Poročilo O Delu 2016

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Poročilo O Delu 2016 POROČILO O DELU 2016 Ljubljana 2017 Poročilo o delu 2016 Kmetijski inštitut Slovenije Direktor Izr. prof. dr. Andrej Simončič Kmetijski inštitut Slovenije / Agricultural Institute of Slovenia Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija https://www.kis.si/ 1 KRATKA PREDSTAVITEV INŠTITUTA IN POUDARKI ZA LETO 2016 Kmetijski inštitut Slovenije je bil ustanovljen leta 1898. Od leta 1996 ima status javnega raziskovalnega zavoda. Je državna in nepridobitna ustanova z opredeljenimi dejavnostmi v smislu javne službe. Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada republike Slovenije in jih uveljavlja preko zastopanosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje in prostor v upravnem odboru. Njegova dejavnost je v formalni pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. KIS kot javno službo opravlja raziskovalno, razvojno in strokovno delo na področju kmetijskih in bioloških znanosti v obliki naslednjih dejavnosti: temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, strokovne naloge, določene s predpisi, svetovanje, študije in laboratorijske storitve, nadzor in preverjanje kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, objavljanje in posredovanje spoznanj ter rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela različnim uporabnikom. Večji del raziskovalnega in strokovnega dela poteka v sodobno opremljenih laboratorijih, na poskusnih poljih in nasadih. Poleg javne službe opravlja KIS tudi tržne dejavnosti. Za trg izdeluje študije, opravlja storitve svetovanja, laboratorijske storitve ter prodaja kmetijske pridelke. 2016 Število raziskovalnih projektov 58 Temeljni in aplikativni projekti – nosilec KIS 3 Temeljni in aplikativni projekti – sodelujoči KIS 5 CRP-projekti – nosilec KIS 13 CRP-projekti – sodelujoči KIS 15 Število projektov EU 7 Vrednost projektov EU 373.526 Projekti, financirani iz drugih mednarodnih virov 15 Vrednost projektov, financiranih iz drugih mednarodnih virov 20.994 Raziskovalni programi 3 Število zaposlenih 31. 12. 2016 191 Število raziskovalcev – skupaj 84 Število raziskovalcev – ženske 36 Število raziskovalcev – moški 48 Število mladih raziskovalcev 2 Število raziskovalcev, vključenih v pedagoški proces 16 Število zaposlenih – ženske 87 Število zaposlenih – moški 104 Število gostujočih tujih uveljavljenih znanstvenikov 22 Delež sredstev iz gospodarstva 24,94 3 Stopnja odpisanosti raziskovalne opreme 85,7 Realizacija programa dela v odstotkih 100 % Celotni prihodki (načelo nastanka poslovnega dogodka) 7.509.922 EUR Celotni odhodki (načelo nastanka poslovnega dogodka) 7.895.787 EUR Realizirani presežek odhodkov nad prihodki po načelu nastanka poslovnega dogodka 385.865 EUR Realizirani presežek odhodkov nad prihodki po načelu denarnega toka 631.996 EUR Trije najpomembnejši nakupi raziskovalne opreme v letu 2016: avtoklav Tuttnauer 3850, ultrazvočni aparat za meritve živih živali, odsesovalni sistem Kemper. 1.1 Najpomembnejši dogodki na KIS v letu 2016 Oddelek za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje Na 54. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je Kmetijski inštitut Slovenije predstavljal nekatera raziskovalna in strokovna področja delovanja, predvsem pomembna področja OPVGŽ. Razstavni prostor je bil posvečen letošnjemu Mednarodnemu letu zrnatih stročnic z reprezentativno zbirko fižola, ki ga inštitut hrani v Slovenski rastlinski genski banki. Predstavljen je bil tudi izbor sort kmetijskih rastlin, požlahtnjenih na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Na 21. spomladanskem Kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi, ki je potekal od 8. do 10. aprila 2016, se je OPGVŽ predstavil s programom žlahtnjenja in razstavo slovenskih sort krompirja ter semenom žit, trav in detelj. Kmetijski inštitut Slovenije je bil soorganizator, Dr. Peter Dolničar pa član organizacijskega odbora 16th Triennial Meeting of the Virology Section of the European Association of Potato Research & 8th Annual Meeting of PVYwide Organization, May 31st -June 3rd 2016 Ljubljana, Slovenia. Oddelek za živinorejo Od 7. do 8. 12. 2016 je potekala prva recenzija projekta H2020 TREASURE – sestanek v organizaciji koordinatorja KIS s predstavnico EC-REA in recenzentom. Sestanka so se udeležili še vsi vodje delovnih sklopov (WP) projekta. V okviru CRP-projekta V4-1417 smo 18. maja 2016 skupaj s projektnimi partnerji (UL, BF in UM, FKBV) organizirali delavnico s predavanji na temo »Pitanje prašičev na višje teže in predelava v izdelke višje kakovosti«. Gostujoča predavatelja sta bila prof. Luca Fontanesi, profesor za animalno genetiko na Univerzi v Bologni, in prof. Jozsef Ratky z inštituta NARIC na Madžarskem. KIS in SAČD sta 4. maja 2016 v okviru bilateralnega sodelovanja SLO–HR gostila izr. prof. dr. Ivano Tlak Gajger s hrvaške partnerske univerze (Veterinarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zavod za biologiju i patologiju riba i pčela). Gostja je izvedla predavanje z naslovom: »Vpliv prehranskih dodatkov na razvoj bolezni v čebelji družini«. 4 Na KIS je 25. oktobra 2016 potekalo 2. Znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu, na katerem so strokovnjaki in raziskovalci predstavili stanje v čebelarstvu ter rešitve za izboljšanje preživetja čebel in ohranjanje visoko kakovostnih čebeljih pridelkov. Posvetovanje »Poklukarjevi dnevi« je organiziralo Slovensko akademsko čebelarsko društvo (SAČD) in Kmetijski inštitut Slovenije. Udeležilo se ga je preko 80 strokovnjakov in raziskovalcev z raznih inštitucij s področja čebelarstva, čebelarji iz Slovenije, gostje iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Posvet o jagodi 2016 Soorganizatorji: dr. Darinka Koron, Andreja Brence, Alenka Caf V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS in z zasebnimi svetovalnimi službami smo izvedli 15. posvet o jagodi z naslovom Povezovanje znanj iz integrirane in ekološke pridelave jagode. Posveta se je udeležilo preko 80 slušateljev. V sklopu dogodka je bilo organiziranih devet predavanj. Vsa so objavljena na spletni strani kmetijskega inštituta. Oddelek za kmetijsko tehniko in energetiko 18. maja 2016 odprtje mikrobioplinske naprave v Jabljah. Prisotni: direktor agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, prof. dr. József Györkös; državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, g. Tomaž Boh; direktor podjetja Omega air Edvard Sojer ter večje število različnih udeležencev s področja kmetijstva, univerz, kmetijskih šol, razvojnih agencij, različnih podjetij itn. Mikrobioplinska naprava je skupni razvojni projekt Kmetijskega inštituta Slovenije in podjetja Omega air Ljubljana. Namenjena je opravljanju raziskav s področja obnovljivih virov energije – bioplina/biometana ter omogoča neškodljivo predelavo različnih vrst kmetijskih organskih odpadkov v bioplin/biometan (z uporabo bioplina za energetske namene nadomeščamo fosilna goriva in zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov) in različna organska gnojila. Na mikrobioplinski napravi nazivne moči 10 kWe proizvajamo bioplin iz različnih vhodnih substratov (odpadne snovi iz živinorejske in rastlinske pridelave). Oddelek za ekonomiko kmetijstva Na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani je 8. in 9. decembra 2016 potekala 7. konferenca Društva agrarnih ekonomistov Slovenije (DAES) z naslovom »Analitične podlage za načrtovanje razvoja kmetijstva«. Konference, ki jo je organiziral Oddelek za ekonomiko kmetijstva, se je udeležilo preko 100 strokovnjakov z različnih inštitucij. Na njej je bilo v okviru sedmih različnih sekcij predstavljenih 23 recenziranih prispevkov, ki so bili publicirani v posebnem tematskem zborniku. V okviru slavnostnega dela konference so se najvidnejši predstavniki slovenskega kmetijstva zahvalili našima sodelavcema, dr. Tini Volk in dr. Miroslavu Rednaku, ki v kratkem končujeta svojo aktivno raziskovalno kariero, za njun prispevek k razvoju agrarne ekonomike v Sloveniji. 5 1.2 Najpomembnejši dosežki na področju znanosti Oddelek za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje Zaključen doktorat Petra Dolničarja: Piramidno kopičenje R genov odgovornih za odpornost proti krompirjevemu virusu Y in krompirjevi plesni. Sušni stres pomembno vpliva na rast, razvoj in pridelek kmetijskih rastlin, rezulati dveh člankov, objavljenih v letu 2016: Zadražnik, Tanja, Egge-Jacobsen, Wolfgang, Meglič, Vladimir, Šuštar Vozlič, Jelka, Proteomic analysis of common bean stem under drought stress using in-gel stable isotope labeling, Journal of Plant Physiology in Budič, Maruška, Cigić, Blaž, Šoštarič, Maja, Sabotič, Jerica, Meglič, Vladimir, Kos, Janko, Kidrič, Marjetka, The response of aminopeptidases of Phaseolus vulgaris to drought depends on the developmental stage of the leaves, Plant physiology and biochemistry, pa kažeta na kompleksnost odziva in regulatornih procesov ter prispevata pomembne informacije za razumevanje biokemičnih in molekularnih mehanizmov odziva na sušni stres. V sklopu aplikativnega projekta L4-7520 Uporabna vrednost genskih virov navadnega fižola za trajnostno izboljšanje pridelkov in zdravo hrano smo na podlagi osnovnih deskriptorjev za rastline in različnih značilnosti semena fižola izbrali akcesije z raznolikim fenotipom, različnim geografskim izvorom, različnim tipom fazeolina ter na podlagi rezultatov do sedaj opravljenih raziskav izbrali 782 akcesij fižola ter zaključili genotipizacijo z uporabo 33 visoko polimorfnih SSR-lokusov, ki se nahajajo na vseh 11 kromosomih v genomu fižola. S tem smo zajeli
Recommended publications
  • Slovenski Vodar 23 - 24 3 Slovenski Vodar 23 -24 Društvo Vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers)
    Slovenski vodar 23 - 24 3 Slovenski vodar 23 -24 Društvo vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Naslov: Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Tel. 031 653 653 [email protected] www.drustvo-vodarjev.si Urednik: Dr. Lidija Globevnik, Tone Prešeren, udig., Lektoriranje: Henrik Ciglič Oblikovanje: Danijel Sušnik Fotografija na naslovnici: Andrej Černe Fotografije: Lidija Globevnik, Saša Prešeren, Milan Vogrin, Franci Rojnik, Jure Likar, Tone Prešeren Tisk: Birografika Bori Naklada: 500 CIP – Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN 1318-6051 Mnenja, predstavljena v člankih, so izključno stališča avtorja februar 2011 4 Slovenski vodar 23 -24 Foto: Andrej Šegula februar 2011 slovenski vodar23-24 društvo vodarjev slovenije Slovenski vodar 23 -24 Društvo vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Naslov: Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Tel. 031 653 653 [email protected] www.drustvo-vodarjev.si Urednik: Dr. Lidija Globevnik, Tone Prešeren, udig., Lektoriranje: Henrik Ciglič Oblikovanje: Danijel Sušnik Fotografija na naslovnici: Andrej Černe Fotografije: Lidija Globevnik, Saša Prešeren, Milan Vogrin, Franci Rojnik, Jure Likar, Tone Prešeren Tisk: Birografika Bori Naklada: 500 CIP – Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN 1318-6051 Mnenja, predstavljena v člankih, so izključno stališča avtorja februar 2011 VSEBINA UVODNIK Dr. Lidija Globevnik 6 VODNA DIREKTIVA IN OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA ONESNAŽEVALA V POVRŠINSKIH VODAH Dr. Mojca Kos Durjava, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Boris Kolar, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 7 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI NA POVODJU DONAVE IN MADŽARSKO PREDSEDOVANJE EU Branka Bensa, univ.dipl.ekon., Eko-park d.o.o. Lendava 13 PROBLEM MONITORINGOV ODPADNIH VODA IZ TEHNOLOŠKIH VIROV ONESNAŽEVANJA doc.
    [Show full text]
  • The Present Situation of Danube Salmon, Danube Roach and Striped Chub Population in the Ljubljanica River Corridor and Main Tributaries
    LIFE Project Number LIFE10 NAT/SI/142 The present situation of Danube Salmon, Danube Roach and Striped Chub population in the Ljubljanica River corridor and main tributaries Action: A1 Date: January 2013 Table of Contents 1. RANGE, NUMBER OF CAUGHT AND NUMBER OF RE-INTRODUCED DANUBE SALMON ......................................................................................................................... 2 Table 1: Catch of Danube Salmon from year 1986 to 2006. ......................................................................................... 2 Table 2: Number of re-introduced specimens from year 1986 to 2007. ........................................................................ 3 Figure 1: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the confluence of Mala and Velika Ljubljanica to the motorway bridge in Podpeč from 1967 to 2007. ..................................................................................................... 4 Figure 2: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the motorway bridge in Podpeč to the dam at Ambrožev trg and in Mali Graben from 1967 to 2007. ........................................................................................... 4 Figure 3: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the dam at Ambrožev trg to the dam in Vevče paper factory from 1967 to 2007. ...................................................................................................................................... 5 Figure 4: Catch of Danube Salmon in Gradaščica and Horjulka from 1967 to
    [Show full text]
  • Porečje Ljubljanice Kot Športni Objekt
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT DIPLOMSKO DELO MENTOR prof. dr. Stojan Burnik, prof. šp. vzg. RECEZENT Avtor dela doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg. GREGOR BROVINSKY KONZULTANT Andrej Jelenc, prof. šp. vzg. Ljubljana, 2016 Ključne besede: Ljubljanica, vodni športi, kajakaštvo, ureditev POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT Gregor Brovinsky IZVLEČEK Porečje Ljubljanice nosi bogato naravno in zgodovinsko vrednost in je tako potencial, ki k sebi vabi ljudi z različnimi željami in potrebami. Uporaba vodnih poti in vodne športne aktivnosti imajo v tem prostoru že dolgoletno tradicijo, a smiselne ureditve celotnega področja do sedaj še ni bilo. Večina športnih dejavnosti je bila do sedaj tekmovalno usmerjenih in je imela večinoma lokalen značaj, skoncentriran na Mestno občino Ljubljana. V zadnjih letih je opaziti porast zanimanja za vodne športe tudi v rekreativnem in šolskem športu. Večina športa se odvija na reki Ljubljanici, kljub temu je za vodne športe primernih še nekaj njenih pritokov. Področje barjanskega dela Ljubljanice je danes strogo varovano z naravovarstvenega in zgodovinskega vidika in Ljubljanica predstavlja naravno vrednoto državnega pomena. Do vstopa v mesto Ljubljana reka nudi bogato naravno pestrost, v mestnem delu je z nje mogoče opazovati urejeno urbano okolje. V centru mesta Ljubljana je reka manj dostopna in za zapornicami na reki je njen potencial neizkoriščen. V diplomskem delu bo predstavljena ureditev porečja v skladu z potenciali, ki jih reke nudijo in z ureditvijo v smeri trajnostne uporabe okolja. Izmed športnih disciplin, ki se ali so se odvijale na Ljubljanici v preteklosti, kaže da je kajakaštvo tista oblika premikanja, ki ima najdaljšo tradicijo in je za porečje najbolj primerna.
    [Show full text]
  • Naše Jame Ourcaves 35/1
    1.0 km KARST REGIONS IN SLOVENIA NAŠE JAME 35/1 OURCAVES LJUBLJANA 1993 GLASILO JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE BULLETIN OF THE SPELEOLOG! CAL ASSOCIATION OF SLOVENIA NAŠE JAME OURCAVES Glasilo Jamarske zveze Slovenije Bulletin of the Speleological Association of Slovenia 35/1 * 1993 * Ljubljana Editorial Board Marko Aljančič /concept and editorial director/, Dr. Ivan Gams, Dr. Andrej Kranjc, Dr. France Leben, M.Sc. Dušan Novak /administration/, Tomaž Planina, Dr. Boris Sket, Stane Stražar, Dr. France Šušteršič, Dr. Janko Urbanc, Srečko Šajn. Translated by the authors and Mojca Urankar Cover drawn by Metka Karer Cover: Karst Regions in Slovenia Subscription assign to account of Administrative Office: LB 50100-678-0046103, Jamarska zveza Slovenije, 61109 Ljubljana, pp44 Printed by Planprint, Ljubljana Circulation: 800 copies Izdajo tega zvezka sta omogočili #nistrstvo za znanost in tehnologijo in rynnistrstvo za šolstvo in šport ISSN 0547-311X UDK- UDC 551.44(479.12) NAŠE JAME GLASILO JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE OURCAVES BULLETIN OF THE SPELEOLOG! CAL ASSOCIATION OF SLOVENIA 35/1, LJUBLJANA, 1993 CONTENTS Peter Habič Kras and karst in Slovenia ... .. ... ... ... .. .. ... .. ... .. .. .. .. ... .. .. ... .. ... .. .. .. 5 Dušan Novak Hydrogeological research of the Slovenian karst ......................................... ·.· 15 Ivan Gams Karstic denudation measurements in Slovenia and their geomorphological value ................................................................................... 31 France Leben Reflections of speleoarchaeology
    [Show full text]
  • IGU Thematic Conference TRANSFORMATION of TRADITIONAL CULTURAL LANDSCAPES Koper 24–26 September 2019
    IGU Thematic Conference TRANSFORMATION OF TRADITIONAL CULTURAL LANDSCAPES Koper 24–26 September 2019 Abstracts and Guide Book Matevž Lenarčič IGU Thematic Conference »Transformation of Traditional Cultural Landscapes« – Abstracts and Guide Book Edited by: Daniela Ribeiro, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Miha Koderman Issued by: ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute Represented by: Matija Zorn Co-issued by: University of Primorska, Faculty of Humanities Represented by: Irena Lazar Published by: Založba ZRC Represented by: Oto Luthar Co-published by: Association of Slovenian Geographers Represented by: Igor Lipovšek Editor-in-chief: Aleš Pogačnik Print run: 100 Ljubljana, September 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:631.47(082) 911.53(082) IGU Thematic Conference Transformation of Traditional Cultural Landscapes (2019 ; Koper) Abstracts and guide book / IGU Thematic Conference Transformation of Traditional Cultural Landscapes, Koper 24-26 September 2019 ; [edited by Daniela Ribeiro ... et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2019 ISBN 978-961-05-0217-3 1. Dodat. nasl. 2. Ribeiro, Daniela COBISS.SI-ID 301459712 2 Contents Welcome 4 Organizing and Scientific Committees 6 Programme 8 Plenary - Abstracts 11 Oral presentations- Abstracts 22 Poster presentations- Abstracts 81 Fieldtrips 88 3 Welcome Cultural landscapes are multifunctional landscapes which reflect a complex correlation between natural, historical, political, and cultural factors. Traditional cultural landscapes are shaped by traditional land management practices. The loss of these management practices leads to ecosystem change, which successively is likely to lead to the loss of important biological or cultural values. The extent of integration between environmental (ecological) and socio-economic functions of the landscape depends on the patterns and intensities of land use.
    [Show full text]
  • 3.4.0. Ocena Ogroženosti Zaradi Poplav
    Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 3.4.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 1/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana V S E B I N A 3.4.1. Uvod 3.4.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesre če 3.4.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti 3.4.4. Ogroženi prebivalci in premoženje 3.4.5. Verjetne posledice in verjetnost nastanka verižne nesre če 3.4.6. Verjetnost ponavljanja in možnosti predvidevanja nesre če 3.4.7. Zaklju ček 3.4.8. Viri, literatura in strokovne podlage Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 2/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 3.4.1 UVOD Poplave so naravni pojav, ki z drugimi dinami čnimi pojavi oblikujejo zemeljsko površje. Poplave so povsod tam, kjer so vodni tokovi nanesli naplavinski pokrov in ga še nanašajo. To so dna dolin in ravnine, ki so obenem najprimernejša obmo čja za poselitev. Ve čje koli čine hribinskega materiala lahko prenašajo samo velike vodne koli čine, ki so nastale po intenzivnih padavinah. Poplave se lahko pove čajo zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so antropogenega izvora ali pa nastajajo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in zaradi dinami čnih pojavov kot so razli čne vrste erozij in napetosti v zemeljski skorji.
    [Show full text]
  • Monitoring Podzemne Vode in Površinskih Vodotokov V MOL
    ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb.si INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Telefon: (02) 4500170 Telefaks: (02) 4500227 E-pošta: [email protected] ID za DDV: SI30447046 Številka transakcijskega ra čuna: 01100-6030926630 DAT.: DANTE-30-PR11MOL_zaklju čno MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMO ČJU MESTNE OB ČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november 2011 - oktober 2013 ZAKLJU ČNO PORO ČILO Maribor, november 2013 Naslov: MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMO ČJU MESTNE OB ČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november 2011 - oktober 2013 - ZAKLJU ČNO PORO ČILO Izvajalec: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Prvomajska ulica 1, 2000 MARIBOR Transakcijski ra čun: 01100-6030926630 ID za DDV: SI 30447046 Naro čnik: MESTNA OB ČINA LJUBLJANA Mestni trg 1 1000 LJUBLJANA Eviden čna oznaka: 130-08/776-10 / 7 Delovni nalog: pogodba št. 355-16/08-2 z dne 23.07.2008 Šifra dejavnosti: 30 - monitoring podtalnih vod Poro čilo pripravile: mag. Renata Bregar, univ.dipl.kem. Nataša Sovi č, univ.dipl.inž.kem.tehn. Nosilec naloge: Nataša Sovi č, univ.dipl.inž.kem.tehn. Sodelavci: Mojca Baskar, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Marjana Babi č, univ.dipl.inž.kem.inž. Darja Repnik, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Ladislav Küčan, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Andreja Rošker-Šajt, univ.dipl.kem. Darinka Štajnbaher, univ.dipl.kem. Pija Rep, univ.dipl.kem. Maribor, 19.11.2013 ODDELEK ZA VODE, PREHRANO INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA IN PREDMETE SPLOŠNE RABE Predstojnik: Vodja: mag. Alenka Labovi č, univ.dipl.kem. mag. Emil Žerjal, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
    [Show full text]
  • Bober (Castor Fiber)
    POROČILO Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij NATURA 2000 Bober (Castor fiber) Prirodoslovni muzej Slovenije Ljubljana marec 2003 Končno poročilo Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij NATURA 2000 Bober (Castor fiber) Izvajalec: Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20 1000 Ljubljana Nosilec: izr. prof. dr. Boris Kryštufek, univ. dipl. biol. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48 1000 Ljubljana dr. Breda Činč Juhant direktorica Prirodoslovni muzej Slovenije Datum: 25. marec 2003 2 ZAHVALE Prirodoslovni muzej Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so od samih začetkov pomagali pri spremljanju vrnitve bobra v Slovenijo. Za pomoč pri izvajanju projekta Natura 2000 – bober se posebej zahvaljujemo: Andreju Hudoklinu in Dušanu Pavlinu, katerih sodelovanje je bilo ključnega pomena za uspešno delo; Prof. dr. Marijanu Grubešiću in prof. dr. Josipu Margaletiću (Gozdarska fakulteta, Vseučilišče v Zagrebu) za posredovanje podatkov in vodstvo po koloniji bobrov v Žutici; Uredništvu revije Lovec za posredovanje podatkov o prisotnosti bobra in naslovov lovskih družin; Zavodu za ribištvo za posredovanje naslovov ribiških družin; Lovskim in ribiškim družinam, ki so vrnile izpolnjene vprašalnike (glej Prilogo 2); Tomažu Burazerju, Stanetu Lozarju, Evgenu Jankoviču in Ivanu Kralju (vsi iz Črnomlja) za vodstvo na Dobličici; Damjanu Vrčku (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto) za pripravo obeh zemljevidov. 3 Kazalo I. Uvod 6 II. Podatki o vrsti 7 II.a. Splošno 7 Ime 7 Sistematika 7 Prepoznavanje 8 Opis 9 Razširjenost 11 Habitat 13 Vpliv na okolje 15 Prehrana 16 Fiziologija 18 Vedenje 19 Razmnoževanje 19 Populacijska ekologija 20 Varstvena biologija 21 Upravljanje s populacijo in preprečevanje škod 21 Varstveni status 22 Najpomembnejši pregledni viri 23 II.b.
    [Show full text]
  • Modelling Impacts of a Municipal Spatial Plan of Land-Use Changes on Surface Water Quality—Example from Goriška Brda in Slovenia
    water Article Modelling Impacts of a Municipal Spatial Plan of Land-Use Changes on Surface Water Quality—Example from Goriška Brda in Slovenia Matjaž Glavan 1,* , Sara Bele 2, Miha Curk 1 and Marina Pintar 1 1 Agricultural Department, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia; [email protected] (M.C.); [email protected] (M.P.) 2 Agricultural Institute of Slovenia, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenia; [email protected] * Correspondence: [email protected]; Tel.: +386-(0)1-320-3299 Received: 18 November 2019; Accepted: 7 January 2020; Published: 9 January 2020 Abstract: Intensive agriculture causes nutrient leaching and accelerates erosion processes, which threatens the good quality status of surface waters, as proposed by the European Union (EU) Water Framework Directive. The purpose of this study was to define the impact of two alternative agricultural land-use change scenarios defined in a Municipal Spatial Plan on surface water quality by using the Agricultural Policy/Environmental eXtender (APEX) model. As experimental area, we chose a small Kožbanjšˇcekstream catchment (1464 ha) situated in the Goriška Brda region in Slovenia. The area, due to favorable conditions for vineyards, is facing increasing deforestation. The change of 66.3 ha of forests to vineyards would increase the sediment, nitrate, and phosphorus loads in the stream by 24.8%, 17.1%, and 10.7%, respectively. With the implementation of vegetative buffer strips as a mitigation measure of the current situation, we could reduce the sediment, nitrate, and phosphorus loads by 17.9%, 11.1%, and 3.1%, respectively, while a combination of the two land-use change scenarios would result in a slight increase of the above-mentioned loads, corresponding to 0.61%, 2.1%, and 6.6%, respectively, compared to the baseline situation.
    [Show full text]
  • Evropsko Pomembne Ribe V Povodju Mure, Meta Povž, 2005
    Evropsko pomembne ribe v povodju Mure Dr. Meta Povž Zavod za naravoslovje U. B. Učakar 108, 1118 Ljubljana [email protected] 21 taksonov EU DIREKTIVA/92 SladkovodneSladkovodne riberibe vv SlovenijiSloveniji 2 9 / v A o V n I T so k K a E t R 2 I 1 U E POREČJE MURE 50 taksonov - avtohtoni 14 taksonov EU DIREKTIVA/92 DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst “ Habitatna Direktiva (1992)" Cilj Habitatne direktive prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na ozemlju držav članic. Namen Habitatne direktive vzpostavitev usklajenega evropskega ekološkega omrežja posebnih ohranitvenih območij, imenovanega Natura 2000, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz priloge I in habitati vrst iz priloge II. Le tak sistem omogoča vzdrževanje ali, če je to primerno, obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti izbranih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Sprejeti ukrepi so namenjeni vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v interesu Skupnosti in upoštevajo gospodarske, družbene in kulturne potrebe ter regionalne in lokalne značilnosti. Predlagana območja in razširjenost piškurjev, rib in rakov, vključenih v prilogo II Habitatne direktive (T. Seliškar) Število območij Površina v km2 Predlog skupine MOPE Predlog skupine MOPE piškurji
    [Show full text]
  • Turas Poplavna
    Poplavna (ne) varnost na območju LUR Slika: airvideo.si mag. Rok Fazarinc, u.d.i.g. Veljavne karte poplavne nevarnosti na območju LUR Združena karta karte poplavne Vrste poplav na območju LUR nevarnosti in zabeleženih poplav na območju LUR Hudourniške poplave na hribovitem obrobju (Kamniška Bistrica, Radomlja, Pšata, Gradaščica s pritoki, Besnica, Želimeljščica, Iška, Poplave nižinskih vodotokov Borovniščica..) (Mali graben, Sava, Ljubljanica v spodnjem toku, Gameljščica, Horjulka..) Poplave v kraških dolinah (kotlinah) z normalnim padavinskim zaledjem in neoviranimi odtoki in omejenim odtok v kraško podtalje (Grosupeljska kotlina, Rašca s pritoki, Logatec) Poplave na Ljubljanskem barju (dolgotrajni pojavi) Zakaj Mali graben poplavlja? VZDRŽEVANJE NAČRTOVANJE ? IZVEDBA renaturacija ??? NATURA 2000 NATURA Načrtovano in izvedeno in Načrtovano Poplave! „vzdrţevanje ni potrebno“,> ni „vzdrţevanje sukcesivna Reorganizacija vodnega vodnega Reorganizacija vplivi ostali in gospodarstva Leto 2020..2050 ??? Projektirana -10 do -15% -30 do -40% pretočnost 140 m3/s Fig. 1 Consequence of overgrowing vegetation Vir: More room for water, Prof. Mitja Brilly: Podatki hidrologov: Hydrological Sciences and Water Security: Današnji pretok Q100 ..243 m3/s Past, Present and Future (Proceedings of the 11th Kovacs Colloquium, Paris, France, June Teoretični pretok Q100 .. 360 m3/s 2014). IAHS Publ.366, 2015 Potek poplave 22.10.2014 Nekateri so obupali (2 poplavi v 4 letih), nekateri so spoznali nevarnost.., Slika: airvideo.si …nekateri so vzeli stvari v svoje
    [Show full text]
  • Hotič 04062013
    Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila TERENSKO POROČILO – SAVA, Črnuče – Hotič Namen: Nadgradnja analize obremenitev in vplivov (DDU 28) Dne: 04. 06. 2013 Prisotni: Petra Repnik Mah, Marija Habinc Koordinate: 463178, 106467 – 486306, 104587 Odsek 1: Črnuče – Zalog (sotočje s Kamniško Bistrico in Ljubljanico) Sava na odseku od Črnuč do sotočja s Kamniško Bistrico in Ljubljanico je sicer vidno regulirana (izravnan tlorisni potek), a je regulacija že dobro zaraščena oziroma mestoma nerazpoznavna. Sicer je tudi za ta odsek značilno veliko poglabljanje struge, ki je posledica regulacije (zožena struge) kot gorvodnih pregrad (Mavčiče, Medvode), ki zaustavijo dotok plavin v dolvodne odseke. V strugi so sicer razvidna obrežna zavarovanja (skalomet, kamnomet), ob ustalitvenih pragovih (stopnjah) (T109) pa so mestoma izvedena tudi betonska obrežna zavarovanja. Intenzivni erozijski procesi so razvidni tudi v bližini sotočja, kjer so tekom zadnjih poplav nastale obsežne erozijske zajede (leva zajeda delno sanirana, desna zajeda sanirana le v minimalnim obsegu z namenom stabilizacije drče dolvodno od AC mostu) (T110), kar nakazuje na dejstvo, da struga ni v dinamičnem ravnovesju in da je evidentno preozka. Na tem odseku v strugi ni problematičnih prečnih objektov – izvedeni so le pragovi oziroma drče. Obrežna vegetacija je večinoma sklenjena, obrežni pas so mestoma gozdnate, mestoma kmetijske površine, medtem ko so v pribrežnem pasu izjemoma prisotne tudi urbanizirane površine. Na koncu odseka je sotočje Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, kjer so razvidna obsežna prodišča (glavni vir proda je Kamniška Bistrica). Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila Zabeležene obremenitve: - regulacija (na celotnem odseku), - prag (464117,104945), - dvojna stopnja (466680,104497), - drča (468322,10461), - jezbica, - obrežna zavarovanja (eno/dvostranska), - intenzivna raba obrežnega in pribrežnega pasu.
    [Show full text]