Vipavski glas

Letnik XXXIII• številka 124 • jesen 2018 CENTER FAMA VIPAVA VABI Prihaja čas obdarovanj!

Darila, steklo, keramika, posoda, tepihi, torbice, hišni tekstil, dekorativa NA ZALOGI NOVA KOLEKCIJA UVODNIK

jo našo domačo kulturno dediščino. Imeli let, ko je v Evropi leta 1943 končno padel smo tudi Vipavsko trgatev, ki pa vsebin- fašizem. sko ni več sledila svoji prvotni obliki, kot Vipava je dala eno prvih žrtev fašizma smo je bili vajeni v preteklosti: žal ni bilo na Primorskem in to je bil Drago (Karel) več tipične vipavske povorke naših vino- Bajc iz Vipave, študent prava na univerzi gradnikov z okrašenimi vozovi, na katerih v Padovi, pesnik, novinar in organizator so vedno lepo predstavili dejavnosti in Tigra na Vipavskem. Tragično je umrl 25. opravila v vinogradu in v kleti. Spomnimo 10. 1928 v Biljah na begu pred konfinacijo se, da je bila to glavna tema prireditve, ki (t.j. prisilnega bivanja v določenem kraju, je ime Vipave ponesla tudi daleč naokrog zaradi domnevno sumljivega političnega in so se številni obiskovalci prav zaradi delovanja pod italijansko oblastjo). njene bogate kulturno zgodovinske dedi- ščine radi vračali v Vipavo. Konec koncev Po njem nosi ime tudi naša Osnovna šola v je Vipavska trgatev dobila svoje ime z ra- Vipavi, na kar smo lahko še toliko bolj po- zlogom. nosni, ker sta po tigrovcih v Sloveniji ime- novani samo dve šoli. Letos je 90. letnica Lep pridelek smo imeli tudi na duhovnem Dragove smrti. Spominska slovesnost, ki področju. Na spomlad je bil v župniji sve- jo organizira Osnovna šola Draga Bajca, Leto 2018 se izteka tega Štefana v Vipavi sveti misijon, sledila bo 25.oktobra 2018 ob 17. uri v Kulturnem Za nami je toplo in rodovitno poletje, ki sta še sveta birma in prvo sveto obhajilo; domu v Vipavi. Ob tem dogodku se bomo nam je dalo obilnih pridelkov, odlične ze- duhovni višek pa je bilo novo mašno slavje poklonili spominu tudi na druge vipa- lenjave, češenj, hrušk, fig, jabolk, sladkega domačina gospoda Gašperja Naglosta v vske tigrovce, ki so sodelovali z Dragom grozdja, orehov, kostanjev in še kaj. Naši cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu Bajcem. Naj naštejem samo nekate- stari očetje in matere bi ob takih darovih pri Vipavi. Ob tej priliki je Župnija Vipava iz- re: Stanko in Boža Poniž, Mirko Princes, naše lepe Vipavske doline z veseljem dala knjižico o duhovnikih, rojenih v Župniji Stanko in Ignac Ferjančič, Ivan Bajc, Maks dodali zahvalo: »Hvala Buhci in mamki Vipava, posvečenih v letih 1891 -2018, kar Bratovš, Avgust Perhavec, Ljubo in Irenka Buožji. Amen.«. Tako bogato ni vsako leto, bo obogatilo zgodovinsko védenje o lju- Hrovatin, Ivan Mohorčič, Ivo Može, Izidor bodimo mu hvaležni. Ker pa človek ne živi deh, ki so iz Vipave šli v druge kraje in so Rehar, dr. Emil Petrič, Ivan Hrib in drugi. samo od dela, je potrebno narediti še kaj bili skoraj pozabljeni. za svojo dušo in slovensko kulturo. Tudi tu Tudi na političnem področju je bilo živah- Tigrovce je imela skoraj vsaka vas smo imeli letos obilen pridelek. no, referendumi taki in drugačni, razna Vipavske doline. Do sedaj je na območju občin Ajdovščine in Vipave znanih štiri- V našem kulturnem spominu ostaja lep zborovanja in protesti, okrogle mize ter najst uporniških jeder in 70 imen članov nastop Slovenske filharmonije iz Ljubljane volitve nove vlade in parlamenta. Kmalu in gostovanje SNG Opere in baleta v Dvorcu pa bomo volili še župana ali županjo naše tigrovskega delovanja. Lathieri, kjer smo si lahko ogledali opero občine in člane sveta Krajevne skupnosti Ohranjajmo zgodovinski spomin na vse te Carmen z Nuško Drašček v naslovni vlogi. Vipava. Torej, obeta se nam zanimivo do- pogumne primorske fante, može in žene, Zelo uspešna predstava, ki je skupaj spra- gajanje v naši občini. ki so si hrabro drznili upirati fašističnemu vila veliko število obiskovalcev od blizu in Da ne bomo govorili samo o sedanjosti, se terorju, ki je trajal dolgih 25 let na naših daleč. V kulturno ponudbo moramo všteti bomo še letos, 25. oktobra, zazrli v prete- domačih tleh in njim gre zahvala, da sedaj še nastope številnih pevcev, tamburašev, klost, ki so jo naši starši in stari starši pre- živimo v miru. folkloristov, solistov in skupin, ki ohranja- življali pod fašizmom dolgih petindvajset Magda Rodman Prispevki za Vipavski Glas Številka 124, letnik 33, jesen 2018 Vipavski glas Marija Prelec Ljubljana 50,00 € Ustanovitelj in založnik: KS Vipava Stanislava Kukar Ljubljana 50,00 € Anka Ferjančič Budanje 10,00 € Uredniški odbor: Peter Skapin, Jože Žvanut Podraga 10,00 € Nataša Nardin Bruno Sever Branik 10,00 € Darijo Vižintin Vipava 5,00 € Fotografija naslovnice: Urban Šelj Tatjana in Branko Božič Vipava 40,00 € Grafična priprava: Prograf d.o.o., bralec Medvode 50,00 € Vipava KS Lozice Lozice 20,00 € Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica skupaj 245,00 € Naklada: 2100 izvodov Donatorjem se najlepše zahvaljujemo in se Vipavski glas brezplačno prej- priporočamo, da s svojimi prispevki pod- me vsako gospodinjstvo v Občini prete izhajanje Vipavskega glasa tudi v pri- Vipava. hodnje. Svoje prispevke lahko nakažete na [email protected], Letnik XXXIII• številka 124 • jesen 2018 račun KS VIPAVA 01336-6450860755, namen [email protected], plačila: ZA VIPAVSKI GLAS. HVALA. [email protected] 3 VABIMO

DREVO SEM

Spoštovani! Vabimo vas na prireditev ob 90-letnici smrti Draga Bajca v četrtek, 25. 10. 2018, ob 17. uri v Kulturni dom Vipava.

Osnovna šola Draga Bajca Vipava

4 OBČINA VIPAVA

30. redna seja občinskega sveta Občine Vipava

Seja je potekala 30. avgusta 2018. d.o.o. predstavilo hidrološke meritve, ki mi, Odlok o spremembi Odloka o določitvi so jih opravili. V predstavitvi so se sve- volilnih enot in števila članov svetov kra- Občinski svetniki so bili seznanjeni z iz- vedbo in potekom 3D slikanja Starega gra- tniki seznanili s problemom poplav, ki bi jevnih skupnosti za volitve članov svetov du, ki ga bo opravilo podjetje Dezis d.o.o.. prizadele Vrhpolje in Vipavo ob stoletnih KS na območju Občine Vipava ter Sklep o poplavah. Najbolj ugodna, ekonomična delni povrnitvi stroškov volilne kampanje Svetniki so na tej seji potrdili Dokument ter zanesljiva zaščita bi bila, po bese- za lokalne volitve v Občini Vipava. identifikacije investicijskega projekta (DIIP) dah predstavljalca, izgradnja nasipa med GREVISLIN - Pilotni projekti na območju Na občinski semi so svetniki glasovali tudi Vrhpoljem in Vipavo. Občine Ajdovščina in Občine Vipava. V o rebalansu proracuna Obcine Vipava za leto 2018. Rebalans ni bil sprejet. okviru teh projektov, ki so sicer del čez- Občinski svet je na tej seji podal soglas- mejnega razpisa Slovenija-Italija se bo v je k zadolžitvi javnega zavoda Razvojne Občinski svetniki so sprejeli tudi dva skle- Občini Vipava povecalo razlivno podrocje agencije Rod Ajdovšcina, sprejeli so Sklep pa o prenehanju mandata v komisijah, na Vipavskem polju, na desnem bregu o uporabi normativov in soglasje k siste- Urban Lukin ter Orjana Curk sta oba poda- Vipave med hitro in regionalno cesto. Tako mizaciji Otroškega vrtca Ajdovščina, Sklep la odstopni izjavi. se bo mocno izboljšala poplavna varnost o spremembi Sklepa o uporabi normativov obmocja ter živalska in rastlinska popula- in soglasje k sistemizaciji Otroškega vrtca Kot zadnje so občinski svetniki sprejeli cija. Dela bodo končana najkasneje do sre- Ajdovščina, Pravilnik o spremembi pravil- sklep o prodaji dveh parcel v katastrski občini Vrhpolje. dine leta 2021, vrednost del pa je ocenjena nika o postopku in kriterijih za vpis otrok na 159.000 evrov. v vrtec, Pravilnik o subvencioniranju stro- Zapisniki sej so na voljo na spletni strani Občinskemu svetu je podjetje Hidrolab škov prevozov oseb s posebnimi potreba- Občine Vipava. naselju Slap. odvzema iz narave in možnostjo njihove Javni poziv uporabe, saj je območje po kateri poteka, Prednostna vsebina ukrepa je z njimi izredno bogato – prepoznanih je Na 1. Javnem pozivu za sredstva iz »Spodbujanje podjetniških aktivno- bilo vsaj 32 različnih vrst. Prav Primorska Evropskega kmetijskega sklada za ra- sti« z dvema tematskima področjema: v Sloveniji izstopa tudi po uporabi le-teh zvoj podeželja (EKSRP), ki ga je 2017 ob- »Ustvarjanje delovnih mest« in »Varstvo v kulinarične namene. TP bo potekala od javil LAS Vipavska dolina, sta bili izmed okolja in ohranjanje narave.« Slednje je s središča vasi Slap do Turistične kmetije sedmih vlog uspešni dve. Ena od obeh je prvim povezano s temo operacije, in sicer operacija Zelena priložnost – divje rastli- zelenimi delovnimi mesti, katerih prilo- Majerija. Ustrezno urejena pohodna te- ne / Tematska pot Slap, katere nosilka je žnost in vzpostavitev se bo prikazala s matska pot bo opremljena s tremi izobra- Občine Vipava. Po sistemu od spodaj nav- pilotnim projektom (PP), ki ga bo izvajal ževalnimi tablami in dvema počivališče- zgor se je oblikovalo projektno partner- partner Matej Tomažič s.p. Operacija sicer ma. Na osrednjo temo se navezujejo drugi stvo, ki ga poleg nosilke sestavljajo še: vzpostavlja pogoje za ZDM le v manjšem naravni, kulturni in kmetijski segmenti, ki DREVO SEM Turistična kmetija Majerija Matej Tomažič obsegu in daljšem časovnem obdobju, a jih pot povezuje, in sicer naselje Slap, vi- s.p. in Območna obrtno podjetniška zbor- pričakujemo, da bo kot pozitivna izkušnja nogradi, vinarji, druga kulturna dediščina

nica Ajdovščina, Krajevna skupnost Slap imela posreden vpliv na zaposlovanje v (most), kulturna krajina, ipd. ter Društvo upokojencev Ajdovščina. zelenem gospodarstvu Vipavske doline. Operacija predvideva izvedbo štirih izo- Pripomogla bo k spodbujanju povezovanja Spoštovani! Partnerji v projektu načrtujejo z izmenjavo braževalnih delavnic. V njih se bodo pre- različnih akterjev (lokalna politika, obrtno lokalnega znanja in izkušenj, z medseboj- pletala znanja in izkušnje zunanjih stro- podjetniška zbornica) z namenom vzpo- nim učenjem in sodelovanjem povečati lo- kovnih predavateljev z znanji sodelujočih stavitve spodbudnih pogojev za ustvar- Vabimo vas na prireditev ob 90-letnici smrti Draga Bajca kalno dinamiko in pospešiti uravnotežen v projektu in so razdeljene na dva vsebin- janje ZDM ter širjenja znanja in informacij razvoj zelenega podjetništva, povečati ska sklopa: Delavnice zelena priložnost glede priložnosti, ki jih le ta prinaša. ZDM skrb za kakovost okolja in njegovo privlač- – ZDM in Divje užitne rastline Vipavske v četrtek, 25. 10. 2018, ob 17. uri v Kulturni dom Vipava. zapolnjujejo vrzeli med ranljivo skupino, nost ter tako ustvariti pogoje za poveča- doline. predvsem starejšimi nezaposljivimi ose- nje števila zelenih delovnih mest (ZDM) s bami in mladimi upokojenci, ki bodo vanjo Z začetkom jeseni so se pričele tudi inten- poudarkom na ponudnikih turističnih sto- vključeni. Z operacijo se želi spodbuditi zivnejše priprave na izvajanje operacije. ritev. Občina Vipava želi namreč - skladno Osnovna šola tudi podjetnike/gostince in druge turistič- Prve aktivnosti bodo že v novembru, zato z usmeritvijo Zelene politike slovenskega ne delavce, da spoznajo bogastvo divjih vas vabimo, da spremljate spletno stran turizma - aktivirati značilne notranje vire Draga Bajca Vipava užitnih rastlin Vipavske doline in ga upo- občine in ostalih partnerjev ter se sezna- in potenciale podeželja, saj so se zaveza- rabijo v kulinarični ter drugi ponudbi. njate tako s potekom kot programom ope- li k spoštovanju načel za pospeševanje racije. razvoja trajnostnega turizma v Vipavski Ureditev nove javne turistične infrastruk- dolini. Kljub temu, da je nosilka operacije ture - Tematske poti Slap/TP (delovno Občina Vipava Občina Vipava, so posamezne aktivnosti ime) predstavlja ogrodje za razvoj novih znotraj projekta namenjene ciljnim sku- (turističnih, izobraževalnih) zelenih pro- pinam (podjetniki, starejši brezposelni, duktov. TP postane komunikacijsko orod- ostali zainteresirani) obeh občin, tudi so- je, ki uporabnike informira, uči o divjih uži- sednje ajdovske. Investicijski del operacije tnih rastlinah (sadeži, zelišča, korenine, – ureditev tematske poti - se bo izvajal v divja zelenjava…), jih seznanja z načinom 5 POGLED V PRETEKLOST

Vista v Vipavi leta 1924

Letos mineva 90. let od tragične smrti smo se postavili njemu v bran. Povedali naredimo, gremo proti lastnemu narodu, Draga Bajca, študenta univerze v Padovi, smo jim, da smo svobodni, da bomo služili proti Slovencem. Komunizem ni narodna pesnika, novinarja in organizatorja Tigra kraljevi vojski in naj nas pustijo na miru. ideja, ampak je internacionalni režim, do- na Vipavskem. Tragično je umrl 25. okto- Glavni pri tem je bil seveda Karlo, ker je bro ločite ta dva pojma. Mi pa smo najprej bra 1928 v Biljah. Leta l924 je šel na »vi- znal italijansko in tudi politično je bil naj- Slovenci in šele na to italijanski državljani. sto« z ostalimi vipavskimi mladeniči. Med bolj zrel med nami. Svojo dolžnost bomo opravili v Kraljevi njimi je bil tudi njegov sosed in sošolec iz vojski, ampak vedno kot Slovenci. Stranke Takrat so prihajali naborniki iz sosednjih Vipave Alojz Rehar, roj. 1905, po domače se menjujejo, narodnost pa je samo ena in vasi v Vipavo z vozovi. Voz iz Budanj je pri- Pintarjev. Kako je takrat potekala ta vo- tej moramo vedno pripadati«. šel z veliko slovensko zastavo. Takoj so ga jaška obveznost v Vipavi, mi je leta l993 obkolili karabinjerji in zahtevali, naj uma- Po tej razlagi smo bili vsi enotni, da gremo pripovedoval: knejo zastavo. Njihov župan se je posta- na nabor s slovensko zastavo. Karlo je bil »Karlo (tako smo ga imenovali) je bil zelo vil v bran in povedal je, da prevzame vse zaradi izredne občutljivosti in pripadnosti čustven in liričen tip. Vedel je veliko več od nase, naj fante pustijo pri miru. Italijani so slovenskemu narodu vedno tarča takra- nas. Nekako smo ga imeli za duhovnega župana res aretirali in je bil zaprt, fantje tnih oblasti. Zato je bil zaprt v Catanzaru vodjo. To se je posebno pokazalo pri orga- pa so naprej praznovali svoj nabor. in mu je bil redni študij onemogočen. Na nizaciji našega nabora leta l924. trakovih vencev je bilo ob njegovem po- Malo drugače je bilo z vozom s Slapa. Do grebu napisano »Slovenski narodnjak«. Tistega leta nas je bilo 13 »vistarjev« iz »Ville Anne« so prišli fantje z rdečo zasta- Navezan je bil na očeta, v katerem je vi- Vipave in z Gradišča. Med nami smo imeli vo, vendar brez srpa in kladiva. Na križi- del usodo takratnega kmečkega življa, ki dva Karlota, dva Janeza, dva Toneta in dva šču pri Fabčičevih pa je voz ustavil takra- se je z vsemi štirimi boril za obstoj. Mama Franceta. Vipavci in drugi iz okoliških vasi tni zdravnik Delpin. Od njih je zahteval, naj mu je umrla za špansko boleznijo, ko je bil smo se zbrali pred gostilno Adria. Z nami to zastavo vržejo takoj v Gacko. Tako se star enajst let. Jaz in Karlo sva že takrat je šel tudi naš župan Jožef Petrovčič in se imenuje naš potok. Da ne bi bilo hujšega, sanjala o svobodni in združeni Sloveniji, je na moč držal, ker smo bili vsi potrjeni. so res vrgli zastavo v Gacko in prišli na kjer bodo lahko skupaj živeli vsi naši lju- Spominjam se srečanja našega župana in glavni trg v Vipavo brez zastave. Na Slapu dje. Škoda, da sem te čase dočakal sam.« župana iz Branice. Takoj po pozdravu ga je pa so kljub temu italijanske oblasti poi- naš župan vprašal, koliko jih je pripeljal. zvedovale, kdo je to tako organiziral. zapisala Magda Roman Ta mu je žalostno povedal, da samo ene- V naši vipavski skupini so nekateri že prej ga in še ta ni bil potrjen. Od prizadetosti je menili, da bi tudi naša skupina prišla z rde- nabornik jokal. V Branici so ga potem vsi čo zastavo na nabor. Dobro se spominjam, dražili, da ne bo dobil nobene punce, zato kako je takrat nastopil Karlo in nam takole se je sam javil kot prostovoljec, da bo lupil Tigrovci v Logu pri Vipavi. 15.8.1927. Spoznani: drugi razlagal zadevo: »Fantje, tega pa ne. Če to z leve je Drago Bajc, desno sta Stanko Ferjančič iz krompir in čistil stranišča. Tako je odslu- Vipave in Anton Rutar iz Čadrga (Tolmin) žil vojsko, pa je kljub temu ostal »lejdih in fraj«. Imenoval se je Herman Štemberger. Karlo Bajc in Karlo Zanuttini sta bila potr- jena za regiment Kraljeve straže v Rimu. Med nami sta edina znala italijansko. Dva sta bila potrjena k »infantariji« v Ženevo k 90. regimentu pehote, dva sta šla h ko- njenikom, dva k težki artileriji – topništvo, dva pa k bersaljerjem – podporne enote. Jaz pa sem moral čakat doma, da se je od vojakov vrnil moj brat Jože, ker je takrat veljal zakon, da dva od hiše nista hkrati smela služiti vojske. Z glavnega trga v Vipavi smo šli vsi »vi- starji« v gostilno Adria. Naša skupina je imela vse trakove slovenske zastave na klobukih in jopičih. To je že prej organiziral Karlo. Imeli smo tudi harmonikarja Karlota Štrancarjevega. Bilo je veselo, nakar so v sobo prihrumeli karabinjerji in zahtevali, da takoj vržemo trakove slovenske za- stave proč. Najbolj na piki so imeli Karlota Zanuttinija, ker je bil njegov oče Italijan. On pa se je postavil in povedal, da se čuti Slovenca in da tega že ne bo storil. Vsi

6 POGLED V PRETEKLOST

(Ne)znana Vipavka Julijana Schwickert – vnukinja Julije Primic, Prešernove muze

Vsak, ki mu ja vsaj malo mar korenin, iz ka- hitro postavila stvari na svoje mesto in Pokopana je na šmihelskem pokopališču terih je zrasel, silno rad sliši kakšno dobro Julijo zaročila s pravnikom Josefom von pri Novem mestu.« besedo o svojem rodu in domačem kraju. Scheuchenstuelom. Julija je ob petih otrocih in menda ne naj- Tako so se tudi krajani Lozic in Podnanosa Julijina družina bolj prijaznem ter zvestem možu, ki so v letu 2015 ponosno spominjali obletni- mu pravili tudi dolenjski Napoleon, živela ce, ko se je Stanku Premrlu porodila ideja Julija in Josef sta se poročila 28. maja družinsko življenje bogate novomeške go- uglasbitve Prešernove Zdravljice. In mi- 1938. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, spe. Ohranilo pa se je kar nekaj spominov mogrede smo ob tem slišali še za Matijo sin in štiri hčerke. Družina je najprej živela Novomeščanov o njeni prijaznosti. Sploh Vertovca, ki je leta 1843 v svojem članku v Ljubljani, nato pa se leta 1850 preselila v zelo občudujoče je o njej pisal pisatelj Vinske trte hvala v Kmetijskih in roko- Novo mesto. Janez Trdina, ki je neke nedelje pripoto- delskih novicah namignil, da bi bilo prav Franc Kimovec je v članku Družinski spo- val v Novo mesto, da bi videl »obraz tiste imenitno zložiti kakšno hvalnico tej rodo- mini na Primičevo Julijo, ki ga je leta 1921 slavne ženske, katere lepota je vdahnila vitni rastlini. Tako sta na njegovo pobu- objavil v Domu in svetu, o Juliji zapisal: Prešernu toliko brezsmrtnih vrstic«. Iz do nastali Staničeva Hvala vinske trte in »Julija je bila po postavi majhna, manj- tega obdobja je ohranjena tudi fotografija, Prešernova Zdravljica. In misel je hitela in ša kot njena najmlajša hči Terezija. Imela na kateri pa manjka najstarejša hči Julija, hotela še naprej – morebiti pa Prešeren ni je temnoplave lase, oči pa sivkastosinje mati naše Vipavke, Julijane Schwickert. zgolj sledil tej pobudi, ampak je celo obi- (plave), bolj sinje kot sive. Bila je vedno skal naše kraje! bolehna, imela je hudo srčno hibo, ki ji je V družini je življenje potekalo v nemšči- ni, da so Julijini otroci znali slovensko, Žal nimamo nobenega dokaza, da bi se prizadevala veliko trpljenja; pogosto so pa priča zapis v časopisu Slovenec, ki ob Prešeren sprehajal po naših vinogradih, jo napadali krči v prsih. Bila je že kot de- imenovanju sina Jožefa za višjega dežel- zgodovinski viri pa nam, nasprotno, iz- kle telesno jako nežna. V poznejših letih nosodenega svetnika 1902. leta pravi, da pričujejo, da je v Vipavi živela, si ustvarila jo je bolezen vso izpremenila, tako da je je ta: »mož, sicer Nemec po miš¬ljenju, družino in iz grozdov vipavske trte pride- vsa skup zlezla. Levo ramo in sploh levo toda vseskozi pravičen in popolnoma lovala odlično vino Julijana Schwickert, stran ji je vsled bolečin vleklo navzdol. zmo-žen slovenščine«. Prešeren je v vnukinja Primičeve Julije – Prešernove ne- Toda navzlic bolezni in neprestanemu tr- Sonetnem vencu tudi Julijo uvrstil med smrtne muze. pljenju je bila vedno vesela, prijazna in sil- no dobra. Poleg tega vedno delavna. Bila »zale Slovenke, nemško govorit' umetne«, Od Primičeve Julije do Julijane je pobožna. /…/ Dokler so bili v Novem njen spovednik pa je povedal, da je zadnja Schwickert mestu, so stanovali v gradiču, ki so ga ke- dva dni svojega življenja govorila le slo- vensko. In še nekaj: na nekem kazinskem Da nam bo lažje razumeti družinske vezi sneje usmiljeni bratje preuredili za bolnico plesu je Prešeren menda mladi Juliji po- Julijane Schwickert, si pobliže poglejmo, (Neuhof). Umrla je Julija v Novem mestu za daril knjižico s posvetilom in lastnoroč- kdo je bila njena babica, Julija Primic. srčno vodenico (Herzbeutelwassersucht) dne 2. julija 1864. Ležala je samo en teden. nim prepisom pesmi, posvečenih njej. Te Rodila se je pred dobrimi 200 leti, 30. maja pesmi je po pripovedovanju njenih otrok 1816, očetu Antonu Primicu (Primitz) in materi Julijani, rojeni Hartl. Oče, meščan- ski trgovec, je umrl zelo mlad pri 34 letih, ko je imela Julija vsega dva meseca. Leta 1832 je šele devetnajstleten za jetiko umrl tudi Julijin starejši brat Janez. Julija je tako postala dedinja velikega bogastva in se- veda ena najbolj zaželenih ljubljanskih nevest. Mati Julijana, ki je kljub tragični izgubi moža in prvorojenca uspela ohra- niti družinsko trgovsko podjetje, ni niče- sar prepuščala naključju in je hčerko Julijo obvarovala vseh »mladenčev«, ki jim je njena hčerka vnemala srca po Ljubljani. Med njimi je bil tudi France Prešeren, ki je leta 1834, zgolj leto po usodnem srečanju v trnovski cerkvi, v prilogi Ilirskega lista (Illyrisches Blatt) objavil svoj znameni- ti Sonetni venec z akrostihom Primicovi Julji, ki je vsej Ljubljani oznanjal, komu je pesnitev namenil. Julijina družina je bila ogorčena in pred materjo Julijano se menda Prešernovega imena ni smelo več omenjati. Sicer pa je podjetna mati Primičeva Julija z družino, manjka najstarejša hči Julija 7 POGLED V PRETEKLOST skrivaj hranila vse do svoje smrti, ko so jih našli, nato pa se je za njimi izgubila vsaka sled. Julijina vnukinja Julijana Kot smo že omenili, se je Juliji Primic v za- konu rodilo pet otrok: Julija, Marija Ana, Antonija, Terezija in Jožef. Najstarejša hči Julija je bila rojena 9. maja 1840 v Ljubljani. Omožila se je z baronom Rechbachom, ki je bil deželnosodni sve- tnik. Umrla je 13. januarja 1897 v Ljubljani. Tudi ona je imela pet otrok, drugorojenko je poimenovala Julijana – seveda kar ne gre spregledati, kako se to ime podaja že v 4. rod – in ravno njo je življenjska pot pri- peljala v Vipavo. Julijana Rechbach se je rodila 14. 7. 1861. Poročila se je z Gustavom Schwickertom, Nekdanja Schwickertova hiša danes (last družine Cerkvenik) ki je izhajal iz stare uradniške družine. Rodil o vipavskem vinu, v katerem je časopis stvo. se je 6. 11. 1855 v Češkem Krumlovu (dana- poročal: »Večji oddelek udeležencev VIII. Po svojih tetah (Mariji Ani in Antoniji) šnja Češka) kot brat astrologa Fridericha mednarodnega kmetijskega shoda, ki se je je Julijana podedovala tudi graščino v Schwickerta. Gustav je opravljal delo viš- vršil od 21.— 25. maja na Dunaju, je napra- jega gozdarja in dohodarstvenika v gra- vil izlet tudi na Kranjsko, da si ogleda ne- Zgoši pri Begunjah na Gorenjskem, kjer ščini Lanthieri. Viri navajajo, da je bil eno katere tukajšnje kulture, posebno pa po- je družina pogosto letovala. Iz zapisa v leto vodja Kranjske industrijske družbe gozdovanje Krasa. Dne 30. maja se jim je Gorenjskem glasu izvemo »da so bivši – KIZ, ki je imela sedež v Zoisovi grašči- priredil v Št. Petru na Krasu poseben ban- gospodarji in njihovi otroci radi govorili ni na Javorniku, član leta 1889 na Slapu ket, ter so se ob tej priliki servirala vipa- z ljudmi slovensko in da so bili, poseb- ustanovljene Prve zadruge vipavskih sad- vska buteljska vina, beli burgundec in kar- no Julijana, pri ljudeh močno priljubljeni jarjev, katere namen je bil prodaja sadja in menet, poslana iz deželne kleti v Ljubljani. /…/ Tudi bivša Schwickertova kuharica, zelenjave (delovala je do leta 1901), leta Po zatrdilu nepristranskih gospodov, to- Matučeva mama iz Poljč, se prav nič ošab- 1897 pa je bil kot »glavni oskrbnik pose- liko burgundec kakor karmenet sta vsem nih gospodarjev le v dobrem spominja. Ne stev grofa Lanthierija iz Vipave« izvoljen jako ugajala, in so se vsi zanimal za kraj, bo napak, če še to povemo, da je skoro ves za podpredsednika kmetijske podružnice, kjer se taka vina pridelujejo. To je za vi- fotografski material iz življenja Primčeve ustanovljene tega leta prav tako na Slapu. pavske vinogradnike tem častneje, ker so Julije ohranila in dala v razvid prešerno- bili pri tem banketu veščaki skoro iz vseh Umrl je star šele 42 let za tuberkulozo. slovcem prav Julijana Schwickert, vnuki- delov sveta, med temi Američani, Rusi, Tako zapis v mrliško knjigo vipavske žu- nja pesnikove Lavre.« Francozi, Italijani, Nemci, Belgijci, Švedi pnije kot časopis Slovenec navajata da- in drugi. Francozom je posebno karmenet In tu se naše, nikakor strokovno iskanje tum njegove smrti 12. september 1901. jako prijal. Omeniti moramo, da je pridelo- sledi za Julijano, konča. Od tu dalje bi se Julijana, ki jo časopisni viri pogosto imenu- valec imenovanega belega burgundca go- jejo tudi Julija, je tako ovdovela pri 40 letih spod Al . Ferjančič, posestnik na Slapu pri in ostala sama s štirimi sinovi: Gustavom, Vipavi, karmeneta pa gospa J. Schwickert, Hermanom, Viljemom in Francem, ki je posestnica v Vipavi«. Podobnih zapisov je materi pozneje pomagal voditi posestvo. v takratnem slovenskem časopisju veli- Najstarejši sin Gustav je takrat štel 16 let. ko, leta 1906 je Julijana v istem časopisu omenjena med mnogimi drugimi zgornje- Posestvo Schwickertovih se je raztezalo vipavskimi vinarji kot prejemnica častne med današnjim Centrom za usposablja- diplome prve vrste na Vinski razstavi v nje invalidne mladine vse do Gradišča Ljubljani. Koliko so vipavska vina v sloven- nad Vipavo. Viri navajajo, da je že družina skem prostoru pomenila v tem času, priča Rechbach »v Vipavi upravljala veliko po- to, da je bilo med 21 prejemniki te diplome sestvo, na katerem so gojili sadje za ta- 9 vinarjev z Zgornjevipavskega. kratni cesarski dvor na Dunaju«. Julijana je po moževi smrti uspešno nadaljevala s Julijana je skrb za posestvo nazadnje to dejavnostjo in se izkazala tudi kot izje- prenesla na sina Franca, ki je leta 1921, mna vinarka. V začetku junija leta 1907 je ko je Franc Kimovec v Domu in svetu ob- 128. številka Slovenskega naroda objavila javil natančnejši pregled vseh potomcev krajši članek z naslovom Laskava sodba Primičeve Julije, že vodil materino pose- Arhiv župnije Vipava Gustav Schwickert, pravnuk Primičeve Julije 8 POGLED V PRETEKLOST morali za njo in njenimi potomci podati v širši svet, kajti družina je po končani dru- gi svetovni vojni morala zapustiti Vipavo. Zato tudi ni ohranjenih fotografij, pove- zanih s to vipavski rodbino, in tudi arhivi v Novem mestu, Novi Gorici in Ljubljani o Julijani ali družini Schwickert ne hranijo nobenih gradiv. Nekaj več lahko izvemo o najstarejšem sinu Gustavu, mornariškem oficirju, ki pa je šel po stopinjah svojega strica in postal znan avstrijski astrolog. Umrl je leta 1964 v Gradcu. Sledi pritrju- jejo tudi nekaterim virom, da se je po vojni nekaj potomcev Julijane Schwickert izseli- lo v ZDA (leta 2013 je npr. v mestu Monroe umrla Marietta, profesorica nemškega jezika, rojena leta 1935 v Ljubljani očetu Francu in materi Ani Schwickert). Kje je svojo življenjsko pot zaključila Julijana, nam, žal, v tej raziskavi ni uspelo izvedeti.

V Vipavi pa še živi spomin na rodbi- tno ponesrečil v stenah Gradiške ture in Razglednica ob 75-letnici Zadruge Vipava, Furlanova hiša s kletjo desno od vipavske kleti, no. Ko smo pred dvema letoma v okviru za seboj, v zelo nemirnih in posestnikom Jesenskih delavnic na ŠGV z radovednimi arhiv. Z. Cerkvenik.jpg nenaklonjenih časih, pustil mlado vdovo zrasli osnova šola in vipavska klet. Kako osnovnošolci raziskovali Julijanino življe- in dva majhna otroka. (Po Fricu Furlanu se je vse to povojno dogajanje doživljala nje v Vipavi, nas je gospa Magda Rodman danes imenuje ferata čez Gradiško turo.) ljubeznivo popeljala do hiše, v kateri so Gospa Zdenka, ki skupaj z možem čudovi- Furlanova družina, pa je že nova zgodba. živeli, gospod Jožef Kebe, turistični vodnik to skrbi, da častitljiva hiša ohranja žlah- Bojana Pižent Kompara po Vipavi, pa nam je povedal, da so imeli tnost preteklosti, nam je pripovedovala, na pokopališču Schwickerti črn spomenik, da jih je v sedemdesetih letih prejšnjega Viri in literatura: podoben obelisku, ki pa ga ni več. Morebiti stoletja obiskal eden od Schwickertovih Kimovec, F. (1921). Družinski spomini na o tej rodbini kaj ve še kateri od Vipavcev. sinov, ki je želel še enkrat videti svojo roj- Z veseljem bomo zapisanemu dodali nova stno hišo. Žal ne ve, kateri od bratov je to Primičevo Julijo. Dom in svet, letnik 34, spoznanja. bil, saj ga niso hoteli preveč izpraševati. št. 1/3, 33 –38. Rodoljub (18. 12. 1897). Glasilo slovenskega društva. Zorec Č. (17. 5. 1967). Po Prešernovih sto- pinjah. Glas, glasilo SZDL za Gorenjsko, leto XX, št. 36, str. 6. Zorec Č. (7. 1. 1977). Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine. Glas, glasilo SZDL za Gorenjsko, leto XXX, št. 1, str. 11. Kidrič F. (1949). Prešernov album. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Slovenec (1. avgust 1902). Političen list za slovenski narod, leto XXX. Slovenec (12. september 1901). Političen list za slovenski narod, leto XXIX, št. 209. F. Gč. (1907). Laskava sodba o vipavskem vinu. Slovenski narod, leto IX, št. 128. Odlikovanja razstavljalcev na vinski raz- stavi v Ljubljani. (22. 12. 1906). Slovenski Slika posestva pod Gradiščem po koncu 2. svetovne vojne narod, leto XXXIX, št. 293. Znana pa je zgodba Schwickertovega po- Danes je v lasti družine zgolj hiša z ne- www.legacy.com/obituaries/ sestva. O tem nam je pripovedovala gospa kaj zemlje okrog. Furlanovim je povojna Zdenka Cerkvenik, hči Friderika Furlana, ki oblast popolnoma odvzela hotel Planika ctpost/obituary.aspx?n=marietta- je leta 1946 kupil Schwickertovo posest, v Ajdovščini, po moževi smrti pa je vdova -ruel&pid=163883338&fhid=3958 veliko 26 000 kvadratnih metrov. Oče, ki je večino zemlje morala pod prisilo prodati https://www.astro.com/astrowiki/de/ bil velik ljubitelj gora, se je leta 1952 smr- po simbolični ceni; na tem zemljišču sta Gustav_Schwickert 9 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Kratek pregled javnih investicij na Erzelju

Javna infrastruktura je običajno tisto, kar na lastni koži najbolj neposredno občutimo krajani. Izteka se 4-letno obdobje, zato v jesenski številki Vipavskega glasa objavljamo kratek pregled narejenega. Ob tem je potrebno poudariti, da prispevek ne predstavlja podrobnega poročila o delovanju krajevne skupnosti. Največ občinskih sredstev, 45.000 EUR, je bilo porabljenih za podporni zid z varnostno ograjo na glavni dostopni cesti v zaselku Mesesnel. Drugi najvišji znesek, 35.000 EUR, je bil namenjen zamenjavi azbestnih cevi in asfaltiranju pri Šoli, kjer so krajani s prostovoljnim delom postavili tudi ograjo.

10 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Prva večja investicija je bila v z veliko podpore občine izvedena na pokopališču, kjer je podjetje Remont k obstoječi vežici postavilo manjši enostaven objekt v vrednosti 9000 EUR. Načrt za objekt je izdelal dipl. ing. arh. Igor Premzl, dela je nadzoroval predsednik KS ter seveda predstavnica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Nadstrešek se lepo sklada s pokopališčem, ki je del zavarovanega območja Tabor-Erzelj. V letošnjem letu bo za 5000 EUR udi izvedena sanacija dela ograjnega pokopališkega zidu. Za asfaltiranje dostopnih cest ob pokopališču je bilo porabljenega 4200 EUR Na vrsto je prišlo tudi dolgo pričakovano asfaltiranje dela ceste med hišami, ki na Lenivcu zavije proti Taboru, v vrednosti 6500 EUR, kjer je bilo potrebno postaviti nov prometni znak, saj je boljša cesta takoj privabila promet. Te dni je po dolgih letih Erzelj obiskal znani slovenski publicist, poznavalec in zapisovalec ljudske dediščine, Pavel Medvešček, ki je bil dolgoletni konservator za ljudsko dediščino na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Med spominjanjem svojih bogatih službenih dni je opazil izboljšave. In res, krajani so 6200 EUR lastnih sredstev, namenili vzdrževanju dela strehe cerkvice Sv. Mihaela, saniran je bil del zidu in betonirana dostopna pot.

Za KS Erzelj tekst in foto Tatjana Rener Pavel Medvešček na Tabru 11 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Zadnjo julijsko nedeljo je na Gočah v cer- Spominska maša na Gočah kvi sv. Andreja domači župnik Ivan Furlan daroval spominsko mašo za prvega slovenskega zvonoslovca ,pritrkovalca Ivana Mercino. Mašo je s pesmijo polep- šal cerkveni župnijski pevski zbor. Ivan Mercina rojen 29. junija 1851 na Gočah uči- telju Francu in gospodinji Ivani Mercina. Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju in učiteljišče v Ljubljani. Posebno zanimanje za zvonove je Mercina kazal že od mladih let, ko je izkušnje nabiral ob pritrkovanju na zvonovih domače župnijske cerkve na Gočah. Že kot deček in dijak je sodelo- val pri zvonenju in pritrkovanju. Domači župnik je mašo zaključil, da naj nas sv. Andrej skupaj povezuje pri svetih mašah , da bomo še praznovali in se spominjali na Gočana zvonoslovca Ivana Mercino.

Anja Godnič Gočani na drugem tradicionalnem križarjenju po slovenski obali

V okviru športnega društva Hudournik Vmesni postanek na morju smo namenili Goče smo Gočani pranično sredino popol- kopanju,druženju in dobro pripravljenim dne namenili drugemu tradicionalnemu sardelicam. Ko smo se dobro nahranili fish pikniku,panoramski vožnji in kopanju smo se z barčico odpeljali še do Kopra na na slovenski obali.Iz Goč smo se z avtobu- sladoled.Dan se je prevesu k večeru in ča- som odpeljali do Izolese vkrcali na barko, kala nas je pot po morju do Izole in nato na ki nas je tokrat peljala mimo školjščišča avtobus proti Gočam. pri Lazaretu,Debelega rtiča in Valdoltre. Anja Godnič Gočani na Snežniku

Zadnjo sončno septembrsko nedeljo je Športno društvo Hudournik Goče iz- koristilo za osvojitev 1779 m visokega Snežnika. Pot nas je z Goč peljala po Krasu do Ilirske Bistrice, kjer smo iz centra me- sta zavili proti Sviščakom. Avtobus nas je pripeljal vse do doma na Sviščakih, ki stoji na robu gozdne jase pod vznož- jem Snežnika. Od planinskega doma smo prečkali travnik v smeri smerokaza za Snežnik, se sprehodili mimo hiš in naprej sledili markacijam. Malo višje se je naša pot za kratek čas združila s cesto, dokler nismo pri majhni kapelici zavili desno na gozdno pot, ki se je sprva rahlo vzpenja- pa nam je dal ponovni zagon. Z višino se ležili svete maše v cerkvi svetega Petra, la po gozdu, potem pa nas je pripeljala do je krepil tudi veter, ki je nekakšen zaščitni ki stoji na vrhu dominantnega griča nad sedla, kjer nas je čakal kup drv. Tradicija je, znak Snežnika. Sam vrh ob lepem sonč- Trnovim. Mašo je vodil domačin z Goč, žu- da vsak nese na vrh po eno poleno in tudi nem dnevu, takem kot smo ga imeli tokrat, pnik Stanko Fajdiga. Po končani maši smo mi smo se tega držali. Kmalu smo ugledali ponuja pogled na najvišje vrhove. V koči, si privoščili odličen sladoled, si ogledali še kočo na vrhu Snežnika, ki se je dvigala nad ki je bila v nedeljo odprta, smo se ogreli s cerkev Svetega Jurija in se prijetno utruje- nami. Od tu naprej se je pokrajina spreme- toplim čajem in okrepčali z malico, nato pa ni odpravili domov. nila, družbo so nam na obeh straneh poti vrnili v dolino. V Ilirski Bistrici smo se ude- delali pritlikavi borovci, pogled na morje Anja Godnič 12 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Druženje na Gočah

Na Gočah je v zadnjem tednu avgusta po- tekalo tridnevno druženje za otroke z na- slovom »Res si krasen, všeč si mi«. Namen druženja je bil, da bi še z zadnjimi atomi moči otroke napolnili s pozitivno ener- gijo tik pred vstopom v novo šolsko leto. Zbralo se je 28 otrok, 9 animatorjev ter trije tehniki, ki so voditeljicama pomaga- li, da je organizacija dobro tekla. Druženje smo zaključili s pohodom k cerkvi Marije smo se imeli (kot bi povedali naši ude- smo vsak dan začeli z zbiranjem med sed- Snežne na Obeluncu in zaključno sveto leženci) prav »mšinsko«. Hvaležni smo mo in osmo uro zjutraj, nadaljevali pa smo mašo. Z veseljem lahko potrdim, da bodo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, ga z molitvijo, prepevanjem, ogledi fil- ti zadnji počitniški dnevi zagotovo vsem da smo druženje lahko izpeljali. In mogoče ma, delavnicami in katehezami, skupnimi udeleženim ostali v lepem spominu, saj se vidimo tudi naslednje leto. igrami in še marsičem drugim. Zadnji dan Pinela z Goč je protokolarno vino Občine Vipava

Družina Povh z Goč je pridelala in done- ter dobrim kletarjenjem uspejo s svojimi Lepi jesenski dnevi, ki so pred nami, bodo govala pinelo, ki so jo izbrali za protoko- vini prepričati enologe. Tudi osvojene me- kot nalašč za obisk vasi. Če si boste pred larno vino občine Vipava. Že leta 2016 je dalje na letošnjem ocenjevanju vin v Gornji obiskom hramov vzeli še čas za kratek komisijo prepričal njihov zelen in letošnje Radgoni to potrjujejo. V mnogih hramih, po sprehod na Obelunec, boste lahko uživa- priznanje je ponovna potrditev, da vinarji katerih so Goče tako znane, lahko najde- li v enem najlepših razgledov po Vipavski z Goč znajo umno izrabiti naravne danosti mo vina, ki znajo navdušiti tako poznaval- dolini. Pridite, ne bo vam žal. in da s skrbnim negovanjem vinogradov ce kot tudi druge ljubitelje vipavskih vin. Anja Godnič

13 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Tudi letos so v Ložah pripravili kmečke igre

Tradicionalne kmečke igre treh vasi, ki se gibanja celega telesa, rok in nog ter rav- ter se zabavali. Po končanih igrah so bili po navadi odvijajo konec avgusta, smo notežje, sproščeno izvajali naravne oblike otroci in starši vabljeni na plesišče, kjer so letos zaradi slabega vremena prenesli gibanja, ter so hkrati v sodelovanju z vr- ob zvokih glasbe zarajali in prepevali, ter na zadnji vikend septembra. Ker sta so- stniki združili prijetno s koristnim in po- se družili ob dobri hrani in pijači. delovali samo dve vasi, Lože in Manče, na skrbeli za svoje zdravje in dobro počutje Melita Dolenc Gočah so namreč imeli pohod, smo orga- nizirali športne igre ob taktih glasbene skupine Džumbus bend iz Podnanosa in Trio Šubic iz Škofje Loke. Otroci so se sprva prosto gibali na igralih, dečki so se pome- rili v nogometu, ko je tiste najbolj zagna- ne otroke motivirala vzgojiteljica vrtca Vipava, Lavra Škerjanc, ki jih je spodbudila k nastopu s koračnico Janeza Bitenca Naša četica koraka, s katero jih je pospremila na igrišče, kjer je pripravila zanimive športne igre. Otroci so se v treh skupinah pome- rili v spretnostni hoji z lesenimi smučmi, na katerih so bili po štirje otroci, kar je bilo nekaterim pravi izziv. Preizkusili so se še v hoji na hoduljah okrog ovire, v metanju obročev okrog stebrička in v igrah z žogo ob petju pesmice Žogica marogica, avto- rice Mire Voglar. Ob deklamiranju ljudske pesmice Kanglica, kanglica so se v krogu igrali gibalno igro, v kateri so skrivali rob- ček. Tako so otroci razvijali koordinacijo Četrta čebelarska maša v ložah

V zadnjem času je naša avtohtona čebelarjem ter sv. Ambroža zaprosili, da Čebelarji in krajevna skupnost so tudi Kranjska čebela vse bolj ogrožena, zato je še naprej varuje njih in njihove marljive poskrbeli , da grla niso bila suha in tre- poslanstvo čebelarjev vsak dan bolj po- delavke. buščki siti, da pa ne bi samo sedeli, so še membno. Brez čebel tudi življenja ni, zato za ples poskrbeli. Roke pridnih domačih Sveto mašo je daroval goški župnik Ivan gospodinj so poskrbele za sladke dobro- smo njim in čebelarjem v čast imeli četrto Furlan. Slavnostni govornik je bil pod- te. Za izvedbo prireditve se zahvaljujemo čebelarsko mašo v Ložah. predsednik čebelarske zveze Slovenije Občini Vipava, sponzorjem: Petrič d.o.o. Poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje mag. Aleš Rodman. Prepeval je župnijski Ajdovščina , Družini Bačar iz Ustij , D` Luks različnih rastlin. Narava nagrajuje čebe- pevski zbor pod vodstvom Dragice Vovk. iz Lož , Šramelj d.o.o. Orehovica in vsem le za njihovo delo z medičino in cvetnim Maše se je udeležil tudi vipavski župan ostalim , ki ste nesebično pripomogli pri prahom ter tako omogoča njihov razvoj in Ivan Princes, čebelarji iz drugih čebelar- organizaciji. Čebele naj nam bodo za zgled obstoj, istočasno pa ohranjanje tako ra- skih društev, zamejski čebelarji ter prija- in bodimo dobri, delavni ter sodelujmo stlinskih kot živalskih vrst ter nenazadnje telji čebelarjev in ljudje dobre volje. med seboj kot čebele. obstoj človeka. Med žuželkami, ki oprašu- jejo rastline, so na prvem mestu prav če- Melita Dolenc bele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 70-80% cvetov. Pobudnik za prvo čebelarsko mašo je bil čebelar Jože Rehar iz Lož in goški župnik Ivan Furlan. S skupino požrtvovalnih in vztrajnih čebelarjev ter s Krajevno sku- pnostjo Lože smo se odločili, da bo ta dogodek tradicionalen. Ker nam je vreme zadnjo soboto v mesecu avgustu ponaga- jalo, smo mašo, kljub temu, da nas burja ni pustila pri miru, izvedli 29. septembra. S sveto mašo smo se poklonili čebelam in 14 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Dolgo Poletje na Vipavskem

Letos so se poletne prireditve, imeno- Občine Vipava in operativni organizaciji vane Poletje na Vipavskem, podobno domačega turističnega društva izve- kot topli dnevi zavlekle še pozno v sep- dli dve gledališki predstavi. Obe igralski tember. V Podnanosu so pod okriljem zasedbi sta prišli z Gorenjske, iz okolice Jesenic. Prva je bila zabavna drama v iz- vedbi gledališča Toneta Čufarja Jesenice Recital Prešernovega Krsta pri Savici bo druga pa mono komedija Nepovezane izvedel Janko Krištof z Avstrijske Koroške. rime v izvedbi Gregorja Čušina in njego- Glasbena spremljava te obsežne lirsko vih stranskih učinkov. V obeh primerih je epske pesnitve bo zvenela pod prsti kla- bila dvorana napolnjena do zadnjega ko- virskega virtuoza Tonča Feiniga in je nje- tička in tudi smeha je bila zvrhana mera. govo avtorsko delo. Obeta pa se nam še Čaka nas še zadnja prireditev, ki bo šele v eno prijetno presenečenje. sredini novembra in bo bolj resne narave. Marko Nabergoj Ga pihnemo so spet aktivni

V dramski skupini Ga pihnemo, ki deluje v filma na istih lokacijah, kjer je pred petde- okviru TD Podnanos, je po krajšem pre- setimi leti potekalo snemanje filma. moru spet zapihalo. Ponovno smo oživili V sezoni 2016/17 smo posneli in predsta- komedijo Gugalnik, ki smo jo premierno vili igrano dokumentarni film o nastanku predstavili spomladi leta 2016. slovenske himne z naslovom Zdravica. Sicer pa smo v času 10 letnega delovanja Zato prisrčno vabljeni vsi, ki se želite na- dramske skupine uprizorili več komedij ter smejati, da si komedijo ogledate. Veseli pa ob 50-letnici snemanja filma Tistega le- bomo tudi povabila v Vaš kraj. pega dne v Podnanosu uprizorili prizore iz Ivica Petrič Butalci so se predstavili v Podragi

Se še spomnite Butalcev, zimzelene knjige Butalski grb, Butalci gredo po sol, Turki v zala, da so “resnice” in nauki, ki vznikne- oziroma zgodb, ki jih je Fran Milčinski za- Butalah, Dve poletji in ena zima, Butalski jo iz butalskih prigod, še kako aktualne pisal pred več kot 100 leti? policaj in cefizelj, je le nekaj zgodb, ki jih tudi danes; Milčinskova zbirka humoresk je v režiji Ane Facchini odigrala števil- je namreč brezčasna in “uporabna”, kljub V nedeljo, 14. oktobra so Butalci ožive- na zasedba gledališke skupine Globočak pretečenim stotim letom od njenega na- li na odru Kulturne dvorane v Podragi, Kambreško. stanka. kjer je z istoimensko komedijo gostovala Gledališka skupina Globočak Kambreško. Predstava je navdušila gledalce in doka- Tina Šček Krušec

15 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Na Slapu je bil en lep večer

Na lepi stari in obnovljeni domačiji Klemna in Majde Malik na Slapu so se 27. julija 2018 zvečer zbrali vaščani, da bi prisluh- nili domačinki Mariji Artač, rojeni Planinc, po domače Vidrščevi, ki živi v Ljubljani. Želela si je, da bi za njen 80. rojstni dan zagledala luč sveta njena knjižica s po- menljivim naslovom Stara hišna imena na Slapu pri Vipavi in s podnaslovom Zapisi kronike družinskih in hišnih imen. Pri tem delu ji je nudila vso pomoč njena hčerka Sonja, ki je prisotnim povedala, da si je to mama več let želela tudi zaradi želje do- mačinov, da bi se to vedenje ohranilo za mlajše rodove. Knjižica ima 88 strani in 89 fotografij, av- torica večine fotografij je Sonja Artač, av- torica letalskega posnetka Slapa na na- slovnici je Berta Kogoj, nekaj fotografij je iz družinskega arhiva. Slikovno gradivo je dopolnjeno tudi z uporabo spletnih virov, še posebej digitalne zbirke etnološkega muzeja (VIR: http://www.etno-muzej.si/ sl/digitalne-zbirke/lokacije/slap), posne- te v letu 1958. Najstarejša objavljena fo- tografija je iz leta 1915 in predstavlja av- toričinega starega očeta, Franca Vidriha kot vojaka avstrijske armade v Karpatih. Jezikovni pregled je opravil Peter Planinc, avtoričin nečak. Od 96 hišnih številk na Slapu je v knjižici obdelanih 84 hišnih številk starega vaške- ga jedra. Nove hiše nimajo samostojnega zapisa, prav tako ni zapisov o tistih, ki so se na Slap na novo priselili. Omenjenih pa je 100 hišnih številk. Družinski spomin obsega obdobje od leta 1850 do dana-

16 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

čino povabilo so se predstavitve udele- žili tudi prijatelji Damjana in Pavel Sivec iz Mlinskega pri Kobaridu ter dr. Nada in Dušan Prešeren iz Spodnjih Pirnič pri Ljubljani. Prisotni so odhajali domov polni lepih vti- sov in ocenili, da je bil nocoj en lep večer, ker so njihove družinske korenine zapisa- ne in ohranjene za bodoče rodove. Po en izvod knjige je avtorica podarila Knjižnici na Slapu in Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici. Knjižico s tako vsebino ima le malo krajev na Primorskem, zato je to za Slap res veli- ka pridobitev podatkov o družinah in dru- žinskih kronikah, ki bi se sicer izgubili in gospe Mariji Artač gre zato velika zasluga šnjih dni. S prvimi zapisi sta mama Marija so prisotne pogostili z dobrim domačim in čestitke, da je vse, česar se spominja, Artač in hčerka Sonja začeli za božič 2016 vinom in narezkom, za domače sladice zapisala z veliko ljubeznijo, voljo in zna- in končali sredi februarja 2017. Prvi izvod in napitke pa so poskrbeli: Ljubica Ženko, njem ter tako iztrgala pozabi prenekatero knjige je bil pripravljen novembra 2017 za Magda Žorž, Mira Volk, avtoričina druži- dragoceno zgodovinsko informacijo. avtoričin 80. rojstni dan. Trideset izvodov na in prijateljica Maja Gerden. Na avtori- Magda Rodman knjige pa je bilo natisnjenih v samoza- ložbi na Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani junija 2018. Med prisotnimi na predstavitvi pri Malikovih je bila najstarejša oseba stara 87 let, najmlajša pa je dopolnila dva me- seca. Vsi so z zanimanjem prisluhnili za- nimivi predstavitvi zapisov starih hišnih imen in kronik, posebej pa še dodatnim zgodbam in anekdotam iz starih časov, ki jih je avtorica Marija Artač kar stresala iz rokava. V njih je predstavila dogodke iz avstro ogrskih časov, o katerih so ji pripo- vedovali stara mama in starša ter s tem dokazala, da ima izreden spomin. Vaščani so se zanimali tudi za druge podatke o svojih prednikih, ki so zajeti v knjigi ali so želeli dodatno razlago k že zapisanemu. Celoten dogodek sta s fotografiranjem dokumentirali Nadja Pregeljc in dr. Nada Prešeren. Knjižica je izdana v samozalož- bi v 30 izvodih za avtoričine sorodnike in tiste, ki so jo spodbujali, da je to zapisala in izdala. Glede na veliko zanimanje va- ščanov in tistih, ki so se s Slapa izselili drugam, je s KS Slap in Občino Vipava do- govorjeno, da bo prišlo do dotisa in bodo tako lahko knjižico kupili vsi, ki to želijo. Kakor se spodobi ob takih srečanjih, se je večer nadaljeval v lepem druženju z zaku- sko, ki so jo pripravili domačini. Malikovi 17 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Smrkci in čistilna akcija

membno, da že najmlajši poskrbijo za lepo in čisto okolico. Otroci so si nadeli rokavice, dobili svojo vrečo in že smo poprijeli za delo. Naš cilj je bil, da očistimo okolico vrtca in šole, ka- mor tudi mi zahajamo. Otroci so ob spro- ščenem vzdušju tekali, iskali, brskali in vsak najmanjši papirček jim je prišel prav. Nabrali nismo veliko odpadkov, kar nas je zelo razveselilo, da je bila naša okolica dokaj čista. Odpadke smo odvrgli v kon- tejner, se na koncu posladkali in počakali starše.

V soboto, 15. septembra so se otroci iz se seznanili s potekom akcije in otroke pri- Bilo nam je zelo lepo in hvala staršem, da skupine Smrkci udeležili prostovoljne či- peljali pred vrtec Vipava. Pogovorili smo sodelujejo z nami. stilne akcije Očistimo Slovenijo. Starši so se, kaj in kako bomo čistili in zakaj je po- Ingrid in Nives Mobilno zbiranje odpadkov pred šolo v Vipavi

manj možnosti za oddajo. Mlade in otroke Prisluhnili smo razlagi prijazne gospe, učijo, kako ravnati in kam odlagati nevar- zakaj so sijalke strupene, zakaj je dobro ne odpadke. te stvari ločevati, kako vse to škoduje na- šemu okolju in še in še. Vse, kar smo pri- Seveda smo se povabilu k brezplačni od- nesli, smo razvrstili v ustrezne zabojnike daji z veseljem odzvali. Učenci in učitelji ter z dobrim občutkom potem odšli nazaj smo prinesli razne čudne odpadne dele, v učilnice. za katere navadno ne vemo, kam jih odlo- žiti: ostanke zdravil, baterije, prazne kar- Spet smo se naučili nekaj novega ter na- tuše, pokvarjene mikserje, fene, printerje, redili nekaj koristnega za naš planet in za akumulatorje, sijalke, lake in spreje … in vse nas »vesoljčke«, ki potujemo na njem.

druge najrazličnejše vsakodnevne pripo- 5.a in razredničarka Mirjam Goričan Štimec močke.

V petek, 5. oktobra se je na šolskem igri- šču v Vipavi parkiralo skoraj »vesoljsko vozilo«. No, bilo je vozilo »E-cikliraj« za mobilno zbiranje odpadkov.

Projekt »Life« in z njim tovornjak, ki potu- je med različnimi kraji, podpira Evropska komisija, Ministrstvo za okolje in prostor, podjetje Zeos in Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina. Z njim nam približujejo možnost oddaje električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev na podeželju, kjer je pre- bivalstvo razpršeno in imamo posledično 18 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Prenovljeni v novo šolsko leto

Po dolgih počitnicah spet v šolo. Kdo ne bi Nam najljubša novost pa nas je pričakala Anika (7. razred): Zelo so mi všeč, saj lahko ob tem le zavzdihnil? A nas je v šoli čaka- v garderobi. Namesto starih, razmajanih imam tam spravljeno tudi športno opremo lo kar nekaj prijetnih presenečenj. Očitno obešalnikov so tam stale raznobarvne in likovne pripomočke. med počitnicami naša šola ni počivala. garderobne omarice. Luka (8. razred): Nihče mi več ne skriva co- Dobili smo popolnoma novo kuhinjo, saj je Zakaj smo se jih tako razveselili? pat. bila stara za vse nas res premajhna. Letos Tjaša (4. razred): Ker ni več skrivanja in Tinkara (8 razred): Svoje stvari imam na nas je na vipavski šoli kar 546 v enaintri- uničevanja naših stvari. varnem. desetih oddelkih, zato smo morali kuhinjo razširiti tudi v šolsko svetovalno službo. Gaja (5. razred): Ker so na ključke. Klara (9. razred): Všeč so mi, ker so lepe, lahko pa bi bile še malo večje. To pa smo že spomladi preselili v staro Manca (5. razred): Ker nihče ne skriva co- računalnico. Tako je naša nova kuhinja do- pat in ima lahko vsak svoje stvari v oma- Tudi v novem šolskem letu smo že pošte- bila nove garderobe, sanitarije, pisarno in rici. no zavihali rokave. Že prvo delovno sobo- veliko več delovne površine. Že tako sla- to v septembru smo pripravili Evropsko Ivana (6. razred): Zdaj lahko ima vsak svo- stna kosila bodo odslej zagotovo še slaj- tržnico za starše in ostale obiskovalce, saj jo zasebnost. ša. je naša šola vključena v projekt Jeziki šte- jejo, prav v tem tednu pa praznujemo tudi evropski dan jezikov. V oktobru bomo dan šole obeležili z jav- no prireditvijo, ki bo posvečena 90-letni- ci smrti pesnika Draga Bajca, po katerem naša šola nosi ime. Tudi na dobrodelnost nismo pozabili. V novembru pripravljamo Martinov pohod z lučkami, decembra bomo spet peli in ple- sali na naši tradicionalni prireditvi Naše zvezde in zvezdice, v maju pa se bomo skupaj s Planinskim društvom Vipava od- pravili na že drugi daljši dobrodelni pohod. Se že veselimo in vas vabimo, da se nam pridružite. Manja Praček in Julija Petrič 19 IZ ŠOLSKIH KLOPI

S šolo v bendimo

V petek, 14. septembra smo se petošolci v Vipavi odpravili v bendimo. Imeli smo športni dan, zato smo se podali peš proti

Jurij, gospodarjev sin, ta mlad gospodar, torej, veselo naznanil, da gremo po kon- čanem delu z njim na kmetijo. In res smo avtocesto in čez stoletni most, tja ven si že kmalu ogledovali prešo, cisterne med slapenske brajde. ter vse druge pripomočke, potrebne za Na Slapu nas je prijazno sprejel gospo- predelavo grozdja. Potem, ko smo razi- dar kmetije »Pr Troštovih«, stric Stojan. Razložil nam je, kako bomo brali ter nas pospremil v vinograd. Tam je bilo že veliko odraslih. Veselo so nas sprejeli in nam za- gotovili pomoč pri prenašanju kant. Tudi pri rokovanju s škarjami so nam bili pri- pravljeni pomagati. V veselem pomenko- vanju in čikulanju med vrstami so ure hitro tekle. Ko smo imeli roke že vse lepljive od sladkega grozdja, nas je učiteljica poklica- la na malico. A kaj, ko so bili naši želodč- ki že skoraj polni, saj smo ves dopoldan Slapu. Seveda smo si prej naročili sončno zobali grozdje. Dve jagodi v kanto, eno v skali vse kotičke kmečkega dvorišča, nas vreme. Opremljeni z nahrbtniki in dobro usta, dve v kanto, eno v usta …. je gospodinja Vanda povabila na še tople voljo smo jo strumno ubrali čez vse ne- Ferdinande. Kar topili so se nam v ustih in varne cestne prehode, skozi podhod pod Prikolica traktorja se je hitro polnila in kar morali smo po še enega. bili smo že pri koncu. Takrat pa nam je Vsi napokani smo se poslovili od Troštovih in se odpravili na pot proti Vipavi. Imeli smo se zelo lepo. Ta bendima je res za- nimiva, sploh ne veš kdaj mine »cajt«. Gospodarjev pozdrav »se vidimo nasle- dnje leto« pa nas je razveselil. Seveda pri- demo v bendimo! Učenci 5.A in razredničarka Mirjam G. Štimec

20 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Šola kolesarjenja

Za nami je nepozaben teden, ki smo ga preživeli v sončni obmorski idili otoka Cresa in Malega Lošinja. V okviru skupinske terapevtske vadbe smo organizirali štiridnevno Šolo kole- sarjenja od 24. do 27. 9. 2018 na Cresu. Poleg kolesarskega znanja in gibalnih ve- ščin nam Šola kolesarjenja omogoča tudi osebno rast, socializacijo, navajanje na zdrav življenjski slog in kakovostno preži- vljanje prostega časa. Doživetja, ki jih po- sameznik pridobi v naravi, so gotovo zelo intenzivna. Ob stiku z naravo posameznik pridobi izjemno bogate in pozitivne izku- tvi v Fructalovih apartmajih v Stari Gavzi • kako pravilno speljati z mesta (po- šnje. hitro oblekli in odpravili s kolesi na potep stavitev pedala, varnost) do mesta Cres, skozi marino in po obalni • voziti v koloni (primerna razdalja, Ponedeljkov odhod v dežju ni obetal ka- prehitevanje) snejših “rajskih” razmer. Na trajektu smo poti okrog sosednjega rta. Več kot dovolj, da smo z užitkom pospravili večerjo. • prestavljanje v višje in nižje prestave lahko opazovali velike morske valove. glede na zahtevnost poti Sonce, morje, svež zrak pa so nam kasneje Drugi dan je bil organiziran kot celodnev- • pravočasno in pravilno zaviranje in ponudili idealne razmere za kolesarjenje. no potepanje po otoku Lošinju – s kolesom zaustavljanje (uporaba obeh zavor, Že prvi dan smo se po prihodu in namesti- od Velikega do malega Lošinja in naprej po pregled nad dogajanjem okrog sebe obali skozi kamp Čikat, kjer smo tudi za- …) plavali … razlog za nasmeh do ušes. • priprava obrokov, pospravljanje sob, pomivanje posode, pripravljanje na- Tretji dan – 30 km poti Osor – kamp hrbtnikov za na pot …. Baldarin, Punta Križa in nazaj – je bil pravi Povratek domov – s trajektom na otok izziv, ki smo ga skupaj premagali brez ve- Krk, postanek za pico v Malinski in pot do- čjih težav. Zadnji dan smo zaključili s kraj- mov – je minil hitro in ob dobri volji vseh šim kolesarskim izletom v mesto Cres in s udeležencev. Veselje ob ponovnem snide- hitrim skokom v morje. nju s starši prav tako. Kaj smo se (na)učili: Lojze Adamič Dobrodelna akcija ŠD Fuzbalerček

V poletnih počitnicah je v Vipavi potekal no- gometni kamp v organizaciji ŠD Fuzbalerček. V tem času so se učenci CIRIUS Vipava družili z udeleženci kampa. Ob zaključku nogometnega kampa je poteka- la dobrodelna dražba dresov znanih športni- kov. Zbrani denar je ŠD Fuzbalerček namenil CIRIUS Vipava za izvedbo dejavnosti hipote- rapije. Veseli nas, da so organizatorji prepoznali potrebe naših učencev in jim v sredo, 19. 9. 2018 podarili izkupiček dražbe v vrednosti 1000 evrov. S tem so omogočili, da bodo naši učenci še naprej deležni hipoterapije – tera- pije s konjem, ki je pomemben del rehabilita- cije. Še enkrat najlepša hvala ŠD Fuzbalerčku in vsem velikodušnim dražbarjem, da so po- kazali veliko razumevanje in srce za potrebe učencev s posebnimi potrebami. 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Srečanje z motoristi

Tretja sreda v septembru je že tradicio- tra. Letos s prav posebnim namenom. Ob nalno dan, ko nas obiščejo naši prijatelji smrti enega izmed njih, ki je več let prav motoristi. tako prihajal v naš center, se je njegova

Nasmejani in veseli obrazi so povedali največ. Bili so odraz hvaležnosti in sreče. Hvala vsem, ki ste se potrudili polepša- ti naše popoldne, hvala gospodu Alešu Bratožu, ki že vsa leta poskrbi, da to sre-

Že več let prihajajo iz različnih koncev družina odločila, da denar, ki so ga zbrali Slovenije, združuje pa jih srčnost in pri- ob pogrebu, podari našim učencem. Srčna dino popoldne mine na nekoliko drugačen pravljenost pozno poletno popoldne po- hvala tudi za to. način. Hvala tudi družini Luin iz Komna za lepšati našim učencem. Sledila je krožna vožnja skozi Vipavo do njihov dobrodelni prispevek. Več kot trideset motoristov je okrog 16. centra, sklepala so se nova poznanstva, Nasvidenje prihodnje leto in srečno vsem. ure popoldne so s svojimi jeklenimi ko- pridobivale nove izkušnje. Ivica Petrič njički prihrumelo na dvorišče našega cen- Z avtovlakom v Bohinj

Čudovito jutro nas je pozdravilo 11.sep- tembra. Dan, ko se je skupina šiviljske- ga krožka odpravila z avtovlakom v Bohinjsko Bistrico. Naš cilj je bil ogled Planšarskega muzeja v Bohinju in hitra osvežitev v Bohinjskem jezeru. S kombijem smo tako začeli pot v Vipavi in se odpeljali do Mosta na Soči, kjer nas je že čakal avtovlak. To je bilo posebno doživetje. Večina učencev se je z avtovla- kom peljala prvič. Po prihodu v Bohinjsko Bistrico smo se odpeljali do Planšarskega muzeja in si ga z zanimanjem ogledali. Po zelo okusnem kosilu se je tudi zrak lepo ogrel in sonček nas je zvabil ob Bohinjsko jezero. Voda je bila sveža, vendar se je na- šlo nekaj pogumnih plavalcev. Hitro, pre- hitro se je ura obrnila in pohiteti smo mo- rali, če smo hoteli ujeti avtovlak, ki nas je odpeljal nazaj do Mosta na Soči. V Vipavo smo prispeli v večernih urah, polni lepih vtisov in moči za ustvarjanje v novem šol- skem letu. Ana Bratina 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Korporativno prostovoljstvo Petrolovcev

Prostovoljno delo, beri podarjeno delo in čas, vedno bolj pridobiva na pomenu in vsebini. Ustanove imamo osnovno dejav- nost pokrito iz osnovnega vira financira- nja. Ostale dejavnosti, ki pomenijo novost in specifičnost našega Centra in zaradi katerih smo zanimivi za starše in otroke, pa sodijo v nadstandard in si moramo nji- hovo izvedbo zagotoviti z donacijami. Sem sodijo tudi posamezna dekorativna ureja- nja bivanjskih prostorov otrok. V ta namen je skupina zaposlenih v Petrolu v četrtek, 27. 9. 2018 svoj prosti čas name- nila našemu Centru. V okviru korporativ- nega prostovoljstva so nam prepleskali jedilnico in projekt v celoti tudi financira- li. Tako je prej pusta jedilnica dobila novo podobo, ki je v veselje vsem nam. Seveda je tudi prej jedilnica služila svojemu na- menu, toda, kdo si ne želi sesti za mizo v prijetnem, svetlem in lepo urejen jedilnem kotičku? Prostovoljski programi podjetij imajo v našega Centra. V želji, da bo naš Center prejemanju in dajanju dobrega, saj nas razvitem svetu že dolgo tradicijo, saj za- zaživel v novi podobi, ki bo prijaznejša do to napolni s srečo. S prostovoljnim de- gotavljajo trdne vezi z lokalno skupnostjo otrok in vseh nas, ki v njem delamo, se že lom izpolnimo prav to potrebo in sicer na in prinašajo koristi vsem stranem - zapo- veselimo novih sodelovanj in h korpora- obeh straneh, tistega, ki prejema in tiste- slenim, podjetju, neprofitnim organizaci- tivnemu prostovoljstvu vabimo vse, ki si ga, ki daje. Obogateni za to doživetje smo jam in lokalni skupnosti. Temu zgledu sle- to želijo. Petrolovcem iskreno hvaležni. dijo tudi zaposleni v Petrolu in odločili so Globoko v človeku je zasidrana želja po Tina Kodelja se, da svoj prosti čas namenijo v dobrobit Sodelovanje z NK Vipava

V Centru za izobraževanje, rehabilitaci- s sodelovanjem tudi z NK Vipava. Šelju se na tem mestu zahvaljujemo za jo in usposabljanje Vipava smo v leto- topel sprejem in sodelovanje. Predsednik Nogometnega kluba g. šnjem šolskem letu v okviru prostovolj- Dominik Panič se je na našo prošnjo od- Tina Kodelja, psihologinja stva vzpostavili sodelovanje z NK Vipava. zval pozitivno in z veliko mero pripravlje- Prostovoljstvo ima v Centru sicer že nosti pomagati in sodelovati. Dogovorili dolgo zgodovino in aktivno sodelujemo smo se, da bo naš mladostnik enkrat te- s Škofijsko gimnazijo Vipava ter Srednjo densko v spremstvu prostovoljke odhajal šolo Veno Pilon iz Ajdovščine. Dijaki, ki v NK Vipava in pomagal pri pripravah na prihajajo v Center enkrat tedensko in svoj treninge. prosti čas namenijo učencem, se z njimi družijo, pogovarjajo, igrajo, zelo pozi- Po začetnih pogovorih in usklajevanjih je tivno vplivajo na počutje naših učencev. sodelovanje zaživelo. Mladostnik, ki ga v Opažamo pa tudi veliko pozitivnih vplivov Nogometnem klubu sprejme g. Silvan Šelj na dijake, ki tako spoznavajo svet drugač- in ga pri delu vodi, pomaga pri različnih nih, urijo svoje veščine komunikacije, so- opravilih, ki so nujna za nemoten potek čutje in pridobivajo dragocene izkušnje za dela. S tem je našemu učencu omogoče- življenje. no, da spoznava delovanje kluba, se druži z mladimi, pomaga pri drobnih opravilih Vedno stremimo k temu, da učencem in se tako uri v številnih veščinah, ki jih bo omogočimo čim bolj kvalitetno in bogato potreboval v življenju. Njegova motivira- preživljanje prostega časa. Pomembno nost in pripravljenost na delo, veselje, ki nam je, kakšne so njihove potrebe in želje ga ob tem doživlja, so nam le spodbuda in kaj je tisto, kar lahko pripomore h kvali- za nadaljnje delo. Tudi v bodoče si želimo tetnejšemu življenju. še več tovrstnih sodelovanj z NK Vipava. Tako se je letos porodila ideja, da začnemo Gospodu Dominiku Paniču in g. Silvanu 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Pozdrav jeseni

Učenci popoldanskih vzgojnih skupin so v sredo, 26. 9. 2018 popoldne težko pričakali, da so pozdravili tetko Jesen. Obiskala nas je z darovi, ki jih je med potjo v naš center nabrala v sadovnjaku, na vrtu, polju, v vi- nogradu in gozdu. Učenci so plodove pre- poznavali na različne senzorične načine in o nekaterih povedali znane pesmice. Ob spremljavi na harmoniko smo se naučili in prepevali novo pesmico z jesensko tema- tiko. Skozi jesenske uganke je tetka Jesen preverila znanje o jeseni. Zadovoljna z od- govori je z učenci veselo zaplesala. Še bolj pa je bila vesela vsakega listka, ki je bil re- zultat truda in dela posameznega učenca in darilo jeseni.

Barviti, kot je barvita jesen, zdaj krasijo lepo jesensko popoldne. vhod v naš center in nas spominjajo na Ivica Petrič

Utrip dogajanja na Škofijski gimnaziji Vipava Nič ni pomembnejšega od današnjega dne

Tako je pred dvesto leti razmišljal zna- aktivni tudi med počitnicami. Poletna šola klasičnih jezikov, ki je letos meniti nemški literat Johann Wolfgang Poletna šola klasičnih jezikov potekala že tretjič zapored, se je namesto Goethe. In njegovo razmišljanje je kot v preroških Delfih odvijala na Peloponezu. nalašč tudi ob vsakem novem začetku 2018 šolskega leta, ko se nam morebiti zazdi, da nas šolski sistem ukaluplja v okvire vedno znova ponavljajočih se dogodkov; da ni, kot pravi tudi pridigar v Svetem pi- smu, nič novega pod soncem. A to je le deloma res, in četudi na ŠGV vsako šolsko leto začenjamo s tradicionalnimi dogodki, pa je najpomembneje to, da so akterji teh dogodkov vsakič drugi dijaki, vsakič drugi profesorji. Zato je, za vsakega od njih, naj- pomembnejši »današnji dan«. Takih dni je bilo tudi v začetku letošnjega šolskega leta veliko, dijaki pa so bili zelo 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Kot vsako leto je tudi tokrat za organi- zacijo skrbel Oddelek za klasično filolo- gijo Filozofske fakultete v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije. Šola je potekala od 23. do 30. ju- nija, udeležili pa so se je dijaki in profesorji slovenskih in zamejskih gimnazij ter štu- dentje in profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani. Iz Škofijske gimnazije Vipava je na popotovanje po Peloponezu odšlo 12 nadobudnih dijakov, ki so predstavljali kar tretjino vseh udeležencev. Spremljala nad glavo v Banjaluki. Zadnji julijski te- gospodarja lanske na novo prekrite hiše, jih je profesorica Polonca Zupančič. Da jim den je ekipa petih prostovoljcev zgradila ter družine, ki se je z našo pomočjo pred bodo doživetja za vedno ostala v lepem ostrešje družini Živković in oddala nekaj dvema letoma iz barake preselila v lepo spominu, dokazujejo njihovi vtisi. paketov družinam posvojencev. Družina hišo. Našega obiska sta bili veseli tudi ma- »Če bi lahko še enkrat izbirala, ali naj grem Živković je dva meseca pred tem dožive- teri samohranilki s sinovoma, ki sta zaradi na poletno šolo, bi se verjetno odločila la veliko tragedijo, umrla jim je mama. Da svoje situacije že nekaj let v programu bo- enako. Ker sem se je udeležila s svojimi bo oče Mladenko lahko obdržal vseh pet trstva.« prijateljicami, sem mislila, da se ne bom otrok, je z donacijo koprske Karitas zgradil In potem, tradicionalno, v novo nič družila z ostalimi udeleženci, a so na- prizidek za dodatne otroške sobe. O delu šolsko leto – s srečanjem prvo- in občutjih pri družini Živković je Primož mizne igre in veliko prostega časa, ki ga letnikov, uvodno mašo, dvigom sicer ni bilo nikoli preveč, pripomogli k Erjavec zapisal takole: »Delo na ostrešju temu, da smo se vsi lahko družili med sabo nam je lepo teklo, letos smo se z Bosanci zastave, krstom prvoletnikov in in tako oblikovali nova prijateljstva. Poleg res zelo dobro dogovarjali o rešitvah in slovesom od maturantov druženja med prostim časom sem uživala izvedbah. Po dveh dnevih smo delo do- Ko se v poznem popoldnevu na zadnjo ne- tudi med delavnicami in učenjem jezika. končali. Oče Mladen nam je pripravil pre- deljo v avgustu začnemo zbirati v Logu, Seveda je to poletna šola in ne samo po- senečenje, okusni bosanski sač. Kar sijal je že pošteno diši po novem šolskem letu. čitnice. Tega se ne sme pozabiti. Učila sem od zadovoljstva, da lahko svojim dobrotni- Navkljub obveznostim, ki bodo nado- se o Grčiji in njeni zgodovini, to pa bo zago- kom tudi sam nekaj ponudi. Človek vedno, mestile brezskrbne počitniške dni, uvo- tovo pripomoglo pri ohranjanju spomina tudi ko je v največji revščini, potrebuje mo- dno mašo ŠGV vedno preveva prešerno na ta izlet.« Marija De Luisa, 3. a žnost, da ohrani dostojanstvo. Od druži- vzdušje – gotovo je marsikateri dijak vesel »V spominu mi bo najbolj ostala ekskurzija ne smo se poslovili z darilom za šolajoče ponovnega srečanja s sošolci in prijatelji. v Atene, saj sem si to mesto najbolj žele- otroke, ki jih bo Karitas spremljala v pro- Navzoče sta nagovorila ravnatelj Vladimir la ogledati. Ko pomislim na Grčijo, se mi v gramu botrstva. Drugi del tedna smo se Anžel in upokojeni škof Metod Pirih. Prvi mislih najprej prikaže podoba Partenona posvetili strehi na Karitasovem dijaškem je me drugim dejal: »/…/ kar želim vsem – tam sem ga imela priložnost videti v domu v Prijedoru. Uspeli smo obiskati tudi nam: zaposlenim na ŠGV, staršem in še živo. Prav tako je zanimiv tudi ostali del Akropole in mesto, ki smo ga lahko tudi sami raziskovali. Marsikdo si verjetno ne more predstavljati, zakaj bi kdo želel iti na poletno šolo, a je to zanimiva in nepozab- na izkušnja – priporočila bi jo vsem, saj je primerna za vsakogar. Program ni zahte- ven in je zanimiv, vsak dan pa je popestren z ekskurzijo v znano antično mesto. Dovolj je tudi prostega časa za tkanje novih prija- teljstev in ustvarjanje nepozabnih trenut- kov.« Mihaela Poljšak, 3. b Delovni tabor Banjaluka 2018 V začetku avgusta je ŠGV skupaj s koprsko Karitas sodelovala na že 17. taboru Streha 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI

v Vatikanu, ki bo potekala na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti, ter 25-letnico dijaškega doma ŠGV. Vse pa je spodbudil še z besedami: »Vi, dragi dijaki in dijakinje, boste graditelji prihodnosti, zato se aktivno vključujte v življenje šole, doma, kraja in naše družbe.« Četrtek, 27. septembra pa je bil dan za naše maturante. Najprej je zgodaj popol- dne zlate maturante in njihove razredni- ke v svojih prostorih Škofije Koper sprejel koprski škof msgr. Jurij Bizjak, zvečer pa dan – stvarjenje), drugo obdobje od roj- smo se od letošnje generacije maturan- stva do vstopa v šolo – torej rosno otro- tov poslovili na slovesni prireditvi. Letos štvo, tretje obdobje je bila osnovna šola , so nas razveselili z lepim uspehom: ma- četrto obdobje pa srednja. V petem ob- turo so naredili vsi, kar osem dijakov pa je dobju bo študij ali dokončno oblikovanje doseglo naziv zlata maturantka oz. zlati poklicanosti, šesto bo obdobje ustvarjanja maturant. Zaslužijo si, da jih posebej po- – rodovitnosti. Sedmi dan pa boste počiva- li, nekje tam daleč v daljni prihodnosti, ko posebej mladim in to polagam tudi na imenujemo: Katja Adamič, Andrej Kodrič, boste v penzionu. oltar – da bi vselej in povsod imeli glavo Ana Lavrenčič, Erik Mrevlje, Sergej Praček, na pravem mestu. Najprej je to mišljeno Mirjam Smrdelj, Luka Škodnik in Polona In bil je večer in bilo je jutro četrtega dne v pomenu, da smo zrele, pokončne oseb- Ušaj. Dvaindvajset maturantov (37 %) je – začetek in konec – med drugim: Judje so nosti, da glave vede ali nevede ne tiščimo bilo odličnih (25 točk in več), med njimi je malo drugače pojmovali dan, zato večer tja, kjer je kakšna nevarnost, še bolj pa je trem zmanjkala zgolj točka do zlate ma- za začetek in jutro za konec dneva. Tudi za mišljeno to, da bi glavo imeli na takšnem ture. vas je bil večer četrtega dne, takrat ko ste mestu, da bomo najbolj napredovali v ra- V slovesnem delu, ki so ga s kulturnim prišli na spoznavni dan na ŠGV, in bo jutro zumnosti, vednosti in modrosti.« programom oblikovali Filip Klavs, Samo tega obdobja čez tri zemeljske dni, ko vam poteče status dijaka. Škof Metod je v svoji pridigi razmišljal po- Fučka in pevci Primorskega akademskega dobno: »Za vse vas, dragi dijaki in dijakinje, zbora Vinko Vodopivec, je prisotne nago- In Bog je ob koncu dneva videl, da je bilo je to nov korak pri vaši rasti, pri večji samo- voril ravnatelj Vladimir Anžel, ki je za iz- njegovo delo dobro – bil je zadovoljen. stojnosti, pri osebnem zorenju in napredo- hodišče razmišljanja vzel svetopisemski Nismo bogovi, a ustvarjeni smo po njegovi vanju. Ne moremo ločiti znanja od življe- odlomek o četrtem dnevu stvarjenja. podobi. Upam, da tudi vi vidite, da je bilo to nja. Z mano vred se sprašujete: Kdo sem? četrto obdobje vašega življenja dobro, da »Dragi maturanti, zakaj sem izbral ta od- Zakaj sem tukaj? Kakšen je smisel mojega je bilo koristno. lomek? Ne zaradi moje ljubezni do astro- življenja? Kako sem lahko srečen? Kakšno nomije. Bil je večer in bilo je jutro četrtega In morda še ena zanimivost. Bog je bil prve vrednost ima moja oseba? Rastem lahko dne. Tisti dan je seveda prispodoba za štiri dni, ko je ustvarjal svet, sam. Šele od samo kot cel človek, v vseh svojih razse- neko obdobje in večer ter jutro prav tako petega dne naprej je imel družbo prvih ži- žnostih: razumski, človeški in duhovni, v prispodoba za začetek in konec tega ob- vih bitij: najprej živali in nato človeka. Vi pa odnosu z Bogom.« dobja. Tudi vi zaključujete četrto obdobje ste vsa obdobja imeli oporo in podporo: S temi besedami je povezal dva pomemb- svojega življenja. Če je bilo prvo obdobje staršev, sorodnikov, vzgojiteljev, učiteljev, na dogodka, oktobrsko škofovsko sinodo od spočetja do rojstva (vaš prvi nebeški prijateljev. Tudi še naprej boste imeli druž- bo, morali pa boste od petega obdobja naprej več storiti zase sami. Ne morejo z vami starši in ne namesto vas in ne more- mo učitelji. Dobili boste druge učitelje, dru- ge sodelavce, druge sopotnike in, Bog daj, tudi veliko drugih dobrih prijateljev. Ne moremo z vami, lahko pa gre z vami najprej naša hvaležnost za vse dobro, ki ste ga v vašem četrtem dnevu namenili Škofijski gimnaziji Vipava. Lahko gredo z vami tudi naše dobre želje in molitve za vse v življenju naprej, da boste v vseh va- ših nadaljnjih obdobjih delali in živeli tako, da boste ob koncu sedmega dne z zado- voljstvom rekli: »Bilo je zelo dobro.« Tako bodi! Vse dobro in na svidenje vsem!« Bojana Pižent Kompara 26 MED NAMI

Darijo Vižintin

Vseskozi je povezan z naravo, njegovo delo potapljača ga je povezalo z morjem, kot potapljač je med drugim delal v vojski ter pomagal pri arheoloških izkopavanjih, v svoji zbirki hrani amfore stare prek 2000 let. Še posebej rad pa ima gozdove, je lo- vec in trenutno predsednik Lovske druži- stor, kjer bi lahko razstavljali, “se predsta- ne Vipava, z gozdovi pa je povezan tudi na vili sokrajanom in vsem, ki pridejo Vipavo drugačen način. Iz največjega daru gozda, obiskati”. Za celotno izdelavo ene lesene lesa, oblikuje prekrasne skulpture, kipe. skulpture potrebuje 10 do 15 dni. Narejene Darijo je umetnik – slika, riše, dolbe ka- so iz enega kosa dobrega, kakovostnega men in rezbari v lesu. Prihodnji mesec pri-

Potapljač, lovec, vipavski Istran, umetnik … Le nekaj besed, s katerimi lahko opiše- mo Darija Vižintina. V Vipavo ga je, kako- pak, pripeljala ljubezen že leta 1985. Tu si je ustvaril družino in stkal številna prija- teljstva. Pravi, da je Vipava zelo podobna njegovi rojstni Savudriji, ljudje, Vipavke in Vipavci, pa so “…enkratni, prijazni!”. Življenja ob morju ne pogreša, niti morja, “Vipava je blizu morja”, ga boste slišali reči. Ko ga vprašam, če lahko rečem, da je pravlja v Lanthierijevem dvorcu razstavo lipovega lesa. Velik kos lesa najprej gro- Vipavec, pravi: “Seveda, vključil sem se v svojih kipov. Ob tem doda, da on in njegovi bo oblikuje z motorno žago, kasneje pa z ta kraj, Vipavec in Istran sem.” prijatelji umetniki v Vipavi pogrešajo pro- dletom oblikuje detajle, ko to konča, kip zbrusi ter polakira. Motivi so predvsem živalski in morski, tako lahko med drugim vidimo upodobljenega divjega petelina, hobotnico, delfina, ne manjka niti vladar morja Pozejdon. Z umetnostjo je bil, je, pa tudi še bo vseskozi povezan, “to delam za veselje”, pravi.

Natali P. Nardin

27 IZ DRUŠTEV

Pobrateno pohodništvo

Člani Planinskega društva Vipava so se sti. Za vsakega se je našlo nekaj. Za tiste Francozi se podobno niso držali nazaj in zadnje dni julija in prvi teden v avgustu z urnim in kondicijsko bolj opremljenim so za svoj del poskrbeli z domačo hrano udeležili skupnega tabora v Franciji z korakom so bile daljše ture, za tiste manj in lajno ter lajnarjem, ki je bil rojen, da je društvom Julka iz pobratene francoske pripravljene pa nekoliko krajše in polo- lajnar. Bolje ga ne morem opisati. občine Lumbin. Po spletu okoliščin sem žnejše. Sam se imam sicer za rekreativne- V petek smo se v manjšem številu spet se znašel na avtobusu, ki nas je odpeljal ga pohajača, sem se pa kljub temu pridru- dvignili na višjo nadmorsko višino, na v Francijo, natančneje v Aillon-le-Jeune, žil ekipi, ki je zbrala daljše in malenkost Rochers de la Badaz, v primerjavi s prej- kjer smo preživeli naslednjih 6 dni. Vožnja zahtevnejše ture. šnjimi vzponi je tu ostrejši kamniti vrh z med meni le na videz poznanimi ljudmi Prvega pohoda in dviga na Mont Colombier močno vegetacijo pod samim vrhom ter je trajala okrog 12 ur z vmesnimi »polna se nas je udeležilo največ. Navdušile so nekoliko ožjim dostopom. Pogledi na bli- miza hrane in pijače domače produkcije« nas zelene pašniške vedute ter pogledi na žnje, zdaj že znane vzpetine in vrhove, pa postanki. V to malo francosko vasico sem višje alpske sestoje v daljavi, med drugim je bil še vedno zelo lep. tako prispel v ponedeljek zvečer, s polno tudi Mont Blanc. Čeprav so se nekateri torbo hrane, ki se je niti dotaknil nisem, Popoldne smo imeli čas, da si v lokalni bolj potili kot drugi, nekateri potrebovali ker potrebe ni bilo. Sploh ni bilo časa, da fromažeriji napravimo zaloge sira do kon- kakšno minutko več in so morali pojesti bi se razgledal okoli, ko so nas domačini, ca koledarskega leta, kar so nekateri tudi sendvič več, je, kot vedno, trud na vrhu predstavniki Julke, francoskega društva storili in to večkrat. Tudi sam sem bil med poplačan z nagrado, ki jo le stežka opišeš. iz Lumbina, ki je v veliki meri zaslužno za njimi, saj je njihov sir naravnost čudovit. Naslednji dan smo se dvignili na Mont pobratenje vipavske občine s francosko In prišla je sobota in čas, da se iz ene do- Margeriaz, pozimi je to smučarska pla- lumbinsko, začeli streči od spredaj in od line premaknemo nazaj v drugo. Vračali nota nasproti prej omenjenemu Mont zadaj s sladkimi, mesnimi in tekočimi do- smo se čez Annecy, mesto, kjer so s cvetli- Colombierju. Svet je bil tokrat drugačen, brotami. Zalaganje s hrano nas je spre- cami okrašeni vodni kanali in promenade, še vedno pašniško zelen, vendar z mno- mljalo celotno druženje, od samega za- za sam zaključek izleta pa smo se ustavili go več kamenja. V četrtek smo obiska- četka pa tja do konca. v Chamonixu, znameniti izhodiščni turi- li Chambery, se sprehajali po njegovem Kot rečeno, sam sem bil neznanec med stično alpinistični točki na meji z Italijo v starem mestnem jedru, se dotaknili slo- ljudmi, ki se poznajo že več let, se druži- neposredni bližini Mont Blanca. novega rilca na znamenitem mestnem jo in sodelujejo v različnih društvih, zlasti vodnjaku, nato pa se z barčico preko Lac Končno lahko rečem, da sem več kot za- v planinskem društvu, in ki so kot pra- de Bourget, najglobljega in, odvisno od dovoljen, da sem imel možnost obiskati ta vi veterani imeli za sabo marsikaj. Sam vremena, tudi največjega naravnega je- mali košček Francije. Pa ne le zaradi špor- sem sprva le previdno opazoval in skušal zera v Franciji, se zapeljali do Abbaye tnih aktivnosti, čudovitega vremena, zno- dojeti socialno hierarhijo družbe, ki se je d'Hautecombe, cistercijanskega samo- snih poletnih temperatur, odlične hrane in formirala med udeleženci izleta v obliki stana, kjer smo se lahko pobližje srečali z pijače, temveč predvsem zaradi odprtih manjših skupinic, ki pa so delovale složno njegovimi interierji. ljudi na naši kot tudi na francoski strani. in vključujoče. Nekateri so skrbeli, da ni- Nadvse zabavno je bilo posredovanje in Zvečer je bil slovensko-francoski večer, smo bili lačni, drugi so skrbeli, da nam ni usklajevanje med jeziki. Res mi je bilo v ve- družabni dogodek, na katerem se tradi- bilo dolgčas, tretji pa, da je vse potekalo liko veselje, da sem lahko poslušal, včasih cionalno na mizo postavi vse dobrote, ki tekoče. pa tudi sodeloval pri zgodbah, ki se pišejo, jih premore naša čudovita dolina v spre- V jedilnici je bil na oglasni deski obešen če se le dvigneš in greš na zrak. Resnični mljavi večno zelenih slovenskih pesmi. razpored predvidenih tedenskih aktivno- spomini se ustvarjajo v stiku z 'živimi' lju- dmi, ne za zasloni in umetno polepšanimi digitalnimi fasadami. Meni kot človeku, ki rad zahaja v hribe, hkrati pa še zdaleč ni planinec v pravem pomenu besede, je bilo med hojo v veliko veselje poslušati vse zgodbice s planinskih taborov, neštetih vzponov na n-tisočake, vseh mogočih pri- god in nezgod ter izkušenj, ki nas delajo to, kar smo. Če se je kaj potrdilo, se je to, da smo v planinah res vsi enaki, ne glede na to, kdo smo, od kod prihajamo in kaj počne- mo. Ljubezen do narave, pohodništva ter do gora samih, njih izzivov, pristopov ter razmišljanj, ki se pri tem oblikujejo, res ne pozna meja in na nas deluje združevalno. Tega ne izjavljam je kot frazo, temveč je to nekaj, v kar resnično verjamem. Luka Lango 28 IZ DRUŠTEV

Veliki Babanski Škedenj

Osem zagnanih pohodnikov se nas je Kanin, Prestreljenik ter pod njim še Veliki Lepega, uspešnega dneva ne gre zaklju- zbralo na zgodnjo jutranjo soboto 28. Škedenj, ob katerem smo se vračali. Še čiti še brez skupnega nazdravljanja v julija, nekateri neutrudljivi naravnost iz prej pa smo preko sedla med Babanskima Bovškem duhu. Hvala vsem udeležencem Pokljuškega tabora, da osvojimo še eno Škednjema preko Jezerc morali poiskati za prijetno družbo, vabljeni na naslednje manj poznano goro v sklopu Kaninskega pravo mulatjero deloma po brezpotju in izlete! pogorja, torej Veliki Babanski Škedenj. se izogibati breznom. AF

Območje je sicer bolj poznano in prilju- bljeno med jamarji, kar so nam potrdili tudi sami jamarji, ki smo jih ulovili pri ja- marskem taborjenju. Pot smo pričeli pri t.i. Kaninski B postaji oziroma nekaj metrov višje pri markirani stezi za Kanin. Potem pa smo nadaljevali turo po stari mulatje- ri, ki pa jo ponekod v teh hribovskih spo- mladanskih obdobjih prerašča zelenje, ki poskrbi za bolj divji pohod, a še vedno ne težaven. Vseskozi nas je spremljal preplet zgodovine 1. svetovne vojne ter zanimivo spreminjane rastlinstva, od povsem na- vadnih travniških rastlin, ki jih najdemo na naših dolinskih travnikih, do tipičnih predstavnikov Alpskega rastlinstva. Hojo navkreber so nam bogatili razgledi proti jugu oziroma v dolino Soče, na sosednji Polovnik, Matajur v ozadju in Kobariški stol, z vrha smo pa potrpežljivo, ko so se meglice umikale, lahko videli Kaninski greben z bolj poznanimi hribi v okolici: Veliko Babo, Vrh Laške Planje, Črni vogel, 29 RAZMIŠLJANJE

Zdrs v Vipavsko dolino

Vipavska dolina je bila letos po mnenju in zajezitev vode – za ustavitev sovra- Janka Premrla v tridesetih letih prejšnje- Lonely Planet uvrščena med deset krajev žnikovega prehoda in tudi za namakanje ga stoletja, ko je nagajal fašistom. Janko v Evropi, ki jih je vredno obiskati. Obiska pa polj. Ker arhitektu nismo znali pomagati, je izhajal iz zavedne slovenske družine in so vredni tudi obkrožajoči jo hribi. smo krenili mimo Lanthierijevega dvorca je med drugo svetovno vojno ušel iz itali- proti Gradišču. Visoko v stenah smo za- janske vojske ter se priključil partizanom Planinsko društvo Podnanos se je prav sledili alpiniste, ki so raztegovali novo v boju proti fašizmu. Pred tri četrt stoletja v tem času odpravilo onkraj Nanosa na jeklenico, ki bo vodila na sam vrh Gradiške je padel v boju na Brinovem griču v nepo- Postojnsko – na mini družinski tabor. jasnjenih okoliščinah. Že med vojno je bil Tabor smo imeli postavljen na pobočju Ture. Nova zelo zahtevna planinska pot razglašen za narodnega heroja. Planinsko Svetega Lovrenca z obširnim pogledom imenovani Tura direkt (delovno ime) bo društvo Podnanos že 35 let organizira na svojstveno Pivško kotlino. Zanimiva je odprta leta 2019. Takrat bo ravno 50. množičen spominski pohod po Vojkovih po tem, da se velika večina njenih voda zli- obletnica znamenite Furlanove poti, za poteh – zimski vzpon na Nanos. Podatek, va v Črno morje. Nas pa je zanimala tista katero je dal pobudo in jo realiziral ta- da je bil Vojko partizanski komandant kr- manjšina, ki po kratki rečici Lokvi ponikne kratni predsednik Planinskega društva ščanskih vrednot, nam je bil po desetle- pod bližnjim Predjamskim gradom, luč Vipava Otmar Črnilogar. Gospod Otmar je tjih prevzgoje nenavaden. Od slikovite sveta pa zagleda v Vipavi in nadaljuje pot bil podraški župnik, profesor klasičnih je- cerkvice z zlatimi oltarji v Podbrju smo proti Jadranskemu morju. Udeleženci smo zikov in prevajalec Svetega pisma. Ko smo se med vinogradi dvignili na hribček nad se odpravili na nenavaden pohod, ki nas je se razgledovali pod mogočnim ostenjem, Orehovico, imenovan Kucelj. Tu stoji mali vračal nazaj proti Vipavski dolini. Tokrat je nad nami zajadral sokol selec, ki gnez- Aljažev stolp, postavljen v zadnjem letu smo se vodniki in starši prepustili vode- di na južnih in zahodnih pobočjih Nanosa. prejšnjega tisočletja. Od tu sega pogled nju otrokom in njihovi domišljiji. Pot smo Sokol selec je najhitrejše živo bitje, saj pri na prve vinorodne vasi Vipavske doli- začeli v jami pod gradom in kmalu zdrsnili »pikiranju« na žrtev doseže hitrost tudi ne, gledano od središča Slovenije proti v rov, ki je deloval kot magnetna tuljava, do 300 km/h. Spodbudil nas je, naj ven- Primorski: Lozice, Podnanos, Podraga. sledil je niz prepletajočih se toboganov, ki dar nadaljujemo pot naprej proti svetemu Spodaj nižje ob potoku Pasji rep je pred so nas centrifugirali v brezčasovno zanko Miklavu, kjer se je nad cerkvico, vpeto v domačijo sedela imenitna družba. Uglajen in nas izvrgli v leto 1485! pobočju Nanosa, nekaj kadilo. Očitno je šlo za decembrski čas, saj je bil to dim od gospod je vstal, dvignil kupico in vzneseno V tej časovni zmedi nam je priskočil Miklavževe peke piškotov. Spotoma smo rekel: »Vinograd Pasji rep blizu Orehovice na pomoč sam roparski vitez Erazem opazovali naravo in opazili zaplato zimze- daje prav dobro vino«. To je bil baron Janez Predjamski, ki se je slučajno takrat po lenega hrasta – črnike, ki je tipičen pred- Vajkart Valvasor, ki je leta 1689 o tem pisal skrivnem rovu odpravil na Vipavsko po stavnik mediteranske flore. To so njegova tudi v Slavi Vojvodine Kranjske. Mi po av- češnje. Njegov grad je bil namreč oblegan najbolj severna rastišča v Sloveniji, kjer že tohtonem vinu zelen nismo segli, saj nas z avstrijsko vojsko, ki se je odločila viteza prihaja do mešanja z alpskim rastlinjem. je čakala še dolga pot prek vinorodnega na gradu osamiti in izstradati. Ker smo šli Rebra na Lozice. Tik pred vasjo, pisalo se z Erazmom z v isto smer, smo ponujeno V pasji vročini pri rekordni temperaturi je leto 1905, smo srečali mladega Stanka vodstvo sprejeli. Brodili smo po osrčju vo- 40,6°C smo se sredi poletja 2017 spustili Premrla. O tem Premrlovem »pohodu« tlega Nanosa, ki je po izročilu poln vode. s pobočja v dolino. Prečkali smo mokri- nam je njegov prijatelj, skladatelj Alojz Družbo so nam delali tudi »zmajevi mla- šče Mlake – edini košček dolinskega dna Srebotnjak, kasneje tako povedal: »Ves diči« – človeške ribice, ki jih je nekaj sku- Vipavske doline, ki je ohranil prvobitnost, navdušen mi je pripovedoval, kako je bil paj z nami naplavilo po raznih izvirih reke saj je srečno ušel procesom izboljšav ze- to lep sprehod, poslušal je ptičje petje in Vipave. Vipava ima namreč enega najve- mlje (meloracija), gradbenim posegom in občudoval naravo. In na tej poti na Lozice čjih deltastih izvirov v Evropi. Erazem se je onesnaženju, ker je bil mnogo let pod skrb- je dobil navdih za Zdravico. Tako je nastala odpravil na obisk k sestri na Stari grad nad ništvom JLA. Mlake so blagodejna oaza iz- naša državna himna«. Glasbeni virtuoz in Vipavo. Njegova pot pa se je sicer slabše jemne živalske in rastlinske raznovrstno- organist Stanko Premrl, ki je bil leta 1880 končala kot naša: še istega leta je umrl kot sti, po kateri se uvršča v sam evropski vrh. rojen v Šentvidu (današnjem Podnanosu), žrtev izdaje služabnika, zasut s kamnitimi Navdušile so nas raznotere divje orhideje velja s svojimi skoraj 2000 skladbami za kroglami v lastnem gradu. in metulji, ki so se pasli na njih. Na južnih enega najplodnejših slovenskih skladate- gričih nad Podrago – Vipavskih Brdih sta ljev. Komaj smo se sestavili skupaj, smo ugle- nas prehitela dva mladeniča, ki pa žal ni- dali plešastega možakarja srednjih let Pot smo nadaljevali po skromnem kolo- sta bila tekača Ultra Traila UTW 2018 (106 z dolgo brado, ki je okrog prenašal neke vozu nad Žvanuti in Otoščami, ko nas je km dolg gorski ultramaraton po obronkih starinske merilne inštrumente in nekaj spomladi 1782 prehitela kočija s števil- Vipavske doline), ampak bežeča kurirja v razpredal v latinskem jeziku. Gospod je nim spremstvom. Po furmanski poti se je letu 1942 iz napadene kurirske postaje. bil znameniti renesančni slikar in izumi- peljal papež Pij VI. na Dunaj z namenom Postaja je povezovala prek 40 kurirjev, ki telj Leonardo da Vinci. Njegovo življenje pri cesarju izboriti preklic cerkvenih re- so vzdrževali zveze s partizanskimi eno- je bilo preplet raziskovanja, ustvarjanja in form. Papeževa pot na Dunaj ni bila ravno tami. Čeprav smo bili v časovnem stroju in potovanj. Pot ga je točno leta 1500 prine- uspešna, nam pa je šlo kar dobro od nog. smo hoteli pomagati, smo bili nemočni pri sla v Vipavo, kjer je proučeval reko Vipavo Previdno smo prečkali gradbišče hitre spreminjanju in popravljanju zgodovine. in njene izvire ter naredil načrt obrambe ceste preko Rebernic, ki se je grobo zare- pred invazijo Turkov v Beneško republiko. Končno smo prispeli v našo bazo v zala v pobočje Nanosa. Ker gre za nesta- V Vipavski dolini je naročil izgradnjo jezu Podnanos. V gasah smo zasledili mladega bilno zemljino - plazeči nanos (odtod ime 30 RAZMIŠLJANJE, AKTIVNI SMO

Nanos?!) bo potrebno leta 2028 nekatere visoko; truden velicih domačih skerbi, sit, vratnika. Jamski hrošček drobnovratnik stebre viaduktov popolnoma popraviti. nejevoljin pretežkih butar, - iše miru in je v svetu znan kot prva opisana jamska pokoja, - in ker ga spodej na svetu ne naj- žival. Ker je trgovanje z jamskimi hrošči še Nanos je12 km dolga in 6 km široka pla- de, beži gor na visoko goro v svojo sladko vedno dobičkonosen posel, je jama zaprta nota, geološko apnenčasta guba, nari- tolažbo.« Vrtovčeva pridiga na gori je po za nestrokovno javnost. Še v ene globine njena na flišne kamnine Vipavske doline. vsebini bolj podobna predavanju in velja smo se podali in sicer v kaverne Suhega Med zgornjo propustno in spodnjo ne- za enega najstarejših slovenskih planin- vrha – najvišjega vrha Nanosa, 1313 m. propustno plastjo po celotnem pobočju skih spisov. Hribovsko duhovno navdah- Kaverne so Italijani končali ravno ob na- privrejo na dan številni izviri. Osvežili njeni smo nadaljevali pot v notranjost šem prihodu med obema vojnama in so smo se pri enem izmed njih in s težavo Nanosa. služile kot druga obrambna linija rapalske prečkali Barnico – rimsko pot, kjer nas je meje. v hudi burji v 33. letu Gospodovem zau- V drugi polovici 19. stoletja smo v goz- stavila truma rimskih konjenikov, name- dovih dohiteli vozove, ki niso tovorili ne Končno smo prišli do naše zadnje točke njenih proti Ocri, današnjemu Razdrtemu. lesa ne sena. Njih tovor je bil obložen s – na Plešo, kjer stoji Vojkova koča. Ker je Še sreča, da so se bili primorani umakniti slamo, ki je služila za izolacijo, da se led takrat prišlo do letalskega obstreljevanja sodobnim »Jakobovim« romarjem in kole- ne bi stopil. Led, ki so ga kopali v nanoških bližnjega RTV oddajnika med agresijo ju- sarjem na tej isti poti. Po skrivnostni stezi ledenikih, so vozili najpogosteje v Trst, goslovanske armade leta 1991 na mlado prek Furlanovega žleba smo se dvignili na z ladjami pa tudi vse do Egipta. Nanoški slovensko državo, smo se umaknili v no- rob Nanoške planote. Stožčasta Grmada, ledeniki niso klasični gorski ledeniki, am- tranjost stolpa in si ogledali novo muzej- eden od številnih vrhov Nanosa, je bil za- pak gre za navpična brezna, ki v svojem sko zbirko analogne oddajne tehnike. jedru ohranijo led še dolgo ali celo prek vit v meglo – imenovano »zástavo«, kar je S Pleše zremo v dolino. Opazimo, da je v bil znak, da burja še ne bo ponehala. poletja. Poznamo Loški ledenik, Mali Trški (Vipavski) ledenik, Veliki Trški (Vipavski) Podnanosu nekam čudno živahno. Le kaj Pred skoraj dvesto leti smo končno prile- ledenik, Sneženo Jamo, Vrhpoljski ledenik, se dogaja? Seveda, danes je 20. februar zli do cerkvice sv. Hieronima na Nanosu, Slapenski ledenik, Podraški ledenik, Tri 2019 in tu poteka državno tekmovanje kjer je na binkoštni ponedeljek leta 1820 jamce … V labirintu ledenikov smo zašli in Mladina in gore. Tega pa res ne smemo pridigal Matija Vrtovec: »Kakor otroka že se znašli v globočini Volčje jame. Tam smo zamuditi. Hitimo v dolino in nobena noga mika se splaziti na bližnjo goro domačije, pred dobrimi 100 leti zasačili krivolovce noče biti zadnja. vleče tod umniga neizrekljiva moč gor na pri nastavljanju pasti za hrošča drobno- Marko Nabergoj Mednarodni forum Galicija 2018

Tako se v prevodu uradno imenuje seja v prevodu pomeni “Mednarodni forum organizira približno 600 dogodkov letno, Evropskega mladinskega parlamenta Galicija 2018”. Geslo te seje je bilo “Skupaj kar znese približno 1 500 dogodkov na (EYP), ki sem se je udeležil letošnje pole- sejemo prihodnost”. leto, ki se jim pridruži okoli 35 000 ude- tje med 16. in 24. julijem v Španiji. Potekala ležencev in organizatorjev. EYP je torej Kaj pravzaprav je EYP? EYP je edinstveni je v dveh večjih mestih v regiji Galicija, in ogromna organizacija, ki jo vodijo mladi izobraževalni program, ki združuje mlade sicer v Vigu in Santiagu de Compostela. Iz za mlade. V Sloveniji imamo posebno dru- iz vse Evrope, ki se med seboj pogovarjajo Slovenije smo se kot delegati prijavili štir- štvo, Društvo Evropski mladinski parla- o političnih temah na enak način kot v pra- je, od tega dva preko uradne delegacije ment, katerega spletna stran je dostopna vem evropskem parlamentu. Kot omrežje EYP, druga dva pa sta se prijavila samo- na naslovu www.eypslovenia.org. Na tej neodvisnih društev in organizacij je EYP stojno. Uradno ime seje je “International strani lahko najdete več o EYP v Sloveniji prisoten v štiridesetih državah v Evropi in Forum of EYP España Galicia 2018”, kar in EYP na splošno. Vrnimo se k seji Galicia 2018. EYP Slovenija članom svojega društva vsak mesec po- šlje seje, na katere bodo organizirano po- slali nekaj ljudi kot slovensko delegacijo, v obliki mesečnih novic. V majski izdaji sem opazil možnost prijave za delegacijo v Galicia 2018. Hitro sem se prijavil in že nekaj dni kasneje sem dobil potrdilo, da sem prijavljen in da se bodo kmalu začele priprave. Kot za vsako sejo sem si moral izmed tem, ki so bile na voljo, izbrati tisto, pri kateri bi rad sodeloval, poleg tega pa tudi poskrbeti za veliko drugih formalno- sti. Odločil sem se, da se prijavim za komi- te, katerega tema bo razvoj avtonomnih vozil v EU. Dejstvo je namreč, da zakoni niso prilagojeni avtonomnim vozilom. Uradno se je naš problem slišal takole:

31 AKTIVNI SMO

“Dobrodošli v prihodnosti: V luči pogovo- gumnejših ni odvrnilo od kratkega skoka rov v Evropskem parlamentu glede etič- vanj. nih in moralnih pravil za avtonomna vo- V sredo je najprej potekala otvoritvena zila, ki hitro prihajajo na evropske ceste in slovesnost, nato pa smo se z avtobusi bodo kmalu uvedena za prevoz blaga pre- odpeljali v približno uro in pol oddaljen ko mej. Kako bi lahko EU prilagodila svoje Santiago de Compostela, kjer smo začeli zakone in pravila, ki bi omogočili nastanek z resnim delom, delom po komitejih. Le-to varne mreže za avtonomna vozila in bi le- se je nadaljevalo še cel četrtek in petek. -ta lahko postala resničnost prometa v Bili smo na tamkajšnji filozofski fakulteti. Evropi?”. Jaz sem bil v komiteju za transport in tu- Uradno se je seja začela v ponedeljek, 16. rizem (TRAN). Dejstvo je, da smo prišli iz julija 2018. Večina nas je sicer v Španijo, različnih evropskih držav in da je Slovenija zaradi boljših letalskih povezav, prispela ena izmed redkih držav, ki to področje de- že dan prej. Okoli 15. ure popoldne smo loma že ureja ali pa imamo zakone za obi- se prijavili v hostel, takoj zatem pa smo čajna vozila, ki bodo služila kot podlaga Generalna skupščina je potekala v bili deležni dobrih misli naših sponzorjev. za zakone, ki bodo urejali področje avto- Kulturnem centru Galicije. Glavni namen Seja je imela namreč več kot 25 različnih nomnosti v prometu. Velika večina evrop- generalne skupščine je ugotoviti, ali je do- sponzorjev. Nato pa smo že začeli z tim- skih držav tega (še) nima. Po drugi strani ločena rešitev dovolj dobra, da se jo lah- bildingom. Spoznati smo morali namreč pa je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ko preda uradnim institucijam EU ali ne. kar nekaj ljudi, od fotografov, do ekipe za ji še vedno ni uspelo implementirati splo- Potek generalne skupščine je na vsaki seji zabavo (da, tudi to imamo na vsaki večji šne evropske uredbe o varovanju osebnih nekoliko drugačen, določi ga predsednik seji), do vodij komitejev, drugih delegatov podatkov (GDPR), kar je bila tudi tema na- seje. …, s katerimi bomo preživeli cel teden. Ta šega komiteja. Ker je koncentracijo težko del sej je izredno pomemben, saj se mo- ohraniti toliko časa na eni temi, smo imeli Ker je bilo vseh komitejev kar dvanajst, je ramo med seboj spoznati, če želimo delati vmes krajše in daljše odmore, rekreacijo in generalna skupščina trajala od jutra do učinkovito. V večernih urah je sledil še en, podobno. V petek popoldne smo bili prvi večera. K sreči so v ekipi za zabavo vmes za vsako sejo značilen dogodek, imenovan komite, ki je s svojim delom zaključil. pripravili igrice za poživitev, imeli pa smo “Evropska vas”. Vsak delegat prinese za tudi odmore za kavo, ki so jih nekateri iz- V soboto dopoldne smo se vsi udeleženci svojo državo značilno jed in zvečer jemo koristili tudi za spanec. Resolucija našega peš odpravili po zadnjih petih kilometrih našo hrano namesto večerje. Tako smo komiteja (kot večina drugih) je bila spo- znamenite Jakobove poti v Santiago de jedli jedi, ki jih do sedaj nismo še nikoli, za znana kot dobra in bo posredovana ura- Compostela. Hostel, kjer smo bili namreč večino verjetno še slišali nismo. dnim institucijam EU. Takoj za generalno nameščeni, je v prvi vrsti namenjen ro- skupščino je v isti dvorani bila še zaključna Naslednji dan, torek, smo v celoti preži- marjem. Ponuja zelo nizko ceno nočitev, prireditev, kjer so se organizatorji zahva- veli na plaži. Od vseh dni, ki smo jih pre- vseh ležišč pa je skoraj pet tisoč. Sledil je lili delegatom, delegati organizatorjem in živeli v Španiji, je bil to edini dan, ki je bil ogled vseh pomembnejših znamenitosti tako naprej. Kot je tradicionalno za vsako sončen, temperature pa so se dvignile na v tem romarskem mestu, ki ima ogromno sejo, je sledila evropska himna in neura- 25 stopinj. Za Galicijo, ki je pokrajina ob cerkva, vsako leto pa ga obišče več sto dna himna evropskega parlamenta, pe- Atlantskem oceanu, je značilno “britan- tisoč turistov, večinoma romarjev. Pozno sem Johna Lennona z naslovom “Imagine”. sko vreme”, torej pršec, veliko padavin in popoldne in zvečer smo imeli priprave na Zvečer je sledila še zaključna zabava in s zmerne temperature skozi celo leto. Tako generalno skupščino. Pozno zvečer je bil tem se je uradni del seje zaključil. pozimi nikoli ne sneži, po drugi strani pa dogodek, imenovan “EYPvizija”, ki je “mla- se temperature skoraj nikoli ne dvignejo dinska Evrovizija”. Vsaka država je morala Večina delegatov je odšla domov takoj na- na 30 stopinj ali več. Skozi timbilding smo predstaviti svojo državo skozi pesem in slednji dan, nekateri pa smo zaradi boljših se med seboj resnično dobro spoznali. ples. Slovenci smo tako pripravili “Ti, moja povezav v Španiji ostali do srede. Preostali Prišli smo namreč iz vseh možnih evrop- rožica!”, zmagali pa so Italijani z “Andiamo čas smo izkoristili za ogled pomembnejših skih držav, v mojem komiteju smo bili iz a Comandare”. Generalna skupščina je znamenitosti v naši okolici in nakupovanje Slovenije, Srbije, Albanije, Italije, Irske, večini (in tudi meni) najdolgočasnejši do- spominkov. Vsekakor je to izkušnja, ki mi Nizozemske, Grčije, Portugalske, Češke in godek na vsaki seji in tako nam je dan za bo dolgo ostala v spominu. Spoznal sem Latvije. Morje je bilo hladno, kar pa najpo- sprostitev prišel prav. nove ljudi iz cele Evrope, z nekaterimi bomo stike zagotovo ohranili. Eno pa nam je skupno: videli se bomo nekje v Evropi. Vsakemu priporočam, da postane tudi on član EYP, če le ima možnost. je V Sloveniji je članstvo brezplačno. V kolikor vas zanimajo dokumenti, pove- zani s sejo, vas vabim k obisku naslova eyp.tadejkobal.com/galicia2018. Uradna spletna stran seje je sicer na voljo na gali- cia2018.eype.es. Tadej Kobal, Slap V SLOVO

Spoštovani sorodniki, sodelavci in prijatelji!

Dovolite mi, da z le nekaj besedami pred- in preizkušenj. stavim življenjsko pot najinega očeta. Njegova otroška želja je bila postati šofer Ferdinand Trošt se je rodil 22. oktobra 1932 tovornjaka. Obvladati je hotel stroj, mnogo v Šentvidu, današnjem Podnanosu, kjer se večji od njega, a prve delovne izkušnje si je pod mogočnim Nanosom začenja Vipavska nabiral kot knjigovodja v Kmetijski zadrugi v dolina. Bil je peti, najmlajši otrok mate- Goriških Brdih. Vodstvo zadruge je spozna- re Antonije in očeta Matije. Družina se je lo njegovo veliko nadarjenost in ga spodbu- preživljala s kmetijstvom, zlasti vinogra- dilo k nadaljevanju šolanja. Edini v družini dništvom. Ker je ob domačiji tekel potok, je nadaljeval šolanje v Ljubljani, najprej na je njegov podjetni oče zgradil mlin. V njem Srednji ekonomski šoli in nato na Ekonomski je vpijal pripovedi ljudi, ki so prinašali žito fakulteti, kjer je kasneje tudi doktoriral pod v njihov mlin. Govorile so o težkem vaškem mentorstvom prof. Vladimirja Pertota. življenju trdoživih Primorcev pod fašistično V rodno Vipavsko dolino se je vedno zelo italijansko okupacijo. Iz njih je spoznaval rad vračal. Zanj je bila raj na zemlji. »Nikdar misli ljudi, njihovo zvestobo jeziku in naro- je ne bi zapustil, če me želja po znanju ne du. Šembid, Podnanos, je bil uporna vas, ki bi zvabila v Ljubljano«,nam je govoril. In ko je nasilje ni zlomilo, ne pred drugo vojno in se je na Razdrtem naša pot prevesila po trdo delo na koncu obrodi bogate sadove. ne med njo. S sestro sva poslušali njegove Rebrnicah v dolino, so njegove oči zažarele S sestro Jano naju je od dijaških let navdu- pripovedi, iz njih sva spoznavali njegova v drugačni svetlobi, v njih je žarela medi- ševal za ekonomijo in za akademsko delo. otroška leta, razbirali njegovo spoštovanje teranska širina, zbistrili so jih sunki burje, S prvo ga je razveselila Jana, z drugim jaz. človekove trdnosti, pokončnosti in vredno- v njih je odsevalo zelenje vinogradov, svet sti lastne misli. se je odpiral in se z Vipavo spajal z morjem. Od malega naju je spodbujal k učenju tujih jezikov in nama razlagal, da bo Slovenija, ko Šolati se je začel v italijanski šoli, v kateri Na vaški šagri na Slapu je spoznal 17 letno bova doštudirali, v središču Evrope in da bo slovenska beseda ni bila dovoljena in niti Jadranko iz Vipave, ki je postala njegova ži- znanje jezikov ključnega pomena. Tako naju ime, ki so ga otroku dali starši. Ferdinand vljenjska sopotnica in ženska za uspešnim je v 80ih sam pospremil v London na učenje bi moral postati Ferdinando, a njegov oče moškim. Usoda jima ni bila vedno naklonje- angleščine. tega ni dovolil, zato je bil deček v šoli več na, saj jima je kmalu po rojstvu vzela prvo- tednov brez imena. Italijani so popustili in rojenca Primoža. Bil je skrben oče in luč v njegovi sobi ni nikoli ugasnila, dokler nisva obe prišli domov. ostal je deček s svojim imenom. Najin oče je bil velik domoljub in zelo oseb- Bil je kmečki otrok in njegova velika strast je Druga svetovna vojna mu je vzela otroštvo, no je doživljal usodo Primorske in celotne bilo tudi obdelovanje zemlje. Ni imel samo šola mu je hotela vzeti jezik, a nihče mu ni Slovenije. izrednega čuta, ampak tudi veliko znanja o mogel vzeti povezanosti v družini. Izjemno ponosen je bil na svoji Ekonomsko gojenju sadnega drevja in vinske trte. Vsak Druga svetovna vojna mu je vzela brata fakulteto in Fakulteto za pomorstvo in pedenj njegove zemlje je bil obdelan in je Antona, ki se kot italijanski vojak na ruski promet in na celotno ljubljansko Univerzo. bogato obrodil. Kako ponosno nam je po- fronti nikoli ni vrnil iz ruskega ujetništva. Globoko je verjel, da so izobraževanje, zna- stregel s svojim grozdjem, še letos s kra- Naš oče ga je vse življenje iskal, zbiral je nost in inovativnost temelj za razvoj in na- ljico vinograda. Njegovi žepi so bili pogosto podatke med preživelimi, njihovimi svojci, predek celotne družbe. polni vrvic za povezovanje trt. v arhivih in muzejih. Hotel je vedeti, kje je Bil je izjemno delaven človek in povsem Zapustil nas je nenadoma in nepričakova- končal svojo pot njegov brat, hotel je mir predan ciljem, ki si jih je zastavil. Ti so bili po no, še poln načrtov za prihodnost. Po nje- za celo družino in hotel je poznati resnico navadi visoki in sodelovanje z njim je znalo govem zgledu jih bomo nadaljevali mi. o zlu. Ko se je vojna končala, je bil star tri- biti zahtevno, saj je od vseh, ki smo z njim Maja in Jana najst let, še vedno otrok, a zrel od spoznanj sodelovali, pričakoval trdo delo. Ker samo V slovo Marici Žvanut

V bolnici v Šempetru pri Novi Gorici je ne- in šiviljski tečaj ter po vrnitvi nazaj do- Po letu in pol je poleg dela strojepiske za- pričakovano 10. avgusta preminula žena, mov opravila še dvoletno večerno admi- čela opravljati še delo računovodje. Po še- mama in stara mama Marica Žvanut iz nistrativno šolo v Ajdovščini v organiza- stih letih je prevzela delo tajnice sodišča. Podrage. ciji Delavske univerze. Tako se je naučila To delo je opravljala vse do upokojitve strojepisja in stenografije in se leta 1959 leta 1991. Rojena je bila leta 1941 na Lozicah pri prijavila kot strojepiska na prosto delov- Jernejevih v družini treh otrok in se je leta Od poroke dalje pa je na kmetiji v Podragi no mesto Okrajnega sodišča v Postojni ter 1966 poročila z Jožetom Žvanutom ter se prijela za vsako hišno in kmečko delo. V bila izbrana med sedemnajstimi kandida- preselila v Podrago. času pokoja se je posvečala svoji družini ti. V komisiji za izbor sta bila tudi sodnika, in štirim vnukom. Poleg tega pa je zaradi Po končani osemletki je odšla v Ljubljano gospoda Stojan Kocijančič in Česnik ter njene dolgoletne sodne prakse na sodi- k svojemu stricu in tam opravila kuharski takratna tajnica sodišča gospa Kuharjeva. 33 V SLOVO, DOBRODELNI SMO

benemu odboru župnije Podraga urejati in posest 335 ha zemljišč na Nanosu in v vse uradne zadeve in soglasja za obnovo dolini v vrednosti 828.000 evrov. Zadnji te zanimive in stare cerkvice, ki jo vidimo dokument v tej zadevi je pokojna Marica nad Podrago. prejela nekaj mesecev pred smrtjo. Njena velika zasluga pa je delo v po- Kako je bila Marica priljubljena med lju- stopku za vrnitev posesti agrarne sku- dmi, je pokazala velika množica od blizu in pnosti Podnanos, ki zajema vasi Lozice, daleč, množica ljudi, ki so se udeležili nje- Podnanos in Podraga, v katerih je 2O7 nega pogreba v Podragi 16. Avgusta 2018. upravičencev. Pokojna Marica je sama, Med njimi je bilo še nekaj živečih sodelav- brez vsakršne pomoči drugih, za vsakega cev s sodišča v Postojni. Obred njenega posebej iskala in zbirala po mnogih evi- pogreba sta opravila gospod škof Metod dencah vse podatke prvotnih in sedanjih Pirih, dolgoletni družinski prijatelj in go- lastnikov, kar je bilo veliko in dolgotrajno spod župnik iz Podnanosa Tomaž Kodrič delo. Podatke je iskala vzemljiški knji- ob ubranem petju cerkvenega pevskega gi, v mrliških knjigah župnij, hodila je še zbora iz Podrage, ki ga vodi zborovodkinja na pokopališča teh treh vasi, da je dobila in organistka Nadja Bratina. Vsem iskrena kakšen uporaben podatek ali povezavo. Postopek za vračanje te posesti je trajal hvala! šču mnogim ljudem pomagala pri raznih dolgih sedem let, ker sistem vračanju ni Družina pokojne Marice Žvanut se ob tej pravnih postopkih, prošnjah ali pritožbah bil naklonjen in so to oblasti še bolj ovi- priliki zahvaljuje tudi vsem, ki so jo tako in na tem področju svetovala vsem, ki so rale. Odvzeto pa je bilo z enim samim li- številčno pospremili na zadnji poti, izrazili prišli k njej po nasvet ali pomoč. stičem papirja. Postopek vračanja te po- sožalje ali se jo spomnili v molitvi. sesti se je pozitivno zaključil v letu 2015 Ko so začeli v Podragi obnavljati cerkev sv. na Vrhovnem sodišču v Ljubljani. Tako so Ohranimo jo v lepem spominu. Socerba, je pomagala takratnemu grad- potomci razlaščencev dobili nazaj v last Magda Rodman Obisk turističnega društva Lanthieri Vipava v VDC Ajdovščina – Vipava

Člani Turističnega društva Lanthieri VDC Ajdovščina – Vipava, kjer v pritli- Vipavi živi šest oseb. Predsednik društva Vipava so obiskali stanovanjsko skupino čju večstanovanjskega bloka Ob Beli 9 v Jernej Mikuž je povedal, da izkupiček od prodaje vstopnic koncerta Klape Rišpet v višini 2000 evrov kot donacijo darujejo Varstveno delovnemu centru Ajdovščina – Vipava. Ta prijetna novica je prijetno presenetila in razveselila vse varovance in zaposlene. V imenu vseh, ki živijo in de- lajo v VDC, se je zahvalila stanovalka Ana Marinkovič, direktor VDC Roman Velikonja je povedal, da bodo donacijo namenili za sofinanciranje programov, ki varovancem, teh je 72, omogočajo kvalitetnejše življe- nje, kot je na primer letovanje oseb, ki so težje gibalno ovirani ali na invalidskih vo- zičkih v Terme Laško, na letovanje v Izoli, zimovanje, taborjenje.

Sicer pa turistično društvo že vsa leta omogoča varovancem brezplačne oglede prireditev, ki jih organizirajo. Skoraj dvo- urno srečanje je minilo v prijetnem in pri- jateljskem vzdušju, saj se mnogi med se- boj poznajo iz naključnih srečanj po Vipavi.

Roman Velikonja, VDC Ajdovščina - Vipava 34 TURIZEM

Za nami je pestra poletna sezona

Da bo letošnja poletna sezona izvrstna, s celega sveta, največ tujih gostov je iz za oglede blizu in tudi v sosednjih občinah je nakazoval že dober obisk v pomladnih Francije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, in še dlje. V poletni sezoni so za ljubite- mesecih in veliko zanimanje medijev ter Italije, Avstrije, v zadnjih petih letih pa lje vina odprli vrata svojih kleti tudi šte- turistov. Turistični utrip v občini Vipava je beležimo porast gostov iz ZDA, Velike vilni vinarji in letos smo iz naše Vinoteke bil letos res zelo živahen in skupaj z na- Britanije in Avstralije. Želijo si celovito do- Vipava usmerjali turiste v kar 20 odprtih šimi ponudniki skušamo zagotoviti zani- živeti Vipavsko dolino, in doživeti obisk, vipavskih hramov, ki so v poletnem času mivo turistično ponudbo. Kaže, da smo ki ne vključuje le ogledov znamenitosti, po ustaljenem urniku sprejemali turiste. na dobri poti. Je pa zagotovo pred nami še ampak tudi pristen stik z domačini, obiske Zagotovo so ena največjih zanimivost iz- veliko izzivov. vinarjev in vinskih kleti. Radi doživijo pri- viri reke Vipave ter številne zgodbe naših stno naravo, všeč jim je, da je tukaj mir in gradov in dvorcev. Turisti so navdušeni Že pred sezono smo pripravili zloženko, veliko možnosti za športne aktivnosti ter tudi nad naravo, sprehodi med vinogradi, kjer so predstavljene glavne točke, ki jih vrhunske kulinarične užitke. kolesarjenjem in pohodništvom ter nad priporočamo za obisk in je bila pri turistih prijaznimi domačini in izvrstno kulinariko. zelo dobro sprejeta. Letos so jo turisti lah- V TIC-u turisti iščejo informacije o mo- Ker imamo pri nas Vinoteko Vipava, ki predstavlja zgodbo 55-ih vinarjev Vipavske doline z več kot 250 vini, pa sta pri nas aktualna tudi predstavitev ter na- kup vipavskih vin. Prodaja je v prvih de- vetih mesecih letos še nekoliko presegla rekordno lansko prodajo. Letošnja novost v vinoteki je nova mobilna aplikacija, re- zultat študentskega projekta TRAPRI, ki je od aprila od avgusta potekal v sodelova- nju Fakulteto za računalništvo in univerze v Ljubljani. Obiskovalcem nudi informacije o vinih in vinarjih ter promovira predvsem avtohtone vinske sorte. Največje zanima- nje v vinoteki je tudi sicer prav za vina iz avtohtonih sort grozdja, ki jih kot spomin- ke nesejo svojim prijateljem in domačim. O pestrem dogajanju pri nas lahko najdete več informacije na spletni strani www.iz- virna-vipavska.si. Napovedujejo se števil- ko dobili tudi pri ostalih ponudnikih turi- žnostih za zanimivo preživljanje počitnic, na martinovanja, dogodki z vinsko tema- stičnih storitev, s katerimi dobro sodelu- od tega, kaj si velja ogledati, o možnostih tiko in osmice. Napovedi dogodkov lahko jemo (ponudniki nočitev, vinarji) ter tudi nočitev in prehranjevanja, kje lahko parki- spremljate tudi na naši Facebook strani. izven delovnega časa pred TIC-em, kamor rajo, prihajajo po zemljevide in prospekte Iris Skočaj smo postavili star vinski sod, na njem pa so različne informacije in zloženke. V pr- vih devetih mesecih tega leta je storitve našega TIC-a uporabilo 4.172 domačih in 5.127 tujih gostov. V poletnih mesecih smo imeli največ individualnih gostov, pred- vsem parov in tudi družin. V spomladan- skih in zdaj v jesenskih mesecih pa je bilo MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA oz. bo več organiziranih skupin. Na foto- grafiji je najmlajša domača skupina to leto POZAMENTERIJA in njihove radovednosti in zagnanosti smo bili zelo veseli. Največ skupinskih obisko- GALANTERIJA valcev je iz Slovenije, predvsem članov društev in šolarjev. Iz tujine so skupinski URNIK obiskovalci predvsem iz sosednjih držav PON-PET 8-12 14-18 in jih v glavnem zanima vinska tradicija. Naš zavod je bil ustanovljen že leta 2004 SOB 8-12 in od takrat se situacija seveda spreminja. NED ZAPRTO Turisti so vsako leto številčnejši in vedno več je individualnih tujih turistov. Prihajajo

35 TURIZEM

Vipavska trgatev 2018

Nedelja je bila najprej namenjena otro- kom, ki so se zabavali ob HIP HOP plesni delavnici z Eleno, iskanjem skritega za- klada in reševanjem princesk na gusarski pustolovščini z ADC, lepo popoldan je pri- čaral tudi Čarovnik Grega. V parku je bil kot običajno otroški zabaviščni park, za naj- mlajše pa so bile organizirane brezplačne otroške ustvarjalne delavnice v sodelova- nju s Hišo sadeži družbe. Letošnja Vipavska trgatev je v vikendu lesarjem in v znamenju tradicionalne dirke Odrasli so se lahko sprehodili med kmeč- med petkom, 14. in nedeljo, 16. septembra na Nanos ter plezalcem vseh generacij, ki ko tržnico, poskusili županovo vino v potekala v znamenju lepega vremena in je so tekmovali na starem vipavskem placu. Vinoteki Vipava, si ogledali Vinarski muzej v Vipavo privabila številne obiskovalce. Sobotni večer pa je ob glasbeni skupini pod strokovnim vodstvom dr. Koloinija iz Mambo kings napolnil vipavski plac in pri- Goriškega muzeja ter se družili ob dobri tegnil predvsem veliko mladih.

Otvoritev je potekala v petek zvečer ob stand up nastopu Lucije Ćirovič in Martine Ipša, ki sta na temo vina, pivskih navad Slovencev in ljubiteljev vina nasmejali gledalce. Sobotno dogajanje je bilo namenjeno ko- hrani in pijači ob glasbeni spremljavi an- samblov Zvita feltna in Biseri. Tradicionalna prireditev, ki je predstavlja- la lepo priložnost za druženje ljudi različ- nih generacij, se je zaključila s tradicional- nim ognjemetom.

Iris Skočaj

36 TURIZEM, VABIMO

Izbor protokolarnega vina Občine Vipava

Komisija je med štirinajstimi vzorci vin av- in pinele in komisija je imela izredno tež- tohtonih sort zelena in pinele vipavskih ko nalogo izbrati med zelo kakovostnimi vinarjev 4. septembra 2018 v prostorih vzorci vinarjev iz Občine Vipava. Izbor je Vinoteke Vipava izbrala protokolarno vino potekal tako, da je komisija ocenjevala Občine Vipava. skrite vzorce in šele takrat, ko so izbrali protokolarno vino, so izvedeli, katera vina Komisijo so sestavljali Jožko Andlovic, se skrivajo za posameznimi številkami podžupan Občine Vipava, Jože Papež, taj- vzorcev. Izbrali so vino, ki je po mnenju nik Občine Vipava, mag. Anton Lavrenčič, članov komisije najbolj všečno. predsednik odbora za turizem Občine Vipava, Peter Skapin, predsednik KS Protokolarno vino Občine Vipava je župan Vipava ter Maja Hladnik, predsednica sve- mag. Ivan Princes razglasil na Vipavski tr- ta Zavoda za turizem TRG Vipava. Vino gatvi v nedeljo, 16. 9. 2018 in po razglasitvi je bilo izbrano med 14.-imi vzorci zelena je potekala predstavitev novega župano-

vega vina PINELA VINA POVH v Vinoteki Vipava. Miha Povh, mladi vinar z Goč, ki je z ve- seljem prevzel plaketo protokolarnega vina za pinelo letnik 2017, je povedal, da se nagrade zelo veseli in da so na svoja vina zelo ponosni, ker se v njih prepleta boga- stvo vonjev in okusov, v katerih so združe- ne vipavska narava in ideje tukajšnjih ljudi. Iris Skočaj Vinski hrami vipavske doline od martina do božiča 2018 Petek, 9. 11. 2018 Vipava – 18.00, Martinov 499, [email protected] Sobota, 10. 11. 2018 Podraga, 17.00 – pohod z lučkami in Teodozijevo vojsko. Sobota, 10. 11. 2018 Lože – 18.00, sta- 23.00, stara šola: pokušina vin vinarjev: Organizator prireditve: Kulturno izobra- ra šola: martinovanje z blagoslovom, - Rok Furlan, Podraga 8, tel.: 041 207 187 ževalno društvo Teodozij v sodelovanju krstom vina, pokušina mladih vin in pred- - Igor Rener, Podraga 23, z OŠ Draga Bajca Vipava in Zavodom za stavitev vinarjev iz Lož: - Tomas, Podraga 52, tel.: 041 508 308 turizem TRG Vipava. - Jožef Rehar, Lože 9/a, tel.: 041 549 781 - Kmetija Lozej, Podraga 58, tel.: 041 589 Informacije na tel.: 051 215 226, vipava@ - Primož Dolenc, Lože 13, tel.: 041 429 738 424 vipavskadolina.si - Stojan in Iztok Kodelja, Lože 31, tel.: 041 - Primož Furlan, Podraga 59, tel.: 051 348 9. – 11. 11. 2018 Slap, Majerija, Slap 18: 757 100 928 martinova pojedina v prijetni domači - Bogdan in Nejc Nabergoj, Lože 43, tel.: družbi. - Cultus, Podraga 67, tel.: 040 425 691 040 222 660 (Nejc), 041 919 667 (Bogdan) Informacije in rezervacije na tel.: 041 405 - Vina Žgur, Podraga 68, tel.: 040 265 172 - Vincenc Jež, Lože 45, tel.: 041 350 721 903 (Matej), [email protected] - Kmetija Furlan, Podraga 84, tel.: 041 9. – 11. 11. 2018 Vipava, Gostišče - David in Janko Mohorčič, Lože 47, tel.: 668 330 041 558 248 Podfarovž, Ul. I. Ščeka 2: dnevi martinovih - Vina Janežič, Podraga 87/b, tel.: 041 478 jedi in vrhunskih vin. Zabavni večer z martinovo pogostitvijo 641 obiskovalcev. Informacije in rezervacije na tel.: 05 366 Možnost dogovora z vinarji za individual- 52 17, 040 638 470 (Denis), podfarovzgo- Organizator prireditve: KS Lože ni obisk kleti. [email protected], www.podfarovz.si Informacije na tel.: 041 481 876 (Melita), Organizator prireditve: Društvo Mala 9. – 18. 11. 2018 Gradišče pri Vipavi, 041 549 781 (Joško), 040 542 857 (Erik), Moskva, Podraga Osmica na Kmetiji Ferjančič, Gradišče pri [email protected]. Večje skupine naproša- Sobota, 10. 11. 2018 Vipava, 9.00 – 13.00, Vipavi 11 mo za predhodno najavo. Vinarski muzej Vipava: dan odprtih vrat. Informacije na tel.: 031 892 585, 040 540 37 VABIMO

Predstavitev vipavskih vin v Vinoteki vipavskadolina.si Podfarovž, Ul. I. Ščeka 2: dnevi martinovih Vipava. Sobota, 17. 11. 2018 Vipava, Martinovanje jedi in vrhunskih vin. Informacije na tel.: 051 215 226, vipava@ Vinska klet VIPAVA 1894, Vinarska c. 5: Informacije in rezervacije na tel.: 05 366 vipavskadolina.si pokušina vin in ponudba domačih, marti- 52 17, 040 638 470 (Denis), podfarovzgo- Sobota, 10. 11. 2018 Vipava (Glavni trg) novih jedi. Zabava z živo glasbo. [email protected], www.podfarovz.si – Slap – Vrhpolje - Vipava (Glavni trg) Organizator prireditve: DAM-FEST Sobota, 24. 11. 2018 Slap, 16.00 – 21.00. Furenga svetega Martina, prikaz prevoza Informacije na tel.: 040 438 406 Vrata svojih hramov bodo odprli: mladega vina. (Damjan), [email protected] - Vina Žorž, Slap 13, tel.: 041 698 556 10.00 – 11.00 – zbor konjenikov na Sobota, 17.11.2018 Vrhpolje, 17.00 – 22.00. - Posestvo Rouna, Slap 15, tel.: 041 551 Glavnem trgu v Vipavi Vrata svojih hramov bodo odprli: 105 12.00 – prihod in postanek furenge na - Nafa, Vrhpolje 1, tel.: 031 308 473 - Vino Marc, Slap 24, tel.: 041 698 566 (Andreja) Slapu - Hiša vin Rondič, Slap 48, tel.: 041 653 13.30 – povorka skozi Vrhpolje - Kmetija Žvokelj, Vrhpolje 7, tel.: 05 36 65 595 658, 041 320 921 (Aleš) 14.00 – 16.00 – prihod v Vipavo, povorka - Kmetija Pregeljc, Slap 52, tel.: 041 843 skozi center Vipave. - Kmetija Tomažič, Vrhpolje 77, tel.: 051 411 344 217 (Nejc), 031 438 536 (Aleksandra) 16.00 – Glavni trg v Vipavi, blagoslov - Vina Petrič, Slap 54/a, tel.: 041 991 210 - Vina Krapež, Vrhpolje 95, tel.: 05 36 87 mladega vina vinarjev Vipavske doline. - Kmetija Trošt, Slap 72, tel.: 041 811 851 110, 040 219 500 (Martin) Organizator prireditve: Konjeniško dru- - Turistična kmetija Na hribu, Slap 93, tel.: - Vina Monvi, Duplje 31, tel.: 05 36 45 129, štvo sv. Štefan iz Vipavske doline 041 724 810 041 345 429 (Matjaž) Informacije: 051 427 823 (Rafael) Za skupine je zaželena predhodna najava Okušali in spoznali boste lahko tudi jedi, 16. – 18. 11. 2018 Slap, Majerija, Slap 18: na tel.: 041 707 534 (Branko). značilne za Vipavsko dolino. martinova pojedina v prijetni domači Petek, 23. 11. 2018 Vipava, 19.00, Vinoteka Večje skupine naprošamo za predhodno družbi. VIPAVA, Glavni trg 1: Vinsko kulinarični ve- najavo na tel.: 040 437 862 (Marina) Informacije in rezervacije na tel.: 041 405 čer: Spajanje vina in kulinarike z najbolj- 30. 11. – 9. 12. 2018 Gradišče pri Vipavi, 903 (Matej), [email protected] šim slovenskim sommelierjem Martinom Osmica Avin, Gradišče pri Vipavi 39 Sobota, 17. 11. 2018 Vipava 9.00 – 13.00, Gruzovinom in Gostilno Krhne iz Vipave. Informacije na tel.: 041 708 087 (Franc), Vinarski muzej Vipava: dan odprtih vrat. Število mest je omejeno. Cena: 25,00 EUR. [email protected] Predstavitev vipavskih vin v Vinoteki Rezervacije na tel.: 051 215 226, vipava@ Opomba: Organizatorji si pridržujejo pra- Vipava. vipavskadolina.si vico do spremembe programa. Informacije na tel.: 051 215 226, vipava@ 23. – 25. 11. 2018 Vipava, Gostišče TIC Vipava

38 AIR AIR >

Kulinarično poslastico je za vas pripravil in fotografiral Peter Bajnoci, amaterski kuhar, zaljubljen v hrano, ki najraje kuha družini in prijateljem ter ga ni strah nenavadnih kombinacij. Bučna pita

Sestavine za testo: Smo v obdobju, ko je buč na pretek. Če imate eno uro časa, sebi in svojim bližnjim 250 g moke, ščep soli privoščite bučno pito. 125 g masla 1 jajce ali 2 rumenjaka V skledo damo moko, sladkor, jajca, sol in hladno maso, narezano na kocke, 100 g sladkorja vse skupaj z rokami zgnetemo. Oblikujemo hlebček, ga ovijemo s folijo za živila vrečka vaniljevega sladkorja ali položimo v vrečko in spravimo v hladilnik za najmanj pol ure. Model za pito limonova lupinica bogato namastimo s koščkom razmehčanega masla ali margarine in potresemo po potrebi žlica ali dve vode z moko. Testo razvaljamo in ga položimo na pekač ter lepo oblikujemo po robovih. Ostanek odrežemo in uporabimo za kakšno drugo priložnost (npr. krhke piškote). Sestavine za nadev: 450 g bučnega pireja Bučo z olupkom narežemo na kocke in jo v pečici pečemo pri 180°C, dokler ni 2 celi jajci + 1 rumenjak povsem mehka. Nato jo s paličnim mešalnikom ali blenderjem zmiksamo do 100 g rjavega sladkorja gladkega. 70 g navadnega sladkorja V posodi ali mešalniku zmešamo najprej jajca, dodamo suhe sestavine, nato ščepec soli bučni pire, na koncu pa še smetano. Mešamo dokler se ne dobimo gladke tekoče 2 žlički cimeta mase. To nato vlijemo na nepečeno testo in damo v pečico. 1 žlička mletega ingverja 15 minut pečemo pri 220°C, nato temperaturo zmanjšamo na 180°C in pečemo še ¼ žličke mletega muškatnega oreščka 45-50 minut. ¼ žličke mletih nageljnovih žbic Ko boste pito vzeli iz pečice, bo nekoliko napihnjena, vendar se bo nadev med ščepec mletega kardamoma ohlajanjem spustil. ½ žličke limonine lupinice 360 ml smetane

Obiščite: www.peterbajnoci.com