog vojni. Sem se je ob deæju natekla voda. Da ni v kraøkem posebej tiste sredi vasi. Oblaku – Ilijevemu, znanemu to ime spada bolj na ime Redje, in to radi tega, ker je vse debla... svetu poniknila, je bila luæa seveda obloæena z ilovico. Tu Kaj vse so øe videle, kaj vse œebelarju. Prav blizu lipe je imela v lepem redu. Ilijeva domaœija œebelnjak. Takrat je bilo v Retjah veliko so napajali æivino, pastirji ali pastirice pa so se medtem za sliøale? Trobla 6/2013 34 Naøa dediøœina Naøa dediøœina 35 Trobla 6/2013

Gibanje med klicem pozor do meta...... 1 KT, MP Mejni kamen na Najslavnejši Kozaklamf – zbijanje koze, Lovljenje ali odbijanje ploøœice – (pastir)...... 3 KT Premikanje lastne ali pobiranje soigralœeve Kouparjevi domačiji slovenski zemljevid etno zabavna športna igra. ploøœice...... 5 KT, MP Na æeljo nekaterih udeleæencev in opazovalcev igre Metanje na tuj pozor ali brez opozorila...... 2 KT, MP Predstavljen objavljamo pravila stare pastirske igre Kozaklamf, ki Met ploøœice izven polja...... 1 KT, MP bo æe peto leto spremljevalka Dnevov sonca, festivalov Namerno ciljanje v pastirja...... diskvalif ikacija ustvarjalnosti. Pravila za igro je sestavil Marko Koæar, ki je svetovni javnosti Igralci naj prijavljajo svoje toœke sodniku, œe jih ta sam ne igro tudi obudil k æivljenju. objavi. Od 30. junija do 5. julija 2013 je v f inski prestolnici pod V klubu nudimo brezplaœne inøtrukcije za posameznike in naslovom Øtirje elementi potekala jubilejna, 25. Mednarodna Stara otroøka igra (vsi smo otroci) je bila æe pozabljena, skupine po dogovoru (telefon 051 335 835) Marko Koæar. konferenca o zgodovini kartograf ije – ICHC 2013, The 25th »resni øporti« in zlasti rekviziti so jo zamenjali v celoti. Malo Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, Kozaklamf klub, Kimavec International Conference on the History of Cartography. starejøi se je øe spomnimo, mladim pa je postala povsem MMXIII. Navdih za glavne teme konference so organizatorji naøli v neznana. Kot veœkratni vodiœ v poœitniøkih kolonijah sem antiœni simboliki. Zemlja, Zrak, Ogenj in Voda niso samo jo v zaœetku sedemdesetih let »privlekel iz naftalina« in øtirje naravni temelji, na katerih naj bi bilo zgrajeno vesolje, navduøil mlade Øiøkarje z njo do te mere, da se je øe nekaj ampak predstavljajo tudi osnovne elemente zgodovine mesecev po poœitnicah igrala okoli hiø in blokov. Pozimi kartograf ije, ki jih najdemo na mnogih starih zemljevidih, se je na igro pozabilo, tako da smo potem vsako poletje predstavljajo pa tudi njen pomen v prikazovanju narave in priœenjali znova. Pred øtirimi leti pa sem za Dan sonca naøega razumevanja sveta. navduøil organizatorje, da so igro uvrstili v program in lepo Med skoraj 160 prispelimi predlogi za predstavitev v obliki se je uveljavila. Mladeæ je nad njo navduøena, zanimanje predavanja in posterja (plakata) je bilo na anonimnem zanjo pa je pokazalo tudi veœ osnovnoøolskih pedagogov. izboru izbranih 57 predlogov. Med njimi tudi predlog Ivana V okviru vsestranskih dejavnosti ZRU-ja smo osnovali Mejni kamen pri Kouparjevi domaœiji na Karlovici, ki je Kordiøa, viøjega kustosa iz Pokrajinskega muzeja Koœevje, najprej Kozaklamf klub (KKK), nato øe Slovensko zvezo razmejeval posestvo Ortneøkih in Turjaøkih gospostev iz na temo Peter Kozler: Zemljovid slovenske deæele in (KKKZS) in o tem obvestili takratno Ministrstvo za øolstvo in leta 1673, letos praznuje 340 let obstoja. Zapis o mejah pokrajin / The map of the Slovenian land and its regions. Kot øport RS, Ministrstvo za kulturo, OKZØZ RS in Mednarodni deæelskega sodiøœa Ortnek iz 17. stoletja se nahaja v fondu edini zastopnik Slovenije je v dvajsetminutnem predavanju olimpijski komite v Lozani. Do prikljuœitve drugih klubov gospostva Ortnek v Arhivu Republike Slovenije. V tem œasu predstavil najslavnejøi slovenski zemljevid pa tudi æivljenje k KKKZS bomo øe naprej prirejali v okviru Dneva sonca je bil lastnik ortneøkega gospostva Volf Andrej Lichtenberg. in delo njegovega avtorja. Povzetek predavanja je bil vsakoletno, drugo leto æe 5. svetovno prvenstvo. Lastnik turjaøkega gospostva je bil Volf Engelbert Auersperg. objavljen tudi v spremljajoœi publikaciji. Øportni del igre je bliæanje in zadevanje »koze«, tekanje in lovljenje. Ker se v preteklosti igra ni toœkovala, je bilo treba izdelati pravila, ki so øe v oblikovanju, saj z izkuønjami øele pridobivamo bolj dokonœna spoznanja. Igra je namenjena predvsem pionirjem (kam) od 8. do16. leta. Igra se na igriøœu z razliœnimi podlagami, v izmerah pribliæno 6 x 10 m s preœno œrto øtiri do pet metrov pred zadnjo mejo. V to polje je vrisan v sredino krog (zapik) premera od 80 do 110 cm, kamor se postavi koza. Rekviziti pa so oøtevilœene metalne ploøœice iz lesa ali vinila ter »koze«, ki je sestavljena iz najmanj treh elementov (prazne konzerve, leseni œoki). V eni igri nastopa od 5 do 15 igralcev, igra pa se na œas, ki se doloœi pred priœetkom. Igro vodi sodnik, ki vodi tudi zapisnik kazenskih toœk. Toœkovanje je posamezno, lahko pa tudi ekipno. Zmagovalec je tisti posameznik ali ekipa, ki po izteku œasa zbere najmanj kazenskih toœk. V primeru enakega øtevila toœk se plasma doloœi z enkratnim bliæanjem. Vsi igralci najprej bliæajo na toœko, kjer stoji Mejni kamen je zgodovinski spomenik. Po domnevah je bil Potek igre: koza. Tisti, ki kozo podre ali pa je vrgel ploøœico najdlje, je visok 1,80 m. Danes je vidna samo zgornja tretjina mejnika, v prvi igri »kozji pastir« in dobi istoœasno kazensko toœko. veœji del je zasut. Ostali igralci gredo na metalno œrto in po øtevilœnem vrstnem Je v slabem stanju in bi ga bilo vredno ustrezno zaøœititi Predavanje je med skoraj 200 udeleæenci iz 35 dræav celega redu poizkuøajo podreti kozo. Pred metom mora igralec oziroma napraviti repliko, original pa shraniti na primernem sveta vzbudilo precej pozornosti. V kratkem bo v celoti prijaviti met s klicem: »Pozor!« Œe nihœe ne podre koze, mestu. objavljeno v Imago Mundi iz Londona, vodilni strokovni gredo igralci po svoje ploøœice, pastir pa jih skuøa uloviti. reviji za kartograf ijo na angleøkem govornem podroœju. Kogar ujame, je novi pastir, œe pa mu igralci uidejo, se igra Teja Hoœevar Interes za objavo je izkazala tudi Cartographica Helvetica, ponavlja. Œe kdo kozo podre, jo mora pastir postaviti nazaj, preden gre lovit igralce, ki gredo medtem po svoje ploøœice. Foto: F. Duøan Hoœevar øvicarska zaloæba za kartograf ijo na nemøkem govornem podroœju. Igralec ni ulovljiv, œe je v zapiku. Zapik je pohojen krog s Udeleæbo na konferenci so f inanœno podprli Ministrstvo za kozo ali lastna ploøœica. kulturo Republike Slovenije, Druæina Kosler in Melamin Kazenske in bonus toœke, menjava pastirja. Koœevje. Podrta koza...... 5 BT Ivan Kordiø Najbliæja ploøœica v zaœetnem bliæanju...... 2 BT Pokrajinski muzej Koœevje Igralec ujet v polju ...... 1 KT, MP Prestop polja pri begu ali metu...... 1 KT, MP Foto: Ana Porenta Trobla 6/2013 36 Druøtva Druøtva 37 Trobla 6/2013

je ohranjena originalna »spahnjenca«, domaœe leke in pridno nabirala zeli po kot Kraøki brinovec). Kotiček za najstarejøe kamnito ognjiøœe, prekrito Økof iji. Da se navada ne opusti, so danes Podroœje med Sneænikom in Nanosom s kamnitimi skrlami, in tudi za nas so uredili zeliøœni vrt in radovedno smo nam je œedalje bolj vøeœ in Zeleni Kras upokojence zakurili ogenj, da smo lahko posedeli ob se predale ogledu zeliøœ in izmenjavi bomo øe obiskali. njem. In potem je tam øe velika kruøna izkuøenj o njihovi rabi. Gospode je Tudi tokrat smo naredili kar nekaj peœ, saj so vœasih morali speœi tudi do seveda bolj zanimalo staro orodje in V zaœetku septembra smo tudi fotograf ij, saj si tako laæje zapomnimo trideset hlebcev na dan ... pa suøeno tradicionalna brkinska æganjekuha, ki je upokojenci velikolaøki KMEŒKI videno. Posnetke sta prispevala gospa meso, æganje in zeliøœevec. Botra Marija, øe vedno taka kot vœasih. Iz brkinskega PRAZNIK ob 100-letnici delovanja Blanka in gospod Martin, za kar se jima ki je æivela na zaœetku prejønjega stoletja kotla danes teœe Brkinski slivovec z zadruge in 20-letnici delovanja iskreno zahvaljujemo. govedorejskega druøtva obeleæili na in so ji rekli Øobka, je poznala vse zaøœitenim geografskim poreklom (tako Helena Grebenc Gruden svojevrsten naœin: posvetili smo se æivinoreji in obiskali POSESTVO GRAD PRESTRANEK. veseljem sprejme pomoœ. Ker se trte Društvo nahajajo na precej strmih poboœjih, je Domaœini v predstavitveni broøuri pravijo delo s stroji oteæeno, poslediœno pa je takole: posestvo leæi øe na Notranjskem zaradi tega toliko veœ roœnega dela. in le toliko na Primorskem, da so zime pri podeželske njih prijazne, poletja pa prijetno sveæa. Skupaj z domaœimi smo poskrbeli Gozdovi, paøniki in travniki obsegajo mladine na za dobro vzduøje, tako da tudi petja okoli 300 ha in se razprostirajo od in vriskanja ni manjkalo. Zanimivo Postojne proti Pivki. Prijateljem narave, trgatvi je bilo, da so nam glasne »vriske« æivali in predvsem konj je posestvo bolj Hlev na ekoloøki kmetiji Orehek Bioloøka kmetija Orehek, silos za suøenje vraœali tudi z drugih vinogradov in trave nas na ta naœin pozdravili nazaj. Poleg poznano kar kot Grad Prestranek, ki je najemnikom. Oskrba konj zajema poleg Œlani druøtva podeæelske mladine smo tudi zanimiva turistiœna toœka. disciplinirane in vse je mehanizirano. izrazili æeljo, da se æelimo udeleæiti vseh novih spoznanj in izkuøenj pa nege tudi zunanji izpust, saj ob zgradbi smo imeli priloænost spoznati øego, Grad zgodovinski viri omenjajo æe stoji zunanja maneæa in sprehajalna Øe celo v predel za molæo pridejo same, trgatve in tako spoznati opravilo, ki ko œutijo, da imajo preveœ mleka. Sicer je bilo veœini do sedaj øe nepoznano. ki jo imenujejo »mejaøtvo«, in je v 1581. leta. Zgradili so ga baroni Edlingi naprava. Omeniti pa moram tudi bogat Œlani DPM med trganjem grozdja naøih krajih ni moœ opaziti. Lastniki in ga 100 let pozneje prodali. Nato so teren okoli posestva, ki nudi œudovito pa je pasma œrno - belega goveda znana Skupaj z gospodarjem vinogradniøke kot dobra mlekarica in je danes najbolj kmetije Kostelec (po domaœe Dolc) sosednjih vinogradov si pri delu v se lastniki menjali do leta 1728, ko je terensko jahanje. vinogradu izkaæejo prijateljstvo tako, priøel objekt skupaj z vso posestjo v last razøirjena v svetu. smo zbrali ustrezen termin in se polni Sprehod smo nadaljevali do hleva z priœakovanj 21. septembra odpravili da drug drugemu ponudijo kozarec Karla VI. Posestvo je zdruæil s kobilarno islandskimi poniji; to so pravzaprav Obisk posestva smo zakljuœili s kosilom svojega vina. Lipica in do prve svetovne vojne je v restavraciji gostiøœa Grad Prestranek proti Beli krajini. samo malo manjøi konji. Slovijo po Po konœani trgatvi smo bili ponovno bil del dvorna ærebœarna. Nato je vse svojih petih hodih, prijaznem znaœaju, in z degustacijo dobrot iz njihovega Sprejela nas je prijazna gospodinja preølo v vojaøke roke in øele po koncu posestva. Poleg vodenega ogleda, Mojca, ki je cel dan skrbela, da so bili lepo postreæeni, vsak po svoje pa je æivahnem temperamentu, vzdræljivosti in bil poln izkuøenj, ki mu bodo ostali øe druge svetovne vojne je Grad Prestranek robustnosti. So zelo barviti, imajo moœno bivanja v apartmajih, meseœne oskrbe naøi æelodœki polni. Po obilnem zajtrku ponovno zaæival kot del posestva Lipica. konj, øole in teœajev jahanja, izpitov za smo odøli do vinograda, kjer nas je z dolgo v spominu. Kljub utrujenosti smo in gosto dlako. Njihova œreda premore bili zadovoljni in veseli, saj smo obrali Po osamosvojitvi Slovenije je posestvo 27 konjev in je najveœja tovrstna pri nas. jahaœa 1 in 2, aktivnih poœitnic za otroke odprtimi rokami priœakal gospodar v zasebni lasti. Osnovna grajska stavba in odrasle je njihova turistiœna ponudba Tone in nam na kratko razloæil, kako pribliæno 2.000 trt in s tem pomagali Naslednji hlev in ograda je domovanje je pravokotno zasnovana, z dvoriøœem v vezana tudi na okoliøke kmetije. Prvotni naj se lotimo trganja grozdja. Zaupal vinogradniøki kmetiji Kostelec. druæine økotskih viøavskih govedi, ki so centru in z zelo æalostno podobo. Grad dogovor je bil, da bomo v popoldnevu nam je, da ima vsega skupaj 34.000 trt bili zelo radovedni in so nam skuøtrani je na nas naredi bolj slab vtis. obiskali kmetijo, kjer se ukvarjajo s in ravno zaradi tako velikega øtevila z Po uspeøno opravljenem delu pridno pozirali. Katja Levstek, œlanica druøtva DPM Razumemo, da lastniki nimajo dovolj sokolarstvom. Vendar te aktivnosti S simpatiœno vodiœko smo se nato denarja za obnovo, ker bi bila kar velik opravljajo v jesenskem in zimskem œasu. odpravili na travnik blizu vasi Prestranka, f inanœni zalogaj. So pa toliko bolj uspeli Zato smo pot nadaljevali proti Pivki v vas kjer se œez celo leto pase œreda pribliæno postavljena, spodaj desno pa je napis drogova ob avtobusnih postajah na trgu lepo uredili vse ostalo. Sosednji objekt Kal, kjer smo obiskali Øobœevo domaœijo. 120 glav goveda pasme nemøki œrni Postavljene nove PZS in ime druøtva, ki je skrbnik poti. v Velikih Laøœah, na Griœu, na kriæiøœu je gostiøœe »Na Gradu«, z apartmaji in Simpatiœna, topla podoba preteklosti je Angus. V Sloveniji velja za zelo redko Nekatere table so pritrjene na obstojeœe pri Martinkovem kozolcu, ob koœi na veliko sejno sobo. Iz preddverja gostiøœa to. Domaœija je nastala v 16. stoletju z tovrstno mesno pasmo. Njihovo meso smerne table drogove, drugje je bil potreben vkop Kamen vrhu, ob koœi na Grmadi, pri je prehod v pokrito jahalnico, ki meri 40 obseæno gmajno in travnikom in øe danes ima polnejøi okus kot obiœajna govedina, v zemljo in betoniranje. Smerne table cerkvi na Sv. Primoæu. Z nameøœenimi m x 60 m in je veœja kot lipiøka. Pohvalili ji pravijo Økof ija. V starih œasih je bila saj se te krave prehranjujejo le z naravno se nahajajo na naslednjih lokacijah: usmerjevalnimi tablami se pridruæujemo so se tudi z novim podom v njej, ta je zatoœiøœe za furmane, kontrabantarje, Planinskega hrano. Meso je bioloøko neoporeœno, poenotenemu oznaœevanju planinskih prekrit z kremenœevim peskom. Iz prekupœevalce in tovornike na njihovih vsebuje manj maøœob in je po kvaliteti poti v Sloveniji. jahanice smo priøli neposredno do dobro poteh iz notranjosti deæele proti morju in društva Velike na samem vrhu. Priloæene slike so dokaz, da table stojijo opremljenih boksov za konje. Imajo 45 nazaj. Zato je imela domaœija velik hlev, in da je za naøimi pridnimi markacisti boksov, ti so namenjeni tudi zunanjim Z avtobusom smo se nato odpeljali øe kovaœijo in kolarsko delavnico. Øe danes Lašče do ekoloøke kmetije pri vasi Orehek cel dan prostovoljnega dela. Iskrena s pribliæno 250 glavami œrno- belega zahvala vsem lastnikom, ki so prijazno V ponedeljek, 23. septembra 2013, dovolili, da na njihovem zemljiøœu goveda v hlevih. Kmetija je med so œlani Markacijskega odseka najveœjimi v Sloveniji, imajo svoj »silos« postavimo drogove s smernimi tablami. Planinskega druøtva Velike Laøœe Ti so: Anton Zevnik iz Velikih Laøœ, za suøenje trave, bajer za biorazgradnjo – Miran Perhaj, Stanko Levstek in odpadne vode in v gradnji je mlekarna, Marko Zakrajøek iz Srobotnika, Joæe Magdi Stritar – postavili devet smernih Juvanec z Zgonœ, Obœina Velike Laøœe, saj se ukvarjajo s pridelavo mleka. Vse je tabel na velikolaøke planinske poti in v skladu z ekoloøkimi naœeli. Pridobili pa PD Dobrepolje, Turistiœno druøtvo njihova izhodiøœa. Planinski kaæipoti so Grmada. so tudi certif ikat ekoloøke reje. Dnevno nekakøno ogledalo vsakega planinskega namolzejo okoli 1800 litrov mleka. druøtva – poskrbijo, da se pohodniki Postavitev smernih tabel je sof inancirala Sprehodili smo se skozi velik hlev z vso to laæe usmerijo na pravo pot. Rdeœe table PZS s podporo Fundacije za øport. mnoæico krav, skozi del z noseœnicami, imajo vgravirane naslednje podatke: mamicami in teliœki. Zaposlenih imajo ime oz. smer poti, œas hoje, ledinsko PD Velike Laøœe Boksi za konje zelo malo delavcev, saj so krave zelo Zeliøœni vrt na Øobœevi domaœiji ime in nadmorsko viøino, kjer je tabla Trobla 6/2013 38 Druøtva DruøtvaTrobla 6/2013 39 Trobla 6/2013

Deset let društva Turki spet v Krvavi Peči Claustra Alpium Pohod v Iško tesen na štirimejo Iuliarum in 13. pohod v iško tesen

Pravijo, da zgodovina mnogokrat pokoplje tudi tisto, kar naj bi øe kako æivelo. Ta bojazen se pogosteje pojavlja pri majhnih narodih. Da temu ne bi bilo tako, da najveœja gradbena stvaritev v slovenskem prostoru, ki je bila dograjena v pozno V iøki tesni pri Vrbici antiœnem œasu ne bi bila pozabljena, je v letu 1999 spontano, predvsem pa na - zid pribliæati javnost osnovi prijateljstva in enakih pogledov - omogoœiti njegovo prouœevanje in na zgodovinske danosti nastala raziskovanje projektna skupina ZID, iz nje pa v letu Zgodilo se je ... Končno! Po devetih letih Do dvanajste ure so se okoli doma že 2003 druøtvo. - z naøim vedenjem redno seznanjamo na øtevilœnost pohodnikov. Pri vraœanju premora je spet zaživela v središču Krva- zbrali udeleženci tradicionalnega pohoda strokovne in izobraæevalne ustanove Letos mineva 10 let od ustanovitve pogumnih pohodnikov iz iøke tesni se ve Peči igra na prostem, avtorja Milana štirih občin v Vrbico, katerega domačin je druøtva, ki nosi ime iz rimske vojaøke je vreme zvedrilo, tako da se je v Krvavi Tekavca »Legenda o Rožni vasi«. Seve- bila tokrat občina Velike Lašče. Tudi oni doktrine – Claustra Alpium Iuliarum Konœni cilj druøtva je, da se rimske peœi lahko zaœelo sreœanje na prostem. da so priprave za igre stekle že mnogo so bili med pohodom deležni mokrega – Alpsko julijska zapora (daljøe ime vojaøke ostaline vpiøejo v evropske Ko so se pohodniki odæejali in si z poprej, a je bilo vseeno najbolj živahno blagoslova, a jih zaradi tega dobra volja golaæem »privezali duøo« in so govorci druøtva je: Druøtvo za ohranjevanje sezname posebnega pomena. dogajanje ne sam dan uprizoritve. Že ni zapustila. Okrepčali so se z odličnim opravili protokolarno dolænost, smo poznoantiœne rimske vojaøke gradbene Peøpot Claustra v dolæini 55 km æe ob osmih zjutraj se je v meglenem in si ogledali daljøo razliœico Krvavske golažem in raznimi napitki, potem pa dediøœine v slovenskem prostoru.) povezuje kraje od Brinarjeve jelke v oblačnem vremenu, ki ni napovedovalo legende. KUD Rob je kot gledaliøœe so že nestrpno pričakovali začetek igre. obœini Brezovica, do mejnega prehoda Prav je, da osveæimo spomin na rojstvo na prostem odliœno prikazalo vaøko nič dobrega, začelo postavljenje kulis na Babno Polje v obœini Loøka Dolina. druøtva. æivljenje na prehodu iz 15. v 16. Zbrane sta nagovorila župan Anton Zakraj- Ime je povzeto po sistemu pozno V obœini Velike Laøœe je pot speljana tik stoletje. Veliœino zgodovinske igre, ki šek in Manfred Deterding antiœne rimske vojaøke gradbene nad iøko tesnijo, ki je naravna meja med jo je napisal domaœin Milan Tekavec samem prizorišču. Milan Tekavec kot zapore, ki je na sedanjem Slovenskem Dolenjsko in Notranjsko. Popotnika z Velikega Osolnika, predstavljajo izkušeni maček in poleg njega pomoč- ozemlju potekala od Babnega Polja do popelje po œudovitem svetu naravnih poleg preproste kmeœke govorice turøki Œedada. Rimljani so v 3. in 4. stoletju danosti dinarskega sveta. konjeniki. Ti so nas v svoji zgodovinski niki iz njegove ekipe kot tudi domačini dogradili med Alpami in Jadranom Ena izmed rekreativnih dejavnosti originalnosti popeljali v œas hrumenja so v štirih urah ustvarili sceno vasi iz- zaporne zidove s spremljajoœimi druøtva je tudi organizacija vsakoletnega turøkih hord po slovenskih vaseh. pred stoletij. Ni jih ustavil niti dež, ki je vojaøkimi objekti, ki so branili Rimski pohoda na øtiœiøœe øtirih obœin v Vrbico Letoønje sreœanje je organiziralo druøtvo kake pol ure kar dobro zalival prizdevne imperij pred vdori vzhodnih plemen. v iøko tesen. CAI in Obœina Velike Laøœe. Zahvaljujem graditelje. Vsi pa smo verjeli, da bo ob Del te dediøœine v dolæini slabih 2000 m To je edinstven primer sreœanja se æupanu Antonu Zakrajøku za enih, ko naj bi se predstava začela, vre- je v naravi ohranjen tudi v obœini Velike prijateljev pohodniøtva v Sloveniji. moralno in f inanœno pomoœ, œlanicam me bolj prijazno. In res je bilo. Sel prinese novico o prihajajočih Turkih ... Laøœe. Ob ostankih zidu je speljana Vsakoletno sreœanje je prvo soboto v in œlanom druøtva CAI za vso pomoœ peøpot Claustra, katere osnovni namen jeseni. Jesen se lahko zaœne od 22. sep pri izvedbi in organizaciji pohoda in Postavljanje scene - hiše in cerkve s taborom je, da pohodnika pripelje do ostankov od oo:oo ure naprej, natanœni datum in sreœanja. Krajani Krvave Peœi so ob rimskih obrambnih zapor. uro nastopa jeseni doloœijo astronomi prireditvah posebno poglavje. Navajeni Naøe druøtvo je neprof itna civilna in se letno astronomsko premika. vseh zgodovinskih tegob razliœnih zdruæba zainteresiranih, ki prostovoljno Iøka soseska se mogoœno, ponekod vojska in naravnih ujm so nam vedno delujejo na podroœju ohranjanja rimske divje, razprostira po øtirih obœinah: dobrohotno pripravljeni priskoœiti na vojaøke gradbene dediøœine v naøem Velike Laøœe in Ig sta na dolenjski strani pomoœ. Druøtvo se jim zahvaljuje za prostoru. potoka Iøke, Cerknica in Brezovica celodnevno delo, ki so ga opravljali v Œlani druøtva nikakor ne posegamo sta na notranjski strani potoka. V deæju in hladu. Zahvaljujemo se tudi v pristojnosti dræavne sluæbe varstva srœiki iøke soseske v Vrbici pa je KUD-u Rob in njenemu duhovnemu Tonček posluša očeta ... Vaščani hitijo v varno zavetje tabora ... kulturne dediøœine, ampak delujemo v zanimiva geodetska posebnost. Tam voditelju, sicer tudi œlanu CAI, Milanu smeri spodbujanja ohranjanja na terenu zmanjka »sveta« tem øtirim katastrskim Tekavcu za pozornost, ki jo je z - zlasti osveøœamo lokalno prebivalstvo, teritorialnim enotam, zato se stikajo izvedbo zgodovinske igre, namenil predvsem øolsko mladino in lastnike na zelo majhnem prostoru – toœki. prav letoønjemu sreœanju v obœini zemljiøœ o pomenu tega spomenika, da Avstroogrski cesarski geodeti so v letu Velike Laøœe. Ne nazadnje gre zahvala mu ne bi nevede økodili ter oæivljamo 1823 to toœko natanœno doloœili in jo tudi vojnim veteranom - OZVVS øirøi prostor ob zaporah z rekreativnimi oznaœili. Velike Laøœe ki so omogoœili uporabo in turistiœnimi vsebinami. prostorov v Domu veteranov v Krvavi Preko te toœke je v poznoantiœni dobi Peœi. Vreme je poskrbelo, da so priøli Temeljni cilji druøtva so: vizualno potekala obrambna linija øe kako prav. - ohraniti ostanke rimskega zapornega rimskih zapor. zidu (torej varstvo kulturne dediøœine) Letoønji, æe 13. pohod se je zaœel v Manfred Deterding slabem vremenu, kar je vplivalo tudi Začetek pohoda in okrepčilo na koncu Vsi nastopajoči v igri Trobla 6/2013 40 TroblaDruøtva 6/2013 Mladi 41 Trobla 6/2013

Zbrane je nagovoril najprej predsednik Društva Claustra Alpium Iuliarum Man- Oratorij v velikih fred Deterding, orisal delovanje društva Tretji tradicionalni pohod in se za pomoč pri izvedbi pohoda za- laščah hvalil občini Velike Lašče. Nato je nav- zoče pozdravil tudi župan Anton Zakraj- Na voljo 48 kadrovskih šek in zaželel gledalcem obilo užitka ob spremljanju igre. štipendij in zaposlitev po zaključku šolanja

Na podlagi potreb, ki so jih podali delodajalci v Ljubljanski po poteh veteranov regiji do konca meseca junija 2013, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Sobota 7. septembra je bila sončna in bomo v bodoče hodili po tej lepši, Je- 11. septembra 2013, objavila JAVNI RAZPIS ØTIPENDIJ zelo primerna za tretji pohod po poteh rinovi poti. ENOTNIH REGIJSKIH ØTIPENDIJSKIH SHEM (RØS 63. velikolaške čete. Dvaindvajset po- LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ØOLSKO/ØTUDIJSKO V Krvavi Peči nas je že čakal golaž in LETO 2013/2014. Turki pridrvijo v vas ... hodnikov se je zbralo na zbirnem mestu osvežitev, še prej pa je predsednik pred Domom veteranov v Krvavi Peči OZVVS Velike Lašče Dušan Hočevar na- da bi s pohodom počastili spomin na govoril pohodnike ter goste iz Območ- V okviru Regijske øtipendijske sheme se razpisujejo Zadnje dni poletnih poœitnic smo se animatorji in otroci kadrovske øtipendije, ki jih podeljujejo delodajalci s dogodke v osamosvojitveni vojni, ko so nega združenja Ljubljana in na kratko druæili na oratoriju v Velikih Laøœah. Animatorji smo se se pod varovanjem 63. velikolaške čete sedeæem v eni izmed 26 obœin Osrednjeslovenske regije in na letoønji oratorij skrbno pripravili. Oratorij, ki se ga je opisal dogajanje v času osamosvojitvene so delno sof inancirane iz sredstev EU. na zaprtem območju štirih vasi Purkače, vojne. Z recitacijo Kajuhove pesmi spo- udeleæilo 63 otrok, je trajal od 27. do 30. avgusta. Zgodba V letoønjem letu 23 delodajalcev ponuja priloænost za 48 Sekirišče, Predgozd in Krvava Peč zbirali daj podpisanega se je slovesnost konča- za letoønji oratorij je bila zajeta iz knjige Zgodbe iz Narnije øtipendij v razliœnih izobraæevalnih programih. Seznam – Popotovanje Jutranje zarje. Vsak oratorijski dan smo prebežniki iz JLA. Pohodniki so se usta- la, pričel pa se je športni del druženja, v vljali pred spominskimi obeležji v teh aktualnih razpisanih øtipendij je objavljen na spletni strani zaœeli s himno, dvigom zastave in molitvijo. Otroci so se katerem so se v balinanju pomerili do- RRA LUR (www.rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vaseh in spoznavali zaselke s pomočjo nato razdelili v tri starostne skupine, v katerih so se odvijale mačini, gostje iz Ljubljane in predstavni- vloge za prijavo. kateheze in delavnice. Vsak dan smo si del zgodbe ogledali ... dekleta zbežijo pred njimi v smrt ... informativnih panojev. ki OZVVS VL. V tem merjenju moči so bili v cerkvi. Prvi dan smo pred kosilom izdelali zapestnice iz najuspešnejši veterani Lašč, drugi so bili K oddaji vlog so vabljeni dijaki in øtudenti, ki ne prejemajo lesenih kroglic, ki sluæijo kot roæni venec. Po kosilu smo se domačini in tretji gostje iz Ljubljane. Ob drugih øtipendij, niso zaposleni in niso vpisani v evidenco odpravili pred gasilski dom, kjer smo se zabavali ob veliki koncu smo si zaželeli snidenje na istem brezposelnih oseb. Po vkljuœitvi v øtipendijsko shemo je igri. Obiskali so nas tudi skavti stega Økocjan-Turjak I., ki so mestu naslednje leto. øtipendist s pogodbo zavezan dokonœati izobraæevalni nam pokazali posebne in trdne vozle in nas nauœili, kako program, za katerega bo dobil øtipendijo, in se zaposliti pri brez væigalic zakurimo ogenj in postavimo bivak. Nato delodajalcu za obdobje prejemanja øtipendije. smo ob petju himne spustili zastavo. Naslednji dan so se po katehezah odvijale delavnice. Okrasili smo kozarec, ki nam lahko sluæi kot sveœnik. Po kosilu so otroci z motivom Osnovna viøina øtipendije znaøa 15 % minimalne plaœe v RS za dijake, 28 % minimalne plaœe v RS za dodiplomske Posebej naj pohvalim gostoljubje dru- øtudente ter 34 % minimalne plaœe v RS za podiplomske ... in vas dobi ime Krvava Peč. žine Zakrajšek iz Mačkov, ki so nam, øtudente. Øtipendistom pripada k osnovni øtipendiji tudi pohodnikom, pripravili kavo, pijačo in dodatek za uspeh in dodatek za izobraæevanje zunaj In ob enih se je začelo zares; igralci so sladki prigrizek. Oče Zakrajšek, po do- stalnega prebivaliøœa. Povpreœna øtipendija v letu 2012/13 se vživeli v svoje vloge tako, kot da se mače Jerinov Jože, upokojeni gozdar, je znaøala 230 EUR, viøina najviøje podeljene øtipendije za je čas zares zavrtel nazaj, zadišalo je po pa se nam je ponudil za vodenje po za- dijake je bila 280 EUR, za øtudente pa skoraj 400 EUR. idiličnem kmečkem življenju ... Vse do- nimivejši trasi od Predgozda do Krvave kler niso pridrveli Turki na konjih in pov- Peči. Namesto po »dolgočasni« gozdni Seznam aktualnih razpisanih øtipendij je objavljen na zročili smrt treh nedolžnih deklet. Gle- cesti smo jo mahnili ob robu planote spletni strani RRA LUR (www.rralur.si), kjer je dostopen tudi dalci so ob končnem prizoru dobili kurjo nad Iško in uživali v čudovitih razgledih obrazec vloge za prijavo. polt, kar samo zase govori o odlični igri na Notranjsko, vse do Slivnice, Snežni- amaterskih igralcev! ka in Nanosa. Ob tem smo izvedeli še DODATNE INFORMACIJE: Naj na koncu pohvalim vse domačine, za kopico zanimivih posebnosti ob poti, mag. Liljana Drevenøek (vodja projekta), e-mail: liljana. ki so pomagali pri pripravi prizorišča in povezanih z naravo ali polpreteklo zgo- [email protected] tudi potem pri pospravljanju, Nado Use- dovino. Na koncu smo si bili edini, da Meta Koprivøek Tomaæiœ (podroœni svetovalec), e-mail: nik, ki je pohodnike zjutraj pričakala z iz letoønje zgodbe izdelali mozaik iz kamenœkov. Tretji dan [email protected] borovničevcem in domačim žganjem ter smo po ogledu zgodbe in konœanih katehezah odøli pred kavo, še posebej pa zagnano ekipo KUD spletna stran www.rralur.si gasilski dom, kjer so se odvijale vodne igre. Pred kosilom Rob in neumornega Milana Tekavca za tel.: 01 306 19 05 smo izdelali œokoladne kroglice, s katerimi so se ob koncu res izvrstni izvedeno igro, ki je navdušila dneva lahko posladkali tudi starøi. Po kosilu nas je obiskal œarovnik Andrej. S svojimi triki nas je tako navduøil, da smo vse prisotne! Kdo ve, kdaj bo naslednja Projekt Regijske øtipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je animatorji in otroci øe naslednji dan razmiøljali o tem, kako priložnost za ogled te igre; Milan Teka- sof inanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. mu je uspelo izvesti toliko œarovnij. S starøi smo zakljuœili vec na to vprašanje ni imel odgovora. uradni del oratorija s sveto maøo, pri kateri smo sodelovali vsi udeleæenci. Tekst in fotografije: Srečo Knafelc Tekst in fotografije: Srečo Knafelc Trobla 6/2013 42 Mladi Øport in rekreacija 43 Trobla 6/2013

obœank in obœanov v Občinsko 9 dvojicah. Razdeljeni so bili v skupine po tri prvenstvu dvojice in prvi dve ekipi iz vsake skupine sta bili v balinanju uvrøœeni v nadaljevanje tekmovanja na izpa- na novem danje. balinišču na Konœni rezultati letoønjega obœinskega Turjaku tekmovanja so: 1. mesto Joæe Arko in V soboto, 14. septembra, je bilo Franc Zakrajøek odprtje novega dvosteznega baliniøœa 2. mesto Joæe Strle in na Turjaku. Ob tem dogodku je Franci Vrh Najbolj pa smo se veselili zadnjega oratorijskega dne. Zjutraj TVD Partizan Velike Laøœe skupaj smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Bohinj, kjer smo se 3. mesto Anton Intihar s skupino balinarjev iz Turjaka pod in Sreœko Knafelc sprehodili ob Bohinjskem jezeru. Nato smo se odpravili na vodstvom Martina Ropa organiziral in kosilo. Po kosilu smo odøli k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer izvedel obœinsko tekmovanje dvojic Niko Samsa smo imeli sveto maøo pred Marijinim oltarjem. Sveto maøo v balinanju. Skupaj je tekmovalo 18 je za vse nas daroval gospod æupnik Vladimir Jaksetiœ. S prijetnimi obœutki in spominki smo se odpravili domov, kjer so nas priœakali starøi. Ves œas druæenja na oratoriju smo spoznavali, da je Bog vedno z nami in da nas ima rad.

Tenis Cereja, 18. občinsko prvenstvo Animatorji se zahvaljujemo gospodu æupniku za pomoœ in spodbude æe pred priœetkom oratorija in ves œas, dokler Na teniøkih igriøœih na Cereji, v je ta potekal. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem: æupanu Velikih Laøœah, se je 14. septembra Antonu Zakrajøku za sredstva iz Æupanovega sklada, KZ odvijalo obœinsko prvenstvo v tenisu, Velike Laøœe, gostilni Kropec, PGD Velike Laøœe, Boøtjanu moøki posamezno in dvojice. Æenske Perovøku, Brigiti Koømrlj, Milanu Indiharju, Francetu kategorije letos ni bilo; zaradi dolge in Zabukovcu, Anamariji Deterding, CZ Velike Laøœe za naporne sezone je veœina tekmovalk Najboljøim v øotor in vsem, ki so ga postavljali. Dragi starøi, hvala vam poøkodovanih, nekaj pa jih je kot obœini œestitam za ponavadi z nami samo v mislih. osvojena mesta, zahvaljujmo se Rezultati: vsem za udeleæbo, MOØKI POSAMEZNO vabljeni na tenis øe naprej. 1. Andro Kastigar 2. Marko Æuæek S. H. 3.Gregor Pucelj

za prostovoljne prispevke in sladkarije, s katerimi ste nam MOØKE DVOJICE polepøali æe tako lepe dneve. Vam, otroci, pa iskrena 1. Andro Kastigar – Luka Jakøe zahvala za prijetno druæenje in lepe trenutke, ki smo jih 2. Ervin Virant – Robert Hren doæiveli skupaj. Drugo leto se zopet vidimo. 3.Gregor Pucelj – Franci Rigler 4. Miha Æuæek – Marko Æuæek Teja Levstik Trobla 6/2013 44 Øport in rekreacija Spominske sveœanosti 45 Trobla 6/2013

vode, ki je bila v økafu. Ko jo je popil, bodo s topovi na Velikem Osolniku?« Kolesarski vzpon na 70 Let zmage je s pogledom pokazal na kuhinjska Œez kakøen dan smo sliøali streljanje vrata, ki so vodila na dvoriøœe, in topov. Govorili so, da streljajo na STEKLARSTVO Petervpraøal: Hren, »Kam s.p. se gre pa tukaj?« Mama Sveti Primož 2013 na Turjaku Gradež 14, 1311 TURJAK Turjaøki grad, a so slabo zadevali. Od mu je dejala, da se pride po vrtu do nekod so pripeljali zajete Italijane, ki GSM: 031/356 668 V nedeljo, 8. septembra 2013, je TVD Partizan organiziral æe je med drugim pisalo na vabilu, kjer roba vasi do poti proti Ljubljani, a po so znali bolje zadeti. Partizani so nato øesti Vzpon na Sveti Primoæ. Na sonœno nedeljsko popoldne je tudi v nekaj povedih opisan pomenTel: 01/7881klancu 366 navzdol v Rob. Ko je to sliøal, grad zavzeli 19. septembra. Vaøœani se je 17 tekmovalk in tekmovalcev »spopadlo« s klancem. borbe in partizanskihBrušenje stekla brigad, ki so je brez besed pokimal, øe enkrat smo sliøali, da partizani po poti okoli pogledal proti oknu, nato pa stopil Vzpon si je ogledalo lepo øtevilo gledalcev, ki so, predvsem sodelovale Fazetiranjev tej borbi. stekla Septembra in ogledal vasi peljejo zajete belogardiste. Pod skozi kuhinjska vrata na dvoriøœe na cilju, kolesarjem z glasnim navijanjem vlivali moœi. 2013 minevaPeskanje 70 letstekla od obseæne vasjo se je zbralo kar nekaj vaøœanov in odhitel po vrtu proti Devcam. Za Letoønjega vzpona so se se udeleæili dve tekmovalki in 15 borbe in velike zmage partizanske pred vsem otroki, ki smo bili vedno Izdelava izolacijskega termopannjim stekla jih je priølo v kuhinjo øe nekaj. tekmovalcev in vsi so uspeøno premagali progo. vojske nad umikajoœimiKaljeno steklo se posadkami v srediøœu dogodkov. Stali smo prav belogardistiœnih postojank s celotne Vsak, ki je popil vodo, ni odøel na na cesti in opazovali kolono. Z vsake Kot je æe v navadi, je za prvo pomoœ poskrbela Martina Tuš kabine (po meri, s tesnili) Dolenjske na Turjaku. V borbah in glavna vrata, temveœ skozi kuhinjo strani jeklene vrvi sta bila po dva Nedeljkoviœ, ki na sreœo ni imela nobenega dela, za Zmagovalki Ogledala zavarovanju so sodelovale Tomøiœeva, in se izgubil na koncu vrta. Mama pa in dva privezana vojaka, vmes pa prometno signalizacijo je poskrbelo podjetje Acest, d. o. o., Cankarjeva, Izdelavaravno takrat taljenega ustanovljena stekla z vzorci je (fusing dejala, tehnika) naj s Francetom prineseva tudi nekaj civilstov. Med njimi smo zakljuœek pa smo æe tradicionalno izvedli na Juvanœevem Rezultati: Ljubljanska inMontaža neposredno vsega napadajoœa navedenega sveæo vodo. Nekje do kosila pa se je zagledali tudi Rzetovo Micko, ki dvoriøœu, kjer se po toliko letih poœutimo vse bolj domaœe. • Moøki 60 let in veœ • Moøki od 40 do 60 let na samo postojankoOstale steklarske v gradu storitve Turjak – vse umirilo. je zavpila svojima starøema, ki sta Lepo vabljeni na naslednji Vzpon na Sveti Primoæ; ta bo 14. 1. Janez Dremelj 0:13:59 1. Borislav Skubic 0:12:46 Preøernova brigada. Po kosilu smo se Jankc, Danilo in tudi stala ob cesti: »Mama, vse nas septembra 2014. 2. Ivan Kastelic 0:14:23 2. Franc Øilc 0:13:50 Iz Preøernove brigade, ki je imela jaz igrali na vrtu v Peœnikovem bodo pobili!« Eden od uniformiranih 3. Matjaæ Virant1 0:21:07 3. Bojan Indihar 0:14:47 nalogo zavzetje utrjenega gradu so œebelnjaku, ki je bil seveda prazen. ujetnikov z obvezo na glavi mi je bili predstavljeni øe trije æiveœi borci, Nenadoma smo zasliøali nekje od dobesedno strgal iz ust jabolko, ki • Moøki do 40 let Sledijo: Ludvik Peterlin daleœ nekakøen zamolkel pok. Kmalu sem ga grizel, straæar, ki je øel mimo, 0:15:15, Joæe Stariœ najstarejøi æe v 99. letu. Slavnostni 1. Nejc Peterlin 0:12:31 za tem je naju z Danilom mama klicala pa me je grdo oøinil s pogledom. Ko 0:17:36, Lojze Dejak govornik je bil tov. Milan Gorjanc, 2. Andrej Kriœka 0:13:32 œlan predsedstva ZZB Slovenije. v hiøo. Øe preden smo vsi trije priøli je odøla kolona mimo, smo se razøli, 0:18:45. do hiøe, je poleg œebelnjaka priletela æenske pa so tolaæile Rzetovo mamco. Sodelovali so: uœenci Osnovne øole 3. Franci Perpar 0:14:27 granata. Øe velikokrat smo si potem Micka je ostala æiva, vse pa le niso • Æenske nad 35 let Primoæa Trubarja pod vodstvom Sledijo: Primoæ Æagar ogledovali luknjo v premeru 70–80 pobili. Doœakala je visoko starost v 1. Cveta Buh 0:20:44 mentorjev, pevski zbor Pevci izpod 0:17:15, Tomaæ Tanko cm in moœno preluknjan œebelnjak. Ameriki. 2. Marija Korenœ 0:27:05 Roænika, KUD Marij Kogoj Turjak, 0:17:42, Primoæ Stopar œastna straæa Slovenske vojske. Mama nam je dejala, naj ostanemo v Mogoœe je pa le øe kje kdo æiv, ki je 0:20:21. Joæe Stariœ, TVD Partizan hiøi, a Jankc je odøel domov. France in bil kakor koli prisoten pri opisanih Slavnostna prireditev je potekala Danilo sta se v hiøi igrala, ko je mama dogodkih. v Viteøki dvorani, ki je bila v celoti Foto: Metka Stariœ nekaj øivala, jaz pa sem bil v drugem zasedena. Prisotne pa so partizanske Joæe Økulj delu hiøe in skozi okno opazoval pesmi dvigale na noge in s ploskanjem Baronovo grozdje, ki je æe priœelo Zmagovalci nad 60 let so pospremili nastopajoœe, posebnega zoreti. Zasliøal sem mamo, ki me je NAJVIØJE OBRESTI? DA, ŒE VLAGAØ V aplavza je bila deleæna zlasti recitacija klicala v hiøo, a komaj sem stopil iz SVOJE ZDRAVJE. pesmi ilSamo mijon nas je … PRIŒNI TUDI TI. sobe, je le nekaj metrov od okna, kjer Zavod za prostorsko, Na rob dogodka bom predstavil eno sem malo prej opazoval sosedovo komunalno in VADBA JOGE ob sredah, ob 20.00 v izmed doæivetih zgodbKLANČAR, iz svojega d.o.o. Levstikovem domu Velikih Laøœah grozdje, priletela na dvoriøœe poleg stanovanjsko urejanje Asane, dihalne vaje, sproøœanje, meditacija otroøtva v svoji knjigiGroznikova Otroøtvo 11 1000gnoja Ljubljana Baronove hiøe nova granata. Grosuplje, d.o.o. za zdrave telesne procese: na Raøkem klancu, ki(Rudnik sovpada - ob Dolenjskis Pozneje cesti) smo si ogledovali krila praznovanjem 70. obletnice zmage – za zdravo in proæno hrbtenico, sklepe in miøice, Telefon: 01/42 72 001okna, ki so bila sesekana od drobcev na Turjaku. granate, øipe pa tako ni bilo nobene PRI GRADNJI VAŠEGA odpravlja boleœine le-teh, glavobole, slabo spanje, E-mail: [email protected] depresijo; Korec REN vodeAULT cele. Baronova hiøa je imela vse NOVEGA ALI – uravnava krvni tlak, prebavo; do prenove pred kratkim vse polno – krepi pred stresom, imunski in dihalni sistem, kosti; REKONSTRUKCIJI Po razpadupooblaščen Italije servis so starejøi za vozila moæakarji Renault lukenj po fasadi, kapna lega pa jih – vzdræuje hormonsko ravnovesje, æivljenjsko energijo, v vasi modrovali, da bo za Italijanom OBSTOJEČEGA OBJEKTA pomirja; ima øe danes. pravmenjava zagotovo in priøelshranjevanje Nemec. Govorilipnevmatik – pomlajuje telo in duha; Mama je øe velikokrat po tem dogodku VAM NUDIMO: so, pnevmatikeda bo øe veliko Sava, hujøe Michelin, in da bomo Kleber, Kormoran .... – izboljøuje koncentracijo, poœutje; govorila, da mi je z boæjo pomoœjo – øiri zavest, ustvarjalnost; øli ličarskovsi v »lagerje«. kleparska Otroci dela smo te tisi dan kar dvakrat reøila æivljenje. - izdelavo “urbanističnega dela” Zmagovalci do 40 let – poglablja samospoznavanje, pozitivne misli, dobre govorice vlekli na uøesa in v strahu nova in rabljena vozila V vasi so nato govorili, da so granate posebnega dela projekta medosebne odnose … œakali, kaj bo. priletele iz Turjaøkega gradu in da so (lokacijska dokumentacija po starih BODY-FACE TRAINING ob torkih, ob 19.00 v Domu Drugo nedeljo v septembru leta streljali zato, da bi zadræali partizane, predpisih, vodilna mapa po novih starejøih obœanov Ribnica 1943 smo opazovali belogardiste, dokler ne bi priøla pomoœ iz Ljubljane. predpisih) Razliœne vaje za proæno in zdravo telo, oblikovanje le- ki so se umikali, kot so govorili, tega, krepitev miøic, kit in notranjih organov glede na letni Nekaj dni pozneje sva z mamo na - izdelavo projektne dokumentacije vse od Koœevja. Øli so skozi vas. œas, vaje za izgorevanje maøœob; vaje za pomlajevanje Devcah ob glavni cesti proti Ljubljani za vse vrste objektov obraza za sijoœ izgled, hormonsko ravnovesje, obrazna Otroci smo sedeli na pragu in jih na njivi nekaj prekopavala. Mimo so - pridobitev gradbenega dovoljenja ref leksoterapija in veœ razliœnih tehnik za ohranitev in opazovali, ko so se v manjøih gruœah partizani s konji peljali tri topove. vzpodbujanje zdravih telesnih procesov, izboljøanje in v razpotegnjeni koloni vzpenjali v - izdelavo geodetskega posnetka in videza, spomina, œustev, energije, kondicije … Eden od partizanov je vpraøal, ali je vaøki klanec, kljub temu da je okoli parcelacijo zemljišča tista cerkvica na hribu Veliki Osolnik. vasi skozi Malo »Raøco« vodila za Vse redne obiskovalce œaka darilo. Prvi obisk je Odgovoril sem mu, da je, nato pa je brezplaœen. tiste œase dobra cesta proti Ljubljani. Najdete nas na øe vpraøujoœe zavpil, kje se gre tja in Vsake toliko œasa je kdo povpraøal za Taborski c. 3 v Grosuplju kakøna je pot. Odgovoril sem mu, kar www.jogaribnica.si vodo. Eden izmed prvih, ki je vstopil in po telefonu Facebook Darinka Suljeviå me je vpraøal, in dodal, da je precej na glavna vrata naøe hiøe, je prosil za (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 041 397 789 ali 041 316 989 strmo. Mama pa je dejala: »Kaj pa Zmagovalci od 40 do 60 let vodo. V kuhinji smo mu dali korec Trobla 6/2013 46 Spominske sveœanosti Spominske sveœanosti 47 Trobla 6/2013

70-letnica napada na grad Turjak Slovesnost v spomin ob 70-letnici V soboto 21. septembra je bila v gradu Turjak spominska slovesnost ob 70-le- turjaške tragedije tnici napada borcev Prešernove briga- V nedeljo, 22. septembra je na grajskem Tebi æiveti in zate umreti, ljati na tujega vojaka, ki je morda tudi kri- de na domobrance v tej utrdbi. To je dvoriøœu Turjaøkega gradu potekala slove- moja Slovenija, jaz le æelim, stjan, ima druæino … Øe veliko teæje pa je bil čas obsežnih borb in velike zmage snost v spomin na tragiœne dogodke, ki so ko ti øe lepøih dni zarja zasveti, sovraæiti brata, soseda, sodelavca, soøolca partizanske vojske nad umikajočimi se se odvijali za mogoœnimi zidovi gradu v v tvojih naj tleh svoj poœitek dobim.« tako moœno, da bi ga bil pripravljen umoriti. posadkami belogardističnih postojank s septembrskih dneh leta 1943. Slovesnosti, Kako teæki trenutki odloœitev v æivljenju mla- Kakøno zlo se je naselilo v deæelo, da je bilo ki se je priœela s sveto maøo, so se udeleæili dega œloveka, ki komaj zares stopa v odraslo to mogoœe. Da œlovek ni bil veœ œlovek, da celotne Dolenjske na Turjaku. V borbah øtevilni obiskovalci, med njimi mnogi svojci æivljenje. V najneænejøih letih, ko bi moral v bratu in prijatelju ni videl veœ nekoga, ki in zavarovanju so sodelovale Tomšičeva, ærtev pa tudi udeleæenec turjaøke kalvarije, razmiøljati o ljubezni, ustvarjanju druæine, ka- ga ima nekdo rad, ki ima druæino, brate, se- Cankarjeva, ravno takrat ustanovljena ki je obleganje gradu preæivel. rieri in poklicu, v veri, da zasveti zarja lepøih stre, otroke. Ko je vse tisto, kar je prav in nas Ljubljanska in neposredno napadajoča V kulturnem programu po sveti maøi sta pri- dni, postane vojak. In kot da to ni dovolj, mu dela dobre, odrinjeno na rob, skrito nekje v Prešernova brigada. Boji so trajali pol- sotne nagovorila dr. Anton Drobniœ in po- nasproti stoji brat, sorodnik, prijatelj. Zakaj? ozadju, v ospredju pa sovraøtvo, gnev, jeza. nih pet dni med 14. in 19. septembrom slanka Alenka Jeraj, prepeval pa je Meøani Mimi Malenøek je v romanu Temna stran me- Morda danes jeze in sovraøtva kot sta bila 1943. leta. Prešernova brigada je zajela pevski zbor France Gaœnik iz Stanj. seca zapisala tole: tedaj, ni veœ. Vendar pa ostaja neizgovorje- 695 preživelih belogardistov. Ta zmaga »Mi danes smo tu zato, da zdruæimo »Ali si vedel, da je pri rdeœih?« no, nenapisano, nerazœiøœeno. je pomenila popoln zlom bele in plave boleœine, solze in kri vseh naøih padlih in »Vedel.« Slovenija je tako lepa, lepa zato, ker raste kolaboracije. pobitih,« so besede iz govora Alenke Jeraj, »Æe dolgo?« iz krvi naøih fantov, ki øe danes leæijo po ki ga v nadaljevanju objavljamo. »Pravzaprav sem vedel, øe preden je øel.« bregovih in klancih te zelene domovine. Mi Slovesnost je pripravilo društvo Zarja Boøtjan je drzno pogledal Baœarja, pripra- danes smo tu zato, da zdruæimo boleœine, spominov iz Velikih Lašč. Ob prihodu Govor poslanke Alenke Jeraj, SDS, na vljen, da se bo spoprijel z njim zaradi Joæeta. solze in kri vseh naøih padlih in pobitih. na grad so predstavniki Prešernove bri- spominski slovesnosti po sv. maøi ob Toda Baœar je samo zmajal z glavo. Nena- Vœeraj je bila spominska slovesnost oz. pra- gade ob prisotnosti častne straže slo- Predsednik zarje spominov Božo Kovačič je nagovoril polno viteško dvorano v gradu Turjak doma si je pokril obraz z dlanmi in je sedel znovanje zmage partizanov v bitki na Tur- venske vojske položili k spominskemu 70-letnici bitke na Turjaku 19. 9. 1943 za mizo v svoji vojaøki uniformi, kot bi molil. jaku. Ko se bomo Slovenci na skupni slove- obeležju venec. Slovesnost je pričel predsednik dru- med partizani in vaøkimi straæarji, slo- Potem se je naslonil nazaj in utrujeno rekel: snosti spomnili vseh naøih padlih in pobitih, štva Božo Kovačič, ki je pozdravil venskimi legionarji, protirevolucionarji. »Prekletstvo je nad nami. Brat proti bratu, - padlih v gradu Turjak in onih na drugi strani vse navzoče, še posebej pa tri borce potem nekam priœakujoœe zvedavo – a vidva grajskih zidov ter pobitih po konœani bitki. Prešernove brigade: Antona Bušljeto Spoøtovani! bi paœ ne streljala drug na drugega?« In ko bomo spregovorili o slabostih in kri- -Cveta (24. 9. je praznoval 99 let!), V zgodovini naøega naroda je bilo mnogo »Saj zdaj streljava drug na drugega.« vicah, ki sta jih prizadejala partizanska in pretresljivih in æalostnih trenutkov. Eden ta- Matevža Jeklerja in Slavka Škrinjarja »To je æe res. Toda, œe bi se sreœala sama, bi domobranska vojska in ko bosta obe strani kih je bila zagotovo druga svetovna vojna, paœ ne streljala?« odpustili in prosili odpuøœanja, bomo pre- ter predsednika mestnega odbora ZZB in leta po njej. Kakøno zlo pomeni vojna, »Ne vem.« stopili reko »bratske krvi«. Ljubljana Janka Heberleja. Slavnostni obœutimo øe danes, ko ne znamo presto- »Ne veø?« Pesnik Tone Kuntner se spraøuje: govornik, Milan Gorjanc, član predsed- piti reke »bratske krvi«. Ko smo ujetniki »Ne, sicer pa saj sva æe streljala! Prav pobiti »Kaj se je to res zgodilo z nami, stva ZZB Slovenije, je orisal vlogo in nedokonœanih zgodb in nepokopanih bra- sva se hotela. Øe ni prav dolgo tega, komaj da smo obstali – podrtih mostov – pomembnost partizanske akcije v Tur- Pevski zbor s svojo temperamentno voditeljico tov. Ko nas vse teæi boleœina vojne med pozimi je bilo. Tega si ne bi mislil, kaj?« v blatnih moœvirjih mrtvih tokov? jaku v tistem prelomnem času naše brati. »Neverjetno,« je zamrmral Baœar in si priza- Blatni vsi in oblateni, zgodovine, nato pa se je dotaknil še Teæko je razumeti tiste œase, teæko razumeti deval, da ne bi kazal radovednosti. umazani vsi od nog do glave, aktualne družbeno politične situacije dneve in noœi, ko nisi vedel, ali øe doœakaø »No, kaj? Eh, ne bom ti pripovedovalo tem. in blatnih, nesnaænih, sovraænih src. in obsodil poskuse rehabilitacije kola- jutri, kaj bo s teboj, s tvojimi dragimi, kaj Œlovek nerad obuja neprijetne spomine. Saj Zdaj vemo, boracije med drugo svetovno vojno. s tvojo domovino, polji, cerkvami in vsem, niti tega ne vem, ali sva se zares sovraæila! ko smo do grla zabredli v blato, kar so rodovi ustvarjali, da bi æiveli v svo- Ta trenutek nisem prav niœ pripravljen Joæeta kaj se je to res zgodilo z nami! V programu, ki ga je povezoval z nje- bodni in lepi domovini. Kot blaæeni Lojze sovraæiti, ne vem pa, kako je z njim … Vidiø, Nismo znali priti œez reko, mu lastno iskrivostjo Matjaž Gruden, Grozde zapiøe v pesmi domovina: prejønje œase sva vedno dræala skupaj. Ko sva omadeæevano z bratsko krvjo!« so sodelovali pevci mešanega pev- »Sveta si zemlja, ti blagoslovljena bila otroka, sem ga vœasih premlatil, ker sem Na sovraøtvu, jezi in æalosti ne more zra- skega zbora »Pevci izpod Rožnika« iz si od Najviøjega Kralja neba, bil paœ starejøi – niœ ne reœem – a tega mi sti ljubezen in prihodnost. Obstali smo, v Ljubljane, recitatorki, učenci osnovne ti z mojih dedov krvjo napojena, nikoli ni za dolgo zameril. Ko sva odrasla, sva blatu, v moœvirju. Zato ne moremo naprej. šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč in tebi vsa moja ljubezen velja. se prav dobro razumela. A vojna je res ne- Zato Slovenija ni to, kar smo si æeleli in kar Delegacija borcev pred spominskim zname- Polaganje venca na pokopališču v Velikih KUD Marij Kogoj. kaj œudnega. Tako bi morala biti. Skupna domovina vsem. njem, venec je položil Ivo Miklavčič, predse- Laščah daleœ te privede, Ta zgodovina ni nekaj, kar je stvar preteklo- dnik obora Prešernove brigade. Posebej zbor “Pevci izpod Rožnika” iz Ljubljane s temperamentno pevovodjo da bi ubil lastnega sti in preteklih rodov. Je naøa, tukaj in zdaj. brata.« Na nas je, da naredimo vse, kar je v naøih Nato Ček-Robar s harmoniko je ustvaril Nikoli ne bomo moœeh, da narodova boleœina ne bo veœ bo- odlično vzdušje med okoli 200 zbranimi zares razumeli lela, da se rane zacelijo in zaæivimo skupaj udeleženci proslave. boleœine in stiske kot eno. Da nobeno æivljenje, kaplja krvi, Prešernovci so po zaključku slovesno- fantov v domo- ki je napojila to zemljo, ne bo zaman. Sicer sti na Turjaku odšli še na pokopališče v branski ali par- ne bomo nikoli v resnici svobodni in nikoli Velikih Laščah in tudi tam položili venec tizanski vojski. nam ne bo zasvetila »zarja lepøih dni«. To na grob padlim borcem. Stiske, ki jih je je naloga naøe generacije. prinesla vojna, Uspelo nam bo, ker smo blagoslovljen rod, Spominski dan so zaključili ob hrani in poglobila pa bra- nad vsemi rodovi in, æivljenjska preizkuønja, prijateljskem klepetu v gostišču Škra- tomorna vojna. Za ki smo jo morali kot narod doæiveti, nas je bec v Robu. kristjana je hudo naredila boljøe, drugaœne. Sreœno Slovenija, Slavnostni govornik Program je povezoval Nastopajoči učenci Osnovne šole Primož Tru- Foto Polona Avanzo økodovati in stre- sveta in blagoslovljena! Milan Gorjanc Matjaž Gruden bar iz Velikih Lašč Tekst in fotografije: Srečo Knafelc Trobla 6/2013 48 Iz poslanske pisarne / Pisma Pisma 49 Trobla 6/2013

Novi in novi davki Samo minuta, Na »Rašci« in v in podražitve prosim! Brinju se vedno »Niti osnovna etika in bonton – spoøtovanje starejøih – nekaj dogaja V SDS verjamemo, da gospodarsko rast in nova delovna ni vladala v ljubljanski Operi. Kljub dobremu namenu je mesta prinaøajo razbremenitve gospodarstva, niæji davki Pahor na koncu izpadel kot talec promocije drugih. Kot v Komarjeva nedelja in odprava administrativnih ovir. To smo, kadar smo bili taboriøœu ni smel imeti æelja, temveœ je moral sesti, kjer mu Vabilo v takem poloæaju, tudi predlagali in uveljavljali. je kao mesto. Æalostno, nespoøtljivo in boleœe«, bereva in se Praznik vaøkega zaøœitnika sv. Jerneja ali æegnanje (Gorenjci temu vaøkemu dogodku pravijo »smn«) je bil za otroke Drugaœnega mnenja je trenutna Vlada RS, ki jo vodi zgroæena strinjava. Ansambel Gama tokrat æe 2. prireja druæabni dogodek, Alenka Bratuøek, saj meni, da je moæno uravnoteæiti vedno velik dogodek. Sicer je bil ta praznik za vaøœane od Gledala sva »predstavo« in zelo trpela. To ni kultura Gamafest. proraœun oz. zagotoviti f inanœno stabilnost le z novimi sobivanja in preæivetja »Pahorjeve ljubezni dobrega«, øe nekdaj nekakøen obiœaj, s katerim so hkrati pokazali odnos prihodki, torej z novimi davki. Tako so v zaœetku manj podlaga za gospodarski razvoj za blagostanje vseh, do vaøkega zavetnika, ki je vedno dajal vtis sveœanosti, ko Œlani ansambla Gama, so se zbirali praænje obleœeni vaøœani, povabljenci in æe kar poletja dvignili DDV za dve odstotni toœki, septembra saj manjka osnova vsakrøne kulture – empatija. To je bila Katarina Gaœnik, Aleø Gaœnik in Sandi Marolt poviøali ceno vozovnic za dijake in øtudente, dvignili le samopromocija »kulture«, tudi »kulturnega« ministra in tradicionalno verniki iz sosednjih vasi. vljudno vabimo na naø koncert, ceno vinjet, skoraj podvojili ceno vinjet za druæinske øe koga. Pogovor pred cerkvijo je vedno stekel o æivini, pridelku in Vas avtomobile, v postopku pa je øe sprejemanje Zakona Æal tudi kulture Slovenije! Strah in sram naju je! vremenu. Govorili so, da kdor ni do Jerneja pospravil otave, ki bo v petek, 11. oktobra 2013. o dohodnini, s katerim vlada ukinja avtomatiœno jo bo suøil na peœi. Znan je pregovor: Kakrøno vreme je za in se bo priœel ob 17. uri, na Opalkovem. usklajevanje dohodninske lestvice in olajøav, kar bo Jerneja, taka se jesen nareja. Tudi med otroki je bila øega, pomenilo, da bo zavezanec pri dveh povpreœnih plaœah Marija in Franc Mihiœ, Ribnica da smo se øe zadnjiœ kopali v potoku pod vasjo, œe je bilo (bruto do 3.000 eur, neto 1.700 evrov) in uveljavljanju le øe lepo vreme. Na odru se nam bodo pridruæili: sploøne olajøave plaœal 330 evrov veœ dohodnine. Œe O tem vaøkem prazniku je vedno kroæila øala, da Raøœani ansambel Kolovrat s Tonetom Koømrljem, uveljavlja øe druge olajøave, npr. vzdræevane druæinske na ta dan zakoljejo komarja, ki so ga celo leto krmili pod œlane, torej otroke, pa bo ta znesek øe viøji. V to mostom, in povabijo v goste oæje sorodnike ali dobre znance. ansambel Krpani, kategorijo spada 95 % vseh zavezancev oz. 990.000 Dan pred praznikom smo otroci vedno okoli hiøe pokopali Pir band, dræavljanov. Skladno z novim zakonom olajøave in travo ter vse lepo pograbili in pometli. Matere pa so spekle Lepi Dasa, dohodninska lestvica za leto 2014, ki bodo objavljene Vprašanje za vlado? æe obiœajne orehove øtrukeljœke in orehovo ali rozinovo konec tega leta, ne bodo veœ usklajene z inf lacijo in potico, da smo jo jedli ob narezku sredi popoldneva. Pevka Amadeja bodo enake kot letos. To pa pomeni, da bomo æe pri Vpraøanje za 1 milijon dolarjev za vsako slovensko vlado? Za nas otroke je bila ob æegnanju øe posebno zanimiva plaœi, ki jo bomo prejeli januarja, plaœali veœ akontacije Kako in kdaj nova delovna mesta in poveœana dodana stojnica, ki sta jo na Banœevem vrtu postavila Reækova in neto dobili manj izplaœila, torej niæjo plaœo. vrednost na zaposlenega, kar je rak rana Slovenije? Lesa pa Program bo povezoval in nas zabaval Saøo Hribar iz Ponikev. Œe se je le dalo, smo bili pred cerkvijo prvi, Najmanj pa se bo poveœala dohodnina za zavezance imamo v izobilju, saj smo druga najbolj gozdnata dræava v da smo na skrivaj opazovali Reæka, kako se je pripeljal s s svojo kitaro in izvirnim, domiselnim humorjem, kot z dohodki nad sedmimi povpreœnimi plaœami. Torej EU? konjem in kako je øel spretno z voza s svojimi usnjenimi smo ga vajeni iz radijskih valov in tv ekranov. Vlada obremenjuje srednji in niæji sloj, ne pa tiste, ki Kaj poreœejo ministri za znanost dr. J. Pikalo, SD , za imajo veœ in bi lahko tudi prispevali veœ. Pred nami nogami. Moæakar je bil namreœ brez obeh nog nad koleni kmetijstvo in gozdarstvo mag. D. Æidan SD, minister za in ko je stal za stojnico, je bil polovico manjøi oziroma je pa je øe Zakon o nepremiœninah, ki bo pomenil øe eno gospodarstvo mag, S. Stepiønik, PS in tudi koœevski poslanci, obremenitev vseh lastnikov nepremiœnin. Prav je, da se bil videti kot otrok z brki in velikim œrnim klobukom. Na Janko Veber SD, Joæe Tanko SDS in Ljudmila Novak, NSi? stojnici smo si ogledovali bonbone v steklenih kozarcih, Prireditev bo ob vsakem vremenu, saj ob tej priloænosti to uredi, vendar pa previsoko obdavœevanje kmetijskih Lastniki gozda so na nogah, ne vedo prav kam z lesom in in gospodarskih objektov, po novem pa tudi cerkva, piøkote, okraøene srœke z ogledalcem, igraœe in ustne »Gama Janko Gaœnik s.p.« predvsem pa ne kako bo z »novimi davki«, lesna industrija orglice, za katere nisem imel nikoli dovolj denarja. Pri drugi øol, gasilskih domov, kulturnih dvoran pomeni dodatno je na psu, izginilo je 30.000 delovnih mest. Mladeæ pa na odpira svoja vrata s hrambo plovil in camp-prikolic s obremenitev obœin, ki bodo morale to plaœevati. Œe stojnici je diøalo po pivu in æganju, vsake toliko œasa pa se cesti! je zasliøal smeh. Z italijansko okupacijo pa je vse to zamrlo, 700 m2 novih pokritih povrøin, kot tudi nov 3000 m2 zavezanec ne bo plaœal, se davœni dolg spremeni v velik opremljen camp za avtodome - parkirni prostor lastniøki deleæ obœine. V sosednji Avstriji pa je povsem drugaœe, zaœenøi predvsem prav tako tudi otroøki smeh. Zadnje vaøko æegnanje, ki je na ravni dræave. bilo øe zanimivo za otroke, se je konœalo leta 1941, zlasti za vaøe jeklene konjiœke bo torej zagotovljen. Menim, da zviøevanje davkov in novi davki niso reøitev po 20. maju leta 1942, ko so naøe oœete in fante odpeljali v in prava pot za Slovenijo, da se izvije iz krize, zato bom V Sloveniji les ne najde prave uporabe, v Avstriji pa ga Za hrano bodo poskrbeli mojstri iz podjetja MCG- znanost »obdeluje«! internacijo. Vaøœani so sicer po vojni nekajkrat øe postavili Grosuplje (dobrote z æara). tako staliøœe tudi zastopala v Dræavnem zboru. stojnico bolj za pijaœo, a øega se ni obnesla veœ. Ostala je le Vsak mesec podobno berem: «Les »œudeæni » oz. œudoviti druæabna navada, to pa je tudi vse. Za pijaœo pa domaœi s streæbo s strani deklet in fantov material - kako ga rabiti uœinkovito! Original:«Wunderstoff« PDM Velike Laøœe. Povabljena so vsa druøtva iz Holz: Wie man ihn eff izienter nutzt «, Die Presse; Za preseneœenje je letos poskrbela Mimi Intihar, ki si je celo Vabim vas obœine , zatorej vsi vljudno vabljeni na OPALKOVO 20.07.2013«. Dalje: » Avstrijsko Ministrstvo za znanost zimo vzela œas, da je izvezla pet oltarnih prtov za vaøko cerkev. Anton se je pa kar nekajkrat potoæil, da æe celo zimo (sledite oznakam »GAMA« iz Vel. Laøœ in M. Laøœ do v poslansko pisarno v prostorih Obœine Velike Laøœe in Zdruæenje gozdarske, lesne in papirne industrije FHP f inancira skupne znanstvene doktorske disertacijske drugega ne dela kot »øtika«. Za petje na koru pa je poskrbel prizoriøœa). v ponedeljek, 4. novembra 2013, od 17.30 do 19.00, Branetov » æenski del druæine« ob spremljavi hœerke Urøke projekte podane v novi iniciativi doktorantov treh univerz.« Za varnost in pomoœ bodo poskrbeli iz podjetja na roœni klavir »sintesajzer«. Original: «In einer neuen Doktoratsinitiative f inanzieren »UNIGARD SECURITY D.O.O. kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj das Wissenschaftsministerium und die Industrieplattform Po komarjevi nedelji pa se je zgodil v prvi polovici poiskali odgovor na kako vaøe vpraøanje ali pa samo FHP gemeinsam Dissertationsprojekte.« septembra za »Raøco« pomemben veseli dogodek. Zanj sta pokomentirali aktualne politiœne dogodke. http://diepresse.com/home/science/1432615/Wunderstoff- poskrbela Andreja in Dejan Peœnik. Dobila sta Niko in Vida, torej dvojœka, in kakor vem, je to na »Raøci« prvi tak veseli Holz_Wie-man-ihn-eff izienter-nutzt Vabljeni,vabljeni,vabljeni, vabljeni, vabljeni… Lahko me pokliœete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi dogodek. Iskrene œestitke od vseh vaøœanov! Kdaj bomo doœakali odgovor, rezultate, delovna mesta z Opalkovo, petek 11. 10. 2013 oglasite po el. poøti: [email protected]. evropsko dodano vrednostjo na zaposlenega, tudi pri lesu? Obiøœite tudi mojo Facebook stran. Les in izobraæena mladeæ œez mejo »beæe«, dræava pa Joæe Økulj predvsem davke zviøuje, doklej øe? Alenka Jeraj, poslanka v Dræavnem zboru Republike Slovenije Franc Mihiœ, Ribnica Trobla 6/2013 50 V spomin Zahvale 51 Trobla 6/2013

Truplo tvoje zemlja krije, Z A H V A L A v hladnem grobu mirno spiø, srce tvoje veœ ne bije, V SPOMIN boleœin veœ ne trpiø. 27.9.2013 smo se poslovili od Nam pa æalost srce trga, naøega dragega solza lije iz oœi, dom je prazen in otoæen, Marijana SEDEJA ker tebe veœ med nami ni. (1932 – 2013) iz Male Slevice Z A H V A L A

V 80. letu starosti nas je po tragiœni nesreœi zapustil naø Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na dragi moæ, oœe, dedek, tast, brat in stric Z globoko žalostjo in grenkobo se zadnjo pot v tako velikem øtevilu, za darovano spominjamo tragičnega dogodka cvetje, sveœe in maøe. Anton PETRIŒ Øe posebna zahvala naøim sorodnikom, ki so nam (1933–2013) ob hudi bolezni stali ob strani. iz Malega Loœnika. izpred enega leta, ko je pri opravljanju Zelo smo hvaleæni Slivu Plavcu za poslovilne besede, osebju ZD Velike Laøœe - dr. Milenki Starc Iskreno se zahvaljujemo vaøœanom, ki so ga pospremili svojega dela izgubil življenje geometer Vidrih, patronaæni sluæbi - Martini in Marijani ter iz njegovega doma s slovesnostjo pri kapelici Anto- ostalemu zdravstvenemu osebju in za pomoœ pri na Puøœavnika. Hvala za cvetje, sveœe, svete maøe in ROMAN NOVAKOVIĆ iz Kočevja. negi Minki in Øpeli. izreœeno soæalje. Zahvaljujemo se vsem pevcem in pev- kam ter Frenku Avseneku za æalostinke. Posebna zahvala gre Darinki Strle, Janezu Lukanœiœu, Joæetu Cimpermanu Zahvala tudi æupniku Vladimirju Jaksetiœu in iz Sela in Gorazdu Milavcu za poslovilne govore, Marti pogrebnemu zavodu Zakrajøek. Smole za vsestransko pomoœ, Joæetu Jerøinu, nosilcem župan Anton Zakrajšek praporov, æupnikoma, ministrantom, pogrebnemu zavodu Zakrajøek, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki in občinska uprava Æalujoœi: ste ga v tako velikem øtevilu pospremili na njegovi zadnji vsi njegovi, ki ga bomo vedno imeli radi. poti. Vsem in vsakomur posebej HVALA. Vsi njegovi

Peter Hren, s.p. nastopili na pevskih revijah obœine Velike Laøœe, zadostili Spomini so kot iskre, STEKLARSTVO Gradež 14, 1311 TURJAK Trajni spomin na pa so tudi ostalim kulturnim potrebam. Vojko je bil eden ki pod pepelom tlijo, tistih, ki je spodbujal druge, predvsem za gostovanja – tako GSM: 031/356 668 pevca Vojka Cento so Vojkovi pevci leta 1999 odøli v Predgozd (Rute), kjer a ko jih razgrneø, Tel: 01/7881 366 so doœakali in zapeli dobrodoølico gostom iz pobratenega vedno znova zaæarijo. Brušenje stekla V 86. letu starosti nas je zapustil mesta v Øvici. (J.W. Goethe) Fazetiranje stekla in ogledal VOJKO CENTA, œlan KUD Ves œas, odkar smo ga poznali, je ljubiteljsko, vestno in Peskanje stekla Marij Kogoj (aktiven do leta poøteno opravljal razne funkcije v druæbenih organizacijah Z A H V A L A Izdelava izolacijskega termopan stekla 2006). Leta 1978 je pristopil in druøtvih. Nazadnje je bil œastni œlan KUD Marij Kogoj in Kaljeno steklo k moøkemu petju, takratnemu aktivni œlan Druøtva upokojencev Velike Laøœe. Tuš kabine (po meri, s tesnili) kvartetu. Skupaj s podruæniœno V 86. letu starosti nas je zapustil moæ, Umrl je v torek, 20. 8. 2013, od njega pa smo se poslovili v Ogledala øolo Turjak so sestavljali petek, 23. avgusta 2013, na pokopaliøœu Turjak. oœe, dedek in pradedek dovolj veliko kulturno skupino Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) za nastopanje na krajevnih Montaža vsega navedenega prireditvah in proslavah. Ko VOJKO, ZA TVOJ TRUD SE TI ZAHVALJUJEMO IN TI Vojko CENTA Ostale steklarske storitve smo leta 1987 ponovno zaæiveli ÆELIMO MIREN POŒITEK V DOMAŒI ZEMLJI! (20. 4. 1928 – 20. 8. 2013) KUD Marij Kogoj, je bil Vojko iz Turjaka. eden prvih izmed dvanajstih, ki smo s svojimi podpisi zagotovili obstoj novega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teækih pooblaščen servis na lokaciji LJ-Rudnik KUD na krajevnem uradu v Velikih Laøœah. Takrat je tako trenutkih stali ob strani, øe posebno vsem Centovim in Galetovim za pomoœ in podporo. kvartet z Vojkom priœel sodelovati s KUD. Sprva je Vojko nadomestni deli in dodatna oprema nastopal v kvartetu, kmalu zatem v kvintetu, nato sekstetu Hvala za vsa izreœena soæalja, darovane sveœe in cvetje. avtoplašči, premontaža, shranjevanje in v letu 1991 v OKTETU, katerega je bil tudi soustanovitelj. Posebna zahvala gre zdravnici dr. Starc Vidrih in ličarsko-kleparska dela Poimenovali so se ''STAREJØI PIONIRJI'', predvsem zato, patronaæni sluæbi, ki je lepo skrbela zanj. popravila elektrike ker so veliko sodelovali s takratnimi øolskimi pionirji. Oktet Zahvaljujemo se turjaøkim gasilcem, Zarji spominov, nadomestno vozilo je bil ustanovljen tudi zato, da smo lahko z njim sodelovali pevcem iz Ribnice, Marku Zakrajøku za organizacijo in na obmoœnem Sreœanju pevskih zborov ZKO Viœ, kasneje izvedbo pogrebne slovesnosti ter vsem, ki ste se poslovili Groznikova 11, 1000 Ljubljana ZKD Lj.-okolica in nazadnje JSKD OI Lj.-okolica (S tem so od njega in ga pospremili na zadnji poti. Tel: 01/42 72 001 Živahen... kot barve! Vojko s svojimi kolegi – ''Starejøi pionirji'' ob nastopu KUD Marij Kogoj Turjak prepoznale pomembne kulturne Gsm: 041 710 151 ustanove v Sloveniji). ''Starejøi pionirji'' z Vojkom pa so Æalujoœi vsi njegovi Email: [email protected] bili zelo aktivni tudi v domaœi obœini, saj so kar devetkrat KUD MARIJ KOGOJ Turjak Delovni čas: pon - pet: 8.00 -16.30

Zavod za prostorsko, komunalno in KLANČAR, d.o.o. stanovanjsko urejanje Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA E-mail: [email protected] RENAULT NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEKTA menjava in shranjevanje pnevmatik VAM NUDIMO: pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” nova in rabljena vozila posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča

Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Koledar prireditev

PETEK, 11. OKTOBER, ob 19.30 PETEK, 25. OKTOBER 2013 Levstikov dom, Velike Laøœe KOMEMORACIJE ABONMAJSKA PREDSTAVA: Ljubim te – ob 11. uri v Robu spremeni se! v izvedbi Posport , d. o. o. ob 12. uri v Turjaku (Obœina Velike Laøœe) ob 13.15 v Velikih Laøœah (Zarja spominov Velike Laøœe)

PETEK, 11. OKTOBER, ob 17. uri Opalkovo ŒETRTEK, 31. OKTOBER, ob 18. uri GAMA FEST Trubarjeva domaœija, Raøica (Ansambel Gama) PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE Z ODPRTJEM RAZSTAVE UMETNIKA DRAGA PETROVIÅA SOBOTA, 12. OKTOBRA, ob 19. uri (Obœina Velike Laøœe, SPD Primoæ Trubar – podruænica Raøica in Javi zavod Trubarjevi Trubarjeva domaœija, Raøica kraji) ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE URBANIH PEJSAÆOV MILOØA SARIÅA (Javni zavod Trubarjevi kraji) ŒETRTEK, 14. NOVEMBER, ob 19. uri Trubarjeva domaœija, Raøica PREDSTAVITEV EKOKRIMINALKE SOBOTA, 12. OKTOBER, ob 9. uri MEDVEDJA KRALJICA avtorja Andreja Turjak Rijavca KOSTANJEV POHOD (Mohorjeva zaloæba Celovec in Javni zavod (TD Turjak) Trubarjevi kraji)

SOBOTA, 12. OKTOBER, ob 12. uri SOBOTA, 16. NOVEMBER, ob 9. uri Grad Turjak Øportna dvorana Velike Laøœe DAN STAREJØIH OBŒANOV DRÆAVNO PRVENSTVO ZA VETERANE IN (DU Velike Laøœe) REKREATIVCE V NAMIZNEM TENISU Prijave od 8.30 dalje (TVD Partizan Velike Laøœe) PETEK, 18. OKTOBER, ob 19. uri Grad Turjak KONCERT IZ SERIJE 100 SRŒNIH PETEK, 29. NOVEMBER, ob 19.30 KONCERTOV Levstikov dom, Velike Laøœe Manca in Benjamin Izmajlov v sodelovanju ABONMAJSKA PREDSTAVA: Slovenska z Velikolaøko vokalno skupino muska od A do Æ v izvedbi Øpas teatra (Javni zavod Trubarjevi kraji) (Obœina Velike Laøœe)

Organizatorji si pridræujejo pravico do morebitnih sprememb.