Univerza V Mariboru Filozofska Fakulteta Oddelek Za Zgodovino

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

BERNADETTA HORVÁTH

METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754–1758

MAGISTRSKO DELO

Maribor, december 2011

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

BERNADETTA HORVÁTH

METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754–1758

MAGISTRSKO DELO

Mentor: doc. dr. Andrej HOZJAN

Maribor, december 2011

IZVLEČEK

Naloga obravnava upravno ureditev Kraljevine Madžarske v terezijanskem času s poudarkom na županiji Zala. Posebej je predstavljeno sodstvo na Madžarskem v tej dobi. Osrednji del naloge zajema sodni proces med zemljiškima gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava v letih 1754–1758. Sprožila ga je lastnica beltinskega gospostva baronica vdova Helena Csáky zoper kneza Pavla Antona Esterházyja. Motila jo je neustrezna meja med obema gospostvoma. Nepravilnosti na mejnem področju so se začele že v začetku 18. stoletja in se odtlej stopnjevale. Poskušal jih je rešiti že njen oče general L. Ebergényi, a zaman. Proces temelji na zaslišanju več sto prič, ki so izpričale, da je prava meja med gospostvoma stara struga reke Ledave. Županijsko sodišče je razsodilo temu ustrezno v dobro Csákyjeve.

Kjučne besede: zgodovina Prekmurja; terezijanska doba; sodni proces 1754–1758; gospostvo Beltinci; gospostvo Dolnja Lendava; Csáky; Esterházy;

UDK: 94:34.096(497.4-18)"1754/1758"(043.2)

347.235(439)"1754/1758"(043.2)

SUMMARY

The thesis deals with administrative arrangement of The Kingdom of Hungary in the time of Maria Theresa with special interest in the Zala county. The judiciary system in that era is presented separately. The main part of the thesis is about the trial between the estates of Beltinci and Dolnja Lendava between 1754 and 1758. It was started by the owner of the Beltinci estate, baroness widow Helena Csáky against Prince Pavel/Paul Anton/Anthony Esterházy. She felt that the border between both estates is not appropriate. The inaccuracies in the border region started at the beginning of 18th century and only expanded from then on. Her father, General L. Ebergényi already tried to solve the dispute, yet without success. The trial is based on hearings of hundreds of witnesses who said that the real border is on the old riverbed of river Ledava. Therefore the county court ruled in the favour of Csáky.

Key words: History of Prekmurje; trial 1754–1758; estate Beltinci/Bellatincz; estate Dolnja Lendava/Alsó Lendva; Csáky; Esterházy;

UDK: 94:34.096(497.4-18)"1754/1758"(043.2)

347.235(439)"1754/1758"(043.2)

KAZALO

PREDGOVOR ...... 2 1. ORIS UPRAVE IN PRAVOSODJA NA MADŽARSKEM IN V ŽUPANIJI ZALA V TEREZIJANSKI DOBI...... 5 1.1 Upravna ureditev in sodstvo na Madžarskem v 18. stoletju ...... 5 1.2 Upravna ureditev županije Zala v času Marije Terezije ...... 7 1.3 Sodstvo na področju županije ...... 16 1.4 Značilnosti poteka sodnega procesa med 16.–19. stoletjem ...... 18 2. SODNI PROCES MED GOSPOSTVOMA BELTINCI IN DOLNJA LENDAVA V LETIH 1754–1758 ...... 22 2.1 Historične okoliščine spora med gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava ..... 22 2.2 Transliterirani del vira od strani 1–132 in 970–979 ...... 30 2.3 Prevod vira in povzetki zaslišanj ...... 97 3. ZAKLJUČEK ...... 195 VIRI IN LITERATURA ...... 209

PREDGOVOR

Kraji na levem bregu reke Mure, danes v okviru Republike Slovenije, so bili dolga stoletja sestavni del države Krone sv. Štefana oziroma kraljevine Madžarske. V slovenskih historičnih deželah je razvoj ekonomskega političnega, upravnega in kulturnega življenja drugačen kot na področju na drugi strani Mure. Menim, da je slovensko zgodovinopisje dolga leta zanemarjalo ta prostor in tudi danes so marsikatere zadeve še neraziskane oziroma leži gradivo nedotaknjeno v arhivih. Enega izmed razlogov, da so zadeve še neraziskane, je možno iskati tudi v jeziku – v tem primeru je to madžarščina –, ki je za marsikoga težek jezik, velika večina virov za ta prostor pa je zapisana prav v madžarščini. Vendar pa se zadeve začenjajo postopoma spreminjati, še zlasti v novejšem času, kar povezujem z odprtostjo in sprejemanjem drugačnosti ter toleranco. Prav tako menim, da za ta del Prekmurja slovensko zgodovinopisje razpolaga s premajhno količino obdelanih gradiv, ki bi natančneje podala prikaz razvoja upravnih, še manj pa pravosodnih zadev na Madžarskem v srednjem kot tudi v novem veku. Primer sodnega procesa med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom je ravno pravšnji za prikaz poteka in razpleta takega značilnega postopka. Zapisnik sodnega procesa med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom v letih 1754–1758 se kot arhivsko gradivo nahaja v zasebnem arhivu knezov Esterházy na gradu Forchtenstein v Avstriji, kot tudi v arhivu županije Zala v Zalaegerszegu. Rokopisno gradivo iz arhiva na Forchtensteinu je ohranjeno v celoti. Strani si sledijo v pravilnem zaporedju; pisava je lepo berljiva, seveda z značilnimi potezami pisave 18. stoletja. Za razliko od le-tega pa je gradivo v arhivu županije Zala nepopolno, manjkajo nekateri dodatki (npr. izvleček iz urbarja). Sicer pa se tudi v estetskem smislu kaligrafska pisava razlikuje od pisave v forchtensteinskem gradivu. Predpostavljam, da so za gospode Esterházy pripravili kompletno urejeno gradivo, zvezano v enem, precizno izpisanem, paginiranem in tudi drugače zelo skrbno urejenem knjižnem zvezku. Ker pa se je proces odvijal na županijskem sodišču v Zalaegerszegu, so prepis dokumenta shranili tudi tam, vendar v smislu manj pomembnega gradiva. Morda so se prav zato v naslednjih stoletjih danes manjkajoči deli izgubili. Zahvaljujoč tehniki današnjega časa je bil forchtensteinski rokopis posnet na mikrofilm, s tega pa smo gradivo prenesli na zgoščenko in tako je bilo

2 možno gradivo natančno pregledati doma na računalniku ter opraviti transliteracijo prvega dela rokopisa. Sicer bi bilo potrebno za natančno transliteracijo kakih 130 strani presedeti v arhivu dolge ure, pa še sam arhiv je izredno slabo dostopen javnosti. Zadeva je postajala vedno bolj zanimiva, še posebej, ko sem iz Madžarskega državnega arhiva dobila ročno izrisano in kolorirano karto spornega področja, nastalo prav v okviru tega konkretnega procesa, in ko je dr. Hozjan v okviru svojega arhivskega dela v arhivu grofov Csákyjev na Dunaju našel še dve bistveno starejši karti omenjenega področja, ki sta nastali prav ob tedanjem sporu. Sledil je ogled teh kart in natančna analiza vseh treh. Na tem mestu se zahvaljujem stalnemu sodelavcu Avstrijskega državnega arhiva dr. Lászlú Fazekasu, da mi je omogočil fotografiranje teh dveh kart in mi je tako bistveno olajšal delo. Prav karte, še posebej pa skica spornega področja, so postavile piko na i. Pravni jezik je bil vedno nekaj posebnega in bo tudi ostal. V našem primeru je pravosodna madžarščina, kot so jo pisali in govorili v terezijanski dobi, na mnogih mestih še prepletena z latinskim pravnim izrazoslovjem. Dodatno pa so nekateri sklopi v obsegu več desetih strani neprekinjeno v celoti zapisani v tedanji pravosodni latinščini, kar bralcu, ki tovrstne latinščine ni vešč, sprva naredi nekaj preglavic. Dejansko gradivo temelji na podanih zaslišanjih več sto prič, ki naj bi čim bolj natančno povedale, kje je potekala meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom, in še mnogo drugih raznovrstnih podrobnosti v zvezi s spori. Mejo med gospostvoma je vselej predstavljala tamkajšnja struga reke Ledave, a so to strugo večkrat prestavljali oziroma preusmerjali njen tok. Prav zaradi tega je začelo med gospostvoma oziroma med podložniki obeh gospostev že v začetku 18. stoletja prihajati do izgredov ravno na mejnem predelu. Baronica vdova Csákyjeva je temu želela enkrat za vselej narediti konec. Zoper gopodarja dolnjelendavskega gospostva kneza Pavla Antona Esterházyja je leta 1754 sprožila tožbo na županijskem sodišču v Zalaegerszegu, in sicer da se razišče in ponovno določi meja na predelu krajev Dobrovnik, Radmožanci, Filovci, Turnišče in Nedelica. Proces se je končal njej v prid. O čem so govorila zaslišanja, je predstavljeno v nalogi sami. S samo nalogo bi želela bolje osvetliti oziroma prikazati značilnosti pravosodnega sistema na Madžarskem, ki se je v srednjem kot tudi novem veku malo oziroma le postopoma spreminjal ter se prilagajal političnim dogodkom ter konkretnim zahtevam časa. Sodne institucije so bile v rokah plemstva, velikašev, ki so opravljali tudi

3 najrazličnejše državne in upravne posle. Dejstvo je: čim več premoženja je nekdo imel, tem več pristojnosti so mu pripisovali, ne glede na to, če je bil za določeno zadevo tudi primerno strokovno podkovan. Tako je bilo tudi v pravosodnih primerih, za to pa so plemiči potem iskali pomoč učenih in pisanja ter latinščine veščih uradnikov. S premoženjem in statusom so bile povezane tudi kompetence posameznika, na katera sodišča se lahko obrne, ali ima možnost pritožbe itd. Kakšni so bili pravni viri v tem času? Izhajajoč iz srednjega veka, je pravo temeljilo na običajnem pravu. V novejših obdobjih pa vsekakor stopa v ospredje zapisani zakon, ki izrinja običajno pravo. Vse skupaj je tesno povezano z razvojem tiskarstva, namreč dokler zakoni niso bili natisnjeni, jim je bilo težko slediti, kaj šele, da bi se nanje sklicevali. Zlasti od časa Matije Korvina je postaja vedno močnejša potreba po temeljitejšem poznavanju zakonov. Ustanove in posamezniki so si dali zakone zapisati, a s prepisovanjem je prišlo do razlik, posledica tega pa je bila, da sta sprti strani isti zakon dokazovali z različnimi besedili. Šele v 16. stoletju, ko so posamezniki skušali zbrati vse tedaj veljavne pravne določbe, se je okrepila tendenca po izdaji enotnih zakonskih določil. Ta tendenca se v sledečih stoletjih le še bolj okrepi. V uvodnem delu naloge sem želela osvetliti javnoupravno ureditev zahodnomadžarskega prostora s poudarkom na upravni ureditvi županije Zala, na podlagi tega pa tudi predstaviti najpomembnejše sodne institucije, kot tudi nosilce le- teh v praksi na področju županije. Na primeru transliteracije in prevoda prvega dela zaslišanja, ki je osrednji del naloge, je razvidno, kako je bilo zasnovano zaslišanje prič. Zaključni del naloge podaja rezultate zaslišanj in sklepe sodnega procesa. Pri spoznavanju madžarskega srednjeveškega kot novoveškega javnopravnega sistema so mi dobrodošlo teoretično izhodišče predstavljala dela Ferenca Eckharta, Alajosa Degréja, Lajosa Tordalya in Gáborja Bélija. Zahvalila bi se vsem, ki so me moralno podpirali in spodbujali med študijem ter ob nastajanju naloge. Posebej bi se zahvalila mentorju doc. dr. A. Hozjanu za strokovno pomoč in predano, požrtvovalno mentorsko delo. Hkrati bi zahvalo izrekla ge. Klaudiji Sedar za pomoč pri razumevanju latinskega dela vira, mag. Gabrieli Zver za opravljeno lektorsko delo ter uslužbencem županijskega arhiva v Zalaegerszegu za pomoč pri iskanju ter razumevanju tamkajšnjih virov. Posebna hvala moji družini za potrpežljivost in spodbudo.

1. ORIS UPRAVE IN PRAVOSODJA NA MADŽARSKEM IN V ŽUPANIJI ZALA V TEREZIJANSKI DOBI

1.1 Upravna ureditev in sodstvo na Madžarskem v 18. stoletju

Sodstvo sodi med najstarejše oblastne funkcije. V najstarejših obdobjih je oblast hkrati samodejno pomenila tudi sodno funkcijo. Po madžarskem historičnem pravu je sodna oblast skrbela za izvrševanje tudi drugih funkcij. Sodnik je tako opravljal sodne in upravne naloge hkrati; vsa ta dejavnost oziroma nedeljivost sodne in upravne funkcije v isti osebi se je ohranila ves srednji vek. Na Madžarskem je do bistvenejših sprememb prišlo šele z vzponom meščanstva v 19. stoletju. Posamezni družbeni sloji so imeli svoja sodišča. Tako so zadeve plemstva urejala županijska sodišča. Le-ti so se na njihove razsodbe lahko pritožili in njihov proces se je nadaljeval na palatinskem sodišču. Podložnikom pa so brez izjem sodili njihovi zemljiški gospodje, a niso imeli nikakršnih možnosti pritožbe na razsodbo. Prav tako so imela svoja sodišča mesta in privilegirani trgi, delovala pa so tudi vojaška in cerkvena sodišča.1 Najpomembnejši osrednji vladarski organi kraljevine Madžarske v 18. stoletju so bili: madžarska pisarna, madžarska komora in državni svet. Naloge pisarne so bile – povzeto na kratko – zagotavljanje kronskih pravic, posredovanje ukazov, nadzorovanje delovanja države ter obravnava upravnih, vojaških in denarnih zadev v zvezi z državno upravo. Ukvarjala se je tudi z davčnimi zadevami, carinami, javnim redom in verskimi vprašanji, ni pa imela pooblastil za dokončno odločanje o državnih financah. Njen sedež je bil najprej v Požunu (madž. Pozsony, danes Bratislava), od 1784 pa v Budimu. Osrednje vodenje državnih financ, upravljanje državnih prihodkov in obračune je še dalje nadzorovala madžarska komora. Formalno je delovala kot neodvisno telo, v praksi pa je njeno delovanje nadzorovala dunajska dvorna komora, ki se je neposredno vmešavala v madžarsko fiskalno politiko. Izvršna oblast je bila v rokah državnega sveta, ki so ga na novo ustanovili leta 1723. Njegova najpomembnejša naloga je bila izvrševanje vladarskih odredb, lahko pa je podal tudi predloge za dodatne odredbe. Na čelu državnega sveta je bil palatin, ki je odločitve sprejemal skupaj z 22 cerkvenimi in posvetnimi svétniki.2

1 Mezey Barna, Magyar alkotmánytörténet, Budapest 2003, str. 149–162 2 László Kontler, Madžarska zgodovina, Ljubljana 2005, str. 157–159 (Kontler). 5

Najpomembnejši forum zastopstva stanovskih interesov v 18. stoletju je bil madžarski državni zbor, ki je organiziran kot zakonodajni organ ter sodeluje s kraljem. V tem stoletju je prišlo do sprememb v poteku oziroma v sami obliki zasedanj; uveljavila se je namreč praksa, da je kralj županijam poslal povabilo, v katerem jih je obvestil o predmetih razprave na državnem zboru. Županije so svojim poslancem dale napotke, ki so se jih morali držati. Ravno tako je v tem stoletju postala običajna dobra priprava zasedanj državnega zbora. Poslanci spodnjega doma so svoje stališče izoblikovali že na zasedanjih v svojih županijskih okrajih. Na državnozborskih zasedanjih se je še dalje ohranil običaj izmenjave sporočil med obema domoma. Če sta se oba doma dogovorila, so vladarju posredovali adreso, ki jo je ta nato – če jo je sprejel – v dekretu posredoval stanovom v državnem zboru. Snovanje zakonov je tako od vladarja kot od državnega zbora terjalo kompromise. A tudi tako se je bilo težko dogovoriti glede nekaterih ključnih vprašanj (obdavčenje, razvoj infrastrukture...). Ni naključje, da vladarja Karel III. od leta 1729, Marija Terezija pa od leta 1765, sploh nista sklicevala državnega zbora; nič bolje pa ni bilo nato pod Jožefom II.!3 Kot najpomembnejši organi regionalne uprave in tvorci regionalnih ter lokalnih predpisov so še nadalje ostale županije. Njihov neposreden vpliv je v 18. stoletju še rasel, čeprav so spadale pod nadzor državnega sveta. V prvi polovici 18. stoletja so na državnih zborih izpeljali tudi reformo sodstva, na podlagi katere so se preoblikovala najvišja sodišča. Najpomembnejše sodišče je postala kraljevska kurija, ki je vključevala palatinsko sodišče in kraljevsko sodišče. Palatinsko sodišče je bilo pritožbeno sodišče, kamor so prihajale zadeve s kraljevskega sodišča. Na čelu tega sodišča je bil palatin, a je vodenje procesov prepuščal svojemu namestniku. Osebno pa je vodil kraljevsko sodišče, ki je na prvi stopnji obravnavalo zadeve v zvezi z veleizdajo in nepremičninami, hkrati pa je veljalo kot pritožbeno sodišče za sodišča državnih sodnih distriktov. Sodni distrikti so se izoblikovali leta 1723 in so bili v celotni državi štirje: Nagyszombat (Trnava), Kőszeg, Eperjes (Prešov) in Debrecen.4

3 Eckhart Ferenc, Magyar alkotmány- és jogtörténet, Budapest 2000, str.213–222 (Eckhart). 4 Prav tam, str. 258–260. 6

1.2 Upravna ureditev županije Zala v času Marije Terezije

Do sredine 18. stoletja sta se večinoma in v celoti že izoblikovali upravna in sodna struktura v zalski županiji, ki sta nato zaznamovali še zadnje obdobje stanovske ureditve. V prejšnjih obdobjih so se zadeve na upravni ravni večinoma urejale ustno, v tem času pa so se zadeve začele urejati v pisni obliki. K razvoju tega so veliko prispevale šole, ki so omogočile izobrazbo širšemu krogu prebivalstva, zlasti plemstva, s tem pa so postali slednji sposobni za opravljanje različnih funkcij v županijski upravi. Hkrati pa je pomembno vlogo odigral tudi razsvetljeni absolutizem dunajskega dvora, ki si je za dosego svojega cilja zadal urediti sleherno področje življenja tudi na Madžarskem. O izvrševanju svojih navodil in patentov so od vsake županije pričakovali sprotno obveščanje. S tem pa so omogočili prvi razcvet birokracije na Madžarskem.5 Na začetku stoletja so županijsko vodstvo predstavljali še večinoma »laiki«, predvsem taki, ki so bili vešči v znanju branja in pisanja, latinščini in so nekoliko poznali tudi pravo. V drugi polovici stoletja so se ob starih pojavile še dodatne nove naloge, ki pa so za razliko od dotedanjih zahtevale dodatna, specialna znanja (finance, zdravstvo, inženirska znanja …). Do srede 18. stoletja se je stanje na področju upravne ureditve stabiliziralo. Županija je bila sicer že dalj časa razdeljena na pet okrajev: Kapornak, Egerszeg, Tapolca, Szántó in Medžimurje; pozneje, okrog 1777–1780 se iz najzahodnejšega večjega okraja Egerszeg odcepi in formira nov šesti okraj Lövő.6 Kljub taki ureditvi pa so posamezna ogromna zemljiška gospostva še naprej ohranila določeno upravnoadministrativno neodvisnost od županije. Največja gospostva tega časa so bila Čakovec, Beltinci, Dolnja Lendava in Szécsisziget. Njihova neodvisnost se je kazala predvsem v tem, da so ta gospostva v svojih vaseh še vedno sama pobirala

5 Kontler, str. 167–176. 6 Še v začetku 16. stoletja so znani le trije ozemeljsko zelo obsežni okraji: Kapornak (največji, segal od trga Nagykapornak na zahod vse do Mure!), Tapolca in Szántó. Poimenovanje posameznih okrajev v virih ni stalno. Tako županija kot okraji niso imeli stalnega sedeža. Največkrat so ga označevali z imenom (okrajnega!) županijskega sodnika, ali pa so ga poimenovali po kraju, kjer so običajno imeli svojo skupščino ali sodišče. Turbuly Éva, Zala megye közigazgatása 1541–1750, Zala megye archontológiája 1138–2000, Zalaegerszeg 2000 (Zala megye archontológiája), str. 29 (Turbuly). Omenjajo pa se tudi drugi nazivi okrajev: Sziget, Szántó, Kiskapornak, Nagykapornak in Tapolca. Prim. Magyarország történeti helységnévtára, Zala megye (1773–1808), Budapest 1996, str.13. 7 davke ter jih posredovala v županijsko blagajno. Županija je želela to pristojnost gospostev čim prej odpraviti, zato je od leta 1756 imenovala za področje gospostev pobiralce davkov. Njihova naloga je bila odmera davkov in nadziranje pobiranja le- teh v posameznih gospostvih. Njihova plača je bila odvisna od velikosti gospostva. Neodvisnost gospostev se je dokončno zaključila v letih 1772–1773.7 Kaj je bila naloga plemiške županije? V začetnih stoletjih od ustanovitve je to bila vsekakor institucija, ki je branila interese zemljiških posestnikov, sodila je v njihovih pravnih zadevah. Te so opravljali na županijskih sodiščih (sedes judiciaria, krajše zapisano sedria). Postopoma pa se županija preoblikuje v krajevno samoupravno organizacijo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila - in je v duhu absolutizma še naprej ostala - odločujoča osrednja oblast. Po mnenju pravnega zgodovinarja Ferenca Eckharta so protiturške vojne bistveno prispevale k izoblikovanju županijske samouprave: povečalo se je število del in opravil v zvezi z obrambo, zaradi nenehnih vojn se je javni red omajal, osrednji upravni organi pa so bili zato še težje dosegljivi. Le-ti so za svojo osnovno in najpomembnejšo nalogo imeli reševanje denarnih zadev države. Tako sta županiji preostala urejanje vsakdanjega življenja in dejanska uprava. Z izjemo velikega župana, katerega je imenoval/nastavil izključno kralj, si je lahko županija prav vse svoje uradnike izvolila sama.8 Najpomembnejši oblastni organ županije je bila županijska skupščina (generalis congregatio). Na skupščini so bili izvoljeni poslanci, ki so zastopali županijo na državnem zboru; tu so izoblikovali navodila za poslance in odločali o poročanjih poslancev, bodisi so nanje pristali ali pa so jih zavrnili. Skupščina je bila edina pristojna za imenovanje županijskih funkcionarjev kot tudi za razreševanje sporov. Sodelovala je pri snovanju državnih zakonov, pravilnikov, statutov. Z ustanovitvijo državnega sveta leta 1723 se okrepi njen osrednji nadzor, kar je prispevalo k izoblikovanju enotnih normativov, urejal je upravo, nadzor pa je razširil tudi na konkretne zadeve. V 16. in 17. stoletju je bila najpomembnejša naloga županije vojaška obramba lastnega področja, v mirnih obdobjih pa ohranitev javnega reda. Zato so v tem času večkrat razglasili splošen nabor/zbiranje županijske plemiške vojske (insurrectio). Veliko skrb so posvečali tudi vzdrževanju pomembnejših krajiških gradov (Kanizsa, Veszprém, Pápa, Győr, Tihany) in preskrbi tamkajšnjih vojakov. Podložno kmečko prebivalstvo je moralo prispevati svoj delež v obliki zastonjskega in

7 Kapiller Imre, Zala megye közigazgatása 1750–1790, Zala megye archontológiája, str. 47 (Kapiller). 8 Turbuly, str. 31. 8 prisilnega tlačnega dela (gratuitus labor), bodisi so opravljali tlako z vozovi ali pa ročno. Razen tega so morali krajiške gradove oskrbovati s šibami, količi, z lesom za stavbe, kurjavo, hrano, žitaricami in drugim. Te obveze in tlaka so bili sprotni. Tlačno delo je določal zakon iz leta 1557, in sicer je določil šest dni v letu za podložnika, zakon pa je hkrati omogočal, da so lahko število teh dni po potrebi povečevali brez konkretnejše omejitve. Naloga županije je bila, da je organizirala ta dela, npr. določala termine.9 S popolnim izgonom Turkov iz države pa so županijo doletele tudi nove naloge, in sicer namestitev in preskrba vojske, ki je šla skozi to področje = zagotovitev dostave vsega potrebnega; ta obveza je bila prisotna celo 18. stoletje. Plemstvo je leta 1715 izglasovalo zakon o stalni vojski. Vojake so največkrat dobili s prisilno mobilizacijo, bremena namestitve vojske pa so nosili davkoplačevalci (misera plebs contribuens). Častnike so od druge polovice 18. stoletja nameščali v kvartirje, ki so jih zgradile občine ali gospostva, v njihovo domeno pa je sodilo tudi vzdrževanje teh kvartirjev. Življenje z vojaki ni bilo lahko, prihajalo je do mnogih neprijetnosti in nesoglasij. Zato si je županija prizadevala za zmanjšanje nameščenih vojakov oziroma je s pravili urejala odnose med vojsko in prebivalstvom.10 Med stalne naloge županijske samouprave je spadalo tudi vzdrževanje javnega reda: urejala je prirejanje sejmov, določala ter nadzirala mere in cene. K stalnim nalogam je sodilo še organiziranje popravil cest in mostov. Seveda so vseskozi skrbeli za odmero in pobiranje državnih davkov. Za lastne potrebe so lahko pobirali tudi županijske davke; med take denarne potrebe so šteli potni stroški in dnevnice državnozborskih poslancev, plača županijskega notarja ter njegovih uradnikov itd. Od 30. let 18. stoletja je županija za lastne potrebe pobirala še hišni davek (domestica). Od tega časa dalje naletimo že tudi na primere varnostnih ukrepov = karanten kot zaščite pred epidemijami. Ena izmed pomembnih nalog županije je bila oblikovanje uradniških pravilnikov (statutov). Njihovo število je bilo največje v 16. in 17. stoletju, v 30. letih 18. stoletja pa se le-to – vsaj v županiji Zala – zmanjša. Statuti so določali plače uradnikov, njihove dnevnice, takse po sodnih postopkih, in tako posredno ščitili javni red v županiji. Naloga slehernega prebivalca je bila, da prijavi ali po možnosti celo ulovi nepridiprava. Preprečevali so še naseljevanje neznanih potepuhov, Romov, preprečevali so rope in požiganje. Od 30. let 18. stoletja so postajale

9 Turbuly, str. 31–32. 10 Prav tam, str.32. 9 odredbe županije vedno bolj odveč, saj so z ustanovitvijo državnega sveta stremeli k uveljavljanju enotnih vsedržavnih normativov.11 Stanje se je bistveno spremenilo po izgonu Turkov, po Rákóczijevi osvobodilni vojni ter epidemiji kuge na začetku stoletja. Končala se je doba razkosane države, vzpostavljen je bil enoten notranji red. Pojavila se je potreba po razširitvi pismenosti. Zakon iz leta 1723 je predpisal, da mora veliki župan stalno prebivati v županiji, razen če ni v službi kralja ali države; bil naj bi neodvisen od bogatih županijskih veleposestnikov. Županijske funkcionarje naj bi se volilo vsaka tri leta, izvoliti pa jih je bilo potrebno s privolitvijo cele županije. Zakon iz leta 1729 je določal, da ima lahko županija le enega namestnika župana. Dotlej je tudi v zalski županiji veljal običaj, da je župan imel dva namestnika, in tega dejstva kljub zakonski omejitvi nikakor niso uspeli spremeniti. Ob tem je 25. člen zgoraj omenjenega zakona določal, da morajo županijski sodniki in vsi drugi višji uradniki letno oddati vse procesualno uporabljene in druge javne listine v županijski arhiv. A županija dolga stoletja ni imela niti svojega stalnega sedeža ne lastne stavbe, kaj šele arhiva. Zakon iz leta 1723 je odredil, da mora imeti vsaka županija lastno županijsko stavbo ter v njej tudi arhiv in zapor; županije brez le-te so jo morale zgraditi. Tako je bila do leta 1733 zgrajena nova županijska hiša v Zalaegerszegu, hkrati pa je bilo tudi dokončno odločeno, da bo stalni sedež županije v tem mestu.12 Druga oblika plemiške skupščine je bila takoimenovana mala skupščina (particularis congregatio). V prejšnjem 17. stoletju je ta skupščina veljala še za enakovredno županijski, saj je zastopala interese plemstva v določenem delu županije (particula) in se je od dejanske skupščine razlikovala le v poimenovanju. Njeni sklepi so bili enako veljavni kot sklepi „velike” skupščine. Njena vloga pa se je do konca 18. stoletja spremenila – omejila: postala je odprt forum za obravnavo dela posameznih uradniških funkcionarjev, oziroma za seje zastopnikov županije. Ni več imela pristojnosti za spremembe sklepov prejšnjih skupščin. Njeni sklepi so bili sicer veljavni, a so jih morali potrditi na naslednji županijski skupščini. Z nastopom kralja Jožefa II. se je začelo tudi postopno omejevanje vloge županijskih skupščin; slednjič jim je kot bistvena naloga preostala le še izvolitev državnozborskih poslancev. Sicer

11 Turbuly, str. 32–33. 12 Prav tam, str. 33–34. 10 pa Jožef II. v času svojega vladanja sploh ni sklical državnega zbora. Tako tudi vloga županijske skupščine ni prišla do izraza.13 Tako Generalis kot tudi particularis congregatio oziroma sedrio je skliceval veliki župan ali njegov namestnik. Skrbela sta, da ta zasedanja niso sovpadala z najpomembnejšimi poljedelskimi opravili ali s cerkvenimi prazniki. Zasedanja sedrie so lahko trajala tudi do dva tedna. Skupščini in sodišču je predsedoval županov namestnik ali njegov namestnik, prisotni pa so bili še notar, okrajni sodnik, predstavniki gospostev in pobiralec davkov. Župan, največji veleposestniki županije in cerkveni dostojanstveniki so prisostvovali zasedanjem obeh teles le v izjemnih primerih (volitve, umeščanje novega župana ali pa v zadevah, ki so se jih neposredno dotikale). Ker vse do leta 1733 županija ni imela stalnega sedeža, so skupščine sklicevali v različnih krajih (Szentgrót, Egerszeg, Körmend, Sümeg). Udeležba na skupščinah je bila obvezna, sicer je odsotni moral plačati kazen.14 (Velikega) Župana (supremus comes) je imenoval kralj, saj je bil tako zagotovljen vpliv osrednje oblasti kot tudi kraljevski izvor institucije. Običajno so to funkcijo v županiji Zala opravljali tukajšnji najpremožnejši posestniki (Bánffy/slov. Banič, Zrinski, Esterházy in v skoraj vsem 18. stoletju družina Althan). Veliki župani so največkrat opravljali tudi razne državnoupravne funkcije = na dvoru, zato skorajda nikdar niso živeli v svoji županiji. Z županijo so imeli stike prek svojih stalnih namestnikov. Že zelo zgodaj se izoblikuje tudi administratorska institucija, ko namesto mladoletnega župana vodenje županije dejansko prevzame kraljev zaupnik.15 Nižja funkcija od župana je bila funkcija namestnika velikega župana (vicecomes). Ti so bili dejanski usmerjevalci celovitega dela županijske uprave in sodstva. Volili so jih iz vrst uglednejših plemičev županije, takih, ki so razpolagali z lastnimi gradovi. Z začetka 18. stoletja pa imamo podatke, da so namestniki župana postajali tudi manj premožni plemiči, kriterij torej ni več predstavljal izključno le obseg premoženja, temveč tudi kakšne županijske uradniške službe so dotlej opravljali. Eden izmed poslancev državnega zbora je bil eden od namestnikov župana. Očitna razlika med obema namestnikoma velikega župana se je kazala v njunih pristojnostih:

13 Kapiller, str. 48–51. 14 Turbuly, str. 35. 15 Prav tam, str. 39. 11

županijskemu civilnoprocesnemu sodišču je predsedoval prvi namestnik velikega župana, kazenskemu sodišču pa drugi namestnik.16 Pomembno mesto je pripadalo tudi notarju (notarius), ki ga niso volili, temveč je to delo opravljal najeti profesionalec. Od njega kot uradnika se je pričakovalo, da zna lepo pisati, tekoče obvlada latinščino in razpolaga s pravnim znanjem. Notarjeva plača je bila sorazmerno nizka, velikokrat so jo dobili z zamudo. Od 18. stoletja so jim pri delu pomagali pisarji, pozneje še notarjevi namestniki. Od tega časa dalje je nadziral tudi arhivarja. Notarjeve naloge so bile priprava zapisnikov skupščin, sodnih obravnav, predstavitev listin višjih instanc ter skrb za županijski arhiv. Marija Terezija je z odredbo iz leta 1771 odločila, da notarja (glavnega notarja) imenuje veliki župan.17 Na čelu vsakega od županijskih upravnih okrajev je bil (okrajni) županijski sodnik (judex nobilium, krajši zapis judlium). Pri delu so mu pomagali sodni zapriseženci in namestnika (velikega) župana. Moral je stalno živeti v svojem okraju, lahko pa je aktivno sodeloval na županijski skupščini ter je sodno lahko deloval po vsej županiji. V 17. stoletju funkcija (okrajnih) županijskih sodnikov še ni posebej cenjena, opravljali so jo premoženjsko skromnejši ljudje. Od sredine 16. stoletja se začno pojavljati namestniki (okrajnih) županijskih sodnikov (vicejudex nobilium, krajši zapis vicejudlium), ki so delovali kot sodnikovi pomočniki v upravnih in sodnih zadevah. Od velikosti okrajev je bilo odvisno, koliko namestnikov županijskih sodnikov in zaprisežencev so izvolili. Iz sredine 18. stoletja imamo prve podatke o tem, da so namestniki županijskih sodnikov dobili svoje posebno upravno področje, distrikt. Sodni zapriseženci (jurassor) so že od vsega začetka pomagali (okrajnim) županijskim sodnikom pri izvajanju sodnih postopkov. Bili so iz vrst nižjega plemstva in so največkrat znali le brati in pisati, plače niso dobili, le dnevnice. Prisedniki županijskega sodišča (assesor tabulae, judex tabulae) so izhajali iz vrst premožnejših in pravno podkovanih gospodov, ki so sodelovali na sedriji. To je bila le častna funkcija: plače niso dobili, prejemali so le dnevnico.18 Davčne in finančne zadeve županije je opravljal zbiralec davkov (perceptor); od sredine 18. stoletja je bil to glavni zbiralec (generalis perceptor). Skrbel je za redno pobiranje davkov; z ukinitvijo neodvisnosti gospostev pa so za vsak okraj imenovali

16Turbuly, str. 39–40. 17 Kapiller, str. 53–55. 18 Turbuly, str. 43. 12 okrajnega zbiralca. Zbiralec davkov je bil odgovoren županiji, svoje letne obračune je moral predložiti na županijski skupščini.19 Županija Zala se je pred koncem 18. stoletja upravno delila na šest okrajev. Na čelu vsakega je bil po en okrajni županijski sodnik; v vsakem okraju sta bili dve okrožji (skupaj 12), na čelu teh so bili županijski sodniki, okrožja pa so se delila na rajone, na čelu katerih so bili zapriseženci ali pa kateri izmed županijskih sodnikov.20

19 Turbuly, str.40. 20 Kapiller, str. 55–56. 13

ŽUPANIJSKI FUNKCIONARJI V ŽUPANIJI ZALA V LETIH 1750–1760 IN V OKRAJU EGERSZEG*

FUNKCIJA - slovenski, PRIIMEK IN IME ČAS OPRAVLJANJA ZASLUŽEK NA madžarski in latin. izraz FUNKCIJE LETO (Veliki) župan grof Althan Mihály 1721–1778 1500 Ft (Főispán) János Supremus comes Prvi namestnik Nagy Mihály 1748–1756 600 Ft (velikega) župana Hertelendy Gábor 1756–1757 (Első alispán) Inkey Boldizsár 1757–1758 Vicecomes Csányi György 1758–1760

Drugi namestnik Festetics Pál 1748–1754 300 Ft (velikega) župana Inkey Boldizsár 1754–1757 (Másodalispán) Jakasits András 1757–1758 Substitutus- Inkey Boldizsár 1758–1761 vicecomes Glavni notar Hertelendy Gábor 1747–1756 400 Ft (Főjegyző) Dely János 1756–1758 Generalis notarius Jakasits András 1758–1768 Glavni zbiralec Hertelendy 1747–1759 450 Ft davkov Zsigmond 1759–1761 600 Ft (Főadószedő) Bogyay József Generalis perceptor (Okrajni) Županijski Farkas Ferenc 1747–1756 150 Ft sodnik Forintos János 1756–1768 200 Ft (Főszolgabíró) Judex nobilium Namestnik Pais Farkas 1747–1756 40 Ft (okrajnega) Tuboly Mihály 1747–1761 50 Ft županijskega Farkas József 1747–1768 sodnika (Alszolgabíró) Vice Judex nobilium Sodni zapriseženci Szecsődy Imre 1752–1756 (niso dobili (Esküdtek) Tuboly László 1752–1756 plače, le Jurassores Döröskey János 1756–1761 dnevnice in del Marics András 1756–1761 takse od Mátay Ignác 1756–1761 postopka)

* Povzeto po: Zala megye archontológiája, str. 57–59, 253–254, 267, 278 in 295.

1.3 Sodstvo na področju županije

Premožnejši plemiči niso razpolagali samo z imetjem, temveč tudi z vplivnimi položaji, na kar sem nakazala že v prejšnjem poglavju. Poleg upravnih funkcij so bili pristojni tudi za sodne zadeve. Zato ni nič presenetljivega, če v virih naletimo, da je ista oseba bila enkrat prvi namestnik župana, nato spet drugi namestnik župana ipd. – torej so isti ljudje krožili po več dohodkovno primerljivih položajih. Kateri sodni organi so delovali na področju županije ter kdo so bili njihovi nosilci? Sodstvo je bilo v rokah županije, točneje županijskega sodišča (sedes judiciaria, sedria). Od tega sodišča se je ločilo kazensko sodišče. Na civilni sedriji je predsedoval prvi namestnik župana (vicecomes), na kazenski sedriji pa drugi namestnik župana (vicegerens, substitutus vicecomes). Njihovi sodni sodelavci so bili županijski sodniki, zapriseženci in sodniki prisedniki (tabulae assessor). Njihovo število in razmerje med njimi ni bilo določeno, praksa je zelo raznolika, ampak prisoten je moral biti en okrajni županijski sodnik s svojim zaprisežencem ter pet do šest sodnikov prisednikov. Velikokrat pa se srečamo s primeri, ko se županijska gospoda kar številčno udeležuje teh procesov. Ob njih sta zasedanjem prisostvovala še županijski notar in tožilec (fiscus comitatus).21 Civilna sedrija je na drugi stopnji obravnavala pritožbe z nižjih županijskih forumov, od 18. stoletja pa tudi pritožbe s plemiških (patrimonialnih) sodišč (seveda v civilnih pravdah), kajti do tega časa so bile sodbe plemiških sodišč dokončne in pritožba nanje ni bila možna. Iz tega je razvidno, da se je civilna sedrija na prvi stopnji ukvarjala z vsemi tistimi civilnimi zadevami, ki niso bile v pristojnosti drugih prvostopenjskih sodišč. Na odločitev civilne sedrije se je bilo možno pritožiti na kraljevo sodišče. V 18. stoletju so se zadeve bistveno spremenile tako, da se je tudi podložnik imel možnost pritožiti – seveda, če je lahko kril procesne stroške –, še več, odprto mu je bilo sodno varstvo vse do kurije.22 Kazenska sedrija županije (sedes judiciaria criminalis) se je izločila v 17. stoletju, njen delokrog pa je lažje spremljati. Na prvi stopnji so sem sodile kazenske zadeve županijskega plemstva in tistih podložnikov, ki niso bili pod oblastjo plemičev, ki so

21 Bónis, Degré, Varga, A magyar bírósági szervezet és perjog története, Zalaegerszeg 1996, str. 101–102 (Bónis, Degré, Varga). 22 Béli Gábor, Magyar jogtörténet. A tradicionális jog, Budapest-Pécs, 1999, str. 236–239 (Béli).

16 imeli pravico krvnega sodstva. Izjemo je predstavljala izdaja (izdaja kralja in upor), te zadeve so obravnavali na najvišjih sodiščih. Do reform Jožefa II. se v kazenskih pravdah s sedrije ni bilo možno več pritožiti. Novus Ordo je v kazenskih pravdah vsem družbenim slojem omogočil pritožbo na višjo instanco. Tako se je bilo možno s sedrije v kazenskih procesih pritožiti na kraljevo sodišče, od tod pa na palatinsko sodišče.23 Kot nižjestopenjska sodišča sta delovali sodišče namestnika župana in sodišče okrajnega županijskega sodnika. Sodišče namestnika župana (forum vicecomitis): tu je razsojal namestnik župana skupaj z okrajnim županijskim sodnikom in enim zaprisežencem. Sodil je izključno v civilnih zadevah. Njegove pristojnosti so se podobno kot sodišča okrajnega sodnika izoblikovala šele v 18. stoletju. Pod njegovo sodstvo so sodile manjše zadeve: žalitve časti, zlorabe oblasti, zastavne, delitvene in dedne pravde ter druge posestne pravde v vrednosti od 200 do 12.000 forintov. Pritožba s tega sodišča je bila prav tako možna na sedrijo.24 Sodišče županijskega sodnika (forum judicis nobilium, forum judlium) je bilo najnižje županijsko sodišče. Na tem sodišču je razsojal županijski sodnik s pomočjo zaprisežencev (juratus assessor, jurassor). Sodil je v zadevah javnega reda in miru, v kazenskih zadevah in v civilnih zadevah manjše pravdne vrednosti. Vrednost se je razlikovala in se je stabilizirala šele v 18. stoletju. Dolgovi, zastavne, delitvene in dedne pravde v vrednosti do 200 forintov so se na prvi stopnji obravnavali na sodiščih županijskega sodnika. Če je bila vrednost pravde večja, tja do 3000 forintov, so jo lahko obravnavali na tem sodišču ali pa so lahko obravnavo začeli tudi na sodišču namestnika župana. Pri pravdah vrednosti višje od 3000 forintov županijski sodnik ni mogel razsojati – to je bila zgornja meja njegove pristojnosti. Pritožba s tega sodišča je bila možna na sedrio.25 Vse županijske sodne institucije so imele svoje pristojnosti le na področju konkretne županije. Če so se sodne zadeve nanašale na več županij, so v zadevah odločali protonotarji, od leta 1724 naprej pa sodišča državnih sodnih distriktov.26

23 Bónis, Degré, Varga, str.102–103. 24 Prav tam. 101. 25 Prav tam, str.101–102. 26 Béli, str. 239–240. 17

1.4 Značilnosti poteka sodnega procesa med 16. in 19. stoletjem

V času po izgonu Turkov, torej v začetku 18. stoletja, so se sodišča v veliki meri ukvarjala z zadevami v zvezi z reševanjem mejnih sporov. Množili so se tudi procesi zaradi dolgov - ti so izvirali še iz prejšnjih desetletij, iz časa po izgonu Turkov in po Rákóczijevi osvobodilni vojni, ko je veliko plemičev najemalo kredit za odkup lastne, a zaplenjene zemlje, ter za gospodarsko obnovo - in zavoljo zastavne pravice. Srečujemo pa se tudi s procesi zaradi neplačevanja ter neoddajanja desetine, z zahtevami po vrnitvi pobeglih podložnikov in drugimi.27 V obdobju po bitki pri Mohaču osrednja sodišča večinoma niso delovala. Sicer pa so bila le-ta tudi zaradi razdelitve države na tri dele za prebivalstvo, ki je želelo poiskati pravico, zaradi velikih razdalj kot tudi iz varnostnih razlogov bolj ali manj nedosegljiva. Kot nadomestilo temu je opazno, da so državni zbori vedno bolj razširjali sodne prioritete županij. To pa je povzročalo namnožitev procesnih zadev na županijskem sodišču - sedriji. Zaradi te preobremenjenosti so županije problem reševale, kot so mogle in znale: večina zadev je postala pisnih, omejili so število ustnih procesov, na drugi strani pa so vedno več zadev posredovali namestniku župana in/oziroma okrajnim županijskim sodnikom. Tako se je sedrija že v začetku 18. stoletja ukvarjala le z manjšimi in krajšimi procesi, daljše zadeve pa so potekale pred županovim namestnikom. Ta je določene procese – tudi zavoljo lastne obremenjenosti – prepuščal okrajnim županijskim sodnikom. Zakon iz leta 1729 določa, da so zadeve v denarni vrednosti do 3000 forintov še v domeni okrajnega županijskega sodnika, medtem ko pa so zadeve v vrednosti nad 3000 in do 12000 forintov sodijo v obravnavo na sodišču namestnika župana. Pristojnosti županije glede sodnih zadev so veljale le v dotični županiji; okrajni županijski sodnik pa je svoje sodne zadeve lahko izvajal v vseh županijskih okrajih.28 Sodni procesi so v 16. stoletju, še bolj pa v 17. stoletju potekali v pisni obliki. Redkeje se srečujemo z ustnim procesom. Izjemo predstavlja t. i. sumarna pravda (summarius), ko se proces odvija hitro in gre za zadeve manj pomembnega značaja ter primere, ko se stranka, s ciljem pospešitve zaključka postopka, odpove pisni

27 Torday Lajos, A megyei polgári peres eljárás a 16–19.században, Budapest 1933, str.13–14 (Torday). 28 Prav tam, str. 16–20. 18 obravnavi. Na splošno pa je bil v veljavi pisni postopek, pri čemer je bila vloga sodišča le ta, da na podlagi dokaznih gradiv pridejo do sklepa. Sploh je za tedanje madžarske sodne procese značilno, da so dolgi, namreč to je omogočala tudi zakonodaja (najrazličnejša zavlačevanja).29

Postopek dokazovanja

V sistemu materialnega dokazovanja je predmet dokaza vedno neko dejstvo. Stranka ta dejstva predstavi, a za sodišče dobijo pomen šele, če so tudi dokazljiva, in le na podlagi tega lahko sodišče izreče sodbo. Dokazovati mora načeloma tožnik, oziroma tisti, ki zatrjuje pravilnost dejstev. Kot dokazno gradivo se sprejemajo listine, priče, strokovnjaki, sodni ogledi in prisega.30 V civilnih postopkih je najbolj razširjena oblika dokazovanja listina. Izpovedi prič so sicer bistvene, a se lahko uveljavijo le hkrati s predloženim listinskim gradivom. Pravico do izdaje listin je imela v prvi vrsti madžarska pisarna; izdajala je privilegijske in donacijske listine, nižjeplemiška pisma (armalis) ter drugo. Sčasoma pa so tudi županije dobile pravico do izdaje listin. Županija je v prvi vrsti izdajala listine o zadevah, ki so se odvijale pred županijsko skupščino in sedrijo. Vpliv županije se je glede tega večal na račun overoviteljskih mest31. Te listine so bile v obliki dobesednih prepisov zajete tudi v zapisnikih in shranjene tudi v arhivih. Še posebej prav so prišle tedaj, ko so bile potrebne kopije originalov le-teh. V procesih so največkrat priložene overovljene kopije. Take listine imajo v procesu polno dokazno vrednost, razen če nasprotna stranka temu ne ugovarja; največkrat se namreč sklicujejo, da je listina ponaredek. Pri pisnem poteku procesa so te pripete dokazne listine označene s črkami A, B, C …32

29 Torday, str. 34–36. 30 Prav tam, str. 80–82. 31 Overoviteljska (tudi: verodostojna) mesta so imela trajni privilegij za overjanje pravnih listin, ki so ga dobilia od kralja. Overjanje so opravljali kapitlji in samostanski konventi. Overoviteljsko telo je moralo imeti najmanj pet članov. Vsaka listina se je prebrala pred njimi, nakar je bila overjena s pečatom in s podpisom najmanj dveh overoviteljev. Kopijo listine so shranili v arhivu in na ta način je bila dosegljiva tudi pozneje. Delovanje overoviteljskih mest je bilo zakonsko določeno, da ni prihajalo do zlorab. Overoviteljska mesta so imela bistveno pomembnejšo vlogo v srednjem veku, s širjenjem protestantizma in turškimi osvajanji pa sta njihovo število ter vloga upadala. V prvi polovici 18. stoletja so jih ponovno vzpostavili. V drugi polovici tega stoletja so znova začeli izgubljati svoj pomen, saj so ljudje z razvojem šolstva in izobraženosti lahko začeli sami pisati pogodbe. S pravosodnimi reformami v 18. stoletju se izgubi njihova vloga tudi pri sodnih postopkih. Eckhart, str. 263–264. 32 Torday, str. 82–86. 19

Druga najbolj razširjena in najpogostejša vrsta dokazovanja je s pričami. Verjetno je ta oblika glede pričevanja starejša, saj mnogi ljudje niso znali pisati/brati; priča je bila tako vedno na razpolago. Glede same priče je že Werbőczy33 zapisal, da le-ta ne sme biti pod nobeno prisilo; pričanje je veljalo za dolžnost. Če je kdo odklonil pričanje, se ga je lahko kaznovalo; za pričanje pomembna dejstva so bila starost priče, njeno dobro ime ter kako je priča prišla do informacij; in da je pričevanje res veljalo za zanesljivo, je morala priča nujno zapriseči. Glede zaslišanj sta bili v veljavi dve obliki: zaslišanje pred sodiščem – tudi pri tem ločimo dve obliki, in sicer če gre le za overovitev že prej izvedenega zaslišanja ali pa za avtentično zaslišanje – in zaslišanje izven sodišča. V civilnih procesih je bilo najbolj razširjeno predhodno/nadomestno zaslišanje (collateralis inquisitio). Za to vrsto zaslišanja je značilno, da jo izvede na zahtevo stranke za to pristojna oseba (v županiji je to bil okrajni županijski sodnik v prisotnosti zapriseženca) še pred začetkom procesa. Torej ni nujno, da se tako zaslišanje odredi z ozirom na proces, temveč ima stranka z njim zagotovilo za poznejše čase v primerih slabega spomina priče ali njene smrti.34 Taka oblika zaslišanja pa dobi veljavo šele, ko jo ponovno potrdijo na sodišču. Stranka pristojnim preda seznam prič in vprašanj, katere naj bodo zastavljene pričam, to je t. i. vprašalnik (de eo utrum). Pristojni nato poiščejo priče na kraju bivanja in jih tam tudi zaslišijo; v primeru plemičev jih obiščejo na njihovem domu, druge pa dajo poklicati predse. Nato jim zasliševalec predstavi točke vprašalnika, kar je potrebno zato, da priče ne zaprisežejo zaman, če o zadevi nič ne vedo. Ko priče zaprisežejo, se lahko začne zaslišanje. O zaslišanju je okrajni županijski sodnik ali notar dolžan izdati listino, v kateri morajo biti pričevanja po možnosti zapisana z besedami prič. Od prič so najprej zahtevali osebne podatke, nato so sledila vprašanja. Četudi je končna listina v latinščini, so vprašanja kot tudi odgovori navedena v madžarščini. Če priča ni znala podati razlage, so to označili z besedo nihil. Listino o zaslišanju izdajo v dveh izvodih, ena gre v arhiv, drugo listino dobi stranka.35

33 Werbőczy István (ok.1458–1541) je bil znan pravnik in je na pobudo državnega zbora kot tudi kralja Vladislava II. zbral in zapisal v praksi uporabljeno običajno pravo. Njegovo delo je Tripartitum. A ker je avtor v njem zagovarjal enake pravice vseh plemičev in je menil, da brez teh niti „krona” ne obstaja, Tripartitum (zavoljo nepotrditve s strani vladarja) nikoli ni postal uradni, formalno potrjeni zakonik. Kljub temu so delo leta 1517 natisnili in je bilo v uporabi vse do sredine 19. stoletja. Kontler, str.108– 109. 34 Torday, str. 86–91 35 Prav tam, str. 92–98. 20

V postopku dokazovanja ima pomembno vlogo tudi ogled in to obliko najdemo v vseh procesih, kjer se pojavi potreba po takem postopku, kot npr. v mejnih zadevah, zadevah glede zastavne pravice, v primerih telesnih poškodb, v primerih ko je potrebno določiti škodo itd. Ogledi se lahko odvijajo pred sodnikom oziroma z njegovo osebno prisotnostjo na terenu, če pa to ni možno, pa na osnovi poslanega sodnika-oglednika. V primeru županije so to izvajali namestnik župana ali okrajni županijski sodnik skupaj z zaprisežencem. Ogledniki nato o zadevi podajo poročilo skupščini, kar dajo v zapisnik in sodnik izda o tem dokazno listino.36 V primeru, ko so že izčrpani vsi dokazni elementi, je prišla v poštev zaprisega. Z njo se proces tudi lahko zaključi, a le v primerih, če s tem soglašajo tako sodnik kot tudi obe sprti strani.37

36 Kontler, str. 98–100. 37 Prav tam, str. 100–104. 21

2. SODNI PROCES MED GOSPOSTVOMA BELTINCI IN DOLNJA LENDAVA V LETIH 1754–1758

2.1 Historične okoliščine spora med gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava

Proces je sprožila že priletna baronica Helena vdova Csáky, upravnica gospostva Beltinci, v imenu lastnikov – svojih pravno še mladoletnih sinov. Csákyjeva je bila hči generala barona Ladislava Ebergényija in Julijane Széchényi. Leta 1715 so jo omožili z generalom grofom Jurijem/Györgyem Csákyjem pl. Keresztszegh. Po smrti očeta je beltinsko gospostvo le formalno podedovala Helena – bilo je njena poročna dota. Dejanska lastnika sta zato bila njena dva dokaj pozno, v 30. letih rojena sinova Jurij in Ivan/János, ki pa zaradi še nedopolnjenega 24. leta starosti nista mogla polnopravno prevzeti zemljiških posesti, do katerih sta bila upravičena na podlagi poroke njunih staršev. V njunem imenu je gospostvo skrbno upravljala mati.38 Korenine spora med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom segajo v čas prve polovice 17. stoletja, ko je avgusta leta 1645 umrl zadnji član družine Bánffy (slov. Banič) Dolnjelendavski po moški liniji. Z upoštevanjem dednih določil sta postala upravičenca do celotne Bánffyjeve dediščine grof Franc III. Nádasdy in grof Ladislav Esterházy. Kralj Ferdinand je leta 1648 Francu Nádasdyju podelil ozemlje turniške pražupnije in s tem tudi predele severno od reke Ledave – vsaj tako je menil slednji. Do spora med Nádasdyjem in Esterházyjem pa je prišlo prav zaradi tega ozemlja in krajev (trg Dobrovnik in vasi Bogojina, Filovci, Strehovci, Kobilje in Kobiljanski Sv. Martin) severno od Ledave. Spor sta rešila naslednje leto s podpisom pogodbe na beltinskem gradu.39 Tudi sorodstvene razmere med Francem Nádasdyjem in Ladislavom – Nádasdy je namreč bil poročen z njegovo sestro – so prispevale k njunemu dogovoru glede razdelitve ozemlja: Ladislav je dobil del nekdanje posesti Bánffyjev v dolnjem Prekmurju kot dedni fevd, Nádasdyju pa je trajno pripadel le tisti del, iz katerega je pozneje nastalo beltinsko gospostvo. Leta 1652 pa je Ladislav nepričakovano umrl in ker ni imel moških potomcev, si je Nádasdy z ozirom na sorodstvo ter kot uradno imenovan skrbnik preostalih nepolnoletnih članov rodbine Esterházy prisvojil, kar je pač mogel. A Franc Nádasdy se je v šestdesetih letih 17. stoletja na strani

38 Peter Šraj, Beltinci 1322–1993, Beltinci, 1995, str. 19–23 (Šraj). 39 Ivan Zelko, Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381, Ljubljana, 1972, str. 36–37. 22

Wesselényija, pozneje pa Petra Zrinskega, zapletel v zaroto zoper vladarja in bil zaradi te veleizdaje enako kot Zrinski in Frankapan leta 1671 obglavljen. Nádasdyji so posledično v prid komore izgubili tudi večino svojih posesti; med njimi je bilo tudi združeno gospostvo Dolnja Lendava skupaj z Nempthyjem (danes Lenti). Te posesti so tako znova postale aktualne za potomce družine Bánffy po ženski liniji (med njimi so bili tudi Esterházyji), a je komora vse prepustila zalski županijski skupščini. Le-ta je s Pavlom Esterházyjem sklenila pogodbo o dednem zakupu v vrednosti 102.500 renskih forintov/goldinarjev. Potem, ko se je Pavel/Pál Esterházy izkazal v boju proti Turkom, zlasti pa po ponovni osvojitvi Velike Kaniže leta 1690, mu je vladar posest Dolnja Lendava – Nempthy podelil v trajno last.40 Gospostvo Dolnja Lendava je bilo tako že v iztekajočem se 17. stoletju v lasti družine Esterházy. Posesti Esterházyjev so se razprostirale od Slovaške pa vse do Medžimurja. Palatin grof Nikolaj je bil prvi iz te družine, ki je začel razširjati družinsko posest. V drugem zakonu rojeni sin Pavel, ki je leta 1687 dobil knežji naslov, je te posesti še bistveno razširil. Imel je tri sinove (Mihael/Mihály, Gabrijel/Gábor in Jožef/József), za katere je že v prvi oporoki iz leta 1695 osnoval fidejkomis. A je to moral spremeniti, ko je brez moških potomcev umrl sin Gabrijel. V dodatni spremenjeni oporoki je vse preoblikoval v dva majorata in na podlagi tega je tudi Gabrijelov delež pridobil Jožef. To je pomenilo, da je Mihael dobil posesti v županijah Moson, Sopron, Győr in v Železni županiji, ter posesti izven današnje Madžarske skupaj s požunsko hišo; vse ostalo pa je dobil brat Jožef. Pavel je v tej oporoki tudi določil: če kateri od obeh sinov ostane brez moških naslednikov, posest nasledi tisti, ki je živ. Dejansko se je to tudi zgodilo, Pavel je umrl 1713 in s smrtjo Mihaela je leta 1721 vse družinsko bogastvo prešlo na Jožefa. Preden je Pavel umrl, je leta 1712 vladar knežji naziv razširil tudi na najstarejše palatinove sinove. Jožef pa ni bil dolgo na čelu enotnega majorata, saj je že leta 1721 umrl. Posesti so tako prešle na njegovega mladoletnega sina Pavla Antona/Pála Antala. Do njegove polnoletnosti jih je upravljal uradni varuh. Gospostvo Dolnja Lendava so tako do polnoletnosti Pavla Antona upravljali vdova kneginja Oktavija Marija Gilleis in imenovana varuha grofa

40 Andrej Hozjan, Inventar arhivskega gradiva zemljiškega gospostva Dolnja Lendava/Alsólendva v arhivu knezov Esterházy grad Forchtenstein, Maribor 2006, str. 12–13. Več o Nádasdyju glej v: Andrej Hozjan, Franc III. Nádasdy in Prekmurje. Ob 340. obletnici usmrtitve protihabsburškega zarotnika, Kronika 2011, l. 59, št. 2, str. 211–230. 23

Jurij Starhemberg in Jurij Erdődy. Pavel Anton je šele ob „posestniški” polnoletnosti, se pravi z dopolnjenimi 24. leti, leta 1734 lahko prevzel vodenje gospostva.41 Kljub dogovorom med dolnjelendavskim in beltinskim gospostvom so se nesporazumi o poteku meje med gospostvoma nadaljevali tako v 17. kot tudi v 18. stoletju. Beltinško gospostvo je zakupno prešlo v roke grofa Jurija Széchényija, škofa v Győru in poznejšega esztergomskega nadškofa. Nato ga je lahko po njem dedoval njegov sorodnik, grof Jurij Széchényi, čigar hčer Julijano so v drugo poročili z generalom Ladislavom Ebergényijem. Iz tega zakona so se rodile tri hčere in beltinsko gospostvo je podedovala hči Helena.42 Heleno so leta 1715 poročili z generalom, grofom Jurijem Csákyjem (1677–1741). Družina Csáky je imela pomembno vlogo v cerkveni preteklosti Beltincev, saj je kraj prav za časa te družine postal sedež župnije. Heleni in Juriju Csáky sta se rodila dva sina, Janez in Jurij.43 Janez Csáky (1720–1795) je pozneje opravljal funkcijo čuvarja madžarske krone, v osemdesetih letih 18. stoletja je bil tudi državni zakladnik, leta 1784 pa je postal celo državni sodnik. Njegov mlajši brat Jurij (1730–1785) je bil veliki župan županije Gömör.44 Sodni proces med dolnjelendavskim in beltinskim gospostvom v letih 1754–58 omenjata že I. Zelko45 kot tudi A. Hozjan, ki je natančneje popisal arhivsko gradivo gospostva Dolnja Lendava na gradu Forchtenstein46. Enako gradivo hrani tudi Arhiv Županije Zala v Zalaegerszegu. A tamkajšnji dokumenti - očitno gre za izvod za arhivske potrebe županijskega sodišča - niso ohranjeni v celoti (manjkajo nekatere priloge, npr. izvlečki urbarjev), kot je v primeru procesnega zapisnika, hranjenega na Forchtensteinu. Hozjan poleg tega procesa omenja še nadaljevanje procesa z enako vsebino v letih 1762–1765, ter še drug proces, ki se je odvijal glede področja ob Muri, in sicer z gospostvom Čakovec. Dolnjelendavsko gospostvo je bilo v 18. stoletju med

41 Csapody Csaba, Az Esterházyak alsólendvai uradalmának gazdálkodása a XVIII. század első felében, Budapest 1933, str. 11–14. 42 Šraj, str.17 43 Peter Šraj, Beltinci z okolico, Beltinci 1997, str.14. 44 Málnási Ödön, Gróf Csáky Imre bíbornok élete és kora, Kalocsa 1933, str.37–38; Nagy Iván, Magyarország családi címerekkel és nemzékrendi táblákkal, Pest 1858, str. 89. 45 Ivan Zelko, Doba Esterházyjev, v: Zgodovina Prekmurja. Izbrane razprave in članki, Murska Sobota 1997, str. 310–311. 46 Na gradu Forchtenstein, ki je od leta 1626 v lasti Esterházyjev, se nahaja le del arhiva knezov Esterházyjev. V tem izjemno obsežnem rodbinskem arhivu hranijo gradivo, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost družine; dokumente, ki se nanašajo posebej na družino, pa hrani Državni arhiv v Budimpešti in nekaj pomembnih listin še priročni arhiv v Esterházyjevem dvorcu Eisenstadt (Kismarton). Esterházyji so skrbeli za svoje akte in jih skrbno shranjevali; tako so postopoma potrebovali tudi vedno več prostorov za arhivsko gradivo. Danes se gradivo na gradu nahaja v 25 prostorih. Glej: http://www.esterhazy.at/hu/burg-forchtenstein/Archiv.htm 24 drugim zaznamovano tudi s procesi, ki so se nanašali na dedovanje po izumrlih Bánffyjih.47 V nalogi je transliteriran del vira, ki se nahaja v arhivu v Forchtensteinu. Celoten vir obsega 979 rokopisnih strani. Transliteriran je le začetni del vira: latinski uvod ter prvo zaslišanje; ostala zaslišanja so na kratko povzeta. Tako prvo zaslišanje kot tudi vsa preostala zaslišanja v celotnem viru so v madžarščini, povzetki in sklepi zaslišanj pa so v zabeleženi v latinščini. Gre za pravno besedilo, ki je nastalo v prvi tretjini 18. stoletja in kaže vse formalnojezikovne značilnosti tega časa. Na Madžarskem je namreč to čas, ko se začenja velika reforma jezika, ki doseže vrhunec proti koncu 18. oziroma v začetku 19. stoletja. Madžarski jezik so želeli poenostaviti in očistiti tujk, le te pa nadomestiti s primernimi madžarskimi izrazi. V našem primeru je madžarski del besedila prepleten z latinizmi, velikokrat nastopajo besede, ki so v osnovi latinske, a nosijo madžarske končnice, npr.: praestaltatott, punktumban, ramuson, oculatakor, experialta, alveussa, declaraltatik, transferalta... Stavki so kompleksni; več povedi je združenih v eni daljši povedi, zaradi tega je tudi razumevanje delno otežkočeno. Pravopisni trendi se bistveno razlikujejo od današnjih (arhaični zapis črk: c=cz, z=sz, g=gh...). V povedih se srečujemo z arhaizmi (npr. csarita, erida). Številke so navedene v latinščini. Madžarski del vira je transliteriran natanko tako, kot je v viru; prevod besedila v slovenščino pa je posodobljen in prirejen normam današnjega časa. V viru najdemo tudi nekaj prepisov zanimivih starejših virov. Taka je kratka oporoka Marka Korošca v tedanjem prekmurskoslovenskem narečju. Po mnenju Hozjana gre za najstarejši doslej znan slovanski posvetni zapis iz dolnjega Prekmurja.48 V samem viru je isto besedilo prevedeno tudi v madžarščino. Vir nam med drugim nudi številne informcije o ledinskih imenih spornega področja, kot tudi podatke o tedanjih krajevnih imenih. Sestavni del vira sta tudi izvlečka iz dveh urbarjev beltinskega gospostva. Poleg pisnega vira pa so mi bili pri razumevanju le-tega zelo v pomoč tudi zemljevidi spornega mejnega področja.

47 Andrej Hozjan, Die Grundherrschaft Alsólendva/Dolnja Lendava/Unterlimbach in den Händen der Esterházy von 1690 bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts,V: Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland, Band 128.: 28. Schlaininger Gespräche - Die Familie Esterházy im 17. und 18. Jahrhundert, Eisenstadt 2009, str.196. 48 Andrej Hozjan, Historično o novoodkritem prekmurskem zapisu iz 1680 in o natisnjenem nekrologu za Rozo Rebeko Schrattenbach, grofico Nádasdy, iz 1718, v: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Murska Sobota 2005, str. 368. 25

Sledeča tabela prikazuje natančen pregled sestave zapisnika samega sodnega procesa. V njej so navedeni vsi akti, ki so bili predloženi sodišču kot dokazno gradivo, z natančno datacijo in označbo jezika, v katerem jih lahko beremo.

Preglednica vsebinske sestave Zapisnika mejnega procesa iz let 1754–1758 transliterirani del: strani 1–132 stran vsebina dela/dokumenta datacija jezik 1–8 Intitulacija: Sacratissimae Caesareo – Regiae Majestati Dominae.. (št. 1.)

8 Uvodni del: predstavitev strank v sporu in razlaga namena Beltinci, procesa, vložitev tožbe. 16. 5. 1754 8–12 št. 2. in pod črko A. (ter črko I.) vse Delitev gradiva toženke in obtoženca pod črki A. in I. v treh točkah; naštetje in predložitev osnovnih sestavnih delov latinsko dokaznega gradiva pod črko A. od točke 1–6; zastavitev osnovnih materialov dotedanjega dogajanja.

12–15 Odločitev/Deliberatum est Felső Bük, št. 3. 19. 1. 1720 15–20 odločba palatina Nikolaja Pálffyja pl. Erdöd iz l. 1720 o zaslišanju Beltinci, prič; 4. 2. 1720 napoved priloženih zaslišanj v letu 1720, obema stranema izročil Pavel Mlinarič. 21– madž., z 132 pripadajoče črki A.: – zapisnik zaslišanja: 43 vprašanj, 45 prič 1720 lat. uvodi ostalo: stran vsebina dela/dokumenta datacija jezik 132 – – zapisnik zaslišanja: 15 vprašanj, pričal Ivan Zadravec, tedanji 140 župnik v Bogojini 1720 madž. 140 – Požun, madž., z 148 – zapisnik zaslišanja: 9 vprašanj, 8 prič 10.10. 1720 lat. uvodi 148 št. 4. Beltinci, – – pričevanje Ivana/Jánosa Nemesbaky; 27.1. 1720, madž., 162 – obrazlaga rezultatov preiskave Pavla Mlinariča + 19. 9. 1720 lat. 162 – št. 5. Beltinci, 164 – prošnja vaščanov Nedelice grofu Juriju Széchényiju 1. 3. 1712 madž. 164 – št. 6. Ivanci, 165 – pričevanje več prič, overil Franc Szalay 2. 2. 1710 madž. 165 – s. l., 178 – razlaga začetka procesnega dela 30. 4. 1754 lat. 178 – A. Dobrovnik, madž., z 243 – zapisnik zaslišanja: 8 vprašanj, 32 prič 31. 5. 1754 lat. uvodi 244 – B. Dobrovnik, madž., z 302 – zapisnik zaslišanja: 7 vprašanj, 41 prič 25. 5. 1754 lat. uvodi 302 – C. Dobrovnik, madž., z 366 – zapisnik zaslišanja: 8 vprašanj, 34 prič 31. 5. 1754 lat. uvodi

------(= vmes za stranjo 339 vlepljen sodni ugovor Adama Bótth, Zalaegerszeg dolnjelendavskega upravnika, na županijo Zala) 10. 5. 1723 madž. 367 – D. Radmožanci, madž., z 385 – zapisnik zaslišanja: 3 vprašanja, 27 prič 24. 1. 1720 lat. uvodi 385 – E. 413 – razlaga zadeve v več točkah - lat. 413 – št. 7. Turnišče, madž., z 452 – zapisnik zaslišanja: 6 vprašanj, 35 prič 30. 5. 1754 lat. uvodi 452 – št. 8. Dobrovnik, madž., z 466 – zapisnik zaslišanja: 5 vprašanj, 53 prič 31. 12. 1753 lat. uvodi št. 9. Beltinci, –madž.,z 466 – – razlaga zadeve v več točkah 5. 5. in 19. 9. lat. uvodi 474 – izjava turniškega župnika Franc Horváth 1720 – madž. 474 – št. 10. Beltinci, 479 – izjava več oseb 5. 5. 1720 madž. 480 – št. 11. Turnišče, 482 – izjava Štefana Ščapa 30. 5. 1754 madž. 483 št. 12. – – sklep županijske skupščine županije Zala; zapisan celoten Zalaegerszeg 521 potek zadeve v l. 1720/1721, s povzetki vseh tedanjih zaslišanj 6. 3. 1722 madž. 522 – št. 13. Turnišče, 526 – izjava Štefana Ščapa 30. 8. 1722 madž. 526 – št. 14. Turnišče, 532 – izjava Štefana Ščapa 26. 9. 1722 madž. 532 št. 15. Požun, 5. 2. – – vloga zahteve za zaslišanje 1755;Beltinci, lat., 563 – zapisnik zaslišanja: 7 vprašanj, 30 prič 20. 3. 1755 madž. 563 – št. 16. Beltinci, madž., z 594 – zapisnik zaslišanja: 7 vprašanj, 30 prič 18. 3. 1755 lat. uvodi 594 – št. 17. Beltinci, madž., z 627 – zapisnik zaslišanja: 7 vprašanj, 35 prič 12. 3. 1755 lat. uvodi št. 18. 627 – odločba palatina Nikolaja Pálffyja pl. Erdöd iz l. 1720 o Felső Bük, – zaslišanju prič; 19. 1. 1720 vse lat. 632 – napoved priloženih zaslišanj v letu 1720, obema stranema Beltinci, izročil Pavel Mlinarič 4. 2. 1720 633 – – zapisnik zaslišanja: 3 vprašanja, 27 prič Požun, -madž., z 664 10.10. 1720 lat. uvodi 664 – – s strani g. I.: razlaga njihovega videnja spora; razlaga procesnih – lat. 696 delov, dokazno gradivo 696 – F. 697 Razlaga dogodkov v toku preiskave leta 1720, podana na –703 skupščini županije Zala, ki vsebuje: Zalaegerszeg madž., 703 – – zapisnik komisijskega ogleda poteka stare struge Ledave, 24. 6. 1755 lat. 706 opravljenega 11. 6. 1720, v 7. točkah, – Notandum: sklepi županije na podlagi ugotovitev 706 - G. Radmožanci, 708 – izjava Farkasa/Bolfenka Paisa in Ivana Sóosa 19. 1. 1753 madž. 708 - H. Zalalövő, madž., z 717 – zapisnik zaslišanja: 2 vprašanji, 13 prič 13. 6. 1753 lat. uvodi 718 I. Radmožanci, –madž.,z – – zapisnik zaslišanja: 7 vprašanj, 19 prič 15. 4. 1749 lat. uvodi 744 – avtorizacija tega zapisnika z nekaterimi tedanjimi pričami Dobrovnik, – madž. 31. 12. 1753

744 – K. Dol.Lendava, 745 – izjava Franca Tarányi in Ivana Kregárja 18. 2. 1746 madž. 745 – L. Žitkovci, 747 – izjava zbranih na zaslišanju 28. 10. 1722 madž. 747 M. Dobrovnik, –madž.,z – – zapisnik zaslišanja: 4 vprašanja, 20 prič 19. 9. 1753, lat. uvodi 762 – avtorizacija tega zapisnika z večino tedanjih prič in 18. 8. 1756 – madž. 762– N. Radmožanci, madž., 764 – izjava zbranih ob pričevanju Ivana Nemesbaky 26. 1. 1720 lat. O. Dobrovnik, –madž.,z 764 – zapisnik zaslišanja: 2 vprašanji, 21 prič; 5. 5. 1742, in lat. uvodi – – avtorizacija tega zapisnika po eni od tedanjih prič; nekaj jih je 18. 8. 1756 – madž. 778 vmes že umrlo 779 – P. 783 – obvestilo za gospoda grofa, dednega župana županije Zala s. l., s. d. madž. 783 – Q. Tormafölde, 785 – izjava Ivana Nemesbaky 18. 3. 1720 madž. 785 – R. Dol.Lendava, 790 – obvestilo za gospoda grofa, dednega župana županije Zala 14. 6. 1720 madž. S. 790 Povzetek dotedanjih razlag sporov za g. župana Zale in dodatki: Boldogfa, vse – – komentarji na materiale v posamičnih številkah, 9. 11. 1754 madž. 831 – razlaga zadev v zvezi z mlini na gospostvu Beltinci od l. 1662, s. l., s. d. – razlage posamičnih izjav in pričevanj. 831 št. 19. – – »Izvleček iz urbarja območja Črnec, pripadajočega gradu 832 Beltinci, v rokah presvetlega g. grofa Franca Nádasdy, državnega s. l., s. d. madž. sodnika, iz leta 1662« (o mlinih in plačevanju činža zanje) 832 – št. 20. 834 – izvleček iz urbarja gospostva Beltinci iz leta 1725 s. l., s. d. madž. 834 št. 21. – – večkratne potrditve raznih pričevanj: Polana, 19. 5. 1754; - 837 Beltinci,16. 5. 1754; Nagy Kanizsa, 20. 5. 1754; Söjtör, 26. 5. madž. 1754 837 št. 22. – – izjava vrhovnega sodnika županije Sopron o vloženi sodni s. l., lat., 871 zahtevi ge. Helene vdove Csáky; 4. 3. 1754 madž. – razsodba v 15. točkah glede na dokazno gradivo (------manjka stran 862!) 871 T. s.l., 14. 11. – – izvleček iz statutarnih določil letnih skupščin županije Zala 1723; lat. 872 24. 7. 1752 872 - U. Žitkovci, 875 – izjava Petra Deáka 28. 10. 1722 madž. 875 – V. Žitkovci, 877 – zjava Petra Deáka 28. 10. 1722 madž. 877 X. Zalaegerszeg – – sklepi županijskega sodišča županije Zala s komentarjem 2. 3. 1750, 883 4. 4. 1750, in lat. 5. 2. 1751 883 – V. s.l., 21. in 22. 887 – informacija o več sodnih vlogah generala Ladislava Ebergényija 1. 1720 madž. 887 – Z. Beltinci, 889 – izjava Franca Vajde, inšpektorja beltinskega gospostva 31. 12. 1752 madž.

889 AA. – – izjava vodilnih mož trga Turnišče, overil Franc Kocuvan, turniški Turnišče, 890 učitelj in organist 4. 12. 1754 madž. 890 BB. – – izjava generala Ladislava Ebergényija Adamu Botthu, Beltinci, 892 dolnjelendavskemu upravniku 17. 9. 1722 madž. 892 – CC. Zalalövő, 893 – izjava dolnjelendavskega upravnika Ignaca Palerja 14. 6. 1753 madž. 893 DD. – – potrdilo Jožefa Farkasa, vicesodnika županije Zala, o sodni Radmožanci, 895 vlogi gospe Helene Ebergényi 17. 2. 1746 lat. 895 – EE. Turnišče, 914 – zapisnik komisijskega ogleda spornih ozemelj Turniščanov 2. 7. 1751 madž. 914 FF. – – izjava vaščanov Radmožancev o dogajanjih v zvezi s spori v Radmožanci, večina 931 pričevanjih od leta 1720 naprej; poznejši komentarji na dokazne 30. 1. 1752 lat., materiale v posamičnih dokaznih enotah od A. naprej madž. 931 HH. Zalaegerszeg – – potrditve županijske skupščine Zale v zvezi s procesom 13. 9. 1756, lat. 934 in 18. 2. 1757 934 II. – – zapisnik zaslišanja: 4 vprašanja, 20 prič; Dobrovnik, lat., 953 – za gospo grofico pod A. komentarji zadev pod HH. in II. 19. 9. 1753 madž. št. 23. 953 – prepis listine o izročitvi posesti: Marko Korošec iz Nedelice - slov., – izroča travnik Martinu Bomhécu; s. l., 2. 2. 1680; overjeno (in madž., 958 prevedeno v madž. jezik) še: Lipovci, 30. 7. 1692, 1. 6. 1726, in lat. 11. 4. 1746; – komentarji gradiv za g. pod I., overjeno: 3. 7. 1757 958 – Odločitev/Deliberatum est 970 po posamičnih točkah materialov vsake strani A. in I. -

Odločitev/Deliberatum est 970 Sklepi vse 971– latinsko 978 Odločitev/Deliberatum est 978 – Odločitev/Deliberatum est Zalaegerszeg 979 c e l e b r a t a 18. 9. 1758 (podpisi vseh višjih sodnikov županije Zala = 14x)

2.2 Transliterirani del vira od strani 1–132 in 970–979

1 Sacratissimae caesareo-regiae majestati dominae dominae Mariae Theresiae DEI gratia Hungariae, Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Sclavoniaeque etc. reginae apostolicae, archiduci Austriae, duci Burgundiae, Brabantiae, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, comiti Habspurgi, Tyrolis & Goritiae, nuptae duci Lotharingiae ac Barri magna duci Hetruriae etc. etc. dominae dominae nostrae naturaliter clementissimae vicecomes, iudex nobilium, et iurati assessores comitatus Szaladiensis sedis iudiciariae oppidi Szala-Egerszegh humillimorum ac perpetuo fidelium servitiorum nostrorum in gratiam altefatae majestatis vestrae sacratissimae demississimam subjectionem. 2 Vestra nosse dignetur sacratissima cesareo-regia apostolica majestas, quod nobis die decima octava mensis septembris anni labentis infrascripti una cum egregÿs Balthasare Inkeÿ de Pallén supremo vicecomite, Francisco Farkas de Boldogfa, supremo processuali iudex nobilium, Adamo Vasvárÿ et Andrea Czigán iurassoribus nostris in dicto oppido Szala-Egerszegh loco nimirum, ac die celebrationis sedis nostrae iudicariae pro dirimendis causarum processibus, ferendoque moderativo causantibus iudicio in eadem sede nostra iudiciaria pro tribunali sedentibus, & constitutis, ÿdem vicecomes, iudex nobilium, & iurässores nostri, nostrum e medio nostri iudiciarium exurgentes in conspectum, sub iuramento in generali regni decreto superindè conscripto contento fideliter, et uniformiter retulerint nobis infrascriptum processum iudiciarium inter excellentissimam, ac illustrissimam dominam natam baronissam Helenam Ebergényi, excellentissimi, ac illustrissimi domini comitis Georgÿ condam Csákÿ de Keresztszegh perpetui terrae Scepusiensis suae majestatis sacratissimae caesareo-regiae generalis, ac intimi consiliarÿ relictam viduam ut A. ab una 3 et Sacri Romani Imperÿ, celsissimum principem dominum Paulum Antonium Eszterhazÿ de Galantha perpetuum in Fraknó etc. velut I. partibus ab altera coram ÿsdem ratione, & praetextu sopiendae certae differentiae metalis inter terrena, et appertinentias dominÿ Bellatincz ad praescriptam partem A. & dominÿ Alsó Lendva ad celsissimam partem I. spectantium, ac comitatui nostro adjacentium vigentis in

30 partibus motum, & judicialiter terminatum, ac ac per viam appellationis in dictam sedem nostram judiciariam pro maturitri residione provocatum huiusmodi sub tenore. Anno Domini millessimo septingentesimo quinquagesimo quarto die vero 27a mensis Maÿ in oppido Turnischa inclyto comitatu Szaladiensi existente habito, sub praesidio spectabilis perillustris, ac generosi domini Michaëlis Nagy de Szala Pataka ordinarÿs, antelati inclyti comitatus vicecomitis; nec non suae majestatis sacratissimae caesareo-regio consiliarÿ etc. ac ad satus ejusdem adjunctorum dominorum Francisci Farkas de Boldogfa supremi processualis iudex nobilium, Adami Vasvári et Andreae Czigán iurassorum dicti comitatus aliourumque iuris peritorum virorum vicinorumque commetaneorum in praesentia. 4 Levata est Causa Excellentissimae, ac illustrissimae dominae natae baronissae Helenae Ebergenyi, excellentissimi, ac illustrissimi domini comitis Georgÿ condam Csákÿ de Keresztszegh, perpetui terrae Scepusiensis, suae majestatis sacratissimae caesareo-regiae generalis, ac intimi consiliarÿ relictae viduae, qua in mox iuri exhibenda actione uberius declaratae exponentis, adeoque competentis A. Contra et adversus Sacri Romani Imperÿ celsissimum principem Paulum Antonium Eszterhazÿ de Galantha perpetuum in Fraknó etc. qua in eadem exhibenda actione uberius declarata causae oneri substratum, adeque I. Et quo antelata excellentissima parte A. egregius Franciscus Thastÿ ordinarius ejusdem fiscalis procurator cum consuetis, et sufficientibus juris requisitis instruetus praevia protestandorum protestatione, reservandorumque reservatione, cumque generalibus juris cautelis in omne tempus extensis exhibet originalem actionem sub numero 1mo testimoniales super exhibitione sub numero 2do & littera A. quorum tenoribus, positivisquè patriae legibus in actione declaratis, ac sub processu citandis inhaerendo praevia celsis-

5 simae partis I. solita juris proclamatione in contextu actionis cupit, quod juris et justitiae dictaverit ordo, cum generali reservata Sub numero 1mo.

Exponitur mihi Michaëli Nagy de SzalaPatakha inclyti comitatus Szaladiensis ordinario vicecomiti nomine, et in persona excellentissimae, ac illustrissimae dominae natae baronissae Helenae Ebergenyi, excellentissimi, ac illustrissimi domini comitis Georgÿ quondam Csákÿ de Keresztszegh, suae majestatis caesareae regiaeque Majestatis generalis, ac intimi consiliarÿ relictae viduae, qua inclyti dominÿ Bellatincz, ac ad idem dominium spectantium oppidorum, et possessionum actualis dominae terrestris. Qualiter celsissimae domus principalis Eszterhazyanae homines signanter oppidi Dobronak, et possessionum Radamas, ac aliorum coram magis denominantorum locorum incolae, et coloni procul dubio sua su, vel permissione officialium inclyti dominÿ Alsólendvensis, ampliandorum territoriarum suorum ex alienis cupidine circa annum 1710 terrena sua extendere volentes, non obstante, eo quod praedicta duo dominia Alsólendvense nimirum, et Bellatinczense antiquus alveus fluvÿ Lendva, vulgariter óó Lendva vize folyassa dictus ab invicem separasset, et distin- 6 xisset, ad terrenum dominÿ Bellatincz involando & Bellatinczenses subditos usque ad dictum fluvium habito in suo usu turbando, oppidani quidem Dobronakienses ad dominium Alsó-Lendvense spectantes in Bellatinczensi dominio existentis oppidi Turniscsa inhabitantium incolarum certam partem terreni Tótok réttye nominatam; Radamasienses vero principales subditi. Possessionis Zarkoháza Bellatinczensium subditorum pariter certam partem terreni Kisz, & Nagy Gerend nuncupati aggrediendo indebite, ac via illegali pro se se applicare, ac occupare sicque Bellatinczenses subditos ex usu exturbare, & praescripta terrena, seu diverticula, ac alia coram jure magis denominanda a corpore suo avellere nihil pensi duxissent, ex cujusmodi praejudiciosa involatione, et occupatione contigit, ut anno millesimo septingentesimo vigesimo, vel eundem praecedenti, praedicti oppidani Dobronakienses cum oppidanis Turniscsaiensibus et incolis Zarkoháziensibus, ad dictum dominium Bellatincz spectantibus, et antiquum suum usum usque ad praenuncupatum óó Lendva vize nominatum signum metale manutenere volentibus in contentiones, & rixas condescentissent, exindeque neces, & homicidia subscuta fuissent, ac in praesentiarum quoque con- 7 -tentiones rixae, invagiationes, pecorum abactiones, ac hominum aetiam inarestationes, & detentiones cum jactura vitae per Lendvaienses subditos & vicissim

32 exercerentur, damno, & praejudicio dictae dominae exponentis, ac subditorum gravibus, & manifestis. Ob hoc vellet antelata excellentissima domina comitissa exponens ad evitandas aetiam praemissas contentiones rixas exindeque facile oriri queuntes neces, & homicidia, conciliandamque pacem, & concordiam, celsissimum Sacri Romani Imperÿ principem Paulum Antonium Eszterhazÿ de Galantha perpetuum in Fraknó etc titulae etc. qua arcis, & dominÿ Alsó-Lendvensis, ac in dicto dominio existentium colonorum, & subditorum suorum actualem & haereditarium dominum terrestrem ratione ex praevia coram me praescripto vicecomite velut ex articulis 28. 1715 35. 1729 lege definito iudice in uno certo brevi, eoque competenti termino in jus & causam convenire, metas, & limites praescriptorum duorum dominiorem oculariter revideri, & inspici facere, antiquum alveum fluvÿ Lendva, velut pro metali signo ab antiquo semper observatum cognoscere praescripta duo dominia ab invicem iuxta praedictum alveum distinguere, & separare ac iuxta articulos 84 85 partis 1mae operis decreti tri- 8 partiti, aliarum que sub defluo processus citandarum positivarum patriae legum praescriptas partes terrarum, pratorum, et sylvarum Tótok réttye & Gerénd nuncupatas á suo membro corporali videlicet dominio Bellatincz praescripta modalitate abreptas, & occupatas instaurari, & suo principali membro cum refusione damnorum, & expensarum medio occupationis tempore causatarum reincorporari circa praescriptum, ac in ipso alveo existentes metas, & signa metalia, veteres quidem renovari, et necessitate ita exigente inter metalia nova signa erigi, sicque inter partes praescriptas pacem, & tranquillitatem conciliari, lege ratione, & communi iustitia id ipsum praecipientibus. Sub numero 2da & littera A Infrascriptus praesentium per vigorem recognosco: quod ego per parte, & requisitionem excellentissimae, ac illustrissimae dominae comitissae Helenae natae Ebergenyi, excellentissimi, ac illustrissimi condam domini comitis Georgÿ Csákÿ de Keresztszegh perpetui terrae Scepusiensis titulae relictae viduae certas literas spectabilis, ac generosi domini Michaelis Nagy de Szalapataka sacratissimarum caesareo-regiarum ma- 9

33 jestatum consiliarÿ & inclyti comitatus Szaladiensis ordinarÿ vicecomitis certificateriales clause confectas, & emanatas terminumque diei 29mae mensis Maÿ anni nunc currentis 1754 in oppido Turnischa comitatui huiece Szaladiensi adjacente habito in se continentes. Celsissimo Sacri Romani Imperÿ principi domino domino Paulo Antonio Eszterhazÿ de Ga(la)ntha titulae sonantes, & intitulatas eidem suae celsitudini medio Francisci Herczegh in Radamas residentis coloni videlicet suae celstudinis in oppido Szala-Lővő die 5ta Maÿ 1754 ritè exhibuerim & praesentaverim. Super quibus praesentes sigillo et sÿngrapha proprÿs roboratas extradedi literas testimoniales. Datum Bellatincz 16ta Maÿ 1754 Volffgangus Pais inclyti comitatus Szaladiensis viceiudex nobilium manu propria (locus sigilli) Homine & in persona celsissimi principis domini domini Pauli Antonÿ Eszterhazÿ de Galantha egregius Ioannes Delli ordinarius ejusdem advocatus cum proprÿs, alÿsque sufficientibus iuris cautelis, & reservis in omnem eventum processualem extensis comparet: et siquidem actio praesens videatur esse bimembris repositoria quidem, & metalis an eadem principaliter repositoria an vero Metalissit, Petit ex parte excellentissimo partis A. declarari caeterum quoniam eadem quospiam 10 paragraphos dignitati celsissimae partis I., & characteri ejusdem, pro indemnitate quoque sua praejudiciosos involvat, eatemis solennem juris protestationem interponit. Pro A. tritum est axioma, quae per se & ex natura sui clara sunt, ampliori declaratione non indigent, cum proinde actio dominae comitissae per in se citatas leges sufficienter clarificata, in uno eodemque substrato radicata principaliter pro fine redintegrationem avulsarum á corpore dominÿ Bellatincz particularum, antiquorum signorum inter duo dominia Bellatinczense nimirum & Alsó-Lendvense renovationem, necessitateque ita ferente intermedialiter novorum signorum erectionem, sicque suorum dominiorum distinctionem concomitanter, ad conciliandam pacem & tranquillitatem, antevertendasque dissensiones, odia, rixas, pro & contra factas abactiones, invagiationes, inarestationes, neces, & homicidia habeat, cujus actionis tali fine habito, sufficienterque eadem actione clarificata existente, si partes (prout nec dubium esse poterit) pacem, & concordiam futuris temporibus ad invicem colere voluerint, & hactenus practicatas dissensiones, contentiones, rixas & homicidia antevertere studuerint, non aliud restabit, quam in ut oculata revisio juxta instituendum ductum

11 partium instituatur, quam & juxta articulum 41. partis 2dae decerni cupit, et ad eandem peragendam dominos procedentes iudices humillime invitat. Pro celsissima parte actionales quidem leges signanter articuli '84. & '85. partis 1mae simplicem metarum, et conterminationum in quaestionem sumptarum accomodationem, et modalitatem ejusdem in fundamento praescribunt: Si proindi his praecise legibus insistitur petitam in sensu articuli 20mi 1635. oculatam non difficultat; si nihilominus res, & processus principaliter ad repositionem tendat; siquidem casus hujusmodi, antequam ad oculandorum oculationem perveniatur, tum in actoratu, cum etiam in ingressu causae meriti plurima officia actoria expetat, hac ratione oculatam sisti debere, petit itaque statum causae praesentis pro facilitando cursu processuali ultroneo declarari. Pro A. insistit suae praeviae declarationi actioni, & petit ut supra oculatam decerui. Pro Celsissima Part I. siquidem respectu declarationis, procuratoris A. & aquisitionis praesentis in praetensis quibuspiam pratis Tótok réttye nuncupatis, ac diverticulis praetensis Kisz & Nagy Gerénd fundatae particularis sit, obque hoc ad universalem metarum revisionem, res, & processus tendere nequeat ideò antequam hoc particularis 12 oculata instituatur necesse est, ut exellentissima pars A. particularum istarum privativum antecedens dominium consequenter sui violentam exinde exturbationem, tempusque exturbationis edoceat, ac tandem de situ oculatam Iudiciariam exposcente juris ordine agetur. Pro A ea, quae muneris actorei erunt, suo tempore, loco, modo et ordine per instituendam oculatam, producendorumque productionem in quantum necessitas exegenit, apparebunt quem in casum procurator A. reservat, & ut supra petit. Pro I. siquidem privativum rei dominium, & exinde praetensive interventa exturbatio non a cognitione metarum, cujus oculata expeteretur, sed ex alÿs probis, & fundamentis proprietarÿs dignosci debeat; Ideo argumento articuli 82 partis 1mae, & paragraphi ejusdem qua propter et antequam ferente necessitate res ad oculatam perveniat, cupit postulato suo satisfieri. Deliberatum est. Tenore actionis metarum renovatio signorumque metalium ubi opus esset, ob anteventendas inter duo dominia disconvenientas principaliter expetita in fine autem

35 redintegrandorum redintegratio eflagitaretur, quae ipsam normam metalis processus imbueret, ac ideo in formalitate illa iudiciarium ocu- 13 latam primium, & ante omnia decerui, ex post verò probandorum probationem exponenti incumbere. Pro A. super praevie lata procedentis domini vicecomitis deliberatione in quantum eadem intentioni, & actioni ejusdem in quÿs sub numero 1mo exhibitae contraria videtur solemni eatenus protestatione interpositâ circa eandem, etiam de appellando agendi facultatem in suum oportunum tempus tendit, et eatemis generaliter reservat. Ac nihilominis cum peracta jam oculari revisione juxta praemissam immediatam deliberationem pars A. ad probandorum probationem stringeretur taliter deliberatione mediante coacta fine probationis actionalis expositionis exhibet primo mappam geographicam secundum illius temporis circumstantias ex fassionibus testium infra adducendorum elaboratam sub numero 2do inquisitionales ratione ó Lendva vize, & ejusdem meatus antiqui per Paulum condam Mlinarics tabulae regiae iudiciariae iuratum peractas quinquaginta quatuor testium fassiones in se complectentes praescriptam mappam, & ibidem designatas metas ostendentes sub numero 3io testimoniales Nemesbakianas, in quibus pie defunctus condam Andreas Iakasics, eotum plenipotentiarius, & director inclyti dominÿ Alsó 14 Lendvensis recognovit veram metam esse antiqui fluvÿ ó Lendva meatum esse, verum signum metale sub numero 4to instantiam Zarkoháziensibus de anno 1712 die 1ma Martÿ per illustrissimum condam dominum comitem Georgium Szécsenyi indorsatam sub numero 5to. Testimoniales item Francisci Szalai iurassoris inclyti comitatus Szaladiensis in anno 1710, die 2da mensis Februarÿ emanatas sub numero 6to, ex quibus manifeste ostenditur, quod actionalium plagarum praehabitum pacificum usum inclytum dominium Bellatincz habuerit, probatur item, quod non nisi circa annum actionalem inclyti dominÿ Alsó Lendvensis officiales, et subditi in terrenum Bellatinczense vi, & potentia mediante involaverint, et actionales plagas occupaverint. Probatur item, quod per violentam occupationem apprehensarum plagarum non pacificum, imo semper turbatum, et violentum usum habuerint. Probatur denique quod verum metale signum duo praescripta dominia distinguens non aliud sit, quam meatus, ubi antiquitus fluvius Lendva decurrebat. Unde ex his, &

36 sub defluo processus adducendis probis, & documentis non aliud sequi necesse est, quam quod iuxta actionalem articulum principaliter avulsare 15 dintegrentur, ac antiquae, et veteres metae, et limites inter duo praescripta dominia aecessorialiter revideantur, determinentur, ac pro unione, et concordia partium renoventur. Quod, et Procurator A. in contextu actionis solicite adurgeret, et generaliter reservanda reservaret. numero 3io

Nos Comes Nicolaus Pallffy ab Erdöd Perpetuus in Vöröskeö Regni Hungariae Palatinus Iudex Cumanorum Aurei velleris Eques Comitatuum Posoniensis Perpetuus, Pesth, Pilis, & Sold Supremus Comes, Arcis Regiae Besoniensis Haereditarius aeque, ac Supremus Capitaneus, Serenissimi Principis, ac domini domini Caroli Sexti DEI Gratia electi Romanorum Imperatoris Semper Augusti, ac Germaniae Hispaniarum, Hungariae, Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Sclavoniaeque etc. Regis, Archi Ducis Austriae, Ducis Burgundiae, Brabantiae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Marchionis Moraviae, Comitis Habspurgi, Tyrolis et Goritiae etc. Actualis Intimus Consiliarius Camerarius Generalis Campi Mareschallus, unius Regiminis Pedestris ordinis Germanicae Militiae Colonellus, et per dictum Regnum Hungariae Locumtenens. Memoriae Commendamus tenore psentium Significantes, quibus expedit universis. 16 sis: Quod Egregius Magister Stephanus Nagy de Főlső Bűk Eques Auratus altefatae suae Majestatis Sacratissimae Consiliarius, & Prothonotarius noster, nostram personaliter Veniens in psentiam exhibuit, et psentavit Nobis certas quasdam Literas nostras Mandati Praeceptory Compulsoriales pro Parte, ac ad Requisitionem Spectabilis, ac Magnifici Liberi Baronis Ladislai de Ebergenyi Perpetui in Bellatincz, altetitulatae suae Majestatis Sacratissimae Generaly Cavalleriae, et Unius Regiminis Equestris Ordinis Actualis Colonelli suo modo confectas, et emanatas, Sigilloque nostro Palatinali authentico apud eundem Magistrum Protonotarium nostrum habito roborata, & uni ex Inclytae Tabulae Regiae Iudicariae Iuratis Notarys, ac apud se scribas agentibus, Praeceptorie sonantes, et directas, hunc tenorem in se continentes: Comes Nicolaus Pálffy ab Erdöd Perpetuus in Voröskeo etc. Regni

Hungariae Palatinus, Iudex Cumanorum, Aurei Velleris Eques, Comitatuum Posoniensis Perpetuus Pesth, Pilis, & Sold (Supremus.) 17 Supremus Comes, Sacratissimi Principis, ac domini domini Carolis Sexti DEI Gratia Electi Romanorum Imperatoris semper Augusti etc. Germaniae, Hispaniarum, Hungariae, Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Sclavoniae etc. Regis, Archi Ducis Austriae, Ducis Burgundiae etc. Actualis Intimus Consiliarius Camerarius, Generalis Campi Mareschallus unius Regiminis Pedestris ordinis Militiae Germanicae Colonellus, ac per dictum Regnum Hungariae Locumtenens Egregio uni Tabulae Regiae Iudicariae Iurato Notario & apud infrascriptum Magistrum Prothonotarium nostrum Scribam agenti cum praesen(tibus) exmittendo salutem cum favore. Expositum est Nobis Nomine, & in Persona Spectabilis, ac Magnifici Liberi Baronis Ladislai de Ebergenyi Perpetui in Bellatincz alte titulatae suae Majestatis Sacratissimae Generalis Cavalleriae, & unius Regiminis Equestris Ordinis Actualis Colonelli. Qualitem idem exponens in facto certorum quorundam negotiorum suorum coram clarius declarandorum fassionibus, & attestationibus non mallorum Reverendorum Honorabilium Spectabilium, ac Magnificorum, Egregorum item & Nobilium Sed & Ignobilium, ac alterius cujuscunque (Status) 18 Status, et honestae Conditionis utriusque sexus .tam Ecclesiasticae quam vero saecularis Dignitatis hominum, quibus videlicet ea manifeste constarent ad praesens pro jurium suorum tuitione, ac defensione, plurimum indigerent, essentque necessaria. Ac proinde Idem exponens, medio Tui certam quandam pro sui Parte attestationem, Testiumque Inquisitionem fieri, ac celebrari facere vellet, Leges Regni admittente. Cum autem veritatis Confessio, et fide-dignorum hominum Testimonia nemini debeant abnegari. Pro eo Tibi harum serie, Authoritate nostra Palatinali & Locumtenentiali, qua pleno jure funginum firmiter praecipientes, committimus & mandamus, quatenus acceptis praesen(tem) ad praefatos universos, & singulos Reverendos, Honorabiles, Spectabiles, ac Magnificos, Egregios item, & Nobiles, Sed & Ignobiles, ac alterius cujus cunque status, & honestae conditionis, utriusque sexus, tam Ecclesiasticae, quam Saecularis Dignitatis homines, quos videlicet praefatus exponens, vel ejusdem Nomine, homo, aut Procurator ipsius ad id per eundem Specialiter deputatus duxerit nominandos, simul, vel divisim constitutos personaliter

38 accedendo, ab ysdemque sub onere solutionis sedecim Marcarum gravis ponderis in Generali Regni Decreto Superinde ex- 19 presso contentarum, ac per eos quorum interestes ab ys si qui forsitan cum praesens requisiti Testimonium veritati perhibere recusaverint Vigorae praescripti Generalis Regni Decreti immediate & irremissililiter exigendarum Tui in praesentiam citatis, & accersitis ab ysdemque a Spiritualibus Signidem ad conscientiae eorum paritatem a Saecularibus vero ad fidem eorum domino DEO debitam fidelitatemque praefato Domino Imperatori ac Regi nostro, Sacroque ejusdem diademati Regio observandam, qualis ipsis, de ys omnibus rebus, & negotys de quibus scilicet nomine & in persona dicti Exponentis interrogati fuerint, constiterit certitudo veritatis suo modo scias inquiras, ac experiaris meram, plenam, atque omni modam cert... veritatem. Et post hac super hujus modi fassionibus, & attestationibus dictorumque Testium inquirendorum Nominibus, ac rescitae veritatis praemissorum serie Literas tandem attestatoria. Testemoniales ad fidelem relationem Tuam Sub Sigillo nostro Iudiciali & authentico apud crebro nominatum Magistrum Prothonotarium habito futura, uberiorique iurium memorati Exponentis pro Cautela necessarias suo modo extradarivolumus, et jubemus Communi suadente iustitiae secus non facturus. Datum in Possessione Főlső Buk, die 19 mensis Ianuary (Anno) 20 Anno Domini Millesimo, Septingentesimo Vigesimo (l.s.). Lecta & extradata per Magistrum Stephanum Nagy Excellentissimi domini Comitis Palatini Protonotarium m. p. Anno Domini 1720, Die quarta mensis February in Possessione Bellatincz Comitatu Szaladiensi existente habito. Praesens Gratiosum Excellentissimi domini Comitis, domini Regni Hungariae Pallatini (titulatae) Mandatum Praeceptorio- Compulsoriale mihi infrascripto exhibitum, ac praesentatum, ac per me debito perpetuae fidelitatis, humilitatis, ac reverentiae cultu acceptum est; Cujus Gratiosis Continentys, & tenoribus humillimum morem gerere non sum intermissurus. Paulus Mlinorics Inclytae Tabulae Regiae Iudiciariae juratus Notarius m. p. Quibus taliter exhibitis, & praesentatis idem Prothonotarius noster exhibita oficy sui nobis fidelitate retulit hunc in modum. Quomodo ipse praeattactis Literis nostris Praeceptorio-Compulsorialibus juxta muneris sui exigentiam humillime morem gerere, ysdemque per omnia satisfacere cupiens, unum ex praescriptis Inclytae Tabulae Regiae Iudiciariae juratis Notarys,

Egregium quippe Paulum Mlinorics pro debita effectuandorum effectuatione juxta vim, tenoremque, & continentias earundem ad penagendam subinsertam Testiam Inquisitiones 21 & exandiendas eorundem fassiones iudicaliter exmisisset & destinasset. Qui quidem Iuratus Tabulae Regiae Iudicariae Notarius eandem ab inde reversus sub Iuramento suo in Generali Regni Decreto Superinde expresso convento eidem Magistro Prothonotario nostro fideliter vetulisset eo modo: Quod posteaquam ipse Virtute antelati Gratiosi Mandati Praeceptorio-Compulsorialis & exmissionis, ac destinationis praestati Magistri Prothonotary nostri, ad Instantiam jurique & justitiae conformem petitionem annotati exponentis Undecima, Duodecima, Decimatertia, & subsequentibus Mensium Juny, July & Septembris, Anni nunc currentis infrascripti diebus locisque pariter infra denominatis. Testes seu fatentes, infrascriptos in praesentiam citasset, quosdam vero personaliter accessisset ab ÿsdem a spiritualibus siquidem ad conscientiae eorum puritatem, a saecularibus vero ad fidem eorundem Domino DEO debitam, fidelitatemque praefato domino imperatori, & regi nostro sacroque ejus regio diademati observandam juxta subsequentia, sibi praeexhibita, ac Hungarico idiomate conscripta. De eo utri puncta examinatis, talem prouti sequitur scivisset, inquisitisset, et expertus fuisset, meram, plenam atque omnimodam certitudinis veritatem. Quorum quidem de eo utri punctorum series talis est. 22 2.1. De eo Utrum? Primò: Tudgyae nyilván á Tanu? Murai Szombaton fellül óó Lendva vize honnénd, és holy foly? nem de nem Polona nevű falu mellet, alul Murai Szombati Erdőnek alá, és Murai Szombati erdőn által. Secundò: Tudgyae? vagy bizonyossan hallottaé? hogy Murai Szombati erdőben óó Lendva vize maga régi igaz folásábul, és alveussabul ki vitetődött? és mastani Murai Szombati malomra foly, onnand consequenter Rakicsanyi malomra is. Tertiò: Tudgyae? hogy azon óó Lendva vize folyásán mastani kivül más folyása, alveussa és meatussa azon fellül vagyon, az melly alveus, és meatus óó Lendva vize folyásának most is neveztetik, s arra folyt régenten óó Lendva vize. Quartò: Tudgyae? hogy óó Lendva vize régi folyása /:aki á Murai Szombati malom, és attul nem messze lévő Nemasecz nevű falu között vagyon:/ azért hivattatik óó

Lendvának, hogy régenten arra folyt óó Lendva vize, és nem arra, á holy mast Murai Szombati és Rakicsányi malmok vannak. Quintò: Tudgyae? hogy az óó Lendva vize folyasa Murai Szombati malom föllül ugyan megh irtt malom, és attul nem mesze lévő Nemesecz nevű falu között ell menvén, megyen egyenessen alá Norsinczi rétek mellett alul, és Norsinczi haraszton, vagy tüskés által 23 által ugyan Norsincz mellett alul egyenessen Lukásocz, és Mladetincz nevű faluk között alá. Sextò: Tudgyae? hallottae a Tanu hogy midőn óó Lendva vize Murai Szombati erdőben maga szokott folyásábul kivétetődött, és vezéreltetett Murai Szombati malomra, ugyan azon a Murai Szombati malom alul megh irtt ki vett óó Lendva vize ismét maga régi igaz folyásában Norsincz felé visza bocsátotott. Septimò: Tudgyae? hogy midőn valamelly Botthyányi Ur Rakicsánnál, ott tudni illik, a holly most van malmot kezdett épétettni, és fel allítattni Murai Szombati malmon alul árkot ásatvan azon óó Lendva vizét /:áki Murai Szombati erdőben maga igaz folyásábul kivétetődött, ugyan Murai Szombati malomra és Murai Szombati malmon alul maga régi folyásában visza eresztetett:/ egészlen Rakicsányi malomra hozatta, és Rakicsányi malmon alul egész a Bellatinczi Dominiumbeli határigh hassonló árkoltatásokat elkövetvén, az viznek jó utat és járást csináltatott. Octavò: Tudgyae? hogy Bellatinczi Dominiumbéliek látván azt, hogy az Lendva vize, áki az Murai Szombati erdőben maga igaz folyásábul ki vetetődött elsőben Murai Szombati malomra, azon alul pedigh az Rakicsányi malomra is, onnénd Czipot malmára, attul az egész Bellatinczi Dominiumbéli 24 nominanter Ganicsai határigh ui arkoltatásokon jo foly alkalmatosnak itélvén lenni, hogy malmokat épécsenek raita, azért eőkis megh irtt viznek tovább arkokat csinálván, malmokat is épétettek raita. Nono: Tudgyae? hogy nevezett óó Lendva vize folyása Lukacsoczon, és Mladetinczen alul mégyen Ivánczÿ határ felé bizonyos Dobovecz nevű helynek, az holy is Szécsy Dénes idejében Obrancsekocz nevű falu volt, demast csak praedium, és ugyan azon faluban, azaz Obrancsekoczban lakozó Godecz nevű bizonyos paraszt embernek ugyan á táján malma lévén /:mellynek csak á fundusát száz

41 taléron vásárlotta:/ azon malom, minthogy megh irtt óó Lendva vize Rakicsányi malomrais ki vétetett, szarozan maradott. Decimò: Tudgyae? hogy nevezett szározan maradott Godicz malma után, és azon alul emlétett óó Lendva vize folyt, és van folyása Ivanczon lakozó Rosz nevű ember selérségh földinek, és réttyenek á végén bizonyos valamely régi Küzma nevű kapujánál, vulgo polegh Küzmon urát, az mellyis Tessánczi és Ivánczi faluk között vagyon, á holy most is óó Lendva vizének nádos folyása világossan megh ismérczik, és mellette tull Tessáncz felül eöregh szál fenyő fákis vannak. Undecimò: Tudgyae? hogy Kuzma kapujánál 25 óó Lendva vizin szekér járás volt által Bagonyai határra, és ugyan ott Ivancziak kaputis tartottak, azért hogy megh irtt kelőn, á vagy szekér járáson Bagonyai marha Ivánczi rétekre által ne mehessen. Duodecimò: Tudgyae? hogy á táján kilencedik punctumban specificalt Godecz nevü ember testvér nényenek az igaz oó Lendva vizén forgó malma volt sokáigh, az mellyetis á megh irtt óó Lendva vize folyásában Erjaicza nevű Territoriumon által jövő patak Martyanczi /:a Kÿs Tessanocz táján Lipniczanak neveztetik:/ és á Tessanoczi falu végén hegyekrül le jövő patakok tartották vizzel, de minthogy Rakicsánnak vétetett ki, az oó Lendva vize Mártyánczi Lipnicza nevű, és Tessanoczi patakok vizeÿs erötlenek az malom haitására, ezen malom pusztára jutott. Decimò terciò: Tudgyae? hogy ezen puszta malmon fellül mind egy száz vagy több lépésnyire régi helye Ivánczi falunak, oó Lendva vize mellett van, mastani Ivánczi falu fellül. Decimo quartò: Tudgyae? hogy Godecz nénnye malmán föllül, és Ivánczÿ régenten volt falu helyén föllülis Ivánczÿ Roncz nevű ember selérséghe végében vagyon bizonyos arok ásás, az melly arra 26 való volt, és azon okbul ásottatott Ivancziaktul, hogy á midőn Lendva vize megh áradott, arra szokták bocsáttani á vizet, hogy ne roncsa, és follya mezzejeket, kinekis exstal világossan az arka, az melly Polszka Grabának neveztetik. Decimo quintò: Tudgyae? hogy Ivanczÿ régi falu helyén fellül Bagonyai, és Tessanoczÿ határok között vagyon bizonyos két halom, mellyek Szala Vármegyét Vas Vármegyétűl distinguállák.

Decimo sextò: Tudgyae? hogy fönt irtt Kuzma kapuja után már az oó Lendva vize Lipnicza, és Tessaniczÿ patakkal mind együt folván, mégyen egyenessen valamely Jenes névű Bagonyai paraszt ember Ivánczÿ, és Bagonyai rétek között lévő malma helyére, az melly ell pusztulván, de á gáttya helye mastis szépen agnoscaltatik, és czövekjeiis exstalnak, ezen malomtul minthogy óó Lendva vizen belül Bellatincz felé volt, nem de nem Bellatinczra fizetődötte a census tüle járandó. Decimo septimo: Tudgyae? hogy Jenes malmátul óó Lendva vize folyása, és alveussa speificalt patakokkal Bagonyai Kramár, aliter Kalmár malma felé megyen és ott az malmon fellül hegyekrül való lejövéssel Bagonyai Vas, és Szala vármegyéket 27 két distingualla Obrancsekovecz nevű patak óó vizében belé foly. Decimo octavò: Tudgyae? hogy óó Lendva vize folyása s alveussa nem mégyen, és nincsen Kramár malmára directé, hanem azon föllül mintegy huszonőtt circiter lépésnyire, ott tudniillik, az hol hid volt, és mastis van által óó Lendva vize folyásán /:melly mellett egy bizonyos Tölgyfa van, á kinis ismérczik, hogy néha kereszt volt, de az vágás bé nyőlt immár valamennyire:/ azon hidtul directe bal kézre Lendvai Dominium felé az erdő között ott lévő rekettyésen által az Tisztásra Ternaka mellett allá. Decimo nono: Tudgyae? hogy Kalmár malmára, és következendőképpen Domonkos ugy Leorencsés malmaikrais á minémű viz mast foly, azon viz és folyás nem igazán való ó Lendva vize folyása, és alveussa, hanem Kramár malmán fellül ó Lendvábul ki vett viz ág, és ér, az melly csak az praemittált Kramár Domonkos, és Leorencsés malmai kedvéért arra ásottatott, és derivaltatott. Vigesimò:Tudgyae? hogy Kalmar, Domonkos, és Leorencsés malmai ó Lendva vize folyásábul ki vett ágan, és ramuson tul Lendva felé lévén azoktul hová fizetődött á census nem de nem mindenkor Bellatinczrae. 28 Vigesimo primo: Tudgyae? hogy Leorencsés malmátul ó Lendva vize folyása, egy jó dülö földnyire, és talán továbbis vagyon azon fellül. Vigesimo secundo: Tudgyae? hogy Ternoki tisztástul ó Lendva vize folyása mégyen le Leorencsés malma erányában levő egy hid jelyére /: mellyen néha által jártak az malmokra:/ á kin belül Filócz felé vagyon egy Szterlecz nevű csarita vulgo Szterka csreta az holyis láczik egy fán az út mellett valamely régi kereszt vágás.

Vigesimo tertio: Tudgyae? hogy azon az hidon avagy hid jelén alul kezdödő sürű rekettyésen által mégh mastis némely helyeken maid hasigh való vizek jelenésével, és állásával mégyen az ó Lendva vize folyása bizonyos szál magas fák kőzőtt az Rák láb aliter noga nevűhelynek, mely Rák nevü viznek, és helynek az belső ágán Bellatincz felűl ismérczik, hogy volt régi folyása, minthogy mastis job részént viz álla, á holly pedigh az viz nincs pedigh sombékokkal, és nádos füvekkel tőlt el annak folyása. Vigesimo quarto: Tudgyae? hogy megh irtt Rák láb névű helytül mégyen egyenessen egy réth forma tisztás helyen, mastani Renkocz kertölésen belül 29 Berdény malma erányában Lendvai Dominium felé, bizonyos Egresen által, ott az erdőben lévő három halmokra, mellyeknekis az egyik kissebb, de ketteje egy erányosu középső halmon levén két nagy fa, de mind a kettőt le vágták, régenten az alsón pediglen actuis fönt van egy nagy tőlgy fa. Vigesimo quinto: Tudgyae? hogy meghirtt három halmoktul mégyen az erdőn által, Berdény rétyén alul mégh mastis jó viz állással bizonyos ott levő tölgy fák között, az néhai Bezerédi vice ispánságbéli idejében az határ járáskor Bellatinczi, és Lendvai Dominiumbeliek öszvö zördülvén két részrül, megis verekedtek, és ugyan akkor ottan egy nagy tölgy fán határ keresztet találtak, és ához mégh egyet tempore illius revisionis vágtak, mellyeket mastis distincte megh ismérhetni. Vigesimo sexto: Tudgyae? hogy innénd és megh irtt dupla kereszten alul mégyen ismét némely sombékos helyeken által szintén Nagy János névű ember legh régiebb malma helyére az melly malom igazan ó Lendva vizén volt. Vigesimo septimo: Tudgyae? hogy nevezett Nagy János legh régiebb malma oó Lendva vizén de sok helyeken való ki vétele miatt ellfogyván, és pusztulván transferaltatott (és) 30 és épétetett másodszor óó Lendva vizébűl Kramár malmán föllöl ki vett, és Domonkos, ugy Leorencsesis nem külőmben onnand Berdén malma helyére folyó vizre, és ramusra, ott másodszor megh épétettvén, azis ellpusztult, de az czövekje actuis extál. Vigesimo octavò: Tudgyae? hogy ezen második helyen lévő Nagy János malmát husvét Innépében Dobronokiak bé árkolták egy korban, de Turniscsaiak ismét ki bontották.

Vigesimo nono: Tudgyae? hogy ezen űtobbi Nagy János malma helyén föllul az előbbeni malom helyével pedigh kőrben vagyon az ó Lendva vize, folyásátul mintegy circiter husz lépésnyire egy alkalmas magas, egy pedigh kicsinke halom belűl Turniscsa felé. Trigesimo: Tudgyae? Nagy János előbbeni régi malmátul, vagy malma helyétűl mégyen Dobronakiak által csinált bizonyos kertelésén éppen által le az réteken Egres kőzőtt bé az erdőre, az holyis országh uttya van Turniscsárul Dobronakra, és ugyanott bé szakad az ó Lendva vize nagy Tölgy fák kőzőtt /:az holy némellyektűl valamely vas keresztis találtatott:/ azon főllűl való réteketis /:mellyeken le jőn az ó Lendva vize folyása:/ Turniscsa felűl, nem de nem csak nem régen vettékel Dobronakiak (Turniscsaiaktul). 31 Turniscsaiaktul. Trigesimo primo: Tudgyae? hogy ezen főnt nevezett útt mellett, á mint Dobronakra mennek job kézrűl, az vizen tul Dobronak felé vagyon actu egy tőkén, á vagy győkéren, két szál Tőlgy fa, melleknek az alsóján ismérczikis, két kereszt vágás, és igy megy az erdőn alá fák kőzőtt, az holyis egy Tőlgy fán Turniscsa felé ismét egy köröszt vágás vagyon, melly kereszt vágások nem de nem igaz határnak jelei. Trigesimo secundo: Tudgyae? hogy megh irtt úttul, és keresztekkel jedzett fáktul mégyen Dansa réttyének á kőzepén által, az után lévő bizonyos eőtt halmokra, melyeknek hárma Dobronak felül ketteje pedigh Turniscsa felűl, az viz mellett egy más ellenében vagyon, s az ó Lendva vize folyása azok közöt ismérczike. Trigesimo tertio: Tudgyae? hogy onnand tovább mast Dobronoki Markó Balás nevű ember praetendalt réttyének á széliben Dobronok felé /:az melly Markó Balás elejéntén, és régenten Turniscsai lakós lévén, transferálta magát Dobronakra, ott maradván, ezen rétett, az melly óó Lendva vize folyásán belül van Turniscsa 32 felé birta:/ mégyen, és igy tér tiszta fák kőzőtt alá Győre Jancsi réttye felé /:á kit mast Soós Győrgy bir:/ azon éppen által, és ugy az erdőben vastag folyást vévén magának, mégyen bizonyos fák, és erdő közőtt /:á kiken régi kőrőszt vágások mind a két felűl az viz mellyet ismérczenek:/ egyenessen alá, á holy mind nagy á folyása, mind rekettyés, és ugyan ott jőn által egy országh uttya Zarkóházárul Dobronakra, és Sitkocz felé, itt az óó Lendva vize folyását nem denem Sároz Ledaviczának hijáke.

Trigesimo quarto: Tudgyae? hogy emlétett Rekettyéstűl, és ott lévő országh uttul mégyen z erdőn valamennyire alább, az holy országh uttya Sitkoczrul mégyen Czé malmára által az óó Lendva vize folyásán. Trigesimo quinto:Tudgyae? hogy megh irtt uton föllül az ó Lendva vize folyása mellett belűl Zarkóháza felé vagyon egy Zarkóházán Bellatinczi Dominiumban lakozó Győrkős Miklós névö ember /:kinekis á fia Markó nevü mastis éll:/ réttye felé, és azt jol lehet mast Dobronakiak birják, de régenten nevezett néhai Győrkős Miklós Zarkóházi (ember birta.) 33 ember birta. Trigesimo sexto: Tudgyae? hogy az után az ó Lendva vizét maga igaz folyásábul ismét ki vévén bizonyos árkolással /:mellyet mastis jol megh ismérhetni:/ vették, és eresztették Ginya vizében Deák Ferencz malmára, de azon gátot által szakasztván az viz ereje, foly actuis és mégyen alább egy uton, az melly országh uttya Lendvárul Zarkóházára menő, az hol egy gyalogh bűrűis van által. Trigesimo septimo: Tudgyae? hogy azon uttul mégyen alá Zarkóháza felül irtás rétek, Radamas felé pedigh az erdő széliben, és mégyen éppen Radamas alá, onnand pedigh Herczegh nevű Radamasi ember malma gáttyában. Trigesimo octavo: Tudgyae? hogy az óó Lendva vize folyása Herczegh nevű Radamasi ember malma gáttyán föllül Ginya vizével, és Praetokával őszvő szakadván, ugy megy az malomra. Trigesimo nono: Tudgyae? hogy Herczegh nevű Radamasi ember malmátul óó Lendva vize á tőbbi Radamasi malmokra ugy mint Biró, és Szermi malmaikra, onnénd consequenter á Fürész malmárais ra folyt, és foly actulis. Quadragesimo: Tudgyae nyilván, és hallottae? hogy az óó Lendva vize folyása (Bellatinczi), 34 Bellatinczi és Alsó-Lendvai Dominiumok között valóságos, és minden kétségh kivűl való igaz határ, s- annak tartatott mindenkor magoktul Dobronakiaktul, Radamasiaktul, és Alsó-Lendvai Dominiumbeliektűl. Quadragesimo primo: Tudgyae? hogy az óó Lendva vize mért hivattatik oo Lendva vizének, nem de nem azérte? hogy Murai Szombati erdőben ó Lendva vize maga régi folyásábul ki vetetődvén Murai Szombati, onnénd pedigh Rakicsányi malomrais /:az melly ki vett viz Praetokának neveztetik:/ ezen ki vett viznek distinctiojára nézve

46 amaz az honnand ez ki vetetődött, ó, és régi Lendva vize folyásának neveztetik, mert az egész Lendva vize arra folyt régenten. Quadragesimo secundo: Tudgyae? hogy sokszor emlétett ó Lendva vize folyásán innénd Zarkóházi, és Bellatinczi Dominium felűl való réteket, erdőt, ugymint Nagy Geréndet, Tóth réteket, és az egész innendső terrenumot mind szintén az ó Lendva vize folyásáigh ugyan Zarkóháziak, Turniscsaiak, Bellatinczi Dominiumbéliek mindenkor pacifici birták, élték pascualták, kaszáltak, és minden némü hasznát vették, ugy szintén megh irtt óó Lendva vize folyásán, és akár hol innénd lévő Bellatinczi Dominium fellebb való malmoktul járandó (Census hová,) 35 Census hová és kinek prostáltatott, nem de nem Bellatinczrae. Quadragesimo Tertio: Tudgyae ávagy hallottae? á Tanu, hogy főnt deducalt határ eránt volte valaha valamely Controversia, jártake reambuláltake valaha, ki járta, holy, és meddig revidealta, végezteke valamint eránta, el intéztetette valakitul, hogy eddigh ezé, másont másé légyen, nem de nem Lendvai Dominiumbéliek olykor involalni akarván, soha pacifice nem birták, vagy mitt tud ezen kivűl á Tanu? mongya megh. Rescita antem veritatis series sequitur in haec verba: Primus Fatens Providus Georgius Horváth, spectabilis ac Magnifici domini Comitis Sigismundi de Botthyán Colonus in Oppido Rakicsán Comitatu Castriferrei degens Annorum 60, juratus examinatus Fassus est Ad 1um Directe affirmando ita, prouti in puncto est appositum. Ad 2dum Directe affirmando, tudgya ugy valamint az punctumban fel tétetik. Ad 3um directe affirmando tudgya. Ad 4tum tudgya directe affirmando. Ad 5tum. tudgya directe affirmando. Ad 6tum. hallotta ugy lenyi, az mint punctumban föl ván téve. Ad 7mum. tudgya directe affirmando. Ad 8vum. Tudgya directe affirmando per omnia addito, azon okbul ásatott, és vezetett oda oó (Lendva vize) 36 Lendva vize á holy mast foly, hogy ott magasabb fundussa ván az előbbenyinél. Ad 9tum Tudgya nyilván, hogy óó Lendva vize Lukacsoczÿ és Mladetinczÿ Faluk között Dobrovecz nevű helyen által folyt, és mastis arra van folyása helye, az minthogy malmokis voltak rajta ugymint Norsincznál egy Mladetincznál egy, és mivel Rakicsán felé ki vétettett mastani folyásban az óó Lendva vizén lévű malmok szározzan maradtak. Ad 10mum Tudgya, hogy Iváncz, és Bagonya között óó Lendva vize

47 folyásán utt volt által ugyan Ivánczrul Bagonyára, és azon az uton fellül hallotta, hogy valamelly malom volt régenten, láttais á helyet ezen Fatens, seőtt mastis megh ismérczik, és ott á táján Mártyánczÿ, és Tessánczÿ patak óó Lendva vize folyásában, s- alveussaban belé folytak, és folynak mastis. Ad 11um, et 12mum nihil. Ad 13um. Tudgya, hogy azon malom helyen föllűl óó Lendva vize mellett volt, és van á helye régi Ivánczi Falunak. Ad 14ud, 15tum. et 16tum nihil. Ad 17mum Tudgya nyilván, hogy Obrancsekovecz nevű Vas, és Szala Vármegyéket határoztató patak óó Lendva vize folyásában belé megy, és avval együtt óó Lendva vize Kramár malma felé foly, s- arra van az alveussa. Ad 18vum. 37 Ezen Fatens pásztorkodván Filoczi erdőben járta az óó Lendva vize mellékit, azért tudgya nyilván, hogy óó Lendva folyása, s- alveussa nem ment, nemis mégyen Kramár malmára, hanem Kramár malmán föllül job kézre Filócz, és Lendvai Dominium felé Ternokÿ tisztás mellett egyenesen alá. Ad 19num. Tudgya nyilván, hogy azon viznek alveussa, á kin Kramár Domonkos, Leorencsocz, és Berden puszta malma, nem óó Lendva vize folyása, hanem az óó Lendvábul kivett viz, és ramus, ott á tájan sörtés marhákat őrizvén, tudgya igenis ismérczet óó Lendva vize folyása, de csak azért vétetett ki Kramár malmára, és á tőbbire, hogy jobb fundusa esett ott az malmoknak. Ad 20mum. nihil. Ad 21mum. Tudgya, hogy óó Lendva vize folyása Leorencsócz malmán túl, és azon föllül mintegy két dűlő földnyire Lendvai Dominium felévolt, és vagyon, másokis ott lenni tartották mindenkor. Ad 22dum. Tudgya, hogy Filocz felül Sterleczÿ csaritának á felső végén, avagy szélén volt, és van folyása óó Lendva vizének, és azon csaritában lévő keresztet nem tudgya ezen Fatens maga, hanem hallotta sok, és régi emberektül, hogy van ott határ kereszt bizonyos fán. 38 Ad 23um. Aminémű patak folyt Filocz felül bé az óó Lendva vize folyása felé, ezen Fatens á nevét azon Pataknak nem tudgya, de azt jol tudgya, á mellett van régi folyása, és alveussa óó Lendva vizének. Ad 24tum. Tudgya nyilván Renkoczÿ és Kertelésen belül Lendvai Dominium felé bizonyos Egresen által Berden malma gáttya erányában ott lévő három halmokra megy óó Lendva vize folyása, s- alveussa, melly halmoknál sokszor volt ezen Fatens, s- jol tudgya eőket, egyik tul Lendvai Dominium felé, ketteie pedigh innénd Bellatinczi Dominium felül van, mellyeknek á kettejen oldalban mindnikén Tölgyfa van s-volt régenten, látta ezen fatens. Ad 25tum. et 26tum nihil. Ad 27mum. Ezen Fatensnek Domonkos malmában egy molnár attyafia

48 lévén, kihezis ezen fatens gyakorta hozzaja járogatott, azon molnár ezen Fatensnek beszélette, ihon ide, azaz arra az vizre, az mellyen Kramár, és Domonkos malma mast van, Nagy János malmát fogják épétteni, az melly malom régi óó Lendva vizén volt, de Kramár malmánál óó Lendva vizének ki vétele miatt ellpusztulván, itt azért mast másodszor épéttetik. Ad 28um, 29num, 30mum, et 31um. nihil. Ad 32dum. Tudgya, hogy Dansa réttyén éppen által azon 39 Lendva vizének van á folyása, és alveussa, ökröket őrizvén, gyakran azon által haitottais őket, az holy ott uttis van által Dobronakra, s- azon alul Sztara, avagy Szuha Ledavának hiják. Ad 33um, 34tum, 35tum, 36tum, et 37um. nihil. Ad 38vum, et 39num. Tudgya nyilván, hogy óó Lendva vize folyása Herczegh névű Radamosi ember malmán föllül Ginya, és Praetoka vizével conjungalván magát, ugy foly azokkal együtt Herczegh malmára, s- consequenter Biró, Szomi, és Fűrész malmára. Ad 40mum. Tudgya nyilván, hogy ó Lendva vize ugy is a szerént, á mint ezen fatens maga fassiojában deducallya, és vallya Also Lendvai, és Bellatinczi Dominiumok között valóságos igaz határ. Ezen fatens Filoczi határban, és erdőben sörtvés marhákat őrizvén soha provio modö deducalt óó Lendva vize folyásán által nem mert haitani meg is volt parancsolva neki, és a tőbbi véle valo pásztoroknak is á gazdáktul, hogy megh irtt óo Lendva vize folyasán ne haicsanak, ákik pedigh által haitottak, ellveszett marhájok, és megh birságolták eőket Bellatinczi Dominiumbeliek. Ad 41um. directe, et uti in quarto puncto. Ad 42dum. Tudgya nyilván, hogy modö promisso de (ducalt) 40 deducalt ó Lendva vize folyásán innénd Bellatincz felül való terreniumot egész á megh irtt óó Lendva vize folyásáigh Bellatinczi Dominiumbéliek nevezettt szerint Tótth réteketis békességessen birták, és usualták. De Caetero nihil. Secundus Fatens Providus Stephanus Sáligh ejusdem, et ibidem degens, Colonus Annorum 80, juratus examinatus fasssus est Ad 1un. Directe affirmando. Ad 2dum. Aque directe affirmando. Ad 3um Tudgya directe affirmando. Ad 4tum. Tudgya directe affirmando. Ad 5tum. Tudgya directe affirmando. Ad 6tum. Tudgya nyilván directe affirmando. Ad 7mum. Tudgya nyilván, hogy néhai Gróff Botthyáni Kristoff óó Lendva vizét hozatta Rakicsányi malomra, és hogy Czipót malma felé hamar árkot nem csinálhottak néki. Rakicsányon alul á viz kiadván magát Ganicsának, és Lipocznak folyt széltében á réteken, de az sokáigh nem tartott, mert az utan Czipót

49 malma felé ásták, az holy ezen fatens jelen volt, s- magais ásta, s- egészlen Gánicsáigh Bellatinczi Dominiumbéli határigh ásták, s- árkolták. Ad 8vum. Directe tudgya, látván az alkalmatosságot Bellatinczi Dominiumbéliek tovább ásták, és midőn jó folyást kapot volna az vizre 41 malmokat épétettek raita, legh elsőben pedigh Gánicsai Zobotin Miklós, Rosz István, és Vörös Miklós. Ad 9num. uti primus Fatens. Ad 10mum. Tudgya nyilván, hogy ó Lendva vize folyása Kuzma kapujánál megy alá, az hol régenten tolvajos üdő lévén, Tolvajokatis gyakorta ott lesték, és mint egy passus lévén, ritkán kerülték ell. Ad 11mum. Directe affirmando. Ad 12mum. Tudgya nyilván, hogy Kuzma kapuján kivűl valamely, malom hely volt óó Lendva vizén, á ki mastis megh ismérczik, mellyen fellül Erjaicza névű helyen által folyó Mártyánczÿ Lipnicza nevű patak a kiben Tessánoczi patak előbb belé foly, ugy megy óó Lendva vize folyásában, mely mellett sokszor járt ezen fatens. Ad 13um. Tudgya directe affirmando. Ad 14tum. Tudgya Polszka Grábát, az mellyis azon okbul ásatott, aki punctumban declaraltatik, éppen ó Lendva vize mellett van, halászott ezen Fatens száma nélkül benne. Ad 15tum. Tudgya, látta, és tánczoltis enyihányszor emlétett Vármegyéket distingváló halmokon. Ad 16tum. Tudgya jol, hogy ó Lendva vize folyása Jenes malmára megy, hogy pedigh Rakicsánnak ki vétetett az óó Lendva vize, azon malom akkor, és á többiis, á kik raita voltak 42 ell pusztultak, Census pedighlen Jenes malmátul Bellatinczra fizetődött. Ad 17mum. Tudgya nyilván directe affirmando valamint az punctumban declaraltatik. Ad 18vum. Tudgya nyilván, hogy az ó Lendva vize nem folyt Kramár malmára /:á kiben ezen fatens százszoris őrlött:/ hanem az malmon föllül talán harmincz lépésselis hozzád bal kézre ott lévő kis hidnák /:az melly hid az igaz óó Lendva vize folyásán van által:/ ezen Fatens sokszor lévén által raita mind gyalogh, mind szekéren á hid mellett fa is van, kin igaz határ kereszt van. Száz esztendős embertűl ugy hallotta, magais mindenkor határkeresztnek tugya lenni, s- tartotta annak, á hidtul pedigh mégyen Ternoki tisztásnak, aliter Grábának egyenessen alá Lendvai Dominium felé. Ad 19num. Tudgya nyilván uti primus Fatens, és valla, hogy az soha sem volt ó Lendva vize, hanem Lipnicza, és ó Lendvábul ki vett viz, és ramus; nyilván tudgya aztis, midön mostani Kramár aliter Horváth István édes Attyával együtt épétette mastani

Kramár malmát, akkor sem tartották azt á vizett, ákin mastis vagyon, ó Lendva (vizének), 43 vizének, az malmot pedigh azért épétették oda, hogy ott alkalmatossabb helyen, és funduson esett, Consequenter óó Lendva vizét is reá vették. Ad 20mum. Tudgya, hogy Kramár Domonkos, Leorencsés, és Berdén malmai ott lévén, á holy vannak ó Lendva vizén nem voltak, nincsenekis, azért censustis azon malmoktul Bellatinczra praestaltak. Ad 21um. Tudgya nyilván uti primus Fatens. Ad 22dum. Tudgya, látta, hogy Leorencsés malma erányában felül Lendvai Dominium felé bizonyos hidnak á jele volt, és azon hidnak á jelére megy ó Lendva vize folyása, melly hidon ó Lendva vizén által jártak Leorencses malmára /:melly malom, alitér Dvernicsecz malmának is neveztetett:/ á megh irtt hidon belül pedigh Filócz, és Lendvai Dominium felé Sterleczÿ Csarita, alitér Sztrenczka Csirta van, annak, és azon fellül megy ó Lendva vize folyása. Ad 23um. Tudgya nyilván, hogy immédiate fellebb irtt punctumban denotált hid jelérűl mégyen azon alul valamely sűrű rekettyésen által bizonyos magas fák között Rákláb, aliter Rákova Noga nevű helynek, az holy mastis ismérczik sombékos, és nádos füvekkel ell tölt helye. Ad 24um. 44 Tudgya nyilván, hogy immediatè főllebb irtt Ráklábtul mégyen egyenessen egy réth forma tisztás helyen Renkóczi kertőlésen belül Lendvai Dominium felül Berdény Malma gáttya erányában bizonyos Egresen által, ott az erdőn lévő három halmokra, mellyeken száma nélkül volt ezen Fatens, s- á táján sokat járván, és pásztorkodván, tudgya, hogy mindenkor egy szál magas fa volt. Ad 25tum. Tudgya igen jol, hogy á megh irtt három Halmoktul mégyen az erdőn által Berdény réttyén alul bizonyos Tölgy fák között, az holyis hallotta ezen Fatens az édes Attyátul ugymint akkorbéli Bellatinczi Dominiumbéli Ispántul, hogy egykorban valamely V.Ispán mind á két részrűl határt járni, és nézni addigh, és á tájáigh penetraltak, ott őszve zendűlvén magok között, ell szelledtek, kinekis lehet circiter harmincz esztendeje. Ad 26tum. Tudgya, hogy ó Lendva vize Nagy János réghi Malmára folyt, melly malom midőn forgottis ó Lendva vizén látta, és tudgya ezen Fatens, de mivel hogy óó Lendva vize Kramár malmára ki vetetődött, pusztán maradván, másodszor azon ki vett vizre, (á kin) 45

á kin mast Karmár malma van, épéttetett s tudgya, látta, benne volt, midőn forgottis. Ad 27mum. Uti immediate praecedenti puncto czövekje exstalhat mastis Nagy János malmának. Ad 28um: Hallotta azt ugy lenni, á mint á punctumban föll van téve. Ad 29num: nihil. Ad 30mum: Tudgya Nagy János előbbeni régi malma helyétül óó Lendva vize folyása mégyen bizonyos kertölésen által le az réteken Egres között be az erdőre, az holyis Turniscsárul Dobronakra országh uttya van, és ugyan ott szakad bé nagy Tölgy fák között az óó Lendva vize, az holy is hogy bizonyos vas kereszt valamely fában találtatott, az kÿs Lendvai, és Bellatinczi Dominiumok között igaz határ jel lett volna hallotta bizonyossan ezen Fatens. Ad 31um: Hallotta bizonyossan régi emberektűl, hogy Punctumban megh irtt útt mellett á mint Dobronakra mennek, az vizen túll Dobronak felé egy Tőkén két szál fa vagyon, és raita kereszt vágás, ugy szintén Turniscsa felülis vágás, mellyek két Dominiumok között igaz határnak jelei. (Ad 32dum. ) 46 Ad 32dum. Tudgya nyilván, hogy tovább óó Lendva vize folyása mégyen Dansa réttyének közepén által, az hol ezen Fatens sokszor volt, marhát eőrzött ott, és járt által jarta. Ad 33um: Tudgya Markó Balás réttyét, mikor irtottais, azon rétett, Markó Balás, mely rétnek á szélében Dobronak felül folyt régi óó Lendva vize nyilván tudgya, innénd pedigh arra az holy útt mégyen Zakóházárul Sitkocz, és Dobronak felé, és megh irtt réttül fogvást szároz, aliter Szuha Ledavánk hiják. Ad 34tum: Tudgya, hogy ó Lendva vize folyása arra van, á holy Sitkoczrul Cséh malmára útt volt, az melly útt vagyon alkalmasint fellül azon, az mint Dobronaki, és Radamasi határ óó Lendva vize folyásán tul Dobronak felé van, az kÿs mast talán nem ismerczik, de ezen Fatens sokszor volt ezen á határon. Ad 35tum: Ismérte Györkös Miklóst, az kÿs maga mesterségében medencze, és Tekenyő csináló volt, azért tudgya nyilván, hogy megh irtt Sitkóczi uton belül Zarkóháza felé Györkös Miklós réttye névű réttyét birta nevezett Györkös Miklós Zarkóházán való laktában. Ad 36tum: Tudgya nyilván, hogy Györkös (Miklós) 47 Miklós réttye táján azon alul óó Lendva vize vétetett ki Ginya vizén lévő Deák Ferencz malmára, más felöl pedigh óó Lendva vizének való bé gátolását is tudgya, látta, hogy fával, ággal bé volt töltve, de azon gátlást, és bé töltést az viz ereje ki szakasztván, onnand megy sokszor irtt óó Lendva vize folyása alább egy uton, az mellyis Zarkóháza felé Lendvárul mégyen, és ugyan ott gyalogh hid, avagy bürüis

52 vagyon által raita. Ad 37um: Tudgya nyilván Zarkóháza felül irtás rétek, Radamas felül pedighlen az erdő széliben éppen Radamas alá, onnand pedigh Herczegh malma gáttyában mégyen óó Lendva vize folyása. Ad 38um: Tudgya nyilván, hogy óó Lendva vize folyása Herczegh malma Gáttyán fellül Ginya, és Praetoka vizével öszvö szakadván, ugy megy az malomra. Ad 39num: Tudgya directe affirmando. Ad 40mum: Tudgya nyilván, hogy óó Lendva vize az tudniillik, és az Szomi, az melly miképen ezen fatens fassiojábul deducaltatik Bellatinczi, és Lendvai Dominiumok között valóságos igaz határ, minden ember annak tartotta, és magok Lendvai Dominiumbéliekis magok között annak (tartották.) 48 tartották. Ad 41mum. Directe, et uti in quarto puncto. Ad 47dum: Tudgya nyilván, hogy föllül irtt, és deducalt óó Lendva vize folyása igaz határ lévén, addigh Bellatinczi Dominiumbéliek minden háborgatás nélkül békességessen mind az erdőket, réteket, Nagy Geréndet, és Tóth réteket birták, pascualták, élték, kaszálták, fájeszták, és midőn mégh Bellatinczi, és Lendvai Dominiumokat egy Ur birta is, akkor óó Lendva vizét magok között határnak tartották, midőn pedighlen Lendvai Dominium Méltóságos Herczegh Eszterházi Pálnak conferaltotott, Bellatinczi Dominium pedigh Gróff Szécsenyi Érseké lett, azontul, és mindgyárt Lendvai Dominiumbéliek óó Lendva vizén által jönni nem mertek Bellatinczi Dominium felé, et e Contra, ezeket nyilván tudgya á Fatens, mert sokáigh pásztokodván, gyakorta járta ó Lendva vize mellékét, és tájékát, s- azt mindenkor megh tartották, az minthogy á midőn szükségh hozza magával, mind az óó Lendva vize folyását, mind pedigh s fássiójában attingalt határ jeleket kész lészen ezen Fatens megh mutattni. (Továbbá ) 49 Továbbá tudgya aztis nyilván, hogy óó Lendva vizén innénd Bellatinczi Dominium felül való malmok mind Bellatinczra fizették, és prostalták á Censust, avagy arendát. Ad 43um: Uti in vigesimo quinto puncto. Tertius Fatens Providus Stephanus Szajavecz Spectabilis, ac Magnifici Baronis Nicolai Szápáry de eadem Colonus in oppido Murai Szombath Comitatu Castriferrei degens, Annorum 76 juratus, examinatus fassus est Ad 1um: Tudgya directe affirmando. Ad 2dum: aque directe addito: Jóll emlékezik reá midőn néhai Gróff Bottyáni Kristoff Rakicsányi malmát épetette, és Murai Szombati malomtul reá vétette az óó Lendva vizét, és midőn Rakicsányon alul Czipott malmára ástákis jol tudgya. Arrulis emlékezik, hogy midőn Czipott malmáigh mégh árkolást nem csináltak néki,

53 tehát Rakicsánon alul kiütött a viz és Lipóhócz felé folyt. Ad 3um: Directe affirmando. Ad 4tum. Directe affirmando. Ad 5tum. Directe. Ad 6tum nihil. Ad 7mum. Directe. Ad 8vum aque directe. Ad 9num: Tudgya, hogy óó Lendva vize Lukacsocs, és Mladetincz között Ivánc felé folyt. Ad 10mum: 11um, 12um, 13um, et 14tum (nihil.) 50 nihil. Ad 15tum: Tudgya directe affirmando. Ad 16tum, et 17mum nihil. Ad 18vum: Tudgya nyilván, hogy Kramár malmán fellül lévő hidnak megy óó Lendva vize folyása, az melly hidon voltis által ezen Fatens, mind pedigh az Kramár malmábanis elégszer volt. Ad 19num: Tudgya nyilván, hogy Kramár malma nincs óó Lendva vizen, hanem Lipniczán, és igaz óó Lendva vizébül kivett folyáson, és vizen. Ad 20mum: et reliqua nihil. Quartus Fatens Libertinus Stephanus Horváth, aliter Kramár in Possessione Bagonya Comitatu Szaladiensi existente habita degens, Annorum 80, juratus, examinatus, fassuss est. Ad 1mum: Directe affirmando. Ad 2dum: Tudgya directe affirmando. Ad 3 um directe. Ad 4 tum. Directe. Ad 5tum aque directe. Ad 6tum. Tudgya directe. Ad 7mum. Tudgya directe, cum addito. Tugya Rakicsányi malomnak néhai Botthyáni Kristoff idejét legelőben való fell épéttését. Ad 8vum. Tugya directissime affirmando. Ad 9num. Tugya directe, Ad 10 mum. Tugya directe. Ad 11mum directe. Ad 12mum. Directe. Ad 13um directe. Ad 14tum. Hallotta azt ugy lenni azmint az punctumban föl van téve. Ad 15tum directe. Ad 16tum. Tugya directe per omnia aztis, (hogy) 51 hogy Jenes malátul Bellatinczra fizetődött á Census. Ad 17mum. Tugya nyilván directe. Ad 18vum. Tudgya nyilván, hogy óó Lendva vize Krámár malmán, azaz ezen Fatens maga malmán fellül mintegy harmincz lépésnyire folyt régenten, és előb ott lévő kis hidnak, az melly is igaz óó Lendva vize folyásán van, és mellette Bagonya, és Lendvai Dominium felöl bizonyos Tölgy fa actuis extál, melly fátul, és hidtul, megy folyása bal kézre Lendvai Dominium felé, mast pedigh óó Lendva vize azért nem folyhat arra, hogy ezen Fatens bé gátolta á helyét, á holy á gátbul emlétett hidnak ki kellenék folyni, és maga malmára vette, s- fordétotta egészben ó Lendva vizét, és ugyan azért. Ad 19num: Kramár, azaz ezen Fatensnek á malma nincsen ó Lendva vize folyásán. Ad 20mum: Tugya, hogy Kramár Leorencsécs és Berdény malmátul Bellatinczra fizetődöt á Census mindenkor, sőt lévén bizonyos maktermő háromfa Kramár malmán fellül Lendvai Dominium felé fönt irtt hid, és malom között, tudgya

54 nyilván azon fák alatt csak egy makkot sem mert föl venni Alsó Lendvai Dominiumbeli ember, az melly fákot ezen Fatens vágatta le, de Törsökje, (és) 52 és jelensége mastis extál. Tovább tugya, s- vallya aztis, hogy két izben Alsó Lendvai Dominiumbéli Kelcz, és Szirás névű Tisztek által Kövér Gábor Bellatinczi Dominiumbéli Praefectussának idejében, ezen Fatens maga malmának Censussáért, mintha oda köllet volna azt prostálni, exequaltatott, egyszer flintáját, másszor mentéjét vittek ell Alsó Lendvai haiduk, de irván ez eránt Bellatinczi Tiszt, Alsó Lendvai Tisztnek mind á kétszer, mind á mentéjét, mind á flintáját, valamely Gregorics nevű Bellatinczi ember, á vagy haidú Alsó Lendvárul éppen Bagonyai házához ezen Fatensnek visza hozta, az után inperturbaté fizeti Bellatinczra ezen malomtul járandó Censust. Ad 21mum: 22dum, et 23um nihil. Ad 24tum. Tugya az De eo Utrumban Specifikalt halmokat. Ad 25tum, 26tum, 27um, 28vum, 29num, 30mum, 31um, 32dum, 33um, 34tum, 35tum, 36tum, 37um, 38vum, et 39num nihil. Ad 40mum: Tugya, hallotta magais ugy tartotta, hogy óó Lendva vize valóságos határ Lendvai, és Bellatinczÿ Dominiumok között. Ad 41mum. Uti in quato puncto directe. Ad 42dum. Tugya, hogy (Bellatinczi) 53 Bellatinczi Dominiumbéliek óó Lendva vize folyásáigh mindent szabadon birtak. Quintus Fatens Providus Stephanus Leposa Spectabilis, ac Magnifici Comitis, Botthyán Colonus in Possessione Nemcsecz Comitatu Castriferrei degens. Annorum circiter 60. juratus, examinatus, fassus est Ad1um: Directe tugya. Ad 2dum: Directe hallotta. Ad 3um Directe. Ad 4tum Directe. Ad 5 tum. Directe, de Caetero nihil. Sextus fatens Providus Nicolaus Vörös ejusdem ibidem degens Colonus annorum circiter 45, juratus, examinatus, fassus est Ad 1um. et reliqua prouti imediate praecedens Fatens. Septimus Fatens Providus Nicolaus Herbai Spectabilis, ae Magnifici Baronis Francisci Zaruba Colonus Castriferrei degens, Annorum circiter 63. juratus, examinatus. fassus est Ad 1um Directe. Ad 2dum. 3um, 4tum. et 5tum Directe. Ad 6tum nihil. Ad7um Directe. Ad 8vum: Tugya midőn Czipott malma nemis volt ott, á holy mast van, és midőn árkot ástak Praetokának Czipot malma felé jol emlékczik reá. Ad 9num: Tugya directe, hogy (Dobovecz) 54

Dobovecz nevű Helynek megy óó Lendva vize folyása, sőtt aztis tudgya, hogy Norsinczon alul Luthár Tamásnak malma volt ó Lendva vizén, de hogy Rakicsán felé vétetett ki á viz, azon malom pusztán maradott. Ad 10mum et reliqua nihil. Octavus Fatens Providus Stephanus Herbaÿ ejusdem ibidem degens Colonus. Annorum 80. juratus, examinatus, fassus est Ad 1um. 2dum. 3um. 4tum et 5tum directe. Ad 6tum, et 7um nihil. Ad 8vum. Uti Septimus fatens. Ad 9num. Luthár Tamás malmát tugya, hogy óó Lendva vizén Norsinczon alul volt. Ad reliqua nihil. Nonus Fatens Providus Michael Drusin Egregÿ Josephi Lippics Colonus in Possessione Mladetincz Cottu Castriferrei degens. Annorum circiter 90. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1um Tugya directe. Ad 2dum. Tugya nyilván Szécsi idejében vetetődött ki az óó Lendva vize Murai szombati malomra, és onnand Rakicsányirais, á ki által jol emlékczik reá, és midőn épéttetettis Murai Szombati malom, jol tugya. Ad 3um. 4tum. 5 tum. et 6tum. directe. Ad 7mum. aque Directe addito! Tudgya aztis mikor néhai Groff (Botthyáni) 55 Botthyán Kristoff épéttette Rakicsányi malmot, s- arra vette ó Lendva vizét. Ad 8vum Directe jol tugya, addito, arrulis joll emlékezik, hogy Luthár Tamásnak Norsinczon alul ó Lendva vizén malma volt, uira pedigh Rakicsányi malmon alul á Praetoka reá vissza vétetett, mivel onnand föllül ó Lendva vizének Murai Szombati erdőben való ki vételével viz reá nem jöhetett, de hogy továbbis Praetokának Czipot malma felé derék árkot, és folyást csináltak, ezen malom ell pusztult, és transferaltatott Praetokára, áki mast Szeidics malma helyenek neveztetik, á midőn pedigh mégh árkolása, és uttya Praetokának Czipot malma felé nem volt, adigh á Praetoka á Rakicsányi Pázsiton által Ganicsa, és Lipocz felé diffundáltatott, hogy az után Czipot malmának az árkát megh ásták, arra vette magát, Czipot malmais midőn legh elsőben építette, igen jol tudgya. Ad 9num. Tugya nyilván Dobovecz nevű helynek folyt óó Lendva vize. Ad 11mum. Tugya directe addito: Tugya aztis, hogy Bellatinczi Dominiumbéliek sokszor ell haitották Bagonyaiak marháját, hogy Kuzma kapujánál által jöttek. Ad 12um. 56 Tugya, hogy Kuzma kapuján jóvalis föllül ó Lendva vizen volt valamely Popakÿ nevű Bagonyai ember malma; aztis, hogy ezen malmon alul Lipnicza, és Tessanoczÿ patakok bé folynak ó Lendva vize folyásában, ezen malom pedigh, és mások is nevezett óó Lendva vizén lévők mind pusztán maradtak ó Lendva viznek Rakicsányi

56 malomra való ki vételével. Ad 13um. Tugya régi Ivánczi falu ó Lendva vize mellett volt, és mast á helye Hisiscsenek neveztetik. Ad 14tum. Tudgya directe affirmando. Ad 15tum nihil. Ad 17um. Tugya nyilván directe. Ad reliqua nihil. Ad 40um. Hallotta mindenkor, hogy ó Lendva vize Alsó Lendvai, és Bellatinczÿ Dominiumok között bizonyossan valóságos igaz határ, de reliquo nihil. Decimus Fatens Providus Stephanus Vulkics Baronis Francisci Zaruba, Colonus ibidem. Annorum circiter 70. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1um. 2dum. 3um. 4tum. 5tum. et 6tum. Directe affirmando ea.qua in his punctis continentur. Ad 7um. Tugya directe, addito. Tugya semmi sem volt, á holy mast 57 Rakicsányi malom van, az mellyis ugy épéttetett, hogy Mladetinczon alul óó Lendva vizén volt valamely Réngl névű Mladetinczi embernek malma, azt valamely Rakicsányi Botthyáni Ur megh vette Réngentüll, s- ugy épétetett á Rakicsányi malom. Tugya nyilván, midőn oda horták is á fáját. Ad octavum directe, et prouti nonus Fatens. Ad 9num. Tudgya, hogy ó Lendva vize Dobovecz nevű helynek folyt Obráncsekocz mellett, és azon alul Lipnicza nevű patak belé folyt, á táján Godecz malmátis jol tudta, az mellyis óó Lendvának Rakicsányi malomra való ki vételével ell pusztult. Ad 10um. Tudgya directe affirmando de verbo, ad verbum az mint punctumban declaráltatik. Ad 11um. Tudgya nyilván, hogy Kuzma kapuja azért csináltatott, hogy Bagonyai marha azon által Ivánczi rétekre ne jöjjön, és azértis, hogy akkoriban tolvajos üdő lévén, Tolvajok á rétekrül ne lophassanak lovat, és más féle marhákat. Ad 12mum: Tugya, hogy Kuzma kapuján fellül Godecz nénnyinek malma volna, az igaz óó Lendva vizének Rakicsányi malomra való ki vételével. Martyánczÿ, Lipnicza nevű, és 58 Tessanóczÿ patakok pedigh /:az mellyek óó Lendva vizében előbb folynak:/ erőtlenek voltak annak haitására. Ad 13um. Tudgya directe. Ad 14tum Punctumban deducalt helyen lévő Polszka Grabát jol tudgya, á mellyenis két csatornya volt, hogy áradáskor ó Lendva vizét arra ell bocsatották, hogy Iváncziaknak mezzejekben kárt ne tegyen. Ad 15tum nihil. Ad 16tum. Tudgya, hogy ó Lendva vize folyása megy Kuzma kaputul Jenes malmára, az melly malmot Loncsár György, és Iván pusztétották el, azért hogy á réteken miátta utakat csináltak, és károkat tettek mások, de az igaz ó Lendva vizén volt. Ad 17um Directe affirmando tudgya. Ad 18vum, et reliqua nihil.

Undecimus Fatens Providus Mathias Czipot Spectabilis, ac Magnifici Baronis Nicolai Szápárÿ Colonus ibidem annorum circiter 55. juratus, examinatus fassus est. Ad 1um. 2dum. 3um. 4tum. 5tum. 6tum. et 7um directe. Ad 8vum. Tugya mikor Czipot malmara, és onnénd Ganicsai határigh ásták ell Pretoka vizét, ezen Fatens ott jelen volt az attyával együtt. Ad 9num. Tugya, hogy óó Lendva vize folyása Dobovecz nevű helynek mégyen, tugya aztis, hogy malmokis voltak raita, (ugy mint) 59 ugymint Norsinczon alul Luthár Tamás malma, és másokis, de mind pusztán maradtak, mivel az viz Rakicsányi malomra ki vetetődött. Ad reliqua nihil. Duodecimus fatens Providus Nicolaus Gábor Baronis Francisci Zaruba Colonus in Possessione Lukácsócs Comitatu Castriferrei degens. annorum 95. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1um. Directe tugya nyilván. Ad 2dum Directe, addito midőn Szécsi idejében Murai Szombati malom épéttéséhez fát hordottak, midőn Botthyáni Kristóff idejében Rakicsányi malmot épétették, tugya nyilván, és hogy óó Lendva vize Murai Szombati erdőben maga igaz folyásábul ki vétetett, jol emlékezik reá. Ad 3um. 4tum. 5tum. 6tum, et 7mum: Tugya nyilván directe affirmando. Ad 8vum. aque Directe addito: Tudgya nyilván, hogy óó Lendva vizen egy malom volt, á fölső három Uré volt Forgácsé, Szécsié, és Botthyánié, Rakicsánt ezek hármon birták akkor, Mladetinczon alulis volt egy malom Sban névű emberé, á kik mind ell pusztultak, hogy ó Lendva vize Rakicsánnak kivétetődöt. Ad 9num. Tugya, hogy óó Lendva vize Dobovecznek ment. Ad 10mum. Tugya nyilván directissime. Ad 12um Directe et 60 uti Decimus Fatens. Ad 12num. Tugya, hogy Kuzma kapuján fellül Mártyáncÿ és Tessanocÿ Patakok óó Lendva vizében folynak. Ad 13um. Directe, et uti nonus Fatens. Ad 14tum. Uti Decimus Fatens. Ad 15tum. Tugya az Halmokatis, és hogy mellettek folyt Bellatincz felöl az óó Lendva vize. Ad 16tum. Directe in reliquo, hanem á Censusrul semmit sem tud. Ad 17mum. Tudgya nyilván directessime. Ad 18um. Ezen Fatens Szolgálván mastani Bagonyai Kramár, aliter Horváth Istvánnak az édes attyát /:kit Mihók Jánosnak is hittak:/ és az attyának egy testvérjétis szolgálta Bagonyán, s- járta az óó Lendva vize mellékét, azért tudgya nyilván, és jol reflectallya magát, hogy az óó Lendva vize Kramár malmán fellül mintegy huszonött lépésnyire hozzád bal kézre Filócz, és Lendvai Dominium felé ott lévő bizonyos rekettyésnek alá folyt. Ad 19num. Tugya nyilván, hogy Kramár, Domonkos,

Leorencsés, és Berdén malmai nincsenek óó Lendva vize folyásán, hanem abbul ki vett ramuson, és vizen. Ad 20mum. Tudgya nyilván, hogy Kramár, Domonkos, és Leorencsés malmátul Bellatinczra (fizetődött) 61 fizetődött á Census. Ad 21um: Tugya, hogy Leorencsés malmán fellül az erdőben van az óó Lendva vize folyása Lendvai Dominium felé. Ad 22dum Sterleczÿ gáton van által az óó Lendva vize, az holyis ennyi hány helyen határ kereszt vágások vannak nyilván tudgya. Ad 23um nihil. Ad 24tum Tugya, hogy az óó Lendva vize folyása mégyen Berdény malmán fellül Lendvai Dominium felé az erdőben ott lévő halmokra, az melleken fák, és azokon kereszt vágásokis voltak. Ad 25tum, et usque ad 39num nihil. Ad 39um: hallotta öregh emberektűl, magais ugy tartotta mindenkor, hogy Radamosÿ malmok az igaz óó Lendva vize folyásán voltak, és vannak. Ad 40 um. Tudgya, hogy az óó Lendva vize folyása á szerént, az mint ezen Fatens vallya Lendvai, és Bellatinczi Dominiumok között valóságos igaz határ, és annak tartották magok Alsó Lendvai Dominiumbéliekis, melly határt, és jeleket ha szükségh ugy hozza magával, kész lészen megis mutattni. Ad 41um. Uti in quarto puncto. Ad 42 dum: Tugya, hogy praevie deducalt ó Lendva vize folyását határnak tartván, mind addigh az óó Lendva (vizeigh), 62 vizeigh vagy annak folyásáigh Bellatinczi Dominiumbéliek mindeneket, innénd Bellatinczi Dominium felül békességessen birták, sőtt ezen Fatens pásztorkodván megh irtt óó Lendva vize folyása mellett tugya nyilván, hogy Alsó Lendvai Dominiumbéliek azon által valami haszon vételre nem mertek menni, de kik által találtakis menni valamiképpen, vagy magok, vagy marhájok, Bellatinczi Dominiumbéliek azokat megh fogván, megh birságolták eőket. Ezen Fatens á mint fellül is meg van irva Bagonyán szolgálván, járt az megh irtt határan, az az óó Lendva vize folyásán által Loncsár Iván, ugy mint maga Gazdája maháival, és lovaival, de engedelemnek, mert az Gazdája fizetett legeltető helytül Bellatinczra. Ad reliqua nihil. Decimus tertius Fatens Providus Michael Antalics Baronis Francisci Zaruba Colonus in possessione Morácz Comitatu Castriferei degens. Annorum 80, juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum, 2dum, 3um, 4tum, 5tum. 6 tum. et 7mum directe. Ad 8vum. Directe, et ut nonus fatens addito magais ásta egyik Praetokának ó (folyását)

63 folyását Czipot malma felé. Ad 9num Uti duodecimus Fatens. Ad 10mum. Tugya directe. Ad 11mum. Tugya directe, et ut Decimus Fatens. Ad 13um: Uti Nonus Fatens. Ad 14tum nihil. Ad 15tum Directe. Ad 16tum. Directe tugya, mert örlötis Jenes malmában, de á Census hová fizetődött nem tudhattya. Ad 17mum Directe affirmando. Ad 18um ezen Fatens Renkóczon szolgálván, tugya nyilván, hogy az óó Lendva vize folyt Kramár malmán fellül mint egy huszonött lépésnyivel hozzád bal kézre Lendvai Dominium, és Filócz felé az erdőn alá, ezen Fatens sokszor marhákot örzött mellette, s- tudgya mikor folytis, és innénd ad 19num. Tugya nyilván, hogy Kramár malma Domonkos, és Leorencsés malmai, ugy Berdényé is, nem óó Lendva vizén, hanem abbul ki vétetett vizen vannak, és annak á folyása más árkólás óó Lendva vize folásán kivül való. Ad 20mum. Tudgya azon malmoktul Bellatinczra fizették á Censust. Ad 21um. Tudgya directe affirmando. Ad 22dum. et 23 um nihil. Ad 24 tum. Tudgya nyilván, hogy Renkoczi réth (Kertölésen) 64 Kertölésen belül Lendvai Dominium felé Berdén malma eránnyában, bent az erdőben az ott lévő halmokra folyt, és mégyen az óó Lendva vize folyása, á melly halmok két Dominiumok között igaz határ jelek. Ad 25tum. 26tum. 27mum. 28vum. 29num, 30mum. et 31mum nihil. Ad 32dum. Hallotta, hogy óó Lendva vize folyását Dobronak felé szároz Ledaviczának hitták, azért, hogy sok felé való ki vételével szározzan maradott. Ad 33um. Ezen Fatens odaalá igen nem járt, hanem mindenkor hallotta, hogy Dansa réttye által folyt óó Lendva vize. Ad 37mum. 38vum. et 39num. Ezen Fatens Radamasban csépőlvén, Radamasi első malomnál sokszor förödöttis, azért abbul, s- másképpenis tudgya nyilván, hogy óó Lendva vize Dobronaki patakkal, és Praetokával, malmon föllül öszvö jövén, ugy folytak együt Herczegh nevű Radamasÿ ember malmár, és Consequenter á többi Radamasÿ malmokrais, onnand bé az Lendvai Berekben. Ad 40mum Tugya nyilván, hogy óó Lendva vize á szerént az mint Fassiojában declerallya Lendvai és Bellatinczi Dominiumok között 65 valóságos igaz határt, annakis tartatott mindenektül, és azon által ide, oda, se egyik, se másik Fiél nem mert járni. Ad 41mum. directe. Ad 42dum. Tugya, hogy óó Lendva vize folyásáigh innénd Bellatincz felöl való földet, és mindent Bellatinczi Dominiumbéliek békességessen, nominanter autem Nagy Gerénd nevű erdőt Zarkóháziak mindenkor birták, decatero nihil.

Decimus quartus Fatens Providus Blazius Bolfon Spectabilis, ac Magnifici Baronis Nicolai Szapárÿ colonus in possessione Tessánócz Comitatu Castriferrei degens. annorum circiter 70. juratus. examinatus, fassus est. Ad 1mum, 2dum, 3um. 4tum. 5tum. 6 tum. 7mum. et 8vum directe affirmando per omnia. Ad 9num. Directe. Godecz malma helyétis tudgya, az melly malom azért pusztult ell, hogy óó Lendva vizét, az kin volt igaz folyásábul kivették. Ad 10mum, et 11mum Directe. Ad 12mum Uti duodecimus Fatens. Ad 13um. Tugya régi Iváncÿ Falú ó Lendva vize mellett volt. Ad 14tum nihil. Ad 15tum, 16tum, et 17mum. Directe. ad 18vum. tugya, hogy óó Lendva vize Kramár malmán fellül mintegy huszonött lépésnyivel ott lévö hidacskánál folyt, onnand pedigh bal kézre (hozzád) 66 hozzád Filócz, és Lendvai Dominium felé ott lévő rekettyésnek az erdőn alá. Ad 19um tugya, hogy az óó Lendva vize Kramár malmára, és á töbire utánna valókra nem folyt régenten, hanem á minémű vizen vannak, az Lipnicza, és ó Lendva vize folyásábul ki vett viz, tugya ezen Fatens mikor ástákis ó Lendva vizét azokra á malmokra Mihók István Bagonyai ember ásatta arra, és mégh Tesánoczrul is voltak pénzért oda ásni az emberek. Ad 20um nihil. Ad 21mum. tugya nyilván directissime. Ad 22dum: Tudgya nyilván Sterleczÿ Csaritán által, és azon alá van folyása régi oó Lendva viznek. Ad 23um Hallotta mindenkor Rákláb mellett folyt alá. Ad 24tum. Tudgya nyilván, hogy az ó Lendva vizefolyása mégyen Renkoczi kertelésen, és Berdén malmán föllül annak erányában, az erdőben ott lévő harom halomra, az mellyekis Lendvai, és Bellatinczi Dominiumok között lévő igaz határnak jelei. Ad32dum. Tugya hogy oó Lendva vize folyása Dansa réttyénn által mégyen. Ad reliqua puncta nihil. Decimus quintus Fatens Providus 67 Thomas Bencsik Spectabilis, ac Magnifici Comitis Sigismundi de Botthyan Colonus, ibidem degens, Annorum circiter 80, juratus examinatus fassus est Ad 1um, 2dum, 3um, 4tum, et 5tum directe. Ad 6tum nihil. Ad 7mum et 8vum directe. Ad 9num. Tugya, hogy óó Lendva vize folyása Dobovecz nevű helynek mégyen alá. Ad 10mum, et 11mum directe. Ad 12mum. Prouti Duodecimus Fatens. Ad 13um. Uti Decimusquartus Fatens. Ad 14tum nihil. Ad 15tum directe. Ad 16 tum Tugya directe, öllöttis ezen Fatens Jenes malmában. Ad 17um directe. Ad 18vum. Hallotta, ugy mint Decimus quartus tudva valla. Ad 19num, 20mum, et 21mum nihil usque Ad 40mum.

Hallotta á régi öregh emberektül, hogy óó Lendva vize valóságos igaz határ Lendvai, és Bellatinczi Dominiumok között. de caetero nihil. Decimus sextus Fatens Providus Nicolaus Rogoncz dieti Baronis Nicolai Szápári Colonus ibidem degens. annorum 63, juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum. 2dum. 3um. 4tum. et 5tum directe Ad 6tum nihil. Ad 7mum directe. Ad 8vum aque directe. Ad 9num Uti Decimus quintus Fatens. Ad 10mum. et 11um directe. Ad 12mum. Uti Duodecimus (Fatens.) 68 Fatens. Ad 13um Uti Decimus quartus Fatens. Ad 14tum nihil. Ad 15tum, : 16um et 17mum directe. Ad 18um. Tugya nyilván, hogy az oó Lendva vize folyt, és van folyása Kramár malmán fellül mintegy huszonött lépésnyire Lendvai Dominium felé bé az erdőben bal kézre alá egyenessen. Ad 19num. Tudgya, s- hallottais mindenkor, hogy Kramár malma, és á többi azon az vizen lévők nincsenek az ó Lendva vize folyásán. Ad reliqua nihil. Decimus Septimus Fatens Egregius Johannes Lancsák in Possessione Bellatincz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 60, juratus, examinatus, fassus est. ad 1mum directe tugya. Ad 2dum. Hallotta mindenkor bizonyossan, hogy oó Lendva vize Murai Szombati, és Rakicsányi malomra kivetetődött régenten. Ad 3um, et 4tum. Régiektül hallotta, azon ó Lendva vizén kivül, á kin mast Murai Szombati, és Rakicsányi malom van, bizonyos folyás van áki Norsinczi rétek mellett alá Norsincznak mégyen, á kin ezen Fatens sokszor járt által, és hallotta mindenkor, hogy az óó Lendva vize folyásának neveztetik. ad 5tum hallotta mind régenten, mind mast recenter ugy á mint punctumban fell 69 fell van tévé. ad 6tum. 7mum. 8vum. 9num. 10mum, et 11mum nihil. Ad 12mum. Hallotta Martyánczi patak oó Lendva vizében foly. Ad 13um, 14tum, et 15tum nihil. Ad 16tum. Hallotta, hogy Jenes malma oó Lendva vizen volt. Ad 17mum. Hallotta, hogy Tessánoczÿ, Martyánczÿ, és Bagonyai patakok óó Lendvában folynak, és Lendva vize Kramár malma felé foly. Ad 18vum. et 19num nihil. Ad 20mum. Valamint ez előtt enyihány nappal Skerlecz Sandor Juratus Uram elött vallotta, ugy mastis vallya, hogy hallotta magátul Bagonyai Kramartul, hogy azon malom mastani folyásán tull Lendvai Dominium felé lévén, á Censust tűle mégis mindenkor Bellatinczra fizette, ezt Maricz Istvántul, ugymint Bellatinczÿ régi Tisztartótul hallotta, hogy azon malomtul Bellatinczra járt á Census, és az percipialtais, aztis hallotta,

62 hogy Leorencsés malmátulis Bellatinczra járt á census, oda exigálták, és percipialták. Ad 21mum. et 22dum Volt azon punctumban denominalt helyeken, circa Festum sancti Pauli proxime praeteritum Generalis (Ebergényi) 70 Ebergényi László Urammal. Ad 23um, et 24tum Volt mindenütt, és az három halomnális. Ad 25tum Volt ottis. Ad 26tum Valamint Juratus Skerlecz előttis vallotta, mastis szintén ugy vallya, hogy mindenkor bizonyossan ugy hallotta á régiektül, hogy legh régiebb Nagy János malma /:nem értvén az második Nagy János puszta malom helyét, á ki idébb Bellatinczÿ Dominium felé van /:az igaz régi ó Lendva vizen volt, á kÿ azért, hogy óó Lendva vize maga folyásábul Muraiszombati erdőben ki vétetett, ell pusztult, ezen malom helynélis volt ezen Fatens emlétett Generalis Uramnak az ellmult Télen, s-látta, hogy akkoris az arkolása valamennyire, és á viznek folyásais ismérczett. Ad 27mum. Hallotta bizonyossan, hogy azon régi Nagy János malma idébb Bellatinczi Dominium felé mint egy két circiter puska lövésnyire transferaltatott, és ott másodszor épéttetett, de nem Praetokára értődik. Ad 28um. Hallotta, hogy Nagy János második malmot Husvét ünnepében Dobronakiak bé árkolván, Turnicsaiak föl bontották. Ad 29num. Látta azon halmokat. ad 30mum. Meg irtt helyen lévén hallotta Bagonyai Plebanus Zádrávecz (Jánostul,) 71 Jánostul, á ki mutattais ezen Fatensnek á helyet, mondván, hogy ugyan ott kicsinségében valamelly vas keresztett talált. Ad 31mum nihil. Ad 32dum Dansa réttyénél, és az őtt halomnál volt. Ad 33um. et 34tum. Járt punctumban denotált helyeken, és Dobronakiaktul magoktul hallotta, hogy Nagy János legh régiebb malmán alul mesze alá midőn Generalis Uramnak az elmult Télen járta á határt, ott lévén valamelly viznek folyása, kérdezte á Generalis Dobronakÿ ott lévő öregh emberektül, ez micsoda viznek á folyása, kire eök azt felelték, ez Uram szároz Ledavicza. Ad 35tum, et 36tum Járt azon á helyeken. Ad 37mum. nihil Ad 38vum Hallotta, hogy óó Lendva vize Praetokával, és Ginya vizével Herczegh malmán föllül őszvőszakadván, és ugy folynak Herczegh malmára. Ad 39 num hallotta directe ad 40mum. Valamint némellyik nap Skerlecz Juratus előtt vallotta, ugy szintén mastis vallya, hogy vallya mindenkor nominanter Jakasics András szájábul hallotta, hogy Lendvai és Bellatinczÿ Dominiumok között az régi óó Lendva vize igaz valóságos határ, ezt Nemesbaky János Biró előttis vallotta Jakasics András, az mint Biró Testimonialissában föll van téve, mellyet nevezett Generalis (Uramnak)

72 Uramnak adott. Ad 41mum de caetero nihil, de azt tugya nyilván, hogy óó Lendvábul ki vett viz Paetokának hivattatott, és hivattatik mastis. Ad 42dum. Hallotta bizonyossan, hogy Nagy Gerénd Zarkóházához tartozandó, és midőn Generalis Uram az ellmult Télen járta volna az erdőt ugyan akkor ezen Fatens Radamasiakkal Nagy Geréndben szolván, mongya nékik: Ti Radamasiak Én ugy hallom, hogy régenten ezt az erdőt nem csak Zarkóháziak élték, de más Bellatinczi Dominiumbéli Falubéliekis vágták, s- az nem teczett Zarkóháziaknak, s- azért kérték Radamasiakat, hogy eők mongyák magokénak lenni, s- ne engedgyék á tőbbi falubelieknek vágni, birságollyák megh eőket, az minthogy ugy cselekedtek, á kirefeleltek Radamasiak ezen Fatensnek, elsőben ugyan azt mondották Radamasiak, hogy nem tudgyák, de az után ezen Fatens megént szol hozzájok, hiszen Tinéktek köll tudnatok, arra aztán mongyák bizon ugy vagyon mÿ, ugy hallottuk, á faluban Radamasban az eöregek azt beszéllik, ugy, és az után élik Radamasiak Nagy Geréndet. Ad 43um. Hallotta, hogy jártak volna régenten á két Dominium között határt, de kik nem tudgya specifice, hanem ugy hallotta, (hogy) 73 hogy valamely Gábor György lett volna azon á járáson, ávagy Revision, mellynek alkalmatosságával verekedés is esett, de meddigh járták, s- végezteke valamit? nem tudgya. Decimus octavus Fatens Providus Stephanus Rousz in Ganicsa Comitatu Szaladiensi degens, Egregÿ Petri Berke Colonus. Annorum circiter 85, juratus, examinatus, fassus est Ad 1um Tudgya directe. Ad 2dum. Hallotta az édes Attyátul /:áki száz husz Esztendős volt:/ hogy tudgya jol, hogy óó Lendva vize ki vetetődött Muraiszombati malomra Muraiszombati erdőben. Ad 3um. Tugya directe. Ad 4tum. Tugya, hogy óó Lendva vize folyása Murai szombati malom, és Nemcsecz között megy alá, és hallotta közönségessen, hogy óó Lendva vize valaha arra folyt, és ugyan azért óó Lendvának nevezteik, s- magais ezen Fatens mindenkor annak tartotta. Ad 5tum. Tudgya directe uti in puncto declaratur az neveztetik igaz ó Lendva vize folyásának. Ad 6tum Hallotta directe ad punctum. Ad 7mum hallotta directe. Ad 8vum Tugya nyilván Czipot malmára mikor asatta az Praetoka vizét valamely Rakicsányi Uraságh egész á Ganicsai határigh, látván azért Ganicsaiak, hogy jól foly az viz alá, tovább (ásták,) 74

ásták, látta, jelen volt, bortis hordott az ásóknak, ásást csinálván alá Renkoczigh, s- malmokat csináltak raita. Renkocziak ismét alább ásták, és azokis malmokat épétettek raita. Ad 9num. Tugya Dobovecznél mastis ismérczik régi folyása helye. Ad 10mum, et 11um nihil. Ad 12mum. Tugya, hogy Martyánczi patak, Lipnicza, és Tessanoczÿ patakis oó Lendva folyásában Ivánczon föllül follytak. Ad 13um. Tugya nyilván, hogy régi Ivánczÿ falu helye óó Lendva vize mellett volt, s- vanis, és Hisiscsének neveztetik mastani Ivánczÿ Falun föllül Bagonya felé mint egy két dülő földnyire vagyon. Ad 14tum. Tudgya directe prouti in puncto declaratur. Ad 15tum. nihil. Ad 16tum. Tugya nyilván directissime uti in puncto declarantur, notanter mikor legh elsőben épétettékis, Jenes malmát jol tudgya. Ad 17mum. Tugya nyilván látta, járta, hogy óó Lendva vize folyása Martyánczÿ, és Tessanoczÿ patakokkal Kramár malma felé megy, és Kramár malma gáttyában Bagonyai patakis belé foly. Ad 18vum. Mindenkor hallotta kicsinségétűl fogva, hogy ó Lendva vize folyása nem Kramár malmára á merre mast foly, hanem azon á malmon fellül mintegy huszon ött circiter lépéssel á Gáton ki bal kézre, á mint ott levő hidacska van, folyt (Lendvai) 75 Lendvai Dominium, és Filócz felé alá, és mastis megh ismérczik á folása, ezeket hallotta Bagonyai, és Filoczÿ emberektül réghtül fogva magais ugy tartotta mindenkor. Ad 19num Hallotta mindenkor, hogy Krámár malma, és á többi nincsenek ó Lendva vizen, hanem abbul kivett Ramuson, és abbul ki vett vizen. Ad 20mum. nihil. Ad 21mum. Mindenkor hallotta ugy lenni, az mint punctumban exaponaltatik. Ad 22dum. 23um. 24tum, et reliqua nihil. Ad 40mum. Mindenkor hallotta, hogy régi ó Lendva vize igaz határ volt két Dominium között, nem értvén itt az Praetokát, se azon vizet kin Kramár és Berdén malma van, hanem azokon kivül Lendvai Dominium felé halotta lenni régiektül ó Lendva vize folyását. Ad 41um et reliqua nihil. Decimus nonus Fatens Reverendus Pater Franciscus Horváth, Plebanus Oppidi Turniscsa, Comitatu Szaladiensi existentis, Annorum 42, juratus, examinatus, fassus est sub puritate conscientiae. Ad 1um directe. Ad 2dum: hallotta mind Murai Szombatiaktul, mind Szapári Miklós Uramtul directe. Ad 3um. Directe tugya. Ad 4tum, et 5tum. directe. Ad 6tum. 7um. 8vum, et 9num nihil. Ad 10mum. Mindenkor hallotta, hogy ó Lendva vize Kuzma (kapujánál) 76

65 kapujánál folyt, az minthogy proxima oculatakor experialtais ott levén, hogy van alkalmatos folyása. Ad 11mum. hallotta direte. Ad 12mum: Martyánczÿ, és Tessanoczÿ, patakot óó Lendvában látta bé folyni, ez idén kikeletkor midőn oculaltatta. Ad 13um. Hallotta directe, voltis á helyen régi Iváncznak az kÿs óó Lendva vize mellett van. Ad 14tum, et 15tum nihil. Ad 16tum Hallotta Jenes malma óó Lendván volt, oculatakoris ugy experialta, és Czövekjeitis látta, ákik mastis láczanak. De caetero nihil. Ad 17mum. Oculatakor experialta, hogy óó Lendva vize Kramár malma gáttyában foly. Ad 18vum. Hallotta, hogy Kramár malmán fellül lévő hidacskának ki á gáton folyt régenten, és áradáskoris ha csak nem gátollyák, ki szokot ütni, azért hidis van ott, melly mellett egy Tölgy fais van, ugy experialtais oculatakor ezen Fatens, sőtt mastis ismérczik ott viznek á folyása. Ad 19num. nihil. Ad 20mum. Hallotta oculatacor, hogy Bellatinczra fizetődött azon malmoktul á Census. Ad 21mum nihil. Ad 22dum. Oculatakor látta, hogy punctumban denotált hid jel megh van, és valamely folyás, ávagy alveus Ternoki tisztásnál láczot és mastis van. Sterleczÿ Csaritanalis 77 volt, ott lévő tölgy fán az út mellett régi kereszt vágástis jol látta. Ad 23um. Hallotta oculatakor, hogy Rakova Nogára, ávagy Rák láb mellett folyt régenten ó Lendva, á mint experialtais, hogy valamely jó viznek folyása, s- alveussa lehetett ollyan posványos, füves, rúdos, á mint punctumban declaraltatik. Ad 24tum. Oculatakor volt á halmoknál, s- hallotta eöregektül, hogy azok igaz határ jelek legyenek, s- ugyis experialta. Ad 25tum: Látta az körösztöket, és hallotta régiektül, hogy az á két köröszt két határnak jelensége volt, ugymint Turniscsainak, és Sterleczinek. Ad 26tum. Látta azon malom helyet, s- ugy hallotta az legh régiebb Nagy János malma, ott, ugymint óó Lendva vizén volt, experialtais, hogy szép, és árra alkalmatos hely volt valaha, áminthogy mastis posványos forma azon hely. Ad 27um. Látta oculatakor, s- hallotta is ugy lenni az mint punctumban föl van téve, magais ugy experialta, hogy malom volt, mivel Czövekje mastis exstal. Ad 28vum. Tugya az üdőt, melly táiban esett, hallottais ugy lenni, az mint punctumban föl tétetik. Ad 29num. Két Nagy János malmai (helyei) 78 helyei között lévő halmokat látta, hallotta, s- magais ugy itélte, hogy valamely határnak jelei azon halmok. Ad 30mum. Látta, s- tapasztalta oculatakor valamely viz folyásnak lenni, az minthogy akkoris derekassan folyt, és exstal actuis az alveussa

66 megh irtt kertölés mellett az országh uttyátis tudgya. Ad 31um. Hallotta Tiboltul régi öregh emberektűl, és Bagonyai Zadravecz János nevű Plebanustul, hogy megh irtt fákon lévő régi kereszt vágás határaknak jelei, maga oculatakor ugy itélte. Ad 32dum. Látta, oculalta punctumban denotalt helyeket, Dansa rétyétis, és á halmokat, s- ugy itélte, hogy mind azon határ jelek, az minthogy viz folyás igen megh ismérczet, s- ott folytis akkor. Ad 33um. Látta á körösztöket erdő között, és határ jeleknek itélte lenni, de relique uti Joannes Lancsák Decimus septimus Fatens. Ad 34tum. Volt ott ezen Fatens oculatakor látta azon utat. Ad 35tum. Hallotta az mint punctumban exponaltatik. Ad 36tum. Látta azon helyeket, és utakat ezen Fatens, és azon Dobronakiak által megh vallyot Szaroz Ledavicza éppen arra megy, máshová nem declimal. Ad 37mum. Tugya, láta (oculálta,) 79 oculálta, hogy azon Szároz Ledavicza Zorkóháza fele irtás, Radamas felé ott lévő erdő széliben mégyen Radamas alá, és onnand Herczegh malma gáttyában. Ad 38um. Directe experialta oculatakor az mint az punctumban fell van. Ad 39num. Aque directe experialta. Ad 40mum. Mindenkor hallotta, hogy régi óó Lendva vize két Dominium között valóságos igaz határ, és oculatakor látván á jeleket, halmokat, és viznek alveussát folyását sine serupulo határnak itélte. Ad 41mum, et 42dum nihil. Ad 43um. Hallotta mindenkor, hogy controversiaban volt ó Lendva vizén innénd Bellatinczi Dominium felül való föld, és Terrenum, á minthogy hallotta, hogy Tótth réteket Dobronakiak le kaszálván az Bellatinczÿ kulcsár Secskó István mind ellvitte á szénát, mert Tótokénak, és Bellatinczÿ Dominiumhoz valóknak tartotta lenni. Itenn hallotta, seőtt emlékezik arra az üdőre, hogy Bezerédi v.Ispán, és Kelcz Mihály ugy Gábor György Feő Szolga Biró járták ezen határt, és hallotta, hogy Nagy János réghi malmáigh voltak, de ott öszvö veszvén két részrül á polgárok, el oszlottak, és (semmit) 80 semmit sem végeztek, mikor ez lett ezen Fatens Turniscsara volt, hallotta, hogy Kövér Gáboris járta, de véghez nem vitte, és ugyan az Tóth réteket nem vévén consideratioban, sine dulio Tótokénak lenni agnoscalta, s- azokat azért nemis reirdealta. Vigesimus Fatens Nobilis Stephanus Kregár in Possessione Iváncz Comitatu Szaladiensi degens. Annorum 50, juratus, examinatus, fassus est. Ad 1mum Directe tudgya. Ad 2dum. Hallotta directe. Ad 3um Tugya directe. Ad 4tum Tudgya, hallotta

67 directe. ad 5tum Directe. Ad 6tum, et 7um nihil. Ad 8vum. Tugya mikor Czipot malmára ásták, et de reliquo nihil. Ad 9num. Tugya, hogy Dobovecz helyén föllül óó Lendva vize folyása van. Ad 10mum. Tugya ugy á mint á punctumban declaraltatik Kuzma kapuja mellett van, és megy alá egyenessen mindenütt, és ismérczik á derékfolyása. Ad 11mum. Directissime tudgya. Ad 12. Tugya, hallotta directe, sőtt itt egykorban ezen Fatens pásztorkodván, az marha után által akart menni az óó Lendva vizén belé esett, és ha mások ki nem huzták volna pásztor tarsai talán bent maradott volna, mast szároz de áradáskor foly, és Vas aroknak, (vulgo) 81 vulgo Szeleczre famenok hiják. Ad 13um. Tugya, hogy ó Lendva vize mellett volt régi Ivánczÿ falu, az holy mastis á földben házoknak, és paitáknak törsöksei exstalnak, és azonhely actu Hisiscsének neveztetik. Ad 14tum. Tugya directe. Ad 15um. Tugya directe ott van óó Lendva vize folyása. Ad 16tum. Tugya mikor legh elsőben épétették Jenes malmát, azért directe á mint punctumban exponáltatik. Tugya aztis, hogy Censust tűle Bellatinczra fizették. Ad 17mum. Tugya directissime. Ad 18vum. Hallotta bizonyossan kicsinségétűl fogva Bagonyai, és Filoczi öregh emberektűl, hogy az régi óó Lendva vize Kalmár malmán fölül mastis ott lévő hidnak /:melly mellett egy Tölgy fais van:/ folyt ki á Gátan alá Filócz felé, és hallotta Filócziakat, hogy óó Lendva vize folyásán midőn által járnak, sokszor nagy, és mely sár miátt megh sülledtek á szekerekis, ezen Fatens járt ott által raita, és ugy tapasztalta lenni azért. Ad 19num. Kramár malma nem az óó Lendva vizén, hanem abbul ki vett vizen vagyon, és á többi malmok szintén ugy és innénd. Ad 20mum. Tugya, hogy Kramár malmátul, és Leorencsécsétül Bellatinczra fizették á Censust, Leorencsés Iván, áki birta á malmot, magátul hallotta, hogy (mindenkor) 82 mindenkor Bellatinczra praestalta malmátul á Censust. Ad 21mum. Hallotta directe magaktul Filocziaktul, s- magais ugy tartotta mindenkor, sőt hid volt által megh irtt óó Lendván, hogy másképp szekér nem járhatott által raita Leorencsés malma erányában az erdőben mint egy jó dűlő földnyire Alsó Lendvai Dominium felé. Ad 22um. Tugya, hogy Ternokÿ tisztás holy van, attul á hid helyet tudgya, és mast Virjének neveztetik azon hely, az holy egy Tölgy fais van, azon volt hid helye, mellett, s- tudnáis megh mutattni ezen Fatens, s- azt hallotta mindenkor, hogy ott van óó Lendva vize folyása, s- ott tartotta lenni magais. Ad 23um. Tugya Rák lábot, holy van, és hallotta mindenkor Filócziaktul, hogy ott van az óó Lendva vize folyása, s- magais

68 mindenkor annak tartotta, az minthogy oculatakor Generalis Uramnak Marics István, Komáromi Imre, Horváth Ferencz, Turniscsai Plebanus, Berke Péter, és v. Szolga Biró Scap István jelen létében azt tapasztalta, az minthogy nádos folyása mastis ismérczik nagyon. Ad 24tum. Az halmokat tudgya annak előtte, s- oculatakor is látta eöket. 83 Ad 25tum. Berdén réttyét jol tudgya, az melly is Berdén malma helyén föllül Filócz felévan, és tugya mikor Bezerédi István, és Kelcz Mihály v.Ispányok, ugy Gábor György is járták á határt, ezen Fatens jelen volt, és hallotta akkor, ott az rétnél, hogy Sterleczÿ circiter Száz Esztendős ember Ferbesár Iván mondotta az v.Ispánynak, ezt á rétet Sterleczi Berdén birja, de igaz Renkocÿ főldőn, és határan van, hallotta, és jelen volt, ezen alul mintegy másfel holdhoszszanyira volt egy malom hely, áki nem igen ismérczik ugyan, de akkor ugy találták, hogy igenis malom hely, az holy meg irtt v. Ispányok, és Gábor György Biró, ugy Bagonyaiak, Sterlecziek, Filócziak, és Dobronakiak; nemkülönben Turniscsaiakis jelen voltak, az hová ezen Fatens éjjelis ell tudna menni, ott egy halom van, azon föllül megh álván az emberek, mongya jelen lévöknek Kelcz Mihály, jöjjön ide, áki esküdni akar á határért övedzöigh földben ássuk, és fejére földet teszünk nékie, ugy esküdgyék, ezt halván Dobronakiak, Filócziak, Sterlecziek, és Lendvai Dominiumbéliek, az örege mind félre állott, Turniscsaiak pedigh hozzád (Dobronak) 84 Dobronak felé akarták vinni az v.Ispányokat, akkor Gábor György fogván nád pálczáját öszvö verte Turniscsaiakat, ezzel ell oszolván, Turniscsai kocsistis Dobronakra hat lóval ell haitották, ezen jelen volt ez Fatens, jol tugya, látta mind ezeket ugy lenni, és Szecsenyi idét történt. Ad 26um. nihil. Ad 27mum Directe hallotta. Ad 29num Hallotta Bagonyai Patertül Zadravecz Jánostul, az kÿs az édes attyátul hallotta, hogy punctumban denotált halmon föllül valamely malom helyis vagyon, s- arra van óó Lendva vize folyása, az melly halmot, és malom helyetis proxime elmult Szent Pál nap tájban ott találván, megh mutatta nevezett Plebanus. Ad 30mum. Ezen Fatens tudgya á kertölést, az utatis azon föllül lévö réteketis, és azt hallotta mindenkor, hogy óó Lendva vize folyása arra van, áminthogy proxima oculatacoris tapasztalta, hogy alkalmas folyás van ott, és hallotta elöbbis Dobronakiaktul, hogy azt ott Szároz Ledaviczának hitták, s- hiják mastis. Ad 31mum.

Nihil. Ad 32um Proxima oculatakor látta Dansa réttyét, és az után, s- azon alul lévő ött halmot 85 az kitis hallotta, hogy óó Lendva vize arra folyt régenten, és magais experialta, hogy partos, és valamely viznek folyása, és álveussa. Ad 33um. Uti Joannes Lancsák Decimus septimus Fatens additó, hogy experialta, s- láttais, hogy nagy alveussa láczik mastis ottan Szároz Ledaviczának. Ad 34tum. et 35tum nihil. Ad 36tum. Hallotta, hogy Deák Ferencz malmarais vetetődött ki az óó Lendva vize. Ad 37um, 38vum. et 39num nihil. Ad 40mum. Hallotta bizonyossan directe régiektül Filoczÿ, és Sterleczÿ, ugy Bagonyai emberektülis, hogy óó Lendva vize /:nem értvén Praetokát, se azt á vizet, á kin Kramár, és á többi malmok vannak:/ két Dominium között igaz valóságos határ, magais ugy tartotta, oculatakor is experialta. Ad 41mum. Hallotta mindenkor, hogy ó Lendva vize azért óó Lendvának neveztetik, annak distinctiojára, á ki abbul ki vetetődött. Ad 42dum. Hallotta mindenkor, hogy Bellatinczi Dominiumbéliek az ó Lendváigh való Terrenumot birták, éltékis, de Alsó Lendvai Dominiumbéliek lévén, Tótoknak nem akarták engedni, azért Lendvai Dominiumbéliek nem voltak specifice soha is (birásában) 86 birásában, azt tudgya bizonyossan, hogy Domonkos, Leorencsés malmán tul Lendvai Dominium felé egész az óó Lendváigh Renkocziak mindenkor szabadon pascualták, élték, és mastis élik, mind Bellatinczi Dominium felöl való Terrenumot, midőn pedigh mak termett, tehát Filócziak és Renkócziak mak irántis egyűtt tettek dispositiot, és igy sine turbatione éltek mind eddigh Renkocziak, és mastis élik sine controversia. Ad 43um. Prout in vigesimo quinto puncto. Vigesimus primus Fatens Matheus Szraka Egregÿ Petri Berke Colonus in Possessione Ganicsa Comitatu Szaladiensi degens. Annorum circiter 70, juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum. Directe. Ad 2dum. hallotta mindenkor directe. Ad 3um Directe. Ad 4tum, et 5tum Tugya directe. Ad 6tum hallotta directe. Ad 7mum. Directe tudgya. Ad 8vum. Tudgya directe magais ásta. Ad 9num. Tugya Dobovecznek megy föllül. Ad 10mum, et 11um Tugya directe. Ad 12mum. Godecz malmát tudgya mikor épült, és directe vallya solum punctum per omnia. Ad 13um Uti immediate praecedens Stephanus Gregar vigesimus Fatens. Ad 14tum, 15tum. Tugya (directe) 87

70 directe Ad 16tum. Tudgya directe, hogy Jenes malmátul Bellatinczra fizetődöt a Census, jol tugya. Ad 17mum Tugya directe. Ad 18vum. Ezen Fatens Rousz nevű 93. Esztendős, és Filoczÿ Leorencsés öreghemberektül hallotta, ugy azok ezen Fatensek egykorban egyűtt lévén ó Lendva vize folyása mellett Kramár malmán alul Bagonya, és Filócz felé, mondották ezen Fatensnek, ihon mi tugyuk, mikor ó Lendva vize itt folyt, ez az igaz folyása, és azon ó Lendva vize Kramár malmán föllül mintegy huszon őtt lépésnyivel ott lévő kis hidnak /:melly mellett egy Tölgy fais vagyon:/ ki á gáton Filócz felé egyenessen alá folyt, azminthogy ezen Fatensis járt ott, látta, hogy annak előtte sokkal nagyob folyása volt mint mast, mast pedigh azért más felé foly, hogy Kramár elgátolta, és maga malmára vette azért. Ad 19um. Kramár malma, és á tőbbi nincsenek óó Lendva vize folyásán, hanem abbul ki vett Ramuson, és innénd: Ad 20mum. Hallotta Filóczi embertűl, hogy Leorencsés malmátul, és Kalmarétul Bellatinczra praestaltatott á Census. Ad 12 (21!)mum. Hallotta uti immediate praecedens 88 per omnia addito. magais mindenkor azt tartotta ó Lendvának. Ad 22dum Prouti immediate praecedens. Ad 23 nihil. Ad 24tum Tugya az harom halmot, és hallotta mindenkor, hogy óó Lendva vize mégh azon tul Lendvai Dominium felé folyt, és vagyon folyása, magais ezen Fatens mindenkor ugy tartotta, és azon halmokon fákis voltak. Ad 25tum, et 26tum, et ad reliqua nihil. Usque ad 38um. Hallotta, hogy óó Lendva vize Praetokával Herczegh malmán főllűl őszvő szakad, és ugy megy á malomra. Ad 40um. Uti immediate praecedens additö. hogy egyszer Kramár malmán alul Ternokÿ tisztásnál által ment ott lévő folyásán egy öregh emberrel, ákÿs azt mondotta ezen Fatensnek, vigyáz magadra, hogy belé ne essél ó Lendvában, mert az óó Lendva, nagy sárja is volt akkor, á helyetis megh mutattni tugya ezen Fatens. Ad 41mum directe. Ad 42dum. Hallotta directe azmint á punctumban declaraltatik. de catero nihil. Vigesimus secundus Fatens Providus Georgius Szraka, ibidem ejusdem Colonus, Annorum circiter 50. juratus examinatus, fassus est Ad 1mum. directe. Ad 2dum. Hallotta directe. Ad 3um. Tudgya (directe) 89 directe Ad 4tum, et 5tum. Directe tugya. Ad 6tum. Hallotta directe. Ad 7mum, et 8vum. Tugya directe. Ad 9num. Prouti vigesimus primus Fatens. Ad 10mum. et 11um Directe. Ad 12mum. nihil. Ad 13um. Prouti vigesimus Fatens. Ad 14tum, et 15tum.

Directe. Ad 16tum. Tudgya directe, excepto, hogy Godecz malmát nem tudgya. Ad 17mum. Directe. Ad 18vum. Hallotta mindenkor, hogy óó Lendva vize Kramár malmán felül mintegy huszon öt lépéssel á gáton ki folyt, ott lévő hidnak, és mellette lévő fának bal kézre rekettyésnek, és Ternoki tisztásnak. Ad 19num. Uti vigesimus primus Fatens. Ad 20mum nihil. Ad 21um. Hallotta, s- ugyis tartotta, azmint á punctumban declaraltatik. Ad 22dum nihil. Ad 23um. Mindenkor hallotta, hogy óó Lendva vize folyása Rák lábnak mégyen, és ugyis tartotta mindenkor ezen Fatens. Ad 24tum. Uti immediate procedens Fatens. Ad 25tum: Tugya Berdén réttyét, s- hallotta mindenkor, hogy azon alul megy óó Lendva vize folyása. Ad 26tum. et reliqua nihil usque. Ad 32dum. Hallotta oculatokor proxime ellmult Télen, hogy Densa réttyenek megy óó Lendva vize folyása. 90 Ad 33um. et reliqua nihil usque. Ad 40um. Hallotta mindenkor kicsinségétül fogva közönségessen, hogy óó Lendva vize két Dominium kőzőtt igaz határ, nem értvén itt se Praetokat, se Kramar malma vizét. Ad 42dum. Emlékezik arra, hogy Kelcz vice Ispán járta ezen határt, de megh nem alkuttak raita, és veszekedéssel, s- verekedéssel valtak ell egymástul Turniscsaiak, és Dobronakiak, nem volt jelen ugyan, de tugya ennek az idejét. Vigesimus Tertius Fatens Egregius Nicolaus Traiber in Possessione Gumilicza Comitatu Szaladiensi degens. Annorum circiter 70. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1mum, et reliqua nihil usque Ad 13um. Tugya, hogy régi Iváncÿ Falu helye óó Lendva mellett van. Hisiscsének hivattatik, mast megh tugya mutattni á helyet. Ad reliqua nihil usque Ad 38vum. Tugya, hallottais, hogy óó Lendva vize folyása Praetokával Herczegh malmán fölül őszvö szakad, és ugy megy á malomra, áminthogy essős üdőben folyis, és ugyan azt mindenkor kicsénségétül fogva óó Lendva vizének tartotta ezen Fatens. Ad 39num directe. Ad 40mum. Mindenkor tudgya, hallotta, s-magais ugy (tartotta,) 91 tartotta, hogy óó Lendva vize két dominium kőzőtt igaz határ. Ad 41mum nihil. Ad 42dum. Tugya, hogy óó Lendva vize folyásáigh, ákÿs Radamos alá mégyen közell addigh pascualtak Bellatinczi Dominiumbéliek. De caetero nihil. Vigesimus quartus Fatens Egregius Franciscus Godina in Possesione Cserencsocz Comitatu Szaladiensi degens. Annorum circiter 75. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1mum. et reliqua nihil usque. Ad 40mum. Hallotta Dansa nevű Dobronaki öregh

72 embertül, áki azt mondotta ezen Fatensnek, hogy Sztara Ledavicza, Alsó Lendvai, és Bellatincÿ Dominium között igaz határ, aztis mondotta ezen Fatensnek, tudnám én meg mutattni az valóságos határt, ha merném másoktul, hallotta bizonyossan aztis, hogy óó Lendva vize á határ. Vigesimus quintus Fatens Egregius Blasius Godina, ibidem Annorum circiter 40, juratus, examinatus, fassus est. Ad 1mum, et reliqua nihil usque Ad 40mum. Hallotta Dobronaki régi őregh emberektül, hogy Szuha Ledavicza, á melyis csak nem Radamas alá mégyen Alsó (Lendvai,) 92 Lendvai, és Bellatinczi Dominium kőzőtt igaz határ. Vigesimus sextus Libertinus Nicolaus Kuzma in Possessione Lipohocz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 50. juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum. et reliqua nihil usque ad 10um. Tugya Kuzma kapuját jol, és hogy ott van az óó Lendva vize folyása. Ad 40mum. Hallotta mindenkor közönségessen, hogy óó Lendva vize Bellatinczi, és Alsó Lendvai Dominiumok között igaz határ. Vigesimus Septimus Fatens Egregius Michael Lecskó ibidem, Annorum circiter 70, juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum directe. Ad reliqua nihil usque Ad 40mum. Uti vigesimus Septimus immediate procedens Fatens. Ad 43um. Hallotta az édes Attyátul, hogy egykor Vice Ispán mind á kétrészrűl való emberekkel határt járni ki volt, de arra nem mehettek á merre Bellatinczi dominiumbéliek akarták vinni á v.Ispánt, azért ell oszlottak, és semmit sem végeztek, ezen Fatensnek az Attya is oda volt akkor á v.Ispánnyal. Vigesimus octavus Fatens Egregius Franciscus Marics in Possessione (Gumilicsa) 93 Gumilicsa Comitatu Szaladiensi degens. Annorum circiter 45, juratus, examinatus, fassus est Ad 18um Husz Esztendőtül fogvást mindenkor hallotta régiektül közönségessen, hogy óó Lendva vize nem megy directe Kramár malmára, hanem azon főllűl mintegy huszonőt lépéssel, á ki á gáton volt, s- van folyása régi, amint hogy ott hidacska is van, annak, és attul egyenessen alá Filócz felé van á folyása, azért Ad 19num. Kramár, és Leorencsés malma nincsen óó Lendva vize folyásán, hanem abbul kivett vizen. Ad 40mum. Prouti vigesimus sextus degens Fatens. Ad reliqua nihil. Vigesimus nonus fatens Egregius Paulus Vasdinnyei in Possessione Bellatincz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 50, juratus, examinatus, fassus est

Ad 1um. Directe. Ad 2dum: Directe hallotta. Ad 3um, 4tum, et 5tum Directe. Ad 6tum, 7um. 8vum, et 9num nihil, usque Ad 17um Directe. Ad 18vum Hallotta mindenkor közönségessen, hogy Kramár malmán föllül lévő hidnak, ki á gátan Bagonya, és Filocz felé óó Lendva vize alá folyt, az minthogy proxime elmult Télen Generalis Ebergenyi Uramnak, Marics, és Lancsák, ugy (Scáp) 94 Scáp jelen létékben, és több réghi öregh emberekkel járván ott oculalta, s- akkoris experialta, s- itélte valamely nagy viznek á meatussát ott lenni. Ad 19num. Hallotta mindenkor, s- tőbb harmincz Esztendeje, hogy Kramár, Domonkos, és Leorencsés malmai nincsenek az igaz óó Lendva vizen, hanem abbul ki vett vizen, és Ramuson, és ugyan azért Ad 20mum. Kramár malmátul, és Leorencsécsétül Bellatinczra fizették á Censust. Ad 21mum. Hallotta directe közönségessen, oculatakor experialta, hogy jó folyása, s- alveussa mastis van sárja, vize is van nevezett ó Lendvának. Ad 22dum. Tugya Ternoki tisztást, és Leorencsés malma erányában főllűl lévő hid jelét, mellynek mastis exstalnak Törsökjei, ezen Fatens midőn egész, és ép voltis járt által raita, s- azt hallotta közönségessen, hogy óó Lendva vize folyásán van, oculatakor magais ugy experialta. Ad 23um. et 24tum nihil. Ad 25tum. Hallotta, hogy Berdén réttyénél megy alá óó Lendva vize folyása, az minthogy oculatakoris experialta, hogy Derekas árka, és helye megh ismérczik mastis. Ad 26tum, et reliqua nihil usque. Ad 30mum (oculatakor) 95 oculatakor Generalis Urammal, s- tőbbekkel ott lévén, látta midőn ó Lendva vize folyása mellett /:az kÿs igen ismérczik:/ Bagonyai P. Zadravecz János punctumban declaralt helyet mutattván, mondotta, hogy pásztorkodván iffju korában, egy vas keresztett talált ott az útt mellett, és azt határ jelnek esküvéssel bizonyétotta lenni, az hová ezen Fatens mindenkor ell tud menni, magais experialta ott óó Lendva viznek jó folyását, és alveussát. Ad 31mum nihil. Ad 32um Hallotta, hogy Dansa réttyén által van óó Lendva vize folyása, á minthogy oculatakoris experialta, és mégh annak elöttőis tutta azon rétett, á mellyen alul igenis ismérczik vastagh, és széles alveussa óó Lendvának. Ad 33um. Prouti Decimus septimus Fatens, addito, hogy magais látta, hogy jó hely, árka, és posványos volt. Ad 34tum. et reliqua nihil. Ad 40mum Hallotta, mindenkor közönségessen, hogy igaz ó régi Lendva vize Bellatinczi, és Lendvai Dominiumok között igaz határ, ezen Fatensis annak tartotta á szerént ámint oculatakor járta, és fönt deducallya Fassiojában. Ad 41um. et 42dum nihil.

96 Ad 43um. Hallotta régen, hogy egykorban Bezerédi, és Kelcz Mihály v.Ispányok, ugy Gábor Győrgyis mind Bellatinczi, mind Lendvai Dominiumbéliekkel járták á határt, és Kuczkó malmán jóvalis föllül Turniscsa eránnyaban van két halom /:az mellyeknél ott volt ezen Fatens, s- tudgya eőket:/ eddigh az halmokighis mentek, ott öszvö veszvén megh verekedtek, és el osztottak semmit sem végezvén. Trigesimus Fatens Egregius Stephanus Marics ibidem, Annorum circiter 55, juratus, examinatus, fassus est ad 1um. directe. Ad 2dum Communiter hallotta – directe. Ad 3um. 4tum. 5tum, et 6tum Directe. Ad 7mum Nihil. Ad 8vum. Tugya directe. Ad 9num nihil. Ad 10mum Hallotta ugy á mint á punctumban föl van téve. Ad 11mum hallotta directe. Ad 12mum, et 13um nihil. Ad 14tum hallotta directe. Ad 15um, et 16um nihil. Ad 17um Tugya directe. Ad 18um. Hallotta, hogy Kramár malmán föllül circiter harmincz lépéssel á gáton /:áki mast bé van gátolva:/ ott (lévő) 97 lévő kis hidnak hozzad bal kézre Filócz felé folyt régenten ó Lendva vize, azminthogy oculatakor Generalis Uramnak, és ott lévő régi emberekkel experialta, s- látta, hogy ott valamely viznek folyása igen ismérczet. Ad 19num Hallotta, s- oculatakoris ugy találta, hogy Kramár, és á tőbbi malmok, nem az igaz ó Lendva vize folyásán, hanem abbul ki vett Ramuson vannak, az minthogy Ad 20mum. Kalmár malmátul való Census Bellatinczra prostaltatott mindenkor ezen Fatens tugya, hogy annak előtteis mégh Kulcsár, és az után midőn Bellatinczÿ Tisztartó volt ezen Fatens maga percipialta. Ad 21mum. hallotta mindenkor directe, s- oculatakor is ugy experialta azminthogy á folyásais azon óó Lendvának világossan megh ismérczik. Ad 22dum. hallotta, hogy ott hid volt által óó Lendva vize folyásán, láttais á helyet ezen Fatens oculatakor. Ad 23um. Latta oculatakor, hogy egyenessen alá á hid jelétűl mégyen nagy sárok, és vizek jelenésével, és állásával bizonyos magas, szál fák közőtt azon óó Lendva vize folyása. Ad 24tum. Hallotta hogy azon három halom hatar jel, magais oculatakor annak itélte, és az alson nagy Tölgy fais találtatott. Ad 25tum. Berdén (réttyénél) 98 Réttyénél volt ezen Fatens oculatakor az holyis főllűl bizonyos Tölgy fák vannak, mellyeken látott régi kereszt vágásokat, és azokat határ jeleknek mindenik itélte lenni, ámint hogy ismérczikis az viznek jó folyása. E táján tugya ezen Fatens akkor Bellatinczi Kulcsár lévén, hogy Bezerédi István, és Kelecz Mihály v.Ispányok, és

Gábor György Feő Szolga Biró mind á két részrül való emberekkel járták, és néztek á határt, az holyis megh nem egyezhetvén, őszvő vesztek á két részrűl valók, ell oszolván semmit sem végeztek, és annál tovább nemis mentek, eztis tudgya, hogy Szecskó István, akkorbéli v.Szolga Biró Bellatinczi Dominiumtól /:Szécsenyi György idét lévén:/ régulaltatott, hogy oda menne pro protestatione peragenda, az minthogy odais volt, és protestalt Dominium részerűl, mind az határ eránt mind azon emberek erántis, kiket akkor Gabor Győrgy megh vert, ezt magátul Szecskótul, ugy történtenek lenni ugymint v.Szolga Birótul hallotta, másképpenis tudta, és az után ezen Protestatioért v.Ispányok nem sokára Biróságbul ki vetették Szecskó Istvánt. Ad 26tum 99 et 27mum nihil. Ad 28um. Bizonyos kőzőnséges hallomásbul vallya directe. Ad 29num Tugya á halmokat, és látta oculatakor, s- ugy hallotta, hogy határnak á jelei. Ad 30mum. Prouti Paulus Vasdinnyei vigesimus nomus Fatens, additö, hallotta, hogy ott lévő réteket Turniscaiak birták előbb, de Dobronakiak el vévén tűlők, már eők birnya akarnák. Ad 31mum. Látta azon kereszt vágásokat, és hallotta, s- magais itélte határ kereszteknek lenni, az kikis mind azon ó Lendva viznek folyása mellett vannak. Ad 32dum Látta, tugya Dansa réttyét, ákÿs kőrős körűl bé van kertelve. Ad 33um nihil Ad 34tum. Tugya Sitkocrul Czéh malmára menő utat, az melly által megy nevezett óó Lendva vize folyásán, az holy ismérczik mastis jó folyása: s- alveussa. Ad 35tum, 36tum, 37mum, 38vum, et 39num nihil. Ad 40mum. Hallotta mindenkor, és tugya, hogy régi óó Lendva vize folyása Bellatinczi, és Alsó Lendvai Dominiumok kőzőtt igaz határ, s- annak tartatott, mindenkor Jakasics András szájábulis Generalis Ebergényi Uram előtt azt mondani hallotta, hogy óó Lendva vize két Dominiumok kőzőtt 100 kétséghnélkül való igaz határ. Ad 41mum. Uti in quarto puncto. Ad 42dum. Tugya ezen Fatens tőbbi kőzőtt, hogy Domonkos, és Leorencsés malmán tul Lendvai Dominium felé szintén az óó Lendva viziégh Renkocziak, ámint Filócziakkal határassak mindenkor pacifice pascualták, élték, és actuis élik sine ulla turbatione unius, aut alterius Partis á midőn makk termett akkoris megh egyeztek, soha semmi dissensio nem volt kőzőttők, seőtt azoknak á marhájok óó Lendván által ide, és innend ide való oda járt, de egyik Féll á másikát mégh sem bantotta. Ezen Fatens maga Tisztartóságában meghis parancsolta, hogy á szerént éllenek békességessen,

76 meghis tartották á parancsolattyát, Filócziak sem berzenkedtek sohais leg kevessebben. Ad 43um. Ezen Fatensnek néhai Szecskó István akkorbéli Bellatinczÿ kulcsár bizonyossan mondotta, hogy eőtett ugymint Szecskót Németi Péter Bellatinczÿ Tisztartó Érsek idét az Haidukkal és feles szekerekkel Tóth rétek nevű rétekre kűldőttő, hogy az ott lévő Dobronakiaktul le kaszált rétekrül való szénát /:mivel azon Tott rétek nem Dobronakiaké, hanem Totoké:/ ell vitesse (Bellatinczra,) 101 Bellatinczra, á minthogy Szecskó István ellis hozatta mind az Totth réteken lévő szénát Bellatinczÿ majorban, és soha senki se nem repetálta, sem kereste, ez után Szecskó István v.Szolga Biróvá á Vármegyében tétetett, s- egykorban Szala Egerszegen Gyűlés lévén, arra Szecskó István reá ment, és néhai Méltóságos Herczegh Eszterhás Páll Palatinusunk ott az Vármegyén megh szoléttya az Szecskót illy formán; kegyelmed v.Szolga Biró? kire az Szecskó felel: az vagyok kegyelmes Urunk, ismét eő Herczighsége bizony jó v.Szolga Biró kegyelmed, hát ugy kőllőtt bánni az én embereimmel, hogy minden szénájokat ell vitette kegyelmed? erre Szecskó mongya: akkor kulcsár, és szolga voltam, mit parancsolt á Tisztem, megh kőllőtt cselekednem, s- akkor Biró nem voltam, evvel vége lett, soha sem kérdezte senkÿs. De reliquo prouti in vigesimo quinto puncto. Trigesimus primus Fatens Egregius Marchus Traiber in Possessione Adriancz Comitatu Szaladiensi degens Annorum circiter 70, juratus, examinatus, fassus est. Ad 40mum. Hallotta közönségessen Alsó Lendvai Dominiumbéliektűl, notanter Dobronakiaktul in Specie Dansátul (eőregh) 102 eőregh embertűl, hogy régi óó, és Száraz Lendva vize folyása Bellatinczÿ, és Lendvai Dominiumok között valóságos határ, nem értvén itten mást, hanem á ki Tóth réteken Dobronak felé régi folyás van, azt érti, s- azt tartotta magais mindenkor határnak, ex eo etiam, hogy ezen Fatensnek megh irtt Dansa valamely violentiat tévén, fenyegette ezen Fatens, hogy megh tromfollya, akkor azon Dansa Dobronakon maga házánál azt mondotta, nem félek tűled, mert óó Lendva vizén, vagy Szaraz Ledaván által nem megyek, mert addigh van á mi hatarunk, azon innénd pedigh nem félek tűled. De Caetero nihil. Trigesimus Secundus Fatens Providus Andreas Vucsák in Possessione Bratoncz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 70. juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum. Directe. Ad 2dum Hallotta directe. ad 3um, 4tum. et 5tum. Directe.

77 affirmando. Ad 6tum nihil. Ad 7mum. et 8um aque directe. Ad 9num Directe. Dobovecznek megy óó Lendva vize folyása. Ad 10um nihil. Ad 11um aque nihil. Ad 12um. Tugya Martyanczÿ, és Tessanoczÿ patakok óó Lendvában folynak. Ad 13m Tugya hogy réghi Iváncz óó Lendva vize mellett (volt,) 103 volt, ugyan á helyet meghis mutattya ha köll mastani Ivanczon fellül mintegy circiter három dűlő földnyire van. Ad 14um. Directe tugya Polszka Grabát. Ad 15tum. Nihil. Ad 16tum. Tugya Jenes malmát, hogy óó Lendva vizén volt, láttais Ad 17um. directe. Ad reliqua nihil. Trigesimus Tertius Fatens Providus Joannes Vaikovics, Egregÿ Petri Berke Colonus in Possessione Lipohocz Comitatu Szaladiensi degens, annorum circiter 50. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1um. Directe. Ad 2dum. Hallotta communiter directe. Ad reliqua nihil usque Ad 13um. Tugya régi Iváncz helye óó Lendva vize mellett van. de catero nihil. Ad 17um. Directe. Ad 18um. Hallotta kicsinségétül fogva sok eőregh emberektűl, hogy óó Lendva vize Kramár malmán föllül ott lévő kis hidnak á gáton folyt ki, az minthogy ezen Fatens sokszor jártis ott, látta, hogy van, s- ismérczik jó helye. Filoczon szolgálván, hallotta Filócziaktul, in specie ott lévő Berdéntül, hogy ugyan ott az erdőn alá megy Filócz felé, sokszor járt azon által, magais óó Lendva vize folyásának tartotta mindenkor, azért 104 Ad 19num. Hallotta mindenkor, s- magais ugy hitte, tartotta, hogy Kramár malma Domonkos, Leorencsés, és Berdén malmais nincsen ó Lendva vize folyásán, hanem abbul ki vett vizen. Ad 20mum. nihil. Ad 21mum. Hallotta communiter, hogy Leorencsés malma erányában ó Lendva vize folyásán hid volt által, az melly hidat ezen Fatens nem látta ugyan hanem azon az helyen járván által /:az holyis nagy sár szokott lenni:/ másokkal, Filóczi emberekkel, in specie pedigh egyszer robotosokkal egyűtt, és midőn ott mentek volna által, tehát magok kőzőtt az őregek beszélgették, és mutatták, ihon itt volt által ezen óó Lendva vizén, és ez az igaz óó Lendva vize, és nem az, á holymast Kramár malma, és á többi malmok vannak, azon hid jelének á helyét mastis meg tudná mutattni, voltakis akkor nagy árkok, és posványok környűlötte, nemis jöhetett máshonnand viz oda, Lendva vize folyásán kivül. Ad 22dum. prouti in vigesimo primo puncto. Item hallotta discuralni Filócziakat, ákikis azt mondották, s- ezen Fatens hallotta tűlők, ott szolgálván ez előtt circiter husz Esztendővel, hogy

105 óó Lendva vize folyása Sterleczÿ csaritában vagyon, és ott megy alá. Ad 23um. et reliqua nihil. Ad 40mum. Hallota Filocziaktul, és más régi emberektülis, hogy óó Lendva vize folyása /:nem értvén azt á kin Kramár, Domonkos, és Leorencsés ugy Berdén malmai vannak, se Praetokát hanem mást, azt tudni illik, az kit provie vallott annak lenni:/ Bellatinczi, és Lendvai Dominiumok között igaz határ, magais ugy hitte, tartotta, Filocziakis sokszor annak communiter mondották. ad reliqua nihil. Sed Ad 43um. Hallotta Filócziaktul, és másoktulis, hogy óó Lendva vizeigh Bellatinczi Dominiumbeliek praetendálták mindenkor magokénak lenni. Trigesimus quartus Fatens Providus Franciscus Voikovics ibidem, ejusdem Colonus, Annorum circiter 40. juratus, examinatus, fassus est. Reliquis preter missis Ad 17mum Directe. Ad 18um. Hallotta kicsinségétűl fogva jártis ott, azért vallya, uti immediate praecedens fatens, excepto hogy nem szolgált Filóczon, és Berdéntül nem hallotta. Ad 19num. Directe hallotta communiter. Ad 20mum nihil. Ad 21um Directe hallotta. Ad 22dum: (Hallotta,) 106 Hallotta, hogy Leorencsés malma eránnyában föl szélrül mint egy jó dűlő földnyire óó Lendva vize folyásán hid volt által azon á viz folyásán, tudni illik, á ki Kramár malmán föllül lévő hidon túll megy alá, s- azt hallották mindenkor ó Lendva vizének, és az eő folyásának, tugya Ternoki tisztástis joll tudgya, s- ugy hallotta, hogy óó Lendva vize folyása ott van. áminthogy, ezen Fatens nagy sárt, és folyast járván, ott sokszor tapasztalt, és magais ugy hitte, s- annak tartotta lenni mindenkor. Ad 40mum. Communiter hallotta, és magais ugy hitte, tartotta prout Trigesimus Tertius Fatens. de catero nihil. Trigesimus quintus fatens Providus Nicolaus Bassa in Possessione Bellatincz Comitatu Szaladiensi degens Egregÿ Petri Berke Colonus, Annorum circiter 80. juratus, examinatus, fassus est omissis alÿs Ad 40mum. Hallotta communiter mindenkor á memoria sui, hogy óó Lendva vize folyása Bellatinczi, és Lendvai Dominiumok között valóságos igaz határ. Ad 43um. Hogy járta Kelcz Mihály vice Ispán az határ két Dominium között, olyan emberektül hallotta, ákik jelen (voltak) 107 voltak az határ járásan, de semmit sem vihettek véghez, hogy őszvö vesztek, s- avval elszéllettek, járták pedigh Turniscsa eránnyában arra bé az erdökben localiter nem tugya, holy, hanem hogy járták az való. De caetero nihil.

Trigesimus sextus Fatens Egregius Nicolaus Ritlop in Possessione Gumilicsa Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 28. juratus examinatus, fassus est. Ad 40mum. Hallotta mindenkor régiektül, hogy óó Lendva vize két Dominium között való igaz határ. De caetero nihil. Trigesimus septimus Fatens Providus Marcus Zakovics Egregÿ Pauli Vasdinnyei colonus in Possessione Adriáncz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 60, juratus, examinatus, fassus est Ad 1mum. Directe tudgya. Ad 2dum hallotta directe. Ad 3um. 4tum, et 5tum directe. Ad 6tum Directe addito mikor épétették á Rakicsányi malmat, s- arra vettek az vizet tudgya. Ad 7um, et 8vum. Directe. Ad 9num nihil. Ad 10mum, et 11mum Directe. Ad 12mum, et 13um nihil. Ad 14um, et 15tum Directe. Ad 16um nihil. 108 Ad 17 Directe. Ad 18um Hallotta communiter uti Trigesimus quartus Fatens. Ad 19num. Directe hallotta. Ad 20mum nihil. Ad 21mum hallotta directe. Ad 22dum A Hidacskát tudta, az melly óó Lendva vizén volt mind Filócziaktul, mind másoktul ugy hallotta, ott járván magais experialta, hogy nagy sárja, és alveussa volt, egykorban sőrtés marhátis őrzött ott, s- abban á folyásban voltak, azt látta Filóczÿ Rosonya nevű ember, ezen Fatensnek mondotta, mast á Disznaid ó Lendva vize folyásában vannak azt tudgyad, mastis megh tudna mutattni á helyet ezen Fatens. Ad 23um nihil. Ad 24tum. A halmokat tugya, és hallotta ott folni régenten ó Lendva vizét. Ad 25tum. 26um. 27mum. 28um, et 29num nihil usque. Ad 37mum Hallotta mindenkor hogy Radamas alá megy óó Lendva vize, magais mindenkor ugy tartotta. Ad 38um. Mindenkor ugy hallotta, s- tartotta, és tutta, hogy óó Lendva vize Praetokaval, és Deák Ferencz malmátul jövő patakkal őszvö szakadván Herczegh malmán fölül, s- ugy folyt á malomra, ezt experiálta ez előtt való Török háborukban (ante) 109 ante 38 circiter Annos ott volt azon malomban, s- ugy látta azokat á vizeket folni. Ad 39num Directe. Ad 40mum. Hallotta mindenkor, s- ugy tartottais mindenkor, hogy ó Lendva vize az á kit ezen Fatens deducal két Dominium között igaz határ. Ad 41mum Directe. Ad 42dum Tugya, s- hallottais közönségessen mindenkor, hogy szabadon élték Bellatinczi Dominiumbéliek á megh irtt ó Lendváig, azon innénd Bellatincz felül való Terrenumot, Tóth réteketis azok birták. de caetero nihil. Trigesimus octavus Fatens Libertinus Franciscus Kramarics in Possessione Bellatincz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum 48, juratus, examinatus, fassus est

Ad 1mum Directe. Ad 2dum. Hallotta directe. Ad 3um, 4tum, 5tum, 6tum, 7um, et 8um. directe. Ad 9num. Tugya Dobovecznek nevű Helynek megy ó Lendva vize folyása. Ad 10um, et 11um. directe. Ad 12mum. Martyánczÿ patak, és Tessanoczÿ ó Lendvában folynak, tudgya. Ad 13um. Tugya, hogy régi Ivánczÿ falu helye óó Lendva vize mellett van mastani Ivánczi falun föllül mintegy más féll hold földnyire (mastis) 110 mastis Hisiscsének neveztetik. Ad 14tum Jol tudgya Polszka Grábát ugymint á punctumban föl van téve. Ad 15um. Directe tugya á halmokat, s- ott foly ó Lendva vize mellettek. Ad 16tum. Tugya directe, de á Census eránt nem tud. Ad 17um. Tugya directe. Ad 18um. Hallotta mindenkor Bagonyaiaktul, és Filócziaktul, másoktulis, hogy Kramár malmán föllül /:kit jol tud ezen Fatens:/ mint egy circiter harmincz lépéssel á mint az ott lévő hidacska van á gáton /:á ki bé van csinálva:/ folyt ki bal kézre föly szélrül Filócz felé alá egyenessen ott lévő Rekettyésnek, az mint mastis ismérczik régi folyása mindenűtt azon hidacska pedigh azért van, hogy ó Lendva vizének az ere ott jőn, és ott szivárkodik az Gát alatt ki, ezt magais ezen Fatens á memoria sui tugya, hogy az óó Lendva vize folyása, s- annak tartotta, hitte mindenkor, s- ugy nevezte minden ember, s- mastis nevezi az ki igazat akar mondani. Azért Ad 19num. Vallya, hogy Kramár malma, és á tőbbi utánna valók nem igaz ó Lendva (vize) 111 vize folyásán, hanem abbul arra vett vizen vannak. Ad 20mum. Vallya, hogy Kramár malmátul, és Leorencsécsétül Bellatinczra prostaltatott á Census. Ad 21mum. Directe. Ad 22dum. Vallya á hidat, á ki mast nincs megh ugyan, de igaz ó Lendva vize folyásán volt, járván ott ezen Fatens, tapasztaltais, hogy nagy sárja van, mégh meghis sülledett volt benne ez előtt Tizenkét Esztendővel, mert épületre való fát hozott által raita, nem régen Hevenyessÿ, Lancsák, Scap v.Szolga Biró jelen létekbenis ugy experialta, hogy nagy viznek á folyása, és óó Lendvának mindenkor sine scrupule tartotta. Ad 23um. Ráklábot, Sterlecÿ csaritot tudgya, és ott van óó Lendva vize folyása, áminthogy mastis essősüdőben foly. Ad 24tum. Három halmokat tudgya, és hallotta mindenkor, s- ugy tartotta, hitte magais, hogy ó Lendva vize folyása arra van, és azon halmok határjelek voltak, és mastis azok. Ad 25tum. Hallotta directe addito: Hogy ezen Fatens akkor Dobronakon oskolában járván, hallotta Dobronakiaktul, hogy Bezerédi István Vice Ispán, és Kelcz Mihály, ugy Gábor Györgyis mind á két részrül való Lendvai, és (Bellatinczÿ)

112 Bellatinczÿ Dominiumbéli emberekkel á táján határt jártak, és Nagy János malmánál lettek volna, ott öszvő zördülvén, verekedéssel ell oszlottak, ollyan Dobronaki emberektül hallotta, á kik jelen voltak, ugymint: Dansa, Markó Balás, Hoszu Ferencz, és akkor semmit sem végeztek, mert Dobronakiak nem engedték az igaz határan vinni az embereket, és az V.Ispánt. Ad 26tum. et 27mum Nihil. Ad 28um. Hallotta directe. Ad 29num. Tugya á két halmot, és hallotta közönségessen, hogy azon halmok határ jelek voltak. Ad 30mum, et 31um nihil. Ad 32dum. Dansa réttyét tudgya, és hallotta mindenkor, hogy óó Lendva vize azon folyt régenten, azmint hogy az elmult Télen oculatakor tapasztalta, és experialta, hogy jó folyása van, és ismérczik, innénd mégyen azon alul lévő őtt halomra, mellyeket határ jeleknek hallotta, annak elöttőis ezen Fatens látta eőket. Ad 33um. Markó Balás réttyét tudgya, s- ottan föl szélrül Dobronak felé van azon ó Lendva viznek á folyása, s- azon rétet Turniscsán lakván Markó Balás birta, az kÿs, hallotta hogy onnand Dobronakra ment, és ugy birta azon rétett 113 óó Lendva vize ememeralt folyása Győre Jancsi réttyén megy által középett, ezen alul Lendva vize folyását Száraz Ledaviczának hiják, s- itt immár nagy a folyása. Ad 34um. Azon az óó Lendva vizén Sitkoczÿ országh uttya Cséh malmára menő által megy. Ad 35tum. et 36tum nihil. Ad 37um. Tugya azon folyás Zarkoházÿ irtás rétek szeliben, és Radamas felé Tőllős erdő szeliben éppen Radamashoz közel, és onnand Herczegh malma Gáttyában. Ad 38um. Tugya, hogy provie deducalt ó Lendva vize folyása Praetokával, és Ganicsa vizével öszvö szakadván Herczegh malmán főllül, ugy foly osztán á malomra. Ad 39num. Onnand á tőbbi Radamasi malmakrais. Ad 40um. Hogy provie deducalt ó Lendva vize folyása két Dominium között igaz határ, mindenkor ugy tartatott, ezen Fatensis ugy hitte lenni. Ad 41mum directe. Ad 42dum. Tugya, hogy Tótth rétekben ez előtt nem mertek egy vágástis tenni, hanem Zarkóháziak kaszálták, élték, mint szintén az ó Lendváigh innénd Bellatinczi Dominium felöl való főldet, aztis nyilván tudgya, hogy Renkoczÿak Leorencsés, és Domonkos malmán tul Lendvai Dominium felé való földet (szintén) 114 szintén ó Lendváigh, ámint Filócziakkal határossak mindenütt szabadon pascualták, élték, és actuis élik pascuallyák valamint az előtt, ugy mastis sine controversia. Ad 43um. Hallotta régiektül, hogy Kővér Gábor járta az határt, és akkor Tótth réteket

82 nemis vette kérdésben, hanem Zarkóházához kétségh kivül birattatott, azon belül volt nevezett Kővér Gábor kővecses utigh, ott Terhács nevű Dobronaki ember hamissan esküdött harmad magával, á kik is mind á hárman abban az esztendőben haltak megh, de semmit sem végeztek akkor. aztis vallya, á kit quadragesimus quintus Fatens in ultimo membro, á ki kezdödik. Item eo usque ad finem. Trigesimus nonus Providus Marcus Moravecsak, Egregÿ Stephani Marics Colonus in Possessione Adriáncz Comitatu Szaladiensi degens. Annorum circiter 40, juratus, examinatus, fassus est protermissis alÿs Ad 18um. Hallotta régiektűl, és az édes Attyátul hetven Esztendős embertűl, hogy óó Lendva vize ki van véve Kramár malmára, és az előtt hozzád föly szélrűl folyt alá Filóczfelé az erdőn ugy tartotta, hitte magais ezen (Fatens) 115 Fatens mindenkor, sőtt egyszer azon által menvén egy öregh emberrel fát vivén szekéren által, akkor ezen öregh ember ezen Fatensnek mondotta /:Kovács Balás nevű volt:/ fiam ez az óó Lendva vize folyása, azért ezen Fatensis mindenkor ugy tartotta, hitte, és ugyan azért Ad 19num. Hallotta közönségessen, hogy Kramáré, és á tőbbi utánna való malmak nincsenek az óó Lendva vize folyásán, hanem abbul kivett ághon, és vizen, et hine Ad 40num. Hallotta mindenkor, és ugy tartotta, hogy azon óó Lendva vize folyása két Dominiumok közőtt igaz határ. De caetero nihil. Quadragesimus Fatens Providus Joannes Vidán in dicto Bellatincz degens Annorum circiter 50, juratus, examinatus, Fassus est ad 1mum, et reliqua nihil usque Ad 18um. Hallotta öregh emberektül, hogy Kramár, Domonkos, és Leorencsés malmai nincsenek ó Lendva vize alveussán, és folyásán, hanem ó Lendva vize azokon az malmokon tul Lendvai Dominium felé van, és innénd Ad 40mum Hallotta aztis eöregh emberektül, hogy Bellatinczÿ, és Lendvai Dominiumok között az óó Lendva vize igaz (valóságos) 116 valóságos határ. Quadragesimus primus Fatens Providus Joannes Macsek, Egregÿ Pauli Vasdinnyei Colonus ibidem Annorum circiter 50, juratus, examinatus, fassus est Ad 18um, et 40mum prout immediate praecedens quadragesimus Fatens. Quadragesimus secundus Fatens Egregius Stephanus Scáp in oppido Turniscsa Comitatu Szaladiensi degens, Annorum 45. Inclyti Comitatus Szaladiensis v.(ice) Judex Nobilium sub eo, quo Inclyto Comitatui est adstrictus Juramento examinatus,

83 fassus est summarie. Ezen Fatens Generalis Ebergényi László Urammal, Lancsák János, Komáromi Imre, Vasdinnyei Páll, Marics István jelen létekben, és több ott lévő öregh emberekkel circa proxime praeteritum Festum Sancti Pauli, Kalmár malmánál kezdvén járni á határt, ott az őregh emberektül hallotta, hogy Kramár malmán föllül mintegy huszonött lépésnyire ott lévő kis hidnak /:melly mellett egy Tőlgy fais vagyon:/ á malom gáton ki régenten folyt óó Lendva vize, azminthogy láttais ezen Fatens, (hogy) 117 hogy valamely viznek alveussa van, azmelly alveus tart azon erdőn Filócz felé Berdén malmán főllül való három halomnak onnand Rák láb nevű helynek által ala egyenessen Nagy János legh régiebb malma helyének, onnand Dobronakiak által csinált kertelésen által bé az Tőllős erdőre, áholy Turniscsárul Dobronakra országh útt vagyon, attul Dansa réttyének által azon alul lévő halmokra, igy menvén, ez szerént hallotta régi emberektűl, hogy óó Lendva vize folyása mégyen, és azon halmok igaz határnak jelei, azminthogy akkor tapasztaltais ezen Fatens, hogy bizonyos alveus, és folyás ismérczet, mindenűtt ez szerént az mint promittaltatott. Item másodszor Hevenyesÿ Antallal, és más őregh emberekkel, ugyan megh irtt alveus mellett, akkoris mindenütt alá menvén, egyik az Herczegh malmáigh, melly malom Gáttyán főllűl jelen lévő öregh emberek mutatták óó Lendva vizének Herczegh malma Gáttyában való bé folyást, azon föllül pedigh Zarkóháza felé bizonyos réteket /:kiket Tóth réteknek hiják:/ oculalta, s- akkor ott lévö őregh emberektül hallotta mondani: Ime Biró Uram ez az egyikrét Kegyelmed réttye, s- (á másik) 118 á másik nem meszi onnénd attul, kit tudom, hogy az Kegyelmed Attya birta, kaszálta, kirűl mastis ezen Fatensnek bizonyos notitiaja vagyon, ez igy lévén Ad 40mum. Hallotta, hogy óó Lendva vize folyása ez szerént két Dominium között igaz határ. Quadragesimus Tertius Egregius Emericus Komáromi, in Saepefata Bellatincz Annorum 60, juratus, examinatus, fassus est omissis alÿs Ad 23um prouti Decimus septimus Fatens addito, hogy látta magais, hogy alkalmas széles folyása volt, ott óó Lendvának Ad 30mum. Ebben az punctumban denotalt helyen mutatta Bagonyai Pater Zadravecz János á keresztet, á holy találta kicsinségében, midőn ott pásztorkodott, ugyan ott magais tapasztalta, hogy alkalmas folyás ismérczet, s- ámint hallotta régiektül ó Lendva vize folyása volt. Ad 40mum. Hallotta mindenkor, hogy ó

Lendva vize folyása igaz határ á két Dominium között, azminthogy ezen Fatensis annak tartotta mindenkor. Ad 43um. Hallotta, s- emlékczikis arra az űdőre, hogy Kelcz Mihály, és Gábor Győrgy járták ezen határt, de őszvő veszvén, ell oszlottak, és semmit sem végeztek, 119 azoktul hallotta, ákik jelen voltak azon az járásan, ávagy Revision, azért Contraversia nélkül Lendvai Dominiumbéliek nem élték. Quadragesimus quartus Egregius Petrus Berke in Possessione Barkócz Comitatu Castriferrei degens sacra Caesareae Regiaeque Majestatis Tricesimae Pollanczensis Exactor Annorum 67. sub eodem quo suo Majestati est adstrictus Juramento examinatus fassus est Ad 1um. 2dum. 3um. 4tum. 5tum.et 6tum. Directe addito malmotis látott, és tud lenni malmot raita Norsincz, és Lukásócz közőtt óó Lendva vizén. Ad 7mum nihil. Ad 8um. Directe addito, hogy Praetokának neveztetik áki vett viz. Ad 9um. et reliqua nihil. Ad 17um. Vallya tudva, hogy óó Lendva vize Mladetincztűl, és Lukásocztul mégyen egyenessen régi Ivánczÿ falu mellett, ell folyván ott, az Lipniczais belé foly, az holyis mindenüt ismérczik á régi folyása egész az Kalmar malmáigh. Ad 18um. Hallotta mindenkor, hogy Kalmár malmán föllül nem meszi mintegy huszonött lépéssel az óó Lendva vize folyt régenten, ott lévő kis hidacskának bal kézre Lendvai Dominium (felé,) 120 felé, föll szélrűl Filocz felé az erdőn alá azminthogy proxime ellmult oculatakor Generalis Ebergényi Uramnak ott lévén ezen Fatens ugy experialta, de magais arra tartotta lenni á folyását óó Lendva vizének mindenkor, azért Ad 19num Kramár malma, és á tőbbi nincsenek igaz óó Lendván, hanem abbul ki vett ramuson, á mint hogy Ad 20mum Kramár malmátulis Bellatinczra praestaltatott á Census régenten, és mastis oda praestaltatik azokon á malmokon tul Lendvai Dominium felé egész addigh az óó Lendváigh Renkocziak Filócziakkal nem comperalván, Renkocziak az óó Lendváigh pacifice birták, actuis birják, innénd Bellatinczÿ Dominium felöl való Terrenumot, Kramár malmátul menvén egyenessen alá Filócz felé, és á mellett Berdén malmán föllül lévő három halomra, attul alá Dansa réttyének, azon alulis ezen Fatens, és mindenüt megh irtt folyás mellett halmok, és határ kereszt vágások vannak nagy fákon, és az folyásis ismérczik nagyon mindenütt, e szerént megy az ó Lendva vize folyása, és mindenkor magak Dobronakiak, és Radamasiak szároz Ledaviczának hitták, és hiják (ezen)

121 ezen Fatensis ab Anno 1681 ezen földőn continuo lakván, azon az száraz Ledaviczán járt által, és mindenkor jobban félt tűle, mint más akár melly viztül, és azt tartotta, s- hitte mindenkor igaz óó Lendva vize folyásának, oculatakoris ugy tapasztalta, azminthogy egykorban, kinek alkalmas ideje már, azon az száraz Ledaviczán, á ki Dobronakhoz kőzel esik, ment által kócsin, jégh lévén, csaknem veszedelem érte á jégh miatt, aligh tudott kimenni belülő, ottis jelen volt, á holy Dobronakiak oculatakor magok megh vallották azt, hogy Turniscsárul Dobronak felé menvén ott lévő folyás, avagy alveus száraz Ledavicza Ad 40mum. Hallotta mindenkor közönségessen, s- magais mindenkor ugy hitte, tartotta mind addigh, hogy azon óó Lendva vize folyása Bellatinczi, és Lendvai Dominiumok között valóságos igaz határ. Ad 43um. Ezen határt Kövér Gábor, hogy járta, hallota, de azt tudgya, hogy Gludovácz, és Kelcz Mihály v.Ispán is jártak, az mellyre requiraltatott Gludovácztul ezen Fatensis, de excusalván magát elnem ment, de soha (sem) 122 sem alkhattak megh, hanem nagy veszekedéssel, veréssel oszlottak ell, azért Lendvai Dominiumbéliek pacifice sohasem birták. Quadragesimus quintus Fatens Egregius Franciscus Horváth in Possessione Melincz Comitatu Szaladiensi degens, Annorum circiter 37. juratus, examinatus, fassus est. Ad 1mum Directe. Ad 2dum. Hallotta régi őregh emberektül, ákik á ki vételén jelen voltak, hogy óó Lendva vize Murai Szombati erdőben, ugyan Murai Szombati malom kedviért kivetetődött Szecsi Dienes idejében. Ad 3um. Tudgya azon föllül á folyást, és hallotta, hogy azon folyt régenten óó Lendva vize. Ad 4tum, et 5tum directe. Ad 6tum. Hallotta directissime sőtt ollyan embertül hallotta, áki beleis esett volt, és látta, hogy ó Lendva vize folyásában visza folyt. Ad 7um hallotta directe. Ad 8um Hallota kőzőnségessen directe ollyanoktul, á kik ásták. Ad 9num nihil. Ad 10mum. Directe, az minthogy Bellatinczÿ Tisztartóságában revidealtais azért, hogy Kuzma kapuján bellebb akartak járni Bagonyaiak, s- ott nagy posványa van actuis ó Lendvának. Ad 11um Hallotta Bagonyai eőregh emberektűl, hogy á táján ó Lendván malom volt, és az (malmon) 123 malmon alul kelő által raita, és azon által Bagonyai marha károkat tett, azért volt kapu ott. Ad 12um. Tudgya, hogy Ivánczÿ Ronsz sellénségének á végén mintegy kétszáz lépéssel alább Vas Vármegyei határ felöl Lipnicza nevű Martyánczÿ és

Tessánnoczy patak ó Lendvában folynak. Ad 13um, 14tum, et 15tum nihil. Ad 16tum Tugya directe Jenes malma helyét, és Jenes Maténak /:á ki birta á malmat:/ az édes leányátul hallotta, hogy midőn ép voltis á malom, tehát attul Bellatinczra fizették á Censust. Ad 17um Tudgya directe. Ad 18um. Hallotta mastis élő édes Attyátul, seőtt mutatta, s- hordoztais positive ott ezen Fatenst, hogy az igaz ó Lendva vize folyása, nem az Kramár malmára mégyen directe, á holy mastis megy á viz, hanem az malmon főllűl mintegy husz lépéssel ott lévő kis hidnak ment, és folyt régenten, á melly hidacska mellett egy Tölgyfais van, á kin ismérczik régi kereszt forma vágás /:hozzád bal kézre Tőlős erdőn alá ott lévő rekettyésnek Filócz felé:/ arra pedigh mast ezért nem folyt á Gáton, mert ezen Fatensnek az édes Attya öregh attyával ell gátolták, és bé (csinálták)/ 124 csinálták, azminthogy ott á hol mast van Kramár malma, legh elsőben az édes Attya, az eőregh Attyával egyűtt épétettek malmat. Ad 19num. Hallotta az édes Attyátul, hogy azon Kramár malma nincsen az ó Lendva vizinek erén, hanem ó Lendva vize az igaz folyásábul, és erébűl arra kivetetődött, azért az ó Lendvának ki vett vizén vagyon, és mikor ástákis az árkát ezen alveussának, á kin mast Kramár malma van, jol tudgya ezen Fatensnek az Attya és ezen Fatensnekis ugy beszéllette, hogy magais jelen volt, s- az eöregh Attya Nominanter Horváth Mihály legh elsőben asotta az ott lévő mastani malomra, és ugyan azért Ad 20mum. Kramár malmátul mindenkor Bellatinczra fizetődött á Census, jol tudgya, mert Tisztartóságáth magais percipialta, sőtt az nevezett malom előtt Lendvai Dominium felé két Tőlgyfa volt, mellyeket ezen Fatensnek az Attya vágta le, jol tudgya maga ezen Fatens, szedetis makkot alatta, és Lendvai Dominiumbéli egy ember sem mert egy makkot fel venni, de ezen Fatens az erdő őrzők láttárais szedte, s- nem bántatta senkÿs, odább pedighlen az hidacskán tul Lendvai Dominium felé ha valaki (szedett) 125 szedett fák alatt makkot, az erdő őrzők mindgyárt elvették tűle, s- megis verték. Domonkos malmátulis miulta Balogh Familia birja, ugyan Baloghnak, az előtt pedighlen bizonyossan hallotta az édes Attyátul, és másoktulis, hogy Bellatinczra praestaltatott á census. Ad 21mum. 22dum. et 23um nihil. Ad 24tum. Punctumban denotalt három halmot tugya, s- hallotta mindenkor, hogy azokon tull mellettek vagyon óó Lendva vize folyása, azmint hogy magais járt által raita, látta, experialta, hogy azon folyásban, s- alveusban igenis folyt á viz, ugy hogy á táján sohult sem

87 folyt jobban, nem is láczott annál nagyobb, és jobb folyás, ellis hitte, hogy óó Lendva vize folyása, á mint hallotta mind az Attyátul, s- mind másoktul régiektűl, és huszonött Esztendőtül fogva, notanter pedigh oskolában jártában, midőn ezen Fatens Turniscsára ment volna á vásárra; egykorban azon az ó Lendva vizén ment által, akkor velé lévő Filóczi öreg emberek Kramár Ferencz hetven, Oslai Mihály circiter hatvan, és Leorencsés circiter nyolcvan Esztendős emberekkel mondották ezen Fatensnek mindnyájan, ihon (ez) 126 ez az ó Lendva vize alveussa, s- arra folyt régenten ó Lendva vize egészlen az á viz tudniillik, á kin mast Kramár malma, Domonkos, és Leorencsics malmai vannak, az mellyenis éppen csak á malmak kedvéért vették ki arra. Ad 25tum, Nihil. Ad 26tum. Hallotta közönségessen Dobronakiaktul, és Sitkoczÿ Deák Ferencztülis, hogy legh regiebb Nagy János malma régi ó Lendva vizén volt. Ad 27um. 28um, et 29num. nihil. Ad 30mum Hallotta haromszor Bagonyai Pater Zádravecz Jánostul, hogy pásztorságában az igaz ó Lendva vize mellett az arkon talált egy vas keresztett. Item punctumban denotált Dobronakiak által csinált réth kertöléseket ezen Fatens maga Bellatincÿ Tisztartóságában Bellatinczÿ Dominiumbéliekkel le vágotta, el rontatta, két izben ellis égettette, az melly kertölések az ó Lendva vize folyásának á partyán voltak, és azt á földet által az vizen magoknak akarták approprialni. Ad 31mum nihil. Ad 32dum. Dansa réttyén alul sokszor volt ezen Fatens és, ugyan ott partos két felöl, és posványos, sáros, és széles, arkos folyis igen, 127 /:mint á Praetoka:/ essös üdőben áradáskor óó Lendva más honnand, sohonnand semmi féle patak, és viz bé nem szakadhat, se Dobronak, se Sterlecz tájárul, hanem á mint Sterleczÿ, és Turniscsai határok kőzőtt vagyon óó Lendva vize folyása, onnand jőn, és foly oda, azért mindenkor ell hitte, hogy ó Lendva vize folyása az Ad 33um. et reliqua nihil. Ad 38um. Hallotta directe valamint á punctumban van. Ad 39num nihil. Ad 40mum. Tudgya, és hallotta közönségessen nemcsak Alsó Lendvai Dominiumbéliektül, de Alsó Lendvai Tisztartóktulis nominanter Gludovácz Máttyástul, Bagonyai Dézmáláskor, Pogány nevű ember házánál, hogy valamint az ó Lendva vize folyása Vas Vármegyében Iváncztul foly, és Bagonya erányában Kramár malma táján túl Lendvai Dominium felé alá Filócz felé van az erdő, ott lévén az óó Lendva folyása, ugyan az igaz, és valóságos határ Bellatinczi, és Lendvai Dominiumok

88 között, s- ott Bagonyán jelen lévő erdő pásztornak Bukovecz Péter nevűnek parancsolta megh, hogy azon az ó Lendva vize folyásán 128 /:mivel addigh tart á mi határunk:/ ha valamely Renkoczÿ, és más hová való marha által jön, löje agyon, és azt tarcsa megh, ezen Fatensis mindenkor ugy hitte, s- azt tartotta /:et uti promissum est:/ hallottais mindenkor határnak lenni, más Lendvai Tisztartóktulis hallotta, hogy ó Lendva vize folyását igaz határnak tartották mindenkor. Ad 41mum: Hallotta közönségessen ez előtt huszon nyolc esztendővelis, sőtt az Attyátul kérdezteis, mért hivatik ez ó Lendvának, kire felel az Attya ezen Fatensnek azért ezt annak hiják, Praetokais azért vulgariter hivattatik Praetokanak, hogy respectu óó Lendva vize Prek pataka az az igaz folyásan, és patakon által van, mivel Murai Szombatnál ki vétetődött az régi folyása, annak neveztetik. Ad 42dum. Tudgya kicsinségétűl fogva, hogy Bellatinczÿ Dominiumbéliek, Renkocziak azmint Domonkos, és Leorencsés malmai vannak, azon tul föl Bagonya, és Filócz felé lévő erdöben /:ott lévén az óó Lendva vize folyása:/ egész addigh mindenkor, és az ő Tisztartóságában is Renkoczÿ marha szabadon elljárt, 129 járt minden háborgás nélkül élték, sőtt ha makk termettis azon óó Lendva vize folyása mellett lévő erdőben, mivel ott két falu határja jőn őszvő, Renkocziak Filócziakkal unanimi consensu makk eránt tettek dispositiokat, és cointelligenter voltak, és soha nem competaltak, sőtt ezen Fatens kicsin korában Filóczon gyógyétattván magát egykorban Filóczi kertek alá kiment, és ott lát egy seregh marhát, azt kérdezi ottan jelen lévő Filóczÿ Leorencsécs nevű embertűl, ezki, és hová való marha, arra azt mongya Leorencsécs ezen Fatensnek, ez ugymond Renkóczÿ marha szabad néki ide jőnni ebben az erdőben, mert az ó Lendva vize folyása, á határ ott vagyon az erdőben. Ad 43um. Vallya tudgya, jelen volt, hogy ez előtt circiter harmincz esztendővel /:ákinek nevét Gyermek lévén nem tudgya:/ sok Bellatinczÿ és Alsó Lendvai Dominiumbéli emberekkel határt járván, azholy ezen Fatensnek az Attyais jelen volt, kezdették Vas Vármegyénél Tessanoczÿ határnál mindenütt az óó Lendva vize folyása mellett alá egész á Kramár malma gáttyáigh, ott az holy Kramár gáttya kezdödik, megh állapodvan ott valamely quaestis Blasoczÿ Praedium föllül támodott, az mellyis ebbül állott, hogy á mintmast (Kramár) 130

Kramár malma vagyon, azon főllűl Blásocz felöl az árviz erumpalni szokot, ki tartozik á Gát csinálassal, melly eránt á v.Ispán olly intézést tett, á mennyire á malom á vizet fel tartya, addigh á malmas Gazda tartozik á gát csinálással, azon fölül, és tovább pedigh az csinallya, kinek mellette réttye van, ez mind Blasoczÿ Praedium felöl esett, ez ugyan nem lett volna v.Ispán dolga akkor, hanem revisionak alkalmatosságával ugyan aztis elintézte, erre pedigh akkorbéli Lendvai Ispán Rácz Mihály disponálta á v.Ispánt Kramár Istvánt kérésére, az kiért adottis ezen Fatensnek az Attya megh irtt Rácz Mihálynak jó akarattyáért egy ponyvát, ezigy lévén ugyan ott Kramár malma fölött az határt kezdvén tekénteni, az malmon fölül á gátban mastani ott lévő hidnak erányában, s- ott jobban fellül egy kicsényé Bagonya felé volt egy nagy fa Törsök arra ezen Fatens mégh hoszu ingben lévén föl allétotott rajta, álván szintén ugy emlékczik reja, mintha mast volna, hogy ugy fegyveres Lendvai ember mellett állott, megh fogván az üstőkét, és mondván néki: 131 Te beste lélek Kuraffy Kramár fia emlékezzél arrul, hogy ez az óó Lendva vize ere, és folyása, onnand tovább ell menvén v.Ispán embereivel, mert azon alul lévő bal kézre Lendvai Dominium felöl, és főly szélrűl való rekettyésnek az mint mast beszéllik ó Lendva vizét régenten folyni, itt ell maradván, ezen Fatens tovább nem ment, azért tovább nem tud, hanem hallotta az Attyátul, hogy azon alul Berdén malma felé tartván, mentek, ott hagyván eőket az Attyais, de tudgya, hogy veszekedéssel váltak ell egymástul, és semmit sem végeztek, s- á dologh fine confuso maradott. Item ez előtt eőtt Esztendővel Zarkóháza erányában alább egy kicsényé száraz Ledavicán, és az igaz óó Lendva vizén jovalis innénd Sztáricza mellett /:az mellyben folyt Praetokabul ki jőtt viz, és ugyan azt á Herczegh maga malma kedvéért meg rekesztvén, térétté ó Lendva vize folyásában:/ az Uraságh számára épületnek való Egerfákot vágotván ezen Fatens Bellatinczÿ Dominiumbéliekkel az holy akkorbéli Ispán Kramarics Ferenczis jelen volt, az kikre Radamosiak fegyveressen 132 raitok rohantak, az Ispánt ide s- tova taszigálták, á többit megh verték, és á feiszéjeket ell szedték, de azon fákot, az mit harmincz ember faragot, ezen Fatens világossan ell hordotta, nemis impediálták az után Radamasiak, jol lehet tudták á le vágott fát ott lenni.

970 Deliberatum est Promissa lata Deliberatione sat clara existente, ad eoque clarificatione non egente eandem stare. Exequendorum executionem decerni, appellatam ab utrinque interpositam admitti. Balthasar Inkeÿ Inclyti Comitatus Szaladiensis Vicecomes mp. Franciscus Farkas adjunctus Supremus Iudex nobilium mp. Anno 1758. Die vero 18va Mensis Septembris in Oppido Szala=Egerszegh Occasione Sedis Judiciariae (= Sedriae) Inclyti Comitatus Causa praesente in Revisionem Judiciariam assumpta existente. Pro Celsissimo Principe et I. Egregius Josephus Naysar Ordinarius ejusdem Fiscalis Procurator cum proprÿs habita reflexione praemissorum Suorum cupit Sententias in Partibus latas, in quantum minus faverent, reformari, in reliquo autem Prata, secus Nagy Gerénd situata velut saeculari Radamasiensium possessorio subjecta, ultronee etiam privativo eorundem juris et praehabito usui relinqui, ad eoque in Casum lifariandae Sylvae Nagy Gerénd dicta prata a bipartitione pro exemptis haberi: caeterum autem Duetum suum velut legitime, et adaequate comprobatum per omnia aprobari. 971 Deliberatum est Partibus ab utrinque inter Territoria Actioni substrata antiquum fluminis Lendva cursum, qui per derivationem aquae antiquitis in Comitatu Castriferrei alior sum factam cessavit, dum Dominia Bellatincz et Alsó Lendva ab invicem separata sunt pro signo distinctivo metali originaliter constitutum, et observatum fuisse allegantibus, et actu quoque juxta eundem cursum Limites Territoriorum suorum authoritate quoque Iudicia nobilitaria distinqui praecendentibus; Verum de localitate ejusdem, qua videlicet idem fluvius antiquum suum alveum habueratdisceptantibus, ex probis, et allegatis amborum Partium ultro citroque agitatis haec principalis exurgit Quaestio? Cujusnam partis ductus genuinum antiqui fluminis Lendva alveum tetigerit? Et quamvis Pars I. ab occidente ubi controversia haec principium summit, certum fossatum fluminis alveum repraesentans, pro ductu suo assummendo, eundem probis ex Testimonio humano in medium adductis Fulcire intendat, quia nihilominis in loco Polszka Graba dicto in Continuatione ejus apparente ad locum illum ubi antiqui fluminis cursus transderivatio facta est, defficit, et e converso Pars A. ab ipso loco

91 transderivationisusque locum Molendini Stephani Horváth, aliter Krámár continua praeexistentis alvei vestigia non tantum occulariter remonstravit, verum etiam Testium in Inquisitione Nostri 3ii contentorum, Anno adhuc 1720 (examinatorum) 972 Examinatorum, et jam eotum grandae=vorum(?) in ÿsdem vestigÿs molendinorum praeexistentium et ab ÿsdem census pro Parte Dominÿ Bellatincz praestationem asseverantium juratis fassionibus comprobavit; Ideo a principio occidentali controversa Plagae approbata etiam procedentis Domini Vicecomitis hac in Parte Sententia usque locum Molendini Stephani Horváth, aliter Krámár ductum Partis A. Stabiliri. Abinde vero progrediendo quamvis Pars I. pro stabilimento ductus sui numerosis Testium fassionibus non tantum juxta eundem antiqui alvei praeexistentiam, verum etiam totius Plagae introductualis privativum possessorium actuale ex Parte hujusmodi privativum suum possessorium, ac insuper juxtaductum suum Molarum quoque praeexistentiam legitimet; quia nihilominis ex universis actis, et fatam hanc Plagam intraductualem a memoria hominum inter utrumque Dominium controversam fuisse, et Dominium Bellatinczense non tantum in Plaga intraductuali, verum etiam in indisputabilibus tenutis suis potentia mediante hominum Dominÿ AlsóLindvensis infestatum esse inter reliqua, Producta quoque numerorum 11 et 22 clarissime evincerent, non obstantibus tamen his in quantum in Plaga controversa Dominium Bellatincz consu destitutum fuisset, continuis protestationibus, Inhibitionibus, (Admonitionibus) 973 Admonitionibus, et alÿs juridicis remedÿs, imo aetiam via facti, et repulsivis medÿs Jura Dominÿ Bellatincz sustentata fuisse itidem acta processualia evincerent. Sed alioquin Partibus ab utrinque in eo consentientibus, quod antiquus fluvÿ Lendva alveus sit pro distinctivo Signo Metali habendus; non id esset in Quaestione quisquid in Plaga introductuali possideat? Verum utrius proba, et ubi clarius antiqui alvei existentiam demonstret. In hujus autem Quaestionis cardine homines pro Testimonio Partis I. adhibiti ut ut numerosissimi plerumque sunt Jurisdictioni Partis I. subjecti, et ipsissimorum Terrenorum, quorum limites praesenti controversiae substrati sunt Incolae, ÿque propter Juvenilem aetatem antiquitatis in praesenti causa subversantis ignori; In reliquo autem pro Parte A. reexaminati testantibus id ipsum Inquisitionibus sub numeris 15.16.17. fassiones suas Parti I. favorabiles aut revocando, aut modificando

92 censurae # 27. 2da et articuli 26. 1729. obnoxÿ: Sed nec e converso Testes Actorei, ut ut grandaevi, et potissimum Anno adhuc 1720. examinati intuitu alvei per ipsos asserti plenam, et solidam probam faciunt, quia multi ex his quoque Jurisdictioni Dominÿ Bellatincz subjecti censuram praeadductarum Legum incurrunt, et praeter hos aliorum etiam disinteressatorum Testimoniorum per Partem A. nu-(merose) 974 Numerose productorum veritas, et sciti ratio in ipsa aetate antiquitati rei cohaerente substitit, et traditione humana nititur. Quibus omnibus sibi invicem, et mutuo combinatis, spectata etiam in realitata vestigiorum antiqui fluminis alvei sive ab una, sive ab alia Parte praetensorum incertitudine, ob antiquitatem ex neutra Parte sufficienter clarificatam, statu probarum ab utrinque, in aequilibrio subsistente, totam Plagam intraductualem a molendino Stephani Krámár usque ad Molam Fürész Malma dictam vigore articuli 20. 1635. Secundum Commoditatem Partium, modificata hac in Parte procedentis Domini Vicecomitis Sententia bifariandam decerni. Pro Parte A. …andita praemissa Sedriali Sententia, in quantum eadem a mola Krámár, aliter Horváth István Malma dicta ductus actoreus approbatus non esset, sui competentiam, Tabulam quippe Regiam maturius revidendam appellat, et transmitti transmissionales que solitas decerni petit, in quantum vero intraductualium Plagarum subdivisio determinata esset, cum cautela tamen ne a praemissis recedere videatur, Sententionales Adjudicatorias exmissionales, et executionales extradanda decerni cuperet, et generaliter in omnem Casum, et eventum, ac in omnem suam opportunitatem reservat, (Pro) 975 Pro Celsissimo Principe: Praeviam Sedrialem Sententiam velut nulla in Parte sibi favorabilem aeque reverenter appellat; Et quia Hominum suae celsitudinis privativum, et pacificum juxta Testium fassiones ab antiquo in praesentiarum usque actualiter habitum possessorium antiquum fluminis óó Lendva vize, vel ipsa sui realitate qualificaret, et verificaret, ac nihilominis Tep… hujusmodi reali usu potissimum a Mola Krámár usque Molam Szabó János dictam ab antiquo, et in praesentiarum, ad usque ductualiter remonstratum ex parte suae Celsitudinis alveum antiquum óó Lendva Falcatorum pratorum pure, et praecise talium exercito, non secus, et occasione occulatae in Partibus institutae, antiquis molendinorum donnis Principatus Locis in praedicto alveo per Partem I. ductualiter remonstrato realiter remonstratis, consequenter, et horum Vestigÿs antiqui fluminis Lendva alveum pro vero

93 verificantibus non attentis, tam Plagae hujus Kenyeres Gerénd dictae, velut jam attactum est ex puris, et meris Radamasiensium pratis antiquis sessionalibus, imo in Parte ex Manibus Hominum Bellatinczensium velut possessorum hypothecariorum recenter relutis constantis, quam et alterius Plagae Nagy Gerénd dictae aeque antiquo praeassumpto alveo ad Inclytum Dominium Alsó Lendvense appertinentis, 976 Et perinde ex pratis per Radamasienses ultra saeculum falcatis respective, respective vero sylvis, nemorosis sola involatione Hominum Bellatinczensium controversiae subjectis constantis partitionem Inclyta Sedrialis Sententia adiuvenisset, tum ideo itaque quod Metales Processus ubi ex usu proceditur, adeoque ubi usus etiam privativi ratio habetur, nec secus extra Dominium Superrevisiora Fora invianda sint, isthic vero antiqui, et privativi pratorum Radamasiensium in praeinsinuatis Plagis Kenyeres et Nagy Gerénd habiti, et actualiter tenti possessorÿ usualis reflexio facta non sit, tum vero quod sylva Nagy Gerénd periculo devastationis vel ideo etiam quod Dominium Bellatinczense ad publicam notitiam sylvis destituatur per Executionem exponenda sit, paritate metuendae distractionis rerum mobilium, sensu Articuli 28. 1729, cum et arbores desecanda de loco in locum anfferri valeant, adeoque rem mobilem sapiant, Processum praesentem intra Dominium transmitti postulat cum reserva. Pro A. Ex praehabita praetensa pacifici usus, et possessorii ratione, et circum scriptis per adversantem Procuratorem inductionibus videtur Procuratori I. appellatam intra Dominium admitti debere, sed processualia acta Judrio (= Judicio Nobilitario) calculo inclusa, et bene ruminata, non pacificum possessorium, sed turbatum, imo violentum ostenderent testante praemissa Deli-(beratione) 977 Deliberatione Sedriali, quod autem sylva pratorum que usus hactenus perperam per subditos Principales sibi vendicatas in sortem mobilium facile consumptibilium consendi praecendantur, nec haec est sufficiens ratio Sententiam Sedrialem intra Dominium appellabilem esse. Quia 1mo etiamsi per omne in concessum Sedrialem hancsententiam in Foris Superrevisorÿs, quoad subdivisione in subdividendorum reformari, quod non speratur, contigeret Dominium Bellatinczense semper capax esset ad refusionem refundendorum adeoque nullus metus subversaretur, quo Principales subditi damnificari praesummerentur. 2do Articulus per I. citatus 28. causas metales juxta receptam praxim, et consuetudinem ex Sedrÿs ad Tabulam

Regiam extra Dominium innuentibus etiam Articulis 69. 1715, et 34. 1723 admissibilem definirent, et denique 3io quoad praetensam intra Dominium appellabilitatem articulus per I. citatus ad praesentem Materiam, ad secundandam ipsius intentionem plani nin subserviret, quare ut supra peteret, et reservanda reservaret. Pro I. Ut ut Inclyta Sedria usum per Homines suae Celsitudinis ab antiquo in praesentiarum usque pro turbato adinvenerit, Parti I. non obstat, quia turbatio Nemini jus tribuit, cum quivis optima fidei possessor in usu suo turbari possit; sufficit, quod Homines Partis I. in praesentiarum usque usum suum ab antiquo praehabitum hodiedum (habeant), 978 Habeant, et ad ipsissimum alveum per Partem I. remonstratum continuo ductuali cursu protendant, taliterque veritatem omnino, et realitatem antiqui alvei óó Lyndva qualificent hinc quonia se posito talismodi usu, et usuali reflexione neutiquam praehabita, processus ist hic ex usu determinatus esse supponi nequit, et cadere sub Nomenclationum Metalum Processuum extra Dominium appellabilium, tanto fortius quod et adversans admittat dari Causas Metales extra Dominium admissibiles, ergo per lÿ admissibiles aperte confitetur dari, et Causas Metales intra Dominium transmittendas. Verum est Dominium Bellatincz capax esse refusionis, refundendorum,sed hoc non sufficit, quia in casum devastationis sylvae, quae absque dubio subsecutura est, damnum adaequate aestimari quemadmodum nequit, ita nec refundi potest. Quare adhuc ut supra petit. Deliberatum est. Articulo 28. 1729 per Procuratorem I. citato ad substratum praesentis Causae applicabili, appellatam Parti I. extra Dominium admitti, Parti A. pariter petitam appellatam consimiliter applacidari, ac pro ambebus Partibus Sententionales, Transmissionales, ad Instantiam autem Partis A. Executionem exequendorum, ac Superinde Sententionales, et Exmissionales decerni. Andreas Jakasich Notarius Sedis m. p. Qem(!) proinde Processum Judiciarium cum tota sui serie latasque in eodem Sententias ad Inclytam Tabulam Regiam Judiciariam Majestatis quippe Sacratissimae Personalem in praesen-(tiam) 979

95 tiam maturioris Revisionis Gratia humillime transmittimus. Datum ex Sede nostra Judiciaria Die decima octava mensis Septembris Anno Domini millesimo septingentesimo quinquagesimo octavo in oppido Szala=Egerszegh

c e l e b r a t a.

Georgius Csáni de eadem Lecta, correcta Vicecomes m. p. et extradata per Andream Jakasich Sigismundus Hertelendy Praelibati Comitatus et Tabulae Judiciariae Assessor m. p. Sedis ordinarius Notarium m.p.

Petrus Nagy Tabulae Judiciariae Assessor m. p. Paulus Bogyai Tabulae Judiciariae Assessor m. p. Gabriel Forintos Tabulae Judiciariae Assessor m. p. Franciscus Dóczy Supremus Judex Nobilium m. p. Georgius Hertelendy Supremus Judex Nobilium m. p. Antonius Dóczy Vicejudex Nobilium m. p. Thomas Viosz Vicejudex Nobilium m. p. Martinus Komáromi Jurassor m. p. Josephus Vida Jurassor m. p. Emericus Szecsödi Jurassor m. p. Franciscus Agustics Jurassor m. p. Ladislaus Nagy Jurassor m. p.

2.3 Prevod vira in povzetki zaslišanj 1 Presvetemu cesarsko-kraljevskemu veličanstvu, gospe Mariji Tereziji, po božji milosti apostolski kraljici Madžarske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije in drugih, nadvojvodinji Avstrije, vojvodinji Burgundije, Brabanta, Štajerske, Koroške, Kranjske, grofici Habsburga, Tirolske in Gorice, ženi vojvode Lotaringije in Barreja, velikega vojvode Etrurije in drugih. Gospe, naši gospodarici, preblagi po naravi, namestnik župana, županijski sodnik in zapriseženi sodniki prisedniki, vaši služabniki iz Zalske županije, člani trškega sodišča trga Zalaegerszeg, vsi od nekdaj del vaših zvestih služabnikov, glasno izrekajo zahvalo vašemu veličanstvu za najbolj ponižen ukaz. 2 Vredno je, da vaše presveto … veličanstvo zve, kaj so nam 18. septembra tega leta skupaj napisali odličniki Baltazar Inkey pl. Pallén, vaš častivredni namestnik župana, Frančišek Farkas pl. Boldogfa, županijski sodnik, in naša sodnika prisednika Adam Vasváry in Andrej Cigan, v omenjenem trgu Zalaegerszeg na dan zasedanja našega sodišča v smislu obravnave pravdnih zadev, z oddajo glasov in s premišljeno predložitvijo sodnega odloka. Na sodišču smo bili prisotni vsi zgoraj zapisani, zapriseženi, iz vsebine pa smo lahko natančno spoznali zadeve. Poleg tega so bili tam prostovoljno zbrani vsi drugi sodelujoči, ki so nam naznanili spodaj zapisani sklep sodnega procesa med najodličnejšo presvetlo go. rojeno baronico Heleno pl. Ebergényi, vdovo po pokojnem najodličnejšem presvetlem g. grofu Juriju Csákyju pl. Keresztszegha, dednem velikem županu županije Szepes, generalu in resničnem svètniku njihovega cesarsko-kraljevskega veličanstva, kot stranko A na eni strani, 3 in prevzvišenim knezom svetega rimskega cesarstva, gospodom Pavlom Antonom Esterházyjem pl. Galantha, dednim gospodarjem gradu Fráknó in drugih, kot stranko I na drugi strani: da se javno in enakopravno odloči z razlogom, da se končajo določena mejna razlikovanja med posestjo, kaj spada h gospostvu Beltinci v odrejenem delu A in kaj h gospostvu Dolnja Lendava v odrejenem delu I. K delu je bilo povabljenih dvajset sodelujočih; tako je bila sodno določena meja. S sodnim pozivom sta bili obe strani poklicani na naše sodišče za razglasitev sodbe. 27. maja leta 1754 se je v trgu Turnišče, ki je v Zalski županiji, pod predsedovanjem prevzvišenega in uglednega g. Mihaela Nagya pl. Zala Patak, namestnika župana Zalske županije in svètnika njihovega … veličanstva, Frančiška Farkasa pl. Boldogfa,

97 vrhovnega županijskega sodnika, ter sodnikov prisednikov Andreja Cigana in Adama Vasváryja, in v navzočnosti več prič določenih iz županije, in drugih mož, veščih prava, ter zbranih sosedov 4 začela sodna obravnava najodličnejše presvetle ge. rojene baronice Helene pl. Ebergényi, vdove … ki je po pravilih izročila svojo dokumentacijo z argumenti, označeno z A. proti in zoper prevzvišenemu knezu g. Pavlu Antonu Eszterházyju pl. Galantha … ki je po pravilih podal svojo dokumentacijo z argumenti, označeno z I. Vse, kar je bilo v obravnavi potrebno podati, je bilo vsem pokazano. Kot najpomembnejši izpostavljeni del gradiva pod A je častivredni Franc Thassy, njihov fiskalni nadzornik, pod št. 1 predložil predhodna pričanja v smislu odrejene sodne preiskave, enako pod št. 2 in črko A, vse v smislu spoštovanja državnih predpisov, kar se je seveda upoštevalo tudi v obravnavi dokumentacije pod črko I. 5 Kot narekujeta zakon in pravica, se je prešlo na številko 1 Meni, Mihaelu Nagyu pl. Zala Patak, namestniku župana županije Zala, je najodličnejša presvetla gospa baronica Helena pl. Ebergényi, vdova … kot dejanska zemljiška gospodarica gospostva Beltinci, in k temu gospostvu pripadajočih trgov ter posesti, izročila naslednje: Ljudje v lasti knežje družine Esterházy, še posebej tisti iz trga Dobrovnik in kmetje ter podložniki iz vasi Radmožanci, kot tudi iz njihovih drugih mnogim znanih krajev, so po volji ter z dovoljenjem in vednostjo uradnikov gospostva Dolnja Lendava od leta 1710 začeli z dejanji razširjati že tako obsežna knežja ozemlja ne glede na dejstvo, da je bila kot meja med gospostvoma od vekomaj znana in veljavna stara struga reke Ledave, med ljudmi imenovana óó Ledva vize folyassa. 6 V okvir ozemlja gospostva Beltinci spada ob beltinskih podložnikih, živečih vse do te reke, tudi trg Turnišče s prebivalci. Obojim so tržani Dobrovnika, spadajoči pod dolnjelendavsko gospostvo, pričeli povzročati nasilje in škodo, saj so si prisvojili del beltinskega gospostva, imenovan Tótok réttye (»slovanski travniki«). Enako so počeli knezovi podložniki iz Radmožancev: beltinskim podložnikom iz Nedelice so, seveda

98 pred slovesnimi zaprisegami o pomiritvi, prepovedali dostop do njihovih zemljišč Kiss (Mali) in Nagy (Veliki) Gerend, le-ta zemljišča pa nato nezakonito zasedli, pregnali dotedanje uporabnike, si jih v celoti prisvojili ter razglasili za svoja. Takih in podobnih njihovih početij je bilo še več ter niso ponehala. Zato smo leta 1720 opravili komisijski ogled celotnega tega dela zemljišča. Omenjeni tržani Dobrovnika pa se s tržani Turnišča in z Nedeliščani sprva nikakor niso hoteli dogovoriti o spoštovanju meje na reki Ledavi; za lastne koristi so 7 sprožali nadaljnje spore, ki so se razrasli v kraje živine, aretacije ljudi, sodne spore, ogrožanje življenj ljudi ter celo umore in poboje tako dolnjelendavskih kot beltinskih podložnikov. Prav zaradi tega in zavoljo nespoštovanja že daleč nazaj dogovorjenih pravil je najodličnejša gospa grofica želela, naj bi prevzvišeni knez Pavel Anton Esterházy privolil v dokončni dogovor in s tem zaščitil tako svoje kakor tudi njene podložnike.Tako sem na osnovi zakonskega člena 28 iz leta 1715 točke in člena 35 iz leta 1729 jaz kot županov namestnik ukazal opraviti nov ogled zemljišča, postavitev in obnovitev mejnih oznak natanko na stari meji = strugi; nato pa po členih 84 ter 85 prvega dela tripartitnega državnega zakonika 8 odločil: da se morajo vse izločene oziroma odvzete parcele, travniki in gozdovi pod imenoma Tótok réttye in Gerend znova vrniti v okvir ter last beltinskega gospostva, po potrebi se izmerijo in postavijo dodatni mejni znaki, nakar obe vpleteni strani skleneta zavezo k spoštovanju vsega tega. Pod št. 2 in k črki A Spodaj podpisani v navzočnosti prič ugotavljam: da sem od najodličnejše presvetle gospe grofice Helene Ebergényi, vdove … ter od uglednega gospoda Mihaela Nagya pl. Zala Patak … 9 dobil izročena poverilna pisma za odobren začetek procesa na datum 29. maja tega 1754. leta v trgu Turnišče. Prevzvišenemu knezu g. g. Pavlu Antonu Esterházy sem poziv izročil prek njegovega podložnika Franca Herczega iz Radmožancev v trgu Zalalövő na dan 5. maja 1754. Med tu prisotne sem izročil izpričane listine, opremljene s podpisi in pečati. Izdano v Beltincih 16. maja 1754, Volfgang Pais, namestnik županijskega sodnika slavne Zalske županije.

Spoštovani Janez Delli, odvetnik opolnomočenec premilostnega g. g. kneza, pa je zanj pripravil ugovore in naknadno pridobljena dokazila v tej mejni zadevi, ki pa so pridobile veljavo v postopku. 10 Vložil jih je zoper del A v smislu pod del I, ter je zakoniti zastopnik g. kneza v celotnem procesualnem postopku. Za del pod A so bistvene tri predpostavke, ki so dovolj jasne same po sebi in ne potrebujejo dodatnih pojasnil: gospa grofica je sprožila obravnavo zavoljo nespoštovanja dogovorjenih meja med gospostvoma, zavoljo prilaščanja in odvzemanja zemlje njenega gospostva Beltinci, in z zahtevo po vzpostavitvi trdno začrtane meje z mejnimi znamenji ter povratku zemljišč v prvotno stanje. Prevzvišeni g. g. knez želi enako. S tem je med gospostvoma doseženo poenotenje ciljev: da se sklene mir, da se odpravijo nesoglasja, sovraštva, spori, da se določi krivda in poravnava za izvršene odgone živine ter za klatenje, ki je vodilo celo v umore in poboje. Obe strani želita s tem doseči dolgotrajno rešitev, mir in slogo v prihodnjih časih, zato si bosta tudi prizadevali preseči omenjena nesoglasja, prepire, spore in poboje; sicer bo ostalo po starem in bo potreben ponovni temeljit pregled vseh dejanj. 11 Sodnik na osnovi 2. dela zakonskega člena 41 ponižno povabi druge razsodnike k začetku dela. Za najpomembnejši procesni del so seveda najprimernejša sedanja zakonska določila 1. del 84. in 85. zakonskega člena, ki predpisujejo pravo: o meji, o zasliševanju za pošteno somejo ter o poravnavi stroškov in načinu le-tega. Če se potemtakem vztraja pri teh zakonih, mora sodba zahtevati upoštevanje določb 20. zakonskega člena iz leta 1635, ki je še veljaven ter ne ovira postopka. Če se pri tem zadeva in zaključek v glavnih črtah nagibata k položaju pred začetkom sprememb, je predmet spora povsem jasen. Pooblaščenec pod A vztraja s sodno obravnavo in očitno zahteva, kot je bilo sklenjeno zgoraj. Za stranko pod I je seveda določena, z ozirom na dosedanje preiskave, predložitev spornih predmetov: travnika, imenovanega Tótok réttye, in tudi s predloženimi dejanji = odcepitvami zemljišč, imenovanih Kiss in Nagy Gerend. Zaradi tega se je sodišče odločilo za ponovni splošni pregled mej, saj si želi ustvariti kolikor možno vidno in realno podobo predmeta. 12

100

Ponoven ogled terena je torej nujno potreben. Nato naj se preučijo vsa nasilna dejanja, da se dokažejo trditve pooblaščenca pod A, saj bo za nasilnost, za pregone in vse drugo nekdo moral odgovarjati. Tako bodo pregledani v celoti vsi dokazni materiali stranke pod A. Ti dejavniki bodo pokazali, na kateri osnovi pooblaščenec pod A zagovarja svoje gornje zahteve. Seveda velja za stranko pod I pravica zasebnosti glede zemljiških gospostev. Zahteve po njenem pregonu ni sprožila preiskava glede meja, saj se o tem doslej ni kaj dosti pravdalo, temveč glede na druga njej očitana dejanja in predvsem zavoljo izpodbijanja lastninskih pravic nad zemljo. Zato se bo to dokazovalo na temelju 1. dela zakonskega člena 82, ki torej pride na vrsto kot prvi, saj ima ta zadeva prednost in je nujna.

Odločeno je: Najprej je potrebno takoj urediti vzpostavitev dejanske meje in določitev mejnih znakov, da se preprečijo neskladnosti med ozemlji obeh gospostev. Po ogledu zemljišča se je vse zabeležilo, 13 na temelju le-tega pa se postopek nadaljuje s pregledom vseh starejših materialov, katere preiskuje. Od stranke A je po nalogu gospoda namestnika župana pod št. 1 izročeno že pripravljeno predhodno obširno pričevanje lastnika in drugih. Za aktualna zaslišanja prič se tako uporabi del A. Uvodoma se na ogled ter v uporabo vsakomur postavi že izdelana karta, s pomočjo katere bo olajšana nadaljnja preiskava, ter ugotovitve dejanskega stanja na podlagi pričevanj nekaterih, vse izročeno pod št. 2; nadalje so izročena že opravljena ohranjena pričevanja 54 zapriseženih prič, ki jih je izprašal že pokojni sodnik kraljevega sodišča gospod Pavel Mlinarič, s katerimi so v prvi preiskavi skušali razjasniti dejstva glede voda stare Ledave in njene stare struge. Vse to je že združeno in razvidno na omenjeni platneni karti in izročeno sodišču pod št. 3. Nadalje je tu pričevanje Ivana Nemesbaki, na podlagi katerega je pokojni Andrej Jakašič, sicer opolnomočenec in upravnik dolnjelendavskega gospostva, raziskal in potrdil, da je dejanska prava meja med gospostvoma 14 stara struga reke Ledave, ter jo kot tako tudi označil, pod št. 4; prošnja podložnikov iz vasi Nedelica naslovljena na njihovega tedanjega gospodarja, že pokojnega prevzvišenega gospoda grofa Jurija Szécsenyija, datirana 1. marca 1712, izročena

101 pod št. 5; pričevanje Frančiška Szalaya, sodnika prisednika Zalske županije, datirana z dne 2. februarja 1710, izročeno pod št. 6. Z upoštevanjem vseh dokumentov bo jasno prikazano, katera zemljišča je beltinsko gospostvo tedaj dejansko posedovalo ter jih imelo za lastno uporabo, kar ni nikogar motilo. Ob tem bo glavni predmet preiskave: kaj, kako in kdaj/katerega leta so se dolnjelendavski uradniki ter podložniki nasilno polastili beltinske zemlje ter jo dejansko zavzeli in si jo priključili. Naposled se preiskuje, kateri mejni znaki razmejujejo obe gospostvi ter ali so drugačni kot potek struge, po kateri teče reka Ledava. Tako iz predloženih dokazov kot tudi med tistimi, ki so bili na novo pridobljeni, sledi, da je rešitev očitno v toku reke, in tudi ne more drugače slediti. 15 Starodavne meje in stare poti med gospostvoma so bile postopoma ponovno pregledane in označene ter obnovljene v skladu enotnosti in sloge obeh udeleženih strani. Kot take so tudi obveljale. Številka 3 Mi, grof Nikolaj Pallffy pl. Erdöd (Erdödy), dedni gospod gradu Vöröskö, palatin Madžarskega kraljestva, sodnik Kumanov, vitez reda zlatega runa, dedni župan županij Požun, Pest, Pilis in Sold, tudi dedni kapetan kraljevske trdnjave Požun, zaupnik in komorni svètnik prejasnega vladarja g. g. Karla šestega, po božji milosti izvoljenega božanskega rimskega cesarja, kralja Nemčije, Špancev, Madžarske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije itd., nadvojvode Avstrije, vojvode Burgundije, Brabanta, Štajerske, Koroške, Kranjske, Moravske marke, grofa Habsburga, Tirolske, Gorice itd., maršal generalštaba vojske in polkovnik pehotnega polka nemških najemnikov, državni namestnik Madžarskega kraljestva. Vsem navzočim izročamo v vednost ter v spomin naslednje: 16 Spoštovani in učeni Štefan Nagy pl. Fölsö Bük, zlati vitez, svètnik njihovega veličanstva in naš protonotar, je za nas ter v naši navzočnosti pripravil in nam predložil našo listino, izdano na zahtevo ter za uglednega barona Ladislava Ebergényja, dednega gospoda v Beltincih, cesarskega generala konjenice in polkovnika konjeniškega polka, ter jo potrdil z našim uradnim palatinskim žigom. Zapisal jo je notar kraljevega sodišča, ima pa naslednjo vsebino: Grof Nikolaj Pállffy pl. Erdöd (Erdödy!) …. 17

102 po omenjenem notarju in spodaj podpisanem našem učenem protonotarju s tem pozdravljamo ter sporočamo našo naklonjenost. Baron Ladislav Ebergényi … nam je predložil več priznanj in pričevanj oseb, in sicer ne zlobnih ali hudobnih, temveč plemenitih, častnih, prečastitih in znamenitih, spoštljivih in uglednih, a tudi preprostih neplemenitih ljudi nizkega rodu obeh spolov, 18 tako cerkvenega kot posvetnega dostojanstva, nedvomno zanesljivih ter trezno razmišljujočih, katerih beseda je bila po nujni potrebi zastavljena v obrambo in pravično varstvo večjega števila ljudi. Omenjeni gospod je hkrati še izpostavil, da so se njihova pričevanja opravila šele po preiskavi neoporečnosti prič. Želel je, da bi se – s spoštovanjem zakonov kraljestva – pravnomočno priznala in upoštevala, saj se pravica do pričevanja in resnice teh zvestih ter poštenih ljudi ne more odreči nikomur. Zato ti z našo palatinsko in namestniško močjo izročamo, kar smo pravkar sprejeli, torej pričevanja prečastitih, spoštovanja vrednih …. kar je prinesel omenjeni g. baron oziroma kak njegov človek. V njihovo breme je bilo plačilo 17 mark teže denarja po splošnem kraljevskem odloku. 19 Vrh tega so izsilili plačilo tudi od tistih, od katerih so sedaj preiskovani zavrnili izrekanje resnice s pričanjem. Zadeve, o katerih so bili poimensko in posamezno izprašani, so sklenili izpostaviti ter poudarili njihovo popolno vero v gospoda Boga in neomajno zvestobo cesarju. Ti, ki vodiš preiskavo, na svoj način najbolje veš, ali bodo pričevanja zanesljiva ter resnična ali ne. Za tem, po teh priznanjih, pričevanjih in izjavah prič, bo naposled spoznana resnica pisno sporočena naprej. Pričevanja bodo dodana k tvojemu zvestemu poročanju, potrjena z našim sodnim pečatom ter jih bo overil naš protonotar. Za tiste, ki so bili obširneje izprašani, želimo, da se za njihovo varščino nujno ukrepa. Izdano na posesti Fölső Bük, 19. januarja leta 20 1720. (L. S.) Prebral in izdal učeni Štefan Nagy, palatinov protonotar m. p. 4. februarja leta 1720 na posesti Beltinci v Zalski županiji. Izročeno in predstavljeno je bilo meni, spodaj podpisanemu, nakar sem, po svoji prisegi večne zvestobe, ponižnosti in spoštovanja, to tudi sprejel Pavel Mlinarič, zapriseženi notar slavnega kraljevega sodišča m.p., katere je izdal naš isti protonotar ter jih zvesto predložil. Kakor ravna on sam z listinami, ki so dospele do nas, želi, da ravnajo tudi drugi; v mislih ima seveda omenjenega Pavla Mlinariča.

103

21 Zapisala se je prošnja za izvršitev pravičnosti, kar je bilo predano ter izpostavljeno 11., 12., 13. in v naslednjih dneh meseca junija, julija in septembra tekočega leta spodaj podpisanim in imenovanim. Priče bodisi prisegajoči spodaj podpisani so bili poklicani k navzočnosti in so osebno pristopili, nato po duhovnikih očiščeni za nedolžnost njihove sovednosti, po posvetnih ljudeh pa zapriseženi z namenom, da izkažejo zvestobo gospodu Bogu in zanesljivost g. našemu kralju in kraljestvu njegove svete krone, ki jo je potrebno spoštovati; ob ostalih stvareh, ki samodejno spadajo zraven, je to spisano tudi v madžarskem jeziku. 22 De eo utrum? Prvič: Ali priča ve, da nad Mursko Soboto – od kod in kje – teče stara Ledava? Ali morda ne mimo vasi z imenom Polana pod murskosoboškim gozdom in skozi gozd? Drugič: Veste ali pa ste zagotovo slišali, da so staro Ledavo v murskosoboškem gozdu preusmerili iz stare struge in teče na sedanji murskosoboški mlin, od tod pa tudi na rakičanski mlin? Tretjič: Ali veste, če ima stara Ledava razen sedanje struge še kakšno drugo strugo? Namreč strugo, ki se tudi danes imenuje „stara Ledava” in je nekoč tam dejansko tekla stara Ledava? Četrtič: Ali veste, da se stara struga stare Ledave (ki je med murskosoboškim mlinom in vasjo Nemčavci, ki je nedaleč od mlina) imenuje „stara Ledava” zato, ker je nekoč tam tekla stara Ledava, in ne tam, kjer so danes murskosoboški in rakičanski mlini? Petič: Ali veste, da poteka struga stare Ledave nad murskosoboškim mlinom in med vasjo z imenom Nemčavci, ki je nedaleč od tega mlina ter poteka naravnost pod noršinskimi travniki, čez noršinske gozdove ali grmičevje, poleg Noršincev 23 naravnost med vasema Lukačevci in Mlajtinci? Šestič: Ali priča ve ali je slišala, da je bila – potem, ko so staro Ledavo preusmerili iz običajnega toka v murskosoboškem gozdu in jo usmerili na murskosoboški mlin – prav ta stara Ledava usmerjena nazaj v staro strugo proti Noršincem? Sedmič: Ali veste, da je eden izmed gospodov Batthyányjev pri Rakičanu sedaj začel graditi in postavljati nov mlin in je pod murskosoboškim mlinom začel kopati jarek ter je strugo stare Ledave (kateri so v murskosoboškem gozdu preusmerili tok, jo usmerili na murskosoboški mlin in jo pod mlinom spustili nazaj v staro strugo) v celoti

104 preusmeril na ta nov mlin v Rakičanu? Hkrati je pod tem rakičanskim mlinom vse do mej beltinškega gospostva dal skopati podobne jarke, s tem pa je vodi omogočil dobro pot in prehodnost? Osmič: Ali veste naslednje: potem, ko so prebivalci beltinskega gospostva uvideli, da je stara Ledava, ki je bila v murskosoboškem gozdu preusmerjena iz stare struge ter speljana na mlin v Murski Soboti, pod njo pa na mlin v Rakičanu in od tod na Cipotov 24 mlin, primerna za gradnjo novih mlinov, in ker so videli, da je struga dobra, so na celotnem predelu beltinskega gospostva do Gančanov naredili nove jarke, da so tam lahko zgradili svoje mline? Devetič: Ali veste to: struga imenovane stare Ledave poteka pod Lukačevci in Mlajtinci proti predelu Ivanci, proti kraju z imenom Dobovec, kjer je za časa Dionizija Rima Sečija/Szécsyja še stala vas z imenom Obrančakovci, a je sedaj le predium; prav v tej vasi, to je v Obrančakovcih je živel kmet Godec, ki je imel na tem delu toka mlin (čigar ozemlje je kupil za samo sto tolarjev), a je ostal na suhem, ker so tok stare Ledave preusmerili na novi rakičanski mlin? Desetič: Ali veste to: za imenovanim Godčevim mlinom, ki je ostal na suhem, je tekla stara Ledava, in ima tok tudi v Ivancih, na Ro(u)sovi kajžarski zemlji, na koncu njegovega travnika pri t. i. Küzmovih vratih, vulgo poleg Küzmovih vrat, ki je med vasema Tešanovci in Ivanci, kjer je še danes jasno prepoznavna trstikasta struga stare Ledave, in ob njej so na drugem bregu s strani Tešanovcev stare smreke? Enajstič: Ali veste, da je bil pri Küzmovih vratih 25 čez staro Ledavo speljan kolovozni prehod v bogojinsko območje? Prav tam pa so Ivančani imeli vrata, zato da bogojinska živina po omenjenem prehodu ne bi mogla vdirati na ivanške travnike? Dvanajstič: Ali vam je znano, da je imela sestra v deveti točki imenovanega Godca dolgo časa mlin na stari Ledavi, ki pa je dobival vodo iz Martjanskega potoka – ta je prihajal z ozemlja imenovanega Erjavica (na predelu „malih” Tešanovcev imenujejo ta potok tudi Lipnica), in potokov, ki so prihajali s hribov na koncu Tešanovcev? In ker so staro Ledavo preusmerili proti Rakičanu, sta bili martjanska Lipnica in moč tešanovskih potokov prešibki za pogon mlina, zato je ta mlin propadel? Trinajstič: Ali veste, da je približno sto ali več korakov nad tem opustelim mlinom, ob stari Ledavi, nekdanja lokacija vasi Ivanci, nad sedanjo vasjo Ivanci?

105

Štirinajstič: Ali veste, da je nad mlinom Godčeve sestre, torej nad nekdanjo lokacijo vasi Ivanci, izza Rončeve kajže izkopan jarek, imenovan Polska Graba, ki so ga Ivančani izkopali in uporabljali za preusmerjanje vode ob nalivih semkaj, 26 ko je stara Ledava narasla, da ne bi uničevala in tekla po njihovih njivah? Petnajstič: Ali veste, da sta na nekdanji lokaciji vasi Ivanci med predelom Bogojine in Tešanovcev dve gomili, ki razmejujeta Zalsko županijo in Železno županijo? Šetnajstič: Ali veste, da za zgoraj omenjenimi Kuzmovimi vrati teče stara Ledava že skupaj z Lipnico in s Tešanovskim potokom ter teče na mlin bogojinskega kmeta po imenu Jenes, ki se nahaja med ivanškimi in bogojinskimi travniki? Mlin je sicer uničen, a nasip se še danes lepo vidi, prav tako količi, in ker je stal ta mlin znotraj stare Ledave v smeri proti Beltincem, so cenzus plačevali v Beltince. Sedemnajstič: Ali veste, da poteka struga stare Ledave z dotičnimi potoki od Jenesovega mlina proti mlinu bogojinskega Kramárja (aliter Kalmár) in da prav tam s hribov prihajajoči Obrančakovski potok razmejuje Bogojino, hkrati tudi Železno in Zalsko županijo in se steka v staro Ledavo? 27 Osemnajstič: Ali veste, da struga stare Ledave ne vodi neposredno na Kramarjev mlin, temveč približno za petindvajset korakov nad njim, tam, kjer je bil že nekoč in je še danes čez njo most (poleg njega je nek hrast, na katerem je razvidno, da je na njem bil nekoč vrezan križ, a se je zareza že do določene mere zarasla), od tega mosta neposredno na levo proti dolnjelendavskemu gospostvu med gozdom, čez tamkajšnje grmičevje in jaso poleg Ternake? Devetnajstič: Ali veste, da je omenjena voda tekla na Kalmárjev mlin, nato pa še na Domonkosev in Lovrencsésov mlin? Vendar da ta voda in struga nista pravi voda in struga stare Ledave, ampak je bil nad Kramarjevim mlinom usmerjen rokav in potoček iz stare Ledave, ki je bil izkopan in speljan posebej zaradi Kramarjevega, Domonkosevega in Lovrencsésovega mlina? Dvajsetič: Ali veste, kam so plačevali cenzus od Domonkosevega, Kalmarjevega in Lovrencsésovega mlina, ki so bili na tem iz stare Ledave proti Dolnji Lendavi usmerjenem rokavu? Ali niso zmeraj plačevali v Beltince? Enaindvajsetič: Ali veste, da je na tisti strani struga stare Ledave od Lovrencsésovega mlina oddaljena za eno dobro njivo ali celo dlje?

106

Dvaindvajsetič: Ali veste, da s ternoške jase vodi struga stare Ledave pod most v smeri Lovrencsésovega mlina (čez katerega so nekoč hodili k tem mlinom), kjer se na notranji strani proti Filovcem nahaja grmičevje z imenom Sterlecz vulgo Szterka csreta, tam, kjer se na enem drevesu ob cesti vidi ena stara zareza v obliki križa? Triindvajsetič: Ali veste, da vodi struga stare Ledave pod tistim mostom začenjajoč se v grmičevju, ponekod s pojavom vode, ki sega do trebuha, in poteka naprej med visokimi drevesi proti vodi in kraju z imenom Rák láb ali tudi noga; pri tej vodi in kraju je na notranjem rokavu pri Beltincih vidno, da je imela staro strugo, kajti še danes stoji na desni strani voda. Kjer pa ni vode, pa je to zaraščeno z ločjem in trstičjem. Štiriindvajsetič: Ali veste, da poteka Ledava od omenjenega kraja z imenom Rák láb naprej naravnost na travnik, sedaj znotraj renkovškega ograjenega predela 29 v smeri Berdénovega mlina proti dolnjelendavskemu gospostvu, skozi jelšov gozd, proti v gozdu nahajajočim se trem gomilam, od katerih je ena manjša, na srednji gomili sta stali dve veliki drevesi, a so obe posekali, na spodnji pa že dolgo stoji en hrast. Petindvajsetič: Ali veste, da poteka Ledava od omenjenih treh gomil skozi gozd, pod Berdénovim travnikom, še danes z dobrim vodostajem med tam stoječimi hrasti? Za časa službovanja že pokojnega namestnika župana Bezerédyja je bil opravljen obhod meje in je tedaj med predstavniki beltinskega in dolnjelendavskega gospostva prišlo do spora, celo do pretepa; tedaj so tam na velikem hrastu našli mejni križ, zato so v sosednji hrast vrezali še en nov križ ter zraven napis tempore illius revisionis (= v času tu opravljenih sprememb), ki je še danes prepoznaven. Šestindvajsetič: Ali veste, da od teh opisanih dvojnih križev teče (Ledava!) na lokacijo najstarejšega mlina Jánosa Nagya, čigar mlin je resnično stal na stari Ledavi? Sedemindvajsetič: Ali veste, da je ta najstarejši Nagyev mlin na stari Ledavi zaradi večkratnega preusmerjanja vodnega toka propadel? 30 Nov mlin je bil postavljen nad Kramárjevim mlinom na vodi, ki je bila preusmerjena iz stare Ledave in je že tekla na Domonkosev, Lovrencsésov in Berdénov mlin; a tudi ta drugi je propadel, obstajajo pa še količi. Osemindvajsetič: Ali veste, da so ta drugi mlin Jánosa Nagya v času velikonočnih praznikov Dobrovničani obkolili z jarkom, a so ga Turniščani ponovno odprli?

107

Devetindvajsetič: Ali veste, da sta nad lokacijo slednjega Nagyevega mlina – od lokacije njegovega prejšnjega mlina pa v krogu od stare Ledave približno za dvajset korakov – dve gomili, ena razmeroma visoka, druga pa majhna, v smeri proti Turnišču? Tridesetič: Ali veste, da poteka od prejšnjega mlina Jánosa Nagya, oziroma od kraja njegovega mlina čez ogrado, ki so jo naredili Dobrovčani, ravno čez travnike med jelšami v gozd, tam kjer vodi pot iz Turnišča v Dobrovnik, ravno tam vdira stara Ledava med visokimi hrasti (tisti, na katerem so našli tudi železen križ), prav tako čez travnike (po katerih se spusti tok stare Ledave) v smeri Turnišča, ki so jih Dobrovničani nedavno vzeli Turniščanom. 31 Enaintridesetič: Ali veste, da ob zgoraj omenjeni poti, po kateri se gre v Dobrovnik, z desne strani, stojita čez vodo proti Dobrovniku dva hrasta, ki sta zrasla iz enega korena, na katerem se spodaj vidita dve križni zarezi? Tako gre struga skozi gozd, tam, kjer je proti Turnišču spet na hrastu križna zareza, in te križne zareze so bile pravi mejni znaki. Dvaintridesetič: Ali veste, da se struga z opisane poti in s križi označenimi drevesi usmeri čez sredino Danševega travnika, nato proti petim gomilam, izmed katerih so tri na dobrovniški strani, dve pa s turniške strani? Ob vodi si stojijo nasproti in struga stare Ledave je med njimi zlahka zaznavna. Triintridesetič: Ali veste, da struga od tam naprej sedaj poteka ob robu travnika Dobrovničana Blaža Markója v smeri proti Dobrovniku (Blaž Markója je bil prebivalec Turnišča, nato pa se je preselil v Dobrovnik in je tam ostal; uporabljal je travnik, ki je bil znotraj toka stare Ledave v smeri proti Turnišču) ter poteka med drevesi proti travniku Jancsija Győre (ki ga sedaj uporablja Győrgy Soós), nadaljuje svojo pot čez travnik, skozi gozd, kjer je ustvarila širok tok, in poteka med določenimi drevesi in gozdom (na katerih so na obeh straneh stare križne zareze) naravnost dol, tam kjer sta tako širok tok kot tudi grmičevje, prav tam, kjer ji prekriža pot državna cesta iz Nedelice proti Dobrovniku in Žitkovcem? In ali tu ne imenujejo stare struge Ledave Suha Ledavicza (Szároz Ledavicza)? Štiriintridesetič: Ali veste, da poteka struga z omenjenega grmičevja in od tamkajšnje državne ceste nekoliko pod gozdom, tam kjer poteka državna cesta iz Žitkovcev in teče na Czéhev mlin.

108

Petintridesetič: Ali veste, da je nad opisano potjo ob strugi stare Ledave proti Nedelici, v Nedelici v beltinskem gospostvu živel Nikolaj Győrkős – danes živi tam njegov sin Markó – in poteka proti travniku, ki ga sedaj uporabljajo Dobrovničani, nekoč pa ga je uporabljal ta Nikolaj Győrkős iz Nedelice? 33 Šestintridesetič: Ali veste, da so potem staro Ledavo z določenimi jarki (ki so zlahka razpoznavni še danes) ponovno preusmerili iz stare struge in jo spustili v potok Ginye na mlin Ferenca Deáka? A voda je predrla nasip in teče tudi sedaj ob državni cesti iz Dolnje Lendave proti Nedelici, kjer je čez njo tudi brv? Sedemintridesetič: Ali veste, da poteka struga s tiste poti iz smeri Nedelice ob rovtarskih travnikih, v smeri proti Radmožancem pa ob robu gozda, in ravno pod Radmožance, od tu pa na nasip mlina Radmožančana po imenu Herczegh? Osemintridesetič: Ali veste, da se tok stare Ledave nad nasipom pravkar omenjenega mlina druži s potokoma Ginya in Pretoka in tako teče na ta mlin. Devetintridesetič: Ali veste, da teče stara Ledava od omenjenega Herczeghovega mlina na ostale mline v Radmožancih, tako na mline Birója in Szermija, od tod pa na Fürészov mlin? Štiridesetič: Ali veste – ali ste slišali, da je tok stare Ledave brez dvoma meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom, 34 in da so ga imeli od vekomaj za mejo tako Dobrovničani, Radmožančani in vsi prebivalci dolnjelendavskega gospostva? Enainštiridesetič: Ali veste, zakaj se pravzaprav stara Ledava imenuje stara Ledava? A ne zato, ker so jo v murskosoboškem gozdu preusmerili iz starega toka in jo speljali na murskosoboški, od tam pa na rakičanski mlin (preusmerjena voda se imenuje Pretoka!)? Zavoljo lažjega razločevanja te preusmerjene vode se imenuje struga, od koder so jo speljali, stari tok reke Ledave, saj je celotna Ledava nekoč tekla tam. Dvainštiridesetič: Ali veste, da so travnike v Nedelici in beltinškem gospostvu, gozdove kot tudi Nagy Gerénd, slovenske travnike, ki ležijo na tej strani večkrat omenjenega toka stare Ledave, in sploh celotno področje s te strani do toka stare Ledave, vedno v miru uporabljali, na njih pasli, kosili in imeli koristi od njih Nedeliščani, Turniščani in prebivalci beltinškega gospostva? In kam se je plačeval

109 cenzus od mlinov, ki so bili na stari Ledavi v beltinškem gospostvu – ali ne v Beltince? 35 Triinštiridestič: Ali priča ve ali je slišala: Ali je bil glede zgoraj omenjene meje kdaj kakšen nesporazum? Ali so imeli mejne obhode? Kdo jih je izvajal, kje in do kod je pregledal? Ali so dokončno uredili mejna razmerja? Ali so hoteli prebivalci dolnjelendavskega gospostva sodelovati v urejanju in nato ureditve niso priznavali? Ali ve priča razen tega še kaj drugega? Naj pove.

Sledijo spoznanja vrste dejstev in resnice z naslednjimi priznanji:

Kot prvi je priznanja podal skrben in ugleden Jurij Horvath, kmet velečastnega gospoda in grofa Sigismunda Batthyányija iz trga Rakičan v Železni županiji, star 60 let. Ta je pod prisego zatrdil, preudaril in priznal:

Ad 1 Potrdil je, da je tako, kot je zastavljeno v tej točki. Ad 2 Potrdil je, da je tako, kot je zastavljeno v tej točki in Ad 3 je prav tako potrdil. Ad 4 Znano mu je tako, kot je zastavljeno v točki. Ad 5 Pozna directe affirmando. Ad 6 Slišal je tako, kot je zastavljeno v točki. Ad 7 Je direktno potrdil. Ad 8 Potrdil je, da je tako, kot je zastavljeno v tej točki, izkopali so jo z razlogom in tja prestavili staro Ledavo, 36 tam, kjer zdaj teče, ker ima tam vodno osnovo ugodnejšo kot prej. Ad 9 Ve zagotovo, da stara Ledava teče med Lukačovci in Mlajtinci čez področje Dobovecz, in da ima tam svoj tok tudi sedaj; tudi mlini so bili na njej, eden pri Noršincih, drugi pri Mlajtincih; in ker je bila preusmerjena v sedanji tok proti Rakičanu, so ostali prejšnji mlini na njej na suhem – brez vode! Ad 10 Ve, da je med Ivanci in Bogojino čez tok stare Ledave svojčas tekla cesta, in sicer iz Ivancev v Bogojino, in nad to cesto je bil nekoč mlin; za to cesto je priča slišala in jo tudi videla, razpoznavna je še sedaj; na tem predelu sta se Martjanski in Tešanovski potok zlivala v strugo stare Ledave in se zlivata še danes. Ad 11 in ad 12 Nič. Ad 13 Ve, da je bil položaj vasi Ivanci in je tudi sedaj nad tistim mlinom ob stari Ledavi. Ad 14, 15 in 16 Nič. Ad 17 Ve jasno, da se Obrančakovski potok, ki razmejuje Železno in Zalsko županijo, steka v staro Ledavo, tako teče stara Ledava v strugi proti Kramárjevemu mlinu. Ad 18

110

37 Ta pričevalec je bil kot deček pastir v filovskem gozdu in je obhodil predel ob stari Ledavi; zato jasno ve, da struga stare Ledave ni potekala in niti zdaj ne poteka na Kramárjev mlin, ampak zavije nad tem mlinom desno proti Filovcem in dolnjelendavskemu gospostvu naravnost ob ternovniški jasi. Ad 19 Ve zagotovo, da struga tiste vode, na kateri so stari mlini Kramárja, Lovrencsésa in Berdéna, ni tok stare Ledave, ampak je to preusmerjena voda; na tem predelu je pasel svinje, zato dobro pozna strugo stare Ledave; na Kramárjev mlin in ostale so jo preusmerili le zato, da so imeli mlini boljši vodni padec. Ad 20 Nič. Ad 21 Ve, da je bil in je tok stare Ledave za Lovrencsésovim mlinom in nad tistim drugim za približno dve njivi proti dolnjelendavskemu gospostvu; tudi druge priče so bile takega mnenja. Ad 22 Ve, da je in je bil tok stare Ledave s strani Filovcev na gornjem koncu strehovskega gozdiča in tam se je nahajal križ, za katerega priča sicer točno ne ve, je pa slišala od mnogih in starih ljudi, da je tam na določenem drevesu res vrezan mejni križ. 38 Ad 23 Imena potoka, ki se je stekal s filovske strani, priča ne pozna, dobro pa ve, da je ob tem potoku struga stare Ledave. Ad 24 Ve, da poteka struga stare Ledave znotraj Renkovcev, torej znotraj ograjenega naselja proti dolnjelendavskemu gospostvu skozi jelšev gozd proti smeri nasipa Berdénovega mlina na tamkajšnje tri gomile, pri katerih je priča večkrat bila in jih dobro pozna; eden je v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu, dve pa sta s te strani na ozemlju beltinškega gospostva; priča je videla, da sta bili in sta še poraščeni s hrasti. Ad 25 in 26 Nič. Ad 27 Ta priča je imela v Domonkoševem mlinu sorodnika mlinarja, h kateremu je priča pogostokrat hodila; ta mlinar je priči povedal, da bodo na potoku, na katerem sedaj stojita Kramárjev in Domonkošev mlin, zgradili mlin Jánosa Nagya, torej mlin, ki je bil na prejšnji stari Ledavi in se je uničil, ker so staro Ledavo preusmerili pri Kramárjevem mlinu, zato ga zdaj drugič gradijo tukaj. Ad 28, 29, 30 in 31 Nič. Ad 32 Ve, da poteka struga stare Ledave čez Danšev travnik, 39 in ko je pazil vole, jo je z voli pogostokrat prečkal tam, kjer vodi pot čez njo v Dobrovnik, in pod tem od te poti naprej jo imenujejo Sztara ali Szuha Ledava. Ad 33, 34, 35, 36 in 37 Nič. Ad 38 in 39 Ve jasno, da se tok stare Ledave nad mlinom Radmožančana z imenom Herczegh steka s potokoma Ginja in Pretoka in tako teče z obema skupaj na Herczeghov mlin, in potem tudi na Birójev in Fűrészov mlin. Ad

111

40 Ve zagotovoo, da je stara Ledava – po tem, kar priča izpričuje – resnično prava meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom. Ta priča je v filovskem predelu in gozdu pasla svinje; nikoli si ni upala prečkati struge stare Ledave; gospodar je njemu in tudi tistim pastirjem, ki so pasli skupaj z njim, ukazal, da naj ne ženejo živali preko struge stare Ledave; tisti pa, ki pa so jih pognali čez, so živali izgubili, ljudje z beltinškega gospostva pa so jih tudi kaznovali. Ad 41 Odgovoril je tako kot v točki štiri Ad 42 Ve jasno, da so 40 območje s te strani stare struge Ledave, se pravi z beltinške strani, vse do opisane struge stare Ledave v miru uporabljali prebivalci beltinškega gospostva, prav tako slovenske travnike (tot rétek)49. O nadaljnjem ni rekel nič.

Kot drugi je pričal skrben Štefan Žalig (Sáligh), star 80 let, kmet istega gospoda.

Ad 1 Je takoj potrdil. Ad 2 in ad 3 Je prav tako potrdil. Ad 4 Je prav tako potrdil. Ad 5 Je prav tako potrdil. Ad 6 Je prav tako potrdil. Ad 7 Ve zagotovo, da je nekdanji grof Nikolaj Batthyány ukazal preusmeriti strugo stare Ledave na rakičanski mlin; vendar nove struge, v smeri proti Czipótovemu mlinu, niso mogli takoj izkopati. Pod Rakičanom je sicer voda tekla proti Gančanom, pred Lipovci pa je tekla tik ob robu omenjenih travnikov; a to ni dolgo trajalo, saj so nato izkopali novo strugo proti Czipótovemu mlinu, tam je bila ta priča prisotna, tudi sam je kopal; in izkopali ter uredili so novo strugo vse do Gančanov, torej do meje beltinskega gospostva. Ad 8 Dobro ve, da ko so prebivalci beltinškega gospostva uvideli koristi tega dela, so kopali dalje, in ko so napravili dobro strugo, 41 so na vodi zgradili mline, najprej Nikolaj Sobotin, Štefan Rous in Nikolaj Vőrős iz Gančanov. Ad 9 Odgovoril je enako kot prva priča. Ad 10 Ve zagotovo, da se pri Kuzmovih vratih stara struga Ledave umiri; tam je čez njo vodil prehod, ki so ga veliko uporabljali in kjer so nekoč, ko so bili roparski časi, prežali na roparje. Ad 11 Je takoj potrdil. Ad 12 Ve zagotovo, da je bila razen Kuzmovih vrat na stari Ledavi še ena točka z nizko vodo, ki je razpoznavna še sedaj; malo nad njo je

49 Z izrazom Tót so Madžari od naselitve v Panonsko nižino naprej stoletja dolgo označevali Slovake in Slovence. V: Magyar értelmező kéziszótár, Budapest, 1989. str.1389. 112 področje, imenovano Rjavica/Erjaicza, čez katerega teče Martjanski potok po imenu Lipnica, v katerega se najprej izteka Tešanovski potok in šele nato gre v staro strugo Ledave, in mimo katerega je priča večkrat hodila. Ad 13 Je takoj potrdil. Ad 14 Ve za Polszko Grabo, ki so jo izkopali z razlogom, ki je naveden v eni od točk pričevanja, leži prav ob stari strugi Ledave in je priča v njem neštetokrat lovila ribe. Ad 15 Ve, je videl in je nekajkrat hodil na gomilah, ki razmejujejo omenjeni županiji. Ad 16 Dobro ve, da vodi struga stare Ledave na Jenesov mlin; ko pa so preusmerili vodo stare Ledave proti Rakičanu, so ta mlin in nato tudi ostali mlini na njej propadli. 42 Od Jenesovega mlina se je cenzus plačeval v Beltince. Ad 17 Ve zagotovo in je takoj potrdil oziroma kot je podano v tej točki. Ad 18 Ve zagotovo, da stara Ledava ni tekla na Kramárjev mlin (v katerem je ta priča velikokrat mlela svoje žito), ampak je tekla morda kakih trideset korakov nad mlinom, kjer je na levo stran mostič – torej most, napravljen čez pravo staro Ledavo, čez katerega je priča velikokrat šla, tako peš kot z vozom; poleg mostiča pa je tudi drevo, na katerem je vrezan originalni mejni križ. To je slišal od sto let starega človeka in tudi sam ga je vedno imel za mejni križ; od mostiča pa vodi stara Ledava na ternovško jaso oziroma Grabo naravnost proti dolnjelendavskemu gospostvu. Ad 19 Ve zagotovo in trdi kot prva priča: priznava, da to nikoli ni bila stara Ledava, ampak Lipnica in iz stare Ledave sem preusmerjena voda in rokav; glede Kramárjevega mlina ve še, da tudi tedaj, ko je po domače imenovani Kramár oziroma Štefan Horváth skupaj z očetom zgradil sedanji Kramárjev mlin, niso imeli te vode, na kateri je ta mlin sedaj, za staro Ledavo. 43 Mlin so zato zgradili tam, kjer je bil primernejši prostor in osnova; posledično pa so tja preusmerili tudi staro Ledavo. Ad 20 Ve, da so bili Kramárjev, Domonkosev, Lovrencsésov in Berdénov mlin vselej tam, kjer so še sedaj; a niso bili na stari Ledavi, zato so tudi cenzus od teh mlinov plačevali v Beltince. Ad 21 Ve zagotovo in potrdi kot prva priča. Ad 22 Ve in je videl, da je bil v smeri Lovrencsésovega mlina proti dolnjelendavskemu gospostvu most, proti kateremu je tekla stara Ledava in, čez katerega so hodili v Lovrencsésov mlin (mlin, katerega so imenovali tudi Dverničecov mlin), za omenjenim mostom pa je v smeri proti Filovcem in dolnjelendavskemu gospostvu strehovsko grmičevje, imenovano tudi Sztrenska Csirta; nad tem grmičevjem gre struga stare Ledave. Ad 23 Ve zagotovo, da gre spodaj od znaka mostu v zgoraj opisani točki čez gosto grmičevje, med določenimi visokimi drevesi

113 proti kraju Rákláb ali Rákova noga, tam kjer je še danes razpoznaven prostor z ločjem in trstičjem. 44 Ad 24 Ve zagotovo, da vodi stara struga od zgoraj opisane Rákove noge naravnost na travnike znotraj renkovških ograjenih zemljišč v dolnjelendavskem gospostvu, in sicer v smeri proti nasipu Berdénovega mlina med določenimi jelšami tam v gozdu do treh gomil, na katerih je priča bila neštetokrat; po tem predelu je velikokrat hodil, pasel živali, in ve, da je bilo tam eno visoko drevo. Ad 25 Dobro ve, da vodi od opisanih treh gomil nato naprej skozi gozd pod Berdénovim travnikom med določenimi hrasti; priča je prav tako slišala od očeta kot tudi od tedanjega oskrbnika beltinškega gospostva, da je namestnik župana nekoč z najvišjimi uradniki obeh sprtih strani (=gospostev) šel na obhod meje; mejo so si skupno ogledovali in tako prišli tudi do tega omenjenega predela, kjer pa so se sprli in se razšli, ne da bi dokončali delo; od tega je preteklo približno trideset let. Ad 26 Ve, da je stara Ledava tekla na nekdanji mlin Jánosa Nagya – priča je ta mlin, ko je še redno mlel, videla na stari Ledavi in zanj dobro ve; a ker so staro Ledavo preusmerili na Kramárjev mlin, je ta Nagyev nekdanji mlin opustel, znova pa so ga postavili 45 na že preusmerjeni vodi, kjer je tudi sedanji Kramárjev mlin; to ve in ga je videl, bil je tudi v njem, ko je mlel. Ad 27 Količi mlina Jánosa Nagya še danes obstajajo. Ad 28 Slišal je, da je to tako, kot je bilo zastavljeno v tej točki. Ad 29 Nič. Ad 30 Ve, da vodi struga stare Ledave od mesta nekdanjega starega mlina Jánosa Nagya čez določena ograjena zemljišča in travnike ter nato v gozd med jelšami; priča je zagotovo slišala, da pride stara Ledava znova na odprto prav tam, kjer gre državna cesta iz Turnišča v Dobrovnik, in sicer med velikimi hrasti, tam, kjer je bil določen in pritrjen železni križ na enem izmed dreves, ki naj bi bil pravi mejnik med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom. Ad 31 Od starih ljudi je zagotovo tudi slišala, da sta ob v prejšnji točki omenjeni cesti v Dobrovnik, čez vodo v smeri proti Dobrovniku zrasli iz enega debla dve drevesi, in na vsakem od njiju je križna zareza, tako iz dolnjelendavske kot tudi s turniške strani; in ti dve zarezi sta bili mejnika med tema dvema gospostvoma. 46 Ad 32 Ve zagotovo, da poteka struga stare Ledave po sredini Dansevega travnika, tam, kjer je ta priča večkrat pasla živino in je tudi večkrat prečkala to strugo. Ad 33

114

Ve za travnik Marka Balása, in ve, kdaj ga je krčil; na robu tega travnika je iz smeri Dobrovnika šla struga stare Ledave; od točke, kjer poteka pot iz Nedelice proti Žitkovcem in Dobrovniku, in od opisanega travnika, so jo imenovali Szuha Ledava. Ad 34 Ve, da je struga stare Ledave tam, kjer je iz Žitkovcev potekala pot na Cséhov mlin – to je bila pot, ki je potekala na drugi strani struge stare Ledave na območju Dobrovnika in Radmožancev; sicer sedaj ni več vidna, a priča je bila velikokrat na tem predelu. Ad 35 Poznal je Nikolaja Győrkősa iz Nedelice, ki je bil po poklicu izdelovalec korit, zato ve, da je znotraj opisane žitkovske poti proti Nedelici ležal njegov travnik. Ad 36 Ve zagotovo, 47 da so pod travnikom tega Nikolaja Győrkősa preusmerili vodo iz stare Ledave na mlin Ferenca Deáka, ki je stal na Ginyi. Ve pa tudi za nasip stare Ledave, videl je, da je bil zamašen z drevesi in vejami, a ta nasip je voda izpodjedla; od tam gre večkrat opisana stara Ledava ob poti, ki poteka iz Dolnje Lendave proti Nedelici. Tam je čez to strugo postavljen tudi mostič oziroma brv. Ad 37 Ve, da poteka struga stare Ledave od Nedelice naprej ob travnikih, pridobljenih s krčenjem; pri Radmožancih pa poteka na robu gozda pod Radmožanci, od tod pa v nasip Herczeghovega mlina. Ad 38 Ve zagotovo, da se stara struga Ledave nad nasipom Herczeghovega mlina združi z Ginyo in Pretoko, in tako okrepljena teče na ta mlin. Ad 39 Ve in takoj potrjuje. Ad 40 Ve zagotovo, da je stara Ledava, kar je razvidno iz pričevanja priče, prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom, vsak človek jo je imel za mejo, kot tudi prebivalci dolnjelendavskega gospostva. 48 Ad 41 Takoj potrjuje v smislu, kot je že v 4. točki. Ad 47 Ve zagotovo, da je zgoraj opisana struga stare Ledave prava meja. Prebivalci beltinškega gospostva so to ozemlje uporabljali brez vznemirjanja, tako gozdove, travnike, Nagy Gerénd, slovenske travnike, tam so pasli, živeli, kosili; gozd so uporabljali, dokler sta bili beltinško in dolnjelendavsko gospostvo pod istim lastnikom. Tedaj so vsi ljudje staro strugo Ledave brez sence dvoma imeli za medsebojno mejo. Ko pa si je dolnjelendavsko gospostvo pridobil veličastni knez Pavel Esterházy, beltinško gospostvo pa nadškof Szécsenyi, si prebivalci dolnjelendavskega gospostva odtlej naprej niso niti upali priti čez staro Ledavo na ozemlje beltinškega gospostva. To priča zagotovo ve, saj je dolgo časa bil pastir in je hodil ob stari Ledavi in njenem

115 predelu; če bo potrebno, bo ta priča pokazala staro Ledavo in v pričevanju omenjene mejne znake. 49 Nadalje zagotovo ve tudi, da so vsi mlini na tej strani beltinškega gospostva plačevali cenzus in najemnino v Beltince. Ad 43 Kot v 20. točki.

Kot tretji je pričal skrben in ugleden Štefan Szajavecz, kmet velečastnega barona Nikolaja Szapáryja iz trga Murska Sobota v Železni županiji, star 76 let. Najprej je prisegel in nato pričal; na prvo vprašanje je naravnost potrdil vse tako, kot je bilo povedano v tej točki. Ad 1 Je takoj potrdil. Ad 2 Je takoj potrdil in dodal: Dobro se spominja, kdaj in kako je pokojni grof Krištof Batthyány gradil sedanji rakičanski mlin; tedaj je z murskosoboškega mlina nanj napeljal staro Ledavo; dobro ve, da so pod Rakičanom kopali jarek tudi na Czipotov mlin. Spominja se tudi, da dokler niso dokončali tega jarka, se je voda pod Rakičanom izlivala proti Lipovcem. Ad 3 Je takoj potrdil. Ad 4 Je potrdil. Ad 5 Potrdil. Ad 6 Nič. Ad 7 Potrdil. Ad 8 Prav tako potrdil. Ad 9 Ve, da teče stara Ledava med Lukačevci in Mlajtinci proti Ivancem. Ad 10, 11, 12, 13 in 14. Nič. 50 Ad 15 Je takoj potrdil. Ad 16 in 17 Nič. Ad 18 Ve zagotovo, da gre struga stare Ledave proti mostu nad Kramárjevim mlinom; priča je hodila čez ta most, kot je tudi velikokrat bila v Kramárjevem mlinu. Ad 19 Ve zagotovo, da Kramárjev mlin ni na stari Ledavi, ampak na Lipnici in na preusmerjeni strugi stare Ledave. O Ad 20 in o ostalem nič.

Kot četrti je pričal skrben in ugleden Štefan Horváth, po domače Kramar, svobodnjak iz vasi Bogojina v Zalski županiji, star 80 let. Najprej je prisegel in nato pričal; na prvo vprašanje je naravnost potrdil vse tako, kot je bilo vnaprej rečeno v tej točki. Na drugo in tretje je prav tako odgovoril pritrdilno. Ad 1 Takoj potrdil. Ad 2 Takoj potrdil. Ad 3 Potrdil. Ad 4. Potrdil. Ad 5 Prav tako potrdil. Ad 6 Potrdil. Ad 7 Potrdil in dodal: ve, da je bil rakičanski mlin prvič zgrajen za časa Krištoffa Batthyányja. Ad 8 Potrdil. Ad 9 Ve zagotovo. Ad 10 Potrdil. Ad 11 Potrdil. Ad 12 Potrdil. Ad 13 Potrdil. Ad 14 Slišal je tako, kot je bilo v točki navedeno. Ad 15 Zagotovo. Ad 16 Ve zagotovo o vsem tudi to,

116

51 da se je cenzus od Jenesovega mlina plačeval v Beltince. Ad 17 Potrdil. Ad 18 Ve zagotovo, da je stara Ledava tekla približno za trideset korakov nad Krámárjevim mlinom, kot tudi nad mlinom te priče; prej je bil tam majhen most, ki je stal nad pravo strugo stare Ledave; poleg te pa je bilo z bogojinske strani in strani dolnjelendavskega gospostva določeno hrastovo drevo. Od tega drevesa in mostu poteka struga na levo proti dolnjelendavskemu gospostvu. Sedaj pa stara Ledava tam ne more teči, ker je ta priča zadelala njeno strugo in vodo v celoti usmerila na svoj mlin. Ad 19 Kramárjev mlin kot tudi mlin te priče ne stojita na strugi stare Ledave. Ad 20 Ve, da se je cenzus od Kramárjevega, Lovrencsésovega in Berdényovega mlina vedno plačeval v Beltince. Nad Kramárjevim mlinom so celo stala tri hrastova drevesa med zgoraj omenjenim mostičem v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu in mlinom. Ve zagotovo, da si pod temi drevesi noben človek iz dolnjelendavskega gospostva ni upal pobrati niti enega želoda; ta drevesa je dala priča podreti, ostanki = panji pa so vidni še sedaj. 52 Priča ve in priznava, da je v času upravnika beltinškega gospostva Gáborja Kövéra morala, na grožnje dolnjelendavskih uradnikov Kelcza in Szirása, kar dvakrat plačati cenzus od svojega mlina. Enkrat so mu dolnjelendavski hajduki tudi odvzeli puško, drugič pa plašč. A beltinški upravnik je zaradi tega dvakrat pisal dolnjelendavskemu upravniku in tako plašč kot puško je dobil vrnjeno – prinesel mu ju je nek človek po imenu Gregorics iz Beltincev oziroma je hajduk iz Dolnje Lendave prinesel priči domov v Bogojino. Od teh dogodkov naprej nemoteno plačuje cenzus od mlina v Beltince. Ad 21, 22 in 23 Nič. Ad 24 Ve za v uvodnem delu specificirane gomile. Ad 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, in 39 Nič. Ad 40 Ve in je tudi tako slišal in tudi sam je imel staro Ledavo za pravo mejo med dolnjelendavskim ter beltinškim gospostvom. Ad 41 Je potrdil kot v prejšnji točki. Ad 42 53 Ve, da so prebivalci beltinškega gospostva svobodno uporabljali vse do struge stare Ledave.

Kot peti je pričal skrben in ugleden Štefan Leposa, kmet velečastnega gospoda Batthyányija iz vasi Nemčavci v Železni županiji, star 60 let.

117

Ad 1 Je takoj potrdil. Ad 2 Potrdil je, da je tako slišal. Ad 3 Enako. Ad 4 Enako. Ad 5 Je takoj potrdil, o vsem drugem pa nič.

Kot šesti je pričal skrben Nikolaj Vörös, kmet prav tam, star 45 let.

Kot sedmi je pričal skrben Nikolaj Herbai, kmet velečastnega barona Franca Zarube iz Železne županije, star 63 let. Ad 1 Je potrdil. Ad 2, 3, 4 in 5 je potrdil. Ad 6 Nič. Ad 7 Je potrdil. Ad 8 Ve, da Czipotov mlin ni bil tam, kot je zdaj, in se dobro spominja, kdaj in kako so kopali jarek za Pretoko proti temu mlinu. Ad 9 Ve natančno, da poteka struga stare Ledave proti kraju Dobovec; 54 ve tudi to, da je imel Tomaž Luthár pod Noršinci mlin na stari Ledavi, ko pa so preusmerili vodo proti Rakičanu, je ta mlin ostal na suhem. Ad 10 O vsem drugem nič.

Kot osmi je pričal skrben Štefan Herbai, kmet prav tam, star 80 let. Ad 1, 2, 3, 4, in 5 Je potrdil. Ad 6 in 7 Nič. Ad 8 Enako kot sedma priča. Ad 9 Ve, da je bil mlin Tomaža Luthárja na stari Ledavi pod Martjanci. O vsem drugem nič.

Kot deveti je pričal skrben Mihael Drusin, kmet znanega Jožefa Lippicsa, iz Mlajtincev v Železni županiji, star 90 let.

Ad 1 Ve natančno. Ad 2 Ve zagotovo, da je bila stara Ledava za časa Sečijev/Szécsijev preusmerjena na murskosoboški mlin, od tam pa še na rakičanskega. Tega se dobro spominja, kot tudi dobro ve, kako so gradili murskosoboški mlin. Ad 3, 4, 5 in 6 Je potrdil. Ad 7 Je potrdil in dodal: da ve tudi to: ko je sedaj že pokojni grof Krištof Batthyány 55 gradil rakičanski mlin, je nanj napeljal vodo stare Ledave. Ad 8 Natančno ve in se dobro spominja, da je imel Tomaž Luthár mlin pod Noršinci na stari Ledavi. Pod rakičanskim mlinom pa je bila Pretoka speljana nazaj nanj, kajti s preusmeritvijo struge stare Ledave v murskosoboškem gozdu na ta Luthárjev mlin voda ni mogla priteči. Za Pretoko so proti Czipotovemu mlinu naredili pošten jarek in s tem dobili

118 dobro strugo. Luthárjev mlin je propadel oziroma so ga prestavili na Pretoko; sedaj se ta kraj imenuje mesto Szeidicsevega mlina. Vse dokler pa struge Pretoke do Czipotovega mlina še ni bilo, je bila Pretoka speljana čez rakičanski travnik proti Gančanom in Lipovcem. Takoj, ko so skopali Czipotov jarek, pa je bila Pretoka vanj speljana. Dobro ve tudi, kdaj je bil Czipotov mlin prvič zgrajen. Ad 9 Ve, da je voda stare Ledave tekla proti kraju z imenom Dobovec. Ad 11 Ve natančno in dodaja: ve tudi to, da so prebivalci beltinškega gospostva večkrat pregnali živino Bogojinčanov, ki so prihajali skozi Kuzmova vrata. 56 Ad 12 Ve, da je bil precej nad Kuzmovimi vrati na stari Ledavi mlin bogojinskega človeka z imenom Popaki; ve tudi, da se pod tem mlinom stekata Lipnica in Tešanovski potok ter se zlivata v strugo stare Ledave. Ta mlin kot tudi ostali na stari Ledavi so opusteli, ko so staro Ledavo preusmerili na rakičanski mlin. Ad 13 Ve, da je bila nekdanja vas Ivanci ob stari Ledavi; sedaj pa se tamkajšnje zemljišče imenuje Hisiscse. Ad 14 Je takoj potrdil. Ad 15 Nič . Ad 17 Je potrdil. O drugem nič. Ad 40 Vselej je slišal, da je bila stara Ledava vedno prava meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom. O drugem nič.

Kot deseti je pričal skrben Štefan Vulkics, kmet Franca Zarube, živeč prav tam, star 70 let. Ad1, 2, 3, 4, 5 in 6 Je takoj potrdil v vseh nadaljnjih točkah. Ad 7 Ve in dodaja: Ve, da tam, 57 kjer je sedaj rakičanski mlin, prej ni bilo nič; nastal pa je tako, da je imel neki Réngl mlin pod Mlajtinci na stari Ledavi, ki mu ga je rakičanski gospod Batthyány odkupil in ga ukazal prenesti ter postaviti na mesto sedanjega rakičanskega mlina. Ve tudi, kako so tja nosili posamične lesene dele mlina. Ad 8 Je potrdil kot deveta priča. Ad 9 Ve, da je stara Ledava tekla proti kraju Dobovecz mimo Obrančakovcev, pod tem naseljem pa se je vanjo stekal potok Lipnica; na tem predelu dobro ve za Godeczov mlin, ki je propadel, ko so staro Ledavo preusmerili na rakičanski mlin. Ad 10 Je takoj potrdil te besede oziroma kot je bilo v tej točki zastavljeno. Ad 11 Ve zagotovo, da so bila Kuzmova vrata narejena zato, da bogojinska živina ne bi tam čez uhajala na ivanške travnike, pa tudi zavoljo tedanjih roparskih časov, da roparji ne bi ukradli konj in druge živine s travnikov. Ad 12 Ve, da je imela Godčeva sestra mlin nad

119

Kuzmovimi vrati; ko pa so staro Ledavo preusmerili na rakičanski mlin, ga potok Lipnica, Martjanski in 58 Tešanovski potok (ki so se prej zlivali vanjo) niso zmogli več poganjati. Ad 13 Je potrdil. Ad 14 V točki imenovano Polszko grabo dobro pozna; na njej sta bila dva kanala, kamor so usmerjali staro Ledavo ob poplavah, da ne bi naredila hujše škode na njivah Ivanščanov. Ad 15 Nič. Ad 16 Ve, da poteka struga stare Ledave naprej od Kuzmovih vrat na nekdanji Jenesov mlin, stoječ še na pravi stari Ledavi, ki pa sta ga uničila Jurij in Ivan Loncsár, saj so jima ljudje na njunih travnikih zaradi tega mlina povzročali škodo – do mlina so si utirali poti. Ad 17 Je takoj potrdil. Ad 18 O vsem drugem nič.

Kot enajsti je pričal skrben Matija Czipot, kmet velečastnega barona Nikolaja Szapáryja, star 55 let.

Ad 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 Je takoj potrdil. Ad 8 Ve, kako so izkopali Pretoko na Czipotov mlin, od tam pa do okolice Gančanov; ta priča je bila tam s svojim očetom. Ad 9 Ve, da poteka struga stare Ledave proti kraju z imenom Dobovecz. Ve tudi, da so na njej bili mlini, 59 tako pod Noršinci mlin Tomaža Luthárja, in drugi, a so vsi opusteli, zavoljo preusmerjene vode na rakičanski mlin. O vsem drugem nič.

Kot dvanajsti je pričal skrben Nikolaj Gábor, kmet barona Franca Zarube iz Lukačevcev v Železni županiji.

Ad 1 Je potrdil. Ad 2 Enako je potrdil, in dodaja, kako so za časa Rimasečijev gradili murskosoboški mlin in tja nosili drva. Ve tudi in se tega dobro spominja, da je bila stara Ledava za časa Krištofa Batthyányja, ko so zgradili rakičanski mlin, preusmerjena iz njenega pravega toka v murskosoboškem gozdu. Ad 3, 4, 5, 6 in 7 Je potrdil. Ad 8 Enako. Je potrdil in dodal: ve zagotovo, da je bil na stari Ledavi en mlin v lasti treh gospodov: Forgácha, Rima Sečija in Batthyányja, ki so si tedaj lastili področje Rakičana. Pod Mlajtinci je imel mlin človek po imenu Ivan; ti mlini pa so vsi

120 propadli, ko so staro Ledavo preusmerili na Rakičan. Ad 9 Ve, da je stara Ledava šla v smeri proti Dobovcu. Ad 10 Ve zagotovo in je potrdil. 60 Ad 11 Je odgovoril kot deseta priča. Ad 12 Ve, da sta se Martjanski in Tešanovski potok nad Kuzmovimi vrati zlivala v staro Ledavo. Ad 13 Je potrdil kot deveta priča. Ad 14 Kot deseta priča. Ad 15 Ve tudi za gomile ter da je pod njimi iz smeri Beltincev tekla stara Ledava. Ad 16 Je potrdil še o ostalem, a o cenzusu ne ve nič. Ad 17 Ve zagotovo, je potrdil. Ad 18 Ta priča je služila pri sedanjem bogojinskem Kramárju, oziroma očetu Štefana Horvátha, ki se je imenoval Ivan Mihók, služil pa je tudi očetovemu bratu. Hodil je povsod po predelih ob stari Ledavi, zato ve in se dobro spominja, da je stara Ledava tekla nekako petindvajset korakov nad Kramárjevim mlinom na levo proti Filovcem in dolnjelendavskemu gospostvu čez tamkajšnje grmičevje. Ad 19 Ve zagotovo, da mlini Kramárja, Domonkosa, Lovrencsésa in Berdéna niso na strugi stare Ledave, temveč na iz nje preusmerjenem novem rokavu. Ad 20 Ve zagotovo, da se je cenzus od prvih treh naštetih mlinov plačeval v 61 Beltince. Ad 21 Ve, da je struga stare Ledave nad Lovrencsésovim mlinom v gozdu usmerjena proti dolnjelendavskemu gospostvu. Ad 22 Stara Ledava je tekla čez strehovski nasip, tam, kjer so na nekaj mestih mejne križne zareze. Ad 23 Nič. Ad 24 Ve, da poteka struga stare Ledave nad Berdénovim mlinom proti dolnjelendavskemu gospostvu v gozdu k tamkajšnjim gomilam, tam, kjer so drevesa, na njih pa križne zareze. Ad 25 in vse do 29 nič. Ad 39 Od starih ljudi je slišal in tudi sam je vedno tako menil, da so stali radmožanski mlini na toku prave stare Ledave in stojijo tudi sedaj. Ad 40 Ve, da je stara Ledava glede na strugo, tako ta priča trdi, prava meja med dolnjelendavskim in beltinskim gospostvom; za mejo so jo zmeraj priznavali tudi prebivalci dolnjelendavskega gospostva, hkrati z mejo so upoštevali znake; če bo potrebno, je pripravljen to tudi pokazati. Ad 41 Kot v 4. točki. Ad 42 Ve, da so prej omenjeno strugo stare Ledave priznavali za mejo, vse do tistega dela 62 struge, ki so jo prebivalci beltinškega gospostva v miru ter brez težav uporabljali. Ta priča je pasla tudi poleg omenjene stare Ledave in ve, da prebivalci dolnjelendavskega gospostva niso upali hoditi prek nje v smislu osebnega okoriščanja; tiste pa, ki so skrivoma šli čez strugo, bodisi sami, ali skupaj z njihovo živino, so prebivalci beltinškega gospostva ujeli in jih kaznovali. Ta priča je, kot je že

121 zgoraj opisano, služila v Bogojini, hodila je ob omenjeni meji ter čez strugo stare Ledave s svojo kot tudi z živino in konji Ivana Loncsárja, vendar z dovoljenjem, saj je njegov gospodar plačal za pašo v Beltince.

Kot trinajsti je pričal skrben Mihael Antalics, kmet barona Franca Zarube iz Moravcev v Železni županiji, star 80 let.

Ad 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 Je potrdil. Ad 8 Je potrdil enako kot deveta priča in dodal, da je tudi sam kopal eno izmed strug Pretoke 63 proti Czipotovemu mlinu. Ad 9 Enako kot dvanajsta priča. Ad 10 Je potrdil. Ad 11 Je potrdil enako kot deseta priča. Ad 13 Enako kot deveta priča. Ad 14 Nič. Ad 15 Je potrdil. Ad 16 Je potrdil, saj je sam mlel v Jenesovem mlinu; kam so plačevali cenzus, pa ne ve. Ad 17 Je potrdil. Ad 18 Ta priča je služila v Renkovcih. Ve zagotovo, da je stara Ledava tekla nad Kramárjevim mlinom nekako petindvajset korakov na levo proti dolnjelendavskemu gospostvu in Filovcem skozi gozd. Ta priča je tam zraven večkrat pasla živino, tudi ve, kdaj je reka tekla in od kod. Ad 19 Ve zagotovo, da mlini Kramárja, Domonkosa, Lovrencsésa in Berdéna niso bili na stari Ledavi, ampak na iz nje preusmerjeni vodi. Ad 20 Ve, da so od teh mlinov plačevali cenzus v Beltince. Ad 21 Je potrdil. Ad 22 in 23 Nič. Ad 24 Ve zagotovo, da je tekla znotraj renkovškega ograjenega travnika 64 proti dolnjelendavskemu gospostvu v smeri Berdénovega mlina ter skozi gozd do tamkajšnjih gomil. Tok stare Ledave je potekal tam, kjer so bile gomile pravi mejni znaki med dvema gospostvoma. Ad 25–31 Nič. Ad 32 Slišal je, da so staro Ledavo proti Dobrovniku imenovali suha Ledavicza, to pa zato, ker so iz nje večkrat preumerili vodo in jo tako dokončno izsušili. Ad 33 Ta priča ni kaj dosti hodila tam okrog; je pa slišala, da je stara Ledava tekla čez Dansev travnik. Ad 37, 38, in 39 Ta priča je mlatila žito v Radmožancih, pri radmožanskem prvem mlinu se je tudi večkrat kopala. Zato je tudi vedel, da se stara Ledava združi z Dobrovniškim potokom in Pretoko nad mlinom; tako tečejo skupaj na mlin Radmožanca Herczegha in posledično tudi na vse ostale radmožanske mline, od tod pa v dolnjelendavski log. Ad 40 Ve zagotovo, da je stara Ledava, kot trdi v svojem pričevanju, prava meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom,

122

65 tudi sam jo je zmeraj pojmoval kot tako, in nobena stran si je ni upala prečkati ter hoditi naokoli. Ad 41 Je potrdil. Ad 42 Ve, da so zemljo do struge stare Ledave s strani Beltincev in vse drugo v miru uporabljali prebivalci beltinškega gospostva; omenjeni gozd po imenu Nagy Gerénd so vedno uporabljali tudi Nedeliščani. O drugem nič.

Kot štirinajsti je pričal skrben Blaž Bolfon, kmet velečastnega barona Nikolaja Szapáryja iz Tešanovcev v Železni županiji, star 70 let.

Ad 1–8 Vse je potrdil. Ad 9 Je potrdil. Ve tudi za lokacijo Godčevega mlina – to je mlin, ki je propadel po preusmeritvi struge stare Ledave, na kateri je stal. Ad 10 in 11 Je potrdil. Ad 12 Je potrdil kot dvanajsta priča. Ad 13 Ve, da je nekdanja vas Ivanjci ležala ob stari Ledavi. Ad 14 Nič. Ad 15, 16 in 17 Je potrdil. Ad 18 Ve, da je stara Ledava tekla nekako petindvajset korakov nad Kramárjevim mlinom do tamkajšnjega mostička, od tega pa nato naprej na levo stran 66 proti Filovcem in dolnjelendavskemu gospostvu skozi tamkajšnje grmičevje do gozda. Ad 19 Ve, da stara Ledava nekdaj ni direktno tekla ne na Kramárjev mlin ne na omenjene mline za njim, temveč stojijo na vodi, ki je bila preusmerjena iz Lipnice in stare Ledave. Priča se tudi spominja, kako so preusmerjali staro Ledavo na te mline; Bogojinčan Štefan Mihók je dal kopati v tisti smeri, celo iz Tešanovcev so prišli sem kopat za plačilo najeti ljudje. Ad 20 Nič. Ad 21 Ve zagotovo, je potrdil. Ad 22 Ve zagotovo, da poteka struga stare Ledave skozi strehovsko grmičevje. Ad 23 Vselej je slišal, da je tekla mimo Rakove noge/Rákláb. Ad 24 Ve zagotovo, da poteka struga stare Ledave nad renkovškimi ograjenimi travniki in Berdénovim mlinom v smeri tega mlina, nato v gozdu na tamkajšnje tri gomile, na tiste, ki so pravi mejni znaki med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom. Ad 32 Ve, da teče stara Ledava čez Dansev travnik. O preostalih točkah nič.

Kot petnajsti je pričal skrben Tomaž Bencsik, kmet velečastnega Sigismunda Batthyányja, prav tam, star 80 let. 67

123

Ad 1–5 Je potrdil. Ad 6 Nič. Ad 7 in 8 Je potrdil. Ad 9 Ve, da teče stara Ledava pod krajem Dobovecz. Ad 10 in 11 Je potrdil. Ad 12 Odgovoril enako kot dvanajsta priča. Ad 13 Odgovoril kot štirinajsta priča. Ad 14 Nič. Ad 15 Je potrdil. Ad 16 Ve in je potrdil. Ta priča je mlela tudi v Jenesovem mlinu. Ad 17 Je potrdil. Ad 18 Slišal je, tako kot je navedla štirinajsta priča. Ad 19, 20 in 21 O tem in vse nadalje nič do–Ad 40 Slišal je od starih ljudi, da je stara Ledava prava meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom. O nadaljnjem nič.

Kot šestnajsti je pričal skrben Nikolaj Rogoncz, kmet barona Nikolaja Szapáryja, prav tam, star 83 let.

Ad 1–5 Je potrdil. Ad 6 nič. Ad 7 Je potrdil. Ad 8 Je prav tako potrdil. Ad 9 Odgovoril enako kot petnajsta priča. Ad 10 in 11 Je potrdil. Ad 12 Je potrdil enako kot dvanajsta priča. 68 Ad 13 Je potrdil kot štirinajsta priča. Ad 14 Nič. Ad 15, 16, 17 Je potrdil. Ad 18 Ve zagotovo, da teče stara Ledava nekako petindvajset korakov nad Kramárjevim mlinom v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu levo naravnost v gozd. Ad 19 Ve in je vselej slišal, da Kramárjev mlin in ostali na tej vodi ne stoje na toku stare Ledave. O ostalem nič.

Kot sedemnajsti je pričal izvrsten Ivan Lancsók, kmet iz Beltincev v Zalski županiji, star 60 let.

Ad 1 Ve in je potrdil. Ad 2 Zagotovo je mnogokrat slišal, da so nekoč preusmerili vodo stare Ledave na murskosoboški in rakičanski mlin. Ad 3 in 4 Od starejših je slišal tudi, da obstaja razen stare Ledave, na kateri sta sedaj murskosoboški in rakičanski mlin, še druga struga, ki gre mimo noršinskih travnikov proti Noršincem, kjer je ta priča velikokrat hodila, in je vsakokrat slišala, da se to imenuje struga stare Ledave. Ad 5 Slišal je že davno nazaj in še pravkar, da je točno tako, kot je v točki zastavljeno. 69 Ad 6–11 Nič. Ad 12 Slišal je, da se Martjanski potok izliva v staro strugo Ledave. Ad 13–15 Nič. Ad 16. Slišal je, da je Jenesov mlin stal na stari Ledavi. Ad 17 Slišal je, da

124 se Tešanovski, Martjanski in Bogojinski potok zlivajo v staro Ledavo, in da Ledava teče proti Kramárjevemu mlinu. Ad 18 in 19 Nič. Ad 20 Nekaj dni nazaj je pred gospodom zaprisežencem Aleksandrom Skerleczem pričal in enako priča tudi sedaj: od samega bogojinskega Kramarja je slišal, da stoji tisti mlin na drugi strani sedanje struge v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu, a so cenzus od njega vedno plačevali v Beltince in tamkajšnji so ga tudi sprejeli. To je slišal od Štefana Maricsa kot tudi od nekdanjega upravnika beltinške posesti. Slišal je tudi, da je tudi cenzus od Lovrencsécovega mlina enako pripadal v Beltince, saj so ga tam zahtevali in ga tudi sprejeli. Ad 21 in 22 Bilo je v tisti točki na omenjenem mestu, okrog praznika sv. Pavla50 enkrat v času prejšnjega zemljiškega gospoda generala 70 Ladislava Ebergényija. Ad 23 in 24 Bil je vsepovsod in tudi pri treh gomilah. Ad 25 Bil je tudi tam. Ad 26 Priča tako, kot je tudi pred zaprisežencem: zagotovo je mnogokrat slišal od starejših, da je bil najstarejši mlin na stari Ledavi prvotni mlin Ivana Nagya (s tem pa ne misli na drug, opuščeni Nagyev mlin, ki je stal bliže gospostvu Beltinci). Ta je opustel zaradi tega, ker so v murskosoboškem gozdu staro Ledavo preusmerili iz prave struge; priča je bila tudi na tistem mestu, kjer je od časov omenjenega gospoda generala in še lansko zimo stal ta mlin, in je tudi tedaj videl, da sta bila še tedaj nekoliko opazna izkop in struga vode. Ad 27 Slišal je, da je bil prvotni mlin Ivana Nagya prenešen nekako za približno dva streljaja proti beltinškemu gospostvu; tam so ga ponovno postavili, vendar pa ne na Pretoko. Ad 28 Slišal je, da so Dobrovničani pri Nagyevem mlinu v času velikonočnih praznikov naredili jarek, a so ga Turniščani razdrli. Ad 29 Videl je tiste gomile. Ad 30 Za opisano področje je slišal od bogojinskega župnika Ivana Zádrávca, 71 ki ga je tej priči tudi pokazal, rekoč da je tam našel nek železni križ. Ad 31 Nič. Ad 32 Bil je pri Dansajevem travniku in pri petih gomilah. Ad 33 in 34 Ko je gospod general nekoč pozimi osebno obhodil ozemlje, je tudi on prehodil omenjene predele, ki so opisani v točki, in je od samih Dobrovničanov slišal, da je tik pod točko prvotnega mlina Jánosa Nagya struga neke vode. Gospod general je tudi vprašal tamkajšnje starejše ljudi, čigava struga je to, in odgovorili so mu, da je to szuha Ledavica. Ad 35 in 36 Hodil je na teh mestih. Ad 37 Nič. Ad 38 Slišal je, da se voda stare Ledave že

50 Spreobrnjenje apostola Pavla, 25. januar. 125 nad Herczeghovim mlinom združi z vodami Pretoke in Ginye in tako močnejša priteče na ta mlin. Ad 39 Slišal je in potrdil. Ad 40 Potrjuje isto, kot je pred nekaj dnevi izpričal pred zaprisežencem Skerleczom: iz ust omenjenega Andrása Jakasicsa je slišal, da je prava meja med dolnjelendavskim in beltinskim gospostvom stara Ledava. Enako je András Jakasics pričal tudi pred sodnikom Jánosem Nemesbakyjem. Kot je to bilo zapisano v sodnem zapisniku, tako je bilo posredovano imenovanemu gospodu generalu. 72 Ad 41 O tem nič; a zagotovo ve, da se voda, preusmerjena iz stare Ledave, imenuje Pretoka. Ad 42 Zagotovo je tudi slišal, da je Nagy Gerénd pripadal Nedelici. Ko je gospod general nekoč pozimi hodil po tamkajšnjem gozdu, je priča skupaj z Radmožančani služila v Nagy Geréndu in jih je vprašala: povejte mi Radmožančani, slišal sem, da so ta gozd nekoč uživali ne le Nedeliščani, ampak so v njem žagali les tudi drugi kmetje beltinskega gospostva, s čimer pa se Nedeliščani niso strinjali. Zato so le-ti prosili Radmožančane, naj dajo izjavo, da je ta gozd njihov, in da zato v njem ne dovolijo žagati ostalim kmetom ter jih naj kaznujejo; in ti so naredili tako. Priči so Radmožančani odgovorili tako: najprej so ji rekli, da o tem ne vedo nič. Priča jim je odvrnila, da bi oni to vsekakor morali vedeti. Nato so končno le priznali, da so slišali, da so starejši v njihovi vasi Radmožanci govorili o tem in od takrat Radmožančani uporabljajo Nagy Gerénd. Ad 43 Slišal je še, da naj bi nekoč obhodili mejo med dvema gospostvoma, a ne ve natančno kdo; le to je slišal, da 73 je to bil neki Jurij Gábor, ki naj bi bil zraven na tem ogledu. Ob tej priliki pa je prišlo tudi do pretepa. Do kod so hodili in če so kaj opravili, ne ve.

Kot osemnajsti je pričal skrben Štefan Rous iz Gančanov v Zalski županiji, kmet odličnega Petra Berke, star 85 let.

Ad 1 Ve in je potrdil. Ad 2 Od očeta (ki je doživel starost stodvajset let) je slišal, da so staro Ledavo v murskosoboškem gozdu preusmerili zaradi murskosoboškega mlina. Ad 3 Ve in je potrdil. Ad 4 Ve, da gre struga stare Ledave med murskosoboškim mlinom in Nemčavci; slišal je, da je stara Ledava nekoč tekla tam in se zato imenuje stara Ledava, tudi priča ga je vedno imela za staro Ledavo. Ad 5 Ve in je potrdil kot je navedeno, da je to prava struga stare Ledave. Ad 6 Slišal je prav tako kot je

126 navedeno. Ad 7 Slišal je prav to. Ad 8 Ve zagotovo, kako je eden izmed rakičanskih gospodov dal izkopati jarek na Czipotov mlin vse do predela Gančanov. Ko so Gančanci videli, da voda dobro teče, so kopali še naprej. 74 To je sam videl, tudi vodo je nosil kopačem. Kopali so vse do Renkovcev in tudi tam postavljali mline. Renkovčani so kopali še naprej in tudi oni so postavljali mline. Ad 9 Ve, da se pri Dobovcu še sedaj zaznava potek stare struge. Ad 10 in 11 Nič. Ad 12 Ve, da se Martjanski potok, Lipnica in Tešanovski potok nad Ivanci zlivajo v staro Ledavo. Ad 13 Ve, da je bila lokacija prvotne vasi Ivanci tik ob stari Ledavi; še danes se imenuje Hisiscsék in je stala za dva orala nad sedanjo vasjo Ivanci ter za dva orala proti Bogojini. Ad 14 Ve in je potrdil, kot je navedeno. Ad 15 Nič. Ad 16 Ve zagotovo in je potrdil točno tako kot je navedeno. Dobro ve, kdaj so prvič zgradili Jenesov mlin. Ad 17 Ve zagotovo in je videl ter sam obhodil, da gre struga stare Ledave združena z Martjanskim in Tešanovskim potokom proti Kramárjevemu mlinu, pri nasipu Kramárjevega mlina pa se vanjo izliva tudi Bogojinski potok. Ad 18 Že od malega je vselej slišal, da je stara Ledava tekla ne točno tam kot sedaj, temveč približno petindvajset korakov nad tem mlinom zunaj nasipa na levo v smeri proti 75 dolnjelendavskemu gospostvu in Filovcem. Struga je prepoznavna tudi sedaj, to je že zdavnaj slišal od bogojinskih in filovskih ljudi in tudi sam je to vseskozi vedel. Ad 19 Slišal je vselej, da Kramárjev mlin in ostali mlini ne stojé prav na stari Ledavi, temveč na iz nje preusmerjenem rokavu. Ad 20 Nič. Ad 21 Vselej je slišal, da je tako kot je navedeno v vprašanju. Ad 22, 23, 24 in o ostalem nič. Ad 40 Vselej je slišal, da je bila stara Ledava meja med obema gospostvoma, a tukaj ne misli na Pretoko, niti na vodo, kjer sta Kramárjev in Berdénov mlin. Slišal je še, da je bila struga stare Ledave usmerjena proti dolnjelendavskemu gospostvu. Ad 41 in o ostalem nič.

Kot devetnajsti je pričal spoštovanja vredni duhovnik Franc Horváth, župnik privilegiranega trga Turnišče v Zalski županiji, star 42 let.

Ad 1 Je potrdil. Ad 2 Slišal je od Murskosobočancev kot tudi od gospoda Nikolaja Szapáryja. Ad 3 Ve in je potrdil. Ad 4 in 5 Je potrdil. Ad 6, 7, 8 in 9 Nič. Ad 10 Vedno je slišal, da je stara Ledava tekla pri Kuzmovih vratih. 76

127

Tudi na obhodu je videl, da ima primerno strugo. Ad 11 Slišal je prav to. Ad 12 Videl je, da se Martjanski in Tešanovski potok izlivata v staro Ledavo; to si je ogledoval še letos spomladi. Ad 13 Slišal je prav to. Bil je tudi na lokaciji starih Ivancev, ki je tik ob stari Ledavi. Ad 14 in 15 Nič. Ad 16 Slišal je, da je stal Jenesov mlin na stari Ledavi, bil tam tudi na omenjeno nedeljo in je tedaj videl tudi njegove količe, ki so vidni še sedaj. O ostalem nič. Ad 17 Bil je tam na omenjeno nedeljo in videl, da teče stara Ledava v nasip Kramárjevega mlina. Ad 18 Slišal je tudi, da je nad Kramárjevim mlinom mostiček. Če ne bi nadzirali naraščanja vode, bi poplavila. V ta namen stoji ta most, zato je tudi most tam; poleg njega je hrast, tako je ta priča videla na obhodu, celo danes je mogoče tam prepoznati tok vode. Ad 19 Nič. Ad 20 Slišal je na obhodu, da se je od teh mlinov plačeval cenzus v Beltince. Ad 21 Nič. Ad 22 Videl je na obhodu, da obstaja v točki opisano znamenje mosta, in neka struga se vidi pri ternovniški jasi in obstaja tudi sedaj. 77 Bil je tudi pri strehovskem grmičevju; na tamkajšnjem hrastu ob cesti je dobro videl staro križno zarezo. Ad 23 Slišal je na obhodu, da je ob Rakovi Nogi oziroma Rák láb nekdaj tekla stara Ledava, kar je tedaj tudi sam videl. Struga je bila polna vode in tako močvirnata, travnata, poraščena s šibjem, kot je v navedeno v vprašanju. Ad 24 Na obhodu je bil pri gomilah, in je slišal od starejših, da so to pravi mejni znaki, in tako je tedaj tudi sam videl. Ad 25 Videl je križe ter od starejših slišal, da sta bila tista dva križa znamenji dveh mej, in sicer tako turniškega kot tudi strehovskega predela. Ad 26 Videl je tisto lokacijo mlina, in slišal, da je to prvotni Nagyev mlin, kot tudi, da je bil na stari Ledavi; tudi sam je videl, da je to nekoč bila lepa in primerna točka, sedaj pa je ta predel močvirnat. Ad 27 Videl je in slišal na obhodu, da je res tako, kot je v točki zastavljeno. Sam je videl, da je tam obstajal mlin; mlinski količi pa so tam še danes. Ad 28 Ve, kdaj je to bilo in je tudi slišal, da je bilo, kot je navedeno v točki. Ad 29 Videl je gomile 78 med dvema mlinoma Jánosa Nagya. Slišal je in tudi sam je ugotovil, da so to znaki za eno izmed meja. Ad 30 Na obhodu je videl in ugotovil, da je to neka struga, po kateri je voda tudi tedaj dobro tekla; obstaja struga ob opisani ograji, ve pa tudi za državno cesto. Ad 31 Od starega Tibolta in od bogojinskega župnika Jánosa Zadravcza je slišal, da so opisane križne zareze mejni znaki; tudi on sam je to ugotovil na omenjeno nedeljo. Ad 32 Tedaj je videl v vprašanju navedene kraje,

128

Dansev travnik in tudi gomile. Ugotovil je, da se je dalo prepoznati vsa ta mejna znamenja, ki so bila ob vodi, in voda je tedaj vsekakor tekla tam. Ad 33 V gozdu je videl križe in jih je imel za mejne znake. O drugem enako kot Ivan Lancsák, sedemnajsta priča. Ad 34 Priča je na obhodu videla tisto cesto. Ad 35 Slišal je, kot je navedeno v točki. Ad 36 Priča je videla tiste točke in ceste, po pričevanjih Dobrovničanov stara Ledavica teče prav tam, ne drugje. Ad 37 Ve in je na obhodu videl, da 79 teče Stara Ledavica proti Nedelici proti rovtam, v smeri proti Radmožancem pa poteka ob robu tamkajšnjega gozda pod to vas, od tam pa na nasip Herczeghovega mlina. Ad 38 Ve in je na obhodu videl, da je tako, kot navedeno v točki. Ad 39 Prav tako. Ad 40 Zmeraj je slišal, da je stara Ledava prava meja med dvema gospostvoma. Na obhodu je videl znake, gomile in rokav vode, ki ga je brez razmišljanja imel za to mejo. Ad 41 in 42 Nič. Ad 43 Zmeraj je slišal, da je bila zemlja na tej strani stare Ledave v beltinškem gospostvu vedno vzrok sporov. Kot je slišal, so Dobrovničani pokosili slovenske travnike, beltinski Štefan Szecskó pa je odnesel vso seno, saj je menil, da to pripada Slovencem in beltinškemu gospostvu. Slišal je tudi in celo spominja se časa, ko so namestnik župana Bezerédi, Mihael Kelcz in tudi glavni okrajni sodnik Jurij Gábor obhodili to področje. Slišal je še, da so prišli do prvotnega mlina Ivana Nagya, a so se prav tam prebivalci obeh strani sprli, se razšli 80 in zato niso nič uredili. Ko se je to zgodilo, je bila priča v Turnišču in je slišala, da je v obhodu sodeloval tudi Gabrijel Kövér, a ni ukrepal. Slovenskih travnikov ni upošteval, čeprav jih je nedvomno videl in spoznal.

Kot dvajseti je pričal plemeniti Štefan Kregár iz Ivancev v Zalski županiji, star 56 let.

Ad 1 Ve, je potrdil. Ad 2 Slišal je in potrdil. Ad 3 Ve, je potrdil. Ad 4 Ve, je slišal in potrdil. Ad 5 Potrdil. Ad 6 in 7 Nič. Ad 8 Ve, da so kopali jarek na Czipotov mlin, o ostalem nič. Ad 9 Ve, da je nad okolišem Dobovec struga stare Ledave. Ad 10 Ve, da je tako, kot je navedeno v točki: je ob Kuzmovih vratih, povsod vodi naravnost navzdol, prava struga se lahko takoj zazna. Ad 11 Ve, je takoj potrdil. Ad 12 Tako je slišal in ve. Priča je tu nekoč celo pasla živino; šel je za njo, a je padel v staro Ledavo, in če ga drugi pastirji ne bi rešili, bi verjetno utonil. Struga je namreč sedaj

129 sicer izsušena, a se ob močnih nalivih dežja kar hitro napolni; domačini jo imenujejo Železne jame. 81 Ad 13 Ve, da je ob stari Ledavi nekdaj stala vas Ivanci; tam, se še danes v zemlji zaznajo ostanki hiš in skednjev, kraj pa se imenuje Hisiscsék. Ad 14 Ve, je potrdil. Ad 15 Ve in je potrdil, da je tam struga stare Ledave. Ad 16 Ve, kako so zgradili prvotni Jenesov mlin, in potrjuje, kar je navedeno v točki. Ve tudi, da se je cenzus od mlina plačeval v Beltince. Ad 17 Ve, je takoj potrdil. Ad 18 Že kot majhen je od starih Bogojinčanov in Filovčanov slišal, da je stara Ledava tekla proti mostu nad Kalmárjevim mlinom (ob tem mostu stoji tudi en hrast) ter pod mlinskim nasipom proti Filovcem. Od Filovčanov je slišal še, da so se ob prečkanju te vode njihovi vozovi zaradi globokega blata večkrat ugreznili; to je doživela tudi sama priča. Ad 19 Kramárjev mlin ni stal na stari Ledavi, ampak na iz nje preusmerjeni vodi, prav tako tudi ostali mlini. Ad 20 Ve, da so cenzus od Kramárjevega in Lovrencsécovega mlina plačevali v Beltince. Celo od samega mlinarja Ivana Lovrencséca je slišal, da je 82 vedno plačeval cenzus v Beltince. Ad 21 Od samih Filovčanov je slišal in tudi sam je vedno tako menil, da je bil ta most na stari Ledavi v gozdu nekako za dobro njivo dolžine v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu, saj drugače vozovi ne bi mogli voziti čez njo proti Lovrencsécovemu mlinu. Ad 22 Ve, kje je ternovniška jasa, ve za točno lokacijo mostu. Sedaj se ta točka imenuje Virjé in kot je že povedal, stoji tam tudi en hrast, ve jo tudi sam pokazati. Velikokrat je že slišal in sam je mnenja, da je to struga stare Ledave. Ad 23 Ve, kje je Rakova noga. Od Filovčanov je velikokrat slišal in tudi sam meni enako, da je tam struga stare Ledave, tako kot na obhodu ob prisotnosti gospoda generala, Štefana Maricsa, Imreja Komáromija, Ferenca Horvátha, turniškega župnika Pétra Berdeka in namestnika županijskega sodnika Štefana Scapa. Ugotovili so, da je nekdanja, danes s trstiko zarasla struga še danes dobro vidna. Ad 24 Pozna gomile, videl jih je že prej in tudi na obhodu. 83 Ad 25 Dobro pozna Berdénov travnik, ki leži nad Berdénovim mlinom v smeri proti Filovcem. Ve tudi, kako so namestnika župana Štefan Bezerédi in Mihael Kelcz ter Jurij Gábor obhodili ta predel. Priča je tedaj prisostvovala in je za ta travnik slišala, da je Ivan Ferbesár, približno sto let star Strehovčan, povedal županovima namestnikoma, da ga uporablja strehovski Berdén, a leži na renkovški zemlji in meji.

130

Pod travnikom, oddaljena nekje za dolžino pol orala, je bila lokacija prvotnega mlina, ki danes sicer ni več dobro vidna. Takrat so se lahko vsi prisotni – namestnika župana in sodnik Jurij Gábor, pa še Bogojinčani, Strehovčani, Filovčani in Dobrovničani – prepričali v to. Ob tej priložnosti so bili prisotni tudi Turniščani. Ustavili so se nad gomilo, kamor bi ta priča znala priti tudi ponoči. Tam je Mihael Kelcz prisotnim rekel, naj pristopi predenj tisti, ki hoče zapriseči glede poteka meje, saj da ga bo ukazal do pasu zakopati v zemljo ter mu na glavo dati zemljo, pa naj tako zapriseže. Ko so to zaslišali Dobrovničani, Filovčani, Strehovčani in drugi ljudje z dolnjelendavskega gospostva, so se vsi starejši umaknili. Turniščani pa so hoteli namestnike župana odpeljati še v smeri proti 84 Dobrovniku. Tedaj pa je Jurij Gábor prijel palico ter pričel Turniščane pretepati, zato so se razbežali. Turniški kočijaž je bil s šestimi konji vred pregnan v Dobrovnik; temu je prisostvovala tudi priča, zato vse to dobro ve in je videl – zgodilo se je še v času gospoda Szécsenyija. Ad 26 Nič. Ad 27 Tako je slišal in potrdil. Ad 29 Slišal je od bogojinskega župnika Ivana Zadravcza – ta pa je slišal od očeta –, da je na opisani točki nad gomilo lokacija mlina in tam poteka struga stare Ledave. Imenovani župnik je lokacijo mlina in gomile pokazal po dnevu sv. Pavla. Ad 30 Priča pozna ogrado in pot, ki je nad njo; velikokrat je slišal, da je tam struga stare Ledave. Tudi na obhodu se je prepričal, da ima tam primeren tok, in že prej je od Dobrovničanov slišal, da jo vseskozi imenujejo Suha Ledavicza. Ad 31 Nič. Ad 32 Na obhodu je videl Dansev travnik in nato tudi tamkajšnjih pet gomil, 85 za katere je slišal, da je nekoč tam tekla stara Ledava; tudi sam se je prepričal, da gre za strugo neke vode. Ad 33 Dodaja, kot je izpovedala sedemnajsta priča Ivan Lancsák, in se je sam prepričal, da se ta struga, Suha Ledavicza, vidi tudi sedaj. Ad 34 in 35 Nič. Ad 36 Slišal je, da so vodo iz stare Ledave preusmerili tudi na mlin Ferenca Deáka. Ad 37, 38 in 39 Nič. Ad 40 Od starejših Filovčanov, Strehovčanov in Bogojinčanov je slišal, da je stara Ledava (s tem nima v mislih ne Pretoke niti ne vode, na kateri so Kramárjev ter ostali mlini) prava meja med dvema gospostvoma. Tudi sam je tako menil ter se je na obhodu v to prepričal. Ad 41 Zmeraj je slišal, da se stara Ledava imenuje tako prav zaradi razlikovanja te vode od preusmerjenega toka. Ad 42 Zmeraj je slišal, da so prebivalci beltinškega gospostva uporabljali

131 predele okrog stare Ledave; a ker dolnjelendavsko gospostvo Slovencem tega ni hotelo dovoliti, jih prebivalci samega gospostva nikoli niso posebej uporabljali. 86 Zagotovo ve, da so Renkovčani vselej svobodno uživali predel za Domonkosevim ter Lovrencsécovim mlinom v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu vse do stare Ledave; na njem so pasli in ga uživajo še danes, kot tudi predel proti beltinškemu gospostvu. Ko pa je bil nekoč dozorel žir, so Filovčani in Renkovčani skupaj zaprosili zanj in tako Renkovčani vse do sedaj živijo ter delajo brez kakih problemov in sporov. Ad 43 Enako kot v 25. točki.

Kot enaindvajseti je pričal Matej Szraka, kmet spoštovanega Petra Berke iz Gančanov v Zalski županiji, star 70 let.

Ad 1 Je potrdil. Ad 2 Vselej je tako slišal. Ad 3 Je potrdil. Ad 4 in 5 Ve in je potrdil. Ad 6 Slišal je in potrdil. Ad 7 Ve in je potrdil. Ad 8 Ve in je potrdil, tudi sam je kopal. Ad 9 Ve, da gre nad Dobovczem. Ad 10 in 11 Ve in je potrdil. Ad 12 Ve, kdaj so gradili Godčev mlin in v tej točki potrjuje kot vse doslej. Ad 13 Enako kot pravkar zaslišana dvajseta priča Štefan Gregar. Ad 14, 15 Ve in je potrdil. 87 Ad 16 Dobro ve in je potrdil, da se je cenzus od Jenesovega mlina plačeval v Beltince. Ad 17 Ve in je potrdil. Ad 18 Ta priča je to slišala od 93-letnega Rousza in od starega Filovčana Lovrencséca; vsi trije so nekoč stali skupaj ob strugi stare Ledave pod Kramárjevim mlinom v smeri proti Bogojini in Filovcem, in so mu povedali, da vedo, da je tod tekla stara Ledava, da je to njena prava struga in da je tekla nad Kramárjevim mlinom nekako za petindvajset korakov proti mostiču (poleg katerega je tudi hrast) ter pri nasipu naravnost proti Filovcem. Tudi ta priča je hodila tam in videla, da je voda nekoč imela večji tok kot sedaj. Sedaj pa teče drugam, saj jo je Kramár prekopal ter jo usmeril na svoj mlin. Ad 19 Kramárjev in ostali mlini ne stoje na strugi stare Ledave, ampak na iz nje izvzetem rokavu in na tej strani. Ad 20 Slišal je od nekega Filovčana, da se je cenzus od Kalmarjevega in Lovrencsécovega mlina plačeval v Beltince. Ad 22 Slišal je o vsem in dodal enako kot pravkar zaslišana priča. 88

132

Tudi sam jo je vedno imel za staro Ledavo. Ad 22 Kot pravkar zaslišani. Ad 23 Nič. Ad 24 Ve za tri gomile in je vselej slišal, da je stara Ledava tekla tudi za njimi ter imela strugo v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu, tudi priča je vedno tako menila, in na tistih gomilah so bila tudi drevesa. Ad 25 in 26 O ostalem nič. Vse do ad 38 Slišal je, da se stara Ledava sedaj nad Herczeghovim mlinom združi s Pretoko in tako teče na mlin. Ad 40 Dodaja kot je rekel pravkar zaslišani, da je nekoč nek starec šel čez strugo pod Kramárjevim mlinom pri ternovniški jasi in je tej priči povedal: „Pazi, da ne padeš v staro Ledavo”, saj je bila tedaj polna blata. Priča lahko pokaže to mesto. Ad 41 Je potrdil. Ad 42 Slišal je enako kot navaja točka. O drugem nič.

Kot dvaindvajseti je pričal Jurij Szraka, kmet, prav tako iz Gančanov, star 50 let.

Ad 1 Enako. Ad 2 Slišal je enako. Ad 3 Ve enako. 89 Ad 4 in 5 Ve enako. Ad 6 Slišal je enako. Ad 7 in 8 Ve enako. Ad 9 Enako kot dvajseta priča. Ad 10 in 11 Enako. Ad 12 Nič. Ad 13 Enako kot dvajseta priča. Ad 14 in 15 je potrdil. Ad 16 Ve, je potrdil, ne ve pa, kje je Godčev mlin. Ad 17 Je potrdil. Ad 18 Vselej je slišal, da je stara Ledava tekla pri nasipu nekako petindvajset korakov nad Kramárjevim mlinom, proti tamkajšnjemu mostiču in drevesu ob njem, na levo proti grmičevju in ternovniški jasi. Ad 19 Enako kot dvajseta priča. Ad 20 Nič. Ad 21 Slišal je in je tako, kot navaja točka, tudi menil. Ad 22 Nič. Ad 23 Vselej je slišal in menil, da teče stara Ledava proti Rakovi nogi. Ad 24 Enako kot pravkar zaslišani. Ad 25 Ve za Berdénov travnik in je vselej slišal, da pod njim teče struga stare Ledave. Ad 26 ter o drugem nič vse do Ad 32. Na obhodu lansko zimo je slišal, da gre struga stare Ledave v smeri proti Densovemu travniku 90 Ad 33 ter o drugem nič vse do Ad 40 Že od malega je vselej slišal, da je stara Ledava prava meja med dvema gospostvoma – s tem ne misli niti Pretoke niti vode na Kramárjev mlin. Ad 42 Spominja se, da je županov namestnik Kelcz obhodil ta predel, a se niso mogli dogovoriti. Zato so se Turniščani in Dobrovničani sprli ter se stepli in se tako razšli; sicer ni bil prisoten, a ve za čas tega dogodka.

Kot triindvajseti je pričal znani Nikolaj Traiber iz Gomilice v Zalski županiji, star 70 let.

133

Ad 1 ter o drugem nič vse do Ad 13 Ve, da je bila lokacija nekdanje vasi Ivanci ob stari Ledavi, imenovali so jo Hisiscsék, in jo sedaj lahko pokaže. O drugem nič vse do Ad 38. Ad 38 Ve in je tudi slišal, da se stara Ledava združi s Pretoko nad Herczeghovim mlinom in taka teče na mlin, tudi v deževnem vremenu; priča je že od majhnega imela to vodo za staro Ledavo. Ad 39 Enako. Ad 40 Vselej je vedel, slišal in tudi menil, da 91 je stara Ledava prava meja med dvema gospostvoma. Ad 41 Nič. Ad 42 Ve, da so podložniki beltinškega gospostva lahko pasli vse do struge stare Ledave, ki gre pod Radmožanci. O nadaljnjem nič.

Kot štiriindvajseti je pričal plemeniti Franc Godina iz Črenšovcev v Zalski županiji, star 75 let.

Ad 1 in o drugem nič vse do. Ad 40 Od starega Dobrovničana Danse je slišal, da je stara Ledava prava meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom. Ta mu je povedal tudi, da bi znal pokazati to pravo mejo, če bi si upal. Tudi od drugih je zagotovo slišal, da je stara Ledava meja.

Kot petindvajseti je pričal plemeniti Blaž Godina, živeč prav tam, star 40 let.

Ad 1 in o drugem nič vse do Ad 40. Ad 40 Od starih Dobrovničanov je slišal, da je Suha Ledavica, ki poteka skorajda pod Radmožanci, prava meja med dolnjelendavskim in 92 beltinškim gospostvom.

Kot šestindvajseti je pričal svobodnjak Nikolaj Kuzma iz Lipovcev v Zalski županiji, star 50 let.

Ad 1 In o drugem nič vse do Ad 10. Ad 10 Dobro pozna Kuzmova vrata in tamkajšnjo strugo stare Ledave. Ad 40 Vselej je slišal, da je stara Ledava prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom.

134

Kot sedemindvajseti je pričal plemeniti Michael Lacskó, živeč prav tam, star 70 let.

Ad 1 Je potrdil. O drugem nič vse do Ad 40. Ad 40 Enako kot pravkar zaslišana 27. priča. Ad 43 Od očeta je slišal, da je nekoč namestnik župana z ljudmi z obeh gospostev obhodil mejo. Ko pa so ga ljudje z beltinskega gospostva želeli popeljati še na druge kraje, pa tja niso smeli iti. Zato so se razšli in niso nič opravili; tega obhoda se je udeležil tudi oče te priče.

Kot osemindvajseti je pričal plemeniti Franc Marics iz Gomilice v Zalski županiji, star 45 let. 93 Ad 18 Od svojih dvajsetih let naprej je od starejših vselej slišal, da stara Ledava ne teče neposredno na Kramárjev mlin, ki je stal na nasipu, ampak nekako za petindvajset korakov nad njim. Na strugi stare Ledave je tudi mostiček, od koder poteka struga naravnost proti Filovcem; Ad 19 zato Kramárjev in Lovrencsécov mlin ne stojita na toku stare Ledave, temveč na vodi, ki je preusmerjena iz nje. Ad 40 Enako kot 26. priča. O drugem nič.

Kot devetindvajseti je pričal plemeniti Pavel Vasdinnyei iz Beltincev v Zalski županiji, star 50 let.

Ad 1. Je potrdil. Ad 2 Slišal je in potrdil. Ad 3, 4 in 5 Je potrdil. Ad 6, 7, 8 in 9 Nič vse do Ad 17. Ad 17 Je potrdil. Ad 18 Vselej je slišal za mostič nad Kramárjevim mlinom, pod katerim je stara Ledava tekla proti Bogojini in Filovcem, kot tudi, da je lansko zimo ob postu gospod general Ebergényi skupno z Maricsem, Lancsákom ter Scápom 94 ter ostalimi obhodil ta teren in ugotovil, da je tam struga neke velike vode. Ad 19 Vselej je slišal, da Kramárjev, Domonkosev in Lovrencsésov mlin že več kot trideset let ne stoje na pravi stari Ledavi, ampak na iz nje preusmerjeni vodi – rokavu. Ad 20 Prav zaradi tega so cenzus od Kramárjevega in Lovrencsésovega mlina plačevali v Beltince. Ad 21 Slišal je ter se ob omenjenem obhodu sam prepričal, da ima imenovana stara Ledava še vedno dobro strugo, polno blata in vode. Ad 22 Ve za ternovniško jaso in za ostanke mostiča v smeri nad Lovrencsécovim mlinom,

135 katerega količi obstajajo še sedaj. Ta priča je hodila čezenj, ko je bil mostič še cel, in je tedaj na obhodu videla, da pod njim teče stara Ledava. Ad 23 in 24 Nič. Ad 25 Slišal in videl je tudi, da poteka struga stare Ledave pod Berdénovim travnikom; oboje je še zdaj dobro vidno. Ad 26 O ostalem nič do Ad 30. Ad 30 95 Na obhodu je skupaj z gospodom generalom in ostalimi prisotnimi videl, kako je bogojinski župnik Ivan Zadravecz ob še prepoznavni strugi stare Ledave pokazal v točki opisano lokacijo. Hkrati je povedal, da ko je v mladosti tam pasel, je ob cesti našel železni križ, katerega je imel za mejni znak; na to izjavo je pozneje tudi prisegel. Ta priča bi vselej vedela priti tja, tudi sam je opazil strugo stare Ledave. Ad 31 Nič. Ad 32 Slišal je, da poteka struga stare Ledave čez Dansev travnik, kar so videli tudi na obhodu; ta travnik je on poznal že pred tem, pod njim se vidi široka in globoka struga stare Ledave. Ad 33 Enako kot sedemnajsta priča ter še doda, da je tudi sam dobro videl to lokacijo, struga je še tudi blatna. Ad 34 ter o ostalem nič. Ad 40 Vselej je slišal, da je stara Ledava prava meja med beltinskim in dolnjelendavskim gospostvom; tudi ta priča jo je imela za tako, potem, ko so jo obhodili, in je opisana v pričevanju zgoraj. Ad 41 in 42 Nič. 96 Ad 43 Že dolgo nazaj je slišal, da so nekoč županova namestnika Bezerédi in Mihael Kelcz kot tudi Jurij Gábor skupaj s prebivalci beltinškega in dolnjelendavskega gospostva obhodili mejo; precej nad Kuczkójevim mlinom v smeri proti Turnišču sta dve gomili (tisti dve, pri katerih je ta priča bila in ju pozna). Šli so do teh gomil, kjer pa so se sprli ter stepli; nato so se razšli, ne da bi kaj uredili.

Kot trideseti je pričal plemeniti Štefan Marics, živeč prav tam, star 55 let.

Ad 1 Je potrdil. Ad 2 Je slišal in potrdil. Ad 3, 4, 5 in 6 Je potrdil. Ad 7 Nič. Ad Je potrdil. Ad 9 Nič. Ad 10 Slišal je tako, kot je v točki zastavljeno. Ad 11 Je slišal in potrdil. Ad 12 in 13 Nič. Ad 14 Je slišal in potrdil. Ad 15 in 16 Nič. Ad 17 Je potrdil. Ad 18 Slišal je, da je stara Ledava nekoč tekla za približno trideset korakov nad Kramárjevim mlinom na nasipu (ki je sedaj zadelan) pri 97 tamkajšnjem mostiču levo proti Filovcem. Skupaj z gospodom generalom in prisotnimi starešinami se je na obhodu prepričal, da se lahko tam prepozna struga

136 neke vode. Ad 19 Slišal je in na obhodu še videl, da Kramárjev in ostali mlini ne stoje na pravi stari Ledavi, ampak na iz nje preusmerjenem rokavu; tako tudi, Ad 20 da se je cenzus od Kalmárjevega mlina vselej plačeval v Beltince. To priča ve, saj je bil pred tem glavni beltinski kletar in nato beltinski upravitelj ter je tudi sam prejemal ta davek. Ad 21 Slišal je vselej in potrdil, kar je videl tudi na obhodu, da se struga stare Ledave jasno pozna. Ad 22 Slišal je, da je tam bil mostič čez staro Ledavo, priča je to lokacijo na obhodu tudi videla. Ad 23 Na obhodu je videl, da teče stara Ledava od ostankov mostiča naravnost med določenimi visokimi drevesi, s seboj nosi veliko blata, ki v vodi povzroča zastoje. Ad 24 Slišal, da tiste tri naravne gomile označujejo mejo; tudi sam je na obhodu tako ocenil, na spodnji gomili se je znašel tudi velik hrast. Ad 25 Nadalje je na obhodu pri Berdénovem travniku 98 prišel do tistih hrastov, na katerih je videl stare križne zareze, ki jih je ocenil kot mejne oznake in po katerih se pozna tudi struga vode. Priča ve, saj je bil tedaj glavni kletar v Beltincih, da so namestnika župana Štefan Bezerédi in Mihael Kelcz ter županijski sodnik Jurij Gábor hkrati z ljudmi z obeh strani obhodili in si ogledali mejo. Na točki, kjer se niso mogli dogovoriti, so se sprli in niso nič uredili ter se razšli. Ve tudi, da je bil Štefan Szecskó, namestnik župana v času Jurija Széchenyija, poslan iz Beltincev, da gre tja in vloži uraden protest. Ko je prišel k obhodnikom, je s strani gospostva protestiral proti meji kot tudi proti tistim ljudem, ki jih je tedaj Jurij Gábor pretepel. Priča je o tem slišala od samega Szecska kot tudi od namestnika županijskega sodnika; po teh protestih so drugi županovi namestniki Szecska odstranili s sodišča. Ad 26 99 in 27 Nič. Ad 28 Priznava, kar je povedal na osnovnem zaslišanju. Ad 29 Pozna gomile, videl jih je na obhodu ter slišal, da so to mejni znaki. Ad 30 Enako kot devetindvajseta priča Pavel Vasdinnyei ter dodaja: slišal je, da so tamkajšnje travnike uporabljali Turniščani, a so jim jih Dobrovničani odvzeli, saj so jih hoteli oni uporabljati. Ad 31 Videl je tiste križne zareze, slišal ter tudi sam ocenil, da so to mejni križi, ki so vsi ob strugi stare Ledave. Ad 32 Videl je ter ve za Dansev travnik, ki je v celem ograjen. Ad 33 Nič. Ad 34 Pozna cesto, ki vodi iz Žitkovcev na Czéhov mlin, ob katerem gre struga imenovane stare Ledave, ki se tam še danes pozna. Ad 35, 36, 37, 38 in 39 Nič. Ad 40 Vselej je slišal in ve, da je struga stare Ledave prava meja med beltinškim ter dolnjelendavskim gospostvom, in kot tako so jo vedno imeli. Iz ust

137

Andreja Jakasicsa je slišal, ko je ta rekel gospodu generalu Ebergényiju, da je stara Ledava 100 brez izjeme prava meja med obema gospostvoma. Ad 41 Kot v četrti točki. Ad 42 Med drugimi tudi ta priča ve, da Renkovčani na drugi strani Domonkosevega in Lovrencsécovega mlina v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu do stare Ledave mejijo s Filovčani; vselej so v miru pasli, živeli in delali brez sporov tako na eni kot na drugi strani; tudi ko je obrodil želod, so se sporazumeli, nikoli ni bilo nobenega nasprotovanja; celo, ko je njihova živina šla čez staro Ledavo, nihče ni nič naredil drug drugemu. Ta priča je v času, ko je bil upravnik, ukazala, da naj živijo v miru; njegovega ukaza so se tudi držali, niti Filovčani niso nikoli nagajali. Ad 43 Tej priči je Štefan Szecskó, ki je bil nekdanji ključar v Beltincih, povedal, da so za časa nadškofa njega kot tudi beltinškega upravitelja Petra Németa poslali z vojaki in vozovi na slovenske travnike po seno, ki so ga pokosili Dobrovničani (češ da ti slovenski travniki niso bili od Dobrovničanov, temveč od Slovencev (tót). 101 Štefan Szecskó je dal prepeljati vso seno s slovenskih travnikov v beltinško pristavo, in nikoli ga nihče ni zahteval nazaj, niti iskal; nato je taisti postal namestnik županijskega sodnika. Ko je bil enkrat pomemben sestanek v (Zala)Egerszegu, je bil prisoten tudi on. Tedaj še živeče njegovo knežje veličanstvo palatin Pavel Esterházy ga je tam na županiji ogovorilo: „Vi ste namestnik županijskega sodnika?”, nakar mu je Szecskó odgovoril: „Da, sem, milostljivi gospod.” Knez je nadaljeval: „A ste morda postali dober županijski sodnik zato, da ste tako ravnali z mojimi ljudmi, da ste jim odpeljali vse seno?” Szecskó je nato odvrnil: „Takrat nisem bil sodnik, bil sem ključar in uslužbenec; kar mi je ukazal upravitelj, sem moral storiti.” S tem se je zaključilo, nihče ga nikdar več ni vprašal glede tega. O ostalem kot v petindvajseti točki.

Kot enaintrideseti je pričal priznani Marko Traiber iz Odrancev v Zalski županiji, star 70 let.

Ad 40 Od prebivalcev dolnjelendavskega gospostva, Dobrovničanov, še posebej od 102 starega človeka Danse je slišal, da je struga stare in Suhe Ledave prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom; s tem ne misli nič drugega kot na staro

138 strugo, ki je na slovenskih travnikih proti Dobrovniku, in jo je vselej imel za mejo; dodati želi, da je omenjeni Dansa s to pričo ravnal nasilno. Zato mu je ta priča grozila, da se mu bo maščevala, nakar mu je tedaj Dansa pred svojo hišo v Dobrovniku rekel: „Ne bojim se te, ker ne bom šel čez staro Ledavo ali Suho Ledavo, saj do tja sega naša meja; sicer pa se te na tej strani ne bojimo.” O ostalem nič.

Kot dvaintrideseti je pričal skrben Andrej Vucsák iz Bratoncev v Zalski županiji, star 70 let.

Ad 1 Potrdil je. Ad 2 Slišal je kot je zastavljeno. Ad 3, 4, 5. Potrdil je. Ad 6 Nič. Ad 7 in 8 Potrdil je. Ad 9 Potrdil je. Struga stare Ledave gre proti Dobovcu. Ad 10 Nič. Ad 11 Prav tako nič. Ad 12 Ve, da se Martjanski in Tešanovski potok izlivata v staro Ledavo. Ad 13 Ve, da so nekdanji Ivanci ležali ob stari Ledavi; 103 če je potrebno, lahko tudi pokaže to mesto: je približno za tri orale razdalje nad sedanjimi Ivanci. Ad 14 Vsekakor ve za Polsko Grabo. Ad 15 Nič. Ad 16 Ve, da je bil Jenesov mlin na stari Ledavi in je to tudi videl. Ad 17 Potrdil je. O ostalem nič.

Kot triintrideseti je pričal skrben Ivan Voikovics, kmet plemenitega Petra Berke iz Lipovcev v Zalski županiji, star 50 let.

Ad 1 Potrdil je. Ad 2 Slišal je na splošno in potrjuje. O ostalem nič do. Ad 13Ve, da so nekdanji Ivanci ležali ob stari Ledavi. O ostalem nič. Ad 17 Potrdil je. Ad 18 Že od majhnega je od starejših slišal, da je stara Ledava tekla nad Kramárjevim mlinom proti tamkajšnjemu nasipu. Ta priča je večkrat hodila tam, videl je, kako je in dobro pozna to mesto. Ko je služil v Filovcih, je od Filovčanov – še posebej od tamkajšnjega Berdéna – slišal, da teče prav tam ob gozdu proti Filovcem; velikokrat je hodil čez, tudi sam jo je imel za strugo stare Ledave; 104 Ad 19 zato je vselej slišal, in tudi sam je tako menil, da Kramárjev, Domonkosev, Lovrencsécov in Berdénov mlin niso na toku stare Ledave, ampak na iz nje preusmerjeni vodi. Ad 20 Nič. Ad 21 Slišal je na splošno, da je bil čez staro Ledavo v smeri proti Lovrencsécovemu mlinu most, katerega sicer ta priča ni videla; a je hodil z drugimi Filovčani na tem predelu (tam, kjer je običajno bilo veliko blato), še posebej

139 pa skupaj s podložniki; in ko so tam šli čez, so se starejši med seboj pogovarjali in kazali, tu se je šlo čez staro Ledavo in ta je prava stara Ledava, ne pa tista, kjer sedaj stojijo Kramájev mlin in ostali mlini. Mesto tistega mostu bi lahko pokazal tudi sedaj. Takrat so bili tudi globoki jarki ter močvirja, voda sem ni mogla priti od drugod kot iz struge Ledave. Ad 22 Enako kot v dvajseti točki. Slišal je pogovor Filovčanov, saj je pred približno dvajsetimi leti služil tam, da 105 je struga stare Ledave v strehovskem grmičevju in gre tam mimo. Ad 23 Ter o ostalem nič. Ad 40 Od Filovčanov in tudi od drugih starih ljudi je slišal, da je struga stare Ledave (ne misleč tu na tisto, na kateri so Kramárjev, Domonkosev, Lovrencsécov in Berdénov mlin, niti ne Pretoko, ampak tisto, za katero je pričal, da je) prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom; tudi sam je menil in tudi Filovčani so velikokrat na splošno tako rekli. In dalje Ad 43 Od Filovčanov in tudi od drugih je slišal, da so prebivalci beltinškega gospostva menili, da je predel do stare Ledave njihov.

Kot štiriintrideseti je pričal skrben Franc Voikovics, kmet prav tam, star 40 let.

Ad 17 Kot je zastavljeno. Ad 18 Že od majhnega je slišal, tudi hodil je tam, zato lahko priča, enako kot pravkar zaslišani, s to razliko, da ni služil v Filovcih in ni slišal vsega tega od Berdéna. Ad 19 Slišal je tudi sam ter na splošno. Ad 20 Nič. Ad 21 Tudi sam je tako slišal. Ad 22 Slišal je, da 106 je na strugi stare Ledave, ki je tekla za dober oral dolžine nad Lovrencsécovim mlinom, stal most; in sicer gre za strugo, ki teče pod mostom nad Kramárjevim mlinom; vselej so slišali, da je to stara Ledava. Dobro ve tudi za ternovniško jaso in je slišal, da je tam struga stare Ledave. Ta priča je tam večkrat hodila, imela je močan tok in blato; tudi sam jo je vedno imel za staro Ledavo. Ad 40 Na splošno je slišal in tudi sam je verjel enako, kot triintrideseta priča. O ostalem nič. Vselej je slišal, menil in verjel, da se stara Ledava nad Herczeghovim mlinom združi s Pretoko in s potokom, ki teče z mlina Franca Deáka. Videl je, kako teče na ta mlin, namreč pred 38 leti, za časa turške vojne.

140

Kot petintrideseti je pričal skrben Nikolaj Bassa iz Beltincev v Zalski županiji, kmet plemenitega Petra Berke, star 80 let.

Ad 40 Vselej je na splošno slišal, da je struga stare Ledave prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom. Ad 43 Da je namestnik župana Mihael Kelcz obhodil mejo, je slišal od tedaj prisotnih 107 pri obhodu meje; a niso nič dosegli, saj so se sprli in se razšli. Šli pa so v smeri proti Turnišču, prav v gozd, ne ve sicer natančno kje, a ve, da so hodili. O ostalem nič.

Kot šestintrideseti je pričal ugledni Nikolaj Ritlop iz Gomilice v Zalski županiji, star 28 let.

Ad 40 Vselej je od starejših slišal, da je stara Ledava prava meja med dvema gospostvoma. O ostalem nič.

Kot sedemintrideseti je pričal skrben Marko Zakovics kmet plemenitega Pavla Vasdinnyeija iz Odrancev v Zalski županiji, star 60 let.

Ad 1 Ve in je potrdil. Ad 2 Slišal je enako. Ad 3, 4, in 5 Je potrdil. Ad 6 Je potrdil in dodal, kdaj so gradili rakičanski mlin; ve tudi, da so za to preusmerili vodo. Ad 7 in 8 Je potrdil. Ad 9 Nič. Ad 10 in 11 Je potrdil. Ad 12 in 13 Nič. Ad 14 in 15 Je potrdil. Ad 16 Nič. 108 Ad 17 Je potrdil. Ad 18 Na splošno je slišal kot štiriintrideseta priča. Ad 19 Slišal je in potrdil. Ad 20 Nič. Ad 22 Ve za mostiček, ki je bil čez staro Ledavo, slišal je to od Filovčanov kot tudi od drugih. Ko je tam hodil, se je tudi sam prepričal, da je struga stare Ledave polna blata. Nekoč je tam pasel svinje in so mu zašle v to strugo. To je videl Filovčan Resonya in je tej priči rekel: „Sedaj so tvoje svinje v strugi stare Ledave, zapomni si to.” Tudi sedaj bi priča lahko pokazala tisto mesto. Ad 23 Nič. Ad 24 Ve za gomile in slišal je, da je nekoč tam tekla stara Ledava. Ad 25, 26, 27, 28 in 29 Nič vse do Ad 37. Ad 37 Vselej je slišal, da teče stara Ledava pod Radmožanci in tudi sam je vedno tako menil. Ad 38 Vselej je slišal, menil in verjel, da se stara Ledava nad Herczeghovim mlinom združi s Pretoko in s potokom, ki teče z mlina

141

Franca Deáka. Videl je, kako teče na ta mlin, namreč pred 38 leti, za časa turške vojne, 109 je bil tam v tistem mlinu in je videl teči tiste vode. Ad 39 Kot je zastavljeno v točki. Ad 40 Slišal je vselej in je tako tudi menil, da je stara Ledava tista, ki jo ta priča omenja, prava meja med dvema gospostvoma. Ad 41 Kot je zastavljeno v točki. Ad 42 Ve in je vselej na splošno slišal, da so prebivalci beltinškega gospostva svobodno uporabljali predel do opisane stare Ledave, prav tako tudi slovenske travnike. O ostalem nič.

Kot osemintrideseti je pričal svobodnjak Franc Kramarics iz Beltincev v Zalski županiji, star 48 let.

Ad 1 Kot je zastavljeno v točki. Ad 2 Slišal je, kot je zastavljeno v točki. Ad 3, 4, 5, 6 7 in 8 Kot je zastavljeno v točki. Ad 9 Ve, da poteka struga stare Ledave proti kraju Dobovecz. Ad 10 in 11 Kot je zastavljeno v točki. Ad 12 Ve, da se Martjanski in Tešanovski potok zlivata v staro Ledavo. Ad 13 Ve, da je bila lokacija nekdanje vasi Ivanci ob stari Ledavi za poldrugi oral dolžine nad sedanjo vasjo Ivanci in se imenuje 110 Hisiscsék. Ad 14 Dobro ve za Polszko Grábo, tako kot je v točki zastavljeno. Ad 15 Natančno ve za gomile, tam ob njih teče stara Ledava. Ad 16 Ve, kot je zastavljeno v točki, a za cenzus ne ve. Ad 17 Ve, kot je zastavljeno v točki. Ad 18 Vselej je slišal od Bogojinčanov in Filovčanov kot tudi od drugih, da je stara Ledava tekla nad Kramárjevim mlinom (katerega priča dobro pozna) približno za trideset korakov proti mostičku na nasipu (ki je zadelan) z leve strani proti Filovcem naravnost dol proti grmičevju; struga se lahko prepozna tudi sedaj; tisti mostiček pa je zato, ker je tam šla struga stare Ledave, vendar je voda v njej le slabo tekla pod nasipom; priča se dobro spomni, da je to struga stare Ledave, kot tako jo je tudi imel, vselej verjel in tako jo je imenoval vsak človek in jo imenuje tudi danes, če hoče govoriti resnico. Zato Ad 19 priznava, da Kramárjev mlin in ostali mlini za njim niso na strugi prave stare Ledave, 111 temveč na iz nje preusmerjenem toku. Ad 20 Priznava, da se je cenzus od Kramárjevega in Lovrencsécovega mlina plačeval v Beltince. Ad 21 Kot je

142 zastavljeno v točki. Ad 22 Pozna mostič, ki ga sedaj sicer več ni, a je stal nad prvotno strugo stare Ledave. Ta priča je tam hodila ter ugotovila, da je tista struga dokaj zamašena; pred dvanajstimi leti se je med prevažanjem drv za gradnjo čez mostič v njej celo pogreznil; pred nedavnim pa se je v prisotnosti Hevenyessyja, Lancsáka ter namestnika župana Scapa lahko prepričal, da gre za strugo velike vode in jo odtlej ima brez dvoma vselej za staro Ledavo. Ad 23 Ve za Rakovo nogo/Rákláb in strehovsko grmičevje; tamkajšnja struga stare Ledave se ob deževjih tudi sedaj napolni z vodo. Ad 24 Ve za tri gomile in vselej je slišal ter verjel, da gre tam struga stare Ledave, in da te gomile še sedaj služijo kot mejni znaki. Ad 25 Slišal je, kot je zastavljeno v točki, ter dodal: Ta priča je tedaj hodila v šolo v Dobrovnik; od Dobrovničanov je slišal, da so namestnika župana Štefan Bezerédi in Mihael Kelcz ter Jurij Gábor skupaj z ljudmi z dolnjelendavskega in beltinškega gospostva obhodili predel meje 112 in naj bi prišli tudi do mlina Ivana Nagya, kjer pa so se sprli, se stepli in se razšli; to je slišal od tedaj tam prisotnih Dobrovničanov: Danse, Blaža Markoja in Franca Hoszu. Tedaj niso nič opravili, saj jim Dobrovničani niso dovolili pripeljati ljudi in namestnika župana na dejansko mejo. Ad 26 in 27 Nič. Ad 28 Slišal je, kot je zastavljeno v točki. Ad 29 Ve za dve gomili in je na splošno slišal, da sta le-ti mejna znaka. Ad 30 in 31 Nič. Ad 32 Ve za Dansev travnik in je vselej slišal, da je nekoč tam tekla stara Ledava; o tem se je lansko zimo ob ogledu prepričal in videl, da ima prepoznavno strugo; od tod poteka pod gomilami, katere so zmeraj imeli za mejne znake; priča jih je videla že tudi pred tem. Ad 33 Ve za travnik Blaža Markója tam na zgornji strani proti Dobrovniku, kjer je struga stare Ledave; ta travnik je hasnoval Blaž Markója, ki je sprva živel v Turnišču, a se je preselil v Dobrovnik in ga tako hasnoval še naprej. 113 Struga stare Ledave je potekala po sredini travnika Jančija Győre; od tam naprej so jo imenovali Suha Ledavica in je že velika. Ad 34 Stara Ledava teče na Cséhov mlin ob žitkovski državni cesti. Ad 35 in 36 Nič. Ad 37 Pozna tisto strugo: gre ob robu rovtarskih nedeliških travnikov in v smeri proti Radmožancem, nato na robu bukovega gozda blizu Radmožancev ter od tam v nasip Herczeghovega mlina. Ad 38 Ve, da se prej omenjena struga stare Ledave združi s Pretoko in vodo iz Gančanov nekje nad Herczeghovim mlinom in potem teče na mlin. Ad 39 Od tam pa na ostale radmožanske mline. Ad 40 Vedno je menil in je bil prepričan, da je prej omenjena

143 struga stare Ledave prava meja med dvema gospostvoma. Ad 41 Je potrdil. Ad 42 Ve, da na slovenskih travnikih niso upali narediti niti enega reza, temveč so jih kosili ter uporabljali Nedeliščani, kot tudi zemljo s strani beltinškega gospostva do stare Ledave. Ve tudi, da so Renkovčani svobodno kosili in uporabljali zemljo za Lovrencsécovim in Domonkosevim mlinom do stare Ledave. 114 Mejili so s Filovčani in so brez sporov svobodno kosili ter uporabljali travnike tako nekoč kakor tudi danes. Ad 43 Slišal je od strejših, da je Gabrijel Kővér obhodil mejo; tedaj se mu slovenski travniki niso zdeli vprašljivi, ampak je menil, da pripadajo Nedeliščanom. Tedaj je Kővér prišel vse do kamnite ceste; tam pa je Dobrovničan Terhács skupaj še z dvema krivo pričal, vsi trije pa so še istega leta umrli, a tedaj niso nič uredili. Priznava tudi, enako kot petinštirideseta priča v zadnjem odgovoru. Enako nato vse do konca.

Kot devetintrideseti je pričal Marko Moravecsak, kmet plemenitega Štefana Maricsa iz Odrancev v Zalski županiji, star 40 let.

Ad 18 Od očeta, starega sedemdeset let, in od starejših je slišal, da je bila stara Ledava preusmerjena zaradi Kramárjevega mlina; pred tem pa je z gornje strani tekla skozi gozd v smeri proti Filovcem, tako je tudi priča sama vselej menila in verjela. 115 Enkrat jo je celo prečkal z nekim starejšim človekom, ko sta z vozom prevažala drva. Tedaj mu je ta – imenoval se je Béla Kovács – povedal: „Sin, to je struga stare Ledave,” zato je ta priča vselej tako menila in verjela. Ad 19 prav zato je na splošno slišal, da Kramárjev in za njim sledeči mlini ne stoje na strugi stare Ledave, temveč na iz nje preusmerjenem tukajšnjem rokavu in vodi. Ad 40 Vselej je slišal in je menil, da je struga stare Ledave prava meja med dvema gospostvoma. O ostalem nič.

Kot štirideseti je pričal skrben Ivan Vidán iz Beltincev, star 50 let.

Ad 1 In o ostalem nič vse do Ad 18. Ad 18 Od starejših ljudi je slišal, da Kramárjev, Domonkosev in Lovrencsésev mlin ne stoje na strugi stare Ledave, temveč da je stara Ledava nad temi mlini v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu, in (Ad 40)

144 tudi to je slišal od starejših, da je stara Ledava prava meja med beltinskim in dolnjelendavskim gospostvom. 116 Kot enainštirideseti je pričal Ivan Macsek, kmet plemenitega Pavla Vasdinnyeija, star 50 let.

Ad 18 in ad 40 Enako kot pravkar zaslišana štirideseta priča.

Kot dvainštirideseti je pričal plemeniti Štefan Scáp iz trga Turnišče v Zalski županiji, star 45 let.

Ta priča je skupaj z gospodom generalom Ladislavom Ebergényijem ter v prisotnosti Ivana Lancsáka, Emerika Komáromija, Pavla Vasdinnyeija, Štefana Maricsa in drugih tam prisotnih starejših ljudi (nekako približno v času minulega praznika sv. Pavla) obhodila mejo, začenši pri Kalmárjevem mlinu. Tam je od starejših ljudi slišal, da je nad Kramárjevim mlinom, nekako za petindvajset korakov, majhen mostiček – ob katerem stoji tudi en hrast – stoječ na mlinskem nasipu, in nekoč je tam pod njim tekla stara Ledava. Priča pa je videla tudi strugo, 117 ki poteka skozi gozd v smeri proti Filovcem proti trem gomilam nad Berdénovim mlinom, od tod pa proti kraju z imenom Rakova noga/Rák láb in nato naravnost na prvotno lokacijo mlina Ivana Nagya; od tu pa ob nasipu, ki so ga naredili Dobrovničani, do točke, kjer gre državna cesta iz Turnišča v Dobrovnik, ter naravnost v hrastov gozd, od tu čez Dansev travnik in proti trem gomilam, ki mu sledijo. Te gomile so pravi mejni znaki; in kakor je priča to tedaj ugotovila, se tam pozna določena struga. Po enaki poti so naslednjič šli z Antonom Hevenyesyjem in drugimi starejšimi, prav tako ob opisani strugi. Tedaj so jo prehodili v celoti vse do Herczeghovega mlina, kjer so starejši nad mlinskim nasipom pokazali vstop stare Ledave v ta nasip, nad le-tem pa določene travnike proti Nedelici (ki se imenujejo tudi slovenski travniki). Tedaj je od prisotnih starejših slišal: „Milostljivi gospod sodnik, ta travnik je vaš travnik, tega drugega nedaleč 118

145 od tega, pa je uporabljal ter kosil „oče (= dejansko tast) vaše milostljivosti”, za kar ima priča tudi sedaj zabeleženo, da je to bilo res tako. Ad 40 Slišal je, da je struga stare Ledave po tem sodeč prava meja med dvema gospostvoma.

Kot triinštirideseti je pričal plemeniti Emerik Komáromi iz Beltincev, star 60 let.

Ad 23 Enako kot sedemnajsta priča ter dodaja, da je tudi sam videl, da ima tam stara Ledava primerno široko strugo. Ad 30 Na v tej točki opisanem mestu je bogojinski pater Ivan Zadravecz pokazal križ, ki ga je videl že, ko je tam kot mlad pastir pasel živino. Prav tam je tudi sam ugotovil, da je bila prepoznavna primerna struga, in kot je slišal, je bila to struga stare Ledave. Ad 40 Vselej je slišal, da je struga stare Ledave prava meja med dvema gospostvoma, tako kot je menila tudi ta priča. Ad 43 Slišal je in se spominja tudi tistega dne, ko sta Mihael Kelcz in Jurij Gábor obhodila mejo, a so se sprli in se razšli ter niso nič opravili. 119 To je slišal od udeležencev tega obhoda oziroma na ponovnem obhodu. Zato so ljudje iz dolnjelendavskega gospostva imeli težave ter spore.

Kot štiriinštirideseti je pričal plemeniti Peter Berke iz Bakovcev v Železni županiji, svetega cesarskega in kraljevskega veličanstva tridesetničar (= carinski uradnik) na meji v Polanjcih, star 67 let, in kot tak že zaprisežen pred vladarjem, zato so ga kar začeli izpraševati.

Ad 1, 2, 3, 4, 5 in 6 Je potrdil in dodaja, da je videl tudi mlin in ve, da stoji mlin na stari Ledavi med Noršinci in Lukačevci. Ad 7 Nič. Ad 8 Je potrdil in dodaja, da se preusmerjena voda imenuje Pretoka. Ad 9 Nič. Ad 17 Ve, da gre voda stare Ledave od Mladetinec in Lukačevec naravnost mimo prvotne vasi Ivanci. Vanjo se steka Lipnicza, in njena stara struga se lepo vidi vse do Kalmarjevega mlina. Ad 18 Vselej je slišal, da je nekako petindvajset korakov nad Kalmárjevim mlinom nekoč tekla stara Ledava proti tamkajšnjemu mostičku ter z leve strani proti dolnjelendavskemu gospostvu, 120 in z gornje strani proti Filovcem pod gozdom. Tako je ob zadnjem obhodu generala Ebergényija ta priča ugotovila, a tudi sam je tako vedel, da je tam vselej potekala

146 struga stare Ledave, zato (Ad 19) Kramárjev mlin in ostali mlini niso na pravi stari Ledavi, temveč na iz nje preusmerjenem rokavu, tako kot (Ad 20) se je cenzus od Kramárjevega mlina plačeval v Beltince in se tudi sedaj. Glede teh mlinov v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu vse do stare Ledave se Renkovčani s Filovčani niso prepirali, Renkovčani so v miru, z vedenjem svojih gospodov uporabljali zemljo do stare Ledave in predel proti beltinškemu gospostvu. Od Kramárjevega mlina gre naravnost proti Filovcem in mimo le-teh nad Berdénovim mlinom na tri gomile, od tam pa na Dansev travnik. Ob opisani strugi so gomile in križne zareze na visokih drevesih in tudi struga se vsepovsod zelo pozna. Tako poteka struga stare Ledave, in Dobrovničani ter Radmožančani so jo vselej imenovali Suha Ledavica – enako jo imenuje tudi ta priča, 121 odkar stanuje neprekinjeno od 1681 na tej zemlji. Hodil je čez to Suho Ledavico, pri čemer se je je vselej bal bolj kot katerekoli druge vode. Vselej jo je imel za pravo strugo stare Ledave. Tako se je prepričal tudi na obhodu. Nekoč se je blizu Dobrovnika peljal z vozom čez suho Ledavico, ki je bila sicer zaledenela, a ga je prav zaradi tega skoraj doletela nesreča in komaj se je rešil iz vode. Tudi sam je bil prisoten, ko so Dobrovničani na obhodu stali ob Ledavi, kjer poteka struga iz Turnišča v smeri proti Dobrovniku, oziroma ob strugi Suhe Ledavice. Ad 40 Vselej je slišal in tudi sam je tako verjel, da je struga stare Ledave prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom. Ad 43 Slišal je, da je mejo obhodil Jurij Gábor, ve pa tudi, da sta jo naslednjič obhodila tudi Gludovácz in namestnik župana Mihael Kelcz. K temu obhodu je Gludovácz povabil tudi to pričo (ki se je opravičila), a se glede meje 122 niso mogli dogovoriti, temveč so se sprli, stepli ter se razšli. Zato so prebivalci dolnjelendavskega gospostva pri uporabi tega ozemlja imeli težave.

Kot petinštirideseti je pričal plemeniti Franc Horváth iz Melincev v Zalski županiji, star 37 let.

Ad 1 Je potrdil. Ad 2 Od starejših, ki so bili prisotni ob preusmeritvi, je slišal, da je bila stara Ledava v murskosoboškem gozdu preusmerjena v času Dionizija Szécsija zavoljo murskosoboškega mlina. Ad 3 Pozna strugo nad to točko in je slišal, da je tu

147 nekoč tekla stara Ledava. Ad 4 in 5 Je potrdil. Ad 6 Slišal je naravnost celo od človeka, ki je padel vanjo in videl, da se je stekala nazaj v staro Ledavo. Ad 7 Slišal je in potrdil. Ad 8 Na splošno je slišal od ljudi, ki so kopali. Ad 9 Nič. Ad 10 Je potrdil. Tako je v času svoje upravniške službe v Beltincih ukrepal zato, ker so Bogojinčani hoteli hoditi znotraj Kuzmovih vrat. Tam je stara Ledava napravila veliko močvirje. Ad 11 Od starih Bogojinčanov je slišal, da je na predelu stare Ledave stal mlin. 123 Pod njim je bil prehod, in ker je bogojinska živina delala škodo, so tam stala vrata. Ad 12 Ve, da za kajžo ivanškega Rousza, nekako dvesto korakov od razmejitve z ozemljem Železne županije, tečejo Lipnica, Martjanski in Tešanovski potok ter se stekajo v staro Ledavo. Ad 13, 14 in 15 Nič. Ad 16 Točno ve za mesto Jenesovega mlina. Od hčere Matéja Jenesa (ki je uporabljal mlin) je slišal, da so od njega – tudi ko je bil mlin cel – plačevali cenzus v Beltince. Ad 17 Zagotovo ve. Ad 18 Od še živečega očeta je slišal, ta ga je celo popeljal na tisti kraj ter mu pokazal, da prava struga stare Ledave ne poteka naravnost na Kramárjev mlin, kjer tudi danes teče voda, temveč nekako dvajset korakov nad mlinom proti tamkajšnjemu mostičku. Nekoč je tekla na ta mostiček; ob njem stoji hrast, na katerem se prepozna stara križna zareza (struga poteka z leve strani skozi hrastov gozd ter čez tamkajšnje grmičevje v smeri proti Filovcem). Sedaj pa voda ne teče tja na nasip, saj sta jo oče in stari oče te priče zadelala 124 prav tam, kjer je sedaj Kramárjev mlin. Njegov oče in stari oče sta namreč zgradila prvotni mlin. Ad 19 Od očeta je slišal, da Kramárjev mlin ni stal na strugi stare Ledave, temveč na iz nje preusmerjeni vodi. Oče mu je tudi povedal, kako so kopali jarek za prav to strugo, sam je bil prisoten, in tudi njegov stari oče Mihael Horváth. Ad 20 Prav zato se je cenzus od Kramárjevega mlina vselej plačeval v Beltince. To dobro ve, saj ga je v času svojega upraviteljstva tudi sam sprejemal. Pred imenovanim mlinom sta stala celo dva hrasta, ki pa ju je oče te priče posekal – to ve, saj je pod njima pobiral želod. Podložniki dolnjelendavskega gospostva si recimo niso upali pobrati niti enega želoda. Sicer pa je ta priča pobirala želod tudi vpričo gozdnih čuvajev, in nihče mu ni nič naredil. Če pa je kdo pobiral želod pod drevesi čez mostiček v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu, 125

148 so mu ga gozdni čuvaji le-to takoj vzeli in ga pretepli. Od očeta in tudi od drugih je priča slišala, da se je cenzus od Domonkosevega mlina, ki ga sedaj uporablja družina Balogh, plačeval v Beltince, Baloghi ga tudi sedaj plačujejo tja. Ad 21, 22 in 23 Nič. Ad 24 Ve za v točki omenjene tri gomile in je vselej slišal, da je ob teh struga stare Ledave. Tudi sam je hodil čez njo ter videl, da je v tej strugi res tekla voda, nikjer v okolici ni tekla tako močno. Verjel je, da je to struga stare Ledave, tako kot je nekoč slišal od očeta in od drugih – to je bilo že pred petindvajsetimi leti, ko je hodil v šolo oziroma ko je ta priča šla v Turnišče na sejem. Nekoč je šel čez staro Ledavo, tedaj so bili z njim sedemdesetletni Franc Kramár, približno šestdesetletni Mihael Oslaj in osemdesetletni Lovrencséc. Priči so rekli, 126 glej, to je struga stare Ledave, in tu je nekoč tekla stara Ledava vse do tiste vode, kjer sedaj stoje Kramárjev, Domonkosev in Lovrencsécov mlin, to je voda, ki je bila preusmerjena samo zaradi teh mlinov. Ad 25 Nič. Ad 26 Od žitkovskega Franca Deáka in od Dobrovničanov je preprosto slišal, da je najstarejši mlin Ivana Nagya stal na nekdanji stari Ledavi. Ad 27, 28 in 29 Nič. Ad 30 Kar trikrat je od bogojinskega patra Ivana Zádravcza slišal, da ko je ta pasel ob pravi stari Ledavi, je ob jarku našel železni križ. V tej točki omenjene ograde okrog travnikov, ki so jih naredili Dobrovničani, je ta priča v času svojega beltinškega upraviteljstva s podložniki tega gospostva porezal, uničil, v dveh primerih je dal tudi požgati tiste ograje, ki so stale ob obrežju struge stare Ledave, saj so to zemljo čez hoteli imeti zase. Ad 31 Nič. Ad 32 Ta priča je bila večkrat na predelu pod Dansevim travnikom. Tamkajšnja struga je v času dežja, ko voda naraste, zamašena, zato se zoži in je približno taka 127 kot je Pretoka, tako da se v staro Ledavo ne steka nič vode, niti iz smeri Dobrovnika niti iz Strehovcev. Vendar je del struge stare Ledave med Strehovci in Turniščem dobro viden, od koder prihaja in kam nato teče, zato je vselej verjel, da je to struga stare Ledave. Ad 33 in o ostalem nič. Ad 38 Slišal je točno tako, kot je zapisano v točki. Ad 39 Nič. Ad 40 Ve in je pogosto slišal ne le od podložnikov dolnjelendavskega gospostva, temveč – ob priložnosti, ko so pobirali davek v Bogojini od Pogányjeve hiše – tudi od dolnjelendavskega upravitelja Matije Gludovácza, da poteka struga stare Ledave v Železni županiji iz Ivancev v smeri proti Bogojini ter do bližine Kramárjevega mlina, kjer nato poteka proti dolnjelendavskemu gospostvu proti Filovcem, kjer je gozd. Tamkajšnja struga stare Ledave je prava,

149 resnična meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom. V Bogojini je tedanjemu gozdnemu čuvaju Petru Bukovczu ukazal: če pride čez tamkajšnjo strugo stare Ledave 128 (glede na to, da beltinska gospoščinska meja seže do tja) kakšna živina iz Renkovec ali od drugod, naj jo ubije in jo obdrži. Ta priča je vselej slišala in menila, da je to meja. Tudi od drugih dolnjelendavskih upraviteljev je slišala, da je struga stare Ledave prava meja. Ad 41 Očeta je že pred osemindvajsetimi leti vprašal, saj je na splošno slišal, zakaj se imenuje stara Ledava. Oče mu je odgovoril, da jo ljudje imenujejo Pretoka in to zato, saj je to stara Ledava, gledano prek potoka, v svoji pravi strugi in je bila pri Murski Soboti preusmerjena iz stare struge. Ad 42 Od mladosti ve, da so podložniki beltinškega gospostva, predvsem Renkovčani, živeli brez vsakršnih nemirov glede tega. Vselej in tudi v času njegovega upraviteljstva so lahko renkovško živino neovirano prignali na pašo želoda v gozd ob stari Ledavi, v okoliš Domonkosevega in Lovrencséčevega mlina, to je ob poti skozi gozd v smeri proti Bogojini in Filovcem (tam je struga stare Ledave). 129 Tudi v primerih nesporazumov glede paše želoda v gozdovih, kjer sta se neposredno stikali meji dveh vasi Renkovci in Filovci, so Renkovčani skupaj ter v soglasju s Filovčani predlagali rešitve, katerih so se nato oboji držali, tako da sporov ni bilo nikoli. Nekoč v mladosti se je ta priča zdravila v Filovcih in je hodila po tamkajšnjih zemljiščih ter tam videla čredo živine. Ko je vprašala tam prisotnega Filovčana Lovrencséca: „Čigava je ta živina in od kod je?”, ji je ta odgovoril: „To je renkovška živina, ki lahko pride v ta gozd na želodovo pašo, zato ker je meja struga stare Ledave tam v gozdu.” Ad 43 Priča ve in je bila prisotna, da je pred približno tridesetimi leti s številnimi ljudmi (katerih imen se iz otroških let ne spomni) iz beltinškega in dolnjelendavskega gospostva obhodila mejo; prisostvoval je tudi njen oče. Obhod so začeli v Železni županiji pri tešanovskem predelu, šli so ob strugi stare Ledave vse do Kramárjevega nasipa, točneje do začetka Kramárjevega nasipa, kot so se dogovorili. Nad blažovsko kmetijo pa je prišlo do nesporazuma. Bilo je tako: 130 Nad sedanjim Kramárjevim mlinom, pri Blažovcih je ob močnih nalivih narasla voda poplavljala oziroma tekla čez nasip. Kdo je bil odgovoren za gradnjo nasipa? Namestnik župana je v tem primeru odločil: do samega mlina je za gradnjo nasipa

150 odgovorjal mlinar; od mlina naprej pa je imel skrb za nasip konkretni uporabnik tamkajšnjega travnika, ki pa leži nad blažovsko kmetijo. To sicer tedaj ni bilo delo namestnika župana – ni prišel na obhod zavoljo tega, a je ob reviziji uredil tudi to. Nakar pa je tedanji dolnjelendavski gospoščinski župan Mihael Rácz ukrepal na zahtevo namestnika župana Štefana Kramárja. Oče te priče je dal omenjenemu Ráczu eno ponjavo in začeli so pregledovati mejo nad Kramárjevim mlinom v smeri proti sedanjemu mostičku na nasipu. Na desni je v smeri proti Bogojini stal en hrast. Ta priča je imela oblečeno tuniko, kljub temu se je vzpela nanj. Spominja se, kot da bi bilo sedaj: ko je stal ob dolnjelendavskem vojaku, ga je ta prijel za čop in mu rekel: 131 „Ti duša Kuraffy Kramárjev sin spominjaj se za vselej, da je to tu struga stare Ledave.” Od tod je namestnik župana s svojimi možmi odšel proti dolnjelendavskemu gospostvu, z gornje strani proti grmičevju, tja, kjer sedaj govorijo, da je nekoč tekla stara Ledava. Ta priča dalje ni šla, zato ne ve, kako in kaj; od očeta je slišal, da so šli naprej proti Berdénovemu mlinu, kjer jih je tudi oče zapustil. A vedel je povedati, da so se po hudem prepiru razšli in niso nič opravili, zato je zadeva ostala sporna in nerazrešena. Pred petimi leti je ta priča skupaj z beltinškimi podložniki – trideset mož – malo nižje od omenjene točke, na suhi Ledavici v smeri proti Nedelici in precej na tej strani stare Ledave ob Starici (v katero se je stekala voda iz Pretoke in katero je Herczegh zaradi svojega mlina zajezil ter jo preusmeril v strugo stare Ledave) za gospodo sekala in žagala jelše za gradbeni les. Prisoten je bil tudi tedanji beltinški gospoščinski župan Franc Kramarics. Njega so napadli Radmožančani 132 z orožjem, ga suvali sem ter tja, ostale delavce pa pretepli ter jim vzeli sekire. Priča pa je zatem lahko odpeljala tista posekana drevesa, saj ji Radmožančani tega niso preprečevali, čeprav so vedeli, da so drevesa še ležala tam.

Zaslišane so bile naslednje priče: 1. Jurij Horváth, Rakičan, 60 let 2. Štefan Sáligh, 80 let 3. Štefan Szajavecz, Murska Sobota, 76 let 4. Štefan Horváth, Bogojina, 80 let 5. Štefan Leposa, Nemčavci, 60 let 6. Nikolaj Vörös, 45 let

151

7. Nikolaj Herbai, 63 let 8. Štefan Herbai, 80 let 9. Mihael Drusin, Mlajtinci, 90 let 10. Štefan Vulkics, 70 let 11. Matija Czipot, 55 let 12. Nikolaj Gábor, Lukačevci, 95 let 13. Mihael Antalics, Moravci, 80 let 14. Blaž Bolfon, Tešanovci, 70 let 15. Tomaž Bencsik, 80 let 16. Nikolaj Rogoncz, 63 17. Ivan Lancsók, Beltinci, 60 let 18. Štefan Ronszin, Gančani, 85 19. Franc Horváth, Turnišče, 42 let – župnik 20. Štefan Kregár, Ivanci, 50 let 21. Matej Szraka, Gančani, 70 let 22. Jurij Szraka, Gančani 50 let 23. Nikolaj Traiber, Gomilice, 70 let 24. Franc Godina, Črenšovci, 75 let 25. Blaž Godina, 40 26. Nikolaj Kuzma, Lipovci, 50 let 27. Mihael Lecskó, 70 let 28. Franc Marics, Gomilice, 45 let 29. Pavel Vasdinnyei, Beltinci 50 let 30. Štefan Marics, 55 let 31. Marko Traiber, Odranci, 70 let 32. Andrej Vucsák, Bratonci, 70 let 33. Ivan Vaikovics, Lipovci, 50 let 34. Franc Voikovics, 40 let 35. Nikolaj Bassa, Beltinci, 80 let 36. Nikolaj Ritlop, Gomilice, 28 let 37. Marens Zakovics, Odranci, 60 let 38. Franc Kramarics, Beltinci, 48 let 39. Marko Moravecsak, Odranci, 40 let 40. Ivan Vidán, Beltinci, 50 let

152

41. Ivan Macsek, 50 let 42. Štefan Scáp, Turnišče, 45 let 43. Emerik Komáromi, Beltinci, 60 let 44. Peter Berke, Bakovci, 67 let 45. Franc Horváth, Melinci, 37 let

Zaslišane priče so povedale: strugo stare Ledave so v murskosoboškem gozdu preusmerili zaradi murskosoboških mlinov že za časa Dionizija Rima Sečija/Szécsija. Od teh mlinov je voda nato tekla naprej na rakičanske mline. Stara struga Ledave poteka med murskosoboškim mlinom in vasjo Nemčavci ter se imenuje zato stara Ledava, ker je nekoč potekala tam in ne tu, kot sedaj na murskosoboške in rakičanske mline. Pri Noršincih pa so novo strugo ponovno preumerili v staro strugo. To preusmerjanje struge stare Ledave na murskosoboške in rakičanske mline je izpeljal gospod Batthyány. Izkopana nova struga je potekala vse do Gančanov z namenom, da se tudi na tamkajšnji vodi postavijo novi mlini. Struga stare Ledave poteka ob vaseh Lukačevci in Mlajtinci ter gre proti Ivancem, proti kraju Dobovec, kjer je v času Dionizija Rima Sečija/Szécsyja še stala vasica Obrančakovci, sedaj pa je tam le večja kmetija. V tej vasici Obrančakovci je živel kmet Godec, ki je tam na stari Ledavi imel mlin; a zavoljo preusmerjene struge je ta mlin propadel. Seveda pa je še vedno vidna stara struga, ki poteka proti zemlji in travniku ivanškega Rousa, ob koncu le-tega pa so Küzmova vrata; ob strugi stoje s tešanovske strani tudi lepe smreke. Pri Kuzmovih vratih je bil čez staro Ledavo prehod v bogojinski predel; prav tam so imeli Ivanščani tudi postavljena vrata, da bogojinska živina ne bi prehajala na ivanške travnike. V tem predelu je imela mlin tudi Godčeva sestra. Vodo je ta mlin dobival iz Lipnice in Tešanovskega potoka, a je ta voda zavoljo preusmerjene struge zelo upadla in posledično je tudi ta mlin opustel. Nekako za sto korakov od tega mlina se nahaja lokacija nekdanje vasi Ivanci ob stari Ledavi. Na robu te lokacije in na mestu Rouszovega kajžarskega zemljišča je bil izkopan jarek (izkopali so ga Ivančani), namenjen zbiranju vode ob nalivih, ko je Ledava narasla, da ob poplavljanju ne bi uničevala polj. Ta jarek še vedno obstaja in se imenuje Polszka Graba. Na omenjeni lokaciji sta dve gomili, ki razmejujeta Zalsko in Železno županijo. Stara Ledava, Lipnicza in Tešanovski potok tečejo izza Kuzmovih vrat že kot združeni in naravnost na mlin Bogojinčana Jenesa, ki je

153 postavljen med ivanškimi in bogojinskimi travniki. Sicer je mlin sedaj uničen (ena izmed prič je povedala, da sta ta mlin uničila Jurij in Ivan Loncsár, saj so si ljudje, ki so nosili/vozili v mlin, naredili poti čez njune travnike in jih tako sčasoma uničili), a mesto in mlinski stebri obstajajo še sedaj. Nekdaj se je davek od tega mlina plačeval v Beltince. Od Jenesovega mlina teče stara Ledava na mlin Bogojinčana Kramarja, prav tam pa s hribov priteka Obrančakovski potok, ki v Bogojini razmejuje obe županiji in se izliva v staro Ledavo. Struga stare Ledave pa ne poteka neposredno na Kramarjev mlin, temveč petindvajset korakov nad mlinom, prav tam je mostiček čez staro Ledavo. Tu pa stoji tudi hrast, na katerem je še razvidno, da je bila vanj vrezana križna zareza, ki pa je sedaj že zaraščena. Od mostička levo naprej teče stara Ledava v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu. Kramárjev, Domonkosev in Lovrencsécov mlin ne stoje na pravi stari Ledavi, temveč na iz nje preusmerjeni strugi (prav zaradi teh treh mlinov je bila struga preusmerjena!); in zato se je cenzus od teh mlinov plačeval v Beltince. Stara Ledava teče sicer od Lovrencsécovega mlina za dober kos zemlje stran. Od ternovniške jase teče v smeri Lovrencsécovega mlina na most (čez katerega so nekoč hodili v mlin), kjer se proti Filovcem nahaja grmičje Szterlecz oziroma vulgo Szterszka csreta; tudi tu stoji ob cesti drevo, na katerem je križna zareza. Stara Ledava torej teče od tega mostu skozi gosto grmičje proti kraju Rák láb (Rakova noga). Iz beltinške smeri je vidna nekdanja struga, ki je tudi sedaj polna vode; kjer pa ni vode, pa je zaraščena s trstičjem. Od točke Rakova noga teče mimo travnikov (sedaj so to renkovški ograjeni predeli) v smeri proti Berdenovemu mlinu in dolnjelendavskemu gospostvu. Seveda pa teče najprej skozi gabrov gozd in tam v smeri proti trem gomilam, izmed katerih je ena manjša, drugi dve pa sta srednje veliki. Tu sta stali drevesi, a so obe posekali, na spodnji gomili pa še sedaj stoji hrast. Od treh gomil poteka struga skozi gozd pod Berdenovim travnikom – tudi sedaj ima voda tu dober vodostaj – zato teče med hrasti. V času županovega namestnika Bezerédija so opravili obhod meje beltinškega in dolnjelendavskega gospostva. Na njem so se podložniki obeh gospostev celo sprli. Tedaj so na enem velikem hrastu našli vrezan mejni križ, h kateremu so nato zarezali še enega – le-ta je prepoznaven tudi dandanes. Od tega dvojnega križa teče stara Ledava po predelu, obraslem z ločjem, proti točki prvotnega mlina Ivana Nagya. Ta mlin je stal prav na stari Ledavi; a ker so jo na večih mestih preusmerili, je mlin začel propadati in premestili so ga na vodo, kjer so

154

že stali Kramárjev, Domonkosev in Lovrencsécov mlin. A je ta mlin tudi tam propadel, vendar pa so njegovi mlinski koli še dobro vidni. V času velikonočnih praznikov so Dobrovničani ta drugi Nagyev mlin zadelali, a so Turniščani znova odkopali jarek. Stara Ledava teče od točke prvotnega mlina Ivana Nagya skozi gabrov gozd – prav tam, kjer poteka cesta iz Turnišča proti Dobrovniku, torej čez travnike. Prav te travnike so si Dobrovničani pred nedavnim prilastili od Turniščanov. Na poti iz Turnišča proti Dobrovniku, na desni strani, stojita dva hrasta (sicer zrasla iz istega korena), na katerih se na spodnji strani vidijo križne zareze; v smeri proti Turnišču pa na drevesu spet naletimo na križno zarezo – vse to so dejansko mejni znaki. Stara Ledava teče od omenjene poti in dreves s križnimi zarezami naprej čez Dansev travnik, od tod pa proti petim gomilam, izmed katerih stoje tri na dobrovniški strani, dve pa na turniški; reka teče med njimi. Nato teče ob robu travnika Blaža Markója ter čez travnik Jančija Győre; nato teče skozi gozd, kjer ima dokaj široko strugo – tam poteka tudi cesta iz Dobrovnika proti Nedelici in Žitkovcem; na tem predelu so staro Ledavo imenovali Suha Ledavica. Nad omenjeno cesto se ob stari Ledavi v smeri proti Nedelici razteza travnik Nikolaja Györkösa iz Nedelice (podložnik beltinškega gospostva), a ga sedaj uporabljajo Dobrovničani. Za tem pa so strugo stare Ledave – zavoljo mlina Franca Deáka – ponovno preusmerili na potok Ginyo, a je bila voda močnejša: pretrgala je nasip in stekla na cesto, ki vodi iz Dolnje Lendave v Nedelico; čez vodo je speljana tudi brv. Od tod teče naprej v smeri pod Nedelico ob travnikih; pri Radmožancih pa ob robu gozda proti nasipu mlina Radmožančana Herczegha. Tik nad tem mlinom se stara Ledava združi z vodama Ginyo in Pretoko in tako okrepljena priteče na mlin. Od Herczeghovega mlina teče na ostale radmožanske mline: Biróv, Szomijev in Fürészov mlin. Dobrovničani, Radmožančani in prebivalci dolnjelendavskega gospostva so staro Ledavo zmeraj imeli za mejo med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom. Imenujejo jo Stara Ledava – z ozirom na staro strugo, namreč že v murskosoboškem gozdu so ji preumerili strugo ter jo – to novo – poimenovali Pretoka. Travnike z nedeliške strani in s strani beltinškega gospostva kot tudi gozd Nagy Gerénd ter slovenske travnike kot tudi ves preostali tamkajšnji teren do struge stare Ledave so v miru koristili Nedeliščani, Turniščani in drugi podložniki beltinškega gospostva. Tudi cenzus od mlinov na tej strani se je plačeval v Beltince. Spori med gospostvoma so

155 se začeli, ko je dolnjelendavsko gospostvo dobil v zakup Pavel Esterházy, beltinško pa nadškof Széchenyi. strani 132/133–140 Zaslišanje Ivana Zadravca leta 1720 Priči so zastavili sledeča vprašanja: Prvič: Od kod in kako je tekla stara Ledava nad Horváthovim oziroma Kramárjevim mlinom, kjer je bil nekoč preko še en mlin, katerega mesto je prepoznavno tudi sedaj; ob njej pa je tudi drevo s križno zarezo; od tod je tekla skozi gozd mimo jase ob Ternovki. Drugič: Ali je Horváth oziroma Štefan Kramár sam izkopal in preusmeril staro Ledavo, ali pa je to naredil že njegov oče? Kam jo je usmeril – ali ne na Kalmárjev oziroma na sedanji mlin Štefana Horvátha? In kako se imenuje ta voda sedaj? Kam se je plačeval cenzus od Kramárjevega mlina? Tretjič: Ali vedo, da je stara Ledava tekla naravnost v smeri Lovrencsécovega mlina in nad tem proti dolnjelendavskemu gospostvu? Četrtič: Ali vedo, da teče stara Ledava sedaj nad starim Berdénovim mlinom pri Berdénovem travniku na točko prvotnega mlina Ivana Nagya, tja, kjer še danes obstajajo stari mlinski koli? Petič: Da je voda tekla z omenjenega prvotnega Nagyjevega mlina na stari Dansev travnik? Šestič: Da so na Dansevem travniku našli v hrast vrezan železni križ, kdo ga je našel in kaj so naredili s tem križem? Kaj so o njem trdili starejši ljudje, ali ima tisto drevo kakšen štor, in ali bi ga priča lahko tudi danes pokazala? Sedmič: Ali vedo, da nedaleč od tega stojita dva hrasta – na enem je križna zareza, pod njima pa teče stara Ledava; tudi v smeri proti Dobrovniku so trije mejni znaki; in ko voda priteče v višino Turnišča, sta prav tako še danes zaznavna dva znaka. Osmič: Ali so mu – ko je v mladosti tu pasel – starši ukazali, da naj ne pušča živine čez staro Ledavo, saj je le-ta meja proti dolnjelendavskemu gospostvu, ker jih bodo Dobrovničani izropali in jim odgnali živino? Devetič: Ali bi, glede na omenjene mejne križne zareze in gomile, vedeli pokazati, kje teče stara Ledava? A ne čez Dansev drugi travnik in nato skozi gozd? Desetič: Ali bi vedel pokazati, kje skrene s slovenskih travnikov;

156

Enajstič: Ali vedo, zakaj so tudi Dobrovničani imenovali slovenske travnike kot slovenske travnike? Morda zato, ker so le-ti Turniščane in Nedeliščane imenovali Slovenci, ali pa, ker so te travnike nekoč uporabljali tudi Turniščani in Nedeliščani? Oboji so lahko tam sekali drva in kosili travnike. Dvanajstič: Da vedo ali pa so slišali, da teče stara Ledava nedaleč od Radmožanec proti radmožanskim mlinom, in se tik nad prvim radmožanskim mlinom zlije s Pretoko; zato teče močnejša tako na radmožanske mline kot tudi na Fürészov mlin? Trinajstič: Ali vedo, da so tako Dobrovničani kot tudi Dolnjelendavčani in Radmožančani imenovali strugo stare Ledave Stara ali Suha Ledavica? Štirinajstič: Iz vsega tega, kot tudi sicer: ali ve, da je zgoraj opisana stara Ledava prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom in da so za označevanje te meje imeli tudi omenjene gomile ter križne znake? Petnajstič: Ali je priča pripravljena vse to pokazati, če bodo želeli?

Zaslišan je bil župnik Ivan Zadravec (iz Bogojine, star 63 let). Priča je potrdila, kar je bilo zastavljeno v vprašanjih, ter dodala še sledeče: Da poteka struga stare Ledave nad Kalmárjevim mlinom, reka je tekla proti tamkajšnjemu mostu; voda je bila preusmerjena ravno na Kramárjev mlin, od tega mlina pa se je cenzus plačeval v Beltince. Priča je slišala, da je struga stare Ledave nad Berdénovim mlinom in poteka v smeri proti dolnjelendavskemu gospostvu proti tamkajšnjim trem gomilam na točko prvotnega mlina dobrovniškega Ivana Nagya, točneje na nasip tega mlina, tja, kjer so še sedaj vidni stari štori. Ko je priča skupaj z Ivanom Tibaltom iz Turnišča pasla živino na predelu Dansevega travnika, sta ob stari Ledavi v starem hrastu našla star železen križ, ki je bil že zarjavel. Križ sta izrezala ter ga odnesla domov, kjer pa so jima Turniščani povedali, da tega ne bi smela storiti, ker je to bil v bistvu mejni križ in je tisto drevo sedaj seveda izgubilo svoj pomen; priča bi lahko pokazala tisto mesto in ga je celo res pokazala 22. januarja. Ko je priča pasla skupaj z drugimi, jim je bilo zapovedano, da ne smejo čez staro Ledavo, ker je le-ta bila gospoščinska meja, in res je niso prečkali. Priča ve, da so slovenske travnike imenovali tako zato, ker so Dobrovničani in Dolnjelendavčani imenovali Turniščane in Nedeliščane za Slovence. Ve, da so tako Dobrovničani kot Dolnjelendavčani in Radmožančani strugo stare Ledave imenovali Stara ali Suha Ledavica.

157

Ve tudi, da je struga stare Ledave prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom. strani 140–148 Zaslišanje 10. oktobra 1720 Priče so morale potrditi oziroma odgovarjati na sledeče: Prvič: Ali ve ali pa je slišal, da je predel od Hamaricsa (potok, ki teče blizu Nedelice) naprej ob Pretoki vse do Herczeghovega mlina (tam, kjer se stara Ledava združi z Ginyo in Pretoko nad mlinom Radmožančana Herczegha) ter predel od Herczeghovega mlina tja do Fürészovega mlina na tej strani stare Ledave in predel proti beltinškemu gospostvu, pripadal Nedelici, tako kot tudi sedaj? Nedeliščani so ga brez težav uporabljali, na njem sekali drva ter kosili. Drugič: Ali ve, da nekako dvajset korakov nad Fürészovim mlinom pri tamkajšnjem kanalu teče gospoščinska meja naravnost proti jugu med Nedelico in beltinškim gospostvom, skozi gozd proti Muri, proti potoku Črnec/Csernócz, kjer je stal prvotni Császárjev mlin, katerega nasip je viden še sedaj; Tretjič: Ali ve, da gre meja od omenjenega mlina skozi gabrov in bukov gozd proti Császárjevemu mostu čez potok Bellrovecz; Kapčanci so čez ta most nosili mlet v Császárjev mlin; Četrtič: Ali ve, da gre meja od opisanega starega mosta čez gozd do debelega hrasta; Petič: Ali ve, da gre meja od tega hrasta do pešpoti, ki vodi od Polane do Kapce, in so jo po domače imenovali Na Járesecz, od tod pa do jarka, imenovanega Veliki Jarek, ki gre prek sredine Velikega potoka (Nagy Pataka); nato proti hribu Kobilanczka gréda, ki je ves na polanskem predelu in ga domače imenujejo samo Greda; nato pa takoj čez proti dolnjelendavskemu gospostvu do Péntekovega dela oziroma domače Petkov vodnjak (Petkov kut); Šestič: Ali ve, da poteka omenjeni Veliki potok do travnika kmeta Szabója iz Hotize, od tod naprej do Libovje (del Murinega rokava), od tod pa do travnika Ivana Lancsáka, imenovanega tudi Gyula? Sedmič: Ali ve, da se pri tem travniku začenja beltinški predel in torej ozemlje beltinškega gospostva, ki ga razmejuje potok Libovja? Ta se steka v Gyulski potok, le-ta pa v potok Dobovecz; ti trije potoki tečejo v staro Muro, od tu pa v pravo Muro v smeri proti kraju Sveti Martin na Muri v Medžimurju.

158

Osmič: Ali ve, da so si omenjene potoke od nedeliškega predela naprej, kot tudi od kanala Fürészovega mlina, mejne oznake med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom, prek katerih si podložniki dolnjelendavskega gospostva niso upali hoditi v smislu pridobitve kakršnekoli koristi lastili podložniki beltinškega gospostva, ga vseskozi uporabljali, na njem sekali drva ter ga kosili brez težav? Devetič: Ali ve, da hodijo Hotižančani čez opisane mejne oznake in potoke sekat drva na polanski predel, ki je že znotraj ozemlja beltinškega gospostva, in da so med drugim posekali ogromna gabrova debla v polanskem predelu?

Zaslišane so bile naslednje priče: 1. Péter/Peter Dravecz, Lovászi, 40 let 2. István/Štefan Bogdán, 50 3. János/Ivan Gerencsér, Kanizsa, 66 4. Márton/Martin Vargha, Söjtör, 63 5. János/Ivan Davoti, Söjtör, 56 6. János/Ivan Szomi, Zalaszentgyörgy, 50 7. István/Štefan Szome, Dolnja Lendava, 48 8. Gergely/Gregor Berke, Dobri, 45

Zaslišane priče so povedale sledeče: področje od Hamaricsa pa vse do Herczeghovega ter do Fürészovega mlina proti beltinškemu gospostvu so vselej uporabljali (ga kosili, sekali drva ...) Nedeliščani. Meja nedeliškega predela je šla od Fürészovega mlina, natančneje od kanala nad omenjenim mlinom, proti Császárovemu mlinu; do tega predela so lahko pasli, prek njega v smeri proti beltinškemu gospostvu pa več ne. Meja beltinškega gospostva poteka v smeri pešpoti iz Polane proti Kapci, ki jo domače imenujejo Jarsecz, od tod pa proti Velikemu potoku (Nagy Pataku) ter čez griček Greda. Meja nadalje poteka do travnika Hotižanca Szabója, od tu naprej pa do rokava Mure, ki se imenuje Libovja, in travnika Ivana Lancsáka z imenom Gyula. To je bila zmeraj meja beltinškega gospostva ter so jo vsi vedno imeli za pravo mejo. Libovja se je stekala v potok Gyula, le-ta v Dobovecz, ta pa v Muro v smeri proti Sv. Martinu. Podložniki dolnjelendavskega gospostva niso hodili (si niso niti upali) preko te meje, niti niso izkoriščali tamkajšnjih dobrin.

159 strani 148–160 Pričevanje Ivana/Jánosa Nemesbakyja 27. januarja 1720 Povzetek: Kot eden izmed županijskih sodnikov sem preučil zadevo gospoda generala Ladislava Ebergényija, ki je že večkrat opozoril (tako pisno kot ustno) svojega soseda grofa Jožefa Esterházyja, župana županije in tudi zemljiškega gospoda gospostva Dolnje Lendave, glede ureditve meje med obema gospostvoma, zlasti na predelu Radmožancev. Zadeva teče že sedmo leto in jo hoče urediti po mirni poti. A kjub večkratnim prošnjam do rešitve tega vprašanja še ni prišlo. Slednjič se obe strani dogovorita o komisiji, na čelo katere je bil postavljen Štefan Nagy, ki bi raziskala primer. Komisija si je ogledala predel Radmožancev, nato pa sva skupaj z g. Jakasicsem odšla v Beltince, kjer smo vsi skupaj prediskutirali zadeve. G. generala je med drugim zanimalo, če ima tudi on svojo komisijo, kar je Jakasics potrdil. Hkrati je g. general dal Jakasicsu svoja pooblastila ter ga je prosil, naj se te razprtije rešijo. Zlasti Dobrovničani in Radmožančani so tisti, ki najbolj nagajajo podložnikom beltinškega gospostva na mejnih območjih. Jakasics je prosil g. generala za potrpljenje in čas, da prouči dokumente ter o vsem poroča g. županu. G. Jakasicsu sem tako 26. kot 27. januarja pokazal strugo vode in tudi strugo, po kateri je voda pritekla na mline. Seveda je bila ta voda preusmerjena iz prave Ledave (ki jo sedaj Dobrovničani in drugi imenujejo suha Ledava). Strugo so preusmerili mlinarji. G. Jakasics je ob prisotnosti g. generala in drugih priznal, da je bila struga nekdanje reke Ledave meja med omenjenima gospostvima. Medtem pa je prišla pritožba, da je na včerajšnji dan, t.j. 26. januarja, Ivan Horváth, beltinski podložnik iz Nedelice, sekal drva med staro Ledavo in Pretoko v bližini Kramaricsevega mlina, ko sta ga napadla dva Dobrovničana (njunih imen ne ve, a ju na videz pozna) ter mu odvzela sekiro. Prav tako se je na ta dan zgodilo, da sta podložnika Ivan Zadravecz iz Turnišča in Ivan Horváth iz Lipe v nedeliškem predelu, znotraj potoka Hamarics proti Ledavi v smeri proti Nagy Geréndu, sekala drva; ko sta jih hotela odpeljati, so ju napadli Radmožančani, ki jih je bilo približno trideset, in so bili oboroženi s puškami ter sekirami. Ivanu Zadravczu so odnesli dve sekiri, dvoje vrvi ter konjsko opravo, Ivanu Horváthu pa tri sekire, konjsko opravo in vrv. Ob teh pritožbah je bil g. general še bolj ogorčen, kajti le-te prihajajo ravno sedaj, ko skupaj z g. Jakasicsem stremiva k spravi. Gospod Jakasics je povedal, da če so bili storilci

160 teh kraj Dobrovničani, in če so to naredili na beltinškem gospostvu, bodo za svoja dejanja kaznovani.

178 Zaslišanje v Dobrovniku, 31. maja 1754 De eo utrum? Prvič: Ali priča ve ali pa je slišala, kje se začenja meja med beltinskim in dolnjelendavskim gospostvom? Ali ne nad ivanjskim hrastovim gozdom v vodnem jarku, ki je dobro viden, takoj pod tremi gomilami, ki označujejo mejo med Železno in Zalsko županijo? Drugič: Ali priča ve ali pa je slišala, da je območja vasi Bogojina, Tešanovci, Filovci in Strehovci od meje območij vasi Ivanjci, Bratonci, Gančani in Renkovci ločil navedeni stari jarek z vodo, in to je bila in je prava, nekdanja, stara struga Ledave? Od začetka te meje na tej stari strugi se najprej znajde lokacija mlina Mihaela Gyenesa, za njo lokacija mlina bogojinskega Štefana Horvátha, kot tretja lokacija mlina filovskega Štefana Marossa, četrtič mlin filovskega Mihaela Lovrencseca in kot peta lokacija mlina strehovskega Mihaela Berdéna? Tretjič: Ali priča ve ali pa je slišala, iz kakšnih razlogov so propadli mlini imenovanih Gyenesa, Horvátha, Domonkosa, Marossa in Berdéna; in ko so še delali, h kateremu gospostvu so pripadali in kam so plačevali davke od njih? Četrtič: Ali priča ve ali je slišala tudi to, da je bil mlin bogojinskega Štefana Kuzme postavljen na zlitju Martjanskega, Filovskega in Moravskega potoka, pa so omenjeni Štefan Kuzma pa njegov zet Jurij Gyurics imeli travnike pri Bogojini nad staro strugo Ledave in poleg, ki jih sedaj imajo prebivalci Ivanjcev; enega so kupili za ceno enega konja, to je za deset forintov, drugega pa so svojevoljno zasedli in si ga med seboj razdelili? Petič: Ali priča ve ali je slišala tudi to, da imajo podložniki iz Ivanjcev razen tistih dveh travnikov še en dodaten travnik nad omenjeno staro strugo, in da so si tudi tega svojevoljno prilastili? Razen teh pa imajo vse travnike, tiste, ki ležijo ob strugi Ledave, v glavnem Bogojinčani, Filovčani in Strehovčani in so jih tudi v miru imeli v lasti od pamtiveka na prostoru vse do renkovskega nasipa in beltinske ceste? Šestič: Ali se priča spomni in ali je od koga slišala, da naj bi od mlina Štefana Horvátha naprej obstajala še ena, druga struga Ledave? In ne tista, kjer so stali prej našteti mlini Domokosa, Marossa, Lovrencsicsa in Berdéna? Ali pa morda to ni bila

161 stara struga Ledave, na kateri ležijo travniki prebivalcev obeh dominijev, ampak tisti jarki, ki so v filovskih in strehovskih gozdovih? Sedmič: Ali je priča videla, da so gozdove iz smeri severa in sončnega zahoda, nad in znotraj te stare struge Ledave, imeli in jih imajo samo Bogojinčani, Filovčani in Strehovčani; le-ti v njih tudi drvarijo in pasejo svinje z želodom od pamtiveka. V nasprotju s tem pa Gančančani in Renkovčani niso imeli pravice niti pascuatio (= pašnje) niti drvarjenja, pa tudi zdaj je nimajo? Osmič: Ali priča ve tudi, da tekoči vodi Ledave pravijo Slovenci ali Hrvati Pretoka? In v prvi vrsti so vodo v okolici Melincev speljali iz stare struge in ji zdaj pravijo Stara Pretoka; višje od Murske Sobote pri Polani pa pravijo vodi Pretoka zaradi podkopavanja in pretočenja?

Zaslišane so bile naslednje priče: 1. Jurij Toplak, Velika Bukovnica, 64 let, 2. Blaž Szabothin, Mlajtinci, 58 let 3. Mihael Czipoth, 53 let 4. Franc Szlivnyék, Tešanovci, 70 let 5. Ivan Smercsek, Tešanovci, 39 let 6. Blaž Dervolics, Murska Sobota, 34 let 7. Nikolaj Marosa, Tešanovci, 50 let, 8. Matija Gábor, Puževci, 34 let, 9. Jurij Kregar, Tešanovci, 47 let, 10. Nikolaj Kregár, Murska Sobota, 34 let, 11. Jurij Zankovics, Hotiza, 40 let, 13. Franc Zankovics, Hotiza, 45 let, 14. Franc Bukovecz, Hotiza, 38 let, 15. Mihael Toplak, Kobilje, 48 let 16. Ferenc/Franc Roz, Bánokszentgyörgy, 35 let 17. János/Ivan Puhán, Bánokszentgyörg, 45 let 18. Balázs/Blaž Resona, Oltárcz, 50 let 19. András/Andrej Tótth, Oltárcz, 40 let 20. János/Ivan Ivanics, Oltárcz, 55 let 21. Ivan Bukovecz, Kobilje, 42 let 22. Peter Berdén, Kobilje, 45 let

162

23. Ivan Toplak, Kobilje, 33 let 24. Blaž Németh, Kobilje, 45 let 25. Blaž Benkovics, 45 let 26. Štefan Horváth, 52 let 27. Ivan Traiber, 48 let 28. Martin Juha, 45 let 29. Štefan Bukovecz, 38 let 30. Blaž Toplak, Bukovnica (Nagy Bakónak), 60 let 31. Marko Lovrencsics, Bukovnica (Nagy Bakónak), 94 let 32. Jurij Németh, 45 let

Priče so povedale oziroma potrdile, da se je meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom začela v vodnem jarku nad ivanškim hrastovim gozdom in pri treh gomilah. Prav tako pa taisti vodni jarek ločuje bogojinski, ternovniški in strehovski predel od ivanškega, blažovskega in renkovškega. Na njem so bili mlini Mihaela Gyeneseja, Štefana Horvátha, Matije Domonkosa, Štefana Marose, Mihaela Lovrencseca in Mihaela Berdéna, in na podlagi tega so menili, da je šlo za pravo strugo Ledave. Dokler so ti mlini delali in so v njih mleli, so plačevali davek dolnjelendavskemu gospostvu. Travnike nad staro strugo sta uporabljala Ivan Kuzma in Jurij Gyurics; sedaj pa Kuzmov travnik, v vrednosti enega konja, uporablja Matija Rousz iz Ivanjcev. Drugi travnik sicer tudi pripada Bogojinčanom, a so si ga Ivanjščani na silo prilastili. Vse travnike, ki ležijo ob strugi z vzhodne strani, so v glavnem uporabljali prebivalci Bogojine, Filovcev in Strehovcev vse do renkovškega nasipa in beltinške ceste. Prav tako so Bogojinčani, Filovčani in Strehovčani uporabljali gozd vzhodno od potoka, Renkovčani in prebivalci Gančanov pa tam niso smeli sekati drv. Beltinški toti (= Slovenci, op. p.) so preusmerili strugo že od Puževcev naprej in so jo imenovali Pretoka.

244 Zaslišanje 25. maja 1754 v Dobrovniku, ki je bilo izvedeno po naročilu milostljivega gospoda Esterházyja. Komisijo je vodil namestnik župana Mihael Nagy; zaslišanje je potekalo takole: De eo Utrum?

163

Prvič: Ali priča ve ali je slišala, kje se začenja meja med Dobrovnikom in Turniščem ter kje poteka dejanska meja; ali ne pri mlinu strehovskega Berdéna in renkovškem nasipu oziroma pod beltinško cesto, ob stari strugi Ledave in ob tej poteka vzdolž proti jugu na kraj mlinov dobrovniškega Mihaela Varge in Ivana Nagya; od tod dalje še naprej ob stari strugi do ceste, ki vodi na Kucskóv mlin, tam, kjer se stara struga malo približa Dobrovniku; sicer pa poteka po prvotni smeri do turniške državne ceste in do hrasta s križem, (ki je ob tej cesti), kjer se Ledava ponovno bolj približa travniku in mestu mlina dobrovniškega Štefana Göntérja; nato poteka do mesta, kjer se Pretoka oziroma nova struga Ledave steka v staro strugo. Od tod pa na staro in novo strugo Ledave na Krámpeczov oziroma sedaj mlin Andreja Turnerja, nato pa na Bomhézov mlin, pod katerim pa se že začenja radmožanski predel? Drugič: Ali priča ve ali je slišala, da je prava struga Ledave tista, na kateri so bili mlini Mihaela Berdéna, Mihaela Varge in Jánosa Nagya, prebivalcev Strehovec in Dobrovnika; in vselej so imeli to strugo, na kateri sta stala Krámpeczov in Bomhézov mlin, za pravo mejo med Dobrovnikom in Turniščem? Tretjič: Ali priča ve oziroma je prepričana, da so travnike nad tem vodnim jarkom in ob strugi z vzhodne strani v glavnem uporabljali Dobrovničani, razen tistega nad Krámpeczovim mlinom; z zahodne strani pa Turniščani? Četrtič: Travnik nad Krámpeczovim mlinom so si pred nedavnim prilastili Turniščani, in sicer oseba po imenu Andrej Turner in njegov zet Mihael Bomhécz? Odkar ga uporabljata, so jima Dobrovničani večkrat požgali vrt in jima ne dovoljujejo mirne uporabe. Petič: Ali priča ve ali je prepričana, da so hrastov, gabrov in jelšev gozd z vzhoda znotraj te vodne poti in travnikov uporabljali Dobrovničani – tam so sekali drva in pobirali želod; Turniščani pa v tistih gozdovih niso imeli nobene pravice. Če so hoteli pobirati želod, pa so zato morali plačati, prav tako za drva, bodisi da so jih potrebovali za kurjavo ali za gradnjo? Šestič: Ali priča ve ali je slišala, da so travnike med Krámpeczovim in Bomhéczovim mlinom, ki so do vodne struge segali z vzhoda, imeli za notranjetrške travnike in so jih Dobrovničani od nekdaj v miru uporabljali ter jih še uporabljajo; na koncu teh travnikov so Dobrovničani dovolili Petru Bomhéczu, da si je lahko naredil nasip za svoj mlin. Sedmič: Ali priča ve ali je slišala, iz kakšnih razlogov so propadli mlini Mihaela Varge, Jánosa Nagya in Štefana Göntérja, kdo jih je uporabljal pred njimi in od kod so bili

164 gospodarji? Ali ne teče v Pretoki Ledava in jo Bomhéczi (= Slovani/Slovenci, op. p.) imenujejo Pretoka zato, ker so jo izkopali iz prvotne struge?

Zaslišane so bile naslednje priče: 1. Péter/Peter Milicz, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), 50 let 2. István/Štefan Balogh, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), 50 let 3. Adam Kovács, 69 let 4. Matija Antal, 40 let 5. Mihály/Mihael Vass, Velemér 45 let 6. Peter Vass, 67 let 7. János/Ivan Sohár, Čikečka vas (Csekefa), 55 let 8. Štefan Sohár, 40 let 9. Péter/Peter Császár, Szentgyörgyvölgye, 53 let 10. János/Ivan Császár, 48 let 11. Mihály/Mihael Cseke, Szentgyörgyvölgye, 60 let 12. István/Štefan Gödör, 64 let 13. Martin Rakos, 65 let 14. János/Ivan Pahucsa, Ramocsa, 45 let 15. Mihály/Mihael Simon, Nemesnép, 60 let 16. Jurij Simon, 25 let 17. István/Štefan Szaics, Jakabfa, 65 let 18. Péter/Peter Bencze, Kissziget, 68 let 19. Mihály/Mihael Toplak, Gelyse, 40 let 20. István/Štefan Sánták, Dolnja Lendava 44 let 21. István/Štefan Fejér, Lendava, 40 let 22. János/Ivan Fentős, Csesztreg, 55 let 23. István/Štefan Fentős, 66 let 24. Mihály/Mihael Véghi ali Vargha, Žitkovci (Zsitkóc), 60 let 25. János/Ivan Boda, Žitkovci (Zsitkóc), 45 let 26. Mihael Szomi, 50 let 27. Ferenc/Franc Bagó, 44 let 28. Péter/Peter Göncz, Mostje (Hidvég), 65 let 29. Nikolaj Göncz, 80 let 30. Miklós/Nikolaj Rudas, Genterovci (Göntérháza), 52 let

165

31. Péter/Peter Dugár, Csömödér, 50 let 32. István/Štefan Horváth, Márokfölde, 90 let 33. János/Ivan Kulcsár, Jakabfa, 64 let 34. Mihael Baka, 65 let 35. Miklós/Nikolaj Molnár, Prosenjakovci ( Prosznyákfa), 35 let 36. Péter/Peter Völgyi, Kamovci (Kámaháza), 33 let 37. Tamás/Tomaž Soós, Kamovci (Kámaháza), 30 let 38. Franc Gerencsér, 40 let 39. Ivan Tótth, 60 let 40. István/Štefan Győri, Lenti, 72 let 41. Miklós/Nikolaj Petőcz, Tormafölde, 28 let

Priče so povedale naslednje: meja med trgoma Dobrovnik in Turnišče se je začenjala pri renkovškem nasipu, pri tamkajšnjem mostiču, pod katerim je tekla Ledava, in je potekala po tej strugi v smeri proti jugu do lokacij mlinov Mihaela Varge in Ivana Nagya. Od tod je njena struga vodila do „izvrtanega drevesa” (tu so Dobrovničani vselej prodajali vino, če so ljudje šli na sejem ali proščenje), od tod naprej do travnika in mlina Istvána Göntérja, nato do Krámpeczovega mlina oz. do mlina Andreja Turnárja in Pétera Bomhécza. Prava stara struga Ledave je tista, na kateri so stari in še obstoječi mlini – to strugo so vselej imeli za pravo mejo med Dobrovnikom in Turniščem. Travnike, ki ležijo z njene vzhodne strani, so vselej uporabljali Dobrovničani. Travnik, ki je bil nad Krámpeczovim mlinom oz. mlinom Andreja Turnárja, je bil nekoč gozd in so ga z dovoljenjem Dobrovničanov začeli krčiti; slednjič so ga Turniščani zasedli, Dobrovničani pa so tamkajšnjo živo mejo večkrat požgali. Hrastov, gabrov in jelšev gozd vzhodno od struge so si vselej lastili Dobrovničani, tam so sekali drva in pobirali želod; Turniščanom pa to ni bilo dovoljeno, razen če so kradli ali pa so kupovali od Dobrovničanov. Prav tako niso smeli Turniščani puščati živine na dobrovniške travnike oziroma v želod, če niso zato plačali. Dogajalo se je namreč, da če so Dobrovničani našli živino na drugi strani struge, so jo odgnali ali celo pobili. Če so Turniščani hoteli živino dobiti nazaj, so zanjo morali plačati. Vse travnike med Krámpeczovim in Bomhéczovim mlinom, ki so se z vzhoda naslanjali na strugo Ledave, so vselej imeli za dobrovniške notranjetrške travnike in so jih oni tudi v miru uporabljali. Mlini Dobrovničanov Mihaela Varge,

166

Jánosa Nagya in Štefana Göntérja so propadli zato, ker so Ledavo preusmerili v drugo strugo. Novo strugo so imenovali Pretoka.

303 Zaslišanje v Dobrovniku 31. maja 1754. De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve ali je slišala, kje se začenja in kje poteka meja na eni strani med Radmožanci, na drugi pa med Nedelico in Polano? Ali se ne začenja pod Bomhéczovim mlinom in poteka ob preusmerjeni strugi proti jugu do lokacije mlina Jánosa Szabója iz Radmožanec; od tod v smeri proti jugu po stari strugi Ledave, ki so jo Bomhéczi imenovali Hamarics; nato do lokacije mlina Nikolaja Zvéra, ki so ga postavili Nedeliščani, a so ga Radmožančani uničili; nato pa je meja tekla vse do mlina Radmožančana Fűrésza? Drugič: Ali priča ve ali je prepričana, da naj bi bila to prava stara struga Ledave, kjer je stal mlin Petra Bomhécza in na kateri so stali še mlini Jánosa Szabója, Nikolaja Zvéra in Fűrészov mlin? To strugo so imeli in jo priznavali kot mejo med omenjenimi kraji. Tretjič: Ali priča ve ali je prepričana, da zapuščeni travnik, ki je nad mlinom Jánosa Szabója vzhodno od struge stare Ledave, še uporabljajo Radmožančani; ali ga je – preden so ga zapustili – uporabljal Jurij Herczegh, ki je živel v Radmožancih? Četrtič: Ali priča ve, da so jelšev in gabrov gozd z vzhodne strani vodne struge vselej uporabljali Radmožančani in Nedeliščani; Polančani pa niso imeli nobenih služnostnih pravic: če so hoteli imeti drva, so jih morali kupiti, tako oni kot tudi drugi? Petič: Ali priča ve, da so gozdovi v predelu Nedelice in Polane pod prepovedjo, saj prebivalci v njih ne smejo sekati drva? Že nekaj časa pa hodijo Radmožančani na skrivaj v gozd po drva, posekane hlode ne upajo puščati na kraju samem, temveč jih podnevi ali ponoči pretovorijo čez reko na radmožanski predel. Šestič: Ali ima priča izkušnje s tem, da si Nedeliščani in Polančani ne upajo sekati v tem gozdu, čeprav živijo v njem; prav zaradi tega so ti gozdovi nedotaknjeni? Zato pa kradejo in uničujejo tisti gozd, ki je znotraj preusmerjene struge Ledave in je oddaljen od Radmožančanov? Sedmič: Ali priča ve ali je slišala, da so strugo Ledave pod mlinom Jánosa Szabója Radmožančani sami preusmerili na svoje bližnje mline?

167

Osmič: Ali priča ve ali je prepričana v to, da se obe strugi, ki ju Bomhéczi imenujejo Pretoka in Hamarics, stekata pri Fűrészovem mlinu, od tod pa se voda steka v Muro, in jo imajo vsi za Ledavo?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Pavel Szala, Razkrižje (Ráczkanizsa), 45 let 2. János/Ivan Légrádi, Dolnja Lendava (Alsólendva), 47 let 3. Márton/Martin Tokó, Dolnja Lendava (Alsólendva), 84 let 4. Péter/Peter Völgyi, Kamovci (Kámaháza), 38 let 5. Tamás/Tomaž Soós, Kamovci (Kámaháza), 30 let 6. Ferenc/Franc Gerencsér, Kamovci (Kámaháza), 40 let 7. János IvanJoannes Tótth, Kamovci (Kámaháza), 60 let 8. Péter/Peter Vörös, Mostje (Hidvég), 64 let 9. GyörgyJurij Magyar, Egervár, 60 let 10. János Ivan Doncs, Szombatfa, 48 let 11. István/Štefan Horváth, Žitkovci (Zsitkóc), 90 let 12. Péter/Peter Göncz, Mostje (Hidvég), 65 let 13. János /Ivan Tótth, Banute (Bánuta), 70 let 14. János/Ivan Molnár, Sombotel (Szombathely), 50 let 15. György/Jurij Fehér, Gáborjánháza 16. Tamás/Tomaž Gazdagh, 60 let 17. János/ Ivan Sóós, Žitkovci (Zsitkóc), 30 let 18. Mihály/Mihael Véghi, Žitkovci (Zsitkóc), 20 let 19. István/Štefan Szomé, Lovászi, 19 let 20. István/Štefan Rudas, Genterovci (Göntérháza), 35 let 21. Márton/Martin Bogdán, Hetés, 37 let 22. Miklós/Nikolaj Rudas, Genterovci (Göntérháza), 53 let 23. Mátyás/Matija Szome, Banuta (Bánuta), 45 let 24. István/Štefan Szomi, Páka, 23 let 25. János/Ivan László, Genterovci (Göntérháza), 50 let 26. Miklós/Nikolaj Szomé, Szijártóháza, 70 let 27. István/Štefan Vargha, Dolnja Lendava (Alsólendva), 20 let 28. György/Jurij Tótth, Dolga vas (Hosszúfalu), 52 let 29. Ferenc/Franc Soós, Kamovci (Kámaháza), 66 let

168

30. György/Jurij Szekeres, Gáborjánháza, 48 let 31. Péter/Peter Magyar, Szentpéterfölde, 40 let 32. Miklós/Nikolaj Göncz, Mostje (Hidvég), 82 let 33. Mihály/Mihael Tótth, Genterovci (Göntérháza), 35 let 34. István/Štefan Horváth, Lakos, 35 let

Priče so ob zaslišanju povedale oziroma potrdile naslednje: prava meja med Radmožanci, Nedelico in Polano je stara struga reke Ledave. Travnik, ki je nad mlinom Jánosa Szabója in ga z vzhodne strani Ledave uporabljajo Radmožančani, je opuščen; preden pa je opustel, ga je kosil Jurij Herczegh iz Radmožanec. Jelšev in gabrov gozd so vedno uporabljali Radmožančani; Nedeliščani v teh gozdovih niso imeli nobenih pristojnosti; če so potrebovali drva – bodisi za kurjavo ali za gradbena dela – so jih kupili od Radmožančanov. Polančanom in Nedeliščanom je uporaba gozdov v njihovi okolici prepovedana, zato na skrivaj hodijo sekat drva v omenjeni gozd Radmožančanov in jih takoj odpeljejo domov, na svoj teritorij čez Ledavo; če pa jih Radmožančani ujamejo pri kraji, so kaznovani. Ledavo so preusmerili sami Radmožančani pod mlinom Jánosa Szabója, in sicer na svoje bližnje mline. Nedeliščani in Polančani znotraj stare struge Ledave niso imeli ne travnikov niti drugih posesti. Pri Fűrészovem mlinu se stekata oba kraka, tako Pretoka kot drugi krak Hamarics, in od tega mlina dalje se vodna struga znova imenuje Ledava ter se steka v Muro. Tako jo imenujejo tako Slovani (Slovenci) kot tudi Madžari.

368 Zaslišanje v Radmožancih 24. januarja 1720 na pobudo g. župana Jožefa Esterházyja; zapis zaslišanja pa so uporabili kot dokazno gradivo leta 1754. De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve ali je slišala, da je gozd, ki leži na notranji strani radmožanskih mlinov in so ga po domače imenovali Nagy Gerénd ter je velik približno 200 oralov, vselej pripadal Radmožancem = vasi v zalski županiji; ko je milostljivi g. esztergomski nadškof Jurij Széchenyi kupil beltinško gospostvo, je bilo podložnikom gospostva in še posebej Nedeliščanom prepovedano iti do stare struge Ledave, imenovane Hamarics? Drugič: Ali priča ve tudi to, da je potok, ki teče od mlina Jánosa Szabója (sedaj je že opuščen) naravnost na Fűrészov mlin, zagotovo struga stare Ledave in jo po domače

169 imenujejo Hamarics? Kot je ob današnjem obhodu priča lahko ugotovila, gre za strugo velike vode; pri omenjenem opuščenem mlinu se gornja struga nikoli ni zamašila, temveč so jo na novo zadelali podložniki beltinškega gospostva; priča naj pove, katerega leta oziroma v katerem času se je to zgodilo? Tretjič: Ob ogledu gozda Nagy Gerénd se zastavlja vprašanje, kakšne izkušnje ima priča s sekanjem dreves in prevažanjem le-teh čez strugo; priča naj pove tudi okoliščine, od kod so bili storilci; ali se lahko verjame, da so bili to podložniki beltinškega gospostva?

Zaslišane so bile naslednje priče: 1. Ivan Borics, Medžimurje, 40 let 2. Franc Lengyel, Bratonci, 57 let 3. György/Jurij Tosner, Dolnja Lendava (Alsólendva), 48 let 4. János/Ivan Szome, Zalaszentgyörgy, 48 let 5. György/Jurij Magyar, Andráshida, 22 let 6. János/Ivan Gerencsér, tržan Velike Kaniže, 65 let 7. János/Ivan Dávori, Söjtör, 50 let 8. Martin Vargha, 63 9. József/Jožef Király, Szentgyörygvölgy, 30 let 10. Márton/Martin Csotár, Szentgyörgyvölgy, 51 let 11. István/Štefan Bogdán, Lovászi, 40 let 12. Peter Drávec, 38 let 13. Ivan Szomé, 27 let 14. Jurij Beke, Petanjci, 45 let 15. István/Štefan Magyar, Jakabfa, 30 let 16. Mihály/Mihael Gáider, Dolnja Lendava (Alsólendva), 45 let 17. István/Stephanus Magyar, 40 let 18. Márton/Martin Balogh, 52 let 19. István/Štefan Gáll, Dolnja Lendava (Alsólendva), 41 let 20. István/Štefan Szome, Dolnja Lendava, 48 let 21. Péter/Peter Soós, Kamovci (Kámaháza), 60 let 22. János/Ivan Gáll, Josecz, 50 let 23. György/Jurij Gáll, 60 let 24. Mihály/Mihael Gáll, 35 let

170

25. Ferenc/Franc Deák, Žitkovci (Zsitkóc), 40 let 26. István/Štefan Sóós, Kamovci (Kámaháza), 34 let 27. Ferenc/Franc Gáll, Josecz, 30 let

Priče so povedale oz. potrdile sledeče: gozd Nagy Gerénd se je razprostiral vse do potoka Hamarics in je pripadal Radmožančanom. Podložnikom beltinškega gospostva je bil gozd prepovedan, tam niso smeli sekati drv, kaj šele loviti; če pa so vseeno karkoli počeli v gozdu in so jih pri tem dejanju zalotili, so jim vse odvzeli oziroma so morali odkupiti lastne stvari. Struga Ledave je bila širša tam, kjer je tekel Hamarics. Vodo so preusmerili le zaradi mlinov; nekoč struga ni bila zamašena, kot je sedaj.

413 Zaslišanje 30. maja 1754 v Turnišču, opravljeno na željo g. Jurija Csákyja. De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve ali je slišala, da so staro Ledavo v gozdu nad Mursko Soboto preusmerili iz stare struge, in jo usmerili na murskosoboški mlin, od tod pa je tekla na rakičanski mlin? Drugič: Ali ve, da se struga stare Ledave, ki je med murskosoboškim mlinom in vasjo Nemčavci, ki je nedaleč od tega mlina, in si jo je ogledal namestnik župana Mihael Nagy ter predel razkazal svojim uradnikom, imenuje stara Ledava zato, ker je nekoč tekla tam? Tretjič: Ali ve, da so imeli strugo stare Ledave za pravo mejo med dvema skupinama naselij, na eni strani vasmi Nemčavci, Noršinci in Mlajtinci, na drugi strani pa kraji Murska Sobota, Rakičan in Lukačevci vse do tistih dveh gomil, kjer je bila priča prisotna, in jih imajo za mejo med zalsko in železno županijo? Četrtič: Od teh dveh gomil poteka struga stare Ledave mimo lokacije nekdanjih Ivancev na Kuzmova vrata, od tod pa na Gyenesov, Kramárjev in Horváthov mlin; od tod naprej skozi gozd, poleg Rakove noge do treh gomil, pa spet skozi gozd na Dansev travnik; nato ob cesti za Dobrovnik do petih gomil, ob drugi dobrovniški cesti, ob Györkesevem travniku in slovenskih travnikih vse do tistega mesta, kjer je bila voda preusmerjena na mlin Franca Deáka na vodi Ginya. Petič: Od tega mesta dalje je meja tekla vselej ob slovenskih travnikih po strugi stare Ledave vse do Herczeghovega mlina, nad katerim se Pretoka steka v Ledavo?

171

Šestič: Ali niso tega predela, kjer je priča danes hodila skupaj z namestnikom župana in gospodom sodnikom in kar so nakazali tudi stari mejni znaki, imeli vselej za staro strugo Ledave? Tudi od starejših je tako slišal in jo je torej tudi sam imel za mejo?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Ivan Sumány, Turnišče, 60 let 2. Franc Tráiber, Gomilice, 40 let 3. Franc Zvér, Nedelica, 45 let 4. Peter Godina, Črenšovci, 48 let 5. Matija Szép, 55 6. Marko Hubár, 47 7. Peter Zsumány, Turnišče, 60 let 8. Franc Kucskó,70 let 9. Ivan Scap, 60 let 10. Nikolaj Sukár, Murska Sobota (Muraszombat), 47 let 11. Jurij Kovács, 65 let 12. Štefan Sukár, 43 let 13. Franc Gregorius, 54 let 14. Matija Korén, 55 let 15. Jurij Csibán, 60 let 16. Nikolaj Benkó, Bratonci, 50 let 17. Marko Bedücz, 44 let 18. Štefan Domján, Turnišče, 66 let 19. Andrej Turnár, 70 let 20. Mihael Bankó, 54 let 21. Blaž Mathaics, Črenšovci 22. Mihael Tebocz, Turnišče, 56 let 23. Štefan Vöri, Nedelica, 70 let 24. Nikolaj Rodoha, 68 let 25. Blaž Sördén, Turnišče, 55 let 26. Franc Tivadár, Gomilice, 70 let 27. Blaž Szobocsan, 90 let 28. Ivan Dominko, 60 let 29. Korén, Renkovci, 75 let

172

30. Nikolaj Kelencz, Polana, 33 let 31. Štefan Turnár, Turnišče, 65 let 32. Štefan Schápy, 66 let 33. Jurij Toplak, Melinci, 50 let 34. Nikolaj Stephanics, Turnišče, 32 let 35. Matija Terbocs, Turnišče, 55 let

Zaslišane priče so povedale oziroma potrdile naslednje: struga Ledave je bila iz stare struge preusmerjena že nad Mursko Soboto ter usmerjena na murskosoboški mlin, od tod pa je voda tekla na rakičanski mlin. Stara struga Ledave je med murskosoboškim mlinom in vasjo Nemčavci, ki je nedaleč od mlina; vedno so jo tako imenovali (stara Ledava), in so ta predel ob tem ogledu tudi pokazali. Meja na eni strani med Nemčavci, Noršinci in Mlajtinci, na drugi strani pa Mursko Soboto, Rakičanom in Lukačevci, je stara struga Ledave. Dve gomili predstavljata mejo med zalsko in železno županijo; tudi tu je tekla stara Ledava, in sicer mimo lokacije nekdanje vasi Ivanci do Kuzmovih vrat. Nad Herczeghovim mlinom se steka Pretoka v staro Ledavo, le-ta pa je vselej predstavljala mejo med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom, tako kot je zastavljeno v vprašanju.

452 Zaslišanje 31. decembra 1753 v Dobrovniku De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve ali je slišala od starejših, da so za mejo med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom imeli strugo stare Ledave; ali so podložniki beltinške milostljive gospode uporabljali predel do stare Ledave? Drugič: Je to mesto med strugo stare Ledave in Pretoko, ki so si ga na današnji dan ogledali sodniki in zapriseženci, s tega področja so tudi odpeljali Franca Gerencséra s sinom v Beltince? Tretjič: Ali priča ve, da so predel, s katerega so odpeljali Franca Gerencséra s sinom, uporabljali podložniki milostljivega beltinškega gospoda, in ga uporabljajo tudi sedaj; od tod so v miru odnašali nasekana drva? Četrtič: Priča naj pove tudi, ali mlin, ki stoji v nedeliškem predelu in ga imenujejo Bomhéczov, ne stoji na stari Ledavi temveč na Pretoki, in pripada beltinškemu gospostvu?

173

Petič: Priča naj pove še, če je bila ob današnjem ogledu zunaj in je videla mesto ognja, ki ga je odredil zakuriti dolnjelendavski posestni upravitelj, ko je bil tam skupaj z namestnikom županijskega sodnika Bolfenkom Paisom, in ali je videl drevesa, poleg katerih se je zakurilo?

Zaslišane so bile naslednje priče: 1. Matija Bakán, Lipovci, 50 let 2. Ivan Vinkovics, 58 let 3. Jurij Pintér, 40 let 4. Matija Rebacza, 35 let 5. Nikolaj Trátnyák, 40 let

Priče so povedale naslednje: prava meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom je bila stara struga Ledave, travnike pa so nekoč uporabljali podložniki beltinškega gospostva, a jih sedaj uporabljajo Dobrovničani; gozd pa so brez težav uporabljali podložniki obeh gospostev. Spor se je začel po tem, ko je gospod Ebergényi dal obhoditi mejo. Priče so potrdile tudi to, da je Bomhéczov mlin stal na Pretoki. Prepiri so se začeli nekako pred tridesetimi leti. Priče Mihael Furján, 60, Mihael Horváth, 60, Tomaž Kuzma, 60, in Marko Rengel, 50, iz Lipovec, so povedale: da je meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom struga stare Ledave; podložniki beltinškega gospostva so predel do stare Ledave brez težav uporabljali vse dotlej. Prepiri pa so se začeli od časa nastopa milostljivega gospoda Ebergényija. Skupina sedmih prič: Franc Semen, 42, Nikolaj Kelencz, 30, Blaž Ritlop, 60, Peter Petericz, 59, Štefan Lebár, 50, Štefan Hozjan, 40 iz Polane ... je poročala enako kot je zapisano zgoraj.

466–472 Izjave prič Nr. 9 Oboroženi Dobrovničani so februarja 1720 šli k pravi strugi stare Ledave oziroma prek imenovane suhe Ledavice proti Turnišču. Tam so srečali skupino Turniščanov ter drug drugega vprašali, kaj iščejo na tem predelu; nato so se mirno razšli. Pozneje pa so Dobrovničani malo višje naleteli na štiri Turniščane, ki so hoteli krasti. Hoteli so

174 jih odpeljati, a so jim Turniščani prišli na pomoč ter to preprečili. Štiri Dobrovničane so celo zajeli ter jih odgnali na beltinški grad. Nato so Dobrovničani prosjačili milostljivega beltinškega gospoda, naj bi izpustil njihove rojake. Seveda pa so gospodu v pismu z dne 5. maja 1720 obljubili naslednje: Zavezali so se, prvič: vsak podložnik ima njihovo pooblastilo, če kdo izmed Dobrovničanov zaide na njegovo ozemlje, ga lahko zajamejo, in tudi obratno, ter da izpusti njihove ljudi, le-ti pa so mu dolžni dati določeno zadoščenje; drugič: da naj si tako Nedeliščani, Turniščani kot tudi vsi drugi podložniki beltinškega gospostva nič ne prisvajajo v teh gozdovih, na travnikih ali njivah. Prav tako naj naši vaščani ne počno nobenih spornih stvari, kajti če jih ujamejo podložniki beltinškega gospostva, jim lahko zasežejo živino, predmete ter jih dajo zapreti; tretjič: od zdaj naprej bodo živeli kot dobri sosedje in prijatelji, brez prepira in kraj, tako z nedeliškimi, turniškimi sosedi kot tudi z drugimi podložniki beltinškega gospostva. Hkrati se zavezujejo, da se ne bodo maščevali za zajete Dobrovničane; četrtič: na vse te pogoje pristajajo po lastni volji, zato, da tudi v nadaljne ohranijo dobrososedske odnose. S tem pismom, ki ga niso sami napisali, saj ne znajo pisati, zagotavljajo zgoraj opisano. Pečata nimajo, njihova imena so napisali drugi, a ga zato potrjujejo s križci.

533 Zaslišanje 5. februarja 1755 Helena roj. baronica Ebergényi je na sodišču predložila gradivo, ki je bilo zbrano na več zaslišanjih v letu 1755. Na beltinskem gradu je bilo 5. februarja 1755 zaslišanih več prič: De eo utrum? Prvič: Ali priča ve, kje je potekala meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom pred minulo kugo in kruškimi pohodi51, ter kakšni znaki so ločevali omenjeni gospostvi? Drugič: Ali priča ve, katerega leta in kako so se začeli spori in nasilje med gospostvoma? Kateri podložniki so vse to sprožili?

51 V času po Rákóczijevi osvobodilni vojni (1703–1711) ter njej sledeči epidemiji kuge je bilo veliko tukajšnjih predelov zahodnega Podonavja opustošenih in nenaseljenih. Umrlo je okrog 45 % podložniške delovne sile. Popisi iz leta 1720 navajajo za beltinško gospostvo, da je bila večina obdelovalne zemlje poraščena z grmičevjem in gozdovi, medtem ko so dolnjelendavsko gospostvo ogrožale poplave. Szántó Imre, A parasztság kisajátítása és mozgalmai a dunántúli Festetics-birtokon 1711–1850, Budapest 1954,str. 26–27.

175

Tretjič: Ali priča ve, da je v mesecu sv. Jakoba (julij) minulega leta 1754 g. sodnik prisednik (juratus) Ivan Bogyai skupaj z namestnikom župana Mihaelom Nagyjem in županijskim sodnikom Francem Farkasem preiskoval ter obhodil mejo? Ali niso le- tem pokazali mejo in mejne znake sam dolnjelendavski upravitelj in bogojinski, strehovski, filovski ter drugi knezovi podložniki? Četrtič: Ali je bila priča na omenjenem mejnem predelu med gospostvoma in na ozemlju beltinškega gospostva v Ivancih, Gančanih, Blažovcih in Renkovcih, in ali je kdaj hodila po tem predelu pred tem ogledom ter pred približno kolikimi leti, ali pa so ji takrat podložniki dolnjelendavskega gospostva pokazali mejo? Petič: Ali je priča kdaj videla Gyenesov mlin kot tudi mlin Domonkosa, Horvátha, Lovrencsicsa in Berdéna? Kdaj je priča videla mline, pred približno kolikimi leti jih je videla prvič, in kako ve, da so stali na pravi Ledavi; in ali ve za mejne znake ali pa je zanje samo slišala od dolnjelendavskih upraviteljev, Bogojinčanov, Filovčanov ali Strehovčanov? Šestič: Ali priča ve, kje so Gyenesov, Horváthov, Domonkosev, Lovrencsicsev in Berdénov mlin; ali bi priča lahko odvezla g. sodnika do tistih mlinov, in ali bi vedela sama priti do tistega mejnega predela? Sedmič: Je res, da so podložniki dolnjelendavskega gospostva med omenjenim ogledom in obhodom meje prinesli vino v sodih na omenjeno mejo in ga ponujali oglednikom? So komu kaj obljubljali ali ponujali drva oziroma kake druge usluge?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Nikolaj Kregár, Tešanovci, 48 let 2. Mihael Czipút, Bodonci, 50 let 3. Ivan Szerczek,Tešanovci, 38 let 4. Nikolaj Marossa, Tešanovci, 50 let 5. Nikolaj Benczik, Tešanovci, 50 let 6. Franc Szlivnyék, Tešanovci, 50 let 7. Blaž Dervelics, Murska Sobota (Muraszombat), 34 let 8. Matija Gábor, Puževci, 34 let 9. Nikolaj Kregár, Murska Sobota (Muraszombat), 32 let 10. Blaž Szobothin, Mlajtinci, 58 let 11. Jurij Zankovics, Hotiza, 41 let 12. Franc Zankovics, Hotiza, 45 let

176

13. Franc Bukovecz, Hotiza, 40 let 14. Jurij Toplak, Bukovnica, 60 let 15. Blaž Toplak, Bukovnica, 60 let 16. Jurij Németh, Bukovnica, 60 let 17. Peter Berdén, Kobilje (Kebele), 45 let 18. Ivan Tráiber, 50 let 19. Blaž Németh, 50 let 20. Štefan Bukovecz, 43 let 21. Blaž Benkovics, 45 let 22. Marko Juha, 40 let 23. Ivan Bukovecz, 46 let 24. Štefan Horváth, 52 let 25. Mihael Toplak, Kobilje, 50 let 26. Ivan Toplak, 45 let 27. Ivan Puhán, Bánokszentgyörgy, 47 let 28. Blaž Reszonya, Oltárcz, 50 let 29. Andrej Toth, 37 let 30. Ivan Ivanics, 55 let

Priče so potrdile sledeče: pred velikim opustošenjem zavoljo kuge in uničevalnimi pohodi krucev je bila meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom stara Ledava. Spori so se začeli kdaj na eni, kdaj na drugi strani; če je živina dolnjelendavskih prečkala mejo, so jo beltinški zasegli ter jo vrnili šele proti plačilu. Priče so bile prisotne na obhodu; pokazali so mejne znake Bogojinčanov, Filovčanov in Strehovčanov, pokazali so pravo mejo na Ledavi bliže podložnikom beltinškega gospostva. Večina prič je poznala omenjene mline, nekateri so v njih tudi mleli, in so zares stali na stari Ledavi. Ti mlini so hkrati predstavljali tudi mejne znake. Priče bi znale preiskovalcu pokazati mejo. Preden so začeli z ogledom meje, so vsaki priči postregli vino.

Ugotovitve tega zaslišanja so bile potrjene 20. marca 1755 v beltinskem gradu, v prisotnosti zapriseženega notarja kraljevskega palatinskega sodišča Ivana Jankovicsa.

177

563 Zaslišanje 18. marca 1755 v Beltincih De eo utrum? Prvič: Ali priča ve, kje je potekala meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom pred minulo kugo in kruškimi pohodi, ter kakšni mejni znaki so ločevali omenjeni gospostvi? Drugič: Ali priča ve, katerega leta in kako so se začeli spori in nasilje med gospostvoma, in kateri podložniki so s spori začeli prvi? Tretjič: Ali priča ve, da je v mesecu sv. Ivana/Jerneja minulega leta 1754 g. sodnik prisednik Ivan Bogyai skupaj z namestnikom župana Mihaelom Nagyjem in županijskim sodnikom Francem Farkasem preiskoval ter obhodil mejo med Nedelico in Radmožanci? Ali niso le-tem pokazali mejo in mejne znake sam dolnjelendavski upravitelj in dobrovniški ter radmožanski knezovi podložniki? Četrtič: Ali so bili pred tem dobrovniški in radmožanski podložniki dolnjelendavskega gospostva na omenjenem mejnem predelu med Nedelico in Polano? Ali je obhodila mejo pred tem s kom, pred kolikimi leti naj bi to bilo; ali so ji dobrovniški in radmožanski podložniki oziroma upravitelj takrat pokazali tiste mejne znake? Petič: Ali je priča kdaj videla Bomhéczov mlin, stari mlin Jánosa Szabója iz Radmožanec in mlin Nikolaja Zvéra? Kdaj in pred kolikimi leti jih je videla prvič in od kod ve, na kateri vodi stoje oziroma ali so stali na stari strugi Ledave, ali pa na Pretoki in Hamaricsu? Ali ve, da so jih hkrati imeli za mejne znake med obema gospostvoma, ali pa je zanje slišala šele ob priložnosti obhoda županovega namestnika, ta pa je to slišal od upraviteljev in podložnikov Dobrovnika in Radmožanec? Šestič: Ali priča ve, kje stojijo omenjeni mlini, in ali bi vedela odvesti gospoda preiskovalca na tisto mesto? Sedmič: Ali niso Dolnjelendavčani ob ogledu meje prinesli ven vino v sodih in z njim pogostili oglednike? So hkrati kaj obljubljali drugim ali pa jim dajali kakšne ponudbe, npr. da jim v sosesščini dajo drva, veje ali kaj drugega?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Pavel Szalay, Razkrižje (Ráckanizsa), 45 let 2. Márton/Martin Takó, Dolnja Lendava (Alsólendva), 84 let 3. János/Ivan Légrádi, Dolnja Lendava (Alsólendva), 45 let

178

4. István/Štefan Szome, Szent Miklós, 19 let 5. István/Štefan Szome, Páka, 24 let 6. Tamás/Tomaž Soós, Kamovci (Kámaháza), 29 let 7. Miklós/Nikolaj Rudas, Genterovci (Göntérháza), 52 let 8. István/Štefan Rudas, Genterovci (Göntérháza), 35 let 9. István/Štefan Horváth, Žitkovci (Zsitkóc), 80 let 10. János/Ivan Soós, Žitkovci (Zsitkóc), 30 let 11. Mihály/Mihael Véghi, 20 let 12. János/Ivan László, Kamovci (Kámaháza), 60 let 13. Péter/Peter Völgyi, Kamovci (Kámaháza), 36 let 14. János/Ivan Tóth, Kamovci (Kámaháza), 60 let 15. Ferenc/Franc Gerencsér, Kamovci (Kámaháza), 40 let 16. Ferenc/Franc Soós, Kamovci (Kámaháza), 66 let 17. György/Jurij Szekeres, Gáborjánháza, 48 let 18. György/Jurij Fehér, 40 let 19. János/Ivan Doncs, Szombatfa, 48 let 20. János/Ivan Molnár, Szombatfa, 48 let 21. Mátyás/Matija Szome, Banuta (Bánuta), 45 let 22. Tamás/Tomaž Gazdag, Banuta (Bánuta), 45 let 23. Miklós/Nikolaj Göncz, Mostje (Hidvég), 82 let 24. Péter/Peter Vörös, Mostje (Hidvég), 66 let 25. Péter/Peter Göncz, Mostje (Hidvég), 66 let 26. István/Štefan Horváth, Lakoš (Lakos), 37 let 27. György/Jurij Tótth, Dolga vas (Hosszúfalu), 45 let 28. István/Štefan Vargha, Dolnja Lendava (Alsólendva), 20 let 29. Márton/Martin Bogdán, Hetés, 38 let 30. Péter/Peter Magyar, Szent Péterföld, 40 let

Priče so povedale sledeče: da je bila Ledava meja med obema gospostvoma v časih pred kugo in pohodi krucev. Spor med gospostvoma se je začel, ko so podložniki beltinškega gospostva začeli sekati drva na predelu med Radmožanci in Nedelico in so jih podložniki dolnjelendavskega gospostva pri tem ujeli ter jim odvedli vola. Večina prič je poznala omenjene mline (Bomhéczov mlin, stari mlin Jánosa Szabója iz Radmožanec in mlin Nikolaja Zvéra), ki so stali na pravi Ledavi in so hkrati veljali

179 za mejne znake. Večina prič je poznala mejo, celo hodili so ob njej in bi lahko vodili preiskovalce na tista mesta. Videli so, da so na dan obhoda v različnih posodah prinašali vino na mejo, in tudi sami so ga dobili.

594 Zaslišanje 12. marca 1755 v Beltincih De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve, kje je potekala meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom pred časi minule kuge in kruških napadov, ter kakšni znaki so ločevali omenjeni gospostvi? Drugič: Ali priča ve, katerega leta in kako so se začeli spori in nasilje med gospostvoma, in podložniki katerega gospostva so začeli prej? Tretjič: Ali priča ve, da so minulega leta 1754, ko je g. svétnik v mesecu sv. Jakoba skupaj z namestnikom župana Mihaelom Nagyjem in glavnim sodnikom Francem Farkasem preiskoval ter obhodil mejo, le-tem kazali mejo in mejne znake sam dolnjelendavski upravitelj, Dobrovničani in Radmožančani? Četrtič: Ali je priča pred tem bila kdaj na meji, ali je morda ob njej hodila, in pred približno kolikimi leti? Petič: Ali je priča videla navrtano drevo? Kdaj ga je prvič videla ter od kod ve, da je to drevo pravzaprav razmejitveno drevo med obema gospostvoma; ali pa je samo slišala od Dobrovničanov oziroma od drugih podložnikov dolnjelendavskega gospostva, da je to mejno drevo? Šestič: Ali niso Dolnjelendavčani na dan omenjenega obhoda meje prinesli ven vino in ga ponujali oglednikom? So komu kaj plačali, jim obljubljali drva ali kake druge usluge? Sedmič: Ali priča ve, kje so mlini Mihaela Varge, Jánosa Nagya, Štefana Göntéra in Berdéna; in ali bi znala odvesti g. sodnika prisednika do mlinov?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. István/Štefan Gödör, Szentgyörgyvölgy, 64 let 2. János/Ivan Császár, Szentgyörgyvölgy, 46 let 3. Péter/Peter Mihalics, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), 50 let 4. István/Štefan Balogh, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), 50 let 5. Ádám/Adam Kovács, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), 66 let

180

6. Mihály/Mihael Simony, Nemesnép, 60 let 7. György/Jurij Simony, Nemesnép, 25 let 8. Mihály/Mihael Cseke, Szentgyörgyvölgy, 60 let 9. János/Ivan Kulcsár, Jakabfa, 64 let 10. Mihály/Mihael Bakon, Jakabfa, 70 let 11. Márton/Martin Rakos, Szentgyörgyvölgy, 68 let 12. Mátyás/Matija Antal, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), 40 let 13. Miklós/Nikolaj Petőcz, Tormafölde, 25 let 14. Péter/Peter Becse, Kissziget, 66 let 15. Tamás/Tomaž Soós, Kamovci (Kámaháza), 29 let 16. Miklós/Nikolaj Rudas, Genterovci (Göntérháza), 52 let 17. Péter/Peter Vas, Velemér, 64 let 18. Mihály/Mihael Vas, Velemér, 45 let 19. István/Štefan Sohár, Čikečka vas (Csekefa), 40 let 20. Miklós/Nikolaj Molnár, Prosenjakovci (Prosznyákfa), 35 let 21. János/Ivan Bahovcsa, Ramocsa, 45 let 22. János/Ivan Sohár, Čikečka vas (Csekefa), 60 let 23. János/Ivan Boda, Žitkovci (Zsitkóc), 40 let 24. Ferenc/Franc Bagó, 44 let 25. Mihály/Mihael Véghi, Žitkovci (Zsitkóc), 60 let 26. Péter/Peter Völgyi, Kamovci (Kámaháza), 36 let 27. János/IvanTótth, Kamovci (Kámaháza), 60 let 28. Ferenc/Franc Gerencsér, 40 let 29. Péter/Peter Göncz, 66 let 30. István/Štefan Sánták, Dolnja Lendava (Alsólendva), 44 let 31. István/Štefan Fejér, Dolnja Lendava (Alsólendva), 38 let 32. Péter/Peter Dugár, Csömödér, 50 let 33. István/Štefan Horváth, Márokföld, 85 let

Priče so povedale naslednje: meja med obema gospostvoma je tekla po Ledavi. Nekateri so navrtano drevo poznali, ga celo videli pred več leti in so zanj bodisi od sorodnikov ali drugih ljudi slišali, da je to drevo predstavljalo mejni znak. Spori med Dobrovničani in Nedeliščani in s tem med gospostvoma so se začeli za časa g. Ebergényija zaradi travnikov, prišlo naj bi celo do umora. Priče se spominjajo časa,

181 ko sta gospod namestnik župana in županijski glavni sodnik obhodila mejo. Priče pred tem, vsaj večina, na njej niso nikoli prej bile. Dobrovničani so kazali nekdanje mline. Nekatere priče so za svoje pričevanje dobile denar.

633 De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve, da je gozd v bližini Nedelice, vulgo imenovan Nagy Gerénd, pripadal Nedelici? Oni so tam lahko sekali in odnašali drva; Radmožančanom, ki spadajo k dolnjelendavskemu gospostvu, pa je bil gozd prepovedan? Drugič: Ali priča ve, da se je potok čez Nagy Gerénd bliže Nedelici imenoval Hamarics; nikoli ni imel drugega imena in ni imel močnega toka, razen kadar je Pretoka narasla in je od tod dobila vodo; (sicer pa: ali priča ve, da je v tistem delu gozda veliko močvirij ter vodnih izvirov, iz katerih nastane Hamarics)? Pod Hamaricsem je struga Jarsecza; za kakšen izkop in zajezitev gre, zakaj so ga naredili, kdo ga je naredil in ali ni bil narejen za pretok vode, ko je Pretoka narasla, da ne bi poplavljala travnike? Ali so zato Radmožančani prekopali strugo Hamaricsa in prek Jarsecza spustili vodo? Tretjič: Ali priča ve, da omenjena voda priteka na stari mlin Jánosa Szabója iz smeri Turnišča? Gre za Pretoko, ki se je tako imenovala od vsega začetka, in teče ob Hamaricsu in Jarseczu proti mlinu Radmožančana Herczegha, nad nasipom Herczeghovega mlina pa se združi s staro Ledavo in Ginyo; odtlej te tri vode tečejo na Herczeghov mlin, nato pa na Biróv in Szabóv mlin (oba sta Radmožančana), od tod na Fürészov mlin, nato pa na dolnjelendavski mlin?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Jurij Horváth, Rakičan, 60 let 2. Mihael Antalics, Moravci, 80 let 3. Péter/Peter Drávecz, Lovászi, 40 let 4. István/Štefan Bogdán, Radmožanci (Radamos), 50 let 5. János/Ivan Gerencsér, Radmožanci (Radamos), 66 let 6. Márton/Martin Vargha, Söjtör, 63 let 7. János/Ivan Dávori, 56 let 8. János/Ivan Szomé, Zalaszentgyörgy, 50 let 9. József/Jožef Király (Ludi Magister/učitelj), Szentgyörgyvölgy, 30 let

182

10. István/Štefan Magyar, Jakabfa, 30 let 11. György/Jurij Gáll, Josecz, 62 let 12. Mihály/Mihael Gáll, 35 let 13. János/Ivan Gáll, 50 let 14. Ferenc/FrancGáll, 32 let 15. Ferenc/Franc Deák, Žitkovci (Zsitkóc), 45 let 16. Péter/Peter Sóós, Kamovci (Kámaháza), 60 let 17. István/Štefan Sóós, 34 let 18. Mihály/Mihael Gaider, Dolnja Lendava (Alsólendva), 45 let 19. István/Štefan Magyar, 42 let 20. István/Štefan Szome, 48 let 21. Márton/Martin Balogh, 41 let 22. István/Štefan Gáll, 41 let 23. Franc Lengyel, Bratonci, 57 let 24. Ivan Barics (supremus judex nobilium), Čakovec, 40 let 25. György/Jurij Beke, Dobri, 45 let 26. Márton/Martin Csorán, Szentgyörgyvölgye, 55 let 27. István/Štefan Molnár, Gősfa

Priče so povedale naslednje: vedo, da gozd Nagy Gerénd pripada Nedelici, Nedeliščani ga lahko uporabljajo, sekajo v njem drva, medtem ko Radmožančani tega ne smejo. Potok čez Nagy Gerénd v bližini Nedelice je Hamarics; vedno se je tako imenoval, in ko je Pretoka narasla, je znal poplaviti. Sicer pa priče vedo, da je tam veliko izvirov in močvirij, iz katerih nastane Hamarics v suhih časih, kajti Hamarics je na začetku svoje struge dokaj suh. Jarsecz je bil izkopan samo zaradi mlina. Potok iz smeri Turnišča so Slovani (= Tót) vedno imenovali Pretoka in se je nad Herczeghovim mlinom združil z Ginjo.

709 Zaslišanje 13. junija 1753 v trgu Zalalövő De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve ali je slišala, da so Nedeliščani gozd in grmičevje, ki se nahajata med staro Ledavo in Nagy Geréndom, uporabljali kot lastno imetje? To se v teku več let ni spremenilo – gozd so uporabljali v miru, brez nasprotovanj ter nemirov?

183

Drugič: Ko pa so na skrivaj prihajali čez staro Ledavo ter v tamkajšnjem gozdu posekali drva, jih niso upali pustiti tam, temveč so jih ponoči spravili čez vodo.

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Márton/Martin Darvas, Dobrovnik (Dobronak), 60 let 2. György/Jurij Göntér, 70 let 3. Ferenc/Franc Csuka, 44 let 4. Mihály/Mihael Gerencsér, 48 let 5. János/Ivan Vargha, 48 let 6. Imre/Mirko Göntér, 40 let 7. Ádám/Adam Göntér, 43 let 8. János/Ivan Nagy, 53 let 9. János/Ivan Patai, 45 let 10. György/Jurij Nagy, 45 let 11. Tamás/Tomaž Soós, Kamovci (Kámaháza), 28 let 12. Miklós/Nikolaj Rudas, Genterovci (Göntérháza), 52 let 13. István/Štefan Rudas, 40 let

Priče so povedale sledeče: bodisi so slišali ali pa so dejansko vedeli, kajti poznali so predel med staro Ledavo in Nagy Geréndom, saj so tam pasli živino. Nedeliščani niso nikoli upali pasti živine v tem gozdu, kvečjemu na skrivaj. Če so opazili radmožanske pastirje, so takoj pobegnili in se niso ustavili, dokler niso prišli čez staro Ledavo. Tudi si Nedeliščani niso upali sekati drva v tem gozdu. Če pa so že sekali, so jih ponoči takoj odnesli; včasih so res sekali tudi ponoči, in prav lansko leto so Radmožančani prijeli Nedeliščana skupaj s sinom, ko sta kradla drva.

718 Zaslišanje 15. aprila 1749 v Radmožancih na poziv milostljive gospe Katarine Madarász. Komisija na čelu z namestnikom župana Mihaelom Nagyem je zbranim pričam zastavila sledeča vprašanja: De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve, ali je celo bila prisotna, ko so lansko leto (1748) podložniki beltinškega gospostva skupaj s plemiči, bilo jih je skupaj okrog petsto ali šeststo, prodrli na radmožanski predel, uničevali gozd in odnašali drva?

184

Drugič: Ali je priča ugotovila, da je na obeh bregovih stare Ledave približno deset kupov = za okrog 40 voz drv? Razen tega so tudi veje ter nekateri hlodi že prenešeni v vodo v smeri proti Nedelici? Nasprotno pa v polanskem gozdu, v katerem so gospoda prepovedali sekati drva, ni bilo opaziti nikakršne sečnje. Radmožanski gozd pa je uničen. Tretjič: Ali so (beltinski podložniki, op. a.) na imenovani dan postavili vohune in stražo na visoki lipi? Če bi le-ti slučajno opazili (bližajoče se, op. a.) Radmožančane = Madžare, ali ne bi zbežali, če bi bilo slednjih številčno preveč? Četrtič: Ali niso (beltinski podložniki, op. a.) sekali drva na tej strani stare Ledave? In ko so zagledali (bližajočo se, op. a.) množico, niso več zaupali v svoje moči; sani in živino so pustili tam ter se pognali v beg na svoj predel? Petič: Sani in živino, ki so jih pustili tam, so Radmožančani privedli v Radmožance. Ali niso le-teh odgnali iz radmožanskega gozda in ne iz polanskega območja? In tudi sani so bile naložene v radmožanskem predelu; ali priča to ve? Šestič: Ali priča ve, da se radmožansko območje začenja ob stari Ledavi oziroma Hamaricsu? Ali je tako zmeraj slišala od starejših; ali pa tudi sama menila, da teče Ledava od nasipa starega mlina Jánosa Szabó iz Radmožancev v dve smeri, tako kot na stari strugi, kjer se imenuje stara Ledava, ena tretjina vode pa je iz nje speljana na radmožanske mline? Sedmič: Ali ni bil gozd Nagy Gerénd na tej strani stare Ledave Beltinčanom vselej prepovedan in so le-ti od tod odnašali drva na skrivaj ali pa na silo, ali pa so jih Radmožančani tudi ujeli?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Miklós/Nikolaj Marton, Kapca, 29 let 2. Mihály/Mihael Német, Kapca, 40 let 3. György/Jurij Horváth, Gaberje (Gyertyános), 40 let 4. János/Ivan Magyar, Donji Lakoš (Alsólakos), 44 let 5. János/Ivan Lukács, Genterovci (Göntérháza), 40 let 6. Márton/Martin Darvas, Dobrovnik (Dobronak), 67 let 7. Péter/Peter Vargha, Dobrovnik, 47 let 8. István/Štefan Toplak, 40 let 9. János/Janez Petőff, 49 let 10. Ferencz/Franc Nagy, 30 let

185

11. János/Janez Nagy, 50 let 12. Dávid/David Göntér, 41 let 13. György/Jurij Tibalt, 42 let 14. János/Janez Vargha, 48 let 15. György/Jurij Szabó, 45 let 16. János/Janez Kun, 41 let 17. Mihály/Mihael Szakály, 50 let 18. Márton/Martin Németh, 50 let 19. János/Ivan Göntér, 40 let

Priče so povedale sledeče: omenjenega dne so bili prisotni v gozdu, ko so Beltinčani (bilo jih je okrog štiristo ali petsto) pridrveli s sekirami, vilami in so s sanmi odvažali drva, ki so jih prej oni posekali. Videli so, da je na obeh bregovih stare Ledave, tako s polanske kot z radmožanske strani, stalo za približno 40 voz drv, naložena v kupe, del le-teh pa je bil že zložen v strugi stare Ledave. Ob hlodih sta bila tudi dva kupa vej. Na drugi strani stare Ledave je bil gozd nedotaknjen, z lepimi drevesi, kajti gospodar beltinškega gospostva svojim ljudem v njem ni dovolil sekati, niti za denar. Nasprotno pa so prav Beltinčani, na drugi strani Ledave, v radmožanskem gozdu posekali drva in ga opustošili. Tistega dne, ko so prišli v radmožanski gozd, so na visoko lipo postavili stražo, in ko je le-ta opazila Radmožančane, da prihajajo, je stražar na glas zaklical: »Besi, besi, doszti vugri ide oziroma »besi, besi, mert sok magyarok jönnek.« Ko so Beltinčani med prenašanjem drv opazili bližajoče se Radmožančane, so zbežali na svoje ozemlje. Veliko med njimi jih je pustilo sani na tej strani stare Ledave, nekateri pa so samo odvezali živino in tako zbežali; nekateri pa so pustili tudi živino. Živino Beltinčanov so gnali iz radmožanskega predela in ne iz polanskega. Vselej so od starejših slišali, da je bila stara Ledava prava meja med dolnjelendavskim in beltinškim gospostvom, in jo imajo za pravo mejo tudi sedaj. Ob sedanjem ogledu so ugotovili, da se stara Ledava pri prvotnem starem mlinu Ivana Szabó razcepi in je nekako tretjina teče dalje po stari strugi, ostala voda pa je speljana na radmožanske mline. Priče so slišale, da so Radmožančani Beltinčanom vselej prepovedovali izkoriščanje gozda Nagy Gerénd; zato Beltinčani iz gozda niso upali kar čez dan odnašati drv ali vej, samo na skrivaj; Radmožančani pa so vselej brez težav uporabljali gozd.

186

M 747 Zaslišanje 19. septembra 1753 v Dobrovniku na pobudo milostljivega g. kneza Pavla Esterházyja, gospodarja Dolnje Lendave. Prvič: Ali priča ve ali je slišala, da so Nedeliščani tega1753. leta na dan 2. julija prvič zažgali spravljeno seno vrvarja Jánosa Nagyja iz Dobrovnika? Prav tako so na dan Jezusove spremenitve (6. avgusta) pred mašo požgali ograjo travnika Tomaža in Danijela Fehérja in morda hkrati tudi del travnika? Drugič: Ali priča ve ali je slišala, da ko sta Tomaž in Danijel Fehér zvedela, da so jima požgali ograjo, sta odšla na kraj požiga in poskušala popraviti ograjo, a so ju Nedeliščani napadli in oba pretepli? Tretjič: Ali priča ve ali je slišala, kdo so bili Nedeliščani, ki so zažgali seno na travniku Ivana Kötelesa; in kdo so bili nedeliščani, ki so zažgali travniško ogrado Tomaža in Danijela Fehérja ter so se nato še med sabo se stepli? Četrtič: Ali je priča ugotovila, da ležita tako travnik Ivana Kötelesa kot tudi travnik Tomaža in Danijela Fehérja ob Ledavi, in se nahajajo znotraj mlinskih voda z vzhoda? In da so ne le te travnike, temveč tudi ostale Dobrovničani od nekdaj uporabljali tako kot še danes in da zato ni bilo nobenih nemirov?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. Tamás/Tomaž Soós, Žitkovci (Zsitkóc), 29 let 2. Mihály/Michael Véghi, Žitkovci (Zsitkóc), 60 let 3. Ivan Boda, 45 let 4. János/Ivan Tótth, Kamovci (Kámaháza) 5. Mihály/Mihael Horváth, Szentgyörgyvölgye, 70 let 6. Franc Buzás, 63 let 7. Jurij Zóbb, 70 let 8. Ivan Kulcsár, Jakabfa,65 let 9. Štefan Szaics, 70 let 10. Mihael Bakony, 70 let 11. Ferenc/Franc Soós, Kamovci (Kámaháza) 12. Miklós/Nikolaj Rudas, Genterovci (Göntérháza), 52 let 13. Štefan Rudas, 32 let 14. Ferenc/Franc Babocsai, Szetgyörgyvölgye, 50 let

187

15. Matija Cseresnyés, 62 let 16. Martin Rakos, 60 let 17. Péter/Peter Mihalics, Tótthszentlászló, 42 let 18. Matija Antal, 40 let 19. Mihály/Mihael Nagy, Dobrovnik (Dobronak), 22 let 20. Štefan Ritócz, 20 let

Priče so povedale sledeče: slišale so, da so Nedeliščani zažgali ograjo okrog travnika Tomaža in Danijela Fehérja ter seno Ivana Kötelesa. Tomaž in Danijel sta hotela popraviti škodo na ograji, zato da jima živina ne bi ušla, pa so ju Nedeliščani še pretepli. Travniki, ki jih uporabljajo Ivan Köteles, Tomaž in Danijel Fehér, so ob Ledavi z vzhodne strani ob mlinski vodi; te travnike so vedno brez težav uporabljali Dobrovničani in niso nikoli niti slišali, da bi jih imeli Beltinčani za svoje. Pričevanje je bilo v Dobrovniku, dne 18. avgusta 1756 v prisotnosti g. župana Zalske županije Ferenca Farkasa, zapriseženca Ivana Buzása in Antona Szombathelyija.

764 O Zaslišanje 05. maja 1742 v Dobrovniku. De eo Utrum? Prvič: Ali priča ve ali je slišala, da so Dobrovničani brez težav izkoriščali svoj gozd v času dozorelega žira? In ali so meščani ali zemljiški gospod dovolili pobiranje želoda tudi drugim, ali pa so le-ti morali za to plačati; ali se je zemljiški gospod kdaj razburjal zaradi pobiranja želoda? Drugič: Ali je zemljiški gospod dovoljeval pobiranje želoda za živino drugih kmetov v dobrovniškem predelu, ali pa tam ni pasel niti lastne živine; ali so na dobrovniškem predelu sploh imeli hleve ter živino zemljiškega gospoda?

Zaslišane so bile sledeče priče: 1. András/Andrej Tubolly, Becsvölgye, 50 let 2. Márton/Martin Csotár, Szentgyörgyvölgye, 89 let 3. István/Štefan Gődőr, Szentgyörgyvölgye, 60 let 4. István/Štefan Rákos, Szentgyörgyvölgye, 70 let 5. Mihály/Mihael Gáll, Márokfölde, 60 let

188

6. Péter/Peter Soós , Kamovci (Kámaháza), 70 let 7. Ivan Kovács, Bistrica, 80 let 8. István/Štefan Szomi, Radmožanci (Radamos), 80 let 9. István/Štefan Biró, Radmožanci (Radamos), 50 let 10. István/Štefan Magyar, Radmožanci (Radamos), 70 let 11. János/Ivan Bánffy, Radmožanci (Radamos), 60 let 12. György/Jurij Antall, Radmožanci (Radamos), 70 let 13. Mihály/Mihael Szomi, Radmožanci (Radamos), 60 let 14. Mihael Koczán,Turnišče, 85 let 15. Matija Cséh, Turnišče, 80 let 16. Ivan Horváth, Turnišče, 70 let 17. Peter Bomhécz, Nedelica (Zorkóháza), 62 let 18. Blaž Rástyán, Turnišče, 62 let 19. Jurij Kucskó, Turnišče, 55 let 20. Matija Sümon, Brezovica, 80 let 21. Ivan Raschán, Brezovica, 60 let

Priče so povedale sledeče: Dobrovničani so lahko brez težav pobirali želod, ne da bi to kaj motilo zemljiškega gospoda. Trg Dobrovnik je dovoljeval pobiranje želoda tudi drugim, le da jim je za to postavil tudi ceno. Sosedje so v dobrovniškem gozdu kupovali drva od dobrovniških tržanov in ne od zemljiškega gospoda. Namreč, če pa je kdo hotel brez plačila odnesti kakšen kos lesa, so ga tržani kaznovali. Ko je v dobrovniškem gozdu dozorel žir, zemljiški gospod v njem ni pasel svoje živine, temveč raje v strehovskem, filovskem in bogojinskem okolišu; tam so imeli tudi živinske hleve.

970–979 Odločeno je Argumenti in zagotovila, ki so bili predloženi v okviru dolgotrajnega postopka, so se pokazali za zelo jasne ter prepričljive in ne potrebujejo dodatne razjasnitve. Potrebno je (bilo) le še razsoditi zadevo, v katero sta vpleteni obe strani. Baltazar Inkey, namestnik župana županije Zala l. r. Frančišek Farkas, adjunkt, županijski sodnik l. r. 18. septembra 1758 je v trgu Zalaegerszeg zasedalo vrhovno županijsko sodišče te županije in razpravljalo ter odločilo v dotični sodni zadevi.

189

V imenu presvetlega g. kneza in i. je bil prisoten častivredni g. Jožef Naysar, njegov uradni advokat, ki je predlagal obravnavo ter razsodbo zadeve po posamičnih delih, kot je njihova stran tudi pripravila pripombe ter argumente. Te naj bi nasprotna stran spodbijala/spreminjala, če zmore. Travniki Nagy Gerénd, ki so doslej vseskozi bili v uporabi le Radmožančanov, jim ne pripadajo po zasebnem pravu. A predlagajo razdelitev tako travnikov kot tudi gozda Nagy Gerénd na dvoje, v smislu zakonitih predpisov, in to tako, da bo obema stranema omogočeno namakanje le-teh. 971 Odločeno je Ozemlja, ki so bila predmet procesne obravnave, so od nekdaj ležala ob stari strugi reke Ledave, ki je bila po izkopanem novem jarku – ta se je začenjal še na ozemlju Železne županije - speljana drugače. Točne tamkajšnje razmejitve med gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava prej ni bilo; nato pa so jo zaznamovali z ustreznimi znaki ter znamenji. Tudi s sodnim jamstvom plemiškega sodišča so poskrbeli za pravično razmejitev ter za njeno spoštovanje. Vendar so dvomi o obravnavanem področju ostali; ljudje, ki so tako ali drugače hoteli imeti nadzor nad njim oziroma nad obema deloma, so si zastavljali vprašanje: Na kateri del vodnega toka je mejila prvotna, naravna struga Ledave? In še: večji del deleža I. leži na zahodni strani, kjer so se tudi pričeli sprožati prvi spori; tam je bilo ukazano izkopavanje jarka za novo strugo z namenom pritegnitve vodnega toka vanj. Po pričevanjih več ljudi, navzočih tudi pri prvem obhodu področja, se je tako v sklop deleža I. pritegnilo območje na sredini, ki se začenja pri točki z imenom Polszka Graba, in je pomenilo njegovo bistveno povečanje, vse do točke, kjer se zaključuje izpeljava nove struge nazaj v staro rečno strugo. Močne sledi preureditve nove struge ter posledično spremembe v škodo deleža A. so se pokazale tudi na potezi vse do točke mlina Štefana Horvátha oziroma Krámárja, kar so potrdile tudi priče v prvem zaslišanju. V temeljni preiskavi zadeve, zaobjeti v pričevanju št. 3, izvedenem v letu 1720, 972 so prišli do natančnih ugotovitev o položaju in stanju vseh prvotno delujočih mlinov glede na sedanje mline ter opredelili, da so tedaj prav vsi mlini plačevali svoj činž (= census) gospostvu Beltinci. Izvedli so obhod spornega dela beltinskega gospostva, ki ga je opravil g. namestnik župana, in sicer od začetka spornega področja na zahodu pa vse do mlina Štefana Horvátha oziroma Krámárja, vse z namenom zaščite interesov področja deleža A. Zagovornik deleža I. je želel s pričevanji številnih prič

190 prikazati drugačno stanje tako stare struge reke, kot tudi obseg ozemlja, ki naj po njegovem ne bi pripadel gospostvu Beltinci, ampak naj bi po pravici pripadal gospostvu Dolnja Lendava. To je hotel tudi zakonsko zaščititi v smislu zasebnega prava tega gospostva in njegovega gospodarja, razlagata ga številki 11 in 22 (zapisnika). Zahteval je skratka novo določitev lastnine nad ozemljem. Spor se je torej začel zaostrovati v smislu vprašanja pripadnosti celih delov tega mejnega ozemlja med obema gospostvoma. Beltinsko gospostvo je z mnogimi pričami in neizpodbitnimi dokazi dokazovalo, da je to ozemlje pripadalo njemu. Hkrati si je to gospostvo z mnogimi nadaljevanimi protesti, vloženimi sodnimi prepovedmi ter opozorili 973 in z drugimi pravnimi instrumenti, vsekakor pa na osnovi dejstev, prizadevalo upoštevati njegove pravice. Hotelo je med drugim tudi, da se že enkrat dokončno definira točna meja med gospostvoma z upoštevanjem stare struge Ledave. S tem, da je potrebno vzeti to staro strugo za primarno razmejitveno izhodišče, so se strinjali tudi zastopniki druge strani. Ali ni bila to dejansko naloga ter dolžnost obeh strani, namreč določiti, kaj ima in kaj naj si lasti vsaka od strani v preiskavi? Tako sta se obe strani dejansko pošteno izrekli za staro strugo kot izhodišče postopka. V preiskavi sodelujoče osebe na strani deleža I. so bile v največjem številu ljudje, podložni le-tej jurisdikciji in živeči na njenih ozemljih, torej kmetje, ki v danem trenutku sploh niso poznali nekdanjih razmejitev med gospostvoma. Nastale so namreč še pred njihovim rojstvom in jih v naravi nihče ne pozna. Nasprotno pa so v pričevanjih deleža A. nekateri posamezniki znali zelo konkretno odgovoriti na vprašanja o nekdanji meji, in so jih zato poklicali na še dodatno pričanje pod št. 15., 16. in 17, tudi zato, ker so nekateri v dobro strani I. želeli ali preklicati ali pa spremeniti svoje izjave v št. 27 dva, in za boljšo, pravilnejšo razlago zakonskega člena 26. iz leta 1729. V letu 1720 so osebe, večinsko sodno podrejene beltinskemu gospostvu, zasliševali predvsem o natančnem poteku stare struge. Hkrati so prav najstarejši še poznali ljudsko izročilo glede obsega ozemelj in navad ljudi glede tega. 974 S pričevanji večjega števila prič so skušali razjasniti vsakršne negotovosti glede meje in glede stare struge tako z ene kot z druge strani. Vendar je bilo to nemogoče natančno ugotoviti. Zavoljo pravičnosti in uravnoteženja interesov obeh strani se je odločilo, da se bo celotno ozemlje od mlina Štefana Krámárja do Fürészovega mlina

191 sodno obravnavalo po določilih zakonskega člena 20 iz leta 1635. Nadaljnji kriterij pa je bil primerjava obeh delov ozemlja. S pristopom g. namestnika župana se je začel proces. Za delež A. je bilo bistvenega pomena dejstvo, da se bo o celotnem navedenem predelu od mlina Krámárja oziroma Štefana Horvátha dejansko razsojalo s kompetencami najvišjega, se pravi kraljevega sodišča, ter da se bo o posamičnih razdelkih upoštevalo mnenje glede celotnega zemljišča. 975 Za delež prejasnega kneza se je kot bistveno izpostavljalo dejstvo, da bodo pričevanja njegovih podložnih ljudi imela enako težo kot pričevanja drugih, in da se bo navajanje stanja od nekdanjih do aktualnih lastnikov stare reke óó Ledva vize hkrati preverjalo na samem terenu. Pri tem bo zanj najpomembnejši predel od Krámárjevega mlina do mlina Ivana Szabója, imenovanih tako že nekdaj kot tudi tedaj. Knez je ob uradnem obhodu zahteval pošten in natančen pregled ter izmero stare struge Ledave na njegovem delu, kot tudi travnikov. Stara struga je šla seveda ob lokacijah starih, prvotnih mlinov predvsem čez ozemlje deleža I., in tam je hotel res natančno izmero. Nadalje je pazil na območje, imenovano Kenyeres Gerénd, ki je v neposredni bližini radmožanskih travnikov in so ga le-ti Radmožančarji imeli v zastavi od gospostva Beltinci, kot tudi območje Nagy Gerénd, kjer je bila stara struga, ki pa je bilo v lasti in pod upravo gospostva Dolnja Lendava. 976 Pravo jabolko spora s strani Beltincev so postali prav travniki v hasnovanju = v uporabi prebivalcev vasi Radmožanci, ki so bili v lasti Beltincev. Zato je bilo v toku mejnega procesa posvečene največ pozornosti le-tem, torej prej omenjenima področjema Kenyeres in Nagy Gerénd, in odnosu aktualnih lastnikov do njih, kot tudi do tamkajšnjih gozdov, ki so dotlej že utrpeli večkratno uničenje. Beltinčani so glede teh gozdov zahtevali posebno obravnavo, upoštevajoč določbe zakonskega člena 28 iz leta 1729. Za delež A. je bila važna mirna uporaba teh gozdov in druge zemlje. Le tako bi upravniku deleža I. pustili še nadalje uporabljati to območje. Vendar so jih dotedanje okoliščine, ki so bile večkrat nasilne kot miroljubne, prisilile k previdnosti. Tudi nadaljevanje procesa je bilo prej nemirno kot vzorno. 977

192

Kot prvo: razsodba županijskega sodišča je govorila o gozdovih in travnikih, na katerih so delali predvsem knezovi podložniki in so si jih prisvajali. Gospostvo Beltinci je vztrajalo na rešitvi, da bi se spremenila oziroma odpravila podrazdelitev ozemlja na posamične predele, kar pa se je izkazalo za brezupno. Zato pa so oni venomer zavračali vsako drugo rešitev. Kot drugo: za reševanje je obveljal citirani zakonski člen 28. o mejnih pravdah, ki pa so ga glede na sodno prakso kraljevega sodišča nadgradili z dodatnimi zak. členi: s členom 69. iz leta 1715, in s členom 34. iz leta 1723. Kot tretje: k prav tem zak. členom se za uporabo v nadaljnjem postopku ni smel dodati noben dodaten člen več. Za delež I. se je opredelilo, da bodo njegovi ljudje odločitve spoštovali tako, kot so spoštovali nekoč, a brez nasilnih dejanj; hkrati se je moral delež I. obvezati, da ne bo več posegal po uporabi nasilja. O določitvi ustrezne odškodnine za že uničene/opustošene dele gozda ter za nezmožnost namakanja nekaterih delov ozemlja se bo prav tako treba dogovoriti. 978 Šele iz vsega tega se je uvidela kompleksnost zadev na tem procesu. Ugotavljanje prave, stare struge reke (= óó Lyndva) se je uspešno zaključilo. Na podlagi tega se bo lahko tudi spor okrog meja med gospostvoma razrešil z določitvijo konkretnih mejnih znamenj. Gospostvo Beltinci bo pristalo na predlagano odškodnino za opustošenje gozda, ki se je nedvomno zgodilo ter so ga nedvomno povzročili ljudje drugega gospostva, v smislu svoje gornje prošnje. Odločeno je

Sporna vprašanja se razsodijo z implementacijo zak. člena 28. iz leta 1729, katerega uporabo je predlagal predstavnik deleža I. v smislu ureditve statusa zemljišč izven ozemlja njegovega gospostva. Enako se uredijo prošnje deleža A. Za oba dela naj se torej določijo ustrezni odloki in izvršijo sklepi. Na prošnjo deleža A. glede izpovedi zaslišanih prič se to prav tako ustrezno uredi. Andrej Jakašič, notar županijskega sodišča l. r.

979 S tem objavljamo razsodbo v tem sodnem procesu in jo za presojo izročamo milostnemu pristojnemu kraljevemu sodišču njenega najsvetejšega veličanstva. Na

193 sedežu našega županijskega sodišča osemnajsti dan meseca septembra leta tisoč sedemsto oseminpetdesetega, v trgu Zalaegerszeg

z a k l j u č e n o.

Jurij Csány tukajšnji Prebrano, korigirano namestnik župana l. r. in izdano po Andreju Jakašiču, Sigismund Hertelendy prej omenjene županije in prisednik županijskega sodišča l. r. njenega sodišča uradnem notarju l. r. Peter Nagy prisednik županijskega sodišča l. r. Pavel Bogyai prisednik županijskega sodišča l. r. Gabrijel Forintos prisednik županijskega sodišča l. r. Frančišek Dóczy županijski sodnik l. r. Jurij Hertelendy županijski sodnik l. r. Anton Dóczy namestnik županijskega sodnika l. r. Tomaž Viosz namestnik županijskega sodnika l. r. Martin Komáromi sodni zapriseženec l. r. Jožef Vida sodni zapriseženec l. r. Emerik Szecsödi sodni zapriseženec l. r. Frančišek Agustics sodni zapriseženec l. r. Ladislav Nagy sodni zapriseženec l. r.

194

3. ZAKLJUČEK

Sodni proces zoper kneza Pavla Antona Esterházyja je sprožila ovdovela baronica Helena Csáky maja leta 1754 na županijskem sodišču v Zalaegerszegu, in sicer zato, da se uredijo pogosta, ponavljajoča se nesoglasja in izgredi na mejnem področju med zemljiškima gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava, na predelih, ki so jih uporabljali prebivalci krajev Filovci, Dobrovnik, Turnišče, Nedelica in Radmožanci. Izvor spora je potrebno iskati v poteku struge reke Ledave, ki so jo v drugi polovici 17. stoletja preusmerili. Tako je odtlej imela dejansko dve strugi: staro, ljudsko imenovano Stara Ledava, in novo – preusmerjeno, ki so jo imenovali Pretoka. Zakaj je pravzaprav prihajalo do izgredov? Prebivalci beltinškega gospostva so strugo stare Ledave vseskozi spoštovali kot pravo mejo, medtem ko so Dolnjelendavčani kot tako priznavali novo preusmerjeno strugo. Baronica Helena Csáky in tudi knez Pavel Anton Esterházy sta na županijskem sodišču kot dokazno gradivo predložila zapisnike več zaslišanj. Le-ta so bila ob preiskavah prvih tovrstnih sporov opravljena že pred leti oziroma celo desetletji v prisotnosti tedanjega namestnika župana Zalske županije, okrajnega sodnika in zaprisežencev, oziroma so jih izvajali tudi med predstavljenim postopkom. V madžarski jurisdikciji je bilo namreč samoumevno, da so bila lahko zaslišanja opravljena že prej in po potrebi so jih tudi pozneje kar predložili v proučitev. Poleg zaslišanj pa so se kot dokazno gradivo pred prava veščimi ljudmi znašle med drugimi tudi številne osebne izpovedi, korespondenca med obema gospostvoma, v katerih so opozarjali na nepravilnosti, na izgrede ob meji, zapisi oporok, izvlečki iz urbarjev ... Med omenjenimi dokaznimi gradivi so imela največjo težo zaslišanja, torej izpovedi tam živečih podložnikov, ki so bili najverodostojnejše priče, kar se tiče poznavanja terena. Hkrati so se prav oni iz dneva v dan soočali z medsebojnimi izzivanji, prepiri, krajami drv, zažiganjem sena ... Pred sodnimi izvedenci so se znašli zapisi zaslišanj iz let 1720, 1721, 1722, 1742, 1749, 1753 ter tudi zapisniki iz let aktualnega procesa, to je iz let 1754, 1755 in 1756. Zaslišanja so opravljali v dotičnih krajih spornega področja ter drugod: v trgih Dobrovnik, Turnišče in celo Zalalövő, v Radmožancih in v beltinskem gradu, saj so bili v glavnem zaslišani kmetje podložniki, ki so živeli na omenjenih gospostvih.

195

V nalogi je podrobno predstavljeno zaslišanje iz leta 1720, ki ga je zahteval tedanji lastnik Beltincev general Ladislav Ebergényi. Zaradi izgredov, ki so se, sodeč po izjavah prič, začeli potem, ko je novi lastnik beltinškega gospostva postal nadškof Jurij Széchenyi, dolnjelendavskega pa Esterházyji, je Ebergényi odredil komisijski obhod meje od Murske Sobote vse do Radmožancev s poudarkom na spornem odseku od Ivancev do Radmožancev. Namen obhoda je bil natančna določitev mejne črte in postavitev vsem vidnih mejnikov. A so se ogledniki na ogledu ozemlja sprli, prišlo je do pretepa in komisija na čelu z namestnikom župana ni naredila nič konkretnega. Zato je general Ebergényi poskrbel za omenjeno zaslišanje več prič, kar 54 (!). Opravil ga je kraljevi sodni notar Pavel Mlinarič ter izpovedi tudi sodno overil. Ob tej priložnosti je nastala tudi skica spornega področja. Skica je zelo slabo ohranjena, na platno nalepljen papir je zelo poškodovan, tako da marsikaj ni več razvidno. Risar je zelo podrobno zarisal staro in novo strugo Ledave z vsemi pritoki, prekopi, jarki, potmi, mostiči, zarisana in označena so tudi tedanja mejna znamenja (križi). Kot taka je služila za izris barvne karte področja iz leta 1720. Ob tem se mi poraja vprašanje, zakaj ni že general Ebergényi sprožil konkretnega sodnega procesa? V arhivu v Zalaegerszegu o tem nisem našla podatkov. Res pa je, da je prav ta karta služila kot eno od osnovnih gradiv v tu obdelanem sporu iz let 1754–1758. Zaslišanja so potrdila, da je bila voda reke Ledave preusmerjena že v murskosoboškem gozdu in to za časa Krištofa Battyhányija ali celo že Dionizija Sečija/Szécsija, torej nedvomno še v 17. stoletju. Preusmeritev je bila napravljena zaradi rakičanskih mlinov, s tem pa je začela nastajati in se umetno oblikovati nova struga Ledave, imenovana Pretoka, ki je bila bolj deroča kot voda, od koder je bila preusmerjena. Pretoka se je ponovno združila s staro Ledavo pri Radmožancih. Stare Ledave nihče ni več vzdrževal, njena struga je zato z leti zarasla. Voda si je vse težje utirala pot in ni bila več sposobna poganjati številnih mlinskih koles, ki so bila na njej. Zato je večina teh mlinov propadla. Bistveno so k temu prispevale tudi preusmeritve strug mnogih stranskih rokavov oziroma izkopi, ki so dodatno odtegnili vodo, zato se je teren začel spreminjati. Na potek struge so opozarjali le še obmejni naravni dejavniki (hribčki, blato ali mehek, težje prehoden teren) in manj opazni s človeško roko narejeni mejni znaki (križne zareze v drevesih). Mlini so ne le prinašali njihovim lastnikom in uporabnikom pomemben dobiček od mletja, temveč so bili mlinarji tudi dolžni skrbeti za vzdrževanje nasipov ter poti, ki so

196 vodile do mlinov. Mlinarji, običajno lastnikovi podložniki, so imeli mline v zakupu, od njih so plačevali tudi davek. S preumeritvijo struge reke Ledave pa so postopoma začeli propadati. Nekateri iznajdljivi mlinarji pa so mline preselili na novo strugo z bolj deročo vodo, saj so jim le-ti pomenili vir preživetja. Tudi zemljiški gospod je vsekakor imel interes za izkoriščanje vodnega potenciala reke. Beltinško gospostvo je hotelo dokazati, da je edina prava meja med gospostvoma stara Ledava, saj so njihovi podložniki uporabljali travnike in gozdove, ki so se razprostirali na delno močvirnem, delno zaraščenem prostoru med staro in novo strugo. Prav tako so činž od Domonkosevega, Kalmarjevega in Lovrencsésevega mlina, ki so stali na iz stare Ledave preusmerjenem toku, vedno plačevali v beltinski grad. Dobrovničani so tamkajšnje travnike imenovali ”slovenske travnike” (tót rétek), prav zato, ker so jih uporabljali Turniščani kot tudi Nedeliščani. Ravno tako so le-ti imeli v uporabi tukajšnje gozdove (Nagy Gerénd). Dolnjelendavsko gospostvo pa je, nasprotno trditvam beltinskih ljudi, trdilo, da so uporabniki Domonkosevega, Kalmarjevega in Lovrencsésevega mlina (dokler so le-ti mleli!) davek od njih plačevali v dolnjelendavski grad. Prav tako so prebivalci Bogojine, Filovcev in Strehovcev uporabljali travnike vse do renkovškega nasipa in beltinške ceste. Enako je bilo s hrastovim, jelševim in gabrovim gozdom na tem področju. Turniščani do teh gozdov niso imeli nobenih pravic, če pa so hoteli pobirati želod ali sekati drva, so to morali plačati. Pri Radmožancih, Nedelici in Polani je mejo prav tako predstavljala Ledava. Gozd – Nagy Gerénd – je na tem predelu sodil v domeno Radmožančanov, podložnikom beltinškega gospostva pa je bila njegova uporaba prepovedana. Če so le-te zalotili pri kraji, so jim odtujili privatne stvari. Radmožančani so že iz preusmerjene struge speljali vodo na radmožanske mline. Ravno obratno pa so spet trdili podložniki beltinškega gospostva, namreč da so omenjeni gozd smeli uporabljati le oni. Na podlagi teh pričevanj kot tudi obhodov spornih mejnih predelov je bila še istega leta 1720 izrisana priročna skica. Služila je za natančno podporo obravnavam problema v naslednjih desetletjih. Prav tako je leta 1720 na podlagi skice nastala tudi barvna karta. Nato je bila leta 1759 ponovno izdelana manjša kolorirana mikrokarta spornega področja. Eden v bistvu najpomembnejših delov pričujoče naloge je iskanje ter beleženje spoznanj o tedanjem prostoru dogajanja, zavoljo katerega se je zgodilo toliko težav. Zato na podlagi analize obeh kart navajam njune razlike in podobnosti:

197

1. Skica in karta iz leta 1720

Preprosta, s črnim tušem na grob papir izrisana priročna skica z naslovom Delineatio Inter se vicinantium Dominiorum Alsó Lendva et Bellatincz oculata divisione mediante ratione certae Partis controversos his, ut patet exposita. Anno Domini M.D.CC.XX. je nalepljena na nosilno platno slabše kakovosti. Njeno sedanje izredno slabo, razpadajoče stanje najbolje priča o njeni intenzivni uporabi. Je v obliki velikega, a zelo podolgovatega vodoravnega pravokotnika, kar pa kaže, da je bilo zanjo treba zlepiti več papirnih pol. Prostorsko je usmerjena v smislu vodoravne projekcije smeri sever – jug. Na njej je razvidno sledeče: zelo natančno je opredeljeno sporno področje od murskosoboškega gozda vse do Radmožancev. Iz Stare Ledave (Réghi oó Lendva vize ali pa samo ó Lendva) se nekako v murskosoboškem gozdu loči nova struga tj. Pretoka (Pretoka vize). Stara Ledava je med murskosoboškim in radmožanskim predelom dobivala dodatno vodo iz Martjanskega, Tešanovskega, Bogojinskega potoka ter potokov Lipnica in Ginja, ki so se v njo stekali z leve strani njenega toka. Na področju do Radmožancev (Radamos) je potekala ob naseljih Noršinci (Norsincz), Mlajtinci (Mladetincz), Ivanci (Iváncz), mimo blažovskega travnika (Praedium Blasócz), čez gozdnati predel pri Bogojini (Bagonya), čez renkovski travnik, mimo Strehovcev (Strelecz), skozi dobrovniški gozdnati predel, ob Dansevem travniku (Dansa réttye), proti travniku Blaža Marka (Markó Balázs réttye), Győretovem travniku (Győre réttye) in travniku Mihaela Györkösa (Györkös Mihály réttye) čez nedeliške travnike proti Hercegovemu mlinu v radmožanskem predelu, kjer se združi z Ginjo (Ginya vize) in Pretoko. Izkopi in nove, umetno postavljene struge so ta tok oslabili. Sporni predel med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom se je začenjal na področju vasi Ivanci, kjer je že bil izkopan jarek, imenovan Polszka graba. Imel je namen obvladovati naraslo reko po deževjih, da le-ta ne bi poplavljala polj, travnikov oziroma tudi tamkajšnjih naselij v okolici (Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci). Jenesov mlin je stal še na stari Ledavi, za tem mlinom pa se je kmalu začenjalo ponovno preusmerjanje struge oziroma nova struga (oó Lendvából kivett Ramus, Ledavicza), na kateri so bili postavljeni Kramarjev ali mlin Štefana/Istvána Horvata (Krámár malma), Domonkosev (Domonkos malma), Marosev (Marosa malma) in

198

Lovrencsésev mlin (Leorencsécs malma). Do naslednjega preusmerjanja stare Ledave je prišlo na predelu, kjer je potekala cesta iz Beltincev proti Strehovcem (Ország uttya Streleczre). Dejansko je bil za to cesto ponovno izkopan jarek in vodni tok preumerjen na Berdénov mlin (Berdén malmára kivett víz). Med tema dvema tokoma sta naznačeni dve gomili (halom), kmalu za tem pa še dvojna križna zareza v hrastu (Itt van dupla kereszt egy tölgyfán). Na ta tok je bil s stare Ledave prestavljen tudi mlin Jánosa Nagya (Nagy János malma). Prvotno je vrtela mlinska kolesa tega mlina stara Ledava. Ta preusmerjen tok se je nato pred cesto iz Nedelice proti Dobrovniku in Žitkovcem (Zorkóházárul utt Dobronakra, Sittkóczra) ponovno izlival v staro Ledavo. Blizu ceste, ki poteka od Turnišča proti Dobrovniku je na levem bregu stare Ledave stal še Kucsóv mlin (Kucskó malma), kjer se je nahajal železni križ (Itt találtatott az vaskereszt). Na stari Ledavi je bil na področju, kjer je potekala cesta v smeri proti Žitkovcem, postavljen Cséhov mlin (Cséh malma). Kmalu za tem predelom pa je bil iz struge stare Ledave znova izkopan nov jarek (Az ó L. v. árkolás), po katerem je bila speljana voda do potoka Ginje na mlin Ferenca Deáka (Deák Ferenc malma). Pretoka (Pretoka vize) se je vijugala mimo Rakičana (Rakicsán), Lipovcev (Lippohócz), čez zaselke Bratkovci in Renkovci (Praedium Bratkócz, Renkócz), čez področje trga Turnišče in Nedelice. Pri Radmožancih se je ponovno izlila ter se združila s staro Ledavo. Na levem bregu Pretoke so se tako zvrstili murskosoboški (muraszombati malom), rakičanski (rakicsáni malom), Vörösev (Vörös malma), Kucskov (Kücskó malma), Lutarjev (Lutar malma), Bömhéczov mlin (Bömhécz malma) in mlin Jánosa Szabója (Szabó János malma); na desnem bregu pa so stali mlina Štefana Rousa (Rousz István malma), Nikolaja Zobotina (Zobotin Miklós) in Korosev mlin (Korosa malma). Na predelu Radmožancev so na stari Ledavi (na odseku po združitvi s Pretoko) mleli Herczegov (Herczeg malma), Birov (Biró malma) in Szomijev mlin (Szomi malma), za temi pa je stal še Fürészov mlin (Fürész malma). Iz Ledavice so potekale še tri žilice – vodni toki proti Pretoki, in sicer na področju, kjer so se zvrstili Domonkosev in Lovrencsésov mlin proti Zobotinovemu in mlinu, ki pa ga s skice nisem mogla razbrati. Podobna vodna žila je potekala na področju med mlinom Jánosa Nagya in Kucskovim mlinom ter je takšen tok stekal v Pretoko pred Bömhéczovim mlinom. Na skici se ne vidi natančno, kje je bil izkopan na področju Nedelice (Zorkóháza) Hamarics (nekako za Bömhéczovim mlinom), a se steka pred Herczegovim mlinom v

199 staro Ledavo. Na predelu med Nedelico in staro Ledavo, kjer so stali Herczegov, Birov in Szomijev mlin, se razprostira gozd Nagy Gerénd.

Barvna karta iz leta 1720 nosi naslov Delineatio Plagae Inter Inclyta Dominia Alsó Lyndvense Et Baladinzense Actionatae (»Zaris obhojenega spornega ozemlja med gospostvoma Dolnja Lendava in Beltinci«). Vsekakor je bila prej predstavljena skica izhodišče za nastanek le-te. Karta pa še zdaleč ne vsebuje vseh podrobnih elementov s skice, ampak so naznačeni in zarisani bistveni predeli ter točke. Imena krajev, mlinov, ledinska imena so zapisana z velikimi tiskanimi črkami. Naselja so naznačena tako, da so narisane hiše in ograje, gozd so označili z zarisom številnih dreves v zeleni ali rjavi barvi, natančno so označili celo mostove čez reko, majhni kvadratki pa naznačujejo mline. Karta se oklepa dejanskega spornega predela, in sicer začenši z zarisom stare struge Ledave pri zaselku Blažovci (Praedium Blasovcz), ki leži na njenem desnem bregu. Na reki je naznačen Gyenesev mlin (Gyenese malma), kmalu za tem pa je vidna že preusmerjena struga, ki se začenja ravno pri mlinu Istvána Horvátha (Horváth István malma). Ta nova struga je vzdolž karte poimenovana kot »novi tok Ledave, ki se imenuje Pretoka« (Uj Lendva Follyás Kit Pretokának neveznek). Na novi strugi si za Horváthovim mlinom sledijo Domonkosev mlin (Domonkos malma), Marosev mlin (Marossa malma), Lovrencsecsev mlin (Lovrencsics malma) ter v filovskem predelu še Režonjev mlin (Resonya malma). Tik pred kraljevsko cesto iz Dobrovnika proti Beltincem (Via Regia ex Dobronak ad Baladinz) se nahaja Berdenov mlin (Berdén malma). Vmes na tem predelu se med staro in novo strugo razprostira filovski travnik (Prata Filacziensia), temu pa sledi strehovski travnik (Prata Sterleczensza) do ceste, ki vodi iz Dobrovnika proti Beltincem. Na stari Ledavi je označena Rakova noga (Rákláb) tik pred strehovskim gornjim potokom (Sterleczi Fölső wíz), ki se izliva v njo, temu sledi strehovski spodnji potok (Sterleczi Alsó wíz). V ozadju narisane hiše nakazujejo naselje Strehovci (Sterlecz). Med Filovci in Bogojino je označen zaselek Trnovnik (Praedium Tarnocz). Na novi strugi za cesto proti Beltincem si sledita mlina Mihálya Varge (Varga Mihály malma) in Jánosa Nagya (Nagy János malma). Med staro in novo strugo se razprostira dobrovniški travnik (Prata Dobronokensza) vse do ceste, ki vodi iz Dobrovnika proti Turnišču (Via ex Dobronak ad Turnischam). Na novi strugi sta bila tu mlina Istvána Göntérja (Göntér István malma) in Andrása Turnerja (Turner András malma), za

200 prehodom čez novo strugo pa so bili že v radmožanskem področju na Pretoki postavljeni mlini Petra Bömhécza (Bömhécz Péter malma) in Jánosa Szabója (Szabó János malma) ter Zverov mlin (Zvér malma). Na predelu radmožanskih travnikov (Prata Radamosienszisz) so iz smeri nove struge proti stari strugi oziroma proti cesti, ki vodi iz Radmožancev proti Turnišču označeni travnik Györgya Herczega (Herczeg György réttye), gozd Kinyeres Gerénd in dobrovniški travniki – dobili so jih s krčenjem (Dobronaki irtás rétek). Enako velja za dobrovniške in radmožanske travnike (Dobronaki és Radamosi irtás rétek), ki so tudi krčevine. Pri mlinu Jánosa Szabója je označen kanal, ki povezuje Pretoko in staro Ledavo (z navedbo Aquae Ductus ex fluvio Lendva), ki jo doseže pri radmožanskem mlinu (mola Radamosiensis). Novoizkopani kanal se združi s staro Ledavo pri Herczegovem mlinu. V zaledju je na karti z desne strani Pretoke zarisano naselje Nedelica (Sorkohaza). Tako se na stari Ledavi prav pri tem naselju nahajata mlin Istvána Bira (Biró István malma) in Szomejev mlin (Szomé malma). Za mlinoma se stara in nova struga ponovno združita, sledi Fürészov mlin (Fürész malma). Označena je celo točka, kjer so presekali nasip (Itt vágták ki a gátot).

2. Karta iz leta 1759

Manjša od prve, a risarsko in sploh tehnično izredno dovršena, kolorirana in tudi bolje ohranjena je karta spornega območja iz leta 1759, tudi ta je v obliki vodoravnega pravokotnika velikosti približno 200 X 60 cm. Ima že navedene dunajske dolžinske mere. Čeprav ni nikjer sledu o avtorizaciji izdelka, pa dunajske mere ter sam izraz izrisa napeljujejo na sklep, da jo je morda izdelal kak vojaški kartograf iz tedaj že delujoče vojnoinženirske akademije na Dunaju. Prostorsko pa je usmerjena povsem nasprotno kot njena predhodnica iz 1720, namreč v smeri jug – sever! Kar seveda pomeni, da jo je avtor izrisal povsem na novo, morda celo brez vsakršne predloge, tudi brez omenjene skice. Karto z naslovom Mappa Terreni Controversi intra Dominia Lendva, et Baladinéz 1759 hranijo v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti. Prikazuje sporno območje od Radmožancev vse do Ivancev oziroma staro strugo reke Ledave in preusmerjeno strugo, ki se pod Radmožanci ponovno združi s staro strugo reke Ledave. Območje med obema strugama je bilo – po tej karti – dolgo približno 5–6 km in v najširšem delu široko okrog 500 m. Do bistvenih razlik med staro in novo strugo

201 prihaja pri mlinu Istvána Horvátha, ki je že postavljen na novo strugo in se nahaja za bogojinskimi travniki ter za mlinom Gyenese (Gyenese malma). Na desnem bregu preusmerjene struge se nahajajo naslednje vasi: Renkovci (Rhenkócz), Turnišče (Turnischa) in Nedelica (Zorkohaza). Na njej so postavljeni sledeči mlini: za Horvathovim mlinom (Horváth István malma) si sledijo Domonkosev mlin (Domonkos malma), Marosev mlin (Marossa malma), Lovrencsicsev mlin (Lovrencsics malma), Resonyev mlin (Resonya malma), Berdenov mlin (Berdén malma), mlin Mihálya Varge (Varga Mihály malma), mlin Jánosa Nagya (Nagy János malma), mlin Istvána Göntéra (Göntér István malma), mlin Andrása Turnerja (Turner András malma), mlin Petra Bömhécza (Bömhécz Péter malma), mlin Jánosa Szabója (Szabó János malma) in Zverov mlin (Zver malma). Na stari strugi Ledave se nahajajo Herczegov mlin (Herczeg malma), mlin Istvána Bira (Biró István malma), Szoméjev mlin (Szomé malma) ter v točki ponovne združitve obeh strug še Fűrészov mlin (Fűrész malma). Na levem bregu stare Ledave se razprostirajo naselja Bogojina (Bogonya), Filovci (Filacz), Strehovci (Sterlecz), Dobrovnik (Dobronok) in Radmožanci (Radamoss). Prostor med obema strugama zaznamujejo travniki, pripadajoči posamični vaški občini oziroma soseski: filovski travnik (Prata Filacziensia) in strehovski travnik (Prata Sterlecziensia). Med cesto (označena kot kraljevska cesta – via regia), ki vodi iz Dobrovnika proti Beltincem (Via Regia ex Dobronok ad Baladinc), in cesto, ki vodi iz Radmožancev proti Turnišču (Via ex Radamoß ad Turnischa), se razprostira dobrovniški travnik (Prata Dobronokiensia), od ceste, ki vodi iz Dobrovnika proti Turnišču (Via ex Dobronok ad Turnischa), v smeri proti Dolnji Lendavi, pa se razprostirajo radmožanski travniki (Prata Radamossiensia). Čez radmožanski travnik je od mlina Jánosa Szabója speljan kanal na staro strugo Ledave. Ta voda je omogočala delovanje Herczegovega, Biróvega in Szoméjevega mlina. Med tem kanalom in cesto, ki vodi iz Radmožancev proti Turnišču, torej na radmožanskem travniku, so naznačeni še nadaljnji travniki: zahodno od mlina Jánosa Szabója se nahaja travnik Györgya Heczegha, le-tega loči pa gozd Kiinieres Gerénd od krčevin, ki si sledijo kot: dobrovniški travniki, nekdanje radmožansko ozemlje, in dobrovniški travniki ob cesti iz Radmožancev v Turnišče. V viru se navedeni travniki omenjajo kot „tótok réttye”, kar nakazuje, da je madžarski živelj ljudi govoreče prekmursko-slovanski dialekt označevalo kot „tót”, a to ne velja samo za ta prostor. Madžari so s tem univerzalnim izrazom tedaj označevali

202 slovanski živelj kjerkoli v monarhiji in brez pejorativnega predznaka. Taki in podobni izrazi nam dokazujejo dejansko stanje ter pristnost, saj so vendarle bili zaslišani preprosti, skorajda nepismeni ljudje; torej so tudi jezik zaslišanj morali prilagoditi njihovim sposobnostim. Županijsko sodišče v Zalaegerszegu je v omenjeni zadevi dokončno sprejemalo sklepe šele leta 1758. Sodišče je proučilo vloženo gradivo. Dokumentacijo baronice Helene Csáky so označili s črko A, dokumentacijo kneza Pavla Antona Esterházyja pa s črko I. Baronica Csákyjeva je želela dobiti nazaj ozemlja, ki so si jih že od leta 1710 prilaščali podložniki gospostva Dolnja Lendava na področju Radmožancev. Le-ti so to naredili namerno, z vednostjo upravnikov gospostva Dolnja Lendava. Podložnikom Nedelice je bil prepovedan dostop do zemljišč Kis in Nagy Gerénd. Ravno tako so si tržani Dobrovnika prisvojili travnike t.i. „tótok réttye”. Baronica je od sodišča pričakovala pravično razsodbo glede prilaščanja in odtujitve ozemlja ter ponovno vzpostavitev meje (s točno določenimi mejnimi znaki) med gospostvoma ter dosledno spoštovanje le-tega. Na to je pristal tudi knez Pavel Anton Esterházy. V postopku se je sodišče odločilo za ponovni pregled meje, izhajajoč iz 20. zakonskega člena iz leta 1635 (dekret kralja Ferdinanda II.), ki govori o tem, kako je potrebno ukrepati pri reševanju mejnih sporov v isti županiji, namreč na sporno področje je potrebno poslati zadostno število plemičev, ki si skupaj z namestnikom velikega župana in županijskim sodnikom ogledajo sporno področje ter postavijo mejne znake.52 Na podlagi tega so prišli do ugotovitve, da so se sporna ozemlja vedno razprostirala ob stari Ledavi. To mejo so zaznamovali z ustreznimi znaki in znamenji. V postopku so natančno ugotovili položaj in stanje prvotno delujočih mlinov glede na sedanje mline ter potrdili, da so davek od mlinov plačevali gospostvu Beltinci. V zadevi je bilo najbolj verodostojno zaslišanje iz leta 1720, saj so v tem bili zaslišani ljudje, ki so še poznali dejstva, medtem ko pa so poznejša zaslišanja (v petdesetih letih) že manj zanesljiva, saj priče niso dejansko poznale dotične situacije. Velikokrat so v zaslišanju rekli, da so za vprašano slišali od nekoga drugega ipd.

52 Magyar törvénytár 1608–1657.évi Törvénycikkek, Budapest 1900, str. 21. 203

Glede spornih zemljišč Kis in Nagy Gerénd, ki so si jih prilastili Dolnjelendavčani, je sodišče gospostvu Beltinci prisodilo odškodnino za uničene oziroma opustošene predele. V postopku se omenja tudi 69. zakonski člen iz leta 1715, ki govori o škodi, ki jo povzročajo poplave ter o vzdrževanju objektov na takih predelih, za katera so odgovorni njihovi imetniki. Če ni poskrbljeno za vzdrževanje, je možno lastnike kaznovati.53 V dotični zadevi se je zgodilo prav to: struge stare Ledave niso vzdrževali, zato se je rečna struga zapolnila z različnimi naplavinami, ponekod je celo delno zarasla. Namesto da bi jo sproti čistili, so izkopali drugo, novo strugo, nanjo prestavili mline, in sistem je ponovno deloval. Tako so si celo pridobili dodatno ozemlje, saj so vedeli, da je dejanska meja prvotna struga Ledave; a ker so izkopali novo, je bila sedaj po mnenju podložnikov kot tudi upravnikov gospostva Dolnja Lendava, le-ta „prava” meja. 87. člen Werbőczyjevega Tripartituma pojasnjuje, kako je potrebno ravnati z ozemlji, ki jih ločuje reka. Pogostokrat se je dogajalo, da so ljudje rekam po skrivnih kanalih, jarkih ali pa tudi s pomočjo nasipov spremenili tok in si tako prilastili tuje ozemlje. Pravico do prihodkov od takih rek (mlini, carine, ribolov ...) so še naprej lahko koristili prvotni lastniki; prav tako so gozdovi, travniki itd. v lasti tistega, ki jih je prvotno koristil (tj. pred spremembo struge).54 Sploh najbistvenejše zakonsko določilo kot podlaga za razsodbo pa je bil 28. zakonski člen dekreta kralja Karla III. iz leta 1729, ki je omogočal pritožbo na višje sodišče.55 V našem primeru je sodišče upoštevalo predlog kneza Pavla Antona Esterházyja, s katerim je le-ta dobil še eno možnost, saj so razsodbo lahko poslali v presojo kraljevemu sodišču. Županijsko sodišče v Zalaegerszegu je sicer razsodilo v prid baronice Helene Csáky, saj je proces dokazal, da predstavlja mejo med beltinskom in dolnjelendavskim gospostvom stara struga Ledave. »Sporni« gozdovi kot tudi travniki so nesporno bili del beltinskega gospostva. Vse omenjene sklepe so s svojim podpisom potrdili in overili predstavniki županijskega sodišča: Jurij Csány prvi namestnik župana, Sigismund Hertelendy prisednik županijskega sodišča, Peter Nagy prisednik županijskega sodišča, Pavel

53 http://www.1000ev.hu/index.php?a=3¶m=4458. 54 Werbőczy István, Hármaskönyve, Budapest 1897, str.169–171. 55 http://www.1000ev.hu/index.php?a=3¶m=4686. 204

Bogyai prisednik županijskega sodišča, Gabrijel Forintos prisednik županijskega sodišča, Frančišek Dóczy županijski sodnik, Jurij Hertelendy županijski sodnik, Anton Dóczy namestnik županijskega sodnika, Tomaž Viosz namestnik županijskega sodnika, Martin Komáromi sodni zapriseženec, Jožef Vida sodni zapriseženec, Emerik Szecsödi sodni zapriseženec, Frančišek Agustics sodni zapriseženec, in Ladislav Nagy sodni zapriseženec. Na tem mestu je potrebno omeniti, da je večina izmed zgoraj imenovanih funcionarjev sicer zabeležena v seznamih županijskega administrativnega aparata v dobi med 1138–184956, vendar pa prav v letih procesa niso izvajali službe v okraju Egerszeg, temveč v katerem od drugih okrajev županije. Imena sodnikov prisednikov pa sploh niso zavedena v citiranem delu, saj jih je bilo zelo veliko, oziroma ker niso bili pravi županijski uradniki, jih v omenjenem delu niso popisali. Toda kljub dogovorom, sklepom in zahtevani odškodnini se mejni spor med gospostvoma ni razrešil. Baronica Csákyjeva je že naslednje leto (1759) ponovno posredovala pri županijskem sodišču zoper kneza Pavla Antona Esterházyja, kajti leta se ni držal razsodbe. V šestdesetih letih 18. stoletja je bil pred sodiščem sprožen nov proces. Sam postopek določitve meje med gospostvoma pa se je zavlekel vse tja v začetek 19. stoletja.

Ob celotnem pravdanju pa bi bilo potrebno osvetliti še dve plati procesa, o katerih sicer sam proces ne govori, posredno pa sta vsekakor prisotni. Tukaj mislim predvsem na ekološko in ekonomsko funkcijo stare Ledave in terena, kjer je le-ta tekla, kot tudi novega preusmerjenega toka. Namreč: zastavlja se vprašanje, kaj je bil človekov cilj, razlog, da je tako radikalno posegel v okolje, kako so te spremembe vplivale na okolje, in kakšne so bile še druge, celostne posledice posega. Stara Ledava ni predstavljala le meje med dolnjelendavskim in beltinskim gospostvom na predelu od Ivancev do Radmožancev, temveč je kot vodni vir na tem predelu seveda opravljala najrazličnejše funkcije. V prvi vrsti je dajala vodo, vir življenja tako za človeka kot rastline in živali, saj je preko podtalnice dovajala vodo v vodnjake, kmetje pa so lahko z njo napajali živino, če so pasli v njeni bližini itd. Na njej so bili postavljeni številni mlini, ki so izkoriščali njen pretok.

56 Prim. Zala megye archontológiája 1138–2000, str. 241–300: Zala vármegye tisztikara 1138–1849, in poimenski seznam vseh znanih županijskih funkcionarjev od str. 375 naprej. 205

V mlinih so mleli najrazličnejše žitarice, od koruze, ajde, pšenice… Bili so v lasti gospode, ki jih je dajala v najem podjetnejšim kmetom iz seveda svojih okoliških vasi. Korist od vode je torej bila dvojna, tako za gospodo kot tudi za tistega, ki je mlin upravljal. Prav tako pa je bil srečen kmečki človek, ki je svoj pridelek pripeljal v mlin, saj je bil za korak bliže svojemu vsakdanjemu kruhu. Posredno je bilo s tem poskrbljeno tudi za vzdrževanje okolice mlina ter prometnih poti; to zelo obremenjujočo nalogo so morali opravljati mlinarji. V stari Ledavi so ženske prale, v toplih poletnih dneh pa je marsikdo tudi poskrbel za vsakdanjo higieno ali pa se je v vročini lahko temeljito ohladil (zlasti v času žetve, sušenja sena …). Pozimi, ko je reka zamrznila, je bilo možno preko nje tovoriti les. Dejstvo je tudi, da je reka poplavljala, a so ljudje s tem pojavom znali oziroma morali znati živeti. Poplave so imele tako negativne kot pozitivne posledice; ljudje so se z njo spopadali na različne načine. Stara Ledava je dejansko vijugala po ravninskem terenu, napajala se je z vodo v njo stekajočih se potokov, ki so prihajali z njene leve strani iz bližnjih hribov. Tudi padavine, zlasti jesenske (deževje) in pomladne (topljenje snega) so bogatile njen vodni zalogaj. Toda omenjeni potoki niso prinašali s hribov le vode, temveč tudi erozijsko zemljo, ki se je postopoma, a neprestano nalagala v rečno strugo in jo zapolnjevala. Posledica erozijskih procesov so bila tudi prodišča, ki so se izoblikovala tu in tam. Ob nalaganju proda se je začelo dvigovati rečno dno. Nenazadnje so tudi gozdovi oziroma drevesa, ki so rasla ob njej, prispevali k zamašitvi struge: drevesa s slabim koreninskim sistemom so se začela ugrezati, trohneti, prenekatero je padlo, ostalo v strugi ter oviralo vodni pretok. V strugi se je vsako leto nalagalo še jesensko odpadlo listje. Rečna struga je sicer na ta način nudila ugodno okolje za bujno rastje trstike, rogoza, šaša, ločja. Ob vseh teh naštetih dejavnikih ter procesih ni čudno, da je reka izgubljala in končno izgubila svojo moč, pretočnost, voda se je zaustavljala, nastajale so mrtvice, močvirnati predeli, torej cela vrsta znanih hidroloških procesov, ki pa so se z leti bistveno spremenili, kot se je spreminjala tudi sama biotska raznovrstnost terena. Ob večjih nalivih, zlasti v spomladanskem, poletnem in jesenskem času, so potoki, ki so se stekali v staro Ledavo, narasli, s tem pa tudi stara Ledava. Narasla voda si je sama utirala pot iz zaraščene struge in tako povzročala redne poplave, kar pa ni bilo dobro za tamkajšnja naselja, polja in travnike. V takih okoliščinah tudi rečni mlini niso mogli normalno delati, torej niso prinašali pričakovanega zaslužka. Ogrožene so bile človekove najosnovnejše eksistencialne potrebe. V viru je že izpričano, da so ljudje

206 sami izkopavali jarke npr. Polszka graba, z namenom zaščite naselij Ivanci, Mlajtinci in Nemčavci. V marsikaterem primeru pa se to ni zgodilo in si je voda sama utirala svojo pot, formirala je neke vrste drenaže. Tako je bilo obravnavano sporno travniško in gozdnato področje prepredeno s številni vodnimi žilami, ki so v obdobjih intenzivnejših padavin narasle, v sušnih obdobjih pa so se ali povsem zasušile ali zamočvirile, ali celo postale muljaste, še posebej v gozdnatem področju, kjer je voda težje izhlapevala. V primeru gozdnatega terena je bilo to pozitivno, saj so namočena tla predstavljala izvrstno osnovo za jelšev, gabrov, hrastov ali vrbov gozd. Zato je človek začel iskati nove rešitve. Dandanes bi najverjetneje očistili strugo, saj imamo na razpolago ustrezno mehanizacijo, s čimer pa ljudje takrat niso razpolagali. Poiskali so bolj preprosto in hitrejšo rešitev, in sicer začeli so kopati drugo strugo, verjetno tam, kjer si je odvečna voda že začela utirati pot in so marljive kmečke roke le-to samo še poglobile; vanje so preusmerili višek vode ter vodo iz stare Ledave. Nova struga je bila čista, ni bila zaraščena in nanjo so lahko na novo postavili mline, ki so tako ponovno prinašali ekonomsko korist. Staro strugo pa so prepustili zobu časa. Novi kanali oziroma že struge pa so se na področju Radmožancev ponovno vključili v prvotno strugo. S kopanjem in preusmerjanjem so hkrati izvajali tudi neko vrsto izsuševanja, melioracijo, saj voda ni več v takšni meri poplavljala, imela je možnost teči drugam. Torej so teren po svoje revitalizirali. Travniki in polja niso bili več tako izpostavljeni stoječi vodi. Poleg tega pa v virih zasledimo tudi travnike (npr. Dobronaki irtás rétek), ki so nastali s krčenjem gozdov, kar je tudi dokaz, da so ljudje imeli več koristi od travniškega kot gozdnatega poplavnega terena. Namreč če je to poplavni predel, je bil verjetno težko dostopen, tudi če ni bilo poplav, saj se predel ni mogel popolnoma izsušiti tudi pozimi ne, le v primeru, če je bila zares huda zima. Zato so posekali drevesa in področje spremenili v travnik. Z vidika ekohistoriografije so to pomembne informacije, saj dokazujejo človekovo iznajdljivost, njegove preproste, a učinkovite rešitve v boju z naravo. Vodno silo so »namestili« v drugo strugo, ki je s tovrstno regulacijo naglo poglobila svojo strugo, mline so prestavili in ekonomija je ponovno delovala. Posredno so rešili tudi problematiko poplav, kmetje so bili lahko mirni glede pridelka, sušenja pokošene trave in pospravljanja sena itd. Na predelu stare struge Ledave pa so ostala mokrišča, ki niso bila za nobeno rabo, le-tu pa je narava poskrbela za sanacijo, saj so

207 zrasle vrbe, jeseni itd., ki prav iščejo takšen življenjski prostor, saj potrebujejo veliko vode in prispevajo k uravnavanju vodnega režima. Da so staro strugo zanemarili, je najverjetneje tudi napaka zemljiškega gospoda oziroma točneje njegovih tamkajšnjih upravnih uradnikov, ki ga/jih je zanimal le dobiček, namesto da bi lastnik tudi sam finančno prispeval k obnavljanju in čiščenju struge, ali da bi vsaj svoje tlačane usmerjal k tovrstnim vzdrževalnim delom. Dejstvo je tudi, da knez Esterházy terena najverjetneje niti ni poznal, kaj šele, da bi tu izvajal kakršne koli sanacije. Njegovi podložniki so se znašli, kot so se vedeli in znali, saj so bili dejansko oni uporabniki teh predelov. S prestavitvijo struge so celo prišli do novih površin, novih travnikov. Ekosistem jih je zanimal le toliko, kolikor so imeli koristi od njega, a so kljub temu na svojevrsten način dosegli neke vrste dinamično ravnovesje na spornem predelu.

208

VIRI IN LITERATURA

VIRI Neobjavljeni viri:

Fürstlich Esterházysches Archiv Burg Forchtenstein / Arhiv knezov Esterházy grad Forchtenstein:  zapis sodnega procesa pred županijskim sodiščem županije Zala med beltinskim in dolnjelendavskim gospostvom v letih 1754–1758 (neprotokoliran rokopis – brez signature, 979 strani)

Zalamegyei Levéltár Zalaegerszeg/ Arhiv županije Zala, Zalaegerszeg: IV. 14a polgári perek (processus civiles) Csáky és Esterházy per 1754–1758 F.138 N 169/1, 169/2, 169/3  Helena Comitis Georgii Csáky relicta vidua contra principem Antonium Esterházy: Metalis inquisitio ad vicinam docotum. / Zapis sodnega procesa med Heleno Csáky in knezom Pavlom Antonom Esterházyjem v letih 1754– 1758.

Österreichisches Staatsarchiv Wien, Haus- Hof- und Staatsarchiv/ Avstrijski državni arhiv Dunaj, Hišni, dvorni in državni arhiv: XIX: Sonderbestände: 61 – Familienarchiv Csáky, fasc. 127: Delineationes et mappae/Izrisi in karte, spis št. 104:  št. 1: Delineatio Inter se vicinantium Dominiorum Alsó Lendva et Bellatincz oculata divisione mediante ratione certae Partis controversos his, ut patet exposita. Anno Domini M.D.CC.XX.  št. 2: Delineatio Plagae Inter Inclyta Dominia Alsó Lyndvense Et. Baladinzense Actionatae (Zaris obhojenega ozemlja med gospostvoma Dolnja Lendava in Beltinci)

Magyar Országos Levéltár Budapest/ Madžarski državni arhiv v Budimpešti: S 16 Belatincz, 5:  Mappa Terreni Controversi intra Dominia Lendva, et Baladinéz 1759

209

Objavljeni viri:

- Magyar törvénytár 1608–1657. évi Törvénycikkek, Budapest 1900. - Werbőczy István Hármaskönyve, Budapest 1897.

LITERATURA:

- Bónis György, Degré Alajos, Varga Endre, A magyar bírósági szervezet és perjog története, Zalaegerszeg 1996, - Csapody Csaba, Az Esterházyak alsólendvai uradalmának gazdálkodása a XVIII. század első felében, Budapest 1933, - Degré Alajos, A megyei közigazgatás átalakulása a XVIII. század elején, …. Közgazdasági és Jogi Kiádó Budapest 1980, - Eckhart Ferenc, Magyar alkotmány-és jogtörténet, Osiris Kiadó, Budapest 2000, - Andrej Hozjan, Historično o novoodkritem prekmurskem zapisu iz 1680 in o natisnjenem nekrologu za Rozo Rebeko, grofico Nádasdy, iz leta 1717. V: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota 2005 - Andrej Hozjan, Inventar arhivskega gradiva zemljiškega gospostva Dolnja Lendava/Alsólendva v arhivu knezov Esterházy grad Forchtenstein, Pokrajinski arhiv, Maribor 2006 - Andrej Hozjan, Die Grundherrschaft Alsólendva/Dolnja Lendava/Unterlimbach in den Händen der Esterházy von 1690 bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts. Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland Band 128, 28. Schlaininger Gespräche - Die Familie Esterházy im 17. und 18. Jahrhundert, Eisenstadt 2009, - Andrej Hozjan, Franc III. Nádasdy in Prekmurje. Ob 340. obletnici usmrtitve protihabsburškega zarotnika, Kronika 2011, l. 59, št. 2. - Kapiller Imre, Zala megye közigazgatása 1750–1790. V: Zala megye archontológiája 1138-2000, Zala Megyei Levéltár, Zalaegerszeg 2000, - Kontler László, Madžarska zgodovina, Slovenska matica 2005, - Magyar értelmező kéziszótár, Akadémia Kiadó Budapest 1989, - Magyarország történeti helységnévtára, Zala megye (1773–1808), Budapest 1996, - Málnási Ödön, Gróf Csáky Imre bíbornok élete és kora, Kalocsa 1933,

210

- Mezei Barna, Magyar alkotmánytörténet, Osiris Kiadó Budapest 2003, - Nagy Iván, Magyarország családi címerekkel és nemzékrendi táblákkal, Pest 1858. - Szántó Imre, A parasztság kisajátítása és mozgalmai a dunántúli Festetics-birtokon 1711–1850, Művelt Nép Könyvkiadó, Budapest 1954 - Peter Šraj, Beltinci 1322–1993, Občina Beltinci 1995 - Peter Šraj, Beltinci z okolico, Beltinci 1997 - Torday Lajos, A megyei polgári peres eljárás a 16–19. században, Sárkány- Nyomda R.t. Budapest 1933, - Turbuly Éva, Zala megye közigazgatása 1541–1750. Zala megye archontológiája 1138-2000, Zala Megyei Levéltár, Zalaegerszeg 2000, - Werbőczy István, Hármaskönyv (Tripartitum), Franklin-társulat, Budapest 1897, - Ivan Zelko, Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po 1381, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1972, - Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja. Izbrane razprave in članki, Murska Sobota 1997

Internetni viri - http://www.esterhazy.at/hu/burg-forchtenstein/Archiv.htm - http://www.1000ev.hu/index.php?a=3¶m=4458 - http://www.1000ev.hu/index.php?a=3¶m=4686

Priloge - lastnoročna skica - CD: 1. Arhiv knezov Esterházy grad Forchtenstein: - zapis sodnega procesa pred županijskim sodiščem županije Zala med beltinskim in dolnjelendavskim gospostvom v letih 1754–1758 (neprotokoliran rokopis, 979 strani)

2. Madžarski državni arhiv v Budimpešti: - Karta iz leta 1759: Mappa Terreni Controversi intra Dominia Lendva, et Baladinéz 1759

3. Fotografski posnetki skice iz leta 1720

211

IZJAVA

Podpisana izjavljam, da sem magistrsko delo z naslovom Metalis processus. Mejni spor med beltinskim in dolnjelendavskim gospostvom v letih 1754–1758 izdelala sama, prispevki drugih so posebej označeni, uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni.

Maribor, ...... (podpis)

212