Prostorski Predlogi Za Oživljanje Opuščenih Kočevarskih Vasi
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
131 Tanja ŠTAJDOHAR Mojca GOLOBIČ Prostorski predlogi za oživljanje opuščenih kočevarskih vasi Članek obravnava problematiko opuščenih kočevarskih vasi. Te so občini Kočevje glede na njihovo primernost za gradnjo manjšega posledica političnih in gospodarskih razmer na Kočevskem pred turističnega naselja, ki bi omogočalo oživitev območja, vključitev v drugo svetovno vojno in načrtnega izseljevanja kočevskih Nemcev sistem naravnih in kulturnih vrednot Kočevske in deloma tudi stalno v začetku vojne. Predstavljena sta zgodovinski kontekst in razvoj naselitev v vasi. Rezultat je načrt vasi, ki bi jo namenili turističnim dogodkov, ki je vodil v današnje stanje. V nadaljevanju so raziskani objektom, z možnostjo vstavljanja komplementarnih rab in smerni- podobni primeri drugod po Evropi in poskusi njihovega oživljanja. Na ce za primerno ravnanje z drugimi opuščenimi kočevarskimi vasmi. osnovi teh izhodišč je bil izbran ekstenzivni turizem kot nosilna de- javnost oživljanja kočevarskih vasi. Pogoji za opravljanje te dejavnosti so merila, s katerimi vrednotimo vse nenaseljene kočevarskih vasi v Ključne besede: opuščene vasi, kočevski Nemci, revitalizacija 1 Uvod Kočevska ima v slovenskem prostoru kot tudi v zavesti lokal- vode na teh dobro prepustnih kraških tleh. Ponekod lahko na nih prebivalcev posebno mesto. Območje, odmaknjeno od preraščenih travnikih zasledimo terase in staro sadno drevje, glavnih prometnih in razvojnih tokov, je zaznamovano pred- dokaz, da so tu živeli ljudje in kultivirali krajino. vsem z nadpovprečno gozdnatostjo – skoraj 90 % površine tega pokrivajo obsežni gozdovi. Le v dolinah in po pobočnih Izgubljanje kulturne dediščine pa ne poteka samo v porušenih izravnavah, ujetih med gozdnatimi pobočji, so skoncentrirana in opustelih kočevarskih vaseh, ampak tudi v še naseljenih, kjer naselja in redke kmetijske površine s parcelno strukturo, ki se je sta novogradnja in poselitev brez naslonitve na izročilo pregla- v nasprotju z večino slovenskih ohranila v obliki večjih posesti. sili zapuščino Kočevarjev. Problematična je tudi pretrgana vez med zgodovinskimi ostanki Kočevarjev in današnjimi prebi- Če se ozremo v preteklost, območje Kočevske zaznamuje še ena valci, ki so večinoma priselili od drugod v po vojni izpraznjeno posebnost. Na približno 800 km2 velikem območju je naselitve Kočevsko. Kako naj ti ljudje zaznajo vrednote, ki jih nudi ta s strani oblasti okoli leta 1330 in do druge svetovne vojne prostor, ter jih strokovno in povezovalno razvijejo za dobro v 177 naseljih živela obsežna nemško govoreča skupnost (sli- regije? Poleg tega se kočevska občina v zadnjem času sooča z ka 1). Največ članov je imela v drugi polovici 19. stoletja, ko se mnogimi gospodarskimi zadržki in ne najde poti za razvoj ne je število teh povzpelo nad 22.000. Zaradi gospodarskih in po- za prepoznavnost prostora. litičnih razmer je to število že do druge svetovne vojne upadlo na 12.500, medtem ko jih je po koncu vojne na območju Ko- Kako ohranjati, predstaviti in razvijati to območje za blagor čevske ostala le peščica. Danes večino teh vasi težko najdemo, lokalnih prebivalcev in regije ter obenem s spoštovanjem ohra- saj so nekatere že od zapustitve popolnoma izpraznjene ali celo niti bogato kulturno dediščino in svojevrsten pečat v prostoru, porušene, gozd pa s sukcesijo hitro prerašča njihovo površino ki so nam ga zapustili nekdanji prebivalci, so bila vprašanja, ki in pospešuje njihov propad. Sledov nekdanjih hiš skoraj ni več, smo si jih zastavljali pri izdelovanju magistrske naloge[1], na najdemo lahko le ostanke zidov, preraščene z grmovjem, pone- podlagi katere je nastal ta članek. Vprašanje smo načeli že v kod že z gozdom. Od grajenih struktur so se najbolj ohranili študijskem projektu v drugem letniku magistrskega programa, vodnjaki in štirne, kar priča o močnem boju za stalen vir pitne v okviru katerega smo se lotili reševanja problematike kočevar- Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 132 T. ŠTAJDOHAR, M. GOLOBIČ Slika 1: Nemško jezikovno območje na Kočevskem (vir: Ferenc, 2005) 2 Območje obravnave skih vasi. Razvoj območij s tako zgodovino smo najprej pre- verjali s pregledom podobnih primerov ter iskali teoretično Kot Kočevska je opredeljeno območje, na katerem so osnovo za reševanje in razvoj opuščenih vasi. Nazadnje smo do leta 1944 prebivali kočevski Nemci; obsega približno izbrali le en tip revitalizacije in ga natančneje načrtovali. Izka- 800 km2 (Ferenc, 2005). Celotno območje je geomorfološko zalo se je, da za reševanje takih primerov ni dovolj le načrto- tipična visoka kraška planota s povprečno nadmorsko višino vanje, ampak veliko usklajevanja, iskanja rešitev ter predvsem 500 m (Ciglar, 1979). Najpogostejša geološka podlaga sta odločitev o dovoljenih posegih in ukrepih v prihodnje, zlasti apnenec in dolomit z redkimi zaplatami starejših karbonskih za ohranjanje in preprečevanje pozabe zgodovine, kulture in kamnin, katerih razporeditev pomembno vpliva na prisotnost krajine, ki so jo v 600 letih ustvarili Kočevarji. trajnih vodnih izvirov. Za relief na Kočevskem so tipični in pogosti mnogi kraški pojavi, površinski vodni tok pa je samo Metoda je zajemala pregled literature o zgodovini zapuščenih eden – reka Rinža, ki teče skozi osrednji del polja in čez Ko- kočevarskih vasi, analizo njihovih tipoloških in arhitekturnih čevje. Samo Kočevsko polje je s svojimi 60–100 km2 največje lastnosti in anketo med mladimi Kočevci o zavedanju zgodovi- kraško polje v Sloveniji. ne Kočevarjev ter obstoju in pomenu kočevarskih vasi. Anketa je pokazala, da je znanje anketirancev o tem skoraj ničelno, V grobem lahko območje razdelimo na tri gorske masive, ki kljub temu pa je prisotno močno zavedanje potencialov naše- potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, in pripadajoča ga prostora. Primerjali smo jih z drugimi primeri zapuščenih kraška podolja, zaradi razgibanega dinarskega terena pa je pre- vasi glede na razlog zapuščanja in sedanje stanje. Za izhodišče hajanje med posameznimi podolji oteženo. Primerjava dolgo- raziskovanja smo uporabili že izvedeni študijski projekt Oži- letnih povprečnih podatkov o temperaturah med Ljubljano vljanje opuščenih kočevarskih vasi. Nato smo razvili tipologijo in Kočevjem kaže, da je Kočevska znatno hladnejša in da ima ukrepanja razvojnih usmeritev v takih primerih vasi in enega veliko več padavin. Kljub enakomerni razporejenosti tempe- od mogočih ukrepov oživljanja vasi natančneje načrtovali. Iz- ratur in padavin pa je zaradi kraškega reliefa oskrba z vodo brana vas je bila prikazana za natančnejši prikaz problema in problematična. Prevladujoča in naravna oblika rastja je gozd, možnosti za rešitev tega. Metoda vsebuje tudi postopek do- ki je zaradi odročne lege in težke prehodnosti bolj kot drugje ločanja meril za izbor vasi, ki so po različnih kriterijih sploh ohranil prvobitno podobo, saj prevladuje v svoji naravni in primerne za oživljanje. ponekod celo pragozdni sestavi. Urbani izziv, posebna izdaja, 2015 Prostorski predlogi za oživljanje opuščenih kočevarskih vasi 133 Z vidika krajine spada območje jezikovnega otoka[2] v kraške 3 Primeri oživljanja opuščenih vasi krajine notranje Slovenije (Marušič in Ogrin, 1998), za katere je značilno opuščanje kmetijske rabe, kar je predvsem posledica V Evropi je še vsaj na dveh območjih, v Bohemiji na Češkem izselitve, deloma pa tudi težavnih razmer za kmetijstvo (nad- in v Romuniji, prišlo do podobe zgodbe kot na Kočevskem; morska višina, plitva tla, podnebje), odročnosti in razvoja Nemci so kolonizirali območje zaradi potrebe po zaščiti oze- industrije v mestih. Opuščanje kmetijstva vodi v pospešeno mlja ter kmetijskih in gospodarskih panog. Vsaka od držav se zaraščanje kmetijskih površin in povečevanje že tako obsežne je revitalizacije teh območij lotila na drugačen način. gozdne površine. Po drugi svetovni vojni so potekali tudi ak- tivni procesi pogozdovanja, s tem pa tudi oživljanje zapuščenih Po izselitvi Nemcev je Češka izpraznjeno ozemlje takoj začela območij z uvajanjem večjih družinskih kmetij. Oba procesa načrtno naseljevati s svojimi državljani ter Slovaki, Grki, Romi sta spreminjala krajino in značaj nekaterih predelov, vzorci in Madžari. Nekatera območja so kljub ponovni naselitvi ostala tradicionalnega kmetijskega sveta so izginili in oblikovala se prazna, takrat zaradi različnih vojaških interesov in površin z je nova krajina. minami. Danes so te površine uspešni narodni in krajinski par- ki. Številna opuščena naselja so bila za nadaljevanje industrije Kočevska je zaradi svoje odmaknjenosti, reliefne razgibanosti, in obrti preveč odmaknjena od glavnih prometnic kapitala. močne gozdnatosti in pomanjkanja vodnih virov dolgo ostala Prihodnost so poskušali iskati z lokalnim ustvarjanjem delov- neposeljena. Naseljevanje se je začelo šele v srednjem veku, v 12. nih mest, vendar sta jih pogoltnila napačno načrtovanje in moč in 13. stoletju, ko so Slovenci začeli prodirati na dostopnejša globalizacije. Ker Češka ni uspela ponovno naseliti vseh širnih območja z možnostjo obdelovalnih površin. Kolonizacija se površin, na katerih so prebivali sudetski Nemci, se je ponekod je začela na robu in je šele nazadnje zajela osrednji gozdnat in usmerila v ruralni turizem in ciljala na Nizozemske turiste. Za- hribovit prostor Kočevske. To območje je leta 1247 pripadlo radi prevlade nizozemskih turistov in prilagajanja izključno nji- v fevd grofom Ortenburškim, ki pa so zaradi šibke naselje- hovim željam so nastale vasi, ki jih imenujejo Dutch villages[3]. nosti območja v 30. letih 14. stoletja za kmetijsko obdelavo Usmerili so se na gospodarsko in lokacijsko