PROGRAM IZVAJANJA VODNE DIREKTIVE V OBDOBJU 2004/2005 Program priprave poročila 'Marec 2005'
Naloga 8:
Opis značilnosti tipov površinskih voda: a) reke, jezera: biološki dejavniki
Pripravil/a:
Dr. Nataša Smolar Žvanut
Ljubljana, november 2004 Inštitut za vode Republike Slovenije
Program: PROGRAM IZVAJANJA VODNE DIREKTIVE V OBDOBJU 2004/2005 Program priprave poročila 'Marec 2005'
Številka in naslov Programski sklop št. 1: programskega sklopa: Analiza značilnosti vodnega območja – površinske vode
Naslovni opis izdelka: Naloga 8: Opis značilnosti tipov površinskih voda: a) reke, jezera: biološki dejavniki
Št. izdelka: WFD ps1 1/nov2004
Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO
Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE
Strokovna ekipa: Dr. Gorazd Urbanič, univ.dipl.biol. Dr. Gorazd Kosi, univ.dipl.biol. Dr. Meta Povž, prof. biol. Dr. Olga Urbanc Berčič, univ.dipl.biol. Dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.ing.kraj.arh. Prof. Dr. Danijel Vrhovšek, univ.dipl.biol. Branka Tavzes, univ. dipl. biol. Prof. dr. Mihael J. Toman, univ. dipl. biol Dr. Milan Lovka, univ.dipl.biol.
Odgovorni/a nosilec/ka naloge: Dr. Nataša Smolar Žvanut, univ.dipl.biol.
Odgovorni nosilec programskega sklopa: Dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Odgovorna nosilka programa: Dr. Lidija Globevnik, univ.dipl.inž.gradb.
Direktor IzVRS: Mitja Starec, univ.dipl.inž.gradb .
(žig) Kraj in datum: Ljubljana, november 2004
Št poročila: WFD ps1 1 2 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
VSEBINA: stran
1. NAMEN IN CILJI NALOGE 6
2. DOLOČILA VODNE DIREKTIVE IN STROKOVNIH SMERNIC 6
3. TIPOLOGIJA VODOTOKOV V SOSEDNJIH DRŽAVAH 7
4. IZHODIŠČA ZA TIPOLOGIJO VODOTOKOV in JEZER V SLOVENIJI 8 4.1. UPORABLJENI PODATKOVNI VIRI VODOTOKE 8 4.1.1. Abiotski elementi 8 4.1.2. Biotski elementi 9 4.2. TIPOLOGIJA JEZER 9
5. PREGLED DOSEDANJEGA POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV 10 5.1. PREGLED 25 TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI SISTEMA A 10 5.2. NADGRADNJA 25 TIPOV VODOTOKOV S HIDROEKOREGIJAMI IN VALIDACIJA 11 5.3. PREVERITEV ABIOTSKE TIPOLOGIJE Z ANALIZO BIOLOŠKIH PARAMETROV 16 5.3.1. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb vodnih nevretenčarjev (zoobentosa) 16 5.3.2. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb fitobentosa 30 5.4. PROBLEMATIKA NADALJNEGA POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV 40 5.4.1. Izbor možnih hidromorfoloških elementov 40 5.4.2. Predlog določitve tipov vodotokov na osnovi bioloških podatkov 42
6. DOLOČANJE TIPOLOGIJE VODOTOKOV PO SISTEMU B 47 6.1. IZBOR ABIOTSKIH ELEMENTOV 47 6.2. IZBOR VZORČEVALNIH MEST ZA ZOOBENTOS IN FITOBENTOS 48 6.3. NAČIN VZORČEVANJA ZOOBENTOSA IN FITOBENTOSA 53 6.3.1. Zoobentos 53 6.3.2. Fitobentos 55
7. PRIMER DOLOČITVE TIPOLOGIJE NA TESTNIH VODOTOKIH: SAVA, DRAVA, MURA, SOČA, KRKA 57 7.1. DOLOČITEV TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI ABIOTSKIH PARAMETROV 57 7.2. PREDLOG DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI BIOLOŠKIH PODATKOV 57 7.2.1. Zoobentos in mladoletnice – Trichoptera 57 7.2.2. Fitobentos 59 7.2.3. Ribe 60 7.2.4. Makrofiti 67 7.2.5. Predlog tipov vodnih teles vodotokov na testnih vodotokih 67
8. ZAKLJUČKI 70
9. PREDLOG NADALJEVANJA DELA V LETU 2005 71
Št poročila: WFD ps1 1 3 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
9.1. TAKSONOMSKA OBDELAVA VZORCEV FITOBENTOSA IN ZOOBENTOSA 71 9.1.1. Zoobentos – finančni predračun 71 9.1.2. Fitobentos – finančni predračun 72 9.2. STATISTIČNA OBDELAVA VZORCEV FITOBENTOSA IN ZOOBENTOSA 73
10. LITERATURA 74
11. PRILOGE 75
Seznam prilog Priloga 1. Seznam kod vzorčnih mest z mladoletnicami. Priloga 2. Seznam kod vzorčnih mest z zoobentosom. Priloga 3. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 4. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 5. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save (vključno s Savo Bohinjko in Savo Dolinko ter Savico) na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 6. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 7. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 8. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 9. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 10. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 11. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe makroinvertebratov. Priloga 12. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Priloga 13. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 14. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 15. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 16. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 17. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe fitobentosa. Priloga 18. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe rib. Priloga 19. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe rib.
Št poročila: WFD ps1 1 4 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 20. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe rib. Priloga 21. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe rib. Priloga 22. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe rib.
POVZETEK
Z biološkimi podatki smo preverili ustreznost abiotske tipologije po sistemu A Vodne Direktive in ugotovili, da kategorije izbranih abiotskih dejavnikov niso primerne za klasifikacijo vodotokov oz. tipologijo. Od treh abiotskih dejavnikov; velikosti prispevne površine, nadmorske višine in geološke podlage je slednja najmanj ustrezala razdelitvi vzorčnih mest na osnovi njihove podobnosti. V postopku tipologije vodotokov po določilih Vodne Direktive bomo v Sloveniji uporabili sistem B. Za vodotoke, katerih prispevna površina je večja od 100 km 2 smo naredili širši izbor možnih abiotskih elementov, ki bi služili kot osnova za opis tipov vodotokov. Pri izdelavi strokovnih podlag, skladno z zahtevami Vodne Direktive strokovnjaki ugotavljamo, da imamo na razpolago zelo malo podatkov o vodnih organizmih, ki so bili zbrani sistematično in so uporabni za izvajanje Vodne Direktive. Zato je potrebno v letu 2005 nadaljevati z vzorčenjem in analizo vodnih organizmov.
Ključne besede: tipologija vodotokov; sistem B; fitobentos; zoobentos.
Št poročila: WFD ps1 1 5 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1. NAMEN IN CILJI NALOGE
Osnovni cilji naloge so bili naslednji: • pregled dosedanjega poteka tipologije vodotokov • preveritev abiotske tipologije po sistemu A z biološkimi elementi • preveritev abiotske tipologije z biološkimi elementi na testnih vodotokih: Sava, Soča, Drava, Mura in Krka ter predlog dodatnih abiotskih dejavnikov za opis tipov površinskih vodnih teles • predlog nadaljevanja dela v letu 2005
2. DOLOČILA VODNE DIREKTIVE IN STROKOVNIH SMERNIC
Vodna Direktiva (The European Parliament and the Council, 2000) (v nadaljnem besedilu Vodna direktiva) določa, da morajo biti tipi vodotokov opredeljeni tako, da je za vsak tip mogoče zanesljivo določiti referenčne razmere. Tipologija vodotokov je možna po sistemu A ali B. V osnovi sta si sistema podobna, saj oba temeljita na istih ali podobnih obveznih dejavnikih tipologije vodotokov.
Tipologija po sistemu A predvideva ekološko regionalizacijo držav z uporabo mej ekoregij po Illiesu ter uporabo obveznih dejavnikov za vodotoke: nadmorske višine, velikosti prispevne površine in geologije. Sistem A je enostavno aplicirati, vendar glede na omejen nabor dejavnikov omogoča le omejeno natančnost vrednosti opazovanih spremenljivk v referenčnih razmerah.
Tipologija po sistemu B prevideva določitev tipov vodotokov s kombinacijo obveznih dejavnikov ter izbirnih dejavnikov. Izbirni dejavniki za vodotoke, navedeni v Prilogi II Vodne direktive so: oddaljenost od rečnega izliva, energija toka, povprečna širina vode, povprečna globina vode, povprečni padec vodne gladine, oblika in konfiguracija glavne rečne struge, kategorija pretoka reke, oblika doline, premeščanje plavin, kapaciteta nevtralizacije kislin, srednja sestava substrata, kloridi, razpon temperature zraka, povprečna temperatura zraka in padavine.
Po načelu prilagoditve regionalnim in nacionalnim okoliščinam (The European Parliament and the Council, 2002) lahko po presoji seznamu izbirnih dejavnikov dodamo tudi druge, Sistem B tako omogoča večjo natančnost določevanja vrednosti referenčnih razmer, a le pod pogojem, da je na voljo dovolj kakovostnih podatkov. Omogoča uporabo naprednih statističnih orodij v kombinaciji z metodo ekspertne presoje. Vendar mora uporaba sistema B zagotoviti manjšo ali enako, a ne večjo variabilnost referenčnih razmer, kakor jih lahko določimo s sistemom A. Teoretično pa lahko glede na zasnovo sistema B določimo tudi manjše število tipov vodotokov z enako ali manjšo variabilnostjo referenčnih razmer kot z uporabo sistema A, kar je glede na določila Vodne Direktive sprejemljivo.
Št poročila: WFD ps1 1 6 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
3. TIPOLOGIJA VODOTOKOV V SOSEDNJIH DRŽAVAH
Z vidika kompatibilnosti implementacije zahtev in določil Vodne Direktive v Sloveniji je tudi za področje tipologije vodotokov zanimiv pregled tipologij v sosednjih državah. V preglednici 1 navajamo primerjavo dejavnikov tipologije površinskih voda v Avstriji (Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, 2002) in na Madžarskem (Cvitanič, 2004). V obeh državah so eksperti izbrali sistem B. Po avstrijskem viru, glede na pestrost avstrijskih vodotokov, sistem A ne zagotavlja zadostne tipologije.
Preglednica 1. Primerjava dejavnikov tipologije površinskih voda v Avstriji in na Madžarskem Vodna Direktiva Avstrija Madžarska obvezni dejavniki nadmorska višina ■ geološka podlaga ■ ■ velikost povodja ■ ■
izbirni dejavniki oddaljenost od rečnega izvira energija toka povprečna širina vode povprečna globina vode povprečni padec vodne gladine oblika in konfiguracija glavne rečne struge kategorija pretoka reke ■ oblika doline premeščanje plavin kapaciteta nevtralizacije kislin srednja sestava substrata ■ kloridi razpon temperature zraka povprečna temperatura zraka padavine
dodatni dejavniki padec dna struge ■ kemična sestava vode ■ ekoregije (Illies) ■ red vodotoka ■ ekološke subregije ■
število izbranih dejavnikov 7 5 Vir: Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, 2002; Cvitanič, 2004
Preglednica kaže, da se tipologiji v omenjenih državah ujemata zgolj v obveznih dejavnikih, in še to le v dveh: geološki podlagi in velikosti povodja. Sklepamo lahko, da sta delovni
Št poročila: WFD ps1 1 7 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije skupini pri izbiri izbirnih in dodatnih dejavnikov dali prednost regionalnim razmeram pred kompatibilnostjo tipologij. Omeniti velja tudi posebnost avstrijske tipologije, to je ločeno obravnavanje 17 tipov vodotokov in 9 velikih tokov (red vodotoka >= 7 ali prispevno območje >= 25.000 ali povprečni pretok > 50 m / s 3) (Bizjak, 2004b).
4. IZHODIŠČA ZA TIPOLOGIJO VODOTOKOV IN JEZER V SLOVENIJI
V Sloveniji sta bili po določilih Vodne direktive do sedaj izdelani dve strokovni podlagi, ki tvorita izhodišče za nadaljnje delo na področju tipologije vodotokov pri nas:
Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str.
Študija Tipologija površinskih vodnih teles (Brilly et al., 2003) podaja za različne scenarije tipologije po sistemu A in B različna števila tipov vodotokov, ki jih predstavljamo v preglednici 2. Opozoriti velja, da so bili scenariji izdelani brez bioloških podatkov.
Podobno kot avstrijski eksperti tudi avtorji omenjene študije opozarjajo na pomen ločenega obravnavanja večjih vodotokov, ki integrirajo vplive s prispevnih območij večjih redov velikosti, vsebujejo večje količine vode in so manj dovzetni na vplive abiotskih procesov kot vodotoki manjših redov velikosti (Brilly et al., 2003).
Preglednica 2: Število tipov vodotokov po scenarijih tipologije scenarij A* A I A II B vodotoki 25 54 35 33 Vir: Brilly et al., 2003 *obvezni dejavniki brez ekoregij
4.1. UPORABLJENI PODATKOVNI VIRI ZA VODOTOKE
4.1.1. Abiotski elementi
Študije, ki so osnova za izdelavo tipologije vodnih teles: Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str.
4.1.2. Biotski elementi
Št poročila: WFD ps1 1 8 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Študije, ki so osnova za izdelavo tipologije vodnih teles: Smolar Žvanut, N., Urbanič,G., Povž, M., Kosi, G., Gabrijelčič, E., Lovka, M. (2004): Določitev mej hidroekoregij, 63 str.
Podatkovne baze: Podatki MOPE ARSO (zoobentos, fitobentos) Analize na osnovi podatkov posameznih ekspertov (ekspertne ocene): Podatki Nacionalnega Inštituta za biologijo (fitobentos, makrofiti) Podatki podatkovne baze DABA podjetja Limnos (fitobentos) Podatki iz strokovnih študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka vode VGI, Limnos (fitobentos, zoobentos) Podatkovna zbirka Dr. Gorazd Urbanič (zoobentos, Trichoptera) Podatkovna zbirka Dr. Meta Povž (ribe)
4.2. TIPOLOGIJA JEZER
Dejstvo je da posameznih procesov npr. določanje tipologije, referenčnih razmer in interkalibracije za jezera ne smemo obravnavati povsem ločeno, temveč kot prepletajoče procese. Določitev enotnih kriterijev ekološkega stanja vodnih teles jezer poteka v procesu interkalibracije, v katerem naj bi se primerjali in interkalibrirali kriteriji za oceno ekološkega stanja med drževami članicami. Ker nekatere države lastnega sistema za oceno stanja nimajo razvitega oz. ga ne morejo razviti, se v zadnjih navodilih za IC, ponujajo tudi druge možnosti za zagotovitev skupnih kriterijev za oceno ekološkega stanja (Guidance on the IC process). Razumljivo je, da je razvoj lastne tipologije vodnih teles in določanje referenčnih razmer pomemben predvsem zaradi razvoja lastnega sistema za oceno ekološkega stanja posamezne države članice. Nedvomno je pestrost in raznolikost vodnih tipov v Sloveniji zelo velika. Za marsikateri tip v Evropi nimamo ustrezne primerjave (npr. presihajoča jezera itd..). Kljub temu bomo morali v nadaljnjem procesu izpolnjevanja Vodne direktive oceniti ekološko stanje vseh vodnih teles v Sloveniji in pri tem, za poročanje EU uporabiti skupne kriterije za oceno ekološkega stanja. To pomeni, da bo, ne glede na našo tipologijo in sistem vrednotenja ekološkega stanja uporabljen dogovorjen kriterij za vsa vodna telesa jezer v okviru interkalibracijskega tipa v posamezni ekoregiji. (izdelava obtežilnih faktorjev za lasten sistem oz. sisteme v procesu IC) V procesu interkalibracije (IC) so bili namreč v okviru ekoregij po Illiasu, z izborom osnovnih abiotskih dejavnikov, določeni osnovni interkalibracijski tipi, za katere bo izdelana enotna klasifikacija. V okviru osnovnega interkalibracijskega tipa posamezne ekoregije, bo določen razpon posameznega kakovostnega razreda. Če bomo izbirali zelo specifične kriterije za tipologijo, to pomeni, veliko število podtipov nekega osnovnega tipa oz. interkalibracijskega tipa. Npr. Blejsko in Bohinjsko jezero sta, če upoštevamo osnovne abiotske dejavnike, kot so velikost, nadm. višina, povprečna globina in geološka osnova oz. m alkal, jezeri istega tipa, če pa dodamo kot kriterij še zadrževalni čas vode, je Bohinjsko jezero pretočno, Blejsko pa izrazito nepretočno 2 tipa. Čeprav je pretočnost eden izmed ključnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost ekosistema, pa bo ocenjevalni sistem za obe jezeri verjetno le eden.
Št poročila: WFD ps1 1 9 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5. DOSEDANJI POTEK DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV
5.1. PREGLED 25 TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI SISTEMA A
Skladno z Vodno Direktivo se vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razvrstijo v tipe z uporabo vrednosti za obvezne dejavnike in take izbirne dejavnike ali kombinacije dejavnikov, kot so potrebni, da se zagotovi, da se lahko zagotovi zanesljiva določitev referenčnih bioloških razmer za posamezen tip; (Priloga II v Vodni Direktivi).
Z vidika strokovne ustreznosti in racionalizacije postopka tipologije slovenskih vodotokov po določilih Vodne Direktive smo kot osnovo tipologije vodotokov uporabili delitev po obveznih kriterijih sistema A (velikost povodja, nadmorska višina, geološka podlaga) brez ekoregij (scenarij A) (Brilly et al., 2003).
Preglednica 3. Tipi vodotokov Izbor parametrov (Brilly, 2003, Bizjak, 2004b)
Zap. Prispevna površina Višinski pas Geologija štev. 1 nad 10.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 2 nad 10.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 3 nad 10.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 4 nad 10.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 5 od 1.000 km 2 do 10.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 6 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 7 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 8 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 9 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 10 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 11 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m ORGANSKO 12 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 13 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 14 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 15 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 16 od 100 km 2 do 1.000 km 2 nad 800 m KARBONATI 17 od 100 km 2 do 1.000 km 2 nad 800 m SILIKATI 18 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m KARBONATI 19 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m ORGANSKO 20 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m SILIKATI 21 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 22 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 23 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI
Št poročila: WFD ps1 1 10 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
24 od 10 km 2 do 100 km 2 nad 800 m KARBONATI 25 od 10 km 2 do 100 km 2 nad 800 m SILIKATI
5.2. NADGRADNJA 25 TIPOV VODOTOKOV S HIDROEKOREGIJAMI IN VALIDACIIJA
Osnovno delitev vodotokov v 25 tipov smo nadgradili z hidroekoregijami, ki smo jih določili na osnovi ekspertne ocene, ki je temeljila predvsem na razširjenosti pojavljanja zoobentosa, mladoletnic in fitobentosa v vodotokih. Rezultat prekrivanja dveh slojev je podan v preglednici 4, kjer so predstavljeni tipi vodotokov v posameznih hidroekoregijah.
Preglednica 4. Prisotnost posameznega tipa vodotoka v posamezni hidroekoregiji
TIP VODOTOKA HIDROEKOREGIJE Osnova sistem A: 3 4 5 11 nadm.višina, Italija, Alpe Dinarski Madžarsko prispevno področje, Korzika, Malta zahodni nižavje podlaga Balkan Št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
Št poročila: WFD ps1 1 11 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
23 24 25 skupaj 3 10 17 13
Na osnovi prekrivanja tematskega sloja s 25 tipi vodotokov z hidroekoregijami smo dobili 43 tipov vodotokov. V preglednici 5 je imenski seznam vodotokov, ki pripadajo določenemu tipu v posamezni hidroekoregiji.
Preglednica 5. Seznam vodotokov po tipih v posamezni hidroekoregiji
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 3 (Italija, Korzika, Malta) 12 Vipava 23 Reka, Zbanjšček, Koren, Idrija
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 4 (Alpe) 7 Sava (K), Meža (K) 9 Meža 13 Soča, Bača, Koritnica, Idrijca, Poljanska Sora, Selška Sora, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica (K), Bolska (K), Savinja, Dreta, Meža (K), Sava (K), Gradaščica 15 Idrijca (K), Poljanska Sora, Selška Sora (K), Sava (K), Radovna, Kokra (K), Dreta (K), Savinja (K), Paka (K), Kamniška Bistrica (K), Gradaščica 16 Soča (K), Sava Dolinka, Sava Bohinjka (K), Kokra 17 Kokra (K) 21 Soča (K), Koritnica, Glijun, Učja (K), Kozjak, Volarja, Tolminka, Zadlaščica, Bača, Kneža, Koritnica, Trebuščica, Gačnik, Kazarska, Sevnica, Jesenica, Cerknica, Kanomljica, Zala, Belca, Idrijca, Božena, Mala Božna, Velika Božna, Mala Voda, Maveljščica, Ločnica, Hrastnica, Brebovščica, Kopačnica, Račeva, Sovra, Osojnica, Poljanska Sora, Luša, Bukovščica, Nemiljščica, Lipnica, Mošenik (K), Zgoša, Belica, Bistrica, Suha, Ribnica, Sava Bohinjka, Radovna (K), Ribščica (K), Begunjščica, Nevljica, Črna, Kamniška Bistrica, Medija, Orehovica, Kotredeščica (K), Trboveljščica (K), Ična, Rečica (K), Velika reka, Motniščica, Merinščica, Bolska, Libija, Velunja (K), Paka, Dobrnica (K), Hudinja, Tesnica, Oplotniščica (K), Velka, Meža (K), Bistra, Nadiža, Šentflorjanščica, Gračnica, Sevnična, Kozarica, Jevnica, Sopota, Šklendrovec, Pasjek, Reka, Črni potok, Kostrevniški potok, Jablanski potok, Zagorski potok, Radomlja (K)
Št poročila: WFD ps1 1 12 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
23 Nadiža, Zadlaščica, Kneža (K), Koritnica (K), Bača, Cerknica, Zapoška, Idrijca (K), Mala Voda, Velika Božna, Ločnica, Hrastnica, Sevniščica, Brebovščica, Logarščica, Volaščica, Kopačnica, Hobovščica, Lušaki, Češnjica, Dašnica, Davča, Peračica, Lipnica, Tržiška Bistrica (K), Mošenik (K), Kamniška Bistrica, Nevljica, Kandršica, Medija, Orehovica, Kotredrščica, Boben, Brnica, Rečica, Konjščica, Bolska, Motniščica (K), Dreta, Libija, Trnava, Ljubnica, Dupeljnik (K), Ličnica, Klobaša, Savinja, Paka, Velunja, Bečovnica, Šentflorjanščica, Dobrnica, Hudnija, Tesnica (K), Dravinja, Oplotniščica, Bistrica, Polskava, Bistrica, Lobnica, Laprehtov potok, Slepnica, Radolja,Velka, Vuhreščica, Crkvenica, Požarnica, Plavžnica, Reka, Barbara, Dovžanka, Jenina, Suhadolnica, Mislinja, Selčnica, Hotuljka, Suha, Zelenbreški potok, Barbarski potok, Šentanelska reka, Meža (K), Javorski potok, Bistra (K), Gračnica (K), Sevnična (K), Bresterniški potok, Bistrica, Črmenica, Potočnikov potok, Brežniški potok, Vaški potok, Radeljski potok, Bistrica, Velka, Besnica, Sopota, Jablanski potok (K), Grdadolski potok, Lahomnica, Lahomniški Sopot, Reka, Radomlja, Zagorski potok 24 Soča, Zadnjica, Vrsnica, Lepenjica, Šumnik, Koritnica, Slatnica, Učja, Tolminka, Zadlaščica (K), Kanomljica (K), Davča, Danjarska gr., Selška Sora (K), Blatnica, Korita, Mrzli potok, Ribnica, Suha, Mostnica, Sava Bohinjska (K), Begunjščica, Radovna, Ribščica, Javornik, Bistrica, Belca, Martuljek, Pišnica, Trbiža, Sava Dolinka, Mošenik, Lomščica, Tržiška Bistrica, Kokra (K), Jezernica, Kamniška Bistrica, Črna, Bela, Lučnica, Črna, Jezera, Savinja (K), Jazbinški potok 25 Davča, Selška Sora, Češnjica, Tržiška Bistrica, Mošenik (K), Jesenica, Reka, Kokra (K), Ljubnica, Dupeljnik, Savinja (K), Klobaša, Libija (K), Oplotniščica, Bistrica, Lobnica, Radolja, Vuhreščica, Mislinja, Javorski potok, Kramarica, Bistra, Helenski potok, Topla, Meža
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 5 (Dinarski zahodni Balkan) 5 Krka, Kolpa 6 Krka, Kolpa (K), Soča (K) 7 Krka (K), Kolpa, Reka (K), Soča, Ljubljanica, Sava 8 Ljubljanica 9 Reka, Soča (K) 10 Lahinja 11 Dragonja (K) 12 Radulja, Lahinja, Vipava, Branica, Dragonja, Sotla
Št poročila: WFD ps1 1 13 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
13 Krka, Radeščica, Mirna, Kolpa, Rinža, Ižica, Ljubljanica, Velika Ljubljanica, Mala Ljubljanica, Gradaščica, Kamniška Bistraica, Rača, Pšata, Sora, Kokra, Logaščica, Cerkniščica, Branica (K), Idrijca, Idrija, Bistrica, Čabranka, Obrh, Mali Obrh 14 Ižica, Ljubljanica 15 Čabranka, Reka, Branica, Idrijca (K), Gradaščica, Rinža, Pšata, Rača, Bistrica 18 Sušica (K), Studena, Lačni potok, Radulja, Laknica, Dolski potok, Slatenski potok, Težka voda, Bršljinski potok (K), Temenica, Krupa, Lahinja, Dobličica, Hubelj 19 Drnica 20 Sušica, Jelšanki potok, Kobila, Čolnišček, Čadraški potok, Toplica, Rateški potok, Slatenski potok, Dragonja, Pinjevec, Drnica, Badaševica, Pjažentin, Rižana, Osapska reka, Močilnik, Hubelj, Grajšček, Bela, Vipava (K), Lijak, Tribuša 21 Studena, Sušica, Lačni potok, Sušica, Težka Voda, Vejer, Klamfer, Bršljinski potok, Temenica, Sušica, Radeščica, Krka, Stiški potok, Višnjica, Bratnica, Bukovica, Hinja, Jeseniščica, Gomilščica (K), Kamniški potok, Bistrica, Mirna, Mokri potok, Reški potok, Rižana, Ribnica, Bistrica, Tržiščica, Rašica, Črni potok, Veliki Obrh, Cerkniščica, Žerovniščica, Bloščica, Lipenjščica, Malenščica, Unica, Pivka, Nanoščica, Branica, Podlomščica, Grosupeljščica, Avšček, Vogršček, Doblarec, Gobovšek, Zemeljščica, Ižica, Iška, Črni potok, Borovniščica, Prušnica, Bistra, Ljubija, Črna Mlaka, Šujica, Gameljščica, Graben, Poljšak. Gračnica, Suha, Žabnica (K), Ločnica, Besnica, Rupovščica, Bela, Milka, Kokrica, Rača, Radomlja, Drtijščica, Tinjiščica (K), Reka, Nadiža, Senovski potok, Brestanica, Blanščica, Sevnična (K), Bistrica (K) 22 Borovniščica, Glinščica 23 Sušica, Čadranski potok, Rateški potok, Klamfer, Temenica, Čolnišček (K), Radulja, Kamniški potok, Gomilščica, Bistrica, Bena, Mirna, Dobravka, Podlomščica (K), Šujica, Rača, Radomlja, Rovščica, Tunjiščica, Pšata, Gameljščica (K), Žabnica, Suha, Rašica (K), Tržiščica (K), Rinža, Bloščica, Cerkniščica, Karanta, Nanoščica, Mali potok, Reški potok, Potok, Reka, Levnica, Molja, Postrev, Sušica, Suhorica, Padež, Pinjevec, Dragonja, Močilnik, Bela, Blanščica, Čajnski potok, Sevnična, Idrija
TIP VODOTOKA EKOREGIJA 11 (Madžarsko nižavje) 1 Sava 2 Mura, Drava 3 Mura 4 Mura, Drava 5 Sava 7 Sava, Savinja
Št poročila: WFD ps1 1 14 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
12 Ledava, Ščavnica, Pesnica, Sotla, Mlaka, Radulja 13 Voglajna, Hudinja, Sava, Podvinska struga, Bolska, Paka, Mirna (K) 15 Ledava, Velika Krka (K), Ščavnica (K), Pesnica, Razbr. Hočkega potoka (K), Dravinja, Ložnica, Polskava, Paka, Sotla, Mislinja 18 Negota, Gabrnica, Srmoljica, Močnik, Senuša 20 Kobiljanski potok, Črnec, Črni potok, Lipnica, Martjanski potok, Puconski potok, Brezovski potok, Lipnica, Turja, Bukovnica, Trnava, Libanja, Pavlovski potok, Sejanski potok, Buča, Srmiljica, Grabnica, Močnik, Jelšanski potok, Senuša, Lokavec, Račna, Čolnišček 21 Trboveljščica, Ložnica, Drežnica, Tesnica, Hudinja, Dobrnica (K), Pešnica, Kozarica, Voglajna, Ločica, Dorbinski potok, Slomščica, Koprivnica, Sušica, Pirešica, Loženica, Hotunjščica, Trnavica, Velika Reka, Bistrica 23 Kobiljanski potok, Ratkovski potok, Mala Krka, Velika Krka, Dolenski potok, Adrijanski potok, Peskovski potok, Lipnica, Martjanski potok, Puconski potok, Brezovski potok, Bodonski potok, Beznovski potok, Likaj, Plitvički potok, Bukovnica, Turja, Ščavnica, Trnava (K), Libanja, Pavlovski potok, Lešnica, Sejanski potok, Bresniški potok, Brnca, Črmlja, Drvanja, Rožica, Globovnica, Jakobski potok, Cirknica, Svečinski potok, Pesnica, Bela, Pšičina, Rogatnica, Macljčica, Peklača, Jesenica, Skralska, Jelovški potok, Brežnica, Ličenica, Oplotnica, Žičnica, Čadramski potok, Dravinja, Oplotniščica, Ložnica, Bistrica, Polskava, Reka, Grajena, Rogoznica, Žitečki potok, Radvanjski potok, Razbr, Hočkega potoka, Ločnica, Mestinjščica, Tinski potok, Zbiški potok, Šmarski potok, Polžanski potok, Olimski potok, Buča, Kozarica, Voglajna, Ločnica, Slomščica, Ložnica, Dobrnica, Koprivnica, Pirešica, Ložnica, Konjščica, Lahomnica, Reka, Lahomniški Sopot, Močnik, Srmoljica (K), Gabrnica, Dramlja Legenda: K = zelo kratek odsek
Z validacijo obstoječih »nadtipov« je Urbanič (2004) ugotovil, da je v Sloveniji po kriterijih sistema A prisotnih samo 19 nadtipov, ter 39 tipov vodotokov. Teh 39 tipov smo vzeli kot izhodišče za preverjanje ustreznosti abiotske tipologije z biološkimi elementi .
Št poročila: WFD ps1 1 15 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5.3. PREVERITEV ABIOTSKE TIPOLOGIJE VODOTOKOV Z ANALIZO BIOLOŠKIH PARAMETROV
5.3.1. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb vodnih nevretenčarjev (zoobentosa)
5.3.1.1. Uvod
Direktiva 2000/60/EC Evropskega parlamenta in sveta (WFD) nalaga članicam in pristopnim članicam Evropske unije določitev tipologije tipov vodotokov, ki bo osnova za politiko do voda. Tipologija vodotokov predstavlja osnovo za izbiro referenčnih mest in kasnejše vrednotenje ekološkega stanja vodotokov.
Z določitvijo tipologije na osnovi abiotskih dejavnikov so Brilly in sod. (2003) na osnovi nadmorskih višin, velikosti prispevne površine in geološke podlage določili 25 »nadtipov«, ki skupaj s hidroekoregijami (Smolar Žvanut in sod. 2004) tvorijo 43 tipov vodotokov. Z validacijo obstoječih »nadtipov« je Urbanič (2004) ugotovil, da je v Sloveniji po kriterijih sistema A prisotnih samo 19 nadtipov, ter 39 tipov vodotokov. Teh 39 tipov smo vzeli kot izhodišče za preverjanje ustreznosti abiotske tipologije.
Namen tega dela je preveriti ustreznost tako – apriori določene tipologije z biološkimi metodami na osnovi zoobentosa. Kljub temu, da bodo v nadaljevanju podani odseki vodotokov kot zakjučene enote se moramo zavedati, da imamo v vodotokih opravka z gradientom in ne s pasovi. Rezultat tega je dejstvo, da meje med posameznimi tipi niso ostre ampak so krajši ali daljši prehodni odseki.
5.3.1.2. Metode dela
Podatki o zoobentosu, ki smo jih uporabili v analizi so del podatkovne zbirke Ministrstva za okolje, prostor in energijo Agencije Republike Slovenije za okolje (MOPE ARSO), ter so bili pridobljeni z biološkim monitoringom kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji med leti 2000 in 2002. Drug del podatkov o zoobentosu, ki smo jih uporabili v analizi, predstavljajo podatki iz podatkovne baze Dr. Urbanič Gorazda. V analizo smo vključili vzorce nabrane, ki so ustrezali kriterijem “Vodne direktive”, t.j. prispevna površina zaledja na posameznem vzorčnem mestu je večja od 10 km 2. V analize nismo vključili tudi vzorčnih mest, ki so močno organsko obremenjena in mest, ki se nahajajo v zajezenih delih vodotokov in imajo lentične značilnosti zaradi človeških posegov. Tem kriterijem je ustrezalo 171 vzorčnih mest (pregl. 6). Največ vzorčnih mest (77) se nahaja v hidroekoregiji Dinarski zahodni Balkan, 48 v hidroekoregiji Alpe, v hidroekoregiji Madžarsko nižavje 45 in najmanj samo eno vzorčno mesto v hidroekoregiji Italija, Malta in Korzika. Razlog za zelo majhno število vzorcev iz hidroekoregije Italija, Malta in Korzika je v relativni majhnosti ozemlja v primerjavi z ostalimi hidroekoregijami in odsotnosti večjih vodotokov na tem območju.
Št poročila: WFD ps1 1 16 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 6. Seznam vzorčnih mest, njihove kode in pripadnost ekoregiji ter abiotskemu tipu.
Vodotok Kraj Hidroekoregija Tip Koda mesta Sava Bohinjka nad dotokom iz natege A A13 SBnn Sava Bohinjka pod dotokom iz natege A A13 SBpn Radovna Grabče A A13 RdGb Sava Bohinjka Bodešče A A13 SBBd Sava Otoče A A13 SaOt Tržiška Bistrica Podbrezje A A13 TBPb Kamniška Bistrica Kamnik A A13 KBKa Savinja Letuš A A13 SvLt Soča Trnovo A A13 SoTn Idrijca Podroteja A A13 IdPo Selška Sora Dolenja vas A A13 SSDv Radovna Grabče A A13 RdGr Tržiška Bistrica pod Tržičem A A13 TBTr Meža Podklanc A A15 MePl Savinja Luče A A15 SvLu Tolminka izliv A A18 Toiv Savica izliv A A21 Scpi Sava Bohinjka Sveti janez A A21 SBSj Poljanščica Žiri A A21 PSZi Selščica Železniki A A21 SSZl Kamniška Bistrica Izvir A A21 Kbiz Soča Trenta A A21 SoTr Koritnica Kal A A21 KtKK Hubelj Izvir A A21 Huiz Sopota Radeče A A21 SpRa Sava Dolinka Gozd martuljek A A21 SDGM Belca Nad Klavžami A A21 BenK Idrijca Mrzla Rupa A A21 IdMR Ribnica Srednja vas, Bohinj A A21 RiSv Mostnica Stara Fužina A A21 MoSF Kamniška Bistrica Nad kamnolomom stahovica A A21 KBSk Reka Žičnica Krvavec A A21 RkŽk Reka Grad A A21 RkGr Reka Dvorje A A21 RkDv Reka Cerklje A A21 RkCe Lipnica Izvir, Kolnica A A21 Liiz Lipnica 1 km nad Kamno Gorico A A21 LiKG Lipnica Lipnica A A21 LiLi Lipnica Podnart A A21 LiPn Kamniška Bistrica Stranje A A23 KBSt Bača Podbrdo A A23 BaPb Oplotnica Cezlak A A23 OpČe Radoljna Ruta A A23 RlRu Velka Podvelka A A23 VePv Kamniška Bistrica Stahovica A A23 KBST Lipnica Dobravica A A23 LiDo
Št poročila: WFD ps1 1 17 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Sava Dolinka Podkoren A A24 SDPk Pišnica Kranjska Gora A A24 PšKG Kolpa Radenci D D5 KoRa Kolpa Radoviči (Metlika) D D5 KoRd Kolpa Kamanje D D5 KoKa Krka Srebrniče D D5 KrSr Krka Krška vas D D5 KrKv Krka Straža D D5 KrSt Krka Novo Mesto D D5 KrNM Krka Lešnica D D5 KrLe Krka Gornja gomila D D6 KkGG Krka Otočec D D6 KrOt Sava Medno D D7 SaMe Sava Šentjakob D D7 SaSj Sava Struževo D D7 SaSt Ljubljanica pod Zalog D D7 LjpZ Ljubljanica Livada D D8 LjLv Lahinja Primostek D D10 LaPm Krupa Izvir D D10 Kuiz Prečna Prečna D D10 PrPr Branica pod Štanjelom D D10 BrŠt Mirna Boštanj D D12 MrBt Vipava Vipava D D12 ViVi Rižana Izvir D D12 Riiz Rižana Dekani D D12 RiDe Vipava pod Vipavo D D12 VipV Kokra Kranj D D13 KkKr Sora Medvode D D13 SrMd Kamniška Bistrica Domžale D D13 KBDo Kamniška Bistrica Beričevo D D13 KBBe Kolpa Fara D D13 KoFa Velika ljubljanica Mirke D D13 VLMk Veliki močilnik Vrhnika D D13 VMVr Grajski izviri Bistra D D13 GiBi Stržen (Cerk.jezero) Gorenje jezero D D13 StGj Rak Mali naravni most D D13 RaMm Rak Veliki naravni most D D13 RaVm Unica Hasberg D D13 UnHa Malenščica Malni D D13 MaMa Krka Podbukovje D D13 KrPb Idrijca Hotešk D D13 IdHo Reka (notranjska) Matavun D D13 ReMv Cerkniščica Cerknica D D13 CeCk Bistra Bistra D D13 BiBi Mali graben Lj. Vrhovci D D13 MGLV Gradaščica Lj. Vrhovci D D13 GrLV Kamniška Bistrica nad cčn Domžale Kamnik D D13 KBDo Kamniška Bistrica Količevo D D13 KbKo Kamniška Bistrica Nožice D D13 KBNo Stržen Dolenje jezero D D13 StDj Mali graben Lj. Livada D D14 MGLL
Št poročila: WFD ps1 1 18 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Gradaščica Lj. Livada D D14 GrLL Kolpa Osilnica D D15 KoOs Kolpa Petrina D D15 KoPe Reka (notranjska) Topolc D D15 ReTo Reka (notranjska) Cerkvenikov mlin D D15 ReCm Not.reka Koseze D D15 ReKo Reka Jasen D D15 ReJa Radulja nad Škocjanom D D18 RdŠk Dragonja Podkaštel D D20 DgPk Lijak Volčja Draga D D20 LiVD Dragonja Labor D D20 DgLa Dragonja Škrline D D20 DgŠk Rokava Škrline D D20 RoŠk Dragonja Krkavče D D20 DgKr Dragonja Sotočje z Argillo D D20 DrAr Lipsenjščica Lipsenj D D21 LiLi Žerovniščica Žerovnica D D21 ZeZe Logaščica Jačka D D21 LoJa Poltarica Gradiček D D21 PoGr Nadiža Potoki D D21 NaPt Čabranka Čabar D D21 ČaČa Rašica Tomažini D D21 RšTo Bistrica pod Novo Štifto D D21 BsNŠ Gameljščica Sp. Gameljne D D21 GaSG Borovniščica Pekel D D21 BoPe Borovniščica pod Borovnica D D21 BoBo Glinščica Ljubljana Brdo D D22 GlLB Reka 1 km pod izvirom, Zabiče D D23 Reiz Vipava Miren I I12 ViMi Sava Jesenice P P1 SaJD Mura Petanjci P P2 MuPt Mura Mota P P2 MuMo Drava Ormož P P2 DrOr Mura Murska šuma P P2 MuMŠ Drava Dravograd P P4 DrDr Drava Mariborski otok P P4 DrMb Drava Duplek P P4 DrDu Drava Borl P P4 DrBo Drava Maribor Lent P P4 DrML Drava Dogoše P P4 DrDo Mura Gornja Radgona P P4 MuGR Sava Hrastnik P P5 SaHr Sava Boštanj P P5 SaBt Sava Brežice P P5 SaBr Savinja Veliko Širje P P5 SvVS Mura Ceršak P P7 MuCs Sava Dolsko P P7 SaDo Sava Litija P P7 SaLt Savinja Medlog P P7 SvMl Savinja Tremerje P P7 SvTr Savinja Rimske toplice P P7 SvRT
Št poročila: WFD ps1 1 19 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Mura Šentilj P P7 MuŠe Črnec Velika Polana P P10 ČrVP Ledava Čentiba P P12 LeCe Kobiljski potok Mostje P P12 KpMj Sotla Rakovec P P12 SlRk Ščavnica Cezanjevci P P12 ŠČCe Kobiljski potok Redics P P12 KpRe Ledava Benica P P12 LeBe Savinja Braslovče P P13 SvBr Paka Rečica P P13 PaRe Bolska Dolenja vas P P13 BoDv Voglajna Celje P P13 VoCe Meža Otiški vrh P P15 MeOv Mislinja Otiški vrh P P15 MiOv Dravinja Videm pri Ptuju P P15 DvVi Pesnica Zamušani P P15 PeZa Dravinja Koritno, Majšperk P P15 DvKo Velika krka Krplivnik P P15 VKKr Senuša Veliki Podlog P P20 SeVP Bogojinski potok Bogojina P P20 BpBo Bukovnica Banuta P P20 BuBa Ščavnica Zgornja Ščavnica P P23 ŠčZŠ Kučnica Gederovci P P23 KuGe
Eden izmed najpomembnejših korakov vsake analize je priprava podatkov. Z vidika poznavanja problematike težavnosti prepoznavanja taksonomskih skupin znotraj zelo heterogene skupine vodnih nevretenčarjev je v prvi fazi potrebno najprej natančno preučiti kakovost podatkov. Zaradi različnih metod vzorčenja s strani različnih vzorčevalcev smo upoštevali samo prisotnost oziroma odsotnost vrst (kvalitativni podatki). Podatke, ki so na istem vzorčnem mestu bili nabrani ob različnih datumih smo združili in jih obravnavali kot en vzorec. Taksone, ki so bili vključeni v analize so bili prepoznani od različnih avtorjev. Različni avtorji so nekatere osebke iste taksonomske skupine prepoznali do različnih taksonomskih nivojev. Tako je nekdo osebke iste vrste mladoletnic določil do vrste, nekdo drug pa samo do rodu, kar povzroča šum in vpliva na rezultate analiz. Nijboer & Verdonschot (2000) navajata, da je potrebno osebke, ki pripadajo istemu taksonu tudi vrednotiti kot isti takson. Različni taksonomski nivo determinacije je namreč v statističnih programih vedno privzet, kot da gre za dva različna taksona, kar pa ni res, zato je potrebno vse osebke istega taksona imeti določenega do istega nivoja. Običajno se upošteva nižji derterminacijski nivo. To pa pomeni, da pogosto različne vrste istega rodu iz različnih območij prepoznamo kot iste taksone (isti rod). To se posebej pogosto dogaja pri ozko sorodnih vrstah, npr. vikariantih. Povečan šum opazimo kot večjo podobnost vzorčnih mest, ki so geografsko daleč narazen in imajo drugačno hidrogeološko zgodovino. V analizah smo delno ta šum izločili z določitvijo hidroekoregij in z ločenim preverjanjem ustreznosti tipologije v različnih hidroekoregijah. Šuma pa nismo mogli izločiti znotraj iste hidroekoregije. Posledično je potrebno upoštevati, da so rezultati pod vplivom zgoraj naštetih dejstev, k čemur pa je potrebno dodati tudi neenakomerno razporejenost vzorčnih mest po Sloveniji in odsotnost vzorčnih mest na nekaterih apriori določenih tipih.
Podatke o združbi vodnih nevretenčarjev (zoobentos) smo imeli na voljo iz 32 tipov. v V hidroekoregiji Alpe smo imeli podatke iz 6 od 9 tipov. Manjkali so podatki iz tipov A7, A10
Št poročila: WFD ps1 1 20 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije in A23. Na osnovi abiotske tipologije je v tip A7 uvrščen le kratek odsek Save od sotočja z Lipnico do sotočja s Tržiško Bistrico. Tip A10 predstavljajo odseki vodotokov dela Soče, Bače, Idrije (Kobariška) in Idrijce, vendar so to z izjemo dela Soče relativno kratki odseki. Tip A23 predstavljajo odseki majhnih vodotokov na silikatni podlagi nad 800 m n.v. V hidroekoregiji Dinarski zahodni Balkan smo imeli vzorce iz vseh tipov, vendar so vzorci zaradi relativno velikega območja neenakomerno razporejeni. V hidroekoregiji Madžarsko nižavje smo imeli vzorce iz 11 tipov, manjkali so nam vzorci iz tipov P18 in P21. Tip P18 vključuje majhne nižinske vodotoke, tip P21 pa vključuje nekatere zelo kratke odseke nižinskih vodotokov Krško Brežiške kotline.
Za preverjanje ustreznosti apriori določene abiotske tipologije smo uporabili statistično metodo klastriranja na osnovi Sörensen ovega indeksa podobnosti oz. različnosti za kvalitativne podatke zoobentosa ter metodo nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja (NMS). Prednost te ordinacijske metode je, da lahko izberemo število dimenzij v katerih želimo predstaviti rezultate.
5.3.1.3. Rezultati in diskusija
5.3.1.3.1. Ustreznost posameznih abiotskih spremenljivk (po sistemu A)
Nadmorska višina Upoštevani razredi nadmorskih višin, ki so predpisani v sistemu A vodne direktive so neustrezni. Veliko vzorčnih mest, ki se nahaja pod 200 m nadmorske višine je podobno z višje ležečimi mesti. Še posebej je to opazno pri vzorčnih mestih, ki imajo kraški izvir in od njega niso zelo oddaljena. V tem primeru gre predvsem za vpliv temperature, kar je ugotovi tudi Urbanič (v pripravi) v svoji doktorski disertaciji. Prav zaradi tega se nadmorska višina ni pokazala kot pomembnejši dejavnik s katerim lahko dobro pojasnimo razporeditev mladoletnic v Sloveniji. Večina avtorjev s spreminjanjem nadmorske višine povezuje spreminjanje temperature, ki bi se naj z zniževanjem nadmorske višine zviševala. Temperatura pa velja kot eden izmed osnovnih dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev organizmov. Takšen je bil verjetno tudi način razmišljanja pri pripravi meril za določanje tipologije v Vodni diretivi. Ugotovitve, ki jih je podal Urbanič (v pripravi) in tudi Urbanič in sod. (2003) za kraška območja ugotavljajo drugačne zakonitosti. To so potrdili tudi rezultati te raziskave (slika 1), ko smo ugotavljali ustreznost razredov nadmorskih višin za tipologijo.
Št poročila: WFD ps1 1 21 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
NMS2
>800 200 800 <200
NMS1
Slika 1. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo razred nadmorskih višin.
Velikost prispevne površine Tudi upoštevana razdelitev velikosti prispevnih površin ni ustrezna za klasifikaijo vodotokov. To so ugotovili tudi za vodotoke v Avstriji (Moog in sod. 2001). Na ordinacijskem diagramu (slika 2) se večina manjših vodotokov nahaja na levi strani ordinacijskega diagrama in so ločeni od večjih vodotokov, vendar je slika veliko bolj nejasna v naslednjih kategorijah, še posebej v zadnjih dveh; to je v primeru vzorčnih mest na vodotokih s prispevno površino od 1000 do 10.000 km 2 in vodotoki nad 10.000 km 2 , kjer je opazno popolno mešanje vzorčnih mest in tudi zelo podobna razporeditev. Opazna so tudi mešanja vzorčnih mest najmanjših dveh kategorij, kar je lahko tudi posledica tega, da so vzorčna mesta izbrana v delih, ki skoraj mejijo na sosednji razred. Res pa je, da je mešanje vzorčnih mest preveliko, da bi te meje lahko pipomogle k pravilni tipologiji, vsaj ne za ta območja. NMS2
>10.000 1.000 10.000 100 1.000 10 100
NMS1
Slika 2. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo razrede prispevnih površin.
Št poročila: WFD ps1 1 22 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Geološka podlaga V primeru geolške podlage smo ugotovil najbolj mozaičen vzorec. To pomeni, da na osnovi te spremenljivke tipov vodotokov ne moremo ločiti. Del vzroka za to lahko pripišemo definiranju podlage in upoštevanju podlage pri določanju abiotske tipologije. Podlaga, ki jo prečka vodotok vsekakor ni tako pomembna kot podlaga prispevnega območja, od koder se vode stekajo. Ker so Brilly in sod. (2003) pri določanju tipologije upoštevali podlago po kateri teče vodotok in ne podlage prispevnega območja ni mogoče opaziti razlik med združbami silikatne in karbonatne podlage.
NMS2
Karbonati Silikati Organsko
NMS1
Slika 3. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo geološko podlago.
5.3.1.3.2. Ustreznost tipologije za posamezne hidroekoregije
Hidroekoregija Italija, Malta, Korzika Po abiotskih dejavnikih so bili v tej hidroekoregiji določeni 4 tipi. Iz tega območja smo imeli samo 1 vzorec zoobentosa iz tipa I12, zato ustreznosti izbrane abiotske tipologije za to hidroekoregijo ne moremo ne potrditi ne ovreči.
Hidroekoregija Alpe Od devetih določenih tipov na osnovi abiotskih dejavnikov smo imeli podatke o zoobentosu iz šestih tipov. Največ podatkov smo imeli za tip A21, vendar so vzorci zelo neenakomerno razporejeni. Večina vzorcev je bila nabrana v vodotokih Julijskih Alp, nobenega vzorca pa ni bilo iz Karavank in nekaterih predalpskih hribovij (npr. Posavsko hribovje, Bohor). Kljub temu pa lahko vidimo na dendrogramu (slika 5), da je tip A21 razporejen po vsem dendrogramu in ni ločen od ostalih tipov. Na ordinacijskem diagramu (slika 4) je večina mest tega tipa lociranih na desni strani diagrama, vendar obstajajo mesta, ki se nahajajo tudi na levi strani diagrama. Za tip A13, za katerega smo imeli zbranih 13 vzorcev, lahko na sliki vidimo, da so vzorčna mesta precej razpršena na ordinacijskem diagramu in so delno pomešana med ostale tipe. Tipi, ki se razlikujejo samo na osnovi geološke podlage, npr. A21 in A23 in so iz
Št poročila: WFD ps1 1 23 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije istega območja ali celo istega predela; npr. vzorčna mesta potoka Lipnica so si med seboj zelo podobna, kar dokazuje, da so pomembnejše geološke značilnosti prispevne površine, v primerjavi z geološkimi značilnostmi podlage, ki je lahko zelo lokalno spremenjena, kot je to v Sloveniji na mnogih manjših območjih. Bistveno trazliko je opaziti tudi med vzorčnima mestoma, ki pripadata tipu A24 (Pišnica v Kranjski Gori in Sava Dolinka v Podkorenu).Razlog za takšno razliko, je verjetno v tipu izvira Save Dolinke in posledičnih razlikah v ekoloških značilnostih vodotoka, katerih del je tudi združba vodnih nevretenčarjev. Ta primer dokazuje, da so lahko vodotoki istega območja pod različno močnim vplivom istih abiotskih dejavnikov, ki se odrazijo v različnih združbah. Ta primer potrjuje, da določitev bioregij, kot območje z enotnimi osnovnimi biogeografskimi in ekološkimi značilnostmi, ne bo dovolj za dokončno tipologijo vodotokov, ampak bo potrebno ugotoviti dodatne kriterije za njihovo razmejitev.
A13 A15 A18 A21 A23 A24 nms2
nms1
Slika 4. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo tip vodotoka in kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 24 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
21_RkDv 21_RkCe 21_RkGr 21_RkŽk 13_TBTr 21_LiKG 21_LiLi 23_LiDo 21_LiPn 21_Liiz 13_SaOt 13_IdPo 13_TBPb 18_Toiv 24_SDPk 13_RdGr 21_SoTr 21_KtKK 21_Kbiz 13_RdGb 21_Scpi 23_KBST 21_KBSk 21_RiSv 21_MoSF 21_PSZi 13_SvLt 21_SSZl 13_KBKa 15_MePl 21_Huiz 15_SvLu 21_SpRa 21_BenK 21_IdMR 23_OpČe 13_SBpn 13_SBBd 21_SBSj 23_KBSt 13_SSDv 13_SoTn 21_SDGM 23_RlRu 23_VePv 13_SBnn 23_BaPb 24_PšKG
Slika 5. Dendrogram vzorčnih mest. Številke označujejo tip vodotoka, črke pa kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 25 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Hidroekoregija Dinaridi zahodnega Balkana Ta hidroekoregija zavzema v Sloveniji največji del njenega ozemlja in vključuje različna območja Slovenije. Zlasti veliko je ozemlje krasa (dinarskega) za katerega veljajo posebne ekološke značilnosti, ki se odražajo na združbah organizmov. Urbanič (v pripravi) je ugotovil, da je presihanje vodotokov ena izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev mladoletnic (Insecta: Trichoptera). Tudi za druge skupine vodnih organizmov je znano, da v takšnih razmerah lahko preživijo samo tiste vrste, ki so ekološko ali etološko prilagojene na občasno odsotnost vode. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo deli vodotokov, ki presihajo imeli enako združbo vodnih nevretenčarjev kot tisti vodotoki, ki ne presihajo. V sistemu A, ki ga preverjamo ta dejavnik ni bil upoštevan in rezultati (sliki 6 in 7) kažejo, da bo to vsekakor eden izmed parametrov, ki ga bo v prihodnosti potrebno upoštevati. V tej hidroekoregiji smo imeli podatke o vodnih nevretenčarjih iz vseh apriori določenih tipov, vendar je njihova razporeditev neenakomerna in še več, iz številnih območij vzorcev sploh ni bilo. To pomeni, da dejansko nismo mogli primerjati kakšna je podobnost združb istih tipov med različnimi območji znotraj iste hidroekoregije. To pa je zelo pomemben dejavnik, ki glede na splošno neskladnost abitske tipologije z biotsko kaže na to, da pa verjetno z dodatnimi vzorci ne bi ugotovili ustreznosti sistema A kot primerne tipologije za razdelitev vodotokov v Sloveniji. V tej hidroekoregiji je neskladnost biotskih parametrov z izbranimi abiotskimi veliko večja kot v hidroekoregiji Alpe.
D5 D6 D7 D8 D10 D12 D13 D14 D15 D18 D20 D21 D22 D23 I12 nms2
nms1
Slika 6. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo tip vodotoka in kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 26 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
5_KoRd 5_KoKa 6_KkGG 5_KrKv 10_LaPm 7_SaMe 7_SaSj 5_KrSr 15_ReTo 15_ReCm 13_ReMv 13_SrMd 13_IdHo 13_KkKr 15_KoOs 15_KoPe 12_MrBt 5_KoRa 12_Riiz 12_RiDe 13_KBBe 13_VLMk 13_VMVr 10_Kuiz 13_KrPb 21_PoGr 13_GiBi 13_UnHa 13_MaMa 21_LiLi 21_ZeZe 13_KoFa 13_KBDo 12_ViVi 13_RaMm 13_RaVm 12_ViMi 20_DgPk 10_PrPr 21_LoJa 21_NaPt 23_Reiz 21_ČaČa 21_RšTo 21_BsNŠ 18_RdŠk 21_GaSG 21_BoPe 21_BoBo 14_MGLL 13_MGLV 13_GrLV 13_KbKo 13_KBNo 13_KBDo 7_SaSt 15_ReJa 10_BrŠt 13_BiBi 12_VipV 13_CeCk 20_LiVD 15_ReKo 5_KrNM 5_KrLe 6_KrOt 5_KrSt 7_LjpZ 22_GlLB 13_StDj 14_GrLL 8_LjLv 13_StGj 20_DgLa 20_RoŠk 20_DgŠk 20_DgKr 20_DrAr
Slika 7. Dendrogram vzorčnih mest. Številke označujejo tip vodotoka, črke pa kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 27 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Hidroekoregija Madžarsko nižavje V tej hidroekoregiji smo imeli vzorce iz enajst od skupno 13 tipov, vendar iz nobenega tipa nismo imeli večjega števila vzorcev. Iz rezultatov klasterske analize (slika 9 ) in analize nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja (slika 8) je razvidno, da izbrani abiotski parametri ne ustrezajo razporeditvi vodnih nevretenčarjev in niso ustrezni za klasifikacijo vodotokov v tej hidroekoregiji. Še posebej lepo opazno je to na večjih vodotokih. Določen vpliv na rezultate ima tudi vpliv števila vzorčenj na posameznih mestih, ki je med 1 in 6 in lahko vpliva na podobnost med vzorčnimi mesti. Tako naprimer vzorčni mesti na reki Muri v Šentilju in v Gornji Radgoni, ki sta bili vzorčeni samo enkrat sta si med seboj bolj podobni kot pa vzorčna mesta (Ceršak, Petanjci, Mota), ki so del vsakoletnega monitoringa kakovosti vodotokov. Reka Mura ima še en pomemben fenomen, da je opaziti bistveno razliko med zimskimi in poletnimi vzorci, kar je posledica velikih temperaturnih nihanj in zelo spremenljivih hidroloških razmer še posebej v obmejnem delu z Avstrijo, kjer so te razlike najbolj opazne. Z tega vidika lahko vidimo, da se v Ceršaku v zimskih mesecih pojavljajo nekatere predalpske vrste,ki pa jih v poletnih mesecih ni. Zaradi tega ima ta del prehoden značaj. V statističnih analizah, z združevanjem vzorcev iz različnih obdobij, vplivamo na rezultate analize. Najbolj idealno bi bilo, da bi povsod imeli podatke iz istega obdobja z enakim številom podvzorcev, ker bi takrat lahko izključili ta vpliv na sam rezultat analiz. Kot neustrezna se je izkazala tudi meja razredov nadmorske višine 200 m. Vodotoki pod to vrednostjo so pogosto po združbi zelo podobni vodotokom nad 200 m nadmorske višine. Eden izmed razlogov je v tem, da je pri nas v tej hidroekoregiji večina vodotokov samo nekaj pod 200 m nad morjem in jih zaradi tega večina izmed njih pade v območje kjer se značilnosti med tipi, ki označujejo naslednjo višinsko kategorijo mešajo. To pa kaže tudi na to, da so drugi dejavniki, ki vplivajo na razporeditev vodnih nevretenčarjev pomembnejši od te meje nadmorske višine.
P1
P2
P4
P5
P7
P10
P12
P13
P15
P20 nms2 P23
nms1
Slika 8. NMS ordinacijski diagram z vzorčnimi mesti. Oznake označujejo tip vodotoka in kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 28 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
7_SaLt 5_SaHr 7_SaDo 5_SaBt 5_SaBr 1_SaJD 2_DrOr 12_LeCe 4_DrMb 4_DrDu 4_DrBo 15_DvVi 15_PeZa 12_SlRk 12_KpRe 23_KuGe 12_KpMj 13_SvBr 7_SvMl 7_SvTr 7_SvRT 5_SvVS 2_MuMo 4_DrDr 13_PaRe 13_VoCe 15_MiOv 13_BoDv 15_MeOv 7_MuCs 2_MuPt 4_MuGR 7_MuŠe 23_ŠčZŠ 15_VKKr 2_MuMŠ 15_DvKo 10_ČrVP 20_BuBa 4_DrML 4_DrDo 20_BpBo 12_LeBe 20_SeVP 12_ŠČCe
Slika 9. Dendrogram vzorčnih mest. Številke označujejo tip vodotoka, črke pa kodo vzorčnega mesta.
Št poročila: WFD ps1 1 29 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5.3.1.4. Zaključki
1. Kategorije izbranih abiotskih dejavnikov po sistemu A Vodne direktive v Sloveniji niso primerne za klasifikacijo vodotokov oz. tipologijo. 2. Od treh abiotskih dejavnikov; velikosti prispevne površine, nadmorske višine in geološke podlage je slednja najmanj ustrezala razdelitvi vzorčnih mest na osnovi njihove podobnosti. 3. Zaradi pomanjkanja podatkov vseh tipov nismo mogli preveriti. 4. Podatki, ki so nam bili na voljo, so znotraj posameznih hidroekoregij razporejeni zelo neenakomerno in velikokrat niso omogočali primerjave istih tipov vodotokov med različnimni območji iste hidroekoregije. 5. V hidroekoregiji Alpe smo ugotovili, da so si vzorci Julijskih Alp tipa A21 podobni med seboj in bi lahko ustrezali enemu tipu, vendar se pa razlikujejo od mnogih vzorcev istega tipa iz ostalih delov te hidroekoregije. 6. Ugotovitev v točki 2 nakazuje, da bi z določitvijo območij – BIOREGIJ lahko veliko prispevali k pravilnejši določitvi tipologije. Z omejitvijo območij oz. določitvijo bioregij lahko v posameznem območju poljubno izbiramo različne kombinacije abiotskih spremenljivk s katerimi te tipe opišemo. To pa dopuščajo tudi smernice Evropske Unije in so že bile uporabljene v sosednji Avstriji. 7. V hidroekoregijah Dinaridi zahodnega Balkana je izbrana tipologija zelo neustrezna. Kraško območje in številne ponikalnice, ki predstavljajo pomemben del vodotokov te hidroekoregije bo potrebno posebej obravnavati. Pomemben je pomen presihanja na združbe vodnih nevretenčarjev. 8. V hidroekoregiji Madžarsko nižavje je bilo v posameznem tipu na voljo relativno malo podatkov, ki pa kažejo velika odstopanja od predlagane tipologije.
5.3.2. Preverjanje tipologije vodotokov na osnovi združb fitobentosa
Na osnovi tipov vodotokov dobljenih z upoštevanjem abiotskih faktorjev (geološka podlaga, nadmorska višina in velikost prispevne površine) smo poskušali potrditi ali ovreči omenjeno tipologijo na osnovi združbe fitobentosa. Že dobljeni rezultati z vrednotenjem vodnih nevretenčarjev v vseh hidroekoregijah niso pokazali spodbudnih rezultatov. Zato smo se pri vrednotenju s pomočjo fitobentosa osredotočili samo na alpsko hidroekoregijo . V tej hidroekoregiji je na razpolago največ podatkov, tako, da smo lahko le pri obdelavi te ekohidroregije pričakovali uporabne rezultate.
Pri vrednotenju tipologije s pomočjo fitobentosa smo uporabljali vse razpoložjive vire, ki so bili dostopni v uporabni elektronski obliki in se nanašajo na tipologijo alpske hidroekoregije s pomočjo abiotskih parametrov. Obstoječi podatki so zajeli osem tipov vodotokov, vendar so bili nekateri vzorci samo iz ene lokacije. Tipi vodotokov, vodotoki in različne lokacije na njih so prikazane v preglednici 7. Prav tako je podano število upoštevanih vzorcev na posameznih lokacijah. Predvsem iz podatkov o številu vzorcev na posameznih lokacijah je razvidna velika raznolikost (od 1 pa do 26 vzorcev). Prav tako so bile lokacije s številčnejšimi vzorci vzorčevane v različnih letnih obdobjih, kar pomeni neenotnost vzorcev zaradi sezonske dinamike algnih vrst.
Do sedaj opravljeno delo na nalogi povezani z Vodno direktivo je že pokazalo, da brez dodatnega pridobivanja podatkov rezultati ne bodo zadovoljivi in ne bodo pripeljali do končnega cilja monitoringa kot ga predvideva Vodna direktiva.
Št poročila: WFD ps1 1 30 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Pomembna predpogoja za pravilno določitev ekoloških tipov vodotokov sta: a) pravilno izbrani abiotski parametri ter njihova pravilna določitev in b) zadostno število podatkov o združbah organizmov iz različnih tipov vodotokov
Ne glede na nezadostno število podatkov in omenjeno delno ustreznost podatkov smo na osnovi bioloških podatkov želeli preveriti, če združbe fitobentosa sovpadajo z abiotsko tipologijo.
Uporabili smo podatke, ki so nam jih posredovali z MOPE ARSO in so sestavni del državnega monitoringa. Upoštevali smo podatke od leta 1991 dalje. Prav tako smo uporabili še druge dostopne podatke iz podatkovne baze DABA podjetja Limnos, podatke iz študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka za posamezne vodotoke, podatke shranjene na NIB in druge dostopne podatke iz aplikativnih nalog. Primerjavo fitobentoških združb smo opravili s pomočjo podatkov vrstnega sestava. Različnost združb smo vrednotili z multivariatno klastersko analizo (Bray Curtisov koeficient) in z metodo nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja (NMS).
Preglednica 7. Vodotoki in lokacije, ki smo jih uporabili pri biološkem vrednotenju s pomočjo fitobentosa. Podano je tudi število upoštevanih vzorcev na posamezni lokaciji.
Števil Tip Šifra o vodoto lokacij vzorce ka e Vodotok Lokacija vzorčevanja v a10 SO1 SOČA Tolmin 2 a10 8090 SOČA Kamno 4 a13 20 SAVA BOH: nad natego Bled 4 a13 30 SAVA BOH. pod natego Bled 4 a13 50 RADOVNA Grabče 4 a13 2204 MEŽA Črna na Koroškem 9 a13 2205 MEŽA Žerjav 9 a13 3080 SAVA DOL. Blejski most 11 a13 3250 SAVA BOH. Bodešče 11 a13 3450 SAVA Otoče 26 TRŽIŠKA 24 a13 4080 BISTRICA Podbrežje a13 4270 SELŠČICA Železniki 6 KAMNIŠKA 1 a13 4410 BISTRICA Kamnik a13 6070 SAVINJA Letuš 26 a13 8040 SOČA Čezsoča 4 a13 8050 SOČA Žaga 4 a13 8070 SOČA Trnovo 7 a13 8350 IDRIJCA Podroteja 22 a13 SA1 SAVA Jesenice ind. Cona 1 a15 2206 MEŽA Mežica 9 a15 2207 MEŽA Poljana 8
Št poročila: WFD ps1 1 31 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
a15 2208 MEŽA Prevalje 8 a15 2240 MEŽA Podklanec 13 a15 3065 RADOVNA Izliv 2 a15 6030 SAVINJA Luče 12 a18 8332 TOLMINKA Tolmin 8 a21 300 SAVICA Pred izlivom 4 a21 3200 SAVA BOH. Sv.Janez 20 a21 4210 POLJANŠČICA Žiri 7 KAMNIŠKA 24 a21 4360 BISTRICA Izvir a21 8010 SOČA Trenta 14 a21 8240 KORITNICA Kal 23 a21 8615 HUBELJ Izvir 22 a21 ZAV ZAVRŠNICA nad HE Moste 1 a23 2203 MEŽA Pristava 8 a23 2385 MISLINJA Pod Mislinjo 1 T1 Na Avstrijso slovenski 1 a23 2401 BISTRICA MUTA meji a23 2402 BISTRICA MUTA t2 1 a23 2403 BISTRICA MUTA t3 1 a23 2404 BISTRICA MUTA t4 1 a23 2405 BISTRICA MUTA t5 1 a23 2406 BISTRICA MUTA t6 1 a23 2407 BISTRICA MUTA t7 1 a23 2408 BISTRICA MUTA t8 1 a23 2409 BISTRICA MUTA t9 Muta 1 a23 2632 OPLOTNICA Čezlak 1 KAMNIŠKA 1 a23 4390 BISTRICA Stranje a23 6802 HUDINJA Vitanje 1 a24 3009 SAVA DOL. Zelenci 2 a24 3010 SAVA DOL: Podkoren 19 a25 2202 MEŽA Šumel 8
Preglednica 7 prikazuje uporabljene podatke fitobentosa, ki so nam bili na voljo in ki so predstavljali tipe vodotokov (v alpski hidroekoregiji), dobljene z abiotsko tipologijo. Z biološkimi podatki je zlabo zastopan tip a23, razen Meže pri Pristavi so bile vse preostale lokacije vzorčevane le enkrat. Prav tako so nekateri tipi zastopani z eno ali le dvema lokacijama in z nizkim številom vzorčevanj na njih.
Na sliki 10 smo primerjali 8 tipov vodotokov dobljenih z abiotskimi parametri in poskušali ugotoviti ali razlike v fitobentoški združi sovpadajo z abiotsko tipizacijo. Dokaj enoten je tip A13, vendar tudi pri tem tipu najdemo izjeme, ki se dokaj razlikujejo od večine združb. Izstopa Kamniška Bistrica v Kamniku in Meža pri Črni na Koroškem in Žerjavu. Meža sicer kaže podobno združbo, po abiotskih parametrih pa je razdeljena v več tipov (A13, A15, A23 in A25). Prav tako je evidentno, da reka Soča na lokacijah Kamno in Tolmin ne predstavlja posebnega tipa vodotokov (A10), po biološkem vrednotenju sta bolj podobna tipu A13. Tip
Št poročila: WFD ps1 1 32 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
A21 je dokaj neenakomerno porazdeljen med druge tipe, predvsem A13. Močnejše odstopanje od ostalih je opazno pri tipu A23, predstavljajo ga vodotoki severne Slovenije, vezani na Kozjak in Pohorje. Vendar so bile omenjene lokacije vzorčevane le enkrat.
Na sliki 11 smo primerjali iste podatke z NMS metodo. Delno se grupirajo tipi A21, A13 in A23. Ostrih meja tudi tu ne dobimo.
Glede na to, da primerjava različnih tipov vodotokov dobljenih z abiotskimi faktorji ni dala želenih rezultatov, smo se osredotočili le na dva tipa v alpski hidroekoregiji. Dokaj dobro sta s podatki pokrita tipa A13 in A21. Rezultati omenjene primerjave so pokazali večje podobnosti med posameznimi porečji kakor med posameznimi tipi (porečje Save, porečje Soče, porečje Meže). Najbolj enotno/podobno je porečje Save, vendar tudi tu dobimo primere, ko odstopajo od večine. (slika 12, slika 13).
Podrobnejša analiza samo tipa A13 nam pokaže podobno sliko. Od porečja Save izstopajo reke Meža in delno Soča. Lokaciji Sava nad Jesenicami in Kamniška Bistrica pri Kamniku močno odstopata, vendar pa smo imeli na teh lokacijah samo eno vzorčevanje, kar tudi lahko, predvsem v povezavi z datumom vzorčevanja , pripelje do takšnih razlik (slika 14, slika 15).
Podrobnejša analiza samo tipa A21 nam pokaže visok procent podobnosti nekaterih izvirov (slika 16 in slika 17), prav tako pa razlike v nekaterih združbah istega tipa vodotoka. Predvsem so si podobne štiri lokacije z velikim številom vzorčevanj.
Št poročila: WFD ps1 1 33 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1
A10 Sava Otoče A13 Tržiška Bistrica Podbre A15 Sava Dolinka Blejski Mo A18 Sava Bohinjka Bodešče A21 Selščica Železniki A23 Savinja Letuš A24 Idrijca Podroteja A25 Poljanščica Žiri Meža Podklanc Tolminka Izliv Soča Trenta Koritnica Kal Soča Trnovo Savinja Luče Kam. Bistrica Izvir Hubelj Izvir Sava Dolinka Podkoren Sava Bohinjka Sveti Jan Sava nad Natego Sava pod Natego Radovna Grabče Savica (X) pred Izlivom Sava Jesenice ind. Cona Soča Tolmin Soča Čezsoča Soča Žaga Soča Kamno Radovna Izliv Završnica nad HE Moste Meža Črna na Koroškem Meža Žerjav Meža Mežica Meža Poljana Meža Prevalje Meža Šumel Meža Pristava Bistrica Muta T5 Bistrica Muta T6 Bistrica Muta T7 Bistrica Muta T9 Bistrica Muta T8 Bistrica Muta T1 Bistrica Muta T4 Bistrica Muta T2 Bistrica Muta T3 Mislinja pod Mislinjo Hudinja Vitanje Oplotnica Čezlak Sava Dolinka Zelenci Kam. Bistrica Stranje Kam. Bistrica Kamnik
Slika 10. Primerjava fitobentoških združb alpske hidroekoregije.
Št poročila: WFD ps1 1 34 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1,5 a10 4410 a13 a15 3010 a18 3200 a21 a23 a24 20 4210 a25 SO1 30 300 8350 3080 6070 8615 3250
4080 4360 SA1 6030 50 3450 4270 3009 8070 8332 8010 ZAV 8090 2240 8240 3065 2401 8050 2405 2402 8040 2403 2408 2406 2404 2407 2409
6802 2203 2204 2202 2385 2206 2205 4390 2632
2207 2208
1,5 1,5 2
Slika 11. Primerjava fitobentoških združb alpske hidroekoregije z NMS.
Št poročila: WFD ps1 1 35 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1
A13 Sava Otoče A21 Tržiška Bistrica Podbre
Sava Dolinka Blejski Mo
Sava Bohinjka Bodešče
Selščica Železniki
Savinja Letuš
Idrijca Podroteja
Poljanščica Žiri
Sava Bohinjka Sveti Jan
Sava nad Natego
Sava pod Natego
Radovna Grabče
Savica (X) pred Izlivom
Soča Trenta
Koritnica Kal
Soča Trnovo
Kam. Bistrica Izvir
Hubelj Izvir
Meža Črna na Koroškem
Meža Žerjav
Soča Čezsoča
Soča Žaga
Sava Jesenice ind. Cona
Završnica nad HE Moste
Kam. Bistrica Kamnik
Slika 12. Primerjava fitobentoške združbe tipov a13 in a21.
Št poročila: WFD ps1 1 36 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1,5 A13 A21 8240 8615
2205 4360 8040 2204 8010
8050 8070
4270 ZAV 50 3450 4080 8350 300 3250 3080 6070
4210 20 3200 30
SA1
2,5 4410 1,5 1,5
Slika 13. Primerjava fitobentoške združbe tipov a13 in a21 z NMS
0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1
Sava Otoče
Tržiška Bistrica Podbre
Sava Dolinka Blejski Mo
Sava Bohinjka Bodešče
Selščica Železniki
Savinja Letuš
Idrijca Podroteja
Soča Trnovo
Sava nad Natego
Sava pod Natego
Radovna Grabče
Meža Črna na Koroškem
Meža Žerjav
Soča Čezsoča
Soča Žaga
Kam. Bistrica Kamnik
Sava Jesenice ind. Cona
Št poročila: WFD ps1 1 37 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Slika 14 . Primerjava lokacij fitobentoških združb tipa a13
1,4
2205 8040 2204 8050
8070 50
4270 3450 4080 3250 SA1 3080 8350 6070 30 20
4410 2,1 1,3 1,7
Slika 15. Primerjava lokacij fitobentoških združb tipa a13 z NMS.
0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2
Soča Trenta
Koritnica Kal
Kam. Bistrica Izvir
Hubelj Izvir
Sava Bohinjka Sveti Jan
Poljanščica Žiri
Savica (X) pred Izlivom
Završnica nad HE Moste
Št poročila: WFD ps1 1 38 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Slika 16. Primerjava lokacij fitobentoških združb tipa a21.
1,5 ZAV
8615 8240 4360 8010
300
3200 4210
1,5 1,2 0,6
Slika 17. Primerjava lokacij fitobentoških združb tipa a21 z NMS.
Zaključimo lahko, da se abiotska tipizacija, ki je bila narejena na osnovi treh abiotskih parametrov (nadmorska višina, velikost prispevne površine, geološka podlaga) ne prekriva s pojavljanjem posameznih tipov fitobentoške združbe. Fitobentoška združba alpske hidroekoregije kaže večjo podobnost v posameznih porečjih (Sava, Soča, Meža in vodotoki v predelu Pohorja in Kozjaka). V okviru teh področij so razlike, kateri abiotski faktor jih pogojuje za sedaj z gotovostjo še ne moremo oceniti. Predvidevamo sicer, da bi z večjim številom podatkov, predvsem za nekatere tipe vodotokov, ki jih v primerjavi nismo imeli, dobili večje razlike med posameznimi tipi. Pri naslednjih vrednotenjih je priporočljiva primerjava vzorcev pobranih samo v poletnem obdobju (teh je največ), ker je primerjava v različnih obdobjih pobranih vzorcev zaradi sezonskega pojavljanja vrst neprimerna.
Skupni zaključek: Z biološkimi podatki smo preverili ustreznost abiotske tipologije po sistemu A Vodne Direktive in ugotovili, da kategorije izbranih abiotskih dejavnikov po sistemu A Vodne direktive v Sloveniji niso primerne za klasifikacijo vodotokov oz. tipologijo. Od treh abiotskih dejavnikov; velikosti prispevne površine, nadmorske višine in geološke podlage je slednja najmanj ustrezala razdelitvi vzorčnih mest na osnovi njihove podobnosti.
Št poročila: WFD ps1 1 39 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
5.4. PROBLEMATIKA NADALJNEGA POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV
5.4.1. Izbor možnih hidromorfoloških elementov
Z vidika hidromorfologije je zanimiv izbor izbirnih in dodatnih dejavnikov tipologije. Tako lahko v strokovni literaturi kot dejavnike, ki določajo hidromorfološko klasifikacijo vodotokov, zasledimo (Bizjak, 2003 b): − erozija; − sedimentacija; − strugotvorni pretok vode; − geološka podlaga; − geomorfološka kategorija reliefa; − red vodotoka; − tek vodotoka; − struktura rečnega koridorja; − vzorec struge; − hidromorfološka kategorija struge; − padec struge (I); − vijugavost toka (S); − razmerje širina / gobina struge (B / H) − urezanost struge (E) (Kern, 1994; Rosgen, 1996; Church, 1996; Knighton, 1998; Scherle, 1999; Zumbroich et al., 1999).
Primerjava hidromorfoloških dejavnikov najbolj znanih hidromorfoloških klasifikacij (npr. Davis 1899, Wolman 1957, Lane 1957, Schumm 1963, Culberston 1967, Thornbury 1969, Khan 1971, Selby 1985, Kern 1994 in Rosgen 1996) ter hidromorfološkega dela izbirnih dejavnikov sistema B po Vodni Direktivi je pokazala, da so obema pristopoma najpogostejši skupni dejavniki (v oklepajih navajamo dikcijo Vodne Direktive): − geološka podlaga (»geološka podlaga«); − padec struge (»povprečni padec vodne gladine«); − geomorfološka kategorija reliefa (»oblika doline«); − vzorec struge (»oblika in konfiguracija glavne rečne struge«) − vijugavost vodotoka (»oblika in konfiguracija glavne rečne struge«) − plavine (»premeščanje plavin«) (Bizjak, 2003a).
Glede na izjemno hidromorfološko in hidrološko pestrost slovenske hidrografske mreže (hudourniki, nižinski vodotoki, kraški vodotoki), bi bilo poleg naštetih izbirnih hidromorfoloških dejavnikov smiselno uporabiti tudi dodatne dejavnike, po načelu prilagoditve regionalnim in nacionalnim okoliščinam (The European Parliament and the Council, 2002): − red vodotoka; − hidrološki režim vodotoka; − razmerja pretokov visokih in nizkih vod; − strugotvorni pretok oziroma pogoste visoke vode; − povprečna širina vode in povprečna globina vode oziroma razmerje B / H.
Št poročila: WFD ps1 1 40 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Opozoriti velja, da za nobenega izmed izbirnih in dodatnih podatkov ni urejenih podatkovnih baz oziroma njihovih grafičnih prikazov v GIS sistemih.
Preglednica 8. Pregled možnih dejavnikov tipologije vodotokov v Sloveniji po sistemu B Vodne Direktive Vodna Direktiva Slovenija Obvezni dejavniki nadmorska višina ■ geološka podlaga ■ velikost povodja ■ Izbirni dejavniki oddaljenost od rečnega izvira energija toka povprečna širina vode* ■ povprečna globina vode* ■ povprečni padec vodne ■ gladine** oblika in konfiguracija rečne ■ struge*** kategorija pretoka reke oblika doline ■ premeščanje plavin kapaciteta nevtralizacije kislin srednja sestava substrata kloridi razpon temperature zraka povprečna temperatura zraka Dodatni dejavniki padavine red vodotoka ■ hidrološki režim vodotoka ■ razmerja nizkih in visokih vod ■ strugotvorni pretok**** ■ * ali razmerje B / H ** ali povprečni padec struge I *** ali vzorec in vijugavost struge S **** ali pogoste visoke vode Q 1 10
Za potrebe natančnejše oziroma zanesljivejše tipologije vodotkov bi bilo v prihodnje potrebno sistematično kabinetno in terensko zbirati, urejati v podatkovne baze in raziskovati morebitne korelacije med podatki o: − povprečnih širinah vode B; − povprečnih globinah vode H; − povprečnih padcih strug I; − vzorcih strug; − vijugavosti strug S; − oblikah dolin; − redih vodotokov;
Št poročila: WFD ps1 1 41 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
− hidroloških režimih vodotokov; − razmerjih nizkih in visokih vod in − strugotvornih pretokih ali pogostih visokih vodah (Q 1 10 ).
Na osnovi zgoraj naštetih dejavnikov in hidromorfoloških spremenljivk so bile v tujini že izvedene številne tipologije vodotokov, ki se danes uspešno aplicirajo za potrebe izpolnjevanja zahtev in določil Vodne Direktive, prav tako pa za mnoge druge potrebe upravljanja z vodotoki (Rosgen, 1996; Raven et al., 1998; Bostelmann, 1998).
5.4.2. Predlog določitve tipov vodotokov na osnovi bioloških podatkov
5.4.2.1. Zoobentos
Namen tipologije je določiti odseke vodotokov, kjer se pojavljajo enake združbe organizmov in je osnova za določanje ekološkega stanja vodotokov. Ena izmed teh združb je tudi združba bentoških nevretenčarjev oziroma zoobentos.
Prvi del določitve tipologije predstavlja določitev tipov vodotokov na osnovi izbranih abiotskih parametrov in hidroekoregij. V drugem koraku bi naj ustreznost tako določenih tipov vodotokov preverjali z združbami organizmov. Pomembna predpogoja za pravilno določitev ekoloških tipov vodotokov sta:
a. pravilno izbrani abiotski parametri ter njihova pravilna določitev in b. zadostno število podatkov o združbah organizmov iz različnih tipov vodotokov
V Sloveniji smo izbrali za določitve tipov vodotokov: geološko podlago, velikost prispevne površine, nadmorsko višino in hidroekoregije. Urbanič (2004) je ugotovil, da razporeditve mladoletnic (Insecta: Trichoptera) v Sloveniji relativno slabo pojasnimo z nadmorsko višino. Razlog je v tem, da se na istih nadmorskih višinah, tudi znotraj iste hidroekoregije, pojavljajo različne združbe organizmov. Spremembe v maksimalni temperaturi vode (ta spremenljivka je ena izmed najpomembnejših spremenljivk, ki vplivajo na razporeditev mladoletnic), ki so običajno močno korelirane z nadmorsko višino v Sloveniji tega ne potrjujejo. Izbira samo treh razredov nadmorskih višin, ki jo predvideva sistem A in je bila uporabljena v Sloveniji, ni primerna . To so ugotovili tudi v mnogih drugih državah ter so uporabili sistem B. Poleg majhnega števila razredov nadmorskih višin, ki jih predvideva sistem A, v Sloveniji Brilly s sod. (2003) niso upoštevali dejanskih nadmorskih višin (meje, tako za 200 m kot za 800 m, se običajno pojavljajo na mnogo nižjih nadmorskih višinah kot so dejanske meje), kar se je odrazilo na drugačnih mejah posameznih tipov in tudi izpadu določenih tipov, ki bi ob pravilno upoštevanih nadmorskih višinah v Sloveniji bili prisotni. Pri upoštevanju geologije so isti avtorji upoštevali geološko podlago po kateri teče voda v vodotoku in ne geoloških značilnosti prispevnega območja, ki je za vodne organizme običajno pomembnejše od geološke podlage. Rezultat je v številnih kratkih odsekih tipov, ki se v nekaterih primerih tudi izmenjujejo. Tak pristop iz vidika združb organizmov ni pravilen in ne bo odrazil dejanskih razmer. Upoštevanje te tipologije bi v prihodnosti povzročalo veliko težav pri pripravi referenčnih razmer in kasnejši vzpostavitvi monitoringa in pri ekološkemu ocenjevanju vodotokov.
Št poročila: WFD ps1 1 42 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Z vidika bioloških podatkov je osnovni problem, s katerim smo se srečali pri preverjanje tipov vodotokov z združbami organizmov, majhna količina podatkov . Razen tega pa je zelo malo kakovostnih podatkov. Za taksone je značilno, da imajo življenjski cikel, ki v mnogih primerih traja eno leto, lahko pa več let. Stadiji organizmov na osnovi katerih prepoznavamo taksone so v mnogih primerih prisotni samo del leta. Zaradi enkratnega vzorčenja ali v nekaterih primerih vzorčenja v dveh različnih obdobjih je prišlo do odsotnosti velikega števila vrst. To se odrazi na rezultatih statističnih analiz in povečuje šum ter otežuje intrepretacijo. Še večji problem je ta, da za mnoge tipe vodotokov ni podatkov o zoobentosu in ustreznosti tipologije ne moremo preveriti.
Glede na razlike med tipologijama delov vodotokov določenima po sistemu A na eni in združbami organizmov (kjer smo imeli podatke) na drugi strani, smo ugotovili, da tudi na teh vodotokih tipologija določena po obveznih dejavnikih sistema A ni ustrezna. Potrebno bo ugotoviti dodatne spremenljivke s katerimi bomo lahko ustrezneje opisali tipologijo vodotokov v Sloveniji. Tega pa brez terenskega dela in podatkov o organizmih ne moremo. Po našem mnenju je v tako razgibanih območjih, kot je Slovenija, zelo uporabno določiti bioregije , ki so velikokrat lahko zelo uporabna spremenljivka s katero podamo pripadnost tipa vodotoka. To potrjujejo v Sloveniji tudi hidroekoregije določene na osnovi združb organizmov in dejstvo, da iste nadmorske višine v različnih delih iste hidroekoregije ne predstavljajo istega tipa, ker je prisotna različna združba.
V kolikor bi ostali pri tipologiji po sistemu A, ne vidimo problemov z ocenjevanjem (bi pa bili finančni problemi) v primerih, ko je v različnih tipih vodotokov prisotna ista združba. Večje težave bi bile takrat, kadar bo v enem tipu prisotnih več različnih združb, referenčno mesto pa bo samo eno. Na nekaterih od teh mest bi bilo vedno ugotovljeno slabo ekološko stanje, ne bi pa se ga dalo izboljšati, ker je bila tipologija napačno določena. Za državo bi to lahko imelo daljnosežne finančne posledice.
5.4.2.2. Fitobentos
V študiji » Biološki elementi za določitev ekološkega stanja površinskih vodnih teles v skladu z Direktivo ES o skupni politiki do vode« (Urbanc Berčič s sod., 2002) smo se prvič soočili s problemon določitve referenčnih mest na slovenskih rekah. V tej nalogi predlagana tipologija vodotokov in potencialna referenčna mesta so slonela na upoštevanju bioloških podatkov mest, ki so sestavni del državnega monitoringa. Glede na to, da je cilj monitoringa ugotavljanje in spremljanje onesnaženja, predstavljajo lokacije povečini onesnažene predele. Le malo čistejših predelov pride v poštev kot potencialna referenčna mesta. Vendar pa biološki rezultati podkrepljeni z fizikalno kemijskimi parametri omogočajo lažje in objektivnejše določitve referenčnih mest.
V okviru razdelitve po sistemu B bomo poskušali izvesti tipologijo vodotokov na osnovi fitobentoških združb.
Ob tem nemudoma naletimo na problem obsega in dostopnosti podatkov. Že zgoraj smo omenili, da dostopni podatki ( MOPE ARSO) večinoma niso uporabni ali so pomanjklivi za preverjanje tipologije vodotokov. Še manj jih ostane za določitev referenčnih mest in za kvalitativni in kvantitativni opis značilne fitobentoške združbe le teh. Obstajajo še druge baze podatkov (Nacionalni Inštitut za biologijo, Limnos d.o.o.), ki se nahajajo v uporabni obliki in jih bomo v bodoče uporabili, nekaj uporabnih podatkov je mogoče pridobiti iz še nekaterih
Št poročila: WFD ps1 1 43 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije virov (diplome, magisteriji, doktorati), kar pa zahteva dodatno časovno in s tem tudi finančno obremenitev.
Iz navedenega je jasno, da obdelava le obstoječih podatkov ne bo zadovoljiva in bo strokovno vprašljiva. Zato bo določitev tipov vodotokov na osnovi abiotskih parametrov z združbami organizmov v mnogih primerih zahtevalo dodatno terensko vzorčevanje. Isto velja za kasnejšo določitev referenčnih mest. Če je v Alpski in Dinarski hidroekoregiji še mogoče uporabiti del obstoječih podatkov pa to ne velja za hidroekoregijo Panonsko nižavje in Italija Korzika Malta.
Rezultati preveritve tipologije vodotokov po sistemu A so pokazali tudi različne združbe fitobentosa na enakih tipih posamezne hidroekoregij (npr. posebni tip v izvirnem delu rek s kraškimi izviri v okviru Dinarske hidroekoregije). Značilna populacija fitobentosa na takem referenčnem mestu bi vsa druga sicer neobremenjena mesta, prikazala kot mesta z antropogenim vplivom.
Poseben problem predstavlja sezonska dinamika kvalitativnega in kvantitativnega pojavljanja fitobentosa. Večina podatkov je pridobljena v toplejših obdobjih, manjkajo predvsem zimski vzorci. Pri določevanju tipov vodotokov lahko to deloma spregledamo, ker primerjamo podatke s podobnim časom vzorčevanja.
Za strokovno in korektno izvedbo tipologije vodotokov na osnovi fitobentosa torej nimamo dovolj uporabnih podatkov. Pričakujemo, da bomo pri nadaljnem delu verjetno naleteli na težave, ki bodo zahtevale manjše korekcije od zastavljene poti. V dosedanjem delu smo uporabili do sedaj dostopne podatke in ekspertna mnenja sodelujočih in drugih kolegov. Za dosego zastavljenega cilja pa bo potrebno dodatno preverjanje na terenu (vzorčevanje), da bomo zapolnili vrzeli, ki bi jih morali že v preteklosti. Tudi s strani sodelujočih z MOPE a pričakujemo več razumevanja in manj zahtev po ekspertnih mnenjih. Bodoči monitoring bo zahteval vrednotenje vodotokov na osnovi realnih podatkov v primerjavi z referenčnimi mesti in ne ekspertna mnenja.
Tudi metodika (le kvantitativno vrednotenje fitobentosa) s strani EU še ni popolnoma dorečena. Pri postavitvi referenčnih mest bodo morale biti te nejasnosti odpravljene.
Končni cilj, strokovno izvajanje monitoringa, ne dopušča nestrokovne tipologije vodotokov in izbora referenčnih mest. Posledica takšnega pristopa so lahko nerealni rezultati monitoringa in s tem povezane negativne posledice (predvsem finančne).
Smiselno je, da se obdelajo npr. reke: Krka, Soča in Pesnica (vse s pritoki), ki bodo služile kot vzorčne reke tako za preverbo tipologije, izbiro referenčnih mest, kakor tudi kot poskus izvedbe monitoringa kot ga predvideva Direktiva ES o skupni politiki do vode.
5.4.2.3. Makrofiti
Določanje tipov vodotokov v Sloveniji po sistemu A je temeljilo na abiotskih dejavnikih, ki dajo grobo mrežo za razvrščanje tekočih voda. Nadmorska višina posredno pove nekaj tudi o vodnem in temperaturnem režimu na letni osnovi, o hitrosti toka, sedimentaciji plavin in njihovem premeščanju.
Št poročila: WFD ps1 1 44 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Vsi našteti dejavniki vplivajo na pojavljanje makrofitov v tekočih vodah, vendar so makrofiti le dodatni biološki element za potrditev izbrane tipologije in prepoznave prehodov iz enega tipa v drugi na isti tekoči vodi. Sistematsko in z uporabo standardne metode določanja distribucije vrst in njihove abundance po izbranih odsekih je bila v celoti pregledana le ena reka (Krka), kjer smo z uporabo statistične metode iz zbranih podatkov določili tudi prehod iz enega tipa v drugega bolj natančno, kot je bilo to mogoče prepoznati na terenu.
Menimo, da lahko uporabimo to skupino vodnih organizmov pri izboru tipologije tekočih voda predvsem na tak način. Za potrjevanje že izbrane tipologije pa makrofite lahko uporabimo le kot pomožen element, saj so podatki skopi, zato ocena lahko izhaja le iz ekspertnega mnenja. Podatki o zoo in fitobentosu so bolj ustrezno zbrani kot za makrofite in ribe, zato jih lahko uporabimo za predizbor tipologije in za selekcijo omrežja. Za podatke o makrofitih se nato naredi terenski ogled na izbranih odsekih po standardni metodi in glede na specifiko odseka. Pomembno je, da se naredi pregled izbranih odsekov v istem rastnem obdobju in v istem letu (v poletnih mesecih).
Za preveritev tipologije bi bilo potrebno v eni ali dveh sezonah opraviti pregled izbranih odsekov na predlaganih tipih vodotokov. Odseke je potrebno določiti na potencialnih referenčnih mestih za posamezen tip. Ker je vodotokov za določen tip več, je potrebno izbrati tiste vodotoke, ki imajo daljše odseke brez vidnih motenj.
5.4.2.4. Ribe
V projektne naloge v zvezi z Vodno Direktivo je vključen tudi ekološki element sladkovodne ribe. Za izvedbo projekta so potrebni podatki, ki se v Sloveniji niso nikoli zbirali na nacionalnem nivoju, ker za take raziskave ni bilo nikoli na razpolago finančnih sredstev, očitno pa tudi ne zainteresiranosti odgovornih ministrstev. Izvajalci se soočajo z akutnim pomanjkanjem ustrezno urejenih podatkov. Pri izdelavi strokovnih podlag, skladno z zahtevami Direktive strokovnjaki ugotavljamo, da imamo na razpolago zelo malo sistematično zbranih podatkov o ribah, ki bi bili uporabni za izvajanje Vodne Direktive. Vsa pripravljena poročila, ki vključujejo tudi vsebine o sladkovodnih ribah in piškurjih, so narejena izključno na osnovi ekspertnih mnenj. Podatki o razširjenosti rib se sicer zbirajo na Zavodu za ribištvo Slovenije v okviru programa RIBKAT od l. 1980, zajemajo pa več kilometrov dolge odseke rek in ne kratkih, kot so predvideni za referenčna mesta. Za lovne vrste (približno 50 % vrst), je podatkov dovolj, za nelovne pa so zelo pomanjkljivi. To je trenutno edina javna baza podatkov o sladkovodnih ribah in piškurjih Slovenije. Razpoložljivi podatki so zbrani iz ribiško gojitvenih načrtov ribiških družin, ki gospodarijo z vodnim življem. Nekaj podatkov je zbranih iz ihtioloških raziskav, naročenih s strani RD z namenom načrtovanja športnega ribolova. Monitoring populacijskih trendov je zajet le v slednjih raziskavah. Kljub temu, da je bilo že l. 2000 znano kakšni podatki so potrebni za tipologijo vodnih teles po sistemu B, je stanje glede podatkovnih baz nespremenjeno. Raziskave niso bile narejene, baza podatkov se ni še niti osnovala. V tem času bi lahko nastajala vsaj okvirna baza podatkov o distribuciji rib v slovenskih vodnih telesih na osnovi objavljenih prispevkov ali številnih poročil. Trenutno obstaja in je v stalni uporabi baza podatkov o ribah v zasebni lasti, ki pa je le na pol obdelana. Približno 50 % podatkov o distribuciji rib po Sloveniji je vnesenih v bazo, vsaj toliko ali pa še več pa je še neobdelanih. V tej bazi so le podatki o distribuciji, ne pa o velikosti populacij, starostni strukturi rib itd. Večina, običajno nepopolnih, je v posameznih študijah pri različnih inštitucijah. Nekaj jih je v poročilih inventarizacij na
Št poročila: WFD ps1 1 45 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Zavodu za ribištvo Slovenije, nekaj pri zasebnem podjetju Ebra, d.o.o. Logatec. Pri obeh ustanovah je treba preveriti urejenost, obdelanost podatkov po metodah za Vodno Direktivo in dostopnost podatkov, če so z lokacij, ustreznih za referenčna mesta.
Sladkovodne ribe je v trenutnem stanju nemogoče uporabljati tudi kot podporo ostalim biološkim elementom kot so fitobentos in makrozoobentos. Da bi lahko celostno proučili karakteristike posameznih vrst rib in piškurjev ter njihovo razvrstitev v hidroregije, so potrebne načrtovane in sistemsko financirane raziskave o distribuciji, populacijskih trendih ter redni monitoring na izbranih lokacijah.
5.4.2.5. Analiza bioloških elementov
V nadaljevanju so podani potrebni čas vzorčenja za posamezno skupino vondih organizmov ter okvirna cena za eno odvzemno mesto.
Vzorčevanje zoobentosa in fitobentosa je potrebno opraviti v različnih letnih časih, to je 4 x letno. Cena za enkratno vzorčevanje, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov na enem odvzemnem mestu je 344.000,00 SIT + DDV (zoobentos 177.000,00 SIT + DDV in fitobentos 167.000,00 SIT + DDV).
Vzorčevanje makrofitov je potrebno opraviti 2 x letno, to je na začetku in koncu vegetacijske sezone. Cena za enkratno vzorčevanje, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov na enem odvzemnem mestu je 110.000,00 SIT + DDV.
Izlov rib je potrebno opraviti 2 x letno. Cena za enkratno vzorčevanje, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov na enem odvzemnem mestu je 1.180.000,00 SIT + DDV.
5.4.2.6. Pilotni projekt
Na podlagi dosedanjih izkušenj tako doma kot v tujini predlagamo izvedbo pilotnih projektov, kjer bi na testnih povodjih analizirali in obdelali vse elemente, ki so nujno potrebni za izvajanje Vodne Direktive (obremenitve, tipologija, referenčna mesta, ekološko stanje, kemijsko stanje). Kot testna povodja predlagamo v alpski hidroekoregiji povodje Soče do Tolmina, v dinarski hidroekoregiji povodje Krke in v nižinski hidroekoregiji povodje Pesnice.
Št poročila: WFD ps1 1 46 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
6. DOLOČANJE TIPOLOGIJE VODOTOKOV PO SISTEMU B
Direktiva 2000/60/EC Evropskega parlamenta in sveta (vodna direktiva) nalaga članicam in pristopnim članicam Evropske unije določitev tipologije tipov vodotokov, ki bo osnova za politiko do voda. Namen tipologije je določiti odseke vodotokov, kjer se pojavljajo enake združbe vodnih organizmov in je osnova za izbiro referenčnih mest in kasnejše vrednotenje ekološkega stanja vodotokov. S pregledom podatkov o vodnih organizmih in njihovi uporabi pri določanju tipologije vodotokov smo se odločili, da bomo pri določitvi tipologije vodotokov (podobno kot v drugih državah EU), med biološkimi elementi upoštevali samo združbe zoobentosa in fitobentosa .
V Sloveniji je ena izmed osnovnih težav pri določanju tipologije veliko pomanjkanje podatkov o vodnih združbah, ki so osnova za določitev tipologije vodotokov. Zadovoljivo število vzorcev o vodnih nevretenčarjih in fitobentosu imamo samo na nekaterih večjih vodotokih, kjer poteka tudi monitoring kakovosti, medtem ko je na manjših vodotokih število vzorcev majhno. Redki so podatki iz vodotokov na višjih nadmorskih višinah in vodotokov vzhodne polovice Slovenije.
V kolikor želimo ustrezno izvesti tipologijo vodotokov v Sloveniji moramo pridobiti dodatne podatke o vodnih nevretenčarjih, saj ob trenutnem poznavanju z biološkega vidika ne moremo narediti ustrezne tipologije. Tipologija pa je prvi korak za kasnejšo vzpostavitev enotnega monitoringa kakovosti vodotokov, ki je osnovni cilj vodne direktive.
Z določitvijo območij – BIOREGIJ bi lahko veliko prispevali k pravilnejši določitvi tipologije vodotokov. Z omejitvijo območij oz. določitvijo bioregij lahko v posameznem območju poljubno izbiramo različne kombinacije abiotskih spremenljivk s katerimi te tipe opišemo. To pa dopuščajo tudi smernice Evropske Unije in so že bile uporabljene v sosednji Avstriji.
6.1. IZBOR ABIOTSKIH DEJAVNIKOV
Za potrebe določanja tipologije po sistemu B smo za vodotoke, katerih prispevna površina je večja od 100 km 2 naredili širši izbor možnih abiotskih dejavnikov, ki bi služili kot osnova za opis tipov vodotokov. Ti dejavniki so:
Nadmorska višina Dolžina vodotoka od izvira Prispevna površina Povprečni padec Večinska geologija zaledja Širina struge Stalnost toka Red vodotoka Hidroekoregija
Št poročila: WFD ps1 1 47 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
6.2. IZBOR VZORČEVALNIH MEST ZA ZOOBENTOS IN FITOBENTOS
Na osnovi pregleda obstoječih podatkov zoobentosa in fitobentosa za vodotoke večje od 100 km 2 smo izdelali preglednico z izborom lokacij za vzorčevanje zoobentosa in fitobentosa. Za izdelavo tipologije vodotokov, ki bo temeljila na združbah vodnih organizmov je potrebno na vsakem vodotoku vzorčevanje vsaj na dveh lokacijah.
Št poročila: WFD ps1 1 48 november 2004
Preglednica 9. Seznam vodotokov s prispevno površino > 100 km 2 z nekaterimi elementi določaja tipologije in programa vzorčenja julij sept 2004 Hidroekoreg PRIORITETA Št. dodatnih Skupna Razpoložljivost Št. dodatnih PRIORITETA Prispevna ija (20 30 lokacij lokacij za dolžina Najbližja Srednji letni podatkov o lokacij za (20 30 lokacij tudi površina tudi za odvzem Vodotok glavnega vodomerna pretok bioloških odvzem za obdelavo vodomerne obdelavo vzorcev vodotoka (F> postaja 1961 1990* elementih: vzorcev podatkov!) postaje* podatkov! fitobentosa 100 km 2) zoobentos zoobentosa fitobentos zoobentos Km Km 2 Alpe Dinaridi – 1 zahodni Bača pri Balkan Bača 24,83 Modreju 142,3 7,08 Delno(1) 1 1 2 1 Dinaridi – zahodni 2 Balkan 0 2 1 Madžarsko 2 2 Bistrica 32,34 Zagaj 93,7 nižavje Alpe 3 Madžarsko 0 2 1 2 1 nižavje Bolska 30,78 Dolenja vas 169,5 3,89 Dinaridi – 54,28 4 1,81 zahodni 0 2 2 1 Čabranka 9,72 Črni potok (izliv: 141) Balkan Dinaridi – 5 1,21** zahodni √ Dragonja 29,37 Podkaštel 92,71 Balkan Madžarsko √ 6 Drava 144,18 Borl 14661,5 nižavje Alpe 7 12 Madžarsko delno 1 1 1 Dravinja 71,3 Videm 763,75 nižavje 8 Dreta 28,54 Kraše 100,66 4,26 Alpe 0 2 1 2 1 9 Gračnica 25,36 (izliv: 100) Alpe 0 2 1 2 1 Gradaščica Alpe z Veliko Dinaridi – zahodni 10 Božno in 0 2 1 2 1 1,51 Balkan Malim Dvor 78,67 Grabnom 27,51 Razori 106,13 1,23 Alpe 11 Madžarsko 0 2 1 1 1 Hudinja 30,16 Škofja vas 156,5 (Strmec) nižavje Inštitut za vode Republike Slovenije
Alpe 9,29 Dinaridi – 12 delno 2 (Podroteja) zahodni Idrijca 60,88 Hotešk 442,83 Balkan Dinaridi – Iščica 13 zahodni 0 2 1 2 1 (Ižica) 10,25 Ig (izliv: 108) Balkan Alpe Dinaridi – √ 14 Kamniška Vir 207,8 zahodni Bistrica 33,46 Domžale 372,8 Balkan Alpe Dinaridi – 15 4,51 zahodni delno 1 1 Kokra 34,54 Kranj 220,23 Balkan 2 1 Dinaridi – Kolpa (v 73,1 16 zahodni √ Sloveniji) 118,35 Metlika 2002 izliv: 76,5 Balkan Dinaridi – 17 54,7 zahodni √ Krka 94,81 Podbočje 2238,12 Balkan Dinaridi – 18 zahodni Delno (1) 1 Krupa 2,48 Balkan 5,72 Dinaridi – 19 zahodni Delno (1) 1 1 1 1 Lahinja 34,93 Gradec 117,71 izliv: 8,15** Balkan 1,37 Madžarsko 20 Delno (2) 1 1 Ledava 68,21 Čentiba 856,7 (Polana) nižavje 1 Dinaridi – 21 57,3 zahodni Delno (2) 2 (izviri) 1 1 1 Ljubljanica 40,07 Moste 1762,5 Balkan Madžarsko 22 1,74 0 2 Ložnica 25,8 Levec 102,89 nižavje 1 1 1 Madžarsko 1 23 Mestinjščica 18,82 Sodna vas 97,98 nižavje 0 2 1 Alpe 34 13,2 Madžarsko Delno (2) 1 2 Meža 42,61 Otiški vrh 550,89 nižavje 4,48 Dinaridi – 25 zahodni Delno (1) 1 1 1 1 Mirna 44,33 Jelovec 270 (Gaberje) Balkan Alpe 26 Madžarsko Delno (1) 1 2 1 1 Mislinja 31,46 Otiški vrh 230,89 nižavje
Št poročila: WFD ps1 1 50 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Mura (v Madžarsko 27 161 √ Sloveniji) 92,7 Petanjci 10391,44 nižavje 28 Nadiža 15,6 Potoki 100,2 Alpe Delno (1) 1 2,53 Alpe 29 Madžarsko Delno (1) 1 1 1 1 Paka 40,01 Rečica 205,4 (Šoštanj) nižavje Madžarsko 30 5,5 0 2 Pesnica 66,19 Zamošani 477,8 nižavje 1 1 1 Dinaridi – Postojnska Ponor: 31 zahodni Delno (1) 1 1 Pivka 26,56 jama 270** Balkan Alpe Dinaridi – Poljanska zahodni Delno (1) 1 Sora 43,11 Zminec 305,51 Balkan Madžarsko 32 Polskava 30,34 Tržec 188,27 2,64 nižavje 0 2 1 2 1 Dinaridi – 33 zahodni 0 2 1 1 Pšata 27,78 Topole 93,79 Balkan Alpe Dinaridi – 34 Rača z zahodni 0 2 Radomljo 24, 74 Podrečje 164,06 Balkan 1 Dinaridi – Radeščica z Meniška 35 zahodni 0 2 1 2 1 Črmošnjico 13,61 vas 287,13 Balkan 36 Radovna 19,36 Podhom 165,6 Alpe Delno (1) 1 Dinaridi – 37 1,82 zahodni Delno (1) 1 1 1 Radulja 33,49 Škocjan 107,96 Balkan Dinaridi – Cerkvenikov 38 8,26 zahodni √ 2 1 Reka 52,19 mlin 332,37 Balkan Dinaridi – Kubed 204,5 4.3 39 zahodni Delno (1) 1 Rižana 14,07 Dekani (izliv 252) Balkan Sava 8.34 (Sv. Alpe 40 Delno (1) 1 Bohinjka 32,5 Bodešče 354,5 Janez) 1 Sava Alpe Delno (1) 1 Dolinka 44,83 Blejski most 505,4 1 Sava s Alpe 41 290 √ Savo 221,15 Čatež 10149 Dinaridi –
Št poročila: WFD ps1 1 51 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Dolinko zahodni Balkan Madžarsko nižavje 41,5 Alpe 42 Madžarsko delno 1 1 Savinja 94,05 Veliko Širje 1841,9 (Laško) nižavje Alpe Dinaridi – 43 zahodni Delno (1) 1 Selška Sora 32,79 Vešter 212,39 Balkan Alpe Dinaridi – 44 95,5 zahodni Delno 1 Soča 96,12 Solkan 1572,8 Balkan Sora s Alpe Dinaridi – 45 Poljansko 20,7 (Suha) zahodni delno 1 Soro 52.55 Medvode 642,7 Balkan Madžarsko 46 9,06 Delno (1) 3 Sotla 89,82 Rakovec 557,7 nižavje 1 1 1 Stržen z Dinaridi – 47 Jezerskim Dolenje zahodni delno 2 Balkan Obrhom 13,74 jezero ~ 220) Madžarsko 48 2,44 Delno Ščavnica 58,42 Pristava 272,54 nižavje 1 1 1 Dolenja Alpe 49 Trebuščica 16,2 Trebuša Izliv: 101 0 2 1 1 1 Tržiška Preska 121 5,04 Alpe 50 Delno (2) Bistrica 27,07 Podbrezje 141,39 1 1 Velika Hodoš Madžarsko 51 Delno (1) Kerka (skupni) 105,12 nižavje 2 1 2 1 Dinaridi – zahodni Balkan 52 17,9 Italija Delno (1) 2 1 1 Korzika Vipava 45,09 Miren 593,9 Malta Madžarsko 53 Delno (1) Voglajna 26,88 Celje 202,2 nižavje 1 1 1 1 69 lokacij 46 lokacij 30 lokacij *Hidrometeorološki zavod RS (1998); **arhiv IzVR
Št poročila: WFD ps1 1 52 november 2004
6.3. VZORČEVANJE ZOOBENTOSA IN FITOBENTOSA
6.3.1. Zoobentos
Zaradi dejstva, da za pripravo tipologije nimamo veliko časa predlagamo sledečo strategijo: V prvi fazi predlagamo semikvantitativno vzorčenje vodnih nevretenčarjev na območjih od koder nimamo podatkov in jih nujno potrebujemo za izvedbo tipologije. Poudarjamo, da ta način vzočenja ni popolnoma ustrezen za opis referenčnih razmer. To pomeni, da bomo morali v prihodnosti, ko bo tipologija ustrezno narejena, na izbranih referenčnih mestih izvesti vzorčenje z ustrezno metodologijo (”multihabitat sampling”) kvantitativnega vzorčenja, ki jo Evropska zveza predlaga v smernicah. Izvedbe te (kvantitativne) metode v tej fazi ne priporočamo, saj je to metodologijo, ki je tudi zahtevnejša in posledično dražja, nesmiselno izvesti na vseh vzorčnih mestih, ker vsa ta mesta ne bodo izbrana kot referenčna mesta, razen tega pa je v tako kratkem času vse vzorce tudi nemogoče ustrezno obdelati. Zaradi teh dejstev v tej fazi predlagamo semikvantitativno vzorčenje z ročno mrežo, ki je cenejše in je lahko izvedeno v krajšem času. Podatki, ki bodo rezultat tega pa so ustrezni tudi za določitev tipologije.
Zaradi letne dinamike organizmov smo organizme vzorčili v različnih obdobjih. Za večino vodnih nevretenčarjev je značilno, da imajo življenjski cikel, ki v mnogih primerih traja eno leto, lahko pa več let. Stadiji organizmov na osnovi katerih lahko prepoznavamo taksone so v mnogih primerih prisotni samo del leta. Zaradi enkratnega vzorčenja lahko pride do odsotnosti velikega števila vrst ali nezmožnosti vrstne ali rodovne determinacije. Zaradi tega je potrebno vzorce nabirati v različnih letnih časih. Vodne nevretenčarje je potrebno vzorčiti vsaj v dveh različnih obdobjih leta. Običajno se vzorčenje izvede v toplem in v hladnem delu leta, seveda pa bi reprezentativne rezultate dobili, če bi vzorčili vsaj 4 krat letno. S tem bi zajeli celotno dinamiko združbe, s čemer bi lahko tudi ustrezno uvrstili taksone. Ta dejstva so še posebej pomembna zaradi statističnih analiz, ki so osnova za določanje tipologije vodotokov. Slaba kakovost vhodnih podatkov (premalo število podvzorev) se odrazi na rezultatih statističnih analiz in povečuje šum ter otežuje intrepretacijo. Zavedamo se, da je na drugi strani potrebno upoštevati tudi čas, ki ga imamo na voljo za pripravo tipologije. Prav zaradi tega bo verjetno potrebno narediti kompromis med željenim številom podvzorcev na posameznem vzorčnem mestu in številom, ki je še sprejemljivo, da bomo na osnovi statističnih analiz dobili relevantne podatke. Zavedamo se, da bo v tej prvi fazi na nekaterih vzorčnih mestih realno možno vzorčiti samo enkrat, kar pa bo potrebno upoštevati v nadaljevanju oziroma pri primerjanju z vzorci z ostalih vzorčnih mest.
Vzorčenje vodnih nevretenčarjev je potekalo semikvantitativno z ročno mrežo. Vzorce smo konzervirali s formalinom.
V času od julija do oktobra 2004 smo nabirali vzorce zoobentosa na 70 vzorčnih mestih po Sloveniji. Seznam vzorčnih mest je predstavljen v preglednici 10. Vsi vzorci so shranjeni v 4 % formalinu na Katedri za ekologijo in varstvo okolja Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 10. Seznam vzorčnih mest za zoobentos
Zaporedna številka Vodotok Kraj Datum vzorčenja 1 Borovniščica Pekel 5.7.2004 2 Borovniščica Barje 5.7.2004 3 Ščavnica Zgornja Ščavnica 4.7.2004 4 Ščavnica Lastomerci 4.7.2004 5 Močilnik Otošče 8.7.2004 6 Idrijca Čekovnik 8.7.2004 7 Idrijca Reka 8.7.2004 8 Kanomljica Gorenja Kanomlja 8.7.2004 9 Kokra Spodnje Jezersko 21.7.2004 10 Kokra Spodnja Kokra 21.7.2004 11 Tržiška Bistrica Medvodje 21.7.2004 12 Sava Dolinka Mlake (Dovje) 21.7.2004 13 Radovna Zgornja Radovna 21.7.2004 14 Sava Bohinjka Brod 21.7.2004 15 Polskava Kočna 27.7.2004 16 Oplotnica Jurgovo 27.7.2004 17 Hudinja Hudinja 27.7.2004 18 Paka Zgornji Dolič 27.7.2004 19 Mislinja Mislinja 27.7.2004 20 Paka Paka pri Velenju 27.7.2004 21 Trebuščica Mrzlo polje 29.7.2004 22 Trebuščica Dolenja Trebuša 29.7.2004 23 Soča Kamno 29.7.2004 24 Nadiža Logje 29.7.2004 25 Soča Kanal 29.7.2004 26 Bača Koritnnica 29.7.2004 27 Dreta Šmiklavž 5.8.2004 28 Dreta Delce 5.8.2004 29 Jezera Matkov kot 5.8.2004 30 Koprivna Koprivna 5.8.2004 31 Meža Črna na Koroškem 5.8.2004 32 Jazbinski potok Krstavčnik 5.8.2004 33 Selška Sora Rošt 17.8.2004 34 Poljanska Sora Brode 17.8.2004 35 Velika Božna Jurij 17.8.2004 36 Gradaščica Polhov Gradec 17.8.2004 37 Ižica Ig 17.8.2004 38 Ledava Sv. Jurij 28.8.2004 39 Velika Krka Šalovci 28.8.2004 40 Pesnica Jurij 29.8.2004 41 Polskava Lovrenc na Dravskem polju 29.8.2004 42 Dravinja Koritno 29.8.2004 43 Hudinja Vojnik 29.8.2004 44 Sotla Trlično 6.9.2004 45 Mestinjščica Spodnje Mestinje 6.9.2004
Št poročila: WFD ps1 1 54 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
46 Bistrica Gluha peč 6.9.2004 47 Bistrica Bistrica 6.9.2004 48 Gračnica Brodnice 6.9.2004 49 Ločnica Pešca 6.9.2004 50 Sopota Zagrad 6.9.2004 51 Pšata Bišče 7.9.2004 52 Rača Gorjuša 7.9.2004 53 Radomlja Spodnja Krtina 7.9.2004 54 Ljubljanica Sinja Gorica 7.9.2004 55 Reka Zabiče 17.9.2004 56 Pivka Grobišče 17.9.2004 57 Nanoščica Fara 17.9.2004 58 Vipava Dolenje 17.9.2004 59 Motnišnica Zgornji Motnik 19.9.2004 60 Radomlja Prekopa 19.9.2004 61 Čabranka Osilnica 22.9.2004 62 Lahinja Butoraj 22.9.2004 63 Krupa Klošter 22.9.2004 64 Črmošnjičica Stara žaga 22.9.2004 65 Radešca Meniška vas 22.9.2004 66 Besnica Srednja Besnica 23.9.2004 67 Mirna Gornje Ravne 23.9.2004 68 Mirna Martinja vas 23.9.2004 69 Radulja Mirna Dolina 23.9.2004 70 Radulja Dobrava pri Škocjanu 23.9.2004
6.3.2. Fitobentos
Za celovit vrstni sestav na posameznem vzorčnem mestu bi bilo potrebno vzorčevanje fitobentosa najmanj štirikrat letno, vendar smo zaradi kratkega obdobja za izdelavo tipologije pobrali le vzorce v poletnem času. Ta je pomembno zaradi statističnih analiz, ki so osnova za določanje tipologije vodotokov.
Vzorce fitobentosa za kvalitativno analizo smo pobirali tako, da smo postrgali površino prodnikov, kamnov, skal, peska, makrofitov in potopljenega lesa na območju vzorčnega mesta . Vzorčevali smo v različnih hidroloških okoljih, v mikrohabitatih z nizkimi , srednjimi in visokimi hitrostmi vodnega toka. Vzorce fitobentosa smo že na terenu fiksirali s 5% formalinom.
V preglednici 11 so podani vodotoki z mesti vzorčevanja ter datumom vzorčevanja.
Št poročila: WFD ps1 1 55 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 11. Mesta vzorčenja za fitobentos
vodotok lokacija Datum 1. Ledava Serdica, pod mostom 21.07.04. 2. Velika Kerka Nad Šalovci 20.07.04. 3. Pesnica Nad Zgornjo Kungoto 21.07.04. 4. Voglajna Gorica 20.07.04. 5. Hudinja Vitanje (pri črpališču) 20.07.04. 6. Trebuščica Travnik 23.07.04. 7. Tolminka Nad Tolminom (pri avstr. pokop.) 23.07.04. 8. Bača Nad Koritnico 23.07.04. 9. Kneža Nad Knežo 23.07.04. 10. Soča Trenta (pod kočo pri izviru) 23.07.04. 11. Dreta Nad Gornjim Gradom 02.08.04. 12. Paka Paka nad Velenjem 02.08.04. 13. Mestinjščica Pod Pristavo 02.08.04. 14. Bistrica Nad Bistrico ob Sotli 02.08.04. 15. Gračnica Brdo pri Planini 02.08.04. 16. Sevnična Po odcepu za Zabukovje 02.08.04. 17. Radulja Škocijan 03.08.04. 18. Lahinja Črnomelj (nad sotočjem z Dobličico) 03.08.04. 19. Dobličica Črnomelj (pred izlivom v Lahinjo) 03.08.04. 20. Ljubljanica Vrhnika 04.08.04. 21 Kokra Pod Jezerskim 20.08.04. 22. Kokra Pod Celbarjem 20.08.04. 23. Tržiška Bistrica Nad Jelendolom 20.08.04. 24. Sava Dolinka Nad Hrušico 20.08.04 25. Gameljščica Nad ribogojnico 18.08.04. 26. Šumščica Laze v Tuhinjski dolini 18.08.04. 27. Studena Pri Kostanjeviški jami 19.08.04. 28. Reka Štangarske Poljane (Nad Litijo) 18.08.04. 29. Iščica Črna vas 23.08.04. 30. Polskava Zgornji tok (pri ribogojnici) 25.08.04. 31. Polskava Pod cesto za Pragersko 25.08.04. 32. Dravinja Loška gora 25.08.04. 33. Bolska Nad Ločico 25.08.04. 34. Gradaščica Nad Polhov Gradcem 25.08.04. 35. Oplotnica Nad Oplotnico 25.08.04. 36. Bistrica Zg. Bistrica (pri vodovodu) Slovenska. Bistr. 25.08.04. 37. Ložnica Gotovlje pri Žalcu 20.09.04 38. Mislinja Nad Mislinjo (Tisnikarjeva hiša) 20.09.04. 39. Rača Pred izlivom 20.09.04. 40. Savinja Pod Logarsko dolino 20.09.04. 41. Podnanoščica Mali otok 22.09.04. 42. Reka (Notranjska r.) Nad Zabličami 22.09.04. 43. Sava Bohinjka Brod 21.09.04. 44. Radomlja Pred izlivom 20.09.04. 45. Vipava Pod Vipavo (Kamniti most) 22.09.04.
Št poročila: WFD ps1 1 56 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
7. PRIMER DOLOČITVE TIPOLOGIJE NA TESTNIH VODOTOKIH: SAVA, DRAVA, MURA, SOČA, KRKA
Določanje tipov površinskih voda na testnih vodotokih je potekalo v naslednjih fazah:
7. 1. DOLOČITEV TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI ABIOTSKIH PARAMETROV (prispevno področje, nadmorska višina, geološka podlaga) v kombinaciji s hidroekoregijami (1 25 = tip vodotoka)
Preglednica 12: Tipi vodnih teles na testnih vodotokih
Vodotok 3 4 5 11 Število tipov Italija, Alpe Dinarski Madžarsko Korzika, zahodni nižavje Malta Balkan Soča 24, 21, 16, 13 9, 7, 6 7 Sava 24, 16, 15, 13, 7 7 7, 5, 1 9 Sava 21, 16, 13 3 Bohinjka Drava 4,2 2 Mura 3, 4, 2 3 Krka 13, 7, 6, 5 4
Na osnovi prekritja sloja obveznih kriterijev sistema A in hidroekoregij smo dobili za reko Sočo 7 tipov vodnih teles, za reko Savo 9 tipov vodnih teles, za reko Savo Bohinjko 3 tipe vodnih teles, za reko Dravo 2 tipa vodnih teles za reko Muro 3 tipe vodnih teles in za reko Krko 4 tipe vodnih teles.
7. 2. PREDLOG DOLOČITVE TIPOV NA OSNOVI BIOLOŠKIH PODATKOV
7.2.1. Zoobentos in mladoletnice Trichoptera
Metode dela Podatke o zoobentosu, ki smo jih uporabili v delu analize so del podatkovne zbirke Ministrstva za okolje, prostor in energijo Agencije Republike Slovenije za okolje (MOPE ARSO), ter so bili pridobljeni z biološkim monitoringom kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji med leti 2000 in 2002. Drug del podatkov, ki smo jih uporabili v analizi predstavljajo naši podatki o mladoletnicah (Insecta: Trichoptera). Prvi razlog, da smo analize izvedli tudi na mladoletnicah, ki so del združbe vodnih nevretenčarjev, je v tem, da so vzorčna mesta na katerih so bili nabrani vodni nevretenčarji relativno daleč narazen in za nekatere odseke ne zadoščajo za določitev tipologije. Drug razlog je v tem, da je pri determinaciji zoobentosa redko uporabljen vrstni nivo, mladoletnice pa smo vse determinirali do vrstnega nivoja in so bolj primerne za razlikovanje posameznih odsekov in posledično tipov vodotokov.
Št poročila: WFD ps1 1 57 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Za preverjanje ustreznosti apriori določene tipologije smo uporabili statistično metodo klastriranja na osnovi Bray Curtis ovega indeksa različnosti za semikvantitativne podatke makroinvertebratov in Soerensenovega indeksa podobnosti za kvalitativne podatke mladoletnic.
Rezultati in diskusija Rezultati klastriranja so predstavljeni v prilogah 1 12.
Reka Soča Na osnovi klasterskih analiz smo prepoznali tri tipe vodotokov. Podatki na osnovi mladoletnic kažejo (podatkov o vseh vodnih nevretenčarjih ni bilo na voljo), da je na izviru prisotna posebna favna, kar pa je na splošno značilno za vse izvire (npr. Urbanič in sod. 2000), saj posebne ekološke razmere, ki se pojavljajo na izvirih ustrezajo organizmom, ki so v mnogih primerih vezani izključno na te habitate. Prvi pravi tip predstavlja odsek, ki se začne pod izvirom in se konča nad Žago. Vzorčni mesti Žaga in Trnovo sta si bolj podobni med seboj kot vsako izmed njiju z vzorčnim mestom Trenta in predstavljata drugi tip. Vzorčno mesto pod Tolminom je bolj podobno s Solkanom, in predstavljata tretji tip. Posebna združba je prisotna v Plavah, kjer je akumulacija. V mirnih delih vodotokov so povsem drugačne ekološke razmere in posledično povsem drugačna favna, kar potrjuje tudi ta analiza. Ta del vodotoka predstavlja preoblikovano vodno telo.
Reka Sava Posebno skupino ponovno predstavljajo vzorčna mesta, ki so na odsekih znotraj zajezitev npr. Prebačevo, Radeče in pri določanju tipologije niso upoštevana. Izmed ostalih vzorčnih mest dobimo enake rezultate na osnovi obeh skupin (zoobentosa in mladoletnic) za odsek Save od Dolskega do Hrvaške meje. Vsa mesta so si zelo podobna in smo jih uvrstili v en tip. Posebno skupino predstavljata tudi Savica in Sava Dolinka v Podkornu. Za Savo Bohinjko in del Save med Jesenicami in Dolskim smo dobili na osnovi rezultatov celotne združbe zoobentosa precej mozaično sliko. Veliko bolj logično sliko smo dobili na osnovi združbe mladoletnic, ki kaže na to, da odsek Save od Struževega do Šentjakoba predstavlja en tip. Znotraj tega klastra je še vzorčno mesto na Savi Bohinjki v Polju, ki kaže večjo podobnost z dinarskim odsekom Save kot z alpskim. Četrti tip na Savi predstavlja odsek od Save Bohinjke v Bohinjski Bistrici do sotočja s Savo Dolinko in Sava pod Jesenicami (vključeni sta mesti Otoče in Podnart) do Podnarta. Da predstavlja kratek odsek pod iztokom iz Bohinjskega jezera (vzorčni mesti Sveti Janez in Polje) poseben tip je razvidno iz klastra, ki prikazuje tako celotno združbo kot tudi samo mladoletnice. Rezultat hitrega spreminjanja združbe organizmov vzdolž toka smo opazili, ker so vzorčna mesta, ki so geografsko relativno blizu skupaj (Sv. Janez, Polje in Boh. Bistrica) v klastru precej narazen.
Reka Drava Rezultati klastriranja mest na osnovi združbe vodnih nevretenčarjev na reki Dravi kažejo na to, da imamo opravka z ekološko gledano različnimi mesti. Vzroki so verjetno v dejstvu, da s številnimi akumulacijami in z odvzemom vode v spodnjem delu ne moremo govoriti o enotnih razmerah, kar se odrazi tudi na združbi organizmov. Večjo podobnost med vzorčnimi mesti smo dobili na osnovi združbe mladoletnic, ki kažejo, da lahko uvrstimo Dravo v en sam tip, kljub dejstvu, da sta vzorčni mesti v Dravogradu in v Mariboru na Lentu nekoliko dlje vstran, vendar je vzorčno mesto Mariborski otok zelo podobno z ostalimi in ne s tistim na Lentu.
Št poročila: WFD ps1 1 58 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Reka Mura Reka Mura predstavlja enoten tip v celotnem odseku, ki poteka po ozemlju Slovenije saj je podobnost vzorčnih mest na osnovi obeh skupin dokaj visoka.
Reka Krka Na osnovi podobnosti vzorčnih mest smo prepoznali dva tipa. Prvi tip predstavlja odsek, ki vključuje vzorčna mesta pod Srebrničami. Mesto Srebrniče kaže večjo podobnost z Gorenjo Gomilo kot s Podbukovjem. Z mladoletnicami smo pokazali, da je vzorčno mesto v Marinči vasi, ki je po abiotskih dejavnikih bilo uvrščeno v isti tip kot vsa dolvodno ležeča mesta bolj podobno s Podbukovjem kot z njimi in predstavlja drug tip. To je tudi potrdilo, da Srebrniče ne predstavljajo posebnega tipa, ampak ima ta odsek samo prehodni značaj.
7.2.2. Fitobentos
Metode dela Perifitonska združba je odraz mnogih ekoloških faktorjev; hitrost vodnega toka, fizikalno kemijskih značilnosti substrata in vode, strukture substrata, antropogenih posegov v strugo in obrežje, onesnaženosti, vpliva drugih živih organizmov itd. Ker vsi našteti dejavniki niso konstantni, prihaja do letne sezonske dinamike perifitonskih alg, ki je v neobremenjenih rekah večinoma letno ponovljiva. Ob večjih nalivih prihaja do krajšega propada perifitonskih združb, po nekaj tednih nižjih vodostajev se zopet obnovijo. Onesnaženje povzroči trajne ali občasne spremembe, ki se kažejo v kvantitativnih in kvalitativnih spremembah perifitonske združbe. Podatke o perifitonskih združbah v omenjenih rekah smo uporabili pri vrednotenju različnih odsekov posameznih rek. Uporabili smo podatke, ki so nam jih posredovali z ARSO in so sestavni del državnega monitoringa. Upoštevali smo podatke od leta 1991 dalje. Prav tako smo uporabili še druge dostopne podatke iz podatkovne baze DABA podjetja Limnos, podatke iz študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka za posamezne vodotoke in podatke iz drugih aplikativnih nalog. Primerjavo perifitonskih združb na posamezni reki smo opravili s pomočjo podatkov vrstnega sestava. Različnost združb smo vrednotili z multivariatno klastersko analizo (Bray Curtisov koeficient).
Rezultati in diskusija
Reka Krka (priloga 13) Rezultati kažejo na dva ločena predela Krke. Lokacije Žužemberg in Otočec predstavljajo specifične razmere glede na podlago (travertin), kjer je razvita nekoliko drugačna združba kot na ostalem predelu Krke. Tudi drugo skupino vzorčnih mest lahko razdelimo na zgornji tok (Podbukovje Srebrniče) ter spodnji tok med med Novim Mestom in izlivom v Savo (Gornja gomila Krška vas).
Reka Soča (priloga 14) Glede na rezultate perifitonskih združb lahko razdelimo Sočo na tri odseke. Prvi odsek predstavlja zgornji del reke, od Trente do Trnovega ob Soči, drugi odsek predstavlja lokacije med Tolminom in Deskljami, kjer je zaradi odvzema vode hidrološki režim specifičen. Na
Št poročila: WFD ps1 1 59 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije tem odseku se menjavajo ojezereni predeli s predeli tekoče vode. Tretji odsek predstavlja spodnji tok Soče med Plavami in Solkanom.
Reka Sava (priloga 15) Podatki z reke Save kažejo, da so tu odseki bolj zabrisani. Zaradi različnih izvirov, prisotnega onesnaženja in drugih ekoloških faktorjev ne dobimo podobnih združb na daljših odsekih reke. Ne glede na to lahko iz rezultatov razberemo odsek med Mednim in Jesenicami na Dolenjskem (onesnažen predel) in čist predel, ki ga predstavljajo lokacije Nad natego, Pod natego (Bled) in pritok Savice v Bohinjsko jezero.
Reka Drava (priloga 16) Rezultati kažejo na dokaj enotno združbo v reki Dravi med Dravogradom in Ormožem. Z značilno in drugačno perifitonsko združbo izstopa predel stare struge na območju Malečnoka in Zgornjega Dupleka, kar je posledica predvsem drugačnega hidrološkega režima in posledično drugačnega substrata.
Reka Mura (priloga 17) Na slovenskem odseku Mure smo primerjali le tri lokacije, med njimi ne zaznamo bistvenih razlik v perifitonski združbi.
7.2.3. Ribe
Metode dela Podatki za to poročilo niso obdelani po neki določeni metodi, ker razen nepopolne vrstne sestave rib v posameznih vodotokih ni na razpolago ustreznih in ustrezno urejenih podatkov o ribah za vse izbrane vodotoke. Na razpolago so samo podatki o vrstni sestavi in to smo tudi upoštevali pri ekspertni oceni ujemanja tipov vodotokov z različnimi ihtiocenozami v obravnavanih vodotokih. Na posameznih odsekih obravnavanih rek smo primerjali ihtiocenoze. Različnost združb smo vrednotili z multivariatno klastersko analizo (Bray Curtisov koeficient) in na ta način smo skušali dobiti podatke za podporo rezultatom dobljenim z analizo makroinvertebratov, mladoletnic in fitoplanktona.
Vir podatkov Podatki o ihtiocenozah obravnavanih vodnih teles Slovenije so zbrani iz najrazličnejših napisanih, objavljenih in neobjavljenih spodaj navedenih virov: literatura rokopisi, ustne informacije, ribiško gojitveni načrti, elaborati, poročila, presoje vplivov na okolje, načrti ureditev povodij in mnenja o poginih rib za obdobje 1976/2003 Zbrali smo le podatke o vrstni sestavi rib in piškurjev posameznih vodnih teles (v omenjenem primeru so to samo reke), ki smo jih našli v zgoraj navedenih virih.
Št poročila: WFD ps1 1 60 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Rezultati Pri pripravi ekspertnega mnenja smo obravnavali ihtiocenoze Save, Drave, Mure, Krke in Soče. S primerjavo vrstne sestave rib (ihtiocenoze) vzdolž posameznih vodotokov smo prišli do zaključka, da obstajajo razlike, meje predelov, kjer se te razlike pojavljajo pa ne sovpadajo vedno z mejami tipov v okviru posameznega vodotoka niti z mejami hidroekoregij. Razlike v sestavi ihtiocenoz so predvsem posledica raznolikosti vodnih habitatov. Vzdolž izbranih vodotokov se pojavljajo na določenih odsekih pomembne razlike v sestavi ihtiocenoz na osnovi katerih bi lahko postavili meje med odseki, v okviru katerih naj bi bili izbrana referenčna mesta.
Reka Sava (Preglednica 13, Priloga 18) leži z delom povodja v eni in drugim delom v drugi hidroekoregiji. Po tipologiji pokriva 4 tipe vodotokov. Sestava ihtiocenoze pa kaže, da lahko upoštevamo 5 odsekov z različnimi ihtiocenozami. Dve odseka predstavljata Savi Bohinjka in Dolinka s tipičnima ihtiocenozama, ki se po sotočju bistveno spremenita. Sama Sava pa po ihtiocenotski sliki kaže tri različne sestave, ki se delno prekrivajo s tipologijo.
Na reki Dravi (Preglednica 14, Priloga 19) kaže ihtiocenotska slika tri odseke, ki ne sovpadajo niti s tipologijo niti z mejami hidroekoregij. Celoten tok Drave na ozemlju Slovenije je zaradi številnih zajezitev zelo enoličen vse do naselja Melje in temu primerna je identična sestava ihtiocenoze v obeh predelih. Kljub močno spremenjenemu toku so opazne razlike v ihtiocenozah na odseku od mej do Melja.
Na reki Muri (Preglednica 15, Priloga 20) so trije ihtiocenotsko različno odseki. Zgornji le delno sovpada s tipom vodotoka, medtem ko preostala dva pokrivata oba preostala tipa vodotoka reke Mure.
Na reki Krki (Preglednica 16, Priloga 21) prevladujeta dva tipa ihtiocenoze. En sovpada s tipom vodotoka, ki sega do Srebrnič, drugi tip ihtiocenoze pa pokriva dva tipa vodotoka reke Krke do izliva v Savo.
Na reki Soči (Preglednica 17, Priloga 22) smo na osnovi ihtiocenoze opredelili za tri po vrstni sestavi rib različne odseke. Prva dva pokrivata en tip vodotoka in tretji drugi tip. Meja med prvima dvema in tretjim pa sovpada z mejo med obema tipoma.
Meje med tipi posameznih obravnavanih vodotokov bolj ali manj sovpadajo s pojavljanjem sprememb v sestavi ihtiocenoz. Po eni strani je to dokaz, da hidrološke in ostale spremljajoče spremembe vodotokov vplivajo na naseljenost in s tem na vrstno sestavo rib vzdolž vodotokov, po drugi strani pa razlike dokazujejo vpliv močno spremenjenih vodnih teles na sestavo ihtiofavne in ihtiocenoz v posameznih odsekih. Tako kot v vseh primerih do sedaj, ko so v projektne naloge v zvezi z Direktivo o vodah vključene tudi sladkovodne ribe, se izvajalci soočajo z akutnim pomanjkanjem podatkov. Za izvedbo projekta so potrebni podatki, ki se v Sloveniji niso praktično nikoli zbirali na nacionalnem nivoju, ker za take raziskave ni bilo nikoli na razpolago finančnih sredstev, očitno pa tudi ne zainteresiranosti odgovornih ministrstev.
Št poročila: WFD ps1 1 61 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 13. Ihtiocenoze reke Save na različnih odsekih. SAVA
Sava Dolinka Kranj Radeče Radeče Krško Sava Bohinjka sotočje Kranj vrsta ribe Krško Jesenice Abramis brama danubii 0 0 0 1 0 1 Alburnoides bipunctatus 0 0 0 0 1 1 Alburnus alburnus 0 0 0 1 1 1 Aspius aspius 0 0 0 1 1 1 Barbus barbus 0 0 1 1 1 1 Barbus balcanicus 0 0 0 1 1 1 Carassius gibelio 0 0 0 1 0 1 Chondrostoma nasus 0 0 1 1 1 1 Carassius carassius 0 0 0 1 0 1 Cobitis elongatoides 0 0 0 1 0 1 Cobitis elongata 0 0 0 0 1 1 Cyprinus carpio 0 0 0 1 1 1 Gobio gobio 0 0 1 1 1 1 Gobio uranoscopus 0 0 1 1 1 1 Leuciscus cephalus 1 1 1 1 1 1 Leuciscus idus 0 0 0 1 1 1 Lota lota 0 0 0 0 1 1 Perca fluviatilis 0 0 0 1 1 1 Rutilus pigus virgo 0 0 0 1 1 1 Rutilus rutilus 0 0 0 1 1 1 Salmo trutta m. fario 1 1 1 1 1 1 Silurus glanis 0 0 0 0 1 1 Stizostedion lucioperca 0 0 0 0 1 1 Vimba vimba 0 0 0 1 1 1 Zingel streber 0 0 0 0 1 1 Cottus gobio 1 0 1 1 1 0 Edomtomyzon mariae 1 0 1 1 0 0 Hucho hucho 1 1 1 1 1 0 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 1 0 0 Phoxinus phoxinus 1 1 1 1 1 0 Salmo trutta m. fario x S. marmoratus 1 1 0 0 0 0 Thymallus thymallus 1 1 1 1 1 0 Leuciscus souffia agassizi 1 0 1 1 0 0 Salvelinus fontinalis 1 1 1 1 0 0 Esox lucius 0 0 1 1 1 1 Misgurnus fossilis 0 0 0 1 0 0 Barbatula barbatula 0 0 0 0 1 1 Gymnocephalus cernuus 0 0 0 0 0 1 Gymnocephalus schraetzer 0 0 0 0 1 1 Blicca bjoerkna 0 0 0 0 1 1 število vrst 40 11 8 15 29 29 30
Št poročila: WFD ps1 1 62 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 14. Ihtiocenoze reke Drave na različnih odsekih. Drava Ožbolt Ožbolt Maribor Maribor Formin Formin Mariborski otok otok Mariborski
VRSTA RIBE meja Vuzenica Ožbolt Fala Ptuj otok Mariborski Ptuj Maribor Vuzenica Fala Ptuj meja Ptuj Acipenser ruthenus 1 1 0 0 1 1 1 1 1 Salmo trutta m. fario 1 1 0 0 1 1 1 1 1 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hucho hucho 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Thymallus thymallus 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Rutilus rutilus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Phoxinus phoxinus 1 1 0 0 1 1 1 1 1 Rutilus pigus virgo 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Chondrostoma nasus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus c. cephalus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus leuciscus 1 0 0 0 0 1 1 0 1 Leuciscus idus 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Scardinius erythrophthalmus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Aspius aspius 0 0 1 1 1 0 1 1 0 Tinca tinca 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Coregonus sp. 1 1 0 0 0 0 1 0 0 Gobio gobio 0 0 1 1 1 1 1 1 1 Gobio albipinnatus 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Barbus barbus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Barbus petenyi 0 0 0 1 0 0 1 0 0 Alburnus alburnus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Blicca bjoerkna 0 0 1 1 1 1 1 1 1 Abramis brama 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Carassius gibelio 0 0 0 1 1 0 1 1 0 Cyprinus carpio 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Vimva v. carinata 1 1 1 1 1 0 1 1 0 Perca fluviatilis 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Stizostedion lucioperca 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Gymnocephalus cernuus 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Gymnocephalus schraetzer 0 1 1 1 1 1 1 1 1 Gymnocephalus baloni 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Zingel zingel 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Silurus glanis 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Esox lucius 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Misgurnus fossilis 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Sabanejevia balcanica 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Cobitis elongatoides 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Barbatula barbatula 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Lota lota 1 0 0 0 1 1 1 1 1 Anguilla anguilla 1 1 1 0 1 1 1 1 1 Ictalurus nebulosus 1 1 0 0 0 0 1 0 0 Lepomis gibbosus 1 0 0 0 1 1 1 1 1 število vrst 42 27 25 23 24 34 32 33 34 32
Št poročila: WFD ps1 1 63 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 15. Ihtiocenoze reke Mure na različnih odsekih.
brod Hotizi Hotiza Ceršak brod pri pri brod Cmurek
pod Hotizo pri Križevcih podCeršakom Podturn Gornja radgona Gornja Hotiza Podturen Bunčani Veržej Ižakovci Melinci Ižakovci Črenšovci brod v Meki vbrod+ rokav ceršak Gornja radgona pod tovarno Sladki podVrh tovarno Sladki Gornja Radgona Mele Radgona Gornja nad Murskimnad Središčem podMurskim Središčem pod mrtvico Szent kiraly pod Szent mrtvico rokav Srata Mura veržej Mura rokav Srata
VRSTA RIBE Bistricapri Kantini most Acipenser ruthenus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 Salmo trutta m. fario 1 1 1 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Oncorhynchus mykiss 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Hucho hucho 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Rutilus rutilus 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Rutilus pigus virgo 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 Leuciscus cephalus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus leuciscus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1 1 Leuciscus souffia agassizi 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Leuciscus idus 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Scardinius erythrophthalmus 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 Aspius aspius 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Tinca tinca 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Alburnoides bipunctatus 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 Chondrostoma nasus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Gobio gobio 0 0 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 0 0 1 0 0 1 1 1 Gobio albipinnatus 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 1 Barbus barbus 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Barbus petemyi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 Alburnus alburnus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Blicca bjoerkna 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 Abramis brama 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Abramis sapa 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 Rhodeus sericeus amarus 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 Carassius carassius 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 1 Carassius gibelio 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 Cyprinus carpio 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 Vimva v. carinata 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 Perca fluviatilis 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 Stizostedion lucioperca 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 1 Acerina cernua 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 Acerina schraetzer 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 Zingel zingel 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Silurus glanis 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 1 1 Esox lucius 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Misgurnus fossilis 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 Cobitis elongatoides 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 Barbatula barbatula 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 0 1 1 Lota lota 0 1 1 1 0 1 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 1 1 1 Anguilla anguilla 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 Ictalurus nebulosus 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 Lepomis gibbosus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 SKUPAJ: 42 vrst 11 15 17 14 12 20 16 16 23 20 25 23 23 15 17 15 16 23 32 37
Št poročila: WFD ps1 1 64 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 16. Ihtiocenoze reke Krke na različnih odsekih.
KRKA
Straža Soteska Dvor Kostanjevica Dvor Soteska Straža Krška vas Čatež Kostanjevica izliv Straža Kostanjevica Straža Novo mesto Novo mesto Otočec Otočec izlivni del Krkev Savo VRSTA RIBE Kostanjevica Krška vas Salmo trutta m. fario 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hucho hucho 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Thymallus thymallus 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 Rutilus rutilus 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Rutilus pigus virgo 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Chondrostoma nasus 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus s. agassizi 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Leuciscus cephalus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus idus 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Aspius aspius 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Tinca tinca 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Alburnoides bipunctatus 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 Gobio gobio 0 0 0 0 1 1 1 1 0 1 1 Gobio uranoscopus 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 Barbus barbus 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Barbus balcanicus 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Alburnus alburnus 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Abramis brama 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Rhodeus sericeus amarus 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Carassius gibelio 0 0 1 0 0 1 1 1 0 1 1 Cyprinus carpio 0 1 1 1 1 1 0 0 1 1 0 Vimva v. carinata 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Perca fluviatilis 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Stizostedion lucioperca 0 0 1 1 0 0 1 1 0 1 1 Zingel streber 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 Cottus gobio 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 Silurus glanis 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Esox lucius 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Sabanejevia balcanica 0 0 1 1 0 1 1 1 0 1 1 Cobitis elongata 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 1 Cobitis elongatoides 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Barbatula barbatula 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 Lota lota 0 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 Lepomis gibbosus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Število vrst 34 8 11 24 29 24 27 29 28 12 33 29
Št poročila: WFD ps1 1 65 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Preglednica 17. Ihtiocenoze reke Soče na različnih odsekih.
SOČA
Kobarid Izvir Most na Soči eja Kobarid Most na Soči
VRSTA RIBE Lethenteron zanandreai 0 0 1 Thymallus thymallus 1 1 1 Salmo marmoratus 1 1 1 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 Barbus caninus 0 1 1 Cyprinus carpio 0 0 1 Barbus plebejus 1 1 1 Chondrostoma nasus 0 0 1 Chondrostoma genei 0 0 1 Alburnus albidus 0 1 1 Rhodeus sericeus amarus 0 0 1 Phoxinus phoxinus 1 1 1 Rutilus rubilio 0 1 1 Leuciscus (Telestes) souffia 0 1 1 Leuciscus cabeda 1 1 1 Cobitis bilineata 0 0 1 Cottus gobio 1 1 1 skupaj 17 7 11 17
Št poročila: WFD ps1 1 66 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
7.2.4. Makrofiti
Testni vodotoki se med seboj precej razlikujejo, saj se pojavljajo v različnih hidroekoregijah (njihove meje so nastale na podlagi podatkov o prisotnosti makrozoobentosa).
Podatki, ki obstajajo o vodnih makrofitih v teh rekah, na splošno ne ustrezajo kot izhodišče za prepoznavanje razlik na posameznih odsekih rek. Ustrezna sistematična raziskava makrofitov od izvira do izliva je bila narejena le na reki Krki v letih 2002 in 2003. Analiza podatkov o vrstni prisotnosti na lokacijah vzdolž reke je pokazala, da je reka razdeljena v dva dela glede na razporejenost vrst (drevo podobnosti): zgornji odsek je od izvira do Srebrnič, drugi del je od Srebrnič navzdol do izliva.
Na vseh ostalih rekah ustrezne raziskave ni bilo. V primeru reke Soče predvidevamo, da bi določitve vrst mahov, ki so prisotni v celotni reki od izvira do meje z Italijo pokazala razlike v distribuciji vrst in s tem tudi podprle razlike v abiotskih dejavnikih, ki so podlaga za izdelavo tipologije.
Tudi v reki Savi , ki ima oba izvira na našem območju, bi usmerjena raziskava makrofitov lahko pokazala spremembe, ki botrujejo drugačni vrstni sestavi in številčnosti teh vrst. Iz grobega pregleda celotne reke, ki je bil narejen v letih 1995 in 1996 lahko sklepamo, da je izvirni del Save Dolinke do Podkorena povsem drugačen od naslednjega odseka do izliva reke Pišnice. V nadaljevanju so razlike zabrisane in zbrani podatki niso uporabni pri potrjevanju tipologije.
Za reko Dravo in reko Muro ni podatkov o makrofitih.
7.2.5. Predlog tipov vodnih teles vodotokov na testnih vodotokih
Na osnovi podatkov in analiz taksonomske sestave organizmov (zoobentos, Trichoptera, fitobentos, ribe, makrofiti) smo določili meje med tipi vodnih teles na izbranih testnih vodotokih. V preglednici 18 smo natančneje opredelili abiotske dejavnike s katerimi smo opisali na novo določene tipe vodnih teles za reki, v preglednici 13 pa smo natančneje opredelili abiotske dejavnike za Savo, Savo Bohinjko, Dravo, Muro, Krko in Sočo.
Kot dodatne izbirane dejavnike smo opredelili : o Povodje (Donavsko, Jadransko) o Hidroekoregije (Alpe, Dinarski zahodni Balkan, Madžarsko nižavje in Italija, Korzika, Malta) o Stalnost toka (da, ne) o Zaznaven vpliv iztoka iz jezera (da, ne).
Vse naštete abiotske dejavnike bi bilo možno uporabiti tudi pri nadaljnem opisu tipov vodnih teles vodotokov.
Št poročila: WFD ps1 1 67 november 2004
Preglednica 18. Predlog določitve tipov vodnih teles vodotokov z opisom abiotskih dejavnikov za Savo, Savo Bohinjko, Dravo, Muro, Krko in Sočo. Vodotok Območje tipa vodotoka Povodje Hidroekoregija F (km 2) Nadm. višina Podlaga Stalnost Zaznaven Oznaka tipa (m) toka vpliv iztoka iz jezera Sava Izvir – Podkoren Donavsko Alpe 10 100 Nad 800 Karbonati Da Ne A1 Podkoren Hrušica Donavsko Alpe 100 1000 200 800 Karbonati Ne Ne A2 Hrušica Podnart Donavsko Alpe 100 1000 200 800 K arbonati Da Ne A3 Podnart – Šentjakob Donavsko Dinarski zahodni 1000 10 000 200 800 Karbonati Da Ne D1 (sotočje z Ljubljanico) Balkan Šentjakob (sotočje z Donavsko Madžarsko nižavje 1000 10 000 200–800 Karbonati Da Ne H3 Ljubljanico) Radeče Radeče – Brežice (sotočje Donavsko Madžarsko nižavje 1000 10 000 Pod 200 Karbonati Da Ne H4 s Krko) (Sotočje s Krko) – meja s Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 0000 Pod 200 Karbonati Da Ne H5 Hrvaško Sava Sv. Janez Polje Donavsko Alpe 10 100 200 800 K arbonati Da Da A4 Bohinjka Polje – izliv v Savo Donavsko Alpe 100 1000 200 800 Karbonati Da Ne A3 Dolinko (isti tip kot Hrušica Podnart) Drava Meja z Avstrijo – Formin Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 200 800 Silikati Da Ne H1
Formin meja s Hrvaško Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 Pod 200 Silikati Da Ne H2 Mura Meja z Avstrijo – Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 200 800 Silikati Da Ne H1 Petanjci Petanjci – meja s Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 Pod 200 Silikati Da Ne H2 Hrvaško Soča Sotočje s Suhim potokom Jadransko Alpe 10 100 200 800 Karbonati Da Ne – vas Soča Vas Soča – Tolmin Jadransko Alpe 100 1000 200 800 Karbonati Da Ne Tolmin Meja z Italijo Jadransko Dinarski zahodni 1000 10 000 Pod 200 Karbonati Da Ne Balkan Krka Izvir – Meniška vas Donavsko Dinarski zahodni 10 100 200 800 Karbonati Da Ne (sotočje Radešica) Balkan Pod 200 Meniška vas Otočec Donavsko Dinarski zahodni 100 1000 Pod 200 Karbonati Da Ne Balkan Otočec izliv Donavsko Dinarski zahodni 100 1000 Pod 200 Karbonati oz. Da Ne Balkan silikati
Opomba : Za odseke vodotokov, ki so močno obremenjeni ali hidromorfološko spremenjeni nismo upoštevali rezultatov analiz združb, ker te spremembe preveč vplivajo na združbe organizmov in ne odražajo potencialnih naravnih razmer in definicije določitve tipov. Takšna sta predvsem odseka Drave in Save pod sotočjem z Ljubljanico. Na osnovi biološke preverbe tipov vodnih teles vodotokov smo dobili naslednje število tipov vodnih teles za posamezne reke:
Število tipov vodnih teles Vodotok Soča 3 Sava 7 Sava Bohinjka 2 Drava 2 Mura 2 Krka 3
Kljub temu, da bodo v nadaljevanju podani odseki vodotokov kot zakjučene enote se moramo zavedati, da imamo v vodotokih opravka z gradientom in ne s pasovi. Rezultat tega je dejstvo, da meje med posameznimi tipi niso ostre , ampak so krajši ali daljši prehodni odseki.
Inštitut za vode Republike Slovenije
8. ZAKLJUČKI
1. Z biološkimi podatki smo preverili ustreznost abiotske tipologije po sistemu A Vodne Direktive in ugotovili, da kategorije izbranih abiotskih dejavnikov po sistemu A Vodne direktive v Sloveniji niso primerne za klasifikacijo vodotokov oz. tipologijo. Od treh abiotskih dejavnikov; velikosti prispevne površine, nadmorske višine in geološke podlage je slednja najmanj ustrezala razdelitvi vzorčnih mest na osnovi njihove podobnosti.
2. V postopku tipologije vodotokov po določilih Vodne Direktive v Sloveniji bomo uporabili sistem B. Slovenija je preveč razgibana in ekološko pestra, da bi jo lahko opisali s štirimi skupinami enostavnih spremenljivk. Nujno je izbrati dodatne nove dejavnike tipologije. V veliko pomoč bi bila razdelitev Slovenije na bioregije. S tako spremenljivko BIOREGIJA se lahko poda pomemben opis, ki se ga z običajnimi abiotskimi spremenljivkami težko poda. To potrjujejo tudi hidroekoregije. Z omejitvijo območij oz. določitvijo bioregij lahko v posameznem območju poljubno izbiramo različne kombinacije abiotskih spremenljivk s katerimi te tipe opišemo. To pa dopuščajo tudi smernice Evropske Unije in so že bile uporabljene v sosednji Avstriji.
3. Pri izdelavi strokovnih podlag, skladno z zahtevami Vodne Direktive strokovnjaki ugotavljamo, da imamo na razpolago zelo malo podatkov o vodnih organizmih, ki so bili zbrani sistematično in so uporabni za izvajanje Vodne Direktive. Nekaj podatkov je v posameznih študijah, pri različnih inštitucijah, ali pa so podatki nepopolni. Zato bo v naslednjih letih potrebna izdelava ciljnih programov vzorčevanja in zbiranja podatkov o vodnih organizmih ter o njihovih ekoloških značilnostih. Prvi koraki so bili opravljeni v letu 2004, ko smo začeli z vzorčevanjem zoobentosa in fitobentosa v vodotokih, katerih prispevan povšina je večja od 100km 2.
4. Monitoring MOPE ARSO vključuje le fitobentos in zoobentos, ne vključuje pa makrofitov in rib. Slovensko ozemlje je geografsko razgibano in ekološko pestro, pri vrednotenju kakovosti površinskih vodotokov pa so vključeni samo nekateri vodotoki, vključenih je premalo tipov vodotokov, nekateri vključeni pa so tudi močno onesnaženi. V mnogih primerih določanje samo do rodu ni zadostno in določitev na osnovi teh podatkov ni možna. V večino velikih slovenskih rek je močno posegel človek, predvsem z izgradnjo akumulacij, ki ne omogočajo prisotnosti, za tisti odsek reke, tipičnih vrst. Na takih mestih pa je oteženo tudi samo vzorčenje kar ima za posledico nereprezentativnost podatkov.
5. Podatke o sladkovodnih ribah je v trenutnem stanju nemogoče uporabljati tudi kot podporo ostalim biološkim elementom kot so fitobentos, makrozoobentos in makrofiti. Da bi lahko celostno proučili karakteristike posameznih vrst rib in piškurjev ter njihovo razvrstitev, so potrebne načrtovane in sistemsko financirane raziskave o distribuciji, populacijskih trendih ter redni monitoring na izbranih lokacijah.
6. Za potrjevanje tipologije lahko makrofite uporabimo le kot pomožen element, saj so podatki skopi, zato ocena lahko izhaja le iz ekspertnega mnenja.
Št poročila: WFD ps1 1 70 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
7. Brez dodatnega terenskega dela bo določitev tipologije in v nadaljevanju tudi referenčnih razmer nemogoče. Posledice bodo vidne ob vzpostavitvi monitoringa in številnih odstopanjih od dobrega ekološkega stanja, ki vsaki državi v prihodnosti prinašajo dolgoročno finančno obremenitev.
8. Na podlagi dosedanjih izkušenj tako doma kot v tujini predlagamo izvedbo pilotnih projektov, kjer bi na testnih povodjih analizirali in obdelali vse elemente, ki so nujno potrebni za izvajanje Vodne Direktive (obremenitve, tipologija, referenčna mesta, ekološko stanje, kemijsko stanje). Kot testna povodja predlagamo v alpski hidroekoregiji povodje Soče do Tolmina, v dinarski povodje Krke in v nižinski povodje Pesnice.
9. V letu 2005 je potrebno opraviti taksonomsko in statistično obdelavo pobranih vzorcev zoobentosa in fitobentosa ter nadaljevati z vzorčevanjem na vodotokih. Za ustrezno postavitev tipologije bo nujno potrebno opraviti terensko delo vzorčenje organizmov tudi na vodotokih s prispevno površino med 10 in 100 km 2 in pri tem upoštevati letno dinamiko organizmov.
9. PREDLOG DELA V LETU 2005
9.1. TAKSONOMSKA OBDELAVA VZORCEV FITOBENTOSA IN ZOOBENTOSA
9.1.1. Zoobentos – finančni predračun
A) Stroški za obdelavo zoobentosa za eno vzorčno mesto (enkratno vzorčenje) brez DDV : 14 ur x 7.291,00 = 102.074,00 SIT. Vrsta dela URE STROŠKI 1. laboratorijsko delo 12 87.492,00 2. kabinetno delo 2 14.582,00 3. Skupno 14 102.074,00 SIT Cena vključuje: 1. Laboratorijsko delo Sortiranje organizmov iz vzorca. Določanje organizmov do najvišjega možnega nivoja; v večini primerov bo determinacijski nivo vrsta ali rod. Štetje osebkov in izračun deležev taksonov. Shranjevanje organizmov v 75 % etanolu. 2. Kabinetno delo Vnos podatkov v bazo podatkov o vodnih nevretenčarjih in priprava za statistično obdelavo. Izdelava poročila.
B) Skupna ocena stroškov v SIT brez DDV: a) Sklop 1: obdelava 30 vzorcev VRSTA DELA ŠT. VZORCEV SKUPNO ŠTEVILO UR STROŠKI 1. laboratorijsko delo 30 360 2.624.760,00 2. kabinetno delo 30 60 437.460,00 3. Skupno 30 420 3. 062.220,00 b) Sklop 2: obdelava 40 vzorcev VRSTA DELA ŠT. VZORCEV SKUPNO ŠTEVILO UR STROŠKI
Št poročila: WFD ps1 1 71 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
1. laboratorijsko delo 40 480 3.499.680,00 2. kabinetno delo 40 80 583.280,00 3. Skupno 40 560 4. 082.960,00
TRAJANJE NALOGE: 6 mesecev a) Oddaja poročila za 1. sklop: 3 mesece po podpisu pogodbe b) Oddaja poročila za 2. sklop: 6 mesecev po podpisu pogodbe
9.1.2. Fitobentos – finančni predračun
A) Ocena stroškov za raziskavo fitobentosa za eno vzorčno mesto (brez vzorčevanja) brez DDV : 10 ur x 7.291,00 = 72.910,00 SIT.
Vrsta dela URE STROŠKI 1. laboratorijsko delo 9 65.619,00 2. kabinetno delo 1 7.291,00 3. Skupno 10 72.910,00
Cena vključuje: 1. Laboratorijsko delo Priprava vzorcev za mikroskopski pregled (čiščenje kremenastih alg z dušikovo kislino in priprava preparatov). Določanje organizmov do najvišjega možnega nivoja; v večini primerov bo determinacijski nivo vrsta, ter vrednotenje relativne abundance posameznih vrst. 2. Kabinetno delo Vnos podatkov v bazo podatkov o fitobentosu (alge) in priprava za statistično obdelavo. Izdelava poročila.
B) Skupna ocena stroškov v SIT brez DDV: a) Sklop 1: obdelava 30 tih vzorcev VRSTA DELA ŠT. VZORCEV SKUPNO ŠTEVILO UR STROŠKI 1. laboratorijsko delo 30 270 1.968.570,00 2. kabinetno delo 30 30 218.730,00 3. Skupno 300 2.187.300,00 b) Sklop 2: 15 tih vzorcev VRSTA DELA ŠT. VZORCEV SKUPNO ŠTEVILO UR STROŠKI 1. laboratorijsko delo 15 135 984.285,00 2. kabinetno delo 15 15 109.365,00 3. Skupno 150 1.093.650,00 c) Sklop 3: obdelava vseh 45 vzorcev ŠT. VZORCEV SKUPNO ŠTEVILO UR STROŠKI 1. Skupno 45 450 3.280.950,00
ČASOVNI RAZPORED NALOGE:
Delo bo opravljeno v treh mesecih po podpisu pogodbe (za 30 vzorcev) oziroma v štirih mesecih in pol po podpisu pogodbe (za 45 vzorcev).
Št poročila: WFD ps1 1 72 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
9.2. STATISTIČNA OBDELAVA VZORCEV FITOBENTOSA IN ZOOBENTOSA
Pri izdelavi tipologije vodotokov bomo uporabili podatke o zoobentosu in fitobentosu. Pregledane vzorce bo potrebno statistično obdelati. Analize so odvisne od zasnove izdelave tipologije. Okvirni stroški, ki jih lahko predvidimo so med 4.000.000 in 8.000.000 Sit + DDV. Realni stroški pa so odvisni od količine potrebnega sodelovanja, ki pa bo znano ob izdelavi celovitega programa naloge za leto 2005.
Št poročila: WFD ps1 1 73 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
10. LITERATURA
Bizjak, A. (2003 a). Opredelitev tipologije površinskih voda. Obstoječe strokovne podlage – pregled in mnenje, poročilo, Ljubljana, maj 2003, 11 str. Bizjak, A. (2003 b). Sintezni postopek ocenjevanja hidromorfološkega stanja rečnih koridorjev, razvit z analizo stanja na reki Dragonji, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 212 str. Bizjak, A. (2004a). Strokovne podlage za srečanje ožje delovne skupine ICPDR DG TI (Dunaj, 19. 01. 2004), poročilo, Inštitut za vode Republike Slovenije, 10 str. Bizjak, A. (2004b). Osnutek hidromorfološke tipologije vodotokov in določitve hidromorfoloških referenčnih razmer za tipe vodotokov (vmesno poročilo), 12. str. Bostelmann, R., Braukmann, U., Briem, E., Fleischacker, T., Humborg, G., Nadolny, I., Scheurlen, K., Weibel, U. (1998). »An Approach to Classification of Natural Streams and Floodplains in South – west Germany« v de Waal, L. C., Large, A. R. G., Wade, P. M., Rehabilitation of Rivers, Principles and Implementation, John Wiley & Sons Ltd, Chichester, str. 31 – 55 Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str. Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft (2002). The Water Framework Directive – Ecological Status, State of Implementation in Austria, September 2002, poročilo, Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, Dunaj, 3 str. CEN/TC 230/Working Group 2 N. 8– Biological and ecological assessment methods: A strategy to meet the biological and ecological standardization needs of the European Union legislation in water policy, Version 3 2002 02. CIS (2003). Identification of water bodies, Horizontal guidance document on the application of the term »water body« in the context of the Water Framework Directive, CIS, januar 2003, 21 str. Cvitanič, I. (2004). Osebna komunikacija, Ljubljana IzVRS (2003 a). Strategija določanja vodnih teles površinskih voda, dokument v delu, Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana IzVRS (2003 b). Zapisnik delovnega sestanka »Ekoregije in tipi površinskih voda«, ki je bil dne 22. 09. 2003 ob 12. uri v sejni sobi IzVRS, Hajdrihova 28 c, Ljubljana, IzVRS, Ljubljana, 01. 10. 2003, 2 str. Kern, K. (1994). Grundlagen naturnaher Gewässergestaltung, Geomorphologische Entwicklung von Flieβgewässern, Springer, Berlin, 256 str. Knighton, D. (1998). Fluvial forms and processes, A new perspective, Arnold, London, 383 str. Niehoff, N. (1996). Ökologische Bewertung von Flieβgewässerlandschaften, Grundlage für Renaturierung und Sanierung, Springer, Berlin, 300 str. Nijboer R.C., Verdonschot P.F.M. (2000). Taxonomic adjustment affects data analysis: an often forgotten error. Verh. int. Ver. Limnol. 27:1 4. Petts, G., Calow, P. (1996). River Flows and Channel Forms, Blackwell Science, Oxford, 262 str. Povž, M., 1993. Favna Slovenije (Pisces) Razširjenost, ogroženost in varstvo sladkovodnih rib (Pisces) Slovenije. Zavod za ribištvo Ljubljana: 36 str. Povž, M., 1989. Ihtiofavna reke Mure v Sloveniji. Zavod za Ribištvo, Ljubljana. Povž, M., D. Jesenšek, P. Berrebi & A.J. Crivelli, 1996. Soška postrv (Salmo trutta marmoratus, Cuvier 1817) v pore ju So e v Sloveniji: varstveni na rt. Tour du Valat, Arles. 65 str. Povž, M., 1994: The conservation status of freshwater fishes of the Mura river and its tributaries in the Republic of Slovenia. Pol. Arch. Hydrobiol. , 1994, 41, št. 3, str. 311 321. Povž, M., 1994 Ribištvo in ribe v porečju Krke. Ribič , 1994, let. 53, št. 4, str. 103 105. Principles and methods for establishing reference conditions and ecological status class boundaries for inland surface waters Policy summary to the REFCOND Guidence Document, CIS Working Froup 2.3, version 2003 03 21, 15. str.
Št poročila: WFD ps1 1 74 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Rekar Š., 2004. Problematika določitev tipologije in referenčnih mest za jezera, dopis. Raven, P. J., Holmes, N. T. H., Dawson, F. H., Fox, P. J. A., Everard, M., Fozzard, I. R., Rouen, K. J. (1998). River Habitat Quality, the physical character of rivers and streams in the UK and Isle of Man, River Habitat Survey Report No. 2, Environment Agency, Alconbury Environmental Consultants, NERC Institute of Freshwater Ecology, The Natural Step, Scottish Envronment Protection Agency, 84 str. Rosgen, D. (1996). Applied River Morphology, Wildland Hydrology, Colorado, 8 43 str. RS MOP HMZ (1998). Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 98 str. RS MOP HMZ (1999). Hidrološki letopis Slovenije 1997, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 147 str. RS MOPE (2003). Program dela Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2003, Republike Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana, 32 str. RS MOPE (2004). Izvajanje programa dela Inštituta za vode R Slovenije za leto 2004, dopis št. 355 01 42 / 2003, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana Scherle, J. (1999). Entwicklung naturnaher Gewässerstrukturen – Grundlagen, Leitbilder, Plannung, Mitteilungen des Institutes für Wasserwirtschaft und Kulturtechnik der Universität Karlsruhe, Heft 199, Institut für Wasserwirtschaft und Kulturtechnik, Universität Karlsruhe, Karlsruhe, 6 17 str., priloge Smolar Žvanut N. 2003. Poročilo o stanju nalog 19.11.2003, 3. str. Smolar Žvanut, N. (2004). Priprava strokovnih osnov za srečanje ožje delovne skupine ICPDR DG TI, ki bo 19. januarja 2004 na Dunaju, poročilo, Inštitut za vode Republike Slovenije, 5 str. Smolar Žvanut, N., Urbanič,G., Povž, M., Kosi, G., Gabrijelčič, E., Lovka, M. (2004): Določitev mej hidroekoregij, delovna verzija končnega poročila, 63 str. Strategy paper: Criteria for the identification of potential reference river streches for high ecological status in Austria, October 2000 The European Parliament and the Council (2000). Directive of the European Parliament and of the Council establishing a framework for Community action in the field of water policy, Bruselj, 18. julij 2000, 62 str., 11 dodatkov The European Parliament and the Council (2002). Guidance on establishing reference conditions and ecological status class boundaries for inland surface waters, Final Version 7.0 2003 – 03 05, 93 str. Uradni list RS (2002). Zakon o vodah (ZV – 1), Uradni list RS 67 / 02, str. 7648–7680, Ljubljana Uradni list RS (2003). Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles površinskih voda, Uradni list RS 65 / 03, str. 10089–10096, Ljubljana Urbanič G., 2004. Ekologija in razširjenost mladoletnic (Insecta: Trichoptera) v nekaterih vodotokih v Sloveniji. Doktorska disertacija. VGI d.o.o. (2002). Kategorizacija pomembnejših slovenskih vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, C 274, Ljubljana. VGI p.o. (1994). Kategorizacija pomembnejših slovenskih vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, C 274, Ljubljana. Zumbroich, T., Müller, A., Friedrich, G. (1999). Strukturgüte von Flieβgewässern, Grundlagen und Kartierung, Springer, Berlin, 283 str.
Št poročila: WFD ps1 1 75 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
11. PRILOGE
Priloga 1. Seznam kod vzorčnih mest z mladoletnicami.
Vodotok Kraj Koda DRAVA BORL DrBoPN4 DRAVA DRAVOGRAD DrDrPN4 DRAVA DUPLEK DrDuPN4 DRAVA MARIBORSKI OTOK DrMbPN4 DRAVA ORMOŽ DrOrPN2 DRAVA MARIBOR LENT DrMLPN4 DRAVA STARŠE (LETA 1975), PTUJ Dr75PN4 KRKA GORENJA GOMILA KrGGPN6 KRKA KRŠKA VAS KrKvPN5 KRKA PODBUKOVJE KrPbDN13 KRKA SREBRNIČE KrSrDN5 KRKA MARINČA VAS, ŽUŽEMBERG KkMvDN5 MURA CERŠAK MuCsPN3 MURA MOTA MuMoPN2 MURA PETANJCI MuPnPN4 MURA GORNJA RADGONA MuGRPN4 MURA ŠENTILJ MuSePN3 SAVA DOLSKO SaDoPN7 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SaJDPN1 SAVA MEDNO SaMeDN7 SAVA OTOČE SaOtAL7 SAVA ŠENTJAKOB SaSjDN7 SAVA SUHADOL (HRASTNIK) SaSuPN7 SAVA ČRNUČE SaCrDN7 SAVA KRŠKO SaKkPN5 SAVA PODNART SaPoAL7 SAVA STRUŽEVO SaStDN7 SAVA TOMAČEVO SaToDN7 SAVA BOŠTANJ SaBtPN7 SAVA BOHINJKA BODEŠČE SBBdAL13 SAVA BOHINJKA SVETI JANEZ SBSJAL13 SAVA BOHINJKA NAD NATEGO SBnnAL13 SAVA BOHINJKA POD NATEGO SBpnAL13 SAVA BOHINJKA BOHINJSKA BISTRICA SBBBAL13 SAVA BOHINJKA POLJE SBPoAL13 SAVA DOLINKA PODKOREN SDPkAL24 SAVICA IZLIV SiizAL21 SAVICA DOM SAVICA SiDSAL24 SOČA TRNOVO SoTnAL13 SOČA ŽAGA SoŽaAL13 SOČA SOLKAN SoSoDN7 SOČA TRENTA SoTrAL24 SOČA IZVIR TRENTA SoizAL24
Št poročila: WFD ps1 1 76 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 2. Seznam kod vzorčnih mest z zoobentosom.
Vodotok Kraj Koda SAVA NAD NATEGO SBnnAL13 SAVA POD NATEGO SBpnAL13 SAVICA (X) PRED IZLIVOM ScpiAL21 MURA CERŠAK MuCsPN3 MURA PETANJCI MuPtPN4 MURA MOTA MuMoPN2 DRAVA DRAVOGRAD DrDrPN4 DRAVA BREZNO DrBrPN4 DRAVA MARIBORSKI OTOK DrMbPN4 DRAVA DUPLEK DrDuPN4 DRAVA PTUJ DrPtPN4 DRAVA BORL DrBoPN4 DRAVA ORMOŽ DrOrPN2 SAVA DOLINKA PODKOREN SDPkAL24 SAVA DOLINKA BLEJSKI MOST SDBmAL13 SAVA BOHINJKA SVETI JANEZ SBSjAL13 SAVA BOHINJKA BODEŠČE SBBdAL13 SAVA OTOČE SaOtAL7 SAVA PREBAČEVO SaPrDN7 SAVA MEDNO SaMeDN7 SAVA ŠENTJAKOB SaSjDN7 SAVA DOLSKO SaDoPN7 SAVA LITIJA SaLtPN7 SAVA HRASTNIK SaHrPN7 SAVA NAD SOPOTO RADEČE SaRaPN7 SAVA BOŠTANJ SaBtPN7 SAVA BREŽICE SaBrPN5 SAVA JESENICE SaJDPN1 KRKA PODBUKOVJE KrPbDN13 KRKA SREBRNIČE KrSrDN5 KRKA GORNJA GOMILA KkGGDN6 KRKA KRŠKA VAS KrKvDN5 SOČA TRENTA SoTrAL24 SOČA TRNOVO SoTnAL13 SOČA POD TOLMINOM SopTAL13 SOČA PLAVE SoPlDN7 SOČA SOLKAN SoSoDN7
Št poročila: WFD ps1 1 77 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 3. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe makroinvertebratov.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
SoTrAL24
SoTnAL13
SopTDN13
SoSoDN7
SoPlDN7
Priloga 4. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
SoTnAL13
SoŽaAL13
SoSoDN7
SoTrAL24
SoizAL24
Št poročila: WFD ps1 1 78 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 5. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save (vključno s Savo Bohinjko in Savo Dolinko ter Savico) na osnovi združbe makroinvertebratov.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
SBBdAL13 SaOtAL7 SaMeDN7 SaSjDN7 SBSjAL13 SBpnAL13 SaHrPN7 SaBtPN7 SaJDPN1 SaBrPN5 SaDoPN7 SALtPN7 SaPrDN7 SaRaPN7 ScpiAL21 SDPkAL24 SBnnAL13 SDBmAL13
Priloga 6. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
SaOtAL7 SBBdAL13 SaPoAL7 SBnnAL13 SBpnAL13 SBBBAL13 SBSJAL13 SaMeDN7 SaSjDN7 SBPoAL13 SaCrDN7 SaToDN7 SaStDN7 SaSuPN7 SaBtPN7 SaKkPN5 SaDoPN7 SaJDPN1 SiizAL21 SiDSAL24 SDPkAL24
Št poročila: WFD ps1 1 79 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 7. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe makroinvertebratov.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
DrDrPN4
DrMbPN4
DrOrPN2
DrDuPN4
DrPtPN4
DrBrPN4
DrBoPN4
Priloga 8. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
DrDuPN4
DrOrPN2
DrMbPN4
DrBoPN4
Dr75PN4
DrDrPN4
DrMLPN4
Št poročila: WFD ps1 1 80 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 9. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe makroinvertebratov.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
MuCsPN3
MuPtPN4
MuMoPN2
Priloga 10. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
MuGRPN4
MuSePN3
MuPnPN4
MuCsPN3
MuMoPN2
Št poročila: WFD ps1 1 81 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 11. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe makroinvertebratov.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
KkGGDN6
KrKvDN5
KrSrDN5
KrPbDN13
Priloga 12. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
KrGGDN6
KrKvDN5
KrSrDN5
KrPbDN13
KkMvDN5
Št poročila: WFD ps1 1 82 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 13. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe fitobentosa.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
PODBUKOVJE
SREBRNIČE
GORNJA GOMILA
KRŠKA VAS
GRADIČEK
ŽUŽEMBERK (pt)
ŽUŽEMBERK (slap)
OTOČEC
OTOČEC (travertin)
Št poročila: WFD ps1 1 83 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 14. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe fitobentosa.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
ŽAGA
KAMNO
ČEZSOČA
NAD IZLIVOM KORITNICE
TRENTA
TRNOVO
PLAVE
SOLKAN
POD TOLMINOM
POD AJBO
POD KANALOM
POD DESKLJAMI
NAD TOLMINOM
POD DOBLARJEM
DESKLJE
POD DOBLARJEM1
Št poročila: WFD ps1 1 84 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 15. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe fitobentosa.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
LITIJA HRASTNIK DOLSKO BOŠTANJ BREŽICE JESENICE MEDNO ŠENTJAKOB OTOČE RADEČE BLEJSKI MOST BODEŠČE PODKOREN SVETI JANEZ NAD NATEGO POD NATEGO PRED IZLIVOM BOŠTANJ 1 BOŠTANJ 2 BOŠTANJ 3 SOTESKA KRŠKO GOZD MARTULJEK
Št poročila: WFD ps1 1 85 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 16. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe fitobentosa.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
DRAVOGRAD
MARIBORSKI OTOK
PTUJ
ORMOŽ
DUPLEK
BORL
BREZNO
MALEČNIK
ZGORNJI DUPLEK
Št poročila: WFD ps1 1 86 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 17. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe fitobentosa.
1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
PETANJCI
MOTA
CERŠAK
Priloga 18. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe rib.
Št poročila: WFD ps1 1 87 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
Sava Bohinjka
Sava Dolinka
sotočje Kranj
Radeče Krško
Krško Jesenice
Kranj Radeče
Št poročila: WFD ps1 1 88 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 19. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe rib.
0,4 0,3 0,2 0,1 0
meja Vuzenica
Vuzenica Ožbolt
Ožbolt Fala
Fala maribor ski otok
Mariborski otok Ptuj
Ptuj Formin
Št poročila: WFD ps1 1 89 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 20. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe rib.
0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
Bistrica most pri Kantini
Črenšovci Kot brod pri Hotizi
Bunčani Veržej
pod Hotizo
nad Murskim Središčem
pod mrtvico Szent kiraly
brod v Meki + rokav
pri Križevcih
pod Murskim Središčem
rokav Srata Mura veržej
Ižakovci Melinci
Podturn brod
pod tovarno Sladki Vrh
Cmurek
pod Ceršakom
Gornja Radgona Mele
Ceršak
Št poročila: WFD ps1 1 90 november 2004
Inštitut za vode Republike Slovenije
Priloga 21. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe rib.
0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0
Otočec Kostanjevica
Kostanjevica Krška vas
Krška vas Čatež
izlivni del Krke v Savo
Straža Novo mesto
Novo mesto Otočec
Dvor Soteska
Soteska Straža
Priloga 22. Podobnost (Bray Curtis ov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe rib.
0,4 0,3 0,2 0,1 0
Kobarid Most na Soči
Most na Soči eja
Izvir Kobarid
Št poročila: WFD ps1 1 91 november 2004