ISSN 0590-5966 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS LETNIK 67 STR. ZA ZGODOVINO MARIBOR NOVA VRSTA 32 149-321 2 IN NARODOPISJE 1996 KAZALO - CONTENTES In memori am Maijan ZnidariC: Vladimir BraÈic 1919-1996 151 Razprave - Studies Jože Curk; BREŽIŠKO GRADBENIŠTVO MED RENESANSO IN HISTORICIZMOM ... 163 Breiice Civil Engineering between the Renaissance and Historicism Jožef Smej: PROBLEMI GORNINE, DESETINE IN RABOTE V BOGOJINI V 17. IN 18. STOLETJU 163 Problema of Feudal Viniform Impost, Tithe end Corvee in Bogojina during the XVII and XVIII Century Tone Ferenc: GRADNJA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA STRNIS<E MED DRUGO SVETOVNOVOJNO 174 The Construction of the Clay and Aluminium Factory Strniš=e during World War II. Anton Poläak; PONEM<EVANJE SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMEN V OKROŽJU BRE- ŽICE V LETIH 1941-1945 205 Germanisation of Slovenian Settlement Names in the District of Brežice, during 1941- 1945 Božo Repe: SLOVENCI IN RAZPAD JUGOSLAVIJE 236 Slovenians and the Dissolution of Yugoslavia Irena Stramljií-Breznik: BESEDOTVORJEINNJEGOVO IZRAZJE V SLOVENSKO PISA- NIH SLOVNICAH 19. STOLETJA 248 Word Formation and its Terminology in Slovenian Written Grammars in the XIX Century Mladen Tancer: DR. FRANJO ŽGE< - TVOREC SLOVENSKE PEDAGOŠKE SOCIOLO- GIJE MED DVEMA VOJNAMA 262 Dr, Franjo Zge= - the Founder of Slovenian Educational Sociology, Between the Two Wars Zvonka Zupani=-Slavec: SVETNIKI -<UDODELNI ZDRAVNIKI 276 Saints miraculous doctors *£*. P^ -ov air•& Na naslovnici: Dr. Franjo Žge=, slovenski pedagog (1896-1991) Opravi=ilo in popravek: Na naslovnici letošnje 1. številke <ZN je bil portret mariborskega Škofa dr. Ivana Jožefa Tomaži=a in ne dr, Karla Verstoväka. Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata -Historical -Abstract« in »America: History and Life- Abstracts of this review are included »Historical - Abstract- and »America: History and Life* <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 67 - Nova vrsta 32 2. zvezek 1996 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR MARIBOR 1996 <asopisni svet - Publishing Counsel dr. Borut Belec, France Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i=, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšek, Matija MaleŠi=, Ivan Sernec, dr. Milan Ževart Uredniški odbor - Editorial Board Marjeta Ciglene<ki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši=, dr. Stanko Ojnik, Irena Savel, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, dr. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Marjan Žnidari= Muzej narodne osvoboditve Maribor 2000 Maribor, Ulica heroja Tomši=a 5, Slovenija telefon: (062) 211-671 fax: (062) 227-394 Uprava in založba - Administration and Publisher Založba Obzorja 2000 Maribor, Partizanska 5, Slovenija telefon: 25-681 Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis <lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor INMEMORIAM-VLADIMIRBRA&6 1919-1996 161 IN ••••••• Vladimir Bra<i= 1919-1996 Konec maja letos nas je mo=no presenetila vest o smrti prvega rektorja mari- borske univerze prof. dr. Vladimiria Bra=i=a. Težko bi nagli =loveka, ki bi se v svo- jem življenju s tolikšno vnemo in življenjsko mo=jo loteval tako razli=nih stvari, kot se jih je dr. Bra=i=. Ne samo, da je bil odli=en geograf, bilje nadvse uspešen organi- zator, pedagog, politik ter družbeni in kulturni delavec, bil paje tudi globoko =ute= družinski =lovek. Njegov življenjski opus je vpet med pet podro=ij, ki ga danes uvrš=ajo med tiste, ki so v zadnjega pol stoletja bistveno pripomogli k oblikovanju duhovne podobe slo- venskega naroda in še posebej Maribora. PartizanŠ<ina je prva do temeljev ojeklenila njegov zna=aj. Vihra druge sve- tovne vojne je na silo prekinila akademsko pot mladega Haložana, ki seje odlo=il, da bo kot u=itelj pomagal odpravljati socialno bedo med tistimi, ki jih je socialna nepravi=nost v prvi Jugoslaviji pahnila na družbeni rob. Zato tudi njegova odlo=i- tev za OF ni bila težka, oborožen boj za narodno osvoboditev pa se mu je zdel sveta dolžnost. Prvo desetletje in pol po vojni ga najdemo v raznih krajih in na razli=nih funk- cijah. Na pomo= je prisko=il povsod tam, kjer so bili najbob" potrebni in kjer je s svo- jim znanjem ter nesebi=nostjo lahko najve= pomagal. Med drugim je nekaj =asa kot pedagog služboval celo v Albaniji, bil nato prosvetni inšpektor, pa ravnatelj ptujske gimnazije, na=elnik za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Mari- boru, sekretar 00 SZDL na Ptuju, v letih 1967-1972 je bil <lan Izvršnega sveta Skupš=ine SR Slovenije itd. Neprecenljiva je bila vloga dr. Bra=i=a pri razvoju mariborske univerze, kije v temeljih spremenila podobo in življenjski utrip Maribora ter njegovega zaledja. Na mariborske visokošolske zavode je dr. Bra=i= prišel leta 1959 in bil nato kar dve de- setletji profesor geografije najprej na VEKŠ-u in nato še na Pedagoški akademiji. Dvakrat je bil dekan Pedagoške akademije (1962-1965 in 1972-1973) in tri manda- te predstojnik Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru (1961-1967 in 1973- 1975). Marsikomu se je zdela ideja o drugi slovenski univerzi v Mariboru iluzija, dr. Bra=i= pa je trdno verjel vanjo in jo sredi sedemdesetih let tudi pripeljal do ure- sni=itve. Zato mu je tudi pripadla =ast prvega rektorja nove univerze. Z enako vnemo se je nato lotil reorganizacije Pedagoške akademije v fakulteto in navezave stikov s sorodnimi pedagoškimi ustanovami v tujini. Vosebi dr. Bra=i=a seje harmoni=no in uspešno združevalo znanstveno, orga- nizacijsko in politi=no delo. Njegova prva in najve=ja ljubezen paje vendarle ves =as ostajala geografija, ki se ji je zapisal že z diplomo daljnega leta 1952. Na Sloven- skem je le malo geografov s tako izostrenim smislom za histori=nost v geografiji, kot je to pri dr. Bra<i=u. Še posebej se je posve=al prou=evanju socialnih razmer v 152 <ASOPIS ZA ZGODOVINO • NARODOPISJE •• 2•996 rodnih Halozah {rojen v Cirkulanah) in Podravju. Ravno po njegovi zaslugi je »nizko slovensko Podravje« danes ena najbolje preu=enih slovenskih pokrajin. Hi- stori=nogeografski koncept raziskovanja paje bil v njegovih delih vendarle podre- jen kompleksni geografiji z dokaj mo=nimi prvinami socialne in kulturne geografije. Najve= pozornosti je posve=al demografskim in s o ci alno-gospod ar ski m pojavom in procesom ter nastajanju in preoblikovanju kulturne pokrajine (ve= o njegovem delu glej: dr. Borut Belec, <ZN 1994/2, str. 175-176 in Ve=er 4. 6.1996, str. 4). <eprav je bil izrazit regionalni geograf s posebno izostrenim =utom za pokra- jinske u=inke družbenih procesov, je dr. Bra=i= s svojimi raziskavami segel tudi mnogo širše, na podro=je turizma, prometa, trgovine, kmetijstva, v zadnjem obdob- ju pa tudi zgodovine šolstva in kulture. Ime dr. Vladimirja Bra=i=a je tesno povezano tudi z našo revijo, saj je bil prav on tisti, kije po ve= kot dvajsetih letih neizhajanja po drugi svetovni vojni <asopis za zgodovino in narodopisje zopet obudil k življenju. Kot predstojnik Združenja viso- košolskih zavodov v Mariboru se je zavedal pomena in vloge humanisti=ne revije s takšno tradicijo, kot jo je imel <ZN. Njegova pobuda je naletela na plodna tla in leta 1965 je bila rojena Nova vrsta <ZN. Izdajatelja sta postala Združenje visokošol- skih zavodov (danes Univerza) in Zgodovinsko društvo. Dr. Bra=i= je postal tudi =lan prvega uredniškega odbora in ostal z revijo tesno povezan vse do svoje smrti (v zadnjem obdobju je objavljal predvsem zgodovinske prispevke). Junija 1984, z 21. letnikom Nove vrste, je postal tudi glavni in odgovorni urednik CZN in ga uspešno urejal do prvega zvezka 28. letnika (1992), koje zaradi bolezni moral pre- dati uredniško taktirko mlajšim. Kot urednik <ZN je dr. Bra=i= ostal zvest temelj- nemu konceptu =asopisa - interdisciplinarnosti, pridobil nekaj novih sodelavcev, pokrivati paje za=el tudi podro=ja oziroma stroke, ki se dotlej v <ZN še niso pojav- ljale. Vse do smrti je ostal <lan uredniškega odbora in =asopisnega sveta (tega je od leta 1981 do 1984 tudi vodil). Dr. Bra=i=a zato z vso upravi=enostjo Štejemo ob bok velikim možem najstarejše slovenske zgodovinske revije, kot so bili dr. Fran Kova- =i=, profesorja Franjo BaŠ in Janko Blazer ter dr. Jože Koropec. Svojemu utemelji- telju in uredniku v spomin uredništvo pripravlja posebno številko — Bra<i=ev zbornik. S smrtjo dr. Bra=i=a je nastala v intelektualnih krogih v Mariboru velika in ne- nadomestljiva vrzel. Izgubili smo tovariša, sodelavca, u=itelja, znanstvenika, pred- vsem pa =loveka najširših obzorij in <loveške topline, tisti, ki smo z njim prijateljevali, pa prijetnega sogovornika, od katerega smo se lahko mnogo nau=ili. Marjan Žnidari= RAZPRAVE-STUDIES 153 RAZPRAVE - STUDIES BREŽIŠKO GRADBENIŠTVO MED RENESANSO IN HISTORICIZMOM Jože Curk UDK 711.424(497.4)» 15/18- CURK Jože: Brežiško gradbeništvo med renesanso in his t ori =i- zmom. (Die Bautätigkeit von Brežice zwischen der Renaissance und des Historizismua.) <asopis za zgodovino in narodopisje 67=32(1996)2, str. 153. Izvirnik v slov, povzetek v nemr, izvle=ek v ulov in augi Avtor na osnovi zgodovinskih virov ugotavlja, daje gradbeništvo Brežic doseglo svojo najbolj ak- tivna obdobje v 16, stoletju, v naslednjih pa vklju=no z 19. ni preseglo povpre=nega nivoja z izjemo javnih stavb, med katere lahka Štejemo grad, cerkvi, franiifikänsks aamoâtan, rotavi, bolnišnico ter Narodni dom in Nemàko hifio. UDC 711.424(497.4)» 15/18- CURK Jože: Brežice Civil Engineering between the Renaissance and Historicism. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 67=32(1996)2, p. 153. Orig. in Slavene, summary m German, synapsis in Slovene and Engl. The author ascertaina, on the basis of historical sources, that civil engineering of Breiice achieved its most active period in the XVI century, whereas in the following centuries, including the XIX century, it did not surpass an average level.