PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE poštnina plačana v gotovini

VSEBINA:

LETO VARSTVA NARAVE - 1970 345 CHAMONIŠKI DNEVNIK Stane Belak 346 TRENTARSKI DAN Jože Kodre 351 OD SUTJESKE DO ZABUAKA Ing. Rudi Rajar 353 SKOZI RAZAZIJO NA POLDANOVEC Lado Božič 357 CIVILNA ODGOVORNOST SMUČARJEV IN VEDENJE NA SMUČARSKIH PROGAH 364 ZIMSKA PREIZKUŠNJA Silvo Jošt 366 ČEZ MACEU Dr. Vladimir Škerlak 369 OD PRŠIVCA, DO VELEGA POLJA Tone Strojin 371 MOKER PES Ciril Praček 373 PLANINSKI MUZEJ NA LJUBLJANSKI GRAD Evgen Lovšin 374 PRVIČ MED SKALNATIMI VELIKANI Tatjana Kordiš 375 JANČE (794 m) Jože Zupančič 376 DRUŠTVENE NOVICE 379 OBČNI ZBORI 382 ALPINISTIČNE NOVICE 385 VARSTVO NARAVE 387 IZ PLANINSKE LITERATURE 388 RAZGLED PO SVETU 389

NASLOVNA STRAN: NA SLEMENU - Foto V. Simončič

• Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po Izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izde- luje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je N din 24.—, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih (naročnina za inozemstvo N din 37.— ali 3 USA S) / Tekoči račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- slova javljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami.

Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo po pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik

glasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 - št. 8

Lahko smo prepričani, da bo leto uspešno, če bomo sodili uspeh po besedah, govorih, spisih in publikacijah, ki jih bodo izgovorili in napisali vplivni in ugledni ljudje. V sosedni Avstriji razmišljajo, da bi v tem letu ustanovili nacio- nalni park, ki bi obsegal Visoke Ture in v skupnem prizadevanju za čim boljšo ureditev združil Koroško, Tirolsko in Salzburško. Lahko je narediti načrt, težko pa je uresničiti vse tisto, kar naj bi tako zavarovano ozemlje nudilo in imelo pravno jamstvo zoper pretirano komercialno izrabo pokrajine. Tudi mi imamo podobne načrte, ki bi zajeli Karavanke in Grintovce in del avstrij- ske Koroške. Pripravljamo zakon o varstvu narave in smo v tem pogledu med zadnjimi na svetu. Tudi mi bomo v letu varstva narave lahko marsikaj pove- dali in napisali. Res je, da pri nas zavarovana in nezavarovana pokrajina še nista tako ogroženi kakor v deželah z razvito turistično industrijo. Vendar se tudi nam bliža čas, ko bomo začutili breme motorizacije in hrupa, ki ga povzroča, ko bomo tudi mi začeli ceniti mir kot pogoj za telesni in duševni oddih. Varstva narave ne smemo istovetiti samo z varstvom flore in z bolj ali manj učinkovito pozornostjo pri urejanju pokrajine, pri postavljanju teh- ničnih objektov in potrebni ozelenitvi velikih naprav, varstvo narave je tudi v zagotovitvi miru, ki spada k prvobitni podobi narave, miru, ki ga moderni človek za oddih nujno rabi. Pri nas je še čas, da svojo deželo uredimo po potrebah bližnje bodočnosti, da napeljemo struje avtomobilov mimo rezer- vatov miru, ki jih za zdaj morda še ne potrebujemo, ki pa jih morda že v kratkem bomo. Zdaj že gomaze in grme pločevinaste kletke vsepovsod, kjer je pot ali cesta, ki ni prestrma. Vsaka planinska koča, če je še nima, si jo želi in društvo, ki kočo upravlja, se za cesto bori in zraven misli, da s tem razvija planinstvo. Radovna je, na priliko, maja meseca najbrž naj- lepša, senožeti tam v Srednji Radovni, razprostrte pod orjaško perspektivo Krme, nimajo para. Nedeljski izletniki vozijo po njih križem kražem, kakor da pasejo svoje »konje« ali kakor da gumasta platišča svojega standarda razvajajo s tem, da jih vozijo po najlepših tratah in po toriščih encijana, v katerih odseva triglavsko nebo. Nikogar ni, ki bi jih zavrnil. Pa ni ogrožena samo Radovna. In ne samo od nedeljskega motoriziranega izletnika, ki izrablja svojo nedeljo s tem, da se preseda iz stanovanja v avto, iz avta na travo, iz trave spet v avto, iz avta na balkon. Čas je, da začnemo misliti tudi na te vrste zaščito, ne samo na narcise, očnice in lepi čeveljc (ki pa ni več ogrožen, saj ga ob potih ni več najti). Drugod, v bolj razvitih alpskih deželah, so zdaj na tem, da se varstvo narave bori zoper zračni hrup, zoper zračne taksije, ki jih uvajajo velike firme za izkrcavanje na vrhovih in smučiščih, mi pa smo na tem, da zajezimo dolo- čene planinske predele pred poplavo avtomobilov in jih okličemo za »mirne kraje«. To ni le varstvo narave, saj varstvo vendar ni samo sebi namen. To je varstvo človeka, to je vzgoja k pametnemu načinu življenja. Vsi, ki nam je varstvo narave pri srcu, se moramo tega zavedati: Ne sme se nam smiliti narava, človek je tisti, zaradi katerega jo moramo varovati in določene njene predele zavarovati pred molohom industrializacije in vseh njenih pojavov. In človeka moramo spraviti na noge, da se v naravi razživi. Če tega ne bomo znali, ne bomo kos nalogam, ki jih ima planinstvo v našem času. CHAMONIŠKI DNEVNIK Soparno je, leno se vlečeva na postajo zobate železnice, ki vozi popoldne cele trume turistov iz Chamonixa. V zraku je čutiti slabo vreme. Stane Belak Vse nekam hiti in preko Mer de Glace se vra- čajo skupine turistov. Tu pride skupinica čedno oblečenih deklet v spremstvu vodnika, ki ga izdaja značka in značilna gorjanska hoja, za njimi pride nekaj klatkohlačnih turistov, ki so 31. julij 1967 šli na ogled ledenika, pa zopet do vratu za- peti in okravateni gospodje, ki menda še sami Po smrtno globokem spancu se praznih po- ne vedo, kaj pravzaprav počno tu gori vpričo gledov zazreva v jarko sončno luč gorskega gora. In med vso to pisano gnečo, ki se gnete dne. Prvi pozdrav velja Druju, ki ga zopet na ploščadi pred postajo, se rinejo že na daleč gledava iz Montenversa. Veličastna je ta gra- vidni »asi«, ki prihajajo iz težkih tur. Korakajo nitna ojstrica nad Chamoniško dolino. Zdi se počasi v zadnjo strmino do perona, na hrbtih nama domač, pa vseeno komaj verjameva, da jim pa čepe nahrbtniki kot razpadle omare, iz sva preplezala njegov zahodni del. Pa bo že katerih visi v naglici nametana oprema. Včasih res, kajti roke naju bole, in ko se spraviva h se kaka naveza privleče kot »prestreljen ma- kuhi, nama kuhinjsko orodje pada iz rok. členki ček«, njihov megleni pogled mimo množice v na prstih so odrgnjeni, blazinice prstov pa tako vodovodno pipo pa priča, da taki ne prihajajo izlužene, da se pokaže kri, če stisnem roko ravno z botanične ekskurzije. v pest. Nekaj dni lenarjenja bo potrebnih, da In vsa ta pisana množica se prične nenavadno bova prišla k sebi in zopet usposobila opremo. naglo izgubljati v vlak, ko prične za Rdečimi Po prvih minutah, ko si »spočijeva« oči na iglami pogrmevati. Nebo se vztrajno baše s Druju, pa naju pritegne drugo, mnogo bolj črnimi oblaki. Vse glasneje odmeva grom od posvetno opravilo — hrana. Po dveh dneh bing- granitnih sten. Med prvimi kapljami se odpra- Ijanja v steni sva kot prazni vreči brez dna. viva v šotor, kaj drugega kot - zopet kuhati. Mikec tekmuje z Ivačičem. Sprva nama je samo Proti večeru začutiva, da se nama vračajo moči. za kvantiteto, da pridobiva nazaj nekaj izgub- Z današnjim dnem sva napravila precej pro- ljene teže, ker meniva, da je glavna »stabilnost« stora v velikem šotoru, ki nama rabi za skla- na neravnih montenverških tleh. Sčasoma pa dišče. postajava vse bolj zahtevna in nazadnje se nama upre celo ananasov kompot. Pa le za pol ure. Potem morava »vajo« ponoviti. Naslednja dva dneva Vreme pa se vztrajno kvari. Aiguille Verte si nadeva kapo in čez slabo uro že dežuje. Za- Skisano vreme naju je kar prikovalo na mesto dovoljna sama s seboj se zavlečeva v šotor, in ubogima parama ne preostane drugega, kot medtem pa dež narahlo škreblja po napetem da večino dneva preždiva v velikem skladišč- šotorskem platnu. Premlevava dogodke v steni nem šotoru. Sicer pa, resnici na ljubo rečeno, in močno se nama zdi, da je že takoj v za- se počutiva kar samozavestno med vsemi mo- četku padla v nahrbtnik velika tura. Raste gočimi konservami in drugo hrano. Počasi se nama greben in vse češče omenjava Jorasses. javlja višek energije in že podjetno pogledujeva Kakor je to zelo dobro znamenje za plezalsko navzdol, kjer so se utaborila tri nežna bitja iz vnemo, pa vreme, ne oziraje se na naju, svobodne švedske dežele. Ampak kaj? Sem sva vztrajno nekaj pripravlja. Vse dopoldne mineva prišla zato, da nekaj splezava. Ko se prične med občasnimi plohicami, vmes pa žge sonce. še vreme malo resneje boljšati, se zresniva tudi Pred poldnem čutiva praznino, kot da ne bi midva. jedla ves teden. Zanimivi so taki občutki po Popoldne se dvigne nekje za grebeni Rochefort težki turi, ko so bile na sporedu same odpovedi. močan jug, ki malone v trenutku posuši vso Tu na varnem pa hoče telo malone v trenutku mokroto zadnjih dni. Ne samo to! Svoje delo nadomestiti zamujeno. Skušava streči svojima opravi tako temeljito, da zvečer od mnogih »truploma« kar najbolje. Po kosilu obnemogla šotorov stoji samo še najin, pa še ta ob hrabri obleživa pod macesni, kjer sva si uredila ku- podpori obeh lastnikov, ki beležita tako eno hinjo in ki je nedvomno prostor za bogove. Tu slabše prespano noč. preživljava največji del dneva. Naslednje jutro pa je tako kot »pogled v ne- dolžno oko«. Predstavnice nežnega spola, ki tabore pod nama, organizirajo s prvim soncem Nikogar ni več na Montenversu, vse je pobeg- veliko sončenje, tako da naju inscenirana plaža nilo v Chamonix. Sedaj že izpod čela gledava spravi skoraj iz ravnotežja. Toda človek mora zalogo konserv, ki si je kar nekam ustalila vo- biti karakter. Nameravava na turo in to mora lumen. Nisva več interesenta za raznobarvne obveljati. Ko pripravljava vso plezalsko kramo pločevinaste tulce vseh oblik in premerov, ki in nahrbtnike, gledava z enim očesom doli na se valjajo po šotoru. ljubiteljice vročega sonca, z drugim, ki gleda Svesta si bližnje smrti zaradi moče jo tretjega za spoznanje resneje, pa proti Jorassesom, turobnega dne na vrat na nos pobereva v do- kamor se pravzaprav z vso resnostjo odprav- lino. Morda si bova vsaj doli na kakšni stvarci ljava. spočila oči! Tako upava, ko se napotiva po Chamonixu. Toda očitno je postal ves narod enako žalosten kot midva. Gospoda pač ne S turo ne bo nič hodi v takem po svetu in tako ni videti po Ko se popoldne prebijeva med trumami kratko- mestu nikogar razen nekaj kosmatih obrazov, hlačnih turistov, ki si ogledujejo ledenik, si ki zavzeto strme v razložbe z alpinistično kra- prične nebo nad Mt. Blancom zopet nadevati mo. In ko imamo vsega že čez glavo (kupiti pajčolan. Nič zato! Korajžno jo reževa navzgor nimamo kaj), se naju usmili vreme. Najprej šine po ledeniku, čeprav vse ostalo pobira stopinje droben žarek izza oblačja, potem se naredi v nasprotno smer. človek mora biti malo alpi- okno v oblačju in nazadnje se iz vse žalosti nista. Enkrat sva imela srečo, zakaj je ne bi izcimi prav prijeten popoldan. imela tudi drugič? Pa začne Mik lepo vztrajno nagovarjati prijatelja, ki namerava bivakirati Dobiva druščino pod steno, češ kako lep nov bivak je na Les- chauxu. Pa vreme? To je že čisto neresno! Ko se vračava skozi sloviti Camping IV, kjer se No in končno le greva na Leschaux in se tabori na črno, zaslišiva med šotori pravo prav- udomačiva med neskončno nežnimi barvami cato kranjsko govorico. Pa menda ne? In dan novih odej v še bolj novem bivaku. Ne meneč se bo očitno zaključil bolje, kot sva si nade- se za dogodke okoli naju in za jutrišnjo turo, jala. se lotiva večerje in prazniva zaloge, dokler ne Iz Wallisa so v najslabšem vremenu presedlali ugotoviva, da sva pravzaprav »splanirala« vso Tonač, Klavdij pa Cic, ki se je šel velikega količino, namenjeno za enega od treh zadnjih »bergruhrerja« na Mt. Blancu. Potem je tu še problemov Alp. Nič zato! Tudi višje sile poskrbe Ivan, ki pa se po šestih letih Francije šteje že za to, da se potolaživa in ugotoviva, da imava za pravovernega Francoza. danes pravzaprav krompir. Pa ne enega. Celo Nemudoma se udomačiva v platnenem naselju, vrečo! ki mu ne manjka vseh mogočih »tipov«. Tu je Nad Chamoniškimi iglami se razbesni silna ne- zbran pravzaprav vesoljni alpinistični klateški vihta, ki pošlje proti Leschauxu velikanski svet. Ne manjka niti Japoncev in pravih šerp oblačni valjar, iz katerega se sveti v vseh mo- iz Nepala. gočih barvah, da se ubogi bivak kar zaježi od Nazadnje, ko se proti večeru zopet odpravljava veselice tam zunaj. nazaj na Montenvers, se domenimo za turo. Vesele volje, da imava zopet izgovor za umik, Jutri se dobimo na srednji postaji žičnice na sladko zaspiva, naslednje jutro pa odtelovadiva Aiguille du Midi. po izpranem ledeniku nazaj na Montenvers. Kakor sva jo naglo rezala čez Mer de Glace, Via Contamine sva bila prepočasna. Ko sopeva zadnje metre proti šotorom, zopet klesti grom po vrhovih in Še pred nočjo si pripraviva vsak svojo »kre- debele kaplje narišejo na šotorsko platno ve- denco« za jutrišnjo turo, potem pa šineva v like temne madeže. horizontalo, da si nabereva moči za prihodnjih nekaj dni, ko bova v višinah nad 4000 m bolj Dobra volja gre po vodi na kratko dihala. S prvim svitom naslednjega dne telovadiva po Dež, dež, dež! Čepiva v šotoru, ki ne drži več koprivah in smetiščih montenverškega hotela in vode in turobno bolščiva v žalostni dan. Človek iščeva stezico, ki bi naju popeljala na pravo kar čuti, kako mu »revma« leze v kosti. Pa pot proti Plan des Aigui I les. Šele večja skupina tako mlad! Švicarjev, ki jo nekaj deset metrov nad nama lepo maha po pobočju, nama odkrije skrivnost Snegovi Mt. Blanca se blešče v popoldanskem orientacije. Kmalu zatem se razvije dirka po soncu, ko se udomačiva v zavetnem kotičku za čudoviti razgledni poti visoko nad dolino bajto. Zavest, da imava do večera še nekaj ur Chamonixa. Veliki streaptease Švicarjev nama lenarjenja, čudovito vpliva na razpoloženje. Ne navrže nekaj naskoka. Zato pa pridrviva na pomnim, kdaj sem si dovolil turo tako zgodaj zborno mesto pri žičnici rahlo dehidrirana. končati, da bi imel še čas doživljati gorski dan Prijatelji že čakajo. Roger, Mark, Cic, Tonač in z razglednega počivališča. Stalna dirka! Po- še nekaj boljših polovic zraven se nameri v noči pod steno, ves dan bingljanje v steni, nato Aiguille de Pelerin, midva pa greva više, vsaj nočni sestopi ali celo bivaki. Danes pa pose- na 4000 m naju žene srce. Z eno pravo in devava na soncu nad Chamoniško dolino in drugo izposojeno vodniško izkaznico se famoz- sva rešena vseh zemeljskih skrbi. na »bergfuhrerja« popeljeva za polovično ceno Nekaj kosmatih meglic se plazi iz doline po na Aiguille du Midi. Ko izstopiva iz žičnice v ledeniku Bossons, katerega tok globoko pod predore gornje postaje, si sušiva preznojena nama je videti kot sveže preorana njiva. Glo- oblačila pri temperaturi -8° C in rahlem se- bok mir je nad gorami. Le včasih huškne piš vernem vetru. vetra v zarjavelih žičnih vrveh, ki drže barako. Sonce pravkar vzhaja izza črnega oblačja, ki Nekje globoko pod nama zabrenči avion. se naglo umika nekam za Grandes Jorasses, Kmalu ga zaslediva, kako se v velikih lokih ko se podiva po strmem snegu navzdol na dviga kot majhna srebrna igračka ob silnih Vallee Blanche. S prvimi žarki sonca postane pobočjih Mt. Blanca. In neki denarnik si bo za tudi življenje prijetnejše. Pod južno steno Aigu- velike denarje ogledal vrh Bele gore iz ptičje ille du Midi spraviva najini »kredenci« in se perspektive! lepo turistično napotiva pod vstop Contaminove Počasi se prične zlati cekin sonca pogrezati v smeri. Obeta se nama čudovita telovadba v zanikrne kumuluse, ki obkrožajo nižje gore kratki in prijetni plezariji na višini 3800 m. daleč na zahodu. Z aparati loviva veličastni Južna stena je nekakšen vezni člen med ple- zaton dneva, vsak v upanju, da bo posnel pravo zalskimi vrtci in velikimi turami. Sem hodijo mojstrovino. Kolikokrat se je Kugy raznežil ob Parižani in drugi na nedeljsko plezanje kot pri tem? Tudi midva sva malce »mehka«. Potem nas izletniki na Šmarno goro. Z avionom v postaja sonce škrlatno in kot od silnega pri- Chamonix, z žičnico na vrh Aiguille du Midi, tiska sploščeno se pogrezne za obzorje, ki se smuk preko južne stene in zvečer po isti poti riše kot razburkani valovi morja na svetlem nazaj. Zato pa je ob lepem vremenu pod steno ozadju. vrsta kot pred mesnico. Predstava je končana. Hladen piš naju nažene Na srečo sva danes zgodnja in pred nama že v barako. Jutri naju čaka garaški dan in, če nekaj raztežajev višje pleza le ena naveza. Iz bo šlo vse po sreči, bova beležila še en bivak Marseilla sta, spoznava potem, ko ju dohitiva. več - da o revmi sploh ne govorimo ... Brez nahrbtnikov v toplem višinskem soncu, sredi zraka, med ledeniki. Dan beležim med Greben Rochefort najlepše v gorah. Fotografirava kot za stavo. Nad nama se neslišno prepeljavajo gondole, ki Kot vedno pred turami, ki si jih močno želim, povezujejo znani letoviški mesti Chamonix in tudi to noč neprestano gledam na uro. Ob pol Courmayeur. treh grem ven na oglede. Fantastična noč z Deset čudovitih raztežajev V+ in opoldne že milijardami zvezd prav sili na odhod. Daleč stopiva na vrh Chamoniške špice. Gore se kop- tam preko Vallee Blanche pleše pod Tour Ron- ljejo v soncu. Potem odbingljamo raztežaj - dom nekaj kresnic. Naveze odhajajo na ture. navzdol v temačen žleb za velikim žandarjem. Ob treh zaškrtajo dereze po trdem srenu. še malo sitne plezarije po zasneženih skalah Naglo jo pobirava po skoraj ravni ploščadi in tura se konča v predoru žičnice. Bele doline proti Velikanovemu sedlu. V trdi Odideva pod steno, pobereva nahrbtnika in v temi se srečamo z navezo. Pozdravimo se, ne opoldanski soparici odkolovrativa v staro le- da bi se videli. Avstrijci so, ki gredo na preče- seno bajto na Col du Midi, ki so jo njega dni nje Mt. Blanca. uporabljali graditelji najvišje žičnice v Evropi. Ko sva pod steno Mt. Blanca du Tacul, se prične Stara, napol razpadla baraka pride prav tistim, na vzhodu svetiti. Na svetlem ozadju vstopajo ki ne premorejo deset frankov za prenočišče v temne silhuete Aiguille Verte, Les Droites, Gran- bližnji oskrbovani koči. des Jorasses in še dalje zadaj silna kopa Monte Rose in priostrene konice Matterhorna in Weiss- mi zaradi novih derez in čevljev dela nekaj horno. Zagnana zaradi lepih obetov hitiva po preglavic na kočljivih mestih. strmih snežiščih, ki so vsa preorana od smučin. Okoli desetih dopoldne sediva vrhu Aiguille du Tu pač ni vprašanje sezone za smučarja. Rochefort, ki je danes neverjetno obljudena. Na Col du Geant sva, ko šinejo škrlatni žarki Zasedla jo je dokajšnja družba Avstrijcev, ki jutranjega sonca po Mt. Blancu. Velikanska se odpravlja po isti poti nazaj proti Col du streha Grand Capucina žari kot krona na vrhu Geant. Nadaljevanje plezanja je vse bolj sa- impozantnega stebra. Mrzlično vlečeva aparata motno in zato tembolj čarobno. iz nahrbtnika. In glej ga saboterja! Ko je Zdelavata naju nahrbtnika, ki sta polna kova- škrlatni plašč najveličastneje razpet preko čije, ki pa je na takile turi povsem odveč. vzhodne stene Mt. Blanca, je s filmom v apa- Greben postaja vse bolj razčlenjen. Mineva ratu konec. Preden sem zopet nared za foto- nekaj velikih stolpov, mimo katerih zdrsne po- grafiranje, je čudoviti prizor že mimo, sam pa gled navzdol v strahotne globine na zelene take volje, da bi najraje treščil škatlo foto- pašnike italijanske doline Val Veni. Daleč na grafsko ob tla. jugu se v popoldanskem mrču belijo snegovi Zaženeva se kot za stavo v razbito pobočje Grand Paradisa. Komaj kak vetrček dahne Velikanovega zoba, ki ga že oblega celo krde- preko grebena in vročina je za okolje prav lo alpinistov in turistov z vodniki. Biti zadnji neverjetna. Počasi se bližava ledeni kupoli, ki v skrotju, ki se vleče pod velikanski granitni se dviga kot zadnji vrh nad sedlom Grandes rob, pomeni toliko, kot obsoditi se na bivak Jorasses. Z nje bo šlo le še navzdol. Ze si zaradi čakanja. Po strmem ledenem žlebu se predstavljava, kako bova z nočjo najine zaloge ženeva navzgor kot »odtrgana psa z verige«. na Montenversu praznila. Toda za pouk in raz- Na grebenčku sva res pred vsemi, zato pa mo- očaranje poskrbe številni žandarji, da se telo- rava lep čas čakati, da prideta za nama »iztr- vadba po njih zavleče tja do petih popoldne. gani« duši. Z zadnje vzpetine nad sedlom gledava dol na ozebno zev na francoski strani sedla Grandes Veselo se pozdravimo z vso ekipo Švedov, ki Jorasses. Zdi se nama prav ničeva. To ne bo so nama na Montenversu sosedje. Ker mislijo problem. Globo pod nama so kot igrače majh- nekje na grebenu bivakirati, se naglo poberemo ne granitne cigare Periades. dalje, kajti takih načrtov midva pač nimava. Sonce se prične nagibati za Mt. Blanc, ko se V »jedilnici« pod samim neznanskim oklom Ve- spuščava ob vrveh najprej po skalah, potem likanovega roba si naveževa dereze in načneva pa po strmem snegu navzdol proti ledeniku. ostri snežni greben proti Aiguille du Rochefort, Po sedmih spustih stojiva na robu krajne poči ki meri slab meter nad 4000 m. Kmalu pa naju nad ledenikom. »Samo« 20 m je visoka. Poišče- sreča pamet in greva lepo na vrv, kajti prav va najnižjo ustnico, pa še vedno sva dobrih 8 m lahko se čudovit dan prav žalobno konča. nad rešilnim snegom tam spodaj. Kaj če je pod Ne slovi zastonj grebensko pečevje od Col du njim razpoka?! Vržem navzdol cepin, in po- Geant do Col du Grandes Jorasses po fanta- grezne se kot v puh. Potem leti nahrbtnik. Po- stičnih razgledih. In poleg vsega imava danes grezne se v globok sneg. Lep čas cincam, potem »dan za bogove«. pa se le odločim. Alpinistično to ni, naju bo pa Nekoliko za nama štrli v soncu rdečkasti gra- najhitreje pripeljalo na ravna tla. Noče in noče nitni zob Velikana, na katerega zaradi časovne biti konec padca. Potem priletim pošev v mehki stiske danes pač ne moreva. Na zahodu se boči sneg in izkopljem jamo kot granata. Sledi Mik v modro nebo neznanska »Streha Evrope« kot in končno je zadeva »ad acta ...« vse prevladujoča prikazen. Severna pobočja Sonce zahaja in vrhovi nad ledenikom Talefre grebena leže v ledenih vesinah nekam v glo- so kot obliti s krvjo. Stolpi Periades se odražajo bine proti Geantovemu ledeniku, onstran kate- na oranžnordečem večernem nebu kot privid. rega se kot zobje velikanske žage rišejo vrhovi Še bolj zadaj nemo ždi temna kulisa Chamo- Chamoniških igel. Ledena reka Mer de Glace niških igel. Čeprav ni časa za vzhičenost, si ne pa se globoko spodaj izgublja med pobočji moreva kaj, da ne bi ukradla nekaj teh čudes Charmoza in Drujev nekam v zeleno Chamoni- na celuloidni trak. Potem pa le navzdol! ško dolino. Človek bi sedel in gledal, in ko bi Drviva, ne meneč se za razpoke in goli led. videl vse, bi začel znova. Čim niže prideva pred nočjo, večja bo možnost, Toda žal je najin vladar čas. Greben s števil- da se izogneva bivaku. Globoko spodaj pod nimi žandarji in opastmi pa je zamuden. Se- Taculom nenadoma ne gre več naprej. Povsod verna stran grebena je strma ledena vesina, ki okoli so več metrov široke razpoke. Mrak je. gočih vrstah vina, ki gredo zraven, preživi pri- Na desni slutim prehode, kolovrativa sem in jeten dan. tja, dokler se ob enajstih ponoči ne znajdeva Zopet smo domenjeni za turo. Za naju je to na ravnem dnu ledenika Leschaux. poslovilna plezarija, kajti čas se izteka. Tembolj Dereze gredo na nahrbtnik, potem pa dobe- sem vesel lepega jutra, ko se odpravljava proti sedno šineva proti Montenversu. Da je mera Aig. de l'M. Na lovu za motivi se sam odpravim polna, tudi čelni svetilki komaj še brlita. Zdi preko Signala po grebenu, ki pada v vznožje se mi, da sta zdelani tako kot lastnika ... severne stene igle l'M. Še eno kalvarijo morava prestati. V trdi temi Aig. Verte si zopet nadeva kapo, kar je zna- ne najdeva znamenj, ki vodijo preko morenskih menje, da se zadnja tura najbrž ne bo kon- kupov. Vedno znova stojiva pred grmado gra- čala, kot bi si človek želel. Fotografsko udej- nitnih skal in grušča. Tudi to je nazadnje za stvovanje in zalezovanje plašnih svizcev me nama in osvobojena moreče hoje stopiva na tako zaposli, da pridem pod vstop z enourno goli led sredi Mer de Glace. Ura je polnoči, ko zamudo. Stena je kar ovešena z navezami. S se bližava Montenversu. prostorom je taka stiska, da sprva ne veva, Celo podnevi je prehod preko razpok na breg kam naj bi šla. Potem se odločiva za smer, ki ledenika dokaj zamotan kljub množici možicev, je baje najtežja. A glej smolo: Za dve konjski ki označujejo pravo smer. In tu se zgodaj nekaj, dolžini naju prehiti pri vstopu angleška naveza. kar bi si upal komaj v sanjah predstavljati. Da je mera polna, je eden od od obeh Angle- Brez najmanjše napake v smeri prekoračiva ves žev tako kratkoviden, da z nosom pri skali išče labirint razpok in ob enih po polnoči padeva oprimkov in redkih klinov, dokler jih je kaj. v horizontalno lego na trdih ležiščih najinih Kajti višje zgoraj so vsi klini polomljeni ali šotorov. Skoro 24 ur nepretrgane hoje pa ni izbiti. Ker svojih nimava, morava plezati lepo bilo dovolj, da si ne bi celo v tej pozni uri prosto. Tako se zgodi, da je marsikateri raz- postregla z večerjo, kot gre po takih »divjih težaj težji kot v »Bonattiju«. Za nameček pa se jagah«. na zahodu grmadijo oblaki. Da se ne bi preveč utrudila, poskrbita Angleža, ki prirejata s svo- jimi pentljastimi stremeni pravo komedijo. In Slovo od gora in poslednje neurje tako plezamo slabih 300 m visoko steno domala 6 ur. Nevihta pa grozi vse resneje. Sonce se že krepko nagiba k poldnevu, ko pri- Kazen mora biti vzgojna. In tako naju za po- mežikava na piano. Ko odkrijeva, da prijateljev časno plezanje nagradi nebo z divjim nalivom, še vedno ni s ture, se lotiva kuhanja z vnemo, ki naju z mrakom izpusti na Montenversu tako ki se javlja redno po turah. Najino skladišče premočena, da obleka kar čofota, ko jo me- hrane je vse bolj revno in prav kliče po odhodu. čeva s sebe. V večerni zarji se pokaže Dru za- Zato se popoldne lotiva generalnega čiščenja snežen do vstopa. Tonač in njegova družba pa svojega ciganskega tabora. se zadovoljno hahljajo iz šotora, kajti za las Močan fen, ki prišumi popoldne, poskrbi, da so ušli nevihti. je taborišče nemudoma očiščeno raznih papir- jev. Noč prinese izdatno nevihto, ki pusti jutro Naslednji dan, ko zapuščava Chamonix, izgi- nekam bledikavo, da z nezaupanjem sušiva in njata Dru in Verte za obronki gozdnatih po- zračiva opremo na medlem sončku. bočij in se kot privid vedno znova prikazujeta. Končno se pojavita Klavdij in Tonač z veselo Potem se teren prevesi - peljemo se v Wallis. novico, da je uspešno premagana zahodna P. S. stena Druja. Kmalu za njima se privleče ostala Opisana sta dva tedna, ki smo jih preživeli v družba. Zlasti so nam na vso moč všeč fran- avgustu I. 1967 člani AO Ljubljana-Matica in coska dekleta, ki imajo to lepo čednost, da Mojstrana na Montenversu v Chamonixu. pospremijo fante pod steno (seveda z nahrb- tnikom), ko pa se vračajo s stene, jih zopet čaka nežni spol z dvakrat polnim nahrblnikom. m Zlasti Cic je čisto raznežen ob tem odkritju. Rs I v Tonač za vso družbo skuha nekakšno »čorbo«, ki navduši vse. Roger se oddolži za »pojedino« s povabilom za vse na proslavo v Chamonix. Naslednje dopoldne se četica Kranjcev odpravi v dolino, kjer ob raznih sirčkih in vseh mo- TRENTARSKI DAN zbežale bodo. Zaman. Sive pelerine poleg mene se zganejo, sneg zahrešči in sivi val oddrvi v dolino. Rakete, streli. Srebrni odsevi izginjajo. Vse migota v mavričnih barvah, hrup, Jože Kodre povelja. Končano je. Kolona se utrujena vrača proti kasarni. Skozi noč je zavel mrzel veter. Ljudje v sivih pelerinah bodo zaspali. Le po hodniku bo odmeval stražarjev korak in ko bo ura v cerkvenem zvoniku odbila polnoč, se bodo red mano je dan kot tisoč drugih. Dan, tam na grebenih prikazale - gospodarice Zla- ki ga dajem svojih prijateljem: lovcu, plezalcu, toroga. Midva z lovcem pa bova hodila po vojaku in kmetu. Začenjajo se v tej mesečni noči. njihovih sledeh in tih nočni veter nama bo ko je mesec posrebril trentarske gore, ko sre- pripovedoval pravljico o njem. Tam daleč pod brne smreke tam na drugi strani doline nemo nama se bo lesketala v srebrnih odsevih Soča. stegajo svoje roke proti nebu, kot bi hotele Hodila bova do dneva, ko bo sonce pregnalo drobne zvezde le zase. To naj bo vaš dan, vi meglice, ko se bo rodilo novo jutro. dobri ljudje izpod Mangarta, Jalovca, Bovške- ga Grintavca, Kanina! Poglejte, tam se je pri- Rdeče plamenice - plezalcu žgala nova svetla zvezda. Tu nekje se je rodilo novo bitje. Prižigajo se nove in nove. A glej, Jutro je in tam po robovih Kanina in Škednjev tam daleč pod Krnom se je utrnila drobcena so se prižgale rdeče plamenice. To je tvoje rdeča lučka. Končalo se je življenje enega od jutro, drzni plezalec. Jutro rdečih plamenic, nas. Ali tvoje, lovec, plezalec, je bilo to tvoja jutro neizmerne sreče, ko stopaš sam proti zvezda, kmet, ali tvoja, vojak? Naj vas ne bo škrlatnim stenam. Iz jutra bo nastal dan in strah! V nočeh srebrnih odsevov poglejte v tvoja želja priti na vrh, se bo uresničila. Morala nebo! Prižigale se bodo drobcene rdeče lučke. se bo. Prekalil si se v zimskih viharjih, pomla- V siju novih zvezd boste videli nov rod Tren- danskih nevihtah in težkih stenah, ko ti je srce tarjev. Poglejte tja daleč na konec doline. Ode- trepetalo v strahu, ali boš uspel, ko je nekdo te v srebrne pajčolane meglic hitijo k vam tu ob Soči trepetal zate. Neke oči so bile uprte dobre trentarske vile. Nosijo vam srečo in bla- v te stene in neko srce je prosilo goro, naj ti goslov. In če se bodo kdaj pa kdaj utrnile prizanese. Bil si dober in v plemeniti borbi si rdeče zvezde, vedite, da mora biti tako. Tiho zmagal. Ob večerih, ko se boš utrujen vračal bom sklonil glavo in se nemo poslovil od vas, z gora z ognjem neizmerne sreče v očeh, bodo prijatelji. Prosil bom veter, da prav nalahko vajine oči uprte tja gori. Dvoje bitij se bo za- zaveje nad dolino. Prosil ga bom, da tam od hvaljevalo plemenitim velikanom. Ob jutrih, ko izvira Soče prinese srebrnega snega, in prosil bodo rdeče plamenice obarvale stene, boš tiho bom mesec, da še zadnjič posrebri te mogočne usmeril korak proti gori in morda se bova sre- gore, pod katerimi ste živeli. čala tam pod škrlatnimi zidovi. V jutrih, kakrš- no je danes, ko dolina pod nami spi odeta v puhasto meglo. Le vrhovi gora okoli nas kipe Srebrni odsevi - lovcu iz belega puha. Skupina sivih pelerin na smučeh hiti od doma pod Kaninom. Sneg je slab in Noč se je tiho, po prstih prikradla nad dolino. udira se skoraj do kolena. Zameti nam ne dajo, Tam po grebenih Lepe špice se igrajo srebrni da bi hitreje napredovali. Zlajci suho poči. mesčevi odsevi in po temnih Polovnikovih ho- Kaj! Takšen boš, Kanin? Saj res, po pobočjih stah se podijo srebrne sence. Zdi se mi, da je sneg trši in kložast. Ne daš nam priti bliže. čujem lajež porednega lisjaka. Ne, le tam doli Ne, ne damo se! Zopet gluh pok. Dobro, vda- na klancu je zatulilo nemirno ščene. Tiho je. jamo se. In čemu ta megla? Poslal si nam jo, da Ljudje v sivih pelerinah tu poleg mene molčijo. ne bi trmoglavih. Nočeš biti surov in hladen. Jaz pa se sprehajam z lovcem po skritih poteh Hvala! Še pridemo in prihajali bomo v jutrih Zlatorogove vile. Daj, bodiva tiho po teh poteh, rdečih plamenic. Za nami bo ostajala le drobna po tej mesčevi luči! Glej, tam pred nama na sled v snegu, ki jo bodo zametli tvoji vetrovi. grebenu pajčolan meglic. Morda so - gospo- Nam pa bo v srcih ostal spomin na tvojo do- darice Zlatoroga? Slediva jim, morda nama broto in v očeh bomo nosili blesk tvojih škrlat- odkrijejo njegovo izgubljeno kraljestvo, lovec? nih sten in snegov. Drug za drugim se spuščamo Oh, ne. Glasovi okoli mene. Ne, ne tako glasno, proti dolini. Kmalu je sneg vse boljši. Divjamo veselja in ono tam zadaj za mano naj bi bilo po hosti, da žvižgajo smuči po zaledenelem pozabljeno. Ne! Prisegam, da ne bo. In ko snegu. Šele pod stajami nad karavlo se usta- pride pomlad, bom utrgal bel cvet izpod teh vimo. Kanin je odet v volhke megle. Deževalo skal in ga ponesel najdražji - materi. bo. Utrujeni se spuščamo po blatnem kolovozu proti dolini. Večerne sence - kmetu

Sončna luč - vojaku Večerne sence padajo na utrujeno mestece. Temni gozdovi tam preko tiho šelestijo. Mrak Dan je. Po drevju tu v dolini se iskrijo drobcene se krade nad pokrajino. Glej, tam se prižigajo kapljice. Ves gozd se blešči v luči tisočerih prve lučke! Zvonik v vasici onkraj Soče po- ledenih biserov. Kdaj pa kdaj se vitka smreka zdravlja prihajajočo noč. Dim se polagoma otrese pretežkega bremena. Nad gozdom kipi suklja iznad sivih streh, čuje se mukanje govedi. skalno pobočje Rombona, odeto v nov sneg, in Skoraj vsi so že zaspali, le ti, trentarski kmet, tam dalje Srebrnjak, izza Svinjaka Bavški Grin- še ne boš zaspal. Tvoje roke so žuljave, telo tavec. Sonce se lovi po njihovih grebenih in pregnano, upognilo te je težko delo. Vem, zdaj stebrih, ki se bleščijo, kot bi bili iz čistega boš prosil boga za jutrišnji dan, za zdravje kristala. Tam pod nami pa si sivozelena Soča in blagor v tvojem ponosnem domu. Končano. utira pot skozi zasneženo dolino. Še malo in noč bo. Vasica onkraj Soče je za- Po kolovozu se vzpenja dolga kolona sivih pe- spala. Lučke so ugasnile. Prižgale se bodo nove, lerin. Konji nemirno hrzajo, hodimo brez besed. one svetle na nebu in obsijale vasico. Kdo bi le govoril. Vsak ima dovolj dela s samim Po prstih se pomikamo skozi vas. Nihče nas seboj in s konji, ki se lovijo po poledenelem ne sme čuti. Le kakšno ščene se oglasi, pa ga kolovozu. Na planoti smo. Tam izza Krnice se je strah in utihne. Tema je. Tam pred nami se pripodi leden veter. Oblak drobnega snega nas riše temna silhueta Polovnika. Njegovi lesovi pokrije. Zavijamo se v pelerine. Konji prhajo šumijo v nočnem vetru. Ne bomo motili tvojih in tam za nami v gozdu otožno zaječe smreke. spečih host, tja na levo proti Ravelniku poj- Zdi se mi, da tam izpod Rombona čujem mr- demo! Da, na levo. Ali je res treba iti na levo? mranje. Kdo je to? Vem. To ste vi, vojaki izpred Če sem pozimi našel v megli in viharju domov, petdesetih let. Ali vas je prebudilo žvenketanje bom menda še tule našel Ravelnik. Nekakšen težkega orožja na konjih, ali vam divji veter potok. Gosta hosta, grmovje, preklinjanje. Od- ne da spati? Dajte, zaspite svoj zasluženi sen! lično. Čez čas se pokaže, da bi morali iti na Tu smo mi, nov rod sivih pelerin, mi bomo desno. No, kaj za to, če sem se zmotil. Vsakdo čuvali te divje doline in stene tod okoli. Tiho se lahko, »zamenja« roki. Sicer pa, če sem bomo hodili mimo vaših osamljenih grobov, pozimi našel pot in to v megli in viharju, si pač prosili bomo veter, da ne zavija in tuli tod lahko privoščim takšen spodrsljaj. Ura gor ali okoli v teh mrzlih zimskih dneh. In ko bodo dol, bo pa slajše spanje. pomladanski plazovi grmeli preko višah gro- bov, naj vas ne bo strah. Tudi takrat pred leti Trda noč je, ko se vračamo. Vse že spi. Še je grmelo in sikalo in skale so rdele od vaše trenutek in tudi mi bomo zbiti pospali. Nad krvi. Nihče vam ni rekel dobre besede v zad- menoj bo sijal mesec in me vabil s seboj tja njih trenutkih, le lisice in črni planinski vranski na gornji konec doline. Ne, danes ne grem! vrani so bili vaši grobarji! Še malo in pomlad Kdaj drugič. Ti, mesec potepuh, kar pojdi tja bo. Takrat naj tod okoli zacvetejo beli telohi. sam pa sveti vilam in Zlatorogu, daj že ljudem Naj prekrijejo te tihe grobove mojih prijate- v sivih pelerinah spati. ljev in naj se vsaka kaplja krvi, prelita po teh skalah, spremeni v bel cvet. Takrat boš videl, ti mladi rod sivih pelerin, te bregove bele, bele od tisočerih cvetov.

Vračamo se. Kolona utrujeno lovi korak proti dolini. Konji od naporov hrzajo. Bleščeča sonč- na luč se preliva po gozdu. To sonce me navda- ja z veseljem in s priprtimi očmi hodim skozi slepečo luč. Kot bi se vračal iz težkega sna, se mi zdi. Pred mano pa je življenje polno OD SUTJESKE DO ŽABLJAKA da ima vas okrog petdeset hiš, da se ukvarjajo v glavnem z živinorejo, pridelujejo krompir in riž. Volkov je pri njih dosti in pozimi pridejo (Nadaljevanje) prav do hiš. V smučanju so menda doma, saj pozimi zapade tudi tri metre snega in se brez Ing. Rudi R a j a r smuči ne pride niti k sosedu. Ko sva vprašala, čemu bodo deske, so povedali, da si učitelj zida novo hišo, pa so vsi vaščani, ki imajo konje, krenili v dolino, da mu prinesejo deske, 2. Na Durmitor in sicer kar zastonj, iz prijateljstva. No, pri- znati sva morala, da bi se kaj takega pri nas Zadovoljna, da sva odnesla s seboj tudi nekaj v Sloveniji težje zgodilo. kulture, sva si izbrala za naslednji cilj Durmitor. Ko smo po dveh urah hitre hoje res prišli do Da pa to ni kar tako preprosto, nama je po- njihove vasi, so fantje raztovorili deske, učitelj vedal domačin, ki sva ga vprašala za pot. pa jih je vse skupaj povabil v staro stanovanje Pogledal naju je malo postrani, potem pa je in tudi midva se nikakor nisva mogla izmuzniti. dejal: »E, pa momci, ide se dva sata, pa se Črnogorsko gostoljubje je dobro znano in pre- dodje do jednog sela. Onda se ide tri sata, pričala sva se, da je to resnica. Posadili so pa se dodje do drugog sela. Pa se ide onda naju k mizi in najprej so nama polnili kozarce još dva sata pa se dodje do trečeg sela, a z rakijo in naju tako silili, da sva jih nekaj res tamo, ako je lepo vreme, več se vide prvi morala zvrniti. Medtem se je soba počasi na- obronci Durmitora.« No, sva si mislila, ta pa polnila in ko se je začelo kosilo, sem naštel pretirava prav po črnogorsko. Potem pa sva v sobi devetindvajset možakov, starih in mla- le vprašala za pot do »prvog sela«. Treba je dih, vsi so bili izredno dobre volje. Na mizi bilo najprej prebresti Pivo, potem čez most so bile štiri litrske steklenice »rakije« in pri- preko Komarnice, nato pa po poti, ki se vije jatelj me je ravno vprašal: »Kam neki bodo navzgor po strmem pobočju. Ko sva bredla vse to dali?«, ko se je gostitelj prismejal v sobo preko reke, naju je dohitela skupina sedmih še z eno steklenico »rakije« in eno ruma: »Ima Črnogorcev s konji, ki so tovorili deske. Zelo još, samo vi pijte.« Začeli so se govori, drug se jim je zdelo imenitno, ko sva jih fotogra- za drugim, precej jih je bilo na čast Slovencem, firala pri prehodu čez reko, češ da bo ta slika ki so »veoma dobri in kulturni ljudi«. Treba je kot prehod čez Neretvo v četrti ofenzivi. Naj- občudovati njihov govorniški dar. Nikoli jim prej smo hodili skupaj. Bili so izredno dobre ne zmanjka niti in vidi se jim, da strašno uživajo volje in šele čez nekaj časa sva ugotovila, v tem. Govori niti niso bili slabi. Tudi med zakaj. Steklenica »rakije« je romala od ust do kosilom niso hoteli izpustiti priložnosti in so ust in seveda sva je bila deležna tudi midva. še vedno vstajali drug za drugim in »pričali«, Čeprav sva vedela, da imava pred seboj še dokler niso potem, ko je bilo nekaj steklenic dolgo pot in naporno turo, se »rakije« nisva že praznih, vstali kar po trije naenkrat in pre- mogla povsem ubraniti. Kmalu smo bili dobri davali drug čez drugega. prijatelji. Nahrbtnika so nama pobrali in ju na- Za kosilo je bila najprej nekakšna krompirjeva ložili na konje, tako da je ubogi konj Miško, juha. S težavo sem jo pospravil, pa sem se po- ki je poleg desk moral nositi še Bobijevo trudil, ker sem se bal, da mi ne bi zamerili, »omaro«, nekajkrat kar klecnil. Stalno so naju če bi pustil. Ko pa sem bil že ves vesel, da spraševali, kdo nama to potovanje plača, ali mi je uspelo, so mi natočili novo, in to po moji sva od vojske, izvidnika ali zemljemerca. To, roki, s katero sem pokrival krožnik, češ da res da se mučiva tako daleč s svojima nahrbtni- ne morem več. Zato se pri naslednjih jedeh, koma, ki sta tako težka, da pod Bobijevim to je bila pečena ovčetina in kislo mleko, nisem celo Miško omaguje, kar tako, za svojo zabavo, več lako trudil. jim nikakor ni hotelo v glavo. Končno jim je prijatelj zvito razložil: »Vi volite da idete u Medtem je bilo vedno bolj veselo. Glavno be- grad, jeli, jer ste uvijek u planini. E, pa vidite, sedo je imel najstarejši možak, ki je bil pred- mi smo uvijek u gradu, pa volimo da idemo sednik občine, župan, vaški sodnik, predsednik u planine.« To jih je vsaj delno zadovoljilo. ZB, šolski nadzornik, verjetno še kaj, vse v eni Zvedela sva, da se vzpenjamo proti vasi Bor- osebi. Ko so drugi govorili vsevprek in prepe- koviči, ki je približno 1300 metrov nad morjem, vali, kako oni »vole ono što grane od šlive rode«, je ta sedel pri naju in nama stalno go- voril: »Nista ti ne brini, ti samo jedi, ništa ne smrčala pol ure, da sva za silo prebavila kosilo brini.« Ko so prijatelja drugi le preveč silili in izpuhtela »rakijo«. Potem pa sva pridno vzela z jedjo, jih je nadrl: »Pusti ti njega, on je kul- pot pod noge. turan čovek, nije on kao ti. Zna on šta mu Pokrajina je nekoliko podobna naši Veliki pla- treba.« To je tolikokrat ponavljal, da mi je nini ali Komni. Ko sva gledala kopaste vrhove drugi dan, ko sem prijatelja zafrkaval, ker si in dolga pobočja, se mi je stalno vsiljevala je tako skrbno čistil posodo, ta zabrusil: »Pusti misel, da bo treba še kar enkrat priti sem, in ti mene. Ja sam kulturan čovek, nišam ja kao ti.« to ne jeseni in peš, pač pa spomladi s smučmi Zanimivo je, kakšno vlogo imajo tu ženske. na nogah, in uživala sva ob misli, kakšna bo Hodile so sicer v sobo, skrivoma pogledale na turna smuka. Vendar je smučanje za domačine mizo, če je treba kaj prinesti, molče so nam bolj življenjska nujnost kot pa zabava. stregle, se včasih spoštljivo nasmehnile pogo- Prej kot v uri sva prišla čez rob in pred nama voru svojih mož, nikoli pa se niso vmešavale se je odprl krasen pogled proti vzhodu. Pod v pogovor. Kaže, da tam živi žena zato, da nama je ležala velika planota, porasla s svetlo je vedno in povsod na uslugo svojemu možu. planinsko travo, v daljavi nad njo pa se je Vprašal sem velikega funkcionarja, če imajo širil masiv pogorja - »prvi obronci Durmitora«. večkrat take veselice. Dejal je: »No pa kada Nisva še mogla določiti posameznih vrhov, bili neko nešto radi, kada ima neko rodjendan, za so predaleč. V rahlem popoldanskem vetriču, državne praznike, za lljin dan, za Djordjev dan, ki naju je prijetno hladil, sva jo ubrala po kad se neko rodi, kad neko umre...« Skratka, pobočju v dolino. Prišla sva v majhno pastirsko videl sem, da jim je vsak izgovor dober in da naselje, a od tega »ima još dva sata do trečeg imajo veselice skoraj vsak drugi dan. Ko človek sela«. Hodila sva mimo obdelanih polj, srečala vidi, kako veselo in srečno žive ljudje na teh pa sva veliko pastirjev z govejo živino in kras- planinah, se začne spraševati, če smo res sreč- nimi konji. Ura je bila že pet, vendar sva upala, nejši ljudje v mestih, kjer imamo res udobje, da bova še pred nočjo dosegla naslednjo vas. ki ga oni niti ne poznajo, kjer pa se stalno Pot, shojena največ od goveje živine, naju je pehamo bodisi za znanjem bodisi za denarjem, vodila preko neštetih majhnih vzpetinic in do- vsaka minuta nam je dragocena, vsem se nekam linic. Večkrat se je cepila, kakor so pač krave mudi, vsi smo nervozni. Njim pa čas ni važen. iskale pašo, in kmalu je še enkrat obveljala Če ne danes, pa jutri, če ne ta, pa drugi teden. Prešernova. V zadnji svetlobi sva še tekala Hrano si pridelajo, kolikor jo potrebujejo, kakih okrog in iskala pot, vendar se je kmalu popol- večjih potreb pa nimajo. Zadovoljni so s tem, noma stemnilo. Videla sva, da sva ga polomila, kar imajo, in si ne želijo imeti še kaj več. ker nisva imela s seboj niti vode niti palic za Vendar je že tako, da vsakdo ne bi bil srečen, šotor. Zato sva še nekaj časa hodila in ko sva če bi moral živeti na njihov način. Če je človek že skoraj obupala, sva nekje v daljavi zaslišala tak, da ga vedno nekaj žene, da bi rad čimveč pasji lajež in kričanje ljudi. Kmalu sva prišla videl, se česa naučil, nekaj ustvaril - potem bi v pastirsko naselje, ki je bilo res tisto, kamor med temi ljudmi gotovo ne zdržal. sva bila namenjena: Bobanj do. Ko je bilo kosilo končano, midva pa kot pitana Tudi tu so naju kljub pozni uri zelo prijazno pujska, sva jih morala še vse skupaj pred šolo sprejeli, in ko sva rekla, da bi rada kupila fotografirati. Mnogi med njimi se še nikoli niso mleko, so nama ga zastonj natočili več, kot sva videli na sliki in so se strašno česali in oblačili, ga zmogla. V majhnem »katunu«, kot imenujejo za najina nahrbtnika pa so se skoraj stepli, kajti iz desk in brun zbite pastirske koče, smo potem izdelka sta se jim zdela strašno imenitna in ob ognjišču še dolgo klepetali. Tudi njim ni šlo vsak je hotel biti z njim na sliki. Občinskega v glavo, da cele dneve kar v svojo zabavo pre- moža pa je to »što grane od šljive rode« tako našava težka nahrbtnika prek hribov. Ko pa zdelalo, da je pozabil na ves svoj ugled in sva povedala nekaj o plezanju, sva zadela na se je prav nedostojansfveno stegnil po tleh. popolno nerazumevanje. Po fotografiranju so se začeli prepirati, pri kom bova spala. Toda tokrat sva bila odločna. Zena je razlagala, da so pred kratkim nekje Čeprav je bila ura že tri, se nisva dala pre- v Črni gori našli grobove nekih Grkov, »koji govoriti in sva se izmuznila, češ da morava su imali glavo veliko kao bure«. Zanimivo je, priti vsaj tako daleč, da se bodo videli »prvi da je bila tu vloga žene drugačna kot v vasi obronci Durmitora«. Privlekla sva se do prvega Borkoviči. Enakopravno je debatirala, večkrat grmovja, tam pa sva se zvrnila v senco in od- pa je bilo celo tako kot pri nas v Sloveniji: Mož je moral biti tiho. Zanimalo naju je njihovo življenje. Na planini sebnih potreb, niti po udobju niti po razvedrilu. so od junija do oktobra. Vsak pase približno Pet poletnih mesecev sicer res pridno delajo, petdeset do sto ovac. Glavni zaslužek je ovčji sedem zimskih pa tako rekoč prespijo. sir pa jagnjeta prodajajo, kolikor jih je vsako Prespala sva v sosednjem »katunu«, kjer sva leto novih. Mimogrede so nama rekli, da so bila varna pred volkovi, bilo pa naju je pošteno ravno tisti dan volkovi raztrgali dve ovci. Kar strah drugačnih zverin, onih malih, ki te na- malo vroče nama je postalo, ko sva pomislila padejo kar v postelji. Vendar je treba priznati, na to, da sva hotela prespati kar zunaj brez da naju niti ena ni motila in sva odlično spala. šotora, čeprav sva vedela, da se ljudi ne lotijo Ljudje so razmeroma zelo čisti. zlepa. Pokazali so nama, kako se dela ovčji Drugo jutro sva se res zadnja prebudila. Ko sir. V velikih krožnikih pustijo mleko dva dni, sva se že odpravljala, naju je žena še povabila da se začne širiti, nato pa ga precedijo skozi v katun na kislo mleko. Nahrbtnika sva pustila platno ter ga dajo v sod in obtežijo s kamni. zunaj, in ko sva se vrnila, je bil moj odprt, Preveč okusen pa za najine pojme ni. vreča s kruhom raztrgana, velika svinja pa se Kar začudila sva se, ko so rekli, da vstajajo je podila po blatu z zadnjo polovico hlebca že ob treh zjutraj, da vse opravijo. Zanimalo v gobcu. Ker sva vedela, da še nekaj dni ne pa me je, kaj delajo v zimskih mesecih v dolini. bova mogla kupiti ničesar, naju je to precej Otroci hodijo v šolo, mladi očka pa je pripo- prizadelo. Mojega prijatelja, »koji je kulturan vedoval: »Pa dižem se oko dvanaest, pojedem, čovek, a nije kao ja«, celo tako, da je hotel malo odmorom, posle podne popričamo s dru- teči za svinjo po blatu in ji iztrgati iz gobca govima, na veče sednemo v kafanu, a legnem zadnji krajec. Gospodinja se je opravičevala, tako od pola noči do dva.« Skoraj nisem verjel, midva pa sva jo hitro ubrala dalje. da govori čisto resnico. Čudil sem se, da s Sedaj sva bila že v Durmitorju. Okrog naju so sirom zaslužijo toliko, da lahko živijo vse leto. se vzpenjali vrhovi. Zavila sva najprej po trav- Vendar je tako, kajti spet nimajo nobenih po- natem pobočju pod vrhom Prutaš, kot so nama svetovali. Hotela sva naprej do Škrčkega jezera, Pastirica, ki sva jo srečala, je najino orientacijo o katerem so pripovedovali, da je najlepše v še bolj zmešala. Pokazala nama je suho ko- Durmitorju in da je tam še prava divjina. Zjutraj tanjo, da je jezero Lokve, nato pa dve pravi se menda oglašajo ob jezeru vse živali od jezeri, ki pa ju ni bilo na karti. Pod steno sva volkov pa do jelenov. Vendar se nama je ta tudi ugotovila, da vrh ni Bogaz, ampak neznan. pot nekam čudno vlekla. Specialke za ta del Ker pa sva že bila tam z vso plezalno opremo, poti nisva imela, grebenska karta pa se ni in sva sklenila, da se stene lotiva, pa čeprav bo hotela ujemati z naravo. Po petih urah hoje smer verjetno prvenstvena. Začela sva po kruš- sva pred seboj zagledala Bobotov kuk, ki je ljivem kaminu četrte stopnje, kjer sva lahko z višino 2552 metrov najvišji vrh Durmitorja, in kar krepko merila svoje moči s steno, nato pa bilo nama je jasno, da sva Škrčko jezero zgre- sva prišla v lažji svet, kjer je bilo varovanje šila. Vseeno sva zlezla na najbližji, skoraj dva komaj še potrebno. tisoč metrov visok greben, za katerim sva slutila Na vrhu sva spet uživala v lepem razgledu in Škrčko jezero. Z grebena sva ga res zagledala, samoti. Nekoliko sva se orientirala. Na vzhodu vendar strašno globoko pod seboj in na žalost sva že videla cesto proti Zabljaku in letališče. si nisva mogla vzeti časa, da bi šla do njega Na severu se je še vedno košatil najvišji vrh nazaj. V planinski travi sva legla na toplo Durmitorja, ob njem pa slikoviti Zubci. Alpinist, sonce, zabrnel je kuhalnik, midva pa sva uži- ki mu gre le za število šestič, si jih tam lahko vala v lepem razgledu in občutku samote. Po- nabere v enem dnevu lepo število, saj zahte- gled na Škrčko jezero na severovzhodu je bil vajo nekatere, kot piše v vodniku, le dvajset res lep. Za njim prehaja dolina v slikovit ka- minut. Sicer pa je vodnik lahko zelo neobjek- njon. Na severovzhodu se je vzpenjal pred nama tiven. Čas plezanja ene smeri, dolge dvesto Bobotov kuk, ki je že prava gora, kakršnih smo metrov, tretje do četrte stopnje je ocenjen na vajeni v Julijcih ali v Kamniških Alpah. Pod šestnajst ur, druge šestice v štiristo metrov dolgi nama na jugu pa spet prostrana travnata pla- steni pa le sedem ur. nota, ki jo v daljavi zapira hrbet Sljemena in vrsta drugih grebenov. Le gozdov sva pogre- Blizu jezera, kjer sva prespala, sva zagledala šala. Durmitor je najbolj znan po svojem Črnem cesto, ki drži iz Zabljaka v Taro, to je kraj na jezeru z lepimi gozdovi, tu pa sva videla le zahodnem delu Durmitorja, že nad dolino Pive. redek gozd ob Škrčkem jezeru, drugod pa je Zal se je vreme začelo kisati. Mahnila sva jo le planinska trava. nazaj do šotora, nato pa že v rahlem dežju proti znanemu Črnemu jezeru, do kamor sva Tisti dan sva hotela priti do jezera Lokve, drugi računala tri ure. Hodila sva že skozi bolj na- dan pa zlesti po neki »štirici« na Bogaz. Hodila seljene kraje, in sva lahko spraševala za pot. sva do večera, tako da sta nama bila težka Začel se je zelo lep smrekov gozd, ki naju je nahrbtnika že nekoliko odveč. Res sva prišla spominjal na domače planine. Ko se je pošteno do nekega jezera, vendar kakorkoli sva obra- ulil dež, sva se začasno spravila pod vrečo za čala karto, se nikakor ni ujemala z naravo, bivak, ko pa nisva dočakala izboljšanja, sva tako sva ugotovila, da to jezero verjetno ni postavila šotor in ob ponovnem preklinjanju Lokve, da pa so tu hribi in doline tako čisto svinje precej lačna zaspala. narobe postavljeni. Ob jezeru sva na krasnem Ko sva drugo jutro pogledala iz šotora, naju prostoru na travi med skalami postavila šotor. je pozdravil gozd z lesketanjem tisočerih kapljic Da spraviva s sebe znoj celodnevne hoje, sva v jutranjem soncu. Tako jutro v gozdu prežene še skočila v jezero, ob pičli večerji pa sva iz človeka vsako slabo voljo, in midva sva po- preklinjala svinjo, ki nama je požrla zadnji zabila na zajtrk in na svinjo in dobre volje kruh. krenila dalje. Čez dobro uro sva bila pri Črnem jezeru. Res je slikovito, posebno mora ugajati Naslednje jutro sva stresla v lonec vse ostanke ljudem, ki niso vajeni gozda. hrane, ki so nama še ostali, iztresla sva iz Na poti proti Zabljaku je blizu jezera lep hotel vrečk zadnje sledove kakava, sladkorja, ovsenih Durmitor, od koder je najlepši pogled na naj- kosmičev, dodala sva še nekaj slanine, nekaj višje vrhove Durmitorja z Bobotovim Kukom na pesti suhih sliv, nekaj kosov neokusnega ovčjega čelu. Poslovila sva se od samotnih poti in vrhov, sira, ki sva ga pri pastirjih vzela samo zato, saj sva se namenila v Zabljak, nato pa proti da bi ga pokazala doma, povrhu pa sva še Titogradu in Baru. iztisnila tubo kondenziranega mleka »planinski V hotelu so nama povedali, da pelje edini cvet«. Za kalorije je vse dobro. avtobus proti Nikšiču in Titogradu ob osmih. Čeprav je bila ura že pol devetih, sva po iz- kušnjah iz Mratinj ohranila mirno kri. Pol ure kasneje sva bila v Zabljaku, nakupila sva hrano, se pošteno najedla in odpočila, nato pa je avtobus res prišel. Vožnjo s tem avtobusom in po teh cestah je najbolje opisati z besedo »kavbojska«. Najprej sem dobil sedež v zadnji vrsti, pa se je okrog mene nastavila gruča ciganov, ki so bili vse prej kot čisti. Nič ne pretiravam, če rečem, da nas je na sedežih včasih odneslo tudi meter visoko, kajti zdelo se mi je, da avtobus sploh ni imel amortizerjev, na ostrih ovinkih pa je nekajkrat pošteno podrgnil z zadnjim koncem po tleh, tako da smo mislili, da bomo skupaj z zadnjim delom avtobusa ostali kar tam. Na takem potovanju mora človek sicer vse pred- sodke pustiti doma. Ko pa so cigani začeli vsevprek bruhati, nisem več zdržal in sem šel raje stat v prednji del avtobusa. Za osemdeset kilometrov do Nikšiča je avtobus porabil štiri ure, v Titograd pa smo se pripeljali šele pozno popoldan. Tam pa sva sedla na motorni vlak, ki naju je res hitro in še poceni povrh pri- peljal v Bar. Peljali smo se preko Skadarskega ezera, kjer je spet po svoje zanimiva pokra- ina. Voda je zalila ogromne doline med vrhovi in človek ima občutek, kot bi se vozil po ve-

likem mostu od enega do drugega in ne po Maglič Foto R. Rajar nizkem nasipu. Na nekaterih mestih gledajo peščene sipine iz vode in pokrajina še najbolj spominja na Afriko.

Zvečer sva bila v Baru. Čeprav je bilo že temno, si nisva dala vzeti užitka in sva se sijajno oko- SKOZI RAZAZIJO pala v toplem morju, medtem ko je na obali veselo brnel kuhalnik pod tokrat zvrhano po- NA POLDANOVEC sodo »ekspres pasulja«. Lado Božič Ob polnoči sva se na »Partizanki« zavila vsak v svojo spalno vrečo in se prebudila šele v Dubrovniku. Najinega planinskega potovanja je bilo konec, ker pa opreme za morje nisva imela, sva med potniki vzbujala precejšnjo pozornost. Posebno zjutraj okrog osmih, ko so bile že vse Ll nevi konec meseca julija so bruhali klopi na palubi prvega razreda polne potnikov, pravcato vulkansko vročino. potem pa sta se začela pri njihovih nogah Pred nekaj dnevi sem jo primahal s ture na nenadoma dva zavoja premikati in sta iz ne- Storžič in premišljeval, kam naj spet odnesem kakšne vreče in izpod plaht počasi zlezla dva pete. Pa je v to razglabljanje vdrl moj že pred- kosmata človeka v pumparicah. vojni planinski prijatelj in tovariš Rado in pred- Spotoma sva si lahko za silo ogledala Du- lagal, naj bi vendarle že enkrat udarila skozi brovnik, Dioklecianovo palačo, med vožnjo pa Gorenjo Trebušo in Poldanovec. Da bi me čim- naše lepe otoke. Pogovor pa se nama je za- prej dobil na svojo stran, mi je hitel dopove- sukal od lepih doživetij v samotnih pobočjih dovati, da so se v stenah Poldanovca v času Durmitorja in Magliča k domu in delu, za ka- med obema vojnama vzgajali goriški in tržaški terega sva si kljub napornemu pohodu nabrala alpinisti in plezalci, med njimi tudi danes že moči in veselja. pokojna dr. Klement Jug in Zorko Jelinčič. Pa tudi sicer da je bil v teh časih Poldanovec z nove domačije, ki je bila pred nama. Prese- obsežnim Trnovskim gozdom zelo pomembno netil naju je red okoli hiše. Vse je bilo pome- torišče vsestranskega udejstvovanja slovenske teno in čisto daleč na okoli, da sva upravičeno mladine pod Italijo. V vasici Lažne so bili mnogi sklepala o dobrem gospodarju in naprednih kulturno politični sestanki, tečaji in še kaj. Za- ljudeh, ki živijo v tej hiši. Nato sva ugibala nimiva pa je tudi sama steza, ki se vzpenja najino smer po raznih gozdnih poteh, zlezla iz Trebuše na Poldanovec. skozi gozd in se pri Erjavčevih poslovila od Tura naj bi bila tako posvečena spominu mno- Vojskega ter idrijske občine. Stopila sva na gim prijateljem in tovarišem izpred štiridesetih ozemlje Gorenje Trebuše, v tolminsko občino. let, njihovemu delu in boju za pravice in živ- Dobro uhojena steza naju je vlekla po po- ljenjski obstoj slovenske narodne manjšine pod bočju Jelenka in Bendijskega vrha vedno bolj Italijo. navzdol proti središču Trebuše in v vznožje Ni me bilo treba dolgo prepričevati. Predlog Poldanovca. Steza je najkrajša prometna zveza me je mikal, čeprav čas ni bil posebno pri- Trebuše z Vojskim, kamor hodijo Trebušani na meren za tako nižinsko turo. Odločitev pa je idrijski avtobus za Idrijo. Verjetno je ta pro- kljub temu hitro padla in pred menoj je že bil metna zveza že zelo stara in sega v čase, ko tudi podroben načrt ture. Vojsko-Gorenja Tre- Vojskega, Mrzle rupe in Gorenje Trebuše še ni buša-Poldanovec-Male Lazne-Smrekova draga- povezovala vozna pot ali kasneje avtomobil- Golaki-Čaven-Predmeja-Otlica-Bela. Načrt je ska cesta. To stezo so uporabljali ljudje, ki so bil soglasno sprejet in že sva pohitela obtežit se tu že davno naselili kakor tudi mnogi pre- najine nahrbtnike. hodni gostje. To so bili verjetno gozdni in lovski čuvaji, gozdni delavci, oglarji, kmetje V domačem kotlu je sredi popoldneva pošteno pa še tihotapci, vojaški ubežniki, divji lovci in kuhalo in v avtobusu, ki naju je vlekel na še kdo. Pot jih je vodila v Spodnjo Trebušo, Vojsko, sva se naravnost cvrla, dokler ni avto- čez Kobilico v Čepovan ali pa čez Lažne v mobil premagal razlike med 333 in 1087 m Gorico. Verjetno je bila že davno znana tudi nadmorske višine ter naju odložil v svežem steza najinega načrta. vojskarskem zraku. Rudarski dom je bil prazen, okoli lovske koče pa so bile v teku velike pri- Vse steze so bile pomembno prometno sredstvo prave za veselico lovske bratovščine, določeno tudi partizanom. V hajkah so jim še kako prav za naslednji dan. Na tem lovskem veselju naj prišle. Sicer pa je ta svet spadal v osvobojeno bi pospravili tri srnjake in temu primerno koli- ozemlje. čino vinske in druge kapljice. To so nama zaupali, ko sva se mimogrede oglasila na poti Vedno bolj sva se spuščala in padala v dolino, okrog Smodina in Carja. Na sprehodu sva si v trebuško grapo. Gozd naju je kmalu vrgel hotela ogreti pete za naslednji dan, ki je bil na piano in pred nama je stal obširen svet. namenjen pohodu čez Trnovski gozd. Večer- Trebuše s Poldanovcem in drugimi grebeni in jala sva v Domu, spala pa pri Felkovih, kjer vrhovi Trnovskega gozda. Posamezne kmetske sva stalna gosta. bajte so raztresene daleč tja gori pod Mrzlo rupo in po grapi navzdol. Ze pred četrto uro zjutraj sva pomolila butice Zelo zgodaj je še bilo, ko sva obstala pred skozi okno in vohala po vremenu. Kakšno prvo hišo. Menila sva, da sploh ni naseljena. neki bo? Tak, tak, nič posebnega. Ne dobrega, Najin glasni razgovor pa je vendarle prebudil ne slabega. Očaka Triglava so pokrivale megle, proti jugu pa je bilo čisto in lepo. V živa bitja gori pod streho. Najprej je bilo kuhinji, kjer nama je gospodinja pripravila slišati moški, nato še ženski glas. Prosila sva, mleko, sva se malo posladkala in okrepčala, naj nama svetujejo nadaljno pot. Skozi okno potihoma zapustila gostoljubno hišo in že sva se je stegnila gola ženska roka, za lončnimi jo brisala mimo cerkve proti Kotljam. Tu sva cvetlicami pa se je skrivala skuštrana glava. krenila desno s slovenske transverzale mimo Roka je kazala smer, glava pa pripovedovala, visokega zidanega dimnika požgane domačije, kje naj hodiva. Hvala lepa in brez zamere. ki še danes kljubuje zobu časa. To je danes Ubrala sva jo čez skromne njive na kucelj in daleč na okoli edini nemi spomenik okupator- navzdol proti dolini. Sicer pa vse steze drže jevih zločinov pred dvajsetimi in toliko leti. Za v Trebušo. sedanjo bajto, ki stoji levo od ruševin, sva Kmalu za vrhom se je oglasil pes, ki ga sploh stopila na nama neznana pota. Zagazila sva nisva videla. Tudi hiše nisva opazila. Obstala v visoko mokro travo in jo bredla do Vonči- sva, ko je izza hriba prišla starejša ženska in se spustila v pogovor. Zvedela sva, da sva na še ni. Udarniško začeta cesta je obstala sredi tleh Gorenje Trebuše, da pa se kraj, v katerem brega. Kolovozi in steze so kaj slabe in pre- trenutno sva, imenuje Razazija. To gre nekako puščene vremenu in času. tako: Če je Trebuša na primer London, potem Spustila sva se po eni takih poti, pa je bila je Razazija njegovo obsežno predmestje, rajon, bolj podobna gozdni drči, da sva s pospeškom četrt ali kakorkoli se že take reči imenujejo. priletela na cesto, ki po grapi veže bregove Obsežnost in razširjenost Razazije sva razu- Razazije s Poldanovcem. Strmo nad zadružnim mela le ob taki primerjavi. Gori pod Vojsko domom se dviga ostenje najvišjega vrha, ki sega pa do glavne ceste, ki se vijuga v ostrih s svojo značilno odrezano kapo kraljuje nad ovinkih iz Spodnje Trebuše in se mimo zadruž- odročnimi kraji na skrajni severni strani Trnov- nega doma vzpne pod Mrzlo rupo. škoda, da skega gozda. se nisva zanimala tudi za število hiš in število Pod zadružnim domom sva naletela na prvega prebivalstva. Le po imenu sva vprašala, od trebuškega človeka. Motorizirani gozdar in kod neki izvira. Tako nama je tolmačila žen- nedeljski lovec se je vračal z lova pod Zelenim ska nastanek imena Razazija. Stari oče ji je robom. Smolo je imel, divjačine ni niti videl. povedal, da so bili prvi naseljenci teh bregov Postregel nama je z napotki o nadaljnji poti. Rezijani. Prišli so torej raz Rezije ali z Rezije Pokazal nama je čez most naravnost v breg in novo domovino imenovali Razazijo. Zakaj do kmetske bajte, ki ji po domače pravijo so prišli in kdo jih je poslal, žena ni vedela. »grad«. Zakaj tako doneče ime, ko hiša nima Morda so bili to tolminski grofje, morda oglej- prav nobene podobnosti s kakršnim koli gra- ski patriarh ali pa videmska in čedadska go- dom, nama je ostalo neznano. Na pragu so sposka. Razprava o tem je bila zaključena in naju sprejele vse ženske, kar jih je bilo pri poprašala sva le še po današnjem življenju. hiši. Mlajša, ki je pred leti zapustila osnovno No, ni slabo, je dejala. Ze gre. Stari umirajo, šolo, nama je povedala, da je bila večkrat na mladi odhajajo v dolino, v širni svet, hiše se šolskem izletu na Poldanovcu. Pokazala nama praznijo in razpadajo. Življenje ni lahko, vse je smer hoje in naju opomnila, da v začetku morajo znositi na hrbtu. Vozne poti v Razazijo sploh ni več steze, višje gori pa da jo bova že

. „ . . , Foto L. Božič Ravnica z njivami ob Belci pod Tisovcem spet našla. Dobri dve uri bosta pihala, se je nazaj ali pa poiskati obhodne rešitve. Hop, namuznila in voščila srečno pot. šlo je v redu, sem že na drugi strani prepad- Pozdravljene »graščakinje«! Drzno sva ugriz- nega lijaka. Tovariš pa si ni upal. Obupal je, nila v strmi breg. Najbrž pa nisva prav za- in še na vrhu grebenčka, preko katerega je stavila, ker se je oglasil od nekje z leve moški moral, si je očital. Drugih težav ni bilo, le glas: Ne desno, naravnost! Ozirala sva se na precej časa sva tu izgubila. Zmagala pa sva le. vse strani, pa nikogar nisva opazila. Od kje Strmo stezo nama je kmalu za tem presekala neki naju je to dobro človeško bitje opazovalo zelo lepa lovska pot, ki reže breg od zahoda in usmerjalo? Verjetno je čul najin pogovor proti vzhodu. Najina steza je tu zdajci obstala, pred hišo in nama sledil z očmi. Na glas sva vsaj mislila sva tako. Kam sedaj? Želela sva, se zahvalila in se v označeni smeri zgubila da bi naju lovska pot pripeljala prav v na- v grmovju. ročje najinemu cilju. Nadaljevanja oziroma Plazila sva se skozi grmovje, mendrala po vi- priključka steze v breg nisva našla, pošteno soki travi in iskala sledove nekdanje steze. povedano, niti iskala ga nisva in to se je nama Samo slutila sva jo, nisva pa je mogla dotipati. maščevalo. Vrh sva gledala levo, pa sva mi- Vzpenjala sva se pravzaprav na slepo in v slila, da naju bo lovska pot pripeljala prav na edino možno smer po grapi navzgor. Spodaj vrh Poldanovca. Toda računi so bili brez krč- nekoliko širša grapa se višje vedno bolj stiska marja. Lepo se je bilo sicer sprehajati po lepi med levi in desni breg in strmine. Druge izbire ravni stezi, ki se je kmalu povzpela na gre- ni. Precej visoko sva le tu pa tam naletela na benček in zdrknila z njega globoko doli. Sledil ostanke steze, ki je morala biti pred leti še sem ji in se znašel pod strmim ostenjem Pol- prava pot, da so po nji celo šolarji hodili na danovca. Tu pa je steza spet opletla na na- majske izlete v Trnovski gozd. Danes se po slednji grebenček in odkljukala neznano kam, stezi zaman oziraš, pa tudi šolarji najbrž ne le proti vrhu ne. Morala sva nazaj na izho- hodijo več semkaj na izlete. Le skromni sledovi diščno točko in spet sva izgubila precej drago- dajejo upanje na boljšo pot. Pa je tudi razum- cenega časa, kot se pravi, čeprav za naju ni ljivo. V strmi grapi brezobzirno gospodari ne- tako dragocen, ker ga imava dovolj na raz- urje. Voda je odnesla stezo, njene ostanke pa polago. je zarastla trava in grmovje. Na izhodišču sva se temeljiteje lotila izvidni- Bolj ko sva se dvigala, bliže sva prihajala pod škega in stezosledniškega posla. Samo malo je stene in skale Poldanovca. Grizla sva breg in bilo treba bolje pogledati in že sva odkrila pihala z vso širino in globino svojih starih nadaljevanje steze proti grebenu. No, malo je dihalnih mehov. Kot dva mladiča pa sva ska- bila res zaraščena s travo in grmovjem. Vesela kala sem in tja, se prerivala skozi gosto nad odkritjem sva se usedla in se malce pod- grmovje, se vzpenjala in včasih dvigala sto- prla. Ko sva se spet pognala v pravcati naskok pinjo za stopinjo s pomočjo vsega, kar je pri- v breg, sva bila na prijetnejši stezi. Vse lepša šlo pod roko, naj je bila trava, skala ali veja. je bila, čim bolj sva se bližala grebenu, ki se Vohala sva za sledovi steze, po tihem in pri vleče zahodno od Poldanovca. sebi preklinjala vse in nobenega, ki je kriv Končno sva le stopila na greben in pred nama tako slabega prehoda iz Trebuške grape na se je odprl pogled na do kosti oglodane Moj- Trnovsko planoto. Odnehala pa le nisva, umik sove drage in na cesto z Lažen proti Lokvam, bi bil prava sramota za preizkušena in stara kar sva šele kasneje ugotovila. Napotila sva planinca, kot sva midva. se po grebenu, ki je na severno trebuško plat ves zelen in kosmat od bukovine, na južno pa Končno sva se iz grape prerinila v desni breg. pošteno obrit in odet s pravo kraško pustoto. Oddahnila sva se in dobro nama je delo, ko Ze sva se spet zagrizla v breg, tokrat nepre- sva se zares znašla na precej dobri stezi, ki se klicno in v resnici proti vrhu samega Pol- je pentljala v ključih navzgor. Tu in tam je bilo danovca. Na redkih bukvah sva naletela celo treba stopiti previdneje, če nisva hotela zdrs- na spomine markacij. Da peljejo na vrh, nama niti nazaj v grapo. Veselje pa je kmalu skalila je bilo koj jasno, od kod drže, pa nisva uteg- grenka kaplja. Zmanjkalo je steze in pred nila uganiti. nama je zazijal pravcati prepad. Čez udor je bilo mogoče le z veliko opreznostjo in kar je Natanko opoldne sva stopila na teme Pol- najvažnejše, o pravem času, še preden ti stopi danovca (1305 m). Vroče in soparno je bilo kot strah v kolena, da se začno tresti in šibiti. Če v pravih pasjih dneh. Dosegla sva cilj, odlo- ne izkoristiš pravega trenutka, si oplel. Moraš žila nahrbtna bremena in se začela razgledo- vati po svetu. Pod nama, na severni strani, se spuščajo strme steze, odsekane naravnost v tre- buško grapo. Vrh z navpično odsekano steno je prav lepo viden z idrijske ceste proti Voj- skemu. Krn s kobariške strani v malem. Iz središča Trebuše je hitel najin pogled za viju- gasto belo cesto proti Mrzli rupi, se ustavil za hip pri posameznih bajtah tega naselja, se uprl v obsežno območje Razazije, obstal na Jelenku in Bendijskem vrhu, za katerima je zaslutil Vojsko, ter se proti severu pogreznil mimo Hudournika in Griča v dolino Spodnje Trebuše z Idrijco, Hotenjko in Trebušco. To je torej vrh hriba, ki je s skalnatimi rebri in prepadnimi stenami vabil v svoje samote mlade planince, plezalce in slovensko mladino od Soče in Jadrana. Semkaj se je zatekala mladina v težkih časih, tu je rastla v prave grče, tu se je pripravljala na odločilne dni. Več let kasneje je ta mladina trpela v tabori- ščih in zaporih ter za tem krvavela po širnem Trnovskem gozdu. Iz njene krvi je pognala svoboda narodu od Mangarta preko Krasa do slovenskega morja. Svoboda je končno dahnila tudi v ta kotiček slovenske zemlje, ki je danes osamljen in odmaknjen. V razmišljanju o teh krajih in o ljudeh izpred 50, 40 in 30 let sva počasi sestopala z vrha Poldanovca v kotlino Mojsove drage. Mislila sva na njihovo življenje in delo, na njihovo borbo in trpljenje za goli obstanek, človeški in Idrijca nad Klavžami Foto L. Božič narodni. Pred najine oči je stopil tedanji brez- pravni, revni bajtar iz Razazije in iz drugih S skromnimi besedami ni mogoče povedati grap tega gorskega dela slovenske zemlje. vsega, kar je pomenil za tedanje mlade gene- Prav v to in tako življenje je z vso odločnostjo racije pod tujčevo peto, kaj je bil Zorko sle- krepko posegal pokojni Zorko Jelinčič in hernemu našemu človeku na prgišču slovenske mnogo njegovih tovarišev in sodelavcev. Z zemlje, ki je bilo obsojeno na smrt. Ko bodo brezmejno predanostjo narodni stvari, njegovi kasnejša pokolenja z objektivnejših stališč in odrezani manjšini, z vsem svojim bitjem in žit- s širšimi merili odkrivala in globlje spoznavala jem, ki je gorelo za sleherni kotiček te uboge veličino njegovega dela, njegov vpliv in pomen zemlje, za zadnjega človeka na njej, je bil za slovensko ljudstvo pod Triglavom, Krnom, Zorko med mnogimi najbolj viden. Bil je med Golaki, Čavnom, Nanosom, Trsteljem, Snežni- prvimi. Telesno šibak in rahel je bil velik po kom in Slavnikom, bodo odkrito in pošteno duhu in delu. Skromen in pošten v vsem svo- morala priznati, da je Zorko izgorel za svoje jem življenju, dosleden, neizprosen, načelen in ljudstvo. Nekoč bo treba le priznati, da mora požrtvovalen, zvest in odkrit tovariš, prijatelj, novo priznanje njegovemu življenju in delu sodelavec, dosleden borec, odličen organiza- presegati priznanje, ki mu ga je dala naša tor, vzgojitelj, kulturni, prosvetni in politični sedanjost. Ali ni premalenkostno in presramež- delavec, pisec in navdušen planinec, ki so mu Ijivo imenovati skromne planinske postojanke bile planine nekaj več kot samo rekreacijsko z njegovim imenom, pa čeprav stoji na vrhu sredstvo. Tak je bil naš Zorko, takega smo njegove ljubljene gore. Prava ironija pa je, če poznali, tak nam je bil vzor, pri takem smo se je koča, ki nosi njegovo ime, zrastla na ostan- učili, s takim sodelovali. kih laške vojašnice, ki je bila kot predstraža tujega zavojevalca odskočna deska za na- Malim Laznam. Sonce je še vedno neusmiljeno daljnji pohod tujega imperializma. Čeprav je kuhalo in tolklo po najinih glavah. Srečala sva okupator strt in je tudi na razvalinah te vojaš- celo nekaj avtomobilskih znancev. Nihče se nice zavihrala zastava svobode in novih časov, naju ni usmilil. Vsak je imel kako opravičilo. se vendarle ni mogoče izogniti trpkih misli in Temu se je mudilo prav v nasprotno smer, grenkemu spominu. Težko je misliti o Zorku in drugi ni imel prostora, tretji je bil sam gost. o letih med obema vojnama v tej hladni stavbi. Nič, smola se je nama odkrito režala v prašni Ne more in nikoli ne bo mogla dajati tiste pla- obraz. Pa se nisva pustila pognati v kozji rog. ninske domačnosti in topline, kakršno je Zorko Zarečih lic, zalita s potom, na katerega je rad doživljal in kakršno je kot velik planinec, legal prah, ki so ga vzdigovali divji motoristi, alpinist in duhovno bogat človek tudi sam sva puščala za seboj metre in kilometre bele izžareval. cestne kače. Vse sva kar dobrovoljno prenašala, Tako razglabljajoč sva se spustila v dolino, v le tega nisva mogla, da sva postala predmet kraško kotanjo Mojsove drage. Pred nama se zijal, ki so ob cesti in iz avtomobilov buljili v je odprl ogoljen, siv in kamenit kraški svet. naju. Kaj so pešci res postali tako nenavadna Nehote je človek podvomil, če je tako mrcvar- bitja? Na naju so deževala vprašanja: Od jenje naših gozdov v skladu z načeli dobrega kod, kam, koliko časa, ali sva utrujena in po- gospodarjenja z družbenimi dobrinami. Ali dobno. Lomili so laščino in jugoslovanščino, take golote ne spominjajo na beneško invazijo midva pa sva odgovarjala važno in ponosno v in uničevanje? Obstala sva sredi puščave ža- najini kranjščini. garskega uničevanja. Ista usoda bi bila kmalu Vročina pasjih dni ni prizanašala in od naju zadela tudi Smrekovo drago z njeno znano je teklo v curkih. Ozračje se je vedno bolj inverzijo. Ozirala sva se za potmi proti Zele- zgoščevalo, sopara je dušila in tlačila. Tam nemu robu in Smrekovi dragi. Nekoč je bila nad Italijo se je že potemnilo in zamolklo pot celo zaznamovana, danes ni duha ne grmenje je prihajalo na najina ušesa. Obrnila sluha o kakem znamenju. Ker nama je bilo že sva se proti Malim Laznam. Na križišču nove dovolj slepega tavanja po gozdovih, sva se poti proti Smrekovi dragi sva obstala in ugi- usmerila na novo gozdno pot, kjer sva se sre- čala z markacijo na Poldanovec. Nikjer pa ni bala, ali po njej in iz drage na Golake ali pisala kam pelje pot v obratni smeri. Ali bova desno proti čavnu. Račun s časom in spanjem prišla v Male Lažne? Tolkla sva cesto v silni se je obrnil v korist Čavna. Ko sva tako tuh- pripeki in se zaganjala za jagodami in mali- tala, ugibala in računala, je v najini nepo- nami. Tabla z očrtom Mojsove drage. Komu je sredni bližini nenadoma silno tresknilo in uda- namenjena? Po cesti sva se dvignila na preval. rilo, da je bilo joj. Zdrznila sva se, nehote pre- Tu je na neki skali celo pisalo Zeleni rob, pa stopila, hoteč se umakniti, debelo pogledala nič več, ne tu ne tam. Cesta se počasi prevali drug drugega. Nič hudega ni bilo. Ali sva pre- iz ene v drugo kraško dolino, ki je bila v najino bledela, kar je znamenje strahu, nisva utegnila veselje pokrita s hladnim gozdom. 2e prav ugotavljati, s tako naglico se je vse zgodilo in kmalu sva naletela na prve motorizirane no- odšlo mimo. Ko sva prišla k sebi, sva se ozrla made z one strani meje. Vedno več jih je bilo, proti nebu, od koder je prišlo, kar je prišlo. naših pa nobenega. Bilo je čisto in jasno. Torej, strela z jasnega! Da, strela z jasnega. Vse je postalo jasno, kar Po trdi cesti sva, vdana v božjo voljo, tolkla še ni bilo. Rečenica: Naj te strela ubije z jas- kamenje in brusila pete. Pot se je vedno bolj nega, bi se kmalu uresničila, čeprav tega nama spuščala, dokler se niso pred nama iznenada nihče ni želel, vsaj da bi midva za to kaj odprle košenice, za njimi hiše in vikendice, pa vedela ne. Ni se, še vse je manjkalo. Takrat cerkev in vas Lokve. Tudi v Lokve drže vse sva jo srečno odnesla, se junaško zakadila po poti. Malo debelo sva pogledala, iz ravno- cesti proti Čavnu in si dobro zapomnila dan težja pa nisva padla. Kaj nama pomeni nekaj in uro naravnega pojava. ur hoje dalj in nekaj novih kilometrov s pra- hom bogate ceste? Prav nič, jo bova že Kilometrov ceste in prahu sva se nabrala kot ugnala. cigan uši. Nobenega pešca nisva srečala, le avtomobili z veselimi potniki so švigali brez- V hotelu sva se odžejala in poslušala. Domača obzirno mimo in naju zagrinjali v goste oblake beseda se je kar nekam skrila. Kmalu sva po- prahu. Podplati so bili vedno težji in končno brala šila in kopita in stopila na cesto proti sva z njihovo pomočjo le pridrsala do koče na Čavnu. Vse živo je bilo okoli. Sami avtomobi- listi. Proti večeru se je vse premaknilo v dolino in ozračje se je umirilo. Ostala sva midva in zakonski par iz stare Gorice, ki si je postavil na streho svojega fiča pravi in udoben bivak z dvema ležiščema. Kraja avtomobila je torej izpod zadnje plati nemogoča. V koči so naju postregli s praženimi srnjako- vimi jetrcami in ledvicami. Kakor sva jih bila vnaprej vesela, tako sva jih bila žalostna, ko so prišla na mizo in začela romati v usta. Res je, nikomur ni bilo kaj očitati, tudi prav ne bi bilo. 2e dolgo ni deževalo, gospodarila je suša, pa tudi v boljših časih na Čavnu ni vode na pretek. Samo kapnica. Tako nama je bil položaj jasen in vsakemu razumljiv. Jetra in ledvica iz objektivnih razlogov niso šla skozi zadostno količino vode in tako je iz njih močno zaudarjalo. Kaj bi se obregovala ob tako malenkost! Pogoltnila sva slino in se spravila spat. Prišla sva z dežja pod kap. Z lastno toploto sva morala v pasjih dneh in v pasji vročini najprej posušiti in segreti vlažne rjuhe, da so nama proti jutru mogle vrniti delček najine toplote. »Dobro spočita in naspana« sva se odpravila proti domu.

Predmeja, Otlica. Ob zadnji hiši na najini poti preko Golakov sva z gospodarjem izmenjala

nekaj besed. Stara znanca sva. Vsako leto Roldanovec iz Gor. Trebuše Foto L. Božič hodim tod mimo in tako sva se spoznala. Kako bi se ne, ko pa sem edini planinec, ki še hodi po stari planinski poti Otlica-Bela. Vsako leto košček naše zemlje in se oddolžila spominu se ob srečanju razveseliva, si želiva zdravja vseh, ki so med obema vojnama plezali po v bodočem letu do ponovnega srečanja. Tako stenah Poldanovca in se zbirali na sestankih štejeva leta. po Trnovskem gozdu, in vsem, ki so v zadnji Na jasi Siji, kjer navadno počivam, sva na- vojni krvaveli in umirali v Trnovskem gozdu za letela na kosca s Kovka. Povabila sva ga na našo svobodo. požirek slivovke. Beseda je dala besedo in Mrak je že legal, ko sva pohitela v kotlino, tako sva zvedela, da je upokojeni gozdarski kjer naju je sprejelo skromno razsvetljeno delavec in da dobro pozna bregove Idrijce in mesto idrijskih knapov. Belce tja doli do same Idrije. Menili smo se o naših vrhovih in si beležila domača krajevna imena. Do doline sva srečala še žensko z Otlice, ki je bila na ogledih za malinami. Plaža Idrijce in Belce je bila na sotočju »Na Lajštu« natrpana s kopalci. Midva sva se oprala že gori pod Šinkovcem, zato sva jo sedaj ma- hala kar mimo vse te gneče in živžava. Pri Fežnarju sva si poplaknila grla in se spet pognala v hrib proti Miklajču in na Vrh Bele. Še kočo na Hleviških planinah sva hotela ob- iskati, da bi tu sklenila najino turo. V dveh dneh sva pretolkla Trnovski gozd po dolgem in dvakrat počez. Spoznala sva nov CIVILNA ODGOVORNOST SMUČARJEV IN VEDENJE NA SMUČARSKIH PROGAH

O tej stvari se pri nas niti ne piše niti ne govori kaj prida, čeprav se smu- čarstvo pri nas razvija že skoraj v enakih okoliščinah kakor v bolj razvitih alpskih državah. Švicar dr. Louis Dalleves iz Siona - mnogi naši alpinisti in smučarji dobro poznajo ta kraj - je v Journal des Tribunaux (1968/11) o pravnih zadevah, ki so v zvezi s smučarstvom, takole razpravljal: Na smučarskih progah je mnogo nesreč, tudi smrtne so vmes. To pomeni, da na progah preži nevarnost. Nevarnost je objektivna, v pomanjkljivi opremi, v presenečenjih na terenu, in subjektivna, to je, v smučarjevi neprevidnosti. Pripeti se, da je smučar tudi žrtev drugega uporabnika proge. V tem primeru pride do civilne in kazenske odgovornosti. V zadnjih letih se množe nesreče zaradi »koli- zije«, to je zaradi trčenja dveh smučarjev, k čemur štejemo tudi primer, če se nekdo, ki ga preseneti z boka pridrveli smučar, hitro umakne, pri tem pa pade in se potolče. Gneča na progah je vedno večja, povprečna hitrost, s katero se spuščajo smučarji niz breg, je dvakrat večja kot pred desetletjem, vzrok pa je tudi v novem slogu, ki ga lahko imenujemo »krmarski« (le style de la »godille«). Pri tem slogu je težko opaziti, da namerava dohitevajoči smučar spremeniti smer, prav tako pa je težko vedeti, kaj namerava oni spredaj, saj je ta slog odpravil svareče zaviranje ali kak drugačen opozorilni gib pri »krmarjenju«. Zato je skoraj na vseh progah prišlo do raznih znamenj in svaril, FIS (Federation internationale de ski) pa je posebni komisiji naro- čila, naj izdela pravilnik o vedenju na progah. L. 1967 so se zbrali v Saint- Moritzu pravniki iz vse Evrope in potrdili mednarodni kodeks o vedenju na pistah. Predlagal ga je Rudolf Nnirk, ki je zastopal zvezno pravniško zbornico v Karlsruhe (o tem pravilniku smo v našem listu že pisali v »Razgledu po svetu«). Pravna veda je ta pravilnik že dalj časa pripravljala, kar pomeni, da je juri- dična doktrina spremljala pojave na pistah in se jih skušala lotiti s svojo metodo, teorijo in prakso. Ze I. 1938 je v Zurichu izšlo delo Karla Dannegerja o pravnih vprašanjih alpinistov in smučarjev, v Parizu pa I. 1959 W. Rabino- vitcha razprava »Šport v gorah in pravo«. Peter Kleppe je I. 1967 v Berlinu in Munchenu izdal razpravo o odgovornosti pri smučarskih nesrečah, v kateri je zbral vse, kar se je dotlej storilo zato, da se stvar zakonito uredi. Dozdaj zakonodaje za te stvari ni, pravoznanstvo pa jih obravnava že deset let v raznih alpskih državah, izdeluje sodbe in sklepe po analogiji. V Švici se je pravna doktrina oprla na 41. člen zakonika, ko je hotela opre- deliti civilno odgovornost smučarjev. Zvezno sodišče je člen uporabilo v sklepu v I. 1956: »Kdor ustvarja stanje nevarnih okoliščin za človeka, mora po splošno priznanem pravnem načelu poskrbeti za varnostne ukrepe, da prepreči more- bitno škodo.« Smučar to nedvomno počenja, če izgubi oblast nad svojimi smučmi in s tem ogroža druge uporabnike proge. Tako je bil I. 1956 obsojen Bally contra Rosti. Pognal se je v slalomu po pisti in se zaletel v Rostija, ki je stal na izteku. Moral je povrniti vso povzročeno škodo. Dve leti prej se je isto sodišče izreklo zoper odgovornost smučarja Buchera, ki je na pisti podrl pešča in ga poškodoval. Pri nobenem od teh sklepov se sodišču ni zdelo potrebno zavzeti stališče do teorije o »prostovoljnem prevzemanju tve- ganja« (o sprejetem prostovoljnem tveganju, o ravnanju na lastno odgovor- nost), o kateri pišejo nekateri avtorji in se je o njem mnogo govorilo na francoskih sodiščih po starem rimskem načelu: »Volenti non fit iniuria« (Kdor sam rine v zagato, naj se nikar ne pritožuje). Vse alpske države so se izrekle zoper to načelo. Smučanje ni rugby, boks, hockey ali nogomet, ni bojevit tekmovalni šport, gojimo ga individualno. Kdor gre na pisto, se ne bota z nesrečo, ki se utegne pripetiti, in ne sprejema posledic brez priziva in pri- tožbe. Zvezno sodišče je glede tego izreklo naslednje mnenje (gre za drsanje, velja pa tudi za smučanje): »Ce pride do resnih trčenj, jih ne povzroča normalno izvajanje tega športa, marveč največkrat brezobzirnost do sočloveka.« Čl. 41 istega zakonika ne zadovoljuje ne pravnika ne smučarja. Ni jasno, kako naj se sklepa o odškodnini: Ali naj jo krivec poravna v izvršenem obsegu ali pa naj bo obsojen na denarno kazen. Ker ni zato specifične zakonodaje, se je švicarsko sodišče zgledovalo po cestno-prometnih predpisih in zato upo- rabljajo večkrat pojme, ki jih poznamo s cestnih zadev: »prednost«, »izgubiti oblast« ipd. Podobnost obstoji, vendar ne smemo iti predaleč, ker je smučanje vendarle šport. Ta šport terja posebno spretnost, od te pa je odvisno smučar- jevo vedenje na pisti. Ni še povsem določeno, kaj naredi smučarja »previd- nega«, nekakega smučarskega »pater familias« ali »pridnega« smučarja. Spričo tega, da je na vseh progah veliko začetnikov in poprečnih smučarjev, je treba vedeti, kakšno mora biti vedenje dobrega tehnika med množico šibkih. Kako pravnik gleda na obvladovanje smuči? Smučem je kos tisti, ki »uravnava svoje vedenje po svojih sposobnostih, to je, da se lahko izogne oviri bodisi s tem, da zavre, bodisi da jo v loku obvozi«. Z drugo besedo, smučar, ki bi povzročil škodo, se ne more izgovarjati, da zaradi kake luknje v snegu ali kake korenine ni mogel zavreti ali obvoziti. Kantonalno sodišče v VVallisu je, na priliko, I. 1965 obsodilo na povrnitev celotne škode smučarko, ki je s pre- veliko brzino pridrvela do kopnine, padla in pri tem poškodovala tožiteljico. Hitrost? Sama na sebi še ni »zatožena« ali obtožena, povečuje pa nevarnost, ker je trčenje pri večji hitrosti težje. Smučar naj - po sklepu zveznega sodišča - »prilagodi hitrost stanju in okoliščinam na progi ter svojim tehničnim zmog- ljivostim«. Smučar ni dolžan, da se pred oviro ustavi, lahko jo okretno obvozi. Če pa je proga zelo ozka (v ozebnikih, na gozdnih poteh), nastane vprašanje, ali se smučar lahko ustavi, ker obvoziti ne more. Tu utegne priti do zelo protislovnih sklepov. Nekateri pravniki pravijo: »Smučar sme računati, da je proga prosta.« Drugi spet, da mora vedno pričakovati kako oviro, posebno če je vidljivost slaba, da je treba torej vedeti, kakšna hitrost je upravičena. »Pater familias« bo ravnal v takem primeru previdno, ne bo se zanesel. Odgovornost je včasih težko opredeliti, če se nesreča pripeti na nevarnih mestih zato, ker se prav tam kdo dalj časa zadržuje. V tem primeru je za sklep sodišča značilno, da radi priznavajo povzročiteljem nesreče olajševalne okolnosti. »Žrtev« mora tudi vedeti, kako se je treba obnašati, sodišče pa mora upoštevati tudi težavnost mesta, vidljivost, hitrost in dejstvo, da pešec na progi nima prednosti, da se mora zadrževati na robeh in sme progo prečkati samo, če je vidljivost dobra. Seveda to ne daje prostih rok smučarju, da se lahko po mili volji »zakadi« nizdol, saj so med pešci tudi taki, ki se po dolžnosti gibljejo na progi. In končno: Vselej smučarja veže načelo previdnosti in zahteva, da smuči obvlada, če naleti na vidno oviro.

Prednost z desne in druge prednosti, žal, na progi še niso določene. Vendar ima smučanje svoja pravila, ki potekajo iz njegove tehnike. Med temi pravili je morda najvažnejše pravilo o prednosti spodnjega smučarja. To pravilo prizna pravna doktrina. Smučar, ki je niže, ne vidi, kaj je za njim, gornji smučar pa ima razgled in lahko ukrepa, da ne pride do trčenja, lahko zavira in krmari glede na spodnje. Spodnji smučar po mili volji izbira pot pred seboj, boji se lahko le onega nad seboj, ki je hitrejši. Gornji smučar mora računati z vsemi normalnimi možnostmi, po katerih spodnji lahko poseže. Kantonalno sodišče v Nidevaldu je kaznovalo gornjega smučarja, ki je vozil naravnost in pri tem trčil v spodnjega, ki se je pravkar obrnil v desno kristianijo. Gornji smučar pa je krivde oproščen, če se spodnji ne vede normalno oz. če je nepreviden. Dr. Dalleves sodi, da bo prednost »spodnjega« pravna doktrina še natančneje opredelila in da bo prav ta prednost osnova zakoniku za smu- čarske proge, ki ga za zdaj še ni. ZIMSKA PREIZKUŠNJA lefonu, pa mi ne more zaradi nekih družinskih obveznosti nič obljubiti. Veselo se pozdravim z Matjažem in Dušanom, Silvo J o š t ki se gresta na Mozirsko smučat. Kar zavidam jima, da se bosta jutri lahko predala beli opoj- nosti in soncu, kar pa meni, vsaj kar se tiče »^jegvlj sonca, gotovo ne bo dano. Ko vidita, kako sem opravljen, me radovedno sprašujeta, kam bom šel. Nedoločeno odgovorim, da grem pač malo etrtek zvečer je. Dan naših sestankov na pogledat v hribe. Mislita si seveda svoje, ker društvu. Danes ni posebno živo, saj je glavna je na avtobusu, na moje veliko veselje, tudi zimska živahnost že minila. Vendar še ne po- ljubo dekle. vsem. Ravno jutri pričakujem prihod vzhodno- Okrog osmih avtobus privijuga do Luč. Janeza nemških alpinistov na naše področje. Vse muči pa ni na postaji. Vame se vsili rahel dvom. Ali eno samo vprašanje: »Le kaj nam bodo uspeli ga ni? Le kaj ga je zadržalo? Gotovo bi mi bil preplezati? Ali bodo preplezali več prvenstve- javil, če ne bi mogel priti. Dvom pa mi tovariš nih?« Vsak v sebi tuhta, vsi si želimo, da bi bili razbije, ko se prismeje na avtobus v Solčavi. uspešni, hkrati pa vsak misli na to, da bi nas Do sem je uspel »prištopati«. Takoj se lotiva rešilo slabo vreme. Toda tega ni od nikoder. razprave o tem, katero smer bi v razmerah, Zima je takšna kot že dolgo ne. Sam sem si kakršne vladajo v steni in stenah, laže preple- že povsem opomogel po tistem izpred enega zala. Pred enim tednom sva namreč šarila nekaj meseca. Treniral pa sem tudi vseskozi, da ne tam okrog Štajerske Rinke, pa je bilo vse pole- bi prišel povsem iz forme. Nenadoma me pre- denelo in močno zasneženo. Tam sva se takoj šine misel: »Mogoče bi pa z Janezom lahko odločila za Planjavo, ki je nudila več možnosti v nedeljo kaj preplezala!« Torej misel sama za uspeh. je že tu. Hitro skočim k telefonu, zavrtim že V Logarski je v domu živahno kot navadno, dolgo znano 061 ... in čakam. - »Zdravo, Silvo! vendar nas to ne zanima. Kaj je novega, ti rogovilež?« me nadere Jane- In okrog pol enajstih vsi trije z izgovorom, da zov glas. »Zdravo. Vse je po starem. Janez ali gremo spat, zapustimo sobo. Uspe nam, da si ti za nekaj bolj neumnega? Za vzhodni steber nihče ne posumi, kaj midva pripravljava. Dekle Križa ali pa Planjavo? V nedeljo bi bila lahko res odide v posteljo, midva pa vzameva vsak skozi, če bova dovolj lahka. Jaz ne bi vlačil svoj nahrbtnik na rame in že naju sprejme toliko s seboj, kot sva imela z Lojzom. Saj veš, v svoj objem hladna zimska noč. Sneg je zmrz- da to ne gre. Služba, ti študij, malo časa imava. njen. Ne da bi karkoli govorila, greva po ne- Je pa skrajni čas, da nam še kaj uspe!« »Popol- spluženi cesti v njeno naročje. Tam na koncu noma se strinjam. Sam bom prinesel vrv in doline se dviga Planjava, kot da hoče doseči nekaj hrane pa najnujnejše karabince in nekaj luno, ki prav nizko nad njo riše svojo hladno, klinov. Gorilnika nimam!« »Dobro, sam pri- ne presvetlo pot. Sedaj, ko leži stena v senci, nesem gorilnik, še nekaj hrane, klinov, kara- ko je odeta v sneg, ki se je prilepil na skalovje, bincev in bivak vrečo za vsak primer. Slonovih se zdi, da je še višja kot samo tisoč metrov. nog ne bom vzel.« »Velja torej, vse čim lažje in Čim bliže prihajava, toliko večji je nemir in čim manj. V soboto na svidenje v Lučah na toliko večje je spoštovanje do stene. Tudi vpra- zadnjem avtobusu.« šanje se javlja v naju. »Ali bova uspela?« Do- V petek popoldne opravim vse nujne nakupe slej je bila stena preplezana šele dvakrat po- hrane, nekaj izgine iz domače shrambe in s tem zimi. Prvi je uspel Cic Debeljak z Mirnikom, sem preskrbljen. drugi pa je bil Tone Skarja s svojim soplezal- cem. Midva bi bila tretja naveza in to v povsem Naslednjega dne sem v službi ves nestrpen. Po drugi smeri kot prvi dve. Izbrala sva si namreč spisku opreme, ki sem si ga napravil, še enkrat smer Gradišnik - Omerza, ki je ocenjena s pretuhtam vsako podrobnost. Z olajšanjem ugo- četrto težavnostno stopnjo. Spomnim se še le- tovim, da je vse v redu. Z veseljem se tako tošnjega poletja. Dva dni je trajalo reševanje, lotim še enega opravila. Prepričal bi rad dekle, ko je Jože padel in se rahlo poškodoval pri da bi šla z mano v Logarsko dolino in tam poskusu, da bi izpeljal novo smer prek tega iz doline z daljnogledom opazovala, kako bova ostenja. Ali bova midva vzdržala, če bi se nama midva napredovala. In v primeru, če bi se nama kaj zgodilo? kaj zgodilo, obvestila GRS. Pokličem jo po te- Ko cesto zavije v desno, v smeri proti Rinki, zadremlje. Ce pa se to zgodi, me sunek vrvi naglo poiščeva pot, ki drži v gozd in po njej brž prebudi. Težja mesta eden prepleza, drugi slediva najlažjo smer h grušču, ki tu sega zelo pa s tovariševo pomočjo že kako pride čez. nizko v dolino. Kmalu sva na prvih grudah Meni se še posebno slabo godi. Pri previsnem snega, ki je dokaz, da so tu gospodarili pred mestu, ki je zgoraj povrhu vsega še gladko, se nekaj dnevi ali mogoče tedni močni plazovi. mi udre sneg, na katerem je stal Janez, tako Bliže prihajava steni, bolj varno postaja. Zaradi da sploh ne dosežem preko. Vendar na srečo trdih grudastih plazov kmalu ne veva, da sva v vse zvijače še niso odpovedale. Izkoristim pod- strmem, ko se komaj še drživa z okli cepinov prijem, se z nogami oprem ob steno, Janez v strmini. Nad nama pa se že kaže kakšen krepko potegne, roke se iztegnejo čez previs, meter debela odpoka, kjer se je odlomila plast in že zagrabijo dva dobra oprimka in s tem snega in zdrsela navzdol. Ne ostane drugega, je bitka skoraj že dobljena. kot da kopi jeva vsak svoje stojišče. Janez je Iz doline se začuje zategel :»Ooohoj«. Odgo- nekoliko pod mano in skoraj ga mine veselje voriva in, ne da bi se ustavila, nadaljujeva. do zimskega alpinizma, tako se vsiplje sneg Saj to je najboljše znamenje, da je vse v redu. nanj. Potolaži se šele, ko se naveže in ko zač- Čedalje bolj pa se obeh loteva nelagoden ob- neva plezati. Ura je pol treh zjutraj. Skoraj ne čutek. Končno se le spomnim, kaj je. Pogled moreva verjeti, da sva tako dolgo hodila do na uro mi to tudi potrdi. Ura je ena popoldne, sem. Janez, ki se dobro spozna na led in sneg, midva sva nekje na polovici stene pa lačna, premaguje težave, kot da vse skupaj ni nič. da nama je od tega tako čudno. Malo nad Spodnji del premagava brez posebnih težav. nama opaziva votlino in brž sva po snegu pri Ali pa jih sploh ne opaziva, ker je pač še tema. njej. Na srečo notri ni mnogo snega. Hitro se Paziti moram le na to, da se mi na stojišču ne lotiva kuhe in v petnajstih minutah že postre-

Foto S. Jošt žem Janezu z odlično argo juho. Potem sledi cepina. Ker pa nesreča res pride redkokdaj še enkrat juha z ovsenimi kosmiči. Pojeva še sama, opaziva, da se od Olševe sem podi vsak pol čokolade in kosilo je pri kraju. Sedaj snežna nevihta. Prvi znanilec te neprijetne za- še preudariva najin položaj. Sva na polovici deve je močan veter, lahko bi rekel vihar, ki stene, danes gotovo ne bova izplezala. Obeta dviga vse, kar ni močno primrznjeno, in nosi se tudi sprememba vremena. Nebo se je namreč oblak snega proti grebenu. Seveda takoj močno pooblačilo, čuje se tudi vršanje vetra na gre- pade tudi temperatura. To pa najprej občutijo benu. Edina sva si v tem, da naju čaka še trdo prsti na nogah. Sam ob zlomljenem cepinu po- delo. mislim na to, da bom moral s Sedla v Kam- Hitro, kar se le da, napredujeva proti snežišču niško Bistrico in ne na Okrešelj, kot sem prvotno pod vršno steno, pod samo Glavo, kot jo ime- nameraval. nujejo. Na tihem sva upala, da jo bova lahko Začenja snežiti. Vedno bolj na gosto nosi veter preplezala. Vendar sedaj že veva, da verjetno sneg. Bližu grebenu prihajava, bolj nama tuli iz tega ne bo nič. Mrak naju zateče pod stop- veter okrog ušes. Sama ne opaziva, kdaj se njo, ki loči snežišča pod Glavo od najine poti. je začelo tudi temniti. Pred nama pa leži izstop, Zal je ne moreva sedaj preplezati. Imava pa tiste tri raztežaje strmih skal in povrhu vsega srečo. Malo više opaziva votlino, ki nama bo niti ne veva prave poti tu preko. Janez je poleti nudila bivališče za to noč. Spanca sva že oba tod že plezal, a pred nekaj leti in se ne more potrebna. Ko prideva do votline, sva rahlo raz- natančno spomniti vseh podrobnosti. Nikakor očarana, saj ni preveč udobna. Stane naju nama v tej megli, vetru, snegu in temi ne nekaj več truda, preden imava urejeno biva- uspe najti ključno mesto. Pomisliva na bivak. lišče. Potem še skuhava večerjo in okrog de- Pa zopet ni iz te misli nič, ker ne najdeva pri- vetih se odpraviva spat. Zal se ne moreva sti- mernega zavetrnega prostora in sva oba preveč skati drug k drugemu, ker je premalo prostora, občutljiva za prezebanje. da bi ležala skupaj. Tako gre mnogo toplote v izgubo. Sezujem si čevlje in jih dam pod glavo. Izbereva prvo primerno grapo in po njej na- Nahrbtnik nataknem prek nog in ker sem utru- vzgor. Za nekaj časa naju zadrži skok v njej. jen, me rahlo vršanje vetra na grebenu zaziblje Povsem je poledenel. Janez zabije nekaj klinov, v spanje. sam varujem dvajset metrov niže. Veter tako tuli, da ne slišim, če mi Janez vpije, kaj naj Ponoči je snežilo, to je bilo prvo, kar naju je delam z vrvjo. Podajam kar na slepo. Nena- zjutraj spravilo v slabo voljo. Bilo je oblačno, doma me močan sunek vrvi skoraj vrže s sto- pihati je začel veter. A na srečo ne sneži. Veter jišča. Trdo jo zgrabim, a se vse hitro umiri. zažene od časa do čase oblak snega ob steni Kratki trzaji mi povedo, naj pridem za tova- navzgor. Janez pridno kuha zajtrk. Ko se svet- rišem. Ko pridem do njega, mi pove, da je bil loba enakomerno razdeli po vsem prostoru od že skoraj čez oviro, ko mu je spodrsnilo in je vrhov nad nama do doline spodaj, sva že padel nazaj v vznožje. Pri tem se je popraskal nared za odhod. Spustiva se drug za drugim po rokah, ki mu že zmrzujejo. Da bi skok lahko pod stopnjo in Janez je na vrsti, da bi jo pre- preplezal, moram sneti rokavice. Ko primem za plezal. Skal sploh ni videti, ampak je vse pre- prvo vponko, se mi koža takoj prilepi. Ta skok kril navpičen sneg, ki se ne drži pečine, niti s težavo preplezam in nadaljujem po grapi nima dovolj trde skorje, da bi držal, če ga navzgor. Po desetih metrih pa je je nenadoma hočeš obremeniti. Janez oceni, da tega ne bi konec. Pada nekam v desno navzdol, kam pa mogel preplezati. Zato sem se stvari moral lotiti ne vidim. Na levi pa kipi navpična skoraj pre- sam. Takoj spodaj očistim sneg in zabijem visna stena, ki se po kakšnih dvajsetih metrih v skalo trden klin. Pa zopet klin. Tako se pre- položi. Tako vsaj kaže. Odločim se zanjo. Za- bijam meter za metrom kvišku in v eni uri sem biti sem moral več klinov, nekaj dobrih, nekaj na zgornjem snežišču. Zabijem cepin v trdi sneg slabih, pa se vsega ne spominjam več. Vem in Janez lahko pride za mano. Od tod imava le, da sem izgubil rokavice, da sem v previsu sama snežišča, ki se končajo pod grebenom v snel derezo, da sem ga lahko preplezal in da strmih, kakšnih sto metrov visokih pečeh. sem potem varoval v boljšem svetu, ki pa je Hodiva po strmem snegu, kot da greva na bil zelo krušljiv, in da sem imel tam zelo slab kakšno smuko s smučmi na ramah. Ce je strmo, klin. Mraz se mi je tako neusmiljeno zajedal varujeva ali pa sekava stopinje. Pri temu opra- v roke in noge, da sem vzdihoval od . bolečin. vilu pa se meni zlomi cepin. Odletel je tik pri Janezu se ni godilo nič bolje. Ali bo sploh lahko začetku ratišča. Upava, .da bo šlo tudi brez prišel do mene, ko ima vse roke v krvi? Prišel je in to zaradi svoje nadčloveške volje. Sam sem mu z vrvjo pomagal, kolikor sem še mogel. Razveselil pa me je s tem, da mi je prinesel rokavico, ki je padla ravno njemu v roke. Veter še vedno piha z nezmanjšano silo. Bo- jiva se, da naju bo vrglo iz stene. Vrvi plešejo okrog naju, kot da so lahke pajčevine, ki se zibljejo v poletni sapi. Preplezava še raztežaj in pol in nenadoma ni pred nama več strmine, ampak globina, ki ji ne vidiva dna zaradi me- gle. Po kratkem razgledovanju spoznava, da sva približno raztežaj pod Maričkino ploščo. Hitro, kolikor pač moreva, se razveževa, vrv okrog roglja, ki je trdno primrznjen in že drug za drugim počasi zdrsiva v Dulferjevem sedežu na južno stran. Sledi še en spust in stena naju milostno postavi na snežišče. Snega je tu še do kolena. Vsa gmota te izdajalske šibkosti počasi polzi proti dolini, midva pa jo orjeva, ne meneč se za nevarnost. Ko se megla za trenutek raz- kadi, se zaženeva proti koči. Tam je najina rešitev. Družno vlečeva mrzlo vrv za sabo. Končno sva pred vrati. Malo se otreseva in brž noter v zavetje. Poiščeva konček sveče, zdaj velja vsa skrb nogam. Sezujem čevlje in se lotim prstov. Obdelujem jih prav neusmiljeno, dokler ne začutim mravljincev. »Pa vendar je vse Proti vrhu Foto S. Jošt dobro! Ni prišlo do najhujšega,« se potolažim in hočem začeti s kuho. Toda glej ga spaka, gorilnik sploh noče goreti. Kmalu ugotovim, da v njem ni niti kaplje bencina več. Tako se morava zadovoljiti z napolitankami in čokolado. Ta pa je vse preveč suha, da bi nama šla po- ČEZ MACELJ sebno v slast. Privoščiva si raje krajši spanec in sonce, ki je posijalo ob sedmih, naju začne ogrevati že v Klinu. Kljub temu pa sva šele Dr. Vladimir S k e r I a k globoko v gozdu slekla vestone. V Bistrici so naju malce hudo pogledali, češ od kod sva šla gor, da naju niso nič videli. Pojas- nila sva, da sva pač prišla s Štajerskega, in naročila vročega mleka, kolikor ga imajo. Res sva popila vsega, kar so ga imeli, in odšla na kratice so ena izmed značilnosti našega mučno pot do žičnice k prvemu avtobusu. časa. Najstarejša, kar jih pomnim, je bila KuK; Ob dvanajstih sva že spala vsak na svojem se- to je pomenilo »kaiserlich und koniglich« - ce- dežu. Mene je sprevodnik v Domžalah prebudil, sarsko in kraljevsko. Bolj porabna je bila kra- da sem prestopil. Janez, ta srečnik, pa je tica AOK; uradno je pomenila »Armeeober- lahko spal do Ljubljane. kommando« — vrhovno vojno poveljstvo; ne- uradno pa so jo čitali: »Alle ohne Kopf« - vsi brez glave; pravijo, da sta bili obe razlagi Povzetek: pravilni. Prvenstveni zimski vzpon v severni steni Pla- časi se menjajo, z njimi kratice. Tri - štiri njave. desetletja po smrti stare KuK je zablestela Smer: Gradišnik - Omerza, IV, 800 m. najlepša kratica vseh časov: K-15. Danes je 10. in 11. marca 1968. tudi ta že pokojna, spomin nanjo pa bo živel Skupno 48 ur plezanja (en bivak). Čistega plezanja 37 ur. večno. Bila je čarodejna: Komaj je kdo po- Plezala: Janez Golob in Silvo Jošt, AO Celje. kazal pri potniški blagajni papir z napisom »K-15«, je za vozni listek plačal 75% manj Na prisojnem pobočju stoji nekoliko hišic. kakor drugi zemljani. Seveda pa prevozniško Mimo njih sem zavil proti koti 677 (Vrhojevec) podjetje neplačanih treh četrtin ni darovalo, in prispel na manjši vrh. Z njega sem se spu- temveč je, kot se učeno reče, uveljavljalo za ta stil na sedlo, mimo zadnje hiše pa prispel v denar »regres« od skupnosti: eni smo potovali, gozd. Uprizoril sem kosilo in po radiu posku- drugi so plačali. Kako je to bilo imenitno! šal ujeti Ljubljano; ura je namreč bila tri po- Škoda, da se danes več kaj takega ne dogaja! poldne in sem želel poslušati vremensko Za nobeno pokojnico ni toliko ljudi in tako poročilo. Toda Ljubljane tu ni bilo mogoče iskreno žalovalo kakor za K-15. dobiti. Toda, čeprav sem jo ljubil z vsem žarom, se je Nadaljeval sem pot po gozdu do konca tega kljub temu zgodilo v letu 1961, da je moja kolovoza. Odtod sem se povzpel po žlebu na K-15 ležala še v decembru nedotaknjena. Tega vrh, z njega sestopil, zlezel na drug vrh in se nisem mogel prenesti, zato sem sklenil, da jo spustil na grebensko pot. Tu je stala na pol bom porabil kakorkoli. Pomislil sem, česa še podrta bajta, zanikrna tako, da sem se čudil, v Jugoslaviji nisem videl, in ugotovil, da v Tra- kako je to mogoče v Sloveniji. Takoj nato se koščanu - baje najlepšem gradu - še nisem je prikazala lepa lovska hiša na sedlu. Bila je bil; tja naj bi me torej zapeljala K-15. zaklenjena. Načrt je bil takle: 31. decembra z vlakom v Zmračilo se je. Krapino, od tam z avtobusom v Trakoščan, Povzpel sem se na glavno sleme Maclja. Tu je tam prenočevanje, 1. januarja slikanje gradu. bila pot lepa, skoraj vodoravna. Ob njej Za ta namen sem se opremil s stojalom, ri- ogromne bukve. Razgled silen: na desni šta- salno tablo, drugim slikarskim priborom, jerski in dolenjski hribi v sivkasto modrem ogromno bundo in kučmo, za družbo sem si mraku, zadaj vijoličasta Donačka gora, spre- vzel transistor. daj rumenkasto bela Ivanjščica. V hipu se je zjasnilo. Na jugu se je prikazal Pokazalo pa se je, da je ta načrt imel veliko Orion kot novoletna jelka, za njim še druga bistvenih pomanjkljivosti. Predvsem je jutranji ozvezdja. vlak vozil samo do Rogaške Slatine. Drugič: V Rogaški Slatini sem v turističnem uradu zvedel, Vsa ta lepota pa ni mogla odpraviti razlogov, da od Krapine sploh ne vozi avtobus v Tra- ki so priganjali: moker sneg je od vseh strani koščan. Tretjič: avtobus iz Ljubljane vozi samo silil v čevlje; ker sem ga moral ponekod glo- do Rogatca. boko gaziti, so se že tudi hlače začele nama- kati; sleme je bilo prepredeno z zavitim strel- Zaradi vsega tega sem se odločil: od Rogatca skim jarkom, bodisi da sem ga preskakoval grem peš čez Macelj. Zračna črta je znašala bodisi lezel čez njega, na drugi strani so me okrog 20 km. Če ne bi tega zmogel v popol- vedno božale ali praskale po obrazu veje. dnevu, bi pač prenočil v hribu: tople smučar- Zato sem se spustil s slemena in pod njim od- ske hlače, dobri čevlji, povrh vsega bunda, pa kril lepo speljano pot, vzporedno s slemenom. še ogenj - ali si je mogoče misliti lepše silve- Dolgo sem hodil po tej poti. Vztrajal sem na strovanje? njej zlasti tudi zato, ker so se čez nekaj časa Pa le ni bilo tako zelo preprosto, kajti poja- pokazale na drevesih markacije in te so mi vila se je še okoliščina »četrtič«, ki je one- zbujale vsaj rahle upe na kako kočo. mogočila prenočevanje v hribu: voda in moker Spominjal sem se po zemljevidu, da mora tu sneg. nekje biti izvir Sotle. Ni bilo treba dolgo ugi- Do Rogatca sem se zapeljal z avtobusom. Po- bati. Sama tabla z napisom »Izvor Sutle« ne tem pa ob enih popoldne po cesti peš kake tri bi zbudila pozornosti, če poti ne bi bila preč- kilometre. Tu obrne strma steza na Macelj. Ta kala sama Sotla s tako količino vode, da sem potka bi bila odlična, toda tokrat se je pre- jo moral bresti skoraj do kolen. Bilo mi je že tvorila v strugo, po kateri se je odtekala snež- vseeno. Dosti bolj moker, kot sem že bil, ni- nica. Naj so bili čevlji še tako dobri, tega le sem mogel postati. niso zdržali. Koče ni bilo nikjer, pač pa me je pot privedla Steza pripelje čez robič, hrbet in vrh na sedlo. na cesto. Z nje se je daleč na levi videl gre- Tu je več zaselkov (Križanec, Drobince). Oko- ben, ki se spušča proti Trakoščanu. Toda bilo lica je zelo lepa, toda tokrat je bilo vse toliko je očitno, da ga do konca leta tudi z največ- razmočeno, zemlja tako blatna, da je občutek jim trudom ne bom mogel doseči. Sledil sem lepote hitro splahnel. cesti, vedoč, da pripelje v zagorsko vas Djur- manec. Po dolgi hoji se je globoko v dolini OD PRŠIVCA pod mano prikazala druga cesta, ob njej pa DO VELEGA POLJA so hišna okna metala snope svetlobe na sneg. Sestopil sem v dolino in potrkal na hišna vrata. Tone Strojin Naletel sem na prav neprijazne ljudi. Bili so logarji, pijani od žganja. Tečnarili so, naj po- vem, kdo sem, odkod, kaj delam tu in tako dalje. Končno so mi le pojasnili, da je tri kilo- metre od tod gostilna in da bi se tam mogoče dobila postelja. LaMlgodi se, da v gorah po dolgih urah za- Tri kilometre po cesti ni veliko, toda v na- gledaš svoj cilj. Dolgo si ga čakal, za vsakim sprotju z višjimi legami je v dolini ležal zelo bregom, ovinkom morda, in upal, da se ti odpre. mrzel zrak in cesta je bila pokrita s snegom, Končno prideš na sedlo, kjer se ti nasmehne tvoj zglajenim in zmrznjenim tako, da je drčalo in ljubljeni kraj. Zdaj je nenadoma pozabljeno vse. je bila hoja po njej še težja kakor v celcu. Prispel sem na majhen preval. Kar padlo je z Pa so le minili trije kilometri. Krčmica je bila mene. Najprej nahrbtnik, potem je ugasnila nabita s plesalci, o postelji ni bilo govora. žeja in pogled je pil, kar mu je točila narava. Naprej še tri kilometre do vasi! Večerne sence so rdele na ostenjih Tosca in Končno: v Djurmancu. V gostilni so svetovali, Vernarja. Pod njima je samevala hiška - Vod- naj bi šel k »Tišlerju«, ta da mi bo svetoval, nikov dom nad Velim Poljem. Zdaj veste, kam kje bi lahko prenočil. sem bil namenjen. Zgodaj zjutraj sem odšel »Tišler« mi ni dal nasveta, temveč me je po- z Vogarja na Pršivec. Bohinjske gore so si prav- vabil na večerjo. Medtem ko smo pospravljali kar nadevale rožnatordeči jutranji žar. Z vsa- šunko in potico, me je pa povabil drug Za- kim trenutkom so bile svetlejše. Vroč dan se gorec k sebi na prenočevanje. je obetal. Rad imam kmete, Zagorci pa so mi še po- Kmalu za kočo me je sprejela gozdna svežina. sebno pri srcu. Tudi to je prispevalo k prijet- Bohinjski gozd je še spal svoj jutranji spanec. nemu vzdušju, ki nas je kmalu prevzelo. Le tu in tam so hitre noge v podrastju dale Pogovor je bil tako prisrčen, da sem pozabil slutiti, da gozd živi. Srne! Na gozdni poseki na 20 km, ki sem jih to popoldne pregazil po sem se srečal s srnjakom na paši. Plaha žival Maclju kakor tudi na mokroto v nogah. je komaj verjela svojim očem. Dolgo je še bo- Naslednje leto se je začelo z dežjem. Le iz kala v zelenju. Revež. In nič mu nisem hotel nekake trme sem se še odpeljal do Krapine, žalega. da se še tam prepričam o tem, ali vozi avtobus Jutranja rosa boža noge. Malo človeških nog v Trakoščan. Res je bilo, ni vozil. je letos tlačilo to stezo. Zaraščena je, žive Usedel sem se v vlak in izstopil šele v Ljub- duše ni na spregled, pa tako lepi pogledi! ljani. Skozi gozdna okna se sonči Vogel, Bohinjsko V Trakoščan sem prišel šest mesecev pozneje. jezero še zastirajo meglena vela, Komna se Dan je bil tedaj osem ur daljši, temperatura smeje z Bogatinom, okrog mene pa še senca pa 30 stopinj višja. Na Maclju tedaj ni bilo in hlad. Hvaležen sem gozdu. snega. Malo pod Pršivcem naklonina skoraj zahteva uporabo rok, tako da vrh ne more biti daleč. Na travnatem robu zagledam piramido. Se nekaj vrtač in že sem pri njej. Obožujem ta razgled. Daljava tekmuje z načrti in srce z lepoto. Na severu Triglav. Nekaj silnega je skrito v tem gorovju. Treba je doživeti, nekaj čutiti, da vse to spoznaš in doumeš. Ni reven, kdor je v takih trenutkih odkril samo nekaj trenutkov kratkotrajne življenjske sreče. Bohinjski gozd me skrije v zelenje do planine Viševnik. Koliko srečne poezije je skrite v tej planini! Stanovi sanjajo. Koliko preprostosti je skrito v njih. Vsak zapah, vsaka ograja se ti Pri koritu prepodim dva gamsa. Le kam neki zazdi umotvor. Napak bi bilo, če ne bi bilo je zašel dvonožec? vse tako, če bi tam bila deska, ki zdaj manjka, Stezica me popelje na Preval po razgled. Ali če bi tam bila vrata, kjer zdaj niso. more biti še kje lepše? Koliko je takih srcu Sedem pred starikav planšarski stan. Planinske dragih krajev? V hipu preblisneš spomine, zadnji nevihte so obelile deske. In koliko zim je že ti je vedno najlepši. V hipu je pozabljeno vse pokrilo ta ohišja? Čez travnato sedelce se spu- hudo, vročina, žeja, napori. Zaradi takih tre- stim v gozd. Pogozdeni kras daje slutiti svoj nutkov hodimo v gore, ko se ti razdaja nebo čar na vsakem koraku. Na levi se cepi pot s svojo sinjino in gore s svojo obliko. na Ovčarijo, pa danes ne maram nanjo. Čez Prihodnje leto me je zvabilo spet, saj nisem čas me sprejme planina pri Jezeru. Zadružni spoznal še vseh bohinjskih planin. Ogleda sem dom domuje sredi trate. Živina pozvanja v po- se loti! z blejske strani. mladanski dan. Jezero se je že osvobodilo ledu Krnici ob vstopu v dolino Radovne sem na- in v plitvinah se drstijo ribe. Moja senca z brega menil prvi postanek. Vroč dan se je ponujal jih bega. Urno hite v temnozeleno jezersko globino. Blažen mir je razlit nad jezerom. z neba in prijetno je dela senca pod hruškami Pastirski poklic je skoraj izumrl. Tudi zapuščeni ob poti na Pokljuko. Pogled je raziskoval so- stanovi pričajo o tem. Živina se pase sama. tesko Radovne, ki je šumela v dolini. Obisk Turizem v dolini da boljši zaslužek. In pa- sem ji obetal, kdaj v jeseni, ko se potok ogle- stirska romantika Jalnovih romanov postaja duje z barvo neba in šumi zlato listje po bre- zgodovina... Zal ne samo literarna. govih Pokljuke in Mežakle. Pot do planine V Lazu vodi nad vzhodno obalo Hoja od Šport-hotela do Rudnega polja je spre- jezera. Sprva se vijuga čez kamenje in debla, hod. Noge čakajo, da zagrizejo v strmino. Za ki jih je zmogla starost, potem pa te povede lovsko kočo nad Rudnim poljem me sprejme po zeleni dolini, ki drži tja pod pobočja De- tišina. Jesen je, ko planinskega vrveža na tri- belega vrha na severu. glavskih poteh ni več. Posamujem nad dolino in pogled plava čez Pšinc tja do južnobohinj- Samotna je hoja po teh krajih. Zunaj planine skih gora. še zvonca krav ne čuješ. Malokdaj se tu čuje glas pastirja ali osamelega planinca. Ti kraji Hoja na Studorski Preval je zložna. Na pre- so tako oddaljeni od uhojenih poti na Triglav. valu odkrijem markirano pot čez Draške vrhove Tu bom počival, da opoldanska pripeka mine. in zapišem si jo v spomin. Višinska promenada Izberem si štrosov stan blizu studenca. Preprost pod Toscem nad dolino Voje je razgledna. zapah me sprejme v predverje. Skoraj vodoravna je, in srce in pljuča uživata Opoldanska tišina uspava telo. Niti ptič ne v svojem ritmu. Največje bogastvo gorništva je cvrkutne. V tej samoti čujem samo svoj dih uživanje razgleda v gorah. In najsvetlejši spo- in utrip srca. Živega bitja ni na planini. Tu si min je doživetje, ki ne vpraša, zakaj se je sam vse in nič. rodilo. Ta doživetja so naše vodilo po gorskih poteh, ki še pridejo na vrsto. Vselej so dru- Šele popoldne grizem strmino Ogradov. Vro- gačna in zato tako draga. Taka nam ostanejo čina še ima svojo moč, zato so koraki počas- še dolgo potem, ko čas odmakne dogodke v nejši. Na sedlu pričakujem pogled na Velo sivino pozabe. polje, pa se motim. Le divji svet zre vame. Kje vodi prehod v dolino? Za zadnjim ovinkom me sprejme Velo polje, Na zemljevidu je pot, na terenu pa jo je pre- naša najlepša gorska kotlina. Strumno zelene raslo rušje. Daleč okoli nikogar, samo človek macesni, nad njimi pa bajajo velski vrhovi. in gore. Koliko sreče in opoja je skritega v Triglavska oplečja krije meglica in širna po- tem? In koliko je šele vredna samostojnost v bočja ne izdajajo živega bitja. Poslednje sne- gorah? žišče zavre korake. Zaprte polknice vzbude sum. Ko roka razgrne in noga obide marsikak rušnat Ko pridem do koče, se sum sprevrže v dejstvo. grm, tudi stezica ni več neznanka, dokler skoraj Planinski dom je zaprt! Tudi sirarna pod kočo. na dnu pod steno, in to strmo, izgine. Zdaj te Jaz pa sem dobil najodgovornejšo informacijo, vodi le čut. Markacij tu ni. Nekaj Kiplingovega da je dom oskrbovan. moraš imeti v sebi: Išči in poglej! V tej samoti Sončni dan me tolaži in studenček za kočo me macesnov in rušja si tako prepuščen sebi, da odžeja. Imel sem namen prespati v Vodnikovem polemiziraš s seboj. Uganko zveš, ko prideš na domu in naslednji dan obiskati vse planine do opuščeno planino Jezerc. Vogarja. Ura je bila dve popoldne. Naj jih obiščem danes in morda prenočim na kateri? žino. Megla je ležala nad jezerom in silila še Misel je vabljiva. daleč v bohinjsko kotlino. Betonski podstavek Zdaj mi je tudi tako lepo in triglavski svet mi spomenika je vabil. Spominjam se, kako sem si spet sije v sončni luči. Zelena kotlina Velega pred leti po turi na Mont Blanc zaželel Vogarja. polja me potegne na sončni pašnik. Pod lovsko Tako kot takrat je tudi zdaj bila za menoj dolga kočo občudujem požiralnik, višje gori jezerce tura. Razmišljal sem, v čem je čar dolgih na- od nedavnega dežja, in že sem pri Mišeljski pornih vzponov. Ze večkrat sem se vprašal sam planini. Kaj ko bi prenočil tu? ali v družbi, kaj nas je v takih razmerah vleklo Odrinem vrata zidanega planšarskega stanu. v gore. V kotu dračje, razmetane klopi, staro ognjišče, V takih svežih jutrih najdeš odgovor. Srce se nedaleč žubori studenec. Ugodni pogoji, čeprav je umirilo od prestanih naporov, jutranja sve- je bilo še včeraj na Kredarici — 1°C. žina okrepila moči in pogled zdaj počiva na Nič se mi ne pozna, da imam že šest ur hoje včerajšnjih potih. Prijetno de zavest, kje si v nogah. Torej naprej! Pod Prevalom se napijem hodil, kaj si zmogel. studenčnice in sopiham med macesni navzgor. Popoldanske sence Skednja me sprejemajo v svoje hladno varstvo. Razmišljam, od kje je pogled na Velo polje naj- lepši? Videl sem ga že z Doliča, s Triglava, s Konjskega sedla in z Vodnikovega doma. S tega mesta, kjer stojim, ga gledam drugič. Zame MOKER PES je najlepši. Zar umirajočega dne v ostenjih Ver- narja in Tosca, triglavski svet v meglicah in Ciril Praček samotni macesni v Velski kotlini čarajo ob- čutek sanjskega sveta. Izgubljen si v tem svetu in svojih občutkih. Videti take gore, pomeni 1 K^/hi K biti tudi sam delček njih. Daleč je bil še Vogar, čeprav je bil sestop na Jezerc vprašanje časa. Od tu sem nameraval kaj vzpodbuden ni ta naslov za pla- na planino Krstenice. Na skali sem opazil napis ninsko branje, v nadaljevanju pa boste spoznali, Krstenice. Odločil sem se za pot v smeri doline da je postal pereč tudi v planinstvu, v alpinizmu in lepa pastirska pot me je privedla na to in turizmu nasploh. planino. Pri tem ne gre za zmerjanje, gre samo za po- Gozd dobiva skrivnostne podobe, da človeka vsem nedolžno primerjavo. Vržeš psa v vodo, zazebe, ko nenadoma zašumi veter v vejah. Ko priplava nazaj na breg, priteče prijazno mahaje se steza približa stenam, zaropotajo kamni. z repom k tebi in se otrese tik ob tebi. Kaj Visoko nad menoj bežijo gamsi. češ, moker pes. Po zemljevidu moram še pred planino v Lazu Sedeš v avtobus, nekadilec si, prisede sopot- zaviti v levo. Zdaj budno iščem to razpotje. nik, prebere napis »Prepovedano kaditi«, si Debeli vrh (2392 m) že riše svojo silhueto v mirno prižge cigareto in ti puha svoj zasmra- večerno nebo, ko prihitim na razpotje. Nižje jeni blagoslov v obraz. Moker pes. doli se kažejo planšarski stanovi planine V Lazu. Stopiš na konec kače pod žičnico in čakaš Zdaj nimam časa, da se spustim k njim, čeprav v vrsti, pripelje navzdol padalec in se zrine imam v spominu studenec z izvrstno vodo. daleč pred teboj v vrsto. Moker pes. Nadalnja pot k planini Blatce teče skozi gorski Do tu ni imel moker pes prav nič opravka z gozd. V globinah gozda odpirajo skale svoje alpinizmom in planinstvom. Ker pa je ta pojav votline. Steza je zapeskana in trudne noge na splošno vse močnejši v naši družbi, bi bilo iščejo mehkejšo stopinjo. Sele nad planino zelo krivično, če bi se izognil planinstva. Prav Blatce se steza položi. Visoko nad dolino Suhe tu je našel ideaine okoliščine za razvoj - kako me pripelje na planino Hebad. naj rečem, da bo bolj objektivno zvenelo - za najbolj pretresljivo množičen razvoj. Zgodilo se je letos trikrat. Vse dobre in slabe Ko prično rdeti vrhovi južnobohinjskih gora, stvari se zgode vsaj trikrat. Odkrevsljal sem stopim čez prag planinskega doma na Vogarju. lepe zimske sobote proti neki naši planinski Naslednji dan sem sestopal v dolino. Dolgo sem koči, na nekem sedlu, nekje na Gorenjskem. posedel pri spomeniku padlim nad Staro Fu- To bi bilo seveda lahko prav tako tudi nekje PLANINSKI MUZEJ na Štajerskem. Rekel sem si, zima je, cesta ni NA LJUBLJANSKI GRAD! splužena, torej ne bo na cesti niti prahu niti avtobusov in v koči bodo ljudje. Tam ne bo tistih skuštranih glav, ko ne veš, ali gledaš v Evgen Lovšin pragozd ali v bernardinca. Čudovit je ta samotni vzpon. Kako prijeten bo počitek v samotni gorski koči. S tihim, prav nežnim veseljem sem garal kot mula v ne- skončni breg. Majhna lučka na hribčku mi je vlila poslednje moči v moje »nežno« razvese- arsikaj, kar bom pozneje omenil, Ijevanje. sem imel v mislih, ko sem nedavno vzel pot Kako bi rekel temu, kar je sledilo? Smola, ka- pod noge na Ljubljanski grad. Bil je lep po- tastrofa? Ne razumem okolja, sem starokopiten, poldan. Srce si potešiš, ko gledaš hišice, hiše ali kaj podobnega? Nekakšen bataljon ali peš- in stolpnice. »In kakor ovije se val okrog skal polk ali divizija je bil zbran okoli miz, med ob Gradu se lije Ljubljana...« Najbližje se njimi tudi zelo vidni alpinisti, moji stari, dobri ponuja Cankarjev Rožnik in nekoliko odljudni znanci. Vsi so lokali žgano vodo, vino ali kdo Golovec, proti jugu Barje in Krim z mračnimi ve kaj, mirno, vdano so lokali, lokali in pridno gozdovi, na desni so sončni Pograjci in še na- ponavljali tisti znani gib z roko - od mize do okrog Sorško polje in prijazno Posavje. Sredi grla. ravnega polja prešerno stoji Prešernova Šmarna Potem je zahreščal magnetofon in družba je gora. Ze me prevzame želja po belih vrhovih iz mirne vdanosti kralju Alkohola prešla in pre- Kamniških Alp, v dalji Karavanke in še naprej hajala v razne izbruhe vpitja in tuljenja. To Julijci s snežnikov naših sivim poglavarjem. je trajalo samo do petih zjutraj. Vsaka divizija Napajal sem se z razgledi, o katerih pravi pla- se v bojih utrudi. In tako se je tudi ta. Ob ninski pisec Josip Wester, da jim zlepa ne petih sem zaspal z njimi vred tudi jaz v ljubki najdeš enakih. mirni gorski kočici, čeprav sem legel že ob Grajsko poslopje obnavljajo. Ze dolgo je zaprt osmih zvečer. Moker pes - v dokaj množični dohod k stolpu. Čeprav so napovedi o dogo- obliki — se je otresal obrne vso dolgo noč do tovitvi zaradi občinske dostikrat suhe mošnje belega dne. dolgoročne in črnoglede, pa le nisem videl samo Entropija stalno narašča, pravijo fiziki. Tvegam s črno mrežo obdanih, vate strmečih oken, za trditev, da družba mokrih psov tudi. katerimi so mučili italijanske karbonarje in ju- Ko sem prišel drugič v to ljubko gorsko kočico, goslovanske revolucionarje, temveč sem opazil nas je bilo v njej malo. Štirje »bernardinci« in že lepa, na oko ocenljiva in dogotovljena zi- nekaj smučarjev. »Bernardinci« so privlekli s darska dela. Torej »eppur si muove« - le leze seboj orjaški magnetofon, ki je spet utihnil šele naprej — obnavljanje gradu! ob petih zjutraj. V mirni gorski kočici spet A kar me je na poti po prelepem gozdu proti moker pes. Grubarjevem prekopu prijetno presenetilo, so bili cestni stroji in nova široka cesta v graditvi. Le zakaj imam spalno vrečo? Zakaj ne bi šel Ponekod tudi po 10 m v širino je iz Streliške spat kilometer stran od mirne gorske kočice ulice pogumno zarezana v severno in vzhodno pod smreko, kjer bi imel mir pred raznimi peš- stran grajskega hriba. Strojnik na cesti mi je polki, magnetofona in tranzistorniki? Me bo dejal: »Če bo šlo vse po sreči, se boste čez moker pes našel tudi tam? dva meseca lahko vozili z rednim avtobusom na grad.« Naslednja leta pa bo Grad po gostoti Kam ploveš slovenski alpinizem? Ni mi žal obiskov v ljubljanskem okolišu na prvem mestu. raznih »bernardincev«, če se bodo utopili v Tega dolgega uvoda poglavitna misel pa je pijači, naj gredo k vragu s pijačo vred! Hudo tista, ki mi na tem izletu ves čas ni dala miru: pa mi je za tiste čudovite fante med njimi, ki Planinski muzej spada samo na Grad! Planinski so preplezali naše in tuje najtežje stene, ki muzej na Grad! Naj nas čas ne prehiti, naj se eno nedeljo utapljajo v alkoholu, drugo jih nam vlak ne uide! še pritegne stena. Pa jih kmalu ne bo več pritegnila. Ti fantje ne spadajo med »mokre Z naslovnim člankom smo bili v zadnjem Pla- pse«. ninskem Vestniku obveščeni o izvršenem trilet- Ali se bodo še lahko odvadili take druščine? nem trdem delu pri zbiranju gradiva za planinski muzej. Dr. Jože Pretnar je posvetil tej važni našim očem paše po Kamniških Alpah. Fantje nalogi vse svoje moči. Trenutno mu preutrujeno kar verjeti ne morejo, da tukaj Sava ni taka srce ne pusti nadaljevati sistematičnega dela. kava, kot so je vajeni doma. V Kranju jih za- mika, da bi stopili v »Iskro« prosit za značke. Vendar zanimanje za zbiranje spominov naj ne Zbiranje značk je trenutno najbolj priljubljen mine! Pa naj zbirke pridejo v male društvene konjiček takihle fantalinov. Toliko novega je muzeje zunaj Ljubljane ali pa v centralni muzej! že v mladih glavah, da mirno zamenjajo leta- V njem zbrano gradivo bo shranjeno tako, da lišče v Lescah z Brnikom. Njihov pogled takoj nato pritegne markantni Babji zob in s prsti si bo vedno razvidno, odkod izvira, kje je nastalo, kažejo Blejski grad. Stol se je skril za megleni komu je koristilo, kdo je zaslužen in podobno. zastor, rdeča barva opozarja, da smo na žele- Ljubljanska centrala naj bi imela sezname tudi zarskih Jesenicah. Kam naj spravijo vse to, kar so videli med potjo. Prava sreča, da smo že tistega gradiva, ki je zunaj, kar naj bi se prven- v Mojstrani in izstopimo. Odslej bomo počas- stveno uporabljalo v študijske namene. neje nabirali vtise. Tako bodo ne samo ljubljanska, temveč tudi Ob triglavski Bistrici tovorijo naši hribolazci vsa druga društva ohranila del svoje zgodo- preobilne zaloge hrane, ki so jim jih skrbne vine, svoje tradicije in svojega spomina še poz- mamice zložile v nahrbtnike in pri tem poza- nim rodovom. Tako se bo pretakala planinska bile, koliko lahko njihovi hrbti sploh nesejo. misel iz »veka v vek, iz rodu v rod« in čim »Navaditi se je treba!«, pravijo in mimogrede ugotovijo, da so tu konji drugače vpreženi kot poznejši rod, bo s tem večjim ponosom, vzpod- pri njih doma. Stali so pod pravim pravcatim budo in ljubeznijo do domače zemlje hodil pot slapom. Njihovi neutrudni jeziki so utihnili ob pogledu na Peričnik, oči so se na široko zazrle v novi cas. v bobnečo vodno maso. To nama da vedeti, Zlepa ne bo več priložnosti s tako primerno in da so njihova srca morda prvič vztrepetala nad čudom narave. ustrezno lokacijo za muzej, kakor je Grad. In če bi našo misel o muzeju na Gradu mogli Noč je že, ko nam prijazni triglavski župnik nekoliko pozlatiti, bi ji morda bolj zanesljivo Aljaž vošči dober tek s stene prenapolnjene jedilnice svojega doma. Naši mladeniči so raz- odprli grajska vrata. burjeni ob pričakovanju prve noči na skupnem ležišču. Kot štirje svetilniki letajo okoli doma s prižganimi baterijami in na moč imenitna se jim zdi njihova razsvetljava. Nič ne pomaga najina avtoriteta; z njihovih ležišč je še dolgo slišati šušljanje in hihitanje. Počivajoči bodo pač morali potrpeti s prekipevajočimi mladimi dušami. PRVIČ MED Ob pol štirih zadržujeva smeh pod odejo. Vsi štirje se zaskrbljeno ozirajo na najina pograda SKALNATIMI VELIKANI in ne vedo, ali naj naju pokličejo ali ne. Usmi- liva se jih. Nato odidemo v meglo, ki nas spra- vi ob veličastje severne stene. Pri spomeniku padlim partizanom gornikom se odločimo za Tatjana Kordiš pot čez Prag. Kako s spoštovanjem so potem otipavali oprimke prvih nekaj metrov v skali. In kako previdno so se vzpenjali od klina do klina. Videti je bilo, da so začutili vso težo odgovornosti zase, ko so se prvič spoprijeli z vertikalo. Tako odraslo resni so bili njihovi obrazi, le od časa do časa jih je spreletel pet pot na Triglav. Ze tolikokrat opi- smehljaj ob pogledu na drobno cvetko, ki jim sana, že tolikokrat doživeta, pa vseeno vedno je kimala za dobro jutro. znova prevzame. Prevzame stalnega obisko- valca, ki so mu gore že postale nuja. Še vse Končno megle le razgrnejo svojo skrivnost. Se- drugače prevzame osemletkarja, ki je doslej verna triglavska stena jih spet utiša in prikuje kot mladi planinec pohajal le po nizkem, za- nase njihov pogled. Bodo tudi njih ta in tej po- obljenem zasavskem hribovju. dobne slike vedno znova zvabljale nazaj tja Šest nas čaka na avtobus proti Gorenjski: štir- gor? Ko se jim je v luknji med meglami prvič je kratkohlačniki, ki tokrat ponosno ogledujejo prikazal ves obsijan vrn Triglava, si upam nove pumparice, in dve »tršici«. Prvo vpra- trditi, da so ga gledali z globokim spoštovanjem šanje: »Bomo res videli kak slap? Še nikoli ga in njihovi občutki niso bili dosti drugačni od nisem videl.« Mladi mož, videl boš, videl. Pa občutkov odraslih častilcev te svete gore Slo- ne samo slap. vencev. Možato so odklonili vodo pri studencu Za nami sta že dvojčici Šmarna gora in in se odločili za počitek šele pri Staničevi koči. Grmada. Na levi beže mimo nas Polhograjski Sprehodili smo se z zemljevidom v rokah po Dolomiti, na desni se bliža zameglena silhueta okoliških vrhovih, potem pa pot pod noge proti Storžiča. Od sopare gosti zrak ne privošči cilju. Le toliko smo se ustavili na Reži, da smo med šopki triglavske rože prisluhnili pravljici Črnega jezera. Le za hip se ustavimo ob lepem o Zlatorogu. V Domu na Kredarici jih ni bilo košutniku tik poti, potem pa naglo po steni moč zadržati v sobi. Vleklo jih je na vrh in Komarče navzdol v Bohinj, kamor nas vabi morali sva ubogati. Počasi drug za drugim, s daleč segajoče šumenje Savice. Komaj se use- klina na klin, so stopali in začudeno ogledovali demo v avtobus, že pocurlja iz oblakov. rdeče brazgotine očaka Triglava, ki so mu jih V Ljubljani se poslovimo drugače, kot se sicer zadale strele. Brrr, če bi zdajle začelo treskati! poslovijo učenci in učitelji. Oči povedo, da so Pod nami se razkazuje ledenik v vsej svoji be- ti trije dnevi stkali med nas mrežico doživetja, lini in na njem spremljamo drseče pike — naše tistega lepega, ki bogati človeške duše. vrhunske smučarje, ki trenirajo tu gori. Se naprej po podih nam drsi pogled tja do Sta- ničeve koče in njenih kamnitih stražarjev. Fantje občudujejo junaštvo vseh tistih, ki so se prvi povzpeli sem gor, ko še ni bilo vsekanih stopinj in varne jeklene vrvi. Na vrhu smo, naj- više, kolikor se je mogoče vzdigniti v naši domovini. Ta občutek je edino, s čimer nas JANČE (794 m) pogosti Triglav. Muhast je ta naš bog. Svoje kraljestvo je pripravljen razkazovati, kadar je on pri volji in ne kaaar se preštevilnim obisko- valcem zazdi. Tudi za svoje najmlajše goste Jože Zupančič nima razumevanja. Pa nič. Se se vam bomo prišli poklonit, in ni vrag, da vas bomo enkrat zalotili dobre volje, vaše veličanstvo. Noge se nam pogrezajo v melišče, roke se hladijo s snegom. Še malo po skalci gor, po Janče, najvišji vrh med Ljubljano in Litijo v skalci dol in prej, kot kaže na kažipotih, smo hribovju na desnem bregu reke Save, so med na Planiki. »Hvala lepa za postrežbo!«, lahko planinci izredno priljubljene. Dostopne so vse tu rečejo le tuje govoreči gostje, naši fantje pa leto, tudi v zimskin mesecih. Zdaj je na temenu morajo sprejeti kapljico grenkega spoznanja, Janč, na višinski točki 794 metrov izredno lep da domači jezik pri nas ni povsod spoštovan. planinski dom PD Litija. Tu dobiš postrežbo ob Na Dolič grede se nam Julijci razkazujejo v vsej svoji razsežnosti. Dno je zeleno Velo polje, vsakem času in tudi prenočišče. Majhen napor ki na vse strani pošilja kvišku kamnite zublje je bogato poplačan z lepim razgledom na Za- gorskih velikanov. Oči se pasejo na razdaljah savje, Gorenjsko in dolenjske hribe. med njimi. Oskrbnica nam zaskrbljeno zaželi Na Janče sem se povzpel prvič že kot ljubljanski srečno pot nad prepadom. Megle, ki se kuhajo dijak. Tedaj smo učiteljiščniki radi hodili na tam nekje v Trenti, nam le redko dovolijo izlete na Šmarno goro, na Sveto Katarino - pogled v globino doline Zadnjice. Toda izpo- danes Topol, in druge bližnje hribe v ljubljanski stavljenost naše poti vseeno čutimo in prav okolici, na primer, kadar so zorele češnje, na previdno prestavljamo noge po navpični Ka- Orlje. Zamikale so nas tudi Janče, kamor smo njavčevi steni. Ze večkrat sva hodili tod, a šele se popeljali z vlakom do železniške postaje zaaj, ko sva gledali svoje varovance v tej nav- Laze. Od tam je do vrha Janč le dve uri hoda. pičnosti, sva razumeli tiste, ki razširjajo o tej Današnji izletnik se zapodi proti Jančam na poti grozljive govorice. Ko na sedlu pod Vod- železniški postaji Jevnica, ki so jo zgradili med nikovim vršacem vržemo nahrbtnike s sebe in obema vojnama. se zazremo v Dolino sedmerih triglavskih jezer, Kdor pa ima motorizirano vozilo, se bo pripeljal fantje priznajo, kar so že prej pričali njihovi na vrh Janč prav iz sredine Ljubljane ali Litije. zeleni obrazi: Tesno jim je bilo pri srcu na tej Uporabil bo cesto Ljubljana-Sostro-Pečarjev zračni poti. klanec, ki povezuje ljubljansko kotlino z od- ročno in samotno dolino Besnico. Na gornjem koncu Besniške doline se odcepi cesta na levo, Smo na najsevernejši točki Triglavskega narod- nega parka. Jezero pod Vršacem nas sprejme proti severu. Od tam imaš še dobre štiri kilo- odeto v hermelin. V Rjavem jezeru se junačijo metre skozi vas Gabrje in mimo nove šole, naši znanci in šklepetajo z zobmi v njegovi zgrajene pred leti. Ta stoji v hosti med Gabrjem mrzli vodi. Mi se spravimo obedovat na otoček in glavnim naseljem Jančami. sredi Zelenega jezera. Potem si kopljemo noge Litijani pa uporabljajo cesto skozi Podsitarjevec v morju cvetja, opaja nas vonj klinčkov ob ali Šmartno, po Zavrstniški dolini in dolini Reke poti. Razjedene lašte pod Špičjem in obsežna preko Trebeljevega. melišča izpod Zelnaric nam pripovedujejo o Zdaj, ko zaradi turizma in smotrnega gozdnega uničujočem delovanju ledenikov, vode, mraza gospodarstva urejajo še druga pota in ceste v in toplote. Jezero v Ledvicah se blešči v soncu pogorju na desnem bregu reke Save, je možen in ob njem nas sprejmejo prvi macesni, ki se tudi dostop od križišča v Štangarskih poljanah: od tod naprej vedno bolj množijo. Počitek si skozi Štango in Tuji grm na vrh Janč. Pa še privoščimo šele, ko se zleknemo ob Dvojnem nisem naštel vseh dostopov. Možen je tudi do- jezeru. V njegovi kot olje mirni gladini se zrca- voz iz Kresnic. lijo smreke, nad nami ždi Tičarica, opazujemo vodne drsalce pri njihovem smučanju po vodi. Ob stoletnici zgodovinskega dogodka, napada janških Dež nas preganja po Lopučniški dolini mimo kmetov na izzivalne nemške turnarje dne 23. maja 1869. — Iz spominov, zapiskov in pripovedovanj . . . Op. pisca. V planinsko življenje našega Zasavja sem se gotovo lepa in pohvale vredna naloga, če jo vključil kmalu po prvi svetovni vojni, ko sem bo upravni odbor agilnega planinskega društva nastopil službo v Litiji. Tedaj smo bili še mladi, izpeljal. Storili bodo s tem mnogo tudi za polni zdravja in podjetnosti. idejno razgledanost svojih članov in obisko- Že na prvem občnem zboru sem postal tajnik valcev. Saj vemo, da vpogled v pretekle čase litijske podružnice SPD. Predsednik je bil nav- približa pokrajino in njene prebivalce, da se dušen planinec in prijatelj narave Ferdo Toma- nam še bolj prikupi. zin iz Šmartna. Ker je vse povsod hvalil mater naravo, se ga je prijelo tudi tako ime Ferdo Vsekakor bo treba seznaniti obiskovalce Janč Tomazin - Mati Narava. Stalno smo prirejali s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, ki so skupne izlete v zasavske hribe, na Cicelj, k Sv. se odigrali v naši Sloveniji pred sto leti. Tedaj Miklavžu, na Slivno nad Vačami. Na Sveti gori so se naši predniki borili za idejo zedinjene (849 m) smo začeli graditi prvo zasilno planinsko Slovenije, za splošne narodne pravice v šolah kočo, pozneje še dve drugi. Na Sveti planini in uradih. nad Trbovljami, danes Partizanski vrh, smo pri- V to narodno gibanje so se vključili vsi sloji rejali prve smučarske tečaje, ki jih je vodil li- prebujajočega se slovenskega naroda, ki je bil trski rojak in turistični pisatelj Rudolf Badjura. tisti čas v krempljih nemške vladavine. Tudi na Mrzlico, na knapovski Triglav smo če- V pomoč boju za zedinjeno Slovenijo so prirejali stokrat odšli. Radi smo obiskovali Javorje nad po vsem slovenskem ozemlju narodne tabore, Bogenšperkom in Polšniške Dolomite, kjer je kjer so narodni prvaki seznanjali svoje sonarod- najbolj privlačna skalovita gora Ostrež z iz- njake z našimi splošnimi narodnostnimi zahte- redno lepim razgledom. Ferdo Tomazin je po- vami Kmečki živelj se je na teh zborovanjih vsod pripravil skupno kosilo, svoj značilni pla- narodnostno kalil in se utrjeval. Dokaz za to ninski guljaž. Tudi na Felič vrhu nam qa je je bil napad preprostih janških kmetov na iz- skuhal. zivalne nemškutarske telovadce »turnarje«. Te- den dni po velikem narodnem taboru v Viž- Janče so bile tedaj na nekaki »črni« listi. Takrat marjih pri Ljubljani so priredili tumorji izlet na |e služboval tam župnik Dobnikar, zelo strog Jance. Ljubljanski nemškutarji bi bili s pohodom mož Ta ni dovolil, da bi bila v njegovi fari na Janče radi malce zabrisali veličasten vtis viž- gostilna, imel jo je za gnezdo nemorale v žup- marskega tabora dne 17. maja 1869, ki je zvabil nij Janče pa so nas le primikale in privabljale. k manifestaciji 30 000 zborovalcev. Z veliko ,diplomacijo' smo si uredili v zasebni nisi pri|aznega janškega domačina Galeta za- Nemško glasilo, ljubljanski »Tagblatt«, je pred i "l ,^aYetišče in skromno gostišče, kjer so ti izletom objavil vrsto časopisnih pozivov pod skuhali skodelico čaja ali ti postregli z domačim naslovom ,Auf nach Jantsche'! Domačinom se prigrizkom. To je bil prvi začetek organizira- |e zataknilo, da si v času, ko se zbirajo Slovenci nega izletništva in turizma na Jančah, ki imajo na svoji zemlji in terjajo zedinjeno Slovenijo, danes lep planinski dom. Letos poteka deset let, upajo vdreti turnarji v njihovo zavedno zasavsko odkar so ga dogradili. Vsako leto obišče Janče hribovsko vas. V dolino so prihajali glasovi, da kakih 8000 izletnikov. Večkrat na leto prihajajo bodo janški in okoliški fantje in možje - po- na Janče tudi množični izleti zveze borcev in magale pa jim bodo tudi žene in dekleta - pognali vsiljivce v dolino. Tudi vodstvo slo- drugih organizacij, ki obujajo spomine na NOB. V ns Posamezne skupine štejejo tudi okrog tisoč iz- M r stranke in ljubljanskega Sokola je sva- letnikov. Prometa torej dovolj! rilo l|ubljanske turnarje, naj ne pridejo na Janče z vsem okoliškim ozemljem so bile med Janče, tam bi jo utegnili skupiti... osvobodilno vojno varno partizansko zavetišče. Pa se je tako tudi zgodilo! Predzadnjo majsko Tu so se zbirali in zadrževali prvi partizani. Na nede |o je krenila po ljubljanskih ulicah četa Jančah je prišlo do velike bitke maja 1942, nemskutarskih tumorjev z vojaško godbo na trajala je več dni, od 20. do 23. maja 1942. čelu na ljubljansko železniško postajo. Odpe- Tjdai se 'e P°mikala z Dolenjskega II. grupa l|ali so se nato do postaje Laze, nato so krenili odredov preko meje v bližini Litije in čez Janče. v hrib. Čim so dospeli na vrh Janč, so se uta- Pri Jevmci so nameravali borci komandanta borili in zabodli nemško frankfurtarsko zastavo Staneta prebroditi reko Savo in se orebiti na v zemljo, da je izzivalno plapolala v lepem maj- Štajersko. Po so jih na Jančah iznenadili in ob- skem jutru na vrhu Janč. Turnarji so — (oboro- kolili številni Nemci. Prišlo je do ostrih borb ženi z revolverji) - vabili domačine, naj prise- in so v teh spopadih potegnili Nemci krajši dejo k njim in se okrepčajo z jedačo in pijačo. konec. Partizani so se rešili iz obroča brez Tedaj pa je val ljudske nejevolje prekipel. Do- večjih izgub. mačim so navalili na vsiljive izletnike, jim vzeli nemški prapor in jih pognali v beg. Med bežečimi so bili načelnik tumorjev, znani Zgodovina Jone in okolice je prepolna najraz- muzealec in narodni odpadnik dr. Karel Dež- ličnejših dogodkov, ki zdaj, žal, tonejo v pozabo man (pozneje Deschmann), turnarski prapor- Mlaisi rod jih ne pozna več. Čeprav smo o teh ščak Dornig in še kdo od takih. Vseh je bilo in drugih dogodkih, ki so jih preživeli Jančarji kakih 70. Medtem ko se se hribovski fantje in drugi okoličani, že večkrat pisali, jih številni ruvali z vsiljivci, so vrla domača dekleta izpulila izletniki in obiskovalci Janč ne poznajo. Pla- iz zemlje tujo zastavo frankfurtarico in jo od- ninski dom Janče bi moral imeti v svoji knjiž- nesle v skrivališče v bližnjo hosto. Skrile so jo nici kroniko o vseh teh dogodkih, da bi jih v vrh goste smreke. turisti, ki prežive kak dan ali večer v domu, prebirali in spoznali, kaj vse je doživljalo naše Prav tedaj je bila v Vevčah veselica tamkajšnjih Zasavje z Jančami v zadnjem stoletju. To je papirničarjev in nemške gospode iz Ljubljane. Navzočih je bilo tudi precej avstrijskih oficir- ki so jih pognali v beg preprosti slovenski jev iz Ljubljane. Čim se je razvedelo, da so Jan- kmetje. Tedanji kranjski deželni glavar pred- čarji pognali turnarje v beg, je prišlo v Vevčah sednik Conrad pl. Eybesfeld je izdal dne 29. V. do nasilja proti domačinom. Dva so celo ubili, 1869 oklic prebivalcem v okolici Ljubljane in več pa ranili. Pozneje so po Jančah in okoliških v litijskem okraju. (Litija je bila tedaj sedež vaseh žandarji polovili več »upornikov«. Po- okrajnega glavarstva. Janče so bile na skrajnem stavili so jih pred sodišče in trdo kaznovali z zapadu tega okraja.) Deželni predsednik je najstrožjimi zapori. Vlada je poslala na Janče rotil v svojem oklicu: »Zaupajte cesarski vladi!« celo kazensko ekspedicijo, ki je iskala zaple- Branil pa |e tudi turnarje: »K vam so prišli brez njeno frankfurtarico. Niso je našli. Domačini hude misli, z najmirnejšim namenom, da se med so bili složni pri vseh preiskavah, zasliševan|ih sabo razveselijo.« Obenem pa je zapretil vsem, in mučenjih. Trden, uporen gorski živelj! ki so napadli turnarje: »Krivci pa bodo za vse odgovor dajali!«. Ozračje je bilo zaradi Jane Janče so postale mahoma slavne po vsej Avstriji v vsej monarhiji tako napeto in razburkano, in deloma celo po Evropi. Zavedne kmete je da je moral deželni predsednik na Duna|, k|er branil v mariborskem Slovenskem narodu sam je vladi osebno poročal o dogodkih in ukrepih. Fran Levstik, ki je pošiljal tja iz Ljubljane dnevno Vse to dokazuje, da je majhna zasavska hri- svoje dopise. O Jančah so govorili tudi v kron- bovska vas povzročila vladi hud glavobol... skem deželnem zboru in v parlamentu na Du- Prav je, da se spomnimo Janč ob tej pomembni naju. Ves svet se je smejal izzivalnim tumorjem, stoletnici.

ZAKAJ PIŠEM

Na to vprašanje je odgovarjal univ. prof. dr. Pierre Mazeaud, 40-letni francoski alpinist in politik, v Bad Bollu, kjer prireja DAV alpinistične simpozije ze nekaj let Tudi lani so se tu zbrali Nemci, Avstrijci in Francozi, predvsem ekstremm alpinisti, himalaisti, zastopniki planinskih založb, uredniki in pisci. Mazeaud, avtor knjige, ki je zadnja leta gotovo najzanimivejša alpinistična izpoved, |e v Bad Bollu dejal med drugim: »Sentimentalne planinske literature je zadostL Sodim, da mora biti prva zapoved za planinskega pisca odkritosrčnost. V gorah nas je strah, često jih preklinjamo, plezamo pa težke smeri zaradi veljave, zaradi slave, če že ne neposredno pred publiko in prijatelji, pa gotovo sami pred seboj.« Ostali diskutanti niso o planinski literaturi povedali nič novega. Razgovor je zajemal čas preteklih 80 let. Drugi del Bad Bolla je potekel pod vtisom dveh ekspedicijskih filmov: franco- skega Jannuja in nemškega Nanga-Parbata 1968, ki je povezan z imenom dr. Herrligkofferja. Čudno bi bilo, če ne bi slednjega zagrnil, z že znanimi očitki: Da je bil »naskočni« tabor prenizek, da vodja ni bil kos odnosu med udeleženci, da je zaradi štednje od njih preveč zahteval in je odprava zato »zakuhala«, da je vzel s seboj mladega dekleta, ki v ekspedicijo še toliko n. spadala - kot Pilat v vero itd. Herrligkoffer se je branil: Pri vseh ekspedicijah je prišlo do razprtij, ki pa jih ni vredno resno jemati. Vodja da ima velike skrbi, kako bo zbral vsaj 170 000 DM gotovine in za prav toliko opreme in brašna. Organizacija, delo z oblastmi da vzame vodji štiri petine časa. Izbira moštva je lahko zelo skrbna, testi in treningi natančni, vendar ni mogoče jamčiti, kako se bodo možje držali v himalajski atmosferi v tankem zraku, mrazu, samoti, nevarnostih pri tveganju, ki je pri vsaki ekspedicij. nujno. Vsaka ekspedicija pa prinaša izkušnje, je končal vodja nemških ekspedicij. Na koncu ni bilo jasno, kdo ima prav: Ali on, ki trdi, da za Nanga Parbat niso potrebni kisikovi aparati, ali zdravnik dr. Winkler, ki pravi, da brez nj.h ne gre. Ali je naskočni tabor 1000 metrov pod vrhom nesmisel, kakor je trdil eden od članov odprave, ali pa je imel prav vodja, ki meni, da taka višinska razlika za zadnji napor ni prevelika? Vprašanja so ostala odprta, dr. Herligkoffer pa je v brk vsemu temu napo- vedal novo odpravo čez Rupal na Nanga Parbat, dalje na Everest, Antarktiko in severni tečaj. Sodeč po tem, bo še dolgo ostal »najboljši berač v Nemčiji«, kakor ga imenujejo uradni krogi. njem in prijazno besedo. Potem pa ni več kot slabo uro hoda [fjDRUŠTVENE NOVICE do Bleščeče planine. Prostora v njem ni veliko. Za petindvajset planincev ležišč in za nekaj več sedišč v jedilnici. PLANINSKI DOM tako kot to znajo le Korošci. Vse je treba prinesti s seboj. Na NA BLEŠČEČI PLANINI Prisluhnili smo njihovi pesmi, to ni treba pozabiti že doma. prisluhnili z vso zavzetostjo. In če se bomo odločili za tak V nedeljo, dne 1. junija letos In slišali smo, da je v besedi izlet ob pravem času, se reče, je bilo na Koroškem, na ime- ter melodiji bilo mnogo takega, da tedaj, ko cveto recimo zlata nitni Bleščeči planini nad Ari- na kar pri nas doma radi že jabolka, potem jih bomo na Ble- hovo pečjo nadvse živahno. pozabljamo; bilo je mnogo za- ščeči planini okoli koče videli Morda še nikoli na tej samotni nosa, mnogo neizrečene lju- kot nikjer drugod. planini ni bilo zbranih toliko bezni do teh gora, do teh pla- Ko prisopihaš do koče, malo je planincev in ljubiteljev narave njav z zelenimi jezerci, brhkih vendarle treba sape, se nehote kot prav tedaj, ko so odprli rdeče pokritih hišic, mnogo je vprašaš, zakaj so se celovški prvo slovensko planinsko kočo bilo v tem eteričnem vzdušju planinci odločili za ta kraj. Od- v zamejstvu. To pa je tudi ob- ljubezni do njihove domovine - govor boš zlahka dobil: Zato, enem prva koča, katere gospo- do Koroške ... ker je od tu prekrasen razgled: darji so koroški planinci, ki Kočo nad Arihovo pečjo, kjer pred teboj je velik del Koroške, imajo svoj sedež v Celovcu. je med vojno padlo sedem ro- pa tudi dostop je razmeroma Zares, slovesno je bilo, saj je doljubov, so postavili koroški nezahteven ter je zato ta plo- bilo zbranih več kot 250 doma- planinci sami, pomagali pa so ščad nad strmo Arihovo pečjo, činov, gostov iz Slovenije, jim planinci iz Slovenije. Po pod katero je med vojno padlo predstavnikov oblasti s Ko- svojem videzu je sicer skromna, sedem partizanov, kar pravšna roške in z naše strani pa dru- stoji pa na izredno mikavnem za prijeten nedeljski izlet. Drugi gih obiskovalcev. Ob otvoritvi kraju, na travnati planini, ki jo razjog pa je morda tehtnejši: sta govorila predsednik celov- obkrožajo gozdovi, v ozadju na Kočica je izhodiščna in končna škega planinskega društva Lju- zahodni strani pa štrli v nebo postojanka za planince, ki so bo Urbajs in podpredsednik turškemu pokrivalu podoben vrh se namenili, na primer, na Kepo. tega društva, ki ima pod svojim - Turška glava. Ta planinski Izhodiščna za tiste, ki začnejo okriljem zbranih okoli 150 pla- dom je na višini 1060 metrov in pot s Koroške, končna pa za nincev, Korošcev, inženir Da- je razmeroma lahko dostopen. tiste ki so z Dovjega na naši nilo Kupper. Oba ta dva mar- Z avtomobilom iz Ledenic do strani odšli v ta del Karavank ljiva koroška planinca sta zaselka Kobanje drži lepa, sicer in se spustili na koroško stran poudarila, kolik je pravzaprav ozka a asfaltirana pot. Pri go- do nemške planinske postojan- pomen te koče za koroške pla- stilni »Pri turški glavi«, napis ke Bertahutte in so od tam odšli nince pa tudi za vso planinsko je seveda v nemščini, lahko pu- do nekako poldrugo uro odda- druščino treh dežela. stimo avtomobil in se okrep- ljene slovenske koče nad Ari- ...V gorah ni razlik. V gorah čamo, gospodinja nas bo lepo hovo pečjo. so samo ljubitelji planin, vsega slovensko pozdravila in nam po- Poleg vsega pa je ta koča tudi lepega, v gorah je doma prija- stregla z dobrim domačim žga- važen člen v vrsti planinskih po- teljstvo, sožitje. Tu ni prostora za nikakršno podžiganje k ne- strpnosti, k sovraštvu. Tu smo vsi enaki. In če je to res, po- tem je tu, v teh prelepih pla- ninah prostora dovolj za vse... To je bila osrednja misel, ki so jo govorniki ponavljali. To je bila tudi glavna misel, ki je bila vpletena v govor našega predsednika dr. Mihe Potoč- nika. Poudaril je še, da smo na tej otvoritvi bili pravzaprav priča izrednemu naključju - zbrani so bili planinci s Ko- roške, Slovenije, Trsta, Gorice, se pravi, planinci od vsepovsod, kjer so še Slovenci, in kjer še vedno tli želja in veselje, sre- čati se v gorah s prijateljem, znancem, sonarodnjakom s te ali one strani meje. Pa tudi peli so ob tej prilož- nosti. Peli lepo, z občutkom, Slcvenska koča na Bleščeči planini Foto M. Krišelj stojank v Karavankah, saj vemo, pri Krnskem jezeru, ki se vedno vključiti v turistično izgradnjo da jih je tod še vedno premalo, znova odriva. Gornjega Posočja. Za to izgrad- kar se bo prav gotovo čutilo Zbor, ki se ga je udeležilo kakih njo pa niso pomembne samo v bližnji prihodnosti, ko bo 150 planincev, so pozdravili SPD lažje pristopne dolinske koče, o morda urejeno in sproščeno gi- Gorica, ki je po razmejitvi dalo katerih se razpravlja. banje v obmejnem pasu na pobudo za novo PD, dalje PD Nima smisla krepiti mrežo pla- področju Kepe. Želeti bi bilo, Vipava, PD Sežana, PD Koper, ninskih domov tam, kjer sta na da bi se to čimprej zgodilo, saj PD Ajdovščina in zastopnik PZS razdalji tri četrt ure dve razme- bi se tako mnogo planincev pre- T. Orel. Vmes so položili vence roma veliki postojanki. usmerilo v ta del Karavank, ki na ploščo v spomin partizanov so zdaj prav zaradi neurejene- Stenke in Ivana Bučerja. ga gibanja v obmejnem pasu - Sledila je akademija z glasbe- vsaj z naše strani - praktično nimi in pevskimi točkami, nato OB JUBILEJU OSKRBNIKA nedostopne. pa družabni del prireditve. Iz POGAČNIKOVEGA DOMA Marijan Krišelj spominske besede in iz razgo- POZDRAV IN NEMČIJE vorov z novogoriškimi planinci posnemamo naslednja mnenja Obiskovalci Pogačnikovega doma. ki in stališča: se ponosno razgleduje z robu Podov 20-LETNICA na Trento in njene gore, dobro po- PD NOVA GORICA Vprašanje doma pri Krnskem znajo dolgoletnega oskrbnika Poljanca, jezeru naj PZS energičneje raz- nekdanjega skalaša ali skalarja. Po- rešuje. Če ga naša visokogorska Proslava se je začela 1. junija znajo ga domači in tuji planinci kot mreža planinskih domov ne t. I. ob 10.30 v vrtači za kočo človeka, ki je s srcem pri stvari, ki na Trstelju. Vrtača je bila praz- rabi, naj se to enkrat za vselej razume planinstvo in vse tiste motive, nično urejena, za oder pa so pove, da odlaganje ne bo vpli- ki ženo v hribe mlado in staro. Ker uporabili skalni krn nad vrtačo. valo na delovno moralo dru- vse to čuti in razume, se to pozno Slavnostni govor je imel nekda- štva. pri vsem njegovem oskrbniškem delu. nji predsednik sodnik tov. Hvala, PZS naj pri pripravi načrta za Oskrbnik Pavel Poljanec praznuje visok ki je povezoval primorsko pla- mrežo planinskih domov upo- jubilej, 15 let je oskrbnik, star pa je ninstvo z eksistenco primorske- števa tudi svet okoli Krna. Na 74 let. Prva sta se ga spomnila Hanne- ga ljudstva in označil uspehe poti med Lepeno in Komno ni lore in dr. Riidiger Uhse, ki sta naša PD Nova Gorica na planinskih nobene koče, čeprav so tu okoli redna gosta v Trenti in na Pogačni- področjih, na katerih je razvilo po izjavi najboljših smučarskih kovem domu. Pred leti smo v izvlečku svojo dejavnost. Zelo je pouda- strokovnjakov naši najboljši te- dvakrat objavili toplo pisane članke ril staro zamisel planinske koče reni. Postojanka bi se morala o njunih počitniških vzponih (prvič ured- nik, drugič dr. J. Prešern), danes bi rade volje objavili panegirik planin- skemu oskrbniku, katerega del naklo- njenosti odpade tudi na naš planinski svet, na naše ljudi sploh. Zaradi stiske s prostorom prinašamo samo izvleček. Op. ured.

Zgodi se, da smo gostje ime- nitne hiše z najlepšo lego, z naj- večjo udobnostjo, pa se ne po- čutimo dobro, ne moremo uži- vati, kar se navidez tako vab- ljivo ponufa. Zakaj neki? Vse je pri roki, udobje pa nas ne ogreje, mrazi nas kljub dragi ogrevalni napravi, ki neslišno funkcionira. V hiši ni tistega, če- sar ni mogoče kupiti niti napra- viti: dobrega duha! Ta šele ustvarja vzdušje, ta hišo oživlja in jo dela domačo. Domačnost, to je več kot tople sobe, več kot vino na mizi, kot zaupljiva svetloba in mehke blazine. Tak dobri duh je zelo »zemelj- ski«, je visoke, vitke postave, bistrih, dobrodušnih oči, ima goste sive lase in žilave roke. 15 let že skrbi 74-letni Pavel Levo ing. D. Kupper Poljanec za blagor številnih go- desno L. Urbajs stov Pogačnikovega doma. Foto M. Krišelj Oskrbnik - ne. Več: hišni oče. gleži, Čehi, Nizozemci, Švicarji, ŠE O PLANINSKI MLADINI Ni najemnik ali upravnik, ki gre Avstrijci in Nemci sede skupaj V KRANJU na kočo zaradi dobička. Nikoli v veselem omizju. Duh te hiše ne misli nase in na svojo korist. združuje in odpira srca, čeprav Letos smo med kranjsko planin- Nesebičen, poln mladostnega usta govore različne jezike. sko mladino obnovili tekmo- idealizma stoji na svojem mestu Njegove bogate planinske iz- vanje v različnih dejavnostih in kljub visoki starosti. kušnje so vsem obiskovalcem v ga zopet imenovali »Mladina in Če prijazno sonce obseva tisti pomoč. Nobeden ne odhaja gore«. Začeli smo že v začetku gorski svet, če se v dolini svet- brez nasveta. Pohleven obisko- šolskega leta. Pregledali smo lika srebrni trak Soče, Razor, valec koč je Poljancu prav to- lansko delo in se odločili za Planja in Stenar pa vabijo kot liko pri srcu kot najboljši ple- nekaj korektur in dopolnil. K de- bleščeče trdnjave, bi ta ali oni zalec, samo da je pošten v vetim planinskim sekcijam, ki utegnil reči: »Tako bi moral člo- Kugyjevem smislu. Oče tega delajo v osnovnih šolah, smo vek bivati - ta tu se ima lepo.« doma ima bistre oči, naglo od- pritegnili še deseto, osemletko Bi zamenjali z njim? Bi pozno krije nečimrnost in bahaštvo. Šenčur pri Kranju. v noč delali obračune, dajali Vrstila so se predavanja z barv- Neizprosno se drži planinskih nimi diapozitivi, sestanki osnov- naročila za nabavo blaga, ki pravil. Ne ustraši se tistih, ki nih planinskih Šol, izleti, pohodi, naj ga mula vedno zadosti pri- »kradejo žige«, tudi ponoči bi pridobivanje novih članov, v na- nese sem gor? Bi vas res skr- šel za njimi na Razor, slabo ših časopisih smo brali članke belo, bi šli iskat planinca, ki opremljenih planincev ne pusti pionirjev-planincev, propagand- se ni vrnil iz napovedane ture, na Skrlatico, če pa kdo lahko- ne omarice so menjavale svojo bi vstajali ponoči in kuhali čaj miselno povzroči reševalno ak- vsebino, pred večjimi prazniki in delili odeje, bi svarili preveč cijo, ga »spove« v kuhinji - smo kurili kresove na naših vr- zagnane in priganjali plašljiv- med štirimi očmi. hovih, odhajali smo na orienta- ce? Bi radi doživljali, visoko To kuhinjo bi mu zavidala mar- cijska tekmovanja, sprejemali in gori v srcu gora, viharje in me- sikatera gospodinja. Elina ku- spremljali smo štafete, priprav- gle, blisk in grom, hudo uro? hinja je zgled snage in reda. ljali kulturne programe ter odšli Bi našli pri stiski s prostorom Tu ni govora o enolični prehrani. na Pohod bratstva in enotnosti ležišča za vse, ki jih je zdelala Tudi petršilja tu v višini 2000 m, v Črno goro. trda pot, bi se pobrigali za ti- v kameniti puščavi Kriških Po- ste, ki zbole, bi znali svetovati dov, nikoli ne zmanjka. Ker pa je letošnje leto še po- plezalcem? Bi se vam pri stotih Zvečer se slovesno prižge petro- sebej označeno s pomembnimi gostih še bliskala kuhinja in lejka, na vseh mizah so sveži obletnicami, med katerimi je izba v snagi in redu? Bi znali prti in vejice rušja, v hladnih vstala tudi 70-letnica našega tolažiti potrte, se veseliti z ve- dneh pa ogenj v kmečki peči, planinskega društva, smo skle- selimi in se pri 70 letih odpo- kakor doma. nili, da se bomo v posebni pri- vedati vsakemu dolinskemu reditvi spomnili tudi teh naših mejnikov. komfortu? Ko vse že spi in sanja o novih vzponih, hišni oče še bedi. Kon- Pripravili smo gradivo iz zgo- Mislim, da bi marsikdo že po trolira čevlje, umivalnike, zapira nekaj dneh kapituliral. Tista oknice, pogleda za mulo in dela dovine PD Kranj, iz življenja »gorska romantika« ima svoje obračun. Oblaki in zvezde, gore, njegovih odsekov in osvobodil- zelo realistične strani. O njej zagrnjene v noč bde z njim. Vse nega boja na Gorenjskem. Na Pavel Poljanec nikoli ne govori. je tiho, ko gre zadnjič okoli vseh desetih šolah so se planinci Njegove dolžnosti so mu same doma. učili pripravljeno snov in potem odgovarjali na vprašanja 17. po sebi umevne, prav tako pa Koliko spominov, če pomislim njegovi ženi Eli. maja v kinu Center. na Pogačnikov dom! Dnevi z Po prireditvi so vsi nastopajoči Pred sedmimi leti sva prišla vročim julijskim soncem, dnevi prvič z možem iz Trente tja gor. odšli s svojimi pedagogi v os- snežnih metežev in megla, novno šolo France Prešeren. Za- Odtlej prihajava vsako leto, vse- tesnobno upanje, vriskajoče ure lej po drugi poti, vselej z ena- stopnik Planinske zveze Slove- na vrheh, razburljive ure iska- nije prof. Tine Orel, ki nas je kim hrepenenjem. 2e davno sva nja in doige noči, v katerih smo bila na vseh vrheh tam okoli, ta dan obiskal, je podelil pis- slavili snidenja in slovesa. mena priznanja planinskim sek- na marsikaterem po večkrat, vsi Ko to pišem, hodim v mislih po ti srečni dnevi v gorah pa so se cijam, ki že vrsto let širijo pla- znanih potih. Vidim kočo. »Pri- ninsko misel med mladino. začeli in končali v domačnosti čakoval sem vaju,« bo rekel in Pogačnikovega doma. Veva, da Pohvale je potrdila letošnja »soba štiri«. Potem bo kakor skupščina PZS. V spomin na da- je tam hišni oče Pavel Poljanec vedno, težko bo iti stran. Ma- in da ga vodi z zanesljivo in našnjo prireditev pa so vsi pre- hala bova, dokler bova videla jeli še planinske značke. Dan je ljubeznivo natančnostjo, lahko kočo »na svidenje - drugo leto«. bi rekla, da ga »vlada«, saj se bil slovesen. Ob čaju je stekel Naj bo jubilejno leto našega planinski pogovor. 17. maj nam mu suvereno posreči narediti »očeta« polno veselja in sonca! tudi tisto, česar velika politika bo še nekaj časa ostal v naj- Od srca se mu zahvaliva za lepšem spominu. ne more: Do slehernega v ve- vedno enako gostoljubnost in liki mednarodni družini tega Planinski zvezi se za vsa prizna- mu želiva še mnogo dobrih, nja iskreno zahvaljujemo. Dali planinskega doma je pravičen. zdravih let. Tu ni nacionalnih problemov. ste nam vzpodbudo, da z delom Slovenci, Hrvatje, Italijani, An- Hannelore in nadaljujemo. dr. Rudiger Uhse Marija Brudar Mladi planinci južnih krajih. To je treba reči lepimi vtisi prijetnega in nepo- na sandžaški transverzali zlasti za kanjon Morače in sploh zabnega potovanja ob Vrbasu, za potovanje iz Kolašina do Drini in Morači ter ob edinstve- Mladi planinci Jugoslavije so Titograda. Pot je vodila skozi nem pogledu na Boko iz Petrove letošnji praznik mladosti slavili Banjaluko, Jajce in Sarajevo, gore in dobesedno izzivajočega z otvoritvijo nove transverzale kjer smo si postavili šotore. Na- južnega Jadrana, ki se je prav od Prijepolja preko Sandžaka slednji dan pa smo preko viso- v tistih dneh prebujal v novo ke planote Romanije vozili proti sezono. Le žal, da smo morali do Zabljaka pod Durmitorjem. »lačni mimo kruha«, kot je Predsednik Planinske zveze Ju- Goraždu, ob romantični Drini na Višegrad z zgodovinskim An- nekdo dejal, ko smo z brzino goslavije dr. Marijan Brecelj in dričevim mostom in od tam ob preko 100 kilometrov na uro ves drugi organizatorji so ob tej pri- Limu do Prijepolja. Tretji večer peti, žal, zadnji dan drveli ob ložnosti poudarjali pomen sre- smo si privoščili prenočišče ob jadranski obali. V dvanajstih čevanja mladih ljubiteljev pla- pogledu na ponosni Durmitor urah (z eno uro postanka v Tro- nin vseh naših narodnosti, kar iz Zabljaka, končni cilj transver- giru in s tričetrturnim kopanjem naj bi omogočila ta transver- zale, ki smo ga pač tokrat do- nekje pred Zadrom) smo bili zala. Transverzala je imenovana segli le z avtobusom. Toda ve- iz Dubrovnika v Ljubljani. Silil po našem najmlajšem narodnem čina naših udeležencev je izjav- je čas, obveznosti do šole in neroju, komandirju bombašev ljala: »Še bomo šli.« službe naslednji dan. slave druge proleterske Bašku Verjetno pa je ta želja »še bomo Buhi, ki je po treh letih hrabrega šli« močno združena z mnogimi bojevanja junaško padel v svo- K. Makuc jem 17. letu. Ze samo to daje tej transverzali poseben pomen in jo po vsej pravici imenujejo »mladinska«. Za transverzalo bratstva in enotnosti pa je po- membno, da je speljana preko Sandžaka na tromeji med Sr- bijo, Bosno in Črno goro. Letošnjega slovesnega otvorit- venega pohoda se je udeležilo okroglo 500 mladih planincev iz PLANINSKI ODSEK podporo vodstva tovarne, po- vseh naših republik, iz Slove- TOVARNE »AERO« sebej direktorja tov. Jenka, sin- nije 48. V primerjavi z našo dikalne podružnice, ki jim je transverzalo tam ni toliko vzpo- Odsek šteje 142 članov, dobro nudila 1,3 milij. S din subvencije, nov, je mnogo krajša in na prvi četrtino kolektiva, 28 je mla- medtem ko so člani sami zbrali pogled niti zanimiva. Mnoge iz- dincev, 31 transverzalcev, 32 čla- 3,06 milij. S din. razite posebnosti pa jo odli- nov se je udeležilo proslave Na občnem zboru 17. I. 1969 kujejo tako, da vsakdo lahko 75-letnice SPD v hali Tivoli, 30 so se zahvalili dosedanjemu najde svoje zadovoljstvo. Od članov je bilo na Hleviških pla- predsedniku Ferdu Zerdonerju skupno 150 km (tam dolžina ni ninah nad Idrijo, na Javorniku, s tem, da so ga izvolili za čast- označena v urah!) je bilo ob na Golakih in na Čavnu, na nega predsednika. Novi odbor letošnji otvoritveni slovesnosti Vremščici, na Slavniku in So- sestavljajo Karel Lorenčak, Ljubo prehojenih okroglo 62 km in si- cerbu. Pri tem so si ogledali Kompan, Marija Mlakar, Ivan cer od Prijepolja ob Limu (443 m) tudi Predjamski grad in Sv. Tro- Šuler, Avgust Orel, Janja Ker- preko rahlo valovite planote v jico pri Postojni. 8 članov je žan, Fonzi Srebot in Maja Muz- višini okrog 1200-1300 m do ni- junija 1968 odšlo na Storžič. Tu ga. Občnega zbora se je ude- žine v Plevlju v Črni gori. Pri- je strela zadela 13-letnega Vojka ležil tudi predsednik PD Celje vlačnost tega prvega dela z Kuma. Mladega ljubitelja gora Dušan Gradišnik, pozdravil ga so pokopali v Celju. Transver- je direktor Rado Jenko, pismeno okroglo 12 ur hoje (za dva po- zalci so bili tudi na Voglu, Krnu, pa tudi T. Orel. Po občnem zbo- čitniška dneva) je v lagodnem Bogatinu, Komni, na Triglavu, ru je tov. Pavel Merlak predva- sprehajanju preko planjav v sve- na Pohorju, na Slemenu, Smre- jal film o Bosni in Srbiji. žem višinskem zraku, mimo kovcu, Raduhi Dobrči in Be- skromnih naselij s prijaznimi gunjščici. Odsek je priredil tudi ljudmi in dolin z mnogim, nam več manj zahtevnih izletov, na manj znanim rastlinstvom. Drugi Sladko goro in Štatenberg, v PD GORNJI GRAD del pa bo še pestrejši. Začenja Logarsko dolino, v Novo Gorico se namreč v gozdovju proti in drugam za oddih članov od- Planinska dejavnost društva je 2238 m visoki Ljubišnji, se znova seka in kolektiva. V obratu so veljala pretežno vzdrževanju in spusti v romantični kanjon Tare predvajali filme o svojih izletih oskrbovanju doma na Menini. ter zopet vzpenja v objem ro- in potovanjih, za dokumentacijo Društvo je za ta namen porabilo mantičnega Durmitorja z njego- pa uporabljajo tudi 5 velikih vsa razpoložljiva sredstva. Iz- vimi slikovitimi jezeri z zaključ- albumov. Odsek želi, da bi dobil datki so znašali 9,689 din, ob kom v Zabljaku. skromen klubski prostor, saj tem pa je bilo precej prosto- Naša letošnja »ekspedicija« v imajo članov že toliko, da bi voljnih ur. Velik problem, ki se organizaciji mladinskega odseka lahko mislili na samostojno pla- pojavlja iz leta v leto, je pri- PZS je izrabila priložnost za ninsko društvo. Sicer pa uživajo meren oskrbnik. Člani društva daljše potovanje po teh lepih so se udeležili obeh proslav 125 na 146 članov. Pod Moj- upravlja. UO je na 6 sejah raz- 75-letnice slovenskega planin- pravljal predvsem o poživitvi stva v Ljubljani in Logarski do- strovko sta se smrtno ponesre- čila dva aktivna mladinca. Dru- organizacijske dejavnosti in lini, premarkirali so nekaj poti, vključitvi mladine. Razpisanih je za mladino pa priredili izlet in štvo je imelo 6 sej, organiziralo dva turna smuka, sankaške in bilo nekaj izletov, nekaj jih je eno predavanje. smučarske tekme, bilo pobudnik zaradi slabega vremena od- Debata na občnem zboru se je za Titovo štafeto z Jalovca in padlo. Člani so v manjših sku- zavzela za dom na Menini, za odkrilo spomenik ponesrečenim pinah obiskovali gore v bližnji zgraditev ceste do doma, za planincem pod Mojstrovko. Za in daljni okolici. Dva starejša večjo pomoč družbe in za po- poživitev alpinistične dejavnosti člana sta v težavnih okoliščinah večanje števila članstva. Zastop- je pričelo z gradnjo bivaka pod opravila turo Vršič-Triglav-Bo- nik PZS je svetoval, naj dobe Špičkom, zabetonirali so ploščo hinj, dva mladinca pa sta bila ljudi, ki se res zanimajo za pla- in temelje. Mladinci so imeli na tečaju PZS za mladinske vod- ninstvo, in poiščejo podporne dvoje predavanj in so sodelo- nike. Društvo ima kadrovske te- člane, kako podjetje, za katero vali na jesenskem krosu na Je- žave v mladinskem odseku in naj bi PD opremilo nekaj sob senicah. AO šteje 5 članov in pogreša gospodarja. Problem je v domu na Menini. 5 pripravnikov, ki so opravili dotacija od občinske zveze za 88 vzponov in 48 tur v naših in telesno kulturo. Novi predsednik tujih gorah. So člani GRS po- je tov. Stane Štorman. PD BOHINJSKA BISTRICA staja Kranjska gora. V naših gorah so opravili 4 prvenstvene vzpone, organizirali alpinistično Planinskemu društvu in Mencin- šolo in turni smuk v Karavan- PD DOVJE-MOJSTRANA gerjevi koči na Ravnah se z kah. Tov. Janez Krušic in Jože izgradnjo žičnice na Koblo od- Oman sta opravila vrsto težkih PD je v Mojstrani zelo pomemb- pirajo boljši časi. Čeprav Men- vzponov v Dolomitih, Milan no, saj šteje 346 članov, od teh cingerjeva koča ne izkazuje iz- Robič pa z Jeseničani v Central- 50 pionirjev in 85 mladincev, gube, dohodki od nje ne zado- nih Alpah. Mnogi alpinisti so predstavlja torej 20% prebivaU stujejo za povečavo koče. Cesta obiskali še Zahodne Julijce. Novi cev na območju mesta. Svoj pozimi ni bila plužena, kar se predsednik je tov. Jurij Lacker. ugled v širšem merilu je PD pri- je poznalo na prometu. Težave dobilo z vzponom 4 alpinistov so tudi s primernim oskrbniškim preko Walkerjevega stebra v kadrom. Društvo se je zavzelo Centralnih Alpah, prispevek PD LUČE mladih alpinistov k 40-letnici PD za prevzem in obnovo bivše Dovje-Mojstrana. Postaja GRS Malnarjeve koče, katere temelji Predsedniško poročilo tov. Petra je zgledno opravljala svojo za- so še vidni, ker je zaradi lege htevno nalogo v Triglavskem po- in snežnih razmer primerna za Ježa za leto 1968 navaja, da se gorju. Z reševalnih akcij je pri- smučarje - planince. Nekateri je društvo na 8 sejah predvsem nesla 2 mrtva in 6 poškodovanih člani se zavzemajo tudi za ob- posvetilo problemom Koče na ter izvedla več poizvedovalnjh novo planšarske koče na Suhi Loki in okrepčevalnice pri Igli. akcij, sodelovala na tečajih in planini in na Zadnjem Voglu. Težišče dela pa je bilo na do- vežbah. Tov. Mlekuž je bil na Na društveno prošnjo je že pri- zidavi Koče na Loki, ki je bila tečajih na Krvavcu in pod Gross- šel pozitiven odgovor od kme- dograjena do pod strehe: letos glocknerjem, tov. Dereani s tijske zadruge v Srednji vasi so v načrtu mizarska dela, pri- psom pa na lavinskem tečaju in za prevzem planšarske koče na pravljen je opažni les za strop vežbi. Reševalci so imeli še tečaj Zadnjem Voglu. in stene, nabavljene vzmetnice o reševalni tehniki v Vratih in MO je še vedno brez pravega jogi. Za markiranje okolice so zdravniška predavanja o prvi vodnika. Problem je v tem, da pripravili 10 napisnih tabel. V pomoči. Markacijski odsek se je mladina, ko nekoliko odraste, mladinskem odseku je precej zavedel turističnega pomena gre na študij ali delo v večje mladine, vendar ni načrtnega svojega markacijskega okoliša dela z njo. Priredili so smučarski in očistil pota na Luknjo pod kraje. PD šteje zdaj 542 članov, Galerijami na Škrlatico, del poti 31 članov več kot leta 1967. Po tečaj, ki je odlično uspel, izlet k Škafu v Matkovem kotu ob na Mežaklo in del transverzale poročilu nadzornega odbora je od Mlak do odcepa, čez Prag bila vsa društvena korespon- udeležbi 20 članov, 2 predavanji z diapozitivi in filmom in sode- in od tam na Luknjo. MO je za- denca pravočasno rešena in fi- stopan v PD s 40% svojega nančno poslovanje v redu. Za lovali na proslavi v Logarski dolini. članstva in ima na osnovni šoli novega predsednika je bH iz- samostojno skupino. V zimskem voljen Janko Lapanje, za čast- času je imel dve predavanji, tri nega člana društva pa njegov smučarske ture, dva izleta v Ka- dolgoletni predsednik Janko PD OLJKA-POLZELA ravanke in na Vršič ter sode- Torkar. loval pri planinski štafeti s Tri- Planinsko društvo je na občnem glava. Ena mladinka je sodelo- zboru dne 28. 2. 1969 prazno- vala na letnem in zimskem te- PD GOZD-MARTULJEK valo 10-letnico obstoja. Danes čaju PZS za mladinske vodnike. šteje le 65 članov, čeprav je za- Mladinci so sodelovali še na Občni zbor se je vršil 15. marca nimanje za planinstvo dosti več- spomladanskem občinskem kro- 1969 ob udeležbi 31 članov in je, kot pa kaže to število. Pole- su, zboru mladinskih vodnikov zastopnikov okoliških PD. Član- mika okoli doma na Gori Oljki stvo se je povečalo za 17%, od se je polegla, odkar ga PD ne na Valvasorjevem domu in na ranih 11 predavanj ob obisku zboru v Kamniški Bistrici. AO gorenjski partizanski poti je bilo 625 poslušalcev. Dobre odnose izdanih 40 značk, vodnik po poti je poleg uspeha v Walkerjevem je PD imelo z beljaško sekcijo stebru organiziral še odpravo pa je v tisku. avstrijskega alpenvereina. Dru- Planinska sekcija Sava je orga- v Dolomite, kjer so člani od- štvo se je po zaslugi tov. Ma- prave splezali tri ekstremno nizirala 3 izlete na Peco, Uršljo kuca predstavilo tudi v tisku goro in preko Velike planine v težke smeri. O vzponu v Wal- in radiu. Ker spor o lastništvu kerjevem stebru je tov. Mlekuš Logarsko dolino, 4-dnevni izlet objekta na Šmarjetni gori in na Grossglockner, prostovoljno pisal v časopisju in predaval Krvavcu še ni rešen, je prišlo po PD. AO se je udeležil še akcijo pod Kepo na Koroškem, s PGP Krvavec skoraj do preki- oskrbovalo kočo na Čemšeniku štafete s Triglava in ima stal- nitve stikov. PGP Krvavec upo- nega poročevalca za alpinistič- nad Kokro in dom Kokrskega rablja tudi staro tovorno žič- odreda ter pridobilo 51 novih ne novice v Delu. Član AO tov. nico, stari dom na Krvavcu in Horvat je s tov. Mlekužem po- naročnikov Planinskega Vest- kočo ob žičnici. Zato je ta nika. snel film »Sam z gorami«, ki je problem za PD Kranj življenj- bil ugodno sprejet in nagrajen. skega pomena. Večina do- Propagandna služba je skrbela hodka društva je UO namenil za pester izbor razglednic in za obnovo doma Kokrskega PD PTUJ spominkov, za oglase v turi- odreda na Kališču in za vzdr- stičnih publikacijah, za naroč- ževanje društvenih prostorov. Društvo je lani proslavljalo 15- nino na Planinski Vestnik in Dom na Kališču je tudi v pre- letnico svojega obstoja. Zato je obveščanje. Organizirala je 2 tekli sezoni izkazal pozitivno odprlo razstavo »Planinske fo- večja izleta, enega v Dolomite bilanco. tografije«, ki si jo je ogledalo z 42 udeleženci in v Logarsko okrog 1000 ljudi, in se udeležilo dolino z 31 udeleženci. Društvo Ponos društva je mladinski od- proslave v Logarski dolini. Pri- ima lastno planinsko knjižnico, sek, ki ima 11 mladinskih sekcij redilo je planinsko predavanje. ki se vzdržuje s podporo društ- in sekcijo za mladinske vodnike, Čeprav so se mladinske vrste vene in občinske dotacije. Od- na kateri so obravnavali pro- zredčile, je MO izvedel 20 raz- prti problem PD so: Prospekt gram planinske šole. Organizi- nih akcij in to izletov, pohodov za mojstransko področje, slaba ranih je bilo 50 planinskih pre- po transverzali, se udeležil pla- cesta v Vrata in narasli stroški davanj, 61 izletov in 41 sestan- ninskih taborov in seminarjev in režije. kov, izmenjanih 35 propagand- bil v pomoč UO. Zlasti delovna nih omaric in objavljenih 30 je bila skupina na šoli Domova, Za zgledno in dolgoletno delo člankov, prireditev v kinu Cen- ki je sama priredila 6 izletov v planinstvu so prejeli odliko- ter z dveurnim programom, ki in predavanj. Za člane je dru- vanja red zasluge za narod s jo je prenašala tudi RTV Ljub- štvo organiziralo 4 množične iz- lete v Prekmurje, na Mrzlico, po srebrno zvezdo - tov. Brojan, ljana v »Pionirskem tedniku«. MO je sodeloval tudi v oddaji Koroški in na Gorenjsko, pozimi medaljo zasluge za narod tov. pa predavanja. Alojz Rehar in Gregorčičevo »Odmevi z gora«. Ostale akcije MO so bile še: dvodnevni se- plaketo tov. Avgust Delavec. minar za pedagoge, enoteden- Novi predsednik je tov. Leopold ski smučarski tečaj, sodelovanje Planine. na Pohodu ob žici Ljubljane s PD KRANJ 25 ekipami, na pohodu v Draž- gošah in Sutjeski ter udeležba PD JESENICE Društvo letos praznuje 70-letnico na več orientacijskih tekmova- in je na jubilejnem občnem zbo- njih, kjer so zavzeli vidna Lanskoletna dejavnost PD je bila ru 25. 2. 1969 dostojno proslavilo mesta. v znaku 75-letnice slovenskega ta dogodek ob navzočnosti šte- planinstva in 65-letnice PD je- vilnih gostov in članstva. Dru- AO je opravil 341 zimskih in senice. Člani so se udeležili pro- štvo šteje 2106 članov, od teh letnih vzponov, od teh 6 prven- slave v Ljubljani in v Logarski 720 pionirjev in 343 mladincev stvenih ter 34 vzponov nad 3000 dolini, ni pa bila organizirana in je lani pomnožilo svoje vrste metrov. Odsek ima 18 članov in proslava 65-letnice društva na za 170 novih članov. Upravni 12 pripravnikov. Priredil je ple- Vršiču in število članstva se ni odbor je na 14 sejah obravnaval zalno šolo, tečaj prve pomoči povečalo na 2000 članov. Sedaj delovne programe in akcije po- ter republiški alpinistični tabor šteje društvo 1424 članov, bo- sameznih odsekov ter finančno- pri Češki koči. jazen pa vzbuja upadanje šte- gospodarska vprašanja. Sode- vila mladine. UO je imel 11 sej loval je na dveh posvetih go- Člani jamarske sekcije so v jami pod Babjim zobom našli in je obravnaval predloge, ki renjskih planinskih društev na so jih izdelali odseki društva. Javorniškem rovtu in Kofcah. edinstvene 40 cm dolge kristale stare več kot 700 tisoč let in Markacisti so markirali novo pot Članstvo je udarniško sodelo- na Golico. MO je bil brez pra- valo pri gradnji slovenske pla- izvedli 11 akcij v raznih jamah v Sloveniji. vega vodnika. Propaganda je ninske koče pod Kepo in grad- organizirala manj predavanj, njo finančno tudi podprlo. Za Odsek za varstvo narave je or- zato pa je bilo število izletov 75-letnico slovenskega planin- ganiziral nekaj akcij za varstvo toliko večje. Na Planinski Vest- stva so organizirali razstavo Blagajevega volčina, 3 akcije nik je naročenih samo 122 na- planinske fotografije in obiskali na Golici, na Ratitovcu, 8 oči- ročnikov. proslavo v Logarski dolini. V ščevalnih akcij in prevzel mar- zimski sezoni je bilo organizi- kiranje planinskih poti na ob- Zaradi plačila investicij za novi močju društva. Za hojo po Tičarjev dom je PD v finančnih škripcih. Režijski stroški oskrbe zavitki čokolade. Dobili so jih za uspešno delo (poleg njih še so preveliki. Objekti na Vršiču vsi, ker so jo srečniki, ki so kranjske, novogoriške in polj- so za naraščajoči obisk že pre- zadeli, delili med tiste, ki jim čanske pionirje). Udeležili so se majhni in neustrezni. Zlasti ob- žreb ni bil naklonjen. proslave v Logarski dolini in jekti pri izviru Soče, Erjavčeva Število pionirjev-planincev je od Štafete Triglav-Jajce. V Jajcu je koča in koča pod Špičkom so 235 v I. 1967 naraslo na 300: bila ena od pionirk v ekipi, ki potrebni prenovitve. Glede nove 150 jih je v Senovem, 79 v Bre- je izročila štafetno palico. Naj- koče pod špičkom so se že raz- stanici, 35 v Zdolah, 31 v Kr- večkrat seveda obiščejo domači govarjali s PZS, vendar bi nova škem, 7 v Koprivnici. Imeli so Bohor, slede Lisca, Janče, Kal koča stala dosti več, kot je na 20 izletov, ki se jih je udeležilo in Mrzlica. Na Bohorju so imeli razpolago finančnih sredstev. 454 pionirjev, obiskali so 47 po- tudi smučarski tečaj, v Vratih Največ dobička prinaša kiosk stojank. Na izletih je sodelovalo pa planinski tabor. Pri tem sta za prodajo spominkov na Vr- tudi 70 mladincev in 35 odraslih Pavel Peternel in Bojan Radej članov. Med drugim so bili na v navezi z izurjenimi alpinisti šiču. Reševalci GRS postaje Je- Uršlji gori, na Slemenu in na senice so 23-krat intervenirali preplezala severno triglavsko Raduhi, saj nekateri »delajo steno. pri gorskih in smučarskih ne- transverzalo«. 13 pionirjev je srečah ter poizvedovalnih akci- bilo na Sutjeski na račun MK Zares pisano in posnemanja jah. Opravljajo dežurno službo PZS, ki jih je s tem nagradila vredno delo pionirjev in uči- ob žičnici na Španov vrh, v teljev, ki jih vodijo. bodoče pa tudi pri vlečnicah T. O. v Gozdu in Martuljku. Postaja šteje 11 članov in pripravnikov z vodniki lavinskih psov vred. AO šteje 37 članov in 28 pri- pravnikov, ki so organizirali oz. imeli plezalno šolo. Člani so sodelovali na raznih smukih in ALPINISTIČNE bili nosilci Titove štafete s Tri- glava. Posamezni alpinisti so NOVICE sodelovali na odpravah v Kav- kazu, Araratu in v skupini Jung- frau. Iz teh odprav so prika- MEMORIAL VTK strana I (Košir, Kofler, Mlekuš) zovali diapozitive in organizirali 2:50,1, 2. AO Tržič (Primožič, interna predavanja. AO oskr- Ker je lansko tekmovanje od- Švab, Krmelj) 2:57,4, 3. AO Je- buje 4 bivake in kočo. Lani je padlo, je bil letošnji VTK me- senice (Praček, Balant, Polak) izvedel 118 plezalnih vzponov, morial prvi uradni preskus alpi- 3:08,4. nistov smučarjev. Zvezna komi- Proga, ki jo je tudi letos postavil 85 tur, 55 turnih smučanj, 17 ak- sija za alpinizem je namreč že cij GRS, 8 dežurstev, 18 delovnih Stane Rotar, je bila dolga okoli predlanskim sklenila, naj bo to 1000 m in je imela 27 vratic. Po akcij in 11 tečajev GRS. tekmovanje obenem tudi »od- Novi predsednik je tov. Janez izjavah vseh je bila odlično po- prto smučarsko prvenstvo alpi- stavljena, označena pa z no- Košnik. nistov«. Tone Strojin vimi zastavicami, ki jih je sku- Med 14 alpinistkami in 75 alpi- paj s štartnimi številkami pri- nisti iz 15 alpinističnih odsekov spevalo podjetje »Žito«. PIONIRSKI OBČNI ZBOR (AAO, Dovje Mojstrana, Jese- PD SENOVO nice, Kamnik, Kozjak, Kranj, Lito- stroj, Lj. Matica, Martuljek, Med- Vodnik po Velebitu, ki ga je na- vode, Radovljica, TAM, ŠOA, pisal dr. Željko Poljak, je izšel. 28. III. t. I. so imeli v Senovem Stane 25 N din (ne 20 N din!). svoj prvi občni zbor planinski SPD Trst in Tržič), je najboljši pionirji. Poseben avtobus je pri- čas dosegel Rado Košir (Moj- peljal mlade planince tudi iz strana), s čimer je osvojil pokal PAKLENICA 69 Zdol, Krškega in Brestanice. komisije za alpinizem PZS. Naj- Vseh je bilo skoraj 300. Kot boljša alpinistka je bila ing. Ma- Prvomajski zbor alpinistov v Pa- gostje so bili navzoči zastop- rička Horvat (AAO), ki je pre- klenici je postal tradicionalen. niki mladih planincev iz Sev- jela nagrado »TT«, najboljša Letos se ga je udeležilo že okoli nice, zastopnik MO PD Kozjak, ekipa v tekmovanju za VTK po- 70 alpinistov iz Slovenije, Hr- UO PD Bohor-Senovo, učitelji kal pa je bila AO Mojstrana I. vaške, Makedonije in celo Av- planinci, iz Ljubljane pa Peter in Ta pa žal ni mogla prejeti pre- strije. Splitska naveza je pre- Barbka Ščetinin. Po kratkem hodnega pokala, ker ie trenutno plezala znano »funkcijo«, Ku- kulturnem sporedu je predavala še neznano, kje je pokal. kovec in Resnik pa desno od prof. Barbka Ščetinin o Grin- Brahmove smeri - »šaleško«. tovcih. Nato so izvolili odbor, Rezultati alpinistk: 1. Horvat ki ga sestavljajo učitelji planinci Posebej velja omeniti še štiri in zastopniki vseh šol. Sledilo je (AOO) 1:19,9, 2. Rojs (Kozjak) težje ponovitve. Gradišar in žrebanje, izdanih je bilo 287 1:20,0, 3. Bajt (Mojstrana) 1:27,2. Kunstelj sta 1. in 2. V. ponovila listkov, dobitkov 87, tako da je Alpinisti: 1. Košir R. (Mojstrana) kot III. naveza »Klin« (17 ur), isto bil izžreban vsak tretji obisko- 0:55,7, 2. Jamnik (Kranj) 0:56,4, se je dan za tem posrečilo še valec. Dobitki: večji in manjši 3. Kofler Z. (Mojstrana) 0:57,0. navezi Doberlet-šoštarič (16 ur, Ekipno alpinisti: 1. AO Moj- prva brez bivaka). Doberlet in šoštarič sta ponovila (četrta po- novitev) tudi velebitaško (1. V.), ki sta jo dan za njima ponovila še Jošt in Dvoršak. Med zna- nimi smermi ni bila ponovljena le ljubljanska smer v Anič-kuku, pač pa se je zvedelo, da je Ri- barovic s partnerko pregledoval kanjon Male Paklenice in tudi že izvršil prvenstveni vzpon.

ING. ZLATKO SMERKE

Zlatko Smerke iz Zagreba se je doslej izkazal že na mnogih to- riščih. Bil je eden izmed uspeš- nejših hrvatskih alpinistov in kot tak sodeloval tudi na od- pravi v Kavkaz. Pred kratkim je vodil tudi komisijo za alpinizem. Je eden izmed najbolj uspešnih hrvaških planinskih fotografov. Izdal je prvi plezalni vodnik za neslovenska področja Jugosla- vije, pripravljeno pa ima tudi ilustrirano plezalno tehniko in sodeluje pri izdaji »Športne en- ciklopedije«. Ze dalj časa pa se kot tekmovalec udeležuje tudi orientacijskih tekmovanj, kjer je s svojo ekipo osvojil že precej prvih mest. Kaže, da bo na tem področju v bodoče še intenziv- neje deloval.

TEŽAVNOSTNA LESTVICA UIAA je zadnja novost v tej zadevi, ki se vedno znova postavlja na dnevni red, vsaj 50 let sem, po- sebno pa od Welzenbachovih časov dalje, ko se je alpinizem razvil po obsegu, zmogljivosti in dosežkih. UIAA je oktobra I. 1968 na klasičnih tleh evrop- skega alpinizma, v prostorih londonskega »Alpine Cluba« sprejela skoraj popolnoma nove definicije dosedanjih stopenj. Sodelovalo je 26 udeležencev generalne skupščine UIAA, ki so zastopali 23 držav. V glav- nem je definicije oblikoval Fritz VViessner, nekoč ugleden nemški alpinist, zdaj naturaliziran Ame- rikanec, ki v starosti 69 let še vedno pleza IV-V. Skušal je z amerikanskimi in sovjetskimi označbami združiti lestvico, ki so jo sprejeli I. 1967 v Chamo- nixu. V glavnem gre za stop- njevanje prislova od »lahko« do »skrajno težko«, oziroma od »manj težko do ekstremno (skrajno) težko. Ni čuda, če so SHAWANGUNKS se imenuje gledali, ko sem jim rekla, da to premikanje besed oziroma plezalni vrtec na vzhodni obali je po načelu osebne svobode opremljanje prislova »težko« z dovoljeno tudi vreči se v pre- raznimi inačicami s pomenom ZDA. Je 4 km dolg skalni odlom, 40 do 120 m visok, ima pa kakih pad.« Seveda se je švicarska stopnjevanja takoj vzeli na druščina močno čudila, da je muho tisti, ki jim ni do papir- 200 smeri od 5,0 do 5,10, kar natih shem, ampak jim gre za naj bi pomenilo pri nas razpon 4 km dolga stena privatna last stvarne pojave pri plezanju, ki od III do VI +. Pečina je trda in da mora vsak plezalec za jih vseh ni mogoče spraviti v kot železo, oprimki sijajni kot en dan plezanja odšteti 50 cen- natančno opredeljene stopnje. v Dolomitih. Tako pravi H. tov vstopnine. In začeli so grizti besede, češ, Schelbertova iz Zuricha, ki jo Zelo vojaško organizirajo zim- »lahkih« vzponov sploh ni, tudi je pot zanesla med ameriške ske tabore v Adirondacku se- »netežavnih« ni, skratka zavr- plezalce. Plezanje jemljejo Ame- verno od Nevv Yorka. Adiron- šalo je v krogih, ki se vdajajo rikanci, pripoveduje zgovorna dack je visok 1000 do 1500 m, upom, da je beseda tolikanj Švicarka v glasilu CSFA 1968/ mrazovi pa tu poženo živo sre- »bajna moč«, da ji ni treba ni- 477, strašno resno. Plezalni klubi bro 40° C pod ničlo. Od alpi- česar poenostavljati. Bilo pa je so disciplinirani, člani trenirajo, nista terjajo izredno vzdržljivost tudi nekaj pohval, ker je nova njihov inštruktor pa zapisuje in in tabore tudi v najhujšem mrazu lestvica poenostavila stopnje- ocenjuje. Gorje navezi, ki bi in vetru nad gozdno mejo. To vanje umetelnega plezanja od prekoračila za 5 minut stan- Švicarjem ni šlo v glavo. At do A3, ker je prišlo do med- dardni čas v Hawku (ocenjen Na Zapadu v nacionalnih par- narodno priznane enotne lest- s 5.4). Takoj je razvrščena v kih vlada enaka disciplina: Za vice, pa nekaj bojazni, da bo nižjo kategorijo (5.3 ali celo vsako turo je treba dobiti do- nekaj let trajala zmešnjava, 5.2). Prav tako se godi navezi, voljenje, izpolniti formular, »ran- predvsem pa, da bo težko od- ki našpika preveč klinov ali če ger« pregleda opremo, za vzpo- praviti dosedanje označbe, ker ne VI. stopnje pa morata biti niso nič boljše in nič slabše, po- kdo »pade v vrv« (zdrsne). Za- radi te sistematične postopnosti pripravljeni ave reševalni sku- sebno da se Nemci ne bodo pini, ena v vznožju, ena na radi navadili. Mednarodna in kategorizacije pa trdega ur- oznaka resnične veljave da je jenja je plezalsko tehnični nivo vrhu. številka, definicijo zanjo pa naj zelo visok. Resne nesreče se Inozemci pa uživajo v plezalnih si vsak narod priredi v duhu pri treningu ne zgode. Evro- vrtcih na Zapadu »noro« pro- svojega jezika. - K sreči problem pejci, meni mlada Heidi, po- stost. Švicarji so s Schelbertovo ni samo v lingvistiki, ampak tudi grešajo pri takem treningu ra- vred dobili priložnost, da so v pisani stvarnosti, ki seveda dosti in igrivo osebno svobodo. preplezali prvenstveno smer v nujno terja poenostavitev. En »Amerikanci so me ,zabodeno' Overhangig Towru (ca. 4000 m). del te pa je tudi v prizadevanju, da bi se narodi, ki imajo razvit alpinizem, zedinili v definicijah težavnosti in njihovih stopenj.

to VARSTVO NARAVE

PRVOMAJSKE PONOVITVE PRIJATELJI GOZDA urejevano revijo z zgornjim na- Prav gotovo še ni bilo prvomaj- slovom. Iz nje posnemamo, da skih praznikov, ki bi prinesli to- Ne samo »Prijatelji narave« je francosko ministrstvo za kme- liko vzponov, kot so bili letošnji. (Naturfreunde, Les Amis de la tijstvo poleti 1968 za tri leta pre- Razen vzponov v Paklenici je Nature), tudi »Prijatelji gozda« povedalo vsako prodajo in ku- potrebno omeniti prvo pono- delujejo v Avstriji že 70 let. povanje cele vrste pernate div- vitev »direttissime« v Stenarju. Spadajo med planinske organi- jadi in raznih mesnih izdelkov, Opravili so jo Košir-Manfreda zacije, imajo od I. 1910 lastno predvsem paštet in konserv, ki in Krivic-Maležič 2. V. v 11 urah. planinsko kočo samooskrbnega so mikavne zaradi svojega »div- Krivic in Manfreda sta dva dni in samopostrežnega značaja na jega« izvora. Do takrat bo, za tem opravila še II. ponovitev Die Hone Wand, imajo svoje upajo, prepoved podaljšala živ- Anceljnovega stebra (6 ur), Ko- markacijsko področje na Hand- ljenje mnogim lepim pticam, ki šir in Maležič pa sta preplezala lesbergu in Obersbergu, kjer so jih srečujemo po gorskih potih. Kočevarjevo smer. leta 1920 tudi odprli svojo kočo Zakonca Sčetinin sta se mudila (1464 metrov). Pospešujejo razne v ostenju Fleischbanka. Pono- športe, gimnastiko in posebej NARAVNI PARK vila sta smer Rossi-Wiesner vodne športe. OSTERNHORNGRUPPE (300 m, V +, 3 ure), Ritterjev raz (- V, 200 m) in smer Rebitsch- i F rnilRIFR DE LA NATURE - Za leto varstva narave 1970 pri- Spiegl (V-VI, 350 m, 4 ure). L-HOMMEET L-OISEAU pravijo mesto Salzburg oz. mena Razen tega so naši alpinisti obi- L hOMME ET L UlbtAU ^ ^^ avstrijskega skali še številne gorske skupine Državna družba za varstvo na- varstva narave ustanovitev- na- doma in v tujini. rave in Francoska zveza za ravnega parka v Ostemhorn F. Savenc varstvo ptičev izdajata skrbno gruppe - takorekoc pred mest- nimi vrati. S tem bodo obvaro- tov, za ureditev pokrajine, ki bo legah po vsej Evropi, le v Ho- vali najbližji rekreativni predel upoštevala načela varstva na- okoli Gaisberga, ki ga Salzbur- landiji, na Danskem in SZ je rave pri tehničnem in promet- ne poznajo. Prijetno je srečati žani že nekaj časa na »divje« nem razvoju v gorskem svetu. razkosavajo brez obzira do parček, ki se spreletava ob po- Resolucijo so podpisali pred- skočni bistrici in opravlja svoje skupnih koristi. Mesto se je že sedniki NF, AV in 0'TK (Natur- začelo pogovarjati z občinami svatbene polete ali oskrbovalne, freund, Alpenverein in 0'sterr. kadar mora nabirati črve in žu- okoli Gaisberga in posestniki, Touristenklub). ki bodo morali dovoliti nade- želke za mladičke, skrite v raz- lavo steza in objektov, ki so trganem skalnem bregu tesne potrebni za tak naravni park. grape. Moraš obstati kakor vko- Avtomobili v parku ne bodo PLANINSKA PASTIRICA pan in se zagledati v brhko smeli voziti. Podobno bodo ure- ptico v sivorumenem oblačilu s dili okolico jezera Prebersee v Ta pastirica, imenujejo jo tudi slovesno črno liso na oprsju. Lungauu. tresorepka, Motacilla c. cinerea, Kakšna čudovita linija te drobne je elegantna ptička, ki že v za- stvarce, kakšna brzina in ne- četku marca prileti iz svojega zmotljivo krmarjenje v ozkem, sredozemskega zimovišča. Če zavitem svetu, kako skromno, a VARSTVO ZELENE POKRAJINE vendar sproščeno in svobodno OKOLI DUNAJA pa biva blizu potoka, ki pozimi ne zomrzuje, ne čuti potrebe po življenje brez tarnanja in vzdi- hovanja! Le oprezni »cik-cik« Velemesto Dunaj se razrašča selitvi. Pred 100 leti je živela samo ob planinskih vodah, zdaj striže skozi sence v grapi, vabi kakor vsa mesta na svetu. Goz- in svari obenem. dovi, travniki in njive, ki so do pa se je razširila tudi v nižjih nedavna Dunaičanom nudili stik T. O. z naravo v najbližji okolici me- sta, se spreminjajo v puščavo gradbene konfekcije, razrezane z asfaltnimi cestami. Gre pred- vsem za pobočje Bisamberga in Wiener Wiese v občini Kal- tenleutgeben v VVienervvaldu. Prizadeti občini izrabljata žejo po gradbenih površinah in se težko upirata ponudbam, ki po- PLANINSKA LITERATURA rali« z malo »seksa«. Pa ni menijo konec najbližjih rekrea- V ZAGATI uspel, noben ni načel vprašanja, tivnih področij cesarskega Du- kakšna naj bi bila ta mera, kje naja. Dunajski inštitut za var- Poročamo (na str. 378) o odgo- naj bi taka planinska literatura stvo narave in pokrajine se je voru dr. Pierra Mazeauda, slovi- opuščala vedro resnost in pre- ostro zavzel za ohranitev zele- tega francoskega alpinista, uni- stopila plitki Rubikon, da bi se nega pasu in se pri tem oprl verzizetnega prof. in politika, izgubila v bulvardnem publici- na socialne komponente varstva avtorja knjige »Koraki proti ne- ranju, s katerim danes bolj kot narave in posebej najbližje du- besom«, na vprašanje, zakaj kdaj bogate založbe, in vsa piše o svojih vzponih. Zavzel industrija, ki jim streže, deloma najske okolice, ki je v zadnjih pa tudi avtorji. letih že preveč utrpela. se je za neusmiljeno resnico, za odkrivanje svojih čustev in strasti, svoje zaklenjene kam- AVSTRIJSKE PLANINSKE rice, bi rekli s Cankarjem. Raz- HELLMUT SCHONER, ORGANIZACIJE govor, ki se je na evangelski DVA TISOČ METROV SKALE ZA NOVE UKREPE akademiji v Bad Bollu potem razpletel, je ugotavljal - ne Hellmut Schoner je nemški pla- Jeseni I. 1968 so avstrijske pla- prvič - da današnja planinska ninski konzul za ves evropski ninske organizacije sprejele re- literatura ne spada v »veliko« vzhod v SZ vred. Izdal je že solucijo in jo decembra istega literaturo, da pa tudi ni »mala«. mnogo knjig o gorah v vzhodni leta izročile zveznemu kanclerju Splošno je bilo mnenje, da je Evropi, ne nazadnje zelo ce- dr. J. Klausu. V njej terjajo, naj sodobnemu človeku potrebna, njeni vodnik po Julijskih Alpah, vlada z novimi zakoni zavaruje da narašča vštric z življenjem, ki je I. 1967 izšel v drugi večji vsaj dosedanjo podobo gorske ki vzbuja potrebo po sprostitvi nakladi. Avtor je po teh deželah pokrajine. Resolucija ugotavlja, v gorah, da pa niso vsi, ki pi- mnogo potoval, prevajal na da se v gorah razvija nekontro- šejo planinske knjige, zares ta- nemški jezik iz ruščine in si lirana gradnja, da cvete špeku- lentirani pisci. Toda to je bilo pridobil precej zaslug za to, da lacija z zemljišči, da se postav- vedno tako, tudi v »zlatih pio- je zahodnomenški turist v ta ljajo ograje okoli velikih po- nirskih« časih. Najbolj so nav- področja prihajal opremljen z vršin, zapirajo pota ipd. zoči hvalili Mazeauda in Kliera dobrimi vodniki. Doma je iz Planinske organizacije so za (tudi o slednjem smo že večkrat Berchtesgadna. Mnogi Slovenci prosto gibanje po gorskem sve- poročali), niso pa pokazali na ga poznajo že tretje desetletje. tu, po gozdovih in planinah, za Rebuffata. Hiebeler je na koncu Zdaj je izdal knjigo o rodnem vsklajevanje med interesi lov- hotel razpihati zamirajočo žer- Watzmannu, kajti knjiga »Zvvei- stva, smučarstva in planinstva, javico razgovora s tezo, naj bi tausend Meter Fels«, je posve- za vzdrževanje planinskih po- tudi planinsko literaturo »poli- čena tej gori velikanki, ki meče svojo orjaško senco na Kraljevo val po Iranu, Turčiji in Grški. zvezku letnika 1968, ki smo ga jezero (Konigssee). V steni, ki Bil je na Demavendu (5670 m), prejeli, za mesec april-junij, je že davno postala klasična, Araratu (5156 m) in na Myti- piše Jose Guilera o planinski je znamenita smer Johanna kasu (2917 m). Povsod je filmal, zgodovini v Val Tellina, posega Grilla-Kederbacherja iz Ram- spotoma pa je spoznal še nekaj po virih iz 17. stoletja in išče saua. Kmalu bo sto let, kar jo eksotičnih gora, ki pa vedno zveze takratne Španije s Švico. je zmogel (1881). Schoner v bolj izgubljajo eksotični sijaj. Gallego razpravlja o alpiniadi knjigi popisuje zgodbe iz stene, zmagovite in tragične, zgodbe, v Grenoblu in o problemih pro- fesionalnega športa, urednik ki jin malokatera stena ima to- RADOVAN KUCHAR V ŠVICI liko kot Watzmannova. Hernandez-Pacheco o ledeni- škem svetu v Pirenejih, o mož- Kuchareva knjiga »Deset ve- nostih za smuške centre in o likih sten« je z naslovom »Zehn načrtih, ki jih ima Španija za PLANINSKI INFORMATOR grosse Wande« izšla v Švici pri založbi Orell-Fussli v Zuricnu. razvoj zimskega turizma. Luis Knjiga ima 200 strani in 32 fo- Hoyos nas sprevaja po Visokem Izdaja ga Planinarski sojuz na Atlasu, z očmi uprtimi predvsem Makedonija v Skopju, glavni tografij, stane pa 23,50 šfr. Ko je knjiga izšla, smo o njej na- v domačine hribovce, ki jih sre- urednik je Petar Todorov, teh- čuje in fotografira, Jose Odrio- nični pa Leon Panče. Izhaja tančno poročali. Znano nam je, da se je mnogo govorilo o slo- zola pa o zmrzovanju plezalnih šestkrat letno, pri roki imamo venskem prevodu, vendar do vrvi oziroma, kako vrvi prena- prvo številko okt. 1968. Ured- njega ni prišlo. šajo nizke temperature, tudi do niški odbor obljublja, da bo -100° C. Zanimiv je članek o objavljal problematiko make- alpinizmu v plezalnih šolah z donskega planinstva, članke o ŠTAJERSKA RINKA V OBZ mnogimi podatki o Montserratu, pomenu planinstva, o GRS, o o španski »escuela da escalada«. alpinizmu, o raznih strokovnih Uredništvo OBZ (Osterr. Bergst. Poroča tudi o španski gorski stvareh v rubrikah Naše živ- Zeitung) je pri uredništvu PV reševalni službi. Alpinist Augu- ljenje, Planinska kronika, Pro- zaprosilo, da objavi članek Silva stin Caballero Jose objavlja blemi, Izkušnje, Perspektive, Jošta, alpinista iz Vrbja pri Žal- pesem »Reka nenehno prepeva« Strokovna literatura. Predsednik cu, »Zimski vzpon čez severno in »Skala« sledijo anonimni čla- Hristov priobčuje članek o »Na- steno Štajerske Rinke«. Članek nek »El Tirol«, dalje prevod ših nalogah«, sledi poročilo o je izšel v OBZ, v 11. št. nov. 1968, nam že iz I. 1967 znanega Pe- XI. skupščini PZ Makedonije, kot podlistek od prve do četrte tersonovega članka o streli v nato Srbinovskega referat o strani, na tretji strani pa je ob- gorah, opis smeri v gladki ver- makedonskih planinskih proble- javljen naš celostranski kliše tikali v Camellu in drobne no- mih, iveri iz diskusije na skup- Štajerske Rinke (gl. PV 1968, vice o alpinističnih odlikovanjih ščini, priznanja društvom in str. 347). Plezalcema Silvu Joštu in naslovih, o smučarskih tek- planincem, poročilo o Titovi šta- in Lojzetu Golobu čestitamo, mah za mladino in novice iz feti, kronika, program marka- posebej še zaradi vzorno oprem- vsega sveta. Španska alpinistič- cistov in na koncu še drama- ljene slike z vrisanimi smermi, na revija živi od oglasov, izhaja tična reševalna zgodba. ki je na boljšem papirju v OBZ na težkem umetniškem papirju, Vsekakor je treba pohvaliti PZM, še bolj impresivna. je razkošno metirana v eni ko- da je vsaj v ciklostilni tehniki loni s tretjino prazne strani in začela izdajati svoj bilten, ki je nekako podobna grški »Ori- bo spremljal njeno delo, obe- PE5JALARA 1963 vasii« po starogrš. »Oreibasii), nem pa ga tudi usmerjal, saj ki ni bila dolgega življenja. pisana črka vendarle ostane, To je naslov glasila španske al- Morda bo Penalari namenjeno neprenehoma vzpodbuja, pri- pinistične zveze (Real sociedad nekaj daljše, morda vsaj tako čuje in pripoveduje o stvareh, Espanola de Alpinismo Pena- dolgo kot »Alpinismu« onstran ki so jo poklicale k življenju. rala). Urejuje ga Francisco Her- Pirenejev, v Franciji. Če se bodo izpolnili upi ured- mandes-Pacheco. V drugem to ništva, potem bo informator po- stal tehten organizacijski po- močnik upravnega odbora, se razvil, razširjal planinsko misel in zavzel svoje mesto v kultur- nem življenju bratske republike Makedonije. zgled po ARNO PUSKAŠ V AZIJI RATRAC, goseničar, tanku po- je obnesel pri reševanju, pri Arno Puskaš, tudi pri nas znani dobno vozilo, prodira že nekaj oskrbi koč, pri gradnji zavetišč mojster športa, avtor zglednega let v Alpe. Nekateri planinski itd. Bernska sekcija SAC (Švi- plezalnega vodnika po Tatrah, klubi so vozilo odločno odkla- carji so se vozilu upirali!) ga ki smo ga pred leti dajali na- njali, češ, preveč hrušča dela je lani preizkušala predvsem za- šim sestavljalcem alpinističnega ta železni spak. Zdaj pa se že radi oskrbe koč in to v dežju, vodnika za vzor, je lani poto- umikajo stvarnosti: Ratrac se snežnem metežu in megli. Odvili so valje, ki se uporabljajo po- smer v SZ steni Cima Su Alto, je še vedno mlad, ker svoje zimi za urejanje smučarskih I. 1939 pa zapadno stena Aigu- številne za ves svet pomembne prog in namestili dero (nakla- ille Noire. Po poklicu je bil izume še vedno razlaga mladini dalno ploskev) 183 X 280 cm, avtomehanik. in mlajšim reševalcem na šte- obdano s krajniki okoli in okoli. vilnih tečajih gorske reševalne Ratrac je bil dolg 4 metre, širok VZHODNA STENA FLEISCH- službe. Ko je bil mlad, je plezal 3 metre, pri kabini visok 210 cm, BANKA je edinstven plezalni v Wilder Kaiserju. Se mlad pa nakladalna površina 5,1 m2, go- paradiž, klasična vertikala, v je postal profesionalec, reše- senice so bile široke po 1,15 m, kateri se je na svoj način pre- vanje v gorah mu je postal po- koristna obremenitev 1000 kg, izkusil že silni vitez gora Hans klic. Sam pravi takole: »Če obremenitev tal pri takem to- Dulfer, za njim z drugo smerjo danes še vedno z veseljem in voru ca. 0,50 kp/cm2. Ratrac je Rebitsch s Spieglom, nato pa ljubeznijo hodim v hribe, delam brez posebnih težav pripeljal Aschenbrenner z Luckejem. to zaradi mladine. Moja naloga po 800 do 1200 kg na višino Schmuckov kamin velja za eno je, da jo naučim vsega, kar 3233 m (Lotschenhutte), na 3289 najtežji smeri v Wilder Kaiserju. mora v gorah obvladati. Veliko metrov (Grunhornlucke), 3050 m Preplezali so ga I. 1949 Avstrijci doživetje je zame, če se na- (Finsteraarhornhutte) in to v pol- Bardodej, Schmuck in Pollack. vežem z mlajšim alpinistom iz drugi uri po strminah 50-60%. L. 1968 ga je prvi sam preplezal svoje šole. Ni mi do tega, da Ker tla malo obremenjuje, se mladi Holzer iz južne Tirolske navezo vodim, vesel sem, če nikjer niso zrušili mostovi nad v 4 in pol urah. Kamin je 80 m lahko mlajšemu zaupam. Zato ledeniškimi razpokami. Stroški visok in gladek kot ometan zid, mi je še danes vsaka tura v so znašali za 1000 kg 300 sfr, ves čas enako odprt, tako da Avstriji, na Bavarskem, v Fran- precej ceneje kot računa letalo je plezalec pri gvozdenju vse- ciji ali kjerkoli - najljubša tura.« (1 sfr za 1 kg). Pri gradnjah daje skozi nad »požrešnim« breznom. lastnik ratraca popust, če je Holzer pravi: »Tresel sem se po MESTO MILANO. Citta di Mi- voženj več. Ker je ratrac pri vsem telesu in mislil samo na to, lano, je od I. 1968 tudi ime gore roki v Ldtschentalu, stroški na da ne smem pasti, in na dekle. v Hindukušu. Po Milanu so do- uro znašajo 50 do 60 sfr, pri Pri vrhu sem bil popolnoma iz- lomitski plezalci Oppio, Nusdeo čemer je vračunana amortiza- črpan, sam ne vem, kako sem in Pizzocolo imenovali 5680 m cija, čakanje, šofer, garaže in mogel izstopiti. Na vrhu sem bil visoki vrh, nedaleč od 6300 m dobiček. Pri reševanju ratrac z čisto sam, in vendar ne sam, visokega vzhodnega vrha gore eno vožnjo brez težav prinese saj v samoti na gorah nisi nikoli Lunko. na mesto nesreče reflektor, di- sam, tam najdeš svetlobo in halne aparate, škripčevje in samega sebe.« Holzer je eden NOV REKORD NA MONT drugo opremo. V Zurichu se s najvidnejših mlajših plezalcev iz BLANCU sta dosegla J. M. Bour- prodajo ratracov ukvarja firma južne Tirolske. geois in R. Secretan. Iz Chamo- Schleiniger et cie. nixa sta na vrh Mt. Blanca prišla CO-OJU 1964. Gotovo se še v 8 urah in 48 minutah, za sestop VITTORIO RATTI je italijanski mnogi spominjajo Stammbergar- pa sta potrebovala 5 ur in 55 plezalec, čigar ime smo na teh jeve odprave na Čo-Oju, 8153 m, minut. Da bi bila stvar še bolj straneh večkrat imenovali, naj- iz I. 1964. Odpravo je pospre- »športna«, sta startala s praga več v zvezi z Ricarrdom Cas- mila huda polemika, o kateri chamoniške mestne hiše. sinom, ki je z njim rad plezal. smo obširno pisali. Pri reševanju V 30 letih tega stoletja je bil iz višine 7400 m sta se tedaj ZNAMKE S PLANINSKO TEMA- eden najuspešnejših alpinistov. močno izkazala Sirdar Dava TIKO. Lani jih je izdala Ka- Danes bi bil star 53 let. Pokosil Tensing in šerpa Phu Dorje II, nada in upodobila na njih otok ga je mitraljez zadnje dni druge ne da bi se ozirala na svojo Bylot. Švica pa je z njimi pro- svetovne vojne na cesti v Leccu, varnost. Nemški minister Alfons slavila 50-letnico CSFA, ženske- rodnem mestu Cassinove ple- Goppel je oba domačina I. 1968 ga alpinističnega kluba, ki zdru- zalske druščine »pajkov« (ragni). v Kathmanduju osebno počastil žuje kakih 6000 članic, ima pa Cassin piše o njem, da je bil in jima za spomin na tvegano razmeroma velik vpliv v švicar- nenavadno odporen in zagrizen moško dejanje podaril zapestni skem javnem življenju. v premagovanju težav. Njegove uri. Stammbergerjev problem sposobnosti je spoznal I. 1935 pa je utonil v pozabi in poplavi KAVKAZ ni več tako daleč. Za v jugovzhodnem razu Torre Tri- nimalajske literature, ki iz leta človeka iz zapadne Evrope je este, kjer sta plezala 57 ur v v leto narašča. dovolj enomesečni dopust, pa peklenski vročini. V Zapadni lahko izrabi vsaj 14 dni za tam- Cini je 8 ur visel - brez stre- WIEGERL GRAMMINGER. Kdo kajšnje vzpone, posebno če po- mena - na stojišču, zavarovan od naši halpinistov in reševal- tuje z avtom, kaj šele z letalom. le s klinom, medtem ko se je cev ga ne pozna? Njegovo ime Nemci iz Zapadne Nemčije za- Cassin ubadal s ključnim me- že skoraj pol stoletja izgovar- vzemajo do potovanj na Kavkaz stom. L. 1937 je bil z njim v jamo, ko govorimo o njegovem radi zelo kritično stališče, češ Piz Badile in je tvegal nadčlo- »sedežu«, reševalski pripravi, s da niso »odprti« vsi vrhovi, da veške napore, da bi olajšal katero ponesrečenca lahko pre- gre vse po načrtu, da je svo- gorje Molteniju in Valzecchiju, nesemo čez najtežje previse, ne boden camping prepovedan, da ki sta na sestopu umrla za iz- da bi njegovo težo občutili na so hoteli zelo dragi, prav tako črpanostjo. Z Giogijem Vitalom svojih ramenih in rokah. Danes avtobus »Inturista«, da je žeja je I. 1937 preplezal ekstremno je Gramminger v 73. letu, pa po nemški valuti le preveč vidna. Za enomesečni dopust na metrov od morske obale, samo v Cini 1958, danes star 35 let, Kavkaz je potrebnih 2000 DM, zato, da se pri belem dnevu po poklicu profesor, potuje če potuje Nemec z letalom, zliva v morje. letos v Ande z odpravo, ki jo 1000 DM pa, če uporabi avto. DAV prireja za svojo 100-letnico. Pravijo, da je preskrba slaba, VILEM HECKEL. Češkega moj- da je sicer dovolj sadja, so- stra fotografije smo že večkrat FRIDERICH SIMONY, razisko- čivja in kruha, vendar skromne omenili, ko smo govorili o valec Alp, je posebno dobro izbire. Menuji v samopostrež- čeških ekspedicijah na Kavkaz, poznal Dacnstein. Več kot 50 bah so »znosni«. Poceni je sekt Hindukuš in druga visoka gor- let je potoval po Alpah in po- in bencin. Uradno velja rubelj stva na planetu, v Trentu pa 4,40 DM, v svetovni trgovini pa žel mnoge pionirske uspehe, se dobi po marki. Uradni kurz smo z njim navezali osebne med največje pa si je zapisal je za nemškega potnika neizo- stike. Heckelovo ime že deset- I. 1843: Vzpon na Hoher Dach- giben. Vse vnaprej določene letja pomeni prvo kamero stein. Obenem je raziskoval stroške mora plačati vnaprej. ČSSR, ne dosti manj pa v klimo, brezna, geološko sestavo »Kavkaz je vreden obiska, ven- Evropi. Njegov oče je bil čev- širom po alpskem svetu in bil dar ,aparat' ne dovoljuje svo- ljar, pa tudi knjigovez in foto- tudi v Karavankah in Julijcih. bodnega pohajanja po gorah.« graf. Vilem se je izučil za Kot botanik se je zavzemal za Griessl, ki to piše v Bergkame- fotografa in nato delal kot varstvo gozda in poudarjal radu 1969/3, prilaga deset za- fotoreporter v Pragi. Mikala ga njegov pomen v gospodarjenju povedi za nemške »kavkazce«: je športna fotografija, nato z naravo. Posebej so ga mikali 1. Nikar ne misli, da je Kavkaz smučanje, s tem pa je prišel macesnovi sestoji, razločki med zaradi svojih visokih gora gor- s kamero v gore. Ob fotogra- macesni na osojni in prisojni ski raj. 2. Pomisli, da boš imel fiji je vzljubil tudi gorski svet. strani in starost macesnov. Na- v lepem Kavkazu opravka z Svoje naloge se je lotil resno. šel je borovec s premerom rusko policijo v obliki »In- Ni bila lahka. Ko drugi poči- 5 cm, drevo pa je bilo staro turista«, ki se na gore prav vajo, mora fotograf iskati ne- 150 let (na Karlseisfeldu). Mar- malo spozna. 3. Nikar se ne utrudno, da ujame tisto, kar je sikaj je odkril tudi v alpski podajaj tja, kjer »Inturista« ni. tipično in enkratno obenem, favni. Bil je sijajen pisec. L. mora prenašati oprtnik, ki je 1866 in 1867 je objavil dve deli, 4. Upoštevaj vsa »Inturistova« težji od drugih, biti zbran bolj ki imata neminljiv pomen za navodila, če tudi so protislovna. kot drugi, upirati mora svoje avstrijsko etnografijo (Salz- 5. Ne izbiraj si lastnih ciljev, oko v gorski svet kot alpinist kammergut), in vrsto imenitnih čeprav so ti še tako všeč. 6. Ni- in kot fotist. Začel je v Češkem opisov svojih poti po Alpah. kar ne hodi sam ali brez svoje raju, nadaljeval v Tatrah, na Bil je tudi dober slikar. Dunaj- druščine. 7. Prijavi se v alpini- Kavkazu, bil tam na več štiri ski muzej ima 433 njegovih stičnem taboru, tamkajšnjemu in pettisočakih, bil na Hindu- akvarelov in risb, mnogo nje- zdravniku in kontroli, četudi te kušu na več šesttisočakih. Tu v govih del pa so pokupili pri- zavrnejo, češ da »Inturist« tam Hindukušu se je moral s tremi vatniki. Znan je njegov »Raz- ne dela. 8. Podpiši, da hodiš tovariši umikati po 800 m viso- gled s Schafberga«. Zaradi na lastno odgovornost, kljub kem snežnem pobočju, ves čas njega je prebil na vrhu od 18. temu pa najemi vodnika. 9. Ni- napet, saj je bil sneg zrel za septembra do 6. novembra koli ne nergaj. 10. Če te »In- plaz. Možje so sestopali na- 1847. Krona njegovega dela je turist« v vizi ni zapisal med ravnost navzdol, tipaje, oprez- knjiga o Dachsteinu, prava vi- alpiniste, raje ne hodi na no, in izgubljali svojo moč soka pesem, ki jo je zapel Al- Kavkaz. - Kaj takega pa še ne! bolj zaradi razburljivosti de- pam. Pomemben je tudi kot Deset let je Kavkaz odprt za janja kot zaradi fizičnih napo- pedagog. Ustanovil je dunajski Vzhod in Zahod, slišali smo rov. Ko so prišli do skal, so geografski inštitut in ga opre- mnogo panegirikov, Nemci pa popadali po tleh, še nahrbtni- mil z neštetimi tabelami, pano- so se skujali, kakor da so zares kov niso odložili. Le Heckel ga ramami in grafikoni. Ustanovil doživeli kočljive stvari. je otvezel in začel fotografirati, je tudi halstattski muzej in rez- kakor da se ni nič zgodilo. barsko šolo, ki še danes deluje. ALMATSGIR KRICIANI, 72-letni Tak je in tak je mogel doseči, Njemu v spomin se blizu Gruzinec, je aprila I. 1968 z da ga danes tiskajo onstran Grossglocknerja imenuje Simo- osmimi gruzinskimi alpinisti čeških meja, kjer ni lahko priti nyspitze (3287 m), pri Mitten- brez posebne sape prisopel na do priznanja, kot zgled do- dorfu Simonywarte (1194 m), 4700 m visoki vrh Užbe, ki je brega fotista. prav tako pri Steegu. Na Mit- tehnično in fizično zahteven. tagskoglu v Dachsteinski sku- Gruzinska republika se, kakor HARRY ROST, inženir, 42 let pini je Simonyhohle, pri Wild- znano, sploh ponaša z najsta- star, je bil I. 1968 edini uspešni karu hotel Simony, nedaleč rejšimi ljudmi na svetu, ki pri gost Eigerjeve severne stene. stran Simonyhutte, v Halstattu 62-letni Gino Solda, svefovno- stotih letih in več ne kažejo pa hotel »Pri Simonyhutte«, v znani dolomitski plezalec, pa navadnih starostnih znamenj. tem področju tudi sol z ime- je septembra I. 1968 s Sperotti- nom simonyit. V Eckerntalu Gruzinska črnomorska obala jem v skupini Adamello v Gen- stoji njegov spomenik, ki opo- pa ima tudi menda najkrajšo darmu di Casamadre preplezal zarja obiskovalce Dachsteina reko na svetu. Reka Reproa iz- prvenstveno smer, ki jo oce- na njegovo delo za Alpe, ozi- vira nekje na Kavkazu, ponikne njujejo s IV do V. Dietrich roma bolje - za njihove ob- in pridere na dan le nekaj Hasse, ekstremist iz direttissime iskovalce. MADŽARSKA V UIAA. Za zdaj samo za najemnino razstavnih leta 1968, star komaj 61 let. V še ne, čeprav je na skupščini prostorov so odšteli 3200 DM, mladih letih je precej plezal v v Londonu I. 1968 že tretjič ostalo pa za prevoz podob in Dachsteinu, ki mu je posvetil kandidirala za članstvo s svojo zavarovalnino. Razstava je po- tudi knjigo »V objemu južne organizacijo Prijateljev narave kazala zgodovino slikarstva stene Dachsteina« in v Dolomi- (Madžarska zveza PP). Izvršni razstave. Zupan mesta Munchna tih. Napisal je vrsto planinskih komite UIAA je Madžarsko že jo je podprl moralno in mate- knjig, ukvarjal se je tudi s fil- tretjič odbil. Poljak Janik se je rialno. mom in bil ena najbolj znanih sam ponudil, da bo v Buda- planinskih osebnosti, usmerjena pešti nastopil kot posrednik, AIR INDIA, si prizadeva, da bi predvsem v planinsko kulturo. UIAA upa, da bo tudi to spra- povabila v Indijo čimveč turi- Na mednarodnih planinskih vila z dnevnega reda tako, stov. Nedvomno je botroval srečanjih bo manjkalo njegove kakor žele madžarski planinci. temu prizadevanju himalaizem. dobrodušnosti, šegavosti, ve- Kandidira tudi Izrael (CAI - drine in starega dunajskega israelien), medtem ko je Šved- V velikih evropskih mestih se šarma. ska, ki je s svojim CAS danes odpirajo indijske potniške (suedois) že član UIAA, odsto- agencije. Za turizem se je za- pila od predloga, naj bi včla- čela zanimati tudi Avstralija. OPREMA ZA BIVAK, tako važ- nili tudi njen turistični klub. V duhu časa so v Sydneyu na in odločilna pri mnogih Portugalska je poravnala čla- uvedli informacijski avtomat. največjih alpinističnih uspehih narino za štiri leta in zato Zavrtiš številko 20392 in že se v zadnjih desetih letih, ne stoji ostane članica. Leta 1969 bo z magnetofonskega traku zavrti na mestu. Zdaj prodajajo po skupščina UIAA v CSSR, I. serija informacij o pokrajinskih 149 DM 1 kg težki šotor za 1970 pa na Kreti. UIAA zdru- zanimivostih, galerijah, gleda- bivak. To ni poceni, saj pol žuje 1 500 000 planincev v 37 liščih ipd. toliko stane vreča za bivak za planinskih organizacijah 31 tri osebe. Šotor ima seveda držav. KURT MAIX. Simpatičnega Du- mnoge prednosti. Ta šotor ne najčana so poznali mnogi naši potrebuje opornikov, zadostu- STOLETNICA DAV. Junija I. alpinisti in planinci, saj so ga jejo smučarske palice. V kom- 1968 so v Munchnu proslavili srečali na vsakem mednarod- binaciji z reševalno odejo tudi z razstavo planinskega nem planinskem zboru v Tren- »thermoperto«, ki tehta 55 g, je slikarstva. Munchenska sekcija tu, na sejah in skupščinah tak šotor za plezalce v resnici je za to namenila 10 000 DN, UIAA in drugod. Umrl je konec velik napredek.

OBNOVLJEN PREHOD PREKO SAVINSKEGA SEDLA

V zvezi s sprostitvijo planinskih poti v Karavankah, na Stolu in Peci, ki je pla- nincem olajšalo dostop na ta vrhova, moremo zopet sporočiti veselo novico, da je po mednarodnem sporazumu med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo dovoljen prehod tudi čez Savinjsko sedlo. Tako je mogoče po mnogo lažji poti kot čez Križ priti do Češke koče na Okrešelj in obratno. Bo pa pot čez Križ še vedno oskrbovana. Z odprto potjo čez Savinjsko sedlo pa šo zvezane seveda neke formalnosti, enako kot za dostop na Stol in Peco. Kdor hoče po tej poti, mora imeti veljaven potni list. Prehod je dovoljen od 1. junija do 30. septembra ob sobotah, ne- deljah in državnih praznikih v času od 6. ure do 18. ure. Mimo tega je dovoljen tudi dostop na Mrzlo goro, kar bo razveselilo marsikaterega ljubitelja te lepe gore v Savinjskih Alpah. Planinski društvi Celje in Jezersko sta dolžni, da omenjeno pot usposobita za varno hojo. Pot bo zaznamovana z enako markacijo kot na Stolu in Peci. Kna- feljčeva belo-rdeča markacija je obrobljena z zelenim krogom. Kdor hodi po tej mednarodni poti, se mora strogo držati markirane poti. Hoja zunaj poti, ki je označena z omenjenimi belo-rdeče-zelenimi markacijami, je strogo prepo- vedana. Prosimo planince, da se držijo predpisov in jih ne kršijo, da ne bi nastale kake težave, ki bi lahko povzročile ukinitev prehoda. Prepričani pa smo, da bodo vsi, ki bodo uporabljali ta prehod, upoštevali naše opozorilo in disciplinirano hodili samo po predpisani poti. Stanko Kos Telefon: Radeče 81-950, 81-951 Tekoči račun pri NB Laško 5071-601-1030 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: Zidani most

PROIZVAJA: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne papirje, surovi heliografski in foto papir, paus papir, kartografski, specialni risalni »Radeče«, pa- Tovarna dokumentnega pirje za filtre itd. IZDELUJE: in kartnega papirja vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku. PO 2EUI IZDELUJE KARTICE V POSEBNEM TISKU Radeče pri Zidanem mostu V RDEČI, MODRI ALI SIVI BARVI

P U T N I K JUGOSLOVANSKO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE LJUBLJANA, TRG OF 15 - Telefon 31 15 42, 31 48 89 PUTNIK, filiala Ljubljana organizira izlete, nudi vse usluge od prodaje vseh vrst vozovnic do rezervacij v hotelih v domovini in inozemstvu. Zahtevajte naše programe. Vse informacije dobite v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Slov. Bistrici, G. Radgoni, Št. Ilju in motelu Trebnje.

OB NAKUPU GARDEROBE ZA ŠPORT, SI OGLEJTE V MODNI HIŠI V LJUBLJANI IN MARIBORU VELIKO KOLEK- CIJO OTROŠKIH, DAMSKIH IN MOŠKIH PULOVERJEV V ® RAZLIČNIH MATERIALIH, BARVAH IN PLETIVIH. TOVARNA DUŠIKA VRTIČKARJI IN LJUBITELJI RUŠE OKRASNIH RASTLIN! Če želite pridelati dosti zelenjave in imeti na vrtu, balkonih in sta- Telefon 76-108 — Telex 33112 novanjih dosti cvetja in zelenja uporabljajte: Brzojov. naslov: AZOT MARIBOR 1. Gnojila za vrtove: Železniška postaja Ruše NPK 8-8-8 - granulat z dodatkom mikroelementov za gnojenje listnate zelenjave v 3 in 5 kg embalaži. NPK 8-8-18-1-1 — granulat z dodatkom bora in magnezija za gno- jenje gomoljnic, kapusnic sadnega drevja in vinske trte v 3 in 5 kg embalaži. NPK 10-10-15 — specialno gnojilo za vrtno jagodičevje z dodatkom vseh mikroelementov, vitaminov in beljakovinskih koncentratov v 1 kg embalaži. Specialno gnojilo — za travo (negovano travno rušo). 2. Za okrasne rastline ..CVETAL-U« - tekoče gnojilo za gnojenje okrasnih listovk. »CVETAL-S« - tekoče gnojilo za gnojenje okrasnih cvetnic. NPK 8-11-16 - specialno gnojilo z dodatkom mikroelementov, vita- minov in beljakovinskih koncentratov, za gnojenje vrtnic, nageljnov in okrasnega grmičevja v 1 kg embalaži. 3. Zaščitna sredstva: Pirox spray — kombinirano sredstvo proti boleznim in škodljivcem na okrasnih rastlinah. Aerofleur - spray — zaščitno sredstvo proti škodljivcem na sobnih rastlinah, s posebnim dodatkom za lakiranje listov sobnih rostlin. Karathane - puhalka - specialni prah za uničevanje pepelastih plesni predvsem na begonijah. Aerosum - spray — sredstvo za uničevanje mrčesa v stanovanjih.

elektro-gospodarsko podjetje za projektiranje, gradnjo, montažo in proizvodnjo - ZAGREB, PROLETERSKIH BRIGADA 37

projektira, gradi in montira: .., -daljnovode napetosti 220 kV, 110 kV, 50 kV, 30 kV, 15 kV in 10 kV, na jeklenih, betonskih in lesenih stolpih; — električne mreže nizke napetosti za mestno elektrifikacijo; -transformatorske postaje 220/110 kV, 110/30 k V, 30/10 kV in drugih napetosti; - industrijske objekte in nizkogradnje. Dela izvaja z materialom in opremo, ki jo proizvaja v svojih obratih.

svoji industrijski proizvodnji vse vrste jeklenih konstrukcij za izgradnjo daljnovodov, transformatorskih postaj in industrijskih ureditev; - prav tako izdeluje v svojih delavnicah in v kooperaciji obesni (žice) in spojni material za vode in trafopostaje vseh napetosti. Posebna specializacija: — polaganje vseh vrst podvodnih in podzemnih kablov.

Projektiramo, izdelujemo in montiramo sodobno opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restav- racij, snack barov, točilnic, hladilnic in butanskih postaj.

Strokovne nasvete, načrte in ponudbe dajemo . , brezplačno. Industrija gostinske opreme

V letu 1969 smo znatno razširili naš proizvodni program, tako, da je z našimi izdelki moč opre- IGO miti še tako zahteven objekt. LJUBLJANA, Trnovski pristan 8 Telefon 21-747 Priporočamo se za naročila I VELEBLAGOVNICA

— priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, družino, dom in za gospodinjstvo; — nudi potrošnikom blago na obročno odplačevanje; nn — za tuje kupce je v hiši menjalnica. Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova ulica 1 (ai KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova ulica 7 BLAGOVNICA, Škofja Loka, Titov trg 1 SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ZA ŽENSKO PERILO »SNEGULJČICA«, Wolfova ulica 1 mm

LJUBLJANA 01

lip TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR

— tovornjaki — avtobusi — specialna vozila — zračno hlajeni dieselski motorji

Informacije v TAM in prodajalnah v Beogradu, Mariboru, Novem Sadu, Sarajevu in Zagrebu SVEŽA TOPLOTA BREZ VONJA PO PREMOGU

k

**0 (6 0

V SR SLOVENIJI JE 300 PRODAJALEN VELETRGO- 0) VINE MERCATOR. SLEHERNA OD NJIH PA LAHKO PRIPOMORE, DA BODO VASI IZLETI IN TURE V NARAVO ŠE PRIJETNEJŠI KOT SICER! ZATO OBI- 1 SKUJTE PRODAJALNE MERCATOR