Prenos Pdf Različice Dokumenta

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Prenos Pdf Različice Dokumenta Manj vpisov v vrtec stran 2 KočevskaSeptember 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Glifosat – za ali proti stran 5 Šola – poskusni poligon Nove kolesarske poti stran 8 Izza kulise stran 11 Pomen zelenic v mestu stran 12 Meditacije z medvedi stran 13 Center za krepitev zdravja stran 14 LIFE pod nami stran 16 Foto: www.pixabay.com Novostim, ki jih morajo vsako leto sprejeti učitelji, učenci in starši, ni videti konca. Šole, ki bi morale za- Samoumevnosti gotavljati kakovostno pedagoško delo, postajajo poskusni poligon za nove projekte. Otroci pa poskusni zajčki, ki morajo vse hitreje vsrkati vse več snovi. Uvajanje tujega jezika v prvi razred, nacionalno prever- stran 18 janje znanja, dodatne ure pouka in vrsta projektov otroke dodatno obremenjujejo, šolniki, nezadovoljni s plačnim sistemom, pa pri tem nimajo kaj dosti besede. Finančni vložek v izobraževanje že nekaj let O dijaškem domu pada, učitelji pa se morajo, pripravljajoč gradivo za pouk, spopadati še s kupom projektov. Daljše urnike, stran 19 težje torbe, vnašanje kupov podatkov v e-asistenta in večje pritiske na otroke, starše in učitelje ustvarja sistem. Sistem, ki ga financiramo davkoplačevalci. Več o šolstvu na strani 4. stran 4 Narava 2018 stran 20 Namesto da bi Kolumna se učil, je slikal Nataše Briški Med vsemi vlogami, ki jih opravlja, se najbo- stran 21 lje počuti, ko je tisto, kar je – slikar. Sicer pa je tudi pevec skupine S'kaktus, tekstopisec, so- ustanovitelj Likovno izobraževalnega centra Glavni odmor v Ribnici, soustanovitelj Kreativnega središča stran 26 Vezenina, kolumnist, likovni pedagog in še kaj. Tudi njemu gredo zasluge, da imamo v Kočevju nagrado deklica s piščalko, in on je Gledališki tabor tisti, ki vedno znova pod vprašaj postavlja stran 28 kulturno identiteto Kočevske. Tokrat smo na vroči stol posedli Saša Koprivca. Foto: Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Mozaik september 2018 2 Po 27 letih nov ravnatelj S prvim septembrom je vodenje ma mehatronik, ki ga šolsko mi- Gimnazije in srednje šole Ko- nistrstvo leta 2016 edini kočevski čevje prevzel Tomaž Markovič. srednji šoli ni odobrilo, zdaj ne Dolgoletna ravnateljica Meta razmišljajo, bodo pa v sklopu Kamšek se je namreč upoko- odprtega kurikuluma v programu jila. Markovič, ki je 22 let na strojni tehnik uvedli predmete, ki omenjeni šoli poučeval nemški so bližje omenjenemu programu. jezik, je sprva dobil podporo lo- “Številke so spodbudne,” je kalne skupnosti, nato tudi sveta vesel novi ravnatelj, saj je v tem zavoda. “Nadaljevali bomo z šolskem letu v prvi letnik vpisa- nalogami, ki jih je začela moja nih 28 bodočih strojnih tehnikov, predhodnica, to je uvajanje ra- 11 bodočih mizarjev in 12 obde- zvojnega pedagoškega dela ter lovalcev kovin. Spomnimo: lani novih pristopov in načinov pou- maja so direktorji štirih podjetij čevanja. Bistvenega pomena je z okoli 50 tisoč evri podprli tudi sodelovanje z lokalnim oko- uvedbo programa strojni tehnik, ljem, tako z osnovnimi šolami hkrati pa šoli pomagajo s svojimi kot tudi s preostalo skupnostjo, kadri, delavnicami in drugimi zlasti pa z gospodarstvom,” je storitvami. nekaj dni po prevzemu mandata Učitelj s 25-letnimi izkušnjami poudaril Tomaž Markovič. Pro- – učiti je začel na Osnovni šoli fesor nemškega in angleškega Fara, nadaljeval na Gimnaziji Vič jezika ter diplomirani nemcist in nato na GSŠ Kočevje – bo si- prevajalec se zaveda, da mora cer usmerjal kolektiv, ki poučuje šola zagotoviti kader za potrebe 353 dijakov. gospodarstva. O uvedbi progra- Nov ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje je Tomaž Markovič • Foto: Petra Šolar P. Š. Nižja rodnost, manj Doživite Kočevsko vpisov v vrtec prestavili V vseh sedmih kočevskih vrtcih 195 novih Kočevarjev, je število lo enoto Narcisa v Kočevski Reki. Ker so meteorologi za 22. sep- Društvo, ki prireditev Doži- bo letos 545 otrok, kar je natan- rojstev padlo za 50 (podatki SURS Vrtec ima sicer v mestu Kočevje tember napovedali veter, dež in vite Kočevsko organizira od ko 90 manj kot pred tremi leti. -a za 2015 in 2016). štiri enote – Ostržek, Čebelica, občutno nižje temperature, je leta 2015, z njo združuje tako V Vrtcu Kočevje se znižuje tako Zaradi vseslovenskega trenda Brlogec in Kekec – v Livoldu ima Turistično društvo Kočevje za praznik mošta in divjačine kot število novincev kot tudi število padanja števila rojstev letos ni enoto Biba in v Stari Cerkvi enoto ta dan napovedano prireditev tudi medene dneve, bazar nevla- vseh otrok. Letos so sprejeli 91 nobenega otroka v čakalni vrsti. Mojca. Polni ceni programa za 1. prestavilo. Kočevsko bodo naj- dnih organizacij in dan kultur. novincev, od tega 74 takšnih, ki so "Otroci bodo sprejeti tudi med in 2. starostno obdobje znašata verjetneje 'doživljali' prihodnjo Zaradi obnove ploščadi bo Vir: Statistični urad Republike Slovenije Leta 2015 so v sklopu Dožvite Kočevsko v Kočevje pripeljali tudi ekipo MasterChefa • Foto: Petra Šolar stari od 11 mesecev do treh let, in šolskim letom, ko dopolnijo 11 484 oz. 359 evrov, občina pa star- 17 takšnih, ki so stari več kot tri mesecev in starši ne uveljavljajo šem, ki imajo stalno bivališče na soboto, 29. septembra, ko naj bi prireditev ne glede na datum v leta. Manj otrok v vrtcu je posle- več pravice do starševskega do- Kočevskem, krije 10 % cene pro- po kočevskih ulicah tudi tekli okolici tržnice, organizatorji pa dica nižje rodnosti, ki jo, tako kot pusta v obliki polne odsotnosti z grama. Starši sicer plačajo ceno, ki otroci. Omenjena sobota bo na- obljubljajo, da bo znova dišalo v večini slovenskih občin, beležijo dela," je pojasnila Irena Robič, jo določi pristojni CSD na podlagi mreč prva v nizu treh 'delovnih', po kostanju, 'štrudlju' in divja- tudi na Kočevskem. Od let 2010 ravnateljica Vrtca Kočevje. Le 16 podatkov o dohodkih družine. kočevske šole pa so jo namenile činskem golažu. in 2011, ko se je rodilo 197 oz. otrok, kar je najmanj, bo obiskova- P. Š. športnemu dnevu. P. Š. Razpis za štipendije za nadarjene učence Fundacija magistre Alenke Kočevje, bo tudi letos razdelila čevje, je sicer tu in tam naredila prebivališče v občinah Kočevje, telefonski št. 01/893 99 10 ozi- Gabrič že deseto leto zapored 4.000 evrov tako, da bo po s 150 izjemo in letno podprla tri dijake Kostel, Osilnica, Ribnica, Sod- roma na elektronskem naslovu razpisuje štipendije za dijake in evri na mesec podprla dijaka in – nazadnje leta 2016, ko je denar ražica, Velike Lašče in Loški [email protected]. Obrazec študente, ki dosegajo odlične s po 250 evri na mesec študen- z odpovedjo finančnemu delu Potok, lahko vloge oddajo do 5. vloge je na voljo na sedežu radia rezultate v šoli ali/in v izvenšol- ta. Ustanova, poimenovana po Kozlerjeve nagrade prispeval ko- oktobra. Informacije in dodatna Univox ali pa vam ga pošljejo po skih dejavnostih. Fundacija, ki so pokojni profesorici z gimnazije čevski podjetnik Zmago Šega. pojasnila glede javnega poziva e-pošti. jo ustanovili člani Rotary kluba in predsednici Rotary kluba Ko- Zainteresirani, ki imajo stalno za dodelitev štipendij dobite na P. Š. Kočevska www.kocevje.si Mozaik september 2018 3 Odpadki blizu Mozlja že zasuti Oktobra bo končan postopek okoli 350.000 evrov,” je pojasnil šnje zaprtje odlagališča. Mešane Uvodnik zapiranja odlagališča Mozelj, na Marko Kljun, direktor Komuna- komunalne odpadke so po odloč- katerem se smeti ne odlagajo od le Kočevje. bah sprva vozili v Tržič, zdaj jih Ne vem, ali imam res takšno 'srečo' ali pa je večina ljudi februarja 2013. Sanacija odlaga- Na deponijo Mozelj so smeti iz v Krško. zadnje čase nepripravljena. Nepripravljena je voditeljica, lišča, ki je bila sprva ocenjena različnih naselij v kočevski ob- Zapiralna dela so se začela ki povezuje prireditev in kliče zaslužne za priznanja kot na 1,8 milijona evrov, bo veliko čini vozili od leta 1973, pozneje spomladi 2017. Med drugim so po tekočem traku, medtem ko na oder ni uspelo priti cenejša. “Stroške nam je uspelo pa tudi iz Kostela. Leta 2012 so vključevala nasutje različnih prvemu, kaj šele, da bi mu kdo čestital! Nepripravljen na znižati tudi na račun brezplač- na kočevsko odlagališče vozili materialov, recimo zemljine in gnečo je fant (ali njegov nadrejeni), ki prodaja kokice. nega ali zelo poceni materiala, tudi smeti iz drugih občin, a so se tesnilnega sloja v obliki ben- “Jih je zmanjkalo,” skomigne z rameni. Pogledam vrsto za sabo in vprašam: “Saj lahko daš peči še ene, kajne?” Vem, da bi jih lahko. Ker je to neko drugo dekle neštetokrat storilo brez težav. Medtem ko si z otrokom poiskal sedež, se slekel, pogledal napovednike za prihajajoče risanke, so bile nove pečene. “Ne, nimam materiala,” žalostno zmaje z glavo. Ne rečem nič. Prihajajoči za mano ponavljajo is- to vprašanje. Mimogrede: v kinu se premierno vrti nova risanka. Tretji prizor: teden pred začetkom šole. V eni od trgovin so zvezki le za punce. “A nimate ničesar za fante?” “Ne, zmanjkalo.” Zvezkov. Takšnih, ki so na seznamu stro- kovnega aktiva šole. In spet mimogrede: v prvi triadi je tako, na grobo, okoli 250 otrok. To je teden pred začetkom šole. Da o tem, kdaj smo letos plačali delovne zvezke in kdaj jih končno dobili, ne izgubljam besed! Upoštevajoč dejstvo, da nimam opravka s 7-letniki, ki jim kljub pridigi oprostiš spodrsljaje, ker so vendar otroci (!), me ta neprip- ravljenost jezi. Vse bolj. Javne prireditve so pomembne. Odlagališče Mozelj leta 2009 • Foto: Petra Šolar Kdo prevzame voditeljski mikrofon, je pomembno. Mučno je, ko se nekdo zapleta, ko ponavlja æ-je, ko dolgovezi ali ki smo ga dobili od Slovenskih kočevski svetniki temu početju tonitnega tepiha. Slednji naj bi pa ko enostavno stoji tam kot kup nesreče. Mučno je, ko železnic in Yaskawe. Z javnimi kmalu uprli. Nedolgo zatem je preprečeval pronicanje padavin- ni voditelja in povezovanje prevzame kdo drug, ki očitno naročili smo občutno znižali ce- Komunala Kočevje, ki je letno ske vode do odpadkov, s tem pa, misleč, da 'bo šlo', utrudi občinstvo z nečim, kar naj bi bi- no bentonita, veliko pa smo tudi odložila 3000 ton odpadkov (iz kot zagotavlja Marko Kljun, tudi lo povezovanje.
Recommended publications
  • Rebellion in Der Gottschee
    https://doi.org/10.11649/ch.2018.006 Colloquia Humanistica 7 (2018) Against Homogeneity. Transcultural and Trans-Lingual Strategies in Cultural Production COLLOQUIA HUMANISTICA Department of Slavistics, Faculty of Arts, DepartmentLidija of Slavistics Rezoničnik and Department of Comparative Literature and Literary Theory University of Ljubljana Ljubljana [email protected] The Image of Slovenes and Gottschee Germans in the Historical Novel Rebellion in der Gottschee Abstract Te paper surveys the literature of the Gottschee Germans, former inhabitants of the Gottschee region in Slovenia. It begins by summarizing the history and literary works of the Gottschee Germans, and secondly it deals with the historical novel Rebellion in der Gottschee by Karl Rom. Te novel was published in 1938 in German. It focuses on the great peasant revolt in Slovenia (Carniola) that took place in 1515. Te revolt was organized by the inhabitants of the Gottschee area against the violent landlord and was soon supressed. Based on image studies (imagology), the paper analyses the portrayal of the Slovenes and Gottschee Germans and discusses how Slavs (Slovenes) and Germans (Gottschee Germans) are represented in the novel. Keywords: Gottschee Germans, Rebellion in der Gottschee, Karl Rom, historical novel, great peasant revolt 1515, imagology, auto-image, hetero-image. Tis is an Open Access article distributed under the terms of the Creative Commons Attribution 3.0 PL License (creativecommons.org/licenses/by/3.0/pl/), which permits redistribution, commercial
    [Show full text]
  • Spomeniki Padlim V Prvi Svetovni Vojni Na Kočevskem V Luči Povojnih Razmer
    Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem v luči povojnih razmer Anja Moric UVOD Velika vojna ni prizadela le držav oziroma območij, kjer so bitke ne- posredno potekale, temveč tudi tako imenovane kraje v zaledju, med katere sodi tudi območje širše Kočevske na jugovzhodu Slovenije.1 Redko obljudeno kočevsko pokrajino so po dognanju jezikoslovcev v 14. stoletju večinoma poselili kolonisti z ortenburških posesti na zgor- njem Koroškem in vzhodnem Tirolskem (Petschauer 1984: 87). Zače- tni fazi kolonizacije naj bi sledila priselitev 300 uporniških družin iz 1 Izraz Kočevska uporabljam za poimenovanje nekdanjega večjezikovnega območja na Kočevskem, kjer je pred drugo svetovno vojno prevladovala raba kočevarščine, govorilo pa se je tudi nemški in slovenski ter v manjšem obsegu celo hrvaški (priseljenci s Hrvaške) in romski jezik (Romi). Za geografski obseg območja glej Ferenc (2005: 19–20). Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na 87 Kočevskem v luči povojnih razmer Dediscine_prve_svetovne_vojne_FINAL.indd 87 20. 01. 2021 21:15:03 Frankovske in Turingije (Grothe 1931: 33), del priseljencev pa naj bi prišel iz drugih slovenskih regij – Stari Trg, Lož, Cerknica, Idrija (Pet- schauer 1984: 87–8). Možno je, da so bili med kolonisti v manjšem številu tudi koroški Slovenci (Simonič 1971: 9).2 Zaradi priselitve iz različnih krajev, kjer se je govorilo različne jezike in narečja, kot tudi zaradi stikov z okoliškim prebivalstvom, se je na Kočevskem razvilo zanimivo mešano jezikovno območje, kjer je 600 let – vse do preselitve večine prebivalstva v nemški rajh v letih 1941/42 – prevladovala raba Kočevarščine3 – srednjeveške nemščine s primesmi slovenščine (glej Schröer 1869; Hauffen 1895; Tschinkel 2004 itd.).
    [Show full text]
  • May 2012 Newsletter
    MAY 2012 President’s Message: We hope that you enjoy receiving this newsletter three times a year instead of two. One of the requests made at our special meeting for members in August 2010 was to get information about Maennerchor activities to all of you in a more timely manner. We think this has been a big step in achieving that goal. Many thanks to Herman who really shines as Newsletter Editor. Thanks also go out to our Thursday Men’s Group. Many have become active in helping the club in one way or another and this is appreciated. To all of you who enjoy seeing new sights and doing a bit of traveling. We are considering two overnight trips during 2012. One is to the Thousand Islands in August and the other to Longwood Gardens and Philadelphia’s European Christmas Market in December. You will find more information later in this newsletter. Also, if there are any destinations that you would like us to consider for future trips please let Walter/Doris or Richard/Hildegard know. CALL FOR SINGERS!!!!!S I know you are out there someplace. Please consider joining us and our chorus. Although we have been fortunate to maintain our chorus, we have also lost far too many due to illness or failing voices. We rehearse during the months of September through May with January off. Rehearsals begin at 6:45 p.m. and end about 8:30 p.m. Our music director, Dr. Dorcinda Knauth, along with the Music Committee, choose the music for our spring concert and fall sing along keeping in mind the abilities of the singers and the desires of our audience.
    [Show full text]
  • Glasilo Društva Kočevarjev
    Glasilo Društva Kočevarjev - staroselcev, Občice • Gottscheer Altsiedlerverein, Krapflern letnik XXIII/2020, številka 26 • marec 2020 2 Bakh 26 NOVI POTI (BAKH) DER NEUEN ZEITUNG POT (SLOW. ON THE PATH TO A NEW NA POT. WEG) – BAKH AUF DEN WEG PATH (BAKH) Sehr geehrte LeserInnen der Zeitschrift Spoštovane bralke in bralci časopisa Bakh Pot im Inland und überall auf der Welt Esteemed readers of the Bakh-Pot, in the Bakh-Pot, v domovini in povsod po svetu! Nach fast zweieinhalb Jahren gibt es vor homeland and abroad! Po skoraj dveh letih in pol je pred vami nova Ihnen die neue Ausgabe unserer Zeitschrift. After almost two years and a half, we are številka našega časopisa. Kot odgovorni urednik Als Chefredakteur kam ich mit großer Freude presenting you a new issue of our newsletter. naj povem, da sem se z veseljem odzval pova- der Einladung des Gottscheer Altsiedlervereins As editor-in-chief, I have to say I was more than bilu Društva Kočevarjev staroselcev, da pripravim nach, um diese Ausgabe, wie, hoffentlich, noch happy to accept the invitation of the Society of tokratno številko in vsaj še nekaj prihodnjih. Naša weitere dazu, vorzubereiten. Wir möchten die Native Gottschee Settlers to publish this issue želja je, da bi časopis izdajali vsaj dvakrat letno. Zeitschrift mindestens zweimal jährlich heraus- and at least a few more. Our wish is to publish Na tem mestu bi se rad predvsem zahvalil geben. Da bedanke ich mich bei meinen Vorgän- the newspaper at least twice a year. mojim predhodnikom na mestu odgovornega gern als Chefredakteuren für ihre bisherige I would like to thank all of the former editors- urednika, ki so opravili odlično delo in samo hervorragende Arbeit und ich hoffe, dass das in-chief, my forerunners, who all did an excel- upam, da bo kakovost te številke dosegla nji- Qualitätsniveau dieser Ausgabe genauso noch lent job.
    [Show full text]
  • Oktober 2010
    Österreichische Post AG Info. Mail Entgelt bezahlt. Folge 5 - Jahrgang 47 Erscheint nach Bedarf Oktober 2010 Gruppenfoto bei der Gottscheefahrt 2010 in Verdreng EINLADUNG in die Gottscheer Gedenkstätte am 7. November 2010 um 10:00 Uhr Gottesdienst für die Opfer der Heimat und für die verstorbenen Landsleute in aller Welt Pendelverkehr ab 9:15 Uhr ab der Strassenbahnendhaltestelle Mariatrost EINLADUNG zur Adventfeier des Vereines Gottscheer Gedenkstätte am Samstag, den 4. Dezember 2010 um 14:00 Uhr im Gasthof Pfeifer, I. Stock in Graz-Mariatrost Pendelverkehr ab 13:15 Uhr ab der Strassenbahnendhaltestelle Mariatrost Oktober 2010 Seite 2 Fahrt nach Gottschee vom 3. – 5. September 2010 Folgt man in Laibach (Ljubljana), von der Autobahn kommend, der Landesstraße Nr. 6, so erreicht man etwa 10 km südlich von Reifnitz (Ribnica) den Querrücken des Schweineberges. Hier befand sich bis zum Jahre 1918 ein Grenzstein mit der Aufschrift „Grenze des Herzogtums Gottschee“. Eingebettet zwischen dem Gurkfluss im Norden und der Kulpa (Kolpa) im Süden bestand vom Jahre 1330 bis zum Jahre 1941 auf einer Fläche von 860 km² Liebe Landsleute ! die deutsche Sprachinsel Gottschee aus der Stadt Gottschee und 171 Ortschaften. In dieser Ausgabe finden Sie einen detailreichen Bericht und eine Drei vom Nordwesten nach Südosten verlaufende Bergrücken, große Bilderschau unserer Fahrt nach Gottschee. Wenn ich in das Rieg-Göttenitzer Bergland (Schneewitz 1289 m), der meiner letzten Glosse davon geschrieben habe, dass die Gottscheer Friedrichsteiner Wald (1068 m) und der Hornwald (Hornbühel Gedenkstätte auch eine Begegnungsstätte ist, so kann ich mit Fug 1100 m) teilen das Gottscheer Hochland in vier Talschaften. Vom und Recht auch darauf hinweisen, dass der Verein Gottscheer Westen nach Osten in das Hochtal von Suchen, in das Hinterland, Gedenkstätte seinen Mitgliedern auch Kulturreisen bietet.
    [Show full text]
  • Das Jahrhundertbuch Der Gottscheer
    Gottscheer Schriften digital DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Erich Petschauer 1980 Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Mit freundlicher Genehmigung des Wilhelm Braumüller Verlages – Wien http://www.braumueller.at Neubearbeitung: Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2005 Leustik Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Erich Petschauer DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Bearbeitet von Hermann Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Umschlagentwurf: Ulrike Dietmayer Umschlagphoto: W. Verderber Alle Rechte vorbehalten © 1980 by Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung Ges. m. b. H., A-1092 Wien ISBN: 3 7003 0243 6 Satz: Friedrich Jasper, Tongasse 12, A-1030 Wien Druck: Adolf Holzhausens Nfg., A-1070 Wien Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Dr. Erich Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Inhaltsverzeichnis Vorwort .............................................................................................................. 7 Einführung ........................................................................................................ 10 Kleine Landeskunde............................................................................................ 14 11 bis 13. Jahrhundert ........................................................................................ 16 Das 14. Jahrhundert ........................................................................................... 23 Das 15. Jahrhundert ..........................................................................................
    [Show full text]
  • Kocevska St. 24
    Odhodi in zamenjave stran 3 KočevskaJulij 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Kakšni smo Kočevarji? Naš odsev v tujih očeh stran 4 Intervju: Mihael Petrovič stran 6 Igrišče v Kidričevi pred obnovo stran 9 Izza kulise stran 11 Od vodnika do direktorja stran 13 Domovi iz kontejnerjev stran 14 Foto: Bori Grabovac Morse Pridni, skrbni, marljivi, delavni ter vrhunski strokovnjaki in alpinisti. A tudi hladni, sumničavi, skopi ter Urbano: vrhunski antitalenti za humor in nogomet. Taki smo Kočevarji in Slovenci nasploh in take nas vidijo tujci, Semo sosedje ter nekateri sonarodnjaki. Naši posebneži niso le tisti, ki so se vpisali v katero od knjig rekordov, stran 15 temveč tudi Štefan cigan, ki se ga bodo spomnili starejši bralci, pa 'kričač' Dido in odvisni brezdelneži, 'člani' slavne sončne uprave, ki je konec 80 let izginila s kočevskih ulic. A ne glede na značajske lastnosti, ki so pri nekaterih bolj, pri drugih manj izražene, živimo v deželi, za katero številni menijo, da je ena lep- Turizem ob Kolpi ših, zagotovo pa bolj zelenih v svetu. O Sloveniji so pisala številna znana peresa svetovnega formata. O stran 16 Kočevski, ki se ponaša z najdebelejšo jelko, najvišje ležečim gradom, največ pragozdnimi ostanki in za- dnjim stanovalcem Fridrihštajna, ki je prednik vseh evropskih kraljevskih glav, razen angleške, malo manj. V tokratni predpočitniški številki pišemo o krasnih, pa tudi manj laskavih oznakah ter stereotipih, Najboljše iz ki označujejo Kočevarje in Slovence. strani 4 in 5 Narave stran 20 Kolumna 'Za nekatere sem Nataše Briški bil zelo moteč' stran 21 Praznik ameriškega Čeprav se ga marsikdo spomni iz zdravstvenega doma, je veliko vlogo odigral kot tisti, ki je vodil tri zbore in 75 dele- nogometa gatov.
    [Show full text]
  • Preparatory Document
    Preparatory document Slovenia in the Second World War After the attack on the Kingdom of Yugoslavia on April 6, 1941, German, Italian and Hungarian occupation forces divided the territory of the former Drava Banovina. Some villages were also included in the Independent State of Croatia. The occupation administrations wanted to destroy the cultural and national identity of the Slovene nation as soon as possible. In German- held territory, names and place names were first germanised and the use of German was introduced. In the mass deportation of Slovenes and the planned settlement of Germans, 63,000 Slovenes were forcibly exiled to Croatia, Bosnia, Serbia and Germany. The emptied homesteads near Sotla and Sava were settled by (Gottschee) Kočevje Germans. The occupation authorities introduced forced mobilisation into the German and Hungarian armies. Primorska Slovenes had already been inducted into the Italian army before the war. The Hungarians also banned the use of Slovene and expelled educated Slovenes. At least initially, the Italian occupier used milder measures of suppression of nationality. The Slovene language and cultural and educational institutions were retained, and Slovene officials served in the Italian administration. During the occupation, the bourgeois parties tended to wait tactically, awaiting instructions from the refugee government in London, while left-wing political groups advocated organized resistance. On April 26, 1941, representatives of the Communists, part of the Sokol Organization, Christian Socialists and cultural workers formed the Anti-Imperialist Front, which was later renamed the Liberation Front (OF). They advocated an armed campaign against the occupier, which would be the starting point for the liberation and unification of all Slovenes.
    [Show full text]
  • Kočevski Nemci Med Obema Vojnama
    Dušan Biber Kočevski Nemci med obema vojnama Viri in literatura Poglobljeno in vsestransko raziskovanje zgodovine kočevskih Nemcev med obema svetovnima vojnama za sedaj še v mnogočem otežkoča pomanj­ kanje virov prve roke. Marsikateri dokumenti so bili med drugo svetovno vojno ali celo še po končani vojni uničeni, pretežna večina ohranjenih doku­ mentov jugoslovanskega porekla je še vedno nedostopna. V splošnem lahko rečemo, da so doslej dostopni predvsem viri nemškega porekla, čeprav so tudi ti ostali le deloma ohranjeni. Ne glede na vse težave pa doslej dosegljivi viri že omogočajo raziskovalcu, da sledi vsaj glavnim črtam zgodovinskega razvoja. Od arhivskih fondov oblastvenih organov nekdanje kraljevine Jugoslavije so doslej v Državnem arhivu SR Slovenije na voljo samo zapisniki sej deželne vlade iz let 1918—1921. Treba bo še počakati na čas, če in kadar bo ta usta­ nova dobila dovolj primernega prostora in kadrov, da razporedi sedaj samo slabo vskladiščene arhivske fonde nekdanje kraljevske banske uprave drav­ ske banovine, oz. ljubljanske oblasti za čas pred 1929. letom. Arhiv nekdanjega okrajnega načelstva v Kočevju je praktično uničen, nekaj ostankov pa le hrani, v glavnem v neurejenem stanju, krajevni muzej v Kočevju. Policijski arhivi so prav tako večinoma uničeni, oz. niti še niso, v kolikor so delno ostali kje ohranjeni, evidentirani in dostopni za znanstveno raziskovanje. Nekaj red­ kih prepisov dokumentov in poročil raznih organov nekdanjih jugoslovanskih oblasti je moč najti v decimiranem arhivskem fondu nekdanjega Manjšin­ skega inštituta, sedaj v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Arhivski fondi političnih strank sploh niso ohranjeni in tudi zaupni arhiv Družbe sv. Cirila in Metoda, med vojno zakopan v Moravčah, je propadel.
    [Show full text]
  • Stanislav Južnič
    1 S tudia S tudia Historica Historica S lovenica letnik 13 (2013), {t. S lovenica STANISLAV JUŽNIČ: Gottscheers a Half of Millennia Ago (Gottschee Germans and Slavs in the Years 1494 and 1498) ROMAN MIRNIK: Življenje in delo mariborskega župana Andreasa Tappeinerja (1810–1868) DARJA KEREC: Odmevi revolucionarnih dogodkov 1848 v Prekmurju v slovenskem tisku IGOR IVAŠKOVIĆ: Trialistični koncept in alternativne vizije pred 1. svetovno vojno DARKO FRIŠ: Anton Kaspret in Franc Kovačič – uredništvo Časopisa za zgodovino in narodopisje (1904–1917) RAVBAR MATJAŽ: Anti-Aircraft Defence in Maribor during World War One KORNELIJA AJLEC: UNRRA Trieste Port Office (1945–1947) ALEŠ MAVER, DARKO FRIŠ: Historical Development of the Party Landscape in Slovenia and Croatia between 1990 and 2007 MIRJANA KOREN, SONJA IFKO: The Importance of the Joiner's Workshops for the Development of Slovenian Furniture Design – the Example of the Joinery Stojan from Teharje DANICA ČERČE: O slovenski polpretekli kritiški misli in prezrtih romanih Johna Steinbecka KATJA PLEMENITAŠ, EVA LINA FRIŠ, NIK ŠABEDER: The Art of Words in British Politics in the 20th Century. Chamberlain's and Fotografija na naslovnici / Churchill's Use of Language: A Comparative Analysis Photography on the cover: IRENA STRAMLJIČ BREZNIK, MIJA KOVAČ: Za kaj mora pri lovenica Andreas Tappeiner Slovencih "preteči še precej vode" S (Andreas Tappeiner, In seinem Leben und Wirken, Druck von Eduard Janschitz (Marburg, 1868)) ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Humanities and Social Studies Review istorica H 2013 tudia S 1 S tudia Historica S lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 13 (2013), št.
    [Show full text]
  • Izseljevanje Kočevarjev V Združene Države Amerike
    IZSELJEVANJE KOČEVARJEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Marjan Drnovšek 1 COBISS 1.01 IZVLEČEK Izseljevanje Kočevarjev v Združene države Amerike Kočevski Nemci (Kočevarji) so kot jezikovni otok živeli v jugovzhodnem delu današ­ nje Slovenije več kot šeststo let, in sicer do njihove preselitve (1941/42) in nato umika oziroma izgona iz Jugoslavije po letu 1945. Od 15. stoletja so bili znani kot krošnjarji, vključili pa so se tudi v množični val izseljevanja v Združene države Amerike po letu 1880. Na podlagi popisov prebivalstva in objavljenih ter arhivskih evidenc izseljencev iz let 1892-1913 je narejena analiza izseljevanja iz okrajnega glavarstva Kočevje, za leti 1892 in 1893 sta vzorčno objavljena seznama izseljencev za občini Draga (Suchen) in Koprivnik (Nessenthal). KLJUČNE BESEDE: Zgodovina, izseljevanje, Slovenija, Kočevski Nemci (Kočevarji, Gottscheer), Združene države Amerike, izseljenska statistika ABSTRACT The Emigration of the Gottscheer Germans to the United States of America The Gottscher Germans (Kočevarji) lived as a linguistic isle in the south-eastern part of the present Slovenia for more than six hundred years, that is until their migration (1941/42) and after that their withdrawal and expulsion from Yugoslavia after the year 1945. Since the 15thcentury, they were known as peddlers; they also includcd themselves in the mass emigration wave to the United States of America after the year 1880. On the basis of eensuscs and published and archival records ofemigrants from the years 1892-1913, an analysis was made on emigration from the district of Kočevje; for the years 1892 and 1893, sample registers of emigrants from the communities Draga (Suchen) and Koprivnik (Nessenthal) are being published.
    [Show full text]
  • Fourth Report Submitted by Slovenia Pursuant to Article 25, Paragraph 2 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities
    ACFC/SR/IV(2017)001 Fourth Report submitted by Slovenia pursuant to Article 25, paragraph 2 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities (Received on 6 January 2017) Fourth Periodic Report of the Government of the Republic of Slovenia on the Implementation of the Framework Convention of the Council of Europe for the Protection of National Minorities in Slovenia (10 November 2016) INTRODUCTION On 25 February 1998, Slovenia ratified the Council of Europe's Framework Convention for the Protection of National Minorities, one of the foremost international instruments on minority protection. The Convention contains no definition of the concept of national minority. Therefore, each State Party may decide which ethnic groups on its territory are to be given the status of national minorities as defined by the Convention. Upon ratifying the Framework Convention, the Republic of Slovenia, in compliance with the Constitution and its national legislation, declared in writing that the autochthonous Italian and Hungarian national communities in Slovenia shall be regarded as national minorities. Insofar as this does not contravene the Constitution or other legislative acts (the legal order), the provisions of the Framework Convention shall also apply to members of the Roma community living in Slovenia. Slovenia guarantees members of national minorities special constitutional rights, as follows: as well as to individual members of minorities, it guarantees rights to communities; it guarantees representation in state and local representative bodies, regardless of the number of minority members; it has explicitly committed to materially and morally support the exercise of these rights.1 The statutory rights of traditional minorities are stipulated in articles 5, 11, 61, 62, and 64 of the Constitution of the Republic of Slovenia (Official Gazette Nos.
    [Show full text]