Gradivo

glasbilo. V tistih ~asih je nanje igral Mi{ka Baranja, ki je RAZSTAVA OB imel svoj orkester, s katerim je igral v kavarni Central v Murski Soboti. Kot sem se sam prepri~al, so se cimbale 36. FOLKLORNEM pojavile v nekaterih dvojezi~nih mad`arsko-slovenskih vaseh. Po prenehanju delovanja njegovega orkestra, se je FESTIVALU Mi{ka Baranja priklju~il bratoma Kociper, ki so nato spremljali folklorno skupino. Takrat je nastala banda V BELTINCIH Kociper-Baranja.

JO@E BAKAN

V okviru 36. folklornega festivala v Beltincih je bila v pros- torih beltinskega gradu od 27. 7. do 31. 7. 2006 tudi raz- stava fotografij godcev (`al pozabljenih), ki so prena{ali izro~ilo na{ih prednikov, tako {ege in ljudske glasbe, kakor tudi razveseljevanja ljudi na gostüvanjih, veselicah in drugih prireditvah. V ~asu njihovega delovanja {e ni bilo ne radia in televizije, ne elektrike in avtomobilov. Na igranja so hodili pe{ in nosili vsak po dva in{trumenta. Zunaj so igrali na razna pihala in trobila, znotraj pa so navedene in{trumente zamenjali z goslimi, flavto in kon- 1921- Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih takrat uporabljali. trabasom. Kljub temu pa so bili zadovoljni, da so lahko Igrali so na violine, flavto, klarinet, kontrabas in cingule. Na cingule igra [tefan Legen iz Gan~an, roj. 1881 + 1935. prina{ali veselje med goste, ki so ob njihovem igranju zaplesali in zapeli. Tako je bilo vse do prve polovice 20. stoletja, {e posebej v Prekmurju. Spremembe so se za~ele komaj v drugi polovici 20. stoletja, ko se je z elektrifikaci- jo v Prekmurju pojavil radio. [ele takrat so lahko ljudje poslu{ali melodije in pesmi po radiu. Takrat se je pojavila tudi harmonika, ki je zamenjala nekatere in{trumente, in {tevilo godcev se je v sestavih zmanj{alo.

Eden najbolj znanih harmonikarjev beltinske ob~ine je bil Ludvik [uklar, ki je dolga leta pou~eval harmoniko. Bil je aktiven vse do leta 2005.

Ker bi ve~ina nekdanjih godcev ostala pozabljenih, sem se odlo~il po vaseh zbrati stare fotografije in jih razstaviti v ~asu folklornega festivala. Z mnogimi od njih sem tudi igral, z ve~ino od njih pa je sodeloval moj o~e Martin Bakan, 1923 - [tefan Tratnjek, Matija Tratnjek, Ivan Antolin, Jo`ef Mau~ec, Martin Bakan, Jo`ef Hajduk. ki je tedaj `e imel zbranih nekaj starih fotografij. Martin Na cingule igra Ivan Antolin. Bakan je bil rojen leta 1900 in se je za~el ukvarjati z glasbo takoj po 1. svetovni vojni, leta 1918. Tudi njegovi {tirje sinovi so se ukvarjali z glasbo. Najmlaj{i od njih Anton Bakan ima akademsko izobrazbo in pou~uje v Berlinu.

Razstavljenih je bilo okrog {tirideset fotografij, ki prikazu- jejo godce iz dana{nje ob~ine Beltinci, v kateri se nahajajo vasi: Beltinci, Bratonci, Lipovci, Gan~ani, Dokle`ovje, I`akovci, Melinci in Lipa.

Na razstavi sem sre~al g. Mirka Ramov{a, s katerim sva si skupaj ogledala prej omenjeno razstavo. Najina skupna ugotovitev je bila, da so poleg godal in trobil bile glavno glasbilo cingule in ne cimbale, kot se dandanes govori. Cingule so bile ve~ji oprekelj in brez nog, kar prikazujeta tudi fotografiji {t. 1 in 2. Zanimivo je, da se {e danes 1933 - Martin Bakan, [tefan Berendija{, Avgust ^erpnjak, [tefan Rengeo, [tefan Tivadar, Ivan Berendija{. potomci nekdanjega muzikanta, ki je igral na cingule, Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih uporabljali znotraj, imenujejo Cingula{evi. Cimbale pa so mad`arsko-romsko reklo se jim je tudi veseli les. 29 Gradivo

1934 - Ivan Berendija{, [tefan Berendija{, [tefan Rengeo, Avgust ^erpnjak, Jo`ef Bakan, [tefan Tivadar, Martin Bakan. Na fotografiji so muzikantje skupaj s svati. Muzikantje imajo v rokah in{trumente za zunaj.

1935 - Ivan Zorko, Jo`ef Bakan, [tefan Tivadar, Tinek Mau~ec, 1958 - Alojz Bakan, Franc Bakan, Jo`e Bakan. Avgust ^erpnjak, [tefan Rengeo, Ivan Kuzma, Martin Bakan. Na poroko so se vozili s ko~ijo. Fotografija je nastala ob prihodu Muzikantje kot godba na pihala. svatov iz cerkve.

1952 - Franc Bakan, Jo`ef Gru{kovnjak, Tinek Mau~ec, Ludvik [uklar, Martin Bakan. 1960 - Matija Horvat, Alojz Bakan, Boris @alig, Martin Bakan. V za~etku druge polovice 20. stoletja se pojavi harmonika. Na Pojavi se trobenta in izpodrine ostala godala. Na fotografiji je fotografiji je znani harmonikar in u~itelj Ludvik [uklar. tudi Boris @alig, ki je ve~ let vodil Beltin{ko folklorno skupino. 30 Gradivo

1965 - Janez Kociper, Jo`ef Kociper, Stanko Sraka-Bakan, Anton Rajnar. 1975 - Janez Kociper, Anton Rajnar, [tefan Kumin, Originalna Kociprova zasedba, kot so igrali na gostijah Stanko Sraka-Bakan. in veselicah. Kocipri, kjer Anton Rajnar igra na klarinet, na harmoniko pa [tefan Kumin. Zna~ilno za Kocipre je, da so si izposojali harmonikarje. Kot harmonikarji so z njimi igrali `e omenjeni [tefan Kumin iz Brezovcev, Vinci Drvari~ iz Ivancev, Jo`e Pal iz Lipe, Boris @alig iz Gan~an in Jo`e Bakan iz Gan~an.

1964 - Jo`e Bala`ic, Anton Bakan, Jo`e Bakan, Feri Kos, Martin Bakan. Kvintet po vzoru Avsenikov. Na fotografiji je tudi Jo`e Bala`ic, ki je dolgo igral pri Avsenikih in Anton Bakan, danes priznani glasbeni u~itelj v Berlinu.

31 Kako delati

saj so temeljni kroji ve~inoma znani. Ve~ja odstopanja pa KAKO DO ^IM so vsekakor mo`na pri gumbih in na `enskih oblekah pri okrasnih trakovih in predvsem pri takoimenovanem USTREZNEJ[IH {~itnem traku “krta~ki”, saj jo nadome{~amo kar z nava- FOLKLORNIH dnim {~itnim trakom. Lahko zapi{em, da se zelo trudite, da bi za rekonstrukcije dobili ustrezne materiale - tako glede barvne ustreznosti kot ustrezno- KOSTUMOV? sti surovinske sestave in na~inov tkanja. Kje so te`ave najve~je Pogovor z dr. Marijo Makarovi~ in kak{ne kompromise sprejemate? Hvala, ker ste opazili, da se trudim. Verjetno pa se z menoj {e bolj trudijo vodje folklornih skupin in svetlolasa gospa V prej{njem Folklorniku smo v skladi{~u tovarne Maj{perk, ko izbiramo blago za to ali objavili intervju z dr. Marijo ono folklorno skupino, ker tako trmasto vztrajam, da Makarovi~, in sicer z namenom, nabavimo blago iz naravnih vlaken. Upam si trditi, da da bi bralce opozorili na njen doslej {e nisem izbrala blaga v kombinaciji volna - sinteti- `ivljenjski prispevek k razvijanju ka ali bomba` - sintetika, ~e izvzamem, da sem zadnji~ v ljubiteljskih kulturnih dejavno- prodajalni MTT v Mariboru res naredila “neprostovoljno” sti. Prijetno dru`enje in pa za- izjemo. Kaj sem hotela, ~e pa je bilo blago prav tak{no, kot nimivi odgovori so me spod- natanko opisana in narisana zakma{na obleka peti~nej{e budili, da se z dobitnico Zlate kmetice s [tajerskega. Izjemoma tudi zato, ker sem na plakete Sklada {e enkrat pogov- razo~aranem obrazu vodje folklorne skupine opazila, da je orim in ji zastavim nekaj “o`jih treba kupiti prav tisto blago in nobeno drugo. Marija Makarovi~. strokovnih” vpra{anj, katerih (Foto: Janez Er`en, odgovori bodo, vsaj upam, ^e sem na enem primeru bolj natan~en. Belokranjci so se npr. v Ljubljana, januar 2006.) pomagali vsem skupinam, ki se prvi polovici 19. stoletja poleti obla~ili skoraj izklju~no v ro~no tako ali druga~e kostumirajo. tkano laneno platno, proti koncu 19. stoletja tudi `e v industri- jsko tkano bomba`no blago. Kaj predlagate skupini, ki npr. `eli Vpra{anje za za~etek: Nobena obleka, ki je izdelana na novo, predstaviti obla~ilni videz kmetov v Adle{i~ih ob koncu 19. sto- ni enaka staremu originalu. Zakaj ne in ali bi bilo sploh potre- letja. Ali naj si izdelajo kostume iz ro~no tkanega lanenega bno? platna (ki ga najdejo {e v starih skrinjah, na bol{jih sejmih ali gredo ponj na Hrva{ko ali Mad`arsko), naj pose`ejo po indu- Imate prav. Nobena kopija ni in ne more biti enaka origi- strijsko tkanem lanenem platnu (~e dobijo takega, ki v grobem nalu, v najbolj{em primeru se mu lahko samo pribli`a ustreza videzu ro~no tkanega), naj izberejo bomba`no blago ali tako, da je predvsem po krojnem in barvnem videzu vide- naj naredijo kombinacijo vsega skupaj? ti kot original. Vsi, ki se ukvarjamo z obla~ilnimi rekon- strukcijami za izvajalce in izvajalke ljudskih plesov, {e Svetovala bi jim, da naj se odlo~ijo za kombinacijo ro~no kako dobro vemo, da se ka`ejo razlike v obla~ilnem blagu, tkanega in strojno tkanega platna. Belokranjcev vsaj barvah, okrasnih sestavinah in nenazadnje tudi v zaenkrat ne bi obla~ila v bomba`no blago, ~e izvzamem {iviljskih in kroja{kih izvedbah. vales in damast za `enska obla~ila.

@e ve~krat sem omenila, ~e se ne motim, tudi v najinem prej{njem razgovoru, da me osebno ne bi prav ni~ motilo, ~e bi nastopajo~i plesali kar v svojih obi~ajnih oblekah. Prepri~ana pa sem, da bi motilo gledalce, ki pri~akujejo, da ple{ejo v “no{ah”.

Kak{na odstopanja (v barvi, materialu, kroju, okrasnih prvi- nah …) so dopustna?

Odstopanja naj bi bila ~im manj{a, ~eprav se jim ne da izogniti. Povedano nazorneje: na primer temnorde~ega `enskega obla~ilnega blaga ne ka`e zamenjati z `ivorde~im, prav tako ne temnozelenega z `ivozelenim, ker v kme~kem okolju proti koncu 19. in v prvi ~etrtini 20. stoletja niso bile v navadi `ive barve. Dokler ima “na{ stari dobri Maj{perk, ki je `al {el v ste~aj” {e nekaj zalog Vezenine in druge nadrobnosti folklorne kostume delajo posebne in omogo~ajo, da le-ti niso uniformni bolj volnenega blaga, ne ka`e kupovati sinteti~nega blaga. S kot bi bilo potrebno. kroji mo{kih in `enskih oblek je verjetno {e najmanj te`av, (Foto: Janez Er`en, seminar o pe~ah, ^rnomelj, junij 2007.) 32 Kako delati

tistimi, ki imajo elastan, kaj z raznimi me{anicami …? Kaj s klotom, ki danes ni ve~ tak, kot je bil, in kaj s tkaninami iz umetnih vlaken, ki so jih vsaj ob koncu 19. stoletja tudi kmetje `e poznali (npr. t. i. naglavne `idane rute)?

Vsekakor naj bi bile kopije oblek izpred prve svetovne vojne narejene iz naravnih tkanin. Iz lastne prakse pa vem, da je v zadnjih letih vedno te`je dobiti tak{no blago. Ko ga zagleda{ na polici in si re~e{, to je pa prav tak{no blago, kot ga i{~em, te sesuje podatek z deklaracije, da ga sestavlja me{anica volne in poliamida ali volne in elastana ali bomba`a in sintetike itn.. Vodje folklornih skupin, ki hkrati z menoj “v potu svojega obraza” izbirajo blago, mi bodo pritrdili, da tisto blago brezpogojno odlo`im in Nekatere obla~ilne sestavine so bile tudi `e ob koncu vztrajno i{~em, i{~em naprej blago iz naravnega materiala. 19. stoletja industrijske izdelave in jih je danes dokaj te`ko Vedno te`je je. Kar zadeva klot, se je treba sprijazniti s ustrezno poustvariti. Na fotografiji je tilasta ~rnim bomba`nim blagom v platneni vezavi. Slej ko prej pe~a iz konca 19. stoletja. (Foto: Janez Er`en, seminar o pe~ah, ^rnomelj, junij 2007.) bo treba sprejeti tudi “me{anice”, kot nekatere skupine `e prakticirajo. Ne nazadnje so tako ravnale peti~nej{e kmet- Ali je kupovanje blaga v Italiji, ~ipk na ^e{kem, svilenih rut v ice `e ob koncu 19. stoletja, ko so si namesto belovezene Avstriji ipd. kaj problemati~no, ko pa vendarle govorimo o nek- pe~e zavezale na glavo omenjeno “`idano ruto” ali danjem obla~enju slovenskega ~loveka? “bo{tehl”. Zanimivo pa je, da ponekod prav tak{ne rute nadvse skrbno hranijo kot spomin na “hi{no starosvetno V kupovanju blaga in dodatkov zunaj Slovenije ne vidim dedi{~ino”. ni~ napa~nega. Ne nazadnje so - ~e izvzamemo obleko iz doma~ega platna in sukna - tudi mo{ka in `enska pra`nja Kako pa je z barvami? Ali obstajajo barve, ki jih danes po- obla~ila, na primer iz prve polovice 19. stoletja, ki jih znamo, pa jih v obla~enju slovenskega kmeta do 1. svetovne hranijo slovenski muzeji, pogosto krojena iz uvo`enega vojne ni bilo. Bi lahko dali kak{no na~elno oceno, kak{ne barve blaga. izbirati in katerim se izogibati, morda tudi zaradi odrskih zakonitosti? Kaj pa storiti, ~e izbira materiala `e sama po sebi narekuje uni- formiranost. ^e se npr. na omenjenem primeru Adle{i~ev Ohranjena obla~ila, pa tudi pisni in zlasti ustni viri odlo~imo za ro~no tkano laneno platno, ali naj potem i{~emo {e pri~ajo, da so bile tedaj v veljavi umirjene barve in prav razli~ne debeline in barvne odtenke (od sivkastih in rjavkastih tako vzorci. ^e izvzamemo mo{ke {krlatne telovnike, ki odtenkov k beli barvi)? koreninijo {e v 18. stoletju, pri `enskah ni zaslediti kak{ne `ivorde~e, `ivozelene, `ivomodre barve. To potrjujejo S tem vpra{anjem ste me malo presenetili, saj o tak{nih poleg redkih upodobitev tudi stare, ~eprav samo ~rno-bele nadrobnostih {e nisem razmi{ljala. Z razli~nimi odtenki fotografije in predvsem spremna ustna pri~evanja in in debelinami platna bi - vsaj do neke mere - res razbili kak{no ohranjeno obla~ilo. Obleke starej{ih in mlaj{ih uniformiranost. Ne vem pa, ~e bi, razen ljudi, ki se s tem mo{kih pa tudi fanti~ev so, vsaj `e od konca 19. stoletja ukvarjamo, ostali gledalci to sploh opazili. naprej, krojene iz ~rnega ali temnosivega, redkeje temno- rjavega ali temnozelenega blaga. Rekla bi, da predstavljajo Lahko poveste tako na splo{no, katere vrste blaga so, ~e govo- na odru v primerjavi z `enskimi oblekami, “en sam ele- rimo o obleki do 1. svetovne vojne, primerne in katere ne? Kaj s gantni mo{ki dolg~as”. Kot pijanec plota pa se oprimem podatka, posebej ~e je potrjen {e s kak{no fotografijo, da pa je kdo od va{~anov vendarle imel vsaj telovnik iz sve- tlosivega ali svetlorjavega blaga, ~e `e ne celotne obleke.

Z modnimi dodatki, trakovi, gumbi itd. so verjetno podobne te`ave kot z ostalim blagom. Kdaj uporabiti tisto, kar ponuja dana{nja industrija in kdaj se obrniti k rokodelcem in zahtevati replike originalov (npr. pri gumbih, bro{kah, okrasnih sponkah, Plesalka folklorne skupine uhanih itd.)? Cof iz Ljubljane s pocivom in pe~o zavezano pod brado in zadaj ~ez vise~i vogal, s ^e bi imele folklorne skupine dovolj denarja, bi si lahko ~imer ponazarja eno od naro~ile rokodelske replike vsega, kar ste ravnokar na{teli. razli~ic pokrivanja `enskih Pa tudi {e kaj drugega, na primer ro~no tkane belokrajnske glav v prvi polovici 19. stoletja. tkanice in ro~no izdelane usnjene belokrajnske ~emerje. (Foto: Janez Er`en, Le plesat Toda, tudi dana{nji rokodelci ne obvladajo nekdanjih me pelji 2007, tehnik. Pred dnevi sem videla v Beli krajini tak{no rokodel- ^rnomelj, junij 2007.) 33 Kako delati

ter z ne{tetimi pripovedovalci in pripovedovalkami na{la enega izmed na~inov, kako ~im bolj avtenti~no predstavi- ti mo{ke in `enske obleke iz konca 19. in prve ~etrtine 20. stoletja, zlasti iz krajev, odkoder nimamo fotografij iz ti- stega ~asa.

Risbe tudi zaradi ve~jega formata, natan~no izrisanih morebitnih vzorcev in predvsem zaradi barv, ki jih tudi vi omenjate, vidneje predstavljajo obleko dolo~ene osebe. Pe~a na glavi plesalke Opazila sem, da imajo tudi nekatere folklorne skupine Folklorne skupine Grifon veliko veselje z rekonstrukcijskimi risbami. Nemalokrat iz [empetra. (Foto: Janez Er`en, jih vidim lepo uokvirjene in obe{ene v dru{tvenih sobah regijsko sre~anje ali pa reproducirane na vabilih. odraslih folklornih skupin, La{ko, maj 2007.) Mislim, da ne bo narobe, ~e zapi{em, da se dosledno izogibate uniformiranju. Kaj storiti, ~e podatkov, rekonstrukcijskih risb sko repliko tkanice. Verjemite mi, da sem le s te`avo rekla … ni dovolj, da bi vsakega plesalca oblekli druga~e? Kaj stori- ~lanici folklorne skupine, ki mi jo je pokazala, da (zelo ti, ~e imamo pet primerov risb za dekleta, oble~i jim moramo pa slabo) posnema le nekak{en videz nekdanje tkanice. deset? Ali {e huje: kako dose~i pestrost pri mo{kih?

Kaj pa cene? Se vam zdi dopustno izbrati cenej{e blago, ki V tak{nih primerih si - vsaj pri `enskah - vedno pomagam nekoliko manj ustreza, namesto dra`jega blaga (~e je razmerje z izro~ilom o barvah blaga in si pa~ dovolim nekaj svo- med cenej{im in dra`jim npr. 4 EUR nasproti 40 EUR)? bode, da je ena risba predloga za ve~ oblek, ki pa se razli- kujejo v barvah obla~il. Verjetno vi, ki “imate v rokah {karje in platno”, {e bolje kot jaz veste, da se ve~ina folklornih skupin ubada s kroni~nim Glede mo{kih pa takole. ^e v svojem `ivljenju nisem pomanjkanjem denarja in da je za njih nabava novih oblek imela in nimam ve~jih problemov z mo{kimi ali pa pro- velika investicija, na katero se pripravljajo tudi ve~ let. blemov nisem opazila, kar je {e koristneje, jih pa imam kar Opazila pa sem nekaj prav pohvalnega, da se - vsaj skupine, zadeva njihovo obla~enje v folklornih skupinah (smeh). s katerimi sodelujem - raje odlo~ajo za kvalitetnej{e blago, ^e {e tako prizadevno izpra{ujem in ~e {e tako skrbno ~e{ “bomo pa {e dobili kak{nega sponzorja”. ogledujem stare fotografije, se znova in znova poka`e, da so starej{i in mlaj{i mo{ki in tudi {olarji, ve~inoma Rekonstrukcijske risbe zelo pomagajo pri izdelavi novih kostu- oble~eni v temno, to je ~rno, sivo, redkeje temnomodro mov. Narejene so na podlagi pripovedovanj, v~asih obstajajo ali rjavo obleko. Da o klobukih iz ~rne ali temnosive tudi fotografije. Zakaj so rekonstrukcijske risbe bolj uporabne klobu~evine, ki dopolnjujejo mo{ko obla~ilno dolgo~asje, od fotografij (poleg tega kar je jasno, da so risbe barvne, sploh ne govorimo. Pravcata sre~a je, ~e opazi{ med temno fotografije pa ~rnobele)? oble~enimi “pogrebci” vsaj kak{nega mo{kega s svetlim telovnikom, pa s progastimi ali “{katlastimi” hla~ami in Hvala za to vpra{anje, ker si bom pa zdaj res domi{ljala, naleti{ pri beli srajci na kak{no okrasno nadrobnost. da sem z mojima slikarkama Jano Dolenc in Anito Bowen Ko se skupina loti izdelave novih kostumov se mora najprej odlo~iti, kateri kraj oz. obmo~je bi rada s kostumi ponazorila, potem pa se mora odlo~iti {e za ~asovno obdobje. ^e se omejim na ~as: Se vam zdi, da je potrebno postaviti mejne letnice, zno- traj katerih i{~emo gradivo? In ~e da, ali bi bila omejitev na gradivo iz let 1890 do 1915 preozka ali pre{iroka? In pa pri zgodnej{ih obdobjih: ^e za osnovo vzamemo leto 1800, ali lahko upo{tevamo vire, ki pri~ajo o obleki druge polovice 18. in prve polovice 19. stoletja?

Vsekakor se pri zbiranju gradiva o mo{kih in `enskih pra`njih ali delovnih oblekah vedno znova omejujem ne samo v prostoru, marve~ tudi v ~asu. Ko se neka folklorna skupina obrne name z `eljo, da bi se lotila rekonstruira-nja starej{ih mo{kih in `enskih oblek, jih najprej vpra{am, katero obmo~je bi radi predstavili in tudi katere plese Viri o kme~kem obla~ilnem videzu s preloma 19. v 20. stoletje so v zadnjih letih postali osnova za izdelavo bodo izvajali v novih oblekah. Obleka in ples naj bi bila folklornih kostumov {tevilnih folklornih skupin. Na fotografiji sta vsaj pribli`no usklajena. Zato se o starosti plesov oziroma ~lana Folklorne skupine Vrisk. do kdaj so se dolo~eni plesi {e plesali, vedno posvetujem z (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, maj 2007.) Mirkom Ramov{em. 34 Kako delati

V obdobju od 1890 do 1915 se, vsaj v kme~kem okolju, ni Posebna te`ava je s prikazovanjem obla~enja ljudi ob bistveno menjal videz pra`nje obleke. ^e `e, se je le do neke delavnikih. Iz novega blaga je te`ko narediti obleko, ki bo vide- mere pri premo`nej{ih `enskah, pri mo{kih pa skorajda ne. ti pono{ena, obrabljena, katere blago bo obledelo, raztrgano in Ne smemo pozabiti, da je bil to {e vedno ~as var~nega, pokrpano. Pa vendarle bi bilo za prepri~ljivost odrskega videza pretehtanega nakupovanja obleke in da so do tri pra`nje to potrebno. Kaj predlagate? obleke nosili k nedeljski ma{i ali ob nekaterih posebnih prilo`nostih tudi po dve desetletji. Lahko pa {e dlje. Odgovorila bom {e s sve`imi in ne preve~ obetavnimi izku{njami. Pred kratkim sem zbirala gradivo o delovni Kar zadeva starej{a “predfotografska” obdobja, je treba obleki s {tajerskega Pobre`ja in okolice. Ob pri~evanjih o imeti pred o~mi, da nas pe{~ica likovnih virov zelo omeju- mo{ki in `enski obleki v ~asu po prvi svetovni vojni so je v na{ih rekonstrukcijskih ambicijah in da nemalokrat ljudje vedno znova poudarjali, da so bili “zelo siroma{no gradimo obla~ilno podobo nekega obmo~ja takoreko~ na oble~eni in zakrpani.” Slikarki sem sicer polo`ila na srce, eni sami, samcati upodobitvi. Izjemo pomeni pravcata da naj z rekonstrukcijskimi risbami prika`e tedanjo revija mo{kih in `enskih oblek, ki jih je upodobil Franc obla~ilno rev{~ino. Obleke pa bodo ho~e{ no~e{ krojene iz Jelov{ek na freskah Marijine cerkve na Sladki gori leta novega blaga, in ~eprav bodo tudi zakrpane, se bo videlo, 1754. Obleke s fresk je `e pred leti z velikimi prizadevanji da so na novo krojene. Tako bo vse dotlej, dokler ne bodo obudil v `ivljenje Branko Fuks za svojo folklorno skupino. pono{ene in izprane. ^e bi `eleli rekonstruirati obleke s preloma 18. stoletja, pa vam najbr` ne bi kazalo ni~ drugega, da se naslonite na Resnici na ljubo bi se dalo blago tudi postarati. Bom sveto- morebitne, pol stoletja mlaj{e ali pol stoletja starej{e vala skupini s Pobre`ja, naj ga namo~ijo v kak{no ne preve~ likovne in pisne vire, jih natan~no primerjate in se potem cenjeno teko~ino. Ne vem pa, ~e bodo sprejeli moj nasvet. {ele odlo~ite za najbolj sprejemljive obla~ilne razli~ice. O {iviljah ste nekaj povedali `e v najinem prej{njem pogovoru, Ob tem pa bi rada opozorila, da je treba vsaj predvidevati, pa vseeno {e enkrat. Kak{na {ivilja je dobra {ivilja? da so slikarji, ki so po naro~ilu upodabljali no{e kme~kega prebivalstva v dolo~enih krajih, na primer v prvi polovici Sloves dobre {ivilje ali dobrega kroja~a je bil tudi v~asih 19. stoletja, naslikali samo eno izmed tamkaj{njih tlakovan s trdim in natan~nim delom. Ni~ druga~e ni obla~ilnih razli~ic. S precej{njo verjetnostjo ka`e pred- danes. [ivilje, ki {ivajo `enske obleke za izvajalce ljudskih postavljati, da niso bile vse `enske, na primer iz Savinjske plesov, pa morajo obvladati poleg nekdanjih krojev in doline, oble~ene leta 1811 tako, kot je le eno izmed njih posebnosti, ki so povezane s kroji izpred prve svetovne upodobil K. Russ, ali pa vse Smledni~anke leta 1838 tako, vojne, tudi ro~no nabiranje in ro~no polaganje gub in kot je le eno izmed njih naslikal slikar F. K. von Goldenstein. gubic, kajti obleka mora biti kot ulita. Plesalka pa jo mora znati nositi. To pa je `e drugo poglavje.

Res pa je tudi, da marsikatera va{ka {ivilja izpred prve sve- tovne vojne ni povsem obvladala {iviljske obrti. O tem pri~ajo tudi fotografije, ~e si nadrobneje ogledamo katero izmed zakma{no oble~enih `ensk.

K va{emu vpra{anju bi dodala {e moj predlog. Ali ne bi kazalo ustanoviti neko centralno delavnico no{, po avstrij- skem vzorcu, kjer bi se {ivilje in kroja~i ukvarjali samo s {ivanjem oblek za potrebe folklornih in drugih skupin ali posameznikov, ki `elijo imeti “staro no{o”. Zdaj velja glede tega precej{nja neurejenost. Tudi cene so zelo razli~ne in resnici na ljubo, marsikdaj pretirane.

Na Slovenskem je kar precej skupin, ki se ukvarjajo z izro~ilom ve~ slovenskih pokrajin in imajo zato ve~ kompletov razli~nih kostumov, posamezne obla~ilne sestavine pa obla~ijo v razli~nih kombinacijah. Se vam zdi sprejemljivo, da npr. isto spodnje krilo, srajco, telovnik uporabljajo k ve~ razli~nim kostumom (~e seveda krojno ustrezajo ~asu in kraju, ki ga `elijo predstaviti)?

Prav slednje ve~krat sama predlagam, ker si ne morem predstavljati, da bi imela neka skupina toliko ustreznih kompletov. Nevesta s svati v odrski postavitvi plesov iz Kostela. Folklorna skupina Tine Ro`anc iz Ljubljane. ^e sprejemamo misel o folklornih skupinah kot “`ivih muzejih”, (Foto: Janez Er`en, sre~anje folklornih skupin Ljubljane, Ljubljana, maj 2007.) potem naj bi na program skupine in na kostumsko podobo 35 Kako delati

Spominjam se, da sem pred desetletji, ko sem zbirala gradivo za knjigo o Strojni in Strojancih, prav z za~ude- njem opazovala, kako je na eni izmed takratnih “ouseti” mlad fant plesal s sivolaso “bico”. Mene je bilo dobesedno strah, da bo izdihnila med posko~nim plesanjem polke.

Glede na to, da je videz glave {e posebno pomemben in poveden, kako re{evati te`ave s pri~eskami? Pri dekletih verjetno z lasni- mi vlo`ki in umetnimi kitami, kaj pa pri mo{kih, zlasti mladih, ki si barvajo lase, imajo sodobne pri~eske, po dana{njem mod- nem okusu oblikovane brade? Se tu sploh da kaj storiti?

^e se ne motim, nekateri vodje folklornih skupin `e ob “nova~enju mladih” postavljajo dolo~ene zahteve tudi Med uniformiranostjo in neuniformiranostjo: fotografija ka`e glede pri~eske, tako da je meni marsikje prihranjeno sve- delne razlike v nadrobnostih, ~eprav celota daje dokaj tovanje, kako je prav in kako ni. Sicer so s pri~eskami res uniformiran videz. Metli{ka folklorna skupina Ivan Navratil. velike te`ave. ^e imajo dekleta dolge lase, ~eprav pobar- (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Logatec, maj 2007.) vane, svetujem, naj jih spletejo v kite, kratkolaske pa naj bodo pokrite z ruto ali pe~o. Tudi pri modnih fantovskih bistveno vplivala starost plesalcev. Ob pregledovanju fotografij, pri~eskah je klobuk neke vrste re{itev, ~e le ne ple{ejo na katerih so ljudje razli~nih starosti, vidimo, da so starej{i plesov, kjer se odkrivajo. oble~eni staromodno, mladi pa (za tisti ~as) moderno. Se vam zdi, da je pri rekonstrukcijah potrebno upo{tevati te razlike? Pred koncem vpra{anje tako na splo{no. Ali so nove obleke, ki Vpra{ano druga~e. Ali naj se kostum osemnajstletnika razliku- jih nosijo ~lani folklornih skupin lep{e ali gr{e od tistih, ki so jih je od kostuma {estdesetletnika, ~e oba ple{eta v isti skupini - in nosili ljudje v preteklosti oz. predvsem v ~em so druga~ne? v ~em? Zdaj ste me na{li. O tem te`ko govorim, ker grem le izje- ^e bi se pojavile v skupinah velike starostne razlike, bi jih moma na kak{en folklorni nastop. Saj veste, da so kazalo nakazati tudi z obla~ili. Vendar doslej {e nisem ~love{ke zmogljivosti omejene, torej tudi moje. Zato vodji naletela na pretirano velike razlike, kar je razmeroma skupine, ki izrazi `eljo, da bi “raziskala no{o”, `e takoj na {koda, ~e vemo, da so se v kme~kem okolju radi zavrteli za~etku povem, da si bom vzela ~as za raziskavo no{e, za poleg mladih tudi stari ljudje. Verjetno pa veljajo v folk- nabavo blaga in dogovor s {iviljo in kroja~em, na pred- lornih skupinah druge, denimo odrske zakonitosti tudi stavitev pa `al ne bom pri{la. Navadno predlagam tudi glede starosti plesalcev, kot pa v dejanskem `ivljenju. obratno, kar pa doslej {e nih~e ni sprejel.

Ustreznost oblikovanja folklornih kostumov se poka`e na nastopih, ko naj bi le-ti gledalca prepri~ali, kdaj in kje naj bi se dogodek, ki ga folklorna skupina prikazuje, odvijal. Na fotografiji je Folklorna skupina Bc iz Bovca “Pri ka{ti”. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Ajdov{~ina, maj 2007.)

36 Kako delati

Ali so obleke lep{e ali gr{e? Kot re~eno, imam glede tega Ste zahtevni glede odrskega obla~ilnega videza? premalo primerjalnih izku{enj, tu in tam pa sli{im, da imajo nekatere skupine “tako pretirano lepo izdelane Vedno sem in bom videla v ljubiteljski folklorni dejavno- obleke, kot jih v~asih sploh niso nosili ali pa le redki”. Pol sti ljudi, ki vlagajo poleg veselja tudi veliko truda v to za {alo pol za res je tudi danes tako. Saj se zlasti soproge dejavnost. Kot sem `e marsikje omenila, sem resni~no sodobnih mestnih in tudi pode`elskih povzpetnikov tako vesela, da se mlaj{i, ponekod pa tudi starej{i ljudje zbirajo rade poka`ejo v astronomsko dragih in natan~no izde- v ustvarjalnih skupinah in preprosto nimam srca, da bi lanih oblekah kak{nega znanega tujega modnega kreator- jim te`ila ali je krilo malo bolj ali manj po{tirkano in ruta ja, delovna elita pa hodi v konfekcijskih oblekah. malo bolj ali manj dobro zavezana. Prepri~ana sem, da so v na{ih vaseh plesale tak{ne in druga~ne `enske, {tmane ^eprav vem, da se nimate za jasnovidko, proti koncu {e eno in {lampaste. Pa kaj! V plesu je nekaj veselega, je nekaj vpra{anje. Kako vidite razvoj kostumiranja slovenskih folk- lahkotnega in vzajemnega, obleka je skorajda ovira lornih skupin v prihodnje, ali ~e vam to vpra{anje ni ljubo, (smeh). kak{no kostumiranje bi si vi `eleli? In za konec: Opazil sem, da vam besede obla~ilni videz, folk- Hvala, ker ste mi ponudili izbiro. Vseeno bom odgovorila lornik, kostum ne gredo od rok oziroma iz ust. Ali bi lahko na obe vpra{anji. Za velik del folklornih skupin, s katerimi razlo`ili, zakaj? sem sodelovala ali prav zdaj sodelujem, lahko trdim, da se resni~no trudijo, da bi imeli obleke, kakr{ne so nosili v 19. Moj odgovor bo zelo jedrnat. Nimam ni~ proti, ~e jih stoletju, pogosteje pa nekako od konca 19. stoletja pa do uporabljajo drugi, meni pa zvenijo nenavadno in nekako konca prve svetovne vojne. Zdi se, da je to obdobje, vsaj tuje, ~e ne izumetni~eno. Sem pa prepri~ana, da se bosta zaenkrat “zakon”. Prepri~ana pa sem, da bodo s~asoma besedi folklornik in kostum s~asoma prijeli. Tako kot se je postale zanimive tudi obleke, kakr{ne so bile v navadi med pojem “obla~ilni videz”. Tudi v tem so zakonitosti razvo- svetovnima vojnama. Vsekakor bo moral pri tak{nih ja, ki pri~ajo, da ve~ina ljudi sprejme ponujeno mo`nost, odlo~itvah sodelovati kolega Mirko Ramov{, ki ve, do kdaj za katero je mnenja, da je sodobnej{a. Verjetno je tudi je bil ta ali oni ples {e `iv v dolo~enem kme~kem okolju. prav tako. @elje po spremembah morajo biti pa~ usklajene z nekim dejanskim stanjem. Z dr. Marijo Makarovi~ sem se meseca Verjetno tudi vi opazite, da vladajo v folklornih skupinah decembra 2006 pogovarjal Bojan Knific. razvojne zakonitosti, na~in obla~enja ni nobena izjema. Br`kone je treba vzeti tudi za bodo~nost v zakup, da ga bodo folklorne skupine, kljub strokovni pomo~i, do neke mere prilagajale - kot ravnajo `e zdaj - svojim odrskim potrebam in svojemu odnosu do obla~enja v preteklosti.

37 Kako delati

ustrezen mora biti tempo igranja, na mestih, kjer se to zdi GLASBENE potrebno, je vloga godcev bolj ali manj izpostavljena itd.. Povedano preprosto: glasbena spremljava mora biti PRIREDBE V pripravljena tako, da daje podporo celotnemu konceptu odrske postavitve. Pri konceptu je priporo~ljivo sodelo- FOLKLORNIH vanje avtorja odrske postavitve in avtorja glasbene priredbe. Pomemben je izbor god~evskega sestava, ki naj ne bo le tak, da sodi v izbrano pokrajino in ~asovno SKUPINAH obdobje, ampak naj bo odvisen tudi od godcev, ki v skupi- MILE TRAMPU[ ni igrajo. Pri drugih je pomemben izbor vi` (z ustrezno kombinaci- jo razli~nih ritmov), izbor god~evskega sestava in Godci - glasbeniki, ki dodelitve vloge posameznim glasbilom. Avtor je tu spremljamo plese, mno- bistveno bolj kot v prvem primeru prepu{~en svoji lastni gokrat ob~utimo, da je pri viziji in virom, s katerimi lahko razpolaga (notni zapisi, ve~ini folklornih skupin terenski zvo~ni posnetki, zgledovanje po obstoje~ih glasbena spremljava priredbah …). nekako v drugem planu. Vzroki za to so razli~ni. LJUDSKI PLES NEKO^ IN DANES Najbolj pogosto je vodja folklorne skupine plesalec, Ljudski ples je imel prvotno izrazito obredno - magi~no torej je predvsem plesno vlogo, pozneje pa je slu`il sprostitvi in zabavi. Godci so izobra`en, zato glasbeno igrali za ples in so se temu morali podrejati - sprva zaradi spremljavo godcev, oziro- pravil obrednih dejanj, pozneje pa zaradi `elja plesalcev. Mile Trampu{. ma pripravo glasbenih Rek, da mora plesalec plesati tako, kot igra godec, potrju- (Foto: Janez Er`en, folklorni priredb, prepu{~a drugim. je odlo~ilno vlogo godcev pri plesu, kajti brez godcev plesa tabor za odrasle, Ti so lahko pri tem delu Novo mesto, januar 2007.) ni (oziroma ga ni bilo do ~asa, ko se razvijejo drugi na~ini bolj ali manj spretni, imajo predvajanja glasbe - gramofon, radio …). Ker folklorne ve~ ali manj potrebnega znanja, sposobnosti in ob~utka za skupine za zdaj ve~inoma predstavljajo plese, ki so jih tovrstno delo, vsekakor pa je skupin, ki bi se odlo~ale, da ljudje plesali ob `ivi glasbeni spremljavi, moramo godci “v na tem podro~ju naredijo kakovostni premik, premalo. `ivo” poskrbeti, da bodo le-ti lahko za`iveli v svoji drugo- Tisti, ki si to `elijo in tisti, ki temu vpra{anju posve~ajo tni - odrsko prilagojeni obliki, ki spreminja tudi vlogo god- vsaj nekaj pozornosti, verjetno poznajo Julijana Strajnarja cev. Godci ne igrajo ve~ le za ples, niti ne le za poslu{anje, - prejemnika Maroltove plakete leta 2006, ki je za {tevilne ampak igrajo za oboje. In zato morajo igrati tako, da gre folklorne skupine na Slovenskem, zlasti pa za Akademsko ples v noge in tako, da gredo gledalcem in poslu{alcem folklorno skupino France Marolt, naredil vrsto glasbenih melodije v u{esa. priredb. Nekaj priredb je pred leti pripravil tudi za [ale{ko folklorno skupino Koleda iz Velenja, potem pa me z KAJ JE PRIREDBA? besedami “Kar sam se loti prirejanja!” spodbudil, da sem se lotil tega dela. Preprosto povedano je to notni zapis za glasbilo (izraz je {ir{i, kot ~e bi zapisal in{trument) ali skupino glasbil, s Nekaj izku{enj sem si nabral, napisal sedemnajst priredb za plesne postavitve, pribli`no toliko za god~evske skupine in pripravil kar lepo {tevilo transkripcij za dia- toni~no harmoniko. V nadaljevanju povzemam predava- nje, ki sem ga imel na Folklornem taboru za odrasle v Novem mestu januarja 2006, in sicer z namenom, da bi spodbudil avtorje odrskih postavitev, vodje folklornih skupin in vodje godcev, k pisanju ustreznih glasbenih priredb.

Glasbene priredbe, ki jih pripravljamo znotraj folklorne dejavnosti, lahko razdelimo v dve skupini:

- priredbe, ki so namenjene spremljanju plesov, - priredbe za samostojne “solo” to~ke godcev. Tambura{ki sestav Folklorne skupine KUD Oton @upan~i~ iz Vinice, katerega vodja je @eljka Karin Bili~i~. Prvim mora biti osnova odrska postavitev z vsemi nadro- (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, bnostmi in `elenimi u~inki, ki si jih je zamislil njen avtor: Logatec, maj 2007.) 38 Kako delati katerim godci (izraz mi je ljub{i kot glasbeniki) spremlja- jo plesalce in jim omogo~ajo plesanje. V naj{ir{em smislu je to lahko tudi le “dogovor”, katera glasbila naj igrajo, v kateri tonaliteti, kje so poudarki in tako dalje. Vsekakor je priporo~ljivo imeti priredbo zapisano.

SLOVENSKI LJUDSKI PLESI IN GLASBILA ZA SPREMLJAVO

Slovenski ljudski plesi so se, razen redkih izjem (nemo kolo, plesi ob petju), plesali ob glasbeni spremljavi, ki je bila lahko zelo razli~na, odvisno od tega, kak{en godec oz. godci so bili na voljo in katera glasbila so imeli. Za spremljavo plesov so uporabljali glasbila, na katera so igrali melodijo: glavnik, Mlaj{i in starej{i godci sodelujejo tudi v otro{kih folklornih nunalca, drumlica, orglice (ustna harmonika), br{ljanov skupinah. Na fotografiji godca otro{ke folklorne list, pi{~ali, `vegla, trstenke, violina (gosli, {kant), klarinet, skupine iz Cirkovcev. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, harmonika (ramonika, orgle, meh, fude, frajtonarca), dude, Slovenska Bistrica, maj 2007.) tamburice, oprekelj, cimbale, citre (zelo redko), kasneje tudi trobenta, pozavna in za ritmi~no spremljavo: basovska vojno. Nekateri od njih so bili poznani `e v zgodnej{em glasbila: basovska godala (kontrabas, mali bas, violon~elo), obdobju (`al ne vemo natan~no, kak{ni so tedaj bili), berda, basovska trobila (tuba, bombardon, helikon, bariton, skupine pa izvajajo tudi plese, ki so se k nam raz{irili po “plehbas”), lon~eni bas, bugarija, kasneje kitara itd.. Ko se je prvi svetovni vojni. Pri pripravi programov je torej potre- pojavil gramofon, so plesali tudi s pomo~jo plo{~, vendar so bno upo{tevati, katera glasbila so bila v posameznih bili to predvsem novej{i - “moderni” plesi. zgodovinskih obdobjih pri nas poznana. Nekaj navedb:

GODCI IN GOD^EVSKI SESTAVI - Do 16. stoletja so za na{e ozemlje izpri~ane dude, razne pi{~ali in oprekelj. God~evske skupine so bile nekdaj (tako kot {e danes) bolj - V 17. stoletju so bile raz{irjene gosli, razne pi{~ali in ali manj pogoste (stalen sestav je le v Reziji). Pri izbiri le- oprekelj. teh za spremljanje plesov, ki jih izvajajo folklorne skupine, - V 18. stoletju igrajo godci na gosli, oprekelj in bas - nam lahko pomagajo podatki, ki jih o god~evskih sestavih oprekelj nadome{~a tudi klarinet. na Slovenskem imamo. Navajam nekaj primerov (ki jih je - V 19. stoletju se pojavijo druga pihala in trobila, nasta- potrebno razumeti glede na ~as, ko so bili v navadi, kraj, jajo pihalne godbe, oprekelj pa se za~ne po~asi umikati kjer so nanje igrali in prilo`nost za igranje): harmoniki, ki je patentirana leta 1829 (k nam je pri{la pozneje). - En godec, ki igra ali na orglice, harmoniko, dude, pi{~al, - Na za~etku 20. stoletja dobiva harmonika vse ve~jo vel- glavnik in drugo. javo in postane ponekod edino god~evsko glasbilo, - Dvo~lanski god~evski sestav: citira in bunkula, har- oziroma se pojavlja skupaj z goslimi, klarinetom, basom monika in gosli, harmonika in klarinet, harmonika in ipd.. kontrabas (igranje z lokom!), harmonika in bariton. - Tambura{ke skupine (tako imenovani zbori) se pojavijo - Tri~lanski god~evski sestavi: gosli, oprekelj in kontra- ob koncu 19. stoletja, mno`i~neje v za~etku 20. stoletja: bas ali mali bas; gosli, klarinet in bas ali rog; gosli, kla- rinet, trobenta; harmonika, klarinet, bas. - [tiri~lanski god~evski sestavi: gosli, klarinet, oprekelj in kontrabas; gosli, harmonika, harfa in ~elo. - Ve~ji sestavi: harmonika, gosli, klarinet, trobenta, kitara, bas; gosli, bugarija, bisernice; dvoje gosli, har- monika, dve kitari (bugariji), berda; gosli, trobenta, kitara, dve harmoniki, bas. - Godbe na pihala, ki so imele osem in ve~ ~lanov. - Tambura{ke skupine: bisernica, bra~, ~elo, bugarija, berda. (Zasedba je bila lahko {tevil~nej{a.)

ZGODOVINSKI RAZVOJ GOD^EVSKIH SKUPIN PRI NAS Mile Trampu{ z violino in orglicami. Plesi, ki jih folklorne skupine izvajajo, sodijo predvsem v (Foto: Janez Er`en, god~evski seminar, [martno na Pohorju, drugo polovico 19. stoletja in ~as pred prvo svetovno november 2006.) 39 Kako delati

1897 v Ajdov{~ini, 1905 v Predgradu, 1911 na Sinjem Dolenjska: klarinet, violina, harmonika, bas; vrhu v Beli krajini. Bela krajina: dude, pi{~ali, klarinet ali pero in harmonika - V drugi polovici 20. stoletja nastanejo {tevilni narodno- ter od za~etka 20. stoletja naprej tambura{ki sestavi; zabavni ansambli in zabavnoglasbene skupine, ki na Koro{ka: klarinet, harmonika, bariton, godci s pihali in Slovenskem prevzamejo igranje za ples, hkrati pa na- trobili; stane mnogo folklornih skupin, ki sku{ajo poustvarjati [tajerska: violina, klarinet, harmonika, bariton; starej{e god~evsko izro~ilo. Prekmurje: bande: gosli, kontra, klarinet, `vegla - pre~na flavta, cimbale, kontrabas ipd.. POKRAJINSKE POSEBNOSTI KAKO PRIPRAVITI GLASBENO V Sloveniji zaradi njene velikosti, bolje majhnosti, ne bi PRIREDBO? pri~akovali bistvenih razlik v izvajanju melodij in god~evskih sestavih oz. skupinah. A tako kot pri plesu Pri pripravi moramo upo{tevati: obstaja mnogo razli~ic, tako tudi pri godcih lahko ugota- a) Kak{na je odrska postavitev? Pomemben je izbor vljamo {tevilne posebnosti, ki jih danes lahko upo{tevamo plesov, izbor obstoje~ih vi`, ponavljanja, modulacije, pri pripravi glasbenih priredb. Pri na~inu igranja opazimo predvideno petje po plesu ali med njim ipd.. Premalo na jugozahodu mediteranski vpliv, na severu in v osrednji je, ~e vemo le zaporedje plesov in imamo na voljo samo Sloveniji god~evstvo zaznamuje alpski prostor, na vzhodu osnovne melodije. pa se ~utijo vplivi panonskega sveta. Tudi pri uporabi glas- b) Kak{en god~evski sestav lahko izberemo? Pri tem bil lahko upo{tevamo nekaj zanimivosti, ~eprav je potre- moramo upo{tevati stanje v skupini (kaj in kako godci bno poudariti, da so dobri godci tudi pred sto in ve~ leti igrajo), podro~ne posebnosti in vsebino odrske potovali in godli po vsem podro~ju ju`ne Avstroogrske. ^e postavitve (ali gre npr. za prikaz zabave po kon~anem pogledamo god~evske sestave od zahoda proti vzhodu skupnem delu ali za prikaz plesa na bogati poroki). lahko ugotovimo, da so dokaj podobni, in da je v njih, Kasneje se pri izvajanju lahko pojavi problem, ko pri razen v Reziji, proti koncu 19. stoletja vodilno vlogo pre- izvajanju ni celotnega predvidenega sestava in manjka vzela harmonika. glasbilo, ki ima vodilno melodijo. Delna - priro~na, ~eprav ne najbolj{a re{itev je, da harmonika ves ~as Pogostej{i sestavi po pokrajinah do prve svetovne vojne: igra melodijo. c) Izbor tonalitete, ki je odvisen od glasbil, ki so v se- Rezija: citira (violina) in bunkula (mali bas); stav vklju~ena. Za godce, kakr{ne ve~inoma imamo, Primorska s Poso~jem: violina, klarinet, bas, kasneje so najprimernej{i naslednji duri: za diatoni~no har- godbe na pihala; moniko C, F, B in B, Es, As; za pihala C, F, B, Es, As; za Notranjska: violina, klarinet, oprekelj, bas; gosli C, G, D, A ipd.. Gorenjska: klarinet, harmonika, bas; d) Posebnosti melodij. Ugotoviti moramo mo`nosti ve~glasja, mo`nosti harmoni~ne spremljave, primer- nost nekdaj pogostih intervalov (terce, sekste, kvarte, kvinte). Mnogo melodij je mo`no igrati v celoti ali delno v tercah (Na planincah), druge ne (Moj o~ka ima konji~ka dva). Ugotoviti moramo mo`nost vklju~itve subdominante, dolo~iti basovsko linijo in razmi{ljati o vlogi spremljevalnih glasbil.

POGOSTI PROBLEMI:

- Pripravljavci glasbenih priredb nimajo notnega zapisa, ampak samo zvo~ni ali sedaj pogosto le video posnetek, kjer je lahko sporna doslednost izvajanja plesnih vi`. - Godci ne poznajo not. - Melodija je v molu (bli`ina Hrva{ke, Mad`arske). - V~asih se pojavi tudi `elja po kopiranju `e obstoje~e uspe{ne priredbe, ~emur se je seveda potrebno izogibati, razen ~e ne gre za terenski posnetek “izvirne” skupine. Tu se pojavi vpra{anje, ali naj sedanji (mnogokrat {olan) godec posnema na~in izvajanja vi`e na posnetku in kako dosledno.

Sicer pa velja tudi za pripravo glasbenih priredb, podobno Godec igra na diatoni~no harmoniko. kot za vse na{e delo: Univerzalnih “receptov” ni, so le (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje pevcev ljudskih pesmi splo{na priporo~ila! in godcev ljudskih vi`, Sv. Peter, junij 2006.) 40 Kako delati IZDELAVA PARTITURE Kratki napotki za priredbe: 1. osnovno shemo priredbe je potrebno delati skupaj z Lahko jo napi{emo brez pripomo~kov (kdor to zmore), oblikovalcem odrske postavitve; lahko si pomagamo z glasbilom (klavir, harmonika) ali 2. naj se v njej odra`ajo pokrajinske posebnosti (ritmi~ne, uporabimo ra~unalnik - kar je najbolj primerno in danes harmonske, basovske); priro~no zaradi mo`nosti takoj{njega poslu{anja, kopira- 3. naj bo preprosta; nja, moduliranja, izdelave partov in izpisa not ter 4. bolje kot velik nestalen je imeti stalen manj{i sestav; po{iljanja not po e-po{ti. Obstaja cela vrsta ra~unalni{kih 5. kontrabas morajo godci igrati z lokom - ~im ve~ po programov, ki so bolj ali manj enostavni (Finale, Sibelius, praznih strunah; Encore itd.). Ko obdelamo izhodi{~a, zapi{emo osnovno 6. ritmi~na podlaga (bas, basi na harmoniki, kontrabas) melodijo za vodilni instrument ter basovsko in spremlje- mora biti izrazita; valno (bugarija, kontra, oprekelj) linijo. Nazadnje dodamo 7. vloge vodilnih glasbil (violina, klarinet, flavta, har- ostale glasove - glasbila, z upo{tevanjem obsega glasbila, monika ...) naj se izmenjujejo; njegove barve in sposobnosti godca. 8. priredbe samostojnih god~evskih programov so lahko virtuoznej{e, ~e je potrebno (odvisno od godcev); Sam navadno, potem ko obdelam “izhodi{~a”, sedem za 9. godci naj poznajo ples in naj znajo plesati. klavir in napi{em grobi osnutek. Z delom nadaljujem na ra~unalniku, kjer uporabljam program Encore 4.2.1, ki je LITERATURA: enostaven, predvsem pa sem ga navajen. Ima sicer ome- jene mo`nosti, a za delo priredb za potrebe folklornih Cvetko,Igor skupin zado{~a. 1991 Med godci in glasbili na Slovenskem. Ljubljana: SEM, ZRC SAZU.

Kratek pregled glasbil primernih za folklorne skupine Je`, Jakob - Za igranje melodij: gosli, klarinet, harmonika, tobenta, 1984 Pregled glasbil. Ljubljana. flavta, oprekelj, cimbale, nunalca-glavnik, orglice, citre, Ko{uta, Miran idr. tamburice (bisernica, bra~, ~elo), drumlica, pero, 1985 Deklica podaj roko. Trst: Zalo`ni{tvo Tr`a{kega tiska. trstenke, stran{~ica, `vegla, pi{~ali, okarina, dvojnice, Kumer, Zmaga dude, harfa, lajna. 1972 Slovenska ljudska glasbila in godci. - Za basovsko in ritmi~no spremljavo:, viola, ~elo-bunku- Maribor: Zalo`ba Obzorja. la, kitara, bugarija, kontrabas, berda, plo~evinasti bas Kumer, Zmaga (bariton, tuba, bombardon, itd.), lon~eni bas, lubnati 1977 Etnomuzikologija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. rog (s prdo), `ivalski rog, leseni rog, `vrgolc, ~ivink, rag- lja, ~inele, boben. Kumer, Zmaga 1983 Ljudska glasbila in godci. Ljubljana: Slovenska matica.

Prakti~ni nasveti in vpra{anja, ki si jih moramo zasta- Omerzel, Mira vljati: 1984 Glasberna mladina 8. Slovenska ljudska glasba Ljubljana; GM Slovenije. - Kadar sledi plesu pesem brez glasbene spremljave, je dobro, da godci kon~ajo v tonaliteti, s katero bodo za~eli Pirc Simona pevci, zlasti ~e ti niso najbolj izurjeni. 2003 Tambura{ke skupine v Pomurju. Pari~njak: Samozalo`ba. - Pred za~etkom dela moramo spoznati uglasitve, zna~ilnosti zvoka in predvsem obseg glasbil. Strajnar, Julijan - Pomembno je, kateremu glasbilu damo vodilno vlogo. 1989 God~evske vi`e. Folklorist 1-2. Ljubljana: ZFS - ZKOS. Upo{tevati moramo prodornost klarineta in {ibkej{i Strajnar, Julijan zvok gosli, ki se izgubi, ~e ni ozvo~enja. Razmisliti 1988 Citira. Trst: Zalo`ni{tvo Tr`a{kega tiska. moramo o mo`nostih (in potrebah) podvajanju glasbil Strajnar, Julijan (gosli, klarinetov, harmonik). Prispevki in referati iz raznih kongresov. - Tipkopisi b.n.l. - Ali bi zdru`evali tambura{e in godce na drugih glasbi- lih? Vklju~evanje basa (z lokom ali brez njega) ali Traditiones 1989 Traditiones 19. Ljubljana: ZRC - SAZU. berde? Ali bi rezijanske vi`e igralo ve~ citiravcev? Ali bi namesto malega basa igral godec na violon~elo? Poseben Trampu{, Mile poudarek, da elektri~na glasbila ne sodijo zraven verje- Zapiski iz razli~nih referatov in predavanj. - Rokopisi b.n.l. tno ni potreben. - Naj i{~emo nove zvokovne mo`nosti ali naj ostanemo Turisti~no dru{tvo Lu~e ~im bli`e starej{im zapisom oziroma posnetkom? 1999 Tradicija glasbe in petja v Lu~ah. Lu~e: Turisti~no dru{tvo Lu~e. - Katera preprostej{a glasbila naj uporabimo oziroma kat- era so primerna (lon~eni bas, `vegla, trstenke, orglice, Vide~nik, Aleksander citre, nunalca, oprekelj, drumlica, dude? (Ali bi se sled- 1990 Iz roda v rod (Godci v Savinjski dolini). Nazarje: Mercator - ZKZ. nje dalo “o`iveti”?) Vide~nik, Aleksander 1996 Velika beseda. Mozirje: Prosvetno dru{tvo Savinja. 41 Kako delati

pojavljajo vplivi zborovstva pri mo{kih sestavih, kjer se LJUDSKA PESEM poleg prvega, drugega glasu ter basa ogla{a bariton, ki har- monizira na zborovski na~in. Tretke skoraj ni ve~, le redki MED ZBOROVSKO jo {e znajo. Tudi basi se redko razdelijo. [e bolj opazen je zborovski vpliv pri me{anih skupinah, kjer se pojavlja IN NARODNO- zborovska postavitev glasov in sicer sopran, alt, tenor in bas. Ljudski pevci so ponavadi peli tako, da so `enske pele ZABAVNO GLASBO melodijo in spremljavo v terci ali seksti, mo{ki pa so basi- rali ali pa je kdo posku{al {e s tretko. ADRIANA GABER[^IK Interpretacije. Pojavlja se pohitevanje in upo~asnjevanje ter razli~na glasnost pri posameznih kiticah, predvsem pri petju refrena, ki je pogostokrat ti{ji. Pojavlja se tudi soli- Ljudje vedno segamo k svojim ranje ob spremljavi mrmranja in interpretacijsko podaja- koreninam in s tem krepimo nje besedila; npr. pretirano radostno obna{anje ob pivskih ob~utek pripadnosti in narodne in {aljivih pesmih. samozavesti. V~asih pa tudi zaradi pomanjkanja znanja in Ljudski pevci pojejo naravno, brez velikih odstopanj v pod vplivom materialisti~nega interpretaciji. Samo pohitevanje/upo~asnjevanje in gledanja sveta nehote skrenemo kakr{nokoli podajanje besedila je v popolni povezanosti na napa~no pot. Nekaj takega se melodije in besedila. Na to jih pripelje naravni tok pesmi, dogaja tudi s slovensko ljudsko ne pa vnaprej{nje ~lenjenje pesmi in pa odrski nastop, kar Adriana Gaber{~ik. glasbo, kar opa`amo na raznih je zna~ilno za pevski zbor. (Foto: Janez Er`en, 2007.) sre~anjih pevcev ljudskih pesmi. Intonacija. [e vedno kdaj vidimo zborovsko intonirko ali pa ^eprav ljudsko glasbo izvajajo ljudski pevci in godci, posamezen pevec/pevka intonira za~etni ton, potem pa vedno pogosteje postaja proizvod radia in televizije v za~nejo peti vsi skupaj. Pojavlja se dajanje vstopov z roko funkciji zabave z nostalgi~nim idealisti~no romanti~nim ali celo dirigiranje ter petje z notami ali besedilom v rokah. vra~anjem h “koreninam”. Prilagajajo jo {irokemu okusu in marsikdaj uporabljajo prijeme, ki hitro in trenutno Pri ljudskih pevcih je vedno za~enjal en pevec, ki je znal zadovoljijo zabave `eljne ljudi. Splo{ni okus spodbujajo vi{ino pesmi prilagoditi skupini. Priklju~ili so se mu ostali tudi mediji, radijske postaje, ki v poplavi novo in pesem je zazvenela na njihov edinstven na~in, z vsemi nastajajo~ih zgo{~enk raznih skupin nekriti~no predvaja- zna~ilnostmi pokrajine in pevcev samih ter njihovega jo vsakr{no glasbo in tako zapolnjujejo ure svojega progra- podajanja pesmi. ma. Mo`nost razmeroma lahkega in nekriti~nega nastopanja v medijih `ene tudi pevce ljudskih pesmi in NAJPOGOSTEJ[I ELEMENTI godce ljudskih vi`, da se prilagajajo t.i. “okusu mno`ic”. NARODNO-ZABAVNEGA PETJA V{e~ni `elijo biti ne samo poslu{alcem, ampak tudi gledal- cem; tako ljubiteljem zborovskega petja kot poslu{alcem Dodajanje glasbil. Najpogosteje se pojavlja diatoni~na narodno-zabavne glasbe. Zato nekateri pribli`ujejo svoje harmonika. Ta mnogokrat preglasi ve~glasno petje, v~asih petje narodno-zabavnemu, tudi z dodajanjem spremljave pa je zraven zato, ker pevci sami niso sposobni niti dvo- diatoni~ne harmonike ali citer, nekateri zborovskemu z zborovsko harmonizacijo in oblikovanjem glasov. Tudi druga~e sku{ajo “popestriti” svoj odrski nastop; s prina{anjem raznih rekvizitov na oder (kozarci, majolike, ko{are), zvo~il (grablje, kose, perilniki) in doma izdelanih bu~ z vdelanimi kazuji, ki jih nikakor ne moremo imeti za ljudska glasbila. Tudi obla~enje skupin, marsikdaj neposre~eno, je rezultat nevednosti in nastopanja. Vse zato, da gledalcem/poslu{alcem v dvorani “ne bi bilo dolg~as”. Ljudje na splo{no radi sprejmejo ta odrski “{ov” in tako dajejo posredno potrditev skupinam, da se obra~ajo v to smer.

NAJPOGOSTEJ[I ELEMENTI ZBOROVSKEGA PETJA Izobra`evanj, ki posku{ajo dvigniti kakovostno raven dela v pevskih in god~evskih skupinah, je o~itno {e vedno premalo, saj se tistih, ki obstajajo, udele`uje le mno`ica pevcev. Na fotografiji Postavljanje glasov. Pri `enskem triglasju ni te`av, je utrinek s seminarja na [martnem na Pohorju. nekatere pevke znajo zapeti tudi {tiriglasno. Pa~ pa se (Foto: Janez Er`en, seminar petja ljudskih pesmi, november 2006.) 42 Kako delati

lagodijo, kaj {ele izvajalci na ritmi~na glasbila. Zato se dogaja, da se pevci prilagodijo godcem. Pesem izgubi svoj ritem (petdobni, spreminjajo~i, svobodni) in postane le {e plesna vi`a, kjer je pomemben plesni tempo ter ritem polke in val~ka. S tem pa postane pesem “uniformirana” in onemogo~a pevcem njihovo podajanje pesmi.

Posebno besedo velja na kratko nameniti tudi kostumira- nju skupin, ki se z obla~enjem v enotne obleke ali pa v stilizirane tako imenovane “narodne no{e” prav tako pri- bli`ujejo zborovskemu oziroma narodno-zabavnemu, seveda vse v funkciji nastopanja in v{e~nosti publiki.

Ljudski pevci se niso obla~ili posebej za nastope, saj sploh V letu 2006 smo na pevskem seminarju na [martnem na niso nastopali. Ob posebnih prilo`nostih so bili seveda v Pohorju popoldansko delo organizirali v manj{ih skupinah, katerih ~lani so se ob stiku s pevci, ki so kasneje na dr`avnem “ta bolj{ih oblekah”, a nikdar uniformirano oble~eni. sre~anju nastopili, u~ili peti ljudske pesmi. (Foto: Janez Er`en, seminar petja ljudskih pesmi, november 2006.) KAJ @ELIMO? glasja in se zato pri petju zana{ajo na harmoniko. Zaradi ^e so nam ljudske pesmi v{e~, jih `elimo prepevati in jih posebne ugla{enosti diatoni~nih harmonik tako marsika- ohraniti tudi naslednjim rodovom, potem je prav, da jih tera pesem zazveni previsoko ali prenizko, kar v~asih ohranjamo v ljudskem duhu in z vsemi njihovimi prese`e sposobnosti pevcev. Poleg harmonike se pridajajo zna~ilnostmi. ^e pa so nam le izhodi{~e za na{e glasbeno tudi druga glasbila, kot so citre, kitara in {e kaj, kar nujno raziskovanje in eksperimentiranje, je to `e drugo glasbeno pripelje do in{trumentalnih uvodov in mediger, to pa so podro~je, ki ima spet svoje zna~ilnosti in kriterije. seveda `e priredbe pesmi. Prav tako so pri{la v modo v zadnjem ~asu nekatera zvo~ila, ki so po meni neznanem Ljudski pevci so pesmi peli za sebe in ne na odru, zato je merilu postala “ljudska glasbila”; grablje, kose, perilniki, nepotrebna vsakr{na “navlaka”, ki je zgolj za o~i ali pa kazuji, baloni, ropotulje. slu`i zabavlja{tvu. Odve~ so tudi razna “olep{evanja” pesmi in petja ter dodajana elementov z drugih glasbenih Ljudska pesem `e zaradi svojih zna~ilnosti (ve~glasje, svo- podro~ij. boden ritem, tempo) ob sebi ne potrebuje glasbil, ne ritmi~nih ne melodi~nih. Vsak se bo seveda odlo~il kaj `eli in katera glasbena zvrst je tista, kjer se `eli udejstvovati. Zato je prav, da je z glas- Ritmiziranje pesmi. Uporaba glasbil in zvo~il nujno benimi zvrstmi in njenimi zna~ilnostmi ter s kriteriji sez- pripelje do ritmiziranja ljudskih pesmi, kar je spet nanjen. Le tako bomo ohranili na{o ljudsko pesem v vsem zna~ilnost narodno-zabavne glasbe. Pesmi, ki so jo sicer njenem bogastvu in raznolikosti. pevci peli po~asi in v svobodnem ritmu, se godci te`ko pri-

Pevska skupina Val iz Pirana. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi`, Sv. Peter, junij 2006.) 43 Kako delati

{ole ter za nekoliko starej{e za~etnike v folklornih PRIREJANJE PLESOV skupinah.

ODRASLIH ZA Druga (osrednja) stopnja: Gradivo druge stopnje je primerno za otroke, ki aktivno sodelujejo v skupini vsaj tri OTROKE leta oz. obiskujejo 4., 5. ali 6. razred osnovne {ole in Na prakti~nih primerih {tajerskih in obvladajo osnove plesne tehnike. prekmurskih plesov Tretja (zahtevnej{a) stopnja: Gradivo tretje stopnje je primerno za izku{ene folklornike otro{kih folklornih BRANKO FUCHS skupin in otroke od 7. do 9. razreda osnovne {ole, ki `e dobro obvladajo osnove plesne tehnike.

Na Slovenskem obstaja preko 200 otro{kih folklornih Predlog otro{kih parnih dr` (ki v prvih {tirih oblikah pred- skupin, katerih naloga je, da poleg poustvarjanja stavlja nadomestek za dr`e odraslih). Navedene so otro{kega izro~ila v svoj program vna{ajo tudi plese razli~ne mo`nosti, in sicer od preprostej{e do zahtevnej{e: odraslih. Teh plesov pa ne (z)morejo (niti ne bi bilo primerno) izvajati tako, kot so bili zapisani, in zato se 1. Dr`a v polo`aju v{tric. (Plesalec z desnico dr`i plesalki- vodje otro{kih folklornih skupin stalno sre~ujejo s te`avo no levico. Drugi dve roki sta spu{~eni ob telesu.) - kako plese odraslih ustrezno prilagoditi razli~nim staro- 2. Dr`a v polo`aju nasproti. (Stojita drug nasproti druge- stim in plesnim zmo`nostim otrok, ki jih imajo v svoji ga. Dr`ita se za nizko spu{~eni roki. Plesalkina desnica skupini. Da bi dobili vsaj skromen namig, kako plese prime plesal~evo levico, plesalkina levica pa plesal~evo primerno poenostavljati, navajam na primerih {amar- desnico.) janke, ma{arjanke, prekmurske zvezde (gospod-gospa), 3. polo`aju, ko sta plesalec in plesalka v{tric, le da je ple- trojke in {o{tarske nekaj zgledov. salec obrnjen v nasprotno smer. (Dr`ita se enako kot pri 2. razli~ici.) Prilagajanje plesov je razdeljeno najve~krat na tri 4. Dr`a za nadlakti. (Stojita drug nasproti drugega in se te`avnostne stopnje. Opisi vsebujejo povzetke za~etnega primeta za nadlakti. Plesalec prime z desnico plesalki- polo`aja in dr`e, potek plesa, morebitni govor ob u~enju no levo nadlaket, z levico pa njeno desno nadlaket. plesa; ponekod so dodana opozorila o stilnih posebnostih Plesalka z levico prime plesalca za desno nadlaket in z in potrebnih predvajah. Plesni opisi upo{tevajo mo`nosti desnico njegovo levo nadlaket.) razli~nih primerov prilagajanja plesov razli~nim starostim 5. Hrbtno-ramenska dr`a. (Plesalec dr`i plesalko ob pasu, otrok in njihovim plesnim zmo`nostim. ona ima polo`ene svoje roke na plesal~evih ramah.) 6. Standardna dr`a. [Plesalec z desnico dr`i plesalko zadaj OPREDELITEV TE@AVNOSTNIH na hrbtu, ona polo`i levico njemu na desno ramo. Plesal~eva levica in plesalkina desnica sta skoraj izte- STOPENJ gnjeni v levo (desno) in sklenjeni v vi{ini plesalkinih ramen.] Prva (za~etna) stopnja: Gradivo prve stopnje je primerno za pred{olske otroke, otroke prvih treh razredov osnovne PRIMERI PRILAGAJANJA PLESOV

MA[ARJANKA 15, [AMARJAMKA 9, OBRE@1

Prva stopnja Za~etni polo`aj in dr`a: Pari so razporejeni po krogu. Dr`a v polo`aju v{tric. Ple{ejo po krogu v levo. Za~neta z zunanjo nogo.

Opis: - 4 takti: {tirje klecnjeni koraki s prikorakom naprej po krogu v levo. Pri ~etrtem koraku plesalca naredita pol obrata in preprimeta roki. Obrat naredita tako, da se obrneta drug proti drugemu. - 4 takti: enako v drugo stran kroga. - 8 taktov: vse ponovijo. Parna vrtenica, kjer se plesalca dr`ita “pod roke”, je osnovna - 16 taktov: pari se na mestu obra~ajo s {tirimi klecnjeni- plesna prvina, ki bi jo morali dobro obvladati vsi ~lani otro{kih mi koraki s prikorakom ~etrt obrata v levo in potem v folklornih skupin. Na fotografiji je Otro{ka folklorna skupina Kresni~ke iz Osnovne {ole Gustava [iliha iz Velenja. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, 1 Ramov{, M.: Polka je ukazana, Plesno izro~ilo na Slovenskem, Vzhodna [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) [tajerska, Zalo`ba KRES, Ljubljana 1997, str. 193. 44 Kako delati

- 8 taktov: vse ponovijo. - 16 taktov: pari se na mestu obra~ajo s {tirimi klecnjeni- mi bo~nimi koraki z bo~nim prikorakom ~etrt obrata v levo in potem v desno nazaj do izhodi{~a. Oba za~neta z desno nogo.

Tretja stopnja: Ples po zapisu. Vodja skupine prebere ples iz knjige naklju~no izbranemu paru in par postavi v njun za~etni polo`aj in dr`o. Zatem vodja izbere soplesalko in demon- strira ples v celoti. Ples ponovi `e prej izbrani par. Vodja razlo`i ve~jo in manj{o napako, nato demonstrira {amar- janko.

Plesi zapisani v Beli krajini so se pogosteje kot drugje po Sloveniji Besedilo: Le pridi, le pridi, sem sama doma, ker o~a pa izvajali ob petju in so se pogosto plesali v kolu. Na fotografiji je Otro{ka plesna skupina Krog iz Maribora. mati v toplice sta {la … (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Murska Sobota, maj 2007.) TROJKA, HOTIZA2 desno nazaj do izhodi{~a. Plesalec za~ne korake delati nazaj, plesalka pa naprej. Prva stopnja Za~etni polo`aj in dr`a: Plesalec, obrnjen v smer plesne Govor ob u~enju plesa: poti, se oprime “pod roko” v komol~nem pregibu s ple- Prvi del melodije. Klec-korak-dva, klec-korak-dva, klec- salkama na svoji levi in desni strani. Plesalki sta s hrbtoma korak-dva, klec-ob-rat, … obrnjeni v plesno smer. Plesalec pri~ne z desno nogo naprej, plesalki z levo nazaj. Drugi del melodije. V-levo-~etrt, … v-desno-~etrt … Opis: Didakti~na predvaja: Izvedba koraka s prikorakom. - 4 takti: osem korakov trojke naprej v plesni smeri. - 4 takti: osem korakov trojke nazaj v plesni smeri. Druga stopnja - 8 taktov: vse se ponovi. Za~etni polo`aj in dr`a: Pari so razporejeni po krogu, ple- - 16 taktov: trojka se v drugem delu obra~a v desno in salka je obrnjena z obrazom, plesalec pa s hrbtom v levo stran na mestu. sredi{~e kroga. Dr`a v polo`aju nasproti. Pari z bo~nimi koraki ple{ejo v levo in desno po krogu ter se obra~ajo na Druga stopnja mestu. Za~etni polo`aj in dr`a kot zgoraj. Zgornjemu opisu v drugem delu dodamo parne obrate. Opis: - 4 takti: {tirje klecnjeni bo~ni koraki z bo~nim priko- Dodatek k opisu plesa: 16 taktov se plesalec s plesalkama rakom po krogu v levo. na mestu obra~a, in sicer se prime z desno plesalko “pod - 4 takti: {tirje klecnjeni bo~ni koraki z bo~nim priko- roko” in se v {tirih korakih zavrti za pol obrata v desno, rakom po krogu v desno. nato pa z levo plesalko “pod roko” v {tirih korakih pol obrata v levo. Prosta plesalka sama te~e okoli plesalca v obratni smeri para. Plesalec izmenjuje plesalki do konca melodije.

Tretja stopnja Za~etni polo`aj in dr`a kot zgoraj.

Opis: - 4 takti: trije trikoraki trojke naprej, ~etrti poudarjeni trikorak na mestu. - 4 takti: trije trikoraki trojke nazaj, ~etrti poudarjeni trikorak na mestu. - 8 taktov: vse se ponovi. - 16 naslednjih taktov je enakih drugi stopnji.

Urejenost otro{kih folklornih skupin je za ustrezen prikaz izro~ila prav tako pomembna kot urejenost odraslih folklornih skupin. Na fotografiji je otro{ka folklorna skupina iz Zgornje Lo`nice. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, 2 Ramov{, M.: Polka je ukazana, Plesno izro~ilo na Slovenskem, Slovenska Bistrica, maj 2007.) Prekmurje in Porabje, Zalo`ba KRES, Ljubljana 1996, str. 39. 45 Kako delati

Govor ob u~enju plesa (tretja stopnja): V drugem delu ostanejo v isti dr`i in ple{ejo parno vrstni- Prvi del melodije: tro-ko-rak, tro-ko-rak, tro-ko-rak, bum- co na mestu (cvaj{rit), pri kateri naredijo v {tirih korakih bum-bum, … en obrat.

Drugi del melodije: v des-no ~e-trt, v le-vo-~e-trt, … Stilne posebnosti: klecnjeni koraki, nagibanje telesa pri prvih dveh korakih s predhodnim klecem in mehka vrteni- Didakti~ne predvaje: izvedba korakov v hoji naprej (korak ca. s prikorakom). Govor ob u~enju plesa: Prvi del melodije: Ta-ra, ta-ra, t-t- GOSPOD GOSPA 9, GOSPOD GOSPA ALI t-t-t … PREKMURSKA ZVEZDA, BELTINCI3 [O[TARSKA 15, [O[TARSKA ALI Prva stopnja [OU[TARSKA 1, BELTINCI4 Prvi del izvajajo v sklenjenem krogu. Obrnjeni so z levim bokom v sredi{~e kroga. Prva stopnja Prvi del. Plesalci so v nesklenjenem krogu, obrnjeni z Opis: obrazi v sredi{~e kroga. Ponazarjajo sukanje drete (leva Za~en{i z notranjo nogo naredijo dva po~asna koraka in roka je klob~i~, desnica navija), sledi zamah z rokami tri hitrej{e naprej po krogu, nato se s sedmimi hitrimi nazaj (do odro~enja nazaj). To ponovijo trikrat in se ob koraki nazaj vrnejo v izhodi{~ni polo`aj. To {e enkrat koncu postavijo v pare. ponovijo in se ob koncu postavijo v pare tako, da sta ple- salec in plesalka v{tric, le da je plesalec obrnjen v naspro- Drugi del. Dr`a v polo`aju, ko sta plesalec in plesalka tno smer. Dr`ita se za nizko spu{~eni roki (plesalkina v{tric, le da je plesalec obrnjen v nasprotno smer. Ple{eta desnica prime plesal~evo levico, plesalkina levica pa ple- parno vrtenico v desno, oba za~neta z desno nogo. sal~evo desnico). Sledi drugi del - parna vrtenica v desno. Plesalec za~ne z levo nogo, plesalka pa z desno. Druga stopnja Prvi del. Pari so postavljeni v krog. Plesalci so z levim Druga stopnja bokom obrnjeni v sredi{~e kroga, plesalke z desnim. Plesalci so v parih postavljeni v krog. Plesalci so z levim Plesalec kle~i na desnem kolenu, plesalka stoji pred njim. bokom obrnjeni v sredi{~e kroga, plesalke z desnim. Dr`a Plesalka se opre z desno nogo njemu na koleno. Geste rok v polo`aju nasproti. (Stojita drug nasproti drugega. Dr`ita so enake prvi stopnji. se za nizko spu{~eni roki. Plesalkina desnica prime ple- sal~evo levico, plesalkina levica pa plesal~evo desnico.) Drugi del. Plesalca se dr`ita za nadlakti in ple{eta parno vrtenico v desno, oba za~neta z desno nogo. Opis: Za~nejo z notranjo nogo in naredijo dva po~asnej{a bo~na Tretja stopnja koraka s prikorakom in tri hitrej{e bo~ne korake s priko- Izvajajo ples po zapisu (varianta A): V prvem delu trikrat rakom v sredi{~e kroga, sledi pa sedem hitrih bo~nih vklju~no z zamahom nakazujejo navijanje drete, v korakov s prikoraki iz sredi{~a kroga do izhodi{~a. To se {e drugem delu pa v standardni dr`i ple{ejo dvokora~no enkrat ponovi. vrtenico v desno. Plesalec za~ne z desno nogo, plesalka z levo. V drugem delu se plesalca primeta za nadlakti in ple{eta vrtenico v desno. Plesalec za~ne z levo nogo, plesalka pa z Dodatne mo`nosti desno. - Izvajajo ples po zapisu (varianta B): Trikrat naka`ejo zabijanje cvekov (`ebljev) v ~evelj in ob tem zamahne- Tretja stopnja jo. Drugi del je enak. Pribli`evanje zapisu. Pari se primejo v standardno dr`o. - Izvajajo ples po zapisu (varianta C): Plesalec z levico Plesalci so z levim bokom obrnjeni v sredi{~e kroga, ple- prime ~evelj plesalke, ki se dotika njegovega levega kole- salke z desnim. na, z desno roko nakazuje {ivanje, nato pa mo~no zate- gne {iv do odro~enja. [e dvakrat ponovi, plesalka pa ima Opis: med tem roke polo`ene na svojem desnem kolenu in Vsi za~nejo z notranjo nogo in naredijo dva po~asna opazuje plesalca. Drugi del je enak zgornjemu opisu. bo~na koraka s prikorakom in predhodnim klecem in tri - Pove`ejo vse tri variante. hitrej{e bo~ne korake brez kleca v sredi{~e kroga, sledi pa sedem hitrih bo~nih korakov iz sredi{~a kroga do izho- di{~a. To {e enkrat ponovijo.

3 Ramov{, M.: Polka je ukazana, Plesno izro~ilo na Slovenskem, 4 Ramov{, M.: Polka je ukazana, Plesno izro~ilo na Slovenskem, Prekmurje in Porabje, Zalo`ba KRES, Ljubljana 1996, str. 79. Prekmurje in Porabje, Zalo`ba KRES, Ljubljana 1996, str. 169. 46 Kako delati

Dr. Marija Makarovi~ meni, da je dejavnost, ki ~rpa vsebi- FOLKLORNA no iz ljudskega izro~ila, otrokom najbli`ja, k ustvarjalno- sti pa jih vzpodbuja, ker je preprosta, jasno oblikovana in SKUPINA IN otrokom razumljiva. Ljudski plesi, ljudske pesmi, ljudska glasbila ali razli~ne zvrsti ljudske besedne umetnosti LJUDSKO IZRO^ILO vstopajo v otrokov svet in v njegovo do`ivljanje tako, kot V VRTCIH so mu “napisane na ko`o”. V pred{olskem obdobju in v prvih razredih osnovne {ole MIRJAM [TRUKELJ naj bo poudarek na spoznavanju izro~ila, doma~ega kraja in okolice. Otroci naj se seznanijo z otro{kimi plesnimi igrami in plesi, ki jih pogosto spremljajo s petjem in tudi z zvo~ili ali glasbili. V za~etku posvetimo najve~ ~asa V vrtcu v Se`ani `e trinajsto leto aktivno deluje Otro{ka razvijanju ob~utka za ritem, ki je osnova vsakega plesa. folklorna skupina Kamen~ki, ki se s svojim programom Otrok mora osvojiti osnovne gibe glave, telesa, rok in nog. predstavlja o`ji in {ir{i okolici. V program vklju~ujem Le skladnost vseh teh mi{i~nih skupin privede do iz{tevanke, {aljivke, rajalne igre, pesmi in plese s Krasa in spro{~enega in naravnega gibanja. Otroci so zelo ustva- okolice. V skupini se sre~ujemo enkrat tedensko v rjalni in si velikokrat sami izmi{ljajo nove razli~ice, zato popoldanskem ~asu, v njej pa sodeluje do dvajset otrok v moramo spodbujati njihovo domi{ljijo. Igra je najvi{ja starosti od {tiri do {est let. stopnja otrokovega ustvarjanja. S sprostitvenimi in domi{ljijskimi igrami jih bomo pripeljali v njihov svet. Za skupino, ki jo sestavljajo pred{olski otroci, je pomem- Dovolili bomo, da v tem svetu iz`ivijo svoje `elje in bno, da si vsako leto zada nove cilje, v katerih se odra`ajo potrebe. Le tako lahko otroci igro sprejmejo kot lastno. potrebe sodelujo~ih otrok in kraja, kjer skupina deluje, Zato je prav, da otroke seznanimo z vsemi prvinami vendar pa mora slediti tudi splo{nim na~elom: izro~ila preko igre.

- otrok mora imeti v skupini mo`nost razvijanja razli~nih To dejstvo ne dopu{~a, da `e na za~etku leta zakoli~imo sposobnosti, {e posebej pa je potrebno skrbeti za vsebino, ki jo `elimo predstaviti. Dopustiti moramo vzpostavljanje in vzdr`evanje prijateljskih odnosov v namre~ mo`nost, da izhajamo iz otrok, v pomo~ pa so skupini in zunaj nje; lahko tudi njihovi star{i in stari star{i, saj najbolje vedo, - osvajati mora osnovne prvine ljudskih rajalnih in gibal- kako je bilo v tistih ~asih, ko so bili {e sami otroci. Prav nih iger; zato sama velikokrat povabim na na{e ure {e `ive~e info- - otrok naj spoznava otro{ka ljudska glasbila in zvo~ila; rmatorje, ki najbolj verodostojno predstavijo kako so - otrok naj razvija ritmi~ni in glasbeni posluh; v~asih `iveli, pasli, izdelovali pi{~ali, se igrali, izdelovali - spoznava naj obla~ilni videz otrok v preteklosti; pun~ke iz cunj itd.. Prav radi se odzovejo in delijo z nami - spoznava naj razli~ne {ege in navade; svoje spomine, kljub temu, da so morali `e kot otroci - najpomembnej{e pa je spodbujanje splo{ne ustvarjal- veliko delati in jim za igro ni ostalo veliko ~asa. nosti pri pripravi, organizaciji, uporabi sredstev in pro- stora. Vsebina celotne postavitve naj bi se navezovala na eno temo npr. pun~ka iz cunj, pti~ki ipd.. Prav pri sestavljanju delov v celoto sem najve~krat naletela na te`avo. Manjkala mi je iz{tevanka, zbadljivka, drobcen rek ali drobna prilo`nost, ki bi pomagala zgraditi stavbo, ki {e ni dovr{ena, kot se je izrazil Milko Mati~etov. Prav zato sem se sama podala na pot odkrivanja in raziskovanja otro{kega ljudskega izro~ila na terenu, ki ga priporo~am {e komu.

Kljub temu, da imajo otroci bujno domi{ljijo, jim je v~asih zelo te`ko pri~arati, opisati in povedati, kako je bilo v~asih, ko so pasli, saj tega ni ve~ mogo~e videti in do`iveti. Zato tudi njihova igra na odru mogo~e ni tako prepri~ljiva, kot bi bila sicer.

Ljudsko izro~ilo `elim otrokom pribli`ati na najpristnej{i na~in, ki je v danih razmerah mo`en. Vsako leto orga- Prepri~ljivost odrskega nastopa je pri otro{kih folklornih skupinah niziram za otroke vsaj eno delavnico, ki ima dolo~eno morda {e bolj pomembna kot pri odraslih. Na fotografiji je temo. Pred nekaj leti, ko smo z otroki pripravljali odrsko Otro{ka folklorna skupina Kamen~ki iz Se`ane. (Foto: Janez Er`en, Ringa raja 2003, Videm - Dobrepolje, postavitev Skrinja pisana, sem otroke peljala na maj 2003.) podstre{je, kjer so lahko sami raziskovali in na{li marsikaj 47 Kako delati zanimivega. Otroke je obiskala gospa Mara, ki jim je pokazala, kako izdelati pun~ko iz cunj in jim pripove- dovala o svoji prvi pun~ki. Skupaj s ~lanicami dru{tva kme~kih `ena smo `e ve~krat pekli po starih receptih in sodelovali na njihovih in na{ih obletnicah. Spomladi so nam “nonoti” izdelovali pi{~ali, troblje iz lubja in izrezo- vali pastirske palice. Z nekdanjim pastirjem smo se spre- hodili po pastirskih poteh, si ogledali pastirske hi{ice in kal, kjer nam je tudi pripovedoval, kako so se ob njem igrali in nas nau~il dve igri: Trigo in Na bo~u. Pred novim letom nam je “nono” pripovedoval, kako so v~asih prazno- vali in `iveli.

Otroke vedno spodbujam, naj tudi sami povpra{ajo svoje stare star{e o tem, kako je bilo, ko so bili mladi, kaj so Nastopanje bosih otrok predstavlja izziv vodjem skupin, ki delali, kako so se igrali … in tako sami raziskujejo podano morajo biti sposobni prepri~ati otroke in star{e, da je to dobro, zanimivo, druga~e, privla~no ... Na fotografiji je Otro{ka folklor- temo. Bolj neposreden stik otrokom omogo~a la`je v`i- na skupina Kamen~ki iz Se`ane. vljanje in bolj pristno podo`ivljanje in uprizarjanje (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, izro~ila na odru, poleg tega pa se bolj prepri~ljivo igrajo, Tolmin, maj 2007.) saj gre za preproste igre, pri katerih ne potrebujemo posebnih pripomo~kov. Dovolj so le palica, kamen~ki, ciljev. V to dejavnost je potrebno vlo`iti veliko lastnega {krle, ro`ice in prijatelji - vrstniki . Ko se med seboj igrajo, truda in prostega ~as, kar je pogosto premalo cenjeno. je igra pristna in spro{~ena, le-ta pa nekaj `lahtnosti izgu- Zanjo je potrebna ljubezen, saj je le tako mogo~e vztrajati. bi, ko otroci nau~eno in dolo~eno igro ve~krat ponovijo in Trud je popla~an s tem, da otroci z veseljem obiskujejo ko jo morajo zaigrati na odru pred ob~instvom. folklorno skupino. Iskrice v o~eh in njihovo veselje pove- do, da je to, kar delamo, prav; prav otroci pa dajejo moti- Tudi glasnost, razumljivost in razlo~nost je te`ko dose~i, vacijo za delo v prihodnje. ko nastopajo v dvoranah, ki niso akusti~ne in primerne za to dejavnost. Marsikatera skupina je prenehala z delova- njem, ker ni mogla dovolj dobro uresni~evati zastavljenih

Zgodbe, ki jih otro{ke folklorne skupine vpletajo v program, morajo biti otrokom blizu, {e najbolje pa je, ~e jih otrokom pribli`amo na razli~ne na~ine. Na fotografiji je Otro{ka folklorna skupina Kamen~ki iz Se`ane. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Tolmin, maj 2007.)

48 Kako delati PIKA POKA POD GORO: RINGA RAJA

PETRA NOGRA[EK

Vsako leto je vse ve~ otro{kih folklornih skupin, ki `elijo poustvarjati slovensko ljudsko izro~ilo. Skupine nastopajo na najrazli~nej{ih prireditvah in sre~anjih, zato v nadalje- vanju odgovarjam na vpra{anje, kaj od ponujenega (poleg Otro{ka folklorna skupina Val~ek iz Kopra. (Foto: Janez Er`en, Ringa raja 2007, Lendava, maj 2007.) vseh {olskih prireditev) izbrati in kje se predstaviti?

Kriti~no `elim ovrednotiti dve prireditvi, ki potekata RINGA RAJA: vzporedno na dr`avni ravni, vendar pod drugim okriljem, ena pod okriljem JSKD, druga pa pod okriljem Zavoda RS @e na obmo~na sre~anja se prijavijo solidne skupine, ki z za {olstvo in I. osnovne {ole Roga{ka Slatina. Vso stvar bolj ali manj po(ne)sre~enim nastopom poka`ejo del~ek `elim le dobro pojasniti in vzbuditi pri bralcih razmislek, na{e dedi{~ine. @e za uvrstitev na regijsko sre~anje mora pri organizatorjih pa morda pomislek. skupina celo leto trdo delati in primerno obdelati vse prvine, ki jih v program vklju~i. Potrebno je veliko, ~e `e Vsako leto JSKD organizira obmo~na, regijska in dr`avno ne ogromno truda, energije, dobre volje in znanja, da je sre~anje otro{kih folklornih skupin z imenom Ringa raja. skupina izmed mno`ice skupin izbrana na dr`avno Izmed pribli`no 300 skupin se jih le pe{~ica uspe pred- sre~anje. Sistem izbora gre ~ez dva sita. Za vsa obmo~na staviti na dr`avnem sre~anju. Letos se je 26. maja na sre~anja v eni regiji je zadol`en en strokovni spremlje- Ringa raja v Lendavi predstavilo 10 skupin. valec, ki iz posameznega sre~anja v povpre~ju izbere 2-3 skupine. Za vsa regijska sre~anja pa je zadol`en drug Skoraj vzporedno s tem dogodkom pa vsako leto v spremljevalec, ki sku{a ~im bolj objektivno izbrati izmed Roga{ki Slatini poteka Dr`avna revija ljudskih pesmi, vseh skupin 8-10 najbolj{ih. Prireditev se vsekakor spla~a plesov in obi~ajev z naslovom Pika poka pod goro, ki jo ogledati, saj izvirnosti in kakovosti pri vsaki izmed organizirata Zavod RS za {olstvo in I. osnovna {ola izbranih skupin resni~no ne manjka. Roga{ka Slatina. V prvem ~etrtku v maju se je na odru tamkaj{nje kulturne dvorane zvrstilo kar 42 skupin, ki Pri udele`bi na Ringa raja skupine niso finan~no obreme- poustvarjajo slovensko ljudsko izro~ilo. njene, ker celotne stro{ke vseh sre~anj (prevozi, malica, prireditev) krije organizator. Torej, na eni strani Ringa raja in na drugi Pika poka. PIKA POKA:

Brez kakr{negakoli izbora se lahko skupina prijavi in je tudi izbrana na dr`avno revijo, pod drugim okriljem seveda. Dr`avna revija naj bi bila izbor najbolj{ih skupin. Pa je tako? Skupine so ocenjevane s strani strokovne komisije: mag. Milke Ajtnik, plesne u~iteljice Marte Pelko in dr. Dragice @var. Skupinam so podeljena bronasta, sre- brna ali zlata priznanja. Kako realna so priznanja, se vpra{am jaz? Popolnoma razli~ni pogledi, znanja in krite- riji teh in onih ocenjevalcev.

Pri Ringa raja je premalo izbranih skupin, ki sodijo na dr`avno raven, pri Piki poki pa preve~ in {e to vpra{anje, ali lahko kdorkoli predstavlja ljudsko izro~ilo na dr`avni ravni brez predhodne selekcije? Ali je vse, kar je prikazano Na dr`avnih sre~anjih, naj bo to Pika poka pod goro ali na prireditvi, res ljudsko izro~ilo in koliko je z njim skla- Ringa raja, imajo skupine navadno mo`nost, da nastopijo na velikem odru in pred veliko gledalci, ki so najpogosteje dna kostumska podoba? njihovi vrstniki. Na fotografiji je otro{ka folklorna skupina iz 2. osnovne {ole Roga{ka Slatina. Tudi na folklornem podro~ju je denar sveta vladar in orga- (Foto: Janez Er`en, Ringa raja 2007, Lendava, maj 2007.) nizatorji prireditve Pika poka to vedo, saj poleg dr`avnih 49 Kako delati sredstev za vsakega udele`enca dobijo {e dodatno pla~ilo. Kljub temu pa bi `elela vzpodbuditi tiste, ki se ne odziva- Ve~ prijavljenih skupin, ve~ prihodkov s strani dr`ave in jo povabilu na Pika poko, da to storijo, ~e le imajo ve~ pla~anih kotizacij. Vse je nekako logi~no in mo`nost. Tam bodo pokazali, kaj znajo in kaj vse je posledi~no. mogo~e storiti. Prav bi bilo, da to vidijo tudi tisti, ki so prehitro zadovoljni, premalo samokriti~ni in tisti, ki te Za preboj na dr`avno sre~anje Ringa raja mora skupina pogosto slabe predstavitve podpirajo in celo nagrajujejo z krvavo delati, za Piko poko pa je dovolj le prijava in `e si zlatom, srebrom in bronom. najbolj{i, saj si izbran na dr`avno revijo. Sli{i se zelo lepo, zlasti za ravnatelje {ol, na katerih skupine delujejo. Ni In kje vidim svetlo plat? Ponos vodij na Ringa raja. Ali je lep{ega kot dobiti zlato priznanje, pa tudi `e bron se “lepo ob~utek sre~e in zadovoljstva enak pri izboru na Ringa sli{i”, saj zanj vodja skupine prejme to~ke za napredova- raja in izboru za Pika poko pod goro? Menim, da ne. In nje. prav zato se spla~a. Tisto, kar te`je dobimo oz. dose`emo, nas bolj osre~uje in nam daje nov zagon za prihodnje. Naj Ne zanikam, tudi meni zelo prav pridejo te`ko dobljene bo tega ~im ve~ in naj volje pri vodjih, ki delajo dobro in to~ke za napredovanje zaposlenih v vrtcih ali {olah, ki jih ki `elijo delati dobro, ne zmanjka. Rezultati bodo vidni na dobimo na prireditvi Pika poka pod goro. In `al je tako, Pika poka pod goro in na Ringa raja. {teje le dokazno gradivo, papir s strani prave osebe. Ve~ina vodij skupin je zaposlenih v {olah in vrtcih in seveda {teje ve~ tista prireditev pod okriljem Zavoda RS za {olstvo kot pa JSKD.

In ko `e ne vem, kaj naj si mislim in zapi{em, se na koncu vendarle vpra{am: Ali nismo dol`ni ali pa je to celo nuja, da smo mi, ki se `elimo ukvarjati s poustvarjanjem otro{kega, plesnega in druge izro~ila, ~im bli`ji temu izro~ilu in da si prizadevamo za njegovo neizmali~eno podobo? Menim, da je vpra{anje retori~no in odgovor, ki je jasen, ne potrebuje dodatnega pojasnila.

Otro{ka folklorna skupina Kres iz Novega mesta, ki se je letos predstavila na Pika poka pod goro in na Ringa raja. (Foto: Janez Er`en, Ringa raja 2007, Lendava, maj 2007.)

50 Kako delati

pa skupina {ego ali navado obudi v okolju, kjer je `ivela, s KO POZABLJENE tem (vsaj delno) ohrani njeno vsebino in vlogo. Hkrati skupina s krajem in krajani tudi za`ivi in se ne pojavlja le [EGE PONOVNO na nastopih. O@IVIJO Prav tak na~in delovanja je v zadnjih 20 letih razvila folk- lorna skupina Ozara, ki `e 55 let deluje na Primskovem pri BRANE [MID IN MATEJA URBIHA Kranju. Glede na to, da je bil kraj {e pred kratkim vas na obrobju Kranja, zdaj pa je `e del urbanega okolja, je bila ideja {e toliko bolj zanimiva. Prebivalstvo v kraju je me{ano - od starej{ih krajanov, ki so v “starih” {egah in Folklorne skupine poustvarjajo ljudsko plesno, glasbeno, navadah sami sodelovali, do mladih krajanov in prise- pesemsko in obla~ilno kulturo zna~ilno za slovensko ljencev. Ne glede na to pestrost pa je obujanje izro~ila etni~no ozemlje. V odrskih postavitvah, ki vklju~ujejo padlo na plodna tla, saj nas krajani z veseljem opazujejo, tudi {ege in navade, `elijo ~imbolj dostojno predstaviti bodrijo in pri dogajanju sodelujejo. ljudsko izro~ilo, hkrati pa ugajati ob~instvu. Uspeh prizadevanj je razli~en, saj je odvisen od sposobnosti vodij 55-letni obstoj skupine pomeni zamenjavo dolge vrste in izvajalcev (pevcev, plesalcev in godcev) ter od okolja, v aktivnih ~lanov. Ti se pri skupini niso samo u~ili plesati in katerem skupina deluje. peti, temve~ so se predvsem dru`ili. Pri delu, u~enju, veselju, nastopanju. V dobri skupini dru`enje preraste v Nekatere skupine in dru{tva pa svojo dejavnost na prijateljstvo, ta pa nemalokrat v ljubezen. Tako se je tudi razli~ne na~ine raz{irjajo in nadgrajujejo. Pobudniki nad- pri Ozari spletlo kar nekaj parov, ki so se odlo~ili tudi za gradnje so pogosto starej{i ~lani skupine, ki sku{ajo skupno `ivljenje. mlaj{im pribli`ati “minule ~ase”, predvsem {ege in navade, ki so “doma” v okolju, kjer skupina deluje, a so Poroka, ki je bila v preteklosti eden glavnih mejnikov v ~asovno toliko odmaknjene, da se jih krajani le {e spomi- ~lovekovem `ivljenju, je predstavljala pomemben dogodek njajo; bodisi, da so v njih sodelovali, bodisi so jim o njih za vso skupnost. Spremljale so ga {tevilne {ege in navade, ki pripovedovali starej{i. so imele za mladoporo~eni par in skupnost velik pomen. Danes je poroka intimno do`ivetje mladoporo~encev, nju- Nekatere {ege in navade za odrsko predstavitev niso nih dru`in in prijateljev. Nekdanje {ege ob njej so se primerne, mnoge pa ob odrski predstavitvi izgubijo svoj porazgubile ali spremenile toliko, da slu`ijo le {e zabavi. Pri pravi zna~aj in pomen. Pri vklju~evanju {eg in navad v Ozari sku{amo na poro~ni dan na{ih ~lanov del {eg in odrsko postavitev gre mnogokrat za povr{insko ponaza- navad obuditi vsaj na simbolni ravni. Med njimi so {ranga, rjanje nekdanjega izvajanja le-teh v izvirnem okolju. ^e prihod ma{kar in prodajanje kamele na poro~ni gostiji. [ranga, kak{no pripravljamo na{im ~lanom, ni neposredno nadaljevanje lokalne {ege. Sestavljena je iz del~kov izro~ila - delno lokalnega, delno pokrajinskega. Vanjo smo vklju~ili na{e plesno, pevsko in god~evsko znanje. V taki obliki je postala del na{ega dru`abnega `ivljenja, hkrati pa je posta- la lokalno prepoznavna.

Tudi skupina fantov, pevcev in godcev, je pred 14 leti obudila {ego bo`i~no-novoletnega koledovanja. Nagib je bil v za~etku bolj komercialen, saj so si s koledovanjem obetali prislu`iti nekaj daril in finan~ne pomo~i, hkrati pa so se tako `eleli zahvaliti razli~nim podjetnikom in pod- jetjem za celoletno podporo in pomo~ folklorni skupini.

Koledovanje je bilo uspe{no in od takrat ga ponavljamo vsako leto. V ~asu med bo`i~em in novim letom v nekaj dneh obi{~emo {tevilne dru`ine, podjetja in posameznike, ki nas vedno pri~akajo z veseljem in hvale`nostjo. ^e koga izpustimo zaradi ~asovne stiske, so kar u`aljeni, saj je obisk kolednikov znamenje, da “nekaj da{ na kulturo in zanjo”.

Koledni{ka skupina je kmalu prerasla v fantovsko pevsko skupino Kranjski furmani, ki `e 13 let goji ljudsko pesem. Koledovanje smo predstavili tudi na odru in bili nagrajeni Brane [mid. z uvrstitvijo na dr`avno sre~anje pevcev in godcev ljud- (Foto Janez Er`en.) skih pesmi in vi`. 51 Kako delati

lahko le ob pomo~i Gorenjskega muzeja in neutrudnem delu na{ih folklornikov. Poseben na~in dela je zahtevalo tudi dejstvo, da nekateri ~lani skupine niso poznali delo- vanja ~italnic v 2. polovici 19. stoletja ter prireditev imen- ovanih “beseda”. Tako je bilo vzporedno s pripravljanjem vsebine in organizacije projekta potrebno tudi pou~iti folklornike, da bi jih tako najbolj{e pripravili za nastop. Predstavo smo tudi prilagodili znanju in sposobnostim skupine. Dramske vlo`ke, ki so bili pomembni del pravih “besed”, smo zamenjali z ljudskimi plesi. Ohranili pa smo ostale sestavine: petje, govore in recitacijske vlo`ke. Te smo rekonstruirali po zapisih ter se pri tem poslu`ili knji`ice “Ve~er v ~itavnici”, ki jo je leta 1958 priredil Mirko Mahni~. “Gasilska” slika kolednikov. (Foto Janez Er`en.) Zgoraj zapisano razmi{ljanje naj nas opozori, da je s strokovnim in interdisciplinarnim delom mogo~e neko Vsako leto, tako kot ve~ina folklornih skupin, pripravimo {ego, navado ali prireditev prikazati na druga~en na~in, ki celove~erni letni koncert. @e pred nekaj leti smo opazili, je zanimiv, pou~en in odmeven tako za ustvarjalce kot za da je na{e ob~instvo postalo zahtevno. Nizanje plesov, ob~instvo. Vendar se moramo ob tem zavedati, da gre pesmi in prikazov {eg jih skoraj ne zadovolji ve~. Zato kljub vsemu vlo`enemu delu pri obujanju {eg {e vedno smo za~eli pripravljati tematske prireditve. Tako smo v predvsem za gledali{~e. Nekdanje magijske vsebine {eg so preteklih sezonah prikazali `egnanje v Kranju, slovenske se porazgubile, dana{njemu ~loveku so pogosto ne- ljudske plese v “belih no{ah”, svatovske {ege in {rango, razumljive in so nezdru`ljive s sodobnim na~inom `ivlje- prikaz kme~kih obla~ilnih slogov iz razli~nih obdobij in nja. Lahko pa se ob njih zamislimo, da svet morda le ni krajev. samo tisto, kar vidimo in otipamo.

Leto{nji projekt je bil {e posebej zahteven, saj smo se odlo~ili za prikaz “Velike besede”, prireditve v kranjski ~italnici, ki je bila ena prvih na slovenskih tleh. S prika- zom smo praznovali 55. obletnico delovanja skupine, kar se je zgodilo sredi maja leto{njega leta. Uspelo nam je

Folklorniki Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo. (Foto Janez Er`en.) 52 Kako delati

Slovenija (skoval jo je Janez Bitenc). Za~etek razvoja tega FOLKLORNE glasbenega `anra v slovenskem prostoru sega v obdobje po drugi svetovni vojni, bolj natan~no v leto 1953, ko je SKUPINE IN nastal Ansambel bratov Avsenik, oziroma, ko se je za~ela pripravljati radijska oddaja ^etrtkov ve~er doma~ih pesmi NARODNO- in napevov. Za njen razvoj v Sloveniji in sosednjih de`elah, kamor se je {irila v naslednjih desetletjih, imajo veliko vlogo mediji, saj so omogo~ali mno`i~no produkci- ZABAVNI jo in stalno prisotnost v kulturi in na~inu `ivljenja ljudi.

ANSAMBLI: O V primerjavi z avtorsko narodno-zabavno glasbo, je ljuds- ka glasba bistveno starej{a, njen vir pa je pogosto `e NEPOSRE^ENOSTI zdavnaj pozabljen. Ljudski ples, ki ga poustvarjajo folk- lorne skupine v odrskih postavitvah, zahteva spremljavo KOMBINACIJE vi`, ki k plesu sodijo, in ne novo ustvarjene avtorske glas- be ter folklornih kostumov, ki z narodno-zabavno glasbo ANA ETEROVI] nimajo ni~ skupnega (~e izvzamemo to, da narodno- zabavni ansambli za svoje potrebe izrabljajo obla~ilno dedi{~ino). Narodno-zabavna glasba nikakor ni nadalje- vanje ljudske glasbe, temve~ je glasba, ki naj bi se po eni V za~etku leto{njega leta je na elektronske naslove {tevil- strani napajala v ljudski in jo v nekem pogledu ob nih slovenskih folklornih skupin in folklornikov prispel dolo~enih prilo`nostih tudi nadome{~ala (kar dokazujejo dopis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti z `e folklorizirani Avsenikovi in drugi napevi), po drugi naslovom “Folklorne skupine in narodno-zabavni ansam- strani pa je to odtenek glasbe, kot vsi drugi odtenki bli.” V pismu je izra`eno nezadovoljstvo strokovnih zabavne glasbe, ki so namenjeni v vseh pojavnih oblikah spremljevalcev sre~anj folklornih skupin ob vse ve~jem trenutni sprostitvi in zabavi. Poslanstvo folklorne skupine prepletanju folklorne dejavnosti z dejavnostmi narodno- naj ne bi bilo poplesavanje ob melodijah narodno-zabavne zabavnih ansamblov in podan nasvet folklornim glasbe, temve~ poustvarjanje ljudskega plesnega in skupinam o udele`evanju v televizijskih oddajah z narod- pevskega izro~ila v ~im izvirnej{i obliki. Zaradi zgoraj no-zabavno vsebino. Pri~ujo~i ~lanek je rezultat navedenega je zdru`evanje enega in drugega napa~no in razmi{ljanja, ki ga je povzro~ilo omenjeno pismo. {kodljivo predvsem za folklorno dejavnost.

Naj poudarim, da spodnje besedilo nikakor ni zami{ljeno Dejstvo je, da je v Sloveniji veliko ljubiteljev narodno- kot prostor za subjektivne estetske sodbe o kakovosti na- zabavne glasbe, med katerimi so tudi ~lani folklornih rodno-zabavne glasbe ali delovanja posameznih folklornih skupin in s ~imer ni ni~ narobe. Prav tovrstna glasba je skupin. Slednje z veseljem prepu{~am strokovnjakom in tista, ki je iz Slovenije prodrla najdlje v Evropo in svet. glasbenim kritikom. Poglobila bi rada `e povedano o proble- Kljub zgoraj napisanem in dejstvu, da je v Sloveniji ve~ mati~nosti kombiniranja ljudskega plesa in folklornih kostu- narodno-zabavnih ansamblov kot folklornih skupin, se ne mov z melodijami narodno-zabavne glasbe, ~emur smo bi smele folklorne skupine postavljati v podrejen polo`aj pogosto pri~a, ko ob nedeljah pri`gemo televizijo. Na odda- in biti kulisa narodno-zabavni glasbi. Vsekakor nih~e ne jah z narodno-zabavno vsebino sodelujejo folklorne skupine more prepovedovati njihovo sodelovanje v televizijskih iz cele Slovenije in brez prikazovanja lastnega programa oddajah: “Pri Jo`ovcu z Natalijo” ali “Raketa pod kozol- ple{ejo ob glasbi narodno-zabavnih ansamblov. Povedano z cem” in “Na zdravje”. Vendar bi vsaka skupina ob prejetju besedami iz pisma JSKD: “so kulisa narodno-zabavni glas- vabila za sodelovanje v tovrstni oddaji morala presoditi o bi.” Tovrstno ravnanje je napa~no in povzro~a {kodo folk- koristi promocije folklorne dejavnosti in same skupine. lorni dejavnosti, saj jo postavlja v podrejen polo`aj. Rezultat Gre za dve popolnoma razli~ni in lo~eni dejavnosti, ki bi tega je vsesplo{no “metanje v isti ko{“ ljudske in narodno- kot taki morali tudi obstajati, lahko sicer tudi v so`itju v zabavne glasbe, ki pravzaprav nimata dosti skupnega. eni oddaji, vendar bi vsaka morala slediti zadanim ciljem ter najprej izpolnjevati primarne naloge. Narodno-zabavna glasba se je razvila v drugi polovici 20. stoletja kot poseben pojav mno`i~ne kulture na Slovenskem. Gre za avtorsko glasbo, delno ustvarjeno v duhu ljudskega glasbenega izro~ila. Narodno-zabavna pesem je po besedilu in melodiji umetna pesem, ki jo poje- jo pevci narodno-zabavnih ansamblov, po 2. svetovni vojni kot nadomestek za ljudsko, zato posku{a (a zgolj posku{a) posnemati slog njenega besedila in melodijo.

Zanimivo je dejstvo, da je skovanka “narodno-zabavna” nastala zaradi potrebe la`jega ozna~evanja glasbe na radiu 53 Odzivi FOLKLORNI FESTIVALI V SLOVENIJI @AL DAJEJO PREDNOST TUJIM SKUPINAM II

BORUT LU[A

Plesalka iz Folklorne skupine Stanko Paunovi} (Pan~evo, Srbija) ^eprav sem `e nekaj ~asa `elel napisati svoje mnenje ter na Jurjevanju v ^rnomlju. (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2006, ^rnomelj, junij 2006.) razmi{ljanje o folklornih festivalih v Sloveniji, me je k pisanju tega prispevka dokon~no spodbudil ~lanek gospe In verjetno je tako tudi prav. Za obstoj in delovanje Ne`ke Lubej, ki je v Folklorniku 2 (2006) objavila svoja dru{tva je bolj kot sama organizacija festivala pomemben razmi{ljanja o folklornih festivalih v Sloveniji in njihovem nakup in{trumentov ali kostumov, saj si je brez njih te`ko odnosu do slovenskih folklornih skupin. zamisliti nemoteno delovanje skupine in izvedbo kakovostnih nastopov, ki predstavljajo enega od ciljev Vsekakor sem vesel tovrstnih razmi{ljanj, saj imamo v delovanja folklornih skupin. Zato ostaja dejstvo, da so Folklornem dru{tvu Val iz Pirana, kot organizatorju folklorni festivali v Sloveniji bistveno odvisni od finan- Mednarodnega folklornega festivala Mediterana - MIFF, ciranja ob~in in podjetij, ki imajo posluh do tovrstnih podobne pomisleke. Torej pomisleke, ali vabiti folklorne dejavnosti. skupine iz Slovenije ali ne, in ~e jih vabimo, katere? Pa ne samo to. [tevilni pomisleki se porajajo tudi pri izbiri folk- Folklorni festivali v zameno za podarjena sredstva spon- lornih skupin iz tujine. zorjev lahko ponudijo le bolj ali manj uspe{no reklamira- nje darovalcev na samih prireditvah, ki so glede na izbor Lahko zapi{em, da se pri organizaciji na{ega folklornega skupin (tujih in/ali doma~ih) bolje ali slab{e obiskane. In festivala ~lani dru{tva vsako leto znova s po`rtvovalno- tukaj pridemo do jedra problema. Festivale si ogleda stjo lotimo dela. Pri pripravi zadnjega smo pri{li do resne- ve~inoma strokovno manj podkovano ob~instvo, ki si bolj ga vpra{anja, ali vabiti folklorne skupine iz tujine, ki se kot izvirnosti in pristnosti `eli pestrosti in zanimivosti zavestno odmikajo od izvirnosti in se usmerjajo k spe- prikazanega. [e ve~ od tega - `eli si tudi atraktivnosti. In ktakularnemu prikazu izro~ila, ali tiste, ki nimajo spe- konec koncev so festivali namenjeni {iroki mno`ici ktakularnega programa, so bolj izvirne, a so posledi~no obiskovalcev in ne le desetim, dvajsetim poznavalcem manj privla~ne za {ir{e ob~instvo. Pri prireditvah in izro~ila, ki so si pri{li ogledat skupine. morda {e bolj pri festivalih, ki jih folklorne skupine pripravljamo, je eno klju~nih vpra{anj, ki si ga moramo S tem nikakor ne `elim razvrednotiti prizadevanj sloven- organizatorji zastaviti, komu je na{e delo namenjeno. skih folklornih skupin in trditi, da so te manj primerne za Verjamem, da bo ve~ina bralcev sogla{ala z mojo trditvijo, da je eden od pomembnih kazalcev uspe{nosti festivala {tevilo obiskovalcev, ki si prireditve ogleda. Potrebno se je namre~ zavedati, da festival ne pre`ivi, ~e nima dovolj denarja. @alostno, ampak resni~no. Brez denarja prepro- sto ni mogo~e vabiti skupin, na~rtovati zanimivih ve~erov in organizirati vse potrebno kot gostitelji.

^e pogledamo razpise za sofinanciranje programov lju- biteljskih kulturnih skupin, ki jih objavlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, in potem rezultate razpisov, lahko ugotovimo (podatki so javni in dostopni na spletnih straneh), da je denarna pomo~ organizatorjem festivalov (in tudi drugih projektov folklornih dru{tev) dokaj skopa, da ne re~em sme{na, {e zlasti, ~e jo primerjamo s pomo~jo ostalim projektom, ki jih dru{tva izvajajo (npr. izdelava Druga~nost folklornih skupin iz tujine je za gledalce in za ali nakup kostumov ali nakup in{trumentov ali obnova organizatorje zanimiva. Na fotografiji Folklorna skupina Inovec prostorov). iz Zlatih Moravc s Slova{ke na Jurjevanju v ^rnomlju. (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2006, ^rnomelj, junij 2006.)

54 Odzivi

dr`ave. Morda bi tovrstna povezovanja slovenskih folk- lornih skupin morali spodbujati tudi na obmo~nih, medobmo~nih in dr`avnih sre~anjih, saj verjamem, da bi se tako med skupinami in njihovimi vodji spletla mnoga znanstva in prijateljstva, ki bi omogo~ala pogostej{a in bolj aktivna ~ezmejna sodelovanja.

Tukaj pa vidim drug problem, saj se nekatere skupine leto za letom uvr{~ajo na medobmo~na in dr`avna sre~anja, druge pa kljub malenkostno manj kakovostnim pro- gramom nanje ne pridejo. Morda se motim, a zdi se mi tako. Zanimivo bi bilo opraviti statistiko izbranih skupin v zadnjih desetih letih, saj bi bili verjetno presene~eni nad rezultati. Morda bi bilo v~asih bolje izbrati oziroma Organizatorji mednarodnih folklornih festivalov se stalno izpustiti skozi “sito” malenkostno slab{o skupino ter jo sre~ujejo s te`avo, kako na festival privabiti dobro tujo skupino tako nagraditi. Torej ne “re{evati” skupin, ki imajo neko- in koliko verjeti vnaprej{njim zagotovilom, da je res dobra liko slab{i program z vabili na mednarodne folklorne fes- in za festival primerna. Na fotografiji je Folklorna skupina Tarskutis iz Litve. tivale v Sloveniji, ampak jih spodbuditi z izbiro na (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.) dr`avna sre~anja. Odgovornost v tem pogledu morajo pre- vzeti strokovni spremljevalci sre~anj. sodelovanje na na{ih festivalih, kakor pa tuje. A za {ir{e ob~instvo so vsekakor bolj privla~ne tuje skupine, ki z bolj Vsekakor je lepa zamisel naj se festivali osredoto~ajo na ali manj izvirnim programom ponujajo vpogled v prete`no slovenske skupine in kakor je ugotovila `e Ne`ka druga~no, morda celo eksoti~no izro~ilo. To je dejstvo in Lubej, tak{ni festivali obstajajo in tudi dobro delujejo. ^e vsak organizator festivala to ve. pa pogledamo objektivno, organizator festivala ne more re{evati problema, ki nastane zato, ker oblikovalci pro- “Valovci”, ki na doma~em obmo~ju vsako leto pripra- gramov za dr`avna sre~anja izbirajo leto za letom iste vljamo folklorni festival, imamo morda prednost pred skupine. Nedvomno v kakovosti celotnega programa med drugimi, ker `ivimo na etni~no me{anem prostoru in ob izbranimi skupinami za dr`avno sre~anje in tistimi, ki mo`nostih medregionalnega povezovanja razmi{ljamo niso izbrane, ni velikega prepada. Vsaj za primorske bolj na {iroko. Ob dejstvu, da smo ~lani Evropske unije, skupine bi si upal trditi, da v zadnjih letih ni bistvene ra- se mi zdi povezovanje z bli`njo Furlanijo in celotno Istro zlike med bolj{imi in slab{imi. Morda je na drugih prav tako pomembno kot povezovanje znotraj meja na{e obmo~jih druga~e.

Otro{ka folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva Kosta Abra{evi} iz Ba~ke Palanke (Srbija) na Jurjevanju v ^rnomlju. (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.)

55 Odzivi

Vsak festival v svetu, in verjetno tudi v Sloveniji, je nastal In na koncu {e tvoren predlog. Glede na veliko {tevilo folk- in `ivi zaradi svojega posebnega vzroka in ima poseben lornih festivalov, ki jih imamo v Sloveniji, bi bilo dobro, da namen. Mednarodni folklorni festival MIFF je nastal zara- bi se organizatorji festivalov enkrat letno sre~ali. Tako bi di `elje po dru`enju in prijateljevanju folklornih skupin iz si lahko izmenjali mnenja in morda drug drugemu poma- sredozemskega obmo~ja, ki se jim ob~asno pridru`ijo tudi gali s kak{nim dobrim nasvetom. Predvsem bi bilo dobro skupine od drugod. Du{o festivala predstavljamo tisti, ki sli{ati izku{nje organizatorjev, ki pripravljajo festivale `e verjamemo vanj, ne moremo pa brez denarja, ki ga zago- vrsto let, saj verjamem, da bi bili pripravljeni pomagati ti- tavljajo sponzorji in donatorji. Slednji so vsekakor bolj stim, ki jih imamo manj. Morda bi lahko Javni sklad zadovoljni in bolj dobrodu{ni pri dodeljevanju sredstev, ~e Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organiziral gostimo folklorne skupine iz Gr~ije, [panije, Malte …, kot tovrstna sre~anja, saj so tudi folklorni festivali pomemben pa ~e gostimo folklorne skupine iz Slovenije. Kakovost dejavnik razvoja folklorne dejavnosti v Sloveniji. sodelujo~ih jih `al bolj malo zanima, zagotavljam pa, da kakovost zanima nas. Pa tudi ~e morda navzven to ni vedno opazno in kdaj pa kdaj na festivalu dobimo skupino, kakr{ne si ne bi `eleli. Besedni opisi, obljube, zvo~ni posnetki in videoposnetki, ki jih dobimo od skupin, ki naj bi pri{le na festival, v~asih obetajo veliko, ko pa skupine pridejo in nastopajo, ugotovimo, da se opisano stanje od dejanskega mo~no razlikuje.

Moram poudariti, da je zgoraj napisano le moje razmi{ljanje, ki je nastalo ob poznavanju razmer pri festi- valu, ki ga pripravljamo “Valovci”. Upam, da drugi nima- jo takih izku{enj. Prav pa je, da si pomagamo, da izra`amo svoja mnenja in da vsakdo s polno odgovornostjo za vsa svoja dejanja ubira svojo pot. S pisanjem ne `elim pole- mizirati, temve~ spodbuditi druge organizatorje festival- ov, da zapi{ejo svoje mnenje.

Mednarodne folklorne festivale, ki so v Sloveniji, lahko popestrijo tudi folklorne skupine, delujo~e v Sloveniji, v katere so vklju~eni pripadniki manj{inskih etni~nih skupnosti. Na fotografiji so ~lani Srbskega kulturno umetni{kega dru{tva Vidovdan iz Ljubljane. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo neslovenski program, Velenje 2007.) 56 Odzivi NEKAJ MISLI OB SRE^ANJIH OTRO[KIH FOLKLORNIH SKUPIN

IKO OTRIN

Otro{ka folklorna skupina Pastir~ki, ki deluje v Kulturnem dru{tvu Z veseljem opazujem in spremljam ta sre~anja. Z vese- Torbarji v Postojni. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Tolmin, maj 2007.) ljem, ker sploh obstajajo in z veseljem, ker se vedno bolj (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.) {irijo in postajajo kar mno`i~na. To dokazuje, da otroci {e vedno radi ple{ejo in nastopajo in da je kar veliko vadite- gledajo. Ali to ozna~ijo kot “dril” (ki je lahko v~asih res ljev in vaditeljic, ki svoj prosti ~as in energijo vlagajo v to samo golo ponavljanje, je pa tudi in bi moral biti vedno delo. Z druge strani pa opa`am neko te`njo, ki je zaskr- ustvarjalni del vadbe za avtomatizacijo giba; ni~esar ne bljujo~a - to pa zato, ker je nekateri no~ejo niti videti pade z neba; kot instrumentalisti vadijo ure in ure svoje oziroma opaziti. Bistveni element folklornih skupin - prstne vaje, bi morali tudi plesalci vaditi svoje telo, ki je gibanje, ples - je nekako potisnjen na obrobje. Skupine njihov instrument), ali pa pravijo: “Jaz bi to naredila obi~ajno odigrajo prizor~ek, ki je bolj ali manj povezan z druga~e,” ali pa povejo, da je skupina dobro plesala, da pa ljudskimi elementi. Govor, ki navadno ni ozvo~en, je nima “zgodbe” in zato ne pride v po{tev. Skratka, najve~krat nerazumljiv, dramaturgija ve~inoma zelo ve~inoma sama osebna, ne pa strokovna opa`anja, ki pa z ohlapna, samega plesa, ki naj bi bil bistvo nastopa, pa ni “avtoriteto” ocenjevalcev dajo vedeti, da je sedanje stanje skoraj nikjer. Vsa ~ast redkim, zelo redkim izjemam. zadovoljivo. Nih~e ne zahteva od vaditeljev kaj ve~. Sem Nekaj “plesnih” korakov je na koncu nekako prilepljenih pa prepri~an, da bi vaditelji-ce zmogli veliko ve~, ~e bi na samo zgodbo. Brez povezave s samo zgodbo, brez vedeli natan~no, kaj se od njih zahteva. Ali ti ocenjevalci- natan~nosti, brez to~nega ritma, obvladovanja prostora, ke sploh vedo, kako otroci na terenu zares ple{ejo in da se stila, da ne govorim o kvaliteti giba, ki pa je in mora biti ne igrajo samo Bele lilije in An ban, pet podgan? za ples bistvenega pomena. In taka te`nja je zaskrbljujo~a. Zakaj? Pri vsem spo{tovanju do dela vaditeljev in Pa si poglejmo ocenjevanje pri otro{kih pevskih zborih. vaditeljic moramo ugotoviti, da ti po~nejo samo to, kar se Kaj tu ocenjujejo? Intonacijo, ritem, izgovorjavo, inter- od njih zahteva. In tu je problem. Te`nja, ki jo prina{ajo pretacijo. Skratka, strokovna vpra{anja, ki jih pri plesnih ocenjevalke-ci, je jasna. Pomembna je zgodbica, “vsebina”, ocenjevalkah ni opaziti. Pa mednarodna tekmovanja ne pa ples kot tak, samostojen in kakovosten. In ~e kdo otro{kih folklornih skupin. Saj tudi te skupine, kar je tudi posku{a dati samemu plesu ve~jo pomembnost, ga spre- zelo prav, pri svojih nastopih uprizorijo kak{no ljudsko {ego in zapojejo kak{no pesem. Ampak predvsem PLE[EJO. Obvladajo ritem, prostor, kvaliteto giba. In nih~e pameten ne govori o kak{nem drilu, ampak upo{tevajo PLESNO znanje, izve`banost skupine, njeno muzikalnost, koreografijo. In to je bistveno za razvoj otro{kega telesa in za njegovo razumevanje plesa in zahtev, ki jih tak ples prina{a. Pri nas pa ni videti kakr{nekoli `elje oziroma zahtev po zvi{anju plesne kvalitete, po natan~nosti gibanja, po njegovem smislu in po njegovi kvaliteti in izve`banosti. Vsaj pri ocenjevalkah- cih ne.

In zato {e enkrat. Pri vsem spo{tovanju do dela in truda vaditeljic in vaditeljev, do naporov, ki jih oni in otroci vla- gajo v to po~etje in ki otroke lahko tudi trenutno zabava, sem prepri~an, da ni od njega nobene koristi za njihov Otro{ka igra v dobri izvedbi lahko bistveno pripomore k plesno-gibalni razvoj, za ob~utek ritma in prostora. Vsaj dobremu nastopu otro{ke folklorne skupine. Na fotografiji mladinska folklorna skupina iz Osnovne {ole Sveti Jurij. ne, dokler bo pri ocenjevalcih prevladujo~a omenjena ne- (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, gativna te`nja. Pripombe kar presli{ijo. A otroci zmorejo Slovenska Bistrica, maj 2007.) veliko ve~ in to tudi `elijo. In od njih moramo to tudi 57 Odzivi

Da ne vejo, kaj je korak, kaj je desno ali levo, da o kvaliteti giba sploh ne govorim. Ples zahteva tudi kos discipline! In ko bodo kon~ali osnovno {olo, bo `e veliko, veliko zamu- jenega. Namesto da bi nadaljevali s te`jimi elementi, se vklju~evali v druge plesne skupine, bodo morali za~enjati s plesom od za~etka. Z osnovnimi elementi, ki bi jih kot otroci zlahka, igraje premagovali, bo sedaj te`je. Tudi veselja do gibanja in plesa bo manj.

In za tako situacijo bomo odgovorni vsi, ki se danes ukva- rjamo s plesom - tudi sklad in njegovi ocenjevalci-ke. Zato sem tudi napisal teh nekaj misli in pripomb.

Otro{ka folklorna skupina iz [martnega pri Slovenj Gradcu pri “pol`u”. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) zahtevati, saj smo pedagogi, ki naj jih vzgajamo. Prava komedija. @e Partlji~ je napisal: “Ne, {~uke pa ne”. Ampak to v na{em primeru ni komedija. Sploh ne. @al. Je bli`je tragediji. ^ez nekaj let bomo ugotovili, da na{i otroci sploh ne znajo plesati, saj od njih tega ni nih~e zahteval.

Pri u~enju plesa je za u~itelja bolj kot to, kaj u~i, pomembno kako u~i, saj je bolj kot {tevilo nau~enih plesov pomembna kakovost njihovega izvajanja. Na fotografiji je otro{ka folklorna skupina iz Cirkovcev. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Slovenska Bistrica, maj 2007.) 58

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Violinist Otro{ke folklorne skupine 2. Otro{ka folklorna skupina Folklornega dru{tva Ro`marin, osnovne {ole Roga{ka Slatina. Dolena na Ringa raja 2007. (Foto: Janez Er`en, Ringa raja 2007, Lendava, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina iz Cirkovcev na Ringa raja 2007. Dekle otro{ke folklorne skupine iz Dragatu{a na Ringa raja (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.) 2007. (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.)

Dekle otro{ke folklorne skupine iz Pesnice na Ringa raja 2007. Godec otro{ke folklorne skupine iz Pesnice na Ringa raja 2007. (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.)

59

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Folklorna skupina z Vinice na Le plesat me pelji 2007. Folklorna skupina Cof iz Ljubljane na Le plesat me pelji 2007. (Foto: Janez Er`en, Beltinci, julij 2007.) (Foto: Janez Er`en, ^rnomelj, junij 2007.)

Folklorna skupina Karavanke iz Tr`i~a na Le plesat me pelji 2007. Folklorna skupina Vinko Kor`e iz Cirkovcev. (Foto: Janez Er`en, ^rnomelj, junij 2007.) (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, Beltinci, julij 2007.)

^lani folklorne skupine iz Beltincev pripravljajo pozva~ina. Folklorna skupina iz Hotinje vasi na Le plesat me pelji 2007. (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, Beltinci, julij 2007.) (Foto: Janez Er`en, Beltinci, julij 2007.)

60

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Folklorna skupina Kres iz Novega mesta na Otro{ka folklorna skupina Breznica na Ringa raja 2007. Le plesat me pelji 2007. (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Beltinci, julij 2007.)

Utrinek z generalke, na kateri so vse sodelujo~e skupine dr`avnega sre~anja v Beltincih pripravljale skupni zaklju~ek. (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, Beltinci, julij 2007.)

Prikaz dogajanja ob va{kem koritu - “pri ka{ti”. Folklorna skupina Folklorna skupina Razor iz Tolmina Bc iz Bovca na regijskem sre~anju odraslih folklornih skupin. na regijskem sre~anju odraslih folklornih skupin. (Foto: Janez Er`en, Ajdov{~ina, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Ajdov{~ina, maj 2007.) 61

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Folklorna skupina Stu ledi iz Trsta na regijskem sre~anju odraslih Ne dolgo nazaj ustanovljena Folklorna skupina Gartro` iz folklornih skupin. Nove Gorice na regijskem sre~anju folklornih skupin. (Foto: Janez Er`en, Ajdov{~ina, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Ajdov{~ina, maj 2007.)

Folklorna skupina Mandra~ iz Kopra na regijskem sre~anju odraslih Otro{ka folklorna skupina Stu ledi iz Trsta na regijskem folklornih skupin. sre~anju otro{kih folklornih skupin. (Foto: Janez Er`en, Ajdov{~ina, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Tolmin, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina Vrtca Ru{e na regijskem sre~anju otro{kih Otro{ka folklorna skupina Druge osnovne {ole Slovenj folklornih skupin v Murski Soboti. Gradec na regijskem sre~anju otro{kih folklornih skupin. (Foto: Janez Er`en, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) 62

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Plesalca pri ustvarjanju novega programa Ljubomira Vrtovec Pribac z udele`enkami seminarja o pe~i. na folklornem taboru za odrasle. (Foto: Janez Er`en, ^rnomelj, junij 2007.) (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, januar 2007.)

Udele`enci folklornega tabora za odrasle po nedeljski produkciji na skupnem pogovoru. (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, januar 2007.)

Prva skupina na otro{kem folklornem taboru je delno drama- Mojca Lepej s skupino otrok na seminarju, ki je potekal v tizirala pesem o lovcu in k njej vklju~ila igro Mati koliko je ura, v Lendavi ob Ringa raja 2007. kateri so sodelovale iste `ivali kot kasneje v `e omenjeni pesmi. (Foto: Janez Er`en, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, avgust 2007.) 63

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Otro{ki folklorni tabor, 2. skupina. Pesem Pondelek v malen nesla je Otro{ki folklorni tabor, 3. skupina. Pesem Logar je pa kravo skupino spodbudila, da je ob ve~glasnem petju v odrsko klal je skupini omogo~ila, da so pripravili razgibano odrsko postavitev (pravzaprav neposredno med samo pesem) vklju~ila postavitev, v kateri sta si nasproti stala dva pola, ki sta se igre in plese, ki so vsebino pesmi dopolnjevali. med seboj merila, kateri je pomembnej{i. (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, avgust 2007.) (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, avgust 2007.)

Otro{ki folklorni tabor. Peto skupino je odlikovalo Otro{ki folklorni tabor. ^etrta skupina je ob poustvarjanju pesmi o triglasno petje in zanimiva vklju~itev pesmi Le`i, le`i ravno lovcu navdu{ila s pripravo odrske postavitve, v kateri je polje v sejemsko dogajanje pred cerkvijo, ki ga je oznanilo primernemu za~etku sledilo s plesom prepleteno jedro in in zaklju~ilo zvonjenje zvonov, ki so ga z glasovi navdu{ujo~ zaklju~ek (na sliki). opona{ali sodelujo~i otroci. (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, avgust 2007.) (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, avgust 2007.)

[tiridnevnemu dru`enju je na otro{kem folklornem taboru sledilo sklepno dejanje, ko smo skupaj z vodji otro{kih folklornih skupin Pevke Folklorne skupine Mandra~ iz Kopra. kriti~no ovrednotili produkcijo in delo na taboru. (Foto: Janez Er`en, Regijsko sre~anje odraslih folklornih (Foto: Janez Er`en, Novo mesto, avgust 2007.) skupin, Ajdov{~ina, maj 2007.) 64

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Postavkova dekleta iz Podgorja. Folklorna skupina Tarskutis iz Litve. (Foto: Janez Er`en, Regijsko sre~anje pevcev ljudskih pesmi in (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, godcev ljudskih vi`, Vuzenica 2006.) ^rnomelj, junij 2007.)

Citrar dvojezi~ne osnovne {ole Dobrovnik Gostujo~a ~e{ka folklorna skupina Dubrava na Ringa raja 2007. z zanimivo god~evsko igro na Le plesat me pelji 2007. (Foto: Janez Er`en, Lendava, maj 2007.) (Foto: Janez Er`en, Beltinci, julij 2007.)

Nenajavljen gost v dru`bi plesalcev Folklorne skupine Dru{tva upokojencev Naklo. (Foto: Janez Er`en, 10. obletnica FS DU Naklo, 2006.)

65

ˆ ˆ Utrinki z nasih srecanj

Folklorna skupina iz [kocjana na Dolenjskem na Le plesat me pelji 2007. (Foto: Janez Er`en, Beltinci, julij 2007.)

Folklorna skupina @elezni~arskega kulturno umetni{kega dru{tva Tine Ro`anc izvaja plese, zapisane v Kostelu, na sre~anju folklornih skupin Ljubljane. (Foto: Janez Er`en, Ljubljana, maj 2007.) 66 Predstavljamo

in posebnosti, po drugi strani pa znanstveno opazovanje LJUDSKA GLASBA spreminjanj pesmi, na~inov petja, prepletanja razli~nih V SODOBNOSTI glasbenih vplivov, vloge ljudske glasbe danes. S ~im se bo znanost ukvarjala, ko ne bo na terenu ve~ kaj iskati? POGOVOR Z DR. UR[O [IVIC Se bo posvetila urejanju vsega, kar je bilo do tedaj posnetega, pa {e ni bilo ~asa za ustrezno prou~evanje? Bo spremljala sodo- bne fenomene, povezane z ljudsko glasbo …?

Misel, da ljudske glasbe (ali katere druge ljudske kulture) O slovenski ljudski glasbi, ki ne bo ve~, je zmotna in napa~na. Res, da ne bo tak{ne med glasbenimi zvrstmi v oblike, kot je danes, bo pa druga~na. Tako kot danes ne na{em prostoru nima veliko moremo ve~ najti oblike ljudske glasbe izpred 50, 100 let. privr`encev, sem za potrebe Sodobni fenomeni (ki so omenjeni v vpra{anju) so del {tudija na Akademiji za glasbo na{ega raziskovanja, nenazadnje na terenu ne moremo povpra{ala ljudi, ki se z njo po- raziskovati pretekle tradicije, temve~ dana{njo, sodobno. klicno ukvarjajo v okviru dveh Seveda sku{amo informatorje napeljati na nekoliko ustanov: Glasbenonaro-dopis- starej{e repertoarje, vendar ne moremo v njih obuditi nega in{tituta Znanstvenorazi- pesmi, ki jih, na primer, v ~asu njihove mladosti ni bilo skovalnega centra Slovenske ve~. Nenazadnje pa sodijo v etnomuzikolo{ka raziskova- akademije znanosti in umetno- nja tudi tisti sodobni fenomeni, ki jih ne najdemo le na Ur{a [ivic `e dve leti sti ter Radiotelevizije Slovenija. terenu v tradicionalnem smislu: preoblikovanje ljudske pripravlja program Povabilu so se prijazno odzvali glasbe, preporodna ljudska glasba, narodno-zabavna glas- dr`avne prireditve Pevci ba, manj{inske ljudske glasbe itd.. nam dr. Drago Kunej, Jasna Vidakovi~ pojejo, godci pa godejo. in dr. Ur{a [ivic. Intervju s sled- (Foto: Janez Er`en.) njo, ki sem ga opravila preko Kaj naredi in{titut, da bi se zvrst bolj poznala in spo{tovala; elektronske po{te, na pobudo knjige in plo{~e, naj so {e tako odli~ne, verjetno dose`ejo le ozek uredni{tva Folklornika in z njenim privoljenjem obja- krog ljudi? vljam. Ker je usmeritev Glasbenonarodpisnega in{tituta doku- Ur{a [ivic je po izobrazbi diplomirana muzikologinja in mentiranje in raziskovanje slovenske ljudske glasbe, se ne doktorica znanosti, od leta 1998 sodelavka more ukvarjati s popularizacijo ljudske glasbe v smislu Glasbenonarodpisnega in{tituta, kjer se ukvarja predvsem poustvarjalcev ali popularne glasbe. S svojimi izdajami z vpra{anji ponarodele pesmi, polo`aja ljudske glasbe v resda predstavlja svoje gradivo in znanje ozkemu krogu popularni glasbi, s koledni{tvom ter ob tem spoznava poznavalcev, ki ga lahko raz{iri le z bolj poljudnim zna~ilnosti slovenske ljudske pesmi, hodi na teren ter pristopom (poljudne pesmarice, publikacije, radijske od- spremlja sre~anja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljud- daje, koncerti Zajuckaj in zapoj). Glasbenonarodopisni skih vi`. Je avtorica mnogih ~lankov, recenzij in kritik ter in{titut je bolj posrednik znanja in gradiva, ki je name- sourednica Dru`inske pesmarice (Mladinska knjiga, 2002) njen tudi temu, da se ga drugi poslu`ujejo. (Iz gradiva so in Otro{ke pesmarice 1 in 2 (Mladinska knjiga 2004, za svoje delo iskali pesmi na primer Magnifico, Katalena, 2006). Da bi o njenem odnosu do ljudske glasbe izvedeli Ale{ Hadalin in drugi.) ve~ kot vemo, sem ji zastavila nekaj vpra{anj. Se vam zdi, da je danes Slovencem bli`je poustvarjanje glas- Kako ste se seznanili z ljudsko glasbo, kako je pri{lo do poklic- benega izro~ila drugih narodov in kultur, na{e izro~ilo pa jim je nega ukvarjanja z njo? manj privla~no?

Redke ljudske pesmi sem spoznala v osnovni {oli in Z vedno bolj raz{irjenimi mediji in dostopnostjo glasbe od osnovno{olskih pevskih zborih, vendar se ne spomnim, da vsepovsod so tuje ljudske (in ne samo ljudske) glasbe tudi bi bilo to del na~rtnega u~enja. Kasneje sem spoznavala pri nas na{le svoje mesto. Nekatere so seveda prisotne v ljudske pesmi v pevskih zborih (seveda kot priredbe), v prostoru, ki je do neke mere ve~etni~en - tudi zgodovinsko dru`enjih (tudi v okviru pevskih zborov) pa sem prvi~ gledano. Vendar so tudi tuje glasbe podvr`ene smernicam, pri{la v stik s spontanim petjem in u~enjem ljudskih ki vedno znova najdejo novo zanimivost, zato lahko go- pesmi po posluhu, torej preko ustnega izro~ila. Z ljudsko vorimo o obdobju popularnosti latino glasbe, balkanske, glasbo sem se strokovno za~ela ukvarjati {ele v okviru orientalske, judovske itd.. zaposlitve na Glasbenonarodopisnem in{titutu. Se vam zdi, da ima slovenska ljudska glasba dovolj izvajalcev Kaj vas je pri delu najbolj navdu{ilo? in poslu{alcev?

Na eni strani me vedno znova navdu{uje terensko delo, Mislim, da je izvajalcev dovolj, kar dokazujejo {tevilne stik z informatorji, njihove pripovedi, iskanje pesmi, vi` skupine, in sicer tiste, ki izvajajo ljudsko glasbo na pre- 67 Predstavljamo

tradicijo, torej so vzorci slovenske 'edinstvenosti' nau~eni, pridobljeni. Tu ni te`ko najti primerov zna~ilnosti obro- bnih pokrajin (Rezija, Bela krajina, Prekmurje, Koro{ka, Istra), ko se bli`amo osrednji Sloveniji, pa verjetno naleti- mo na nekaj, kar je bolj prepoznano kot slovensko, nekaj, kar sodi v alpsko glasbeno mentaliteto. ^e upo{tevamo `ive~e ljudsko petje, so 'edinstvenosti': me{ane metri~ne strukture, ve~glasno, vsaj triglasno, petje, glasnost in stati~nost (torej neinterpretiranje) pesmi.

Bi se ljudska glasba morala razvijati ali ostati, kakr{na je?

Ljudska glasba je, tako kot druge prvine kulture, spremi- njajo~a in njenega razvoja ne bo zaustavila nobena in{titucija zbiranja ali poustvarjanja. Spreminjala se je v porodni na~in, tiste, ki ljudsko glasbo ve`ejo v folkovske preteklosti in spreminjala se bo v prihodnosti. Zato pa na `anre in tiste, ki ljudsko glasbo uporabljajo v popularno- sre~o obstajajo razli~ne usmeritve ljudske glasbe: nekateri glasbenih zvrsteh. In ~e je glasba potreba po ustvarjanju in skrbijo za njeno arhiviranje (Glasbenonarodopisni na drugi strani potreba po sprejemanju, podkrepi domne- in{titut, Radio Slovenija in posamezni zbiralci), drugi za vo o bogatem tovrstnem dogajanju pri nas tudi poslu{a- muzejsko poustvarjalno ohranjanje (preporodne skupine, lstvo - vsaka od teh glasb ima svojo in verjetno zadostno folklorne skupine, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), {tevilo poslu{alcev, privr`encev. Posebnost majhnega druge za njeno preoblikovanje (popularna glasba). slovenskega prostora je po mojem ta, da glasbeniki ne uspejo zadovoljevati potreb po (po)ustvarjanju; to se ka`e Ali {olstvo naredi dovolj za njeno dobrobit? predvsem v ponavljanju glasbenikov v razli~nih zasedbah, kar daje izvedbam podobne ali skupne zna~ilnosti. Osebno ne poznam {olskih na~rtov in programov, vendar je, sode~ po u~benikih, danes ljudski glasbi posve~ena pre- Kako komentirate ve~jo priljubljenost glasbe, ki deluje precej cej ve~ja pozornost kot v preteklosti. Poleg tega je na voljo eksoti~no? tudi ve~ raznovrstne literature (zgo{~enke, pesmarice, izo- bra`evalni koncerti). Verjetno ni zanemarljivo dejstvo, da imamo - kljub lastni (glasbeni) identiteti (ki se je v zadnjih desetletjih razvijala Kako jo posredovati mlaj{im generacijam, da le te ne bi imele pod vplivi zahodnoevropske in ameri{ke glasbe) - radi ob~utka, da jim je vsiljena? druga~nosti, eksoti~ne zvoke in vsebine. Iz tega razloga so verjetno najbolj uspe{ne priredbe ljudskih pesmi, ki priha- To gotovo najbolje po~ne popularna glasba. Prek njenih jajo s slovenskega etni~nega obrobja (Rezija, Bela krajina, `anrskih okolij (ki jih mladi tako ali tako sprejemajo) pri- Koro{ka, Istra, Prekmurje), ker predstavljajo neko popol- hajajo v repertoar tudi ljudske pesmi, ki jih mladi tako noma druga~no zvo~nost, na~in in vsebino. spoznavajo. Pomembna pa je vsekakor tudi {ola.

Se vam zdi, da imamo Slovenci predsodek do svoje ljudske glas- Zakaj {e vedno veliko ljudi ljudsko glasbo povezuje z narodno- be? zabavno?

Mislim, da tega predsodka ni, razen ~e s tem ni mi{ljena Zato ker izvirne ljudske glasbe ne poznajo, niti ne vedo, da narodno-zabavna glasba. Ve~ina ljudi nima predstave, da obstaja. ^e nekdo spremlja medije, ne more imeti ljudska glasba (kot `iva kultura) {e obstaja. Tisti, ki druga~nega vtisa, kot da obstaja pa~ narodno-zabavna slovensko ljudsko glasbo poznajo, imajo do nje spo{tljiv odnos. Ljudska glasba je s pomo~jo preporodnih skupin, druge godbe … postala del na{e sprejete kulture. To ne pomeni, da je mno`i~na, vendar je dobila svoje mesto ob drugih zvrsteh, ki so bile neko~ prav tako zapostavljene (na primer jazz). (Jazz abonma in abonma Glasbe sveta v Cankarjevem domu sta gotovo odraz premika, da je neka zvrst postala bolj zanimiva, bolj sprejeta.)

Katere so lastnosti, ki delajo slovensko ljudsko glasbo edin- stveno?

To je gotovo vpra{anje, na katerega bi bilo la`je odgovoriti iz etni~ne distance - torej od zunaj. ^e gledamo na pre- porodne skupine, te poustvarjajo preteklo, `e minulo 68 Predstavljamo glasba. Morda je razlog tudi v tem, da je ljudsko god~e- Kako ste vi, ki verjetno izhajate iz klasi~no glasbenega sveta, vstvo, v smislu glasbe za ples, zamenjala narodno-zaba- do`iveli ljudsko glasbeno estetiko? vna glasba. Glede na to, da sama s ’pravim’ ljudskim petjem in Glede na to, da se poglobljeno ukvarjate z zborovstvom: se vam god~evstvom do obdobja na in{titutu nisem imela skoraj ne zdi, da je zborovstvo podobno {kodovalo pesemskemu izro~ilu, nobene izku{nje, mi je bil to razmeroma nov svet, ne pa kakor narodno-zabavna glasba in{trumentalnemu? nenavaden. Osebno do`ivljam glasbe na dva na~ina: ker sem odra{~ala s klasi~no glasbo, je zame {e vedno zelo Zaradi mno`i~nosti, ki se je navezala na zborovstvo, je pomembno do`ivljanje glasbene logike, zvokov in imelo to posledice tudi na ljudsko glasbo, pri ~emer ne ~ustvene plati klasi~ne glasbe. Ko poslu{am ljudsko glasbo smemo pozabiti tudi na vpliv cerkvenega zborovskega (najraje tisto na 'terenu'; osebno na preporod niti petja. Vpliv verjetno lahko razumemo z dveh smeri. izkustveno nisem zelo navezana), je do`ivljanje popolno- Ljudski pevec je bil (in je {e danes) velikokrat v isti osebi ma druga~no in se v ni~emer ne nana{a na tisto v klasi~ni tudi zborovski pevec in na~ina ter okusa pri tem ni glasbi. Sledim melodiji, u`ivam v metri~nih posebnostih, lo~eval. To je vplivalo na na~in ljudskega petja. Petje je zvo~nosti in gibanju posameznih posebnej{ih glasov. postalo bolj kultivirano, “lepo”, ponekod se v ljudsko petje vsiljuje dinamika, agogika, skratka parametri interpreti- ranja. Po drugi strani so ljudje sprejemali tudi zna~ilnosti Z Ur{o [ivic estetike zborovske glasbe (pesemske tematike, domoljub- sem se pogovarjala Nina Volk. nost). Govoriti o {kodi, ki jo druge glasbene zvrsti pu{~ajo na ljudski glasbi, je enostransko, ~e vemo, da vse zvrsti vplivajo druga na drugo (na podoben na~in se o {kodi spra{ujejo zagovorniki narodno-zabavne glasbe ob vdoru turbofolka).

69 Predstavljamo MAROLTOVE KAKO DO PRIZNANJ? ZLATA IN SREBRNA PLAKETA SKLADA, PLAKETE, LISTINE MAROLTOVA PLAKETA IN LISTINA

IN ZLATE ZNA^KE Razpis za podelitev omenjenih priznanj Sklad objavi enkrat letno, navadno meseca oktobra. Predlagatelji za MARKO STUDEN IN BOJAN KNIFIC priznanja Sklada so lahko registrirana kulturna dru{tva in njihove zveze ter obmo~ne izpostave Sklada; te lahko posredujejo tudi predloge posameznikov ali neformalnih avtorskih skupin, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno JSKD (v nadaljevanju Sklad) ob spremljanju in dejavnostjo. strokovnem usmerjanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti skrbi tudi za podeljevanje priznanj, za folklorno dejavnost Predlog za podelitev priznanja Sklada mora vsebovati: najbolj aktualnih Maroltovih plaket, Maroltovih listin in - naziv in po{tni naslov predlagatelja, jubilejnih Maroltovih zna~k. Razpis in pravilnik o pode- - ime in priimek oz. naziv kandidata, njegov po{tni ljevanju je objavljen na spletni strani Sklada naslov, za katero priznanje je kandidat predlagan in ka- (www.jskd.si), na tem mestu pa navajamo nekaj najos- tera priznanja je kandidat `e prejel, novnej{ih informacij in seznam prejemnikov priznanj na - kratek `ivljenjepis oz. historiat delovanja kandidata in folklornem podro~ju. ustrezno dovolj obse`no utemeljitev, ki mora jasno navesti razloge, ki upravi~ujejo podelitev predlaganega Sklad vsako leto podeljuje priznanja posameznikom ali priznanja. skupinam za izjemne dose`ke pri ustvarjalnem, poustvar- jalnem, raziskovalnem, publicisti~nem in organizacijskem Vloge za navedena odli~ja in priznanja je treba nasloviti delu, kulturni vzgoji in izobra`evanju, razvijanju kul- na sede` Sklada (JSKD, [tefanova 5, 1000 Ljubljana). O turnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter podelitvi odli~ij in podro~nih priznanj odlo~a pet~lanska pri ohranjanju kulturne dedi{~ine. Podeljuje Zlato plaketo komisija, ki jo ob soglasju nadzornega sveta za {tiri leta Sklada za izjemne ustvarjalne dose`ke v dalj{em obdobju imenuje uprava Sklada, o podelitvi jubilejnih priznanj pa ali za `ivljenjsko delo in Srebrno plaketo Sklada za dolgo- odlo~a uprava. letno uspe{no delo na ljubiteljskem kulturnem podro~ju. Vsako leto se podeli najve~ ena zlata plaketa in najve~ {tiri JUBILEJNA PRIZNANJA SKLADA srebrne. Razpis je odprt vse leto, vlogo pa je treba predlo`iti naj- Za izredne ustvarjalne ali poustvarjalne dose`ke ali `i- manj 30 dni pred nameravano podelitvijo. Predlog za vljenjsko delo na posameznem podro~ju (glasbena, podelitev mora vsebovati podatke, ki so navedeni zgoraj. gledali{ka, plesna … dejavnost) Sklad podeljuje podro~na Tudi te vloge sprejema centralna slu`ba sklada. priznanja - za folklorno dejavnost Maroltovo plaketo in Maroltovo listino. Za vsa podro~ja dejavnosti podeljuje JUBILEJNEJNE MAROLTOVE ZNA^KE - Zlati znak in jubilejne zna~ke, za 5-, 10-, 15- … letno udej- PRIZNANJA OBMO^NE IZPOSTAVE stvovanje na posameznih podro~jih. V folklorni dejavnos- ti se podeljujejo Maroltova bronasta (za 5 let), srebrna (za Vloge za jubilejne Maroltove zna~ke in vloge za priznanja 10 let) in zlata (za 15 let) zna~ka. Poleg tega podeljuje tudi obmo~ne izpostave je treba predlo`iti pristojni obmo~ni ^astno jubilejno zna~ko za izjemno dolgoletno udejstvo- izpostavi in to vsaj 30 dni pred nameravano podelitvijo. vanje v ljubiteljski kulturni dejavnosti. Vsako leto se za posamezno podro~je podeli najve~ po ena plaketa in po tri Za jubilejne zna~ke je treba navesti ime in priimek kandi- listine ter najve~ pet zlatih znakov sklada. Maroltova data/kandidatke, letnico rojstva in opis dosedanjega udej- plaketa se podeljuje za izredne ustvarjalne ali poustvar- stvovanja na folklornem podro~ju (v katerem jalne dose`ke ali `ivljenjsko delo na folklornem podro~ju, dru{tvu/skupini je sodeloval/a, obdobje). Vloge za druga Maroltova listina pa za dolgoletno strokovno in organi- priznanja morajo vsebovati obi~ajne podatke in ustrezno zacijsko delo, kulturno vzgojno in mentorsko delo, anali- utemeljitev. ti~no, raziskovalno in publicisti~no delo, ki je pomembno vplivalo na razmah folklorne dejavnosti. O podelitvi jubilejnih Maroltovih zna~k z ugotovitvenim sklepom, na podlagi predlo`ene dokumentacije, odlo~i Obmo~ne izpostave Sklada za pomembne dose`ke na lju- vodja pristojne obmo~ne izpostave Sklada, ki tudi uskladi biteljskem kulturnem podro~ju v doma~em okolju vse podrobnosti v zvezi s podelitvijo zna~k. O podelitvi podeljujejo Priznanje sveta obmo~ne izpostave Sklada in priznanj obmo~ne izpostave Sklada odlo~a svet obmo~ne Jubilejno priznanje obmo~ne izpostave Sklada. izpostave.

70 Predstavljamo DOSEDANJI ODLIKOVANCI MAROLTOVA LISTINA Zap. {t. Ime in priimek / Ime dru{tva Do sedaj je bilo podeljenih 24 Maroltovih plaket (10 1 Cvetka Javernik dru{tvom in 14 posameznikom), 33 Maroltovih listin (8 2 Milena [eruga dru{tvom in 25 posameznikom) in 50 Zlatih zna~k (1 3 Ivanka Prapertnik dru{tvu in 49 posameznikom). 4 FS KUD Pre`ihov Voranc 5 Folklorna skupina Kres 6 Folklorna skupina @elezna Kapla 7 Peter Mihela~ MAROLTOVA PLAKETA 8 [FS Koleda Velenje Zap. {t. Ime in priimek / Ime dru{tva 9 Viki Mencinger 1 AFS France Marolt Ljubljana 10 Ljuba Nadi{ar 2 Bruno Ravnikar 11 Janko Jerenko 3 Ton~ka Marolt 12 Ksenija Kukov~i~ 4 Marija [u{tar 13 Teja Ropo{a 5 Mirko Ramov{ 14 Krista [iker 6 Jo`e [trafela 15 Alojz Han`ek 7 Banda Kociper Baranja 16 Helena Po`ar 8 FS Vinko Kor`e 17 Rafaela Dolenc 9 Nadja Kri{~ak 18 FD Lancova vas 10 FS KUD Beltinci 19 Vekoslav Poto~nik 11 FS Anton [trafela Markovci 20 Franc Kolari~ 12 FS Val Resia 21 Milan [lihthuber 13 FS Tine Ro`anc 22 Vido Sorta 14 Marija Makarovi~ 23 Metli{ka folklorna skupina Ivan Navratil 15 Boris @alig 24 Viktor Slavinec 16 Neva in Mile Trampu{ 25 Romilda Smotlak Tul 17 AFS [tudent Maribor 26 Folklorno dru{tvo Val Piran 18 Tr`a{ka folklorna skupina Stu ledi 27 Folklorna skupina Ozara Kranj 19 Folklorna skupina Sava Kranj 28 Bojan Knific 20 Ne`ka Lubej 29 Martina Jak{a 21 Vasko Samec 30 Edo Gaber{ek 22 Mojca Lepej 31 Mal~i Mo`ina 23 Julijan Strajnar 32 Olga Gruden 24 Branka Mo{kon 33 Jana Dolenc

ZLATI MAROLTOV ZNAK 23 Vasja Samec 24 Metod [pur Do leta 2002 je sklad podeljeval Zlati Maroltov znak za odmevne 25 Branka Mo{kon enkratne ustvarjalne ali poustvarjalne dose`ke v preteklem obdobju. Prejeli so ga: 26 Jo`e [olar 27 Franc Ti~ar Zap. {t. Ime in priimek / Ime dru{tva 28 Franci Poljan{ek 1 Edo Gaber{ek 29 Breda Pahor 2 Neva Trampu{ 30 Franka Slavec 3 Mile Trampu{ 31 Stojan Petaros 4 Anton Brglez 32 Peter Suhadolc 5 Franc Serdin{ek 33 Ne`ka Lubej 6 Jo`e [olar 34 Jo`ica Debelak 7 Andrej Ko{i~ 35 Slavica Krsti~ 8 Nadja Kri{~ak 36 Anica Meh 9 Alojz Cvitkovi~ 37 Jo`e [enk 10 Simona [ercer 38 Zvone Gantar 11 Iko Otrin 39 Danica Jeretin 12 Tilka Kolari~ 40 Ida Dol{ek 13 Stojan Weixl 41 Stanko Kukovec 14 Stanko Hodnik 42 Brane [mid 15 Ciril [avs 43 Nevenka Budna 16 Alenka Kri{elj 44 Majda Nemani~ 17 Jo`e Vodnjov 45 Bojan Knific 18 Franc Kolari~ 46 Mojca Lepej 19 Hedvika Jam{ek 47 Anton Planinc 20 Milica [adl 48 Branko Fuchs 21 Boris @alig 49 FS Ozara Kranj 22 Franc Fabijan 50 Olga Gruden 71 Predstavljamo FOLKLORNIKI V POMURJU SMO AKTIVNI

VALERIJA @ALIG

Folklorniki iz severovzhodnega dela Slovenije morda red- keje kot drugi pi{emo v Folklornik, kar pa ne pomeni, da nismo aktivni, saj je v Pomurju trenutno kar 35 folklornih skupin, od tega 5 romskih in tri skupine mad`arske naro- Otro{ka folklorna skupina iz Beltincev. dnostne skupnosti. Vse omenjene skupine delujejo v (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Murska Sobota, maj 2007.) okviru obmo~nih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota.

Soti{ in {amarjanka se {e vedno ple{eta skoraj na vsaki prekmurski gostiji - gostüvanju, seveda tudi brez ~arda{a ne gre, saj `ivimo blizu meje z Mad`arsko in tudi sicer je med plesi, ki jih imamo za “na{e”, najti veliko ~arda{ev, ki jih povsem obi~ajni plesalci - ne tisti, ki delujejo v folk- lornih skupinah - {e niso pozabili in jih znajo zaplesati.

Pomurske skupine imajo veliko prilo`nosti nastopati, saj je v Pomurju veliko prireditev in skoraj ni tak{ne, na kateri ne bi zaplesala vsaj ena od folklornih skupin. Le-te dobro sodelujejo tudi s turisti~nimi podjetji in v kar {tirih Termah redno predstavljajo ljudsko izro~ilo gostom.

Beltinski festival pozna najve~je {tevilo ljudi, saj je Otro{ka folklorna skupina Osnovne {ole Turni{~e. najve~ja in najbolj znana folklorna prireditev v Pomurju in (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Murska Sobota, maj 2007.) je v dobesednem pomenu praznik slovenske folklore, ki si ga vsako leto ogleda ~ez 7000 obiskovalcev od blizu in dale~. Letos je bil `e 36. po vrsti, potekal je od 26. do 29. julija; Folklorna skupina KUD Beltinci, ki festival vsako leto pripravlja, pa bo prihodnje leto slavila 70. obletnico obstoja.

[tiridnevni program Beltinskega festivala zajema vsa podro~ja ljudskega izro~ila, od ljudske glasbe, {eg in navad, ljudske obrti, kulinarike in seveda plesa. Med festi- valom si obiskovalci lahko ogledajo prilo`nostne razstave na temo ljudskega izro~ila, dva ve~era sta namenjena ljud- ski glasbi in dva ve~era ljudskim plesom v izvedbi doma~ih in tujih folklornih skupin. Sobotni ve~er je navadno rezerviran za prikaz programa tuje (ali ve~ tujih) skupin, v nedeljo je na programu dr`avno sre~anje folk- lornih skupin, ki pod nazivom Le plesat me pelji poteka v Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva [alovci. organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Maribor, maj 2007.) Za vse obiskovalce je zelo zanimiv sobotni popoldan, v ogledamo si lahko mizarsko obrt in izdelovanje kme~kega katerem sodelujejo vse vasi ob~ine Beltinci. Vsaka vas orodja in {e kaj. Privo{~imo si lahko prekmursko gibanico pripravi predstavitev vsaj ene od manj znanih ljudskih po starem receptu, posolanke, mürske ribe, pajani krüj, obrti in ponudi del prekmurske kulinarike. Gostje si lahko celo `abje krake (`ab je bilo v prekmurski “mo~vari” ogledajo, kako so neko~ delali slamnate strehe, kako so v~asih veliko ve~ kot zdaj), poskusimo pa lahko tudi izdelovali opravo pozva~ina, kako so izdelovali opeko, kak{en kozarec dobrega prekmurskega vina, kot bi rekel 72 Predstavljamo na{ pozva~in: … “Za piti se nikaj ne bojte, naprej{ali smo za eden polovnjak fijnoga fceplenoga vijna!”

Zna~ilnost Beltinskega festivala je gostoljubnost doma~inov, ki si jo zapomnijo tako gostujo~e skupine kot obiskovalci. V Beltince je vredno priti, zato naj vas pova- bim s pozva~inovimi besedami: “Prijte fsi, {teri ste od kolena me{i pa od podplata vek{i! Z glasnimi gutami, fri{kimi petami ino trdimi mo{njami!”

Beltinski festival pa ni edina zanimiva prireditev, ki bi si jo bilo treba ogledati. Sre~anja folklornih skupin organizira- jo tudi posamezne skupine. Tako se je lansko leto v Bogojini, v organizaciji tamkaj{nje folklorne skupine, zbralo kar 7 folklornih skupin, ki so popestrile ve~er Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Kajer Bu~e~ovci. doma~inom. Tudi prireditve kot so: Büjra{ki dnevi, (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Ko{i~evi dnevi, Sobo{ki dnevi, Lendavska trgatev, kmeti- Maribor, maj 2007.) jsko `ivilski sejem v Gornji Radgoni, dnevi turizma v Dobrovniku in drugi, so povezani s folklornimi skupina- mi, saj je v okviru vsake prireditve vsaj en dan namenjen prikazu plesnega in/ali glasbenega izro~ila.

V Veliki Polani se je pred {tirimi leti za~ela razvijati prire- ditev Na{a Poljana, ki je prerasla svoj prvotni namen - letni koncert Folklorne skupine Kulturnega dru{tva Mi{ko Kranjec iz Velike Polane. Na{a Poljana je zgodba, v kateri se vsako leto znova in vsako leto druga~e prepleta ljudski ples z ljudsko glasbo, vra`ami, ljudskimi liki, kot so d`ileri, ~arovnice, ~amre, pozva~ini, gambele ipd.. Prireditev si vsako leto ogleda ~ez 1000 obiskovalcev, le-ti pa z zanimanjem ~akajo nove zgodbe, ki jih ob plesu, glas- bi in pesmi razvija Milan Zrinski, znan zbiralec ljudskega Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva Beltinci. blaga in nedvomno eden najbolj{ih povezovalcev tovrst- (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, nih prireditev. Letos je bila tema nedeljskega dela prired- Maribor, maj 2007.) itve pozva~in, ki je v Pomurju {e vedno `iv lik na skoraj vsaki gostiji (svatbi). Pozva~ini so se (in se {e) razlikujejo od vasi do vasi, razlikujejo se po opravi, obna{anju; ponekod hodita vabit dva pozva~ina, drugje je hodil “pozavat” en sam. A o tem ste izvedeli ve~, ~e ste bili na Na{i Poljani.

Posebna pozornost v okviru Na{e Poljane je posve~ena ljudski glasbi, saj se je enodnevna ve~erna prireditev pre- oblikovala v samostojni festival ljudske glasbe Musica Pannoniae in se raz{irila na {tiri ve~erne prireditve v razli~nih krajih. Namen festivala je pribli`evati poslu{alcu ljudsko glasbo v raznih interpretacijah in {iriti sporo~ila, da glasba ne pozna meja, kar se {e posebej odra`a na na{em narodnostno me{anem obmo~ju. Festivala se udele`ujejo skupine, ki se `elijo ~imbolj pribli`ati izvirni Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Mi{ko Kranjec glasbi, in skupine, ki ljudsko glasbo igrajo v razli~nih iz Velike Polane. sodobnih, od ljudskega izro~ila odmaknjenih priredbah. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Maribor, maj 2007.) Letos je na festivalu sodelovala zelo zanimiva skupina iz Vojvodine -Trio Suton, kot doma~a skupina pa se je pred- stavila Marko banda. V Prekmurju smo torej aktivni. Nekateri bolj, drugi manj, kolikor nam pa~ dopu{~a ~as. Vsi, ki se s folklorno Mislim, da nam je uspelo narediti dober in zanimiv festi- dejavnostjo ukvarjamo, imamo tovrstno po~etje radi. val, ki privablja vedno ve~ obiskovalcev razli~nih starosti, Trudimo se, da bi delali ~im bolje ter da bi s tem prispe- le-ti pa z zanimanjem poslu{ajo in spremljajo vse skupine. vali k oblikovanju na{e posebne pomurske in o`je lokalne Doslej so bili navdu{eni vsi, poslu{alci in izvajalci. identitete. 73 Predstavljamo

Folklorne skupine Pre`ihov Voranc z Raven na Koro{kem, FOLKLORNA v kateri se je v ~asu delovanja zamenjalo mnogo ~lanov in katere program se je z leti razvijal in dobil podobo, kakr{ni DEJAVNOST V smo pri~a danes. Na tem prvem nastopu je plesal tudi [tefan Roba~, ki je danes, pri svojih 76 letih, {e vedno ME@I[KI DOLINI aktiven ~lan folklorne skupine.

PETER [UMNIK

FOLKLORNA SKUPINA PRE@IHOV VORANC

Folklorna dejavnost v Me`i{ki dolini na Koro{kem se je za~ela razvijati v prvih letih po drugi svetovni vojni. Njen razvoj je s svojim ve~ kot sedemdesetletnim razvojem odlo~ilno zaznamovala Folklorna skupina Pre`ihov Voranc. Pred leti je Lovro Kuhar zapisal: “Gu{tanjski fu`inarji so `e leta 1920 ustanovili svoje prosvetno dru{tvo, svojo Svobodo”. To je bilo pravzaprav kulturno Leta 1965 pred kulturnim domom na Ravnah (iz arhiva skupine). dru{tvo, ki si je pozneje nadelo ime po svojem dolgolet- nem, aktivnem ~lanu, tajniku in soustanovitelju, pri- Zagnani folklorniki so kmalu po ustanovitvi skupine znanem pisatelju Pre`ihovemu Vorancu. za~eli razmi{ljati, da bi se predstavili tudi na tekmovanju folklornih skupin, ki so potekala na Igu pri Ljubljani. Prva folklorna skupina v Me`i{ki dolini na Koro{kem je Sprva program, ki so ga `eleli predstaviti, ni bil ustrezno bila ustanovljena na ravenski gimnaziji leta 1946. Kratek sestavljen, zaradi ~esar tovrstna prizadevanja niso obrodi- ~as, in sicer eno leto, jo je vodila Olga Klun, leta 1947 pa la sadov. Da bi pripravili kakovostnej{i program, je je Mira Ga~nik, tajnica takratnega Sindikalno kulturno- Hedvika Jam{ek pri~ela na~rtno zbirati gradivo in {tudi- umetni{kega dru{tva Svoboda Gu{tanj, prepri~ala pletiljo rati tedaj dostopno literaturo. Povezala se je z Hedviko Jam{ek, da je za~ela voditi folklorno skupino, ki Glasbenonarodopisnim in{titutom v Ljubljani, navezala se je takrat imenovala plesno-baletna. Hedvika Jam{ek je stike s Francetom Maroltom in hodila na teren ter tam svoje znanje izpopolnjevala tudi pri Sokolu in baletnem dobivala podatke o plesnem in drugem, s plesom u~itelju Maksu Kirbosu. Pri delu sta ji pomagala Marija povezanem, izro~ilu. Program skupine se je zato spreme- Metelko in Franc Metelko, ki je bil glasbenik in je veliko nil, kar je botrovalo uspehom v naslednjih letih, ko je let spremljal skupino na harmoniki. Pisal je tudi priredbe skupina do leta 1952 kar {tirikrat zapored osvojila prvo za pihalne godbe in pou~eval mlade glasbenike. mesto na republi{kem tekmovanju v Ljubljani in Kranju, kjer je tekmovalo enajst skupin. Leta 1954 je imela skupina `e mladinsko in ~lansko skupino. Poleg odrskih postavitev ljudskih plesov je izvajala {e baletni program, s skupino pa so sodelovali tudi harmonikarji. Hedvika Jam{ek je bila delu popolnoma predana z vsem srcem in je

Sliko je podaril MPZ SKUD-a France Pre{eren iz Kranja folklorni skupini iz Gu{tanja (Raven na Koro{kem) za spomin na skupno turnejo leta 1949 po Dalmaciji.

Septembra 1947 je imela skupina svoj prvi nastop na fes- tivalu v Slovenj Gradcu, za katerega so si plesalci kostume Leta 1962 v doma narejenih kostumih pred kulturnim domom morali izposoditi. Ta dogodek pomeni ustanovno dejanje na Ravnah (iz arhiva skupine). 74 Predstavljamo poleg oblikovanja plesnih postavitev izdelovala tudi folk- lorne kostume in baletne obleke.

Deseto obletnico delovanja je skupina po~astila s samostojnim celove~ernim nastopom leta 1957 v kul- turnem domu na Ravnah. V naslednjih letih so s samo- stojnimi nastopi gostovali po Me`i{ki, Dravski in Mislinjski dolini, ob dvajseti obletnici pa so bili za dejavno kulturno poslanstvo nagrajeni z gostovanjem v Brunnsumu na Nizozemskem.

Utrinek iz leta 1976 v novih delovnih kostumih (iz arhiva skupine).

Uspe{nega nastopa pa ne bi bilo, ~e ne bi na pomo~ pri{la dr. Marija Makarovi~ in Mirko Ramov{, ki sta raziskala obla~ilno in plesno kulturo na Strojni in [entanelu. Skupina je dobila veliko novega gradiva, ki ga {e danes prikazuje ob~instvu doma in v tujini. Tudi Koro{ka ovset s camarjem in dru`i~ko, katere premiera je bila leta 1980, je bila plod teh raziskav.

Na Nizozemskem so se predstavili tudi s Koro{ko ohcetjo (fotografija je iz leta 1967) (iz arhiva skupine).

Po gostovanju na Nizozemskem je pri{lo v vodenju folk- lorne skupine do sprememb. Pri{li so mlaj{i plesalci in novi vodje (Nu{a Ugov{ek, Franjo Miklavc, Drago Mavri~, Peter Mihela~, Jo`ica in Karli Pu{nik, Peter [umnik), z njimi pa ponovno za~etni{ke te`ave, ki pa so jih z vztra- jnostjo in optimizmom re{evali ter se kmalu znova prikupili ob~instvu.

Koro{ka ohcet leta 1988 ob 40. obletnici (iz arhiva skupine).

Dobrega dela pa ni brez dobrega izobra`evanja. ^lani folk- lorne skupine Pre`ihov Voranc so se zato leta 1980 za~eli udele`evati republi{kih seminarjev za izpra{ane vodje

Leta 1974 {e v starih kostumih (iz arhiva skupine).

Meseca maja leta 1976 je skupina ponovno pripravila samostojen celove~erni nastop, kjer se je prvi~ prikazala v novih kostumih, ki so prikazovali obla~enje kme~kega pre- bivalstva v Me`i{ki dolini ob delovnih dneh v drugi polovici 19. stoletja. Kot novost so predstavili steljerajo v Sedanja folklorna skupina v obnovljenih delovnih kostumih pesmi in plesu. (iz arhiva skupine). 75 Predstavljamo folklornih skupin. Rezultati so bili vidni pri vodenju ^etrti vzrok predstavlja obujanje pozabljenih {eg in navad obstoje~e skupine, kakor tudi pri ustanavljanju novih ob raznih dogodkih ter ohranjanje in prena{anje le teh na skupin v Me`i{ki dolini, tako otro{kih kot odraslih. mlaj{e. ^eprav je to morda le postranski dejavnik, ga je vendarle potrebno omeniti, saj se vsaj nekateri ~lani Ob praznovanju devetdesetega rojstnega dne Hedvike zavedajo tovrstnega poslanstva folklorne dejavnosti. Jam{ek, se je rodila ideja o ponovnem dru`enju starej{ih, imenovanih tudi veteranskih plesalcev, ki so bili nekdaj Skupina se dobiva vsak ponedeljek v Kulturnem domu na dejavni v Folklorni skupini Pre`ihov Voranc. Sprva so Ravnah, na vaje pa ~lani hodijo redno, tako da je na odru menili, da bi bilo najbolje, ~e bi se priklju~ili kar doma~emu najve~krat kar 12 parov. Kot re~eno, ple{ejo predvsem Dru{tvu upokojencev. Zaradi prostorskih te`av, zaradi zaradi u`itka in manj zato, da bi dosegli povsem enotno same registracije in tudi zaradi pomislekov samih plesalk in izvedbo in “nastop brez napake”. Starej{i plesalci nekatere plesalcev, ki so plesali pri Pre`ihovcih, pa so pri{li do spo- zahtevnej{e plese izvajajo poenostavljeno (tako npr. znanja, da je najbolje, ~e postanejo del Kulturnega dru{tva {o{tarsko ple{ejo stoje namesto kle~e). Pre`ihov Voranc. Skupina ima letno okoli 25 nastopov. Najve~krat ple{e ob Obenem so `eleli ponovno spodbuditi aktivno delo mlaj{e raznih prireditvah v doma~em kraju, nekaj nastopov pa skupine, ki bi jih nasledila, saj se vsi zavedajo, da ne bodo ima tudi drugje po Sloveniji in v bli`nji Avstriji. Z in{tru- mogli ve~no nastopati. Tako se danes v obstoje~o skupino mentalno zasedbo nima te`av, `eli pa si novih kostumov, veteranov vklju~ujejo tudi mlaj{i plesalci. Trenutno je v ki bi ponazarjali na~in obla~enja na svatbah. Obstajajo skupini okoli 12 aktivnih parov, torej preve~ za eno skupino sicer stare obleke, a skoraj niso uporabne, saj so za sedan- in premalo za dve. Je pa to pravi primer so`itja generacij, je plesalce premajhne. kjer za plesno izro~ilo dru`no skrbijo folklorniki v starosti od 32 do 76 let. Skupina ima v programu pet odrskih postavitev, ki trajajo od 7 do 13 minut, ple{e pa izklju~no koro{ke plese. Prva Od leta 2001 deluje pri dru{tvu tudi otro{ka folklorna odrska postavitev ima naslov Mi pa radi rajamo in skupina, ki vsako leto pripravlja nov program in katere vklju~uje plese pastirica, rakova polka, ceperle, {tajeri{e s ~lani vsako leto znova te`ko ~akajo, da se bodo predstavili {aljivimi posko~nicami, lizi polko in `lajdro. starej{im plesalcem na ob~nem zboru in {ir{emu ob~instvu na drugih nastopih. Vodi jih Tatjana [umnik. Druga odrska postavitev ima naslov [prancirbolcer s hotulsko polko. Tu so prikazani nekoliko novej{i plesi, ki jih zaznamuje avtorski pristop Hedvike Jam{ek.

Tretja odrska postavitev, Ob godu, vklju~uje godovno pesem in plese majpajri{, {pegutanc, ziben{rit in kovtre. V ~etrti postavitvi Preja, se zvrste tramplan, mazurka, {o{tarska, opipani rej, kovo vrtat in ceperle.

Zadnjo odrsko postavitev, Podjunski plesi, pa sestavljajo {pegutanc, malender, jagermar{ in redova.

Ob bli`nji {estdeseti obletnici `eli skupina predstaviti nov program in sicer odrsko postavitev nekdanje zlate poroke, za kar ima zbranega `e nekaj gradiva.

Otro{ka folklorna skupina na nastopu v Vuzenici leta 2004 (iz arhiva skupine). FOLKLORNA SKUPINA IN ZAKAJ FOLKLORNIKI PLE[EJO? KULTURNEGA DRU[TVA GOZDAR Prvi vzrok je `elja po dru`enju, saj komaj ~akajo, da pride ponedeljek, ko gredo zopet na vaje. Ob~ina ^rna je znana po {tevilnih gozdovih, precej njene- ga prebivalstva je {e danes kme~kega in delavskega stanu. Drugi vzrok je telesna aktivnost. Ples omogo~a razgibava- Prav gozdarji in kmetje iz ^rne so za~utili potrebo po nje celega telesa in je tudi zaradi skrbi za zdravje dru`enju, plesu, petju, igranju in kulturnem ustvarjanju. priporo~ljiv. Zato so leta 1980 ustanovili Kulturno dru{tvo Gozdar, ki je za~elo delovati pod okriljem OO sindikata TOZD Tretji vzrok je samopotrjevanje, kaj lahko ~lovek pri teh Gozdarstvo v ^rni. Najprej je bil ustanovljen mo{ki pev- letih {e stori. Zato ho~ejo plesalci plesati tudi zahtevnej{e ski zbor, kmalu za njim dramsko recitacijska skupina in plese, da potem lahko re~ejo: “Vidi{, da to {e zmoremo harmonikarska skupina, leto kasneje pa {e folklorna tudi mi, ~eprav smo stari”. skupina. Prvi predsednik dru{tva je bil Anton Kajzer. 76 Predstavljamo

DELO FOLKLORNE SKUPINE DO LETA 1993 Leti 1986 in 1987 sta bili povpre~ni. Pojavljali so se proble- mi z u~iteljem plesa, z vodstvom dru{tva in z glasbeno Sredi januarja leta 1981 se je prvi~ sestala folklorna spremljavo. Naslednje leto so za nekaj ~asa sploh prekinili z skupina in sicer na pobudo Antona Kajzerja. S skupino je delom. za~ela delati Metka Jug, v veliko pomo~ ji je bila gospa Hedvika Jam{ek z Raven na Koro{kem, ki je do leta 1983 Ponovno so se za~eli dobivati leta 1989. Zamenjalo se je redno sodelovala s skupino. Na harmoniko je igral Zvonko precej{nje {tevilo plesalcev in plesalk. Imeli so sicer nekaj Ortan. Vaje so imeli v telovadnici Zavoda za delo in uspos- vaj in nastopov vse do leta 1993, ko je skupina prenehala abljanje mladine (danes Center za usposabljanje, delo in delovati. varstvo) v ^rni. Marljivi plesalci in plesalke so se hitro nau~ili odrske postavitve, ki so jo poimenovali Prvi rej in Predsedniki folklorne skupine so v teh letih bili: Anton se z njo predstavili na sindikalnem ob~nem zboru v ^rni. Kajzer, Hubert Stopar, Jo`e Zape~nik in Rudi Piko. Vse pa le ni {lo tako gladko. Manjkali so namre~ kostumi. Lahko se je nau~iti plesati, ~e pa se na nastopu poka`e{ {e FOLKLORNA SKUPINA PO LETU 1997 v ustreznih kostumih, dobi vse skupaj ve~jo veljavo. Ker skupina lastnih kostumov v za~etku ni imela, si jih je V januarju leta 1997 je Rudi Piko zbral okoli sebe nekaj izposojala pri kulturnem dru{tvu Pre`ihovega Voranca v starih, plesa `eljnih ~lanov folklorne skupine, ki bi hoteli Ravnah na Koro{kem in v @elezni Kapli. ponovno plesati. Zadol`ili so dotedanjega predsednika dru{tva Gorazda Mlin{ka, naj posku{a najti vodjo folk- lorne skupine. Naprosili so mene, ki sem 12. februarja leta 1997 vodstvo tudi sprejel.

Ni bilo lahko. V za~etku je bilo zelo malo plesalcev, ni bilo godca, prostor za vaje je bil enkrat v kulturnem domu, drugi~ v galeriji kulturnega doma ali v sejni sobi gasilskega doma. Na vaje so prihajali trije pari ali {e to ne. Kljub temu smo vztrajali in iskali nove plesalce tudi zunaj

Prvi nastop leta 1981 v izposojenih kostumih iz @elezne Kaple (iz dru{tvenega arhiva).

Obenem je `e potekala raziskava obla~ilne kulture ^rnjanov, ki jo je vodila dr. Marija Makarovi~. Ona je nad- zorovala tudi izdelavo kostumov in tako je skupina `e leta 1982 lahko prikazala, kako so se obla~ili ljudje ob praznikih.

Ugled plesalcev in plesalk je vedno bolj rasel. V ^rni in zunaj nje so se dostojno predstavljali in radi zaplesali vsem, ki so jih povabili na prireditev. Med odmevnej{e nastope v tem ~asu {tejejo nastopi v @elezni Kapli v Na sre~anju dr`avnikov pri Najevski lipi (iz dru{tvenega arhiva). Avstriji in na Kme~ki ohceti v Ljubljani. ^rne. Po~asi so se vklju~evali v skupino plesalci iz domala Leta 1984 se je skupina prenovila. Pri{lo je veliko novih ple- cele Me`i{ke doline. Prihajali so tudi iz vasi, nekaj deset salcev. [irili so svoj program, u~ili so se novih plesov, kilometrov oddaljenih od ^rne. Od leta 2000 do leta 2003 kakovostno so rasli in v letih 1884 in 1985 dosegli vrhunec. je skupina {tela 36 ~lanov. Radi se spominjajo nastopov na folklornih revijah, v @elezni Kapli v Avstriji, gostovali so v ^a~ku v Srbiji, bili na Gasilski dom, v katerem so vadili, je postajal premajhen za ohceti v Dravogradu in Ljubljani, nastopili na proslavi ob tako {tevil~no skupino, kulturni dom pa je bil zanjo 40. obletnici zadnjih bojev na Poljani, pa gostovanja v preve~krat zaprt ali zaseden. Dobili so prilo`nost v kul- Probi{tipu v Makedoniji in {e veliko manj{ih nastopov v turnem domu v @erjavu, kjer so jo krajani lepo sprejeli in bli`nji in daljni okolici. V letu 1985 so jih na{teli kar 23. v katerem skupina deluje {e danes. Moje delo nadaljujeta Mojca Kova~ Piko in Mateja Obojnik, ki sta opravili Po napornih turnejah so si privo{~ili nekoliko dalj{i odmor. za~etni seminar za vodje folklornih skupin in ga uspe{no Fantje so odhajali k vojakom, ponovno se je zamenjala zaklju~ili z izpitom. Za petje v skupini skrbi Mojca Kova~ generacija plesalcev, vodja pa je postal Slavko Rosc. Piko, ki ~lane spodbuja k dobremu petju, po katerem so 77 Predstavljamo Slovenci, in {e posebej Koro{ci, znani doma in drugod. FOLKLORNA SKUPINA LUKA Stalni godci pri skupini so Zoran Polenik in Vili Obretan s harmoniko, Jakob Pisar z baritonom, ve~krat pa na pomo~ KRAMOLC IZ [ENTANELA prisko~ijo {e Ferdo Piko s klarinetom, Barbara Ga{per s [entanel je majhna hribovska vas, ki le`i na 700m nad- klarinetom in Slavko Vrabi~ s harmoniko. Na kakovost morske vi{ine. Vas je znana po prijaznih ljudeh, son~ni skupine pomembno vplivajo intenzivne vaje, ki potekajo legi in lepih razgledih na Ur{ljo goro, Peco, Raduho in od leta 2002 naprej in sicer vsako leto v zimskem ~asu na Podjuno. Skoraj do danes so se med ljudmi ohranile {ege in Andrejevem domu na Slemenu. Tam skupina ustvarja nov navade ter pesmi, ki so drugje `e utonile v pozabo. @iva je program in utrjuje obstoje~ega. bila steljeraja, li~kanje, koline, ohceti, miklav`evanje, lepe PROGRAM nedelje …, vse to pa ohranjajo pevski zbor [entanelski pavri, Folklorna skupina Luka Kramolc in dramska skupina. Prikazovanje posameznih plesov je s~asoma postalo neza- nimivo, zato se je skupina odlo~ila, da v program vklju~i Jeseni leta 1977 je bila ustanovljena folklorna skupina na tudi prvine {eg in navad. Leta 2003 je bila s tem namenom [entanelu. Mladi srednje{olci so se za~eli dobivati pod narejena manj{a raziskava, na podlagi katere je Mirko vodstvom Janija Su{nika. Pridobljene izku{nje folklorne Ramov{ za skupino pripravil novo odrsko postavitev skupine Koleda iz Velenja je vodja skupine prena{al na ple- plesov imenovano Jaj~arija. Jaj~arija je vezana na koro{ko salce v [entanelu. Dobivali so se v obeh va{kih gostilnah {ego, ko na predve~er sv. Florjana, to je 3. maja, fantje ali v prostorih osnovne {ole. U~ili so se plesov iz Koro{ke, koledujejo od hi{e do hi{e, pri tem zapojejo pesem, Bele krajine in Gorenjske. gospodinje pa jim pripravijo razne dobrote, med katerimi so tudi jajca. Naslednji teden fantje pripravijo Jaj~arijo, Kostume za nastope so si sposojali pri drugih folklornih oz. Cvr~o, na kateri iz darov napravijo pojedino, nato pa skupinah, za glasbeno spremljavo pa sta skrbela godca na {e zaple{ejo. V odrsko postavitev so vklju~eni {tajeri{i, diatoni~no harmoniko in klarinet. cvaj{rit, poj{tertanc, {prancirbolcer, ra{pla in kovtri.

Danes ima skupina v programu {e Ven~ek koro{kih s hotuljsko polko (pastirica, val~ek, rakova polka, {tajeri{ in hotuljska polka), Ven~ek prazni~nih (ceperle, ziben{rit, majpajeri{, lizipolka, veverca in `lajdra) in Steljerajo. Le-ta predstavlja zabavo po napornem delu spravljanja stelje, kjer se poveselijo in se ob visokem in nizkem val~ku, ma- lendru, cvaj{ritu, mazurki ter {o{tarski zavrtijo. V odrsko postavitev so vklju~ene {e razne igre skupaj z opipanim in lisi~jim rejem.

Predstavitev novih kostumov in steljeraje leta 1982 (iz dru{tvenega arhiva).

Po kratki prekinitvi delovanja sta skupino ponovno zbrala Drago Mavri~ in Peter Mihela~, ki sta bila ~lana folklorne skupine Pre`ihov Voranc z Raven na Koro{kem. S steljera- jo in novimi kostumi, ki so ponazarjali obla~enje ob delavnikih, so se predstavili [entanelcem v marcu 1982.

Z nekaj prekinitvami skupina obstaja do danes. Izvaja le Gasilska slika ob 20-letnici folklorne skupine (iz dru{tvenega arhiva). koro{ke plese in sicer v razli~nih odrskih postavitvah.

V god~evskem sestavu danes poleg klarineta in diatoni~ne Ob 25-letnici delovanja skupina pripravlja nov program, harmonike igra {e baritonist. in sicer Koro{ko ovset. PROGRAM FS LUKA KRAMOLC OBSEGA: Poleg predstavitev svojega programa na Koro{kem, po Sloveniji in tudi v sosednjih dr`avah, se lahko dru{tvo 1. [prancirbolcer s hotuljsko polko, ki je priredba pohvali s pripravo tradicionalne prireditve Na gaudi se koro{kih plesov novej{ega izvora in jo je pripravila dobimo. Sprva so nastopale samo doma~e skupine, od leta Hedvika Jam{ek. Godci hotuljsko polko {e vedno igra- 2004 pa je prireditev postala mednarodna. Poleg petih jo na veselicah. doma~ih skupin na prireditvi sodelujejo tudi tuje. 78 Predstavljamo

2. Tramplan z ven~kom Koro{kih, ki vklju~uje tramplan, veverco, pastirico, val~kov korak, rakovo polko, {tajeri{ in osemco.

3. Steljerajo, ki ponazarja plesno zabavo ob spravljanju stelje za `ivino. Vklju~uje tekmovanje za “pu{eljce”, temu sledi solo ples “pu{eljcev”, visoki bolcar, malen- der, cvaj{rit, mazurka in {u{tar polka. Nato fantje zavrte “kovo” in tekmujejo v spretnostnih igrah, nakar sta na vrsti {e dve plesni igri z nad{tevilnim plesalcem - opipani rej in lisi~ji rej.

Utrinek s premiere steljeraje na [entanelu (iz dru{tvenega arhiva).

Plesalci ob 20-letnici. 79 Predstavljamo PETDESET LET FOLKLORNE DEJAVNOSTI NA [ENTVI[KI PLANOTI

NATA[A OZEBEK

Planotarji so bili in smo {e danes ljudje, ki se radi dru`imo in poveselimo ob koncu napornega tedna. Zato ni ~udno, da je bilo dru`abno in kulturno `ivljenje na Planoti od nekdaj `ivahno. Planotarji so se po trdem delu sre~evali v va{kih gostilnah, v ~italni{kih dru{tvih, `enske so po- klepetale v nedeljo po ma{i, mo{ki v Abstinentskem dru{tvu1 , veselo je bilo ponavadi tudi v zagrabku, kakor Harmonikar Slavko ^rv v ~asu svojih glasbenih za~etkov. pri nas imenujemo seno`et. @e zelo zgodaj so se za~eli Slavko je edini ~lan, ki iz prve roke pozna vso petdesetletno zgodovino folklorne dejavnosti na [entvi{ki planoti. va{~ani zdru`evati v dru{tva. Prvo, bralno dru{tvo, so leta (Foto: osebni arhiv Slavka ^rva.) 1885 ustanovili fantje in mo`je, ki so `eleli {iriti omiko in znanje ter utrjevati narodno zavest med ve~inoma neuki- mi kmeti. Kopici dru{tev, ki so nastala v ~asu med obema vojnama, se je kmalu po drugi svetovni vojni, natan~neje leta 1957, pridru`il tudi folklorni kro`ek2. Zaradi srame`ljivih fantov so ga sestavljale samo u~enke osnovne {ole na [entvi{ki Gori, vodila pa jih je u~iteljica Perina Velikonja. Kot edini pogumni predstavnik mo{kega spola se jim je pridru`il takrat 22-letni harmonikar Slavko ^rv. Slavko igra {e danes in je tako edini folklornik v na{em dru{tvu s petdesetletno tradicijo.

ZA PRVI NASTOP PO FOLKLORNE KOSTUME V LJUBLJANO

Prvi~ so u~enke in Slavko nastopili 21. junija 1959. Folklorni kro`ek je po odhodu u~iteljice Perine deloval {e Slavko ^rv na Ajnsu 2005, v ospredju pa plesalci. (Foto: arhiv dru{tva.) do leta 1963. V okviru prosvetnega dru{tva je bila folklor- na skupina ustanovljena dve leti pozneje. Ime si je nadela po doma~inu s [entvi{ke Gore, organistu in skladatelju Ivanu Laharnarju. Prvi~ so se plesalci doma~emu ob~instvu predstavili avgusta leta 1966 ob otvoritvi nove va{ke dvorane na [entvi{ki Gori. Ker plesalci niso imeli oblek, so si jih morali izposoditi v tedaj daljni beli Ljubljani. Folklorno skupino so takrat sestavljali mladi s [entvi{ke Gore in iz drugih najbli`jih vasi. Plese, kot so muha, ra{pa in ziben{rit, jih je nau~ila doma~inka Kristina Pagon. Sama se je nau~ila plesati {e kot dekle, stare plese pa je videla na veselicah in se tam tudi nau~ila korakov. Najve~je zasluge za razvijanje folklorne dejavnosti na Planoti pa ima Marija Grahelj - Nanca, ki je bila od leta 1965 do 1975 gonilna sila folklorne skupine. V sedemde-

1 Abstinentno dru{tvo je delovalo v tridesetih letih 20. stoletja na Pe~inah. V njem so se, kot so radi rekli mo{ki, zaradi vse ve~jega vpliva `ensk v dru`bi, zbirali samo mo{ki. Kdor se je prekr{il in u`ival alkohol, je moral pla~ati kazen, to pa so ponavadi ostali ~lani dru{tva naskrivaj zapili. Vir: Karla Kofol, ^italni{ko `ivljenje na [entvi{ki planoti, Zbornik Plesalke v novih kostumih, ki ponazarjajo, kako so se nosila [entvi{ke planote, 1992 dekleta ob praznikih na prelomu iz 19. v 20. stoletje. 2 [olska kronika O[ [entvi{ka Gora (Foto: Karla Kofol.) 80 Predstavljamo setih letih je skupini pri uveljavitvi v {ir{em slovenskem prostoru pomagal dr. Bruno Ravnikar, na podlagi zapisov Franceta Bevka pa je skupina pri{la do kostumov, ki smo jih v omare “za vedno” pospravili {ele lansko leto.

Konec leta 1981 je skupina razpadla, saj se je ve~ deklet poro~ilo in od{lo iz doma~ih krajev. Ostale pa so obleke, plesi in vedno pripravljen harmonikar Slavko. Tako je leta 1989, pod vodstvom svoje h~erke Melite Drole, ponovno zaigral plesalcem.

Od takrat folklorno dru{tvo3 deluje neprekinjeno `e osem- najst let. V tem ~asu je dru{tvo pre~esalo domala vso Slovenijo, Bene{ko Slovenijo, slovensko ljudsko izro~ilo in plese pa je poneslo tudi na Nizozemsko, v Italijo in Avstrijo. Zaradi mladih zagnanih ~lanov (povpre~na starost je 21 let), ki prihajajo iz vseh vasi na Planoti, novih idej ne manjka, kve~jemu zmanjka ~asa in sredstev za nji- Prvo pomerjanje novih `enskih kostumov. hovo uresni~itev. Folklorno dru{tvo tako ni le eno izmed (Foto: arhiv dru{tva.) mno`ice dru{tev, ki so sama sebi namen. Mladim ponuja obliko aktivnega pre`ivljanja prostega ~asa in tako skrbi, da se ljudsko izro~ilo [entvi{ke planote ohranja tudi za naslednje rodove.

OBLEKA NAREDI ^LOVEKA

Folklorne skupine poleg plesov ter z njimi povezanih {eg in navad javnosti predstavljajo tudi obla~ilno kulturo dolo~enega kraja in ~asa. In kot radi re~ejo strokovni ocen- jevalci, dobremu plesu piko na i pristavi {ele prava obleka. V dru{tvu smo se s problemom “prava obleka” sre~evali okroglih 35 let. Kostumi, ki so jih kupili in izdelali ~lani dru{tva ob koncu sedemdesetih let prej{njega stoletja, namre~ niso bili ustrezni, za nove pa dolgo ~asa ni bilo ne denarja ne volje. Dovolj poguma in sredstev smo zbrali konec leta 2003 in na pomo~ poklicali etnologinji Karlo Kofol in dr. Marijo Makarovi~. V veliko pomo~ nam je bila raziskava dr. Makarovi~eve, ki jo je leta 1999 objavila v knji- Nastop na regijskem sre~anju folklornih skupin gi Obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva na v Postojni leta 2005. Tolminskem. Makarovi~eva nam je tudi pri nadaljnjem (Foto: Janez Er`en.) delu dobrodu{no prisko~ila na pomo~ in se z nami {e enkrat odpravila na “teren”. S pomo~jo starih fotografij, ustnih pri~evanj starej{ih doma~ink in gradiva Tolminskega muze- ja smo dolo~ili kon~no podobo obla~il. Ta naj bi bila kopija obla~il, ki so jih na [entvi{ki planoti nosili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Presre~ni, da cilj ni ve~ dale~, smo kmalu ugo- tovili, da smo {ele na za~etku. Zaradi krize tekstilne indu- strije in zapiranja tekstilnih tovarn je bilo skoraj nemogo~e najti ustrezno blago iz naravnih materialov. Tudi {ivilj, ki bi bile pripravljene poprijeti za {ivanko, ni bilo na pretek. Najve~jo te`avo pa nam je predstavljala dilema uporabnost - izvirnost. Neko~ v pra`njih obla~ilih niso skakali, po~epo- vali, se vrteli itd.. V ozkih `ivotcih in do tal segajo~ih te`kih krilih4, ki so morala biti narejena iz vsaj {tirih pol blaga, je te`ko plesati in ohraniti obla~ilo. Kroji in obla~ila, ki jih hranijo v Tolminskem muzeju, pa so nam dali vedeti, da se

3 Leta 1997 se je dru{tvo preimenovalo iz Prosvetnega dru{tva Ivan Laharnar [entvi{ka Gora v Folklorno dru{tvo Ivan Laharnar - Planota, [entvi{ka Gora. Ples ajns iz [entvi{ke planote. Po njem se imenuje 4 Ustno izro~ilo pravi, da so `enske na [entvi{ki planoti nosile dolga tudi vsakoletna prireditev dru{tva. krila, da stopnic pred cerkvijo ni bilo treba pometati. (Foto: arhiv dru{tva.) 81 Predstavljamo je telesna konstitucija ljudi v stotih letih spremenila. Mlada dekleta nimajo ve~ izrazitih bokov, kamor bi se te`ka krila “obesila”, fantje so postali vi{ji. Sre~ali smo se tudi s te`avami pri vzdr`evanju obla~il, saj so naravni materiali za ~i{~enje zelo ob~utljivi. Na koncu je pretehtala izvirnost. Ta se nam v~asih ma{~uje, a lahko re~emo, da ple{emo v tak{nih obla~ilih, kot so se nosila pri nas na prelomu iz 19. v 20. stoletje. @elja po natan~ni izdelavi je dodobra izmu~ila tudi na{i {ivilji, ki sta morali zaradi tega narediti ne{teto vbodov in prebedeti precej no~i. Za izdelavo osmih mo{kih kompletov (hla~e, srajca in telovnik) je {ivilja Polona Hvala Mrak porabila 165 ur strojnega in 120 ur ro~nega dela, za sedem `enskih oblek pa je {ivilja Verenka Testen porabila 185 ur ro~nega in okoli 200 ur strojnega dela. Kostume {e vedno dopolnjujemo, manjkajo nam {e `enski ~evlji, ro~no izvezene pe~e in {e kaj bi se na{lo.

GODCI GODITE NA VA[E KLARINETE, MI BOMO PA SUKALI NA[E DEKLETE5 Dekleta na nastopu v Cerkljah na Gorenjskem oktobra 2006. (Foto: Melita Drole.) ^lani folklornega dru{tva aktivno sodelujemo pri raznih prireditvah na [entvi{ki planoti in celotni tolminski ob~ini. Med najodmevnej{e prireditve v Poso~ju pa lahko {tejemo tudi na{o vsakoletno prireditev Ajns, s katero bomo letos ob 50. obletnici folklorne dejavnosti na [entvi{ki planoti obiskovalce razveselili petnajsti~ zapovrstjo. Prireditev nosi ime po plesu ajns, ki izvira s Planote in ga ple{ejo samo mo{ki. Tako kot vsaka novost, je tudi Ajns potreboval nekaj let, da se je med ljudmi pri- jel. V za~etku je bil namenjen predvsem prikazu dela dru{tva in utrjevanju folklorizma na Planoti. Pozneje se je prireditev prelevila v pravo sre~anje folklornih skupin, zadnja leta pa Ajnsu dodajamo tudi druge vsebine, ki spodbujajo zanimanje za preteklo `ivljenje na Planoti.

“NA KAZUC GRE[ SAM, DAMU PA ADDAN”

Posebej obiskan je bil lanskoletni Ajns, ki smo ga pod- FD “Ivan Laharnar - Planota” z ra{po v Cerkljah na Gorenjskem oktobra 2006. naslovili Na kazuc gre{ sam, damu pa addan. Na njem (Foto: Melita Drole.) smo obudili nekdanje priljubljene veselice na kozolcih, kjer so se prepevale pesmi, vnemale ljubezni, v~asih pa kdanje {ege in navade ob veselicah in anekdote, ki kro`ijo tudi “barufe”6. Veselice so se na Planoti ohranile vse do o tovrstnem dru`enju. No, popolnoma nam ni uspelo, saj druge svetovne vojne in so pomenile vi{ek takratnega kul- bi morali po nekdanjih zapovedih po igri otroci in `ene turnega in dru`benega `ivljenja. Tako kot je bila v~asih oditi domov, a so tako kot mo`je in mladina, ki so v~asih organizacija veselice resna stvar, smo se je lotili tudi v smeli ostati, plesali do zgodnjih jutranjih ur. Zanimiva in na{em dru{tvu. Doma~ini na Pe~inah so nam odstopili pristna prireditev v kozolcu je privabila veliko ljudi in najve~ji kozolec v vasi, fantje so poskrbeli za godce in napolnila kozolec do zadnjega koti~ka. plesi{~e, dekleta so okrasila kozolec. Program se je tako kot neko~ za~el z igro in se nadaljeval s plesom. Na ~imbolj pristen na~in smo posku{ali obiskovalcem predstaviti ne-

5 Ljudska pesem iz Tolminske. Objavljena v zborniku Marije Rutar: Tolminska je pesem, 2000. 6 Pretepi. 82 Predstavljamo 20 LET FOLKLORNE SKUPINE KUD FRANC ILEC LOKA-RO[NJA

TATJANA KRAMARI^ PETEK

Kulturno umetni{ko dru{tvo Franc Ilec je bilo ustanovl- jeno 28. 2. 1987 v Ro{nji, kjer {e danes deluje. @e v za~etku meseca marca istega leta je Sre~ko Pernek Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva razmi{ljal, da bi v dru{tvu delovala tudi folklorna skupina. Franc Ilec Loka Ro{nja je prepoznavna po zanimivih odrskih postavitvah, ki vklju~ujejo prvine plesnega in drugega Z Marjanom Malekom, ki je kmalu postal tudi predsednik izro~ila iz vzhodnega dela Slovenije. dru{tva, sta obiskala in nagovorila mlade v Ro{nji, le-ti pa (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, so z Nevenko Kova~i~ - Nevo, strokovno svetovalko za Ru{e, maj 2003.) folklorno dejavnost takrat {e pri Zvezi kulturnih organi- zacij Maribor (danes JSKD), pri~eli s prvimi vajami. Prekmurja. Plesi ter {ege in navade [entjan{ke fare so Za~eli so v mrzli dvorani va{kega doma v Loki, se v toplih postavljeni na oder na podlagi raziskave, ki jo je opravil dneh preselili na asfaltno igri{~e, za tem so dolga leta priznani etnokoreolog Mirko Ramov{. V ve~ini odrskih vadili v baraki, danes pa v dvorani obnovljenega kulturne- postavitev, ki jih skupina izvaja, se odra`ajo pretekle {ege ga doma v Ro{nji. in navade, med njimi pa najdemo tudi zgodbe, ki jih mestoma zaznamuje dana{nji svobodnej{i pogled na Kmalu po ustanovitvi je bil pred skupino prvi nastop. A v preteklost. ~em naj bi skupina nastopila? Ni imela lastnih kostumov, imela je le harmonikarja, mladega Branka Cimerlajta in ^lani skupine prihajajo prete`no iz Ro{nje in bli`njih kra- zavzete ~lane, ki so `eleli delati in nastopati. Kostume so jev: Star{e, Loka, Zlatoli~je, pa tudi iz bli`njega Maribora. si zato sprva sposojali pri Akademski folklorni skupini Starej{o folklorno skupino sestavlja 10 plesnih parov, ki so [tudent iz Maribora. hkrati zakonski partnerji. Leta 2005 se je dru{tvu pridru`ilo 11 mladih parov, ki so si nadeli ime Razigrano Pred skupino je bil kmalu prvi nastop na obmo~nem klasje. @e naslednje leto, torej leta 2006, je bila mlada sre~anju odraslih folklornih skupin. Ta je pokazal, da se je skupina izbrana na medobmo~no sre~anje odraslih folk- v okolici Maribora pojavila nova in kakovostna folklorna lornih skupin v Lendavi. skupina, ki se je `e v naslednjem letu uvrstila tudi na medobmo~no sre~anje (kar se je skoraj brez izjem dogaja- V dru{tvo so vklju~eni {e pevci ljudskih pesmi in godci lo tudi v prihodnjih letih). Naklju~je je hotelo, da se je ljudskih vi`, ki predstavljajo slovensko ljudsko petje in skupina leta 1991 sre~ala s priznanim folklornikom, god~evstvo. Godci so znani predvsem po igranju na Vasjem Samcem, ki je prevzel vodenje skupine in jo v dvaj- setih letih delovanja kar petkrat popeljal na dr`avno sre~anje odraslih folklornih skupin in sicer v Beltince, La{ko in ^rnomelj.

Ko je etnologinja dr. Marija Makarovi~ raziskovala prete- kle na~ine obla~enja ljudi v na{i - [entjan{ki fari, so bili na podlagi izsledkov raziskave izdelani kostumi, ki ponaza- rjajo obla~enje kme~kega prebivalstva ob koncu 19. in v za~etku 20. stoletja. Posebnost predstavljajo nekateri beli telovniki pri mo{kih in vezene bele pe~e pri `enskah. Za skupino so bile izdelane po originalih, ki jih hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. V zadnjem obdobju je skupina dala izdelati {e kostume za plese iz Prekmurja (Gori~ko in Ravensko).

Plesni repertoar skupine je vezan na severovzhodno Utrinek iz odrske postavitve Recept. Slovenijo in zajema plesno izro~ilo Dravskega in Ptujskega (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, polja, Prlekije, Gori~kega, Porabja in Ravenskega dela Ru{e, maj 2005.) 83 Predstavljamo br{ljanov list, kar je botrovalo dvakratnemu izboru na prireditev Pevci nam pojejo, godci pa godejo, in sicer leta 1999 in 2003.

Folklorna skupina je ~lanica Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in ob~asno prireja Mednarodni obdravski folklorni festival, pa tudi sicer se udele`uje mnogih festi- valov v tujini. Kot pravi kulturni ambasador Slovenije je prepotovala precej{en del Evrope (Avstrija, Francija, Italija, Hrva{ka, Mad`arska, Poljska, [vedska, Francija, Nem~ija).

Tesne prijateljske stike je navezala z nekaterimi kulturni- mi dru{tvi in folklornimi skupinami, s katerimi se pogo- sto sre~uje na festivalih in vzajemnih gostovanjih. To so: Gebirgs- und Volkstrachtenverein “D'Oberländer Ulm”, Nem~ija (podpisana listina); KUD St. Martin im Sulm, Avstrija; KUD Blato na otoku Kor~ula, Hrva{ka; Zamejska Utrinek iz odrske postavitve Recept. folklorna skupina KUD “Trta” Sitterrsdof, Avstrija; KUD (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Zvon Mala Subotica, Hrva{ka (podpisana listina) in KUD Ru{e, maj 2005.) Ma~kovec, Hrva{ka.

Praznujemo torej 20 let. Veseli in ponosni smo na preple- sano obdobje, ki je bilo polno odobravanja, priznanj, pohval, aplavzov in lepih trenutkov. Za mnoge dose`ke so zaslu`ni vsi ~lani dru{tva, za marsikatere pa {e prav pose- bej Marjan Malek, ki od ustanovitve naprej skrbi za zado- voljstvo ~lanov ter za skladen in celosten razvoj na{ih dejavnosti.

Folklorna skupina Razigrano klasje. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Lendava, maj 2006.) 84 Predstavljamo

Lado je `e ve~krat sodeloval v podobnih glasbeno-scen- FOLKLORNI BALET: skih produkcijah (Ero s onog svijeta in \erdam Jakova Gotovca, \avo u selu Frana Lhotke), vendar je tokrat res NOV NA^IN prvi~ v zgodovini na oder postavil delo, ki ne sodi v o`ji krog njegovih aktivnosti. Pomembno je ozna~iti predstavo POUSTVARJANJA Veronika Desini}ka z oznako folklorni balet s petjem in te`ko si je zamisliti, da bi lahko kdorkoli drug bolje real- LJUDSKEGA iziral to idejo, oziroma prikazal legendo Veronike Deseni{ke v skladnem objemu klasi~nega in ljudskega.

IZRO^ILA ALI Kako je potekalo sodelovanje z Dinkom Bogdanovi}em? Od kje mu tolik{no znanje o ljudskem plesu? Ste plesne prvine, ki ste ZGOLJ NOV PLESNI jih uporabili v predstavi, zasnovali skupaj?

IZZIV? Ljudem je malo znano dejstvo, da je ta veliki baletni mojster (nedavno smo si v Ljubljani lahko ogledali pred- Pogovor z Ivanom Ivan~anom mlaj{im, stavo Don Kihot, ki je njegovo delo) in poznavalec v svoji umetni{kim vodjem Lada zgodnji mladosti plesal v ansamblu Lado in v sebi nosi veliko ljubezen do ljudskega plesa. Izbira koreografa je bila precej o~itna in logi~na, saj je bil potreben ob~utek za ustrezno umestitev prvin ljudskega in baletnega plesa ter O naslovnem vpra{anju sem razmi{ljala po ogledu pred- njuno prilagajanje zmo`nostim in zna~ilnostim Lada. stave Veronika Desini}ka, 12. aprila 2007, v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu, ko sem zaradi pojasnitve Sodelovanje z Bogdanovi}em je bilo pravi u`itek, ne samo tovrstne produkcije hrva{ke folklorne skupine Lado iz za nas, ki vodimo Lado, ampak predvsem za na{e plesalke Zagreba njenemu umetni{kemu vodju zastavila nekaj in plesalce. Dinko je natan~no vedel, kaj ho~e, predvsem vpra{anj. Predstava, ki je delo skladatelja Davorja Bobi}a, pa je bil zelo dojemljiv za na{e predloge, vezane na prvine koreografa Dinka Bogdanovi}a, orkestra hrva{ke vojske in ljudskega plesa. bobnarskega ansambla Rudiment, predstavlja namre~ primer zdru`itve ljudskega plesa s klasi~nim baletom, oziroma s sodobnimi oblikami le-tega, ter orkestrske izvedbe umetno ustvarjene glasbe. Poizkus, ki sem mu bila pri~a, me je navdu{il in hkrati obdal z bole~ino, saj so podobni projekti ali bolje re~eno plesno-scenski izzivi re- zervirani za tiste, ki si to lahko privo{~ijo, kajti izvedba takega projekta zahteva vrhunsko usposobljeno ~lanstvo, veliko ~asa, motiviranosti ~lanov in sposobnosti prilaga- janja celotne dejavnosti folklorne skupine, ki v takem pro- jektu sodeluje.

Kako dolgo je zorela ideja o zdru`itvi ljudskega plesa in klasi~nega baleta?

Kot vam je znano, je osnovna naloga in cilj Lada razisko- vanje, zbiranje, umetni{ka obdelava in scensko prikazo- vanje najlep{ih primerov hrva{kega glasbenega in plesne- ga izro~ila. @e dolgih 57 let je to na{e vodilo, po tem smo znani na vseh svetovnih odrih.

Osnovna naloga Lada je, da se v prikazovanju hrva{kih ljudskih plesov, pesmi in glasbe ~im bolj pribli`a ljudskemu izro~ilu, kakr{no je `ivelo med ljudmi. To je tudi razlog, zakaj se v Ladu ne razmi{lja o kakr{nikoli novi obliki scenskega prikazovanja izro~ila, prav gotovo pa ne o spa- janju ljudskega plesa in klasi~nega baleta. Na{o pot sta za~rtala `e pokojni ustanovitelj ansambla prof. Zvonko Ljevakovi} in dr. Ivan Ivan~an, tej za~rtani poti pa name- ravamo slediti na “veke vekov”; kar pa ne pomeni, da bo Lado hermeti~no zaprt pred novimi glasbenimi in plesnimi Naslovnica programske knji`ice. izzivi, ki v ljudskem izro~ilu jemljejo zgolj navdih. 85 Predstavljamo

Zakaj prav zgodba o Veroniki Deseni{ki? Kdo je bil pobudnik Najte`je je bilo seveda soo~enje z raznimi plesnimi ele- ideje in kak{na je vsebina? menti, ki so tuji ljudskemu plesu. Potrebna je bila druga~na vrsta kondicije in koncentracije. Najte`je delo so Idejni o~e predstave “Veronika Deseni}ka” je vara`dinski imeli na{i solisti (kar je precej redko v folklornih skupinah, skladatelj Davor Bobi}, ki se mu je ideja o glasbeno scen- v baletu pa obvezno), na katerih je slonela cela predstava. ski stvaritvi, ki bi temeljila na hrva{ki legendi, navdahn- Moram omeniti Dubravka Radi}a in Ivo Sekula v vlogah jeni z bogato narodno glasbeno in plesno zapu{~ino, Friderika in Veronike, Miljenka Pi{kori}a in Ireno Matica v porodila {e v ~asu njegovega {tudija na konzervatoriju P. I. vlogah grofa Hermana II. Celjskega in njegove h~erke ^ajkovski v Kijevu. Folklorni balet s petjem, z naslovom Barbare Celjske, tako imenovane ^rne kraljice. V vlogi “Veronika Desini}ka”, temelji na me{anici zgodovinskih Elizabete Frankopanske, prve Friderikove `ene, pa je dejstev in legende o strastni, vendar prepovedani ljubezni nastopila Tamara Horvat. med plemi~em Friderikom, sinom mogo~nega grofa Hermana II Celjskega in Veronike, lepe va{~anke Velikega Kak{ni so bili odzivi drugih folklornih skupin na ta projekt, saj Taborja. ste na nek na~in prestopili meje, ki se jih folklorne skupine dr`ijo? Obto`en umora prve `ene Elizabete Frankopanske je zbe`al z Veroniko in se na skrivnem poro~il z njo. Grof Her-man Hrva{ke folklorne skupine se, kar se ti~e scenskega prika- po{lje za njim vojsko, ko ju zajamejo, Friderika vr`ejo v zovanja folklore, dr`ijo enakih pravil kot Lado (ki jim je je~o, Veroniko pa umorijo ter zazidajo v zid Velikega vzor) in vedo, da je Veronika Deseni}ka eden na{ih Taborja. uspe{nih izletov na druga umetni{ka podro~ja.

Sodelovanje s tem nadarjenim skladateljem se je pri~elo `e Kako vidite prihodnost folklornih skupin? Menite, da se mora- leta 2005, z delom Vukovarski requiem. Takrat nam je jo folklorne skupine spremeniti in se odlo~ati za prestopanje mej Bobi} predlagal, da skupaj realiziramo ta glasbeno scenski ali gre preprosto za umetni{ko in kreativno nadgradnjo projekt. Ob zgolj spremljavi na klavir nam je predstavil dosedanjega dela? posamezne segmente iz predstave in mi smo brez poseb- nega razmi{ljanja projekt sprejeli. Menim, da je potrebno obstoje~i na~in poustvarjanja ljudskega izro~ila tako v Sloveniji kot na Hrva{kem ohra- Kak{na sta bila va{ prvi in kasnej{i Ladov odziv glede ideje o niti. To je {e posebej pomembno dandanes, ko se izgublja- folklornem baletu? jo tradicionalne vrednote in se za~enja obdobje posplo{evanja in globalizacije, obdobje “instant” umet- Vsi smo z navdu{enjem sprejeli ta izziv, saj smo prepo- nosti, “show-businessa” ter na teh podlagah temelje~ega znali odli~no zgodbo in bili navdu{eni nad glasbo. vsakdanjega `ivljenja. “Ljudski duh”, ob~utek naravnega, sporo~ilo ~iste vedrine in lepote privr`enosti izro~ilu so So plesalci vzljubili folklorni balet ali jim je vse skupaj pred- postala neizpodbitna in odre{ujo~a dejstva. stavljalo zgolj ustvarjalno eksperimentalni projekt? Na{e izku{nje iz mnogih turnej dokazujejo, da se zani- Kot se plesalci klasi~nega ali sodobnega plesa radi sre~ujejo manje za folklorno dejavnost in “tradicionalno” prikazo- z ljudskim plesom, imajo tako tudi na{i plesalci radi balet. vanje izro~ila ne zmanj{uje, ampak se kve~jemu pove~uje, Seveda so plesi, ki jih je postavil Bogdani} kot kombinaci- ravno iz zgoraj navedenih dejstev. Kot je zapisal neki kri- jo tradicionalnega in sodobnega, izziv za na{e folklornike, tik v ~asopisu po na{em nastopu: “Izvedba Lada je kot saj so se jih lotili z vso potrebno vnemo. voda iz izvira: bistra, osve`ujo~a, vsakemu potrebna, na kateri povr{ini se zrcali ~lovek, ves narod in njegova kul- Morate vedeti, da na {oli za klasi~ni balet v Zagrebu `e tura”. dolgih 22 let obstaja oddelek za ljudski ples, kjer predava- jo biv{i ~lani Lada. Ve~ na{ih plesalcev je zaklju~ilo {ola- Ko ustvarjate nove projekte, s katerimi se odmikate od osnovne- nje na tej {oli, kjer so poleg znanja ljudskega plesa in petja, ga poslanstva, verjetno upo{tevate dolo~ena na~ela. Kak{ni so osvojili tudi znanje drugih predmetov (ritmika, solfeggio pogoji, da se lotite projekta? in podobno) ter se imeli prilo`nost spoznati s prvinami klasi~nega baleta, kar jim je seveda olaj{alo delo pri tej Prvi pogoj je, da gre za vrhunsko umetni{ko delo, drugi na{i predstavi oziroma folklornem baletu. pogoj pa je, da ga nih~e ne more tako kakovostno izvesti, kajti od izvajalcev se pri~akuje dobro ljudsko petje in ples Kako dolgo ste se s plesalci pripravljali na predstavo? ter igranje na ljudska glasbila. Nekaj podobnih projektov je Lado `e ustvaril na svojih bo`i~nih in postnih koncertih Delo je potekalo vzporedno z ostalimi aktivnostmi v (“korizmeni koncerti”), ko smo, poleg nekaj stotih priredb dalj{em obdobju, intenzivne priprave pa so potekale za- ljudskih sakralnih napevov, izvajali tudi celovita tematska dnji mesec pred predstavo. dela, napisana posebej za Lado.

Ste se sre~evali s kak{nimi za~etnimi te`avami, kaj je bilo Najbolj znana med njimi je liturgijska kantata Telo najte`je? Kristi{evo in bo`i~na predstava Narodil se mladi Kralj 86 Predstavljamo

Tomislava Uhlika in Kalvarija Ljube Stipi{i}a, ki temelji na mala plesno in glasbeno izro~ilo Gorskega Kotarja, prav postnih napevih z otoka Hvara. Posnetke le-teh in {e tako se pripravljamo na tradicionalno poletno turnejo, ki mnogih drugih projektov smo tudi objavili na kar nekaj jo organizira Lado vsako leto. Nastopamo od Dubrovnika zgo{~enkah. Plo{~a z naslovom Kalvarija je dobila tudi do Istre v raznih jadranskih turisti~nih krajih in na festi- nagrado Porin za leto 2007 v kategoriji za najbolj{i album valih. Zaradi velikega zanimanja ob~instva bomo v duhovne glasbe. za~etku oktobra izvedli niz predstav Veronike Deseni{ke v Zagrebu in drugih mestih po Hrva{ki. Do konca leta naj bi Mislite, da ima folklorni balet svojo prihodnost ali bo va{a izdali dve zgo{~enki, Polke i drme{i in Teta Liza in Lado, predstava prej izjema kot pravilo? pravkar pa smo zaklju~ili s snemanji za omenjeni zgo{~enki. Folklorni balet vsekakor ima prihodnost. Tako kot so glas- bena dela ve~krat navdihnjena s tradicijo, ne vidim razlo- Za rojstni dan Lada (11. november 2007) pripravljamo ga, da ne bi bilo tako tudi v plesu. Lepo bi bilo videti nove celove~erni koncert v KD Vatroslav Lisinski z naslovom plesne predstave, za~injene z ljudskim plesom. Kar pa se Lepi na{ KAJ1, ki bo prikazal pesmi in plese severozahodne ti~e ansambla Lado, pa bo taka predstava verjetno prej Hrva{ke, ob koncu leta pa bomo imeli nekaj tradicional- izjema kot pravilo. nih bo`i~nih koncertov.

Se lahko nadejamo va{ega gostovanja z Veroniko Deseni{ko [e posebej nas veseli, da je na{e dosedanje bo`i~ne in letne tudi v Sloveniji? koncerte spremljalo precej{nje {tevilo ljubiteljev in pri- jateljev iz Slovenije in `elimo si, da bi tako bilo tudi v pri- Koncerti Lada so bili vedno dobro sprejeti v Sloveniji, saj hodnje. imamo ista stali{~a, oboji stremimo, da se z ljudskim ple- som, petjem, igranjem in s folklornimi kostumi ~im bolje Z Ivanom Ivan~anom mlaj{im pribli`amo ljudskemu izro~ilu. Prav tako upam, da se bo sem junija 2007 intervju opravila Tanja Dra{ler. “Veronika Desini}ka” zdela dovolj zanimiva slovenskemu ob~instvu, da bomo lahko imeli prilo`nost prikazati pred- stavo na enem izmed va{ih odrov.

Kak{ni so va{i na~rti za to in prihodnjo sezono?

Poleg rednih koncertov in snemanj na Hrva{ki televiziji, trenutno postavljamo novo odrsko postavitev, ki bo zaje- 1 KAJ: mi{ljeno je izro~ilo kajkavskega dela Hrva{ke.

Utrinek iz folklornega baleta. (Povzeto po programski knji`ici.) 87 Predstavljamo FOLKLORNA DEJAVNOST V SRBIJI

VESNA BAJI]

Beseda folklora pomeni v srbskem pogovornem jeziku, podobno kot v slovenskem, ljubiteljsko ukvarjanje z ljud- skim plesom in glasbo. V ljubiteljskih krogih in tudi pri drugih bolj strokovnih dejavnostih zasledimo: “Idem u folklor (prev. Grem na folkloro)”, ali “Igram/sviram u folk- Folklorne skupine iz Srbije pogosto gostujejo na folklornih loru (prev. Ple{em/igram v folklori)”, celo “Igram folklor festivalih v Sloveniji. Na fotografiji je Folklorna skupina Stanko Paunovi} (Pan~evo, Srbija). (prev. Ple{em folkloro)”. Skratka, beseda folklora danes (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2006, ^rnomelj, junij 2006.) nima enakega pomena, kot jo je davnega 1846. leta prvi uporabil in definiral Angle` William John Tomas, ki je zapisal, da je folklora celotno ljudsko izro~ilo, ki zajema ples, glasbo, obleko, ljudska dela, {ege in navade ter podob- no.

S stali{~a folklorne dejavnosti, torej ljudskega plesa in glasbe, bom v tem kratkem pregledu prikazala trenutno stanje v Srbiji in sicer na podlagi dveh skupin, navidez nepovezanih ustanov:

- prva skupina vklju~uje osnovne in srednje {ole ter fakul- tete; - druga skupina vklju~uje folklorne skupine, oziroma kul- turno-umetni{ka dru{tva (KUD).

Folklorna dejavnost je omejena na folklorne skupine, Pred prihodom na oder. Otro{ka folklorna skupina Kulturno ljudske plese, glasbo, prvine {eg in navad ter podobno. umetni{kega dru{tva Kosta Abra{evi} iz Ba~ke Palanke (Srbija). (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.) Najdemo jo pa tudi na drugih ravneh - zlasti v vzgojnoizo- bra`evalnih programih.

U~enje ljudskega petja in igranje na ljudska glasbila (kot so frula, gusle in kaval) v Srbiji nudi le osnovno{olski in srednje{olski program glasbene {ole “Mokranjac” v Beogradu (spletna stran: www1.beograd.com/mokran- jac/). Poleg tega se osnovno{olci lahko u~ijo igranja na tamburico v okviru osnovnega programa glasbene {ole v Pan~evu (spletna stran: www.muzickapa.edu.yu). V Beogradu in Novem Sadu je `e ve~ let odprt oddelek za ljudske plese (Odsek za narodnu igru) v srednji baletni {oli. Samostojni srednje{olski program traja {tiri leta in je poklicno usmerjen. U~enci kon~anih baletnih {ol dobijo poklic baletni plesalec - plesalec ljudskih plesov (Igra~ na- rodne igre, spletna stran: www.baletska.edu.yu).

V {olskem letu 2006/2007 je za`ivel nov oddelek U~itelj ljudskih plesov (Vaspita~ za tradicionalne igre) na Visoki {oli za izobra`evanje u~iteljev v Kikindi (Vi{a {kola za Kljub razvejanemu izobra`evanju ljudi, ki se ukvarjajo z ljudskim obrazovanje vaspita~a, Kikinda, Vojvodina). V Srbiji je to izro~ilom, znanja le s te`avo prihajajo v folklorne skupine, kjer je izro~ilo podvr`eno izraziti stilizaciji. Na fotografiji je Folklorna prvi oddelek te vrste, ki usposablja u~itelje in vodje folk- skupina Politehni~ne visoke {ole iz Beograda. lornih skupin za pou~evanje pred{olskih in {olskoh otrok. (Foto: Janez Er`en, prireditev Akademske folklorne skupine Program je sestavljen po bolonjski konvenciji, kar pomeni, Ozara iz Kranja, Kranj, 2004.) 88 Predstavljamo da osnovni {tudij traja tri leta, magisterski pa dve leti, in ponuja mo`nost specializacije v dve smeri: profesionalne- ga pedagoga ali koreografa (spletna stran: www.vaspitac- ka.edu.yu).

Na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu (Fakultet muzi~ke umetnosti) se ljudska glasba in ples znanstveno raziskujeta v okviru {tudijskega programa etno- muzikologije. [tudij traja pet let in zajema strokovne predmete kot so: etnomuzikologija, etnokoreologija in etnologija ter splo{no teoreti~ne. Po kon~anem {tudiju pri- dobijo {tudenti strokovni naziv diplomirani etno- muzikolog. Etnomuzikologi, z usmeritvijo tudi etnokore- ologi, so zelo priznani med strokovnjaki iz drugih dr`av in aktivno sodelujejo na doma~ih in mednarodnih simpozi- jih (spletna stran: www.fmu.bg.ac.yu). V Novem Sadu Stilizaciji se pridru`ujejo {e druge sodobne prvine, ki ljudski ples obstaja tudi {tudij etnomuzikologije, s skraj{anim pro- in drugo preteklo ljudsko ustvarjalnost spreminjajo do gramom nekaterih strokovnih in splo{nih predmetov. neprepoznavnosti. Na fotografiji je Folklorna skupina Politehni~ne akademije iz Beograda. (Foto: Janez Er`en, prireditev Akademske folklorne skupine V drugo skupino in{titucij, kjer se ukvarjajo z ljudsko Ozara iz Kranja, Kranj, 2004.) glasbo in plesom, sodijo {tevilne folklorne skupine, ki delujejo na ljubiteljski ravni. To pomeni, da njihov pro- gram ne zajema sistemati~nega pou~evanja z natan~no dolo~enim u~nim programom, metodami dela in vsebino. Poleg tega u~itelji in vodje folklornih skupin niso {olani za ta poklic, temve~ so tudi sami ljubitelji z ve~letnimi izku{njami v glasbi ali plesu.

Folklornih skupin je v Srbiji veliko. Registriranih jih je ~ez petsto, od tega devetdeset v Beogradu, kar pomeni, da se pribli`no tristo tiso~ ljubiteljev ukvarja z ljudsko glasbo in plesom. Potreba po izobra`evanju vodij skupin je velika, saj se velikokrat poka`e, da je kakovost programa in kakovost dela z mladimi prenizka. Obstajajo sicer zgoraj omenjeni izobra`evalni programi, ki pa vodjem folklornih skupin pogosto ne ponujajo tistega, kar bi nujno potrebovali. Predvsem je premalo sodelovanja med rednimi izobra`eval- Dober ducat srbskih folklornih skupin deluje tudi v Sloveniji. nimi programi in folklornimi skupinami. Folklorne skupine Folklorna skupina Srbskega dru{tva dr. Mladen Stojanovi} vsaka zase izbirajo lastno pot, izobra`evalne in{titucije pa iz Velenja. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo ponujajo ljudsko glasbo in ples v obliki, kot je zapisana, neslovenski program, Velenje, junij 2004.) posneta in arhivirana. S tem, kako izro~ilo posredovati mladim in kako pripravljati programe folklornih skupin, se ne ukvarjajo. Re{itev se ponuja v posebnem izobra`evanju vodij folklornih skupin, ki bi omogo~ilo, da se udele`enci seznanijo z izro~ilom in hkrati dobijo znanja, kako ga posredovati ~lanom v folklorni skupini.

Pri izobra`evanju vodij folklornih skupin, posebej pa pou~evanju ljudskega plesa, je namenjen program na `e omenjeni Visoki {oli za izobra`evanje u~iteljev v Kikindi. ^e bo program za`ivel, bo mogo~e ~ez {tiri leta govoriti o pok- licu koreografa ljudskega plesa. Vse od 2. svetovne vojne naprej se naziv koreograf uporablja tako za vodje folklornih skupin, kot za tiste, ki sami pripravljajo odrske postavitve oziroma priredbe ljudskih plesov. Da to ni tako preprosto in da se tega ne more lotiti vsak, ki vsaj malo pozna ljudski ples, se ka`e na nastopih folklornih skupin. Za ustrezno rekonstrukcijo preteklega plesnega dogodka je potrebno Folklorna skupina Srbskega kulturno humanitarnega dru{tva Desanka Maksimovi} iz Celja. imeti znanje, ki zahteva ve~letno {olanje in usposabljanje. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo Zaenkrat tako {olanje poznajo v nam bli`nji Bolgariji. neslovenski program, Velenje, junij 2004.) 89 Predstavljamo

je pomagala tedanja politi~na situacija, saj so politiki na OTRO[KE vseh ravneh poudarjali pomen nacionalne identitete. FOLKLORNE Zgoraj omenjena tri dru{tva, ki so bila ustanovljena z namenom poustvarjanja otro{kega izro~ila, so kmalu po SKUPINE NA ustanovitvi za~ela nastopati na celotnem Hrva{kem, do- kler jih niso sprejeli in za~eli posnemati. Danes se nam to HRVA[KEM zdi normalno.

KATICA TOMAC Leta 2003 smo se dogovorili, da bo Kutina, ki je do tedaj pripravljala otro{ko regijsko sre~anje, pripravila Festival otro{kega izro~ila Hrva{ke (“Festival dje~jeg folklora Hrvatske”). Za~elo se je brez podpore lokalnih, {e manj Delovanje otro{kih folklornih skupin na Hrva{kem ima dr`avnih ustanov. Festival smo s skromnimi sredstvi zanimivo zgodovino. Sprva so otro{ke folklorne skupine, ustanovili ljubitelji, ki smo ob strokovni pomo~i podobno kot drugje, posnemale delo odraslih, kasneje pa so hrva{kega In{tituta za etnologijo in folkloristiko, se s posebno pozornostjo za~ele posve~ati izro~ilu otrok. Etnografskega muzeja iz Zagreba, Muzeja Moslavine in Na Hrva{kem se je to zgodilo po osamosvojitvi leta 1993, vseh drugih verjeli, da je zastavljena pot prava. Danes, ko ko sta bili ustanovljeni prvi dve otro{ki folklorni skupini, ki je omenjeni festival otro{kega izro~ila znan po celi sta delovali v samostojnem dru{tvu, torej ne kot otro{ki Hrva{ki in registriran tudi pri mednarodni zvezi, ni ve~ folklorni skupini znotraj dru{tev, ki imajo v svojem sestavu te`av pri njegovem financiranju, saj ga podpirajo lokalne tudi otroke. To sta bili skupina “Ententin”, ki jo je ustanovil in dr`avne ustanove. Festival podpirata Ministrstvo za Goran Kne`evi}, in skupina “Gatalinka”, ki jo je ustanovi- kulturo in Ministrstvo za znanost, izobra`evanje in {port, la Blanka @akula. Oba sta znana hrva{ka folklornika, v njegov pokrovitelj pa je predsednik Republike Hrva{ke. dru`bi katerih sem tudi sama obiskovala “[kolu folklora”, na kateri smo obravnavali izro~ilo celotne nekdanje Prek usposabljanja na [oli otro{kega izro~ila Ethno se je Jugoslavije in imeli v okviru te {ole neko~ tudi posvet na izobrazilo mnogo u~iteljic in vzgojiteljic, ki svoje znanje temo otro{kega izro~ila. Po razpadu Jugoslavije je Goran prena{ajo na pred{olske in osnovno{olske otroke. Za Kne`evi} ustanovil [olo otro{kega izro~ila Ethno (“[kola razvoj dejavnosti je pomembno, da imajo otro{ke folk- dje~jeg folklora Ethno”), udele`enci te {ole pa smo bili lju- lorne skupine mo`nost predstavljanja svojih programov dje, ki smo se poznali `e iz preteklih izobra`evanj. Poleg na regijskih sre~anjih, kjer jih strokovna `irija oceni in tega je Goran Kne`evi} tedaj za~el sistemati~no raziskovati predlaga za sodelovanje na na{em Festivalu otro{kega otro{ko izro~ilo, kar so bili prvi za~etki na~rtnega dela z izro~ila v Kutini, na katerem sodelujo~e hrva{ke otro{ke otroki in njihovim izro~ilom. Glede na to, da sta na folklorne skupine tekmujejo v dveh kategorijah. V prvi Hrva{kem tedaj obstajali le dve samostojni otro{ki folklorni tekmujejo otro{ke folklorne skupine, ki zdru`ujejo otroke skupini, sem po nagovarjanju svojih kolegov tudi sama, leta stare do 10 let in v program vklju~ujejo otro{ko izro~ilo 1995, ustanovila Kulturno umetni{ko dru{tvo Ivan~ice. (otro{ke iz{tevanke, igre, pesmi), v drugi pa skupine z otroki v starosti od 10 do 14 let. Slednje izvajajo predvsem [e pred osamosvojitveno vojno sem delala z otroki v otrokom primerne plese odraslih, ne pa neposredno pro- enem izmed kulturno umetni{kih dru{tev v Kutini, leta gramov odraslih folklornih skupin. 1990 pa sem za~ela pripravljati sre~anja otro{kih folk- lornih skupin, najprej za skupine, ki so delovale v o`ji okolici Kutine in sicer z namenom, da skupine, ki so se mu~ile s podmladkom, opozorim na otro{ko izro~ilo in na njegov pomen v otro{kih folklornih skupinah. Tedaj so namre~ otroci v folklornih skupinah plesali vsega po malem, najve~ podobno kot odrasle folklorne skupine in bila sem edina, ki sem sku{ala vodje folklornih skupin in druge opozoriti, da obstaja tudi posebno otro{ko izro~ilo, ki ga je vredno ohranjati, negovati in poustvarjati. Ideja sprva ni bila najbolje sprejeta, pogosto celo s posmehom, ~eprav je danes dokaj splo{no uveljavljena in jo upo{teva- jo mnoge na Hrva{kem delujo~e otro{ke folklorne skupine. Ko sem z Goranom Kne`evi}em in Blanko @akula zaorala ledino na tem podro~ju, pravzaprav niti nisem slutila, kam bo pripeljal nov na~in dela. Mnogi nas niso razumeli in te`ko so sprejemali, da se z otroki za~enja Otro{kih folklornih skupin, ki bi na Slovenskem poustvarjale hrva{ko izro~ilo, ni, v Velenju pa deluje odrasla skupina (Kulturno delati druga~e kot z odraslimi, da je otrokom potrebno dru{tvo Med`imurje), ki poustvarja izro~ilo Med`imurja. prikazati izro~ilo na njim primeren na~in in da otroci niso (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo le {tevilke v mati~nih dru{tvih. Pri teh prizadevanjih nam neslovenski program, Velenje, junij 2004.) 90 Predstavljamo

plesnega izro~ila odraslih nau~ijo tudi izdelovanja otro{kih glasbil, igranja nanje in petja. S festivalom je povezana na{a etnologinja Slavica Moslavac, ki je za~ela z raziskovanjem na~ina `ivljenja otrok v Moslavini, Posavini in Bilogori. V vsakem na{em katalogu, ki ga ob festivalu izdamo, je na kratko obdelana ena od tem, ki so vezane na nekdanje `ivljenje otrok. Objavljeno je bilo gradivo o obla~enju otrok, o vlogi otrok v {egah, o otro{kih igra~ah in glasbilih ter o otro{kih plesih iz Moslavine. Kdor `eli, se lahko marsi~esa nau~i `e iz teh katalogov.

Kulturno umetni{ko dru{tvo Ivan~ice je od zgoraj ome- njenih treh dru{tev ostalo naj{tevil~nej{e in sicer pred- vsem zato, ker sem se sama posvetila delu v dru{tvu in Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Med`imurje. usposabljanju novih vodij ter kasneje organizaciji festi- (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo vala. Strokovno delo sem prepu{~ala etnologom in etno- neslovenski program, Velenje, junij 2004.) muzikologom, s katerimi sem zelo dobro sodelovala. Ker Pri pripravi festivala smo se v za~etku spra{evali, ali naj je festival postal zelo hitro priljubljen pri na{ih skupinah, otroci tekmujejo ali ne; ali naj strokovna `irija objavlja so si vse `elele na njem tudi sodelovati. Zavedamo se, da rezultate tekmovanja in izpostavlja najbolj{e skupine ali smo {e vedno na za~etku in da moramo storiti {e mnogo, ne. Kljub pomislekom smo se odlo~ili, da bo festival tek- da kakovostno razvijemo na{o dejavnost. V prihodnje si movalen in da bomo vsako leto v vsaki izmed kategorij bom prizadevala, da bo festival postal ve~ji in odmevnej{i, razglasili prva tri mesta. Pokazalo se je, da je bila odlo~itev da bo trajal dlje ~asa in da bo lahko gostil ~im ve~ skupin prava, saj je ocenjevalni sistem spodbujal kakovostno rast iz Hrva{ke in tujine. Festival je `e sedaj pomemben zara- in sicer na izvedbeni in vsebinski ravni. di hrva{kih skupin, kajti skupine, ki so najuspe{nej{e na festivalu, priporo~amo nacionalni sekciji mednarodne Razvoju festivala in razvoju otro{kih folklornih skupin so organizacije Cioff, da jih po{ilja na festivale v tujino, pomagala raziskovanja otro{kega izro~ila na do tedaj ne- hkrati pa z gostovanjem tujih skupin omogo~a, da na{i znanih obmo~jih. Najve~ gradiva je zbral in objavil Goran otroci spoznavajo izro~ilo drugih. Kne`evi}, ki se je temu delu natan~no posve~al zadnjih deset let. Izdal je tri knjige: Letos bomo pripravili 5. festival in nanj povabili vse skupine, ki so v preteklih petih letih zmagale in nove - [e}em, {e}em droti~ko, skupine, ki jih strokovna `irija regijskih sre~anj izbira za - Na{e kolo veliko, sodelovanje na festivalu. Tako bomo lahko primerjali - Srebrna kola zlaten kota~. pretekle sezone s teko~o in ugotovili, kje smo napredovali in kje v kakovosti nazadovali. V [oli otro{kega izro~ila Ethno se udele`enci poleg spo- znavanja otro{kega izro~ila in otrokom primernega

Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Med`imurje. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo neslovenski pro- gram, Velenje, junij 2004.) 91 Predstavljamo NOVI KOSTUMI FOLKLORNE SKUPINE DREVORED IZ LOGATCA

ANITA GARAFOLJ

Na Notranjskem ni prav veliko folklornih skupin, ne otro{kih in ne odraslih, niti ni zapisanih veliko ljudskih plesov, imamo pa prav tako kot drugi predeli Slovenije bogata `iva izro~ila, ki se {e vedno prena{ajo iz roda v rod. Na Loga{kem ni nikoli v preteklosti redno delovala folk- lorna skupina. Da pa bi vendarle mladi dobili mo`nost spoznavanja plesnega izro~ila, posku{amo v okviru redne- ga izobra`evanja v osnovni {oli otroke seznanjati s tem podro~jem na{e kulturne dedi{~ine. Ljudskih plesov se posebno dotaknemo v 4. in 5. razredu osnovne {ole, tako znotraj rednega pouka kot tudi v ob{olski interesni dejavnosti. U~enke in u~enci ljudske plese vzljubijo in radi sodelujejo pri pripravi programov, s katerimi se vsaj nekaj- krat letno predstavimo javnosti. Otroci radi nastopajo v {oli za svoje sovrstnike, {e bolj pa so veseli nastopov, na katerih se predstavijo starej{emu ob~instvu.

Do nedavnega smo pri nastopanju imeli te`ave s kostumi, saj se `e nekaj ~asa zavedamo, da obla~enje otrok v Folklorna skupina Drevored v novih folklornih kostumih na pomanj{ane “gorenjske narodne no{e “ ni primerno, in da nastopu, 24. 5. 2006, na osnovni {oli v Logatcu. (Foto: Martina Verdinek.) tudi ni primerno otroke obla~iti v pomanj{ane obleke odraslih. Otroke so namre~, ob sicer{njem zgledovanju po lorne skupine predstavljajo prete`no vsakdanjo otro{ko obla~ilni modi odraslih, obla~ili tudi druga~e, predvsem pa igro, za katero pra`nja obla~ila, ki jih s kostumi ponazar- na odrski obla~ilni videz vpliva dejstvo, da otro{ke folk- ja ve~ina odraslih folklornih skupin, niso primerna. Poleg

Folklorna skupina Drevored v starih, izposojenih folklornih kostumih. (Foto: Martina Verdinek.) 92 Predstavljamo tega, se je rev{~ina kme~kega prebivalstva do nedavnega, u~iteljico Mlakarjevo pri ljudski {oli na Vrhniki, iz bolj kot pri obla~enju odraslih kazala pri obla~enju otrok. {olskega leta 1906/1907, ki nam je bila {e posebej blizu za Le-ti so bili v obleki in zlasti v obla~ilnih dodatkih uresni~itev na{ih `elja, da oble~emo otroke v ustrezna bistveno skromnej{i od odraslih. obla~ila. Z njimi smo se napotili v Ljubljano na posvet k Bojanu Knificu, ki nam je pomagal pri nadaljnjem delu. Na{a skupina deluje tretje leto. V za~etku nam je ko- Sledilo je iskanje ustreznega blaga, primerne {ivilje, {ivan- stume, kakr{ne je pa~ imela, posojala osnovna {ola Tabor je, pomerjanje, popravljanje, ponovno dokupovanje blaga, iz Gornjega Logatca, za kar smo jim zelo hvale`ni. Re{ili trakov …, ponovno {ivanje ipd.. so nas kar iz nekaj zagat. Potem pa so se nastopi vrstili in vodji skupine sva se odlo~ili, da posku{ava zbrati zanje ~as Zelo smo bili zadovoljni z delom {ivilje Marije Klav`ar, ki in denar ter ustvariti novo odrsko obla~ilno podobo, ki bo je delo zaklju~ila meseca maja 2006 in nam omogo~ila prvi skladna z dana{njimi strokovnimi pogledi na delovanje nastop v novih kostumih, 24. 5. 2006, v Osnovni {oli 8 ta- otro{kih folklornih skupin. Na pomo~ nam je prisko~ilo lcev v Logatcu. {olsko kulturno dru{tvo Drevored, ki ga vodi Melita Mihevc, in obmo~na izpostava JSKD Logatec, kjer je s Veseli smo bili pomo~i, ki smo je bili dele`ni in ponosni posebno pozornostjo spremljala na{e delo ga. Nevenka smo na nove kostume, ki omogo~ajo kakovostnej{e delo Malava{i~ ter nam pomagala pri izvedbi projekta. [e na{e skupine v prihodnje. najbolj pa nas je presenetila ga. Irena Lukan~i~ iz tovarne Lek, ki nam je priskrbela del sredstev za nakup in izdelavo novih kostumov.

Opravili smo veliko delo. Najprej smo zbrali stare fotografije iz za~etka 20. stoletja v Logatcu in na Vrhniki. Na Stari Vrhniki vodim otro{ko folklorno skupino v okviru Kulturnega dru{tva Stara Vrhnika in imamo `eljo, da bi pri{li do ustreznih kostumov, ki bi jih uporabljali za nastope ob razli~nih prilo`nostih v na{i vasi, zato je zbi- ranje v obeh krajih potekalo vzporedno. Med zbranimi slikami je bila zanimiva fotografija dekli{kega razreda z

Fotografija deklet iz Stare Vrhnike leta 1906, ki je slu`ila kot podlaga za oblikovanje dekli{kih folklornih kostumov. 93 ˆ Porocila in ocene

stari 64 let (v razponu od 50 do 77 let), pa tudi zato, ker BOGATA SEZONA smo od vseh 16 parov samo trije pari plesali ljudske plese v svojih mladih letih, ostali so se vsega programa nau~ili pri NASTOPOV upokojenski skupini, med njimi tudi najstarej{i, ki se je ljudskih plesov za~el u~iti pri 66 letih. In kon~no bi {e ome- FOLKLORNIH nil, da od kolegov, ki poznajo delovanje folklornih skupin in so videli na{ jubilejni nastop, ni le eden pohvalil kakovostne SKUPIN izvedbe programa in poudaril kar neverjetno fizi~no zmogljivost nastopajo~ih. Lahko torej zapi{em nauk ANDREJ KO[I^ “zgodbe” o nakelskih folklornikih: sistemati~no, vztrajno, redno in primerno strokovno delo, s pravo mero navdu{enja do izro~ila, je brez dvoma klju~ do uspeha.

Pribli`no dvesto odraslih folklornih skupin v Sloveniji O naslednjih treh skupinah - “slavljenkah”, ki so prazno- slavi okrogle obletnice na 5 ali 10 let svojega delovanja. vale po letih precej razli~no dobo delovanja, pa nekaj ve~ Pod predpostavko, da so le-te enakomerno razporejene ena besed. Skupine so si sicer po usmeritvi svojih programov na en konec tedna, bi se proslavljanje raztegnilo na osem in kakovosti precej podobne. Ne le zaradi dejstva, da dve let oz. gledano z drugega zornega kota, je v desetih letih od omenjenih treh skupin umetni{ko vodi ista oseba - od pribli`no 500 koncev tedna le 100 tak{nih, ki bi bili Bojan Knific, ampak tudi zaradi celovitega vtisa, ki smo ga brez ene od tovrstnih prireditev. imeli gledalci po njihovih nastopih, kljub temu, da so si v podrobnostih precej razli~ne. Resni~no `ivljenje se ne meni preve~ za enakomernosti ali povpre~ja. In tako se je v jesenskih mesecih leta 2006 in Prva se je 11. novembra predstavila Folklorna skupina prvih dveh mesecih leta 2007 v slovenski folklorni srenji Karavanke iz Tr`i~a, ki je v jeseni 2006 zaznamovala 40 let zvrstilo nekaj omembe vrednih dogodkov, ki so ve~inoma obstoja in delovanja. Tej, po svoje zavidanja vredni obletni- imeli obele`je okroglih obletnic; ker sem si ve~ino teh ci, je bil prilagojen tudi program slavnostnega koncerta, ki dogodkov ogledal, sem se odlo~il napisati nekaj o vsakem je bil zami{ljen kot kronolo{ki pregled pomembnej{ih izmed njih. Pripominjam, da prispevek nima `elje neke dose`kov v preteklih 40 letih. V njem sta jasno izstopala podrobnej{e strokovne ocene; gre bolj za osebni odnos do dva, vsebinsko med seboj bistveno razli~na dela. Medtem omenjenih skupin in njihovih vodij, ki sem si ga ustvaril ob ko je prvi del v nekaj zna~ilnih to~kah, ki so plasti~no spremljanju folklorne dejavnosti skozi ~as, in pa do`ivetij z ozna~ile obdobje nastanka in za~etne rasti skupine, povze- jubilejnih nastopov ter vtisov, ki so mi ostali po njih. mal prve, {e dokaj negotove korake slovenskih in ju`noslo- vanskih programov, je bil drugi del vsestransko druga~en. Ker je bila prva po vrstnem redu skupina, ki smo v tem obdobju praznovale nek jubilej, nakelska upokojenska Skupina je v ~asu svojega obstoja do`ivljala dve fazi. Ob folklorna skupina, ki jo u~im in v kateri tudi ple{em, prvem dolgoletnem vodju Marijanu Vodnjovu je skupina morda ne bi bilo najbolj primerno, da se o tem razpi{em. v drugi polovici {estdesetih let, po povratku s svojega Omenil bi le za nas pomemben dose`ek, da smo vztrajali 10 prvega gostovanja v inozemstvu, v samo dveh letih let, se v tem ~asu nau~ili pribli`no 60 minut programa, v pripravila neverjetnih 12 odrskih postavitev. Ta program katerem poustvarjamo izro~ilo severnih slovenskih pokra- so nekoliko dopolnili in ga obdr`ali skoraj do osamosvo- jin - Gorenjske, Koro{ke in Prekmurja. Pomemben dogodek jitve. V tem ~asu sta pri~eli z delovanjem tudi skupina pa je za nas predvsem zato, ker smo v skupini v povpre~ju cicibanov in pionirjev pod vodstvom Mateje Vodnjov, poro~ene Koprivnik, [pele Aha~i~ in Ljube Nadi{ar.

Slednja je skupini brez dvoma vtisnila svojstven pe~at ob prehodu iz prej{njega, lahko bi dejali bolj samosvojega tipa programske usmeritve s poudarkom na plesih ju`noslovanskih narodov, v prenavljanje obstoje~ega pro- grama slovenskih ljudskih plesov s posebnim poudarkom na urejenosti kostumov, pri ~emer se ji je zelo kmalu pridru`il Bojan Knific. Krizo, ki je v za~etku devetdesetih let nastala zaradi politi~nih sprememb in opu{~anja neslovenskega programa, je skupina pod vodstvom Ljube in Bojana obrnila v svoj prid, zahvaljujo~ ustrezni prenovi programa, predvsem pa zaradi usmeritve v delo z naj- mlaj{imi, pri ~emer so danes brez dvoma lahko zgled katerikoli slovenski folklorni skupini. Andrej Ko{i~ s soplesalko na 10. obletnici Folklorne skupine Dru{tva Upokojencev Naklo. Jubilejni program, kot sta si ga skupaj z vodstvom dru{tva (Foto: Janez Er`en, Naklo, 2006.) zamislila Metka in Bojan Knific, je poleg kratkega pogleda 94 ˆ Porocila in ocene

Kmalu za Tr`i~em, 25. novembra, smo folklorniki “romali” v Novo mesto. 30 let delovanja in uspehov Folklorne skupine Kres je brez dvoma tesno povezano pred- vsem z imenom in priimkom lanskoletne “naj novome{~anke” Branke Mo{kon. Priseljena Belokranjica (z njeno materjo je svoje ~ase v Beli krajini sodeloval {e France Marolt) je uspela Novo mesto, ki je v za~etku 70. let prej{njega stoletja na zemljevidu folklorne dejavnosti veljalo za “belo liso”, temeljito “zastrupiti” s folk- lorno dejavnostjo. Spominjam se njihovih prvih nastopov, ki sem jim bil pri~a kot pacient Zdravili{~a v Dolenjskih Toplicah, leta 1976. Tedaj `e v domovini in tujini dobro uveljavljena Folklorna skupina “Sava” iz Kranja, ki sem jo v tistih ~asih Odrasla Folklorna skupina Karavanke izvaja {tajerske plese. vodil, je bila Branki (po njenih besedah) (Foto: Janez Er`en, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.) nedosegljiv cilj. In naslednji spomin mi se`e v leto 1986, ko sem ob koncu njihove- v daljno preteklost (v ~as pred letom 1966) in nakazane ga jubilejnega nastopa ob 10. obletnici delovanja lahko smeri razvoja (po letu 2006), omogo~il gledalcem dovolj Branki izro~il zlato Maroltovo zna~ko za izjemne dose`ke dober pregled dogajanj pri skupini v preteklem obdobju. pri razvoju slovenske folklorne dejavnosti. Ob za~etku nagovora, takrat kak{nim osemdesetim izvajalcem pro- Ne bom se spu{~al v oceno predstavitve posameznih to~k; grama, mi je (pred nabito polno dvorano) dobesedno u{el jasno je bilo, da so se vsi izvajalci po svojih najbolj{ih vzklik: “Poglejte kaj je naredila…”. In res je veliko, da ne mo~eh trudili in predvsem uspeli v tem, da je ve~er preve- re~em ogromno, naredila tako v tistih prvih 10-tih, kot valo spro{~eno, na trenutke oto`no melanholi~no, v tudi v vseh naslednjih letih. glavnem pa veselo vzdu{je, kot se ob tak{nih prilo`nostih spodobi. Slavnostni nastop ob 30-letnici najlep{e ozna~uje izraz “razko{no”. Pri tem ne mislim samo na opremljenost pri- Nepozaben in po svoje veli~asten je bil prizor ob zori{~a z geometri~no natan~nostjo razobe{enimi vise~imi zaklju~ku nastopa. Na odru se je ob vodjih skupin mikrofoni, s primerno osvetlitvijo in dvema rahlo dvig- dobesedno trlo otrok vseh starosti. ^e kaj, potem je njenima odroma za glasbene sestave, ampak tudi na “Karavan~kom” uspelo zagotoviti njihov obstoj v bodo~e godalni kvartet iz Ljubljane, ki se je z domiselno prav to, da za izvrstno odraslo skupino raste in dela mladi posodobljenimi priredbami ljudskih melodij ob skrbno rod v {tirih skupinah, ki so porok, da bodo vriskanje, izbranih video posnetkih, odli~no vklju~il v program, v pesem in posko~ne melodije v lepo urejenih kostumih {e katerem je bilo mogo~e videti prete`no dolenjsko in delno dolgo krasile Tr`i~ ter ga predstavljale po domovini in belokranjsko in koro{ko izro~ilo. Tudi scenska ureditev zunaj nje. prostora s kuliso stare kme~ke hi{e, postavljene v sredi{~e odra, je izvajalcem omogo~ala spro{~eno, preprosto in teko~e vklju~evanje v odrsko podo`ivljanje dobro zami{ljenega, vsebinsko povezanega sprehoda s plesom in pesmijo po prazni~nem letu.

Predstavitev, prete`no v obliki in izvedbi plesnih spletov aktivne starej{e plesne skupine, so poleg `e omenjenega godalnega kvarteta dopolnjevali otro{ka, mladinska in veteranska folklorna skupina, pevska skupina ter tambu- ra{ki sestav.

^e bi na kratko `elel opredeliti kakovost jubilejnega nastopa, potem moram zapisati, da je bil glasbeni, tako in{trumentalni kot tudi pevski del, rahlo bolj{i od plesne- ga; povezovanje programa z umirjenim humorjem je bilo pri poslu{alcih lepo sprejeto. Folklorno dru{tvo Kres iz Novega mesta. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Logatec, maj 2007.) 95 ˆ Porocila in ocene

Morda {e dve zanimivosti o omenjenih treh dogodkih:

1. ^as trajanja vsakega od omenjenih treh ve~erov je bil od 2 uri in pol, kolikor je trajal program skupaj z odmorom in “slovesnim protokolom” v Naklem, do nekaj minut manj kot 3 ure (brez odmora) v Novem mestu. ^lovek pomisli, da je prirediteljem vsaki~ ~as malce u{el, kar je nekaterim gledalcem morda predstavljalo manj{o motnjo. Po drugi strani pa je bil mnogim, upo{tevajo~ te`njo obliko- valcev ve~era po sicer skraj{anem, a ~im bolj celovitem prikazu razvoja in dose`kov skupine, nekoliko nadstan- darden ~as trajanja jubilejnega ve~era razumljiv in sprejemljiv. [ale{ko folklorno dru{tvo Koleda pri izvajanju plesov, zapisanih na Gorenjskem. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, La{ko, maj 2007.) 2. Vse tri omenjene prireditve brez dvoma lahko uvrstimo med kulturne, ~eprav so slovenskega odpor-ni{kega gibanja v boju proti okupator- bile v {portnih dvoranah. Kot na marsikatero stvar na jem, v besedilu pesmi med plesom “partizanskega kola” ne tem svetu, tudi na omenjeno dejstvo lahko gledamo z bi popolnoma ni~ {kodovala. Saj je {lo vendar v celotnem ve~ vidikov. Eden od njih je gotovo ta, da so bile folk- ve~eru, pa tudi pri tej to~ki, samo za dostojno poustvarjan- lorne skupine primorane izbrati {portno dvorano zaradi je dogodkov iz bolj ali manj oddaljene preteklosti. Bistvena pomanjkanja ustreznej{ih, dovolj velikih kulturnih dvo- sporo~ilna vrednost zaklju~ne to~ke je bila : “… svobodo si ran. Tudi stro{ki neizbe`nega ozvo~enja in primerne vzamemo sami…”. osvetlitve so v teh primerih vse prej kot zanemarljivi. 10. februar 2007 so si izbrali ~lani Folklorne skupine Bc za Z drugega vidika pa se zdi, da je za popularizacijo folk- simboli~no obele`enje svojega 5 letnega delovanja. Na lorne dejavnosti - saj je bilo po oceni v Tr`i~u in sploh velja, da 5 let v `ivljenju ~loveka ne pomeni prav Novem mestu navzo~ih okrog 1000 do 2500 gledalcev, posebno veliko, razen v rosnem otro{tvu oziroma ~e v Naklem pa ve~ kot 500, (kar je tudi za nakelske imamo v mislih prvih pet let delovanja folklorne skupine, razmere izreden dose`ek) - izvajanje folklornih ki je na svojem geografskem podro~ju pokrila eno od za- nastopov v {portnih dvoranah potrebno in primerno. dnjih “belih lis”. To dejstvo je brez dvoma eno od Upo{tevati je treba, da v manj{ih krajih ni drugih najpomembnej{ih zna~ilnosti petletnega delovanja mo`nosti za predstavitev folklornikov ve~jemu {tevilu bov{kih folklornikov. Kljub ne ravno rosnim letom, ki jih gledalcev naenkrat. {tejeta Edo in Erika Gaber{ek, sicer znana biv{a Maroltovca (Edo pa {e s 25 letnimi izku{njami vodenja 16. decembra zve~er smo v dvorani Julke in Albina Pibernik Celjske folklorne skupine), sta se hrabro lotila oranja na Slovenskem Javorniku spremljali koncert z naslovom: ledine v kraju, kjer folklorne skupine ni bilo. Zato se ni Oj, ta solda{ki boben, s katerim je Folklorna skupina treba ~uditi podatku, da je Edo ob sodelovanju vseh Triglav proslavila 15 let delovanja. Skupina, katere ~lanov skupine zelo kmalu po za~etku delovanja bov{ke uresni~evanje poslanstva odlo~ilno zaznamujeta dru`ini skupine, organiziral v Bovcu folklorno sre~anje z medna- Knific in Mo`ina, je ponovno dokazala svojo vrednost. V rodno udele`bo. Hvale vredna gesta, zlasti zaradi tesne nekaj manj kot uro in tri ~etrt dolgem programu, polnem vsebinske povezanosti turisti~ne in gostinske na eni strani iskrivih domislic, s katerimi sta osrednji osebi ve~era, Tinca ter folklorne dejavnosti na drugi, ~esar se `al v Sloveniji in Jurij, osvajala srca gledalk in gledalcev, se je skupina pre- zaenkrat zaveda le pe{~ica zanesenjakov oziroma dstavila kot uigrana celota, ki je bila sposobna kakovostno ustrezno prosvetljenih turisti~nih in gostinskih delavcev. izvesti precej zahteven program in je obiskovalce prepri~ala s svojo plesno, pevsko, in{trumentalno-glasbeno in kos- Pa ne samo mednarodno sre~anje, ki poteka v Bovcu vsako tumsko podobo. Za posebne vrste poslastico je poskrbela z leto, tudi redni tedenski nastopi za turiste na svoj na~in zaklju~no odrsko postavitvijo partizanskega mitinga. S bogatijo kulturno ponudbo Bovca v poletni sezoni, po prepri~ljivo scenografijo, recitacijami (za kak{en okus drugi strani pa plesalkam, plesalcem in pevkam skupine morda celo premalo poudarjenimi), kora~nicami in parti- omogo~ajo pridobivanje neizogibno potrebnih izku{enj v zanskimi oblekami in partizanskim kolom, so presenetili in za~etnih letih njihovega delovanja. obenem obnemeli marsikoga v dvorani. Po mojem osebnem prepri~anju pa tudi omemba Titovega imena, ki je bil v Nekaj tega je bilo mogo~e zaznati tudi na jubilejnem nekem smislu personifikacija jugoslovanskega in tudi nastopu, ki je bil prijetno doma~ in je, poeti~no re~eno, 96 ˆ Porocila in ocene

“di{al po zemlji”. Domiselno prikazana kratka zgodovina `ivahnim zaklju~nim plesom, v ni~emer ne zaostaja - celo delovanja skupine, predstavljena v doma~em nare~ju in nasprotno - za izvirnikom. Velenjska izvedba je morda hkrati v knji`nem jeziku, s primernim humorjem, je delovala nekoliko manj slovesno, zato pa precej bolj prispevala k temu, da so bili tudi drugi izvajalci na odru spro{~eno, `ivahno in neposredno. spro{~eni. Program je bil preprost in zanimiv, predvsem pa spro{~en in prepri~ljiv. Svoj dele` k uspehu ve~era je doda- In ne bi bilo prav, ~e ob zapisu o jubileju “Kolednikov” lo {e doma~e ob~instvo, ki je nastopajo~e pozorno spreml- poleg aktualnega, po letih in sta`u mlaj{ega strokovnega jalo in se hvale`no odzivalo ter samo prizori{~e nastopa, vodstva, ne bi omenil Neve in Mileta Trampu{a, pobud- ki je omogo~alo zelo neposreden stik izvajalcev in spreml- nikov in dveh od ustanoviteljev dru{tva. Mislim, da sta jevalcev programa. Tudi njihovo kratko prilo`nostno ponovno dokazala, da sta bila in sta {e vedno “du{i” sre~anje ob kozar~ku in doma~ih dobrotah bov{kih `ena ansambla in da z njima “Koleda” diha s polnimi plju~i. Naj in deklet takoj po nastopu je pokazalo, da so bili z tako ostane vsaj {e naslednjih 5 let, ko si bosta s 40 leti nastopom zadovoljni oboji. dela prislu`ila {e “drugo pokojnino” - za naprej pa prepu{~am odlo~itev njima. Da `e 35 let vandrajo po svetu, so nam `eleli sporo~iti ~lani Folklorne skupine Koleda in sicer v dveh ve~erih, 2. Tudi sami smo bili v dvomih, kaj storiti. Res je prav, da se in 3. marca 2007, z domiselnim naslovom Kolednik spet omeni vodje, bili pa smo skepti~ni zato, ker nismo vedeli, na raj`o gre. Domiselnim predvsem zato, ker so Koledniki kaj bi s sedanjim vodstvom dru{tva. Osebno ne vem s prijetnimi komentarji popestrili projekcijo povsem dobro, kako je pri skupini. Verjamem, da nad najzna~ilnej{ih dogodkov in do`ivetij iz njihove bogate vsem {e vedno bdita Neva in Mile, ~eprav v “uradnih” zgodovine - predvsem iz razli~nih gostovanj v tujini - ter dokumentih njunih imen ni (razen pri ve-teranih). s tem pokazali na~in, kako ob jubileju domiselno in Predlagam, ~e ti ni odve~, da ob Miletu in Nevi dopi{e{ {e prepri~ljivo predstaviti obseg svojega delovanja. sedanje “strokovno” vodstvo. Mislim, da bi bilo prav zara- di Mileta in Neve, da ne bi imela nelagodnega in “nepravil- Ob tem, ko smo si sku{ali predstavljati do`ivetja na turne- nega” ob~utka in zaradi tistih, ki so v dru{tvu vodje danes. jah {tevilnih sedanjih in biv{ih ~lanov te znane in pri- znane velenjske folklorne skupine, smo lahko spremljali Toliko o opisanih obletnicah in skupinah. Ena izmed aktualno do`ivljanje v predstavitvi nekaj najzna~ilnej{ih zna~ilnosti, ki preveva tudi pri~ujo~e pisanje, je med odrskih postavitev programa jubilejnega ve~era v izvedbi drugim poosebljanje skupin z njihovimi vodji, za katere {tirih razli~nih skupin dru{tva in sicer otro{ke, srednje, lahko odlo~no zatrdim, da ~vrsto vztrajajo pri osnovnem starej{e in Skupine osivelih Kolednikov. Posebej zadnja od poslanstvu na{ih folklornih skupin, to je ~im bolj verodo- omenjenih, v njej je ve~ina za~etnikov “Kolede”, je v dveh stojno predstavljanje slovenskega ljudskega plesa in petja. novih odrskih postavitvah (Bal na Dolenjskem in Jesih) Zato je bilo toliko manj razveseljivo dogajanje ob proslavi pokazala, ne le kako se ple{e in poje, ampak tudi kako s 60. obletnice delovanja Folklorne skupine Bled. Glede na pristnim, ne igranim podo`ivljanjem plesa in pesmi na leta delovanja naj bi bili vzor ostalim, vendar …. odru lahko navdu{i{ gledalce. Otro{ka skupina je bila pri predstavitvi “Vaje” zelo “disciplinirana”, pa tudi ostali dve [e preden razvijem svojo misel, moram zapisati, da so mi skupini se s kakovostno izvedbo plesov iz Bele krajine, kakovostni narodno-zabavni ansambli z Avseniki, Slaki, Gorenjske, Rezije in Razkri`ja nista izn- everili tradiciji Kolede, to je kakovostnega prikazovanja slovenskega ljudskega plesa in petja. Enako velja tudi za zanimivo predstavitev Ziljskega reja pod lipo v izvedbi plesalcev, ki so bili aktivni pred leti in ob izvedbi glasbene priredbe Julijana Strajnarja za dokaj {tevil~no zasedbo in{trumentov v rokah Pihalnega orkestra Zarja ter ob petju Rudarskega okteta. Vsaj nekateri, ki smo se ob spreml- ja-nju omenjenih koro{kih plesov v mislih lahko vrnili v ~as, ko je ustvarjal France Marolt, smo ugotavljali, da druga~en vrst- ni red plesov v primerjavi s tistim, ki sta ga za izbrane plese pred leti dolo~ila France in Ton~ka Marolt (ki smo ga mimogrede re~eno lahko v `ivo spremljali naslednji dan na 59. letnem koncertu AFS France Marolt v Cankarjevem domu), z bolj {tevil~nim god~evskim sestavom, Folklorna skupina Triglav iz Slovenskega Javornika pri izvajanju plesov iz Poso~ja. (Foto: Janez Er`en, 15. obletnica Folklorne skupine Triglav, dodanim prvim rejem in u~inkovitim Slovenski Javornik, december 2006.) 97 ˆ Porocila in ocene

Borisom Kova~i~em, Borisom Frankom in nekaterimi Pri~ujo~e mnenje nikakor ni kritika dela sedanje vodje sodobniki v{e~ in so gotovo zaslu`ni za prepoznavnost skupine Matejke Mohori~, ki se po svojih mo~eh trudi dvi- Slovenije v svetu. Manj pa mi ugajajo narodno-zabavni gniti kakovost Folklorne skupine Bled. S temi besedami bi ansambli, ki jim je cilj glasno igranje, s katerim se po rad ohrabril njo in skupino, da se v prihodnje prvenstveno mnenju nekaterih dá prikriti slabo izvedbo. Prav tako me posve~a nalogam, ki jih prina{a ukvarjanje s folklorno v na~elu popolnoma ni~ ne moti blejska tradicija predno- dejavnostjo. voletnih “Ve~erov po doma~e”. Lepo da jih imajo in naj jih kar imajo. Kot folklornik z nekaj manj kot 50 letnimi In naj zaklju~im svoje misli z omembo folklornega gne- izku{njami pa bi jim svetoval {e naslednje: zda, v katerem se je izvalila in iz njega vzletela prej ome- njena Matejka. Mislim na Akademsko folklorno skupino 1. Naj odgovorni organizatorji vendar dovolijo folklorni “Ozara” iz Kranja ter na njihov jesenski letni nastop na skupini izkoristiti oder v Festivalni dvorani na Bledu, ki témo “Pla~ej, pa j' tvoja!”. Pa ne le z omembo, ampak s je dovolj velik in za razmere na Gorenjskem prav ide- pohvalo za idejno zasnovo ve~era, kot tudi za kakovostno alen. Naj odkrito zapi{em svoje ob~utke ob spremljanju izvedbo programa. Poleg doma~inov, ki so rutinirano prvega dela koncerta. Ko sem opazoval {tevilne mikro- prikazali {rango, je gostujo~a Folklorna skupina KUD fone, ki so se ko{atili tako reko~ na eni polovici odra in Oton @upan~i~ iz Arti~ predstavila dogajanje na svatbi je druga polovica pripadla folklornikom, ki so se s svoji- na nevestinem domu. Vsaj meni je bilo - mislim pa, da mi sedmimi pari tam komaj zvrstili, sem se kot folk- med nabito polno dvorano gledalcev na Primskovem lornik po~util slabo - predvsem zapostavljen in razvred- nisem bil edini - posebej v{e~no neposredno podo`ivljanje noten. Preglednost nad dogajanjem na tistem delu odra, obeh {eg, pri ~emer je zanimivo tudi dejstvo, da je bila kjer je lahko nastopala folklorna skupina, je bila (tudi odrska postavitev {range taka, kakr{no primskovski folk- zaradi mikrofonov) iz mesta, kjer sem sedel, milo re~eno lorniki pripravljajo nevestam in `eninom, ~lanom svoje slaba, nepopolna in mo~no omejena. Ni mi bilo jasno, skupine danes. Lahko bi dejal tudi takole: “Nova folklora, zakaj je moralo toliko mikrofonov zasedati tako veliko ki se rojeva iz izro~ila”. [e en dokaz torej, da ob povr{ino odra ob nastopu programa folklorne skupine, spo{tovanju tradicije in primerni predstavitvi izumrtje ki je na drugi, preostali polovici odra (jasno), delovala Slovencev ni tako neizbe`no, kot nam ga nekateri pes- utesnjeno in temu primerno nespro{~eno. In zakaj se imisti napovedujejo. med 15 minutnim odmorom ni dalo mikrofonov prestaviti?!

2. Moje in uradno stali{~e mnogih vidnih folklornikov je, naj folklorne skupine izvajajo na javnih nastopih svoj program, ne pa zapeljujejo ob~instvo v napa~no prepri~anje, da Slovenci premoremo le dva plesa in sicer val~ek in polko.

98 ˆ Porocila in ocene

^lani FS Tine Ro`anc smo se predstavili z dvema odrski- FOLKLORNA ma postavitvama - z gorenjskimi plesi, ki so zdru`eni pod naslovom Veselica po `egnanju in s Pastirskimi plesi z SKUPINA TINE Blok. S slednjo je skupina nastopila `e velikokrat, medtem ko je bila prva odrska postavitev prvi~ predstavljena RO@ANC JE BILA ob~instvu maja leta 2006 in je delo {tirih ~lanov na{e GOSTJA skupine. Obe odrski postavitvi je ob~instvo dobro sprejelo, pozi- tivne ocene pa jima je dala tudi strokovna komisija, ki so DR@AVNEGA jo sestavljali dr. Tvrtko Zebec s hrva{kega In{tituta za etnologijo in folkloristiko, Dra`en Varga iz Filozofske SRE^ANJA fakultete v Zagrebu in Vesna Zori} iz Etnografskega muzeja v Zagrebu. Slednja je pri na{em nastopu pohvalila HRVA[KIH predvsem igro na odru, ki je v programih hrva{kih skupin skorajda ni. Njihove odrske postavitve so sestavljene pred- FOLKLORNIH vsem iz plesa in petja, zelo redko pa z odrsko igro prikazu- jejo {ege in navade oz. dodajajo druge igrane vlo`ke. Zato SKUPIN je bila igra v obeh na{ih programih novost na njihovih odrih. Strokovna komisija je predlagala hrva{kim KATJA KAVKLER IN MARKO GERK[I^ skupinam, da sledijo zgledu slovenskim, kjer v zadnjem ~asu igra dopolnjuje plesni in pevski program.

Druga, s strani komisije opa`ena razlika v primerjavi s Folklorna skupina @elezni{kega kulturno umetni{kega hrva{kimi skupinami, je uporaba preprostih glasbil v dru{tva Tine Ro`anc (v nadaljevanju FS Tine Ro`anc) se postavitvi odrasle folklorne skupine (Pastirski plesi z je oktobra 2006 udele`ila 13. sre~anja hrva{kih folklornih Blok). Tudi tu je komisija predlagala doma~im skupinam, skupin v ^akovcu. Povabilo za sodelovanje na sre~anju je naj razmislijo o podobnih mo`nostih pri pripravi svojih prejela preko Javnega sklada Republike Slovenije za kul- programov. turne dejavnosti zaradi uspe{nega nastopa na sre~anju ljubljanskih folklornih skupin septembra 2005, ko smo Lahko zapi{eva, da je bila ob~instvu in strokovni komisiji ~lani FS Tine Ro`anc izvedli odrsko postavitev blo{kih bolj v{e~ odrska postavitev Pastirskih plesov z Blok, kot pa plesov avtorja dr. Bruna Ravnikarja. gorenjski plesi, ravno zaradi zgoraj navedenega razloga, ~esar smo v FS Tine Ro`anc `e vajeni. In seveda je potreb- V ^akovcu smo bili edina tuja gostujo~a skupina, pred- no upo{tevati, da strokovna komisija na{ega programa ni stavilo pa se je {e enajst doma~ih skupin, ki so se na dvo- ocenjevala enako kriti~no kot programov hrva{kih skupin dnevno sre~anje uvrstile kot izbranke regijskih sre~anj. oziroma ni obravnavala vseh nadrobnosti, kar je glede na Sre~anja folklornih skupin so na Hrva{kem namre~ orga- naravo prireditve razumljivo. nizirana podobno kot pri nas. Samo sre~anje je potekalo dva dni. Razlog je bil v velikem {tevilu folklornih skupin na sre~anju, saj jih je bilo kar enajst in od njih se je ve~ina predstavila z eno odrsko postavitvijo. Dvakrat smo nastopili samo Folklorna skupina Brodosplit iz Splita ter FS Tine Ro`anc. Kakovost udele`enih hrva{kih skupin je bila zelo visoka - vse skupine so bile zmagovalke regijskih sre~anj, kakovost pa se je dobro odra`ala tudi v ocenah nastopov, ki jih je podala strokovna komisija.1

Skupine so nastopale v dvorani Kulturnega centra v ^akovcu, ki sprejme nekaj sto ljudi. Pred nastopom so se vse skupine udele`ile sprevoda skozi center mesta, ki pa so ga spremljali le redki, bolj naklju~ni gledalci.

Utrinek odrske postavitve blo{kih plesov, ki so v ^akovcu navdu{ili ob~instvo in strokovno komisijo. 1 Strokovna komisija je analize programov vseh skupin objavila na splet- (Foto: Gregor Marolt, oktober 2006.) ni strani (http://www.hrsk.hr/folklor/susreti/izvjesce06.doc). 99 ˆ Porocila in ocene

ob~instvo med to~ko blo{kih pastirskih plesov FS Tine Ro`anc).

KAKOVOST SKUPIN

Kakovost skupin je bila, kot sva za ^akovec `e omenila, na zelo visoki ravni. Nekatere skupine so z izvedbo svojega programa seveda bolj izstopale, druge manj, ampak celostno so bili vsi nastopi (v o~eh nepoznavalca hrva{kega plesnega izro~ila) zgledni. Skupine je, kot `e povedano, ocenjevala tri~lanska stroko- vna komisija in si je za pogovor s skupina- mi, tako kot strokovna spremljevalka sre~anja v Ljubljani, vzela kar precej ~asa. Svoje delo je opravila kriti~no in korektno, kot se za strokovno komisijo spodobi. Dekleta Folklorne skupine Tine Ro`anc na odru v ^akovcu. Razlika v primerjavi s sre~anjem v (Foto: Gregor Marolt, oktober 2006.) Ljubljani je bila, da so skupine pozneje dobile v pisni obliki oceno svojega PRIMERJAVA MED SRE^ANJEM HRVA[KIH nastopa, kjer je bil program natan~no ocenjen, ter da FOLKLORNIH SKUPIN IN SRE^ANJEM nih~e od strokovne komisije na sre~anju ni imel “svoje” LJUBLJANSKIH FOLKLORNIH SKUPIN odrske postavitve.

Za konec naj zapi{eva, da je bilo dvodnevno gostovanje v Omenjeno sre~anje hrva{kih folklornih skupin primerjava ^akovcu izredno prijetno, dobro organizirano, ljudje pa z ljubljanskim zato, ker na dr`avnem sre~anju FS Tine prijazni in gostoljubni. Turistom ^akovec ponuja veliko, Ro`anc v zadnjem ~asu ni sodelovala. Na obeh izbranih zato ga tudi zaradi geografske bli`ine priporo~ava za sre~anjih smo se predstavili v istem letu, zato je spomin nedeljski ogled. Upava, da se bo tak{nih sre~anj v prihod- na obe prireditvi {e sve`. nosti udele`ilo {e ve~ slovenskih skupin, saj vodje in ~lani s tem pridobivamo izku{nje, hkrati pa tovrstni stiki DVORANA IN OZVO^ENJE omogo~ajo kakovostni razvoj folklorne dejavnosti na Slovenskem in Hrva{kem. Notranjost ve~namenske dvorane v ^akovcu je prijetna, stoli so postavljeni v obliki amfiteatra, sedi{~ pa ima po pribli`ni oceni pribli`no toliko kot dvorana Gledali{~e za otroke in mlade Ljubljana (GOML). Garderobe so urejene, opremljene z ogledali in s primerno razsvetljavo ter toale- to. Ozvo~enje na prireditvi je bilo dobro, v Ljubljani ga ni bilo. Postavljena je bila scena, ~esar na sre~anju v Ljubljani tudi ni bilo.

Dvorana v ^akovcu je bila prireditvi primerna in je skupinam nudila dovolj prostora na odru. Zaradi velikega {tevila skupin je bilo nekaj te`av z garderobami (podobno kot v Ljubljani), vendar smo se skupine zna{le in za pre- obla~enje uporabile hodnike in stopni{~a.

OB^INSTVO

Razlika med sre~anjem v ^akovcu in sre~anjem v Ljubljani je bila le ta, da v ^akovcu ni bilo vstopnine. Med ob~instvom so prevladovali folklorniki, torej ~lani skupin, ki so odplesali svoj program in ~lani tistih skupin, ki so na program {e ~akali. Pravzaprav bi brez teh skupin, katerih kostumirani ~lani so sedeli v dvorani, prireditev ostala skoraj brez obiskovalcev. Skupine so spodbujale druga drugo, sli{ati pa je bilo tudi {tevilne glasne bolj ali manj primerne komentarje med nastopi (zelo glasno je bilo 100 ˆ Porocila in ocene

[ele v petek popoldan smo dobili letalske vozovnice GOSTOVANJE dokon~no potrjene, odhod pa smo imeli `e v nedeljo navsezgodaj. Razburljivo! Ampak zdaj je kon~no lahko {lo FOKLORNE SKUPINE zares. Opremljeni z vsemi darili, plakati, bro{urami, za- EMONA NA stavami in zastavicami smo se lahko odpravili na pot. Dolgo, 28-urno pot, ki nas je vodila po relaciji Ljubljana - JAPONSKEM Dunaj - Abu Dabi - Taipei - Tokyo, je vsak pre`ivel na svoj na~in. Nekateri so brali, drugi so se pogovarjali, vsi pa smo BOJANA RAZPOTNIK se “igrali” z zasloni, ki smo jih imeli na sede`ih pred seboj, kjer smo lahko gledali filme, igrali igrice ali poslu{ali glas- bo, predvsem pa spremljali za~rtano pot in od{tevali kilo- metre, ki so nas lo~evali od te`ko pri~akovanega cilja. Vsako gostovanje, ki se ga je v skoraj 40-tih letih udele`ila Folklorna skupina Emona, je bilo na svoj na~in nekaj KON^NO NA CILJU posebnega. Kljub temu pa se nobeno {e zdale~ ne more primerjati z na{im zadnjim gostovanjem na Japonskem, Na kon~ni postaji, na Tokijskem letali{~u Narita, nas je, tako po nastopih kot po delavnicah, po prijaznem spreje- izmu~ene od dolge poti in po izpolnjevanju carinskih for- mu in odli~ni organizaciji, po izletih, ki so nam jih malnosti, pri~akala na{a vodi~ka Junko z asistentko omogo~ili in na koncu koncev po razko{ju, s katerim so Kazuko in avtobusom, kjer smo se prvi~ sre~ali z napisom nas obdajali. FS Emona v japonski pisavi, grabljicah, kot smo jo v {ali poimenovali. Od tistega trenutka dalje do samega konca Do`ivetij in spominov je ogromno, vsa pa so tako poseb- smo se sre~evali z izredno in do minuto natan~no orga- na in druga~na, da sem se odlo~ila tudi za malo druga~en niziranostjo, kar nam je sprva povzro~alo kar nekaj te`av. zapis, saj bi bilo sicer te`ko strniti vse misli in dogajanja, Na{e prislovi~no zamujanje v stilu “akademskih ~etrt” razen tega pa je vse tako posebno, da verjamem, da bo tam sploh ni pri{lo v po{tev. Pa {e kaj drugega tudi ne. vsak na{el kaj zanimivega, nekaj, kar {e ni vedel in o ~emer ne more{ prebrati na enem mestu. Sicer pa si lahko pre- PRVO SRE^ANJE Z GOSTITELJI IN bere vsak le tisto, kar ga zanima, mar ne? DRUGIMI SKUPINAMI

POVABILO JAPONSKE NACIONALNE In za~elo se je dogajati. @e prvi ve~er smo bili dele`ni PLESNE ZVEZE posebnega sprejema z ve~erjo, pravi uradni sprejem s predstavitvijo organizatorjev in sodelujo~ih skupin pa se Folklorna skupina Emona se je na povabilo generalnega je odvijal v sredo zve~er. Poleg nas so se festivala udele`ile sekretarja Japonske nacionalne plesne zveze (NFDFJ), {e skupine iz Prage, Hamburga in kitajskega Lianjuana. @e gospoda Aizawe, z velikim veseljem in pri~akovanji na za~etku smo se sre~ali z nastopom japonske skupine udele`ila 14. All Japan Folk Dance Festival in praznovanja plesalk v folklornih kostumih - kimonih z obveznimi ob 50. letnici NFDFJ. Festival je potekal v 5 kategorijah rekviziti, s klobu~ki in pahlja~ami. (Internacional folk dance, Japanese folk dance, American Square dance, American round dance in recreation dance) Seveda je sledilo obvezno slikanje, nekaj pa nas je dobilo in je trajal 5 dni, na{a skupina pa je bila s strani organiza- klobu~ke tudi v dar. Po uradnem delu so nas pogostili z torjev {e posebej povabljena na podalj{ano bivanje v skup- “obveznim” su{ijem in ostalimi specialitetami. Nekateri so ni dol`ini kar 17 dni. se prvi~ trudili jesti s pal~kami, nazdravili pa smo s pivom, kar je za na{e razmere nenavadno - po moje tudi za PRIPRAVA NA POT ALI KAKO V TREH TEDNIH PRITI DO LETALSKIH VOZOVNIC

Za pripravo na pot smo imeli vsega skupaj dober mesec ~asa, kar pomeni, da smo v nekaj dneh morali poslati na Japonsko vse potrebno gradivo ter se podati na lov za letal- skimi vozovnicami. To je bila dogodiv{~ina posebne vrste, saj je bilo ~asa do datuma odhoda izredno malo, folklorne skupine pa vedno potujemo z ogromnimi zaboji kostumov ter seveda z in{trumenti, kar nobenemu letalskemu pre- vozniku ni ravno po volji. Poleg vsega smo morali potovati {e v dveh skupinah, saj so nekateri imeli problem z dopusti, tako da je ve~ja skupina od{la na pot v nedeljo, manj{a pa v sredo, dan pred za~etkom festivala. Hudo komplicirano! Agencija, ki nam je urejala prevoz in jaz na drugi strani, smo `e po{teno zgubljali `ivce v dogovarjanju s prevozniki. Japonska: prikaz pitja ~aja. (Iz fotoarhiva dru{tva.) 101 ˆ Porocila in ocene

od presene~enja ~isto iz sebe. Tudi kak{na solzica gan- jenosti je pritekla. Tega ob~utka se ne da opisati, saj kaj takega nismo {e nikjer do`iveli. Res je bilo nepopisno.

Pa {e ena zanimivost. Japonci izredno pazijo na parket, s katerim so prekrite vse dvorane, saj je les tam dragocen. Nam so na~eloma - razen na delavnicah, kjer smo bili v nogavicah - dovolili vstop v dvorano v {kornjih. Presene~enje pa smo do`iveli v Gifuju, kjer smo morali do posebej ozna~enega odra natakniti njihove copate ali priti bosi in se tam obuti. Pod noge orkestra so dali dele tapisona, pa {e na tem so bili bosi. Ko je violinistka tolkla z nogo pri rezijanskih plesih, jih je skoraj kap. In {e nekaj - ste `e videli kurenta drveti za plesalkami v copatih? No, Tradicionalna japonska ve~erja. (Iz fotoarhiva dru{tva.) tudi to smo do`iveli. japonske. Verjetno so `e sli{ali za nem{ke, ~e{ke in seveda DELAVNICE tudi slovenske pivske navade. Posebni dogodki na gostovanju so bile delavnice, saj smo Organizator nas je prijetno presenetil tudi z darili: vsak naenkrat u~ili slovenske plese ~ez tiso~ udele`encev festi- udele`enec je dobil polkimono, ki ji pravijo happy, vala. Postopek je bil vedno in povsod enak: najprej po- potiskano z motivom festivala, ki smo ga potem sre~evali zdrav, potem nagovor, sledilo je ogrevanje na japonski ves ~as in s posebno torbico z bru{urami, ki nam je kasne- na~in in u~enje. Nih~e od nas ne bo pozabil neverjetne di- je odli~no slu`ila. scipline, ki vlada prav povsod. Medtem, ko sta na{a Anita in Toma` kazala posamezno sliko, so vsi po~epnili in Na koncu smo {e vsi skupaj zaplesali - kot smo kasneje budno spremljali pokazano. Ni~ klepetanja in komenti- ugotovili - zna~ilni “farewell dance”. In {e nekaj smo ugo- ranja. Samo gledanje in glej ga {menta, ko so vstali, so tovili: po tem plesu se zabava nepreklicno kon~a. Ni vari- praviloma vsi obvladali vsaj la`ji del, tako da smo imeli ante na temo: “Ah, za{pilaj {e kak{no, pa {e eno pivo bi zelo malo dela s popravljanjem. Malo ve~ te`av jim je spili”. Organizator nam je namre~ z nasme{kom na licu povzro~al na{ znameniti “oken~ek” pri {tajeri{u, ki - resni- vztrajno ponavljal, da je vsega konec. ci na ljubo - povzro~a nemalo te`av tudi na{im brucem. Sicer pa smo jih pribli`no nau~ili deset slik {tajeri{a in del NASTOPI kresovanja v pi~lih dveh urah.

Na `eljo na{e vodi~ke Junko, ki je bila hkrati tudi prevajal- IZLETI ka in napovedovalka, sva pred vsakim nastopom imeli nagovor - ona seveda v japon{~ini, jaz v slovenskem [e danes ne moremo verjeti, da so nam gostitelji vsak jeziku, da so obiskovalci imeli prilo`nost sli{ati, kako prosti dan omogo~ili ogled kak{ne od njihovih znameni- zveni na{ jezik. Neverjeten ob~utek pa je, ko sem tosti. Najprej ogled Disney Sea, ki je edini na svetu, nato uvodoma in na koncu povedala nekaj stavkov v japon{~ini ogled svetovne dedi{~ine, nacionalnega parka Nikko s in je polna dvorana z navdu{enjem gromko odzdravila prelepimi templji, z dvigalom smo se povzpeli na razgled- “Konbanwa!” (Dober ve~er). Prav tak ob~utek je bil, ko je no to~ko 97-metrskih slapov Kegon, prepri~ali smo se v na{a “jaj~arica” Bogdan pri {tajerskih plesih pozdravil barvitost China Town-a, en dan so nas razvajali v japon- navzo~e z “dober den” in so mu vsi v en glas odgovorili. Tega pa res ne do`ivi{ nikjer, sploh pa ne v tako jezikovno druga~ni de`eli.

Tak{nih prisr~nih celove~ernih nastopov v ~asu festivala je bilo kar nekaj, zato bi izpostavila samo dva. Prvi nastop je bil v veliki {portni dvorani Yokohama Arena, kjer smo na{e rezijanske plese prikazali pred 12.000 gledalci, obrnjeni proti lo`i, kjer so sedeli ~lani cesarske dru`ine. Veli~astno! Na{ nastop si je ogledal tudi na{ veleposlanik v Tokyu, gos- pod Basej, ki nas je kasneje obiskal tudi v garderobi.

Drugi veli~astni dogodek pa je bil ob zaklju~ku festivala. Takrat smo se ob ritmu kora~nice sprehodili z na{o zasta- vo med nepregledno mno`ico doma~inov, ki so nas po- zdravljali prav ni~ prislovi~no zadr`ano. Nasprotno. Vsi U~enje gorenjskega {tajeri{a 10.000 udele`encev naenkrat. so se nas hoteli dotakniti in nam stisniti roke, da smo bili (Iz fotoarhiva dru{tva.) 102 ˆ Porocila in ocene skih toplicah Atami Hot Spring Resort, v Gifuju smo imeli SPREJEMANJE DARIL prilo`nost videti grad ene od japosnkih princes, na pravo princeso pa smo naleteli slu~ajno pri ogledu ribi{ke vasice. Na{e popolno nasprotje. Vsako darilo lahko pogleda{ in [e posebej pa so nas navdu{ili, ko so nas na posebnem odvije{ {ele z dovoljenjem tistega, ki ti darilo daje. Vsa sprejemu oblekli v kimone, nam prikazali umetnost tradi- darila so izredno umetelno zavita in zelo nekulturno je, ~e cionalnega pitja zelenega ~aja ter v na{o ~ast pripravili ovoj raztrga{. Po ogledu darila se ga zavije nazaj in spravi zna~ilno japonsko, sede~o na petah, ve~erjo. do odhoda domov.

JAPONSKA IN JAPONCI GIBANJE

Prvi teden bivanja smo se ~udili, drug teden samo {e opa- Po mestih je slika zmeraj enaka: vsi hodijo izklju~no po zovali, tretji teden pa ugotovili, da so Japonci pravzaprav levi strani, na teko~ih stopnicah stojijo eden za drugim `rtve svoje tradicije. strogo na levi strani. Desna stran je namenjena mlaj{im za prehitevanje. Naslednja slika: mo{ki v temni obleki, beli POZDRAVLJANJE srajci ter kravati s slu{alko v u{esih, pogledom na mobitel v eni roki in ~rno aktovko v drugi roki. Kot v filmu Men Znano je, da se Japonci pozdravljajo samo s prikloni, celo in black. Hudo! @enske: skromna dr`a, pogled usmerjen v prijatelji in vrstniki med seboj. Rokovanje in tepljanje po tla. Ni pogledov okoli sebe za vsak slu~aj, ~e ugleda{ rami se je pojavilo le med poslovne`i, po~asi ga osvajajo kak{nega znanca, ni nasmehov, glasnega govorjenja, vpit- tudi mlaj{i. Sicer pa velja: ni`ji kot je nekdo po rangu, bolj ja ~ez cel prostor. Grozljivo! se mora prikloniti. Uboge sna`ilke so se priklanjale do kolen. O~itno nih~e nima te`av s hrbtenico. AVTOMOBILI

TO^NOST Hudo dobri, japonski seveda, tipi kot jih ne more{ videti v Evropi. Ostalih znamk vidi{ le za vzorec, pa {e to pove~ini Prve dni smo imeli najve~je probleme s to~nostjo. Pravilo kak{nega mercedesa. Pa kaj bi to! Na{ Matja`, ki v {oli tam je, da se na dolo~eno mesto sestanka pride vsaj 5 pou~uje varno vo`njo, je najprej ugotovil, da v vsem ~asu minut prej, {e bolje pa 15. Na{e po~asno kapljanje na nismo videli nikjer nobenih prask, udarnin, razbitih dolo~en kraj se je kaj hitro spremenilo v pred~asen zbor. S `arometov itd., avtomobili pa so tako ~isti, kot da bi jih to~nostjo so Japonci prav obsedeni. Prostori so po nastopu ravnokar oprane iz trgovine postavili na cesto. Le kako jim morali biti izpraznjeni minuto pred 21. uro, sicer bi moral to uspe? organizator pla~ati veliko kazen. Prihod najhitrej{ega vlaka na svetu Shinkansen je bil ob 8.48, odhod pa ob [e veliko bi lahko na{tevali. V~asih se nam je zazdelo, da 8.49. In da ne boste mislili, da se nismo vsi vkrcali in izkr- smo kar v drugem vesolju, ne samo v drugi kulturi, tako cali v eni minuti. Vlak ima v enem letu na isti progi morda zelo druga~no je bilo gostovanje na Japonskem. Ne glede vse skupaj samo 2 minuti zamude. Noro! na to pa vsaki~, ko se vrnemo iz tuje de`ele, ugotavljamo, da smo zelo, zelo razli~ni. In prav je tako. To spo{tujemo SKRBNOST (pravzaprav nadzor) in posku{amo potegniti iz vsake izku{nje kaj dobrega in pozitivnega zase. Razlogi, zakaj Emonci tako radi hodimo Kot sem `e omenila, smo samo prvi dan lahko hodili na gostovanja, so vsekakor pretekle izku{nje, dobre ali pa lo~eno. To je bil tudi edini dan, ko so nam to pustili. Od nekoliko manj dobre - teh je seveda manj. tedaj naprej smo morali biti vsi skoraj ves ~as na o~eh. [e posebej je to veljalo za izlete. Tolikokrat, kot so nas na Japonskem pre{teli, nas niso {e nikjer; zjutraj na zbirnem mestu v hotelu, nato `e ~ez nekaj metrov, ko smo se zbrali pred avtobusom, na avtobusu posebej Junko in posebej sprevodnica avtobusa in potem enak postopek ob vsakem postanku, ob vsakem vstopu in izstopu. Na koncu smo se `e kar sami pre{tevali.

^ISTO^A

Take ~isto~e ne vidi{ nikjer. Mesto brez enega samega smetnjaka, pa vendar nikjer ene smeti. Res pa je, da niko- gar nismo videli po cesti kaditi, jesti, piti itd.. Da o toale- tah sploh ne govorimo. V `enskem wc-ju je v kotu poseben sede` za odlaganje malega otroka in previjalna mizica. Ko si umivajo roke na javnih mestih, pobri{ejo za seboj vsako kapljo. Le zakaj potrebujejo sna`ilke? Z vodi~ko na posebni slavnostni ve~erji. (Iz fotoarhiva dru{tva.) 103 ˆ Porocila in ocene PONOVNO VISOKA KAKOVOST SKUPIN V OSREDNJI IN JU@NI SLOVENIJI

MOJCA LEPEJ

Na {estih sre~anjih odraslih folklornih skupin, ki delujejo v Posavju, na Dolenjskem, v Beli krajini, na delu Notranjske in v bli`njih krajih zahodno od Ljubljane in sem jih letos prvi~ spremljala kot strokovna spremljeval- Folklorna skupina Plamen iz [kocjana. ka, je 35 folklornih skupin predstavilo prav toliko (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Logatec, maj 2007.) razli~nih odrskih postavitev.

Na nekaterih obmo~jih se je uresni~ila pobuda Branke Mo{kon, ve~letne strokovne spremljevalke sre~anj folk- lornih skupin na tem delu Slovenije, ki je povzela predlog vodij ve~ folklornih skupin, da skupine na obmo~nih sre~anjih ne bi sodelovale vedno le znotraj mati~ne obmo~ne izpostave, ampak bi dobile mo`nost, da se pred- stavijo na sre~anju v drugem kraju. S tem se skupine izognejo predstavljanju programov ob~instvu, ki le-te `e pozna, hkrati pa dobijo prilo`nost, da gostujejo v krajih, kamor sicer redkeje zahajajo in se spoznajo s skupinami, ki jih sicer ne sre~ujejo. Tako so obmo~na sre~anja vsaj ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini postala bolj raznolika in bolj zanimiva tudi za gledalce, ki so dobili mo`nost, da spoznavajo izro~ilo in delo folklornih skupin iz {ir{ega obmo~ja.

Od 35 nastopajo~ih skupin jih je kar 23 oblikovalo pro- Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Ra~na. gram, v katerem so ljudske plese, pesmi in druge prvine (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, izro~ila vpletli v zaokro`eno celoto, v kateri se je rde~a nit Logatec, maj 2007.) bolj ali manj spretno vila od za~etka do konca odrske postavitve. Ostale postavitve so bile plesne, vendar vsaj nekatere zato ni~ manj zanimive.

Za regijsko sre~anje, ki je potekalo v Logatcu, 25. maja 2007, sem izbrala devet odrskih postavitev, v katerih se je po eni strani odra`ala programska pestrost, izvirnost idej in solidna tehni~na izvedba plesnega, pevskega in drugega v odrsko postavitev vklju~enega programa, po drugi strani pa sem izbrala tudi program, ki ni bil nov, a je bila njego- va izvedba nadpovpre~na.

Skupine, ki so sodelovale na regijskem sre~anju:

- Folklorna skupina Klas PD Horjul: Pot v Emavs, - Metli{ka folklorna skupina Ivan Navratil: Metli{ko obredje, - Folklorna skupina KD Sti~na: Portna nedelja 1844, - Folklorna skupina Kres: Kupil bi ti prstan zlat, Folklorna skupina Rak iz Rakeka. - Folklorna skupina KUD Otona @upan~i~a, Vinica: (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Spomini na pir, Logatec, maj 2007.) 104 ˆ Porocila in ocene

- Folklorna skupina KUD Rak, Rakek: Mihaelov sejem, - Folklorna skupina KD Ra~na: Vinska trgatev na veselici, - Folklorna skupina Plamen KD [kocjan: Ramplanje, - Folklorna skupina Dragatu{: Pekel-nebesa.

Izmed velikega {tevila skupin, ki so sodelovale na obmo~nih sre~anjih, je seveda te`ko izbrati tiste, ki odstopajo od povpre~ja, saj so nekatere skupine bolj{e na plesnem, druge na pevskem, tretje pa na katerem drugem podro~ju. Skupinam, ki niso bile izbrane, je manjkala enotnost v izvedbi posameznih plesov (pogosto so imeli plesalci te`ave pri izvedbi trokora~ne polke, ponekod je bila neenotna izvedba dvokora~ne vrtenice), precej skupinam manjka prepri~ljivo izvajanje programa, kar se ka`e v neizraziti mimiki, nedo`ivetem izvajanju plesov, pesmi in drugih igranih prizorov. Vodjem svetujem, da ve~ pozornosti posve~ajo oblikovanju te`nostnega in glas- Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva benega ritma (priporo~ljivo je delo po sistemu, ki ga je v Oton @upan~i~ iz Vinice. knjigi La, la bum opisal Iko Otrin) ter da se na vajah resno (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Logatec, maj 2007.) in s posebno pozornostjo posve~ajo petju. Dr`avna sre~anja pevskih in god~evskih skupin ter seminarji, ki so pripravljeni ob tem, ponujajo mo`nost, da se vodje skupin (in pevovodje, kjer jih imajo) seznanijo s tem, kak{na je bila ljudska pesem v preteklosti. Prepri~ana sem, da bi bilo ljudskemu ve~glasju potrebno posvetiti {e ve~ pozornosti, kajti skupina, ki dobro poje, ima veliko ve~je mo`nosti za ustvarjanje novih zanimivih programov, kot skupina, ki temu podro~ju ne daje ustrezne pozornosti.

God~evski sestavi so bili ve~inoma primerni glede na izbor programov, ~eprav izro~ilo ponuja {e vrsto mo`nosti, ki v programih tokrat niso bile izkori{~ene (npr. orglice in gudalo ali pa violina, klarinet in bas v predstavljanju plesnega izro~ila Belokranjcev). [e vedno je te`ava v skupinah, kjer ve~ godcev igra na harmoniko, vodje skupin pa tudi na nastopih dovoljujejo podvajanje harmonik, kar je nepotrebno in za celoten zven neprimerno. Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Sti~na. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Vsem, ki se lotevajo priprave novih odrskih postavitev, in Logatec, maj 2007.) teh je vedno ve~, priporo~am, da si plesov ne izmi{ljujejo oziroma naj jih ne prirejajo po svoje, temve~ naj jih dosledno ohranjajo v obliki, v kakr{ni so bili zapisani. Spreminjanje ne koristi nikomur in je ve~inoma rezultat nerazumevanja plesnega izro~ila in vloge ljudskih plesov v folklornih skupinah ali pa nepoznavanja objavljenih zapisov, ki jih imamo kar nekaj, in neupo{tevanja semi- narjev, na katerih zapisane oblike plesov spoznavamo.

Kljub omenjenim pripombam ugotavljam, da je na podro~ju, ki sem ga strokovno spremljala, ve~ dobrih skupin kot drugje po Sloveniji, zaradi ~esar predlagam reorganizacijo regijskega sre~anja, s katero bi solidnim skupinam, ki se v obstoje~i organiziranosti ne uspejo uvrstiti na regijsko sre~anje, to omogo~ili. Iskrene ~estitke vsem sodelujo~im in hvala za prijetne urice, ki sem jih pre`ivela ob spremljanju programov.

Folklorna skupina Dragatu{. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Logatec, maj 2007.) 105 ˆ Porocila in ocene

ljudskost, ~e lahko poznavanje in razumevanje nekdanje- OB OBMO^NIH ga `ivljenja kme~kega ~loveka tako poimenujem. Zato je treba star{em jasno in glasno povedati, da so otroka SRE^ANJIH vpisali v dejavnost, v kateri bo pridobil ogromno ve{~in, da pa bo potreboval tudi podporo star{ev. Ob takem ra- OTRO[KIH vnanju lahko od njih upravi~eno pri~akujemo, morda zahtevamo, da otroka redno po{iljajo na vaje, da ga FOLKLORNIH primerno uredijo za nastop, da spremljajo na{o dejavnost, da pomagajo pri zagotavljanju finan~nih sredstev in podobno. Veliko je v nas, vodjih, koliko si upamo, koliko SKUPIN NA zmoremo in koliko smo pripravljeni sami storiti za kakovostni razvoj dejavnosti. Pomislimo, da vsaka plesna GORENJSKEM {ola modernih plesov kar nekaj stane, ~e pa na koncu leta preverite ritmiko in uplesanost otrok, ki so vklju~eni v PETRA NOGRA[EK plesno ali folklorno skupino, lahko vidite, da so slednji pri- dobili ve~. In to kljub temu, da je plesnost le ena od prvin, s katero se v folklornih skupinah ukvarjamo. Obstajajo pa V sezoni 2006/2007 sem prvi~ strokovno spremljala seveda izjeme, na eni in na drugi strani. sre~anja otro{kih folklornih skupin in pripravila program za regijsko sre~anje, ki je potekalo v nedeljo, 22. aprila, v Na Gorenjskem je kar nekaj vodij, ki imajo po dve ali celo Radovljici. V sestavku `elim podati nekaj razmi{ljanj o tri skupine. Pohvalno, vendar se mi zastavlja vpra{anje, ali obmo~nih sre~anjih, ki so v tej sezoni potekala na je mo`no oziroma ali smo sposobni vsako leto narediti dve Gorenjskem in jih je pripravil JSKD oziroma njegove ali tri dobre odrske postavitve. Letos me vodje o tem niso obmo~ne izpostave Radovljica, Tr`i~, Jesenice, [kofja prepri~ale. Velja razmisliti tudi o tem. Loka in Kranj. Na njih je sodelovalo 35 otro{kih folklornih skupin. [e vedno pa menim, da so izgovori vodij, da se bolj{ih rezultatov ne da dose~i zaradi “slab{ih” otrok v skupini, V programski in izvedbeni kakovosti odrskih postavitev, nepotrebni in prazni. Vem, da vsak otrok v sebi skriva za- ki jih skupine s svojimi vodji ve~inoma pripravljajo vsako klad, ki ga je treba najti in izpostaviti. Velikokrat sli{imo, leto na novo, lahko opazimo precej{nje razlike, vseeno pa kako je posamezni skupini lahko, ker ima tako dobre ple- menim, da je kakovost na solidnem nivoju, in skupin, pri salce, druga igralce, tretja pevce itd.. Raje se vpra{ajmo, katerih bi ~lovek razo~arano obnemel, skoraj ni ve~. koliko mi naredimo za to, da imamo dobre folklornike v skupini. Smo zadovoljni `e s povpre~jem ali `elimo ve~? Opa`am, da vodje skupin, pri katerih ukvarjanje s folk- Bodimo kriti~ni! Ni~ kolikokrat je potrebno ponoviti npr. lorno dejavnostjo bistveno zaznamuje njihovo `ivljenje, posamezni stavek, da na odru izzveni spro{~eno, nare~no, ustvarjajo bolj{e in izvirnej{e programe. Ljudje smo glasno in prepri~ljivo, da ne omenjam plesov in pesmi, s razli~ni, tako tudi vodje skupin, ki se, eni z ve~, drugi z katerimi se ukvarjamo. manj ob~utka in odgovornosti do tega kar po~nejo, vklju~ujejo v folklorno dejavnost. Zato naj ne bo odve~ Problem se ka`e tudi v zastopanosti plesov. Vodje skupin, misel, da je treba ljubezen do izro~ila in njegovega poust- ki ne obvladajo kinetografije (pisanja in branja znakovne varjanja gojiti in vzgajati in to ne le pri ~lanih folklornih plesne pisave) ali niso aktivni plesalci folklornih skupin, je skupin, temve~ tudi pri vodjih. Kot dobro ka`ejo izku{nje, zelo te`ko nau~iti in prilagoditi zahtevnej{e, zlasti parne bo leto za letom prineslo ve~je in bogatej{e sadove. plese, ki bi jih bilo potrebno vsaj kdaj pa kdaj v programe vklju~iti. Raje posegajo po skupinskih plesih (abraham, Na folklorno “tr`i{~e” je letos pri{lo veliko novih idej, ki ka~o vit, kowtre {ivat) in rajalnih igrah, od parnih plesov pa niso, razen svetlih izjem, na odru za`ivele tako kot bi vklju~ujejo mlin~ek in ta po`ugano ter povzemajo druge lahko. Spra{ujem se, kje je razlog. Ta verjetno {e vedno ti~i parne plese, ki so jih v preteklih sezonah videli pri soro- v premajhni strokovni usposobljenosti vodij otro{kih dnih otro{kih skupinah. Zlasti pri slednjih se dogaja, da so skupin. Tisti, ki se ukvarjamo z vodenjem folklornih plesi `e tako prilagojeni in spremenjeni, da so komaj {e skupin moramo poleg pedago{kega znanja obvladati tudi razpoznavni. ples, petje, gledali{kost in nenazadnje tudi delo psihologa in politika. Na eni strani raznoliki star{i in na drugi strani Na koncu bi rada {e enkrat poudarila, da vodje skupin brez bolj ali manj pevsko, plesno, igralsko … sposobni in velike ljubezni do folklorne dejavnosti ter s tem veselja do usposobljeni otroci. Za razvoj in dobro delo otro{ke poustvarjanja ljudskega izro~ila, ne bodo sposobne skupine se mi zdi nujno, da vodje `e na za~etku leta pripraviti dobrih programov. Zavedajmo se, da smo mi naredimo sestanek s star{i in jih pou~imo o tem, kaj folk- prena{alci ljudskega izro~ila na mladi rod, da se moramo lorna dejavnost zajema in kaj pri~akujemo od otrok, ki so izobra`evati in da smo odgovorni preteklim in prihodnjim se v dejavnost vklju~ili in kaj od star{ev, ki so vsaj posred- rodovom. Na{e veselje, energi~nost in ljubezen do izro~ila no, pogosto pa prav neposredno, v na{e delo vklju~eni. in mladih folklornikov se {e kako lepo in jasno poka`e Zavedajmo se, da star{i dandanes nimajo ve~ ob~utka za vsakokrat, ko na{i otroci nastopajo na odru. 106 ˆ Porocila in ocene MOJE PRVO LETO Obmo~na sre~anja otro{kih folklornih skupin na Zahodnem [tajerskem in Koro{kem

ERIKA KRA[EK

Zgodilo se je, da sem bila v preteklem letu povabljena k skupini strokovnih spremljevalcev za obmo~na sre~anja otro{kih folklornih skupin. ^e sem kljub pomislekom in dilemam `e sprejela to funkcijo, sem si jo prizadevala spe- ljati nadvse odgovorno. Kaj sem ob tem do`ivljala in kaj spoznala, naj bi strnila v tale zapis. Prav. Takole je bilo. Otro{ka folklorna skupina Veseli Dramelj~ani, Sedem sre~anj se je zvrstilo od januarja do aprila. Osnovna {ola Dramlje. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Vsekakor je to prevelik razpon. Ni namre~ enako, ~e ima [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) vodja skupine na razpolago za pripravo programa tri mesece ali {e enkrat toliko. S tem so skupine postavljene v naj bi drugega po~eli na tovrstnem nastopu? Naslov Ena neenak polo`aj, kar je bilo dobro vidno, saj je kvaliteta raj`nata klobasa pa `e namiguje na prikaz vsebine nekega programov rasla premosorazmerno s ~asom. Zlasti vzgo- izro~ila, ob katerem bodo seveda tudi pesmi in plesi. In jiteljice v vrtcih dobijo v skupine vsako leto druge otroke; prav radovednost te zagrabi, kako bodo to izpeljali, katere otroke, ki se niti z enotnim korakanjem po taktu, kaj {ele pesmi in plese v podporo osnovni zamisli bodo pri tem z najosnovnej{imi plesnimi koraki nikoli niso ubadali. uporabili. Delni odgovor na ta vpra{anja sem dobila na Zanje je ~as {e kako pomemben. Motilo je tudi dejstvo, da prilo`enih prijavnicah, ~e so le bile pravilno izpolnjene. so se predhodno dolo~eni termini in kraji sre~anj velikokrat spreminjali, ne mene~ se za navodila S tako oboro`eno predhodno pripravo sem si potem obmo~nim izpostavam JSKD decembra 2006. ogledala prireditev. ^e je bilo le mogo~e, sem spremljala tudi pozicijske vaje. Tistih nekaj minut ~asa za nastop Sicer pa so bila obmo~na sre~anja otro{kih folklornih posamezne skupine namre~ tako hitro mine in ves ~as sem skupin v veliki ve~ini dobro pripravljena, za kar gre vsa se bala, da ne bi v ~asu, ko sem pisala sprotna opa`anja, pohvala in zahvala organizatorjem teh sre~anj. Skupine so zamudila ~esa pomembnega, kar se dogaja na odru. imele prostor za priprave in ~as za pozicijske vaje, bile so Ve~krat me je pre{inila misel, da bi za objektivnej{o oceno z veznim besedilom primerno predstavljene in po nastopu morala videti nastope skupin vsaj dvakrat, po mo`nosti v “nagrajene” z malico. Odri, kjer so nastopali, so bili razli~nih danostih, saj vemo, kako okoli{~ine vplivajo na ustrezno veliki, razen v kraju, kjer je nazadnje potekalo uspe{nost nastopa. Seveda vem, da tega ni mogo~e ure- tudi regijsko sre~anje. [koda, kajti tudi zato je zbledela sni~iti. Vesela sem bila vsakega nastopa skupin, ki niso celotna slika marsikaterega prizora, ker se otroci, vajeni prikazale samo bolj ali manj posre~eno spletenega ven~ka, ve~jega odra, na manj{em niso zna{li.

V ve~ini krajev, kjer sem spremljala prireditev, sem opazi- la, da so se vodje obmo~nih izpostav zelo potrudili dati pridih pomembnosti temu dogodku, saj je prireditelje, nastopajo~e in gledalce pozdravil celo kateri od ob~inskih veljakov, zame pa je bila pripravljena mizica, na kateri sem lahko pisala svoja opa`anja. Bil pa je tudi primer, ko je obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin spominjalo na {olsko proslavo in se voditeljici prireditve v gostobese- dnem lepore~ju o pomladi in soncu, ki ga prina{ajo nastopajo~i na oder, ni zdelo vredno omeniti, da je to tudi prikaz dose`kov posameznih folklornih skupin, ki bodo tudi strokovno ocenjeni.

Strokovna ocena. Da, zelo sem se potrudila in vanjo vlo`ila veliko truda. Svoje prvo mnenje sem si ustvarila ob pogledu na programski list prireditve, saj so bili `e naslovi Otro{ka folklorna skupina Pisanke iz Re~ice pri La{kem. odrskih postavitev zelo zgovorni. Na primer: Naslov (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Igramo se, pojemo in ple{emo, mi ni veliko povedal. Le kaj [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) 107 ˆ Porocila in ocene pesmi in plesov, ampak so zasledovale neko zgodbo in je bilo tej podrejeno vso dogajanje na odru. Seveda je tak{en prikaz veliko zahtevnej{i, saj terja ustrezno tematsko za- snovo, raziskovanje, dramatur{ko oblikovanje, izbor primernih plesov in pesmi in mnogo, mnogo vaje. Te naj bi bile oblikovane tako, da bi otroci ob tem u`ivali in igraje sledili kon~nemu rezultatu. In prikazi raznih starih opravil in {eg naj bi bili prikazani v obliki otro{ke igre, ne pa, da otroci na odru zavzamejo vloge odraslih, kar je bilo, `al, tudi ve~krat videno. Vsem vodjem skupin, ki jim to uspe, gre zahvala in vse ~estitke za uspe{no opravljeno delo.

Interpretacije plesov so bile pri razli~nih skupinah tako razli~ne, da bi jih lahko razvrstila na vse stopnje od ena do pet. Na sre~o je bilo tistih za “ena” najmanj (najve~krat vrtci), `al pa tudi onih za “pet” ne veliko. V `e kar nezno- sno enoli~nost plesov stalnic: ziben{rit, mlin~ek, ra{pla in Otro{ka folklorna skupina 2. osnovne {ole Roga{ka Slatina. Abraham, so prinesli pravo po`ivitev na primer: {picpolka, (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, malender, {amarjanka, {tajri{, kosmata~a in {e nekateri [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) redki osamelci. gibanju. So po`ivljajo~i in skorajda nepogre{ljivi spremlje- valci vsake folklorne skupine. Tudi otro{ke. Ob njihovem Podobno od ena do pet bi lahko ocenila tudi petje. Tudi tu igranju se otroci spoznavajo s tovrstno ljudsko melodiko, so se preve~krat pojavljale iste pesmi, morda le malce privajajo se gibanju v ritmu in ob njih zastavijo sprva pre- razli~no zapete: Tri ti~ice, Rad bi vedel, Izidor in Jaz pa prostej{e, s ~asom in vajo pa vse zapletenej{e plesne grem. ^e je vzrok temu preskromno poznavanje tovrstne- korake. Zato mi je bilo `al vsake skupine, ki je morala na ga primernega ljudskega gradiva, potem oblikovalci odru plesati le ob petju ali morda {e ob spremljavi odrskih postavitev niso izrabili {tevilnih mo`nosti, da bi razli~nih tolkal. Ve~inoma je skupine spremljal en har- iz bogate zakladnice objavljenih ljudskih pesmi izbrskali monikar. So pa bili nekateri god~evski sestavi ople- kaj novega, osve`ujo~ega. Pesem naj bi predvsem vsebin- meniteni tudi s klarineti, violinami, pi{~almi in citrami. sko podkrepila postavitev. Pri tem je “starost” pesmi dru- Tudi va{ka posebnost, zalivalka, je domiselno ubirala gotnega pomena, pomembno je le, da ima vse zna~ilnosti poudarjene dobe v taktih. So pa bili godci preve~krat le ljudskosti. Ve~ina je bilo zapetih v bolj ali manj ~istem nekak{en nujni privesek, ki so se vzeli kar od nekod in niso enoglasju, zelo redko v dvoglasju. Med slednjimi je bili vklju~eni v vsebinsko dogajanje na odru. izstopala le ena skupina, ki ji je to odli~no uspelo. Iz preteklosti nimam izku{enj, da bi lahko primerjala in Zgodilo se je, da je bilo petje spremljano z in{trumenti. To ocenila napredek pri oblikovanju ustrezne kostumske ni dopustno, kakor trdijo dana{nje strokovne smernice, opremljenosti skupin. Iz razgovora z vodji skupin pa sem ~e{, da se je v preteklosti igralo le za ples, ne pa kadar se je razbrala, da so eni prisiljeni leta in leta uporabljati ista pelo. Torej sem tovrstno po~etje odsvetovala. Moje obla~ila, ki nikakor ne ustrezajo dana{njem vedenju o izku{nje iz otro{kih dni so sicer druga~ne. Res, za ples so obla~ilni kulturi otrok v preteklosti in da, `al, ne vidijo samo igrali, petje pa je dostikrat po`ivil glas harmonike ali violine, {e posebej, ~e je manjkal kateri od glasov, potre- bnih za ve~glasno petje, ~e samo petje ni bilo ubrano ali pa je godec zavzel voditeljsko mesto pri petju. Tako so prepe- vali ljudje rojeni globoko v 19. stoletju, ko narodno- zabavnih ansamblov, ki naj bi zakrivili tovrstno po~etje v folklornih skupinah, {e niso poznali.

Tako. Povedala sem, kar `e dolgo `elim. Vedno so me namre~ motile suvereno izre~ene dokon~ne trditve tipa: “Tako in samo tako se je v preteklosti nekaj dogajalo!” ali: “Nikoli se nekaj ni po~elo tako in tako!” Ampak, ~e to moti mene, seveda {e ni re~eno, da imam prav. Ali pa~?

Zgodilo se je tudi, da so nastopajo~i ob igranju plesali in zraven peli. Tega pa tudi v preteklosti najbr` niso po~eli, vsaj ne ob hitrej{em in `ivahnej{em tempu. Pa tudi zato ne, ker so imeli godci za ples pripravljene ljudske vi`e, ki v Otro{ka folklorna skupina Druge osnovne {ole Slovenj Gradec. izvoru niso bile opremljene z besedilom. Godci, ~e so (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, pravi, `e s svojim na~inom igranja vzbudijo `eljo po [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) 108 ˆ Porocila in ocene izhoda iz tega polo`aja. Drugi pa, `e sam pogled na nji- hove skupine vzbudi ob~udovanje, so nekako uspeli prido- biti sredstva, se posvetovati s strokovnjaki in izdelati nove kostume. Ti drugi naj bi bili pokazatelji prvim, kako ni~ ni nemogo~e, ~e se le ho~e in zares potrudi. Ni pa lahko. To vem iz lastnih izku{enj.

Te in {e druge vtise sem potem povedala na razgovoru z vodji skupin neposredno po nastopu. Pohvalila sem, kar je bilo tega vredno in predlagala spremembe za odpravo pomanjkljivosti in neprimernosti. Ob tem pa sem prislu- hnila argumentom, ki so jih vodje skupin `eleli povedati. Potem sem jim predstavila tudi ocenjevalni list z navodili nam ocenjevalcem, kaj moramo opraviti in kako ocenje- vati ples, pesmi in pevski program, godce in glasbeno spremljavo (~e je), odrsko igro, kostume, rekvizite, primer- Otro{ka folklorna skupina Pavr{ki otroci, Osnovna {ola [entjan` nost programa in izpeljavo zamisli. Opazila sem, da jim je pri Dravogradu. prav predstavitev tega ocenjevalnega lista povedala, kako (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) celostno in torej objektivno so ovrednoteni njihovi pro- grami in kako se je potrebno z vseh plati resno in odgo- vorno lotiti zasnove, vadbe in izvedbe projektov. Dala sem jim ~utiti, kako spo{tujem njihovo delo in prizadevnost in kako razumem njihova morebiti negativna ~ustva ob teh razgovorih, saj sem jih donedavna {e sama do`ivljala. S svojimi napotki `elim le pripomo~i h kakovostni rasti in izbolj{anju kakovosti dela z otroki v smer, ki bi dajala ~im bolj{i uspeh, viden tudi na odru. Moram priznati, da sem na za~etku s tesnobo v srcu pri~akovala njihove negativne reakcije. V nasprotju s tem pa so ti razgovori potekali v prijetnem, odprtem in na koncu `e kar prijateljskem vzdu{ju.

Opisna ocena. Nje sem se lotila takoj po sre~anju, ko so bili vtisi {e `ivi. Osnutke sem zapisala {e isti ve~er (no~!) in jih odposlala v naslednjih dneh. Nisem se dr`ala danih navodil, naj jo strnem v nekaj stavkov. Napisala sem tako oceno, kakr{no sem si predstavljala, da bi `elela prejeti Otro{ka folklorna skupina Kralj Matja`, Osnovna {ola ^rna na Koro{kem, podru`nica Javorje. sama. Argumentirano, raz~lenjeno, polno napotkov in s (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, pozitivnim pridihom. Z oceno tipa: Va{ nastop me ni [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.) prepri~al … obla~ila so le delno ustrezala … ipd., vodja skupine nima kaj po~eti, saj ne daje konkretnih pozitivnih smernic. Ga pa lahko ~ustveno zelo prizadene. In tega si prav nih~e od njih, ki so se trudili po svojih najbolj{ih mo~eh in znanju, ni zaslu`il. Znanje pravim zato, ker sem prepri~ana, da je le pomanjkanje le-tega v najve~ji meri krivo za pomanjkljivosti, ki jih opa`amo v predstavljenih programih. Mislim, da bi bilo potrebno izobra`evanje s podro~ja folklorne dejavnosti razpr{iti na lokalne ravni in ga ~im bolj pribli`ati ve~jemu {tevilu folklornikov. @e organizirani folklorni tabori in seminarji namre~ ne se`ejo do vseh, ker imajo omejeno mo`nost {tevila udele`encev, pa {e kak{en vzrok bi se na{el.

Tako sem torej do`ivljala svoja prva sre~anja z vodji folk- lornih skupin in tak{na so moja spoznanja. Da sem bila pre- cej prizanesljiva ocenjevalka, je bilo omenjeno s strokovne- ga vrha na regijskem sre~anju. Morda. A tak{na sem. Otro{ka folklorna skupina Osnovne {ole in Kulturnega dru{tva [martno pri Slovenj Gradcu. (Foto: Janez Er`en, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.)

109 ˆ Porocila in ocene

no in druga~no strukturo skupine), negativno vrednotila DOBER, BOLJ[I, odstopanja od izvirnosti, ocenjevala pevsko ubranost in izbor pesmi, prisluhnila god~evskim sestavom in njihovim NAJBOLJ[I priredbam, srkala so~nost doma~e govorice ob odrski igri, Le plesat me pelji 2007 opazovala urejenost plesalcev, plesalk in godcev ter poskusila ugotoviti ~asovno, funkcijsko in oblikovno NEVA TRAMPU[ ustreznost uporabljenih rekvizitov. ^e me je skupina prepri~ala {e z izpeljavo zamisli, odlo~itev ni bila te`ka.

Ker so bile v~asih razlike med sodelujo~imi zelo majhne ali Mesec maj je bil mesec, ko se je zvrstilo vrsto sre~anj folk- razlik nisem opazila, so pretehtali {e drugi dejavniki: lornih skupin, tudi vseh sedem regijskih, na katerih se je okrogla obletnica skupine, prva uvrstitev na dr`avno predstavilo 53 skupin. Vsa (razen ptujskega) so bila v dvo- sre~anje, priprava ~im bolj pestrega programa dr`avnega ranah, ki so omogo~ale primerno predstavitev pripra- sre~anja. Avtorji pri tem niso bili pomembni. Tudi izku{en vljenega programa. avtor mora imeti dobro plesno in god~evsko ekipo za prepri~ljivo izvedbo svoje ideje. Letos smo videli tudi ^e bi strnila splo{ni vtis, bi lahko ponovila lanske ugo- skupine, ki so se v `elji, biti v{e~en ob~instvu, preve~ odd- tovitve. Skupine postopno napredujejo na vseh podro~jih. aljile od izvirnega izro~ila, predvsem plesa. Kljub dobri Ponekod hitreje, drugje po~asneje. Najbolj se trudijo ured- izvedbi niso bile izbrane na prireditev Le plesat me pelji, iti kostumsko podobo in pripraviti odrske postavitve, v ker je cilj le-te, da vzpodbuja pripravo programov, ki se od katere so vklju~ene {ege in navade, dogodki iz nekdanjega znanega izro~ila ne oddaljujejo bolj, kot je potrebno. `ivljenja in podobno, ~eprav je na sre~anjih mogo~e vide- Izjema je bila Folklorna skupina Triglav iz Slovenskega ti tudi primerne plesne postavitve. Iz prijavnic (ponekod Javornika, ki je na zanimiv na~in prikazala partizanski {e vedno nepopolno izpolnjenih) se da razbrati, da je miting. Uprizoritev, ki je zahtevala veliko gledali{kega ve~ina prikazanih programov nastala v zadnjem letu, pri- znanja, povsem druga~no kostumsko podobo in iskanje bli`no ~etrtina je iz preteklih let. V prihodnje veliko dela primernih melodij oziroma plesnih prvin. Uspel poskus, ki ~aka skupine na podro~ju petja, predvsem ve~glasnega, saj ga te`ko posnemamo. za to pomembno prvino na{ih programov (pre)pogosto zmanjkuje ~asa. Nekako tako kot pri igranju kontrabasa z Program drugega dela dr`avnega sre~anja Le plesat me lokom. Oboje sli{imo bolj pogosto, kot pred leti, vendar pelji v Beltincih je bil pester in dobro izveden. Skupine so rast ne dohaja plesnih izvedb in urejenosti kostumov. @e se zelo potrudile, tako kot gostitelji iz Beltincev. skoraj zaskrbljujo~e pa je podvajanje harmonik (celo dia- toni~ne in klavirske), ki je vedno bolj pogosto in ga skoraj Precej druga~e je bilo v ^rnomlju, kjer je sre~anje uvr{~eno vedno spremlja en ali drug izgovor: mlad, nesiguren godec v turisti~nih prireditev, na kateri je najpomembnej{e zaba- se u~i ob starej{em in pridobiva izku{nje ali oba sta “na{a” vanje obiskovalcev in veselja~enje. Razo~arane so bile in ju no~emo izgubiti. Do godcev smo prizanesljivi, ker jih skupine (predvsem zaradi slabega ozvo~enja) in te`je dobimo kot plesalce, vendar bi se ob premisleku dalo razo~arani smo bili gledalci, ki smo prireditev spremljali. najti tudi ustreznej{e re{itve od podvajanj harmonik, kjer Odlo~no nasprotujem tak{nim dr`avnim sre~anjem. oba godca igrata enako. Skupine si zaslu`ijo nastopati v pogojih, kjer bodo imele mo`nost dobro pokazati to, kar zmorejo, predvsem pa Razlike v kakovostni rasti opazimo tudi po pokrajinah: pogoji dr`avnega sre~anja ne smejo biti slab{i od tistih na Belokranjci v povpre~ju bolj gojijo pevsko izro~ilo, [tajer- regijskih. ci so god~evsko solidni in {e naprej i{~ejo novo kostumsko podobo, za razliko od Gorenjcev, ki prepogosto (vsaj na Tri leta ocenjevanja so mimo. Bilo mi je v veselje, ker sem obmo~ni ravni) ostajajo pri tako imenovanih gorenjskih spoznala veliko novih ustvarjalcev in se sre~evala z narodnih no{ah, so pa plesno solidni, na Koro{kem in izku{enimi kolegi, izmenjavala mnenja in izku{nje. To Dolenjskem se pojavljajo dobre nove skupine, kakr{ne bom po~ela tudi v bodo~e, dokler bom lahko, le da bom najdemo tudi na Zahodnem [tajerskem, kjer pa se ob njih bolj neobremenjeno spremljala nastope in u`ivala. stare in nekdaj ugledne borijo za ~lane in za obstoj. Prekmurci dobro ohranjajo god~evsko izro~ilo in skrbijo, Vsem skupinam se zahvaljujem za trud in odgovorno da plesi ostajajo nepotvorjeni, Primorska pa vzdr`uje `e pripravo na zaklju~no sre~anje, kjer ste se v danih uveljavljeno zgledno pojavnost. okoli{~inah predstavili po svojih najbolj{ih mo~eh. @elim vam {e veliko ustvarjalnosti in prijetnega pre`ivljanja Skupine, {e bolj pa vodje, se zagotovo spra{ujejo, katera prostega ~asa. merila pogojujejo uvrstitev na dr`avno sre~anje oziroma v ~em se razlikujejo dobre ali manj dobre skupine? @al (ali na sre~o; kakor za koga) sre~anja niso marjetica, kjer bi s trganjem listkov strokovni spremljevalec dolo~al izbranca. Sama sem ob gledanju posameznih programov ugotavljala primernost izbora in izvedbe plesov (tudi glede na starost- 110 ˆ Porocila in ocene IZBRANI PROGRAMI DR@AVNIH Avtorji odrske postavitve: ~lani dru{tva ob sodelovanju SRE^ANJ FOLKLORNIH SKUPIN Mirka Ramov{a Folklorna skupina FD Kres, Novo mesto LE PLESAT ME PELJI 2007 Kupil bi ti prstan zlat Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Branka Mo{kon 1. del dr`avnega sre~anja odraslih folklornih skupin ^rnomelj, 16. 6. 2007 RINGA RAJA 2007 Izbor: Neva Trampu{ Dr`avno sre~anje otro{kih folklornih skupin Folklorna skupina COF, Ljubljana Lendava, 26. 5. 2007 Gori~ki plesi Izbor: Mal~i Mo`ina Vodja skupine: Janez Florjanc - Fofo Avtor odrske postavitve: Mirko Ramov{ Srednja otro{ka folklorna skupina KD Karavanke, Tr`i~ Oplaaaa! Folklorna skupina Karavanke, Tr`i~ Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Vanda Mu{i~ Nacek - plesi vzhodne [tajerske Vodja skupine: Metka Knific Folklorna skupina Val~ek, Osnovna {ola Koper Avtor odrske postavitve: Metka in Bojan Knific Parencana Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Nina Lu{a Folklorna skupina [FD Koleda, Velenje Gorenjski plesi Otro{ka folklorna skupina Folklornega dru{tva Ro`marin, Vodja skupine: Katarina Ostruh Dolena Avtor odrske postavitve: Bogomir Brlo`nik Vo{~imo za debelo repo Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Aleksandra Folklorna skupina Triglav, Slovenski Javornik - Jesenice Petrovi~ Miting Vodja skupine: Mal~i Mo`ina Otro{ka folklorna skupina Osnovne {ole Pesnica Avtor odrske postavitve: Mal~i Mo`ina in Bojan Knific Pikapolonica Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Lea Lubej LE PLESAT ME PELJI 2007 Otro{ka folklorna skupina 2. osnovne {ole Roga{ka Slatina Tri ti~ice 2. del dr`avnega sre~anja odraslih folklornih skupin Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Mojca Kmetec Beltinci, 29. 7. 2007 Izbor: Neva Trampu{ Otro{ka folklorna skupina Breznica - pred{olska skupina, KD dr. France Pre{eren @irovnica - Breznica Folklorna skupina Vinko Kor`e, Cirkovce Skrivnosti kresne no~i [o{tarska Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Katja Pavli~ Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Liljana Brglez in Ana-Marija Mulej Folklorna skupina Stu ledi, Trst Otro{ka folklorna skupina Dragatu{ Kra{ki plesi Na {olskem dvori{~u Vodja skupine: Laura Cunja Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Katja Kocjan Avtor odrske postavitve: Stojan Petaros in Anita Matkovi~ Folklorna skupina KUD Milke Zorec, Hotinja vas Starej{a otro{ka folklorna skupina Folklornega dru{tva Kres, Le pridi fanti~ moj - plesi iz Obre`a in okolice Novo mesto Vodja skupine in avtor odrske postavitve: Miran Vodu{ek Rasti br` rasti Folklorna skupina Razor, Tolmin Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Majda Rep~ Nemani~ Vodja skupine in avtor odrske postavitve: Boris Laharnar Folklorna skupina Osnovne {ole Cirkovce Folklorna skupina KUD Beltinci Moj'ga petja glas daje kratek ~as Pozva~in Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Marija Jurtela Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Dragica Kolari~ Folklorna skupina Veseli Marki, Osnovna {ola Beltinci Folklorna skupina Plamen, KD [kocjan Konji Ramplanje Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Jelka Breznik Vodja skupine: Janja Ravnikar Avtorica odrske postavitve: Nata{a Zupet Folklorna skupina KUD Oton @upan~i~ Vinica Spomini na pir Vodja skupine: Vlado Stare{ini~

111 ˆ Porocila in ocene SRE^ANJE FOLKLORNIH SKUPIN KANADE IN ZDRU@ENIH DR@AV AMERIKE

DAVID ANTOLIN

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda. 11. novembra 2006, na Martinovo soboto, sta Folklorna (Foto: Drago Ga~nik.) skupina So~a in Pevski zbor Majolka iz Hamiltona, ki sta v letu 2006 praznovala 40. obletnico obstoja, v goste po- Folklorna skupina So~a iz Hamiltona se je na prireditvi vabila slovenske folklorne in plesne skupine iz Kanade in predstavila z dvema odrskima postavitvama plesov iz Bele Zdru`enih dr`av Amerike, in sicer z namenom, da bi se krajine in Prekmurja. Folklorna skupina Nagelj iz Toronta sre~alo kar najve~ folklornikov iz Severne Amerike, ki bi je predstavila ljudske plese vzhodne [tajerske v kostumih, ob dobri kapljici, dobri dru`bi in zanimivem programu ki predstavljajo obla~enje kmetov ob delavnikih. skupaj u`ivali. Zanimivo so bile predstavljene hitre vrtenice in ljubezen- ski ples - {tajeri{. Najstarej{i plesalci med nami so bili Povabilu se je odzvalo veliko skupin iz provinc Ontario in ~lani Folklorne skupine Triglav - London iz Ontaria, ki so Quebec v Kanadi, v goste pa so pri{li tudi folklorniki iz najprej predstavili plese iz Dolenjske, pozneje pa {e plese Clevelanda v Zdru`enih dr`avah Amerike. V @upnijski iz Prevalj na Koro{kem. ^eprav bi skupino lahko imeno- dvorani Sv. Gregorija Velikega je nastopilo ve~ kot 150 vali veteranska, jim je potrebno za nastop prav iskreno folklornikov, ki priznavajo slovenske korenine. To je veliko ~estitati, kajti pokazali niso le ljubezen do ljudskega plesa, za razmere v Kanadi, saj se kaj takega pri nas ni zgodilo `e ampak je bilo mogo~e iz njihovih o~i, nog in celega telesa vsaj 20 let. ~utiti navezanost na slovensko ljudsko kulturo in sloven- ski narod. V Kanadi in Zdru`enih dr`avah Amerike obstajajo slovenske folklorne skupine, ki poustvarjajo ljudske plese, ob tem pa obstajajo tudi slovenske plesne skupine, kate- rih ~lani, kostumirani v tako imenovane narodne no{e, ple{ejo avtorske koreografije na melodije narodno- zabavnih ansamblov po zamislih posameznih vodij skupin. Pred desetletji je bilo skupin, ki so se ukvarjale le s slednjim, bistveno ve~ kot danes, saj se z leti vedno ve~ ljudi zaveda, da so na{e korenine bolj kot z narodno- zabavno glasbo in umetno ustvarjenim plesom, povezane z ljudskimi plesi, torej s plesi, ki jih poustvarjajo “prave” folklorne skupine.

Skupin, ki so ob praznovanju obletnice v Hamiltonu ple- sale ljudske plese, je bilo ve~, kot sem si ob pripravi progra- ma upal pri~akovati. ^eprav nekatere skupine {e naprej nastopajo s programom, ki temelji na narodno-zabavni glasbi in izmi{ljenih korakih, pa v svoj program vklju~ujejo tudi ljudske plese - vsaj na prireditvi v Hamiltonu je bilo tako. Prav hvale`en sem tem skupinam, saj zelo pogosto nastopajo pred kanadskim in ameri{kim ob~instvom, ki mu slovenske folklorne skupine morajo pokazati, kak{en je bil ljudski ples na Slovenskem, kako so se Slovenci v preteklosti zabavali, kako so se ob plesu dru`ili ipd.. Narodno-zabavna glasba in plesi, ki so se oblikovali ob njej so sicer zanimivi, vendar so produkt ne- razumevanja slovenskega plesnega izro~ila in njegovega Folklorna skupina Ro`marin iz Montreala. napa~nega interpretiranja. (Foto: Drago Ga~nik.) 112 ˆ Porocila in ocene

Beamsvilla so z ubranimi glasovi predstavili bogato pevsko izro~ilo Slovencev. Zapi{em lahko, da se je ljubezen do petja prav dobro sli{ala.

Naj na tem mestu poudarim, da vsak vodja slovenske skupine, ki deluje v Severni Ameriki, dela z namenom, da bi v skupini ostali sedanji ~lani in da bi se ji pridru`ili novi. @elja po ohranjanju in poustvarjanju tistega, kar imamo za slovensko, je {e vedno mo~na, pa naj si bo to pravi slovenski ljudski ples ali pa sodobnej{a avtorska plesna stvaritev ameri{kih Slovencev. ^eprav sem zagovornik ti- stih, ki `elijo poustvarjati ljudski ples, ne zavra~am drugih, ki ob narodno-zabavni glasbi sestavljajo nove plesne ven~ke, saj tudi slednji skrbijo za ohranjanje skup- nosti Slovencev v Severni Ameriki. @elel bi si le, da bi tudi te skupine pogosteje izvajale slovenske ljudske plese, da bi Otro{ka folklorna skupina So~a. spoznale lepoto teh plesov in da bi jih znale ustrezno (Foto: Drago Ga~nik.) posredovati ob~instvu, ki jih premalo pozna.

Plesna skupina Ro`marin iz Montreala (provinca Quebec) Vsi se zavedamo, da bi vsaka skupina lahko {e marsikaj je pokazala program plesov, ki so jih izvajali ob narodno- izbolj{ala. Skupine bi lahko ve~ pozornosti namenjale zabavni glasbi. Na odru so delovali razigrano, veselo in god~evskim sestavom, izbolj{ale bi lahko kostumsko ponosno, podobno kot Kresovci iz Clevelanda iz podobo in drugo, predvsem pa bi nam pomagalo, ~e bi se Zdru`enih dr`av Amerike in ~lani Mladega glasu iz na{im dejavnostim kdaj pa kdaj pridru`ili ljudje, ki usmer- Toronta iz Kanade, ki jih dru`i veselje do slovenske glasbe, jajo folklorno dejavnost na Slovenskem. Svetovanje in slovenskega jezika in slovenske govorice. pomo~ bi bila prav gotovo v prid razvoju folklorne dejavnosti pri nas. Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je predstavila ljudske plese iz okolice Razkri`ja, Folklorna skupina Mladi Za nas je bilo od vsega najbolj pomembno to, da je tak{en Glas iz Toronta pa je na moje presene~enje zaplesala ve~er, in z njim povezano dru`enje na Martinovo soboto gorenjske plese, ki sem jih v odrsko postavitev oblikoval in v dneh ob njej, navdu{il skup{~ino v Hamiltonu ter vse sam pred ve~ kot petnajstimi leti. Prav lepo jih je bilo vide- sodelujo~e nastopajo~e in druge obiskovalce. Res se je ti, ~eprav se plesalcem pozna, da niso vajeni plesati ljud- videlo, da slovenska ljudska kultura {e naprej `ivi v na{ih skih plesov in da jim je blizu le polka, je bilo kljub temu srcih, ~eprav po~asi zamira delo nekaterih skupin. Upam prav prijetno pogledati mlade plesalce, ki so s ponosom le, da tak{no sre~anje ni bilo zadnje, da bodo ljudje, ki se zaplesali najkatoli{, ziben{rit, mrzolin in zvezdo. ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, delali {e v prihodnje in da bomo u`ivali ob spremljavi harmonike, petja in spre- Na prireditvi sodelujo~i Mo{ki pevski zbor Majolka, tnosti na{ih nog. @enski zbor Sv. Gregorija in Mo{ki pevski zbor Bled iz

Folklorna skupina Nagelj iz Toronta. (Foto: Zlatko Berkovi~.) 113 ˆ Porocila in ocene ZA^ETNI SEMINAR ZA VODJE OTRO[KIH FOLKLORNIH SKUPIN

RAJKA RODINGER

Vsi, ki smo `eleli pridobili naziv strokovni vodja otro{ke folklorne skupine, smo se v mesecu septembru 2006 lahko Dr. Drago Kunej za~etnim seminaristom predava prijavili na za~etni seminar za vodje otro{kih folklornih o slovenski ljudski glasbi. (Foto: Janez Er`en, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih skupin, ki je potekal na Osnovni {oli Livada v Ljubljani. folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.) Seminar se je za~el oktobra 2006 in se zaklju~il s pisnim izpitom 21. 4. 2007 in z oddajo seminarske naloge meseca znali prakti~no, ob njih pa tudi {tevilne plese, otro{ke igre, maja istega leta. pesmi in drugo. Ve~krat smo se poskusili v vlogi otrok in ocenjevalcev in s tem oblikovali ob~utke, kak{en naj bo Dijaki, {tudenti, zaposleni u~itelji in drugi, ki jih folklor- na{ kon~ni izdelek. Mag. Drago Kunej nas je popeljal v na dejavnost zanima, smo skupaj pre`iveli kar {est koncev svet ljudske glasbe. Marsikdo si {e danes predstavlja, da so tedna (sobot in nedelj) in se seznanjali z ljudskimi plesi, ljudski godci tisti, ki igrajo na grablje, koso, tnalo in pesmimi, {egami in navadami, preteklimi na~ini podobno, vendar se, kot smo spoznali, zelo moti. obla~enja, na~ini prena{anja izro~ila na otroke in podo- bnim. V ~ast nam je bilo, da smo se sre~evali s strokovnja- Danes imajo folklorne skupine nalogo, da kar najbolj ki na tem podro~ju. Zanimivo jih je bilo poslu{ati, pre- dosledno predstavljajo izro~ilo, pri ~emer predstavljajo dvsem pa smo spoznali, da so tudi oni bili neko~ za~etni- “`ivi muzej” ali “gledali{~e zgodovine”, v katerem poust- ki in da so se tudi oni mo~no trudili, da so pri{li do znanj, varjajo predvsem plesno in glasbeno izro~ilo, ga povezuje- ki jih sedaj radi delijo z drugimi. In ravno s tem so nam jo s {egami in navadami ter s kostumi ponazarjajo prete- dali zagon in voljo, da smo z zanimanjem obiskovali sem- kli obla~ilni videz ljudi, ki so na plesnih zabavah sodelo- inar. Naj omenim nekaj imen: dr. Bruno Ravnikar, Mirko vali. Ramov{, mag. Rebeka Kunej, Iko Otrin, mag. Drago Kunej, mag. Janja @agar, Branko Fuchs, Mal~i Mo`ina, Glavne misli, ki so se prepletale skozi celotno Ne`ka Lubej, Mojca Lepej, dr. Janez Bogataj, Metka Knific izobra`evanje, so bile usmerjene v prepri~evanje sodelu- in ne nazadnje na{ glavni organizator Bojan Knific, ki nas jo~ih, da se moramo odgovorno lotevati poustvarjanja je vodil skozi celotni seminar. izro~ila, da ga ne smemo brez ustreznih razlogov spremi-

Ljudski ples, ljudska glasba, obla~ilni videz, otro{ke igre itd. so le nekatere od mnogih dejavnosti, s katerimi smo se sre~evali vsak mesec. Na samem za~etku smo se seznanili s terminologijo, kjer smo natan~no opredelili pojme, ki se nenehno vrtijo okrog izraza folklora. Tako smo dejali, da folklora ozna~uje predvsem duhovno kulturo kme~kega prebivalstva, tudi ljudsko kulturo nasploh. Folklorist je znanstvenik, ki raziskuje folkloro, folklornik pa je ~lan folklorne skupine. Folklorizem ni ve~ razumljen kot nega- tivni pojav, ozna~uje pa tudi vse, kar po~nejo folklorne skupine (poustvarjanje plesov, pesmi, iger …). Dobro smo se seznanili z obla~ilnim videzom, spoznali smo obla~enje kmetov v preteklosti, izvedeli pa smo tudi, kako je v 19. stoletju na obla~enje kmetov vplivala moda, ki se je preko plemi~ev in me{~anov {irila tudi na ni`ji sloj. Slovenci poznamo tudi ve~ razli~ic tako imenovanih narodnih no{, kajti splo{no sprejete tovrstne preobleke, morda uni- Mirko Ramov{ z za~etnimi seminaristi. forme, ki bi bile primerne za promocijo Slovenstva v (Foto: Janez Er`en, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih domovini in tujini, nimamo. Odrske postavitve smo spo- folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.) 114 ˆ Porocila in ocene njati, hkrati pa moramo biti pri pripravi novih programov ustvarjalni. Zanimivo je, da Slovenci nimamo veliko plesov, za katere bi lahko rekli, da so le na{i, imamo pa mnogo plesov s skoraj ne{tetimi razli~icami, ki smo jih prevzeli od na{ih sosedov.

Otro{ke folklorne skupine so v prvih letih razvoja povsem posnemale odrasle, danes pa oblikujejo svoj program, ki se od programa odraslih bistveno razlikuje. Otroci so nekdaj tudi plesali, in sicer so plesali svoje otro{ke plese (ki jih ni veliko) in so vsaj ob~asno plesali ob odraslih. Na{a naloga je, da skladno z razumevanjem vzgojno izobra`evalnih nalog pribli`amo otrokom poenostavljene razli~ice odraslih plesov ter da predstavljamo dogodke iz `ivljenja otrok v preteklosti. Na{a glavna naloga pa je, da seznani- mo svoje plesalce in godce z ljudskim izro~ilom, a ga pri tem ne mali~imo in neprimerno interpretiramo, temve~ Razvijanje plesnosti je temelj vsega dela v folklornih skupinah. ustvarimo tako podobo preteklosti, ki jo bo dana{nji otrok (Foto: Janez Er`en, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih in obiskovalec na{ih prireditev lahko sprejel in doumel. folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.) Bodimo ponosni na ljudsko umetnost, ki ne slu`i samo {ir{emu kulturnemu namenu, saj motivi iz preteklosti lahko v vsakem posamezniku ponujajo {tevilne mo`nosti za duhovno izra`anje v sodobnosti.

Prakti~ne vaje na za~etnem seminarju (tudi na nadaljevalnih) na harmoniki `e vrsto let spremlja Sa{o Gale. (Foto: Janez Er`en, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.) 115 ˆ Porocila in ocene

v skupini, poskusila in uporabila na~ine igranja spreml- O GOD^EVSKI jave, dodajanja ritma ob isto~asni izvedbi melodije, igranje z dodanimi toni praznih strun, poudarjanje ritma DELAVNICI 2007 itd.. Druga violinistka, ki je bila v delavnici drugi~, je nad- grajevala in utrjevala znanje od prej{njega leta in pokaza- TOMA@ RAUCH la opazen napredek.

Dva godca sta se na novo lotila (izmeni~no) tenor tube. Eden se je nato posvetil bolj oblikovanju zvoka z usti in ustnikom in je v ta namen vadil s “{efom”, trobilom iz bu~e, drugi (oba sicer harmonikarja) je v osnovnih Delavnica je potekala v okviru mednarodnega folklornega tonovskih na~inih `e suvereno spremljal ostale godce, celo festivala v Beltincih, in sicer od 27. do 29. 7. 2007. v prej omenjenem, dokaj zahtevnem, ~egle{~ku.

Udele`enci smo se zbrali 27. julija ob 17. uri na Gradu v Nekaj godcev je poskusilo igrati na tamburico, eden inten- Beltincih in se takoj preselili v @upnijski dom ter se zivno in je tudi obvladal osnove igranja na bisernico po posvetili delu. Po uvodnih preverjanjih prisotnosti in pre- Farka{evem sistemu, ena deklica se je pri~ela u~iti pihal, dstavitvi programa dela je sledilo predavanje s pogo- predvsem se je posvetila pi{~ali (~isto od za~etka) in vorom, na katerem sem preveril zanimanja udele`encev osnove tudi osvojila (in za nagrado dobila pi{~al; upam, da delavnice, da bi temu primerno prilagodil program dela. jo bo tudi vnaprej kdaj zaigrala!).

Prisotni so takoj pokazali veliko zanimanje za spoznavan- Popoldan istega dne smo nadaljevali delo na podoben je in uporabo nekaterih novih glasbil, zato sem naslednji na~in, se dotaknili teoreti~nih problemov, predvsem pa je dan prinesel ve~ glasbil, na katere so se delavni~arji poleg sledilo individualno delo s posamezniki in isto~asno uskla- glasbil, ki jih sicer igrajo, u~ili igrati. jevanje le-teh znotraj skupin, ki so se ob~asno oblikovale spontano, glede na zna~ilnosti in mo`nosti tonske uskla- Uvodno predavanje je bilo posve~eno zgodovinskim pogo- ditve posameznih glasbil. jem razvoja glasbe v posameznih pokrajinah in primerjavi teh z osrednjimi slovenskimi pokrajinami ter izhajajo~imi V osnovi so se oblikovale tri glavne skupine: slogovnimi posebnostmi, ki smo jih nato posku{ali vgradi- ti v prakti~no delo. Diatoni~ne harmonike so delovale s posamezniki z drugi- mi glasbili, ve~inoma pa individualno in vsak godec je zase Naslednji dan smo analizirali program festivala prej{njega iskal re{itve problemov, nakar so jih skupaj preverili in ve~era in se dokaj kriti~no dotaknili sestave sporeda osred- drug drugemu pokazali mo`nosti, jih komentirali in njih gostov - Latvijcev. Nato smo se razdelili v skupine: od primerjali rezultate, ki so bili zelo jasno opazni glede na harmonikarjev so se svojega glasbila {e naprej `eleli u~iti kraj, od koder je posamezni godec izhajal. To je bila in nadgraditi znanje ter slog {tirje godci z diatoni~nimi odli~na osnova za pogovor o slogu in opozorila na o~itne harmonikami. Zanje sem kot osnovo izbral primer {taje- tujke v posameznih izvedbah, ki bi lahko prekrile poseb- rskega plesa ~egle{~ek po zapisu iz knjige Zmage Kumer: nosti vi`e same. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Vi`a namre~ ponuja nekaj zanimivih izzivov, s katerimi so se ha- V drugi skupini so se poleg opreklja ustalili {e tamburice, rmonikarji intenzivno ukvarjali ves ~as delavnice. Seveda kontrabas (ob~asno dva), eden je kar nekaj ~asa vadil tudi so primer harmonskih modulacij in prehodov na koncu vsi sam, violina in ob~asno klarinet (godec je vmes igral tudi uspe{no obvladali. Sicer so medsebojno izmenjali del na diatoni~no harmoniko) ter drumla. repertoarja, ki smo ga nato kriti~no ovrednotili, analizirali in slogovno pre~istili. Tretja skupina je ve~ino ~asa delala zase zaradi na novo nau~enih glasbil: pi{~al, ena violina, ob~asno kontrabas, Trije kontrabasisti so se lotili igranja z lokom. Dva od njih klarinet, tudi harmonika. sta to po~ela prvi~, eden je `e poskusil. Postavili smo osnove igranja, dr`e glasbila, posebej smo se ukvarjali s Znotraj teh osnovnih skupin je prihajalo do zamenjav, pomenom primerne nastavitve glasbila (vi{ine …), dr`e novih poskusov ter do mnogih drugih sprememb. loka, pritiska itd.. Bistvo so dojeli hitro, ostalo pa je odvis- no predvsem od njihovega nadaljnjega dela. Na mestu Zadnji dan delavnice smo zjutraj, takoj po analizi samem, razen za~etnih te`av z intenzivnostjo zvoka in prej{njega ve~era, v katerem so nastopali pevska skupina jasnostjo ritma, ni bilo ve~jih te`av. Katice ter nekaj god~evskih skupin, nadaljevali in sklenili delo, ki je bilo sicer nekoliko manj intenzivno kot prej{nji Dva godca sta se posvetila opreklju, eden od njiju (pravza- dan, ko so bili godci ve~inoma do skrajnosti aktivni, zato prav ena) zelo intenzivno in je do konca delavnice `e je sledil {e en teoreti~ni del. Tokrat na temo vlog godcev, obvladala osnove. Poleg tega je poskusila {e nekaj drugih njihovih vlog znotraj skupine, tudi mo`nosti in dol`nosti glasbil in seveda kot violinistka, kar je njena prvotna vloga sodelovanja in vsebinskega poseganja v slogovno plat 116 ˆ Porocila in ocene izvedbe sporedov, kadar prihaja znotraj postavitev do nasprotovanj. Sledil je {e prakti~ni zaklju~ek delavnice z medsebojno predstavitvijo rezultatov dela.

Godci so v prakti~nem delu medsebojno izmenjali nekaj vi`, jih nato kot osnovo zaigrali, uskladili in postavili kot celoto, pri tem pa spoznavali na~ine iskanja primernih tonalitet, sloga, razporeditev in vlog. Za konec so dodali {e nekaj la`jih vi`, ~isto za veselje ali pa mogo~e tudi za spomin na Prekmurje, ~eprav to ni bila “uradna” tema leto{nje delavnice.

Predvsem letos lahko pohvalim izredno samoiniciativnost udele`encev delavnice (vsaj ve~ine) in neverjetne volje do dela. Prostega ~asa v samih delovnih terminih (posebej v soboto) prakti~no ni bilo in to dejstvo `e samo po sebi ka`e zagnanost, ki naj je ne zmanjka niti v prihodnje.

Ob koncu velja le {e povabilo vsem, ki ste redni gostje v Beltincih in tistim, ki na delavnici {e niste bili. Priklju~ite se prihodnje leto od 25. do 27. avgusta, ne bo vam `al!

117 Napovedujemo

namenjamo izobra`evanjem za godce v folklornih NA^RT DR@AVNIH skupinah in upamo, da se bodo nanje odzvali. Glasbena podoba folklornih skupin vsekakor predstavlja pomemben AKCIJ JSKD ZA del folklorne dejavnosti, zato se ji `elimo v prihodnje podrobneje posvetiti - pri pripravi izobra`evanj in pri SEZONO 2007/2008 vrednotenju na sre~anjih predstavljenih programov.

BOJAN KNIFIC V nadaljevanju navedeni kraji in datumi prireditev in izo- bra`evanj so okvirni; dopu{~amo mo`nost, da jih zaradi nepredvidljivih okoli{~in spremenimo. Vsebino prireditev in izobra`evalnih oblik, ki se bistveno ne razlikuje od V okviru folklorne dejavnosti pokrivamo podro~ja lju- doslej uveljavljenih, omenjam le na kratko, nekoliko ve~ biteljskih kulturnih ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki besed pa je posve~eno novostim. se kakorkoli dotikajo interpretiranja preteklih kulturnih pojavov, ob ~emer posebno pozornost namenjamo razvo- ju otro{kih in odraslih folklorno-plesnih skupin ter razvo- PRIREDITVE ju pevskih in god~evskih skupin, ki poustvarjajo glasbeno izro~ilo. Na Slovenskem danes v okviru kulturnih dru{tev PEVCI NAM POJEJO, deluje preko 500 skupin in {e mnogo posameznikov, ob GODCI PA GODEJO 2007 tem pa obstaja {e kar nekaj skupin in posameznikov, ki se s podobnimi aktivnostmi ukvarjajo v okviru turisti~nih Dr`avno sre~anje pevcev ljudskih pesmi dru{tev, {olskih kro`kov, muzejskih dru{tev ipd.. Smo in godcev ljudskih vi` skoraj edini v Sloveniji, ki smo organizacijsko in Tolmin, 10. november 2007 strokovno sposobni usmerjati tovrstni razvoj, kajti drugih Dr`avno sre~anje opozarja na pevske in god~evske skupine, ustanov, ki bi bile zmo`ne zdru`evati in posredovati spo- ki glasbeno izro~ilo poustvarjajo skladno z uve-ljavljenimi znanja o preteklih kulturnih pojavih ljubiteljskim ku- merili in izpostavlja so`itje dveh na~inov prena{anja prvin lturnim dru{tvom, ni. To se povsem jasno ka`e v dose`kih ljudskega glasbenega izro~ila v sodobnost. Na njem se pred- zadnjih desetletij, ko smo na Slovenskem v primerjavi z stavljajo tisti, ki ohranjajo glasbeno izro~ilo z neposrednim drugimi zahodnoevropskimi dr`avami in v zadnjih letih prenosom od starej{e na mlaj{o generacijo, in tisti, ki glas- tudi z vzhodnoevropskimi, naredili bistveno ve~je pre- beno zapu{~ino poustvarjajo. @eleli bi si, da bi se na mike, tako v {tevil~nosti skupin in posameznikov, ki se sre~anja prijavljajo ve~ pevskih in god~evskih skupin, ki ukvarjajo s to dejavnostjo, kot v njeni kakovosti. delujejo v okviru folklornih dru{tev, saj z dodatno tovrstno dejavnostjo folklorne skupine pridobivajo potrebne @e v devetdesetih letih je dr. Janez Bogataj med vsemi izku{nje ter se s tem krepijo. Skupine bo na podlagi ogledov podro~ji dedi{~ine, ki jih analizira v delu Sto sre~anj z {estih regijskih sre~anj pevcev ljudskih pesmi in godcev dedi{~ino, izpostavil prav dejavnost odraslih folklornih ljudskih vi` izbrala dr. Ur{a [ivic. skupin, ki dosledno upo{tevajo merila kakovostnega prena{anja izro~ila v sodobnost. Od tedaj naprej so bili RINGA RAJA 2008 pomembni koraki narejeni predvsem v delovanju otro{kih folklornih skupin, manj pa pri pevskih in god~evskih Dr`avno sre~anje otro{kih folklornih skupin skupinah, ki se ukvarjajo s poustvarjanjem na{ega glas- Velenje, 31. maj 2008 benega izro~ila. Na dr`avnem sre~anju se bo predstavilo od 8 do10 otro{kih folklornih skupin iz razli~nih predelov Slovenije in sicer s Posebno pomembno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti programi, dolgimi od 5-8 minut, ki bodo uspe{no pre{li in poustvarjalnosti ter sodobne interpretacije preteklosti tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazali svojo ino- imajo sre~anja otro{kih in odraslih folklornih skupin ter vativnost in kakovost v poustvarjanju otro{kega izro~ila. sre~anja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi`. Preteklo sre~anje je pokazalo, da so otro{ke folklorne Vsem zainteresiranim omogo~amo udele`bo na stro- skupine sposobne kakovostno izvajati plesni in pevski pro- kovnih sre~anjih preko tristopenjskega sistema selekcij, gram ter da ob tem lahko poustvarjajo tudi otro{ko izro~ilo. obenem pa z organizacijo dr`avnih prireditev opozarjamo Nadejamo se, da bo podobno tudi na sre~anju v letu 2008. na najkakovostnej{e in druge izpostavljanja vredne pro- Skupine bo za dr`avno sre~anje na podlagi ogledov {estih grame. regijskih sre~anj izbrala Mal~i Mo`ina. V sezoni 2007/2008 pripravljamo nove izobra`evalne pro- LE PLESAT ME PELJI 2008 grame, predvsem pa skladno s potrebami in `eljami udele`encev prenavljamo obstoje~e. Kot ugotavljamo, prav mno`i~na udele`ba na razli~nih izobra`evalnih Dr`avno sre~anje odraslih folklornih skupin oblikah, spodbuja kakovostno rast dejavnosti in razvija- Beltinci, 27. julij 2008 nje novih, zanimivih programov, ki jih za nadaljnji napre- V letu 2008 bomo dr`avno sre~anje odraslih folklornih dek nujno potrebujemo. Ve~ pozornosti, kot sicer, letos skupin pripravili le v Beltincih, kjer se bodo predstavile 118 Napovedujemo folklorne skupine, ki poustvarjajo slovensko plesno, glas- BASOVSKA GLASBILA V GOD^EVSKIH beno, pevsko idr. dedi{~ino - oziroma interpretirajo SESTAVIH FOLKLORNIH SKUPIN izro~ilo drugih narodov, narodnosti in manj{inskih skup- Ljubljana, 24. november 2007 nosti. V tem je tudi novost leto{njega dr`avnega sre~anja, Enodnevni seminar, na katerem bo mogo~e spoznati vlogo s katero `elimo opozoriti na multikulturnost prostora in basovskih glasbil v god~evskih sestavih, namenjamo vo- na mo`nosti njegovega odrskega izraza. Skupine bosta na djem godcev v folklornih skupinah, kontrabasistom, ki bi se podlagi ogledov regijskih sre~anj izbrala Branka Mo{kon radi nau~ili igranja na lok in tistim, ki igrajo na kovinski bas (slovenski program) in dr. Bruno Ravnikar (neslovenski (bariton). Basovska glasbila predstavljajo osnovo, brez program). katere pri poustvarjanju ljudske glasbe ne gre, zato bo mogo~e na seminarju spoznati, kako so na basovska glasbi- IZOBRA@EVANJA la igrali v preteklosti in kako nanje igrati danes v folklornih skupinah. S seminarjem `elimo {e prav posebej spodbuditi NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE FOLK- kontrabasiste, ki na kontrabas ne igrajo z lokom, da bi se LORNIH SKUPIN, PRIMORSKA IV.: REZIJA igranja z lokom nau~ili in bi se te tehnike v prihodnje tudi poslu`evali. Seminar, ki bo razdeljen na dva dela, bo vodil Bovec, od 19. do 21. oktobra 2007 dr. Drago Kunej. V teoreti~nem delu bo predavatelj ob pre- Rezija si zaradi specifi~nega plesnega, glasbenega in dvajanju zvo~nih posnetkov predstavil temeljne zna~ilno- drugega izro~ila in zaradi prostorske odmaknjenosti od sti god~evstva na Slovenskem s poudarkom na basovskih Slovenije zaslu`i, da ji namenimo poseben nadaljevalni glasbilih (na~ini igranja, vloga v in{trumentalnih sestavih seminar, ki bo udele`encem vsaj delno razkril, kako so ple- …), v prakti~nem delu pa se boste udele`enci seznanili s sali (in deloma tudi kako so peli) Rezijani. Sicer je res, da tem, kako teoreti~na izhodi{~a prenesti v prakso. rezijanskih plesov ne ple{e veliko folklornih skupin, je pa tudi res, da bi se jih marsikdo od folklornikov rad nau~il, V^ERAJ, DANES, JUTRI pa ~eprav le za svoj lastni u`itek. Nadaljevalni seminar bo vsaj deloma namenjen tudi slednjim, torej folklornikom, Mo`nosti poustvarjanja ljudskega izro~ila ki se rezijanskih plesov ne `elijo nau~iti zato, da bi Ljubljana, 8. december 2007 nastopali na odru, ampak preprosto zato, da bi jih znali Seminar bo ob koncu leta z dvema predavanjema o ljud- zaplesati. Plesni del seminarja bo vodil Mirko Ramov{, ski vokalni in in{trumentalni glasbi v Reziji predstavljal pevski pa Alenka Trampu{ Bakija. nadgradnjo oz. dopolnitev oktobrskega nadaljevalnega seminarja, na katerem bodo zainteresirani spoznavali PETJE LJUDSKIH PESMI predvsem plesno izro~ilo Rezije, nanj pa se bodo lahko pri- javili vsi - godci, vodje skupin in drugi ~lani. Tolmin, 10. november 2007 Poleg omenjenih dveh predavanj bo v sklop seminarja Vsakoletni seminar, ki ga namenjamo vsem, ki jih vokalno V~eraj, danes, jutri ume{~eno {e predavanje na temo ko- glasbeno izro~ilo zanima zaradi vna{anja ljudskih pesmi v stumiranja folklornih skupin, ki bo razkrilo nove programe folklornih skupin ali pa zaradi ohranjanja in mo`nosti v poustvarjanju na{e obla~ilne dedi{~ine. poustvarjanja pesemskega izro~ila znotraj posebnih pevskih skupin, smo `e pred leti iz nekajurnega raz{irili na POSVET S STROKOVNIMI SPREMLJEVALCI celodnevnega. Tokrat bo na njem v prvem delu svoje poglede na mo`nosti prena{anja pevskega izro~ila v sodo- Ljubljana, januar 2007 bnost razgrnila dr. Ur{a [ivic, o mo`nostih za ustrezno kos- Ker v Sloveniji ni {ole, ki bi dajala ustrezne kadre za usme- tumiranje pevskih in god~evskih skupin bo spregovoril rjanje folklorne dejavnosti, se sre~ujemo s precej{njimi Bojan Knific, v nadaljevanju pa bodo potekale pevske problemi pri izboru strokovnih spremljevalcev prireditev. delavnice, ki jih bodo vodili poznavalci glasbenega izro~ila. Le-ti so navadno izku{eni vodje folklornih skupin, ki so opravili za~etni seminar za vodje folklornih skupin in GOD^EVSTVO NA SLOVENSKEM uspe{no delovali (ali {e delujejo) v folklornih skupinah. Njihovo znanje prihaja prete`no iz prakse, kljub temu pa Tolmin, 10. november 2007 za uspe{no svetovanje potrebujejo nekaj teoreti~ne podlage Seminar namenjamo godcem, ki in{trumentalno glasbeno in napotkov. V ta namen vsako leto pripravljamo posvet, na dedi{~ino poustvarjajo v okviru folklornih in drugih katerem strokovne spremljevalce seznanjamo z novostmi god~evskih skupin. Tokrat bo seminar posve~en igranju na in usklajujemo merila za vrednotenje programov, harmoniko, ki bi se lahko - in bi se moralo - bolj odmikati prikazanih na obmo~nih in regijskih sre~anjih. od izvajanja narodno-zabavne ali druge sodobne glasbe. Kratek teoreti~en uvod in kasnej{e prakti~no delo z godci, FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE ki igrajo na kromati~no ali diatoni~no harmoniko, bo vodila Nina Volk. Novo mesto, od 25. do 27. januarja 2008 V delavnicah bodo vodje in ~lani folklornih skupin ustva- rjali nove odrske postavitve, v katerih bodo ljudske plese povezovali s pesmimi. Aktivno delo v manj{ih skupinah, 119 Napovedujemo kjer vsi prisotni sodelujejo pri na~rtovanju in realizaciji OTRO[KE FOLKLORNE SKUPINE: programa, se je v preteklih sezonah izkazalo kot zelo KAKO IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST primerno, saj udele`enci tabora s tem pridobivajo nove Velenje, 31. maj 2008 izku{nje, ki jih potem prena{ajo med folklornike v svojih Posvet z delavnicami smo ob dr`avnem sre~anju otro{kih skupinah. Omejena izbira gradiva, ki smo jo prvi~ uvedli folklornih skupin leta 2007 pripravili prvi~. Izpolnjene na taboru leta 2007, je dala dobre rezultate, zato bomo s ankete in odzivi udele`encev so pokazali, da bi bilo dobro takim sistemom dela nadaljevali. Za razliko od prej{njih z omenjeno prakso nadaljevati, a bi bilo treba seminarske- let se bomo tokrat bolj posvetili god~evskim sestavom in mu delu in spoznavanju izro~ila posvetiti {e ve~ ~asa. program prilagajali njihovim zmo`nostim in potrebam. Posvet z delavnicami ob prireditvi Ringa raja 2008 zato Godcem tokrat prvi~ za udele`bo na taboru ne bo potre- ohranjamo, raz{irili pa bomo dejavnosti, v katere bodo bno pla~ati kotizacije. bolj aktivno kot leta 2007 vklju~eni tudi vodje skupin.

SEMINAR ZA VODJE PEVSKIH SKUPIN OBLA^ILNA DEDI[^INA

Februar - april 2008 Kranj, od 22. do 24. februarja 2008 Seminar je popolna novost v na{ih programih in `eli opo- Na seminarju se bodo udele`enci ukvarjali z izdelovanjem zoriti, da se je poustvarjanja pevskega izro~ila potrebno folklornih kostumov in z vpra{anji, ki se pojavljajo ob lotevati z enako skrbnostjo kot poustvarjanja plesnega prakti~nem uresni~evanju zastavljenih ciljev. izro~ila. Seminar, ki se bo predvidoma za~el meseca febru- arja in kon~al meseca aprila, bo obsegal 40 ur predavanj, Osnovna tema: obla~ilna dedi{~ina Gorenjske. predvsem pa prakti~nega dela, in bo potekal v {tirih sobo- tah. Seminar bo obsegal uvodno predavanje o slovenski GOD^EVSKA DELAVNICA ljudski pesmi, predavanje o besedilih ljudskih pesmi, o pesmih `ivljenjskega in koledarskega kroga, o zbiranju Beltinci, od 25. do 27. julija 2008 gradiva in obstoje~ih knji`nih objavah, o mo`nostih Delavnica, ki je namenjena prakti~nemu spoznavanju terenskega raziskovanja ipd., predvsem pa bo ob razli~nih ljudskih glasbil in igranju nanje, bo tokrat imela prakti~nem spoznavanju pesemskega izro~ila opozarjal na {e specifi~en cilj, in sicer spoznavanje procesov prevze- zna~ilnosti in posebnosti ljudskega petja na slovenskem manja in preoblikovanja tujih glasbenih vzorcev v sloven- etni~nem prostoru. ski ljudski glasbi.

Seminar bodo vodili mag. Igor Cvetko, dr. Ur{a [ivic, dr. OTRO[KI FOLKLORNI TABOR Drago Kunej, Vesna Sever, Katarina [etinc, Adriana Gaber{~ik idr.. Od 21. do 24. avgusta 2008 NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE Folklorni tabor za vodje in ~lane otro{kih folklornih skupin FOLKLORNIH SKUPIN spodbuja ustvarjalnost, katere rezultati se ka`ejo v novih odrskih interpretacijah otro{kega izro~ila. Kot se je pokaza- Murska Sobota, od 14. do 16. marca 2008 lo v preteklih letih, tabor vodjem otro{kih folklornih skupin Nadaljevalni seminarji so namenjeni spoznavanju plesne- daje navdih za nadaljnje delo, hkrati pa z individualnim ga izro~ila posamezne pokrajine - tokrat Prekmurja, pogoj svetovanjem vodjem, ki smo ga uvedli leta 2006, omogo~a za udele`bo pa je uspe{no opravljen za~etni seminar za oblikovanje kakovostnih programov otro{kih folklornih vodje folklornih skupin. skupin. Lokacijo bomo dolo~ili naknadno. RAZVOJ PLESNOSTI - NADALJEVALNI SEMINAR Maribor, 12. april 2008 V Mariboru redno pripravljamo seminar, ki ga vodi Iko Otrin in na katerem udele`enci leto za letom spoznavajo, kako pri otrocih in odraslih razvijati plesnost. Tudi tokrat bo tako, s tem, da bodo na seminar povabljeni tisti, ki so opravili za~etni seminar za vodje folklornih skupin ali pa so `e v preteklih letih sodelovali na tovrstnem seminarju. Seminar bo namenjen izku{enim plesalcem, ki bi obsto- je~e znanje radi nadgradili in hkrati spoznali nove na~ine razvijanja plesnosti pri otrocih in odraslih.

120 Napovedujemo

REGIJSKA SRE^ANJA PROGRAMI ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN OBMO^NJIH Medobmo~je Izpostava Datum IZPOSTAV JSKD NA Kranj Dom`ale 11. 5. Nova Gorica, Izola in PODRO^JU osrednja Slovenija Ajdov{~ina 18. 5. FOLKLORNE Novo mesto Metlika 17. 5. DEJAVNOSTI Maribor in Pomurje Murska Sobota 24. 5. Ptuj Ormo` 23. 5.

V LETU 2008 Slovenj Gradec in Celje Dravograd 10. 5.

BOJAN KNIFIC Ljubljana Ljubljana 25. 5.

REGIJSKA SRE^ANJA OTRO[KIH FOLKLORNIH SKUPIN Spodnje preglednice objavljamo z namenom, da bi vse Medobmo~je Izpostava Datum zainteresirane dovolj zgodaj opozorili na obmo~na in reg- ijska sre~anja ter na izobra`evanja, ki jih v letu na~rtujejo Slovenj Gradec in Celje [entjur 6. 5. na{e obmo~ne izpostave. Podatki so zgolj okvirne smer- nice za vse, ki jih sre~anja in izobra`evanja zanimajo in so Maribor in Pomurje Ru{e 8. 5 povzeti iz prijav programa obmo~nih izpostav za leto 2008. ^e bi radi dobili natan~nej{e informacije, se obrnite Novo mesto Novo mesto 9. 5. neposredno na obmo~no izpostavo, ki akcijo pripravlja. Nova Gorica, Izola in osrednja Slovenija Ivan~na Gorica 7. 5. V razpredelnicah so navedeni osnovni podatki in sicer medobmo~je ({ir{e obmo~je - regija z imenom centra, Ptuj Lenart 16. 5. dveh ali treh centrov), obmo~na izpostava, ki program pripravlja in datum akcije. Pri obmo~nih sre~anjih so Kranj Radovljica 20. 4. navedeni tudi naslovi prireditev in pri izobra`evanjih naslovi izobra`evanj. REGIJSKA SRE^ANJA PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VI@ NOVOST: Medobmo~je Izpostava Datum

Na tem mestu obve{~amo vse, ki delujete na obmo~ju Maribor in Pomurje Pesnica 6. 9. Primorske, Notranjske, osrednje Slovenije, Dolenjske in Bele krajine, da smo zaradi usklajevanja kakovostne ravni Novo mesto, Celje in Trebnje 11.10. skupin, ki se predstavljajo na regijskih sre~anjih, naredili Slovenj Gradec reorganizacijo. Tako bosta sre~anji otro{kih in odraslih Nova Gorica, Izola in folklornih skupin medobmo~ja Novo mesto (prete`ni del osrednja Slovenija Litija 18.10. Dolenjske z Belo krajino) samostojni, medobmo~je Ivan~na Gorica (torej osrednja Slovenija) pa se pridru`uje Ptuj Slovenska Bistrica 31. 5. Primorski. Enako smo na regijski ravni zdru`ili pevske in god~evske skupine (pripravili bomo skupno regijsko Kranj [kofja Loka 17. 10. sre~anje za Primorsko in osrednjo Slovenijo), pri pevcih in godcih pa smo dodatno zdru`ili {e medobmo~je Novo SRE^ANJA FOLKLORNIH SKUPIN DRUGIH NARODOV mesto s Celjem in Slovenj Gradcem (v letu 2008 bo torej IN NARODNOSTI skupno sre~anje za Dolenjsko, Belo krajino, zahodno Medobmo~je Izpostava Datum [tajersko in Koro{ko). Organizacija obmo~nih sre~anj, razen ob primerih upo{tevanja posebnih potreb okolja, Kranj Jesenice 17. 10. ostaja nespremenjena. Ljubljana Velenje 6. 6.

[e ni Maribor Maribor dolo- ~en 121 Napovedujemo

OBMO^NA SRE^ANJA IN OSTALE PRIREDITVE, KI JIH PRIPRAVLJAJO OBMO^NE IZPOSTAVE

Medobmo~je Celje in Slovenj Gradec (zahodna [tajerska s Koro{ko)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Celje La{ko Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 8. 11.

Celje La{ko Sre~anje odraslih folklornih skupin 4. 4.

Celje La{ko Se igramo, pojemo in ple{emo - sre~anje otro{kih folklornih skupin 30. 1.

Celje Mozirje Drgl'ca - obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4.

Celje Mozirje Ringa raja 29. 3.

Celje Roga{ka Slatina Etno ve~er 22. 2.

Celje Roga{ka Slatina Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 30. 8.

Celje Roga{ka Slatina Sre~anje otro{kih folklornih skupin 28. 3.

Celje [entjur Sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4.

Celje [entjur Sre~anje otro{kih folklornih skupin 30. 1.

Celje [entjur Ve~er pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 17. 5. Eno pesem peti - obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in Celje Velenje godcev ljudskih vi` 31. 8. Celje Velenje Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4. Z igro in plesom v pomlad - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih Celje Velenje skupin 10. 3. Celje Slovenske Konjice Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 15. 2.

Celje Slovenske Konjice Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 4. 7.

Celje Celje Ple{i, ple{i - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 7. 3.

Med Celje Celje Ven~ek `idanih - obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 14. 4. in 1. 5.

Zapojmo in zaigrajmo kot neko~ - obmo~no sre~anje pevcev Celje Celje ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 27. 7. Slovenj Gradec Dravograd Nastop folklorne skupine iz tujine 28. 6.

Slovenj Gradec Radlje ob Dravi Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4.

Slovenj Gradec Radlje ob Dravi Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 2. 2.

Slovenj Gradec Slovenj Gradec Sre~anje odraslih folklornih skupin 18. 4.

Slovenj Gradec Slovenj Gradec Sre~anje otro{kih folklornih skupin 19. 3.

Slovenj Gradec Ravne Sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4.

Slovenj Gradec Ravne Sre~anje veteranskih folklornih skupin 25. 6.

Medobmo~je Izola, Nova Gorica in osrednja Slovenija (Primorska z Notranjsko in osrednjo Slovenijo)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Med Izola Izola Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 18. 3. in 15. 7.

Izola Izola Izolafolk - Ples neko~ in danes 26. 6. 122 Napovedujemo

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum Izola Koper Etno program 1. 5.

Med Izola Koper Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 24. 5. in 30. 4.

Med Izola Koper Sre~anje odraslih folklornih skupin 1. 3. in 30. 3.

Izola Koper Sre~anje otro{kih folklornih skupin 15. 3. Izola Postojna “S plesom in pesmijo” 6. 12. Izola Postojna Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 9. 5. Izola Ilirska Bistrica Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 10. 5. Izola Ilirska Bistrica Pust je pr{u 15. 2. Izola Ilirska Bistrica Vizita 4. 6. Nova Gorica Tolmin Sre~anje otro{kih folklornih skupin Poso~ja 3. 4. Sre~anje odraslih folklornih skupin Poso~ja, pevcev ljudskih pesmi Nova Gorica Tolmin in godcev ljudskih vi` 4. 4. Osrednja Slovenija Litija Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` Zasavja 16. 2. Osrednja Slovenija Ljubljana okolica 29. obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 10. 4. Osrednja Slovenija Ljubljana okolica 30. obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 10. 5. Osrednja Slovenija Ljubljana okolica Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 27. 9. Igrajmo se, igrajmo pa zaple{imo - sre~anje otro{kih folklornih Osrednja Slovenija Vrhnika skupin 21. 2. Osrednja Slovenija Ko~evje Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 10. 2. Osrednja Slovenija Cerknica Sre~anje odraslih folklornih skupin Notranjske z gosti 26. 2. Osrednja Slovenija Ivan~na Gorica Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4. Osrednja Slovenija Ivan~na Gorica Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 4. 4. Osrednja Slovenija Zagorje ob Savi Sre~anje odraslih folklornih skupin 2. 2.

Medobmo~je Maribor in Pomurje (del [tajerske s Pomurjem)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Maribor Ru{e 10. sre~anje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin 7. 6.

Maribor Ru{e Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 3.

Maribor Ru{e Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 16. 2.

Preko polja gre pomlad - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih Maribor Maribor skupin 20. 3.

Med Maribor Maribor Ljudsko izro~ilo pri nas - obmo~no sre~anje odraslih folklornih 28. 3 in skupin, godcev ljudskih vi` in pevcev ljudskih pesmi 1. 7.

To je tista muha - mednarodni festival otro{kega ljudskega Maribor Maribor izro~ila 25. 6.

Maribor Pesnica Sre~anje otro{kih folklornih skupin Pesnice in Ru{ 8. 3.

Maribor Pesnica Sre~anje folklornih skupin Pesnice in Ru{ 4. 4.

Maribor Pesnica Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 15. 6.

Murska Sobota Murska Sobota Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 2. 4. 123 Napovedujemo

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum Murska Sobota Murska Sobota Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4. Murska Sobota Murska Sobota Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 20. 4. Pomurje Ljutomer Drogi sosid, dober den 3. 11. Pomurje Ljutomer Folklora, na{e veselje - sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4. Prleki smo veseli lidje - sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev Pomurje Ljutomer ljudskih vi` 23. 5. Pomurje Ljutomer Prlekija ple{e in poje - sre~anje odraslih folklornih skupin 25. 4. Pomurje Gornja Radgona Obmo~no sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin 28. 3. Pomurje Gornja Radgona Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 25. 4. Pomurje Lendava Marko ska~e - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 9. 4. Pomurje Lendava Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 19. 4.

Medobmo~je Kranj (Gorenjska)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Kranj Dom`ale Obmo~no sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin 8. 3.

Med Kranj Jesenice Obmo~no sre~anje folklornih skupin 26. 3. in 30. 6.

Kranj Radovljica Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 15. 3.

Kranj Radovljica Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 15. 3.

Kranj Tr`i~ Polka je ukazana - sre~anje folklornih skupin Tr`i~a 28. 3.

Med Kranj Kranj Sre~anje odraslih folklornih skupin 24. 2. in 4. 4.

Kranj Kranj Sre~anje otro{kih folklornih skupin 3. 4.

Kranj Kamnik Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 13. 7.

Med Kranj Kamnik Obmo~no sre~anje folklornih skupin 23. 2. in 14. 9.

Kranj Kamnik 38. dnevi narodnih no{ 12. 9.

Kranj [kofja Loka Sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin 9. 4.

Medobmo~je Ptuj (osrednja [tajerska)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Ptuj Ptuj Pod lipo - sre~anje odraslih folklornih skupin 5. 4.

Pozdrav sosedu, 1. del - sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev Ptuj Ptuj ljudskih vi` 25. 1.

Pozdrav sosedu, 2. del - sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev Ptuj Ptuj ljudskih vi` 26. 1.

Ptuj Ptuj Sedem korakov - sre~anje otro{kih folklornih skupin 29. 3.

Ptuj Slovenska Bistrica 10. sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 22. 2.

Ptuj Slovenska Bistrica 28. sre~anje odraslih folklornih skupin 12. 4.

Ptuj Slovenska Bistrica 28. sre~anje otro{kih folklornih skupin 9. 4. 124 Napovedujemo

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Ptuj Ormo` Ringa, ringa raja - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 25. 1.

Diradi ~indara - obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin, Ptuj Ormo` pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 23. 2.

Ptuj Lenart Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 18. 1.

Ptuj Lenart Si za ples? Sem za ples! - sre~anje odraslih folklornih skupin 4. 4.

Ptuj Lenart Sre~anje otro{kih folklornih skupin 28. 2.

Medobmo~je Novo mesto (Dolenjska z Belo krajino)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Novo mesto Sevnica Obmo~no sre~anje harmonikarjev 28. 6.

Novo mesto Sevnica Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 3. 4.

Novo mesto Sevnica Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi 6. 6.

Novo mesto Bre`ice Igraj kolce - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 2. 4. Kdor ho~e {e pet', mora skraja za~et' - obmo~no sre~anje Novo mesto Bre`ice pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 29. 11. Novo mesto ^rnomelj Igraj kolce - sre~anje otro{kih folklornih skupin 16. 4.

Novo mesto ^rnomelj Sre~anje odraslih folklornih skupin 29. 3.

Novo mesto Kr{ko Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 14. 6.

Novo mesto Novo mesto Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 31. 5.

Novo mesto Novo mesto Slofolk - mednarodni folklorni festival 29. 4.

Novo mesto Trebnje Sre~anje odraslih folklornih skupin 15. 3.

IZOBRA@EVANJA, KI JIH NA^RTUJEJO OBMO^NE IZPOSTAVE

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Med Celje [entjur Izobra`evanje za mlade godce folklornih skupin 16.10. in 7.10.

Celje Slovenske Konjice Eno pesem peti 9. 3.

Med Izola Piran Folklorne delavnice 1.2. in 20.4.

Izola Ilirska Bistrica Seminar za vodje folklornih skupin 1. 2.

Izola Koper Seminar za godce in vodje folklornih skupin 1. 2. Seminar na temo obla~ilne dedi{~ine - o tako imenovanih Kranj Kamnik narodnih no{ah 5. 9. Kranj Kranj Seminar za vodje otro{kih folklornih skupin I. 16. 2.

Kranj Kranj Seminar za vodje otro{kih folklornih skupin II. 9. 11.

Med Maribor Maribor Seminar za pripravo na obmo~na sre~anja folklornih skupin 1.1 in 30.3.

Maribor Maribor Ljudska glasba v otro{kem ljudskem izro~il 15.11

Maribor Maribor Izobra`evanje in strokovna pomo~ vodjem folklornih skupin 1. 1

Nova Gorica Ajdov{~ina Seminar za vodje otro{kih folklornih skupin 27. 9. 125 Napovedujemo

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum Nova Gorica Tolmin Folklorni seminar za otro{ke folklorne skupine 2. 2.

Med 1. Novo mesto Trebnje Strokovno svetovanje vodjem folklornih skupin 1. in 30. 11.

Osrednja Slovenija Cerknica Seminar za vodje folklornih skupin 30. 11. Osrednja Slovenija Litija Folklorni seminar za vodje otro{kih skupin 25. 9. Pomurje Ljutomer Programski posvet za vodje folklornih skupin februar Pomurje Lendava Razvoj plesnosti in igre za otroke Ptuj Lenart Seminar za skupine pevcev ljudskih pesmi 29. 11.

okto- Ptuj Slovenska Bistrica Folklorni seminar ber

22. in Ptuj Lenart Folklorni seminar 23. 11.

Slovenj Gradec Ravne Seminar za otro{ke folklorne skupine 14. 2. Slovenj Gradec Ravne Seminar za odrasle folklorne skupine 27. 2. Slovenj Gradec Dravograd Folklorna delavnica za odrasle 19. 1.

126 ˆ Priporocamo v branje

Glasbenonarodopisnega in{tituta ZRC SAZU, v njem BIBLIOGRAFIJA objavlja Mirko Ramov{ svoja znanstvena spoznanja o ljudskem plesu. V zborniku je do sedaj objavil naslednje MIRKA RAMOV[A znanstvene prispevke:

REBEKA KUNEJ - Potrkan ples. - Traditiones, 1, Ljubljana 1972, str. 129- 148. - Valvasorjevo etnokoreolo{ko gradivo. - Traditiones, 2, Ljubljana 1973, str. 174-158. Najve~ zapisov slovenskih - Romarski vrtec. -Traditiones, 4 , 1975, Ljubljana 1977, ljudskih plesov, kakor tudi str. 47-48. znanstvenih razprav in - Ples na An`evo v Predgradu. - Traditiones, 5/6, strokovnih prispevkov o 1976/77, Ljubljana 1979, str. 305-312. slovenskem ljudskem ple- - Vloga ljudskega plesa v `ivljenju slovenskih izse- su v preteklosti in danes, je ljencev. -Traditiones, 13, Ljubljana 1984, str. 59-62. nedvomno objavil etnoko- - “Sedem korakov”. - Traditiones, 15, Ljubljana 1986, reolog Mirko Ramov{. str. 201-224. Verjamem, da vsak bralec - Visoki ali prvi rej. - Traditiones, 17, Ljubljana 1988, Folklornika pozna Ramo- str. 187-208. v-{eve monografske pu- - Mazurka kot ljudski ples. - Traditiones, 19 , Ljubljana blikacije. Nekoliko manj 1990, str. 107-124. pa so poznane njegove objave znanstvenih razprav in - Otro{ke igre z odvzemanjem in privzemanjem na strokovnih ~lankov. Ker verjamem, da bi tistim, ki se Slovenskem. - Traditiones, 20, Ljubljana 1991, str. 127- ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, bil marsikateri od nje- 142. govih ~lankov dobrodo{el za nov uvid v slovensko ljudsko - “Osemca”. - Traditiones 21, Ljubljana 1992, str. 105-112. plesno dedi{~ino ali za potrditev lastnega razmi{ljanja, v - [trekljev prispevek k raziskovanju slovenskega nadaljevanju predstavljam nekatere objave. Bralce naj ob ljudskega plesa. - Traditiones, 24, Ljubljana 1995, str. tem opozorim, da gre za izbor objav in ne celotno bibli- 259-266. ografijo (ta bi namre~ zaobsegla bistveno ve~ prostora oz. - Ples v slovenski ljudski pesmi. - Traditiones, 27, enot). Ljubljana 1998, str. 79-96. - Ljudske plesne pesmi na slovenskem. - Traditiones, Njegova prva knjiga je iz{la leta 1980, v letih 1992-2000 pa 28/2, Ljubljana 1999, str. 167-176. je iz{lo {e 7 knjig: - “Ko so s plesom gor jenjáli ...” (Oris porabskega plesnega izro~ila). -Traditiones, 30/1, Ljubljana 2001, - Plesat me pelji: plesno izro~ilo na Slovenskem. str. 221-234. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1980. 415 str. + priloge. - Val~ek kot slovenski ljudski ples. - Traditiones, 32/2, - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Ljubljana 2003, str. 33-49. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Kres, - Koreolo{ka in antropolo{ka podoba plesnih iger na 1992. 398 str. + priloge. Slovenskem. - Traditiones, 33/2, Ljubljana 2004, str. - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Bela 161-180. krajina in Kostel. Ljubljana: Kres, 1995. 243 str. + - Metamorphoses of Slovenian folk dance priloge. [Metamorfoze slovenskega ljudskega plesa]. - - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Traditiones, 34/1, Ljubljana 2005, str. 141-154. Prekmurje in Porabje. Ljubljana: Kres, 1996. 318 str. + priloge. Poleg izvirnih znanstvenih ~lankov je v Traditiones obja- - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. vil tudi nekatere druge strokovne ~lanke: Vzhodna [tajerska. Ljubljana: Kres, 1997. 414 str. + priloge. - Proslava 50-letnice ustanovitve Folklornega in{tituta. - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Od - Traditiones, 14, Ljubljana 1985, str. 201-205. slovenske Istre do Trente - 1. del. Ljubljana: Kres, 1998. - Osemdeset let etnokoreologinje Marije [u{tarjeve. - 269 str. + priloge. Traditiones, 14, Ljubljana 1985, str. 207-208. - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Od - Ob 75-letnici dr. Zmage Kumer. -Traditiones, 28/2, slovenske Istre do Trente - 2. del. Ljubljana: Kres, 1999. Ljubljana 1999, str. 9-11. 255 str. + priloge. - 70 let Glasbenonarodopisnega in{tituta pri - Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademi- Koro{ka in zahodna [tajerska. Ljubljana: Kres, 2000. je znanosti in umetnosti. - Traditiones, 33/2, Ljubljana 455 str. + priloge. 2004, str. 5-13.

Vse od za~etka izhajanja zbornika Traditiones, danes V ~asu obstoja Jugoslavije je bil Ramov{ pogost zbornika In{tituta za slovensko narodopisje in udele`enec kongresov Zveze zdru`enja folkloristov 127 ˆ Priporocamo v branje

Jugoslavije, zato so nekateri njegovi prispevki objavljeni v - Ljudsko izro~ilo v estetski vzgoji pred{olskega otro- zborniku posameznega kongresa: ka. - Odkrivajmo, do`ivljajmo!, (Estetska vzgoja, del 3), (Zbirka Cicibanove urice, 9). GOBEC, Dora (ur.). - Problem zapisovanja individualnih variacij rezi- Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1982, janskega plesa. - Rad XV. kongresa Saveza udru`enja str. 29-49. folklorista Jugoslavije, Jajce 1968. Sarajevo 1971: 315- - Etnomuzikolo{ka podoba hribovske vasi Paka. -Kruh 318. in politika: poglavja iz etnologije Vitanja, (Na~in `i- - Vloga fantov{~ine v ljudskih plesih Slovenske Istre in vljenja Slovencev v dvajsetem stoletju). KRNEL- Primorja. - Rad XVII. kongresa Saveza udru`enja folk- UMEK, Du{a (ur.), [MITEK, Zmago (ur.). Ljubljana: lorista Jugoslavije, Pore~ 1970. @GANEC, Vinko (ur.). Partizanska knjiga, 1987, str. 559-599. Zagreb: Savez udru`enja folklorista Jugoslavije: - Volkstänze in Diex und Greutschach = Iz plesnega Dru{tvo folklorista Hrvatske, 1972, str. 91-94. izro~ila na Djek{ah in Kr~anjah. -Diex : Sonnendorf - Kolanje v Sloveniji. - Zbornik radova 36. kongresa auf der Saualp : von der mittelalterlichen Kirchenburg Saveza udru`enja folklorista Jugoslavije, Sokobanja zur modernen Tourismusgemeinde. WLATTNIG, 1989. Beograd 1989: 365-369. Robert (ur.). Klagenfurt: J. Heyn, cop. 1995, str. 338- - Ljudski ples na odru - umetnost ali zabava?. - Rad 339, ilustr. XXXVII. kongresa Saveza udru`enja folklorista - Pogled kamere in pogled strokovnjaka. - Etnolo{ki Jugoslavije, Plitvi~ka jezera 1990. \URI], Tomislav film med tradicijo in vizijo. KRI@NAR, Na{ko (ur.). (ur.). Zagreb: Dru{tvo folklorista Hrvatske, 1990, str. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 160-163. Zalo`ba ZRC, 1997, str. 157-158. - Oddelek za etnokoreologijo. - 65 let Aktiven je bil tudi v slovenskih etnolo{kih krogih, zato Glasbenonarodopisnega in{tituta ZRC SA : 1934-1999. lahko nekatere prispevke i{~emo tudi v izdajah TERSEGLAV, Marko (ur.). Ljubljana: ZRC SAZU, Slovenskega etnolo{kega dru{tva: Zalo`ba ZRC, 2000, str. 36-37. - Maska in ples v slovenski ljudski kulturi. - O pustu, - Sre~anje z rezijanskimi plesi. - Glasnik Slovenskega maskah in maskiranj: razprave in gradiva, (Opera ethno- etnolo{kega dru{tva, 8/1, Ljubljana 1967, str. 2-3. logica slovenica). FIKFAK, Jurij (ur.) in drugi. Ljubljana: - Obredni plesi in igre na Slovenskem. - Glasnik Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU, 2003, str. 41-52, ilustr. Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 8/4, Ljubljana 1967, - Sporo~ilnost slovenskega ljudskega plesa. - Ples `ivl- str. 1-2. jenja, ples smrti, (Poligrafi, letn. 8 (2003), {t. 27-28). - Pritrkavanje - ljudska umetnost. - Glasnik TELBAN, Borut (ur.). Ljubljana: Nova revija, 2003, str. Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 9/2, Ljubljana 1968, 105-135, ilustr. str. 2-3. - Plesna dedi{~ina. - Nesnovna kulturna dedi{~ina, - Metode in cilji raziskovanja slovenskega ljudskega (Zbirka Dnevi evropske kulturne dedi{~ine). plesa. - Poglavja iz metodike etnolo{kega raziskovanja, PRE[EREN, Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod 1, Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva, za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 89- 4, Ljubljana 1980, str. 80-89. 91, ilustr. - Zanimanje za slovenski ljudski ples na Slovenskem - Ljudski plesi stare plasti: najstarej{e, preproste od sredine 19. stoletja. - Zgodovinske vzporednice plesne oblike. - Nesnovna kulturna dedi{~ina, (Zbirka slovenske in hrva{ke etnologije,1, Knji`nica Glasnika Dnevi evropske kulturne dedi{~ine). PRE[EREN, Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 8, Ljubljana 1982, str. Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod za varstvo 155-160. kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 92-93, ilustr. - Pojavi folklorizma v Beli krajini. - Zgodovinske - Ljudski plesi nove plasti: novej{e, sestavljene plesne vzporednice slovenske in hrva{ke etnologije, 5, oblike. - Nesnovna kulturna dedi{~ina, (Zbirka Dnevi Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva, evropske kulturne dedi{~ine). PRE[EREN, Damjana 18, Ljubljana 1988, str. 215-220. (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne - Ljudski ples v osnovni {oli. - Glasnik Slovenskega dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 94-96, ilustr. etnolo{kega dru{tva, 34/4, Ljubljana 1994, str. 43-45. - Vloga ljudskega plesa v vsakdanjem in prazni~nem - Naloge slovenske etnokoreologije v prihodnje. - `ivljenju: ljudski ples v {egah in navadah `ivlje- Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 35/4, njskega in koledarskega kroga. - Nesnovna kulturna Ljubljana 1995, str. 6-9. dedi{~ina, (Zbirka Dnevi evropske kulturne dedi{~ine). PRE[EREN, Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod Ramov{ je avtor {tevilnih samostojnih sestavkov ali za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 97- poglavij v razli~nih monografskih publikacijah: 100, ilustr. - Ljudska plesna dedi{~ina danes: drugotno `ivljenje - Ples. - Slovensko ljudsko izro~il : pregled etnologije ljudskega plesa. - Nesnovna kulturna dedi{~ina, Slovencev. BA[, Angelos (ur.). Ljubljana: Cankarjeva (Zbirka Dnevi evropske kulturne dedi{~ine). zalo`ba: In{titut za slovensko narodopisje pri PRE[EREN, Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 1980, str. za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 101- 223-229, ilustr. 102, ilustr. 128 ˆ Priporocamo v branje

- Prvine ljudskega plesa v baletu Pie in Pina Mlakarja - MEH, Anica. Je pu{eljc narjen ---: narodopisni utrinki “Vrag na vasi”. V: Nekdanje sve~anosti: prispevki za iz Mislinjske doline. Podgorje: samozal., 2005. 153 str., monografiijo Pie in Pina Mlakarja. Katarina Lav{ (ur.). ilustr. Ljubljana: Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije, 2006. V zadnjem ~asu je soavtor nekaterih zgo{~enk, ki jih je Prispeval je tudi gesla oz. sestavke v enciklopedije, lek- izdal Glasbenonarodopisni in{titut ZRC SAZU: sikone in slovarje, npr.: - Od Ribnice do Rakitnice: ljudska pesem in glasba v - Etnokoreologija. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ribni{ki dolini = From Ribnica to Rakitnica: folk JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana: songs and music of the Ribni{ka dolina valley. (Iz arhi- Mladinska knjiga, 1987-2002, 1989, zv. 3: Eg-Hab, str. va Glasbenonarodopisnega in{tituta). Soavtor: KUNEJ, 63, ilustr. Drago. Ljubljana: Glasbenonarodopisni in{titut - Folklora, Folklorne skupine. - Enciklopedija Slovenije. Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU; Hrova~a: 1. natis. JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana: [krab~eva hi{a; Ribnica: Miklova hi{a, p 2003. 1 CD Mladinska knjiga, 1987-2002, 1989, zv. 3: Eg-Hab, str. (68 min, 59 sek), stereo. 130-131, ilustr. - Slovenske ljudske plesne vi`e, Koro{ka = Slovene folk - Ljudski ples. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis. dance music, The Koro{ka region. (Iz arhiva JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana: Glasbenonarodopisnega in{tituta). Soavtorja: KUNEJ, Mladinska knjiga, 1987-2002, 1992, zv. 6: Krek-Marij, Drago, KUNEJ, Rebeka. Ljubljana: ZRC SAZU, cop. str. 295-296, ilustr. 2003. 1 CD (58 min, 44 sek), stereo. - Mostna igra. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis. - Odmev prvih zapisov = (The echo of the first record- JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana: ings). (Iz arhiva Glasbenonarodopisnega in{tituta). Mladinska knjiga, 1987-2002, 1993, [Zv.] 7: Marin-Nor, Soavtorji: KLOB^AR, Marija, KUNEJ, Drago, [IVIC, str. 223. Ur{a. Ljubljana: Glasbenonarodopisni in{titut ZRC - Polka. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis. JAVORNIK, SAZU, p 2004. 1 CD (62 min 20 sek), stereo. Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002, 1995, zv. 9: Plo-Ps, str. 123, ilustr. In za konec {e nekaj prispevkov, ki jih avtorica tega se- - Ravnikar, Bruno. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis. znama ni uvrstila v zgornje skupine, vendar je po njeni JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi Ljubljana: Mladinska presoji dobro, da bralce Folklornika seznani z njimi: knjiga, 1987-2002, 1996, zv. 10: Pt-Savn, str. 102. - [Gesla - 117 enot]. - Slovenski etnolo{ki leksikon. 1. - Vascit pr Zile: ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in izd. BA[, Angelos (ur.).Ljubljana: Mladinska knjiga, glasbi. Soavtorji: KRIEGL, Niko, LO@AR-PODLOGAR, 2004. Helena, KORUZA, Jo`e, MILISAVLJEVI^, Lajko. V Celovcu: Slovenska prosvetna zveza, [1976?]. [48] str. Poleg tega je soavtor dveh knjig, ki sta nastali na pobudo - Ljudski plesi. Ljubljana: Zdru`enje plesnih u~iteljev SR dveh folklornih skupin: Slovenije: komisija za dru`abni ples pri ZKO Slovenije: Delavska univerza “Cene [tupar”, 1981. 60 str., note. - Dedi{~ina Lancove vasi in okolice: no{a, plesi in - Folklora in folklorizem. - Kulturni poro~evalec, maske. Soavtorji: MAKAROVI^, Marija, GA^NIK, 22/102, Ljubljana 1991, str. 7. Ale{. Ptuj: Znanstvenoraziskovalno sredi{~e Bistra; - Slog slovenskega ljudskega plesa. - Folklornik, 1/1, Lancova vas: Folklorno dru{tvo, 2003. 112 str., ilustr. Ljubljana 2005, str. 7-9. - Na{a Poljana: kulturna dedi{~ina Velike Polane in oko- - Slovenski narodni plesovi: (skripta za folklorni semi- lice. Soavtorici: FUJS, Metka, MAKAROVI^, Marija. nar). Zagreb: [s.n.], 1971. 111 str., pril., note. Velika Polana: KD “Mi{ko Kranjec”, 2004. 188 str., ilustr. - “Coklarski ples”. Folklornik 2 (2006):28.

Je avtor dodatnega besedila v naslednjih publikacijah:

- Oj, tan stoji pa lipa: ziljski `egen, {tehvanje in prvi rej. [entjakob = St. Jakob: Slovensko prosvetno dru{tvo “Ro`”, 1996. [34] str., ilustr. - TRAMPU[, Neva, TRAMPU[, Alenka, TRAMPU[, Mile. Koleda, {ale{ka folklorna skupina. (Zbirka Fragmenti, zv. 6). Bibliofilska izd. Velenje: Pozoj, 1997. 36 str., barvne fotogr. - LUBEJ, Ne`ka. Pikapolonica, hvala za zlato kolo!: otro{ke igre in plesi: priro~nik za folklorno vzgojo. Maribor: Zveza kulturnih organizacij, 1997. 101 str., ilustr., note. ISBN 961-6168-12-6. - Najgel, fajgel, ro`marin. Dobova: Kulturno dru{tvo, [2001]. 1 zvo~na kaseta (38 min, 53 sek,). 129 ˆ Priporocamo v branje

rjalnega poklica … (str. 19), zapi{e avtor in nadaljuje s Henrik Neubauer podajanjem koreografu potrebnih znanj, saj v naslednjem razdelku razlo`i postopek nastajanja plesne kompozicije, UMETNOST zatem posebno podpoglavje namenja znanjem, ki jih potrebuje koreograf in na{teva, kaj vse mora obvladati pri KOREOGRAFIJE svojem delu ter na kaj mora biti pozoren, ko na~rtuje nastop. Ker je ples tesno povezan z glasbo, pisec posveti REBEKA KUNEJ tej tematiki dva razdelka, v katerih se osredoto~a na to, kako analiziramo izbrano glasbo in kak{na je povezava z glasbenikom: korepetitorjem in dirigentom. V naslednjem razdelku se posveti {e scenografiji in kostumografiji ter Ljubljana: Javni sklad sodelovanju s tistimi, ki so odgovorni za ti dve podro~ji pri RS za kulturne deja- nastajanju plesne predstave. Koreografski proces je ustva- vnosti, 2006, 91 str., rjalen proces, ki zahteva veliko vaje in znanja (str. 35), ilustr. zapi{e avtor uvodoma k novemu razdelku in v nadaljeva- nju navede nekaj idej, ki so lahko v pomo~ tudi folk- “Umetnost koreografi- lornikom v njihovem koreografskem procesu. Temi je” izpod peresa dr. naslednjih dveh razdelkov sta koreografovo delo s plesalci Henrika Neubaerja je v dvorani za vaje in delo na odru, posebej namenja {e pod- namenjena - kot zapi{e poglavje pripravam od za~etka do prve predstave in se v avtor v sklepu, da zadnjem razdelku prvega, splo{nega dela, dotakne propa- pomaga mladim kore- gandnega in informacijskega gradiva o novonastali kore- ografom in tistim, ki si ografiji. `elijo pri ustvarjanju plesnih skladb izpopol- Sledi posebni del, v katerem se dr. Neubauer osredoto~a niti svojo umetnost in predvsem na mo`nosti gibanja posameznika in skupine v znanje (str. 73). ^eprav ~asu in prostoru, upo{tevaje vsebino plesnega dela in nje- jo pisec namenja v prvi govih izraznih mo`nosti. Vsebino razdeli na naslednje vrsti koreografom bale- razdelke: gibi in plesal~evo telo, koraki in gibi posameznih ta in sodobnega plesa, jo priporo~am v branje tudi “kore- delov telesa, izbor kombinacij gibov in korakov, gibanje od ografom ljudskega plesa v folklornih skupinah” z opozo- znotraj ven in od zunaj navznoter, simetri~nost in ne- rilom, da tudi ljudski ples sodi med ples in umetnost. simetri~nost v telesu, uporaba energije in dinamika. Zdi se, da bo folklornikom najzanimivej{i razdelek tega dela Uvodoma avtor opredeli pojem koreografija in {e razlo`i, knjige o zavedanju prostora na odru, navsezadnje je kaj je kinetografija ter nato poda namen knjige o kore- obvladovanje in uporaba prostora za koreografa ena nje- ografiji, s katero `eli prikazati lepoto koreografskega govih najpomembnej{ih nalog. Drugi pomemben element ustvarjanja, to je ustvarjanja s ~love{kim telesom brez pa je ~as - kar je tema naslednjega razdelka. Temu sledi besed (str. 7). Sledi poglavje s kratkim pregledom podpoglavje, v katerem avtor `eli opozoriti, da mora kore- zgodovine plesa - vse od prazgodovine, do starega veka, ko ograf pri ustvarjanju plesa izbrati take gibe, ki bodo imeli so se za~eli kazati prvi zametki poklicnega plesa in delitve za plesalce in za gledalce natan~no dolo~en pomen in na izvajalce in gledalce, do razvoja poklicnega plesa, ume- tnosti postavljanja plesov in do razvoja poklica koreografa v 17. stoletju. Ne gre prezreti, da poglavje na kratko pred- stavlja tudi zgodovino koreografiranja in koreografij na Slovenskem in s tem dodaja pomemben drobec k zapisu zgodovine plesa na na{ih tleh.

Osrednjo vsebino knjige avtor razdeli na dva dela: splo{ni in posebni del. V splo{nem delu predstavi koreografa in njegovo {ir{e delovno okolje. Pri tem takoj uvodoma opo- zori, da je osnova koreografovega dela ples, ki pa mora biti predvsem umetnost izraza in ~ustev in ne razkazovanje akrobatske virtuoznosti, pri tem pa avtor ne zanemarja tehni~nega znanja, brez katerega ni umetnosti; a opoza- rja, da zgolj obvladovanje tehnike izni~i navdih in omeji umetni{ko stvaritev. Razdelek o koreografu kon~uje z mislijo, da se ob gledanju te`ko nau~imo koreografiranja, da je treba delati in ustvarjati. Ustvarjalnosti se ne more nau~iti kdor koli, lahko pa vsakomur pomagamo, ga pod- Fotografija iz knjige s pripisom: Simetri~nost v telesu. piramo in mu posredujemo obrtno plat njegovega ustva- (Foto: Janez Er`en.) 130 ˆ Priporocamo v branje bodo utemeljeni. Vsaka nova plesna skladba pomeni za Sklepu, ki je preveden tudi v angle{ki jezik, sledi {e koreografa najprej pot v neznano - v raziskovanje novih dodatek, v katerem so razlo`eni nekateri glasbeni izrazi, izraznih mo`nosti in tehni~nih mo`nosti plesne ume- predvsem pa bo folklornikom v korist razlaga nekaterih tnosti (str. 63), zapi{e avtor na za~etku razdelka, kjer odrskih tehni~nih izrazov, saj se hote ali nehote sre~ujejo namenja besede mladim koreografom in opozarja, naj si v z njimi pri svojem delu. Sledi {e seznam koreografov in svojem ustvarjanju ne pomagajo z zapisi koreografij njihovih baletnih postavitev v slovenskih narodnih drugih na video nosilcih. Opazi se namre~, da si koreografi gledali{~ih v Ljubljani in Mariboru ter seznam avtorjevih brez lastnih idej pomagajo tudi na tak na~in, vendar je v baletnih koreografij drugod. Kot se strokovnemu pisanju njihovih stvaritvah viden “pravi” avtor. Zato spodbuja priti~e, ga avtor zaklju~uje z navedbo uporabljenih virov za~etnike, da se z nadarjenostjo in z znanjem lotijo in literature. raziskovanja, ki ga omogo~a lastno ustvarjanje, v katerega naj vlo`ijo svojo filozofijo plesa, umetnosti in `ivljenja in ^eprav bo folkornika sprva morda motil jezik, ki se kljub svoje prepri~anje, pri tem pa morajo imeti ~as, mo~ in strokovnosti, kateremu se pisec ne more izogniti, trudi potrpljenje, da se njihove zamisli iz~istijo in za`ivijo. V biti razumljiv in jasen, bodo bralca pritegnili tudi za- nadaljevanju nam pisec predstavi, kako se koreografija za nimivi in raznovrstni citati, ki podajajo osebne izku{nje posameznega plesalca razlikuje od koreografije skupinskih avtorja ali katerega drugega koreografa na obravnavano plesov, in opozarja, na kaj moramo pri tem paziti. temo in tako po`ivijo vsebino in jo naredijo privla~nej{o. Pazljivost velja tudi pri uporabi simetri~nosti in ne- Navkljub vsemu bo “koreograf ljudskega plesa v folklorni simetri~nosti v prostoru, kar je tema naslednjega razdelka, skupini” na{el ob prebiranju te knjige {tevilne uporabne temu pa sledi {e podpoglavje, v katerem obravnava izraze napotke, ki jih bo lahko s pridom prenesel v svoje delovno in ~ustva, ki jih plesalci podajajo v plesni predstavi. Ob okolje. Nenazadnje tudi zato, ker iz nje veje neizmerna koncu tega dela knjige dr. Neubauer namenja nekaj besed ljubezen do plesa kot umetnosti. {e improvizaciji ter slogu, kjer opozarja na slogovno enovitost plesne predstave, kaj mora koreograf storiti po premieri ter nazadnje zaklju~i z mislijo: Najstro`ji kritik mora biti vedno umetnik sam. Le tako bo kot koreograf nadaljeval svojo umetni{ko pot, napredoval in se uvelja- vljal (str. 71).

Fotografija iz knjige s pripisom: Koreograf pri delu s plesalci. (Foto: Janez Er`en.)

131 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN ODDAJO PRISPEVKOV

Folklornik je glasilo, namenjeno folklornim in podobnim skupinam, ki v sodobnosti poustvarjajo prvine kulture in na~ina `ivljenja ljudi na Slovenskem v preteklosti. Objavlja strokovne in poljudne prispevke s podro~ja glasbene, plesne, obla~ilne in druge dedi{~ine; tako prispevke, ki obravnavajo izro~ilo preteklosti, kakor tudi prispevke, ki go- vorijo o sodobnem odnosu do izro~ila.

Uredni{tvo Folklornika prosi vse sodelavce, da pri oddaji prispevkov upo{tevajo spodaj navedene oblikovne stan- darde:

1. Prispevke oddajte v tipkopisu s prilo`eno disketo ali po elektronski po{ti.

2. Pripi{ite podatke o avtorju (ime, priimek, izobrazba, poklic, naslov, elektronski naslov, telefonska {tevilka).

3. Prispevke po{ljite na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, [tefanova 5, 1000 Ljubljana, za uredni{tvo Folklornika ali na elektronski naslov: [email protected].

4. V kuverto dodajte tudi fotografije in drugo ilustrativno gradivo, v besedilu pa ozna~ite mesta, kamor naj bi gradi- vo sodilo.

5. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji.

6. O izbiri ali zavrnitvi prispevkov odlo~a uredni{ki odbor.

7. Poslanega gradiva ne vra~amo.

8. Pri strokovnih ~lankih uporabljajte oklepajski na~in citiranja: (priimek leto izida: stran); primer: (Ramov{ 1980: 23). Ob koncu navedite vire in literaturo.

132