PROGRAM IZVAJANJA VODNE DIREKTIVE V OBDOBJU 2004/2005 Program priprave poročila 'Marec 2005'
Naloga 8:
Opis značilnosti tipov površinskih voda: a) reke, jezera: biološki dejavniki
Pripravil/a:
Dr. Nataša Smolar Žvanut
Ljubljana, november 2004 Inštitut za vode Republike Slovenije
Program: PROGRAM IZVAJANJA VODNE DIREKTIVE V OBDOBJU 2004/2005 Program priprave poročila 'Marec 2005'
Številka in naslov Programski sklop št. 1: programskega sklopa: Analiza značilnosti vodnega območja – površinske vode
Naslovni opis izdelka: Naloga 8: Opis značilnosti tipov površinskih voda: a) reke, jezera: biološki dejavniki
Št. izdelka: WFD ps1 1/nov2004
Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE
Strokovna ekipa: Dr. Gorazd Urbanič, univ.dipl.biol. Dr. Gorazd Kosi, univ.dipl.biol. Dr. Meta Povž, prof. biol. Dr. Olga Urbanc Berčič, univ.dipl.biol. Dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.ing.kraj.arh. Prof. Dr. Danijel Vrhovšek, univ.dipl.biol. Branka Tavzes, univ. dipl. biol. Prof. dr. Mihael J. Toman, univ. dipl. biol Dr. Milan Lovka, univ.dipl.biol.
Odgovorni/a nosilec/ka naloge: Dr. Nataša Smolar Žvanut, univ.dipl.biol.
Odgovorni nosilec programskega sklopa: Dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Odgovorna nosilka programa: Dr. Lidija Globevnik, univ.dipl.inž.gradb.
Direktor IzVRS: Mitja Starec, univ.dipl.inž.gradb .
(žig) Kraj in datum: Ljubljana, november 2004
Št poročila: WFD ps1 1 2 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
VSEBINA: stran
1. NAMEN IN CILJI NALOGE 6
2. DOLOČILA VODNE DIREKTIVE IN STROKOVNIH SMERNIC 6
3. TIPOLOGIJA VODOTOKOV V SOSEDNJIH DRŽAVAH 7
4. IZHODIŠČA ZA TIPOLOGIJO VODOTOKOV in JEZER V SLOVENIJI 8 4.1. UPORABLJENI PODATKOVNI VIRI VODOTOKE 8 4.1.1. Abiotski elementi 8 4.1.2. Biotski elementi 9 4.2. TIPOLOGIJA JEZER 9
5. PREGLED DOSEDANJEGA POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV 10 5.1. PREGLED 25 TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI SISTEMA A 10 5.2. NADGRADNJA 25 TIPOV VODOTOKOV S HIDROEKOREGIJAMI IN VALIDACIJA 11 5.3. PREVERITEV ABIOTSKE TIPOLOGIJE Z ANALIZO BIOLOŠKIH PARAMETROV 16 5.3.1. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb vodnih nevretenčarjev (zoobentosa) 16 5.3.2. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb fitobentosa 30 5.4. PROBLEMATIKA NADALJNEGA POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV 40 5.4.1. Izbor možnih hidromorfoloških elementov 40 5.4.2. Predlog določitve tipov vodotokov na osnovi bioloških podatkov 42
6. DOLOČANJE TIPOLOGIJE VODOTOKOV PO SISTEMU B 47 6.1. IZBOR ABIOTSKIH ELEMENTOV 47 6.2. IZBOR VZORČEVALNIH MEST ZA ZOOBENTOS IN FITOBENTOS 48 6.3. NAČIN VZORČEVANJA ZOOBENTOSA IN FITOBENTOSA 53 6.3.1. Zoobentos 53 6.3.2. Fitobentos 55
7. PRIMER DOLOČITVE TIPOLOGIJE NA TESTNIH VODOTOKIH: SAVA, DRAVA, MURA, SOČA, KRKA 57 7.1. DOLOČITEV TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI ABIOTSKIH PARAMETROV 57 7.2. PREDLOG DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI BIOLOŠKIH PODATKOV 57 7.2.1. Zoobentos in mladoletnice – Trichoptera 57 7.2.2. Fitobentos 59 7.2.3. Ribe 60 7.2.4. Makrofiti 67 7.2.5. Predlog tipov vodnih teles vodotokov na testnih vodotokih 67
8. ZAKLJUČKI 70
9. PREDLOG NADALJEVANJA DELA V LETU 2005 71
Št poročila: WFD ps1 1 3 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
9.1. TAKSONOMSKA OBDELAVA VZORCEV FITOBENTOSA IN ZOOBENTOSA 71 9.1.1. Zoobentos – finančni predračun 71 9.1.2. Fitobentos – finančni predračun 72 9.2. STATISTIČNA OBDELAVA VZORCEV FITOBENTOSA IN ZOOBENTOSA 73
10. LITERATURA 74
11. PRILOGE 75
Seznam prilog Priloga 1. Seznam kod vzorčnih mest z mladoletnicami. Priloga 2. Seznam kod vzorčnih mest z zoobentosom. Priloga 3. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 4. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 5. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save (vključno s Savo Bohinjko in Savo Dolinko ter Savico) na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 6. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 7. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 8. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 9. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 10. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 11. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 12. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 13. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 14. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 15. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 16. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 17. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 18. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe rib. Priloga 19. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe rib.
Št poročila: WFD ps1 1 4 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 20. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe rib. Priloga 21. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe rib. Priloga 22. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe rib.
POVZETEK
Z biološkimi podatki smo preverili ustreznost abiotske tipologije po sistemu A Vodne Direktive in ugotovili, da kategorije izbranih abiotskih dejavnikov niso primerne za klasifikacijo vodotokov oz. tipologijo. Od treh abiotskih dejavnikov; velikosti prispevne površine, nadmorske višine in geološke podlage je slednja najmanj ustrezala razdelitvi vzorčnih mest na osnovi njihove podobnosti. V postopku tipologije vodotokov po določilih Vodne Direktive bomo v Sloveniji uporabili sistem B. Za vodotoke, katerih prispevna površina je večja od 100 km 2 smo naredili širši izbor možnih abiotskih elementov, ki bi služili kot osnova za opis tipov vodotokov. Pri izdelavi strokovnih podlag, skladno z zahtevami Vodne Direktive strokovnjaki ugotavljamo, da imamo na razpolago zelo malo podatkov o vodnih organizmih, ki so bili zbrani sistematično in so uporabni za izvajanje Vodne Direktive. Zato je potrebno v letu 2005 nadaljevati z vzorčenjem in analizo vodnih organizmov.
Ključne besede: tipologija vodotokov; sistem B; fitobentos; zoobentos.
Št poročila: WFD ps1 1 5 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1. NAMEN IN CILJI NALOGE
Osnovni cilji naloge so bili naslednji: • pregled dosedanjega poteka tipologije vodotokov • preveritev abiotske tipologije po sistemu A z biološkimi elementi • preveritev abiotske tipologije z biološkimi elementi na testnih vodotokih: Sava, Soča, Drava, Mura in Krka ter predlog dodatnih abiotskih dejavnikov za opis tipov površinskih vodnih teles • predlog nadaljevanja dela v letu 2005
2. DOLOČILA VODNE DIREKTIVE IN STROKOVNIH SMERNIC
Vodna Direktiva (The European Parliament and the Council, 2000) (v nadaljnem besedilu Vodna direktiva) določa, da morajo biti tipi vodotokov opredeljeni tako, da je za vsak tip mogoče zanesljivo določiti referenčne razmere. Tipologija vodotokov je možna po sistemu A ali B. V osnovi sta si sistema podobna, saj oba temeljita na istih ali podobnih obveznih dejavnikih tipologije vodotokov.
Tipologija po sistemu A predvideva ekološko regionalizacijo držav z uporabo mej ekoregij po Illiesu ter uporabo obveznih dejavnikov za vodotoke: nadmorske višine, velikosti prispevne površine in geologije. Sistem A je enostavno aplicirati, vendar glede na omejen nabor dejavnikov omogoča le omejeno natančnost vrednosti opazovanih spremenljivk v referenčnih razmerah.
Tipologija po sistemu B prevideva določitev tipov vodotokov s kombinacijo obveznih dejavnikov ter izbirnih dejavnikov. Izbirni dejavniki za vodotoke, navedeni v Prilogi II Vodne direktive so: oddaljenost od rečnega izliva, energija toka, povprečna širina vode, povprečna globina vode, povprečni padec vodne gladine, oblika in konfiguracija glavne rečne struge, kategorija pretoka reke, oblika doline, premeščanje plavin, kapaciteta nevtralizacije kislin, srednja sestava substrata, kloridi, razpon temperature zraka, povprečna temperatura zraka in padavine.
Po načelu prilagoditve regionalnim in nacionalnim okoliščinam (The European Parliament and the Council, 2002) lahko po presoji seznamu izbirnih dejavnikov dodamo tudi druge, Sistem B tako omogoča večjo natančnost določevanja vrednosti referenčnih razmer, a le pod pogojem, da je na voljo dovolj kakovostnih podatkov. Omogoča uporabo naprednih statističnih orodij v kombinaciji z metodo ekspertne presoje. Vendar mora uporaba sistema B zagotoviti manjšo ali enako, a ne večjo variabilnost referenčnih razmer, kakor jih lahko določimo s sistemom A. Teoretično pa lahko glede na zasnovo sistema B določimo tudi manjše število tipov vodotokov z enako ali manjšo variabilnostjo referenčnih razmer kot z uporabo sistema A, kar je glede na določila Vodne Direktive sprejemljivo.
Št poročila: WFD ps1 1 6 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
3. TIPOLOGIJA VODOTOKOV V SOSEDNJIH DRŽAVAH
Z vidika kompatibilnosti implementacije zahtev in določil Vodne Direktive v Sloveniji je tudi za področje tipologije vodotokov zanimiv pregled tipologij v sosednjih državah. V preglednici 1 navajamo primerjavo dejavnikov tipologije površinskih voda v Avstriji (Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, 2002) in na Madžarskem (Cvitanič, 2004). V obeh državah so eksperti izbrali sistem B. Po avstrijskem viru, glede na pestrost avstrijskih vodotokov, sistem A ne zagotavlja zadostne tipologije.
Preglednica 1. Primerjava dejavnikov tipologije površinskih voda v Avstriji in na Madžarskem Vodna Direktiva Avstrija Madžarska obvezni dejavniki nadmorska višina ■ geološka podlaga ■ ■ velikost povodja ■ ■
izbirni dejavniki oddaljenost od rečnega izvira energija toka povprečna širina vode povprečna globina vode povprečni padec vodne gladine oblika in konfiguracija glavne rečne struge kategorija pretoka reke ■ oblika doline premeščanje plavin kapaciteta nevtralizacije kislin srednja sestava substrata ■ kloridi razpon temperature zraka povprečna temperatura zraka padavine
dodatni dejavniki padec dna struge ■ kemična sestava vode ■ ekoregije (Illies) ■ red vodotoka ■ ekološke subregije ■
število izbranih dejavnikov 7 5 Vir: Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, 2002; Cvitanič, 2004
Preglednica kaže, da se tipologiji v omenjenih državah ujemata zgolj v obveznih dejavnikih, in še to le v dveh: geološki podlagi in velikosti povodja. Sklepamo lahko, da sta delovni
Št poročila: WFD ps1 1 7 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije skupini pri izbiri izbirnih in dodatnih dejavnikov dali prednost regionalnim razmeram pred kompatibilnostjo tipologij. Omeniti velja tudi posebnost avstrijske tipologije, to je ločeno obravnavanje 17 tipov vodotokov in 9 velikih tokov (red vodotoka >= 7 ali prispevno območje >= 25.000 ali povprečni pretok > 50 m / s 3) (Bizjak, 2004b).
4. IZHODIŠČA ZA TIPOLOGIJO VODOTOKOV IN JEZER V SLOVENIJI
V Sloveniji sta bili po določilih Vodne direktive do sedaj izdelani dve strokovni podlagi, ki tvorita izhodišče za nadaljnje delo na področju tipologije vodotokov pri nas:
Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str.
Študija Tipologija površinskih vodnih teles (Brilly et al., 2003) podaja za različne scenarije tipologije po sistemu A in B različna števila tipov vodotokov, ki jih predstavljamo v preglednici 2. Opozoriti velja, da so bili scenariji izdelani brez bioloških podatkov.
Podobno kot avstrijski eksperti tudi avtorji omenjene študije opozarjajo na pomen ločenega obravnavanja večjih vodotokov, ki integrirajo vplive s prispevnih območij večjih redov velikosti, vsebujejo večje količine vode in so manj dovzetni na vplive abiotskih procesov kot vodotoki manjših redov velikosti (Brilly et al., 2003).
Preglednica 2: Število tipov vodotokov po scenarijih tipologije scenarij A* A I A II B vodotoki 25 54 35 33 Vir: Brilly et al., 2003 *obvezni dejavniki brez ekoregij
4.1. UPORABLJENI PODATKOVNI VIRI ZA VODOTOKE
4.1.1. Abiotski elementi
Študije, ki so osnova za izdelavo tipologije vodnih teles: Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str.
4.1.2. Biotski elementi
Št poročila: WFD ps1 1 8 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Študije, ki so osnova za izdelavo tipologije vodnih teles: Smolar Žvanut, N., Urbanič,G., Povž, M., Kosi, G., Gabrijelčič, E., Lovka, M. (2004): Določitev mej hidroekoregij, 63 str.
Podatkovne baze: Podatki MOPE ARSO (zoobentos, fitobentos) Analize na osnovi podatkov posameznih ekspertov (ekspertne ocene): Podatki Nacionalnega Inštituta za biologijo (fitobentos, makrofiti) Podatki podatkovne baze DABA podjetja Limnos (fitobentos) Podatki iz strokovnih študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka vode VGI, Limnos (fitobentos, zoobentos) Podatkovna zbirka Dr. Gorazd Urbanič (zoobentos, Trichoptera) Podatkovna zbirka Dr. Meta Povž (ribe)
4.2. TIPOLOGIJA JEZER
Dejstvo je da posameznih procesov npr. določanje tipologije, referenčnih razmer in interkalibracije za jezera ne smemo obravnavati povsem ločeno, temveč kot prepletajoče procese. Določitev enotnih kriterijev ekološkega stanja vodnih teles jezer poteka v procesu interkalibracije, v katerem naj bi se primerjali in interkalibrirali kriteriji za oceno ekološkega stanja med drževami članicami. Ker nekatere države lastnega sistema za oceno stanja nimajo razvitega oz. ga ne morejo razviti, se v zadnjih navodilih za IC, ponujajo tudi druge možnosti za zagotovitev skupnih kriterijev za oceno ekološkega stanja (Guidance on the IC process). Razumljivo je, da je razvoj lastne tipologije vodnih teles in določanje referenčnih razmer pomemben predvsem zaradi razvoja lastnega sistema za oceno ekološkega stanja posamezne države članice. Nedvomno je pestrost in raznolikost vodnih tipov v Sloveniji zelo velika. Za marsikateri tip v Evropi nimamo ustrezne primerjave (npr. presihajoča jezera itd..). Kljub temu bomo morali v nadaljnjem procesu izpolnjevanja Vodne direktive oceniti ekološko stanje vseh vodnih teles v Sloveniji in pri tem, za poročanje EU uporabiti skupne kriterije za oceno ekološkega stanja. To pomeni, da bo, ne glede na našo tipologijo in sistem vrednotenja ekološkega stanja uporabljen dogovorjen kriterij za vsa vodna telesa jezer v okviru interkalibracijskega tipa v posamezni ekoregiji. (izdelava obtežilnih faktorjev za lasten sistem oz. sisteme v procesu IC) V procesu interkalibracije (IC) so bili namreč v okviru ekoregij po Illiasu, z izborom osnovnih abiotskih dejavnikov, določeni osnovni interkalibracijski tipi, za katere bo izdelana enotna klasifikacija. V okviru osnovnega interkalibracijskega tipa posamezne ekoregije, bo določen razpon posameznega kakovostnega razreda. Če bomo izbirali zelo specifične kriterije za tipologijo, to pomeni, veliko število podtipov nekega osnovnega tipa oz. interkalibracijskega tipa. Npr. Blejsko in Bohinjsko jezero sta, če upoštevamo osnovne abiotske dejavnike, kot so velikost, nadm. višina, povprečna globina in geološka osnova oz. m alkal, jezeri istega tipa, če pa dodamo kot kriterij še zadrževalni čas vode, je Bohinjsko jezero pretočno, Blejsko pa izrazito nepretočno 2 tipa. Čeprav je pretočnost eden izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost ekosistema, pa bo ocenjevalni sistem za obe jezeri verjetno le eden.
Št poročila: WFD ps1 1 9 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5. DOSEDANJI POTEK DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV
5.1. PREGLED 25 TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI SISTEMA A
Skladno z Vodno Direktivo se vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razvrstijo v tipe z uporabo vrednosti za obvezne dejavnike in take izbirne dejavnike ali kombinacije dejavnikov, kot so potrebni, da se zagotovi, da se lahko zagotovi zanesljiva določitev referenčnih bioloških razmer za posamezen tip; (Priloga II v Vodni Direktivi).
Z vidika strokovne ustreznosti in racionalizacije postopka tipologije slovenskih vodotokov po določilih Vodne Direktive smo kot osnovo tipologije vodotokov uporabili delitev po obveznih kriterijih sistema A (velikost povodja, nadmorska višina, geološka podlaga) brez ekoregij (scenarij A) (Brilly et al., 2003).
Preglednica 3. Tipi vodotokov Izbor parametrov (Brilly, 2003, Bizjak, 2004b)
Zap. Prispevna površina Višinski pas Geologija štev. 1 nad 10.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 2 nad 10.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 3 nad 10.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 4 nad 10.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 5 od 1.000 km 2 do 10.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 6 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 7 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 8 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 9 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 10 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 11 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m ORGANSKO 12 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 13 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 14 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 15 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 16 od 100 km 2 do 1.000 km 2 nad 800 m KARBONATI 17 od 100 km 2 do 1.000 km 2 nad 800 m SILIKATI 18 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m KARBONATI 19 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m ORGANSKO 20 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m SILIKATI 21 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 22 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 23 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI
Št poročila: WFD ps1 1 10 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
24 od 10 km 2 do 100 km 2 nad 800 m KARBONATI 25 od 10 km 2 do 100 km 2 nad 800 m SILIKATI
5.2. NADGRADNJA 25 TIPOV VODOTOKOV S HIDROEKOREGIJAMI IN VALIDACIIJA
Osnovno delitev vodotokov v 25 tipov smo nadgradili z hidroekoregijami, ki smo jih določili na osnovi ekspertne ocene, ki je temeljila predvsem na razširjenosti pojavljanja zoobentosa, mladoletnic in fitobentosa v vodotokih. Rezultat prekrivanja dveh slojev je podan v preglednici 4, kjer so predstavljeni tipi vodotokov v posameznih hidroekoregijah.
Preglednica 4. Prisotnost posameznega tipa vodotoka v posamezni hidroekoregiji
TIP VODOTOKA HIDROEKOREGIJE Osnova sistem A: 3 4 5 11 nadm.višina, Italija, Alpe Dinarski Madžarsko prispevno področje, Korzika, Malta zahodni nižavje podlaga Balkan Št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
Št poročila: WFD ps1 1 11 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
23 24 25 skupaj 3 10 17 13
Na osnovi prekrivanja tematskega sloja s 25 tipi vodotokov z hidroekoregijami smo dobili 43 tipov vodotokov. V preglednici 5 je imenski seznam vodotokov, ki pripadajo določenemu tipu v posamezni hidroekoregiji.
Preglednica 5. Seznam vodotokov po tipih v posamezni hidroekoregiji
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 3 (Italija, Korzika, Malta) 12 Vipava 23 Reka, Zbanjšček, Koren, Idrija
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 4 (Alpe) 7 Sava (K), Meža (K) 9 Meža 13 Soča, Bača, Koritnica, Idrijca, Poljanska Sora, Selška Sora, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica (K), Bolska (K), Savinja, Dreta, Meža (K), Sava (K), Gradaščica 15 Idrijca (K), Poljanska Sora, Selška Sora (K), Sava (K), Radovna, Kokra (K), Dreta (K), Savinja (K), Paka (K), Kamniška Bistrica (K), Gradaščica 16 Soča (K), Sava Dolinka, Sava Bohinjka (K), Kokra 17 Kokra (K) 21 Soča (K), Koritnica, Glijun, Učja (K), Kozjak, Volarja, Tolminka, Zadlaščica, Bača, Kneža, Koritnica, Trebuščica, Gačnik, Kazarska, Sevnica, Jesenica, Cerknica, Kanomljica, Zala, Belca, Idrijca, Božena, Mala Božna, Velika Božna, Mala Voda, Maveljščica, Ločnica, Hrastnica, Brebovščica, Kopačnica, Račeva, Sovra, Osojnica, Poljanska Sora, Luša, Bukovščica, Nemiljščica, Lipnica, Mošenik (K), Zgoša, Belica, Bistrica, Suha, Ribnica, Sava Bohinjka, Radovna (K), Ribščica (K), Begunjščica, Nevljica, Črna, Kamniška Bistrica, Medija, Orehovica, Kotredeščica (K), Trboveljščica (K), Ična, Rečica (K), Velika reka, Motniščica, Merinščica, Bolska, Libija, Velunja (K), Paka, Dobrnica (K), Hudinja, Tesnica, Oplotniščica (K), Velka, Meža (K), Bistra, Nadiža, Šentflorjanščica, Gračnica, Sevnična, Kozarica, Jevnica, Sopota, Šklendrovec, Pasjek, Reka, Črni potok, Kostrevniški potok, Jablanski potok, Zagorski potok, Radomlja (K)
Št poročila: WFD ps1 1 12 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
23 Nadiža, Zadlaščica, Kneža (K), Koritnica (K), Bača, Cerknica, Zapoška, Idrijca (K), Mala Voda, Velika Božna, Ločnica, Hrastnica, Sevniščica, Brebovščica, Logarščica, Volaščica, Kopačnica, Hobovščica, Lušaki, Češnjica, Dašnica, Davča, Peračica, Lipnica, Tržiška Bistrica (K), Mošenik (K), Kamniška Bistrica, Nevljica, Kandršica, Medija, Orehovica, Kotredrščica, Boben, Brnica, Rečica, Konjščica, Bolska, Motniščica (K), Dreta, Libija, Trnava, Ljubnica, Dupeljnik (K), Ličnica, Klobaša, Savinja, Paka, Velunja, Bečovnica, Šentflorjanščica, Dobrnica, Hudnija, Tesnica (K), Dravinja, Oplotniščica, Bistrica, Polskava, Bistrica, Lobnica, Laprehtov potok, Slepnica, Radolja,Velka, Vuhreščica, Crkvenica, Požarnica, Plavžnica, Reka, Barbara, Dovžanka, Jenina, Suhadolnica, Mislinja, Selčnica, Hotuljka, Suha, Zelenbreški potok, Barbarski potok, Šentanelska reka, Meža (K), Javorski potok, Bistra (K), Gračnica (K), Sevnična (K), Bresterniški potok, Bistrica, Črmenica, Potočnikov potok, Brežniški potok, Vaški potok, Radeljski potok, Bistrica, Velka, Besnica, Sopota, Jablanski potok (K), Grdadolski potok, Lahomnica, Lahomniški Sopot, Reka, Radomlja, Zagorski potok 24 Soča, Zadnjica, Vrsnica, Lepenjica, Šumnik, Koritnica, Slatnica, Učja, Tolminka, Zadlaščica (K), Kanomljica (K), Davča, Danjarska gr., Selška Sora (K), Blatnica, Korita, Mrzli potok, Ribnica, Suha, Mostnica, Sava Bohinjska (K), Begunjščica, Radovna, Ribščica, Javornik, Bistrica, Belca, Martuljek, Pišnica, Trbiža, Sava Dolinka, Mošenik, Lomščica, Tržiška Bistrica, Kokra (K), Jezernica, Kamniška Bistrica, Črna, Bela, Lučnica, Črna, Jezera, Savinja (K), Jazbinški potok 25 Davča, Selška Sora, Češnjica, Tržiška Bistrica, Mošenik (K), Jesenica, Reka, Kokra (K), Ljubnica, Dupeljnik, Savinja (K), Klobaša, Libija (K), Oplotniščica, Bistrica, Lobnica, Radolja, Vuhreščica, Mislinja, Javorski potok, Kramarica, Bistra, Helenski potok, Topla, Meža
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 5 (Dinarski zahodni Balkan) 5 Krka, Kolpa 6 Krka, Kolpa (K), Soča (K) 7 Krka (K), Kolpa, Reka (K), Soča, Ljubljanica, Sava 8 Ljubljanica 9 Reka, Soča (K) 10 Lahinja 11 Dragonja (K) 12 Radulja, Lahinja, Vipava, Branica, Dragonja, Sotla
Št poročila: WFD ps1 1 13 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
13 Krka, Radeščica, Mirna, Kolpa, Rinža, Ižica, Ljubljanica, Velika Ljubljanica, Mala Ljubljanica, Gradaščica, Kamniška Bistraica, Rača, Pšata, Sora, Kokra, Logaščica, Cerkniščica, Branica (K), Idrijca, Idrija, Bistrica, Čabranka, Obrh, Mali Obrh 14 Ižica, Ljubljanica 15 Čabranka, Reka, Branica, Idrijca (K), Gradaščica, Rinža, Pšata, Rača, Bistrica 18 Sušica (K), Studena, Lačni potok, Radulja, Laknica, Dolski potok, Slatenski potok, Težka voda, Bršljinski potok (K), Temenica, Krupa, Lahinja, Dobličica, Hubelj 19 Drnica 20 Sušica, Jelšanki potok, Kobila, Čolnišček, Čadraški potok, Toplica, Rateški potok, Slatenski potok, Dragonja, Pinjevec, Drnica, Badaševica, Pjažentin, Rižana, Osapska reka, Močilnik, Hubelj, Grajšček, Bela, Vipava (K), Lijak, Tribuša 21 Studena, Sušica, Lačni potok, Sušica, Težka Voda, Vejer, Klamfer, Bršljinski potok, Temenica, Sušica, Radeščica, Krka, Stiški potok, Višnjica, Bratnica, Bukovica, Hinja, Jeseniščica, Gomilščica (K), Kamniški potok, Bistrica, Mirna, Mokri potok, Reški potok, Rižana, Ribnica, Bistrica, Tržiščica, Rašica, Črni potok, Veliki Obrh, Cerkniščica, Žerovniščica, Bloščica, Lipenjščica, Malenščica, Unica, Pivka, Nanoščica, Branica, Podlomščica, Grosupeljščica, Avšček, Vogršček, Doblarec, Gobovšek, Zemeljščica, Ižica, Iška, Črni potok, Borovniščica, Prušnica, Bistra, Ljubija, Črna Mlaka, Šujica, Gameljščica, Graben, Poljšak. Gračnica, Suha, Žabnica (K), Ločnica, Besnica, Rupovščica, Bela, Milka, Kokrica, Rača, Radomlja, Drtijščica, Tinjiščica (K), Reka, Nadiža, Senovski potok, Brestanica, Blanščica, Sevnična (K), Bistrica (K) 22 Borovniščica, Glinščica 23 Sušica, Čadranski potok, Rateški potok, Klamfer, Temenica, Čolnišček (K), Radulja, Kamniški potok, Gomilščica, Bistrica, Bena, Mirna, Dobravka, Podlomščica (K), Šujica, Rača, Radomlja, Rovščica, Tunjiščica, Pšata, Gameljščica (K), Žabnica, Suha, Rašica (K), Tržiščica (K), Rinža, Bloščica, Cerkniščica, Karanta, Nanoščica, Mali potok, Reški potok, Potok, Reka, Levnica, Molja, Postrev, Sušica, Suhorica, Padež, Pinjevec, Dragonja, Močilnik, Bela, Blanščica, Čajnski potok, Sevnična, Idrija
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 11 (Madžarsko nižavje) 1 Sava 2 Mura, Drava 3 Mura 4 Mura, Drava 5 Sava 7 Sava, Savinja
Št poročila: WFD ps1 1 14 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
12 Ledava, Ščavnica, Pesnica, Sotla, Mlaka, Radulja 13 Voglajna, Hudinja, Sava, Podvinska struga, Bolska, Paka, Mirna (K) 15 Ledava, Velika Krka (K), Ščavnica (K), Pesnica, Razbr. Hočkega potoka (K), Dravinja, Ložnica, Polskava, Paka, Sotla, Mislinja 18 Negota, Gabrnica, Srmoljica, Močnik, Senuša 20 Kobiljanski potok, Črnec, Črni potok, Lipnica, Martjanski potok, Puconski potok, Brezovski potok, Lipnica, Turja, Bukovnica, Trnava, Libanja, Pavlovski potok, Sejanski potok, Buča, Srmiljica, Grabnica, Močnik, Jelšanski potok, Senuša, Lokavec, Račna, Čolnišček 21 Trboveljščica, Ložnica, Drežnica, Tesnica, Hudinja, Dobrnica (K), Pešnica, Kozarica, Voglajna, Ločica, Dorbinski potok, Slomščica, Koprivnica, Sušica, Pirešica, Loženica, Hotunjščica, Trnavica, Velika Reka, Bistrica 23 Kobiljanski potok, Ratkovski potok, Mala Krka, Velika Krka, Dolenski potok, Adrijanski potok, Peskovski potok, Lipnica, Martjanski potok, Puconski potok, Brezovski potok, Bodonski potok, Beznovski potok, Likaj, Plitvički potok, Bukovnica, Turja, Ščavnica, Trnava (K), Libanja, Pavlovski potok, Lešnica, Sejanski potok, Bresniški potok, Brnca, Črmlja, Drvanja, Rožica, Globovnica, Jakobski potok, Cirknica, Svečinski potok, Pesnica, Bela, Pšičina, Rogatnica, Macljčica, Peklača, Jesenica, Skralska, Jelovški potok, Brežnica, Ličenica, Oplotnica, Žičnica, Čadramski potok, Dravinja, Oplotniščica, Ložnica, Bistrica, Polskava, Reka, Grajena, Rogoznica, Žitečki potok, Radvanjski potok, Razbr, Hočkega potoka, Ločnica, Mestinjščica, Tinski potok, Zbiški potok, Šmarski potok, Polžanski potok, Olimski potok, Buča, Kozarica, Voglajna, Ločnica, Slomščica, Ložnica, Dobrnica, Koprivnica, Pirešica, Ložnica, Konjščica, Lahomnica, Reka, Lahomniški Sopot, Močnik, Srmoljica (K), Gabrnica, Dramlja Legenda: K = zelo kratek odsek
Z validacijo obstoječih »nadtipov« je Urbanič (2004) ugotovil, da je v Sloveniji po kriterijih sistema A prisotnih samo 19 nadtipov, ter 39 tipov vodotokov. Teh 39 tipov smo vzeli kot izhodišče za preverjanje ustreznosti abiotske tipologije z biološkimi elementi .
Št poročila: WFD ps1 1 15 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5.3. PREVERITEV ABIOTSKE TIPOLOGIJE VODOTOKOV Z ANALIZO BIOLOŠKIH PARAMETROV
5.3.1. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb vodnih nevretenčarjev (zoobentosa)
5.3.1.1. Uvod
Direktiva 2000/60/EC Evropskega parlamenta in sveta (WFD) nalaga članicam in pristopnim članicam Evropske unije določitev tipologije tipov vodotokov, ki bo osnova za politiko do voda. Tipologija vodotokov predstavlja osnovo za izbiro referenčnih mest in kasnejše vrednotenje ekološkega stanja vodotokov.
Z določitvijo tipologije na osnovi abiotskih dejavnikov so Brilly in sod. (2003) na osnovi nadmorskih višin, velikosti prispevne površine in geološke podlage določili 25 »nadtipov«, ki skupaj s hidroekoregijami (Smolar Žvanut in sod. 2004) tvorijo 43 tipov vodotokov. Z validacijo obstoječih »nadtipov« je Urbanič (2004) ugotovil, da je v Sloveniji po kriterijih sistema A prisotnih samo 19 nadtipov, ter 39 tipov vodotokov. Teh 39 tipov smo vzeli kot izhodišče za preverjanje ustreznosti abiotske tipologije.
Namen tega dela je preveriti ustreznost tako – apriori določene tipologije z biološkimi metodami na osnovi zoobentosa. Kljub temu, da bodo v nadaljevanju podani odseki vodotokov kot zakjučene enote se moramo zavedati, da imamo v vodotokih opravka z gradientom in ne s pasovi. Rezultat tega je dejstvo, da meje med posameznimi tipi niso ostre ampak so krajši ali daljši prehodni odseki.
5.3.1.2. Metode dela
Podatki o zoobentosu, ki smo jih uporabili v analizi so del podatkovne zbirke Ministrstva za okolje, prostor in energijo Agencije Republike Slovenije za okolje (MOPE ARSO), ter so bili pridobljeni z biološkim monitoringom kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji med leti 2000 in 2002. Drug del podatkov o zoobentosu, ki smo jih uporabili v analizi, predstavljajo podatki iz podatkovne baze Dr. Urbanič Gorazda. V analizo smo vključili vzorce nabrane, ki so ustrezali kriterijem “Vodne direktive”, t.j. prispevna površina zaledja na posameznem vzorčnem mestu je večja od 10 km 2. V analize nismo vključili tudi vzorčnih mest, ki so močno organsko obremenjena in mest, ki se nahajajo v zajezenih delih vodotokov in imajo lentične značilnosti zaradi človeških posegov. Tem kriterijem je ustrezalo 171 vzorčnih mest (pregl. 6). Največ vzorčnih mest (77) se nahaja v hidroekoregiji Dinarski zahodni Balkan, 48 v hidroekoregiji Alpe, v hidroekoregiji Madžarsko nižavje 45 in najmanj samo eno vzorčno mesto v hidroekoregiji Italija, Malta in Korzika. Razlog za zelo majhno število vzorcev iz hidroekoregije Italija, Malta in Korzika je v relativni majhnosti ozemlja v primerjavi z ostalimi hidroekoregijami in odsotnosti večjih vodotokov na tem območju.
Št poročila: WFD ps1 1 16 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 6. Seznam vzorčnih mest, njihove kode in pripadnost ekoregiji ter abiotskemu tipu.
Vodotok Kraj Hidroekoregija Tip Koda mesta Sava Bohinjka nad dotokom iz natege A A13 SBnn Sava Bohinjka pod dotokom iz natege A A13 SBpn Radovna Grabče A A13 RdGb Sava Bohinjka Bodešče A A13 SBBd Sava Otoče A A13 SaOt Tržiška Bistrica Podbrezje A A13 TBPb Kamniška Bistrica Kamnik A A13 KBKa Savinja Letuš A A13 SvLt Soča Trnovo A A13 SoTn Idrijca Podroteja A A13 IdPo Selška Sora Dolenja vas A A13 SSDv Radovna Grabče A A13 RdGr Tržiška Bistrica pod Tržičem A A13 TBTr Meža Podklanc A A15 MePl Savinja Luče A A15 SvLu Tolminka izliv A A18 Toiv Savica izliv A A21 Scpi Sava Bohinjka Sveti janez A A21 SBSj Poljanščica Žiri A A21 PSZi Selščica Železniki A A21 SSZl Kamniška Bistrica Izvir A A21 Kbiz Soča Trenta A A21 SoTr Koritnica Kal A A21 KtKK Hubelj Izvir A A21 Huiz Sopota Radeče A A21 SpRa Sava Dolinka Gozd martuljek A A21 SDGM Belca Nad Klavžami A A21 BenK Idrijca Mrzla Rupa A A21 IdMR Ribnica Srednja vas, Bohinj A A21 RiSv Mostnica Stara Fužina A A21 MoSF Kamniška Bistrica Nad kamnolomom stahovica A A21 KBSk Reka Žičnica Krvavec A A21 RkŽk Reka Grad A A21 RkGr Reka Dvorje A A21 RkDv Reka Cerklje A A21 RkCe Lipnica Izvir, Kolnica A A21 Liiz Lipnica 1 km nad Kamno Gorico A A21 LiKG Lipnica Lipnica A A21 LiLi Lipnica Podnart A A21 LiPn Kamniška Bistrica Stranje A A23 KBSt Bača Podbrdo A A23 BaPb Oplotnica Cezlak A A23 OpČe Radoljna Ruta A A23 RlRu Velka Podvelka A A23 VePv Kamniška Bistrica Stahovica A A23 KBST Lipnica Dobravica A A23 LiDo
Št poročila: WFD ps1 1 17 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Sava Dolinka Podkoren A A24 SDPk Pišnica Kranjska Gora A A24 PšKG Kolpa Radenci D D5 KoRa Kolpa Radoviči (Metlika) D D5 KoRd Kolpa Kamanje D D5 KoKa Krka Srebrniče D D5 KrSr Krka Krška vas D D5 KrKv Krka Straža D D5 KrSt Krka Novo Mesto D D5 KrNM Krka Lešnica D D5 KrLe Krka Gornja gomila D D6 KkGG Krka Otočec D D6 KrOt Sava Medno D D7 SaMe Sava Šentjakob D D7 SaSj Sava Struževo D D7 SaSt Ljubljanica pod Zalog D D7 LjpZ Ljubljanica Livada D D8 LjLv Lahinja Primostek D D10 LaPm Krupa Izvir D D10 Kuiz Prečna Prečna D D10 PrPr Branica pod Štanjelom D D10 BrŠt Mirna Boštanj D D12 MrBt Vipava Vipava D D12 ViVi Rižana Izvir D D12 Riiz Rižana Dekani D D12 RiDe Vipava pod Vipavo D D12 VipV Kokra Kranj D D13 KkKr Sora Medvode D D13 SrMd Kamniška Bistrica Domžale D D13 KBDo Kamniška Bistrica Beričevo D D13 KBBe Kolpa Fara D D13 KoFa Velika ljubljanica Mirke D D13 VLMk Veliki močilnik Vrhnika D D13 VMVr Grajski izviri Bistra D D13 GiBi Stržen (Cerk.jezero) Gorenje jezero D D13 StGj Rak Mali naravni most D D13 RaMm Rak Veliki naravni most D D13 RaVm Unica Hasberg D D13 UnHa Malenščica Malni D D13 MaMa Krka Podbukovje D D13 KrPb Idrijca Hotešk D D13 IdHo Reka (notranjska) Matavun D D13 ReMv Cerkniščica Cerknica D D13 CeCk Bistra Bistra D D13 BiBi Mali graben Lj. Vrhovci D D13 MGLV Gradaščica Lj. Vrhovci D D13 GrLV Kamniška Bistrica nad cčn Domžale Kamnik D D13 KBDo Kamniška Bistrica Količevo D D13 KbKo Kamniška Bistrica Nožice D D13 KBNo Stržen Dolenje jezero D D13 StDj Mali graben Lj. Livada D D14 MGLL
Št poročila: WFD ps1 1 18 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Gradaščica Lj. Livada D D14 GrLL Kolpa Osilnica D D15 KoOs Kolpa Petrina D D15 KoPe Reka (notranjska) Topolc D D15 ReTo Reka (notranjska) Cerkvenikov mlin D D15 ReCm Not.reka Koseze D D15 ReKo Reka Jasen D D15 ReJa Radulja nad Škocjanom D D18 RdŠk Dragonja Podkaštel D D20 DgPk Lijak Volčja Draga D D20 LiVD Dragonja Labor D D20 DgLa Dragonja Škrline D D20 DgŠk Rokava Škrline D D20 RoŠk Dragonja Krkavče D D20 DgKr Dragonja Sotočje z Argillo D D20 DrAr Lipsenjščica Lipsenj D D21 LiLi Žerovniščica Žerovnica D D21 ZeZe Logaščica Jačka D D21 LoJa Poltarica Gradiček D D21 PoGr Nadiža Potoki D D21 NaPt Čabranka Čabar D D21 ČaČa Rašica Tomažini D D21 RšTo Bistrica pod Novo Štifto D D21 BsNŠ Gameljščica Sp. Gameljne D D21 GaSG Borovniščica Pekel D D21 BoPe Borovniščica pod Borovnica D D21 BoBo Glinščica Ljubljana Brdo D D22 GlLB Reka 1 km pod izvirom, Zabiče D D23 Reiz Vipava Miren I I12 ViMi Sava Jesenice P P1 SaJD Mura Petanjci P P2 MuPt Mura Mota P P2 MuMo Drava Ormož P P2 DrOr Mura Murska šuma P P2 MuMŠ Drava Dravograd P P4 DrDr Drava Mariborski otok P P4 DrMb Drava Duplek P P4 DrDu Drava Borl P P4 DrBo Drava Maribor Lent P P4 DrML Drava Dogoše P P4 DrDo Mura Gornja Radgona P P4 MuGR Sava Hrastnik P P5 SaHr Sava Boštanj P P5 SaBt Sava Brežice P P5 SaBr Savinja Veliko Širje P P5 SvVS Mura Ceršak P P7 MuCs Sava Dolsko P P7 SaDo Sava Litija P P7 SaLt Savinja Medlog P P7 SvMl Savinja Tremerje P P7 SvTr Savinja Rimske toplice P P7 SvRT
Št poročila: WFD ps1 1 19 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Mura Šentilj P P7 MuŠe Črnec Velika Polana P P10 ČrVP Ledava Čentiba P P12 LeCe Kobiljski potok Mostje P P12 KpMj Sotla Rakovec P P12 SlRk Ščavnica Cezanjevci P P12 ŠČCe Kobiljski potok Redics P P12 KpRe Ledava Benica P P12 LeBe Savinja Braslovče P P13 SvBr Paka Rečica P P13 PaRe Bolska Dolenja vas P P13 BoDv Voglajna Celje P P13 VoCe Meža Otiški vrh P P15 MeOv Mislinja Otiški vrh P P15 MiOv Dravinja Videm pri Ptuju P P15 DvVi Pesnica Zamušani P P15 PeZa Dravinja Koritno, Majšperk P P15 DvKo Velika krka Krplivnik P P15 VKKr Senuša Veliki Podlog P P20 SeVP Bogojinski potok Bogojina P P20 BpBo Bukovnica Banuta P P20 BuBa Ščavnica Zgornja Ščavnica P P23 ŠčZŠ Kučnica Gederovci P P23 KuGe
Eden izmed najpomembnejših korakov vsake analize je priprava podatkov. Z vidika poznavanja problematike težavnosti prepoznavanja taksonomskih skupin znotraj zelo heterogene skupine vodnih nevretenčarjev je v prvi fazi potrebno najprej natančno preučiti kakovost podatkov. Zaradi različnih metod vzorčenja s strani različnih vzorčevalcev smo upoštevali samo prisotnost oziroma odsotnost vrst (kvalitativni podatki). Podatke, ki so na istem vzorčnem mestu bili nabrani ob različnih datumih smo združili in jih obravnavali kot en vzorec. Taksone, ki so bili vključeni v analize so bili prepoznani od različnih avtorjev. Različni avtorji so nekatere osebke iste taksonomske skupine prepoznali do različnih taksonomskih nivojev. Tako je nekdo osebke iste vrste mladoletnic določil do vrste, nekdo drug pa samo do rodu, kar povzroča šum in vpliva na rezultate analiz. Nijboer & Verdonschot (2000) navajata, da je potrebno osebke, ki pripadajo istemu taksonu tudi vrednotiti kot isti takson. Različni taksonomski nivo determinacije je namreč v statističnih programih vedno privzet, kot da gre za dva različna taksona, kar pa ni res, zato je potrebno vse osebke istega taksona imeti določenega do istega nivoja. Običajno se upošteva nižji derterminacijski nivo. To pa pomeni, da pogosto različne vrste istega rodu iz različnih območij prepoznamo kot iste taksone (isti rod). To se posebej pogosto dogaja pri ozko sorodnih vrstah, npr. vikariantih. Povečan šum opazimo kot večjo podobnost vzorčnih mest, ki so geografsko daleč narazen in imajo drugačno hidrogeološko zgodovino. V analizah smo delno ta šum izločili z določitvijo hidroekoregij in z ločenim preverjanjem ustreznosti tipologije v različnih hidroekoregijah. Šuma pa nismo mogli izločiti znotraj iste hidroekoregije. Posledično je potrebno upoštevati, da so rezultati pod vplivom zgoraj naštetih dejstev, k čemur pa je potrebno dodati tudi neenakomerno razporejenost vzorčnih mest po Sloveniji in odsotnost vzorčnih mest na nekaterih apriori določenih tipih.
Podatke o združbi vodnih nevretenčarjev (zoobentos) smo imeli na voljo iz 32 tipov. v V hidroekoregiji Alpe smo imeli podatke iz 6 od 9 tipov. Manjkali so podatki iz tipov A7, A10
Št poročila: WFD ps1 1 20 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije in A23. Na osnovi abiotske tipologije je v tip A7 uvrščen le kratek odsek Save od sotočja z Lipnico do sotočja s Tržiško Bistrico. Tip A10 predstavljajo odseki vodotokov dela Soče, Bače, Idrije (Kobariška) in Idrijce, vendar so to z izjemo dela Soče relativno kratki odseki. Tip A23 predstavljajo odseki majhnih vodotokov na silikatni podlagi nad 800 m n.v. V hidroekoregiji Dinarski zahodni Balkan smo imeli vzorce iz vseh tipov, vendar so vzorci zaradi relativno velikega območja neenakomerno razporejeni. V hidroekoregiji Madžarsko nižavje smo imeli vzorce iz 11 tipov, manjkali so nam vzorci iz tipov P18 in P21. Tip P18 vključuje majhne nižinske vodotoke, tip P21 pa vključuje nekatere zelo kratke odseke nižinskih vodotokov Krško Brežiške kotline.
Za preverjanje ustreznosti apriori določene abiotske tipologije smo uporabili statistično metodo klastriranja na osnovi Sörensen ovega indeksa podobnosti oz. različnosti za kvalitativne podatke zoobentosa ter metodo nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja (NMS). Prednost te ordinacijske metode je, da lahko izberemo število dimenzij v katerih želimo predstaviti rezultate.
5.3.1.3. Rezultati in diskusija
5.3.1.3.1. Ustreznost posameznih abiotskih spremenljivk (po sistemu A)
Nadmorska višina Upoštevani razredi nadmorskih višin, ki so predpisani v sistemu A vodne direktive so neustrezni. Veliko vzorčnih mest, ki se nahaja pod 200 m nadmorske višine je podobno z višje ležečimi mesti. Še posebej je to opazno pri vzorčnih mestih, ki imajo kraški izvir in od njega niso zelo oddaljena. V tem primeru gre predvsem za vpliv temperature, kar je ugotovi tudi Urbanič (v pripravi) v svoji doktorski disertaciji. Prav zaradi tega se nadmorska višina ni pokazala kot pomembnejši dejavnik s katerim lahko dobro pojasnimo razporeditev mladoletnic v Sloveniji. Večina avtorjev s spreminjanjem nadmorske višine povezuje spreminjanje temperature, ki bi se naj z zniževanjem nadmorske višine zviševala. Temperatura pa velja kot eden izmed osnovnih dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev organizmov. Takšen je bil verjetno tudi način razmišljanja pri pripravi meril za določanje tipologije v Vodni diretivi. Ugotovitve, ki jih je podal Urbanič (v pripravi) in tudi Urbanič in sod. (2003) za kraška območja ugotavljajo drugačne zakonitosti. To so potrdili tudi rezultati te raziskave (slika 1), ko smo ugotavljali ustreznost razredov nadmorskih višin za tipologijo.
Št poročila: WFD ps1 1 21 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
NMS2
>800 200 800 <200
NMS1
Slika 1. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo razred nadmorskih višin.
Velikost prispevne površine Tudi upoštevana razdelitev velikosti prispevnih površin ni ustrezna za klasifikaijo vodotokov. To so ugotovili tudi za vodotoke v Avstriji (Moog in sod. 2001). Na ordinacijskem diagramu (slika 2) se večina manjših vodotokov nahaja na levi strani ordinacijskega diagrama in so ločeni od večjih vodotokov, vendar je slika veliko bolj nejasna v naslednjih kategorijah, še posebej v zadnjih dveh; to je v primeru vzorčnih mest na vodotokih s prispevno površino od 1000 do 10.000 km 2 in vodotoki nad 10.000 km 2 , kjer je opazno popolno mešanje vzorčnih mest in tudi zelo podobna razporeditev. Opazna so tudi mešanja vzorčnih mest najmanjših dveh kategorij, kar je lahko tudi posledica tega, da so vzorčna mesta izbrana v delih, ki skoraj mejijo na sosednji razred. Res pa je, da je mešanje vzorčnih mest preveliko, da bi te meje lahko pipomogle k pravilni tipologiji, vsaj ne za ta območja. NMS2
>10.000 1.000 10.000 100 1.000 10 100
NMS1
Slika 2. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo razrede prispevnih površin.
Št poročila: WFD ps1 1 22 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Geološka podlaga V primeru geolške podlage smo ugotovil najbolj mozaičen vzorec. To pomeni, da na osnovi te spremenljivke tipov vodotokov ne moremo ločiti. Del vzroka za to lahko pripišemo definiranju podlage in upoštevanju podlage pri določanju abiotske tipologije. Podlaga, ki jo prečka vodotok vsekakor ni tako pomembna kot podlaga prispevnega območja, od koder se vode stekajo. Ker so Brilly in sod. (2003) pri določanju tipologije upoštevali podlago po kateri teče vodotok in ne podlage prispevnega območja ni mogoče opaziti razlik med združbami silikatne in karbonatne podlage.
NMS2
Karbonati Silikati Organsko
NMS1
Slika 3. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo geološko podlago.
5.3.1.3.2. Ustreznost tipologije za posamezne hidroekoregije
Hidroekoregija Italija, Malta, Korzika Po abiotskih dejavnikih so bili v tej hidroekoregiji določeni 4 tipi. Iz tega območja smo imeli samo 1 vzorec zoobentosa iz tipa I12, zato ustreznosti izbrane abiotske tipologije za to hidroekoregijo ne moremo ne potrditi ne ovreči.
Hidroekoregija Alpe Od devetih določenih tipov na osnovi abiotskih dejavnikov smo imeli podatke o zoobentosu iz šestih tipov. Največ podatkov smo imeli za tip A21, vendar so vzorci zelo neenakomerno razporejeni. Večina vzorcev je bila nabrana v vodotokih Julijskih Alp, nobenega vzorca pa ni bilo iz Karavank in nekaterih predalpskih hribovij (npr. Posavsko hribovje, Bohor). Kljub temu pa lahko vidimo na dendrogramu (slika 5), da je tip A21 razporejen po vsem dendrogramu in ni ločen od ostalih tipov. Na ordinacijskem diagramu (slika 4) je večina mest tega tipa lociranih na desni strani diagrama, vendar obstajajo mesta, ki se nahajajo tudi na levi strani diagrama. Za tip A13, za katerega smo imeli zbranih 13 vzorcev, lahko na sliki vidimo, da so vzorčna mesta precej razpršena na ordinacijskem diagramu in so delno pomešana med ostale tipe. Tipi, ki se razlikujejo samo na osnovi geološke podlage, npr. A21 in A23 in so iz
Št poročila: WFD ps1 1 23 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije istega območja ali celo istega predela; npr. vzorčna mesta potoka Lipnica so si med seboj zelo podobna, kar dokazuje, da so pomembnejše geološke značilnosti prispevne površine, v primerjavi z geološkimi značilnostmi podlage, ki je lahko zelo lokalno spremenjena, kot je to v Sloveniji na mnogih manjših območjih. Bistveno trazliko je opaziti tudi med vzorčnima mestoma, ki pripadata tipu A24 (Pišnica v Kranjski Gori in Sava Dolinka v Podkorenu).Razlog za takšno razliko, je verjetno v tipu izvira Save Dolinke in posledičnih razlikah v ekoloških značilnostih vodotoka, katerih del je tudi združba vodnih nevretenčarjev. Ta primer dokazuje, da so lahko vodotoki istega območja pod različno močnim vplivom istih abiotskih dejavnikov, ki se odrazijo v različnih združbah. Ta primer potrjuje, da določitev bioregij, kot območje z enotnimi osnovnimi biogeografskimi in ekološkimi značilnostmi, ne bo dovolj za dokončno tipologijo vodotokov, ampak bo potrebno ugotoviti dodatne kriterije za njihovo razmejitev.
A13 A15 A18 A21 A23 A24 nms2
nms1
Slika 4. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo tip vodotoka in kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 24 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
21_RkDv 21_RkCe 21_RkGr 21_RkŽk 13_TBTr 21_LiKG 21_LiLi 23_LiDo 21_LiPn 21_Liiz 13_SaOt 13_IdPo 13_TBPb 18_Toiv 24_SDPk 13_RdGr 21_SoTr 21_KtKK 21_Kbiz 13_RdGb 21_Scpi 23_KBST 21_KBSk 21_RiSv 21_MoSF 21_PSZi 13_SvLt 21_SSZl 13_KBKa 15_MePl 21_Huiz 15_SvLu 21_SpRa 21_BenK 21_IdMR 23_OpČe 13_SBpn 13_SBBd 21_SBSj 23_KBSt 13_SSDv 13_SoTn 21_SDGM 23_RlRu 23_VePv 13_SBnn 23_BaPb 24_PšKG
Slika 5. Dendrogram vzorčnih mest. Številke označujejo tip vodotoka, črke pa kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 25 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Hidroekoregija Dinaridi zahodnega Balkana Ta hidroekoregija zavzema v Sloveniji največji del njenega ozemlja in vključuje različna območja Slovenije. Zlasti veliko je ozemlje krasa (dinarskega) za katerega veljajo posebne ekološke značilnosti, ki se odražajo na združbah organizmov. Urbanič (v pripravi) je ugotovil, da je presihanje vodotokov ena izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Tudi za druge skupine vodnih organizmov je znano, da v takšnih razmerah lahko preživijo samo tiste vrste, ki so ekološko ali etološko prilagojene na občasno odsotnost vode. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo deli vodotokov, ki presihajo imeli enako združbo vodnih nevretenčarjev kot tisti vodotoki, ki ne presihajo. V sistemu A, ki ga preverjamo ta dejavnik ni bil upoštevan in rezultati (sliki 6 in 7) kažejo, da bo to vsekakor eden izmed parametrov, ki ga bo v prihodnosti potrebno upoštevati. V tej hidroekoregiji smo imeli podatke o vodnih nevretenčarjih iz vseh apriori določenih tipov, vendar je njihova razporeditev neenakomerna in še več, iz številnih območij vzorcev sploh ni bilo. To pomeni, da dejansko nismo mogli primerjati kakšna je podobnost združb istih tipov med različnimi območji znotraj iste hidroekoregije. To pa je zelo pomemben dejavnik, ki glede na splošno neskladnost abitske tipologije z biotsko kaže na to, da pa verjetno z dodatnimi vzorci ne bi ugotovili ustreznosti sistema A kot primerne tipologije za razdelitev vodotokov v Sloveniji. V tej hidroekoregiji je neskladnost biotskih parametrov z izbranimi abiotskimi veliko večja kot v hidroekoregiji Alpe.
D5 D6 D7 D8 D10 D12 D13 D14 D15 D18 D20 D21 D22 D23 I12 nms2
nms1
Slika 6. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo tip vodotoka in kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 26 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
5_KoRd 5_KoKa 6_KkGG 5_KrKv 10_LaPm 7_SaMe 7_SaSj 5_KrSr 15_ReTo 15_ReCm 13_ReMv 13_SrMd 13_IdHo 13_KkKr 15_KoOs 15_KoPe 12_MrBt 5_KoRa 12_Riiz 12_RiDe 13_KBBe 13_VLMk 13_VMVr 10_Kuiz 13_KrPb 21_PoGr 13_GiBi 13_UnHa 13_MaMa 21_LiLi 21_ZeZe 13_KoFa 13_KBDo 12_ViVi 13_RaMm 13_RaVm 12_ViMi 20_DgPk 10_PrPr 21_LoJa 21_NaPt 23_Reiz 21_ČaČa 21_RšTo 21_BsNŠ 18_RdŠk 21_GaSG 21_BoPe 21_BoBo 14_MGLL 13_MGLV 13_GrLV 13_KbKo 13_KBNo 13_KBDo 7_SaSt 15_ReJa 10_BrŠt 13_BiBi 12_VipV 13_CeCk 20_LiVD 15_ReKo 5_KrNM 5_KrLe 6_KrOt 5_KrSt 7_LjpZ 22_GlLB 13_StDj 14_GrLL 8_LjLv 13_StGj 20_DgLa 20_RoŠk 20_DgŠk 20_DgKr 20_DrAr
Slika 7. Dendrogram vzorčnih mest. Številke označujejo tip vodotoka, črke pa kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 27 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Hidroekoregija Madžarsko nižavje V tej hidroekoregiji smo imeli vzorce iz enajst od skupno 13 tipov, vendar iz nobenega tipa nismo imeli večjega števila vzorcev. Iz rezultatov klasterske analize (slika 9 ) in analize nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja (slika 8) je razvidno, da izbrani abiotski parametri ne ustrezajo razporeditvi vodnih nevretenčarjev in niso ustrezni za klasifikacijo vodotokov v tej hidroekoregiji. Še posebej lepo opazno je to na večjih vodotokih. Določen vpliv na rezultate ima tudi vpliv števila vzorčenj na posameznih mestih, ki je med 1 in 6 in lahko vpliva na podobnost med vzorčnimi mesti. Tako naprimer vzorčni mesti na reki Muri v Šentilju in v Gornji Radgoni, ki sta bili vzorčeni samo enkrat sta si med seboj bolj podobni kot pa vzorčna mesta (Ceršak, Petanjci, Mota), ki so del vsakoletnega monitoringa kakovosti vodotokov. Reka Mura ima še en pomemben fenomen, da je opaziti bistveno razliko med zimskimi in poletnimi vzorci, kar je posledica velikih temperaturnih nihanj in zelo spremenljivih hidroloških razmer še posebej v obmejnem delu z Avstrijo, kjer so te razlike najbolj opazne. Z tega vidika lahko vidimo, da se v Ceršaku v zimskih mesecih pojavljajo nekatere predalpske vrste,ki pa jih v poletnih mesecih ni. Zaradi tega ima ta del prehoden značaj. V statističnih analizah, z združevanjem vzorcev iz različnih obdobij, vplivamo na rezultate analize. Najbolj idealno bi bilo, da bi povsod imeli podatke iz istega obdobja z enakim številom podvzorcev, ker bi takrat lahko izključili ta vpliv na sam rezultat analiz. Kot neustrezna se je izkazala tudi meja razredov nadmorske višine 200 m. Vodotoki pod to vrednostjo so pogosto po združbi zelo podobni vodotokom nad 200 m nadmorske višine. Eden izmed razlogov je v tem, da je pri nas v tej hidroekoregiji večina vodotokov samo nekaj pod 200 m nad morjem in jih zaradi tega večina izmed njih pade v območje kjer se značilnosti med tipi, ki označujejo naslednjo višinsko kategorijo mešajo. To pa kaže tudi na to, da so drugi dejavniki, ki vplivajo na razporeditev vodnih nevretenčarjev pomembnejši od te meje nadmorske višine.
P1
P2
P4
P5
P7
P10
P12
P13
P15
P20 nms2 P23
nms1
Slika 8. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo tip vodotoka in kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 28 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
7_SaLt 5_SaHr 7_SaDo 5_SaBt 5_SaBr 1_SaJD 2_DrOr 12_LeCe 4_DrMb 4_DrDu 4_DrBo 15_DvVi 15_PeZa 12_SlRk 12_KpRe 23_KuGe 12_KpMj 13_SvBr 7_SvMl 7_SvTr 7_SvRT 5_SvVS 2_MuMo 4_DrDr 13_PaRe 13_VoCe 15_MiOv 13_BoDv 15_MeOv 7_MuCs 2_MuPt 4_MuGR 7_MuŠe 23_ŠčZŠ 15_VKKr 2_MuMŠ 15_DvKo 10_ČrVP 20_BuBa 4_DrML 4_DrDo 20_BpBo 12_LeBe 20_SeVP 12_ŠČCe
Slika 9. Dendrogram vzorčnih mest. Številke označujejo tip vodotoka, črke pa kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 29 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5.3.1.4. Zaključki
1. Kategorije izbranih abiotskih dejavnikov po sistemu A Vodne direktive v Sloveniji niso primerne za klasifikacijo vodotokov oz. tipologijo. 2. Od treh abiotskih dejavnikov; velikosti prispevne površine, nadmorske višine in geološke podlage je slednja najmanj ustrezala razdelitvi vzorčnih mest na osnovi njihove podobnosti. 3. Zaradi pomanjkanja podatkov vseh tipov nismo mogli preveriti. 4. Podatki, ki so nam bili na voljo, so znotraj posameznih hidroekoregij razporejeni zelo neenakomerno in velikokrat niso omogočali primerjave istih tipov vodotokov med različnimni območji iste hidroekoregije. 5. V hidroekoregiji Alpe smo ugotovili, da so si vzorci Julijskih Alp tipa A21 podobni med seboj in bi lahko ustrezali enemu tipu, vendar se pa razlikujejo od mnogih vzorcev istega tipa iz ostalih delov te hidroekoregije. 6. Ugotovitev v točki 2 nakazuje, da bi z določitvijo območij – BIOREGIJ lahko veliko prispevali k pravilnejši določitvi tipologije. Z omejitvijo območij oz. določitvijo bioregij lahko v posameznem območju poljubno izbiramo različne kombinacije abiotskih spremenljivk s katerimi te tipe opišemo. To pa dopuščajo tudi smernice Evropske Unije in so že bile uporabljene v sosednji Avstriji. 7. V hidroekoregijah Dinaridi zahodnega Balkana je izbrana tipologija zelo neustrezna. Kraško območje in številne ponikalnice, ki predstavljajo pomemben del vodotokov te hidroekoregije bo potrebno posebej obravnavati. Pomemben je pomen presihanja na združbe vodnih nevretenčarjev. 8. V hidroekoregiji Madžarsko nižavje je bilo v posameznem tipu na voljo relativno malo podatkov, ki pa kažejo velika odstopanja od predlagane tipologije.
5.3.2. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb fitobentosa
Na osnovi tipov vodotokov dobljenih z upoštevanjem abiotskih faktorjev (geološka podlaga, nadmorska višina in velikost prispevne površine) smo poskušali potrditi ali ovreči omenjeno tipologijo na osnovi združbe fitobentosa. Že dobljeni rezultati z vrednotenjem vodnih nevretenčarjev v vseh hidroekoregijah niso pokazali spodbudnih rezultatov. Zato smo se pri vrednotenju s pomočjo fitobentosa osredotočili samo na alpsko hidroekoregijo . V tej hidroekoregiji je na razpolago največ podatkov, tako, da smo lahko le pri obdelavi te ekohidroregije pričakovali uporabne rezultate.
Pri vrednotenju tipologije s pomočjo fitobentosa smo uporabljali vse razpoložjive vire, ki so bili dostopni v uporabni elektronski obliki in se nanašajo na tipologijo alpske hidroekoregije s pomočjo abiotskih parametrov. Obstoječi podatki so zajeli osem tipov vodotokov, vendar so bili nekateri vzorci samo iz ene lokacije. Tipi vodotokov, vodotoki in različne lokacije na njih so prikazane v preglednici 7. Prav tako je podano število upoštevanih vzorcev na posameznih lokacijah. Predvsem iz podatkov o številu vzorcev na posameznih lokacijah je razvidna velika raznolikost (od 1 pa do 26 vzorcev). Prav tako so bile lokacije s številčnejšimi vzorci vzorčevane v različnih letnih obdobjih, kar pomeni neenotnost vzorcev zaradi sezonske dinamike algnih vrst.
Do sedaj opravljeno delo na nalogi povezani z Vodno direktivo je že pokazalo, da brez dodatnega pridobivanja podatkov rezultati ne bodo zadovoljivi in ne bodo pripeljali do končnega cilja monitoringa kot ga predvideva Vodna direktiva.
Št poročila: WFD ps1 1 30 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Pomembna predpogoja za pravilno določitev ekoloških tipov vodotokov sta: a) pravilno izbrani abiotski parametri ter njihova pravilna določitev in b) zadostno število podatkov o združbah organizmov iz različnih tipov vodotokov
Ne glede na nezadostno število podatkov in omenjeno delno ustreznost podatkov smo na osnovi bioloških podatkov želeli preveriti, če združbe fitobentosa sovpadajo z abiotsko tipologijo.
Uporabili smo podatke, ki so nam jih posredovali z MOPE ARSO in so sestavni del državnega monitoringa. Upoštevali smo podatke od leta 1991 dalje. Prav tako smo uporabili še druge dostopne podatke iz podatkovne baze DABA podjetja Limnos, podatke iz študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka za posamezne vodotoke, podatke shranjene na NIB in druge dostopne podatke iz aplikativnih nalog. Primerjavo fitobentoških združb smo opravili s pomočjo podatkov vrstnega sestava. Različnost združb smo vrednotili z multivariatno klastersko analizo (Bray Curtisov koeficient) in z metodo nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja (NMS).
Preglednica 7. Vodotoki in lokacije, ki smo jih uporabili pri biološkem vrednotenju s pomočjo fitobentosa. Podano je tudi število upoštevanih vzorcev na posamezni lokaciji.
Števil Tip Šifra o vodoto lokacij vzorce ka e Vodotok Lokacija vzorčevanja v a10 SO1 SOČA Tolmin 2 a10 8090 SOČA Kamno 4 a13 20 SAVA BOH: nad natego Bled 4 a13 30 SAVA BOH. pod natego Bled 4 a13 50 RADOVNA Grabče 4 a13 2204 MEŽA Črna na Koroškem 9 a13 2205 MEŽA Žerjav 9 a13 3080 SAVA DOL. Blejski most 11 a13 3250 SAVA BOH. Bodešče 11 a13 3450 SAVA Otoče 26 TRŽIŠKA 24 a13 4080 BISTRICA Podbrežje a13 4270 SELŠČICA Železniki 6 KAMNIŠKA 1 a13 4410 BISTRICA Kamnik a13 6070 SAVINJA Letuš 26 a13 8040 SOČA Čezsoča 4 a13 8050 SOČA Žaga 4 a13 8070 SOČA Trnovo 7 a13 8350 IDRIJCA Podroteja 22 a13 SA1 SAVA Jesenice ind. Cona 1 a15 2206 MEŽA Mežica 9 a15 2207 MEŽA Poljana 8
Št poročila: WFD ps1 1 31 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
a15 2208 MEŽA Prevalje 8 a15 2240 MEŽA Podklanec 13 a15 3065 RADOVNA Izliv 2 a15 6030 SAVINJA Luče 12 a18 8332 TOLMINKA Tolmin 8 a21 300 SAVICA Pred izlivom 4 a21 3200 SAVA BOH. Sv.Janez 20 a21 4210 POLJANŠČICA Žiri 7 KAMNIŠKA 24 a21 4360 BISTRICA Izvir a21 8010 SOČA Trenta 14 a21 8240 KORITNICA Kal 23 a21 8615 HUBELJ Izvir 22 a21 ZAV ZAVRŠNICA nad HE Moste 1 a23 2203 MEŽA Pristava 8 a23 2385 MISLINJA Pod Mislinjo 1 T1 Na Avstrijso slovenski 1 a23 2401 BISTRICA MUTA meji a23 2402 BISTRICA MUTA t2 1 a23 2403 BISTRICA MUTA t3 1 a23 2404 BISTRICA MUTA t4 1 a23 2405 BISTRICA MUTA t5 1 a23 2406 BISTRICA MUTA t6 1 a23 2407 BISTRICA MUTA t7 1 a23 2408 BISTRICA MUTA t8 1 a23 2409 BISTRICA MUTA t9 Muta 1 a23 2632 OPLOTNICA Čezlak 1 KAMNIŠKA 1 a23 4390 BISTRICA Stranje a23 6802 HUDINJA Vitanje 1 a24 3009 SAVA DOL. Zelenci 2 a24 3010 SAVA DOL: Podkoren 19 a25 2202 MEŽA Šumel 8
Preglednica 7 prikazuje uporabljene podatke fitobentosa, ki so nam bili na voljo in ki so predstavljali tipe vodotokov (v alpski hidroekoregiji), dobljene z abiotsko tipologijo. Z biološkimi podatki je zlabo zastopan tip a23, razen Meže pri Pristavi so bile vse preostale lokacije vzorčevane le enkrat. Prav tako so nekateri tipi zastopani z eno ali le dvema lokacijama in z nizkim številom vzorčevanj na njih.
Na sliki 10 smo primerjali 8 tipov vodotokov dobljenih z abiotskimi parametri in poskušali ugotoviti ali razlike v fitobentoški združi sovpadajo z abiotsko tipizacijo. Dokaj enoten je tip A13, vendar tudi pri tem tipu najdemo izjeme, ki se dokaj razlikujejo od večine združb. Izstopa Kamniška Bistrica v Kamniku in Meža pri Črni na Koroškem in Žerjavu. Meža sicer kaže podobno združbo, po abiotskih parametrih pa je razdeljena v več tipov (A13, A15, A23 in A25). Prav tako je evidentno, da reka Soča na lokacijah Kamno in Tolmin ne predstavlja posebnega tipa vodotokov (A10), po biološkem vrednotenju sta bolj podobna tipu A13. Tip
Št poročila: WFD ps1 1 32 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
A21 je dokaj neenakomerno porazdeljen med druge tipe, predvsem A13. Močnejše odstopanje od ostalih je opazno pri tipu A23, predstavljajo ga vodotoki severne Slovenije, vezani na Kozjak in Pohorje. Vendar so bile omenjene lokacije vzorčevane le enkrat.
Na sliki 11 smo primerjali iste podatke z NMS metodo. Delno se grupirajo tipi A21, A13 in A23. Ostrih meja tudi tu ne dobimo.
Glede na to, da primerjava različnih tipov vodotokov dobljenih z abiotskimi faktorji ni dala želenih rezultatov, smo se osredotočili le na dva tipa v alpski hidroekoregiji. Dokaj dobro sta s podatki pokrita tipa A13 in A21. Rezultati omenjene primerjave so pokazali večje podobnosti med posameznimi porečji kakor med posameznimi tipi (porečje Save, porečje Soče, porečje Meže). Najbolj enotno/podobno je porečje Save, vendar tudi tu dobimo primere, ko odstopajo od večine. (slika 12, slika 13).
Podrobnejša analiza samo tipa A13 nam pokaže podobno sliko. Od porečja Save izstopajo reke Meža in delno Soča. Lokaciji Sava nad Jesenicami in Kamniška Bistrica pri Kamniku močno odstopata, vendar pa smo imeli na teh lokacijah samo eno vzorčevanje, kar tudi lahko, predvsem v povezavi z datumom vzorčevanja , pripelje do takšnih razlik (slika 14, slika 15).
Podrobnejša analiza samo tipa A21 nam pokaže visok procent podobnosti nekaterih izvirov (slika 16 in slika 17), prav tako pa razlike v nekaterih združbah istega tipa vodotoka. Predvsem so si podobne štiri lokacije z velikim številom vzorčevanj.
Št poročila: WFD ps1 1 33 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1
A10 Sava Otoče A13 Tržiška Bistrica Podbre A15 Sava Dolinka Blejski Mo A18 Sava Bohinjka Bodešče A21 Selščica Železniki A23 Savinja Letuš A24 Idrijca Podroteja A25 Poljanščica Žiri Meža Podklanc Tolminka Izliv Soča Trenta Koritnica Kal Soča Trnovo Savinja Luče Kam. Bistrica Izvir Hubelj Izvir Sava Dolinka Podkoren Sava Bohinjka Sveti Jan Sava nad Natego Sava pod Natego Radovna Grabče Savica (X) pred Izlivom Sava Jesenice ind. Cona Soča Tolmin Soča Čezsoča Soča Žaga Soča Kamno Radovna Izliv Završnica nad HE Moste Meža Črna na Koroškem Meža Žerjav Meža Mežica Meža Poljana Meža Prevalje Meža Šumel Meža Pristava Bistrica Muta T5 Bistrica Muta T6 Bistrica Muta T7 Bistrica Muta T9 Bistrica Muta T8 Bistrica Muta T1 Bistrica Muta T4 Bistrica Muta T2 Bistrica Muta T3 Mislinja pod Mislinjo Hudinja Vitanje Oplotnica Čezlak Sava Dolinka Zelenci Kam. Bistrica Stranje Kam. Bistrica Kamnik
Slika 10. Primerjava fitobentoških združb alpske hidroekoregije.
Št poročila: WFD ps1 1 34 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1,5 a10 4410 a13 a15 3010 a18 3200 a21 a23 a24 20 4210 a25 SO1 30 300 8350 3080 6070 8615 3250
4080 4360 SA1 6030 50 3450 4270 3009 8070 8332 8010 ZAV 8090 2240 8240 3065 2401 8050 2405 2402 8040 2403 2408 2406 2404 2407 2409
6802 2203 2204 2202 2385 2206 2205 4390 2632
2207 2208