DOCSLIB.ORG

Hotič 04062013

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Hotič 04062013 Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila TERENSKO POROČILO – SAVA, Črnuče – Hotič Namen: Nadgradnja analize obremenitev in vplivov (DDU 28) Dne: 04. 06. 2013 Prisotni: Petra Repnik Mah, Marija Habinc Koordinate: 463178, 106467 – 486306, 104587 Odsek 1: Črnuče – Zalog (sotočje s Kamniško Bistrico in Ljubljanico) Sava na odseku od Črnuč do sotočja s Kamniško Bistrico in Ljubljanico je sicer vidno regulirana (izravnan tlorisni potek), a je regulacija že dobro zaraščena oziroma mestoma nerazpoznavna. Sicer je tudi za ta odsek značilno veliko poglabljanje struge, ki je posledica regulacije (zožena struge) kot gorvodnih pregrad (Mavčiče, Medvode), ki zaustavijo dotok plavin v dolvodne odseke. V strugi so sicer razvidna obrežna zavarovanja (skalomet, kamnomet), ob ustalitvenih pragovih (stopnjah) (T109) pa so mestoma izvedena tudi betonska obrežna zavarovanja. Intenzivni erozijski procesi so razvidni tudi v bližini sotočja, kjer so tekom zadnjih poplav nastale obsežne erozijske zajede (leva zajeda delno sanirana, desna zajeda sanirana le v minimalnim obsegu z namenom stabilizacije drče dolvodno od AC mostu) (T110), kar nakazuje na dejstvo, da struga ni v dinamičnem ravnovesju in da je evidentno preozka. Na tem odseku v strugi ni problematičnih prečnih objektov – izvedeni so le pragovi oziroma drče. Obrežna vegetacija je večinoma sklenjena, obrežni pas so mestoma gozdnate, mestoma kmetijske površine, medtem ko so v pribrežnem pasu izjemoma prisotne tudi urbanizirane površine. Na koncu odseka je sotočje Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, kjer so razvidna obsežna prodišča (glavni vir proda je Kamniška Bistrica). Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila Zabeležene obremenitve: - regulacija (na celotnem odseku), - prag (464117,104945), - dvojna stopnja (466680,104497), - drča (468322,10461), - jezbica, - obrežna zavarovanja (eno/dvostranska), - intenzivna raba obrežnega in pribrežnega pasu. T106 G: Sava pri hipodromu v Stožicah T106 D: Sava pri hipodromu v Stožicah T106: Vidno nasutje na brežini (tudi gradbeni odpadki) T106 D: Brežina Save (razvidna regulacija) T107 G: Sava pri Tomačevem (predvidoma prag predT107: Most pri Tomačevem mostom) T107 D: Sava pri Tomačevem T107 G: Razvidno obrežno zavarovanje T108 G: Sava v Ljubljani Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila T108 G: Sava v Ljubljani T108 G: Sprehajalna pot ob Savi T108 D: Razvidna intenzivna bočna erozija leve brežine T108 D: Zaraščen otok v Savi T108 D: Zaraščen otok v Savi T109 G: Sava nad dvojno stopnjo T109: Sava – razviden vpliv zajezitve zaradi stopnje T109 D: Sava – razviden vpliv zajezitve zaradi stopnje T109: Prva stopnja T109: Razvidno obrežno zavarovanje ob stopnjah T109: Prva stopnja T109: Druga stopnja - razvidno obrežno zavarovanje ob stopnjah T109: Razvidno obrežno zavarovanje ob stopnjah T109: Razvidno obrežno zavarovanje ob stopnjah T109 G: Vzdolžno obrežno zavarovanje ob stopnjah; velik razrast japonskega dresnika na obrežju Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila T109: Obrežno zavarovanje tudi na zunanji strani T110 G: Drča dolvodno od AC mostu Ljubljana-Maribor in T110: Novo desno obrežno zavarovanje in obsežna vzdolžnega obrežnega zavarovanja novo desno obrežno zavarovanje erozijska zajeda T110: Novo desno obrežno zavarovanje in obsežna T110: Levo obrežno zavarovanje T110 D: Levo obrežno zavarovanje erozijska zajeda T110: Delno zaraščen skalomet (leva brežina) T110: Številni odpadki v obrežnem pasu T110 G: Obsežna erozijska zajeda (desna brežina) T110: Obsežna erozijska zajeda (desna brežina) T110: Obsežna erozijska zajeda (desna brežina) T110 D: Obsežna erozijska zajeda (leva brežina, dolvodno) T111 G: Sotočje Save s Kamniško Bistrico (desno) T111 G: Sotočje Save z Ljubljanico T111 G: Sotočje Save z Ljubljanico Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila T111 G: Sotočje Save z Ljubljanico T111 D: Sava dolvodno od sotočja T111 D: Sava dolvodno od sotočja T111 D: Sava dolvodno od sotočja T111: Sava dolvodno od sotočja, jezbica T111 D: Jezbica na levi brežini Save Zapisano na informativni tabli: O sotočju Ljubljanice in Save govori že grška pripovedka o Argonavtih, ki so pred 3200 leti pluli tod mimo. Tedaj je bilo sotočje dva kilometra više, tok pod sedanjim Zal ogom. Ko so pred 2000 leti prišli v naše kraje Rimljani, so na nekdanjem sotočju zgradili utrdbo Savo Fluvio. Tu so nekaj časa imeli brodišče čez Savo. Leta 1689 kronist Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, ko opisuje bližnji grad Ostri vrh ( Ostenberg, sedanji Stari grad), o sotočju Ljubljanice in Save pravi: »Grad Ostenberg leži na Dolenjskem, na visokem in strmem hribu, T111 G: Sava dolvodno od sotočja T112: Informativna tabla ob sotočju poldrugo miljo od glavnega mesta Ljubljane. Blizu pod tem gradom se stekajo širi vode: Ljubljanica, Sava, Kamniška Bistrica in Besnica, kar je krasno videti.« To znamenito sotočje štirih rek je simbolno prikazano tudi na bakrorezni skici gradu. Tedaj je bilo sotočje Ljubljanice in Save že nasproti Podgrada, ravno tam, kjer izpod Janč priteče bistra Besnica. In kot zanalašč se jim je s severa pridružila še Kamniška Bistrica. Sicer so Savo in Ljubljanico zaradi potrebe plovbe velikih rečnih ladij regulirali in sotočje se je premaknilo na sedanje mesto. Sedaj je to sotočje treh rek, kar je še vedno enkratno privlačno. T112: Ljubljanica na sotočju s Savo T112 D: Dolvodno od sotočja T112: Informativna tabla ob sotočju Odsek 2: Zalog (sotočje s Kamniško Bistrico in Ljubljanico) – Hotič Dolvodno od sotočja Sava iz obsežnega Ljubljanskega polja, kjer je razvidna izrazita poplavna ravnica, preide med Posavsko hribovje, kjer se ji struga evidentno zoži, čeprav so še razvidne poplavne ravnice, ki so večinoma še vedno aktivne v času poplav. Struga sicer ni tako evidentno regulirana kot je na odseku do sotočja, čeprav je urejena – predvsem z jezbicami in obrežnimi zavarovanji. Dolvodno od sotočja so razvidne številne jezbice na desni (T113, T119, T120, T122) in levi brežini (T118, T123). V strugi sicer ni veliko prečnih objektov – na tem odseku sta prisotni le drča in stopnja (T121, T122). Ureditve struge so večinoma izvedene zaradi zavarovanja prometnic, predvsem pa železnice Ljubljana – Zidani Most. Značilno so za jezbicami prisotni zatoki, ki razgibajo sicer monoton tlorisni potek Save, saj delujejo kot povezava med glavno strugo in stranskimi rokavi. Obrežni pas z vegetacijo je izrazit, večji posegi so razvidni v pribrežnem pasu, kjer so večinoma kmetijske površine. Na tem odseku je tudi odvzem tehnološke vode (Industrija apna Kresnice), podeljena pa je tudi koncesija za odvzem naplavin v Hotiču (T122). Naplavine se na daljšem odseku v območju separacije večinoma odvzemajo v jesenskem času. Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila Zabeležene obremenitve: - odvzem za tehnološke vode (IAK) (484358,106661), - odvzem naplavin (PGM Hotič) (485788,104936), - drča (483948,106907) in stopnja (486263,104645), - jezbice, - obrežna zavarovanja, - raba pribrežnega pasu. Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila T113: Pogled z jezbice na desnem bregu v zatok oz. zastalo T113: Pogled z jezbice na desnem bregu v zatok T113 G: Sava pri sotočju z Ljubljanico vodo T113 D: Sava pri sotočju z Ljubljanico T113 G: Pogled na betonsko jezbico T113 G: Pogled z jezbice na Savo T113: Jezbica – pogled z brega na začetek jezbice T114 G: Sava pri Dolu T114: Razvidna obrežna zavarovanja T114 D: Sava pri Dolu T115: Pogled z mostu na zastalo vodo ob Savi na D bregu T115 G: Sava v Lazah pri Dolskem T115 D: Sava pri Lazah pri Dolskem T115 D: Obrežno zavarovanje na L bregu dolvodno od T115 G: Sava v Lazah pri Dolskem mostu Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila T116 G: Sava v Jevnici T116 D: Sava v Jevnici T116: Sklano nasutje v Jevnici T117: S tovrstnimi čolni so včasih prečkali Savo T117 G: Sava v Jevnici T117 D: Sava v Jevnici T117 D: Sava v Jevnici – razvidna obrežna zavarovanja T117 D: Sava v Jevnici – razvidna obrežna zavarovanja T117: Zavarovanje v območju mosta T117 G: Sava v Jevnici – zaraščeno obrežno zavarovanje T118 G: Mrtvica na levem bregu Save (intenzivno ribištvo) T118 G: Mrtvica ob Savi – sonaravno obrežno zavarovanje T118: Jezbica (T-oblika) v Ribčah T118 D: Mrtvica dolvodno T118 D: Mrtvica dolvodno T118 D: Sava v Ribčah (pogled z jezbice) T118 D: Sava v Ribčah (pogled z jezbice) T118 D: Sava v Ribčah (pogled z jezbice) Inštitut za vode Republike Slovenije Nadgradnja analize hidromorfoloških obremenitev in vplivov / Terenska poročila T118: Sava v Ribčah – razvidno obrežno zavarovanje T119 G: Sava v Kresnicah (pogled z jezbice) T119 D: Sava v Kresnicah – zatok za jezbico T119 D: Sava v Kresnicah – zatok za jezbico T120: Sava v Kresnicah – jezbica T120: Sava v Kresnicah – jezbica T120 G: Sava v Kresnicah T120 D: Sava v Kresnicah (obsežno prodišče) T120 D: Sava v Kresnicah (obsežno prodišče) T120: Zatok med desno brežino Save in jezbico T120: Nasutje na D bregu v območju
Load more

Recommended publications
  • Slovenski Vodar 23 - 24 3 Slovenski Vodar 23 -24 Društvo Vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers)
    Slovenski vodar 23 - 24 3 Slovenski vodar 23 -24 Društvo vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Naslov: Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Tel. 031 653 653 [email protected] www.drustvo-vodarjev.si Urednik: Dr. Lidija Globevnik, Tone Prešeren, udig., Lektoriranje: Henrik Ciglič Oblikovanje: Danijel Sušnik Fotografija na naslovnici: Andrej Černe Fotografije: Lidija Globevnik, Saša Prešeren, Milan Vogrin, Franci Rojnik, Jure Likar, Tone Prešeren Tisk: Birografika Bori Naklada: 500 CIP – Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN 1318-6051 Mnenja, predstavljena v člankih, so izključno stališča avtorja februar 2011 4 Slovenski vodar 23 -24 Foto: Andrej Šegula februar 2011 slovenski vodar23-24 društvo vodarjev slovenije Slovenski vodar 23 -24 Društvo vodarjev Slovenije (Slovenian Association of Water Managers) Naslov: Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Tel. 031 653 653 [email protected] www.drustvo-vodarjev.si Urednik: Dr. Lidija Globevnik, Tone Prešeren, udig., Lektoriranje: Henrik Ciglič Oblikovanje: Danijel Sušnik Fotografija na naslovnici: Andrej Černe Fotografije: Lidija Globevnik, Saša Prešeren, Milan Vogrin, Franci Rojnik, Jure Likar, Tone Prešeren Tisk: Birografika Bori Naklada: 500 CIP – Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN 1318-6051 Mnenja, predstavljena v člankih, so izključno stališča avtorja februar 2011 VSEBINA UVODNIK Dr. Lidija Globevnik 6 VODNA DIREKTIVA IN OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA ONESNAŽEVALA V POVRŠINSKIH VODAH Dr. Mojca Kos Durjava, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Boris Kolar, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 7 STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI NA POVODJU DONAVE IN MADŽARSKO PREDSEDOVANJE EU Branka Bensa, univ.dipl.ekon., Eko-park d.o.o. Lendava 13 PROBLEM MONITORINGOV ODPADNIH VODA IZ TEHNOLOŠKIH VIROV ONESNAŽEVANJA doc.
    [Show full text]
  • The Present Situation of Danube Salmon, Danube Roach and Striped Chub Population in the Ljubljanica River Corridor and Main Tributaries
    LIFE Project Number LIFE10 NAT/SI/142 The present situation of Danube Salmon, Danube Roach and Striped Chub population in the Ljubljanica River corridor and main tributaries Action: A1 Date: January 2013 Table of Contents 1. RANGE, NUMBER OF CAUGHT AND NUMBER OF RE-INTRODUCED DANUBE SALMON ......................................................................................................................... 2 Table 1: Catch of Danube Salmon from year 1986 to 2006. ......................................................................................... 2 Table 2: Number of re-introduced specimens from year 1986 to 2007. ........................................................................ 3 Figure 1: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the confluence of Mala and Velika Ljubljanica to the motorway bridge in Podpeč from 1967 to 2007. ..................................................................................................... 4 Figure 2: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the motorway bridge in Podpeč to the dam at Ambrožev trg and in Mali Graben from 1967 to 2007. ........................................................................................... 4 Figure 3: Catch of Danube Salmon in Ljubljanica River from the dam at Ambrožev trg to the dam in Vevče paper factory from 1967 to 2007. ...................................................................................................................................... 5 Figure 4: Catch of Danube Salmon in Gradaščica and Horjulka from 1967 to
    [Show full text]
  • Porečje Ljubljanice Kot Športni Objekt
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT DIPLOMSKO DELO MENTOR prof. dr. Stojan Burnik, prof. šp. vzg. RECEZENT Avtor dela doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg. GREGOR BROVINSKY KONZULTANT Andrej Jelenc, prof. šp. vzg. Ljubljana, 2016 Ključne besede: Ljubljanica, vodni športi, kajakaštvo, ureditev POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT Gregor Brovinsky IZVLEČEK Porečje Ljubljanice nosi bogato naravno in zgodovinsko vrednost in je tako potencial, ki k sebi vabi ljudi z različnimi željami in potrebami. Uporaba vodnih poti in vodne športne aktivnosti imajo v tem prostoru že dolgoletno tradicijo, a smiselne ureditve celotnega področja do sedaj še ni bilo. Večina športnih dejavnosti je bila do sedaj tekmovalno usmerjenih in je imela večinoma lokalen značaj, skoncentriran na Mestno občino Ljubljana. V zadnjih letih je opaziti porast zanimanja za vodne športe tudi v rekreativnem in šolskem športu. Večina športa se odvija na reki Ljubljanici, kljub temu je za vodne športe primernih še nekaj njenih pritokov. Področje barjanskega dela Ljubljanice je danes strogo varovano z naravovarstvenega in zgodovinskega vidika in Ljubljanica predstavlja naravno vrednoto državnega pomena. Do vstopa v mesto Ljubljana reka nudi bogato naravno pestrost, v mestnem delu je z nje mogoče opazovati urejeno urbano okolje. V centru mesta Ljubljana je reka manj dostopna in za zapornicami na reki je njen potencial neizkoriščen. V diplomskem delu bo predstavljena ureditev porečja v skladu z potenciali, ki jih reke nudijo in z ureditvijo v smeri trajnostne uporabe okolja. Izmed športnih disciplin, ki se ali so se odvijale na Ljubljanici v preteklosti, kaže da je kajakaštvo tista oblika premikanja, ki ima najdaljšo tradicijo in je za porečje najbolj primerna.
    [Show full text]
  • Naše Jame Ourcaves 35/1
    1.0 km KARST REGIONS IN SLOVENIA NAŠE JAME 35/1 OURCAVES LJUBLJANA 1993 GLASILO JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE BULLETIN OF THE SPELEOLOG! CAL ASSOCIATION OF SLOVENIA NAŠE JAME OURCAVES Glasilo Jamarske zveze Slovenije Bulletin of the Speleological Association of Slovenia 35/1 * 1993 * Ljubljana Editorial Board Marko Aljančič /concept and editorial director/, Dr. Ivan Gams, Dr. Andrej Kranjc, Dr. France Leben, M.Sc. Dušan Novak /administration/, Tomaž Planina, Dr. Boris Sket, Stane Stražar, Dr. France Šušteršič, Dr. Janko Urbanc, Srečko Šajn. Translated by the authors and Mojca Urankar Cover drawn by Metka Karer Cover: Karst Regions in Slovenia Subscription assign to account of Administrative Office: LB 50100-678-0046103, Jamarska zveza Slovenije, 61109 Ljubljana, pp44 Printed by Planprint, Ljubljana Circulation: 800 copies Izdajo tega zvezka sta omogočili #nistrstvo za znanost in tehnologijo in rynnistrstvo za šolstvo in šport ISSN 0547-311X UDK- UDC 551.44(479.12) NAŠE JAME GLASILO JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE OURCAVES BULLETIN OF THE SPELEOLOG! CAL ASSOCIATION OF SLOVENIA 35/1, LJUBLJANA, 1993 CONTENTS Peter Habič Kras and karst in Slovenia ... .. ... ... ... .. .. ... .. ... .. .. .. .. ... .. .. ... .. ... .. .. .. 5 Dušan Novak Hydrogeological research of the Slovenian karst ......................................... ·.· 15 Ivan Gams Karstic denudation measurements in Slovenia and their geomorphological value ................................................................................... 31 France Leben Reflections of speleoarchaeology
    [Show full text]
  • IGU Thematic Conference TRANSFORMATION of TRADITIONAL CULTURAL LANDSCAPES Koper 24–26 September 2019
    IGU Thematic Conference TRANSFORMATION OF TRADITIONAL CULTURAL LANDSCAPES Koper 24–26 September 2019 Abstracts and Guide Book Matevž Lenarčič IGU Thematic Conference »Transformation of Traditional Cultural Landscapes« – Abstracts and Guide Book Edited by: Daniela Ribeiro, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Miha Koderman Issued by: ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute Represented by: Matija Zorn Co-issued by: University of Primorska, Faculty of Humanities Represented by: Irena Lazar Published by: Založba ZRC Represented by: Oto Luthar Co-published by: Association of Slovenian Geographers Represented by: Igor Lipovšek Editor-in-chief: Aleš Pogačnik Print run: 100 Ljubljana, September 2019 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:631.47(082) 911.53(082) IGU Thematic Conference Transformation of Traditional Cultural Landscapes (2019 ; Koper) Abstracts and guide book / IGU Thematic Conference Transformation of Traditional Cultural Landscapes, Koper 24-26 September 2019 ; [edited by Daniela Ribeiro ... et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2019 ISBN 978-961-05-0217-3 1. Dodat. nasl. 2. Ribeiro, Daniela COBISS.SI-ID 301459712 2 Contents Welcome 4 Organizing and Scientific Committees 6 Programme 8 Plenary - Abstracts 11 Oral presentations- Abstracts 22 Poster presentations- Abstracts 81 Fieldtrips 88 3 Welcome Cultural landscapes are multifunctional landscapes which reflect a complex correlation between natural, historical, political, and cultural factors. Traditional cultural landscapes are shaped by traditional land management practices. The loss of these management practices leads to ecosystem change, which successively is likely to lead to the loss of important biological or cultural values. The extent of integration between environmental (ecological) and socio-economic functions of the landscape depends on the patterns and intensities of land use.
    [Show full text]
  • Poročilo O Delu 2016
    POROČILO O DELU 2016 Ljubljana 2017 Poročilo o delu 2016 Kmetijski inštitut Slovenije Direktor Izr. prof. dr. Andrej Simončič Kmetijski inštitut Slovenije / Agricultural Institute of Slovenia Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija https://www.kis.si/ 1 KRATKA PREDSTAVITEV INŠTITUTA IN POUDARKI ZA LETO 2016 Kmetijski inštitut Slovenije je bil ustanovljen leta 1898. Od leta 1996 ima status javnega raziskovalnega zavoda. Je državna in nepridobitna ustanova z opredeljenimi dejavnostmi v smislu javne službe. Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada republike Slovenije in jih uveljavlja preko zastopanosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje in prostor v upravnem odboru. Njegova dejavnost je v formalni pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. KIS kot javno službo opravlja raziskovalno, razvojno in strokovno delo na področju kmetijskih in bioloških znanosti v obliki naslednjih dejavnosti: temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, strokovne naloge, določene s predpisi, svetovanje, študije in laboratorijske storitve, nadzor in preverjanje kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, objavljanje in posredovanje spoznanj ter rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela različnim uporabnikom. Večji del raziskovalnega in strokovnega dela poteka v sodobno opremljenih laboratorijih, na poskusnih poljih in nasadih. Poleg javne službe
    [Show full text]
  • 3.4.0. Ocena Ogroženosti Zaradi Poplav
    Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 3.4.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 1/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana V S E B I N A 3.4.1. Uvod 3.4.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesre če 3.4.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti 3.4.4. Ogroženi prebivalci in premoženje 3.4.5. Verjetne posledice in verjetnost nastanka verižne nesre če 3.4.6. Verjetnost ponavljanja in možnosti predvidevanja nesre če 3.4.7. Zaklju ček 3.4.8. Viri, literatura in strokovne podlage Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 2/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 3.4.1 UVOD Poplave so naravni pojav, ki z drugimi dinami čnimi pojavi oblikujejo zemeljsko površje. Poplave so povsod tam, kjer so vodni tokovi nanesli naplavinski pokrov in ga še nanašajo. To so dna dolin in ravnine, ki so obenem najprimernejša obmo čja za poselitev. Ve čje koli čine hribinskega materiala lahko prenašajo samo velike vodne koli čine, ki so nastale po intenzivnih padavinah. Poplave se lahko pove čajo zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so antropogenega izvora ali pa nastajajo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in zaradi dinami čnih pojavov kot so razli čne vrste erozij in napetosti v zemeljski skorji.
    [Show full text]
  • Monitoring Podzemne Vode in Površinskih Vodotokov V MOL
    ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb.si INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Telefon: (02) 4500170 Telefaks: (02) 4500227 E-pošta: [email protected] ID za DDV: SI30447046 Številka transakcijskega ra čuna: 01100-6030926630 DAT.: DANTE-30-PR11MOL_zaklju čno MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMO ČJU MESTNE OB ČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november 2011 - oktober 2013 ZAKLJU ČNO PORO ČILO Maribor, november 2013 Naslov: MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMO ČJU MESTNE OB ČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november 2011 - oktober 2013 - ZAKLJU ČNO PORO ČILO Izvajalec: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Prvomajska ulica 1, 2000 MARIBOR Transakcijski ra čun: 01100-6030926630 ID za DDV: SI 30447046 Naro čnik: MESTNA OB ČINA LJUBLJANA Mestni trg 1 1000 LJUBLJANA Eviden čna oznaka: 130-08/776-10 / 7 Delovni nalog: pogodba št. 355-16/08-2 z dne 23.07.2008 Šifra dejavnosti: 30 - monitoring podtalnih vod Poro čilo pripravile: mag. Renata Bregar, univ.dipl.kem. Nataša Sovi č, univ.dipl.inž.kem.tehn. Nosilec naloge: Nataša Sovi č, univ.dipl.inž.kem.tehn. Sodelavci: Mojca Baskar, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Marjana Babi č, univ.dipl.inž.kem.inž. Darja Repnik, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Ladislav Küčan, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Andreja Rošker-Šajt, univ.dipl.kem. Darinka Štajnbaher, univ.dipl.kem. Pija Rep, univ.dipl.kem. Maribor, 19.11.2013 ODDELEK ZA VODE, PREHRANO INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA IN PREDMETE SPLOŠNE RABE Predstojnik: Vodja: mag. Alenka Labovi č, univ.dipl.kem. mag. Emil Žerjal, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
    [Show full text]
  • Bober (Castor Fiber)
    POROČILO Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij NATURA 2000 Bober (Castor fiber) Prirodoslovni muzej Slovenije Ljubljana marec 2003 Končno poročilo Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij NATURA 2000 Bober (Castor fiber) Izvajalec: Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20 1000 Ljubljana Nosilec: izr. prof. dr. Boris Kryštufek, univ. dipl. biol. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48 1000 Ljubljana dr. Breda Činč Juhant direktorica Prirodoslovni muzej Slovenije Datum: 25. marec 2003 2 ZAHVALE Prirodoslovni muzej Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so od samih začetkov pomagali pri spremljanju vrnitve bobra v Slovenijo. Za pomoč pri izvajanju projekta Natura 2000 – bober se posebej zahvaljujemo: Andreju Hudoklinu in Dušanu Pavlinu, katerih sodelovanje je bilo ključnega pomena za uspešno delo; Prof. dr. Marijanu Grubešiću in prof. dr. Josipu Margaletiću (Gozdarska fakulteta, Vseučilišče v Zagrebu) za posredovanje podatkov in vodstvo po koloniji bobrov v Žutici; Uredništvu revije Lovec za posredovanje podatkov o prisotnosti bobra in naslovov lovskih družin; Zavodu za ribištvo za posredovanje naslovov ribiških družin; Lovskim in ribiškim družinam, ki so vrnile izpolnjene vprašalnike (glej Prilogo 2); Tomažu Burazerju, Stanetu Lozarju, Evgenu Jankoviču in Ivanu Kralju (vsi iz Črnomlja) za vodstvo na Dobličici; Damjanu Vrčku (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto) za pripravo obeh zemljevidov. 3 Kazalo I. Uvod 6 II. Podatki o vrsti 7 II.a. Splošno 7 Ime 7 Sistematika 7 Prepoznavanje 8 Opis 9 Razširjenost 11 Habitat 13 Vpliv na okolje 15 Prehrana 16 Fiziologija 18 Vedenje 19 Razmnoževanje 19 Populacijska ekologija 20 Varstvena biologija 21 Upravljanje s populacijo in preprečevanje škod 21 Varstveni status 22 Najpomembnejši pregledni viri 23 II.b.
    [Show full text]
  • Modelling Impacts of a Municipal Spatial Plan of Land-Use Changes on Surface Water Quality—Example from Goriška Brda in Slovenia
    water Article Modelling Impacts of a Municipal Spatial Plan of Land-Use Changes on Surface Water Quality—Example from Goriška Brda in Slovenia Matjaž Glavan 1,* , Sara Bele 2, Miha Curk 1 and Marina Pintar 1 1 Agricultural Department, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia; [email protected] (M.C.); [email protected] (M.P.) 2 Agricultural Institute of Slovenia, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenia; [email protected] * Correspondence: [email protected]; Tel.: +386-(0)1-320-3299 Received: 18 November 2019; Accepted: 7 January 2020; Published: 9 January 2020 Abstract: Intensive agriculture causes nutrient leaching and accelerates erosion processes, which threatens the good quality status of surface waters, as proposed by the European Union (EU) Water Framework Directive. The purpose of this study was to define the impact of two alternative agricultural land-use change scenarios defined in a Municipal Spatial Plan on surface water quality by using the Agricultural Policy/Environmental eXtender (APEX) model. As experimental area, we chose a small Kožbanjšˇcekstream catchment (1464 ha) situated in the Goriška Brda region in Slovenia. The area, due to favorable conditions for vineyards, is facing increasing deforestation. The change of 66.3 ha of forests to vineyards would increase the sediment, nitrate, and phosphorus loads in the stream by 24.8%, 17.1%, and 10.7%, respectively. With the implementation of vegetative buffer strips as a mitigation measure of the current situation, we could reduce the sediment, nitrate, and phosphorus loads by 17.9%, 11.1%, and 3.1%, respectively, while a combination of the two land-use change scenarios would result in a slight increase of the above-mentioned loads, corresponding to 0.61%, 2.1%, and 6.6%, respectively, compared to the baseline situation.
    [Show full text]
  • Evropsko Pomembne Ribe V Povodju Mure, Meta Povž, 2005
    Evropsko pomembne ribe v povodju Mure Dr. Meta Povž Zavod za naravoslovje U. B. Učakar 108, 1118 Ljubljana [email protected] 21 taksonov EU DIREKTIVA/92 SladkovodneSladkovodne riberibe vv SlovenijiSloveniji 2 9 / v A o V n I T so k K a E t R 2 I 1 U E POREČJE MURE 50 taksonov - avtohtoni 14 taksonov EU DIREKTIVA/92 DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst “ Habitatna Direktiva (1992)" Cilj Habitatne direktive prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na ozemlju držav članic. Namen Habitatne direktive vzpostavitev usklajenega evropskega ekološkega omrežja posebnih ohranitvenih območij, imenovanega Natura 2000, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz priloge I in habitati vrst iz priloge II. Le tak sistem omogoča vzdrževanje ali, če je to primerno, obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti izbranih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Sprejeti ukrepi so namenjeni vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v interesu Skupnosti in upoštevajo gospodarske, družbene in kulturne potrebe ter regionalne in lokalne značilnosti. Predlagana območja in razširjenost piškurjev, rib in rakov, vključenih v prilogo II Habitatne direktive (T. Seliškar) Število območij Površina v km2 Predlog skupine MOPE Predlog skupine MOPE piškurji
    [Show full text]
  • Turas Poplavna
    Poplavna (ne) varnost na območju LUR Slika: airvideo.si mag. Rok Fazarinc, u.d.i.g. Veljavne karte poplavne nevarnosti na območju LUR Združena karta karte poplavne Vrste poplav na območju LUR nevarnosti in zabeleženih poplav na območju LUR Hudourniške poplave na hribovitem obrobju (Kamniška Bistrica, Radomlja, Pšata, Gradaščica s pritoki, Besnica, Želimeljščica, Iška, Poplave nižinskih vodotokov Borovniščica..) (Mali graben, Sava, Ljubljanica v spodnjem toku, Gameljščica, Horjulka..) Poplave v kraških dolinah (kotlinah) z normalnim padavinskim zaledjem in neoviranimi odtoki in omejenim odtok v kraško podtalje (Grosupeljska kotlina, Rašca s pritoki, Logatec) Poplave na Ljubljanskem barju (dolgotrajni pojavi) Zakaj Mali graben poplavlja? VZDRŽEVANJE NAČRTOVANJE ? IZVEDBA renaturacija ??? NATURA 2000 NATURA Načrtovano in izvedeno in Načrtovano Poplave! „vzdrţevanje ni potrebno“,> ni „vzdrţevanje sukcesivna Reorganizacija vodnega vodnega Reorganizacija vplivi ostali in gospodarstva Leto 2020..2050 ??? Projektirana -10 do -15% -30 do -40% pretočnost 140 m3/s Fig. 1 Consequence of overgrowing vegetation Vir: More room for water, Prof. Mitja Brilly: Podatki hidrologov: Hydrological Sciences and Water Security: Današnji pretok Q100 ..243 m3/s Past, Present and Future (Proceedings of the 11th Kovacs Colloquium, Paris, France, June Teoretični pretok Q100 .. 360 m3/s 2014). IAHS Publ.366, 2015 Potek poplave 22.10.2014 Nekateri so obupali (2 poplavi v 4 letih), nekateri so spoznali nevarnost.., Slika: airvideo.si …nekateri so vzeli stvari v svoje
    [Show full text]