CENA 10 DIM Novo mesto, 28. januarja t99fl
Štev. 4 Leto 6 Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure* Juje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo me sto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna Dolenjski naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
(JI 3 MIC A OD TEDNA DO TEDNA M resnosti v razpravo o komunah Razprava o komunali se na hova občina najstarejša v o- občin, na katerih bodo prebi Minuli teden se je gladina glo stopnjuje. Iz ozkih poli- kraju, Suhokranjčani pa prav valci lahko opravi'i vse drob mednarodnega dogajanja spet i it D i h in oblastvenih organov tako niso navdušeni za sedež ne vsakdanje opravke, je tu precej močno razburkala. Ta se je prenesla na teren med v Žužemberku. Tudi za sedež di računanje z daljavo iz ene ko v Evropi, kot v Srednji množice, v sleherno vas. Raz na Mirni je bilo že nekaj ali druge vasi do sedeža ko Ameriki, tako v Aziji kot na prava je živa, polna razno predlogov. mune, brez podlage. Srednjem vzhodu je prišlo do vrstnih predlogov, kombina Poleg starih nasprotij med Iz vsega tega skkli, da je zaostritve, ki je v Kostariki in cij, resnih pomislekov pa tudi posameznimi vasmi in kraji, treba iz razprave o komunah okrog Formoze dobiia obliko neresnosti in škodljivega drob- kot posledic nekdanjega tre odstraniti take ali drugačne oboroženih spopadov, v Evro njalkarstva. Slednje ponekod nja med klerikalnimi in libe pomisleke, neresne in škod pi in na Srednjem vzhodu pa že resno ovira stvairno raz ralnimi vasmi, ali še bolj po ljive predloge, razna ugibanja privedla do političnih in diplo pravo o tem vsekakor zgodo samezniki iz posameznih va in sumničenja ter vnesti v matskih bitk velikega obsega. vinskem obdobju v razvoju si, ki izstopa sedaj v teh pred razpravo več resnosti. Ras Čete LK Kitajske so začele ljudske oblasti in njenih or logih in razpravah, je tu še prava o komunah naj pred napadati otoke, ki jih drži v ganov v naši državi. oČito nepoznavanje okoliščin, vsem pretehta, luiko bomo v rokah kuomintanška vlada. Obči na Zagradec in Veliki ki narekujejo snovanje ko okviru komune ns*^yolj uspeš Kaže, da bo Čankajšek prisi Gaber, kjer so biLi zbori vo mun in pa tudi pogojev, v ka no reševali zdrav rvena, soci ljen evakuirati otočje Tacen, livcev že prejšnji teden, sta terih bodo morale delati. Če alna, kulturna in prosvetna ga prepustiti kitajskim četam. se že odločili za vključitev v naj prevzame bodoča komuna vprašanja, kako bomo dvigali Pri evakuaciji mu bosta po bodočo komuno Jvančna gori vlogo sedanjega okraja v po in razvijali vse panoge gospo magala ameriško letalstvo in ca. Tu je bila v celoti upošte gledu družbenega vprašanja, darstva, dvigali narodni doho mornarica. V tem smislu je vana ljudska volja tamošnjih kar bo tudi prevzela, potem je dek in s tem blaginjo delov predsednik Eiseuhower te dni volivcev. V kolikor je bila ta jasno, da bo morala imeti nih ljudi teT kako bomo v to zahteval od Kongresa posebna v resnici odraz svobodne vo primeren administrativni ka prizadevanje vkijličili vse de pooblastila, katerih dejanski lje ljudi in ne kakih snubljen, der za opravljanje nalog. Ta lovne ljudi. cilj je omogočiti obrambo For tdinci predvojaške vzgoje pri ni osnovanih obljub in reak kader bo moral imeti nekje moze in Peskadorskih otokov. cionaru ih parol, je to popol upravne prostore, moral bo Hkrati se v VVashingtonu za noma pravilno. Mi smo že pi imeti tudi stanovanja in dru vzemajo za to, da bi ustanovili sali o takih reakcionarnih pa ge nujne življenjske pogoje. »dve Kitajski« — posebno dr Zato je povsem nesmiselno žavo na Formozi, poleg seda rolah v obeh občinah in lah ko pričakujemo, da se bodo postavljati predloge, naj se za Namen in pomen predvojaške nje LR Kitajske. Ta predlog je pozitiven toliko, kolikor bi v prav talke ali podobne pojavi sedež komune nekje gradi po primeru, če bi bil sprejet, le tudi v dragih predelih in vsem novo naselje, salj si kaj prvi uspeh predvojaške vzgoje. sabljajo za službo v zaledju in mlađih ljudi, od katerih mnogi zvezal roke Čankajšku, mu vaseh, če naši politični kadri takega iz čisto finančnih raz Naslednji pa je bil v uspešnem v sanitetni službi. za vedno zapustijo šolo že pri preprečil politiko »osvobodit ne bodo dovolj budni im jih logov ne moremo privoščiti. vzgoje reševanju svojih nalog. Mla Morda mnogim ljudem še ni petnajstem letu. Poleg same ve« Kitajske. Razumljivo pa ne bodo znali pravočasno raz Povsem neresni so tudi po dinci so vsako leto odhajali v znano, da so za neposredno orga predvojaške vzgoje bo treba je, da je pekinška vlada ta biti s pravilnim tolmačenjem misleki v posameznih vaseh, Predvojaška vzgoja, ki je pri vojašnice s čedalje boljšim zna nizacijo vaj in pouka predvoja zraven čedalje bolj misliti še na predlog kratko malo odbila. Ce o namenu in pravi vsebini češ če gremo v to komuno, nas nastala v začetku leta 1948, njem. Posledica tega se kaže v ške vzgoje odgovorne prosvetne kulturno politično in prosvetno bi namreč privolila vanj, bi jo dela in vlogi bodočih komun. bomo mi v manjšini in nas je do današnjih dni doživela že predčasnem odpuščanju fantov oblasti. Vendar to ni slučajno, vzgojo ter na vzgojo dostojnih utegnili obdolžiti, da izdaja Prav takega tolmačenja pa je bodo drugi preglasovali, zato precejšnjo razvojno pot, čeprav iz vrst JLA. Prihajajo tudi po saj je tu govora tudi o vzgoji ljudi in dobrih državljanov. nacionalne interese, kajti For- mnogo premalo; namesto da naša vas ne bo dobila nič ali lahko rečemo, da je Čas njenega tri in več mesecev prej domov. moza je v očeh Kitajcev ne bi se razprava razvijala v tej pa manj kot druge. Zelo vle obstoja razmeroma kratek. In Toliko manj so torej odtrgani ločljivi del te dežele. Za zdaj smeti, se velikrat suče o po čejo nekatere ljudi »bogatej- vsi tisti, ki že nekaj časa de tudi od svojih delovnih mest, Naročnino za Dolenjski list lahko plačate (da boste lahko rečemo samo tole: prav vsem postranskih stvareh in še< komune, češ tam bodo lajo na tem področju ali pa se kar predstavlja znatno poveča upoštevani psi novoletnem žrebanju) do 10. februarja. nič verjetno ni, da bi LR Ki za to prehaja na nestvarno pod davki manjši. To je popolno za predvojaško vzgojo zanimajo, nje produktivnosti naših ljudi. Žrebanje nagrad bo 19. febmarja v Novem mestu. tajska napadla Formozo, ker ročje, ki ponekod že močno ma nesooialno pojmovanje na so lahko opazili velik napredek. In koliko laže je njihovo pri bi se morala spopasti tudi a ovira resno razpravo. loge in vloge komun. Vsadka Današnji svet je še vedno tak vajanje na novo življenje v vo ZDA; prav tako pa ne kaže, da V eni prejšnjih številk na republika v FLRJ, vsak okraj šen, da mora manjša država, ki jaški uniformi. Vse tiste težave, bo v ameriškem Kongresu pre šega lista smo objavili pred pa tudi vsaika občina je sa hoče ohraniti svojo popolno sa ki so mnogokrat najtežje, so že PRAZNOVANJE PREŠERNOVEGA TEDNA vladala Knovvlandova skupina, log, kje naj bi bili sedeži bo mo večji ali manjši del naše za njimi. Premagali so jih v do mostojnost, skrbeti tudi za to, Slovenski narodnoosvobodilni svet je dal pred desetimi leti ki se zavzema za zelo ostro dečih komun v novomeškem ga skupnega gospodarstva, del da ne predstavlja lahkega plena mačem okolju, kjer jih ni mu z odlokom, naj se poslej praznuje dan Prešernove smrti kot politiko nasproti LR Kitajski. okraju in katere občine naj socialistične skupnosti. Po sosedu, željnemu vojne pusto čilo še močno domotožje, kot je bilo to nekoč s popolnimi no kulturni praznik slovenskega naroda, dragoceno pobudo za pri Invazija na Kostariko se bli bi se po tem predlogu vklju temtakem tudi bodoča komu lovščine. Vsak trezno misleči vinci, ki so morali kar čez noč hodnost: opozoril je na pomen kulturnih vrednot v življenju ža koncu. Dosedanja preiska čile v to ali ono komuno. Ta na ne bo ločena cd drugih z državljan si mora biti glede tega spoznati vojaško disciplino. naroda, na pomen napredne kulturne tradicije in na pomea va, ki jo vodi komisija Orga predlog so ponekod vzeli kot nekim kitajskim zidom, am na jasnem. Sicer je potem ne kulturnih dejanj. nizacije ameriških držav, je dokončni sklep in pravijo, saj pak bodo med njimi, tako kot smiselno graditi nove tovarne, Obveza o predvojaški vzgoji Po osvoboditvi je prišlo praznovanje Prešernovega dne in ugotovila, da so agresorje šo nima smisla razpravljati, kam med republikami in okraji, nove ceste, nova naselja im ure zajema vso moško mladino od tedna po vsej Sloveniji v navado, toda marsikje bolj samo lali v sosednji Nikaragui in v se bomo priključili, saj je to vladali socialistični odnosi. To jevati celotno gospodarstvo. Tru 17. leta naprej. Prej je trajala s spominskimi proslavami kakor z dejanji v korist prosveti in Gvatemali, da ne gre samo za dili bi se v ožjem smislu samo do odhoda med vojaške vrste. že objavljeno v Dolenjskem pomeni, da bo tista komuna, kulturi oziroma s prireditvami, ki bi pomenile v vsakem kraju uporne kostariške državljane, J istu. Tako mišljenje se je ki bo imela več dohodkov, zase, ne za svoje otroke in še to Sedaj pa so odpuščeni po treh : osrednjo in najpomembnejšo kulturno prireditev leta. Zato naj marveč tudi za najete vojake le za,nekaj nego"f h ur. Ce ne letih vsi tisti, ki so uipešno ob pojavilo v mirenski dolini. Ta-1 dajala, več v. skupno I ii se poglej ob prireditvah Prešernovega tedna še bolj kakor do iz drugih dežel. Ozadje tega bi naša skupnost dela svojih na vladali ves program. Earadi spe ;o tolmačenje je nepravilno, in manj prejemala nazaj, ko slej izrazi spoštovanje do vse naše napredne kulturne dediščine napada je treba spet poiskati, porov usmerjala za krepitev na cifičnih okoliščin se ta vzgoja kajti o tem bedo sklepali vo morna z manjšimi dohodki pa in naj se pokaže še v večji meri zanimanje ter skrb naše družbe kot lani v Gvatemali, v inte še ljudske armade, potem bi deli na pouk v kmečkih in de livci in nihče drugi. ravno obratno. Ker pa bo ko za prosveto, znanost in umetnost, skratka za vse, kar oblikuje resih velike družbe United ravnala nespametno ali tako kot lavskih središčih. Drugo je vprašanje sedežev muna razpolagala tudi z de in pospešuje rast kulture delovnih ljudi. Fruit, ki ima monopolističen noj, ki vtika glavo v pesek, da Vse drugače pa je z učečo se bodočih komun. Tu pa res ni lom viška dobička, tako kot Prešernov dan naj postane poslej povsod dan volil kultur položaj glede pridelovanja ne vidi nevarnosti. mladino na nižjih strokovnih, na mogoče veliko razpravljati, sedaj razpolagajo okraji, prav nim ustanovam in društvom ter dan nagrad in pohval kultur južnega sadja, še zlasti banan vseh srednjih šolah in na Uni kajti jasno je, da mora biti tako kot tudi z dodeljenimi Strah in spoštovanje pa more nim in prosvetnim delavcem. Letošnji kulturni teden bodi na v tem delu sveta. Kostariška verzi. Moška in tudi ženska mla sedež komune tam, kjer so sredstvi, bo njena naloga skr seveda vzbujati le močna in so menjen predvsem ljudskim knjižnicam in čitalnicam, njihovi vlada je namreč zahtevala, naj I dina ima predvojaško vzgojo v najboljši pogoji, torej v najj« beti, da bodo ta sredstva čitn- dobno opremljena vojska. Taka ureditvi in obogatitvi. Knjižna akcija daje za to dovolj mož bi omenjena družba odvajala ; rednem šolskem programu. Ven veejih krajih bodoče komune. večja im da bodo čimbolj ko je tudi naša JLA, ki uporablja nosti in ugodnosti. S pomočjo vseh družbenih činiteljev, ki raz večji odstotek dobička od ko- j dar je način pouka za mladinke Prav zato je povsem zmotno ristno potmošena. Vključeva tudi najbolj tehnično zapletena polagajo z denarjem, naj bo letos položen temelj za stalen in stariških banan, kar pa seveda \ in za mladince popolnoma raz predlaganje, češ zakaj ne bi li je čim širšega kroga delovnih sredstva. Vsako leto je temu pri neprekinjen razvoj ljudskih knjižnic. Tako naj postanejo te družbi ni bilo všeč. Razen tega j ličen. Dekleta se predvsem uspo- bil sedež komune nekje v sre ljudi v neposredno družbeno merno uk vojaških obveznikov knjižnice ob stalni skrbi vse naše družbe v vsaki občini poleg moramo pomisliti tudi na to, di teritorija, dokoder bi bilo upravljam je in v napore ter popolnejši. Tako je postalo nuj šole temeljna prosvetna ustanova, vsem dostopen in bogat vir da je Kostarika liberalno de- s vsem najbliže. Tak predlog je delo za krepitev socialistič no, da je čedalje bolj dolžna znanja, duševne obogatitve in lepega razvedrila. mokratično urejena država, v v bodoči mokronoški komuni, nega gospodarstva, to je glav- skrbeti za osnovno vzgojo v vo Novi naročniki nasprotju s sosednjimi deže- j IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE za katero nekateri posamez 7ii vsebinski namen bodočih jaškem smislu ravno predvoja Dolenjskega lista lami, ki jih vodijo diktatorji. ška vzgoja. Ona organizira pri niki iz občine Rakovnik in občin ali komun! Razumljivo Od 1. do 20. januarja, torej v Zgled te deželice je seveda trn pravo in izbira bodoče strokov tudi drugi predlagajo, naj bi pa je, da morejo zaradi raz dvajsetih dneh, je dobil Dolenj Progresivne Slovenke so toplo v peti tako kapitalistom kot njake vojnih veščin, ki gredo na bil sedež v Puščavi, to je pri ličnih pogojev posameznih ski list 241 novih naročnikov, in njihovim političnim ekspo- : odsluženje svojega roka tako kolodvoru. V Beli cerkvi bi predelov obsegati bodoče ko sicer: iz okraja Črnomelj 37, iz sprejele Vido Tomšič nentom, diktatorjem. S temi rekoč le še zaradi ožje speciali raidi imeli »edež bodoče veli mune le določen teritorij, ki okraja Kočevje 17, iz okraja No nekaj besedami pa celoten zacije. Kot član naše delegacije na srčen sprejem. 26. novembra problem seveda ni izčrpan. ke občine kar v vasi in bi ne more biti ne prevelik ne vo mesto 147 in iz drugih krajev lanskem zasedanju Generalne zvečer jo je zbranim rojaki Zaradi pomanjkanja prostora menda v ta namen preuredili premajhen jm moTn imeti V«SJ Rok, ki bi se zaradi rastočih 41. skupščine OZN je bila tudi to- njam in rojakom v Sloven stari farovž. Smarječani in prilično enake pogoje, ker pa smo se ga morali samo do potreb po tehničnem znanju mo Skupna številka za vse tri varišica Vida Tomšič. Progre skem narodnem domu v Cle- okoličani pa bi poželeli imeti bodo imele komune svoje ad takniti. ral večati, je z odlokom Zvezne okraje — 200 novih naročnikov sivne. Slovenke v Ameriki, ki velandu predstavila znana sedež v Kronovem, Brusniča- ministrativne izpostave goto ljudske skupščine v zadnjih le — vsekakor priča, da se SZDL tovarišico Vido dobro poznajo napredna delavka v Ameriki V Zahodni Evropi se je mi- ' ni v Brusnicah, češ da je nji- vo na vseh sedanjih sedežih tih bil celo zmanjšan. To je bil in druge organizacije v prvi'po po njenem pogumnem delu za Josipina Zakrajšek. V razgo nuli teden usmerila skoro vsa i lovici meseca Dolenjskega lista blaginjo vseh narodov v sve voru z rojakinjami je to vari - diplomatska dejavnost na Za- i niso dovolj potrudile za pridobi tu, zlasti pa za enakopravnost šica Vida na zelo poljuden hodno Nemčijo. To je rai&um- j vanje novih naročnikov na naš žena, so tovarišico Tomšičevo način razložila navzočim O Uivo, kajti v bližnji prihodno- J dolenjski časopis. Opozarjamo povabile v Cleveland. Ta se svojem delu v komiteju za s ti do bonnski Bundestag rs*- ' So v Beli krajini pozabili na 1 zlasti SZDL, katere glasilo je je vabilu naprednih žena — človečanske pravice pri OZN, pravljal o ratifikaciji pariških Dolenjski list, da se z vso vne Slovenk v Ameriki rada od kot tudi o naših naporih, teža sporazumov. — Vznemirjenost mo loti razširjevanja lista, da zvala. Progresivne Slovenke vah ter uspehih pri graditvi spričo te debate je še povečala vključevanje novih članov bomo ob koncu meseca lahko so jo kar najtopleje pozdra novega družbenega sistema. nedavna sovjetska izjava, s zapisali prav lepo številko. vile in ji pripravile prav pri- Podrobno je razložila naše od katero je SZ nenadoma privo ga odbora SZDL, deloma pa je ta med vojno združila ve nose z drugimi državami in lila v svobodne volitve pod v SZDL? ludi na OPO, ki do soda j še ni liko večino Belokranjcev, prav naše prizadevanje, da bi bili mednarodnim nadzorstvom v pod vzela potrebnih korakov, tako ali še bolj mora zajeti v ti odnosi z vsemi državami na "vsej Nemčiji, se zavzela za MARŠAL TITO POVABLJEN V FRANCIJO Osnovne organizacije SZDL da se ta naloga izvede. Z iz svoje vrste vse dobro misleče svetu kar najboljši v korist enotno Nemčijo in, kar je Se v okraju Črnomelj v teh dneh vajanjem občnih zborov po in napredne ljudi SZDL. Prek Predsednik francoske republike Rene Coty je povabil pred sleherne države in splošnega zlasti presenetljivo spričo polagajo obračun svojega de vaških organizacijah so pri SZDL smo povezani z vsemi sednika FLRJ maršala Tita v Pariz na uradni obisk. To pova miru v svetu, za katerega se vztrajnega odklanjanja So la m vidijo nova vodstva. V čeli tudi v občini Črnomelj,. delovnimi ljudmi v naši do bilo predsednika Francije priča, kako velik ugled uživa naša vztrajno bori nova Jugoslavi vjetske zveze, da bi nrivolila občini Drugatuš so že kouča- dotČim v občini Gradac dosc- movini, prav tako pa tudi z država v svetu s svojimi prizadevanji in delom za mir in sode ja. Pri obravnavanju naših no v oborožitev Nemčije — 5»Z ne li ohčne zlbore v vseh vaških daj v tem oziru niso pokaizali vsemi pristaši socializma po lovanje med narodi sveta, hkrati pa priča tudi o izrednem tranjih problemov se je do bi nasprotovala niti nemški orgjui/.ui-i jah in imeli že tudi prave vneme. vsem svetu. Za razširitev or osebnem ugledu našega predsednika Tita pri vseh tistih vodilnih taknila tudi odnosov do vere vojski, seveda v okviru enot ljudeh po svetu, ki jim je na skrbi res mir in prijateljstvo med
ŠOLSKO VPRAŠANJE Valentin čarman: Sindikalne organizacije se morajo V DOL TOPLICAH Šolske razmere v Dol. Topli cah so glede pomanjkanja učil nic že delj časa nevzdržne. Se Pojasnilo gozdnim posestnikom boriti za pravične norme danje šolsko poslopje je bilo zgrajeno pred malone 70 leti in glede izvajanja predpisov o gospodarjenju z gozdovi Na IV. plenumu Okrajnega je treba uvesti norme, po mo zi v Novem mestu 115 din od ne ustreza niti potrebam osnov sindikalnega sveta v Novem žnosti pa tudi akord. Prav pri nosno H5, v menzi gradbene V prejšnjih člankih smo pri upravi, gojitvi, negi, var ne šole, toliko manj nižji gim porabe. V posameznih okra m-?stu 9, januarja so v glav tem pa čaka sindikalne organi ga podjetja »Trudbenik«, v naziji. Treba se je posluževati gozdne posestnike na kratko stvu in izkoriščanju gozdov nem obravnavali dve vpraša zacije veliko in odgovorno de Bršljinu pa od 140 do 160 din seznanili z določbami zakonov ter v pomoč Okrajni upravi jih, zlasti pa v okraju Črno učnih sob izven šole, kar nika melj je z ozirom na slabo sta nji: družbeni standard in na lo. Bor.ti se morajo za uva dnevno. Sindikalne podružni kor ne ustreza sedanjim učnim in uredb, ki urejajo pravilno za gozdarstvo, so pri vseh grajevanje po učinku dela ter janje pravičnih, to je realnih ce bi morale dati pobudo, da gospodarjenje z gozdovi. Mor okrajnih in občinskih ljudskih nje gozdov in nizko zalogo potrebam in je kvarno za pouk. lesa po ha, kar ima za posle priprave za občne zbore sindi norm. Te ne bodo samo na os se, kjerkoli je mogoče, delav Novo, sodobno šolsko poslopje da je bila njih vsebina neko odborih ustanovljene gozdar kalnih organizac.j. novi storilnosti, pač pa tudi cem v podjetju vsaj opoldne liko suhoparna, vendar pri- ske komisije kot posvetovalni dico tudi nizek prirastek, zelo je več kot nujno in spada med težko, odnosno nemogoče za dejstvo je, da sindikalne na osnovi kvalitete in štednje nudi topla hrana. Nedvomno najvažnejše probleme Dol. Top oročamo gozdnim posestni- organi ljudskih odborov za o. ^anizacije po uvedbi delav materiala. Prav tako kot za bi to ugodno vplivalo na sto Eom, da se zaradi lažjega ra zadeve s področja gozdarstva. dostiti vsem goni jim pogo lic- jeni. Tega pa gozdni posest skega samoupravljanja v pod pravične norme, se morajo rilnost in zmanjšanje delovnih Potrebo nove šolske stavbe so zumevanja tega Članka, z njo Njihove konkretne naloge jetjih in odpravi racionirane sindikalne organizaccije bori nezgod. seznanijo. Prav gotovo bo bodo v nadaljevanju članka niki v večini primerov nika spoznali tudi občani, ki so si kor nočejo razumeti in vsak preskrbe, niso našle prave vse ti tudi za zniževanje materi V kratkem se bodo pričeli cer precej občutljivi za občin vsakogar zanimalo, kako po še navedene. alnih stroškov, za višjo storil teka redni postopek za izda za sebe zahteva, da se mu iz bine dela. Pozabile so v glav občni zbori sindikalnih podru ske izdatke. V tem primeru pa Poleg javne gozdarske služ nem na svojo odgovorno vlogo nost in boljšo kvaliteto dela. jo sečnega dovoljenja, odka- da sečno dovoljenje za vso za žnic. Nanje se morajo vse po so pripravljeni vsestransko so be, ki jo opravljajo organi prošeno količino. Naj enkrat pri dviganju socialistične za Dvig družbenega standarda je družnice dobro pripraviti, tako delovati in pomagati z delom, zilo in prevzem lesa, obraču v celoti odvisen od dviga pro navanje prispevka v gozdni Okrajne uprave za gozdarstvo uvidijo, da to nikakor ni mo vesti, strokovni in ideološki je bilo povdarjeno na plenu materialom in denarjem. Nova z upravljanjem vseh gozdov Izobrazbi članov ter pri priza izvodnje. sklad, promet z lesom, obra goče in naj ne nadlegujejo mu. Upravni odbori naj pri šola je na dnevnem redu vseh na območju okraja in nadzo gozdarskih organov z nepre devanju za višjo storilnost in Premalo so sindikalne po pravijo čimbolj izčrpna poro zborov volivcev. Na enem takih čunavanje gozdnogojitvenih in drugih del pri gospodarjenju rom nad gospodarjenjem z stanimi prošnjami in pritož boljšo kvaliteto dela, v zvez. družnice skrbele tudi za boljše čila o dosedanjem delu, tako zborov je bilo predlagano, naj njimi, pa obstoji v sedanji $ tem pa tudi za pravilno na ogoje dela, premalo so se bo- z gozdovi itd. bami. Vedeti morajo, da od o političnem kot tudi o delav bi se nova šola zgradila kot spo organizacijski obliki še ope njih zaprošene količine za po grajevanje po sitorilnosti. Za pogoje dela, premalo so ~e bo- skem samoupravljanju. Dosedai menik številnim občanom, pad Predno preidemo na tolma rativna gozdarska služba, ka radi slabe politične zavesti ko riščanju sredstev socialnega čenje omenjenih stvari, naj sek lesa v razdobju enega le ;e bilo na splošno premalo so lim v boju za svobodo in žrtvam tere naloge so predvsem iz ta znašajo dva do trikrat več lektiva in nepravilnega gleda zavarovanja in podobno. Če delovanja med sindikalno or fašističnega terorja. Ta predlog seznamiimo gozdne posestnike vajanje vseh del v gozdovih nja na nagrajevanje, so v mno prav je zaposlitev zelo po s sedanjo organizacijo gozdne kot je določeno v družbenem ganizacijo in delavskim sve je večina volivcev sprejela kot splošnega ljudskega premože planu. Iz teg« razloga naj z gih podjetjih pri sprejemanju rasla, so se dejansko življenjski tom, kar je treba v bodoče zelo primeren in lep. Izvolili so službe, ki ima svojo osnovo v nja. Ta dela izvajajo Gozd tarifnih pravilnikov šli na čin. pogoji zaposlenih poslabšali 24. členu zakona o gozdovih. razumevan jem sprejemajo od /popraviti. Pri talci nedelavno že odbor, ki naj vodi vsa pri na gospodarstva, ki so prav ločbo o sečnem dovoljenju z višje postavke za posamezno spričo porasta cen, na katere sti i čudno, če ponekod de pravljalna č^-la in ki naj poskr Ta določa, da okrajni ljudski n tako deljene na logarske oko nižjo količino lesa, kot pa so delovno mesto. Tako visoke ga so vplivale razne okornosti, lavci pravijo: Kaj bom pla bi, da še bo z gradnjo čimprej odbori nadzorujejo gospodar liše s področnimi logarji. Pri postavke pa z delom niso bile med drugim tudi majhna sto jenje z vsemi gozdovi svoje zanj zaprosili. Na žalost je v čeval članarino za sindikat, začelo. Vendar se mi zdi, da je tem je v glavnem treba razu večini primerov tako, da vsak dosežene in so zato delavci rilnost- Vsa podjetja so raspo saj nimam od tega nobene ko izvoljeni odbor premlaćen, mo ga območja in skrbe za to, da meti to, da se smatrajo kot večkrat prejemali manj kot lagala z večjimi ali manjšimi se izpolnjujejo predpisi o vidi in pozna le samega sebe risti. Sindikalna organizaccija ral bi se bolj energično lotiti organi javne gozdarske služ in hoče zase vse. da pa bodo, 100% plače, kar je vplivalo ne skladi in jib ponekod tudi mora biti nosilec borbe za poverjene mu naloge. Zaveda gozdovih. Za izvajanje nalog be le uslužbenci Okrajne gativno. Proti takim pojavom razmetavala. Porast cen pre v zvezi s tem je pri vsakem odnosno bi bili v primeru pravilno socialistično nagraje aaj se, da mu bo občina krepko uprave za gozdarstvo, a usluž ugodne rešitve njegove proš se sindikalne organizacije niso hrane je najbolj prizadel de vanje, za boljše delovne po stala ob strani in pomagala. OLO ustanovljena Okrajna benci Gozdnega gospodarstva borile ali pa so celo podpirale lavstvo z nizko strokovno kva uprava za gozdarstvo s po nje prikrajšani drugi, je ma boje, za večjo storilnost, za Tudi starši se dobro zavedajo, in njegovih gozdnih uprav pa lokomu mar. take težnje. Statistika kaže. lifikacijo in pa novo delovno boljšo kvaliteto, za dvig stro kako sedanji čas zahteva v vseh trebnim strokovnim kadrom. na podjetniški način izvajajo da v letu 1954 storilnost ni po silo. Mnogokje bi podjetja kovnosti vseh članov, za izva strokah izobraženih ljudi. Po Teritorialno so gozdovi na določena dela le v gozdovih Iz prednjega je razvidno, da rasla za toliko, kolikor se j-~ lahko pomagala takim s tem. janje delavske zakekvilbosti, trebno izobrazbo pa lahko da le območju okraja razdeljeni na splošnega ljudskega premo so organi javne gozdarske zvišalo število zaposlenih, kar da bi organizirala lastne men hkrati p- mora biti najvišja šola, ki v vseh ozirih ustreza revirna vodstva, ki jih vodijo ženja, ki jim jih Okrajna službe v zelo težkem položaju. pomeni, da je storilnost naza ic, ki bi delale brez dobičkov, šola socialistične zavesrtji. V svojemu namenu. revirui gozdarji, dalje pa se uprava za gozdarstvo po po Ce bi Okrajna uprava za goz dovala, namesto da bi napre nudile pa bi delavcem izdatno tem smislu morajo biti letošnji Ker je v Toplicah zelo pereče gozdovi dele še v logarske ©- godbi prepusti v izvajanje. darstvo izdajala sečna dovo dovala. K. temu je delno pripo in toplo hrano vsaj opoldne. občni zbori prelomnica dose stanovanjsko vprašanje, bi stara koliše, ki jih nadzorujejo ljenja po zaprošenih količi mogel tudi neprimerni plačni Ce s« najdejo fondi za razne področni logarji. Pripominja Razumljivo je, da bo gozdne nah zaradi ljubega miru in danjega dela. Sindikalna orga šola, z malo prezidave, lahko posestnike predvsem zanima sistem, ki so ga posamezna pod potrebne pa tudi nepotrebne nizacija mora vedno skrbeti služila za učiteljska stanovanja mo, da ti nazivi niso pri vseh zadovoljitve vseh prosilcev, jetja izkoriščala za opuščanje izdatke, bi se verjetno našli okrajih enaki. lo delo in naloge Okrajne bi grobo kršila zakonite pred za korist skupnosti, tako je ali pa za dijaški dom, uprave za gozdarstvo ter nje norm in prehajanje na nagra tudi za pomoč takim menzam. bulo poudarjeno na plenumu. D. G. Zaradi sodelovanja ljudstva pise ter dopustila opustošenje jevanje po času, namesto po V tem oziru so tako delavski nih uslužbencev, s katerimi gozdov, s tem v zvezi pa pri učinku. Takšen način nagraje kot sindikalne organizacije imajo pri izvajanju raznih zadejala težke in škodljive vanja pa ni vzpodbuden za viš mnogo premalo storile. Izje del v svojih gozdovih nepo posledice našemu gospodar jo storilnost. ma je podjetje »NOVOTEKS*. sredne stike. Namen tega stvu. Tega pa skupnost no članka je p rev sem ta, da bi M nudi v svdji menzi delav a dosledno in pravilno borbo proti olhoholizmii more in ne bo nikoli dovolila, Z novim plačnim sistemom se gozdni posestniki po sezna zavedajoč se izrednega pome prehajamo na socialistični na. cem in uslužbencem celodnev po alkoholu, tudi zadnjo kli no hrano za 97 din, dočim sta- Skoraj ni dneva, da ne bi se zateka tudi v gostilne in si njenju z gospodarskimi pred na gozdov v našem narodnem čin nagrajevanja, to je po sto ta ali oni časopis prinesel tam preganja dolg čas. Tudi co. Agtronoini bi morali tudi pisi seznanili še s postopkom gospodarstvu. Zato se Okraj rilnosti. Kjer koli je mogoče, ne v delavsko U3lužbenski men- kakšno notico aLi daljši čla tu pravi pregovor >Kar se Ja uničiti vse agrotehnične ukre pri n j jih izvajanju in tako z na uprava za gozdarstvo pri nek o borbi proti alkoholiz nezek nauči, to Janez zna«. pe, ki se predlagajo za izbolj večjim razumevanjem gledali reševanju prošenj za sečnjo mu. Da je ta akcija potrebna To velja predvsem za mladi šanje naših vinogradov, a vi- na delo gozdarskih organov, lesa strogo ravna po istih na V Slavskem Lazu so praznovali in zelo važna za zdrav rod, no, ki je šele na poti obliko ničarji naj gredo s trebuhom kar bo vsekakor mnogo pri čelih, kot jih v pogledu seč mora priznati vsak in se tu vanja. Mladinske in druge or za kruhom. Boljša bo premiš pomoglo k izboljšanju med nje lesa predvideva zakon o Pred kratkim so prebivalci I gospodarji, ki jim razne novo- di priključili vsem, ki so to ganizacije, ki jim je vzgoja ljena pot kot pa taka skraj sebojnih odnosov in pravil- družbenem planu LRJS in Slavskega Laza ob Kolpi prosla tarije že naprej niso povšeči. borbo začeli. Tudi v nekaterih mladine glavna skrb, se te nost za pospeševanja alkohola nejšetmu gospodarjenju z goz ostali predpisi, ob upošteva vili delovno zmago: zaključek Drugim se je spet zdelo škoda I drugih državah so so poskušali ga dobro zavedajo, samo ka ali proti njemu. dovi. ' nju socialnega stanja in nuj osuševalnih del v letu 1054! Če prevzeti nase plačevanje člana in še poskušajo omejiti, če že ko si naj pomagajo, če jim nih potreb posamezne pa pro rine, ki da je sila neprijetna Veliko se očita tudi starej Uvodoma k opisu postopka prav so se dela zaradi dolgih ne, preprečiti zla, toda do danes nihče ne priskoči na pomoč. šim ljudem na deželi, da ga silca. (Se nadaljuje) priprav pričela pozno, je bilo stvar, ker se prenaša od očeta večjih uspehov uiso imeli. Delo mladini zna vsak poi za izdajo sečnega dovoljenja vseeno na 17 ha veliki zamoč na sina ... Tretji so sploh dvo pijejo čez mero. Ce ni nikjer moramo poudariti, da je koli Vse tako kaže, da nimajo ni skati. Ako pa se išče soba za pravil brez izjeme, potem to 131.784 ton sladkorja virjeni površini veliko nareje mili, da se bo delo v resnici kjer takega recepta, ki bi po mladino, se je ne dobi, dočim čina lesa, ki se sme na pod nega. Lastna in tuja voda, ki se pričelo, a bilo je tudi takih, ki tudi tu velja. Vzemimo na ročju okraja letno posekati, smo proizvedli magal odstraniti to zlo. Ta so prostori za nove gostilne primer nameščenca v mestu je prej stekata na polja in za- jim ne gre v račun, da bi tako neuspeh nas ne sme prisiliti, vedno na razpolago. Starejši predvidena po zakonu v re Za 24.000 ton je bila proiz močvirjevala travniške površine, koristno delo izvedla ravno ali trgu in ga primerjajmo z publiškem družbenem planu da bomo virgli puške v koru ljudje so poklicani, da vodijo zgairanim gozdnim delavcem. vodnja sladkorja pri nas lani hkrati pa delala škodo tudi na ljudska oblast. zo, temveč se moramo še te mladino in ji pomagajo najti in zajeta tudi v okrajnem večja kot v letu, 1953, za 60 000 njivah, sedaj lepo odteka po šti Prvi ga lahko popije tri do družbenem planu za posamez Proti vsem takim dvomom, meljiteje oprijeti dela in po novih poti ?a. udejstvovanje štiri decilitre, Na koncu ted ton pa večja kot leta 1945. To rih glavnih odtočnih kariaiih, ki nasprotovanjem in pomislekom iskati način za uspešno borbo. v družbeneA? življenju. 'Zato no leto. Ta kolifma. k? je pomeni, da so naše sladkorne so na večjih strminah tudi tla na se to nabere do treh litrov maksimalna in se ne sme pre so se odgovorni ljudje za to na Z ozirom na to, da iimamo pri bi se moralo preganjati pre in misli, da ga sploh ni pil in tovarne proizvedle lani toliko kovani. Hkrati s kanali so bila logo borili z vztrajnim delom. nas ljudsko oblast in različne komerno uživanje alkohola z koračiti, je določena na pod sladkorja, da pride na vsake urejena tudi mostišča, povsod, Krampi in lopate so peli svojo mu tudi ne bo nihče očital, lagi proizvodne zmogljivosti organizacije, ki imajo vzgojni raznimi vzgojnimi ukrepi, in da je pijanec. Drugi pa pride ga prebivalca povprečno po kjer je to potreono. Tako so pesem in utirali novo pot vodi, ne samo s predavanji in usta- in stanja gozdov, letnega pri 7.70 kg. Računajo, da bodo te bile lanske investicije v znesku značaj, bi bilo potrebno, da po celotedenskem delu ves da bo tekla, koder ji je poka bi se posvetili predvsem naviljanjem raznih društev, rastka in zaloge lesa ob upo količine zadostovale za vse 3 milijone din kar r.ajkoristneje zala pot človeška roka in ne bo izmučen itn izčrpan domov ter števanju potreb industrije, vzgoji mladih ljudi, se pravi od katerih so nekatera Mimo si zaželi kozarec dobrega vi potrebe. naložene in pomenijo lep zače več delala škode. Lastniki osu breme statistiki in papirju. tek osuševalnih del na večjem tistih, ki šele stopajo na resno na. Skuša ae malo razveseliti ševalnih površin so bili v jeseni življenjsko pot. Za starejše Taka predavanja največkrat področju, ki se bodo nada.jevala deležni še pomoči zadruge In im ga popije nekaj kozarcev. Prešernovo družba dobiva vse več podpornih članov skupno z gradnjo ceste Fara— korenine to ne velja, ker že >osl(ušaijo trezni in moralni To mu vsak zavida in ga ob okrajne kmetijske službe v obli pregovor pravi, da se pijanec judlje in ne tisti, ki se jih Stari trg. ki umetnih gnojil, travnih se f soja za pijanca. To ni prav, Nabiranje podpornih članov za ni«, predsednik OLO, Jože SotliC, spreobrne, kadar se v jamo tičejo. Ustanavljanje brezal seveda, če ne presega meja. Prešernovo družbo na področju tačjnik OLO, Milan Dujec, lekar Trdo je bilo delo, preden so se men in znižanju stroškov apne- Črnomlja in Novega mesta se prav nar. zvrne. Torej je treba začeti koholnih gostiln naj se nada- Tistim pa, ki ne poznajo me lepo razvija. Ljudje se vse bolj aačela prva osuševalna dela na nja. Vsaka osnova za dvome je Ijudje, ne pa tisti, ki se jih V Novem mestu so pristopili za tem sektorju. Koliko razmiš tako izginila. Zal, ostala pa je ri temelju in ne na strehi, je, moramo prepreeitii čez zavedajo važnosti in pomena te podporne 6Ia«e: Boris Andx,janiC, Prva dolžnost prosvetnih de vaja. Več dela in manj besed, merno uživanje alkohola, ker naše velike kaj line dražibe, ki predsednik LO Mo, Frančiška Per ljanj, odločitev, preklicev, skle še vedno pri posameznikih trma. hoče poceni dati ljudem v roke gospodinja, Anton Vovk, pek, Mi 1 lavcev naj bi bila. da vzgaja to naj bo naše geslo. pov, dvomov, omahovanja, od Res se je pokaza a pri redkih, uničuje človeka telesno, du dobro ln koristno knjigo. Letos loš Oljaca, upokojenec, Alojzij ločnosti in celo hrabrosti se je prišla pa je do izraza pri plače jo šolske otroke v tem duhii Sedaj pa druga plat, ki je ševno in gmotno. Poglobimo do 20. Januarja Je pristopilo 30 Košir, upravnik mizarstva, Doljak in jim prikazujejo črne stra podpornikov z zneskom 100 aJi 500 steklar, Franc Adam, nameščenec, izmenjalo pri vsakem posestniku vanju članarine za Vodno skup v tesni zvezi s prvo. Prav se v človekovo duševnost dinarjev. Vpisujejo se delavci, ni alkohola. To velja pred Ludvik Golob, dir. banke, Jož« v Slavskem Lazu od tedaj, ko nost za preteklo leto. Resnici na tu se včasih zalotimo in pri in u ravnajmo življenje na kmetje, obrtniki ln nameščenci. Kastclic, krojač, Franc Barbi«, je kmetijska zadruga Fara dala ljubo moramo zapisati, da je ta, vsem za vinorodne kraje, hajamo v skrajnost, namesto, še družbe tako, kot bo naj mizar, Budi Trhnc, namefT-enec, pobudo, da bi pričeli z osuše bodisi nerazsodnost ali pa trma, kjer otroci prihajajo pijani v bolj ustrezalo našim prilikam. Na področju Črnomlja so se Alojzij Fink soboslikar, dr. Anton da bi poiskali izhod iz te vpisali Ulja Badovinac, gostilml- Furlan. zdravnik, Boris Kos, urar, vanjem zamočvirjenih ».emijišč zajela tudi nekatere, ki so se šolo. Društva prajateljev frar, Janko Pezdlr, kroja*, dr. Ra- zagate. Ce globlje pogledamo K. D. Rudi Berger, upravnik trg. »Tri v Kostelski dolini. med NOB pokazali napredne, mladine in mladinske organi v našo stvarnost, se bomo sto Tusollni, odvetnik, Janez Za- glav, LJubči Muren, nameščenec, Vsa stvar se je seveda pričela sedaj pa nasprotujejo izvedbi zacije pa bi morale usmerjati prepričali, da vse ne delamo Jože Mo&kon, čevljar, Jože i.ara. mladino v iitt.jburnejŠih letih pret, gostilničar, Vinko Ovnttek, z meritvami, načrti, posnetki in osuševalnih del. prav, Po eni »tirani ustvarja cestar (Sm^iel), Jože Knofek, podobnimi pripravami. Take njenega razvoja in imeti to mo društva protialkoholikov kmet (Birftna vas) in AngeCca Je priprave pa Kosteici ?.? dobro Napredek si težko utira pot v za svojo najodgovornejšo na rič, upok. (Blič-na vas). naše podeželske vasi, zlasti na s parolo: Uničujte allkohd Javnu rahvctla poznajo še iz stare Jugoslavije, logo. Kot imajo gostilne svo Na učiteljišču in v osnovni Soli Dolenjskem, in v takih okolišči povsod kjer ga dobite, ker je Kmetje, člani Vodne skupnosti Kostel, se zahvaljujemo ko so skoraj pred vsakimi voli je prostore, kjer se zbira sta to sirup za ljudi, po drugi v Novem mestu vpl sovam je članov tvami merili in zabijali količke, nah ni lahko biti napreden. Za ro in mlado, bi morala tudi okrajnemu ljudskemu odboru Kočevje za izdatno pomoč, lepo nanreduje. Dobra se Je Iz ostalost ima globoke korenine in strani pa delamo močno pro kazal delovat kolektiv, ki ga vodi po volitvah pa je spet vse pre mladina :meti take prostore, 8 katero je bila omogočena melioracija zemljišč v Slav Jože Udovlc (KnncHJa). je zelo trdoživa. Osuševanje pagando zanj in ga kažemo nehalo. Mnogi so tudi sedaj v ki bi bili opremljeni s knji na najvidnejših mestih. skem Lazu. Prav tako se zahvaljujemo tudi okrajnemu V Prečni je bilo lani 12 Manov. dvomih zmajevali z glavo. Or zemlje v Slavskem Lazu je ena gami in po možnosti z radio gradbenemu podjetju ZIDAR iz Kočevja, ki je navzlic Letos pa knže, da bo to število izmed zmag nad njo. Gotovo je, lov. Dovjakova r»"trojilo. ganizacija Vodne skupnost! je le aparati. Izkušnje kažejo, da Prvič se moramo vsi nav obilici drugih še bolj važnih gradbenih del prevzelo in iz da se z osuševalnimi deli v Slav Na področlu Suhorja, Lokvtc In z veliko težavo prodrla v Slav se mladina rada zbira v ta dušiti nad našo žlahtno kap proti Radovicl bo vpisoval naroč skem Lazu ne izpreminja samo vedlo osuševalna dela. S povečanjem kmetijske proizvod skem Lazu in še to s skromno kih prostorih in se kulturno ljico, drugič pa zopet poza nje bomo upravičili vlaganje denarja in truda v naša nike Ivan Stofanic" iz Bereče vasi. večino, »Naj bo tako kot je bilo zemlja, pač pa tudi — ljudje! vzgaja sama, če ima možnost. biti lepe slovenske pesmi o Vpisovala jih bo tudi Pepca Je- P lja !frva v Spod. SuHorju. prej«, so govorili nekateri stari inž. Slavko Volk Ker pa nima takih prostorov, vincu, posekati vse kar diši ° ' VODNA SKUPNOST »KOSTEL« Janez GoMev
načine, toda kljub prizadeva ka. Brez dvoma je na življe zmanjšalo, ker je rodnost v RUDI PILETIC: stu in od mesta živijo, kar je nju še zdaleč niso izčrpali njske razmere regerških kme zadnjem poldragem desetlet dalo ^ vasi krepko delavsko
vseh možnosti. Seveda se po tov ugodno vplivalo dejstvo, ju močno opešala. Od do obeležje in jo teu(> pme/.alo agrarno-socialoa analiza men teh dohodkov zmanjša, da se je po vojni večje števi 1931, leta se je rodilo v vasi / mestom. Urbanizacija ie s ako jih pogledamo v drugi lo ljudi stolno zaposlilo v me 18 otrak, v razdobju od 19M. svojimi tipalkami segla duleč luči. Upoštevati moramo nam stu iin da se je zmanjšalo šte do 1939.'leta pa 61 otrok. To Regerča vas pr! Novem mestu preko mestnega obzidja ia reč, da jih prejemajo tudi vilo šolskih in predšolskih je viliko v primerjavi z raz tudi Regerči vasi ne bo pri mladi ljudje, ki so več ali otrok, ki za malega kmeta, dobjem od 1939. do 19+8. leta. (Nadaljevanje in konec) človek tako zelo majhno veli kakor je to v računu vzeto, pač zanašala. Proces >polproleta- manj samostojni in s svojim vsekakor pomenijo veliko! ko se je v vasi rodilo samo Ce hočemo imeti vpogled v kost še nekako opravičil, toda pa svoje dohodke prispevajo k rizacijef, ki se je v vaseh no v obstoječih razmerah kmetij denarjem samostojno razpo breme. Ni pa Ugodno to, da 24 otrok. Znižana rodijost je vomeške okolice po vojni še razmere regerSkega kmetijstva, skupnemu gospodinjstvu, ki se pri obstoječem načinu proiz ske proizvodnje pomeni omenje i tem bistveno opomore in Iz lagajo. Ti lahko prislužen i de brez dvomu v veliki meri po posebno pospešil v zvezi z moramo v agrarni analizi upo nar kljub skromnosti brez te vodnje nekoliko primanjkuje sledica zadaje vojne. števati samo tista gospodinjstva, na posestna struktura veliko boljša. razli rit ?i jO kapacitet indu oviro za napredek. žav potrošijo za svoje osebne delovne I i Je. S kmetijskimi in Velike spremembe so se iz strije in. obrti, prav gotovo t* ki dobivajo glavne dohodke iz potrebe in kdo bi jim /.umeril, gospodinjskimi deli doma se zemlje, oz. tista, ki imajo več Na 17 kmetijah, katerih obseg te preprost račun nam po vršile po vojni v okviru ce bo mogiice zavreti, temveč se je zabeležen v Franciscejskem kaže, da dohodki zaposlenih ako ne utegnejo izdatno pod ukvarja le 43 odraslih ljudi, lotne vasi. Od leta 1919 do da bo Še poglobil in razširil, pač ko 2 ha kmetijske površine. Po pirati domače kmetije. 16 moških in 2? žensk. Na tem kriteriju, je danes v vasi 21 katastru, je po ljudskem štetju niso majhni, Če jih primerja nes je močno naraslo Šle\ Mo pa se bo moralo kmetijstvo iz leta 1869 živelo 118 ljudi- mo z dohodki, ki jih daje Pred vojno je bilo v tem vsako kmetijo odpadeta pov ra/.nili delavcev, žole/niear- prilagoditi novim razmer., m. posestev z 21 domovi, je pa 32 prečno samo dva človeka za lastnikov, ker so na enem po Povprečno na enega prebivalca zemlja. Zaposleni zaslužijo oziru za Regerčane nekoliko jev, uslužbencev in upoko V nastajajočih razmerah bo je odpadlo 83 a plodne zemlje. letno okrog 3,636.000 din, do •labŠe. Vsekakor so bili do delo in od teh dveh ni vsak jencev ter padlo število ljudi, odmrlo načelo »vsakega po sestvu tudi po dva ali celo trije dniffi moški, ker je kmetij M lastniki, ki pa živijo v skupnem Danes živi na manjši površini, čim bi za pšenico, ki bi jo hodki iz nekmetijskih virov ki niso imeli zemlje, niti stal malo ki je doslej vodilo ki obsega 21 posestev, 119 ljudi, pridelali na vseh njivah, na manjši. Letu 1939 je oprav nm kili za domače delo pa sa ne zni|H>slitve ter bi jih /i(o kmeta pri ra/porejah ju kul gospodinjstvu in jih zato ne mo 16. Sicer res delajo v pro moremo deliti. toda to je samo 44.86'Vo vaSkega poviihti 4-6 ha, prejeli samo ljalo doma kmečka in gospo upravieeno imenovali »vaška tur iii se uveljavilo načelo »z dinjska dela 59 ljudi, to ie stem času doma tudi oni, ki rovšeiriar. Slevilo prvih (stal manjšim delom doseči višji Leta 1826 je na eno kmetijo prebivalstva. Na prebivalca od 1,242.000 din. Navedena pri 46,3 odstotkov prebivalcev, ki so stalno zaposleni v mestu, ilo Zaposlenih) jo naraslo od dohodek«. To je nujno zato, odpadlo povprečno 10,7 ha, do pade samo 58 a plodne remije. merjava s pšenico je sicer le Ako iz tega računa izločimo še v toliiko upravičena, v koli so na teh posestvih živeli. Do toda kljub temu bi pustil od 31 aktivnih in 46 oskrbovanih ker primanjkuje delovne sile čim znaša danes povprečna ve danes ae je to število zmanj prto vprašanje, ali se kmečka na 103 aktivne in 79 oskrbova in možno zato. ker se stekajo likost kmetije samo 6.3 ha kme 38 ljudi, ki sicer na teh posest kor je preprosta, ni pa real vih živijo, toda so redno zapo na, ker kmetje pšenice ne pro šalo na 43 ljudi, oziroma 36 dela na vseh kmetijah pravo nih, dočim je število zadnjih v kmečka gaepodaratv«, stal m tijske površine. Do danes so se odstotkov. Se večja je razlika časno in skrbno opravljajo? (l>n / stalne zaposlitve) pad dohodki tudi iz kmetijskih poseMl toliko zmanjšale, da v sleni v mestu in prejemajo zato dajajo, pač pa moko celo ku v številu otrok in prav luko Devet kmetij valijo ženake. lo od 32 aktivnih in 18 oskr- virov. Kako se bo to načelo vasi odločno prevladujr-jo mali redne plače, ostane samo Se 81 pujejo; vendar je z navedeno tudi v številu ljudi, ki so stal ker so moški zaposleni v me boranlh na 5 aktivnih in 3 praktično „veljavilo, tom kmetje in velikih kmetov, ki ljudi, ki živijo le od zemlje. Po primerjavo poudarjena vred 0 no zaposleni izven svojih stu. Žena gospodari, gospodi oskrl>ovaite. se je absolut bodo morali kmetje sami raiz- ponekod sestavljajo t. zv. »vla- vršina plodne zemlje se Je to nost dohodkov, ki se stekajo rej di danes zmanjšala za 30°/o, v kmečko gospodarstvo i/ kmečkih gospodarstev. Zad nji in otrokom streže. Tudi no in še bolj relativno zmanj misliii. Vsekakor bo moder dujoče vaftko jedro« v Regerčl njih je bilo pred vojno samo na ostalih dvanajstih kmeti šalo tudi število kmeCke^n nizacija obratov zahtevala od vaa( sploh nI. Slično posestno toda za 31% se je zmanjšalo tu kmetijskih virov. Le tri kme di število ljudi, ki od te zemlje tije nimajo nikogar zaposle 6, to je 4,7 odstotkov, donim jah ni povs
Maši trije okraji Veliko novoletno nagradno žrebanje Zdravstvene ustanove: bol hiš, delavcev in nameščencev DOLENJSKEGA LISTA nišnica 1, oddelek za pljučne 17,10%, kmetov 6,40%. Največji Kaj pove statistika bolezni 1, sektorskih ambulant 5, občini v okraju sta Gotna vas Pravkar je Izšla zajetna knjiga: Krajevni leksikon zobne 3, šolske 2, poliklinika 1, (6863 prebiv.) in Šentjernej se bliža. Pohitite z naročili. Plačajte naročnino, ljudske republike Slovenije. To, izredno koristno in zani zdravstvene postaje 3, higien (6069 prebiv.). mivo delo vsebuje osnovne podatke o prebivalstvu, po ski postaji 2, higienski zavod 1, Zanimivo, da je novomeški da boste vključeni v žrebanje vršini, šolstvu, zdravstvu, poštah itd., prinaša pa tudi dispanzerji 3 in lekarne 3. Pošt okraj za 24 km* manjši od ko 2reb bo razdelil med naročnike 50 lepih In vrednih nagrad. Prinašamo abecedni imenik zaselkov in naselij. Številke so bolj za je 31, žel. postaj 16. čevskega, prebivalcev ima pa nimive kot mislimo, povedo in odkrijejo nam marsikaj, Novo mesto (območje mestne 35.262 več. seznam. V prvo skupino pridejo naročniki, ki bodo do 10. februarja neglede na to, da je statistika nujno potrebna za vse občine): 5389 prebivalcev, 705 plačali CELOLETNO NAROČNINO, v drugo skupino naročniki, ki bodo panose dejavnosti; njen pomen ni samo teoretičen, ampak imeli plačan list za p o I I e t a. ^ predvsem praktičen. Iz tega leksikona prinašamo nekaj INDUSTRIJA V VSEH TREH OKRAJIH JE SE NA SLABIH zanimivih podatkov o naših treh okrajih: črnomaljskem, NOGAH I. Skupina II. Skupina kočevskem in novomeškem (podatki so večinoma iz 1. 1952, O Industrijski zaostalosti teh Veliko prizadevnost kaže 1. radio 1. 1 voziček toda spremembe, ki so v tem času nastale, so za celotno 2. divan 2. moški čevlji podobo nebistvene). treh dolenjskih okrajev, priča zdravstvena služba, ki Je ne tudi število delavcev, kajti pod kako enakomerno porazdeljena 3. 3 metre kamgarna za mo 3. 1 moška srajca rubriko »drugi delavci«, ki jo po vseh treh okrajih. Nujno pa ško obleko 4. 1 koinbineža KAKŠNA JE »KARAKTERISTIKA« ČRNOMALJSKEGA ima leksikon, spadajo delavci v sta potrebni bolnišnici v Ko j 4. 18 kg masti 5. 1 koinbineža OKRAJA? industriji. Tako ima črnomalj čevju in Črnomlju. 5. 2 m drv 6. 1 moška srajca ski okraj delavcev 11,18% od Našteli smo seveda le nekaj 6. 1 voziček 7. 6 skodelic za kavo Površina okraja Črnomelj ob Prosvetne, zdravstvene in dru 8. 1 kuhalnik ge ustanove: celotnega prebivalstva, kočevski osnovnih podatkov o sestavi ?. 1 voziček lega 597 km« (59.697 ha), ima 8. 500 komadov opeke 9. 1 moška srajca 39 osnovnih šol, 6 niž. gim., 25,86%, novomeški pa 12,56%. naših treh okrajev. Kdor pa bo 8 upravnih občin (po upr. raz 9. ženski gojzerji 10. servis za vino 1 popolna, nižja glasbena šola, Podatki so iz leta 1952, danes je te številke prav prebral, bodo delitvi od 19. IV. 1952), 66 ka stanje že nekoliko boljše. zaživele pred njim in mu po 10. 10 kg riža 11. servis za liker tastrskih občin in 259 naselij. šola za učence v gospodarstvu in kmetijska šola. vedale marsikaj. II. 5 litrov olja 12. podstavek za sadje Prebivalcev šteje okraj 24.345 3 sektorske ambulante, 1 zob 12- 10 kg moke 15. garnit. škatel za kuhinjo (11.062 moških, 13.283 žensk), go 13. 10 kg moke 14. lesena galanterija spodinjstev je 5667, hiš pa 4803. na, 5 zdravstvenih postaj, 1 higi KTJLTTJHNI RAZGLEDNI K enska, 1 protituberkulozni in 1 14. 1 kozica 15. košara za perilo Poklici (glavni) so glede na protivenerični dispanzer in 2 15. 1 moška srajca 16. lesena galanterija celotno število prebivalcev raz lekarni. Pošt je 11, žel. postaj 8. Nove izdaje 16. 3 m flanele 17. 4 steklenice žganja deljeni takole: kmetov je 71.02V0, Črnomelj (področje mestne ob 17. keramika — 2 konja 18. 4 steklenice pelinkovca kmečkih delavcev 3,56°/o, drugih čine): »Mladinske knjige" IS. drobilec za orehe 19. 1 trajna ondulacija delavcev 11,18%», uslužbencev 5031 prebivalcev, hiš 927, de 19. servis za kompot 20. knjige 6,56%», obrtnikov 3%. lavcev in nameščencev 41,32%, Levstik: MARTIN KRPAN pravljic. Res svojevrstnih, ka 20. 4 steklenice likerja 21. lesena galanlerija 21. 1 moška srajca Zemlja kaže tole podobo (od kmetov 49,21%. Ilustriral Tone Kralj kor nismo vajeni, da bi bile 22. 4 steklenice mali novca 22. 4 steklenice žganja celotne površine): Metlika (področje mestne ob V velikem formatu, na lepem pravljice napisane. Capek sam 23. 5 kg mila papirju in tudi z lepimi velikimi pravi, da pravljica prvotno ni 23. 1 moška srajca njiv in vrtov je 15,53%»; čine): 24. i par nogavic in copate 5660 prebivalcev, 1082 hiš, de črkami je izšla nova izdaja Mar literatura, ampak pripovedova 24. Čokolada in 1 stek. likerja sadovnjakov, vinogradov ln tina Krpana, o kateri ni več moč nje (tako jih babica pripove 25. celoletna naročnina Dolenj 25. polletna naročnina Dulenj- travnikov 6,44%; lavcev in nameščencev 22,15%, kmetov 70%. (Vidimo, da v stari reči kaj drugega, kot da je to duje otrokom). In Capek, moj skega lista skega lista senožeti, pašniki 48,34%; Metliki prevladuje kmečki živelj, najlepša slovenska povest, naša ster jezika in pripovedovanja, literarna umetnina, ki jo lahko jih je povedal res na pravljični, Tolažilni dobitki: 2. knjiga: Svet humorja in gozdovi 26,13%; v industrijskem Črnomlju pa 1. knjiga: Tisoč in ena noč satire nerodovitni svet 3,54%. delavci in nameščenci.) mirne vesti postavimo v evrop hkrati pa sodobni način. V nje ski literarni okvir in ki jo radi govih pravljicah ni nadnaravnih 3. knjiga: Sedmi križ r NAD POLOVICO KOČEVSKEGA OKRAJA POKRIVAJO bero in jo bodo brali stari in dogodkov, ne oseb, le način, ka mladi. Je to ljudska povest v ko pripoveduje naravne dogod Žrebanje bo 19. februarja! GOZDOVI najbolj žlahtnem pomenu bese ke, daje tem povestim pravljični Rok za poravnavo naročnine je podaljšan do 10. februarja! Površina okraja Kočevje je 39 osnovnih šol, 6 niž. gimnazij, de, tako po klenem, živem ljud značaj. Vse so zgrajene na mo 1185 km« (118.505 ha); ima 12 1 popolna, nižja glasbena šola in skem jeziku kot po naravnost tivih stvarnega, vsakdanjega upravnih in 81 katastrskih občin šola za učence v gospodarstvu. dovršeni kompoziciji. Levstik je življenja, pa bodi to Velika mač ter 401 naselje. bil velik mož, toda v tej povesti ja pravljica ali Velika policij Prebivalcev šteje okraj 31.399 3 sektorske, 1 obratno in 3 zob je več kot samo velik mož — to ska, Poštarska ali Velika doktor Medsebojni obračun starčkov (14.309 moških, 17.090 žensk). Go ne ambulante, 7 zdravstvenih je preblisk genija, ki je izšel iz ska pravljica in druge. V njih postaj, 2 zdravstveni sprejemni Klerikalizem tudi v Argen 84-letni Ezekiel Brown in 78» spodinjstev ima 8178, hiš 6150. ljudstva, naravnost iz osrčja je mnogo humorja, modrosti in letni Mike Harper, oba iz me Poklici (glavni) kmetov 50,13%, postaji, higiensko postajo, proti njegove besede. življenjske vedrine in so lite tuberkulozni in protivenerični tini izgublja tla sta Coloračlo Sprins, sta se v kmečkih delavcev 3,70%», drugih Posebnost te nove izdaje so rarna »slaščica« zlasti «a od razgovoru o kakovosti umet dispanzer ter 2 lekarni. ra slej le bralce. Eno od povesti delavcev 25,68%, uslužbencev ilustracije Toneta Kralja, tiska V južnoameriški državi Ar nega gnojila hudo sprla. 8,83% in obrtnikov 3,73%. ne v barvah. Prvi je bil Krpana je napisal pisateljev brat Jože ment pred kratkim Izglasoval Erown je z velikim samokre Pošt je 23, žel. postaj 9. Capek, tudi pisatelj in slikar. gentini, kjer živi precej naših Zemlja ima takle sestav: ilustriral Hinko Smrekar, drugi ljudi, je imel klerikalizem do zakon, ki dovoljuje razporoke. som petkrat ustrelil na Har- njiv .n vrtov 5,22%»; Kočevje (območje mestne ob Lojze Perko (ta je, sam Notra- Ilustracije v knjigi so njegovo Da imajo reakcionarni kle perja in mu odstrelil desno delo. Povesti je prevedel Fran nedavna velik vpliv na politič sadovnjakov, vinogradov ln čine): 6114 prebivalcev, 960 hiš, njec, vsekakor najbolje zadel no življenje države, sedaj pa rikalni krogi v Argentini še uho. Medtem ko je ponovno travnikov 5,89%; delavcev in nameščencev 81%, notranjski lik Martina Krpana). Bradač, izšle pa so kot 20. knji svoje nazadnjaške kremplje v polnil samokres, je Harper ga zbirke »Sinjega galeba«. kaže, da tudi v tej ^državi iz senožeti, pašniki 30,04%; kmetov 6,60%. Tema dvema se je sedaj pridru gublja tla pod nogami. Sedanji raznih organih državnega apa skočil nanj, ga zgrabil za vrat rata, čuti tudi Dolenjski list, gozdovi 56,63%; Ostale tri največje občine so: žil še Kralj. O njegovi upodo državni poglavar Peron je za in ga ugriznil v nos. Na polici bitvi bi bilo moč marsikaj reči. Jože Kranjc: NEVENKA IN dnje čase pod vzel nekatere ko k: se zelo težko prebije do svo ji je Brovvn rekel, da mu je nerodovitnega sveta 2,13%. Velike Lašče (5299 prebivalcev), jih naročnikov v tej deželi, Prosvetne, zdravstvene in dru Ribnica (4297 prebiv.), Videm- Kraljev Krpan vsekakor ni tak, SONCE (zbirka Mladi oder) rake, da se vpliv katoliške opešal vid, drugače bi Harper- kateri ga težko čakajo. Neka ja gotovo zadel. Harper pe ja ge ustanove: Dobrepolje (4189 prebivalcev). kakor si njegovo podobo zami Naše šole tolikokrat potrebu cerkve omeji. Prepričal se je, slimo iz teksta, toda vsa kompo da cerkvene oblasti izpodko- teri naročniki ga sploh ne do dal na zapisnik: »Umetno zo jejo primernih prizorov in igric be, medtem ko ga dobivajo bovje sem pustil doma, sicer NOVOMEŠKI OKRAJ JE VELIK KOT KOČEVSKI, zicija slik, to se pravi ilustracija za razne prireditve, pa tudi kul pavajo sedanji sistem in širijo zgodbe in dejanj v Krpanu, je v državi nezadovoljstvo. Proti- naročniki v drugih državah, še bi moj nasprotnik lahko iskal PREBIVALCEV PA IMA NAJVEČ turna društva za Novoletno jel celo v Afriki, dokaj redno. svoj nos.« izvrstna. Za to elegantno izdajo ko in podobno. S temi šestimi državno literaturo, ki se pove Površina okraja Novo mesto je sadovnjakov, vinogradov in povesti našega klasika, Dolenjca igricami za otroke si bodo map čini tiska v župniščih na po 11S1 km* (116.109 ha), ima 23 travnikov 10,83%; Levstika, zasluži prizadevnost sikdaj lahko pomagali. Vse eno* velje katoliških duhovnikov, upravnih in 113 katastrskih občin Mladinske založbe res pohvalo. dejanke so zelo lahko nprizoi* policija zapleni. ter 634 naselij. senožeti, pašniki 17,54%»; gozdovi 48,90%; Johanna Spyri: HEIDI Ijive, bodi na odru ali kar t Navzlic krčevitemu upiranju Prebivalcev šteje 66.651 (29.837 »olski sobi. Pet teh enodejank In protestiranju katolišitih hi- OKR OG1E nerodovitni svet 3,47%. Obširna, lepa, plemenita mla moških, 36.824 žensk). Gospodinj ie lahko igra tudi i lutkami, erarhov je argentinski parla Prosvetne, zdravstvene in dru dinska povest, ki jo bodo radi stev je 15.569, hiš pa 12. 724. /učnimi in visečimi. ge ustanove: brali ne samo mladi bralci, če AM. BODI CASTt Poklici (glavni): kmetov 65.71%, prav je stara že pol stoletja. Na kmečkih delavcev 6,13%, drugih Osnovnih šol je v okraju 59, Po prerezu četvorčkl pisala jo je Švicarka Spyri. Je SPOSOJENO delavcev 12.56%, uslužbencev nižjih gimnazij 8, popolna 1, »Živ blagoslov« okupacije TEŽKO UŽITNO to zgodba o deklici Heidi (Haidi), V južnoafriškem mestu Bar- IZ »KEREMPUHA« 7,23%, obrtnikov 2.50%. učiteljišče 1, nižja glasbena hribovskem dekletcu z zlatim na Dunaju beton je prišla v bolnišnico Miklavž Cebuljček je fižol Zemlja po zemljiških katego šola 1, šole za učence v gospo srcem, ki s svojo dobroto, i i- črnka Selima Mamba, da bi tu »Tovariš sodnik, tožim tega 3ct kuho dal namakat čez noč rijah: darstvu 3, šola za učence v trgo strostjo in vedrino razveseljuje Po podatkih ima mestna ob rodila. Porod je bil težak in le tipa, ker me je obrekoval v kar pod kap. Ponoči je v pis- njiv in vrtov 19,24%; vini 1, poljedeljska šola 1. ljudi in živali in jo jc samo ve čina na Dunaju v oskrbi 2271 zdravnik je moral napraviti humorističnem listu!« ker zlezel močerad. Drugo ju selje nad lepotami narave, s svo otrok, katerih očetje, seveda cesarski rez. Ne malo se je na »Kako to mislite? Saj ni tro je Miklavž fižol lqpo pri jim pogumom pa osrečuje ljudi nezakonski, so vojaki zasedbe- to začudil, ko je po tej opera imenoval nobenega imena.« stavil, ga skuhal vn stresel v ZANIMIVOSTI okrog sebe. Razen nje se vtis nih armad. Od teh otrok je po ciji Mamba rodila kar štiri Imena res ni, ampak on pi skledo. nejo bralcu v spomin Ded s pla tomcev ameriških vojakov otroke, od katerih je vsaj; še o malverzacijah, pa sem ta »Jezesta!« je potožil starec 1100, 649 jih ima ruske očete, — Ce v »Kruh, ljubezen in čina težko. Mnogo ljudi je bi nine, slepa babica, pusta vzgoji tehtal nad 2 kg. Mati in otroci koj uganil, da se to tiče mene, sosedu. »Veš, Tone, močerad 357 angleške in 156 francoske. se počutijo čisto normalno. — fantazijo« paua.jo granate lo ranjenih zaradi panike, ko teljica in ie drugi ljudje, med ki sem vendar zmerom pošte je zlezel v pisker. Ko je bil fi Amerikanski vojaki imajo naj Mamba je že prej imela tri V italijanskem mestu An- so jih bežeči dobesedno step- katerimi Heidi živi svojo sicer njak-« žol kuhan, je bil tudi močerad več denarja, zato imajo ver otroke. cona so pred kratkim predva tali na tla. Sest takih poško trpko, pa vendar tako sončno čisto razkuhan. Tako se mi je jetno tudi največji delež v ZANESLJIVA MERA jali film: »Kruh, ljubezen, dovancev je med drugim tudi mladost. Mična vzgojna povest, zagabiio, da sem fižol komaj teh »obrestih« okupacije. fantazija«. Med predvajanjem ob eno oko. ki naj ne manjka v nobeni ljud Predgrao ob Kolpi Huda in postavna Polona dol spravil.« ski knjižnici. Knjiga je ilustri pride naročit za moža, ki pa je je v polno zasedeni dvorani — Dvanajstletni materi so Duhovit izgovor Šoferja 17. januarja je dobila dvorana kar naenkrat detonacija pre — dovolili poroko rana in, kot vse izdaje »Mladin bolj možiček, srajco. Pa vpra ske knjige«, zelo lepo oprem zadružnega doma nov kinopro tresla ozračje. Razpočile so se Najmlajši materi v Italiji, V ameriškem mestu Louis- ša šivilja: »Kakšno številko ljena. Prevod Mete Severjeve je jektor, težak 1500 kg. Kupila ga ročne granate, katere je vr neki Ivani Gregorini, ki je villeu je bil Albert Rhodes ovratnika pa ima?« dober in živ. je občina Predgrad. Za to novo gel v dvorano v duševni zme konec lanskega novembra po obsojen na 100 dolarjev glo pridobitev je med občani, zlasti »Številko res ne vem,« pra- denosti neki financar. Z bal rodila dečka, je Vatikan do Karel Capek: DEVET POVE be, ker je vozil avto v pija med mladino, veliko zanimanje. •vi Polona, »ampak moje roke kona je vrgel v dvorano štiri volil, da se poroči z 19-letnim STI IN ENA nem stanju, ko sta se z ženo 16. januarja so šolski otroci v njegov vrat natančno obseže- ročne granate. očetom svojega otroka. Karel Capek (umrl 1941) spada vračal z veselice. Obsodili so Starem trgu uprizorili v zadruž jo.« V dvorani je nastala prava — V 26 letih 26 otrok med izredno zanimive češke pi ga navzlic njegovemu zatrje nem domu igro »Mojca In živali,« HITRA LJUBEZEN panika. Vse je drvelo proti iz Neka kmetica v Fort Kan satelje. Romanopisec, pravljičar, vanju, da ni pil na veselici no ki jo je zrežirala učiteljica Sla- hodom in, ker so bombe še tu v Kanadi je nedavno tega potopisec, dramatik itd. V slo bene alkoholne pijače. Nava vica. Pri igri je sodelovala god »Špela, kako dolgo pa si bi naprej pokale, se je panika še porodila svojega šestindvajse venščini že imamo nekaj njffn- jal pa je, da je njegova žena ba na pihala pod vodstvom Jo la zaročena s Tinetom?« povečala. Dve ženski je eks tega otroka. Stara je 42 let, vil del. Še lani je Izšlo Vrtič- precej pila in on jo je par- žeta Smaljcelja. Dvorana je bi Oh, pa res ne vem; ravno »Odkar smo sinku podarili plozija raztrgala, 40 ljudi je poročena pa 26 let. Točno vsa karjevo leto, sedaj pa smo do krat poljubil. Po njegovem se la polna zadovoljnih gledalcev. takrat sem imela uro pri urar- klešče za luknjanje, ga sploh bilo ranjenih, med njimi ve ko leto rodi enega. bili knjigo njegovih svojevrstnih je pri tem nalezel pijanosti. J. Smaljcelj. st ju.« ni ve5 slišali.«
Fran Levstik: prvo toporišče mesarici, potem pa obseka pol sež- Cesar pravi: »Le skusi! Ali daravno si, preka bi mene več ne bilo nazaj? Bogu je vse mo nja dolg ter na enem koncu jako debel kij pa gre njeni tat, storil mi dovolj sitnosti pred cesarico, goč' pred cesarja: »Orožje imam, ali konja nimam. Saj svarim te, varuj se, da te kateri ne ubije; konji so Cesar, ko to sliši, urno pošlje na Vrh pi Krpa menda se ne bova peš lasala?« iskri.« novo kobilico. Ko jo pripeljejo na Dunaj, Krpan JV^artin Krpan Cesar, zastran lipe še zmerom nekoliko nevše- reče: »Zdaj pa le vkup, dunajski junaki, kjer vas Martin Krpan pak izvleče prvega in zadnjega Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila čen, pravi: »Pojdi pa vzemi konja, katerega hočeš. in vse druge čez prag; še celo tistega, ki ga je sam je še kaj! Moje kobilice, kakor je videti s-aba, ven tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in Saj vem, da le širokoustiš. Kdaj bom jaz papež v cesar jahal samo dvakrat v letu, namreč: o veliki dar nihče ne potegne do praga, nikar že čez prag!« tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri ro Rimu? Takrat, kadar boš ti zmogel velikana. Ce noči pa o svetem telesu; to se je monda cesarju Skušali so jahači in konjarji in vsi ti. ti, ki so kah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, misJiš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si za posebno pod nos pokadilo. Potem reče Krpan: »Tu učeni, kako velja v strah prijeti konja, bodisi hvd kaj, da bo imela moja država mir pred njim, ti pa K da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa kaj ga nimate za moje sedlo! Pojdiva k drugim.« aH t- k, pa kobilice ni nihče prem:' ' z in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema veliko čast in slavo za njim!« Cesar odgovori čemeren: »Ce niso ti zate, se mesta; vsakega je vrgl na gnojno gomilo. Bes te ; rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor Krpan je bil malo srdit, pa vendar jezo pogolt moraš peš bojevati. Ti nisi pravdanski človek! Vem, lopi!« reče eden in drugi, »majhno kljus~, vel ka bi koso klepal. »Oj tat sežgani!« pravijo vsi, ko to ne in reče: »Kar se tiče Brdavsa, to ni igrača, ka da ga nimam v cesarstvu takega, da bi ga ti, zago- moč!« — vidijo; še ^.esarju se je imenitno zdelo, da im-i kor bi kdo z grma zapodil vrabca, ki se boji vsa vednež, ne izvlekel!« Prišel je čas boja z velikanom; bilo je rav 1 ? svetega Erazma dan. Krpan vzame kij in mesarico, takega hriuta pri hiši. Krpan ki je in. kuje, geni kega ocepka in kamna. Koliko junakov pa imate, »Ta je pa že prazna!« pravi Krpan. >Jaz imam zasede kobilico pa jezdi iz mesta na travnik, kjer meh na vse kriplje t' naredi veliko reč, ki ni da bi si upali nadenj? Zapomnite si, cesarost, kar doma kobilico, katere ne izvleče nobeden vaših se je Brdavs bojevanl. Martina je bilo čudno gle bila nobeno.;iu orožju podobna; imela ji največ sem obljubil, bom storil, čeprav ud jeze popokajo junakov, stavim svojo glavo, če ni drugače; da ne dati: njegova kobilica je bila majhna, noge je imel ena'- M z mesaric J. Ko to izgotovi, gre na cesa: ki vsi obrekovalci, ki me mrazijo pri vas. Da bi le vsi porekć Dunajčanje z Brdavsom vred, da lažem.« velike, tako da so se skoraj po tleh za njim vlekle; vrt in poseka mlado, košato lipo iznad kamnitne ljudje vselej držali se svojih besedi tako, kakor se »Pa ni tista,« vpraša cesar, »ki si ž njo plesal na glavi je pa nosil star klobuk širokih krajev, na mize, kamor so hodili gospdda poleti hladit se. Ce mislim jaz, ako me Bog ne udari, pa bi nihče ne po snegu?« sar, ki mu je bil zmerom za petami, brž priteče in vedel, kaj se pravi laž na zemlji! Toda svet je sebi pa debelo suknjo iz domače volne; vendar se
4 »Tista, tista!« zavrne on. za pije: »Krpan! I kaj pa delaš? Da te '>es op 'i! hudoben ter ne pomisli, da Bog je velik, človek nobenega ni bal; cel6 sam cesar ga je rad poslušul, Ne veš, da cesarica rajši da vs; konje od hiže majhen. Zdaj pa le pojte, greva, da ' ja i bereva. Cesar pa se razhudi, rekoč: »Zdaj pa že vidim, kadar je 1 akšno pray. žaltavo razdrl. 1 da si bebec ali pa mene delaš bebca! Varuj se me, k? f to lipo od mize? Pa si jo posek 11 Ka' ^o pa Nočem takega, da bi pod mojo te o h red velikanom Ko ugleda Brdava jezdeca, svojega sovražnika, zdaj?« pocenil na vse štiri noge, vam y^ sramoto, meni v Krpanel Moja roka je dolga.« se začne s krohotom smejati in&eče: »Ali je to tisti i Krpan z Vrha pa, ne da bi se bal, odgovori: sitnost. Dunajčani bi se *mrjai\ Vi pa rekli: poglej Krp n r v smehu odgovori: »Ce je s tem etelja, »Krpan, ki so ga poklicali nadme tuko daleč, t .i »Kar je, to je. Zakaj mi pa niste druge pokazali, če te ga, že konja mi je izpridil!« pa vendar no seže velikanu Se celo do pasa ne, z Vrha od Svete Trojice? Mar bi rajši ril ostal se vam te tako smili? Kaj bo pa? Drevo je drvo! Ce**ar je kar obsteklel, ponlušaje modrort Mar nikar že do brade, d^ bi ga malo oskubla in zla- domi r.n i "čjo, da bi ne cvelil svojo siare matere,, Jaz pa moram imeti los nalašč za svojo rabo, ka tinovih ust, in potem gre i nji TI. KO , lidet v sala. Ampak pustimo Šale takim ljudem v napotje, ak^ jo Se Imaš, da bi no žalil svoje žene, ako ti jo ki nimajo drugega dela, kakor da ž njimi dražijo je Bog r?-1. Pojdi ml izpred oči, da 11 . idel n< bom, kršnega v boju potrebujem.« konjak, povpraša: »Po čem bodeš k i rja poznal, Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je-li dober »M ne?« svojega bližnjega; meniva oe rajši od davsa, ki pa le naglo, dokl"r mi je srce še usmiljen-. Ce :ne je toča že pobila; pa vendar.jga^je^k^^c^Jsako bi. Kr.£an odgovori: »Po tem, da r>e ml nt bodal še zdaj nosi glavo. Pošljite mi hitro ^o.ikoMlo;. :grabj jeza, ležal boš na zemlji krvav, kakor jq •I izgovoril pred cesarico. Krp*n tedaj naredi naj za rep čez pra;r potegoitU* Lpa nflj grem sam on jo. Toda postaj no Veni? - K nTn^.u^jev^sindn sta dnuijfliU