Gradivo glasbilo. V tistih ~asih je nanje igral Mi{ka Baranja, ki je RAZSTAVA OB imel svoj orkester, s katerim je igral v kavarni Central v Murski Soboti. Kot sem se sam prepri~al, so se cimbale 36. FOLKLORNEM pojavile v nekaterih dvojezi~nih mad`arsko-slovenskih vaseh. Po prenehanju delovanja njegovega orkestra, se je FESTIVALU Mi{ka Baranja priklju~il bratoma Kociper, ki so nato spremljali folklorno skupino. Takrat je nastala banda V BELTINCIH Kociper-Baranja. JO@E BAKAN V okviru 36. folklornega festivala v Beltincih je bila v pros- torih beltinskega gradu od 27. 7. do 31. 7. 2006 tudi raz- stava fotografij godcev (`al pozabljenih), ki so prena{ali izro~ilo na{ih prednikov, tako {ege in ljudske glasbe, kakor tudi razveseljevanja ljudi na gostüvanjih, veselicah in drugih prireditvah. V ~asu njihovega delovanja {e ni bilo ne radia in televizije, ne elektrike in avtomobilov. Na igranja so hodili pe{ in nosili vsak po dva in{trumenta. Zunaj so igrali na razna pihala in trobila, znotraj pa so navedene in{trumente zamenjali z goslimi, flavto in kon- 1921- Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih takrat uporabljali. trabasom. Kljub temu pa so bili zadovoljni, da so lahko Igrali so na violine, flavto, klarinet, kontrabas in cingule. Na cingule igra [tefan Legen iz Gan~an, roj. 1881 + 1935. prina{ali veselje med goste, ki so ob njihovem igranju zaplesali in zapeli. Tako je bilo vse do prve polovice 20. stoletja, {e posebej v Prekmurju. Spremembe so se za~ele komaj v drugi polovici 20. stoletja, ko se je z elektrifikaci- jo v Prekmurju pojavil radio. [ele takrat so lahko ljudje poslu{ali melodije in pesmi po radiu. Takrat se je pojavila tudi harmonika, ki je zamenjala nekatere in{trumente, in {tevilo godcev se je v sestavih zmanj{alo. Eden najbolj znanih harmonikarjev beltinske ob~ine je bil Ludvik [uklar, ki je dolga leta pou~eval harmoniko. Bil je aktiven vse do leta 2005. Ker bi ve~ina nekdanjih godcev ostala pozabljenih, sem se odlo~il po vaseh zbrati stare fotografije in jih razstaviti v ~asu folklornega festivala. Z mnogimi od njih sem tudi igral, z ve~ino od njih pa je sodeloval moj o~e Martin Bakan, 1923 - [tefan Tratnjek, Matija Tratnjek, Ivan Antolin, Jo`ef Mau~ec, Martin Bakan, Jo`ef Hajduk. ki je tedaj `e imel zbranih nekaj starih fotografij. Martin Na cingule igra Ivan Antolin. Bakan je bil rojen leta 1900 in se je za~el ukvarjati z glasbo takoj po 1. svetovni vojni, leta 1918. Tudi njegovi {tirje sinovi so se ukvarjali z glasbo. Najmlaj{i od njih Anton Bakan ima akademsko izobrazbo in pou~uje v Berlinu. Razstavljenih je bilo okrog {tirideset fotografij, ki prikazu- jejo godce iz dana{nje ob~ine Beltinci, v kateri se nahajajo vasi: Beltinci, Bratonci, Lipovci, Gan~ani, Dokle`ovje, I`akovci, Melinci in Lipa. Na razstavi sem sre~al g. Mirka Ramov{a, s katerim sva si skupaj ogledala prej omenjeno razstavo. Najina skupna ugotovitev je bila, da so poleg godal in trobil bile glavno glasbilo cingule in ne cimbale, kot se dandanes govori. Cingule so bile ve~ji oprekelj in brez nog, kar prikazujeta tudi fotografiji {t. 1 in 2. Zanimivo je, da se {e danes 1933 - Martin Bakan, [tefan Berendija{, Avgust ^erpnjak, [tefan Rengeo, [tefan Tivadar, Ivan Berendija{. potomci nekdanjega muzikanta, ki je igral na cingule, Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih uporabljali znotraj, imenujejo Cingula{evi. Cimbale pa so mad`arsko-romsko reklo se jim je tudi veseli les. 29 Gradivo 1934 - Ivan Berendija{, [tefan Berendija{, [tefan Rengeo, Avgust ^erpnjak, Jo`ef Bakan, [tefan Tivadar, Martin Bakan. Na fotografiji so muzikantje skupaj s svati. Muzikantje imajo v rokah in{trumente za zunaj. 1935 - Ivan Zorko, Jo`ef Bakan, [tefan Tivadar, Tinek Mau~ec, 1958 - Alojz Bakan, Franc Bakan, Jo`e Bakan. Avgust ^erpnjak, [tefan Rengeo, Ivan Kuzma, Martin Bakan. Na poroko so se vozili s ko~ijo. Fotografija je nastala ob prihodu Muzikantje kot godba na pihala. svatov iz cerkve. 1952 - Franc Bakan, Jo`ef Gru{kovnjak, Tinek Mau~ec, Ludvik [uklar, Martin Bakan. 1960 - Matija Horvat, Alojz Bakan, Boris @alig, Martin Bakan. V za~etku druge polovice 20. stoletja se pojavi harmonika. Na Pojavi se trobenta in izpodrine ostala godala. Na fotografiji je fotografiji je znani harmonikar in u~itelj Ludvik [uklar. tudi Boris @alig, ki je ve~ let vodil Beltin{ko folklorno skupino. 30 Gradivo 1965 - Janez Kociper, Jo`ef Kociper, Stanko Sraka-Bakan, Anton Rajnar. 1975 - Janez Kociper, Anton Rajnar, [tefan Kumin, Originalna Kociprova zasedba, kot so igrali na gostijah Stanko Sraka-Bakan. in veselicah. Kocipri, kjer Anton Rajnar igra na klarinet, na harmoniko pa [tefan Kumin. Zna~ilno za Kocipre je, da so si izposojali harmonikarje. Kot harmonikarji so z njimi igrali `e omenjeni [tefan Kumin iz Brezovcev, Vinci Drvari~ iz Ivancev, Jo`e Pal iz Lipe, Boris @alig iz Gan~an in Jo`e Bakan iz Gan~an. 1964 - Jo`e Bala`ic, Anton Bakan, Jo`e Bakan, Feri Kos, Martin Bakan. Kvintet po vzoru Avsenikov. Na fotografiji je tudi Jo`e Bala`ic, ki je dolgo igral pri Avsenikih in Anton Bakan, danes priznani glasbeni u~itelj v Berlinu. 31 Kako delati saj so temeljni kroji ve~inoma znani. Ve~ja odstopanja pa KAKO DO ^IM so vsekakor mo`na pri gumbih in na `enskih oblekah pri okrasnih trakovih in predvsem pri takoimenovanem USTREZNEJ[IH {~itnem traku “krta~ki”, saj jo nadome{~amo kar z nava- FOLKLORNIH dnim {~itnim trakom. Lahko zapi{em, da se zelo trudite, da bi za rekonstrukcije dobili ustrezne materiale - tako glede barvne ustreznosti kot ustrezno- KOSTUMOV? sti surovinske sestave in na~inov tkanja. Kje so te`ave najve~je Pogovor z dr. Marijo Makarovi~ in kak{ne kompromise sprejemate? Hvala, ker ste opazili, da se trudim. Verjetno pa se z menoj {e bolj trudijo vodje folklornih skupin in svetlolasa gospa V prej{njem Folklorniku smo v skladi{~u tovarne Maj{perk, ko izbiramo blago za to ali objavili intervju z dr. Marijo ono folklorno skupino, ker tako trmasto vztrajam, da Makarovi~, in sicer z namenom, nabavimo blago iz naravnih vlaken. Upam si trditi, da da bi bralce opozorili na njen doslej {e nisem izbrala blaga v kombinaciji volna - sinteti- `ivljenjski prispevek k razvijanju ka ali bomba` - sintetika, ~e izvzamem, da sem zadnji~ v ljubiteljskih kulturnih dejavno- prodajalni MTT v Mariboru res naredila “neprostovoljno” sti. Prijetno dru`enje in pa za- izjemo. Kaj sem hotela, ~e pa je bilo blago prav tak{no, kot nimivi odgovori so me spod- natanko opisana in narisana zakma{na obleka peti~nej{e budili, da se z dobitnico Zlate kmetice s [tajerskega. Izjemoma tudi zato, ker sem na plakete Sklada {e enkrat pogov- razo~aranem obrazu vodje folklorne skupine opazila, da je orim in ji zastavim nekaj “o`jih treba kupiti prav tisto blago in nobeno drugo. Marija Makarovi~. strokovnih” vpra{anj, katerih (Foto: Janez Er`en, odgovori bodo, vsaj upam, ^e sem na enem primeru bolj natan~en. Belokranjci so se npr. v Ljubljana, januar 2006.) pomagali vsem skupinam, ki se prvi polovici 19. stoletja poleti obla~ili skoraj izklju~no v ro~no tako ali druga~e kostumirajo. tkano laneno platno, proti koncu 19. stoletja tudi `e v industri- jsko tkano bomba`no blago. Kaj predlagate skupini, ki npr. `eli Vpra{anje za za~etek: Nobena obleka, ki je izdelana na novo, predstaviti obla~ilni videz kmetov v Adle{i~ih ob koncu 19. sto- ni enaka staremu originalu. Zakaj ne in ali bi bilo sploh potre- letja. Ali naj si izdelajo kostume iz ro~no tkanega lanenega bno? platna (ki ga najdejo {e v starih skrinjah, na bol{jih sejmih ali gredo ponj na Hrva{ko ali Mad`arsko), naj pose`ejo po indu- Imate prav. Nobena kopija ni in ne more biti enaka origi- strijsko tkanem lanenem platnu (~e dobijo takega, ki v grobem nalu, v najbolj{em primeru se mu lahko samo pribli`a ustreza videzu ro~no tkanega), naj izberejo bomba`no blago ali tako, da je predvsem po krojnem in barvnem videzu vide- naj naredijo kombinacijo vsega skupaj? ti kot original. Vsi, ki se ukvarjamo z obla~ilnimi rekon- strukcijami za izvajalce in izvajalke ljudskih plesov, {e Svetovala bi jim, da naj se odlo~ijo za kombinacijo ro~no kako dobro vemo, da se ka`ejo razlike v obla~ilnem blagu, tkanega in strojno tkanega platna. Belokranjcev vsaj barvah, okrasnih sestavinah in nenazadnje tudi v zaenkrat ne bi obla~ila v bomba`no blago, ~e izvzamem {iviljskih in kroja{kih izvedbah. vales in damast za `enska obla~ila. @e ve~krat sem omenila, ~e se ne motim, tudi v najinem prej{njem razgovoru, da me osebno ne bi prav ni~ motilo, ~e bi nastopajo~i plesali kar v svojih obi~ajnih oblekah. Prepri~ana pa sem, da bi motilo gledalce, ki pri~akujejo, da ple{ejo v “no{ah”. Kak{na odstopanja (v barvi, materialu, kroju, okrasnih prvi- nah …) so dopustna? Odstopanja naj bi bila ~im manj{a, ~eprav se jim ne da izogniti. Povedano nazorneje: na primer temnorde~ega `enskega obla~ilnega blaga ne ka`e zamenjati z `ivorde~im, prav tako ne temnozelenega z `ivozelenim, ker v kme~kem okolju proti koncu 19. in v prvi ~etrtini 20. stoletja niso bile v navadi `ive barve. Dokler ima “na{ stari dobri Maj{perk, ki je `al {el v ste~aj” {e nekaj zalog Vezenine in druge nadrobnosti folklorne kostume delajo posebne in omogo~ajo, da le-ti niso uniformni bolj volnenega blaga, ne ka`e kupovati sinteti~nega blaga. S kot bi bilo potrebno. kroji mo{kih in `enskih oblek je verjetno {e najmanj te`av, (Foto: Janez Er`en, seminar o pe~ah, ^rnomelj, junij 2007.) 32 Kako delati tistimi, ki imajo elastan, kaj z raznimi me{anicami …? Kaj s klotom, ki danes ni ve~ tak, kot je bil, in kaj s tkaninami iz umetnih vlaken, ki so jih vsaj ob koncu 19.
Details
-
File Typepdf
-
Upload Time-
-
Content LanguagesEnglish
-
Upload UserAnonymous/Not logged-in
-
File Pages105 Page
-
File Size-