DOCSLIB.ORG

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO in KULTURNO ANTROPOLOGIJO NASTJA DEJAK Kočevje – Mrtvo Mesto

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO in KULTURNO ANTROPOLOGIJO NASTJA DEJAK Kočevje – Mrtvo Mesto UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO NASTJA DEJAK Kočevje – mrtvo mesto, živo mesto: Pregled kočevskega nevladnega mladinskega polja in praks glasbenega ustvarjanja lokalnih popularnoglasbenih skupin Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija Mentor: red. prof. dr. Rajko Muršič Ljubljana, 2014 Zahvala Zahvala gre veliko ljudem: Sogovornikom in sogovornicam, ker ste delili z mano vaše zgodbe in spomine, se oglašali na neskončna klicarjenja in pisarjenja; Profesorju Rajku Muršiču za usmerjanje in miritve nervoz; Vsem staršem in družinam, ki jih imam, ker ste mi kuhali, me zabavali, prenašali ter me spodbujali; Lovru in Mihu za najtoplejše objeme in »Natla!« vzklike; Mojim dekletom: Živa, Vanja, Ines, Katarina, Špela, Tina, Sendi, Petra, Anja, ker ste poslušale moja jamranja o tem, kako je življenje težko; Alešu za trenutke sprostitve, razumevanje in pogovore; Janu, ker je vedno z mano in me opominja na to, kaj je v življenju zares pomembno. Izvleček Kočevje – mrtvo mesto, živo mesto: pregled kočevskega nevladnega mladinskega polja in praks glasbenega ustvarjanja lokalnih popularnoglasbenih skupin Avtorica skuša v diplomskem delu predstaviti dogajanje na popularnoglasbenem in mladinskem področju v mestu Kočevje. Kočevska občina se v Sloveniji uvršča med občine, ki imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti. Kljub apatičnosti, ki jo je zaznati v mestu, pa se veliko posameznikov bori proti temu z različnimi aktivnostmi v glasbenem udejstvovanju in delom na mladinskem polju. Spraševala se je v čem tiči razlog za tako množično delovanje. Ali gre iskati razloge temu v veliki stopnji brezposelnosti in ekonomskih okoliščinah kraja ali gre za ohranjanje neke skupne preteklosti, saj je bila tovrstna scena zelo močna konec osemdesetih let in v devetdesetih letih. V prvem delu avtorica umesti Kočevje v zgodovinsko-geografske in politično-ekonomske okvire. Temu sledi razlaga temeljnih pojmov popularne kulture ter predstavitev lokalnih popularnoglasbenih skupin, glasbenih društev in mladinskih organizacij. Diahroni pregled se osredotoča na dogajanje v preteklosti in skuša najti podobnosti in razlike med takrat in danes. V sklepnem delu skuša avtorica najti odgovore na zastavljena vprašanja in poiskati vzroke pestremu dogajanju. Ključne besede: popularna glasba, mladina, organizacije, prostor, ustvarjanje Abstract Kočevje – a ghost town, a lively town: an overview of the Kočevje non-governmental youth field and the practices of local creators of popular music In this case study, the author tries to present what is going on in the popular music scene and in the youth field in the town of Kočevje. The Kočevje municipality has one of the largest unemployment levels in all of Slovenia. Although the apathy of the town can be felt by far, there are many individuals that fight this apathy, by involvement in music and the youth field. The author asks the question, where is the reason for such mass involvement. Are the reasons for this the level of unemployment and the economic state of the town, or the conservation of their collective past, due to the influence the music scene there had in the late 80’s and early 90’s. In the first part the author will explain the historical, geographical, political and economic backgrounds. Followed by the explanation of some of the basic notions of popular culture and a presentation of the local music groups, music societies and youth organizations. The diachronic overview is focused on what had been going on in the past and tries to find the similarities and differences between then and now. In the conclusion the author tries to answer the presented questions and tries to find the reason for such a diverse music scene. Key words: popular music, youth, organizations, space, creativeness KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 2 UMESTITEV KOČEVJA .................................................................................................. 5 2.1 Zgodovinsko-geografska umestitev Kočevja .............................................................. 5 2.2 Gospodarsko-politične usmeritve Kočevja ................................................................ 10 2.3 Kočevarica ali Kočevka, Kočevar ali Kočevec? ...................................................... 14 2.4 »Upanje na periferiji« ................................................................................................ 15 3 O MNOŽIČNI IN POPULARNI KULTURI ................................................................... 18 3.1 Tehnološki vidik množične in popularne kulture ...................................................... 18 3.2 Brezdelna mladina ..................................................................................................... 22 3.3 Popularna glasba ........................................................................................................ 25 3.4 Kritike popularne glasbe ............................................................................................ 27 4 LOKALNE POPULARNOGLASBENE SKUPINE ....................................................... 30 4.1 Delovanje lokalnih popularnoglasbenih skupin ........................................................ 53 5 GLASBENE ORGANIZACIJE ....................................................................................... 61 5.1 Društvo kočevskih glasbenikov ................................................................................. 61 5.2 Glasbeno-kulturno društvo Muzikalija ...................................................................... 65 5.3 Delovanje in pomen društev ...................................................................................... 67 6 MLADINSKE ORGANIZACIJE ..................................................................................... 70 6.1 Kreativno središče Vezenina ..................................................................................... 71 6.2 Klub kočevskih študentov ......................................................................................... 75 6.2.1 Zavod BAZA 13, Mladinski klub KLUKŠ ......................................................... 77 6.3 Klub mladih Kočevja ................................................................................................. 79 6.4 Kočevski mladinski center – javni zavod .................................................................. 82 6.5 Delovanje in medsebojno dopolnjevanje organizacij ................................................ 85 7 RETROSPEKTIVA DEVETDESETIH – Godba ............................................................ 87 7.1 »Jebenti je blo fajn!« ali primerjava med Godbo in danes ........................................ 94 8 SKLEP .............................................................................................................................. 98 9 Summary ......................................................................................................................... 103 10 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 104 11 PRILOGE ..................................................................................................................... 114 11.1 Kočevski glasbeniki in glasbenice ......................................................................... 114 11.2 Diskografija kočevskih popularnoglasbenih skupin .............................................. 115 11.3 Seznam organizacij in njihovih projektov v letu 2013 .......................................... 116 11.3.1 Kreativno središče Vezenina ........................................................................... 116 11.3.2 Klub kočevskih študentov ............................................................................... 117 11.3.3 Zavod Baza 13, Mladinski klub KLUKŠ ........................................................ 117 11.3.4 Klub mladih Kočevja ...................................................................................... 118 11.3.5 Društvo kočevskih glasbenikov ...................................................................... 118 11.3.6 Glasbeno-kulturno društvo Muzikalija............................................................ 119 1 UVOD V svojem diplomskem delu bom predstavila mladinsko in glasbeno sceno Kočevja, mesta, za katerega se včasih zdi, kot da pozabljeno čaka sredi svojega zaklada – gozdov, da ga nekdo odkrije. Brezposelnost je v mestu zelo visoka; od nekoč cvetočega gospodarstva danes razen spominov – ni ostalo skorajda nič. Kljub temu da bi morda zaradi tega pričakovali večjo mero apatičnosti, se v mestu pojavlja veliko številnih društev, nevladnih mladinskih organizacij (s koncertnimi prizorišči ali brez njih) in glasbenega ustvarjanja. Samo društev je v Kočevju po zadnjih podatkih 194, nevladne mladinske organizacije so tri, število glasbenih skupin pa je malo težje določiti, vendar sem jih naštela okoli dvajset, potem pa so tu še samostojni izvajalci s spremljevalnimi skupinami ter skupine v nastajanju in tiste, ki so to le občasno. Osredotočila sem se predvsem na društva, organizacije in glasbo v sferi popularno- glasbene kulture, ki igrajo punk rock, metal, ska, blues,1 delno tudi pop itn. Glasbe v tej sferi ne imenujejo glasba, temveč muska, muzika, ustvarjalci pa po emski (domačinski) terminologiji niso glasbeniki in glasbenice, temveč muzičarji in muzičarke.2 Zavedam se, da je delitev na glasbene zvrsti in žanre
Load more

Recommended publications
  • Rebellion in Der Gottschee
    https://doi.org/10.11649/ch.2018.006 Colloquia Humanistica 7 (2018) Against Homogeneity. Transcultural and Trans-Lingual Strategies in Cultural Production COLLOQUIA HUMANISTICA Department of Slavistics, Faculty of Arts, DepartmentLidija of Slavistics Rezoničnik and Department of Comparative Literature and Literary Theory University of Ljubljana Ljubljana [email protected] The Image of Slovenes and Gottschee Germans in the Historical Novel Rebellion in der Gottschee Abstract Te paper surveys the literature of the Gottschee Germans, former inhabitants of the Gottschee region in Slovenia. It begins by summarizing the history and literary works of the Gottschee Germans, and secondly it deals with the historical novel Rebellion in der Gottschee by Karl Rom. Te novel was published in 1938 in German. It focuses on the great peasant revolt in Slovenia (Carniola) that took place in 1515. Te revolt was organized by the inhabitants of the Gottschee area against the violent landlord and was soon supressed. Based on image studies (imagology), the paper analyses the portrayal of the Slovenes and Gottschee Germans and discusses how Slavs (Slovenes) and Germans (Gottschee Germans) are represented in the novel. Keywords: Gottschee Germans, Rebellion in der Gottschee, Karl Rom, historical novel, great peasant revolt 1515, imagology, auto-image, hetero-image. Tis is an Open Access article distributed under the terms of the Creative Commons Attribution 3.0 PL License (creativecommons.org/licenses/by/3.0/pl/), which permits redistribution, commercial
    [Show full text]
  • Spomeniki Padlim V Prvi Svetovni Vojni Na Kočevskem V Luči Povojnih Razmer
    Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem v luči povojnih razmer Anja Moric UVOD Velika vojna ni prizadela le držav oziroma območij, kjer so bitke ne- posredno potekale, temveč tudi tako imenovane kraje v zaledju, med katere sodi tudi območje širše Kočevske na jugovzhodu Slovenije.1 Redko obljudeno kočevsko pokrajino so po dognanju jezikoslovcev v 14. stoletju večinoma poselili kolonisti z ortenburških posesti na zgor- njem Koroškem in vzhodnem Tirolskem (Petschauer 1984: 87). Zače- tni fazi kolonizacije naj bi sledila priselitev 300 uporniških družin iz 1 Izraz Kočevska uporabljam za poimenovanje nekdanjega večjezikovnega območja na Kočevskem, kjer je pred drugo svetovno vojno prevladovala raba kočevarščine, govorilo pa se je tudi nemški in slovenski ter v manjšem obsegu celo hrvaški (priseljenci s Hrvaške) in romski jezik (Romi). Za geografski obseg območja glej Ferenc (2005: 19–20). Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na 87 Kočevskem v luči povojnih razmer Dediscine_prve_svetovne_vojne_FINAL.indd 87 20. 01. 2021 21:15:03 Frankovske in Turingije (Grothe 1931: 33), del priseljencev pa naj bi prišel iz drugih slovenskih regij – Stari Trg, Lož, Cerknica, Idrija (Pet- schauer 1984: 87–8). Možno je, da so bili med kolonisti v manjšem številu tudi koroški Slovenci (Simonič 1971: 9).2 Zaradi priselitve iz različnih krajev, kjer se je govorilo različne jezike in narečja, kot tudi zaradi stikov z okoliškim prebivalstvom, se je na Kočevskem razvilo zanimivo mešano jezikovno območje, kjer je 600 let – vse do preselitve večine prebivalstva v nemški rajh v letih 1941/42 – prevladovala raba Kočevarščine3 – srednjeveške nemščine s primesmi slovenščine (glej Schröer 1869; Hauffen 1895; Tschinkel 2004 itd.).
    [Show full text]
  • May 2012 Newsletter
    MAY 2012 President’s Message: We hope that you enjoy receiving this newsletter three times a year instead of two. One of the requests made at our special meeting for members in August 2010 was to get information about Maennerchor activities to all of you in a more timely manner. We think this has been a big step in achieving that goal. Many thanks to Herman who really shines as Newsletter Editor. Thanks also go out to our Thursday Men’s Group. Many have become active in helping the club in one way or another and this is appreciated. To all of you who enjoy seeing new sights and doing a bit of traveling. We are considering two overnight trips during 2012. One is to the Thousand Islands in August and the other to Longwood Gardens and Philadelphia’s European Christmas Market in December. You will find more information later in this newsletter. Also, if there are any destinations that you would like us to consider for future trips please let Walter/Doris or Richard/Hildegard know. CALL FOR SINGERS!!!!!S I know you are out there someplace. Please consider joining us and our chorus. Although we have been fortunate to maintain our chorus, we have also lost far too many due to illness or failing voices. We rehearse during the months of September through May with January off. Rehearsals begin at 6:45 p.m. and end about 8:30 p.m. Our music director, Dr. Dorcinda Knauth, along with the Music Committee, choose the music for our spring concert and fall sing along keeping in mind the abilities of the singers and the desires of our audience.
    [Show full text]
  • Glasilo Društva Kočevarjev
    Glasilo Društva Kočevarjev - staroselcev, Občice • Gottscheer Altsiedlerverein, Krapflern letnik XXIII/2020, številka 26 • marec 2020 2 Bakh 26 NOVI POTI (BAKH) DER NEUEN ZEITUNG POT (SLOW. ON THE PATH TO A NEW NA POT. WEG) – BAKH AUF DEN WEG PATH (BAKH) Sehr geehrte LeserInnen der Zeitschrift Spoštovane bralke in bralci časopisa Bakh Pot im Inland und überall auf der Welt Esteemed readers of the Bakh-Pot, in the Bakh-Pot, v domovini in povsod po svetu! Nach fast zweieinhalb Jahren gibt es vor homeland and abroad! Po skoraj dveh letih in pol je pred vami nova Ihnen die neue Ausgabe unserer Zeitschrift. After almost two years and a half, we are številka našega časopisa. Kot odgovorni urednik Als Chefredakteur kam ich mit großer Freude presenting you a new issue of our newsletter. naj povem, da sem se z veseljem odzval pova- der Einladung des Gottscheer Altsiedlervereins As editor-in-chief, I have to say I was more than bilu Društva Kočevarjev staroselcev, da pripravim nach, um diese Ausgabe, wie, hoffentlich, noch happy to accept the invitation of the Society of tokratno številko in vsaj še nekaj prihodnjih. Naša weitere dazu, vorzubereiten. Wir möchten die Native Gottschee Settlers to publish this issue želja je, da bi časopis izdajali vsaj dvakrat letno. Zeitschrift mindestens zweimal jährlich heraus- and at least a few more. Our wish is to publish Na tem mestu bi se rad predvsem zahvalil geben. Da bedanke ich mich bei meinen Vorgän- the newspaper at least twice a year. mojim predhodnikom na mestu odgovornega gern als Chefredakteuren für ihre bisherige I would like to thank all of the former editors- urednika, ki so opravili odlično delo in samo hervorragende Arbeit und ich hoffe, dass das in-chief, my forerunners, who all did an excel- upam, da bo kakovost te številke dosegla nji- Qualitätsniveau dieser Ausgabe genauso noch lent job.
    [Show full text]
  • Oktober 2010
    Österreichische Post AG Info. Mail Entgelt bezahlt. Folge 5 - Jahrgang 47 Erscheint nach Bedarf Oktober 2010 Gruppenfoto bei der Gottscheefahrt 2010 in Verdreng EINLADUNG in die Gottscheer Gedenkstätte am 7. November 2010 um 10:00 Uhr Gottesdienst für die Opfer der Heimat und für die verstorbenen Landsleute in aller Welt Pendelverkehr ab 9:15 Uhr ab der Strassenbahnendhaltestelle Mariatrost EINLADUNG zur Adventfeier des Vereines Gottscheer Gedenkstätte am Samstag, den 4. Dezember 2010 um 14:00 Uhr im Gasthof Pfeifer, I. Stock in Graz-Mariatrost Pendelverkehr ab 13:15 Uhr ab der Strassenbahnendhaltestelle Mariatrost Oktober 2010 Seite 2 Fahrt nach Gottschee vom 3. – 5. September 2010 Folgt man in Laibach (Ljubljana), von der Autobahn kommend, der Landesstraße Nr. 6, so erreicht man etwa 10 km südlich von Reifnitz (Ribnica) den Querrücken des Schweineberges. Hier befand sich bis zum Jahre 1918 ein Grenzstein mit der Aufschrift „Grenze des Herzogtums Gottschee“. Eingebettet zwischen dem Gurkfluss im Norden und der Kulpa (Kolpa) im Süden bestand vom Jahre 1330 bis zum Jahre 1941 auf einer Fläche von 860 km² Liebe Landsleute ! die deutsche Sprachinsel Gottschee aus der Stadt Gottschee und 171 Ortschaften. In dieser Ausgabe finden Sie einen detailreichen Bericht und eine Drei vom Nordwesten nach Südosten verlaufende Bergrücken, große Bilderschau unserer Fahrt nach Gottschee. Wenn ich in das Rieg-Göttenitzer Bergland (Schneewitz 1289 m), der meiner letzten Glosse davon geschrieben habe, dass die Gottscheer Friedrichsteiner Wald (1068 m) und der Hornwald (Hornbühel Gedenkstätte auch eine Begegnungsstätte ist, so kann ich mit Fug 1100 m) teilen das Gottscheer Hochland in vier Talschaften. Vom und Recht auch darauf hinweisen, dass der Verein Gottscheer Westen nach Osten in das Hochtal von Suchen, in das Hinterland, Gedenkstätte seinen Mitgliedern auch Kulturreisen bietet.
    [Show full text]
  • Das Jahrhundertbuch Der Gottscheer
    Gottscheer Schriften digital DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Erich Petschauer 1980 Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Mit freundlicher Genehmigung des Wilhelm Braumüller Verlages – Wien http://www.braumueller.at Neubearbeitung: Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2005 Leustik Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Erich Petschauer DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Bearbeitet von Hermann Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Umschlagentwurf: Ulrike Dietmayer Umschlagphoto: W. Verderber Alle Rechte vorbehalten © 1980 by Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung Ges. m. b. H., A-1092 Wien ISBN: 3 7003 0243 6 Satz: Friedrich Jasper, Tongasse 12, A-1030 Wien Druck: Adolf Holzhausens Nfg., A-1070 Wien Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Dr. Erich Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Inhaltsverzeichnis Vorwort .............................................................................................................. 7 Einführung ........................................................................................................ 10 Kleine Landeskunde............................................................................................ 14 11 bis 13. Jahrhundert ........................................................................................ 16 Das 14. Jahrhundert ........................................................................................... 23 Das 15. Jahrhundert ..........................................................................................
    [Show full text]
  • Kocevska St. 24
    Odhodi in zamenjave stran 3 KočevskaJulij 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Kakšni smo Kočevarji? Naš odsev v tujih očeh stran 4 Intervju: Mihael Petrovič stran 6 Igrišče v Kidričevi pred obnovo stran 9 Izza kulise stran 11 Od vodnika do direktorja stran 13 Domovi iz kontejnerjev stran 14 Foto: Bori Grabovac Morse Pridni, skrbni, marljivi, delavni ter vrhunski strokovnjaki in alpinisti. A tudi hladni, sumničavi, skopi ter Urbano: vrhunski antitalenti za humor in nogomet. Taki smo Kočevarji in Slovenci nasploh in take nas vidijo tujci, Semo sosedje ter nekateri sonarodnjaki. Naši posebneži niso le tisti, ki so se vpisali v katero od knjig rekordov, stran 15 temveč tudi Štefan cigan, ki se ga bodo spomnili starejši bralci, pa 'kričač' Dido in odvisni brezdelneži, 'člani' slavne sončne uprave, ki je konec 80 let izginila s kočevskih ulic. A ne glede na značajske lastnosti, ki so pri nekaterih bolj, pri drugih manj izražene, živimo v deželi, za katero številni menijo, da je ena lep- Turizem ob Kolpi ših, zagotovo pa bolj zelenih v svetu. O Sloveniji so pisala številna znana peresa svetovnega formata. O stran 16 Kočevski, ki se ponaša z najdebelejšo jelko, najvišje ležečim gradom, največ pragozdnimi ostanki in za- dnjim stanovalcem Fridrihštajna, ki je prednik vseh evropskih kraljevskih glav, razen angleške, malo manj. V tokratni predpočitniški številki pišemo o krasnih, pa tudi manj laskavih oznakah ter stereotipih, Najboljše iz ki označujejo Kočevarje in Slovence. strani 4 in 5 Narave stran 20 Kolumna 'Za nekatere sem Nataše Briški bil zelo moteč' stran 21 Praznik ameriškega Čeprav se ga marsikdo spomni iz zdravstvenega doma, je veliko vlogo odigral kot tisti, ki je vodil tri zbore in 75 dele- nogometa gatov.
    [Show full text]
  • Preparatory Document
    Preparatory document Slovenia in the Second World War After the attack on the Kingdom of Yugoslavia on April 6, 1941, German, Italian and Hungarian occupation forces divided the territory of the former Drava Banovina. Some villages were also included in the Independent State of Croatia. The occupation administrations wanted to destroy the cultural and national identity of the Slovene nation as soon as possible. In German- held territory, names and place names were first germanised and the use of German was introduced. In the mass deportation of Slovenes and the planned settlement of Germans, 63,000 Slovenes were forcibly exiled to Croatia, Bosnia, Serbia and Germany. The emptied homesteads near Sotla and Sava were settled by (Gottschee) Kočevje Germans. The occupation authorities introduced forced mobilisation into the German and Hungarian armies. Primorska Slovenes had already been inducted into the Italian army before the war. The Hungarians also banned the use of Slovene and expelled educated Slovenes. At least initially, the Italian occupier used milder measures of suppression of nationality. The Slovene language and cultural and educational institutions were retained, and Slovene officials served in the Italian administration. During the occupation, the bourgeois parties tended to wait tactically, awaiting instructions from the refugee government in London, while left-wing political groups advocated organized resistance. On April 26, 1941, representatives of the Communists, part of the Sokol Organization, Christian Socialists and cultural workers formed the Anti-Imperialist Front, which was later renamed the Liberation Front (OF). They advocated an armed campaign against the occupier, which would be the starting point for the liberation and unification of all Slovenes.
    [Show full text]
  • Kočevski Nemci Med Obema Vojnama
    Dušan Biber Kočevski Nemci med obema vojnama Viri in literatura Poglobljeno in vsestransko raziskovanje zgodovine kočevskih Nemcev med obema svetovnima vojnama za sedaj še v mnogočem otežkoča pomanj­ kanje virov prve roke. Marsikateri dokumenti so bili med drugo svetovno vojno ali celo še po končani vojni uničeni, pretežna večina ohranjenih doku­ mentov jugoslovanskega porekla je še vedno nedostopna. V splošnem lahko rečemo, da so doslej dostopni predvsem viri nemškega porekla, čeprav so tudi ti ostali le deloma ohranjeni. Ne glede na vse težave pa doslej dosegljivi viri že omogočajo raziskovalcu, da sledi vsaj glavnim črtam zgodovinskega razvoja. Od arhivskih fondov oblastvenih organov nekdanje kraljevine Jugoslavije so doslej v Državnem arhivu SR Slovenije na voljo samo zapisniki sej deželne vlade iz let 1918—1921. Treba bo še počakati na čas, če in kadar bo ta usta­ nova dobila dovolj primernega prostora in kadrov, da razporedi sedaj samo slabo vskladiščene arhivske fonde nekdanje kraljevske banske uprave drav­ ske banovine, oz. ljubljanske oblasti za čas pred 1929. letom. Arhiv nekdanjega okrajnega načelstva v Kočevju je praktično uničen, nekaj ostankov pa le hrani, v glavnem v neurejenem stanju, krajevni muzej v Kočevju. Policijski arhivi so prav tako večinoma uničeni, oz. niti še niso, v kolikor so delno ostali kje ohranjeni, evidentirani in dostopni za znanstveno raziskovanje. Nekaj red­ kih prepisov dokumentov in poročil raznih organov nekdanjih jugoslovanskih oblasti je moč najti v decimiranem arhivskem fondu nekdanjega Manjšin­ skega inštituta, sedaj v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Arhivski fondi političnih strank sploh niso ohranjeni in tudi zaupni arhiv Družbe sv. Cirila in Metoda, med vojno zakopan v Moravčah, je propadel.
    [Show full text]
  • Stanislav Južnič
    1 S tudia S tudia Historica Historica S lovenica letnik 13 (2013), {t. S lovenica STANISLAV JUŽNIČ: Gottscheers a Half of Millennia Ago (Gottschee Germans and Slavs in the Years 1494 and 1498) ROMAN MIRNIK: Življenje in delo mariborskega župana Andreasa Tappeinerja (1810–1868) DARJA KEREC: Odmevi revolucionarnih dogodkov 1848 v Prekmurju v slovenskem tisku IGOR IVAŠKOVIĆ: Trialistični koncept in alternativne vizije pred 1. svetovno vojno DARKO FRIŠ: Anton Kaspret in Franc Kovačič – uredništvo Časopisa za zgodovino in narodopisje (1904–1917) RAVBAR MATJAŽ: Anti-Aircraft Defence in Maribor during World War One KORNELIJA AJLEC: UNRRA Trieste Port Office (1945–1947) ALEŠ MAVER, DARKO FRIŠ: Historical Development of the Party Landscape in Slovenia and Croatia between 1990 and 2007 MIRJANA KOREN, SONJA IFKO: The Importance of the Joiner's Workshops for the Development of Slovenian Furniture Design – the Example of the Joinery Stojan from Teharje DANICA ČERČE: O slovenski polpretekli kritiški misli in prezrtih romanih Johna Steinbecka KATJA PLEMENITAŠ, EVA LINA FRIŠ, NIK ŠABEDER: The Art of Words in British Politics in the 20th Century. Chamberlain's and Fotografija na naslovnici / Churchill's Use of Language: A Comparative Analysis Photography on the cover: IRENA STRAMLJIČ BREZNIK, MIJA KOVAČ: Za kaj mora pri lovenica Andreas Tappeiner Slovencih "preteči še precej vode" S (Andreas Tappeiner, In seinem Leben und Wirken, Druck von Eduard Janschitz (Marburg, 1868)) ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Humanities and Social Studies Review istorica H 2013 tudia S 1 S tudia Historica S lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 13 (2013), št.
    [Show full text]
  • Izseljevanje Kočevarjev V Združene Države Amerike
    IZSELJEVANJE KOČEVARJEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Marjan Drnovšek 1 COBISS 1.01 IZVLEČEK Izseljevanje Kočevarjev v Združene države Amerike Kočevski Nemci (Kočevarji) so kot jezikovni otok živeli v jugovzhodnem delu današ­ nje Slovenije več kot šeststo let, in sicer do njihove preselitve (1941/42) in nato umika oziroma izgona iz Jugoslavije po letu 1945. Od 15. stoletja so bili znani kot krošnjarji, vključili pa so se tudi v množični val izseljevanja v Združene države Amerike po letu 1880. Na podlagi popisov prebivalstva in objavljenih ter arhivskih evidenc izseljencev iz let 1892-1913 je narejena analiza izseljevanja iz okrajnega glavarstva Kočevje, za leti 1892 in 1893 sta vzorčno objavljena seznama izseljencev za občini Draga (Suchen) in Koprivnik (Nessenthal). KLJUČNE BESEDE: Zgodovina, izseljevanje, Slovenija, Kočevski Nemci (Kočevarji, Gottscheer), Združene države Amerike, izseljenska statistika ABSTRACT The Emigration of the Gottscheer Germans to the United States of America The Gottscher Germans (Kočevarji) lived as a linguistic isle in the south-eastern part of the present Slovenia for more than six hundred years, that is until their migration (1941/42) and after that their withdrawal and expulsion from Yugoslavia after the year 1945. Since the 15thcentury, they were known as peddlers; they also includcd themselves in the mass emigration wave to the United States of America after the year 1880. On the basis of eensuscs and published and archival records ofemigrants from the years 1892-1913, an analysis was made on emigration from the district of Kočevje; for the years 1892 and 1893, sample registers of emigrants from the communities Draga (Suchen) and Koprivnik (Nessenthal) are being published.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Manj vpisov v vrtec stran 2 KočevskaSeptember 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Glifosat – za ali proti stran 5 Šola – poskusni poligon Nove kolesarske poti stran 8 Izza kulise stran 11 Pomen zelenic v mestu stran 12 Meditacije z medvedi stran 13 Center za krepitev zdravja stran 14 LIFE pod nami stran 16 Foto: www.pixabay.com Novostim, ki jih morajo vsako leto sprejeti učitelji, učenci in starši, ni videti konca. Šole, ki bi morale za- Samoumevnosti gotavljati kakovostno pedagoško delo, postajajo poskusni poligon za nove projekte. Otroci pa poskusni zajčki, ki morajo vse hitreje vsrkati vse več snovi. Uvajanje tujega jezika v prvi razred, nacionalno prever- stran 18 janje znanja, dodatne ure pouka in vrsta projektov otroke dodatno obremenjujejo, šolniki, nezadovoljni s plačnim sistemom, pa pri tem nimajo kaj dosti besede. Finančni vložek v izobraževanje že nekaj let O dijaškem domu pada, učitelji pa se morajo, pripravljajoč gradivo za pouk, spopadati še s kupom projektov. Daljše urnike, stran 19 težje torbe, vnašanje kupov podatkov v e-asistenta in večje pritiske na otroke, starše in učitelje ustvarja sistem. Sistem, ki ga financiramo davkoplačevalci. Več o šolstvu na strani 4. stran 4 Narava 2018 stran 20 Namesto da bi Kolumna se učil, je slikal Nataše Briški Med vsemi vlogami, ki jih opravlja, se najbo- stran 21 lje počuti, ko je tisto, kar je – slikar. Sicer pa je tudi pevec skupine S'kaktus, tekstopisec, so- ustanovitelj Likovno izobraževalnega centra Glavni odmor v Ribnici, soustanovitelj Kreativnega središča stran 26 Vezenina, kolumnist, likovni pedagog in še kaj. Tudi njemu gredo zasluge, da imamo v Kočevju nagrado deklica s piščalko, in on je Gledališki tabor tisti, ki vedno znova pod vprašaj postavlja stran 28 kulturno identiteto Kočevske.
    [Show full text]