Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino BERNADETTA HORVÁTH METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754–1758 MAGISTRSKO DELO Maribor, december 2011 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino BERNADETTA HORVÁTH METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754–1758 MAGISTRSKO DELO Mentor: doc. dr. Andrej HOZJAN Maribor, december 2011 IZVLEČEK Naloga obravnava upravno ureditev Kraljevine Madžarske v terezijanskem času s poudarkom na županiji Zala. Posebej je predstavljeno sodstvo na Madžarskem v tej dobi. Osrednji del naloge zajema sodni proces med zemljiškima gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava v letih 1754–1758. Sprožila ga je lastnica beltinskega gospostva baronica vdova Helena Csáky zoper kneza Pavla Antona Esterházyja. Motila jo je neustrezna meja med obema gospostvoma. Nepravilnosti na mejnem področju so se začele že v začetku 18. stoletja in se odtlej stopnjevale. Poskušal jih je rešiti že njen oče general L. Ebergényi, a zaman. Proces temelji na zaslišanju več sto prič, ki so izpričale, da je prava meja med gospostvoma stara struga reke Ledave. Županijsko sodišče je razsodilo temu ustrezno v dobro Csákyjeve. Kjučne besede: zgodovina Prekmurja; terezijanska doba; sodni proces 1754–1758; gospostvo Beltinci; gospostvo Dolnja Lendava; Csáky; Esterházy; UDK: 94:34.096(497.4-18)"1754/1758"(043.2) 347.235(439)"1754/1758"(043.2) SUMMARY The thesis deals with administrative arrangement of The Kingdom of Hungary in the time of Maria Theresa with special interest in the Zala county. The judiciary system in that era is presented separately. The main part of the thesis is about the trial between the estates of Beltinci and Dolnja Lendava between 1754 and 1758. It was started by the owner of the Beltinci estate, baroness widow Helena Csáky against Prince Pavel/Paul Anton/Anthony Esterházy. She felt that the border between both estates is not appropriate. The inaccuracies in the border region started at the beginning of 18th century and only expanded from then on. Her father, General L. Ebergényi already tried to solve the dispute, yet without success. The trial is based on hearings of hundreds of witnesses who said that the real border is on the old riverbed of river Ledava. Therefore the county court ruled in the favour of Csáky. Key words: History of Prekmurje; trial 1754–1758; estate Beltinci/Bellatincz; estate Dolnja Lendava/Alsó Lendva; Csáky; Esterházy; UDK: 94:34.096(497.4-18)"1754/1758"(043.2) 347.235(439)"1754/1758"(043.2) KAZALO PREDGOVOR ............................................................................................................ 2 1. ORIS UPRAVE IN PRAVOSODJA NA MADŽARSKEM IN V ŽUPANIJI ZALA V TEREZIJANSKI DOBI................................................................................................. 5 1.1 Upravna ureditev in sodstvo na Madžarskem v 18. stoletju .............................. 5 1.2 Upravna ureditev županije Zala v času Marije Terezije ..................................... 7 1.3 Sodstvo na področju županije ......................................................................... 16 1.4 Značilnosti poteka sodnega procesa med 16.–19. stoletjem ........................... 18 2. SODNI PROCES MED GOSPOSTVOMA BELTINCI IN DOLNJA LENDAVA V LETIH 1754–1758 .................................................................................................... 22 2.1 Historične okoliščine spora med gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava ..... 22 2.2 Transliterirani del vira od strani 1–132 in 970–979 ......................................... 30 2.3 Prevod vira in povzetki zaslišanj ..................................................................... 97 3. ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 195 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 209 PREDGOVOR Kraji na levem bregu reke Mure, danes v okviru Republike Slovenije, so bili dolga stoletja sestavni del države Krone sv. Štefana oziroma kraljevine Madžarske. V slovenskih historičnih deželah je razvoj ekonomskega političnega, upravnega in kulturnega življenja drugačen kot na področju na drugi strani Mure. Menim, da je slovensko zgodovinopisje dolga leta zanemarjalo ta prostor in tudi danes so marsikatere zadeve še neraziskane oziroma leži gradivo nedotaknjeno v arhivih. Enega izmed razlogov, da so zadeve še neraziskane, je možno iskati tudi v jeziku – v tem primeru je to madžarščina –, ki je za marsikoga težek jezik, velika večina virov za ta prostor pa je zapisana prav v madžarščini. Vendar pa se zadeve začenjajo postopoma spreminjati, še zlasti v novejšem času, kar povezujem z odprtostjo in sprejemanjem drugačnosti ter toleranco. Prav tako menim, da za ta del Prekmurja slovensko zgodovinopisje razpolaga s premajhno količino obdelanih gradiv, ki bi natančneje podala prikaz razvoja upravnih, še manj pa pravosodnih zadev na Madžarskem v srednjem kot tudi v novem veku. Primer sodnega procesa med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom je ravno pravšnji za prikaz poteka in razpleta takega značilnega postopka. Zapisnik sodnega procesa med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom v letih 1754–1758 se kot arhivsko gradivo nahaja v zasebnem arhivu knezov Esterházy na gradu Forchtenstein v Avstriji, kot tudi v arhivu županije Zala v Zalaegerszegu. Rokopisno gradivo iz arhiva na Forchtensteinu je ohranjeno v celoti. Strani si sledijo v pravilnem zaporedju; pisava je lepo berljiva, seveda z značilnimi potezami pisave 18. stoletja. Za razliko od le-tega pa je gradivo v arhivu županije Zala nepopolno, manjkajo nekateri dodatki (npr. izvleček iz urbarja). Sicer pa se tudi v estetskem smislu kaligrafska pisava razlikuje od pisave v forchtensteinskem gradivu. Predpostavljam, da so za gospode Esterházy pripravili kompletno urejeno gradivo, zvezano v enem, precizno izpisanem, paginiranem in tudi drugače zelo skrbno urejenem knjižnem zvezku. Ker pa se je proces odvijal na županijskem sodišču v Zalaegerszegu, so prepis dokumenta shranili tudi tam, vendar v smislu manj pomembnega gradiva. Morda so se prav zato v naslednjih stoletjih danes manjkajoči deli izgubili. Zahvaljujoč tehniki današnjega časa je bil forchtensteinski rokopis posnet na mikrofilm, s tega pa smo gradivo prenesli na zgoščenko in tako je bilo 2 možno gradivo natančno pregledati doma na računalniku ter opraviti transliteracijo prvega dela rokopisa. Sicer bi bilo potrebno za natančno transliteracijo kakih 130 strani presedeti v arhivu dolge ure, pa še sam arhiv je izredno slabo dostopen javnosti. Zadeva je postajala vedno bolj zanimiva, še posebej, ko sem iz Madžarskega državnega arhiva dobila ročno izrisano in kolorirano karto spornega področja, nastalo prav v okviru tega konkretnega procesa, in ko je dr. Hozjan v okviru svojega arhivskega dela v arhivu grofov Csákyjev na Dunaju našel še dve bistveno starejši karti omenjenega področja, ki sta nastali prav ob tedanjem sporu. Sledil je ogled teh kart in natančna analiza vseh treh. Na tem mestu se zahvaljujem stalnemu sodelavcu Avstrijskega državnega arhiva dr. Lászlú Fazekasu, da mi je omogočil fotografiranje teh dveh kart in mi je tako bistveno olajšal delo. Prav karte, še posebej pa skica spornega področja, so postavile piko na i. Pravni jezik je bil vedno nekaj posebnega in bo tudi ostal. V našem primeru je pravosodna madžarščina, kot so jo pisali in govorili v terezijanski dobi, na mnogih mestih še prepletena z latinskim pravnim izrazoslovjem. Dodatno pa so nekateri sklopi v obsegu več desetih strani neprekinjeno v celoti zapisani v tedanji pravosodni latinščini, kar bralcu, ki tovrstne latinščine ni vešč, sprva naredi nekaj preglavic. Dejansko gradivo temelji na podanih zaslišanjih več sto prič, ki naj bi čim bolj natančno povedale, kje je potekala meja med beltinškim in dolnjelendavskim gospostvom, in še mnogo drugih raznovrstnih podrobnosti v zvezi s spori. Mejo med gospostvoma je vselej predstavljala tamkajšnja struga reke Ledave, a so to strugo večkrat prestavljali oziroma preusmerjali njen tok. Prav zaradi tega je začelo med gospostvoma oziroma med podložniki obeh gospostev že v začetku 18. stoletja prihajati do izgredov ravno na mejnem predelu. Baronica vdova Csákyjeva je temu želela enkrat za vselej narediti konec. Zoper gopodarja dolnjelendavskega gospostva kneza Pavla Antona Esterházyja je leta 1754 sprožila tožbo na županijskem sodišču v Zalaegerszegu, in sicer da se razišče in ponovno določi meja na predelu krajev Dobrovnik, Radmožanci, Filovci, Turnišče in Nedelica. Proces se je končal njej v prid. O čem so govorila zaslišanja, je predstavljeno v nalogi sami. S samo nalogo bi želela bolje osvetliti oziroma prikazati značilnosti pravosodnega sistema na Madžarskem, ki se je v srednjem kot tudi novem veku malo oziroma le postopoma spreminjal ter se prilagajal političnim dogodkom ter konkretnim zahtevam časa. Sodne institucije so bile v rokah plemstva, velikašev, ki so opravljali tudi 3 najrazličnejše državne in upravne posle. Dejstvo je: čim več premoženja je nekdo imel, tem več pristojnosti so mu pripisovali, ne glede na to, če je bil za določeno zadevo tudi primerno strokovno podkovan. Tako je bilo tudi v pravosodnih primerih, za to pa so plemiči potem iskali pomoč učenih in pisanja ter latinščine veščih uradnikov. S premoženjem in statusom so bile povezane tudi kompetence posameznika, na katera sodišča se lahko obrne, ali ima možnost pritožbe itd. Kakšni so