Inštitut za zgodovino delavskega gibanja KN J I 2N I C A P,• 1•. ä+ PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 3. SNOPI< Bor - <opi= /' GORICA 1976 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA 6387 Il 11 V\. W/f/ffe SODELAVCI III. ZVEZKA IN NJIHOVE ZNA<KE Poleg sodelavcev v 1. in 2. snopi=u sodelujejo Se: A.R. t Albert Rejec, strok, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v p., Lj. A. T. dr. Alojz Tul, profesor na Trgovskem tehni=nem zavodu »2. Zois«, Trst p. Anastazij p. Anastazij Bajuk, fran=iškan, Kostanjevica, Nova Gorica B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun (Slovenska Bene=ija) J. C Jože =otar, kme=ki delavec v p.. Gorica Mtv dr. Milko Mati=etov, znanstveni svetnik SAZU, Ljubljana T. P. Tone Požar, profesor na Srednji verski Šoli (Malo semeniš=e), Vipava , Izdala Goriška Mohorjeva družba • Gorica 1976 Natisnila tiskarna Budin v Gorici 105 BORDON celotnih zbirk ali posameznih pesmi iz doteda- Anuše Sodnikove pa še Kralja Leara, Timona njih zbirk), talko: Pesmi (1946), Bršljan nad je- Atenskega. Prevajal je tudi sodobno japonsko zom (1961), Uganke (1951), Slike m pesmi o ži- liriko. B.-ove samostojne kniižne i/.dajc Shakes- valih (1952, 1956), Ropotala in ptice {1956), Sled peareja so bile kasneje ponatisnjene v Shakespea- naših senc (1958), Sra=je sodiš=e ali Je kar je rovih Izbranih delih. B.-ovo delo je bilo deležno (1961), Gazimo, gazimo (1963), V poletni travi precejšnje pozornosti. Knjižni prevodi njegovih (1963), Pesmi (1969), Pesmi za Manjo (1969), dol so za=eli izhajati v jezikih jugoslovanskih Baladni motivi (1971), Pesmi (1973). Ze naslovi narodov (Teški =asovi, Odrpanci, Partalkovci, kažejo, da je med njimi tudi ve= mladinskih Daljine, Vo letini trevi), potem pa tudi v =eš=ini pesniških zbirk. Nekateri, izbori imajo spremne (Noe v Hlubokem), angleš=ini (A wanderer went besede in komentarje. Med vojno je posamezne through the atom age, 1961, 19702), v francoš=i- pesmi priob=eval v Delu, SPor, LdP, Mladini, ne {La trace des nos ombres), madžarš=ini (At- 2 Slovenskem zborniku 1942 <1945 ). Kakor je za kolit a vândor az aitamkorom), v nemš=ino (Ein B.-ovo Liriko vojnega =asa zna=ilna že nova pe- Wanderer zog durchs Atomzeitailter), zastopan sniška govorica in je to poezija skrajnega an- je tudi v vseh izborih slovenske poezije v tujih gažiranja, in to ob ljubezenski liriki - Ljubezen jezikih. Dramo Ples smeti (Sodobnost 1968) je v viharju, itako je v povojnih zbirkah privrela prev. v it. Ezio Martin, deloma je bila tiskana pesniku spet .poezija ljubezni (cikel Med tarna- v Le Livre Slovène (Il ballo delle (Spazzature, riskami, sonetni venec Partizanki Nini) in v 1968), prav tako je cikal Sel je bil popotnik drugi polovici 504et cikel Sel je popotnik sko- skazi atomski vek ve=krat prev. v ist., prev. ga zi atomski vek, pesmi strahu nad tem, 'kar nam je tudi Marino Ventovec (delna objava v Obali utegne prinesti atomska doba. B. se je pred vojno 1974). B.-ovo uredniško delo: sourejai je ukvarjal s kritiko slov. dramatike. V partizanih Akademski glas, Setev (1943), Našo sodobnost. pa je poleg poezije pisal tudi dramatiko. Zastopan je v vseh povojnih srednješolskih =i- Tako je v porvi polovici 1943 nastala enodejanka tankah in literarnih zgodovinah. Podrobnejšo Gospod Lisjak (izšla v 3 'tehnikah) in Je=a se hibliografijo o B.HU je sestavil Jože Munda za je odprla. Se isto leto je bil napisan Sinov strel, letopis SAZU, 16. knj., 37-52, razširjena v: Matej prvotno zasnovan 'kot Jerišev veliki ve=er, ki Bor: Izbrano dello, 1., 335-8. Za svoje delo je pa je dobil dokon=en naslov Težka ura (1943/ prejel vrsto priznanj: je redni =lan SAZU od 44). Nedokon=ana je ostala v «tem obdobju dra- 1965, dopisni =lan JAZU, predsednik skupnosti ma štacuna ob Kolpi, ohranjena pa mi dramska za varstvo okoJja v Sji; prejel je red dela z groteska Domobranci. Najbolj znana B.-ova igra rde=o zastavo in nagrado AVNOJ (1973). so Raztrganci (1943/44), izšli so dvakrat 1944 na- Prim.: [Matej Bor], V partizanskem taboru. to popravljeni 1946, 19642. Po vojni je B. z dra- Slovenski zbornik 1942, 19452; 67-74; isti, Ob robu matiko 'nadaljeval in snov jemal iz razli=nih življenjepisa, Mladinska revija 1947-8; Janko Li- okolij življenja: Bele vode (1950), 19712; Vesna ska, Razgovor z Matejem Borom, Obzoirnik 1951, 149-55; Z M. B. in njegovo partizansko liriko, (1953 - scenarij za film), Vrnitev Blažonovih, SPor 1951, 26. IV.; M. Bor, Kako sem pisal »Pre- Kolesa teme (1954), Vesolje v akvariju (1955), viharlimo viharje«, JiS 1958/59; Osvobodilna fron- Šola no=i (1971), Paj=olan iz mese=ine (1960), ta je itiskala pesniške zlbirke, Borec 1966, 751-4; Zvezde so ve=ne (1971). Kot prozaist je iz- Filip Kalan, Na partizanski straži, Slovenski zbornik 1945, 107-202 (ponatis v knjigi Veseli ve- dal eno samo delo roman Daljave (1961). Svojo ter, 1956, 19742); isti, O starih in novih poetih, publicistiko, kritiko in esejistike, je zbral NS 1946, 685-91; Viktor Smolej, Naše slovstvo v v 'knjigi Kritika (1961) ter v 1. zvezku Izbranega dobi narodnoosvobodilne vojne, v: Pogovori o dela (1973): Kritike in eseji. Obsežno je B.-ovo jeziku in slovstvu, 1955, 31-33; Jože Krall, Ile- galne tiskarne grafi=nega oddelka »B« Pokrajin' prevajalsko delo. =e le bežno omenimo prevode ske tehnike KPS za Gorenjsko, LMNO I, 1957 poezije (Bodonstedt: Pesmi Mirze Sali ja; Gustav- 53-61; Patemu-GLuši=-Kimeal-Koruza-Zadravec, Slo- Knklec: Telegrafske basni; isti Zvon=ek na re- venska književnost 1945-1965, Knj. 1, 2.; SDL I SGL I, 67-8; ZSS VII, pass.; spremne besede k pu), je njegovo veliko podro=je - Shakespeare. izborom; Letopis SAZU, 24. knj., 37; Repertoar, Prevedel je Dva gospoda iz Verone, Rihanda II., BiblNoR. Brj Riiharda III., Henrika IV., Henrika V., Henrika BORDON Dušan, publicist in partizanski borec VI., (1-3 d.), Tita Andronika, Ljubezni trud za- r. 16. dec. 1920 v Trstu, padel v boju z Nemci man, Dober konec vse povraie; s sodelovanjem 13. apr. 1944 v Caprese Michelangelo. O=e Drago- BORDON 106 tin, uradnik, je bil i/ Pridvora (Sv. Anton), mati tako v Sarajevu (proti Zelje/ni=arju) in v Ro- Ana Turko, i/. Marezig pri Kopru. Po nastopu vinju. lašizma se je družina preselila v Jslo, najprej v Prim.: M. Govedarica, Slovenski kmet v vratih Strniš=e pri Ptuju, nato v Lj. Tu študiral gimn. »Inlcrja«, Nedeljski 1972, 56, 6, s si. (matura 1938), nato vpisan na filozofski fakulteti Brj. (romanistika). Že na gimn. marksisti=no usmer- jen, je tudi na U deloval predvsem v krožkih BORDON Rado, pesnik, prevajalec, publicist, med delavei lj. tovarn. Kot =lan Slovenskega urednik, r. 16. nov. 1915 v Trstu. O=e Dragotin, kluba je postal vodja marksisti=no-Ieninisti=nih uradnik, in mati Ana Turko sta ob s Koprš=ine študij, krožkov, isto=asno pa je bil med organi- (Sv. Anton pri Kopru). Ob nastopu fašizma se zatorji delavskega društva Vzajemnost. Skupaj je družina preselila v Jslo, v Strniš=e pri Ptuju, z nekaterimi somišljeniki je 1938 za=el izdajati kjer je B. obiskoval osn. š., in nato v Lj., kjer list Slovenska mladina. Revija je izhajala le do je kon=al osn. š. in gimn. (1927-35) 1er pravo poletja 1940, ker je bila nasilno ukinjena. B. je (1935-39). Zaradi politi=nega dola je bil v letih bil glavni urednik revije, posebej je pisal idejne 1937-38 ve=krat zaprt (na Adi Ciganliji in v Srem- in na=elne =lanke (psevdonimi: DB, Stane Kle- ski Mitrovici), daljši =as pa je prebil v inozem- men, Boris Kalan, 1. Knap, Peter Majnik itd.). stvu, v Italiji in v Franciji. Spomladi 1941 se je K sodelovanju v tem listu je pritegnil Karla De- vklju=il v OF, a že isto loto bil od Italijanov za- stovnika, kasnejšega pesnika Kajuha. Po okupa- prt in interniran (Trst, Rim, Pescara, Firenze, ciji je postal prostovoljec študentske brigade, in Ventatone, Renicci, Gaeta, Neapelj). Po 8. sept. sicer na Hrvaškem. Kasneje se je vrnil v Lj. in 1943 je v Italiji osnoval skupaj z bratom Duša- prešel v ilegalo. 1941 so ga aretirali fašisti. V lj. nom XXIV. garibaldinsko brigado »Pio Borri«, Belgijski kasarni je nekaterim tovarišem orga- ki je operirala na ozemlju Toskane in Umbrije. niziral beg, sam pa kril njih pobeg in bil spet Bil je tudi =lan njenega štaba. V NOV je stopil zajet. Poslali so ga v Italijo v razna taboriš=a. lota 1944 v Rimu, prišel v Dalmacijo in se ude- Beg je skupaj z bratom Radom organiziral tudi ležil bojev od Splita do <rnomlja. Nazadnje je iz je=e v Bagno di Ripoli pri Firencah, a bil iz- bil pomo=nik na=elnika propagandnega odseka dan in ujet. Bil zaprt na otoku Ventotcnc pri VII. korpusa JNA. Po vojni je deloval kot =asni- Neaplju, po padcu fašizma pa premeš=en v Re- kar; bil je sprva urednik kulturne rubrike v nicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred ka- LdP, nato zunanjepoliti=ni urednik (1945). V raz- pitulacijo Italije pobegnil skupaj z bratom Ra- dobju 1946-50 je bil zaposilon v raznih uredništvih dom v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko slov. založb, pa spet prešel v =asnikarstvo k brigado »Pio Borri«, v kateri je postal politi=ni SPor (1951-55), kasneje je bil dramaturg pri Tri- komisar. Padel je, ko je ob napadu branil tova- glav filmu (1956-59), sodelavec Mladinske knjige riše, ki jim je odpovedal mitraljez. Na grobu so in kon=no upravnik in urednik Mohorjeve druž- mu Italijani postavili spominsko ploš=o, njegovi be v Celju (1971-74). Po vojni je dosegel dokto- posmrtni ostanki pa so bili kasneje prepeljani rat pravnih znanosti (1966) z disertacijo Pravna v skupno jslo kostnico v Sansepolcro.