DOCSLIB.ORG

Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ISSN 0590-5966 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS LETNIK 67 STR. ZA ZGODOVINO MARIBOR NOVA VRSTA 32 149-321 2 IN NARODOPISJE 1996 KAZALO - CONTENTES In memori am Maijan ZnidariC: Vladimir BraÈic 1919-1996 151 Razprave - Studies Jože Curk; BREŽIŠKO GRADBENIŠTVO MED RENESANSO IN HISTORICIZMOM ... 163 Breiice Civil Engineering between the Renaissance and Historicism Jožef Smej: PROBLEMI GORNINE, DESETINE IN RABOTE V BOGOJINI V 17. IN 18. STOLETJU 163 Problema of Feudal Viniform Impost, Tithe end Corvee in Bogojina during the XVII and XVIII Century Tone Ferenc: GRADNJA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA STRNIS<E MED DRUGO SVETOVNOVOJNO 174 The Construction of the Clay and Aluminium Factory Strniš=e during World War II. Anton Poläak; PONEM<EVANJE SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMEN V OKROŽJU BRE- ŽICE V LETIH 1941-1945 205 Germanisation of Slovenian Settlement Names in the District of Brežice, during 1941- 1945 Božo Repe: SLOVENCI IN RAZPAD JUGOSLAVIJE 236 Slovenians and the Dissolution of Yugoslavia Irena Stramljií-Breznik: BESEDOTVORJEINNJEGOVO IZRAZJE V SLOVENSKO PISA- NIH SLOVNICAH 19. STOLETJA 248 Word Formation and its Terminology in Slovenian Written Grammars in the XIX Century Mladen Tancer: DR. FRANJO ŽGE< - TVOREC SLOVENSKE PEDAGOŠKE SOCIOLO- GIJE MED DVEMA VOJNAMA 262 Dr, Franjo Zge= - the Founder of Slovenian Educational Sociology, Between the Two Wars Zvonka Zupani=-Slavec: SVETNIKI -<UDODELNI ZDRAVNIKI 276 Saints miraculous doctors *£*. P^ -ov air•& Na naslovnici: Dr. Franjo Žge=, slovenski pedagog (1896-1991) Opravi=ilo in popravek: Na naslovnici letošnje 1. številke <ZN je bil portret mariborskega Škofa dr. Ivana Jožefa Tomaži=a in ne dr, Karla Verstoväka. Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata -Historical -Abstract« in »America: History and Life- Abstracts of this review are included »Historical - Abstract- and »America: History and Life* <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 67 - Nova vrsta 32 2. zvezek 1996 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR MARIBOR 1996 <asopisni svet - Publishing Counsel dr. Borut Belec, France Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i=, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšek, Matija MaleŠi=, Ivan Sernec, dr. Milan Ževart Uredniški odbor - Editorial Board Marjeta Ciglene<ki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši=, dr. Stanko Ojnik, Irena Savel, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, dr. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Marjan Žnidari= Muzej narodne osvoboditve Maribor 2000 Maribor, Ulica heroja Tomši=a 5, Slovenija telefon: (062) 211-671 fax: (062) 227-394 Uprava in založba - Administration and Publisher Založba Obzorja 2000 Maribor, Partizanska 5, Slovenija telefon: 25-681 Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis <lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor INMEMORIAM-VLADIMIRBRA&6 1919-1996 161 IN ••••••• Vladimir Bra<i= 1919-1996 Konec maja letos nas je mo=no presenetila vest o smrti prvega rektorja mari- borske univerze prof. dr. Vladimiria Bra=i=a. Težko bi nagli =loveka, ki bi se v svo- jem življenju s tolikšno vnemo in življenjsko mo=jo loteval tako razli=nih stvari, kot se jih je dr. Bra=i=. Ne samo, da je bil odli=en geograf, bilje nadvse uspešen organi- zator, pedagog, politik ter družbeni in kulturni delavec, bil paje tudi globoko =ute= družinski =lovek. Njegov življenjski opus je vpet med pet podro=ij, ki ga danes uvrš=ajo med tiste, ki so v zadnjega pol stoletja bistveno pripomogli k oblikovanju duhovne podobe slo- venskega naroda in še posebej Maribora. PartizanŠ<ina je prva do temeljev ojeklenila njegov zna=aj. Vihra druge sve- tovne vojne je na silo prekinila akademsko pot mladega Haložana, ki seje odlo=il, da bo kot u=itelj pomagal odpravljati socialno bedo med tistimi, ki jih je socialna nepravi=nost v prvi Jugoslaviji pahnila na družbeni rob. Zato tudi njegova odlo=i- tev za OF ni bila težka, oborožen boj za narodno osvoboditev pa se mu je zdel sveta dolžnost. Prvo desetletje in pol po vojni ga najdemo v raznih krajih in na razli=nih funk- cijah. Na pomo= je prisko=il povsod tam, kjer so bili najbob" potrebni in kjer je s svo- jim znanjem ter nesebi=nostjo lahko najve= pomagal. Med drugim je nekaj =asa kot pedagog služboval celo v Albaniji, bil nato prosvetni inšpektor, pa ravnatelj ptujske gimnazije, na=elnik za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Mari- boru, sekretar 00 SZDL na Ptuju, v letih 1967-1972 je bil <lan Izvršnega sveta Skupš=ine SR Slovenije itd. Neprecenljiva je bila vloga dr. Bra=i=a pri razvoju mariborske univerze, kije v temeljih spremenila podobo in življenjski utrip Maribora ter njegovega zaledja. Na mariborske visokošolske zavode je dr. Bra=i= prišel leta 1959 in bil nato kar dve de- setletji profesor geografije najprej na VEKŠ-u in nato še na Pedagoški akademiji. Dvakrat je bil dekan Pedagoške akademije (1962-1965 in 1972-1973) in tri manda- te predstojnik Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru (1961-1967 in 1973- 1975). Marsikomu se je zdela ideja o drugi slovenski univerzi v Mariboru iluzija, dr. Bra=i= pa je trdno verjel vanjo in jo sredi sedemdesetih let tudi pripeljal do ure- sni=itve. Zato mu je tudi pripadla =ast prvega rektorja nove univerze. Z enako vnemo se je nato lotil reorganizacije Pedagoške akademije v fakulteto in navezave stikov s sorodnimi pedagoškimi ustanovami v tujini. Vosebi dr. Bra=i=a seje harmoni=no in uspešno združevalo znanstveno, orga- nizacijsko in politi=no delo. Njegova prva in najve=ja ljubezen paje vendarle ves =as ostajala geografija, ki se ji je zapisal že z diplomo daljnega leta 1952. Na Sloven- skem je le malo geografov s tako izostrenim smislom za histori=nost v geografiji, kot je to pri dr. Bra<i=u. Še posebej se je posve=al prou=evanju socialnih razmer v 152 <ASOPIS ZA ZGODOVINO • NARODOPISJE •• 2•996 rodnih Halozah {rojen v Cirkulanah) in Podravju. Ravno po njegovi zaslugi je »nizko slovensko Podravje« danes ena najbolje preu=enih slovenskih pokrajin. Hi- stori=nogeografski koncept raziskovanja paje bil v njegovih delih vendarle podre- jen kompleksni geografiji z dokaj mo=nimi prvinami socialne in kulturne geografije. Najve= pozornosti je posve=al demografskim in s o ci alno-gospod ar ski m pojavom in procesom ter nastajanju in preoblikovanju kulturne pokrajine (ve= o njegovem delu glej: dr. Borut Belec, <ZN 1994/2, str. 175-176 in Ve=er 4. 6.1996, str. 4). <eprav je bil izrazit regionalni geograf s posebno izostrenim =utom za pokra- jinske u=inke družbenih procesov, je dr. Bra=i= s svojimi raziskavami segel tudi mnogo širše, na podro=je turizma, prometa, trgovine, kmetijstva, v zadnjem obdob- ju pa tudi zgodovine šolstva in kulture. Ime dr. Vladimirja Bra=i=a je tesno povezano tudi z našo revijo, saj je bil prav on tisti, kije po ve= kot dvajsetih letih neizhajanja po drugi svetovni vojni <asopis za zgodovino in narodopisje zopet obudil k življenju. Kot predstojnik Združenja viso- košolskih zavodov v Mariboru se je zavedal pomena in vloge humanisti=ne revije s takšno tradicijo, kot jo je imel <ZN. Njegova pobuda je naletela na plodna tla in leta 1965 je bila rojena Nova vrsta <ZN. Izdajatelja sta postala Združenje visokošol- skih zavodov (danes Univerza) in Zgodovinsko društvo. Dr. Bra=i= je postal tudi =lan prvega uredniškega odbora in ostal z revijo tesno povezan vse do svoje smrti (v zadnjem obdobju je objavljal predvsem zgodovinske prispevke). Junija 1984, z 21. letnikom Nove vrste, je postal tudi glavni in odgovorni urednik CZN in ga uspešno urejal do prvega zvezka 28. letnika (1992), koje zaradi bolezni moral pre- dati uredniško taktirko mlajšim. Kot urednik <ZN je dr. Bra=i= ostal zvest temelj- nemu konceptu =asopisa - interdisciplinarnosti, pridobil nekaj novih sodelavcev, pokrivati paje za=el tudi podro=ja oziroma stroke, ki se dotlej v <ZN še niso pojav- ljale. Vse do smrti je ostal <lan uredniškega odbora in =asopisnega sveta (tega je od leta 1981 do 1984 tudi vodil). Dr. Bra=i=a zato z vso upravi=enostjo Štejemo ob bok velikim možem najstarejše slovenske zgodovinske revije, kot so bili dr. Fran Kova- =i=, profesorja Franjo BaŠ in Janko Blazer ter dr. Jože Koropec. Svojemu utemelji- telju in uredniku v spomin uredništvo pripravlja posebno številko — Bra<i=ev zbornik. S smrtjo dr. Bra=i=a je nastala v intelektualnih krogih v Mariboru velika in ne- nadomestljiva vrzel. Izgubili smo tovariša, sodelavca, u=itelja, znanstvenika, pred- vsem pa =loveka najširših obzorij in <loveške topline, tisti, ki smo z njim prijateljevali, pa prijetnega sogovornika, od katerega smo se lahko mnogo nau=ili. Marjan Žnidari= RAZPRAVE-STUDIES 153 RAZPRAVE - STUDIES BREŽIŠKO GRADBENIŠTVO MED RENESANSO IN HISTORICIZMOM Jože Curk UDK 711.424(497.4)» 15/18- CURK Jože: Brežiško gradbeništvo med renesanso in his t ori =i- zmom. (Die Bautätigkeit von Brežice zwischen der Renaissance und des Historizismua.) <asopis za zgodovino in narodopisje 67=32(1996)2, str. 153. Izvirnik v slov, povzetek v nemr, izvle=ek v ulov in augi Avtor na osnovi zgodovinskih virov ugotavlja, daje gradbeništvo Brežic doseglo svojo najbolj ak- tivna obdobje v 16, stoletju, v naslednjih pa vklju=no z 19. ni preseglo povpre=nega nivoja z izjemo javnih stavb, med katere lahka Štejemo grad, cerkvi, franiifikänsks aamoâtan, rotavi, bolnišnico ter Narodni dom in Nemàko hifio. UDC 711.424(497.4)» 15/18- CURK Jože: Brežice Civil Engineering between the Renaissance and Historicism. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 67=32(1996)2, p. 153. Orig. in Slavene, summary m German, synapsis in Slovene and Engl. The author ascertaina, on the basis of historical sources, that civil engineering of Breiice achieved its most active period in the XVI century, whereas in the following centuries, including the XIX century, it did not surpass an average level.
Load more

Recommended publications
  • Tablete Kalijevega Jodida Učinkovit Ukrep Za Zaščito Žleze Ščitnice Za Primer Jedrske Ali Radiološke Nesreče
    Tablete kalijevega jodida Učinkovit ukrep za zaščito žleze ščitnice za primer jedrske ali radiološke nesreče Pripravilo in izdalo: v sodelovanju z: www.kalijevjodid.si Dobra pripravljenost • umik prebivalcev v zaprte prostore – zaklanjanje, blaži posledice nesreč • zaužitje tablet kalijevega jodida – jodna Verjetnost, da bi se med obratovanjem Nu- profilaksa – za osebe do 40. leta starosti in klearne elektrarne Krško (NEK) zgodila jedrska • začasen umik prebivalcev z ogroženega nesreča z radiološkimi vplivi na okolje, je okolja – evakuacija. zelo majhna. Majhna je tudi verjetnost, da bi nas ogrozilo sevanje zaradi kakšne druge Tablete kalijevega jodida so učinkovito radiološke ali jedrske nesreče v Sloveniji ali sosednjih državah. Toda takšne možnosti ni sredstvo za zaščito žleze ščitnice mogoče izključiti, zato imamo na ravni občin, Ob jedrski ali radiološki nesreči bi bil med regij in države načrte za zaščito in reševanje sproščenimi radioaktivnimi snovmi v zraku tudi za takšen primer. tudi radioaktivni jod, ki bi ga z dihanjem Pri jedrski ali radiološki nesreči bi se v okolje vnesli v telo. Nakopičil bi se v žlezi ščitnici in lahko sprostile radioaktivne snovi: radioak- povečal možnost, da zbolimo za rakom ali tivni plini in prašni delci. Širjenje radioaktiv- kakšno drugo boleznijo žleze ščitnice. Če bi nih snovi ali radioaktivnega oblaka bi bilo pravočasno zaužili tablete kalijevega jodida, odvisno od vetra in drugih meteoroloških bi zapolnili žlezo ščitnico z neradioaktivnim pogojev. Plini bi se v zraku redčili, aerosoli in jodom in zato bi se radioaktivni jod, čeprav bi delci pa počasi usedali in s padavinami sprali prišel v telo, izločil iz telesa. Zaščita s kalijevim iz ozračja na tla.
    [Show full text]
  • Občinska Volilna Komisija Izdaja Naslednje
    Datum:Občinska 15.09.2006 volilna komisija Ob smiselni uporabi 90. členom Zakona lokalnih volitvah - ZLV (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08) in na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah v svete krajevnih skupnosti občine Brežice, ki so bile 10. oktobra 2010, Občinska volilna komisija izdaja naslednje Poročilo o izidu volitev za člane sveta krajevne skupnosti ARTIČE I. Na volitvah 10. oktobra 2010 so kandidati za člane sveta KS ARTIČE prejeli naslednje število glasov: 1. volilna enota – Artiče Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. ANTON GAJŠEK Slobodan Ivanović in Skupina volivcev 65 56,03 % 2. BORIS OŽVALD Marija Čurič in Skupina volivcev 51 43,97 % 2. volilna enota – Arnovo selo Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. SUZANA BOGOVIČ Franc Zorko in Skupina volivcev 61 68,54 % 2. FRANC GORIŠEK Brečko Milan in Skupina volivcev 28 31,46 % 3. volilna enota – Dečno selo Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. IVAN KOSTEVC Ivan Kostevc in Skupina volivcev 56 48,28 % 2. LIDIJA PETAN Ivan Omerzu in Skupina volivcev 23 19,83 % 3. ROBERT ZORKO Marija Kukovica in Skupina volivcev 21 18,10 % 4. IVAN LIPEJ Roman Omerzu in Skupina volivcev 16 13,79 % 4. volilna enota – Dolenja vas pri Artičah Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. MAŠA LILEG - SENICA Rožac Anton in Skupina volivcev 30 81,08 % 2. BRANKO KOVAČIČ Alojz Babnik in Skupina volivcev 7 18,92 % 5. volilna enota – Glogov brod Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1.
    [Show full text]
  • Tabela 42: Seznam Objektov, Ki So Na Območjih Iz Osnovnega Dela DOP Ter Na Območjih S Posebnimi Zahtevami (VVO) a Se Urejajo S
    Naročnik: Občina Brežice Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Tabela 42: Seznam objektov, ki so na območjih iz osnovnega dela DOP ter na območjih s posebnimi zahtevami (VVO) a se urejajo sami , saj ureditev zanje ekonomsko ne bi bila upravičena , z rokom ureditve do 31.12. 2015: HS MID Naslov PE Opomba 11179444 Sobenja vas 38 D 1 VVO 11103952 Artiče 29 4 VVO 20341530 Sobenja vas 38 E 1 VVO 11103979 Artiče 30 A 4 VVO 20339926 Sobenja vas 39 2 VVO 11131956 Cundrovec 4 1 VVO 11179479 Sobenja vas 40 1 VVO 11131999 Cundrovec 6 C 4 VVO 11183565 Velika Dolina 6 A 1 VVO 11146465 Gaj 3 4 VVO 11183808 Velika Dolina 19 1 VVO 11147020 Globočice 11 3 VVO 11191550 Žejno 40 1 VVO 11154034 Koritno 2 4 VVO 11127568 Bizeljska cesta 85, Brežice 3 VVO 11179100 Sobenja vas 10 B 6 VVO 20373229 Črnc 58 A, Brežice 1 VVO 11179177 Sobenja vas 15 5 VVO 11125166 Šentlenart 70, Brežice 2 VVO 11179452 Sobenja vas 38 3 VVO 11125212 Šentlenart 74, Brežice 5 VVO 20328347 Sobenja vas 38 C 1 VVO 11127045 Zakot 52, Brežice 1 VVO Prazni objekti (0 PE glede na CRP): HS MID Naslov PE Opomba 11119085 Brezina 23, Brežice 0 VVO 11104126 Artiče 38 0 VVO 20371447 Brezina 31 A, Brežice 0 VVO 11152619 Jesenice 11 0 VVO 20328746 Brezina 74 A, Brežice 0 VVO 11152589 Jesenice 11 A 0 VVO 11119905 Brezina 78, Brežice 0 VVO 11158129 Mala Dolina 10 0 VVO 11120172 Cesta bratov Cerjakov 7, Brežice 0 VVO 20347970 Mala Dolina 17 C 0 VVO 11120229 Cesta bratov Cerjakov 13, Brežice 0 VVO 11158218 Mala Dolina 18 A 0 VVO 11120270 Cesta bratov Cerjakov 21, Brežice 0 VVO
    [Show full text]
  • GGN GGE Mokrice Osnutek
    ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMO ČNA ENOTA BREŽICE GOZDNOGOSPODARSKI NA ČRT GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE MOKRICE 2020 - 2029 Štev.: 08-01/20 OSNUTEK Vsebina VSEBINA: POVZETEK ................................................................................................................................................... 7 UVOD ............................................................................................................................................................ 8 1 Splošni opis gozdnogospodarske enote ............................................................................................... 9 1.1 Opis naravnih razmer .......................................................................................................................... 9 1.1.1 Lega ............................................................................................................................................. 9 1.1.2 Relief .......................................................................................................................................... 10 1.1.3 Podnebne zna čilnosti ................................................................................................................. 10 1.1.4 Hidrološke razmere .................................................................................................................... 11 1.1.5 Mati čna podlaga in tla ................................................................................................................ 11 1.1.6 Krajinski tipi, gozdnatost ...........................................................................................................
    [Show full text]
  • P O V Z E T E K Z a P I S N I
    OBČINA ŠENTJUR OBČINSKI SVET P O V Z E T E K Z A P I S N I K A 1. SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ŠENTJUR - z dne, 9. novembra 2006 - POVZETEK ZAPISNIKA JE NAPISAN NA OSNOVI MAGNETOGRAMSKEGA ZAPISA 1. SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ŠENTJUR. Sejo Ob činskega sveta je na podlagi 20. člena Statuta ob čine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/2002) in 21. člena Poslovnika ob činskega sveta ob čine Šentjur pri Celju ter njegovih delovnih teles (Uradni list RS, št. 41/99, 1/2002) sklical in vodil župan ob čine, Štefan TISEL. 1. seje Ob činskega sveta ob čine Šentjur se je udeležilo vseh 26 novoizvoljenih svetnic in svetnikov. SEJI SO PRISOSTVOVALI: - predstavniki strokovnih služb: . Jože Pal čnik, direktor ob činske uprave . Edi Peperko, namestnik direktorja ob činske uprave . Martina Ljubej, vodja oddelka za splošne in pravne zadeve . Sabina Pleterši č, pravnica . Irena Erjavec, zapisnikarka - Zlatka Bre čko, predsednica Ob činske volilne komisije - predstavniki sredstev javnega obveš čanja: TV Celje, Radio Celje, NT Celje, VTVelenje, Šentjur čan, Šentjurske novice in Radio Šmarje – Štajerski val Ugotovitveni sklep: 1. seja Ob činskega sveta Ob čine Šentjur je sklep čna tako, da se lahko sprejemajo veljavni sklepi in opravi- jo vse naloge, ki izhajajo iz predlaganega dnevnega reda. Mestni trg 10 • 3230 Šentjur • Slovenija • tel: +386 (0)3 7471320 • fax: +386 (0) 574 34 46 • e-mail: [email protected] V nadaljevanju je predsedujo či predlagal v razpravo in potrditev slede či DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje, ugotovitev navzo čnosti in sklep čnosti ter potrditev dnevnega reda 2.
    [Show full text]
  • P O R O Č I L O O Izidu Rednih Volitev V Svete Krajevnih Skupnosti V Občini Krško
    P O R O Č I L O o izidu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti v občini Krško Občinska volilna komisija Krško je na svoji 8. redni seji, dne 21. 11. 2018 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za svete Krajevne skupnosti Občine Krško, na volitvah, dne 18.11.2018, ugotovila: I. Na območju KS Brestanica je bilo v volilne imenike vpisanih 1677 volivcev. Na voliščih je glasovalo 751 volivcev. Oddanih je bilo 751 glasovnic, od katerih jih je bilo 51 neveljavnih. Za člane Sveta KS Brestanica so bili izvoljeni: VOLILNA ENOTA 01 Boštjan Železnik, Jetrno Selo 17, 8280 Brestanica Margareta Marjetič, Likarjeva ulica 11, 8280 Brestanica Martin Škrlec, Na Dorcu 2, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 02 Vesna Butkovič, Elektrarniška cesta 24, 8280 Brestanica Anton Zakšek, Cesta na ribnik 28, 8280 Brestanica Monika Seher, Cesta prvih borcev 43, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 03 Vlado Bezjak, Armeško 45, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 04 Marko Kenig, Stolovnik 37, 8280 Brestanica Roman Bračun, Raztez 29a, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 05 Danijela Mirt, Anže 12, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 06 Roman Drstvenšek, Dolenji Leskovec 5a, 8280 Brestanica Andreja Budna, Dolenji Leskovec 88a, 8280 Brestanica II. Na območju KS Dolenja vas je bilo v volilne imenike vpisanih 589 volivcev. Na voliščih je glasovalo 299 volivcev. Oddanih je bilo 299 glasovnic, od katerih jih je bilo 15 neveljavnih. Za člane Sveta KS Dolenja vas so bili izvoljeni: VOLILNA ENOTA 01 Maja Gorišek, Dolenja vas pri Krškem 47, 8270 Krško Peter Blatnik, Dolenja vas pri Krškem 2, 8270 Krško 1 VOLILNA ENOTA 02 Goran Udovč, Stari Grad 5, 8270 Krško Elizabeta Masnec, Stari Grad 9, 8270 Krško VOLILNA ENOTA 03 Martin Trampuš, Pesje 11, 8270 Krško VOLILNA ENOTA 04 Matej Libenšek, Libna 6, 8270 Krško Manja Omerzel, Libna 18a, 8270 Krško III.
    [Show full text]
  • Zeleno Posavje Za Naravo in Zdravje: Z Evropskimi Sredstvi Do Manj Odpadkov V Posavski Regiji
    komunalko7 OKT '18 Zeleno Posavje za naravo in zdravje: z evropskimi sredstvi do manj odpadkov v posavski regiji Varuhi narave na delu Okolju najbolj prijazno naselje v letu 2018 so Globočice Dr. Janez Bogataj: Okusi so priučeni Novost iz Brežic – koncept »zelenih prireditev« Iz vsebine I. Uvodne besede 3 II. O delu Komunale Brežice 4 III. Aktualno 18 IV. Razvedrilo 38 COLOR II. III. IV. OKT '18 7 komunalkoGRAY Informativni bilten Komunalko je Naklada: 9.000 izvodov namenjen informiranju občanov o Izdajatelj in založnik: delovanju Komunale Brežice, d. o. o., Javno podjetje Komunala Brežice, d. o. o. ozaveščanju o pomenu varovanja okolja Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice in naravnih virov, prinaša pa tudi aktualne ID za DDV: SI 21101906 teme s tega področja in razvedrilno vsebino. Brezplačno ga prejmejo vsa [email protected] gospodinjstvaBLACK v občini Brežice. www.komunala-brezice.si Glavna urednica: Petra Grajžl Uredniški odbor: Darko Ferlan, Zlatka Maček, Jasmina Butara, Afrodita Horvatič Lektura: Jezikovni sloved, Sanja Berend, s. p. [email protected] Grafično oblikovanje: Domdesign, d. o. o. Tisk: Tiskarna Artisk v 1.0 | DC | okt XVIII Ozaveščen zajtrk je priložnost za naravo Velika motivacija velikemu številu ljudi, da ali pripomogli k njegovi zamašitvi, temveč lahko zjutraj lažje vstanejo in začnejo nov dan, je povzročimo tudi onesnaženje površinskih voda in dišeča in omamna kava. Ta je gotovo ena podtalnice, saj že ena sama kapljica odpadnega izmed najbolj priljubljenih pijač na svetu. Ko olja onesnaži kar tisoč litrov vode. Na drugi strani jo popijemo, nam ostane kavna usedlina, pa lahko iz odpadnega olja nastane bio gorivo, ki ki je lahko odlična npr.
    [Show full text]
  • Rebellion in Der Gottschee
    https://doi.org/10.11649/ch.2018.006 Colloquia Humanistica 7 (2018) Against Homogeneity. Transcultural and Trans-Lingual Strategies in Cultural Production COLLOQUIA HUMANISTICA Department of Slavistics, Faculty of Arts, DepartmentLidija of Slavistics Rezoničnik and Department of Comparative Literature and Literary Theory University of Ljubljana Ljubljana [email protected] The Image of Slovenes and Gottschee Germans in the Historical Novel Rebellion in der Gottschee Abstract Te paper surveys the literature of the Gottschee Germans, former inhabitants of the Gottschee region in Slovenia. It begins by summarizing the history and literary works of the Gottschee Germans, and secondly it deals with the historical novel Rebellion in der Gottschee by Karl Rom. Te novel was published in 1938 in German. It focuses on the great peasant revolt in Slovenia (Carniola) that took place in 1515. Te revolt was organized by the inhabitants of the Gottschee area against the violent landlord and was soon supressed. Based on image studies (imagology), the paper analyses the portrayal of the Slovenes and Gottschee Germans and discusses how Slavs (Slovenes) and Germans (Gottschee Germans) are represented in the novel. Keywords: Gottschee Germans, Rebellion in der Gottschee, Karl Rom, historical novel, great peasant revolt 1515, imagology, auto-image, hetero-image. Tis is an Open Access article distributed under the terms of the Creative Commons Attribution 3.0 PL License (creativecommons.org/licenses/by/3.0/pl/), which permits redistribution, commercial
    [Show full text]
  • Št. Sklepa Sklep Realizacija DA DA 3/05-03-2015 Upravni Odbor PZS
    Pregled realizacije sklepov 5. Seje OU PZS: Št. sklepa Sklep Realizacija 1/05 -03 -2015 Upravni odbor PZS potrjuje predlagani dnevni red 5. seje z umikom 6f. točke. DA 2/05 -03 -2015 Upravni odbor PZS potrjuje zapisnik 4. seje z dne 15.01.2015 DA 3/05-03-2015 Upravni odbor PZS na predlog predsednika podaljšuje mandat izvršnega odbora Komisije za gorske športe PZS v sestavni Jasna Pečjak (PD Domžale) – načelnica, Iztok Cukjati (PD Vrhnika), Žiga Šter (PD Kranj) in Milan Šenk (PD Jezersko), do izvedbe volilnega zbora komisije oz. najdlje do 30. 9. 2015. Do tega roka mora komisija izvesti volilni zbor in sprejeti pravilnik o delovanju KGŠ. DA 4/05-03-2015 Upravni odbor PZS za delovnega predsednika skupščine PZS 2015 predlaga Boruta Vukoviča, predsednika MDO PD Zasavja DA 5/05-03-2015 Upravni odbor PZS za tretjega predstavnika PZS v Odboru Gore in varnost (skupni odbor za sodelovanje med PZS in GRZS) imenuje Jožefa Bobovnika, voljnega člana UO PZS z mandatom do volilne skupščine v letu 2018. DA 6/05-03-2015 Upravni odbor PZS na podlagi točke a) prvega odstavka 32. člena Statuta PZS predlaga skupščini PZS sprejem sprememb in dopolnitev 22. člena Poslovnika o delu skupščine PZS. DA 7/05-03-2015 Upravni odbor PZS na podlagi točke a) prvega odstavka 32. člena Statuta PZS soglaša s finančnim poročilom PZS za leto 2014 in predlaga skupščini PZS, da ga potrdi. DA 8/05-03-2015 Upravni odbor PZS soglaša z vsebino poročil organov PZS za leto 2014 in jih posreduje skupščini v potrditev. Vsebinska poročila za leto 2014 bodo objavljena na spletni strani PZS, PD pa v tiskani obliki dobijo Letopis PZS 2014, kjer bodo predstavljeni bistveni poudarki iz poročil za leto 2014.
    [Show full text]
  • Spomeniki Padlim V Prvi Svetovni Vojni Na Kočevskem V Luči Povojnih Razmer
    Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem v luči povojnih razmer Anja Moric UVOD Velika vojna ni prizadela le držav oziroma območij, kjer so bitke ne- posredno potekale, temveč tudi tako imenovane kraje v zaledju, med katere sodi tudi območje širše Kočevske na jugovzhodu Slovenije.1 Redko obljudeno kočevsko pokrajino so po dognanju jezikoslovcev v 14. stoletju večinoma poselili kolonisti z ortenburških posesti na zgor- njem Koroškem in vzhodnem Tirolskem (Petschauer 1984: 87). Zače- tni fazi kolonizacije naj bi sledila priselitev 300 uporniških družin iz 1 Izraz Kočevska uporabljam za poimenovanje nekdanjega večjezikovnega območja na Kočevskem, kjer je pred drugo svetovno vojno prevladovala raba kočevarščine, govorilo pa se je tudi nemški in slovenski ter v manjšem obsegu celo hrvaški (priseljenci s Hrvaške) in romski jezik (Romi). Za geografski obseg območja glej Ferenc (2005: 19–20). Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na 87 Kočevskem v luči povojnih razmer Dediscine_prve_svetovne_vojne_FINAL.indd 87 20. 01. 2021 21:15:03 Frankovske in Turingije (Grothe 1931: 33), del priseljencev pa naj bi prišel iz drugih slovenskih regij – Stari Trg, Lož, Cerknica, Idrija (Pet- schauer 1984: 87–8). Možno je, da so bili med kolonisti v manjšem številu tudi koroški Slovenci (Simonič 1971: 9).2 Zaradi priselitve iz različnih krajev, kjer se je govorilo različne jezike in narečja, kot tudi zaradi stikov z okoliškim prebivalstvom, se je na Kočevskem razvilo zanimivo mešano jezikovno območje, kjer je 600 let – vse do preselitve večine prebivalstva v nemški rajh v letih 1941/42 – prevladovala raba Kočevarščine3 – srednjeveške nemščine s primesmi slovenščine (glej Schröer 1869; Hauffen 1895; Tschinkel 2004 itd.).
    [Show full text]
  • Sklep O Določitvi Volišč in Območij Ter Sedežev Volišč Za Volitve Župana
    OB ČINSKA VOLILNA KOMISIJA OB ČINE BREŽICE Ob činska volilna komisija ob čine Brežice izdaja na podlagi 3. t č. 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLV - uradno pre čiš čeno besedilo3, 45/08) S K L E P o dolo čitvi voliš č in obmo čij ter sedežev voliš č za volitve župana, članov ob činskega sveta in članov svetov KS v ob čini Brežice, ki bodo 10. oktobra 2010 Številka Številka Zap. št. Prostorski Naselja in ulice, Kraj glasovalnega volilne volilne Glasovalno - šifra okoliš ki jih glasovalno mesta enote enote mesto voliš ča GU mesto obsega za OS za KS I. KS BREŽICE 1 2 3 4 5 Cesta prvih borcev Dobovska cesta Holyjeva steza Krži čnikova ulica – del Pod obzidjem – del Bizeljska cesta – del Ulica stare pravde Prešernova cesta 0001 Usnjarska pot 0004 C. bratov Milavcev – del V stavbi ob čine 009001 Brežice 0028 1 1 Trg izgnancev Brežice 0029 Nad vrbino 0033 Černel čeva cesta Kajuhova cesta Pleteršnikova ulica – del Zidarska pot Jur čičeva ulica – del Levstikova ulica Šolska ulica – del Finžgarjeva ulica - del Kettejeva ulica Bizeljska cesta – del Aškr čeva ulica Razlagova ulica Šolska ulica – del 0009 Trdinova ulica Pohištvo Brežice d.d. 0010 009002 Brežice 1 1 Hrastinska pot – del Ašker čeva ul. 7 0012 Cankarjeva ulica 0032 Gregor čičeva ulica Gub čeva ulica – del Župan čičeva ulica – del Kopitarjeva ulica – del Stiplovškova ulica –del Jur čičeva ulica – del Krži čnikova ulica – del Pod obzidjem – del Šolska ulica – del Bizeljska cesta – del Vodnikova ulica V osnovni šoli 0002 009003 Brežice 1 Cankarjeva ulica – del Brežice 0003 Gregor čičeva ulica – del Gub čeva ulica – del Ulica Ilije Gregori ča Hrastinska pot – del Kopitarjeva – del 0005 0006 Maistrova ulica - del Šolska V telovadnici Vrtca 009004 Brežice 1 1 0007 0008 ulica - del Brežice, Šolska ulica 5 Gub čeva ulica - del Cankarjeva ulica - del 0030 Gregor čičeva ulica - del 009005 Brežice 1 1 Gub čeva ul.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo Hydrovod 2020 Loški Potok
    LETNO POROČILO 2020 KOČEVJE, MAREC 2021 • LETO 2020 SI BOMO ZAPOMNILI PO EPIDEMIJI COVID 19, KI JE NI NIHČE NAPOVEDOVAL IN TUDI NE PRIČAKOVAL • EPIDEMIJA NAM JE SPREMENILA ŽIVLJENJA, ZAPRLA NAS JE V SVOJE DOMOVE IN NAM POKAZALA, KAKO SMO RANLJIVI LETO • DEJAVNOST OSKRBE S PITNO VODO JE DEL KRITIČNE INFRASTRUKTURE, KI MORA 2020 DELOVATI • TUDI ČE SE VSE USTAVI, OSKRBA S PITNO VODO SE NE SME • ZARADI EPIDEMIJE SMO MORALI PRILAGODITI NAŠ NAČIN DELA, OBNAŠANJA, POSLOVANJA IN IZVAJANJA VSEH NAŠIH STORITEV OSNOVNI PODATKI O PODJETJU OB 60-LETNICI DELOVANJA SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI NAJVEČJI PROJEKT V NAŠI ZGODOVINI – KOHEZIJSKI PROJEKT SORIKO V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: PA DO VPISA PRAVICE OD PITNE VODE V USTAVO UPRAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO NASLEDNJE VODOVODNE SISTEME 1. REGIONALNI SISTEM KOČEVJE - RIBNICA - SODRAŽICA 2. OBČINA KOČEVJE 4. OBČINA SODRAŽICA - KOČEVSKA REKA - ŽIMARICE - GORNJA IN DOLNJA BRIGA - GORA - KOPRIVNIK - KNEŽJA LIPA 5. OBČINA LOŠKI POTOK - SPODNJI LOG - LOŠKI POTOK - BREZOVICA - TRAVA - SREDNJA VAS - DOL - NOVI KOT - LAZE OB KOLPI - STARI KOT 6. OBČINA KOSTEL - KOSTEL- KAPTOL - DELAČ OBČINA RIBNICA - GORENJA ŽAGA 3. - KOT - JURJEVICA - BREŽE - JAKŠIČI - FARA - SAJEVEC - DANE - VRH - KRKOVO - KUŽELJ VODOVODNI SISTEMI – PREGLEDNA KARTA INTENZIVEN RAZVOJ DEJAVNOSTI ZADNJIH 25 LET • IZGRADNJA NOVIH ODSEKOV VODOVODA NA OBSTOJEČIH VODOVODNIH SISTEMIH • IZGRADNJA NOVIH OBJEKTOV • IZGRADNJA NOVIH SAMOSTOJNIH VODOVODNIH SISTEMOV TER PREVZEM NEKATERIH PREJ VAŠKIH VODOVODOV • VEČJA POKRITOST PODEŽELJA S SISTEMOM JAVNE OSKRBE S PITNO VODO • SKUPNA DOLŽINA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA SE JE ZVIŠALA IZ 290 KM NA GOTOVO 500 KM OBČINA omrežje v km KOČEVJE 237.442 RIBNICA 112.907 LOŠKI POTOK 44.387 SODRAŽICA 52.409 KOSTEL 38.757 ČRNOMELJ 13.072 SKUPAJ 498.974 VODOVODNI SISTEMI – PREVZETI V ZADNJIH LETIH B.
    [Show full text]