Št. 25(1976) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 25. junija 1987 Cena: 200 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

V nedeljo Začenja se Je čista Sava previsok cilj? Iskrina začetek MDA dvajseti, naložba za Bela krajina 87 jubilejni tabor Pomisleki in zahteve sevniškega izvršnega sveta pred gradnjo H E Vrhovo jutrišnji trg Trajala bo do 22. avgusta SEVNICA— »Vprašljiv je zlasti 5. člen, saj nima smisla, da si mečemopesek v lagodljivosti in popustljivosti tistih, 8 milijard za posodobitev — Delo v obeh občinah Otvoritev v soboto v oči, da je možno že pred letom 1990 Savo očistit i do drugega kakovostnega razre­ ki imajo denar za »poseg stoletja« v proizvodnje v Semiču Velikem Gabru da. Zelo težko jo bo že očistiti za en kakovostni razred do polnitve jezu HE Posavje, je v veliki meri odvisno, LOKVE — V prenovljenem briga­ Vrhovo, kar bo stalo toliko kot dve hidroelektrarni,« je dejal na zadnji seji sev­ kako bodo glasovali o predloženem SEMIČ — V približno dveh letih dirskem naselju v Lokvah pri Črno­ TREBNJE — Ob koncu tedna niškega izvršnega sveta Janez Nučič, kije v imenu investitorja Smelta zadolžen bodo v semiški Iskri vložili okoli 8 mili­ mlju se je v nedeljo, 21. junija, začela se začenja jubilejni, že 20. tabor za spremljanje gradnje spodnjesavske verige sedmih elektrarn. jard dinarjev v posodobitev opreme in mladinska delovna akcija Bela krajina likovnih samorastnikov. Slovesna • Načrti za HE Vrhovo, ki naj bi sta­ proizvodnje v dveh temeljnih orga­ Člani sevniškega izvršnega sveta 37. Na priložnostni slovesnosti so otvoritev bo v soboto, 27. junija, laško občino, pristojne pa opoza­ la 50 milijonov dinarjev, so pripravlje­ nizacijah: v Energetskih kondenzato­ sodelovali tamburaši iz Metlike, vojaki ob 19.30 v kulturni dvorani OŠ v so imeli na tej seji k dopolnjenemu rjajo, naj pravočasno zagotovijo ni in zagotovljen je tudi denar. Če bo rjih in Elektronskih kondenzatorjih. iz črnomaljske garnizije in brigadirji. O Velikem Gabru. Zbranim udele­ osnutku lokacijskega načrta HE možnost izgradnje magistralne obv­ šlo vse po načrtih, bodo že avgusta Čeprav gre za veliko investicijo, ne pomenu te akcije za Belo krajino je žencem letošnjega taborskega sre­ Vrhovo številne pripombe, ki so pri oznice z železniškim nadvozom v pričeli pripravljalna dela. Delavsko bodo nič na novo gradili, pač paje tako govoril predsednik skupščine akcije in čanja in drugim navzočim bo predstavniku investitorja bolj ali Boštanju. Za HE Boštanj in Blanca naseljejiaj bi zgradili v sevniški občini, rekoč vsa naložba namenjena za novo predsednik metliškega izvršnega sveta govoril inž. Damjan Mlakar, opremo. manj naletela na gluha ušesa, že izdelujejo lokacijske načrte in ne in sicer naj bi delavci stanovali v novo Nikola Ladika, akcijo pa je otvoril sekretar skupščine tabora. podrobnosti večine spornih stvari bi bilo prav, da zaradi nedorečenih Naložba v tozdu Elektronski konde­ sekretar RK ZSMS Daniel Božič. Na 20. tabor so povabili 35 zgrajenih stolpičih v Sevnici. Pri naj bi bile namreč zapisane v načrtov ne bi mogli prižgati zelene nzatorji je že stekla, dinarska udeležba S pomočjo obeh belokranjskih likovnih ustvarjalcev, od tega nepretrgani gradnji naj bi zaposlili izvedbenih načrtih. Sevničani spra­ luči' za nadaljnjo gradnjo verige je odobrena, imajo tudi že nekaj nove občin in RK ZSMS so letos naselje v sedem iz tujine. Med udeleženci največ 300 delavcev, pri končnih delih opreme, kar se pozna pri večji proizvo­ Lokvah prenovili, okoli 10 milijonov bodo tudi Jože in Konrad Peter­ šujejo, ali imajo lahko toliko zaupa­ elektrarn. in montaži strojne opreme, ki bi iz hu­ nja, da bo investitor zares naročil dnji. Kot je povedal direktor semiške dinarjev so vložili za boljši brigadirski nelj iz Žirov ter Anton Plemelj iz Sevničani menijo, da ne zahtevajo dih škripcev potegnila ljubljanski Iskre inž. Vladimir Zorc, gre za standard, postavili so novo barako, Ljubljane, ki so ustvarjali že na projektantom, naj upoštevajo pri­ preveč, če vztrajajo pri tem, da ob Litostroj, pa naj bi sodelovalo od 400 tehnološko in tehnično usposobitev to­ položili asfalt, brigadirji imajo na voljo prvem taboru v Trebnjem. Tudi pombe glede na reševanje kulturne gradnji HE Vrhovo investitor poskr­ do 500 delavcev. varne za proizvodnjo kondenzatorjev, igrišče, dobili pa so tudi prostor za letos bo delovišče v OŠ Jože Slak- dediščine, urejanja nabrežin, odla­bi ob m ostu čez Savo na gradbišču še da bodo tako po svojih značilnostih in interesne dejavnosti. Akcija bo trajala Silvo. Slikarji bodo delali vse do gališča naplav in ipd. Glede čistosti za makadamsko cesto do Loke. To tržno konkurenčni na svetovnem do 22. avgusta, delale bodo tri izmene, petka, 3. julija, ko bo slovesen Save bodo Sevničani na prog­ so naposled krajanom obljubili na odloku o lokacijskem načrtu HE tržišču, kar zahtevajo tako njihovi v vsaki bodo tri brigade, v vsaki pa naj zaključek. Vrhovo v laški občini in 30. junija tu­ kupci in v kar jih sili tudi konkurenca. bi bilo po 40 brigadirjev. V prvi izmeni ram skem svetu še uskladili stališča z javni razpravi. Tudi od večje pri­ Slovesnost se bo tega dne začela di delegati sevniške občinske »Naši izdelki morajo biti na svetovni je okoli 100 brigadirjev iz Lju- že popoldne, ko bo skupen zbor ravni, razvoj pa gre v miniturizacijo, bljane-f-Centra, Dravograda, Raške v udeležencev vseh taborov ter skupščine. P. PERC profesionalizacijo ter veliko zanes­ Srbiji ter iz brigade Rdečega križa. V častnega in organizacijskega od­ ljivost na področju elektronike, na drugi izmeni bodo delali brigadirji iz bora. Govoril bo predsednik ume­ področju energetike paje treba ustvari­ Ribnice, Litije, pionirska brigada iz tniškega sveta Zoran Kržišnik, ti tehnološke pogoje za proizvodnjo Kopra in skupina brigadirjev iz Ma­ ravnatelj Moderne galerije v Lju­ SREČANJE BORCEV okolju neškodljivih izdelkov, ki mo­ džarske, v tretji pa iz Maribora — Pe­ bljani. Ob tej priložnosti bodo naj­ rajo konkurenčno in količinsko us­ snice, Krškega in Cerknice. Delali zaslužnejšim podelili najrazlične­ KOZJANSKEGA V trezati zahtevam jutrišnjega trga.« bodo na deloviščih v obeh belokranj­ jša priznanja, tudi tista, ki jih ta­ JURKLOŠTRU A. B. skih občinah. bor uvaja ob 20-letnici. Prva izmena in pol druge bosta gra­ Zatem bo kulturni program SEVNICA — 5. julija ob II. dili vodovoda v krajevni skupnosti pred galerijo samorastnikov s uri bo v Jurkloštru vsakoletno Adlešiči ter od Kuljajev proti Brezovici slavnostnim govorom in ogledom srečanje borcev in aktivistov USPEH V KARLSRUHE in urejali brežine in bankine na par­ razstave najboljših del, nastalih na kozjanskega okrožja. Iz Sevnice KOČEVJE — Zveza kulturnih or­ tizanski magistrali proti Žuničem. vseh taborskih srečanjih. Slavnos­ bosta z avtobusne postaje ob 9. tni govornik bo predsednik slo­ ganizacij Slovenije je te dni obvestila uri odpeljala dva avtobusa, ki venskega izvršnega sveta Dušan tudi Delavsko godbo Kočevje, da je TREBANJCI NA MDA Šinigoj, ki bo svoj obisk v trebanj­ bosta v krožni vožnji pobrala po­ Slovenski mladinski pihalni orkester »BRKINI 87« ski občini izrabil tudi za pogovore tnike iz večjih krajev na levem osvojil na nedavnem mednarodnem s predstavniki občini, družbenop­ bregu Save. Isti dan ob 7. uri bo festivalu mladinskih pihalnih orkestrov TREBNJE — Trebanjski brigadi- olitičnih in delovnih organizacij. pred spomenikom pri železniški v Karlsruhe v ZRN prvo mesto. V tem orkestru sta nastopila tudi mlada kla­ rjib o d o o d 28. junija do 18. julija de­ I. Z. postaji v Sevnici krajša komemo­ lali nja republiški mladinski delovni rinetista Iztok Škulj in Sergej Arko iz KAŽIPOT MLADIM LETALCEM — V enoti, ki nadaljuje tradicije II. eskad­ racija, ki jo bodo pripravili Kočevja. Uspeh je posebno priznanje akciji Brkini 87. Mladinska delovna pohodniki v Jurklošter, borci 2. SREČANJE POBRATENIH rilje NOV Jugoslavije, so s ponedeljkovimi slovesnostmi v Cerkljah zaključili tudi za učitelja klarineta v Glasbeni brigada Matije Gubca naj bi štela 40 bogat teden, namenjen 50-letnici Titovega prihoda na čelo partije in 45-letnici bataljona VDV brigade. šoli Kočevje Slavka Rančigaja, katere­ brigadirjev, na OK ZSM Trebnje pa -KRAJEVNIH SKUPNOSTI ustanovitve našega vojnega ietastva in protizračne obrambe. Na prireditvi sta ga učenca sta oba mlada glasbenika. računajo, da jim bo uspelo zbrati le MIRNA — Krajevna skupnost goste pozdravila komandant Ivo Martinovič in predstavnica sevniške občine, polovico predvidenega števila briga­ Mirna je letos organizator in gostitelj pokroviteljice letošnjega srečanja. Prisotni so se spomnili tudi borcev, ki so umrli dirjev. Trebanjcibodo v 1. izmeni de­ 12. srečanja delegacij in 7. srečanja na bojnih poletih. Zbrani borci so pohvalili usposobljenost enote in se zahvalili za lali skupaj s Kamničani, Tržičani in mladine iz pobratenih krajevnih pozornost, izkazano vsakokrat na obiskih v Cerkljah in Posavju. Na slovesnosti, brigado Rdečega križa Slovenije skupnosti Jugoslavije. Srečanje ki seje vsakokrat udeležijo borci in predstavniki domicilnih občin Brežice, Krško Šentvid moraš predvsem za agromelioracije in delegacij bo 4. in 5. julija na M irni, na in Sevnica, so zaživeli številni spomini na II. eskadriljo. O njej so dan prej govorili Kako natančno je zadel Cankar vPodobah iz sanj: res, vtej telefonijo. Brigada RK bo poskrbela ta dogodek pa se Mirenčani skrbno komandir oddelka B Branivoj Majcen, književnik in publicist Janko Perat in naši slovenski pesm i je vse, kar jev nas dobrega in lepega, za pomoč na domu in otroško pripravljajo. upokojeni polkovnik Milovan Vukadinovič. (Besedilo in slika: J. Teppev) slovenska pesem je pravo znamenje slovenske duše in varstvo. slovenske zemlje. Nedeljski vpražnje odeti Šentvid pri Stični OROŽEN O NALOGAH je to samo še enkrat potrdil. Prav na mednarodni dan glasbe se je vanj, tokrat že osemnajstič, zgrnila množica pevskih SINDIKATA Ostali vsak na svojem bregu zborov z nad 7. 500 pevci, lahko bi rekli: nosilci čiste ljudske K RŠK O — Č lan predsedstva sve­ kulture. Ljudje ne pojejo zaradi koristi, marveč zaradi pesmi ta Zveze sindikatov Jugoslavije Ma­ Novomeško sindikalno predsedstvo in 10 sindikata tozda Tenel o ravnanju pri same. Človeški glas je najbolj preprosto in hkrati najbolj rjan Orožen je pretekli ponedeljek izjasnjevanju o razrešitvi Boštjana Kovačiča in ocenitvi drugih, vpletenih v»afero« univerzialno glasbilo; ubran vpesem, pomaga človeku živeti, govoril članom predsedstev posav­ se otepati s stiskami ali izraziti radost. Zatoje pesem neločljiv skih občinskih svetov ZS o političnih NOVO MESTO — Pretekli teden smo na kratko že poročali o skupnem ses­ je publiciteta, sorazmerna s pomemb­ del človeka, pa tudi naroda kot celote. Dokler bo živela in družbenoekonom skih razm erah v tanku predsedstva novomeškega občinskega sindikalnega sveta in izvršnega nostjo položajev osumljenih, začela z pesem, pa naj bo puntarska, ljubezenska ali nabožna, bo živeI Jugoslaviji in uveljavljanju vloge odbora osnovne sindikalne organizacije Iskre-tozd Tenel Novo mesto 16. junija, uradnim obvestilomjavnega tožilca) in slovenski rod. In obrnjeno. Zato ne bi smeli niti pomišljati o ZSJ v političnem sistemu. Kot je de­ katerega tema so bili postopki in stališča izvršnega odbora Tenelovega sindikata da je bila le zaradi tega narejena takšna prekinitvi tradicije, ki jo pomeni vsakoletni praznik moralna in politična škoda ter us­ v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem so udeleženi javni in odgovorni delavci slovenske pesmi v Šentvidu. Ne le da vedno znova dokazuje, jal Orožen, so se pri nas sindikati že tvarjene takšne razmere, ki so se jih izrekli za realno ekonomijo in uve­ v novomeški občini. Stvar zasluži malo več pozornosti. družbenopolitične organizacije odl­ kaj se da s požrtvovalnostjo narediti vamaterski kulturi, am­ ljavljanje tržnih zakonitosti. Dejal vi ter svoja stališča posredovati naprej, očile presekati s Kovačičevo razreši­ pak tudi zato, ker v množici utrjuje narodno zavest in Po uvodnem pojasnilu je predsed­ samozavest. pa je tudi, da se bodo odpori proti stvo občinskega sindikata hotelo z zaradi česar da so v Tenelu tudi ubrali tvijo. Seveda ni izostala hvala Zajca taki ekonomiji še vedno pojavljali, vodstvom Tenelovega sindikata razči­ tako pot seznanjana drugih s svojimi kot sposobnega direktorja, ki je M. LEG AN zlasti v razmerah, ko se državna in stiti predvsem, zakaj so svoja stališča o stališči mimo občinskega sindikata. (Nadaljevanje na 2. strani) podjetniška administracija še vedno zadevi (domnevne nepravilnosti pri Očitali so, da so v bistvu tudi stališča razrašča. Sindikat bo vztrajal pri sv­ gradnji hiš takrat še predsednika občinskega sindikalnega vodstva po­ menila vplivanje, in rekli, da so proti ojih stališčih, a ob uveljavljanju novomeške občinske skupščine Bošt­ jana Kovačiča in Tenelovega direkto­ takšnemu načinu dela, da neko stališče tržne ekonomije, ne bo zapostavljal rja Božidarja Zajca) pošiljali v druge iz baze najprej obdelajo na vrhu in gre socialne politike. Orožen seje zavzel delovne oz. sindikalne organizacije, šele potem v druge dele baze. Vedno za bolj dejavno delovanje sindikata, iskali njihove predsednike po telefonu znova so postavljali vprašanje, zakaj se predvsem v gospodarstvu, kjer mora itd., kar da je bil nekorekten poskus je tako mudilo z razrešitvijo, zakaj seje sodelovati pri sprejemanju vseh vplivanja na druge in manipulacije z ukrepalo tako na hitro, ločeno od pom em bnih odločitev in si tako spet njimi. V razpravi je bilo s strani kazenskega postopka, ko pa se pridobiti ugled in zaupanje delavcev. občinskega sindikata rečeno tudi, da storjenega v nobenem primeru ne bo marsikaj v stališčih Tenelovega sindi­ dalo več popraviti. Očitali so, daje bila kata (v njih so na široko opisovali stvar prehitro obešena na veliki zvon GRAD MOKRICE Zajčeve zasluge za Tenel, direktorju (vseskozi vsi povsem pozabljajo, da se OBNOVLJEN izrekli polno podporo ter dejansko MOKRICE, ČATEŽ — Kolektiv obsodili občinsko sindikalno vodstvo, ker vodi akcijo, čeprav je zadeva tozda Terme na Čatežu je bogatejši uradno še vedno le v fazi suma storjtve BREŽIČANI ODPIRAJO za trgovino v kampu in prenovljeni kaznivega dejanja) ne drži, da pa jim ne GASPARIJEVO hotelski del mokriškega gradu. Z takrat ne zdaj nihče ne odreka pravice, otvoritvijo obeh objektov bodo v da imajo svoje stališče. RAZSTAVO petek. 3. julija, počastili 190-letnico Na sestanku so člani sindikalnega BREŽICE — V galeriji Posavskega odkritja toplih vrelcev. V Termah vodstva Tenela očitali predvsem muzeja bodo jutri, v petek, 26. junija, bodo isti dan odprli tudi nekaj novih kratkost roka, v katerem so se morale ob 19.30 odprli slikarsko razstavo počitniških objektov. osnovne organizacije opredeliti o zade- Maksima Gasparija, ki jo je posredo­ vala Narodna galerija v Ljubljani, in razstavo Gasparijevih razglednic iz zbirke Marijana Marinška iz Titovega • Inšpektorji na bera­ Velenja. Pol ure kasneje bo v slavnos­ BERITE DANES! ški palici tni, viteški dvorani brežiškega gradu na 7. strani: koncert mešanega pevskega zbora PD msjf ? na 3. strani: Svoboda bratov Milavcev iz Brežic. • Kmet za delo ne • Kar 40 pevskih os­ Sodeloval bo tamburaški orkester PD potrebuje rok? mercev Oton Župančič iz Artič. Pevci in ta­ p m a 9 na 9. strani: mburaši bodo nastopili izmenoma in na 4. strani: skupaj. Dirigirala bosta Elizabeta in PESEM IZ SKORAJ OSEM TISOČ GRL— Tako je v nedeljo v Šentvidu pri Stični zapel naš največji pevski • Težave Novolesa se • IMV je speljal, kaj Dragutin Križanič. zbor, ki je združil kar 7549 pevcev iz 272 zborov iz vse Slovenije, devetnajst med njimi pa jih je bilo iz še večajo pa vi? dolenjskih krajev. 18. tabor Slovenskih pevskih zborov Pojo naj ljudje seje pričel že dan poprej, ko so se občinstvu v osnovni šoli predstavili zamejski zbori, nedeljska sklepna slovesnost pa seje pričela s sprevodom na 13. strani: na 5. strani: vseh sodelujočih, ki so se na koncu zgrnili v amfiteater in sestavili zbor, ki mu po številu pevcev do sedaj še ni • Temperatura okoli • Bodo v Hannovru bilo enakega. Pevce in poslušalce je najprej pozdravil predsednik grosupeljske občinske skupščine Franc azbesta raste pili cviček? Gruden, zatem pa je o veličastnosti takšnega druženja pevcev govoril predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Pevci so z burnim ploskanjem pozdravili besede predsednika Slovenske pevske zveze na 6. strani: na 17. strani: V drugi polovici tedna bo Klavdija Koloinija, ki je navrgel nekaj kritičnih besed glede odnosa množičnih medijev in strokovnih ustanov • Nezadovoljstvo pre­ • Aids najbolj tepe toplejše vreme z občasnimi do zborovskega petja in še posebej do šentviške manifestacije. (Foto: Janez Pavlin) kipelo Afriko krajevnimi nevihtami. 45-LETNICA Ostali vsak na svojem bregu Naša anketa PARTIZANSKE bolj kot pred njo prepričani vsak v svoj (Nadaljevanje s 1. strani) čeprav so občinski sindikalisti(!) vztra­ BOLNICE jali pri tem. prav. Strinjali so se le z eno samo ogromno naredil v Iskri in za Iskro, ter stvarjo: da je med njimi premalo L JU B L JA N A — 19. junija so poudarjanje, da ima tako v Tenelu kot Kot že rečeno, so občinski sindika­ sodelovanja. v preddverju Univerzitetnega v vsej Iskri še vedno polno podporo, listi ter predsednik medobčinskega Z. LINDIČ-DRAGAŠ Privlačne igre na srečo sveta ZS Jože Mozetič poudarjali, da kliničnega centra na priložnos­ dokler ni kaznovan in dokler dobro vo­ obsojajo le posredovanje Tenelovih tni slovesnosti počastili 45- di delovno organizacijo ter ta uspešno Že nekaj časa je vsako nedeljo v kakšnem slovenskem kraju posluje. Naj omenimo še očitke, da je stališč drugim kot poskus vplivanja in POPESTRITEV letnico ustanovitve slovenske manipulacije ter kot kršenje statuta tombola. Zbere se po 15,20 tisoč ljudi. Tudi udeležencev v drugih centralne vojno-partizanske bol­ novomeška »afera« naredila Tenelu POLETNE PONUDBE igrah na srečo, pri lotu, športni napovedi, raznih srečelovih itd. je veliko poslovne škode, da zaradi nje ZSS. Zavarčali so obtožbe, da so tudi čedalje več. Razlog za to za večino ni sporen. Gospodarska kriza, nice v Kočevskem Rogu. Slav­ sovjetski partnerji izsiljujejo bistveno oni vsiljevali svoja stališča. Zakaj tako ČATEŠKE TOPLICE — Pod na­ nostna govornica je bila prof. dr. znižanje cen. Za Zajca kot nosilca dru­ kratki roki, taka hitrost ne glede na slovom Sodobni vidiki gostinske po­ vse težje življenje budijo v ljudeh željo, da bi kaj dobili na lahek Božena Ravnihar. Na slovesnos­ gačnega modela vodenja je bila celo da­ kazenski postopek? Zato, ker so bili ut­ nudbe na vrtu ali na terasi je bil v čate- način, na hitro, na srečo. M arsikdo zase kot razlog igranja na srečo ti so odkrili topografsko karto o na primerjava z rekom o klanju peteli­ emeljeno osumljeni vpletenosti v kaz­ ških Termah pred kratkim seminar za omenja tudi ali predvsem zabavo, pomoč organizatorjem prire­ nivo dejanje funkcionarji, vodilne oblikovanju SCVPB. Roška par­ na, ki prezgodaj poje. Postopek naj bi gostince, ki ga je organizirala medo­ ditve ter društvom, o katerih vemo, da se financirajo tudi iz zaslu­ osebnosti in so subjektivne sile morale bil namreč prav to: obračun z idejami bčinska gospodarska zbornica Posa­ žka, na primer od loterije, skoraj gotovo pa je, da gre le redkokdo v tizanska bolnica se je razvila iz reagirati, je bio nekajkrat poudarjeno. vja. Programje pripravilo Splošno zd­ prvih zametkov na Zeleni gori in njihovimi nosilci. Čigav obračun in to igro povsem brez misli in želje, da bi kaj dobil. bolj konkretno zakaj, niso razjasnili, Jože Mozetič je govoril tudi o tem, ruženje turizma in gostinstva Slove­ pri Podstenicah od 15. junija da se v novomeškem prostoru vseskozi nije. Šeminarja so se udeležili kuharji 1942 do leta 1944 v bolnišnico s vleče vprašanje položaja Tenela. Tene­ in strežno osebje. Namenjen je bil ■700 ležišči in rekonvalescentnim lu (in Zajcu) je treba priznati delo, za­ predvsem zasebnemu sektorju, vendar STANE DRAŽUMERIČ, učitelj in GERMANIA so bili prav zasebniki najslabše zasto­ oddelkom z 200 ležišči. Zdravni­ sluge, vse, kar je pozitivnega naredil in Črnomlja: »Igre na srečo so edini način, da ki iz vojno-partizanske bolnice PREMAGALA dela. Tako večinoma tudi je, nezaupa­ pani. Kuharska ekipajepripravilabo­ gat solatni in sladoledni bife. Agraria človek pride do denarja. Jaz ne igram, zato so po vojni v Ljubljani postali nja (ali občutka tenelovcev, da je)da pa sem brez denarja. Kot študent sem kartal JE KRŠKO bi bilo še manj, če bi v Tenelu imeli dru­ je polepšala omizja s cvetličnimi aran­ utemeljitelji sodobne zdravstve­ žmaji, s svojimi izdelki pa so na semi­ za denar in od tega živel. Potem sem se ože­ ne dejavnosti. KRŠKO — Namiznoteniška ekipa gačno taktiko, če bi se držali pravila, naj ceno dvigajo rezultati, in če ne bi narju sodelovale še Ljubljanske mle­ nil, to je tudi nekakšna igra na srečo, moja SV Germania iz Obrigheima, ki sicer karne, pivovarna Uinon, ideja Kam­ tekmuje v okrajni ligi, je pred dnevi bilo toliko samohvale in nastopaštva. žena je dobila glavni dobitek, jaz pa od ta­ nik in Agrokombinat Krško. Samo gostovala pri delavcih JE Krško. Sklenemo lahko le, da seja ni nič krat ne igram več. Sicer pa so igre na srečo Slovin se ni odzval. Slovenska vina je Gostje so premagali domače na­ spremenila obstoječega stanja. Tako neupravičen vir dohodkov za državo in predstavil tečajnikom enolog Agro­ »KONEC BO ŽALOSTEN« miznoteniške igralce s 7:6 in prijetno občinski kot Tenelovi sindikalisti so jo razna društva. Ni mi jasno, da so prepove­ kombinata iz Krškega. presenetili domače igralce, ki niso po dveh urah in pol zapuščali morda še dane igralnice, dovoljeno pa je vse ostalo.« SEVNICA — Likvidacijski po­ pričakovali takega odpora. Merjenje stopek v R udniku nekovin Blanca se moči v namiznem tenis šteje v sklop že lep čas vleče tudi po zaslugi sodne­ razvijanja prijateljskih vezi med delav­ Izvoz manjši za desetino JURE DRAKULIČ, šofer iz Metlike: ga cenilca, ki je po petih mesecih ci JE v Obrigheimu in Krškem. »Občasno igram loterijo, športno na­ rekel, da dela ne more opraviti, ker ni Dolenjski izvozni dosežki v prvih štirih mesecih letos poved, tudi srečko kupim, če je treba ustrezne dokumentacije. TIM Laško PRIZNANJA OF OB precej slabši od lanskih — Uvoz večji kot lani podpreti kakšne prireditelje. Ne igram je bil že trikrat na Blanci, ker bi PRAZNIKU stalno in strastno, ampak bolj za zabavo. potreboval 2.000 kubikov suhe NOVO MESTO — Po podatkih odstotkov, je bil v štirih mesecih za 7 Gotovo več zaigram, kot dobim, a ne gre za mivke, za kar bi morali vlagati 50 KRŠKO — V okviru praznovanja Narodne banke Slovenije, ki za januar odstotkov večji kot v enakem lanskem velike denarje. Ljudje igrajo zato, ker je obdobju, in sicer izključno s trgov s krat več, kot je zdajšnja izguba rud­ praznika krajevne skupnosti Krško še vedno niso povsem točni, je do- vedno nekaj upanja, da boš dobil, sicer pa trdno valuto, medtem ko je bil s klirin­ nika. Zaenkrat je 7 milijard manjka, je bilo konec preteklega tedna več enjsko gospodarstvo v prvih štirih imajo dobiček le država in prireditelji.« prireditev. Tuje bilo srečanje staros­ mesecih letos izvozilo za dobrih 81 ških trgov manjši za 29 odstotkov. če pa bo sodišče priznalo še obresti, Pokritje uvoza z izvozom je bilo v tnikov, družabno srečanje krajanov milijonov dolarjev izdelkov, kar je za bo m anjko še večji. »Konec bo 11 odstotkov manj kot v enakem prvih štirih mesecih na Dolenjskem žalosten,« je dejal Franc Lipovšek na in slavnostna seja skupščine krajevne lanskem obdobju, izvozni rezultati pa slabše kot v enakem lanskem času in NEDA BUSAR, referent nabave v seji sevniškega občinskega izvršnega skupnosti z vodstvi družbenopoliti­ so vendar nekoliko boljši, kot so bili v slabše kot v letošnjih prvih treh mese­ Inpletu na Brezovem: »Gospodarska kriza sveta. Nazadnje bo rudnik dobila čnih organizacij. Na slavnostni seji je prvem trimesečju. Bolj nazaduje glede cih, vendar je s 109,31 odst. še vedno je pripomogla k temu, da ljudje zdaj več ig­ občina, ki ga bo pozneje, ko bo vse govoril predsednik skupščine Jože na lani izvoz na klirinški trg, manjši je pozitiyno. A pokritje na področju rajo na srečo. Nekateri pač verjamejo, daje konvertibile, ki je bilo lani 112,12- čisto, dala kom u v uporabo ali pa bo Habinc, na seji pa so podelili tudi bil za 24 odstotkov, izvoz na trge s možno na hitro obogateti in da bodo imeli odstotno, je letos le še95,61-odstotno. priznanja OF, ki sojih prejeli: Drag- trdno valuto pa je bil manjši za 8 od- srečo prav oni, in to je ta psihologija, ki naprodaj. totkov. oljub Kupirovič, Ciril Rogar, Ma­ Udeležba dolenjskega gospodarstva žene ljudi k takim dejanjem. Sama sem bila v slovenskih izvoznih rezultatih seje v rjan Serne, Aleksander Strupeh in Dolenjski uvoz, ki je bil v prvem dvakrat na tomboli, a nisem nič dobila.« Dušan Vučajnk. trimesečju glede na lani manjši za 6 prvih štirih mesecih v primerjavi z ena­ kim lanskim obdobjem precej poveča­ la, enako v uvozu. Dolenjsko gospo­ darstvo je k slovenskim izvoznim MAJDA KROJS, delavka občinske up­ rezultatom prispevalo 13,19 odst., v rave v Trebnjem: »Na igre na srečo ne dam Dolenjec dojemljiv za ideje slovenskem uvozu pa jebilo udeleženo kaj dosti. Igram loto na najmanjše zneske, s 14,78 odst. Pokritje uvoza z izvozom čeprav ne verjamem v tako srečo in S posvetovanja o zgodovini novomeškega okrožja: Osvobodilna fronta je naje bilo v Sloveniji precej ugodnejše kot možnost hitre obogatitve. Gre bolj za za­ v regiji, 122,42-odstotno. Dolenjskem našla plodna tla, za to pa obstaja tudi zgodovinsko ozadje Pregled zunanjetrgovinskih rezul­ bavo. Pri tomboli na Mirni semcelopoma- tatov po posameznih dolenjskih obči­ gala pri organizaciji. Mislim, daje tombola ne moremo pojasniti znenadnim spon­ Na pobudo Novomeškega okrožnega odbora aktivistov O Fje Dolenjski muzej nah kaže, da se je v primerjavi z lani tudi zanimiv družabni dogodek.« tanim izbruhom, katerega naj bi poro­ Novo mesto — oddelek NOB 1. junija 1987 organiziral posvetovanje na temo: celotni izvoz v prvih štirih mesecih dila stiska ljudi po prihodu okupatorja Novo mesto v Narodnoosvobodilni borbi leta 1941. Udeležilo se ga je preko povečal le v občini Črnomelj, konver­ v deželo. V resnici je to rezultat celotne­ tibilni pa je bil v vseh štirih občinah ERIKA BUČALO, prodajalka srečk v trideset aktivistov okrožnega odbora OF Novo mesto. ga medvojnega razvoja družbe in tudi manjši. Pozitivno pokritje uvoza z izv­ še dlje segajočega zgodovinskega spo­ kiosku Loterije v Krškem: »Srečo je treba Posvetovanje je bilo zamišljeno kot Osvobodilno fronto slovenskega naro­ ozom so imeli le v črnomaljski in da in organizirala prve partizanske mina ljudi, rezultat socialno-ekonom- deliti, očitno menijo ljudje, zato seje pro­ prispevek k obravnavi politične zgodo­ novomeški občini, na konvertibilnih daja srečk, lota in športne napovedi v vine novomeškega okrožja, ki jo želi skupine, ki so vodile oborožen boj pro­ skih razmer in subjektivnih sil, ki so trgih pa le v Novem mestu. delovale na Dolenjskem.« je v svojem zadnjem času povečala. Med kupci srečkje pripraviti io v posebni publikaciji ti okupatorjem. V poletnih mesecih Z. L.-D. predstaviti Dolenjski muzej. Zajelo je 1941 seje prebivalstvo Dolenjske mn­ referatu zapisal dr. France Hočevar. največ moških, v zadnjem času pa se poja­ obdobje priprav na NOB, leto 1941 in ožično vključilo v OF, kije tako posta­ Mnogi razpravljavci so ugotavljali, vljajo tudi ženske. Največ kupcev je med dogajanje do konca maja 1942, ko je la edina vsenarodna organizacija. Na da so bili dolenjski ljudje vedno doje­ 20. in 40. letom. Tu pri meni še ni bilo večjih nastalo veliko osvobojeno ozemlje in ruševinah bivše kraljevine Jugoslavije mljivi za nove ideje in so sprejemali vse, Mobilna služba dobitkov, tu in tam dobi kdo šestico na lo­ je zrastla nova revolucionarna politi­ kar je bilo naprednega. Veliko so bili ustanovljeni podokrožni odbori tu. Se pa ljudje pritožujejo čez visoke davke čna organizacija, nova ljudska oblast Dolenjcev je odhajalo v Ameriko, od Nova oblika pomoči OF. Podlago za obravnavo te teme je na dobitke, saj tako delijo svojo srečo še z predstavljal tekst, ki ga je napisal dr. in nova narodnoosvobodilna vojska, koder so se vračali z naprednimi repu­ državo. Sama ne igram nobene igre na France Hočevar ob upoštevanju ki je skupaj z ljudstvom vodila blikanskimi idejami. Iz ruskega ujetni­ SEVNICA — Sevniško društvo za dostopnega zgodovinskega in spo­ neizprosen boj proti okupatorjem in štva so se vračali vojaki iz 1. svetovne pomoč duševno prizadetim je lani srečo.« minskega gradiva. Cilj posvetovanja je njihovim domačim zaveznikom do vojne, ki so tam doživeli socialistično spodbudilo in začelo dejavnost t. i. bil dopolniti to gradivo s prispevki nek­ popolne zmage in osvoboditve. revolucijo ter se navzeli socialističnih mobilne službe. Zajeli naj bi predšol­ danjih borcev in aktivistov. idej, in sojih razširjali po Dolenjskem. ske prizadete otroke, ki niso vključeni TONE GAZVODA, zaposlen v Ope­ Postavljalo pa se je vprašanje, kako Veliko vlogo je odigralo tudi Na Dolenjskem je bila iniciator in v vzgojno-varstvenih ustanovah. Dru­ karni Zalog, Novo mesto: »V igre na srečo obrazložiti to zgodovinsko in revolu­ učiteljstvo, ki je pri mladini vzpodbu­ štvo se je povezalo z zdravstveno organizator narodnoosvobodilnega ne verjamem, le na veselicah rad igram boja Komunistična stranka Slovenije, cionarno prelomnico v življenju jalo domovinsko zavest in učilo ljubiti službo, s Centrom za socialno in srečelov, ker vem, da tako pomagam orga­ kije leta 1941 skupaj z drugimi napred­ Dolenjske. Zakaj so se v letu 1941 s ta­ svojo domovino. Mnogi napredni le­ svetovalno delo, z osnovno šolo Ane nimi političnimi in nazorskimi skupi­ ko silo prebudili veliki revolucionarni vičarji so bili poslani na Dolenjsko za Gale in drugimi ustanovami. Seznam nizatorju. Tudi na tombolo bi šel le, če bi šel nami ter posamezniki ustanovila potenciali v dolenjskih ljudeh? »Tega si kazen, češ daje Dolenjska revna dežela potrebnih pomoči in posebne obrav­ denar za dobrodelne namene. Mislim, dase in tam niso tako nevarni. Ustanavljala nave je zajel 9 otrok. ljudje poslužujejo takšnega načina iskanja so se tudi razna napredna društva, or­ »Po nekajkratnih obiskih in delu z sreče zaradi vse hujše gospodarske situa­ vanske enotnosti in jugoslovanske ganizacije ip skupine kot, so Sokol, otroki lahko ugotovimo, da so bili cije pri nas. Za loto, tombolo, športno na­ identitete? Prej bi lahko rekli, da Društva kmčtskih fantov in deklet, specialni pedagogi, ,mobilovci‘, po­ poved je še denar, za kaj večjega ga pa so ustavna določila hotela eno, na­ krščanski socialisti in druga. vsod lepo sprejeti. Za vse otroke bo zmanjka.« ljubljansko stalo pa je nekaj drugega, deloma Take razmere, to zavest, naprednost nujna še logopedska obravnava. Star­ tudi zato, ker so bile nekatere in enotnost dolenjskih ljudi pa je znala šem prikažemo možnost udeležbe sku­ rešitve netočne in nepopolne in je izkoristiti komunistična partija tako, paj z otroki na posebnih republiških pis/no bilo tako mogoče kršiti enotnost seminarjih Društva za pomoč duševno da je vse napredne organizacije, sku­ CILKA LONČAREVIČ, uslužbenka ekonomskega sistema, tržišča, pine in posameznike združila, se jim prizadetih Slovenije,« povzema sta­ tehnološko povezanost ipd. lišča sevniškega društva njegova tajni­ Varnost*, dela pri Žičnici v Ribnici: »V ig­ postavila na čelo in jih s svojo de­ rah na srečone sodelujem. Kar nalahkodo- Predlogi predsedstva Jugosla­ javnostjo pritegnila v OF in preko nje v ca Majda Leben z osnovne šole Ane biš, tudi hitro zapraviš. Verjamem, da ne­ Delu vso oblast vije za spremembo ustave izhajajo narodnoosvobodilno borbo in socia­ Gale. iz dejstva, da imamo v Jugoslaviji listično revolucijo. Za delo mobilne službe bi nujno kaj zaleže le trdo prislužen denar. Nekateri Spreminjanja ustave se krizo, ki jo je treba prebroditi, in potrebovali stalen prostor, obseg in pa upajo, da bodo prišli na lahek način do V vsem tem in pa v izredno slabih da obstajajo izhodišča, kijih je tre­ zahtevnost dela s prizadetimi predšol­ denarja, in sodelujejo v igrah na srečo. Ta­ lotevamo v najbolj za- življenjskih razmerah, v katerih ježivel ba upoštevati. Ali bo nadaljnja skimi otroki pa že terja celega človeka, kih ljudi je vedno več. Srečke je kupoval pletenem kriznem času razprava, skupščinska in izven- dolenjski kmet, ter tradicionalnem ki bi se ukvarjal le s to problematiko. skupščinska, ostala na isti valovni sovraštvu do Italijanov je treba iskati Občinska skupnost otroškega varstva tudi moj pokojni mož, a je v najboljšem LJUBLJANA — V vseh naših dolžini, pa bo pokazal čas. vzroke, zakaj je OF na Dolenjskem na­ je obljubila vso pomoč. primeru le dobil nazaj, kar je zapravil za republikah in pokrajinah, na vseh Kar precej Jugoslovanov na­ šla tako plodna tla, da skoraj ni bilo va­ Skupnost otroškega varstva je srečke.« ravneh in v vseh okoljih poteka mreč meni, da je vzrok za večino si, v kateri ne bi deloval odbor OF ali pa podprla delo mobilne službe, ki jo iz­ javna razprava o predlogih za naših težav v tem, ker ima feder­ vsaj njeni zaupniki, in zakajjebilvzimi vaja OŠ Ana Gale s strokovnimi spremembo ustave in zakona o zd­ acija premajhne pristojnosti. Na­ 1941/42, ko je bil povsod po Sloveniji sodelavci-specialnimi pedagogi, zato HEDVIKA KAVRAN, natakarica v ruženem delu. Predlagani koncept sprotno pa naj bi jih imele repu­ upad partizanstva, tu na Dolenjskem ji daje tudi finančno pomoč. Ocenili bifeju na kočevski avtobusni postaji: ustavnih sprememb je precej širši, blike in pokrajini več, kot je njegov hitri vzpon, kar je bil, kot so so, da je društvo kot pobudnik mo­ »Manj ko imajo ljudje denarja, bolj raču­ poudarili mnogi govorniki, pravi kot je bilo predvideno, in vključuje potrebno in še posebej — smotrno. bilne službe v sevniški občini opravilo najo na srečo. Jaz kupim srečko le, če vsa glavna področja našega siste­ Res je tudi, da se nihče ne potrudi, fenomen. veliko delo. ma. Toda tudi v tej razširjeni va­ da bi celovito pokazal, česa imajo ZDENKO PICELJ P. P. hočem podariti denar, saj pri igrah na srečo rianti, za katero je bilo doseženo federalne enote preveč, pa bi jim to nimam sreče. Največja propaganda za igre popolno soglasje, se ne bodo mogli brez škode odvzeti. Na na srečo je, če nekdo v bližnji okolici spremenile njene bistvene določ­ področju ekonomije je vse manj Tečajna lista št. 120 zadene večji dobitek. To se je pred kratkim NOVI DEVIZNI TEČAJI dne 22. junija 1987 be, zlasti tiste, ki določajo ključne tistega, kar je v pristojnosti repu­ nakup, za nakup, za posrečilo štirim v Kočevju, ki so s skupnim značilnosti naše skupnosti, to je blik, kar velja zlasti za kreditno- tečaj nakupni čeke in kred. efek. in igranjem na lotu zadeli 300.000 dinarjev. njeno zvezno ureditev, in značil­ monetarno politiko in ekonomske dria>» valuta velja za za devize srednji prodajni pisma pošt. nak. Ta dobitek je potegnil v igranje še druge.« nosti družbenih odnosov, to je odnose s tujino. Ti dve področji, ki Avstrija Asch 100 5038,58 5046.15 5053.72 4937,81 4912.62 samoupravljanje. sta za urejanje gospodarskega Belgija frank/C 100 1708.03 1710.60 1713,17 1656,49 Nekatera dejstva zadnjih let pa življenja bistveni, sta v celoti v Belgija frank K 100 1703,33 1705,89 1708,45 1665.01 so ustavno prakso, ki je bila ut­ pristojnosti federalnih organov. In Danska krona 100 9407,21 9421.34 9435,47 9195.55 9148.51 ANICA ŠETINC, kmetica iz Šentlenar- 14258.66 14185.72 emeljena pred 15 leti, pripeljala rezultati? Slabi so, celo tako zelo Finska m arka 100 14586,86 14608.77 14630.68 Francija frank 100 10604.94 10620.87 10636.80 10366.33 10313.30 ta pri Brežicah: »Nikdar v življenju me ni pred hudo preizkušnjo. Gre za slabi, da bi lahko rekli: več kot si Nizozemska gulden 100 31495,71 31543.02 31590,33 30787,06 30629,58 premamila igra na srečo, ne tombola ne 48.02 47,77 izjemno moč, ki so si jo v družbi pristojnosti jemljejo federalni or­ Italija lira 100 49,00 49,07 49.14 loterija. Prepričana sem, da mnogi ku­ pridobile birokratske in etatistične gani, slabše nam gre. Norveška krona 100 9601.25 9615,67 9630,09 9385.22 9337,22 100 455.42 456.10 456,78 437.20 434,93 pujejo srečke zato, ker bi radi na lahek na­ sile, in to ne samo v enem centru, Ustavnih sprememb se lote­ Portugalska escudo ZK Nemčija marka 100 35404.75 35457.94 35511.13 34696,65 34519,63 čin prišli do denarja ali pa morda res iščejo kakor tudi ne samo v šestih ali vamo v posebnem trenutku, ki ga Španija pc/eta 100 511.20 511.97 512.74 490,75 488,20 osmih. To dejstvo lahko po­ je treba upoštevati, ne glede na to, Švica frank 100 42591,66 42655.64 42719.62 41739,83 41526,87 srečo. Osebno verjamem samo v delo sv­ 9895,29 vezujemo z opaznimi težnjami da smo tudi prej takšne zadeve Švedska krona 100 10175.11 10190,40 10205.69 9946,17 ojih rok. Pogosto rešujem križanke, ven­ V. Britanija funt I 1045.49 1047.06 1048.63 1021.97 1016.74 ekonomskega, tehnološkega in tu­ opravljati v podobnih zapletenih Japonska jen 100 446.64 447.31 447,98 428.77 426,54 dar nobene ne pošljem. To delam samo di političnega razkroja države, s političnih razmerah. Razlika pa je Kuvajt kv. dinar , 1 2299.27 2302.72 2306.17 2207,30 2195.80 zato, da si bistrim um. Zame je pogled na Kanada dolar 1 484,66 485,39 486.12 465.27 462,85 spopadi med birokratskimi struk­ vendarle v tem, da nikdar doslej v 634.38 631.13 razkošno cvetje mojih lončnic večja radost turami in s počasnostjo pri iskanju naši družbi ni bilo tolikšne razde­ ZDA dolar 1 648.98 649,95 650.92 Avstralija a. dolar 1 467.52 468,22 468,92 448.82 446.48 kot dobitek na loteriji.« izhoda iz krize. Toda ali je ustava ljenosti, kriza pa nikoli tako ECI) 1 734,96 736,06 737,16 705.56 iz leta 1974 res »predpisala« ta­ globoka. Grčija drahma 100 469.15 483.66 452.22 449.80 kšno obnašanje na škodo jugoslo­ VINKO BLATNIK Irska funt 1 942,43 943,84 903,38 898,67 r v s

Št. 25 (1976) 25. junija 1987 DOLENJSKI LIST Doklej še rast pridelave hrane? r i s EN Kaže, da bo v novomeški občini dosežena 3-odstotna kmetijska rast— O beti pa so kmetijstvo slabi, saj je pokritost proizvodne cene padla pod kritičnih 80 odstotkov HRIBČEK NOVO MESTO — Čeprav je spomladanska setev zaradi neugodnih vremen­ dajo najmanj 4.000 litrov mleka oziro­ BOM skih razmer letos kasnila, porabljenih je bilo manj kakovostnih semen, kot bi bilo ma 700 kilogramov mesa na leto. treba, razmere pa se za kmetijsko proizvodnjo kljub poplavi besed še naprej le Regres za semenski krompir je znašal KURIL- slabšajo, zaenkrat vse kaže, da bo v novomeški občini letos uspelo uresničiti predvideno 3-odstotno rast kmetijske proizvodnje, kar bo pomenilo večjo tržno • Seveda pa ta vlaganja in vse na­ proizvodnjo in večjo samooskrbljenost. pore izničujejo velika cenovna neso­ razmerja. Regresov je res približno za S Ureja- Tit D oberšek V kooperacijski proizvodnji je za ralna gnojila. Za pšenico so za vsak letos predvidena pridelava 1.372 ton hektar regresirali 800 kilogramov 18 odstotkov tržne vrednosti koopera­ cijske proizvodnje, na posamezno pšenice, 13,9 milijona litrov mleka, mineralnih gnojil, in sicer po 68 di­ je proti peronospori treba škropiti 1.750 ton pitane govedi, 342 ton narjev kilogram. Ker je povečanje kmetijo lahko znesejo celo do četrtine Varstvo še sredi avgusta, zlasti pozno prašičev ter 3.100 ton krompirja. pridelave koruze za živinorejo poseb­ vrednosti, toda pri vsakem litru mleka zoreče sorte. V tem času bomo Družbeni sektor pa bo pridelal po na­ nega pomena, pridelava pa zelo odvi­ je na primer še vedno 45dinarjev man- vinograda opustili škropljenje zgodnjih sort, črtih 1.402 tone pšenice, 5.000 ton ko­ sna od uporabe semena, so iz občinske­ ka. Kmetijci pravijo, da ta trenutek pri katerih so se jagode že začele ruze za silažo in zrnje, 51 ton hmelja, ga intervencijskega sklada regresirali kmetijska proizvodnja sicer še raste, po cvetenju barvati in mehčati, poškropili pa 459 ton jabolk, 300.000 litrov mleka, 40 ton semenske koruze, in sicerpo 600 bomo pozne sorte. din kilogram. _...... da pa skoraj gotovo ne bo dolgo tako, 1.400 ton pitancev in 288 ton oljne og- V aprilu smo na tem me#tu rščice. Za proizvodnjo pšenice, mleka To naj bi pomenilo, daje saj pridelovalci nimajo več pokritih 80 s kakovostnim sortnim semenom pose­ obširno pisali o varstvu vinograda Oidij in mesa (preko intenziviranja pridelave odstotkov proizvodne cene, kar je po do cvetenja trte. Na strokovnem silažne koruze in travinj) ter za vrtnine janih 1.350 hektarov, na katerih bo dolgoletnih izkušnjah kritična meja za Vsem fungicidom za zatiranje PROUČILI BODO pridelek za 30 do 40 odstotkov večji, če predavanju 12. junija na kmetijski je pospeševalna služba kmetijske zad­ rast oz. nazadovanje pridelave. Ze v peronospore pri vsakem škroplje­ bodo kmetje tudi upoštevali vse šoli pod Trško goro (v tednu PROBLEME S PLEVELI ruge sklenila 1.674 celovitih pogodb s nju dodamo sredstva za zatiranje potrebne agrotehnične ukrepe. Pr­ februarju se je zaradi neugodnih pos­ dolenjskega cvička) pa nam je zna­ kooperanti v novomeški občini. oidija (grozdne plesni), in to enega DEČNA SELA — Društvo kme­ oizvodnja koruze naj bi bila sicer spod­ ojil ustavilo vse investiranje v kme­ ni fitopatolog dr. Stojan Vrabl iz tijstvo, zaradi obresti je hudo vprašlji­ izmed naslednjih: bakreni ant­ tijskih inženirjev in tehnikov Posa­ Da bi spodbudili večjo tržno pride­ bujena tudi z regresiranjem mineralnih višje agi onomske šole Maribor dal racol, bayleton, cosan, karathane, vja s sedežem v Sevnici vabi člane lavo pšenice, koruze in krompirja,soiz gnojil na podlagi oddanega mleka in va ekonomika proizvodnje, na primer nekaj koristnih nasvetov o varstvu kumilang, rubigan, tih, topas. društva na drugo predajanje občinskega sklada za intervencije v mesa. Na tej osnovi so dali tudi regres pitanja govedi. Ukrepov, da bi zausta­ vinograda po cvetenju. Bayleton je sicer odlično sredstvo poletnega ciklusa, ki bo v petek, 26. kmetijstvu in pridelavi hrane dodelili za povečanje pridelave na travnatem vili neugodna gibanja, pa še kar ni. za zatiranje oidija (sistemik z da­ kmetom kooperantom regres za mine­ | Peronospora junija, ob 10. uri v gasilskem dom u v svetu. Regres so dobili kmetje, ki od- ljšim učinkom), nima pa nobenega Dečnem selu. Najprej bo direktor S učinka na poletni razvoj pršic, in 50 dinarjev za kilogram, sicer pa je Dr. Vrbal svetuje, da prva TOK Kooperacija brežiške Agrarie tako imamo pri uporabi bayletona semenskega krompirja letos manjkalo. I škropljenja po cvetenju trte opra­ v vinogradih vedno več pršic. Zato Jože Verstovšek predstavil brežiško Jetika prišla iz Ihana vimo s sistemskimi fungicidi, in to Z. L. - D. je bolj priporočljivo uporabljati kmetijstvo, zatem bo dr. Zvonko z enim izmed naslednjih: ridomil Težave kooperanta zaradi tuberkuloznega merjasca cosan, ki ima sicer krajši učinek Ostojič predaval o borbi proti MZ 72, ridomil combi, ridomil Z, kot bayleton, vendar poleg oidija mikal, sandofan F, antracol com­ plevelom v kmetijstvu. Kmetijski CERKLJE: SPET zavira poletni razvoj pršic. Vzrok ORNUŠK A VAS — Kmet Vid Ri­ paj. To traja že več kot mesecdni, ves bi. Sistemski fungicid smemo up­ inženirji in tehniki si bodo nato ogle­ za vedno večji pojav pršic je vtem, ta čas moram merjasca krmit, vreča SREČANJE orabiti le enkrat, največkrat dvak­ dali nasad, vinograd in poljedelsko bič iz Ornuške vasi pri Trebelnem, ker smo v vinogradih preveč opus­ krmil je več kot osem tisočakov, pa je rat v sezoni. V primeru, če sistem­ površino ter proučili zatiranje kooperant trebanjske kmetijske zad­ VINOGRADNIKOV tili uporabo žvepla, ki zavira ruge, preko te zadruge kupuje tudi ena vreča poleg drugega za teden dni skih fungicidov ni na voljo, razvoj pršic. plevelov v praksi. Kosilo bo pripra­ Društvo vinogradnikov Dolenj­ uporabimo (nasvet Kmetijskega plemenske merjasce iz farme v Iha­ malo. Mi je že več požrl, kot bom vil aktiv kmečkih žena Dečna sela, ki ske, podružnica Cerklje ob Krki, inštituta v Delu 18. junija) tudi po nu. »Marca sem takokupilže petega. zanj potem dobil. Če bi ga smel, biga Grozdni sukači ima obilo kulinaričnih izkušenj, za vabi v nedeljo, 28. junija, vse vinog­ cvetenju trte preventivne fungi­ sam zaklal in zakopal, pa je to radnike in tudi druge krajane ny prijetno razpoloženje na družbenem Prej sem dal dva nazaj, ker nista cide, kot so folpet, dithan M 45, prepovedano. Bi m oral še k sodniku tradicionalno srečanje, ki bo v Vit- Dr. Vrbal sodi, da v večini srečanju pa bo skrbel ansambel hotela skakati. Na srečo sem ju dal bakreni dihtan, antracol, bakreni primerov lahko zanemarimo zati­ nazaj, še preden sem ju plačal. Marca za prekrške. Tudi nobenega drugega ovcu pri zidanici Antona Škvarča antracol. Ti imajo sicer krajši Skakavci. iz Skopic. Pričetek bo ob 16. uri. ranje prvega rodu grozdnih su- prašiča ne smem prodati, razen za učinek in zato škropljenje obno­ kačev (zapredki). Ne smemo pa zakol, in še to le zdravniškim spriče­ Pred zabavnim delom bo podelitev vimo v razmiku 7 do 8 dni. Dr. odličij vinogradnikom, ki so s sv­ opustiti zatiranja drugega rodu te­ valom, na katerem piše »sum na Vrabl priporoča, da za sistemski­ ojimi vzorci vin sodelovali pri ga škodljivca v juliju in avgustu, tuberkulozo«. Ne smem nabaviti no­ mi fungicidi uporabljamo zlasti ko škodljivec napada grozdne • Človek je samo to, kar ve. krajevnem ocenjevanju vin in bakrene fungicide, kot so cupra- vih živali, gnoj od merjasca moram ocenjevanju v Novem mestu ob jagode, kar ima za posledico večji (Bacon) blau, modra galica in drugi. V tem napad grozdne gnilobe. Zato v zametavati. Ko se ga bom končno tednu dolenjskega cvička. Za za­ času trta ni več v bujni rasti kot rešil, pa bom moral plačati še bavo bo poskrbel domači an­ drugi polovici julija in v začetku pred cvetenjem, zato bakreni fun­ avgusta (en mesec pred trgatvijo dezinfekcijo svinjaka.« sambel, prav tako bo na razpolago gicidi ne bodo več zavirali razvoja — karenca) fungicidom dodamo lNOVOMEŠKE TRŽNICE A. B. dobra kapljica in domača jedača. mladik. Posebno je priporočljivo Vabljeni! strupena sredstva, kot so: dipte- V ponedeljek so imeli naprodaj bakrene fungicide uporabljati za rex, reldan, folilithion, orthene Podružnica društva vinogradnikov zadnja škropljenja trte, ker ta precej češenj po 1.000 do 1.400 din, Cerklje itd. jagode so bile po 1.200 din, borov­ sredstva pospešujejo dozorevanje nice po 1.000 in 1.500 din. Paradi­ letnih mladik, kar je važno zaradi Koncetracija škropiva Sejem in morebitne zimske pozebe enolet­ žnik, čebulo in korenček je bilo moč SPET STEKLA LISICA nega lesa. Bakreni fungicidi tudi je napisana na navodilih, ki so dobiti za 800 din in solato za 700din. razstava KOČEVJE — Veterinarski zavod delno zavirajo razvoj gnilobe gr­ priložena vsakemu zaščitnemu Jajca so bila po 60 in 70 din, sm etana Slovenije je ugotovil, daje bilalisica, £i ozdja. Zato je priporočljivo za za­ sredstvu. Ker pa pri škropljenju po 700 in skuta po 1.200 din. Na stoj­ koz ostajata so jo prinesli iz kočevske občine na dnja škropljenja vinogradov po­ uporabljamo pretežno nahrbtne nicah so imeli precej kamiličnega pregled pred približno dvema tedno­ novno uvajati bakrena sredstva, ki motorne škropilnice, zlasti znam­ cvetja po 100dincvetjaamikepo500 Z zelo uspele 2. repu­ ma, stekla. Uplenjena je bila v vasi so v vseh trgovinah na voljo in v ke Stihi, ki so delno pršilniki, Brezovica v Poljanski dolini. Vaščani din. Na stalnih stojnicah so med dru­ bliške prireditve v Sevnici primerjavi z drugimi zaščitnimi smemo dozo povečati za polovico, Vid Ribič: »Dobil sem tuberkuloznega sojo videli, koseje že tri dni potikala po gim prodajali češnje po 1.000 din, sredstvi tudi ne predraga. največ za enkrat. Premočne kon­ merjasca in sedaj imam še velike SEVNICA — Kozjereja prej ko vasi, končno pa seje zatekla v novi hlev Dr. Vrbal je posebej opozoril, breskve in banane po 1.200, čebulo centracije, zlasti cosana. lahko stroške z njim.« slej zanesljivo, čeprav po korakih gostilničarja Kolariča. Na pomoč so da smo premalo pozorni na pozen poškodujejo grozdne jagode. in paradižnik po 1.000 in kum are po spet dobiva domovinsko pravico poklicali ovčerejca Jožeta Habiča iz pojav peronospore, in to na vrši­ Zapisal: 600 din. pa sem kupil merjasca in svinjo in tudi v Sloveniji. To je potrdil tudi Nemške Loke, ki ima puško, in on jo je čkih mladik in na zalistnikih. Zato T. DOBERŠEKDOBERŠEK | plačal zanju 453.000 din, zadruga pa konec prejšnjega tedna, ko so šte­ tudi ustrelil in odpeljal v Ljubljano na pregled. ^ * » V V mi je kot kooperantu priznala 259 ti­ vilni gojitelji koz iz raznih krajev sočakov regresa. Merjasec je od Slovenije na 2. republiški razstavi Sejmišča začetka kazal, da bo dober, ko pa ga in sejmu koz pri sevniškem tabor­ je veterinar prišel cepit, se je po­ niškem domu lahko družno s strokovnjaki z biotehniške fa­ BREŽICE — Na sobotni kazalo, da ima tuberkulozo. Tako so Kmet za delo ne potrebuje rok? kultete iz Ljubljane ugotovili, da sejem so rejci pripeljali 187 se začele moje težave in stroški.« tudi na tem področju capljamo za prašičev v sta rosti do 3 mesece in Merjasca sedaj ne sme več pri­ razvitim svetom. Kmet Franc šoba s Sremiča ostal brez prstov na rokah In brez invalidnine 56 v starosti nad 3 mesece. Pro­ puščati, v klavnico ga ne sme proda­ Strokovnjaki biotehniške fa­ dali so 94 mlajših živali in 23 ti, zadruga noče nič slišati, da bi ga kultete so predstavili selekcijsko SREMIČ — Koliko so vredne delavne kmečke roke?To je vprašanje, ki so si ga kaj je to. lojtrnik in podobno. starejših. Mlajši prašiči so bili vzela nazaj, v zadrugi pravijo, daje delo v ovčereji, ki vendarle uživa zastavili pospeševalci v krškem Agrokombinatu, ko so izvedeli za primer svojega Občutek sem imel, kakor da so se po 1.400 din za kilogram žive to stvar inšpekcijskih služb. »Inšpek­ nekaj družbene podpore, medtem kooperanta Franca Šobo. Ta 49.-letni kmet si je namreč porezal oziroma norčevali iz mene,« prizadeto torji pravijo, da je še nekaj takih me­ ko je kozjereja še vedno prepušče­ poškodoval prste na obeh rokah, vendar sedaj za svojo invalidnost ne dobi niti pripoveduje Šoba. teže, starejši pa po 800 din. na ljubiteljem. Na trdno ekonom­ J. S. rjascev, da bodo to uredili za vse sku- sko podlago bi kozjerejo postavili dinarja nadomestila, ker so tako odločili birokrati v skupnosti pokojninskega in šele, ko bi zagotovili odkup kozje­ invalidskega zavarovanja. ga mleka. To obljublja pokrovitelj Franc Šoba je pred dvema letoma mnenje invalidske komisije, ki je sevniške razstave Hmezad. Celjske delal kline za lojtrski voz. Pri delu na med drugim zapisala, da je zavaro­ Kmetijski mlekarne, ki je predstavil nekaj cirkularki pa si je porezal prste na vanec zmožen za delo, kjer ni Jošta kot zelo okusnih izdelkov iz kozjega in levi roki in močno poškodoval desno ovčjega mleka. * roko. Odpeljali so ga v ljubljanski nova vrsta Strokovno-selekcijski odbor je Klinični center, kjer so se zdravniki jagodičja Virusi izrodijo krompir na razstavi odbral 38 živali v mikrokirurgi sedem ur trudili, da bi sanskem in srnastem tipu koz ter mu ohranili prste. Kljub naporom križanih vrst za nadaljnjo selekcijo Križanka med kosmu- Krompir se ne izrodi ali degenerira kar sam od sebe, kot so dolgo zdravnikov pa velikega uspeha ni zmotno domnevali pridelovalci, marveč to povzročijo najdrobnejša za sanski in srnasti tip koze. Kar 10 Ijo In črnim ribezom živali je prejelo najvišjo oceno I A, bilo, saj sta po mnenju specialista, živa vitja v njih — virusi. Živijo in razmnožujejo se samo v živih celi­ od tega so gojitelji treh iz sevniške mikrokirurga dr. Boža Prezlja, obe cah, videti jih je moč samo z elektronskim mikroskopom, povzročajo Približno eno desetletj e je že zna­ i občine, in sicer samca srnaste roki tako rekoč nesposobni za delo. na pri nas, a malokdo ve zanjo, kaj pa nad 20 različnih krompirjevih viroz, k sreči ne vseh enako pasme Ane Zupančič z Lukovca in Na podlagi dejstev je zdravnik pred­ šele, da bi jo imel v vrtu. Tojejosta, nevarnih. Jurija Pajka iz Trnovca ter samica lagal začetek postopka za uvelja­ križanka medkosmuljoinčmimri- To je potrebno vedeti, saj seje z virusi mogoče okužiti, to velja tudi Silva Osovnikarja, predsednika vljanje pravic iz invalidskega bezom, nova vrsta jagodičja, ki naj podružnice za kozjerejo Slovenije, za krompir, ali pa okužbo preprečiti. V rastlino prodro virusi skozi zavarovanja. bi od matere in očeta podedovala drobne ranice, ki nastajajo ob dotikanju zdravih in že okuženih rastlin ki se je spet izkazal kot dober gos­ njune najboljše lastnosti. Jošta ni­ Seveda je Franc Šoba vložil ali gomoljev, nanje pa jih zanesejo nematode prek korenin in, kar je titelj. Morda je tudi v tem iskati ma bodic, kot jih ima v naših krajih razlog, da seje Marko Pavič iz Bro­ zahtevek na odbor za uveljavljanje mnogo pogosteje, listne uši, zlasti najpomembnejša prenašalka že skorajda pozabljena kosmulja, da Moravic iz sosednje republike pravic pri novomeški skupnosti nima neprijetnega vonja, ki je krompirjevih virosuv siva breskova uš. odločil, da podari slovenskim pokojninskega in invalidskega zava­ značilen za črni ribez, za nameček Krompirjeve viroze so poimenovane po najznačilnejših zunanjih gojiteljem uvoženega samca sr­ rovanja. Toda odbor je na seji letos pa je rodna kot ribez in odporna spremembah na rastlinah. Virusno zvijanje krompirjevega listja je naste pasme z najvišjo oceno, februarja ugotovil, da nima pravice proti rji kot kosmulja. A vendar si ena najnevarnejših bolezni, navzven se kaže po pokonci štrlečih listih, * vrednega okrog 650 tisočakov. do denarnega nadomestila za svojo le stežka utira pot. * P. P. Sadike je moč kupiti vdrevesnici zaostajanju v rasti, bledici, in kot že ime pove: po vzdolž glavne žile S invalidnost. Odbor se je skliceval na Franc Šoba, kmet s Sremiča navzgor zvitih listih. Podobnoje tudi zdrugimi krompirjevimi viroza­ iS Kmetijsko-veterinarskega zavoda mi, črtavostjo, mozaikom, kodravostjo itd. N potrebna moč in spretnost leve roke Nova Gorica, tam tudi vedo sveto­ > oziroma kjer niso potrebni vsi prsti. vati, kako jejosto treba gojiti, da ne S bo razočaranj. Pravzaprav veljajo s Skratka, ugotovitve komisije so • Seveda je vprašanje, kaj ukreniti, če se viroze pojavijo v večjem zanjo podobne rastne in oskrbo­ * take, kakor da kmetje pri svojem obsegu, kar je pogosto zlasti v naši milejši, vinogradniški klimi. Obolele * valne razmere kot za druge vrste rastline je najbolje izločiti (na tem sloni tudi negativna selekcija v delu ne potrebujejo rok in prstov na jagodičja. Zemljišče mora biti njih. pridelovanju semenskega krompirja). Priporočajo tudi škropljenje proti N temeljito pripravljeno in izdatno oskrbljeno s hranili kot za vsak prenašalcem virusov, ušem, ali pa celo dodajanje fosfornih sistemičnih N »18 hektarov zemlje imamo, za insekticidov v zemljo skupaj s semenom. Vse to je dodaten strošek in S trajen nasad. Primerna razdalja delo na kmetiji pa sva sama z ženo, sajenja v vrsti je od 1 do 2 m, med dodatno zastrupljanje človekovega okolja, zato je še toliko pomembnejši 5 pomaga nama le sin, ki je sicer vrstami pa naj ne bi bila ožja od najosnovnejši ukrep, ki mu mnogi kmetje očitno še vedno ne verjamejo, to zaposlen v Kovinarski. Ker si s poldrugega metra. Oskrba je pa je menjava semena in saditev brezvirusnega krompirja. S svojima rokama skoraj ne morem preprosta, podobno kot pri ribezu s nič pomagati, je vse delo sedaj ostalo je treba občasno izrezati izrojen les, * da se grm pomladi, posamičnih V Sloveniji sm o zlasti v lanskem letu to lik o n ap red o v ali, d a se ne bi * ženi in sinu. Dela pa je več kot preveč rozg pa ne krajšati. bilo treba prepričevati o abecedi uspešnega pridelovanja krompirja. s v hlevu, kjer imamo sedem glav s Jošta zarodi že v drugem letu. V povečevanju pridelka so prav po zaslugi možnega bolj uspešnega s živine, s pujski, ki jih redimo za Plodovi so po velikosti nekaj boja z virozami in drugimi boleznimi še velike rezerve. Naš povprečni s Agrokombinat, pa v vinogradu in na vmesnega med kosmuljo in ri­ * pridelek celo nekajkrat zaostaja za, denimo, holandskim, kjer N poljih, kjer imamo hektar posejan bezom, glede barve pa prevlada sle­ pridelovalcu niti na misel ne pride, da bi zapostavljal izsledke stroke S samo s pšenico. Čepravsi zdenarnim dnji. V polni zrelosti vsebujejo S jagode osvežujočo kislino in dosti ali skušal biti v svoji trmasti zaverovanosti celo vzvišen nad njimi. N nadomestilom ne bi mogel kdove Menja va semena za letošnjo saditevje pokazala, da pa je pri nas tega še N kako pom agati, pa me le boli obrazl­ vitaminov, predvsem vitamina C, dosti, čeprav je treba tudi priznati, da so bili še drugi vzroki za ta­ S OKROG 1500 OBISKOVALCEV — Organizatorji so za dvodnevno razstavo ožitev, s katero so mojo prošnjo in so, kot piše Moj mali svet v zadnji * številki, glede vonja in okusa v sve­ kratne težave. % kljub slabemu vremenu prodali blizu 900 vstopnic. Ker pa so imeli otroci brez­ zavrnili. Postavjali so mi tudi čudna tu sadja res nekaj novega. Inž. M. L. * plačen vstop, ocenjujejo, daje bilo vsaj 1500 obiskovalcev. (Foto: P. Perc) vprašanja: zakaj sem delal kline pa

St. 25(1976) 25. junija 1987 DOLENJSKI LIST 3 *H 8 * * s* !!

TO IZ NKŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Novomeška kronika it SLADOLED — Dež in oblaki ne morejo pregnati poletnega razpolože­ nja, ki se kaže tudi v veliki porabi Okolje sladoleda. Trgovci v Dolenjkini V Gorenju samopostrežbi na Kristanovi so s v šolskih Težave Novoelsa se še večajo sladoledom odlično založeni, bolj na skrbe za tesno pa gre z žličkami, ki po proizva­ programih Prodaja na domačem trgu je namesto porasta močno padla, zato kljub dohodkov­ jalčevem mnenju tudi pripadajo ni nezanimivosti izvoza v Novolesu povečujejo prodajo na tuje lončkom. Ko je ena od strank vprašala, S seje sveta za varstvo ok­ kupce kdaj bos sladoledom mogoče dobiti tu­ di žličko, ni dobila odgovora. V sk­ olja v Novem mestu V Novem mestu delajo NOVO MESTO — V prvih nekaj letošnjih tednih je Novolesu uspelo pokriti Zaposlovanje pa je v Novolesu rajnem primeru pa bo žličk gotovo za vso Dolenjsko lansko skoraj 5-milijardno izgubo, rdeče številkeintežavepasekljub sprejetemu skoraj povsem ustavljeno, odhode dovolj — pozimi. NOVO MESTO — Republiška sanacijskemu programu tudi letos nadaljujejo. V prvem trimesečju je imel nadomeščajo s prerazporeditvami, VREME — Še naprej ostajamo pri problemska konferenca o ekologiji, NOVO MESTO — Servis Gore­ Novoles kot celota za 707,9 milijona dinarjev izgube, samo v zgubarskih tozdih delavce iz tozdov, kjer je izguba naj­ vremenu in njegovih nepredvidljivih energiji in varčevanju sicer ni dala nje je enovita delovna organizaci­ pa je je bilo skoraj za 1,65 milijarde dinarjev. Od tega v dveh tozdih, tovami večja, prerazporejajo v druge pr­ posledicah. Daje z letošnjim poletjem bistveno nič novega, vendar smo lahko ja, ki ima po Jugoslaviji kar 80 ser- ploskovenga pohištva in krškem Boru, izkazujejo celo izgubo na substanci. oizvodnje, kjer so potrebe in delo. res vse narobe, ugotavljamo tudi po zadovoljni, da je sploh prišlo do nje. ^snih delavnic, v katerih je Investiranje in investicijsko vzdrže­ tem, da so začeli Romi (zanje velja, da Njen zaključni dokument je vodilo za V Novolesu so računali, da bodo v daje na domači trg, ker zaradi še imajo dež radi. ker po njem posije zaposlenih 1500 kvalificiranih de­ vanje so sedaj skoraj povsem ustavi­ prihodnje delo, so med drugim menili lavcev raznih strok. Zadnja tri leta drugem trimesečju poslovali vsaj na vedno nestvarnega tečaja dolarja sonce) po hišah poleg drugega moledo­ li. Izvozne spodbude še vedno priha­ na seji sveta za varstvo okolja pri so se v Gorenju odločili, da še ničli, a iz tega očitno ne bo nič. V izvoz nujno prinaša izgubo. Druga vati za dežnike. predsedstvu občinske konference SZDL razširijo svojo dejavnost servisa. aprilu so prigospodarili nadaljnjih pomembna postavka pa je bilo zma­ jajo v tovarno z velikansko zamudo, PESEK — Dopisnik iz Brusnic por­ Novo mesto pretekli petek. Socialisti­ Pričeli so z generalno obnovo 300 m ilijonov dinarjev izgube, v m a­ kljub skoraj trikratni pokritosti uv­ oča, da so v tem podgorskem kraju čna zveza v novomeški občini je orga­ njšanje zalog za petino. Oboje je strojev, ki bi po vsej verjetnosti ju še 100 milijonov invjunijupa je bo padlo v vodo. V prvih treh mesecih oza z izvozom plačilo njihovih uvoz­ priče razlikovanja na temelju peska. nizirala v pripravah na konferenco Nekateri pesek, namenjen za popravilo morali končati na Dinosu. Tako verjetno še nadaljnjih 100 milijonov. nih poslov čaka, zaradi česar imajo javne razprave, ki so naletele na odziv obnavljajo slikovne televizijske ce­ nem alo težav. Bojijo se 15. julija, ko poti v krajevni skupnosti, lahko predvsem v krajevnih skupnostih in ne­ vi, elektromotorje, programatorje, Sanacijskega programa v Novolesu • Novomeški izvršni svet je prete­ odvažajo, drugi pa ne. S tem lokalni ve­ katerih društvih. ne uresničujejo v celoti. bo treba plačati 2 milijardi dinarjev skratka, pralni stroj obnovijo ta­ kli teden obravnaval ne ravno spod­ obresti za kratkoročna posojila, saj ljaki po svoje kroje pravico, ki soje bili Praktični korak k čistejšemu okolju vsi Brusničani deležni dobrih 30 let. ko, da mu še za enkrat podaljšajo Ena glavnih postavk sanacijskega budne podatke o Novolesovem poslo­ tega denarja ni in se bodo li­ predstavlja v občini letošnja akcija Ole­ življenjsko dobo. Tako popravljen PIJAČA — Z zadnjo podražitvijo pšajmo svoje okolje, so menili na seji. programa je bilo preusmerjanje pro- vanju in zahteval, da morajo vendar kvidnostne težave še močno poveča­ izdelek je še vedno za četrtino uresničiti sanacijske ukrepe ter prene­ pijač je Mikuličeva vlada ostro udarila Ocenili so, da je bila prva takih v le. v nekatere denarnice. Te dni smo bili v cenejši od novega. hati računati z nemogočimi ali komaj občinskem merilu. Koristna je zaradi Po besedah vodje industrijskih Z. LINDIČ—DRAGAŠ novomeškem lokalu, Tei živi od šno- pobranih smeti in po tem, da je ljudi servisov Gorenja inž. Todorja MST VRAGOV LOG: verjetnimi stvarmi (npr. tečaj). Za pčkarjev, priče temu prizoru: Dva nek­ nekoliko pripravila k stalni skrbi za uresničitev sanacijskega programa in Dmitroviča, ki se je minuli petek IZ OBRESTI! VINOGRADNIKI NA oliko tresoča se ljubitelja kapljice sta v okolje. Pokazala pa je, da bodo morali mudil na pogovoru v Novem mes­ reševanje problemov bodo morali na­ prvi za točenje dovoljeni minuti na­ v bodoče nameniti več skrbi čistoči ok­ tu, je vedno manj popravil v garan­ NOVO MESTO — Prejšnji četrtek je peti vse sile, sicer Novolesu grozijo IZLETU ročila vinjaka. Nekako jima je uspelo olja tako posamezniki kot za to bila skupščina Skupnosti krajevnih prinesti do pulta ob oknu. Kozarčka ciji, vse več pa se ljudje odločajo za boleči posegi. Skrbi pa, da sev Novole­ NOVO MESTO — Društvo vinog­ določene delovne organizacije. K us­ skupnosti Novega mesta, na kateri so sta postavila tesno skupaj, nato pa tako generalno obnavljanje njihovih su ponavljajo razmere iz IMV, radnikov Dolenjske-podružnica Pod­ pehom naj bi pripomogle ostrejše kaz­ sprejeli finančni načrt za leto 1987. rekoč z vodno tehtnico ugotavljala, v strojev. gorje je minulo soboto za svoje člane ni za onesnaževalce, boljša kakovost Med zanimivimi sklepi bo prebivalce katerem je več opojnosti. Ko sta se pripravila strokovno ekskurzijo na komunalnih uslug, večja pomoč Novega mesta najbolj zanimal ta, ki so v Novolesu v primerjavi z enakim samoupravno dogovorila, v katerem je • Edini servis Gorenja za Dole­ Primorsko. Ogledali so si vipavsko krajevnim skupnostim pri pripravah govori o izgradnji mostu v Ragov log. lanskim obdobjem povečali pr­ za kakšen mikron alkohola več, sta s vinsko klet in vinograde v Goriških takih akcij, ocenjevanje urejenosti pov­ njsko je v Novem mestu na Po večmesečnih razpravah, obotavlja­ oizvodnjo za 11 odstotkov ob za 5 sistemom glava—grb izžrebala, kdo ga brdih. ršin in izobraževanje. Kar zadeva Jerebovi ulici. V njem je redno nju, dvomih in tudi nasprotovanju ne­ odstotkov večji produktivnosti. Izv­ bo spil. Poraženec seje moral pomiriti s slednje so na seji sveta oblikovali zaposlenih 14 delavcev, med kate­ katerih obrobnih KS, ki so bile proti oz je bil kljub drugačnim usmeri­ PRAZNOVANJE kapljico manj. delovno skupino, ki naj bi pripravila ponovni postavitvi mostu v »mestna rimi je 10 serviserjev, ki s svojimi tvam za 13 odstotkov večji in ga še DESETLETNICE dopolnitve,šolskih programov z vidika flčki obladujejo vse štiri dolenjske pljuča« na desnem bregu Krke, je zdaj varovanja okolja. povečujejo. V tretjem trimesečju na­ občine in Posavje. Na mesec zgraditev tega mostu v načrtu skupnih KS REGRČA VAS Na seji so odprli tudi vprašanje del mesta. Se letos naj bi postavili v meravajo izvoziti kar za 7,5 milijona obiščejo kar 1500 lastnikov pr­ možnosti podpisa družbenega dogovo­ Krko pilote betonske konstrukcije, dolarjev in vse lesne zmogljivosti de­ NOVO MESTO — Ker je napove­ dano praznovanje prejšnjo soboto za­ ra o varstvu Krke in ustanovitve orga­ oizvodov Gorenja. Večino del prihodnje leto pa bi most dogradili. lajo v glavnem za izvoz, saj je za to nizacije za zbiranje posebnih odpad­ opravijo na domu, le večja in Zdaj ima SKS v rokah sicer samo po­ radi slabega vremena odpadlo, bodo obdobje lesna proizvodnja za pro­ krajani KS Regrča vas s proslavo in kov. zahtevnejša popravila opravijo v nudbo GIP Pionir, te dni pa pričakuje dajo doma praktično izgotovljena. servisni delavnici. Rok čakanja v še nekaj drugih ponudnikov. Most v družabnim srečanjem proslavili deset­ Ena gospa je rekla, da niso v Novem Če ne bi toliko izvažali, bi morali letnico bostoja svoje krajevne skup­ nobenem primeru ni daljši od pe­ Ragov log bo stal malo manj kot 120 mestu prodali niti ene obveznice milijonov dinarjev, pri delih pa raču­ resno razmišljati o velikem zmanjša­ nosti to soboto, 27. junija. Proslava se Crvene zastave. V Kragujevcu bodo Pomisleki Brusnic tih dni. V novomeškem servisu se nju proizvodnje. bo začela ob 20. uri v domu krajanov. lahko pohvalijo, da imajo izredno najo tudi na pomoč JLA, ki bi sodelo­ morda rekli, da smo Dolenjci sovra­ vala s pontonskim odrom. Največ besed o smetišču malo reklamacij, pritožna knjiga žniki juga, nihče niti pomislil ne bo, da Vprašanje, ki je prej razdvajalo je vzrok morda v smešni, 25-odstotni pa je skorajda prazna. mestne KS glede sofinanciranja nove­ BRUSNICE — Nekatera kmetijska obrestni meri. zemljišča so glede na resnično ga mostu, je medtem odpadlo: most bo Pri zgubarjih nižje plače? kakovost tal neustrezno razvrščena po V naslednjih letih tudi ta del zgrajen iz obresti, kijih ima SKSizdela kategorijah, zato bi morali nekatera Slovenije lahko pričakuje še boljše samoprispevka, ki ga Novomeščani že Ob polletju v škripcih okrog 3 tisoč delavcev določila v prostorsko ureditvenih pog­ opravljanje tovrstnih storitev. Ze vrsto let plačujejo za zgraditev novega ojih za naselje Velike Brusnice spreme­ naslednje leto naj bi v vsa servisna železobetonskega mostu čez Krko nad NOVO MESTO — V zadnjih prenehanje veljavnosti interven­ niti, Tako so menili krajani brusniške vozila vgradili radijske zveze, ki sedanjim železniškim mostom. Na dneh tudi v novomeški občini teče cijske zakonodaje, lotili resno in krajevne skupnosti v pogovoru s preds­ bodo omogočale še hitrejše in vrsto perečih in odprtih vprašanj iz ko­ akcija za uskladitev letnih načrtov Večina je to do danes, 25. junija, že tavniki občinske delegacije, ki so na boljše delo servisetjev. Do konca munalnega gospodarstva in financ so delovnih organizacij z določili naredila. delegatom na skupščini odgovarjali sestanku v Brusnicah predstavili desetletja pa namerava Servis dogovora o razporejanju dohodka DEŽURNE TRGOVINE prostorsko ureditvene pogoje za nase­ njen predsednik Niko Galeša. predsed­ Gorenje vse svoje enote povezati in delitvi sredstev za osebne S tem pa težav v zvezi z osebnimi V soboto, 27. junija, bodo lji Ratež in Velike Brusnice in načrt ure­ tudi z računalniškim centrom. nik sveta SKS Niko Bricelj in tajnik dohodke. V organizacijah združene­ dohodki skoraj gotovo še ne bo odprte do 19. ure naslednje pro­ janja odlagališča odpadkov Leskovec. J. PAVLIN SKS Ciril Atelšek. Vprašali so še po smiselnosti ohranja­ Tg. ga dela so se tega opravila, ki pomeni konec. Če bo zvezna skupščina jutri, dajalne živil: nja zaščitenih kmetij sredi naselja, kar 26. junija, sprejela predlagane • v Novem mestu: M arket na je zdaj primer v Brusnicah. To naj bi spremembe in dopolnitve zakono­ Ljubljanski znova pregledala kmetijska zemljiška daje, bodo zgubarji v drugem pollet­ • v Šentjerneju: Mercator-Sa- skupnost. Odkrivanje prave resnice o nas ju namreč v hudih škripcih. Tam, mopostrežba Največ besed je bilo o smetišču. Sicer kjer bo polletno izgubo uspelo pok­ • v Dolenjskih Toplicah: M erca- maloštevilni domačini so terjali poja­ riti, se bodo po predlaganem sistemu tor-prodajalna Vrelec snila, ali gre za občinsko ali regijsko Občinski komite ZK Novo mesto obravnaval teze o aktualnih idejnopolitičnih v novomeški občini po prvih izraču­ smetišče in ali bo to odlagališče res razmerah v družbi in ZKS — Nov položaj zahteva nove pristope v Celotnem delu ZK • v Žužemberku: Emona-Dole- samo za komunalne odpadke ali tudi nih za približno 30 odstotkov znižali njka Market osebni dohodki glede na letošnje za posebne. Soglasni in glasni so bili v NOVO MESTO — V ponedeljek je v okviru priprav na bližnji idejni plenum bitev ZK za idejni boj, pomemben jene • v Straži: Mercator KZ Krka majske, pri tistih izgubarjih, ki jim ocenah, da se leskovško smetišče na­ ZK obravnaval teze o aktualnih idejnopolitičnih razmerah v družbi in ZKS tudi nazadnje položaj vernih. V vsem tem Vse ostale prodajalne živil črtno in vidno širi in da ga Komunala izgube n eb o uspelo takoj p okriti, pa občinski komite ZKS Novo mesto skupaj s sekretarji osnovnih organizacij, naj bi idejniplenumZK,takoslovenski bodo odprte do 13. ure. ne vzdržuje dovolj. Kar zadeva dovoz še za desetino več, saj bodo m orali na zadolženimi člani za njihovo delo ter s člani aktiva ZK delavcev neposrednih kot s posebnim slovenskim prispev­ smeti, so poudarili prevelike hitrosti kom zvezni, naredil korak naprej. zajamčene osebne dohodke. Po se­ proizvajalcev. smetarskih avtomobilov in prometno V razpravi so novomeški komunisti daj znanih podatkih in po ocenah bo preobremenjenost ceste skozi strnjeni V uvodu je predsednik republiške nja perspektiv, kar pa je nujno, saj kriza'objektivno spodbuja konzerva- zelo ugodno ocenili slovenske teze za v novomeški občini v tovrstnem naselji. Krajane je zanimalo, če kdo konference SZDL Jože Smole, s strani razpravo, Franci Šali je dejal, daje to Sprehod po Metliki meri na onesnaženost kapnice zaradi predsedstva CK ZKS zadolžen za spre­ tizem in vzbuja dvome v socialitično škripcu, če bodo spremembe, kot samoupravljanje. ZK zato ne bi smela prispevek k odkrivanju prave resnice o smetišča.Predstavniki občinske dele­ mljanje dela novomeške ZK, razložil, nas, k čimbolj stvarni ocenitvi razmer rečeno, sprejete, okrog 3.000 do OK ZSMS, ZKO IN SAMOSTOJNI gacije so menili, da bodo Leskovčani zakaj in kakšen bo idejni plenum. izgubiti kompasa. Pomembno je pra­ 3.500 delavcev. KULTURNI DELAVCI so sestavili vilno obravnavanje nacionalnih vpra­ in k poskusu, kakojih obvladati. Skraj­ dobili pomoč v preskrbi z vodo, če bo Zveza komunistov se je objektivno ni čas je, je bilo slišati, da je konec tega, program letošnjih Noči do jutra. Kot ugotovljeno, da so njihovi vodnjaki, znašla v novem položaju, ki zahteva šanj, predvsem problemov Kosova, leta prej bodo kulturne prireditve ju lija kar je jugoslovanska zadeva. Pomem­ da delo hodi po legitimacijo na trg, edini vodni vir, oporečni zaradi depo­nove pristope v celotnem delovanju nedelo pa k državi. Nekaterih stvari ne in avgusta na grajskem dvorišču Belok­ nije. Glede tega bo dolgoročna rešitev ZK. V zadnjem času je ZK naredila ve­ ben je odnos do mladine, za katero je ranjskega muzeja. Že 3. julija bo tam ZK očitno vse manj privlačna, bomo premaknili brez pretresov v dru­ vodovod, ki naj bi pripeljal dobro vodo liko napako z zanemarjanjem idejno žbi, pri čemer bo treba pogledati tudi nastopila metliška mestna godba s iz Cerovega loga na Tolsti vrh, v teoretičnega dela ter s prevelikim pomembna je vloga SZDL kot nosilca celovečernim koncertom z naslovom pluralizma, v kateri bomo morali vodi­ odgovornost za nazaj. Bili so ljudje, ki Leskovec in Brusnice. podleganjem pragmatizmu, sprotne­ V času od 11. do 17. junija so v Predpraznične note. Program bo po­ ti strpen dialog, pomembna je usposo- so opozarjali na preveliko zadolže­ L. M. mu reševanju problemov brez odpira­ vanje in druge negativne tendence, pa novomeški porodnišnici rodile: Dani­ vezoval Toni Gašperič z aforizmi so morali s položajev. Če naj si spet ca Šiljič iz Šmolenje vasi — Karmen, jugoslovanskih avtorjev, odprta bo pridobimo zapravljeno zaupanje, bo Miljana Ljubi iz Dolenjih Kamene — grajska klet z izborom belokranjskih treba načeti tudi take stvari in se not­ Anjo, Ksenija Jurkovič iz Gorenje St­ vin in brezalkoholnih pijač. Vstopnina ranje diferencirati, če naj ZK prepreči raže — Luka, Nataša Weiss iz Črno­ bo 500 din, koncert, ki mu bo dirigiral Avantgardnost ni božji darpopoln razkol z ljudmi. Zakaj delegat­ mlja — Roka, Marija Progar iz Stanko Križ, pa bo ob 21. uri. ski sistem ne gre, zakaj so sisi nemočni, Praprotnice — Cvetko, Jožica Vovk iz METLIKA SE LAHKO POHVALI Razširjena seja OK ZKS Metlika o razmerah v družbi in Zvezi komunistov kje smo nedemokratični? Zakaj je Ragovega — Gregorja, Marija Matoh s semaforiziranim križiščem, ki je na­ pozabljena kritična analiza, zakaj se iz Vrhpeči — Roberta, Greta Hostnik sproti miličniške postaje. Križišče, na nič ne zgodi za vse mogoče neure­ s Senovega — Primoža, Andreja katerem se je v preteklosti zgodilo več METLIKA — Zadnja razširjena seja OK ZKS Metlika, ki seje je udeležil Vprašanje organiziranosti gospo­ sničene sklepe, programe, zakone? Mrgole iz Bele cerkve — Matjaža, Re­ prometnih nesreč, bo v bodoče tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Lenart Šetinc, je bila posvečena ob­ darstva ne more biti ideološko vpraša­ Edina rdeča nit pri nas je izredno hitro nata Kuhar iz Hinj pri Šentjanžu — verjetneje varnejše tako za voznike kot ravnavi tez o aktualnih razmerah v družbi in Zvezi komunistov. V obširnem, nje. »Uspešno gospodarstvo ne more slabšanje gospodarskega stanja, pa se Anjo, Elizabeta Butala iz Tribuč — tudi za pešce. Vendar je to le teorija, biti v nasprotju s samoupravljanjem. kajti že drugi dan po postavitvi se­ kritičnem ter polemičnem uvodu je Šetinc osvetlil številna vprašanja, ki so nič ne zgodi, tako da že vse kaže na poli­ Domna, Nada Požek iz Jelševnika — Naša kadrovska politika pa je v veliki Aljo, Dragica Šprajcer iz Semiča — maforjev je počilo: trčila sta Metličan danes v družbi še kako aktualna. tično diverzijo. meri sektaška. O položaju delovnega Z. LINDIČ-DRAGAŠ Blaža, Jožica Hočevar iz Dolenjih Dol in Črnomaljec. Med drugim je dejal, da je temelj pri nas prevladujeta socialna demago­ človeka morajo odločati le njegove — Primoža, Ana Bevc z Belega griča GOTOVO BODO LETOŠNJE družbene krize prav v Zvezi komu­ gija in uravnilovka. »Mi očitno nismo sposobnosti, če je član ZK, je le še — Petro, Jožica Kapele s Sel pri Se­ NOČI DO JUTRA dodobra razbu­ nistov in daje napačna poenostavljena sposobni pravično stimulirati najbolj toliko bolje. NOVOTEHNA miču — Mitja, Nataša Ribarič iz Ka- rkale metliško sicer kulturniško zas­ razlaga, daje ZK zgolj tista sila, ki se ustvarjalnega dela naše družbe. Kaj manja — Davida, Jožica Hutevec iz pano sceno. Julija in avgusta bodo bori za razvoj, nekatere druge sile pa drugega kot socialna demagogija je, če V razpravi sicer niso govorili o NAGRADILA KUPCE Rajnovšč — Tejo, Mirjana Car iz predstave domala vsak petek ali konkretnih tezah, očitno pa metliško ga zavirajo. »Različna tolmačenja NOVO MESTO — Zadnji dan Črnomlja — Aleksandra, Ljubica Ste­ soboto. Nastopajoči bodo v glavnem naše krize in pogledi ter predlagane gospodarstvo in ostale dejavnike vanovič iz Kanižarice — Sandro, Da­ domači posamezniki, skupine ali dru­ družbenega in političnega življenja dnevov Novotehne v Novem mestu rešitve v ZK marsikdaj zavirajo ta • Tudi to, da smo v besedah za je ta trgovska hiša med kupci, ki so nica Sašek iz Jelovca — Damjana, štva, vstopnina bo vedno 500 din, le za najbolj moti to, da se pri nas veliko Marija Murn iz Obrha — Urško, Jože­ razvoj,« je dejal Šetinc. Po njegovem realno tržišče, dejansko pa ne, je huda na prodajni razstavi kupili kakšen humanitarni večer bo treba odšteti tri govori, opozarja na napake, naredi pa fa Dermaž z Gornje Prekope — Anjo, tisočake. Z izkupičkom bo kupil orga­ mnenju je zvezni idejni plenum dal zavora za razvoj. V Jugoslaviji je ok­ izdelek Gorenja, izžrebala tri in jih pozitivne rezultate in niso zmagali tis­ bore malo. Prej obratno. »Kot direk­ Anica Hrovat iz Stavče vasi — Tanjo, nizator najnujnejše metliškemu otroš­ oli 100.000 delavcev, ki dobivajo nagradila. Prvonagrado(hladilnik ti, ki so ta plenum hoteli izkoristiti za tor se počutim, kot da mi je nekdo Marinka Rukše iz Hrušice — Anjo, kemu vrtcu. Dve predstavi pa bosta plače iz primarne emisije. Tojenajle- zvezal roke, zdaj me pa isti sili, naj Gorenja) je dobil Šlavko Trifuno­ obračun z »idejnimi sovražniki«. vič iz Ljubljane, mešalnik Gorenja Martina Pirc iz Senožet — Andreja, brez vstopnine. špi denar, čisto nov, se še skupaj vozim avto,« je dejal eden od razpra- je sreča namenila Štefaniji Šprah iz Manda Davidivič iz Črnomlja — Ta­ METLIŠKI GOSTILNIČARJI so »Zmagale so pozitivne težnje in le to drži!« vljalcev. Več besed je bilo tudi o njo, Renata Veselič iz Rodin — Mate­ prejeli od organizatorjev letošnjega odgovornosti. Ljudje zahtevajo kon­ Dol. Straže 21 mlinček za kavo pa lahko pripelje tudi do idejnega razči­ je dobil Stane Špelko, Mestni breg, ja, Jožica Gorišek iz Dolenje Stare va­ jurjevanja prijazne dopise in polo­ kretno odgovornost, imena. »Kdo so si — Simona, Branka Kožar iz ščevanja. Cilj plenuma CK ZKS pa je Kočevje. žnice, s katerimi naj bi nakazali 15 ti­ nadgraditi zvezni plenum, odpreti tudi tisti, ki so prej tovarne drobili, sedaj Jurovskega Broda — Antuna, Ružiča sočakov za pomoč pri pripravi te vprašanja, ki jih zvezni ni mogel ali ni je pomočnik pri vodovodnem inšta­ jih združujejo, prej na silo združevali v Colarič iz Reštova — dečka, Marija belokranjske fešte. Ob tem se jih je veči­ hotel načeti. Zvezi komunistov njena laterju plačan bolje kot univerzitetni sozde, sedaj razdružujejo, in če ni bilo POZABLJENE LUKNJE Glavan iz Žužemberka — dečka, na spomnila na minulo Vinsko vigred avantgardna vloga ni dana od boga ali profesor! Analize kažejo, da so družbe po njihovem, so rezali glave. Če ne OSILNICA, BROD NA KOLPI Zdenka Budetič iz Kamanja — dečka in na odnos Črnomaljcev do nje, zato se z najmanjšo socialno diferenciacijo od Marxa, avantgarda je, če je tega drugega, naj pred ljudstvom priznajo — Cesta Brod na Kolpi—Osilnica je in Jelka Anžlin iz Sela pri Zagorici — ne gre čuditi, če sta dopis in položnica najmanj uspešne. Pri nas so razlike svoje napake!« »Ni čudno, da so mladi dečks sposobna, če ni, jo bo čas povozil, pa polna lukenj na slovenski in hrvaški pri večini romala v koš. Kako gre že je lahko njena vodilna vloga desetkrat med tistimi, ki znajo, hočejo in kritični. Čudim se tistim, ki niso. Ti so IZ NOVEGA MESTA: Milena tisto: kjer se prepirata dva? Za strani. Na slovenski je komaj prev­ zapisana v ustavi.« zmorejo, in tistimi, ki ne znajo, nočejo ali neumni, ali oportunisti, ali jim pa Mirtek iz Ulice Slavka Gruma 22 — osvežitev spomina le to: izčrnomaljske in ne zmorejo, veliko premajhne. Če vse skupaj ni nič mar.« ozna, ker jo posodabljajo, na hrva­ Primoža. Ljubica Beg, Ob Težki vodi občine ni prispel niti dinar za Vinsko Glede tako imenovane, socialne tega ne bomo vgradili v sistem, bomo ški pa je polna lukenj, kljub temu da 26 — Simona, Zlata Valentič iz Ulice vigred, ki ima tako kot jurjevanje diferenciacije po Šetinčevem mnenju gotovo blokirali razvoj.« A. BARTELJ je ob cesti povsod dovolj gramoza. Marjana Kozine 31 — Nino. belokranjske razsežnosti.

4 DOLENJSKI UST Št. 25 (1976) 25. junija 1^87 V Črnomaljski drobir REVNA EKOLOGIJA — Društvo IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN za varstvo okolja iz Dragatuša, edino te vrste v Beli krajini, nima nobenih dohodkov in nikakršne denarne podpore. Ko so pred dnevi skušali dobiti kakšen dinar od turistične takse, Vrsta naložb so jim povedali, da ta denar pripada le ČRNOM ELJ — V Gokovem tozdu Previdnost turističnim društvom v tistih krajih, Odločni ukrepi proti zdravju Komunala imajo v letošnjem letu v na­ kjer so to takso ustvarili. Torej naj črtu vrsto naložb. Tako so v Semiču že v Semiču Črnomaljska zdravstvena skupnost je imela ob trimesečju 65 milijonov dinarjev društvo za varstvo okolja pobira denar končali gradnjo čistilne naprave, V Iskri so zelo previdni od tistih, ki to okolje svinjajo in zast­ montirati morajo samo še strojno izgube — Tudi v zdravstvu prisilna uprava?______ru p ljajo ča ne bo vedelo, kam z njim. opremo. Ta investicija bo veljala pri uporabi novih im- okrog 100 milijonov dinarjev. Začeli SV. DUH IN KULTURA — Že dol­ pregnantov ČRNOMELJ — Zaradi nerazumljivega in nerealnega prikazovanja dohodka ti dobiti vsaj 80 odst. večsredstev kot pa so tudi pripravljati dokumentacijo ga leta se v Črnomlju govori o nujni ima črnomaljska zdravstvena skupnost po prvem trimesečju 2,5 milijona di­ lani, da bi nekako »prišli skoz: . za čistilno napravo v Črnomlju. Prav obnovi cerkvice sv. Duha. Ta cerkev, ki SEMIČ — Pred dobrima dvema narjev presežka, v resnici pa ima 65 milijonov dinarjev izgube. Seveda si tega tako je v izdelavi tehnična dokumen­ Toliko denarja pa jim črnomaljska je nepogrešljivi del črnomaljske pano­ letoma je semiška Iskra pri pr­ tacija za zadrževalni bazen s prečrpa- neresničnega prikazovanja niso izmislili v zdravstveni skupnosti. skupnost letos nikakor ne bo mogit rame, pa že ves ta čas nezadržno pro­ oizvodnji kondenzatorjev opustila vališčem, ki bo prečrpaval odpadne Črnomaljska zdravstvena skup­ dvanajstine, povečane za 30 odst., dati, tudi če bi dosledno izvajala vse pada. Z besedami se do sedaj ni dalo škodljivi PCB in ga nadomestila z vode iz Belta, Gorenja in naselja Čar- ukrepe, ki sijih je zadala, da bi omili­ nič narediti, z molitvami še niso po­ drugimi impregnanti, ki jih v nost je ena tistih, ki ima več zavaro­ zaradi česar so porabniki zašli v ve­ dak v skupni kanal, ki bo speljan proti skusili. Kaže pa, da bodo tudi za sv. glavnem uvažajo iz Japonske. Po vanih oseb, kot ima občina prebi­ liko izgubo, na blokiranem računu la težko stanje. Eden teh ukrepov je bodoči čistilni napravi. Duha prišli boljši časi. Polovico dena- težki izkušnji s PCB so v Iskri tudi z valcev. Lani je imela 1,5 milijarde di­ skupnosti pa je ležal mrtev denar. tudi popolna omejitev zaposlovanj« ija za obnovo te cerkvice, ki bo potem Za kotlovnico je Komunala kupila novimi impregnanti zelo previdni narjev prihodkov, izgube pa so na v zdravstvu. Pri tem pa je treba up­ četrti kotel. Veljal je 55 milijonov di­ Tako stanje se v zdravstvu že poz­ služila za potrebe črnomaljske kul­ in dajejo vse na testiranje v lju­ koncu leta imeli za 50 milijonov di­ oštevati, da je v črnomaljski občini narjev, potrebovali pa ga bodo za bljanski Zavod za farmacijo in na: po prvem trimesečju je imel črno­ ture, je pripravljena prispevati kultur­ narjev; če bi sem prišteli še 36 mi­ prav zdravstvo deficitarna de­ nove porabnike. Iskanje prostora za preizkušanje zdravil. maljski zdravstveni dom več kot 40 na skupnost Slovenije, ostalo pa mo­ lijonov dinarjev, kolikor bi morali javnost, se pravi, da imajo premalo rajo zagotoviti doma. Za to je sedaj novo odlagališče komunalnih od­ »Hočemo, da nam strokovna in­ milijonov dinarjev izgube, bolnica padkov je še vedno naloga občine, na prispevati za investicijsko vzdrže- zdravnikov. Po normativih naj bi zadolžen občinski komite za družbeni štitucija naredi te teste in ugotovi, pa 180 milijonov dinarjev, od tega Komunali pa opozarjajo, daje odlaga­ če je pri uporabi teh snovi kakšna prišel specialist za medicino dela na razvoj. odpade na črnomaljsko zdravstveno lišče pri Vranovičih prepolno, vendar nevarnost za ljudi in okolico, in če • Črnomaljska zdravstvena skup­ 1.400 zaposlenih, v črnomaljski AVTOBUSNA OVIRA — Cela Be­ skupnost 15 odst. Če bodo imeli ob la krajina nepremore prave avtobusne vanj še vedno vlagajo veliko denarja. nost dobiva republiško solidarnostno občini je zaposlenih 7.600 ljudi in Tako so postavili ograjo, imajo čuva­ polletju izvajalci še izgubo, jih po se­ postaje. Obe prestolnici, Metlika in pomoč, vendar se ta relativno manjša, imajo eno specialistko, pa še ta bo šla ja, buldožer pa sproti prekriva od­ daj veljavni zakonodaji zadenejo vsi Črnomelj, imata le nekakšni zasilni saj je pred petimi leti znašala desetino kmalu na porodniški dopust. Na me­ padke, tako da ni smradu, požarov, pa ukrepi, kot veljajo za izgubarje, avtobusni postajališči, ki ob konicah vseh sredstev, lani pa le še 7,5 odst. dicinski fakulteti štipendirajo ose.n tudi Romi ne morejo več brskati po vključno s prisilno upravo. Jasno je, povzročata le še večjo prometno Vsekakor je taka skupnost, kot je študentov, dva njihova štipendista gnečo. Črnomelj bi, če verjamemo smeteh. Komunala namerava kupiti še da taki ukrepi niso uperjeni samo en smetarski avto in avto za vodo, ki črnomaljska, premajhna rizična skup­ pa bosta v kratkem končala staž. uradnim dokumentom, postajo moral m proti zdravstvu, amapk proti Glede na vse to so delegati na zadnji dobiti do leta 1990. Vsaj tako je zapi­ so jo doslej dovažali le z gasilskimi nost in jo finančno lahko spravi v kri­ zdravju. seji občinske skupščine menili, da bi sano v srednjeročnem planu. Lažje je avtomobili. Komunalci pa so zaključi­ tičen položaj že nekaj nepianskih da­ Po finančnih načrtih izvajalcev bi zapisati kot narediti. li tudi gradnjo 1. faze garažno- ljših zdravljenj v kliničnem centru ali vsaj ta dva morala zaposliti. poslovnega objekta, sedaj pa je v pri­ dva nova bolnika, ki sta potrebna le-ti m orali od zdravstvene skupnos­ A. B A R TELJ pravi 2. faza. Ta naložba bo veljala 200 milijonov dinarjev. dialize. Drobne iz Kočevja vanje novomeške bolnice, bi bila iz­ Darovali zemljo za cesto MLADI DOBILI je, kakšna zaščitna sredstva in guba še za toliko večja. Sedaj po­ Pa tudi prostovoljno delajo pri čiščenju trase druge ukrepe moramo uporablja­ slujejo po začasnem finančnem na­ RUŠENJE ALI GRADNJE — PROSTOR ti,« pravi inž. Jože Rožman, vodja črtu, ki ga dirigira znani intervencij­ OSILNICA — Krajevna skupnost Anton Knavs, Marija Vesel, Vilma in Inšpektorji so za spomlad napovedali RIBNICA — Na nedavni pro- razvoja v semiški Iskri. »Ti preiz­ ski zakon. Do pred časom so svojim Osilnica se skupaj z graditelji, upra- Anton Šercer, Anton Poje, Amalija in rušenje raznih »črnih« objektov po gramsko-volilni seji OK ZSM Ribni­ kusi pa trajajo zelo dolgo, saj jih Kočevju, ki kazijo videz mesta. Gre opravljajo na živalih, tako da za ne­ porabnikom — naj večja je novome­ vljalci in uporabniki ceste Mirtoviči- Anton Janež, Janko in Marija Štimec, ca so izvolili za novega predsednika predvsem za provizorične drvarnice in katere preparate že imamo rezul­ ška bolnica, drugi pačrnomaljski zd­ Zamost zahvaljuje vsem 69 krajanom, Štefan Jelenc, Ivan Jelenc, Julka Poje, garaže, ki jih je največ v Turjaškem na­ Dušana Lovšina, za podpredsedni­ tate, ne pa še za vse. Na zavodu se ravstveni dom — smeli dajati lanske ki so za gradnjo te ceste brezplačno Franc Štimec (vsi iz Ribjeka); Čedomir selju. Meščani nas opozarjajo, da celo ka Marka Škrabca in Tomija Gavra- prav čudijo, kaj vsejim damo vtes- odstopili parcele, pričakuje pa tudi, da Radjenovič iz Reke, Marija Turk, Ma­ rjan Šercer, Cecilija Šercer, Olga v samem mestnem središču rastejo niča, za sekretarja pa Staneta Hafne­ tiranje, med impregnanti je tudi ri­ NI PO PU ST A bo še ostalih 6 krajanov dalo približno tak prispevek, kot so ga ostali. Ta ces­ Štimec, Anica Štimec, Anton Gašp. nove drvarnice, ki gotovo ne pripo­ rja. Pri programu dela je še najbolj cinusovo olje in tudi to smo dali v KOČEVJE — Poročali smo že o morejo k lepšemu videzu mesta. testiranje, kajti za vsako snov tni odsek bo posodobljen in odprt pre­ rac, Stanislav Malnar, Ana Kovač (v ' oprijemljiv tisti del, ki govori o ure­ govoricah po Kočevju, da prebi­ iz Osilnice); Anica Kovač, Marjan Ko­ OSLOVSKO PLANIRANJE — hočemo imeti črno na belem, da ni dvidoma že za praznik občine Kočevje. ditvi mladinskih skupnih prostorov valcem kočevske občine, ki bodo leto­ vač (oba iz Ljubljane); Jože Štimec, Pametno planirajte letni dopust. Tako škodljiva oziroma kakšna zaščita Lastniki odstopljene zemlje so: Jože v bivših prostorih ribniške delavske vali v pobrateni občini Rab, ne bo tre­ Anton Kovač, Janez Žagar, Slava opozarjajo po Kočevju plakati »Oslo- je potrebna v ravnanju z njo. Kakr­ Štimec in Jože Šercer iz Mirtovičev, univerze. Tu je mladina pridobila ba plačati turistične takse, ker je tako Janeš, Anton in Jožefa Poje, Ida Ko­ vine mozeljske«. Mozeljčani namreč šni že bodo rezultati, nobene snovi Anton Švab, Anton Muhvič, Milka sklenila občinska skupščina Rab, in vač, Olga in Daniel Hudobivnik, E lo vsako poletje pripravijo »Oslovsko m anjšo pisarno in večjo učilnico. ne bomo odlagali v naravo. Vsi Gašparac, Marija Štimec, Helena tudi, da te govorice niso resnične. Zdaj Tomec (vsi s Sel pri Osilnici); Branka noč« zdaj pa s plakati opozarjajo svetovni proizvajalci kondenza­ Cargnelutti-Štimec, Zora Štimec, Ma­ GLASBENI MAGAZIN — V smo trditev o oprostitvi takse prebrali Janeš, Ana Varlaj in Franjo Malinaii j Kočevce, naj letni dopust načrtujejo torjev uporabljajo enake impreg- rija Erent, Ivanka in Anton Malnar, sodelovanju z RTV so v Ribnici mladi v zadnji številki Kočevskih novic. (vsi iz Zamosta); Regina Kovač iz tako, da bodo soboto, 18. julija, nante, kot so prej vsi uporabljali Ana Kovač in Olga Lenac, Slavko Fer­ organizirali Glasbeni magazin. Na Ponovno smo vprašali predsednika Reke, Zinka Šercer iz Plešcev, Ana Šti- preživeli na »Oslovski noči v Mozlju. PCB. Po podatkih dobaviteljev so bežar, Dragica in Jože Štimec, Marjan občinskega izvršnega sveta Dušana mac s Hrvatskega, Julijana Križ in Ta prireditev vsako leto zelo uspe, njem je sodelovalo pet glasbenih sku­ ti novi impregnanti razgradljivi in Rugole, Marija in Anton Šercer (vsi iz pin. Popoviča in predsednika občinske Jože Žagar iz Kočevja, Gabrijel Klepec posebno še licitacija osla. jih ostali uporabljajo tudi za Bosljive Loke); Anton Tomec, Jože in KMALU V BELO KRAJINO — skupščine Staneta Letonjo, če to iz Padova, Anton Malnar iz Malinišča, kurjenje, kot druge naftne deri­ Ema Štimec, Ivan Ožbolt, Drago Ribnišna mladinska delovna brigada obvestilo drži. Oba sta zatrdila, da nis­ Gabrijel Lautar iz Mandlov, Jože vate, mi pa tega ne delamo, ampak Štimec in Drago Malnar (vsi iz bo sodelovala letos na delovni akciji v ta dobila nobenega takega uradnega Žagar iz Dol. Brige, Antun Čop in An- bomo počakali na analizo dimnih Grintovca); Marija M auhar iz Se- Beli krajini. Tabor bo na Lokvah. Pri­ obvestila občinske skupščine Rab in tun Štimac (oba s Hrvatskega), Zd­ plinov in gorenja.« da torej vesti o oprostitvi takse po dalcev, Frančiška Poje, Anton Kovač, jave za brigado, ki bo na delu od 22. ju­ Antonija Kvaternik (vsi iz Ložca); ravko Troha z Rakeka, Filipka Troha Ribniški lija do 1. avgusta, še vedno zbirajo. njunem prepričanju ne držijo. iz Stare Sušice pri Ravni gori. Vsem sedanjim in bodočim daro­ DRAGE ANALIZE — Z denarni­ valcem, prostovoljnim delavcem in mi težavami se — kot kaže krpanje drugim, ki so že ali bodo še kakor koli Komunisti o tezah Družbeno varstvo — da ali ne? pomagali, da bodo naši skoraj že ceste od Ribnice proti Kočevju — ne pozabljeni kraji povezani s svetom s otepajo le cestarji. V inšpekcijskem Idejni boj sam ni dovolj sodobno cesto, se še posebej zahvaljuje poročilu, ki so ga delegati zborov če bodo motnje in slabosti odstranjene do 1. avgusta, ukrep družbenega varstva KS Osilnica. občinske skupščine brez razprave RIBNICA — »V dosedanjih naših v Zdravstvenem domu Kočevje-Ribnica ne bo potreben______sprejeli, je med drugim zapisano, da bi razpravah o tezah CK ZKS Aktualne zaradi nadzora nad neoporečnostjo idejnopolitične razmere v družbi in RIBNICA, KOČEVJE — Na skupnem sestanku predstavnikov občin tva je namreč taka, da ne zagotavlja živil morali lani vzeti po 5 vzorcev na ZKS so ribniški komunisti izrazili Kočevje in Ribnica, ki je bil 17. junija v Ribnici, so razpravljali o predlogu največje učinkovitosti. Tudi z veselico tisoč prebivalcev. Tega pa niso izvedli bojazen, da ne bi forumi ZK zašli v celoti, ker so analize drage in ker so preveč na področje idealizma, se pra­ družbene pravobranilke samoupravljanja obeh občin Jane Uran za uvedbo J. PRIM C do denarja za težave z dostavo vzorcev laboratoriju vi, da ne bi poudarjali le idejnega boja, začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Zdravstveni dom v Ljubljani. zanemarili pa bi materialna družbena Kočevje-Ribnica. BELA TEHNIKA NA OBROKE gibanja,« je poudaril v razgovoru Pravobranilka je opozorila na ne­ lagi samoupravnega sporazuma o obnovo doma — Včasih si moral imeti dobre zveze, sekretar OK ZK Ribnica Matjaž No­ katere motnje in slabosti v samou­ združitvi v delovno organizacijo. Solarji Šivajo Opravili 2700 ur da si dobil hladilnik, zamrzovalnik, san in dodal, da tokrat ne bi smeli os­ pravnih odnosih, predvsem na pod- Pri tem je ugotovila tudi, da samou­ pralni stroj ali štedilnik, zdaj pa vse to tati pri običajnem verbalizmu in poli­ pravni akti tozdov niso usklajeni s »Trikon« daroval dva OBČINE — V Občinah si je ta- ponujajo Gorenje, Iskra in »Rade Ko­ tični frazeologiji. mkajšnje gasilsko društvo, ki pok­ nčar« na 3-mesečne obroke in celo samoupravnimi akti delovne orga­ šivalna stroja Ribniški komunisti so nadalje dali nizacije. riva krajevno skupnost Knežja vas brez obresti. Lahko pa vse to dobite poudarek odnosu do mladih. Mladim DIREKTOR TRIMA ter vasi Breza, Grič in Pluska v (pri Blagovnici Mercator) tudi na 6 KOČEVJE — Mira Kersnič iz je treba pokazati pot v lepšo prihod­ V D O B O V I Na skupnem sestanku, ki so mu sosednji krajevni skupnosti Šte­ obrokov, a je v tem primeru zaradi in­ nost, so dejali. Ne bi smeli pozabiti, da kočevskega Trikona je bila letos že fan, temeljito prenovilo gasilski flacije cena za 15 odstotkov višja. Us­ prisostvovali pravobranilka samou­ drugo leto mentorica šiviljskega so mladi pogosto tudi nosilci demok­ ODSTOPIL pravljanja obeh občin, predstavnik dom. 44-letni Stane Goreč, pred­ pešna je bila v Blagovnici prodaja za ratizacije v naši družbi. krožka na osnovni šoli Zbora republiškega pravobranilstva sam­ sednik društva, ustanovljenega le­ devize, najbolj pa so šli v promet pral­ Menili so tudi, da razni govorniki TREBNJE — Direktor temeljne odposlancev Kočevje. Ob zaklju­ ta 1935, ima precej zaslug, da so se oupravljanja, sekretar MS ZK lju­ ni in pomivalni stroji Candy. danes preveč zlorabljajo krizo in poza­ organizacije Trima v Dobovi, Mat­ čku šolskega leta je prejela tudi za­ prejšnjo soboto krajani veselili bljajo na doseženo. In ko ustvarimo bljanske regije in drugi, so ugotovili, hvalo vodstva šole, ki so jih letos USTANAVLJAJO TUDI DPM — jaž Križanec, je dal ostavko zaradi pridobitve, čeprav je na čelu GD vzdušje negotovosti, je narobe, da pre­ da delavci obeh tozdov Zdravstve­ podelili najuspešnejšim zunanjim V Ribnici ustanavljajo tudi Društvo predlaganega ukrepa družbenega Občine šele dve leti. puščamo mlade tistim družbenim si­ nega doma (v Kočevju in Ribnici) mentorjem. »Krajani so prispevali okoli 35 prijateljev mladine. Pomaga pri tem varstva, ki p a, kot vemo, na brežiški Krožkarji so se naučili ročnega tudi občinska organizacija ZSM. Žeto lam, ki grade svoj odnos do sveta na občinski skupščini ni bil sprejet. svoje strokovno delo normalno kubikov lesa ter opravili lani in tolažbi in prepričanju, da rešitev ni šivanja, krojenja, spoznali pa so letos okrog 2700 ur. Nadzidali poletje bi radi za otroke pripravili kaj Temeljna organizacija je tako izgu­ opravljajo. Motnje, ki so nastale, je tudi navadni šivalni stroj. V zanimivega. odvisna od nas samih. možno odpraviti v kratkem času in smo dom in pridobili veliko dvo­ »Ribniški komunisti smo prepriča­ bila edinega inženirja na vodilnem začetnem tečaju so delali pred- brez uvedbe ukrepa družbenega rano, manjšo klubsko dvorano in ni.« je nadalje dejal Matjaž Nosan, »dadelovnem mestu. Mimogrede še to, sanitarije. Namestili smo že tudi ima prenova ZK svoj vir v praktičnih da ima ta čas delovna organizacija varstva. avtomatsko napravo za daljinsko vsakdanjih korakih in v spreminjanju Trimo dovolj dela in bo samo v juni­ Dogovorili so se, da bodo do 1. vključevanje sirene. Dokupili smo obstoječega. Zgolj idejni boj pa ne bo Trebanjske iveri ju zaslužila z izvozom v Angolo, avgusta uskladili skupne interese na še okrog 400 kvadratnih metrov okrepil samoupravljanja. Menimo še, zemljišča, tako da imamo zdaj Švico in Libijo več kot milijon ravni delovnje organizacije. Por­ da je v tezah premalo obravnavana dolarjev. Od zadnjega trimesečja dovolj parkirnih prostorov, to pa ŠTRAJK — V ponedeljek zjutraj so naša izvirna socialistična samouprav­ očilo o tej uskladitvi bosta nato ob­ zmanjšujejo mesečno izgubo za je hkrati plesišče za veselice. S temi nas obvestili, da bodo na trebanjski na birokracija.« ravnavali tudi obe občinski skupšči­ si prislužimo marsikakšen dinar, okrog 10 starih milijard. osnovni šoli »popoldne prekinili delo J. P. ni. Sedanja organiziranost zdravs- čeprav je seveda treba povedati, da zaradi nezadovoljstva z osebnimi je bila poleg pomoči, udarniškega dohodki«. Kasneje smo zvedeli, da so dela večine izmed naših 130 s štrajkom zagrozile le snažilke, a da članov, dragocena in izdatna so se menda o vsem lepo pogovorili in Temperatura okoli azbesta raste injekcija zadnji prenovi doma da stavka potemtakem nima več pomoč občinske gasilske zveze in nobenega smisla. Popoldne je po samoupravne skupnosti za varst­ telefonu sprva anonimna in prizadeta Delegacija Temenice se ne strinja z odgovorom izvršnega sveta vo pred požari iz Trebnjega ter snažilka sporočila, da gre zares za pre­ Novolesove temeljne organizacije kinitev dela 8 snažilk na šoli in dveh v TREBNJE — Delegacija Labodove temeljne organizacije Temenica se na načelno ne nasprotuje naložbi za pr­ TAP Trebnje. Po treh prenovah in delovni skupnosti VIO (Vzgojnoizob- zadnjem skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnos­ oizvodnjo azbestnih pletenic, toda dograditvi v letih 1936, 1953 in Mira Kersnič raževalna organizacija). Več o ozadju ti, ko so živahno razpravljali o (neškodljivosti azbesta v luči odgovora občinske­ spet 1962 je zdaj dom dobil tega štrajka bomo skušali pojasniti na ga izvršnega sveta delegaciji Novolesa tozda TAP Trebnje, ni strinjala z • V krajevni konferenci Socialis­ dokončno podobo. Zahvaliti se drugem mestu. Kot zanimivost, kako vsem preproste izdelke, kot so odgovorom izvršnega sveta. tične zveze Trebnje so dali pobudo, da predpasniki, nekateri pa so se us­ moram tudi članom upravnega je naš delavski razred osveščen, Eden ciljev družbenega plana če Novolesova temeljna organizacija bi o škodljivosti azbesta spregovorili pešno lotili tudi zahtevnejših, kot odbora, zlasti poveljniku društva povejmo, da so nas po telefonu Tonetu Keku, ki jim pri prenovi razvoja občine Trebnje do leta 1990 TAP sprašuje o škodljivosti azbesta, na zboru krajanov. Drugi spet razmi­ so bermuda hlače in bluze. Pokro­ snažilke vprašale, če morajo o prekini­ doma in delu operative pač nikoli šljajo o nekakšni okrogli mizi o azbes­ vitelj krožka je delovna organiza­ tvi dela koga obvestiti, morda vodilne. je tudi varovanje okolja in ustva­ ker je to njena pravica. ni žal prostega časa,« pove Goreč. ŠE ENKRAT RAVNATELJ — rjanje boljših delovnih razmer, me­ tu. Tesnilom so naročili, naj sproti ob­ cija Trikon Kočevje, ki je za Delegacija Osnovne šole Zapadno- Ljudi zlasti moti, dajeta proizvo­ veščajo občinsko skupščino o poteku potrebe krožka darovala šoli dva nijo v Labodu in opozarjajo na šivalna stroja. dolenjskega odreda z Mirne je zelo dnja predvidena v samem mestnem nesprejemljivo prakso, da se ekološ­ priprav na novo proizvodnjo. Kot je »Prihodnje leto bo tudi nadalje­ prizadeto reagirala na bodico »rav­ ko škodljiva proizvodnja seli iz raz­ jedru v proizvodni dvorani nek­ povedala Mira Gole iz Tesnil, so tudi natelj«, objavljeno v tej rubriki. Na­ valni šivilski tečaj. Namen dela v vitih v nerazvite države. V tovarni, danjega Tregrada, 200 metrov stran sedanji izdelki te tovarne iz azbesta in našem krožku pa je, da se mladi men pisanja gotovo ni bil, da bi ko­ od vrtca, blizu šole in blokov, kjer * nikakor ne nameravajo onesnaževati garkoli žalili, marveč spodbudili koga, kjer je zaposleno veliko mater, se naučijo osnov krojenja in šivanja ki bi lahko kaj več povedal o resničnih sprašujejo tudi, kje je mišljena depo­ živi veliko m ladih družin. Tudi dele­ okolja. Zato bodo pridobili vsa sogla­ ali pa da se jim vzbudi vsaj zani­ vzrokih odstopa ravnatelja. Natočimo nija takih snovi, kot je azbest, da ne gacija KS Trebnje ni bila zadovoljna sja, preden bi stekla proizvodnja manje za šiviljstvo. Nekateri se si torej čistega vina, da bi zatrli močno bi ogrožali zdravja prihodnjih z odgovorom Tesnil, ki ga je povzel azbestnih pletenic. bodo odločili tudi za šiviljski po­ klic, saj tudi v naši tovarni Trikon razširjene ulične govorice. Nikakršne rodov. V Labodu menijo, da se nima občinski izvršni svet. Anica Mikličje grožnje šolnikov, češ da bodo vložili dejala, da Trebanjce zanima, ali bo primanjkuje šivilj,« je povedala direktor Tesnil kaj čuditi, kot je bilo program naj steče šele, ko bodo na­ Kersničeva. tudi zahtevek prek pravne službe, če zapisano v Dolenjskem listu v član­ predložena kakšna analiza o škod­ ne zvedo kdo je pisec in informator, rejene analize. p pERC J. P. ku Azbest buri duhove v Trebnjem, ljivosti azbesta. Krajevna skupnost niso rešitev.

unija 1987 DOLENJSKI U ST p n Novo v Brežicah NIČ NI ZAMUJENO — Kdor je IZ NkŠIH OBČIN pozabil kupiti vstopnice za tombolo v IZ NUŠIH OBČIN Bukošku, ima čas do nedelje, 28. juni­ » S ja, ker so napovedano prireditev zara­ di slabega vremena preložili za teden dni. Srečke prodajajo po konkurenčni ceni, samo po tisoč dinarjev. Povsod Naveličani, drugod so namreč dražje. Prvi dobitek Nezadovoljstvo prekipelo je vreden pet milijonov dinarjev in neresni ali Pomoč Titovemu Drvarju četudi pri zadetkih ne bodo imeli vsi V zdravstvenem domu ogorčeni zaradi zaostajanja srečne roke, iim bodo slabo voljo prezaposleni? 1. junija bo v TCP v Krškem in v tovarni papirja v osebnih dohodkov in podcenjevanja stroke pregnali Jaka Sraufciger ter ansambel Titovem Drvarju referendum o združitvi Tonija Hervola z Zdenko in Andrejem Je uporabnikom vseeno, BREŽICE — Karkoli je že bilo, iz­ počitniški regres. Izplačali so ga le Pinteričem. KUHANJE BREZ VODE — To je kaj bodo črtali v šolstvu? KRŠKO — Delavci Tovarne ce­ Tudi •ftcer je pogodba o siljeni sestanek ali ne, v vsakem polovico, kar mnogi sprejemajo kot zdaj moderno, predvsem pa zdravo, a luloze in papirja Djuro Salaj iz poslovno-tehničnem sodelovanju primeru drži, da je v zdravstvenem žalitev. Kolektiv je zdaj dokončno na žalost tudi drago. Odkar Brežičani BREŽICE — Nekaj je gotovo na­ Krškega in delovne organizacije precejšnja novost za jugoslovanske domu prekipelo zaradi nezadovoljs­ izgubil potrpljenje. Nekateri mislijo, ne zaupajo vodi iz sedanjega vodovo­ robe, te se ob tako žgočih zadevah, kot Papir iz Titovega Drvarja bodo 30. razmere. Na ta način bi tovarna iz tva z osebnimi dohodki pri vseh pro­ daje krivo vodstvo, ker ni bilo dovolj da, veliko razmišljajo o prednostih junija na referendumu sprejemali Krškega dokazala, da je mogoče z je krčenje šolskega dinarja, dele­ filih in v vseh oddelkih. Za sindikat, prodorno, da bi izvrtalo več denarja, ameriške posode znamke AMC, ki jo pomembno odločitev. Glasovali ekonomskimi naložbami nepo­ gatom ne zdi vredno priti na sejo. Izva­ ki naj bi prvi prisluhnil razpoloženju drugi menijo, da je vse skupaj posle­ zadnje čase razkazujejo po domovih. bodo o združitvi obeh delovnih or­ sredno v proizvodnjo in ne preko jalci skupščine izobraževalne skupno­ v kolektivu, je bilo to opozorilo za dica prisilne uprave. Problematika Bistre glave že ugibajo, kaj bi ukrenili, ganizacij, tako da bi tovarna iz Dr­ skladov za neravzite, doseči tudi sti so bili 22. junija sicer sklepčni, up­ da bi bila dostopnejša večjemu številu varja postala temeljna organizacija proizvodne uspehe. nujen sklic zbora delavcev. Na njem interesne skupnosti jih ne zanima, interesentov. Gotovo je kje še kak orabniki pa ne. Klicali so jih po TCP Djuro Salaj. so razpravljalci ogorčeno protestira­ ampak le odgovori na vprašanja, Kljub temu da je račun čist in za neizkoriščen sklad za zdravstveno telefonu in poldrugo uro zaman čakali sedaj brez neznank, pa delavci v li proti omalovaževanju strokovnos­ kdaj, kako in za koliko si bodo lahko nanje. Sejo so preložili, torej se skli­ Odločitev pravzparav ne bi sme­ ti, proti politiki sisov v družbenop­ povišali osebne dohodke, pri čemer preventivo, saj se denarni viri za tiste, la biti težka, saj v prid združitve krški tovarni ne skrivajo svojih ki zbolijo, vedno bolj zapirajo. cateljem ne godi nič bolje kot sotr­ računajo na pomoč izvršnega sveta. oziroma pripojitve govori vrsta bojazni. Marsikdo se boji, da se bo olitičnih skupnosti, kije onemogoči­ CELO ELEKTRONSKE ČITAL- pinom v kulturni skupnosti. razlogov. Dejstvo je, da bi drvar­ ekonomski položaj tovarne posla­ la izenačitev osebnih dohodkov z Tone Zorko je v nekaj sklepih na­ CE UKANEJO — Odkar varčujemo Po odzivu nekaterih krajevnih ska tovarna papirja dobila na ta na­ bšal, s tem pa tudi osebni dohodki. gospodarstvom zaradi omejevanja kazal rešitve, ki med drugim pre­ pri vsakem dinarju, naj bi bili Brežiča­ skupnosti in svetov staršev na čin najboljšo strokovno pomoč, ki Vendar je v poslovnem svetu že ta­ prispevne stopnje. dvidevajo takojšen sprejem na novo ni doslednejši tudi pri plačevanju par­ predloge za gospodarnejšo porabo de­ jo je ta čas moč dobiti v Jugoslaviji, ko, da nobena odločitev ni povsem Sedanje težave so po besedah ovrednotenega programa in pod­ ticipacije od zdravniških receptov To­ narja v izobraževanju je bilo pričako­ Bosna in Hercegovina pa bi se reši­ brez tveganja. Takega mnenja je da bolniki so spoznali, da s svin­ tudi Franc Černoga, mojter pri­ direktorja tozda dr. Barliča in ražitev storitev. vati večjo pripravljenost za odločanje. la velikega izgubarja. Praznih rok direktorja zdravstvenega centra Delavci se tudi sprašujejo, zakaj v čnikom narejen krogec lahko zradira­ pa ne bi ostali tudi delavci krške to­ prave snovi v tozdu Papir. V krški jo in obkrožijo znak, ki pomeni, da so Zagotovljeni program sicer ne bo tovarni papirja je zaposlen že od le­ Sloveniji ni m eril, po katerih bi se zd­ okrnjen, toda tudi na zmanjševanje varne papirja. Dobili bi sodobne • V BREŽICAH ZA ENO RIZIČ­ oproščeni plačila pri prevzemu zdra­ naprave za relativno mejhen denar, ta 1947, kar 32 let pa dela na enem ravstveni delavci primerjali z delavci vil. dodatnega programa ne pristajajo za katere bi morali sicer odšteti 75 in istem delovnem mestu, NO SKUPNOST — Skrajni čas je že, v gospodarstvu. Žato lahko pride do brez zadržkov. Boje se, da bi to ogr­ milijard dinarjev. S stroji, ki so na »Naši ljudje so za to, da poma­ da bi imeli v Sloveniji enotno rizično tega, da je ura specialista vredna ko­ ozilo prosvetne delavce, da bi ostali voljo v Titovem Drvarju, pa bi gamo delavcem iz Titovega Drva­ skupnost, poudarjajo v občinski zd­ maj 1680 din (manj kot zidarjeva). 11 BR€2IŠK brez dela, kot na primer ob predlagani bistveno povečali proizvodnjo naj­ rja. Če bodo ostali brez naše pom­ ravstveni skupnosti, enako zahtevo pa Poudarili so, da jih držita pokonci ROR0DNI$NIC€v * £ ukinitvi nižje stopnje celodnevne šole bolj kvalitetnih papirjev, s katerimi oči, se lahko kaj kmalu zgodi, da bo so postavili tudi na zadnjem zboru de­ ostalo 700 delavcev v Titovem D r­ samo še morala in etika, odkar dru­ Včasuod 11.do 19. junija sovbreži- na Bizeljskem. Omejitve podaljšane­ bi se lahko prebili tudi na tuje trge. lavcevV brežiškem zdravstvenem do­ žba zdravstvu tako usodno omejuje Proizvodnja najboljših papirjev je varju brez dela in kruha. Dose­ ški porodnišnici rodile: Ivančiča Bra­ ga bivanja bi precej prizadele osnovno danje delo naše ekipe v Titovem mu. S tako samoupravno organizi­ svobodno gibanje na tržišču. Akcija dač iz Samo bora — Teo, Angela Buko- šolo Cerklje. Vzgojnovarstvena orga­ v Titovem Drvarju že stekla, ranostjo bi odpravili vrsto nelogičnos­ predvsem po zaslugi krške inže­ Drvarju je bilo uspešno, na to pa za zvišanje prispevka po menju ne­ vinski iz Brezja — Sonjo, Vesna Fono- ti pri cenah storitev in osebnih vič iz Krške vasi — Daniela, Darinka nizacija v Brežicah sicer poudarja, da nirske ekipe. kažejo tudi dosedanji proizvodni katerih ni bila dobro pripravljena, ne bodo postavili na cesto nobenega in poslovni rezultati oziroma pro­ dohodkih. V Brežicah lahko varčujejo razen tega pa so opozorili na to, da so Vinkšel iz Brežic — Matejo, Simonita delavca, zato jim obljublja možnost za daja prvega kakovostnega papirja, samo v domači bolnišnici in zd­ informacije o najvišjih osebnih Rihter iz Leskovca — Dorotejo, Te­ rezija Glogovšek iz Brežic — Jureta, dopolnjevanje obveznosti na drugih ki so ga tam izdelali pod vodstvom ravstvenem domu, medtem ko pri dohodkih v zdravstvu v bistvu Pavla Kovačič iz Krškega — Dejana, šolah. naših strokovnjakov. Taka pomoč oblikovanju cen zunaj občine nimajo bo potrebna še naprej, vsaj toliko dezinformacije za združenodelo, ker Vesna Mežnarič iz Brdovečkega Križa Prizadeti očitajo predlagateljem časa, dokler se tovarna ne postavi nobene besede. ne razčlenjujejo rednega in dodatne­— Ivana, Ivanka Biščan iz Samobora varčevanje na nepravem koncu in po­ na lastne noge.'Posebna ugodnost ga dela in ker ne povedo, koliko de­ — Ivana, Olga Sotošek iz Velikega nujajo svoje rešitve. A kdo bo presekal je tudi ta, da bo republika Bosna in Toneta Zorka posledica neusklaje­ narja bi potrebovali, če bi vpeljali več Dola — Blaža, Pavla Avsenak iz Bres­ vozel, če delegatov ni na sejo? So mor­ Hercegovina sprejela vsa bremena nih osebnih dohodkov v lanskem izmen. tanice — Petra, Slavica Bašič iz Noršič da siti neprestanih sprememb, ali me­ dolgov, mi pa bomo pridobili decembru. Takrat so imeli v zdravs­ J. TEPPEY sela — Jasmino, Nevenka Merslavič iz nijo, da nimajo pri roki pravih po­ stroje. Povedati moramo tudi, da tvu za 24 odst. nižje plače kot v Mosteca — Žiga, Vida Kužner iz Ve­ datkov, da bi primerjali in tehtali, ne pomagamo prvič na tak način. gospodarstvu. Povečali so jih samo like Dola — Silvo, Branka Plazar iz katera rešitev bo manj prizadela mla­ Pred leti smo pomagali podobni to­ za 13 odst. in se tolažili s postopnim DOBILI VODO, Sevnice — Tjašo, Slavica Hribšek iz varni v Sremski Mitroviči. Ko smo Krškega — Primoža, Kristina Kozmus zviševanjem. Iz tega ni bilo nič, ker je IZGUBILI CESTO di rod? jo lani obiskali, smo se lahko pre­ iz Presladola — Urša in Biserka Sokler J. T. pričali, da še vedno dobro posluje. intervencijski zakon zapečatil vse SEVNICA — Novo vodovodno iz Gregovc — Slavico. Čestitamo! Tedaj ni bilo govora o povezavi, možnosti za popravke navzgor. zajetje pod Sv. Rokom s 300 kubiki pred kakršno smo sedaj, a tedaj so Rezultat tega je, da trenutno za 9 vode in vodovod, ki ga je zgradila Ko­ bili pač drugačni časi,« je povedal odst. zaostajajo za decembrskimi munala, je osnova za boljšo oskrbo s Černoga. osebnimi dohodki v gospodarstvu. kakovostno pitno vodo za tako imeno­ Krške novice J. simčič Olje na ogenj nezadovoljstva je vano visoko cono nad Sevnico, zlasti je Franc Černoga ZASTARELA TV TEHNIKA — prililo še pomanjkanje denarja za pomembno za nadaljnjo vodno oskrbo Trubarjeve in Prvomajske ulice. Že Medtem ko se Krčani že spogledujejo s zdaj pa je dobilo vodo pod zelo ugodni­ kabelsko televizijo (kakšnega pose­ mi pogoji 6gospodinjstev, ki imajo hiše bnega navdušenja pa menda še ni zaz­ ob sami trasi novega vodovoda. Kraja­ nati), se posavsko TV dopisništvo ne ni pa bi radi, da bi jim graditelji popra­ more pohvaliti s svojo opremo. Dopi­ Prezaposlili odvečne delavce vili cesto k Sv. Roku, ki sojo uničili te­ sništvo, ki premore eno samo kamero, žki tovornjaki. Taje zdaj bolj podobna je namreč večkrat v zagati. Filmska V Kovinarski jih bo do konca leta le Se 500 — Odgovornost še ugotavljajo kolovozu. kamera muzejske starosti se večkrat pokvari, tako da normalno delo ni več KRŠKO — Sanacija Kovinarske Krško poteka po načrtu. Izgube so domala seje precej spremenilo. In prav sedaj mogoče. Ljubljanska TV doslej še ni predvidela razpisa ljudskega posojila pokrite, delo je zagotovljeno in trg za izdelke tudi. Delavci so maja na referendu­ strokovna ekipa ugotavlja, koliko so POPRAVEK za posodobitev opreme, denarja za k težavnim razmeram pripomogli Pri osmrtnici za Antona mu glasovali za enovito delovno organizacijo. Po načrtu pa poteka tudi naj­ novo očitno nima in vse tako kaže, da zahtevnejši del sanacijskega načrta, v katerem je bilo zapisano, da se mora šte­ dosedanji vodilni delavci. Gre za Semiča iz Sobenje vasi 2 je bo moral dopisnik iz Posavja svoje vilo zaposlenih delavcev zmanjšati za 200. dosedanjega direktorja Antona Pla­ bilo napačno napisano, da prispevke kar narisati. »Septembra je bilo v Kovinarski da nihče izmed delavcev ne sme osta­ ninca, ki je vodil delovno organiza­ je umrl v 74. letu starosti. KRŠKA OBČINA SI BO ODDAH­ zaposlenih 700 delavcev. Po sana­ ti brez dela. Sedaj ostaja za prezapo­ cijo le pol leta, pa za njegovega Pravilno bi moralo biti, daje NILA — V zadnjem času skoraj ni bilo cijskem načrtu naj bi število zaposle­ slitev še 40 delavcev." predhodnika Vinka Volčanjka, umrl v 47. letu. pomembnejše prireditve, ki bi ne pote­ kala v Posavju ali, natančneje, v KAKO DO RESNICE — 112 nih zrna njšali za 200 de la vce v. Doslej direktorjevega pomočnika za eko­ Vsem sorodnikom se opra­ Hkrati s prezaposlo­ nomska vprašanja Janka Straška in vičujemo. Uredništvo Krškem. Resda Krško zaradi tega osmošolcev sevniške osnovne šole Sa­ je naš delovni kolektiv zapustilo že pogosteje prihaja na naslovne strani va Kladnika je prejšnji teden s priku­ 160 delavcev, tako da čaka na vanjem pot ekajo tudi drugi postopki drugei,« je povedal Rus. Dolenjskega lista časopisov in na TV ekrane, vendar je pnim kultumo-zabavnim sporedom prezaposlitev le še 40,« je povedal za sanacijo Kovinarske. Trije delavci J. S. bilo teh prireditev za neumorne krške na valeti izreklo zahvalo učiteljem, ki Anton Rus, vodja pravne službe v pa so suspendirani, med njimi je tudi organizatorje le preveč. Zaradi njih pa so jih popeljali ne le v svet učenosti, Kovinarski. »Števifo zaposlenih seje vodja prodaje Aleksander Tušek, ki seje nemara stanjšal tudi občinski pro­ ampak tudi v svet dobrega. Ravnatelj močno zmanjšalo tudi, ko se je je bil do ukrepa družbenega varstva Malkovca do Telč (naložbe, vredne račun. Seveda bi bila zadeva nekoliko Jože Bogovič je učencem položil na temeljna organizacija Dole izločila direktor tozda Industrijska oprema. Vojaki bodo okrog 420 milijonov dinarjev) prej­ lažja, če bi tudi v občini Krško lahko srce, naj se vedno skušajo dokopati do iz naše delovne organizacije, kjer je šnji teden na Malkovcu se je podražili bencin ali povečali prometne zelo pocenili predsednik Pungerčar zahvalil davke, kakor to počne zvezni izvršni resnice, kakorkoli že jih bo kovalo bilo zaposlenih 43 delavcev. Ostale »V našem kolektivu je bilo po enoti JLA starešine Radojla Pavlo­ svet. življenje. Na sliki: spričevalo prejema pa sm o prezaposlili v dogovoru z os­ uvedbi ukrepa družbenega varstva gradnjo ceste viča za odziv, saj bo z dobro meha­ KRIŽI IN TEŽAVE S SODNIKI — Mateja Štrlek, ob Franji Lipovšek talimi delovnimi organizacijami v precej slaboozražje, kersoljudjemi- nizacijo in izurjenimi vojaki V Krškem postaja plavanje spet popu­ edina učenka, ki je dobila letošnje krški občini in v Posavju. Na začetku slili, da bodo grehe plačevali samo Asfalt od Malkovca do gotovo do roka, to je do 20. larno in v plavalnem bazenu zraven to­ najvišje priznanje na tej šoli za je vladala med delavci dokajšnja delavci iz neposredne proizvodnje. Telč že za sevniški septembra, opravila zemeljska de­ varne celuloze in papirja je vse več izjemne uspehe pri pouku in intere­ negotovost, v celoti gledano pa je šlo Kasneje, ko so videli, da bomo la na trasi ceste do Telč. Starešini tekmovanj. Vse bi še bilo v redu, ko bi snih dejavnostih, to je zlato Klad- domala brez zapletov, saj smo pri odgovornost ugotavljali tudi pri občinski praznik enote, Časlav Stevanovič in Slobo­ sekcija plavalnih sodnikov delovala ta­ dan Pešič, sta tudi izrazila pre-* ko, kot bi morala. V njej je 80 članov, nikovo odličje. (Foto: P. P.) nas dosleno vztrajali pri dogovoru, vodstvenih in vodilnih delavcih, pa MALKOVEC — »Tudi cesta pričanje, da bo vojska kos zas­ vendar pa ob tekmovanjih komaj Tržišče — Malkovec je bila zgraje­ tavljenim načrtom, tako kot je bila zberejo dva ali tri sodnike, ki so pri­ na z malo družbene pomoči, že pri posodobitvi mirnske ceste. pravljeni prebiti nekai ur ob bazenu. predvsem s prispevki krajanov, a Vodja sekcije Marjan Špes doslej še ni Inšpektorji na beraški palici brez samoprispevka. Pri posodobi­ Omenjena lokalna cesta je tudi v našel recepta, kako bi premagal sod­ tvi približno 5 km ceste Malkovec srednjeročnem planu sevniške niško abstinenco. Medobčinski inšpektorat za Posavje se je znašel v denarnih težavah —Telče pa brez širše družbene občinske cestne skupnosti, ima pa pomoči ne bi šlo, čeprav smo us­ tudi določen pomen za SLO, zato KRŠKO — Na eni izmed sej izvršnega sveta občine Krško je bilo rečeno, da v in vsaj enkrat na mesec obiskati teh pešno izglasovali samoprispevek so v Sevnici, kot je dejala predsed­ za ceste in obnovitev šole v nica sevniške občinske skupščine Sevniški paberki tem času ni mogoče delovati brez inšpekcij, ki bi morale še bolj kot sicer bedeti lokalov, je marsikje že čutiti posle- Tržišču,« je poudaril predsednik Breda Mijovič, hvaležni tudi za nad zakonitostjo dela in poslovanja. Ko so na seji medobčinskega sveta ZK za sveta krajevne skupnosti Tržišče razumevanje in pomoč republiške­ ANALIZA — Na pristojnem mestu Posavje ocenjevali varnostno-politične razmere, je bilo omenjeno, da medobčin­ • Resnici na ljubojetrebapoveda­ Ivan Pungerčar. ga sekretariata za ljudsko obram­ pri medobčinski inšpekciji smo zvede­ ski inšpektorat ne opravlja najbolje svojih nalog. Skratka, inšpekcije bi imele ti tudi, da so inšpektoiji pogosto brez Na novinarski konferenci ob bo. li, da je analiza vzorcev vode, vzete iz veliko dela, vendar za svoje delovanje potrebujejo tudi denar, tega pa ga ni. moči. Lahko, recimo, jemljejo vzorce pričetku posodobitve ceste od P. P. Drožanjskega potoka po prvomaj­ vode iz vodovoda in tudi krepko skem poginu rib, pokazala, daje sicer »Medobčinski inšpektorat občin fička, manjka nam pripomočkov za možno, daje potok onesnažila klavni­ plačajo analize, vendar vodovoda ne Brežice, Krško in Sevnice obstaja že najbolj preproste analize. Tako re­ ca Kmetijskega kombinata, ni pa iz­ morejo zapreti. Podobno je s prašičjo 10 let, vendar nikoli doslej ni bil v ta ­ cimo nimamo instrumenta za ključeno niti, da niso svojega deleža farmo, kjer so na ekološke posledice ko težkem finančnem položaju, kot merjenje radioaktivnosti, ki bi bil v prispevali tudi krajani, saj je bila voda opozarjali že pred gradmo, a očitno je sedaj. Denarja za naše redno delo bližini JE zelo potreben. Pa kaj bi na­ tudi nad klavnico le preveč podobna brez haska. Farma pa je Še sedaj brez gnojnici. Zelo natanko pa lahko spor­ je premalo, slabo smo opremljeni, števal težave, ki se jih je v zadnjem uporabnega dovoljenja. Brez tega do­ očimo, da je za pregled treh ribic in saj im am o za prevoze na teren le dva času nabralo toliko, da je naše delo vode novomeški zavod zaračunal do kraja oteženo! V šali včasih pra­ kumenta je še nekaj tovarn v Kostanje­ vici in drugod, a se na pripombe 122.000 din. vim, da bi morali dobiti sponzorje,« INFORMIRANJE — Po tem, kar inšpektorjev nihče ne ozira kaj dosti. TEČAJ ZA GOSTINSKE pravi Miro Mikeln, načelnik medo­ smo lahko slišali na sejah občinske sku­ Marsikaj od tega je ugotovil tudi krški DELAVCE bčinskega inšpektorata za Posavje. pščine in sevniškega izvršnega sveta, izvršni svet in svoje pripombe na letno ko so obravnavali poročilo o uresniče­ SEVNICA — Sekcija za gos­ Inšpektorji niso najbolje plačani, poročilo medobčinskega inšpektorata vanju ukrepa družbenega varstva na tinstvo pri sevniškem obrtnem zd­ zlasti ne v primerjavi z davčnimi. Pa jasno in glasno izpovedal, da so sevniški Žagi, se marsikdo ni mogel ruženju je od 22. do 24. junija pripra­ vendar gre večina denarja, ki ga inšpektorji naredili vse, kar je v teh otresti občutka, da so te seje zelo vila tečaj za gostinske delavce. Za medobčinski inšpektorat dobi, za razmerah bilo mogoče narediti. Zato dobrodošle, da si lahko »prisilni upra­ strokovno plat tečaja je poskrbela osebne dohodke zaposlenih. Le 15. je krški občinski svet predlagal, naj ta vitelj« Žage in direktor Gozdnega gospodarstva Brežice iz oči v oči poves­ srednja šola za gostinstvo in turizem odst. denarja, ki ga dobe, porabijo za vprašanja obravnava še svet posavskih PRIDOBITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK? — Vsevniški občini so skle­ ta, kar jima leži na duši. Drugačnih iz Ljubljane v sodelovanju s tamkaj­ materialne stroške, za delo na tere­ občin, v Krškem pa bodo poskušali po­ nili, da bodo tudi poslej selili prizorišče osrednje slovesnosti ob stikov in medsebojnega informiranja šnjim Zavodom za socialno medi­ nu. To znese na mesec le 500 do 600 magati inšpektoratu pri nakupu občinskem prazniku iz ene krajevne skupnosti v drugo. Tako spodbujajo očitno skorajda ni. Toda kdojekrivza cino in higieno, Medobčinsko vi­ tisoč dinarjev. S tem denarjem se avtomobila. krajane, da se še bolj zavzemajo za naglejši razvoj. Letos bo praznik v neprijetno vzdušje, je v naglici težko narsko inšpekcijo Krško in Lju­ inšpektorji lahko le tu in tam oglasijo reči. Upamo pa.dabonekoččastudiza Tržišču, najpomembnejša pridobitev pa naj bi bila posodobljena cesta bljanskimi mlekarnami. Tečaj je v trgovini, klavnici ali kakem dice. Še posebej to velja, kerbi mora­ tako obrobne zadeve, sicer se ne bo Malkovec—Telče. Na sliki: vojaki so začeli zemeljska dela 16. junija. zvečine potekal v restavraciji Pano­ drugem delovnem okolju. In ker je li inšpektorji delovati preventivno in moč otresti občutka, kot da kdo komu rama Olge Čolnar v Boštanju. tako, da inšpektorji ne morejo sproti ne samo s kaznovalno politiko, j. S. nalašč meče polena pod noge.

D DOLENJSKI LIST Št. 25 (1976) 25. junija 1$87 Kar 40 pevskih osmercev Visoki jubilej pomlajene godbe kultura V soboto na 14. srečanju oktetov v Šentjerneju Kočevska delavska godba bo svojo 60-letnico proslavila z jutrišnjim koncertom v kar trinajst jubilantov — Slavnostni govornik bo Šeškovem domu — S skupinami, ki jih združuje, šteje 200 članov, od tega tri četrt in član CK ZKS, pisatelj dr. Matjaž Kmecl mladih — V Kočevju tudi tabor pihalnih orkestrov

ŠENTJERNEJ — Na travniku Žirovnice 25-letnico, okteta Sa­ KOČEVJE — Delavska godba Kočevje, kakor se imenuje tukajšnji pihalni mreč jamči, da bo delo tudi v orkester, slavi 60-letnico. Enčga predjubilejnih nastopov je imela nedavno v St­ izobra­ poleg šentjernejskega hipodroma, va iz Kranja in TRO iz Prevalj 20- prihodnje potekalo uspešno. raži, ko se je kot članica Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine stalnem pevskem prizorišču, bo v letnico, Gorenjevaški, Ljubljan­ Dirigent Slavko Rančigaj in udeležila tradicionalnega godbeniškega srečanja v tem kraju. Glavno prazno­ soboto, 27. junija, tradicionalno, ski in Logaški oktet praznujejo predsednik godbe Viktor Sušin na ževanje vanje se začenja ta teden in bo potekalo vse do prihodnje sobote. že 14. srečanje oktetov. Na prire­ 15-letnico delovanja, pet oktetov vprašanje, zakaj ima godba tako ditvi, prav gotovo najveličastnejši pa slavi 10-letnico, in sicer so to Osrednja slovesnost bo jutri, 26. pestro dejavnost, kar za druge pi­ za taborom slovenskih pevskih nonet Blegoš iz Poljan nad Omenili smo skupine v okviru junija, zvečer v Šeškovem domu. halne orkestre ni značilno, odvrne­ zborov v Šentvidu pri Stični, kije Škofjo Loko, Slovenskogoriški godbe. Godba namreč poleg godbe­ Začela se bo ob 19. uri z jubilejnim ta, da drugod skupine, kakršne zd­ od leta 1983 bienalna in od takrat oktet Centrovod iz Lenarta, nikov združuje že mažoretke, plesne koncertom, na katerega so se kočev­ ružuje njihova godba, delujejo v torej vsako drugo leto, se bo oktet Lesna iz Slovenj Gradca, skupine, več ansam blov, ženski pev­ Vodnik po ski godbeniki pod vodstvom di­ okviru Zveze kulturnih organizacij, občinstvu predstavilo kar 40 pev­ Ptujski nonet in Zagorski oktet. ski zbor in tehnično skupino. V ju­ rigenta Slavka Rančigaja dolgo pri­ v Kočevju pa so se odločili pod eno skih osmercev iz raznih krajev Pomembna značilnost letoš­ bilejnem letu šteje tako že okoli 200 Belokranjskem pravljali. Ob tej priložnosti bodo streho povezati vse tiste zvrsti oziro­ slovenske dežele. njega srečanja je izbor pesmi. članov, med njimi pa je kar tričetrt častnim članom godbe podelili lis­ ma oblike dejavnosti, ki jim je sku­ muzeju »Seveda smo jih povabili Prvič, odkar se okteti zbirajo v mladih, na kar je vodstvo zelo tine o častnem članstvu, nekaterim pna glasba. precej več, v delovodniku dru­ Šentjerneju, so na programu ponosno. Takšna pomladitev na­ godbenikom pa priznanja za sode­ J. P. še ena knjižica izpod štva Srečanje oktetov, ki mu samo slovenske pesmi, bodisi da lovanje in dogoletno delo na podr­ peresa Jožeta Dularja predsedujem, piše,das.moposla- so stvaritve slovenskih skla­ očju glasbene in plesne dejavnosti. li vabila nič manj kot 70oktetom , dateljev ali pa priredbe sloven­ METLIKA — Jože Dularjev Zveza kulturnih organizacij Slove­ pa se jih še polovica ni odzvala,« skih ljudskih pesmi. Vsak od nije pa bo zaslužnim članom godbe svojem tridesetletjem delu v pravi Marjan Močivnik, rav­ oktetov se bo predstavil zeno pe­ izročila zlate, srebrne in bronaste Belokranjskem muzeju napisal natelj osnovne šole Martina Ko­ smijo, in sicer s tisto, ki jo je Gallusove značke. vrsto člankov in strokovnih del tarja v Šentjerneju. »Presenečeni izmed treh prijavljenih izbrala iz muzejstva pa tudi iz zgodo­ pa smo bili, da smodobili prijave programska komisija. Taka • V okviru praznovanja 60-letni- vine Metlike in ostale Bele kra­ tudi od oktetov, ki jih nismo po­ omejitev velja že več let. Pravil­ ce kočeevske delavske godbe bo v jine. Večje število tovrstnih vabili, takih pa je kar deset. Med nik daje samo jubilantom Kočevju tudi tabor pihalnih orkestrov spisov, predvsem obsežnejše, je njimi jih je resda nekaj, ki so prej­ možnost, da zapojo po več pe­ Slovenije. Začel se bo v nedeljo, 28. izdal kot samostojne publika­ šnja leta že nastopali na sreča­ smi. Te možnosti pa letos ne bo junija, in končal v soboto, 4. julija, na cije, tudi v knjižni obliki (npr. njih, večinoma pa so novinci, ki mogel izrabiti noben jubilant, dan borca. Tabor je ustaljena oblika delo Metlika skozi stoletja, ki je so sami poiskali pot v Šentjernej. najprej zato, ker jih je preveč, za izobraževanje dirigentov in drugih doživelo že več ponatisov oziro­ Po podatkih, kijih imamo, so bili potem pa tudi in predvsem zato, članov pihalnih orkestrov iz Slovenije ma dopolnjeniz izdaj). Zdaj je nekateri okteti ustanovljeni celo ker bo nastopajočih izjemno ve­ in zamejstva. mnogim svojim turističnim pro­ v zadnjih dveh letih.« liko, pa bi izraba pravice do več spektom in vodnikom (znana sta pesmi že tako in tako ma­ predvsem muzejska vodnika Žu­ ratonsko prireditev še razvlekla. • Slavnostni govornik na Spored se bo nadaljeval naslednji MED NAJBOLJ ZASLUŽNIMI ZA KOČEVSKO GODBO: dirigent Slavko pančičeva Vinica in Vodnik po letošnjem, 14. srečanju, ki se bo dan, v soboto, ko bo ob 17. uri na Rančigaj (na levi) in predsednik godbe Viktor Sušin. Slovenskem gasilskem muzeju v Kot vsakokrat do zdaj bodo začelo ob 15. uri (ob slabem mestni ploščadi koncert kočevske Metliki in gasilskih zbirkah okteti tudi letošnje srečanje ko­ vremenu bo prireditev v veliki dvo­ godbe z nastopom vseh skupin, ki Slovenije) pridružil še vodnik po nčali tako, da se bodo zlili v en rani OŠ Martina Kotarja), bo pi­ delujejo v okviru nje. Po nastopu Belokranjskem muzeju. Izšel je zbor in zapeli pod eno taktirko. satelj, univerzitetni profesor in bodo v stavbi nekdanje gimnazije Ustanovili KUD Žumberak pretekli mesec, in sicer v zbirki Združeni moški okteti bodo član CK ZKS dr. Matjaž Kmecl. odprli prenovljene prostore za vodnikov Kulturni in naravni zapeli Prelovčevo« Le enkrat še«, Pred mikrofon bo stopil takoj, ko godbo. člani so v Novem mestu in okolici živeči Žumberčani spomeniki Slovenije, založila pa Tomčevo »Vsi so prihajali« in bo izzvenela pozdravna pesem — Gojili bodo ljudsko izročilo, izdajali časopis gaje m ariborska založba O bzor­ Hajdrihovo »Jadransko morje«, »Šentjernejska«, nekakšna himna Literarna Sola ja. skupaj zženskimi oktetiali none­ gostiteljev in Šentjernejskega NOVO MESTO — Podobno kot v kruha širom po svetu. Mnogi so se udo- V nakladi 3000 izvodov izdani ti pa kot mešani zbor še mili v Beli krajini in na Dolenjskem. V okteta, ki to pesem zapoje tudi na Prihodnji teden v Radencih Suhi krajini, precejšnjem delu Bele kra­ vodnik z naslovom Belokranjski Pahorjevo »Pa se sliš«. Skupne Novem mestu in okolici sije ustvarilo vsakem srečanju. jine in na drugih nerazvitih območjih v muzej v Metliki seznanja bralca oziroma zaključne pesmi 14. RADENCI — Prihodnji teden, od Sloveniji se je število prebivalcev zara­ novo življenje nad sto žumberških najprej z zgodovino tega muze­ družin. Postali so delavni, ustvarjalni srečanja je izbral sam dirigent 29. junija do 4. julija, bo v tukajšnjem di ekonomskega izseljevanja močno ja. Tako mu že na začetku pove, Domu učencev za gostinstvo in tu­ zdesetkalo tudi v Žumberku, hribo­ in sploh koristni člani družbe v novem Zanimivo je tudi, da je med Igor Švara, umetniški vodja Lju­ da so Belokranjci na ustanovitev rizem potekala tradicionalna poletna vitem predelu na hrvaški strani Go­ okolju. Samo za svoje kulturno in bljanskega okteta. svojega muzeja resno mislili že okteti, ki bodo nastopili v literarna šola. Podobno kot prejšnja le­ rjancev. Cele vasi so dandanes le še pre­ družabno življenje niso do zdaj naredili Na koncu povejmo še, da so Šentjerneju, kar trinajst takih, ki ta bodo tudi tokrat zanimive teme. Ta­ bivališča starih in onemoglih, mnoge ničesar. Šele na pobudo nekaterih, ki štiri desetletja prej, preden so ga letos praznujejo jubileje. Tako vse izvedbene niti vsakoletnega ko bo prvega dne Marija Gabrijelčič iz pa so povsem opustele in življenja v so se zavedeli svojega porekla, so se leta 1951 tudi osnovali in odprli. slavijo: Oktet bratov Pirnat iz srečanja oktetov v Šentjerneju, Novega mesta vodila razpravo o up­ njih tako rekoč ni več. Z izginevanjem zadnje čase začeli organizirati. Pri tem Temu sledi kratek zgodovinski Domžal že 30-letnico delovanja, organizacijske in finančne, v ro­ orabi miselnih vzorcev pri pouku lite­ krajev pa zlagoma tonejo v pozabo tudi so se naslonili na izkušnje svojih sor- oris metliškega gradu, v katerem Šentjernejski oktet in oktet DPD kah prej imenovanega društva, rature in jezika. Teme, ki se bodo zvrs­ pripovedke, pesmi, plesi in običaji, ki ojakov, živečih in delujočih v Zagrebu, je Belokranjski muzej nastanjen. tile zatem, pa bodo govorile o celostni ki so že pred več kot dvema desetletje­ Svoboda »France Prešeren« iz da pa pri tem izdatno pomagajo so toliko stoletij živeli iz roda v rod. Potem pa vodnik bralca popelje obravnavi literarnih besedil, ravni in ma ustanovili kulturno-prosvetno tako rekoč vsi člani domačega Žumberčani so šli iskat boljši kos mejah sporočilnosti, udeleženci se društvo Žumberak, v okviru društva po sobah in zbirkah ter opiše, okteta. »Letos, ko je za denar še bodo en dan ukvarjali s stilistično ana­ več sekcij, od pevske do etnografske, kaj je v njih prikazano. Obisko­ težje in smo se morali marsičemu lizo del nagrajenih slovenskih pe­ izdajajo pa tudi svoj časopis. Sklenili valec se tako lahko že prej, tudi odreči, se moramo za fi­ snikov in pisateljev (Ihana, Mozetiča, so, da bodo tudi sami podobno preden se odpravi na ogled, nančno pomoč zahvaliti obema Lainščka in Šeliga), predzadnji dan pa V Svatnah spet delovali. temeljito pouči o vsem, kar bo kulturnima skupnostma, na­ še z značilnostmi nagrajenih del Novomeški Žumberčani so tako videl v vseh sedemnajstih sobah. mreč republiški in občinski, prevodne literature. V okviru literarne Miklova Zala To pa so najrazličnejše muzea­ šole bo tudi literarni večer, na katerem svoje kulturno-umetniško društvo z enako pa tudi domačemu zd­ lije, ki pričajo o življenju, delu in bodo nastopili Rudi Šeligo, Peter imenom Žumberak ustanovili v petek, ruženemu delu in drugim dejav­ na prostem 19. junija. Na ustanovnem občnem boju za obstanek v deželici med nikom,« poudarja predsednik Božič, Franc Lainšček-Feri, Vlado Žabot, Milan Vincetič in Peter Kolšek. zboru se jih je zbralo več deset, Kolpo in Gorjanci udomljenih društva Srečanje oktetov, Ma­ Po trinajstih letih bodo v Sva­ predvsem tisti, ki so sodelovali že vpri- ljudi od najstarejših časov do rjan Močivnik. »Reči moram, da tnah pri Šentjakobu v Rožu na pravah. Povedali so marsikaj zani­ danes. Dodajmo, da je knjižica so se s svojo vsestransko SEVNIŠKI GODBENIKI avstrijskem Koroškem spet up­ mivega o sebi, zlasti pa o načrtih in na­ popestrena s fotografskim gra­ podporo izkazale zlasti obe rizorili znano ljudsko igro logah, kijih morajo najprej uresničiti. PRI POBRATIMIH Radi bi osnovali glasbeno, pevsko, divom in da ima na koncu v ne­ šentjernejski in kostanjeviška Miklova Zala. Predstave na mščino prevedeni povzetek vse­ SEVNICA — Delavska pihalna prostem bodo 25. in 26. julija ter folklorno, etnografsko in druge sek­ Iskra pa šentjernejska krajevna cije, ustanovili časopis, ki bi izhajal bine. skupnost in šentjernejsko turis­ godba sevniškega gasilskega društva je L, 2., 15. in 16. avgusta. Orga­ prejšnjo nedeljo gostovala v Spodnji občasno, prirejali izobraževalne semi­ Podobno kot druga tovrstna Marjan Močivnik: »Letos bodo tično društvo, da drugih niti ne nizatorica Slovenska prosvetna narje, še posebej pa najrazličnejše kul­ svoja dela je Jože Dular tudi Polskavi pri pobrateni godbi ta­ zveza iz Celovca pričakuje mn­ nastopili samo okteti iz Slovenije, om enjam.« mkajšnjega gasilskega društva, ki turne nastope, in se z njimi tvorno vodnik po Belokranjskem muze­ ne pa tudi slovenski iz zamejstva.« I. ZORAN praznuje 80-letnico. Sevničani so zaig­ ožičen obisk tudi iz Slovenije. vključevali v kulturno dejavnost ju napisal pregledno, tekoče in v rali sami in tudi skupaj s pobratimi. Igralci iz raznih krajev že nekaj novomeške občine. Čepravbi radi ime­ klenem jeziku, ki je razumljiv ta­ časa vadijo vloge v tej igri, ki sta li tudi svoj dom, pa je zdaj, tako so pou­ darili, najpomembnejše, da dobijo ko strokovnjaku kot preproste­ jo po besedilu Jake Špicarja mu človeku. priredila koroški pisatelj Janko društvene prostore, kjer bi lahko nemoteno delali. Večino nalog so zau­ I. Z. Messner in dramaturg Bruno Kako si povrniti matičnost? pali kar 11-članskemu izvršnemu Hartman. Režijo je prevzel Peter odboru društva, ki ga vodi Danijel Tudi brežiška knjižnica mora do leta 1990 izpolniti vrsto najrazličnejših pogojev Militarov, glasbeno opremo pri­ Žučak. HORVATA pravljata Gal Hartman in Jani Seme je posejano, kdaj bo vzklilo, pa RAZSTAVLJATA V BREŽICE — Tako kot večina občinskih matičnih knjižnic v Sloveniji tudi nih površin v domu učencev, torej Golob, za sceno pa skrbita Saša je precej odvisno od njih samih. Zače­ tna vnema kaže, da ne nameravajo os­ ROŽEKU NA KOROŠKEM brežiška ne izpolnjuje pogojev, ki jih je pred dvema letoma na podlagi zakona o pod isto streho. Težje pa bo zagoto­ Kump in Milan Hrast. tati samo pri besedah. Zavedajo se, da knjižničarstvu ter normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice viti letni nakup 3.700 knjig in tako Zanimiva prireditev na pro­ ROŽEK — V galeriji Rožek, katere stem bo nedvomno spet razbu­ je od prizadevanja in uspešnosti na lastnica je Marija Sikoranja, so minulo sprejel strokovni svet za knjižničarstvo SRS. Toda če hoče ostati matična, mora sanirati temeljno knjižno zalogo, saj začetku odvisno tudi to, koliko čljnov je za nabavo literature vse manj de­ rkala Koroško in sploh vso soboto odprli likovno razstavo, na do leta 1990 izpolniti vsaj minimalne pogoje, sicer bo morala matično službo za bodo imeli. Za zdaj sojih vpisali že ne­ kateri se s svojimi deli predstavljata knjižničarstvo v brežiški občini opravljati knjižnica iz druge občine, pač tista, ki narja, pa tudi vse dražja je. Knjižnica slovensko kulturno javnost. Up­ kaj manj kot 80. rizoritev bo namreč na zgodovin­ Jože Hrovat-Jaki in njegov sin Goran. bo prej razrešila tovrstne probleme. se bo m orala tudi kadrovsko okrepi­ I. Z: Otvoritve sta se udeležila tudi avtorja. ti, tako da bo m orala do leta 1990 skih tleh, v Svatnah pa še stojita Težave brežiške knjižnice se zače­ ca, kar je precej pod normativom. Miklova in Serajnikova hiša, ki njajo že pri prostorih. Zdajšnjih 410 Da bi slednjega (2 knjigi na prebival­ pridobiti še dve strokovni moči, ki se ju om enja igra, še vedno pa se kvadr. metrov, ki jih ima na voljo v ca) dosegla, bi morala knjižnica ime­ bosta pridružili zdajšnjim trem. To košati tudi nekaj sto let stara lipa. Slike na kitajski način domu učencev, še nekako zadošča, ti na policah skoraj 51.000 enot morata biti višja knjižničarja. to pa predvsem zaradi manjše knjižnega gradiva. Tolikšnega števi­ Posebna zahteva, ki jo mora breži­ Kondenzatorji z novimi impreg- V novomeški Krki razstavlja v Ljubljani udomljena ki­ ška knjižnica tudi izpolniti, pa je teh­ knjižne zaloge. Zaloga obsega okoli la knjig pa ne bi imela kam dati in bi nanti imajo enake električne značilnosti kot prejšnji, impreg- tajska akademska slikarka Wang Huigin 36.000 enot ali 1,4 knjige na prebival- potrebovala dodatne prostore. Iz­ nična opremljenost. Zdaj ima od vse računali so, da bi bilo treba pridobiti potrebne mehanografske in tehnične nanti pa so seveda brez klora. Naj­ večja slabost teh kondenzatorjev NOVO MESTO — V razstavni temi pravili spoštljiv, neredko vsaj še 250 kvadr. metrov, s čimer pa opreme samo telefon in pisalni stroj, pa je, da so gorljivi, zato je v pr­ avli Krkine poslovne stavbe v Ločni oboževalen, pretkan tudi s trahom in bi imela zagotovljeni le dve tretjini kar je le malo več kot nič. Urediti pa ZA UNIVERZIADO oizvodnji potrebnih precej novih so že dva tedna na ogled dela kitajske čistim estetskim užitkom. Človek je tistih prostorov, ki jih določa bo nujno tudi kup drugih reči, še ukrepov in tehničnih rešitev za SEVNICA — Delavska pihalna akademske slikarke Wang Huiqin, v tem razmerju majhen, nemočan in standard. posebno takšnih in tistih, da bo knji­ preprečevanje požara in eksplozije. godba GD Sevnica, ki jo vodi kapelnik ki od jeseni 1983 živi v Ljubljani,kjer nepomemben, razen kot opazovalec Ugotavljajo, da bi do dodatnih žnica kot nosilka knjižnično infor­ A. B. Janez Zupanc, je dobila vabilo iz študira na grafični specialki Akade­ in avtor. Mesesnel pravi, da je Wang prostorov mogli priti tako, da bi macijskega sistema v občini lahko Zagreba, da kot edina slovenska gasil­ mije za likovno umetnost. Huiqin prinesla k nam precej tega knjižnica zasedla še nekaj neizrablje- postala trdna osnova za prenos ska godba v nedeljo, 28. junija, sode­ Wang Huiqin za obiskovalce razs­ klasičnega kitajskega slikarskega in luje v priložnostnem kulturnem spore­ informacij, znanja in ohranjanja MEDOBČINSKI SVET tav v Krki ni novo ime, saj so lahko tudi grafičnega občutja. du pred univerziado. Sevničani lepega kulturnih pridobitev. priznanja in priložnosti za širšo uvelja­ I. Z. SZDL JUTRI O KULTURI nekaj del te m lade um etnice videli že »V njenem delu, ki ga sestavljajo vitev ne bodo spustili iz rok, čeprav OBLAKOVA NOVO MESTO — Na jutrišnji seji minulo jesen, in sicer na razstavi klasične grafike in slikarstvo s bodo gotovo precej utrujeni po medobčinskega sveta SZDL za stvaritev, nastalih na tradicionalni tušem, pa tudievropskegrafične teh­ sobotnem sodelovanju na 8. reviji ga­ RAZSTAVA IN slikarski koloniji Krke. Že tedaj so se RAZSTAVA TRUBAR IN Dolenjsko bodo razpravljali o stanju nike, ni sledu o razmeroma močnem, silskih pihalnih orkestrov Slovenije v SLOVENSKI OKTET na področju kulturnih dejavnosti v ljubitelji likovne umetnosti tudi pre­ čeprav kratkotrajnem pojavu socia­ Sevnici. vseh štirih občinah dolenjske regije. KOSTANJEVICA — Jutri, v PREVODI SV. PISMA pričali, da Wang Huiqin slika dru­ lističnega realizma, ki seje nekoliko Posebej bogovoropoklicnih kulturnih petek, 26. junija, bo ob 18. uri dr. gače kot naši slikarji, da iz njenih del nasilno povezal s tradicionalnim ki­ NOVO MESTO — V Evange­ ustanovah, še posebej tistih, ki so po SEMINAR Matjaž Kmecl v nekdanji samos­ govori neka posebna filozofija, dru­ tajskim slogom,« pravi Mesesnel. lijskem centru na Grmu (prej Božji pomenu regijske (npr. Dolenjski tanski cerkvi v Kostanjevici odprl grob) je od minule nedelje na ogled muzej, Študijska knjižnica Mirana Jar­ gačna, kot je ta, ki jo vzpostavljajo »Vodni lesorez, kar je kitajska raz­ Začetni gledališki seminar, tako retrospektivno razstavo del Miin- literarno-kulturna razstava »Primož ca, Zavod za varstvo naravne in kul­ naši domači slikarji. ličica neke vrste monotipije, podaja imenovani gledališki »abece«, bo pote­ chnu udomljenega slovenskega sli­ turne dediščine). Za vse je značilno, da izredno mehko občutene krajine, kal od 3. do 9. julija v Radencih. karja Poldeta Oblaka. Sledil bo Trubar in slovenski prevodi svetega imajo premajhne in tudi neustrezne Iz spremne besede, ki jo je v sestavljene iz simbolno pojmovanih Udeleženci, predvsem mladi, bodo do­ koncert Slovenskega okteta. Znani pisma«, posvečena 400-letnici Tru­ prostore, premalo strokovnega kadra zloženko napisal umetnostni kritik bili osnovno znanje o gledališču. Istega vokalni osmerec, za katerim je us­ barjeve smrti, in bo odprta do 21. ju­ prvin... To je tonsko poetično sli­ in slabo tehnološko opremo. Ljubitelj­ dne se bo v Kopru začel lutkovni semi­ pešna turneja po ZDA, poseben lija vsak dan od 16. do 19. ure. Razs­ Janez Mesesnel, povzemamo, da karsko vgrafiki..., na drugi strani pa ska kultura je zelo razširjena, ni pa nar, namenjen mentorjem lutkovnih program pa je posnel v Postojnski Wang Huiqin v bistvu ustvarja po poskus prehoda v drugi, zahodni, tavo, ki so jo pred tem videli že v več strokovnjakov za delo s skupinami, za­ krožkov in članom samostojnih ustva­ jami, bo v Kostanjevici izvajal petnajst stoletij starih slikarskih pra­ naš svet... Dela Wang Huiqin rjalnih skupin. Na njem bodo govorili krajih v Sloveniji in na avstrijskem radi česar dejavnost kvalitetno ne na­ renesančne, duhovne in narodne Koroškem, je pripravila prof. Mar­ vilih, češ naj se umetnik trudi izraziti kažejo, da je kompromis mogoč, zlasti o likovnem izrazu v lutkovnem pesmi. preduje tako, da bi, denimo, pevci, gle­ gledališču. Seminaristi si bodo ogledali garet Davis s filozofske fakultete v dališčniki in drugi lahko nastopali na dih življenja in ustvariti vtis gibanja. celo ustvarjalen.« festival Teatro ragazzi v Miljah. Ljubljani. republiških prireditvah. Odnos do narave mora biti vskladus I. Z.

Št. 25 (1976) 25* junija 1987 DOLENJSKI LIST ŠE: KRŠKE NOVICE pisma Sredi maja sta sočasno nastala dva zapisa o Kostanjevici. Enega je napisal TELEVIZIJSKI SPORED »krški novičar« in se glasi: SPET FILMARJI V KOSTANJE­ - J k ' VICI — Kostanjevica je očitno prava in relikvija, saj se v njej v zadnjih 20, 30 letih ni domala nič spremenilo. Zato je PETEK, 26. VI. 22.20 REZERVIRAN ČAS TV ZAGREB t u j a / 22.40 DNEVNIK privlačna za Filmarje, kijim za prikazo­ 17.55 — 00.00 TELETEKST 8.55 Poročila — 9.00 Zapuščina za vanje življenja pred vojno, med njo in 22.55 POLETNA NOČ odmevi 18.10 POROČILA PRIŠEL JE JEZDEC, ameriški film bodočnost: Duško Radovič — 9.45 po njej skoraj ni treba spreminjati 18.15 DOLGA BELA SLED, 8. del Risana serija — 10.10 Glasbena odda­ eksterierov. Na račun pa seveda češkoslovaške nadaljevanke ja — 10.30 Španska državljanska voj­ pridejo tudi domači »naturščiki«, ki se ZAUPA M LA D IM 18.45 RISANKA na — 11.30 Rock v Nišu — 15.30 Por­ ZBODLO JIH JE za pet tisočakov na dan lahko gredo DRUGA TV MREŽA Obiskala nas je nekdanja učiteljica v 19.00 DANES očila — 15.40 Program plus — 17.25 filmske igralce oziroma satiste. KOČEVJE — Kočevske kulturnike Šentrupertu Pavla Škarja, ki je pred OBZORNIK 16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Poročila — 17.30 Moja sestra Kamila Drugega pa je ob istem času napisal je zbodel komentar »Ne vedo zanj?«, kratkim praznovala osemdeseti rojstni 19.26 VREME Moja sestra Kamila — 18.00 Znanost — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — znameniti jugoslovanski filmski in gle­ objavljen prejšnji teden na 7. strani, ki dan. Povedala je, da so se včasih selili iz 19.30 DNEVNIK in POROČILO S — 18.40 Številke in črke — 19.00 18.40 Številke in črke — 19.00 TV dališki umetnik Ljubiša Samardžič in govori o tem, da avtorja knjige Pog­ ene stavbe v drugo in da so bili otroci SEJE CK ZKJ Šopek domačih — 19.30 Dnevnik — koledar — 19.10 Risanka — 19.30 se glasi: reznjeni otok (o Kočevarjih), pisatelja bolj disciplinirani kot danes. Živeliso v 20.30 ZAHODNI SEN, 7. del ame­ 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.00 Dnevnik — 20.00 Cagney in Lessi (se­ »Prošao sam mnogo gradova ali kao Frana Fajdige, Kočevci še niso pova­ revščini. Pavla Škarja je rekla, da se ob riške nadaljevanke Filmski maraton: Ciao, inšpektor; rijski film) — 21.00 Večer pod lipo — bili na literarni večer, čeprav je ovaj, u kome osečam miriš poljskog 21.25 D RU G I SPOL, 3. del dokumen­ Sreča v torbi; Delo za določen čas; Ni 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni ma­ cveča, reke, prirode, divne ljude kao visokih letih starosti kar dobro počuti Kočevec. Izgovor kulturnikov je, da tarne oddaje malih bogov gazin — 23.50 Poročila nigde! Samo tako u budučnost. Vaš in da se kratkočasi z delom na vrtu, z ne premorejo primerne dvorane. branjem knjig in vzgojo dveh vnukinj. Ljubiša Samadržič.« Podobni literarni večeri so bili doslej v Dejala je, da mladim zaupa. Krajevna skupnost v Kostanjevici knjižnici, ki je tako utesnjena, da ALENKA TRATAR, 7. r premorejo v njej le prostora za 15 na Krki, daje oba zapisa, brez komen­ novin. krožek 19.30 DNEVNIK tiki — 17.40 Dallas — 18.25 Naše sedežev, ali v prodajalni Državne tarja, v presojo bralcem Dolenjskega SOBOTA, 27. VI. OŠ dr. Pavla Lunačka 19.50 ZRCALO TEDNA malo misto — 19.30 Dnevnik — 20.15 založbe, kjer so tudi na tesnem s lista. LADO KUKEC, Šentrupert 9.45 — 12.00 in 14.35 — 00.00 20.15ČEZ 110. ULICO, ameriški film Rokomet (m) YU:SZ — 21.45 Poroči­ prostorom. Menijo, da bi bilo za ta predsednik krajevne TELETEKST la — 21.50 Jazz — 22.20 Športna literarni večer več obiska, spet pa ne skupnosti 9.55 POROČILA Zgodba se dogaja v newyorškem podzemlju. Neznana skupina črncev, sobota — 22.40 Finale evropskega po­ toliko, da bi bila potrebna dvorana NA ZMAJEVIH IGRAH 10.00 OHCET V LJUBLJANI 87, kala v atletiki Šeškovega doma, ki ima okoli 300 MED PRIJATELJI prenos in posnetek preoblečenih v policijske uniforme, sedežev. S srednje velikimi dvoranami Člani Kluba upokojenih delavcev Ker sem osvojila zlato Zmajevo 10.30 KAMNITI PIGM ALION — oropa mafijski denar, ubije posred­ pa razpolagajo drugi, ki običajno nike, na begu pa še dva policista. vzgoje in izobraževanja občine Sev­ bralno značko, sem se udeležila Zmaje­ ARHITEKT JOŽE PLEČNIK, dok. zahtevajo visoke najemnine. Kultura vih otroških iger v Novem Sadu. Tja Začne se divji in neizprosen pregon, nica smo se v prijaznem Boštanju oddaja pa že tako nima denarja, da bi jih sva iz Novega mesta odpotovali s tova­ 11.30 OHCET V LJUBLJANI, pre­ izslediti jih hoče mafija in policija, po­ srečali z učitelji in njihovimi učenci. TV ZAGREB plačala. rišico Rangusovo. Po slovesnosti na nos kažejo se tudi policijsko mafijaške po­ Tako ostane žalostno dejstvo, naj bi Po prijaznem sprejemu na šolskem grobu Jovana Jovanoviča Zmaja, kjer 14.50 DEKLICA DELFINA IN LISI­ vezave. To je svet neizprosne nasilnos­ 8.25 Poročila — 8.30 Postrv (glasbena pisatelja povabili na obisk drugi: dvorišču nam je ravnatelj lepo opisal se vedno začno Zmajeve otroške igre, CA ZVITOREPKA ti, kjer tudi osamljeni pravičnik nima oddaja) — 9.25 Španska državljanska občinska skupščina, kakšna politična življenje in delo v njihovi šoli. S tem smo si ogledali v muzej preurejeno 15.00 OHCET V LJUBLJANI upanja na uspeh. vojna — 10.20 Skrita kamera — 11.10 ali morda delovna organizacija oziro­ je tiste, ki smo kdaj poučevali v bo- Zmajevo rojstno hišo. Tam smo zaplo­ 15.40 ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA 21.55 ALPE-JADRAN, informativno Disko folk — 11.55 Kako biti skupaj ma kar Ljubljanska banka, ki imajo tašnjski šoli, v mislih popeljal v leta, skali nagrajencem Zmajevih otroških VOJNA, dok. serija zabavna oddaja — 12.25 Kekec in Mojca — 13.25 Na­ 22.25 DNEVNIK primernejše prostore. Izgovor je dober, ko sm o tudi mi z vso m ladostno zag­ iger, midve sva bili posebej ponosni na 16.10 POMLADNA SUITA rodna glasba — 13.55 Finale EP v atle­ pa če ga pes na repu prinese, pravi nagrado slovenski pesnici Švetlani Ma­ 22.40 AIDS — NE UMRITE ZARA­ tiki — 17.15 Poročila — 17.20 TV nanostjo in polni volje do dela tam 16.30 OHCET V LJUBLJANI pregovor. J, p. karovič. Sicer sva se prijetno počutili v 17.30 NA KONICI MEČA, mladinski DI NEVEDNOSTI, 1. del koledar— 17.30 Mali koncert— 17.45 vzgajali in sejali zrnca znanja. Kako družbi z Desanko Maksimovič, Miro film 23.00 POLETNA NOČ Sedem TV dni — 18.30 T. O. — 19.30 prijetno pa so nas presenetili učenci! NEKAJ USPEHOV Alečkovič, Mileno Dravič, Draganom 18.45 RISANKA DRUGA TV MREŽA Dnevnik — 20.15 Boljše življenje — Njihov nastop, poln vedrine in Nikoličem in drugimi pisatelji in igralci 19.00 DANES 21.05 Fant (ameriški film) — 22.30 KOČEVJE — Učenci osnovne šole mladostnega razpoloženja, nas je iz vse Jugoslavije. Po osrednji proslavi KNJIGA 6.45 Test — 7.00 Filmski maraton — Dnevnik — 22.45 Program plus — Zbora odposlancev Kočevje so pred razveselil in potrdil njihovo plodno v Srbskem narodnem gledališču sva 19.26 VREME 13.55 Finale evropskega pokala vatle- 00.15 Poročila koncem šolskega leta dosegli več us­ udejstvovanje na kulturnem podr­ obiskali Zmajevo ulico, kjer je bilo pehov na raznih tekmovanjih. Zmaga­ očju. Potem smo se zbrali še pri mali­ živahno pozno v noč. Naslednji dan li so na tradicionalnem pionirskem smo se vsi srečali z otroki in umetniki 16.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, od­ troboju Ribnica-Delnice-Kočevje. Na ci, tam poklepetali v prijetnem vzdu­ Novega Sada in bili na razširjenem ses­ NEDELJA, 28. VI. daja za slušno prizadete DRUGA TV MREŽA regijskem tekmovanju v namiznem te­ šju in se z občutkom velikega tanku uredništva časopisa Detinjstvo. 8.40 — 23.30 TELETEKST 17.10 DEKLE S KONJSKE DIRKE, 8.25 Poročila — 8.30 Danes za jutri in nisu so zasedli prvo mesto ekipno, zadovoljstva poslovili. Po svečanem sprejemu pri predsedniku 8.55 ŽIV ŽAV italijanski film Veliki transport (jugoslovanski film) prvo med posamezniki (Murn) in prvo Enako prijazno in prisrčno smo mestne skupščine smo si ogledali mesto 9.55 DOLGA BELA SLED, pono­ 18.45 RISANKA — 11.00 Balkansko prvenstvo v boksu v dvojicah (Murn-Struna). Na repu­ bili sprejeti, ko smo aprila obiskali in več razstav. vitev 8. dela 19.00 DANES — 13.00 Anglunipe (oddaja v romšči- bliškem tekmovanju pa so bili ekipno STANKA BJELAJAC, 7.b 10.25 TEDENSKI ZABAVNIK, po­ osnovno šolo Krmelj. Vsem se za KINO ni) — 13.15 Oddaja resne glasbe — drugi, med posamezniki je bil Murn OŠ Škocjan novitev 12. oddaje gostoljubnost iskreno zahvaljuje­ TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA 13.25 Finale EP v atletiki — 20.00 Fi­ tretji, pri dvojicah pa sta Murn-Struna 11.25 DOMAČI ANSAMBLI: AN­ mo. Lepo nam je ob misli, da nas še 19.26 VREME zasedla drugo mesto. Poseben uspeh je SAMBEL OTTA VIA BRAJKA nale jugoslovanskega rokometnega 19.30 DNEVNIK tudi, da je v tem šolskem letu kar 107 vedno radi sprejmejo medse in z na­ Z GLASOVI IN pokala — 21.20 Včeraj, danes, jutri — mi prijateljsko pokramljajo. 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 20.05 TRETJE OBDOBJE, 1. del 21.40 Juanita la Larga (serijski film) učencev (v sodelovanju šole in AMD INSTRUMENTI 14.00 SIN, ZA KMETA SE BOŠ Kočevje) uspešno opravilo izpit iz ERIKA COLNER nadaljevanke TV Skopje — 22.35 TV galerija — 23.10 Mali ŠOLAL 21.00 AIDS — NE UMRITE ZARA­ koncert cestnoprometnih predpisov. Sevnica Učenci prvih in drugih razredovsmo 14.20 POROČILA se zbrali h koncertu gojencev glasbene DI NEVEDNOSTI, 2. del 15.00 POZNATE JUGOSLAVIJO?, 21.20 POLETNA NOČ šole. Pevski zbor je zapel več ljudskih, kviz partizanskih in otroških pesmi, najbolj ZDRAVO »Najrajši bi me izrinili« pa mi je bila všeč pesem Poštar. Zaigra­ li so kitaristi, flavtisti, bobnarji, Odgovor hišnega sveta na pismo Mire šaronje trobentarji, harmonikarji in pianisti. PONEDELJEK, 29. VI. OBZORNIK DRUGA TV MREŽA Najlepše je zaigral Rok Šaje tja 19.26 VREME 17.20 — 00.00 TELETEKST 17.10 Dnevnik — 17.30 Nekaj po­ V 22. in 23. številki Dolenjskega lista predpisih. Stanovalci bloka in hišni klarinet. 19.30 DNEVNIK 17.35 POROČILA membnega ti imam povedati — 17.45 sta bili objavljeni dve pismi bralke Mire svet svojo sostanovalko tudi prek teh FRANCI KAVČIČ, 2.a 17.40 ŠOLA TENISA Sprehod s pesnikom — 18.00 Beograj­ Šaronjeve z naslovom Najrajši bi me iz­ vrstic pozivamo, da se vključi v naša OŠ Jože Slak-Silvo ski TV program — 19.00 Indirekt — prizadevanja za prijetnejše življenje v 17.50 ZAKAJ ZBIRAMO STAR rinili. V obeh pismih bralka prikazuje Trebnje 20.05 POGREŠAM GA, zadnji del 19.30 Dnevnik — 20.00 Zunanjepoliti neresnično stanje o npr. slabih bivalnih našem bloku, za ugodje, ki je pravica PAPIR 18.20 DRŽAVNI ANSAMBEL GRU­ francoske nadaljevanke čna oddaja — 20.30 Po sledeh napred­ pogojih in težavah z ogrevanjem, kar vseh stanovalcev, torej tudi tovarišice ZINSKE FOLKLORE 21.00 AKTUALNO ka — 21.10 Včeraj, danes, jutri — hudo žali stanovalce in hišni svet v Šaronjeve. 21.20 Svečenik ljubezni (angleški film) Zagrebški ulici št. 4. Hišni svet Zagrebške ul. 4 PADEC S KONJA 18.45 RISANKA 21.40 DNEVNIK 19.00 DANES 21.55 POLETNA NOČ — 22.50 Mali koncert Želimo prikazati nekaj dejstev o Novo mesto, Z Gregorjem sva na Brigi prosila, če pravem stanju in odnosih med stano­ za hišni svet: nama posodijo dva konja. Meni so da­ valci. V bloku živijo mlajši in starejši predsednica ANA RESMAN li vranca, Gregorju pa rjavca. Dogo­ ljudje, mnogi v teh stanovanjih že prek vorila sva se, da bova tekmovala na 20.05 ZADNJA PUSTOLOVŠČINA, 18.00 Požari pretijo Jadranu — 18.30 20 let. delavci in upokojenci, ki sta jim približno 1.500 m dolgi progi, poteka­ TOREK, 30. VI. drama TV Sarajevo Mostovi-hidak — 19.00 Rezerviran skupni želja in trud za dobre sosedske la pa je po travnikih in gozdu. Ozrl 17.25 — 00.00 TELETEKST 21.25 INTEGRALI čas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sli­ odnose. To smo dokazali pri reševanju sem se, da bi videl, koliko zaostaja 17.40 POROČILA 22.05 DNEVNIK karske tehnike — 20.30 Pihalni trio — posamičnih in skupnih problemov Grega. Tedaj pa sem z glavo butnil v 17.45 TEDENSKI ZABAVNIK 22.20 POLETNA NOČ 20.45 Včeraj, danes, jutri — 20.50 stanovalcev. Redno imamo sestanke vejo in padel s konja. Ko je Grega pri­ 18.45 RISANKA Starogradske pesmi — 21.30 Žrebanje hišnega sveta, kjer se dogovarjamo za Niti skale jahal do mene, je dejal: »Trdo črepinjo 19.00 DANES lota — 21.40 Muppet show — 22.05 delovne akcije, za popravila in posoda­ imaš.« Potem sva vrnila konja in odšla OBZORNIK DRUGA TV MREŽA Maksimiljan Vrhovec bljanje tehničnih sredstev, za vzdrže­ jih niso domov. 19.26 VREME vanje okolice bloka in druge dejavnos­ JURE OKRAJŠEK, 4.r. 19.30 DNEVNIK 17.10 Dnevnik — 17.30 Mali svet — ti, vse z namenom, da bi nam bilo bolje ustavile PŠ Kočevska Reka in lepše. Naša krajevna skupnost in tu­ di naši someščani nas postavljajo za Kako v Globočdolu ŠOLA V NARAVI DO KOMUNALA Novo mesto, p.o. zgled, kako naj deluje hišni svet in kako gradijo cesto SREDA, 1. VIL iahko stanovalci prispevajo k čim lepši PODPRESKA — Podružnična šola Cesta komandanta Staneta 2 podobi okolice in vsega mesta. Bralci Dolenjskega lista se Podpreska (je podružnica OŠ Kočevje) 18.20 — 00.00 TELETEKST je imela pred kratkim šolo v naravi v 18.35 POROČILA razpisuje Ne trdimo, da ne bi mogli biti še bolj verjetno še spomnite sestavka po sklepu delavskega sveta dela oz. naloge s posebnimi učinkoviti, toda moti nas, da bralka s »Globočdol, neodkrito Kozjansko«. Fiesi ob morju. Stroške bivanja in leto­ 18.40 PRAVLJICE IZ LUTKAR­ svojimi izmišljotinami meče senco na Tokrat velja zapisati, da želijo kra­ vanja je krila Metalka iz Ljubljane, SKEGA VOZIČKA pooblastili: naše delo in trud. Vedno smo si jani z zaostalostjo poravnati stroške prevoza pa tozd Gozdnega 19.10 RISANKA prizadevali, da tovarišici Šaronjevi po­ račune, kar potrjuje njihova odl­ gospodarstva Kočevje v Dragi. Med 19.26 VREME 1. direktorja DO, magamo pri vključevanju v naše očitev, da zgradijo cesto proti letovanjem so se šolarji srečali tudi s 19.30 DNEVNIK okolje. S čudnim vedenjem je vse to Karteljevemu. Zdaj je med Karte- pisateljico Branko Jurca. 20.00 DOKUMENTAREC MESE­ 2. tehničnega vodje zavračala. Med drugim tudi ni poravla- ljevim in Globočdolom le kolovoz­ CA: MOJE TITOVO VELENJE in objavlja la vodarine, ni dovolila vstopa vodnim na pot, po kateri ni mogoče voziti z 20.45 FILM TEDNA: AMOROSA, po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta inštalaterjem, sostanovalca nad seboj avtomobilom. Z 800 metri nove švedski Film je obtoževala, da namerno poliva vodo makadamske ceste bo odprta pot v 22.35 DNEVNIK dela in naloge po tleh svoje kopalnice, neupravičeno Novo mesto. 22.50 POLETNA NOČ si je prisvajala parkirni prostor pred Pri gradnji je priskočilo na Jože Turk 3. kurjača — vzdrževalca ogrevalnih naprav. blokom in brez razloga klicala milico. pomoč Gozdno gospodarstvo DRUGA TV MREŽA Poleg tega se ni udeleževala sestankov Novo mesto s projektno dokumen­ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z 18.40 Številke in črke — 19.00 TV hišnega sveta, pa tudi ne raznih delov­ tacijo, krajevna skupnost Mirna zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, Minuli teden smo v Kočevju koledar — 19.10 Risanka — 19.30 nih akcij, ki smo jih pripravili. peč pa je dala dva milijona dinarjev pokopali Jožeta Turka iz Mestnega Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — izpolnjevati še naslednje pogoje: Takšno zavračanje in zavračanje in brezplačno pesek iz svojega loga v Kočevju. Rodil seje leta 1912 21.30 Poročila — 21.35 Umetniški Pod 1: pomoči ter objavljanje neresnic stano­ peskokopa. Krajani so zbrali dva večer — visoka ali višja izobrazba ekonomske, gradbene, pravne valci bloka obsojamo, kar pa ne pome­ milijona in prispevali veliko v Prezidu na Hrvaškem. Zaposlil se ni, da pomoč tov. Šaronjevi odrekamo. prostovoljnega dela. Računajo še je v kočevskem rudniku. Najprej je ali druge ustrezne smeri Nihče je noče izriniti iz njenega stano­ na pomoč vikendarjev, dodatno bil rudar, nato pa se je izučil — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri takih ali podobnih vanja, če se je vselila po zakonskih pomoč krajevne skupnosti, novo­ kovinsko-strojne obrti. Dobro je opravilih. meških delovnih organizacij in sisa poznal razmere med delavci in še ČETRTEK, 2. VIL Pod 2: za ceste. Zmanjkalo je namreč de­ posebej v rudniku, zato je že v začet­ — visoka ali višja izobrazba komunalne, strojne, gradbene 18.20 — 00.00 TELETEKST narja, ker je nekaj sredstev pobrala ku februarja 1942 postal aktivist ali druge ustrezne smeri ureditev ceste Hmeljčič—Globoč­ 18.35 POROČILA — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri takih ali podobnih TEŽAVE S ČEKI OF. Italijanski okupatorji pa so ga 18.40 KOBILJA JAJCA dol, potrebne za dovoz gramoza na opravilih. Kdor ima tekoči račun, lahko plača z novo traso. Povrhu vsega je km alu odkrili in ga že po dveh mese­ 18.55 ZMAJEV PLES enim čekom račun v družbenem sekto­ problem teren, saj so na bodoči ces­ cih in pol odpeljali v internacijo v 19.10 RISANKA P o d 3: rju do 50.000 din, če je račun večji, pa ti zminirali že prek tisoč vrtin. S Treviso. Po kapitulaciji Italije je 19.26 VREME — poklicna šola kovinske, strojne ali druge ustrezne smeri mora napisati ustrezno več čekov. pridobivanjem soglasij pri lastni­ odšel v partizane. Boril se je v 19.30 DNEVNIK — 1 leto delovnih izkušenj Zasebniki vzamejo le denar (ne čekov), kih zemljišč ni težav, nasprotuje le Bračičevi brigadi in z njo sodeloval 20.00 SEDEM MLADIH, zabavno­ — vozniško dovoljenje B kategorije in če ga dvigaš pri pošti ali banki v eden. Pri tem je tako vztrajen, da bo tudi pri pohodu 14. divizije na Šta­ glasbena oddaja — poskusno delo traja 3 mesece drugem kraju, lahko dvigneš z enim 21.00 NARAŠČAJOČE VODE, 7. del ob njegovi parceli cesta ožja. jersko. Bil je hraber borec, za k ar je Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave s čekom le do 20.000din, sicer pa napišeš Krajani Globočdola, vasi s peti­ nizozemske nadaljevanke prejel tudi več odlikovanj za hra­ kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjeva­ ustrezno več čekov in tako lahko mi hišami, upajo, da bo pri njih v 22.00 DNFVNIK nju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: dvigneš več denarja. kratkem zazvonil telefon. Domači­ brost. V partizanih je napredoval od 22.15 POLETNA NOČ Seveda bi bilo ceneje in pametneje, ni, večinoma zaposleni v novome­ borca do zastavnika, nazadnje pa je DO KOMUNALA Novo mesto, p.o., Cesta komandanta Staneta 2, p.p. 2. če bi lahko z enim čekom dvignil več ških delovnih organizacijah, na­ imel čin kapetana. DRUGA TV MREŽA denarja oz. plačal tudi račun nad črtujejo tudi boljši vodovod, ker so Po vojni je sodeloval pri obnovi Na ovojnico naj pripišejo oznako: »Za razpisno komisijo«. 50.000 din. Tako moraš zdaj popisati le postale zmogljivosti pred leti zg­ kočevskega rudnika. Delal je tudi v 17.10 Dnevnik — 17.30 Markova Kandidati za objavljena dela in naloge naj svoje vloge več čekov (to je več tvojega dela), na rajenega premajhne. Tudi tega kra­ družbenopolitičnih organizacijah, dekleta — 18.00 Industrijsko obliko­ pošljejo splošno-kadrovskemu sektorju DO. banki, v trgovini ali na pošti itd. mo­ vanje — 18.40 Številkein črke— 19.00 jani sami ne bodo zmogli. Pot iz čeprav so mu vojni napori načeli zd­ Za razpisna dela in naloge sklenemo delovno razmerjeza4 rajo vknjižiti, sešteti itd. več čekov, Globočdola v svet naj bi bila tlako­ TV koledar — 19.10 Risanka — 19,30 ravje. Za svoje delo je bil odlikovan leta, za objavljena dela in naloge pa za nedoločen čas. imetniku tekočega računa pa hitro vana z zagnanostjo tamkajšnjih Dnevnik — 20.00 Rokomet (m). Finale Nepopolnih in nepravočasno prispelih prijav ne bomo zmanjkuje čekov, se pravi, da je treba mladih, enotnostjo vseh prebi­ tudi z rednom zaslug za narod III. nagrade Jugoslavije— 21.15 Poročila tiskati nove in nove čeke. Vse to pa je valcev, krajevnimi sredstvi in stopnje. V imenu borcev in akti­ — 21.20 Narodna glasba — 22.05 Do­ upoštevali. nepotrebno delo in povzroča več družbeno pomočjo. vistov se je od njega poslednjič kumentarni večer Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v30 dneh po preteku stroškov. JOŽE MUHIČ poslovil predsednik občinske orga­ Opomba: 14.55 — 17.30 Wimbledon, roka za sprejem anje prijav. J. P. nizacije ZZB NOV Nace Karničnik. tenis (ž)

8 DOLENJSKI LIST žt. 25 (1976) 25. junija 1987 V * 'J* f •

1 1 | PRILOGA

»IMV je splaval, kaj pa vi?«

»IMV je speljal? Kaj pa vi? — Leto 1987 smo vnapočil čas tudi za temeljito kadrovsko predstavnikov z republike, občine, regije doorganizacijo, dala skozi primerno obliko do­ IMV simbolično razglasili za leto kakovosti. prenovo in ureditev te delovne organizacije, nekaj večjih slovenskih delovnih organizacij, datnega usposabljanja in izobraževanja, uspo­ Zavedamo se, da je samo kakovost tista, ki ima saj v največji krizi, ko bi sicer tudi kadre zelo kar tudi vzbuja upanje, da si spoznanje o sabljanje pa bo potekalo z vrha navzdol. Do­ prodajno vrednost na trgu. Kakovost in dobri zelo potrebovali, prav zaradi težav nanje pač pomenu kadrov In znanja za našo prihodnost datno usposabljanje bo deloma dolžnost. kadri morajo biti v ospredju naših prizadevanj. niso mogli računati. Sedanji poziv in izziv je vendar majčkeno hitreje utira pot v naš vsak­Program usposabljanja so razdelili na 9 podr­ Iščemo strokovnjake z višjo in visoko izob­seveda namenjen tudi vsem delavcem, kadrom, dan. V IMV so prepričani, da v kolektivu z več očij, najobsežnejše je tehnično izobraževanje, razbo s področja lesarstva, strojništva, elekt­ ki v IMV že so, prenovo bodo gradili na njih. Na­ kot pet tisoč zaposlenimi ne more odločati le prednostna pa proizvodnja. Imajo že program rike, kemije, organizacije dela, industrijskega vsezadnje visoko strokovnih kadrov ni na peščica, uresničevanje sicer razmeroma cent­za dodatno izobraževanje za vodenje in orga­ oblikovanja in ekonomije. Potrebujemo mlajše pretek, manjka jih in jih bo tudi v prihodnje ralizirane poslovne politike mora biti decentra­ nizacijo proizvodnje ter za nosilce proizvodnje strokovnjake z idejami ali pa uveljavljene ljudi manjkalo na Dolenjskem še bolj kot sicer v lizirano, kar pomeni odločanje in odgovornost med samimi proizvodnimi delavci. Da bi šli do­ z izkušnjami. Možnosti zaposlitve so velike, saj Sloveniji. na vseh ravneh, to pa zahteva sposobne, iz­ datno izobraževat kar vse, bi bil vsaj na začetku imamo prosta mesta v proizvodnji, razvojnih Kadrovska sestava v IMV je sedaj zelo slaba. kušene kadre. Dolgoročni cilj jim je vzdušje, koprehud zalogaj. Računajo, da se jim bo ta oddelkih, trženju doma in v tujini, pri vodenju Imajo le 79 zaposlenih z visoko izobrazbo, kar se bo vsak delavec čutil nepogrešljivega in bostrošek, naložba v večjo skrb za kadre in dela v organizaciji proizvodnje in pri projekt­ je vsega 1,4 odstotka, višjo izobrazbo pa ima tako tudi delal. Jugoslovanski sistem gospo­ znanje, bogato obrestovala. 2e v nekaj letih naj nem vodenju. Pri delu je potrebno znanje tujih 159 zaposlenih ali 2,8 odstotka. Srednješolsko darjenja žal temu ne gre najbolj na roke. bi samo z izpeljavo tega programa dodatnega jezikov, če jih ne znate dovolj, se jih boste izobrazbo ima 769 delavcev IMV, skoraj polovi­ Dokler je v gospodarstvu s tako malo tržnimi usposabljanja dvignili kakovost proizvodnje za lahko naučili pri nas... Krizo smo premagali. Fi­ ca, natančneje 46 odstotkov, pa je v IMV nekva­elementi glavno povečevanje cen, ne pa zniže­4 odstotke in produktivnost za desetino, mate­ nančno smo se konsolidirali in sanacija lificiranih delavcev. Povrh vsega so kadri vvanje stroškov, boljša kakovost, konkurenč­ rialne stroške pa znižali za 2 odstotka. Da bodo avtomobilskega programa je skoraj dokončno prenekaterem primeru tudi nepravilno razpo­ nost, ni pravega vzdušja za iskanja, za inova­ program izpeljali in da bo dal načrtovane rezul­ urejena. Po kakšnih poteh in kako hitro bomo rejeni, opravljajo svoji izobrazbi in sposobnos­ tivnost mnogih, za množično bitko za vsak di­ tate, seveda vedo, da je nujno potrebno vozili, je lahko odvisno tudi od vas... Osebni tim neprimerna dela in tako dajejo od sebe nar. Ker pa v Jugoslaviji vendar ne moremo biti primerno urediti motivacijo, nagrajevanje. To dohodki so solidni, saj prehajamo na stimula­ manj, kot bi lahko. Produktivnost, stroški obrnjeni le vase, ampak je nujna primerjava s že pripravljajo, čeprav s težavo in dosti ne­ tivno nagrajevanje. Možnosti so tudi na podr­ poslovanja, kakovost dela, dohodek itd., vse to svetom in sodelovanje z njim, v IMV upajo, da razumevanja, saj krizne razmere rinejo na­ očju dopolnilnega in funkcionalnega izob­ je zelo tesno povezano s kadrovsko sestavo se mora kaj spremeniti. sploh v ospredje bolj kot motivacijo in stimula­ raževanja doma ali pa v tujini ter izobraževanja zaposlenih, s pravilno razporeditvijo in zapo­ V IMV, kjer si želijo in si postavljajo za cilj, da cijo socialne elemente. Predvsem pa jih naj­ po posebnih programih... Odločitev je v vaših slitvijo kadrov, z njihovo možnostjo ustva­ tudi v proizvodnji ne bi bilo več nekvalificiranih prej čaka še veliko prizadevanj za odpravo rokah. Če hočete pri nas speljati, nas rjalnosti, inovativnosti, razvoja, z motivacijo, delavcev, ampak bi vsak imel vsaj drugo ali vzdušja splošnega nezaupanja delavcev, za us­ pokličite...« kar vse potem prinaša tudi večjo identifikacijo tretjo stopnjo, bodo poslej načrtno in sistema­ tvarjanje vzdušja, da so vse te spremembe za To propagandno besedilo oziroma vabilo, za z organizacijo, občutek pripadnosti, ki spet tično pridobivali strokovnjake, sposobne, ino­ dosego kar najboljše kadrovske sestave ter na­ naše razmere ne posebno običajno, je vpomembno prispeva k vsemu najprej naštete­vativne ljudi. To vključuje tudi štipendiranje paložbe v znanje potrebne za boljši jutri, da zadnjem času mogoče večkrat slišati po radiu, mu. Od kadrov je skratka odvisno zelo veliko. sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami v zahteve po večji kakovosti niso dlakocepstvo prebrati v časopisih. Akcija spada v okvir prog­ Če teh ni toliko in takih, kot bi jih moralo biti, še Novem mestu in regiji ter z univerzo in inštituti. vodilnih, ampak nuja za preživetje. Brez tega, rama kadrovske prenove novomeške Indust­s tako tehnologijo, še s toliko kapitala in še s Posebno mesto ima dopolnilno izobraževanje osveščenosji vseh delavcev, napori vodilnih, rije motornih vozil, ki je enako pomemben ses­takim programom ni mogoče uspevati. in usposabljanje kadrov, ki so že v IMV, na vseh pa naj bodo še tako veliki in dobri, ne bodo tavni del programa celovite sanacije več kot ravneh. Ustanovili so tudi že svoj izobraževalni prinesli pravih in nujnih rezultatov. Kakor je petletnega hudega novomeškega gospodar­ Program kadrovske sanacije ima v IMV že center, ki bo domoval na grmskem gradu, delo zastavljeno, lahko upamo, da bo v IMV us­ skega bolnika, kot finančna in programska sa­ zelo konkretne oblike. Imevejevi vodilni ljudje seveda pa bodo tudi pri tem iskali pomoč raz­ pela tudi kadrovska prenova kot nujni sestavni nacija. Slednji dve sta, tako IMV sporoča tudi v so ga pretekli teden predstavili na okrogli mizi, nih ustanov. V IMV načrtujejo, da bi večina del celovite sanacije. vabilu kadrom, tako rekoč izpeljani in sedaj je ki so se je udeležili prav vsi povabljeni, odzaposlenih in tistih, ki bodo prihajali v delovno Z. LINDIČ - DRAGAŠ r rgalo več kot 100 plazov, ki pnin. Vojvoda je pojasnil V neobvezen premislek svet kot svojega služabnika. OŽ ' r t so na obeh straneh terjale kralju, da je reven kot To pa še zdaleč niso sredstva življenje'okoli 20.000 voja­ cerkvena miš, nakar mu je informiranja, pa naj si še tako 3 « kov. Henrik predlagal partijo kart. domišljajo, dasozrcalosveta. Louis je Henrika obral do STOLETJE gat in odkorakal na svobo­ Zato je zdravilno in osvoba­ 'd o do. jajoče kakšen dan pustiti Decembra 1886 se je V PETIH VRSTAH časopis neodprt, preslišati ra­ © ti južnoafriški iskalec zlata dio in zanemariti televizijo. Sors Hariezon odločil pro­ Človeku lahko dajo dovolj dati -pet parcel, ki si jih je informacij tudi njegove lastne o.® obeležil in tako prisvojil v V ambulanto mestne bol­ oči, možgani so, če jih želimo f , Transvaalu. Za zlatonosne nišnice v Los Angelesu seje uporabljati, kljub računal­ parcele je Sors dobil 10 pred nekaj leti zatekel neki Vzel sem deset dni dopusta to vižo tempiranih novic in nikom še vedno zelo zmogljiv funtov, po gostilnah in dru­ Dick Winslow. Tožil je, da in sklenil, da ne bom v tem d sporočil le bedne vajenke. stroj. Življenje se pretežno gih družabnih krajih je lep težko požira in diha. Po času prebral niti enega časo­ Se je temu nasilju nad sestoji iz reči, ki nikoli ne čas pripovedoval, kako do­ pisa, poslušal radia in gledal pregledu so ga hitro odpe­ zasebno mislijo in svobodo pridejo včasopis. Obrnimose bro kupčijo je sklenil. Vse ljali v operacijsko dvorano, televizije. Bilo je prelepo, mogoče upreti? Težko, kajti vase, svojcem, soljudem, na­ do dne, ko so na nekdaj kjer so mu kirurgi iz požiral­ razen tega pa nisem prav nič slogan galaksijenovicje.daje ravi. Brez posrednikov. njegovih parcelah odprli nika izvlekli ročno uro zna­ zamudil; ko sem se po 240 uspešen človek samo dobro Zgodovino pa bodo tako ali tifl 2 rudnik zlata, ki je nato 95 let mke Mickey Mouse, ki jo je urah vrnil med novice, sem t i o t i obveščen človek. Dobra ob­ tako pisali drugi. Našemu dajal po 10 ton zlata na leto. Dick požrl (če ga spomin nč ugotovil, da je vse po starem veščenost prinaša torej moč, stoletju in petim milijardam vara) v otroških letih. oziroma da se ni nič zgodilo. moč pa je vedno nekaj, kar je ljudem bo v boljšem šolskem Ta kratka izkušnja je porodila nekomu vškodo, drugemu pa učbeniku kljub domnevni vprašanje, ali v našem življe­ v korist. Ni in nikoli ne bo zgodovinskosti vsakega dne, ki Leta 1513 je angleški kralj nju res potrebujemo vso to mogoče, da bi bili vsi dobro nas zbudi, morda posvečeno Ko so leta 1950 dogradili Henrik Vlil. v bitki ujel Otrok, ki se danes rodi v šaro, s katero nas nenehoma obveščeni in močni. Največjo pet ali šest vrst, kar bo manj veliki studio BBC v Londo­ francoskega vojvodo Loui­ ZDA ima večje možnosti, da in vedno bolj sistematično ter moč pa imajo tisti, ki novico kot najmanjša novička v nu, ki ima tudi dvorano za sa de Longueviellea. V ti­ bo ubit, kot so bile možnosti vsiljivo bombardirajo sreds­ spravijo v obtok, jo oblikujejočasniku tedanjega dne. nastop simfoničnega orke­ stem času je bila navada, da mladeničev, ki so jih regru- tva informiranja in tisti, ki po svojem vatlu, jo pošljejo v MARJAN BAUER stra, so morali odpovedati so se ujetniki osvobajali na tirali v ameriško vojsko leta stoje za njimi. Ali ima to, da prvi koncert. Ugotovili so temelju neznanskih odku­ 1941. postaja svet zaradi vse bolj namreč, da skozi labirint živahnega pretoka informacij podzemnih hodnikov ne neke vrste globalna vas, res morejo spraviti v dvorano samo pozitivne učinke? velikega klavirja znamke Dvomim, kajti vsaka infor­ Bechstein. macija je tudi neke vrste oku­ pacija, ki samostojni misli običajno ne pušča veliko manevrskega prostora in Ko sta se leta 366 v predv­ svobode. Svet novic in ob­ olilni kampanji, danes bi re­ veščanja je prepričan, da se kli živahni predvolilni de­ naš planet z bližnjo okolico javnosti, spopadli pristaši vsako jutro nanovo požene v dveh kandidatov za papeža, tečajih, informacija se ob­ so na kraju meteža (v neki naša, kot da pred njo in po njej milanski cerkvi) kasneje na­ ni bilo in ne bo nikogar in niče­ šteli 365 trupel. sar. Vse je najboljše, naj­ Y slabše, največje, najmanjše, najbolj tragično, najbolj vese­ lo, najbolj pomembno, skrat­ Skoraj 30 odstotkov pi­ ka zgodovinsko. Vsak dan sem, ki jih dobivajo Ame­ znova. Če bi človek vse te ričani, so razni reklamni pleve vzel preveč resno in prospekti. Po raziskavi stro­ brezdoločenerazdaljeinzad- kovnjakov za marketing na ržka, bi ob vsakih poročilih kalifornijski univerzi so mo­ najmanj trikrat pomislil, daje žnosti, da bo Američan na čas, ki mu ga je podarila us­ ta sporočila pozitivno reagi­ oda, največji od vseh časov. ral, 1:50. Neznanska moč informacij­ skega stroja je tudi v tem, da nas prepričuje, da s tem, ko smo o čem obveščeni, o tem Med prvo svetovno vojno, tudi odločamo. Prevara je točneje 13. januarja 1916, skoraj popolna, stare dobre se je na položaje Avstrijcev fatamorgane so v metežu na in Italijanov v Dolomitih ut­

Kino prepoznavajo temeljne od­ njej. Blanka Kolak se namreč Glasba larnejšo turnejo v karieri, rom. Njegovo zanimanje za like melodrame), Da ne gre za v teh trenutkih praviloma koncerti bodo imeli največ film ni novo, navsezadnje izključujoče, temveč prej med zateka k fotografiji, ki tako gledaliških elementov od ča­ smo ga pred kratkim lahko na seboj dopolnjujoče se pogle­ postane svojevrsten simbol sov promocije albume Dia­ TV gledali v filmu Človek, kije LJUBEZNI de, postane kaj hitro jasno, le soočanja s samim seboj (še DAVID mond Dogs naprej. Morda bo padel na zemljo. Bovvie je kakšno pravo melodramo si toliko bolj poudarjen, kolikor Bovvieja mogoče videti in znan tudi kot ljubitelj gleda­ BLANKE je treba ogledati. to počne pred ogledalom); BOWIE slišati celo pri nas, v Ljubljani liške umetnosti in je pogost Ljubezni Blanke Kolak re­ film pa se »zateče« k tistim na Konec aprila je bil po vsem ali Zagrebu, če pa ne, bo vse­ gost predstav, tako kot rock KOLAK žiserja Borisa Jurjaševiča so začetku omenjenim specifi­ svetu hkrati ponujen javnosti kakor nastopal blizu naše koncertov. Njegov glasbeni s tega stališča prav zanimiv čni, iraznim sredstvom — in najnovejši album Davida Bo- države. okus je videti tudi po ploščah, primer, saj dejansko omog­ zato so prav ti trenutki vrhun­ wieja Never Let Me Down, ki ki jih kupuje. Dve, ki sta mu očajo vse tri prej omenjene ci filma, nabiti s pravimi gibi David Bovvie ima že 41 let, najbolj všeč, sta plošči Jame­ dobiva same najboljše gcene. zgleda pa kot kakšen trideset­ pristope. »Socialni« moment kamere in izvrstnimi glasbe­ Albumu je najavila plošča sa Brovvna in Philipa Glassa. K filmski melodrami je bi zahteval nekoliko podrob­ nimi intervencijami. Sklep bi letnik, zdravo in športno, Njegov sin obožuje skupini Day In, Day Out, kijetudi prvi svežino menda ohranja z mogoče pristopiti na različne nejšo analizo, zato raje za torej lahko bil, da se mora tu­ hit na albumu ter istoimenski Run DMC in The Beastie načine. Nekateri pisci pouda­ začetek privzemimo drugi pri­ di film soočiti s samim seboj, gimnastiko in smučanjem, na Boys, o katerih ima tudi Da­ video spot, ki gaje posnel Ju- katerem mu dela družbo pe­ rjajo predvsem socialne vz­ stop, saj nam ta omogoča tu­ če naj povzroči še kakšno lien Temple. Video so v Veliki vid dobro mišljenje, saj sta vr­ gibe, ki porajajo zgodbo (naj­ di že kratek povzetek zgodbe. solzo v gledalčevih očeh. tnajstletni sin, o katerem zelo nili glasbo na sceno in prispe­ Britaniji in na nekaterih ame­ rad govori. Z novim albumom pogosteje je to zveza preds­ Blanka Kolak (odlična Mira Melodrama je vendar tisti riških tv postajah sicer pre­ vali k poenostavitvi video de­ tavnikov dveh različnih slojev Furlan) je skozi film razpeta filmski žanr, ki zahteva solze! je poskrbel tudi za novi izgled la. V zadnjem času David povedali predvajati, češ da Davida rockerja, ki se močno ali celo razredov, drugi po­ med tri moške: majorja in ti­ In v zgodovini filma se je vsebuje preveč agresivnosti, pogosto posluša tudi sku­ skušajo obrazce melodrame pičnega »povojnega gradite­ nedvomno nabralo dovolj tre­ spogleduje z modeli iz časa pino The Screaming Blue dejansko pa je poskus boja začetkov rock’n’rolla. speljati na shemo »ena žen­ lja« (Mustafa Nadarevič), nutkov, ki so vredni tovrstne­ proti vsaki agresivnosti. Se­ Messiahs, ki bi se jo dalo ska in trije moški« (pri čemer drobnega tihotapca (Peter ga soočenja. Od tod tudi veda zaradi tega Bovvie ni os­ Bovvie namerava tudi po­ primerjati z irsko skupino U2, primeri segajo od klasičnih Boštjančič) in inšpektorja- toliko pohvalnih besed za tal brez promocijskega videa, sneti film z Mickom Jagge- o kateri smo že pisali. filmov Douglasa Sirka do obveščevalca (Radko Polič). Ljubezni Blanke Kolak: je na­ saj sta bili posneti oz. monti­ Berkovičevih Ljubezenskih Ta razpetost ni le časovna mreč eden redkih domačih rani še dve verziji. pisem z naklepom) spet tretji (celih štirideset let), temveč filmov, ki spoštujejo filmsko Album Never Let Me Down pa največ pozornosti posve­ pogosto tudi močno boleča. zgodovino; ki namesto zama­ ima 11 pesmi, od katerih je čajo uporabi filmskih izraznih Film je zanimiv prav zato, ker ha z roko odkrito priznavajo, zadnja, Bang Bang, poznana sredstev (in v prelivih, poča­ se v trenutkih bolečine spr­ da se je mogoče iz nje mar­ že iz enega prejšnjih albumov snih zasukih kamere in tre­ ožita dva vzporedna posto­ sičesa naučiti. Bowiejevega prijatelja lggyja nutkih intervencije glasbe pka, eden v zgodbi, drugi ob STOJAN PELKO Popa. Vse pesmi so delo Da­ vida Bovvieja, pomagala sta mu le kitarist Carlos Alomaro in multiinstrumentalist Erdal Kizilcay v uvodni in pa pre­ dzadnji pesmi Too Dizzy. Al­ bum je bil posnet lani v švi­ carskih Mountain študijih v produkciji Bovvieja in Davida Richardsa, za miksanje skr­ bel Bob -Clearmontain in pl­ ošča je primer vrhunskega tonskega dosežka. David Bo­ vvie je album posnel pod mo­ čnim vplivom sedemdesetih let, izrabljajoč vse možnosti sodobne produkcije in ponu­ jajoč nekatere rešitve, ki bodo verjetno značilnost de­ vetdesetih let. David Bovvie bo letos goto­ vo medijska osebnost leta. Odpravlja se namreč tudi na evropsko turnejo, ki jo po že zelo odmaknjenih nastopih na Serious Moonlight kon­ certih mnogi težko čakajo. Planira doslej najspektaku-

priloga dolenjskega lista enote, oborožene ribiške čolne in patrolne čolne, Jugoslovanska vojna mornarica narice, fioto je okrepilo nekaj minopolagalcev in vojnih ladij, med njimi eskortni rušilec (kasneje Re 54 postopoma vrnili civilom. V sestav Jugoslovanske minolovcev, podmornica Nebojša, šolska ladja Jadran Učka), minopolagalec (kasneje Galeb), podmornica, mornarice je namreč po letu 1945 prišlo nekaj pravih in nekaj pomožnih ladij. V ladjedelnicah in pristaniščih ki je kasneje dobila ime Sava, itd. Tu je bil tudi nedoko­ vojnih ladij, od Angležev smo dobili, oziroma so nam je dan zmage dočakalo precej nedokončanih, nčani rušilec Split, na račun reparacij pa smo od Italije vrnili, flotiljo motornih topnjač bivše kraljevske mor­ OD LESENEGA poškodovanih ali potopljenih nemških in italijanskih dobili tri eskortne rušilce, imenovali smo jih Re 51 Tri­ glav, Re 5 Biokovo in Re 53 Durmitor. Ta flota pa je bila precej stara. Nova država ni imela ČOLNA DO denarja, zato ni čudno, da smo moč mornarice povečevali predvsem s krepitvijo obalne obrambe in mornariško pehoto. Tako je bilo vse do leta 1949, ko se je v Jugoslovanski vojni mornarici začelo obdobje — PODMORNICE trajalo je vse do leta 1960 — slabitve elementov kopenske vojske. To je bilo povezano z uresničitvijo Mornarica narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije prvega flotnega programa, ki je temeljil predvsem na je nastala med narodnoosvobodilnim bojem hkrati z možnostih jugoslovanske ladjedelniške industrije ter vse večjim razmahom aktivnosti partizanov na obali in lastne torpedne in minske oborožitve. Težišče progra­ otokih. Prve oborožene akcije partizanske mornarice ma je bilo na graditvi velikega števila novih torpednih so bile januarja 1942. Decembra istega leta so pri šta­ čolnov, patrolnih ladij, minolovcev, desantnih ladij in bu četrte operativne cone Hrvatrske ustanovili sekcijo podmornic. V ladjedelnicah so dograjevali in popra­ za mornarico, januarja 1943 pa prvi mornariški odred. vljali večje vojne ladje, ki jih je tu pustil okupator. S Septembra 1943, ko je Italija kapitulirala in so bili pomočjo Američanov smo posodobili protipodmor- osvobojeni skoraj vsi otoki in večji del obale, so us­ niško, protiminsko in artilerijsko obrožitev. V Angliji tanovili mornariška poveljstva v Hrvaškem Primorju smo nabavili dva starejša rušilca, v Franciji tri ter severni in južni Dalmaciji. Mornarica NOV Jugosla­ m oderne m inolovce in e n o patrolno ladjo. V tem o b d o ­ vije je bila formalno ustanovljena 18. oktobra 1943 z bju je moč JVM narasla na 3 rušilce, štiri eskadrone ukazom vrhovnega štaba. Sedež štaba mornarice rušilcev, okoli 100 torpednih čolnov, 2 podmornici, 22 NOVJ je bil najprej na Hvaru, nato pa na Visu in na patrolnih ladij in čolnov, 33 minolovcev, 4 minopola- koncu v Splitu. Zaradi večje učinkovitosti in boljšega galce ter večje število desantnih in pomožnih ladij. V vodenja so obalo razdelili na pomorske obalne sestavu JVM je obstajal tudi močan mornariški desan­ sektorje. Zanimivo je, da je imela mornarica NOVJ tni odred. zaledno bazo na italijanski strani, v luki Monopoli. V tretjem obdobju (1960—1964) povojnega razvoja Poleg flotilje oboroženih ribiških čolnov in ladij je ime­ Jugoslovanske vojne mornarice so spet prevladovali la naša mornarica tudi enote pehote (najprej otroške elementi kopenske vojske, kar je pripeljalo do zastare- partizanske odrede, kasneje pa bataljone mornariške vanja flote. Napaka je bila hitro popravljena, za leta po pehote), transportno brodovje, opazovalne postaje in 1964 je značilna pospešena modernizacija jugoslo­ vanskih pomorskih sil. manjše ladjedelnice za gradnjo in popravilo flote. Moštvo mornarice NOVJ so po socialnem poreklu Zal bralcem in razlogov, ki so popolnoma nerazu­ tvorili predvsem delavci, po narodnostni sestayi pa je mljivi (v tujih revijah te številke namreč obstajajo), ne bilo izrazito hrvatsko. Hrvatov je bilo jeseni 1944 v moremo predočiti današnjega stanja JVM. Zadnji javnosti dostopni podatki so iz leta 1973, ko je JVM mornarici, ki je štela 6019 ljudi, 5390, Slovencev pa štela okoli 27.000 mož, od tega 2500 častnikov. V 409, kar morda ni veliko, vendar več, kot je bilo v par­ njenem sestavu so bili takrat rušilec Split, 5 p odm ornic tizanski mornarici pripadnikov vseh drugih jugoslo­ vanskih narodov in narodnosti. Mornarica NOVJ seje (vse smo zgradili doma), 10 raketnih in 14 torpednih čolnov, 30 motornih čolnov-topnjač, 3 večje patrolne preim enovala v Ju g o slo v an sk o m ornarico m arca 1945 ladje, 16 manjših patrolnih ladij, 9 patrolnih čolnov za v okviru organizacijskih sprememb pred začetkom operacij za končno osvoboditev države. Aprila 1945 je naloge obalne straže, 4 večji in 12 manjših minolovcev, 14 rečnih minolovcev, večje število desantnih ladij ter bilo v Jugoslovanski mornarici že 13.719 mož, imela je šolski ladji Galeb in Jadran. Tu so seveda tudi vlačilci 11 vojnih ladij in vlačilcev, 8 oboroženih ladij, 66 patrolnih čolnov, 24 parnikovin kar269 motornih jadr­ in pom ožne ladje ter hidrografska ladja A. Mohorovičič. Seveda moč JVM ni ostala na ravni leta 1973; med nic. V okviru te mornarice je delovala tudi rečna floti- Ija, že med vojno smo imeli hidrografski inštitut in pa drugim je javnost zvedela tudi, da smo splovili tretjo generacijo domačih podmornic in nove topnjače, ven­ seveda vojaško mornariško bolnišnico. dar natančnejši podatki ne smejo v objavo. V sklopu Mornarica NOVJ je glede na svojo moč več kot us­ JVM delujeta tudi dva inštituta: Hidrografski inštitut v pešno izvršila vse temeljne strategijske naloge, ki ji jih Splitu in Brodarski inštitut v Zagrebu. Njune storitve je dalo poveljstvo. In to kljub temu da v plovnem sesta­ so na zavidljivi ravni, o čemer pričajo tudi naročila iz vu ni imela pravih vojnih ladij. Pd vojni so njene plovne tujine.

Ijiranjem smo ujeli italijansko ribiško ladjo, ki se je poprej kdo rekel, da bom ujel Italijana, ki se je že deti je treba, da gre za ogromen akvatorij, ki ga med begom na svojo stran meje zapletla v lastno ITALIJANSKI prej sam ujel, bi ga poslal med lažnive Kljukce. pokriva omejeno število vojaških ladij. Italijanski mrežo. Tako se je zgodilo, da smo morali ribiči so opremljeni z vrhunsko tehniko, na ra­ nerodneže najprej reševati oziroma jim pomagati, Ko smo že pri italijanskih ribičih, bi rad nekaj darskem zaslonu že na daleč opazijo vsako pri­ RIBIČ * da so se razpletli iz lastnih štren, nato pa smo jim pojasnil. Naša javnost ne more razumeti, zakaj ne bliževanje ladij. Love le nekaj milj čez m ejo, tako da ukazali, naj nam slede v naše pristanišče, kjer smo ujamemo več prestopnikov. So obdobja, ko ribiči iz lahko vsak hip smuknejo na svojo stran. Če tudi to UJEL SAMEGA jih predali našim civilnim oblastem. Če bi mi dan Italije tako rekoč vsak dan love v naših vodah. Ve- ne pomaga, določijo v svojem ladjevju ladjo-žrtev, ki nas zaposli, drugi pa se umaknejo na varno! SEBE Naše ladje so hitrejše od njihovih, vendar se lov pri razliki hitrosti dveh vozlov lahko zelo raztegne, me­ Slovenski novinarji smo bili pred dnevi gostje ja pa je vedno blizu. Današnji radarji imajo tak Ju g o slo v an sk e vojne m ornarice, ki nas je povabila v Pulj, kjer smo en dan preživeli z mornarji- domet in so tako selektivni, da je nemogoče ostati graničarji. Enota Predraga Meliča ima pet patrul- neviden, patruljna ladja ima lahko ne vem kakšno nih ladij, kar na treh so poveljniki Slovenci. Pravijo, fantastično hitrost. Ce je ribiški tat vse dobro iz­ da izvira sorazmerno veliko zanimanje Slovencev računal in če je dovolj buden, mu ostane dovolj časa za beg. za vojno m ornarico še iz predvojnih časov, ko je bi­ la večina častnikov v takratni m ornarici hrvaške ali Seveda jim tudi mi ne ostanemo dolžni. Posta­ slovenske narodnosti. Patrolni ladji, s katero smo vljamo zasede, prihrumimo izza otokov, pretva­ se novinarji iz Pulja mimo Brionov peljali do Rovi­ rjamo se (ponoči in na radarju se to ne vidi), da smo civilna ladja itd. Velikokrat nam uspe. Dokončno nja in od tam d o jugoslovanske m orske meje, pove­ ljuje poročnik korvete Marko Valenčič iz Ljubljane. pa lahko ta problem rešijo le politiki. Ni je namreč mornarice na svetu, ki bi lahko absolutno nadzoro­ »Morje imamo v naši družini v krvi, tudi moj oče vala svoj akvatorij. Če bi hoteli naši ribiči podobno je služboval v Jugoslovanski vojni mornarici,« je nagajati italijanski vojni mornarici, bi imeli Italijani povedal Valenčič, zlikan, čeprav pravzaprav na podobne težave. Pa ne samo Italijani, mornarica bojni nalogi, kot za na parado. Mornarica je vedela, katerekoli druge države.« da obleka in red delata človeka, že zdavnaj pred Med pripovedovanjem poročnika korvete Vale­ izumitvijo besede image (celostna podoba). Vzor nčiča smo mimo Brionov pripluli do Rovinja, kjer za izbiro poklica je mali Marko imel torej doma, nam je posadka kar na ladji postregla s kosilom. med šolanjem pa se je odločil, da bo šel med Bilo je tako okusno, da smo skoraj zamudili naval mornarje-graničarje. » Graničarjem se vedno kaj pripeti, želim si, da, vsaj dokler sem mlad, življenje turistov z bližnje ameriške ladje, ki so s svojimi ne bi bilo enolično. Med graničarji je posebno v kamerami kot kobilice obkolili naš čoln in slikali, zadnjem času dovolj priložnosti za dokazovanje slikali. Pogled na lepo urejeno ladjo vedno na poseben način požene kri po žilah. poguma, spretnosti in vojaških ter mornarskih veščin. Kot veste, nam na morski meji že kar nekaj Iz Rovinja smo se odpravili proti naši morski me­ ji. Sredi dneva tam Italijanov seveda ni bilo, peljali časa nagajajo italijanski ribiči. Naša naloga je, da jim ne dovolimo ribolova v naših mejah. Pred dnevi smo se bolj zaradi vtisov in ilustracije, kako obsežno je pravzaprav v resnici, ne na pomorski se je spet pokazalo, da življenje piše zgodbe, o karti, sicer majhno Jadransko morje. katerih se domišljiji še sanja ne. Med rednim patru- Pripravil: M. B. priloga dolenjskega lista Q) Iz zmage v zmago______Zahodnodolenjskim in Belokranjskim sestavljal novo druge vasi pod Gorjanci, na primer Vrhpolje in Gabrje. je 17. junija skoro ves Gorjanski bataljon obkolil Ratež, ustanovljeno Peto grupo odredov, ki ji je poveljeval dr. Tretji dan po porazu pod Oštrcem so se premagani Ita­ stisnil Italijane v obroč ter postavil zasedo na glavno Marjan Dermastia. lijani, ki so prihiteli kostanjeviški posadki v pomoč, po cesto. Vse operacije je vodil namestnik komandanta Bataljon je poleg svojih osnovnih nalog imel nemški strani rešili nazaj k svoji diviziji v Novo mesto. Dolenjskega odreda Janez Hlebš-Čiro, ki se je prav ta­ pomembno vlogo tudi v povezovanju slovenskih par­ Po tem n eu sp eh u se Italijani niso več upali iz K ostanje­ krat nahajal v štabu Gorjanskega bataljona. Vzasedi na 45 LET tizanov s partizanskimi enotami sosednje Hrvaške. Od vice, saj je Kostanjeviška četa še naprej nadzirala vse glavni cesti proti samo pet kilometrov oddaljenemu druge polovice maja 1942, ko so se prvič srečale izhode iz mesta. Oskrbo posadke je opravljala italijan­ N ovem u m estu je bil del 3. č ete in 30 »Štajercev« iz »Šta­ slovenske in hrvaške enote na Gorjancih blizu Pogane ska vojska z močno zastraženimi kolonami iz Novega jerskega bataljona«. Sami so se ponudili, da bodo po­ GORJANSKEGA jame pa do osvoboditve domovine, so narodnoosvobo­ mesta po levem bregu Krke in po nemškem magali pri napadu oziroma držali zasedo. Takrat je ta dilno gibanje vodili skupno ali v tesnem sodelovanju. zasedbenem ozemlju. prva oborožena skupina belogardistov šele dobro pri­ 2e zgodaj spomladi 1942 sosezačeli Italijani vstrahu 1. četa Gorjanskega bataljona, katere komandirji so šla iz Ljubljane in se utaborila v Š entjoštu pod Gorjanci BATALJONA pred partizani umikati iz manjših postojank vvečje.Ta­ bili Ignac Kraševec, Leopold Gerdovič, Vinko Jordan in ter se prikazovala kot partizanski štajerski bataljon. koj po spopadu pri Miklavžu na Gorjancih so Italijani Anton Kambič, politična komisarja pa Martin Seveda ni takrat še nihče sumil, da to niso partizani, izpraznili Orehovico in grad Vrhovo, predtem pa še Sv. Medvešček in Ludvik šest, je bila na položajih okoli temveč v partizane preoblečeni belogardisti. Zato so Križ, Šutno, Č rn ečo vas in O štrc. S tem je n astalo že v Kostanjevice do jeseni 1942. njihovo ponudbo sprejeli. Dvadni in dve noči so borci 2. V začetku maja 1942 je komandir Gorjanske čete začetku aprila obsežno osvobojeno ozemlje. čete in dela 1. čete Gorjanskega bataljona držali Pirkovič odšel na pomembno konferenco vojaških ko­ Meseca maj in junij 1942 sta bila verjetno najbolj raz­ PARTIZANI OBLEGAJO TUDI obkoljene Italijane pod partizanskim ognjem in napa­ mandantov na Blatnem klancu nad Debencem pri gibano obdobje partizanskega vojskovanja na Gorjac- ŠENTJERNEJ dali dobro utrjeno italijansko postojanko. Šele v drugi Trebelnem. Na konferenci so zbrani govorili o vpraša­ nih in v Podgorju. Začelo se je obleganje in blokada Istočasno se je začelo tudi obleganje Šentjerneja. noči je partizanom uspelo, da se je skupina minerjev njih nagle rasti partizanske vojske in o širjenju vstaje. italijanskih posadk v Kostanjevici in Šentjerneju, kar je Borci 2. in 3. čete Gorjanskega bataljona so bili v stalni pritihotapila do utrjene hiše in vrglavanjo mine, bombe Vso vojsko tretje grupe odredov so preuredili. Po za­ trajalo nekaj mesecev. Obleganje Kostanjevice se je zasedi ob glavni cesti Novo mesto — Šentjernej, naj­ in celo neeksplodirano avionsko bombo. Sledilo je ključku konference 9. maja, je tretja grupa odredov iz­ začelo v drugi polovici maja 1942. Partizani sos svojimi pogosteje v bližini Mokrega polja. Po tej cesti je21. ma­ popolno razdejanje te utrdbe. Ko pa so borci nato ju- dala odredbo št. 7, ki pravi, da se peti bataljon, imeno­ zasedami ob Dob čez Dolšce do Avguštin in naSlinov- ja 1942 iz Novega mesta skupaj s stranskima pobočni- rišali, so prišli pod ogenj strojničnih gnezd zunaj post­ van Dolenjski, s svojimi tremi četami preuredi v Dolenj­ cah nadzirali vse izhode iz Kostanjevice. 21. maja zgo­ cama po gozdnatem ozemlju prodirala večstoglava ojanke, zato so se morali začasno umakniti. Med na­ ski odred s tremi bataljoni. Dodali pa so še četrtega, ki daj zjutraj so začeli partizani s strojnico obstreljevati kolona italijanskega pehotnega polka »Como«. Bili so padom so partizani zaslišali streljanje bližajočih se Ita­ ga je ustanovil Martin Kos na Podstenicah. Dolenjski Italijane v Kostanjevici. Le-ti so odgovorili nastreljanje. namenjeni v Šentjernej. Italijani so namreč pripravljali lijanov iz Novega mesta, zato so se povsem umaknili, odred s komandantom dr. Marijanom Dermastio- Na Dobah je stalna zaseda 1. čete, kjer je bila cesta veliko ofenzivo, da bi znova osvojili izgubljeno deželo samo 3. četa je ostala na položaju. Za sabo so Italijani Urbanom Velikonjo in političnim komisarjem Jožetom prekopana in neprehodna, napadla 21. maja pet velikih pod Gorjanci. Borci 2. čete Gorjanskega bataljona so pustili razdejane hiše in v eni od njih 25 mrtvih Itali­ Nosetom-T onetom je tako štel šti ri bataljone. Četrt i ba­ italijanskih kamionov, naloženih s telefonskimi drogo­ glavno kolono bliskovito napadli in jo vrgli nazaj. Italija­ janov, sami pa so imeli štiri ranjene. Kasneje je postalo taljon je dobil operativno območje Gorjancev in Bele vi, bakreno žico in vojaki, ki so iz N ovega m esta še za­ ni so bili prim orani vrniti se v Novo m esto. P o tem n ap a­ jasno, da so »štajerski partizani«, ki so držali zasedo, namerno spustili na Ratež italijansko pomoč iz Novega krajine. Njegovo jedro so tvorile partizanske enote, ki dnjič zaman poskušali obnoviti pretrgane telegrafske du so dali Italijani izsekati 100 m širok pas vzdolž te so že bile v Gorjancih. Razen nujnega izvajanja mobi­ in telefonske zveze. Naslednjega dne jenapadenim Ita­ceste na njenih obeh straneh, kjerkoli je gozd segal do mesta. Kljub temu je ta boj imel velik odmev. lizacije oziroma sprejemanja novih prostovoljcev, ki so lijanom prihitela iz Novega mesta na pomoč velika voj­ ceste. Ta poraz in pa poraz pri Dobah sta Italijane tako RAZKRINKAJO »ŠTAJERSKI prihajali iz vasi pod G orjanci in N ovega m esta, pa tudi iz ska, delno peš, delnos kamioni. Z njimi je bila v nemških zelo ohromila, da jih ni bilo več mogoče takoj pognati v vasi severno o d Krke, je bataljon, ki se ga je hitro prijelo avtomobilih tudi mešana nemško-italijanska razme­ načrtovani napad, toliko manj, ker se niso mogli po­ BATALJON« ime Gorjanski, dobil šenalogooživiti partizanstvo v Be­ jitvena podkomisija. Toda močna zaseda 1. čete je na vezati s telefonskimi žicami. V drugi polovici junija 1942 so belokranjski partizani li krajini. Dobah tudi nje napadla. Nekaj sovražnikov je padlo, Obleganje Šentjerneja seje nadaljevalo. Italijani sov prosili, naj jim Gorjanski bataljon pošlje orožje. Za to V Pirkovičevi odsotnosti je Maks Vale-Fiči 8. maja nekaj pa jih je bilo ranjenih, nekaj se jih je rešilo v Kos­ pomoč oblegani posadki v Šentjerneju bombardirali nalogo je bila d o lo če n a 3 .če ta, ki pazaradi prilivanovih 1942 razdelil Gorjansko četo v tri vode. Prvega je Franc tanjevico, porušenih telefonskih zvez pa niso niti po­ okolico Šentjerneja. Prvič so partizani vpadli v borcev v G orjanski bataljone.,"ožja ni m oglazbrati, da bi Bizjak odvedel naPolom nad Kostanjevico, drugi se jez skušali ponovno obnoviti. O tem uspelem napadu pri Šentjernej 15. junija, ko jeMaksVale, komandir2.čete pa vzeli orožje borcem iz čete in jih tako razorožili, je Valetom premaknil na Prag v Kobilah, s tretjim pa je Dobah je poročalo slovensko partizanstvo Vrhovnemu Gorjanskega bataljona, vdrl v lastno hišo in odnesel de­ bilo tudi nemogoče. Zato se je ta četa skoraj v celoti podnarednik Strojin odšel na Trdinov vrh. Vendar je poveljstvu v Bosno. Poročilo pravi, da je bilo v napadu nar ter odpeljal s seboj trgovskega pomočnika. Tako je vključila v Belokranjski bataljon. Dobro oboroženi in kmalu prišlo povelje, da se morajo vsi trije vodi ubitih 12 fašistov in dva nemška oficirja. namreč poročal šentjernejski capocentro. V teh dneh izkušeni borci3.četeGorjanskegabataljonasovznatni ponovno zbrati na Pragu v Kobilah. 13. maja 1942 so na Drugi dan po sp o p ad u na D obah s e je italijanska p o ­ so partizani napravili še več vpadov v Šentjernej. Po- meri okrepili Belokranjski bataljon in s tem celotno Pragu v Kobilah ustanovili Gorjanski bataljon. Izvolili sadka pod streli partizanskega orožja popoldne uma­ umni vdori borcev Gorjanskega bataljona v NOV v Beli krajini. Zgodaj zjutraj 28. junija 1942 je ta so tudi prvo vodstvo bataljona: komandant je bil Franc knila iz svoje postojanke v kostanjeviškem gradu v Eentjernej so imeli izreden moralno-politični pomen. četa skupaj z drugimi borci Belokranjskega bataljona Pirkovič, politični komisar Tone šutaršič, namestnik varnejše mestece na otoku Krke. Menila je, dajo napa­ Bolj kot vse drugo so budili v ljudeh ponos, da okupator napadla okoli 80 italijanskih fašistov, ki so se utaborili Jože Grbovec, operativni oficir Ivan Strojin, njegov da 200 partizanov, zato ni utegnila odpeljati s seboj niti ni varen niti v lastnih zazidanih in v žico opletenih p o st­ na Gorjancih pri Zajcu, da bi varovali prehod v Belo kra­ pomočnik Franc Bizjak in administrator Vid Majzelj- političnih ujetnikov, tako da so le-te rešili partizani. Tu- ojankah. Po prvih vdorih gorjanskih partizanov v utrjeni jino. Partizani so Italijane uspešno držali obkoljene, Dodo. Takoj so odbrali 19 borcev, ki jih je bataljon po­ di sTrsnice, ki jeoddaljenaod Kostanjevice le nekaj več Šentjernej partizani italijanski posadki niso dovolili več varovali pa sta jih dve zasedi, od katerih je bila ena iz slal v Belo krajino, da bi po novembrski tragediji na Gor­ kot 400 m, so borci 1. čete vznemirjali italijansko po­ oddiha. Nenehomaso napadali obrambne položajeok- »Štajerskega bataljona«. Tik pred zadnjim partizan­ njih Lazah oživili vstajo na tem območju. Komandirte- sadko v Kostanjevici. Začelo se je štirimesečno oble­ oli postojank v osnovni šoli in v stari občini. Odkrivali in skim napadom, kojefašistomžetrdapredla, jenenado- ga voda je bil bivši policist Feliks Baškovič, pomočnik ganje Kostanjevice in nenehno napadanje bunkerjev zasledovali so italijanske ogledniške patrulje, ki so se ma nekdo napadel partizane v hrbet. V obroču je nasta­ pa Ivan Galič-Jovo. Spremljalo pa jih je še novo poli­ ter mostu v Kostanjevici. T eh napadov je bilo na dese­ poskušale iztihotapiti iz utrdb. Nočne napade so par­ la vrzel, skozi katero so se Italijani pognali v beg v Novo tično vodstvo Bele krajine, Dušan Pirjevec, Stanko tine. Partizanom je nekajkrat uspelo priti v mesto in v tizani začenjali s kratkimi stiki na električnem omrežju, mesto. I meli so štiri mrtve, partizani padva, in tozavoljo K ociper-K osta in Ja n e z Je z erše k -Jo ž e, ki so prav tako enem od takih vdorov so 4. junija prišli v občinski urad da je tema zajela postojanko in zmedla Italijane. strelov v hrbet, ki so prišli iz smeri štajerske zasede. prišli iz Blatnega klanca, kjer so jim to nalogo tudi ter odnesli radio, pisalni stroj ter razmnoževalni stroj. V Obstreljevali so jih s položajev od Dobravice nazahod- Pozneje so se partizanom izgovarjali, da so mislili, da zaupali. Kostanjevici so Italijani imeli 102 moža, 24. maja pa so ni strani Šentjerneja, z Vrha, z Grb, ki kotzaselek sp ad a imajo pred sabo Italijane, češ da so bili partizani v ena­ Gorjanski bataljon se je razdelil v tri čete, ki so se pripeljali še z minometi okrepljeno četo strojničarjev iz pod Šentjernej, terzvinorodnegaGolobinjka. Partizani kih uniformah. Ko se je dokončno izvedelo za belogar­ razšle. Prva ali Kostanjeviška četa je s komandirjem Ig- 2. bataljona 24. pehotnega polka divizije »Isonzo« v 2. in 3. čete Gorjanskega bataljona so nadzirali te kraje distično enoto, skrito pod imenom »štajerski bataljon«, nacem Kraševcem-Markom, političnim komisarjem Novem mestu, katerega večji del je ostal v Šentjerneju, okoli Šentjerneja in Brusnic ter vznemirjali posadko v je postalo jasno, da je bila ta tista, ki je partizanom na­ Martinom Medveščkom-Poncijem in intendantom ki je bil prav tako izpostavljen partizanskemu Šentjerneju z občasnimi vdori in obstreljevanjem vse merno streljala v hrbet in s tem rešila obkoljenim Itali­ Martinom Bajcem odšla nazaj na Polom, druga ali obleganju. do velike italijanske ofenzive na tem območju konec janom življenje. Ta skupina belogardistov, ki je prišla šentjernejska s komandirjem Valetom, političnim ko­ oktobra 1942. izpod Sv. Urha pri Ljubljani in se utaborila v gozdu nad misarjem Vidom Kušljanom in intendantom Rudijem ITALIJANI BOMBARDIRAJO VASI V začetku junija 1942 se je osvobojeno ozemlje razši­ Šentjoštom, je imela stike z najbližjo, 3. četo Go­ Pirkovičem je ostala pri bataljonskem štabu v Kobilah, Okupator je razglabljal, ali naj obdrži postojanko v rilo še na b rusniške in gabrškekraje. 1 .junija 1942 sta3. rjanskega bataljona. Povedali so jim, enako pa tudi tretja ali Brusniška s komandirjem Rudijem Kostanjevici ali ne, ker ne more opravljati svoje naloge. četa in del 2. čete Gorjanskega bataljona obkolila ut­ ljudem, da so partizanski Štajerski bataljon, ki čaka na Kočmanom-Šugo, političnim komisarjem Ignacem Vendar je sklenil, da jo še naprej obdrži, saj postojanka rjeno italijansko postojanko v Brusnicah. Boji so trajali priliko, da bo lahko šel na Štajersko. Ker so se skrivali Zagorcem-Starim pa je odšla v brusniške in gabrške predstavlja vsaj »navzočnost italijanske države na tem dva dni. Partizani so poklicali na pomoč še del 1. četeter pred Italijani, so jim v začetku vsi verjeli. kraje. zasedbenem ozemlju«. Svojo postojanko v Kostanjevi­ 29 hrvaških partizanov. Borbe je vodil komandant ba­ Partizane je v njihovem delovanju močno ovirala postojanka Hrast pri Jugorju na južnem pobočju Go­ Bataljon so sestavljali v glavnem dom ačini, ki so bili ci je italijanski okupator poskušal razbremeniti tudi ž taljona Franc Pirkovič. Preostali del bataljona je bil rjancev, kjer se je močno utrdilo približno 80 italijan­ po večini kmečkega porekla. Povprečna starost je bila bombardiranjem okoliških vasi in z vojaškimi operaci­ razporejen v zaščito na desnem bregu Krke. Oblega­ skih vojakov. Zato so partizani pripravili nanje napad, okoli 23 let. Disciplina je bila dobra, saj seni smel noben jami, kolikor jih je sploh lahko izvajal. 26. maja1942 so nim Italijanom, med katerimi je bilo že veliko mrtvih, je katerega je vodil komandant grupe odredov Marjan borec napiti niti se ni smelo krasti, ker je za to sledila Italijani bombardirali Groblje, Prekopo in Ostrog. Na­ prišla iz Novega mesta okrepitev z dvema tankoma in Dermastia-Urban. V nočiod22. na23. julij 1942 so borci smrtna kazen. Vojaško znanje pa je bilo zelo skromno, slednjega dne pa je 260 Italijanov napravilo izpad iz dvema blindiranima avtomobiloma. Kljub temu je bil Kostanjevice proti Oštrcu, kjer jih je partizanska zaseda pritisk partizanov tako močan, da so se morali Italijani s 2. čete Gorjanskega bataljona in borci Belokranjskega ker ni bilo zadosti streliva in urjenje ni prišlo v poštev. odreda napadli to postojanko. Zavzeli so prvi bunker, Bataljon je bil oborožen s težki m in lahkim mitraljezom, pustila zelo blizu in jih nato z ostrim ognjem pod Avgu­ približno 50 mrtvimi in še več ranjenimi v paniki uma­ štinam i in O štrcem vrgla nazaj v p an ičen beg vdolinoin kniti iz Brusnic proti Novemu mestu, seveda pod pred drugim pa je obležalo šest ranjenih borcev Go­ ostalo pa so bile puške. Ob ustanovitvi je bataljon štel rjanskega bataljona. V oficirski restavraciji so borci nad 150 borcev, do 1. junija 1942 pa je narastel na 301 Kostanjevico. Čeprav je Italijane podpiral avion z bom­ zaščito oklepnih vozil. Od partizanov je padel samo bivše3. čete Gorjanskega bataljona karz golimi rokami borca, kot je poročal bataljonski komandant odredne- bardiranjem in strojničnim ognjem, je 14 partizanov na eden. Tako je bil tudi na predel pod Gorjanci ugodnih položajih preganjalo 260 Italijanov vse do osvobojen. lovili presenečene Italijane. Ko so sredi noči kurirji mu poveljstvu. D otok v partizane je bil v m esecih april, prinesli vest, da iz bližnje Metlike prodirajo Italijani, so maj in junij 1942, ki pomenijo tudi višek javljanja v par­ vstopa v Kostanjevico in jim zaplenilo strojnico; to so V nedeljo, 14. junija 1942, je bil zbran domala ves Go­ namestili pri cerkvici tik nad Kostanjevico in s tem še rjanski bataljon na velikem ljudskem zborovanju na se morali partizani umakniti. S sabo so odnesli 12 pušk, tizane, tako velik, da je prišla v začetku junijaod politi­ 3. pištole, dve zaplenjeni brzostrelki in Italijanom na­ čnih forumov direktiva, naj novincev brez orožja ne bolj omejili gibanje Italijanov v Kostanjevici. Svojo Tolstem vrhu nad Brusnicami. Prihitel je kurir s spor­ nemoč in bes so Italijani kazalistem.daso neusmiljeno očilom, da je deset kamionov fašistov zasedlo Ratež, ki menjeno hrano. Čeprav jim ni uspelo zavzeti post­ sprejem ajo več. bombardirali hribovski vasi Oštrc in Črnečo vas, ki je' je bil pomembna točka na cesti med Novim mestom in ojanko, je bil vendar ta napad uspešen, saj so nagnali Konec junija so se iz Dolenjskega partizanskega Italijanom strah v kosti in zajeli obilen plen. odreda razvili trije novi odredi in Gorjanski bataljon je bila pri drugem bombardiranju v avgustu leta 1942 v Šentjernejem. Kurir je povedal tudi, da se Italijani na postal prvi bataljon Krškega odreda, ki je z celoti porušena. Enako usodo so doživele še nekatere Ratežu naglo utrjujejo v treh hišah. Po ogledu položaja ZDENKO PICELJ

rkan), Niko Damjanovič (Ničo) in njegov brat Marko, viča odpeljali v gostilno, kjer je že bil Jure Damjanovič. Okupator je žene zadržal v zaporu tri dni brez vode Pred dnevom borca ______Pero Dajmanovič (Frčko) in Janko Radkovič (Pa- Oba sta morala na hodniku gostilne klečati, dokler so in hrane. Prestrašene in izmučene niso vedele, ali jih vlišin). 15. maja je prišla v tabor na Popovo štulo tudi Lahi v gostilni pili. 2e izčrpana in žejna sta prosila čaka življenje ali smrt. Šele tretji dan popoldne so jih skupina 27 partizanov iz Gorjanskega bataljona, 16. vode. Namesto, da jima dajo piti, so ju z vodo polili po zaporniške oblasti izpustile in jim rekle, naj gredo na JUNAŠKA SMRT m aja pa skupina devetih partizanov iz okolice Vinice in glavi. Nato jima je gostilničar DaneSelakovič rekel, da pogreb svojcev k sv. Roku. Pogreb je opravil okupator. še nekateri od drugod. Tam so med 16. in 18. majem za komuniste nima ne vode ne vina. Zene niso bile zmožne stati na nogah in priti na poko­ ustanovili 1. belokranjski bataljon z dvema manjšima Medtem ko so eni pili in ropali hiše Draga in Jureta pališče. šle so k sorodniku fliku Petkoviču, ki je stano­ PARTIZANA četama. Prva, v kateri je bil tudi Drago Reba, se je ut­ Damjanoviča, je druga skupina spravila Jureta in Ma­ val blizu zapora. Pri njem so si ovlažile usta in nekaj aborila na Peščeniku, druga pa je odšla na operativno rka D am janoviča na kam ion in ju odpeljala v hosto rav- pojedle, nato pa odšle na pokopališče. Tam so videle DRAGA REBE območje zahodne Bele krajine. nački Gaj med Dragami in Hrastom. Tam so ju zve­ še strašnejši prizor. Svojih mrtvih niso mogle prepoz­ 26. maja se je Drago Reba zaradi hudih bolečin v rinsko pretepali in mučili. Njuni kriki so se slišali celo v nati, ker si niso bili več podobni. Ko so si jih ogledale, Drage. Do kraja izmaličena so ubili, naložili na kamion se je Danica Damjanovič onesvestila. Pri pokopu si je V vasi Drage je 26. maja 1942 padel v neenako­ želodcu vrnil v Drage na krajše okrevanje. Od in ju ponovno odpeljali v D rage. Ena skupina Italijanov mama Marka Damjanoviča začela pulili lase iz glave. pravnem boju z Italijani prvi borec iz Belokranjskega vaščanov je izvedel, da je pred nekaj dnevi dezertiral je nato prišla k Danici Damjanovič, Juretovi ženi. Po­ Neki mladi italijanski vojak jo je prijel za roke in rekel bataljona Drago Reba iz Drag. Pri tem so okupatorjevi Janko Popovič (Tošo) iz Popovič in se predal Itali­ kazali so ji njegovo legitim acijo in vprašali, če je m ože­ po slovensko: »Mama, ne jokaj, ne pukaj si las, jaz vojaki še surovo ubili Jureta in Marka Damjanoviča ter janom. Zaskrbelo ga je, da ga ne bi Popovič izdal, ker sta prej kot aktivista skupaj delala in jetudi vedel, da je va. Misleč, da je mož še živ, je potrdila. Nato so Danico, imam mamo in vem, kaj je mamino srce.« Drugi Italija­ mučili njihove družine. moževo mamo, sina, starega tri leta in pol, in hčerko, ni so g a gledali s prezirom . Kaj se je z njim zgodilo, ni Zgodaj spomladi 1942 so organizatorji osvobodilne­ v partizanih. staro eno leto, odpeljali na Ribnjak (zdaj spomenik), nikomur znano. ga gibanja v Beli krajini vsestransko pripravljali spo­ Drago ni dolgo čakal. Sum je postal resnica. Iz kjer je stal kamion z obema mrtvima Damjanovičema, mladansko vstajo in oborožen boj zoper okupatorja. sosednje vasi Dole je pritekla opozorit Draga, ki se je že pripravljal, da zapusti dom, Dragica Badovinac, naj in ji rekli, naj pogleda na kamion, če je tam njen mož. Po končanem pogrebu so žene spustili domov. Do Težišče so prenesli na gorjanski predel Bele krajine, Odgovorila je pritrdilno. Od kamiona so Danico in S uhorja jih je peljal Dako M akar iz Metlike. Ker si ni up­ kjer so bile politične in vojaške priprave že dokaj se skrije, ker bodo v Drage prišli Italijani, ki so se že družino odpeljali k njeni hiši, okrog katere ježe bilo 30 al naprej, so šle žene peš v Drage. 2e čisto onemogle dobro organizirane. V pripravah je sodeloval večji del izkrcali s kamionov v Dolah in začeli obkoljevati do 40 Italijanov. Začelo se je ropanje Damjanovičeve so hodile še ne tri kilometre cele tri ure. Danica Da­ občanov iz okolice Suhorja in Jugorja. Poseben Drage. Drago se je začel umikati iz vasi proti Griču nad vasjo. in Rebove hiše. Pobrali so jim vse, kar so imeli. mjanovič je šla najprej k stari mami. Razveselila seje, pomen za bodoče partizane so imele še vasi Ravnace Medtem je druga skupina Italijanov odpeljala tudi ko je na pragu hiše zagledala svoja nebogljena otroka. in Drage, v katerih je bilo aktivistom naročeno, da jim Medtem je vas hitro obkolila četa kakih 60 Italijanov Marto, ženo Draga Reba, do kamionov in jo naložila Od radosti, da sta ji vsaj onadva ostala živa, ju je obje­ najdejo primeren tabor, organizirajo prehrano ter ob­ iz 23. pehotnega polka Como, posebno pa še hišo, v kateri je živel Reba z družino. Ko so ga Italijani opazili, med dva mrtva Italijana, ki ju je v borbi ubil njen mož. la. Stara mama je ta čas (zvečer) molzla kravo. Ko je veščanje. V tem delu je bil zelo aktiven tudi Drago Re­ Očitno so imeli namen obračunati tudi z njo. Medtem zagledala snaho, ji je od radosti padla iz rok kablica s ba s skupino aktivistov iz vasi D rage, Dole in R avnace. so nanj z vseh strani odprli ogenj. Reba se ni prestrašil, sprejel je sovražnikov izziv. Začel se je neenakopraven ko so Italijani pili, je Marta neopazno pobegnila. pomolzenim mlekom, na katero sta lačna otroka težko 7. aprila 1942 se je zbrala prva skupina sedmih Ko je okupator končal moriti in ropati v Dragah, je čakala. Presrečna otroka, ki sta po treh dneh zopet belokranjskih partizanov na Vodenicah na Gorjancih. boj m ed R ebo in č eto Italijanov. B orba se je bila prsi ob prsi z ročnimi bombami. Drago se je herojsko boril in med mrtve žrtve naložil Danico in Marico Damjanovič zagledala svojo mamo, sta šla v njenem objemu spat Za nekaj dni se je ta skupina premestila na Popovo ter Enico Damjanovič in Jelo ter Andjo Reba in jih brez mleka. štulo nad vasema Popoviči in Drage. 20. aprila se jim je slavno padel. Na sovražnika je vrgel dve ročni bombi, ubil je dva in ranil enega sovražnega vojaka. Ko je odpeljal v Metliko. Mrtve v mrliško vežo pri sv. Roku, Ta svoj »podvig« je komanda 14. italijanske pehotne pridružila skupina petih mladincev iz Črnomlja, med žive pa na zaslišanje v zgradbo današnje občinske divizije Isonso v svoji informaciji prikazala takole: 28. aprilom in 3. majem pa še skupina štirih mladincev hotel vreči tretjo, zadnjo bombo, kijojeim elšeneakti- virano v rokah, je bil smrtno zadet od sovražnih rafalov skupščine. Tako izmučene žene so zasliševali pozno v 26. maja je bil v oboroženem spopadu blizu vasi iz okolice Suhorja. 7. maja je učitelj Miro Milič iz Drag, noč. Neprestano so jim postavljali ista vprašanja: »Kje Drage ubit Dragutin Reba, podoficir bivše jugoslo­ ki je že takrat poskušal organizirati četniško gibanje, in ročnih bomb. Neaktivirano bombo so mrtvemu Dra­ gu vzeli iz rok sovražnikovi vojaki in jo uničili. so partizani in kdo jih podpira?« Nobena ni o partiza­ vanske vojske, znan kot inštruktor za partizanske reg- obvestil partizansko skupino, da je okupator zvedel nih »nič vedela« ne rekla. Nato so jih zaprli. Začudene rute. Nekaj pozneje, v drugem spopadu med vasema zanjo in da jo bo napadel. Še isti večer se je skupina Tedaj se je šele začela prava drama za Draga ter njegovo in Damjanovičevo družino. M rtvega Draga so so bile, da jih niso pretepali. Drage in Hrast, sta bila smrtno zadeta Marko Da­ premaknila v dragomeljski gozd, kjer se je utaborila Prevajalec pri zaslišanju je bil znani izdajalec oro­ mjanovič in Jure Damjanovič. Pri zdencu ter se povezala z odborom OF in vaško kupatorjevi vojaki prinesli na vrt njegove mame, na ^anpc«, zakurili so ogenj ter mu žgali noge, da so mu žnik Grom. Prisoten je bil tudi pater Klement Norbert, Svojih mrtvih in ranjenih v informaciji ne omenjajo. zaščito v Dragomlji vasi. Pozneje se je ugotovilo, us je Dogodek je res vreden pozornosti in priznanja Dra­ >.d o g n ja vse počrnele. pozneje vojni kurat Legije smrti. Srehajal se je na hod­ informacija učitelja Miliča bila le provokacija. niku in prestrašene žene spraševal: »A vam je tukaj gu Rebi. Njegovo ime je vklesano na spomeniku v Me­ Od 14. na 15. maj se je skupina že kot čete 37 par­ Na Italijane je naletel v Griču nad vasjo Jure Da­ mjanovič, ki se je vračal v vas, ker je prej z učiteljem lepo? Ko je bil Norbert 27. novembra 1942 na Suhorju tliki. Piše pa, da je izgubil življenje kot žrtev fašistične­ tizanov ponovno vrnila na Popovo štulo. O vrnitvi če‘e zajet kot pripadnik Legije smrti, so ga med drugimi ga terorja, a ne, da je padel kot borec — partizan. Up­ v stari tab o r so bili o bveščeni tudi pripadniki OF iz naj­ Miličem nesel hrano partizanom. Italijani so ga prijeli zajetimi legionarji peljali skozi vas Drage. Tam ga je am, da bosta krajevna organizacija ZZB Hrast in bližjih vasi. Še istega dne se je v popoldanskih urah in odpeljali v vas v gostilno Daneta Selakoviča. opazila Danica Damjanovič in mu vrnila vprašanje: »A občinski odbor ZZB Metlika to napako popravila. četi pridružila že prej organizirana in oborožena sku­ Medtem sta šla Marica Damjanovič in njen sin Marko v vam je tukaj lepo?« JANEZ KRAMARIČ pina iz Drag: Drago Reba in njegov brat Marko (Ma vinograd. Italijani soju ustavili in tudi Marka Damjano­ Partnerstvo BODO V HANNOVRU PILI

CVIČEK? #

Maja letos je odpotovala v Hannover novomeška delegacija, ki sojpsestavili uradni predstavniki občine Novo mesto, folkloristi skupine Kres in še nekaj spremljevalcev. Kresovci so šli le razveseliti rojake na Nemško, vendar se je kasneje pokazalo, da so bili pravcata dragocenost v novomeški misiji dobre volje, To sodelovanje naj bi dobile nove razsežnosti s pod­ in ples prispevata k razumevanju med ljudmi« zapisal, so bili zraven tudi vsi člani novomeške delegacije. Bilo in da so živahni plesi in prijetne pesmi ugajali tudi pisom dvostranske pogodbe o partnerstvu, kar bi se da so številni Langenhagenčani doživljali nastop je čestitk in pozdravov, recitacij in plesov pa pesmi, da Nemcem. To tolikanj bolj, ker jim jih je predstavila glede na informacije z obeh strani lahko zgodilo na plesne skupine Kres v mestnem Musikpavillonu z na­ tudi najbolj hladni med obiskovalci ni mogel ostati folklorna skupina iz slovenskega mesta, ki išče stike s aprilskem hannovrskem sejmu prihodnje leto. Zaenk­ vdušenjem. Veseli plesi in pesmi so spontano prevzeli ravnodušen. Ljudje so ploskali v ritmu, vstajali so in vz­ H annovrom . rat so uradni stiki zvečine politične narave in spričo občinstvo, ki je s ploskanjem v ritmu podžigalo ple­ klikali, ko so kresovci prestavljali klobuke in ko so ljud­ nepredvidljivosti v politiki, tako visoki mednarodni kot salke in plesalce, je zabeležil kronist na prvi strani ski plesalci iz Burdorfa z glasnim »ah« objemali svoje GRE ZA PARTNERSTVO čisto lokalni, bi bilo močno tvegano napovedovati, kaj časopisa. Kako prijetne vtise so zapustili kresovci, plesalke. Bilo pa je tudi domotožja, ki se je razlezlo po Letošnji majski obisk mešane delegacije novome­ bo v odnose med obema mestoma in občinama vnesel lahko povedo besede starejše dame: »Vsekakor naj dvorani kot meglica, ko se je mešani zbor društva pod ške občine je bil pravzaprav drugi korak k partnerstvu čas. Glede Langenhag je ocenil Gunter Sachs, da je sklene Langenhagen partnerstvo z Novim mestom. vodstvom Dragice Veršič v pesmi ozrl »n’mav čez med Novim mestom in Hannovrom. Prvi datira iz mesto odprto za povečano sodelovanje in da to odob­ Gostje od tam nas niso razveselili le s plesi in glasbo, izaro« po ljubem domu. Otožnost je pregnal srečelov. lanskega novembra, ko so Dolenjci obiskali upravo ravajo številni člani mestne uprave. Zadeva je pritegni­ ampak tudi s prisrčnostjo.« Otroški boben sreče je vrtela gospa Karin VVietelmann, prestolnice Spodnje Saške in jih je sprejel hannovrski la pozornost političnih strank in frakcija SPD je o njej Res veselo je bilo v Langenhagnu v mestnem parku ki jo v društvu štejejo za svojo in ki tudi sama razume predstojnik dr. Heinz Wirries. Na pogovorih so se spo­ sklicala tiskovno konferenco. Končna odločitev na na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki mestne­ Slovence kot prijatelje, odraslim je delil srečo društve­ razumeli, da bo hannovrska mestna uprava našla pri nemški strani je slej ko prej v pristojnosti mestnega ga vodstva, jugoslovanski konzul Franc Lukner, ni tajnik Jo ž e Zavec. V vsem pa je bila d o m ačn o st in še sebi občino, ki bi bila približno enako velika kot sveta Langenhagna. predstavniki društva Krka, da o drugih poslušalcih niti vino je bilo cviček. Ni pomota veselice so si na moč novomeška in pripravljena sodelovati s prestolnico ob Če ni še nič odločeno o partnerstvu med obema ne govorimo. Podobno je bilo dan prej v dvorani na podobne v zasanjanih ravnihca ob Muri, v Prlekiji, kje v dolenjski Krki. Med predlogi o možnih partnerjih sta se mestoma, je znano, da bo Jugoslavija naslednje leto Gottfried Keller-Strasse, kjer so dolenjsko delegacijo odmaknjeni vasici Trdinovega Podgorja ali na največkrat pojavljala Garbsen in Langenhagen. Tako partnerska dežela na hannovrskem sejmu. Glede tega sprejeli člani društva Krka. N em škem . je novomeška delegacija 6. aprila letos ob obisku na je hannovrski tisk povzel izjavo predstojnika sejma dr. Sicer je bilo vse po vrsti uglašeno na pohvalo hannovrskem sejmu vzpostavila prve stike z mestom Klausa Goehrmanna in zapisal, da ima Jugoslavija po­ gostov, in to tako spomini na srečanje v društvu Krka Garbsen. V takratnih razgovorih niso izrekli nič kazati bistveno več od tistega, kar so doslej poznali v DOBRODOŠLI, PRIJATELJI! kot ocene nastopa v langenhagenskem mestnem pa­ dokončnega, v Novem mestu pa menijo, da se tem delu Nemčije. Bodoči partner z resnimi nameni, Sprejem gostov iz Novega mesta, ki so ga pripravili rku. »Meni in vsem gledalcem je bilo všeč,« je rekel dr Garbsen ne bo odločil za partnerstvo. kot je Novo mesto, bi v taki oceni lahko našel člani Krke, je bil toliko pristen in prisrčen, tako pri­ Rosenzvveig. K temu je dodal Jože Zavec: »Preseglo je Sledeč priporočilu hannovrske mestne uprave, seje priložnost, da se v okviru državnega nastopa izkaže še jazen in topel, poln pozornosti in iskrenega truda, da vsa pričakovanja!« novomeška politična delegacija sestala tudi s preds­ sam s čim večjim deležem na razpoložljivih 2000 met­ bi ga človek rad še kdajdoživel. Iz Jugoslavije sm o pri­ »Odlično! S takim se obujajo stiki z domovino s tavniki Langenhagna. Obetavno je, da sta goste iz rih razstavne površine. In morda je res s tako uglašeno šli s skrito mislijo, da se bom o srečali z ljudmi, s kateri­ katero dolgo časa nismo imeli povezav. To je možnost Dolenjske sprejela med drugimi VValtraud Kruckeberg pohvalo in hkrati izzivom hotel kdo otipati resnični ut­ mi nas sicer druži ena domovina, vendar nas ločuje za stike z Langenhagnom. Da bi do njih resnično in dr. Rosenzvveig iz samega vrha občinske in mestne rip prav pri bodočem langenhagenskem partnerju in dvajset in več let tujine, ki zna dodobra ukrotiti domo­ prišlo, ni le moja in Novega mesta želja naše države,« uprave in da sta dala vrsto informacij o svojem mestu. ugotoviti njegovo resnost v namenih za podpis vinsko čustvo. Toda že pri pozdrav je bil najbolj iskre­ je rekel konzul Lukner. S pohvalami ni skoparil tudi Sestanek ni ostal nezapažen v tamkajšnjem tisku. pogodbe o sodelovanju in ne nazadnje ugotoviti, kaj na dobrodošlica pravim prijateljem, ki so prišli prazno­ predsednik Klančar: »Več kot presenečen sem nad Časnik »Landkreis-Zeitung Nord«, območna izdaja razen dobre volje in folklore je morebiti partner vat rojstni dan, in ne le beseda slučajnemu kvaliteto amaterske skupine. Vaš obisk je pomemben časopisa Hannoverische Allgemeine Zeitung, je 7. sposoben še ponuditi. obiskovalcu. za naše nadaljnje delovanje, poznavanje jezika in za aprila letos zapisal, da sovensko mesto išče stike z Sicer pa se zdi precej pomembna plat sodelovanja Zabava je res imela v ozadju rojstni dan, in sicer prvo otroke slovenskega porekla. O pomenu srečanja še prav — folklora. Langenhagnom. Pisec omenja Iva Longarja, predsed­ obletnico ustanovitve slovenskega društva Krka, ki ga tole: osebno poznam skoraj vse rojake na tem obm­ nika izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, in v Hannovru vodi vsestranski Rafael Klančar. Na očju, ampak na prireditvi v društvu Krka sem videl ve­ sodi, da bi lahko nastalo partnerstvo med obema praznovanje so prišli menda vsi krkaši iz okolice, nekaj liko novih obrazov.« mestoma daleč vsaksebi. Potem je prišlo do uvodoma PRIJATELJSTVO PRIHAJA S PLESOM je bilo uradnih predstavnikov mestne uprave, gosteje — Prav, če so bili zadovoljni. Da ne bi kdaj kasneje Ne meneč se za uradne in zasebne pogovore politi­ omenjenega letošnjega majskega obiska, ki ga je v pozdravil konzul Lukner, vso zadevo je spremljal ured­ kdo porekel, da so Dolenjci gnjavili na Spodnjem omenjenem časopisu urednik Gunter Sachs na prvi st­ čnih predstavnikov, menijo tako tudi mnogi prebivalci nik tamkajšnjega časopisa, priti niso pozabili preds­ Saškem . ' rani ocenil za nadaljnji korak za novo partnerstvo. Langenhagna. GiinterSachsjepod naslovom »Glasba tavniki drugih jugoslovanskih klubov in razume se, da MARTIN LUZAR

NOVOLES C = l J r a GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO

Če želite praktično, sodobno in kvalitetno pregraditi OPEKARNA notranji stanovanjski prostor, ga pregradite z vrati

NOVO MESTO p . o . PIOSTIL iz opuščenega programa GIP Pionir. ~ Cenjene kupce obvečamo, V dneh od1. do 30. junija da smo od 1. junija 1987 preselili prodajo deklasiranih vezanih plošč iz proizvodnega programa Novoles Straža v prodajalno Opekarne Novo mesto, Zalog 21, tel. 06821-403 20% pop Nudimo vam: — deklasirane vezane plošče debeline 3 — 40 mm standardnih dimenzij, Dimenzije: — opeko vseh vrst, — višina 198 cm — betonsko galanterijo, — širina71, 81,91 in 101 cm — apno, — cement, — betonsko železo in armaturne mreže, SODOBEN POGLED — — keramične ploščice, — stavbno pohištvo, PREKLOPNA IN HAR — vse izolacijske fasade. PIONIR

Prodajno mesto: Priporočamo se in smo vam na voljo vsak delovni dan GIP PIONIR vsak dan od 6. do 17. ure od 6. do 16. ure in ob sobotah od 6. do 12. ure. TOZD Lesni obrat v soboto od 6. do 13. ure Kettejev drevored 37 Kočevarji ODHOD PO 600 LETIH

Slovenci so osrednjo Kočevsko poseljevali kasno, saj je to najbolj gozdnat in najbolj gorat del Dolenjske, ki zaradi podnebnih razmer za poljedelstvo ni najbolj primeren. Vse do 13. in začetka 14. stoletja je bila K očevska redko n aseljen a in še to p redvsem na obro b ­ nih območjih. Grofje Ortenburžani pa so hoteli tudi iz tega območja dobiti več koristi, zato so začeli sem na­ seljevati s Koroške koloniste, prve v 14. stoletju. V 30. Mih 14. stol. je bilo kolonistov že toliko, da je grof Oton Ortenburški dal zdraditi v Mahovniku dvorec in na pristavi kapelo sv. Jerneja. Kočevje pa je prvič s«®« » « "i iiiiiiiiiiiiiMiiiiiii. ** Mahovnik (Moosvvald). AUSLANDDEUTSCHER — S košarico z napisom in oblečeni v fotografiji je tak shod kočevskih Nemcev, ki so se navduševali za nacizem. (kočevarsko) narodno nošo so krošnjarlll Kočevarji po deželah in Koroški naseljenci (večinoma Nemci, Slovenci pa pokrajinah nekdanje Avstroogrske. Tale »Auslanddeutscher« na sp bili med njimi zelo redki) so krčili gozdove na požgali tudi Kočevje, ki je bilo takrat trg, in še mnoge fotografiji pa ni Kočevar, ampak Slovenec Anton Cimprič, ki seje Kočevskem polju in okoli njega ter poimenovali pa iz Mozlja. Pol stoletja kasneje je bilo v ZDA že nad okoliške vasi. Veliko ljudi so Turki odpeljali tudi s rodil v Novem Kotu leta 1900. Ostal je brez staršev, k sebi so ga vrhove in naselja s koroškonemškimi ledinskimi imeni, 20.000 Kočevarjev, se pravi več kot na Kočevskem. Na­ seboj v sužnost. Zaradi strahu pred Turki so se začeli vzeli sorodniki-trgovci v Kočevski Reki. Kot 18-letni mladenič je kot Mozelj, Rajndol, Rajhenau, Koblarji itd. selili so se v Nevv Yorku, Clevelandu, Chicagu, Pitt­ začel krošnjarltl, kasneje je odprl trgovinico in gostilno v Koče­ ljudje iz K očevske izseljevati. K tem u je pripom ogel tu ­ Prvemu kolonizacijskemu valu je sledilo v letih 1349 sburghu in največ v Brooklynu, ki je postal njihov ame­ vski Reki, nato pa se je preselil v Salko vas pri Kočevju. di privilegij krošnjarstva, ki je bil Kočevarjem podeljen do 1363 še več novih, in sicer iz Frankovske in Turin- riški center. leta 1492. Na svojih krošnjarskih potovanjih so spoz­ gije. V listinah oglejskega patriarha Ludvika della Zaradi izseljevanja so propadle mnoge kmetije, Oba letaka KPS pa sta naletela le na prezir Koče­ nali za naselitev in zaslužek primernejše kraje. Mar­ Torre je leta 1363 zapisano: »Karl IV., cesar, kralj izumrlo pa je na Kočevskem tudi nekaj naselij. Leta varjev. Za izselitev se je prijavilo 95 odstotkov kočevskih sikdo si je kupil drugo zemljo, hišo ali pa odprl (“■eške, je potem, ko je premagal Franke in Turinge, dal 1938 je bilo neobljudenih kar 999 hiš (od 4.586) ali sko­ Nemcev, med katerimi je bila kar tretjina ponemčenih branjarijo-trgovinico. Na take odseljence kažejo tudi Frideriku, grofu iz Ortenburga, na njegovo prošnjo v raj 22 odstotkov, od teh pa se jih je 605 že podiralo. Slovencev. Sicer pa so bili Kočevarji prava etnograf­ priimki Kočevar, Hočevar. sužnost 300 mož z ženami in otroki, ki bi sicer morali Nekateri »zdomci« so se občasno vračali na ska zmes. To dokazuje tudi raziskava, ki so jo opravili Zaradi Turkov je prišlo torej do prvega množičnega biti kaznovani zaradi upora. Te je poslal v gozdove, Kočevsko, nato pa so spet odhajali na tuje. Mnogi so nemški rasistični strokovnjaki v posebnem vlaku v izseljevanja Kočevarjev. To izseljevanje — pa tudi kjer je zdaj Kočevje...« (Zanimivo je, da je tudi v novejši na tujem ostajali za vedno, mnogi pa so ostali razpeti Kočevju, ko so pregledovali prijavljence za izselitev. odvajanje ljudi v turško sužnost — je tako razredčilo zgodovini prišel sem marsikdo po kazni in da je med domovino, Kočevsko in tujino. Ugotovitev je bila taka, da so Kočevarji rasno enotna prebivalstvo Kočevske, da so začeli sem naseljevati Kočevje še danes znano kot nekdanje kazensko V kočevskem koledarju za leto 1929 je Sepp Konig, mešanica dinarske, zahodne in nordijske rase, pri ljudi iz drugih krajev. Uskoke, ki so jih imeli domačini m esto). sin enega prvih izseljencev-Kočevarjev v ZDA zapisal čemer prevladujeta dinarska in zahodna primes. za Hrvate (odtod priimki Hrvat, Hrovat, Horvat ali po 2e prvi val kolonistov je poplavil slovenska naselja, to, kar je doživel in občutil kot izseljenec njegov oče. Iz kočevske dežele se je izselilo 2.665 družin in iz kočevsko Krabat). novi valovi pa so preplavili to zmes še bolj. Kljub temu Zapis je zaključil tako: »Ne cvetje in ne sadež niso mesta 261 družin, večina v spodnje Posavje. Le 571 Kaže, da je Kočevarjem ostalo v krvi trgovanje, pote­ pa je ostalo neposeljeno gozdnato območje za Malo znamenje tvojega delovnega življenja, temveč kore­ Kočevarjev (4,86 odstotka) je bilo določenih za selitev panje po svetu in razne obrti, čeprav so bili mnogi tudi goro in na Rogu ter oddaljena Dragarska dolina. Nato nine. Korenina pa ostaja v rodni domovini. Iz koreninv Nemčijo. Prvi vlak jih je odpeljal 14. novembra 1941, uspešni kmetje. Kočevski krošnjarji so se radi izogibali se je začela notranja kolonizacija, se pravi, da so sino­ prihaja sok, moč, življenje. Kdor se oddalji od korenin, zadnji pa 22. januarja 1942. Premoženje, kolikor so ga mitnic, kar je bilo prepovedano. Seveda so kot kro­ vi, ki niso mogli upati na nasledstvo, krčili še nove pov­ torej od domovine, tisti ni popoln. Zatorej naprej h pustili na Kočevskem, je prevzela italijanska družba šnjarji tudi prekupčevali z raznim blagom, od leta ršine. Tako je okoli sredine 16. stoletja nastala vrsta korenini, k domovini, v tvoje življenje, v tvojo dušo. T o Emona. Nemci sami so tako za vedno rešili vprašanje 1.785 tudi z južnim (olje, sadje, riž, lešniki, sardele, novih naselij, sredi 17. stoletja tudi Smuka, medtem ko naj bo naša duševna vez, ki nas kot narodnjake obdaja Kočevarjev, nemškega otoka sredi slovenske zemlje. želve, ostrige, školjke, vino, lovor). Bili so tudi kosta- se vasi Draga, Podpreska in Lazeč ne omenjajo niti še tu in tam v daljavah in drugih deželah našega sveta.« Kljub zaslepljenosti, ki jo je povzročila m ed K očeva­ njarji po velikih mestih. Prodajali so slaščice itd. Trgo- leta 1.770. Te občutene besede pa niso rodile pravega sadu. rji nacistična propaganda, pa slovo Kočevarjev od vanje in barantanje je bilo njihov posel, kar dokazuje Korenine Kočevarjev niso segale le na Kočevsko, am­ Kočevske ni bilo lahko. Nekateri se niso mogli odtrgati tudi dejstvo, da je prišla še leta 1927 v takratnem POL NEMCEV, POL SLOVENCEV pak najgloblje celo v Avstrijo, Nemčijo, v svojo prvotno od korenin, niso mogli zapustiti rodne grude in so os­ kočevskem sodnem okraju ena trgovina na 64 ljudi, Slovenci so z nemškimi priseljenci živeli v slogi, saj domovino. Vedno bolj se je v njih prebujala zavest o tali, čeprav so se sicer prijavili za izselitev. Prišlo je ena gostilna (vseh je bilo 214) pa na 87 prebivalcev. so bili oboji kmetje in so morali trdo delati za pripadnosti nemštvu, kar je bilo vzpodbujano tudi iz celo do nekaterih tragedij. Stane Jajtič, ki je bil takrat Prvo uradno podano število Kočevarjev sega v leto preživetje. Ta kolonizacija je bil tudi redek primer se­ prvotne domovine in kar je gotovo razumljivo. Zato je otrok, danes pa je predsednik kočevske podružnice 1857. Takrat je bilo na Kočevskem 22.898 nemških litve kmetov iz nemških pokrajin, saj so sicer na začelo prihajati do vedno novih in hujših nespo­ Slovenske izseljenske matice in predsednik Turis­ prebivalcev. Nato je njihovo število postopoma up­ Slovensko prihajali le grofje, oskrbniki, pisarji, skratka razumov med nemškimi in slovenskimi prebivalci tičnega društva Kočevje, pravi, da je lastnik gostilne adalo, seveda zaradi izseljevanja, in je znašalo leta gosposka. Listine govore, da je bilo v mnogih vaseh Kočevske. »Harde«, ki se je pisal Gustav Verderber, padel ali 1.931 le še 17.782 Kočevarjev. približno pol Nemcev, pol pa SLovencev. Dejstvo pa Leta 1880 je bil na Dunaju ustanovljen Deutscher verjetneje skočil v Stari cerkvi pod vlak, 46-letni odve­ je, da so se med seboj poročali in da so se kar po pravi­ Schulverein, ki je deloval za uvajanje nemških šol na tnik Richard Rom iz Kočevja pa se je obesil. Nekateri lu slovenski zakonci ponemčiti in s tem tudi njihovo V AMERIKI VEČ KOČEVARJEV narodnostno .mešanih ozemljih. 9 let kasneje je bilo menijo, da sta to storila, ker se nista mogla ločiti od potom stvo. KOT NA KOČEVSKEM ustanovljeno še društvo Sudmark, ki je gospodarsko Kočevja in Kočevske. Spet drugi pa menijo, da sta to Velika je Kočevska trpela pod turškimi vpadi. Prvič V ZDA so se začeli Kočevarji izseljevati leta 1.880, ko podpiralo Nemce na narodnostno mešanih ozemljih storila zato, ker sta spoznala, da je Kočevarje nacisti­ so prihrumeli z veliko silo leta 1.469, ko so izropali in je o dšlo prvih 6: od tega 5 iz S tarega Loga in okolice, en na Slovenskem. čna propaganda nalagala. Verderber je šel sam gledat Kočevarje je zelo prizadel tudi razpad Avstro- v Posavje z eno izmed izseljenih skupin Kočevarjev, Ogrske leta 1918. Zahtevali so priključitev k nemški kaj se tam dogaja. Videl je, kako Nemci izseljujejo Avstriji. Potem bi se zadovoljili s svojo kočevsko repu­ Slovence, jih izganjajo iz domov, Kočevarji pa so vse bliko, ki naj bi bila pod ameriškim protektoratom. Vse to videli in obsojali, saj so bili v bistvu in v večini pošte­ to pa je nova oblast hitro zadušila in razpustila koče- ni kmečki ljudje. Kočevar Mihič (danes je odvetnik v varska društva. Beljaku) se ni hotel vseliti v slovensko hišo, ker je videl, V BELOKRANJSKI NARODNI NOŠI kako iz nje izganjajo ljudi. Nemci so ga kaznovali tako, da je moral nositi zaradi tega okoli vratu sramotilno ta­ 600-letnico naselitve na Kočevskem so Kočevarji blo z napisom. Verderber je bil gotovo razočaran in je 3 praznovali leta 1930. Ob tej svečanosti so zadnjič na­ ob povratku proti Kočevju v Stari cerkvi skočil pod stopali v kočevski narodni noši. Ko pa so ob vnemi za vlak. Odvetnik Rom pa je storil samomor, ko se je vrnil nacizem in rasizem spoznali, da njihova noša nima na iz Kranja, kamor je šel z ženo tudi na ogled hiše, v sebi nič nemškega, ampak da je skoraj v celoti prevze­ i katero naj bi se vselil. Ko je njegova žena odprla ta od belokranjskih Poljancev, so jo opustili in leta omaro, je v njej videl perilo in obleko prejšnjih pregna­ 1936 uvedli svojo nošo, ki sojo povzeli po nemški alp­ nih stanovalcev oz. lastnikov. Ženi je zavpil, naj zapre ski noši. om aro in da se sem že n e bo preselil. V Kočevju je nato Nekdaj složni Kočevarji (Nemci) in Kočevci pri zdravniku prosil za strup, da bi se zastrupil. Zdrav­ rede »stoje« vzemeljski krožnici Intelesat VA-F11, Eutelsat I—F (Slovenci, ki so se začeli tako prvič imenovati šele pred približno 36.000 km nad ekva­ nik pa mu ga ni dal, zato se je obesil. Zaradi Nemcev KJE SO 1, SES in Intelsat VA-F 12. dobrima dvema desetletjema) so se začeli bolj in bolj torjem. Stoje zato, ker se vrte torej niso trpeli le pošteni Slovenci, ampak tudi pošte­ Eutelsat I-F1 in!nteisatVA-F11 ločevati pravzaprav šele v tem stoletju in še posebno SATELITI? hkrati z Zemljo, se pravi, da so pošiljata signale vsak v dve sno­ ni Nemci-Kočevarji, ki so prekasno spoznali, da so na­ ves čas nad isto točko na tleh. pih (zahodnem in vzhodnem), po prihodu Hitlerja na oblast v Nemčiji. Zdaj je vsako sedli nacistični propagandi. Ker je televizijski sprejem res leto odhajalo pod okriljem krošnjarstva v Nemčijo na ki sta razmeroma ozko us­ Danes Kočevarjev na Kočevskem skoraj ni več. Pri­ dober le takrat, kadar med od­ merjena na posamezna podr­ tečaje za nacistične aktiviste po 25 do30 mladih Koče­ šli pa so sem in se tu začasno ali za vedno naselili novi dajnikom in sprejemnikom ni očja Evrope. Slovenija leži med varjev. Zaradi krize v tistih letih, ki je še posebno Ljudje, ki so prejšnji teden v »kolonisti« iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, ne­ Novotehnini izložbi pri kavarni nobene ovire, se je s sateliti po­ obema snopoma Eutelsata l-F prizadejala Slovence, so bili ti še bolj odvisni od nem­ na Glavnem trgu zvedavo nudila najboljša priložnost za 1, takorekoč na robu območij z ških delodajalcev, kar je tudi prispevalo k ponemčeva­ kaj tudi iz tujine. Nekateri prebivajo v zapuščenih do­ neoviran sprejem po celem sve­ mačijah Kočevarjev. opazovali prikaz delovanja dobrim sprejemom. nju Slovencev. Berlinski novinar, ki je bil na tu. Kako potuje signal iz studia vzorčnega vozlišča za kabelsko Za sprejem s satelita moramo Kočevsekm leta 1937, je zapisal, da Nemec na na Zemlji do satelita in ssatelita KEPICE KOČEVSKE ZEMLJE televizijo v krajevni skupnosti, usmeriti anteno natančno proti Kočevskem ponemči celo tujega slovenskega delavca so se zlasti zanimali za vlogo ve­ do vaše sprejemne antene, smo njegovemu položaju na krožni­ V NO VO D O M O V IN O prikazali v šestem nadaljevanju in da se med razstresenimi drobci nemškega naroda likega belega krožnika, ki jestal ci n ad ek v ato rjem , z a E u te lsa t I- Kočevarji in njihovi potomci pa še vedno prihajajo tega našega kotička 14. maja godi čudež, saj število Nemcev ne nazaduje, ampak je na podstavku na pločniku. Naj- F 1 torej 2 stopinji desno od juga sem na obiske. Iščejo svoje korenine, svoje domove, letos. začelo celo napredovati. razgledanejši so zevedeli, daje (182°) in 39° nad navideznim ruševine domov, grobove prednikov in za spomin to skledasta antena za sprejem Tako lahko zdaj v Evropi obzorjem na novomeški zem­ NACISTI RAZBIJEJO SOŽITJE odnesejo v novo domovino kepico kočevske zemlje, s satelita. »Kje pa je ta vražji sprejemamo televizijske sig­ ljepisni širini (~45° 50» severne satelit, da lahko stoji antena kar nale s štirih poštnih satelitov, se širine). Tja je bila prejšnji teden »Kočevski Slovenec«, časopis, ki je izhajal 3-krat na kamen, rožo, spominek. na tleh med hišami?« je zaro­ letos pa naj bi izstrelili v usmerjena tudi Elradova skle­ mesec, je leta 1938 zapisal: »Ne bom ščuval Slovencev Starejši Kočevarji so še vedno razpeti med bantil možakar srednjih let in zemeljsko krožnico nekaj evro­ dasta antena z novomeškega proti Nemcem, hočem pa, da se na Kočevskem ustali Kočevsko, svojo staro domovino, in med novo domo­ strmel v oblačke nad trgom. pskih pravih radiotelevizijskih Glavnega trga. Ta satelit mirno sožitje prebivalstva nemške in slovenske na­ vino, ki je v največ primerih v Nemčiji, Avstriji in Ameri­ satelitov, na primer TV-SAT in Sateliti, s katerih lahko premore trenutno 13 različnih rodnosti.« Nacistični aktivisti pa so dobro opravljali ki. N ekateri še vedno celo uporabljajo in cenijo sloven­ TDF-1. Poštni sateliti s televizij­ pro g ram o v . sprejemamo televizijske spo­ skimi sporedi so (glej sliko!): svoje delo in sožitja ni bilo več. Začeli so se razni izpa­ ski jezik. O tem govori tudi tale zgodba, ki mi jo je M.MOSKON di. Kočevarji so 19. aprila 1939 svečano proslavili povedal Stane Jajtič, ki je bil včasih tudi sekretar v Hitlerjevo 50-letnico. Organizirali so tudi ze25 skupin Hotelu Pugled v Kočevju, ki je preurejen iz nekdanje Kulturbunda in prav toliko bojnih oddelkov (Sturmov)," kočevske gostilne Harde. Lastnik gosilne je bil ki so šteli 1560 uniformiranih in oboroženih mož. Tako Verderber, tisti, ki je skočil pod vlak na postaji v Stari so Kočevarji pričakali napad Nemcev na Jugoslavijo cerkvi. kot peta kolona. 11. aprila 1941 so prevzeli oboroženi Pred nekaj leti pa je prišla na obisk v Kočevju Kočevarji oblast v Kočevju in na Kočevskem. Razoroži­ Verderberjeva hči in se nastanila prav v Hotelu Pugled, li so vse orožniške postaje. Sestavili so spisek 100 bivši očetovi gostilni. Hotelski vratar, starejši možak, Slovencev, ki jih je treba obesiti. V kletnih prostorih se ji je ponudil: gostilne Harde (danes Hotel Pugled) so že imeli pri­ — Bom jaz nesel kufre gor. pravljene vislice. Zaprli so okoli 70 Slovencev in čakali Verderberjeva pa ga je popravila: na prihod Nemcev. Njihovo razočaranje pa je bilo ve­ — Ne reče se kufer, ampak kovček. 4 liko, ko so v Kočevje vkorakali namesto nemških itali­ V ratar pa: janski vojaki. — No, pa pojdiva gor po štengah. Kočevarji so se začeli pripravljati za izselitev v rajh, — Ne reče se štenge, ampak stopnice. dejansko pa v spodnje Posavje, od koder so Nemci In ko sta bila že v sobi, jo je vratar vprašal še: Intelsat VA-F 11 izseljevali Slovence. Okrožni komite KPS za Kočevsko — Ali naj odgrnem firenk? 27,5° zah. dolžine Eutelsat l-F 2 Intelsat VA-F 12 je Kočevarje svaril, naj ne nasedajo nacistični propa­ — Ne reče se firenk, ampak zavesa, ga je podučila 7° vzh dolžine 60° vzh. dolžine gandi in naj se ne izselijo. V ta namen je izdal v letu Kočevarica Nemka, ki ni pozabila svojih korenin in 1941 tudi dva letaka, ki sta K očevarje opozarjala, naj se slovenskega jezika, čeprav že desetletja živi v tujini, v T eleco m F 1 Eutelsat l-F 1 8° zah dolžine T eleco m F 2 13° vzh. dolžine ne izselijo, ker bodo ostali brez domovine. Nemčija bo ZDA. 5° zah. dolžine namreč premagana in zapustiti bodo morali Sloven­ • (Napisano po prispevku Ivana Simoniča Zgodo­ cem ukradene domove. Na Kočevskem bodo takrat že vina mesta Kočevje in Kočevske, objavljenem v drugi naseljenci. Ostali bodo brez zemlje, denarja in zborniku 500 let m esta Kočevje, in po pripovedova­ imetja. nju Staneta Jajtiča) JOŽE T.IMC

priloga dolenjske iz izložbe VZDIH — IZDIH Zakaj tak naslov knjige? Vinko Globokar (do­ ma Iz Žužemberka) ki ga Svetovna zgodovina glasbe Kurta Honolke imenuje »eno najbolj pro­ ? filiranih osebnosti glasbene avantgarde v drugi r polovici 20. stoletja«, je začel svojo nenavadno glasbeno pot kot trobilec, kot pozavnist. Pri tro­ bilu se zvok spočne z vibriranjem ustnic v čašici ustnika; preden s pomočjo trebušne prepone glasbenik iztisne stebrič zraka v instrument, ki ODKRIVANJE je tako ati drugače zavita kovinska cev, pa mora V PAKISTANSKIH seveda vdihniti. Naslov ne meri zgolj na ta STAREGA preprosti princip, knjiga na vsaki strani do­ ZAPORIH kazuje, da gre Globokarju kot skladatelju In Iz­ vajalcu za izmenjavo med zunanjim in ponot­ Kljub zelo težkemu položaju, v »Vedno je bila moja želja potova­ ti k nevralgičnim točkam sveta,« je ranjenim svetom, med tistim, kar (v prenesenem katerem so se dandanašnji znašli pomenu) umetnik vsrka, In tistim, kar po vsrku založniki in izdajatelji knjig, še v intervjuju za Teleks povedal slovenski pustolovec in popotnik vrača. posebno pa knjig, po katerih ne se­ Vinko Gobokar smrtno sovraži plagiat (kje ga gajo bralci v velikem številu in jih Branko Vrhovec, ki ga »jacklon- donska duša« vleče tja, kjer se kaj je več kot v glasbi?), zato pa je sam neizčrpen v zaradi tega ni mogoče niti po nižjih ustvarjalnem Iskanju. Nepresahljiv je v Idejah, cenah prodati, so pri Državni zalo­ stala po besedah njene urednice dogaja. Tako gaje nemir pred dve­ ma letoma, potem ko je že prepoto­ pa četudi so nekatere, to prizna, malo nore. žbi Slovenije spravili na dan 2. Andreje Kmecl spričo velikega šte­ Zelja po Improvizaciji in eksperimentiranju ga je V knjigi Vdih — Izdih, ki jo je Iz francoščine knjigo iz zbirke Iskanja. Gre za vila slovenskih knjižnih novosti, ki val lep kos sveta, od Indije do Ame­ prevedla Metka Zupančič, Izdala pa pravkar rike, v drugo vlekel v Pakistan, ven­ pripeljala najprej do jazza, vendar se v tej glasbi delo profesorja Mirka Hribarja An­ so jih pisci ponujali Prešernovi ni Izčrpala in ga potešila. Kariera izvrstnega Slovenska matica, so na Izjemno svež način tična filozofija, ki naj bi bila prva družbi. Že omenjene tri preds­ dar tokrat ne zaradi dežele same, predstavljena Globokarjeva razmišljanja o gla­ m arveč ker je želel priti v stik z m u- Instrumentalista še manj. Globokar je bil še kot knjiga v njegovi Zgodovini filozo­ tavljene knjige so Bogdana Nova­ mladenič solist ljubljanskega radijskega orkest­ sbi In umetniški svobodi. Gre pravzaprav za eno fije, s katero bi Slovenci dobili ka »Drugo življenje« Mihe Remca džahedini, islamskimi uporniki, ki samo dolgo verigo samospraševanja in Iskanja se bojujejo proti sovjetskim in ra, potem slovitega revijskega orkestra v Parizu, poljudneje napisan, pa zato nič »Lovec« in »Nečista hči« ter »Beg« Imenovali so ga druga pozavna Evrope, mu po­ odgovorov, ki ne pojasnjujejo le, zakaj je njego­ manj bogat pregled filozofske bere Polone Škrinjar. Knjige so izšle v vladnim četam v razgretem Afga­ va moderna glasba takšna, kakršna je In nistanu. Želel se je na lastne oči nudili mesto profesorja v Kfllnu In Parizu. človeštva. Kakšen naj bi bil ta nakladi 6.000, 7.000 in 5.000 Pričujoča knjiga, ki je nastajala dve leti kot kakršne mnogi ne razumejo ter zato ne marajo, pregled, kaže lepo prva knjiga. izvodov. prepričati o njihovem neustrašnem marveč odpira v njih tudi splošna človeška boju, ki dobiva že kar legendarne zaporedje razgovorov s francoskim pesnikom Avtor jo je pripravil na osnovi sv­ vprašanja. Predvsem se zavzema, da se mora Iz zbirke Ljudska knjiga so razsežnosti. In novinarjem Claudom Mlnlerom, daje odgo­ ojih predavanj iz zgodovine filozo­ skladatelj, podobno kot drug umetnik, angaži­ predstavili štiri nove knjige. Jara Iskal jih je z vztrajno voljo in vor, zakaj Globokarju to ni bilo dovolj. On je, fije, ki jih je imel pred leti na lju­ rati. Glasba ni zgolj lepa umetnost, ki blaži uho, Ribnikar piše v delu »Življenje in trmoglavostjo, dokler ni prišel do lahko bi tako rekli, obseden od raziskovanja bljanski filozofski fakulteti. Sluša­ ni zvočna kulisa nekih dogajanj, marveč je do­ zgodba« o svojih doživetjih in do­ njih. V mejnih krajih v Pakistanu jih glasbe kot fenomena. To se je zgovorno po­ telji teh predavanj se še dobro gajanje samo. Ob takih pogledih je, razumljivo, kumentih in popelje bralca z orisi ni našel, zato je samovoljno pre­ kazalo, ko so ga imenovali za direktorja pariške­ spominjajo svežine in pestrosti po­ trčil ob !nstltuci|e, ki konzervirajo glasbo In iz posameznih dogodkov v vojni in stopil pakistansko-afganistansko ga glasbenega raziskovalnega Inštituta IRCAM. dajanja snovi ter izredno širokega koncertnih dvoran delajo glasbene muzeje. po njej k znanim osebnostim mejo v spremstvu neznancev, ki so Ko je zaslutil prvo omejitev, prve komercialne profesorjevega duhovnega obzo­ Vendar Globokar pri svojem razmišljanju in ut­ bližnje preteklosti. mu obljubili, da ga bodo pripeljali pogoje, je v hipu pustil dobro plačano službo In rja. Profesor Hribar ni predaval in emeljevanju ni agresiven ali domišljav, na­ do islamskih borcev in enega od nadaljeval negotovo, vendar povsem svobodno ne kasneje napisal v knjigi golega sprotno, strpno In potrpežljivo dokazuje, zakaj »Ljubljeni blaznež« je knjiga, v mudžahedinskih taborišč. Nekaj pot umetnika iskalca ki sam, še raje pa v sodelo­ faktografskega pregleda antičnih kateri Phyllis Neylor piše o sedem­ vanju z drugimi ustvarjalci (znan je orkester se tako s srcem In razumom zavzema za novo. časa je bival z mudžahedini, spoz­ MARJAN LEGAN filozofov, prav tako ne interpreta­ najstletni Američanki, ki sreča pe­ naval njihovo »romantično haj- New phonic art) uresničuje najrazličnejše ideje. cije starih mislecev z današnjih tindvajsetletnega princa svojih sa­ izhodišč in gledišč, marveč je, nj, s katerim se po letu dni ljubezni kolikor se da, prikazal avtentična poroči. On je neskončno lep, preb­ duhovna obzorja in jedro misli sta­ ral je gore imenitnih knjig in po­ kakšno mešanico potopisa in spo­ nih komitejev in partijskih kongre­ Knjiga bo najverjetneje zelo rih filozofov. Seveda v tako knjižico slušal Brahmsa, ko je bila ona še v minske literature. Gre torej za sov. S krizo in njenimi različnimi pogosto v rokah vseh, ki so tako alL#. ni bilo m ogoče spraviti predavanj v zibelki. Ob srečanju z dekletom je reportažno ubrano pisanje, ki pa vidiki se na teoretičnem polju spo­ drugače aktivni v našem družbe­ celoti, marveč jih je pisec močno bil pred diplom o iz angleške bo nedvomno marsikoga priteg­ padajo številni družboslovci, med nem življenju, oziroma bi morala okrajšal in prilagodil tako, da so književnosti. Sprva živita v oblakih nilo, saj govori o še kako aktualnih njimi tudi slovenski: Jože šter, biti. Namenjena je v prvi vrsti za razumljiva in zanimiva za širši krog ljubezni, vendar srečo zmotijo stvareh in razgrinja precej bolj re­ Veljko S. Rus in Vojan Rus, ki so v poglobljeno, študijsko branje. bralcev. znamenja moževe duševne bolez­ snično podobo sveta, kot jo lahko obdobju 1984/85 opravili raziskave, MiM Prav tu pa sm o pri pravi v rednos­ ni. Knjiga je resnična pripoved zaslutimo iz običajnih časopisnih izsledke teh raziskav pa pred ti te knjige. Na privlačen in vsem ženske, ki je nekaj let živela ob poročil. tednom dni objavili v knjigi Morala, razumljiv način odpira duhovna umobolnem možu. Vse je poskuša­ M. MARKELJ razrednost in vloga ZK, ki je izšla ZBORNIK obzorja, ki jih dandanašnji žal vse la, da bi ozdravel, a je morala pri založbi Komunist. prepogosto odkrivamo in poza­ kloniti. ŽULJENJA TRETJI, A Knjiga prihaja kot naročena, saj bljamo, kot da nam misleci iz dav­ se ta trenutek še jasneje kaže, kako Pred kratkim se je v Mirnopeški nin nimajo kaj sporočiti. Takšen »Voda nasoncu«ŠvicarjaHeinza Stadlerja je groteskna pravljica o duško vandranje«, kot je kasneje NAJTEŽJI BOJ trd in težaven je boj za izhod iz dolini pojavila že na pogled lična, odnos do tradicije je v bistvu seve­ zapisal, a do uporniškega voditelja očetu in sinu, ki nosita v posodah krize, koliko odkritega in prikritega sicer pa okoli 250 strani obsegaj­ da hudo siromašenje in proti nje­ Gulbuddina mu ni uspelo priti. Cez Dandanašnji ni nikogar več, ki bi na sonce vodo. Ta se mora ogreti, nasprotovanja ali vsaj zelo šibke oča knjiga z naslovom Mirna peč z mu naj bi se borila Hribarjeva knji­ nekaj tednov se je vrnil v Pakistan. se zgrozil ob besedi kriza, izrečeni da se bo v njej okopala neznansko podpore je deležen celo v vrstah okolico nekoč in danes. Izdal jo je ga, če se knjige sploh še lahko bo­ v oznako naše resničnosti, čeprav debela hišna mati in tako na sk­ Tu pa se je šele začela zares trnova avantgarde, pa kako potrebne so župnijski urad v Mirni peči, stavili rijo za kaj ta čas, ko so vse pot, kalvarija in gorje. Čez noč je še ni tako dolgo, ko je bi la b esed a v rivnosten način shujšala. Prevod je znanstvene analize za razume­ in natisnili pa so jo zasebni tiskarji. poredkeje v rokah kupcev in postal nevaren človek — vohun. Ko ustih aktivistov in drugih razla­ delo Gitice Jakopin. vanje določenih vidikov te »tretje Avtor ni posebej naveden, je pa iz bralcev. je imel že vozovnice za domovino v galcev naše stvarnosti praktično velike bitke jugoslovanskega de­ raznih navedb, še posebej pa iz M. MARKELJ žepu, so ga aretirali in zaprli pod prepovedana. Dejstva so neusmi­ Knjiga »Dvorljive zgodbe« je lovnega razreda«, kot je izhod iz uvoda in besed, napisanih knjigi na obtožbo, da je ruski vohun. V ječi je ljena, tega, kar imamo in kar izbor novel Guya de Maupassanta. krize označil Veljko Rus (prva je bi­ pot, jasno razvidno, da je oče tega presedel 4 mesece in pol, predno živimo, ni mogoče imenovati dru­ Gre za povečini kratke pripovedi o la bitka s fašizmom, druga s iz več vidikov pomembnega dela BOGATA so ga spustili na svobodo in se je gače, kot se ni mogoče več slepiti, namišljenih in pravih begih iz stalinizmom). Anton Pust, v Mirnu pri Novi Gorici od njegove glave odmaknila stra­ KNJIŽNA LETINA zdolgočasenih zakonov, o slikovi­ da se bodo razmere nekako same udomljen rojak iz Globodola. Sam tih študentskih prigodah in podob­ šna usoda, kot vohuna bi ga lahko uredile. Za izhod iz krize je V knjigi je natisnjenih pet raz­ pravi, da se je knjige lotil iz ljubezni Prešernova družba je predstavila nih pripetljajih. Slikovit humor in celo ustrelili. potreben usmerjen napor vseh prav. Vojan Rus piše o tendencah do domačega kraja, spoštovanja Za Vrhovca se je stvar ugodno 26. maja v Cankarjevem domu v živahen slog pomakneta bralca za družbenih sil, da se prebijemo iz in spremembah v strukturi de­ kulturnih, verskih in gospodarskih Ljubljani sedem novih knjig iz skoraj sto let nazaj. Prevajalec je razpletla, vendar pa popotnik ni krize na višjo raven gospodarjenja, lavskega razreda Jugoslavije ter vrednot ter hvaležnosti do pred­ pozabil na nevzdržne in nečlove­ letošnjega programa in ponatis Aleš Berger. Knjige iz te zbirke je samoupravljanja in družbenega razrednih, idejnih in moralnih as­ nikov. Sprva je zbiral le zgodo­ ške razmere in izkušnje iz pakis­ življenja. ilustriranega Prešernovega Po­ opremil Bronislav Fajon. pektih krize, stabilizacije in o vlogi vinske podatke o mirnopeški žup­ tanskih zaporov. Zapisal jih je, vodnega moža. Ta knjiga je v dose­ Poglavitne smernice vseobsež- ZK, Jože šter v dveh razpravah, niji, ker se je nameraval pri pisanju objavil v Nedeljskem dnevniku, na­ danjih dveh izdajah izšla v 40.000 Glavni urednik Prešernove druž­ nega in dolgoročnega boja jugo­ Marksizem, etika in ZK ter Delavski omejiti le na cerkveno področje, to pa na sp o d b u d e z vseh strani za­ izvodih. be Ivan Bizjak je napovedal skoraj­ slovanskega delavskega razreda, razred in morala piše o nadvse pe­ Tone Pavček in Lojze Kastelic pa piske še dodelal in jih izdal pri Prešernova družba, ki napove­ šnji izid knjig nove zbirke Za lahko delovnih ljudi, narodov in na­ rečih vprašanjih morale, ki so v jed­ sta mu predlagala, naj tematiko duje letos rekordnih štirideset no­ noč. V zbirki ne bodo izhajale samo Založbi Borec v knjigi z jasnim in rodnosti Jugoslavije so zastavljene ru krize in pomembna za izhod nje. razširi in zgodovinskemu opisu do­ vih knjig, je izdala tri knjige v zbirki detektivke ali ljubezenske dram e in jedrnatim naslovom V pakistan­ v gradivih dolgoročnega programa Veljko S, Rus razčlenjuje nekatere da še druge zanimivosti krajev in skih zaporih. Avtor sam je na Vrba. V tej zbirki, ustanovljeni v le­ prav tako ne samo romansirane ekonomske stabilizacije, v kritični posebnosti položaja delavskega običaje ljudi. Predlog je bil uslišan predstavitvi knjige povedal, da ni tu 1985, izhaja predvsem izvirno družbene afere in sentimentalne analizi delovanja političnega siste­ razreda v Jugoslaviji in podaja kri­ in tako je zdaj pred nami knjiga, v imel literarnih ambicij, ampak daje domače leposlovje in doslej je zgodbe. ma socialističnega samoupravlja­ tično analizo o mladih, mladosti in kateri je predstavljeno resnično ustvaril knjigo, ki predstavlja ne­ prišlo na svetlo 14 knjig. Vrba je na­ M. LUZAR nja in gradivih zadnjih sej central­ mladini. vse (ali skoraj vse), kar je bilo in je zanimivega v delu Dolenjske, ko­ w &d o m o v in a v s l i k i i n der se razteza mirnopeško cerkve­ no območje. Knjiga postreže z mnogimi podatki, ki ilustrirajo samostojno pot komercialnega fotog­ stapljanje neba, vode in kamenja, govorica človekovo pehanje skoz različna SRCE SLOVENIJE rafa. Ljubljana se mu je zastavila DALM4CIJA rodov iz klesanih kamnov, portalov, zvo­obdobja, od najstarejših okoli 2.000 let pred n. št. pa skoz burna predvsem kot zanimiva arhitektura in nikov, trgov, njiv in vinogradov, vse to se stoletja srednjega in novega veka urbani prostor, manj pa je s fotog­ nas bežno ali pa sploh ne dotakne. A vendar do dandanašnjih dni. Vsako ob­ rafsko kamero vdrl v samo živo dušo živi Dalmacija svoje življenje, je nekaj več in mesta, ki so njegovi prebivalci. Tu bi nekaj drugega od hitrega konzumiranja dobje je zapustilo bolj ali manj vidno sled in na njej dokaze o j r mu nekoliko bolj fotoreporterski pri­ počitnic in morskega oddiha. To nam pot­ T r n i stop, katerega skrivnosti mu gotovo rjuje tudi knjiga Iva Eteroviča Dalmacija v življenju in delu, sreči in tegobah ter stiskah ljudi, ki so se rojevali, niso neznane, prav prišel. srcu, kije izšla pri Državni založbi Slovenije. služili različnim gospodarjem in iz­ Gre za monografijo znanega jugoslo­ginevali. Bojevali pa so se tudi Pero sta v slavo in čast Ljubljane ter zase, iz roda v rod bolj, dokler niso za njeno besedno predstavitev zastavi­ vanskega fotografa, v kateri je zbral in uredil blizu 200 barvnih fotografij. Z njimi nam od­postali svobodni, na svoji zemlji la Janez Menart, ki je napisal nekoliko pira znano neznanko Dalmacijo. Objektivi vsak svoj gospod. Vse to, tudi krvni jedko spremno besedo, ter novinar, njegovih kamer nam pomagajo videti morje, davek, najprej iz prve, nato pa še iz urednik in publicist Miran Sattler, ki je preliv morja v kopno, beli kamen otokov drugev svetovne vojne, je v knjigi avtor preostalega besedila. V pesniško modrini morja, belega galeba v modrini ne­popisan, z imeni in priimki ljudi, ki navdahnjeni govorici Sattler niza po­ ba. Vidimo mesta in trge, palače in portale, so prelili kri. Pa tudi imena ljudi, dobo za podobo, izrisuje zgodovino, trdnjave in cerkve, vidimo obraze in pos­prednikov in današnjih ali tistih iz znamenitosti in dejstva o glavnem tave, ljudi v samoti, množici, med karne­ polpretekle dobe, ki so s svojim slovenskem mestu, a vse prežema z valom, oddihom, pri delu, na ulicah in obdelom ustvarili ali še vedno ustva­ Knjižni spredhod po Sl oveniji, kotosebno noto, kar daje besedilu svežino koncertu. Vidimo staro in novo, lepo inrjajo, kar je d an es zaznati in videti v ga pripravlja Cankarjeva založba z in bralnost. Ljubljana živo zadiha, do­ Ta čas se množica s celine že pripravlja grdo. Vidimo Dalmacijo. To je čar fotogra­Mirnopeški dolini in še dalje prek na vsakoletni pohod proti modremu morju, vrsto krajinskih monografij pod ges­takne se nas s čarobnim dotikom, ki ga fije — prisili nas videti. bregov, od najbolj preprostih do lom Župančičevega stiha »Hodilpo ze­lahko pričara le z ljubeznijo in pre­ vodni širjavi, ki magično privlači človeka že najbolj znanih izobražencev, so v danostjo zapisana beseda. od pamtiveka. Na obale našega Jadrana pri­ mlji sem naši« je vse daljši. Od Bele Eterovičeve fotografije v knjigi spremlja tem delu. recimo kar zborniku, hajajo turistične množice, želje sonca, mo­ krajine in Prekmurja smo s tretjo pesniško in občuteno zapisani Post scrip- pogosto posejana. To pa je razlog rja in zabave. A vprašanje je, koliko lahko knjigo, ki jo je založba poslala na knji­ Sattler je zapisal, da že beseda Lju­ tum za Eteroviča hrvaškega pesnika Jureta več, da bodo krajani radi segli pe človek v industriji turizma in površnosti žni trg pred kratkim, prišli do samega bljana sama po sebi ponuja nežnost in Kaštelana in spremna beseda Duška Keč- njej. V endar pa z vsebino, ki jo pri­ vtisov, ki jih nudi, zazna in spozna kraje in srca Slovenije, do Ljubljane. milino. Odprite si knjigo, berite jo in kemeta. naša, s področji, ki jih obravnava, Njeno zunanjo podobo nam v knjigi glejte jo — nežnosti in miline človek ljudi, kjer gostuje. Potegnjeni v turistično in vsem, kar navaja, daleč presega pričarajo številne barvne fotografije potrebuje kot kruha in zraka. In kot vrvenje, zgubljeni v gneči na obalah pod pi­ Povedati je seveda treba tudi to, da se jelokalne okvirje in bo zlahka našla Dragana Arriglerja, znanega sloven­pravi mojster Župančič, pijte prelesti kajočimi žarki sonca zvečine ne vidimo in še zahtevnega tiska lotil Gorenjski tisk iz pot v širše območje, predvsem pa k skega fotografa, ki se je po fotorepor- naše zemlje. manj začutimo deželo in njene ljudi; trpka Kranja. mirnopeškim sosedom. terski službi v dnevniku Delo odločil za M. MARKELJ lepota dalmatinskega krša, prelivanje in M. M ARKELJ I. ZORAN

priloga dolenjskega lista Kot veljko starih jjudi, jeSlobodnikova bolj pozablji- požgali. Požgati so hoteli samo tiste domačije, od bi rodile v bolnici. Še prave babice ni bilo. Delala sem U $ o d e ^ » % j važa stvari, ki so se zgodile pred kratRim, podrobno pa katerih So bili fantje pri -partizanih, ker jih pa vaščani pa skozi, šeeepaj kaj malega postorinj, kokoši branim, se spominja dogodkov iz preteklosti; spomin ji seže niso hoteli izdati, so se znesli nad celo vasjo. Zgorelo kaj skuham. Veliko ne morem, me noge bolijo in vidim več kot 80 let nazaj. »Moja mama je bila doma s Suhoa- je 145 hiš in gospodarskih in drugih poslopij, celih je slabo,« Kljub temu pa prebere vse časopise in revije, ki rja in kot otrok sem bila nekaj let pri starem o četu, ki je ostalo samo sedem hiš. »Jaz sem bila še v postelji, Ma­ jih dobi, od Dolenjskega lista, Teleksa do Starta, če ga VEČERNI bil suhorski župan. Čeprav je bil nepismen, je bil zelo rička je šla ravno kravo podojit, ko je vas zagorela. vnuk prinese. Pa križanke že ves čas rada rešuje. Start bister človek. Za tajnika je imel pa učitelja, Kenda se je Pograbili smo nekaj oblačil in prasca spustili iz svinja­ prva pregleda, potem strga ven, kar se ji ne zdi pisal. Na Suhorju sem imela prijateljico, ki je že hodila ka, pa še tistega so Italijani vzeli. Ljudje so nemočni primerno. »Ne bo to tu notri, kaj bom ja to bedarijo gle­ v šolo, jaz pa še ne. Od nje sem se naučila pisati in bra­ begali, jokali, slišalo se je: »Kje si, bog, da bi roko dala!« se razhudi. »Pri nas so bili zmeraj časopisi, tako ZVON ti, ko še nisem imela šest let. Stari ate se je s tem po­ iztegnil!« Nam je ostala zidanica, tja smo se mislili vse­ revni nismo bili, da ne bi imeli časopisa, v stari Jugo­ hvalil pred učiteljem in drugimi, a mu niso verjeli. liti. P a je m oral nekdo povedati, d a im am o sin a pri par­ slaviji Domovino in Domoljuba.« Potem so pa vadljali in sem morala pred vsemi pokaza­ tizanih in so Italijani drugi dan prišli nazaj in nam še Ko so ji pripravili slavje za 90. rojstni dan, ji ni bilo nič ZA MAMO ti, če res znam. Takoj so me zapisali v prvi razred, zidanico požgali. Potem smo se vselili k enim v vasi, prav. »Kaj pa je treba tega!« je negodovala. Pa se j i je le čeprav je bilo samo še tri mesece do konca.« pet družin se nas je stiskalo v eni hišici. Da ne bi bile lepo videlo, ko so ji po radiu zavrteli njeno najljubšo drugim v nadlego, sva z Maričko hodili jokat v trtje.« pesem Večerni zvon in je dobila toliko čestitk. Tudi Ko je mala zrasla, so jo vzeli domov, da je hodila na Takoj po vojni se je podjetna hči Marička s pomočjo hčerka Marička ji je napisala čestitko. »Baš mi se lepo MARIJO pašo. »V šolo sem potem hodila na Radovico. Naredila obnovitvene zadruge lotila zidave nove hiše in jo zgra­ vidi, da si mi napisala, ne pa, da samo govoriš,« ji je re­ sem osem razredgv, vsako leto sem šla naprej, v šoli mi dila 1946. T o je bila prva nova hiša v Bojanji vasi po voj­ kla. »Čez teden dni je mama spet pregledovala čes­ ni bilo nikdar težko, da bi se lahko naprej šolala, pa ta­ ni. »Ko smo potem pri novi hiši naredili vodnjak, sem titke. Ko je prišla do moje, me je ošpotala: ,Niti poveda­ krat ni bilo niti za misliti. O če je bil v Ameriki, pri hiši ni mislila, da sem v nebesih, ko ni bilo treba več po vodo la mi nisi, da si mi i ti čestitala!' Je medtem že pozabi­ bilo moškega, motiko in krampico v roke.« Osem let po tako daleč hoditi. Elektriko smo dobili pa 1954. Ja, trdo la.« »Ja, to je najhuje, ko sem tako pozabljiva. Ampak poroki je Marijin mož odšel v Kanado. »Nikdar več ga življenje smo imeli ves čas. Malo zemlje, in še ta je sla­ kaj ti to govoriš, kaj morajo vsi ljudi znat, kak sem Na dan, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta nisem videla. Ostala sem sama s štirimi otroki; naj­ ba, veliko dela, še več skrbi. Kolikokrat sem jokala, ko bedasta!« jo je spet ošpotala. slovenskega naroda, 27. aprila 1941, je bila Marija starejši je imel šest let, najmlajši pa komaj pol leta. Do­ me ni nihče videl, še dobro, da sem bolj mirne narave. Iz Slobodnikove hiše, prve nove v požgani Bojanji Slobodnik iz Bojanje vasi pri Metliki stara 44 let. ma pa je bila še moževa slepa mati. Obdelovalne Pred vojno so nam hoteli davkarji junca odpeljati, ker vasi, smo sosed Franjo, njegova žena in jaz odšli, kot Letošnjega 27. aprila so pri Slobodnikovih praznovali zemlje je bilo dva hektarja, in še to sam kamen, ni njive, nismo mogli davka plačati. Ponoči se je Marička joka­ so včasih odhajali partizani — siti in odžejani, * njeno 90-letnico. Voščit so ji prišli znanci, prijatelji pa da se ne bi plug ustavil. Potem mi je še hčerka umrla za la. ,Kako bomo štivro plačali?' jo je skrbelo. ,Tiho bodi, pospremljeni z lepo besedo, blago mislijo in dobrimi iz Zveze borcev iz Metlike, dobila je tudi nekaj čestitk. tifusom. Komaj deset let je bila stara, tako lepa deklica. kaj misliš, da jo bomo lažje plačali, če boš ti jokala!. željami. Slobodnikova mati pa je ostala s svojim Sosed Franjo pravi, da če bi Slobodnikovi prišli voščit Kakšno življenje! Par let je mož pošiljal denar, potem Denarja ni bilo, toliko daje bilo za kvas in za sol, za olje možem, s katerim je bila v zakonu več desetletij, vsi tisti partizani, ki jim je med vojno dala jesti, bi bila se je pa kar ustavilo. Po vojni je še pisal, pripravljal se pa ne zmeraj. Če je bilo pol kile mesa pri hiši, je bila že poročena pa le osem let, s svojo lepo deklico, ki je pri vrsta dolga od Bojanje vasi do Metlike. Tistih dveh, ki je, da bo prišel nazaj, a ga je smrt prehitela...« gostija. Težko je bilo življenje, a se ljudje niso tako desetih letih umrla za tifusom, s sinovoma Franjom in jim je največkrat dala jesti, njenih sinov Franca in pritoževali kot danes in tudi zdravi so bili bolj. Jaz v Tonetom, ki ju jeza zmeraj dala Osvobodilni fronti, tis­ Joneta, tudi ni bilo — dala ju je Osvobodilni fronti. Za Ker je 14 fantov iz Bojanje vasi odšlo v partizane, so bolnici nisem bila do pred dvema letoma, kosem padla ti OF, ki je bila ustanovljena na njen 44. rojstni dan. zm eraj. Starejši, Franjo, je šel v p artizane 1. junija 1942 se Italijani maščevali tako, da so 7. avgusta 1942 vas v veži, in še to sam o par dni. Kdo bi se takrat zmislil, da A. BARTELJ skupaj š e s trinajstim i fanti iz vasi. »Nikoli več ga nisem videla in ne vem niti, kje je pokopan.« Padel je deset dni zatem v prvi borbi pri Dolžu. 1943, pred italijansko kapitulacijo, je šel v partizane še mlajši, Tone. Padel je februarja 1945 pri Žužemberku, star 19 let. »En teden je bil že pokopan, potem so njega in še enega padlega ^partizana iz teh krajev odkopali in ju pripeljali sem. Ko smo ga zagledali, je hčerka Marija kar naprej ponavlja­ la :,To ni n aš T one, to ni n a šT o n e !, Ja z sem ga sp o z n a ­ la po hlačah. Potem ga je Marička vsega umila, da smo ga lepega pokopali. Ko je bilo konec vojne, se je vse veselilo, m edve z M aričko sva pa jokali. Ne, d a se n e bi veselile svobode ali da bi drugim zavidale, ko so se jim očetje in sinovi vračali domov. Sami sva ostali, brez vsega, brez moža, brez sinov, hiša požgana... Kaj vse sem v življenju prestala! Čudno, da sem še živa.« Marija se je malo pred koncem prve svetovne vojne primožila v Bojanjo vas z bližnjega Boldraža. »šest sester nas je bilo Kraševčevih, tri od prvega očeta in tri od drugega: Barbari smo rekli Bara, Ani Nuza, jaz sem ..bila Marička, Ivanka je bila Johana, Katarina Katuza in Terezija Reza. Nuza je še živa, dve leti je mlajša od m ene in živi v Ameriki. T udi Jo h a n a je bila v Ameriki in je umrla, tudi naš oče je umrl tam. Nuza je poročena z domačinom z Boldraža, Žlogar se piše, tam pa jih pišejo kot Slogar. Ima sina, še neporočenega, je pa ve­ lik znanstvenik za rakete in satelite. Hčerka Marička je bila s svojim pokojnim možem v Ameriki, mesec dni ., sta bila na Floridi pri moževih sorodnikih, mene ni pa nikdar bila volja iti v Ameriko. Ves čas sem v Beli kraji­ ni, le nekaj let sem bila v Ljubljani, ko sta vnuka tam hodila v šolo pa sem jima kuhala in gospodinjila.«

Stane Cerar, nekdaj pastirček v belokranjskih Jugoslavije; Črno goro z njenimi slabimi cesta­ kolegom, ki drvijo po modernih asfaltnih cestah, Dobličah, se je iz pastirja prelevil v šoferja, iz mi in z neštetimi pastmi za šoferje pa je spoznal še sanja ne. Doživel je tudi tista pionirska leta Belokranjca pa v Kranjca. Za eno in za drugo je kot lastni žep. slovenskega kamionarstva, ko so bili šoferji še potreboval precej časa. Prvi strup motorizacije Mlad in navdušen šofer je bil Stane, ko je eno s svojim strojem in so poznali vsak njegov je kanil vanj, ko je kot fantič z ostalo vaško otr- prišel iz vojske domov, vendar je navdušenje kaj vijak. V globokem snegu in hudem mrazu so, očadjo skakal okoli motoriziranih italijanskihhitro skopnelo. Njegov vojaški izpit ni bil priz­ predno so se podajali v gozd po hlodovino, nata­ enot, ki so enainštiridesetega zasedle tudi Belo nan, pa tudi sicer je bilo pri nas v petdesetih letih kali vodo in gorivo že ob četrti uri zjutraj ter po­ krajino. Imenitno se mu je zdelo brnenje tako malo avtomobilov, da bi si le težko pridobil rabili ure, da so drug drugemu pomagali spraviti motorjev, rahlo podrhtevanje tal, kajti takrat še šofersko mesto. Nekaj mesecev je maklal celul­ obnemogle stroje v tek. Delali so od jutra do ni mogel razumeti, zakaj se ob brnenju itali­ ozo, ko pa je pritisnila zima, se je umaknil na večera, s sabo v kabinah in na kasonih tertovoru janske kolone moški z gnevom obračajo stran in toplo, v kanižarski rudnik. Tam je kot mehanik pa prevažali še delavce. Samonakladačev takrat ženske skrivajo obraz v predpasnik in jokajo. dobil delo vzdrževalca na črpalkah, prezračeval­ še ni bilo. Kasneje, ko so zaropotali prvi streli, je bolje nih napravah in prvih transporterjih, ki so jih Stane Cerar, vedno nasmejani šofer, ki ga razumel. Vojska pa je dobliškim pastircem ravno takrat uvajali v jami. Delo v jami je Stane poznajo po vseh cestah Dolenjske in Bele kra­ prinesla tudi nekaj olajšav. Iz čelad, ki sojih Itali­ sicer vestno in dobro opravljal in vsi so ga imeli jine, je danes lastnik samonakladača in koope­ TEŽKI HLODI jani ob kapitulaciji odvrgli, so pobrali usnjene radi, njega pa je le vleklo ven, na svetlobo, na rant Gozdnega gospodarstva Novo mesto, kjer jermene, ki so bili odlični za vezi pri coklah, v cesto. Proste trenutke v jami si je krajšal tako, da je bil tudi prej zaposlen kot šofer. V kabini je po­ SO ZANJ čeladah pa se je dal zakuriti ravno pravšen se je spoprijateljil z jamskimi podganami in jih s večini sam, svojega zvestega »delavca«, hidra­ prenosni pastirski ogenj. Praktična življenjskost kruhom skoraj povsem udomačil. Podgan je bilo vlično dvigalo, vozi pritrjenega za kabino. Z njim dobliških pastirjev je lepo dorekla morilska v jami takrat kar precej, rudarji pa so jih radi dviguje težke hlode, kot bi bili drobne vžigalice, MALENKOST hotenja Mussolinijevih hlapcev. videvali, saj so vedeli, da, kjer živi podgana, je tu­ in delo, ki je bilo prej opravljeno s težko muko in Bil je deseti otrok v družini. Za njim je privekal Kmalu po vojni in končanem osnovnem šola­ di za njih varno. Ta žival ima pač prirojen številno delovno silo, sedaj opravi sam v manj ha svet še eden, sedaj pa ima živih še pet bratov občutek za nevarnost. Pa tudi pošaliti se je dalo nju bi se Stane rad šel učit, seveda za avtomeha­ kot pol ure. Tehnika pa ne pomeni le olajšanja, in eno sestro. Cim je shodil in se dodobra razgle­ z njimi. Dvema je Stane, ko ju je dovolj udomačil, nika, pa je ostalo le pri pobožnih željah. Že tako pomeni tudi visoke stroške vzdrževanja, in ker je dal po domačih Dobličah, že je moral početi ne­ celo navezal majhne zvončke. Lahko si zami­ je bilo malo učnih mest, za kmečke fante pa ta­ človek največkrat odvisen le sam od sebe, tudi kaj koristnega. To je bila paša, ki se je še danes slite, kako presenečen, da ne rečemo še kaj krat še posebej ne. Res, da je bilo tudi doma dela veliko mero požornosti in previdnosti. rad spominja. Dobličani so imeli takrat kar po tri drugega, je bil nočni čuvaj, ko je na rutinskem dosti, toda prostora za vse le ni bilo. Nekaj kruha Stane je postal Kranjec kmalu po graditvi črede živine, saj je bilo v vasi od sto dvajset do obhodu daleč pod zemljo v zapuščenih rovih za­ je dajal gozd, v katerega sta se z bratom podajala ceste Bratstva in enotnosti. Ko je s kolegom stošestdeset glav goveje živine in tudi precej slišal drobno cingljanje. vozil na gradbišče ceste, sta se zagledala v ovac. To so bili časi pastirskih ognjev, iger in furat. Končno pa se je tudi Stane lahko izučil za poklic. Postal je strojni ključavničar. Maja leta 1957 se je Stanku le uresničila starejšo hišo v Gotni vasi in jo kmalu tudi kupila vragolij, časi, ko je s Tanče gore še odmeval pas­ dolgoletna želja. Postal je civilni šofer in od ta­ ter obnovila. Tu sedaj živita z družinama. Vendar tirski zvon in so pastirci štorkljali okoli v lesenih Ko je po končanem šolanju nastopil služenje krat se od volana skoraj ni več ločil. je v Stanku še toliko Belokranjca, da ob koncu coklah, ki so si jih morali sami stesati iz lipovega vojaškega roka, se mu je izpolnila velika želja. Trideset let šoferstva ima za sabo, največ za tedna, kadar le čas dopušča, požene svojega lesa, kajti brez njih je bilo težko po neposlušno Prišel je namreč k avtomobilski enoti, končal krmili kamionov in največ po tesnih in kamnitih jeklenega konjička preko Gorjancev. živino med kopinje in robidovje. šofersko šolo in potem prevozil dober kos južne gozdnih cestah, o katerih se njegovim poklicnim TONE JAKŠE NAGRADA V SEVNICO Pri žrebanju je imel izmed reše­ Zakaj ne jemo hroščev? valcev naše 23. nagradne križanke največ sreče Uroš Novak iz Sevnice. IH NAGRADNA KRIŽANKA Kako vprašanje okusa in užltnostl vidi antropolog — V Žreb mu je dodelil knjigo slovenske­ ozadju je ekonomičnost — Svete krave In svinje ga pisatelja Bena Zupančiča Zlati prah. V knjigi so zbrane številne TRSA Hindujci ne jedo krav, muslima­ in ovce so prenašalci bolezni in i S e S m n K s « « DL DUŠIK SREBROV V Z 0R 2E - DOMAČA SESTA V IL ZUNANJA OSTROST RtMA DL črtice in novele, tako daje ta knjiga NITRAT VALNINA ŽIVAL J . UDIR PLAST ni in Judje nejedo svinjskega mesa, niso prav nič bolj čiste živali, kot so najbolj široko zastavljena zbirka mi pa ne jemo hroščev in njim svinje, a uživanje teh živali ni ICRNOGOR-I podobne zalege, čeprav strokov­ prepovedano. Zgodovinski viri kratke proze Bena Zupančiča. Ker S K O M E S T O VRSTA IZRAELSKA govori o našem vsakdanjiku, bo I P O D P R O ­ JELENA LUKA njaki, ki se menda na to spoznajo, kažejo, da so na Bližnjem vzhodu gotovo pritegnila bralca. KLETIJAM pravijo, da so insekti vseh vrst zelo redili in uživali prašiče vse do raz­ Rešite današnjo križanko in DEL kakovostna in kalorična hrana, maha poljedelstva, ko so izkrčili in pošljite rešitev najkasneje do 6. juli­ MAJHEN OBRAZA/ polna koristnih beljakovin. A ne posekali veliko gozdov. Tako za PLUG frA B U H U N A ja na naslov: Uredništvo Dolenjske­ jemo jih. Na vprašanje, zakaj ne, svinje ni bilo več pravih razmer, saj ga lista, Germova 3, 68000 Novo pa odgovarjamo, da se nam teživa- te živali potrebujejo hlad, dovolj B 0 2 JA S T - li gnusijo, kot se Judom in musli­ mesto, s pripisom KRIŽANKA 25. NIK vode in močno hrano. Ni bilo več manom svinja, ki je zanje nečista racionalno gojiti svinje. In ker SPREMLJE­ žival. Hindujcem se krava sicer ne prašiči niso uporabni še za kaj VALEC OG­ HITROSTNA gnusi, je pa zanje sveta žival, ki seje drugega kot za hrano, so jih pro­ N JA /V R T N I TEKMA/ S K 0 0 L JI- P 0 S 0 0 A pač ne spodobi požreti. Tako pra­ glasili za nečiste. VEC vimo in mislimo, daje res tako. A Tako antropolog Harris. Kar pa MEHIŠKA NAJVISJA ni. Pravi razlogi so drugačni, je se hroščev in podobne golazni tiče, ODVAJALNA TURSKA ■ D R O G A H GORA prepričan antropolog Harris. antropologove ugotovitve niso Antropolog Marvin Harris s flo­ najbolj prepričljive. Lahko bi jih EDEN BREZREPA SR B . VLA­ ridske univerze v svoji najnovejši bilo na tisoče, pa jih ne bi i N A JV E Č JIH DVOŽIVKA/ DARSKA IT. P E S N I­ MIT. I r o o b i n a / knjigi Sveta krava in gnusna svinja veseljem uživali, kajne? S svojim jezikom vsakdo KOV VELIKAN RIM. MflU-l SK A M ASKA ugotavlja, da se okusi in prepovedi MiM nosi s seboj tudi svojo na­ IND. GERM . M IT. uživanja določenih jedi ravnajo po (Vir: Discover) rodnost kot neko stalno S T A R O R IM . NAS MESTO OREL/ ekonomiji. Če je neko živilo I O BL E K A I TEDNIK P 0 0 SEVERNO­ osebno identifikacijo, brez URALOM ATLANTSKI neekonomično, bo postalo tabu. PAKT katere nihče več ne more K E M . S IM ­ Evropejcu se, denimo, mravlje kot živeti. SKLADA­ S T .6 R . BOL ZA LAN- hrana gnusijo, medtem ko jih ne­ Surova sila nazadnje oša- TELJ HACA- KIPAR/ T A N /A N 6 L B. GRABNAR TURJAN POKLON AL IME katera južnoameriška plamena bneža samega pahne. Iskrenost ni v naravi žen­ uživajo z največjo slastjo. Vendar PINDAR Šk o f i j s k i ORATAJ/ ne gre prvenstveno za gnus, ske. CERKVENI ANTON Le kaj bi človek brez živa­ A. STRINDBERG ZBOR KOS marveč za ekonomičnost. Evro­ pejcu se preprosto ne splača nabi­ li? Če bi vse živali Izginile, bi človeka dostojno je, daje ljudje pomrli zaradi velike IN APRA VA I rati mravelj, da bi se najedel, saj tako intelektualno in mo­ GLOBEL ZAPHANJE ima na izbiro dovolj druge hrane. samote duha. Kajti karkolf ralno pogumen, da se zave­ Harris na enak način razlaga tu­ doleti živali, kmalu doleti da popolne praznine, v di primer indijskih svetih krav. človeka. kateri se nahaja. OS. ZAIMEK TERMIN VPREŽNE Znano je, da te živali uživajo OPREME Poglavar SETHL M.KRLEŽA poseben položaj med hindujci. Ne koljejo jih in ne uživajo njihovega mesa, imajo jih za svete živali. Svetost pa so si krave prislužile za­ To poletje nas Toaletni papir, radi posebnih razmer, ki so nasto­ bo 5 milijard Aids najbolj tepe Afriko pile v Indiji po uvedbi inte­ star stoletja nzivnejšega poljedelstva in namn- Rast svetovnega prebi­ črnemu kontinentu grozi prava katastrofa — čemu skrivanje resnice? ožitvi prebivalstva. valstva neustavljiva? Kaj je arheolog našel v Stara vedska besedila ne poznajo 4 odst. prostitutk v Nairobiju. Testi iz K hitremu širjenju aidsa veliko O aidsu se dandanes veliko govori, rimskih straniščih? čaščenja krav. Bramanska kasta v Kot so izračunali strokovnjaki za predlanskega leta kažejo, da je bilo z pripomorejo tako imenovani sočinite- veliko piše, a vsemu navkljub še vedno vedskih časih ni častila krav, demografska gibanja, bo letošnjte virusom okuženih že 59 odst. prosti­ lji, ki so v afriških državah del vsak­ Arheologija je sicer zelo zanimi­ malo ve, čeprav je prav dobra marveč jih je klala. Toda ko je v poletje, računalniki so celo postavili tutk, lani pa 67 odst. Za razliko od ame­ danjosti. To so predvsem druge infek­ va in romantična veda, vendar pa obveščenost o naravi in prenašanju te prvem tisočletju prišlo do poveča­ točen datum — 11. julija —, človeštvo bolezni zaenkrat edino učinkovito zd­ riških in evropskih razmer, kjer se aids cijske bolezni, podhranjenost, slabo dostikrat zahteva tudi dokaj ne­ nja prebivalstva, so morali vso prijetna in dolgočasna opravila. doseglo rekord. Število svetovnega ravilo zoper »kugo 20. stoletja«. V raz­ zvečine še vedno širi in prenaša v rizi­ splošno zdravstveno stanje, neizob­ plodno zemljo nameniti pridelavi Arheologi ne iščejo samo za­ prebivalstva se bo zaokrožilo na 5 vitem svetu in tudi pri nas, kjer smo čnih skupinah, predvsem med homo- raženost, nepismenost, revščina. hrane za ljudi, pašnikov za večje kladov in kraljevskih grobov, br­ milijard. sicer sprva podatke o aidsu, kot je naša in biseksualci, pa je za afriške razmere črede ni bilo dovolj. In tako so bra- skajo tudi po grobovih preprostih Kako skokovito narašča svetovno stara, a grda in nekoristna navada, značilno, da se aids prenaša predvsem V tej grozljivi podobi so posebno tra­ mani razširili Budov nauk o smrtnikov, včasih pa morajo po- prebivalstvo, pove že sam podatek, da imeli strogo varovane in je bilo le nekaj med ljudmi z normalnim spolnim gične nedolžne žrtve aidsa, predvsem prepovedi ubijanja vseh živih bliže pogledati tudi v ostaline kaj je bilo na svetu v začetku našega štetja redkih posameznikov pooblaščenih, življenjem. otroci in bolniki, ki prejemajo trans­ stvari, posebej na krave. Živali so fuzijo. Mnogi otroci se že rodijo z vi­ neprijetnih stvari. Britanski arhe­ vsega skupaj 200 milijonov ljudi, v da o vdoru te bolezni k nam obveščajo Študija 12 znanstvenikov in razisko­ ostale le kot delovna sila za oranje, začetku minulega stoletja eno mili­ rusom, saj se prenaša med porodom z olog Mike McCarthy je tako prei­ in seznanjajo javnost, je javnost sproti valcev je pokazala, da so v Afriki naj­ za hrano pa jih niso več redili. jardo, leta 1910 pa že dve milijardi. Če matere na otroka, nekateri se z njim skal ostanke starorimskega stra­ obveščena o številu obolelih, o številu bolj rizična skupina prenašalcev aidsa se bo skokovita rast nadaljevala, bo ob okužijo pri dojenju. V nekaterih prede­ nišča in, verjamete ali ne, našel v Tudi judovska in muslimanska seropozitivnih oseb. Aids tudi pri nas prostitutke. Ker prostitutka nižjega prelomu tisočletja živelo na našem lih Afrike je z virusom okuženih 5 odst. teh ostankih marsikaj za znanost prepoved uživanja svinjskega me­ ni več tabu tema. Zato bo lahko razreda vletudniizmenjapribližno963 planetu 6 milijard ljudi, leta 2025 pa že vseh novorojenih otrok; polovica do zanimivega. sa ima podobno ozadje. Harris učinkoviteje stekla akcija za varstvo partnerjev, njena poklicna kolegica kar 8 milijard. dve tretjini teh otrok zboli za aidsom v »Vedeli smo, da so imeli stari pravi, da prepoved ni temeljila na prebivalstva pred to nevarno bolez­ srednjega razreda pa okrog 124 (med Vsako minuto se na vsem svetu rodi nijo. Tistega najpogostejšega izgovora njimi so pogosti tuji turisti, ki zlo dveh letih. V Ruandi je med obolelimi Rimljani lepo urejene sanitarije, tem, ker je premalo kuhano svinjsko meso nevarno za pre­ okrog 150 otrok, med njimi pa je največ za nemarnost, češ da aidsa pri nas ni, ni raznesejo naprej po svetu), je jasno, za aidsom 22 odst. otrok. V Zambiji nismo pa vedeli, kako so se očistili, našanje bolezni. Tudi kokoši, koze Kitajcev, Indijcev in Južnoame- več. Tuje in z njim se moramo navaditi kako hitro se okuženost lahko širi. Ob letos zdravijo za aidsom že 6O00 otrok. ko so jih zapustili. Zdaj nam je to Strokovnjaki predvidevajo tudi, da je jasno; imeli so toaletni papir,« ričanov. V drugo tisočletje bo stopila živeti! Sirjenje epidemije bo morda ta­ podatku, da po več kot 10 letih za pravi arheolog. miljarda Kitajcev, skupaj z Indijci in ko mogoče močno omejiti vsaj do tiste­ aidsom zboli že 90 odst. okuženih, je med okuženimi z virusom kakih 10 odst. takih, ki so se okužili s sprejemom McCarthy je raziskal razvaline Japonci pa jih bo 3 milijarde ali polovi­ ga časa, ko bo medicinskim razisko­ zadeva popolna jasna. Neki strokov­ transfuzije. Testiranje krvi je za revne starorimskih utrdb pri Carlislu v ca človeštva. Brazilcev in Nigerijcev bo valcem uspelo odkupiti cepivo zoper njak za aids je v zvezi s temi podatki države nekaj, česar si ne morejo priv­ Walesu. V utrdbi iz 1. stoletja je po 400 milijonov, Mehikancev 180 mi­ virus aidsa. Vendar povsod ni tako. izjavil, da je stopnja okuženosti z vi­ oščiti. In tako se aids širi tudi na ta odkril stranišča in v njih marsikaj lijonov. V Sredzemlju bo na evrop­ Kot zatrjujejo poznavalci te bolezni, rusom aida pri afriških prostitutkah ta­ način. , zanimivega, predvsem toaletni pa­ skem delu 200 milijonov ljudi, n; bo aids zasekal strahotno rano v ko visoka, da je že bolje igrati rusko pir. Seveda to ni papir, kakršnega severnoafriškem pa 400 milijonov. svetovno prebivalstvo, in to tam, kjerje ruleto kot imeti opravka z njimi. Strokovnjaki pravijo, da aids vodi poznamo danes, ampak nekoliko Takšna rast svetovnega prebivalstva že tako dovolj revščine in težav. Naj­ Širjenje virusa pospešujejo tudi af­ Afriko v najhujšo krizo doslej, v st­ zmehčana zmes drevesne lupine. se bc seveda odrazila v mnogočem. bolj ogrožena je namreč Afrika. Afri­ riške navade in sproščen odnos do rahote, v primerjavi s katerimi je ka­ Temu papirju ni bil prvotni namen Strokovnjaki sicer ne morejo vsega škim deželam grozi strahotno opusto­ spolnosti. Menjava partnerjev je pri tastrofalna lakota podsaharskih dežel brisanje zadnjice, marveč so ga up­ točno predvideti, menijo pa, da se bo šenje zaradi nebrzdanega širjenja aid­ neporočenih moških in ženskah nekaj izpred nekaj let kot malenkost. Aids, če orabljali za dopisovanje. A ko je spremenilo razmerje gospodarske sa. Posledice epidemije na črni : «i

18 DCLENJSXI UST Št, 25 (1976) 25. iuniia 1987 Trenerju Inlesa dvoletna kazen Predsedstvo RK Inles o dogodkih med kvalifikacijami za vstop v II. zvezno ligo — 1 S I f I m Visoka kazen Mikulinu — Pritožba Ribničanov GIP PIONIR, NOVO MESTO RIBNICA — Burja, nastala ob nedavnem kvalifikacijskem srečanju prvakov To seveda na tekmovalno komisijo Delovna skupnost skupnih služb rokometnih lig Slovenije in Hrvatske, Inlesa in Varteksa, za popolnitev zahodne sku­ RZS ni naredilo nobenega vtisa, saj so pine II. zvezne lige, je potišala, javnost je na incident, ki si gaje v Varaždinu privoščil Mikulinu izrekli strogo kazen: kar dve Kettejev drevored 37 trener Ribničanov Zdenko Mikulin, pozabila. leti prepovedi opravljanja karšnihkoli aktivnosti v rokometu. V Inlesu so se objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta Te dni pa se je sestalo predsedstvo ponovno uvedbo medrepubliške slo- zoper takšno odločitev seveda pritoži­ RK Inles in analiziralo vse dogodke na vensko-hrvaške rokometne lige, kar je li, največ zaradi dejstva, d aje Mikulin obeh kvalifikacijskih srečanjih, s svoji­ tudi želja domala vseh klubov iz dveh že vrsto let znan v rokometnem športu JAVNO LICITACIJO Vidmarju tri mi stališči pa bo seznanjena tudi sosednjih republik. SicerpajevRibnici kot fair in dostojanstven človek, pa Rokometna zveza Slovenije. Posebno še danes veliko govora o tendenci­ za odprodajo osebnega vozila R-30 z avtoradiom; leto izde­ najsi gre za leta, ko je bil še igralec, ali poglavje v tem pisanju bo namenjeno zmage na oznem in enostransiem pisanju v ne­ ta, ko opravlja trenerski posel. V Inlesu lave 1981, registriran do 7. 8. 1987, vozen, izklicna cena podatku, da se že tretje leto zapored katerih sredstvih javnega obveščanja o samokritično govore o lastnih slabos­ 1.550.000.— din. prvenstvu države nobena slovenska ekipa tako v moški incidentu v Varaždinu, kjer je bilo tih na povratnem srečanju v Varaždi­ Licitacija bo v torek, 30. 6. 1987, ob 12. uri na parkirišču kot v ženski konkurenci skozi kvalifi­ srečanje zaradi prerivanja, v katerem nu, nikakor pa ne morejo mimo tega, Uspeh novomeškega kacije ni prebila v II. ligo. Zgolj je Inlesov trener Mikulin bolj odrinil, pred upravno stavbo GIP Pionir v Bršljinu. da sta bila sodnika igralca več na KPA na državnem pr- naključje? kot pa udaril sodnika Toplaka, pet mi­ Varteksovi strani. Pa ne le to. Topal in Ogled bo možen eno uro pred licitacijo. Interesenti morajo ______venstvu______Ribničani so že dalj časa veliki na­ nut pred koncem prekinjeno. Kot je Vičevič, ki sta sodila srečanje v Vara­ pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od sprotniki takšnega sistema igranja in verjetno znano, je sodniški par z iz­ ždinu, sta samo kak dan poprej izpadla razito navijaškim sojenjem krepko izklicne cene. Osnovno sredstvo kupec lahko prevzame, ta­ V soboto in nedeljo je bilo v Si­ kvalifikacij, ki so prava loterija. Nu­ iz A sodniške liste kot najslabše koj ko se izkaže, da je kupnina plačana. dijo povsem konkretno rešitev: oškodoval Ribničane, Mikulinu pa je ocenjen sodniški par. Že to pove sku državno prvenstvo v plavanju s prekipelo, ko mu je Toplak pokazal plavutmi in hitrostnem potaplja­ dovolj. Kajti če drugega ne, bi morali 517/25 rdeči karton. Da incident, ki so ga tako pomembna srečanja, ki odločajo nju, ki je od 16. maja lani tudi nova mnogi enačili z boksarskim ob­ olimpijska disciplina, v kateri o statusu zveznih ligašev, voditi zares računom, ni imel večjih razsežnosti, najboljši in najobjektivnejši sodniki. bodo v Seulu tekmovali le SMOLE OSMI, navsezadnje potrjuje tudi podatek,da demonstrativno, v Barceloni 1992 M. GLAVONJIC GLIVAR sta se Mikulin in sodnik Toplak že po pa že kar zares, prav tako pa bo ta nekaj minutah športno pozdravila. OBVESTILO atraktivni šport v programu že na SEDEMNAJSTI naslednjih mediteranskih igrah. NOVA ZM AGA Delovna organizacija KOMUNALA Novo mesto obvešča Državnega prvenstva v Sisku se NOVO MESTO — Z zadnjo STOKANOVIČA je udeležila tudi ekipa KPA Novo etapo od Ljubljane do Zagreba se vse občane, da bo v času od 29.6.1987 delnazapora lokalne mesto, ki je že po tradiciji na tem je v nedeljo končala 43. medna­ V soboto NOVO MESTO — V nedeljo se je ceste oz. prečna polovična zapora Drska ulice in Šegove tekmovanju igrala vidno vlogo. rodna kolesarska dirka po Jugo­ končal drugi članski turnir TK Novo ulide ter vzdolžna polovična zapore Drske ulice od križišča Zaradi oslabljene ekipe brez Kna­ slaviji, zagotovo ena najkvalitet­ že šesti mesto, ki je navzlic slabemu vremenu Drska do regionalne ceste pri bolnici. Dostop do objektov pa in še nekaterih, moštvenega us­ nejših doslej. Novomeščani s kon­ prinesel vrsto lepih in razburljivih bo možen. Vse udeležence v prometu prosimo, da prilago­ peha ni bilo pričakovati, pač pa sta čnim izkupičkom ne morejo biti mirnopeški tek bojev. Rezultati, četrtfinale: Stokano- dijo vožnjo nastali situaciji in upoštevajo nastali prometni se med posamezniki izkazala Janez posebej zadovoljni. Po desetih eta­ vič—Plantan 6:3, 6:1, G. Guštin — Aš Novinec z dvema četrtima mesto­ pah je najbolje uvrščen krkaš Jože Na startu tudi Mirko 6:2, 6:3, Šekoranja—Jožef 6:2, 6:3, način. Polovično zaporo bomo uvedli zaradi obnove vodovoda. ma (50 HP, 100 HP), ko mu je Smole, ki je vozil za Jugoslavijo B, Vindiš — Zapora cest Medle—Uhl 3:6, 6:3, 6:4; polfinale: obakrat medalja ušla za pičli dve na 8. mestu, njegov kolega iz Stokanovič—Guštin 4:6, 6:3, 6:4, 429/25 desetinki sekunde, medtem ko mu ekipe, Srečko Glivar, pa je bil v MIRNA PEČ — Kot smo že Šekoranja—Medle 6:3,6:3;finale:Sto- je na 800 m srebrno medaljo pre­ končnem seštevku 17. Največje poročali, bo v soboto v organizaci­ kanovič—Šekoranja 6:2, 6:2; za 3. prečila diskvalifikacija, in Vidmar razočaranje je zagotovo šele 26. ji prizadevnih mirnopeških atlet­ mesto: Guštin—Medle 6:0,6:0, V kon­ Igor s tremi zmagami (100 PP, 100 mesto Sandija Papeža, člana A skih delavcev in pod pokro­ kurenci dvojic sta zmagala Šefman in HP, 400 HP) enim tretjim mestom jugoslovanske reprezentance. viteljstvom tovarne zdravil Krka Guštin, ki sta v finalu ugnala Plantana (800 HP) in najboljšim rezultatom že šesti tradicionalni mirnopeški in Spiichala s 7:5, 7:6. Omenimo še, da UPRAVNI ORGANI OBČINE NOVO MESTO tekmovanja 46,4 (100 m, hitrostno tek, tekmovalci pa se bodo pome- je bil pred dnevi končan tudi pionirski potapljanje), kjer je drugouvrščeni in mladinski turnir. Poglejmo finalne Razpisna komisija delovnih skupnosti ZMAGE MLADIH - rili v malem maratonu, trimskem ostal za njim kar za dobrih deset teku, teku pripadnikov JLA in te­ rezultate, mlajši pionirji: Stokanovi- metrov oz. 5 sekund. Prav ta zmaga ATLETOV V TRBIŽU ku pionirjev. Ob tem moramo do­ č—Lubej 6:1, 6:3, starejši pionirji: razpisuje pa mu je prinesla že 24. naslov dati, da šteje mali maraton za Sadek—Skobe 6:1, 6:2, mladinci: Vit- prosta dela in naloge: TRBIŽ — Na mednarodnem pio­ državnega prvaka v karieri. odprto prvenstvo Slovenije in ezič—Lubej 6:1, 6:3, starejši pionirji: Državno prvenstvo je bilo nirskem atletskem tekmovanju v Tr­ dolenjsko prvenstvo, kar bo na Sadek—Skobe 6:1, 6:2, mladinci: Vit- — v komiteju za urbanizem in varstvo okolja bižu so najmlajši atleti Iskre Tenel na­ obenem tudi izbirna tekma za izbor štart zanesljivo privabilo vse naj­ ezič—Medle 6:3,4:6, 6:2. stopili zelo uspešno. Bili so trikrat prvi državne reprezentance za dvoboj z boljše. Svojo udeležbo je potrdil Italijo, kjer bo Vidmar eden in enkrat drugi. Prva mesta so osvojili tudi ta čas najboljši maratonec v VEBROVA IN BLAŽIČ 1. tehničnega referenta II. v službi Sklada stebrov ekipe. Vidmarje tudi eden Zatežič v skoku v višino s 180 cm, Jugoslaviji in zmagovalec sobot­ stavbnih zemljišč, od za sedajdveh kandidatov za na­ Jankovičeva v teku na 60 m z ovirami z nega teka na 10 kilometrov na NOVO MESTO — S finalnim na­ 10,4 s in Hribarjeva v suvanju krogle z stop na mediteranskih igrah v atletskem pokalu Jugoslavije v stopom najboljših se je pred dnevi na 2. referenta za splošne zadeve v službi Siriji. 10,40 km. V skoku v daljino je bila Beogradu, Mirko Vindiš iz Ptuja. kegljišču Doma JLA končalo letošnje Tičarjeva druga, skočila je 478 cm. Prav zaradi prireditve, ki se bo prvenstvo Dolenjske. Prvaka sta pos­ Sklada stavbnih zemljišč pričela ob 17. uri, bodo za promet tala Jože Blažič (Novo mesto) in Mile­ — v sekretariatu za občo upravo zaprte nekatere ceste. Tako bo od na Veber (Trebnje) ter se tako uvrstila 16.30 do 18.15 veljala popolna na republiško prvenstvo. Najboljši zapora vseh cest, koder bodo spe­ dosežek v finalu je dosegel Niko Goleš, 3. referenta za splošne zadeve in vodja ljane proge, po 18.15 pa bo zaprta a je to v končnem seštevku zadostovalo cesta skozi Mirno peč in seveda le za tretje mesto. Končni vrstni red, pisarne sekretariata, celotna proga malega maratona, ženske: 1. Veber 2.011, 2. Flisar 1.805, 4. strojepiske v strojepisnici, ki vodi iz Mirne peči do Malenške 3. Janežič (vse Mercator Trebnje) vasi, Brezovi rebri, Frate, Globod- 1.793, itd.; moški: 1. Blažič (Novo 5. strojepiske v strojepisnici, ola in nazaj do cilja. Zapora bo ve­ mesto) 4.303, 2. N. Badovinac (Metli­ 6. referenta za posebna socialna vprašanja, ljala do 20. ure. ka) 4.278, 3. N. Goleš (Mercator) 4.252, itd. — v sekretariatu za notranje zadeve

7. referenta za promet, Pet iskrašev v finalu APJ — v sekretariatu skupščine in IS Uspešen nastop novomeških atletov v finalu Atletske­ ga pokala Jugoslavije — Primcu bron v metu diska 8. tajnice sekretariata skupščine in IS, — v upravi za družbene prihodke V soboto in nedeljo je bil v Sarajevu Tehnično izvrstno je svoj nastop finale atletskega pokala Jugoslavije, izpeljal Matjaž Zupančič, ki je svoje kjer so tudi atleti Iskre Tenel posegli po prvo leto v seniorski konkurenci začel s 9. referenta za administrativne prepovedi visokih mestih. spodbudnim petim mestom v državi in V metu diska je Igor Primc osvojil svojim drugim najboljšim časom na POGOJI: bronasto medaljo z dolžino 53,68 m. visokih ovirah 14,83s. Zmagaljevdru- — splošni pogoji po zakonu o sistemu državne uprave in o NAJSVETLEJŠI POKAL POSADKI AMD NOVO MESTO — Minulo nedeljoje Cujnik je bil četrti v metu kopja s 70,60 gi skupini, do drugega mesta v skupini izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških up­ bil v Trbižu start 6. turistične vožnje treh dežel Alpe-Jadran, ki sta se je že tretjič m. Kaže, da seje popolnoma ustalil na uvrstitvi ga je ločila le desetinka se­ ravnih organih, zapored udeležili tudi posadki iz AMD Novo mesto. Vozili so na 160 km dolgi progi daljavah prek 70 m, ki so za novo kopje kunde in pol. Po bolezni tik pred repu­ — posebne zahteve pod 1: bliškim finalom atletskega pokala seje prek Predela, Bovca, Vršiča, Kranjske gore, Podkorena na cilj v Trbiž. Na šestih zelo dobre. Četrto mesto je osvojil tudi 4-letna srednja izobrazba gradbene smeri, 2 leti delovnih iz­ etapah so se pomerili v spretnostni vožnji, časovnih kontrolah, seveda pa so morali Lapanje v skoku v višino. Preskočil je presenetljivo hitro popravil in tako 213 cm in se v deževnem vremenu pri­ pripomogel, da so bili med prvimi peti­ kušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika, voziti strogo po prometnih predpisih. Na cilj je prispela le polovica vseh udeležencev. — posebna zahteve pod 2: Med 49 posadkami je dosegla najboljšo uvrstitev ekipa iz Novega mesta, kije vozila bližal svojemu doslej najvišjemu skoku mi v teku na llOmzoviram ivSarajevu 215 cm, ki ga je dosegel pred dnevi v kar trije Slovenci. 4-letna srednja izobrazba upravno-administrativnesmeri ali renault 5 in golfa. Na sliki: zmagovalna četverka AMD Novo mesto s pokalom: Jože Postojni, ko je v finalu srednješolskega ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, V finalu seniorskega APJ je prvič na­ Ambrožič, Miran Rifelj, Andrej Šušteršič in Lojze Zagorc (od desne proti levi). atletskega pokala Slovenije skakal aktivno znanje slovenskega jezika, (Foto: J. P.) izven konkurence. stopil tudi mladinec Vučkovičin presk­ očil višino 195 cm. — posebne zahteve pod 3: J. P. 4-letna srednja izobrazba upravno-administrativne, eko­ nomske ali družboslovne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, mladinskem republiškem prvens­ strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika, Up novomeškega šaha tvu, že avgusta pa bo nastopil na Zmaga Modre — posebne zahteve pod 4: državnem pionirskem prvenstvu, 3-letna srednja izobrazba upravno-administrativnesmeri, 6 kjer bo edini zastopnik Slovenije. Maksa Rozmana, ki je letos postal republiški pio­ »Moj edini cilj na teh turnirjih je, na dirki mesecev delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega nirski prvak, čaka avgusta nastop na državnem da bi dobro igral, o uvrstitvi nisem jezika, uspešno opravljen predhodni preizkus strokovne ______prvenstvu______razmišljal. Tudi posebej se za te na­ v Zagrebu izobrazbe, stope nisem pripravljal, šahu po­ — posebne zahteve pod 5: Pester konjeniški vikend NOVO MESTO — Šahovski svet je za 14-letnega Maksa Rozmana iz svečam eno do dve uri na dan, ob 2-letna srednja izobrazba upravno-administrativne smeri, Novega mesta prvič slišal letošnjega maja, ko je kot učenec 8. razreda osnovne tem da ob torkih in četrtkih igramo aktivno znanje slovenskega jezika, uspešno opravljen v klubu.« ZAGREB — Modra je pod vajetmi šole Katje Rupena v Murski Soboti osvojil naslov pionirskega republiškega Boža Radkoviča minuli teden dosegla predhodni preizkus strokovne izobrazbe, prvaka. Rozman bo edini iz Slovenije, ki bo republiko zastopal na bližnjem enega svojih največjih uspehov. Na ve­ — posebne zahteve pod 6: državnem prvenstvu od 1. do 14. avgusta v zaenkrat še neznanem kraju. liki kasaški prireditvi na zagrebškem 4-letna srednja izobrazba gradbene, tehnične, upravno- »Prvih šahovskih potez sem se konec pa sije med 5. in 10. majem hipodromu je v dirki 3-do 12-letnih ka­ administrativne, ekonomske ali družboslovne smeri, 2 leti sačev na 2.200 metrov dolgi progi s naučil s petimi leti.« se danes spo­ priboril naslov republiškega pio­ delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivnoznanjeslovenske- minja Rozman, k aktivnemu igra­ nirskega prvaka. Letos je nastopil temeljem 1,30 prepričljivo zmagala, ga jezika, nju šaha pa meje pripravila mati. V tudi na članskem kvalifikacijskem njen uspeh pa je v dirki 3- do 12-letnih — posebne zahteve pod 7: tretjem razredu celodnevne os­ turnirju za prvenstvo Novega mes­ kasačev na enako dolgi progi s 4-letna srednja izobrazba ekonomske, upravno-administra­ novne šole sem pričel obiskovati ta, zasedel odlično 3. mesto in se temeljem 1,24 zaokrožil Brilliant Kev z tivne ali družboslovne smeri 2 leti delovnih izkušenj, voznikom Milanom Pavličem, saj sta šahovski krožek, nato naredil uvrstil v finale, kjer je bil četrti, to strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika, enolc'ni odmor in se s če večjo zag­ pa mu je prineslo tudi naziv osvojila tretje mesto. Odveč je verjetno pripomniti, da sta tako Modra kot Bril­ — posebne zahteve pod 8: nanostjo igri na 64 črno-belih prvokategornika. 4-letna srednja izobrazba upravno-administrativne ali poljih posvetil od 5. razreda naprej. liant Key branila barve šentjernejskega Kluba za konjski šport. ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, Takrat sem se pričel za nastope • Ker je Rozmanov nastop na samostojno pripravljati, kasneje Sicer pa je konjeniškemu športu aktivno znanje slovenskega jezika, pa mi je na pomoč priskočil Ferdo državnem prvenstvu med 1. in 14. av­ konec minulega tedna dajal posebno — posebne zahteve pod 9: gustom povezan tudi s precejšnjimi A obeležje še en dogodek. V Daglfingu je Avsec, ki mi še danes stoji ob Rozman, ki bo po končani 4-letna srednja izobrazba ekonomske ali upravno- strani.« materialnimi stroški, ki so za bilo namreč tradicionalno srečanje ba­ administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni iz­ novomeški šahovski klub prevelik osemletki nadaljeval šolanje na varskih in slovenskih voznikov na ka­ Prve uspehe je pričel Rozman pedagoško-naravoslovni srednji pit, aktivno znanje slovenskega jezika. zalogaj, naproša ŠK za pomoč in saških dirkah, slovensko ekipo pa sta dosegati v šolskem letu 1985/86 in šoli, si ne zastavlja visokih ciljev vodila Lojze Gorjanc in Šentjernejčan Za dela in naloge pod zap. št. 4 in 6 bo delovno razmerje razumevanje organizacije združene­ novomeški šahovski klub ga je v čeprav bi sijih po letošnji formi in Alfred Trenz. Največji kasaški hipo­ sklenjeno za nedoločen čas, pod zap. št. 1,2,3,5,7,8 in 9 pa tem letu poslal na republiško mla­ ga dela v občini. Nepopravljiva ško­ prikazanih igrah brez dvoma drom v Zahodni Nemčiji je sicer za določen čas. dinsko prvenstvo. Vkonkurenci54 da bi bila, če se Rozman, eden najve­ lahko. Sicer pa bo vse veliko prinesel zmagoslavje gostiteljem, a ve­ Pogoj za zasedbo dol je uspešno opravljeno 2-mesečno po­ mladih šahistov si je Rozman čjih talentov novomeškega šaha, ne jasnejše že prihodnji torek, po ko­ liko pomembnejše od športnih rezul­ skusno delo. razdelil 38. mesto, prav ta nastop bi mogel pomeriti z najboljšimi vrs­ nčanem mladinskem republiškem tatov so bile nove utrjene vezi med lju­ Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pa ga je verjetno pridobil za še za- tniki v državi. prvenstvu, Rozmanova uvrstitev bitelji kasaštva na Bavarskem in Slove­ vzetejše delo. Uspehi niso izostali, pa bo nedvomno dovolj realna na­ niji. Zapišimo še, da so z našimi sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine kajti letošnje šolsko leto je bilo za poved za njegove možnosti na av­ tekmovalci odpotovali v Zahodno Ne­ Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Rozmana daleč najuspešneše dos­ Rozmana te dni čakajo pomem­ gustovskem pionirskem prvenstvu mčijo kar trije avtobusi privržencev te­ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku pri­ lej. Posta! je zmagovalec občinske­ bni nastopi. Od 23. junija pa vse do Jugoslavije. ga športa, eden iz Šentjerneja, v njem javnega roka. ga prvenstva, bil drugi v regiji, za prihodnjega torka je v Žalcu na B. B. pa je bil tudi ansambel Objem, ki je 530/25 poskrbel za dobro voljo po prireditvi.

Št. 25 (1976) 25. junija.1987 DOLENJSKI LIST 19 MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL POSAVJA BREŽICE X. OBVESTILO O ZBIRANJU VLOG ZA NOVO MESTO IN PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH TCP DJURO SALAJ KRŠKO STANOVANJ V OBČINI KRŠKO DO KOVINARSKA KRŠKO razpisuje za šolsko leto 1987/88 naslednje štipendije: JUTRANJKA SEVNICA I. KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ II. stopnja SOP KRŠKO obdelovalec kovin 43 štipendij V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za obdelovalec lesa 17 štipendij RAZPISUJEJO dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni industrijska šivilja 4 štipendije JAVNI NATEČAJ stanovanjski skupnosti občine Krškoso upravičenci delovni na področju razvoja novih izdelkov in inovacij ljudje, občani in družine, ki živijo v težkih materialnih III. stopnja razmerah: lesar ★ 6 štipendij Medobčinska gospodarska zbornica Posavja in OZD TCP a) delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD, delovnih Djuro Salaj Krško, Kovinarska Krško, Jutranjka Sevnica, skupnostih, vključno z mladimi družinami; IV. stopnja SOP Krško želijo spodbuditi vse OZD in zainteresirane po­ b) občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje strugar 12 štipendij sameznike k učinkovitejšemu industrijskemu in tehnološ­ stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih, rezkalec 8 štipendij kemu napredku Posavja, predvsem v smislu iskanja novih vključno z mladimi družinami (študentske mlade brusilec 6 štipendij proizvodnih programov in racionalnejših tehnoloških družine, delavci — mlade družine, zaposleni pri orodjar 10 štipendij postopkov. zasebnikih; vrtalec 3 štipendije Od udeležencev natečaja pričakujemo idejeza nove izdelke, c) občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti ostrilec 3 štipendije sestavne dele, sklope in tehnologijo, s katerimi želimo izpol­ svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, mehanik obdelov. strojev 8 štipendij niti ponudbo na trgu. borci NOV, kmetje borci NOV, starejši, za delo avtoklepar ★ 26 štipendij Pisni predlogi morajo vsebovati: nesposobni občani. industrijski klepar 20 štipendij 1. opis ideje, izdelka ter njegov namen in uporabnost; varilec 22 štipendij 2. tehnološki del (tehnološke karakteristike, tehnične II. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI konstrukcijski ključavničar 20 štipendij skice, načrte, navedbo surovin, opis tehnološkega VSI UPRAVIČENCI monter vodovod, naprav 3 štipendije postopka); monter ogreval, naprav 5 štipendij 3. možnost plasmaja (opredelitev vrste uporabnikov). da upravičenec za stanovanje oz. kdo od članov njegove­ avtomehanik ★ 24 štipendij ga gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na finomehanik 2 tišendiji Pisne predloge bo ocenjevala posebna strokovna komisija primernem stanovanju, lastnik primernega stanovanja mehanik del. str. in ind. t. n. 2 štipendiji pri MGZ, sestavljena iz predstavnikov MGZ in strokovnjakov ali lastnik počitniške hiše, strojni ključavničar 18 štipendij iz tistih panog, za katere bodo prispeli predlogi, ter bo za da ima stalno bivališče na območju občine Krško, avtoličar ★ 22 štipendij predlagane rešitve podelila nagrade v vrednosti: da je vsaj eden od zakoncevzaposlen na območju občine elektrikar energetik 5 štipendij — 400.000 din, Krško, obratovni elektrikar 8 štipendij — 250.000 din, da prosilec oz. za delo sposoben član gospodinjstva ni avtoelektrikar 3 štipendije — 150.000 din. neupravičeno nezaposlen, kar izraža s potrdilom mehanik elektronik 1 štipendija Natečaj traja do 30. 09. 1987. Rezultati natečaja bodo skupnosti za zaposlovanje, lesar—široki profil 34 štipendij objavljeni v 30 dneh po razpisnem roku. da prosilec šeni imel ustrezno rešenega stanovanjskega Komisija si pridružuje pravico, da nagrade ne podeli, če ni vprašanja, V. stopnja ustreznih predlogov, OZD Djuro Salaj, Kovinarska, Jutranj­ da prosilec sam oz. z družino, ki se je na lastno željo vseli­ strojni tehnik 20 štipendij ka, SOP si pridružujejo enoletno odkupno pravico za la v manj primerno stanovanje, že najmanj eno leto pred elektrotehnik — energetik 3 štipendije prispele predloge. Komisija dela po posebnem pravilniku o obvestilom za zbiranje vlog stanuje v tem stanovanju, elektrotehnik — elektronik 2 štipendiji delu komisije in zagotavlja tajnost podatkov, ki jih vsebujejo da socialne razmere upravičenca oz. članov družine us­ lesarski tehnik 12 štipendij predlogi. trezajo merilom, ki veljajo za vse oblike socialnovarstve­ tekstilni tehnik —-konf. 2 štipendiji Pisne materiale v zahtevani vsebini pošljite s polnim nih pomoči. ekonomski tehnik 8 štipendij imenom in naslovom predlagatelja na naslov (priporočeno): upravni tehnik 3 štipendije MGZ Posavja, Trg Dr. Ribarja 14/111. III. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI kemijski tehnik 1 štipendija POSEBNE KATEGORIJE narav, matematični tehnik 10 štipendij DELOVNE ORGANIZACIJE: a) neprimernost stanovanja: VI. stopnja TCP Djuro Salaj Krško m f d d r Oikj^ ^ a Kovinarska Krško — Tir,? — če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne inž. strojništva 14 štipendij Jutranjka Sevnica GOSPODARSKA presega standardov iz 7. člena pravilnika, inž. kemijske tehnologije 1 štipendija SOP Krško ZBORNICA — če stanovanje nima vode, elektrike ali ogrevanja, inž. elektro-energetika 1 štipendija POSAVJA BREŽICE — če gre za souporabo stanovanjskih prostorov; — avtomatika 1 štipendija 532/25 b) socialne razmere: — elektronik 1 štipendija — če skupni mesečni dohodek samega prosilca ne presega — informatika 2 štipendiji 65% čistega osebnega dohodka v SRS v prejšnjem letu, ekonomist — analize in plan. 1 štipendija — če skupni mesečni dohodek na družinskega člana v — medn. ek. odnosi 3 štipendije družinah z dvema ali več člani ne presega 50% čistega — den., fin., račun. 2 štipendiji osebnega dohodka v SRS v prejšnjem letu, — ek. informatika 2 štipendiji — če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne organizator dela — rač. smer 2 štipendiji presega 70% čistega osebnega dohodka na delavca v — tekst. konf. smer 1 štipendija il novo les SRS v prejšnjem letu (mladadružina: zakoncado30 let in inž. lesarstva 4 štipendije vsaj en otrok), »NOVOLES« TOZD LIPA — če posebne razmere bistveno poslabšujejo socialne VII. stopnja KOSTANJEVICA NA KRKI razmere družine. dipl. inž. strojnitva * 22 štipendij Ce gre za sredstva SPIZ, ki so namenjena za izgradnjo dipl. inž. kemijske tehnol. 3 štipendije stanovanj za upokojence, invalide in udeležence NOV, ne FSPN — obramboslovje 1 štipendija OBJAVLJA NA PODLAGI DS velja omejitev glede višine dohodka kot pogoja za dodelitev dipl. inž. elektro — energetika 2 štipendije solidarnostnega stanovanja. — avtomatika 1 štipendija JAVNO LICITACIJO — elektronika 2 štipendije za prodajo naslednjih osnovnih sredstev IV. STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA — računalništvo 2 štipendije dipl. inž. lesarstva ★ 5 štipendij Upravičenci lahko pridobijo slidarnostna stanovanja dipl. pravnik 2 štipendije 1. 005347 poravnalni stroj — štiristranski 1 kom 3.500.000.— din glede na število družinskih članov po naslednjem dipl. ekonomist — mednar. ek. odnosi 4 štipendije 2. 005495 transportni voziček 1 kom 50.000,— din normativu: — ekon. informatika 1 štipendija 3. 005681 voziček — dvižni 1 kom 50.000.— din — den. finance 1 štipendija 4. 006041 skobljič ELU 1 kom 50.000 — din — za eno osebo do 32 m2 garsonjero ali enosobno dipl. organiz. dela — rač. smer 1 štipendija 5. 006645 skobljič ELU 1 kom 50.000.— din — za dve osebi do 45 m2 eno ali enoinpolsobno dipl. inž. računalništva 1 štipendija 6. 006653 skobljič ELU 1 kom 50.000,— din — za tri osebe do 58 m2 enoinpol- ali dvosobno dipl. arhitekt 1 štipendija 7. 006904 elektr. pnevm. kladivo EKA 120 1 kom 80.000.— din — za štiri osebe do 70 m2 dvo- dveinpol- ali trisobno dipl. fizik 1 štipendija — za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska Licitacija bo v soboto, 27. 6. 87, ob 8. uri v TOZD LIPA Kos­ površina lahko poveča največ za 15 m2. Poklici, označeni z zvezdico, so deficitarni, zato bodo učen­ tanjevica. Ogled bo možen 1 uro pred licitacijo. ci in študentje k osnovni štipendiji prejemali še dodatek za Interesenti morajo pred pričetkom plačati varščino v višini V. NAČIN ZBIRANJA VLOG deficitarnost. 10% izklicne cene. Vlogi naobrazcu DZS (8,40) »Vlogazauveljavljanjesocialno Prosilec, ki želi pridobiti solidarnostno stanovanje, vloži varstveni pravic« priložite potrdilo o opravljenih izpitih oz. prošnjo na posebej tiskanih obrazcih, kijih dobi naSamou- zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu in dostavite na pravni stanovanjski skupnosti občine Krško, in priloži naslov: IMV Novo mesto, kadrovsko pravni sektor — odd. za posebna dokazila v 15 dneh po objavi na Samoupravno izobraževanje, do 15. julija 1987. OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS stanovanjsko skupnost občine Krško, CKŽšt. 30. Če je vloga Vse informacije posreduje oddelek za izobraževanje, Delegacija delavcev v svetu šole pomanjkljiva, jo mora prosilec na ustrezen način dopolniti, v telefon 068/24-495. nasprotnem primeru se vloga ne obravnava. 535/25 objavlja razpis za zasedbo prostega delovnega mesta z VI. PREDNOSTNI VRSTNI RED opisom del: Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj bodo Družbeni in privatni sektorji, POZOR! RAČUNOVODSKO-TAJNIŠKA OPRAVILA po pravilniku razvrščeni na prednostni vrstni red, ki bo objavljen v Dolenjskem listu. Pogoji: 1. Ce vaša septična jama (greznica) ne deluje (ne vpija Odbor za solidarnost v fekalne vode), se obrnite na pooblaščeno podjetje BAL­ višja ali srednja šola ekonomsko-finančne smeri 5 let stanovanjskem gospodarstvu KAN, ki jamči za preprečevanje nadaljnjega polnjenja. delovnih izkušenj v finančni stroki pri Samoupravni stanovanjski 2. Nove septične jame (greznice) gradimo s pomočjo spe­ Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3- skupnosti občine Krško cialnega materiala, kar je 30% ceneje od klasične mesečnim poskusnim delom. gradnje, dajemo pa tudi večletno jamstvo. Rok prijave: 8 dni po dnevu objave. 523/25 3. Postavljamo tudi kanalizacijske mreže vseh dimenzij, in 518/25 sicer za DRUŽBENI ALI PRIVATNI SEKTOR. Če vas naše storitve zanimajo, dobite informacije po telefonu 061/317-313 ali 061/226-513 vsak dan od 7. do 20. ure. 511/24 RESA Krško OBRTNA ZADRUGA CESTA KRŠKIH ŽRTEV 47 ® (048) 71 -408, 72-541 ŽIRO RAČUN 51400-401-10750 PRI SOK KRŠKO CESTNO PODJETJE NOVO MESTO DO Avtopromet, gostinstvo in turizem TOZD GRADNJE Obrtna zadruga RESA GORJANCI Vavta vas, TOZD Gostinstvo Novo NOVO MESTO Krško mesto Ljubljanska 47 razpsiuje Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja objavlja prosta dela oz. naloge dela in naloge JAVNO LICITACIJO 1. čistilk in ČISTILKE za prodajo fotokopirnega stroja OMEGA 203. 2. sobaric

POGOJI: končana ali nekončana osnovna šola Izklicna cena je 120.000 din. Poleg splošnih pogojev se zahteva pod 1 in 2. osnovna šola Javna dražba bo v ponedeljek, dne 29. 6. 1987, ob 10. uri v Pisne ponudbe naj kandidatke vložijo na naslov: DO Gorjan­ Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Obrtni zadrugi RESA Krško, CKŽ 67. ci, Vavta vas 36, p. Straža, v roku 8 dni po objavi. Novo mesto, Ljubljanska 47, TOZD Gradnje. Obvestilo o iz­ Ogled stroja je možen eno uro pred pričetkom javnedražbe. O izbiri bodo kandidatke obveščene v30 dneh po končanem biri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi. Varščina znaša 10% od začetne izklicne cene. zbiranju prijav. 533/25 537/25 521/25

DOLENJSKI UST 20 Št. 25(1976) 25. junija 1987 V. P. 6485 ČRNOMELJ ■aanminnnna K EM IČ N A Socialistična republika Slovenija TOVARNA objavlja 61330 KOČEVJE OBČINA NOVO MESTO ODBOR ZA SPREMLJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA JAVNO LICITACIJO TOZD KOMELOLI O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA SAMOUPRAVNO KOČEVJE za prodajo odpadkov hrane UREJANJE ODNOSOV PRI PRIDOBIVANJU IN DELITVI Tomšičeva 9 DOHODKA V SR SLOVENIJI V OBČINI NOVO MESTO Licitacija bo v ponedeljek 29. 6.1987, ob9. uri v kasarni BE­ LA KRAJINA. objalja Na podlagi določil družbenega dogovora o skupnih osno­ Interesenti morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini vah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri prido­ 10% izklicne cene. JAVNO LICITACIJO bivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji je odbor za spre­ 519/25 mljanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in meri­ lih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in za prodajo delitvi dohodka v SR Sloveniji v občini Novo mesto sprejel 4.000 l-skega reaktorja, inv. št. 03151 1. Oceno izhodiščnih vrednosti za izvajanje usmeritev Začetna izklicna cena 12.000.000 din. družbenega dogovora v obdobju I—VI 1987: Svet osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Licitacija bo dne 9. 7. 1987 v prostorih DO Melanin-TOZD — poprečno razporejena sredstva za osebne dohodke Komeloli ob 9. uri. na delavca bodo v obdobju I—VI 1987 v organizaci­ Krško Ogjed je mogoč dan pred licitacijo od 10. do 12. ure. jah združenega dela gospodarstva občine Novo Licitacije se lahko udeleže pravne in fizične osebe. mesto (BOD g) znašala 1.690.000 din, poprečno objavlja prosta dela in naloge: Interesenti morajo pred licitacijo plačati polog vznesku 10% razporejena sredstva za skupno porabo na delavca od izklicne cene pri blagajni DO ali na2R 51300-601-10724. (SP g) pa 144.700 din. Prometni davek ni vračunan v ceno in se plača posebej. 2. Oceno rasti sredstev za osebne dohodke v gospodars­ 1. računovodje-tajnika — NDČ, Kupec mora plačati kupnino v 15 dneh. tvu občine Novo mesto v obdobju I—VI 1987: začetek dela 1. 9. 1987 522/2 — v organizacijah združenega dela gospodarstva občine Novo mesto se bodo razporejena sredstva za Pogoji: bruto osebne dohodke v obdobju I—V11987 glede na — višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih iz­ poprečje leta 1986 povečala za 72%; kušenj ali — v organizacijah združenega dela gospodarstva — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih iz­ Republiški sekretariat za pravosodje in upravo občine Novo mesto se bodo razporejena sredstva za kušenj v računovodstvu KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI bruto osebne dohodke v obdobju I—V11987 glede na — 3-mesečno poskusno delo mesec december 1986 povečala za 11 %. Ta odstotek MIRNI bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke — v okviru doseženega dohodka — upoštevale orga­ 2. psihologa — NDČ začetek objavlja prosta dela in naloge: nizacije združenega dela s področja družbenih de­ dela 15. 10. 1987 javnosti ob pogoju, daso izpolniles programom pre­ 1. PSIHO LO G A, dvidena dela po obsegu in kvaliteti dela ob upošteva­ Pogoji: 2. POOBLAŠČENE URADNE OSEBE, nju določil letnih usmeritev družbenega dogovora in — visoka izobrazba ustrezne smeri 3. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI PEŠ­ metodologije za izvajanje usmeritev družbenega — zaželjene izkušnje v vzgojno-izobraževalni organizaciji dogovora. ČENEM LITJU, V ČISTILNICI IN JEDRARNI. Številka: 428-01/84 Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati šena- Datum: 23. 6. 1987 3. učitelja za duševno prizadete slednje posebne pogoje: PREDSEDNIK ODBORA otroke, DČ (nadomeščanje delavke Pod 1: Nace štamcar, I. r. — da imajo visoko izobrazbo psihološke smeri, program za 337/25 na porodniškem dopustu od usposabljanje ali izpopolnjevanje in 5 let ustreznih delovnih 1. 9. 1987 dalje) izkušenj. Zaželjen je tečaj psihoterapije in dodatnaznanja iz alkohologije. Pogoji: Pod 2: — višja izobrazba ustrezne smeri — da imajo srednjo (štiriletno) izobzrazbo penološke ali Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po dnevu objave na na­ druge ustrezne smeri ali srednjo (triletno) izobrazbo us­ ZAHVALA slov: OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško. Kandidati bodo trezne smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku prijav. penološko šolo, moški, z odsluženim vojaškim rokom in V 29. letu starosti nas je tragično in Stanovanj ni. enim letom ustreznih delovnih izkušenj. mnogo prezgodaj zapustil naš dragi 520/25 Pod 3: mož, oči, sin in brat — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo metalurške ali strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, za­ vzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialistične­ ga samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega MILAN Industrija otroške konfekcije jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem Jutranjka Sevnica postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s HROVAT testiranjem in razgovorom. Industrija otroške konfekcije Jutranjka Sevnica — Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim iz Rotarjeve 2, Novo mesto TOZD MOTIV Sevnica delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. razpisuje Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanovanje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas v teh težkih trenutkih za šolsko leto 1987/88 naslednje dodatne kadrovske Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: tolažili in nam pomagali, darovali cvetje in pokojnega v tako ve­ štipendije: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni,68233 MIRNA, v likem številu pospremili na njegovi zadnji poti. osmih dneh po objavi. 425/25 poklic stopnja št. štip. Žalujoči: vsi njegovi zaht. poki.

tekstilnokonfekcijski tehnik V. 1 modni tehnik V. 1 ekonomski tehnik V. 1 inženir oblikovanja tekstilij in oblačil V. 1 dipl. inženir tekstilno konfekcijske tehnologije VII. 1 dipl. ekonomist VII. 1 KKKh V SPOMIN dipl. inženir elektrotehnike za industrijsko KRKA, tovarna zdravil, n.sol.o., Novo mesto elektroniko VII. 1 Komisija za cenitev in odprodajo 27. junija bo minilo deset žalostnih let, kar nas je zapustil naš Industrija otroške konfekcije Jutranjka Sevnica — razpisuje javno licitacijo, ki bo v ponedeljek, 29.6.1987, ob TOZD BABY Sevnica 14.30 v Ločni.

ra z p is u je Odprodati želimo: 1. kombinirano vozilo Zastava 850 AK, leto izdelave 1982, za šolsko leto 1987/88 naslednjo dodatno kadrovsko JOŽE štipendijo: reg. št. NM 851-97 Izklicna cena je 250.000 din. 2. osebno vozilo IMV Renault 4 R G T L 11-28, leto izdelave poklic stopnja št. štip. SAJEVIC zaht. poki. 1982, reg. št. NM 776-51 Izklicna cena je 300.000 din. Majde Šilc 7, Novo mesto tekstilno-konfekcijski tehnik V. 3 3. plastične cisterne s kovinskim ogrodjem š 1 m3 Izklicna cena je 15.000 din/kom. Za vozili je potrebno pred licitacijo položiti varščino vvišini Vloge naj interesenti pošljejo najkasneje do 15. 7. 1987 na Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. 10% od izklicne cene. predpisanem obrazcu SPN — 1 na naslov: Prometni davek plača kupec — razen za cisterne. Industrija otroške konfekcije JUTRANJKA Sevnica, Radna Informacije na tel. 22-441 int. 416, Boris Rožič. Vsi njegovi 3,68290 SEVNICA. ^ 426/25

Trpljenje si prešlaI, v grobu boš zdaj mirno spal. v domu našem je praznina, [ZZI a v srcih nas vseh je bolečina. ZAHVALA

V komaj 65. letu starosti nas je za pustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO ANTON LAVRIČ TOZD MKI bo v soboto 27.6.1987od7. do 12. ure in potem vsak delovni dan od Gorenji vrh 7 7. do 12. ureorganiziral prodajo nekurantega materiala in tehnoloških viškov borec Gubčeve in Cankarjeve brigade in sicer: Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom, dobri sosedi Rezki in Maj­ — elektromaterial, material za centralno ogrevanje in vodovod na lokaciji di, ki sta nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojni­ ku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. sektorja Sl in El — Mala Cikava 25 Vilfanovi in Milici Leničevi za obiske na domu, OOZS Novoles-TOZD TAP Trebnje, b-izmena, GG

— rezervne dele osebnih vozil RENAULT-IMV in ZASTAVA v sektorju AS TOK Trebnje, ZB Svetinje za podarjene vence, ZB Trebnje, GD Vrhe ter nosilcem praporov. Lepa hvala tov. Stanetu Novaku za ganljive besede ob odprtem grobu, godbi ter mešanemu pevskemu Ločna 48 zboru iz Trebnjega. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! — rezervne dele gradbene mehanizacije in tovornih vozil v sektorju ME v Sršljinu, Kettejev drevored 37. Žalujoči: žena Tončka s sinom Tonetom, sin Rafael in hči Ani z družinama, družina Makše iz Vrhpeči, brata Jaka in Stane, sestre Minka, Ani, Milka ter ostalo sorodstvo

Št. 25 (1976) 25. junija 1987 DOLENJSKI U ST 21 U TEM TEV1NII IIA C 7AM IM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I CIVI I C l i n u V M O IVI IVI MPRODAM PRfinAM - — KUPIM KUPIM - — POSEST PflSFRT - — ZENITNE 7FNITNF PONUDBE PflNIinRF - — RAZNO RA7Nfl - — OBVESTILA flRVFRTII A - — PREKLICI PRFKIIHI - — ČESTITKE nFSTITKF - — ZAHVALE 7AHVAI F

KRŠKO: 25. 6. ameriški vojni film ška 1, Krško, v popoldanskem času. tedenski koledar Polja smrti. 28. 6. francoski kriminalni (3172-MV-25) t v novo m e s t o Letovanje v dom ovini film Operacija Harupn. 30. 6. italijan­ ASCONO 1,3 C, letnik 10/82, z do­ Četrtek, 25. junija - Viljem ski erotični film Kaligulovi sužnji. datno opremo, prodam ali zamenjam giU D lO U r ® 2 5 - 125, 2 5 -7 89 i n t u j i n i Petek, 26. junija — Helena NOVO MESTO — DOM KUL­ za cenejši avto. Tel 58-780. (3177-MV- "Sobota, 27. junija — D. samouprav. TURE: 25. 6. filmsko gledališče — 25) starejši manjši traktor ali frezo s pri­ ŽITOKOMBAJN Masei Ferguson v Nedelja, 28. junija — Leon francosko-nemška ljubezenska drama DIANO, letnik 1976, prodam za 70 operacij, prodam. Tel. 44-670. (3180- ■Ponedeljek, 29. junija — Peter ključki. Janez Janežič, Podhosta 23 a. brezhibnem stanju prodam. Ogled Swanova ljubezen. Od 26. do 28. 6. SM. Tel. (068) 26-703. (3178-MV-25) PR-25) Torek, 30. junija — Emilijana Dol. Toplice, ali tel. 65-003. (3201- vsak dan. Tel. 77-391. (P25-6MO) ameriški akcijski film Navaho grom. JAVVO ŠPORT, novo, in Opel OTROŠKO KOLO, za do 5 let, pro­ Sreda, 1. julija — Julija MV-25) KOSILNICO BCS prodam. Jože 29. in 30. 6. ameriški vojni film Skozi Manto, registrirano, ter vikend hišo z dam. Tel. 22-981. (3207-PR-25) Četrtek, 2. julija — Oton MOTOR TOMOS 15 SLC, letnik Zaplatar, Okrog 14 a, Šentrupert. Tel. ogenj Nikaragve. 1. 7. (ob 11. uri) ma­ 11 ari vrta v Šentjerneju prodam. Cesta ŽREBICO, staro eno leto, prodam. tineja — ameriška komedija Jaz in nil­ 1984, dobro ohranjen, in MZ 250 pro­ 40-128. (3078-KS-25) Dular, Vavta vas 12. (3208-PR-25) oktobrskih žrtev 35. (3171-MV-25) dam. Boris Klobučar, Uršna sela 1 a. LUNINE MENE ski konj. 1. in 2. 7. ameriški fantastični ŠKROPILNICO MIO Standard, 5 m3 suhih hrastovih plohov (5 cm) Z 101, letnik 1977, obnovljeno, re­ (3198-MV-25) 26. junija ob 6.38 — mlaj film New York 1997. elektromotorno, prenosno, novo, prodam. Maks Urek, Pleterje 16 a, gistrirano do marca 1988, prodam. FIAT 126 P, letnik 80 (nanovo re­ NOVO MESTO — DOM JLA: Od ugodno prodam. Tel. 84-584 (zvečer). 68270 Krško. Tel. (068) 77-376- (P25- Glavič, C. 3. bat. VDV 51/13, Mirna. gistriran), prodam za 85 SM. Tisov, 26. do 28. 6. ameriška komedija Hol- (3182-MV-25) (3071-KS-25) 17MO) kino Pristava 4, Podgrad, Novo mesto. ZETOR 5911 prodam. Martin lywoodsko letalstvo. Od 29. 6. do 5. 7. 126 P, letnik 1980, registirran do ju­ KOMBINIRANI HLADILNIK z (3197-MV-25) Kozinc, Ostrešje 49, 68290 Sevnica. BREŽICE: 26. in 27. 6. ameriška ameriški avanturistični film Zaklad iz­ nija 1988, prodam. Terezija Drab, zamrzovalnikom (50 1), star 2 leti, APN 6, letnik 1986, malo vožen, (3087-KS-25) komedija Novi dopust v Evropi. 28. in gubljenega letala. Konec 7 pri Podgradu. (3183-MV-25) ugodno prodam. Tel. 26-702. (3144- prodam. Tel. (068)42-248. (3195-MV- TRAKTOR AGRIA 14 KM, diesel, 29. 6. angleška drama Poslanstvo. 30. SEVNICA: 25. 6. jugoslovanska Z 101, letnik 1973, prodam. Tel. 56- PR-25) 25) nujno in zelo ugodno prodam. Hoče­ 6. in 1. 7. ameriški akcijski film Remo komedija Ločitev za določen čas. 28.6. 330. (3193-MV-25) NOVO deško kolo JUNIOR (5 Z 101 lux, letnik 1977, registrirano var, Cirje 24, Raka. (3093-KS-25) — neoborožen in nevaren. brazilski erotični film Sanjanje neke R 4, letnik 1981, registriran do aprila prestav) in žensko kolo MARATON do junija 1988, prodam. Tel. 84-136 TRAKTORSKI OBRAČALNIK ČRNOMELJ: 25. 6. ameriška ženske. 2. 7. ameriški avanturistični 1988, prodam po zelo ugodni ceni. Bo­ (10 prestav) prodam. Kraševec, Slav­ dop., po 20. uri pa 84-179. (3235-MV- prodam. Alojz Podržaj, Škrjanče 6, giasbena komedija Električne sanje. film Super Delle. ris Klobučar, Butoraj 5. Črnomelj. ka Grum a 54, tel. 27-425. (3196-PR- 25) Mirna. (3097-KS-25) 26. in 28. 6. grški erotični Mačji TREBNJE: 27. in 28. 6. ameriški (3185-MV-25) 25l film Nočna izmena. VW HROŠČ, dobro ohranjen, le­ ČRNO BEL TV gorenje in trosed sindrom. 28. 6. ameriški fantastični AVTOMATIC A3 ML, letnik 1986, tnik 1976, ugodno prodam. Tel. (068) film Superman II. 30.6. ameriška groz­ GABRJE: 28. 6. italijanski film dobro ohranjen, prodam. Šmihelska 8, prodam prodam. Tel. (068) 27-694. (3154-PR- Bombarder. 89-207, v popoldanskih urah. (3222- 25) ljivka Ljudje mačke. tel. 24-455. (3059-MV-25) MV-25) R4-GTL, letnik 74, prevoženih RABLJENA ZASTEKLJENA OK­ NOV usnjen trosed (ni raztegljiv) in GOLF, letnik 1979, nujno prodam NA, zamrzovalno skrinjo, kombini­ fleš za fotoaparat prodam. Blatnik, 36000 km, prodam. Tel. 26-979(popol- ali zamenjam za cenejše vozilo. Tel. dan). (P25-7MO) rano peč, kad in lijak prodam. Tel. 85- Adamičeva 18, Novo mesto. (3191- 25-443. (3221-MV-25) 381. (3119-PR-25) PR-25) OPEL KADET, star 6 let, prodam. 125 P, letnik 1984-maj, registriran R 4 TLS, letnik 1980, zelo dobro Miro Hočevar, Močvirje 5, Bučka. PRALNI STROJ star 3 leta, prodam KOMBINIRKO skip, letnik 1980, in službo dobi do maja 1988, prodam. Tel. (068) 44- za 15 SM. Tel. 26-640. (3121-PR-25) TRAKTOR peiro 32 KM, pogon na ohranjen, prodam. Tel. (068) 71-076 v (3062-MV-25) 719, od 15. ure dalje. Hribar, Can­ četrtek, v petek popodan. (3140-MV- IMV COMBI—kasonar s poda­ OSTREŠJE HIŠE (16 x 9), plohe vsa štiri kolesa, prodam. Tel. 84-915. TAKOJ zaposlim KV KUHARJA karjeve brigade 9, Trebnje. (3155-PR-25) 25) ljšano kabino prodam, za 2 M. Tel. (hrast) ter 50 m2 kombi plošč (5 cm) ali kuharico za delo v gostilni. Osebni Z 101, letnik maj 1981, in SPAČKA, prodam po zelo ugodni ceni. Rus, Me­ SEDEŽNO GARNITURO prodam. dohodek visok. Tel. 23-029. (rač-SL- Z 101, letnik 1978, prodam. Ogled v (068) 69-329. (3063-MV-25) letnik 1976, po delih prodam. Infor­ petek o d9.do 17. ure in soboto od 9. do Z 101, letnik 1985,inGOLF(bencin) niška 32, Dol. Toplice. (3116-PR-25) Informacije vsak dan od 14. ure na­ 25) macije na tel. 52-561. (ček) ČB TELEVIZOR Gorenje na da­ prej. Mojca Omerzu, Šmarješke To­ AVTOKLEPARJA, poštenega, s 17. ure. Kolodvorska 2, Novo mesto. prodam. Gregorčič, Mokronog 116, OPEL-MANTA (diesel) prodam. (3143-MV-25) tel. 49-107. (3064-MV-25) ljinsko vodenje, star 1 leto, prodam za plice 126. (3161-PR-25) prakso, zaposlim za 30 SM ali mu dam Kristanova 60 (stari internat). (3220- 20 SM, lahko na dva obroka. Tel. 21- MAESTRAL 9 SD in TOMOS 4, vpeljano avtokleparsko delavnico s VW, letnik 1971, generalno obnov­ GOLF GL, letnik 81, prodam. Tel. MV-25) ljen, ugodno prodam. Jože Šteingel, (068) 44-446. (3075-MV-25) 792. (3112-PR-25) oboje skoraj novo, prodam za 50 SM. centralno, telefonom in orodjem v naj­ ZASTAVO 101, letnik 80, prodam. SEDEŽNO GARNITURO in KA­ Tel. 85-937. (3192-PR-25) em. Pod šifro »NOVO MESTO«. Šadinja vas 16, Dvor. (3145-MV-25) APN 6, letnik 84/12, nujno prodam. • Dolenjske Toplice 89. (322()-MV-25) MOTOR APN 6, kot nov, trifazni Janez Pepel, Šmarješke Toplice 28. NU prodam. Bizjak, Šentjernej, tel. 42- SINTHESIZER SIEL poceni pro­ (315 l-SL-25) Z 750, letnik 1978, prodam. Srečko 136. (3110-PR-25) dam. Fink, Obrh 8, Dol. Toplice. NATAKARICO ali natakarja, lahko dvotarifni elektro števec, dve breji ovci (3072-MV-25) Krhin, Pod smreko 4, Črnomelj. (P25- in eno mladico prodam. Viktor Avse­ ZASTAVO 750 S, letnik 78, NOV ŠANKBAR, stole, omarico (3135-PR-25) tudi nekvalificirana, samo da ima 14 MO) zamenjam za mini komponento ali TRODELNO OMARO- vitrino, veselje do gostinstva, sprejmem. Mira nik, Drganja sela 39. (3146-MV-25) obnovljeno, registrirano do maja 1988, JUGO 45,letnik 1981-december, KADET KARAVAN, odlično ohra­ prodam. Plantan, Veliki Podljuben 1. televizor. Bukovec, Ljubljanska 15. mizo, štiri stole, rabljeno sedežno gar­ Popovič, Hrast 24, Suhor. Tel. 50-124. prodam. Tel. 23-830, do 14. ure. Novo mesto. (311 l-PR-25) nituro, kiipperbusch, kavč prodam. (3225-SL-25) njen, garažiran, prodam. Gorenc, Bru­ (3065-MV-25) (3233-MV-25) snice 2, tel. 85-934. (3147-MV-25) Z 101 M, letnik 82, prodam. Tel. 23- SEDEŽNO GARNITURO (kavč in Stane Gazvoda, Paderšičeva 17, Novo MZ 250 prodam. Tel. (068) 42-518. mesto. (3187-PR-25) stanovanja Z 850,letnik 1983, prodam. Jože Tr­ 118 int. 53. (3068-MV-25) (3227-MV-25) dva fotelja) ugodno prodam. Ilič, Tr­ banc, Dolenje Dole 19,68275 Škocjan. KADETT, letnik 75, tip C-1000, pro­ Z 750, letnik julij 1985, prodam. dinova 5, tel. 22-843. (3748-PR-25) posest (3148-MV-25) dam. Tel. (068) 61-360 od 12.— 14. ure. OSTREŠJE za vikend (6x8 m), ODDAM del stanovanja v najem Zdenko Erpe, Straža 88, tel. 85-351. Z 750LE, letnik 1981 registriran do (P25-4MO) traktorsko prikolico domače izdelave NJIVE, TRAVNIKE prodam v Bir- (lahko zakoncema), za plačilo v (3228-MV-25) junija 1988, prodam. Cena po dogovo­ ZASTAVO 101 ugodno prodam. OPEL KADET, starejši letnik, v in prikolico za prevoz živine, avtomo­ čni vasi. Štefan Knafeljc, Tržaška 75, a! naprej. Polona Cvitkovič, Mej vrti 4, ru. Tel. 56-220 popoldne. (3149-MV- bilsko prikolico za prevoz konj ter več Ljubljana, tel. (061) 263-993. (3724- Novo mesto. (313 l-ST-25) Rebernik, Vandotova 4, Novo mesto. nevoznem stanju, prodam. Tel. (068) 25) (3081-MV-25) kubikov smrekovih plohov (5 m—8 PO-25) V NOVEM MESTU ali bližnji okoli­ 22-285. (3232-MV-25) FIAT 750,letnik 1979, registriran do cm) prodam. Tel. 27-681. (3084-PR- POČITNIŠKO HIŠO (72 m2) ci iščem sobo, lahko s souprabo sanita­ MOTOR TOMOS, starejši, dobro ZASTAVO 750, letnik 1976, nere­ 12.6. 1988, prodam. Tel. 21-050int. 12. ohranjen, s prikolico, registriran, pro­ 25) komfortno, z zemljiščem (5000 m2), rij. Tel. 85-047, popoldne. (3186-ST- gistriran, prodam. Karol Kmet, Gor. (3150-MV-25) PRALNI STROJ OBODIN, star 6 prodam. Na izredno lepi legi med No­ 25) dam. 51-190. (3079-MV-25) Sušice 37. (ček-MV-25) 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, R 4 GTL, letnik 81/82, in Z 750 LE, let, brezhiben, (10 SM), prodam. Tel. vim mestom in Otočcem. Ponudbe pod ZAKONSKI PAR, zdravnica in inže­ KOMBI IMV 1600, letnik 1979, pro­ prodam. Deželan, Slavka Gruma 20, letnik 85, prodam. Tel. 22-738. 51-034. (3080-PR-25) šifro »OTOČEC«. (3085-PO-25) nir, iščeta garsonjero ali enosobno dam. Janez Kos, Ločna 7, Novo Novo mesto. (3159-MV-25) R-6 TL, 1971, prodam. Tel. 22-237 OMARO za dnevno sobo prodam. GRADBENO PARCELO(800m2)v stanovanje. Tel. 21-095, interna III mesto. (3231-MV-25) ZASTAVO 101 GTL s troje vrati, po 16. uri. (3090-MV-25) JAWO 350,letnik 80, malo vožena, Lebanova 31, Novo mesto. Tel. 22-252. Kostanjevici prodam. Tel. (061) 772- ( Vukelič). (3205-ST-25) 954. (pol-) staro dve leti, registrirano do maja Z 750, letnik 1977, registrirano do prodam za 35 SM. Slapšak, Telče, (ček-62-87) 1988, ugodno prodam. Tel. 23-198 po 1988, prodam. Jože Miklavčič, Roje Tržišče. (P25-18MO) KOLO FAVORIT s tobularji pro­ STAVBNO parcelo na Lokvici pro­ motorna vozila 20. uri zvečer ali v službi na tel. 23-030 11, Šentjernej. (3099-MV-25) VW 1303, letnik 75, prodam. Karel dam. Marko Bradač, Loška vas 8, dam. Tel. 58-780, do 7. ure zjutraj. int. 22. Mijo Kurpes. (3152-MV-25) Z 101 prodam po delih. Stane Švalj, 68350 Dol. Toplice. (3076-PR-25) (3177-PO-25) Z 101, letnik 79, registracija marec Oven, Ljubljana, Hudourniška pot 42 Z 750 SE X 80, prevoženih 49.000 Kočarija 13, Kostanjevica na Krki. NOVO OKROGLO MIZO in barv­ POCENI prodam staro kmečko 1988, prodam. Alojz Kralj, Zagrad 33 (pri Dolenjski cesti 147 desno), tel. km, in Tomos avtomatik prodam. (3098-MV-25) ni televizor Gorenje (6 let) prodam. hišo ob cesti Kočevje—Brod na Kolpi. (Breznik), Škocjan. (3114-MV-25) (061) 319-166, int. 281 (dopoldne). Krnc, C. III bat. UDV 9, Mirna. (P25- ŠKODO 120 L, letnik 82, prodam. (pol-MV-25) Inforamcije: tel. 20-511. (P25-7MO) Elektrika in voda v hiši. Informacije OPEL MANTO, letnik 72, in ZAS­ 11-MO) Šenica, Pot na Gorjance 10, ali tel. 84- KVALITETNO VINO ŠMARNICO na tel. (061) 375-121, zvečer. (3240- TAVO 750, letnik 79, prodam. Franc JUGO 55,letnik 1985. prodam. Ivo MOTOR TOMOS 15 SLC, letnik 525. (3095-MV-25) Dominič, Šmarješke Toplice, n. h. prodam. Ugodna cena. Jože Kerin, PO-25)______' Jerman, Jelše 3, Otočec. (3115-MV-25) 1985, odlično ohranjen, prodam. Bo­ JJJGO 45,letnik 83, prodam. Info- Leskovška 1, Krško. (3077-PR-25) JUGO 45,letnik 1984. registriran do (P25-13MO) razno rut Čelič, Uršna sela 125. (3158-MV- ramcije na tel. 79-776. (P25-3MO) GOLF JGL/1300, letnik 1981, re­ LAHKO TOVORNO PRIKOLICO, januarja 1988, prodam. Tel. 58-258 25) AVTOMATIC A 3 ML, kot nov, 500 kg nosilnosti, prodam. Tel. (068) (popoldan). (P25-9-MO) gistriran do marca 88, prodam. Tel. IŠČEM primeren prostor za mimo MERCEDES 1113, 6 m kason, pro­ moder, prodam. Tel. (068) 26-953. (068) 51-253, popoldne. (P25-15MO) 47-524. (3073-PR-25) obrt. Možnost adaptacije, lokacija ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, dam ali zamenjam za osebno vozilo. (3101-MV-25) PRIKOLICO za osebni avto pro­ ugodno prodam. Marjeta Muhič, Mirna — okolica. Šifra »ELEKTRO- Andrej Janškovec, Vodeniška 20, Kos­ DIANO, letnik 1976, obnovljeno, dam. Tel. 26-483. (3083-PR-25) M EH ANI K A«. (pol-RA-25) Novo mesto, Ragovska 14, tel. 25-361 tanjevica na Krki. (3160-MV-25) prodam. Florijan Bergant, Brežice, kmetijski stroji HARMONIKO frajtonarico v od­ po 19. uri. (3117-MV-25) 126 P, letnik 1979, prodam po ugod­ Marof 15. (pol-MV-25) ličnem stanju nujno prodam. Cena 25 preklici ZASTAVO 101, letnik 1979, ugodno ni ceni. Derganc, G. Gradišče 32. RENAULT 12 (francoski), letnik 77, PRODAM PRIKOLICO ZA KRMO SM. Kastigar, Preska 5, Dobrnič. prodam. Luzar. Dol. Suhadol 32. Bru- (3133-MV-25) prodam. Tel. (068) 51-246. (pol-MV- mengele 31 M. Informacije: Stjepan (3100-PR-25) Prepovedujem vožnjo po parceli „ -snice. (3127-MV-25) Z 750, letnik 1979 — oktober, pro­ 25) Benda, Otok 65. Tel. 41-430, Samobor. OKNA s polkni 12 x 12 (2 kom.), 8 x 2743/3 na Ruti. Franc Ivanež, Breg — Jugo 45,star dve leti in pol, prodam. dam. Tei.26-960popoldne.(3132-MV- Z 101, 1300 L, letnik 78-november, (32I4-KS-25) 12 (2 kom.) in 6x6(1 kom.) ter 60 vreč Kočevje, Stara cerkev. Kdor tega ne Tel. 26-248. (3128-MV-25) 25) in TRAKTOR Steir (30 KS) teršrotar- TRAKTOR deutz-torpedo 4806 C, apna ugodno prodam. Hočevar, Cirje bo upošteval, ga bom sodno prega­ ZASTAVO 101 poceni prodam. Tel. MZ ETZ, letnik 1986, kot nov, —kladivar prodam. Martinčič, Toma- nov, in plug SLAVONAC 12 Col pro­ 24, Raka. (3096-PR-25) njal. (3130-PK-25) 60-031. (3126-MV25) ugodno prodam. Tel. 24-737ali 24-738 žja vas 12, Šmarješke Toplice. (3094-' dam. Tel. 88-882. (321 l-KS-25) UGODNO PRODAM vse skupaj ali OPOZARJAM Vsakogar, ki bi kark­ LADO 1600,letnik 1981,prevoženih dopoldan. (3164-MV-25) MV-25) LIČKALNIK, rabljen eno sezono, in po kosih: kompletno kuhinjsko oli kupoval do Tineta ŠKULJETA, 33.400 km, ohranjeno, prodam. Bojan GOLF, letnik 1980, registriran 12 R-4, letnik 1979, prevoženih 60.000 mešana drva prodam. Informacije po opremo, električni in plinski štedilnik, Vinji vrh 11, Semič. Kdor tega ne bo Muc, Sadež 32, Črnomelj, tel. 51-581. mesecev, prodam. Tel. 42-527. (3165- km. prodam. Franc Bajuk,Cankarjeva tel. 65-072, po 16. uri. (3198-KS-25) dva hladilnika (eden nov), kavč, dva upošteval, ga bom sodno preganjal. (pol. MV-25) MV-25) 36, Metlika, tel. 58-176. (3104-MV-25) NOV TRAKTOR IMT 560 ugodno fotelja, mizo. dve knjižni omari. Anica (3189-PK-25) TOVORNI AVTO ZASTAVA 640z Z 750, letnik 1983, registrirano do ZASTAVO 126 P, letnik 1980, pro­ prodam. Slavko Jarc, Dol. Podboršt Bucik, Jerebova 20, Novo mesto, tel. delom ali brez njega prodam. Tel. 43- 6/88, prevoženih 27.800 km, prodam. dam. Retelj, Vrhtrebnje4od 16. ure na­ 7, Mirna peč. Tel. (068) 84-331. (3199- 23-694. v večernih urah. (3092-PR-25) čestitke KS-25) 735. (3137-MV-25) Brane Hutar, CPB 9, 68340 Črnomelj, prej. (3107-MV-25) DVA ČRNO-BELA televizorja, Dragemu dedku in pradedku Marti­ ZASTAVO 850,letnik 1985, ugodno tel. 51-283. (P25-2-MO) TRAKTOR UTB univerzal 445, GORENJE in ISKRA, prodam. Mar­ ZASTAVO 750,letnik 78. malo ka- pogon na vsa štiri kolesa, 160 ur. pro­ nu ter babici in prababici Mariji JOR­ prodam. Tel. 61-154 dopoldne, VW 1300, prevoženih 93.000 km, tin Cvelbar. Šmarje 37, Šentjernej, tel. DANOVIMA iz Koprivnika ob viso­ popoldne 61-350. (3134-MV-25) prodam za 65 SM. Božidar Huč. Ul. ramboliran. cena po dogovoru, pro­ dam. Tel. (068) 85-950. (3194-KS-25) 42-491. O103-PR-25) dam. Informacije na tel. (068) 88-422. TRAKTOR PROSCHE 28 KM pro­ kem življenjskem jubileju — biserni Z 750,odlično ohranjeno, prevože­ Dol. odreda 9, 68210 Trebnje. (3167- OSTREŠJE in KRITINO drvarnice poroki vse lepo, največ pa zdravja, želi nih 70.000 km, letnik 1975, prodam. MV-25) (3239-MV-25) dam. Hrušica 32, Novo mesto. (3217- 4 x 3,30 m prodam. Informacije na tel. 126 P, letnik 1982, lepo ohranjen, KS-25) in se zahvaljuje za vse vnukinja Jožica Mirtek, Mačkovec 15. (3138-MV-25) LADO 1200, letnik 1976. prodam. 24-172. (3106-PR-25) z družino, pravnučka Toni in Barbara Z 750, letnik 1985, in moped na Barbič, Mala Cikava 15.(3170-MV-25) prodam za 1,35 MIO. Tel. 74-888. Skoraj nov enobrazdni PLUG »ko- (pol-MV-25) kla« prodam. Informacije na tel.40- PRALNI STROJ PS 201 in hladil­ pa jima pošiljata 60 poljubčkov. ročne prestave prodam. Tel. 22-907 po ZASTAVO 101 Mediteran, letnik Iskrene čestitke tudi atiju ob prazno­ 14. uri. (3141-MV-25) 1980, prodam. Karli Radkovič, Sremi- 126 P, letnik 1981. prodam. Tel. 42- 228. (3224-KS-25) nik H 715-135 1 gorenje prodam. Tel. 328. (3242-MV-25) KOSILNICO gorenje — muta in 25-800. (3210-PR-25) vanju 46. rojstnega dne, botri in botru 126 P, letnik 1980, registriran, frezo ter sedem mesecev brejo telico NOV namiznovrtalni stroj prodam. pa prijetno bivanje v domovini. dobro ohranjen, prodam. Tel. 33-246. prodam. Viktor Kump, Laze 7. (3229- Tel. 42-047. (3206-PR-25) (3174-ČS-25) (3243-MV-2J) KS-25) PRODAM 3-tridelna okna, rablje­ Dragemu stricu Ivanu Jakšetuiz Br- 126 P, letnik 1981, in ZASTAVO PUHALNIK ZA SENO prodam. na, s šipami 1,20 x 1,60. ter rabljeno šljina 56 za njegov osebni praznik 750, letnik 1982, prodam. Tel. 42-453. Povše, Škrjanče 11, Novo mesto. zmrzovalno skrinjo po zelo ugodni ce­ iskreno čestitajo vsi, ki ga imajo radi. DOLENJSKI LIST (3241-MV-25) (3168-KS-25) ni. Martin Hrovat, Konc 10, Novo (3091-ČS-25) 126 P, letnik 80, prevoženih 40.000, NOV TRAKTOR ZETOR 5245, z mesto. (3215-PR-25) Dobremu očetu IVANU BOŽIČU iz IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. avtoradio in radio PANASONIC pro­ originalno kabino, prodam ali zame­ GARDEROBNO OMARO ugodno Suhadola za njegov 50. rojstni dan USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Breilce, Črnomelj, dam. Marija Markelc, Brinje 32,68232 njam za IMT 539, univerzal 445 ali TD prodam. Tel. 24-545, (zvečer). (3218- iskreno čestitasin Janez. (3091 -ČS-25) Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje. Šentrupert. (3238-MV-25) 4506. Viktor Kužnik, Podlisec 6, PR-25) POCENI prodam dve stari kamin­ obvestila SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Z 101, karambolirano, prevoženih 68211 Dobrnič. (3108-KS-25) 38.000 km, prodam. Informacije na TRAKTOR ferguson 539 prodam. ski peči, staro spalnico, dva R 4, letni­ VLIVAM kovinske črke za spome­ Predsednik: Nace Štamcar. tel. (068) 74-735. (pol-MV-25) Tel. 25-800. (3109-KS-25) ka 74, obnovljena. V račun vzamem nike, reklamne table itd. Oddaljenim ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko R 4 TLS, letnik 78 (registriran do ju­ TRAKTOR douch, letnik 1953, v ali kupim mešalec za beton. Tel. 27- interesentom pošljem vzorce. Radme- zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanlč. nija 88), prodam. Tel. (068) 51-621. voznem stanju, prodam. Zdravko 858 (popoldan). (3219-PR-25) lič, Pdechova 63, Preserje, 61235 UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), (P25-16MO) Malnarič, Vejak 2, Metlika. (3123-KS- BARAKO 6 x 10 prodam. Tel. 27- Radomlje. Informacije tel. (061) 721- Mar|an Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer MOTORNO KOLO, 2 prestavi, z 25) 781. (3223-PR-25) 427. (P24-14MO) (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše rezervnimi deli, nevozno, ter moško Dobro ohranjen motor za FER­ NOVA VHODNA VRATA (110 cm) JARČKE—NESNICE, rjave, stare 6 (novinarski servis In EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, kolo, 24, vozno, ugodno prodam. Tel. GUSON 533 prodam. Stane Romšek, LIP Bled ugodno prodam. Jančar, tednov, bomo prodajali od 26. 6. dalje. Leskovec 6. Brusnice. (ček-PR-25) Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran. 61-784. (pol-MV-25) Na bregu 20, Črnomelj. (3124-KS-25) Stane Prevolšek, Čatež, 68292, Vel. MOTOR, ZASTAVA 750,zad. del. TRAKTOR DEUTZ-KRAMER 33 BARVNI TELEVIZOR gorenje sa­ Loka. (3756-0B-23) IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna karoserije KADETT B in ostalih S, kosilnico in jermenico prodam. Tel. fir, enoletna garancija, prodam. Tel. KERAMIK polaga vse vrste kera­ naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije delov ugodno prodam. Tel. 61-784. 60-031. (3126-KS-25) (068) 82-540. (pol-PR-25) mike. Tel. 26-480. Kuletič. (3352-OB- 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga (pol-MV-25) Dobro ohranjeno traktorsko kosil­ RABLJEN 125 1 hladilnik in 3,5 KW 20) valuta v tej vrednosti) na leto. ZASTAVO 101, koze in kozličke nico »LAVERDA« prodam. Tel. 42- termoakumulacijsko peč ugodno pro­ TIPKAM na domu. Živkovič, Za­ TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Deviz­ prodam. Zoran. Dol. Kamence 47, N. 430. Slavko Gorenc, Groblje 46, dam. Drago Logar. Krmelj 86 a, grebška 4, Novo mesto. Tel. 23-080, ni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temel|na do­ m. (3192-MV-25) Šentjernej. (3120-KS-25) Krmelj 68296. (P25-10MO) popoldne. (3184-OB-25) lenjska banka, Novo mesto). R 12 prodam. Leto izdelave 1974, TRAKTORJE ZETOR in BELO­ NOVO KOLO senior na 10 prestav PRODAJAL bom piščance, rjavo december. Veliki Slatnik 38. (3213- prodam. Tel. 27-307. (3166-PR-25) OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase RUS, s prvim pogonom, in manjši 38 bele in grahaste, od 10. julija dalje. MV-25) KM s koso prodam. Ogled je možen v HIŠNI RAČUNALNIKcommodore 3.400 din, na prvi ali zadnji strani 6.800 din, za razpise, licitacije Ipd. Jože Jeršin. Račje selo, tel. 44-389. RENAULT 4 TLS, letnik 1983, pro­ soboto in nedeljo. Bambič Alojz, Šma- 16 z literaturo, kasetofonom in prog­ (3169-OB-25) 4.300 din. Mali oglas do deset besed 1.700 din, vsaka nadaljnja dam. Tel. 20-584. (3212-MV-25) lčja vas 27, Šentjernej. (3129-KS-25) rami prodani. Odličen za učence in di­ Cenjene stranke obveščam, da bo beseda 170 din. Z 101, letnik 1976, dobro ohranjen, TRAKTOR TORPEDO 62-06, star 2 jake. Tel. (068) 22-552. (3173-PR-25) mlin zaprt zaradi popravil od 11. julija NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130. prodam. Irena Čaval, K Roku 136, leti, 900 ur, prodam. Prodam tudi KOZOLEC (dvojnik), v odličnem do 11. avgusta. Jože Košak, Družin­ Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis Novo mesto. (3209-MV-25) škropilnico panonija in 22 m po­ stanju, ugodno prodam. Jordan, ska vas 2. (3190-OB-25) 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek Z 101 super, letnik 78, nanovo re­ dzemeljskega kabla. Matko, Zbure 2. Malence 12, Kostanjevica. (3175-PR- PREVAJAM NEMŠČINO v slove­ 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na pod­ gistrirana, prodam. Branko Novak, (3139-KS-25) 25) nščino in obratno, tudi težje tekste. WEEKEND, hladilnik (50 1), pro­ lagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS Muhaber 10 a. (3204-MV-25) ZETOR 47 KM, s koso ali brez, Tel. (068) 72-321, int. 28, dopoldne Avtomobil OPEL CARAVAN in dobro ohranjen, prodam. Turk, Vel. dam. Tel. 26-703. (3178-PR-25) (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od (Krško). (3188-0B-25) motor TOMOS avtomatic pooeni pro­ Slafnik 7, Novo mesto. (3153-KS-25) VEČJO količino CVIČKA pro­ PIŠČANCE, bele in rjave, bomo prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd dam. Tel. (068) 44-583. (3202-MV-25) TRAKTOR DEUTZ 25 KM, s koso, dam. Tel. 23-190. (3179-PR-25) prodajali v petek in soboto, 26. in 27. Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. LADO KARAVAN, januar 1982, prodam. Anton Zorc, Malkovec 39, NOVO MIZARSKO KOMBINIR- junija 1987, pri Marjanu Parklju, Mir­ prodam za 190 SM ali zamenjam za Tržišče. (3156-KS-25) KO, širina glave 40 cm, 5 delovnih na peč 37. (3230-0B-25)

22 DOLENJSKI UST Št. 25 (1976) 25. junija 1987’ Ob boleči izgubi naše drage

MARIJE GABRIČ, C*) — ...... roj. Vahčič z Rake * JOŽE NOSE JR'. SE Gorenja Straža 172 se iz vsega srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste nam Mk I II v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, poklonili pokojni toliko cvetja ter Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala govornikom za poslovilne besede, pokojnemu cvetje in ga spremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo pljučnemu oddelku bolni­ članom organizacij ZZB NOV, aktivistom in borcem Kozjanskega odreda, tovarni Celulozein papi­ šnice Novo mesto, osebju Doma starejših občanov, godbi, DO NOVOLES—TOZD ŽAGA, govorni­ rja Krško, Podjetju za ptt promet, godbi na pihala, lovskemu oktetu Studenec, sestram Marijinega ku ter'župniku za lepo opravljeni obred. doma na Raki in duhovniku za opravljeni obred. Vsem, prav vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Žalujoči: sinova Tonček in Marjan z družinama ter brat Tonček z družino Rumanja vas, 19. 6.1987 Raka, Sevnica, Kozje

ZAHVALA ZAHVALA

V 81. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša ljubljena mama in V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. stara mama, prababi- stara m am a ■ >>■-*■ flK ca- sestra in teta fc -3 MARIJA ŠKOF - y ANA HOČEVAR H H iz Dragomlje Brezovica 5 pri Stopičah

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in čustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za podarjenocvetje, ustno sosedom, tov. Mariji Kočevar za poslovilne besede, družinama Žugelj in Kramarič za njuno pomoč in pisno izraženo sožalje ter vsem, ki so pokojno mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ter kolektivoma PAP in Agrostroj Ljubljana za darovano cvetje. internemu oddelku Splošne bolnice, delavcem Doma starejših občanov Novo mesto, družinama Mežnarjevih in Krnčevih, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem iz Stopič ter kolektivu Žalujoči: vsi njeni osnovne šole Mirna peč.

Dragomlja vas, Ljubljana, Toronto, Katrineholm Žalujoči: vsi njeni

Kjer te ni, je praznina, ZAHVALA kjer si, je bolečina. ZAHVALA V komaj 43. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat in stric Po dolgi bolezni nas je v 71. letu zapustil naš dobri mož, oče, deda, brat in stric FRANC KLEMENČIČ VINCENC MIKEC z Malega Slatnika 22 iz Ždinje vasi 45 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za vso pomoč, za ustno in pismeno izraženo sožalje ter vsem, ki ste pokojnega zasuli z venci in cvetjem ter pospremili Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli pomagali, še posebno sosedom Kumo- pokojnega do tihega doma. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janžekoviču, zdravstvenemu osebju vim in Zoretovim, delovni organizaciji Komunala Novo mesto, Jožkovim, Francijevim in Mirkovim internega oddelka bolnice Novo mesto, sindikalnim organizacijam in delavcem IMV-TOZD TA, sošolcem, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto — tozd Vrtnarija in Krki — tabletni oddelek, Fran­ Novoteks in ZC Dolenjske DSSS, tov. Avscu za ganljiv govor na domu in g. patru Luku za lepo ciju Koncilji za lepi govor pri odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. opravljeni obred in poslovilni govor.

Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: žena Francka, sinova Vinko, Jože in hčerka Irena z družinami ter ostalo sorodstvo

Zadnja luč sije še tam izmed vej, Nepričakovano nas je zapustil K rka se vije pdčasi naprej... naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric ZAHVALA

V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric ANTON BEVC IVAN KRAMAR iz Lutrškega sela 15 iz Lutrškega sela 2

Najlepše se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za vence zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, podarili kolektivoma GG Novo mesto in Tovarne zdravil Krka, TOZD Inštitut. Iskrena hvala g. župniku za cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega. opravljen obred, pevskemu zboru Otočec in govorniku za pošlo vil ne besede. Posebna zahvala zdrav­ nikom Zdravstvenega doma, patronažni sestri Nevenki, negovalki Ljubici in sosedi Tilki. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA V SPOMIN V 82. letu starosti je nepričakovano prenehalo biti zlato srce našega očeta

ANDREJA BALKOVCA ANTONU TOMCU, dipl. ing. elektroteh. upokojenega cestarja in gostilničarja iz Nove Loke 28 pri Črnomlju iz Malega Nerajca št. 3

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in izrekli 8. julija bo minilo leto dni, odkar nam je kruta usoda vzela našega najdražjega sina in brata. Za nami sožalje, darovali vence in cvetje in ga v zelo velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se je leto neizmerne bridkosti, žalosti in solza. Čeprav bo minilo že leto dni odkar Te ni, se ne moremo zahvaljujemo govornikoma ZB. Leopoldu Bečaju in članu lovske družine Milanu Horvatu za gan­ navaditi na Tvojo odsotnost. Dragi sinek, ne da se povedati, kako Te pogrešamo in kako prazna je ljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, zas­ hiša brez Tebe. Koliko neprespanih noči, ko te znova in znova v mislih gledamo od otroštva pa do tavonošema in godbi. Posebno iskrena zahvala gre lovcem iz lovske družine Dragatuš, ki so orga­ smrti, razmišljamo o vrednosti Tvojega življenja, ki ga je kruta usoda tako kmalu prekinila, ko si nizirali pogreb in so našemu pokojnemu očetu izkazali izredno ganljivo slovo s častnimi streli in komaj začel prav živeti. Naša srca so polna bolečine in žalosti, ki se jih ne da izbrisati. Za vedno boš ostal v naših srcih, saj si del našega življenja. Hvala vsem, ki sega spominjate, postojiteob njegovem odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. preranem grobu in mu prižigate svečke. Žalujoči: žena Ana, hčerki Kristina in Majda z možem Tonetom, vnuki Andrej, Tatjana, Andrej z druž., Marjan in Srečko Neutolažljivi: mama, oče, brat z družino in stara mama

St. 25 (1976) 25. junija 1987 DOLENJSKI LIST 23 V Sevnici revija Pomemben gasilskih korak za ! ANTON orkestrov fotografe -i« Anton Špelko je že skoraj pol­nik komisije za življenjske in 27. junija ob 16. uri na Obnovljena je temnica na štiri desetletja zvest Novole- delovne pogoje pri republiškem sevniškem gradu Foto-kino kluba su. Po končani vajeniški šoli se jeodboru sindikata delavcev lesne Sr leta 1947 zaposlil v LIP Straža, industrije in gozdarstva. Pravi, SEVNICA — Revija gasilskih NOVO MESTO — Po dveh letih pihalnih orkestrov Slovenije, ki jo obnovljene dejavnosti se v novo­ po kasnejšem izobraževanju v pa da so bile najbolj potrebne, ko­ letos že osmič prireja Delavska pi­ meškem Foto-kino klubu lahko novomeški tovarni igrač, ki je ristne in plodne ravno sindikalne halna godba GD Sevnica, je pona­ pohvalijo z doseženimi uspehi. V potem postala sestavni de!S t ­ aktivnosti v zvezi z zagota­ vadi bolj slabo obiskana. Orga­ njihovi Fotogaleriji teče redna in raškega lesnega kombinata. vljanjem boljših življenjskih in nizatorji si zato srčno želijo, da na tekoča razstavna dejavnost, s Opravljal je vse mogoče naloge delovnih pogojev delavcev v le­ 8. reviji, ki bo v soboto, 27. junija, katero sta se klub in Fotogalerija in dela, v pokoj pa bo šel— pra­ sarstvu in gozdarstvu, ki so bili ob 16. uri v lepem ambientu sev- uveljavila vjugoslovanskem in tudi vi, da bo s tem počakal, da in so kljub velikim izboljšanjem niškega gradu, godbeniki ne bi ig­ evropskem prostoru. Ni naključje, Novoles splava spet na čisto, vše vedno eni najtežjih in rali le samim sebi. Dober obisk bi da je novomeška Fotogalerija omenjena v Vodiču po evropskih kar čisto nične dvomi, saj so zelo bil naposled najlepše darilo godbe­ najslabših. nikom iz Kapel, Loč, Novega mes­ galerijah, kije letos izšel v Nemčiji. zagnani — kot vodja službe Tudi v Novolesu so na tem ta, Kamniške Bistrice, Lovrenca, POSEBNEŽI NA TEKMOVANJU — Edina predstavnica nežnejšega spola varstva pri delu. Temu področju, področju veliko naredili. Precej Vuzenice, Kostanjevice (Hrvat- med harmonikarji na Ratežu je bila 60-letna Kristina Abunar iz Črmošnjic pri Ob razstavni dejavnosti pa seve­ k * varstvu pri delu, delovnim so že izboljšali delovne pogoje, ska!) in Sevnice, ki so imeli pred Stopičah, najmlajši, ki je vlekel meh, je bil 9-letni Toni Rajk iz Metlike, najstare­ da člani negujejo tudi lastno fotog­ razmeram, humanizaciji dela je na primer odpravili zapraše- letošnjo revijo poprečno preko 90 jši pa domačin iz Brusnic 83-letni Jože Hudoklin, mnogim poznan kot dober rafsko ustvarjalnost in sodelujejo kot delavec in kot sindikalni ak­ nost, medtem ko jih odprava vaj, od 7. revije pa še preko ^ j a v ­ na razstavah. Za ta del dejavnosti je I gostilničar. (Foto: J. Pavlin) nujno potrebna dobro opremljena tivist posvetil največ svojega hrupa, ki pa je zelo draga, včasih nih nastopov. Na sobotno revijo gasilskih pi­ temnica, do katere pa je klub zaradi življenja. Da je bilo to precej stane na enem stroju več kot sam pičlih denarnih sredstev prišel le s prizadevno in opazno, pričajo halnih orkestrov Slovenije bodo v stroj, še čaka. Zmanjšali so soboto okoli 8. ure opomnili s kra­ težavo. Toda z iznajdljivostjo in tudi številna priznanja, ki jih je nesreče pri delu, organizirali jšim promenadnim koncertom sev- Vlekli so meh za nagrade zagnanim delom članov je le uspelo prejel, nazadnje letos zlati znak letovanja, dosegli, da ima tovar­ niški godbeniki, ki se bodo okrog urediti in usposobiti staro temnico zveze sindikatov Slovenije. na ambulanto za preventivno zd­ 15. ure zbrali na Glavnem trgu, ob Na rateškem tekmovanju se je pomerilo 23 harmoni­ tako, da zdaj lahko v nji nemoteno Špelkovo sindikalno udejst­ravstveno varstvo. Pri vsem tem 15.30 pa odšli na grad. Omenimo delata dva fotografa. Preurejeno karjev — Najboljši v Frankolovo in Ljubečno temnico v prostorih šmihelske * vovanje je še za kakšen mesec je bil sindikat vedno zraven, za še, daje pokrovitelj revije Metalna Krmelj in da bodo najoddaljenejše osnovne šole so odprli v petek, 19. daljše od delovnega. Kot vajenec marsikaj tudi pobudnik, Anton R A TEŽ — Tam kajšnje turistično Pugelj z D rganjih sel, Štefan Šurla iz junija. s je bil že leta 1946poverjenik za Špelko pa prav tako. Leta 1976 godbe iz Kostanjevice, Kamniške * Bistrice in Spodnje Polskave, ki je društvo je v soboto popoldan v ga­ Gor. Lakovnic in Stane Šiška iz Ker so razmere zdaj nekoliko vajence v okrajnem sindikalnem je prejel tudi zvezno nagrado za pobratena s sevniško godbo, gostili silskem domu pripravilo že drugo iz­ Novega mesta. V skupini do 60. leta boljše, Foto-kino klub ponovno svetu. Sindikalni aktivist na bolj inovacije na področju huma­ birno tekmovanje dolenjskih har­ je bil neprekosljiv Anton Špringer iz vabi ljubitelje fotogalerije in ustva­ A: in zadržali na kosilu krajani Dr- ali manj odgovornih in pom emb­nizacije dela. ožanjske in Florjanske ulice ter monikarjev amaterjev za nastop na Novega mesta, med veterani pa seje rjalce, da se priključijo. Klubski 5 nih funkcijah v tovarni, občini in Špelko, ki je bil vsa leta tudi vaščani Žigarskega vrha. Po nasto­ letošnji Zlati harmoniki Ljubečne. najbolj izkazal Valentin Dolinar z večer je v Fotogaleriji vsak petek * pu godb bo še značilna gasilska ob 20. uri. * republikije bil tudi potem, vse do zgleden gasilec in spodbujevalec Kljub deževnemu vremenu se je na Uršnih sel. Nagrada občinstva je pri­ danes. A kot rečeno je to svoje gasilstva, rad omenja skrb veselica. Igral bo ansambel Zrelo prostem pred domom zbralo kar padla Ivanu Puglju, kije bil v svojem delo zelo uspešno povezoval Novolesovega z sindikata za pra­ klasje. nastopu tudi najbolj izviren. 5 P. P. precej ljubiteljev diatonične harmo­ n delovnimi nagnjenji in zadolži- vično delitev osebnih dohodkov nike, za nastop pa se je prijavilo 23 Ob tej priložnosti so turistični de­ ti, ' tvami. Nekaj časa je bil predsed- in skrb za poštene odnose v to­ harmonikarjev, ki so nastopili v šti­ lavci z Rateža izpeljali še eno ocenje­ * varni med tozdi. Zelo pomemb­ rih skupinah. Strokovna komisija vanje: podelili so priznanja za naj­ na se mu zdi speljava samoupra­ glasbenikov, med katerimi so bili OB KONCUŠOLE lepše urejene stanovanjske hiše in S vljanja do najnižjih ravni, do letos tudi predstavniki iz Ljubečne, okolico. J. P. delovnih skupin, kjer so prav v ZABAVNO je določila ekipo Dolenjske, ki se bo 5 Novolesu že veliko naredili, a še % BIRČNA VAS — Na podružnični pred nastopom v finalu prej pomeri­ * ne dovolj. Proces je zdaj tudi osnovni šoli v Birčni vasi so se zbrali na la z najboljšimi iz vse Slovenije v PRAZNIK ČEŠENJ * precej zastal, pa bi bilo zelo zaključni prireditvi ob koncu šolskega Frankolovem. BRUSNICE — V nedeljo, 28. ju­ pomembno, da bi to speljali. Če leta poleg učiteljev in učencev še starši Vskupinido 16. leta je največ točk nija, bo v Brusnicah tradicionalni bi vsak posameznik na svojem in drugi gostje, med katerimi so naj­ zbral Toni Deželan iz Mihovice pri praznik češenj. Ob 10. uri bodo delovnem mestu imel občutek, topleje pozdravili predstavnika Cest­ Šentjerneju, v skupini do 45. leta se predstavili pridelovalci češenj iz da je vse to tudi njegovo, da je nega podjetja; slednje je prevzelo bodo polfinala udeležili Marjan Brusnic, Gabrja in drugih krajev treba za to skrbeti, da mora vsak pokroviteljstvo nad šolo. Prireditev je Podlogar iz Novega mesta, Ivan svoje najboljše pridelke, domačinke VEČ MOŽNOSTI ZA DELO — po svojih močeh paziti na ekono­ popestril kulturni program ter razred­ ne likovne in druge razstave. Zani­ pa češnjeve specialitete. Popoldne Novomeški fotografi so dobili miko, bi bilo drugače, ne pa da se mivost so bile zabavno-športne tekme ob 15. bodo prikazali v slavnostnem bolje opremljeno temnico. (Foto: sedaj pogovarjamo samo o med starši in učenci. K veselju je sprevodu obiranje češenj in različna G. Čampa) plačah. Treba bo še veliko nare­ STRELA UDARILA pripomogel še svet staršev s piknikom kmečka opravila ob času zorenja diti, pravi Anton Špelko. in srečelovom. Na srečanju so podelili V P O SL O P JE češenj. Najboljše češnje in jedi iz njih Z. LINDIČ-DRAGAŠ učencem značke in priznanja za i interesno delo. OKLJUKOVA GORA — Med bo organizator krajevna skupnost S. S. neurjem 17. junija je nekaj po 16. uri Brusnice nagradil; češnje in pecivo strela udarila v gospodarsko poslopje bo tudi naprodaj. Prireditev se bo IZBIRALI SO ZA PTUJ Janka Petana na Okljukovigori. Prišlo nadaljevala ob zvokih ansambla DOLENJSKE TOPLICE—Vzdra- je do požara, ki pa se po zaslugi sosedov Objem. in okoliških prostovoljnih gasilcev ni viliškem hotelu je bilo v nedeljo izbirno JAMARSKI KLUB Deset noči do jutra razširil na sosednje poslopje. Reše­ SPET SREČANJE tekmovanje ansamblov Dolenjske za Vinko Paderšič-Batreja, valcem je uspelo rešiti tudi živino, nastop na letošnjem Ptujskem festivalu Od 3. julija v Metliki poletne kulturne prireditve traktor in nekaj drugih strojev. Škoda HARMONIKARJEV narodno-zabavne glasbe. -Strokovna Novo mesto komisija, sestavljena iz delavcev RTV je vseeno precejšnja, saj je poleg gornje­ SEVNICA — V soboto, 4. julija, METLIKA — Od 3. julija do 5. Prireditve bodo ob 21., zadnje tri pa ga lesenega dela poslopja zgorelo še 40 Ljubljane in Radia Ptuj, je poslušala septembra se bo v Metliki v okviru ob 20. uri, vstopnina bo 500dinarjev, le ton sena in nekaj orodja. Ocenili sojo bo tradicionalno srečanje harmoni­ osem ansamblov. Nastopili so: ansam­ za dobrodelni nastop bo tri tisočake. objavlja poletnih kulturnih prireditev, imeno­ na 4 milijone din. karjev v Z abukovju, 11. julija pa še bla Cof in Spomin iz Novega mesta, vanih Noči do jutra, zvrstilo deset na Studencu. Organizatorji vsako­ Novi odmevi iz Črnomlja, Rubini iz prireditev. Te poletne kulturne prire­ MLADI BODO ZE letnega srečanja, občinska Zveza Žužemberka, Brežiški instrumentalni JAVNO LICITACIJO ditve, ki so najmočnejše poživilo proti RAZSTAVA ZNAMK OSMIČ RAZISKOVALI kulturnih organizacij Sevnica ter kvintet, Galebi iz Klevevža, Alpina iz siceršnjemu poletnemu mrtvilu, pri­ IZ ZR NEMČIJE . prosvetni društvi v Zabukovju in na Kranja, kot gost pa je nastopil tudi pravljajo v Metliki že petič. Večina ADLEŠIČI — Zveza organizacij Studencu, že zbirajo prijave harmo­ Celjski instrumentalni kvintet. Kateri prireditev bo na grajskem dvorišču, le KRŠKO — V Delavskem kulturnem od dolenjskih ansamblov bo 4., 5. in 6. za kombi IMV 1600 BR, le­ za tehnično kulturo Slovenije — Gi­ nikarjev (kot običajno bodo tudi tnik 1972, vozen, neregistri­ Razkošje v stelji, ki ga pripravlja metli­ domu Edvarda Kardelja (v informa­ banje znanost mladini — bo tudi septembra zastopal naše barve na festi­ ška folklorna skupina »Ivan Navratil«, tivnem centru JE KRŠKO) so v okviru tokrat v obeh krajih sodelovali god­ letos pokroviteljica številnih razis­ valu v Ptuju, komisija še ni odločila, ran, izklicna cena 450.000 bo kot vsako leto na Vinomeru. praznika krajevne skupnosti odprli ci iz raznih krajev, tudi izven občin­ kovalnih taborov, med drugimi tudi zagotovo pa bodo po mnenju občins­ din. Licitacija bo v nedeljo, Zaradi dragih gostovanj so se letos razstavo znamk pod naslovom Od skih meja), obetajo pa, da bodo tva izbirali najboljše med ansambli 28. junija, ob 11. uri pred organizatorji, OK ZSMS, ZKO in jedrske fizike do jedrske tehnike. Zbi­ desetdnevnega etnološkega razisko­ prireditvi popestrili z raznimi zani­ Cof, Novi odmevi, Alpina in Brežiškim pošto v Dolenjskih Topli­ samostojni kulturni delavci, odločili rka znamk je last Bemharda Schneide- valnega tabora Bela krajina ’87. Ta­ mivostmi. Več prihodnjič! instrumentalnim kvintetom. cah. Ogled vozila boeno uro izključno za domače ljubiteljske izva­ rja iz Obrigheima v ZR Nemčiji, s kate­ bor bo trajal od 29. junija do 8. julija pred začetkom licitacije. jalce, kijim za nastop ne bo treba plača­ rim goji mesto Krško prijateljske stike. 1987. Udeleženci — m entorji etnolo­ 524/25 ti honorarjev. To bo te prireditve Razstava bo odprta do konca julija. gi in dijaki srednjih šol iz različnih c.vhCA Qq, bistveno pocenilo. Hkrati pa je odprta tudi razstava koncev Slovenije — bodo raziskova­ Prva prireditev bo v petek, 3. julija, znamk predsednika Filatelistične zveze li predvsem na terenu krajevne to bo koncert metliške godbe. 10. julija Slovenije Slavka Šribarja. To je še ena DISKOTEKA 0T0CEC bodo nastopili gribeljski pevski zbor, oblika sodelovanja med obema mesto­ skupnosti Adlešiči, kjer bodo tudi LD GORJANCI VABI tamburaši in recitatorji, 18. julija bo ma, ki pa seje začelo zaradi gradnje JE bivali v tamkajšnji osnovni šoli. Ta­ Lovska družina Gorjanci priredi v Razkošje v stelji, 21. julija, bo Jože Krško. bor, ki ima v Beli krajini, že soboto, 27. junija, veliko vrtno vese­ Falkner izvedel Gašperičevi Nepo­ sedemletno tradicijo (do sedaj sta bi­ sredni zgodbi, 1. avgusta bo večer V E SE L O NA lico pri gasilskem domu na Križih. la dva v Vinici, dva v Semiču, eden na JOŽICA ZUPANČIČ iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah ima Silvestra Mihelčiča, 8. avgusta bo imel GORJANCIH Suhorju in dva v Podzemlju) bo imel priložnost, da si da zastonj popraviti aii vsaj nastaviti domačo kuhinjsko Za zabavo bo poskrbel ansambel svoj predvolilni nastop priljubljeni tudi letos namen seznaniti dijake z ali osebno tehtnico v Servisu tehtnic Janeza Ravbarja v Novem mestu. Jožeta Gotliba, odveč pa je verjetno kandidat za novega metliškega župana MIKLAVŽ, GOSPODIČNA — metodami etnološkega raziskoval­ ŠTEFKA ORAŽEM pa je prva,.ki bo prejela novo nagrado. Diskoteka pripomniti, da lovske veselice brez Kljub deževnemu vremenu je bilo mi­ Janez Vraničar-Luigi, 15. avgusta bo Otočec bo namreč poslej namesto kasete s posnetki lestvice enemu od lovskega golaža in domače kapljice pogovor na temo »Turizem da ali ne«, nulo soboto na Gorjancih vse polno nega dela in jim predstaviti vsaj ne­ izžrebanih predlagateljev melodij za lestvico poslala lepo majico z na­ ljudi. Pri Miklavžu so imeli piknik in kaj značilnosti Bele krajine. ni. Na veselici bo organiziran tudi 22. avgusta bodo na dobrodelni prire­ tisnjeno oznako Diskoteke Otočec. Sodelujte torej pri oblikovanju lestvice družabne igre člani Zveze šoferjev in A. BRANCELJ bogat srečelov, najsrečnejšega pa za ditvi v korist metliškega vrtca nastopili in pošiljajte predloge na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka tamburaši, folklora, pevci, prikazali pa avtomehanikov s svojimi družinami, nagrado čaka srnjak. Otočec, 68222 Otočec. bodo tudi modno revijo Beti, 29. av­ enako veselo pa je bilo tudi pri Pio­ Ta teden pa je lestvica takšna: gusta bo nastop metliških pesnikov, nirjevem počitniškem domu pri 1. You give a love bad name — BON JOVI zadnja prireditev pa bo 5. septembra, Gospodični. Tam se je 35 inženirjev in SPOŠTOVANE OBČANE 2. Laislabonita — MADONNA ko se bo predstavila metliška alterna­ tehnikov iz DSSS lotilo temeljitega 3. Sign of time — PRINCE urejanja okolice doma. Položili so rob­ OBVEŠČAM, tivna scena. 4. Letitbe — FERRY AID nike, zgradili nekaj metrov škarpe in da s 1. 7.1987 odpiram V Trebnjem With or vvithout you — U2 stopnic ter temeljito očistili vso ok­ 5. . Living in a box — LIVING IN A BOX olico. Na koncu pristavimo še to, da 6 srečanje GOSTILNO PARADIŽ 7. Lean on me — CLUB NOUVEAU pionirjevcev pri njihovi vnetosti za Caravan of love — HOUSE MARTIN delo ni prav nič motilo, da so ta čaš ma­ v Dol. Straži. motoristov 9. Wanna dance with somebody — EHITNEY HOUSTON turantje nekdanje ekonomske šole iz VLJUDNO VABLJENI! . Goodbye stranger — PEPSI & SHIRLEY Letos kar 300 udele­ Novega mesta v domu slavili 25- 531/25 10 žencev iz vse Evrope letnico.

TREBNJE — Motoklub Treb­ ■k o z e r i j a ■ nje, ki deluje v okviru AMD pod pokroviteljstvom Tesnil, pripra­ vlja 4. mednarodno srečanje mo- Viristov. Po besedah predsednika t sekcije Janeza Prosenika lahko ČESTITAM, VI POSTA tudi letos pričakujejo udeležbo prek tristo motoristov iz raznih GROB SE ZA GROBOM VRSTI — Še ni dobro odprl vrata, že je jo v časopise, da morajo doseči — Fantastično. Vi več ne biti — Ti vedno govoriti, da ste evropskih držav. Petek, 26. junija Pri izkopavanju halštatske gomile na Fritz zatulil: naše cene evropsko raven. Balkan, vi postati razvita Evro­ Jugoviči, da ste Balkan. Enkrat in sobota, 27. junija, sta namenje­ reči Bizanc. Jaz ponosen, da na predvsem družabnemu sreča­ metliškem Hribu so doslej izkopali že — Jaz čestitati! — Ti plačati stanovanje ko­ pa. Vi napredovati. Tudi cigare­ nju. Tako bodo med drugim izbi­ 26 grobov, 25 je bilo žganih, prejšnji Močno mi je stisnil roko, kar liko? ti dražji, kajne? postajati Evropa. rali najtežjega motorista, motoris­ teden pa so izkopali prvega skeletne­ sicer ni švabska navada. Debelo — Skoraj toliko kot drugi v — Da, tudi njim so dvignili — Da, Fritz, jaz tudi. A sem ta z najdaljšo brado, z največjim ga. Gre za lepo ohranjen ženski grob z sem ga gledal. E vropi. » ceno. Ne smemo in ne moremo vseeno zaskrbljen, žalosten. uhanom, najbolj vitko in debelo bogatim bronastim nakitom. Medtem — Zakaj mi čestitaš? Ne — Pa flajš, pa milh, pacuker, zaostajati za Evropo. Mar ni —- Jaz tebe ne razumeti. Na motoristko in seveda miss sreča­ ko so prvi grobovi iz začetka starejše razumem te. pa kava, pa vino, pa vinjak? dovolj, da prednjačimo v pro­ tvojem mestu jaz vriskati. nja. Za gledalce, ki jih ne bo manj­ železne dobe, je zadnji s konca te dobe, — Vi podražati bencin. Cena — Kot ti v Nemčiji. metnih nesrečah, da smo na vr­ — Ne bi vriskal, Fritz, ne bi. kalo, saj je tudi po Dolenjskem razlika pa je okoli 300 let. Na ozemlju višja kot v Avstrija, Nemčija, — Pa otroški vrtec za kinder? hu evropske lestvice po samo­ — Lahko slišati, zakaj ne? precej privržencev tega športa, bo — Glede naštetega postaja­ zanimiv predvsem nedeljski prog­ današnje Metlike sta bili dve ilirski na­ Italija. Vi prihajati na evropske — Evropska cena. morih, da nosimo zastavo glede ram, ko bo na sporedu paradna selbini, ena na Veselici, druga na pol­ cene. — Če kupiti stanovanje, ko­ abortusov, pijancev? Da imamo mo res Evropa, ne protestiram. vožnja Trebnje—Mirna—Mokro­ ožaju sedanjega starega mestnega — Je tako, Fritz, je. Naši po- liko priti kvadratni meter? najslabše ceste v Evropi, naj­ Toda razumi me, Fritz. Dobi­ nog—Šentrupert—Trebnje in jedra. Na sliki: arheologa Borut Križ blitični umi nam vsak dan govo­ — Verjetno dražje kot kjer manj telefonskih priključkov? vam jugoviško plačo. spretnostna vožnja, ki bo štela tu­ in Danilo Breščak pri izkopavanju rijo preko radia, televizije, piše­ koli v Evropi. To nam je dovolj, preveč celo. TONI GAŠPERIČ di za republiško prvenstvo. skeletnega ženskega groba. (Foto: A. B.)