Die Geschichte Der Pfarre Mösel

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Die Geschichte Der Pfarre Mösel Gottscheer Schriften digital DIE GESCHICHTE DER PFARRE MÖSEL Pfarrer Josef Erker Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Quelle: Gottscheer Kalender Jahrgänge 1927 - 1930 Herausgeber: Neubearbeitung: Johann Jonke, St. Veit Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2004 Leustik, Jonke Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Inhaltsverzeichnis Inhaltsverzeichnis ....................................................................................................................3 Die Geschichte der Pfarre Mösel ..........................................................................................4 Mösler Pfarr-Dörfer..................................................................................................................4 Erklärung der Ortsnamen.......................................................................................................4 Mösel .....................................................................................................................................4 Nieder- Mösel.......................................................................................................................5 Durnbach...............................................................................................................................5 Otterbach...............................................................................................................................5 Reintal....................................................................................................................................5 Verderb - Verdreng ..............................................................................................................6 Oberpockstein ......................................................................................................................6 Oberfliegendorf und Unterfliegendorf...............................................................................7 Schlebe, Grgel und Wilpen.................................................................................................7 Grgel ......................................................................................................................................7 Wilpen....................................................................................................................................7 Unterskrill und Oberskrill.....................................................................................................7 Küchlern................................................................................................................................8 Die Besiedlung der Gegend Mösel.......................................................................................8 Seelsorge und Pfarrkirche Mösel........................................................................................11 Filialkirche Mösel...................................................................................................................18 Die Seelsorger in Mösel........................................................................................................27 Die neuen Glocken in der Pfarre Mösel.............................................................................41 Die Pfarrgeistlichen und die Schule in Mösel....................................................................45 Firmungen und kanonische Visitationen in Mösel............................................................47 Volkmissionen in Mösel........................................................................................................47 Marianische Kongregation in Mösel....................................................................................48 Haussegnung und Familienweihe an das heiligste Herz Jesu in der Pfarre Mösel....48 Langlebige Leute in der Pfarre Mösel. ...............................................................................49 Seelenzahl in der Pfarre Mösel. ..........................................................................................50 Pfarrkirchen und Pfarrpfründen - Patronat Mösel.............................................................51 Der Weltkrieg und die Pfarre Mösel....................................................................................51 Der Weltkrieg und die Gemeinde Mösel............................................................................52 Gedenkliste der im Weltkriege gefallenen oder gestorbenen Helden...........................53 Räumliche Ausdehnung der Pfarre.....................................................................................55 Die Expositur Oberskrill........................................................................................................56 Adolf Ott...................................................................................................................................63 Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Die Geschichte der Pfarre Mösel Von Pfarrer Josef Erker Mösler Pfarr-Dörfer Zur Pfarre Mösel gehören die Dörfer: Ober-Mösel, Nieder-Mösel, Durnbach, Otterbach, Reintal, Verderb, Verdreng, Ober- pockstein. Ferner die Expositur Ober-Skrill, bestehend aus den Dörfern: Oberskrill, Unterskrill, Küchlern, Ober-Fliegendorf, Unter-Fliegendorf mit den Weilern an der Kulpa Zlebe, Grgelj, Wilpen. Erklärung der Ortsnamen Diese Erklärung entnehmen wir dem Aufsatze des Schulrates Josef Obergföll: "Ortsnamen der deutschen Sprachinsel Gottschee". Das Gottscheerland hat vielfach auch jetzt noch sumpfigen, moorigen oder in süd- deutscher Bezeichnung moosigen Boden; die Möser waren zur Zeit der Besiedlung, welche, wie urkundlich festgestellt ist, um die Mitte des 14. Jahrhunderts erfolgte, gewiß noch häufiger und ausgedehnter als jetzt. Sowie wir ein Mooswald haben und im Hinterland ein Moos und wie uns Möschle oft als Flurname im Ländchen begeg- net, so haben wir auch ein Mösel (Ober- und Niedermösel). Mösel Mösel, d. i. Obermösel hatte nach dem alten Urbar (1574) zehn Huben, war also da- mals schon ein großes Dorf; Niedermösel zählte damals sieben Huben. Das seinerzeit vorhandene Moos lag selbstverständlich nicht auf der Höhe, wo die Kirche steht, sondern in der Niederung, so erklärt sich also der Ortsname als "Ort oder Dorf am Mösel (Möschle)". Das "alte Dorf" Mösel zog sich ursprünglich hin zum unteren Brunnen, welche Gegend bis zum Staudach infolge des sumpfigen, moosi- gen Bodens noch heute Möschle heißt. Zur Zeit des alten Urbars stand Mösel übri- gens auch als Gegendname im Gebrauch und wird als solcher dem "Gottscheer Bo- den" gegenübergestellt. Wir lesen nämlich in dem Abschnitt über die "Stift Täg", an welchen der Zins, die "Huebsteuer" und das "Aufpotgeld" durch die Untertanen jähhr- lich gereicht (gezahlt) werden mußte, u. a. folgenden Satz : "Nach obbemelten gehaltenem Landtspacht und Abraisen von demselben ist bisher in Gebrauch erhalten worden, das man bei denen vier Dorffern in Mößl als zu Ober- Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Mößl, Nieder-Mößl, Otterpach, Reinthall und in dem Dorf Schwarzenbach in Gott- scheer Boden, Geltdienst, Steuer, Aufpolgeld, Ablösung des Peinstockh Zehent, Zapfenrecht, auch den Repas Waicz und Haber von denselben Unterthanen einge- fordert und abgenumben, welches aber so wohl auch bei dem Amt Rieckh, wie der negstvorgeend Artiel vermag, durch den Inhaber aus eigener Wilkhür denen Unterta- nen zu Gaeitten und irer merere Gelegenheit beschehen, dann ausser des, und von Altersheer alle Unterthanen und yede Supp insunderheit schuldig ist, Zins und Steuer in die Stadt Gottsee der Herrschaft zuzutragen, und daselbst die ordentliche Abrich- tung zuthuen". (Mösel kommt als Ortsname auch in der Pfarre Wietring in Kärnten vor). Nieder- Mösel Nieder-Mösel heißt im Volksmunde auch Kotscharn, von Kotscha (koca) Blockhaus, Keusche und hat einen Bach mit drei kleinen Mühlen; vgl. Kotschen im Hinterlande. Durnbach In Durnbach (Dürrnbach) bei Nieder-Mösel weist das Dürr auf Wasserarmut, Tro- ckenheit, Austrocknung bei Mangel an Niederschlägen hin. Ein Durrnbach lesen wir um 1770 auch als Flurname bei Moos im Hinterlande. Die slowenische Übersetzung lautet Suhi potok. Das ist ein im Sommer austrocknender Bach, ein Gießbach, ein Bach, der nur bei Regenwetter fließt. Derlei Bäche gibt es auf dem Gottscheer Karstboden mehrere (Lichtenbach, Tiefenbach u. s. w.). Geschichtsschreiber Elze erinnert an Dürbach, was ein Hennebergscher Flurname ist. In Wirklichkeit ist jetzt Durnbach nicht so wasserarm, indem es einen sehr guten Dorfbrunnen hat. Otterbach Otterbach liegt nicht weit von Durnbach, im alten Urbar Otterpach, ein Dorf mit sechs Urbarshuben. Es hat mehrere Bächlein, von denen eines eine sehr gute Mühle treibt. In einigen finden sich noch Steinkrebse vor. Elze, der in Otterbach eine Reminiszenz aus Franken zu sehen geneigt ist, denkt an die Ottern, Fischottern. Slowenisch heißt es jetzt Kacji potok, d. i. Schlangenbach, während es früher auch von den Slowenen nur Otterbach genannt wurde. Reintal Über die langgestreckte Anhöhe, also gewissermaßen über den Rein (= abgrenzen- den Höhenzug), gelangen wir von Otterbach ins Tal hinüber. Die Ortschaft dortselbst heißt nach ihrer Lage im Tal am Rain, Raintal. Reintal ist also seiner Bedeutung nach das Dorf am langgestreckten Höhenzuge. Es zählte im allen Urbar acht ganze Hu- ben. Auch in Kärnten kommt Reintal als Ortsname vor. Slowenisch heißt es Rajndol. Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Verderb - Verdreng Von Reintal rechts hinunter liegen Verderb-Verdreng. Diese beiden Ortschaften re- den eine nur zu deutliche Sprache;
Recommended publications
  • Program Prevzema Grezničnih Gošč In
    PROGRAM PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Pripravila: Direktor: BOJANA KLEPAC MARKO KLJUN marec 2015 novelacija junij 2016 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................. 3 2 ZAKONODAJA ................................................................................................................. 4 3 NASELJA, ŠTEVILO PREBIVALCEV IN ŠTEVILO GREZNIC ................................... 4 4 OPREMA IN KADRI ......................................................................................................... 5 5 TERMINSKI PLAN PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č ................................................ 6 6 OPIS ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................. 8 6.1 Postopki na C ČN ......................................................................................................... 8 7 EVIDENCA PODATKOV ................................................................................................. 9 8 CENA .................................................................................................................................. 9 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. 1 UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur. list 88/2011, 8/2012 in 108/2013 ter Uredbe o emisiji snovi
    [Show full text]
  • Rebellion in Der Gottschee
    https://doi.org/10.11649/ch.2018.006 Colloquia Humanistica 7 (2018) Against Homogeneity. Transcultural and Trans-Lingual Strategies in Cultural Production COLLOQUIA HUMANISTICA Department of Slavistics, Faculty of Arts, DepartmentLidija of Slavistics Rezoničnik and Department of Comparative Literature and Literary Theory University of Ljubljana Ljubljana [email protected] The Image of Slovenes and Gottschee Germans in the Historical Novel Rebellion in der Gottschee Abstract Te paper surveys the literature of the Gottschee Germans, former inhabitants of the Gottschee region in Slovenia. It begins by summarizing the history and literary works of the Gottschee Germans, and secondly it deals with the historical novel Rebellion in der Gottschee by Karl Rom. Te novel was published in 1938 in German. It focuses on the great peasant revolt in Slovenia (Carniola) that took place in 1515. Te revolt was organized by the inhabitants of the Gottschee area against the violent landlord and was soon supressed. Based on image studies (imagology), the paper analyses the portrayal of the Slovenes and Gottschee Germans and discusses how Slavs (Slovenes) and Germans (Gottschee Germans) are represented in the novel. Keywords: Gottschee Germans, Rebellion in der Gottschee, Karl Rom, historical novel, great peasant revolt 1515, imagology, auto-image, hetero-image. Tis is an Open Access article distributed under the terms of the Creative Commons Attribution 3.0 PL License (creativecommons.org/licenses/by/3.0/pl/), which permits redistribution, commercial
    [Show full text]
  • Spomeniki Padlim V Prvi Svetovni Vojni Na Kočevskem V Luči Povojnih Razmer
    Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem v luči povojnih razmer Anja Moric UVOD Velika vojna ni prizadela le držav oziroma območij, kjer so bitke ne- posredno potekale, temveč tudi tako imenovane kraje v zaledju, med katere sodi tudi območje širše Kočevske na jugovzhodu Slovenije.1 Redko obljudeno kočevsko pokrajino so po dognanju jezikoslovcev v 14. stoletju večinoma poselili kolonisti z ortenburških posesti na zgor- njem Koroškem in vzhodnem Tirolskem (Petschauer 1984: 87). Zače- tni fazi kolonizacije naj bi sledila priselitev 300 uporniških družin iz 1 Izraz Kočevska uporabljam za poimenovanje nekdanjega večjezikovnega območja na Kočevskem, kjer je pred drugo svetovno vojno prevladovala raba kočevarščine, govorilo pa se je tudi nemški in slovenski ter v manjšem obsegu celo hrvaški (priseljenci s Hrvaške) in romski jezik (Romi). Za geografski obseg območja glej Ferenc (2005: 19–20). Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na 87 Kočevskem v luči povojnih razmer Dediscine_prve_svetovne_vojne_FINAL.indd 87 20. 01. 2021 21:15:03 Frankovske in Turingije (Grothe 1931: 33), del priseljencev pa naj bi prišel iz drugih slovenskih regij – Stari Trg, Lož, Cerknica, Idrija (Pet- schauer 1984: 87–8). Možno je, da so bili med kolonisti v manjšem številu tudi koroški Slovenci (Simonič 1971: 9).2 Zaradi priselitve iz različnih krajev, kjer se je govorilo različne jezike in narečja, kot tudi zaradi stikov z okoliškim prebivalstvom, se je na Kočevskem razvilo zanimivo mešano jezikovno območje, kjer je 600 let – vse do preselitve večine prebivalstva v nemški rajh v letih 1941/42 – prevladovala raba Kočevarščine3 – srednjeveške nemščine s primesmi slovenščine (glej Schröer 1869; Hauffen 1895; Tschinkel 2004 itd.).
    [Show full text]
  • Zap. Št. Samoupra Vna Lok. Skupnost Ime in Šifra Katastrske Občine Parc
    TABELA1: Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Kočevje za leto 2017 - Stavbna zemljišča Samoupra zap. ime in šifra katastrske kvadratura orientacijska metoda ekonomska vna lok. parc. št. št. občine izražena v m² vrednost razpolaganja utemeljenost skupnost 58/5 475 predvidoma 2 1 Kočevje 1569 - Polom 328/4 128 10.000,00 € javna dražba samostojni gradbeni 58/7 615 parceli 71/2 37 *29/2 86 72 209 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje redne 2 Kočevje 1569 - Polom 3401 698 6.000,00 € pogodba dejavnosti Občine 71/3 101 Kočevje 58/8 414 58/3 236 328/3 256 neposredna pogodba, v zemljišče ni potrebno primeru za opravljanje redne 3 Kočevje 1569 - Polom 3459 637 3.000,00 € gradbene dejavnosti Občine parcele javna Kočevje dražba 3445 3084 3036/1 3036/2 3542 3537 3541 3540 3539 3538 3518 3516 zemljišča se bodo skušala prodati z neposredno zemljišča se nahajajo v pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje postavljeni redne dejavnosti objekti - Občine Kočevje legalizacija, ostalo na javni dražbi 3513 3481 3507 zemljišča se 3509 bodo skušala 3502 prodati z 3510 neposredno zemljišča se nahajajo v 3455 pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 3457/1 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje 3453/3 postavljeni redne dejavnosti 3453/4 objekti - Občine Kočevje legalizacija, 3499 ostalo na javni 3526 dražbi 3466 3470 3469 3467 3468 3466 3470 3469 3467 3468 2931/1 3492 2931/2 3494 2923/3 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • May 2012 Newsletter
    MAY 2012 President’s Message: We hope that you enjoy receiving this newsletter three times a year instead of two. One of the requests made at our special meeting for members in August 2010 was to get information about Maennerchor activities to all of you in a more timely manner. We think this has been a big step in achieving that goal. Many thanks to Herman who really shines as Newsletter Editor. Thanks also go out to our Thursday Men’s Group. Many have become active in helping the club in one way or another and this is appreciated. To all of you who enjoy seeing new sights and doing a bit of traveling. We are considering two overnight trips during 2012. One is to the Thousand Islands in August and the other to Longwood Gardens and Philadelphia’s European Christmas Market in December. You will find more information later in this newsletter. Also, if there are any destinations that you would like us to consider for future trips please let Walter/Doris or Richard/Hildegard know. CALL FOR SINGERS!!!!!S I know you are out there someplace. Please consider joining us and our chorus. Although we have been fortunate to maintain our chorus, we have also lost far too many due to illness or failing voices. We rehearse during the months of September through May with January off. Rehearsals begin at 6:45 p.m. and end about 8:30 p.m. Our music director, Dr. Dorcinda Knauth, along with the Music Committee, choose the music for our spring concert and fall sing along keeping in mind the abilities of the singers and the desires of our audience.
    [Show full text]
  • Glasilo Društva Kočevarjev
    Glasilo Društva Kočevarjev - staroselcev, Občice • Gottscheer Altsiedlerverein, Krapflern letnik XXIII/2020, številka 26 • marec 2020 2 Bakh 26 NOVI POTI (BAKH) DER NEUEN ZEITUNG POT (SLOW. ON THE PATH TO A NEW NA POT. WEG) – BAKH AUF DEN WEG PATH (BAKH) Sehr geehrte LeserInnen der Zeitschrift Spoštovane bralke in bralci časopisa Bakh Pot im Inland und überall auf der Welt Esteemed readers of the Bakh-Pot, in the Bakh-Pot, v domovini in povsod po svetu! Nach fast zweieinhalb Jahren gibt es vor homeland and abroad! Po skoraj dveh letih in pol je pred vami nova Ihnen die neue Ausgabe unserer Zeitschrift. After almost two years and a half, we are številka našega časopisa. Kot odgovorni urednik Als Chefredakteur kam ich mit großer Freude presenting you a new issue of our newsletter. naj povem, da sem se z veseljem odzval pova- der Einladung des Gottscheer Altsiedlervereins As editor-in-chief, I have to say I was more than bilu Društva Kočevarjev staroselcev, da pripravim nach, um diese Ausgabe, wie, hoffentlich, noch happy to accept the invitation of the Society of tokratno številko in vsaj še nekaj prihodnjih. Naša weitere dazu, vorzubereiten. Wir möchten die Native Gottschee Settlers to publish this issue želja je, da bi časopis izdajali vsaj dvakrat letno. Zeitschrift mindestens zweimal jährlich heraus- and at least a few more. Our wish is to publish Na tem mestu bi se rad predvsem zahvalil geben. Da bedanke ich mich bei meinen Vorgän- the newspaper at least twice a year. mojim predhodnikom na mestu odgovornega gern als Chefredakteuren für ihre bisherige I would like to thank all of the former editors- urednika, ki so opravili odlično delo in samo hervorragende Arbeit und ich hoffe, dass das in-chief, my forerunners, who all did an excel- upam, da bo kakovost te številke dosegla nji- Qualitätsniveau dieser Ausgabe genauso noch lent job.
    [Show full text]
  • Kočevskamarec 2017 / Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni Izvod Tehnologije  Stran 4
    Brezplačni delovni zvezki stran 2 Negativni učinki KočevskaMarec 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod tehnologije stran 4 Digitalno poneumljanje Intervju: Zmago Šega stran 6 Občinski razpisi stran 9 Učinkovitost javnih del stran 10 Tudi vas trka luna? stran 13 Je monogamija naravna? stran 15 Turizem, ki razume gozd Foto: Marko Vovk stran 18 "Un, ku je u tisti šoli tam, je imel tistu, ku se tok dela, da pol ne rabiš unga …" Približno tako zveni ko- munikacija generacije, ki bo čez dobrih 20 let krojila tudi našo usodo. Pripisati takšno sporazumevanje O Bogomiri izključno posledicam vse večje digitalizacije sveta, najbrž ni čisto primerno. A vse več raziskav pritrjuje temu prepričanju Manfreda Spitzerja, ki je s knjigo Digitalna demenca razburkal in razdelil strokovno ter Dobovšek laično javnost. Predstojnik Univerzitetne klinike za psihiatrijo v Ulmu ter vodja centra za nevroznanosti in stran 20 učenje trdi, da pretirana uporaba sodobnih naprav, ki naj bi lajšale ali vsaj poenostavljale naše življenje, lahko trajno okvari otroške možgane. Ta v majhnih količinah škodi manj, v velikih pa več. O tem, ali so računalniki, telefoni, GPS-naprave in drugi pripomočki res tako nevarni za razvijajoči se um, v tokratni Vitrine spomina osrednji temi. strani 4 in 5 stran 22 Kolumna Nataše Briški Dolga pot stran 23 navzgor Mačkarada 2017 Podjetje je naložba. Za uspeh je treba vlagati v razvoj, raz- vijati nove izdelke, se prilagajati novim tehnologijam, imeti stran 24 razpršene trge in iskati nove poslovne priložnosti. Ter zaupati sodelavcem. To ve tudi direktor enega največjih kočevskih podjetij, ki ni le eden največjih zaposlovalcev, ampak tudi eden Ristanc največjih štipenditorjev.
    [Show full text]
  • Oktober 2010
    Österreichische Post AG Info. Mail Entgelt bezahlt. Folge 5 - Jahrgang 47 Erscheint nach Bedarf Oktober 2010 Gruppenfoto bei der Gottscheefahrt 2010 in Verdreng EINLADUNG in die Gottscheer Gedenkstätte am 7. November 2010 um 10:00 Uhr Gottesdienst für die Opfer der Heimat und für die verstorbenen Landsleute in aller Welt Pendelverkehr ab 9:15 Uhr ab der Strassenbahnendhaltestelle Mariatrost EINLADUNG zur Adventfeier des Vereines Gottscheer Gedenkstätte am Samstag, den 4. Dezember 2010 um 14:00 Uhr im Gasthof Pfeifer, I. Stock in Graz-Mariatrost Pendelverkehr ab 13:15 Uhr ab der Strassenbahnendhaltestelle Mariatrost Oktober 2010 Seite 2 Fahrt nach Gottschee vom 3. – 5. September 2010 Folgt man in Laibach (Ljubljana), von der Autobahn kommend, der Landesstraße Nr. 6, so erreicht man etwa 10 km südlich von Reifnitz (Ribnica) den Querrücken des Schweineberges. Hier befand sich bis zum Jahre 1918 ein Grenzstein mit der Aufschrift „Grenze des Herzogtums Gottschee“. Eingebettet zwischen dem Gurkfluss im Norden und der Kulpa (Kolpa) im Süden bestand vom Jahre 1330 bis zum Jahre 1941 auf einer Fläche von 860 km² Liebe Landsleute ! die deutsche Sprachinsel Gottschee aus der Stadt Gottschee und 171 Ortschaften. In dieser Ausgabe finden Sie einen detailreichen Bericht und eine Drei vom Nordwesten nach Südosten verlaufende Bergrücken, große Bilderschau unserer Fahrt nach Gottschee. Wenn ich in das Rieg-Göttenitzer Bergland (Schneewitz 1289 m), der meiner letzten Glosse davon geschrieben habe, dass die Gottscheer Friedrichsteiner Wald (1068 m) und der Hornwald (Hornbühel Gedenkstätte auch eine Begegnungsstätte ist, so kann ich mit Fug 1100 m) teilen das Gottscheer Hochland in vier Talschaften. Vom und Recht auch darauf hinweisen, dass der Verein Gottscheer Westen nach Osten in das Hochtal von Suchen, in das Hinterland, Gedenkstätte seinen Mitgliedern auch Kulturreisen bietet.
    [Show full text]
  • Ribniška Suha Roba V Lesni Domači Obrti Janko Trošt
    Ribniška suha roba v lesni domači obrti Janko Trošt Naša najstarejša in množično najštevilnejša, hkrati pa tudi zelo svotjska domača obrt v Sloveniji je izdelovanje lesenih predmetov pod značilnim imenom »suha roba«. Navadno se ji prilika še domovinska inačica »ribniška«, ker obsega pojem Ribnica, ne saimo prijaznega trga skrajne zahodne Dolenj­ ske, ampak tudi velik del njegove okolice, ne toliko na jug proti Kočevju, tem več pa proti zahodu in severu. Ljudje splošno govore, da so doma »od Ribnice«, pa naj imajo tudi po več ur hoda do nje, ali pa O'značujejio to z Ribniško dolino, čeravno jim leži dom daleč na hribovitih Slemenih. Vse dot danes se je v teh krajih obdržala lesna domača obrt in ostala po številnih domovih delo', ki ga niso nikdar omejevali nobeni obrtni zakom, Vedno je rasla kot »cvetka na prosti livadi umetniške dejavnosti našega preprostega človeka«.^ Skozi stoletja se je znala prebijati v življenje izven vsakega zunanjega vpliva. Nikdar v svojem obstoju ni dosegla kakega poseb­ nega viška v zunanjem oblikovanju svojih izdelkov ali si morda priborila novih izkušenj v kakovosti ali številčnosti izdelovanja. Kakor so se ohranile na nji vse bistvene značilnosti oblik, prav tako je ostal neizpremenjen tudi način in delovni postopek glavnih njenih strok z vsem preprostim orodjem vred. Njeni glavni predstavniki: rešeto, škaf in žlica, so obdržali svoje naj- prvctnejše oblike in njih prvine; prav taka je ostala tehnična obdelava lesa z uporabo najpreprostejšega ročnega orodja, to je žage, sekire, rezilnika in noža. Več orodja suhorobar skoro ne pozna in ga tudi ne potrebuje, ker se v svojem delu naslanja predvsem na cepkost lesa.
    [Show full text]
  • Das Jahrhundertbuch Der Gottscheer
    Gottscheer Schriften digital DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Erich Petschauer 1980 Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Mit freundlicher Genehmigung des Wilhelm Braumüller Verlages – Wien http://www.braumueller.at Neubearbeitung: Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2005 Leustik Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Erich Petschauer DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Bearbeitet von Hermann Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Umschlagentwurf: Ulrike Dietmayer Umschlagphoto: W. Verderber Alle Rechte vorbehalten © 1980 by Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung Ges. m. b. H., A-1092 Wien ISBN: 3 7003 0243 6 Satz: Friedrich Jasper, Tongasse 12, A-1030 Wien Druck: Adolf Holzhausens Nfg., A-1070 Wien Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Dr. Erich Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Inhaltsverzeichnis Vorwort .............................................................................................................. 7 Einführung ........................................................................................................ 10 Kleine Landeskunde............................................................................................ 14 11 bis 13. Jahrhundert ........................................................................................ 16 Das 14. Jahrhundert ........................................................................................... 23 Das 15. Jahrhundert ..........................................................................................
    [Show full text]
  • Na Podlagi 52
    Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I- 43/13-8), v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) je Občinski svet Občine Kočevje na 21. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel ODLOK o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet Občinskega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kočevje, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) Strateški del občinskega prostorskega načrta občine Kočevje predstavlja temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev. (3) V izvedbenem delu OPN določa: - območja namenske rabe prostora, - prostorske izvedbene pogoje, - območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. (4) Cilj OPN je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2. člen (vsebina in oblika OPN) (1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze. V postopku priprave in sprejema OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). (2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog.
    [Show full text]