DOCSLIB.ORG

Slovenski Vodar 23 - 24 3 Slovenski Vodar 23 -24 Društvo Vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenski Vodar 23 - 24 3 Slovenski Vodar 23 -24 Društvo Vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Slovenski vodar 23 - 24 3 Slovenski vodar 23 -24 Društvo vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Naslov: Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Tel. 031 653 653 [email protected] www.drustvo-vodarjev.si Urednik: Dr. Lidija Globevnik, Tone Prešeren, udig., Lektoriranje: Henrik Ciglič Oblikovanje: Danijel Sušnik Fotografija na naslovnici: Andrej Černe Fotografije: Lidija Globevnik, Saša Prešeren, Milan Vogrin, Franci Rojnik, Jure Likar, Tone Prešeren Tisk: Birografika Bori Naklada: 500 CIP – Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN 1318-6051 Mnenja, predstavljena v člankih, so izključno stališča avtorja februar 2011 4 Slovenski vodar 23 -24 Foto: Andrej Šegula februar 2011 slovenski vodar23-24 društvo vodarjev slovenije Slovenski vodar 23 -24 Društvo vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Naslov: Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Tel. 031 653 653 [email protected] www.drustvo-vodarjev.si Urednik: Dr. Lidija Globevnik, Tone Prešeren, udig., Lektoriranje: Henrik Ciglič Oblikovanje: Danijel Sušnik Fotografija na naslovnici: Andrej Černe Fotografije: Lidija Globevnik, Saša Prešeren, Milan Vogrin, Franci Rojnik, Jure Likar, Tone Prešeren Tisk: Birografika Bori Naklada: 500 CIP – Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN 1318-6051 Mnenja, predstavljena v člankih, so izključno stališča avtorja februar 2011 VSEBINA UVODNIK Dr. Lidija Globevnik 6 VODNA DIREKTIVA IN OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA ONESNAŽEVALA V POVRŠINSKIH VODAH Dr. Mojca Kos Durjava, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Boris Kolar, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 7 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI NA POVODJU DONAVE IN MADŽARSKO PREDSEDOVANJE EU Branka Bensa, univ.dipl.ekon., Eko-park d.o.o. Lendava 13 PROBLEM MONITORINGOV ODPADNIH VODA IZ TEHNOLOŠKIH VIROV ONESNAŽEVANJA doc. dr. Darko Drev, univ.dipl.inž.kem.inž., Inštitut za vode Republike Slovenije 16 UPRAVLJANJE KAKOVOSTI KOPALNIH VODA mag. Nataša Vodopivec, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana mag. Mateja Poje, Agencija RS za okolje, Ljubljana 25 SREČNO POT, VIDRA! Kako omogočimo živalim varno prečkanje cest Marjana Hönigsfeld Adamič, univ.dipl.biol. LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine 35 LUKA KOPER – NEKOČ IN DANES, Razvoj obalnih konstrukcij in rekonstrukcija starih obal mag. Lilian Battelino, univ. dipl. ing. gradb., Inštitut za vode Republike Slovenije 37 POPLAV NE MOREMO PREPREČITI, LAHKO PA UPRAVLJAMO Z NJIMI Dr. Lidija Globevnik, univ. dipl. ing. gradb., Inštitut za vode Republike Slovenije 45 POPLAVE MED 17. IN 21. SEPTEMBROM 2010 Dr. Mira Kobold, Agencija RS za okolje, Ljubljana 47 OPIS POPLAVNIH DOGODKOV IN UKREPANJA AGENCIJE RS ZA OKOljE IN PROSTOR ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC POPLAV V SEPTEMBru 2010 Janez Kastelic, Urban Ilc, Robert Kepa, Mateja Klaneček, Boris Peroša, Igor Podobnik, Vesna Sušec Šuker, Alenka Zupančič / ARSO, Urad za upravljanje z vodami 58 NAPOVED, KI SE SLEJ KO PREJ URESNIČI - POPLAVE SEPTEMBER 2010 Peter Muck, ing. gradb. 65 POPLAVE V DOBREPOLJSKI IN STRUŠKI DOLINI Mag. Sonja Šiško Novak, univ. dipl. ing. gradb., Inštitut za vode Republike Slovenije 67 POPLAVE DRAGONJE IN RIŽANE 18. IN 19. 9. 2010 Katja Sovre, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž., Inštitut za vode Republike Slovenije Mojca Stele, univ.dipl.inž.grad., Inštitut za vode Republike Slovenije 74 ZAKAJ JE IZGINILA REKA iŠKA Mihael Brenčič; Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Geološki zavod Slovenije, Oddelek za hidrogeologijo, Ljubljana 80 6 Slovenski vodar 23 -24 POMEN INTEGRALNEGA UPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA Z VODAMI ZA PITNO VODO SLOVENSKE ISTRE IN ZALEDNEGA KRASA Upok. prof. dr. Mitja Rismal 84 SLOVENSKO DRUŠTVO ZA NAMAKANJE IN ODVODNJO V VLOGI REŠEVANJA PROBLEMOV UREJANJA VODNEGA REŽIMA TAL ZA POTREBE SAMOOSKRBE S HRANO V SLOVENIJI Prof. dr. Brane MATIČIČ, generalni sekretar; Slovensko društvo za namakanje in odvodnjo 93 ODVođenJE KIŠNIH VODA SA GRADSKIH MOSTOVA KRATEK PREGLED REGULACIJ (SLAVONSKE IN BARANJSKE) KARAŠICE Zdenko Samaržija; mag. Darko Grgić 111 PODATKI O VIŠINAH IN VODArstvO Dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode Republike Slovenije 119 POSLEDICE NEZANESLJIVEGA VIŠINSKEGA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z VODAMI Vodarstvo in geodezija - Priporočila in zaključki posveta Ministrstvo za okolje in prostor, 11. 2. 2011 120 IN MEMORIAM VLADO HALLER Peter Muck, ing. gradb. 122 OB 80. LETNICI PETRA MUCKA Dr. Lidija Globevnik, univ. dipl. ing. gradb., Inštitut za vode Republike Slovenije 124 ZIMSKE ŠPORTNE IGRE VODARJEV – KAKO SMO ZAČELI, KAKO NADALJEVATI Matija Kavčič 126 39. ZIMSKO ŠPORTNO SREČANJE SLOVENSKIH VODARJEV CERKNO, 06.03.2010; ORGANIZATOR: HIDROTEHNIK D.D. 128 STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA VODARJEV SLOVENIJE (DVS) 2010 in SKUPŠČINA ČLANOV DRUŠTVA MURA, 28.05. 2010 136 EKSKURZIJA NIZOZEMSKA 29.09.-03.10.2010 145 Slovenski vodar 23 - 24 7 UVODNIK Dr. Lidija Globevnik Drage vodarke, vodarji in vsi drugi ljubitelji slovenskih voda! Tokratna številka nam spet prinaša veliko zanimivega o naših vodah, o našem odnosu do voda in naši usposo- bljenosti upravljanja z njimi. Republika Madžarska si je na primer ob prevzemu predsedovanja Evropski uniji januarja 2011 zastavila kot prioritetno nalogo ravno upravljanje z vodami, še posebej strategijo upravljanja s povodjem Donave. In prav je, da se vprašamo o naši usposobljenosti. Pomemben del upravljanja je spremlja- nje stanja voda. Prvi članek v revijo nam tako predstavi kako spremljamo kemijsko stanje voda. Kakovost voda namreč ne moremo spremljati le z analizo vsebnosti kovin in drugih nevarnih snovi v vodah, temveč tudi v sedimentu in živih organizmih. Članek o kopalnih vodah v Sloveniji nas informira o tem, da za določene na- mene spremljamo tudi mikrobiološko stanje voda. Članek o vidri nam pokaže, da ni dovolj, da razmišljamo le o gradnji ribjih stez na jezovih, temveč moramo omogočiti tudi prehodne vodne poti za vodne sesalce. Poleg poučevanja stanja voda in prehodnosti objektov na vodah pa je za upravljanje z vodami pomembno spremlja- ti tudi velikosti obremenitev, ki v vode prihajajo »od zunaj«. V prispevku, ki obravnava problem monitoringa odpadnih voda iz tehnoloških virov onesnaževanja, je poudarjeno, da morajo biti meritve odpadnih voda reprezentativne in da morajo čim bolje zajeti realna letna obremenjevanja. V letu 2010 so se nam pripetile izjemne poplave. Povzročile so močan odziv v javnosti in rešetanje naše politi- ke do voda. Vendar, to se ni zgodilo le nam, v Sloveniji, to se ves čas dogaja po vsem svetu. Počasi začenjamo dojeti, da se poplavam ne moremo izogniti, lahko pa preprečimo nezaželene posledice. Ne le v Evropi, k sreči tudi pri nas, se v zadnjih letih uveljavlja doktrina »zmanjševanja ogroženosti pred poplavami«. To pomeni, da zmanjšujemo našo ranljivost in ne posegamo v območja, kjer je prisotna velika nevarnost poplav. Poplave so nevarne, če se znajdemo v toku vode, ki ima velike globine in večje hitrosti, ki se vrtinči in je daleč od fiksnih predmetov ali stavb, da bi se jih oprijeli in se nanje umaknili. Poplave povzročijo večjo škodo bolj ranljivim. Na primer, bolj ranljiva so območja, kjer živi veliko ljudi ali kjer se dogaja veliko dejavnosti. Manj ranljivo je recimo Planinsko polje kot je južni del Ljubljane. Govorimo tudi o veliki ranljivosti bolnišnic, vrtcev, šol in objektov s skladišči olja, nafte, nevarnih fitofarmacevtskih snovi itd. Nevarnosti poplav je večja tam, kjer so hitrosti in globine vode velike, te pa so odvisne od velikosti pretokov in prostora v katerem ti pretoki nastopajo. Torej, če z različnimi tehničnimi ureditvami usmerimo in umirimo tok vode, je lahko nevarnost poplav manjša. Skrajni čas je, da pri odločanju o rabi prostora in voda začnemo udejanjati holistični pogled na poplave. To- pomeni, da pri razmišljanju kako zmanjševati poplavno ogroženost in s tem velike gospodarske, družbene in osebne katastrofe, dodamo nova razmišljanja in vprašanja kot so n.pr.: Kako naredimo naša mesta, ceste in vasi bolj »odporne« na poplave. Kako prebivalce usposobimo za hiter in konstruktiven odziv ob izjemnih dogodkih. Koliko smo pripravljeni plačati za varnost in kakšna tveganja smo pripravljeni sprejeti. In da se tudi vprašamo o pozitivnih vplivih poplav. Ali smo že kdaj pomislili kako se zaradi poplav povečajo zaloge podzemne vode, plodnost tal in vitalnosti vodnih ekosistemov. In, ali se kdaj vprašamo, zakaj uživamo, ko opazujemo ali fotogra- firamo igro vode in jesenskega sonca na poplavljenih travnikih in gozdovih. Dr. Lidija Globevnik Predsednica DVS 8 Slovenski vodar 23 -24 VODNA DIREKTIVA IN OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA ONESNAŽEVALA V POVRŠINSKIH VODAH Dr. Mojca Kos Durjava, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Boris Kolar, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor POVZETEK MOP, IzVRS, ARRS and two institutes from the Ne- V skladu z Vodno direktivo (2000/60/ES) morajo therlands, RIVM and Royal Haskoning. države članice za površinske vode pripraviti nabor nacionalno relevantnih onesnaževal ter njihovih okoljskih standardov kakovosti. Strokovne podlage 1.UVOD je treba pripraviti ob upoštevanju predpisane me- V Vodni direktivi 2000/60/ES sta v evropsko zakono- todologije. Vodna direktiva tudi nalaga državam dajo prvič uvedena termina ekološko in kemijsko članicam prenos Direktive o okoljskih standardih ka- stanje površinskih voda. Ekološko stanje je oprede- kovosti na področju vodne politike (2008/105/ES) v ljeno kot kvalitativni pojem za strukturo in funkcijo njihov pravni red. Pri tem je treba pripraviti vredno- vodnega ekosistema, kemijsko stanje
Load more

Recommended publications
  • Biological and Landscape Diversity in Slovenia
    MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Biological and Landscape Diversity in Slovenia An overview CBD Ljubljana, 2001 MINISTRY OF THE ENVIRONMENTAL AND SPATIAL PLANNING ENVIRONMENTAL AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Published by: Ministry of the Environment and Spatial Planning - Environmental Agency of the Republic of Slovenia Editors in chief and executive editors: Branka Hlad and Peter Skoberne Technical editor: Darja Jeglič Reviewers of the draft text: Kazimir Tarman Ph.D., Andrej Martinčič Ph.D., Fedor Černe Ph.D. English translation: Andreja Naraks Gordana Beltram Ph.D. (chapter on Invasive Species, ......., comments on the figures), Andrej Golob (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Revision of the English text: Alan McConnell-Duff Ian Mitchell (chapter on Communication, Education and Public Awareness) Gordana Beltram Ph.D. Designed and printed by: Littera Picta d.o.o. Photographs were contributed by: Milan Orožen Adamič (2), Matjaž Bedjanič (12), Gordana Beltram (3), Andrej Bibič (2), Janez Božič (1), Robert Bolješič (1), Branka Hlad (15), Andrej Hudoklin (10), Hojka Kraigher (1), Valika Kuštor (1), Bojan Marčeta (1), Ciril Mlinar (3), Marko Simić (91), Peter Skoberne (57), Baldomir Svetličič (1), Martin Šolar (1), Dorotea Verša (1) and Jana Vidic (2). Edition: 700 copies CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 574(497.4)(082) BIOLOGICAL and landscape diversity in Slovenia : an overview / (editors in chief Branka Hlad and Peter Skoberne ; English translation Andreja Naraks, Gordana Beltram, Andrej Golob; photographs were contributed by Milan Orožen Adamič... et. al.). - Ljubljana : Ministry of the Environment and Spatial Planning, Environmental Agency of the Republic of Slovenia, 2001 ISBN 961-6324-17-9 I.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • The Present Situation of Danube Salmon, Danube Roach and Striped Chub Population in the Ljubljanica River Corridor and Main Tributaries
    LIFE Project Number LIFE10 NAT/SI/142 The present situation of Danube Salmon, Danube Roach and Striped Chub population in the Ljubljanica River corridor and main tributaries Action: A1 Date: January 2013 Table of Contents 1. RANGE, NUMBER OF CAUGHT AND NUMBER OF RE-INTRODUCED DANUBE SALMON ......................................................................................................................... 2 Table 1: Catch of Danube Salmon from year 1986 to 2006. ......................................................................................... 2 Table 2: Number of re-introduced specimens from year 1986 to 2007. ........................................................................ 3 Figure 1: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the confluence of Mala and Velika Ljubljanica to the motorway bridge in Podpeč from 1967 to 2007. ..................................................................................................... 4 Figure 2: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the motorway bridge in Podpeč to the dam at Ambrožev trg and in Mali Graben from 1967 to 2007. ........................................................................................... 4 Figure 3: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the dam at Ambrožev trg to the dam in Vevče paper factory from 1967 to 2007. ...................................................................................................................................... 5 Figure 4: Catch of Danube Salmon in Gradaščica and Horjulka from 1967 to
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2005 High Waters in Slovenia in 2005
    VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2005 High waters in Slovenia in 2005 Janez Polajnar* UDK 556.166(497.4)“2005” Povzetek Abstract V letu 2005 je bila časovna razporeditev visokih The time distribution of high waters on Slovene voda slovenskih rek in visoke gladine morja ob rivers and high tides on the coast was different slovenski obali drugačna od običajne . Največ in 2005 than the normal distribution . Torrential visokih voda je bilo poleti . Julija in avgusta so bile floods occurred during the summer, with the River hudourniške visoke vode v jugovzhodni Sloveniji, Mura exceeding its record value of discharge . reka Mura je dosegla rekordni pretok . Jeseni je Fewer high waters were recorded in the autumn . bilo manj visokih voda kakor običajno . Časovna The time distribution and the character of the razporeditev in vrsta visokih voda v letu 2005 je high waters in 2005 was similar to that given by bila podobna predvideni razporeditvi visokih voda, scientists in scenarios of the possible effects of kakršno znanstveniki predvidevajo kot možne climate change on the water cycle . In the warm posledice podnebnih sprememb na vodni krog . part of the year, torrential waters flooded areas Visoke vode z rekordno velikimi pretoki rek naj in which floods are rare, and record discharges bi bili zgoščeni v topli polovici leta, hudourniki naj occurred on the major rivers . High waters and bi poplavljali tudi na območjih, kjer takšni pojavi the effects of floods in 2005 indicate possible niso pogosti . Visoke vode leta 2005 in njihove scenarios of high water events in the future . posledice kažejo na možnost podobnih pojavov tudi v prihodnjih letih .
    [Show full text]
  • Porečje Ljubljanice Kot Športni Objekt
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT DIPLOMSKO DELO MENTOR prof. dr. Stojan Burnik, prof. šp. vzg. RECEZENT Avtor dela doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg. GREGOR BROVINSKY KONZULTANT Andrej Jelenc, prof. šp. vzg. Ljubljana, 2016 Ključne besede: Ljubljanica, vodni športi, kajakaštvo, ureditev POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT Gregor Brovinsky IZVLEČEK Porečje Ljubljanice nosi bogato naravno in zgodovinsko vrednost in je tako potencial, ki k sebi vabi ljudi z različnimi željami in potrebami. Uporaba vodnih poti in vodne športne aktivnosti imajo v tem prostoru že dolgoletno tradicijo, a smiselne ureditve celotnega področja do sedaj še ni bilo. Večina športnih dejavnosti je bila do sedaj tekmovalno usmerjenih in je imela večinoma lokalen značaj, skoncentriran na Mestno občino Ljubljana. V zadnjih letih je opaziti porast zanimanja za vodne športe tudi v rekreativnem in šolskem športu. Večina športa se odvija na reki Ljubljanici, kljub temu je za vodne športe primernih še nekaj njenih pritokov. Področje barjanskega dela Ljubljanice je danes strogo varovano z naravovarstvenega in zgodovinskega vidika in Ljubljanica predstavlja naravno vrednoto državnega pomena. Do vstopa v mesto Ljubljana reka nudi bogato naravno pestrost, v mestnem delu je z nje mogoče opazovati urejeno urbano okolje. V centru mesta Ljubljana je reka manj dostopna in za zapornicami na reki je njen potencial neizkoriščen. V diplomskem delu bo predstavljena ureditev porečja v skladu z potenciali, ki jih reke nudijo in z ureditvijo v smeri trajnostne uporabe okolja. Izmed športnih disciplin, ki se ali so se odvijale na Ljubljanici v preteklosti, kaže da je kajakaštvo tista oblika premikanja, ki ima najdaljšo tradicijo in je za porečje najbolj primerna.
    [Show full text]
  • Slovenska Zemlja Slovenian Land
    SLOVENSKA ZEMLJA SLOVENIAN LAND ON CADASTRAL MAPS Geodetska uprava Republike Slovenije Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Slika z naslovnice prikazuje naselje Lichtenwald (danes Sevnica) v različnih upodobitvah. V zgornji polovici kroga je panoramska slika s starim trškim jedrom, ki se odseva na gladini reke Save, nad naseljem je na grajskem pobočju viden ob- novljen vinograd z gradom in Lutrovsko kletjo. Spodnja polovica kroga (180 stopinj) prikazuje zemljiškokatastrske načrte v času od leta 1825 do leta 2005 (180 let). Desna slika je izsek iz franciscejskega katastra iz leta 1825, ki se je uporabljal do leta 1875. Slika na sredini je izsek iz reambulančnega katastrskega načrta v uporabi od leta 1875 do 1974. Tega leta dobi mesto Sevnica novo izmero v Gauss-Krügerjevem koordinatnem sistemu. Načrti so se vzdrževali na papirju do sredine leta 2004 (slika levo). Od leta 2005 dalje se katastrski načrti za to območje vzdržujejo digitalno – v državnem računalniškem oblaku (simbolično to predstavlja modrina obla- kov nad gradom na zgornji panoramski sliki). Vse upodobitve so vkomponirane v sliko ure (podnaslov knjige Zemljiškokatastrski načrti skozi čas). Naselje Sevnica se kot Liehtenwalde prvič omenja leta 1275. Grad (franciscejski kataster iz leta 1825 ga prikazuje pod stavbno parcelo 167 v katastrski občini Lichtenwald v izmeri 374 m2) pa kot castellum Liehtenwalde šele v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico iz leta 1309. V času hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 se je za razliko od mnogih drugih izognil uničenju. V tem obdobju je bila na grajskem pobočju verjetno zgrajena tudi Lutrovska klet (franciscejski kataster jo prikazuje pod stavbno parcelo 170 v izmeri 129 m2), ki naj bi jo občasno obiskoval Jurij Dalmatin (ok.
    [Show full text]
  • Naše Jame Ourcaves 35/1
    1.0 km KARST REGIONS IN SLOVENIA NAŠE JAME 35/1 OURCAVES LJUBLJANA 1993 GLASILO JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE BULLETIN OF THE SPELEOLOG! CAL ASSOCIATION OF SLOVENIA NAŠE JAME OURCAVES Glasilo Jamarske zveze Slovenije Bulletin of the Speleological Association of Slovenia 35/1 * 1993 * Ljubljana Editorial Board Marko Aljančič /concept and editorial director/, Dr. Ivan Gams, Dr. Andrej Kranjc, Dr. France Leben, M.Sc. Dušan Novak /administration/, Tomaž Planina, Dr. Boris Sket, Stane Stražar, Dr. France Šušteršič, Dr. Janko Urbanc, Srečko Šajn. Translated by the authors and Mojca Urankar Cover drawn by Metka Karer Cover: Karst Regions in Slovenia Subscription assign to account of Administrative Office: LB 50100-678-0046103, Jamarska zveza Slovenije, 61109 Ljubljana, pp44 Printed by Planprint, Ljubljana Circulation: 800 copies Izdajo tega zvezka sta omogočili #nistrstvo za znanost in tehnologijo in rynnistrstvo za šolstvo in šport ISSN 0547-311X UDK- UDC 551.44(479.12) NAŠE JAME GLASILO JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE OURCAVES BULLETIN OF THE SPELEOLOG! CAL ASSOCIATION OF SLOVENIA 35/1, LJUBLJANA, 1993 CONTENTS Peter Habič Kras and karst in Slovenia ... .. ... ... ... .. .. ... .. ... .. .. .. .. ... .. .. ... .. ... .. .. .. 5 Dušan Novak Hydrogeological research of the Slovenian karst ......................................... ·.· 15 Ivan Gams Karstic denudation measurements in Slovenia and their geomorphological value ................................................................................... 31 France Leben Reflections of speleoarchaeology
    [Show full text]
  • IGU Thematic Conference TRANSFORMATION of TRADITIONAL CULTURAL LANDSCAPES Koper 24–26 September 2019
    IGU Thematic Conference TRANSFORMATION OF TRADITIONAL CULTURAL LANDSCAPES Koper 24–26 September 2019 Abstracts and Guide Book Matevž Lenarčič IGU Thematic Conference »Transformation of Traditional Cultural Landscapes« – Abstracts and Guide Book Edited by: Daniela Ribeiro, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Miha Koderman Issued by: ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute Represented by: Matija Zorn Co-issued by: University of Primorska, Faculty of Humanities Represented by: Irena Lazar Published by: Založba ZRC Represented by: Oto Luthar Co-published by: Association of Slovenian Geographers Represented by: Igor Lipovšek Editor-in-chief: Aleš Pogačnik Print run: 100 Ljubljana, September 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:631.47(082) 911.53(082) IGU Thematic Conference Transformation of Traditional Cultural Landscapes (2019 ; Koper) Abstracts and guide book / IGU Thematic Conference Transformation of Traditional Cultural Landscapes, Koper 24-26 September 2019 ; [edited by Daniela Ribeiro ... et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2019 ISBN 978-961-05-0217-3 1. Dodat. nasl. 2. Ribeiro, Daniela COBISS.SI-ID 301459712 2 Contents Welcome 4 Organizing and Scientific Committees 6 Programme 8 Plenary - Abstracts 11 Oral presentations- Abstracts 22 Poster presentations- Abstracts 81 Fieldtrips 88 3 Welcome Cultural landscapes are multifunctional landscapes which reflect a complex correlation between natural, historical, political, and cultural factors. Traditional cultural landscapes are shaped by traditional land management practices. The loss of these management practices leads to ecosystem change, which successively is likely to lead to the loss of important biological or cultural values. The extent of integration between environmental (ecological) and socio-economic functions of the landscape depends on the patterns and intensities of land use.
    [Show full text]
  • Report Title
    The Danube River Basin District Management Plan – Update 2015 ANNEX DRAFT December 2014 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org The Danube River Basin District Management Plan – Update 2015 ANNEX List of Annexes Annex 1: Competent Authorities and Weblinks to National RBM Plans in the DRBD Annex 2: Update on DRBD Surface Water Typology Annex 3: Status of Urban Waste Water Infrastructure Annex 4: Industrial Emission Inventories Annex 5: Future Infrastructure Projects Annex 6: Groundwater Annex 7: Inventory of Protected Areas Annex 8: Economic Analysis Annex 9: Progress in Urban Wastewater Treatment Sector Annex 10: Nitrates Vulnerable Zones in the DRBD Annex 11: Overview on agricultural measures Annex 12: Progress on measures addressing hydromorphological alterations ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Competent authorities and Weblinks to National RBM Plans in the DRB Annex 1 DRAFT DRBM Plan – Update 2015 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org DRAFT Danube River Basin District Management Plan – Update 2015 Austria Hungary Federal Ministry for Agriculture, Forestry, Environment Ministry of Interior and Water Management Jozsef Attila u. 2-4 Stubenring 1 H-1051 Budapest A-1012 Wien Web link: www.kormany.hu/hu/belugyminiszterium Web link: www.bmlfuw.gv.at Web link national RBM Plan: www.euvki.hu; Web link national RBM Plan: http://wisa.bmlfuw.gv.at www.vizeink.hu Bosnia and Herzegovina Moldova Ministry of Foreign Trade and Economic Relations Ministry of Ecology, Construction and Territorial Musala 9 Development BiH-71000 Sarajevo 9 Cosmonautilor St.
    [Show full text]
  • Poročilo O Delu 2016
    POROČILO O DELU 2016 Ljubljana 2017 Poročilo o delu 2016 Kmetijski inštitut Slovenije Direktor Izr. prof. dr. Andrej Simončič Kmetijski inštitut Slovenije / Agricultural Institute of Slovenia Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija https://www.kis.si/ 1 KRATKA PREDSTAVITEV INŠTITUTA IN POUDARKI ZA LETO 2016 Kmetijski inštitut Slovenije je bil ustanovljen leta 1898. Od leta 1996 ima status javnega raziskovalnega zavoda. Je državna in nepridobitna ustanova z opredeljenimi dejavnostmi v smislu javne službe. Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada republike Slovenije in jih uveljavlja preko zastopanosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje in prostor v upravnem odboru. Njegova dejavnost je v formalni pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. KIS kot javno službo opravlja raziskovalno, razvojno in strokovno delo na področju kmetijskih in bioloških znanosti v obliki naslednjih dejavnosti: temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, strokovne naloge, določene s predpisi, svetovanje, študije in laboratorijske storitve, nadzor in preverjanje kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, objavljanje in posredovanje spoznanj ter rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela različnim uporabnikom. Večji del raziskovalnega in strokovnega dela poteka v sodobno opremljenih laboratorijih, na poskusnih poljih in nasadih. Poleg javne službe
    [Show full text]