Slovenci in Sosedi

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Slovenci in Sosedi Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino Red. prof. dr. Božo Repe SLOVENCI IN SOSEDI IZBRANA POGLAVJA IZ SLOVENSKE ZGODOVINE Interno učno gradivo za drugo stopnjo študija zgodovine (druga, dopolnjena izdaja) Ljubljana, 2017 Izdal in založil: Oddelek za zgodovino Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Avtor: Red. prof. dr. Božo Repe Pregled in ureditev besedila: Jasna Vanček dr. Kornelija Ajlec Gradivo za interno uporabo Ljubljana, 2017 2 Kazalo Slovensko- avstrijski/ nemški odnosi ....................................................................................... 5 Slovensko-nemški odnosi ob koncu Avstro-Ogrske monarhije .............................................. 5 Mejno vprašanje z Avstrijo po prvi svetovni vojni ........................................................... 25 Slovensko - nemški odnosi med obema vojnama in nemška manjšina v Sloveniji ter slovenska v Avstriji/nacistični Nemčiji med obema vojnama .............................................. 30 Slovenci v prvi avstrijski republiki .................................................................................... 31 Slovenci v času nacizma ................................................................................................... 33 Nemška manjšina na Slovenskem med obema vojnama ................................................ 37 Navzočnost Nemcev na Slovenskem ob popisih prebivalstva l. 1910, 1921 in 1931 .......... 41 Slovensko/nemški odnosi med drugo svetovno vojno ........................................................ 62 Raznarodovalni ukrepi ...................................................................................................... 64 Preselitev kočevskih Nemcev ........................................................................................... 69 Slovensko/ jugoslovansko avstrijski odnosi po drugi svetovni vojni on položaj manjšin .. 72 Nemci na Slovenskem po drugi svetovni vojni ................................................................. 72 Odvzem državljanskih pravic ............................................................................................ 83 Diplomatski in drugi odnosi med Slovenijo / Avstrijo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni ............................................................................................................................................ 102 Slovenska manjšina v Avstriji po drugi svetovni vojni ........................................................ 113 Podatki o ljudskih štetjih ................................................................................................ 117 Organizacije, društva, zveze ............................................................................................... 119 Nove strukture ............................................................................................................... 119 Narodni svet koroških Slovencev ................................................................................... 120 Zveza slovenskih organizacij ........................................................................................... 120 Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ........................................................................ 121 Podpora in pospeševanje ............................................................................................... 122 Slovensko-avstrijski odnosi po mednarodnem priznanju .................................................. 123 Nerešeni problemi .............................................................................................................. 125 Sukcesija jugoslovansko-avstrijskih sporazumov Avstrijska državna pogodba (ADP) ... 125 Maloštevilnost ........................................................................................................................ 129 Vprašanje avtohtonosti in selitvene značilnosti ............................................................. 131 Druge značilnosti nemškega prebivalstva ...................................................................... 132 Društva nemško govorečih državljanov Republike Slovenije ......................................... 134 Slovensko - nemški odnosi po drugi svetovni vojni ............................................................... 138 Nemška vloga pri slovenski osamosvojitvi ........................................................................ 139 Slovensko- italijanski odnosi ................................................................................................. 148 Diplomatska rešitev ........................................................................................................ 158 Primorski Slovenci .......................................................................................................... 163 Italijanska okupacija Slovenije, italijanska okupacijska politika ..................................... 168 3 Odnosi med Slovenijo in Italijo po drugi svetovni vojni .................................................... 171 Slovenska zahodna meja in ekonomsko vprašanje ............................................................ 179 Odnosi po Londonskem memorandumu , Osimski sporazumi ...................................... 188 Ob osamosvojitvi in po njej ................................................................................................ 191 Slovensko - hrvaški odnosi .................................................................................................... 199 Odnos do jugoslovanstva, trializem, skupen vstop v jugoslovansko državo .................... 199 Druga svetovna vojna ......................................................................................................... 228 Slovenski izgnanci in NDH .............................................................................................. 228 V socialistični Jugoslaviji ..................................................................................................... 233 Slovensko- hrvaški odnosi v času osamosvojitve ............................................................... 235 Spori po osamosvojitvi in mejno vprašanje ................................................................... 238 Mejno vprašanje ............................................................................................................. 239 Slovensko – madžarski odnosi .............................................................................................. 246 Ob koncu Avstro-Ogrske .................................................................................................... 251 Madžarska med obema vojnama in odnosi z Jugoslavijo .................................................. 255 Prekmurje med obema vojnama .................................................................................... 257 Porabje med obema vojnama ........................................................................................ 261 Prekmurje med drugo svetovno vojno ............................................................................... 262 Jugoslovansko (slovensko) madžarski odnosi po drugi svetovni vojni .............................. 266 Po osamosvojitvi................................................................................................................. 273 Viri in literatura ...................................................................................................................... 275 Arhivski viri ......................................................................................................................... 275 Tiskani viri ........................................................................................................................... 275 Disertacije, specialistična dela in diplomske naloge .......................................................... 275 Časopisni viri ....................................................................................................................... 275 Elektronski viri .................................................................................................................... 276 Literatura ............................................................................................................................ 276 4 Slovensko- avstrijski/ nemški odnosi Slovensko-nemški odnosi ob koncu Avstro-Ogrske monarhije Slovenci so od srednjega veka dalje živeli v avstrijski in nato po ustavnih spremembah v drugi polovici 19. stoletja Avstro-Ogrski državi pod dinastijo Habsburžanov. Zaradi različnih dejavnikov so sprejemali jezik in navade večjega nemškega naroda. Germanizacija v različnih oblikah je potekala v treh večjih obdobjih: prvo do srede 19. stoletja, drugo od srede 19. stoletja do konca prve svetovne vojne in tretje v času nacistične okupacije. Prvo in najdaljše obdobje germanizacije na Slovenskem je trajalo od 9. do srede 19. stoletja. Po uvedbi frankovskega fevdalnega reda so Slovenci postali ljudstvo podložnikov. Slovenske pokrajine, ki so bile v primerjavi z nemškimi pokrajinami frankovske države razmeroma redko naseljene, so postale območje notranje kolonizacije. Ta je bila najmočnejša od 10. do 12. stoletja, narekovali so jo gospodarski in vojaško-obrambni razlogi. Narodnostna meja - če jo pojmujemo kot ločnico skrajnih slovenskih naselij od strnjenega nemškega ozemlja - se v tistem času sicer še ni bistveno premaknila na jug, vendar je močna in obsežna germanizacije velikih delov slovenskega ozemlja potekala znotraj, recimo temu slovenskega ozemlja. Ta germanizacija je bila nezavedna jezikovna asimilacija, ko so se slovenski prebivalci prilagodili
Recommended publications
  • Poročilo Za Leto 2013
    Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: [email protected] www.kultura.gov.si POROČILO O (SO)FINANCIRANJU KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2013 Ljubljana, september 2014 1 Pregled vsebine 1. Pregled realizacije državnega proračuna na področju kulture po proračunskih postavkah za leto 2013 4 2. Pregled financiranja kulturnih programov v letu 2013 2.1 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, agenciji in sklad (proračunske postavke: 131113, 131082, 131083, 131084, 131145, 131127 in 131120) 10 2.2 Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine (proračunski postavki 131084 in 131113) 12 3. Pregled (so)financiranja kulturnih programov in projektov ter njihovih izvajalcev po posameznih proračunskih postavkah v letu 2013 14 Proračunska postavka 131073 – Popularizacija kulturnih dejavnosti 14 Proračunska postavka 131075 – Uprizoritvene umetnosti – programi in projekti 14 nevladnih organizacij Proračunska postavka 131076 – Vizualne umetnosti – programi in projekti organizacij 21 in posameznikov Proračunska postavka 131077 – Glasbeni programi in projekti nevladnih organizacij in 27 posameznikov Proračunska postavka 131078 – Intermedijske umetnosti – programi in projekti 38 nevladnih organizacij Proračunska postavka 131079 – Programi RTV za tujino 41 Proračunska postavka 131080 – Investicije v kulturi 41 Proračunska postavka 131081 – Izvajanje zakona o medijih 42 Proračunska postavka 131085 – Arhivski programi in projekti 45 Proračunska postavka 131090 – Članarine v mednarodnih organizacijah 45 Proračunska
    [Show full text]
  • Slovenski Nemci V Diaspori
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Moric Slovenski Nemci v diaspori Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Moric Mentor: izr. prof. dr. Miran Komac Slovenski Nemci v diaspori Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 ZAHVALA Mentorju, izr. prof. dr. Miranu Komacu, za nasvete in spodbude, zaradi katerih sem lahko nalogo izboljšala. Obema članoma komisije, izr. prof. dr. Jerneju Zupančiču in red. prof. dr. Mitji Žagarju, za hitre in konstruktivne pripombe, in za čas, da sem nalogo lahko dopolnila. Zelo sem hvaležna tudi bližnjim: staršema, starima staršema in sestrama, za podporo, mir in razumevanje v času nastajanja disertacije. Mami Irmi in sestri Evi za prevajanje, sestri Barbari za pretipkavanje, Lidiji za prevajanje in lekturo, Franciju za statistično obdelavo podatkov, Mateju za razglabljanja in konstruktivne pripombe. Vsem, ki so sodelovali v raziskavi. Tistim, ki so izpolnili anketni vprašalnik in tistim, ki so z mano delili svoje življenjske zgodbe ter razmišljanja. Vsem naštetim in ostalim, ki so verjeli vame in me pri delu spodbujali, iskrena hvala. Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Sofinanciranje se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; prednostne usmeritve_1.3: Štipendijske sheme. Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana, Slovenija telefon 01 58 05 120 I Z J A V A O A V T O R S T V U doktorske disertacije Podpisani/-a Anja Moric, z vpisno številko 21070904, sem avtor/-ica doktorske disertacije z naslovom: Slovenski Nemci v diaspori. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predložena doktorska disertacija izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz.
    [Show full text]
  • Glasilo Društva Kočevarjev
    Glasilo Društva Kočevarjev - staroselcev, Občice • Gottscheer Altsiedlerverein, Krapflern letnik XXIII/2020, številka 26 • marec 2020 2 Bakh 26 NOVI POTI (BAKH) DER NEUEN ZEITUNG POT (SLOW. ON THE PATH TO A NEW NA POT. WEG) – BAKH AUF DEN WEG PATH (BAKH) Sehr geehrte LeserInnen der Zeitschrift Spoštovane bralke in bralci časopisa Bakh Pot im Inland und überall auf der Welt Esteemed readers of the Bakh-Pot, in the Bakh-Pot, v domovini in povsod po svetu! Nach fast zweieinhalb Jahren gibt es vor homeland and abroad! Po skoraj dveh letih in pol je pred vami nova Ihnen die neue Ausgabe unserer Zeitschrift. After almost two years and a half, we are številka našega časopisa. Kot odgovorni urednik Als Chefredakteur kam ich mit großer Freude presenting you a new issue of our newsletter. naj povem, da sem se z veseljem odzval pova- der Einladung des Gottscheer Altsiedlervereins As editor-in-chief, I have to say I was more than bilu Društva Kočevarjev staroselcev, da pripravim nach, um diese Ausgabe, wie, hoffentlich, noch happy to accept the invitation of the Society of tokratno številko in vsaj še nekaj prihodnjih. Naša weitere dazu, vorzubereiten. Wir möchten die Native Gottschee Settlers to publish this issue želja je, da bi časopis izdajali vsaj dvakrat letno. Zeitschrift mindestens zweimal jährlich heraus- and at least a few more. Our wish is to publish Na tem mestu bi se rad predvsem zahvalil geben. Da bedanke ich mich bei meinen Vorgän- the newspaper at least twice a year. mojim predhodnikom na mestu odgovornega gern als Chefredakteuren für ihre bisherige I would like to thank all of the former editors- urednika, ki so opravili odlično delo in samo hervorragende Arbeit und ich hoffe, dass das in-chief, my forerunners, who all did an excel- upam, da bo kakovost te številke dosegla nji- Qualitätsniveau dieser Ausgabe genauso noch lent job.
    [Show full text]
  • Oktober 2012
    Österreichische Post AG Info. Mail Entgelt bezahlt. Folge 5 - Jahrgang 46 Erscheint nach Bedarf Oktober 2012 Die Teilnehmer der Gottscheefahrt 2012 vor der Stadtpfarrkirche in Gottschee EINLADUNG zum Totengedenken in die Gottscheer Gedenkstätte am Sonntag, dem 4. November 2012 um 10.00 Uhr Gottesdienst für die Opfer der Heimat und für die verstorbenen Landsleute in aller Welt EINLADUNG zur Adventfeier des Vereines Gottscheer Gedenkstätte am Samstag, dem 1. Dezember 2012 um 11.00 Uhr im Gasthof Pfeifer in Graz-Mariatrost Oktober 2012 Seite 2 Die Stadt Gottschee Geschichtliche Erinnerungen und gegenwärtige Zustände Von Prof. Josef Obergföll in Gottschee Entnommen dem „Deutscher Kalender für Krain 1898". Die alte Schreibweise wurde beibehalten. Liebe Landsleute ! Erscheint in Fortsetzungen (7) Schluß So ist es denn in den letztvergangenen Jahren in Gottschee viel Ich hoffe, Sie haben den Sommer mit Freuden erlebt, die Saat, die gearbeitet, manche wohlthätige Neuerung geschaffen, manche Sie gesät haben, als willkommene Früchte eingebracht und sind schöne Erfolge errungen worden. Gottschee ist jetzt nicht mehr jetzt bereit, den kommenden Herbst anzunehmen und danach dem nur dem Namen nach, sondern in Wirklichkeit eine Stadt; es hat Winter mit hoffentlich nicht zu kalten Temperaturen die Stirn zu sich verjüngt, es hat den Bedürfnissen und dem Geschmack einer bieten. neueren Zeit gebührend Rechnung getragen und hat sich so in reger Das eben Genannte möchte ich, in Abwandlungen auf den Verein Schaffensfreudigkeit so manches andere Schwesterstädtchen im Lande Gottscheer Gedenkstätte gemünzt und darüber hinaus, anwenden. überflügelt. Freilich fehlt es nicht an Stimmen, die da sagen, Gottschee Der Sommer mit der Veranstaltung des 45-jährigen Jubiläums der hätte sich überanstrengt und die Grenzen seiner Leistungsfähigkeit Gottscheer Gedenkstätte ist sehr erfolgreich verlaufen, nicht zuletzt bereits überschritten.
    [Show full text]
  • Download Download
    Iz recenzij: Monografija Frazeološka simfonija je delo, ki smo si ga na Slovenskem že dolgo želeli. Je simfonija v pravem pomenu besede, saj skladno in dopolnjujoče se niza Frazeološka vsa temeljna teoretična in aplikativna vprašanja frazeološkega raziskovanja. S pričujočim delom je mozaik frazeološkega raziskovanja na Slovenskem končno dobil celostno in smiselno povezano podobo, ki obenem odpira vrata nadaljnjim simfonija: frazeološkim, pa tudi drugim jezikoslovnim raziskavam. Mojca Smolej Sodobni pogledi Frazeološka simfonija je nabor nekaterih najnovejših pogledov na frazeologijo kot vse izzivalnejšo jezikoslovno vedo. Avtorji in avtorice teoretično in praktično osvetljujejo tisti pomembni delež besedišča, brez katerega bi bil jezik bled in suhoparen. Z znotrajjezikovnim razkrivanjem pomenskih in strukturnih na frazeologijo značilnosti odstirajo zakonitosti in tudi nepredvidljivosti bogate jezikovne metaforike oz. idiomatičnosti. Medjezikovne primerjave odslikavajo jezikovna in kulturna (kulturološka) ujemanja in razhajanja ter nakazujejo poti do prevodnih rešitev. Rojstvo slovenske Darko Čuden frazeologije Skrivnosti frazeološkega pomena Zidaki frazeološke Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo Frazeološka zgradbe Cena: 19 € Poti do frazeoloških ustreznikov http://zalozba.zrc-sazu.si Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo Uredili Nataša Jakop Mateja Jemec Tomazin Ljubljana 2013 Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo Avtorji Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Natal’ja Bragina, Aleksandra Derganc,
    [Show full text]
  • Report on the State of Cartography in Slovenia in the Period of 2011 - 2015
    Report on the State of Cartography in Slovenia in the period of 2011 - 2015 Prepared by: Assist. Prof. Dušan Petrovič, Ph.D., Marjana Duhovnik, Jerneja Fridl, M.Sc. © Association of Land Surveyors of Slovenia Ljubljana, June 2015 2 TABLE OF CONTENTS 1 Introduction ............................................................................................................... 4 2 Historical overview of cartography in Slovenia before 1991 ................................... 5 3 Development of cartography in Slovenia after 1991 .............................................. 14 4 Cartography of the national land survey service ..................................................... 15 4.1 National topographic and general maps ........................................................... 15 4.2 Other topographic data ..................................................................................... 21 4.3 INSPIRE in Slovenia ....................................................................................... 25 5 State and official cartography outside the national land survey service ................. 26 5.1 Ministry of Defense ......................................................................................... 26 5.2 Ministry of Transport, Maritime Directorate ................................................... 29 5.3 Environmental Agency of the Republic of Slovenia ....................................... 31 6 Other cartographic institutions and companies ....................................................... 32 6.1 University of Ljubljana
    [Show full text]
  • Migration in Slovenia Based on German Family Names Brought to the Gottschee Region from the Former Territory by Erik Krisch
    FEATURES Migration in Slovenia Based on German Family Names Brought to the Gottschee Region From the Former Territory by Erik Krisch Erik Krisch, president of the Peter Kosler Gottscheer From this historical listing I have selected only those Verein in Ljubljana, Slovenia, gave the following pre- family names confirmed by Ivan Simonèiè (Les sentation at the first International Slovenian Geneal- migration au raon de Koèevje dans la lumiere des ogy Conference in Ljubljana, September 2001. noms de famillie—Migration in the Gottscheer Region in Light of Family Names, Etnolog VII, The territory of today’s Slovenia had been a part of Etnografski muzej v Ljubljani 1934) as being of Ger- the Habsburg monarchy for centuries. As history tells man origin. In his work, Mr. Simonèiè also identified us, Slovenes had settled this territory from the 6th to which territories those names were brought to the the 9th century A.D. In the 14th century, the country Gottschee region. There remained some names that witnessed a colonization of Austrians and Germans were not confirmed by Simonèiè in his writings, but in today’s regions of Gorenjska (Selška valley, they were on the list of Mr. Pertz. I have discussed Škofja Loka, and its surroundings) and the Koèevska these with Mr. Janez Keber of Ljubljana, researcher [Gottschee] region. As an example I have taken on a at the Institute for the Slovenian Language. random family named Begusch/Beguš, originally from the Tyrolean region. I found 90 addresses in the I have followed the names in today’s Slovenia simply 2001 Slovenian telephone directory, distributed as with the help of the 2001 telephone directory.
    [Show full text]
  • The Gottscheer Arbeitsgemeinschaft
    FEATURES The Gottscheer Arbeitsgemeinschaft by Viktor Michitsch, translated by Edward Skender This article was written in 1980 to commemorate the Gottscheers genuinely looked forward to the com- 20th anniversary of the founding of the Gottscheer panionship of their fellow countrymen. Their shared Arbeitsgemeinschaft (AG), the Cooperative Associa- stories of events and experiences provided comfort, tion of Gottscheer Organizations. strength, and courage. Each knew that he was not alone and that he did not have to face his fate by him- Immediately after the Second World War, during self. Today, we must truly thank the people who saw which the Gottscheer homeland was lost, and during the situation and handled it with extraordinary sensi- the time when Austria was beginning its normaliza- tivity. They did their work selflessly to help their tion and consolidation, the Gottscheer clubs in neighbors and friends for the sake of the community, Vienna, Graz, and Klagenfurt, which existed well while at the same time having to struggle themselves before the war, were reactivated. They immediately for their own daily bread! established relief associations for the Gottscheers and other German refugees from Carniola [Krain], first in In Austria, it was such that the individual associa- Graz, then in Klagenfurt, and somewhat later, in tions had to work independently, not the least Vienna. Stout-hearted men, such as Dr. Franz Perz, because of the existing military zones of occupation; Dr. Oskar Plautz, Dr. Walter Linhardt, Prothonotary later they were able to develop a central advisory Dr. H. Karnitschnig (Graz); Professor Peter Jonke, board which coordinated assistance efforts by work- Sepp König, and state counselors Walter Samide, ing with the reestablished government agencies.
    [Show full text]
  • Usoda Kočevskih Nemcev
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANJA MORIC USODA KOČEVSKIH NEMCEV OHRANJANJE IDENTITETE KOČEVSKIH NEMCEV DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANJA MORIC Mentor: red. prof. dr. Janko Prunk USODA KOČEVSKIH NEMCEV OHRANJANJE IDENTITETE KOČEVSKIH NEMCEV DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2007 ISKRENA ZAHVALA Staršema, sestrama in starima staršema za pomoč in podporo pri študiju. Mentorju red. prof. dr. Janku Prunku za napotke in usmeritve pri pripravi diplomskega dela. Gospodu Ludwigu Krenu za sodelovanje in vso pomoč. Vsem kočevskim Nemcem, s katerimi sem se pogovarjala in tistim, ki so izpolnili anketni vprašalnik. Gospodu Janezu Tanku za mnenje in predloge. USODA KOČEVSKIH NEMCEV: OHRANJANJE IDENTITETE KOČEVSKIH NEMCEV Na Kočevskem se je skozi 600 letno zgodovino od naselitve nemških kolonistov pa do njihove izselitve v letih 1941 in 1942 oblikoval zanimiv in edinstven jezikovni otok, katerega posebnost je bilo svojstveno nemško narečje kočevskih Nemcev. Do pojava nacizma v tridesetih letih, so kočevski Nemci in Slovenci živeli bolj ali manj složno. V želji po priključitvi k nemškemu rajhu, so se kočevski Nemci v letih 1941-42 preselili na spodnjo Štajersko. Po vojni so morali zapustiti tudi to preselitveno območje. Danes tisti, ki niso podlegli močni preselitveni propagandi še vedno živijo v Sloveniji, ostali pa so se naselili v Avstriji, Nemčiji, ZDA in Kanadi. Diplomska naloga skuša s pomočjo analiziranih vprašalnikov prikazati ohranjanje identitete kočevskih Nemcev v današnjem času in ugotoviti, katera vrsta identitete se med njimi najbolj ohranja. Zanimalo nas je tudi, kakšno vlogo imajo pri tem kočevarska društva, v katera se združujejo Kočevarji doma in po svetu. Ključne besede: Kočevski Nemci/Identiteta/Društva/Kulturna dediščina.
    [Show full text]
  • Poročilo Za Leto 2011
    POROČILO O (SO)FINANCIRANJU KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2011 Ljubljana, junij 2012 Pregled vsebine 1. Pregled realizacije državnega proračuna na področju kulture po proračunskih 4 postavkah za leto 2011 2. Pregled financiranja kulturnih programov v letu 2011 7 2.1 7 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država (proračunske postavke 6417, 2490, 2492, 2497) 2.2 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski 8 center (proračunske postavke 5667, 4095, 4098, 6416, 6155, 7105, 9352, 7110 in 6878) 2.3 Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine (proračunske postavke 2497 in 6417) 9 3. Pregled (so)financiranja kulturnih programov in projektov ter njihovih izvajalcev po 11 posameznih proračunskih postavkah v letu 2011 Proračunska postavka 1529 – Popularizacija kulturnih dejavnosti 11 Proračunska postavka 2322 – Uprizoritvene umetnosti – programi in projekti nevladnih 11 organizacij Proračunska postavka 2323 – Vizualne umetnosti – programi in projekti organizacij in 18 posameznikov Proračunska postavka 2324 – Glasbeni programi in projekti nevladnih organizacij in 27 posameznikov Proračunska postavka 2347 – Intermedijske umetnosti – programi in projekti nevladnih 43 organizacij Proračunska postavka 2364 – Programi RTV za tujino 47 Proračunska postavka 2477 – Investicije v kulturi 47 Proračunska postavka 9592 – SNG Opera in balet Ljubljana – unovčenje bančne garancije 49 Proračunska postavka 2489 – Izvajanje zakona o medijih 50 Proračunska postavka 2500 – Arhivski programi in projekti 55 Proračunska
    [Show full text]
  • Klagenfurt Und Gottschee Rücken Enger Zusammen Wenn Jugend Tradition Pflegt, Geht Gottschee Nicht Unter
    vormals Gottscheer Bote Heimatblatt der Gottscheer Folge 1 – Jahrgang 102 (89) Jänner 2005 Gottscheer Zeitung – offizielles Organ der Gottscheer Vereinigungen – Erscheint jeden Jahresbezugspreis: Österreich 3 16,– (einschließlich 10 % MwSt.), Deutschland/euro- Monat – Sämtliche Berichte und Zuschriften sind an die „Gottscheer Zeitung“, A-9010 päisches Ausland 3 22,–, USA/Übersee US-Dollar 27,–, Kanada Can. Dollar 38,–, Luftpost Klagenfurt, Österreich, Schließfach 102, zu richten – Abdruck (auch auszugsweise) nur mit USA/Übersee US-Dollar 37,–, Luftpost Kanada Can. Dollar 53,–, Postscheckkonto Quellenangabe gestattet. www.gottschee.at 4163.053, Hypo Alpe-Adria-Bank AG, 9020 Klagenfurt, Konto 120.2057, BLZ 52000 MIT DER HEIMAT IM HERZEN ÜBER LAND UND MEER VERBUNDEN Klagenfurt und Gottschee rücken enger zusammen Wenn Jugend Tradition pflegt, geht Gottschee nicht unter Zu einem kleinen Vorweihnachtserlebnis wurde für die Jugendgruppe des Altsiedlervereines in Krapflern am letzten Adventsonntag ein Besuch in Kla- genfurt. Es wurde der Christkindlmarkt besichtigt, und die Gruppe aus unse- rem Gottscheerland, der sich auch viele Eltern der Jugendlichen angeschlos- sen hatten, wurde auf dem Neuen Platz von Bürgermeister Dkfm. Harald Scheucher begrüßt. Die Jugendgruppe bot einen gesang- beide Minderheiten in ihrer Eigenstän- lichen Reigen von Gottscheer Liedern. digkeit erhalten bleiben sollten. Zu Au- Bürgermeister Dkfm. Harald Scheucher gust Gril gewandt sagte Dr. Michitsch: zeigte sich erfreut über den Besuch, der „Du hältst unsere Gottscheer zusam- auf Initiative seiner Gattin, NR-Abg. men. Es lebe Gottschee, es lebe Kla- Mag. Elisabeth Scheucher, Präsidentin genfurt und es lebe Kärnten“, schloß Dr. des Hilfswerkes Kärnten, zustande ge- Michitsch seine kurze Ansprache. kommen war. Scheucher hob die engen Unter den Zuschauern befanden sich Beziehungen zu den Gottscheern her- Mag.
    [Show full text]
  • Dissertation
    DISSERTATION Titel der Dissertation: GOTTSCHEE GLOBAL GESCHICHTSNARRATIVE UND IDENTITÄTSMANAGEMENT IM CYBERSPACE Verfasser: Mag. phil. Georg Marschnig Angestrebter akademischer Grad: Doktor der Philosophie (Dr. phil.) Wien, 2009 Studienkennzahl: A 092 312 Dissertationsgebiet: Geschichte Begutachterin: Univ.-Doz. Dr. Heidemarie Uhl INHALTSVERZEICHNIS Vorwort 1 1 Einleitung 2 1.1 Ausgangspunkte, Zugänge und Forschungsinteresse 2 1.2 Gottschee 12 1.2.1 Ein namenloses Urwaldlehen 12 1.2.2 Nach Amerika! Emigration und Radikalisierung 17 1.2.3 Verlassenes Land 22 1.2.3.1 Vom „Staatsvolk“ zur ethnischen Minderheit 22 1.2.3.2 Entspannung in der Königsdiktatur 27 1.2.3.3 Die Umsiedlung 37 1.2.3.4 Flucht und Vertreibung 46 1.2.4 Diaspora und die Konstruktion des Mythos’ 53 1.3 Theoretische und methodische Grundlagen 60 1.3.1 „Wer braucht Identität?“ 60 1.3.2 Representations 73 1.3.3 Gedächtnis 79 1.3.4 Performativität 86 1.3.5 Diskursanalyse als Methode zu Analyse kollektiver Identitäten 92 1.4 Das Internet als neue Rahmenbedingung für das Management kollektiver Identitäten 97 1.4.1 Kurze Geschichte des Internets 97 1.4.2 Das Supermedium. Medientheoretische Annäherungen an das Internet 102 1.4.2.1 Eine labyrinthisch verzweigte Literatur 102 1.4.2.2 Potenziale. Das Internet im Vergleich mit anderen Medien 107 1.4.3 Kollektive Gedächtnisbildungen und Identitätskonstruktionen im weltweiten Netz 114 2 Gottschee im weltweiten Netz 122 2.1 Zur Auswahl des Untersuchungskorpus 122 2.2 Gottscheer Websites 131 2.2.1 www.gottschee.at 131 2.2.2 www.gottscheerland.at
    [Show full text]