634430140234218750 Strategija Razvoja Turizma.Pdf

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

634430140234218750 Strategija Razvoja Turizma.Pdf Splošno znano je, da je glavna gospodarska dejavnost v občini Piran prav gotovo turizem. Zdi se, da smo v občini nekako prišli do prelomnice. Na eni strani izjemna hotelska ponudba, na drugi skromna splošna turistična ponudba destinacije. Na eni strani imamo hotele z visokim številom zvezdic, na drugi pa kampe in množico počitniških stanovanj. Nekonsistentnost ponudbe lahko resno ogrozi nadaljnji razvoj glavne dejavnosti turistično najbolj razvite občine v Sloveniji, po drugi strani pa naraščajo priložnosti. Turizem je integrirana dejavnost, s katero je povezana množica drugih dejavnosti: promet, transport, hotelirstvo, gostinstvo, servisi, trgovina, gradbeništvo, kultura, zdravstvo, komunala in različne družbene dejavnosti. Prav zato se je Občina Piran odločila pripraviti novo celovito strategijo razvoja turizma v občini Piran, ki bo zajemala vse to. S tem dokumentom se nekako zaključuje dolgotrajen proces iskanja odgovorov na nakopičena vprašanja in dileme razvoja ključne veje gospodarstva v občini. Tako je nastal integralni dokument Strategija razvoja turizma v občini Piran 2009 – 2013, ki je razdeljen na 5 poglavij: analiza – povzetek trenutnega stanja turizma, izpostavitev problemov in priložnosti, vizija in cilji razvoja - upoštevanje razvojnih trendov, možnosti in želja deležnikov piranskega turizma in občanov, pot do realizacije brending destinacije upravljanje turizma. Sestavni del Strategije je tudi Povzetek, ki vsebuje akcijski načrt, ta pa je namenjen širši javnosti in izvajalcem, saj na kratko povzema bistvene ugotovitve in usmeritve ter podrobno obravnava posamezne naloge, ki jih morajo akterji turizma v piranski občini izpeljati, da bi uresničili zastavljene cilje. Priložen je tudi poseben dokument PIRAN/PORTOROŽ – pogled v 2013, ki opisuje destinacijo, kot bi morala biti ob koncu srednjeročnega razvojnega obdobja. Pri oblikovanju strategije so avtorji povzemali koncepte oziroma temeljne politike razvoja turizma na državni ravni in jih prilagajali stanju in potrebam lokalnega nivoja. Trajnostna načela razvoja turizma so kot paradigma turističnega načrtovanja zadnjih nekaj let rdeča nit tudi v tem dokumentu. Avtorji so sledili usmeritvam iz naslednjih dokumentov: Razvojni načrt in usmeritev slovenskega turizma (RNUST) 2007 – 2011, Strategija trženja slovenskega turizma 2007 – 2011, Strategija trajnostnega razvoja Južne Primorske 2007 – 2013. Temeljni cilj strategije pa je valorizacija geografskih in naravnih danosti ob dvigu kakovosti in pestrosti ponudbe do ravni odličnosti, s katero se bo destinacija uvrstila v sam vrh mediteranskih turističnih atrakcij. Tradicija turistične orientiranosti Portoroža in arhitekturno-kulturne enkratnosti Pirana se morata integrirati v krovni blagovni znamki destinacije. V prilogi boste našli naštete tri dokumente. Obenem vas vabimo, da nam pošljete svoje pripombe, misli, opažanja in predloge za izboljšavo strategije najkasneje do 31. januarja 2009. Obèina Piran Tartinijev trg 2 6330 Piran Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009 - 2013 INTEGRALNI DOKUMENT Predlog za javno obravnavo November 2008 www.hosting.si Strategija razvoja turizma v občini Piran 2009 - 2013 – INTEGRALNI DOKUMENT Predlog za javno razpravo Naročnik projekta: OBČINA PIRAN Tartinijev trg 2 6330 Piran Župan: Tomaž Gantar Vodja projekta na strani naročnika: Ljubo Bertok Projektna skupina na strani naročnika: Marko Tancer, predsednik; Marino Antolovič; Čedomil Vojnič; Marko Špacapan; Miran Gaspari; Marjan Božnik; Ivan Silič; Ljubo Bertok Izvajalec projekta: HOSTING SVETOVANJE d.o.o. Metelkova 7 1000 Ljubljana Vodja projekta na strani izvajalca: Darko Ravnikar, Hosting svetovanje d.o.o. Strokovni sodelavci na strani izvajalca projekta: Peter Vesenjak, direktor Hosting d.o.o. Sabina Muharemovič, vodja projektov na področju razvoja Tjaša Kuzmič, vodja projektov na področju razvoja Dana Petrovič, vodja projektov na področju svetovanja Borut Dubrovič, vodja projektov na področju tržnega komuniciranja Matej Ovčar, vodja projektov na področju tržnega komuniciranja Partnerji na strani izvajalca: Dr. Helmuth Zolles – Zolles&Edinger GmbH, Wien; dr. Maja Uran – Fakulteta za turistične študije Portorož, Turistica; dr. Rok Ovsenik – Fakulteta za turistične študije Portorož, Turistica; Emil Juvan mag. tur. – Fakulteta za turistične študije Portorož, Turistica © Hosting svetovanje d.o.o. Strategija razvoja turizma v občini Piran 2009 - 2013 – INTEGRALNI DOKUMENT Predlog za javno razpravo KAZALO 1. POVZETEK PROJEKTA .............................................. 3 2. ANALIZA STANJA .................................................... 10 2.1. Izhodiščno stanje ............................................................... 10 2.1.1. Geografske značilnosti ........................................................... 10 2.1.2. Geografska povezava z okoljem in drugimi emitivnimi trgi ........... 10 2.1.3. Prometna infrastruktura ......................................................... 11 2.1.4. Demografske značilnosti ......................................................... 12 2.1.5. Gospodarska struktura (vpliv turizma) ...................................... 14 2.1.6. Naravne in kulturne znamenitosti ............................................ 15 2.2. Inventarizacija obstoječih razvojnih dokumentov .................... 19 2.3. Turizem ............................................................................ 20 2.3.1. Turistična ponudba ................................................................ 20 2.3.2. Turistično povpraševanje ........................................................ 26 2.4. SWOT in PEST analiza ........................................................ 30 2.5. Benchmark analiza konkurenčnih destinacij ........................... 32 2.6. Analiza nosilne zmogljivosti oziroma stopnje prenasičenosti ..... 40 2.7. Ključne ugotovitve analize stanja ......................................... 42 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN CILJI TURIZMA V OBČINI PIRAN .................................................................... 45 3.1. Vizija ............................................................................... 45 3.2. Cilji do leta 2013 ............................................................... 45 4. RAZVOJNA STRATEGIJA .......................................... 47 4.1. Trendi v turizmu ................................................................ 47 4.1.1. Trendi povpraševanja na svetovnem in evropskem turističnem trgu..................................................................... ................ 47 4.1.2. Turistično povpraševanje ........................................................ 48 4.1.3. Slovenski turizem v številkah .................................................. 49 4.1.4. Aktualni trendi na slovenskem turističnem trgu .......................... 52 4.1.5. Analiza turističnega povpraševanja v Slovenski Istri ................... 53 5. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA TURISTIČNE DESTINACIJE PORTOROŽ ....................................... 56 5.1. Vizija razvoja turizma ......................................................... 56 5.2. Strategija izboljšanja konkurenčnosti turistične ponudbe ........ 59 5.2.1. Opredelitev in definiranje turističnih proizvodov ......................... 59 5.2.2. Razvoj novih in izboljšanje kakovosti obstoječih turističnih proizvodov, storitev in infrastrukture ........................................ 61 5.2.3. Strategija konkurenčnosti in atraktivnosti ................................. 63 5.2.4. Definiranje potencialnih in ciljnih trgov/segmentov ..................... 72 5.2.5. Definiranje primarnih in sekundarnih ciljnih segmentov............... 85 5.2.6. Strateško pozicioniranje turistične ponudbe destinacije Portorož in določitev koncepta nadaljnjega razvoja turizma ......................... 86 © Hosting svetovanje d.o.o. Strategija razvoja turizma v občini Piran 2009 - 2013 – INTEGRALNI DOKUMENT Predlog za javno razpravo 5.3. Razvojni model .................................................................. 92 5.3.1. Pomen in vloga posameznih javnosti pri strateškem razvoju turizma destinacije Portorož in ciljna organiziranost turizma ................... 92 5.3.2. Vloga javnega sektorja pri razvoju turizma destinacije Portorož ... 93 5.3.3. Vloga zasebnega sektorja in medsebojna povezanost gospodarskih subjektov pri razvoju turizma destinacije Portorož ...................... 94 5.3.4. Vloga civilno pravnih organizacij pri razvoju turizma destinacije Portorož ............................................................................... 95 5.3.5. Opredelitev vloge območne turistične organizacije LTO oz. DMO (Destination Management Organization = Območna turistična organizacija)......................................................................... 96 5.3.6. Geografsko strukturiranje turistične ponudbe ............................ 97 5.3.7. Ključni razvojno investicijski projekti in aktivnosti ...................... 98 5.4. Načrt strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja za potrebe razvoja turizma na območju destinacije Portorož .................. 107 5.5. Možni viri financiranja razvoja turizma v turistični destinaciji Portorož ......................................................................... 108 6. TRŽENJSKA STRATEGIJA IN BLAGOVNA ZNAMKA . 110 6.1. Tržno komuniciranje in pojavnost na ravni turistične destinacije Portorož oz. občine Piran .................................................. 110 6.2. Identiteta in elementi blagovne znamke turistične destinacije Portorož ........................................................................
Recommended publications
  • Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter
    Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo Pogovor z županom 3 Petrom Bossmanom V Portorož na 5. Festival penin 13 Urejena razgledna točka nad Pacugom 10 Izboljšave Prenovljena telovadnica 8 cestne infrastrukture 15 v Piranu vabi Someščanom poklonili gledališko predstavo 29 Po Sečoveljskih solinah 63 z električnim vlakcem December 2016 št. 40 02 03 UVODNIK SOLNI CVET/L'AFIORETO December 2016 December 2016 SOLNI CVET/L'AFIORETO INTERVJU Gentili cittadine, stimati cittadini! Spoštovane občanke, cenjeni občani! Pogovor z županom Občine Piran Ob vstopu v čarobni čas božično-novoletnih Nell'avvicinarci al periodo magico delle feste di Natale praznikov vam želim veliko prijetnih trenutkov in e di Capodanno, vi auguro molti momenti piacevoli, lepih misli, topline vaših najbližjih colmi di pensieri positivi, con tutto il calore dei vostri Petrom Bossmanom in izpolnjenih želja. cari e di realizzare tutti i vostri desideri. Che l'Anno Nuovno vi regali successo, Naj vas novo leto obdari z uspehom, felicità e salute. srečo in zdravjem. Vi auguro ogni bene! Vse dobro vam želim! Vaš župan/Il vostro sindaco Peter Bossman Gospod župan, iztekla se je življenja občank in občanov. Pri truda in sredstev v to, da je po- podjetjih, ni bilo povsem jasno, prva polovica vašega drugega tem pa z javnim denarjem rav- stala destinacija za vse leto, saj so da je lokalna skupnost partner, ne mandata in verjetno tudi sami namo zelo skrbno in pazimo na časi, ko si lahko na trgu ponujal služabnik gospodarstva. Ker smo pri sebi že delate določen obra- vsak cent.
    [Show full text]
  • Memorandum on International Development Cooperation Between Slovenia and Macedonia for 2011 Signed
    I S S U E SLOVENIAN EMBASSY 04 SKOPJE MAY MONTHLY e-NEWSLETTER 2 0 1 1 In this issue Memorandum on International Development Cooperation P.1 Working visit by State Secretary Dr. Anja K. Mrak in Skopje P.2 9 May – Europe Day – Europe in Skopje P.2 Richard Howitt – New EP Rapporteur for Macedonia P.3 Ambassador Bergant visited Centre for Integration Ambrela P.3 Go PINK! – Raising the awareness against breast cancer P.4 Let’s clean the Skopje City Park Together P.4 ONE - Telekom Slovenia Group P.5 SMBC Annual Assembly and presentation of P.6 Faculty of Economics Ljubljana and Triglav Insurance Co. Slovenian Potica (Slovenian Nut Roll) P.7 Places in Slovenia: Piran P.7 Tourist Destinations: “Terme Olimija” P.8 Memorandum on International Development Cooperation between Slovenia and Macedonia for 2011 signed Skopje, 13 May 2011 The Slovenian Ambassador to Macedonia Brian Bergant and the Macedonian State Secretary at the Secretariat for European Affairs Jovan Andonovski signed a Memorandum on International Development Cooperation between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Macedonia for 2011. In the memorandum, the two countries agreed on a number of concrete projects for development cooperation for 2011. This document is the first to be agreed between the two countries on the basis of the Agreement between Slovenia and Macedonia on Development Cooperation that took effect on 10 July 2006. Macedonia is one of Slovenia's priority countries and bilateral development cooperation is being developed through programmes. The memorandum envisages implementation of activities on development projects aimed at promoting economic and social development, encouraging balanced regional development and environmental protection, technical-assistance projects focusing on strengthening administrative capacities and modernisation of public administration, development activities of implementing institutions of Slovenia and cooperation among non-governmental organisations, and other areas and forms of bilateral cooperation.
    [Show full text]
  • Uzivajmo Godiamoci Podeželje La Campagna
    Evropski kmetijski sklad Projekt "Uživajmo podeželje, LAS Istre 2011" delno sofinancira Evropski za razvoj podeželja: kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorno Evropa investira v Turistično združenje Portorož, g.i.z.. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. podeželje uzivajmo godiamoci podeželje LA CAMPAGNA Vodnik po pohodniških, kolesarskih in jahalnih poteh Slovenske Istre Istria slovena, guida ai sentieri per escursioni a piedi, in bicicletta e a cavallo Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Segnali di indicazione delle caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti / Segna il Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti percorso del sentiero e i luoghi principali lungo il percorso Percorso asfaltato o lastricato e percentuale di tale tipo di percorso Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Sentiero di ghiaia e percentuale di tale tipo di percorso Skupni vzpon trekk Pot primerna za treking kolo Salita in totale Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za gorsko kolo MTB Sentiero adatto per famiglie Sentiero adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Effettuate la scansione del codice QR vicino al nome del percorso e scaricate l’applicazione dei sentieri ciclabili sul vostro dispositivo mobile. 3. Stopnja težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4.
    [Show full text]
  • Lucija Nova Vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter Portoroške Noči Je Obiskalo Skoraj 20.000 Ljudi
    Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - Avgust 2011 - št. 18 stran 3 stran 6 stran 8 stran 31 Piran bogatejši za bronasto Batano je v morje pospremilo Razstava o zgodovini Mladi nogometaši pri skulpturo »Ideas Campus« več sto radovednežev portoroškega turizma slovenskih reprezentantih Portoroške noči je obiskalo skoraj 20.000 ljudi foto: Vojko Rotar Vrhunec poletja smo proslavi- za najmlajše, izbora najlepšega noči, ko je pred večtisoč gla- dober obet tudi za nadaljevanje li na Portoroških nočeh, ki so v dekleta za naziv Miss Alpe Adria vo množico nastopil Magnifi- poletja, ki se še ne poslavlja. Pred Portorož in Piran privabile skoraj International, večernih nakupov co, kasneje pa je nebo razsvetlil nami je pester program doga- 20.000 ljudi in ustvarile čudovito in degustacij vin, do doživetja veličasten ognjemet, zabeležili janja, še vedno lahko obiščete vzdušje. Obiskovalci vseh sta- avtentične Istre s tipičnimi največ nočitev v letošnji turistični Tartini festival, mednarodni gla- rosti so na petih prizoriščih izdelki in glasbo. Podaljšani sezoni. Tudi na portoroškem sbeni festival, ki letos praznuje uživali v bogatem programu, ki praznični konec tedna je prinesel letališču so zabeležili rekordni le- 10. obletnico. Pričetek novega se je raztezal od raznolike gla- odlične rezultate in tako smo v talski promet v zadnjih nekaj le- šolskega leta pa že napoveduje sbe in plesnih točk, dogodkov soboto, na vrhunec portoroških tih. Spodbudni rezultati so lahko živahno jesen. aktualno aktualno Kazalo AKTUALNO 3 . Počastitev spomina in dela Dragana Sakana 3 . Rekonstrukcija mestne galerije Piran 4 . Festival otroškega filma v Piranu požel navdušenje 5 .
    [Show full text]
  • Zeleno Verde
    Modro je razmišljati zeleno …ločujmo odpadke È saggio pensareverde …differenziamo i rifiuti Koledar odvoza odpadkov Calendario asporto rifiuti 2009 Pomembno obvestilo za Januar krajane starega mestnega jedra Piran 09 Od 1.1.2009 dalje odvažamo vse barvne vrečke vsak dan, razen ob Gennaio nedeljah. Krajani lahko zeleno, ČE GI 1 rumeno in rdečo vrečo odložijo pred PE VE 2 svoja vrata vsak dan od 22. ure dalje SO SA 3 DRAGONJA najkasneje do 07.00 ure naslednjega NE DO 4 dne. Navodilo za biorazgradljive PO LU 5 odpadke je na strani 39. TO MA 6 Importante ! SR ME 7 Dal 1° gennaio 2009 in poi tutti i ČE GI 8 sacchetti colorati saranno raccolti PE VE 9 STRUNJAN ogni giorno, tranne la domenica. SO SA 10 I cittadini potranno depositare i NE DO 11 sacchi verde, giallo e rosso davanti al PO LU 12 loro ingresso ogni giorno dalle 22.00 TO MA 13 sino alle 07.00 del giorno dopo. Le istruzioni per i rifi uti organici sono a SR ME 14 pagina 39. ČE GI 15 PE VE 16 LUCIJA SO SA 17 Zbiranje kosovnih odpadkov od 8.00 do 18.00 NE DO 18 STRUNJAN - Pri gostilni Sosič PO LU 19 LUCIJA - Pri športni dvorani TO MA 20 PARECAG - Pri gostilni Marička SR ME 21 PIRAN - plaža Pusterla ČE GI 22 PE VE 23 PARECAG Rumena vreča Rdeča vreča SO SA 24 Velja samo za območje projekta “rumena in rdeča vreča” NE DO 25 PO LU 26 Zbiranje nevarnih odpadkov TO MA 27 odlagališče Dragonja SR ME 28 od 8.00 do 12.00 ČE GI 29 PE VE 30 PIRAN Delitev biovrečk SO SA 31 1 Ali veste...? V kontejner za ločeno zbiranje Februar plastike je možno odložiti približno 09 350 plastenk.
    [Show full text]
  • Output: Model Care for the Elderly Deliverable: FCN Model Validation
    Output: Model care for the elderly Deliverable: FCN Model validation Project n°: ASP 286 Title: Model care for the elderly and FCN Model validation Output n°: 2.1 Deliverable n°: 3.2.1. Authors: Social Protection Institute of the Republic of Slovenia and ASL Città di Torino Date: September 2018 Version: 4.0 Table of contents 1. Objective of the report.......................................................................................................................... 5 2. Description of CONSENSO participating countries at the macro level.................................................7 2.1. Austria (Carinthia).........................................................................................................................7 2.2. Italy (Piedmont, Liguria)................................................................................................................9 2.3. France (Provence-Alpes-Côte d’Azur)........................................................................................13 2.4. Slovenia (the Coastal-Karst region)............................................................................................16 3. Methodology....................................................................................................................................... 19 3.1. Micro level analysis.....................................................................................................................19 3.1.1. The “CONSENSO app” and datasets.................................................................................19
    [Show full text]
  • The Slovenian-Croatian Border in Istria
    The Slovenian-Croatian border in Istria Past and present Ljubljana 2005 The Slovenian-Croatian border in Istria Past and present Selection of papers delivered at round-tables Portorož, 21. februar 1998 Ljubljana, 1. september 2004 Editor: Duša Krnel – Umek Published by: ČGP Ljudska čebela Design: Špes grafika Translator: Timotej H. Neubauer Printed by: Utrip d.o.o. Foto: Geodetski zavod Slovenije Printed in 700 copies Each author is responsible himself/herself for the contents of his/her contribu- tion. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 341.222(497.4:497.5) The SLOVENIAN-Croatian border in Istria : past and present / [editor Duša Krnel-Umek ; translator Timotej H. Neubauer]. - Ljubljana : Ljudska čebela, 2005 ISBN 961-238-489-4 1. Krnel-Umek, Duša 220965120 TABLE OF CONTENTS Janez Podobnik Welcome address 7 Marjan Podobnik The truth sets us free 9 Duša Krnel – Umek Introduction 11 Mitja Deisinger Towards a border with Croatia through a new strategy 13 Duša Krnel – Umek Slovenians on the Adriatic 15 Ana Kalc – Hafner The succession of international conventions ratified by the former SFRY 37 Samo Pahor A contribution to the solution of the issue of the linguistic affiliation of the population of the northwestern part of Croatian Istria 43 Leon Marin The agreement on the organisational-territorial (military-operational) delimitation remained the basis for the later border between the two republics 49 Pavel Zupančič Current guidelines for the determination of the state border between Slovenia
    [Show full text]
  • Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter
    Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo ¥ MAREC 2011 TARTINIJEVO PRIZNANJE PREDSTAVLJAMO NAVODILA ŠPORTNIKI LETA SLOBODANU SIMIČU SIMETU PODŽUPANJO MEIRO HOT ZA LOČEVANJE ODPADKOV OBČINE PIRAN 2010 Stran 4 Stran 6 Stran 19 Stran 38 Foto: Ubald Trnkoczy redsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je predsednik vpisal v zlato knjigo Občine Piran. V nadalje- je v ponedeljek, 7. marca 2011, v sklopu Dneva po- vanju obiska je predsednik Türk obiskal še Krajinski park Pmorstva mudil v Piranu. Najprej ga je sprejel župan Sečoveljske soline, si ogledal razstavo zbirke o ladjedelni- Občine Piran Peter Bossman. Po pogovoru z županom, štvu pod okriljem Pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” podžupanjo Meiro Hot ter podžupanom Brunom Fondo se ter obiskal Morsko biološko postajo v Piranu. Pooblaščeni prodajalec Telefon 040 410 742 TPC LUCIJA Pon - pet od 9 do 20 Obala 114, 6320 Portorož Sobota od 9 do 13 2 aktualno Spoštovani bralci Solnega cveta! Župan Bossman sprejel predsednika o (pre) P dolgem Republike Slovenije Danila Türka času smo spet v vaših Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je v ponedeljek, domovih s 7. marca 2011, v sklopu Dneva pomorstva mudil v Piranu kopico novic iz življenja in ajprej ga je sprejel dela v naši občini. Prvih sto dni župan Občine Piran nove občinske oblasti je mini- NPeter Bossman in po lo, kot bi trenil, saj so morali pogovorih z županom, podž- prijeti za delo že takoj ob na- upanjo Meiro Hot ter podž- stopu mandata. Nalog in ukre- upanom Brunom Fondo, se pov, ki jih pričakujejo od njih je predsednik vpisal v zlato občani in naši obiskovalci, je knjigo Občine Piran.
    [Show full text]
  • SEČOVLJE SALT PANS Map Description of the Itinerary. Name Of
    Itinerary 2 - SEČOVLJE SALT PANS Map Description of the itinerary. Name of the place to visit: Brief history and main features at historical, cultural and touristic level The salt pans in Slovenia On the short Slovenian Coast, there are today only a few coastal wetlands, pertaining to the short deltas of the Istrian rivers and brooks. At one time there were more, as the delta marshes and bays were shaped into the salt pans that were to be found on the verges of all the coastal towns (salt pans in Koper, Izola, Strunjan, Lucija and Sečovlje). Nowadays, the salt pans exist only in Strunjan and Sečovlje. Besides these, also considered to be a part of the coastal marsh wetlands are the Strunjan lagoons (Stjuža and Pretočna), both of the Fiesa lakes, the Škocjan marshes and the delta of the Rižana River. All the Slovenian coastal wetlands are thus the work of human endeavour, but still in concordance with nature. The Sečovlje salt pans are today the largest of the coastal marsh wetlands (650 hectares), and at the same time, the most important Slovenian locality from the ornithological point of view. The variety of bird species in this area, from the aspect of nesting and wintering, is much larger than in any other comparable locality of its kind. To date, 272 bird species have been established in the Sečovlje Salina, with some 90 breeders among them. On the basis of these facts, the Government of the Republic of Slovenia in 2001 proclaimed the area the Sečovlje Salina Nature Park and the Museum of Salt-making a cultural monument of national importance.
    [Show full text]
  • ISTRIA SLOVENIA Koper Izola Piran Portorož
    ISTRIA SLOVENIA Koper Izola Piran Portorož www.slovenia.info Slovenian Istria A place where you start to write the story of your own experience. First-hand experience and photo- atmosphere can be felt in cobbled graphs tell the story of Slovenian streets, squares, churches, houses Istria better than words. The eye and in the vibrations of everyday life. glistens with excitement, the soul yearns to travel. Travelling to this Istrian people tell the story of their part of the world is possible by road, homeland. They live in harmony with by rail, by sea and by air. Slovenian the soil, not always hospitable, yet Istria is located on the meeting point rewarding hard work. They are fortu- of the Karst edge to the east, the nate to enjoy a moderate climate nevertheless quite various when you Adriatic Sea to the west and the with mild winters and warm summers, look at the picturesque landscape Bay of St. Bartholomew to the north. enabling them to grow olive trees, of Šavrinski hills, Bržanija, the Karst It borders on two neighbouring coun- vines and many different kinds of edge and 47 kilometres of coastline. tries: Italy and Croatia, and is home to fruit, the basis of Istrian cuisine, not They each have special features but people of different nationalities. extravagant but a simple and healthy they are all part of Slovenia's attrac- The stories of Slovenian Istria stretch culinary and oenological art of food tive seaside tourist resorts, famous a long way back to the times of preparation. Fishing used to be an for their diversity, unspoilt the Roman Empire and further.
    [Show full text]
  • Academica Turistica. Tourism & Innovation Journal – Revija Za
    Year 7, No. 2, November 2014, issn 2335-4194 Academica Turistica Tourism & Innovation Journal – Revija za turizem in inovativnost Year 7, No. 2, November 2014, issn 1855-3303 5 A Review of Space Tourism Research Iztok Bončina 15 Entrepreneurial and Customer Orientation as Predictors of Innovativeness in Tourism Firms Doris Gomezelj Omerzel 29 Factors Influencing Travel Package Prices Gorazd Sedmak and Tina Kociper 41 Trends and Recent Development of Tourism in Istria Anton Gosar 53 The Perceived Social Impacts of the EuroBasket 2013 on Koper Residents Miha Lesjak, Eva Podovšovnik Axelsson and Maja Uran 69 Neologisms in the Language of Tourism as Indicators of Innovativeness in Tourism Tina Orel Frank 77 Synergy of Culture and Tourism: Cultural Events as a Part of Cultural Tourism in Less-favoured Rural Regions. Case study: Vojvodina Province (Serbia) Tatjana Pivac, Ivana Blešić, Igor Stamenković, Snežana Besermenji, Jasmina Đorđević and Miha Lesjak 87 Social Tourism: Tourism Students’ Perception of the Phenomenon Janja Gabruč 101 Tourism as a Supplementary Activity on Organic Farms in the Primorska Region, Slovenia Simon Kerma, Barbara Lampič and Dane Podmenik university of primorska press Executive Editor Anton Gosar Indexed in Centre International de Recherches et Editor-in-Chief Gorazd Sedmak d’Etudes Touristiques (ciret), cab International, Associate Editors Aleksandra Brezovec, and EconPapers. Doris Gomezelj Omerzel and Dejan Križaj Published by Technical Editors Mitja Petelin University of Primorska Press on and Šarolta Godnič Vičič
    [Show full text]
  • Revija Prirodoslovnega Muzeja Slovenije
    98 2020 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE Vsebina / Contents: Gabrijel SELJAK: Jumping Plant-lice of Slovenia (Insecta: Hemiptera: Psylloidea) Bolšice Slovenije (Insecta: Hemiptera: Psylloidea) SCOPOLIA Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije Journal of the Slovenian Museum of Natural History 98 2020 Jumping Plant-lice Psylloidea) Jumping Hemiptera: Slovenia (Insecta: of (Insecta:Bolšice Slovenije Psylloidea) Hemiptera: : ) 2020 ( SCOPOLIA 98 No ISSN 0351-0077 SCOPOLIA SCOPOLIA 98 2020 SCOPOLIA 98/2020 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia Sofi nancirata/ Subsidised by: Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. / Ministry of Culture and Slovenian Research Agency Urednik / Editor-in-Chief: Boris KRYŠTUFEK uredil /Edited by: Janez GREGORI Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ, Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC, † Jan ZIMA (ČR) Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Offi ce and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia Račun
    [Show full text]