The Gottscheer Arbeitsgemeinschaft

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

The Gottscheer Arbeitsgemeinschaft FEATURES The Gottscheer Arbeitsgemeinschaft by Viktor Michitsch, translated by Edward Skender This article was written in 1980 to commemorate the Gottscheers genuinely looked forward to the com- 20th anniversary of the founding of the Gottscheer panionship of their fellow countrymen. Their shared Arbeitsgemeinschaft (AG), the Cooperative Associa- stories of events and experiences provided comfort, tion of Gottscheer Organizations. strength, and courage. Each knew that he was not alone and that he did not have to face his fate by him- Immediately after the Second World War, during self. Today, we must truly thank the people who saw which the Gottscheer homeland was lost, and during the situation and handled it with extraordinary sensi- the time when Austria was beginning its normaliza- tivity. They did their work selflessly to help their tion and consolidation, the Gottscheer clubs in neighbors and friends for the sake of the community, Vienna, Graz, and Klagenfurt, which existed well while at the same time having to struggle themselves before the war, were reactivated. They immediately for their own daily bread! established relief associations for the Gottscheers and other German refugees from Carniola [Krain], first in In Austria, it was such that the individual associa- Graz, then in Klagenfurt, and somewhat later, in tions had to work independently, not the least Vienna. Stout-hearted men, such as Dr. Franz Perz, because of the existing military zones of occupation; Dr. Oskar Plautz, Dr. Walter Linhardt, Prothonotary later they were able to develop a central advisory Dr. H. Karnitschnig (Graz); Professor Peter Jonke, board which coordinated assistance efforts by work- Sepp König, and state counselors Walter Samide, ing with the reestablished government agencies. The Hubert Truger, Albert Koscher (Klagenfurt); and situation for each individual Landsmann, however, Professor Franz Kraus (Vienna), to name a few, was different. Already toward the end of the 1950s, a knew that it was necessary to help their homeless need developed for closer cooperation. The role of countrymen—to give them assurance and hope that the individual clubs was expanding beyond that of they could find help in their desperation—even given providing basic assistance. It was now necessary to the limited possibilities that existed at that time. The establish a record of the property lost in the resettle- feeling that the neighborliness from back home was ment and also to begin to preserve and keep the cul- still alive gave them the courage to overcome the dis- tural inheritance of our ancestors and homeland. The mal, almost hopeless situation. need for a common effort to move forward proved to be a pressing one. The emigration of our countrymen To be sure, the relief associations had to attend to overseas, especially to the United States of America fundamental human needs. Material needs were the and Canada, offered an alternate course of action. most immediate. Clothing, housing, and employment Thank God all those responsible recognized the plea were all lacking. Our people had no incomes—and of those times. In the USA—in the greater New York what they bore especially hard—was that they were area—there were helpful organizations already work- foreigners in Austria, with all that this status con- ing under a common coordinator, the Gottscheer veyed. The old servants of the Austrian monarchy Relief Association. Thanks to its good works, the were now foreigners in the mother country. What that relief operations were effective. To give all the names meant can only be appreciated by those who experi- of the leading persons there would exceed the space enced it. It was especially hard on the older people of this article; they are recognized elsewhere, and who no longer had any relatives. They rightly asked: even then not totally. In Europe, there was no corre- Are we now guilty just because of this wretched war? sponding umbrella relief association. This was a Why do we now have to bear the consequences? drawback that had to be remedied. To do so, how- With this also came the sorrowful searching for miss- ever, involved legal difficulties. ing and lost relatives. The reestablishment of the Gottscheer Zeitung in Here, the newly-established relief associations 1955 was a unifying bond that offered a suitable offered themselves as a substitute homeland. Their basis for cooperation. At the very least, the exchange organized meetings were well attended; the of mutually needed information was now possible. September 2002 The Gottschee Tree 1 The Gottscheer Arbeitsgemmeinschaft (continued) Still, this had to be made to work better, especially outlined in this charter and for the realization of their since the publication of the paper remained on a common goals. Accordingly, the AG agrees to act as quarterly basis, and later on a regular monthly basis. counsel to its members.” Likewise, “the members of After overcoming various difficulties and the delays the AG agree to inform the AG of such matters on of legal formalities, the various Gottscheer clubs in their agendas as would be consequential to the Europe eventually came together on a coordinated set Gottscheers as a whole, or that would necessitate a of bylaws. The names of the organizations were gen- common approach.” At meetings that will need to be erally changed to Gottscheer Landsmannschaft, and held, “any questions and solutions that concern with that the unity among them became apparent. Gottscheers as a group will need to be discussed and Also the purpose of the new bylaws reflected the debated, to assure a common approach or action in new, changed situation. The clubs’ goals were the interest of all the Landsleute [fellow Gott- expanded to fit the broadening of their organization’s scheers].” aims. Social services questions shrank in urgency as the issue of compensation for losses from the reset- The AG consists of, and belongs to: the Gottscheer tlement came to the fore. Likewise, the cultural work Relief Association, New York; the Gottscheer Relief had to be put on a broader basis. Association, Toronto, Canada; the Gottscheer Lands- mannschaft in Germany; the Gottscheer Lands- In Germany, the regional Gottscheer groups in mannschaft in Klagenfurt; the Gottscheer Bavaria, Baden-Würtemberg, and northwest Ger- Landsmannchaft in Graz; and the Gottscheer Lands- many operated under the bylaws of the main club, the mannschaft in Vienna. [The First Austrian Mutual Gottscheer Landsmannschaft in Germany, and Aid Association of Cleveland, the Peter Kosler adjusted their activities accordingly. Because the Gottscheer Verein in Ljubljana, Slovenia; the Gottscheers were so spread out in the Federal Repub- Gottscheer Altsiedler Verein in Pöllandl, Slovenia; lic, the regional groups were a necessary creation in and the Gottscheer Heritage and Genealogy Associa- order not to lose contact and to set up workable tion of the United States, joined the AG after this arrangements for the work of the organizations. article was written in 1980.] In accordance with the Many reciprocal visits took place. charter, an annual meeting is held, usually during the Gottscheer Kulturwoche. In urgent cases, an extraor- August 14, 1960, has a special meaning for the over- dinary meeting can be called. all development of cooperative work among Gottscheer clubs. On this date, after much prepara- The terms of office of the chairpersons and the tion, and during the celebration of the 630th anniver- recording secretary are two years. The incumbents sary of the founding of Gottschee, which took place may be reelected. The current [1980] chairman, Dr. in Ulm [Germany], and was sponsored by our Viktor Michitsch, has until now been unanimously regional clubs in Bavaria and Baden-Würtemberg, reelected, and he has served for almost 20 years. The the charter meeting of the Arbeitsgemeinschaft der first recording secretary, Fritz Högler, was succeeded Gottscheer Landsmannschaften (the AG), or Cooper- by Dr. Josef Krauland. After his death in 1973, his ative Association of Gottscheer Organizations, took deputy, Dr. Herbert Krauland, was elected to succeed place. The especially active individual associations him, and is now [1980] the incumbent secretary. approved this necessary step after they had approved the AG’s charter. Dr. Viktor Michitsch was elected as The AG is not incorporated as a legal entity, but chairman. The chairmen of the individual associa- operates under a loose agreement by the individual tions served as vice chairmen; the recording secretary Gottscheer organizations for the purpose of dealing was the then editor of the Gottscheer Zeitung, Fritz with common issues and for communication. In this Högler, who especially welcomed the decision. way, the individual member organizations retain their complete independence. They are not bound to fol- Paragraph 1 of the final charter stipulates: “The low the direction of the AG, and can rely instead on Cooperative Association of Gottscher Organizations their independence. Notwithstanding, the AG works is the affiliation, or council, of Gottscheer organiza- with its member associations on all questions tions for the purpose of coordinating their work as referred to it. This allows important matters to 2 The Gottschee Tree September 2002 The Gottscheer Arbeitsgemmeinschaft Visit to Rann (continued) by Robert Rees receive the benefit of broader counsel and discussion. Rann [now BreĞice] in [the former] Untersteiermark, A centralized approach for dealing with referred is not far from the eastern border with Croatia. We issues is important in our Association. Such issues drove through the city of Novo Mesto [Rudolfswert], are: the wartime compensation settlement; cultural passed over the Gurk river and had a fleeting view of opportunities; participation in the historical confer- the Castle Otoèec. The castle sits on an island in the ences that our Association attends; Gottscheer publi- Gurk river. While it was originally constructed for cations and their development; the coordination of defense in the wars with the Turks, it is now a first- common arrangements; and the promulgation of class hotel.
Recommended publications
  • Očem Skrito, Pa Vendar Nevarno Našemu Telesu Znano Onesnaženje Vseh Vrst Kor Obstaja
    Kočevska www.kocevje.si Zeleno marec 2018 17 Očem skrito, pa vendar nevarno našemu telesu Znano onesnaženje vseh vrst kor obstaja. Zaradi svoje lege je krasa ZRC SAZU pripravili pri- je vsekakor nevarno za ljudi. brezno zelo primerno za odlaga- oritetni seznam jam za čiščenje, Če nam je neznan bodisi izvor nje odpadkov. Da ga v ta namen v katerega so zajeli (predvsem) onesnaženja bodisi vrsta onesna- uporabljajo ljudje še danes, kažeta tiste jame, ki negativno vplivajo ženosti, je nevarnost še večja. pokošena trava in nizko rastlinje na stanje jamskih habitatov. V SPOMLADANSKI ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Kraške jame in brezna so vseka- med cesto in vhodom v brezno; letih 2016 in 2017 je Občina kor del našega močno onesnaže- drugje je podrastNevarni visoka. odpadkiTudi so odpadki, ki zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali Kočevjena okolje s sredstvi zahtevajo projekta še LIFE nega okolja. Zaradi svoje narave močan smrad, ki so mu bili priča Kočevsko financirala čiščenje so bila v preteklosti in še vedno jamarji, kaže, daposebej je brezno pazljivo aktivno ravnanje in poostren nadzor. Imajo eno ali več lastnosti nevarnihsedmih snovi. onesnaženih Pri njihovem jam (Mul - so mesta, kamor ljudje mečemo smetišče. Jamaprepoznavanju je močno onesna -so nam lahko v pomoč simboli, ki jih najdemo na nevarnih snoveh in njihovilerloch, embalaži Smetljivo: jamo, Oneško vse, česar se želimo znebiti, mo- žena. Neznosen smrad je bil raz- jamo, Schaffeichloch, Vodno ja- goče tudi skriti. Onesnažene jame log, da jamarji niso mogli doseči mo 1 in 3 pri Klinji vasi ter Malo polnijo raznovrstni odpadki, med dna jame.
    [Show full text]
  • 033/2016, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 33 9. 5. 2016 (2) Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne DRŽAVNI ZBOR posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zve- zo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice 1426. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če ta zakon določa drugače. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od izdajam vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka tega člena, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te U K A Z pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni o razglasitvi Zakona o partnerski zvezi (ZPZ) učinek samo v zadevi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. (4) Partnerja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Partnerja nesklenjene partnerske zve- Razglašam Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je spre- ze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2016. pomočjo. Št. 003-02-3/2016-8 Ljubljana, dne 9. maja 2016 4. člen (smiselna uporaba določb o zakonski zvezi) Borut Pahor l.r. (1) Za temelj partnerske zveze in enakopravnost partner- Predsednik jev ali partneric (v nadaljnjem besedilu: partnerja) partnerske Republike Slovenije zveze se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja za- konsko zvezo o temelju zakonske zveze in enakopravnosti Z A K O N zakoncev.
    [Show full text]
  • Program Prevzema Grezničnih Gošč In
    PROGRAM PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Pripravila: Direktor: BOJANA KLEPAC MARKO KLJUN marec 2015 novelacija junij 2016 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................. 3 2 ZAKONODAJA ................................................................................................................. 4 3 NASELJA, ŠTEVILO PREBIVALCEV IN ŠTEVILO GREZNIC ................................... 4 4 OPREMA IN KADRI ......................................................................................................... 5 5 TERMINSKI PLAN PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č ................................................ 6 6 OPIS ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................. 8 6.1 Postopki na C ČN ......................................................................................................... 8 7 EVIDENCA PODATKOV ................................................................................................. 9 8 CENA .................................................................................................................................. 9 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. 1 UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur. list 88/2011, 8/2012 in 108/2013 ter Uredbe o emisiji snovi
    [Show full text]
  • Poročilo Za Leto 2013
    Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: [email protected] www.kultura.gov.si POROČILO O (SO)FINANCIRANJU KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2013 Ljubljana, september 2014 1 Pregled vsebine 1. Pregled realizacije državnega proračuna na področju kulture po proračunskih postavkah za leto 2013 4 2. Pregled financiranja kulturnih programov v letu 2013 2.1 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, agenciji in sklad (proračunske postavke: 131113, 131082, 131083, 131084, 131145, 131127 in 131120) 10 2.2 Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine (proračunski postavki 131084 in 131113) 12 3. Pregled (so)financiranja kulturnih programov in projektov ter njihovih izvajalcev po posameznih proračunskih postavkah v letu 2013 14 Proračunska postavka 131073 – Popularizacija kulturnih dejavnosti 14 Proračunska postavka 131075 – Uprizoritvene umetnosti – programi in projekti 14 nevladnih organizacij Proračunska postavka 131076 – Vizualne umetnosti – programi in projekti organizacij 21 in posameznikov Proračunska postavka 131077 – Glasbeni programi in projekti nevladnih organizacij in 27 posameznikov Proračunska postavka 131078 – Intermedijske umetnosti – programi in projekti 38 nevladnih organizacij Proračunska postavka 131079 – Programi RTV za tujino 41 Proračunska postavka 131080 – Investicije v kulturi 41 Proračunska postavka 131081 – Izvajanje zakona o medijih 42 Proračunska postavka 131085 – Arhivski programi in projekti 45 Proračunska postavka 131090 – Članarine v mednarodnih organizacijah 45 Proračunska
    [Show full text]
  • Porocilo O Izvajanju Storitve Brezplačni Prevozi Za
    PREGLED DELA ZA OBDOBJE: JULIJ - SEPTEMBER 2019 Zavod Sopotniki je v občini Kočevje pričel z izvajanjem storitve februarja 2018 v sodelovanju z Občino Kočevje. Na terenu je v navedenem obdobju aktivno sodelovalo 18 prostovoljcev. V bazo uporabnikov smo sprejeli 274 starejših občanov Kočevja. V juliju smo opravili 105 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 61 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 175 ur in v tem času prevozili 3.255 kilometrov. V bazo smo sprejeli 246 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 75 30 Število kilometrov 927 2.267 V avgustu smo opravili 77 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 45 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so nekateri storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 115 ur in v tem času prevozili 2.175 kilometrov. V bazo smo sprejeli 253 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 57 20 Število kilometrov 636 1.041 V septembru smo opravili 165 prevozov (en prevoz pomeni povratno vožnjo) in prepeljali 80 različnih uporabnikov, kar pomeni, da so nekateri storitev koristili večkrat. Prostovoljci so bili na terenu 219 ur in v tem času prevozili 3.989 kilometrov. V bazo smo sprejeli 271 uporabnikov. DACIA KIA Število prevozov 120 45 Število kilometrov 1.135 3.182 Do konca sept. 2019 smo opravili 847 prevozov, oddelanih je bilo 1.206 prostovoljskih ur in prevoženih je bilo 22.740 kilometrov. Povprečna razdalja prevoza v tretjem tromesečju je bila 31,19 km (upoštevaje samo A-B-A). Povprečna razdalja prevoza od jan. do konca sep. 2019 je bila 24,93 km.
    [Show full text]
  • Zap. Št. Samoupra Vna Lok. Skupnost Ime in Šifra Katastrske Občine Parc
    TABELA1: Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Kočevje za leto 2017 - Stavbna zemljišča Samoupra zap. ime in šifra katastrske kvadratura orientacijska metoda ekonomska vna lok. parc. št. št. občine izražena v m² vrednost razpolaganja utemeljenost skupnost 58/5 475 predvidoma 2 1 Kočevje 1569 - Polom 328/4 128 10.000,00 € javna dražba samostojni gradbeni 58/7 615 parceli 71/2 37 *29/2 86 72 209 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje redne 2 Kočevje 1569 - Polom 3401 698 6.000,00 € pogodba dejavnosti Občine 71/3 101 Kočevje 58/8 414 58/3 236 328/3 256 neposredna pogodba, v zemljišče ni potrebno primeru za opravljanje redne 3 Kočevje 1569 - Polom 3459 637 3.000,00 € gradbene dejavnosti Občine parcele javna Kočevje dražba 3445 3084 3036/1 3036/2 3542 3537 3541 3540 3539 3538 3518 3516 zemljišča se bodo skušala prodati z neposredno zemljišča se nahajajo v pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje postavljeni redne dejavnosti objekti - Občine Kočevje legalizacija, ostalo na javni dražbi 3513 3481 3507 zemljišča se 3509 bodo skušala 3502 prodati z 3510 neposredno zemljišča se nahajajo v 3455 pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 3457/1 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje 3453/3 postavljeni redne dejavnosti 3453/4 objekti - Občine Kočevje legalizacija, 3499 ostalo na javni 3526 dražbi 3466 3470 3469 3467 3468 3466 3470 3469 3467 3468 2931/1 3492 2931/2 3494 2923/3 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • Slovenski Nemci V Diaspori
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Moric Slovenski Nemci v diaspori Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Moric Mentor: izr. prof. dr. Miran Komac Slovenski Nemci v diaspori Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 ZAHVALA Mentorju, izr. prof. dr. Miranu Komacu, za nasvete in spodbude, zaradi katerih sem lahko nalogo izboljšala. Obema članoma komisije, izr. prof. dr. Jerneju Zupančiču in red. prof. dr. Mitji Žagarju, za hitre in konstruktivne pripombe, in za čas, da sem nalogo lahko dopolnila. Zelo sem hvaležna tudi bližnjim: staršema, starima staršema in sestrama, za podporo, mir in razumevanje v času nastajanja disertacije. Mami Irmi in sestri Evi za prevajanje, sestri Barbari za pretipkavanje, Lidiji za prevajanje in lekturo, Franciju za statistično obdelavo podatkov, Mateju za razglabljanja in konstruktivne pripombe. Vsem, ki so sodelovali v raziskavi. Tistim, ki so izpolnili anketni vprašalnik in tistim, ki so z mano delili svoje življenjske zgodbe ter razmišljanja. Vsem naštetim in ostalim, ki so verjeli vame in me pri delu spodbujali, iskrena hvala. Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Sofinanciranje se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; prednostne usmeritve_1.3: Štipendijske sheme. Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana, Slovenija telefon 01 58 05 120 I Z J A V A O A V T O R S T V U doktorske disertacije Podpisani/-a Anja Moric, z vpisno številko 21070904, sem avtor/-ica doktorske disertacije z naslovom: Slovenski Nemci v diaspori. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predložena doktorska disertacija izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz.
    [Show full text]
  • Glasilo Društva Kočevarjev
    Glasilo Društva Kočevarjev - staroselcev, Občice • Gottscheer Altsiedlerverein, Krapflern letnik XXIII/2020, številka 26 • marec 2020 2 Bakh 26 NOVI POTI (BAKH) DER NEUEN ZEITUNG POT (SLOW. ON THE PATH TO A NEW NA POT. WEG) – BAKH AUF DEN WEG PATH (BAKH) Sehr geehrte LeserInnen der Zeitschrift Spoštovane bralke in bralci časopisa Bakh Pot im Inland und überall auf der Welt Esteemed readers of the Bakh-Pot, in the Bakh-Pot, v domovini in povsod po svetu! Nach fast zweieinhalb Jahren gibt es vor homeland and abroad! Po skoraj dveh letih in pol je pred vami nova Ihnen die neue Ausgabe unserer Zeitschrift. After almost two years and a half, we are številka našega časopisa. Kot odgovorni urednik Als Chefredakteur kam ich mit großer Freude presenting you a new issue of our newsletter. naj povem, da sem se z veseljem odzval pova- der Einladung des Gottscheer Altsiedlervereins As editor-in-chief, I have to say I was more than bilu Društva Kočevarjev staroselcev, da pripravim nach, um diese Ausgabe, wie, hoffentlich, noch happy to accept the invitation of the Society of tokratno številko in vsaj še nekaj prihodnjih. Naša weitere dazu, vorzubereiten. Wir möchten die Native Gottschee Settlers to publish this issue želja je, da bi časopis izdajali vsaj dvakrat letno. Zeitschrift mindestens zweimal jährlich heraus- and at least a few more. Our wish is to publish Na tem mestu bi se rad predvsem zahvalil geben. Da bedanke ich mich bei meinen Vorgän- the newspaper at least twice a year. mojim predhodnikom na mestu odgovornega gern als Chefredakteuren für ihre bisherige I would like to thank all of the former editors- urednika, ki so opravili odlično delo in samo hervorragende Arbeit und ich hoffe, dass das in-chief, my forerunners, who all did an excel- upam, da bo kakovost te številke dosegla nji- Qualitätsniveau dieser Ausgabe genauso noch lent job.
    [Show full text]
  • Oktober 2012
    Österreichische Post AG Info. Mail Entgelt bezahlt. Folge 5 - Jahrgang 46 Erscheint nach Bedarf Oktober 2012 Die Teilnehmer der Gottscheefahrt 2012 vor der Stadtpfarrkirche in Gottschee EINLADUNG zum Totengedenken in die Gottscheer Gedenkstätte am Sonntag, dem 4. November 2012 um 10.00 Uhr Gottesdienst für die Opfer der Heimat und für die verstorbenen Landsleute in aller Welt EINLADUNG zur Adventfeier des Vereines Gottscheer Gedenkstätte am Samstag, dem 1. Dezember 2012 um 11.00 Uhr im Gasthof Pfeifer in Graz-Mariatrost Oktober 2012 Seite 2 Die Stadt Gottschee Geschichtliche Erinnerungen und gegenwärtige Zustände Von Prof. Josef Obergföll in Gottschee Entnommen dem „Deutscher Kalender für Krain 1898". Die alte Schreibweise wurde beibehalten. Liebe Landsleute ! Erscheint in Fortsetzungen (7) Schluß So ist es denn in den letztvergangenen Jahren in Gottschee viel Ich hoffe, Sie haben den Sommer mit Freuden erlebt, die Saat, die gearbeitet, manche wohlthätige Neuerung geschaffen, manche Sie gesät haben, als willkommene Früchte eingebracht und sind schöne Erfolge errungen worden. Gottschee ist jetzt nicht mehr jetzt bereit, den kommenden Herbst anzunehmen und danach dem nur dem Namen nach, sondern in Wirklichkeit eine Stadt; es hat Winter mit hoffentlich nicht zu kalten Temperaturen die Stirn zu sich verjüngt, es hat den Bedürfnissen und dem Geschmack einer bieten. neueren Zeit gebührend Rechnung getragen und hat sich so in reger Das eben Genannte möchte ich, in Abwandlungen auf den Verein Schaffensfreudigkeit so manches andere Schwesterstädtchen im Lande Gottscheer Gedenkstätte gemünzt und darüber hinaus, anwenden. überflügelt. Freilich fehlt es nicht an Stimmen, die da sagen, Gottschee Der Sommer mit der Veranstaltung des 45-jährigen Jubiläums der hätte sich überanstrengt und die Grenzen seiner Leistungsfähigkeit Gottscheer Gedenkstätte ist sehr erfolgreich verlaufen, nicht zuletzt bereits überschritten.
    [Show full text]
  • Kočevskamarec 2017 / Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni Izvod Tehnologije  Stran 4
    Brezplačni delovni zvezki stran 2 Negativni učinki KočevskaMarec 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod tehnologije stran 4 Digitalno poneumljanje Intervju: Zmago Šega stran 6 Občinski razpisi stran 9 Učinkovitost javnih del stran 10 Tudi vas trka luna? stran 13 Je monogamija naravna? stran 15 Turizem, ki razume gozd Foto: Marko Vovk stran 18 "Un, ku je u tisti šoli tam, je imel tistu, ku se tok dela, da pol ne rabiš unga …" Približno tako zveni ko- munikacija generacije, ki bo čez dobrih 20 let krojila tudi našo usodo. Pripisati takšno sporazumevanje O Bogomiri izključno posledicam vse večje digitalizacije sveta, najbrž ni čisto primerno. A vse več raziskav pritrjuje temu prepričanju Manfreda Spitzerja, ki je s knjigo Digitalna demenca razburkal in razdelil strokovno ter Dobovšek laično javnost. Predstojnik Univerzitetne klinike za psihiatrijo v Ulmu ter vodja centra za nevroznanosti in stran 20 učenje trdi, da pretirana uporaba sodobnih naprav, ki naj bi lajšale ali vsaj poenostavljale naše življenje, lahko trajno okvari otroške možgane. Ta v majhnih količinah škodi manj, v velikih pa več. O tem, ali so računalniki, telefoni, GPS-naprave in drugi pripomočki res tako nevarni za razvijajoči se um, v tokratni Vitrine spomina osrednji temi. strani 4 in 5 stran 22 Kolumna Nataše Briški Dolga pot stran 23 navzgor Mačkarada 2017 Podjetje je naložba. Za uspeh je treba vlagati v razvoj, raz- vijati nove izdelke, se prilagajati novim tehnologijam, imeti stran 24 razpršene trge in iskati nove poslovne priložnosti. Ter zaupati sodelavcem. To ve tudi direktor enega največjih kočevskih podjetij, ki ni le eden največjih zaposlovalcev, ampak tudi eden Ristanc največjih štipenditorjev.
    [Show full text]
  • Ribniška Suha Roba V Lesni Domači Obrti Janko Trošt
    Ribniška suha roba v lesni domači obrti Janko Trošt Naša najstarejša in množično najštevilnejša, hkrati pa tudi zelo svotjska domača obrt v Sloveniji je izdelovanje lesenih predmetov pod značilnim imenom »suha roba«. Navadno se ji prilika še domovinska inačica »ribniška«, ker obsega pojem Ribnica, ne saimo prijaznega trga skrajne zahodne Dolenj­ ske, ampak tudi velik del njegove okolice, ne toliko na jug proti Kočevju, tem več pa proti zahodu in severu. Ljudje splošno govore, da so doma »od Ribnice«, pa naj imajo tudi po več ur hoda do nje, ali pa O'značujejio to z Ribniško dolino, čeravno jim leži dom daleč na hribovitih Slemenih. Vse dot danes se je v teh krajih obdržala lesna domača obrt in ostala po številnih domovih delo', ki ga niso nikdar omejevali nobeni obrtni zakom, Vedno je rasla kot »cvetka na prosti livadi umetniške dejavnosti našega preprostega človeka«.^ Skozi stoletja se je znala prebijati v življenje izven vsakega zunanjega vpliva. Nikdar v svojem obstoju ni dosegla kakega poseb­ nega viška v zunanjem oblikovanju svojih izdelkov ali si morda priborila novih izkušenj v kakovosti ali številčnosti izdelovanja. Kakor so se ohranile na nji vse bistvene značilnosti oblik, prav tako je ostal neizpremenjen tudi način in delovni postopek glavnih njenih strok z vsem preprostim orodjem vred. Njeni glavni predstavniki: rešeto, škaf in žlica, so obdržali svoje naj- prvctnejše oblike in njih prvine; prav taka je ostala tehnična obdelava lesa z uporabo najpreprostejšega ročnega orodja, to je žage, sekire, rezilnika in noža. Več orodja suhorobar skoro ne pozna in ga tudi ne potrebuje, ker se v svojem delu naslanja predvsem na cepkost lesa.
    [Show full text]