DOCSLIB.ORG

Razstava Ob 36. Folklornem Festivalu V Beltincih

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Razstava Ob 36. Folklornem Festivalu V Beltincih Gradivo glasbilo. V tistih ~asih je nanje igral Mi{ka Baranja, ki je RAZSTAVA OB imel svoj orkester, s katerim je igral v kavarni Central v Murski Soboti. Kot sem se sam prepri~al, so se cimbale 36. FOLKLORNEM pojavile v nekaterih dvojezi~nih mad`arsko-slovenskih vaseh. Po prenehanju delovanja njegovega orkestra, se je FESTIVALU Mi{ka Baranja priklju~il bratoma Kociper, ki so nato spremljali folklorno skupino. Takrat je nastala banda V BELTINCIH Kociper-Baranja. JO@E BAKAN V okviru 36. folklornega festivala v Beltincih je bila v pros- torih beltinskega gradu od 27. 7. do 31. 7. 2006 tudi raz- stava fotografij godcev (`al pozabljenih), ki so prena{ali izro~ilo na{ih prednikov, tako {ege in ljudske glasbe, kakor tudi razveseljevanja ljudi na gostüvanjih, veselicah in drugih prireditvah. V ~asu njihovega delovanja {e ni bilo ne radia in televizije, ne elektrike in avtomobilov. Na igranja so hodili pe{ in nosili vsak po dva in{trumenta. Zunaj so igrali na razna pihala in trobila, znotraj pa so navedene in{trumente zamenjali z goslimi, flavto in kon- 1921- Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih takrat uporabljali. trabasom. Kljub temu pa so bili zadovoljni, da so lahko Igrali so na violine, flavto, klarinet, kontrabas in cingule. Na cingule igra [tefan Legen iz Gan~an, roj. 1881 + 1935. prina{ali veselje med goste, ki so ob njihovem igranju zaplesali in zapeli. Tako je bilo vse do prve polovice 20. stoletja, {e posebej v Prekmurju. Spremembe so se za~ele komaj v drugi polovici 20. stoletja, ko se je z elektrifikaci- jo v Prekmurju pojavil radio. [ele takrat so lahko ljudje poslu{ali melodije in pesmi po radiu. Takrat se je pojavila tudi harmonika, ki je zamenjala nekatere in{trumente, in {tevilo godcev se je v sestavih zmanj{alo. Eden najbolj znanih harmonikarjev beltinske ob~ine je bil Ludvik [uklar, ki je dolga leta pou~eval harmoniko. Bil je aktiven vse do leta 2005. Ker bi ve~ina nekdanjih godcev ostala pozabljenih, sem se odlo~il po vaseh zbrati stare fotografije in jih razstaviti v ~asu folklornega festivala. Z mnogimi od njih sem tudi igral, z ve~ino od njih pa je sodeloval moj o~e Martin Bakan, 1923 - [tefan Tratnjek, Matija Tratnjek, Ivan Antolin, Jo`ef Mau~ec, Martin Bakan, Jo`ef Hajduk. ki je tedaj `e imel zbranih nekaj starih fotografij. Martin Na cingule igra Ivan Antolin. Bakan je bil rojen leta 1900 in se je za~el ukvarjati z glasbo takoj po 1. svetovni vojni, leta 1918. Tudi njegovi {tirje sinovi so se ukvarjali z glasbo. Najmlaj{i od njih Anton Bakan ima akademsko izobrazbo in pou~uje v Berlinu. Razstavljenih je bilo okrog {tirideset fotografij, ki prikazu- jejo godce iz dana{nje ob~ine Beltinci, v kateri se nahajajo vasi: Beltinci, Bratonci, Lipovci, Gan~ani, Dokle`ovje, I`akovci, Melinci in Lipa. Na razstavi sem sre~al g. Mirka Ramov{a, s katerim sva si skupaj ogledala prej omenjeno razstavo. Najina skupna ugotovitev je bila, da so poleg godal in trobil bile glavno glasbilo cingule in ne cimbale, kot se dandanes govori. Cingule so bile ve~ji oprekelj in brez nog, kar prikazujeta tudi fotografiji {t. 1 in 2. Zanimivo je, da se {e danes 1933 - Martin Bakan, [tefan Berendija{, Avgust ^erpnjak, [tefan Rengeo, [tefan Tivadar, Ivan Berendija{. potomci nekdanjega muzikanta, ki je igral na cingule, Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih uporabljali znotraj, imenujejo Cingula{evi. Cimbale pa so mad`arsko-romsko reklo se jim je tudi veseli les. 29 Gradivo 1934 - Ivan Berendija{, [tefan Berendija{, [tefan Rengeo, Avgust ^erpnjak, Jo`ef Bakan, [tefan Tivadar, Martin Bakan. Na fotografiji so muzikantje skupaj s svati. Muzikantje imajo v rokah in{trumente za zunaj. 1935 - Ivan Zorko, Jo`ef Bakan, [tefan Tivadar, Tinek Mau~ec, 1958 - Alojz Bakan, Franc Bakan, Jo`e Bakan. Avgust ^erpnjak, [tefan Rengeo, Ivan Kuzma, Martin Bakan. Na poroko so se vozili s ko~ijo. Fotografija je nastala ob prihodu Muzikantje kot godba na pihala. svatov iz cerkve. 1952 - Franc Bakan, Jo`ef Gru{kovnjak, Tinek Mau~ec, Ludvik [uklar, Martin Bakan. 1960 - Matija Horvat, Alojz Bakan, Boris @alig, Martin Bakan. V za~etku druge polovice 20. stoletja se pojavi harmonika. Na Pojavi se trobenta in izpodrine ostala godala. Na fotografiji je fotografiji je znani harmonikar in u~itelj Ludvik [uklar. tudi Boris @alig, ki je ve~ let vodil Beltin{ko folklorno skupino. 30 Gradivo 1965 - Janez Kociper, Jo`ef Kociper, Stanko Sraka-Bakan, Anton Rajnar. 1975 - Janez Kociper, Anton Rajnar, [tefan Kumin, Originalna Kociprova zasedba, kot so igrali na gostijah Stanko Sraka-Bakan. in veselicah. Kocipri, kjer Anton Rajnar igra na klarinet, na harmoniko pa [tefan Kumin. Zna~ilno za Kocipre je, da so si izposojali harmonikarje. Kot harmonikarji so z njimi igrali `e omenjeni [tefan Kumin iz Brezovcev, Vinci Drvari~ iz Ivancev, Jo`e Pal iz Lipe, Boris @alig iz Gan~an in Jo`e Bakan iz Gan~an. 1964 - Jo`e Bala`ic, Anton Bakan, Jo`e Bakan, Feri Kos, Martin Bakan. Kvintet po vzoru Avsenikov. Na fotografiji je tudi Jo`e Bala`ic, ki je dolgo igral pri Avsenikih in Anton Bakan, danes priznani glasbeni u~itelj v Berlinu. 31 Kako delati saj so temeljni kroji ve~inoma znani. Ve~ja odstopanja pa KAKO DO ^IM so vsekakor mo`na pri gumbih in na `enskih oblekah pri okrasnih trakovih in predvsem pri takoimenovanem USTREZNEJ[IH {~itnem traku “krta~ki”, saj jo nadome{~amo kar z nava- FOLKLORNIH dnim {~itnim trakom. Lahko zapi{em, da se zelo trudite, da bi za rekonstrukcije dobili ustrezne materiale - tako glede barvne ustreznosti kot ustrezno- KOSTUMOV? sti surovinske sestave in na~inov tkanja. Kje so te`ave najve~je Pogovor z dr. Marijo Makarovi~ in kak{ne kompromise sprejemate? Hvala, ker ste opazili, da se trudim. Verjetno pa se z menoj {e bolj trudijo vodje folklornih skupin in svetlolasa gospa V prej{njem Folklorniku smo v skladi{~u tovarne Maj{perk, ko izbiramo blago za to ali objavili intervju z dr. Marijo ono folklorno skupino, ker tako trmasto vztrajam, da Makarovi~, in sicer z namenom, nabavimo blago iz naravnih vlaken. Upam si trditi, da da bi bralce opozorili na njen doslej {e nisem izbrala blaga v kombinaciji volna - sinteti- `ivljenjski prispevek k razvijanju ka ali bomba` - sintetika, ~e izvzamem, da sem zadnji~ v ljubiteljskih kulturnih dejavno- prodajalni MTT v Mariboru res naredila “neprostovoljno” sti. Prijetno dru`enje in pa za- izjemo. Kaj sem hotela, ~e pa je bilo blago prav tak{no, kot nimivi odgovori so me spod- natanko opisana in narisana zakma{na obleka peti~nej{e budili, da se z dobitnico Zlate kmetice s [tajerskega. Izjemoma tudi zato, ker sem na plakete Sklada {e enkrat pogov- razo~aranem obrazu vodje folklorne skupine opazila, da je orim in ji zastavim nekaj “o`jih treba kupiti prav tisto blago in nobeno drugo. Marija Makarovi~. strokovnih” vpra{anj, katerih (Foto: Janez Er`en, odgovori bodo, vsaj upam, ^e sem na enem primeru bolj natan~en. Belokranjci so se npr. v Ljubljana, januar 2006.) pomagali vsem skupinam, ki se prvi polovici 19. stoletja poleti obla~ili skoraj izklju~no v ro~no tako ali druga~e kostumirajo. tkano laneno platno, proti koncu 19. stoletja tudi `e v industri- jsko tkano bomba`no blago. Kaj predlagate skupini, ki npr. `eli Vpra{anje za za~etek: Nobena obleka, ki je izdelana na novo, predstaviti obla~ilni videz kmetov v Adle{i~ih ob koncu 19. sto- ni enaka staremu originalu. Zakaj ne in ali bi bilo sploh potre- letja. Ali naj si izdelajo kostume iz ro~no tkanega lanenega bno? platna (ki ga najdejo {e v starih skrinjah, na bol{jih sejmih ali gredo ponj na Hrva{ko ali Mad`arsko), naj pose`ejo po indu- Imate prav. Nobena kopija ni in ne more biti enaka origi- strijsko tkanem lanenem platnu (~e dobijo takega, ki v grobem nalu, v najbolj{em primeru se mu lahko samo pribli`a ustreza videzu ro~no tkanega), naj izberejo bomba`no blago ali tako, da je predvsem po krojnem in barvnem videzu vide- naj naredijo kombinacijo vsega skupaj? ti kot original. Vsi, ki se ukvarjamo z obla~ilnimi rekon- strukcijami za izvajalce in izvajalke ljudskih plesov, {e Svetovala bi jim, da naj se odlo~ijo za kombinacijo ro~no kako dobro vemo, da se ka`ejo razlike v obla~ilnem blagu, tkanega in strojno tkanega platna. Belokranjcev vsaj barvah, okrasnih sestavinah in nenazadnje tudi v zaenkrat ne bi obla~ila v bomba`no blago, ~e izvzamem {iviljskih in kroja{kih izvedbah. vales in damast za `enska obla~ila. @e ve~krat sem omenila, ~e se ne motim, tudi v najinem prej{njem razgovoru, da me osebno ne bi prav ni~ motilo, ~e bi nastopajo~i plesali kar v svojih obi~ajnih oblekah. Prepri~ana pa sem, da bi motilo gledalce, ki pri~akujejo, da ple{ejo v “no{ah”. Kak{na odstopanja (v barvi, materialu, kroju, okrasnih prvi- nah …) so dopustna? Odstopanja naj bi bila ~im manj{a, ~eprav se jim ne da izogniti. Povedano nazorneje: na primer temnorde~ega `enskega obla~ilnega blaga ne ka`e zamenjati z `ivorde~im, prav tako ne temnozelenega z `ivozelenim, ker v kme~kem okolju proti koncu 19. in v prvi ~etrtini 20. stoletja niso bile v navadi `ive barve. Dokler ima “na{ stari dobri Maj{perk, ki je `al {el v ste~aj” {e nekaj zalog Vezenine in druge nadrobnosti folklorne kostume delajo posebne in omogo~ajo, da le-ti niso uniformni bolj volnenega blaga, ne ka`e kupovati sinteti~nega blaga. S kot bi bilo potrebno. kroji mo{kih in `enskih oblek je verjetno {e najmanj te`av, (Foto: Janez Er`en, seminar o pe~ah, ^rnomelj, junij 2007.) 32 Kako delati tistimi, ki imajo elastan, kaj z raznimi me{anicami …? Kaj s klotom, ki danes ni ve~ tak, kot je bil, in kaj s tkaninami iz umetnih vlaken, ki so jih vsaj ob koncu 19.
Load more

Recommended publications
  • Summary of Report on Impacts on Environment
    SUMMARY OF REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT FOR ELECTRIFICATION, RECONSTRUCTION AND UPGRADING OF THE RAILWAY LINE PRAGERSKO - HODOŠ Maribor, November 2010 (updated September 2012) 1 SUMMARY FOR PUBLIC 1.1 BASIC DATA ON THE HOLDER OF ACTIVITY AND REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT Title of the measure: Electrification, reconstruction and upgrading of the railway line from Pragersko to Hodoš Purpose: It deals with electrification, reconstruction and upgrading of the existing railway line from Pragersko to Hodoš, which runs partially on the line No. 40 Pragersko-Središče- state border with the Republic of Croatia on the section from Pragersko to Ormož and on the line No. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš – state border with the Republic of Hungary. The electrification of the 109 km of the existing railway line means the continuation of the development of the public railway infrastructure in the South-East part of Slovenia and the modernisation of the Vth traffic corridor. The foreseen measures of electrification (placing of poles for the supply) will run on the existing alignment. To assure the technical standards the line will be reconstructed on five places, namely in front of Ormož, in Pavlovci and Ivanjkovci as well as on stations Ptuj and Hodoš. Within electrification also the construction of five electrical substations is foreseen for the supply of traction with electricity. Holder: The holder of the activity is Republic of Slovenia, Ministry of Transport, Agency of the Republic of Slovenia for the management of public railway infrastructure investment, Kopitarjeva 5, Maribor. Responsible person of Maksimiljan Dolinšek, u.d.i.e. the holder: Valid spatial National spatial plan for electrification and reconstruction of the railway document: line Pragersko–Hodoš (Official Gazette RS, No.
    [Show full text]
  • Revija Prirodoslovnega Muzeja Slovenije (Prekmurje, Slovenia) Journal of the Slovenian Museum of Natural History 71 2011 (Squares 9363/3, 9363/4, 9463/1 and 9463/2)
    ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at 71 2011 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE Vsebina / Contents: Branko BAKAN: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti 9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2) SCOPOLIA A Survey of the Flora of the Western Part of Dolinsko Region Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Prekmurje, Slovenia) Journal of the Slovenian Museum of Natural History 71 2011 (squares 9363/3, 9363/4, 9463/1 and 9463/2) CODEN SCPLEK - ISSN 0351-0077 SCOPOLIA ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at SCOPOLIA 71 2011 SCOPOLIA 71 / 2011 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Edited by: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofinancirata/Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. / Ministry of Culture and Slovenian Book Agency. Urednik / Editor: Boris KRYŠTUFEK Uredil/ Edited by: Janez Gregori Uredniški odbor / Editorial Staff: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Miloš KALEZIĆ (SB), Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC, Jan ZIMA (ČR) Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino / Reader for Slovene: Cvet a na TAVZ ES Lektor za angleščino / Reader for English: Henrik Ciglič Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz d.o.o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov The Journal appears at least twice a year, 600 copies per issue.
    [Show full text]
  • Informativno Glasilo Občine Beltinci • Številka 74 • Junij
    Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 74 • junij 2019 • letnik XVI • ISSN -1581-7156 Jeričevi dnevi v Dokležovju - Položitev venca Jeričevi dnevi v Dokležovju k spomeniku Ivana Jeriča Proslava ob dnevu državnosti v Občini Beltinci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Tam v meglicah nad mursko vodo - koncert s pesmimi Vlada Kraslina 2 Mali rijtar - junij 2019 Cenjeni bralci, letošnje poletje je končno prineslo tople V novi številki občinskega glasila boste naslednjo 75. številko Malega rijtarja dni, po katerih smo hrepeneli. Najbolj lahko brali o dogodkih, ki so se zgodili nam pošljite do ponedeljka, 20. so se jih gotovo razveselili šolarji, saj v naši občini, hkrati pa napovedujemo avgusta 2019. Prispevek opremite še s so z njimi prišli počitniški dnevi brez tudi tiste, ki sledijo in vas vabimo, da podpisano fotografijo. skrbi in obveznosti. Prav tako pa nas ti se jih udeležite. Pred nami je pestro dnevi razveseljujejo že s prvimi sadovi poletje, izkoristimo ga in se obogatimo Za uredniški odbor Bojan Vereš z vrtov in polj. Narava se nam prav z vsem, kar nam ponuja. sedaj razodeva v vsej moči in lepoti. Želimo si, da bi nam bila za vzgled in bi Svoja doživetja ter spomine nam tudi mi bližnjim, ki nas obdajajo, delali posredujte in nam pomagajte in dajali čim več dobrega. sooblikovati vsebino naslednje številke Malega rijtarja. Vaše prispevke za Mali rijtar Prosimo vas, da nam informativno glasilo Občine Beltinci Vsebina objavljenih člankov ne odraža (do 3500prispevke znakov) vedno stališča uredniškega odbora glasila. Objavljenih člankov ne honoriramo. Fotografije, ki jih avtorji ne bodo podnaslovili, bomo objaviliuredniški brez odbor: podnaslovov.
    [Show full text]
  • University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transec
    University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transeconet IDENTITIES AND STRATEGIES – RAISING AWARNESS WP6.1 Report Perception of Landscape Changes Authors: Gregor Torkar and Romina Rodela Nova Gorica, 2011 Abstract: This report aims to map out local peoples’ perception of landscape changes in the Pomurje region. To this end it reports on the historical and recent perception of landscape change, on the main processes driving landscape changes, but also it reports on people perceptions about Pomurje as a cross-border area, and on knowledge people have about the ecological networks. Qualitative data informs us that a combination of geomorphologic, socioeconomic, cultural, and historic factors have shaped the Pomurje landscape and have influenced land use patterns in the region. As from respondents’ narratives the emergence of agricultural modernization and policy trends, present in the country after the World War II, appear to have most influenced the landscape and the rural lifestyle in Pomurje. Of a particular relevance are the impacts that the state border (its closure/openness) had on local development dynamics. Key words: ecological networks, perception of landscape change, landscape, Pomurje region Povzetek: V poro čilu predstavljamo, kako lokalni prebivalci Pomurske regije zaznavajo spremembe v kulturni krajini. V poro čilu poro čamo o njihovem zaznavanju preteklega in današnjega stanja v krajini ter o glavnih dejavnikih, ki spreminjajo krajino. V poro čilu tudi predstavljamo, kako ljudje zaznavajo Pomurje v povezavi s čezmejnimi obmo čji, ter njihovo poznavanje in razumevanje ekoloških mrež. Pridobljeni kvalitativni podatki kažejo na kombinacijo geomorfoloških, socioekonomskih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali krajino v Pomurju in vplivali na vzorce rabe prostora v regiji.
    [Show full text]
  • Oktatás És Írni-Olvasni Tudás a Rába És a Mura Közötti Többnyelvű
    MARIBORI EGYETEM BÖLCSÉSZETTUDÁNYI KAR MAGYAR NYELV ÉS IRODALOM TANSZÉK, TÖRTÉNELEM TANSZÉK OKTATÁS ÉS AZ ÍRNI-OLVASNI TUDÁS A RÁBA ÉS A MURA KÖZÖTTI TÖBBNYELVŰ TERÜLETEN 1880 ÉS 1910 KÖZÖTT ŠTAMPAH MIHA LENDVA, 2016 I Maribori Egyetem Bölcsészettudományi Kar Magyar Nyelv ésIrodalom Tanszék, Történelem Tanszék SZAKDOLGOZAT Oktatás és írni-olvasni tudás a Rába és a Mura közötti többnyelvű területen 1870 és 1910 között GRADUATION THESIS Education and literacy in the multilingual area among the rivers of Raba and Mura from 1870 to 1910 Mentorok: red. prof. dr. Kolláth Anna Szerző: Štampah Miha red. prof. dr. Matjaţ Klemenčič Társmentorok: dr. Kovács Attila doc. dr. Hozjan Andrej Lendva, 2016 Magyar nyelvi lektor: doc. dr. N. Császi Ildikó Szlovén nyelvi lektor: doc. dr. Anja Benko Fordítók: Novák Császár Jolán, Vida Vesna, Vörös Koni, Koren Brigita (ang.) KÖSZÖNETNYILVÁNÍTÁS Köszönöm: - Kovács Attila mentoromnak a témaválasztásnál való irányadást és segítséget. Korrekt hozzáállásáért, motiváló és segítőkészségéért mindig hálás leszek; - Hozjan Andrej professzor úrnak, aki egyetemi éveim alatt reális életszemléletével, olykor szarkasztikus, de helyénvaló tanácsaival többször a „helyes vágányra terelt”; - Matjaţ Klemenčič professzor úrnak, aki elfogadta a kívánt témát, és rávilágított néhány fontos kisebbségi kérdésre; - Kolláth Anna professzor asszonynak, akinek jósága, törődése és pozitív kisugárzása átitatta egyetemi éveimet; - Minden fordítónak, lektornak az elvégzett munkát, abban a rövid időszakban, ami a rendelkezésükre állt; - NaĎ
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]
  • Sustainability Report 2017 .Pdf, 5 MB
    On Sustainability Report 01 2017 SUSTAINABILITY REPORT THE LUKA KOPER GROUP AND LUKA KOPER, D. D. On Sustainability Report 02 Contents 1 On Sustainability Report 7 1.1 Non-financial statement 7 1.2 Sustainability report according to international standards of sustainability reporting 7 1.3 Reporting periods 8 1.4 Contact point 8 1.5 How to approach the Sustainability Report 9 1.6 Verification of Sustainability Report 9 2 Address by the President of the Management Board 10 3 Presentation of the Luka Koper Group. 13 3.1 Company profile of Luka Koper, d. d. as at 26 April 2018 14 3.2 Ownership and legal form 15 Ten major shareholders as at 31 December 15 Ownership structure of Luka Koper, d. d. as at 31 December 15 3.3 Composition of the Luka Koper Group 16 3.4 Inclusion in the Consolidated financial statements 16 3.5 Activities of the Luka Koper Group 17 3.6 Markets 22 3.7 Organisational changes 22 3.8 Organisation structure 22 3.9 The Management Board of Luka Koper d. d. 24 Composition of the Management Board 24 Members of the Management Board 25 Management Board’s work 27 3.10 Supervisory Board of Luka Koper, d. d. 28 Representatives of shareholders: 29 Representatives of the employees 30 External member of the Audit Committee of the Supervisory Board 30 3.11 Risk management system in the Luka Koper Group 31 Risk management system in the Luka Koper Group 31 Key roles and responsibilities within the risk management system 32 General risk assessment 32 Strategic risks 33 Operational risks 35 Precautionary approach 35 Financial risks 35
    [Show full text]
  • NEWSLETTER Embassy Event with Harvard Club of DC
    Martinovanje Manca Juvan Upcoming in Exhibition at Events New York PU in TN page 2 & 3 > page 4 & 5 > page 8 - 10 > NEWSLETTER NOVEMBER 14, 2014, VOLUME 10, NUMBER 35 Embassy Event with Harvard Club of DC The Embassy of Slovenia on Wednesday, November 12, hosted members of Harvard Club of Washington, D.C, a non- profit organization, which Deputy Chief of Mission Vladimir Kolmanič. sponsors educational, cultural, social, and pathway from independence in the U.S. as well as emphasized charitable events and towards euro-transatlantic Slovenia’s most interesting programs in the U.S. capital. integrations, and outlined sightseeing spots, tourist After the introduction by the foreign policy priorities as attractions and holidays that are president of the club, Ms. Yi- well as the economy and traditionally celebrated. Fun Hsueh, around 70 alumni investment opportunities. In this regard, he spoke with their spouses as well He included in his about annual events that are as current students were presentation historical facts organized throughout Slovenia addressed by Deputy Chief of and geographical features of on the occasion of St. Martin’s Mission, Vladimir Kolmanič, the country, cultural highlights, day, which was celebrated a who in his remarks briefed presented endeavors and day before the Harvard event, the guests about Slovenia’s activities of Slovenian diaspora on November 11. The menu for Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOinUSA Washington, D.C. 20008, USA T: +1 202 386 66 01 E: [email protected] facebook.com/SLOembassyUSA washington.embassy.si the reception that followed the lecture included many of the traditional St.
    [Show full text]
  • Imenik Zemljepisnih Imen Državne Pregledne Karte
    Kozjak, n., G3, Laze pri Gorenjem Loke pri Mozirju, Marindol, n., H7, Murska Sobota, Ovsiše, n., D3, Poček, z., D6, Poljubinj, n., C4, Ptujska Cesta, n., I2, Ribčev Laz, n., C4, Selo pri Radohovi Spodnja Branica, Stanjevci, n., J1, Svečina, n., H2, Šratovci, n., J2, Tržiška Bistrica, Veliki vrh, r. o., H3, Vrh nad Laškim, Zbure, n., G5, Žetale, n., I4, Drobollach am Görtschach/Goriče, Kappel am Loiblpass, r. o., D3, Otternitz, n., G1, Sankt Georgen an Sirnitz-Sonnseite, Waasen am Berg, Begovo Razdolje, Bukovje Križevačko, Donja Mlinoga, Erdovec, n., K5, Gornji Dragonožec, Hrvatsko Zagorje Klimen, n., J4, Lepa Ves, n., J5, Maretić, n., J4, Novo Selo Podgrađe Ravnice Desiničke, Stančić, n., K5, Šušnjari, n., K6, Veselići, n., H7, Zvekovac, n., K5, Alpi Giulie, r. o., A3, Fiume Stella, Montefosca/ San Marco, n., A4, 515258, 5139028 Jezeru, n., E6, n., F3, 525201, 5038532 n., J2, 441205, 5125784 440353, 5066033 404033, 5114608 574519, 5165444 413478, 5124392 vasi, n., F5, n., C5, 589593, 5184561 543511, 5169199 577948, 5166359 v., D3, 533138, 5143714 n., G4, 519231, 5084169 560870, 5124029 Faaker See/Drobolje n., B2, Krappfeld, n., E1, 443697, 5143753 522547, 5180546 der Stiefing,n., H1, n., C1, n., I1, n., F8, n., K5, n., K8, 614454, 5098792 n., I6, (Hrvaško Zagorje), 589049, 5104794 575567, 5095482 593605, 5104204 Palanječko, n., K7, Podokićko, n., I6, n., I4, 600180, 5078549 619489, 5061306 527658, 5042993 615275, 5075104 371523, 5144125 v., A5, A6, Črni Vrh, n., B4, 352067, 5101638 553562, 5105919 452280, 5063139 496981, 5130846 590422, 5168238 490335, 5088818 409285, 5077231 449785, 5138075 520251, 5107842 383225, 5163167 461110, 5187173 543572, 5192602 421737, 5188274 564835, 5185521 492257, 5017446 621479, 5094656 602153, 5021550 573165, 5055109 613690, 5039105 556347, 5065116 349203, 5082701 379305, 5118092 Kozjak, r.
    [Show full text]
  • Iniciativa Za Demokratični Socializem Beltinci, Volilni Program Za Lokalne
    Iniciativa za demokratični socializem Beltinci, volilni program za lokalne volitve 2014 Tovarišice in tovariši, zbrani v Iniciativi za demokratični socializem Beltinci, ki je del koalicije Združena levica, se podajamo v boj za razvojno progresiv- no, ekološko, socialistično ter karseda neposredno demokratično usmerjeno politiko Občine Beltinci. Prizadevamo si za občino, v kateri bodo lahko enakopravno sobiva- li in jo soupravljali ljudje različnih socialnih položajev, poklicev, starosti, spolov, spolnih usmeritev in kulturnih okusov. Temeljito smo analizirali situacijo v Občini Beltinci za leto 2014 ter ugotovili, da imamo trenutno vsaj 20 izrazitih problemov s katerimi se soočamo. Naša ekipa pa vam je za teh 20 problemov pripravila kar 57 (!) predlogov rešitev. Problem št. 1: Brezposelnost v Občini Beltinci Predlogi za rešitev problema: - Pravna, finančna in svetovalna podpora podjetniškim projektom (tudi preko različnih oblik aktivnih politik zaposlovanja, javnih del) za zagotavljanje trajnih delovnih mest (socialno podjetništvo, zadruge, kooperative, ekološko kmetovanje, samooskrba). - Pomoč pri prijavljanju na Evropske razpise. - Sprememba pogojev na razpisu za spodbujanje podjetništva. Predlagamo ugodnejše sofinan- ciranje po modelu vsaj 50-50 (ob začetku in zaključku), ne pa le v celoti ob zaključku izvedbe/ nakupa opreme, saj obstoječa praksa ni nobena spodbuda, ker se morajo podjetniki najprej povsem zakreditirati, vkolikor sploh želijo kandidirati na razpisu. - Vzpostavitev specializiranega sektorja za investicije. Potrebno je okrepiti pristojne službe na Občini, ki se bodo še bolj intenzivno in učinkovito ukvarjale s pridobivanjem evropskih sredstev ter ustvarjala nova delova mesta z dodano vrednostjo. - Razvoj majhnih industrijskih obratov, ki bodo sloneli na dediščini in potencialih pokrajine ter vključevali znanje in ustvarjalnost danes brezposelnih prebivalcev različnih starostnih skupin. - Organizirali bomo izobraževanja o alternativnih oblikah ekonomije.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS LETNIK 39 ZA ZGODOVINO STR. 165—340 MARIBOR IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 24 1988 VSEBINA — CONTENTS Razprave — Papers Milan 2evart; SVOBODNA PARTIZANSKA OZEMLJA NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM V <ASU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA 167 Free Partisan Territories in Slovene Styria at the Time of the national libera- tion Struggle Marko JesenSek: POMENSKE FUNKCIJE NEDOLOCNIKA, NAMENILNIKA IN PASIVNIH KONSTRUKCIJ V KREMPLOVIH DOGODIVŠ<INAH ŠTA- JERSKE ZEMLJE 2(10 Denoting functions of the infinitive, supine and the passive in Krempl's Do- godivš=ine štajerske zemlje Jože Koropec: SLOVENSKI DEL ŠTAJERSKE V DAV<NEM SEZNAMU GLA- VARINE LETA 1527 21fi The Slovene Part of Styria in the Census of the Foll-Tax in the Year 1527 Jože Curk: URBANO-GRADBEN I RAZVOJ PREKMURSKIH TRGOV IN MEST 27fì The Urban-Building development of the Boroughs and Towns in Prekmurje Mira Strm7nik-Gull=: NAJSTAREJŠA ZGODOVINA ZAHODNEGA OBROBJA POHORJA 301 The Oldest History of the Western Margin of Pohorje Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata -Historical — Abstract- in -America: History and Life-. Abstracts of articles of this review are included in -Historical Abstracts* and »America: History and Life-. Na naslovni strani je fotografija: Zasedanje okrajne narodnoosvobodilne skupš=ine za Gornjo Savinjsko dolino oktobra 1944 v Gornjem Gradu. On the title-page is the photography: Session of national liberation assembly for country of Gornja Savinjska dolina (Upper Savmja's valley) in the October 1944 in Gornji Grad. <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 59 — Nova vrsta 24 2. zvezek 1988 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR ZALOŽNIK ZAL02BA OBZORJA MARIBOR Maribor 1988 Izdajateljski svet — Publishing Counsel Branko Avsenak, dr.
    [Show full text]
  • Z Razglednico Po Vaseh Občine Beltinci
    Z razglednico po vaseh Občine Beltinci Beltinci, januar 2011 ZAHVALE Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagati pri našem delu: Cvetki Rengeo, knjiţničarki, za pomoč pri iskanju literature in lektoriranju naloge, Danilu Lebarju, računalničarju, za pomoč pri oblikovanju naloge, vsem naključno izbranim anketirancem, članicama TD Lipa: Cilki Horvat, Marti Ferčak in Ivanu Tkalcu, predsedniku NK Lipa, intervjuvancema: Mariji Jerebic in Martinu Pozdercu zaposlenim na ZTK Beltinci, posebej Joţici Slavinec za pomoč pri iskanju podatkov, Antonu Kuzmi, sodarju iz Gančanov, članom turističnih društev občine Beltinci za pomoč pri iskanju podatkov, Feriju Poredošu, učitelju likovne vzgoje, Tjaši Erlih, učiteljici podjetniškega kroţka, Občini Beltinci in občinskemu glasilu Mali rijtar za objavo naše raziskovalne naloge. 2 Šola: OŠ Beltinci, Panonska 35 b, 9231 Beltinci Telefon 025413112 Fax:025413112 e-pošta: [email protected] Naslov naloge: Z razglednico po vaseh Občine Beltinci Projektno-turistična naloga 25. drţavni festival Turizmu pomaga lastna glava Turistična zveza Slovenije Nalogo so pripravili učenci: Mentorici: Lucija Vidonja, 6. c Brigita Čeh Lana Strniša, 6. a Sonja Šavel Debelak Nives Balaţic, 7. b Nuša Celec, 8. c Matjaţ Maučec, 7. a Marina Maučec ,8. b Sergej Kolar, 7. b Saška Maučec, 5. b Ţiva Ritlop, 3. a 3 KAZALO 1. POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ............................................................................... 6 2. UVOD ...............................................................................................................................
    [Show full text]