DOCSLIB.ORG

Zgodovinska Indentiteta Sveta Ob Muri

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zgodovinska Indentiteta Sveta Ob Muri 6. ZNANSTVENA KONFERENCA ZGODOVINSKA INDENTITETA SVETA OB MURI Hotel Diana, Murska Sobota 5. in 6. december 2008 ZGODOVINSKA IDENTITETA SVETA OB MURI Narod brez zgodovine, brez zgodovinske identitete, je kot človek, ki je izgubil spomin. Zgodovinska identiteta nekega okolja ni pomembna le zaradi tistega kar se je zgodilo. Pogosto je pomembneje vedeti in se zavedati kako lahko tisto, kar se je že zgodilo, vpliva na naš vsakdanjik in na to, kako bomo živeli v prihodnje. Svet ob Muri ima bogato in pomembno zgodovino, zato ni naključje, da je rdeča nit letošnje konference PAZU namenjena prav temu. Zgodovinski razred Pomurske akademije je nosilec trenutno enega najpomembnejšega projektov, ki tečejo pod okriljem PAZU, to je priprava monografije z delovnim naslovom Zgodovina Prekmurja. Za Pomurje pomembna in tudi širši javnosti zanimiva tema plenarnega dela konference je nedvomno pripomogla tudi k širokemu odzivu, saj je s kar 25 prispevki to najštevilčnejša konferenca do sedaj. To ponovno potrjuje, da si je tradicionalna decembrska konferenca Pomurske akademije utrdila status najpomembnejšega in osrednjega znanstvenega dogodka v Pomurju. Ne gre le zato, da se ta dva dni v Pomurju zbere toliko naših doktoric in doktorjev znanosti. Pomembne so vsebine o katerih na konferenci teče beseda. Ob že omenjenih predavanjih, vezanih na našo zgodovino, smo zelo veseli prispevkov, s katerimi se bodo predstavili naši novi člani. Mnogi so neposredno vezani na domačo regijo. Konferenca pa s predstavitvijo izvirnih znanstvenih dognanj naših akademikov ohranja tudi visok nivo akademske odličnosti. S tem se udejanja pomembno poslanstvo PAZU, da v Pomurju ustvarja ustrezno ustvarjalno okolje, strokovnjake poveže z rodno pokrajino in jih vzpodbuja k raziskavam, pomembnim za razvoj Pomurja. PAZU je v letu, ki se pravkar izteka, ob tradicionalnih in že uveljavljenih projektih odigrala tudi pomemben servis svojim članom, tako smo npr. v sodelovanju z ZRC SAZU izdali Vegetacijsko karto in Komentar k vegetacijski karti rastlinskih združb, list Murska Sobota. Beležimo pa tudi pomembne organizacijske novosti. Naj posebej izpostavimo le dve: prva je prijava za ustanovitev raziskovalne enote, druga pa je predlog zakona o PAZU, ki je bil vložen v Državni zbor. Vsaka posebej bo Pomurski akademiji bistveno razširila polje delovanja in odprla nove možnosti. Želimo si, da jih bomo vedeli tako izkoristiti, da bodo pomembno pripomogle k nadaljnji graditvi zgodovinske identitete Pomurja. pom. akad. dr. Mitja SLAVINEC predsednik PAZU KAZALO ZGODOVINSKA IDENTITETA SVETA OB MURI ....................................................................................... 2 PROGRAM KONFERENCE .............................................................................................................................. 4 PREKMURSKI ČLOVEK NEKDAJ IN ZDAJ................................................................................................. 5 OPISOVANJE TER PROUČEVANJE PRETEKLOSTI IN KULTURNE DEDIŠČINE PREKMURJA... 7 PREKMURJE, PREKMURCI IN PREKMURSKO NAREČJE V SLOVENSKIH MEDIJIH.................... 9 PRIMER DOBRE PRAKSE - HIŠA GYÖRGYA DOBRONOKIJA ............................................................ 12 NEKAJ DEJSTEV O NAMIZNEM TENISU V MURSKI SOBOTI MED OBEMA VOJNAMA ............. 13 PREKMURCI IN NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ NAMIZNEGA TENISA ................................................ 15 POPIS OBRTI V OBČINI BELTINCI LETA 1959 ........................................................................................ 17 NEKOČ SE BODO VENDARLE MORALE SESUTI OKOSTENELE PREGRADE MED LJUDSTVI .19 BIOMEDICINSKE ZLITINE Z OBLIKOVNIM SPOMINOM .................................................................... 21 MEHANSKE IN TISKARSKE LASTNOSTI PLOŠČIC, .............................................................................. 22 IZDELANIH IZ RECIKLIRANEGA POLIETILENA NIZKE GOSTOTE ................................................ 22 RAZVOJ SAMODEJNIH SISTEMOV ZA DIALOG..................................................................................... 61 VETRNE ELEKTRARNE - NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI .................................................................... 29 ORODJA ZA DVIG KONKURENČNOSTI POMURSKE REGIJE ............................................................ 32 MODELIRANJE USEDANJA KOSMOV NA BIOLOŠKI ČISTILNI NAPRAVI...................................... 35 PROTITOČNA MREŽA – REGULATOR ZORENJA IN KAKOVOSTI JABOLK? ................................ 39 RAZŠIRJENOST MUTACIJ H63D, S65C IN C282Y V GENU ZA DEDNO HEMOKROMATOZO V SLOVENIJI: POPULACIJSKA ŠTUDIJA Z VISOKOZMOGLJIVIM TESTOM ZA GENOTIPIZACIJO............................................................................................................................................ 42 REŠEVANJE NP-TEŽKIH PROBLEMOV S HIBRIDNIMI SAMOPRILAGODLJIVIMI EVOLUCIJSKIMI ALGORITMI..................................................................................................................... 43 OB IZIDU VEGETACIJSKE KARTE GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE 1:50.000 – LIST MURSKA SOBOTA.............................................................................................................................................................. 48 OPUŠČANJE MANJŠINSKE MATERINŠČINE IN IDENTITETE V DVOJEZIČNIH SKUPNOSTIH OB SLOVENSKO-MADŽARSKI MEJI.......................................................................................................... 49 DEMOGRAFSKI RAZVOJ V EVROPI IN SVETU....................................................................................... 54 Z INOVATIVNIM OKOLJEM DO KONKURENČNOSTI REGIJE........................................................... 56 TEHNOLOŠKI RAZVOJ - ORODJE ZA POVEČANJE KONKURENČNOSTI PODJETIJ................... 57 COKS – CENTER ODPRTE KODE SLOVENIJE......................................................................................... 59 LJUDJE BREZ SVOJE KNJIGE ŽIVLJENJA............................................................................................... 25 TEKOČI KRISTALI V TANKIH CEVKAH................................................................................................... 63 3 PROGRAM KONFERENCE PETEK, 5. DECEMBER 12:00 - 12:20 OTVORITEV KONFERENCE 12:20 - 14:40 ZGODOVINSKA IDENTITETA SVETA OB MURI, povezuje: pom. akad. dr. Mitja SLAVINEC Uvodničarji: pom. akad. akad. dr. Anton Vratuša: PREKMURSKI ČLOVEK NEKDAJ IN ZDAJ pom. akad. dr. Andrej Hozjan: OPISOVANJE TER PROUČEVANJE PRETEKLOSTI IN KULTURNE DEDIŠČINE PREKMURJA pom. akad. dr. Darja Kerec: PREKMURJE, PREKMURCI IN PREKMURSKO NAREČJE V SLOVENSKIH MEDIJIH pom. akad. dr. Attila Kovacs: PRIMER DOBRE PRAKSE - HIŠA GYÖRGYA DOBRONOKIJA pom. akad. dr. Ivan Rihtarič: POPIS OBRTI V OBČINI BELTINCI LETA 1959 pom. akad. dr. Miran Kondrič: PREKMURCI IN NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ NAMIZNEGA TENISA pom. akad. dr. Jože Nemec: NEKAJ DEJSTEV O NAMIZNEM TENISU V MURSKI SOBOTI MED OBEMA VOJNAMA mag. Franc KUZMIČ ga. Metka FUJS ga. Irena ŠAVEL ga. Jasmina LITROP g. Janez BALAŽIC 15:00 - 16:30 PREDAVANJA 1 del, povezuje: pom. akad. dr. Andrej HOZJAN 15:00 pom. akad. dr. Vesna Kondrič Horvat: NEKOČ SE BODO VENDARLE MORALE SESUTI OKOSTENELE PREGRADE MED LJUDSTVI 15:15 pom. akad. dr. Janez Malačič: DEMOGRAFSKI RAZVOJ V EVROPI IN SVETU 15:30 pom. akad. dr. Andraž Čarni: IZŠLA JE VEGETACIJSKA KARTA GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE 1:50.000 - LIST MURSKA SOBOTA 15:45 pom. akad. akad. dr. Igor Emri: Z INOVATIVNIM OKOLJEM DO KONKURENČNOSTI REGIJE 16:00 pom. akad. dr. Cvetka Hedžet Toth: LJUDJE BREZ SVOJE KNJIGE ŽIVLJENJA 16:15 pom. akad. dr. Rafael Mihalič: VETRNE ELEKTRARNE - NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI 17:00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA 20:00 SLAVNOSTNA VEČERJA Z AKADEMSKIM PLESOM SOBOTA, 6. DECEMBER 09:20 - 11:00 PREDSTAVITEV NOVIH ČLANOV PAZU, povezuje: pom. akad. dr. Renato LUKAČ 09:30 pom. akad. dr. Milan Svetec: ORODJA ZA DVIG KONKURENČNOSTI POMURSKE REGIJE 09.45 pom. akad. dr. Boštjana Žajdela: MODELIRANJE USEDANJA KOSMOV NA BIOLOŠKI ČISTILNI NAPRAVI 10:00 pom. akad. dr. Tatjana Unuk: PROTITOČNA MREŽA – REGULATOR ZORENJA IN KAKOVOSTI JABOLK? 10:15 pom. akad. dr. Tomaž Vaupotič RAZŠIRJENOST MUTACIJ H63D, S65C IN C282Y V GENU ZA DEDNO HEMOKROMATOZO V SLOVENIJI: POPULACIJSKA ŠTUDIJA Z VISOKOZMOGLJIVIM TESTOM ZA GENOTIPIZACIJO 10:30 pom. akad. dr. Iztok Fister: REŠEVANJE NP-TEŽKIH PROBLEMOV S HIBRIDNIMI SAMOPRILAGODLJIVIMI EVOLUCIJSKIMI ALGORITMI 11:00 - 13:00 PREDAVANJA 3. del, povezuje: pom. akad. dr. Rebeka RUDOLF 11:00 pom. akad. dr. Franc Gider: TEHNOLOŠKI RAZVOJ - ORODJE ZA POVEČANJE KONKURENČNOSTI PODJETIJ 11:15 pom. akad. dr. Elizabeta Bernjak: OPUŠČANJE MANJŠINSKE MATERINŠČINE IN IDENTITETE V DVOJEZIČNIH SKUPNOSTIH OB SLOVENSKO-MADŽARSKI MEJI 11:30 pom. akad. dr. Diana Gregor Svetec: MEHANSKE IN TISKARSKE LASTNOSTI PLOŠČIC, IZDELANIH IZ RECIKLIRANEGA POLIETILENA NIZKE GOSTOTE 11:45 pom. akad. dr. Rebeka Rudolf: BIOMEDICINSKE ZLITINE Z OBLIKOVNIM SPOMINOM 12:00 pom. akad. dr. Renato Lukač: COKS – CENTER ODPRTE KODE SLOVENIJE 12:15 pom. akad. dr. Melita Hajdinjak: RAZVOJ SAMODEJNIH SISTEMOV ZA DIALOG 12:30 pom. akad. dr. Mitja Slavinec: TEKOČI KRISTALI V TANKIH CEVKAH 13:00 ZAKLJUČEK KONFERENCE 4 PREKMURSKI ČLOVEK NEKDAJ IN ZDAJ pom. akad. akad. dr. Anton Vratuša, SAZU Med značilnostmi prekmurskega človeka in njegovega bolezni: med otroki zlasti trahom, rahitičnost in kožne značaja se najčešče navajajo: gostoljubnost, vernost, bolezni (garjavost), med odraslimi pa jetika. Prehrana ponižnost, čustvenost, skromnost, varčnost, delavnost, prebivalstva je bila enolična in nezadostna. Mleka je bilo družabnost ter vezanost na
Load more

Recommended publications
  • Summary of Report on Impacts on Environment
    SUMMARY OF REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT FOR ELECTRIFICATION, RECONSTRUCTION AND UPGRADING OF THE RAILWAY LINE PRAGERSKO - HODOŠ Maribor, November 2010 (updated September 2012) 1 SUMMARY FOR PUBLIC 1.1 BASIC DATA ON THE HOLDER OF ACTIVITY AND REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT Title of the measure: Electrification, reconstruction and upgrading of the railway line from Pragersko to Hodoš Purpose: It deals with electrification, reconstruction and upgrading of the existing railway line from Pragersko to Hodoš, which runs partially on the line No. 40 Pragersko-Središče- state border with the Republic of Croatia on the section from Pragersko to Ormož and on the line No. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš – state border with the Republic of Hungary. The electrification of the 109 km of the existing railway line means the continuation of the development of the public railway infrastructure in the South-East part of Slovenia and the modernisation of the Vth traffic corridor. The foreseen measures of electrification (placing of poles for the supply) will run on the existing alignment. To assure the technical standards the line will be reconstructed on five places, namely in front of Ormož, in Pavlovci and Ivanjkovci as well as on stations Ptuj and Hodoš. Within electrification also the construction of five electrical substations is foreseen for the supply of traction with electricity. Holder: The holder of the activity is Republic of Slovenia, Ministry of Transport, Agency of the Republic of Slovenia for the management of public railway infrastructure investment, Kopitarjeva 5, Maribor. Responsible person of Maksimiljan Dolinšek, u.d.i.e. the holder: Valid spatial National spatial plan for electrification and reconstruction of the railway document: line Pragersko–Hodoš (Official Gazette RS, No.
    [Show full text]
  • Revija Prirodoslovnega Muzeja Slovenije (Prekmurje, Slovenia) Journal of the Slovenian Museum of Natural History 71 2011 (Squares 9363/3, 9363/4, 9463/1 and 9463/2)
    ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at 71 2011 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE Vsebina / Contents: Branko BAKAN: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti 9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2) SCOPOLIA A Survey of the Flora of the Western Part of Dolinsko Region Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Prekmurje, Slovenia) Journal of the Slovenian Museum of Natural History 71 2011 (squares 9363/3, 9363/4, 9463/1 and 9463/2) CODEN SCPLEK - ISSN 0351-0077 SCOPOLIA ©Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia; download www.biologiezentrum.at SCOPOLIA 71 2011 SCOPOLIA 71 / 2011 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Edited by: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofinancirata/Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. / Ministry of Culture and Slovenian Book Agency. Urednik / Editor: Boris KRYŠTUFEK Uredil/ Edited by: Janez Gregori Uredniški odbor / Editorial Staff: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Miloš KALEZIĆ (SB), Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC, Jan ZIMA (ČR) Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Lektor za slovenščino / Reader for Slovene: Cvet a na TAVZ ES Lektor za angleščino / Reader for English: Henrik Ciglič Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz d.o.o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov The Journal appears at least twice a year, 600 copies per issue.
    [Show full text]
  • Informativno Glasilo Občine Beltinci • Številka 74 • Junij
    Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 74 • junij 2019 • letnik XVI • ISSN -1581-7156 Jeričevi dnevi v Dokležovju - Položitev venca Jeričevi dnevi v Dokležovju k spomeniku Ivana Jeriča Proslava ob dnevu državnosti v Občini Beltinci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Tam v meglicah nad mursko vodo - koncert s pesmimi Vlada Kraslina 2 Mali rijtar - junij 2019 Cenjeni bralci, letošnje poletje je končno prineslo tople V novi številki občinskega glasila boste naslednjo 75. številko Malega rijtarja dni, po katerih smo hrepeneli. Najbolj lahko brali o dogodkih, ki so se zgodili nam pošljite do ponedeljka, 20. so se jih gotovo razveselili šolarji, saj v naši občini, hkrati pa napovedujemo avgusta 2019. Prispevek opremite še s so z njimi prišli počitniški dnevi brez tudi tiste, ki sledijo in vas vabimo, da podpisano fotografijo. skrbi in obveznosti. Prav tako pa nas ti se jih udeležite. Pred nami je pestro dnevi razveseljujejo že s prvimi sadovi poletje, izkoristimo ga in se obogatimo Za uredniški odbor Bojan Vereš z vrtov in polj. Narava se nam prav z vsem, kar nam ponuja. sedaj razodeva v vsej moči in lepoti. Želimo si, da bi nam bila za vzgled in bi Svoja doživetja ter spomine nam tudi mi bližnjim, ki nas obdajajo, delali posredujte in nam pomagajte in dajali čim več dobrega. sooblikovati vsebino naslednje številke Malega rijtarja. Vaše prispevke za Mali rijtar Prosimo vas, da nam informativno glasilo Občine Beltinci Vsebina objavljenih člankov ne odraža (do 3500prispevke znakov) vedno stališča uredniškega odbora glasila. Objavljenih člankov ne honoriramo. Fotografije, ki jih avtorji ne bodo podnaslovili, bomo objaviliuredniški brez odbor: podnaslovov.
    [Show full text]
  • University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transec
    University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transeconet IDENTITIES AND STRATEGIES – RAISING AWARNESS WP6.1 Report Perception of Landscape Changes Authors: Gregor Torkar and Romina Rodela Nova Gorica, 2011 Abstract: This report aims to map out local peoples’ perception of landscape changes in the Pomurje region. To this end it reports on the historical and recent perception of landscape change, on the main processes driving landscape changes, but also it reports on people perceptions about Pomurje as a cross-border area, and on knowledge people have about the ecological networks. Qualitative data informs us that a combination of geomorphologic, socioeconomic, cultural, and historic factors have shaped the Pomurje landscape and have influenced land use patterns in the region. As from respondents’ narratives the emergence of agricultural modernization and policy trends, present in the country after the World War II, appear to have most influenced the landscape and the rural lifestyle in Pomurje. Of a particular relevance are the impacts that the state border (its closure/openness) had on local development dynamics. Key words: ecological networks, perception of landscape change, landscape, Pomurje region Povzetek: V poro čilu predstavljamo, kako lokalni prebivalci Pomurske regije zaznavajo spremembe v kulturni krajini. V poro čilu poro čamo o njihovem zaznavanju preteklega in današnjega stanja v krajini ter o glavnih dejavnikih, ki spreminjajo krajino. V poro čilu tudi predstavljamo, kako ljudje zaznavajo Pomurje v povezavi s čezmejnimi obmo čji, ter njihovo poznavanje in razumevanje ekoloških mrež. Pridobljeni kvalitativni podatki kažejo na kombinacijo geomorfoloških, socioekonomskih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali krajino v Pomurju in vplivali na vzorce rabe prostora v regiji.
    [Show full text]
  • Zgodovinski Spomin Na Prekmurske Jude
    ZGODOVINSKI SPOMIN NA PREKMURSKE JUDE Marjan Toš je doktor zgodovinskih Novo knjižno delo dr. Marjana Toša je sistematični prikaz usode znanosti, višji kustos in vodja slovenskih Judov. Pripoved se osredotoča tako na uničenje kot Centra judovske kulturne dediščine tudi na povojni spomin na judovsko skupnost Prekmurja. Avtor Sinagoga Maribor. Že dalj časa se izrisuje podobe kontroverznega, fragmentiranega in v veliki meri posveča proučevanju zgodovinskih potlačenega spomina na naraščajoči antisemitizem med obema tem z judovsko tematiko s posebnim vojnama, deportacijo leta 1944, vrnitev peščice preživelih, razlastitve poudarkom na zgodovinskih in emigracije. Bralec je soočen z dramo različnih regionalnih in iztočnicah mariborske srednjeveške nacionalnih akterjev, njihovih interesov, vednosti, stališč, aspiracij, v judovske skupnosti in njenega katere pa avtor ne posega s kakim odvečnim moraliziranjem ali celo pomena na širšem območju današnje apologijo. Prej nasprotno, na podlagi poglobljenega raziskovalnega Slovenije in srednje Evrope. Predmet dela nam pokaže, kako je mogoče misliti tako kompleksno temo, kot njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme je sistematični genocid. s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Vrsto let se ukvarja tudi s krajevno zgodovino, je urednik številnih občinskih Iz recenzije dr. Irene Šumi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude spomin na prekmurske Zgodovinski zbornikov in monografij in avtor nekaterih raziskav o žrtvah • vojnega
    [Show full text]
  • Pomurje Međimurska Županija Mura Cycling Route Cycling Map And
    Mura cycling route Cycling map and description of the route Pomurje Međimurska županija 1:75000 www.mura-drava.eu Mura Cycling Route Along the left Bank... In Croatia ... Mura-Drava.bike – cycling route While cycling along the left bank, you will at all times be ac- The cycling route on both sides of the river certainly does Mura Cycling Route is known as one of the most beautiful Mura-Drava.bike – non-asphalt cycling route companied by the melodic dialect of the Prekmurje region. not end in Slovenia. It leads you into the neighbouring cycling routes in this area. You may expect easy riding This was once an independent language, and even today, this region of Međimurje, where you have many options Mura-Drava.bike – connective cycling route with many culinary delights in the magical landscape dialect requires some amount of effort to be understood by for choosing the way. You can stay near the Mura River of the Mura River. Whether your expectations are high, the unfamiliar guest. Your cycling adventure will begin in the where you can see many natural attractions and cycle you will realise at the end that you have got more than Austrian town of Sicheldorf and will lead you towards Lendava. one part of the route through Regional park Mura-Drava. The beginning of cycling routel on the varied terrain could ever imagine. The route demands you only to Along the way, the route offers you many opportunities, twists The other choice can be the route where you will feel surrender to the warm welcome of local people, excel- The end of cycling route on varied terrain and turns and will allow you to customise it as you wish.
    [Show full text]
  • NEWSLETTER Embassy Event with Harvard Club of DC
    Martinovanje Manca Juvan Upcoming in Exhibition at Events New York PU in TN page 2 & 3 > page 4 & 5 > page 8 - 10 > NEWSLETTER NOVEMBER 14, 2014, VOLUME 10, NUMBER 35 Embassy Event with Harvard Club of DC The Embassy of Slovenia on Wednesday, November 12, hosted members of Harvard Club of Washington, D.C, a non- profit organization, which Deputy Chief of Mission Vladimir Kolmanič. sponsors educational, cultural, social, and pathway from independence in the U.S. as well as emphasized charitable events and towards euro-transatlantic Slovenia’s most interesting programs in the U.S. capital. integrations, and outlined sightseeing spots, tourist After the introduction by the foreign policy priorities as attractions and holidays that are president of the club, Ms. Yi- well as the economy and traditionally celebrated. Fun Hsueh, around 70 alumni investment opportunities. In this regard, he spoke with their spouses as well He included in his about annual events that are as current students were presentation historical facts organized throughout Slovenia addressed by Deputy Chief of and geographical features of on the occasion of St. Martin’s Mission, Vladimir Kolmanič, the country, cultural highlights, day, which was celebrated a who in his remarks briefed presented endeavors and day before the Harvard event, the guests about Slovenia’s activities of Slovenian diaspora on November 11. The menu for Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOinUSA Washington, D.C. 20008, USA T: +1 202 386 66 01 E: [email protected] facebook.com/SLOembassyUSA washington.embassy.si the reception that followed the lecture included many of the traditional St.
    [Show full text]
  • Imenik Zemljepisnih Imen Državne Pregledne Karte
    Kozjak, n., G3, Laze pri Gorenjem Loke pri Mozirju, Marindol, n., H7, Murska Sobota, Ovsiše, n., D3, Poček, z., D6, Poljubinj, n., C4, Ptujska Cesta, n., I2, Ribčev Laz, n., C4, Selo pri Radohovi Spodnja Branica, Stanjevci, n., J1, Svečina, n., H2, Šratovci, n., J2, Tržiška Bistrica, Veliki vrh, r. o., H3, Vrh nad Laškim, Zbure, n., G5, Žetale, n., I4, Drobollach am Görtschach/Goriče, Kappel am Loiblpass, r. o., D3, Otternitz, n., G1, Sankt Georgen an Sirnitz-Sonnseite, Waasen am Berg, Begovo Razdolje, Bukovje Križevačko, Donja Mlinoga, Erdovec, n., K5, Gornji Dragonožec, Hrvatsko Zagorje Klimen, n., J4, Lepa Ves, n., J5, Maretić, n., J4, Novo Selo Podgrađe Ravnice Desiničke, Stančić, n., K5, Šušnjari, n., K6, Veselići, n., H7, Zvekovac, n., K5, Alpi Giulie, r. o., A3, Fiume Stella, Montefosca/ San Marco, n., A4, 515258, 5139028 Jezeru, n., E6, n., F3, 525201, 5038532 n., J2, 441205, 5125784 440353, 5066033 404033, 5114608 574519, 5165444 413478, 5124392 vasi, n., F5, n., C5, 589593, 5184561 543511, 5169199 577948, 5166359 v., D3, 533138, 5143714 n., G4, 519231, 5084169 560870, 5124029 Faaker See/Drobolje n., B2, Krappfeld, n., E1, 443697, 5143753 522547, 5180546 der Stiefing,n., H1, n., C1, n., I1, n., F8, n., K5, n., K8, 614454, 5098792 n., I6, (Hrvaško Zagorje), 589049, 5104794 575567, 5095482 593605, 5104204 Palanječko, n., K7, Podokićko, n., I6, n., I4, 600180, 5078549 619489, 5061306 527658, 5042993 615275, 5075104 371523, 5144125 v., A5, A6, Črni Vrh, n., B4, 352067, 5101638 553562, 5105919 452280, 5063139 496981, 5130846 590422, 5168238 490335, 5088818 409285, 5077231 449785, 5138075 520251, 5107842 383225, 5163167 461110, 5187173 543572, 5192602 421737, 5188274 564835, 5185521 492257, 5017446 621479, 5094656 602153, 5021550 573165, 5055109 613690, 5039105 556347, 5065116 349203, 5082701 379305, 5118092 Kozjak, r.
    [Show full text]
  • Bratoncih Usta Včasih Sem Govorila, Da So Dobre Kuha Skovalce Mnogih Prireditev
    2 Mali rijtar - december 2012 Drage občanke, spoštovani občani! - Leto, ki smo ga v našem prostoru- katerih smo več podjetjem in podjetni dejanji dokazali, da živimo v občini, polni- doživeli in preživeli skupaj, se poslavlja. kom pomagali uresničiti njihove vizije in- uspešnih, sposobnih, poštenih, delavnih, To je čas, ko se za trenutek ozremo na tako združeno prispevali k uspešnemu zadovoljnih in srečnih ljudi. V tem obdo zaj, ocenimo svoje delo in načrtujemo razvoju naše občine. Prav tako smo za in- bju nas najbolj družijo dobre želje, kar je- naše dejavnosti v prihodnje. Leto, ki se vesticije, ki prinašajo nove obrate in nova tudi prav. Moja želja je, da bi na sprehodu poslavlja, si bomo zapomnili po mnogih delovna mesta, znižali komunalni prispe po praznično okrašeni občini in ob božič- uspehih in dosežkih naše Občine Beltinci. vek. Ob tem želim še posebej poudariti, nih drevesih v vaših domovih vsi našli kaj Naj ne zveni to kot samohvala, vendar mi da je vsak že majhen korak v pravo smer,- zase: prijazen kotiček za klepet s prijate dovolite, da zaradi njihove pomembnosti smer povezovanja in delovanja za dobro lji, da bi srečali koga, ki ga že dolgo niste, in doprinosa k nadaljnjemu razvoju in vseh, zmaga posameznika za uspešen ra- našli toplo, prijazno misel in besedo za- mednarodni prepoznavnosti naše občine- zvoj občine kot celote. Zato se vam vsem, soljudi,... storili kaj dobrega. - naštejem najpomembnejše. Tako je naša drage občanke in občani, najlepše zahva In karkoli že pričakujete v prednovo občina na podlagi večletnega prizadeva ljujem. Ravno na tem področju po moji letnem času, želim Vam, da bi se vam pri nja in sodelovanja ob koncu leta prejela- osebni oceni naša občina iz dneva v dan- čakovanja uresničila in da bi na sprehodu- zelo pomembno mednarodno Evropsko- bolj napreduje.
    [Show full text]
  • (Trans-Mura Region) and Prekmurian Language
    Anali PAZU - Letnik 2, leto 2012, številka 2 Prekmurje in prekmurščina1 Prekmurje (Trans-Mura region) and Prekmurian language Damir Josipovič Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana Izvleček: Prispevek predstavlja oris prostorskega razvoja rabe prekmurskega jezika in kvantifikacijo prekmurščine v obdobju ob razpadu SFRJ. Ob zadnjem jugoslovanskem popisu iz leta 1991 je bila v Sloveniji prekmurščina uradna popisna jezikovna kategorija. Prebivalstvo Prekmurja se je v veliki meri opredeljevalo za prekmurščino v smislu »pogovornega jezika v družini« in »pogovornega jezika v okolju«, ne pa tudi v smislu »maternega jezika«. Namen prispevka je ugotoviti vzroke za statistično pojavljanje prekmurščine v popisih, ugotoviti geografsko razprostranjenost in lokalne stopnje odločanja prekmurskega prebivalstva za navedbo prekmurščine po kriterijih maternega jezika ter jezika v družini in okolju. Osnovna hipoteza raziskave je bila, da je bil ključni dejavnik za odločanje prebivalstva v Prekmurju za navedbo prekmurščine kot pogovornega jezika v družini in okolju protestantska veroizpoved. Da bi preverili zastavljeno hipotezo, smo izvedli prostorsko in statistično analizo popisno zabeleženih govorcev prekmurščine in prišli do presenetljivih ugotovitev. Ključne besede: Prekmurščina, Prekmurci, Prekmurje, veroizpoved, protestanti, knjižni jezik, pogovorni jezik, narečje, etnolingvistika, historična geografija, popis prebivalstva 1991. Abstract: The article presents an outline of Prekmurian language spatial and historical development and use, and its statistical quantification. Prekmurian language was an official statistical category at the last Yugoslav census of 1991. Little is known nowadays that as much as one third of the population of Prekmurje declared both Prekmurian as its domestic colloquial language and its local colloquial language in 1991. In contrast to colloquial language, Prekmurian as a mother tongue was quite rarely stated, while opting for Prekmurian ethnicity was precluded.
    [Show full text]
  • Muravidéktől Trianonig
    [Erdélyi Magyar Adatbank] Dr. Zsiga Tibor MURAVIDÉKTŐL TRIANONIG Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet Lendva 1996 [Erdélyi Magyar Adatbank] Kiadta a Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet a magyar honfoglalás 1100. évfordulóján. [Erdélyi Magyar Adatbank] Előszó Minden régió, térség számára gyökeres változást jelent területének külső (tehát tőle független) beavatkozásokkal történő megváltoztatása. A változáso- kat – az adott térben és időben – csakis negatív jelenségnek minősíthetjük, hiszen azok következtében természetes, történelmi és spontán folyamatok szakadnak meg. Az igazságosságát illetően számos elemében megkérdőjelez- hető békediktátum határmódosításai esetében mindenképpen erről van szó! A „trianoni béke” néven közismert végleges nagyhatalmi döntéssel az egykori (történelmi Magyarországhoz tartozó) nyugat-dunántúli régió is több, számos vonatkozásban működésképtelen területre szakadt. Részben Auszt- riához és az újonnan létrejött délszláv államalakulathoz, részben az ún. tri- anoni Magyarországhoz tartozott, tartozik 1920 óta. A döntés meghozatalának körülményeiről, igazságosságáról, jellegéről nem volt divat beszélni. Többek számára talán még manapság is nacionalis- ta, revizionista megnyilvánulásnak, konfliktusszításnak számít az arra vo- natkozó, mindmáig többé-kevésbé tabu témát jelentő véleménynyilvánítás. Vagy úgy is fogalmazhatnék, hogy a kisebbségi közösségektől (sem a mura- vidéki magyaroktól, sem a rábavidéki szlovénektől) nem vették jó néven ilyen jellegű felszólalásaikat. De hasonló volt a helyzet másutt is, ahol
    [Show full text]
  • Razstava Ob 36. Folklornem Festivalu V Beltincih
    Gradivo glasbilo. V tistih ~asih je nanje igral Mi{ka Baranja, ki je RAZSTAVA OB imel svoj orkester, s katerim je igral v kavarni Central v Murski Soboti. Kot sem se sam prepri~al, so se cimbale 36. FOLKLORNEM pojavile v nekaterih dvojezi~nih mad`arsko-slovenskih vaseh. Po prenehanju delovanja njegovega orkestra, se je FESTIVALU Mi{ka Baranja priklju~il bratoma Kociper, ki so nato spremljali folklorno skupino. Takrat je nastala banda V BELTINCIH Kociper-Baranja. JO@E BAKAN V okviru 36. folklornega festivala v Beltincih je bila v pros- torih beltinskega gradu od 27. 7. do 31. 7. 2006 tudi raz- stava fotografij godcev (`al pozabljenih), ki so prena{ali izro~ilo na{ih prednikov, tako {ege in ljudske glasbe, kakor tudi razveseljevanja ljudi na gostüvanjih, veselicah in drugih prireditvah. V ~asu njihovega delovanja {e ni bilo ne radia in televizije, ne elektrike in avtomobilov. Na igranja so hodili pe{ in nosili vsak po dva in{trumenta. Zunaj so igrali na razna pihala in trobila, znotraj pa so navedene in{trumente zamenjali z goslimi, flavto in kon- 1921- Fotografija prikazuje in{trumente, ki so jih takrat uporabljali. trabasom. Kljub temu pa so bili zadovoljni, da so lahko Igrali so na violine, flavto, klarinet, kontrabas in cingule. Na cingule igra [tefan Legen iz Gan~an, roj. 1881 + 1935. prina{ali veselje med goste, ki so ob njihovem igranju zaplesali in zapeli. Tako je bilo vse do prve polovice 20. stoletja, {e posebej v Prekmurju. Spremembe so se za~ele komaj v drugi polovici 20. stoletja, ko se je z elektrifikaci- jo v Prekmurju pojavil radio.
    [Show full text]