Besnica Pri Kranju
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Besnica pri Kranju. Prispevek k zgodovini zupnij ljubljanske skofije. Spisal Francisek Serafin Pokorn, Zupnik. V. Ljubljani 1909. Zgodovinski Zbornik. Priloga V Ljubljanskemu Skofijskemu Listu. Izhaja v nedolocenih obrokih. Urednik : Viktor Steska. ^"V^V^"^ V Ljubljani 1909. Izdajatelj knezoskofijski Ordinariat Ijubljanski. Tiskala „Zadruzna tiskarna v Ljubljani". St. 4875. Natisek zgodovinskega spisa: «Besnica pri Kranju, spisal Franciäek Serann Pokorn, zupnik», se dovoli. Kn. äk. Ordinariat v Ljubljani, 2. novembra 1909. J. Flis m. p., gen. vikar. Predgovor. 6sniska duhovnija ni stara, ') vendar pa ima mnogo stare zanimivosti, ki je vredna, da ostane zabele- fena. Zato sem se potrudil, da sem zbral skupaj, kar sem v desetletnem besniskem pastirovanju nasel na raznih krajih o njej zgodovinsko vaznega, v kolikor mogoöe urejeno celoto. Ni vse, marsikaj bi se morda se naslo kje, kar se ni poizgubilo, a viri so nam ne- znani. — Pri tem svojem trudapolnem delu sem rabil naslednje ohranjene vire: «Knezoskofijski arhiv» nam je marsikaj odkril, kajti ondi je se mnogo zaloge shra- njene za razne zupnije. Ravnotako mi je pokazal tudi «Rudolfinum» mnogo vazne tvarine. Posebno dobro sta mi sluzila «zupna arhiva: besniski in ämartinski». Opom- niti moram, da je besniski zupni arhiv bil zelo razdejan in da me je mnogo casa stalo, preden sem ga uredil. Mnogo vaznih listin sem naäel pri Ijudeh in jih spravil zope't v arhiv. Tudi «ljubljanski kapiteljski arhiv» je pojasnil in spopolnil marsikatero praznoto v besni'äki zgodovini; ravnotako tudi (kroparski in drugi zupni arhivi. Tiskanih virov sem se posluzil pri sestavi besniske zgodovine sledecih: «Sematizmi ljubljanske skofije» od 1. 1792. do danasnjih dni, pa tudi oni iz 1. 1788. — «Dom 'in Svet» 1. 1890. — «Valvazor: Die Ehre des Hezogthums Krain». — «Zgodnja Danica» 1. 1885. — ') Letos je minulo 130 let, ko se je prvi duhovnik stalno nastanil v Besnici. VI «Kos: Doneski k zgodovini Skofjeloke in njenega okraja». — «Koblar; Izvestja muzejskega drustva» L — X. — «Schumi: Archiv» 1.—2. in «Urkunden und Regesten buch» 1.—2. — «Zgodovinski zbornik» I. — «Zahn: Codex Frisingensium» I.—III. — «Orozen: Das Bisthum und die Dioecese Lavant», vec zvezkov. — «Bianchi: Documenta per la Sloria del Friuli». — «Letopis Matice slovenske» 1870. •—• «P.M.Vogel: Leben und Sterben der Heiligen» IL — «Zgodovina farä ljubljanske skofrje», veö zvezkov. — «Handbuch des Laibacher Gouverne ments im Königreiche Illirien» 1. 1848. — «Slovenec». •—• «Torkar: 2ivljenje svetnikov» III. — «Voditelj» IV. letnik. — «Lavtizar: Zvonovi in zgodovina farä v kranj- skem dekanatu». — «Dimitz: Geschichte Krains». — — «Mittheilungen d. hist. Vereins f. Krain». — «Katol. Obzornik» VI. — «Slekovec: Odlicni Kranjci», itd. Prisrcno zahvalo moram na tem mestu izreci tudi gg. kranjskemu dekanu Antonu Koblarju, kirne je opo- zoril na marsikatero zgodovinsko vaznost tega okraja, rajnemu smartinskemu zupniku in biväemu dekanu Josipu Razborseku, ki mi je z veseljem prepustil svoj arhiv v preiskavo, skofijskemu tajniku Josipu Dostalu, ki mi je fotografiral b6sniske posebnosti in oskrbel knjigo z liönimi slikami, ter mnogim drugim za marsikako pri- jazno uslugo. Romaj torej knjiga med svet v spomin 1301etnega obstanka duhovnije in kot nadaljevanje od g. Koblarja pricetega izdavanja «zgodovine farä ljubljanske skofije» ter kot 16. zvezek imej §e mnogo naslednic! V Besnici, na sv. Egidija dan 1908. Pisatelj. Vsebina. Stran Predgovor V. VI. Vsebina VII. VIII. I. Prirodoznanski spis b6sniäke zupnije: a.) Lega . ] b.J Gorovje 2 c.) Ravni obdelani svet . , 8 d.) Vode 9 e.) Podnebje 13 f.) Okrajna cesta 14 g.) Flora 16 h.J Favna 17 II. Statistiöni opis besniske zupnije 20 a.) Status animarum 23 A. Rojstna in krstna knjiga 24 b.) Matice B. Mrliäka knjiga 26 C. Porocna knjiga 29 D. Zapisnik birmancev ....... 31 III. Gospodarske razmere v bdsniäki zupniji: a.) Davöne razmere 37 b.j Oböinske zadeve 38 c.) Gmotno stanje 40 d.J Poljedelstvo in zivinoreja 40 e.J Svinjereja 41 f.) Sadjarstvo 41 g.) Obrtnost 43 h.) Pravne razmere 45 IV. Verska in intelektuaina stran v zupniji SO V. Sploäna zgodovina besniäke zupnije 64 A. Besnica ämartinska poddruznica. ....... 64 B. Besnica samostojna duhovnija: podvikariat ali kuracija 72 C. Besnica lastna zupnija 84 VI. Cerkve v zupniji 101 , , A , „ .... / a.) stara 101 1.) Zupna cerkev sv. Eeidna ( , , v 6 J I b.) nova 107 2.) Poddruznica sv. Janeza Krstnika .136 3.) Kapelice ali zidana znamenja v zupniji 162 VIII Stran VII. Ustanove 165 VIII. Duhovni pastirji v zupniji 171 A. Kurati ali podvikarji 171 B. Zupniki 178 C. ZaCasni pomoöniki 181 IX. ZupniäCe, gospodarsko poslopje in dohodki 183 X. Besniska sola in u&telji 193 XI. Nekateri bolj znani Besnicani 206 A. Duhovniki 206 B. Svetni 211 XII. Dodatek: Duhovni pastirji smartinski 214 A. Zupniki ali vikarji 214 B. Kaplani 217 C. Priloge 223 D. Nekateri besniäki lokalizmi 232 Stvafni popravki. Na strani 5. beri v 3. vrsti zgoraj: Kamniäcu mesto Kaminäfiu. » » 5. » v 10. vrsti spodaj: pod Smarjetno goro mesto Smar- nogoro. » »6. dostavi v prvi vrsti pri <fDimca» spodaj: Pokopana sta bila dne 21. junija 1. 1862. » » 7. beri v 2. vrsti spodaj: ognju mesto ogju. » » 8. » v S. » » Rovnikom mesto Ravnikom. » » 48. » v 3. » zgoraj: Crngrobska mesto Örngrobska. » » 93. » v 4. » spodaj: tedanji mesto sedanji. Na strani 148. beri v 11. vrsti spodaj: Franöisek mesto FanCisek. » *> 17S. dostavi v 12. vrsti zgoraj za besedo Kranjem, vSent- jerneju do meseca junija 1. 1818, potem .... » » 213. beri v 5. vrsti zgoraj: neprijetnosti mesto neprijetnost. I. Prirodoznanski opis besniske zupnije. ko jo krenes od starodavnega Kranja ob desnem Cß savskem obrezju pod znamenito Smarjetno Goro dalje, dospes" v dobri pol uri do Rakovice, kjer je tudi zelezniSka postaja za romarje sv. Joäta. Odtod pa te pelje cesta crez Benkov klanec vkreber do znamenja na P6scenici, kjer se ti ze nekoliko odpre razgled po b£sni§ki okolici. Cim bolj pa se blizag zgornjemu koncu,. tem lepSe se ti kaze obronkasta, valovita, prijazna lega besniske pokrajine. Proti vzhodu in severu zres divne v zlatem jutru krasno obrobljene lesketajoöe se Kara- vanke, na juzni in zapadni strani pa omejuje B6snico z gostimi gozdi poraslo visoko javorniäko ali äentjoäko in bösniäkö pogorje. Bösnica leß med 31° 50' in 32° vzhodne dolzine ter med 46° 10' in 46° 20' severne äirine. B6sni§ka zupnija meji na jugovzhodni strani s ämartinsko, od katere se je odcepila, na vzhodu z na- kelsko onstran Save, proti severu z ovsisko, na zapadu s seläko, na jugu pa z bukov§isko.~ Alv ako vzamemo podobo loka, je reka Sava struna na loku, zakrivljen lok pa je B6snico obdajajoöe gorovje od enega koncä 1 2 do drugega na okrog, zacenäi s 654 m visoko Smar- jetno Goro in konäujoc' s 490 m visokim Tatincem. Oglejmo si zdaj nekoliko to gorovje, ki se divno vzporedno od vrha v niiavo proti Bösnici pola- goma izgublja v ravnino. Zanimiva so v njem imena raznih gozdov, dolin, vrhov in robov. Od Zabukovja sem gori se vleäe Andrejevöev gozdnat rob. Nad Stu- larjevim mlinom se razprostira les «Gradiäce». Ako po- gledamo v ravni cSrti od 860 m visokega sv. Joäta vrha doli v dolino, zapazimo malo tratino, ki jo imenujejo «Martindol» ali «Zapleäe». Na levo odtod se razteza mali in veliki «Kraljevi Vrh» ali «Rob», na desno pa je «Strma Planina». Nad kraljevim robom jmamo Vov- kacev les ali hrib «Zaplece», nad tem ,pa gozd «Le dina». Od Strme Planine naprej je «Smolevo», katero gozdovje je lastnina g. Omerze, trgovca v Kranju. Vmes med obema je dolina «Pare Njivce», zadej za Smolevim pa imamo dolino «Parniki». Ta okolica je bogata 2e- lezne rüde. Ako se ozremo nazaj proti prej imenovanemu Gra- diäöu, zapazimo nad njim, gozdnato dolino Benkov in Ribovtov delez, ki se zove «Vzikovec», pod Rantovo potjo. Na tej poti od Zabukovja sem na pot k sv. Joätu pa je dolina «zgornja in spodnja Ravan». Travniki na vrhu 774 m visokega Javornika sem na bösnisko stran se zovejo «Murnove Gace», träte pa so «Jerincevi Paüs- niki». Nazaj doli proti Bdsnici pa je lesovje «Hribovci» imenoväno. Pomaknimo se dalje od Javornika po vrhu in pred obraz nam stopi 839 m visoki «Spicasti Vrh ali Hrib», last biväega äentjoäkega cerkvenika Benedika. Ako za- ukaä tukaj obrnjen proti Bösnici, äujeä odmev od veä strani. Odtod proti Smolevim nazaj doli se vleäe hrib 3 4 9£M ü§!r p» IIA ii I üJ c: >NJ CD >ö O xs 1* 4 «Hrastov Rob», pa tudi äiroka dolina istega imena. Razne gozdove imamo v tej okolici, kakor: «Ilarica», «Korenince», hrib «KoZelec», dolino «Trske» itd. «Pre- senkov Rob» se vleäe od Spiäastega Hriba naprej proti Gabru, kjer imamo lesovje «Ofarce», «Mravljivec», «nizki in visoki Planski Robovi ali Vrhovi», vrh planskega je «Sedlo», «Brezno Brdo», äigar konec so «Ravne», les g. Killerja iz Kranja, «Gabele» so rob, «Kozliöi», «De- beli Rob» itd. Od Gabra naprej, kjer je razgled v bu- kovsiäko dolino, se vlece ob potoäkih njivah in tja do Nemilj veliki «Bdsniski Borst» s svojimi vrhovi: «Janöev vrh» 865 m nad morjem, «Bukovec» 803 m, «Su§a» 730m, «Polänik», «Ömarna gora», itd. Mnogo gozdnih delov je vlem kraju, kakor: Staro Kopiäce, Stara Peö, poläna velika in mala Dolina in Ravan, za «Sirmom» onostran Polsnika proti Hudemu Potoku, Jordanov Rob, Mrzla Dolina, Mali Vrhi, za Lo- mom, Kosmata Skala, velika in mala Dolina, Leden- drca (ledena drca) pri Studencih. Crna senozet, Trpinöev Rob, «Per Dole» (pri Dolu), Klinarjev les, Seduc, Dovje§ (Dolgez), Jagodna Reber, za Brdom, Erbidova dolina, Moöilnik, «Stuk» je skalnat rob itd. Vse to je razvr- äfieno po b^sniäkem Borstu. Zadnji del Bdsnico obdajajocega hribovja na za- padni strani je «Rovnik», kateri se ravno izzad zgornje- b£sni§ke cerkve in zupniäca s svojim 706 m visokim «celom» dviga v zrak. Rovnik ima tudi podzemeljske votline, kakor so «Brj6vec» i. dr. Odtod je najbrze prejel svoje ime. Pravijo tudi, da ima jezero v sebi. Zato se boje, da bi se kje ne odprlo in da bi voda Bdsnice ne poplavila.